t ' l a m t u * iteTillkesN a v a d n e Din -*75, oia nedei^ak Din J '~ .UREDfsiSTVU anlin^n v Mar* b ar , )a rii* v T a ti H - 4 , I. w ie lr UTRAVA a Kat* * M t r wttci SL 4 , pavMiui d w - T rle- Mm * . 34 . - S H

J S j i S l L s S D f n k ^SF b -r c /ijff W L tj 3 5 ^ 3,. STr i. Z ^ ~. f f > % H i* ; t ' a J >

m

M aribor, p e te k 29 . ap rila 1927.

' s s a r a e in c tevilke: N a d n e Din 7S, o b nedelfah Din 1* .. 1ABOR* ickjH vnnk etan, narrtru t>edolc vm prTM iTkov, ob 16. ari s )aVk3oin n alrdn jcgji d o c ie r p Im c u ie te m * p o p o ti D 10- , zm h w rr.motvo D !8* , deotevijea d &Ma

D H *, an hfcaaroiec D K)- inaem tj p o r io g o ro m .

tev ilk a : 96.

Kal bo s stanovanjskim zakonom I

Zopet redukcije in upokojitve.B e o g r a d, 28. aprila.

M inistrski predsednik Vukievi je bil ves Predpoldan v no tran jem m inistrstvu , k je r se pripravlja veliko tevilo upokojitev in p re s ta v lja n j dravnih uradnikov. P restav ljen ih bo tudi ve velikih upanov. Danes Popoldne se vri se ja zakonodajnega odbora in anketnega odbora, ki bo razprav ljal o bencin-aferi. Veliko pozornost v zb u ja dejstvo , da je D avidovi sklical za ju tri selo svoje stranke- N ezadovoljnei dem okratske s tran k e z Jovanoviem na elu bodo nastopili proti onim, ki podp ira jo via do. N ajv an e ja toka dananjega dne je ra z p ra v a m in is trsk eg a sveta o s ta novan jskem zakonu, za kar v lada ogromen in teres.

Poloaj postala zapleten

Spori med vladnim strankama. SLS hoe v vlado.

B e o g r a (j. 28- aprila-, P ro ti priakovanju p o lit i n ih krogov, Je politien poloaj po Praznikih enak onem u pred P ravoslavno Veliko nojo. Obe vladni s tran k i sta jak o rezervirani in se p o g a ja te le med seboj o izpopolnit v i vlade, kar pa postaja dan za dnem teje,. R adikali in dem okrati se venom er tepejo za e Prazne portfelje. O paa pa se tudi. da se SLS, zelo ponuja za v sto p v vlado. Tako v sa j se kom entira d a n a n ji poset bivega m in is tra Sunika v m inistrskem predsedstvu-

Vesoinji potop v severni Ameriki

25.000 kvadra tn ih k ilom etrov vode. 500 m rtvih. Sto tlsoi b rez strehe.

N e w y o r k. 27. aprila.Radi poplave Mississippi.ia [n n je g o

vih P rito k o v .ie nastalo v n jegovem por reju P ravzato morje, ki o b seg a 25,000 k vad ra tn ih kilom etrov. L isti p iejo o s trah o tah vesoljnega potopa. Voda je Poplavila 800.000 h ek ta rjev bombanih poln. tevilo rtev zn aa 300 do 500. Doseda.i so potegnili iz vode 100 trupel.60.000 farm je razdejanih in sto in sto- tisoc ljudi .ie b rez k rova. Teko so Prizad e te drave A rkansos. Lui*iaha in M ississiopi. est velikih m est je pod vodo, m ed njimi M emphis, ki ima 200.000 prebivalcev. Ker bo. po izjavah strokovn jakov voda padla ele ez m esec dni. je katastrofa neizbena. Vlada je stavjla n a razpolago vsa sredstva , da pom aga ljudstvu pri reevan ju . Po poplavljenem ozemlju k riarijo ladje, olni in m otorni olni- L judstvo je obupano. Rdei k ri je priredil nab ira lno nkcHo z odpomo pokodovancev. Votiral je vso to 25 milijonov dolarjev.

P ri Memphisu so razburkani valovi odnesli elezniki most, dve m inuti za tem , ko je peljal preko m ostu osebni v lak . V Nevv O rleansu j e proglaeno izjem no stan je. Jutri. 29. april bodo p red rti 600 m etrov dolgi nasjp i, g em er bo doseeno, da bo voda padla za tri evlje. S icer ho voda radi P redrtja nasipov Poplavila nadaln iih 100.000 ha, vendar Pa s bo vodostaj v poplavljenem ozem lju nekoliko zm anjal.

Jugoslovenski Rudolf M ossc d. d- oglasni zavod, Zagreb,-se P rese li L m aja v svoje nove uradnike prosto re na

Zrinjskem trsu 20z rm v n ic N v rn e B rodlovln.

Po volitvah v AvstrijiN edeljske volitve v A vstriji n iso Po

vzroile bistvenih izpretnem b, tem ve so sam o potrdile , da je politino p rep rian je docela stabilizirano in da a v strijski voldci niso podvreni uplivom trenutnega razpoloenja. V praanje je obsto jalo samo glede onih voliicev. ki so se povodom zadn jih volitev vzdrali g lasovanja in glede mladih voliicev. ki so pri nedeljskih volitvah prvi glasovali. Izid vo litev je tozadevno tono odgovoril. Na Dunaju je volilo 120.000 oseb in vsi so glasovali z socijabste. tudi volilci, ki so se doslej ab s tin ira li so volili socljaliste .

D ravni kancler J*e raun!, da bo m eanski blok z ru i' nadvlado s o c ia listov na Dunaju in da jih bo potisnil absolu tne veine v tre tjin sk o m anjino. Toda m eanske stranke so se mono uraunale. Socijalisti niso sam o obdrali starih pozicij, tem ve so znatno n a p re dovali. D unaj je to re j tudi to k ra t volil rdee- Socijalisti so tud i v druffih mestih napredovali. V Linu im ajo absolutno veino, ravno tako tudi v G radcu. Socijalisti niso izgubili nobenega m andata , tem ve so v k ra jih kjer so dobili Pri zadnjih volitvah m a n d a t le z ostankom , to k ra t zm agali e pri p rvem skrutin iju . Socija listi so v A v striji napredovali na v se j rti, vendar ni uspeh izraen v porastu m andatov , k a jti udeleba s strani voliicev je bila pri nedeljskih volitvah (90% ponekod celo 9 8 %) v ok ra jih kjer so socija listi napredovali, tak o m ona, da p o ra s t so c ia lis ti n ih glasov ni Priel do veljave . Na D urtaju. k jer so dobili 120-000 glasov so pridobili sam o 2 mandata. Doslej so imeli socijalisti 68 m andatov, odslej pa bodo im eli v parlam entu 73 -mandatov.

Zanim ivo je de-Jstvo, da so pri zadn jih vo litvah m ale stranke docela izginile in da se Im vnaorej p rak tic ira l le sistem dveh strank . VelenemcL k i, so imeli od zveze s k ranskim i socijalci velike koristi, uv idevaio . da nebi prili v Parlam ent, ako bi ne bili paktiraU- Posledica slabih izgledov bo fuzija med om enjenim a strankam a. Nova ag rarn a stran k a , ki teje 7 m andatov, bo s teavo tvorila tre tjo av strijsk o stranko , k a jti uspeh ne o d o v arja p riakovan ju njenih voditeljev.

Vlado so vo litve znatno oslabile, socijalisti pa so se okrepili in poveali kontrolo opozicije nad parlam entom . Vlada, ki je nazadovala, bo m orala voditi P olitiko kom prom isov. Socijalisti, ki so obdrali D unaj v absolutni ob lasti bodo v m estu nem oteno nadaljevali delo za reab z iran je svojega program a. Dunaj bo ostal y d rav i z m eansko veino soc ia lis tien , k ar bo brez dvom a izzivalo neprestane konflikte in krize.

A vstrija je v o litv e v redu p resta la . Ves b o j pa e ho k o n cen tr ira l v 'Gospodarsk i politik i, k a jt i d ok aza ti b o treba k a tera g osp od arsk a P o litik a je bolja: socija listjn a a li m ea n sk a .

Dnevna kronika Otroko zdravilie na Lokrumu.

M inister narodnega z d r a v j a .ie odobril nov praviln ik o organizaciji in delu d r avnega zdrav ilia pa otoku Lokrumu or] D ubrovniku. Po novem pravilniku bo zdravilie odp rto vse leto in bo sprejem alo d e c o o d 7. do 14. le ta . O troke bodo lahko p oilja le v zdravilie medicinske ustanove, d ravni in zasebni zdravniki.

Izlet fjoljsklh industrU alcev. Po obvestilu m in istrstva zn trgovino m industrijo v V aravi se je izlet poljskih ndustrijalcev k nam odloil do 25. m aja

t. 1. Kakor znano, obiejo poljski indus t r ia lc i n svojem potovanju tudi L jubljano in je bil p rvotno t obisk doloen za 2. m a ja t. 1,

K volitvam r Avstriji. V eraj so bile izdano v A vstriji sta tistike , ki v se bu je jo , zanimive tevilne podatke. Oddanih je bilo v celem 58% glasov za meanske, 42% pa za soclialtetine stran

ke R azm erje v 1 1923 .ie znaalo 60:40. Letos Je volilo 3,607.856 liudi, 1. 1923 Volilo je 3.607.856; 1- 1923. pa 3,312.606. Letos je to re j volilo okrog 295.000 ve kakor pred tirim i leti. M eanska lista je dobila 1,728-000 glasov. Lamdbund224.000, m alom eanske stranke 128.000. t- j. 2,080.000. tevilo socijaldem okrat- skih glasov znaa priblino 1,510.000. ko' mumistinih 1 7 .0 0 0 . t. j. 1,527.000. V letu 1923- so dobile m eanske stranke 1,978-000 glasov (k ran sk i socijalisti1.431.000, Velenemci in Landbundovci422.000. m ale stranke 65.000), socijalisti vseh v rst pa 1,334.000 (soc ia ldem okra ti1.312.000. kom unisti 22.000). Na 1 mandat je sedaj odpadlo okrog 30.000 novihvoliicev.

B olgarija in albanski spor. V veli kononih poitnicah so se v Bolgariji m udili rum unski novinarji, ki jih je spre je l zunanji m inister Burov. Burov je Podal ve izjav o zunanjepolitinem poloaju. O sporu med Jugoslavijo in Italijo je B urov izjavil, da se B olgarija ne nam erava v m eava ti v spor. O n a rtu balkanskega Locarna je zunanii m in ister iz jav il, da je izvedljiv, vendar pa ele v Poznejem asu. D anes vpraa nje e ni aktuelno. Kar. se tie bolgarsko- ruskih odnoajev je B urov rekel, da m edsebojni odnoa ii sploh ne obsto jajo in toliko asa ne bo moglo priti med o- bem a dravam a do sporazum a, dokler bo vladal v R usiji sedanji reim .

Brland novinar-m lnister. O Priliki 25. letn ice svo jega parlam entarnega delovanja je fra n c o sk i, zunanji m in ister B riand spreje l v avdijenoo novinarje, ki jim je v aljivem tonu rekel: Jubilej me vedno spravi v m elanholino razpo loenje. O n uPa. d a bo slavil tudi e z la to p arlam en tarno poroko, kakor njegov p rija te lj b ivi m inister Tompson. S vo jo kariero ie B riand zael ko t novin a r. Pisal Je vse. Poroal je o povoenih pseh, o sodnih obravnavah in p a rla m entarnih sejah , da celo o zunanji politiki,. N ajbolji inform acijski v ir n o v in a rja je novinar sam. N ovinar, ki ne dela z m alo dom iljavosti ni Pravi novinar.

D vojni umor in samomor. V eraj poPoldne je znani banni kom isijonar in trgovec z itom na budim petanski produktivni borzi dr- G eza Szallanv ustrelil sv o ja dva o troka in sam ega sebe s samokresom- Vsi tri.ie so na m estu mrtvi- Vzrok stranega deian ja je neznan,

Tudi v Nem iji groze poplave. Tz vseh severnonem k 'h Pokrajin p rih a ja jo poroila o velikanskih poplavah. Ve dni zaporedom a jo neprenehom a padal de- Radi tega so reke prestopile bregove, zlasti v M eklenburgu in v ozemlju Odre- L ava je v spodnjem delu prestop ila nasipe. Tudi morje je mono razburkano in je v Kdnigsburflu poplavilo pristanie (n apodnji del m esta. Severno od B erlina je vsa pokra jina podobna jezeru, iz ka te reg a mole sam o Id e in drevje,

D ragocen rokopis, Te dni je bil na drabi v N e\vyorku Prodan originalen rokopis, p a rtitu ra in besedilo opere Rheingold od R icharda W agnerja . Rokopis obsega 186 listov, ki so na obeh straneh popisani od W agnerja s sv in nikom. Ropokis je kupila tvrdka Ro- senbach za 15-400 dolarjev , ali okrog850.000 dinarjev,

V boju za rekordi. Leto za letom se vea poel jen je ljudi po novih rekordih. Po vojni je bilo m oderno, potova ti pe okrog sveta. T ako j za lem pa so se uveljavili avtom obili in tudi Maribor je e videl ta k po tu jo ' avtom obil. T oda Am eriani se s tem niso zadovoljili in so se posluUi na P o tovan ju krog sveta zrakoplovov. V lanskem noletiu je postavil am eriki novinar W ells s svojim sprem ljevalcem , dolarskim kraljem Evausom v poletu k rog sveta z avijo- nom, rekord- V 27 dneh je preletel progo do N ew yorka preko A tlantskega ocea n a nazaj v N cw york. T polet je gotovo nekaj izrednega. V 27. dneh krog ze m lje ' Na poletu sc ;ie 'Melis poslueval zrakoplovov nem ke Laftha.i.se in ruskih podfetii Deruluft in Aviiohlm. 6000 km dolgo progo Pariz- -Omsk sta drzna le ta lca preletela v 48 urah. W el-

Petck do nedelje Ponovim o najpriljublje- ne.io opereto v filmu

Grofica MaricaHarry L led tk e Vivian G ibsonPri vseh p redstavah poje speve iz operete gd. M arica Lubej;-, a.

K i n o A p o l o

sov polet je vzbudil v njegovem tovariu, zrakoplovnem strokovn jaku in u- ledniku ria js ta re jeg a am erikega zra- koplovncgi lista Av;aticn e l j o Po novih rekordih. Vbil si je v glavo, da m ora preleteti Po t krog sveta v 24 dneh. V ta nam en je natanno p re tu d ira ' vse proge in z . naprosil om en i- 'e ruske o- zirom a nem ke tv rdke , da mu Stavijo na razpolago sv o ja letala- M ajor G ardeuer nam erava Poleteti krog zem eljska oble e v letonjem Poletju.

Ljubezen sta rih . R om antika ljubezni je Pri starc ih redka k a jti onem oglost jih ne n av a ja k skrajnim oavo- jevalnim ljubezenskim sredstvom . P a vendar jav lja jo listj izjem o, ki je v se kakor zelo rom antina. S edem deset letni Antoine G isard te P ariza je ivel v d o b rih , odnoajih s svo jo sosedo, gospo R ozalijo le Henaf. ki ivi v isti hii z moem in sinom . Iz usmiljenja do sam otnega in ljubezm jivega sta rca se, je ga Rozalija vek ra t z njim pogovarja la in mu nared ila tu pa tam kako uslugo. Nekega dne je gospa Rozalija m irno ,p ra la perilo, ko je nenadom a Priel k nji Iju- beznjiv i sosed. Ni hudega slute ga ic rav n o hotela Pozdraviti, on pa je po tegnil sam okres in ii zagrozil- P rid ite k m eni, s icer v a s ustrelim . Ljubim vas! P restraena R ozalija je hotela ubeati, s ta rec pa je sproil. Na sreo jo Je samo lahko ranil. Nato je el v svojo sobo, kjer se jo vek ra t obstrelil, vendar ne sm rtnonevarno . P rep e ljan je bil v bo ln ico , kjer so ga obvezali, n a to pa na policijo, kjer so ga zaprli.

Velika eleznika nesrea. V eraj je povozil brzovlak pri signalnem mostu pred postajo Ahlen n a W estfalkem tiri delavce Delavci so pop rav lja li progo in se niso mogli pravoasno um akniti stro jevod ji pa tudi ni uspelo v naglici ustaviti v laka. P reddelavec je ponovno z zasilnim i znaki d a ja l znam enja delavcem o blianju vlaka. Toda radi velikega uma. ki ga je delal stro j za z a b ija n je pragov, delavci znam enja niso sliali, radi esar je prilo do nesree.

Mariborske vestiM aribor, 28. aprila.

S tan o v an jsk i n a jem n ik i IP re ti nam nevarnost, da popolnom *

ukinejo s tanovan jsk i zakon. 1. m aja prenehajo e stanovanjska sodia in s 1. novem brom se zakrni sploh ukine- Tako d ru tv o stanovanjsk ih najem nikov, kakor tudi zveza vseh d rutev v) Jugoslaviji, je storila, k a r je bilo m ogoe, da rei mnoge straho t brezdom ovJa. Koliko je imelo n ae prizadevanje u- speh, to bomo zvedeli prihodnje dni. 1 Da bom o pa mogli svo je lane in vse p rizadete pravoasno obvestiti o delu in uspehih, sk licu je odbor d ru tv a s ta novanjskih najem nikov za M aribor in blinjo okolico za Bohoto 30. aprila ob 8- uri zveer v malo dvorano N arodnega doma jav n o odborovo sejo. Razen e goriom enjenih poroil bom o se n j te j seji tudi pogovorili o mdnl.iuem delu in postopanin v stanovanjsk ih zadevah. U deleite se te seje vsi stanovanjsk i najem niki polnotevilno! Odbor-

InstrukcP aNi ga loveka v m estnem zidovju, kf

b i spomladi ne zbeal v bojo naravo . S ta ro in m lado porabi vsak prosti trenutek. da se razhodi po bujnih livadah in tihih gozdovih. Polje in log po iv lja Pt'- je vrgo 'en je . v vejah in na zemlji probu.ia narava , iv ljen je trk a na d

' -1

icanim m oti

Inp. o la za av to in atn>joera