Urn Nbn Si Doc-6vkmwjfs[1]

7/27/2019 Urn Nbn Si Doc-6vkmwjfs[1]

http://slidepdf.com/reader/full/urn-nbn-si-doc-6vkmwjfs1 1/146

Z G O D O V I N A C E U f l

I . d e l

P r a z g o d o v i n s k a i n r i m s k a C e l e j a

Z a r h e o l o š k i m vo d n i k o m p o m u ze j u , m e s t u i n o k o l i c i

S p i s a l

J a n k o O r o ž e n

•

C e l j e 1 9 2 7

Z a l o ž i la G o r i č a r t L e s k o v š e k



j &

• t

7 8 9 1 1/1-3

J) 479 3







ZGODOVINA

C E L J A .L del.

P ra z g o d o v i n s k a i n r im s k a C e l e j a .

Z arheološkim vodnikom po muzeju, mestu in okol ic i .

JANKO OROŽEN.

Celje 1927.

Založi ta Ooričar & Leskovšek.



Z V E Z N A T I S K A R N A V C E L JU

( p r e d s t a v n i k M i l a n Č e t in a )



G E O G R A F S K O - G E O L O Š K I U V O D .

Cel je je danes t re t je izmed slovenskih mest .Leži v sred nji izmed notran j ih t reh kotl ins love nsk ega ozem lja , točno tam, k jer Sa vin ja

po ostre m zavink u za pu šča š iroko in lepo D olnjoS av injs ko dolino in jo kre ne v ozk o po pr ečnoprelomnico iz točnih, še vedno vel ičastnih odrastkovSavinjskih planin. Na tej najnižji točki kotline sezbirajo pr i toki Savinje ter s tekajo in kr ižajo ceste ,pr iha ja joče od severa in juga , zapada in vzhoda.Pro m etna vre dn ost po ložaja je mesto rodila inmu dala značaj . Ako se vzpnemo na kak hribna južni s t rani m esta , t ed a j pr ib ližno pre gle da m o

ozemlje, ki je v preteklosti polit ično in kulturnoteži lo k Celju; dvakrat , t r ikrat pa je Celje po-skusi lo te meje prekoračit i ter postat i središčevse š i ršega ozemlja .

Na cel jskem ozemlju se prepletata a lpski —geološko-srednjeveški (večinoma t r iadni) — inpanonsk i — geo loško -novovešk i — sve t . Ko so

se v početku geološkega novega veka (v te rc i -jaru) Alpe odločilno gubale , tedaj so se dvignilaiz sre diš ča Sav injskih planin in K ara va nk prot ivzho du izha ja joča s lem ena, m ed njimi pa je vs ledudora nas ta la š i roka Savinjska kot l ina . Od vzhodaje pr idr lo te rc i ja rno P an on sk o m orje in jo je z a -l i lo , prav tako tudi mnoge ozke doline med po-

sam eznim i s lemeni . Pr i gu ban ju so se go rnjeplasti ponekod prelomile in v višjih dolinskih



delih, ki j ih ni d os eg lo m or je, so še z d a j na vrhuted aj odk r i te s ta r ov ešk e p las ti (ob pre lomnic iVransko—Vojnik , v Pečovniku, v Rečic i pr i Laš-kem). Drugod so zopet prišli na dan topli in

rudninski vre lc i , kakor na čr t i Šoš tanj—Dobrna——Rogatec in z las t i na g loboki poprečni pre lom-nici C elje— La ško — Rimske topl ice. N em irno gi-banje zemel jske skor je , k i je gotovo t ra ja lo da l jšodobo, je mestoma trdne plast i čis to pretrgalo inizzvalo vulk ans ko d elov anje . Na to spo m inja jočes te an dez i tne tvo rbe , n . pr. na vz hod nem vzno žjuSmiklavškega hr iba , na s lemenu Jožefov gr ič—— T e h a r j e ; Jun ger ta na severu in H um na jugupa imata celo tipično vu lkan sko sto žčasto obliko.V terc i ja rnem m orju so se medtem s ta lože valeplasti , ki v obliki nizkih gričev še dandanes natreh s tran eh tvori jo o zek no tran j i rob s tare jš imslemenom, dočim se proti četrt i , vzhodni strani,svobodno š i r i jo . Morje je sčasoma odteklo prot i

vzhodu in se umaknilo pli tkim, usihajočim jezerom(terci jarno živals tv o in rast l in stvo v cel jskem m u-zeju) . T e d a j ne ka ko se je pr ičela led ena do ba inizpod le den ikov Sav injskih planin je oja čena S a-vinja začela nosi t i m ase p ro d a : zasip ala je je-ze rsk o dn o in radi m en ja jo če se vel ikosti je g ra -dila terase, ki j ih više Celja lahko opazimo v

dv eh sto pn jah . Po kon čani ledeni dob i je to delo,das i m an j in tenzivno, nad al jevala . Sv oje pot ipa ni na da l jev ala v pr irodn i sm eri terci ja rne gamorskega zal iva, ampak ubrala jo je prot i juguskozi g loboko poprečno pre lomnico.



ZGODOVINSKI DEL.



ei •!: • • sfeM&iap •



P R A Z G O D O V I N S K A D O B A .

K daj so se naselil i prvi prebivalci na našemo ze m lju ? Iz de js tva , da se je v soseščininaše l krapinsk i človek, izh aja ve rjetn os t , d a

je b i lo nase l jeno že za s ta re jše kamenene dobe ,

ka tere početek sovpada s pos lednj imi per iodamiledene dobe ; vendar doka j š tev i lne j ame na ob-robnih s lemenih, z last i na Dobrovlju, še niso pre-iskane, in tako leži tema nad temi davnimi časi,ko s e je človek boril z živa lm i za po se st brlo go vin rabi l za orodje neobdelan al i s i rovo okresankamen .

Ni t i za s ledečo, mla jšo kameneno dobo, do-kazi niso baš š tevi lni , vendar pa pr iča za nase-l jenost tu pa tam najdeno kameni to orodje , kakorsek ire, kla div a, uteži (n. pr. pri C elju, v V ojnik u,v V itanju , v Slatini pri Po nikv i, v Št. Ju rju ob j. ž.,v Žu sm u, pri Sv. Rup er tu nad Laškim, v Šm ar je t ipri Rimskih toplicah). Usihajoča jezera, ki jih ješe m ora lo bit i po Sav injs ki dolini, so bila go to vo

pr ik ladna za most iščarske nase lb ine , vendar do-s le j še n imamo najdb te vrs te .

Nekam izdatne jša so na jd išča nas lednje , ko-vinas te dobe . Že n jena bronas ta per ioda je za-s to pa na po zanimivih n a jd ba h. V Č ermožišču priRogatcu so na is tem mestu izkopali kose s iroverude, pokvarjeno in s labo ul i to orodje in orožje ,

ki na j bi se bilo pri ta m ka jš nj i topilnici pre top ilo.Č ret pr i V ranskem je da l ne ka j bron as t ih s rpo v,



sekir in suličnih osti. Tudi Breg pri Celju veljaza na jd išče bronas t ih pr ed m eto v (d veh topilnihgrncev ?) .

Znatno bogate jša je ha l ls ta t t ska per ioda z

večinoma že leznim orodjem in orožjem ter šebronastim lepotičjem pa novim, i l irskim prebi-vals tvo m . D ok aj m očna je m orala bit i nase lbinana Rifn iku pri Št. Juriju o b j. ž. N a po bo čju n e-visoke a li p rece j s t rme gore z razval ino s re dn je-veškega gradu se je našlo vel iko š tevi lo ploskihgrobov z žgano no t ran jšč ino . De loma sega jo še

v mla jšo kameneno dobo, in na jmla jš i v r imsko,vendar so na jš tevi lne jš i ha l ls ta t t sk i . V nekater ihizmed njih so se našle velike črne žare s svitkomna dolnjem delu t rebuha in t remi poševnimi ne-prelu kn janim i ročaji , v drugih pa so žar e čis tomajhne. Ipak je bi la večina žar razbita . V neka-ter ih gro bo vih pa splo h ža r ni bi lo , am pa k jepepel ostal kar na mestu, pr ipravl jenem za se-ž iganje ; t i grobovi so po pr idevkih na jbogate jš i .Rifn iško grobl je je da lo mnogo naki t ja (zaponk,ovratnic , naročnic , uhanov, prstanov, igel) , obroč-kov, dlet , nekaj pločevinast ih obojev, kar je vseiz bro na , ter pre cej vre ten ec , izmed kater ih jeeno svinčeno, druga pa so gl inasta .

Is t i per iodi se morajo pr iš tevat i tudi pr i Še-ščah , me d Št. Pav lom in Grižam i, nad dolino le-že če g om ile. Ko so j ih (v os em de se tih letih) pr e-kopavali, jih je bilo nad šestdeset, dočim jih jevečina radi pol jedelske uporabe zemlj išča dotle jže izginila. Hranile so pod nasuto glino, prodomin ploščami pepel na kamenit ih ploščah, polože-n ih na mes tu , nagromadenem v svrho sež igan ja

mrličev, in sicer le deloma v visokih žarah, izsive gl ine narejenih, zunaj črno, znotraj rdeče



pobarvanih in vsled vel ikega pri t iska že mordaob času pokopa čis to zdrobl jenih; samo ena ,malo bo lje o hra nje na , je bila po po lne jše delo :

na treb uh u je bila ok ra še na z belorde čimi, os troprelomljenimi progami, na ožjem vratu pa jeimela ko vin asto s e svet l ikajoč, s iv m ea nd ra st pas.Ra zen nje so dale gom ile le m alo pr ed m eto v :ne ka j bro nas tega naki t ja in prec ej že lez neg a orod jain orožja (nožev in suličnih osti).

H al ls ta t t ske so tudi m an jše na jdb e s Sv . Još tana Kozjaku nad Dobrno in iz Sv Petra podSv. Gorami .

Sl ičen prazgodovinski značaj imajo t r i izčrne gline narejene, na gričku tik nad zapadnimdelom m estneg a p arka n ajd en e žare in br žčastudi v G ab er jah sku pn o z r imskimi predm et i na j -deni drobci s labih žganih žar .

Prebivals tvo naše ha l ls ta t t ske dobe so tvor i l i

i l i rski Noričani . Smatra se danes, da so nj ihovega(i l i rskega) porekla mnoga še dandanes rabl jenageogra fska imena : Nor icum, Dravus , Savus intudi Celeia.

O kro g leta 400. so jeli od z ap ad a prih aja tiKelti, ki so pr inesl i s se b o j čis to že lez no -la ten sk oku lturo te r so s e po plem enih naselili na oze m lju

Vzh odnih Alp Na t leh da n aš nj eg a Celja je p re -bivalo pleme Collatiani, čigar središče se je na-haja lo v okolici da na šn jeg a Slo ve njgr adc a . Ipakso Kelti pre ko plem en ske ured i tve p rešl i k usta-nov itvi ve čje dr ža ve , ki se je sicer nah aja la po dvods tvo m cen t ra lnega p lemena Tav r i ščanov , paje vendar ohrani la s taro nor iško ime. Podjarmljenopre j šn je p reb iva l s tvo in n jeg ovo bro na s to- že le zn okulturo so bržčas potisni l i v manj ugodne predele ,polagoma so pa vsekakor zraščal i z n j im.



Novi kel tski kul tur i pr ipada prazgodovinskan aj db a iz D reš inje vasi , m ed Celjem in Pe trov -čami. Pr ip rav l jaj oč hm eljnjak , so odkril i delavci120 cm globoko na gl inast i podlagi prostor zasež iga nje mrl ičev, na n jem pa pre ko sto po šes t-na jst cen t im etrov visokih, s pepe lom in z ne p re -gorel imi kostmi napolnjenih žar , ki so se vseradi nepazljivosti uničile. Blizu tam so nato od-kopali petdeset cent imetrov visok, s ploščnatimprodnim kam enjem obz idan pro s tor s s lično vse -bino. Izmed priloženih keltskih predmetov se j ih

je ne ka j oh ran i lo : š t i r je g ibki, de loma do brooh ran jen i dolgi m eči, za kriv ljeni noži, sulične ostiz lepo o hran jenim i rebr esi , šči tna pr ipon a in ve-r ižica, ki je s luži la za pr ipenjanje orožja — vsiti predm et i so iz ko vaš keg a že lez a — nad al jes i rov bronas t obroč , b ronas ta zaponka , r imskipo do bn a, g l inas ta o l jenka z ok rask om na pok rovu,

r imsk a solznica iz zele ne ga stekla , m an jša ža rain zdel ica iz sv et lo r jav e gl ine Za dn ji p redm etiizpričujejo , da je grob išče sega lo delom a še vr imsko dobo .

Za ce l jsko zgodovino ima pr ihod Kel tov šepo sebe n p o m e n : t ed a j se m es to p rv ič s igurnopojavl ja kot sk lenjeno nase l je . Na ime samo, k i

je m ord a il irskega po rek la te r se v rimski oblikiglasi Celeia in v gršk i Kskdoi, s e z d a j sic er n em ore m o ve č skl icevat i, s aj go vo ri š e za ve čjostarost mesta, pač pa na veliko število keltskihimen, ki so se ohranila na poznejših r imskih spo-menikih. D ejstvo , da so se na jsta rejš i r imski sp o-meniki našli v južnem delu se da n jeg a m esta , go-vori za mnenje, da moramo tam iskat i jedro

keltskega nasel ja , saj se je r imsko mesto naslo-ni lo nanj .



Po stan ek in ra zv oj ke l tskega m esta je v se -kak or v ozk i zve zi s ce sto , ki je vodila tod mim oin je služila trgov ini z ja nta rjem , ki so ga z ob alBa l tskega m orja spravl ja l i na jug . O ž ivahn em

pro m etu in do ka j razviti kul tur i go vo re bo ga ten a jd b e srebrnih in delom a zlatih kel tskih no vc ev ,okrašenih na eni s trani z bežečim rel iefnim ko-njem in na drugi z obrito (ali žensko) glavo.Rifnik in Tehar je izkazuje ta samo poedine kel tskeno vce , C elje sam o jih ima v e č: eden se je naš elna d vorišču bivše ok ro žn e so dn ije (imel je na pis

N E M E T ), št ir ina jst pa jih je bilo izko pa nih naL an ov žu , tik na seve rni s tran i m esta (š ti rje soveliki, deset je manjših, ki so samo V12 velikih).N a enem je b il nap is CO N GE ST LV S. Zato pa s tatol iko bo ga tejš i dv e na jdb i iz š irše okolice m es ta :dobrnska in t rboveljska. Dobrnska je iz 1. 1829.Km et L ov re nc Javo rnik je na nj ivi v bližini lem -be ršk e graš čine izoral lonec, v kate rem je bi lopet s to novcev; med zlat imi in srebrnimi so bi l itud i b akre ni. Na ža lo st so s e novci po večinrraznes l i , najv eč jih je še ba je dobil lem berš kiosk rbn ik G as se r ; pos re dno so pa venda r l e ne -kater i prešl i v jav ne zbirk e, z last i v Jo an ne um .Na nekater ih izmed nj ih, ki so mlajšega datuma,so ohranjena ce lo imena : CONGE, NEMET, doč im

imam o na drugih sa m o po sa m ez ne črke , ka ko rT(inco) , in na večini novcev, to je na najstarej-šem delu najdbe , poleg p las t ične vpodobi tve samoše posamezne znake: krogle , kolesca , čr te ins lično. Dob r ih pe tde se t let mla jša t rbo ve l jskan aj d b a (z D obrne) izk az uje p et s to t ri in pe td es etvečjih in nekaj manjših novcev. Tudi na nj ih se

po jav l ja krat ica T(inco) . Im ena Con gest lus, N em et,T inco s e sm at ra jo za kne ž ja im en a : Nem et na j



bi bil norišk i, Tinco in mo rd a tud i C on ge stluspa savinjski knez.

Da je med dosle j še ohranjenimi nes lovanskimikrajev nim i imeni tudi n ek aj kel tskih, je goto vo .Toda ka te ra? Pre j se j e sp loh vsem pr ip i sova lokel tsko poreklo , danes se pa smatra jo mnogaizmed njih deloma za i l irska (Draviis, Savus,Celeia) in deloma za r imska (Voglajna) .

R I M S K A D O B A .

Osvojitev vzhodnoalpskega ozemlja.

Č im so se Rimljani polas ti li Pa ds ke ga nižav jain ustan ovili leta 181. A kv ilejo, so na ve za li znoriškimi Kelti stike, ki so bili od vsega po-četka m iro lju bn i: R imljani so jim pom aga li v bojih

z Ge rma ni , oni pa so jih podp iral i pri po ko rav an jubo jevitih Il irov. Ali ko je A ug us tu s po tisnil m ejosvoje države do Donave, tedaj so se vznemir i l itud i Kelti N oričani in iskali so zv ez e z od po rnim iIlir i . Z lahkoto so j ih Augustove čete okrog leta15. pr. Kr. prisilile k po ko rščin i in pr izn an ju rim -skeg a go sp os tva . S tem je pos ta lo r im sko tudi

ce l jsko ozemlje .

Vloga Celeje v upravi Norika.

Osvojeno ozemlje je pos ta lo r imska provincaNo rik, ki je seg al na sev eru do D on av e, na z a -pad u do Tirolske in na vzh od u do ob ron ko v Alp,

kjer je meji l na Panonijo. Vendar izprva noriškadržava ni bi la čis to ukinjena; ker se še nekajčasa navaja pod imenom «regnum», je morala



bi t i vsekakor spremenjena v podložniško (va-zalno) dr žJ vo , le da je bil kral ju v nad zo rst vopridel jen visok cesarsk i urad nik, prok ura tor . Z ace sa rja Claud ija (41—54) pa je bil kr alj o ds tra nj en

in ostal je sam prokurator (procurator Augusti)kot cesa rski nam estnik . Pro ku ra to r j e imel v p ro -vinci na jv išjo politično, f in an čno, so d n o in v o -jaško obla st ter je bil od go vo ren edinole ces arju.Al i na razpolago je imel le manjše vojaške od-delke (alae, cohortes) pomožnih čet (auxilia), kijih je ses tavl ja la do m ača norišk a m ladež ( iuventusNoricorum). Norik je namreč spadal med po-mir jene in pred sovražnikom varne province , dočimso s ta le v nep om ir jenih in vnan j im nap ad om iz-postavl jenih večje edinice, legi je; nj ihov poveljnikin ce sar sk i nam estn ik v tak i pro vin ci pa je billegat (legatus Augusti pro praetore).

Kot se de ž p rok ura tor ja in g lavno m esto r im -skeg a No r ika se smatra čes to Virunum na G o-sposvetskem polju, a l i devetnajst v Celju izko-panih vot ivnih spomenikov z imeni p rokura tor jevpriča, da so v s a j v 2. stole tju imeli tu sv oje sta lnobivališče. Dejstvo, da je Celeja kot občina usta-no va ce sa rja Claud ija in da je leža la ob važ ni, vPa no ni jo vod eči ces ti , gov or i za to , da je za v z e-mala t a po loža j že i zza časa uvedbe samos to j -

nega prokura torskega urada .Imenovani prokura torski spomeniki , na jdeni na

skupn em m es tu na dom nev anem r imskem «foru»(ob Kralja P et ra cesti) , s o oltarji , po sv ečen i Ju p -pi ter ju , N ajbo l jšem u in N ajve čjem u, le eden vel jaEponi, boginji konj. Postavili so j ih beneficiarij i ,vojaki mestne posadke pomožnih čet , ker j im je

pr ok ur ato r olajš al s luž bo va nje , bod isi da jih jeime nova l za po do f ic i r je te r opros t i l pros tašk ih



po slo v, bo dis i da jih je do delil kak i pisarni vslu žb ov an je Z ol tar jem , pos tavl jen im na odličnemm estu (na trgu), je be ne ficia rij po častil sv oj eg adobrotnika in tudi sebe samega. Kot pr imer na j

s ledi dobro ohranjen napis z enega izmed tehs p o m e n i k o v : l(ovi\ O(ptimo) M{aximo) Adnam iusFlavius b[cneficarius) Ulpi Victoris proc{uratoris)Aug(usti) v[otum ) s[olvit) l(ibens) m(erito). — J u p -p i te r ju , Na jbo l j šemu, Na jveč jemu. Adnamius F la -vius , benef ic iar i j Ulpi ja Viktor ja , cesarskega pro-kuratorja , je drage volje in pr is tojno izpolni l svojo

zaob l jubo .Pro ku ra to r j i so dobili svo j po lož aj po p re d-

hod nem s luž bo va nju v vojski (kot vo jašk i t ribuni)in so ostal i na njem na va dn o eno leto, nak ar sobili pr em eš čen i na slično, ob ičajn o viš je m esto .V celot i nam je znanih ena in dvajset imen noriškihpro ku ra to r jev , izmed teh jih kar š t i rina js t po da ja j o

cele janski prokura torski spomeniki .Č aso vn o pril ično d oločlj ivi pro ku rato rj i so

s l edeč i :

1. Za cesarja Claudija: C. Baebius Aiticus.(Navaja ga napi s v Čedadu. )

2. Okrog leta 69.: Petronius Urbicus.

(P o Taci tu je bi l Othonov pris taš . )3. Okrog le ta 69. : Sextilius Felix (?).

(T ac i tus prav i o njem, da j e z nor i ško mladežjo za -s e d e l I n n s k o d o l i n o r a d i o p a z o v a n j a r e t i j s k e g aprokuratorja , Vi t te l i jevega pri s taša . )

4. Z a N erv e ali za prvih let T ra ja n o v e vlad e :Memmius Appolinaris. Pozneje se je odl ikoval

v bojih z Dačani.( Z n a n s c e l e j a n s k e g a s p o m e n i k a . )



5 . Za Tr a ja na (98— 117) : Quintus Paetus.

6. N ajb rž za Had r i jana (117—138): C Antistius.(Znan s celejanskega spomenika.)

7. N aj br ž za A ntonin a Pi ja (138 — 161): L.Cam-mius Secundinus.(Po napi su v Sekov i na Gornjem Šta jerskem. )

8. Za A nto nin a Pija (okrog 158 ): (Jsienus Se-cundus

9. Za Antonina Pi ja (okrog 158); Ulpius Victor.

10. Za Antonina Pi ja (na jpozneje 159) : M. Bas-seus Rufus. Kasneje je pos ta l na jv iš j i dos to-janstv enik v držav i , p rae fec tus praetori i (po-veljnik cesarske straže), ter se je tako iz-kazal v vojni z Markomani in Sarmat i , damu je senat v Rimu postavil tr i kipe.

11. Z a An ton ina P ija (okrog 160): Flavius Titia-

nus. Pozneje je bi l prefekt v Egiptu.( V s i š t i r j e z n a n i s c e l e j a n s k i h s p o m e n i k o v )

V do bo An tonina Pi ja se še stavijo sledečip rokura to r j i :

12. A. Lisinius Sabinus.13. Drusus Proculus.14. Caecilius Redditus.

(Vs i t r i j e znani s ce l e janskih spomenikov . )15. C. Censorius Niger.16. Plautius Caesianus.17. Caecilius Inventianus.18. C. Rasinius Silo.19. C. Antonius Rufus.

Celjski prok ura tors kl spom eniki , na kater ih sonjih imena, so namreč ostalim slični tako poobliki kakor po napisih; to j ih s tavi v is to doboz njimi.

O r o že n , Z g o d o v i n a C e l j a . 2 17



t

Od drugod znani , časovno nedoločl j iv i nor iškip r o k u r a t o r j i :20. M. Porcius Verus.

(Znan z ruškega mitreja . )

21. Ti. Claudius Priscianus.(Z napisa v Afriki . )

Za cesar ja Marka Aure l i ja (161 —180) se jev upravi Norika izvrš i la važna izprememba. Kerso Germani začeli ogrožati mejo ob Donavi, jece sa r us tan ov il II. i talsko legijo (legio II. Italica,tudi Pia Fidelis imenovana) ter jo dal Noriku za

s ta lno posadko. Svoje glavno tabor išče je imelaod 3 stolet ja počenši v Lorchu (Laureacum ) o bDonavi, manjši njeni oddelki pa so bi l i razme-ščeni po važ nih točka h v no tran jos t i . T ak o jeugotovljen njen ostrog v Ločici pri Št . Petru vSavinjski dolini , kjer pa je morda tabori la , predense je nastani la v Lorch u. Za pr isotn ost v ečjega

al i manjšega njenega oddelka v Cele j i govor isedem skupno z go r i imenovan imi p rokura to r -skimi kameni izkopanih vot ivnih vojaških spo-menikov in pogos tna raba znamke leg. II. Ital. (alipodobno) na tu najdeni r imski opeki .

Vot ivne vojaške spomenike so postavi l i vojaki ,ki j im je poveljnik II . i talske legije (legat) olajšal

slu žb ov an je, ali jih p ov išal v po do ficir je in seza to imenu je jo : beneficiarius consularis legionissecundae /talicae, beneficiarius legionis secundaeItalicae, beneficiarius consularis, beneficiarius. Im epovel jnikovo ( legatovo) se pa v napis ih ne na-vaja , br žčas , ker se p od el je va nje ola jša v a li p o-viša nj n i vrš ilo po sam ezn o, am pa k sku pno . Št ir imizmed teh spomenikov je mogoče določit i le topos tav i tve (192 , 211 ,215 ,217) , in drugi časovnoniso daleč od njih. So torej iz prvih časov ob-



sto ja legije, ko se nje no jedro še b rž čas ni sta lnonah aja lo ob Don avi . [

Za primer s ledeči napis: Pro s(alute) Augu-(storum) n(nostrorum) I(ovi) O (ptirno) M(aximo)et Cel(eiae) Sanct(ae) G(aius) Licinius Belli-cianus b(ene) /(iciarius) leg(ionis) II /tal(icae) P{iae)F(idelis) pro se et suis v(otum ) s (o/v//) l[ibens)m(erito) Gentiano e t Basso c(on)s{ulibus) idib(us).— «Za blagor naš ih cesa r jev Jup pi ter ju , N ajbo l j -šemu, Največjemu, in svet i Celej i . Gaius LiciniusBellicianus, ben eficiarij II . i talske legije, P ob o žn e in

Zveste , je zase in za svojce drage volje in pr i-s tojno izpolni l svojo zaobljubo, ko s ta bi la Gen-t ianus in Bassus konzula.«

Legat, ki se je nahajal pri jedru legije obDon avi , je prevzel tudi c iv ilno ob las t ; tako s e j etež išče N or ika prem akni lo v Po do na vje , in Celeiaje prestala bi t i njega glavno mesto.

Cesar Dioc le t ianus (284-305) j e doce la p re -uredil upravo in njegovi nasledniki, zlasti Con-stantinus Veliki (313—337), so to delo dopolnili.No rik je bil te da j razd el jen v dv e pro vin ci :Obrežni Nor ik (Noricum ripense) na severu inSredozemski Nor ik (Noricum mediterraneum) najugu. Spadali s ta pod diecezo Zapadni I l i r ik

(Illyricum occidentale) in p re fe k tu ro Italijo. Prov incina čelu je bil praeses. Za S redo zem ski Nor ik senava ja jo š t i r j e : Aurelius Hermodorus. Leta 311.(Napis na Koroškem.) — Fabius Claudius. Z aCo nstant ina Velikega. (N ap is v Seko vi .) — Mar-tinianus. Za Con stant ina Velikega . — Zg od ov inarAurelius Victor. Leta 361. — Izmed teh štir ih jeMart inianus postavi l v Celju cesarju Constant inu

Vel ikemu spomenik iz nap isom: D(omino) N(ostro)Fl(avio) ConstantinoC lementissimo atq(ue)Vict(orio-

2 * 19



sissimo) Aug{usto) Martinianus v(/v«s) p[osuit)praeses provinc(iae) Norici Mediter{ranei) D(ivo)N(umini) M[ajestatique) Eius. - Gospodu NašemuFlav i ju Cons tan t inu , na jb laž jemu in na jzmagovi -

te j šemu cesa r ju , sve temu Božans tvu in NjegovemuVel ičanstvu, za ž iva postavi l M ar t in ianu s , pr ae se sprov ince Sre do zem ske ga No r ika . — Iz t ega lahkosk lep am o, da je s talno ali v sa j za čas n o bival vCelej i. Sice r pa je bil V irunum na G os po sv ets ke mpo lju g l avno m es to S re do zem ske ga N or ik a ; za -četkom 5. s to le t ja je p ra es es radi ras to če g e r-

manske nevarnos t i ce lo p res tav i l svo j sedež vbol j z ap ad no ležečo Teu rni jo . D iocle t ianus je tudivojaško oblast ločil od civilne ter jo poveril po-vel jn ikom, imenovanim duces. Vendar pa n i imelavsaka prov inca sv o j eg a ; t ako so b ile če te S re do -zemskega Nor ika pod pove l jn ikom sosedne Po-savske Panoni je .

Uprava mesta in prebivalstvo.

V napis ih se imenuje mesto Claudia Celeja inse n av aj a k ot m unicipium. Iz teg a s ledi, da jedobi lo pravice mestne občine od cesar ja Claudi ja ,in s icer ne kot r imsk a kolo nija , am pa k sta rakel tska naselbina je bi la dvignjena v položaj občine,imajoče m es tno sam ou pra vo po r imskem vzorcu .

M e š č a n i (cives) in ostal i sv ob od ni s talni m estniprebivalc i (incolae) so imeli vsako leto na mest-nem trg u (foru) sk up ščino , n a kate ri so volil inove samoupravne ob las tn ike izmed t i s t ih oseb ,ki j im j ih je najstarejš i odstopajočih predlagalna temel ju pr i javl jenih kandidatur ; kadar teh n ib i lo , pa po las tnem preudarku. Glasovi so seoddaja l i po kra jevnih skupinah ( tr ibus ) , v katere



so bili meščani razdeljeni in ostali glasovalci zaslučaj vol i tve z žrebom pridel jeni .

Izvoljena s ta bi la najprej najviš ja dva oblast-n ika : duovira ( / / viri iure dicundo) in nato še

nj ima podre jena tovar iša : edi la (II viri aediles).Duovi ra s ta po s ta ros tnem redu predsedova la

mestni skupščini in občinskemu svetu, vršila ci-v i lno in de loma kazensko sods tvo , pod nadzor -stvom mestnega sveta upravlja la f inance ter kl i -cala prebivalce pod orožje i td . ; vsako peto le toje vrhu te ga nalašč v to sv rh o izvoljena dvo jica

naprav i la prem ože njski sezn am mestnih preb i-va lcev. Na osnov i tega se zn am a se je ses tav l ja lpr or ačun in m estni svet . D uov ira s ta imela narazpolago števi lno poklicno uradništvo. Edila s tavodi la m estn o go sp od ars tvo in vrš ila pol ic i jskon ad zo rst ve n o službo. Vsi š t i r je pa so užival i po -sebne časti , sl ično kakor visoki oblastniki v Rimu

V en da r s ta bili o b e dvojici ob lastniko v v vs ehvažn ejš ih za de va h sam o izvrš ilni organ m estn egasv eta , ki je d ajal na sv et e in uk aze , vrši l vr ho vn onadzors tvo in sp re jemal p r i tožbe zoper na redbeoblas tn ikov. Mestni sve t (senatus, ordo, ordo de-curionum, decuriones) je štel določeno število(navadno 100) doživotnih članov. Sestavl ja l se jena temel ju pe t le tn ih premoženjskih seznamov, pr ičemer so se v prvi vrst i upoštev al i od sto piv šioblastniki .

Pr av km alu, začetk om 2. s tole t ja , se je izvrši laizprememba: mes tna skupšč ina je b i la odprav-l jena in voli tev oblastnikov je prešla na mestnisv et , čigar članstv o je po stalo ded no . T ak o jenastal poseben viš j i mestni s loj (ordo), od kate-

rega se je ločil nižji (piebs). Še dobrih sto let inčas tno o blas tn iš tvo in člans tvo m estn eg a sve ta



je radi uvedenega jamstva za davke je lo pos ta ja t ib reme: t eda j j e d ržavna ob las t zače la p remožneo se b e pris ilno določati k vr še nja te častn e s lužb e.

S časo m a je nastal še sred nji s loj. Ob činskisvet je vol i l vsako le to iz vrst premožnih svo-bodnih in z las t i osvobojencev šes t mož (sexviriAugustales), ki so imeli nalogo, vršit i neke obrede(posebno na čast še ž ivečemu cesarju) ter soužival i s l ične častne predpravice kakor duovir iin edi l i ; zato pa so podprl i mestno blagajno inprirejal i igre . Ker so j im po dovršenem službo-

vanju častne pravice ostale, se je iz njih razvilposeben s lo j (ordo Augustalium), ki je dobil mestomed občinskimi svetniki (decuriones, ordo) terl judstvom (plebs) .

Seveda v mestu tudi ni manjkalo s loja , ki niimel ne javnih ne zasebnih pravic : namreč suž-njev. Na njih je počival dobršen del dela in bla-

gos t an ja . Ko t o svobo jenec (libertinus) je mogelsuženj doseči v iš jo soc ia lno s topnjo .T ak o v r imskih m unicipi jih sploh . O enakih

ur ed ba h v C eleji pr iča v rsta imen, oh ran jen ih nado m ačih in de lom a tudi na drug otnih spom enikih .

K ot duovira s e n a v a j a t a : C. Bellicius fngenuus(napis z Vipote nad Celjem) in Maximus. Na dveh

spo m enikih (eden iz Petrov č) m an jka s icer ime,s to j i pa j a sno : II VIR I (ure) D(icundo).

Edila s ta b i la : C. Atilius Secundinus in P. Al-binus Antonius (napis iz Trbovelj) .

Š tevi lne jš i so decurioni-. Terentius, CastriciusVerus (?), Antonius Avitus, Verpinus (napis odSv. Krištofa nad Laškim), C. Maronius Marcetlinus

(sarkofag iz Podvrha pri Sevnici) . Titus JuliusBelhcus (sarkofag iz Konjic) . — Enkrat se navajacelo ves mestni svet (ordo Celens(ium), ki po-



stavl ja mestnemu geniju votivni spomenik, indrugič se po sklepu dekurionov (decreto decu-rionum) s spomenikom, pos tav l jen im na javnestroš ke , pros lavl ja Verova hči En nia M ara radi

njenega izredno čednostnega ž iv l jenja .O avg ustal ih se v napisih nikjer ne gov ori ,

za to pa so š tevi lnejši plebejci , ki n as to pa jo vnapis ih brez posebne označi tve .

Tudi sužn je in osv ob ojen ce s rečavam o. M eddrugimi se nahaja suženj Insequens, ki je naprevilnag rob ni spom enik svojem u iz Ef ez a v M ali Aziji

poh a ja jočem u gosp odu , in Ti Claudius Favor seimenu je osv ob ojenc a ce le janskega m es ta (municipiiCeleta(ni) lib(ertus)): torej je tudi mesto imelosužn je . Nekol ikokra t s rečavamo sužn je in osvo-bo jenc e sku pn o s svob odn im i , in s icer v napis ihve r skega znača ja .

Č im so posta l i Rimljani gospodar j i s ta re ke l tskenaselbine , so brž na ju gled nejš e in pr i ja te l j ske d o-mačine uvedli v svoje interese s tem, da so j impodeli l i r imsko državljanstvo. Tak smisel ima vo-tivni kamen, ki ga je postavil C. fulius Vepo. N anjem pravi , da mu je božanstveni Augustus po-klonil r imsko drž avl jan s tvo ter da včno pros tos t .C. fulius Vepo donatus civitate Romana viritim etimmunitate a divo Augusto.

Ko je potem Claudius povzdignil naselbino vmunicipi j , je dobilo r imsko državljanstvo tudios talo pre biv alstv o kraja , dočim si ga je p o d e -že lsko pr idobivalo po osebnih podel i tvah, na j -številne jših tekom 2. sto letja , dok ler ni ko nčno ce sa rCaracal la (211— 217) vseh svo bo dnih prebiva lcevši rne države imenoval za r imske državl jane .

Tako so na celejanskih spomenikih kaj čestakeltska im ena , ki pa im ajo ž e rim sko obliko in



na s to pa jo de loma ko t sam os to jna ind iv idua lnaim ena , d elom a (zlasti po zn eje) ko t priimki, d očimso imena (in predim ena) la t inska , a li tudi o b r a t n o j

E n o s t a v n a i m e n a s o : Vepo, Surus, Coviiis,

Orgetes, Itto.S pr iponam i so tvo r jen a : Sentonius, Duronius,

Botonon, Cupitianus. Carm aeus, Albucius, Atebo-duus, Puravius, Boniatus (Boniata), Licovius (Li-covia), Finitus (Finita), Dubna, Veponia, Mogiona,Macena, Sornia, Volsaria.

M an jša ln e p r ipone imajo : Castalus, /antullus

(Jantulla), Vetulla, Diastulla, Bellicina.S e s t a v l j e n e b e s e d e s o : Nertomarus, Mace-

marus, Leucimara, Maricea, Atemeria.R az en ose bn ih imen kaž ejo na kel tski ž ivel j

pod zastorom rimske civi l izaci je tudi pojavi vskulptur i . Tako so ženske češče upodabl ja l i vdo m ači no ši : na glavi im ajo pre grin jalo, s l ično

naši peči, ali kapo, izpod katere viri svitek las,krog vra tu n osi jo b ron čen, sre brn ali celo zlatob ro ček, kr ilo pa jim je dolgo in spe to z z a p o n -kam i na plečih in na prsih. In slo ve č kip cele jan -skega «nor i škega vo jaka» preds tav l ja p ravegabarbara z izrazi t im obrazom, močnimi brki inkošat imi obrvmi .

Prav tako so kel tska tudi nekatera imena vCeleji češčenih bo ža ns tev . Zelo v er je tn o je , da jem ed po jav i k el tske ga živl ja tudi takih, ki so p red -keltskega, i l irskega izvora, le da je ločitev kelt-skega od i l i rskega zelo težka.

V en da r pa je dobilo m esto jako hi tro r im skizn ačaj , ker so se že ta ko j iz po četka Rim ljanizačel i v njem na sel je va t i . S a j se ta k o j izza prvih

deset le t i j prvega s to le t ja na napis ih pojavl ja jopoleg kel tskih tudi r imska imena. Nekatera izmed



njih so sc kmalu zelo razširi la. Kažejo nam šte-vi lnost nek ater ih rodb in, biva jočih v m estu, patud i na n j ihovo soro dn os t z rodo vi v I t a l i j i j T ak ai m e n a s o : Aurelius, Vedius, Vibius, Antonius,

Enn ius, Pom peius, Saturninus, M amilius, Petronius.V sploš nem pride jo sk or aj t ri kel tska imen a

na dese t r imskih . Gotovo pa to ne podaja pra-vi lnega ra zm er ja m ed kel tskim in r imskim živ-l jem. Večina napisov govori namreč o vojakih indr už ab no m očnejših, ki so bili na va dn o Rim ljani .N ad alje je mo rala r im ska poli tična in kulturn a

pre m oč vpl iva t i tudi na za m en jav o dom ačih imenz r im skimi; in na jp re j so jih zam en jal i t is t i do -mačini, ki so bili v rimski službi, ali pa so do-segl i vsa j v iš j i družabni položaj .

Prihajal i p a so prisel jenci tudi iz od da ljene jšihpo kra j in d rža ve , ne sa m o iz I ta li je . T ak o je ne kaFlavia Valeria pos tav ila nagrobn i spomenik sv o-

jemu mo žu, t rgovc u iz A frike (Aur(elio) Adiutoricivi Afro negot(iatorl)). In na drugem stoji v la-t inščini , ki po svojem slogu spominja jasno nagrščino, da ga je dal nap rav it i A urel ius Ba ss usiz B ara the Aureli ju M axim u, svojem u iz okol iceZeugme in vas i Henni je v Si r i j i izhaja jočemu bra tu ,in p a Sircu Aureliju S ab inu (Aur(elio) Maximocivis Surus ex regione Zeugma vico Hennia ...

Aur(elius) Bassus Barathe vivus fecit frat(ri) etAur {elio) Sabino civis Surus ex regione Zeugma).O rojak u iz Sir i je go vo ri tudi že gori na ve de nispomenik , k i ga je pos tavi l suženj Insequens .

Izmed s tanov govore napis i na jčešče o vojakih ,kar je spr ičo nj ihovega javnega položaja pravumlj ivo. Ra zen (že om enjenih) pro ku ra to r jev in

nj ihovih ter legijskih be ne ficia r jev sre čav am o tudivo jaš ke do slu že nc e (veterane ) , ki so v Celeji p re -



živl jal i svoja s tara le ta ter gotovo tvori l i važendel me stneg a prebivals tva . V ečinom a so pr ipadal iII. italski legiji (trije napisi), k ar je pr av um ljivo,sa j se je re kru tirala v N oriku in je tu tudi služila.

En ve teran ski na pis pr ipad a osmi legij i (VIII. Av-gusta) in eden četrti ( IV. Flavta).

Tu intam se je mud il v Celeji tudi vo jak k a-kega d ruge ga o dd e lk a ; n a jbr ž j e bil tu d o m a ;mogoče je tudi, da je prišel v Celejo o pril ikikakega pohoda svojega oddelka . Tako je b i l skorogotovo Celjan t is t i ~L{ucius) Cassiu(s) Cla(udia)

Maximus, stotnik ali centurio še ste legi je (leg. VI.Ferrata), ra zm eš čen e v Siri ji ki je pos tavi l v C e-leji dva kip a, en eg a cesarici Julij i in dr u ge g a D o -mitiji . Mudil se je v Celeji tudi Casius CalcinusTertianus, pr im ipilari j ( = prvi centurio) dva jse t elegi je (XX. Valeria Victrix). Prav tako DindiusRespectus, vojak t r ina js te legi je (XIII. Gemina), in

P. Dindius Speratus, ki je služil v tehniškem od-de lku kopačev nas ipov (specini augustales).

Nekol ikokra t se omenja jo duhovnik i , enkra ttrgovec (že navedeni Afričan) , na votivni plošči ,bogu V ulcanu posv ečeni , pa so darov alc i vs e-kakor pr ipadniki kovaškega s tanu, dočim so naMercur i jev i t rgovc i .

S ev ed a je tudi C ele jane uso da zan es la v š irn isve t . N av ad no ko t vo jake . Sre čavam o jih v P tu ju ,V icenzi, O gle ju, G ene vi, pri S v. Juriju ob Dolge mjezeru na K oroške m , v Mainzu in čes to v Rimu.E d e n izm ed nj ih je po stav i l v Celeji vot ivni s p o -m enik, ker se ie s p o to v an ja sre čno vrni l v sv etomesto (Rim;, drugi, vojak II . i talske legije, se je(b rš čas 1. 237.) udeležil bo jn eg a po ho da prot i D a -

Kom ter je pri tem poginil , in tretjega so ubili Ma-cari (Mattzari), ki so bi l i morda razbojniško pleme.



Nihče izmed njih pa ni dosegel tolikih častikako r Titus Varius Clemens, najs lavnejš i Cel jans tare ga veka , čigar m oška leta pa da jo v s re do2. sto letj a. Izprv a je bil oficir , p oz n ej e pa je z a -

vzem al v isoka up rav na m esta . Iz nap isov je ra z-vid no , da je bil po v r s t i : 1. pov eljnik II. m a ce -donske kohor te Ga lcev (praefectus coh II. Gal-lorum Macedonicae), 2. višji o ficir XX X. leg ije(tribunus legionis XXX. Ulpiae), 3. poveljnikII. pa no ns ke ga kon jeniške ga oddelka ( p r a e f e c t u seguitum alae II. Pannoniorum), 4. poveljnik p o -možnih čet , poslanih iz Španije v TingitanskoMa v r e t a n i j o (praefectus auxiliorum in MauretaniamTingitanam ex Hispania missorum), 5. poveljnikdv ojn ega odd elka (1000 m ož) br i tansk e konj iče(praefectus equitum alae Britannkae miliariae),6. prokura tor Gl ic i je (procurator Augusti provinciaeCiliciae), 7. prokura tor Lusi tani je (procurator Au-gusti provinciae Lusitaniae), 8 . p roku ra to r Mavre -

tani je Caesarens is (pr oc ur ato r Augusti provinciaeMauretaniae Caesarensis), 9. prokurator Reti je(procurator Augusti provinciae Raetiae), 10. pro-ku rator Belgi je in ob eh G erm anij (procurator pro-vinciarum Belgicae elutriusque Germaniae), 11. ce-sarski ta jnik (ab epislolis Augustorum — Ma r k aA urelija in Lu cija Vera), 12. ce sa rsk i na m estn ik

(legatus Augusti) v Dakiji , kjer je umrl okrogleta 180.

Zmotna je t rdi tev, da bi bi l pokopan v Lip-nici (Flavium Solvense) , kje r n a j bi bili za ce sa rjaMaksimil i jana I . našl i njegov grob z žaro, kos tmiin pepelom ter nagrobni spomenik z njegovimime nom . Da m u je pore klo iz Celeje, je čisto

go tovo — v nekem nap isu s to j i : T. Vario T.Fil(io)Clementi Cliaudia) Cel(eia) — in ro js tno mesto



ga je po čast i lo s tem, da mu je po stav i lo večnapisnih spo m eniko v. Pa tudi prebivalc i v Ger-manij i , kjer je bi l prokurator , so se mu izkazal ihva ležne z nap isom in Ma vre tan c i so ga p ro -

slavi li z dolgim verzif ic iranim na piso m , po leg tegaso morda oni dal i izvrši t i za njegovo rojstno mestokip (že om enjen ega ) «nor išk ega vojaka*, o ka -terem se sodi , da pre ds tav l ja Tita V ari ja Clem enta.

Češčenje bogov.

Rim ljani so pr inesl i v Celejo tudi sv oje b o-go ve . N aj ve čje češčen je je užival v m estu sambož j i pog lavar fuppiter. V napisih se na va dn oimenuje ko t Ofptimus) M(aximus) — Najbol j š iin Največji . Tuintam pa nosi tudi druge značilnepr idevke . P o enkra t se im en uj e : O dvra čeva lecnesreč — Dep (ulsor); A rubian ski va rov ate l j —

Cons(ervator) Arubianus (Arubium, mesto v Tra-ki j i ) ; Gromovnik — Fulm(inator); Car višin —Culminalis; B oža ns tv o Pen insk ih A lp (na sedanjif r a n c o s k o - l a š k i m e j i ) — Poeninus. Poleg n jeganas topa jo še d ruga božans tva boga t ih r imskihnebes . Ta ko bog ognja in ko vaš tva Vulcanus, b o gt r g o v a n j a Mercurius, b o g v o d a Neptunus, bog bo jaMars. S posled njim se tudi javl jata he rojsk i junakHerkules in Victoria, pooseb l j ena bog in j a zmage .Niti na poo seb l jen o s ta lno srečo, k i se im enu jeFortuna Stabilis, niso pozabili . Zatekali so se tudik vsem bo gov om in bogin jam (Deis) D(eabusqueomnibus), mrtve so pr iporočal i podzemel jskim bo-g o v o m D(iis) M(anibus) in obračal i so se za var-stv o do hišnih duh ov (Lares), do mestnega geni ja

(Genius civitatis) pa tud i do cesa rskega (GeniusAugustus).



T ak o v napisih . P a tudi v plastiki se namjavl ja jo bo žan sk a bi tja . Pre les tna Sreča (Fortuna),mladostni bogovi l jubezni , Amorji, dobroho tn i ge -ni j i , božanstvo meseca Luna in bržkone sam bi-

strovidni solnčni bog Apollo so v marmor ju raz -vese l jeva l i oko s ta roveškega Ce l jana .

Ipak domačinom rimski božj i rod ni zadostoval .Č asti li so tudi nek ate ra b ož an stv a, ki so jih do -bili od svo jih k eltskih d e d o v in so bila p o k ra -j inske ga ali pa čis to loka lneg a zn ača ja . Pre šla sota bo ža ns tva čis to v krog r imskih bo go v in so

jih gotovo začeli časti t i tudi r imski naseljenci V na-pisih čitamo ime Epone, ki je bila boginja konj inje imela zlast i v Po ren ju razš ir jen kult . S re čav am otudi sveto Norejo [Norela Sancta), bogin jo po-kra j ine, in sv eto ali bo ža ns tv en o Celejo (CeleiaSancta ali Augusta). B o ž a n s t v o S a v e (Savus) paje bilo češčeno vsaj v bližini, prav tako Adsal-luta, ki so jo pre j smatra l i za božanstvo Savinje ,se d a j pa jo pr ip isuje jo brzicam . N a Sav i višeH rastn ika jih je m no go in S av u s ter A dsal lutanas topa ta v nap is ih skupn o . V sekak or pa so S a-vinjo , nemirno in čes to bregove pres topajočo rekopred stavl ja l i tudi v p las t ik i : dva mlad ostna , r o -ga ta kip a, ki sta se o hra nila, dočim sta se dru gadva izgubi la , s ta poosebi tev n jene moči , pa na j

je tudi v tem mišljen grški vodni bog Acheloos.Predr imskega, ke l tskega porekla je tudi bog so-rods tva Genius Anigemius.

K ak or v drug ih rimsk ih m estih se je tudi vCeleji izza ko nc a 2. sto letja jel širi ti kult o rie n-ta lskih bogov, z las t i so lnčnega in odrešujočegab o ž a n s t v a Mithre. Na n jegovo češčen je spomi-

nja ta dva v b liž in i m esta na jde na napisa . Ed en ,nepopo ln , j e s seve rneg a p obo čja M ik lavškega



hriba in se glasi : M{ithrae) /(nvicto) Ex imp(erio)Aem ilia do (no) (d)edit— Neprem ag l jivemu M ith ripo ukazu darovala Aemil ia . — Drugi je bi l naj-den sredi zapadnega pobočja Mal iča , hr iba med

Celjem in L aš k im ; nah a ja se na m ajhnem vo t iv -nem spom eniku iz peš čen jaka in s lo v e : /nvictoMit(h)re Surioni— N eprem agl j ivem u M ithr i, S i rcu .

Nekje v Celju ali v bližini je bil najden maj-hen M ithrov rel ief , ki se na ha ja se d aj v cel jskemmuzeju . — Na češčenje f r ig i j ske «božje matere*Kybele spominja rel ief njenega l jubl jenca Atysa,

božans tva pora ja joče se pomlad i : s p laščem za-str ta f igura s prekriža nim i nog am i se na slan ja napas t i rsko pa l ico (pedum) ter z roko podpira glavo.

Omenjajo se tudi duhovniki . Tako je bi lo či ta t ina nekem v Žalcu na jd en em spom eniku ime ce l j -s k e g a Ma r t h o v e g a s v e č e n i k a : Mascillus Mascil-linus. In o l ta r je so pos tavi l i : Juppi ter ju duhovnikC{aius) Ruf(ius) in čast i lc i ; Mercuri ju Augustu- duhovnik Julius Lucifer in časti lci; VulcanuA ugu stu — (duhovnik) G[aius) Mascul(inus) Lusorin časti lci; Geniju Anigemiju — častilci . Za du-hovnikom imenoma naštet i čast i lc i so člani bra-tovščine (sodal i tas) do t ičnega bo g a ; M ercur i jev ičast i lc i so bržkone trgovci , Vulcanovi pa kovači ,oboj i so b i l i združeni v udruženju , imenovanem

collegium.S ev ed a je m ora lo bi ti v m estu več s vet išč.

Z večjo a l i manjšo gotovost jo je mogoče skle-pa t i na Jupp i te r jevo , Apol lonovo , Mar tovo in Her -culovo. Morda je tudi Mithras imel svoj tempel jna Maliču in na Miklavškem hribu, kjer so senaš l i n jegovi napis i . Za pr ipovedko je pa t reba

smat ra t i mnenje o Apol lonovem sve t i šču na Gozd-niku in o M.throvem na Vipoti .



Krščanstvo.

Is točasno s prodiranjem Mithrovega kul ta seje v naših kraj ih začelo š ir i t i tudi krščanstvo;

do naša l i so ga vojaki in t rgov ci . O njeg ov em p o -javl janju v r imski Celeji imam o le m alo po da tko v,za dobo pred Constant inom Velikim (313 — 337),ko je dobi lo sv ob od o izp ov ed ov an ja in š i r jen ja ,ce lo n ikakega . Legenda o sv. Maksimilijanu, krščan-ske m m učeniku iz Celeje, je iz 13. st o le tj a ; se -stavi l jo je najbrž neki pasovski kanonik, ko jetarnošnji škof B ern ard obn ovil češčen je tega sv e t-

nika. Po njenem besedilu se je rodil Maksimilijanv Celju, bo ga tem in lepem rim skem m estu, «drugiTroji», kot sin odličnih in premožnih staršev.Že od otroških le t vnet za vse dobro in od du-hovnika Oranija pou čen v krščans kih naukih, jepo rani smrt i rodi te l jev razdal vse premoženjemed uboge. Kmalu je bi l poklican na škofovsko

sto lico v m estu La urea cum ob Do navi , od ko derje za skupne v lade cesa r jev Cara, Carina in Nu-meriana (283— 284) ob iska l s vo je rod no mes to ,ko je bil v njem ces arsk i nam estnik ( tyrann us,iudex) Eulasius. Ta je sil i l kristjane, naj darujejoMartu. Maksimil i jan pa je šel k njemu in muočital, da vo di l judstv o v časn o in ve čno po gu bo .R azja r jen i nam estnik ga je za t o s tavi l pred o d -ločitev, ali n a j tudi sam d ar u je M ar tu , ali n ajpr etr pi sm rt. M aks im ilijan je volil d ru go in nanjegovem grobu zunaj mesta so se potem godi l ičudeži .1 — Torej t ip ična s rednjeveška legenda brezkak ršn ega koli določlj ivega zgo do vin ske ga jedra .

1 P o p o b o ž n e m p r i p o v e d o v a n j u s e j e n a h a j a l a r o j s t n ah i ša M aks imi l i janova na p lanot i , k jer j e zdaj k tp uc insk isamostan . — Maks imi l i janova mučen i ška kr i j e ba je pad la



Za ob sto j ško f i je v Celju ž e v prvem s to le t jukrščansk e sv ob od e govo r i nedav no v Š t . Pav lupri Preb old u odk ri t nap is , ki je doše l t ja k aj v se -kak or iz ce ljsk ih rušev in . H ek sam etrsk i verz i

imajo akros t ihon Gaudenti(us) in pod njimi jevk le sano episcop (e?). Ker se pravi v zadnj ih dvehverz ih , da na j Gaudent ius pros i Boga, da ne pr idev n jegovo čredo r joveč lev („in tua ne veniatgrege fervidus leo"), je mogoče, da je bi l Gau-dentius cel jski škof tedaj , ko je sredi 4 . s tolet jaa r i ans tvo povz roča lo ve r ske zmede v sosedn i

Panoni j i .Drugi cel jski škof , čigar ime je ohranjeno, jebil Ivan, ki ga m ed drugimi škof i na va ja zap isnikgradeške s inode iz le ta 579. Sinoda se s icer nivrši la in je zapisnik ponarejen, a l i ker so imenanek ater ih v n jem nav ede nih šk of ov h is tor ična , jetudi eks is tenca ce l jskega škofa Ivana okrog 1 .579.bol j a l i manj zagotovl jena . Neki škof Ivan se šedvakrat omenja, le ta 590. in 599.; v prvem letubre z na ve db e škof i je in v d rugem ko t iz Pan oni jedošl i in za N ov i gra d v Is tr i im eno van i ško f .Prav ver je tno je , da imamo v vseh t reh s lučaj ihop rav ka z i s to ose bo , s ce lj sk im š ko fom Ivanom .Najbrž je Cele jo zapust i l že pred le tom 579. ,ka j t i v teh časih so pr ih ajal i Slov enc i in O bri ,

k i so so vra žno nas top a l i nap ram pre j šn jem u p re -bivalstvu in se j im je Ivan hotel ogniti .

V jasnejš i luči se nam kaž e krš čanstv o v

na m esto , k jer j e zda j «s tu den ec ob glav l j enja sv . M ak s i -mi l i jana* ( fons deco l la t ion i s sanc t i Maximi l ian i ) , nad ka-t er im je sez idana majhna kape l i ca . Cerkev na l egendarnem

m estu ob gla vl jen ja je ba je zgr ad i l sv . Rup ert le ta 698. ;v resn ic i se pa mora smatrat i za us tanovo i z dobe grofovC e l j an ov .



Cele j i po odkr i t ju s tarokrščanske bazilike v celjskihtleh (si. 1). Ko so (1897) po lag ali te m el j za no vopoštno poslopje v b l iž in i kolodvora , so zadel i vnas utih t leh 5 0 do 90 cm globoko na os tankezidovja , mozaikov in s t rebrov, opeke in ožganihlesnih drobcev.

Zidovje iz s labega škr i las tega apnenca je tvo-

r ilo dva vz po red na 50 do 60cm

debela in do 50cm

iz prvotnih ta l se dvigajoča z ida : os tanek s tareap sid e. Zu na nji , pol igonalni z id je tvori l p rav o

O r o že n , Z g o d o v i n a C e l j a . 3 3 3



steno, dočim je notranj i , polkrožen in š ibkejši ,bržkone s luž i l za podstavek ol tarni ogra j i a l i zased ala duh ovščini . Po dru gem m nenju je pa p re -haja l v s teno tudi not ranj i z id in prazen pros tornad ob em a je s luž il za sh a ja n je duho všč ine naposve tovan je ; na s r ed i t ega p ros to ra odkr i t a mar -m orna ta p lošča na j b i b ila os tanek ško fov ske gasedeža . I z os tankov s tebrov lahko sk lepamo, daje imela baz ilika tr i lad je, ka terih sr ed n ja je bilaširoka 6 m 4 0 cm, vsa cerkev pa 13 m. Ipak jebil odk ri t s am o sev erni del sr ed n je lad je in še

te ne v ce lo ti , za pa d na s t ran z g lavnim vh od omje prav tako kakor južni ladi jski del ostala podzem ljo . D olgost razkr i te ladje je z ap s id o vre dznaša la neka j nad 29 m. Orient i rana je b i la cer -kev točno od vzhoda pro t i zahodu .

V aps id i in v severn em de lu g lav ne lad je n a j -deni mozaiki so bi l i pestr i in s l ikovit i , sestavl jeni

iz rdečih opekast ih, črnih in bel ih apnenčast ih,zelenih , rum en ih in r jav ih and ezi tn ih koc k, a livseskoz i doka j s labo ohran jen i . P rep le ta l i in ob-dajali so j ih geometrični, rastl inski in živalskio m a m e n ti, med drugimi spletki, l ist i in ptice.V vel ikih črkah so se javl jala imen a ve rn iko v,ko so dal i napravi t i navedeno dolž ino mozaičnih

tal . Imena so deloma nečitl j iva. Med čitl j ivimi niveč ke l tsk ih , pa č pa sp om in ja jo nek a te ra na g r -šč ino . Po jav l ja jo se : Propinquus, Maximinus, De-siderius, Antonianus, Marcelinus, U rsus, Simpli-cius, Optatianus, Honratus, Urša, Ursicina, Am an-tia, Severa, Aurelia, Optatia-, pa tudi Abrahasir,Nonnosa, Beronice. P o s e b n o p o z o r n o s t v z b u j a t aimeni dveh ce rkven ih oseb : Justinijana, d iakona ,in Leona, sho las t ika .

Vendar pa ta bazi l ika ni bi la najstarejša cerkev



v Celej i. Tik o b njeni se ve ro vz ho dn i s trani sose nam reč naš li os tanki z ido vja po do bn e, tod am an jše in bo lje zg ra jen e s ta vb e. Očividno je bi la

tu s tar e jša cerkev. Ko je pos ta la prem ajhn a , sozgradil i no vo . Zg odilo se je to v pete m ali m ordašele v početku šestega s tolet ja , torej t ik podpropadom r imskega gospos tva .

V zvezi s to a li kak o drug o ce l jsko s ta ro -krš čans ko cerk vijo je m ord a tudi kam en , ki so ganašli (1907) na dvorišču trgovca Kolenca na KraljaPetra cest i in ki je zdaj v mariborskem muzeju.

Nos i nap is : Virgo perfpetuaj — Ved no dev ica .Izm ed odkri tih gro bo v in izkop anih nag rob nih

spomenikov sega jo go tovo neka te r i v k rščanskodobo, vendar se krščansko poreklo v večini s lu-čajev ne da dok azat i . T ak o so m la jšeg a po stan kasarkofagni grobovi , k i so pa ze lo redki , nadal jesporadično se ponavl ja joči napis i z novejš imi

fo rmulami : vix(it) an(nos), c (uravit) tit(ulum ) —živel je let . . . . ; pr es kr be l je s po m en ik. Kotkrš čansk i se v sta rejš ih delih sm at ra sledeči, vbivši občinski hiši v G os po sk i ulici št . 3 vz ida ninap i s : I{n) h(oc) s(igno)... haec iacit quam damMaximus i(ri) C(hristo) D{eo). — V tem znamenju. . . tu leži neki M axim us v Kris tu B ogu. P ra v

tako tud i : Petronia P. f(ilia) Maximilla hic quie-scit. L. Petronius il r s a? . . . Petronius . . .Petronius il . . . an XXII. Mogoče je krščanskiVictor Fato na m ajhni kva dra ta s t i p lošči s po so dov sredi .

Topografija.

Podat i točno topografsko s l iko s tare Cele je jesko ra j nem ogo če . Novo m es to je nam reč nas ta lona p ro sto ru S tar eg a; in za to so se v času, ko

3* 35



sve t še n i imel znans tvenega in te resa za a rheo-loške predmete , zabr isa l i mnogi s ledovi , pa tudipotem, ko se je ta interes že vzbudil , je ostalopre i skavan je bo l j a l i manj s luča jno , odv isno ve-

činom a od gra db en eg a de lo van ja . Ta ko je ne -mogoče, določit i mejo med skupinami r imskih hišin ul icami. Le tu pa tam je jas no raz m er je n a-pram današn jemu s tan ju , jugovzhodni de l Go-sposke ul ice n . pr . poteka nad nekdanjo r imsko,is to ve l ja za de l Vodnikove, drugod je obra tno,tako so se odkri l i z idovi r imske hiše nasredi

P reš e rn ov e u lice p red pos lop jem s ta reg a okro žneg asodišča .

Z lego Cele je je v ozki zvezi vp ra ša n je otoku rek e S av inje . M ar l jiv i pre isko va te l j Cele jeG abriel Se idl je m en da prv i ( leta 1843) izrazilm nen je , da je tekla Sa vin ja v r imski dobi ne -ko l iko severne je , nekako med današn jo bo ln ico

in že leznico ter se je n ekje b lizu se d an je M ak si -mil i janove cerkvice s tekala z Vogla jno. Do tegapre pr ičan ja ga je d ov edlo d ejs tv o, da se je naš lot ik ob da na šn j i s t rugi in de lom a ce lo v n je j pre cejr imskih pre dm eto v, tudi spo m en iko v, o ka terihni sodit i , da bi bili izprem enil i po lož aj . P o zn ej e —vsekakor p red nas t ankom s redn jeveškega Ce l j a —je pa Sav in ja svo j p re j šn j i tok zam enja la s se -danjim; al i tudi v r imski dobi je tekel del vodetod po ozkem rokavu, v katerega so se iz l ival it ja k aj na gn jen i kanal i. — Izza Seidlovih časovse to mnenje s ta lno ponavl ja .

Prece j šn ja s topn ja ve r je tnos t i se mu n ikakorne more odrekat i . Govor i zanj od Seidla na-vedeno de j s tvo naha jan ja spomen ikov v s t rug i ,razm ero m a n izka lega seve rne m es tne okol ice inm an jk an je r imskih izkopin na tem ozemlju . Ni pa



2. Načrt se d an jeg a m est a z vr i sanim i .Vimskimi najdba m i .

N > j d i š č a : I . o l t a r E p o n i in s v e t i C e l e j i ; 2 . o l t a r M e r c u r l j u ; 3 . m e s t on a j d b , o d k r i t i h o b g r a d n j i ž e l e z n i c e ; 4 . o s t a n k i o ' - z i d j a , o l t a r N e p t u n uflug ustu; 5 . M i t h r o v n a p i s n i k a m e n ; 6 . n a g r o b n i k T . C l a u d i j a ; 7 . s t e -b r i š č e r i m s k e g a t e m p l j a ; 8 . o l t a r J u p p i t e r j u ; 9. o l t a r M a r t u H e r c u l u ;10 . „ V r a t a z a n t i k a m i " ; 1 1 . n a j d i š č e s t a v b n i h o s t a n k o v in s k u l p t u r n ap r o s t o r u v o j a š n i c e K r a l j a P e t r a ; 12. n a j d i š č e s t a v b n i h o s t a n k o v ins k u l p t u r n a p r o s t o r u N a r o d n e g a d o m a ; 13. K<P r o g a i e g a v o d n e g ab o ž a n s t v a ; 14. v o t i v n i s p o m e n i k C o n s t a n t i n u V e l i k e m u in d e u s I l / l i o sa l i t a k o z v a n a d e a C e l e i a ( p r e d m i n o r i t s k o c e r k v i j o ) ; 15. n a g r o b n i kS i r c u A u r e l i j u M a x i m u i n n j e g o v e m u b r a t u . A ur e li ju S 8 b i n u ; 16. s t a v b n io s t a n k i n a p r o s t o r u m e š č a n s k e š o l e : 1 7. o d l o m e k F o r t u n e ; 18. k o -p a l i š č e ; 19. s t a r o k r š č a n s k a b a z i l i k a n a p r o s t o r u s e d a n j e p o š t e ; 20. p r o -k u r a t o r s k i in v o j a š k i k a m e n i ; 2 1. r elie f M e d u z e ; ? 2 ž e n s k o d o p r s j e ;23 . s t a v b n i o s t a n k i n a p r o s t o r u L e m a i č e v e v i l e ; 21 . c e r k e v s v . M a -k s i m i l i j a n a z a n t i k a m i , v b l i ž in i , p r o t i V o g l a j n i , v n j e n i s t a r i s t r u g i

n a j d i š č e „ N o r i š k e g a v o j a k a " ; 2 5. r i m s k i g r o b ; 26. s t a v b n i o s t a n k i n a p r o -s t o r u n o v e B o ž i č e v e h i š e ; 27 . s t e b r i š č e ( o s t a n k i t e m p l j a ? ) ; 2 8. g r o b l i ep r i S t i g e r j e v i v i l i ; 2 9 . z i d n a J a n i č e v e m n a d p a r k o m ; 3 0. v i la n a S e v c l h .



sledu o kaki s trugi , kar se v se en o da razlag at is tem, da jo je reka s topnjema zasipala in pre-mešča la .

Gotovo je tudi , da je morala Savinja po r imski

do bi ve čkrat preplavi t i dol ino, s a j je planinsk a reka,ki je v količini v o d e p o d v rž e n a period ičnim iz-prem em bam in nos i s seb o j m nogo p roda . M ordaje pr iš lo celo do pravih vodnih katastrof nad bivšeCele jo . Ruševine r imske Cele je se nahaja jo vs ledtega pod prodna to nap lav insko p las t jo , ka te re de -belos t znaša 50 do 120 cm, mestoma tud i več

Rimska Ce leja se je po do bn o kakor no ve jšeCel je os red oto čevala na t reh pra v nizkih vz p e-tos t ih , k i jih o z n a ču je jo : na jugu Slomškov trgz župno cerkvijo in južnim širšim delom Glavnegatrga; na zapadu vojašnica Kralja Petra in Na-rodni dom; na severu četverokot, omejen po K raljaPetra cesti, Cankarjevi in Aškerčevi ulici ter cerkvisv. Maksimilijana.

N ajs tare jš i je brez dvo m a južni de l, nas lonje nna s ta ro ke l tsko nase lbino T o spr ičuje de js tvo ,da so se našl i tu na jsta rej š i sp o m en ik i ; z last i (žeomenjeni) vot ivni spomenik Gaja Jul i ja Vepona,ki so ga naš l i pod krs tn im kamenom župne cerkve ,in pa (tudi ž e na ved eni) v bližini na jde ni na gr ob nispom enik m es tnega os vo bo jen ca T iber i ja Claud ijaF av or ja in n je go ve žen e Juli je Pusil le . O b a d v asta s igu rno iz prve po lovice I. s to let ja , prvi v er -jetno celo iz prvih let po Augustovi smrti (14. po Kr.).Sr ed išče tega m estn ega dela je m end a tvori l tem -pel j (mo goče Jup pi ter jev a li Herculov) , h ka terem uje spadalo bržkone vel iko s tebr išče , č igar s tebr iso, kakor kažejo najdeni del i , meri l i v premeru

1 m. Tik za tem stebriščem so bi l i na prehoduG lavn ega t rga v G osp osk o ulico izkopan i os tank i



velikega št i r ivo glateg a po slop ja iz lom ljenega k a-m ena, m arm orn atih in peščenih plošč. — So lidn odelo priča o večji s taro st i . O dto d lahko za sle -du jem o os tanke s tav b (z idovje , m oza ike , s tensk e

s l ikar ije ), nag rob ne in vot ivne spom enike na vsest ra n i: vz do lž G lavn eg a trg a (št 5, 12, 13, 15,16,1 7) , G osp osk e ulice (št. 3 ,9 ,1 6, 18 ) . Na okopih(št. 2, 9, 11) in Pred grofijo (št. 6), vzdolž Ko-cen ov e in Ra zlag ov e ul ice v n junem južnem delu ,na Slo m šk ov em trgu, v Kapuc inski ulic i in naobeh bregovih Sa v in je od Kap uc inskega m os ta

do izl iva Voglajne. Za iz s tarost i izvirajočo važ-nost tega mestnega dela govor i tudi pes t ros t tunajdenih vot ivnih spomenikov: Juppi ter ja (pos tavi labratovščina) , Vulcana (postavi la bratovščina) , Mer-cur ija (pos tavi la bra to vščina) , M ar ta H erc ula ,Victori je in N ore je , E p o n e in sv ete C eleje terN ep tun a Au gusta . En ak o dokazi lna je pra v v temm estnem delu n ajbo l je razvi ta r imska kanal izac i ja .

Za pad ni , na p ros to ru N aro dn eg a dom a in vo -jašn ice K ralja P etr a ležeči del je nek oliko m lajši ,se ga pa go tov o do početk ov II. s tolet ja . Ko soleta 1895. kopa li tem elje za N aro dn i dom , so z a -deli na vzh od ni s trani s tav biš ča na s i lno trd nobetonsko gmoto, k i je tvor i la morebi t i jugovzhodnivoge l u t r j eneg a r imskega gradu (arx), ka te regado m ne va ne in s l ične s ledo ve so naš li ne ka j letp o p re j tud i na na sp ro tni stra ni trg a (si. 3). D ob rih30 m nav zve n pa so odk opa l i jako m očan, izpeščenih kv ad ro v zg raj en in polnih 6 m debe lz id , b ržkon e o s tanek r imskega mes tneg a obz id ja ,zg ra je ne ga m ord a še le v 3 . s to le t ju , ko so posta l ičasi bo lj ne va rni. Ali tudi n a dv orišču ju žn eje

ležeče vo jašn ice so se našl i s ledovi s icer m an jtrdnih zidov in na meji med Narodnim domom



3 . Ostanki r imskih s tavb ,

o d k r i t i n a p ro s t o ru N a ro d n eg a d o m a .

4 • ud f .

i • . i«. w

in dv or iščem vo jašn ice os tank i r im ske hiše (s tene,

mozaik, s tenske s l ikar i je , h ipokavst ) . Važna jena jdb a krasnih skulp turn ih de l na pro s toru ob ehst a v b : t r inajs t ih og rom nih, do 142 cm dolgih, zras t l inskimi ornament i okrašenih kamenov, k i sos lužili za s tavb ni ven ec (N arod ni d o m ); b lizu1 m vi soke kodras t e mlados tne g l ave , p reds t av-l j a joče menda Apol lona , dobro ohran jenega r e -

l ie fnega spom enika s spečim End ym ionom , ka -te rem u A m or do va ja Lu no, ve l ikega re lie fa spa lm ov i m d r e ve s om , r oga t e ga vod ne ga bož a ns t va



(vojašnica) ; kor in tskega kapi te l ja in de la or jaškegastebra, iz katerega j ih je narejenih kar osem,no sečih balk on m estn e hiše. Vrhu teg a je bilotu na jden ih ne ka j napisnih in ve č nag robnih sp o -m enikov, pa še m noštv o m anjš ih arheoloških p re d -m eto v. V se to priča, da je mo rala biti na tempros toru razen gradu še kaka druga m on um en -talna s t a v b a , br žčas sve t išče (m o rd a flpollo-nov o) . — Od tod g red o s ledov i rimskih s ta vb(os tanki z idov in močnih s teb rov , m arm orn ateplošče, del i s tavbnih vencev in mozaiki) pa na-

grobni spomenik i in d ro bn e na jdb e po Preše rn oviul ici navzgor do njenega stočišča z Glavnim trgom;našl i so se na pro s toru m estne h iše , s re ske ga p o -glav ars tva , š t. 2 4 , m inor i tskega sam osta na , š t . 16in 4, na sredi ceste pred bivšim okrožnim sodiščem.

V t re t jem, severnem delu mesta je nase l jenostizpričana za dru go po lovico I . s t o le t ja ; s to le t

p oz ne je , za v lad e ce sa rj ev flntoninov, pa je bilotu že s red išče m es ta . To d ok az u je na jd ba (ženavedenih) prokura torskih in os ta l ih (časovnonekol iko m lajš ih) vojaških spo m enik ov na tempr os tor u (na v rtu hiše š t . 24 na Kral ja P etr acest i ) . Veliko števi lo — tr ideset — skupaj naj-den ih spomenikov s i na j laže raz lagamo z do-

m nev o, da se je m oral tu (vsa j izza sre de 2. s t o -let ja) na ha jat i m estni t rg «forum ».2 Obši ren pros to rr imskega fo ra so ob da ja le j avne zg radb e : mes tna

2 Ipak se v no ve jš i do bi s tav i ce l jski « forum» v južnidel mesta . Lahko se je tam nahajal i z početka in je se-v e r n e j š i n a s t a l š e l e r ad i v e č j e g a r a z v i tk a m e s t a . V s e -kakor so vs i da l e ko sež ne jš i sk l ep i o zun anjem i zg l ed u

r imske C e le je bo l j a li manj p roblem at i čn i . — T u bod io m e n j e n o , d a s m a t r a j o n e k a t er i n a j d i š č e go r n j ih s p o m e -nikov za mes to Juppi ter jevega templ ja .



posve tova ln ica (curia), tržnica, templji (eden aliveč) . Pre d nj im i so se na ha jal i go vo rnišk i ode r ,ok rog kater ega so se zbi ra li m eščani , da zv ed okaj o javnih za de va h in se po raz go vo re , pote m

pa spomeniki, ki niso bil i samo v čast t istemu,ki so ga proslav l jal i , am pa k služil i so v dob roime tudi t istemu, ki j ih je postavil . Razen tehspomenikov govore za važnos t p ros to ra še d ruge ,in s icer odl ične najdbe: znamenit «Noriški vojak»(na jden v s tar i s t rugi V ogla jne pred cerkvi jo sv M a -ks imi l i j ana) , žensko doprs je ( j ako poškodovano ,

na jde no pr i opu ščeni cerkvi sv . A nd re ja) , torz oFortune (najden v bl iž ini vogla Vodnikove ul icein Kralja Petra ceste), relief z raznim upodobljenimrimskim orožjem (sedaj izgubl jen) . Zgovorne pr ičeso tudi ostanki znamenit ih s tavb. Tako je bi l južnood sk up ne ga najdišča pro ku ra tors kih in os ta lihvo jašk ih spomenikov na jden vzdolž Cankar jeveulice ob se že n m ozaik s hipo kav st i in vz ho dn o odnje ga pa se ve rno od (že om en jen e) bazi l ike se jena ha ja lo kop al išče; odto d s i s lede o s tanki z idov,moza ikov , h ipokavs tov , s tebrn ikov , m armo rna t ihplošč in manjših arheoloških predmetov t ja dol ido Aš ke rčev e ce ste in še čez, v p ravc u pro t ipos ta j i . — Tudi na jdbe na zapadni s t rani Kral jaPetra ces te pr iča jo o sklenjenost i tega mestnega

dela. N a M iklošičevi cesti so bil i kar 4 m glob ok oizko pa ni os tan ki sten skih slikarij, v bližini nje ne od -cepitve od Kral ja Petra ceste so se našl i ostankizidov in na nasprotni s t rani (na s tavbišču novehiše dr . Božiča) sphan r imski t lak ter gromadazdrob l jene s t rešne opeke . Malo južne je od tod sobi l i na mestu sedanjega zapadnega kr i la meščanske

šole odkri t i temelj i drugega r imskega kopališča,združenega z večj im poslopjem. V sosedni Gle-



dališki ulici je prišel na dan mozaik in v Ipavčeviulici so našli os tan ke orj ašk ih ste br o v, ki pr ičajom orda o nekd an jem templ ju . T emu se p r id ru -žu je jo še na jd be drobn ih pre dm eto v in š teviln ihna gro bn ih ter votivnih spo m en ik ov (n. pr. reliefMeduze , na jden ob odcepi tv i Mikloš ičeve u l iceod Kral ja P etr a ceste) Pod V odn ikov o ulico jebil tudi odkrit r imski kanal. Prav tako so se našlis ledovi r imskih s tavb vzdolž južnega , s ta re jšegade la K ralja Pe tra ce st e (št. 1, 3, 9, 6 in 16) intudi v Aleksandrovi ulici (št . 5). Značilno je, da

s tavi v ta de l m esta M ar t ov o svet išče s re dn je-ve šk a M aksim il i janov a leg en da , ki se s icer tudi vtem slučaju ne m ore sm atrat i kot zgo dov insk i vir .

Omenjeni tr i je mestni deli so bil i torej vse-kako r sk lenjen o zaz idani . Na hajam o pa s led ov estavb tudi v sosedni okolici . — Na desni s traniSavinje je t ik nad vhodom v park in zahodno

od kapucinske cerkve iz ravnana p lanota , ka terezemlj išče s icer še ni preiskano, vendar je dobroviden kakih 30 m dolg, dokaj s irov in delomaudr t oporni z id , za ka ter im se nahaja popolnejšeiz kamena in opeke zgra jeno z idovje . Na svetubl ižnjega kapucinskega samostana so b i l i odkr i t ios tan ki u t rdb e in grobovi , na Bregu ope ka , gro bin m anjši predm eti , p od gričem sv. Jo že fa na -grobni spom enik in m arm orn ate p lošče , na Sevc ih(Rožnem gr iču) pred mestn im pokopal iščem intik nad ces to v T eh ar j e popoln tem el j r im skevi le z opornim z idom, h ipokavstom, mozaikom,sten skim i slikarijami in ob oji v ra t (si. 4). Izgled a,da so se nahajale naselbine po gričkih nad cestoin pol j ih t ja do Tehar jev; prav tako so na jdeni

s ledovi z ido v in drugih pre dm etov vzdolž G a-be rja (š t . 49) do Š m ar je te ter po poljih okro g



Tlorir vile., izkopane, nafevcih ~' Merilo = i-.A oo.

irfiodtfopnicc

dvorifizil

k a mp ni i i flabr:,Offankt podiZ'tnzljfke kuril*m naprave-

JL

razgledni hodnik

iMlla dvo rana ^ofimil-t umi j

oporni Qz/efoi't) pobočje

— i s — • h .

4. Vi la na S ev c ih .

B ež igra da , T rno ve lj in z last i ob cest i prot i Žalcu

(na Lavi), hko se navedba razdal je šes t ih t i sočkorakov, ki jo podajajo mil jniki , najdeni v Ivnicipr i Franko lovem , resnično na na ša na Cele jo , te d ajje verjetno, da se je mesto š ir i lo na severu doŠmarje te , na pol pot i do Vojnika , kakor se na-vadno navaja . Tudi Vipota , Miklavški hr ib in goraLisca na jugu so bi l i , po spomenikih sodeč, na-

sel jeni , ne da se pa to t rdi ti o S tare m g rad u.Ipak se je sk lenjeno pozidano mestno ozemljeprece j s t r in ja lo z današnj im, navzven so se vrs t i le



s ta vb e ob ces tah in na po sam ezn ih ugo dne jš ih(vzvišenejših) mest ih. Tudi š tevi lo prebivalstvase ni dos ti ločilo od s e d a n je g a (8 do 10 tisoč).

Zunanja slika mesta.

M esto je bi lo z id an o večinom a iz ka m en ja ,apn enc a , de lom a tudi iz m arm orja in ope ke . S ta -re jše s ta vb e so b i le v splošn em iz bo l jšega g ra -diva in s kr bn eje z idan e. N ad pet s to let t ra jaj očarimsk a do ba je zapust i la tudi še v ruš ev ina h sle-

do ve v sa j dveh g radben ih per iod. Po d z idovi p o -zne jših r imskih s ta vb so se na m reč tu in tam našl is ledovi s tarejš ih ( tako Pred grofi jo, na prostoruN aro dn eg a dom a in m eščan ske šole). Rim ska op ek aje m nog o bo l je žg ana od sed an je in nos i na va dn ozna m ko izdelovate l ja . V Celju se na jčešče n a jd e :LEG. II . ITAL. (ali podobno), tudi C(aius) JlJNI(us)T. (na Sev cih), P. G., P. G. R. (na B reg u) ; zi do vj e,odk ri to na planoti na d pa rk om , pa ima op ek obrez znamke .

Tla hišnih poslopij so bi la deloma sphana,češče pa moza ična (mas ivna) . Na jprepros te j š i mo-zaiki so bil i iz dokaj velikih opeknatih (terra-cotta) koc k, dočim s o bili ime nitnejši ra zn o ba rv ni ,se sta vlj en i iz rdečih op ek na tih, črnk astih in belih

ap ne nčast ih , r javih, rum enih in zelenih ande zi tnih.M ed ob rob nim i t rakast im i in pleteničast imi pa so viso se nahaja l i ornament i , preds tavl ja joči umetniškoizv rše no ge om etr i js ke like, va ze, cvet lice, pt icein p od o bn e pr ed m ete . Tu in tam so bile koc kecelo posteklenjene. Vlagal i so j ih v zgodnji dobiv cement , tako, da so t la ostala v ugodnih okol-

nost ih d o da ne s t rdna , po zn eje pa sam o v m al to .Ste ne so b ile čes to — prv en stv en o pr i b o -



® 37o7*1 p fudalcrija «

5. Kopal i šče v Cankarjevi u l ic i .

gatih — ok ra še ne s s tenskim i s l ikari jam i, ki s icerniso kaz ale b og astv a ba rv ( rdeča v raznih o d -tenkih , rumena, modra) , vendar so b i le prav ž i -vahne . N e baš redko na jden i os tank i kaže jo

skoraj izkl jučno rast l insko, le iz jemoma tudi ž i-va l sko ornamentac i jo , manjka pa ba jes lovna . S l i -



' /fairi fjavbt f kopal ifčem, odkril* v

Cank arjevi ulici, (everno od [edaajc potie a

,naf"la

gorici zračnc i kopel (fadalorium)llepidarium}

hladna — (caldcirium}

večja. foba~ d i hodnih —

6. Kopal i šče v Cankarjevi u l ic i .

kari je so bi le deloma prevlečene s s teklenino,delo m a bre z n je . Iz raz ba rv e je včas ih pod pira lakaj lepa š tukatura (ohranjeni kos i kažejo krasnevt isnjene in barvas te pa lmete) . S tene so včas ihkrasi le tudi marmornate plošče. Pokri te so bi les tavbe z ve l iko s t rešno opeko, navzven s to ječerobove so ob poševnem s t iku pr ikr iva l i polu-val jast i ž lebniki .

V prep ros t ih h išah so se nah aja la še odp r taognjišča, imeli pa so tudi prenosljive peči (v Celjuse n iso naš le) in z las t i sv oje vrs tno centra lno ku r-javo (hip ok av ste), ki je bila tudi v Celeji zelorazš i r jena . Z un aj h iše se je v zemlji nah aja la peč,praefurnium, iz ka tere se je po kanalu sprovaja latoplota v izvotlenino, kjer so nizki, iz opeke na-rejen i steb riči nosil i t la. O dt od je šla top lo ta tud ina vz go r po ozkih, v s ten o vloženih, iz š t ir ivoglat ihvot l ih opek ses tavl jenih ceveh. Po s t ranskih od-

prtina h, ki so se na h aj al e v votli op ek i, so si bilecevi v medsebojni zvezi .



Posebno skrbna je morala bi t i taka centra lnakurjava pri kopališčih. Izmed obeh celjskih jebi lo v sed an j i Can kar jev i ulic i od ko pa no bo l jeoh ran jen o, (s i. 5 in 6) . O sem vrs t s tebr ičkov,

z obo ki zve zan ih, je nosi lo t la , prev lečena z b e -ton om , v ka te rem so b i le v ložen e ogre va lne cevikar v šes tnajs t ih vrs tah, nato je s ledi la zopetp las t be to na z m ozaikom na vrh u; v dveh so-sedn ih s ten ah pa je bi la ena op ek as ta nav pičnaogreva lna cev poleg druge . Tako večj i p ros tor .Podobno je b i l u re jen poleg n jega se naha ja jočim anjš i . O b ad v a s ta s lužila za po ten je (sudator ium) ,do čim je juž ni od njiju ležeči, z a 120 cm globlji inbetonirani prostor bržčas s luži l za hladno kopel(icaldarium ). K op alni pr os tor i so bili v zv ez i ss t anovan j sk imi . — Na p ros to ru m eščanske šo leodkri to kopal išče je bi lo s labše ohranjeno: dvapo hod niku ločena pr os to ra s s tebr ički in po l-krožnima aps idama s ta se na vzhodni s t ran i drža la

več jega , s l abo zgra jeneg a , to re j mla j šega r imskegaposlopja (s i . 7) .

Na mnogih mest ih izkopani del i s tebrov pr i -čajo, da so morala bi t i javna poslopja (zlast itemplj i) s i jajna. Stebri — izmed katerih so bi l ineka ter i naravnos t ogromni — so imel i vseskozikor intske kapi te l je in nosi l i so nadzidje z lepimi

zidnimi venci , okrašenimi z ras t l inskimi ornament i(akantovimi listi , cveti , cvetnimi pasovi) in jajčnimiki tami , kakor kažejo ostanki gradu ter bazi l ike .

Tu di sku lpturna dela so kras i la javn a po slopja( templje) in forum. Izmed ohranjenih (mnoga soizgubl jena) so nekatera ogromne vel ikost i , kakordom nev ana Ap ol lonova g lava , h ka te r i sp ad a

morda ena izmed obeh ohranjenih or jašk ih rok ,ker je najdena na is tem prostoru. Nekaj j ih oči-



Jtt*prcslonj sedanje mtščcutsit Se/e odirilislaobni oslanki

azzz slotreJši,niže letečistoiubnl ostankimlotjšij vise ležeči slotvbni oslotnhl

t'HopctlišKl proslor2- g r e z n i c a

7 . Os tank i s tavb s pros tora me šč an sk e šo l e .

tu je umetniško vrednost . Tako hladna in nekamsti l iz irana Meduza, ki se j i ovi jata okrog glave dvekači , kakor v Monakovu se nahaja joči Rondaninski .Po tem os t ro m laden iško lice rog a teg a vo dne gabo ža ns tva in čustve na rel iefa : dv a genija ter E n -dym ion z flmorjem, do va jajo čim mu Lu no. Zlast i

pa «Nor išk i vo jak» , svo jevrs tn o de lo r im sk o-p ro-vincia lne um etno st i , kak or ga o zn aču je Spr ing er .Nekol iko n apr e j vzp rože no te lo p reds tav l ja k r ep -keg a m ož a v na rav ni veliKOSti; po krit o je z d okolen segajočo sra jco (tunica) , preko katere sena ha ja oklep (lorica ) , obdan na dolnj i s t rani zusnja t im rob om , k i kako r pa s na d njim (cingulum)

priča o of icirskem činu s kipom po češčen eg a.Preko desnega ramena in poševno preko prs i

O r o ž e n , Z g o d o v i n a C e l j a . 4 49



gredoč jermen (balteus) je nosil n ek d a j m eč, kim anjka zd aj p rav kak or sul ica . S š lemom pokr i taglava ima barbarski — kel tski obraz s košat imiobrvmi in močnimi brki . Značilen je položaj desne

rok e : s kr čena na prsi in s prs ti ko t za pris eg okaže na pove l jn ika , navdušu jočega svo je vo jake .

Umetniškemu izživet ju so s luži l i tudi mnogo-brojni nagrobni spomeniki . Poleg nekater ih eno-stavn ih, ki im ajo sam o na pis n a pre pro st i plošči ,so se našl i mnogi popolnejši : s tebriči a l i l is tnatekite ob d aja jo napis , na s t ransk ih pol jih se n a -

ha ja jo z las ti m i to loški pred m et i (M edu zina g lava ,hipokampi, delfini , levi i td.) , v vdolbinah pa sevidi jo doprsja , ki vsaj v nekater ih s lučaj ih sku-ša jo podat i značaj in pravo s l iko umrl ih^ .

Izmed hišnih pr ed m eto v jih je na jde nih ra z-meroma malo . V prvi vrs t i so prepros te g l inas tesvet i lke , k i nos i jo de loma znamke: ATIME, OC-

TAVI , FORTIS, VIBIANI , URS(us) , CRESCES;iz večine so uvozn i pro du kt , sa j se n ah aj aj o s l ičnetudi dr ug od , n. pr. v Ptuju ( F o rt is , Vibiani, Cres-ces). K tem u je t reb a pridat i še nek oliko kl jučev,popolne oboje enih vrat iz vi le na Sevcih terne kaj po sod in pos od nih dro bc ev . Ka kor da jepreb iva l s tvo pred pobeg om ob prese l jev an ju na-rodo v v se prem ično vzelo s seb oj in pus t ilo sk or a js a m o z i d o v j e !

Celeja je imela dobro t lakovane ul ice. Vsajtako pr iča jo os tank i , na jden i pod da na šn jo V od -nikovo in zlast i pod Gosposko ul ico v njenemvzhodnem delu . Na t rdnem dolnjem t laku se jenaha ja la debe la p las t sphanega kamenja , v rhuka ter eg a je bil gorn ji t lak, s es tav lje n iz velikih

in lepih andezitnih plošč. — Ulice so vsaj vjugoz apad nem de lu mes ta imele sm er sed an j ih :



G osp osk a , Pr eše rno va in Vodnikova ulica se pr i -l ično ujemajo z rimskimi.

Odlična je morala bi t i mestna kanal izaci ja .Mogočni kanal i so se našl i večinoma v južnem

delu mesta . Glavni izmed nj ih poteka vzporednos sedan jo s t rugo Sav in je , v zapadnem de lu malopod južnim robom Gosposke ul ice , v vzhodnempa pra v pod njo in po d Glavnim trgom . Pr ek odva metra je visok, z idan iz t rdnega kamena inob ok an . Tri je s transki , neko liko m an jši kanal i s ecep ijo od n jeg a v sm eri proti s t rugi . V na sp rotn ism er i gre eden v zdolž G lavnega t rg a ; na m estu ,kjer se t rg zožuje, se na zapadu cepi od njegadrug, v zp ore dn o z g lavnim po tekajo č, in od tegatretj i , ki se povrača h glavnemu. Zlasti dolg jeod zapadnega konca g lavnega kanala prot i severuizh aja jo č o g ra ne k ; kon ča se še le v b liž in i g le-dal išča, potem ko malo prej poši l ja na levo po-seben krak .

Tud i na dvo rišču m es tne hiše je bil n aj de nkana l , pra v tak o pod Vodn ikovo ulico , o ba dv apoteka joča vzporedno z g lavn im; n juna zveza zglavnim om režje m pa n i ugo tovl jena . O sam ljenikana li se še n a h a ja jo : pod K ocen ovo u lico inpod dvor iščem muzejskega poslopja (?) , n junasmer je pr ibl ižno sever — jug, ter na vzhodni s trani

G lavnega t rga pod hišo št. 3 s sm er jo se ve ro za pa d —jugo vzh od ; brez dv om a je, da so bili n ek d ajzv ez an i z glavnim kanalskim sis tem om , ki je šeprav dobro ohranjen . Rimski kanalski s is tem s luž iše se da j od va jan ju vod e in ne sn ag e ; ko so p redsto leti začeli m islit i na ka na liza cijo , so m od er nekanale zvezal i z r imskimi, v svojem glavnem

delu prav v t ist i dobi odkrit imi. Rimski kanalskisistem leži globlje od današnjih mestnih kleti ,



dno mu je okrog 6 m pod se da n jo površ ino .Radi tega so mu tudi izhodi po d sed an jim dn omSavinje , le na jvzhodnejš i izmed prot i Savinj i ses teka jočih k rako v je zd a j po m ode rnem nas tavk uzve zan z reko . D ob ro pa se vidi t ist i del r im -skega kanala , k i se izpod sedanje vojašnice Kral ja

Petra s teka v S ušnico , n jeg ov a zv ez a z g lavnimsistem om pa tudi ni čisto sigu rna . Zn ačilno je,da pod severn im m estnim sred iščem ni bi lo o d -krit ih nikakih kan alskih s l ed o v ; to po tr ju je (žeizrečeno) domnevo, da se je tam nahaja l r imskifo rum.

Kakor kaže (že om enjena) u t rdb a na kap u-

cinskem griču in ostanki mestnega obzidja napros toru Narodnega doma, je b i la Cele ja vsa j vpoznejš i dobi u t r jena , a l i o nadal jn jem poteku

8 . S i s te m r imskih kan alo v .

olebelejsat črta pre°Lstoivl/cc sredn/eoeSKC oizj'ai/ečrtkoislo oznoicenl kom atli vrmeolsebojni zvezipripihčot-j/i označitvi zu^zo* še ni ugotovljenoi



obz idja ni s ledu. Prav tako no be na na jdb a nepr iča o kakem vodovodu; morda so imel i samon a v a d n e v o d n j a k e .

N ag rob ni spo m eniki so se našl i v m estu tupa tam . Iz op ek e zlo žen gro b je bil odk rit naB reg u, drug i pri cerkvici sv . D uha , v o be h so senašl i s ledovi kost i ; pred bazi l iko so izkopalios tan ke d veh sar ko fa go v, edinih v Celju, in delotro ške ga skeleta . Ali gla vn o gro blje s e je brž časnahajalo na Lavi , ob cest i , ki vodi v Ljubljano.Vsaj tak o bi se dalo sklep ati po večjem številu

r imskih skeletnih ostankov in urn, napolnjenih zdelom a ne pop olno m a sežganim i kostmi , n a jden ihv bližini S tig er je v e vile. To se strinja s splo šnimrimskim običajem, napravljat i groblje ob cest i , t ikna zunanj i s t rani mestnega obzidja .

Upravno ozemlje celjskega municipija.

U prava sve tovn e r imske drž ave je pozna lasamo dvoje d ržavnih ob las tev : cen t ra lno v p re -stolnici in pro vin cialn o v glavnih m estih pro vin c.Državne posle t ret j ih instanc pa so poleg svojihlastnih vrši la avtonomna mestna oblastva, ki sorazen svo jega m es tnega okol iša obs ega la tud i

razse žno pode že lsko ozeml je . Ta ko je up ravn oozemlje ce le janskega munic ip i ja segalo na severuna vrh Po ho r ja , na zap ad u v i soko na vzh od neodras tke Karavank, gor i v Savinjske p lanine te rna n j ih jugo vzh od no pre dg or je , na jugu prek oS av e nek ako do čr te Li t i ja— R ajhen bu rg in navzhodu do okol ice današnje Slovenje Bis t r ice .Sosedne mestne občine so b i le s ledeče: ons t ranP o h o r j a Flavia Solva (Lipnica) , ons t ran karavan-ških odras tkov fuenna (Globasnica) , onstran Sa-



vinjskih planin in njih predgorja Emona (Ljubl jana) ,on stra n črte Liti ja- R ajh en bu rg Praetorium Latobi-corum (Tre bn je) in Neviodunum (Drno vo pri Krškem),onst ran današnje Slovenje Bis t r ice Poetovio (Ptuj).

Da je b i lo ce le jansko upravno ozemlje gos tonaseljeno, o tem priča veliko število najdišč, kij ih nahajamo povsod, v dolinah in po hribovitemsvetu . N aj s lede kra tke na ve db e. V Savinjskidolini izkazuje Žalec z okolico ostanke s tavb(p od sta vk e, ogl av ja, plo šče i. t . d ) , en relief innap ise . Zelo b og ato na izkopinah r imske do be

je polje m ed Št . Pe trom in Polzelo. Raze n zidov ,opeke , mozaikov in drobnih predmetov so senašl i tu med Ločico in Bregom sledovi vojaškegatabora, okrog pet s to metrov dolgega in š t i r is tom etro v širo keg a, s št ir imi velikimi vzidanim i p o-slopji , in s icer t ik ob levem bregu stare s trugeSa vin je . Više gori so se našli r imski pre dm eti

(reliefi , napisi , novci, sledovi stavb) na Polzeli ,pr i Bras iovčah, v Letušu , v Gorenju , v Šmar tnuna Paki . Tudi severni rob Savinjske doline iz-kazuje najdbe (Galici ja , Št . Vid pod Goro Oljko) ,prav tako južni ( .okolica Prebolda). Celo v GornjoSavinjsko dol ino je prodr la r imska kolonizac i ja .O tem pr iča jo na jdbe iz okol ice Rečice : os tankihiše , dv a n agr ob na spo m enik a in ce lo M ithrov

spo m enik (vzidan v s tolpu cerkv ice Sv. Jan ža.)Ako gremo južno od Savinje ob Bol jsk i navzgorsledimo stari r imski cesti , ki je vodila proti Emoni:ob vs topu v sotesko imamo pr i Gomil jskem z idaner imsk e gro bo ve , pr i M otniku nap is in pr i T ro -janah (r imski postaj i Adrante) napise, denar inos tanke s tavb; ve l ik marmornat jezdec je tu ,

s toječ na vzpetost i ob cest i , označeval mejo dvehprovinc in dveh municipi jev.



Ob H udm ji na vz go r Pri Š m ar je t i in v bl iž ini(na Pre ko r ju) so se ve r je tno na ha ja le za dn jesta vb e, ki so še bile v ne po sre dn i zvezi s Celejo.Vojnik že zopet izkazuje r imske izkopine (mar-

m or na te ka m en e, en relief, en nap is), bližnji gr adVišnja pa ant ični sarkofag. Na levo roko odtodimamo r imske izkopine (napise) pr i Novi cerkvi ,Lembergu in Dobrni , kjer se tudi nahaja rel ief ,na jde n na R avnem bregu. D obrn ski duov ir , čigarime ni ohranjeno, dopušča s icer š ibko u temel jenomnenje, da so že Rimljani izkoriščal i te topl ice,

kater ih zd rav ilno m oč je pr išel iskat duo vir izCele je . Znatno so bogate jše izkopine v g lavnismeri . Poleg s ledov ceste in mnogih mil jnikov,najdenih v Ivnici in pri Stranicah, imamo istotamrel iefe , nagrobne spomenike, v bl ižnjem Sv. KrižuJuppi te r ju posvečene vo t ivne spomenike , k i govoreo nekdanjem templ ju na tem mestu , in prekoovinka v Konjicah rel ief in sarkofag, v kateremje počival bivši podoficir in poznejši veteran terce le janski duovir T.Julius Bellicus. Tud i s eve ro -vzhodno od tod ležeče pobočje Pohor ja j e b ržčasše spadalo v ce le jansko okrožje : b i lo je važnoradi m arm orna t ih kam eno lom ov, ki so da ja l i g ra -divo tudi za okras ce le janskega munic ip i ja . Mit re jpri Modriču, tr i je nagrobniki in en relief v bližnjem

Tinju te r šte viln e rim ske sta rin e (napisi^ reliefi ,venčni kam eni , deli s te b ro v etc .), n aj d en e v Šm artn unad Sl ov en jo Bistr ico, p r ičajo o gost i nasel je -nost i so lnčnega južnega pohorskega pobočja . TudiSlo ven ja Bis t rica na vzn ožju in jug ov zh od nood tod na gr ičevi tem s lemenu se nah aja jo či kra jČ rešn jevec imata r imske nap ise : oba k ra ja , l e -

žeča o b vzho dni mej i m unic ipa lnega up rav ne gaokrož ja .



Se ve ro za pa dn o od čr te Vojnik — St ran ice —K onjice se zg os te r imsk e n aj d b e v ozki kot linipri Vitanju, kje r je bila r im ska p o st a ja Upellaein severno odtod na pohorskem pobočju v občini

Pa ka škr i l javce v kam enolom , kak or pr iča na jde norimsko o ro d je (sekira, z ag v o zd a in kladivo). Inon st ran gorskih sotesk se javl ja jo š tevi lne na jd b ev okolici da na šn jih D ov ž pri Št. I lju in po tempri Slovenjem Gradcu, r imski pos ta j i Collatio.

V zho dno od Ce l ja ozn ačuje na jgo s te je nase l jenoozemlje vrsta terci jarnih gr ičev, ki se razprost ira jo

med na jvzhodne jš imi odras tk i Dravske skup inena severu in Savinjskih planin na jugu. Teharje ,Ponikva , Pol jčane in Studenice so na jd išča r im-skih s tar in. Zlast i plodonosna so bi la izkopavanjav okolici Šm ar ja , ki so pri Gro be lcah in M aliPris tovi ter vzhodno odtod, pr i Mest inj i in so-se dn ji Veliki Pristov i, sp rav ila na da n tem eljeznatnih r imskih s tavb. Sv. Križ pr i Rogaški Sla-tini in Rogatec sta bila tudi naseljena in na lepiDonački gori se je nahajal tempelj solnčnegaMithre, vsaj neki gori najdeni spomenik priča, daje Aurelius Justinianus popravi l Mithrov tempel j ,ki se je že podiral (Jemplum dei solis Mit{hrae)Aurielius) Justinianus) labefactum resiituit").

V južni sm eri so s i s ledi le na jg os te jše n ase l-bine na obeh straneh Savinje . Zdravilni vrelci vLaškem in v Rimskih toplicah so bili že znaniR im ljano m , ki so jih izko riščali . V L ašk em to iz-pr ičuje jo reliefi in dva na pis a, v prvi vrs ti padejstvo, da se je odkril del kopališkega zidu.Mnogo bolj poučna so odkri t ja v Rimskih to-pl icah , k jer so se nekaj n iže od današnjega ko-

pal išča na šle t ri z ida ne ok rog le kopa lne kadi inmalo više na desno roko kanal , ki je sprovajal



do njih top lo vo do . N ajd en i lični vot ivni spom enikig o v o re o tem , d a so t isti , ki so se kop ali v z d ra -vilni vodi, časti l i božanstvene nimfe ( N i m p h a eAugustae), ed en se je tudi pr iporočil p o o se b -l j enemu božanskemu zd rav ju , imenovanemu Va-letudo. Na planoti ob Savinji niže kopališčaso se naha ja le s tanovan jske zgradbe ; t am so senašl i mozaiki ob cest i , ki vodi v Šmarjeto, takojpreko Topl iškega potoka . Redki s ledovi pr i Zi -danem mos tu govore o p r i so tnos t i R iml janov;tam ne kje je m oral bit i m ost a li pre vo z prek o

Save a l i Sav in je . Doka j gora to ozeml je vzhodnood S av inj e je bi lo tudi n ase l jeno , ne sam o v d o -l inah (Dol, kjer se je našel odlomek spomenika,p o s v e č e n e g a Fortuni, Trbovl je , z nagrobnikomcele janskega edi la P. Albina Antonija, Hrastn ik ,kjer so ob deroči Savi čast i l i vodna božanstvaNeptuna Augusta, Savo in Adsalluto), ampak tud i

po v išavah, tako so se naš l i nagrobni napis i :pr i Sv. Kr iš tofu nad Laškim, v Tur ju med Rim-skimi top licam i in Hr astn iko m , v R etja h in priSv. Katar in i med Hras tn ikom in Trbovl jami .

Niže Zidanega mosta so b i le nase lb ine zopetna obeh s t raneh reke . Na desnem bregu so pr iRadečah čast i l i Savo in Adsal luto, nasprot i Raj-

henburgu pa so mil jniki imeli napis: a CelejaM (passus) XXXV, s čimer je dokazano, da je biltu konec ce le janskega mestnega ozemlja . Na temmestu je vodil most na drugo stran, kjer je iz-pr ičana zopet gos ta nase l jenost : Loka , Sevnica ,Podvrh pr i Sevnic i in Rajhenburg so na jd išča(Podvrh s š t i r imi sarkofagi , izmed kater ih s i jeenega napravi l ce le janski decur io Marcellinus).

Tudi g ora to ozem l je m ed S av o na jugu , Sav in jona za pa du in V ogla jno na sev eru je da lo mn ogo



r imskih najdb. V Uranju pr i Sevnici so izkopalio s t anke s t avb , s a rko fage , nag robne nap i se , vo -t ivne spomenike , r imske tehtn ice , posodje i td .Pre lasko pa je da lo d ragoceno skupno na jdbosrebrn ih r imsk ih novcev . Manjše na jdbe (posa -mezni napis i , novci) so raz t resene vsevprek.Razbor nad Sevnico , Brez je in St ranje pr i Raj-hen burg u Po ds red a , Kozje , Jur jevo, Sv. M iklavžnad Rimskimi toplicam i, La šiš e pri Sv . M iklavž uin Zla t ina pr i Sv Ruper tu se navaja jo kot na jd išča .

Na spomenik ih iz m es tnega upra vne ga okrož ja

je sorazmerno še več predr imskih imen kotna ce lejansk ih . Tu ka j na va jam o nek a te ra : Pallon,iNem eton, Calandina, Cupita, Nertomara, Bonia,Cotula (Št. Vid pod G or o O ljko), AssedomarusCaminus (Kori tno pri Č adram u ),Jantumarus,Messor,Ca ttureus Ristumarus, Dumba, Loucita ( severnaokolica Vitanja) , Trogimarus, Tatucus, Surio, Apro,

Boniata, Briga (St ranice) , Satotogion, Saggon,Bussula (Laško) , Veponius (Rimske toplice), Su-ratus (Šmar je ta pr i Rimskih topl icah) , Baebius(Tur je) , Cupito (Sv. Katar ina pr i Trbovl jah) , Dia-stumarus, Ibliendus, Chilon, Coma, Solimara (Retjepr i Trbovl jah) , Ambisavus, Gripon (Ra jhenburg) ,Boniatus, Bussugnata (Brez je pr i Rajhenburgu) ,lutorinus, Covidomiarus, Nertomarus, Surus, Finita

(Č e lovnik nad L oko) , Cupitus, Boniata (Laš išepri Sv . M iklavžu na d Rimskimi topl icami) , Tattus,Tattonus, M ocianus, Suta (Zlatina pri Št. Rupertu).U m ev no je, da so se v bolj od dalje nih kra j ih s s tar imživl jem bolje in dal je ohranila tudi s tara imena.

Kraj i v upravnem ozemlju municipi ja so imelide loma tudi las tno premoženje , las tne skupščinein uradnike, ali municipalnim oblastvom so bilisodno in davčno podčinjeni . Sicer je pa gotovo



obsta ja la ž ivahna zveza med mestom in upravnimozemljem, o tem nam morda pr iča tudi de js tvo ,da so se spo m eniki (večinoma nagro bni) z imenice le janskih oblas tn ikov naš l i š i rom upravnega

ozem lja Celeje (v Žalcu, v D obrn i , v Kon jicah,v Č rešnjevcu pr i Sv. Kr iš tofu nad Laškim, v T r-bovljah, v Po dv rhu pri Sevnici , v U ranju) .

Celeja in rimske ceste.

Radi svoje važne lege je bila Celeja križišče

m nogih cest . Glavn a dr ža vn a v ojna cesta je pr i-haja la iz E m on e ter je pr i T ro jan ah (Adran te)prestopila predgorje Savinjskih planin. Celejo jedosegla nekje v bližini gradu in jo je krenila namestni forum. Na polu poti med Emono in Celejose je nahaja la menja lna pos ta ja Ad Medias, popri l iki med sedanjo Kapljo in Grajsko vasjo pr iGomilskem, a l i , če vzamemo v poš tev neke okra j -ša ve n ap ram da na šnji cest i , pr i Lo čicah, kjer seje nahajal (že omenjeni) tabor , katerega glavnanaloga je i tak bi la obramba ceste .

Iz Celeje sta vodili v Poetovio dve velikicest i Prv a je po teka la z m estn eg a fo ra prot iT eh ar ju , na to mimo Sv. Pr im oža , skozi B rez je ,prek o poto ka Slom , na Vrtoše , Je lše , Šm ar je , doMes t in j skega po toka , Medvedjega se la , na Podpla t ,čez Gabrnik v Poljčane, Studenice in mimo Ptujskego re prot i Ptuju . To je bila vel ika vo jaš ka ces ta ,ki v i t inerarij ih ni za be le že na ter se do sle j ob nj ejše miljniki niso našli , ve nd ar je raz m ero m a do br oohranjena. Druga vel ika cesta je vodila s cele-janskegafora v severn i smer i mimo Vojn ika , Fran-

ko lovega , skoz i Hudo Luknjo , so te sko o b G rab -lj ici , do Stranic, skozi Križevec pri Žrečah, nato



ob sedanji državni cest i skozi Konjice in SlovenjoBistr ico, pote m pa v Po eto vio . V Ivnici višeVojnika so našli osem miljnikov, izvirajočih odces a r jev Tr a jan a , Ha dr i jana , Sep timi ja Se vera ,

M ac rina , Co nstan t i ja II., Valent ini jana , V alenta inGrat i jana, pr i Stranicah še nadal jnje (š t i r i?) inv so tesk i nad Frankolov im s ledove m os tu . N ekjpv bl iž ini Stranic se je nahajalo menjal išče „AdLotodos", vzhodno od Pragerskega (pr i S ikol i )m o r d a Pultovia in vmes (p r i Konj icah?) pos ta jaRagando. O d te cesta se je pri Lin dek u v so tes kinad Frankolovim odcepila na levo t is ta , ki jeskozi Upellae in Collatio vodila v Jueno in Vi-runum na Koroškem, nekje pr i Slovenji Bistr ic ipa druga, ki je vezala jug s Flavi jo Solvo.

Se ve da je b i lo še vs e p olno m anjš ih c e s t :ena je pr i Lindeku počez skozi Bukovlje in Po-leno potekala v Konjice, druga se je cepi la odgla vn e pri Zr ečah ter jo je , po tek ajo č prek o gri-čevja na vz no žju Po ho r ja (in kra jev Gračic , M a -loho rn) , d ose gla zo pe t ne kje pr i Ložnici ih šene ka tere d rug e (s ledovi vzh od no o d Vojnika , priŠmartnu v Rožni dol ini , na Basal išču i td) .

Prot i jugu je imela Celeja cestno zvezo zLašk im in Rimskimi topl icam i (m or da na ob ehstra ne h reke) in pr i Z ida ne m m ostu je bil p reh od

preko Save (most , brod?) , na to je vodi la ces tana desnem bregu r tk e v Ne viodunu m . N aspro t iR ajhe nb urg u je b il m ost na d rug o s t ran , k jerse je got ov o tudi n ah aja la kaka ob reki po te -ka joča ces ta . P reko goro v ja sev erno od S av eje b i lo več prehodov: tako od Loke skozi Razborprot i Ju r jev em u, ob Sevničini prot i Planini (Uran jel) .

Mars ik je — zlas t i na jugu — pa potek r im-skih cest in potov še ni dovolj preiskan.



Celeia in sodobni dogodki. Propad.

Po glavni cest i je s t ruj i lo skozi Celejo živahnotrgo vsk o ž iv ljenje , po n je j so se pa tudi pom i-

kale ve l ike vojaške Kolone v pravcu prot i meji ,ki jo je bilo treba braniti , pa tudi v obratni smeri,ko so od ločeva le v bojih za presto l . T ak o že poNeronovi smrt i , ko so iz Panoni je h i te le na jpre jna p om oč Olhon u prot i Vi te li ju , na to pa V es p a-sijan u, ki so ga sp rav ile na pr es to l (69 — 79).P ote m pa je bil za Ce lejo sk o ra j sto let mir, ce -

carj i iz rod u A nto nin ov so se br igali za gm otniin kulturni procvit ne samo I tal i je , ampak zlast itudi provinc. Hvaležni Celjani se j ih na spome-nikih in miljnikih često sp o m in ja jo (Nerve, T ra -jana , Hadr i jana) .

Ali že za M ar ca flurelija (161 — 18 0) so za -če le p r iha ja ti b u r j e : napa d i ge rm ansk ih M ar ko -manov in Kvadov na jpre j ; na to čes te borbe zapres to l (Sept imius Severus je skozi Cele jo vodi lčete v I ta l ijo , kje r je nap ravil red, ra vn o ta k oMaximinus) , in pomnoženi napadi germanskih insarmatskih p lemen z dolenje in s rednje Donave.Po obnovi tv i cesars tva za Diocle t iana in Con-stant in a V elikega in po no tran j ih zm ed ah za nje-govih s inov je postala s i la še hujša. Zahodni

Goti so se prvi valili po cesti v Italijo, natoHuni , potem Odoakar s svoj imi mešanimi german-skimi četami, s kater imi je zruši l z ap ad n o r imsk ocesarstvo (476), ter Vzhodni Goti . Celeja je v temčasu s ilno trpe la , m nog o preb ivals tv a je zb ež alo ;spreminja la se je v ruševine , a l i nekaj prebi -valstva je pa še vendar imela; to spričujejo novci ,

ka ter ih zad nj i so iz do be vzh od nor im ske ga ce -sa r ja Jus t ina (516 — 527 ); tudi poročilo o šk of u



Ivanu ni m ord a čis to brez po m em bn o v tem ozi ru ,čeprav ga lahko smat ramo za begunca . Tako soskromni ostanki in maloštevi lni prebivalci do-čakali pr ihod Slo ve nc ev , ki go tov o niso pre bla go

nas topa l i , vsekakor pa kaže ohran i tev s ta regamestnega imena z nekater imi drugimi na to, dapreteklost i niso docela uniči l i : prešla je deloma 1

v no vo živl jen je . Le s lučajna pa je lahko sk lad -nost m ed slovenskim imen om Kupič, ki se p o -javl ja čes to izza prot i reformaci jske dobe do da-našnjih dni in kel tsko-r imskim Cupit ianus.

Preiskovanje Celeje.

V antični l i teratur i se omenja Celeja samopri Pl iniju S tar ejš em , Claudiju Pto lom aju ter vflntoninovem in je ru za le m sk em itinerariju. Raditega si lahko ustvarimo približno sliko o Celejisamo na podlagi izkopin .

Iz M aks imi l i janove legende lahko sk lepam o,da je že s re dn j i vek posv ečal nek o po zo rno stos tankom s tare Cele je . Prav tako j ih omenja tatudi Ivan Vitrinjski in Aeneas Silvius.\^flHzavestnoiskanje spomenikov ce le janske pre teklos t i se je za-čelo šele potem, ko je humanist ični pokret vzbudilzanimanje za grško-r imski svet . / 'Zbira te l j i s ta r ih

nap isov Apianus in LaziOs~^z 16. stol.), Gruter(iz p o čet k a 17. stol.), Duellius, Montflaucon inKatančič (iz 18 stol.) jih imajo v svojih zbirkahtudi m no go iz Celeje . N aha jal i so s e ted aj ževzidani na različnih m es t ih : v cerkvici sv. M ak si -mil i jana. pr i Lju bljansk ih vrat ih, všp i ta lu sv. U ršule(zd aj «Vrata z antikam i»), v cer kv i sv . Dan iela in

v po ko pališk em zidu ok rog nje , v špi talu sv. El i-zabete , v «Vodnem» ( jugovzhodnem) s to lpu, v ka-



pucinski cerkvi , pr i sv. Miklavžu, v dolnjem graduin tu in tam v meščanskih hišah. Že iz 16. sto-le t ja imam o poročilo o o dkri t ju m oza ika na d vo -r išču dolnjega gradu (sedanje vojašnice) in za

Karla VI. in Mari je Terezi je so že poši l ja l i spo-menike na Dunaj , kjer so bi l i vzidani v tedanjidv orn i (zd aj narodn i) bibl ioteki a li uv rščeni m edzbirke tedanjega novčnega in ant ičnega kabineta(seda njeg a na rod ne ga muzeja) . Kot poš i l ja te l j jefungiral «il lustrissimus» Garellius.

Za četko m 19. s tolet ja se je to zan im an je še

znatno okrepi lo . Gimnazi jsk i profesor Zupančič ingimnazi jsk i prefekt Dorfmann sta r imske s tar ineiskala , š tudirala in opisovala . Zlast i zaslužen pritem delu pa je postal arheolog in pesnik GabrielSeidl, ki je bil več ko deset let (1829—1910) pro-fe so r n a cel jski gimnaziji . Zb ral je vse cele jan sk enapise in j ih tolmačil v obsežnih študijah (Epi-graphische Excurse). Tudi okrožni inženjer Byloff

je po sve čal rimskim spo m enik om vel iko po zo r-nost ; graf ično j ih je upodabljal ter je napravilcelo načrt , na temelju katerega naj bi se pre-iskala vsa ce ljska t la v sv rho iskan ja os tan ko vrimske Celeje. V tej dobi je bil odkrit sistemrimske kanal izac i je (prva odkr i t ja spadajo v devet-deseta le ta 18. s tolet ja) , na katerega so že tedaj

nas loni l i moderno kanal izac i jo , nadal je s tebr iščena prehodu Gosposke ul ice v Glavni t rg , r imskiulični t lak v tem delu G o sp o sk e ulice in ob šir nas tavba na mes tu domnevanega r imskega g radu nased an je m D ečkovem t rgu p red N arodnim dom omin pos lop jem s reskega pog lavars tva .

Sredi 19. stoletja je Seidl še deloval, ali pri-

druži l i so se mu še drugi . Najzasluženejši mednjimi je bi l tedanji cel jski kapelan in poznejši



kanonik Ignacij Orožen. Pridružuje jo se mu Knabl,Kenner in Arneth, ki niso delovali na l icu mesta,a li so odkr i t ja l i te rarno ve s tno zas ledo val i . N a j-znam eni te j ša n a jdb a te do be so p rok ura torsk i in

drug i vo jašk i so om eniki , izkop ani v let ih 185 3. ,1

1854., 1859. , 1863. na do m ne va ne m fo ru ob K ral jaP et ra cesti na vrtu hiš e št. 24, ki je bila te d a jlast t rgovca Stal lnerja . Razen Ignaci ja Orožna j imje po sve čal vel iko brigo ted an ji načelnik že le z-niške posta je Uhl, opa t Vodušek pa je do vo lil, daso j ih smeli postav i t i ob vzho dn i s teni žu pn e

cerkve in j ih zavarovati z omrežjem. Tam je bi lod t lej ne ka k lapidari j .

L eta 1881./82. je bil ko nčno ust an ov ljen celjsk ilokalni muzej , Izza cerkve so se spomeniki pre-selili v muzejski lapidarij, ki si je kmalu pridobilzn atn o š tevi lo važnih p redm etov . Z nj ihovim n a-bira nje m in s publicis t ično ob de lav o celejanskih

odkri t i j s i je pr idobil vel iko zaslug rudarski svetnikin konserva tor Emanuel Riedl. V vods tvu muze jaso mu sledil i večinom a gim nazijski pr of es or j i , m ednjimi Novotny, Schon, Eichler in Potočnik, ki sotudi publicis t ično izv eščal i sv et o novih n aj d b ah .V m uze jsk i dob i so na jvaž ne jša i zko pav anja nas tavb išču Narodnega doma, poš te , meščanske šo le ;te d a j je bi lo od kri to tudi ko pališče ob C ank arjev i

ulici in vila na Sevcih.Po vo jn i se i zko pav anja n i so nada l jeva la . S lu -

čajno je bi l konstat i ran r imski zid na Janičevemnad parkom in odkrit i so bil i sledovi rimskihs ta vb na B ožičevem ob M ikloš ičevi ce s t i ; v A š-kerčevi ul ic i na Lemaičevem so pa bi l i izkopanize lo zanimivi s tavbni os tanki .



A R H E O L O Š K I D E L .

VODNI K P O M U ZE J U, M E S T U IN OKOLIC I

( S p r e g l e d o m d r u g a m z a n e s e n i h i n i z g u b l j e n i hc c l e j a n s k i h n a p i s o v . )



*

. i . •

. •

' ....• ••• ' .

' j. • ' t.-



^ 9. V o t W n a " p l o š č a C . J u ri ja V e p o n a .

- .uSc MUZEJ.

C

e l j s & j j iu ze j se na ha ja v pos lop ju b ivše g lavne

šo le (pozn ejše vojašnice) poleg ž up ne cerkv esv. D aniela (Slo m ško v trg) ter ob se ga lapida ri j

na d vorišču in zbirk e v II. na ds tro pj u. D osto pe nje ob vsakem času.

Lapidarij.

Na obkra jku ob s teni na desni s t rani vhoda:

1. Velika plo šča z ro bo m in plitkim na pis nimpo ljem (si. 9). N a p is : C(aius) Julius Vepo donatuscivitate Romana viritim et immunitate a divo Au-g(usto). Vivos fecit sibi et Boniatae Antoni fil(iae)conjugi et suis. — G. Julius V ep o jo je še za živapo stav il s eb i, sv oji žen i B oniati , A nton ijevi hčeri ,in svojim v zahvalo, ker mu je božanstveni Au-

gustus podeli l za njegovo osebo (vir i t im) r imskodrža v l jan s tvo te r ga osvob odi l davko v . — Plošča

5 * 67



j e na js ta re j š i oh ran jen napisn i spom enik iz Cele je— na sta t i je m or ala km alu p o letu 14. — te r jeb ila n a jd en a 1840 po d krs tn im kam eno m žu pn ecerkve . Gimnazi j sk i prefekt Har tn id Dorfmann jo

je rešil pre d ra zb it je m , na ka r s o jo vzidali vzunanjo s teno cerkve poleg ve l ik ih vra t . Moževpri imek (Vepo) in ženino ime (Boniata) sta keltska.C III 52 32 .3

Spomeniki z domnevanega fora (na Kral ja Petracesti).

Prokuratorski kameni. Najdeni ( razen enega)v letih 1853, 1854, 1859 in 186 3 na vrtu (t e d a jS ta l ln er je ve ) hiše na K ral ja P etra cest i 24 tik ob( tedanji ) S ak še ko vi lončarski delavnici . T o sooltarj i (arae), ki so j ih da rov al i pro ku rato rsk iben eficiari ji , vo jak i , ki jih je p ro k u ra to r unap red ilv s lužb ov an ju s tem, da jih je osvob od i l p ro -

staških voja šk ih op rav il in jim ko t po do ficir je mpov er i l p isa rnišk e al i pol ic i jske p osle . V sesko ziso posvečen i Jupp i t e r ju , Na jbo l j šemu, Na jveč jemuJ(ovi) O(ptimo) M(aximo), t e r se končuje jo zo b i č a j n o f o r mu l o : v{otum) s(olvit) l(ibens) m(erito)

— izpolni l je drage vol je in pr is tojno svojo za-ob l jubo . N j ihova zgod ov insk a važno s t spoč iva

z las t i v t em, da p rokura to r j e imenoma nava ja jo .N as tali so v do bi od leta 100. d o 180. p o K r.S t i r ivogla ta os no va pr eh a ja v ož j i t rup z napisn impol jem , t a pa p re ko nap us tka v vo do rav no sekonču joče ovr š j e .

2. J(ovi) O(ptimo) M(aximd) Ciaius) FusciniusCatullus b{eneflciarius) Ulp{ii) Victorisproc(uratoris)

5M o m m se n , C o r p u s i n sc r ip t io n u m L a t i n a r u m ; p r a v

t a k o v n a s l e d n j e m,



Augiusti) v(otum ) s{olvit) l(ibens) m(erito). — J u p -pi ter ju , Najbol jšemu, Največjemu, je C. FusciniusCatul lus , benef ic iar i j ces arsk eg a pro ku ra to r ja Ul-pi ja Victorja , izpolni l zaobljubo drage volje in

pr i s to jno . — N ajden 1 1853. z odlomljenim ovršjem.N a levi bočni str an i je u po do bl jen reliefni vrč,na desni zdela , s imbola boginje Junone. C I I I5169.

3 . Daroval Adnamius Flavinus, beneficiar i j ce-sarsk ega pro ku ra tor ja Ulpija Vic tor ja (beneficiarius)Ulpi(i) Victoris proc(uratoris) Aug(usti)). Na levibočni strani je bila bržčas zdela, na desni vrč,

ki sta izk lesa na . N aj d en 1. 1859. C III 5161 .4 . Daroval Adnamius Flavinus, benef ic iar i j ce-

sa rskega prokura tor ja Usienija Secunda (benefici-arius) Us(i)eni Secundi proc{uratoris) Aug(usti)).N ajd en 1. 1854. C III 5 162.

5 . Daroval Quintus K.aninius Lucanus, bene -f ic iar ij ces arsk eg a pro ku ra to r ja Usiena Secunda

(b{eneficiarius) Usieni Secundi proc{uratoris)Aug(usti\), ko sta bila konzula Tertullus in Sacerdos(Terlul{lo) et Sacerd(ote) co(n)s(ulibus)). N a j d e n1. 1859. C III 5166.

6 . Daroval Licinius Hilarus, benef ic ia r i j cesa r -skega p rokora to r j a M arca Basseja Rufa (bene-ficiarius [M. Bassjaei Rufiproc(uratoris) Aug(usti)).N aj de n 1. 1853. N ap is, ki je bil po pr ej bo ljeoh ran jen , je pos ta l radi d robl j ivos t i kam ena inne ug od ne ga pro sto ra delom a nečitl jiv . C III 517 1.

7 . Daroval Caius Antonius Valens, beneficiar i jc e sa r skega p rokura to r j a Flavija Titiana (b(ene-ficiarius) F lavi {i) TitifaniJ pro(curatoris) [Aug[usti)]).Najden I. 1853. C III 5164.

8. Ime darovatel ja je izbrisano. Bil je bene-

f ic ia ri j cesa rskeg a pro ku ra to r ja Caecilia Juventiana([b(eneficiarius) caejcili [i]u[e]entiani procu[ratoris)



Aug(usti)). Ovršje je odbito, na levi bočni stranije up od ob lje n v rč, na des ni zd ela . N aj de n 1. 1853.C III 5182.

9 . Daroval Antonius Maximus, beneficiar i j ce-sa r skega p rokura to r j a Quinta Caecilija Redd ita(b(eneficiarius) Q[uinti) Caecili Redditi proc(uratoris)Aug(usti\). Zadnji del je odbit . Na levi bočni stranije delom a oh ran jen up od ob ljen vrč in na desnizd ela . N a jd e n 1. 1853. C III 516 3.

10. Daroval Quintus Crescentius Marcellus, b e -nef ic iar i j cesarskega prokura tor ja Quinta Lis i -

ni ja Sabina (b(e nef ic ia riu s) Q(uinti) Lisini Sabiniproc(uratoris) Aug[usti\). Največji in naj lepši izmedvse h pro ku rato rsk ih ka m en ov (si. 10). Jasen inlep napis mu je vokvir jen. Na levi bočni s tranije up odo bl jen a napo l za grn jen a žen a , d ržeča vdesnici zdelo in z levico dvigajoča bakljo (?).D a ri te v ? N a d esn i bočni s trani je rel ief M inerv e,

po da n od sp re da j ; g lava , zd a j sk or a j v ce lo ti o d -bita, je bila lahno obrnjena proti levi. Nosila ješlem, ka tere ga za dn ji del se še vidi nad levimramenom. Z levico se opira na ščit , ki sloni natleh, v desn ici pa drži sulico, k ate re de be la ost jeusmerjena prot i t lom. — Najden I . 1854. C III5167.

11. Daroval Titus Flavius Dubitatus, bene f i -

c ia r i j cesa rskega prokura tor ja Lisinija Sabinafb(eneficiarius Lisini Sab ini proc(uratoris) Aug(usti)).Napis je radi prepere le površ ine posta l težkočitljiv. N a jd e n I. 1853. C III 51 68 .

12. Daroval Mustius Tettianus, benef ic iar i j ce-sa r skega p rokura to r j a Lisinija Sabina (b(enefici-arius) Lisinfi] Sab ini prfocj(uratoris) Aug{usti)).Gornj i de l je odbi t , pravtako deloma desna s t ran ,

ki j e b ila ob času na jdb e ne po šk od ov an a . N a jden1.1854. C III 5175.



10. Proku ratorsk i ka m en .



13. Eponae Aug (ustae) sacr (um) C[aius)Mustius Tettianus b (eneficiarius) Lisini Sabiniproc(uratoris) A ugiusti) v(otum) s(olvit) l(ibens)

m(erito). — Posvečeno božans tven i Epon i . Mu-s t ius Te t t i anus , benef ic ia r ij ces a rsk ega p r ok ur a -tor ja Lisini ja Sabina, je drage volje in pr is tojnoizpolni l zaobl jubo. — Epona boginja konj . Izvoraje ke l tskega (epo = konj) . N ajv eč n jenih sp o -menikov se je našlo v Gali j i , Germanij i in Po-donavju . Na p las t ičnih upodobi tvah se nahaja s redimed konji , osl i a l i mulami — često samo med

dvema — ki j ih a l i boža, a l i j im hrano podaja .Najbolj so jo časti l i vojaki. Njen kip se je na-vadno nahajal v hlevih v izdolbini ( aedicula ) natram u po d strop om in so ga ob svečanih pr il ikahvenčali . — D aro vate l j o l ta r ja Caius M ust ius T et -t ianus je imel morda nadzors tvo nad h levomce sar ske p o š t e ? N ajd en je b il kam en 1. 1853.

C III 5176.14. Deroval Mcsclinius Successus, benef ic iar i j

c e sa r skega p rokura to r j a Caja Antistija Auspica(beneficiarius) C(aii) Antisti Auspicis proc(uratoris)Aug(usti)). Omenja ga že Duell ius; v drugi polovici17. sto letja je p rišel na ne zn an način v Ž ep n o priB lag ov ni, kje r ga je 1. 1845. kupil o d km eta Je r-

ne ja Ojs t r i ška tedanj i gospodar gradu BlagovnaJ. E. Pittoni pl . D an ne nfe ld ter ga spra vil v Celje,kjer je bil dolgo vzidan v južni strani župne cerkve.Prvotno najdišče mu je po vsej pr i l iki skupno zostal imi prokuratorskimi kameni . C III 5173,

15. Daroval fuconius Primus, beneficiar i j ce-sa r skega p rokura to r j a Plauta Caesiana (b(enefici-

arius) Plauti Caesiani proc(uratoris) Augu (s//)).Gornji del in zadnja s tran odbita , ob najdbi napisše čis to ohranjen. Najden 1.1863. C III 5177.



16. Daroval Gemellius Adiutor, beneficiar i j ce-sa r skega p rokura to r j a Drusa Procula (bfenefici-arius) Drusi Procu[li] proc(uratorh) Aug(usti)). Zvseh strani oblomljen. Na levi bočni s trani osta-nek u po do bl je ne zdele , na desni vrča . N ajde nL 1853. C III 5170.

*

17. Kip „Noriškega vojaka" v naravni vel ikosl i(s i. 11). N ap re j na gn jen o m išičnato te lo, kre pk eob rvi in k oša t i brki na polnem ob raz u izpričujejo

ba rb ar sk o- ke l tsk i t ip , ka ko r se nam na plastičnihup od ob i tvah običajno javlja , op rav a pa govor i ooficirskem činu s kipom počeščenega. Odet je zdo kolen se ga jočo sra jc o (tunica), preko ka te renosi oklep (lorica) , ki se niže p as a ko nču je zusnjat im, globoko izrezl janim dvojnim robom, kije ka ko r p as p reko tele sa niže prsi (cingulum)

oficirski zna k. Z de sn eg a ram en a gre prot i le-vemu boku jermen (balteus), ki je nosil nekdajmeč, čigar držajno ležišče je više gori v pasuin oklepu do bro v idno. Pre ko levega ram enamu visi oficirski plašč (paludamentum), s katerimje za m en jal to go , k ad ar se je po da jal na bojnipohod . Na desnem ramenu je z zadn je s t ran i

cp az n a oklepn a zap on a. Na glavi ima š lem, čigarnekda j boga ta pe r jan ica j e močno pokvar jena .Gole, na tan čno pa nekoliko siro vo izdelane nog eso zav aro va ne sam o z iz po dp la tov ses to ječimiopankimi (caligae), ki so z je rmen om pr ive zan ena nogo. Na levi s t rani je te lo naslonjeno nanekak zv eže nj , ki ga drži sp o d aj š irok jerme n,

opreml jen s ko lu to , zg or a j pa j e zv ež en j zav ešens pad ajočim plaščem . Leva roka do lakta m an jka ,pra v lak o sul ica, ka tere sp od nji del se še do br o



vidi na prednji s t rani zvežnja , preko jermena inkolute t ja gori do gub spuščenega plašča. Desnoroko ima v nekam nepr i rodnem po loža ju upog-njeno na prsi , dlan je obrnjena prot i gledalcu,dvp mala prsta s ta skrčena, ostal i so s tegnjeniin s t isnjeni : to je držanje poveljnika o pr i l iki ,ko govori svojim vojakom. — Kip je bi l najdenpo četkom št i r ideset ih le t pre tek leg a s to let ja ob( tedanjem) vzhodnem pokopal iškem z idu v s ta r i ,po zne je ob g radb i že lezn ice z nov o zam enjan is t rugi Vogla jne ; vodni tok je gotovo obrus i l le -

vico do lakta in sulico. Se več pa je očividnotrpel potem, ko je bi l postavl jen pr i glavni cest iob Sepenšekovi gost i lni nasprot i Maksimil i janov"!ce rk vi: od pa dla mu je glav a, obrusi la s ta se n osin perjanica. Že 1 1843. so ga po prizadevanjuH artnid a D orfm ann a postavi l i k žup ni cerkvi , insicer o b juž ni strani ko ra. T e d a j se je izvršila

tudi potrebna obnova: pr i t rdi l i so glavo in po-pravili nos; izsekali pa so za H cm tudi dolnjirob tunike, ki se je bil ob cesti toliko zamazal,da ga drugače ni bilo mogoče očisti t i . — Potehniki se stavi kip v Konstantinovo ali v t ikpredidočo dobo (Conze , W. Schmid) , toda če sepomisli , da je nastal v provinci, kjer tehnika nib i la tako dovršena , tedaj ga je mogoče pomak-

niti tudi za stole tje ali ve č na za j. V sek ak or jemed na jvažne jš imi spomenik i r imsko-prov inc ia lneum etno st i v Noriku in Pan on ij i in na jve čja zn a-meni tos t muzeja . — Koga preds tavl ja? L. 1872.so našl i malo s ev ern eje , pre d gost i lno Jelen, od -lomek pods tavka z l e de loma ohran jen im nap isom:. . . nv ... s ... n ... Cat... o ... us Corneli[u]s

Saturninus s ... [p]atroni causarum [p)rovinciaeMauretaniae Caesarensis. C III 5216 in 11690.



11. N orišk i v oja k.



V erje tno je , da se ta na pis na na ša na Tita VarijaClementa, na js lavne jšega Ce l jana r imske dobe ,sa j je b i l prokura tor v Mavre tani j i Caesarens is ,spj mu je rodno mesto tudi s icer napravilo večnapisov. Že Mommsen je pa ta podstavek spravi lv zvezo s k ipom, k i b i potemtakem preds tavl ja lsam eg a Ti ta Var i ja Clem enta . Poleg zunanj ihokoliščin (blizkost najdišč, napis), govori za to tudide jstv o, da se je s tak o odličnim kipom m oralpo častit i r e s od ličen m ož , in tak je bil T. V ariu sClemer is . Odlomek se nahaja sedaj pred k ipom,

ki s to j i na modernem podstavku.

Vojaški kameni (v ožjem smislu besede). Olte rji,najdeni na is tem mestu in is točasno s proku-ratorsk im i. Po stavili so j ih, raz en ene ga (drug adva pa sta nedoločljiva), konzularni beneficiarij i ,k i se v napis ih imenuje jo : beneficiarius, benefici-

arius consularis, beneficiarius legionis secundaeItalicae, beneficiarius consularis legionis secundaeItalicae. Ime legata (druge legije), ki jih je unapredilv činu ter j im olajšal službovanje, se pa nikjer neom en ja, bržčas, ker se je to izvrši lo kum ulat ivno.O ltar ji so po svečeni Jup piter ju , le nek ater i tudidrugim bo go vo m . N astal i so konce m II. in p o -četko m III. sto letja . Po obliki so slični p ro k u -ratorskim, le eden je val jast .

18. Od lom ek , ki ga je po stav il 1. av gu sta(ime manjka), ko sta bila konzula Flaccus in Gallus{...[p] os (uit) K{a lendis) Aug(ustis) Flacco etGallo c(onsulibus)). T o je bilo 1. 174. N aj d enI. 1853. C III 5200.

19 . Jupp i te r ju , Na jbo l j šemu, Na jveč jemu, da ro-val Quintus Sextius Pullaenius, konzula rn i bene-ficia rij II. ital sk e legije, ko je bil Commodus cesa r



in ( ime izbris ano ) s Pertinacem konzul(b(ene)f(iciarius) co[n)s(ularis) leg(ionis) II. Ita(licae)[imp(eratore) Comm odo...] et Pertinace co(n)s(uli-bus)). T o je bilo 1. 192. N a jd e n 1.1859 . C III 51 78 .

20. Pro s[alute) Aug(ustorum) n(ostrorum J(ovi\O(ptimo) M(aximo) et Cel(eiae) Sanct(ae) C(aiusjLicinius Bellicianus b(eneficiarius) leg(ionis IIItal[icae) Pi(ae) F(elicis) pro se et suis v[otum)s (olvit) / (ibens) m (erito) G entiano et Basso co (n)s(ulibus) idib(us) dec(embris). Na zdrav je naš ihce sa rje v je C. Licinius Belicianus, ben eficiar i j

II. i talske legije, Po b o žn e in S re čne , dr ag e volje inpr is to jno izpolni l zao bl ju bo Jupp i ter ju , N ajb ol jše m u,N ajv ečjem u, in svet i Celeji za se in sv oje , kosta bi la Gentianus in Bassus konzula, 13. decembra(leta 211.). N a jd e n 1.186 3. C III 51 87 .

21. f(ovi) O(ptimo) M(aximo) et d(iis) d(eabusque)omnibus M(arcus) Aur(elius) Justus b{ene)f{iciarius)

co{n)s{ularis) leg(ionis) II ItalUcae) r(iae) F(elicis)pro se et suis v(otum) s (olvit) l(ibens) m [erito)Praesente et Extricat[o] co(n)s(ulibus). — J u p -p i t e r ju , Na jbo l j š em u , Na jveč jemu , v sem bo go -vom in boginjam je drage volje in pr is tojnoizpolnil zao bl ju bo M. Au rel ius Jus tus , kon zularniben eficiar i j II. i ta l iske legi je , P o b o žn e in S re čne ,za se in svo je , ko s ta b ila Pra es en s in Ex tr ica tusko nz ul a. T o je bilo 1. 21 7. N a jd e n 1. 1859. C III5189.

22. Pro sal(ute) d(omini) n(ostri) imp(eratoris)Antonini Pi(i) Felicis A[ug]usti /(ovi) O(ptimo)M (aximo) Conser(vatori\ Arubiano et Cel(eiae)Sanc(tae) Vib (ius) Cassius Victorinus b (ene )f{ici-arius) co(n) s (ularis) leg(ionis) II. Ita (licae) P{iae)

F(elicis) Antoninian(a)e v(otum) s (olvit) l (ibens)m (erito) Leto II. et Ceriale co(n)s(ulibus) (si. 12).



Na zdrav je na -š e g a g o s p o d ac e s a r j a A n t o -nina Pija je

Jup p i t e r ju , Na j-boljšemu, N,aj<večjemu, Aru-biancu, in sveti

Celej i dragevolje in pri-stojno izpolnil

zaob l jubo Vi -bius Cassius ,konzularni be-neficiarij II.ital-skq legije , Po-božne , Srečne ,A n t o n i n i a n s k e ,

ko sta bila Le-to II. in Cerialiskonzula . To jebilo 1.215. Najden le(a 1859.C III 5185. ^

2 3 . J u p p i -

te r ju , Odvrače-va lcu nesreč

12?. Vojaški kamen. (JoviDepulsoli\\d a r o v a l Aure-

lius Paterculus, benef ic iar i j . Obl ika val jas ta . Zgorajsta d ve vdo lbini , ki s ta b rž čas služili za p ri trdi tevJu pp ite rje v eg a kipa. N aj d en 1. 1853. C III 5160 .

24. Jupp i te r ju , N ajbol j šem u, N ajvečjem u, sye t iCeleji in sveti Noreji (I(ovi) O(ptimo) M(aximo).et Cel(eiae) et Noreiae Sanct{a)e) darova l Rufius



Senilis, konz ularni beneficiar i j , za se in sv oje (p r ose et suis) N aj d en 1. 1859. C III 5 18 8.

25. Juppi ter ju , Najbol jšemu, Največjemu ( / (oviO(ptimo) M{aximo)) daroval Marcus Ulpius Aci-lianus, ko nz ular ni ben eficiarij II. i talske legije(b(ene)f(iciarius) leg(ionis) II. Ital(icae)). N a j d e n1. 1859. C III 5180.

26. Vsem bogovom in boginjam (d(iis) d(eabus-que) o(mnibus)) da rova la Belita Sorana. — N adesn i bočni s trani je up od ob ljen vrč, na levi zd ela .N aj den 1. 1833. C III 51 55 .

27. V to skupino spa da tudi odlom ek, n a h a -ja joč se na severovzhodnem voglu cementnegapods tavka s red i dvor i šča : \imp] [c]a£s(sar) L[ucius)S[eptimius Severus] [perti]nax Aitfgjusliis. N a j d e n1.1859. C III 5204.

28 Fortunae Stabili pro salute aom inorumnfostrorum) imp(eratorum) Liucii) Septimi{i) Severi

Pertinacis et M\arci) Aur[elii) Antonini Aug(usto-rum) .. . Ulp (ius) Valerianus c(enturio) leg{ionis)X G(eminae) — Stalni Sreči na zdravje gospodov,naš ih cesar jev Luci ja Sept imi ja Severa Per t inaca ,M ar ca Au rel ija A ntonina (Caracal la) in (P. S ep ti-mija Gete) . Zadnjega ime so izbrisal i , potem koga je dal bra t Pe rtin ax um oriti ter ga je ob sod ilna izgubo imena (damnatus memoriae). Oba stabila s inova Sept imi ja Se ve ra . Po stavl jen okro g1.200. in najden 1.1869. na Kralja Petra cesti pri go-stilni Jelen, v nep os re dn i bližini ostalih. C II I5 1 6 1 a.

Oltarji, najdeni v raznih delih mesta in vokolici.

29. J {o vi) O(ptimo) M(aximo) Culminali etdi(i]s deabusque omnibus T[itus) M attius Hecatopro s(alute) sua et suorum v(otum) s(olvit) l(ibens)



m(erito). — Juppi te r ju , Na jbo l j šemu, Na jveč jemu,Prebivalcu viš in, je drage volje in pr is tojno iz-polnil za ob l jub o T. M at t ius H eca to v sv oje insvojih zd ra vj e . N ajd en 1. 1843. Pr ed grofi jo 13.

C III 5186.30 . Jupp i te r ju , N a jbo l j šem u, Na jveč jem u, da -rova l Barbius Finitus, vojak I. pre tor i jan ske ko -ho r t e (mil(es) coh{ortis) / pr(aetoriae)), ker se jes potovanja s rečno vrni l v sve to mesto (ob pe-regrinationis exped[i\tionum regr[es]sus in urbe[m]sacr(am)), to je v Rim . N a jd e n 1. 1891. 1 te

severovzhodno od mesta . C I I I 11697.31. Juppi ter ju , Najbol jšemu, Največjemu, da-rova la Lucius Lottius Felix in žena Marcia Bonita(ali Boniata) zase in vse svoje ( p r o {se] et suiso[m]nibus). Služi l je za pokrov ozkemu r imskemuka na lu in je bil n aj d en 1. 1885. P re d g rof ijo 18.C III 11698.

32. Daroval i rodbinskemu geni ju (Genio Ani-gemi[o\) njegovi časti lci (cultore[s] eius). — A n i -gemius je bi l prvotno kel tski rodbinski duh (ano == p raded , gama = sorodnik), čigar ime in če-ščenje se je s trni lo z r imskim genijem. Plošča,najdena 1.1820. v Gosposki ulici 16 (na dvoriščuhiše, kjer so Vrata z antikami). C III 5157.

33 . Mes tnemu gen i ju (Genio civitatis) da rova lmestn i sve t Cel janov (ordo Cele(ie)ns(ium)). PriRimljanih je b i la vsa pr i roda polna duhov; rekain mor je in gozd, pa vsak č lovek, vsaka družina ,vsa ka dru žb a je imela zav etn ik a , tak o tudi Cele jasvojega genija »civi ta t is*. Plošča, ki jo omenjaž e Du ellius. V drug i polov ici 18. sto let ja je prišlana ne zn an način v Ž ep n o pri B lago vni , kje r jo

je 1. 1845. kupil od km eta Je rn eja Ojstriš ka te -danj i gospodar gradu Blagovna J . E . Pi t toni p l .



D an ne nfe ld ter jo spra vil v Celje, kjer je bilado lgo časa vz idan a v južni s teni žu pn e cerk ve.C III 51 59 . (Prim št . 14.)

34. J(ovi) O(ptimo) M (aximo) Eponae et Ce-

leiae Sanctae M(arcus) Si\lius] — Juppi te r ju , Na j -boljšemu, Največjemu, Eponi in svet i Celej i da-rova l M arc us Si lius . — Plo šča , na jde na na levembreg u V oglajne v bl iž ini b rv i ; v sa j tam je bilado 1 .1847. vz idana poleg ' ,vra t tedaj Tapajner jevegavr ta . Znabi t ije bil tamhlev za dr-žavne poš tnekon je? A l ipa spomin ja

češčenjeEpone tud ina konje re jov celjski oko -

l ic i? (Prim.št. 13.) C III5192.

35. InvictoMit[h]rae

Surion(a)e —Nepremagl j i -

l j ivemu Mi-thr i , S i rcu .Tu di v Celejoso zanes l ivojaki in tr-govci kultor ientalskega

so lnčnegab o g a .T a m ali 13. Mithrov kamen.

O r o ž e n , Z g o d o v i n a C t l j a . 6 8 1



oltar iz p eš čen ja k a je bil n aj de n 1. 1889. na n ekiplanot i jugo vzh od neg a po bo čja M al ica kakih 600 mvis ok o (si. 13). Na istem pr os tor u, lastnini km etaLedeniška, se je našel čisto sličen kamen brez

napisa , nadal je majhna že lezna puščična os t insve t i lka z nap isom: Cresces. — Mar Mi th rovos v e t i š č e ?

36. Odlomek plošče z Mithrovim napisom;Na levi gornj i s t rani je še ohranjena vdolbina,na de sn i p a je d otični del o db it . Prit r je na je bilana spomen iku , b r žčas Mi th rovem. Nap i s : M(ithrae)

I(nvicto) ex imp[erio] Aem ilia.... don(o) [d[edit)). —Nepremagl j ivemu Mi thr i po ukazu darova la Ae-mi lia . . . . Z os tank i z idov ja na jd en a 1 .1854 . naseve rozapadnem poboč ju Mik lavškega h r iba vvino grad u dr . Š tefa na Ko čevar ja . Znab i t i M ithrov osvet išče na M iklavškem hr ibu ?

37 . Ma jhen o l t a r z nap i som: Adsallut[ae] [e]fSavo [a]ug[ustis) s[acrum] Cassiu[s] [v]i[ctor?J[v](otum) s(olvit) l(ibens) m{erito).— Božans tven iA dsalluti in Sa vi ga je p osv etil C ass ius (Victor?).N ajd en je bil okro g l. 1881. vštr ic hra stn išk e p o -s ta je na južni s t rani reke . Nekaj kamenov s po-dobnimi napisi je bi lo najdenih v Radečah in vLjubljani. Adsalluta je bila boginja brzic in rečnihpr ag ov , ki jih je v s trug i S a v e više H rastn ika

zelo ve l iko . Savus je b i l božanstvo Save . Spo-menik so pač postavili brodarji na Savi, da bi j ihbožanstvi varovali drvečih valov in nevarnih skal .(Adsa l lu ta morda ohran jeno v imenu So t la? )

Reliefi z mitološko vsebino.

38 . Okrog la mlados tna moška g lava z gove-

jimi uše si in rog ov i te r go vejim tem en om (si. 14).P reds t av l j a vodno božanstvo, gotovo se nanaša



na Savinjo (bog Savinje?) , k i je že tedaj s po-plavam i mestu š kod ova la . Pr ed s tav a o človeku -biku je bi la s tar im Grkom dobro znana, z last irečni bog Acheloos se je upodabl ja l tako, kakorka že na š relief (po W . Sch m idu ga re s pred stavl ja) .V Noriku so po do bn e up od ob i tve ze lo redke , izCeleje pa so znane vsaj štiri (dve sta se izgubili).Ta se je ž e v 18. stole tju na ha jal a na dv orišču

bivše gost i lne «Pri kroni« v bl iž ini nekdanjih Ljub-l janskih vrat .

14. V o d n o b o ž a n s t v o .

6» 83



39. Meduza (si. 15). Iz bo rn o o hr an je n a. Pričao veliki tehniški spretnosti kiparja. Delo sicerst i l iz irano. Obraz lep, pa hladen. Lasje prehajajo

ob s t raneh vvel ike D t i č j e

perut i , izpodkaterih se nadolnj i s t ranizope t j av l ja jo .Na vratu s tazaple teni dve

kači , n junavra tova segataiznad las inupogibata g la-vi drugo prot idrugi. Relief jebil pritrjen v

s t e n o , z g o r a jje še ohra-n jena vdol -bina, ki je slu-žila tej svrhi.— Meduza j ebila ena izmedt reh Gorgon ,

s t rašn ih žen-skih bitij, ži-večih na skraj-ni meji oce an a.

Imele so peruti , telo j im je bilo pokrito s kačicamim esto z d lako, pr ep as an e so b i le s kačj im paso m ,po gle d pa jim je bil tak, da je ok am en el pred njim

vsak sm rtnik . Pe rse us ji je s po m očjo H erm a.A the nein nimf odsekal glavo, ki jo je odslej nosiln Athena



16. Dva geni ja .

v svo jem šči tu. U po do blje no n jen o glav o so nosil ipo vs od , na orož ju, orod ju in am ulet ih — kot ču-var ico pred sovra žnik om in pred uroki. — N ajde naje bila leta 1869. poleg velikih vrat «Pri jelenu* naKralja Petra cesti , kjer je bila izp rva tudi vz id an a.(Prim. št. 28.)

40. Dva genija (si . 16), podajajoča se v na-spr otn o smer , g lavi pa ob račata drug proti drugem u.



V višini rok se na ha ja m ed njim a ven ec (girlanda).Lasje kakor da se j ima spuščajo v kit i , tudi zve nc a pad a n ek aj po do bn eg a. Relief je bil vzida nin je zgoraj še vdolbina, kjer je bi l pr i t r jen. Najden

v Galiciji pri Žalcu.41. Endymionu, spečemu , dova ja Amor Luno,bo gin jo m ese ca (si. 17). — V sak o no č je pr iha jalav njegovo votl ino iz nebeških viš in, rodi la mu je50 hčera, 50 mesecev ol impiade. Na desni bočnistrani Amor s čašo. Vzidan je bil relief tako, daje bi la tudi desna s tran prosta . Najden v začetku

pre teklega s to le t ja na pros toru vojašnice Kra l jaPetra , kjer je bi l tudi izprva vzidan.42. Odlomek sklu lp ture : roka , s t i ska joča gubo

plašča .Na t leh p red ob kra jk om (v obra tn i sm er i ) :

Odlomki z nepopolnimi napisi.

43 . Odlomek nagrobnika . Napis : osicu ecetoniC(aius) an(nornum) XXX. Najden pr i gradbi nekehi še v m es tu (leta 1887. ali 1888.) C III 11704.

44 . Odlomek vo t ivnega kamena : Za s re"o go-s p o d a - c e s a r j a : (Pro sal(ute) d(omi)n[i)).

45. Odlomek spomenika (nagrobnika?) . Napis :Ti(berius) ful[ius)... Seve... Pacci... Secun[d...Le ta 1868. ga je Knabl že videl pri žu pn i cerk vi.

C III 5273.46 . Odlomek spomenika (nagrobnika?) . Napis :

... ei... N aj d en 1. 1862. na L jub ljan sk i cesti priob na vl ja nj u hiše št . 2. C III 5280.

47 . Odlom ek spomenika N ap is : . .. d .. . ad. .. mp . . .

48. Odlomek nagrobnika . Napis : Vind... Comat

... Urs ... ut sibi et Satullae f . ann XXX. Najden1. 1884. pri m es tn em gle da lišču.



17. E nd ym ion , Luna in f lmor.

49. Odlomek nagrobnika . Napis : et Philomus[o)[s]ocro ann(orum) LX et Litanuni C [ae] . PokojnikaPhi lomu sus . . . , L i tanunis . . . , oba z g ršk im ime-nom . N ajd en 1. 1895. na s tavb išču N aro dn eg ad om a. C III 14104.

50 . Od lomek nag robn ika . N ap i s : 0...f(iliusali ilia) an(norum) XI nep ... XV ... lio.

51. Od lom ka dveh or jaških rok. N ajd en a napros to ru Narodnega doma; manjša ob času gradbe ,večja že prej .



re l i e fov , spome-nikov (podstavki),delov zidnih ven-

cev (dva večja inmanjš i vmes zrožnat im cvetomin akantovim li-s tom na izkleskuter akantovo ki tona robu so s s tav-b i šča Narodnega

52. Odlomki

18 . Kor intsko og lav je .

dom a); po dstav ki s teb rov in kor in tska oglavja .Tudi na obkrajku je lepo korintsko oglavje (si . 18.) ,se sto ječe iz aka ntov ih l istov v dve h vrstah, ak a n -tovih c ve tov in poižast ih sv i tko v; na ha ja se nagladkem, okroglem s tebrniku.

O p o m b a : Tr i v m e s s e n a h a j o č e l e v j e g l a v e s o g o t s k e .

Po d krov om sredi sev ern eg a dvo r iščneg a dela .

Pr i vhod u nas lon jen na cementn i pod s tavekin leseno ogrod je :

53. Visok na gro bn ik, n ajd en 1. 1884. na La vipri S tig er je vi vili (si. 19). V od a mu je p ov rš in omočno raz jedla , tako da je napis nepopoln:C(aius) Lucanius .... [P]ompe [p\atron her(es)non [sequitur]. Spomenik, štela po obliki, ima tri

de le : po ds tav ko vo in nap isno pol je te r za t rep .Po ds tav ko vo po l je j e ob da no z dve m a l is tna timas tebro m a te r odde l jeno od nap isne ga s p rogo ,okrašeno s krogovičas t im sple tkom. Na njem sena ha ja ede n izmed redkih po sne tko v s lovite sku -pin e: M enelau s (Ajax) rešu je m rtvo t ruplo P a -troclovo (Achil lovo) . Prot i levi se podajajoči ju-

nak drži z desnico mrtvo truplo, z levico, s teg-nje no na za j in na vz go r, pa okro gel šči t. Na glavi



nosi šlem inna prsih oklep.S teb ra , ok le -pa joča nap is -

no polje, stakorintska ino p l e t e n a z b r š -Ijanovimi vi-ticami. Na njihs loni a rhi t rav ,ki ga ob stra -

neh zakončujepo ena t ra-g ična maska ,na sred i pa jeprekinjen: tamplava med ma-skama in cve-t l icami genijprot i desni . V

t r iko tnem za-tre pu , čigarp o š e v n a n a -pustka s ta zno-t ra j okrašenaz listnatim pa-

som in zgora jprekinjena , sen a h a j a M e d u -

zina ala va z ,„ M , ...J? , 19. N aa ro bn ik.

izrazi t im obra-zom in polnim

olas jem. V ov rš ju je že ns ka g lav a na s redi , obobe h s t ran eh pa na po šev ne m nap ustk u ležeč levs koša to , vz ravnano g lavo . Spomenik je nagrobnik



vo jak a (po dolnji skupini) ali igralca (po m as ka hso de č). N as ta l je ok ro g 1. 100. po Kr. C III 11703.

Na cementnem pod s tavku — pr i vho du nazapadni s t ran i počenš i :

54. Na grobnik rodbin e z n ap isom : QuartusSirae v[ivus) f[ecit\ sib(i) et Licov ie Ingenuae uxor(i)an(norum ) L et Leucimarae fil(iae) an(norum ) XFinito f(ilio) an[norum ) VI Licovio Sexto an(no-rum) XX Ausco Muscionis filia an(norum) XXXDubnae f{iliae) an(norum) XXX X M(arcus) Lico-vius Barus an)norum) M (arcus) Licovius Boniatus

an(norum ) L. Vetulla Bucia Urbani f(ilia) an(norum )L M(arcus) Licovius Ursus an(norum) X. —Q ua rtu s, sin Sire , ga je za živa po stav il seb i,svoji ženi Licoviji Ingenui, stari 50 let , hčeri Leu-cimari, sta ri 10 let, sinu Finitu, sta rem u 6 let,nadal je Licoviju Sextu, s taremu 20 let , Ausconi ,hčeri Muscionovi, stari 30 let , hčeri Dubni, stari40 let , Ma rcu L ;cov iju Ba ru , s ta r emu . . . . le t,

Marcu L :co viju Boniatu. sta rem u 50 let , VetulliBuciji , hčeri Urbanovi, stari 50 let , Marcu Lico-v iju U r su , s ta re m u . . . . le t. N a p i s n o p o lje o b -dajata gladka stebriča z l is tnat im oglavjem inop letena z bršl janov im i vi t icami. Pra v tak o tudiviše se n ah aj aj očo vdo lbino, kjer vidimo na desn ido prs je m oža , na levi žen e , med njima sp re d aj

glavo dečka, s ina Fini ta , zadaj deklice, hčere Leu-c imare . Spo m enik je imel, po zg o ra j ohran jenihvdo lbinah sode č, tudi za t rep , ki se d aj m an jka ,in m ord a na njem tudi upo do bit ve ostal ih ime-novanih oseb, gotovo sorodnikov. Nasta l je okrog1. 100. Zn ačilna so p re tež no ke ltska imen a (S ira ,Licovia , Licovius , Leucimara , Ausco, Muscio ,D ub na , Bo nia tus , B ucia), ki ka že jo, da je bilarod bina kel tska, čepra v se je dom ačim im enom



pridruži lo že nekaj r imskih. Tudi noša matere jeke l tsk a: na glavi ima av b o iz de be leg a blag a inok rog vra tu o vra tn ico s polu m esecu podo bnimobeskom ( lunu la) . — Najden na Gjavngrn trgu 16

C III 5265,55. Nagrobnik dveh Sircev z napisom: D(iis)

M[anibus) Aur(elio) Maximo civis Surus ex regioneZegma vico Hennia an(norum) XXV Aur(elius)Bassus Barathe vivus fecit frat(ri) et Aur(elio)Sabino civis Surus ex regione Zeugma vico. —Podzemel jskim bogovom. Za ž iva postavi l Aure l ius

B as su s iz B ara the sv ojem u 25 le t s ta rem u bra tuAurel i ju in Maximu, Sircu iz vasi Hennia in pokra-j ine Ze ug m a, ter Aurel i ju S abin u, Sircu, iz p o -k ra jin e Z e u g m a in v a s i . . . . U p o d o b i te v n a p o d -s tavku uničena . Napisno pol je obdano z g ladkima,na s redi z brš l janovo vi t ico preple tenima s tebromain nečlenovi tim oglav jem . Od go rnje vdo lbine s

po do ba m a ga loči ozka prog a , ok rašen a z dve m aiz s re de izhaja jočima valovi t ima vej icam a. Tud ivdolb ino obda ja ta s tebra . Glav i manjka ta . Možaim ata v levici svi tek, na ka tere ga po laga ta k a -zalec in sredinec desnice, dočim so drugi prst iskrčeni . Na levih mezincih imata prstan. Spo-m enik je bil na jd en 1. 1880. pri g ra db i z a v o d ašolskih sester . — Vicus Hennia je znan samo iz

teg a na pis a. Iz p očet ka 3. sto letja . C III 52 65 in11701.

56 . Nagrobnik , podzemel j sk im bogovom D (iis)M(anibus) posvečen, ki s ta ga za živa postavi la(v/v/ fecerunt) Aur[elius) Secundinus in žena Au~relia Valentina, raz ža loščen a roditel ja , sebi insvo jemu sedemle tnemu s inu Aureliju Secundianu.

Napisno pol je in vdolbina vokvir jena . Vmes ar -h i t rav , okrašen z brš l janovima vej icama, ras točima



iz ke l iha . Vdolbino zakl jučuje ta zgora j polukrožnaloka z navzgor okren jen ima vzvo jkama na obehstra ne h. V vdolbini so op rsja v seh treh ose b.M ož drži z levico svi tek, na kate reg a po lag a

s teg njen desni pa lec , k aza le c in s red inec . Že naima v des nici rož o, sin v levici kn jigo (d ip t ychon)in v desnici pisalo. — Spomenik je bil prej nazun anj i s t rani pok opa l iškega z idu pr i sv . M ak si -milijanu. C III 5246.

57 . Na grob nik Pe t ron i jeve rodb in e . Zgo ra j sot r i vdolbine ; imel je tore j nas tavek, morda k ipe .

Na pis je neči tl jiv . V M om m sen u s to j i : . . . etroniop f . . . . ephto ae pfved ..,. an LXVIsibi... Jbm Petronio ... II Cenosin . . . trika ...Rodbina Pet roni jevcev je b i la vCele j i ze lo mnogo-številna. C III 5260.

58. Nagrobnik, znan izza 18 s tolet ja . Prej jebil vzidan na Kralja Petra cesti 12. Postavila staga Antonius Felix in Separatia Juliana svoji triletnihčeri Antoniji MarullL C III 5240.

59. N ag rob nik , ki ga je D ona ta , os vo bo jen ka (?),za ž iva pos tavi lo (svo jem u pat ron u Ti tu?) N a-p i s : . . . Hib c rt a ?) T{ito?) v(/va) [fecit requietorium?\Spodnj i de l odlomljen . Napisno pol je obdaja ta dvastebriča. V zatr ep u na sredi glava, na obeh stran ehgolob, v gornjih oglih delfina. C III 5251.

60. Ž en sk o dop rs je . Golo in m očno od vo deo b r u š e n o . B o g i n j a ? P o r t r e t ? N a j d e n o p o ' e g n e k -da nje cerkvice sv . An dre ja (se da nje ga skladišča)v Aškerčevi ul ic i v neposredni bl iž ini domneva-nega «fora» .

61. Orjaška glava mladeniča z vel ikimi kodri(si . 20). Sp od nj i de l odlom ljen . A po l lo ? N ajd en a na

pros to ru Narodnega doma in znana že v 18. s to le t ju .V bližini se je na šel tud i orj aš ki ste be r s pre -



20. flpollonova (?) g la v a .

merom 1*30 m- morda je s luž i l za podstavek kipu,čigar del je ta glava. Od stebra so odžagalip loščo, k i je nekdaj ;s luž i la v parku za or i jen-

taci jsko tablo, zdaj pa se~rabi ( is totam) za mizo,in razcepil i so ga v osem stebričev, ki še danes



no sijo ba lko n m estn e hiše. Pr ed sto leti je biloznano tudi pr ipadajoče s tegno; ta a l i ona izmedob eh or jaš kih ro k (št. 51) je m o rd a z njimi vzvez i : na jd i šče i s to

Sledeči napisni od lomek naveden pod št. 27.62. Plo šča z dv em a napisnim a poljem a. Do

L 1893. se je na ha jala v ol tar ju žu pn e cerk ve.Za to je p roga med nap isoma obrušena , p rav takorobovi . Napisa : 1 . Divae [ju]liae L(ucius) CassiusCla(udia) Maximus o[enturio] leg(ionis) V / Fer-r\atae) t(estamento) fiieri) i{ussit). — Božans tven iJuli ji dal v testa m en tu postav i t i Lucius G tss iu sM ax im us iz Claudije C eleje , centu rio VI. legi je(Železne). 2. Domitia[e][aug]{ustae) L[ucius)Cas-si(us) Cla(udia) M ax[imus\ o[enturio] [legionisJ Vi.[ferrate] t(estamento) [f(ieri) i(ussit)} L(ucius) Cas-sius Eu.... faciendas [curavit]. — Svet i Domit i j ida l v tes tamentu pos tavi t i Lucius Cass ius izClaudije Celeje, centurio VI. legije (Železne). —

Izvrši l Lucius Cass ius E osv ob oje ne c . Ploš čaje bila pritr jena na podnožje, ki je nosilo kipaJulije, h čer e T ito ve (um rle 1. 90.), in D om itije, ž e n eDomiti janove (umrle malo pred 1. 140); nju jehotel Lu cius Ca ssius p očast i t i . Po sta ne k v prvipolovici I I . s tolet ja . Najdena v Gosposki ul ic i 19.C III 13524.

63 . Odlomek nagrobnika b rez nap isa . Z žen-sk im doprs jem.

64. Odlom ek nagrob nika nekega go spo da izEfeza , pos tav i l ga j e n jegov sužen j Insequens( c an{norum) XL damo Epheso Insequensservus fecit). Napisno pol je med s tebr ičema. Napods tavkovem po l ju morsk i zmaj . Naha ja l se j e

ne kd aj na po ko pališk em zidu p ri sv. Duh u. C III5231 . • •



21. Nagrobnik .

65 . Nagrobn ik z na p i so m : Matt[io) Adiecto[i]ntefectus a M attzaris an{norum) XV. Ant(onia)Quincta con {iunx) v[iva) f(ecit). — Svojemu š t i r i -des et le tnem u m ožu M at t iju Ad iectu , ki je pad el

v boju z M acar i (ke l tsko p le m e? ) pos tav i la že naflntonia Qu incta . N ad nap isom do pr sje m oža,



ki drži v levici svitek, na katerega polaga desnep rs te ; že na pa ima v desnic i jabolko. V za t r ep uMeduzina g lava , v gornj ih vogl ih de l f ina . Znanž e v 16. s to let ju ; le ta 1829. na nov o najd en na

dvo r išču sre sk eg a po glav ars tv a , k jer na to vz idan.C III 5231.

66. N ag rob nik z rel iefom bre z nap isa (s i. 21) .N a nizkem stojalu s toji v sredi po dn ožn ik z na sp ro t is i s toječima p etel inom a. N ad nj im velik se d ež ,č igar noge s to je ob robu s to ja la . Noge preds tav-l ja jo levje tace, prehajajoče više gori v klečečega

otroka, ki ima roke sklenjene na hrbtu. Na prednjis t rani sed ala je re lie f, pre ds ta vl ja joč dva E rota ,d rug pro ti d rugem u o brn jen a , v pas ii p re ha ja jočav ras t l ino . Ob s t raneh sedala je navpično proga ,okrašena z l is t i vinske tr te in kraj nj ih nastavekz up od ob ljenim bl iskom (navp ično paličico) . N asedalu b laz ina in na n je j ve ne c s t rakovi , nav zdo lprot i podnožniku pa se spušča pregr in ja lo , nadol jnem robu n ab ran o. Sl ični spom eniki so senašl i tudi dru go d v bl iž ini (v Ptu ju, Se ko vi , Pis ch els -dorfu ) . Č astni s tol in ve ne c k až eta na odličnom esto , ki ga je za vz em al p oko jnik kot višj i uradn ikal i še pre j kot vojaški dos to jans tvenik .

67. Relief, Atys. S prekr ižan ima nogama, zdesnico po dp ira g lavo, z levico se nas la nja nazakr iv l jeno pas t i rsko pal ico (p e d um ) . — Atys ,čudov ito lep mladen ič, v kate re ga se je zal jubi laorientalska boginja Kybele. Ko se je hotel poročit iz n eko kra l jevs ko h čer jo , mu je bog inja zm eša lapa m et. Z be ža l je v go zd in s i vzel ž ivl je nje . Z eu spa je na p ro šn jo b og inje pr ivolil , da na j nj eg ov ote lo n ikol i ne s t rohni . — Sp om ladi so s e du ho v -

niki bo gin je p oda ja l i v g o zd ; ko so naš li m la-de n ičev o telo (t. j. sl iko), so se ud ajali bla zn em u



vese l ju . A tys je bil p rv otno bo ža ns tvo um rlegain obnavl ja jočega se ž iv l j en ja v pr i rodi . Poznejeje pos ta l s redišče mis t ičnega f i lozofi ranja .

O b b e t o n -

skem pods t av -ku na t l eh :

68 . Ena j s tvelikih venč-n i h k a m e n o v

(slika 22).Našli so j ih,

ko so kopal it emel je za z i -d av o « N a ro d - • S ' , * J I M B U Sn eg a d om a » B R - < \ 1 y g M |(1895). N a h a - • j U L M R H pjali so se v I H ^ ^ ^ ^ M ' f t ž 'Js redn jeveškem | S | §r a z m e š č e n j u ' • r e l . l

jK lI4 ^

nad n i z k i m i -- H ^ ioboki iz opek e,gredočimi pre-ko s rede se-d a n j e g a d v o -r i šča od vz-hoda prot i za-

hodu . Boga toso okrašeni zakantovimi l i -sti , ki tvorijo

ro b na dolenj i s t rani , p ok riva jo izkleske in o b -robl ja jo vmesna pol ja , s redi kater ih je po enavel ika razcvetela roža. Brez dvoma so s luži l i za

okras kakemu monumenta lnemu pos lop ju ( t empl ju ,a li m o rd a g r a d u ? ) .

O r o že n , Z g o d o v i n a C e l j a . 7 97



Na levi s t rani vhoda .

Po d kro vo m na s red i dv or išča , na sev eru po -čenši , na to ob zapadni s t rani :

69. L ep n ag rob nik , ki ga je P(u blius) V ediusPotitus, sin Publija, postavil sebi, ženi Vediii Pauli ,hčeri T itov i, in tr ide set letn em u sinu P. Ve dijuAvitu. — (P {u bliu s) Vedius P(ublici) f(ilius) Potitusfec(it) s(ibi) et Vediae T(iti) f(iiiae) Paullae coniugiet P{ublio) Vedio Avito fil(io) ann(orum ) XXX.Napisno pol je s ta obdaja la dva zavi ta s tebr iča ;

de sn i je izk lesa n, ker se je ka m en do 1. 1893.nahaja l v o l ta r ju župne cerkve . Nad napisom jeproga , okrašena s kombiniranim akantovim inpalmetnim ornamentom. Tudi za t rep je odklesan.N a po ds tav ko ve m polju dve b ikovi g lavi (b uk ra -nija), med njima venec iz bršljana. Iz konca I . sto-letja. C III 13526.

70 . Nagrobnik . Napis : Ti(berius) Claudius mu-nicipii Celeiae lib(ertus) Favor v(/vus) f(ecit) sibiet Juliae Pusillae coniugi sue et suis. — Pos tav i lga je za ž iva Tiber ius Claudius Favor , oproščenecmunicipija Celeje za se, svojo ženo Julijo Pusilloin svo jce. N as tal je ko nce m I. s to let ja in je z a -nimiv, ke r o zn aču je Ce lejo ko t m unicip um in kerkaže označba l iber tus, da je imelo mesto sužnjein p rav ico n j ihovega oproščevan ja . Zgora j v vdo l -b in i doprs j i zakoncev; g lavi s ta močno pokvar jeni .Z g o ra j je bil na sta ve k, o kate rem priča vel ikavdolbina na masivnem kamenu. Že v 16 s to le t juje bil vzidan v špitalu sv. Elizabete. C III 5227.

71. O dlo m ek na gr ob nik a. Do 1. 1892. je tvorilpo dn ož je nabira ln iku za da rov e pr i cerkvi v Pe -

t r o v č a h . N a p i s : f(ilio) Cl(audia Celieia)... oII vir(o) i[ure) d(icundo M(arci) f(ilius) M ate... tros.



Pau... ud un... Ime moža, komur je ta nagrobnikve ljal, ni oh ra n je n o , ali vidi se , d a je bil v C d e jiduovir iure dicundo. C III 5161 in 13526.

72. Sarkofag (pepelnica) . menda iz Podgor japri Št. Jurju, prag (?) in venčni kamen z jajčnokito (od bazi l ike, katere ostanki so bi l i najdenina s tavbišču današnje poš te) .

73 . M arm or na t okvir ( služ il pr i vo dn jaku ?) . -

Na vzhodni s t ran i :

Ti. V lesenem okviru nagrobna p lošča Terlija,

ki je bil Rigonis f[ilius) in neke 7 ertije Aure[l]i(je).75 Vrhu nje druga, čisto nečitl j iva.76. Na levo od nj i ju nagrobna plošča Septi-

mi ja , s ina Varovega (Septimius f{i!ius) Var{i\) inše drugih članov rodbine, kater ih imen pa ni mo-goče razbrat i . (Su rio ... us f )

77. Veliki stebrni podstavki (štir ivoglati) in

kor in t ska og lav ja , od lomek zav i tega s tebrn ika .

Ob s t en i :

78. Relief , pa lm ov o dre vo , iz ko pa no 1.1902.na dvor išču vojašnice Kra l ja Pet ra . Spodaj dvabojujoča se petel ina, vmes mali Pan. Sirovo delopriča o po zn em po stan ku rel iefa (p o 1. 3 0 0 ) Služi l

je kot op až v kakem va žn em p os lop ju ( templju ?).79 . V okviru dva pre pr os ta m ozaika .80. Navpično preklan orjaški s tebrnik.81 M linski kam eni (t ri je) , m ož na r in (v za b o ju )

drobci s tenske s l ikar i je ter posod.82. Marmornat š t i r ivogla t okvir .

. O p o m b a . O st ali p r ed m e t i s o s r ed n j e v eš k i ( k a m e -

ni te k rog le ) in n ov ov eš k i ( št ir je nagrobnik i ) . — V r imskem( š ti r iv o g l a te m ) o k v i r u v z o r e c b r u š e n e g a s e r p e n t i n a s t e g ak a m e n a s P o h o r j a .

7- $9



Zbirke v II. nadstropju.

Omara I . , dolnj i oddelek.

83. O sta nk i rimsk ih ske leto v. L. 1883. so jihizkop ali pr i St ice r je vi vili na Lavi ob Lju bljan skicest i in poleg nj ih urne; v eni , dobro ohranjeni ,so bili še dr ob ci k osti , og lja in pe pe la. P rilo že neso bi le m ajh ne p os od e in sv et i lk e ; pr i tem sose naš l i tudi ena zaponka in dva marmornataod lomka leve roke . Rimsko pokopa l i šče?

P R A Z G O D O V I N S K A D O B R .

Omara II . , gornj i oddelek.

84. P r a z g o d o v i n s k e izkopine z Rifnika priŠt.Jurju ob j ž. ( sega joče od mla j še kamenene dorimske dobe, večinoma pa pripadajoče hal ls tatski) .— Ru dnišk i svetn ik Riedl je 1. 1901. v druž bi z

rudn išk im nadk om isa r j em Sa lom onom p rekopava lgrobove, nahaja joče se na pobočju Rifnika nazem lj išču k m eto v O seta in Jagra . U rne so bi levečinom a m ajh ne in zd rob l jen e . Kot pr ida tki sose našl i bro na st i ( le d elom a tudi železni) pre d-met i : ovra tn ice , navadne in špi ra las te naročnice ,za p o nk e (špiralas te in z za vo jem na locnju) , igle ,

prstani , obročki , uhan, dleta , pašni oboji , vre-tenca, gl inast obroč, kamenita piramidasta utež(za s tatve) , kamenita sekir ica, dva polirana, pre-luknjana kamena; nedoločl j iv r imski novec . Naistem zemlj išču se je kopalo večkrat in je nekajpredmetov pr iš lo tudi v Gradec in nokaj v Maribor .

85. Izkopine iz Žusma (pr ipadajoče mlajš i ka-

m en em dob i, izk op an e 1. 191 0.): ute ž iz sla božg an e gl ine , dva dro bca po so de , v re tenca , dvekameniti sekiri (ena je odlomek).



86. D robci ža re (s labo žgane), izkopani v Storahpri gostilni Francelj.

Omara III . , spodnji oddelek na levi :

87 Č repinas te ža re iz črne , s labo pre žg anegl ine . Hal ls ta t t ska doba . Najdene nad parkom(vsaj tri) ?

Spodnj i oddelek na desni .

88. V isoka po so da iz rd ečka ste gline in polegnje n izka , temna.

89. Predmeti , izkopani na Holzlovem zemlj iščuv Gaberju, prazgodovinsk i med r imsk imi : č rep igl inas tih poso d, dva drob ca topi ln ika (pr az go do -vinsko) ; dva s teklena drob ca , odlom ek br on as tezap on ke , od lomki opeke , dva d rob ca am fore , enno ve c G allienus. Izk op an i 1. 1912.

Srednj i oddelek .

90. K meniti predmeti: sekire, tolkači, krogleza dro blje nje ži ta , dleta , uteži (za s ta tve) , ko ščenadleta, ko ščen o šilo in kladivo, ž ga n a vr ete nc a (zapreslice). Predmeti so deloma iz Celja in okolice(Vitanje , S lat ina pr i Pon ikvi , Š m ar jet a ob Sav inj i ,Št. Jurij ob j. ž .), de lom a od dr ug od (P tuj, O če-slavci v Slov. goricah), celo iz N eu ch atels ke gajezera (sekira) in s Finsk ega (m ajhne ka m en ilepuščične osti).

91. Iz gomil v Šeščah (med Št. Pa vlo m inGrižami) . Izkopani sredi osemdeset ih le t . Izmedštevi lnih vel ikih pa čis to zdrobljenih žar samočrepi ene, ki je imela znotraj črni vosek, komaj5 mm debela, z rdečimi in belimi vijugavicami

na črni pov ršini ter sivim, ko vin as to se les ke -ta jočim meandrom na ož jem vra tu . Bronas t i pred-



m eti : p ašni obo ji , ovratn ice, ob roč, za pe hj ača (inodlomki) , kos ver iž ice za orožje , dve majhnipuščični ost i , igla s t rodelnim držajem in nasa-jeno kroglo ter iglasto in žeblj ičasto bodalo.

92. Izkopine z Bizeljskega: črepinasta zdel ica ,vre tence , hrbet kameni tega k ladiva , puščična os ,pašni oboj i , odlomek zapeniače .

93. Predmeti iz Laške vasi pri Š to ra h : prs tans kockas tk im ok rasko m , š t i r je drobci uh ano v izsreb ra . (Zg od njes love nsk i predm et i , k i so b ilip o v o d k v a ž n e m u i z k o p a v a n j u W. S c h m i d a )

94. Pr ed m eti iz Št. Petra pod Sv. goram i:odlomek kamenite sekire , bronast i odlomki igel ,obroček, obesek (pes) , odlomka dveh zapenjač ,vretenca, nečit l j iv r imski novec.

95 Izkopine iz Drešinje vasi pr i Pe t rovčah( la tenska dob a) . V okrogl ih , s prodn at im ka m e-njem obzidan ih jamah n Jd en e razbi te žare , k i so

j im bi l i pr idani la tenski predmeti : dobro ohranjenimeči :n njih odlomki, zakrivljen nož, sulične osti ,dve šči tni grbi , odlomki verižice za orožje , odlomkisu ka ne ve rižice ( torquis) , ž lebičast i pločevinast iodlomki , obročki , žebl ji , bo dalo z odlom kom ro -ča ja . M ajh na lončena po sod a , na v re tenu nare jen a ,in solznica iz zelenega s tekla pr ičata za razme-roma kasno, že pod jakim r imskim vplivom sto-ječo dobo.

G ornji odd elek. (Na jdišča le delo m a ugotovlj iva) .

96 Že lezni predm eti (noži , ravn i in zakrivl jeni ,sulične osti) v ečinom a iz S eš č. (Glej št . 91.)

97 . B ron as te seki re (pa ls tab z zavi tima ro čaj -nima kriloma, celt , z vdolbino za ročaj na širokemdelu), srpi, sulična ost in lolkač. N a jd iš ča : L em -berg (pals tab) , Zagorje ( tolkač in cel t ) .



R I M S K A D O B f l .

Omara V., spodnji oddelek, dolnja polica.

98. Izkopine iz Šmarjeie pri C elju: Č repi gl i-nas t ih po sod , n j ih ročaj i, d va m arm orn ata dro bca ,kos i be le mal te , os tanki žganega marmorja , kosžl indre, ok rogla op ek a (1 kos) , po po ža ru po šk o-dovana posoda (1 kos) ; v gornjem predalu s t rešnaopeka , ses to ječa iz t reh kosov.

99. D robci kakih pet ih, d elom a r imskih, de -loma prazgodovinsk ih posod , majhne kameni teuteži in pokrovček (okrogel) iz bele gline.

100. Št ir ioqlat m arm orn at po kro vček s čis tom ajhne ga sa rko fag a in mo goče n jemu pr ipa da jo čmajhen marmorna t od lomek z nap isom [D] M[Secun]dina, menda dela sarkofaga, ki je hrani lpepel Secu ndine , na jde na na s tavbišču po šte (ba-zilika). C III 143685.

101. Odlomki kipov in arhi tektonskih okraskov(najdišče le deloma določlj ivo): odlomka dvehlaktov, roka, roka in del lakta , roka, s t iskajočagubo plašča (Narodni dom), dva odlomka lakta ,odlomki s tebr ičkov, ornament i , večinoma rožas t i(pošta).

Srednj i oddelek , gornja pol ica .

102. Podkve, motike, obročki , odlomek škari j ,odlomki obročkov za verige, obojev, rezi l .

103 Strešna opeka (prim. št . 98), odlomki zo zn ačb o II. i talsk e legije in PG, votla op ek a (zatop lovodne nap rave ) .

Na plošči.

104. Odlomek votivne plošče, ki jo je CasiusMascul inus Luxor daroval Vulcanu, bogu ognja , in



njegovim čast i lcem, članom bratovščine col legiumVu lcanale . Č lani, mend a kov ači , so nav ede ni vštir ih stolp cih ; pr vo tn o jih je bilo v sa j 58. P loš čaje bila n a jd e n a v S av in ji 1. 1870., n at o se je iz -

gub ila in 1. 1892. zn ov a odk rila v neke m gro blju ,in s ice r poškodovana . Napis : Volcano Augiusto)et cult[or(ibus) eiusj C{aius) Mascul(inius) Luxortitul(um) c[um) [scr(iptura) cl(edit)}.

1. v r s ta : P[ublius Var(ius) Lucifer, Vindo Suc-cesus, Pom [peius?) Viator ... Caius, Corn{elius)Ephetincan(us), Titulen(ius) Boniati, Fl(avius) P ar-

tenopaeus, Pompieius) Adiutor, Val(erius) Mascu-lus, .. . Ursus, V ic(torius) Secundinus, Cor(nelius)Quinctilian{us)... Septimius,... A]nam[a)ti.. .o...

2 . v r s t a : Ant(onius) Secundinus, Cornel(ius)Silvanus, Ba(r)bius lertius, funius Finitus Sanc-tus, Sestius Solim(a)nus,... Martialis,... Quartus,Aur(elius) Achaicus, Pom p{eius?) Q uadratus, Pom -

p{eius?) Juvenis, Cass[ius) Eutropus, Octavius Ur-sus, Var(ius) Daphinus, Quinc(tius) Niger,.. r(ius)Restutus, ... Quinctili(anus),.... tomm (ius)... lis.

3 . v r s ta : Felix ..., Avitus Ationis, Firminus,Eucharisis, Quadratus, Tertius, Secundinus Victo[r),

Jul(ius) Carmaeus Adiutor, Ursinus, EnniusUrsinus, Matitius) Sabinianus,... Paulus, Val{erius)

Macer, Victor(i)anus, Ater(i)us Siro, Crescens, Do-mestic.., Cornel(ius) Ju s tu [s], Maximus Cent[. ...,... arius Viatfor], [Pom ] p (eius ?) Prim (us) ...Pa...

4. vrst* : Moce(tius) Leuco Var(ius)Infgenuus ?],... Pr[imus], Vett[ius] Fe[lix], VettiusUr[sus? — sulus? — sinus?), Flor[us), 7ac[itus],Ursulu[s]..., F[elix?] Jul(ius) S..., Aur(elius)...,M..., M... C III 11699.

Med navedenimi je neka j sužn jev oz i romaosvobojencev (p r ipadnos t i z ražena z gen i t ivom



gospodovega imena) , posamezna imena so ke l t ska[Boniatus, Adnamatus, Solimarus, Atto, Leuco).P lo šča je na sta la ok ro g 1. 100.

105. O dlom ek nap isne plošče. Ku bitschek je

napis izpopolni l tako: proč... provinciar.. .Raetiae,M auretaniae Caesareus. Lusitaniae, Ciliciae, Praef.equitum alae I. Flaviae Aug. Britanicae Miliar.praef. auxiliorum missorum inter tempus expedit.in Maur. Tingitanam ex Hispania, praef. equit. al.II. Pannonior. trib. mil. leg XXX v. v. praef. coh. II.Gallorum Maccdon. T or ej napis , ki se na na šana Tita Varija Clementa, čigar funkcije so znaneiz dru gih na piso v. O dlo m ek na jd en 1. 1902. nadvorišču vojašnice Kralja Petra. C III 15205.1

106 Odlomek stenske s l ikari je .107. Od lome k m ozaika (b arva s te te r r ac ot ta -

kocke vložene v malto) .108. G linaste uteži, piram idni pa ro bk i, žg an i

kak or op ek a. Služi li so za z ap ira nj e vrat in zaobteženje ni t i pr i s ta tvah.

109. Votlaki, o pe ka , ki ie služila za sp ro v a -janje toplo te iz h ipok avsto v po s tena h nav zgo r .Cev' , sestoječe iz vot lakov, so bi le po odprt inahna s t raneh v medsebojni zvezi .

110 Odlomki s t rešne opeke , popolna s t rešnaopeka s pr iv ihanima roboma (ploščak) , polval jčas t

ž leb ak, pra vo ko tna , t rap ec as ta in okrog la z idnaop ek a (Streh a se je ses tav l jala na ta način, daso se po lagal i ploščaki z rob ov i na vz go r dru gpoleg drugeg a, rob ov e so potem pokr ivali z ž le -baki . T ra pe ca sta zidna o ble ka je s luži la zlasti zaz idan je obokov . ) Na ope kah so v t i sn jene znam ke ,ki oz na čuje jo izde lova tel ja , II. i ta lsko le gi jo : LE

II ITA ali LEG II ITA ali LEG II ITALICA,včas i s p r idevki mojs t rov . POMPEIANVS, AV-



SPICAT VS, JUVE NIS . FOR TIS , QINTIANVS,[ . . . .jVNATVS, M E L IS S V S ; naha ja s e t udi s am o-stojni P. G. R.

111. M ajh na p os od a, ki sp ad a k š t. 95 ( la tenske

najdbe iz Dreš in je vas i ) .112. Dve marmornat i grobni posodi .113. B ro na st topi lnik in odlo m ek fo rm e za

vlivanje.114. Po so da iz grob ov . To čno najd išče ne do -

ločljivo.

Risbe nad omaro V.115. N ačrt steb rišča, n aj d en eg a 1. 1827. ob

pre ho du G os po sk e ul ice na Glavni t rg, skica Vratz ant ikami , jugovzhodnega («Vodnega») obzidnegasto lpa in napisa na M ajdičevem (»Hrvatskem «)m linu: Fi lio D. N C onstant in i . . .

116. Sk ice izgu bljenih celjskih rimskih s p o -

menikov .117. Prerezi celjskih rimskih kanalov.

Desno od omare V., na s teni .

118. Sl ika m ozaik a, o d ko p an eg a 1. 1854. na(bivšem) D erean ijevem vrtu ob C ank arjev i ulic i.

Na tleh.

119. V okviru m ajhen ko s prep ros t ih m oz a-ičnih tal , se sta vlj en ih iz črnih in belih ap ne n as tihkock, tvore čih m en jajo če se be le in črne kv adr ate .N ajd en na Glavn em trgu št . 2 .

120. Amfora , ve l ika g l inas ta posoda, kakršneso rab i l i mes to današn j ih sodov za shran jevan jevina. V es dolnji del je bil za gr eb en v p es ek .Antični je samo vrat z ročajema, drugo je mo-derno delo lončarja Altziebler ja .



O m ara VI , spo dn ji od delek na levi.

121. Ž are , vel ike in črepin jaste , s pep elom ,ogljem in osta nk i kosti . Z gro bišča na Lavi.(Prim. št. 83.)

Spodnji oddelek na sredi .

122. Žare in manjša amfora . Najdišče neznano.

Spodnj i oddelek na desni .

123. Ža re . Izkopine s So din ov eg a (pre j Jar -

m erjev eg a) sveta na K ralja Pe tra cest i 4 9 : črepi ,sulična ost, rezil i dveh nožev, žebelj , dva odlomkam arm orn ate vaze . V lapidar iju os tank m linskegakam ena (prim . š t. 81) in odlo m ek steb ra.

Srednj i oddelek od leve na desno.

12 4 Ščitna grb a, ključi, dv e os trog i (rim ski?),

nož, s idrast i oboj .125. Predmeti z Bizeljskega: vre ten ca , od -lomek šk oljke, prstan, bro na st i drob ci , m ološkip es kot ob es ek . N ajd en i 1. 1914.

126. Drobci žare, kosti , solznice in obrabljeninov ci. Iz gr o ba , od krite ga 1. 1908. na Lav i.

127. Solznice (steklene, ena glinasta). Ker senavadno na jde jo v g robovih , so i zprva smat ra l i ,da so služile za zb ira n je solz, v resnici so paimeli v njih dišave, tako da bi jim bilo pravoime balzamari j i .

128. Rimski s tekleni drobci (dva barvasta kosatakozvanega mil le f ior i -s tekla , s l ičnega sedanjemubenečanskemu) , os tanki čaš .

129. Č repi p os od . T err a sigil lata, ki je na stal a

na ta način, da so glinasto posodo prevlekli stemnordečo prevlako in jo nato t rdo žgal i . Sigi-



la tne posode se odl ikuje jo s posebnim leskomin jih je d o ne da vn a bilo ne m og oče po nare dit i ,ker način izdelovanja ni bil znan.

130. G linaste svet i lke (s i. 23). N aj pr ep ro ste jša

je sa m o m ajhe n okrogel grne c z en o odp r t ino ,kj er je v olju nem ara plava la dušic a ka ko r prinaših «večnih lučih«. Uhljica je odbita. (Najdena1. 1926. pri k o p jn j u vo d nj ak a v klavnici). O slale

im ajo po kro ve c, v njem na sred i luknjico za d o -livanje olja in v ri lčku drugo za stenj, vmes som ajh ne luknj ice , s«ozi ka tere se je z bro na s totan ko iglo potiskav al s te nj iz gr la. N ek ate re sogo rele na dv a s ten ja ( imajo dv ojn o luknjico zas ten j) . De loma nos iio t v rdkovn o z n a n k o : CR ES -CE S, FORT1S, VIBIANI, U RS (US) a li A T IM E ;pr ve š ti ri se nah aja jo tudi na ptujskih svet i lkah,znak, da se je tako blago izdelovalo preko domačih

potreb in izvažalo. Okraskov je malo: na eni maska.Svet i lke so svet i le s podstavkov ( lampadar i jev) .

23. Gl inaste sve t i lke .



131. S reb rn i svetilki z d v o jn at o luknjico zasten j. N ajd en i v Š t Juriju ob j. ž .

132. D va br on as ta H ercula z levjo ko žo nalevi roki in dv ign jen im kijem v de sn i (si. 2 4 );

večj i na jden na s tavbišču Narodnega doma inmanjši najbrž tudi (po drugem sporočilu nekjena pros toru meščanske šole) .

24. D va Hercula.

133. B ron as t Si len , dop rs je . N ajde n v V od -nikovi ulici 18. Silen, učitelj mladega Bakha, bogavina.

134. K oralde iz s tekla , br on a in jan tar j a . P o -slednje, po večini zelo velike, so del velike najdbes Sp od nje ga Lan ovža , ki je obseg a la 94 podo bnihkomadov in en meda l jon .

135. Dve glinasti ptici, morda igrači.136 . Majhna b ronas ta posod ica .



137. To-čen galva-nop la s t ičn iodtisk tako-

zvane Bak-han t skemaske, naj-dene 1.1883.na Lavi vbliž ni Jo -štovega mli-na (si. 25).Original, kije iz brona,se naha jaizza časana jdbe naDunaju . Iz-

mučen

obraz z le -po obl iko-vanimi lici

in ravnimdolgim no-som nos iveliko iz

enako-merno za -

25. Bakhantska~maska.] vitih kodro vs e s t a v l j e n o

bra do , š iroke oči , v ka tere so bili n ek da j vlo -ženi dragi kameni , in preko čela progo, v ka-ter i je bi l železen trak. Lasje se spuščajo na

vsaki strani v štir ih kodrih na senci in izpodnj h se vidi jo ko zja uš es a. N a glavi ima v en ec



iz brš lja na in m ladik v ins ke tr te z listi in gr oz di .Delo je izred no f ino in ga nov ejši arhe olo gi(W. Schmid, Pirchegger) s lavi jo kot i ta lski uvoznipr od uk t v do bo do L 300. pr . Kr. Tudi ni go to vo ,

da- l i preds tavl ja baš boga vina , Bakha, gotovopa spada vn jegov krog .

138. flpol-lonova (?) gla-vica z ven-cem, iz gline.

(SI. 26.)139. Gryps( lev z or lovog l a v o ) ; b r žkone je služilza oboj .

140. Medi-c insko orodje ,sestoječe izžličice in ne-kake pincete

141. Pisa lo 26- flpollonova (?) glavica.(stylus). Ostrik o n ec je služil za p isa nj e v vo sk u, dočim se jez razš i r jenim pisava zabr isavala .

142. O be sk i (am ule ti), ki jih je nosila m la-dina, da se je čuvala urokov (dva psička, ko-njiček, phallus).

143. Hišni zvonci.144. Bro nas ta žen ska f igura z okrogl ima p re d -

metoma v rokah .145. Glinasta vretenca, gumbi.

146. B ro n as te in ko ščen e igle (za lasn ice inšiv an ke ). - . s



147. Ostanki verižic , obročki , oboji .148. Z ap o n k e, služile so po večini za sp e-

n j an je ode va na r amenu .149. Ostanek g lavnika , ovra tn ice , zapes tn ice ;

uhani .Gornj i oddelek .Najniž ja pol ica .

150. Že lezni pred m eti (dle ta , žebl j i , od lom eksvedra , os t roga , kos ver iž ice , nekaka p inceta ,kavel j ) .

151. O dlom ek M ithro ve ga re l ie fa . Od b og asve t lobe (Mithre ) je ohranjena samo glava . Levood nje o se b a s f r igi jsko ka po , očividno baklo-n o s e č Cautopcites V gornjem levem voglu solnčnibo g z o za rje n o glav o, kr iva p rog a ga loči odos tale sku pine . K rokar le ti od nje ga , no se č n a-ročilo M ithri , n a j za ko lje bika (ki pa na relie fu

č is to manjka) Na jd i šče neznano .152. Odlomek Fortune iz ma rm orj a (s i. 27) .Izbo rno se po d aj a j o gu be tunike , v levi roki drž irog , svoj s imbol . Najdena na voglu Cankar jeveulice in Kralja Petra ceste.

Sredn ja po l ica .

153. Posoda , vsa j de loma z Lave .

Gornja polica.

154 . Posoda , vsa j de loma izNevioduna (Drnovopr i Krškem) .

Omara X .Dolnj i oddelek .

155. Rimska opeka z Janičevega na planotizapadno od kapucinske cerkve . Na dan je pr iš la



27 . Od lome k Fortune .

po leti 1925, ko je zd rčal (rim ski) op orn i zid protiparku.

156. Iz rimske vile na Sevcih (Rožnem griču),odkri te 1.1914.: opeka (votlak) , s tenska s l ikari ja ,črep lonca z ročaj i in sk or aj pop olni železni obo ji

vel ikih vrat (močni , zavi t i žebl j i s klobukastoglavico, dvojnat i žebl j i , pločevinast i oboji , t r i jepopolni tečaji z vrat) .

Vzidano pod oknoma na južni s t rani :

157. Ste nsk a s l ikar ija s s tavb išča N aro dn eg ad o m a .

*

Or o že n , Zg o d o v in a Cel ja . S 113



Na lesenem s to ja lu ob zapadni s t ran i :

158. Rim ska ž en sk a glava (m aska) , um etniškodelo (s i . 28) . N aj de na na polju pr i Le vcu , za p a d n o

od Celja.

Novci (si. 29).

Omara XI .

Na vzhodni s trani .

159. Keltski novci . P r ip ad ajo n ajd ba m a v S po d-

njem La no vž u in v D ob rni pr i T rb ov ljah . Večjih,okrog 9 '48 g težkih, je devet , manjših, s povprečnotežo 0 '66 g, enajst. Na eni strani obrita (aliže n sk a) glava s kron o ali diad em om , na drugidi r ja joč konj .

160. Rimski rodbinski (konzularni) novci. Ve-činom a iz 1. s tolet ja pr . K. Sre brn i d e n a rj i : Ca-

risia (T. Carisius, 48 pr. K.), Crepusia (P. Crepu-sius. 84 pr. K.), Flaminia (L Flaminius Cilo, 94pr . K) , Flavia, Annia (An nius L us cu s, 82 p r. K.),Antonia (M. Antonius) , Clodia (P. Clodius Turrinus,43 pr. K.), Marcia (M arciu s F on ticus , 104 pr. K),Fundania (C. Fu nd aniu s, 101 pr. K ), Papia (L .Papius, 79 pr . K), Postumia, Salvia, Sergia (M .S er g iu s Silus, 104 pr. K.), Calpurnia (L CalpurniusPiso , 89 pr . K ), Clodia, Naevia (C. N aev ius B al-b us , 74 pr. K ), Porcia, Tituria (L. T itu riu s L. F.S ab in us , 89 pr. K.), Valeria (Volus ius Valer iusMessa l a ) . — Rimskodobn i novec ba rba r skegakova .

161. Rimski cesarski novci (večinoma bakreni) :nad pet s to jih je ; za s to pa ni so sk or a j vs i ce-sar j i od A ugu sta do H ono r i ja in A rk ad i ja ; de -loma tudi nj ih žene in sorodniki .



28 . Ž enska g lava .

162. Grški novci. Akarnanija (1), Ptolomajci (2),A le k sa n d rij a (1), KXauSfo« le^spog ( I ) .

Omara 10.

163. S reb rn i r imski no vci (denarja) , n ajd en i1. 1909. v Prelaskem. Neki kmet j ih je na njivi

izoral . Vse h jih je bilo ok ro g 600. Po za slu gig. M art ina Pe rca , ki je prvi sp oz na l va žn os t te



na jd b e, so pr išl i v sku pn em števi lu 5 40 v cel jskim uzej . Novci so iz redno do bro ohra njen i , re l ie fnes like v la da r jev na u jih so do vr šen o delo . Č asov nosegajo od Nerona (54—681 do Commoda (180 do

192) in so š tevi lčno porazdel jeni na posameznevladar je , kakor s led i : Nero (1). Galba (2), Otho(1), Vitellius (3), Vespasianus (16), Titus (7), Do-mitianus (26), Nerva (9~>, Traianus (69), Hadrianus(65), Sabina, žena Hadr ianova (6) , Aelius, adop t .sin Hadrianov (2), Antonius Pius (98), FaustinaMajor, žena Antonina Pija (56), Marcus Aurelius

(92), Faustina Minor, žena Marca Aurel i ja (37) ,Lucius Verus. brat in sovladar Marca Aurel i ja (15) ,Lucilla, že na Lu cija V era (12), Commodus (15),Crispina, žena Commodova (8) .

164. Zlat i r imski n o v ci : Valentinianus I. (1),Flavius Julius Nepos (1).

*

165. P av ze mo zaiko v, odkri t ih na p ros torus tare bazi l ike , na Terčekovem dvor išču (sedajhotel «Beli vol») in na vrtu sreskega poglavar-s tva ; B gloffov e r isbe r imskih spo m en iko v in po -snetki po n j ih ; načrt vi le na Se v ci h ; ra zn efotograf i je r imskih spomenikov; odlomki s tenskihsl ikari j ; drobna zlata verižica in vel ik zlat novec

Aurelianus. Ti predm et i r ed no niso iz loženi ( A u-rel ianus se radi dragocenost i čuva drugje) in sesamo na že l jo pokaže jo .

*

Opomba. M uzej po sed uje tudi zb i rko 27 gršk ih po so diz 4 . al i 3 . s toletja pr. Kr. Izkopane so bi le v Atenah ins o d e l v e č j e n a j d b e 1 00 k o m a d o v , ki s o v e č i n o m a p r iš li

na Du naj. L. 1880. s o se na ha jale v Z ag re bu in j ih jep o t r e s m o č n o p o š k o d o v a l . M a t e r i a l j e t e r r a c o t t a n a j b o l j š ev r s t e ; p o s l i k a n e s o a li v s a j č r n o p r e v l e č e n e .



O d s p o d a j n a v z g o r .

I. p o l i c a : o i n o c h o i j e ,z a j e m a l k e ( 3 ) ; k y l i x ,zde l i c i ko t čaš i v s ta -

rejši obliki (2).II. p o l i ca : ky l ix ,zde l i ce ko t čaše vm lajš i obl iki (8); ka r-thes ion , dar i tvena; po -s o d a ( l ) .

III. p o l ica : ar yb a-los , vrč za di šeče o l je( 1 ) ; z d e l a z a ž e n s k olepot i č je (1 ) ; pyx i s ,p o s o d i c i z a d r o b n ep r e d m e t e i n d e n a r ( 2 ) ;lacrimarij i , solznice (5) .

IV. po l i ca : l e k y-t h o s , p o s o d e z o z k i mvra tom , ki so se rabi leza shranjevanje d i -šav (4 ) .

( R a z e n a r h e o l o š k i hzbirk se nahajajo vz g o d o v i n s k e m d e l u m u -ze ja še s rednjevešk i inn o v o v e š k i p r e d m e t i .N a j v e č j e v a ž n o s t i s ol i s t i n e ( o k r o ž n e g a u r a -da, i z za d ob e Mari jeTerezi je , mestne l i s t ine ,

z l a s t i z a p i s n i k i o b č i n -sk eg a sve ta od 1720 do1840, novejš i urbarij ii td.) ter n ov ci (najd ba na Jungerti , v S ev ni ci i td.) . Vsiti predm et i so le de lom a i z loženi . V pr i rod opi sn em o d -delku so na prv em m estu rudn ine , hr ibine , terc iarnafavna in f l ora ce l j ske oko l i ce .



R IMS K I S P O M E N I K I V M E S T U IN B L IŽ N JIOKOLICI.

Na jugovzhodnem ( t akozvanem «Vodnem»)obz idnem s to lpu :

166. Odlomek arhi tektonskega okrasa s progo,ki je kombinacija akantovih l istov in palmete terod lomek nagrobnega spomenika , č iga r nap isnapolja obdajata ob s traneh dva špir i lasta korintskas tebr iča , z g or a j pa proga , ses to ječa iz brš l jano ve

vit ice . V t r ikom em zat repu je M edu zina g lavam ed dv em a ptičem a in v stra ns kih tr ikotnikih navrhu sta delfina. Napis kaže, da velja MarkuVibiju Dioscoru, (n jegovi ženi), osem dese t le tn iJuliji Concordiji, in neki T . . . ae . . . . Nas ta lok ro g 1. 100. — Ed ino to se je do d an e s ohran ilona stolp u, ki ga je Seidl v sv oj em času im eno val»arheološki zemljevid*; bi lo je tedaj na njem kar

sedem nap isn ih kamenov .

Na S lomškovem t rgu .

167. Ob presbi ter i ju kapel ice mestne s irot išnicetik pri t leh levja g lava , ka ter e obrisi se ko m ajspo zna jo , nad g lavnim vho dom v kape lan i jo l epooh ra nj en in d o b ro izdelan lev, istota m tik ob levi

s t rani vhoda de l kameni tega sedeža , in s icer no-si lec sedala , z v levje te lo spremenjenim pred-nj im rob om , in v sev erni s teni žu p ne cer kv epobel jena , prece j s i rovo izdelana ženska g lavapoznor imskega pos t anka .

Na Glavnem t rgu.

168 N a pro čelju hiše št . 11, kje r je se d a j le -karna »Pri Mari j i pomagaj«, je v viš ini prvega nad-



stropja na desni s trani vzidan nagrobnik, ki ga jeM arcel l inus (suž enj ali os vo bo jen ec Avi tov) za ž ivapostavil sebi, svoji ženi Aurelij i Bassini in hčeriAurelij i Potentini. — Marcellinu[s] Aviti v(ivus)

f(ecit) sibi et suis Aur(eliae) Bassin[a)e con(iugi)car(issimae) o(bitae) an(norum) LXXX Aur(eliae)Potentin(a)efil(iae) car(issimae) o(bitae) an(norum )XXX. — Nad nap isom se naha ja doprs je moža ,že n e in h čere. Iz 3. sto let ja. C III 5 25 6.

169. V d esn em voglu iste hiše je v zidan velikin masiven votivni kamen z dari tvenim vrčem

ob bo ku ; na pis je z d a j sk or aj čis to zaz idan , a liiz prejšn j ih za pis ko v je zna n K am en je posta vi l(aram cum scriptura dono dedit) Juppi ter ju . Naj-bol jšemu, Največjemu (Jovi Optimo Maximo), innjegovim čast i lcem (et cultoribus eius) (duhovnik)C. Rufius. Nato slede v napisu člani bratovščineJuppi ter jevih čas t i lcev: Sentonius Spectatus, Pe-tronius Marcus, Mamilius Respectimus, Antonius

Saturnini (suženj a l i osvobojenec) , Helvius Justus,Turravius Castor, Aurelius Ciantullo ?, Boto Noni(suženj a l i osvobojenec) , Verus Saturnini ( sužen ja l i osvobojenec) , Sentonius Albucius, Pom peiusSurus, Publicius Callistus, Mamilius Cresces, Pe-tro niu s Celer, Rufius Herm a, Claudius Maximus,Restatus Saturnini (suženj a l i osvobojenec) , Jan-

tullus Orgetei (suženj a l i osvobojenec) , Maximi-lianus Severi (suženj a li osvo bojen ec) . M ed na -vedenimi osebami j ih je nekaj s kel tskimi imeni:

Tarravius Ciantullo ?, Boto Noni, JantullusOrgetei. K am en je iz I. sto let ja po Kr. C III5191.

170. Na južni strani dvorišča hiše št. 16 (na

Glavnem trgu) je vzidan med 1534 in 1550 v strugiSav in je na jden vo t ivn i kamen: Marti Herculi



Victoriae Noreiae. Martu Herculu, Victorij i in No-reji. C III 5193.

Na „Vratih z antikami" in ob njih (s i .30) .

Vrata se nahajajo v Gosposki ul ic i 16. Dvoriščehiše s to š tevilko je po pr e j ne po sre dn o pre ha ja lov oz ko Z ag ato . Pred s to let i je pa ted an ji lastnikprofesor Kf i t te l da l zgradi t i vmes v isoka vra ta ,kam or so se vz ida le ne ka tere ant ike . Od tod ime.

171. Na vzhodni s teni dvorišča je že izza16. s tole t ja vzid an na gro bn ik. N apis pravi , da gaje pos tavi la Flavia Valer i ja svojemu možu Aure-l i ju Adiutorju, Afr ikancu in t rgovcu. — Fla{via)Valer{ia) Aur(elia) Adiutori civi Afro negot(iatori)o (bito) an(norum ) XXXV con (iugi) c (arissimo)titulum posuit. Ž e v 16. stole tju (za A pp ian a) jebi l kamen na tem mestu.

172. Na notranj i s t rani vrat je vzidan nagrobnikt r i indvajse t le tnemu legionar ju . Napis s lovi : D(iis)

M (anibus) Aur(elio) Justino militi leg{ionis) II Ita-l(icae) o(bito) in exp(editione) Daccisca an(norum )XXIII Aur(eluis) Verinus vet(eranus) et M ess{ia)Quartina parentes fecerunt. — Spom enik so to re jpostavi l i rodi te l j i , veteran Aurel ius Verinus in ženaMessia Quar t ina , svojemu t r i indvajse t le tnemu s inuA ureliju Ju stin u, v oj ak u II. italsk e legije, ki je

padel na pohodu prot i Dakom. To se je zgodi lon aj b rž 1.237 .; p o p re j se ni m oglo, ka jti II. i talskolegi jo je ustanovil šele Marcus Aurel ius . Nadnap i som v id imo mladega vo jaka , upodob l j enegav ploskem rel iefu. Gologlav je in odet s tuniko,preko levega ramena mu vis i vojaški p lašč (sa-gum). Z levico drži meč, na katerega polaga s teg-

n je n a dv a p rs ta d esn ice . Za njim je na levi ščit,čigar notranja s tran je vidna, na desni pa kopje



30. Vrata z antikami.



(pilum). N ap is je zn an že izza 18. sto letja (D ue l-lius), najdišče pa ni ugotovljeno. C III 5248.

173. O b p reh od u skoz i v ra ta z ant ikam i na

lev i s t ran i rog a to vod no bo žan s tvo (Sa v in je ? ) ,s l ično t is temu v muzeju, a l i manj dovršeno ind e l o m a p o k v a r j e n o .

Na zunanj i s t rani Vrat z ant ikami:

Na desn i zgo ra j :

174. R elief: A inor in P sy ch e. Psy ch ina krila

od loml j ena .

N a d e s n i s p o d a j :

175. Nagrobnik z vokvir jenim napisnim pol jem,z M ed uzin o glavo v za t rep u in de l f inom a v sklep-nih t r ikotnikih. Napis: Atiougus Ittonis lib(ertus)an(norum) C et Boniata con(iunx) LX Saturnius

f(ilius) Itton(is) lib[ertus) ? Genialis Ittoli a(nnorum)L Finita It[t]oli a(nnorum) XL Saturnina Saturn ...— Pos tav l jen vse j rodb in i : s to le tnemu At iogu ,osvobojencu I t tonovemu, in n jegovi šes tdese t le tn iženi Bonia t i , s inu Saturninu, tudi I t tonovemu osvo-bojencu, potem Geniali j i in Finiti , I t toli jevimaosv ob oje nk am a ( sužn jama) in Sa turn in i Sa turn . . .

N ag ro bn ik je iz I. ali II . sto let ja. Im ena sta re jši hoseb so vsa ke l tska (Atiogus, Itto, Boniata, Itto-lus). C III 5242.

Na l ev i zgo ra j :

176. Relief : Dva prot i desni korakajoča možatipične nizke in čokate r im ske po sta ve . G olog lava,

prvi je o blečen v tuniko in og rnje n s tog o, pr ek odesnega ramena drži dolgo pal ico, drugi je vtuniki z rokavoma, do kolen segajoči .



Na l ev i spoda j :

177. Votivni spo m en ik , ki ga je leta 1804.odkril neki kmet na vrhu Vipote, ga spravil potem

do m ov in ob da l z og rajo . Pri njem ga je 1.1815.naše l p rofesor Zupančič . — Napis : [I(ovi) Olptimo)M[aximo) Po[e(nino)} G[aius) Bellicius Ingenuusduovir Cl(audiae) Cel(eiae) et Aurelia con{i\unxpro salute sua suorumque omnium. — Za svo join vseh svojcev blaginjo s ta ga Juppi ter ju , Naj-bol jšemu, Največjemu, Penincu, pos tavi la GaiusBellicius Ingenuus, duovir Claudije Celeje, in žena

A urel i ja . — Ime Po en inu s je dobil Jupp iter p oPen inskih A lpah na ta način, da je prešlo n an jčeščen je nekega tamkajšn jega loka lnega boga .

178 . Nad s red ino v r a t : o r ja ška g lava, p r ed -s tav l ja joča mlados tno božans tvo Appolonovo (? ) .

179. V Ipavčevi ulici na zunanj i s t rani h išešt. 9 vzidan odlo m ek v otivn ega ka m en a, ki ga je

na svoje s troške Fortuni postavi l Caius Vett ius[de sua pecu[nia) faciend(um) cu[ravit) C(atus)...[Vet[tiu{s)7\). C III 5156.

180. Na dvorišču Narodnega doma lepo indo bro oh ran je no og lav je nagr ob nik a : m ed de l-f inoma M edu zina g lava , med psom a prot i levibežeč za jec in napis D[iis) M(anibus).

181. Na Ljubljanski cesti na dvorišču hiše št . 6od lomek nagrob nika , ki ga je Se cun du s , M arce l -lov sin, za živa postavil (Secundus Marcelli f(ilius)v(ivus) f(ecit)) nekemu dva inpe tdese t le tnemu možu .C III 5270.

Na seve rni s teni cerkv e sv . M aksim il i jana:

182. Arhi tektonski o k ra se k : s lop , okraš en na

ozki s tran i z eno, na š iroki z dv em a br šl j an o-vima pro ga m a in z dve m a korintskima glavicama.



183. Nag robnik z na p is om : D(iis) M(anibus)Aur(elio) Saturnino vet(erano) o[bito) an[norum)XLV et Aur[eliae) Secundin[a)e con(iugi) o(bitae)an(norum ) XX XV et Aur{elio) Secundino fra(tri)o {bito) an(norum) VII Decimia Quaeta Ania Au-relius) Crescentius parentibus carissimis. — D e -cimia Q ua eta Avia in Au relius C resc en tius s ta gapostavi la s rčno l jubl jenim s taršem, ve teranu Au-rel iju Sa turn inu , um rlem u v s ta ro st i 45 le t, Au-relij i Se cu nd ini, umrli v sta ro sti 35 let, in um rlem usedem le tnem u bra tu . — V za t repu krila ta M ed u-

zina glava, v gornjih voglih DO en delfin. Na temm estu ž e v za četku 16. sto letja . C III 5219 .

184. Nagrobnik rodbine Cupi t ianus . Razdel jenv tr i pol ja . Na podstavku dva delf ina, z glavamaspodaj . Nad napisnim pol jem brš l janova proga ,nad njo v vdolbini t ri os eb e. Na desn i je m ož,ki drži v levici svitek, znamenje civilnega usluž-

be nc a , na ka te reg a pola ga p rv e t ri prs te desn ice(prise ga ?) , d rug a dva pa ima skrčen a. N a levosta dv e ženi , prva ima v levici p o so d o s kadilom ,v desnic i gra na tno jabolko (s imbol zako na) , drugapa v levici kora l jo in v desnici jabo lko. N a p is :D(iis) M(anibus) Cup (itius) Cupitianus o(bitus)an(norum) LX et B{a)ebia Maximina (coniux)o{bita) an(norum ) L Fla(vius) Decoratianus b(ene-ficiarius) et Cup(itia) Juliana coniux vi(vi) pcr(en-tibus car(issimis) fa{ciendum) cur(averunt). C III5221.

185. N agro bnik rodb ine Secun dian ov. Nadnapisnim pol jem arhi t rav z brš l janovo progo innad nj im vdolbina z doprsj i t reh oseb. Desna jeA ureliu s Se cu nd inu s, ki drži v levici svitek, naka ter eg a po laga prv e t ri prs te desnice , dru ga dvapa ima skrčena. Leva oseba je njegova žena, ki



ima rožo v desnici . M ed o be m a je se dem letnisinček z o d p rto kn jigo v desn ici in p isalom vlevici . Napis: D(iis) M(anibus). Aurelius Secundi-anus et Aur(elia) Valentina con(iux) vivi fec(erunt)sibl et Aur(elius) Secundianus fil(ius) o(bitus)an(norum ) VI. Crudeles parentes facere cur{ave-runt). — U žaloščena rodi te l ja Au re l ius Sek un di-anus in Aurel ia Valent ina postavi la svojemu sedem-letnemu sinčku Aurel i ju Secundijanu in sebi . Žev 16. sto let ju n a istem m es tu. C III 524 6.

Tudi v notra njost i ce rk ve je pri ve l ik ih vrat ih vz id an

majhen arhi tektonski okrasek , prav tako v b l i žnj i kape l i c io b g l a v l j e n j a s v . M a k s i m i l i j a n a .

186 Pod stolpom cerkve si/ . Miklavža je žeizza 16. sto letj a vz ida n vo tivni s po m en ik, čigarnapis je močno pokvar jen . Postavi l ga je Jup-pi te r ju , Najbol jšemu, Največjemu, Calc in ius Ter-t ianus, ro do m iz mes ta C on date v Bri tani ji , bivši

prvi centurio (pr imus pi lus) in poznejši vojaškitr ibun XX. legi je , s svojo ženo Patronijo Tert i jozase te r za o t roke , in s icer vs led zaobl jube .jiovi) O(ptimo) M (aximo) C(aius) Ca lcin[ius] Con-d(ate) p(rimus) p(ilus) tr(ib... mil] leg(ionis) XX .V(aleriae) V(ictricis) c[um) Petronia Terti[a] uxore[pro\ se et filiis vot{um ) [so/v(/f)]. Petronia Tertia

je bila najbrž Celjanka, ker je, po čestih napisihso de č, ž ivela tu rod bina Pe tron ijev cev . C III 5184.

187. Is totam je po leg vra t na o be h stra ne hvzidan po en venčni kamen, sličen tist im s stav-b i šča Narodnega doma, samo manjš i .

188. Na zatrepu četr te kapele na Kalvariji jevzid ana na gr ob na plo šča, ki jo je že na Tert ia za

ž iva pos tav i la svo jemu sedemdese t le tnemu možuMatt i ju Ursulu in t r i indvajset le tnemu sinu Ursinu(Mattio Uršulo an{norum) LXX et Ursino f(ilio)



an (norum ) XXIII Tertia con{iux) viva fec(it)).

C III 5243.

Na bivšem «Hrvatskem» mlinu, sedanj i Maj-

dičevi tovarni na Spodnji Hudinji:

189. Votivni kam en, po sv ečen sinu C on sta n-t ina Velikega, Flaviju Claudiju C on stant inu . Č itas e : [D[omino) n(ostro) Fl{avio) Cl(audio) Constan-tino nobilis[simo) [Caes(ari] filio d(omini) n(ostri)Constantini Maximi victoriosissimi semper Aug(usti)nepoti M(arci) Aurelii Maximiani et Fl(avii) Con-stanti Divorum et Divi Claudii abnepoti Norici

Mediterranei devoti numini maiestatique eorum. —Gospodu našemu Flavi ju Claudi ju Constant inu,na jp lem eni te j šemu Ca esar ju , s inu našega gospo da

31 . Kor in tsko o g la vje .



* / T ,

, <<#4 - - . '

Co nstant ina Ve-likega in vedno

zmagov i t egaflugusta, vnuku

Marca Aurel i ja ,Maximiana inFlavija Constan-t i j a t e r p r a v n u k ab o ž a n s t v e n e g aClaudi ja daro-va l i S redozem-

ski N oričan i izvdanos t i Nj iho-v e m u B o ž a n -stvu in Veličan-stvu Iz po četka4. stoletja. C III5207.

190.Ob vho-

du v Lemaičevo

vilo v Aškerčevi

ulici (nasprot inekdanj i cerkvisv. Andre ja ) k o -r in tsko oglavje ,od lom ek og lav ja in vo jaš ki relief, na jde ni I. 1927.pri g rad nji vile. O gl av je (si. 31) ima kot re dk oposebnost moško glavo med dvema izmed š t i r ihvolut. Lepo delo in fini st i l pričata o visoki sta-ros ti (kon ec 1. ali po čete k 2. sto le tja ). Relief (sl.32)prikazuje nago vojaško postavo, ki drži v levicikopje, v desnici pa ima neki predmet (čelado?) ,dočim ji ščit sloni ob desni nogi. Ker se nahaja

na desni bočni strani okrasek (proga) in ker staz g o ra j vidni dv e vdolbini , je go tov o, da je bi l

\ M;

32. Vojaški re l ie f .



relief pr i t r jen v kakem vog lu. M o go če je del vo -j a škega nag robnega spomen ika .

O p o m b a . V s ta r ej ši h d e li h s e p r ip is uj e r i m s k o -k r šC a n s k o p o r e k l o n a p i su , v z i d a n e m u n a d v o r i š č u h i š e

št . 3 v G os po sk i ul ici. P ravi s e v njem , da tu poCiva nek iM a x i m u s (haec iacit quandam M aximus).

D R U G A M Z A N E S E N I C E L E J A N S K I N A P I S I .

V Gradcu (Joanneum).

191. Na kva dra tn i bazi s e nah aja jo č n ap is :Victor Fator. Pos tav l jen nekemu zmagovi temucesar ju in na jden na do m nev ane m foru ob Kra ljaPetra cesti. C III 5210.

O p o m b a . V J oa n ne ju s e n a h aj a tu di b r o n a s t k i p e cs e d e č e in o k r o n a n e o s e b e , p o K n a b lu b o g i n j e C e l e je , p oW . S c h m i d u b o g a H e l i j a ( s o l n č n e g a b o ž a n s t v a ) . L e p o d e l o ,na jde no pri Mari jini (nekda j m inori tski ) cerk vi . Ta m jetudi nek aj ke l t sk ih no v ce v z Le m be rga pr i Dobrni .

Na Dunaju.

192 . Nep tunu A ugus tu p os ve čeno ; pos tav i liCelejani na javne stroške (Csleiani publice). N e k d a jv zun anj i s teni pr i ka pu cin ih; Gare l lius (m ed1733—1739) posla l na Dunaj . V s topnišču Narodneknjižnice. C III 5197.

193. Cesar ju Vespas ianu (imp. Vespasiano Cae-sari). Iz leta 79. N aj d en v S av inji . G arelliusposlal na Dunaj . V stopnišču Narodne knjižnice.C III 5201.

194. Ce sarju N ervi [imp. Divi Ner. f . NervaeTraian{i) postavi l Grupius M oderatus JunianusJuncinus. N ek da j v zun an j i s teni pr i kapucinih .

Gare l l ius pos la l na Dunaj . V s topnišču N aro dn eknjižnice. C III 5022.



195. Titu Variju Clementu, T . . . . s inu , rodomiz Claudije Celeje (C l[aud ia) Cel(eia)), cesa r skemuprokura to r ju p rov inc Re t i j e , Maure tan i je Caesa -rensis , Lusi tani je , Cil ic i je , poveljniku dvojnega od-

delka Br i tancev (praef(ectus) al(ae) BritannicaeMiliar(iae)), poveljniku pomožnih čet , poslanih naeksped ic i jo v T ing i tansko M avre tan i jo (praef(ectus)auxiliorum tempore expeditionis in Tingitaniammissorum ) , povel jn iku I I konjeniškega oddelka Pa-n o n c e v (praef (ectus) eq(uitum) al(ae) II. Pannoni-orum), tribun XXX. legije (Ulp(iae)), povel jn iku

II. ko ho r te m acedon skih Galcev (praef(ectus) co-h(ortis) II. Gallorum Macedon(iae)) . Postavila Va-ler ius U rb an us in Licinius Se cun dinu s, dek urio navojn ih odde lkov Maure tan i je Caesa rens i s (decu-riones alar(ium) provinc(iae) Mauretan(iae) Caesa-rensis). Ž e v 16. s tolet ju v dolnjem gra du . Z d a jv s topnišču Narodne knjižnice. C III 5211.

196. Sličen napis, ki so ga Titu Variju Cle-mentu postavili v Retij i bivajoči r imski držav-ljani iz Italije in drugih provinc (Cives Rom ani exItalia et aliis provinciis in Raetia consistentes).Najden okrog le ta 1553. pred severnimi (Graškimi)m estnimi vrat i Z d a j poleg pr ejš nje ga . C III 5212.

Sl ičen napis , a l i razš irjen z nas lovom procurator Ger-maniae Superioris in Germaniae Inferioris je bil na den naLip ni ške m po l ju pri Gradcu. Pos tav i lo g a je m es to Tr iern a j b o l j š e m u p r e d s e d n i k u (ci vi ta s Treverorum praesidi op-timo). Z njim so bili baje najd eni tudi te le sn i os tan ki T itaVar i ja Clementa . Na vr tnem hodniku Narodne knj i žn i ce .V graške m mu zeju posn etek . C III 5215

Pr av tak o je bil n ajden na pis tem u Ce l janu tudi vM e t z u ( p o s t a v i l i s o g a m e š č a n i Augustae Treverorum —Trierja) in drugi nekje v Panoni j i (postavi l i r imski držav-l jani iz Ital i je in drugih provinc, bivajoči v Panonij i .

Z e lo zan im iv je napi s , na jd en l e ta 1866. v nekdanj iLambesi v Mavretani j i . I zk l esan je na tr ivog la tem s tebru

O r o ž e n , Z g o d o v i n a C e l ja . 9 1 2 9



in v š tev i ln ih ve rz ih pr ipo ved uje o po gre šen i gradnj i v o -d o v o d n e g a p r o d o r a z a m e s t o Saldae, ki ga je po naroči luTi ta Va leri ja Clem enta , ce sar sk eg a prokuratorja, s re čn od o v r š i l librator ( inženir ) Nonius Datus. Ta mož je napi s

tudi s es tav i l .197. Pompeius Agilis za živa postavi l sebi ,

ženi Pompeji Primigeniji, hče rama Pompeji Spec-tati in Curiji, Sextiji Seputi in sinu Vitaliju. N e k d a jnad pok opa liškimi vrat i pr i sv . Dan ielu, zd aj vstopnišču Narodne knjižnice. C III 5261.

198. Atilius Secundus s t a r š e m , C. Atiliju Se-cundianu, edilu celejanskemu, in Veponiji Bellicini,ter Calu ... Tutorini, prečednostni ženi . V 16 sto-let ju nad Ljub ljanskim i vrat i . V stopn išču N ar od neknjižnice. C III 5225.

I Z G U B L J E N I N A P I S I .

Z votivnih spomenikov.

1. Juppi te rju , N a jbo l j šem u, N a jveč jem u, G ro -movniku (fulmina(tort\), vsem bogovom in bog i -njam je v svoje in svoj ih zdravje pos tavi l spo-menik T. Mattius. Za Seidla je bil vzidan nadvorišču neke hiše Pred grofi jo.

2. B ož an stv en i Celej i (Celeiae Aug(ustae)) jedrage vol je in pr is to jno izpolni l zaobl jubo P. Aelius

Verinus, ko nz ula rni b enefic iarij . V 18. sto letju jebil pri vhodu v župnišče. C III 5154.3 . Kam en z upod obi tv i jo M er cu r i ja ; s črno

m arm orn ato kroglo vred je bil na jde n v 18. s t o -letju na nekem vrtu v bližini izliva Voglajne.Napis pravi , da ga je pos tavi l božanstvenemuMercur i ju (M er cu rio Augiusto)) duhovnik Julius Lu-cifer, C III 5196.

Nato s led i jo imena č lanov bra tovšč ine : ViatorCetul-i, Avitus Magn-i, Spectatus Sext-i, Secundinas



Secund-i, Finitus Magn-i, Crescens Nertomari, Ma-ximus Quint-i, Calvinius Martialis, Aem ilius Spec-tatu-s, Avitus Secund-i, Maximus Viatoris, Ma-ximus Tert-i, Julius Secund-i, Aem ilius Firmus,

Cassius Senilis, Secundin. Maxim-i, Presens Re-spect-i, Saturnin. Viatoris.

4. Božanstvenemu geni ju (Genio Aug(usto)) indomač im bogovom (et laribus) s ta pos tavi la spo-menik P. Ursinus in Cassia Censoria. V 16. sto-letju pri sv . U ršuli. C III 51 58 .

5. Velikim bogovom (Diis Mag(nis)) je posvetil

spomenik Sta t ius Saturninus , Ti tov s in , iz zaob-ljub e C. Sta ti ja Seia na . V 16. stole tju s e je na -haja l v (minor i tskem) samostanu (?) .

6 . Odlom ek nap isa , po sve čeneg a vsem b og o-vo m in bo gi nja m , je videl Z up an čič pri km etu naVipoti. C III 5190

Nap i s na ma jhnem s t eb rovem po dn ož ju : Vir-

iuti (Kreposti) . C III 5198.7 . Odlomek nap isa raz ja r jen im bogo vom (DiisIratis) (?).

8. Odlom ek spo m enik a , k i so ga m eščani p o -stavi l i na svoje s troške (oppida(ni) de sua pecu(nia)faciund(um) cufraverunt)). V prv i po lov ici 19. sto -letja je bi! vz ida n na G lavn em trgu . C III 515 6.

9. Od lom ek, s kater im sta izpolnila sv ojo za -o b l j u b o Quintus Rufius. Tatija Cana, suženj a l io svobo jenec , i n Quintus Rufius Hiero. Najdenleta 1845. pri gradnji železnice ob Savinji naBregu. C III 5199.

S spomenikov znamenitim osebam.

10 Ce sar ju Ne rvi (imp(eralon) Divi Nervae j.

Nervae Traiano). V 16. stoletju vz idan v cerk visv Maksimilijana. C III 5203.

9» 131



11. Cesarju Marcu Aureliju (imp{eratori) Caes-(ari) M (arco) Aurelio) (?). V 16. sto le tju v hišinekega čevljar ja . C III 5205.

12. C esa r ju Con stant inu postavi l M ar t ian us ,p rae se s S redo zem skega Nor ika (D(omino) neostro)Fl(avio) Constantino Clementissimo atq(ue) Vict(o-riosissimo) Aug(usto) M artianus v[ivus) p(osuit)praeses provinc(iae) Norici Mediter(ranei) D(ivo)nu(mini) m(aiestatique) eius). V 16. s tolet ju na hod-niku minori tskega samostana. C III 5209.

13. Co nstant inu , s inu c es arja Co nstant ina D(o-mino) n(ostro) Fl(avio) [J)u[l(io)] Constantio [nob(ilissimo)) [C]a[<?s(ar/)] filio d(om int) n (ostri) Con-stanlini Maximi). Leta 1840. izkopan pri gradnjikleti v P re še rn ov i ulici, v bližini t ed an je po šte .C III 5208.

14. Trije odlom ki (men da) isteg a na pis a TituV ariju Clem entu. V 16. sto letju (p o Laziju) ed en v

občinski hiši ( tedaj še na Glavnem trgu) in dvana «V odn em » stolpu («in prop ug nac ulo ») . C III5213 in 5214.

15. Juppi te r ju , N a jbo l j šem u, Na jveč jem u, p o -s tavi l Surus, beneficiar i j Memmija Apollinarija,cesarskega prokura tor ja . Najden le ta 1863. nadomnevanem foru ob Kral ja Pet ra ces t i , k jer je

propadel . C III 5179.16. Juppi te r ju , N a jbo l j šem u, N a jveč jem u po -

stavil Lucilius Finitus, benef ic iar i j Flavija Titiana,cesa rskega prokura tor ja . Na jden kakor p red idoči .C III 5279.

17. Juppi te r ju , N a jbo l j šem u, N a jveč jemu , po -stavil Lucius Messius Frontinus, beneficiar i j Gaja

Censorja Nigra, cesa r skega p rokura to r j a . Na jden1. 1859. ta m ka ko r pre did oči. C III 5174 .



18. Juppi ter ju , N ajb ol jš em u, N ajvečjemu , Mar-cus Ulpius Crescens, beneficiar i j Gaja CensorjaNigra, cesa rske ga pro ku ra to r ja . Kako r predidoči .€ III 5181.

19. Jupp i ter ju , N ajbo l jšem u, Najv ečjemu , Ja-conius Prinaus, beneficiar i j Plauta Caesiana, ce -sa rsk eg a pro ku ra to r ja . N ajde n le ta 1863. tamkakor predidoči. C III 5165.

20. Enniji Veri, Marcovi hčeri, je po sklepudekur ionov na javne s t roške pos tav i l spomenikMasculinus, in s icer radi nje ne izredne čedno st i(ob singularem eius pudicitiam). V 16. sto let ju na«Vo dnem » stolpu («in prop ugn aculo ») . C III 5229.

Z nagrobnih spomenikov.

21. Antonius iz Ogleja (iz okrožja Velina) terAntonius Respectus pos tav i la svo jemu na jbo l j šemuprija telju. V 16. sto letju na «Vodnem» sto lp u.C III 5217.

22. C. Vedius P.f. Vaien... V 16. stoletju na«Vodnem» stolpu. C III 5276.

23. N agrob nik s p ok var je nim napisom in ke l t -skim imenom O. Diastulli. V 16. s tolet ju na »Vod-ne m * stolpu C III 5250 .

Pre po trpe žljivi m ateri Gav iji Viruni (GaviaeP.f. Virunae) postavi la L. Dindius Respectus, v o j a «

XIII podvojene legi je (XIII. Geminae), in P. Din-dius Speratus, vojak odde lka za kopanje j a rkovin gradn jo u t rdb (specinorum august(alium j) . Okrog1680 najden v Savinji C III 5223.

24. Antoniju Torquatu Secundinu. S s a r k o f a g a ,najdenega v Savinj i (že v 16. s tolet ju?) . C III 5239.

25. C. Atiliju Secundinu. S sa rko faga , na jde -

ne ga v Sa vin ji (in zn an eg a že v 16. stoletju).C III 5241.



26 . Campanus, sin Atebodiia Atebodui f(ilius)),ga je po stav il sebi, sv oji že ni Quarti in svojim.V go rnjem delu je bi lo rel iefno do pr sje m ož a inžene . N ajd en v Sa vinj i a li blizu n je ; p red 100 let i

se je na ha ja l v neki kape li , stoječi ob cesti p ro tiLašk em u, pol ure od m osta . Ko so kap elo p o -drli, je prišel v stari magistrat. C III 5247.

27. Aelija Candida ga je postavi la sebi , svo-jemu ze lo pobo žnem u možu Pompeju Fortunatuin mater i Epiceti. N ajd en pred 100 leti v Sa vin j ib lizu kapu c inskega m os ta ; sh r an jeva n v s ta remm agis t ra tu . Z do prs jem ob eh zak onc ev. C III 5263.

28. C. Rufius Apolastus in Julia Successa zaživa postavi la sebi ; tu je pokopana tudi JuliaFirmina. V 16. sto letju pri špitalu s v E liz ab et e(ted aj še «apu d d om um ludi l i terarii» — prišoli.) C III 5268.

29. Maricci, Atmerijevi postavi l C. Cassius,m eščan in ded ič. V 1. stole tju na žu pn išču (ali

v gradu?) . C III 5357.30. Carmaeju Finitu, Sorniji Secundini t e r

T. Carm aeju Avitu dala postaviti hči Sornia Ma-xima. V 16. s tolet ju na p ok op ališk em zidu prižu pn i ce rkvi sv . D aniela. C III 5 248 .

31. N agro bnik Q. Publicija Luciferja, ž e n eCominije in sina Cominija Maxima. V 16. stoletju

na po ko pa liške m zidu pri žup ni cerkv i sv. D a-niela C III 5264.

32. Osem od lom ko v nag rob nika , č igar nap isse ne da ve č se stav iti . N aj d en i 1. 1851. po d pr iž-nico žup ne cerk ve sv . Dan ie la .

33. Dva od lomka na g r ob n i ka : eden n a jden1. 1850. pr i po ve čanju gim naz ijske ga po slo pja ,

drugi tednj vzidan v Glančnikovo hišo na Glav-nem t rgu . Napis neses tav l j iv : Ei... lianae.



34. Respectus (suženj a l i osvobojenec) V arijaLuciferja postavi l sebi , svoji ženi Foriunati insvo j ima hčerama Respecti in Ur sini. V 16. stoletjuna d vrat i doln jeg a grad u. C III 5267.

35. Claudiji Secundi, Corneliju Felixu, še ži-večim (svojcem) in sebi postavi l Cupitus, Celjan(Ceieian(us)) . Z upodobitvi jo smrtnega genija ssp u ščen o bak ljo. P red 100 let i na jde n pri ra z -šir je nju vo jaš nic e K ral ja Petra . Km alu izaini l.C III 5228.

36 . Seccius Secundinus, ve ter an II. i talske le-gije, in Peteiula Severia, njegova žena , pos tav i laza živa hčeri Secciji Secundini, v n u k o m a MarijaMaximu in Secundu te r Juliju Apriciju, sinu inlegionarju. V 16. s tolet ju nad notranj imi vrat i gradu(dolnjega) .

37. Secundius (Secundov sužen j , o svobo jenec )in Atia Uršula za živa postavila sebi in sinuSecundu V 16. stole tju pri m estn ih v ratih po leg

gradu. C III 5271.38. Sabina Quariova ža živa postavi la sebi ,

p r e p o b o ž n e m u s i n u Sabinu in hčeri PostumijiLitogeni. V 16. sto letju v stolpu pole g «g orn jih»vrat. C III 5262.

39 . Secundus, Magimarov sin, za živa postavilseb i . . , svoj im starše m Magimarju Auctomarje-

vemu (sužnju al i osvobojencu) in Curiti Ataevor-tovi (hčeri) te r um rlem u vnu ku- V 16. sto letj u vminor i t skem samos tanu .

40 . Julius Victorius Quadratus, sin VictorjaQuadrata in Julije Veranille (fulies Veranilles) tupočiva (hic positus). V 16. sto let ju v hiši JurijaP e r g e r j a .

41. Svo jem u osvob o jencu Corneliju Sennu izsvo jega preskrbe l pa t ron Marcus (patronus de suo



faciendum curavit). Početkom 17. s to le t ja v S a r -torijevi gosti lni .

42 . T Maximu, duoviru , Julija Maximina,Ti. . . hči. Po četko m 17. sto letja pri v o dn ja ku

(Ju puteo"). C III 5233.43. F. Vibius Atrectus za živa postavi l sebi ,Corneliji Valentini, soprogi , in Secundini, hčeri .V 17. s tole t ju v cerkvi po leg stu de nc a («in tem ploiuxta fontem») .

44. L. Braetu, sinu Publilijevemu, ro jen em u vV ero ni, ve ter an u VIII. legije (vet. leg. VIII. Aug.),postavi la Magonija Verulova. V 18. s tolet ju v pro-čelju ka pe le sv. A nd reja («in fr o n te sacelli s .fldreae«). L eg io VIII. v P an on iji od A ug us ta d oN er on a, po tem v Italij i in izza G albe v M eziji .C III 5222.

45 . Nagrobn ik . . . C. Junija, Nicandrovega s ina ,Mattije (?) Verianae in C.Junija Isaeja, ve te rana(ex dec. alae I. coh. Contariorum), in Praepodisiae.

Nekdaj v dolnjem gradu. C III 5224.46. Respectus.... in Postumius Provincialis,

os v ob o je n ec (P . /.), za živa po stav i la sebi ins ta r šem Domesticu in Jonici. V 18. sto letju prisv. M ak sim ilijanu . C III 5266

47. D Castritiju Veru Antoniju, dekur ionu ce -le janskemu {dec. Cl. Cel) in sebi za živa postavi la

mat i Julia Vera, Q .. . hči. C III 5226.48. Septimius, T. Varija Sirca s u ž e n j {T. V ar.

Syrionis ser.), za živa pos tavi l sebi in pr ep ob ož nižen i Quinti. Izk op an leta 1898. v M ikloš ičev i ulici.C III 14368.6

49. C Juniju Venustu, presve temu oče tu , ženaTroisia Succesa, C. Juniju Potentu M. Pom peius.

50. Mater i Aureliji Claudiji in bratu AurelijuSerenianu postavi l Aurelius Gaudentius, sin Aelija



KJraeca. V 16. s tolet ju najden na polju zunaj mesta .C III 2244.

51 Pelicianov sin, za živa postavil sebi,Statiji Cervi, predobr i soprogi , in Tertulijani, hčeri.

P lošča z izvo t l jeno d oln jo p losk vo ; na jde na le ta1846 pri «Hrvatskem* mlinu. C III 5271.

52. C. Duronius Martialis za živa postavil sebi,žen i Proculi Procli in sinu C. Duroniju Ursinu.Z n an izza 16. sto letja .

53. Ociaviji Succesi Ingenuus . . . V 16. s tolet juv hiši D aniela R otha po leg c erkv e. C III 5258.

54. Prepobožnim otrokom C' . Corneliju Lucullu,Corneliji Tertulijani in Corneliju Proculu CorneliusFirmus in Volsaria Paula. V 16. sto let ju na neki hiši.

55. Sex. Publicius Fronto, Batro Celeianus ( C e -lejan) in Servaius Celeianus so tu pokopani (hics(iti sunt)). V 16. stole tju pred vrati nek e hiše.C III 5235

56. Magena Macemarjeva za živa sebi in Pri-muli, hčeri Primovi. Z upodobl jen im vo jakom. V16. s tolet ju v zidu n eke h iše na (G lavn em ) trgu.C III 5255.

5 7 . . . . Candidus ... Tertianus ( iz mesta Con-da te na A ng lešk em ?) , t r ibun XX legi je , žena Pe-tronia Tertia i n . . .

58. P. Petronius Vel{inus?), P . . ., sin, sebi,ž e n i Atil(iji?) Migeliji, sinu P. Petroniju Severu inhčeri Petroniji.... N ajd en o v dolnjem gradu .C III 5259.

59. Petronia Maximilla, P. hči, tu počiva {hicguiescit). I. Petronius, odl ikovan z grobom na sve-tem mestu (/(«) l(oco) r(eiigioso) s(epulchro) a{d-signatus)). Petronius... Pe tronius. Iz pozne , morda

i e krščans ke dob e. Prvič objav l jen le ta 1831.C III 5261.



60 . Od lomek : Dec(urio) Cl(audiae) Cel(eiae)Terentiu(s)... V 16 stolet ju v hiš i nekega čev-ljarja pri gradu. C III 5236

61. O dlom ek, izkopan le ta 1869. v Pr eše rno vi

ulici 5 : . . . ombam, parenti. C III 5277.62. Tr i je odlomki napisa s s tavbišča Narodnegad o m a : . . . Adiutor...

63 . Dva od lom ka nap isa s s tavb išča N ar od -neg a d o m a : pos tav i la neka žena seb i in p r ed ra -gemu možu. C III 14368 1.

64. Napis z od lom ka sa r ko fag a , na jde neg a na

m es tu s ta rok rščan sk e baz il ike (ob gradn j i po š te ) :Cassius Primianus. C III 143683.65 . M oza ični napis i s ta ro kr ščan sk e bazil ike .

Najdeni ob gradnj i poš te . C I I I 14368 8 " 2 0 .66. Odlomek, najden leta 1889. na levem bregu

S a v i n j e - p r i K a p u c i n s k e m m o s t u : . . . Achile (i?)...67. L.Liberalis in Curena Juliana, (hči) Q.Mara,

za živa postavi la sebi , s inu Crescentinu, vnukinj iJuliani in sinu Salutariju. V 16. s tolet ju pr i L ju b -ljanskih vratih. C III 5254.

68. Lucius Decius Januarius, Lucijev sin, po-čiva na tem mestu ( l(oco ) /z(oc) s[ilus) e(st)). Cas-sia, Vialorjeva hči C III 52 49 .

6 9 . Enniju Secundianu, konjeniku VII . kohor te ,Enniju Apolloniju in Valeriji Maximilli.

7 0 . . . . Terenta Frocula, na jbo l j šega oče ta , duo-vira Claudije Celeje. C III 5237.

7 1 . Aurelius Justinus, umrl s ta r . . . le t. P os ta -vila za živa sin Justus in žena Respecta. Z n a nže okrog 1500. C III 5245.

72 . Ti Exsoratuus Jannuariji Janmiarjevi inAtiliju Victorju. Zn an že o kr og 1500. C III 5252.

73 . Respectus, Varija Luciferja ( sužen j , osvo-bojenec) , za ž iva postavi l sebi , predragi ženi



Fortunati ter hčerama Respecti in Ur sini. V 16. sto-let ju nad vrat i dolnjega gradu. C III 5267.

74. L. Trosius Propincus in žena /antul la zaživa postavila sebi in sinu /uveniju. L. 1869. najden

na vo dn jak u ne ke hiše. C III 5274 a .75. 7 . Vedius Atressus za živa postavil sebi, ,

ž en i Corneliji P. L. Valentini in hčeri Secundini.Nekdaj v »svet išču pri vodnjaku*. C III 5275.

7 6 . . . . Ursicina I. Boseicis, Maximina in Va-lentina. N ek d aj ob p oko pal iške m zidu pr i sv . Duhu.C III 5278

77. M Blandiji Cn. Pom pius fustinus, decur ioin duovir C laudi je Cele je vs led za ob l jub e . CII I5 194 .

(Po roč a se Se [Mucher , Se id l) o več jem š tev i lu m an jš iharheo lošk ih predmetov , k i so s e i zgubi l i . )



LITERATURA.

M . Abram ič-A. Sovre, Poetov lo , Ptuj 1925 .M. J. Arneth, D i e n e u e s t e n a r c h a o l o g i s c h e n F u n d e i n

Ci ll i. S i tzu ng sber ichte d er W ie n er flkademie XXXII.1859. , hist phi l . Classe .

A/exander Conze, R o m i s c h e B i l d w e r k e e i n h e i m i s c h e nFundorts in Oesterreich III . Wien 1877.

Kar/ Deschmann, D i e j i i n g s t a u f g e f u n d e n e n M e i l e n s t e i n eaus U nte r -K ra in . M i t te iiungen der k. k . Centra l-

C om m iss ion fur Er fo rschu ng u . Erha l tung d . K un st -und h i s tor i schen Denkmaler . 1887 .

Andrej Fekonja, O z a č e t k i h k r i s tj a n s t v a n a s l o v e n s k izeml j i . Le top i s Mat ice S lovenske 1883 in 1884 .

— Cel je in ok ol ica . D om in S v et VII1, 1895.Franz Ferk, Vor lauf ige Mi t te i iungen uber das romische

S t r a s s e n w e s e n in U n t e r s t e ie r m a r k . M i t t e ii u n g e n d e shis tor ischen Vere ines fur Ste iermark XLI. 1893.

Andreas Gubo, Oeschichte der Stadt Ci l l i . Graz 1909.

— U ber e in en M itthrasste in be i Cilli. M itte i iung en d .hist . V. f . Ste iermark XXXVII. 1889.

A/ois Huber, Geschichte der Einf i ihrung u . Verbre i tungd es Chr i s tentums in S i ido s tde utsc h lan d I. Sa lzb urg1875.

Friedrich Kenner, Beitrage zu e iner Chronik der archa-o lo g i s ch en Funde in der os terr . M onarch ie (1859 b i s1861) . Arch iv fur Kunde os terr . Gesch ichtsque l l enXXIX. 1863.

— U ber d ie rom isch e M il itarstadt in C ele ja und dieProcuratur von Nor icum. Mi t te i iungen d .k .k .Centra l -C om m iss ion f . Erf. u . Erh. der K un st- u . h is to r isch enDenkmaler . 1864 .

Franc Kovačič, S l o v e n s k a Š t a j e r s k a i n P r e k m u r j e . Z g o -dov insk i op i s . 1926 .

— Staro kršča nsk i spo m enik pri Sv . Pa v lu ob Vol j sk in a d C e l j e m . Č a s o p i s z a z g o d o v i n o i n n a r o d o p i s j eXX. 1925.

Franc Kos, G r a d i v o z a z g o d o v i n o S l o v e n c e v v s r e d n j e mveku I . Ljuoljana 1903.



Richard Knabl, E p i g r a p h i s c h e E x c u r s e . M i t t e i l u n g c n d .hist. V. f. Steiermark II (1851), III (1852), IV (1853),V (1854), VI (1853). VII (1856), VIII (1857), IX (I858),XIII (1862), XVIII (1866).

— D i c P r o c u r a t o r e s A u g u s t i a n d e n j ii n g s t e n t d e c k t e n

Ci ll ier Vot iv s te in en . M it te i lun gen d. h . V. f . S te ie r-mark V. 1854.— N eu este r Fu nd rom isch er Inschri f ten in Ci il i. M it -

tei lungen d. h. V. f . Steiermark IX. 1858.— Fund e iner ant ik en w e ib l i ch en B r on ceg es ta l t in<

s i tz en de r Ste l lun g au s Ci ll i. M it te i lung en d . h . V. f .Steiermark XII . 1861.

— S t a n d o r t d a r W e c h s e l s t a t i o n a d M e d i a s n a c h d e mH i e r o s o l y m i t a n i s c h e n R e i s e b u c h e . M i tt e il u n g e n d .

h. V. f . Steiermark XVII. 1866.— Uber das bestr i t tene und wirkl iche Zei ta l ter , in

w e l c h e m d e r S t a a t s m a n n T i t u s V a ru s C l e m e n sge leb t hat . M it te i lun gen d. hi s t . V. f . Ste ierm arkXX. 1869.

— U ned irte Rom erinsc hri f t . M it te i lun gen d. hi s t. V. f .Ste iermark XVI. 1865 .

— Der w ah re Z ug d er rom. M i l itars tras se vo n Cillina ch P ettau . Archiv f . Ss terr . G esch icht e 1861.

W. Kubitschek, Miinzfunde in Pre lasdorf . Jahrbuch f .A l ter tumskunde V . 1911 .

Franz Lorger, R este rom ischer B a uten nach s t S t . M are in:bei Erlachste in . Jahrbuch f . Al tertumskunde I . 1907 .

— N eu e rom ische Fun de nach s t S t . M are in be i E r lach -ste in. Jahrbu ch f . A lter tu m sk un de III. 1909.

— V o r la u f ig e r B e r i c h t u b e r A u s g r a b u n g e n n a c h s t L o t ~sch i tz be i Ci l li . Jahr esh efte d . os terr . arh ao log isch en

Insti tutes XIX. , XX. 1919.Fr. Lukmaji, K n a g r o b n e m u n a p i s u š k o f a G a u d e n c i ja v

S t . P a v l u p ri P r e b o l d u . Č a s o p i s z a z g o d o v i n o innarodopis je XXI. 1926 .

A. Lusch in von Eben greutti, N e u e F u n d e v o n K e l t e n -mi inzen aus Ste i ermark. Mi t te i lungen d .k . k . Centra l -C om m iss io n f . Erf. u. Erh. der K un st- u . h i st . De n k -maler. 1906.

Theodor Mommsen, Corpus inscr ipt ionum Lat inarum III .in dodatk i .

Albert Muchar, G esc hic ht e der Ste ier m ark . I. O raz 1844 .



F. Nowotny, N eu e nor ische Inschr i ften . Jah reshe f te d esosterr . ar ch ao log isc he n Inst i tutes V. 1902.

Ignac Orožen, Celska kronika. V Celi 1854.— Z w e i n e u g e f u n d e n e R o m e r s te i n e a u s U n t e r -

Ste ierm ark. M itte i lung en d. h is t . V. f . Ste ierm ark

XXXI. 1880.— N e u e a u f g e f u n d e n e R o m e r s t e i n e . M i t te i l u n g e n d .

hist . V. f . Steier m ark XXX VII. 1886.J. Pajek, Ostanki dveh krščanskih baz i l ik r imske Ce le je .

Vodi te l j v bogos lovnih vedah I I . 1899 .Martin Pere, Celeja ant iqua e t nova. Celje 1926.

Friedrich Pichler, D ie r om is e h e n G r ab s c h r i f te n d. n or i s e h -pa nn on iseh en Gebie te s . M it te i lung en d. h i s t. V . f .Ste ierm ark XIX. 1871.

E. Pratobevera, A r c h ao log i s c h e B e i t r age . M i t t e i lu n ge n d .hist . V. f . Steiermark. V. 1854.

Fmanuei Riedl, E in L a T e n e - F u n d in S t e ie r m ar k . M i t -te i iu ng en d. k . k . C en tr al -C om m iss io n f . Erf. u . Erh.d. Kunst- u . h is t . Denkm. 1890. (o najdbi v Dre-šinji vasi) .

— IJ be rr es e e iner rom isehen fln lage im B od en dersud l ichen Ste iermark. M it te i lu ng en d . k . k . Centra l -

C om m iss i on . . . 1891 .— R e s t e e in e r a l t - c h r i s t li c h e n B as il ic a im B o d e n C e -le jas . M itte i lungen d. k . k . C en tra l-C om m iss io n. 1898,

— B au res te der Cla udia Celeja . Mitte i lun gen d. k . k .C e n t r a l - C o m m i s s i o n . . . 1 9 0 0 ( i zk o p i n e n a s t a v -b i š ču N a r o d n e g a d o m a ) .

— R om isch e G eb au de rest e in Cilli . M itte i lunge n d. k . k .C e n t r a l - C om m is s ion . . . 1904 ( i zk op in e n a s t avb i š č um e š č a n s k e š o l e ) .

Friedrich Rolle, G e o l o g i s c h e U n t e r s u c h u n g e n in d e r G e -ge n d z w i s c h e n W e i t e n s t e in u. W in d i s c h g r a t z , C illi u .O berb urg . Jahrbuch d. k . k . ge ol . R eich san stalt 1875.

Watther Schmid, Si ids te iermark im Alter tum v de lu Su d -ste iermark. Graz 1925.

— D as ka ran tan isehe G raberfe ld in VVelischdorf be iCil li . B latter f. G es ch ich te u . H eim atku nd e d. A lp en -lander. IV. 1913.

.Robert Schneider, t )ber e ine bakchische Maske aus Ci l l i .

M it te i lun gen d . k . k . C entr a l -C om m iss io n . . ' . 1885 .Georg Schon, Romische Inschrif ten in Ci l l i . 1894. Ponat is

iz izv estja drž. g im na zije v Celju .



Georg Schdn, Mosaikinschri f ten in Ci l l i . Jahreshefte deso s t e r r e i c h i s c h e n a r h a o l o g i s c h e n I n s t i t u t e s i n W i e n ,I . , I . zv . , 1898 .

— Ku rze Fun dnach r ichten i lber e ine a l t chr i s tl i che B a -

s i i ika in Ci l l i . Programm des k . k . S taa t sgvmnas iumsin Cilli . 1898.Arnold Schober, Die romischen Grabs te ine von Nor icum

u n d P a n n o n i e n . S o n d e r s c h r i f t e n d . o s t e r r e i c h i s c h e nInst i tutes in Wien X, 1923 .

Ferdinand Seid/, Ka m niške a li Sa v in j sk e Alpe . M at i caSlovenska . Ljubl jana , 1907 in 1903 .

•Gabriel Seid/, Z ur O esc hich te der Stadt C i lli. S te i e r -markische Zeitschrift II . 1841.

— E p i g r a p h i s c h e E x c u r s e . M o n u m e n t e C e l ej a n a. Ja hr-b u ch er d. Literatu r 102. , 104., 108. , 111., 115. , 116. z v . ,1 8 4 3 - 1 8 4 6 .

— B a i trage zu e iner Chronik der a rc ha o lo g i sc he nFun de . Archiv f . Kunde os terre i ch i scher G esc hic ht s -qu elle n , 9. z v. , 1853.

— B e i tr a g e z u e i n em N a m e n s v e r z e i c h n i s d. r o m i s c h e nP r o c u r a t o r e n in N o r i c u m . S i t z u n g s b e r i c h t e d e rW i e n e r A k a d e m i e d e r W i s s e n s c h a f t e n X I I I . , 1 8 5 4 . ,h i s t . -phi l . C las se .

A. Stegenšek, S t a r o k r š č a n s k i n a p i s v m u z e j u Z g o d o v i n -s k e g a d r u š t v a v M a r i b o r u . V o d i t e l j v b o g o s l o v n i hvedah XII . , 1909.

Steinbiiche1, RIter thumer in der o s terre i ch i schen Mon-archie. Jahrbiicher d. Literatur, 55. zv. , 1831.

Theoba/d v.Zollikofer, D i e g e o l o g i s c h e n V e rh a l tn i ss e v o nU n t e r s t ei e rm a r k . G e g e n d n o r d l i ch d er S a n a u n dund W o ls k a Jahrbuch der k . k . Ra ichsansta l t . 1859 .

— D i e g e o l o g i s c h e n V e r h a l t n i s s e d e s s i i d S s t l i c h e nT h e i l e s v o n Un ters te i ermark. Jahrbuch d . k . k . ge o l .Re ichsans ta l t 1895 .

Z\veiter Thatigkeitsbericht d e s M u s e a l v e r e i n e s d e r S t a d tCill i 1889.

(Krajše no t i ce v raznih l e tn ik h čas op i sa M i t te i -J u n g e n d e r k . k . Z e n t r a l k o m m i s s i o n , m a r i b o r s k e g a Č a s o -pisa in drugod. )



KAZALO.

C i e o g r a f s k o - g e o l o š k i u v o d 5 .

Zgod ov i n sk i d e l .P r a z g o d o v i n s k a d o b a 9 .

R i m s k a d o b a :O s v o j i t e v v z h o d n o a l p s k e g a o z e m l j a 1 4 — V l o g a C e l e j ev uprav i Nor ika 14 — Uprava mes ta in preb iva l s tvo 20Č e š č e n j e b o g o v 2 8 — K r š č a n s t v o 3 1 — T o p o g r a f i j a 3 5Z u n a n j a s li k a m e s t a 4 5 — U p r a v n o o z e m l j e c e l j s k e g am unic ip i ja 53 - - Ce le ja in r imsk e ce st e 59 — Cele ia ins o d o b n i d o g o d k i . P r o p a d 61 — P r e i s k a v a n j e C e l e j e 6 2 .

A r h e o l ošk i d e l .M u z e j :

Documents

Urn Nbn Si Doc-6vkmwjfs[1]