Urn Nbn Si Doc Quryk3cb

8/18/2019 Urn Nbn Si Doc Quryk3cb

1/136

OTROK

IN KNJIGA68


2/136


3/136

OTROK INKNJIGA

REVIJA ZA VPRAŠANJA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI,

KNJIŽEVNE VZGOJE IN S KNJIGO POVEZANIH MEDIJEVThe Journal of Issues Relating to Children’s Literature, Literary Education and the Media Connected with Books

68

ISSN 0351–5141

2007MARIbORSKA KNJIŽNIcA


4/136

OTROK IN KNJIGA izhaja od leta 1972. Prvotni zornik (številke 1, 2, 3 in 4)se je leta 1977 preoblikoval v revijo z dvema številkama na leto;od leta 2003 izhajajo tri številke letno.The Journal is Published Three-times a Year in 700 Issues

Uredniški odbor/ Editorial Board : Maruša Avguštin, Alenka Glazer, Dragia Haramija,Meta Grosman, Marjana Koe, Metka Kordigel, Tanja Pogačar,Igor Saksida, Vanesa Mataj in Darka Taner-Kajnih; iz tujine: Meena G. Khorana (baltimor), Lilia Ratheva - Stratieva (Dunaj)in Duravka Zima (Zagre)

Glavna in odgovorna urednia/ Editor-in-Chief and Associate Editor :Darka Taner-Kajnih

Sekretar uredništva/Secretar : Roert Kereži

Časopisni svet/ Advisory Board : Vera bev, Tilka Jamnik, Metka Kordigel, bararaKovař (predsednia/President ), Darja Kramerger, Jako J. Kenda, Tanja Pogačar,Dragia Haramija, Darka Taner-Kajnih in Lenart Zaj

Redakija te številke je ila končana maja 2007

Besedila v rubriki Razprave – članki so reenzirana

Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji

Izdajajo/Pulished y: Mariorska knjižnia/ Maribor Public Library, Pedagoškafakulteta Maribor/Faculty of Education Maribor , Pionirska knjižnia Ljuljana,enota Knjižnie Otona Župančiča/Children’s Library Ljubljana – Oton Župančič Library

Naslov uredništva/ Address: Otrok in knjiga, Rotovški trg 6, 2000 Marior,tel. (02) 23-52-100 in 23-52-116, telefax: (02) 23-52-127,elektronska pošta: [email protected] in [email protected] spletna stran: http://www.mb.sik.si

Uradne ure: v četrtek in petek od 9.00 do 13.00

Revi lahk narčie v Marirki kninici, Rotovški trg 2, 2000 Marior,elektronska pošta: [email protected]. Nakazila sprejemamo na TRR: 01270-6030372772 za revijo Otrok in knjiga

Vklučen v pdakvne aze: MLA biliography, NY, USAUlrih’s Periodials Diretory, R. R. bowker, NY, USA


5/136

5

RAZPRAVE – ČLANKI

Lana A. Whited z M. Katherine Grimes

KAj bI stoRIL HARRy?j. K. Rwling in erie eičnega razva

Lawrenca Khlerga*

Avtorii enega pomemnejših poglavij zornika Slonokoščeni stolp in Harry Potter naha- jata temelj spora o vrednosti pripovedi Harry Potter v skri za razvoj vrednot pri mladih ralih. Tako predvsem etičnim in ideološkim, deloma pa tudi estetskim pomislekomkritikov pripovedi zoperstavita sistematično analizo moralnega presojanja likov iz pri-

povedi, in sier na podlagi teorije etičnega zorenja kot jo je izhajajoč iz Piageta razvili predvsem Kohlerg. S takšno analizo avtorii prispevka mdr. pokažeta ogastvo etičnein ideološke plati pripovedi ter njeno spodujanje rala k moralnem zorenju.

The authors of one of the more important hapters in The Ivory Tower and Harry Potterfind the foundation of the onflit onerning the value of the Harry Potter stories to ethe are for the promotion of values in young readers. Thus the ritial opinions aout theethis, ideology and partly also the aesthetis of the respetive stories are ountered y asystemati analysis of moral reasoning of the haraters in Harry Potter, ased on thetheory of moral maturation, derived from Piaget, and developed primarily y Kohlerg.This analysis helps the authors to point out, among other things, the wealth of the ethialand the ideologial aspet of the stories, as well as their positive ontriution to readers’moral maturation.

Slavni literarni junak Harry Potter ritanske avtorie J. K. Rowling, do tegatrenutka zvezda štirih prodajnih uspešni (članek je izšel leta 2004, op. ur.), hodi všolo kot vsi drugi otroi. Toda njegova šola, bradavičarska akademija za čarovnikein čarovnie, je preej drugačna od resničnih oziroma ‘unkeljskih’ šol, saj imajoHarry in njegovi sošoli na urniku predmete, kot so spreminjanje olike, vedeže-vanje, orama pred mračnimi silami, čaroni napoji, zgodovina čarovništva innega čaronih živali. Zaradi Harryjevega čarovništva je knjige napadla religioznadesnia, ki se oji, da lahko tovrstni vzori mlade odvrnejo od vzgoje, kakršne sodeležni doma in v verskih ustanovah, s tem pa morda oslaijo njihovo moralo in

posledično spodudijo neprimerno vedenje. bistvo ugovorov s strani konservativ-nih kristjanov je v tem, kar psihologi imenujejo ‘desenzitizaija’, v skri, da o1

1 * besedilo je prevod članka, ojavljenega v zorniku The Ivory Tower and Harry Potter (ur.Lana A. Whited). columia, London: University of Missouri Press, 2004. Str. 182–208.


6/136

6

izpostavitev nekemu pojavu povzročila povečano tolerano do njega. Karen JoGounard iz skupine Family Friendly Liraries (Družini prijazne knjižnie) imenujeserijo knjig o Harryju Potterju ‘portal’, saj naj i knjige služile kot vrata v svettauja, ki i se mu otroi sier lahko izognili ali i se z njim spoznali kasneje.1

Konservativni kristjani nasprotujejo tudi dihotomiji, ki jo Rowlingova vzpostavimed unkeljskim in čarovniškim svetom. Primerjajmo Harryja z Dudleyjem Dur-sleyjem, Minervo MHudurro s Petunijo Dursley ali Hagrida z Vernonom Dursley- jem in ne o nam težko določiti, na čigavi strani je avtoria. Njeni nečarovniškiliki so v najoljšem primeru zgolj številke, v najslašem podleži, vsi pa preivajov črno-elem svetu, ki je v ostrem nasprotju z arvitim čarovniškim. Kateremuotroku ne i ilo ljuo, če i lahko med telovado z metlo švigal po zraku ali sespremenil v mačka, pa čeprav zgolj v domišljiji?

Takšne versko pogojene ugovore je lahko označiti za trivialne in mnogi avtorjistrokovnih in esejističnih spisov so to tudi storili. Tako je na primer India Knight v

londonskem Timesu zapisala, da prepoved knjig s strani anglikanske osnovne šoleSt. Mary’s Island v Kentu »znova dokazuje, da nekateri ljudje ne i prepoznalifantastičnega vzornika, pa če i jih ugriznil v zadnjio«. Rowlingova sama je vnastopu na oddaji Larry King Live na cNN spregovorila o tem z manj sarkazma.A v njenih esedah je vendarle odzvanjala nejevera, ko je izjavila, da so po nje-nem mnenju »njihovi ugovori povsem neupravičeni«. Najglasnejši izmed tistih,ki i Harryja izgnali iz otroških knjižni in učilni, knjig niso prerali, in takšnienzorji Rowlingove so se znašli v neverodostojnem položaju, zaradi katerega solahka tarča, zlasti za intelektuale.2

Medtem ko ne gre računati na spravo med tistimi, ki i Potterja prepovedali,in tistimi, ki i enzurirali enzorje, je pomemno zapisati, da položaja oeh ta- orov temeljita na isti premisi: ranje ima močan vpliv na etični razvoj otrok in puertetnikov. Najsi zastopamo mnenje, da si o otrok zaradi ranja serije HarryPotter po Mrlakensteinovem vzoru prizadeval doseči zmagoslavje zla ali da se o tako kot Hermiona z vsem srem zagnal v kampanjo za doroit vseh rezsoialnih pravi, v podtonu impliiramo, da na naše odnose in vedenje vplivajoizkušnje knjižnih junakov. Mrlakenstein in Alus Dumledore sta drug drugemunenazadnje nasprotnika, ne protislovji. Splošno soglasje pa dosega mnenje, da jedoro videti otroke, ki so postali stalne stranke knjigarn in knjižni (prav takokot Hermiona). celo tisti, ki ugovarjajo knjigam Rowlingove iz verskih razlogovali imajo očutek, da njeno pisanje nima prave literarne vrednosti, priznavajo, dazaradi Harryja otroi vendarle erejo.

Zaradi tega se zdi, da i ilo v primerjavi z osojanjem ali favoriziranjemknjig o Harryju Potterju vrednejše početi sledeče: pregledati serijo v luči prime-rov etičnih odločitev, ki jih Rowlingova nudi mladim ralem. Verjetno najoljvplivna raziskava otroškega moralnega presojanja je tista, ki jo je izvajal psihologLawrene Kohlerg na Harvardski univerzi v šestdesetih in sedemdesetih letih.Z aplikaijo Piagetovega pristopa h kognitivnemu razvoju na razvoj moralnega presojanja je Kohlergovo delo rezultiralo v šeststopenjskem modelu etičnega

1 citirano v: Kimra Wilder Gish: Hunting Down Harry Potter: An Exploration of ReligiousConcerns about Children’s Literature (Lov na Harryja Potterja: Raziskava versko pogojenihskri glede mladinske literature), 269.

2 India Knight: The Trouble with Harry (Težave s Harryjem); J. K. Rowling: The SuprisingSuccess of Harry Potter (Osupljivi uspeh Harryja Potterja).


7/136

7

razvoja. Kohlerg i verjetno vztrajal, da se ni potreno poglaljati v vprašanje,kakšno etiko ali katere speifične etične vrednote lahko otrok pridoi z ranjemHarryja Potterja, temveč je pomemneje razmisliti, kakšne izkušnje moralnega presojanja ponujajo knjige Rowlingove mladim ralem. Čeprav Harryjeve dileme

vključujejo itja in prizorišča, ki so preej drugačna od tistih iz ‘resničnega’ sveta,ga Rowlingova postavlja v tako številne poziije, v katerih se mora odločiti med povsem realističnimi alternativami, da saga o Harryju nazadnje učinkuje elo kotizvrstna ilustraija Kohlergovih teorij.

Lawrence Khlerg reča Harra Pera

Praktiki in teoretiki s področja izoraževanja že od Sokratovih časov razprav-ljajo o primernosti etične vzgoje v šolstvu in o načinih, na katere i jo izvajali.

Doktorska raziskava Lawrena Kohlerga je temeljila na pregledu otroških ute-meljitev etičnih odločitev v zvezi z moralnimi dilemami, s katerimi jih je soočil,nato pa je teorije, ki jih je formuliral na podlagi teh in drugih raziskav, apliiral všolsko okolje. Kohlerg je poskuse na področju moralnega presojanja izvajal medotroki in mladostniki, večinoma fanti. V splošnem je ila njegova metoda v tem,da je otroku predstavil senarij, v katerem je ila izmišljena osea soočena z etičnodilemo, nato pa ga prosil, naj glasno razmišlja o tem, kaj naj i ta osea storila inzakaj. Senarij, ki ga je Kohlerg uporail najpogosteje, je sčasoma postal znankot ‘Heinzeva dilema’:

Neki ženski iz Evrope je zaradi posene vrste raka grozila smrt. Ostajalo jeeno samo zdravilo, ki i jo po mnenju zdravnikov lahko rešilo. Šlo je za olikoradija, ki jo je pred kratkim odkril lekarnar iz istega mesta. Izdelava zdravila je ila draga, toda lekarnar je zanj računal desetkrat več, kot ga je stal material; zanj je plačal 400 USD, za majhno količino zdravila pa je hotel 4.000 USD. Mož ol-ne ženske, Heinz, je oiskal čisto vse, ki jih je poznal, da i si sposodil denar, in posegel tudi po vseh drugih zakonitih sredstvih, toda zral je lahko le 2.000 USD,torej polovio ene zdravila. Lekarnarju je povedal, da žena umira in ga prosil,naj mu proda zdravilo po nižji eni ali mu ga dovoli do kona plačati kasneje.Toda lekarnar je dejal: »Ne, odkril sem zdravilo in zdaj om z njim zaslužil.« Ko je Heinz tako poskusil čisto vse, je v oupanosti začel razmišljati, da i vlomil vlekarno in ukradel zdravilo, ki ga je potreoval za ženo.3

Pomemno je pripomniti, da se je Kohlerg osredotočil na otrokovo utemeljitevrazrešitve dileme, ne na razrešitev samo. Kot razlaga Thomas berendt, avtor delaChild Development (Otrokov razvoj), Kohlerga »ni prav dosti zanimalo, ali naj i Heinz zdravilo ukradel. Zelo pa ga je zanimalo, zakaj naj i ga ukradel«.4 Najsi je otrok utemeljeval, da Heinz ne i smel ukrasti zdravila, ker i ga pri tem lahkoujeli, ali da i ga moral ukrasti, ker ne more rez žene, sta oa odziva tipična za presojanje na nižjih ravneh; osnovana sta na tem, kar je najoljše za Heinza in torejizkazujeta tip utemeljevanja, ki je pogojen predvsem s samoljujem.

3 A. coly in Lawrene Kohlerg: Theoretical Foundations and Research Validation. Standard Issue Scoring Manual (Teoretične osnove in evalvacija raziskave. Standardizirani vprašal -nik ), 1.

4 Thomas Berendt: Child Development , 614.


8/136

8

Iz teh raziskav je Kohlerg razvil shemo etičnega zorenja s tremi ravnmi: predkonvenionalno, konvenionalno in pokonvenionalno. Vsaka od teh ravni imanadalje dve stopnji; vsega skupaj jih je v etičnem razvoju torej šest:5

I. predkonvenionalna raven 1. stopnja: poslušnost in strah pred kaznijo 2. stopnja: instrumentalno relativistična

II. konvenionalna raven 3. stopnja: stopnja medsebojnega ujemanja 4. stopnja: stopnja priznavanja zakonov in reda

III. pokonvenionalna raven 5. stopnja: stopnja vzajemnega druženega soglasja 6. stopnja: stopnja univerzalnega etičnega načela

Eični razv na predknvencinalni ravni

Prva raven, predkonvenionalna, vključuje dve stopnji. Med prvo, imenovano poslušnost in strah pred kaznijo, se najmlajši otroi naučijo storiti, kar od njih pričakujejo odrasli in vrstniki, da i se izognili kazni. Tako zavzamejo stališče‘sila postavlja pravila’ (might makes right), saj se zdi najolj varno: če znajorazrati, kaj odrasli želijo, in če to storijo, se lahko kazni izognejo. Prikazano sHeinzevo dilemo i otroi na prvi stopnji utemeljevali, da Heinz ne i smel ukrastizdravila, ker i ga lahko aretirali in vrgli v ječo, ali pa da i ga moral ukrasti, saj i jo verjetno odnesel rez kazni. V vsakem primeru je ključna motivaija izoginegativnim poslediam.

Karakter v svetu Harryja Potterja, ki je najoljši primer prvostopenjske morale,se pojavi že v knjigi Harry Potter in kamen modrosti, ko med prvim potovanjemna bradavičarko pomoli glavo v Harryjev kupe Dreo Malfoy, sin člana šolskegasveta bradavičarke. V štirih knjigah iz serije, kolikor jih je izšlo do sedaj, se Malfoyvedno ravna zgolj po načelu: ‘moj oči je pomemna osea, torej jo om odnesel rez večjih posledi’. V prvi knjigi lahki tarči, Nevillu Veleritu, ukrade ‘spominko’, pripravo, ki mu jo je poslala aia, da ne i pozaljal na pomemne reči. Ko se prikaže eden izmed profesorjev, Dreo spominko končno namrgodeno vrne, češda jo je ‘samo gledal’ (Kamen modrosti, 145). Ko si Neville nato med prvo vajo vletenju z metlo zlomi zapestje, se Dreo norčuje iz njega, znova pograi spominkoin z njo vred odleti proč. Harry ga nazadnje ustrahuje, da ga o zvrnil z metle, intakrat Malfoy spominko spusti. Harry se očitno zaveda, katera je edina delujočataktika za sošola, ki se rad izživlja; osnovana je na presojanju, ki karakteriziraKohlergovo prvo stopnjo – ‘sila postavlja pravila’.

Odrasli lik, ki nam ilustrira prinip ‘sila postavlja pravila’, je Harryjev striVernon Dursley, čigar oskri je prepuščen glavni junak po smrti svojih staršev.Vernon domneva, da o pri Harryju najolje delovala metoda trde roke, saj

nanj rjove: »Opozoril sem te! opozoril sem te, da v tej hiši nihče ne sme nitinamigniti, kakšne pokvarjene reči zganjate na tisti šoli!« ( Dvorana skrivnosti,

5 Lawrene Kohlerg: The Philosophy of Moral Development ( Filozofija etičnega razvoja),XXVIII.


9/136

9

2). Dursleyjevi Harryja tako zaklenejo v omaro pod stopnišče v upanju, da mu odo s tem preprečili stik z vsem čaronim. Ko Harry hoče oditi, pa mu stri to poskuša onemogočiti tako, da ga zgrai za gleženj. Toda Vernon je Harryja pre-sodil napačno, kajti mladi čarovnik je že daleč od stopnje ‘sila postavlja pravila’;

neprijetna poletja pri Dursleyjevih pač pretrpi, vkolikor jih ne popestrijo njegovičarovniški prijatelji, ki ga očasno pridejo rešit. Vernon kot odrasel seveda ni večna prvi stopnji etičnega razvoja, toda očitno je prepričan, da o z grožnjami priHarryju kaj dosegel.

Dudley, sin Vernona Dursleyja in Harryjev ratrane, je dora ponazoritev in-strumentalno relativistične, torej druge stopnje na Kohlergovi lestvii. Med drugostopnjo otroi storijo to, kar naj i po njihovem naredili, da i dosegli svoje. Otrokse nauči deliti svoje igrače z drugimi, da i jih oni z njim. Njegov odnos je torej‘roka roko umije’. Zanimiv primer presojanja druge stopnje v Kohlergovi študiji je podal inuitski otrok; po njegovem mnenju naj i Heinz ukradel zdravilo, da i si

njegova žena opomogla in i mu spet lahko ‘razrezala rie’ (t. j. pripravila oed).Otrok na drugi razvojni stopnji i lahko tudi dejal, naj Heinz ne ukrade zdravila,saj ga ne potrebuje zase.

Otroi na drugi stopnji začenjajo razumevati konept poštenja in so zmožni prioljšek, na primer onone, enakopravno razdeliti med prijatelje. Toda DudleyDursley nima prijateljev. Namesto tega izmenjuje vedènje, kakršnega si želijo nje-govi starši, za njihovo hvalo in naklonjenost, ki je najpogosteje izražena v olikihrane. V knjigi Harry Potter in dvorana skrivnosti tako Dudley zode – značilnozanj – Harryja z vprašanjem, zakaj ni za rojstni dan od svojih sošolev doilvoščilni. Ko se Harry na to jezno odzove in Dudleyja prestraši s ‘čaronimi’ esedami »hokuslala, pokuslala« ( Dvorana skrivnosti, 8), ga Dudley steče zatožitmami in je nagrajen s sladoledom. Dudleyja srečamo le v dveh poglavjih četrteknjige Harry Potter in ognjeni kelih, a do takrat ima zaradi svoje pogoltnosti žetežave s težo (27). Ker naj i prerasel največjo šolsko uniformo, kar jih je močdoiti, je na strogi dieti in sme za zajtrk pojesti le četrtino grenivke. Nič čudnega,da je oičajno preej slae volje, in ko Weasleyjevi pridejo po Harryja, da i gaodpeljali na svetovno prvenstvo v quiddithu, ter Georgu in Fredu Weasleyju pa-dejo na tla sladkarije, jih pogoltne, kot i mignil, saj se ne zaveda, da so začaranein mu o zaradi njih nareknil jezik. Za Dudleyja je elo pri štirinajstih še vednonajpomemnejše vprašanje, kaj o iz česar koli že potegnil on sam.

Kohlerg je ugotovil, da je presojanje na predkonvenionalni ravni najolj pogosto pri otroih do devetega leta starosti. V Kamnu modrosti imajo Harry innjegovi sošoli enajst let. Tako i moralo iti presojanje Drea Malfoya že v prviknjigi serije na naslednji ravni, konvenionalni. Toda elo v Harry Potter in jetnik iz Azkabana ter Harry Potter in ognjeni kelih, ko so študentje Harryjevega letnikastari trinajst oziroma štirinajst let, Dreo doseže komaj drugo stopnjo. V Jetniku iz

Azkabana ne stori ničesar, ko Ministrstvo za čaranje načrtuje oglavljenje čaroneživali, hipogrifa, ki ga je opraskal, ker se fant ni zmenil za pravila o primernemravnanja s to živaljo. Čeprav itju grozi eksekuija, Dreo pri tem ne očuti etič-

nega nelagodja, saj ve, da odo praske napeljale njegovega očeta, člana šolskegasveta, k zahtevi po odpustitvi Hagrida, enega izmed Harryjevih prijateljev. Dreotorej uživa o neprijetnostih, ki jih je sprožil prek svojega očeta. Ko Hagrid vOgnjenem kelihu študentom predstavi drugo čarono itje, ritotroega zariana,Dreo vztrajno sprašuje, zakaj i jih sploh redili? So mar koristni? (196) V tem


10/136

10

je jasna implikaija ‘zakaj i negovali itja, če ta ničesar ne storijo za nas’, kar jeznačilno za presojanje druge stopnje.

Strašljiv primer odraslih, ki še vedno delujejo na drugi stopnji, srečamo vdelu četrte knjige, ki je posvečen svetovnemu prvenstvu v quiddithu. Ko nekdo

na nočno neo pričara Mojstrovo, torej Mrlakensteinovo znamenje, se skupina‘Jedev smrti’ (Mrlakensteinovih privrženev) spravi nad unkeljne, da zaledijonad taorom. Jedi v njihovem strahu in ponižanju uživajo; eno izmed žensk elozasukajo na glavo, tako da si zijala pod njo lahko ogledajo njeno spodnje perilo.Predsodek, kakršen Jedem smrti ‘omogoča’, da nadlegujejo kogar koli, ki ni‘čistokrven’, je prav tako konept druge stopnje: če lahko ponižajo vsakogar, kini stoodstotni čarovnik, so lahko t. i. ‘čistokrvni’ čarovniki sami zase prepričani,da so nekaj posenega. Dreo Malfoy seveda prevzema drugostopenjske načine presojanja od svojega očeta in drugih Jedev, kar postane očitno v Dvorani skriv-nosti, ko napove, da se odo napadi stopnjevali: »Zadnjič, ko se je odprla Dvorana

skrivnosti, je neka rezkrvnia umrla. Stavim, da o tudi tokrat kakšen rezkrvnežšel rakom žvižgat.« Dreo torej k napovedi takoj pristavi način, na katerega i odnje kaj imel.

Drug odrasli, ki včasih deluje na predkonvenionalni ravni, je Marius Mally.Glistorepy, kot ga kličejo, je nekdanji prijatelj in sošole Harryjevega očeta JamesaPotterja, Harry pa v tretji knjigi izve, da je prav Glistorepy izdal njegove starše,ko je na noč njihovega umora Mrlakensteinu povedal, kje se skrivajo. V soočenjus Siriusom blakom in Remusom Wulfom (preostalima članoma četverie JamesaPotterja) Mally zatrjuje, da je Lily in Jamesa Potterja moral izdati, sier i Mr-lakenstein uil njega. To je šolski primer prvostopenjskega presojanja, lastnegačloveku, v katerem se ne zganejo višji etični prinipi (kot na primer zvestoa prijateljem), ker ga še vedno zaposluje zgolj skr za samega see. Sirius blaknadalje pozna Mariusa dovolj, da spregleda njegovo dodatno motivaijo: Mariusudaje zvestoa Mrlakensteinu očutek vrednosti, ki ga je prej pogrešal. Sirius jenamreč domneval, da je Marius najoljši zaupnik Potterjev natanko zato, ker jev njem videl ‘šikega, nesposonega človeka’, toda Glistorepy je v izdaji Jamesain Lily Potter videl priložnost, da se prikupi Mrlakensteinu. Z opisom Mariusovemotivaije pa blak izrazi šolski primer presojanja druge stopnje: »Si mogoče kdajv življenju komu pomagal, če ti ni ilo povsem jasno, kaj oš s tem pridoil? Nitienkrat!« ( Jetnik iz Azkabana, 370)

Naslednji dober primer Mariusovega drugostopenjskega presojanja najdemo proti konu Ognjenega keliha, ko si mora Glistorepy odsekati roko, da i dopolnilkoktajl kosti, mesa in krvi, kakršnega potreuje Mrlakenstein za novo telo. Člove-ško meso, ki ga potreuje Mojster, mora iti dano prostovoljno, in da i Mrlaken-stein Glistorepyja k temu privail, mu oljui povsem novo roko. Oljuo nekajstrani kasneje izpolni, a šele ko se okoli njega zerejo tudi drugi Jedi smrti, kar jedokaz, da tudi njega motivira presojanje druge stopnje; Glistorepyjevo dlan nado-mesti vpričo drugih Jedev, da i okrepil njihovo vero v svojo moč (Mrlakensteinsier niha med tem motivom in presojanjem prve stopnje, ‘sila postavlja pravila’).

Čeprav se rali včasih nagiamo k argumentu, da Glistorepy služi Mrlakensteinuzaradi motiva tretje stopnje – zvestobe – se Mrlakenstein ne pusti preslepiti. Gli-storepyja zavrne, da se je k njemu vrnil iz strahu pred Mojstrovimi zavezniki, neiz zvestobe (Ognjeni kelih, 649).


11/136

11

Eični razv na knvencinalni ravni

Druga raven v Kohlergovi shemi je konvenionalna. Na tej ravni se otroi vse olj zavedajo astraktnih koneptov morale in druženih pričakovanj ter se začnejo

podrejati konvenijam, kot jih zaznajo v svoji okolii. Tudi tu sta dve stopnji. Prva je stopnja medseojnega ujemanja. Med to, tretjo stopnjo, se otroi naučijo storititisto, zaradi česar jih pohvalimo. Če jim rečemo »Kakšna prijazna punčka si!’ ali‘Kako priden fant si!«, je to za otroke, zainteresirane predvsem za medseojnoujemanje, dovolj, da jih naučimo želenega vedènja. Na tej stopnji postane zanje pomemna tudi motivaija in že razumejo, da nesreče klju slaim poslediam(nenamerno prevrniti kozare mleka, na primer) niso napak na isti način kot na-merno neprimerno dejanje, kakršno je ziti kozare z mlekom v navalu jeze. Nakonvenionalni ravni se je otrok nadalje zmožen postaviti v vlogo nekoga drugegav smislu Kantovega zlatega pravila. Ko otroka tako seznanimo s Heinzevo dilemo,

o menil, da i Heinz zdravilo moral ukrasti, saj je za njegovo ženo, ki naj i joimel rad, ali pa, da ga ne i smel ukrasti, saj ga odo potem ljudje imeli za tatu.Puertetniki in odrasli na tej ravni delujejo v skladu s pričakovanji drugih, kot jih pač zaznavajo.

Harry in njegovi prijatelji v okviru tretje stopnje delujejo z lahkoto. Ko Harryna vlaku za bradavičarko sreča Rona Weasleyja, kupi mnogo sladkarij, da i jih delil z novim prijateljem; da živi Ronova družina v finančnem smislu oljskromno, mu je postalo jasno že prej. V Dvorani skrivnosti doi Harry kot slavnaosenost podpisane izvode učenikov svojega novega profesorja, a jih nemudoma podari Ginny Weasley, Ronovi sestri, saj o družini s petimi otroki s tem olajšal reme nakupa šolskih knjig. Toda Ginny in Ron sta na oljšem na drugačen način:s Harryjem delita veliko, ljuečo družino in Weasleyjevi mu med neprijetnim ivanjem pri Dursleyjevih pogosto omogočijo oddih. V Ognjenem kelihu, ko sodružine šolskih prvakov povaljene na ogled njihove tretje naloge, Harry pre-senečeno opazi, da sta se med gledali pojavila Molly in bill Weasley (Ronovamama in rat), in sier v vlogi njegovih nadomestnih sorodnikov. Glavni junakv isti knjigi jasno izkaže motiv tretje stopnje, zvestoo, ko ožaluje, da je pisalsvojemu otru Siriusu blaku – omenil mu je, da ga kljuva v razgotini in ojise, da o uežnika Siriusa s tem pripravil do dejanja, s katerim se o izdal. Edinaživa osea, ki ji je Harry zvest olj kot Siriusu blaku, pa je njegov ravnatelj,Alus Dumledore. Na konu Dvorane skrivnosti Harry premaga aziliska, ki jenapadal študente, šele ko mu na pomoč prileti Dumledorjev feniks Fawkes. Pospopadu ravnatelj Harryju pove, da je ptiča priklial zgolj izkaz ‘resnične zve-stoe’ in Dumledore tudi sier na več mestih poveže pojem zvestoe s feniksom( Dvorana skrivnosti, 207, 332).

A čeprav Harry oičajno deluje na tretji stopnji (ali višji), vsaj enkrat zdrsnek presojanju druge stopnje; ko v Ognjenem kelihu zasliši krike Fleur Delaour(oa sta v lairintu in poskušata opraviti tretjo nalogo Trišolskega tekmovanja), pomisli ‘En tekme manj’ (Ognjeni kelih, 625). Harryjev odziv na sotekmovalkine

težave kot na nekaj, kar je njemu koristno, je začasna regresija, prejkone pogojenas stresnostjo položaja.V Exploring Harry Potter ( Raziskujoč Harryja Potterja) Elizaeth D. Shafer

zastopa mnenje, da imata Hermiona in Ron v romanih podono vlogo kot Viteziokrogle mize v legendah o Arthurju ali Veseli možje v Roinu Hoodu, saj »sta


12/136

12

neizrazita in rez posenosti … stereotipa večine otrok svoje starosti«.6 Čeprav imorali ugovarjati karakterizaiji inteligentne in načitane Hermione kot ‘neizrazitein rez posenosti’, se Ron res zdi ‘stereotipen’, poseej kar zadeva njegovo mo-ralno presojanje. Ron je pravzaprav najboljši primer tretjestopenjskega utemelje-

vanja etičnih odločitev v seriji o Harryju Potterju, saj je njegova izstopajoča vrlinazvestoa. Čeprav v Kamnu modrosti Harryja pozna komaj nekaj tednov, mu je na primer pripravljen služiti kot sekundant v čarovniškem dvooju z Dreom Malfo-yem. Na dogajalnem vrhunu istega romana Ron izkaže, da je res pravi sekundant,ko v igri šaha s človeškimi figurami samega see ponudi eli kraljii, saj o Harrys tem lahko matiral kralja in se odpravil naprej iskat kamen modrosti (154, 283).

Na tretji stopnji se največji pomen pripisuje medosenim odnosom, kot pokažeRon, ko Harry v čaronem zralu Ajneneperh ugleda svoja starša in ga Ron pro-si, ali lahko tudi sam pogleda vanj. Kako zelo Ron eni zvestoo do ližnjih, pa pride najolj do izraza, kadar opazi nezvestoo drugih. V Ognjenem kelihu tako

na primer nekaj meseev ne govori s Harryjem, potem ko slednjega kelih izereza enega izmed prvakov, ki naj i nastopili na Trišolskem turnirju. Ron je namreč prepričan, da se je Harry nekako prijavil na turnir, čeprav mu Harry zatrjuje, da seni. Hermiona Ronovo reakijo resda zavrne kot ljuosumje, a olj verjetno je, da se je po njegovem Harry odločil za dejanje, ki je ilo do Rona izključujoče. Šele koopazuje, kako se Harry pri prvi nalogi turnirja sooči z zmajem, ko spozna resničnonevarnost, ki ji je podvržen, ker je il izran za prvaka, spremeni mnenje. Ko pav isti knjigi Hermiona pokaže zanimanje za prvaka z Durmstranga, ZmagoslafaLevyja, ji Ron ere levite: »Ti pa se … bratiš s sovražnikom!« (421) In čepravmu Hermiona zagotovi, da je Harryju njena zvestoa zagotovljena in je turnir v prvi vrsti priložnost za navezavo stikov s študenti z drugih akademij, se Ron spustina drugo stopnjo: »Ne! Smisel Turnirja je v tem, da bradavičarka zmaga!« (423)O tej začasni regresiji se Ron v zaenkrat štirih izdanih zvezkih le redko vede na podlagi drugega motiva od zvestoe, ki je klasična premisa tretje stopnje.

Ron Weasley je doer primer konvenionalnega moralnega presojanja, tudi kogovorimo o druženih normah. Hermionini kampanji za doroit hišnih vilinevse pridruži nerad, svoje odklanjanje njenih naporov pa utemeljuje na način, oi-čajen za zagovor suženjstva: ne le, da vilini podložni položaj sprejemajo, temveč je zanje elo dorodošel in i ili nadalje rez svojih gospodarjev elo izguljeni(Ognjeni kelih, 224). Kasneje Harryju razloži predsodek pred polvelikani, odnos,ki ga je očitno ponotranjil: »Hujši so od trolov. Kri jim diši.« (430) celo pri štiri-najstih, v četrtem letniku bradavičarke, si Ron etična merila še vedno sposoja oddruže, namesto da i izolikoval svoja.

Kot jasno pokaže Hermionin odnos do Trišolskega turnirja, tudi ona izkazujemedoseni poudarek tretje stopnje. ceni svoja prijateljstva in svoje izrazito o-sežno znanje deli z Ronom in Harryjem. Je najuspešnejša učenka v letniku in kotljuiteljia knjig in znanja ooje z veseljem deli z drugimi. Njeno prijateljstvo zZmagoslafom Levyjem v Ognjenem kelihu učinkovito pokaže vrednost, ki jo pripisuje medosebnim odnosom – da ji je prijateljstvo pomembnejše od medšolskega

tekmovanja, v katerega sta vpletena Harry in Zmagoslaf.Toda več razpravljavev je opozorilo na olj prolematičen vidik Hermioni-nenga karakterja: pogosto, poseej kadar grozi nevarnost, postane čustvena in elo

6 Elizaeth D. Shafer: Exploring Harry Potter , 51.


13/136

13

izruhne v jok. Ko se Harry in Ron v prvem letniku spopadeta s trolom, Hermionaskoraj omedli, se stisne k zidu, nato zdrsne na tla in tam tudi ostane, medtem kofanta opravita z napadalem. O konu Kamna modrosti nadalje Harry naroči Her-mioni, naj se vrne k Ronu, on pa o šel naprej, spopadu z Mrlakensteinom naproti.

Hermiona se na to odzove stereotipno feminilno, saj trepetajoč ojame Harryja inizjavi: »Harry, izjemen čarovnik si, veš … bodi previden, Harry!« (286–87) In šeen primer: ko Harry in Ron v Ognjenem kelihu po prvi nalogi na Trišolskem tur -nirju spet govorita drug z drugim, Hermiona ruhne v jok (358). christine Shoefertako v Salonu piše: »Kot vsaka holivudska nemočna damia se Hermiona zanese naiznajdljive fante, ki jih poplača s svojo sokrivdo … Njena čustva so znova in znovav napoto inteligeni, tako da izgui glavo, ko i morala svoje znanje uporaiti.«7 Ni težko predvideti, da se o Hermionino čustveno vedenje, ki dostikrat spominjana onašanje navijači, feminističnemu ranju zdelo zastarelo. Hermiona je vedno poleg, ko se Harry s težavo izkoplje iz še ene smrtne nevarnosti, da i izjavila nekaj

podonega kot: »Harry, izvrstno si opravil!« (Ognjeni kelih, 358)Hermionina čustvena predanost Harryju se dotika tistega, kar je ilo najpo-

memnejši ugovor delu Lawrena Kohlerga, pomislek, ki ga je opisala njegovavarovanka in kolegia carol Gilligan, avtoria dela iz leta 1982 In a DifferentVoice: Psychological Theory and Women’s Development ( Z drugačnim glasom: psihološka teorija in razvoj žensk ). Gilliganova je v tem spisu kritična do Kohl- ergove metodologije, saj so ili sujekti njegovih raziskav zgolj moškega spola,iz njihovih odzivov pa je generaliziral teorije o etičnem razvoju oeh spolov.Gilliganova je imela očutek, kot je razložil Kohlerg sam, »da etika v resniivključuje dvoje moralnih usmeritev: najprej moralo pravičnosti, ki sta jo poudarjalaFreud in Piaget, nato pa tudi moralo skrnosti in dovzetnosti, ki je olj istvena zarazumevanje ženske etične presoje in dejanj kot za razumevanje presoje in dejanjmoškega spola«. Nestrinjanje med Gilliganovo in Kohlergom temelji v vpraša-nju, ali je tretjestopenjsko presojanje, osnovano na ‘etiki skrnosti’, res inferiornočetrtostopenjskemu, osnovanemu na ‘etiki pravičnosti’. Gilliganova je z drugimi esedami torej spodijala Kohlergovo teorijo, da je presojanje, katerega osnova jena individualni doroiti prijateljev in ližnjih, inferiorno tistemu, ki je osnovanona koneptu pravie za elotno družo. Razrešitve tega spora ni pričakovati, saj je povezan s pradavnimi stereotipi spolov, in poznejši teoretiki, ki so se vpletlivanj, da i zagovarjali eno ali drugo stališče, na primer Lawrene Walker in Dianabaumrind, so se postavili na okope svojega spola.8

Toda aplikaija ugovorov Gilliganove je pomemna za interpretaijo Hermione.Prav lahko se namreč vprašamo, ali se tisti, ki kritizirajo njeno čustvenost, pred-vsem v zvezi z njeno navdušeno podporo Harryja, ne postavljajo na Kohlergovostran. Zato imajo Harryjeve napore za superiornejše Hermioninim: Harryjev spopadz mračnimi silami jim pomeni več kot Hermionina pozornost do čustev Nevilla Ve-lerita. V Kamnu modrosti, ko se Hermiona raje odloči okamniti Nevilla kot tvegati,

7 christine Shoefer, Harry Potter’s Girl Trouble (Težave z dekleti Harryja Potterja). 8 Lawrene Kohlerg: The Psychology of Moral Development ( Psihologija etičnega razvoja),

339; Lawrene Walker: Sex Differences in the Development of Moral Reasoning: A Rejoinderto Baumrind (Razlike med spoloma v razvoju etičnega presojanja: zavrnitev baumrindove);Diana Baumrind: Sex Differences in Moral Reasoning: Response to Walker’s Conclusion ThatThere Are None (Razlike med spoloma v etičnem presojanju: odziv na Walkerjev zaključek,da jih ni).


14/136

14

da sledi njej, Harryju in Ronu, se Nevillu najprej opraviči (273). Hermiona, kot omo videli, pogosto kominira motive tretje stopnje s presojanjem višjega ranga.Tudi dovolj istra je, da se zaveda, kako različne stopnje presojanja je potrenouporaiti pri različnih ljudeh. Ko na primer pozna Harryja in Rona komaj nekaj

tednov, ju poduči, naj raje ostaneta v svojem domu, kot da ponoči raziskujeta grad,saj i ju nedvomno odkrili in i il Gryfondom o točke. (Kamen modrosti, 154).Čeprav izraža točkovanje v tekmovanju med domovi preej več koristoljuja odHermionine oičajne motivaije, očitno pričakuje, da o fanta lahko ovladala ssklievanjem na njuno zvestoo do Gryfondoma.

Kohlerg je menil, da se večina otrok pomakne na konvenionalno raven okolidevetega leta starosti, a se nekateri odrasli nikoli ne povzpnejo z nje na višjo. Takokot stvarni svet tudi resničnost bradavičarke in unkeljskega sveta daje na pretek primerov odraslih, ki so ostali na tretji stopnji. Vernon Dursley z izjemo trenutkov,v katerih se nasilniško orača na Harryja (prva stopnja) in organizira večerjo, s

katero naj i prišel do največjega posla v svojem življenju (druga stopnja), oičajnodeluje na stopnji medseojnega ujemanja. Oseden je s tem, kaj o njem mislijodrugi in zato ga v prvi knjigi tako skrijo sove, ki Harryju ne prenehajo dostavljati pošte. V četrtem delu ga zelo zanima, ali odo Weasleyjevi prišli po Harryja zavtomoilom, saj se oji, da odo prispeli s kakšnim čarovniškim prevoznim sred-stvom, ki i pritegnilo pozornost sosedov. Pravzaprav se zdi, kot i ila že samanastanitev čarovnika pod njegovo streho kontradiktorna Vernonovemu koneptunjega samega, saj vztrajno prepoveduje kakršno koli omemo pokvarjenih stvari,ki jih zganjajo na tisti šoli.

V Ognjenem kelihu rale sreča lik, ki za ohranitev svojega druženega statusa plača zelo visoko eno – odpove se lastnemu sinu. V retrospektivnem prizoru, kiga omogoči čarona priprava, Harry izve, da je bartemius Hulesh, visoki uradnikMinistrstva za čaranje, lastnega sina poslal v Azkaan. Raje ga je torej podvrgelodvratnim stvorom, imenovanim Morakvarji, ki jetnikom izsesavajo duše, kot da i tvegal ponižanje, kakršno i ga morda doletelo, če i sina zagovarjal. Huleshsina na svojo srečo lahko izda pod pretvezo, da je njegova motivaija na četrtistopnji in se torej ravna po druženih zakonih, pri čemer njegov sin ne more itiizjema. Toda Harry izve, da je njegova resnična motivaija lastni sloves, izrazitotretjestopenjski konept. Drugi odrasli lik, ki podreja svoja dejanja mnenju drugih, je madame Maxime, ravnateljia akademije beauxatons. Tako noče priznati svojihstaršev – niti Hagridu, ki do nje goji simpatije – zaradi predsodkov o polvelikanih.In nenazadnje je zanimivo, da na tretji stopnji delujeta tudi oa hišna vilina, kista prikazana kot individualna karakterja: Uhka se noče vesti na način, ki i razo-čaral njenega gospodarja Hulesha elo potem, ko jo nažene, Trapets pa Harryjuiz vdanosti preskri škržnjavo travo, potreno za to, da i opravil drugo nalogoTrišolskega turnirja.

Puertetniki in mladi odrasli na drugi stopnji konvenionalne ravni verjamejo vto, kar je naš šolski sistem nekdaj imenoval državljanska vzgoja: v spoštovanje pra-vil in zakonov, ki v druži vzdržujejo red. Odtod ime stopnje: stopnja priznavanja

zakonov in reda; človek, ki jo je dosegel, ne deluje več zgolj v doro medosenihodnosov, temveč si želi podpirati olj astraktni druženi red. Četrtostopenjskaargumenta na temo Heinzeve dileme i ila lahko, da Heinz ne i smel ukrasti zdra-vila, ker druženi red predpisuje, da je pravia do lastnine neodtujljiva, oziroma i»Heinz moral ukrasti zdravilo, saj morajo iti ljudje pripravljeni rešiti druge, če naj


15/136

15

druža preživi«.9 ‘Vest’ v okviru presojanja četrte stopnje postane ponotranjenjedruženih zapovedi in predpisov; ta prinip je Freud imenoval superego. Rezultati predanosti druženemu redu pa so oičajno dori, toda če državljani uogajo zako-ne, ne glede na to, kakšni ti so, smo soočeni z grozodejstvi, kot je il holokavst.

Lik, ki je daleč najoljši primer to stopnje, je Pery Weasley, predstavnik štu-dentov na bradavičarki in kasneje uslužene Ministrstva za čaranje. »Pery ječisto usekan na pravila«, izjavi Ron v Ognjenem k elihu in to je označa skrajnodoslednega presojanja četrte stopnje (534). (Ron na itiranem mestu pravzapravnamiguje, da i Pery v primeru, če i poznal Huleshevo zgodo, trdil sledeče:Hulesh je moral sina poslati v Azkaan, sier i deloval v nasprotju z zakonom.)Pery je tudi popoln predstavnik študentov in je ponosen na priponko, ki ga ozna-čuje kot varuha pravil; tako se očasno prikaže iz skupinske spalnie s priponkona kopalnem plašču, da i napravil kone ponočnjaškim vragolijam sošolev. Kov svojem zadnjem letniku odsluži mandat predsednika študentskega sveta, se v

Ognjenem kelihu vzpne naprej, v urad Ministrstva za čaranje, kjer je ena izmednjegovih nalog preverjanje določil o deelini čarovniških kotlov. Tudi po šolanjuni nič manj zvest pravilom, saj se s Hermiono sporeče glede Hulesheve hišne vi-linke Uhke, ki naj i ila po njegovem primorana dosledno izpolnjevati navodilasvojega gospodarja zaradi njegovega položaja na Ministrstvu (154).

Razen tega pripetljaja se Pery ujame s Hermiono olje kot s komer koli dru-gim, kot omeni sama Rowlingova (141). To je razumljivo, saj je tudi Hermionamočno zavezana pravilom in se olj kot vsega drugega oji, da i njo, Harryja aliRona zaprosili, naj zapustijo šolo. Ko se njena prijatelja v Kamnu modrosti plazitaiz dnevne soe Gryfondoma na polnočni dvooj z Dreom Malfoyem, ju Hermiona,odeta v kopalni plašč, roteč opominja na razna pravila in avtoritete, ter grozi, da ju o zatožila Peryju, predstavniku študentov (155). Ko profesor Nerrga kmalu po začetku Ognjenega keliha Drea spremeni v dihurja, Hermiona ustavi Ronasredi njegovih užitkarskih reminisen na ta prizor z mnenjem, da je profesoriaMHudurra po pravii posegla vmes, saj i se Dreo lahko poškodoval (207). Ko Neville pove, da ga je mladi Malfoy ustrahoval, ga Hermiona nagovarja, naj to pove MHudurrovi (Kamen modrosti, 218). Potem ko Harry piše Siriusu, češ da gav razgotini ni zares kljuvalo, ga Hermiona ozmerja kot lažniva (Ognjeni kelih,229). S svojo navado, da opozarja na kršitve pravil, se ne ustavi niti pred zapo-slenimi na bradavičarki. Ko na primer njihov profesor za oramo pred mračnimisilami v četrtem letniku, ‘Noruč’ Nerrga, oznani, da o vsakega izmed študentov podvrgel imperatorjevi kletvi, Hermiona ugovarja: »Ampak … Rekli ste, da jeta kletev strogo prepovedana, profesor.« (230) Hermioni je usojeno, da postane predsednia študentskega sveta.

Ker Harry razume pomen reda v svoji druži, največkrat uoga pravila čarov-niškega sveta, tudi kadar ga hudo mika, da i jih prekršil. To vidimo na začetku

Dvorane skrivnosti, ko Dursleyjevi zaklenejo njegovo sovo Hedwig v kletko inmu s tem odvzamejo sleherno upanje na stik s prijatelji z bradavičarke. Kljuosamljenosti in zavedanju, kako nesrečna je sova, se ne upre prepovedi čaranja v

unkeljskem svetu. Zaradi ponotranjenja pravil čarovniškega sveta je zmeden že vKamnu modrosti, med prvo vajo v letenju. Čeprav jim je učiteljia, madam Hoops, prepovedala leteti med njeno odsotnostjo, Dreo zajaše svojo metlo. Ker ima Dreo

9 Berendt: Child Development , 616.


16/136

16

Nevillovo spominko, Harry poleti za njim, kar opazi profesoria MHudurra. Aklju temu da Malfoya oštejejo zaradi neupoštevanja pravil, je MHudurrova takoosupla nad Harryjevim talentom za letenje, da ga namesto kazni čaka pohvala in povailo v ekipo quidditha. Harry je sier vesel, a zmeden, da je gladko prezrla

pravilo svoje kolegie.Harry in njegovi prijatelji imajo tudi zmožnost razporejanja pravil po njihovi prioriteti. Primer za to najdemo že v Dvorani skrivnosti, ko Ron in Harry na začet-ku semestra zamudita vlak in se odločita, da osta v šolo poletela z avtomoilomgospoda Weasleyja. Čeprav je Ronov oče klju prepovedi Ministrstva avtomoilzačaral, da lahko leti, in i lahko imel težave z Uradom za zlorao unkeljskihizdelkov, če i Harryja in Rona opazili, Ron utemelji uporao avtomoila z nekimdrugim pravilom: v šolo preprosto morata in študentje čarovništva lahko elo v unkeljskem svetu posežejo po čarovniji, če jih ta reši zagate (69). Omeme vred-no je, da Ronovo utemeljevanje ni opravičevanje neupoštevanja pravila, temveč

gre za prikaz uporae avtomoila, ki ga ne moremo razumeti kot prestopek. Kottakšno je primer četrtostopenjskega oziroma na družena pravila naslanjajočegase presojanja.

Kako pomemna so pravila, je v romanih o Harryju Potterju poudarjeno zvrsto avtoritet, predvsem zaposlenih na bradavičarki in uradnikov Ministrstva začaranje. Harryjevi učitelji z nekaj izjemami uveljavljajo pravila in odštevajo točkedomovom tistih študentov, ki jih ne upoštevajo. celo Roaus Raws, čigar odnos doHarryja je preej skrivnosten, je strog varuh pravil, kadar gre za Harryja, čepravvečinoma zaradi užitka nad kaznovanjem glavnega junaka in njegovih prijateljev(Raws je manj pozoren na vedenje gojenev svojega doma, Spolzgada). Pravza- prav je Raws z rastočo Harryjevo slavo vse olj vesel svojih vzvodov moči; vOgnjenem kelihu Harryja opozori, da ne glede na količino puliitete, ki jo žanje,zanj ostaja samo nesramen smrkave, ki se preveč eni, da i upošteval šolska pravila (516). Da se usluženi Ministrstva pretirano držijo pravil, postane jasno v Jetniku iz Azkabana, ko načrtujejo usmrtitev hipogrifa Žreokluna, ker je napadelDrea Malfoya, čeprav jih opozarjajo, da ga je Dreo izzval. Nadalje se sme Harryudeležiti Trišolskega turnirja, klju temu da še ni dopolnil zahtevane starosti; kot potrdi barty Hulesh Ministrstvo vztraja na zakonu, da tekmuje vsak, čigar imeizvrže ognjeni kelih. Študije, ki jih glede deeline kotlov izvaja Pery Weasley visti knjigi, elo namigujejo na dronjakarstvo regulativ Ministrstva. In nenazadnje povsem samosvojo plast pravil vsem knjigam dodajajo tekme quidditha. Šport jesvet, notorično zavezan pravilom, in quiddith je olj zapleten kot večina drugih panog. Vsi ti vidiki knjig o Harryju Potterju pa nakazujejo, da Harry in njegovi prijatelji delujejo v okolju, v katerem so pravila izrazita in pomemna kategorija.

Eični razv na pknvencinalni ravni

Nekateri najstniki in večina odraslih v svojem etičnem razvoju dosežejo tret-

jo raven, na kateri so pripravljeni kršiti pravila, če menijo, da so na koki višji prinipi. Kohlerg je to raven imenoval pokonvenionalna. Presojanje na njejsega prek tistega, kar smo ili naučeni, saj gre za etiko, ki jo odkrijemo ali eloizdelamo sami. Kohlberg tudi tu predpostavlja dve stopnji. Peto imenuje stopnjavzajemnega druženega soglasja. Ljudje na tej drugi najvišji stopnji spoznajo, da


17/136

17

zakoni obstajajo zaradi vzajemnih koristi in na podlagi vzajemnega sporazuma.Če so torej zakoni nepošteni ali se ena od vpletenih strani ne drži dogovorjenega,sporazum ni več zavezujoč, dogovori pa so neveljavni oziroma se jim ni več trea podrejati. Nazor ljudi na peti stopnji je v splošnem utilitarističen. Thoreau razlaga

ta konept v Državljanski nepokorščini, Jefferson pa v Deklaraciji neodvisnosti. Na tej ideji je ilo v eloti osnovano gianje za človekove pravie.Glede na Heinzevo dilemo i človek, utemeljujoč svojo odločitev na peti stop-

nji, najverjetneje rekel, da i Heinz moral ukrasti zdravilo, ker je življenje višjavrednota od katerega koli zakona oziroma kot zapiše Thomas berendt: »pravia doživljenja ima prednost pred pravio do lastnine katerega koli človeka«. Po berend-tovem mnenju odrasel človek, presojajoč v okviru pete stopnje, ne i smel priča-kovati, da Heinz ne o ukradel zdravila.10 Seveda pa je petostopenjska, načelnakršitev pravil zelo drugačna od poalinstva dvojčkov Freda in Georga Weasleyja,ki ju motivira zgolj tisto, kar ju zaava ali tisto, kar si želita (kar sta v splošnem

motiva druge stopnje).Kohlerg trdi, da zelo malo ljudi doseže zadnjo stopnjo t. i. univerzalnega

etičnega načela, ko spoznajo, da so nekatere etične resnie asolutne in z njimiostaja višji zakon, ki mu moramo slediti. Na ta način argumentira svoje pisanje v Pismih iz birminghamskega zapora Martin Luther King, ko razlikuje med pravič-nimi in nepravičnimi zakoni: »Pravičen zakon je človeško pravilo, ki je ustreznomoralnemu ali božjemu zakonu. Nepravičen zakon pa je človeški zakon, ki nekorenini v večnem ali naravnem.« Tudi Deklaracija človekovih pravic se naslanjana ta konept. Toda nekateri teoretiki menijo, da te stopnje ni dosegel nihče razenJezusa in še nekaterih drugih pomemnih verskih figur; drugi menijo, da so gadosegli še Gandi, mati Tereza in Martin Luther King.11

Pomemno je omeniti, da Kohlerg ni ponudil praktičnih primerov šestosto- penjske etike, ki i jo jasno ločili od petostopenjske. berendt predpostavlja, da jetemu tako, ker ni presegel pete stopnje noen izmed mladih, ki so sodelovali vKohlbergovi raziskavi; tako on in njegovi kolegi v svoj standardizirani vprašalnikniso ili zmožni vključiti meril za določanje šeste stopnje. berendt zaključi, dalahko raziskovali praktično razpravljajo zgolj o eni pokonvenionalni stopnji inskladno s tem je tudi pričujoča razprava v razdelku, ki se dotika pokonvenional-nega presojanja, nekoliko posplošena ter se večinoma omejuje zgolj na primere pete stopnje.12 bistveno pri tem pa je, da se presojanje, ki predvideva kršitev med-osenih ali druženih dogovorov zaradi upoštevanja univerzalnega etičnega načela,odvija na najvišji ravni, ki so jo lahko definirali Kohlerg in njegovi sodelavi.

Rowlingova nudi Harryju dva modela vedènja na pokonvenionalni ravni: mo-del po krivem osojenega Siriusa blaka, Harryjevega otra, in model njegovegaizjemnega ravnatelja Albusa Dumbledorja. Vsaj enega izmed njiju bi morda lahkoumestili na Kohlbergovo neotipljivo šesto stopnjo.

Harryjev najpomemnejši mentor je seveda Dumledore, ki ga enijo skorajvsi v čarovniškem svetu. Ko je na vrhunu skrivnostnih in grozljivih napadov nabradavičarki v Dvorani skrivnosti začasno suspendiran in ga pokličejo na Ministr-

10 Isto, 616. 11 Lawrene Kohlerg: Philosophy, XXVIII in 409–12; Kathleen Stassen Berger: The Developing

Person through the Life Span ( Razvijajoča se oseba skozi življenjsko dobo), 347–38. 12 Lawrene Kohlerg: Philosophy, 617.


18/136

18

stvo za čaranje, reakija vpletenih v dogajanje poudari ugled, ki ga uživa. Medtemko ga ni, na čarovniški šoli zavlada domala histerična atmosfera in sam ministercornelius Shushmaar izjavi, da je položaj morda rezupen, če ga ne more ovla-dati niti Dumledore (263). Ravnateljeva učinkovitost pri ravnanju z mladimi je

vsaj deloma prav v tem, da ga podono kot Kohlerga ne zanima toliko vedènjesamo, temveč tisto, kar ga pogojuje. Harry na konu Kamna modrosti izve, da seDumledore noče podrejati eni najolj razširjenih navad med čarovniki in Mrlaken-steina ne imenuje Saj Veste Kdo. Harryja tako popravi: »Mrlakenstein, Harry,Mrlakenstein. Vedno vse imenuj s pravim imenom. Strah pred imenom povečastrah pred njegovim lastnikom.« (298) Izogianje Mrlakensteinovemu imenu semorda zdi konept četrte stopnje – ohraniti čarovniški svet nedotaknjen s tem, dase ne izreče ime njegove poglavitne grožnje – toda v resnii izhaja iz vraževerja,konepta prve stopnje, saj ta temelji v potrei po samoohranitvi. Vsekakor pa je toza Harryja pomemen dokaz, da je njegov ravnatelj pripravljen iti proti toku.

V štirih do sedaj izdanih knjigah pripovedi daje Dumledore Harryju in nje-govim prijateljem mnogo navodil v zvezi s tem, kdaj in kako prekršiti pravila. Nakonu Dvorane skrivnosti, potem ko je Ginny Weasley nevede omogočila Mrla-kensteinu vstop na grad prek dnevnika Marka Neelstina, ji njen oče nameni tipičnoavtoritarno lekijo v slogu, saj sem te svaril pred čim takšnim. Dumledore pa jenoče kaznovati, češ da je Ginny pretrpela dovolj in je Mrlakenstein ukanil tudi žemnogo olj izkušene čarovnike (330). Nato se orne na Harryja in Rona, ki sta prepričana, da ju odo izključili z akademije, saj sta skupaj s Hermiono prekršilavrsto šolskih pravil; med drugim sta iz kabineta profesorja Rawsa ukradla sesta-vine, ki so jih potreovali za pripravo mnogoitnega napoja. Toda Dumledore,hvaležen, da je zaradi njih šola zdaj varna pred aziliskom in ji nič več ne grozi šehujša nevarnost Mrlakensteinovega povratka, ravna ravno nasprotno: njihov primernaj i po njegovem dokazoval, da se ljudje na visokih položajih kdaj preprosto nesmejo zmeniti za pravila. Namesto kazni Harry in Ron svojemu domu prislužitalepo število točk (330–331).

Dumledore nadalje v tretjem letniku Hermioni in Harryju omogoči, da po-staneta pooseljena pravia. Ker Ministrstva za čaranje ne more prepričati v ne-dolžnost Siriusa blaka, prijateljema dovoli uporaiti skoraj vedno prepovedanoolike čarovnije: da se vrneta v preteklost, spremenita že minule dogodke in s temusodo Harryjevega otra. Nedotakljivost pravila, ki jima ga dovoljuje prekršiti, je podkrepljena z njegovim svarilom: Nihče – vaju – ne – sme – videti! ( Jetnik iz Azkabana, 393) S pomočjo peščeni uri podone priprave, ki jo je Hermiona smelauporaiti že prej, da se je lahko vpisala k predmetom, katerih predavanja so po-tekala vzporedno, študenta ponovno odigrata dogodke preteklih treh ur, pri čemerse domislita, da i oenem lahko rešila pred smrtjo še Žreokluna. Ta hipogrif,križane konja in orla, postane zaradi svoje sposonosti letenja sredstvo za Siriusov poeg, Harry in Hermiona pa se neopažena v zadnjem trenutku vrneta v grad. AlusDumledore, ki ga je Ministrstvo poolastilo za uveljavljanje pravil bradavičarke,Harryju in Hermioni torej dovoli, da prelomita skoraj asolutno pravilo, ter jima

elo pove, kako naj to storita. Pri tem ga vodi motiv, ki se ne razlikuje prav dosti odMartin Luther Kingovega, namreč misel, da človeške (v tem primeru čarovniške)zakone lahko prekršimo, če je na koki višji etični zakon, na primer pravičnost.

Dogodki, s katerimi Mrlakenstein pride do novega telesa, Dumledorja v raz-snovi Ognjenega keliha spododejo, da prekrši več regulativ in konvenij. Toda


19/136

19

Minister za čaranje cornelius Shushmaar izrazi nenaklonjenost njegovi zamisli,da i za pomoč prosili velikane, saj i il lahko zaradi tega o svoj položaj.Shushmaarjev motiv je mešania tretjestopenjskega (Kaj si odo ljudje mislili omeni?) in drugostopenjskega (Česa me o to stalo). Dumledore se na njegovo

nenaklonjenost zamisli odzove z argumentom pete stopnje, češ da ni pomemno,v kakšnem okolju se je čarovnik rodil, temveč to, v kakšnega človeka odraste! Aker se ravnatelj zave, da s petostopenjskimi argumenti pri Shushmaarju ne odosegel ničesar, mu pred nosom pomaha še z drugostopenjskim korenčkom: če oShushmaar sledil njegovemu nasvetu, si ga o čarovniška skupnost zapomnila kotenega najoljših ministrov vseh časov (708).

Drug prinip, ki je v ravnateljevih očeh očitno univerzalen, je resnioljuje.Vrednost, ki jo pripisuje resnii, se pokaže že v Kamnu modrosti, ko mu Harry postavi vrsto vprašanj v zvezi z Mrlakensteinom. Dumledore mu pove, da jeresnia vedno lepa in strašna oenem, zato moramo iti z njo previdni. Tako mu

na nekatera vprašanja ne o mogel odgovoriti, a temu doda, da lagal seveda ne o(298). O zaključku Trišolskega turnirja Dumledore vrednost resnioljunosti še podkrepi, ko pred študentskim zorom razglasi, da je cedria Diggoryja uil Mr-lakenstein. Ravnatelj se zaveda, da z razkritjem takšne novie ne odo zadovoljništevilni starši študentov, a svojo odkritost utemeljuje z resnio in cedriovo zapu-ščino. Spričo Mrlakensteinove vrnitve Dumledore postane Winston churhill, kiz govorom v slogu ‘pred nami so mračni in težavni časi’ pripravlja svoje študentena bitko s silami zla (Ognjeni kelih, 723–24). Kot je churhill stal pred spodnjimdomom parlamenta in pozival sodržavljane, naj se v itki za britanijo vedejo tako,da odo poznejše generaije lahko rekle ‘v tisti uri so izkazali najoljše’13, Dum- ledore poziva študente: »Če o prišel čas, ko oste morali izirati med tem, kar je prav, in tistim, kar je lahko […] ne pozaite cedria Diggoryja.« (724) Zanimivo je, na kaj se osredotoči ravnatelj, ko pripravlja študente na ližajočo se itko: nato, kako naj se človek vede v trenutku etičnih odločitev. In v zaključku Ognjenegakeliha je povsem jasno, da svoje oskrovane – poseej Harryja – doro pripravljana njihovo vlogo v konfliktu med dobrim in zlim.

Ko Harry proti konu Jetnika iz Azkabana odkrije, da je Sirius blak njegov oter, pridoi še drugega mentorja. Čim Sirius otoži Mariusa, da je izdal Har-ryjeve starše, Mally razkrije svoje presojanje, ki temelji na vprašanju, kaj ima odtega on sam: »Kaj i imel od tega, če i se mu [Mrlakensteinu] uprl?« blak gazavrne: »Nedolžnim i rešil življenje, Marius!« Mally protestira, da i v tem pri-meru Mrlakenstein uil njega, nakar blak poesni: »bolje je umreti, kot da izdaš prijatelje! mi i raje umrli, kot da i te izdali!« (374–75). Pri tem je pomemnoopozoriti, da blak ne zagovarja zgolj zvestoe do prijateljev, torej motiva, ki ilahko pričal o tretjestopenjskem presojanju, temveč astraktni konept nedolžnosti.Tu gre torej vsekakor za presojanje pete stopnje, morda elo šeste.

V drugi polovii Jetnika iz Azkabana se tudi Harry sam pomakne proti omočju petostopenjskega presojanja. Dana mu je priložnost uiti Mariusa Mallyja, človeka,ki je za razliko od Siriusa, osojenega po nedolžnem, dejansko izdal Harryjeva

starša in posledično zakrivil njuno smrt. Klju Harryjevemu očutku, da i si moralželeti Mariusove smrti, dejanja samega ni zmožen. In ko se ponudita Mallyja uiti

13 Winston Spener churhil: Speech before the British House of Commons (Govor pred Bri-tanskim spodnjim domom).


20/136

20

nekdanja sošola Jamesa Potterja, ju Harry zavrne in izdajalu njegovih staršev jes smrtjo prizanešeno; namesto tega naj bi ga predali oblastem. Mally se na kolenihzahvaljuje Harryju, a ta ga ostro ustavi: tako se ni odločil iz usmiljenja, temvečzato, ker James Potter ne i želel, da njegov sin in prijatelja ‘postanejo morili’

zgolj zaradi maščevanja nad Mariusom Mallyjem (376). Zanimivo je, da se Harryo zaznavi motiva pete stopnje – umor je neetično dejanje, saj z njim človek tudisam postane morile – odvrne k tretjestopenjskemu: moja sinovska dolžnost je,da storim, kar i želel oče. Ni torej še dovolj star, da i lahko sela deloval na peti stopnji (česar niso zmožni mnogi odrasli v knjigah in resničnem življenju),toda jasno kaže potenial za to, in sier pri trinajstih letih. (Kohlerg je postavilhipotezo, da naj i dosegli raven pokonvenionalnega presojanja večinoma šele po petindvajsetem letu starosti.)14

Harry že na začetku četrtega letnika izkaže, da je ilo njegovo presojanje na pokonvenionalni ravni v Jetniku iz Azkabana več kot srečno naključje. Čim se

mu posveti, da vsi prvaki razen cedria Diggoryja vedo, kaj o prva naloga Tri-šolskega turnirja – spoprijeti se odo morali z zmajem – Harry najde priložnostin mu to pove. cedri nad razkritjem izrazi presenečenje, naslovni junak pa murazloži, da je edino pošteno, če vsi prvaki vedo, kaj jih čaka, saj odo le tako ‘vsina istem’. Harryjeva odločitev je kot pravilna potrjena le stran kasneje – pohvali jo profesor Nerrga – in nadaljnji dokaz, da je prinip poštenja vredno podpiratidoimo, ko cedri vrne uslugo Harryju in mu da namig v zvezi z drugo nalogo.Ko je Harry sredi te preskušnje ravno na tem, da i osvoodil tala (Rona), kiga zadržujejo povodni ljudje, in i se dvignil proti gladini jezera, pa opazi, da jesestra Fleur Delaour, prvakinje z beauxatonsa, še vedno jetnia. Fleur ni videtinikjer in čas se izteka, zato Harry reši Rona in deklio ter oa zvleče do gladine.Ron se Harryju nato sier posmehuje, ker je mislil, da je deklia v dejanski ne-varnosti. A čeprav je imel Ron prav, je ilo Harryjevo dejanje vendarle junaško,osnovano na oeni položaja in dejstva, da popušča učinek škržnjave trave, ki mu je pomagala dihati pod vodo. Med tretjo nalogo, ko zasliši krik Fleur Delaour, senadalje najprej neseično ustavi, da i ji pomagal, šele nato se spusti k drugosto- penjski reakiji, ki smo jo že opisali. A njegova egoentričnost traja kratek čas. Lenekoliko pozneje, ko s cedriom skoraj v istem hipu pritečeta na čistino, na kateristoji pokal, ga ne pograi, temveč cedriu reče: »Pojdi ponj! Kaj čakaš? Tik zatao je!« cedri namesto tega naganja Harryja, naj pokal vzame on, in ko cedrinekoliko prej napravi prvi korak na čistino, se o zvokih Harryjevega spopadaz orjaškim pajkom orne, da i videl, ali je s sošolem vse v redu. Končno sefanta strinjata o tistem, kar je oema višje doro – zmaga za bradavičarko – in seodločita poseči po pokalu hkrati (Ognjeni kelih 341, 342, 503, 625, 632). Njunazmožnost, da doro drugih postavita pred glorijo Trišolskega tekmovanja, in njuna pripravljenost priznati, da si drugi morda pokal zasluži olj, sta osupljivi poseejza tiste, ki živimo v ameriškem kulturnem vzdušju, osedenem s športom. braledoro ve, kako i se nad Harryjem razuril Ron, če i il takrat zraven: »Se ti jezmešalo?! Zgrai vendar pokal!«

Tako kot Harry tudi Hermiona v četrtem letniku že suvereno presoja na pokon-venionalni ravni. Hermiona pravzaprav deluje na njej olj konsistentno, z manjregresijami kot kateri koli drugi mladoletni lik. Da je pripravljena prekršiti pravila

14 Berendt: Child Development , 616.


21/136

21

za tisto, kar je po njenem višje doro, postane jasno v Dvorani skrivnosti, ko se od-loči zvariti mnogoitni napoj, potreen za razrešitev skrivnostne identitete Marka Neelstina, še olj pa v Jetniku iz Azkabana, ko s Harryjem uporaita časotresk, da i rešila Žreokluna in Siriusa blaka. (Omeniti je potreno, da Hermioni uporao

časotreska najprej odori profesoria MHudurra in nato še Alus Dumledore, agre temu navklju za pripravo, ki je oičajno prepovedana; zato zarotniki vztrajajo,da mora ostati skrivnost.)

V Ognjenem kelihu se Hermiona povzpne na višjo stopnjo, ko izzove uveljav-ljeno pravilo čarovniškega sveta, po katerem hišni vilini delajo kot neplačanaslužinčad. Tako ustanovi bratovščino razsvetljevalev uogih hišnih vilinev(b.R.U.H.V.), razglasi, da čarovniki izraljajo viline že stoletja, in se sprašuje,čemu njihovemu suženjstvu niso napravili kone že davno pred njenim časom.Hermionina križarska vojna je jasna aluzija na kampanje za pravie sužnjev indelavev, pri svojem pa vztraja, čeprav se sošoli, vključno z najoljšim prija-

teljem, Ronom, pogosto norčujejo iz nje. Poleg tega se Hermiona živo zavedasleherne olike nestrpnosti do drugačnih in škode, ki jo povzroča. Ko ji Ron inHarry povesta, da je Hagrid polvelikan, se odzove s sledečim: odnos čarovnikovdo velikanov in volkodlakov je preprosto histeričen ter temelji na predsodku. Niččudnega torej, da je Hermiona v Jetniku iz Azkabana ena največjih zagovornikovvolkodlaka Remusa Wulfa. Dokaže tudi, da se je pripravljena zoperstaviti enemuizmed prinipov, ki je za najstnike najpomemnejši – mnenju vrstnikov. Ko joRon zaradi njenega prijateljstva z Zmagoslafom Levyjem otoži nezvestoe bra-davičarki, ga Hermiona opomni, da je sposonost soivanja na nadnaionalnemnivoju pomemnejša od sektaške tekmovalnosti in da je namen elotnega turnirja pravzaprav navezati stike med mladimi čarovniki različnih kultur. Hermiona to-rej pri štirinajstih zelo konsistentno deluje na peti stopnji in s tem tudi spoštujezakone, skladne s svojim etičnim kodeksom, ter krši tiste, ki niso. Zanimivo ospremljati, kako o krmarila skozi pravila, ki so proti integriteti njene zavesti, ko bo nadaljnji razvoj dogodkov pripeljal do vsaj navidez neizogibnega in bo postala predstavnia študentov.

Kohlerg je domneval, da ljudje napredujemo od ene do druge stopnje, pričemer nikoli ne presojamo v skladu z višjo stopnjo od tiste, na kateri se trenutnonahajamo. Tudi k poprejšnjim naj ne i zdrsnili; otrok, ki je dosegel tretjo, najnikdar več ne i izkazoval presojanja prve ali druge. Toda kasnejše študije so po-kazale, da lahko v določenih okoliščinah, na primer o prehodu na univerzo, pridedo regresije za eli dve stopnji.15 Poleg tega je splošno znano, da se ljudje – še poseej otroi – pod stresom pogosto vedejo na nižji razvojni stopnji od dosežene,tako kot se Harry o začasnem zdrsu (‘En tekme manj!’) v lairintu. Pomemno je tudi pripomniti, da otroi in odrasli ne odo vedno izkazovali presojanja nekedoločene stopnje zgolj zato, ker so jo pač dosegli. Mladi se na primer lahko povzpnejo na četrto in tako v splošnem verjamejo, da so družena pravila dora ter jim velja slediti, toda temu navklju odo morda kradli v trgovini, če jih odo ktemu spodudili prijatelji; zvestoa tovarišem lahko zasenči zvestoo širšemu in

olj astraktnemu koneptu druže.Poleg tega Kohlerg tudi opozarja, da so ljudje na najvišjih stopnjah oičajnointeligentni, vendar inteligena ne zagotavlja visoke ravni etičnega presojanja: za

15 Robert E. Grinder: Adolescence (Puberteta), 288.


22/136

22

etično presojanje moraš iti kognitivno zrel, a lahko si ister, pa ga nisi zmožen.16 Mojster črne magije, Mrlakenstein, je izvrsten primer za to. Kot študent, ki ga v

Dvorani skrivnosti spoznamo pod imenom Mark Neelstin, je il predstavnik štu-dentov in je od bradavičarke prejel nagrado za posene zasluge; sam pove, da so

mu verjeli na esedo kot izjemno nadarjenemu študentu, ki je il vzoren (331).Vsekakor je il v njem potenial, da i opravil velike stvari, ko i le premogel vsajmalo vesti. Čeprav je zmožen skovati načrte, ki njemu (ali njegovim privrženem)omogočijo dostop na bradavičarko, je nesposoen moralnega presojanja nad drugostopnjo, pač zato, ker vsa njegova dejanja vodi njegov najvišji ilj, nesmrtnost. Na poti k temu ilju, izvemo v Ognjenem kelihu, je uil lastnega očeta. Ko se Jedismrti vrnejo k njemu, pa jih oživljeni Mrlakenstein opomni: »Moj ilj poznate – premagati smrt.« (653) Medtem ko je jasno, da o za njegovo dosego pripravljenstoriti kar koli, Rowlingova že povsem na začetku Harryjeve izoraze poudari, damora iti težnja po nesmrtnosti podvržena višjim prinipom. Čim Harry ožaluje,

da so kamen modrosti uničili in o zato umrl njegov izumitelj Niholas Flamel (ki je pri šeststopetinšestdesetih skupaj s šeststooseminpetdesetletno ženo Pernelle ševedno živ prav zaradi kamnovega eliksirja), mu Dumledore zagotovi, da ostajajo mnogo pomemnejše stvari od večnega življenja in imajo žal ljudje nezdravonavado, da najolj hrepenijo po tistem, kar je zanje najslaše (Kamen modrosti,297). Pripravljenost Niholasa Flamela, da se odreče svojemu (resda dolgemu)življenju in tako prepreči nadaljnjo škodo, ki i jo kamen lahko povzročil, je vizrazitem kontrastu z Mrlakensteinovo seičnostjo.

Seveda je ena izmed težav v proesu etičnega razvoja prav ta, da naša oko-lia neprestano izraža presojanje na vseh ravneh ter so elo vzori tankovestnostilahko nekonsistentni ali amivalentni. To prav tako kot za resnični svet velja zabradavičarko in avtoritete, torej zaposleni niso nič olj konsistentni vzorniki kotštudentje, kar je jasno pokazano prek težav, da i v učiteljskem zoru održalitudi predavatelja orame pred mračnimi silami. V Kamnu modrosti se izkaže, da je skrivnostni Smottan povezan z Mrlakensteinom. Drugi učitelj tega predmeta,Slatan Sharmer, ima preveč dela s svojim slovesom, da i študente naučil, kako seoraniti črne magije. Tretji, Remus Wulf, nekdaj tesen prijatelj Jamesa Potterja, jeedini pravi profesor tega predmeta zaenkrat (čeprav ga kot volkodlaka v splošnemnikakor nimajo za vzornika). V Ognjenem kelihu, ko se že zdi, da se je nad Har-ryja spravil tudi Alastor ‘Noruč’ Nerga, pa se izkaže, da si je njegovo telo zgolj‘sposodil’ spletkar. Ta zaplet Nerrgi, v katerega Dumledore sier povsem zaupa,onemogoči, da i il pravi vzornik.

celo Alus Dumledore in Minerva MHudurra sta nekonsistentna vzoratankovestnosti, saj oa lahko zalotimo, kako delujeta na povsem konvenionalniravni. Čeprav je Dumledore Veliki modri čarovnik Rowlingove, vodi svet, znotrajkaterega so hišni vilini tako rekoč sužnji, in po začetku kampanje b.R.U.H.V. jenekaterim ralem težko razumeti, čemu Dumledore še naprej tolerira odnos dovilinev, ki ga ima za nevzdržnega elo štirinajstletnia. MHudurrova pa se vsajenkrat spusti vse do tretje ali elo druge stopnje: ko prezre starostno omejitev za

vključitev v ekipo quidditha in Harryja povai v gryfondomsko. Profesorio pritem očitno motivira to, kar osta ona in njen dom pridoila, če Harryja posadijo nametlo – pokal tekmovanja med domovi. Ker na njeno presojanje vpliva zvestoba

16 Kohlberg: Philosophy, 138.


23/136

23

Gryfondomu, morda na tem mestu dosega tretjo stopnjo in ne zgolj druge. Nadalje:za razliko od Dumledorja, ki Hermioni dovoli uporao časotreska na vrhunu

Jetnika iz Azkabana zavoljo preprečitve nepravične sode, MHudurrova pristanena uporao priprave na začetku tretjega letnika, da i Hermiona lahko oiskovala

hkrati potekajoča predavanja. V tem primeru MHudurrova ne dovoli kršitve pra-vila zaradi moralnega imperativa (kot Dumledore), temveč zgolj zaradi prikla-dnosti; želja po znanju je vsekakor hvalevredna, toda ker je Hermiona neprestanoizčrpana in razdražljiva, se zdi profesoričina odločitev vprašljiva. Poleg tega smeHarry v Ognjenem kelihu nastopiti na Trišolskem turnirju, klju temu da ni dosegelustrezne starosti, zgolj zato, ker je njegovo ime poletelo iz keliha. Dumledore inMHudurrova se s tem strinjata, čeprav je jasno, da odo naloge nevarne.

Naloge Trišolskega turnirja so pravzaprav zgolj vrhune teme, ki zaznamujevse štiri knjige: ogrožanje varnosti študentov bradavičarke. Slednje je pogostoodobreno ali vsaj z ambivalentnim odnosom pospremljeno s strani zaposlenih na

akademiji. V Kamnu modrosti Harryja in Rona za kazen, ker sta se ponoči klatila po šoli, v trdi temi pošljejo s Hagridom v Prepovedani gozd, da i odkrili, kdomori samoroge. Zdelo i se razumno, da i storila poiskal Hagrid sam ali skupaj z drugimi doro ooroženimi odraslimi, toda na bradavičarki je drugače. Priquiddithu, edini športni dejavnosti na šoli, študentje švigajo na metlah visoko nadtlemi in s kiji nad nasprotno moštvo naijajo izstrelke, imenovane štamfi. Harry alinjegovi soigrali vsaj enkrat na roman oiščejo šolsko amulanto, saj jim mora na primer ponovno zrasti triintrideset kosti. V Dvorani skrivnosti se po bradavičarkineovirano klati azilisk, ki skamni kar nekaj študentov, vključno s Hermiono. Ha-grid med urami nege čaronih živali razred stalno sooča z itji, ki grizejo, praskajoali pikajo. Vrhune nevarnosti – vsaj zaenkrat – v kateri se znajdejo študentje, pa je dosežen v Ognjenem kelihu, ko morajo prvaki – vzorni predstavniki različnihakademij – ukrasti zmajevki jaje, rešiti ližnje z dna šolskega jezera in se preitiskozi lairint, prepoln orjaških pajkov in itij, ki iz zadkov ruhajo ogenj.

Ker gre za internatsko šolo, starši študentov večinoma sploh ne vedo za nevar-nosti, s katerimi se spoprijemajo njihovi potomi. A v sestavku za internetni forumchildLit (mladinska literatura) se Jane Yolen sprašuje o verodostojnosti takšnegaozračja v Dvorani skrivnosti: »Pred nami je šola (pozaite za trenutek na vsotisto čarovnijo), ki jo vodi človek, glede katerega se vsi strinjajo, da je prijazen,velikodušen, ister itd. Otroi na šoli (in včasih učitelji) pa epajo kot muhe. bikdo poklial starše? bi kdo zaprl šolo? bi kdo poslal otroke domov in tačas urediltežave na njej? Če i šlo za katero koli drugo ustanovo in ne bradavičarko, i ilodgovor JA! Na bradavičarki pa to mirno traja ves semester!« Takšno očitno na- pačno ravnanje v kriznem položaju, pravi Yolenova, je v romanih ‘najtežje mirno pogoltniti’.17

Za Harryja in njegove prijatelje je etično zorenje preijanje skozi lodnjaktakšnih nasprotujočih si modelov. Da so v knjigah prisotni vzori, ki jih otroine i smeli posnemati, vključno z vedenjem nekaterih likov avtoritete, je ilo sstrani številnih ralev označeno kot prolematičen vidik dela Rowlingove. Kon-

servativni kristjani imajo vsekakor očutek, da določenih tipov vedenja junakov – vključno s Harryjem – ne moremo posnemati. Toda vključitev likov, ki delujejona vseh stopnjah Kohlergove sheme zagotavlja, da je svet, kakršnega je ustvarila

17 Jane Yolen: Aesthetics of Harry ( Estetika Harryja).


24/136

24

Rowlingova, resničen ne glede na vse njegove čarone atriute. Klju dejstvu, dalahko izrišemo spomin (kot pri Slatanu Sharmerju), da se ljudje lahko izdejanijoali postanejo magi in lahko potujejo v preteklost, čarovnija v Harryjevem svetu ničudežna. Harry elo s palio, ki je dvojčia Mrlakensteinove, ne more dokončno

premagati Mojstra. Remusa Wulfa je moč zdraviti, ne pa pozdraviti. Sirius se moraše naprej skrivati. Harryjevih staršev ni mogoče ouditi od mrtvih. Kosti ti v šolskiamulanti lahko znova zrastejo, toda duševne in psihične poškode, kakršne kažesin bartyja Hulesha, niso odpravljive z zamahom čarone palie. V zapletenemsvetu, kakršen je Harryjev, se tako kot v resničnem zanašamo na znanje, kot ga predstavlja Hermiona, na zvestoo, kot jo predstavlja Ron, in na tankovestnost, kot jo vedno olje predstavlja Harry. Toda elo vse to je mogoče podvreči zgrešenimnamenom. Harryju in mladim, ki erejo o njem, je tako prepuščeno, da se preijajoskozi ta lodnjak v upanju, da se odo pomaknili ližje k središču in dlje od ovirin nevarnosti.

Preiač e kzi ldnak

Lawrene Kohlerg je il mnenja, da mladi med desetim in osemnajstim letomstarosti napredujejo skozi več etičnih stopenj kot ljudje katerega koli drugegastarostnega odoja, saj začenjajo preskušati svojo neodvisnost in razvijejo večolik presojanja; v črno-eli svet se vriva vedno več različnih odtenkov sive.18 Če imajo Kohlerg in drugi psihologi prav in mladi opravijo večji delež etičnegarazvoja med desetim in osemnajstim letom starosti, je istveno, kaj v tem odo- ju erejo. Če že ne zanje, pa za nas, ki omo sčasoma živeli v svetu, kakršnega odo vodili. In knjige J. K. Rowlingove spodujajo mlade rale, da se dvignejonad nivo Drea Malfoya, čigar priimek evoira negativna prepričanja (‘mal foi’,neposredno prevedeno iz stare franoščine, pomeni ‘slaa vera’). Tudi Dursleyje-vi, strah in trepet glavnega junaka, so etično zaostali, in, da, Dudley je navadennepridiprav. Knjige o Harryju tako spodujajo mlade, naj se skupaj z njim, Ronomin Hermiono pomaknejo na konvenionalno raven v Kohlergovi shemi, na kateriravnamo s prijatelji prijazno in poskušamo družo – v knjigi čarovniško – pripra-viti do poštenega in gladkega delovanja. Mladi v svetu Harryja Potterja spoznajofanta, ki je zvest prijateljem, sočuten do odrinjenih iz druže in zadnjih v vrsti,spoštljiv do svojih učiteljev (če si zaslužijo spoštovanje), najstnika, ki se zavedaetične dimenzije svojih odločitev in je sposoen vedno olj odraslih spoznanj. Inkončno puertetnike lahko navduši za ilj pokonvenionalne ali načelne ravni.Spoduja jih k posnemanju takšnih zgledov, kot je Sirius blak, ki uči, da je črna(blak) lahko dejansko tudi ela. K posnemanju zgledov kot je Alus Dumledo-re, ki kakor alumen – eljak, kot ga evoira njegovo oseno ime – hrani istvo,rumenjak teh mladih čarovnikov in čarovni, jih pripravlja, da se izvalijo na svet,za katerega vedo, kako i ga izoljšali.

brali, kot je William Safire, ki se jim zdi serija o Harryju Potterju šika, in

starši, izhajajoči iz konservativnega krščanstva, ki imajo o knjigah etične pomi-sleke, i morali delo Rowlingove nanovo pretehtati v luči dela Lawrena Kohl- erga. Ta je trdil, da ostajajo trije načini, kako spodujati etični razvoj otrok in

18 Berger: The Developing person, 347.


25/136

25

mladostnikov. Prvi je v trenju kognitivno-etičnega konflikta, v tistem, kar ThomasBerendt imenuje kognitivno neravnovesje.19 Za otroke na kateri koli stopnji je po-memno, da imajo priložnost razpravljati o alternativnih rešitvah etičnih konfliktovin njihovih poslediah. Pomaga jim, če imajo priložnost slišati argumente ljudi,

katerih presojanje je na višjih stopnjah od njihovih. Druga metoda za pomoč otro-kom pri etičnem razvoju je, da jim damo možnosti za igro vlog, predvsem takšnih,ki jih izzovejo, da zavzamejo različne vidike in raziščejo nova gledišča. Končnose otroi, ki živijo v druži, za katero je značilna pravičnosti, hitreje pomikajo polestvii etičnih stopenj od tistih, ki takšne druže niso deležni. Vse to je ilo uspe-šno uveljavljeno v šolah, pri čemer so učeni aktivno udeleženi pri vzpostavitvistandardov skupnega učenja (in skupnega ivanja v primeru študentov).

Lahko je pokazati, kako romani o Harryju Potterju omogočajo vse tri načineza spodujanje etičnega razvoja, ki jih opisuje Kohlerg. Leposlovje ralu že posvoji naravi ponuja perspektive drugih in ga kliče k razmisleku o tem, kako i

razrešil dileme, ki jih v svojem življenju ne pozna. Eden od osnovnih razlogov,da so tudi verski učitelji kot Jezus posegali po prilikah ali zgodah, je v tem, daso učenem dali možnost oeniti odločitve in dejanja glavnega junaka pripovedi.Podono verske dejavnosti, kot je verouk v krščanskih erkvah, dajejo otrokommožnost razpravljati o teh prilikah in drugih pripovedih, takšno početje pa odgo-varja Kohlergovi prvi metodi spodujanja etičnega razvoja: razpravi o etičnihkonfliktih. Dori starši odo nudili taiste možnosti otrokom, ki erejo HarryjaPotterja in mnogi mladi rali odo o dejanjih junakov razpravljali s svojimi prijatelji. Ker knjige Rowlingove same po sei dajejo toliko snovi razpravi, jeduhovščina s številnimi svojimi člani – eden izmed njih je na primer JonathanMarlowe, metodistični duhovnik iz Monroeja v Severni Karolini – razvila niz ve-roučnih programov za otroke, ki za esedilno podlago jemljejo odlomke iz knjigo Harryju Potterju. Proti konu spisa Hunting Down Harry Potter Kimbra WilderGish (sama člania konservativne krščanske erkve) predlaga sledeče: namesto da i knjigam Rowlingove odrekli prostor na svojih knjižnih poliah, i starši, ki ugo-varjajo opisovanju vsega čarovniškega, lahko uporaili serijo ‘kot učno izkušnjo’in dovolili otrokom, da Rowlingovo erejo, nato pa z njimi razpravljali o tem, kaj je zanje v njih zaskrljujočega in zakaj. Gisheva pravi, da ima ta metoda še večjovrednost, saj poleg veselja do ranja iz užitka nudi tudi spoznanje, kaj pomeni iti misleči rale.20 Takšen položaj je soroden argumentu Mary Wollstoneraft v Zagovoru pravic ženske: olj kot prepovedati dela ‘neumnih romanopisev’, ki sos svojimi negativnimi podoami in zgledi ženskam ‘slaa šola’, i ilo potrenospodujati mlade ženske, naj erejo ta dela in se iz njih naučijo, kakšnemu vedenjuin odnosom naj se izogiajo. Z drugimi esedami: mlade rale i morali spodujati, da razvijejo sposonosti presojanja in kritičnega odnosa ter se pod primernimvodstvom podajo skozi ‘kognitivno neravnovesje’.

Toda od serije lahko v razvojnem smislu pridoijo tudi otroi, ki nimajo sreče,da i o Harryju Potterju razpravljali v organiziranih skupinah. Kadar Harry innjegovi prijatelji naletijo na etični konflikt, se skozenj vedno preijejo na podlagi

pogovora o njem. Za to verjetno ni boljšega primera kot prava mala razprava med

19 Berendt: Child Development , 622. 20 Jonathan Marlowe: Harry Potter’s Magic Is Less Dangerous Than Ours (Čarovnija Harryja

Potterja je manj nevarna kot naša), 9A; Gish: Hunting Down Harry Potter , 270.


26/136

26

Harryjem in cedriom Diggoryjem o tem, kdo si zasluži pokal Trišolskega turnirja,nagrado, za katero se odločita, da si jo osta delila. Ko junaki, kot je Dreo Malfoy,delujejo v skladu z nižjimi stopnjami moralnega presojanja, Harry in njegovi prijatelji takšna dejanja vedno osodijo. Rowlingova ponuja mladim ralem modele

odločanja prek likov, ki poseljujejo njena svetova čarovništva in unkeljnov. Izkuš-nja ranja torej daje možnost igre vlog, h kateri poziva Kohlerg in rali lahkovidijo, kako člani v osnovi pravične skupnosti – radavičarske – reagirajo, kadar je ta ogrožena. Karakteristika pravičnosti te druže je zagotovljena s prisotnostjoAlusa Dumledorja, a elo on ve, da je tisto, kar predstavlja, pomemnejše odnjega samega. Ko je v Dvorani skrivnosti začasno suspendiran, Luiusa Malfoyaopozori, da odstranitev ravnatelja ne pomeni izničenja njegovega vpliva: »Postaloti o jasno, da om resnično zapustil šolo šele takrat, ko tu ne o nikogar več, ki i mi il zvest.« (264) Mladi rali se odzovejo na pozitivne vrednote sveta bra-davičarke, sveta, v katerem sta doro in zlo skoraj vedno razvidna (čeprav njunih

argumentov včasih ni tako lahko razločevati); to razloži, zakaj otroi Rowlingovov tolikih pismih sprašujejo, kako i se lahko vpisali na bradavičarko.

Stališči staršev, ki so navdušeni, da mladi erejo Harryja Potterja, in konser-vativnih kristjanov, ki i knjige prestregli, sta si nasprotni, ne protislovni. Ostajatorej stična točka: oa taora pristajata na konept ranja kot izrazito močneizkušnje. Če se strinjamo, da knjige lahko spremenijo naše življenje, pa moramodopustiti možnosti tako konstruktivne kot destruktivne sprememe. Ostajajoknjige, ki morda niso primerne za nekatere otroke, in sier iz različnih razlogov.Doer razlog, da i odložili izkustvo Harryja Potterja pri nekaterih mladih ral-ih, so temačnejši elementi serije – ne čarovnija, temveč smrt Harryjevih staršev,ravnanje, kakršnega je barty Hulesh deležen s strani svojega očeta, aziliskovnapad na Ginny Weasley in umor cedria Diggoryja. Otrokom, ki so premladi, da i razumeli smrt, lahko ti dogodki po nepotrenem pustijo travme, tako kot so ilinekateri otroi, ki so jih peljali na ogled Disneyjevega Levjega kralja premladi, da i razumeli smrt Siminega očeta. V članku revije USA Today, ojavljenem nekajtednov pred izidom Ognjenega keliha, so knjigotrži in knjižničarji izrazili zaskr-ljenost nad številom staršev, ki kupujejo oziroma si sposojajo serijo za otroke,mlajše od osem let; lastnia knjigarne Diane Garrett je takšno ravnanje starševoznačila za popolnoma neprimerno.21 Tisti, v čigar oskri so otroi, morajo natanko presoditi, kdaj so njihovi varovani pripravljeni na takšno čtivo. Toda za mlade, kiso dovolj zreli, da razumejo temačnejše vidike knjige, in predvsem za puertetnike,ki gredo – tako i nas opomnil Kohlerg – skozi toliko razvojnih stopenj, i moral iti Harry Potter lizu vrha njihovega ralnega seznama.

Prevod Jakob J. Kenda

21 Deirdre Donahue: Some Want Harry to Vanish till Kids Are Older (Nekateri želijo, da Harryizgine, dokler otroi niso starejši), D1.


27/136

27

Gaja KosLjubljana

PRVoosEbNI PRIPoVEDoVALEC – jUNAK NAŠEGA ČAsA?

Prveni pripvedvalec v dni realiični mladinki przi

Razprava namenja pozornost prvoosenemu pripovedovalu, ki se v sodoni realističnimladinski prozi pojavlja na zelo različne načine. Produkija pripovedi, napisanih v prviosei, je v zadnjih letih izjemno pestra in številčno ogata, opaziti pa je, da prevedeninaslovi po kvantiteti vodijo pred domačimi. Nezanemarljivo število prvoosenih pripove-di je tesno povezanih s t.i. tau temami, ki razkrivajo širok spekter prolemov sodonihmladostnikov. Primerjava izvirnih in tujih del pa pokaže, da domača dela tako na jezikov-no-slogovnem kot tudi kompoziijskem nivoju izrazito ne odstopajo od prevedenih in datorej (žal) ne razkrivajo posene speifike slovenske mladinske književnosti.

The disussion direts attention to the first person narrator, who appears in most diverseways in ontemporary realist youth prose. In reent years, the prodution of narrativeswritten in the first person has een exeptionally variegated and plentiful in numer,although it is notieale that translated titles outnumer in quantity the domesti pro-dution. A not inonsiderale numer of first person narratives are losely linked toso-alled taoo topis, whih reveal the road spetrum of prolems of ontemporaryyouth. A omparison of original (Slovenian) and foreign works, however, indiates thatthe domesti works, oth at the language-style level and in terms of omposition, do notdiverge notaly from translated titles, and therefore (unfortunately) do not reveal any

partiular speifi feature of Slovenian youth literature.

V pričujoči razpravi o naša pozornost veljala prvoosenemu pripovedoval-u (slednji je praviloma tudi glavni junak, ne pa vedno – v Teti Magdi SvetlaneMakarovič mladoletno prvooseno pripovedovalko npr. povsem zasenči pojavaneoičajne tete), ki vse pogosteje naseljuje mladinske romane. Marjana Koegovori o različnih modelih pripovedi; če je za prvi model, v katerega uvršča ese-dila, ki upovedujejo neprolematično šolsko in ošolsko vsakdanjost, še značilnaojektivna tretjeosena pripoved, pa se v drugem modelu, kamor uvršča esedilao konfliktih med mladimi in odraslimi, pomenljivo pojavi prvoosena pripoved

glavnega literarnega lika: »/… / omogoča prvoosena pripoved glavnih literarnihlikov izrazito sujektiven pogled na dogajanje in skrajnje individualiziran način pripovedovanja, ki ga na speifičen način vzpostavlja tudi raa pogovornega jezika(seveda do neke mere stiliziranega) in slenga.« (Koe 1987: 174) Prvoosena pripoved mladostniškega protagonista prevladuje tudi v tekstih, v katerih mladostnik


28/136

28

prestopa v svet odraslih in si izgrajuje svojo lastno identiteto, pri čemer omogoča»/… / izrazito sujektivno, čustveno močno naito pripoved oziroma izpoved, kise včasih razvije v pravi psihogram glavne osee.« (Koe 1987: 176) Produkija pripovedi, napisanih v prvi osei, je sploh v zadnjih letih izjemno pestra in šte-

vilčno ogata, opaziti je, da prevedeni naslovi po kvantiteti vodijo pred domačimi. Nezanemarljivo število prvoosenih pripovedi je ržkone tesno povezano z vse popularnejšo tematiko, torej s t. i. tau temami, ki per se namesto kolektivnega junaka oziroma klape zahtevajo enega samega junaka, ki postane dominanten inosredišča zgodo, tudi tako, da jo sam pripoveduje. Z omenjenimi temami, ki so ile še relativno pred kratkim tauizirane, se ukvarjajo dela, ki i jih lahko ume-stili v žanr t. i. prolemskega romana; v International Companion Ecyclopedia ofChildren’s Literature v tem kontekstu zasledimo termin »contemporary Prolem Novels« (Eleshare 1996: 387), Kaulen v okviru »prolemorientierten realisti-shen Jugendromane« najde poseen tip »Adoleszenzroman« (Kaulen 1999: 7),

Dragia Haramija pa govori o »soialno-psiholoških romanih« (Haramija 2003:176). Omenjeni žanr dandanes pokriva in razkriva širok spekter mladostnikovih problemov. Jana Frey v Velikih zelenih očeh spregovori o slepoti, Rahna Gilmo-re v knjigi Prijateljica, kot je Zila piše o duševni zaostalosti, Mark Haddon se vknjigi Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa ukvarja z avtizmom, Anne Provoostv Padcu razkriva mehanizme rasizma, Anna Fienerg v Sposojeni svetlobi piše osplavu itd., če naštejem zgolj peščio tovrstnih romanov s prvoosenimi pripove-dovali, ki so v Sloveniji izšli v zadnjem času. Očitno gre za »/… / novo druženokritičnost, za reflektiranje časa, v katerem se pripoved dogaja, za opozarjanje na perečo prolematiko /… /« (Jan 2003: 185).

Ker osea, ki govori, in osea, ki ji je govor namenjen, oičajno pripadata istiali vsaj podoni starostni skupini (zvečine sta protagonist in rale najstnika), postane junak učinkovit identifikaijski model, ki z lahkoto pritegne ralčevo po-zornost in njegovo naklonjenost. »Če je res, da v času komunikaije z literarnimdelom literarnega junaka razumemo kot človeško itje, ne pa kot umetniško kre-aijo, ga torej dojemamo kot človeka z emoionalnimi, etičnimi, raionalnimi indejavnimi vseinami.« (Zupan Sosič 2003: 25) Prav nedistaniranost prvoosenega junaka omogoča doživeto, zagrizeno in čustveno intenzivno pripovedovanje, kilahko postane o primernem izrazu in jeziku izjemno (tudi estetsko) učinkovito,torej živ(ahn)o, avtentično in v vseh pogledih dinamično. Speifična poziija pripovedovalu namreč dovoljuje in elo narekuje, da govori z jezikom, kot ga imana jeziku! Prvooseni pripovedovale se pred ralem pogosto nesramežljivo in rez zadržkov razgali tako v dorem kot v slaem, s takšno potezo v razmerju do rala stori natančno to, kar med seoj počnejo najoljši prijatelji, prizadevanjeza stik z ralem pa večkrat še podkrepi z neposrednim oračanjem nanj, reimotako, da ga po domače nagovarja s »stari«.

»Najpreprostejši način predstavljanja notranjosti je pripovedovalčeva neposredna pripovednaizjava, v modernem romanu pa tudi notranji monolog. Notranji vpogled vedno upravlja ral-čevo simpatijo do izpostavljenega lika. Tega namreč doživljamo predvsem preko njegovih

misli, očutkov ali nazorov, ljudi pa najpogosteje le zunanje, na podlagi njihovih kretenj,dejanj in govora, zato lahko literarne osee spoznamo natančneje, hitreje in udoneje. Tolahko povzroči paradoksalno situaijo: literarno oseo, ki v res

Documents

Urn Nbn Si Doc Quryk3cb