Letni program dela in finančni načrt za leto 2019 (rebalans) · informacijske znanosti), po drugi strani pa služi tudi kot testna knjižnica. IZUM izvaja tudi založniško dejavnost

© IZUM, 20. 5. 2019 i

KAZALO

Uvod ............................................................................................................................................... 1

1 Poudarki .................................................................................................................................... 3

2 Dolgoročni cilji ......................................................................................................................... 5

3 Letni cilji ................................................................................................................................... 5

4 Zakonske in druge pravne podlage ........................................................................................... 6

5 Fizični in opisni kazalci ............................................................................................................ 8

6 Izhodišča in kazalci, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev ..................... 14

7 Opis razvojnih in vzdrževalnih nalog ..................................................................................... 15

8 Načrt investicij in investicijsko vzdrževanje .......................................................................... 26

9 Človeški viri ............................................................................................................................ 26

10 Ocena o rezultatih v letu 2018 ................................................................................................ 29

11 Finančni del ............................................................................................................................ 37

IZUM Letni program dela za leto 2019

© IZUM, 20. 5. 2019 1/60

Uvod

Institut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) je javni zavod, ki ga je ustanovila Vlada

Republike Slovenije z Odlokom z dne 28. 2. 1992 (Ur. l. RS št. 10/92), preoblikovala s Sklepom

z dne 28. 4. 1994 (Ur. l. RS št. 25/94), Sklepom o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti z

dne 30. 7. 2002 (Ur. l. RS št. 71/02) in Sklepom o spremembah in dopolnitvah Sklepa o

ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti z dne 22. 7. 2016 (Ur. l. RS št. 51/16) uskladila z

novo zakonodajo in realnim okoljem.

IZUM skupaj z drugimi nosilci informacijskih dejavnosti v državi zagotavlja vključenost

Slovenije v tokove informatizacije sodobnega sveta. Po Zakonu o raziskovalni in razvojni

dejavnosti je opredeljen kot javni raziskovalni infrastrukturni zavod in registriran tudi kot

raziskovalna organizacija, po Zakonu o knjižničarstvu pa je opredeljen kot knjižnični

informacijski servis v nacionalnem bibliografskem sistemu COBISS.SI.

Dejavnost IZUM-a je pretežno vezana na razvoj in delovanje sistema in servisov COBISS

(Kooperativni online bibliografski sistem in servisi), ki predstavljajo temelj knjižničnega

informacijskega sistema Slovenije. COBISS predstavlja organizacijski model povezovanja

knjižnic v knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo, vzajemno bibliografsko-

kataložno bazo podatkov COBIB in lokalnimi bazami podatkov sodelujočih knjižnic, bazo

podatkov o knjižnicah COLIB, normativno bazo podatkov CONOR ter s številnimi drugimi

funkcijami. Strokovne osnove in tehnološke predpostavke za delovanje sistema so:

• standardizirana in vzajemna obdelava knjižničnega gradiva ter enotno vodenje katalogov

in bibliografij,

• ustrezna usposobljenost strokovnih delavcev za vzajemno katalogizacijo,

• računalniška in komunikacijska povezanost knjižnic.

IZUM razvija tudi Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti – SICRIS (Slovenian Current

Research Information System), ki vključuje podatke o raziskovalnih projektih, raziskovalnih

organizacijah, skupinah in raziskovalcih, struktura podatkov pa je usklajena z evropskimi

priporočili. Oba sistema skupaj – COBISS in SICRIS – sta nepogrešljiv infrastrukturni

instrument pri vključevanju slovenske kulture, znanosti in izobraževanja v sodobne

informacijske tokove 21. stoletja, predstavljata pa tudi uspešni preboj slovenskega znanja v

nekatere druge države (Albanija, Kosovo, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Srbija

in Črna gora), katerih sistemi so povezani v mrežo COBISS.Net.

Prva prioriteta programa dejavnosti IZUM-a je izvajanje aktivnosti, ki zagotavljajo nemoteno

delovanje sistemov COBISS.SI in SICRIS.

Upravljanje instituta je urejeno skladno z Zakonom o zavodih in zakonodajo s področja

raziskovalne in knjižnične dejavnosti. Organ upravljanja je Upravni odbor IZUM-a (9 članov

imenuje Vlada RS).

Svetovalno telo za oblikovanje in usklajevanje stališč slovenske knjižnične strokovne skupnosti

glede razvoja sistema in servisov COBISS je Svet članic COBISS-a. Sestavljajo ga predstavniki

knjižnic po kriteriju prispevanih zapisov v vzajemno bazo podatkov COBIB.SI in v trenutnem

mandatu šteje devet članov.

Za obravnavanje strokovnih zadev iz delovnega področja IZUM-a je ustanovljen Strokovni svet

IZUM-a. Na predlog direktorja ga imenuje Upravni odbor IZUM-a iz vrst priznanih

http://sicris.izum.si/

http://www.cobiss.net/default-si.asp

Letni program dela za leto 2019 IZUM

2/60 © IZUM, 20. 5. 2019

strokovnjakov s področja informacijske, knjižnične in računalniške dejavnosti ter iz vrst vodilnih

strokovnih delavcev IZUM-a. Tudi ta svet šteje trenutno devet članov.

Med organizacijske elemente je treba šteti tudi široko zastavljeno sodelovanje s knjižnicami,

strokovnimi združenji ter drugimi uporabniki servisov COBISS in SICRIS, ki so prek ekspertnih

skupin in posvetovanj tudi soudeleženi pri sprejemanju odločitev.

Pravnoformalni odnosi s knjižnicami, ki so vključene v sistem COBISS.SI, se urejajo s

pogodbami. Tovrstni odnosi se v drugih državah urejajo s krovnimi pogodbami o implementaciji

sistema COBISS v posameznih državah ter z drugimi sporazumi, sklenjenimi s pristojnimi

ministrstvi in institucijami iz ciljnih držav.

Posebej so urejeni odnosi s ponudniki drugih domačih in tujih podatkovnih baz ter

informacijskih servisov. Dostop do tujih informacijskih servisov in njihovih baz podatkov je

praviloma urejen na podlagi konzorcijskih pogodb. Na poslovni ravni IZUM razvija sodelovanje

s pomembnimi tujimi partnerji, med katerimi so tudi najuglednejši svetovni bibliografski in

informacijski servisi (OCLC, ISSN, Clarivate, ProQuest, ExLibris itd.).

IZUM je član pomembnih mednarodnih strokovnih združenj s področja informacijskih znanosti

in bibliotekarstva ali njihov aktivni sodelavec (IFLA, DLF, IFIP, ALA, ELAG, LIBER,

EUROCRIS itd.).

IZUM ima specialno knjižnico po eni strani za področje svoje dejavnosti (knjižničarstvo in

informacijske znanosti), po drugi strani pa služi tudi kot testna knjižnica.

IZUM izvaja tudi založniško dejavnost za publikacije s strokovnega področja, na katerem deluje,

in izdaja strokovno revijo Organizacija znanja.

V letu 2012 je bila s podpisom sporazuma med Republiko Slovenijo in Organizacijo združenih

narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) tudi formalno realizirana odločitev

Unesca o podelitvi statusa regionalnega centra UNESCO za knjižnične informacijske sisteme in

informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti javnemu zavodu IZUM. IZUM o svojem delu

tako poroča tudi Unescu.


© IZUM, 20. 5. 2019 3/60

1 Poudarki

IZUM je danes mednarodno priznan nosilec razvoja integriranih knjižničnih sistemov in

informacijskih sistemov za spremljanje raziskovalne dejavnosti. Od njega je v regiji odvisnih

preko 1.300 knjižnic (konkretno: 1.302 knjižnic na dan 30. 11. 2018), okoli 5.527 knjižničarjev

in preko 800.000 končnih uporabnikov. Prednost COBISS-a je v kooperativni in integrirani

zasnovi ter v kontinuiranem razvoju skozi tri desetletja. Danes je eden redkih javnih

informacijskih sistemov, ki ga Slovenija "izvaža" v tujino.

Slovenija je po zaslugi IZUM-a ena redkih držav, ki ima vse vrste knjižnic povezane v enoten

knjižnični informacijski sistem, in edina država na svetu, ki ima nacionalni informacijski sistem

o raziskovalni dejavnosti (SICRIS) neposredno povezan z nacionalnim knjižničnim

informacijskim sistemom COBISS.SI. Slovenija je tudi država z najbolj urejenim sistemom

vodenja bibliografij raziskovalcev v okviru knjižničnega informacijskega sistema in edina, ki

ima nacionalno bibliografijo raziskovalcev neposredno povezano s svetovnimi bazami podatkov

Web of Science in Scopus. COBISS.SI je nepogrešljiva informacijska podlaga za vrednotenje

raziskovalne uspešnosti slovenskih raziskovalcev v okviru Javne agencije za raziskovalno

dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in za habilitacijske postopke v visokem šolstvu. Nadalje

je nepogrešljiva informacijska podlaga tudi za izplačevanje knjižničnega nadomestila avtorjem

objavljenih del v okviru Javne agencije za knjigo. Iz navedenega izhaja, da je IZUM eden

ključnih nacionalnih dejavnikov na področju informacijske infrastrukture znanosti, izobraževanja

in kulture.

COBISS.Net je sodobno zasnovana informacijska mreža, ki v državah Jugovzhodne Evrope

deluje kot katalizator prenove teh družb in kot infrastruktura za izmenjavo informacij o

intelektualni produkciji, s tem pa kot spodbujevalec medkulturnega dialoga v regiji. To je

skladno s prioritetami Vlade Republike Slovenije, ki želi s konkretnimi programi prispevati k

stabilizaciji razmer v regiji in k njeni hitrejši integraciji v EU, ter s priporočili s seje z dne

16. 9. 2010 "ministrstvom, ki izvajajo programe razvojne pomoči državam Zahodnega Balkana,

da projekt finančno podprejo v okviru svojih možnosti in prepoznanih interesov". Vlogo IZUM-a

v regiji je prepoznal tudi UNESCO, ki je IZUM-u dodelil status regionalnega centra UNESCO za

knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti.

IZUM opravlja naloge informacijskega servisa raziskovalne dejavnosti, izobraževanja in kulture,

še posebej knjižničnega informacijskega servisa v nacionalnem bibliografskem sistemu, in sicer:

• koordinacijo razvoja in delovanja vzajemnega bibliografskega sistema in njegovih

servisov s svojega delovnega področja;

• koordinacijo razvoja in uporabe standardov računalniške podpore za potrebe vzajemnega

bibliografskega sistema in njegovih servisov;

• razvoj in vzdrževanje programske opreme za potrebe vzajemnega bibliografskega sistema

in njegovih servisov;

• ugotavljanje usposobljenosti strokovnih delavcev knjižnic za sodelovanje v vzajemni

katalogizaciji v sodelovanju z nacionalno knjižnico;

• načrtovanje in vzdrževanje skupnih računalniških in komunikacijskih zmogljivosti za

delovanje sistema;

• organizacijo ponudbe podatkovnih zbirk na elektronskih nosilcih z neposrednim dostopom

v dogovoru z njihovimi proizvajalci;


4/60 © IZUM, 20. 5. 2019

• organizacijo strokovnega izobraževanja in svetovanja na področju dejavnosti, ki jih

opravlja za nacionalni vzajemni bibliografski sistem;

• pripravo strokovnih podlag s svojega delovnega področja za delo Nacionalnega sveta za

knjižnično dejavnost;

• razvoj, organiziranje in vzdrževanje informacijskega sistema za spremljanje raziskovalne

dejavnosti v Sloveniji;

• sodelovanje v javnih programih razvoja Slovenije kot informacijske družbe;

• inženiring pri razvoju in vzdrževanju računalniške in komunikacijske infrastrukture v

izobraževalnih, raziskovalnih in kulturnih organizacijah;

• raziskovalno, razvojno in svetovalno delo na svojem delovnem področju;

• druge naloge na podlagi sprejetih dolgoročnih usmeritev razvoja in letnih programov dela.

IZUM opravlja javno službo v obsegu in na način, kot sta določena z letnim programom dela, ter

tudi dejavnosti za trg v obsegu in na način, kot sta določena v tem dokumentu. Prva prioriteta

programa dejavnosti IZUM-a je izvajanje aktivnosti, ki zagotavljajo nemoten dostop do sistema

in servisov COBISS ter SICRIS številnim uporabnikom v Sloveniji in zunaj nje. Ob tem pa je

treba razvijati tudi nove aplikacije, storitve in orodja oziroma dvigniti kakovost že obstoječih.

Med udarne poudarke v letu 2019 štejemo:

• Nadaljevanje projekta vzpostavitve akademske digitalne zbirke Slovenije z uporabo

orodja Discovery (ADZ.SI)

• HPC RIVR prilagoditve infrastrukture in nabava prvega dela opreme za superračunalnik

• Naročanje člankov iz orodja COBISS+

• Projekt učbeniškega sklada Trubar

• Prehod programske opreme COBISS3 na odprtokodne platforme (PostgreSQL in Linux)

Predvidena nabava opreme IKT v letu 2019 v okviru rednega programa vključuje posodobitev

naprav za razporejanje prometa, dogradnjo diskovnih kapacitet, zamenjavo starih strežnikov z

novimi za namene razvoja in produkcije na odprtokodnih rešitvah in nakup osebnih računalnikov

oziroma prenosnikov za redno menjavo zastarele opreme.

Zaradi specifične vsebine udarnih poudarkov in najpomembnejših nabav vsako leto primerjave s

prejšnjimi leti niso relevantne.

Na dan 31. 12. 2019 predvidevamo 116 zaposlenih, upoštevaje 4 dodatne zaposlitve na podlagi

projekta HPC-RIVR.

Načrtovan delež sredstev iz naslova tržne dejavnosti v letu 2019 po obračunskem načelu je 8,04

%. To je 550.000 EUR od celotnih prihodkov zavoda 6.842.982 EUR.

Delež sredstev iz naslova tržne dejavnosti za leto 2018 je 8,94 %. To je 562.874 EUR od celotnih

prihodkov zavoda 6.295.095 EUR.

V letu 2019 nadaljujemo z izvajanjem projekta ARRS z naslovom »Metodološki okvir merjenja

uporabniške izkušnje v digitalnih knjižnicah", ki ga izvajamo že tretje leto in ki bo trajal

predvidoma do leta 2020. Sodelujeta dva naša sodelavca.


© IZUM, 20. 5. 2019 5/60

2 Dolgoročni cilji

Cilje IZUM-a, ki izhajajo iz njegovih ustanovitvenih aktov in jih potrjuje dosedanje delovanje

instituta, lahko zajamemo v nekaj bistvenih postavk:

• Zagotavljanje prisotnosti bibliografskih informacij o slovenski ustvarjalnosti na globalnem

medmrežju, kar vključuje ustrezno tehnološko platformo in standardizacijo.

• Dostop do svetovnega znanja za vse, ki delujejo kot strokovnjaki in od katerih je v

največji meri odvisna naša mednarodna konkurenčnost.

• Povezovanje in medkulturni dialog v regiji, ki pomembno vpliva na razvoj evropskih

integracij.

• Prispevek k informacijski pismenosti, še posebej mladih generacij, ki brez informacijskega

znanja in usposobljenosti ne morejo uspeti v razvojni tekmi EU.

• Razvijanje novega znanja, predvsem na raziskovalnih področjih računalništva in

informacijskih znanosti, ki so bistvena za perspektivo knjižnične dejavnosti.

Dolgoročni razvoj IZUM-a temelji na predpostavki, da bo imela njegova dejavnost v Sloveniji še

naprej status javne službe.

IZUM prilagaja svoj razvoj sprejetim strategijam Republike Slovenije na področjih raziskovalne

dejavnosti, izobraževanja in kulture ter prehoda v informacijsko družbo. Na omenjenih področjih

se prilagaja tudi veljavnim strategijam in direktivam EU.

V okviru projekta mednarodnega razvojnega sodelovanja ostaja strateški cilj IZUM-a v mrežo

COBISS.Net povezati vse visokošolske in raziskovalne organizacije ter visokošolske, specialne

in splošne knjižnice v ciljnih državah (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora,

Kosovo, Makedonija, Srbija in Hrvaška) ter v navedenih državah vzpostaviti kompatibilne

sisteme za evalvacijo raziskovalne dejavnosti.

3 Letni cilji

V letu 2019 so predvideni naslednji letni cilji:

• nadaljevanje projekta vzpostavitve akademske digitalne zbirke Slovenije ADZ.SI;

• naročanje člankov iz orodja COBISS+

• projekt vključitve učbeniškega sklada v COBISS (prenova programske opreme Trubar)

• Začetek prehoda programske opreme COBISS na odprtokodne sisteme PostgreSQL in

Linux

• razvoj novih funkcionalnosti v segmentu COBISS3/Izposoja;

• razvoj novih funkcionalnosti v programski opremi COBISS+;

• povečanje kakovosti bibliografskih zapisov v vzajemnem katalogu;

• sodelovanje pri vrednotenju rezultatov raziskovalne dejavnosti;

• povečanje števila knjižnic v COBISS.Net

• sodelovanje z vodilnimi svetovnimi bibliografskimi informacijskimi servisi;

• večja prepoznavnost naše mednarodne razvojne vloge;


6/60 © IZUM, 20. 5. 2019

• povečanje učinkovitosti in kakovosti dela razvojne ekipe s prehodom na agilno

metodologijo Scrum

• sodelovanje v konzorciju z Univerzo v Mariboru in Fakulteto za informacijske študije iz

Novega Mesta pri realizaciji investicijske operacije »Nadgradnja nacionalnih

raziskovalnih infrastruktur – HPC RIVR«

Instrumenti za doseganje teh ciljev so razvojne aktivnosti, ki so definirane kot projekti, razvojne

naloge in vzdrževalne naloge. Po vsebini so razvrščene v naslednje vsebinske sklope:

• vzajemna katalogizacija

• COBISS+/mCOBISS

• lokalne aplikacije

• podpora procesom raziskovalne dejavnosti

• druge aplikacije in druge razvojne naloge

• aplikativna infrastruktura

• obvladovanje dokumentacije

• COBISS.Net

4 Zakonske in druge pravne podlage

Status in delovanje IZUM-a urejata vladni Sklep o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti

(Uradni list RS, št. 71/02 in 51/16) in Statut Instituta informacijskih znanosti z dne 16. 12. 2002.

Odločilni pomen imata še Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 - ZUJIK in

92/15), ki opredeljuje vlogo IZUM-a v knjižničnem informacijskem sistemu, in Zakon o

raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06

- ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 - ZPOP-1A, 21/18 - ZNOrg), ki IZUM opredeljuje kot javni

infrastrukturni zavod. Vlada Republike Slovenije izvaja ustanoviteljske obveznosti prek

Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Pravne podlage za delovanje Instituta informacijskih znanosti:

• Zakon o zavodih (Uradni list RS - stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 - ZUDE,

Uradni list RS, št. 55/92 - ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 - odl. US, 8/96, 31/00 - ZP-

L, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP);

• Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno

besedilo, 61/06 - ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 - ZPOP-1A, 21/18 - ZNOrg);

• Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 - ZUJIK in 92/15);

• Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno

besedilo, 107/09 - odl. US, 98/09 - ZIUZGK, 13/10, 59/10, 85/10, 94/10 - ZIU, 107/10,

35/11 - ORZSPJS49a, 110/11 - ZDIU12, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 104/12 -

ZIPRS1314, 46/13, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13 - ZIPRS1415, 50/14, 25/14 - ZFU,

95/14 - ZUPPJS15, 82/15, 90/15 - ZUPPJS16, 88/16 - ZUPPJS17, 23/17 - ZDOdv, 67/17,

84/18);

• Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v

javnem sektorju (ZUPPJS17) (Uradni list RS, št. 88/16);


© IZUM, 20. 5. 2019 7/60

• Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 - ZPIZ-2, 104/12 -

ZIPRS1314, 105/12, 8/13, 25/13 - odl. US, 46/13 - ZIPRS1314-A, 47/13 - ZOPRZUJF,

56/13 - ZŠtip-1, 63/13 - ZOsn-I, 63/13 - ZJAKRS-A, 63/13 - ZIUPTDSV, 63/13, 99/13 -

ZUPJS-C, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 107/13 - odl. US, 101/13 -

ZDavNepr, 32/14 - ZVV-D, 55/14, 85/14, 95/14, 16/15 - odl. US, 24/15 - odl. US, 57/15,

69/15, 90/15, 102/15, 104/15, 66/16, 55/16, 63/16 - ZDoh-2R, 27/17, 77/17 - ZMVN-1 in

17/18);

• Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 110/11 -

ZDIU12, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A,

14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718, 71/17 -

ZIPRS1819 in 13/18);

• Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS,

št. 71/17, 13/18 - ZJF-H, 83/18);

• Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02 - ZJF-C in 114/06 - ZUE);

• Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, Uradni list Evropske unije, št.

307/15, 307/15, 337/17, 337/17, Uradni list RS, št. 14/18);

• Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 -

ZTP-D, 63/13, 90/14 - ZDU-1l, 95/14 - ZIPRS1415-C, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 -

ZIPRS1718 in 60/17);

• Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave

samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del (Uradni list RS, št. 60/08, 83/10, 89/10,

106/15, 51/16, 46/17, 58/17 - popr., 80/18);

• Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 86/08, 112/08, 3/09, 16/09,

23/09, 33/09, 48/09, 91/09, 31/10, 83/10, 89/10, 89/10, 89/10, 89/10, 89/10, 89/10, 59/11,

6/12, 40/12, 22/13, 22/13, 22/13, 46/13, 101/13 - ZIPRS1415, 45/14, 95/14 - ZUPPJS15,

95/14, 90/15 - ZUPPJS16, 91/15, 39/16, 88/16 - ZUPPJS17, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18);

• Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92, 50/92 - popr.,

5/93, 18/94 - ZRPJZ, 50/94, 45/96, 40/97 - ZDMPNU, 51/98, 73/98 - popr., 39/99 -

ZMPUPR, 106/99, 107/00, 64/01, 84/01, 85/01 - popr., 43/06 - ZKolP, 61/08, 61/08,

67/08, 83/10, 89/10, 40/12, 3/13, 46/13, 67/13, 7/14, 52/14, 3/15, 55/15, 106/15, 4/16,

51/16, 3/17, 38/17, 46/17, 46/17, 3/18, 47/18 in 80/18);

• Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v RS (Uradni list RS/I, št. 18/91, Uradni

list RS, št. 53/92, 13/93 - ZNOIP, 34/93, 12/94, 15/94, 18/94 - ZRPJZ, 27/94, 59/94,

80/94, 39/95, 60/95, 64/95, 2/96, 20/96, 37/96, 56/96, 1/97, 19/97, 25/97, 37/97, 40/97 -

ZDMPNU, 79/97, 87/97 - ZPSDP, 87/97 - ZURD98, 3/98, 3/98, 3/98, 7/98, 9/98, 9/98,

51/98, 2/99, 2/99, 2/99, 39/99 - ZMPUPR, 39/99, 40/99 - popr., 59/99, 59/99, 59/99, 3/00,

3/00, 3/00, 3/00, 62/00, 67/00, 81/00 - KPnd, 116/00, 122/00, 3/01, 8/01, 23/01 - KPnd,

43/01 - KPnd, 43/01 - KPnd, 43/01 - KPnd, 43/01 - KPnd, 99/01, 6/02, 6/02, 8/02, 9/02,

19/02 - KPnd, 19/02 - KPnd, 19/02 - KPnd, 69/02, 69/02, 69/02, 8/03, 8/03, 8/03, 8/03,

73/03, 77/04, 81/04, 61/05, 115/05, 43/06 - ZKolP, 71/06, 71/06, 138/06, 62/07, 65/07,

67/07, 120/07, 19/08, 57/08, 67/08, 67/08, 1/09, 2/10, 52/10, 2/11, 3/12, 40/12, 1/13, 3/13,

46/13, 67/13, 107/13, 7/14, 52/14, 95/14, 3/15, 55/15, 91/15, 4/16, 46/16, 51/16, 49/16,

88/16, 3/17, 27/17, 38/17, 35/17, 35/17, 80/17, 3/18, 29/18, 47/18, 80/18 in 82/18);

• Uredba o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v

plačne razrede (Uradni list RS, št. 69/08, 73/08, 6/11, 46/17 in 80/18 );


8/60 © IZUM, 20. 5. 2019

• Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju

(Uradni list RS, št. 14/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10, 67/10, 105/10, 45/12, 24/13, 51/13,

12/14, 24/14, 52/14, 59/14, 24/15, 3/16, 70/16, 14/17 in 68/17);

• Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08,

91/08 in 113/09);

• Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Uradni

list RS, št. 85/10);

• Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS, št.

97/2009 in 41/12);

• Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 80/18);

• Pravilnik o pogojih dodeljevanja proračunskih sredstev za financiranje ustanoviteljskih

obveznosti zavodom, ki opravljajo raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 12/05 in

4/11);

• Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe

javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10,

60/10 - popr., 104/10, 104/11 in 86/16);

• Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in

storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in

tehnologijo (Uradni list RS, št. 1/10 in 20/13);

• Pravilnik o računovodstvu Instituta informacijskih znanosti z dne 30. 3. 2009;

• Sklep o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti (Uradni list RS, št. 71/02 in 51/16);

• Statut Instituta informacijskih znanosti z dne 16. 12. 2002;

• Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter

metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih

uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07 in 102/10);

• Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (ReRIS11-20)

(Uradni list RS, št. 43/11).

5 Fizični in opisni kazalci

Razvijanje in vzdrževanje operativnosti informacijskih sistemov je zelo kompleksna dejavnost,

ki jo je težko zajeti v enostavne fizične kazalce. Ena možnost je uvedba števcev za merjenje

uporabe. To je lahko neposredno relevantno za en del ciljev, za drugi del morda posredno, za

tretji del ciljev pa ne pove ničesar. V primerih, ko števci niso relevantno merilo, je nujno

opisovati procese realizacije zastavljenih nalog in na ta način oceniti, ali so bile naloge

opravljene ali ne. Način načrtovanja zagotavlja izbiro najnujnejših nalog glede na potrebe

uporabnikov ter optimalno in kakovostno nadgrajevanje sistemov. V večini primerov je za

uporabnike podatek o izvedeni nalogi razumljiv, zadosten in preverljiv.

COBISS in SICRIS uporabljajo vsi raziskovalci, vsi udeleženci izobraževanja, vsi strokovni

delavci, avtorji, ustvarjalci in obiskovalci knjižnic. Število uporabnikov se sicer da izraziti tudi s

približno številko – več kot 800.000 uporabnikov – vendar za to ni več potrebe; govorimo o javni

službi, ki nesporno opravičuje svoj status. Ključna za oceno gospodarnosti in učinkovitosti

poslovanja IZUM-a je ekonomija časa. Tako dodana vrednost kot prihranki se izražajo v boljši

izrabi časa vseh uporabnikov naših storitev. Glede na to, da IZUM-ovi servisi podpirajo


© IZUM, 20. 5. 2019 9/60

predvsem najdražje ekspertno delo, je gospodarnost toliko bolj prisotna. Presojamo jo lahko na

več mestih:

• v knjižnicah na osnovi števila prevzetih bibliografskih zapisov in koristnih napotkov o

informacijskih virih;

• v raziskovalnih organizacijah prek relevantnih referenc o obravnavanih problemih;

• v šolah s hitrim dostopom do najprimernejših virov znanja;

• v različnih procesih sprejemanja odločitev na osnovi celovitejše informiranosti o podobnih

razmerah v drugih okoljih;

• pri predstavljanju Slovenije kot kulturno razvite in napredne države prek globalne

dostopnosti naših bibliografskih baz podatkov.

Dolgoletno neprekinjeno delovanje IZUM-a se kaže v vse bogatejših bazah podatkov, iz katerih

je mogoče izluščiti spoznanja, ki so bistvena za ocenjevanje dosedanjega razvoja države in

napovedovanje prihodnjega razvoja. To zmanjšuje nevarnost zmot in povečuje splošno

učinkovitost družbe ter njenih ključnih subjektov.

V nadaljevanju prikazujemo nekatere značilne tabele in grafe, ki kvantitativno ponazarjajo

dosežke in uspešnost. Predvidevanje teh številskih vrednosti za naslednje leto je povsem

irelevantno; čez eno leto bodo na podlagi novih meritev novi pomembni trendi in iz njih

izhajajoča indikativna sporočila.

Knjižnice v mreži COBISS.Net – 31. 12. 2018

COBISS.XX/

vrsta knj. .SI .SR .MK .CG .BH .BG .AL .RS .KS Skupaj

Nacionalne 1 2 1 1 1 1 0 1 0 8

Splošne 61 92 33 14 21 0 9 14 0 244

Visokošolske 83 77 10 12 32 0 18 8 0 240

Specialne 131 33 9 5 7 1 3 1 1 191

Šolske 634 0 0 5 0 0 0 0 0 639

Skupaj 910 204 53 37 61 2 30 24 1 1322

v 2018 182 12 11 6 11 0 1 5 1 229

Tabela 1: Knjižnice v sistemu COBISS.Net

Leto 2018 smo zaključili s 1.322 vključenimi knjižnicami, od tega se jih je v letu 2018 vključilo

229, izstopili pa sta 2 knjižnici.

Bogastvo COBISS-ovih baz podatkov in katalogov so bibliografski zapisi, ki jih zaradi

najrazličnejših namenov delimo po posebnih kriterijih.

Naslednja tabela prikazuje število bibliografskih zapisov v vzajemnih bazah podatkov COBIB po

vrstah dokumentov. V tabeli manjka podatek za novo državo Kosovo, saj se je knjižnica

priključila šele ob koncu leta 2018:


10/60 © IZUM, 20. 5. 2019

Vzajemne baze podatkov COBIB – 31. 12. 2018

.SI .SR .MK .CG .BH .BG .AL .RS Skupaj

Monografije 3.024.253 2.230.635 445.788 368.303 456.400 539.578 100.188 190.201 7.355.346

Sestavni deli 489.869 172.472 31.481 14.935 2.163 6.084 598 805 718.407

Serijske pub. 145.200 76.093 11.906 5.221 8.955 41.197 2.670 786 292.028

Članki 1.421.956 861.076 131.398 113.376 20.850 443.446 10.505 9.830 3.012.437

Izv. dela 162.853 2.646 501 255 361 1 77 3 166.697

Drugo 9.349 4.733 218 22 505 2 36 17 14.882

Skupaj 5.253.480 3.347.655 621.292 502.112 489.234 1.030.308 114.074 201.642 11.559.797

S šifro

raziskovalca 1.775.699 238.516 6.844 27.107 20.063 0 3.054 1.986 2.073.269

Tabela 2: Zapisi v vzajemnih bazah podatkov po vrstah dokumentov

V vzajemnih in lokalnih bazah podatkov v sistemu COBISS.Net v celoti kot tudi v slovenskem

sistemu COBISS.SI so preseženi naslednji kvantitativni mejniki: v lokalnih bazah COBISS.Net

27-milijonti zapis in 37 milijonov enot gradiva ter v lokalnih bazah COBISS.SI 15-milijonti

zapis in 22 milijonov enot gradiva; v vzajemni bazi COBIB.RS kreiran 200.000 zapis in v

vzajemni bazi COBIB.CG 500.000 zapis.

Število bibliografskih zapisov v COBISS.SI tudi v letu 2018 izkazuje konstantno rast. Tako je

bilo v letu 2018 v vzajemno bazo COBIB.SI dodanih 173.485 zapisov. Glede na preteklo leto se

je za več kot 30 % povečal prirast izvodov gradiva v letu 2018. V normativni bazi CONOR.SI je

bilo v letu 2018 dodanih več kot 58.000 zapisov. Prav tako so kreatorji verificirali več kot 7 %

več značnic kot leto poprej.

Največja dodana vrednost sistema COBISS je možnost (in obveza) izmenjave bibliografskih

zapisov med sicer samostojnimi in avtonomnimi sistemi. Od novembra 2004 dalje, ko so te

izmenjave dobile tudi formalno podlago, beležimo vsa prevzemanja bibliografskih zapisov med

posameznimi sistemi, kar podrobneje prikazuje naslednja tabela.

Statistika izmenjave bibliografskih zapisov v obdobju od 11. 11. 2004 do 31. 12. 2018

Prevzeto iz

COBIB.xx /

COBISS.Net


COBISS.SI 0 17.414 2.098 1.735 1.909 96 41 508 23.801

COBISS.SR 71.710 0 11.706 10.342 17.752 1.782 417 3.751 117.460

COBISS.MK 20.456 52.155 0 1.057 1.185 802 234 650 76.539

COBISS.CG 15.191 223.696 3.788 0 7.569 153 128 3.086 253.611

COBISS.BH 17.965 65.391 925 2.230 0 52 18 841 87.422

COBISS.BG 149 232 281 37 17 0 0 29 745

COBISS.AL 2.593 6.057 17.032 709 114 257 0 34 26.796

COBISS.RS 4.764 123.109 3.118 13.896 8.072 61 22 0 153.042

Skupaj 132.828 488.054 38.948 30.006 36.618 3.203 860 8.899 739.416


© IZUM, 20. 5. 2019 11/60

Statistika izmenjave bibliografskih zapisov v obdobju od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018

Prevzeto iz

COBIB.xx /

COBISS.Net


COBISS.SI 0 1.537 180 432 179 16 16 139 2.499

COBISS.SR 7.344 0 2.469 996 1.192 357 326 956 13.640

COBISS.MK 1.032 1.344 0 362 260 215 176 430 3.819

COBISS.CG 2.712 8.553 845 0 1.114 26 90 1.057 14.397

COBISS.BH 2.309 1.996 165 354 0 16 8 343 5.191

COBISS.BG 31 23 20 4 6 0 0 9 93

COBISS.AL 107 26 20 7 0 6 0 0 166

COBISS.RS 1.579 20.318 597 2.031 1.555 10 10 0 26.100

Skupaj 15.114 33.797 4.296 4.186 4.306 646 626 2.934 65.905

Tabela 3: Izmenjava bibliografskih zapisov

Prvi del tabele obsega celotno obdobje spremljanja izmenjave bibliografskih zapisov, drugi del

pa pokriva leto 2018. Število prevzetih zapisov med sistemi je v primerjavi z letom 2017

nekoliko manjše. Kljub temu število izmenjanih zapisov zelo nazorno govori o "popularnih"

virih za vse države; nesporni primat imajo srbske knjižnice, očitno pa je najbolj intenzivna

izmenjava med Srbijo in Črno goro. V sistem izmenjave bibliografskih zapisov so vključeni čisto

vsi vzajemni katalogi COBIB.XX sistema COBISS.Net.

Slika 1: Število izpisov v vzajemni bazi podatkov Slika 2: Število iskanj po vzajemni bazi podatkov

in lokalnih bazah podatkov skupaj in lokalnih bazah podatkov skupaj

Na grafih v slikah 1 in 2 je prikazana uporaba vzajemne baze podatkov in lokalnih baz podatkov

s številom iskanj in izpisov. V podatki so zajeta iskanja in izpisi uporabnikov COBISS+,

COBISS/OPAC, mCOBISS, iskanja strežnikov Z3950 in SRW/SRU. Zaradi drugačnega

beleženja izpisov v programskih opremah COBISS+ in COBISS/OPAC ter ukinitve

COBISS/OPAC je skupni nivo števila izpisov v letu 2018 nekaj nižji kot v letu 2017. V

septembru 2018 beležimo znatno povišano število iskanj strežnika Z3950. Podobno velja za

število iskanj preko strežnika SRW/SRU v juliju 2018.


12/60 © IZUM, 20. 5. 2019

Slika 3: Število izposoj vseh knjižnic (Slovenija)

Dinamika izposoje je očitno podvržena medletnim nihanjem, ob koncu leta (kot vedno) beležimo

padec. Izposoja se je v drugi polovici leta nekoliko povečala glede na leto 2017, kar lahko

pripišemo tudi vključevanju šolskih knjižnic v sistem COBISS.SI, saj se število izposoj večalo

sorazmerno s povečanjem števila knjižnic, ki imajo vključen segment izposoje.

Poleg izposoje ločeno beležimo še podatke o rezervacijah in podaljšanjih roka izposojenega

gradiva. Spodnja grafa prikazujeta število transakcij v zadnjih letih. Upad števila podaljšanj v

letu 2018 lahko pripišemo spremembi načina uporabe knjižničnega gradiva in povečanju uporabe

e-virov preko oddaljenega dostopa.

Slika 4: Število rezervacij v knjižnicah (Slovenija) Slika 5: Število podaljšanj v knjižnicah (Slovenija)

V letu 2018 so vse knjižnice v sistemu COBISS.SI prešle na, oziroma začele uporabo segmenta

COBISS3/Izposoja (slika 4). Del povečanja je tudi posledica projekta vključevanja šolskih

knjižnic v sistem COBISS. Pri sami uporabi segmenta Izposoje pa se bo vključitev teh knjižnic

poznala šele po njihovem začetku aktivnejše uporabe.


© IZUM, 20. 5. 2019 13/60

Slika 6: Število knjižnic z avtomatizirano izposojo

Število zapisov v slovenskem SICRIS-u redno narašča, tako pri raziskovalcih kot raziskovalnih

organizacijah. Največji prirast v drugih E-CRIS-ih je v številu raziskovalcev, medtem ko število

raziskovalnih organizacij ostaja na isti ravni. Izjema je Kosovo, kjer smo v letu 2018 vključili

svojo prvo knjižnico, to je knjižnica Akademije znanosti in umetnosti, Priština. Tu pričakujemo v

naslednjih letih porast vpisanih raziskovalnih entitet.

31. 12. 2018 SICRIS E-CRIS

.SR

E-CRIS

.MK

E-CRIS

.CG

E-CRIS

.BH

E-CRIS

.AL

E-CRIS-

.KO

E-CRIS

.RS

Raziskovalne

organizacije 995 294 123 45 85 9 8 94

Porast v 2018 56 2 1 0 2 0 0 4

Raziskovalci 40.814 11.253 2.798 1.286 2.156 697 33 1.178

Porast v 2018 1.533 228 250 3 25 4 1 55

Tabela 4: Zapisi v nacionalnih E-CRIS-ih

Statistika iskanj v SICRIS-u ostaja v primerjavi z letom 2017 na isti ravni, kar dokazuje, da je za

slovenske raziskovalce SICRIS nepogrešljivo mesto za pregled lastne raziskovalne produkcije,

za ministrstvo, pristojno za znanost, za univerze in za ARRS pa pomembno orodje pri evalvaciji

in kvantifikaciji določenega dela prikaza rezultatov znanstvenega raziskovanja.

Zaključek:

Navedeni kvantitativni kazalci so rezultati merljivih števcev pri posameznih zaokroženih

procesih oziroma funkcionalnostih sistemov COBISS in E-CRIS. Večina jih bo zagotovo

naraščala v prihodnjih letih, padcev ne pričakujemo (razen pri prevzemanju slovenskih zapisov iz

drugih držav COBISS.Net, kar je razumljivo). Število izposoj v slovenskih knjižnicah in uporaba

slovenskega COBISS+ bosta rahlo naraščala, letni prirast zapisov v vzajemnih katalogih pa bo

verjetno ostal na doseženih vrednostih (pol milijona zapisov letno). Zapisi v nacionalnih CRIS-ih

bodo naraščali sorazmerno s povečano angažiranostjo v ciljnih državah, v Sloveniji pa bo trend

naraščanja predvidoma ostal na isti ravni.


14/60 © IZUM, 20. 5. 2019

Kot kvalitativne kazalce navajamo:

• uveljavljenost in trdno zasidranost sistemov COBISS in SICRIS v nacionalnem in

regijskem prostoru;

• tesno sledenje mednarodnim trendom na področju informacijskih storitev;

• uspešnost realizacij razvojnih nalog in redne implementacije novih verzij aplikacij in

storitev;

• mednarodno odmevnost v strokovnih knjižničarskih krogih;

• uspešnost pri vrednotenju rezultatov raziskovalne dejavnosti;

• mentorstvo.

6 Izhodišča in kazalci, na katerih temeljijo izračuni in

ocene potrebnih sredstev

V finančnem načrtu določimo prejeta sredstva za delovanje na osnovi realizacije v letu 2018 in

načrtovanih pogodb za opravljanje osnovne dejavnosti in projektov (MIZŠ, ARRS, EU) za leto 2019 ter

skladno z veljavno zakonodajo.

Vsi odhodki in stroški so načrtovani v okviru razpoložljivih sredstev.

• Sredstva za plače na javnem delu in trgu so načrtovana v skladu z izhodišči ZIPRS1819 ter

z izhodišči MIZŠ za pripravo Rebalansa finančnega načrta prejetimi dne 19.4.2019.

• Načrtovana so sredstva za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega del pri

opravljanju rednih delovnih nalog in projekta v skladu z ZUPPJS17 (3. člen). Vir so

prihranki (22. člen ZSPJS).

• Splošna uskladitev plač ni načrtovana.

• Povečanje plač je zaradi povečanja števila zaposlenih, rednih napredovanj in sprememb

zakonodaje.

Povečanje števila zaposlenih je utemeljeno s prevzemom dodatnih nalog, ki jih je IZUM v

dogovoru z MIZŠ prevzel v letu 2019. V prvi vrsti gre za povečanje podpornih aktivnosti,

ki jih bo odslej potrebno izvajati po množičnem vključevanju slovenskih šolskih knjižnic

(preko 450 knjižnic) v sistem COBISS. Prav tako smo se obvezali, da bomo programsko

opremo COBISS nadgradili s potrebnimi funkcionalnostmi za podporo slovenskega

učbeniškega sklada. Nadalje načrtujemo, da bomo izdelali in v obstoječ sistem

repozitorijev vključili nacionalni repozitorij odprte znanosti.

• Višina načrtovanega regresa za letni dopust na zaposlenega je minimalna plača 886,63

EUR.

• Sredstva za napredovanje in delovno dobo so načrtovana v skladu z ZUPPJS17.

• Sredstva za jubilejne nagrade so načrtovana v višini 4.200 EUR.

• Odpravnine so načrtovane v višini 5.300 EUR.

• Višina sredstev za dodatno pokojninsko zavarovanje je načrtovana v višini 44.960 EUR na

javnem delu v skladu z zakonodajo za javne uslužbence. Izračunali smo spremembe glede

na mesece in starost zaposlenih.

• Višina dnevnega nadomestila za prehrano zaposlenim je načrtovana v višini 3,81 EUR na

dan.


© IZUM, 20. 5. 2019 15/60

• Stroški prevoza na delo in iz dela zaposlenim so načrtovani v višini najcenejšega javnega

prevoza.

• Stroški blaga in storitev za javno službo so načrtovani v višini 113 % glede na realizacijo

leta 2018, trg v višini 114 %. Ne načrtujemo po sistemu odstotkov, ampak po posameznih

stroških.

• Drugi izdatki zaposlenim (dnevnice, kilometrine) so načrtovane v 100 % glede na leto

2018.

• Višina sredstev za sejnine in povračila stroškom upravičencem je načrtovana v skladu z

Uredbo in spremembah uredbe o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih

agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih.

• Ključni stroški materiala in storitev so: stroški za nakup tujih baz podatkov in servisov.

• Načrtovana amortizacija je v višini 969.980 EUR, neopredmetena osnovna sredstva

40.000 EUR, opredmetena osnovna sredstva 929.980 EUR.

• Načrtovana amortizacija na tržnem delu je 76.700 EUR, na javnem delu 893.280 EUR.

• Obračun amortizacije poteka v skladu s 4. členom Pravilnika o načinu in stopnjah odpisa

neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev. Osnovna sredstva se redno odpisujejo

posamično, z uporabo enakomernega časovnega amortiziranja, ki se mora dosledno

uporabljati iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. V letu 2019 niso načrtovana

odstopanja pri načinu obračuna amortizacije in pri amortizacijskih stopnjah. Obračun je

enak na tržnem in javnem delu.

• Na trgu smo načrtovali delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v

skladu z Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni

list RS, št. 97/09 in 41/12) v enakem obsegu, kot v letu 2018.

7 Opis razvojnih in vzdrževalnih nalog

Aktivnosti v IZUM-u opisujemo v obliki delovnih nalog, ki jih delimo v projektne, razvojne in

vzdrževalne naloge. Med vzdrževalne naloge spadajo predvsem vzdrževanje operativnosti

aplikacij, upravljanje sprememb zahtev z analizo in načrtovanjem, izobraževanje uporabnikov,

pomoč uporabnikom, vzdrževanje programske opreme, prevajanje in lektoriranje, podpora za

tuje baze podatkov in servise, uvajanje novih orodij in tehnologij ter vzdrževanje infrastrukture.

Razvojne naloge so navedene v naslednji razpredelnici:

Razvojne naloge

Vzajemna katalogizacija

R1 – SGC: nove funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih

R2 – COBISS3/Katalogizacija: nove funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih

COBISS+/mCOBISS

R3 – COBISS+ nove funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih

R4 – Uvedba metaiskalnika (discovery service) v sistem COBISS

R5 – Digitalni repozitorij objektov COBISS

R6 – mCOBISS nove funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih

http://www.mpju.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/DPJS/Zakonodaja/2012-01-1728.doc

http://www.uradni-list.si/1/content?id=94815&part=&highlight=uredba+o+delovni+uspe%C5%A1nosti

http://www.uradni-list.si/1/content?id=108779&part=&highlight=uredba+o+delovni+uspe%C5%A1nosti


16/60 © IZUM, 20. 5. 2019

Razvojne naloge

R7 – Naročanje člankov v sistemu COBISS

Lokalne aplikacije

R8 – Nove funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih funkcionalnosti v COBISS3/Izposoja

R9 – Podpora učbeniškemu skladu

R10 – Naročanje gradiva na poljubno lokacijo

Podpora procesom raziskovalne dejavnosti

R11 - Spletne bibliografije in vrednotenje bibliografskih kazalcev uspešnosti

R12 – Prenova povezovanja WoS – COBIB.SI

R13 – Vodenje analitičnih podatkov objav, objavljenih v odprtem dostopu

Druge aplikacije

R14 – Uskladitev spletnih strani COBISS z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij

Aplikativna infrastruktura

R15 – Arhitektura programske opreme COBISS – nove komponente in optimizacija obstoječih

R16 – Prehod programske opreme COBISS na odprtokodno infrastrukturo

Druge razvojne naloge

R17 – Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur - HPC RIVR

Mednarodno razvojno sodelovanje v državah zahodnega Balkana

Naloge R1 do vključno R16 so del javne službe zavoda in financirane iz proračuna RS.

Sredstva za R17 širše operacije HPC RIVR se bodo črpala iz Evropskega sklada za regionalni

razvoj, med ostalimi nameni tudi z namenom vzpostavljanja ravnovesja med kohezijskima

regijama Vzhodna Slovenija in Zahodna Slovenija, dodatno pa bo operacijo sofinanciralo MIZŠ

v okviru Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 in prednostno na

področju HPC v okviru Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture 2011-2020. Rok za izvedbo

projekta v predvideni višini 20 milijonov evrov je do konca leta 2020

Mednarodno razvojno sodelovanje v državah zahodnega Balkana je financirano iz drugih (tržnih)

virov in morebitnih namenskih sredstev, če jih pridobimo (RS, EU itd.).

Z organizacijskega vidika poteka delo v IZUM-u v okviru raziskovalno-razvojnih oziroma

infrastrukturnih skupin (R-R-I), kjer se prepletajo raziskovalne, razvojne, vzdrževalne in druge

aktivnosti. Povzetek vsega načrtovanega dela skupaj po teh skupinah je v naslednji tabeli:

Ime skupine R-R-I Oznaka FTE

– Bibliografska kontrola BKO 17,00

– Prevajanje in lektoriranje DOK 5,00

– Programska oprema PRO 34,00


© IZUM, 20. 5. 2019 17/60

Ime skupine R-R-I Oznaka FTE

– Upravljanje servisov USE 28,50

– Sistemska podpora SPO 9,00

Skupaj 91,50

Vodstvo in skupne službe 17,75

Skupaj 111,25

V skupnih službah so organizirane naslednje dejavnosti: vodenje kadrovske evidence,

administracija, pravne zadeve, računovodstvo, ekonomat in vzdrževanje prostorov. V okviru

uprave je skupaj z neodvisnimi razvijalci med drugim koordinirano raziskovalno in razvojno

delo v okviru projektnih, razvojnih in vzdrževalnih nalog za nove generacije bibliografij,

povezovanj s citatnimi bazami in globalnimi bibliografskimi servisi, upravljanje dokumentov z

dokumentnimi sistemi, organiziranje razvojne pomoči knjižnicam v mreži COBISS.Net ter

vzdrževanje in dopolnjevanje učnega gradiva za spletne tečaje.

V nadaljevanju podajamo povzetek razvojnih nalog po vsebinskih sklopih:


R1 – SGC: nove funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih: Splošni geslovnik COBISS.SI

(SGC) konec leta 2018 vsebuje približno 61.000 zapisov. Zapise urejamo v segmentu

COBISS3/Katalogizacija. V ta namen smo razvili programsko podporo za postopek redakcije, ki

predvideva za dopolnjevanje geslovnika dve ravni pooblastil: za urednike in za redaktorje SGC.

Razvili smo tudi postopek za avtomatsko identifikacijo zapisov za sorodne in ožje izraze in za

vpis ustreznih povezav med zapisi. Za katalogizatorje, ki niso člani redakcijske skupine, bomo

pripravili programsko podporo za posredovanje predlogov za nove predmetne oznake in

spremembe v zapisih v SGC. Predloge bodo morali preveriti člani redakcijske skupine, in zapise

po potrebi dodati ali dopolniti. Vzpostaviti je treba postopek stalnega spremljanja predlogov in

dopolnjevanja geslovnika glede na predlagano. Uredili bomo tudi preglednejšo navigacijo med

zapisi SGC.

R2 – COBISS3/Katalogizacija: nove funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih: Pri izbiri novosti

in dopolnitev za COBISS3/Katalogizacijo bomo upoštevali predvsem zbrane zahtevke

uporabnikov. Dopolnili bomo prikaze podatkov: uredili bomo bolj fleksibilen izpis, pripravili

pregled brisanih zapisov in omogočili hitrejšo in preglednejšo primerjavo verzij istega zapisa v

lokalni bazi in v COBIB-u. Omogočili bomo naročanje na samodejne posodobitve bibliografskih

zapisov v lokalnih bazah podatkov, kadar se zapisi spremenijo v COBIB-u.

COBISS+/mCOBISS

R3 – COBISS+: nove funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih: V letu 2019 bomo

implementirali integracijo z metaiskalnikom (glej tudi R4) ter implementirali portale za

posamezna univerzitetna okolja, uporabnikom bomo omogočili naročanje člankov, analizirali

bomo možnosti priprave podpore za uporabo COBISS+ slepim, oziroma slabovidnim, nadgradili

bomo spletni vpis z možnostjo oddaje potrdila za upravičenost posamezne kategorije

(upokojenci, brezposleni, …). Programsko opremo COBISS+ bomo glede na zahteve

dopolnjevali, predvidoma bomo namestili štiri večje izdaje.

R4 – Uvedba metaiskalnika (discovery service) v sistem COBISS: V letu 2018 je bila sprejeta

iniciativa za vzpostavitev enotne iskalne platforme za iskanje in dostop do celotnih besedil


18/60 © IZUM, 20. 5. 2019

elektronskih informacijskih virov. Pobudo so podale slovenske univerze novembra 2017

(https://izum.si/doc/pobuda-za-vzpostavitev-akademske-digitalne-zbirke-slovenije.pdf).

Pripravili smo idejni osnutek enotne platforme, ter jo predstavili delovni skupini, sestavljeni iz

relevantnih strokovnjakov iz naslednjih institucij: NUK, Centralna tehniška knjižnica v LJ in

Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Analizirali smo možnost integracije dveh ponudnikov orodja

»Discovery tool« v COBISS+. Rezultate analize bomo predstavili delovni skupini in v letu 2019

in opravili javni razpis. Po izboru ponudnika bomo začeli implementacijo integracije, hkrati pa

bomo pripravili testne konfiguracije portalov za posamezne institucije, vključene v projekt.

Predvidoma bomo v drugi polovici leta 2019 predstavili preizkusno različico delovni skupini.

R5 – Digitalni repozitorij objektov COBISS: V letu 2019 bomo digitalni repozitorij namestili v

produkcijska okolja. Ob tem bomo naredili migracijo obstoječih multimedijskih priponk v

repozitorij in v programski opremi COBISS+ omogočili njihovo pregledovanje. Prav tako bomo

prenesli tudi v repozitorij naslovnice, ki smo jih v dogovoru z založniki pridobili za namen

prikazov v COBISS+ in mCOBISS. Načrtujemo sprotno pridobivanje naslovnic v dogovoru z

NUK in JAK.

R6 – mCOBISS: nove funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih: Posodobitve mobilne aplikacije

mCOBISS so potrebne zaradi zahtev posodobljenih smernic platform iOS in Android. V okviru

tega bomo izvedli grafično in funkcionalno posodobitev iOS in Android različice. Urejena bo

sinhronizacija uporabniškega profila COBISS+ z uporabniškim profilom mCOBISS, tako, da

bodo podatki, ki so bili do zdaj shranjeni lokalno na odjemalcih, shranjenih na strežnikih.

Pripravili bomo tudi posodobljene različice mCOBISS prenos v države asociacije COBISS.Net.

R7 – Naročanje člankov v sistemu COBISS: Na podlagi pobude NUK in UKM po vzpostavitvi

sistema naročanja člankov iz sistema COBISS smo v letu 2018 opravili posnetek stanja in

osnovno analizo stanja. Na tej podlagi smo naredili idejni osnutek rešitve, ki ga bomo v letu

2019 vgradili v programsko opremo COBISS+. Podpora procesom obdelave naročil in drugih

procesov v zvezi z naročanjem člankom bo vgrajena v programsko opremo COBISS3.

Lokalne aplikacije

R8 – Nove funkcionalnosti in nadgradnja obstoječih funkcionalnosti v COBISS3/Izposoja: V

segmentu COBISS3/Izposoja bomo dopolnili nekatere funkcionalnosti blagajne (dobropis,

kavcije …). Urejeno bo upravljanje s certifikati za davčno potrjevanje računov. Nadalje bodo

omenjene funkcionalnosti prilagojene posebnim zahtevam šolskih knjižnic. Izvedena bo

reorganizacija avtentikacije članov preko strežnika LDAP. Proces inventure bomo optimizirali in

poenostavili. Programsko opremo COBISS3/Izposoja bomo glede na zahteve sproti dopolnjevali,

predvidoma bomo v letu 2019 namestili štiri večje izdaje programske opreme

Znotraj segmenta COBISS3/Nabava bomo dograjevali funkcionalnosti v podporo procesa skupne

nabave knjižničnega gradiva, pri katerem že sodelujemo z združenjem splošnih knjižnic.

R9 - Podpora učbeniškemu skladu: Na osnovi specifikacij iz sistema TRUBAR bomo na novo

načrtovali nekatere tam izvedene funkcionalnosti. Slednje bomo implementirali v programski

opremi COBISS3 in jih smiselno povezali z obstoječimi funkcionalnostmi v segmentih

COBISS3/Nabava, COBISS3/Zaloga, COBISS3/Izposoja in COBISS3/Izpisi. Cilj je

avtomatizacija postopkov z gradivom iz učbeniškega sklada ter dober pregled nad stanjem v

knjižnici in v celotnem sistemu. Prva faza projekta bo zaključena do septembra 2019, druga faza

pa do marca 2020. Projekt bo v celoti izveden le, če bo v letu 2019 finančno podprt s strani

MIZŠ v skladu z dogovorom.

https://izum.si/doc/pobuda-za-vzpostavitev-akademske-digitalne-zbirke-slovenije.pdf


© IZUM, 20. 5. 2019 19/60

R10 – Naročanje gradiva na poljubno lokacijo: V letu 2018 smo pripravili prototip naročanja

gradiva na poljubna mesta na osnovi prevzemnih mest. Prototip smo izdelali za primer knjižnic

brez oddelkov in z oddelki in ga bomo v sodelovanju s knjižnicami izpopolnili. Dopolnili bomo

tudi spletni vmesnik za rezervacijo gradiva v programski opremi COBISS+. Ob tem bomo

upoštevali specifične potrebe za čitalnice in za prevzemanje gradiva v drugih oddelkih.


R11 – Spletne bibliografije in vrednotenje bibliografskih kazalcev uspešnosti: V letu 2018 smo

zaključili s prehodom programske opreme za izpisovanje bibliografij iz okolja COBISS2 v

okolje COBISS3 za vse knjižnice v Sloveniji. Implementirali smo nove funkcionalnosti, npr. pri

vnosni formi iskanje in prikaz po avtorjih v bibliografski bazi, iskanje po avtorjih v normativni

bazi imen CONOR, iskanje po raziskovalcih, iskanje po datotekah, shranjevanje identifikacijskih

številk COBISS.SI-ID v datotekah. Uvedli smo tudi dvokolonske izpise v formatu PDF. V letu

2019 nadaljujemo s prehodom spletnih bibliografij in vrednotenjem bibliografskih kazalcev

uspešnosti na tehnološko platformo COBISS+. Planirane so tudi nove funkcionalnosti v samih

izpisih bibliografij, kot npr. implementacija formata bibliografske enote BibTex in formata izpisa

PDF.

R12 – Prenova povezovanja WoS – COBIB.SI: Ponudnik Clarivate Analytics v letu 2018 še ni

izvedel napovedanega prehoda iz starih spletnih storitev SOAP na nove spletne storitve REST

(implementacija je ostala v testni fazi), zato se tudi naša implementacija premakne v leto 2019.

Smo pa v letu 2018 začeli z optimizacijo in prenovo postopkov povezovanja zapisov iz sistema

WoS (enako velja tudi za Scopus) z zapisi v bazi podatkov COBIB.SI v procesu pridobivanja

podatkov o citiranosti slovenskih raziskovalcev.

R13 – Vodenje analitičnih podatkov objav, objavljenih v odprtem dostopu:

V okviru tega projekta je bil izveden sestanek delovne skupine, sestavljene poleg nas še iz članov

Agencije za raziskovalno dejavnost RS in Centralne tehniške knjižnice iz Ljubljane. Osnovne

smernice so bile začrtane. Treba bo najprej izdelati akcijski načrt, v katerem bo natančno

določeno, kateri podatki se bodo vodili, kje bodo ti podatki živeli, kdo jih bo priskrbel kot izvor

in kdo bo zanje odgovoren. Ko bo to znano, se bomo lahko lotili implementacije, za katero v tem

trenutku še ni znano, koliko časa bo zahtevala.

Druge aplikacije

R14 – Uskladitev spletnih strani COBISS z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij:

Prilagoditev vseh spletnih strani in spletnih aplikacij, da bodo dostopnejša tudi invalidom in

skladna z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA). Upoštevana bodo

načela zaznavanje, operabilnost, razumevanje in robustnost, ki so definirana v priporočilih

WACG 2.1 (Web Content Accessibility Guidelines).

Aplikativna infrastruktura

R15 – Arhitektura programske opreme COBISS – nove komponente in optimizacija obstoječih:

Zaradi spremembe licenčnega modela za uporabo programske opreme Java (Oracle) bomo začeli

z razvojem spletne verzije obstoječe COBISS3 namizne aplikacije. Tekoče bomo izvajali

prilagoditve obstoječega ogrodja in mikrostoritev glede na potrebe posameznih sistemov

COBISS in SICRIS. Za potrebe nadzora delovanja COBISS in SICRIS bomo uporabili Elastic

Stack, v katerem bomo zbirali dnevnike delovanj aplikacij po različnih nivojih iz vseh

produkcijskih strežnikov. Zbrani podatki bodo osnova za izvajanje analize in statistike njihovega


20/60 © IZUM, 20. 5. 2019

delovanja. Optimirali bomo delovanje iskalnika SOLR z namenom, da bi zmanjšali čas, potreben

za (re)indeksiranje baz podatkov. Povečali bomo razpoložljivost iskalnika (konfiguracija v

gručah).

R16 – Prehod programske opreme COBISS na odprtokodno infrastrukturo: Servisi za

indeksiranje SOLR in Elastic Stack že tečejo na CentOS operacijskem sistemu. COBISS Plus,

COBIS3 aplikacijski strežniki in servisi za Bibliografije pa tečejo na Windows strežnikih. Glede

na to, da so servisi in aplikacije implementirani v programskem jeziku Java, jih je možno

prenesti na Linux. Zaradi drage licenčnine podatkovne baze Oracle in potrebe po dodatnih

Oracle strežnikih, bomo Oracle zamenjali z odprtokodno relacijsko bazo PostgreSQL. Treba bo

izvesti ustrezno migracijo podatkov

Druge razvojne naloge

R17 – Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur - HPC RIVR: Osnovni cilj operacije

HPC RIVR je vzpostavitev superračunalniškega centra v vzhodni Sloveniji z namenom krepitve

nacionalnih zmogljivosti računskih kapacitet. Pri tem gre za spodbujanja povezav med

nacionalnimi raziskovalnimi organizacijami in njihovo povezavanje z mednarodnimi

raziskovalnimi organizacijami. Temelj je vzpostavitev pogojev za izpolnjevanje ciljev

Deklaracije za sodelovanje na področju visoko zmogljivega računalništva EuroHPC, s katero se

je Slovenija, kot država podpisnica, zavezala k vzpostavljanju integrirane in dostopne visoko

zmogljive računalniške infrastrukture. V povezavi z evropskimi podatkovnimi zmogljivostmi in

omrežno infrastrukturo bo visoko zmogljivo računalništvo Evropski uniji, na svetovni ravni

omogočilo konkurenčnost področij raziskav in gospodarstva. Želja in namera skupnosti

uporabnikov, ponudnikov in financerjev storitev HPC je, da bi Slovenija z izgradnjo

superračunalnika, ki bo v prostorih IZUM-a, vstopila na zemljevid bolj zmogljivih

superračunalnikov na svetu.

Konkretni cilji se nanašajo na nadgradnjo zmogljivosti HPC, na vzpostavitev nacionalne mreže

strateških partnerjev HPC ter vzpostavitev podatkovnega skladišča za potrebe slovenskega

raziskovalno-inovacijskega in gospodarskega prostora. Specifični cilji se nanašajo na nadgradnjo

računskih zmogljivosti obstoječe raziskovalne infrastrukture HPC, ki je na voljo za raziskovalno

in razvojno delo ter izobraževalne dejavnosti, ki so dostopne po načelu odprte raziskovalne

infrastrukture in s tem izboljšane možnosti dela raziskovalnih organizacij. Obenem so ti cilji

povezani tudi z razvojem znanj, virov in kadrov na prednostnem področju HPC. Med specifične

cilje spada tudi vzpostavitev strojne in storitvene infrastrukture za odprte raziskovalne projekte

(Open Research Data).

IZUM bo razvojno nalogo skupaj z Univerzo v Mariboru in Fakulteto za informacijske študije iz

Novega mesta izvajal v okviru sklenjenega konzorcija o sodelovanju HPC RIVR in sklenjenega

sporazuma s konzorcijem Slovenskega nacionalnega superračunalniškega omrežja SLING, v

katerem sodeluje 18 organizacij, Arnes pa je v vlogi zastopnika in skrbnika sodelujočega

konzorcija.

Konkretne naloge v prvi polovici leta 2019 se bodo nanašale na izvedbo prilagoditev

infrastrukture prostorov na IZUM-u za namene postavitve računalniške opreme superračunalnika

HPC.RIVR@IZUM, obenem pa se bodo v okviru konzorcijev HPC.RIVR in SLING izvajala

usposabljanja na novo zaposlenih in obstoječih strokovnjakov za namene postavitve in

upravljanja superračunalnika. Hkrati s tem bodo izvedene evalvacije opreme že razpisanega

prototipnega računalnika HPC.RIVR@UM, ki bo postavljen na Univerzi v Mariboru.

Usposabljanje in evalvacije rešitev bodo osnova za pripravo tehničnih specifikacij računalniške


© IZUM, 20. 5. 2019 21/60

in omrežne opreme v prvi tretjini leta. Z dokončno prilagoditvijo računskega centra v prvi

polovici leta pa bo omogočena vgradnja nabavljene opreme iz javnega razpisa za računalniško in

omrežno opremo superračunalnika HPC.RIVR@IZUM. Postopna izgradnja HPC.RIVR@IZUM

se bo izvajala vse do konca projekta septembra 2020.

Mednarodno razvojno sodelovanje v državah zahodnega Balkana

IZUM je že dalj časa v svetu prepoznan kot eden od evropskih centrov znanja in inovacij za

razvoj integriranih knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni

dejavnosti. Države Jugovzhodne Evrope sprejemajo COBISS.Net kot informacijsko

infrastrukturo, ki jih povezuje v skupni evropski raziskovalni, izobraževalni in kulturni prostor,

vendar je za uveljavitev COBISS-a v ciljnih državah odločilna slovenska razvojna pomoč

sodelujočim institucijam. Na COBISS-u sloni delovanje knjižnic že v Albaniji, Bolgariji, Bosni

in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji in Srbiji, priprave pa potekajo tudi na Kosovu, ki se je

priključilo konec 2018. Število neposredno odvisnih delovnih mest v teh državah je že skoraj

tisoč. IZUM se zavezuje aktivno pomagati in podpirati razvojne trende v tem geografskem

prostoru. Gre za izrazito dolgoročen projekt s trajnimi pozitivnimi posledicami za ugled in vpliv

Slovenije.

Izhajajoč iz dolgoročnih strateških usmeritev, na podlagi usmeritev pristojnih ministrstev ter

Vlade Republike Slovenije in lastne razvojne vizije bo IZUM v letu 2018 nadaljeval

prizadevanja za uveljavitev sistemov COBISS in E-CRIS tudi zunaj Slovenije. To med drugim

pomeni, da moramo:

• razvijati in vzdrževati programsko opremo COBISS z večjezičnimi uporabniškimi

vmesniki (upoštevajoč tudi nekatere specifične potrebe uporabnikov zunaj Slovenije) ter

zagotavljati ustrezne priročnike za uporabo navedene opreme;

• zagotavljati storitve svetovanja, tehnične pomoči in izobraževanja uporabnikom

proizvodov in storitev IZUM-a zunaj Slovenije ter za to usposobiti tudi knjižnične

informacijske servise, ki delujejo ali bodo delovali v posameznih državah;

• poskrbeti, da se v ciljnih državah zagotovi dostopnost informacij o raziskovalnih

potencialih in rezultatih raziskovalnega dela ter vpliv na razvoj navedenih potencialov.

V okviru te naloge bomo v letu 2019 sledili začrtanim vizijam. Poudarek neposredne razvojne

pomoči bo prioritetno namenjen Albaniji, Bolgariji in na Kosovu, če bodo sklenjeni ustrezni

sporazumi. V okviru namenskih finančnih sredstev v teh državah Jugovzhodne Evrope

načrtujemo v obdobju do 2020 naslednje aktivnosti:

• Sofinanciranje izdelave bibliografskih zapisov za bibliografije raziskovalcev.

• Harmonizacija nacionalnih knjižničnih katalogov z globalnim katalogom WorldCat.

• Pomoč Nacionalnim COBISS centrom pri zagotavljanju tehničnih pogojev, kadrovski

ustreznosti, opremi in infrastrukturi.

• Prevajanje uporabniških vmesnikov in priročnikov COBISS ter drugih gradiv.

• Usposabljanje inštruktorjev za COBISS.

• Izobraževanje knjižničarjev za COBISS.

• Sofinanciranje nakupa računalniške opreme in ureditve instalacij v knjižnicah.

• Sofinanciranje podiplomskega študija bibliotekarstva na Univerzi v Skadru.

• Sofinanciranje dostopa do izbranih mednarodnih e-virov.


22/60 © IZUM, 20. 5. 2019

• Udeležba na mednarodni konferenci COBISS – kritje potnih stroškov izbranim

udeležencem.

• Načrtovanje, usklajevanje, svetovanje in promocijske aktivnosti.

Konkretnejša vsebina in dinamika sta odvisni od zbranih finančnih sredstev in sta v okviru

namenskih projektnih finančnih virov (Vlada Republike Slovenije, Evropska komisija, UNESCO

in del prihodka od prodaje licenc). V primeru neuspešnega zagotavljanja finančnih sredstev bo

izvedba nekaterih navedenih postavk okrnjena ali celo nerealizirana.

UNESCO je skupaj z IZUM-om pripravil izhodiščni razvojni projektni dokument z naslovom

"Fostering Knowledge Societies in the Western Balkan through Knowledge Integration:

Development of national library information systems and their integration into a common

educational, research and cultural area of the EU" in ga je pripravljen predložiti upravljavcem

razvojnih instrumentov EU.

Za uveljavitev sistemov COBISS in E-CRIS v ciljnih državah je odločilna slovenska razvojna

pomoč sodelujočim institucijam pri zagotavljanju pogojev za implementacijo COBISS-a in

E-CRIS-a. To nesporno potrjujejo dosedanji rezultati projekta COBISS.Net, v okviru katerega

Slovenija izpolnjuje del mednarodno sprejetih obveznosti mednarodne razvojne pomoči

Jugovzhodni Evropi.

Druge naloge

Revija Organizacija znanja

Revija Organizacija znanja (OZ) je edina slovenska periodična publikacija za področje

knjižnične informatike in širše informacijskih znanosti, ki jo izdaja IZUM kot vodilna strokovna

institucija na tem področju. Je multidisciplinarna strokovno-znanstvena revija in pokriva

področja informacijskih znanosti, knjižničarstva, informatike, sociologije znanosti,

epistemologije in kulturologije. Obravnava predvsem teme, kot so nastajanje, organizacija,

shranjevanje, prenos, vrednotenje in uporaba znanja, posebej z vidika delovanja knjižnic in

informacijskih servisov. V posebnem delu objavlja tudi tradicionalna "COBISS obvestila", ki

zadevajo skupnost uporabnikov sistema COBISS. OZ objavlja izvirne znanstvene, pregledne

znanstvene, kratke znanstvene in strokovne članke, intervjuje, poročila, recenzije, bibliografije in

novosti s področij, ki jih zajema. Vpisana je v Razvid medijev in v Seznam domačih znanstvenih

periodičnih publikacij, ki jih ARRS upošteva pri evalvacijah. Revija OZ je indeksirana v

bibliografskih bazah podatkov COBIB.BH, COBIB.CG, COBIB.MK, COBIB.SI, COBIB.SR

(COBISS) in v bibliografski bazi podatkov WorldCat ter v bazah podatkov s celotnimi besedili

servisa ProQuest (ProQuest Library Science, ProQuest Research Library in ProQuest Central).

Prispevke objavlja v več jezikih, poleg prispevkov v slovenščini tudi prispevke v hrvaškem,

bosanskem, srbskem, črnogorskem in angleškem jeziku, z obveznimi povzetki člankov v

slovenščini in angleščini. Revija ima mednarodno uredništvo. Od leta 2014 izhaja le v

elektronski obliki, in sicer dvakrat letno (http://home.izum.si/cobiss/oz/). Vstopne točke revije

OZ so dostopne s spletnih strani vseh sistemov COBISS v mreži COBISS.Net. V začetku leta

2018 je izšla dvojna številka (1-2) letnika 22 (2017). V začetku prihodnjega leta pa bo izšla

dvojna številka (1–2) letnika 23 (2018). V letu 2018 smo uredili arhiv in vse izdane številke

Organizacije znanja kot tudi COBISS obvestil pretvorili v FlippingBook ter prenovili spletne

strani revije. V naslednjem letu načrtujemo vpeljavo iskalnika. Uredništvo revije si bo še naprej

prizadevalo za njeno prepoznavnost, strokovnost in kvaliteto, pri čemer so naši cilji usmerjeni

predvsem na naslednja področja: dodatna uveljavitev in povečanje prepoznavnosti revije v

http://home.izum.si/cobiss/oz/


© IZUM, 20. 5. 2019 23/60

celotni mreži COBISS.Net, večji delež prispevkov z znanstveno kategorizacijo po veljavni

tipologiji v sistemu COBISS, povečanje števila avtorjev iz vrst uporabnikov sistema COBISS,

vključitev tujih recenzentov v postopke recenzije in uvrstitev v več mednarodnih baz podatkov.

Projekt "Metodološki okvir merjenja uporabniške izkušnje v digitalnih knjižnicah"

IZUM sodeluje pri raziskovalnem projektu "Metodološki okvir merjenja uporabniške izkušnje v

digitalnih knjižnicah" (šifra ARRS: J5-8247), ki ga vodi Filozofska fakulteta Univerze v

Ljubljani. Gre za triletni projekt s 1550 letnimi raziskovalnimi urami cenovnega razreda B; od

tega je IZUM-ov delež 310 letnih raziskovalnih ur. V prvi fazi smo raziskovali obstoječe metode

za vrednotenje uporabniške izkušnje ter analizirali namene posameznih metod, v letu 2019 pa

sledi priprava ustreznih analitičnih orodij. V raziskovalno skupino sta vključena dva sodelavca

IZUM-a v skupnem obsegu približno 2 čm po posameznem letu.

Uredba EU 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov

V mesecu maju 2018 je začela veljati "Uredba (EU) 2016/o varstvu posameznikov pri obdelavi

osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES".

Ker je IZUM med drugim tudi obdelovalec osebnih podatkov članov vseh knjižnice v sistemu

COBISS.SI, je v zvezi s to tematiko potrebno še posebno intenzivno delovanje. Na področju

varovanja osebnih podatkov načrtujemo natančno spremljanje evropske in slovenske zakonodaje

(predvsem v pričakovanju zakona ZVOP-2), med rednimi operativnimi procesi pa izpostavljamo

organizacijo in vodenje dokumentacije (vključno s pooblastili), sodelovanje z Informacijskim

pooblačencem in z drugimi pooblaščenimi osebami za varstvo podatkov (DPO-ji) na MIZŠ,

univerzah, knjižnicah in Arnesu ter interno vodenje postopkov ob prijavah in ponudah.

Načrtujemo dvakrat letno seznanjanje zaposlenih o aktualnem stanju ter prav tako dvakrat letno

analizo obstoječih dokumentov Evidenca dejavnosti obdelave in Ocena učinka (DPIA). Med

konkretne posamezne naloge štejemo sodelovanje pri pripravi pravilnika o elektronski pošti,

najmanj eno predstavitev tematike predstavnikom knjižnic ter ustrezno umerstitev normativne

zbirke CONOR v sistem varovanja osebnih podatkov.

Uredniški odbor za spletne strani

Naloga uredniškega odbora za spletne strani je urejanje vseh IZUM-ovih spletnih strani, v prvi

vrsti tistih, ki so odprte za javnost, prav tako pa za strani, dostopne iz intraneta. Za spletne strani

www.izum.si, www.cobiss.si, www.sicris.si, www.cobiss.si in www.cobiss.net uredniški odbor

zagotavlja enotno grafično podobo, strukturo in programsko okolje, verificira nove vsebine in

informacije ter skrbi za tekoče in ažurno objavljanje vitalnih informacij s področja delovanja

IZUM-a. Zraven tega skrbi za skladnost spletnih strani z veljavno zakonodajo (GDPR in

ZDSMA).

Družbena omrežja

Družbena omrežja pomenijo povezovanje ljudi različnih vrednot, znanj, poklicev, interesov, kjer

se neuradno druženje neopazno prepleta z delom, izobraževanjem, poslom itd. IZUM se je tega

sodobnega fenomena že lotil sistematično in s konkretnimi dejavnostmi. Posebni uredniški odbor

skrbi za vsebino in redno objavljanje prispevkov na lastnem spletnem dnevniku ter kanalih

izbranih družbenih omrežij (Facebook, Twitter, LinkedIn, YouTube).


24/60 © IZUM, 20. 5. 2019

Promocija

Skrb za izboljšanje prepoznavnosti storitev in servisov na strokovnem in širšem področju ter

izboljšanje prepoznavnosti blagovnih znamk COBISS, SICRIS idr. Izvajanje predstavitev in

promocija na konferencah, sejmih, prireditvah, knjižnicah in šolah. Zagotavljanje prisotnosti v

družbenih medijih, obveščanje uporabnikov ter organizacija dogodkov v Sloveniji in tujini.

Nacionalna strategija odprtega dostopa znanstvenih objav v Sloveniji

Vlada Republike Slovenije je 3. 9. 2015 sprejela Nacionalno strategijo odprtega dostopa do

znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015–2020. V letu 2017 je bil sprejet

Akcijski načrt, ki nalaga IZUM-u določene naloge. Del teh nalog bodo izvajali zunanji izvajalci.

Za koordinacijo vseh ukrepov in dejavnosti je zadolženo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in

šport.

Dan odprtih vrat

Predvidevamo dan odprtih vrat, kjer bomo laični in zainteresirani javnosti predstavili delo in

načrte zavoda. Pri tem bomo povzeli med letom zbrane ideje, nasvete in predloge, ki jih

dobivamo po svojih ustaljenih kanalih sporočanja (uradni naslovi e-pošte, odzivi na naših

družbenih medijih, telefonska komunikacija klicnega centra, drugi pisni načini komunikacije

preko uradne pošte, predlogi podani preko v okviru sodelovanja v nekaterih strokovnih delovnih

telesih …). Bistveni del tega dneva bo diskusija, v katero bodo vključeni tako obiskovalci kot

tudi sodelujoči.

Dostop do tujih baz podatkov in servisov

1. Mednarodni center ISSN, Pariz, Francija

• Register ISSN (>2 milijona bibliografskih zapisov o serijskih publikacijah)

Uporabljajo ga vse slovenske knjižnice, ki sodelujejo v sistemu vzajemne katalogizacije.

2. OCLC, Dublin, ZDA

• OCLC WorldCat (globalni svetovni katalog z več kot 434 milijoni bibliografskih zapisov)

Uporabljajo ga vse slovenske knjižnice, ki sodelujejo v sistemu vzajemne katalogizacije.

• OCLC Dewey Commercial (DDC)

Uporablja se za preslikavo klasifikacij DDC → UDC.

• EMEA WorldCat.org katalogizacija (vključevanje slovenskih bibliografskih zapisov iz

COBIB.SI v WorldCat)

3. Clarivate Analytics, Boston, ZDA, prej Thomson Reuters

• Web of Science Citation Connection: približno 98 milijonov zapisov

Baze podatkov so dostopne vsem profesorjem, raziskovalcem, študentom in drugim

zaposlenim v ustanovah, ki so vključene v konzorcij uporabnikov WoS.

• Journal Citation Reports (približno 203.000 zapisov o faktorjih vpliva)

Baza podatkov je dostopna vsem uporabnikom sistema COBISS+ iz Slovenije.

• InCites

4. ProQuest, Ann Arbor, ZDA


© IZUM, 20. 5. 2019 25/60

• ProQuest Dissertations and Theses Global (>4,7 milijona doktorskih in magistrskih

nalog, od tega >2,4 v celotnem besedilu)

5. Leiden University's Centre for Science & Technology Studies, Leiden, Nizozemska

• Source Normalized Impact per Paper (SNIP) (približno 309.000 zapisov o faktorjih

vpliva)

Baza podatkov je dostopna vsem uporabnikom sistema COBISS+.

6. Elsevier, Amsterdam, Nizozemska

• Scopus (>70 milijonov zapisov)

Baza podatkov je dostopna vsem profesorjem, raziskovalcem, študentom in drugim

zaposlenim v ustanovah, ki so vključene v konzorcij uporabnikov Scopus. Gre za

vzporeden servis WoS, sredstva pa zagotavlja ARRS prek Centralne tehniške knjižnice.

IZUM zagotavlja le tehnično podporo.

7. Orodje Discovery Services (v trenutku pripravljanja tega dokumenta je dobavitelj še neznan)

za podporo novega sistema ADZ.si.

Glavnina finančnih sredstev za te dostope je zagotovljena iz posebnih proračunskih postavk pri

ARRS. Redni IZUM-ov proračun je obremenjen le za manjkajoče razlike zaradi uskladitve s

končnimi fakturami in samoobdavčitvene obveznosti.


26/60 © IZUM, 20. 5. 2019

8 Načrt investicij in investicijsko vzdrževanje

9 Človeški viri

IZUM mora zagotavljati potrebne kadrovske vire za nemoteno delovanje sistemov in servisov

COBISS in SICRIS v Sloveniji ter izpolniti tudi pričakovanja uporabnikov aplikacij COBISS in

E-CRIS v drugih državah (stalno posodabljanje obstoječih in razvoj novih rešitev).

Med zaposlenimi je 78 sodelavcev z visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo, trije doktorji

znanosti, 21 magistrov znanosti (znanstveni magisterij) ter en sodelavec s specializacijo po

končanem univerzitetnem izobraževanju. Med sodelavci jih ima 46 bibliotekarski izpit, devet

vsaj en izpit s področja Microsoftovih tehnologij, štirje vsaj en izpit s področja omrežnih

tehnologij Cisco, po dva s področja upravljanja informacijskih storitev (ITIL) in informacijske

varnosti (ISMS), šest pa strokovni izpit iz upravnega postopka.

Na nekaterih delovnih mestih so sodelavci nenehno preobremenjeni in kljub nadurnemu delu v

okviru zakonskih omejitev mnoge naloge niso pravočasno izvedene. Na trgu delovne sile je

težko dobiti nove sodelavce z ustreznimi kvalifikacijami. Pri tem predstavljajo veliko težavo tudi

plače in omejitve zaposlovanja v javnem sektorju.

Kadrovska struktura

po letih ob upoštevanju

dejanskega števila zaposlenih

Št. zaposlenih

na dan

31.12.2015

Št. zaposlenih

na dan

31.12.2016

Št. zaposlenih

na dan

31.12.2017

Št. zaposlenih

na dan

31.12.2018

Predvideno

št. zaposlenih

na dan

31.12.2019

Redno zaposleni

(strokovno osebje) 98 100 100 100 106

nedoločen čas 97 100 100 99 106

določen čas 1 0 0 1 0

Administrativno osebje 12 12 12 12 12

nedoločen čas 12 12 12 12 12

v EUR

Javni del Trg

Oprema:

1. Strežniki za COBISS in CRIS (8 kosov) 100.000 10.000

2. Programska oprema 60.000

3. Delovne postaje, notesniki, tablice… 50.000 25.000

4. Širitve in zamenjave periferne opreme, pisarniška oprema 40.000 14.200

5. Širitve spominskih enot 46.988 7.500

6. Osebni avtomobil 20.000

Skupaj 296.988 76.700

Viri: v EUR

Oprema MIZŠ 296.988

HPC-RIVR 2019 5.462.312

Zadržana sredstva 47.012

Amortizacija trg 76.700

Skupaj 5.883.012

Načrt investicij in investicijsko vzdrževanje 2019


© IZUM, 20. 5. 2019 27/60

Kadrovska struktura

po letih ob upoštevanju

dejanskega števila zaposlenih

Št. zaposlenih

na dan

31.12.2015

Št. zaposlenih

na dan

31.12.2016

Št. zaposlenih

na dan

31.12.2017

Št. zaposlenih

na dan

31.12.2018

Predvideno

št. zaposlenih

na dan

31.12.2019

določen čas 0 0 0 0 0

SKUPAJ 110 112 112 112 118

Kadrovska struktura po letih

ob upoštevanju dejanskega

števila zaposlenih – FTE

Št. FTE

zaposlenih na

dan

31.12.2015

Št. FTE

zaposlenih na

dan

31.12.2016

Št. FTE

zaposlenih na

dan

31.12.2017

Št. FTE

zaposlenih na

dan

31.12.2018

Predvideno

št. FTE

zaposlenih na

dan

31.12.2019

Redno zaposleni

(strokovno osebje) 98,00 100,00 100,00 99,50 105,50

nedoločen čas 97,00 100,00 100,00 98,50 105,50

določen čas 1,00 0,00 0,00 1,00 0,00

Administrativno osebje 11,25 10,75 10,75 11,25 11,75

nedoločen čas 11,25 10,75 10,75 11,25 11,75

določen čas 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

SKUPAJ 109,25 110,75 110,75 110,75 117,25

IZUM striktno upošteva omejitve zaposlovanja v javnem sektorju in je do leta 2018

uveljavljal zapovedano tendenco postopnega zmanjševanja števila zaposlenih v javnem

sektorju (skoraj 5 % znižanje števila zaposlenih glede na leto 2011, kar je lahko resna ovira

za razvojno infrastrukturno institucijo nacionalnega pomena!).

IZUM sledi Izhodiščem za pripravo finančnega načrta za leto 2019 (MIZŠ, ref: 382-8/2018/22 z

dne 31. 1. 2019). V kadrovskem načrtu za leto 2018 je IZUM imel na dan 31. 12. 2018

predvidenih in dovoljenih 112 zaposlenih iz taksativno navedenih virov financiranja. S

kadrovskim načrtom za leto 2019 je načrtovana dodatna zaposlitev štirih novih sodelavcev, in

sicer zaradi projekta HPC RIVR v okviru operativnega programa za izvajanje evropske

kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020. Pogodbo za izvedbo operacije »Nadgradnja

nacionalnih raziskovalnih infrastruktur HPC RIVR« je dne 21. 12. 2018 podpisalo MIZŠ z

Univerzo v Mariboru kot vodilnim partnerjem konzorcija, IZUM pa je z Univerzo v Mariboru in

Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu podpisalo konzorcijsko pogodbo, v kateri so

definirani načini delitve finančnih sredstev, namenjenih tej operaciji. Operacijo delno

sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

Operacija se izvaja v okviru prednostne osi 1: »Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in

tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev

gospodarstva« prednostna naložba 1.1 »Krepitev infrastrukture za raziskave in inovacije ter

zmogljivosti za razvoj odličnosti na tem področju, pa tudi spodbujanje pristojnih centrov, zlasti

takšnih, ki so evropskega pomena«, specifični cilj 1.1.1 »Učinkovita uporaba raziskovalne

infrastrukture ter razvoj znanj/kompetenc za boljše nacionalno in mednarodno sodelovanje v

trikotniku znanja« v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike

2014-2020. Štirje novi sodelavci bodo kot razvojni inženirji vzdrževali strojno in sistemsko

programsko opremo superračunalnika, kar pomeni predvsem načrtovanje, nameščanje,

konfiguriranje, avtomatizacijo ter nadzor in s tem zagotavljanje operativnosti in razpoložljivosti


28/60 © IZUM, 20. 5. 2019

celotne sistemske in aplikativne infrastrukture. Obenem bodo nudili tudi strokovno in tehnično

pomoč ter podporo uporabnikom.

Dodatno povečanje števila zaposlenih za dva pa je utemeljeno s prevzemom dodatnih nalog, ki

jih je IZUM v dogovoru z MIZŠ prevzel v letu 2019. V prvi vrsti gre za povečanje podpornih

aktivnosti, ki jih bo odslej potrebno izvajati po množičnem vključevanju slovenskih šolskih

knjižnic (preko 450 knjižnic) v sistem COBISS. Prav tako smo se obvezali, da bomo programsko

opremo COBISS nadgradili s potrebnimi funkcionalnostmi za podporo slovenskega učbeniškega

sklada. Nadalje načrtujemo, da bomo izdelali in v obstoječ sistem repozitorijev vključili

nacionalni repozitorij odprte znanosti

V primeru nenadnih prekinitev obstoječega delovnega razmerja oziroma porodniške odsotnosti

bomo (seveda ob spoštovanju ustreznih predpisov) iskali možnosti nadomeščanja. V letu 2019 je

predvidena ena upokojitev.

Finančna sredstva za pokrivanje stroškov plač so med prihodki zagotovljena iz državnega

proračuna (prek MIZŠ) za izvajanje javne službe, od pridobljenih sredstev od prodaje blaga in

storitev na trgu ter namenskih sredstev EU za projekt HPC RIVR. Sistemizacija delovnih mest je

narejena po načelu "vsakemu zaposlenemu svoje delovno mesto".

Skladno z Izhodišči za pripravo finančnega načrta za leto 2019 (MIZŠ, ref: 382-8/2018/22 z dne

31. 1. 2019) dopolnjujemo to poglavje z dodatno zahtevano preglednico števila zaposlenih na

dan 1. januarja 2019 in dovoljeno oziroma ocenjeno število zaposlenih na dan 1. januarja 2020

(glej tabelo).

Vir financiranja Število zaposlenih na dan

1. januar tekočega leta

Dovoljeno ali ocenjeno

število zaposlenih na dan

1. januar naslednjega leta

1. Državni proračun 109 111

2. Proračun občin 0 0

3. ZZZS in ZPIZ 0 0

4. Druga javna sredstva za opravljanje

javne službe (npr. takse, pristojbine,

koncesnine, RTV-prispevek)

0 0

5. Sredstva od prodaje blaga in storitev

na trgu

3 3

6. Nejavna sredstva za opravljanje javne

službe in sredstva prejetih donacij

0 0

7. Sredstva prejetih donacij 0 0

8. Sredstva EU in drugih mednarodnih

virov, vključno s sredstvi

sofinanciranja iz državnega proračuna

0 4

9. Sredstva ZZZS za zdravnike

pripravnike in specializante,

zdravstvene delavce pripravnike,

zdravstvene sodelavce

0 0


© IZUM, 20. 5. 2019 29/60

Vir financiranja Število zaposlenih na dan

1. januar tekočega leta

Dovoljeno ali ocenjeno

število zaposlenih na dan

1. januar naslednjega leta

10. Sredstva iz sistema javnih del 0 0

11. Sredstva raziskovalnih projektov in

programov ter sredstva za projekte,

namenjene za internacionalizacijo in

kakovost v izobraževanju in znanosti

0 0

12. Sredstva za zaposlene na podlagi

Zakona o ukrepih za odpravo posledic

žleda med 30. januarjem in

10. februarjem 2014 (Uradni list RS,

št. 17/14 in 14/15 – ZUUJFO), ne

glede na vir, iz katerega se financirajo

njihove plače

0 0

Skupno število vseh zaposlenih (od 1. do

12. točke)

112 118

Skupno število zaposlenih pod točkami

1, 2, 3 in 4

109 111

Skupno število zaposlenih pod točkami

5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 in 12

3 7

10 Ocena o rezultatih v letu 2018

10.1 Ocena pomembnih vplivov na poslovanje IZUM

IZUM je v vsej svoji zgodovini zvesto sledil vsem napotkom in navodilom za pripravo letnih

programov dela in finančnih načrtov ter okvirjem za poslovanje, ki jih je dobival od ministrstev

in ARRS. Tudi v letu 2018 ni bilo nič drugače.

Nadaljevali smo s smotrno porabo sredstev, kar je pripeljalo do nekaterih sprememb (ali celo

ukinitev) pri vzdrževalnih pogodbah in bolj restriktivnih načrtov obnavljanja informacijske in

komunikacijske opreme, kar lahko predstavlja hude težave ob okvarah in izpadih.

10.2 Ocena opravljenih nalog in doseženih ciljev po vsebinskih

sklopih


Splošni geslovnik COBISS smo v letu 2018 predali v uporabo knjižnicam, da ga lahko

uporabljajo pri predmetnem označevanju. Funkcionalnosti za dopolnjevanje geslovnika so bile

prenesene v COBISS3/Katalogizacijo.


30/60 © IZUM, 20. 5. 2019

V letu 2018 smo v sistemu COBISS.SI vključili normativno kontrolo korporacij. Normativne

zapise iz baze CONOR smo vključili v mednarodni servis za dostop do najpomembnejših

normativnih baz podatkov Virtual International Authority File (VIAF).

COBISS+

V letu 2018 smo izdali tri večje izdaje COBISS+ in 15 manjših izdaj z dopolnitvami

(https://plus.cobiss.si/opac7/news). Uporabnikom smo omogočil spletni vpis v knjižnico. Uvedli

smo novo barvno temo s povečanim kontrastom (dostopnost), omogočili smo prioritetne

rezervacije. Razvili smo možnosti pregleda iskalnih pojmov v specialnih bazah (JCR, SNIP, …).

Razvili smo funkcionalnost upravljanja s policami v profilu moj COBISS.

Za vsa okolja v COBISS.NET smo pripravili okolja in prilagodili programsko opremo. Za

mCOBISS aplikacijo smo razvili nov aplikacijski strežnik, na katerem teče tudi spletna aplikacija

COBISS+. Izdali smo nekaj manjših posodobitev mCOBISS aplikacije ter razvili v celoti

prenovljeno aplikacijo mCOBISS 3.0, ki bo uporabnikom dostopna v letu 2019

Lokalne aplikacije

V letu 2018 smo migirirali dve največji knjižnici (MKL, SIKMB) iz COBIS2/Izposoja v

COBISS3/Izposoja in implementirali potrebne dopolnitev funkcionalnosti in predvsem izpisov

ter statistik. Aplikacijo COBISS3/Izposoja smo povezali z GURS-ovo podatkovno bazo o

poštnih naslovih in izvedli avtomatsko uskladitev obstoječih pošnih naslovov članov ter olajšali

vnos novih poštnih naslov (samodokončanje).

Dopolnili smo funkcionalnosti povezane z izposojo gradiva z RFID čitalci. V blagajni in pri

izpisih računov smo dopolnili podatke po davčnih stopnjah in klavzulah oprostitve davka.

Spremenjen je bil način konfiguiranja POS terminalov in RFID čitalcev po delovnih postajah.

Dopolnjen je bil način podpisovanja pristopnih izjav z podpisno tablico, tako da se je dodala

informacija o vsebini dokumenta in možnost urejanja te vsebine. Pri podatkih o zalogi smo

omogočili urejanje intgerirnih virov in njihove prikazovanje v COBISS+. Sodelovali smo pri

projektu skupne nabave.


V letu 2018 smo raziskovalcem omogočili pooblaščeno prijavo v sistem SICRIS, na podlagi

katere lahko sami spreminjajo tiste svoje podatke, ki niso pridobljeni iz evidenc ARRS (npr.

telefon, faks, spletni naslov, klasifikacija CERIF, ključne besede, reprezentativna bibliografija,

znanje tujih jezikov, avdiovizualni viri, biografski podatki, ORCID).

V okviru SICRIS / Storitve / Bibliografski kazalci uspešnosti za izvolitev v naziv smo

implementirali nova izpisa Pregled dela in točkovnik za izvolitev naziv na Univerzi v Ljubljani za

vseh 26 fakultet ter Pregled dela in točkovnik za Novo univerzo.

Druge aplikacije in druge razvojne naloge

V letu 2018 smo za potrebe Nacionalne knjižnice v COBISS3 vključili bazi ISBN in ISMN s

pripadajočimi funkcionalnostmi. Prednovili smo spletne strani COBISS. V bazo podatkov

WordCat smo vključili podatke 43 dodatnih knjižnic in izvedli štiri prenose podatkov za skupno

57 knjižnic v WorldCat.

http://www.sicris.si/public/jqm/cris.aspx?lang=slv&opdescr=unin&opt=3&subopt=1


© IZUM, 20. 5. 2019 31/60

Aplikativna in sistemska infrastruktura

V letu 2018 smo nadgradili aplikacijski strežnik (Wildfly 14). Prenesli smo vse transkacije

izposoje za vse vključene knjižnice od leta 1994 iz OpenVMS v Elasticsearch. Povezali smo

aplikacijo COBISS3 z Elasticsearch in tako omogočili statistike in izpise, ki uporabljajo shrambo

transakcij izposoje. Prenesli smo vzajemno bazo podatkov COBIB iz OpenVMS v Oracle.

V letu 2018 smo v produkcijsko gručo virtualne infrastrukture namestili dodatne strežnike za

virtualizacijo. Zaradi povečanega obsega vključenih knjižnic, predvsem šolskih, smo dodajali

virtualne aplikacijske strežnike za COBISS3. Na nove tri fizične strežnike smo selili tudi

posodobljene podatkovne baze Oracle. Izvedli smo virtualizacijo strežnikov za Oracle in

nadgradili operacijske sisteme ter jih povezali v gručo Oracle. Zato smo nabavili dodatne licence

Oracle, nabavili pa smo tudi licence za strežniške produkte Microsoft Windows Server, MS

SQL, SharePoint in Exchange, ki jih nameravamo nagraditi v začetku leta 2019. Prav tako se je

povečalo število podpornih strežnikov za COBISS+. Zaradi zastarelosti smo nabavili dva nova

usmerjevalnika za priključitev na hrbtenično omrežje in ju zamenjali ter predali v vzdrževanje

Arnesu. Prav tako smo nabavili štiri stikala za menjavo v omrežju, ki je namenjeno upravljanju

naprav (strežnikov, stikal, diskovnih sistemov itd.). Izvedli smo tudi prehod na novo rešitev za

varnostno kopiranje podatkov z uporabo novejše knjižnice za trakove. Po planu smo izvedli tudi

vsakoletno menjavo namiznih in prenosnih računalnikov.

Obvladovanje dokumentacije

Posodabljali smo produkcijski portal SharePoint za vodenje dokumentacije in administracije

(korespondenca z uporabniki v slovenskem, srbskem in angleškem jeziku za COBISS.SI in

COBISS.Net).

Nadaljevali smo z dopolnitvami portala SharePoint za vodenje in izvedbo izobraževanja

knjižničarjev v slovenskem, srbskem in angleškem jeziku (gradivo za tečaje, napotki za izvedbo

izobraževanja, urniki izobraževanaj, vaje, rešitve vaj in primeri, PowerPoint predstavitve

predavateljev ipd.).

Priročnike COBISS in COMARC smo oblikovno urejali in nameščali na portal Izobraževanje v

skladu z vsebinskimi popravki in dopolnitvami.

V skladu z uredbo GDPR smo urejali pogodbe o varstvu osebnih podatkov za knjižnice.

Promocije

V okviru promocije IZUM-a smo opravljali naloge in aktivnosti (program, reklamni materiali,

vabila, ankete, objave na družbenih medijih in COBIS blogu) za pripravo in izvedebo:

• dneva odprtih vrat IZUM-a v Sloveniji,

• dneva COBISS.BH v Sarajevu

• konference COBISS 2018 v Mariboru.

Promocija in predstavitve COBISS po knjižnicah, konferencah, prireditvah in šolah ter priprava

promocijskih vsebin.

Vzdrževanje in operativnost servisov

Tekoče naloge pri vzdrževanju in operativnosti servisov so se nanašale na vključevanje novih

knjižnic v sistem COBISS.SI, pomoč uporabnikom ter namestitve, ažuriranje, testiranje in


32/60 © IZUM, 20. 5. 2019

optimizacijo baz podatkov. V okviru uporabniškega servisa je pomoč uporabnikom sistema

COBISS poleg pomoči po telefonu, e-pošti in v klepetu prek spleta vključevala tudi evidentiranje

uporabniških zahtevkov, testiranje programske opreme in dokumentacije, izobraževanje

uporabnikov, verifikacijo zapisnikov za zalogo, izposojo, medknjižnično izposojo in nabavo za

sodelujoče knjižnice v sistemu ter uvajanje dopolnitev programske opreme. Zagotavljanju

nemotenega delovanja storitev IZUM-a je bila namenjena maksimalna pozornost.

Portal SharePoint smo v skladu z internimi zahtevami uporabnikov ustrezno dopolnjevali oz.

posodabljali ter dokumentacijo ustrezno vzdrževali. Izvajali smo obveščanje uporabnikov v

novicah na spletnih straneh COBISS in v družbenih medijih.

COBISS.Net in Mednarodna razvojna pomoč

V letu 2018 je bilo v državah članicah COBISS.Net opravljenih 17 namestitev segmenta

COBISS3/Izposoja, od tega je bilo opravljenih 8 prehodov s COBISS2/Izposoja na

COBISS3/Izposoja. V letu 2018 so tudi v sistemu COBISS.SR zaključili s prehodom na

COBISS3/Izposojo. Prav tako so v Srbiji v tem letu kot prva .Net država zaključili s projektom

uvedbe normativne kontrole osebnih imen.

V celoti se je v letu 2018 v COBISS.Net vključilo 46 novih knjižnic, nobena knjižnica pa se ni

izključila.

Namestitev

segmenta

COBISS3/Izposoja

Prehod s

COBISS2/Izposoja na

COBISS3/Izposoja

Nove knjižnice

COBISS/AL 0 0 1

COBISS/BG 0 0 0

COBISS/BH 0 0 11

COBISS/CG 1 0 6

COBISS/MK 1 0 11

COBISS/SR 18 8 12

COBISS/RS 1 0 5

S K U P A J 21 8 46

Povzetek treh kazalnikov po posameznih sistemih zunaj Slovenije

Pomembnejše prelomnice v letu 2017 v COBISS.Net so bile tudi:

• V sistem COBISS.CG

– se je vključilo 6 novih knjižnic (Centralna univerzitetska biblioteka - Biblioteka

Umjetnosti, JU Gimnazija "Slobodan Škerović", Srednja pomorska škola Kotor,

Javna ustanova Gimnazija Kotor, Javna ustanova Centar za kulturu "Nenad

Rakočević" Mojkovac i Osnovna škola 'Lovćenski partizanski odred' Cetinje).

– So izvedli tečaje

o COBISS3/Preuzimaje zapisa i fond: 1 termin

o COBISS3/Katalogizacija – početni kurs: 1 termin

• V sistemu COBISS.MK:


© IZUM, 20. 5. 2019 33/60

– se je vključilo 11 knjižnic (NU Zavod za zaštita na spomenicite na kulturata i Muzej

– Prilep, Univerzitet Amerikan Koledž Skopje, Dom na kultura "Brand Petrušev",

Bogdanci , Dom na kultura "Mirka Gidova", Demir Kapija, Univerzitet Sv. Kiril i

Metodij vo Skopje, Pravoslaven bogoslovski fakultet Sv Kliment Ohridski, Skopje,

Dom na kulturata 25 Maj, Valandovo, Univerzitet Sv. Kiril i Metodij vo Skopje,

Filozofski fakultet, Skopje, Dom na kultura Dimitar Berovski, Berovo, NU

Arheološki muzej na Makedonija, Skopje, Javna lokalna ustanova Biblioteka

"Svetlina - Drita", Preljubište, Dom na kulturata "Lazar Sofijanov", Kratovo)

– so zvedli tečaje

o COBISS3/Katalogizacija – početni kurs: 2 termina

o COBISS3/Preuzimanje zapisa i fond: 3 termine

• V sistemu COBISS.BG:

– so nadaljevali s pogajanji za vključevanje novih knjižnic v sistem COBISS.BG

– je ena predavateljica pridobila licenco za tečaj COBISS3/Katalogizacija –

nadaljevalni tečaj

– pričela se je implementacija kontrole dostopa preko LDAP povezave za Nacionalna

biblioteka Sv. sv. Kiril i Metodiî, Sofija

– izvedli so tečaje:

o COBISS3/Nabava – monografije: 1 termin

o COBISS3/Prevzemanje zapisov in zaloga: 1 termin

o COBISS3/Katalogizacije – nadaljevalni tečaj: 1 termin

• V sistemu COBISS.BH:

– je bila v knjižnicah Gradska biblioteka Zenica, Filozofski fakultet, Sarajevo in

Nacionalna i univ. biblioteka BiH, Sarajevo izvedena inventura gradiva s programsko

opremo COBISS

– je bilo vključenih naslednjih 11 knjižnic: Gradska biblioteka Travnik, JU Muzej

„Bitka za ranjenike na Neretvi“ Jablanica, JU Javna biblioteka Lukavac, JU

Specijalna biblioteka ''Behram-beg'' u Tuzli, JU Javna biblioteka Kladanj, JU Javna

biblioteka »Alija Isaković«, JU Centar za kulturu i informisanje Srebrenik,

Poljoprivredno-prehrambeni fakultet Univerziteta UNSA, Fakultet sporta i tjelesnog

odgoja UNSA, Šumarski fakultet Univerziteta u Sarajevu, Pedagoški fakultet

Univerziteta u Sarajevu

– je bil izveden Dan odprtih vrat COBISS

– so se pričeli dogovori glede priprave nacionalne bibliografije za serijske publikacije

– je bil izveden prehod sistema COBISS.BH na hostig na strežnikih IZUM-a

– so izvedli tečaje

o COBISS3/Preuzimanje zapisa i fond: 1 termin

o COBISS3/Katalogizacija – početni kurs: 1 termin


34/60 © IZUM, 20. 5. 2019

• V sistem COBISS.RS:

– je bilo vključenih 5 novih knjižnic: Fakultet političkih nauka, Banja Luka, Narodna

biblioteka "Ivo Andrić" Čelinac, Narodna biblioteka "Veselin Masleša" Laktaši,

Narodna biblioteka Kozarska Dubica in Narodna biblioteka "Branko Čučak", Han

Pijesak

– je ena predavateljica pridobila licenco za izvajanje tečaja COBISS3/Prevzemanje

zapisov in zaloga,

– je ena predavateljica pridobila licenco za izvajanje tečaja COBISS3/Izposoja,

– se je pričelo usposabljanje za pridobitev licence za tečaj COBISS3/Katalogizacija –

nadaljevalni,

– je bil v knjižnici Matična biblioteka Istočno Sarajevo vključen segment

COBISS3/Izposoja.

– So izvedli tečaje:

o COBISS3/Preuzimanje zapisa i fond: 1 termin

o COBISS3/Pozajmica: 1 termin

o COBISS3/Katalogizacija – napredni kurs: 1 termin

• V sistemu COBISS.SR:

– so vse knjižnice prešle na COBISS3/Izposojo,

– se je vključilo 12 novih knjižnic (Fakultet dramskih umetnosti, Beograd; Biblioteka

'Milovan Glišić', Mionica; Narodna biblioteka 'Vuk Karadžić', Bela Palanka; Fakultet

za hotelijerstvo i turizam, Vrnjačka Banja; Opštinska narodna biblioteka 'Veljko

Petrović' Žabalj; Institut za biološka istraživanja 'Siniša Stanković', Beograd;

Prirodno-matematički fakultet, Kosovska Mitrovica; Biblioteka 'Mehmet Jusufi',

Preševo; Muzej 'Ras', Novi Pazar; Fakultet umetnosti, Zvečan; Prirodnjački muzej,

Beograd; Narodna biblioteka 'Vuk Karadžić', Bojnik),

– so pričeli z uporabo naprednejšega iskalnika SOLR,

– se nadaljuje s projektom uvajanja normativne kontrole osebnih imen v sistemu

COBISS.SR.

– so izvedli tečaje

o COBISS3/Nabavka – monografske publikacije: 1 termin

o COBISS3/Fond – serijske publikacije: 2 termina

o COBISS3/Preuzimanje zapisa in fond: 4 termini

o COBISS3/Pozajmica: 2 termina

o COBISS3/Katalogizacija – početni kurs: 3 termini

o Inventar: 1 termin

o COBISS3/katalogizacija – napredni: 4 termini

o COBISS3/Katalogizacija – ažuriranje CONOR: 7 terminov

o Prelazak na katalogizacijo sa normativnom kontrolom: 56 terminov


© IZUM, 20. 5. 2019 35/60

• V sistemu COBISS.AL:

– se je vključila 1 nova knjižnica (Biblioteka Publike Roskovec, )

– izjave za impelemntiranje COBISSa sta podpisala dve novi knjižnici (Kolegji

Universitar “Wisdom”, Tiranë in Biblioteka publike “Qemal Baholli”, Elbasan),

inštalacija bo ko dobijo dovoljenje za vzajemno katalogizacijo

– so izvedli tečaje:

o Uporaba programske opreme COBISS3/Katalogizacija – začetni tečaj: 1 termin

o Uporaba programske opreme COBISS3/Katalogizacija monografske publikacij –

primer dobre prakse: 1 termin

– so izvedli izpite:

o DVKA:1 termin

• V sistemu COBISS.KS:

– se je vključila 1 nova knjižnica (Biblioteka Akademia e Shkencave dhe e Arteve e

Kosoves)

Države jugovzhodne Evrope sprejemajo COBISS.Net kot informacijsko infrastrukturo, ki jih

povezuje v skupni evropski raziskovalni, izobraževalni in kulturni prostor, vendar je za

uveljavitev COBISS-a v ciljnih državah odločilna slovenska razvojna pomoč sodelujočim

institucijam.

10.3 Ocena realiziranih investicij in investicijskega vzdrževanja

Za nemoteno delovanje servisov COBISS in SICRIS smo v letu 2018 dopolnili komunikacijsko

oziroma informacijsko infrastrukturo. Povečane so bile kapacitete lokalnega omrežja, spominske

enote na strežnikih, zamenjali smo dotrajane osebne in prenosne računalnike, za vzdrževanje in

razvoj projekta mCOBISS pa nabavili nekaj novejših mobilnih naprav in tablic. Nabavljen je bil

tudi nov sistem za varnostno kopiranje podatkov in licence za programsko opremo Microsoft.

10.4 Ocena kadrovskega poročila

IZUM mora zagotavljati potrebne kadrovske vire za nemoteno delovanje sistemov in servisov

COBISS in SICRIS v Sloveniji ter izpolniti tudi pričakovanja uporabnikov aplikacij COBISS in

E-CRIS v drugih državah (stalno posodabljanje obstoječih in razvoj novih rešitev).

Večji del leta 2018 je ena sodelavka uveljavljala pravico porodniškega dopusta. Kadrovski

primanjkljaj smo rešili z začasno nadomestno zaposlitvijo novega sodelavca. IZUM se je striktno

držal omejitve zaposlovanja v javnem sektorju in na koncu leta 2018 izkazal načrtovano število

zaposlenih (kar je v skladu s priporočilom oziroma navodilom ministrstva).

IZUM je imel na dan 31. 12. 2012 redno zaposlenih 117 sodelavcev (ob "dovoljeni kvoti" 118

zaposlitev), na dan 31. 12. 2018 pa le še 112. Zaradi ukrepov na področju zaposlovanja, ki smo

jim sledili, je bila realizacija vseh zamišljenih nalog v načrtovanem obsegu v nevarnosti. Z


36/60 © IZUM, 20. 5. 2019

nekaterimi internimi ukrepi smo vse prioritetne naloge sicer izvedli, pri nekaterih pa je prišlo do

zakasnitve.

Na nekaterih delovnih mestih so sodelavci nenehno preobremenjeni in kljub nadurnemu delu v

okviru zakonskih omejitev, mnoge naloge niso pravočasno realizirane. Na trgu delovne sile je

težko dobiti nove sodelavce z ustreznimi kvalifikacijami. Pri tem so velik problem

nestimulativne plače in omejitve zaposlovanja v javnem sektorju.

IZUM striktno upošteva omejitve zaposlovanja v javnem sektorju. Tendenco postopnega

zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju je IZUM že pred šestimi leti začel drastično

uveljavljati (skoraj za 4 %).

10.5 Ocena doseženih finančnih rezultatov

Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka za leto 2018:

• Prihodki za izvajanje javne službe: uresničeno 5.993.281 EUR, načrt 2018 6.001.291

EUR. Indeks 100. Vsi prihodki so bili realizirani v skladu z načrtom.

• Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu: uresničeno 532.330 EUR, načrt 550.000

EUR. Indeks 97. Vzrok so zapadle neplačane terjatve za blago in storitve.

• Odhodki za izvajanje javne službe: uresničeno 6.165.840 EUR, načrt 2018 6.078.791

EUR. Indeks 101. Vzrok je v manjših investicijskih odhodkih, kot smo načrtovali.

• Odhodki iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu: uresničeno 346.411 EUR, načrt

2018 550.000 EUR. Indeks 63. Vzrok je v prihrankih materiala in storitev.


© IZUM, 20. 5. 2019 37/60

11 Finančni del

IZUM pridobiva sredstva za izvajanje svoje dejavnosti na podlagi letnega programa dela, ki

vključuje dejavnost javne službe in dejavnost za trg.

11.1 Financiranje javne službe

Pretežni del dejavnosti IZUM-a predstavlja javno službo, ki se financira iz javnih sredstev, bodisi

neposredno iz državnega proračuna (prek MIZŠ in ARRS) ali posredno prek organizacij, ki

IZUM-u plačujejo pogodbeno dogovorjene storitve in za to praviloma uporabljajo sredstva, ki jih

prejemajo iz državnega ali občinskega proračuna.

• Po metodologiji financiranja javne službe so pokriti stroški razvoja in delovanja sistemov

ter servisov COBISS in SICRIS. Iz tega naslova se pokrivajo tudi stroški nabave in

vzdrževanja opreme za potrebe vseh centralnih servisov ter stroški nabave strežnikov za

COBISS, na katerih so nameščene lokalne baze podatkov knjižnic. Po posebnih pogodbah

se pokrivajo še stroški nabave tujih baz podatkov in dostopa do tujih informacijskih

servisov.

• Iz pogodb o polnopravnem ali pridruženem članstvu v sistemu COBISS izhaja obveznost

knjižnic, da pokrivajo del stroškov storitev IZUM-a s plačilom tako imenovane članarine

za sodelovanje v sistemu COBISS.SI. Metodologija izračuna višine članarine je podana v

nadaljevanju. Članarino za polnopravno članstvo dejansko plačujejo IZUM-u le šolske

knjižnice, knjižnice visokošolskih zasebnih zavodov in specialne knjižnice gospodarskih

družb. Za vse druge knjižnice zagotavlja sredstva za pokrivanje navedene članarine

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport neposredno IZUM-u (na podlagi rednega

programskega financiranja).

Letna članarina za polnopravno članstvo v sistemu COBISS.SI predstavlja nadomestilo

IZUM-u za:

− zagotavljanje operativnosti strežnikov v sistemu COBISS.SI in s tem dostop do

vzajemne baze COBIB.SI in lokalnega kataloga knjižnice,

− vzdrževanje programske opreme COBISS,

− uporabo centralnih baz podatkov (COBIB.SI, CONOR.SI, COLIB.SI …) v sistemu

COBISS.SI,

− sprotne spremembe in dopolnitve dokumentacije (e-priročnikov),

− osnovno pomoč po telefonu, elektronski pošti ali prek referenčnega servisa Vprašaj

knjižničarja.

Letna članarina za pridruženo članstvo v sistemu COBISS.SI predstavlja nadomestilo

IZUM-u za:

− zagotavljanje operativnosti strežnikov v sistemu COBISS.SI,

− uporabo centralnih baz podatkov v sistemu COBISS.SI,

− osnovno pomoč po telefonu in elektronski pošti ali prek referenčnega servisa Vprašaj

knjižničarja.


38/60 © IZUM, 20. 5. 2019

• Projekt COBISS.Net je bil v preteklosti sofinanciran iz posebnih namenskih virov (MIZŠ

od 2005 do 2010, ARRS od 2006 do 2013, MORS 2006 in 2007, MZZ 2011). Od leta

2014 dalje pokriva vse stroške izključno IZUM s prihodki iz naslova tržne dejavnosti.

11.2 Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu

Manjši del dejavnosti IZUM-a predstavlja tako imenovano tržno dejavnost, ki vključuje storitve

po posebnem naročilu ter prodajo licenc za uporabo in vzdrževanje programske opreme

COBISS.

Storitve po posebnem naročilu zajemajo:

• prilagajanje obstoječe programske opreme nestandardnim lokalnim potrebam (rešitve, ki

niso tipske);

• konverzije in popravke lokalnih baz podatkov (prenos zapisov iz drugih sistemov,

konverzije ob reorganizaciji knjižnice ali popravljanje napak, za katere je odgovorna

knjižnica, programsko ažuriranje podatkov o študentih in dijakih, inventure in drugo);

• posebne nestandardne statistične obdelave in izpise;

• izobraževanje;

• obiski po naročilu knjižnice (za potrebe inventure, tehnični posegi …);

• obiski knjižnice za analizo in posnetek stanja ter pripravo za vključitev v sistem;

• storitve računalniškega inženiringa (projektiranje računalniških omrežij, vzdrževanje

periferne opreme v knjižnicah …);

• paketni vpis zapisov;

• izposoja specializirane opreme;

• najem učilnic, sejnih sob in dvoran;

• najem parkirnih mest;

• druge storitve.

Knjižnice iz tujine plačujejo licence za uporabo in vzdrževanje programske opreme COBISS ter

morebitno uporabo računalniških kapacitet IZUM (hosting) na podlagi sklenjenih pogodb.

11.3 Cene storitev in proizvodov

Letna članarina za polnopravno članstvo se izračuna tako, da se vrednost točke, ki predstavlja

povprečno vrednost storitev na uporabnika programske opreme COBISS, pomnoži s ponderjem,

ki ustreza maksimalnemu številu hkratnih uporabnikov programske opreme COBISS v

posamezni knjižnici (brez uporabnikov COBISS/OPAC-a). Najnižji ponder je praviloma 2.

Vrednost točke za knjižnice gospodarskih družb znaša 600,00 EUR, najnižji ponder je 2.

Minimalna letna članarina je 1.200,00 EUR.

Vrednost točke za knjižnice zasebnih visokošolskih zavodov znaša 250,00 EUR, najnižji ponder

je 2. Minimalna letna članarina je 500,00 EUR.

Vrednost točke za zasebne šolske knjižnice znaša 250,00 EUR, najnižji ponder je 1. Minimalna

letna članarina je 250,00 EUR.


© IZUM, 20. 5. 2019 39/60

Letna članarina za pridruženo članstvo je 230,00 EUR.

Prihodek iz naslova letnih članarin evidentiramo kot prihodke za izvajanje javne službe.

Cene storitev po posebnem naročilu:

• cena norma ure za strokovno pomoč, programerske in servisne storitve: 32,00 EUR

• cena norma ure za projektantske in svetovalne storitve: 40,00 EUR

• cena izobraževanja (tečaj v IZUM-u) na dan: 70,00 EUR

• cena izobraževanja (tečaj zunaj IZUM-a) na dan za skupino tečajnikov (dva inštruktorja):

800,00 EUR

• cena preizkusa znanja za izdajo dovoljenja za vzajemno katalogizacijo: 21,00 EUR

• cena režijske ure (čas potovanja na lokacijo): 15,00 EUR

• dnevni najem ročnega terminala za inventuro (črtna koda): 25,00 EUR

• dnevni najem ročnega terminala za inventuro (RFID): 33,00 EUR

Za vse storitve na terenu se zaračunavajo tudi potni stroški.

Vse prihodke iz naslova storitev po posebnem naročilu evidentiramo kot prihodke na trgu.

Ob vključitvi v sistem mora knjižnica IZUM-u poravnati stroške obiska v knjižnici (delo + potni

stroški), tečaj COBISS3/Prevzemanje zapisov in zaloga pa je za eno osebo brezplačen.

Licence za programsko opremo COBISS (za knjižnice zunaj Slovenije):

• za namestitev in implementacijo programske opreme pri posamezni knjižnici:

1.000,00 EUR

• za uporabo in vzdrževanje programske opreme COBISS in uporabniških priročnikov:

25,00 EUR na mesec po hkratnem uporabniku

V navedenih cenah ni vključenega davka na dodano vrednost.

Vse prihodke iz naslova licenc za programsko opremo COBISS za knjižnice zunaj Slovenije

evidentiramo kot prihodke na trgu.

Cenik najema dvoran, učilnic, parkirnih mest v garaži IZUM in kolokacije v računskem centru je

naveden na spletnih straneh IZUM; vse te prihodke evidentiramo kot prihodke na trgu.

Celotni cenik storitev in proizvodov potrjuje Upravni odbor IZUM kot ločeni in samostojni

dokument.

11.4 Načrt stvarnega premoženja

Pri pridobivanju premičnega premoženja je za nemoteno delovanje servisov COBISS in SICRIS

treba zagotoviti računalniško, komunikacijsko oziroma informacijsko infrastrukturo. Načrtujemo

nabavo naslednje opreme:

• strežniki za nemoteno delovanje sistemov COBISS in SICRIS

• sistemsko programsko opremo Microsoft,

• delovne postaje, prenosne računalnike, tablice, …

• širitve in zamenjave periferne opreme in pisarniške opreme,

• širitve spominskih enot.


40/60 © IZUM, 20. 5. 2019

V okviru projekta »Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur - HPC RIVR«, ki je 80%

financiran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj 20% pa je nacionalni prispevek iz

državnega proračuna, bo IZUM v skladu z »Investicijskim programom« nabavil naslednjo IKT

opremo:

• oprema za oskrbno infrastrukturo

• strežniki

• diskovne kapacitete

• komunikacijsko opremo

11.5 Finančni načrt – tabele

Struktura v irov v EUR

Načrt

rebalans

2019

LETO 2018 LETO 2017 Ind.Načrt rebalans

2019LETO 2018 LETO 2017 Ind.

1 2 3 4 5 6 7 8 9

ARRS/MIZŠ 5.965.130 5.469.802 6.304.548 109

- program dejav nosti MIZŠ 4.715.130 4.219.802 4.157.440 112

- tuje baze podatkov in serv isi ARRS 1.250.000 1.250.000 2.147.108 100

Članarine članov COBISS 22.000 162.923 122.766 14

Projekti 415.202 72.095 5.843 576

COBISS.Net 0 0 0

Merjenje uporabniške izkušnje ARRS 11.585 11.390 5.843 102

Projekt šolske knjižnice 0 60.705 0

Projekt HPC-RIVR (plače in stroški)* 403.617 0 0

Storitv e po naročilu in drugi v iri 0 0 0 550.000 562.874 555.556 98

- doma 157.000 157.100 147.114 100

- tujina 393.000 405.774 408.442 97

Skupaj 6.402.332 5.704.820 6.433.157 112 550.000 562.874 555.556 98

Inv esticije MIZŠ 296.988 296.988 296.988 100

trg amortizacija 76.700 76.703 77.381 100

Projekt EU 2019 2018 skupaj

HPC-RIVR: 5.865.929 23.403 5.889.332

inv esticije 5.462.312 23.403 5.485.715

plače 93.333

stroški 310.284

*Opomba:

Nav edeni zneski niso v rednosti, ki jih je mogoče neposredno pripisati osnov nim sredstv om ter usposobitv i za namerav ano uporabo (SRS 1.10).

Ker ne pov ečujejo v rednosti sredstev v uprav ljanju so izkazani v tekočem obračunskem obdobju kot prihodki in stroški.

Jav na sredstv a Trg


© IZUM, 20. 5. 2019 41/60

(v eurih, brez centov)

ČLENITEV

PODS. NAZIV PODSKUPINE KONTOV ODMIK INDEKS

KONTOVNačrt rebalans

2019LETO 2018 LETO 2017

NAČRT/

2018

NAČRT/

2018

1 2 3 4 5 6 7 8

A) PRIHODKI OD POSLOVANJA

(861+862-863+864)860 6.952.332 6.294.539 6.009.692 657.793 110

760 PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV 861 6.917.332 6.259.142 5.975.586 658.190 111

POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE862 0

ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE863 0

761 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA 864 35.000 35.397 34.106 -397 99

762 B) FINANČNI PRIHODKI 865 0 0

763 C) DRUGI PRIHODKI 866 266 88 -266

Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI

(868+869)867 0 290 195 -290

del 764 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 868 0

del 764 DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI 869 290 195 -290

D) CELOTNI PRIHODKI

(860+865+866+867)870 6.952.332 6.295.095 6.009.975 657.237 110

E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV

(872+873+874)871 2.579.248 2.279.415 2.093.047 299.833 113

del 466 NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA 872 22.000 21.125 21.227 875 104

460 STROŠKI MATERIALA 873 1.484.614 1.433.345 1.363.901 51.269 104

461 STROŠKI STORITEV 874 1.072.634 824.945 707.919 247.689 130

F) STROŠKI DELA

(876+877+878)875 4.277.984 3.817.304 3.712.090 460.680 112

del 464 PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ 876 3.476.874 3.093.106 3.022.461 383.768 112

del 464 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV 877 543.850 484.280 474.819 59.570 112

del 464 DRUGI STROŠKI DELA 878 257.260 239.918 214.810 17.342 107

462 G) AMORTIZACIJA 879 76.700 76.703 77.381 -3 100

463 H) REZERVACIJE 880 0 0

del 465 J) DRUGI STROŠKI 881 11.100 11.096 6.228 4 100

467 K) FINANČNI ODHODKI 882 0 45 -45

468 L) DRUGI ODHODKI 883 1.000 950 106 50 105

M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI

(885+886)884 5.000 5.028 14.692 -28 99

del 469 ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 885 1.919

del 469 OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 886 5.000 5.028 12.773 -28 99

N) CELOTNI ODHODKI

(871+875+879+880+881+882+883+884)887 6.951.032 6.190.541 5.903.544 760.491 112

O) PRESEŽEK PRIHODKOV

(870-887)888 1.300 104.554 106.431 -103.254 1

P) PRESEŽEK ODHODKOV

(887-870)889 0 0 0 0

del 80 Davek od dohodka pravnih oseb 890 1.300 1.287 1.459 13 101

del 80Presežek prihodkov obračunskega obdobja z

upoštevanjem davka od dohodka (888-890)891 0 103.267 104.972 -103.267 0

del 80

Presežek odhodkov obračunskega obdobja z

upoštevanjem davka od dohodka (889+890) oz.

(890-888)

892

Presežek prihodkov iz prejšnjih let , namenjen pokritju

odhodkov obračunskega obdobja893

Pov prečno štev ilo zaposlenih na podlagi delov nih ur v

obračunskem obdobju (celo štev ilo)894 118 111 113 7 106

Štev ilo mesecev poslov anja 895 12 12 12 0 100

FINANČNI NAČRT REBALANS 2019

IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV- DOLOČENIH UPORABNIKOV

Oznaka

za AOP

ZNESEK


42/60 © IZUM, 20. 5. 2019


NAZIV PODSKUPINE KONTOV

Prihodki in

odhodki za

izvajanje

javne

službe

Prihodki in

odhodki od

prodaje

blaga in

storitev na

trgu

Prihodki in

odhodki za

izvajanje

javne

službe

Prihodki in

odhodki od

prodaje

blaga in

storitev na

trgu

Prihodki in

odhodki za

izvajanje

javne

službe

Prihodki in

odhodki od

prodaje

blaga in

storitev na

trgu

Prihodki in

odhodki za

izvajanje

javne

službe

Prihodki

in

odhodki

od

prodaje

blaga in

storitev

na trgu

Prihodki

in

odhodki

za

izv ajanj

e jav ne

službe

Prihodki

in

odhodki

od

prodaje

blaga in

storitev

na trgu

2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13

A) PRIHODKI OD POSLOVANJA

(661+662-663+664)660 6.402.332 550.000 5.731.955 562.584 5.454.331 555.361 670.377 -12.584 112 98

PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV 661 6.402.332 515.000 5.731.955 527.187 5.454.331 521.255 670.377 -12.187 112 98

POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE662 0 0

ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE663 0 0

PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA 664 35.000 35.397 34.106 0 -397 99

B) FINANČNI PRIHODKI 665 0 0

C) DRUGI PRIHODKI 666 0 0 266 88 -266 0 0

Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI

(668+669)667 0 0 0 290 0 195 0 -290 0

PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 668 0 0 0 0

DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI 669 290 195 0 -290 0

D) CELOTNI PRIHODKI

(660+665+666+667)670 6.402.332 550.000 5.732.221 562.874 5.454.419 555.556 670.111 -12.874 112 98

E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV

(672+673+674)671 2.340.548 238.700 2.070.556 208.859 1.888.134 204.913 269.992 29.841 113 114

NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA 672 22.000 21.125 21.227 0 875 104

STROŠKI MATERIALA 673 1.460.614 24.000 1.413.716 19.629 1.343.093 20.808 46.898 4.371 103 122

STROŠKI STORITEV 674 879.934 192.700 656.840 168.105 545.041 162.878 223.094 24.595 134 115

F) STROŠKI DELA

(676+677+678)675 4.051.684 226.300 3.632.738 184.566 3.531.587 180.503 418.946 41.734 112 123

PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ 676 3.312.874 164.000 2.961.840 131.266 2.893.819 128.642 351.034 32.734 112 125

PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV 677 517.550 26.300 463.399 20.881 454.450 20.369 54.151 5.419 112 126

DRUGI STROŠKI DELA 678 221.260 36.000 207.499 32.419 183.318 31.492 13.761 3.581 107 111

NAZIV PODSKUPINE KONTOV

Prihodki in

odhodki za

izvajanje

javne

službe

Prihodki in

odhodki od

prodaje

blaga in

storitev na

trgu

Prihodki in

odhodki za

izvajanje

javne

službe

Prihodki in

odhodki od

prodaje

blaga in

storitev na

trgu

Prihodki in

odhodki za

izvajanje

javne

službe

Prihodki in

odhodki od

prodaje

blaga in

storitev na

trgu

Prihodki in

odhodki za

izv ajanje

jav ne službe

Prihodki in

odhodki od

prodaje

blaga in

storitev na

trgu

Prihodki

in

odhodki

za

izv ajanj

e jav ne

službe

Prihodki

in

odhodki

od

prodaje

blaga in

storitev

na trgu

2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13

G) AMORTIZACIJA 679 0 76.700 0 76.703 77.381 0 -3 100

H) REZERVACIJE 680 0 0

J) DRUGI STROŠKI 681 10.100 1.000 10.104 992 5.652 576 -4 8 100 101

K) FINANČNI ODHODKI 682 45 0 -45

L) DRUGI ODHODKI 683 1.000 950 106 0 50 105

M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI

(685+686)684 0 5.000 0 5.028 1.919 12.773 0 -28 0 99

ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 685 1.919 0 0

OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 686 5.000 5.028 12.773 0 -28 99

N) CELOTNI ODHODKI

(671+675+679+680+681+682+683+684)687 6.402.332 548.700 5.713.398 477.143 5.427.292 476.252 688.934 71.557 112 115

O) PRESEŽEK PRIHODKOV

(670-687)688 0 1.300 18.823 85.731 27.127 79.304 -18.823 -84.431 0 2

P) PRESEŽEK ODHODKOV

(687-670)689 0 0 0 0 0 0 0

Davek od dohodka pravnih oseb 690 1.300 1.287 1.459 0 13 101

Presežek prihodkov obračunskega obdobja z

upoštev anjem dav ka od dohodka (688-690)691

0 0 18.823 84.444 27.127 77.845 -18.823 -84.444 0 0

Presežek odhodkov obračunskega obdobja z

upoštev anjem dav ka od dohodka (689+690) oz. (690-688)692

0

Presežek prihodkov iz prejšnjih let , namenjen pokritju

odhodkov obračunskega obdobja693

0 0 0

NAČRT/2018 NAČRT/2018


IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI

ODMIK INDEKS

ZNESEK

Načrt rebalans 2019

ZNESEK

LETO 2018

Oznaka za

AOP

ZNESEK ZNESEK

Načrt rebalans 2019 LETO 2018

ZNESEK

LETO 2017

INDEKS

NAČRT/2018

Oznaka za

AOP

ODMIK

NAČRT/2018

ZNESEK

LETO 2017


© IZUM, 20. 5. 2019 43/60

(v eurih, brez centov )

NAZIV KONTA

Načrt rebalans

2019LETO 2018 LETO 2017 NAČRT/2018

NAČRT/

2018

1 2 3 4 5 6 7 8

I. SKUPAJ PRIHODKI

(402+431)401

12.735.035 6.525.611 7.310.109 6.209.424 195

1. PRIHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE

(403+420)402

12.185.035 5.993.281 6.730.232 6.191.754 203

A. Prihodki iz sredstev javnih financ

(404+407+410+413+418+419)403

6.273.703 5.777.485 6.607.379 496.218 109

a. Prejeta sredstva iz državnega proračuna

(405+406)404

5.012.118 4.516.790 4.454.428 495.328 111

del 7400 Prejeta sredstv a iz držav nega proračuna za tekočo porabo 4054.715.130 4.219.802 4.157.440 495.328 112

del 7400 Prejeta sredstv a iz držav nega proračuna za inv esticije 406296.988 296.988 296.988 0 100

b. Prejeta sredstva iz občinskih proračunov

(408+409)407

0 0 0

del 7401 Prejeta sredstv a iz občinskih proračunov za tekočo porabo 408 0

del 7401 Prejeta sredstv a iz občinskih proračunov za inv esticije 409 0 0 0

c. Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja

(411+412)410

0 0 0

del 7402 Prejeta sredstv a iz skladov socialnega zav arov anja za tekočo porabo411 0

del 7402 Prejeta sredstv a iz skladov socialnega zav arov anja za inv esticije412 0

d. Prejeta sredstva iz javnih skladov in agencij

(414+415+416+417)413

1.261.585 1.260.695 2.152.951 890 100

del 7403 Prejeta sredstv a iz jav nih skladov za tekočo porabo 414 0

del 7403 Prejeta sredstv a iz jav nih skladov za inv esticije 415 0

del 7404 Prejeta sredstv a iz jav nih agencij za tekočo porabo 416 1.261.585 1.260.695 2.152.951 890 100

del 7404 Prejeta sredstv a iz jav nih agencij za inv esticije 417 0

del 740 e. Prejeta sredstva iz proračunov iz naslova tujih donacij 418 0 0 0

741f. Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev

proračuna Evropske unije 419

0

B) Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe

(421+422+423+424+425+426+427+428+429+430)420

5.911.332 215.796 122.853 5.695.536 2.739

del 7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev iz naslov a izv ajanja jav ne službe421 22.000 143.065 122.766 -121.065 15

del 7102 Prejete obresti 422 0 0

del 7100 Prihodki od udeležbe na dobičku in div idend ter presežkov

prihodkov nad odhodki423

0

del 7141 Drugi tekoči prihodki iz naslov a izv ajanja jav ne službe 424 250 87 -250

72 Kapitalski prihodki 425 0

730 Prejete donacije iz domačih v irov 426 0

731 Prejete donacije iz tujine 427 0

732 Donacije za odprav o posledic narav nih nesreč 428 0

786 Ostala prejeta sredstv a iz proračuna Ev ropske unije 429 5.889.332 72.481 5.816.851

787 Prejeta sredstv a od drugih ev ropskih institucij 430 0

2. PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA

TRGU

(432+433+434+435+436)

431

550.000 532.330 579.877 17.670 103

del 7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu 432 495.000 479.987 533.066 15.013 103

del 7102 Prejete obresti 433 0

del 7103 Prihodki od najemnin, zakupnin in drugi prihodki od premoženja 434 55.000 52.343 46.811 2.657 105

del 7100 Prihodki od udeležbe na dobičku in div idend ter presežkov

prihodkov nad odhodki435

0

del 7141 Drugi tekoči prihodki, ki ne izhajajo iz izv ajanja jav ne službe 436 0

INDEKS


IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA

ČLENITE

V

KONTOV

Ozn

aka

za

AOP

ODMIKZNESEK


44/60 © IZUM, 20. 5. 2019

NAZIV KONTA

Načrt rebalans

2019LETO 2018 LETO 2017 NAČRT/2018

NAČRT/

2018

1 2 3 4 5 6 7 8

II. SKUPAJ ODHODKI

(438+481)437

12.835.344 6.512.251 7.202.567 6.323.093 197

1. ODHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE

(439+447+453+464+465+466+467+468+469+470)438

12.285.344 6.165.840 6.647.180 6.119.504 199

A. Plače in drugi izdatki zaposlenim

(440+441+442+443+444+445+446)439

3.489.174 3.118.327 3.052.501 370.847 112

del 4000 Plače in dodatki 440 3.071.603 2.715.534 2.681.944 356.069 113

del 4001 Regres za letni dopust 441 99.271 93.085 79.578 6.186 107

del 4002 Pov račila in nadomestila 442 166.800 160.125 158.331 6.675 104

del 4003 Sredstv a za delov no uspešnost 443 38.000 38.435 16.385 -435 99

del 4004 Sredstv a za nadurno delo 444 104.000 104.918 108.421 -918 99

del 4005 Plače za delo nerezidentov po pogodbi 445 0

del 4009 Drugi izdatki zaposlenim 446 9.500 6.230 7.842 3.270 152

B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost

(448+449+450+451+452)447

562.510 503.234 469.818 59.276 112

del 4010 Prispev ek za pokojninsko in inv alidsko zav arov anje 448 284.435 253.807 249.266 30.628 112

del 4011 Prispev ek za zdrav stv eno zav arov anje 449 227.981 203.431 199.685 24.550 112

del 4012 Prispev ek za zaposlov anje 450 1.920 1.712 1.690 208 112

del 4013 Prispev ek za staršev sko v arstv o 451 3.214 2.868 2.816 346 112

del 4015 Premije kolektiv nega dodatnega pokojninskega zav arov anja, na podlagi ZKDPZJU452 44.960 41.416 16.361 3.544 109

C. Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe

(454+455+456+457+458+459+460+461+462+463)453

2.350.648 2.155.348 2.826.163 195.300 109

del 4020 Pisarniški in splošni material in storitv e 454 177.000 175.695 154.614 1.305 101

del 4021 Posebni material in storitv e 455 12.200 12.180 9.490 20 100

del 4022 Energija, v oda, komunalne storitv e in komunikacije 456 140.000 133.011 129.818 6.989 105

del 4023 Prev ozni stroški in storitv e 457 19.500 19.473 14.189 27 100

del 4024 Izdatki za službena potov anja 458 44.000 43.912 29.539 88 100

del 4025 Tekoče v zdržev anje 459 323.514 318.815 325.653 4.699 101

del 4026 Poslov ne najemnine in zakupnine 460 1.300.000 1.341.812 2.099.474 -41.812 97

del 4027 Kazni in odškodnine 461 0

del 4028 Dav ek na izplačane plače 462 0

del 4029 Drugi operativ ni odhodki 463 334.434 110.450 63.386 223.984 303

403 D. Plačila domačih obresti 464 0

404 E. Plačila tujih obresti 465 0

410 F. Subvencije 466 0

411 G. Transferi posameznikom in gospodinjstvom 467 0

412 H. Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 468 0

413 I. Drugi tekoči domači transferji 469 0

J. Investicijski odhodki

(471+472+473+474+475+476+477+ 478+479+480)470

5.883.012 388.931 298.698 5.494.081 1.513

4200 Nakup zgradb in prostorov 471 0

4201 Nakup prev oznih sredstev 472 20.000 20.000

4202 Nakup opreme 473 5.816.000 328.446 298.698 5.487.554 1.771

4203 Nakup drugih osnov nih sredstev 474 0

4204 Nov ogradnja, rekonstrukcija in adaptacije 475 47.012 37.081 9.931 127

4205 Inv esticijsko v zdržev anje in obnov e 476 0

4206 Nakup zemljišč in narav nih bogastev 477 0

4207 Nakup nematerialnega premoženja 478 0

4208 Študije o izv edljiv osti projektov , projektna dokumentacija, nadzor, inv esticijski inženiring479 23.404 -23.404

4209 Nakup blagov nih rezerv in interv encijskih zalog 480 0

ČLENITE

V

KONTOV

Ozn

aka

za

AOP

ZNESEK ODMIK INDEKS


© IZUM, 20. 5. 2019 45/60

NAZIV KONTA

Načrt rebalans

2019LETO 2018 LETO 2017 NAČRT/2018

NAČRT/

2018

1 2 3 4 5 6 7 8

2. ODHODKI IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV

NA TRGU

(482+483+484)

481

550.000 346.411 555.387 203.589 159

del 400A. Plače in drugi izdatki zaposlenim iz naslova prodaje

blaga in storitev na trgu482

200.000 160.926 190.138 39.074 124

del 401B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost iz naslova

prodaje blaga in storitev na trgu483

26.300 20.191 24.153 6.109 130

del 402 C. Izdatki za blago in storitve iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu484 323.700 165.294 341.096 158.406 196

III/1 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI

(401-437)485

13.360 107.542 -13.360

III/2 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI

(437-401)486

100.309 100.309

INDEKSČLENITE

V

KONTOV

Ozn

aka

za

AOP

ODMIKZNESEK


46/60 © IZUM, 20. 5. 2019


NAZIV KONTA

NAČRT 2019

REBALANSOCENA 2018

1 2 3 4 5

750IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL

(501+502+503+504+505+506 +507+508+509+510+511)500 0 0

7500 Prejeta vračila danih posojil od posameznikov in zasebnikov 501 0 0

7501 Prejeta vračila danih posojil od javnih skladov 502 0 0

7502 Prejeta vračila danih posojil od javnih podjetij in družb, ki so v lasti države ali občin 503 0 0

7503 Prejeta vračila danih posojil od f inančnih institucij 504 0 0

7504 Prejeta vračila danih posojil od privatnih podjetij 505 0 0

7505 Prejeta vračila danih posojil od občin 506 0 0

7506 Prejeta vračila danih posojil-iz tujine 507 0 0

7507 Prejeta vračila danih posojil-državnemu proračunu 508 0 0

7508 Prejeta vračila danih posojil od javnih agencij 509 0 0

7509 Prejeta vračila plačanih poroštev 510 0 0

751 Prodaja kapitalskih deležev 511 0 0

440V. DANA POSOJILA

(513+514+515+516 +517 +518+519+520+521+522+523)512 0 0

4400 Dana posojila posameznikom in zasebnikom 513 0 0

4401 Dana posojila javnim skladom 514 0 0

4402 Dana posojila javnim podjetjem in družbam, ki so v lasti države ali občin 515 0 0

4403 Dana posojila f inančnim institucijam 516 0 0

4404 Dana posojila privatnim podjetjem 517 0 0

4405 Dana posojila občinam 518 0 0

4406 Dana posojila v tujino 519 0 0

4407 Dana posojila državnemu proračunu 520 0 0

4408 Dana posojila javnim agencijam 521 0 0

4409 Plačila zapadlih poroštev 522 0 0

441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 523 0 0

VI/1 PREJETA MINUS DANA POSOJILA

(500-512)524 0 0

VI/2 DANA MINUS PREJETA POSOJILA

(512-500)525 0 0

IZKAZ RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB DOLOČENIH UPORABNIKOV


Oznaka

za AOP

ZNESEKČLENITEV

KONTOV


© IZUM, 20. 5. 2019 47/60

Obrazložitev Rebalansa finančnega načrta 2019

Načrt izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov za leto 2019

• Prihodki od prodaje proizvodov in storitev: Indeks načrtovane rasti v letu 2019 glede na

dejanske prihodke v letu 2018 je 111. V letu 2019 načrtujemo dodatna sredstva: MIZŠ za

redno dejavnost (izpad članarin šolskim knjižnicam) ter sredstva EU iz projekta HPC-RIVR.

Seznam načrtovanih prihodkov v letu 2019 po namenih:

PRIHODKI 2019 v EUR PLAČE STROŠKI SKUPAJ

MIZŠ 3.916.000 799.130 4.715.130

ŠK in ADZ-prenos MIZŠ 35.000 -35.000 0

ARRS PROJEKT 7.351 4.234 11.585

ARRS-BAZE 1.250.000 1.250.000

HPC-RIVR 93.333 310.284 403.617

ČLANARINE 22.000 22.000

SKUPAJ JAVNI DEL 4.051.684 2.350.648 6.402.332

TRG 226.300 323.700 550.000

SKUPAJ IZUM 4.277.984 2.674.348 6.952.332


NAZIV KONTA

NAČRT 2019

REBALANSLETO 2018

50VII. ZADOLŽEVANJE

(551+559)550 0 0

500Domače zadolževanje

(552+553+554+555+556+557+558)551 0 0

5001 Najeti krediti pri poslovnih bankah 552

5002 Najeti krediti pri drugih f inančnih institucijah 553 0 0

del 5003 Najeti krediti pri državnem proračunu 554 0 0

del 5003 Najeti krediti pri proračunih lokalnih skupnosti 555 0 0

del 5003 Najeti krediti pri skladih socialnega zavarovanja 556 0 0

del 5003 Najeti krediti pri drugih javnih skladih 557 0 0

del 5003 Najeti krediti pri drugih domačih kreditodajalcih 558 0 0

501 Zadolževanje v tujini 559 0 0

55VIII. ODPLAČILA DOLGA

(561+569)560 0 0

550Odplačila domačega dolga

(562+563+564+565+566+567+568)561 0 0

5501 Odplačila kreditov poslovnim bankam 562

5502 Odplačila kreditov drugim finančnim institucijam 563 0 0

del 5503 Odplačila kreditov državnemu proračunu 564 0 0

del 5503 Odplačila kreditov proračunom lokalnih skupnosti 565 0 0

del 5503 Odplačila kreditov skladom socialnega zavarovanja 566 0 0

del 5503 Odplačila kreditov drugim javnim skladom 567 0 0

del 5503 Odplačila kreditov drugim domačim kreditodajalcem 568 0 0

551 Odplačila dolga v tujino 569 0 0

IX/1 NETO ZADOLŽEVANJE

(550-560)570 0 0

IX/2 NETO ODPLAČILO DOLGA

(560-550)571 0 0

X/1 POVEČANJE SREDSTEV NA RAČUNIH

(485+524+570)-(486+525+571)572 0 13.360

X/2 ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH

(486+525+571)-(485+524+570)573 100.309

ZNESEK

IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA DOLOČENIH UPORABNIKOV


ČLENITEV

KONTOV

Oznaka za

AOP


48/60 © IZUM, 20. 5. 2019

Večino prihodkov na tržnem delu ustvarimo na tujem trgu na osnovi pogodb z NCC centri

posameznih držav s prodajo storitev COBISS in ECRIS.XX. Ostali prihodki so iz naslova

najemnin za poslovne prostore, sistemskih in komunikacijskih kapacitet, parkirna mesta in

organizacije raznih seminarjev in izobraževanj.

• Prihodki od prodaje blaga in materiala: Indeks načrtovane rasti glede na dejanske prihodke v

letu 2018 je 99. Ne načrtujemo povečanja rasti prodaje blaga in materiala na trgu.

• Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala: Indeks načrtovane rasti glede na dejanske

stroške v letu 2018 je 104. Ne načrtujemo večjih sprememb pri dobaviteljih za blago in

material na tržnem delu.

• Stroški materiala: Indeks načrtovane rasti glede na dejanske v letu 2018 je 104. Ne

načrtujemo večjih sprememb pri dobaviteljih za material. Večina stroškov predstavljajo

stroški za znanstvene baze podatkov in servise.

• Stroški storitev: Indeks načrtovane rasti glede na dejanske v letu 2018 je 130. Vzrok za

povečanje so načrtovani stroški projekta HPC-RIVR.

• Stroški dela: Skupni indeks načrtovane rasti plač in prispevkov glede na dejanske v letu

2018 je 112. Vzrok za načrtovano povečanje so povečanje števila zaposlenih, dodatni viri za

plače zaradi sprememb zakonodaje, projekta HPC-RIVR ter projekt ARRS merjenje

uporabniške izkušnje.

Povečanje števila zaposlenih je utemeljeno s prevzemom dodatnih nalog, ki jih je IZUM v

dogovoru z MIZŠ prevzel v letu 2019. V prvi vrsti gre za povečanje podpornih aktivnosti, ki

jih bo odslej potrebno izvajati po množičnem vključevanju slovenskih šolskih knjižnic

(preko 450 knjižnic) v sistem COBISS. Prav tako smo se obvezali, da bomo programsko

opremo COBISS nadgradili s potrebnimi funkcionalnostmi za podporo slovenskega

učbeniškega sklada. Nadalje načrtujemo, da bomo izdelali in v obstoječ sistem repozitorijev

vključili nacionalni repozitorij odprte znanosti.

• Drugi stroški dela: Indeks načrtovane rasti glede na dejanske v letu 2018 je 107. Vzrok je v

povečanju števila zaposlenih in spremembah zakonodaje. Največ so se povečale premije

kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter regres za letni dopust. To pomeni

večje premije za starejše delavce, ki predstavljajo velik delež zaposlenih v IZUM- u.

• Amortizacija: Indeks načrtovane rasti glede na dejansko v letu 2018 je 100.

• Drugi stroški: Indeks načrtovane rasti glede na dejansko v letu 2018 je 105. To so v večini

razne članarine in nadomestilo stavbnega zemljišča.

• Ostali prevrednotovalni odhodki: Indeks 99. To so v večini odpisi terjatev do kupcev v

tujini.

• Davek od dohodka pravnih oseb: Indeks načrtovane rasti glede na dejansko v letu 2018 je

101. ZDDPO-2 in z njim povezani predpisi v letu 2019 ne predpisujejo bistvenih sprememb.

Načrt izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti za leto

2019

• Pri razmejevanju prihodkov in odhodkov na dejavnost javne službe ter na dejavnost prodaje

blaga in storitev na trgu smo skladno s 23. členom Pravilnika o sestavljanju letnih poročil za

proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava kot sodilo uporabili

razmerje med prihodki, doseženimi pri opravljanju posamezne dejavnosti (gl. tabelo).


© IZUM, 20. 5. 2019 49/60

• S tem deležem smo razmejili vse posredne stroške, ki se po svoji naravi nanašajo na

opravljanje javne in tržne dejavnosti. Vse neposredne stroške za katere smo ugotovili, da se

v celoti nanašajo na javno službo ali trg smo v celoti knjižili na ustrezno dejavnost.

Naziv Konto Javna

služba

Trg

• Prihodki od prodaje storitev 760000 x

• Prihodki od prodaje članarin 760001 x

• Prihodki od najemnin posl. prostorov 760002 x

• Prihodki od najemnin stan. prostorov 760003 x

• Prihodki od kotizacij 760005 x

• Prihodki od kotizacij – seminarji 760006 x

• Prihodki od prodaje priročnikov 760007 x

• Drugi prihodki od prodaje 760099 x

• Prihodki od prodaje opreme in storitev na

tujem trgu

760200

760201

x

x

• Prihodki od prodaje blaga in opreme 761000

761101

x

x

• Prihodki od financiranja 762000

762200

x

x

• Prihodki – subvencije 760300

760302

760303

760314

x

x

x

x

• Izredni prihodki 763000 x

• Prevrednotovalni poslovni prihodki 764000 x

• Prihodki od prodaje proizvodov in storitev: Indeks načrtovane rasti glede na dejanske

prihodke v letu 2018 javni del 112, trg 98. Na javnem delu načrtujemo povečanje prihodkov

iz naslova MIZŠ in projektov, na trgu ne načrtujemo povečanja prihodkov.

• Prihodki od prodaje blaga in materiala na trgu: Indeks 99. Ne načrtujemo povečanja

prihodkov.

• Stroški blaga materiala in storitev: Skupni indeks načrtovane rasti glede na dejanske v letu

2018 je na javnem delu 113, na trgu 114.

• Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala: Indeks 104. Ne načrtujemo večjih

sprememb pri dobaviteljih za material.

• Stroški materiala: Indeks načrtovane rasti glede na dejanske v letu 2018 je na javnem delu

103 in 122 trg. Ne načrtujemo večjih sprememb cen pri dobaviteljih za material na javnem

delu. Večina stroškov predstavljajo stroški za znanstvene baze podatkov in servise.

Načrtovano povečanje na trgu je zaradi stroškov vzdrževanja garažne hiše ter stroškov

organizacije večjega števila seminarjev, ker s stroški reprezentance vedno bremenimo trg.

• Stroški storitev: Indeks načrtovane rasti glede na dejanske v letu 2018 je 134 javni del in 115

trg. Načrtovano povečanje stroškov storitev je zaradi dodatnih stroškov iz naslova projektov

HPC-RIVR.

• Stroški dela: Skupni indeks načrtovane rasti glede na dejanske stroške v letu 2018 je na

javnem delu 112, na trgu 123. Vzrok so povečanje števila zaposlenih, spremembe v


50/60 © IZUM, 20. 5. 2019

zakonodaji ter dodatna sredstva za plače iz naslova projektov. Na trgu predvidevamo

izplačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v enakem obsegu

kot v predhodnem letu.

Ocena učinkov povečanja plač na javnem delu v letu 2019 glede na leto 2018 brez

upoštevanja prihodov in odhodov zaposlenih med letom:

Učinek zvišanja plačnih razredov: 290.613 EUR (odmik na leto 2018).

Učinek novih zaposlitev: 93.333 in 35.000 EUR (odmik na leto 2018). Nove zaposlitve so

predvidene v drugi polovici leta 2019, zato je strošek manjši.

• Drugi stroški dela: Indeks načrtovane rasti glede na dejanske v letu 2018 je na javnem delu

107, trg 111. Vzrok je v povečanju števila zaposlenih in zakonodaji, ker so se povečale

premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. To pomeni večje premije za

starejše delavce, ki predstavljajo večinski delež zaposlenih v IZUM -u.

• Amortizacija: Indeks načrtovane rasti glede na dejansko v letu 2018 je 100 na tržnem delu.

Načrtovana amortizacija je v višini 969.980 EUR, neopredmetena osnovna sredstva 40.000

EUR, opredmetena osnovna sredstva 929.980 EUR.

Načrtovana amortizacija na tržnem delu je 76.700 EUR, na javnem delu 893.280 EUR, kar

bremeni vir.

Obračun amortizacije poteka v skladu s 4. členom Pravilnika o načinu in stopnjah odpisa

neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev. Osnovna sredstva se redno odpisujejo

posamično, z uporabo enakomernega časovnega amortiziranja, ki se mora dosledno

uporabljati iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. V letu 2019 niso načrtovana

odstopanja pri načinu obračuna amortizacije in pri amortizacijskih stopnjah. Obračun je enak

na tržnem in javnem delu.

• Davek od dohodka pravnih oseb: Indeks načrtovane rasti na trgu glede na dejansko v letu

2018 je 137. ZDDPO-2 in z njim povezani predpisi v letu 2019 ne predpisujejo bistvenih

sprememb.

Načrt prihodkov in odhodkov za leto 2019 po načelu denarnega toka

• Prihodki za izvajanje javne službe: Indeks načrtovane rasti v letu 2019 glede na dejanske

prihodke v letu 2018 je 203, ker v letu 2019 načrtujemo dodatna sredstva: MIZŠ za redno

dejavnost ter sredstva EU iz projekta HPC-RIVR.

PRIHODKI PO

DENARNEM TOKU v

EUR PLAČE STROŠKI SKUPAJ INVESTICIJE SKUPAJ

MIZŠ 3.916.000 799.130 4.715.130 296.988 5.012.118

ŠK in ADZ-prenos MIZŠ 35.000 -35.000

ARRS PROJEKT 7.351 4.234 11.585 11.585

ARRS-BAZE 1.250.000 1.250.000 1.250.000

HPC-RIVR 93.333 310.284 403.617 5.462.312 5.865.929

HPC-RIVR iz leta 2018 0 23.403 23.403

ČLANARINE 22.000 22.000 22.000

JAVNI DEL 4.051.684 2.350.648 6.402.332 5.782.703 12.185.035

TRG 226.300 323.700 550.000 550.000

SKUPAJ 4.277.984 2.674.348 6.952.332 5.782.703 12.735.035


© IZUM, 20. 5. 2019 51/60

• Prejeta sredstva iz državnega proračuna za tekočo porabo: Indeks 112. Načrtujemo več

sredstev od MIZŠ zaradi izpada članarin šolskim knjižnicam.

• Prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije: 296.988 EUR. Načrtovana sredstva so

enaka kot v letu 2018.

• Prejeta sredstva iz javnih skladov in agencij za tekočo porabo: Načrtujemo 1.261.585 EUR

prejetih sredstev od ARRS. Indeks 100. Od tega je namenjeno za tuje znanstvene baze

podatkov in servisov 1.250.000 EUR in za projekt merjenja uporabniške izkušnje 11.585

EUR.

• Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe: Skupni indeks 2739.

• Prihodki od prodaje blaga in storitev iz naslova izvajanja javne službe: Indeks 15. V letu

2019 ne zaračunavamo članarin za sistem COBISS šolskim knjižnicam. Ta izpad prihodkov

bo pokrilo MIZŠ v okviru rednega financiranja.

• Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije: Znesek 5.889.332 EUR načrtujemo za

projekt HPC-RIVR.

• Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu: Skupni indeks 103.

Ne načrtujemo večjega povečanja prihodkov na trgu v letu 2019. Večino prihodkov na

tržnem delu ustvarimo na tujem trgu na osnovi pogodb z NCC centri posameznih držav s

prodajo storitev COBISS in CRIS.XX. Ostali prihodki so iz naslova najemnin za poslovne

prostore, sistemskih in komunikacijskih kapacitet, parkirna mesta in organizacije raznih

seminarjev in izobraževanj. Indeks 105.

• Odhodki za izvajanje javne službe: Skupni indeks načrtovanih odhodkov 2019 glede na

dejanske odhodke v letu 2018 je 199.

• Plače in drugi izdatki zaposlenim: Skupni indeks 112. V letu 2019 je načrtovan večji obseg

sredstev za plače na javnem delu zaradi povečanja števila zaposlenih, sprememb zakonodaje

in predvidenih novih zaposlitev iz naslova projekta. Vir so sredstva iz javnega dela in

projektov. Načrtujemo o večje izdatke za regres za letni dopust, indeks 107 in za premije

kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, indeks 109. Vir za izplačilo delovne

uspešnosti iz povečanega obsega dela je v skladu z zakonodajo ZUPPJS 17 in je razdeljen na

del iz projekta in na del iz prihrankov, kot določa 22. člen ZSPJS.

• Prispevki delodajalcev za socialno varnost: Skupni indeks je 112, povečanje je zaradi premij

dodatnega pokojninskega zavarovanja in novih zaposlitev, indeks 109.

• Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe: Skupni indeks glede na dejanske v letu

2018 je 119. Posamezni odmiki povečanja v EUR pri načrtu za leto 2019 so:

• Pisarniški in splošni material in storitve: Indeks 101, stroški so enaki kot v letu 2018.

• Posebni material in storitve: Indeks 100, to je nabava računalniških ekranov in mobilnih

telefonov.

• Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije: Indeks povečanja 105 zaradi večjih

stroškov vzdrževanja prizidka, elektrike, vode in najema optičnih kablov.

• Prevozni stroški in storitve: Indeks 100. Ne načrtujemo povečanj.

• Izdatki za službena potovanja: Indeks 100. Ne načrtujemo povečanj.

• Tekoče vzdrževanje: Indeks 101. Ne načrtujemo povečanja izdatkov zaradi vzdrževanja

nove poslovne stavbe in parkirnih mest.

• Poslovne najemnine in zakupnine: Indeks 97. Ne načrtujemo povečanj.


52/60 © IZUM, 20. 5. 2019

• Drugi operativni odhodki: Indeks 303. Povečanje načrtujemo zaradi stroškov pri projektu

HPC-RIVR.

• Investicijski odhodki: Skupni indeks 1513.

• Načrtujemo nakup računalniške opreme v znesku 353.688 EUR, nakup osebnega vozila v

znesku 20.000 EUR, opremo za projekt HPC-RIVR v znesku 5.462.312 EUR ter izplačilo

zadržanih sredstev iz preteklih let dobaviteljem po pogodbi o gradnji prizidka v znesku

47.012 EUR.

• Odhodki iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu: Indeks 159. V letu 2019 načrtujemo

izdatke zaradi vzdrževanja parkirnih mest ter izplačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje

blaga in storitev na trgu.

• Presežek odhodkov nad prihodki v znesku 100.309 EUR je zaradi plačil za nabavo

dobaviteljem, kjer ni evidentiranega vira v izkazu po denarnem toku v skladu z Zakonom o

računovodstvu:

amortizacija na trgu, v znesku 76.700 EUR

in zadržana sredstva iz preteklih let dobaviteljem po pogodbi o gradnji prizidka v znesku

47.012 EUR,

minus obveznosti za projekt HPC-RIVR iz leta 2018 -23.403 EUR

skupaj 100.309 EUR.

Evidentirajo se samo plačila dobaviteljem.


© IZUM, 20. 5. 2019 53/60

Obrazec št. 1: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za potrebe drugih državnih organov,

javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih agencij in javnih skladov

ZAP.

ŠTEVILKA

OKVIRNA

LOKACIJA

OKVIRNA

VELIKOST

VRSTA

NEPREMIČNINE

PREDVIDENA

SREDSTVA

(v EUR)

EKONOMSKA

UTEMELJENOST

SKUPAJ:


54/60 © IZUM, 20. 5. 2019

Obrazec št. 2: Načrt razpolaganja z zemljišči, ki imajo status kulturnega spomenika po zakonu, ki

ureja varstvo kulturne dediščine, načrt razpolaganja z zemljišči, ki so določena za javno kulturno

infrastrukturo, načrt razpolaganja z zemljišči, ki se uporabljajo za kulturne namene, in načrt

razpolaganja z zemljišči za druge državne organe

ZAP.

ŠTEVILKA

PARCELNA

ŠTEVILKA

KATASTRSKA

OBČINA IN

ŠIFRA

KATASTRSKE

OBČINE

ORIENTACIJSKA

VREDNOST

METODA

RAZPOLAGANJA

EKONOMSKA

UTEMELJENOST

SKUPAJ:


© IZUM, 20. 5. 2019 55/60

Obrazec št. 2a: Načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb, ki imajo status kulturnega spomenika po

zakonu, ki ureja varstvo kulturne dediščine, načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb, ki so

določeni za javno kulturno infrastrukturo, načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb, ki se

uporabljajo za kulturne namene, in načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb za druge državne

organe

ZAP.

ŠTEVILKA

KATASTRSKA

OBČINA IN

ŠIFRA

KATASTRSKE

OBČINE

ID

OZNAKA

STAVBE

ID

OZNAKA

DELA

STAVBE

ORIENTACIJSKA

VREDNOST

METODA

RAZPOLAGANJA

EKONOMSKA

UTEMELJENOST

SKUPAJ:


56/60 © IZUM, 20. 5. 2019

Obrazec št. 3: Načrt najema nepremičnega premoženja za potrebe drugih državnih organov,

javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih agencij in javnih skladov

ZAP.

ŠTEVILKA

OKVIRNA

LOKACIJA

OKVIRNA

VELIKOST

(v m²)

VRSTA

NEPREMIČNINE

PREDVIDENA

SREDSTVA

(v EUR)

PREDVIDEN

ČAS

TRAJANJA

EKONOMSKA

UTEMELJENOST

SKUPAJ:


© IZUM, 20. 5. 2019 57/60

Obrazec št. 4: Načrt oddaje v najem za zemljišča

ZAP.

ŠTEVILKA

PARCELNA

ŠTEVILKA

KATASTRSKA

OBČINA IN

ŠIFRA

KATASTRSKE

OBČINE

PREDVIDENA

MESEČNA

NAJEMNINA

METODA

ODDAJE V

NAJEM

EKONOMSKA

UTEMELJENOST

SKUPAJ:


58/60 © IZUM, 20. 5. 2019

Obrazec 4a: Načrt oddaje v najem za stavbe in dele stavb

ZAP.

ŠTEVILKA

KATASTRSKA

OBČINA IN

ŠIFRA

KATASTRSKE

OBČINE

ID

OZNAKA

STAVBE

ID

OZNAKA

DELA

STAVBE

PREDVIDENA

MESEČNA

NAJEMNINA

METODA

ODDAJE

V NAJEM

EKONOMSKA

UTEMELJENOST

SKUPAJ:


© IZUM, 20. 5. 2019 59/60

Obrazec št. 5: Načrt pridobivanja premičnega premoženja

ZAP.

ŠTEVILKA

VRSTA

PREMIČNEGA

PREMOŽENJA

OKVIRNI OBSEG

PREMIČNIN

PREDVIDENA

SREDSTVA

(v EUR)

EKONOMSKA

UTEMELJENOST

1. IKT oprema 296.988,00

2. IKT opr. HPC RIVR 5.462.312,00

SKUPAJ: 5.759.300,00


60/60 © IZUM, 20. 5. 2019

Obrazec št. 6: Načrt razpolaganja s premičnim premoženjem

ZAP.

ŠTEVILKA

VRSTA

PREMIČNEGA

PREMOŽENJA

OBSEG

PREMIČNEGA

PREMOŽENJA

ORIENTACIJSKA

VREDNOST

(v EUR)

METODA

RAZPOLAGANJA

EKONOMSKA

UTEMELJENOST

SKUPAJ:

Documents

Letni program dela in finančni načrt za leto 2019 (rebalans) · informacijske znanosti), po drugi strani pa služi tudi kot testna knjižnica. IZUM izvaja tudi založniško dejavnost