UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, … · univerza v mariboru ekonomsko-poslovna fakulteta, maribor diplomsko delo analiza strukturnih sprememb narodnega gospodarstva

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

ANALIZA STRUKTURNIH SPREMEMB NARODNEGA GOSPODARSTVA

NA PRIMERU DANSKE IN NIZOZEMSKE

ANALYSIS OF STRUCTURAL CHANGES OF NATIONAL ECONOMY – CASE OF DENMARK

AND NETHERLANDS Kandidatka: Andreja Kandolf Študentka rednega študija Številka indeksa: 81582077 Program: univerzitetni Študijska smer: Splošna ekonomija Mentor: izredni profesor, dr. Timotej Jagrič

Maribor, januar, 2009

2

PREDGOVOR Diplomsko delo zajema kvantitativno analizo strukturnih sprememb Nizozemske in Danske v letih 1995, 2000, 2002 in 2004. Kot analitično orodje uporabimo input-output tabele, s pomočjo katerih določimo ključne sektorje ter analiziramo vpliv rasti uvoznih cen nafte in naftnih derivatov na inflacijo. Te ugotovitve namreč omogočajo pravilno vodenje ekonomske politike v smeri čim večjega doseganja obsega proizvodnje in s tem tudi čim hitrejšega razvoja gospodarstva. Ključne sektorje analiziramo na podlagi treh najpogostejših metod, ki so jih vpeljali Chenery in Watanabe (1958), Rasmussen (1956) ter Dietzenbacher (1992). Na podlagi medsektorskih povezav znotraj input-output tabel bomo med posameznimi metodami opazovali razlike ter iskali ključne sektorje, ki kažejo potenciale rasti. Drugi del obsega analizo rasti cen, ki temelji na input-output modelu cen in identificira, kateri sektorji so na spremembe uvoznih cen najbolj občutljivi. Predmet analize sta dve sosednji državi Evropske unije. Glede na to, da spadata med razvite države, lahko že vnaprej predpostavimo, da število ključnih sektorjev ne bo veliko in se bo najverjetneje skozi leta zmanjševalo. Sicer sta si državi na prvi pogled podobni, vendar ugotovitve kažejo, da temu ni tako. To razliko opazimo tudi pri končni analizi rasti cen, kjer je razvidno, da Danska odvisnost od uvoznih cen nafte in naftnih derivatov skozi obdobje zmanjšuje, Nizozemska pa ne. Prav tako je na Nizozemskem končni vpliv povečanja opaziti na večjem številu sektorjev kot na Danskem. Ker analiza zaradi usklajevanja med državama zajema le štiri leta, bi bilo za dodatno potrditev zadnje ugotovitve primerno opraviti analizo cen tudi za daljše časovno obdobje. Zahvaljujem se izrednemu profesorju, dr. Timoteju Jagriču, za mentorstvo pri diplomskem

delu ter svoji družini, prijateljem in sodelavcem za podporo in pomoč

pri zaključevanju študija.

3

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ............................................................................................................................8

1.1 Opredelitev in opis problema, ki je predmet raziskave .............................................8 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ................................................................................8 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave .........................................................................9 1.4 Predvidene metode raziskovanja ..............................................................................9

2 GOSPODARSKE RAZMERE NA NIZOZEMSKEM IN DANSKEM .................... 10

2.1 Osnovni ekonomski kazalci ................................................................................... 10 2.1.1 Realni sektor .................................................................................................. 10 2.1.2 Kazalci nominalne konvergence ..................................................................... 14 2.1.3 Ekonomski odnosi s tujino ............................................................................. 16

2.2 Razvitost gospodarstva .......................................................................................... 17 2.3 Ekonomska politika ............................................................................................... 21

2.3.1 Ključna področja ekonomske politike na Nizozemskem ................................. 21 2.3.2 Ključna področja ekonomske politike na Danskem ......................................... 21

3 METODOLOŠKI OKVIR ANALIZE KLJUČNIH SEKTORJEV .......................... 23

3.1 Splošno o input-output analizi ............................................................................... 23 3.1.1 Zgodovina razvoja input-output analize .......................................................... 23 3.1.2 Osnovni pojmi in temeljne predpostavke input-output tabele .......................... 24 3.1.3 Opredelitev temeljnih orodij medsektorske input-output analize ..................... 26

3.2 Metode odkrivanja ključnih sektorjev .................................................................... 29 3.2.1 Chenery-Watanabejeva metoda ...................................................................... 29 3.2.2 Rasmussenova metoda ................................................................................... 31 3.2.3 Dietzenbacherjeva metoda .............................................................................. 32

4 KLJUČNI SEKTORJI DANSKEGA IN NIZOZEMSKEGA GOSPODARSTVA V LETIH 1995, 2000, 2002 IN 2004 .................................................................................. 35

4.1 Baza podatkov ....................................................................................................... 35 4.2 Ključni sektorji po Chenery-Watanabejevi metodi ................................................. 38 4.3 Ključni sektorji po Rasmussenovi metodi .............................................................. 40 4.4 Ključni sektorji po Dietzenbacherjevi metodi......................................................... 43 4.5 Sinteza rezultatov po treh metodah ........................................................................ 45

5 ANALIZA RASTI CEN Z INPUT-OUTPUT MODELOM CEN ............................. 52

5.1 Oblikovanje input-output modela za analizo cen .................................................... 52 5.1.1 Predpostavke in definicije .............................................................................. 52 5.1.2 Izpeljava modela ............................................................................................ 54

5.2 Analiza vpliva cene nafte na inflacijo .................................................................... 56 5.2.1 Gibanje cene nafte in inflacije na Nizozemskem in Danskem ......................... 57 5.2.2 Input-output analiza vpliva cen nafte na inflacijo za Nizozemsko in Dansko v letih 1995, 2000, 2002 in 2004 ................................................................................ 60

6 SKLEP ......................................................................................................................... 67

4

7 POVZETEK / ABSTRACT ........................................................................................ 70

8 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................. 71

9 PRILOGA ................................................................................................................... 74

5

KAZALO TABEL TABELA 1: RAST REALNEGA BDP - BRUTO DOMAČEGA PROIZVODA (V %

GLEDE NA PRETEKLO LETO) ............................................................................. 10 TABELA 2: STOPNJA BREZPOSELNOSTI NA NIZOZEMSKEM IN DANSKEM V %

................................................................................................................................. 12 TABELA 3: IZBRANI KAZALCI TRGA DELA V LETU 2004 ..................................... 13 TABELA 4: GIBANJE STOPENJ PRODUKTIVNOSTI, NOMINALNIH IN REALNIH

PLAČ (V % GLEDE NA PRETEKLO LETO) ......................................................... 13 TABELA 5: POVPREČNI LETNI SREDNJI TEČAJ NIZOZEMSKEGA GULDNA

(NLG) IN DANSKE KRONE (DKK) V PRIMERJAVI Z EVROPSKO VALUTO (ECU/EUR) .............................................................................................................. 15

TABELA 6: IZVOZ IN UVOZ BLAGA TER STORITEV NA NIZOZEMSKEM IN DANSKEM V % BDP ............................................................................................. 16

TABELA 7: PRIMERJAVA BRUTO DOMAČEGA PROIZVODA NA PREBIVALCA, PPP STANDARD .................................................................................................... 18

TABELA 8: SEKTORJI IZBRANIH I-O TABEL ........................................................... 36 TABELA 9: SIMETRIČNA I-O TABELA SKUPNIH TOKOV PO OSNOVNIH CENAH

(PROIZVOD PO PROIZVODU) ............................................................................. 37 TABELA 10: BL IN FL ZA NIZOZEMSKO PO CHENERY-WATANABEJEVI

METODI .................................................................................................................. 38 TABELA 11: BL IN FL ZA DANSKO PO CHENERY-WATANABEJEVI METODI .... 40 TABELA 12: BL IN FL ZA NIZOZEMSKO PO RASMUSSENOVI METODI .............. 41 TABELA 13: BL IN FL ZA DANSKO PO RASMUSSENOVI METODI ....................... 42 TABELA 14: BL IN FL ZA NIZOZEMSKO PO DIETZENBACHERJEVI METODI .... 43 TABELA 15: BL IN FL ZA DANSKO PO DIETZENBACHERJEVI METODI ............. 44 TABELA 16: KLJUČNI SEKTORJI (K), SEKTORJI Z MOČNIMI POVEZAVAMI

NAZAJ (B), SEKTORJI Z MOČNIMI POVEZAVAMI NAPREJ (F) IN SEKTORJI S ŠIBKIMI POVEZAVAMI NAZAJ IN NAPREJ (L) ZA NIZOZEMSKO IN DANSKO V LETIH 1995, 2000, 2002 IN 2004 ....................................................... 47

TABELA 17: VREDNOSTI BL IN FL ZA NIZOZEMSKO IN DANSKO ZA LETO 1995 ................................................................................................................................. 48




TABELA 21: RAST CEN POSAMEZNIH PROIZVODOV V INPUT-OUTPUT MODELU NIZOZEMSKE OB PREDPOSTAVKI 20-ODSTOTNE RASTI CENE NAFTE .................................................................................................................... 61

TABELA 22: RAST CEN POSAMEZNIH PROIZVODOV V INPUT-OUTPUT MODELU DANSKE OB PREDPOSTAVKI 20-ODSTOTNE RASTI CENE NAFTE ................................................................................................................................. 62

TABELA 23: RAST CEN POSAMEZNIH PROIZVODOV V INPUT-OUTPUT MODELU NIZOZEMSKE OB PREDPOSTAVKI 20-ODSTOTNE RASTI CEN NAFTNIH DERIVATOV ........................................................................................ 63

6

TABELA 24: RAST CEN POSAMEZNIH PROIZVODOV V INPUT-OUTPUT MODELU DANSKE OB PREDPOSTAVKI 20-ODSTOTNE RASTI CEN NAFTNIH DERIVATOV ........................................................................................ 64

TABELA 25: RAST CEN POSAMEZNIH PROIZVODOV V INPUT-OUTPUT MODELU NIZOZEMSKE OB PREDPOSTAVKI 20-ODSTOTNE RASTI CENE NAFTE IN NAFTNIH DERIVATOV ...................................................................... 65

TABELA 26: RAST CEN POSAMEZNIH PROIZVODOV V INPUT-OUTPUT MODELU DANSKE OB PREDPOSTAVKI 20-ODSTOTNE RASTI CENE NAFTE IN NAFTNIH DERIVATOV ................................................................................... 66

TABELA 27: RAST CEN POSAMEZNIH PROIZVODOV V INPUT-OUTPUT MODELU NIZOZEMSKE OB PREDPOSTAVKI 60-ODSTOTNE RASTI CENE NAFTE .................................................................................................................... 75

TABELA 28: RAST CEN POSAMEZNIH PROIZVODOV V INPUT-OUTPUT MODELU NIZOZEMSKE OB PREDPOSTAVKI 60-ODSTOTNE RASTI CEN NAFTNIH DERIVATOV ........................................................................................ 76

TABELA 29: RAST CEN POSAMEZNIH PROIZVODOV V INPUT-OUTPUT MODELU NIZOZEMSKE OB PREDPOSTAVKI 60-ODSTOTNE RASTI CENE NAFTE IN NAFTNIH DERIVATOV ...................................................................... 77

TABELA 30: RAST CEN POSAMEZNIH PROIZVODOV V INPUT-OUTPUT MODELU DANSKE OB PREDPOSTAVKI 60-ODSTOTNE RASTI CENE NAFTE ................................................................................................................................. 78

TABELA 31: RAST CEN POSAMEZNIH PROIZVODOV V INPUT-OUTPUT MODELU DANSKE OB PREDPOSTAVKI 60-ODSTOTNE RASTI CEN NAFTNIH DERIVATOV ........................................................................................ 79

TABELA 32: RAST CEN POSAMEZNIH PROIZVODOV V INPUT-OUTPUT MODELU DANSKE OB PREDPOSTAVKI 60-ODSTOTNE RASTI CENE NAFTE IN NAFTNIH DERIVATOV ................................................................................... 80

7

KAZALO SLIK SLIKA 1: STOPNJE RASTI AGREGATNEGA POVPRAŠEVANJA NA

NIZOZEMSKEM ( V % GLEDE NA PRETEKLO LETO) ...................................... 10 SLIKA 2: STOPNJE RASTI AGREGATNEGA POVPRAŠEVANJA NA DANSKEM ( V

% GLEDE NA PRETEKLO LETO) ......................................................................... 11 SLIKA 3: BRUTO DODANA VREDNOST PO DEJAVNOSTIH NA NIZOZEMSKEM

IN DANSKEM V LETU 2004 (V % BDP) .............................................................. 11 SLIKA 4: INFLACIJSKE STOPNJE, MERJENE Z HARMONIZIRANIM INDEKSOM

CEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN (HICP) V % GLEDE NA POVPREČJE PRETEKLEGA LETA ............................................................................................. 14

SLIKA 5: PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ NA NIZOZEMSKEM IN DANSKEM V % BDP ......................................................................................................................... 15

SLIKA 6: JAVNI DOLG NA NIZOZEMSKEM IN DANSKEM V % BDP .................... 16 SLIKA 7: SALDO TEKOČEGA RAČUNA NA NIZOZEMSKEM IN DANSKEM V %

BDP ......................................................................................................................... 17 SLIKA 8: DELEŽ BRUTO INVESTICIJ V OSNOVNA SREDSTVA V % BDP ............ 18 SLIKA 9: DELEŽ BRUTO IZDATKOV ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ V % BDP ZA

LETO 2002 .............................................................................................................. 19 SLIKA 10: PRIČAKOVANA ŽIVLJENJSKA DOBA OB ROJSTVU V LETU 2000 ..... 19 SLIKA 11: PRIČAKOVANA ŽIVLJENJSKA DOBA OB ROJSTVU V LETU 2006 ..... 20 SLIKA 12: PRIČAKOVANA ŽIVLJENJSKA DOBA OB ROJSTVU, MERJENA S

KAZALCEM HALE V LETU 2003 ......................................................................... 20 SLIKA 13: ZGRADBA INPUT- OUTPUT TABELE ...................................................... 25 SLIKA 14: KLJUČNI SEKTORJI NIZOZEMSKEGA GOSPODARSTVA V LETIH

1995, 2000, 2002 IN 2004 ........................................................................................ 45 SLIKA 15: KLJUČNI SEKTORJI DANSKEGA GOSPODARSTVA V LETIH 1995,

2000, 2002 IN 2004 .................................................................................................. 46 SLIKA 16: GIBANJE CENE NAFTE BRENT IN INFLACIJE NA NIZOZEMSKEM TER

DANSKEM.............................................................................................................. 58 SLIKA 17: GIBANJE CENE NAFTE BRENT IN INFLACIJE V EVRO OBMOČJU ..... 59 SLIKA 18: KORELACIJA (24-MESEČNI KORELACIJSKI KOEFICIENTI) MED

GIBANJEM CEN NAFTE IN INFLACIJE V EVRO OBMOČJU ............................ 59 SLIKA 19: AGREGACIJSKA MATRIKA S ZA AGREGIRANJE NA 23 SEKTORJEV 74

8

1 UVOD

1.1 Opredelitev in opis problema, ki je predmet raziskave Strukturne spremembe narodnih gospodarstev Danske in Nizozemske bomo analizirali s pomočjo medsektorske ali input-output analize, katere avtor je ameriški ekonomist ruskega rodu, Wassily Leontief. Analiza temelji na input-output tabelah, ki kot sestavni del nacionalnih računov predstavljajo nepogrešljiv analitični pripomoček, s katerim lahko raziskujemo strukturne značilnosti proučevanih gospodarstev. S slednjimi lahko ugotavljamo delovanje in medsebojna razmerja med posameznimi sektorji narodnega gospodarstva. V prvem delu diplomskega dela predstavimo gospodarske razmere držav Danske in Nizozemske, nato pa metodološki okvir medsektorske analize ključnih sektorjev. Ključni sektorji gospodarstva so tisti, katerih razvoj in rast preko ostalih sektorjev najbolj vplivata na celotni gospodarski razvoj. Identifikacija poteka s pomočjo treh metod, ki so prikazane v nadaljevanju. Nato sledi zadnji, tretji sklop, kjer izpeljemo input-output model za analizo cen in ugotavljamo vpliv sprememb enega izmed inputov, v našem primeru uvoznih cen nafte, na narodni gospodarstvi obeh držav.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Poznavanje medsektorskih povezav in ključnih sektorjev je pomembno zaradi ugotavljanja vplivov le-teh na celotno narodno gospodarstvo. Na takšen način lahko omogočimo pravilno usmerjanje ekonomske politike. V diplomskem delu bomo ugotavljali ključne sektorje narodnega gospodarstva Danske in Nizozemske v letih 1995, 2000, 2002 in 2004 na podlagi treh metod in dveh vrst medsektorskih povezav. Prvi dve metodi, Chenery-Watanabejeva ter Rasmussenova, za merjenje ključnih sektorjev uporabljata matriko tehničnih koeficientov, novejša, Dietzenbacherjeva, pa uporablja izračun dominantne lastne vrednosti in pripadajočega lastnega vektorja. Vse metode ugotavljajo medsektorske povezave na dva načina, kot povezave nazaj (»backward linkages«) in povezave naprej (»forward linkages«). Ker je eden izmed najpomembnejših ciljev makroekonomske politike stabilnost cen, smo zato s pomočjo input-output modela v zadnjem delu analizirali tudi povečanje uvoznih cen nafte za 20 % in njen vpliv na inflacijo. Za primerjavo smo poleg nafte povečevali tudi uvozne cene naftnih derivatov, kakšen je ta vpliv povečanja obeh dejavnikov za 60 %, pa je prikazano v prilogi diplomskega dela.

9

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Glede na visoko razvitost Nizozemske in Danske lahko predpostavimo, da se bo število ključnih sektorjev in njihova medsebojna odvisnost skozi čas zmanjševala. To lahko pomeni, da ne bo več mogoče voditi takšne ekonomske politike, s katero bi lahko s spodbujanjem rasti in razvoja enega sektorja lahko vplivali na ostale sektorje in s tem na celotno gospodarstvo. Zagotovo pa bo vseskozi ostajal ključen vsaj en sektor predelovalne industrije. Podobno predvidevamo tudi za dvig uvoznih cen nafte, ki negativno vplivajo na ostale cene, kar se bo odražalo v njihovi rasti. Tu se medsebojna odvisnost načrtno zmanjšuje z uvedbo alternativnih virov energije ter z učinkovitejšo izrabo obstoječih. V obeh primerih se moramo pri raziskavi osredotočiti na relativno kratko časovno obdobje zato, ker je bilo potrebno za primerno medsebojno analizo poiskati enake podatke za ista obdobja. Pri tem je oviro predstavljala tudi nedostopnost input-output tabel starejšega izvora. Dodatne nevšečnosti pri diplomskem delu so povzročali še nekateri elektronski viri, saj so bili plačljive narave, kljub temu, da se je do njih dostopalo preko slovenskih knjižnic. Tudi obseg same literature je manjši od želene zaradi izbrane teme raziskovanja oziroma prav tako zaradi njihove nedostopnosti.

1.4 Predvidene metode raziskovanja Kvantitativno medsektorsko analizo input-output tabel, s katero določimo ključne sektorje in izvedemo analizo rasti cen, smo opravili v računalniški aplikaciji, imenovani Matlab. Vanjo smo vnesli zagregirane podatke iz input-output tabel ter na podlagi izbranih treh metod oz. vseh vnesenih formulah zagnali program in analizirali pridobljene rezultate. V diplomskem delu uporabimo pri makroekonomski analizi analitičen pristop, s tem da iskanje ključnih sektorjev predstavlja statična raziskava, pri analizi cen pa je uporabljena metoda komparativne statike.

10

2 GOSPODARSKE RAZMERE NA NIZOZEMSKEM IN DANSKEM

2.1 Osnovni ekonomski kazalci

2.1.1 Realni sektor Tako za Dansko kot za Nizozemsko večjih nihanj v rasti realnega bruto domačega proizvoda ni opaziti, manjše odstopanje se pojavi samo v času od leta 2001 do 2003. Danska je v tem celotnem obdobju dosegla dno svoje gospodarske rasti, katera v primerjavi z 90. leti zelo počasi napreduje, leto kasneje pa se ji je pridružila še Nizozemska. Slednja je najvišjo gospodarsko rast v celotnem obdobju dosegla leta 2006, Danska pa do leta 2007 še vedno ni dosegla 4,7 % rasti iz leta 1999. Razloge za nižjo rast realnega BDP lahko pripišemo relativno visokim stroškom in šibkemu domačemu povpraševanju (TDS 2008). Stopnje rasti realnega bruto domačega proizvoda na Nizozemskem, Danskem in v Evropski uniji lahko vidimo v tabeli 1.

Tabela 1: Rast realnega BDP - bruto domačega proizvoda (v % glede na preteklo leto)

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Niz. 3,1 3,4 4,3 3,9 4,7 3,9 1,9 0,1 0,3 2,2 2,0 3,4 3,5 Dan. 3,1 2,8 3,2 2,2 2,6 3,5 0,7 0,5 0,4 2,3 2,5 3,9 1,7 EU15 / 1,7 2,7 3,0 3,0 3,9 1,9 1,2 1,2 2,3 1,8 2,9 2,7 EU25 / 1,8 2,8 3,0 3,1 3,9 2,0 1,2 1,3 2,4 2,0 3,1 2,9

Vir: Eurostat (2008a)

Slika 1: Stopnje rasti agregatnega povpraševanja na Nizozemskem (v % glede na preteklo leto)

Nizozemska

-6-4-202468

10121416

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

Leto

Sto

pnje

ras

ti v

%

Zasebna poraba Državna porabaBruto naložbe IzvozUvoz Rast realnega BDP


11

Posamezne komponente agregatnega povpraševanja so za Nizozemsko prikazane na sliki 1, za Dansko pa na sliki 2. Zasebna poraba na Nizozemskem je padala do leta 2006 predvsem na račun reforme sistema zdravstvene oskrbe, ki se je prenesla iz zasebne na javno porabo (TDS 2008). Tako je v zadnjem obdobju, od leta 2003 do leta 2007, nizozemsko gospodarstvo raslo na račun državne porabe, bruto naložb, uvoza in izvoza. Na sliki 2 vidimo, da je k rasti danskega gospodarstva v letih 2003 do 2004 največ prispevala ravno zasebna poraba, poleg nje pa še bruto naložbe ter uvoz in izvoz.

Slika 2: Stopnje rasti agregatnega povpraševanja na Danskem ( v % glede na preteklo leto)

Danska

-4-202468

10121416

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

Leto

Sto

pnje

ras

ti v

%

Zasebna poraba Državna poraba Bruto naložbe

Izvoz Uvoz Rast realnega BDP


Slika 3: Bruto dodana vrednost po dejavnostih na Nizozemskem in Danskem v letu 2004 (v % BDP)

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%Finančne storitve

Poslovne storitve

Javne in druge storitve

Gradbeništvo

Industrija

Kmetijstvo

Nizozemska

Danska

Vir: ECB, lastni preračuni

12

Na sliki 3 je predstavljena struktura nizozemskega in danskega gospodarstva za leto 2004 glede na delež posameznih sektorjev v bruto domačem proizvodu. Iz nje lahko razberemo, da sta si obe gospodarstvi zelo podobni, manjše odstopanje je samo v sektorju finančnih storitev ter javnih in drugih dobrin. Tako ima Nizozemska za razliko od Danske v bruto domačem proizvodu večji delež finančnih storitev, Danska pa večji delež javnih in drugih dobrin. Sektor storitev predstavlja na Nizozemskem ¾ nacionalnega prihodka in zajema prevoz, distribucijo, logistiko ter finančno področje, kot sta bančništvo in zavarovalništvo. Industrija prispeva skoraj ¼ nacionalnega prihodka, kjer prevladuje predvsem predelava kovin, rafinerije nafte, kemijska in prehrambena industrija. Čeprav je proizvodnja surove nafte na Nizozemskem nizka, je ta država kljub temu relativno velik proizvajalec in distributer naravnega plina. Dobro geografsko pozicijo v transportni mreži pa koristi tudi intenzivno razvito kmetijstvo in hortikultura (vrtnarstvo) (TDS 2008a). Danska je tu zelo podobna Nizozemski. Sektor storitev prav tako zavzema večinski delež nacionalnega prihodka, industrija sicer prispeva malo manj, in sicer 20 %, kmetijstvo in ribištvo pa dober odstotek. Naravne vire pa predstavlja predvsem severnomorska nafta in ribištvo. Stopnja brezposelnosti v obeh opazovanih državah je globoko pod povprečjem Evropske unije, kar lahko vidimo v tabeli 2. Vseskozi pa Nizozemska celo prevladuje z nižjo stopnjo brezposelnosti kot Danska. Slednja je najnižjo raven brezposelnosti dosegla šele v letu 2007, medtem ko je na Nizozemskem najbolj padla že leta 2001, in to kar na 2,2 %. Opazimo tudi, da je v letih 2006 in 2007 stopnja brezposelnosti v obeh državah celo pod stopnjo brezposelnosti v ZDA.

Tabela 2: Stopnja brezposelnosti na Nizozemskem in Danskem v %

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Niz. 6,6 6,0 4,9 3,8 3,2 2,8 2,2 2,8 3,7 4,6 4,7 3,9 3,2 Dan. 6,7 6,3 5,2 4,9 5,2 4,3 4,5 4,6 5,4 5,5 4,8 3,9 3,8 EU15 10,0 10,1 9,8 9,3 8,5 7,7 7,2 7,6 7,9 8,1 8,1 7,7 7,0 EU25 / / / 9,4 9,1 8,6 8,4 8,8 9,0 9,0 8,9 8,2 7,2 ZDA 5,6 5,4 4,9 4,5 4,2 4,0 4,8 5,8 6,0 5,5 5,1 4,6 4,6

Vir: Eurostat (2008a) Podrobnejše informacije o trgu dela za leto 2004 razberemo iz tabele 3. Obe državi imata visoke stopnje zaposlenosti, manjše odstopanje med državama je le v zaposlenosti moških in žensk, ki je na Nizozemskem večje kot na Danskem. Kljub temu pa so vse stopnje še vedno nad povprečnimi stopnjami v državah EU. V isti tabeli prikažemo še stopnjo brezposelnosti po starostnih skupinah, ki je zelo nizka in prav tako pod povprečnimi stopnjami držav EU.

13

Tabela 3: Izbrani kazalci trga dela v letu 2004

Nizozemska Danska EU15 EU25 Skupna stopnja zaposlenosti 73,1 75,7 64,8 63,4 Stopnja zaposlenosti žensk 65,8 71,6 57,0 55,8 Stopnja zaposlenosti moških 80,2 79,7 72,7 71,0 Delež starejših zaposlenih 45,2 60,3 42,5 41,0 Stopnja brezposelnosti po starostnih skupinah 15-24 8,0 8,2 15,9 18,2 25-64 3,9 5,1 7,0 7,8


Tabela 4 kaže gibanje produktivnosti dela za Nizozemsko in Dansko ter primerjalno še povprečje držav EU. Vidimo lahko, da nihanja niso pretirano velika, prav tako ni večjih razlik med opazovanima državama ter Evropsko unijo. Če za primer pogledamo leto 2004, lahko vidimo, da je stopnja rasti produktivnosti dela v obeh državah okrog 3 %, kar je nad povprečjem EU, stopnja rasti nominalnih plač pa je tako na Nizozemskem kot na Danskem skoraj enaka, vendar pa pod povprečjem EU. Edino stopnja rasti realnih bruto plač je povsod negativna.

Tabela 4: Gibanje stopenj produktivnosti, nominalnih in realnih plač (v % glede na preteklo leto)

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Nizozemska Stopnja rasti produktivnosti dela

0,8 1,1 1,1 1,3 2,1 1,7 -0,1 -0,4 0,8 3,1

Stopnja rasti nominalnih bruto plač

3,1 -1,5 -2,0 2,3 2,0 2,9 5,0 4,8 2,5 0,2

Stopnja rasti realnih bruto plač

-1,7 -0,9 -1,3 0,8 -0,5 -1,2 -0,1 0,9 0,3 -0,5

Danska Stopnja rasti produktivnosti dela

2,3 1,9 1,8 0,7 1,7 3,0 -0,2 0,4 1,5 2,9


4,4 1,9 -0,4 3,2 3,0 0,3 4,4 3,6 2,2 0,3


0,2 0,3 -0,7 2,2 0,5 -2,4 1,9 1,0 0,6 -1,9

EU15 Stopnja rasti produktivnosti dela

/ 1,2 1,6 1,2 1,2 1,7 0,5 0,5 0,7 1,5


/ 2,4 1,6 0,9 2,2 3,2 1,9 2,1 0,3 1,4


/ -0,8 -0,9 -0,6 0,0 0,3 0,2 -0,3 -0,3 -0,9

EU25 Stopnja rasti produktivnosti dela

/ 1,2 1,7 1,4 1,9 2,2 0,9 0,8 1,0 1,7


/ 2,6 1,8 0,9 2,1 3,4 2,2 2,1 0,0 1,3


/ -0,7 -0,9 -0,7 0,0 0,2 0,2 -0,4 -0,4 -1,0


14

Rast realnih plač na Nizozemskem skoraj vseskozi zaostaja za rastjo produktivnosti dela, medtem ko na Danskem rast produktivnosti dela večkrat prehiti rast realnih plač za kakšen odstotek. Zaradi tega je konkurenčnost gospodarstva večkrat ogrožena na Danskem kot na Nizozemskem.

2.1.2 Kazalci nominalne konvergence Zbliževanje vrednosti posameznih ekonomskih spremenljivk k napredku in izboljšavam položaja na območju, ki ga sestavljajo različne države ali regije v zaostanku, označimo z ekonomsko konvergenco. Z realno konvergenco se v opazovanih državah izenačujejo ravni ekonomske blaginje, z nominalno konvergenco pa se izenačujejo spremenljivke makroekonomske stabilnosti, pri čemer gre predvsem za elemente cenovne stabilnosti in fiskalne politike, ki se nahajajo tudi znotraj maastrichtskih kriterijev (IEDP 2004, str. 16-17). Gibanje inflacijskih stopenj, merjenih z indeksom cen življenjskih potrebščin (HCPI1), prikazuje slika 4. Iz nje lahko vidimo, da so stopnje rasti cen večino časa nizke, dokaj blizu povprečni stopnji EU, v zadnjih letih pa celo pod povprečjem. Zaradi prehoda na evro, se v obdobju 2001-2002 odstopanje pojavi samo pri Nizozemski, vendar že leta 2004 pade pod 2 %, medtem ko se iz slike vidi, da Danska nove skupne valute ni uvedla. Danci so namreč 28. septembra 2000 na referendumu glasovali proti uvedbi evra, tako da Danska krona še vedno sodeluje v ERM II2 (Evro 2007a). Kako se omenjena valuta giblje, lahko vidimo v tabeli 5.

Slika 4: Inflacijske stopnje, merjene z harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP) v % glede na povprečje preteklega leta

0

1

2

3

4

5

6

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

Leto

Sto

pnje

ras

ti v

%

Danska Nizozemska EU15 EU25

Vir: ECB, Eurostat (2008a)

1 HCPI – Harmonised Consumer Price Index. 2 V ERM II sodelujejo valute držav članic EU, ki še niso uvedle evra in so nanj vezane tako, da lahko tečaj valute niha znotraj določenega razpona (Evro 2007b).

15

Tabela 5: Povprečni letni srednji tečaj Nizozemskega guldna (NLG) in Danske krone (DKK) v primerjavi z evropsko valuto (ECU/EUR)

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 DKK:1EUR 7,33 7,36 7,48 7,50 7,44 7,45 7,45 7,43 7,43 7,44 7,45 7,46 NLG:1EUR 2,10 2,14 2,21 2,22 2,20 2,20 2,20 2,20 2,20 2,20 2,20 2,20

Vir: Eurostat (2008a) Na sliki 5 je prikazan proračunski primanjkljaj na Nizozemskem in Danskem, kjer lahko vidimo odstopanja od leta 2001 dalje. Do leta 2000 sta obe državi približno enako gibali v istih odstotkih, nato pa je Nizozemska leta 2001 padla v proračunski primanjkljaj, iz katerega je izstopila komaj leta 2006. Danske, ki se v zadnjih letih giblje v presežku in to kar v 5 % BDP, Nizozemska nikakor ne more več dohiteti.

Slika 5: Proračunski primanjkljaj na Nizozemskem in Danskem v % BDP

-4,00%

-3,00%

-2,00%

-1,00%

0,00%

1,00%

2,00%

3,00%

4,00%

5,00%

6,00%

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

Leta

Prim

anjk

ljaj v

% B

DP

Nizozemska Danska

Vir: ECB, Eurostat (2008a), lastni preračuni. Javni dolg (slika 6) je tako na Nizozemskem kot na Danskem zelo visok, vendar ga obe državi iz leta v leto zmanjšujeta, s to razliko, da je Danska pri tem uspešnejša. Od leta 1995 do leta 2007 ji je namreč uspelo zmanjšati javni dolg iz dobrih 70 % na slabih 30 %, tako da je v zadnjih letih še celo prehitela Nizozemsko, medtem ko je slednja uspela zmanjšati razliko le za slabih 20 % v opazovanem obdobju.

16

Slika 6: Javni dolg na Nizozemskem in Danskem v % BDP

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

Leto

Javn

i dol

g v

% B

DP

Nizozemska Danska

Vir: ECB, Statistics Denmark, Dutch State Tresury Agency, lastni preračuni

2.1.3 Ekonomski odnosi s tujino Iz naslednje tabele lahko razberemo, da je med Nizozemsko in Dansko velika razlika v deležu, namenjenemu za izvoz in uvoz proizvodov ter storitev v bruto domačem proizvodu. Nizozemska je namreč eden izmed najboljših izvoznikov in pomemben investicijski partner za ameriško tržišče (TDS 2008).

Tabela 6: Izvoz in uvoz blaga ter storitev na Nizozemskem in Danskem v % BDP

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Izvoz Nizozemska 59,4 59,6 63,3 62,6 63,0 70,1 67,3 64,2 63,0 66,4 69,6 Danska 37,6 37,9 38,8 38,2 40,7 46,6 47,2 47,2 45,3 45,4 49,2 Uvoz Nizozemska 53,7 54,4 57,6 57,9 58,8 64,5 61,5 57,6 56,7 59,0 61,1 Danska 33,5 33,0 35,1 36,1 35,7 40,5 40,6 41,4 39,1 40,5 44,3 Skupaj Nizozemska 113,1 114,0 120,9 120,5 121,8 134,6 128,8 121,8 119,7 125,4 130,7 Danska 71,1 70,9 73,9 74,3 76,4 87,1 87,8 88,6 84,4 85,9 93,5

Vir: Eurostat (2008a) Saldo tekočega računa v mednarodni menjavi je v obeh državah pozitiven, vendar v zadnjih letih pada (slika 7). Takšno pozitivno stanje je posledica presežka v trgovinski bilanci zaradi presežka izvoza nad uvozom. Raven uvoza pa je nižja zaradi nizke porabe gospodinjstev, podprte s posojili poslovnih bank, in podjetij, ki povprašujejo po investicijskih dobrinah (IEDP 2004, str. 26).

17

Slika 7: Saldo tekočega računa na Nizozemskem in Danskem v % BDP

-2

0

2

4

6

8

10

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

Leta

V %

BD

P

Nizozemska Danska

Vir: IMF (2008) Vodilne trgovinske partnerice na Nizozemskem so Nemčija, Belgija, Združeno kraljestvo, Francija, Amerika in Kitajska, glavne izvozne dobrine pa so v letu 2007: stroji in transportna oprema (32,5 %), kemikalije (17,2 %), mineralna olja in maziva (12 %), hrana in žive živali (11 %) ter industrijski izdelki (10,6 %). Glavne uvozne dobrine pa so prav tako (leto 2007) stroji in transportna oprema (33,4 %), mineralna olja in maziva (15,8 %), kemikalije (13,5 %), industrijski izdelki (12,7 %) ter hrana in žive živali (7,8 %) (Economist 2008a). Glavne trgovinske partnerice Danske so Nemčija, Švedska, Združeno kraljestvo, ZDA in Norveška. Glavne izvozne dobrine so (leto 2007): stroji in transportna oprema (26,7 %), hrana in žive živali (16,1 %), mešani izdelki (16 %) in kemikalije (13,2 %). Glavne uvozne dobrine Danske pa so za leto 2007: stroji in transportna oprema (34,9 %), industrijski izdelki (17,6 %), mešani proizvodi (15,3 %) in kemikalije (11,1 %) (Economist 2008b).

2.2 Razvitost gospodarstva Primerjalna gibanja s področja realne konvergence običajno ugotavljamo s primerjavo vrednosti bruto domačega proizvoda na prebivalca med različnimi državami. Če pogledamo gibanje vrednosti bruto domačega proizvoda na prebivalca po pariteti kupne moči (tabela 7), lahko za obe analizirani državi ugotovimo, da njun bruto domači proizvod na prebivalca presega povprečje držav EU, pri čemer še posebej izstopa Danska.

18

Tabela 7: Primerjava bruto domačega proizvoda na prebivalca, PPP3 standard

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 V nacionalni valuti Niz. 23135 24266 25605 26755 28000 29663 30726 31088 31706 33122 35039 Dan. 23081 24050 25127 25859 26816 28275 29054 29602 30263 31726 33543 Indeksi obsega, EU15=100 Niz. 112,7 108,6 104,7 103,8 103,6 101,5 104,3 104,3 108,3 106,5 104,9 Dan. 135,5 133,2 130,0 129,2 130,1 128,3 130,8 129,2 134,2 132,3 133,5

Vir: Eurostat (2008a), IMF (2008) Iz slike 8 lahko vidimo delež bruto investicij v osnovna sredstva v bruto domačem proizvodu, tako za Nizozemsko kot za Dansko. Če primerjamo omenjeni državi še s povprečjem držav EU, opazimo, da je prva sčasoma padla pod evropsko povprečje, Danski pa ga je na koncu uspelo preseči.

Slika 8: Delež bruto investicij v osnovna sredstva v % BDP

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Leto

% Nizozemska Danska EU15

Vir: Eurostat (2008a) Delež bruto izdatkov za raziskave in razvoj v % BDP je za leto 2002 prikazan na sliki 9. Ti izdatki imajo namreč izrazito zvezo z rastjo produktivnosti, katera pomaga pri doseganju realne konvergence (IEDP, 32). Evropska unija si je tako zadala cilj doseči 3 % delež omenjenih izdatkov v bruto domačem proizvodu, vendar lahko iz slike 9 vidimo, da tega cilja ne dosega. Prav tako ga ne dosegata niti Nizozemska in Danska, vendar je pri tem prva manj uspešna, uspešnejša Danska pa je celo veliko bližje ciljni vrednosti kot Evropska unija.

3 PPP - Purchasing power parity

19

Slika 9: Delež bruto izdatkov za raziskave in razvoj v % BDP za leto 2002

2,51

1,72

1,88

1,94

0,00 0,50 1,00 1,50 2,00 2,50 3,00

EU27

EU15

Danska

Nizozemska

%

Vir: Eurostat (2008a) Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je eden izmed kazalcev zdravja. Na sliki 10 lahko vidimo prikazan kazalec za Dansko in Nizozemsko za leto 2000, na sliki 11 pa za leto 2006. Iz obeh slik lahko takoj ugotovimo, da je v obeh državah pričakovana življenjska doba ob rojstvu moških manjša od življenjske dobe žensk, pri čemer je v obeh opazovanih letih le-ta na Nizozemskem višja. Hkrati se pa je življenjska doba ob rojstvu v letu 2006 glede na leto 2000 v obeh državah in za oba spola povečala.

Slika 10: Pričakovana življenjska doba ob rojstvu v letu 2000

77

78

79

81

75

76

72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82

Danska

Nizozemska

Leta

Skupaj Ženske Moški

Vir: WHO

20

Slika 11: Pričakovana življenjska doba ob rojstvu v letu 2006

79

80

81

82

76

78

73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83

Danska

Nizozemska

Leta


Vir: WHO Poleg pričakovane življenjske dobe pa je za oceno ravni človeškega kapitala pomembna tudi kakovost, kar nam bo povedal kazalec HALE4 na sliki 12. Le-ta pokaže, koliko ''zdravih'' let lahko pričakuje novorojenec. Pri samem izračunu kazalca HALE pa upoštevamo podatke o smrtnosti in o deležu bolnih. Vidimo, da so leta, prikazana na sliki 12, nižja od let na sliki 10 in sliki 11, vendar je še vedno Nizozemska v boljšem položaju kot Danska. Iz slike 12 lahko torej razberemo, da bodo prebivalci, rojeni v letu 2003, na Nizozemskem v povprečju dočakali 71 let, na Danskem pa 70 let.

Slika 12: Pričakovana življenjska doba ob rojstvu, merjena s kazalcem HALE v letu 2003

70

71

71

73

69

70

67 68 69 70 71 72 73 74

Danska

Nizozemska

Leta


Vir: WHO

4 HALE – healthy life expectancy

21

2.3 Ekonomska politika

2.3.1 Ključna področja ekonomske politike na Nizozemskem Nizozemska si je po stagnaciji v začetku tega desetletja končno opomogla. Gospodarska rast je porasla predvsem na račun povečanja razpoložljivosti delovne sile, ki trenutno pada zaradi staranja prebivalstva in slabe delovne udeležbe nekaterih skupin prebivalstva (OECD 2008a). Tako je vlada usmerjena predvsem v (OECD 2008a):

- zagotavljanje makroekonomske stabilnosti in nadaljnje spodbujanje gospodarske rasti,

- zmanjšanje stopnje brezposelnosti, - pospeševanje inovacij ter vlaganje v raziskave in razvoj, - spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti.

Da bi vlada zagotovila makroekonomsko stabilnost, se je odločila za povečanje strukturnega presežka proračuna na 1 % bruto domačega proizvoda do leta 2011, in sicer na račun reforme zdravstvene oskrbe in stroškov za zdravstveno oskrbo, kar vse skupaj predstavlja še toliko večjo proračunsko vrzel. Le-to namerava zmanjšati z znižanjem obrestnih mer in pokojninsko reformo (OECD 2008a). Na Nizozemskem je pomembno orodje makroekonomske politike fiskalno področje. Zaradi zmanjšanja negativnih posledic nizke delovne udeležbe na javne finance, je trenutna ekonomska politika na Nizozemskem usmerjena predvsem na naslednja področja (OECD 2008a):

- vključevanje in nadzorovanje stroškov na račun staranja prebivalstva (zdravstvena oskrba, 1. pokojninski steber), reforma državne pokojninske sheme5 in kasnejše upokojevanje,

- podaljšanje delovnega časa in povečanje deleža priseljencev na trgu dela, - spremembe na področju obdavčevanja kot so npr. dodatno obdavčevanje tistih, ki

so končali delati pred 65 letom starosti, davčne delovne ugodnosti za starejše od 57 let, zmanjšanje mejne efektivne davčne stopnje na drugega prejemnika dohodka.

2.3.2 Ključna področja ekonomske politike na Danskem Dansko zaznamuje v zadnjih letih visoka gospodarska rast in nizka brezposelnost. Povprečen Danec uživa relativno visok standard življenja, kajti BDP na prebivalca je višji kot v večini ostalih evropskih državah. S trenutno močnimi fiskalnimi dohodki in reformami je Danska pripravljena na staranje prebivalstva bolj kot katerakoli članica

5 Nizozemska je bolje kot katerakoli država pripravljena na starostni izziv, zahvaljujoč drugemu pokojninskemu stebru (OECD 2008b).

22

znotraj OECD6 držav. Vendar je za javne storitve, kot so npr. zdravstvo, izobraževanje ter oskrba starejših in otrok, potreben čedalje večji delež BDP. Vse večji izdatki za takšno trošenje pa so čedalje višji zaradi demografskih sprememb in zgodnjega upokojevanja (OECD 2008b). Strategije vlade za leto 2015 so tako naslednje (OECD 2008b):

- Vzdrževanje zdrave fiskalne pozicije, pri čemer je potrebno jamčiti letno stopnjo rasti za javno porabo.

- Pomoč mejnim skupinam (npr. priseljenci iz vzhoda) in zagotoviti oporo na trgu dela.

- Povišati strukturno zaposlenost brez zmanjšanja povprečnih delovnih ur. Prizadevanje za zmanjšanje stopnje brezposelnosti pa bodo najverjetneje ovirali pritiski na zmanjšanje stopnje inflacije.

- Povečati ponudbe dela in pridobivanje izkušenj preko davčnih reform. - Vzdrževanje obsežnega javno-zdravstvenega zavarovanja na podlagi postavitve

jasnih prioritet in povečanja učinkovitosti. - Poudarek na obdavčevanju kapitala, kljub uspešnemu strokovnemu pokojninskemu

sistemu. Vlada je v strategijah za leto 2015 zastavila nov fiskalni okvir, pri čemer je najpomembnejši cilj vodenje stabilne fiskalne politike. Pri tem javna poraba v letu 2015 naj ne bi presegla 26,5 % BDP, strukturna zaposlenost pa naj bi se do leta 2015 povečala za 0,7 %. Kljub temu, da se je javna poraba trenutno povečala, se je javni dolg zmanjšal na račun prihodkov iz obdavčevanja upokojevanja, severnomorske nafte in proizvodnje zemeljskega plina. Strategija za leto 2015 tako napoveduje, da naj bi se izdatki za javno porabo v letu 2008 tako povečali za 1,75 %, vendar naj bi padli za 1 % do leta 2012 in za 0,75 % v obdobju od 2013 do 2015 (OECD 2008b). Visoka udeležba na trgu dela je nujna za fiskalno stabilnost in tako dobro ter kvalitetno zdravstveno oskrbo. Vlada se je osredotočila za spodbujanje priseljevanja delavcev, kar bi pripomoglo k zmanjšanju primanjkljaja delovne sile. Vendar je za večino visoko-izobraženih to priseljevanje odbijajoče zaradi visoke stopnje obdavčitve dohodka (OECD 2008b). Visoko zavzemanje za svobodno trgovino in strukturne reforme na področju trga dobrin in storitev, povezano s pomočjo iskalcem dela do nove zaposlitve, je prispevalo na Danskem h konkurenčnemu poslovnemu okolju, nizki strukturni brezposelnosti in zdravim javnim financam (OECD 2008b).

6 Organisation for Economic Co-operation and Development

23

3 METODOLOŠKI OKVIR ANALIZE KLJUČNIH SEKTORJEV

3.1 Splošno o input-output analizi

3.1.1 Zgodovina razvoja input-output analize Medsektorska ali input-output (v nadaljevanju I-O) analiza je zelo pomembno orodje v kvantitativni ekonomski analizi. Njeni začetki segajo vse tja do leta 1758, ko je Francois Quesnay v svoji ekonomski tabeli (Tableau économique) analiziral strukturne medodvisnosti takratnega francoskega gospodarstva, dezagregiranega na tri sektorje: poljedelstvo, industrija ter potrošnja lastnikov zemlje (Babić 1990, str. V). Nadaljnje impulze o razvoju same ideje o I-O analizi sta dala Karl Marx in Léon Walras. T.i. sheme reprodukcije so prikazane v 2. zvezku Marxovega ''Kapitala'', kjer je celotno gospodarstvo razdelil na dva oddelka, na sredstva za proizvodnjo in sredstva za potrošnjo, ter analiziral strukturo njihovih proizvodnih medodvisnosti (Babić, V). Predstavnik marginalistov, Léon Walras, pa je v svojem delu ''Elements d'economie politique pure'' eksplicitno koncipiral splošno ravnotežje ter definiral tehnične koeficiente. Poimenoval jih je koeficienti proizvodnje ter s svojim prispevkom popolnoma pripravil pot očetu I-O analize, Wassilyu Leontiefu (Norčič 2000, str. 243). Prve I-O tabele je tako razvil omenjeni ameriški ekonomist ruskega rodu, Wassily Leontief, za kar je leta 1973 prejel tudi Nobelovo nagrado za ekonomijo (Dietzenbacher, xix). I-O analizo je definiral kot ''neoklasično teorijo splošnega ravnotežja, prilagojeno za empirične raziskave kvantitativne soodvisnosti med povezanimi gospodarskimi aktivnostmi'' (Kurz, Salvadori 2000, 26). Wassily je ekonomsko znanost obogatil leta 1941 z izdajo svoje knjige ''The Structure of American Economy 1919-1939'', v kateri je v celoti objavil rezultate takratnih empiričnih raziskav medsektorske povezanosti ameriškega gospodarstva. Z njenim pojavom se je pričel nagel razvoj medsektorske analize po celem svetu in njegovo delo tako predstavlja temelje sodobni I-O analizi (Babič 1990, str. V). I-O modeli ter iz njih izpeljana analiza medsektorskih razmerij zasedajo danes pomembno vlogo tako na področju strukturne ekonomske analize kot na področju planiranja. Z analitičnega stališča predstavljajo most, ki povezuje parcialne in globalne analitične pristope, kateri omogočajo sistematičen obseg medodvisnih gibanj posameznih delov proizvodne strukture ter posameznih vidikov celotnega procesa reprodukcije (Sekulić 1980, str. 67).

24

3.1.2 Osnovni pojmi in temeljne predpostavke input-output tabele I-O tabela je matrični prikaz reprodukcijskih odvisnosti in proizvodno-potrošnih razmerij med sektorji, na katere je gospodarski sistem razdeljen. Izpeljana je iz računa proizvodnje ter pomeni njegovo razdelitev na več sektorjev, glede na sistem klasifikacije in raven agregacije (Kovačič, Jagrič, 11). Kot taka je integralni del sistema nacionalnih računov in pomeni pomembno analitsko orodje pri modeliranju ekonomske realnosti, ki nam omogoča zelo kompleksne kvantitativne vpoglede v medsektorska razmerja (Strašek, Jagrič 2004, str. 95). Formulacija in uporaba I-O tabel temelji na naslednjih predpostavkah (Štraser 1996, str. 9 in Strašek, Jagrič 2004, str. 95):

- Predpostavka o homogenosti proizvodnih sektorjev, iz katere izhaja, da so proizvodi posameznega sektorja med seboj popolni substituti in da substitucija med proizvodi različnih sektorjev ne obstaja. To pomeni, da vsak sektor proizvaja samo en proizvod s popolnoma enolično proizvodno strukturo, ki je neobčutljiva na spremembe v okolju in določena eksogeno, s tehnologijo, obstoječo v danem trenutku.

- Predpostavka o enoznačnosti klasifikacije proizvodov posameznih sektorjev, ki pomeni, da substitucija med proizvodi različnih sektorjev ne obstaja.

- Predpostavka o proporcionalnosti modela trdi, da so vsi inputi določenega sektorja v linearni odvisnosti od outputa sektorja, v katerem so potrošeni, iz česar izhaja, da je proizvodna funkcija sektorja linearna. Faktor te proporcionalnosti je tehnični koeficient, torej, če se podvoji proizvodnja nekega sektorja, se podvoji tudi poraba vseh njegovih inputov. Iz te predpostavke izhaja, da so proizvodni faktorji med seboj popolnoma komplementarni, kar zopet pomeni, da substitucija med proizvodi različnih sektorjev ni mogoča.

V praksi težko zadostimo realizaciji prvih dveh predpostavk, lahko pa se jima le bolj ali manj približamo, odvisno seveda od stopnje razčlenjenosti ekonomskega sistema na sektorje. Namreč, večje kot je število sektorjev, na katere je razdeljeno gospodarstvo, večja je verjetnost, da bodo le-ti resnično predstavljali homogene proizvodne enote. Od tega, kolikšna bodo odstopanja od predpostavke o homogenosti, pa je v končni fazi odvisna tudi zanesljivost pridobljenih rezultatov na podlagi I-O analize (Jagrič 2002, str. 47). Če povzamemo, tako koncipirana I-O tabela ignorira tehnološki razvoj ter zakon o padajočih in rastočih donosih. Na podlagi tega lahko izpeljemo pomembni značilnosti I-O tabele, t.j. kratkoročnost uporabe ter statičnost prikazanih proizvodno-potrošniških razmerij (Štraser 1996, str. 10). Na sliki 13 razberemo zgradbo I-O tabele. Prikazuje proizvodne tokove v sistemu, sestavljenem iz treh kvadrantov, kjer vsak prikazuje določeno ekonomsko aktivnost. V prvem, centralnem kvadrantu, so po sektorjih prikazani tokovi vmesne ali reprodukcijske porabe, v drugem kvadrantu končna potrošnja, v tretjem kvadrantu pa zasledujemo primarno delitev bruto domačega proizvoda oziroma sestavo dodane vrednosti po sektorjih (Štraser 1996, str. 10 in Kovačič, Jagrič 2006, str. 11).

25

Omenjena tabela nam torej predstavlja shemo ustvarjanja in porabe razpoložljivih sredstev. Prvi oz. centralni kvadrant imenujemo tudi kvadrant vmesne ali intermediarne porabe, ker prikazuje reprodukcijsko porabo vseh panog, na katere je narodno gospodarstvo razdeljeno, glede na panoge, iz katerih posamezni proizvodi in storitve izvirajo. Na takšen način imamo lahko vpogled v velikost in strukturo proizvodnih odvisnosti med posameznimi sektorji (Jagrič 2002, str. 48). Drugi kvadrant I-O sistema je kvadrant finalne porabe, kjer je prikazana struktura komponent končne potrošnje glede na izvore proizvodov in storitev. Tretji kvadrant pa prikazuje strukturo bruto domačega proizvoda po posameznih elementih primarnih vlaganj oziroma sestavo dodane vrednosti po sektorjih (Jagrič 2002, str. 48). Iz tega lahko povzamemo osnovno značilnost I-O tabele, t. j., da mora imeti prvi kvadrant obliko kvadratne matrike, ker se mora števila proizvajalcev ujemati s številom sektorjev porabnikov (Štraser 1996, str. 11).

Slika 13: Zgradba input-output tabele

Vir: Štraser 1996, str. 10

RAZDELJENA SREDSTVA

RA

ZP

OL

OŽ

LJI

VA

SR

ED

STV

A

PR

OIZ

VO

DN

JA

I. REPRODUKCIJSKA

PORABA (materialni stroški)

II.

KONČNA PORABA

III.

BRUTO

DOMAČI PROIZVOD

UVOZ

26

3.1.3 Opredelitev temeljnih orodij medsektorske input-output analize Po osnovnih značilnostih, omejitvah in predpostavkah, na katerih temelji I-O tabela, sledi podrobnejša analiza same strukture tabele. Proizvodno-porabna razmerja in odvisnosti znotraj posameznih kvadrantov I-O tabele ter med njimi, je mogoče opisati s pomočjo enačb matrične algebre. Pri tem moramo paziti, da je vsota ustvarjene vrednosti v posameznem sektorju vedno enaka vsoti porabe ustvarjene vrednosti tega sektorja, oziroma, da se vsota naključno izbrane vrstice ujema z vsoto odgovarjajočega stolpca (Strašek, Jagrič 2004, str. 97). Za nadaljnjo predstavitev metod, s katerimi bomo identificirali ključne sektorje izbranega gospodarstva, je smiselno, da nekatere ključne relacije, ki izhajajo iz proizvodnih tokov v I-O tabeli, izrazimo torej v matrični obliki (Kovačič, Jagrič 2006, str. 12). Enačbo namenske razdelitve proizvodnje lahko zapišemo (Kovačič, Jagrič 2006, str. 12): X = Qe + Y (01) Kjer je: X = { Xi }: vektor (n x 1) sektorskih vrednosti proizvodnje oz. vektor sektorskih

vrednosti skupne potrošnje; Q = { Qij }: matrika (n x n) vrednosti reprodukcijske potrošnje, njen tipični element Qij

predstavlja vrednost proizvodnje sektorja i, ki se porabi pri reprodukcijski potrošnji sektorja j;

Y = { Yi }: vektor (n x 1) sektorskih vrednosti končne potrošnje; e = { 1i }: enotski vektor (n x 1); i, j = 1, 2 … n: št sektorjev v I-O tabeli; Iz zgornje enačbe (01) lahko razberemo, da je seštevek vrednosti proizvodnje po sektorjih enak seštevku vrednosti inputov po posameznih sektorjih, ki se porabijo v reprodukcijske namene, in seštevku vseh komponent končne porabe proizvodov po sektorjih. Izhaja iz povpraševalno-orientiranega I-O modela, ki ga je utemeljil Leontief (1966), predstavlja tako osnovo za izračun povezav nazaj (''backward linkages'', v nadaljevanju BL) po vseh treh metodah, ki bodo predstavljene v naslednjem poglavju (Kovačič, Jagrič 2006, str. 12-13). Enačbo vrednostne strukture lahko zapišemo kot (Kovačič, Jagrič 2006, str. 13): XT = eTQ + V + M (02) Kjer je: V = { Vj }: vektor (1 x n) sektorskih vrednosti ustvarjenega bruto domačega

proizvoda oz. sektorskih dodanih vrednosti; M = { Mj }: vektor (1 x n) sektorskih vrednosti uvoženih proizvodov;

27

Enačba (02) prikazuje, da je seštevek vrednosti proizvodnje po sektorjih enak seštevku vrednosti inputov po posameznih sektorjih, ki so uporabljeni v reprodukcijske namene, in seštevku vseh komponent dodane vrednosti ter neto davkov in uvoza po sektorjih. Izhaja iz Goshovega ponudbeno-orientiranega I-O modela, na katerem temeljijo izračuni za povezave naprej (''forward linkages'', v nadaljevanju FL) po vseh treh metodah (Kovačič, Jagrič 2006, str. 13). Da bomo popolnoma razumeli v nadaljevanju predstavljene metode odkrivanja ključnih sektorjev, moramo iz povpraševalno-orientiranega I-O modela izpeljati še matriko tehničnih koeficientov. Tehnični koeficient (03), kot sestavni del teh matrik, predstavlja razmerje med inputi posameznih sektorjev, ki jih prejme proučevani sektor, in njegovim outputom (Kovačič, Jagrič 2006, str. 13):

aij = j

ij

X

Q ; i, j = 1, 2 … n (03)

Kjer je: aij tehnični koeficient; Qij vrednost proizvodnje sektorja i, ki se porabi pri reprodukcijski potrošnji sektorja j; Xj vrednost proizvodnje sektorja j; Če ta razmerja izračunamo za vsa polja v reprodukcijskem kvadrantu in pri tem upoštevamo le domače reprodukcijske tokove, dobimo matriko domačih tehničnih koeficientov oziroma domačo komponento tehnološke matrike (04) (Jagrič 2004a, str. 3), ki jo zapišemo kot ( Kovačič, Jagrič, str. 13):

A = Q X̂-1 (04)

Kjer je: A = { aij }: matrika (n x n) tehničnih koeficientov aij, kjer le-ta predstavlja delež

inputov iz sektorja i, kateri je potreben za ustvarjanje enote proizvodnje sektorja j;

1ˆ −X = { Xii }: diagonalna matrika (n x n) vrednosti proizvodnje po sektorjih oz. skupne

potrošnje; Na podlagi zgornje enačbe (04) lahko v matrični obliki uvedemo še Leontiefov multiplikator (05), ki izraža kvantitativne učinke občutljivosti spremembe proizvodnje, ki je stimulirana z avtonomnim povečanjem enote končnega povpraševanja (Kovačič, Jagrič 2006, str. 13): L = (I – A)-1 (05) Kjer je: L = { lij }: matrika (n x n) Leontiefovih multiplikatorjev;

28

I = { 1ii }: enotska (n x n) matrika; Leontiefov multiplikator je sestavljen iz sektorskih multiplikatorjev, ki jih bomo označevali z lij. Sektorski multiplikator (06) nam pokaže vrednost proizvodnje sektorja i, ki je direktno in indirektno pogojena s finalno porabo ene enote proizvoda sektorja j. To pomeni, da vsaka sprememba finalne porabe proizvoda sektorja j povzroči spremembo proizvodnje sektorja i (Strašek, Jagrič 2004, str. 136).

lij = j

i

Y

X

δ

δ; i, j = 1, 2 … n (06)

Kjer je: lij sektorski multiplikator; Yj finalna poraba proizvoda sektorja j; Podobno lahko iz ponudbeno orientiranega modela izpeljemo matriko koeficientov outputa (08), ki jo je uveljavila Augustinovics (1970) (Kovačič, Jagrič 13). Njen tipični element, koeficient outputa bij (07), izraža delež outputa sektorja i, ki je posredovan v nadaljnjo reprodukcijsko proizvodnjo sektorja j in dejansko pomeni dodatni output v sektor j na enoto proizvoda sektorja i (Kovačič, Jagrič 2006, str. 14).

i

ij

ijX

Qb = ; (07)

Kjer je: bij koeficient outputa; Matriko koeficientov outputa tako lahko zapišemo:

B = 1ˆ −X Q (08)

Kjer je: B = { ijb }: matrika (n x n) koeficientov outputa;

Na podlagi zgornje enačbe (08) lahko zapišemo v matrični obliki še multiplikator outputa (09), ki kvantitativno ovrednoti, v kakšnem obsegu sprememba enote dodane vrednosti stimulira povečanje proizvodnje (Kovačič, Jagrič 2006, str. 14): G = (I – B)-1 (09) Kjer je: G = { gij }: matrika (n x n) multiplikatorjev outputa;

29

3.2 Metode odkrivanja ključnih sektorjev Ključni sektorji so tisti sektorji, katerih razvoj neposredno in posredno, preko povezav z ostalimi panogami, najmočneje vpliva na razvoj celotnega gospodarstva. Za določitev teh gospodarskih sektorjev pa si zaradi sistematičnega prikazovanja odnosov v gospodarstvu pomagamo z uporabo I-O tabel (Kovačič, Jagrič 2006, str. 17). Identifikacijo ključnih sektorjev bomo prikazali z uporabo treh metod odkrivanja ključnih sektorjev gospodarstva, ki so postale pripomoček ekonomske politike že zelo zgodaj. Prvi dve metodi, eno sta razvila Chenery in Watanabe (1958) drugo pa Rasmussen (1956), sodita med pogosteje uporabljene metode in temeljita na tradicionalnem pristopu merjenja na podlagi matrike tehničnih koeficientov oz. matričnih multiplikatorjev. Tretja metoda, Dietzenbacherjeva (1992), pa spada med novejše pristope k analizi ključnih sektorjev in temelji na izračunu dominantne lastne vrednosti in pripadajočega lastnega vektorja (Jagrič 2004a, str. 1-4).

3.2.1 Chenery-Watanabejeva metoda Hollis B. Chenery in Tsunehiko Watanabe sta bila prva, ki sta se začela ukvarjati z iskanjem ključnih sektorjev gospodarstva s pomočjo kvantitativne analize (Chenery, Watanabe, 1958, str. 487-521). Pri tem sta izhajala iz naslednjega (Kovačič, Jagrič 2006, str. 17):

- kolikšen delež primarnih inputov je uporabljen v proizvodnji sektorja, ki proizvaja proizvod i, oziroma v kolikšnem obsegu proizvodnja sektorja i uporablja inpute drugih sektorjev, v primerjavi z neposredno uporabo dela in kapitala v svoji proizvodnji;

- kakšno je razmerje med vmesno in končno porabo za nek proizvod sektorja i. Predpostavka, na kateri temelji ta metoda, pravi, da sta meri gospodarske strukture velikost medsektorskega vložka ter medsektorska poraba. Povezava med sektorjem in ekonomsko okolico je izražena z deležem proizvodnih in storitvenih tokov v celotnih transakcijah izbranega sektorja. Impulzi rasti, ki izhajajo iz ključnega sektorja, privlačijo k rasti ostala področja produkcije, kar posledično učinkuje v dveh smereh (Jagrič 2004a, str. 5):

- povečana poraba produkcijskih faktorjev in s tem večja proizvodnja dobaviteljev (povezava nazaj) in

- povečanje ponudb, kar pomeni, da nižji stroški povzročijo znižanje cen proizvodov (povezava naprej).

V mednarodni primerjavi medsektorske strukture gospodarstev sta Chenery in Watanabe leta 1958 uporabila dva dela kot merili vzajemne sektorske povezanosti. Prvi predstavlja delež medsektorske potrošnje produktov vseh sektorjev gospodarstva v enoti vrednosti proizvodnje posameznega sektorja, ki sta ga označila z u in naj bi predstavljal povezave nazaj (BL). Za posamezen sektor se BL izračuna kot vsota pripadajočih stolpcev matrike tehničnih koeficientov. Drugo merilo pa predstavlja delež vrednosti proizvodnje izbranega

30

sektorja, ki se uporabi pri proizvodnji vseh ostalih sektorjev, in sta ga označila kot w, predstavlja pa povezave naprej (FL). FL bomo izrazili kot vsoto pripadajočih vrstic v matriki koeficientov outputa (Pfajfar, Lotrič 2000, str. 3-4). S pomočjo matrične algebre, se ti dve merili u in w izračunata na naslednji način (Kovačič, Jagrič 2006, str. 18): u = eT A (10) w = B e (11) Večji kot je koeficient u, večja je sposobnost sektorja j, da spodbuja rast v sektorjih, od katerih dobiva inpute za svojo proizvodnjo. Podobno velja tudi za koeficient w, kajti večji kot bo, večja bo sposobnost sektorja i, da spodbudi rast v sektorjih, katerim dobavlja svoje proizvode za njihovo reprodukcijo. Cheneryeva in Watanabejeva metoda je res preprosta in je zato primerna za neposredno rangiranje sektorjev, ima pa hkrati tudi nekaj pomanjkljivosti. Prva pomanjkljivost je ta, da upošteva le neposredne učinke povečanja proizvodnje in zanemarja posredne učinke, naslednja pa pravi, da sta omenjena koeficienta le povprečji, ki ne izražata odklonov (nesimetričnosti) v porabi in dobavah posameznih sektorjev. Tretja in zadnja pomanjkljivost se nanaša na neupoštevanje sistema uteži (ponderacije), kar pomeni, da so vsi sektorji v I-O tabeli enako pomembni oz. sektorji z visoko porabo produkcijskih faktorjev so uvrščeni visoko ne glede na učinkovitost porabe (Jagrič 2004a, str. 5-6). Za postavitev vrednostne meje za določitev ključnega sektorja in rešitev problema uteži bomo uporabili postopek normalizacije vrednosti meril oz. indikatorjev. Slednje pomeni, da povprečje dobav oziroma prodaj za izbrani sektor primerjamo s povprečjem dobav oziroma prodaj za celotno gospodarstvo, tako da je aritmetična sredina indikatorjev povezav nazaj (BL) in povezav naprej (FL) enaka 1. Ključni sektorji bodo torej tisti, pri katerih bo normalizirana vrednost indikatorjev za povezave nazaj (BL) in povezave naprej (FL) večja od ena, pri tem pa se normalizirana koeficienta u in w izračunata po naslednjem postopku (Kovačič, Jagrič 2006, str. 18):

Aee

Aneun

T

T

= ; (12)

Bee

nBewn

T= ; (13)

Kjer je : un = { unj }: vektor (1 x n) normaliziranih deležev vrednosti reprodukcijske potrošnje

vseh sektorjev v eni enoti proizvodnje opazovanega sektorja j; wn = { wni }: vektor (n x 1) normaliziranih deležev enote vrednosti proizvodnje

opazovanega sektorja i, ki se porabi pri proizvodnji vseh ostalih sektorjev.

31

3.2.2 Rasmussenova metoda Bistvena pomanjkljivost Chenery-Watanabejeve metode je v tem, da pri izračunih medsektorskih povezav upošteva le neposredne učinke povečanja proizvodnje in zanemarja posredne učinke, ki jih lahko sproži sprememba proizvodne aktivnosti izbranega sektorja. Le-ti pa lahko pogosto presežejo vpliv neposrednih učinkov in so za narodno gospodarstvo zelo pomembni (Kovačič, Jagrič 2006, str. 19). Rasmussen zato pri izračunih obeh povezav ne upošteva tehnološke matrike (tehnične koeficiente), temveč temelji na uporabi matrike Leontiefovih multiplikatorjev L (matrični multiplikator) oziroma na matriki multiplikatorjev G. Prednosti te metode v primerjavi s Chenery-Watanabejevo so naslednje (Jagrič 2004a, str. 6):

- Elementi matričnega multiplikatorja zajemajo tako neposredne kot posredne učinke. Element lij nam pove, kolikšno povečanje proizvodnje je potrebno v sektorju i, če se končna poraba po proizvodih sektorja j poveča za eno enoto.

- Elementi matričnega multiplikatorja so ustrezno tehtani, zato natančneje opisujejo pomembnost ključnih sektorjev gospodarstva.

Pri merjenju obeh povezav gre pri tej metodi za primerjavo med povprečno spodbudo, ki jo ustvari posamezni sektor na ostale sektorje, ter povprečno spodbudo za celotno ekonomijo, ki jo povzroči eksogena sprememba v vsakem sektorju. Tako je Rasmussen definiral dva indeksa, tj. indeks p kot indeks moči disperzije ter indeks s kot indeks občutljivosti disperzije (Kovačič, Jagrič 2006, str. 19):

LeAIepTT

=−=−1)( ; (14)

GeeBIs =−=

−1)( ; (15) Kjer je: p indeks moči disperzije ali moč povečanja končne porabe j-tega sektorja; s indeks občutljivosti disperzije ali občutljivost i-tega sektorja na spremembe v

končni porabi proizvodov kateregakoli sektorja. Indeks moči disperzije predstavlja indikator povezav nazaj (BL) in se za izbrani sektor izračuna kot vsota pripadajočih stolpcev iz Leontiefove inverzne matrike A. Za posamezen sektor prestavlja nujno povečanje proizvodnje vseh sektorjev, ki je potrebno za zadovoljitev enote končnega povpraševanja po tem sektorju. Indeks občutljivosti disperzije pa predstavlja indikator povezav naprej (FL) in ga izračunamo kot vsoto pripadajočih vrstic iz matrike multiplikatorjev outputa G. Ta indeks za določen sektor predstavlja nujno povečanje proizvodnje vseh sektorjev, da se absorbira vpliv povečanja enote dodane vrednosti ali njenih posameznih komponent. V primeru, da je vrednost enega ali drugega indeksa večja od 1, to pomeni, da izbrani sektor nadpovprečno razpršuje neposredne in posredne razvojne impulze na celotno gospodarstvo (Kovačič, Jagrič 2006, str. 19).

32

Normalizirane oz. standardizirane vrednosti indeksov p in s dobimo, če izračunamo:

Lee

Lnepn

T

T

= ; (16)

Gee

nGesn

T= ; (17)

Kjer je: pn = { pnj }: vektor (1 x n) normaliziranih indeksov moči disperzije; sn = { sni }: vektor (n x 1) normaliziranih indeksov občutljivosti disperzije. Po Rasmussenovi metodi so ključni sektorji gospodarstva torej tisti, pri katerih sta izračunani normalizirani vrednosti indeksa moči disperzije in indeksa občutljivosti disperzije, ki predstavljata povezave nazaj in naprej, večji od 1 (Kovačič, Jagrič 2006, str. 19-20).

3.2.3 Dietzenbacherjeva metoda Novejša metoda, ki jo je moč zaslediti v ekonomski literaturi, je Dietzenbacherjeva metoda (Dietzenbacher 1992). Po tej metodi identifikacija ključnih sektorjev gospodarstva temelji na izračunu dominantne lastne vrednosti matrike in pripadajočega lastnega vektorja. Za indikatorja povezav nazaj je uporabil levi Perronov ali lastni vektor7 matrike tehničnih koeficientov, za indikatorja povezav naprej pa desni Perronov ali lastni vektor matrike koeficientov outputa. Prednosti Dietzenbacherjeve metode so naslednje (Jagrič 2004a, str. 9):

- Metoda lastnih vektorjev predstavlja boljše merilo za merjenje medsektorskih povezav, kar je koristno pri odkrivanju sektorskih grozdov8;

- Metoda lastnih vektorjev je visoko občutljiva na majhne spremembe v proizvodni strukturi gospodarstva.

Dietzenbacher je pri izpeljavi povezav naprej in nazaj uporabil tehtana povprečja elementov v pripadajočih kolonah matrike tehničnih koeficientov A oziroma matrike koeficientov outputa B. Tako lahko tehtani indikator Chenery-Watanabejevih povezav zapišemo kot (Kovačič, Jagrič 2006, str. 20-21):

Aer

Anrm

T

TT

=1 ; (18)

7 Glej Jagrič 2004c, str. 61-74. 8 Sektorski grozdi predstavljajo manjše skupine medsebojno tesno povezanih sektorjev, ki so relativno neodvisni od ostalega dela gospodarstva (Jagrič 2004a, str. 9).

33

Aem

Anmm

T

TT

1

12 = ; (19)

Kjer je: r

T ( > 0) (1 x n) vektor sektorskih uteži; :}{ 11

T

j

T mm = vektor (1 x n) normaliziranih tehtanih Chenery-Watanabejevih

indikatorjev v prvi iteraciji; :}{ 22

T

j

T mm = vektor (1 x n) normaliziranih tehtanih Chenery-Watanabejevih

indikatorjev v drugi iteraciji. Vektor T

m1 kot vektor sektorskih uteži predstavlja izpopolnjeno merilo za merjenje

povezav nazaj. Vendar ga lahko razvijemo dalje in opredelimo na isti način tudi Tm2 , kajti

smiselno je, da produkcijskim vložkom iz sektorjev, ki dosegajo nadpovprečne vrednosti povezav nazaj, pripišemo večje uteži, kot produkcijskim faktorjem iz sektorjev, ki dosegajo podpovprečne vrednosti povezav nazaj (Jagrič 2004a, str. 9). Če v T

m2 vstavimo Tm1 , dobimo:

;2

2

2

2

2eAr

Anr

Aer

eAnr

Aer

Anr

nmT

T

T

T

T

T

T== (20)

Ob ponavljanju iteracij pridemo do splošno opredeljene formule za izračun povezav nazaj (BL) (Kovačič, Jagrič 2006, str. 21):

;1

1

eAr

Anr

Aem

Anmm

kT

kT

T

k

T

kT

k ==

−

− (21)

Ob upoštevanju naslednjih predpostavk, da je: A – primitivna matrika9 z dominantno lastno vrednostjo λ ( > 0) q – pripadajoči levi Perronov vektor y – pripadajoči desni Perronov vektor Lahko zapišemo:

TTqAq λ= (22)

in

9 Kot pravi Jagrič v svojem delu Matrična algebra v ekonomiji, 2004, je primitivna matrika nenegativna

kvadratna matrika, če obstaja k, tako da je Ak, oziroma vsak njen element k

ija , večji ali enak nič.

34

yAy λ= (23) Če upoštevamo lastnost lastne vrednosti matrike10 in uporabo Perronov-Frobeniusovega teorema (25), lahko zapišemo, da T

km kot vektor povezav nazaj (BL), konvergira k

normaliziranemu levemu Perronovemu vektorju matrike A. Indikatorji za povezave nazaj po Dietzenbacherjevi metodi so torej, ob upoštevanju enačbe TT

qAq λ= (22), elementi levega Perronovega vektorja matrike koeficientov A (Pfajfar, Lotrič 2000, str. 10 in Jagrič 2004a, str. 10-11):

qneq

nqm

T

TT

k

k

==∞→

lim (24)

Kjer:

lim∞→k ))(( eqye

yqATT

T

k

k

=λ

predstavlja Perronov-Frobeniusov teorem. (25)

Podobno kot smo izpeljali izračun za povezave nazaj (BL), lahko še izpeljemo izračun za povezave naprej (FL).

rBe

rnBg

kT

k

k = (26)

Iz česar sledi, da je:

znze

nzg

Tk

k

==∞→

lim (27)

Na podlagi splošno opredeljene formule za povezave naprej (26), lahko zapišemo, da le-te konvergirajo k normaliziranemu desnemu Perronovemu vektorju matrike koeficientov outputa B (27), ob upoštevanju enačbe zBz λ= (23).

10 Če je λ lastna vrednost matrike A, potem je λk lastna vrednost matrike Ak (Jagrič 2004c).

35

4 KLJUČNI SEKTORJI DANSKEGA IN NIZOZEMSKEGA GOSPODARSTVA V LETIH 1995, 2000, 2002 IN 2004

4.1 Baza podatkov Glede na vpletenost gospodarstva v mednarodno menjavo imamo dve vrsti I-O tabel, in sicer tabelo za zaprto ter odprto gospodarstvo. Razlika med njima je ta, da I-O tabela odprtega gospodarstva vključuje tudi podatke o uvozu. Pri slednji obstajata dva načina vključevanja uvoznega dela. Tako ločimo I-O tabelo skupnih tokov ter I-O tabelo ločenih uvoznih tokov. Razlika med njima je ta, da se pri drugi uvoz podrobneje deli na sektorje, v katerih so uvozne dobrine potrošene, in na posamezne komponente končne potrošnje, za kar je potrebna dodatna tabela, sestavljena le iz I. in II. kvadranta. Zato je I-O tabela ločenih uvoznih tokov dejansko oblikovana iz dveh tabel, t.i. I-O tabele domačih tokov in opisane I-O tabele uvoznih tokov. Zaradi podrobnejšega zajemanja podatkov je zato ta metoda primernejša za temeljitejšo analizo gospodarstva (Hafner 2005, str. 46). Pri naši raziskavi smo uporabili simetrične input-output tabele skupnih tokov po osnovnih cenah (proizvod po proizvodu) (glej tabelo 8), ki vsebujejo tako domače proizvodne in tudi uvozne tokove ter so v našem primeru sestavljene iz 59 sektorjev. Osnovni vir podatkov so tako omenjene I-O tabele za Dansko in Nizozemsko gospodarstvo, za obdobja 1995, 2000, 2002 in 2004. Agregirali smo jih na 23 sektorjev s pomočjo agregacijske matrike S za agregiranje na 23 sektorjev (glej sliko 19 iz priloge), kjer smo združili tiste dejavnosti, ki imajo hkrati iste značilnosti in podobno medsektorsko strukturo. Pri tem je najbolj pomembno to, da je področje predelovanih dejavnosti vseh I-O tabelah dezagregirano na 14 podpodročij (od DA do DN). (Kovačič, Jagrič 2006, str. 15). Proces agregiranja I-O tabel smo izvedli s pomočjo matrične algebre po naslednjem postopku (lastni zapiski pri predmetu Sektorska ekonomika, 2003): Q* = S Q S' (28) X* = S X (29) Kjer je: S agregacijska matrika dimenzije (k x n), ki vsebuje samo 0 in 1. Skalar k je število

agregiranih sektorjev v novi tabeli, skalar n pa število sektorjev v originalni tabeli. Položaj števila 1 v posamezni vrstici i matrike S kaže, kateri od originalnih sektorjev bo vključen v nov (agregiran) sektor i;

Q* agregirana matrika reprodukcijske potrošnje (k x k); Q izvirna matrika vrednosti reprodukcijske potrošnje dimenzije (n x n); X* agregiran stolpični vektor sektorskih vrednosti proizvodnje oz. skupne potrošnje; X Izvirni stolpični vektor sektorskih vrednosti proizvodnje oz. skupne potrošnje.

36

Pri oblikovanju agregacijske matrike S je služil v pomoč pregled klasifikacije v tabelarni obliki, objavljen na spletni strani Statističnega urada RS. Načeloma je prepuščena avtonomna izbira, kakšen nivo sektorske agregiranosti I-O tabel se v skladu z SKD11 klasifikacijo uporabi pri izračunih (glej tabelo 9). Lahko se namreč zgodi, da pri visoki stopnji agregiranosti, kjer je celotno gospodarstvo razdeljeno na malo število sektorjev, le-ta zamegli pomembnost vzajemnih gospodarskih povezav, hkrati pa ponudi uporabljeni raziskovalni metodi potrebno stopnjo robustnosti. Obratno pa lahko presežna stopnja dezagregacije I-O tabel vpliva na preveliko specifičnost dobljenih rezultatov (Kovačič, Jagrič 2006, str. 15). Dietzenbacher v študiji Nizozemskega gospodarstva za obdobje od 1948 do 1984 ugotavlja, da kljub temu, da obstaja vpliv ravni agregacije na dobljene vrednosti indikatorjev, je ta relativno majhen (Dietzenbacher 1992, 427).

Tabela 8: Sektorji izbranih I-O tabel

1 A Kmetijski, lovski in gozdarski proizvodi in storitve 13 DJ Kovine in kovinski izdelki

2 B Ribe in drug ribiški ulov, storitve za ribištvo 14 DK Strojne naprave in oprema

3 C Rude in kamenine, surova nafta in zemeljski plin 15 DL Električna in optična oprema

4 DA Hrana, pijače, tobačni izdelki 16 DM Vozila in plovila

5 DB Tekstil, tekstilni in krzneni izdelki, oblačila 17 DN Pohištvo; drugi izdelki; reciklaža

6 DC Usnje, obutev in usnjeni izdelki 18 E Električna energija, plin, para, voda

7 DD Les, leseni, plutov., pletarski izd. (razen pohištva) 19 F Gradbeništvo

8 DE Vlaknine, papir in pap. izd.; založniške in tisk. st. 20 G Prod. in popravila motornih vozil in izdelki

9 DF Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo široke porabe

10 DG Kemikalije, kemični izdelki in umetna vlakna 21 H Gostinske storitve

11 DH Izdelki iz gume in plastičnih mas 22 I Prometne, telekomunikacijske storitve

12 DI Drugi nekovinski mineralni izdelki 23 S Ostale tržne in netržne storitve Vir: Štraser 1996, str. 14 in Jagrič 2004a, str. 18.

11 Standardna klasifikacija dejavnosti.

37

Tabela 9: SIMETRIČNA I-O TABELA SKUPNIH TOKOV PO OSNOVNIH CENAH (PROIZVOD PO PROIZVODU)

Vir: SURS 2005, str. 276

Proizvodi (CPA) ∑ (1) Končna poraba ∑ (3) ∑ (1) + ∑ (3)

1 2 3 … … n a) b) c) d) e) f)

(1) (2) (3) (4) (5)

1 Končna poraba v osnovnih cenah:

2

3 Izdatki za končno potrošnjo:

. a) gospodinjstev

Proizvodi (CPA) . (1) Vmesna potrošnja v osnovnih cenah b) NPISG

. po proizvodih in proizvodih c) države

Bruto investicije:

d) bruto investicije v osnovna sredstva

. in vrednostni predmeti

. e) spremembe zalog

n f) izvoz

∑ (1) (2) Skupaj vmesna potrošnja v osnovnih cenah po Končna poraba v osnovnih cenah po Skupaj poraba v

proizvodih vrstah osnovnih cenah

Davki na proizvode (3) Neto davki na proizvode po proizvodih Neto davki na proizvode po vrstah Skupaj neto davki

Subvencije na proizvode (-) končne porabe na proizvode

∑ (1) + (3) (4) Skupaj vmesna potrošnja v kupčevih cenah po Skupaj končna poraba po vrstah v Skupaj poraba v

proizvodih kupčevih cenah kupčevih cenah

Sredstva za zaposlene

Drugi neto davki na proizvodnjo (5) Elementi dodane vrednosti po proizvodih

Potrošnja stalnega kapitala

Neto poslovni presežek

∑ (5) (6) Dodana vrednost po proizvodih

∑ (1) + (3) + ∑ (5) (7) Proizvodnja v osnovnih cenah po proizvodih

Uvoz (8) Uvoz cif po proizvodih

(7) + (8) (9) Ponudba v osnovnih cenah po proizvodih

Investicije v osnovna sredstva

Stanje osnovnih sredstev (10)

Inputi dela

38

4.2 Ključni sektorji po Chenery-Watanabejevi metodi Pri tej metodi povezave nazaj (BL) predstavljajo delež medsektorske potrošnje produktov vseh sektorjev gospodarstva v enoti vrednosti proizvodnje posameznega sektorja, povezave naprej (FL) pa predstavljajo delež vrednosti proizvodnje izbranega sektorja, ki se uporabi pri proizvodnji vseh ostalih sektorjev12. Na podlagi agregiranih simetričnih I-O tabel za Nizozemsko in Dansko, kateri osnovni podatki se nahajajo na spletnih straneh evropskega statističnega urada Eurostat, ter ob upoštevanju enačb za izračun normaliziranih vrednosti povezav nazaj in naprej, smo zbrali rezultate le-teh v tabeli 10 in tabeli 11. Ključni sektorji so v obeh tabelah označeni s sivo barvo.

Tabela 10: BL IN FL ZA NIZOZEMSKO PO CHENERYEVI-WATANABEJEVI METODI

NIZOZEMSKA. 1995 2000 2002 2004

BL FL BL FL BL FL BL FL 1 A 0,8958 1,2178 0,8764 1,1208 0,9554 1,1156 0,9675 1,0960 2 B 0,6740 0,4949 0,7825 0,5000 0,7126 0,5003 0,8109 0,4703 3 C 0,3515 2,0173 0,3349 2,5831 0,4148 2,1934 0,3849 2,3206 4 DA 1,3224 0,5810 1,2492 0,5648 1,2508 0,5945 1,2469 0,5963 5 DB 1,2179 0,7806 1,1483 0,7686 1,1497 0,8554 1,1709 0,8820 6 DC 1,1416 1,0668 1,0982 1,3078 1,0637 1,3927 1,0074 1,2513 7 DD 1,1099 2,1173 1,0742 2,0037 1,0251 1,8524 0,9719 1,8598 8 DE 1,0243 1,2990 0,9965 1,2635 0,9782 1,2544 0,9788 1,2815 9 DF 1,5039 0,7758 1,5207 0,7257 1,4401 0,7528 1,3889 0,7928

10 DG 1,1763 0,8080 1,2532 0,8119 1,1942 0,7691 1,2201 0,8134 11 DH 1,1271 1,3976 1,1138 1,2992 1,0967 1,3612 1,1239 1,3251 12 DI 0,9874 1,5797 0,9889 1,4339 1,0227 1,5264 1,0349 1,5408 13 DJ 1,0921 1,2499 1,1057 1,2415 1,1049 1,3758 1,0945 1,3212 14 DK 1,1112 0,8782 1,1269 0,7906 1,1266 0,7296 1,1027 0,6701 15 DL 1,1312 1,3066 1,1876 1,2402 1,3106 1,1046 1,3105 1,1487 16 DM 1,3749 1,1613 1,3018 1,1455 1,2491 1,1440 1,2352 1,0737 17 DN 0,7808 0,4791 0,8163 0,4917 0,7758 0,4938 0,7601 0,4967 18 E 1,0737 0,9210 1,1066 0,9058 1,1442 0,9233 1,1903 0,9738 19 F 1,1085 0,5991 1,0679 0,5726 1,0360 0,6357 1,0306 0,6764 20 G 0,6590 0,4420 0,6595 0,4242 0,6946 0,4079 0,6923 0,4020 21 H 0,8444 0,7219 0,8063 0,6906 0,7731 0,7128 0,7710 0,7078

22 I 0,7390 0,6150 0,8240 0,5951 0,8516 0,6589 0,8458 0,6563 23 S 0,5531 0,4902 0,5606 0,5191 0,6295 0,6453 0,6600 0,6435

Vir: I-O tabele (Eurostat 2008b), lastni preračuni.

Tabela 10 nam predstavlja izračune BL in FL po Chenery-Watanabejevi metodi za nizozemsko gospodarstvo. Iz nje lahko razberemo, da ima Nizozemska pet ključnih sektorjev, kajti v vseh letih so bile vrednosti obeh indikatorjev večje od 1. Ključni sektorji,

12 Glej poglavje 3.2.1 Chenery-Watanabejeva metoda.

39

katerih razvoj najmočneje vpliva na celotno gospodarstvo Nizozemske, so naslednji (glej tabelo 10 in tabelo 11):

- sektor proizvodnje usnja, obutve in usnjenih izdelkov (DC), - sektor izdelkov iz gume in plastičnih mas (DH), - sektor proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov (DJ), - sektor proizvodnje električne in optične opreme (DL) ter - sektor proizvodnje vozil in plovil (DM).

Kot pomemben sektor se je izkazal tudi sektor proizvodnje lesa, lesenih, plutov. in pletarskih izdelkov (razen pohištva) (DD) z izjemo BL v letu 2004. Z vidika BL pa so v posameznih letih pomembni sektorji še: sektor proizvodnje hrane, pijače, tobačnih izdelkov (DA), sektor proizvodnje tekstila, tekstilnih in krznenih izdelkov, oblačil (DB), sektor proizvodnje koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva (DF), sektor proizvodnje kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken (DG), sektor proizvodnje strojnih naprav in opreme (DK), sektor proizvodnje električne energije, plina, pare, vode (E) in sektor gradbeništva (F). Z vidika FL pa: sektor proizvodnje kmetijskih, lovskih in gozdarskih proizvodov in storitev (A), sektor rud in kamnin, surove nafte in zemeljskega plina (C), sektor proizvodnje vlaknin, papirja in pap. izd. (DE) ter sektor drugih nekovinskih mineralnih izdelkov (DI). Tabela 11 nam predstavlja izračune BL in FL po Chenery-Watanabejevi metodi za dansko gospodarstvo. Iz te tabele razberemo, da ima Danska samo dva ključna sektorja gospodarstva, in sicer sektor proizvodnje lesa, lesenih, plutov., pletarskih izdelkov (razen pohištva) (DD) in sektor proizvodnje vlaknin, papirja in pap. izd. (DE). Za razliko od Nizozemske pa ima Danska več pomembnih sektorjev. To so sektor proizvodnje kmetijskih, lovskih in gozdarskih proizvodov in storitev (A), z izjemo BL v letu 1995, sektor proizvodnje usnja, obutve in usnjenih izdelkov (DC), z izjemo FL v letu 1995, sektor proizvodnje električne in optične opreme (DL), z izjemo FL v letu 2004, ter sektor prometnih in telekomunikacijskih storitev (I), z izjemo BL v letu 1995. Z vidika BL pa so v posameznih letih pri Danski pomembni naslednji sektorji: sektor proizvodnje hrane, pijač in tobačnih izdelkov (DA), sektor proizvodnje tekstila, tekstilnih in krznenih izdelkov, oblačil (DB), sektor proizvodnje koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva (DF), sektor proizvodnje kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken (DG), sektor proizvodnje strojnih naprav in opreme (DK), sektor proizvodnje vozil in plovil (DM), sektor proizvodnje pohištva (DN) in sektor gradbeništva (F). Z vidika FL pa so pomembni naslednji: sektor rib in drugih ribiških ulovov, storitve za ribištvo (B), sektor proizvodnje izdelkov gume in plastičnih mas (DH), sektor drugih nekovinskih mineralnih izdelkov (DI) ter sektor proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov (DJ).

40

Tabela 11: BL IN FL ZA DANSKO PO CHENERY-WATANABEJEVI METODI

DANSKA 1995 2000 2002 2004

BL FL BL FL BL FL BL FL 1 A 0,9758 1,2786 1,0691 1,3160 1,0308 1,2840 1,1057 1,2640 2 B 0,7802 1,3431 0,8977 1,5334 0,8846 1,5985 0,9391 1,3646 3 C 0,4961 1,9925 0,1688 1,0568 0,1768 1,0100 0,1881 0,9556 4 DA 1,3689 0,5470 1,3193 0,5459 1,3442 0,5635 1,2954 0,5710 5 DB 1,1255 0,7690 1,1773 0,9473 1,1509 0,8306 1,1306 0,8438 6 DC 1,3304 0,7937 1,1276 1,0129 1,2228 1,7677 1,2489 1,5689 7 DD 1,1674 1,5317 1,0781 1,7350 1,0659 1,7014 1,0447 1,6439 8 DE 1,0402 1,4595 1,0315 1,4638 1,0379 1,3982 1,0290 1,3170 9 DF 1,7381 1,2857 1,7226 0,9643 1,7609 0,8581 1,6995 1,6834

10 DG 1,0115 1,2739 1,0223 1,0617 1,0621 0,9287 1,0122 0,9119 11 DH 1,0464 1,4391 0,9752 1,4741 0,9890 1,3942 0,9506 1,3373 12 DI 1,0135 1,3110 0,9299 1,5393 0,9507 1,4875 0,9361 1,4960 13 DJ 1,0199 1,7319 1,0152 1,7061 0,9535 1,6786 0,9988 1,7547 14 DK 1,0139 0,6156 1,0224 0,6469 1,0073 0,6521 1,0289 0,6330 15 DL 1,0557 1,1175 1,1138 1,1170 1,0504 1,0750 1,0848 0,9955 16 DM 1,1046 0,6500 1,1958 0,6906 1,1696 0,6890 1,2579 0,7807 17 DN 1,0794 0,3418 1,0683 0,3743 1,0394 0,4032 1,0268 0,3785 18 E 0,6285 0,7205 0,7078 0,7160 0,7433 0,6642 0,7766 0,6695 19 F 1,1424 0,3996 1,0435 0,3955 1,0658 0,4154 1,0425 0,4056 20 G 0,7071 0,4893 0,7593 0,4857 0,7896 0,4429 0,7635 0,4330 21 H 0,7826 0,4570 0,9331 0,5446 0,8848 0,5177 0,8757 0,4696 22 I 0,9033 1,0575 1,0865 1,1588 1,0659 1,1112 1,0254 1,0233 23 S 0,4690 0,3945 0,5350 0,5140 0,5540 0,5283 0,5393 0,4995


4.3 Ključni sektorji po Rasmussenovi metodi Po Rasmussenovi metodi povezave nazaj (BL) predstavljajo nujno povečanje proizvodnje vseh sektorjev, ki je potrebno za zadovoljitev enote končnega povpraševanja po tem sektorju, povezave naprej (FL) pa predstavljajo nujno povečanje proizvodnje vseh sektorjev, da se absorbira vpliv povečanja enote dodane vrednosti ali njenih posameznih komponent. Ključni sektorji gospodarstva so po tej metodi torej tisti, pri katerih sta izračunani normalizirani vrednosti indeksa moči disperzije, ki predstavlja povezave nazaj (BL), in indeksa občutljivosti disperzije, ki predstavljata povezave naprej (FL), večji od 113. Izračuni povezav nazaj in naprej po Rasmussenovi metodi so prikazani v tabeli 12 za nizozemsko gospodarstvo in v tabeli 13 za dansko gospodarstvo, v obeh pa so ključni sektorji označeni s sivo barvo.

13 Glej poglavje 3.2.2 Rasmussenova metoda.

41

Rasmussenova metoda je za Nizozemsko identificirala naslednje ključne sektorje (tabela 12):

- sektor izdelkov iz gume in plastičnih mas (DH), - sektor proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov (DJ), - sektor proizvodnje električne in optične opreme (DL) ter - sektor proizvodnje vozil in plovil (DM).

Pomembna sektorja sta v tem primeru samo dva, in sicer sektor proizvodnje usnja, obutve in usnjenih izdelkov (DC), z izjemo FL v letu 1995, ter sektor proizvodnje lesa, lesenih, plutov., pletarskih izdelkov (razen pohištva) (DD), z izjemo BL v letu 2004. Z vidika BL so v izbranih letih pomembni še sektorji: sektor proizvodnje hrane, pijač in tobačnih izdelkov (DA), sektor proizvodnje tekstila, tekstilnih in krznenih izdelkov, oblačil (DB), sektor proizvodnje kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken (DG), sektor proizvodnje strojnih naprav in opreme (DK) ter sektor gradbeništva (F). Z vidika FL pa so pomembni: sektor rud in kamenin, surove nafte in zemeljskega plina (C), sektor proizvodnje vlaknin, papirja in pap. izd. (DE) ter sektor proizvodnje drugih nekovinskih mineralnih izdelkov (DI).

Tabela 12: BL IN FL ZA NIZOZEMSKO PO RASMUSSENOVI METODI

NIZOZEMSKA 1995 2000 2002 2004

BL FL BL FL BL FL BL FL 1 A 0,9651 1,0527 0,9363 0,9893 0,9991 1,0023 1,0097 0,9825 2 B 0,8300 0,6435 0,8859 0,6306 0,8448 0,6380 0,8983 0,6182

3 C 0,6109 1,7009 0,5864 2,0607 0,6205 1,8538 0,6019 1,9825 4 DA 1,2198 0,7137 1,1751 0,6834 1,1976 0,7044 1,1996 0,7003 5 DB 1,2411 0,8244 1,1985 0,8261 1,1689 0,8960 1,1847 0,9166 6 DC 1,1422 0,9911 1,1117 1,1856 1,0838 1,2935 1,0312 1,1558 7 DD 1,0667 1,7367 1,0445 1,6819 1,0084 1,5377 0,9723 1,5574

8 DE 1,0073 1,2234 0,9903 1,1955 0,9677 1,1932 0,9696 1,2088 9 DF 1,0391 0,8442 1,0200 0,8023 1,0406 0,8262 0,9928 0,8521 10 DG 1,1278 0,9160 1,2077 0,9251 1,1482 0,8803 1,1890 0,9149 11 DH 1,1124 1,2754 1,1384 1,2079 1,1051 1,2506 1,1408 1,2254 12 DI 0,9459 1,2685 0,9463 1,1740 0,9768 1,2733 0,9835 1,3009 13 DJ 1,0640 1,3086 1,0928 1,3325 1,0778 1,3828 1,0670 1,3393 14 DK 1,0960 0,9546 1,1161 0,8876 1,1097 0,8247 1,0956 0,7811 15 DL 1,1133 1,2717 1,1425 1,2130 1,2244 1,0863 1,2298 1,1152 16 DM 1,3135 1,1706 1,2963 1,1993 1,2497 1,1489 1,2371 1,1020 17 DN 0,8797 0,6623 0,9053 0,6598 0,8686 0,6651 0,8600 0,6688 18 E 0,9368 0,9662 0,9551 0,9605 1,0148 0,9695 1,0378 1,0062 19 F 1,0722 0,6842 1,0500 0,6611 1,0344 0,7143 1,0290 0,7381 20 G 0,7726 0,6477 0,7602 0,6244 0,7799 0,6158 0,7792 0,6086 21 H 0,9196 0,7703 0,8801 0,7417 0,8696 0,7640 0,8680 0,7572 22 I 0,8103 0,7230 0,8569 0,7002 0,8739 0,7436 0,8685 0,7368 23 S 0,7138 0,6504 0,7038 0,6576 0,7359 0,7357 0,7544 0,7314

Vir: I-O tabele (Eurostat 2008b), lastni preračuni. V tabeli 13 so po Rasmussenovi metodi prikazane BL in FL za Dansko. Iz nje razberemo naslednje ključne sektorje:

42

- sektor proizvodnje kmetijskih, lovskih in gozdarskih proizvodov in storitev (A), - sektor proizvodnje lesa, lesenih, plutov., pletarskih izd. (razen pohištva) (DD), - sektor proizvodnje vlaknin, papirja in pap. izd. (DE), - sektor proizvodnje kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken (DG) te - sektor proizvodnje električne in optične opreme (DL).

Tabela 13: BL IN FL ZA DANSKO PO RASMUSSENOVI METODI

DANSKA 1995 2000 2002 2004

BL FL BL FL BL FL BL FL 1 A 1,0029 1,0992 1,0543 1,1150 1,0547 1,1028 1,1117 1,0989 2 B 0,9174 1,0763 0,9863 1,1504 0,9890 1,2100 1,0197 1,1053 3 C 0,7215 1,8049 0,5417 1,1015 0,5360 1,0453 0,5439 1,2141 4 DA 1,2630 0,7123 1,2450 0,7139 1,2722 0,7274 1,2671 0,7282 5 DB 1,0955 0,8389 1,1569 0,9964 1,1367 0,9137 1,1137 0,9133 6 DC 1,2523 0,8076 1,1407 0,9688 1,2207 1,5219 1,1890 1,2801 7 DD 1,1100 1,2440 1,0613 1,3080 1,0539 1,3221 1,0405 1,2622 8 DE 1,0225 1,3222 1,0312 1,3325 1,0365 1,2862 1,0252 1,2196 9 DF 1,2135 1,2637 1,0471 1,0543 1,0551 0,9792 1,0422 1,5680 10 DG 1,0164 1,3111 1,0120 1,1411 1,0357 1,0292 1,0056 1,0119 11 DH 1,0367 1,2151 0,9990 1,2665 1,0130 1,2138 0,9829 1,1652 12 DI 0,9906 1,0720 0,9412 1,1816 0,9506 1,1668 0,9417 1,1599 13 DJ 1,0178 1,5351 1,0274 1,5594 0,9817 1,5433 1,0190 1,6181 14 DK 1,0140 0,7804 1,0340 0,8058 1,0160 0,8035 1,0381 0,7808 15 DL 1,0396 1,0927 1,0995 1,1065 1,0533 1,0761 1,0672 1,0023 16 DM 1,0813 0,7733 1,1518 0,8181 1,1248 0,7999 1,1935 0,8325 17 DN 1,0454 0,5824 1,0507 0,6256 1,0318 0,6361 1,0274 0,6205 18 E 0,7583 0,8256 0,7558 0,8342 0,7732 0,7952 0,7895 0,7943 19 F 1,0460 0,6184 1,0010 0,6331 1,0103 0,6322 0,9990 0,6145 20 G 0,8076 0,7007 0,8504 0,7002 0,8653 0,6688 0,8482 0,6526 21 H 0,9210 0,6651 1,0017 0,7273 0,9858 0,7019 0,9783 0,6571

22 I 0,9338 1,0416 1,0886 1,1686 1,0764 1,1365 1,0385 1,0373 23 S 0,6929 0,6175 0,7226 0,6912 0,7275 0,6881 0,7180 0,6635

Vir: I-O tabele (Eurostat 2008b), lastni preračuni. V danskem gospodarstvu so po tej metodi pomembni še trije sektorji. Prvi je sektor proizvodnje koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva (DF), z izjemo FL v letu 2002. drugi je sektor proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov (DJ), z izjemo BL v letu 2002, tretji pa sektor prometnih in telekomunikacijskih storitev (I), z izjemo BL v letu 1995. Z vidika BL pa so pomembni: sektor proizvodnje hrane, pijač in tobačnih izdelkov (DA), sektor proizvodnje tekstila, tekstilnih in krznenih izdelkov, oblačil (DB), sektor proizvodnje usnja, obutve in usnjenih izdelkov (DC), sektor proizvodnje strojnih naprav in opreme (DK), sektor proizvodnje vozil in plovil (DM) ter sektor proizvodnje pohištva (DN). Z vidika FL pa so pomembni: sektor rib in drugih ribiških ulovov, storitev za ribištvo (B), sektor rud in kamnin, surove nafte in zemeljskega plina (C), sektor proizvodnje izdelkov iz gum in plastičnih mas (DH) ter sektor drugih nekovinskih mineralnih izdelkov (DI).

43

4.4 Ključni sektorji po Dietzenbacherjevi metodi Po Dietzenbacherjevi metodi povezave nazaj (BL) predstavlja levi Perronov ali lastni vektor matrike tehničnih koeficientov, povezav naprej (FL) pa desni Perronov ali lastni vektor matrike koeficientov outputa14. Tudi po tej metodi so ključni sektorja gospodarstva tisti sektorji, kjer je vrednost povezave nazaj in naprej večja od 1. Tako za Nizozemsko kot za Dansko so izračuni prikazani v spodnjih dveh tabelah, kjer so ključni sektorji zopet označeni s sivo barvo. V tabeli 14 imamo vrednosti BL in FL po Dietzenbacherjevi metodi za nizozemsko gospodarstvo. V primerjavi s prejšnjima dvema metodama, je tokrat ključnih sektorjev manj. Le-ti so:

- sektor rud in kamnin, surove nafte in zemeljskega plina (C), - sektor proizvodnje vlaknin, papirja in pap. izd. (DE), - sektor proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov (DJ).

Tabela 14: BL IN FL ZA NIZOZEMSKO PO DIETZENBACHERJEVI METODI

NIZOZEMSKA 1995 2000 2002 2004

BL FL BL FL BL FL BL FL 1 A 0,7964 0,6060 0,5306 0,5072 0,6010 0,6355 0,5254 0,5897 2 B 0,0067 0,2166 0,0051 0,2053 0,0051 0,2515 0,0041 0,2255 3 C 1,4773 2,4113 1,7411 2,8910 1,5518 2,7625 1,8166 3,1314 4 DA 0,7978 0,3085 0,5806 0,2704 0,6519 0,3363 0,6026 0,3235

5 DB 0,1419 0,5617 0,1286 0,6275 0,1293 0,8109 0,1156 0,8603 6 DC 0,0210 0,8453 0,0279 1,2840 0,0249 1,6304 0,0167 1,2363 7 DD 0,2577 1,9878 0,2270 1,8455 0,1682 1,6238 0,1639 1,6556 8 DE 1,5353 1,5382 1,2755 1,3888 1,1011 1,4164 1,0160 1,4235 9 DF 0,3850 0,7201 0,5580 0,6496 0,4423 0,7030 0,5714 0,7788

10 DG 1,7399 1,0137 1,7970 1,0588 1,4141 0,9432 1,7133 1,0629 11 DH 0,4778 1,5934 0,3977 1,4174 0,3709 1,4887 0,3399 1,4244 12 DI 0,2995 0,9710 0,2536 0,8254 0,2758 1,1168 0,2608 1,1785 13 DJ 2,4272 2,3071 2,3962 2,4176 1,8267 2,2277 1,7698 2,1031 14 DK 0,7147 1,0602 0,6697 0,9076 0,4703 0,6987 0,4130 0,6152 15 DL 1,7735 1,8904 1,5258 1,6065 0,9386 1,2358 0,9272 1,2751 16 DM 1,1390 1,7600 1,3332 1,9437 0,8953 1,5627 0,8085 1,4799 17 DN 0,1578 0,3835 0,1646 0,4020 0,1472 0,4113 0,1462 0,4308 18 E 0,9537 0,9456 0,8428 0,9426 0,9827 0,9879 1,0320 1,0563 19 F 0,7038 0,2507 0,7308 0,2476 0,9882 0,3658 1,0058 0,4040 20 G 1,5219 0,3818 1,4691 0,3633 1,4282 0,3426 1,3005 0,3315 21 H 0,3527 0,5002 0,3219 0,4513 0,3439 0,4999 0,3080 0,4864 22 I 1,0290 0,4186 1,0634 0,3893 1,2979 0,4748 1,2387 0,4612 23 S 4,2905 0,3284 4,9599 0,3576 6,9443 0,4739 6,9040 0,4662


14 Glej poglavje 3.2.3 Dietzenbacherjeva metoda.

44

Kot pomemben sektor se je za Nizozemsko izkazal še sektor proizvodnje kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken (DG), z izjemo FL v letu 2002. Z vidika BL so pomembni sektorji: sektor prodaje in popravil motornih vozil in izd. široke porabe (G), sektor prometnih in telekomunikacijskih storitev (I) ter sektor ostalih tržnih in netržnih storitev (S). Z vidika FL pa so pomembni: sektor proizvodnje lesa, lesenih, plutov., pletarskih izdelkov (razen pohištva) (DD), sektor proizvodnje izdelkov iz gum in plastičnih mas (DH), sektor proizvodnje električne in optične opreme (DL) ter sektor proizvodnje vozil in plovil (DM). V tabeli 15 pa imamo prikazane vrednosti BL in FL po Dietzenbacherjevi metodi za dansko gospodarstvo. Tudi tu je v primerjavi z Rasmussenovo metodo manj ključnih sektorjev. V primerjavi s Chenery-Watanabejevo metodo pa gre za enako število ključnih sektorjev (vendar različnih), z razliko, da je po slednji metodi večje število pomembnejših sektorjev, po Dietzenbacherjevi pa gre samo za enega.

Tabela 15: BL IN FL ZA DANSKO PO DIETZENBACHERJEVI METODI

DANSKA 1995 2000 2002 2004

BL FL BL FL BL FL BL FL 1 A 1,1556 0,8246 0,6790 0,7495 0,7310 0,7994 0,8040 0,8599 2 B 0,0702 0,7484 0,0468 0,7226 0,0532 0,8700 0,0436 0,8152 3 C 0,7696 3,0931 0,7731 1,4174 0,7026 1,2354 1,2654 2,0328 4 DA 1,0103 0,3816 0,5909 0,3594 0,7040 0,4083 0,8174 0,4287 5 DB 0,1855 0,5930 0,2109 1,0894 0,1486 0,8782 0,1409 0,8853 6 DC 0,0172 0,3624 0,0180 0,7722 0,0226 2,0553 0,0107 1,3119 7 DD 0,3050 1,1376 0,2220 1,1487 0,2204 1,2488 0,2207 1,0829 8 DE 1,5583 1,8169 1,1267 1,7248 0,9497 1,5698 0,8834 1,4138 9 DF 0,3327 1,6766 0,3489 1,3017 0,2959 1,1269 0,5856 2,3611 10 DG 1,5180 1,9875 1,0276 1,4778 0,8839 1,1790 0,9871 1,1640 11 DH 0,4956 1,3355 0,4372 1,4827 0,3899 1,3394 0,3854 1,2201 12 DI 0,3165 0,8325 0,2595 1,0002 0,2387 0,9906 0,2282 0,9272 13 DJ 2,0777 2,3380 1,6084 2,4622 1,4528 2,3168 1,8264 2,5811 14 DK 0,8402 0,6632 0,6415 0,7275 0,6352 0,7221 0,6401 0,6567 15 DL 1,0922 1,3256 1,2097 1,4042 1,2805 1,2945 0,9513 1,0619 16 DM 0,2198 0,5691 0,1850 0,7565 0,1631 0,7040 0,1682 0,6618

17 DN 0,0981 0,1796 0,1234 0,3124 0,1300 0,3581 0,1406 0,3605 18 E 0,4971 0,6573 0,3750 0,6761 0,3487 0,6135 0,4273 0,6174 19 F 0,6399 0,2464 0,6709 0,3109 0,7029 0,3273 0,7050 0,2766 20 G 2,0610 0,4552 1,5484 0,4502 1,5073 0,4205 1,5819 0,3843 21 H 0,2654 0,3802 0,2876 0,5313 0,2593 0,4973 0,2200 0,3709 22 I 3,8392 1,1406 6,0678 1,7306 6,1880 1,6432 4,8893 1,1785 23 S 3,6350 0,2552 4,5420 0,3917 4,9918 0,4014 5,0777 0,3476

Vir: I-O tabele (Eurostat 2008b), lastni preračuni. Ključna sektorja sta tu samo sektor proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov (DJ) ter sektor prometnih in telekomunikacijskih storitev (I). Pomemben sektor pa je samo sektor proizvodnje električnih in optičnih oprem (DL), z izjemo BL v letu 2004. Z vidika BL pa sta prav tako pomembna samo sektor prodaje in popravil motornih vozil in izd. široke porabe (G) ter sektor ostalih tržnih in netržnih storitev (S). Z vidika FL pa je pomembnih več sektorjev, in sicer sektor rud in kamnin, surove nafte in zemeljskega plina (C), sektor

45

proizvodnje lesa, lesenih, plutov., pletarskih izdelkov (razen pohištva) (DD), sektor proizvodnje vlaknin, papirja in pap. izd. (DE), sektor proizvodnje koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva (DF), sektor proizvodnje kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken (DG) ter sektor proizvodnje izdelkov iz gum in plastičnih mas (DH). Izmed vseh treh metod je ravno Dietzenbacherjeva tista, ki podaja najbolj verodostojne rezultate v primerjavi z ostalimi. Predstavlja občutljivejše orodje za merjenje povezav med sektorji, ker upošteva že majhne spremembe v proizvodni strukturi določenega sektorja, ki ima velike posredne in neposredne učinke na proizvodno aktivnost ostalih sektorjev (Jagrič 2004a, str. 15).

4.5 Sinteza rezultatov po treh metodah Iskanje ključnih sektorjev gospodarstva je pomembno zaradi oblikovanja in vodenja pravilne industrijske politike, katera naj bi bila usmerjena v dajanje ekonomskih spodbud tistim gospodarskim panogam, ki najbolj pospešujejo in spodbujajo rasti drugih sektorjev. Na takšen način posredno vplivamo na proizvodno aktivnost in razvoj celotnega gospodarstva (Kovačič, Jagrič 2006, str. 46-47). Na podlagi kvantitativne analize I-O tabel nizozemskega in danskega gospodarstva, smo identificirali ključne sektorje za leta 1995, 2002, 2002 in 2004. Kot take smo določili tiste, za katere so normalizirane vrednosti indikatorjev povezav nazaj (BL) in povezav naprej (FL) po vseh treh metodah v opazovanem letu večje od ena. Tako izbrane ključne sektorje smo za obe državi in vsa štiri leta prikazali v tabelah na prejšnjih straneh in jih označili s sivo barvo. Vidimo lahko, da je zaradi strožjih kriterijev pri določanju ključnih sektorjev najmanjše število le-teh prikazala zadnja, Dietzenbacherjeva metoda. Zato jo lahko označimo tudi kot najzanesljivejše orodje za določanje ključnih sektorjev. Rezultate po vseh treh metodah smo nato zbrali v tabeli 17, tabeli 18, tabeli 19 in tabeli 20, s katerimi smo si pomagali pri uvedbi dveh grafov. Na sliki 14 lahko vidimo prikazane ključne sektorje po letih za nizozemsko gospodarstvo, na sliki 15 pa za dansko gospodarstvo.

Slika 14: Ključni sektorji Nizozemskega gospodarstva v letih 1995, 2000, 2002 in 2004

A B C DA DB DC DD DE DF DG DH DI DJ DK DL DM DN E F G H I S

1995

2000

2002

20040

1


46

Ključni sektor z najintenzivnejšimi učinki na celotno nizozemsko gospodarstvo je bil v vseh štirih letih sektor proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov (DJ). Pomembno vlogo bi lahko pripisali tudi sektorju proizvodnje električne in optične opreme (DL) in sektorju proizvodnje vozil in plovil (DM), ki sta bila ključna v prvih dveh izbranih letih. Na sliki 15 razberemo, da ključnega sektorja za dansko gospodarstvo za vsa štiri leta ni, lahko pa identificiramo, da sta zelo pomembna sektorja dva, in sicer sektor proizvodnje električne in optične opreme (DL) ter sektor prometnih in telekomunikacijskih storitev (I). Pomembno vlogo v prvih dveh letih pa igrajo še sektor proizvodnje vlaknin, papirja in pap. izd. (DE), sektor proizvodnje kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken (DG) ter sektor proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov (DJ).

Slika 15: Ključni sektorji danskega gospodarstva v letih 1995, 2000, 2002 in 2004

A B C DA DB DC DD DE DF DG DH DI DJ DK DL DM DN E F G H I S

1995

2000

2002

20040

1

Vir: I-O tabele (Eurostat 2008b), lastni preračuni. V tabeli 16 na naslednji strani vidimo pregled pomembnosti posameznih sektorjev pri spodbujanju domače proizvodnje preko medsektorskih povezav. Tabela prikazuje rezultate na podlagi izračunov iz tabele 17, tabele 18, tabele 19 in tabele 20, katere opredelijo posamezen sektor v eno izmed štirih skupin oz. kriterijev. Ključnim sektorjem, katerih obe povezavi sta večji od ena, dodelimo oznako K, sektorjem z močnimi povezavami naprej oznako F, sektorjem z močnimi povezavami nazaj B ter sektorjem s šibkimi povezavami nazaj in naprej pa oznako L. Za primer si v tabeli 16 pogledamo ključne sektorje za leto 2004, kjer lahko vidimo, da se rezultati ujemajo s podatki iz tabele 20. Če primerjamo obe državi v vseh štirih letih, je razvidno, da imata Nizozemska in Danska v letu 1995 tri skupne ključne sektorje, in sicer sektor vlaknin, papirja in pap. izd.; založniških in tisk. st. (DE), kovin in kovinskih izdelkov (DJ) ter sektor električne in optične opreme (DL). V letu 2000 sta to samo še zadnja dva, v kasnejših letih pa ni nobenega skupnega ključnega sektorja več. Poleg tega, da število ključnih sektorjev v obeh državah skozi leta pada, se na Danskem dogaja to počasneje kot na Nizozemskem. Bistveno je tudi to, da so v vseh opazovanih letih ključni sektorji na Nizozemskem vedno znotraj predelovalnih dejavnosti, na Danskem pa že leta 2000 postane ključni sektor tudi eden izmed storitvenih dejavnosti, tj. sektor prometnih in telekomunikacijskih storitev.

47

Tabela 16: Ključni sektorji (K), sektorji z močnimi povezavami nazaj (B), sektorji z močnimi povezavami naprej (F) in sektorji s šibkimi povezavami nazaj in naprej (L) za Nizozemsko in Dansko v letih 1995, 2000, 2002 in 2004

NIZOZEMSKA DANSKA

Chenery-Watanabe Rasmussen Dietzenbacher Chenery-Watanabe Rasmussen Dietzenbacher

1995 2000 2002 2004 1995 2000 2002 2004 1995 2000 2002 2004 1995 2000 2002 2004 1995 2000 2002 2004 1995 2000 2002 2004 1 A F F F F F L F B L L L L F K K K K K K K B L L L 2 B L L L L L L L L L L L L F F F F F F F K L L L L 3 C F F F F F F F F K K K K F F F L F F F F F F F K 4 DA B B B B B B B B L L L L B B B B B B B B B L L L 5 DB B B B B B B B B L L L L B B B B B B B B L F L L 6 DC K K K K B K K K L F F F B K K K B B K K L L F F 7 DD K K K F K K K F F F F F K K K K K K K K F F F F 8 DE K F F F K F F F K K K K K K K K K K K K K K F F 9 DF B B B B B B B L L L L L K B B K K K B K F F F F 10 DG B B B B B B B B K K B K K K B B K K K K K K F F 11 DH K K K K K K K K F F F F K F F F K F K F F F F F 12 DI F F K K F F F F L L F F K F F F F F F F L F L L 13 DJ K K K K K K K K K K K K K K F F K K F K K K K K

14 DK B B B B B B B B F L L L B B B B B B B B L L L L 15 DL K K K K K K K K K K F F K K K B K K K K K K K F 16 DM K K K K K K K K K K F F B B B B B B B B L L L L 17 DN L L L L L L L L L L L L B B B B B B B B L L L L 18 E B B B B L L B K L L L K L L L L L L L L L L L L 19 F B B B B B B B B L L L B B B B B B B B L L L L L 20 G L L L L L L L L B B B B L L L L L L L L B B B B 21 H L L L L L L L L L L L L L L L L L B L L L L L L 22 I L L L L L L L L B B B B F K K K F K K K K K K K

23 S L L L L L L L L B B B B L L L L L L L L B B B B Vir: I-O tabele (Eurostat 2008b in Pfajfar, Lotrič 2000, str. 12), lastni preračuni.

48

Tabela 17: Vrednosti BL in FL za Nizozemsko in Dansko za leto 1995

1995 SKD

NIZOZEMSKA DANSKA Chenery-Watanabe Rasmussen Dietzenbacher

Chenery-Watanabe Rasmussen Dietzenbacher

BL FL BL FL BL FL BL FL BL FL BL FL

1 A Kmetijski, lovski in gozdarski proiz. in storitve 0,896 1,218 0,965 1,053 0,796 0,606 0,976 1,279 1,003 1,099 1,156 0,825 2 B Ribe in drug ribiški ulov, storitve za ribištvo 0,674 0,495 0,830 0,644 0,007 0,217 0,780 1,343 0,917 1,076 0,070 0,748 3 C Rude in kamenine, surova nafta in zemeljski plin 0,352 2,017 0,611 1,701 1,477 2,411 0,496 1,993 0,722 1,805 0,770 3,093 4 DA Hrana, pijače, tobačni izdelki 1,322 0,581 1,220 0,714 0,798 0,308 1,369 0,547 1,263 0,712 1,010 0,382 5 DB Tekstil, tekstilni in krzneni izdelki, oblačila 1,218 0,781 1,241 0,824 0,142 0,562 1,126 0,769 1,096 0,839 0,185 0,593 6 DC Usnje, obutev in usnjeni izdelki 1,142 1,067 1,142 0,991 0,021 0,845 1,330 0,794 1,252 0,808 0,017 0,362 7 DD Les, leseni, plutov., pletarski izd. (razen pohištva) 1,110 2,117 1,067 1,737 0,258 1,988 1,167 1,532 1,110 1,244 0,305 1,138 8 DE Vlaknine, papir in pap. izd.; založniške in tisk. st. 1,024 1,299 1,007 1,223 1,535 1,538 1,040 1,460 1,023 1,322 1,558 1,817 9 DF Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo 1,504 0,776 1,039 0,844 0,385 0,720 1,738 1,286 1,214 1,264 0,333 1,677 10 DG Kemikalije, kemični izdelki in umetna vlakna 1,176 0,808 1,128 0,916 1,740 1,014 1,012 1,274 1,016 1,311 1,518 1,988 11 DH Izdelki iz gume in plastičnih mas 1,127 1,398 1,112 1,275 0,478 1,593 1,046 1,439 1,037 1,215 0,496 1,336 12 DI Drugi nekovinski mineralni izdelki 0,987 1,580 0,946 1,269 0,300 0,971 1,014 1,311 0,991 1,072 0,316 0,832 13 DJ Kovine in kovinski izdelki 1,092 1,250 1,064 1,309 2,427 2,307 1,020 1,732 1,018 1,535 2,078 2,338 14 DK Strojne naprave in oprema 1,111 0,878 1,096 0,955 0,715 1,060 1,014 0,616 1,014 0,780 0,840 0,663 15 DL Električna in optična oprema 1,131 1,307 1,113 1,272 1,774 1,890 1,056 1,118 1,040 1,093 1,092 1,326 16 DM Vozila in plovila 1,375 1,161 1,314 1,171 1,139 1,760 1,105 0,650 1,081 0,773 0,220 0,569 17 DN Pohištvo; drugi izdelki; reciklaža 0,781 0,479 0,880 0,662 0,158 0,384 1,079 0,342 1,045 0,582 0,098 0,180 18 E Električna energija, plin, para, voda 1,074 0,921 0,937 0,966 0,954 0,946 0,629 0,721 0,758 0,826 0,497 0,657 19 F Gradbeništvo 1,109 0,599 1,072 0,684 0,704 0,251 1,142 0,400 1,046 0,618 0,640 0,246 20 G Prod. in poprav. motornih voz. in izd. široke por. 0,659 0,442 0,773 0,648 1,522 0,382 0,707 0,489 0,808 0,701 2,061 0,455 21 H Gostinske storitve 0,844 0,722 0,920 0,770 0,353 0,500 0,783 0,457 0,921 0,665 0,265 0,380

22 I Prometne, telekomunikacijske storitve 0,739 0,615 0,810 0,723 1,029 0,419 0,903 1,058 0,934 1,042 3,839 1,141

23 S Ostale tržne in netržne storitve 0,553 0,490 0,714 0,650 4,291 0,328 0,469 0,394 0,693 0,618 3,635 0,255


49


2000 SKD




1 A Kmetijski, lovski in gozdarski proiz. in storitve 0,876 1,121 0,936 0,989 0,531 0,507 1,069 1,316 1,054 1,115 0,679 0,750 2 B Ribe in drug ribiški ulov, storitve za ribištvo 0,783 0,500 0,886 0,631 0,005 0,205 0,898 1,533 0,986 1,150 0,047 0,723 3 C Rude in kamenine, surova nafta in zemeljski plin 0,335 2,583 0,586 2,061 1,741 2,891 0,169 1,057 0,542 1,102 0,773 1,417 4 DA Hrana, pijače, tobačni izdelki 1,249 0,565 1,175 0,683 0,581 0,270 1,319 0,546 1,245 0,714 0,591 0,359 5 DB Tekstil, tekstilni in krzneni izdelki, oblačila 1,148 0,769 1,199 0,826 0,129 0,627 1,177 0,947 1,157 0,996 0,211 1,089 6 DC Usnje, obutev in usnjeni izdelki 1,098 1,308 1,112 1,186 0,028 1,284 1,128 1,013 1,141 0,969 0,018 0,772 7 DD Les, leseni, plutov., pletarski izd. (razen pohištva) 1,074 2,004 1,045 1,682 0,227 1,846 1,078 1,735 1,061 1,308 0,222 1,149 8 DE Vlaknine, papir in pap. izd.; založniške in tisk. st. 0,997 1,264 0,990 1,196 1,276 1,389 1,032 1,464 1,031 1,333 1,127 1,725 9 DF Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo 1,521 0,726 1,020 0,802 0,558 0,650 1,723 0,964 1,047 1,054 0,349 1,302 10 DG Kemikalije, kemični izdelki in umetna vlakna 1,253 0,812 1,208 0,925 1,797 1,059 1,022 1,062 1,012 1,141 1,028 1,478 11 DH Izdelki iz gume in plastičnih mas 1,114 1,299 1,138 1,208 0,398 1,417 0,975 1,474 0,999 1,267 0,437 1,483 12 DI Drugi nekovinski mineralni izdelki 0,989 1,434 0,946 1,174 0,254 0,825 0,930 1,539 0,941 1,182 0,259 1,000 13 DJ Kovine in kovinski izdelki 1,106 1,242 1,093 1,333 2,396 2,418 1,015 1,706 1,027 1,559 1,608 2,462 14 DK Strojne naprave in oprema 1,127 0,791 1,116 0,888 0,670 0,908 1,022 0,647 1,034 0,806 0,641 0,728 15 DL Električna in optična oprema 1,188 1,240 1,143 1,213 1,526 1,607 1,114 1,117 1,100 1,107 1,210 1,404 16 DM Vozila in plovila 1,302 1,146 1,296 1,199 1,333 1,944 1,196 0,691 1,152 0,818 0,185 0,757 17 DN Pohištvo; drugi izdelki; reciklaža 0,816 0,492 0,905 0,660 0,165 0,402 1,068 0,374 1,051 0,626 0,123 0,312 18 E Električna energija, plin, para, voda 1,107 0,906 0,955 0,960 0,843 0,943 0,708 0,716 0,756 0,834 0,375 0,676 19 F Gradbeništvo 1,068 0,573 1,050 0,661 0,731 0,248 1,044 0,396 1,001 0,633 0,671 0,311 20 G Prod. in poprav. motornih voz. in izd. široke por. 0,660 0,424 0,760 0,624 1,469 0,363 0,759 0,486 0,850 0,700 1,548 0,450 21 H Gostinske storitve 0,806 0,691 0,880 0,742 0,322 0,451 0,933 0,545 1,002 0,727 0,288 0,531

22 I Prometne, telekomunikacijske storitve 0,824 0,595 0,857 0,700 1,063 0,389 1,087 1,159 1,089 1,169 6,068 1,731



50


2002 SKD




1 A Kmetijski, lovski in gozdarski proiz. in storitve 0,955 1,116 0,999 1,002 0,601 0,635 1,031 1,284 1,055 1,103 0,731 0,799 2 B Ribe in drug ribiški ulov, storitve za ribištvo 0,713 0,500 0,845 0,638 0,005 0,251 0,885 1,599 0,989 1,210 0,053 0,870

3 C Rude in kamenine, surova nafta in zemeljski plin 0,415 2,193 0,621 1,854 1,552 2,763 0,177 1,010 0,536 1,045 0,703 1,235 4 DA Hrana, pijače, tobačni izdelki 1,251 0,594 1,198 0,704 0,652 0,336 1,344 0,564 1,272 0,727 0,704 0,408 5 DB Tekstil, tekstilni in krzneni izdelki, oblačila 1,150 0,855 1,169 0,896 0,129 0,811 1,151 0,831 1,137 0,914 0,149 0,878 6 DC Usnje, obutev in usnjeni izdelki 1,064 1,393 1,084 1,294 0,025 1,630 1,223 1,768 1,221 1,522 0,023 2,055 7 DD Les, leseni, plutov., pletarski izd. (razen pohištva) 1,025 1,852 1,008 1,538 0,168 1,624 1,066 1,701 1,054 1,322 0,220 1,249 8 DE Vlaknine, papir in pap. izd.; založniške in tisk. st. 0,978 1,254 0,968 1,193 1,101 1,416 1,038 1,398 1,037 1,286 0,950 1,570 9 DF Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo 1,440 0,753 1,041 0,826 0,442 0,703 1,761 0,858 1,055 0,979 0,296 1,127 10 DG Kemikalije, kemični izdelki in umetna vlakna 1,194 0,769 1,148 0,880 1,414 0,943 1,062 0,929 1,036 1,029 0,884 1,179 11 DH Izdelki iz gume in plastičnih mas 1,097 1,361 1,105 1,251 0,371 1,489 0,989 1,394 1,013 1,214 0,390 1,339 12 DI Drugi nekovinski mineralni izdelki 1,023 1,526 0,977 1,273 0,276 1,117 0,951 1,488 0,951 1,167 0,239 0,991 13 DJ Kovine in kovinski izdelki 1,105 1,376 1,078 1,383 1,827 2,228 0,954 1,679 0,982 1,543 1,453 2,317 14 DK Strojne naprave in oprema 1,127 0,730 1,110 0,825 0,470 0,699 1,007 0,652 1,016 0,804 0,635 0,722 15 DL Električna in optična oprema 1,311 1,105 1,224 1,086 0,939 1,236 1,050 1,075 1,053 1,076 1,281 1,295 16 DM Vozila in plovila 1,249 1,144 1,250 1,149 0,895 1,563 1,170 0,689 1,125 0,800 0,163 0,704 17 DN Pohištvo; drugi izdelki; reciklaža 0,776 0,494 0,869 0,665 0,147 0,411 1,039 0,403 1,032 0,636 0,130 0,358 18 E Električna energija, plin, para, voda 1,144 0,923 1,015 0,970 0,983 0,988 0,743 0,664 0,773 0,795 0,349 0,613 19 F Gradbeništvo 1,036 0,636 1,034 0,714 0,988 0,366 1,066 0,415 1,010 0,632 0,703 0,327 20 G Prod. in poprav. motornih voz. in izd. široke por. 0,695 0,408 0,780 0,616 1,428 0,343 0,790 0,443 0,865 0,669 1,507 0,421 21 H Gostinske storitve 0,773 0,713 0,870 0,764 0,344 0,500 0,885 0,518 0,986 0,702 0,259 0,497 22 I Prometne, telekomunikacijske storitve 0,852 0,659 0,874 0,744 1,298 0,475 1,066 1,111 1,076 1,137 6,188 1,643



51


2004 SKD




1 A Kmetijski, lovski in gozdarski proiz. in storitve 0,968 1,096 1,010 0,982 0,525 0,590 1,106 1,264 1,112 1,099 0,804 0,860 2 B Ribe in drug ribiški ulov, storitve za ribištvo 0,811 0,470 0,898 0,618 0,004 0,226 0,939 1,365 1,020 1,105 0,044 0,815

3 C Rude in kamenine, surova nafta in zemeljski plin 0,385 2,321 0,602 1,983 1,817 3,131 0,188 0,956 0,544 1,214 1,265 2,033 4 DA Hrana, pijače, tobačni izdelki 1,247 0,596 1,200 0,700 0,603 0,324 1,295 0,571 1,267 0,728 0,817 0,429 5 DB Tekstil, tekstilni in krzneni izdelki, oblačila 1,171 0,882 1,185 0,917 0,116 0,860 1,131 0,844 1,114 0,913 0,141 0,885 6 DC Usnje, obutev in usnjeni izdelki 1,007 1,251 1,031 1,156 0,017 1,236 1,249 1,569 1,189 1,280 0,011 1,312 7 DD Les, leseni, plutov., pletarski izd. (razen pohištva) 0,972 1,860 0,972 1,557 0,164 1,656 1,045 1,644 1,041 1,262 0,221 1,083 8 DE Vlaknine, papir in pap. izd.; založniške in tisk. st. 0,979 1,282 0,970 1,209 1,016 1,424 1,029 1,317 1,025 1,220 0,883 1,414 9 DF Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo 1,389 0,793 0,993 0,852 0,571 0,779 1,700 1,683 1,042 1,568 0,586 2,361 10 DG Kemikalije, kemični izdelki in umetna vlakna 1,220 0,813 1,189 0,915 1,713 1,063 1,012 0,912 1,006 1,012 0,987 1,164 11 DH Izdelki iz gume in plastičnih mas 1,124 1,325 1,141 1,225 0,340 1,424 0,951 1,337 0,983 1,165 0,385 1,220 12 DI Drugi nekovinski mineralni izdelki 1,035 1,541 0,984 1,301 0,261 1,179 0,936 1,496 0,942 1,160 0,228 0,927 13 DJ Kovine in kovinski izdelki 1,095 1,321 1,067 1,339 1,770 2,103 0,999 1,755 1,019 1,618 1,826 2,581 14 DK Strojne naprave in oprema 1,103 0,670 1,096 0,781 0,413 0,615 1,029 0,633 1,038 0,781 0,640 0,657 15 DL Električna in optična oprema 1,311 1,149 1,230 1,115 0,927 1,275 1,085 0,996 1,067 1,002 0,951 1,062 16 DM Vozila in plovila 1,235 1,074 1,237 1,102 0,808 1,480 1,258 0,781 1,194 0,832 0,168 0,662 17 DN Pohištvo; drugi izdelki; reciklaža 0,760 0,497 0,860 0,669 0,146 0,431 1,027 0,379 1,027 0,621 0,141 0,361 18 E Električna energija, plin, para, voda 1,190 0,974 1,038 1,006 1,032 1,056 0,777 0,670 0,790 0,794 0,427 0,617 19 F Gradbeništvo 1,031 0,676 1,029 0,738 1,006 0,404 1,043 0,406 0,999 0,615 0,705 0,277 20 G Prod. in poprav. motornih voz. in izd. široke por. 0,692 0,402 0,779 0,609 1,301 0,332 0,763 0,433 0,848 0,653 1,582 0,384 21 H Gostinske storitve 0,771 0,708 0,868 0,757 0,308 0,486 0,876 0,470 0,978 0,657 0,220 0,371 22 I Prometne, telekomunikacijske storitve 0,846 0,656 0,869 0,737 1,239 0,461 1,025 1,023 1,039 1,037 4,889 1,179



52

5 ANALIZA RASTI CEN Z INPUT-OUTPUT MODELOM CEN V tem poglavju nastopi analiza spremembe cen narodnega gospodarstva na podlagi spremembe cen enega intermediarnega inputa, in sicer za nizozemsko in dansko gospodarstvo. Ker je poglavitni dejavnik rasti cen nafta, njen vpliv ugotavljamo na podlagi input-output tabel. Vsaka neusklajenost med ponudbo in povpraševanjem po ekonomski dobrini vpliva na njeno ceno, kar ruši parcialna ravnovesja posameznih trgov in s tem povzroča nestabilnost splošnega ravnotežja. Ker lahko posamezno gospodarstvo kvečjemu teži k ravnotežju in to skozi proces prilagajanja strukture proizvodnje, slednje povzroča spremembe intermediarnih cen, le-to pa posledično vpliva na cene drugih dobrin (Babič 1990, str. 102-103). Za normalno delovanje vsakega narodnega gospodarstva je zato ključno, da je rast cen stabilna in se ohranja na nizki ravni. Makroekonomska politika iz tega razloga kot enega izmed svojih najpomembnejših ciljev (poleg gospodarske rasti, fiskalnega ravnovesja, zunanjetrgovinskega ravnovesja in zaposlenosti) zasleduje tudi stabilnost cen. Pri tem pa je pomembno, da vemo, kako vplivajo spremembe cen ključnih intermediarnih proizvodov na cene proizvodov ostalih sektorjev (Hafner 2005, str. 43).

5.1 Oblikovanje input-output modela za analizo cen

5.1.1 Predpostavke in definicije Za analizo cen smo uporabili I-O tabele Nizozemske in Danske z ločenimi uvoznimi tokovi15, za isto časovno obdobje kot pri analizi ključnih sektorjev, katere smo tudi tokrat zagregirali na 23 sektorjev s pomočjo matrike S16. Ukvarjali smo se z vzpostavljanjem novega ravnotežja glede na predpostavljeno porušeno ravnotežje in pri tem uporabili t.i. metodo primerjalne statike, pri čemer smo analizirali stanji obeh ravnotežij (Jagrič 2004b, str. 7). Pri analizi smo upoštevali naslednje predpostavke (Babič 1990, str. 108):

- količine ponudbe ostajajo kljub spreminjanju cen konstantne (neelastične glede na spremembe cen),

- koeficienti parcialne elastičnosti povpraševanja so enaki nič (substitucija ni možna),

- proizvodnja vsakega sektorja je homogena, zato dopušča enotno ceno proizvoda j-tega sektorja, ne glede na to, v kateri komponenti finalne porabe se je realiziral.

15 Glej poglavje 4.1 Baza podatkov. 16 Glej prilogo.

53

Podobno kot pri I-O tabeli ločenih uvoznih tokov, ki se torej deli na tabelo domačih tokov in tabelo uvoznih tokov, se po istem principu deli tudi tehnološka matrika na domačo in uvozno komponento (Hafner 2005, str. 48):

ud AAA += (30) Kjer je:

dA domača komponenta tehnološke matrike uA uvozna komponenta tehnološke matrike

Tehnični koeficient aij smo spoznali že v poglavju opredelitev temeljnih orodij medsektorske input-output analize in ga lahko zapišemo tudi kot (Hafner 2005, str. 48):

u

ij

d

ijij aaa += (31)

Kjer je:

d

ija tehnični koeficient domače komponente tehnološke matrike, ki nam pove koliko

enot proizvoda domačega sektorja i potrebujemo za enoto proizvodnje sektorja j, u

ija tehnični koeficient uvozne komponente tehnološke matrike, ki nam pove koliko

enot proizvoda tujega sektorja i potrebujemo za enoto proizvodnje sektorja j. Pomemben element v I-O analizi je tudi matrika direktnih koeficientov BDP, ki kaže koliko BDP se v povprečju ustvarja na enoto proizvoda v sektorju j. Vrednost koeficienta lahko definiramo (Hafner 2005, str. 48 in Strašek, Jagrič 2004, str. 122):

j

j

jX

Dd = j= 1,2 … n; (32)

Kjer je:

jd direktni koeficient bruto domačega produkta sektorja j, ki nam pove koliko BDP

ustvarimo povprečno v sektorju j pri proizvodnji ene enote proizvoda tega sektorja,

jD bruto domači proizvod sektorja j,

jX proizvodnja sektorja j.

S pomočjo tehničnih koeficientov in direktnih koeficientov BDP lahko napišemo enačbo strukture vrednosti ene enote proizvodnje sektorja j (Strašek, Jagrič 2004, str. 119 – 124):

j

n

i

u

ij

n

i

d

ij daa ++= ∑∑== 11

1 (33)

Kjer je:

54

∑=

n

i

d

ija1

seštevek tehničnih koeficientov izbranega stolpca domače komponente

tehnološke matrike,

∑=

n

i

u

ija1

seštevek tehničnih koeficientov izbranega stolpca uvozne komponente

tehnološke matrike.

5.1.2 Izpeljava modela Iz strukture vrednosti enote proizvoda lahko razberemo, da lahko pride do spremembe povprečne cene proizvoda sektorja j zaradi sprememb cen intermediarnih dobrin domačega ali tujega porekla, ali zaradi katere izmed komponent družbenega proizvoda (Jagrič 2004b, str. 3). Ob upoštevanju prve predpostavke iz prejšnjega poglavja spremembo cen v tekočem obdobju glede na bazno obdobje merimo z indeksom cen, ki je lahko posledica presežka povpraševanja nad ponudbo (demand-pull inflation) ali pa posledica eksogenega povečanja katerekoli stroškovne komponente (cost-push inflation) (Babić 1990, str. 109):

J

J

jX

Xp

)1(

= (34)

Kjer je:

jp indeks cen, ki pomeni merilo začetnega impulza rasti cen, )1(

jX vrednost proizvodnje v tekočem obdobju,

jX vrednost proizvodnje v baznem obdobju.

Povišanje cen proizvodov sektorja j povzroči povečanje stroškov proizvodnje vsem sektorjem, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo proizvod sektorja j. Povečanje stroškov porabe proizvoda sektorja j v sektorju i tako znaša (Babič 1990, str. 109):

jij Xp ⋅ (35)

Sektor lahko višje proizvodne stroške delno ali v celoti prenese na potrošnike, lahko pa tudi zniža svoj dohodek, kar pa je odvisno od tržne situacije sektorja i. Večja kot bo neelastičnost povpraševanja, bolj bo lahko sektor višje stroške prenesel na potrošnike ter obratno. Zato bomo v našem modelu predpostavili, da je povpraševanje po naftnih derivatih popolnoma neelastično, kar povzroči, da se stroški popolnoma prenesejo na potrošnike, kar pa tudi ni daleč od dejanskega stanja. Val povečanja cen sektorja j potegne za seboj cene ostalih sektorjev in se vzpostavi novo ravnotežno stanje. Spremenijo se elementi vrednostne strukture BDP vsakega sektorja, zato lahko novo vrednost proizvodnje sektorja j zapišemo kot (Hafner 2005, str. 49 in Babič 1990, str. 110):

55

jjj XpX ⋅=)1( (36)

Novo velikost družbenega proizvoda v tekočem obdobju pa kot (Babič 1990, str. 110):

jjj DzD =)1( (37)

Kjer je:

jz koeficient povprečne spremembe družbenega proizvoda v j-tem sektorju v

danem časovnem obdobju,

jD velikost družbenega proizvoda v baznem obdobju.

Ne glede na to, kako pride do porasta cen, se struktura BDP sektorja j spreminja, in jo lahko ob upoštevanju predhodnih enačb na novo zapišemo kot (Babič 1990, str. 110):

jJ

n

i

u

ij

u

ij

n

i

d

ijijj DzXpXpXp ++= ∑∑== 11

i, j = 1,2 …n (38)

Če delimo zgornjo enačbo (38) z velikostjo proizvoda sektorja j, tj. Xj , dobimo spremembo cene proizvoda sektorja j (Babič 1990, str. 111):

∑∑ ++=

i

jj

u

ij

u

i

i

d

ijij dzapapp i, j = 1,2 … n (39)

V matrični obliki lahko zgornjo enačbo zapišemo kot (Babič 1990, str. 111):

dzAppApuud ˆ++= (40)

Kjer je: p vektor indeksov spremembe cen domačih proizvodov

up vektor indeksov spremembe cen uvoženih proizvodov z vektor indeksov spremembe BDP

d̂ diagonalna matrika direktnih koeficientov BDP Iz zgornje enačbe (40) dobimo vektor domačih cen (Hafner 2005, str. 50):

1))(ˆ( −−+=

duuAIdzApp (41)

Produkt zgornje enačbe je (Hafner 2005, str. 50):

11 )(ˆ)( −−−+−=

dduuAIdzAIApp (42)

56

Ker so vrednosti matrik uA , dA , I in d̂ konstantne, lahko vrednosti njihovih produktov nadomestimo z matriko G ter matriko H in dobimo (Hafner 2005, str. 50):

zHGppu

+= (43) Matrika G nam kaže strukturo totalne uvozne odvisnosti narodnega gospodarstva, matrika H pa je produkt diagonalne matrike direktnih koeficientov družbenega proizvoda ter matričnega multiplikatorja (Jagrič 2004b, str. 9). Enačba (43) nam jasno pove, da je raven domačih cen odvisna od spremembe uvoznih cen in komponente spremembe koeficientov BDP. Občutljivost sprememb domačih cen glede spremembe uvoznih cen je enaka matriki G, občutljivost domačih cen na eksogene spremembe komponent domačega proizvoda pa je enaka matriki H (Babič 1990, str. 112):

Gdp

dpu

= (44)

Hdz

dp= (45)

Na podlagi teh izrazov smo v nadaljevanju izračunali, kakšen vpliv ima rast uvozne cene nafte na cene posameznih sektorjev.

5.2 Analiza vpliva cene nafte na inflacijo Ob upoštevanju predpostavke, da ostajajo vsi ostali pogoji nespremenjeni (ceteris paribus), presežek povpraševanja nad ponudbo proizvoda nekega sektorja pripelje do povečanja cene proizvoda tega sektorja, katero povečanje je enako, ne glede na to, kje se ta proizvod porablja. Tako prihaja do povečanja stroškov proizvodnje vseh ostalih sektorjev, ki porabljajo omenjen proizvod. Če pri tem še predpostavimo, da je povpraševanje po proizvodih tega sektorja popolnoma neelastično, ti ostali sektorji težijo k temu, da obdržijo enak nivo družbenega proizvoda, kar pa pripelje do podražitev proizvodov teh sektorjev. Na ta način prihaja do procesa inflacije, ki se širi s pomočjo mehanizma medsektorske odvisnosti po vsem narodnem gospodarstvu (Babič 1990, str. 116). Z inflacijo mislimo na splošen dvig ravni cen, ki povzroča prerazdeljevanje dohodka ter izkrivljanje relativnih cen17. Inflacija lahko nastane zaradi presežka povpraševanja nad ponudbo ali pa zaradi avtonomnega povišanja ene izmed stroškovnih postavk, v našem primeru dviga cene nafte. Na dolgi rok inflacija naj ne bi vplivala na realne količine, ker se nominalne vrednosti povečujejo vzporedno z inflacijo. Za merjenje splošne ravni cen se uporablja metoda tehtanega povprečja cen18, raven cen pa se izrazi s cenovnimi indeksi, s

17 Relativna cena ali pogoj menjave pove, kako se je cena ene dobrine spremenila v primerjavi s cenami drugih dobrin (Gerdesmeier 2007, str. 17-19). 18 Kot utež se uporabi delež izdatkov gospodinjstev za posamezne proizvode (Hafner 2005, str. 53).

57

katerimi se tudi ponazori gibanje inflacije skozi čas (Samuelson, Nordhaus 2002, str. 578-586). Cene nafte lahko na inflacijo vplivajo posredno in neposredno. Pri posrednem vplivu višja cena nafte povzroča višje stroške, kar povzroča pritiske na rast cen drugih proizvodov, pri neposrednem vplivu pa je cena nafte zajeta v cenovnem indeksu19. Dejanski vpliv na inflacijo pa je odvisen od različnih dejavnikov. Najpomembnejši dejavnik je delež naftnih derivatov v indeksu cen življenjskih potrebščin (CPI), drugi dejavniki pa se nanašajo na strukturo gospodarstva in omenjeno učinkovito izrabo energije (Hafner 2005, str. 43 in Jagrič 2004b, str. 14). Indeks maloprodajnih cen (CPI) je ekonomski kazalec za merjenje gibanj cen blaga in storitev, ki se uporabljajo v gospodinjstvu. ECB20 za mednarodno spremljanje inflacije znotraj EMU21 uporablja harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin (HICP). Nacionalni statistični uradi tako s ''harmoniziranimi'' metodami merijo mesečno cene življenjskih potrebščin za izbrano blago in storitve (t.i. košarico), med katerimi je vsak ponderiran glede na delež, ki ga zavzema v mesečnih izdatkih za gospodinjstvo. HICP ima pomembno vlogo pri vodenju monetarne politike, saj je glavno merilo, s katerim ECB presoja stabilnost cen v območju evra, pri čemer si prizadeva, da bi letna stopnja rasti cen, merjena s HICP, ostala pod ravnjo 2 % (EC, 2008).

5.2.1 Gibanje cene nafte in inflacije na Nizozemskem in Danskem Cena nafte v zadnjih nekaj letih dosega rekordne cene, zato jo uvrščajo med najpomembnejše inflacijske dejavnike. Visoke cene nafte imajo namreč stagflacijski učinek22, saj višja kot je cena nafte, višji so stroški proizvodnje, kar povzroča pritiske na rast cen in s tem nižjo gospodarsko rast. Za primer si lahko vzamemo naftne krize v 70-tih in 80-tih letih prejšnjega stoletja, ko je skokovit porast cen nafte ohromil celotno svetovno gospodarstvo. Gospodarstvo je potem poskušalo zmanjšati odvisnost od nafte v smislu boljše izrabe energije in iskanja njenih alternativnih virov (Jagrič 2004b, str. 13-14). Visoke cene nafte so posledica hitre rasti povpraševanja, ki presega ponudbo. Kot glavnega dejavnika rasti največkrat izpostavljajo predvsem hitro rast azijskega gospodarstva. Hkrati pa je načrpana količina (ponudba) nafte močno odvisna tudi od gospodarsko-političnih razmer, ki vladajo v državah nahajališč nafte. Tiste države, ki so članice organizacije držav izvoznic nafte (OPEC)23, imajo precej visoko stopnjo monopolne moči in lahko z omejevanjem ponudbe bistveno vplivajo na ceno nafte na svetovnih trgih (Jagrič 2004b, str. 14).

19 Cenovni indeks ali indeks cen je mera povprečne ravni cen (Samuelson, Nordhaus 2002, str. 406). 20 Evropska centralna banka. 21 Ekonomska in monetarna unija. 22 Stagflacija pomeni obdobje istočasne visoke inflacije in visoke stopnje brezposelnosti ter nizke gospodarske rasti (Conte, Karr 2008). 23 The Organization of the Petroleum Exporting Countries.

58

Slika 16 prikazuje gibanje inflacije in nafte vrste Brent na Nizozemskem ter Danskem. Do leta 2000 opazimo močno povezanost med gibanjem inflacije in nafte na Danskem, medtem ko pri Nizozemski intenzivnejše povezanosti ni. Od leta 2003 dalje se inflacija v obeh državah giblje pretežno v isti smeri, na približno enaki ravni. Naslednje leto je moč opaziti posledice močnejše protiinflacijske politike, predvsem na Nizozemskem, najverjetneje v bojazni pred drastičnimi dvigi cen nafte. Inflacija na Nizozemskem je leta 2001 dosegla svoj vrh, in sicer najverjetneje zaradi pričakovane uvedbe evra v začetku leta 2002. Zato ne moremo z zagotovostjo trditi, da je nafta glavni dejavnik inflacije.

Slika 16: Gibanje cene nafte Brent in inflacije na Nizozemskem ter Danskem

0,00

20,00

40,00

60,00

80,00

100,00

120,00

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

V u

sd/s

odček

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

V %

Cena nafte Inflacija na Nizozemskem Inflacija na Danskem

Vir: IMF, EIA, lastni preračuni. Za razliko od Danske, je Nizozemska torej članica EMU-ja. Danci so namreč leta 2000 glasovali proti uvedbi evra, tako da danska krona še vedno sodeluje v mehanizmu deviznih tečajev (ERM II)24. ERM II pa kot enega izmed pogojev za prevzem evra v Maastrichtski pogodbi tudi zahteva, da inflacija v posamezni državi ne sme presegati več kot 1,5 odstotne točke povprečja treh držav z najboljšimi rezultati25 na področju stabilnosti cen (Evro 2007b in Jagrič 2004b, str. 15). Na sliki 17 je prikazano, kako do sredine leta 2006 ni bilo opaziti močne povezanosti med gibanjem inflacije in cene nafte v evro območju. Šibko povezanost je mogoče opaziti v obdobju med januarjem 1997 in januarjem 2001, močno povezavo pa nekje od sredine leta 2007 dalje. Medsebojna odvisnost med ceno nafte in inflacijo pa je prikazana na sliki 18 s pomočjo korelacijskega koeficienta, ki se je gibal med -0,77 in 0,96 in imel večino časa pozitivno vrednost. Z njim lahko potrdimo prejšnje ugotovitve, kajti v navedenem obdobju opazimo, da je bila korelacija namreč močno pozitivna. Slednje namreč pomeni, da je visoka vrednost inflacije povezana z visoko vrednostjo cene nafte. V ostalih obdobjih pa razlog za visoko inflacijo ni bil v ceni nafte, temveč drugje (denarna politika, regulirane cene). Pomemben kazalec odvisnosti gospodarstva od cene nafte je tudi indikator naftne

24 Exchange Rate Mehanism. 25 Države z deflacijo se ne upoštevajo.

59

intenzivnosti (oil intensity), ki kaže porabo nafte na enoto bruto domačega proizvoda (Jagrič 2004b, str. 19).

Slika 17: Gibanje cene nafte Brent in inflacije v evro območju

0

20

40

60

80

100

120

140

jan.9

4

jan.9

5

jan.9

6

jan.9

7

jan.9

8

jan.9

9

jan.0

0

jan.0

1

jan.0

2

jan.0

3

jan.0

4

jan.0

5

jan.0

6

jan.0

7

jan.0

8

V u

sd/s

odček

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

4,5

V %

Cena nafte

Inflacija

Vir: EIA, ECB - Statistical Data Warehouse.

Slika 18: Korelacija (24-mesečni korelacijski koeficienti) med gibanjem cen nafte in inflacije v evro območju

0

10

20

30

40

50

60

70

80

jan.

94

jan.

95

jan.

96

jan.

97

jan.

98

jan.

99

jan.

00

jan.

01

jan.

02

jan.

03

jan.

04

jan.

05

jan.

06

V u

sd/s

odček

-1-0,8-0,6-0,4-0,200,20,40,60,81

Vre

dnos

t koe

ficie

nta

Cena nafteKorelacija 24m (sek. os)

Vir: EIA, ECB - Statistical Data Warehouse, lastni preračuni.

60

5.2.2 Input-output analiza vpliva cen nafte na inflacijo za Nizozemsko in Dansko v letih 1995, 2000, 2002 in 2004 Input-output ali medsektorska analiza nam omogoča analizo neposrednih in posrednih vplivov cen nafte na inflacijo in predstavlja pomembno teoretično in analitično orodje za temeljito analizo gospodarstva. Cene nafte pa nimajo enakega učinka na gospodarstva različnih držav, zato njena visoka cena ne bo enako prizadela izbrani državi. Kakšen je dejanski neposredni prispevek cen naftnih derivatov, ki se v veliki meri gibajo skladno z gibanjem cen nafte, izračunava uradna statistika s pomočjo indeksa cen življenjskih potrebščin (CPI). Naftni derivati imajo v tem indeksu določeno utež, ki je odvisna od deleža izdatkov, ki jih povprečno gospodinjstvo nameni za nakup naftnih derivatov (Jagrič 2004b, str. 14-17). V našem primeru smo izračunali prispevke rasti cen nafte brez upoštevanja uteži, za leta 1995, 2000, 2002 in 2004. Kasneje smo za primerjavo vključili še vpliv rasti cen naftnih derivatov, za zaključek pa še vpliv obeh dejavnikov hkrati. I-O tabele ločenih uvoznih tokov Nizozemske in Danske, z 59 sektorji, smo zagregirali na 23 sektorjev na enak način kot pri iskanju ključnih sektorjev gospodarstva. Na takšen način smo dobili zagregirane domače in uvozne komponente I-O tabele, iz katerih smo lahko izračunali matriki G in H. Sektor nafte je vključen v 3. sektor, rude in kamenine, surova nafta in zemeljski plin, zato bomo 20 % povečevanje uvoznih cen nafte prikazali z 20 % (1,2) povečanjem 3. sektorja v vektorju indeksov spremembe cen uvoženih proizvodov ( u

p ). Rezultati so prikazani v tabeli 21 in tabeli 22. V obeh lahko vidimo, da rast uvoznih cen nafte najbolj vpliva na rast cen v 9. sektorju, koks, naftni derivati, jedrsko gorivo, obeh analiziranih držav. Pri tem ima rast cen nafte večji vpliv na Nizozemsko, kjer se število na nafto občutljivih sektorjev skozi opazovano obdobje veča, medtem ko Danska to odvisnost zmanjšuje. Slednje lahko tudi opazimo pri končnem vplivu na inflacijo. Za leto 2004 znaša pri Nizozemski 0,78 %, pri Danski pa 0,26 %, ob predpostavljeni 20 % rasti uvoznih cen nafte. Podobno bomo za primerjavo z rastjo cen nafte prikazali tudi povečanje cen naftnih derivatov. Ker je sektor naftnih derivatov vključen le kot del 9. sektorja, koks, naftni derivati in jedrsko gorivo, smo v analizi predpostavili, da se uvozni stroški tega sektorja povišajo za enak odstotek kot se poviša cena nafte, tj. za 20 %. To je smiselno predvsem zaradi merjenja neposrednega učinka cene nafte na sektor naftnih derivatov, kjer prav slednja predstavlja večino materialnih stroškov. Če tega ne bi upoštevali, bi dobili podcenjen vpliv nafte na inflacijo (Hafner 2005, str. 53). Rezultati 20 % povečanja cen naftnih derivatov so prikazani v tabeli 23 in tabeli 24. Če posledice povečanja cen naftnih derivatov primerjamo s posledicami povečanja cen nafte, opazimo, da so učinki pri slednji večji. Tudi pri povečanju cen naftnih derivatov je moč opaziti, da njihova rast bolj vpliva na rast cen na Danskem. Prav tako smo ugotovili, da je Danska bolj uspešnejša pri zmanjševanju odvisnosti od rasti cen naftnih derivatov kot pa Nizozemska. Za primer lahko pogledamo leto 2004, kjer 20 % povečanje cen naftnih derivatov na rast cen na Nizozemskem prispeva sicer nizkih 0,07 %, k inflaciji Danske pa celo 0,00 %.

61

Ker smo opazili, da 20 % povečanje uvoznih cen nafte ali naftnih derivatov nima večjega učinka na gospodarstvo, nas je kasneje zanimalo, kakšne bi bile posledice hkratnega povečanja cen nafte in naftnih derivatov. Zato smo istočasno povečali 3. in 9. sektor prav tako za 20 %, rezultate pa lahko vidimo v tabeli 25 in tabeli 26. Rezultati input-output modela kažejo, da 20-odstotna podražitev nafte in naftnih derivatov hkrati, k inflaciji Nizozemske v letu 2004 prispeva 0,89 %, k inflaciji Danske pa 0,28 %. Iz tega lahko sklepamo, da je Nizozemska inflacija bolj občutljiva od Danske na rast cen, predpostavljenih v tem poglavju. Ker je učinek povečanja tu že opazen, vendar še vedno ni tako očiten, smo za primerjavo analizirali še posledice 60 % povečanja uvoznih cen nafte in naftnih derivatov. Rezultati (posamezno in skupaj) so za obe državi ter časovna obdobja prikazani v prilogi diplomskega dela. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko povzamemo, da nafta oziroma naftni derivati nimajo močnejšega vpliva na inflacijo, ker ne predstavljajo velikega deleža v vrednosti proizvodnje. Prva tako je v analiziranem obdobju pri zmanjševanju odvisnosti od rasti uvoznih cen nafte in naftnih derivatov Danska uspešnejša od Nizozemske, kar ji uspeva predvsem zaradi učinkovite izrabe energije in na račun iskanja alternativnih virov.

Tabela 21: Rast cen posameznih proizvodov v input-output modelu Nizozemske ob predpostavki 20-odstotne rasti cene nafte

NIZOZEMSKA: Povečanje cen nafte za 20 % 1995 2000 2002 2004 stopnja

rasti cen

stopnja rasti cen

stopnja rasti cen

stopnja rasti cen SKD

1 A Kmetijski, lovski in gozdarski proizvodi in storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 2 B Ribe in drug ribiški ulov, storitve za ribištvo 1,04 % 1,96 % 0,00 % 0,00 % 3 C Rude in kamenine, surova nafta in zemeljski plin 0,00 % 0,11 % 0,91 % 1,30 % 4 DA Hrana, pijače, tobačni izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,25 % 5 DB Tekstil, tekstilni in krzneni izdelki, oblačila 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 6 DC Usnje, obutev in usnjeni izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 7 DD Les, leseni, plutov., pletarski izd. (razen pohištva) 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 8 DE Vlaknine, papir in pap. izd.; založniške in tisk. st. 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 9 DF Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo 13,11 % 14,69 % 12,28 % 12,35% 10 DG Kemikalije, kemični izdelki in umetna vlakna 0,01 % 0,67 % 0,25 % 1,02 % 11 DH Izdelki iz gume in plastičnih mas 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 12 DI Drugi nekovinski mineralni izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,09 % 13 DJ Kovine in kovinski izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,27 % 14 DK Strojne naprave in oprema 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 %

15 DL Električna in optična oprema 0,00 % 0,00 % 0,27 % 0,83 % 16 DM Vozila in plovila 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 17 DN Pohištvo; drugi izdelki; reciklaža 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 18 E Električna energija, plin, para, voda 0,00 % 0,00 % 0,00 % 1,72 % 19 F Gradbeništvo 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 20 G Prod. in popravila motornih vozil in izd. široke porabe 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 21 H Gostinske storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 22 I Prometne, telekomunikacijske storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 23 S Ostale tržne in netržne storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 %

SKUPAJ 0,62 % 0,76 % 0,60 % 0,78 %

62

Tabela 22: Rast cen posameznih proizvodov v input-output modelu Danske ob predpostavki 20-odstotne rasti cene nafte

DANSKA: Povečanje cen nafte za 20 % 1995 2000 2002 2004 stopnja

rasti cen

stopnja rasti cen

stopnja rasti cen


1 A Kmetijski, lovski in gozdarski proizvodi in storitve 3,07 % 2,08 % 1,21 % 0,00 % 2 B Ribe in drug ribiški ulov, storitve za ribištvo 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 3 C Rude in kamenine, surova nafta in zemeljski plin 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 4 DA Hrana, pijače, tobačni izdelki 0,37 % 0,00 % 0,79 % 0,06 % 5 DB Tekstil, tekstilni in krzneni izdelki, oblačila 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 6 DC Usnje, obutev in usnjeni izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 7 DD Les, leseni, plutov., pletarski izd. (razen pohištva) 0,13 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 8 DE Vlaknine, papir in pap. izd.; založniške in tisk. st. 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 9 DF Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo 7,05 % 5,58 % 4,86 % 5,92 % 10 DG Kemikalije, kemični izdelki in umetna vlakna 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 11 DH Izdelki iz gume in plastičnih mas 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 %

12 DI Drugi nekovinski mineralni izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 13 DJ Kovine in kovinski izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 14 DK Strojne naprave in oprema 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 15 DL Električna in optična oprema 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 16 DM Vozila in plovila 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 17 DN Pohištvo; drugi izdelki; reciklaža 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 18 E Električna energija, plin, para, voda 0,60 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 19 F Gradbeništvo 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 20 G Prod. in popravila motornih vozil in izd. široke porabe 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 21 H Gostinske storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 22 I Prometne, telekomunikacijske storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 23 S Ostale tržne in netržne storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 %

SKUPAJ 0,49 % 0,33 % 0,30 % 0,26 %

63

Tabela 23: Rast cen posameznih proizvodov v input-output modelu Nizozemske ob predpostavki 20-odstotne rasti cen naftnih derivatov

NIZOZEMSKA: povečanje cen naftnih derivatov za 20 % 1995 2000 2002 2004

stopnja rasti cen

stopnja rasti cen

stopnja rasti cen


1 A Kmetijski, lovski in gozdarski proizvodi in storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 2 B Ribe in drug ribiški ulov, storitve za ribištvo 0,00 % 0,87 % 0,00 % 0,00 % 3 C Rude in kamenine, surova nafta in zemeljski plin 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 4 DA Hrana, pijače, tobačni izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,13 % 5 DB Tekstil, tekstilni in krzneni izdelki, oblačila 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 6 DC Usnje, obutev in usnjeni izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 7 DD Les, leseni, plutov., pletarski izd. (razen pohištva) 0,00 % 0,00 % 0,00% 0,00 % 8 DE Vlaknine, papir in pap. izd.; založniške in tisk. st. 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 9 DF Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo 0,00 % 0,15 % 0,00 % 0,00 % 10 DG Kemikalije, kemični izdelki in umetna vlakna 0,00 % 0,04 % 0,00 % 0,54 % 11 DH Izdelki iz gume in plastičnih mas 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 12 DI Drugi nekovinski mineralni izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 13 DJ Kovine in kovinski izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 14 DK Strojne naprave in oprema 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 15 DL Električna in optična oprema 0,00 % 0,00 % 0,31 % 0,87 % 16 DM Vozila in plovila 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 17 DN Pohištvo; drugi izdelki; reciklaža 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 18 E Električna energija, plin, para, voda 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 19 F Gradbeništvo 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 20 G Prod. in popravila motornih vozil in izd. široke porabe 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 %

21 H Gostinske storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 22 I Prometne, telekomunikacijske storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 23 S Ostale tržne in netržne storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 %

SKUPAJ 0,00 % 0,05 % 0,01 % 0,07 %

64

Tabela 24: Rast cen posameznih proizvodov v input-output modelu Danske ob predpostavki 20-odstotne rasti cen naftnih derivatov

DANSKA: povečanje naftnih derivatov za 20 % 1995 2000 2002 2004 stopnja

rasti cen

stopnja rasti

cen

stopnja rasti cen



12 DI Drugi nekovinski mineralni izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 13 DJ Kovine in kovinski izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 14 DK Strojne naprave in oprema 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 15 DL Električna in optična oprema 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 16 DM Vozila in plovila 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 17 DN Pohištvo; drugi izdelki; reciklaža 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 18 E Električna energija, plin, para, voda 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 19 F Gradbeništvo 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 20 G Prod. in popravila motornih vozil in izd. široke porabe 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 21 H Gostinske storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 22 I Prometne, telekomunikacijske storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 23 S Ostale tržne in netržne storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % SKUPAJ 0,15 % 0,09 % 0,09 % 0,00 %

65

Tabela 25: Rast cen posameznih proizvodov v input-output modelu Nizozemske ob predpostavki 20-odstotne rasti cene nafte in naftnih derivatov

NIZOZEMSKA: Povečanje cene nafte in naftnih derivatov za 20 % 1995 2000 2002 2004

stopnja rasti cen

stopnja rasti cen

stopnja rasti cen


1 A Kmetijski, lovski in gozdarski proizvodi in storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 2 B Ribe in drug ribiški ulov, storitve za ribištvo 1,37 % 3,12 % 0,00 % 0,00 % 3 C Rude in kamenine, surova nafta in zemeljski plin 0,00 % 0,16 % 0,94 % 1,33 % 4 DA Hrana, pijače, tobačni izdelki 0,03 % 0,00 % 0,00 % 0,31 % 5 DB Tekstil, tekstilni in krzneni izdelki, oblačila 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 6 DC Usnje, obutev in usnjeni izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 7 DD Les, leseni, plutov., pletarski izd. (razen pohištva) 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 8 DE Vlaknine, papir in pap. izd.; založniške in tisk. st. 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 9 DF Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo 13,52 % 15,21% 13,19% 13,17% 10 DG Kemikalije, kemični izdelki in umetna vlakna 0, 68 % 1,75 % 0,96 % 2,12 % 11 DH Izdelki iz gume in plastičnih mas 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 12 DI Drugi nekovinski mineralni izdelki 0,13 % 0,00 % 0,00 % 0,21 % 13 DJ Kovine in kovinski izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,31 % 14 DK Strojne naprave in oprema 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 15 DL Električna in optična oprema 0,00 % 0,00 % 0,42 % 1,01 % 16 DM Vozila in plovila 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 17 DN Pohištvo; drugi izdelki; reciklaža 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 18 E Električna energija, plin, para, voda 0,00 % 0,00 % 0,00 % 1,94 % 19 F Gradbeništvo 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 20 G Prod. in popravila motornih vozil in izd. široke porabe 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 %

21 H Gostinske storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 22 I Prometne, telekomunikacijske storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 23 S Ostale tržne in netržne storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % SKUPAJ 0,68 % 0,88 % 0,67 % 0,89 %

66

Tabela 26: Rast cen posameznih proizvodov v input-output modelu Danske ob predpostavki 20-odstotne rasti cene nafte in naftnih derivatov

DANSKA: Povečanje cene nafte in naftnih derivatov za 20 % 1995 2000 2002 2004

stopnja rasti cen

stopnja rasti cen

stopnja rasti cen


1 A Kmetijski, lovski in gozdarski proizvodi in storitve 3,18 % 2,30 % 1,40 % 0,00 % 2 B Ribe in drug ribiški ulov, storitve za ribištvo 0,00 % 0,00 % 0,00% 0,00 % 3 C Rude in kamenine, surova nafta in zemeljski plin 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 4 DA Hrana, pijače, tobačni izdelki 0,47 % 0,00 % 0,91 % 0,23 % 5 DB Tekstil, tekstilni in krzneni izdelki, oblačila 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 6 DC Usnje, obutev in usnjeni izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 7 DD Les, leseni, plutov., pletarski izd. (razen pohištva) 0,20 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 8 DE Vlaknine, papir in pap. izd.; založniške in tisk. st. 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 9 DF Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo 7,47 % 6,08 % 5,14 % 6,18 %

10 DG Kemikalije, kemični izdelki in umetna vlakna 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 11 DH Izdelki iz gume in plastičnih mas 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 12 DI Drugi nekovinski mineralni izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 13 DJ Kovine in kovinski izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 14 DK Strojne naprave in oprema 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 15 DL Električna in optična oprema 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 16 DM Vozila in plovila 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 17 DN Pohištvo; drugi izdelki; reciklaža 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 18 E Električna energija, plin, para, voda 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 19 F Gradbeništvo 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 20 G Prod. in popravila motornih vozil in izd. široke porabe 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 %


67

6 SKLEP

Strukturne spremembe Nizozemske in Danske smo analizirali s pomočjo input-output tabel za leta 1995, 2000, 2002 in 2004, ki smo jih pridobili na spletni strani evropskega statističnega urada Eurostat in uporabili v računalniškemu programu Matlab. Ob uporabi treh metod smo določili ključne sektorje ter analizirali vpliv uvoznih cen na ostale sektorje in s tem na rast cen v celotnem gospodarstvu. Po predstavitvi bistvenih značilnosti obeh držav smo poiskali tiste sektorje, katerih razvoj in rast preko ostalih sektorjev najbolj vplivata na celotni gospodarski razvoj. Kvantitativna analiza ključnih sektorjev je tako obsegala tri metode, in sicer Chenery-Watanabejevo, Rassmusenovo in Dietzenbacherjevo, ki so ugotavljale medsektorske povezave kot povezave nazaj (»backward linkages«) in povezave naprej (»forward linkages«). Ključni oziroma najpomembnejši sektorji so bili tisti, ki so imeli v izbranem letu po vseh treh omenjenih metodah normalizirane vrednosti indikatorjev povezav nazaj in povezav naprej hkrati večje od ena. Prvi dve metodi, Chenery-Watanabejeva in Rasmussenova, sta podajali večinoma podobne rezultate, odstopanja pa so se pojavila predvsem pri zadnji, Dietzenbacherjevi, ki je vedno določila ožje število ključnih sektorjev kot ostali dve. Glede na manjše število in vrsto ključnih sektorjev, ki jih je slednja določila, lahko ugotovimo, da le-ta predstavlja občutljivejše in bolj verodostojno orodje za merjenje medsektorskih povezav. Po opravljeni sintezi rezultatov smo zaključili, da je bil v vseh štirih letih po vseh treh metodah ključni sektor z najintenzivnejšimi učinki na celotno nizozemsko gospodarstvo sektor proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov (DJ). Pomembno vlogo bi lahko pripisali tudi sektorju proizvodnje električne in optične opreme (DL) in sektorju proizvodnje vozil in plovil (DM), ki sta bila ključna v prvih dveh izbranih letih. V nasprotju z nizozemsko, skupnega ključnega sektorja za dansko gospodarstvo ni. Ugotovitve kažejo, da sta zelo pomembna dva sektorja, in sicer sektor proizvodnje električne in optične opreme (DL) ter sektor prometnih in telekomunikacijskih storitev (I). Slednji pridobiva na pomembnosti predvsem od leta 2000 dalje. Pomembno vlogo v prvih dveh letih predstavljajo še sektor proizvodnje vlaknin, papirja in papirnatih izdelkov (DE), sektor proizvodnje kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken (DG) ter sektor proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov (DJ). Pregled pomembnosti posameznih sektorjev pri spodbujanju domače proizvodnje preko medsektorskih povezav nazaj in naprej je prikazan tako, da ključnim sektorjem, katerih obe povezavi sta bili večji od ena, dodelimo oznako K, sektorjem z močnimi povezavami naprej oznako F, sektorjem z močnimi povezavami nazaj B ter sektorjem s šibkimi povezavami nazaj in naprej pa oznako L. Iz samega pregleda tako razberemo enake končne rezultate, kot smo to lahko storili iz izračuna samih normaliziranih vrednosti indikatorjev povezav nazaj in naprej po vseh treh metodah. Na koncu sklopa primerjamo še obe državi v vseh štirih letih in opazimo, da imata Nizozemska in Danska v letu 1995 tri skupne ključne sektorje od štirih. To so sektor vlaknin, papirja in papirnatih izdelkov, založniških in tiskarskih storitev (DE), sektor kovin

68

in kovinskih izdelkov (DJ) ter sektor električne in optične opreme (DL). V letu 2000 sta ostala skupna samo še zadnja dva, v kasnejših letih pa ni nobenega skupnega ključnega sektorja več. Sledijo ugotovitve, da je število ključnih sektorjev v obeh državah skozi leta padalo, vendar se je to na Danskem dogajalo počasneje kot na Nizozemskem. Med državama je v ključnih sektorjih opazna razlika, da na pomenu pridobivajo tudi sektorji storitvenih dejavnosti, kajti večino časa so po vseh treh metodah ključni sektorji predelovalnih dejavnosti. Tako je samo na Danskem od leta 2000 dalje to sektor prometnih in telekomunikacijskih storitev (I), ki leta 2004 prevzame vlogo tudi kot edini ključni sektor v celotnem gospodarstvu. Ker je torej ključnih sektorjev v obeh državah skozi opazovano obdobje vedno manj, lahko sklepamo, da se medsebojna soodvisnost sektorjev zmanjšuje. Predpostavimo, da ekonomska politika na tem področju izgublja svoj vpliv in sčasoma ne bo več možno vplivati na gospodarstvo s spodbujanjem enega ali več sektorjev, z namenom posrednega spodbujanja tudi katerega izmed ostalih sektorjev. Skozi vsa štiri leta se je število ključnih sektorjev zmanjšalo iz najpogosteje štirih na samo enega, sčasoma se lahko zgodi, da tudi tega sektorja več ne bo. Za zaključek analize ključnih sektorjev primerjajmo še ključne sektorje za Slovenijo, kot sta jih prikazala Kovačič in Jagrič (2006, str. 65-69). V obdobju od leta 1990 do leta 2001 se število ključnih sektorjev skupno po enakih metodah giblje med dve in štiri in iz podatkov nikakor ne moremo sklepati, ali število ključnih sektorjev v Sloveniji narašča ali pada. Če primerjamo rezultate za Slovenijo za leto 1995 in 2000 z Nizozemsko ter Dansko, za leto 1995 ugotovimo, da imajo vse tri države štiri ključne sektorje. Vsem trem državam sta skupna sektor vlaknin, papirja in papirnatih izdelkov ter založniških in tiskarskih storitev (DE) ter sektor kovin in kovinskih izdelkov (DJ). Danska pa ima s Slovenijo skupnega še tretjega izmed štirih sektorjev, tj. sektor kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken (DG). Rezultati za leto 2000 med državami malo bolj odstopajo kot za leto 1995. Kovačič in Jagrič (2006, str. 65-69) za leto 2000 navajata samo tri ključne sektorje, ki pa so zajeti znotraj vseh petih sektorjev, katere smo identificirali za Dansko. Nizozemska ima sicer tri ključne sektorje v tem letu, vendar ima s slovenskim in nizozemskim gospodarstvom skupnega samo enega, tj. sektor kovin in kovinskih izdelkov (DJ). Preostala dva sektorja, ki sta poleg tega še skupna Danski in Sloveniji, pa sta sektor vlaknin, papirja in papirnatih izdelkov ter založniških in tiskarskih storitev (DE) ter sektor prometnih in telekomunikacijskih storitev (I). Slednji, ki se prvič pojavi v tem letu med ključnimi sektorji za slovensko in dansko gospodarstvo, ter ga hkrati uvrščamo med storitvene dejavnosti, ostaja kot tak tudi v naslednjem letu. Poleg identificiranja ključnih sektorjev, smo se v tretjem delu diplomskega dela osredotočili na ugotavljanje vpliva uvoznih cen nafte in naftnih derivatov na inflacijo obeh narodnih gospodarstev. Najprej smo analizirali povečanje uvoznih cen nafte. Vpliv 20 % povečanja je bil pri Nizozemski bolj razpršen kot pri Danski, kjer se je tudi število na nafto občutljivih sektorjev skozi opazovano obdobje večalo. Danska je odvisnost od uvoznih cen nafte za razliko od Nizozemske skozi obdobje zmanjševala, kar ugotovimo iz manjšega končnega

69

vpliva na rast cen. Kljub temu pa je povečanje imelo v obeh državah največji vpliv ravno na rast cen v sektorju koks, naftni derivati in jedrsko gorivo (DF). Za leto 2004 je ob upoštevanju 20 % povečanja uvoznih cen nafte vpliv inflacije na Nizozemskem tako znašal 0,78 %, na Danskem pa manj, in sicer 0,26 %. Povečanje uvoznih cen naftnih derivatov ima v obeh državah manjši vpliv na rast cen kot povečanje uvoznih cen nafte. Kljub temu je iz analize razvidno, da tudi v tem primeru Danska odvisnost od rasti uvoznih cen naftnih derivatov skozi leta zmanjšuje, Nizozemska pa ne. Da je učinek povečanja cen naftnih derivatov manjši od povečanja cen nafte, je razvidno iz rezultatov za leto 2004, ko je 20 % povečanje uvoznih cen naftnih derivatov k inflaciji Nizozemske prispevalo samo 0,07 %, enako povečanje uvoznih cen nafte pa kar 0,78 %. 20 % povečanje uvoznih cen nafte ali naftnih derivatov nima večjega učinka na gospodarstvo, zato nas je za zaključek analize cen zanimalo, kakšne bi bile posledice hkratnega povečanja cen obeh inputov. Rezultati input-output modela cen kažejo, da 20-odstotna podražitev cen nafte in naftnih derivatov hkrati, k inflaciji Nizozemske v letu 2004 prispeva 0,89 %, k inflaciji Danske pa 0,28 %. To zopet pomeni, da je nizozemska inflacija bolj občutljiva na rast cen kot danska. Posledice ekstremnega 60 % povečanja uvoznih cen nafte in naftnih derivatov smo za obe državi prikazali v prilogi diplomskega dela. 20-odstotno povečanje uvoznih cen nafte pa je prikazal tudi Hafner (2005, str. 59-65) na primeru Slovenije. Enako kot smo pri ključnih sektorjih, lahko tudi tu primerjamo, kakšne so posledice omenjenega povečanja na rast cen v vseh treh državah. Iz podatkov za leto 2000 lahko razberemo, da ima povečanje uvoznih cen nafte za 20 % največji vpliv na rast cen v Sloveniji in znaša skoraj 1 %. Na drugem mestu je po naših podatkih Nizozemska, najmanjši vpliv povečanja pa je na Danskem. Izračuni pokažejo, da nafta oziroma naftni derivati nimajo močnejšega vpliva na rast cen na Nizozemskem in Danskem, ker ne predstavljajo velikega deleža v vrednosti proizvodnje. Poleg tega je razvidno, da je Danska v analiziranem obdobju uspešnejša od Nizozemske pri zmanjševanju odvisnosti od uvoznih cen nafte in naftnih derivatov. Slednje ji uspeva predvsem zaradi učinkovitejše izrabe energije in iskanja alternativnih virov.

70

7 POVZETEK / ABSTRACT Diplomsko delo o strukturnih spremembah narodnega gospodarstva zajema kvantitativno medsektorsko analizo na primeru Nizozemske in Danske. Izhodišče analize predstavljajo input-output tabele za leta 1995, 2000, 2002 in 2004, ki smo jih agregirali na 23 sektorjev. S pomočjo računalniškega programa Matlab smo nato določili ključne sektorje, ki imajo najintenzivnejše proizvodno-multiplikacijske učinke na narodno gospodarstvo, v naslednjem delu pa analizirali vpliv povečanja uvoznih cen enega izmed inputov na ostale sektorje in s tem posredno na inflacijo. Poznavanje medsebojnih odvisnosti med sektorji nam omogoča pravilno in učinkovito vodenje ekonomske politike. Odkriti ključne, najpomembnejše sektorje je namreč odločilnega pomena pri izbiri pravih impulzov s strani države, da se lahko njeno gospodarstvo hitreje razvija in dosega čim večji obseg proizvodnje. Pomembno vlogo v makroekonomski politiki pa predstavlja hkrati tudi stabilnost cen, zato smo poskušali odkriti, v kakšni meri vpliva rast cen nafte in naftnih derivatov na inflacijo v posamezni državi. Ključne besede: strukturne spremembe, ključni sektorji, medsektorska analiza, input-output tabele, kvantitativna analiza, inflacija, nizozemsko gospodarstvo, dansko gospodarstvo. Diploma about structural changes of national economy is capturing quantitative intersectoral analysis on case of Netherlands and Denmark. Starting point of analysis introduces input-output tables for years 1995, 2000, 2002 and 2004, which are then aggregated on 23 sectors. With the help of computer program Matlab are then chosen key sectors, which have the most intensive production-multiplication effects on national economy. Next part of diploma includes analysis of impact of enlargement of import prices of one among imputs on other sectors and indirectly also on inflation. Knowledge of mutual dependence between sectors makes correct and efficient direction of economic policy. Discovering key, the most important sectors has namely decisive meaning at choice of correct impulses from side of state, so that its economy can develop more quickly and achieve larger scope of production. Price stability has at the same time also very important submission in macroeconomic policy. For that reason we were also trying to discover how price increases of petroleum and its derivates affect inflation in each country. Key words: structural changes, key sectors, intersectoral analysis, input-output tables, quantitative analysis, inflation, economy of Netherlands, economy of Denmark.

71

8 LITERATURA IN VIRI Babić, Mate (1990). Osnove input-output analize. Narodne novine, 3. izdaja, 226 str. Chenery B. Hollis in Watanabe Tsunehiko (1958). International Comparisons of the

Structure of Production. Econometrica 26, str. 487 – 521. Conte, Christopher in Filippa Karr (2008). Stagflation in the 1970s. About.com. [online]. Dostopno na: http://economics.about.com/od/useconomichistory/a/stagflation.htm [12.10.2008]. Dietzenbacher E. in Lahr Michael L. (2004). Wassily Leontief and Input-Output

Economics. Cambridge: Cambridge University Press, 396 str. Dietzenbacher, Erik (1992). The Measurement of Interindustry Linkages. Key Sectors in

the Netherlands. Economic Modelling 9, str. 419 – 437. Dutch State Tresury Agency (2008). Statistcs. [online] Dostopno na: http://www.dutchstate.nl/index.cfm?lang=ENG&menu2=8&template=&contentItem=23& [03.11.2008] EC – European Comission (2006). So se cene zaradi evra povišale? [online] Dostopno na: http://ec.europa.eu/slovenija/pdf/2006_arhiv/kc7005956sld_002_sl.pdf [18.10.2008] ECB – European Central Bank (2008). Statistical Data Warehouse. [online] Dostopno na: http://sdw.ecb.europa.eu/quickview.do?SERIES_KEY=122.ICP.M.U2.N.000000.4.ANR [17.10.2008] Economist (2008a). Factsheet, Nov. 25th 2008, Netherlands. [online] Dostopno na: http://www.economist.com/COUNTRIES/Netherlands/profile.cfm?folder=Profile-FactSheet [01.12.2008] Economist (2008b). Factsheet, Nov. 25th 2008, Denmark. [online] Dostopno na: http://www.economist.com/countries/DENMARK/profile.cfm?folder=Profile-FactSheet [01.12.2008] EIA – Energy Information Administration (2008). Spot Prices. [online] Dostopno na: http://tonto.eia.doe.gov/dnav/pet/hist/rbrteM.htm [17.10.2008] Eurostat (2008a). Database. [online]. Dostopno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1996,45323734&_dad=portal&_schema=PORTAL&screen=welcomeref&open=/&product=EU_MAIN_TREE&depth=1 [01.11.2008] Eurostat (2008b). ESA 95, Supply, Use and Input-Output Tables. [online] Dostopno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=2474,54156821,2474_54764840&_dad=portal&_schema=PORTAL [12.10.2008]

72

Evro – za vse nas (2007a). Kronološki pregled razvoja EMU. [online] Dostopno na: http://www.evro.si/o-evru/razvoj-emu/kronoloski-pregled/ [19.10.2008] Evro – za vse nas (2007b). Sodelovanje v ERM II. [online] Dostopno na: http://www.evro.si/o-evru/erm-ii-obdobje/ [08.12.2008] Gerdesmeier, Dieter (2007). Cenovna stabilnost: zakaj je zame pomembna?. ECB. [online] Dostopno na: http://www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp?DatotekaId=3094 [12.10.2008] Hafner, Marjan (2005). Vpliv cene nafte na inflacijo. Delovni zvezek 4/2005. Ljubljana: UMAR. [online] Dostopno na: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2005/dz03-04-05.pdf [12.10.2008] IEDP – Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo (2004). Slovenija in Hrvaška – ravni

cen in plač. Maribor: EPF, 103 str. IMF – International Monetary Fund (2008). World Economic Outlook Database, October

2008. [online] Dostopno na: http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2008/02/weodata/weoselgr.aspx [17.10.2008] Jagrič, Timotej (2002). Input-output analiza. Maribor: EPF, 107 str. Jagrič, Timotej (2004a). Analiza ključnih sektorjev gospodarstva. Maribor: EPF. [online] Dostopno na: http://epf-se.uni-mb.si/sektorska/Key_sect.pdf [12.10.2008] Jagrič, Timotej (2004b). Analiza rasti cen z input-output modelom cen. Maribor: EPF. [online] Dostopno na: http://epf-se.uni-mb.si/sektorska/Cene.pdf [12.10.2008] Jagrič, Timotej (2004c). Matrična algebra v ekonomiji. Maribor: EPF, 76 str. [online] Dostopno na: http://epf-se.uni-mb.si/sektorska/Matrix_knjiga.pdf [12.10.2008] Kovačič G., Jagrič T. (2006). Ključni sektorji slovenskega gospodarstva. Delovni zvezek 1/2006. Ljubljana: UMAR, 72. str. Kurz, Heinz D. in Neri Salvadori (2000). Classical Roots of Input-Output Analysis: A

Short Account of its Long Prehistory. I-O Conference, University of Macerata, Italy. [online] Dostopno na: http://www.iioa.org/pdf/13th%20conf/Kurz&Salvarodi_IOsClassicalRoots.pdf [12.10.2008] Norčič, Oto (2000). Razvoj in temelji sodobne ekonomske misli. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 488 str. OECD (2008a). Policy Brief – Economic Survey of the Netherlands, January 2008. [online] Dostopno na: http://www.oecd.org/dataoecd/8/4/39974144.pdf [16.12.2008]

73

OECD (2008b). Policy Brief – Economic Survey of Denmark, February 2008. [online] Dostopno na: http://www.oecd.org/dataoecd/13/42/40101460.pdf [16.12.2008] Pfajfar, L. in Lotrič, A. (2000). Intersectoral Linkages in the Slovenian Economy in the

years 1990, 1992, 1993, and 1995. I-O Conference, University of Macerata, Italy. [online] Dostopno na: http://www.iioa.org/pdf/13th%20conf/Pfajfar&Dolinar_SlovenianLinkages.pdf [12.10.2008] Samuelson, Nordhaus (2002). Ekonomija. GV založba, Ljubljana, 790 str. Sekulić, Mijo (1980). Međusektorski modeli i strukturna analiza. Zagreb: Informator, 303 str. Statistics Denmark (2008). Public finance. [online] Dostopno na: http://www.statbank.dk/statbank5a/selectvarval/define.asp?PLanguage=1&subword=tabsel&MainTable=EDP3&PXSId=106852&tablestyle=&ST=SD&buttons=0 [03.11.2008] Strašek S., Jagrič T. (2004). Sektorska ekonomika. Maribor: Univerza v Mariboru, EPF, 163 str. SURS – Statistični urad Republike Slovenije (2005). Evropski sistem nacionalnih in

regionalnih računov ESR 1995. Ljubljana: SURS, 437 str. Štraser, Vesna (1996). Razmerja v slovenskem gospodarstvu v letih 1992 in 1993 v luči

input-output tabel. Delovni zvezek št. 11/letnik IV/1995. Ljubljana: UMAR, 111 str. TDS – Travel Document Systems (2008a). Netherlands, Economy. [online] Dostopno na: http://www.traveldocs.com/nl/economy.htm [03.11.2008] TDS – Travel Document Systems (2008b). Denmark, Economy. [online] Dostopno na: http://www.traveldocs.com/dk/economy.htm [03.11.2008] WHO – World Health Organization (2008). WHO Statistical Information System

(WHOSIS). [online] Dostopno na: http://www.who.int/whosis/en/ [06.11.2008]

74

9 PRILOGA

Slika 19: Agregacijska matrika S za agregiranje na 23 sektorjev

S =

1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1

75

Tabela 27: Rast cen posameznih proizvodov v input-output modelu Nizozemske ob predpostavki 60-odstotne rasti cene nafte

NIZOZEMSKA: Povečanje cene nafte za 60 % 1995 2000 2002 2004 stopnja

rasti cen

stopnja rasti cen

stopnja rasti cen


1 A Kmetijski, lovski in gozdarski proizvodi in storitve 0,30 % 0,00 % 0,00 % 0,26 % 2 B Ribe in drug ribiški ulov, storitve za ribištvo 3,88 % 6,47 % 0,00 % 2,05 % 3 C Rude in kamenine, surova nafta in zemeljski plin 0,57 % 1,90 % 4,19 % 4,46 % 4 DA Hrana, pijače, tobačni izdelki 0,23 % 0,00 % 0,00 % 0,61 % 5 DB Tekstil, tekstilni in krzneni izdelki, oblačila 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 6 DC Usnje, obutev in usnjeni izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00% 0,00 % 7 DD Les, leseni, plutov., pletarski izd. (razen pohištva) 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 8 DE Vlaknine, papir in pap. izd.; založniške in tisk. st. 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 9 DF Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo 40,56 % 44,83 % 39,65 % 39,73 % 10 DG Kemikalije, kemični izdelki in umetna vlakna 2,16 % 4,09 % 2,97 % 4,17 % 11 DH Izdelki iz gume in plastičnih mas 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,35 %


SKUPAJ 2,20 % 2,60 % 2,30 % 2,76 %

76

Tabela 28: Rast cen posameznih proizvodov v input-output modelu Nizozemske ob predpostavki 60-odstotne rasti cen naftnih derivatov

NIZOZEMSKA: povečanje cen naftnih derivatov za 60 % 1995 2000 2002 2004

stopnja rasti cen

stopnja rasti cen

stopnja rasti cen


1 A Kmetijski, lovski in gozdarski proizvodi in storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 2 B Ribe in drug ribiški ulov, storitve za ribištvo 0,61 % 3,21 % 0,00 % 0,00 % 3 C Rude in kamenine, surova nafta in zemeljski plin 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 4 DA Hrana, pijače, tobačni izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,26 % 5 DB Tekstil, tekstilni in krzneni izdelki, oblačila 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 6 DC Usnje, obutev in usnjeni izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 7 DD Les, leseni, plutov., pletarski izd. (razen pohištva) 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 8 DE Vlaknine, papir in pap. izd.; založniške in tisk. st. 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 9 DF Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo 0,63 % 1,19 % 1,32 % 1,12 % 10 DG Kemikalije, kemični izdelki in umetna vlakna 0,95 % 2,18 % 1,02 % 2,73 % 11 DH Izdelki iz gume in plastičnih mas 0,00 % 0,00% 0,00 % 0,00 % 12 DI Drugi nekovinski mineralni izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 13 DJ Kovine in kovinski izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 14 DK Strojne naprave in oprema 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 15 DL Električna in optična oprema 0,00 % 0,04 % 0,62 % 1,24 % 16 DM Vozila in plovila 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 17 DN Pohištvo; drugi izdelki; reciklaža 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 18 E Električna energija, plin, para, voda 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 19 F Gradbeništvo 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00% 20 G Prod. in popravila motornih vozil in izd. široke porabe 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 21 H Gostinske storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 22 I Prometne, telekomunikacijske storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,11 %

23 S Ostale tržne in netržne storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % SKUPAJ 0,10 % 0,29 % 0,13 % 0,24 %

77

Tabela 29: Rast cen posameznih proizvodov v input-output modelu Nizozemske ob predpostavki 60-odstotne rasti cene nafte in naftnih derivatov

NIZOZEMSKA: Povečanje cen nafte in naftnih derivatov za 60 % 1995 2000 2002 2004

stopnja rasti cen

stopnja rasti cen

stopnja rasti cen


1 A Kmetijski, lovski in gozdarski proizvodi in storitve 0,43 % 0,00 % 0,15 % 0,68 % 2 B Ribe in drug ribiški ulov, storitve za ribištvo 4,87 % 9,98 % 2,66 % 4,62 % 3 C Rude in kamenine, surova nafta in zemeljski plin 0,60 % 2,05 % 4,30 % 4,55 % 4 DA Hrana, pijače, tobačni izdelki 0,31 % 0,00 % 0,10 % 0,81 % 5 DB Tekstil, tekstilni in krzneni izdelki, oblačila 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 6 DC Usnje, obutev in usnjeni izdelki 0,00 % 0,01 % 0,00 % 0,45 % 7 DD Les, leseni, plutov., pletarski izd. (razen pohištva) 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 8 DE Vlaknine, papir in pap. izd.; založniške in tisk. st. 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,03 % 9 DF Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo 41,81% 46,40 % 42,38% 42,19% 10 DG Kemikalije, kemični izdelki in umetna vlakna 4,17 % 7,31 % 5,11 % 7,45 % 11 DH Izdelki iz gume in plastičnih mas 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,85 % 12 DI Drugi nekovinski mineralni izdelki 2,59 % 2,47 % 1,60 % 2,25 % 13 DJ Kovine in kovinski izdelki 0,95 % 0,61 % 1,08 % 2,14 % 14 DK Strojne naprave in oprema 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,19 % 15 DL Električna in optična oprema 0,00 % 0,34 % 0,95 % 1,65 % 16 DM Vozila in plovila 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,18 % 17 DN Pohištvo; drugi izdelki; reciklaža 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,43 % 18 E Električna energija, plin, para, voda 0,00 % 0,00 % 4,20 % 7,17 % 19 F Gradbeništvo 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,49 % 20 G Prod. in popravila motornih vozil in izd. široke porabe 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,03 %


78

Tabela 30: Rast cen posameznih proizvodov v input-output modelu Danske ob predpostavki 60-odstotne rasti cene nafte

DANSKA: Povečanje cene nafte za 60 % 1995 2000 2002 2004 stopnja

rasti cen

stopnja rasti cen

stopnja rasti cen


1 A Kmetijski, lovski in gozdarski proizvodi in storitve 3,35 % 2,40 % 1,55 % 0,00 % 2 B Ribe in drug ribiški ulov, storitve za ribištvo 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 3 C Rude in kamenine, surova nafta in zemeljski plin 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 4 DA Hrana, pijače, tobačni izdelki 0,60 % 0,00 % 1,01 % 0,30 % 5 DB Tekstil, tekstilni in krzneni izdelki, oblačila 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 6 DC Usnje, obutev in usnjeni izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 7 DD Les, leseni, plutov., pletarski izd. (razen pohištva) 0,24 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 8 DE Vlaknine, papir in pap. izd.; založniške in tisk. st. 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 9 DF Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo 25,05 % 21,18 % 19,34% 22,2 % 10 DG Kemikalije, kemični izdelki in umetna vlakna 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 11 DH Izdelki iz gume in plastičnih mas 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 %


SKUPAJ 1,43 % 1,11 % 1,04 % 1,07 %

79

Tabela 31: Rast cen posameznih proizvodov v input-output modelu Danske ob predpostavki 60-odstotne rasti cen naftnih derivatov

DANSKA: povečanje cen naftnih derivatov za 60 % 1995 2000 2002 2004 stopnja

rasti cen

stopnja rasti cen

stopnja rasti cen



12 DI Drugi nekovinski mineralni izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 13 DJ Kovine in kovinski izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 14 DK Strojne naprave in oprema 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 15 DL Električna in optična oprema 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 16 DM Vozila in plovila 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 17 DN Pohištvo; drugi izdelki; reciklaža 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 18 E Električna energija, plin, para, voda 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 19 F Gradbeništvo 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 20 G Prod. in popravila motornih vozil in izd. široke porabe 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 21 H Gostinske storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 22 I Prometne, telekomunikacijske storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 23 S Ostale tržne in netržne storitve 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % SKUPAJ 0,18 % 0,14 % 0,12 % 0,03 %

80

Tabela 32: Rast cen posameznih proizvodov v input-output modelu Danske ob predpostavki 60-odstotne rasti cene nafte in naftnih derivatov

DANSKA: Povečanje cene nafte in naftnih derivatov za 60 % 1995 2000 2002 2004

stopnja rasti cen

stopnja rasti cen

stopnja rasti cen


1 A Kmetijski, lovski in gozdarski proizvodi in storitve 3,65 % 3,06 % 2,12 % 0,34 % 2 B Ribe in drug ribiški ulov, storitve za ribištvo 0,31 % 2,19 % 1,77 % 2,17 % 3 C Rude in kamenine, surova nafta in zemeljski plin 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 4 DA Hrana, pijače, tobačni izdelki 0,88 % 0,29 % 1,38 % 0,80 % 5 DB Tekstil, tekstilni in krzneni izdelki, oblačila 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 6 DC Usnje, obutev in usnjeni izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 7 DD Les, leseni, plutov., pletarski izd. (razen pohištva) 0,45 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 8 DE Vlaknine, papir in pap. izd.; založniške in tisk. st. 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 9 DF Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo 26,29 % 22,69 % 20,19 % 22,98 % 10 DG Kemikalije, kemični izdelki in umetna vlakna 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 11 DH Izdelki iz gume in plastičnih mas 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 12 DI Drugi nekovinski mineralni izdelki 0,14 % 0,40 % 0,27 % 0,34 % 13 DJ Kovine in kovinski izdelki 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 14 DK Strojne naprave in oprema 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 15 DL Električna in optična oprema 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 16 DM Vozila in plovila 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 17 DN Pohištvo; drugi izdelki; reciklaža 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 18 E Električna energija, plin, para, voda 4,05 % 2,32 % 2,53 % 2,63 % 19 F Gradbeništvo 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 20 G Prod. in popravila motornih vozil in izd. široke porabe 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 %


Documents

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, … · univerza v mariboru ekonomsko-poslovna fakulteta, maribor diplomsko delo analiza strukturnih sprememb narodnega gospodarstva