37Sp

ecia

lizir

ana

revi

ja z

a em

bala

žo, o

kolje

in lo

gist

iko

/ Spe

cial

ist m

agaz

ine f

or p

acka

ging

,, en

viro

nmen

t and

logi

stic

sPoštnina plačana pri pošti 3102 Celje

Slovenski proizvod, svetovna novost Okrogla miza: smetano je lani snedla država

ter trije trgovci Dosje okoljske takse

A Slovenian Product and the First of its Kind in the World

The Roundtable: The Government and Three Retailers Took the Cream Last Year

Dossier on the Environmental Tax

Februar / February2008

Foto

: iSt

ock

Organizacija: - corso Sempione 4 - 20154 Milano - Italytel. +39 023191091 - fax +39 0233619826e-mail: ipackima@ipackima.it - www.ipack-ima.com

IPACK-IMA ’09.

Razmisljaj veliko.

kot integracija celotne prehrambene in nezivilske verige. kot impulz 900-milijonskemu trgu v Evropi in Sredozemlju. kot IPACK-IMA ’09. Velik, v vsakem pogledu.

Promocija:

FIERAMILANO, RHO - MILANO - ITALIJA24.-28. MARCA 2009

IPACK-IMA 2009 prvic skupaj z:

FIERAMILANO, RHO - MILANO - ITALIJA24.-28. MARCA 2009

www.ipack-ima.com

CA

LEID

OS

-NE

XX

US

.IT

Embalaza 190x253 22-01-2008 11:51 Pagina 1

prom

ocija

3EOL-37-februar-February-08 3Uvodnik

Uvodnik Editorial What Is EOL?

Packaging (Slo.: Embalaža). Environment (Slo.: Okolje). Logistics (Slo.: Logistika). Logistics is an indispensable part of the packaging chain. Re-sourceful and capable managers, in their search for hidden reserves in the company, most often point their finger to logistics. Marko Cedilnik, a member of our editorial board and a co-worker of the Faculty of Logistics often says that logistics is the mother of cost rationalisation. Of course, it is not a magic wand. Nevertheless, with every new day, the business world is increasingly learn-ing about the wealth hiding in logistic solutions and innovation. In this magazine, we are pre-senting a world of innovation which is the result of Slovenian knowledge, maritime and vehicle tracking, and EMA is an example that cannot be overlooked. It confirms that each business step we take is part of the logistic network, every move. EOL therefore is the reasonable conclusion of the magazine’s title. From now on, EOL is a special-ised magazine for packaging, the environment and logistics. Logistics is namely a global challenge. Accord-ing to certain experts, Slovenia is aware of that. There are however quite a few who believe that the planned erection of new logistic centres all over the country is being prepared more by in-stinct and trends of fashion, than with any con-crete plans. The packaging industry is on the other hand faced with other embarrassments. It has been pilloried to be an accessory of high inflation be-cause the producers inflate the packaging prices. At the roundtable, the directors found the crux of the matter to be lying elsewhere. Branko Rožič, director of Količevo karton said in no uncertain terms that last year the state and the three deal-ers took the cream. The packaging branch is at present barely alive and facing a rather grey un-certain future. Even greyer or more nebulous is the story of envi-ronmental taxes. We are publishing the records of the collected surplus taxes and whose pocket they went into. Not pocket! They went into municipal budgets and environmental investments. It is an entirely different matter, says one of the environ-mental workers, why the leading actors started to wash their dirty laundry in public before they dis-cussed what needed to be corrected in the taxa-tion system for environmental pollution.

Jože Volfand,Editor-In-Chief

Kaj je EOL?

Embalaža. Okolje. Logistika. V embalažni ve-rigi je logistika nepogrešljiv člen. Iznajdljivi in sposobni menedžerji, ki iščejo v podjetju skrite rezerve, najpogosteje pokažejo s prstom na logi-stiko. Marko Cedilnik, član našega uredniškega odbora in sodelavec Fakultete za logistiko, po-gosto pravi, kako je logistika mati za raciona-lizacijo stroškov. Čarobna paličica seveda ni. A z vsakim dnem bolj poslovni svet odkriva, ka-kšno bogastvo se skriva v logističnih rešitvah in inovacijah. No, svetovno inovacijo slovenskega znanja, gre za sledljivost na vodah in pri vozilih, predstavljamo v tej številki. EMA je primer, ki se ga ne da prezreti. Potrjuje pa, da je v logistič-ni mreži vsak naš poslovni korak. Vsak premik. Zato EOL. Zato smiselna dopolnitev v naslovu revije. Odslej torej EOL, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko.Logistika je namreč globalni izziv. Slovenija to ve, trdijo nekateri strokovnjaki. Čeprav ni malo mnenj, da prav načrtovane gradnje novih logi-stičnih centrov po državi nastajajo brez načrtov. Bolj po občutku. Zaradi mode.Drugačne zadrege doživlja embalažna panoga. Postavili so jo na pranger, češ da je sokriva za inflacijo, ker so proizvajalci preveč povišali cene embalaže. Na okrogli mizi so direktorji našli skritega zajca v drugem grmu. Branko Rožič, direktor družbe Količevo karton, je bil nedvo-umen. Lani so smetano pojedli država in trije trgovci. Embalažna panoga pa zares komaj živi. In tudi jutri je bolj siv. Še bolj siva, no, meglena je zgodba o okoljskih taksah. Objavljamo dosje, v čigav žep so romali presežki od preveč pobranih taks. V žep? Ne. V občinske proračune, v okoljske naložbe. Drugo vprašanje pa je, kot pravi ena izmed okoljskih delavk, zakaj so glavni igralci prej začeli prati perilo v javnosti, preden so se pogovorili, kaj je treba popraviti v sistemu obdavčenja zaradi onesnaževanja okolja.

Jože Volfand,glavni urednik

EOL-37-februar-February-084 Vsebina

Impresum Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics - izdala in založila / published and issued by: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: JožeVolfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa Čanji – prelom in grafična priprava / Layout and graphic design: Andrej Mohorič, s.p. – tisk / Printed by: Eurograf, Velenje – oglasno trženje / Marketing: fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)Uredniški odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Lucija Jukić Soršak (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Gorenje d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos).Celje, februar/ February 2008Revija je brezplačna.

37Embalaža - okolje - Logistika / Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko, št. VIII/37, februar 2008Packaging - Environment - Logistics/ Specialist magazine for packaging , environment and logistics, Issue VIII/37, February 2008

Vsebina / Contents

10 Slovenski proizvod, svetovna novostA slovenian product and the first of its kind in the world

12 Okrogla miza: smetano je lani snedla država ter trije trgovciThe Government and Three Retailers Took the Cream Last Year

16 Novi materiali, vrnitev k starimNew Materials and a Return to the Old

18 Pakiranje s posebnim znanjemSpecial Knowledge about Packing

22 Slovenija je zamudila pravi trenutek za vinjeteSlovenia has missed the right moment for vignettes

25 10 trendov pri postopkih pakiranjaTen Trends in Packing Methods

29 V Kopru bo zelena lukaThe future green port of Koper

32 Presežke so porabile občine za naložbeThe municipalities invested the surpulus

36 V Sloveniji zakonito obratuje le BarjeBarje is the Only Legally Valid Landfill in Slovenia

39 Zbiranje bioloških odpadkov dobiva jasne okvirje

42 Agenda 21 je skoraj pozabljenaAgenda 21 is nearly forgotten

EOL-37-februar-February-08 5Novosti

KRATKO,ZANIMIVO

5Novosti

Sejem INPAK bo v avgustuNamesto v marcu bo 16. sejem embalaže, tehnike, pakiranja, logistike, trgovine in tr-žnega komuniciranja od 23. do 29. avgusta 2008. Organizator, Pomurski sejem, se je tako odločil, ker je na osnovi prijav preso-dil, da v marčevskem terminu sejem ne bi »prinesel pričakovanega učinka razstavljav-cem in obiskovalcem.« Bienalni sejem IN-PAK bo potekal kot poseben salon v okviru 46. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Salonu INPAK bo namenjena nova hala A3. V njej bo poleg poslovne razstave tudi razstava vseh izdel-kov, ki sodelujejo na natečaju 32. slovenski oskar za embalažo.Vodstvo sejma je ugotovilo, da so bila med prijavljenimi na marčevski sejem INPAK predvsem podjetja, ki so ponudniki emba-laže in tehnike pakiranja za področje živil-stva. Združitev INPAKA s kmetijsko-živil-skim sejmom, menijo v Pomurskem sejmu, bo dala več sinergičnih učinkov in zadovolj-stva razstavljavcem, saj kmetijsko-živilski sejem obišče več kot 130.000 obiskovalcev. Takšen obisk bo za razstavljavce embalaže nedvomno bolj zanimiv.Na 32. natečaj za slovenskega oskarja za embalažo so prejeli 15 prijav iz Slovenije in Hrvaške. Podelitev oskarjev za embalažo bo na posebni slovesnosti v marcu v Gornji Radgoni.

Evropski okoljski ministri na BrduNekatera okoljska srečanja v času sloven-skega predsedovanja Svetu EU bodo zago-tovo vzbudila veliko pozornost. Najbolj ne-dvomno neformalno srečanje ministrov za okolje 11. in 12. aprila, od 27. do 30. aprila pa neformalni sestanek atašejev za okolje. Med glavne dogodke je uvrščen tudi sesta-nek generalnih direktorjev EU za urbani ra-zvoj in teritorialne kohezije, med spremne pa konferenca Odzivanje na spremembe v okolju – od besed k dejanjem. Okoljska politika EU temelji na treh temelj-nih načelih: preprečevanje je boljše kakor čiščenje, kar pomeni, da je boljše odpraviti onesnaževanje pri viru, kakor pa se ukvarja-ti s posledicami; onesnaževalci morajo pla-čati za onesnaževanje, ki ga povzročijo; če karkoli močno kaže na nastanek okoljskega problema, se sprejmejo previdnostni ukrepi tudi brez dokončne znanstvene potrditve.V okoljskem akcijskem programu EU do leta 2012, povzema ga bilten MOP-a, so navede-ne štiri prednostne naloge: podnebne spre-membe, narava in biotska raznovrstnost, okolje in zdravje ter kakovost življenja ter naravni viri in odpadki, pri čemer naj bi bila v ospredju povečana raba obnovljivih virov, več recikliranja in boljše ravnanje z ostanki odpadkov.

Nov revolucionaren klinično preverjen antimikrobni izdelekM&H so inovatorji na področju izdelovanja steklenic, plastičnih posod in lončkov. Klinično je dokazano, da njihov novi izdelek učinkovito ustavi prenos zelo širokega spektra bakterij, tudi MRSA in E. Coli. Njihovim novim stekleničkam je dodano ionsko srebro, ki onemogoča razvoj plesni in v 24 urah uniči 99,99 odstotkov bakterij. Kadar bakterija pride v stik s površino, je takoj izpostavljena ionskemu srebru, ki bakterijski celici onemogoča, da se zapre. S tem pa ji tudi preprečuje možnost razmnoževanja in tako v kratkem času celica umre. Srebro je učinkovito skozi celotno življenjsko dobo izdelka. Steklenička bo naprodaj po konkurenčni ceni in je idealna za shranjevanje kozmetičnih izdelkov ter izdelkov za osebno nego.

Union v novih steklenicah in novih zabojihUnion je odslej v drugačni, bolj konkurenčni embalaži. Zaboj za 20 pollitrskih steklenic bo rdeče barve, ne rumene barve. Po 40 zabojev bo odslej tudi na EURO paleti. Poleg zaboja so v Pivovarni Union zamenjali še celoten asortiman unionskih steklenic. Z zdajšnje pollitrske NRW-embalaže so prešli na trendovsko in bolj moderno obliko LN (long neck), ki je v svetu piva bolj poznana, predvsem pa bolj moderna. Dosedanje rjave steklenice bodo zamenjali z novimi zelenimi steklenicami. V času uvajanja nove embalaže bo Pivovarna Union zamenjevala obstoječe Union rumene NRW-zaboje in rjave pollitrske NRW-steklenice z novimi rdečimi zaboji in novimi zelenimi pollitrskimi LN-steklenicami v razmerju 1:1. Zamenjava bo potekala do konca julija 2008. Potrošniki bodo ob vsakem novem nakupu piva v zaboju prejeli novo embalažo na vseh prodajnih mestih. Hkrati z zamenjavo embalaže so se v Pivovarni Union odločili tudi za spremembo podobe blagovne znamke Union. Najbolj prepoznavno Union pivo bo sedaj na trgu kot Union svetlo pivo, Črni baron bodo tržili kot Union temno pivo, Uni brez alkohola kot Union brezalkoholno pivo, dodatno ponudbo najvišjega razreda pa bo predstavljal novi izdelek Union Premium.

EOL-37-februar-February-086 NovostiNovosti6

KRATKO,ZANIMIVOOkolje & prostor predvsem o okoljskih nalogah EUOkolje & prostor, informativni bilten Mi-nistrstva za okolje in prostor, v januarski številki predvsem poudarja okoljske teme, ki bodo v ospredju v času, ko bo do konca junija Slovenija predsedovala Svetu EU. Mi-nister Janez Podobnik v uvodniku na prvo mesto postavlja podnebne spremembe. Po njegovem podnebne spremembe postajajo ne le z okoljskega, temveč tudi s širšega ener-getskega, razvojnega, tehnološkega in druž-beno-varstvenega vidika eden najpomemb-nejših izzivov za človeštvo. Med drugim zapiše: Države članice EU, in v prvem polle-tju 2008 še posebej predsedujočo Slovenijo, čakajo na tem področju številne naloge, in sicer tako na področju politik EU in ukre-pov zmanjševanja emisij toplogrednih pli-nov kakor tudi na področju mednarodnega pogajalskega procesa za sklenitev celovitega globalnega sporazuma o spoprijemanju s podnebnimi spremembami po letu 2012. Na področju politik EU bomo obravnavali delitev prispevka držav članic k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, prenovo sheme za trgovanje z emisijami in vključevanje zračnega prometa vanjo, zakonska določi-la za zajemanje in skladiščenje ogljikovega dioksida, trajnostnega gospodarjenja z goz-dovi, posebno vroča tema v tem okviru pa je potreba EU po zmanjšanju emisij CO2 iz avtomobilov. Naše skupno prizadevanje je, da bi omejili rast svetovne temperature na 2 stopinji, s čimer bi se izognili najhujšim katastrofam. Sicer pa se bo do konca junija zvrstilo kar 17 glavnih in spremnih okoljskih dogodkov oziroma strokovnih srečanj, večinoma na Brdu, na katerih bo EU poskušala odgovo-riti na ključne izzive, pred katerimi je civili-zacija 21. stoletja.

Skupina Sibo-G z novimi posliBoštjan Šifrar, direktor podjetja Sibo-G s sedežem v Škofji Loki, uresničuje napovedi. Eden največjih evropskih proizvajalcev pla-stičnih zamaškov in tehničnih komponent za gospodinjske aparate, načrtuje letos za 19 milijonov evrov prihodkov. Lani so našteli 11 milijonov, je pa res, da jim uspevajo veli-ki posli. Podpisali so pogodbo s farmacevt-sko multinacionalko Glaxo Smith Klim, kar jim bo letos podvojilo prodajo, nova nalož-ba pa pomeni tudi nove zaposlitve, in sicer 40 novih delovnih mest, tako da bodo letos zaposlovali že 180 delavcev. Skupina Sibo-G izvaža v 31 držav.

Terme Snovik z EU marjeticoZnak za okolje EU za turistične namestitve, EU marjetico, so kot prvo slovensko turi-stično podjetje prejele Terme Snovik. EU marjetico za turistične namestitve pridobijo podjetja, ki si prizadevajo za manjše one-

Življenjska energija iz stekleničkeOznaka Diesel ne pomeni nujno go-riva za motorje. Gerresheimerjeve stekleničke so namreč napolnjene z gorivom za življenje! Svetovno znana blagovna znamka Di-esel je predstavila svoj nov parfum za ženske in moške v sodobno oblikova-nih oblečenih stekleničkah. Plitvi ste-klenički, oblikovani v retro stilu, sta tako za moške kot ženske privržence Diesla skorajda enaki. Moška je od vratu navzdol oblečena v rustikalno, usnju podobno oblačilo, ženska pa v skrivnosten pleten ovoj, ki pa več razkriva kot prekriva. Za otip prijetna embalaža tako že na prvi pogled raz-kriva svojo igrivo, mladostno in krea-tivno naravo, ki ljubi detajle, modo in individualnost.

Lättin »Knick Knack« dvojčekUnilever je trgu predstavil novo inovativno embalažo za svojo margarino Lätta. S termičnim obliko-vanjem in pred-tiskom je Bebo Plastik izdelal zanimivo dvojno pakiranje, ki s perforiranim robom združuje dve sicer samostojni 100 gramski banjici. Ko odtrgamo eno polovico, druga ostane zaprta, s čemer se podaljšata svežina in uporabnost izdelka.Novo dvojno pakiranje margarine je namenjeno predvsem vse številnejšim enočlanskim gospodinj-stvom, za katere je lahko nakup večjega pakiranja margarine zaradi krajšega roka uporabe odprtega izdelka neekonomična odločitev. Bebo Plastic je glavni dobavitelj tudi drugih velikosti embalaže za Unileverjevo Lätto, v konceptu zadnje inovacije pa sta se privlačnemu izgledu pridružila še priročnost in uporabnost.

EOL-37-februar-February-08 7Novosti 7Novosti

KRATKO,ZANIMIVOsnaževanje zraka, za varčnejšo porabo ener-gije in ostalih naravnih virov ter za manjše onesnaževanje okolja. Ivan Hribar, direktor Term Snovik, je ob prejemu plakete dejal, da se v podjetju zavedajo bogastva narave, ki jih obdaja, zato so »krenili na pot ohra-njanja zelenega, čistega in zdravega okolja«. EU marjetica pomeni konkurenčno pred-nost na turističnem trgu, zato so predstav-niki države na slovesnosti izrazili upanje, da bodo Terme Snovik dobile posnemovalce.

Nova knjiga o embalažiSlovenski knjižni trg se ne more pohvaliti s knjižnimi novostmi domačih avtorjev o em-balaži. Zato bo strokovna javnost zagotovo pozorno spremljala in analizirala knjigo dr. Gregorja Adamiča Embalaža in varstvo okolja – zahteve, smernice in podjetniške priložnosti. Mariborska založba Pivec je prepričana, da bo knjiga zaradi aktualnosti in celovitosti pristopa pri obravnavi proble-matike vzbudila pozornost pri stroki, a tudi pri drugih uporabnikih, zlasti v gospodar-stvu in šolstvu.Avtor se je na več kot 300 straneh lotil vseh problemov in pojmov o embalaži – od osnovnih pojmov embalaže in zgodovine embalaže ter njenega družbenoekonom-skega pomena in funkcij, ki jih ima. Nekaj naslovov: Dejavniki poškodb pakirnih iz-delkov, Stroški embalaže in pakiranja, Em-balažni materiali, Posebne vrste embalaže in drugi. Osrednji del knjige je namenjen poglavju Embalaža in okolje, kjer je avtorje-vo izhodišče, da je potreben celovit pristop podjetniškega varstva okolja. Piše o vplivih izdelkov na okolje, o večplastnosti okoljske problematike embalaže, o zaznavanju okolj-ske problematike embalaže pri porabnikih, o embalaži in surovinskih virih, o reciklaži odpadne embalaže, o vračljivi embalaži, pa tudi o sežiganju odpadne embalaže. V okolj-skem delu avtor piše še o kompostiranju odpadne embalaže, o ekodizajnu embalaže, o okolju najprimernejši embalaži, o sistem-skem pristopu pri reševanju problematike odpadne embalaže in o drugem.Prav interdisciplinarna obravnava embalaže je največja vrednost knjige, ki bo, kot napo-veduje založba, izšla v teh dneh. Avtor dr. Gregor Radonjič je diplomiral in doktoriral na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnolo-gijo Univerze v Mariboru in je izredni pro-fesor za področje znanost o blagu in tehno-logijah na Ekonomsko-poslovni fakulteti.

V pripravi je publikacija o IPPC dovoljenjihSlovenija ni izjema med članicami EU in prav tako kot nekatere druge države zamu-ja pri izvajanju direktive IPPC (Integrated Pollution Prevention Control). Direktiva zahteva celovito preprečevanje onesnaže-vanja okolja v podjetjih, zamenjavo nepri-merne tehnologije s trajnostno neoporečno,

Olive in kumarice odslej tudi v plastičnih kozarcih

Španski proizvajalec namiznih oliv in ostalih prehrambenih izdelkov Grupo Angel Camacho je na trgu predstavil inovativno plastično emba-lažo. Dosedanje steklene kozarce so tako nado-mestili z bolj varno, priročno, uporabno in tudi cenejšo embalažo.Plastični kozarec 'Thermic Ultra', ki ga izdeluje podjetje Containers Corby, ima številne predno-sti. Je lažji po teži in lažji za rokovanje za končne uporabnike. Pomembno prednost predstavljajo tudi nižji stroški za transport, sploh pri izvozu izdelkov. Material prenese visoke temperature pasteriziranja in steriliziranja.Družinsko podjetje Grupo Angel Camacho iz okolice Seville je največji svetovni proizvajalec namiznih oliv. Na trgu so že več kot 110 let, da-nes pa upravljajo kar nekaj podjetij in tovarn v domovini ter v ZDA, Angliji in na Poljskem.

Sladko presenečenje vam pošilja … pošta!Če kdo razume koristi direktne pošte, potem je to pošta. Ta prenosni računal-nik, izdelan iz kartona in s čokoladnimi tipkami, resnično izstopa med množico različnih poštnih pošiljk. In natančno to je Swiss Post tudi želela doseči. Na ovitku čokoladic najdemo informa-cije o storitvah pošte, ko pa slastnih tipk enkrat zmanjka, sladkosnedneže čaka povabilo za sodelovanje v nagradni igri. Glavna nagrada, v kateri lahko sodelujete na spletni strani pošte, pa je seveda čisto pravi prenosni računalnik.Švicarska pošta pri tovrstnih projektih so-deluje s podjetjem Huber PrintPack, ki je specializirano za področje direktne pošte, od ideje do izvedbe in distribucije.

Duh s senzualnimi oblinamiPodjetje Axilone je predstavilo novo embalažo, v katero je »ujelo« duha Christine Aguilera. Ste-klenica v obliki zapeljivih oblin je obdana s čip-ko, ki objame zapiralo. Zanimiva kombinacija materialov, oblik in vodja …

EOL-37-februar-February-088 Novosti

KRATKO,ZANIMIVOurediti morajo ravnanje z energijo, odpadki, odplakami z emisijami v ozračje, prometom in varnostjo pri delu. Na osnovi direktive morajo podjetja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Lani je v Sloveniji Agencijo RS za okolje zaprosilo za pridobitev okolje-varstvenega dovoljenja 189 upravljavcev okoljsko problematičnih naprav. Kljub do-ločenemu roku in desetletnemu prehodne-mu obdobju je bilo v Sloveniji izdanih 25 okoljevarstvenih dovoljenj. Implementacija direktive IPPC je počasna, zamujajo podje-tja, kritike letijo tudi na ARSO. V primeru, da podjetja ne bodo pravočasno pridobila okoljevarstvenega dovoljenja, lahko MOP celo izda odločbo o prenehanju delovanja naprave.Kljub zamudam in težavam, na katere na-letijo podjetja, ki morajo pridobiti okolje-varstveno dovoljenje, pa je v Sloveniji nekaj zanimivih primerov dobre okoljske prakse tudi pri izvajanju direktive IPPC. Informa-tivna strokovna publikacija, ki bo predsta-vila dosedanje rezultate pri implementaciji direktive IPPC v Sloveniji s primerjavo z drugimi članicami EU, bo opozorila na ključna strokovna vprašanja in usmeritve, a poudarila tudi primere dobre prakse. Kot kažejo prvi odmevi, bo za uporabnike zelo dobrodošla. Fit media pripravlja publika-cijo v sodelovanju z ARSO. Poleg uvodnih strokovnih prispevkov (dr. Jože Roth, Janja Leban, dr. Lučka Kajfež Bogataj in drugi) in številnih informacij bodo v osrednjem delu publikacije navedeni primeri dobre prakse tistih podjetij, ki so že pridobili okoljevar-stveno dovoljenje ali pa ga morajo pridobi-ti in so sredi izvajanja zahtevnih okoljskih programov ali upoštevanja ISO standardov. V publikaciji bodo navedeni tudi tisti obrati oziroma podjetja, ki morajo prav tako pri-dobiti okoljevarstveno dovoljenje, ker zaradi skladiščenja in uporabe nevarnih snovi ali kemikalij pomenijo tveganje, a tudi nevar-nost za okolje. Na koncu publikacije bodo dobili svoje mesto tudi centri za ravnanje z odpadki v Sloveniji.Publikacija ne bo namenjena samo podje-tjem, pooblaščencem za varstvo okolja in tistim, ki so v gospodarstvu odgovorni za izpolnjevanje vse ostrejših okoljskih zahtev, pač pa tudi lokalnim skupnostim, strokov-nim, izobraževalnim in okoljskim institu-cijam, državnim organom, organom EU, medijem in drugim. Publikacija bo dvoje-zična.Založnik Fit media načrtuje izid publikaci-je konec maja, torej še v času slovenskega predsedovanja Svetu EU.

Akcija Zemljo so nam posodili otrociAgencija RS za okolje in Zveza prijateljev mladine Slovenije bosta letošnjo akcijo oza-veščanja o pomenu ohranjanja naravnega okolja z naslovom Zemljo so nam posodili

Iggesund radikalno zmanjšal porabo fosilnih gorivIggesund Bruk, proizvajalec Invercota, je porabo fosilnih goriv in s tem izpusta ogljikovega dioksida v zrak zmanjšal kar za tri četrtine. Radikalno zmanjšanje je posledica natančne energijske ocene in investicij v skupni višini okoli 10,5 milijona evrov. Za okolje pomeni isto olajšanje kot če bi iz pro-meta izločili 20 tisoč avtomobilov, ki letno prevozijo vsak po 15 tisoč kilometrov!A kot pravi Klas Simes, energijski koordinator, so njihovi cilji še dosti bolj visoko leteči. Načrtujejo namreč postopne spremembe, katerih končni cilj bo popolno prenehanje uporabe fosilnih goriv in samozadostnost pri proizvodnji električne energije.V družbi imajo izdelan dolgoročni okoljevarstveni program in pri sprejemanju odločitev za morebi-tne nove investicije vedno upoštevajo tudi okoljski vidik. A ni samo skrb za okolje tista, ki jih vodi pri njihovih odločitvah. Na tovrstno poslovno usmeritev namreč vpliva tudi dejstvo, da so stroški energije vedno višji.

Tudi do četrtine nižji stroški embalažePodjetji BASF in ALPLA sta razvili plastenke za mleko in jogurte iz polistirena, ki se je po podatkih proizvajalca izkazal za zelo hvaležen embalažni material. Polistiren tipa BX 3580, ki so ga optimizirali posebej za ta tip embalaže, se lahko uporablja na enakih polnilnih strojih kot PET. Bistvena prednost, ki je za proizvajalce zelo dobrodošla, pa je, da lahko zaradi nižje go-stote polistirena v primerjavi s PET-om stroške znižajo tudi do četrtine. Testne izdelke je podje-tje BASF predstavilo skupaj z novim plastičnim materialom Styrolux® HS 70, ki so ga uporabili za izdelavo skrčljivih filmov. Ta zelo transparen-ten polimer ima visoko maksimalno skrčljivost, zato se lepo prilaga tudi zelo nenavadno obliko-vanim izdelkom.

9

KRATKO,ZANIMIVOotroci končali s slavnostno akademijo 22. apri-la, to je na Dan zemlje. Akcija je med mladimi naletela na zelo velik odmev. Učenci osnovnih in srednjih šol so pripravili odlične projekte nominacij, odlikovali pa so se tudi v razisko-valnem delu projekta. Udeležencem akcije so se pridružile slovenske Eko šole.

Lani sta organizatorja prejela nominacije 74 pravnih in fizičnih oseb, letos jih pričakujejo več. Nominacije bodo zbirali do konca marca. Obravnavala jih bo komisija, ki jo bo sestavljalo pet strokovnjakov ARSO in pet srednješolcev. V želji, da šole še bolj stimulirajo za sodelovanje v akciji Zemljo so nam posodili otroci, so tek-movanju dodali dve novi kategoriji nagrajen-cev. Prva je kategorija za najaktivnejšo šolo na področju ohranjanja naravnega okolja, druga pa posebna nagrada za najboljše pripravljeno animacijo.Lanski nagrajenci akcije Zemljo so nam poso-dili otroci so bili CGP, cestno in gradbeno pod-jetje Novo mesto v kategoriji manjšega obreme-njevanja zemlje z odpadki, Krka Novo mesto za zmanjševanje obremenjevanja voda, Matjaž Če-mažar, direktor razvoja v podjetju Domel za vi-zijo razvoja vodikovih tehnologij pri zmanjšanju obremenjevanja zraka ter Turistični podmladek osnovne šole Slivnica pri Celju za promocijo ohranjanja naravnega okolja. Zmagovalec ak-cije Zemljo so nam posodili otroci leta 2007 je bilo podjetje Logarska dolina, podjetje za razvoj Logarske doline iz Solčave. Nagrajenci prejmejo skulpturo, ki simbolizira različna področja de-lovanja nagrajencev. Izdelala jih je umetniška akademija Famul Stuart – akademija uporabnih umetnosti.Dr. Silvo Žlebir, generalni direktor ARSO, je ob začetku letošnje akcije dejal, da z njo izpolnjuje-jo tudi del poslanstva Agencije RS za okolje na področju sistematičnega ozaveščanja javnosti o okoljskih temah.

Loči me – zate gre!Celjske srednje šole svoje okoljske aktivnosti združujejo v mrežni razvojni projekt z zgovor-

nim sloganom Loči me – zate gre. V skupni pro-jekt so se pred pol leta povezale Gimnazija Celje center - kot nosilka projekta, Poslovno-komer-cialna šola, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, v projekt pa se vključujejo tudi zunanji partnerji: Mestna občina Celje, Javne naprave, javno podjetje d.o.o., Ekoplus d.o.o. in Fit me-

dia d.o.o. Dijaki na omenjenih srednjih šolah so v januarju 2008 že uvedli ločeno zbiranje odpadkov, ki ga uspešno pro-movirajo - tudi z nagrajenimi promocijskimi videospoti, po osnovnih šolah vodijo likovne delavnice izde-lave nakita iz različnih upo-rabnih odpad-kov, pripravili so

pravljico Jurček in packarija, ki jo predstavljajo po vrtcih, do konca šolskega leta pa pripravljajo še dva velika dogodka za širšo javnost. »Temelj-ni cilj projekta Loči me – zate gre, ki ga je pod-prl tudi Zavod za šolstvo Republike Slovenije, s katerim se vključujejo v mednarodni projekt Ekošola, kot način življenja, je zgraditi celovit način izobraževanja za trajnostni razvoj,« po-jasnjuje vodja projekta Barbara E. Hernavs.

Znani nominiranci za 32. slovenski oskar za embalažoV organizaciji Pomurskega sejma in pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije so v Gornji Rad-goni izvedli strokovno ocenjevanje za 32. slovenski oskar za embalažo. Na njem je s 24 izdelki sodelovalo 15 prijaviteljev iz Slovenije in Hr-vaške. Predsednik strokovne žirije je bil doc. dr. Andrej Plestenjak, Bioteh-niška fakulteta Ljubljana, člani pa: Jani Bavčer, Arsenal d.o.o. Ljublja-na, dr. Vera Rutar, Inštitut za celu-lozo in papir, Ljubljana, dr. sc. Kata Galić, red. prof., Prehrambeno bio-tehnološki fakultet Zagreb in doc. Klementina Možina, Naravoslovno-tehniška fakulteta Ljubljana.

Izdelki, ki jih je strokovna žirija nominirala za naslov 32. slovenski oskar za embalažo 2008, so bili po abecednem vrstnem redu prijavi-telja naslednji: Sestavljiva in perso-nalizirana embalaža, prijavitelj in

avtorstvo: AV studio d.o.o. Velenje; Embalaža za družino izdelkov blagovne znamke Guerilla (steklenice, transportna škatla, darilna škatla, darilna vrečka, etiketa, vizitka, zgibanka, svinč-niki, majice), prijavitelj in avtorstvo: Bons d.o.o. Ljubljana; Kontejner tip: Atom 20' OHT Type A RS, prijavitelj in avtorstvo: Container d.o.o. Ce-lje; Pullus, prijavitelj in avtorstvo: Kraft & Werk d.o.o. Maribor; Griotte desert 102 g, prijavitelj in avtorstvo: Kraš d.d. Zagreb, Hrvaška; Septolete pastile, prijavitelj: Krka, d.d. Novo Mesto, avtor-stvo: Movera, Votan Leo Burnet; Modelčki, pri-javitelj: Mediamix, d.o.o. Maribor, avtor: Matej Borin; Radenska Classic 0,25 l In 0,5 l, Raden-ska Naturelle 0,25 l In 0,5 l, prijavitelj: Radenska d.d. Radenci, avtor: Matjaž Zorc, Radenska d.d. Radenci; Hologramska dekorativna pločevinka za vino, prijavitelj in avtorstvo: Saturnus, Vogel & Not d.d. Ljubljana; Maslinovo ulje ekstra dje-vičansko, aroma limun, 0,2 l, prijavitelj: Stella Croatica, Split, Hrvaška, avtorja modela: prof. Viktor Popović in prof. Melita Polić; Costella, 1,5 l in 0,5 l z vsemi izdelki v družini, prijavitelj: Uskok d.d. Vas, avtor modela: samostojni obli-kovalec Robi Dovjak in Transportno prodajna embalaža za paštete Disney, Valkarton d.d., Lo-gatec, avtor modela: Romana Zakrajšek, Valkar-ton d.d., Logatec Nominirance in prejemnike naslova 32. sloven-ski oskar za embalažo bodo razglasili 1. aprila 2008 na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni. Na 46. mednarodnem kmetijsko-živilskem sej-mu od 23. do 29. avgusta v Gornji Radgoni pa bo v okviru posebnega salona INPAK posebna razstava vseh izdelkov, ki so sodelovali na nate-čaju 32. slovenski oskar za embalažo.

EOL-37-februar-February-08 Novosti

Dijaki o sicer resni temi malo manj resno

10 Obraz

Slovenski proizvod, svetovna novost

OBRAZ

BlueTraker je svetovna novost. Proizvod celjskega podjetja EMA, ki je najprej prepričalo svetovno navtično javnost na sejmu METS 2007 v Amsterdamu. Tam je bila svetovna premiera izdelkov BlueTraker VMS in BlueTraker 2200, transponderjev, ki ju je sejemska žirija zaradi njune odličnosti nominirala za nagrado DAME. Med sedmimi izbranimi proizvodi (med 1130 razstavljavci) naša naprava sicer ni zmagala, pravi Zlatko Mastnak, direktor podjetja EMA, toda začela se je nova zgodba v našem razvoju. Gre za razvojni zasuk, ki pomeni, da smo se od distributerja uvoženih tehnologij za označevanje izdelkov in embalaže spremenili v igralca svetovnih ambicij z družino hibridnih transponderjev. Z našim znanjem, ki je rezultat inovativnega timskega in dveletnega dela, smo že na svetovnem trgu.

Mastnak, s tem ne bi bil zadovoljen. Uvažali smo visoke tehnologije, bili partner tehnološko najrazvitejših svetovnih družb in vedeli, da bi bili brez našega znanja kot dodane vrednosti le statisti na trgu.

Vrata v podjetja, ki so se odločala za sledljivost, za identifikacijo v organizaciji celotne proizvodnje in logistike, so jim odpirale celovite tehnološke rešitve. Zato so naročnikom ponujali sistemske rešitve in nastopali kot sistemski integrator: ponudnik opreme, znanja, poprodajnih storitev in kot proizvajalec. Odločili so se tudi za lastno proizvodnjo repromateriala in se med drugim v proizvodnji etiket uvrščajo med večje proizvajalce v Sloveniji. Letno potrebujemo za proizvodnjo predtiskanih etiket 320.000m2 papirja. To je papir za samolepljive etikete. Tovrstno proizvodnjo razvijamo štiri leta, naš pomemben partner pa je na primer Radenska. Paleta uporabnikov ni majhna, razlaga Zlatko Mastnak, toda slovenski trg je za etikete za označevanje s črtno kodo majhen. Specializirali smo se za zelo majhne etikete, za elektronsko industrijo, za parfumerije. Za svetovni trg se nismo odločili, to bi bil prevelik zalogaj. Za naše etikete potrebujemo zelo precizen tisk. Proizvodnjo vsako leto povečujemo za 20 % in

lepo dopolnjuje naš celotni program. Etikete pa niso edini proizvod, ki ga trg čedalje bolj rabi. V Mirni na Dolenjskem so soustanovitelji podjetja Xilon za proizvodnjo termotransfer trakov. Potrebujejo jih v proizvodnji oziroma tisku etiket. Vse, kar ustvarimo z lastnim znanjem novega, je podpora sledljivosti v proizvodnji označevanja izdelkov in embalaže, se spominja inovacij Zlatko Mastnak. Tudi ko smo leta 1999 dodali v naši ponudbi še brezžična omrežja, gre za postavitev infrastrukturnih anten v skladiščih in s tem za prenose podatkov, smo se zavedali, da je to nov korak v sledljivosti. Komponente smo kupili v ZDA, naše znanje so bile meritve, postavitve, sistemi, omrežja. V Luki Koper smo opremili terminal za razsuti tovor, v Radenski pa smo zagotovili radijski signal v skladiščih za potrebe brezžičnega poslovanja. Morda smo s temi proizvodi že nakazali, da v logistiki in transportu ne gre več le za označevanje, pač pa za nekaj več. Za geolokacijo.Zlatko Mastnak je vodil tim, ki je iskal priložnost na svetovnem trgu s povsem novim proizvodom. Odločili smo se za novo razvojno poglavje v podjetju, za lasten razvoj tehnološke platforme. Naš cilj, poudarja, je bil proizvesti elektronsko napravo oziroma opremo za sledenje vozil in plovil, za spremljanje,

EOL-37-februar-February-08

Kaj se je zgodilo? EMA seveda ni od včeraj. Zlatko Mastnak, podjetni in raziskovalni direk-tor ter lastnik podjetje EMA, v Celju ni neznan obraz v embalažni panogi. Začel je že leta 1990, kot mikro podjetje, kot agent za transfer tehno-logij oziroma opreme, ki jo je industrija potre-bovala za označevanje izdelkov. Agent, posre-dnik, samo distributer? To ne, odgovarja Zlatko

Zlatko MastnakFoto

: She

rpa

EOL-37-februar-February-08 11Obraz

opazovanje in nadzor geografske lokacije ladje, ribiške ali čarterske flote. BlueTraker VMS in Blue Traker 2200 sta izdelka, svetovni novosti, to lahko rečem brez samohvale, v družini hibridnih transponderjev. Transponder je naprava, ki se uporablja pri brezžičnem prenosu podatkov z različnih senzorjev, ki se nahajajo na plovilu ali vozilu. Omogoča prenos podatkov preko satelitov Iridium in preko mobilnega radijskega sistema. V vsakem trenutku daje podatke, ki jih potrebuje in zahteva naročnik. Naprava upošteva evropske direktive in standarde. Prav ta kombinacija – prenos podatkov preko GPRS mobilnega omrežja, z avtomatskim preklopom na satelit, ko je plovilo daleč od obale, je naša velika konkurenčna prednost, meni Zlatko Mastnak. Stroški so manjši, manj je več, kot poudarjajo v sloganu.

Zato so dobili večmilijonski posel na Hrvaškem. Na mednarodnem razpisu so bili izbrani, čeprav njihova ponudba ni bila najcenejša. Toda komisija je ugotovila, da nihče ne izpolnjuje razpisanih pogojev. EMA je ponudila najboljšo napravo, najboljši sistem in sedaj opremlja 300 ladij. Gre za dolgoročen posel, za stalne nabave v obdobju treh do petih let, letos pa Hrvaška napoveduje nov razpis za 400 ladij.

Kaj pa Slovenija?Ta zgodba, se nasmeji Zlatko Mastnak, zasluži poseben zapis. Z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se tožimo. Naročilo smo realizirali, sistem postavili, podatke pošiljali oziroma posredovali štiri mesece. Gre

seveda za samo 7 ladij. Toda, ko bi moralo Ministrstvo poravnati račune za posredovanje podatkov, so se umaknili, češ da nimajo denarja. Delajo amatersko.

In prodor na globalni trg? To zdaj počnejo. Njihovi agenti že delajo v Nemčiji in na Švedskem, vzpostavljajo kontakte s Španijo, predstavnika imajo v Čilu. Države z močnimi flotami za proizvod že vedo, prodor na amsterdamskem METS-u jih je postavil na svetovni trg. Dodatno jih je podprla EU z novimi usmeritvami. Najprej je zahtevala ustrezno sledenje ladij, ki so večje kot 15 m, zdaj pa zahtevajo še enako opremljena plovila, ki so velika od 12-15 metrov.

To je zares velika tržna niša, ugotavlja Zlatko Mastnak.Produkt BlueTraker sodi v prvo proizvodno linijo, v drugo pa sistem za sledenje in upravljanje kontejnerjev za industrijske odpadke. Ključni del sistema je majhen transponder ConTag, ki ga pritrdijo na kovinski kontejner za odpadke. Na tovornjaku, ki vozi kontejner, pa WheelTraker (naprava za daljinski prenos podatkov preko GPRS omrežja) vsak trenutek brezžično preverja povezavo s ConTag-om in oddaja nadzornemu centru identifikacijsko številko kontejnerja, ki ga prevaža in kje se vozilo in kontejner ta trenutek nahajata. Pa seveda, kje je bil kontejner naložen in kje razložen ...Dinos d.d. je že naročil in instaliral celoten sistem sledenja kovinskih kontejnerjev. Ima 3.500 kontejnerjev opremljenih s transponderji ConTag, velikosti škatlice vžigalic ... Zanima se

tudi Surovina. Tudi tej produktni liniji se torej kaže tržna priložnostRes, priložnost je velika. EMA se bo razširila, zaposlila nove delavce, decembra 2006 jih je bilo 18, zdaj jih je 32 in na novo zaposlujejo. Razmišljamo tudi o novih poslovnih in proizvodnih prostorih. Rast jo zahteva, napoveduje Zlatko Mastnak, ki ve, da bo prišlo do takšnega razvojnega preskoka ne po naključju, ampak da ga je dala sinergija razvojnih iskanj in lastnega znanja.

A Slovenian Product and the First of its Kind in the WorldThe BlueTraker is the first of its kind. This product, from the Celje based EMA company, made its first appearance before the interna-tional nautical community at the 2007 METS fair in Amsterdam. The fair saw the world premiere of the BlueTraker VMS and the BlueTraker 2200 and, due to their excellence, these two transponders were nominated for the DAME Award by the METS jury. There were seven nominated products (from among 1130 exhibitioners) and our transponders did not win. But, says Zlatko Mastnak, Direc-tor of the EMA company, this still marks the beginning of a new line of development for us. It is a change in development as we have changed from a distributer of imported technologies for marking products and pack-aging into a player with global ambitions and its own family of hybrid transponders. Our knowledge, the result of two years of innova-tive teamwork, has already placed us on the global market.

SLEDENJE ZABOJNIKOVIN VOZILSistem za upravljanjez industrijskimi odpadki

� Avtomatsko odËitavanje stanj manipulacijskih sredstev in vozil

� Virtualna inventura voznega parka in osnovnih sredstev

� Transparentno planiranje in optimizacija delovnih procesov

� EkonomiËnost poslovanja in razvoj novih poslovnih modelov

� Celovite reπitve za sledenjev industriji in logistikiShema delovanja sistema �

Delovanja sistema v praksi �

EMA d.o.o., Mariborska 1, SI - 3000 Celje, tel: 03 42 84 800, fax: 03 42 84 824e-mail: sales@ema.si, www.ema.si

prom

ocija

OKROGLA MIZA

Okrogla miza12

koristila panogi ali ne? Ali je točna ocena, da zaradi ugodne menjave evro-dolar ni bilo toliko čutiti vpliva energije na cene?Rade Mijatović: Za začetek bi se malo vrnil k letoma 2005 in 2006, ko je bil položaj v em-balažni panogi izjemno slab. Proizvodnja in poraba embalaže je bila negativna. Kapacitete

Smetano je lani snedla država ter trije trgovci

Kaj se dogaja s cenami embalaže? Ali so cene embalaže res vplivale na dvig cen prehrane in živil ter s tem na inflacijo? Cvetana Rijavec, direktorica Ljubljanskih mlekarn, je omenjala celo 15 % dvig cen embalaže. Kaj je res? V kakšnem položaju so proizvajalci repromaterialov za embalažo, v kakšnem ponudniki embalaže. Koliko je gospodarska konjunktura izboljšala položaj embalažne panoge, ki se že nekaj let ne more odtrgati od bilančne črte, ki loči rdeče številke od zelenih? Na pogovoru za okroglo mizo so sodelovali Rade Mijatović, direktor Valkartona, Branko Rožič, direktor družbe Količevo karton, Darja Kocjan, direktorica programa embalaže v Fragmatu, Jožef Cvetko, prokurist v Grafemu in Slavko Raspotnik, direktor Rotoprinta. Okroglo mizo je vodil Jože Volfand.

Zanima nas diagnoza razmer v embalažni panogi in, ali je res, da so cene embalaže vplivale na ceno živil? Kaj se torej dogaja s cenami, kaj s cenami repromaterialov. Zanimiva bi bila ocena ekonomskega položaja panoge. Ocene so različne. Nekateri pravijo, da je konjunktura, zdaj pa prehajamo v recesijo. Je konjunktura

so narekovale spremembo politike posameznih embalažerjev in znižanje cen. Borba za proda-no količino je povzročila močno znižanje cen embalaže v letu 2005 in v prvi polovici 2006. Do rahle oživitve povpraševanja je prišlo konec leta 2006 in v začetku leta 2007, kar je vplivalo na to, da so posamezni papirničarji predvsem zaradi slabih rezultatov v teh letih začeli zapi-rati posamezne obrate. To je povzročilo na trgu pomanjkanje ponudbe papirja. Osem, devet obratov papirnic v Evropi je zaprtih, tako da se je začela zelo povečevati cena embalažnega papirja. Cene so zrasle tudi do 40 odstotkov konec leta 2006 in v začetku 2007. Tudi cene kartonov, ampak ne v takem razmerju kot cene embalaže. Potem so se zvišale cene energentov, kar je prav tako vplivalo na višje cene papirja. Prenesti to podražitev na ceno embalaže v celo-ti ni bilo možno. Lahko rečemo, da je bilo sku-pno povečanje cene med 9 in 11 odstotki, kar niti približno ne pokriva podražitev. Če je pri proizvodnji kartonske embalaže strošek papir-ja v finalni ceni 52 do 56 odstotkov produkta, potem nismo pokrili niti polovice podražitve papirja. Pri komercialni embalaži je bilo pove-čanje med 3 in 5 odstotki. To so bili osnovni ra-zlogi. Če pa pogledamo položaj kartonažerjev v tem času, so kartonažna podjetja delala slabo.

EOL-37-februar-February-08Fo

to: B

obo

EOL-37-februar-February-08 13Okrogla miza

Za leto 2007 potemtakem rezultati niso dobri.Rade Mijatović: Glede na to, da je bilo ko-njunkturno leto in je bil obseg proizvodnje bistveno večji, dobri rezultati niso pričakovani. V tem letu smo naredili 12 odstotkov več karto-na, embalaže 5 % več, planirani rezultat pa je za polovico manjši izključno zaradi povišanih cen surovin. V povprečju smo povečali cene za 9 %, morali pa bi jih med 17 in 20 %, da bi lahko pokrili povišanje cen papirja. Da so cene emba-laže generator inflacije, je neresna ugotovitev, ker embalaža pri marsikaterem predelovalcu ne predstavlja niti 1 % v strukturi stroškov. Če govorimo o komercialni embalaži, je bilo to povečanje med 3 in 5 %. Za leto 2007 rezultati niso dobri, ne glede na konjunkturno leto.

Proizvajalce embalaže tepe tudi koncen-tracija lastništva pri kupcih.Rade Mijatović: Tako je. Lastništvo se je kon-centriralo v večje skupine. Na primer, Pivovar-na Laško je bila prej velik, samostojni kupec. Danes so v skupini Fructal, Union, Radenska, Vital, (vsi veliki porabniki embalaže) ker se je lastništvo koncentriralo in zdaj se pogovarja-mo samo z enim nabavnikom za vsa omenje-na podjetja. Pogajalska moč proizvajalcev je v primerjavi z njihovo pogajalsko močjo majh-na, ponudba embalaže na slovenskem trgu pa je večja kot povpraševanje. Po drugi strani imamo na obeh straneh meje dva zelo velika proizvajalca, italijanskega v Vileseju, kar je 20 km od slovenske meje, ki je na nižjem nivoju kakovosti in cen. Na drugi strani je Dunapark, ki ima možnost ponudbe lastnega papirja v sto odstotkih. Pritisk podjetij se pozna, tako da je izjemno težko dvigniti cene, da ne govorim o elektriki, kjer gre za 20 % podražitev.

Proizvajalci kartona ste poslovali bolj-še.Branko Rožič: Začel bom nekoliko širše, da ne bi obravnaval slovenskega trga izolirano, ker je del evropskega in svetovnega. Približno tretjino vse svetovne proizvodnje papirja predstavljajo papirji in kartoni za embalažo. Povpraševanje in ponudba nista usklajeni. Ponudba je višja, kljub temu, da povpraševanje raste za približno 2 % letno. To je pomembno, kajti naše poslova-nje je odvisno od tega, kakšno je to razmerje. V papirništvu je na primer gibanje zalog celuloze v svetovnih pristaniščih glavno gibalo cen. Če te zaloge rastejo, ni nobene možnosti za dvig cen, ne glede na stroške proizvajalcev. Šest slo-venskih papirnic pokriva širok sortiment. Na embalažni strani smo Količevo s premaznimi kartoni,Vevčani z etiketnimi papirji in Radeče z specialnimi kartoni. Kar se tiče evropskih ka-pacitet, se je zgodilo to, kar je povedal gospod Mijatović. Tovarne so se zaprle v Španiji, veli-ko v Italiji, tudi Nemčiji in Skandinaviji. Leto 2006, 2007 je opravilo s poslovno superiorno-stjo Skandinavcev, vključno s Finci. Leto 2007 je povzročilo, da so Skandinavci v resnih teža-vah, kar nekaj vodilnih je v rdečih številkah. Prestrukturiranja, ki so jih napovedali oz. jih že izvajajo dokaj radikalno zajedajo v ustaljena razmerja. Pri proizvodnji kartona je Kitajska v zadnjih letih postala izjemno močan svetovni igralec, saj praktično vsako leto zrasteta dve

novi tovarni. Kapacitete se nedvomno selijo v azijski bazen.Kje je na tem trgu Slovenija?Branko Rožič: Smo del te igre, kajti vsi papir-ničarji smo izvozniki. Vpeti smo v igro cen su-rovin, ki niso slovenske, razen dela lesa. Pri sta-rem papirju smo edini v Evropi, kjer je stopnja porabe starega papirja trikrat večja od količine zbranega starega papirja. Potem je tu energija, ki ima svojo dinamiko, ki je že oplemenitena s strahom in pričakovanji, da je energija lahko samo bistveno dražja, kot je. Skratka, vse to tudi ob polno izkoriščenih kapacitetah, ki jih imamo papirničarji daje preslab rezultat. Ko-ličevo Karton dela običajno 365 dni v letu, 24 ur na dan in tudi lani je bilo tako. Kljub temu, da smo povečali proizvodnjo in prodajo za 4 %, in domiselno izrabljali nekoliko širše tržne možnosti, kot je običajno možno, s tem nismo uspeli nadomestiti izjemne rasti vseh vrst stro-škov in podobno je najbrž tudi v ostalih pa-pirnicah. Prihajamo torej v obdobje, kjer tudi znatno povečanje proizvodnje ne pokriva dviga stroškov, ob tem so cene seveda določene na globalnem trgu. Menim, da slovenske papir-nice nimajo zelo dobrih kart v rokah; za to bi potrebovale bistveno povečanje kapacitet, kar zahteva visoka vlaganja in trči ob vedno hujše okoljske omejitve.

Kljub vsemu pa še vedno poslujete raz-meroma ugodno. Je ta ocena ustrezna ali ne?Branko Rožič: Nedvomno. Naša dodana vre-dnost na zaposlenega, to je naše ključno merilo, vseeno znaša 67.000 evrov in je dvainpol-krat večja kot pri drugih papirnicah v Sloveniji in enaka zahodnoevropskim papirnicam, pred-vsem nemškim, avstrijskim.

Ste torej ostali na tej ravni in ste zado-voljni?Branko Rožič: Smo, upoštevajoč investicijsko dinamiko in rast v letu 2007.

Grafem pa je majhno podjetje. Kako ocenjujete položaj in kako se znajdete na trgu?Jožef Cvetko: Vsi problemi, ki smo jih slišali v verigi proizvajalcev papirja in valovite lepen-ke, se pri nas seštevajo, ker je valovita lepenka za nas vhodna surovina. Slovenija je del evrop-skega trga, kjer se je lani dogajalo to, kar smo slišali. Na to smo bili pripravljeni. Temu, kar se je dogajalo s povišanjem cen vhodnih surovin, je treba dodati cene prevozov, ki nam predsta-vljajo visok strošek, saj je valovita lepenka vo-luminozna. Prevoz ni poceni.

In kaj ste storili?Jožef Cvetko: Do neke mere smo uspeli pre-pričati naše kupce in do neke mere dosegli povišanja, ki nam zagotavljajo normalno po-slovanje. V povprečju smo dosegli 18-odstotno povišanje cen za vse leto. To povišanje pa ni odraz tega, kar smo dosegli lani, saj se je naša proizvodnja dvignila za 42 %. Cene tega ne do-hitevajo. Naša panoga je izredno nedonosna in bi verjetno v drugih razmerah, v drugi državi, že začeli razmišljati o zapiranju podjetja. Pri nas vseh se kaže, da so v panogi nakopičeni

problemi vseh prejšnjih let. V preteklosti smo bili v vseh teh podjetjih na udaru. Nihče ni na-redil analize, koliko denarja se je iz gospodar-stva izgubilo za prisilne poravnave in stečaje. To so grozljive številke in ni podjetja, ki tega ne bi čutilo. V naši panogi je produktivnost izredno nizka. Drugič, investicije. V Sloveniji ne poznam nobene proizvodne dejavnosti v zadnjih letih, ki bi nastale na novo. Ne poznam države v Evropi, kjer bi bila zemljišča za gra-dnjo industrijskih obratov tako draga kot pri nas. Tu se nabira še kup drobnih stvari, ki se v proizvodnji nabirajo po drobnih odstotkih, ampak na koncu to nanese velike številke. Ve-dno sicer poslušamo, da so plače edini faktor, ne vem pa, zakaj se nikoli nihče ne oglasi s tem, kako pomemben delež imajo vsi drugi stroški, ki so v Sloveniji nenormalno visoki v primer-javi z državami, ki nas obkrožajo. V majhnem podjetju imamo mogoče to prednost, da se o teh stvareh lahko pogovarjamo na več ravneh, v večjih podjetjih se informacije izgubljajo. V majhnem podjetju vidim vse informacije. La-stnik sem in pridejo do mene. Gospodarstvo je žilavo, vedno smo se morali znajti, nihče nam ni pomagal. V prejšnjem, v tem sistemu, vedno smo se morali znajti. Konec koncev ima Slo-venija najdaljšo industrijsko tradicijo, imela je vedno izredno dober kader na vseh področjih. Toda zdaj kadre izgublja in bodo težave v pri-hodnjih letih. Konkurenčna prednost, ki smo jo imeli pred desetimi leti, se počasi izgublja.

V družbi Količevo karton niste mogli tako močno povišati cen. Branko Rožič: Ne, naše številke so primerljive s številkami Valkartona, ko je govora o komer-cialni embalaži.

Rade Mijatović: So tudi povišanja pri komer-cialni embalaži. Ta povišanja so bila minimalna, šlo je predvsem za korekcijo cen pri transpor-tnem, pri rjavih programih. Mi smo cene pove-čali za 8 do 9, Grafem za 18 %. Razlika je pred-vsem v pogajalski moči posameznih skupin in v načinu, kako doseči višjo ceno v tako veliki skupini glede na število ponudnikov, na drugi strani pa pomembnost pripisujemo tudi pro-duktivnosti. Gospod Cvetko je rekel, da moč-no zaostajamo za evropsko produktivnostjo. Jaz menim, da smo v Valkartonu s kartonom primerljivi z Evropo, z embalažo ne, kerštevi-lo kosov na delovni nalog pada iz leta v leto, iz kvartala v kvartal. V preteklosti smo imeli eno

EOL-37-februar-February-0814 Okrogla miza14

ali dve škatli za vse produkte nekega podjetja, zdaj je potrebna za vsak produkt posebna ška-tla. Šli smo na zaboje pri pivu, pa na četvorčke in podobno, drobi se količina. Vsak tak pro-dukt zahteva manjšo serijo in produktivnost na slovenskem trgu, na katerega je embalažna industrija navezan 60 do 80 %, je premajhna. Tu je problem.Jožef Cvetko: Vedno primerjam število zapo-slenih z letno prodajo in zasledim podatke, da v Sloveniji ni podjetja, ki bi bilo v primerjavi s sorodnim podjetjem v tujini vsaj približno ena-ko produktivno.

Darja Kocjan: Mogoče je ta podatek lahko varljiv.Branko Rožič: Te številke so evropske, ampak to nič ne pomeni. Seveda pomeni osnovno for-mo podjetja, ampak tudi veliko skrb, kaj poče-ti, da bo forma ohranjena naslednjih 5, 10 let. Splošne ugotovitve niso mogoče.Jožef Cvetko: Moja misel je bila v tem, da mora biti naša cena izdelka na avstrijskem tržišču 30 % nižja, če hočemo prodreti vanj. Drugič, precej poznam slovensko predelovalno industrijo in vem tudi, kakšna je produktivnost po kartonažah. Kam gre posodabljanje v tujini in kam pri nas? Tudi država bi morala poskrbe-ti za svoj del odgovornosti.Darja Kocjan: Naš embalažni program je neti-pična plastika. Še vedno zavzema 90 % našega embalažnega programa stiropor, ekspandiran polistiren, ostalo je EPP ekspandiran polipropi-len. Program embalaže je v podjetju Fragmat, podjetje se pretežno ukvarja z gradbenimi ma-teriali. To pomeni, da je delež embalažnega pro-grama nekje 30 % od vse predelave EPS-a, slaba tretjina celotne proizvodnje vseh materialov je bila včasih, zdaj je malo manj, ker smo izgubili največjega kupca, ki se je odločil za samooskr-bo. To je bila za podjetje težka preizkušnja, pa tudi priložnost, tako da smo se prestrukturirali. Smo v malo drugačnem tržnem položaju, kar se tiče naših kupcev, kot včasih, saj zdaj dela-mo na programu embalaže z velikim številom manjših kupcev.

V programu embalaže delate z velikim številom manjših kupcev?Darja Kocjan: : Da. Toda tudi to nam ni po-magalo, da bi uspeli to, kar se nam je zgodilo na nabavnih trgih, preliti v prodajne cene. Proda-jamo rešitve, nihče ne kupuje stiropora in kar-tona. In če smo pretežno v transportni embala-ži, prodajamo samo rešitev. Lani je bila v Evropi

konjunktura, tudi v gradbeništvu. EPS je zelo razširjen gradbeni material, povpraševanje je bilo bistveno večje od ponudbe. Kar naenkrat je bilo v Evropi celo pomanjkanje surovine. V Evropi je samo nekaj proizvajalcev in ponu-dnikov surovine ekspandiranega polistirena in skok cen v poletju 2006 je bil nenormalen. Zadeva se je nekoliko umirila na zelo visokem nivoju konec preteklega leta, vendar se je zdaj, z začetkom gradbene sezone v Evropi, v naspro-tju z našimi pričakovanji ponovno začel dvig cen surovin, ker ponudba še vedno ne dohaja povpraševanja. Dobavitelji ne morejo zagotovi-ti surovin.

Kako pa ste kljub temu nekako uspeli?Darja Kocjan: Delno smo uspeli, veliko pa smo morali narediti pri samih embalažnih reši-tvah. Rešitev smo še enkrat prečesali, pogledali, ali se mogoče lahko naredi v sami izvedbi kaj, da se privarčuje material, skratka racionalizaci-ja od artikla do artikla. Če bi ostali na planira-njih za leto 2007, bi bilo poslovanje programa embalaže izrazito negativno in smo že razmi-šljali, kako to sanirati. Zaradi povečanega pov-praševanja in našega nadpovprečno uspešnega izvoza, predvsem v Avstrijo, ki se nam je zelo odprl v avtomobilsko panogo, smo uspeli zade-ve konsolidirati in zato pričakujemo ter hkrati načrtujemo v letu 2008 pozitiven rezultat. Ko-ličinsko smo pa že zelo blizu polni zasedenosti kapacitet. Če zaključim, trg je bil v ekspanziji, ne toliko slovenski, poznala se je naša agresiv-nost na tujem trgu. Naši kupci so rasli z 10 %, napovedovali so 5, 6, 7 odstotno rast količin. To so naše izkušnje, delamo pa s panogami elek-troindustrije, tudi nekaj prehrambene in kovin-ske industrije in drugo. Izvoz nas je spodbudil, kljub temu, da smo z volumnom omejeni. Tu je konec te zgodbe. Tako, kot smo rasli v 2007, ne moremo več.Slavko Raspotnik: Moram premisliti, kaj bom rekel, da ne bom dobil slučajno česa na-zaj. Najprej podatek: mi smo od leta 2005 do 2008 podražili vse skupaj za 6,1 %. Vse drugo se je bolj podražilo, embalaža za 43 %, karton za 13,8 %, tako da te zaboli, če si velik dobavitelj mlekarnam. Ko smo šli v Evropo, sem bil eden od skeptikov. Dve stvari sta izredno pomemb-ni: ena je ta, da nismo gospodarski nacionali-sti, kar je velika napaka v Sloveniji. Zunaj nam priznavajo celo boljšo kakovost, sem in tja ima-mo kar dosti izvoza. V Holandiji so nam rekli, da imamo super cene, 30 % nižje kot nekateri drugi, toda pravijo - tam je podjetje, 50 zapo-slenih, delati moramo z domačimi. To manjka nam v Sloveniji, kjer poslušamo obratno. Zabo-lelo me je. Mogoče sem preveč čustven, nisem pravi poslovnež, ker sem zaljubljen v embalažo. Ko pa slišim po televiziji, dajmo, bojkotirajmo naše izdelke, se vprašam, kdo je nor v tej drža-vi. Tista država, ki nima urejene proizvodnje, mora vedeti, da brez proizvodnje ni življenja. Vsak zna prodajati. Embalaža ni tista, zaradi katere so se cene tako zelo dvignile. Poglejmo, kaj je kdo naredil, vključno z Mercatorjem, Sparom in Tušem! Nemogoče je, kot smo po-slušali, da zaslužijo 2 ali 3 %, hkrati pa zgradiš v enem letu deset trgovin. O teh dobičkih raz-pravljati je nonsens, ki ne pelje nikamor. Ljudi se nateguje.

Toda ne glede na težke razmere na trgu Rotoprint precej vlaga. Slavko Raspotnik: V zadnjih letih kar po 200.000 evrov na leto. Odločili smo se za naj-novejši dosežek na tem področju, za tehnolo-gijo IML. Državo smo prosili za denar, pa so nam točke tako klestili, da nam je zmanjkala ena pika in denarja nismo dobili. Utemeljevali so s tem, da to ni nova tehnologija, pa je najno-vejša. Dva, trije so s to tehnologijo tudi začeli. Mi kupujemo res dobre stroje, ne z azijskega trga, da ne bomo imeli težav pri proizvodnji in kakovosti. Zaradi nizkih cen smo morali nehati z bosanskim trgom, ker je včasih boljše, da stroj stoji, kot da obratuje 365 dni. Če me vprašate, kako sem bil zadovoljen z letom 2007, nisem bil! Zadovoljen, koliko smo naredili embalaže, rezultat pa je bil pozitivna ničla, kar je pri taki naložbi katastrofa. Po drugi strani pa, tri tako velike mlekarne na tem tržišču ne morejo pre-živeti. Ena velika združena slovenska mlekarna bi bilo super, idealno, laže bi nastopali do veli-kih trgovcev in ne bi sami sebi skakali v zelje. V Nemčiji imajo ogromno mlekarno, cene so dvignili abnormalno, kljub temu imajo veliko dela, pa je pri njih 500-gramska skuta cenejša kot naša.

Povpraševanje je bilo torej, cene pa ni-ste mogli doseči take, kot ste želeli? Ko-liko ste lahko povišali?Slavko Raspotnik: S prvim februarjem letos 6,1 %, to je povišanje od 1. januarja 2005 do 1. februarja 2008. Imeli smo nespremenjene cene. Zaradi težav, v katerih so se znašle Ljubljanske mlekarne, smo jim od leta 2005 do 2008 poma-gali, kolikor je bilo v naši moči. Kot sem že uvo-doma omenil, sem nacionalist in sem pripra-vljen podjetju, za katerega delam, stati ob strani tudi v težkih trenutkih. S strani države pa moje podjetje ni bilo deležno popolnoma nobene podpore, celo takrat ne, ko smo bili dvakrat poplavljeni, ali pa ko smo uvajali novo tehnolo-gijo, prijazno okolju in prehrambeni industriji. Gospod Cvetko je govoril o nizki produktivno-sti, gospod Rožič nenehno poudarja dodano vrednost. Z letom 2007 nismo zadovoljni.

Kaj je glavni vzrok, da se slovenska em-balažna panoga nenehno srečuje z niz-ko produktivnostjo in dodano vredno-stjo, razen izjem?Rade Mijatović: Mi smo v preteklih letih oči-stili podjetje in kar se tiče delovne sile, smo relativno očiščeni. Izvajamo vse možne ukrepe za zmanjševanje stroškov. Kar se tiče produk-tivnosti, le-to merimo po številu izdelanih kva-dratnih metrov in porabljenih ur. Zadeva pa ni najboljša. Na sami produktivnosti ne moreš zmagati. Slovenska embalažna panoga je moč-no odvisna od cen surovin, od cen papirja na svetovnem trgu. Razen proizvodnje kartona (Količevo), proizvodnje embalažnih papirjev v Sloveniji sploh nimamo. Imam podatke iz leta 2005, 2006, 2007 in stvari ne morejo iti v nedogled. Tudi visoke cene papirja so se v tem času ustavile, ker povpraševanje rahlo pada. Produktivnost pa je zelo odvisna od povpra-ševanja, serije, števila kosov na delovno uro, nastavljanja strojev itn. Ne bi mogel odgovoriti,

konjunkturno, kot je bilo lansko, sploh pa druga polovica lanskega leta. Rahle korekcije na cenah embalaže bodo, približno take, kot so bile v letu 2007, je pa veliko nejasnih elementov. Sem pa optimističen. V Evropo bo prodaja zelo težka.Slavko Raspotnik: Načelno bi moralo biti leto

2008 boljše. Mislim, da se električna energija ne bo bistveno zvišala. Glede na to, da smo se od-povedali bosanskemu trgu in da delamo z Lju-bljanskimi mlekarnami nov projekt, bi moralo biti bolje. Uspeli smo se nekaj dogovoriti tudi na kartonski embalaži, da so nam šli malo na roko. Kljub temu, da imamo boljšo ponudbo, raje kupujemo od naših dobaviteljev. Kapacitete so prilagojene tržišču. Pri nas gre za 500.000 enot, z milijonom si že svetovni prvak. Računam, da bo 2008 boljše leto. Začetek je normalen. Ko dobimo novo opremo, bo še boljše. Kar se kon-kurenčnosti tiče, nismo mnogo na slabšem, res pa je, da zunanji lažje pridejo v Slovenijo kljub našim nizkim cenam. Nacionalni interes bi mo-ral biti bolj prisoten. Imamo slabši položaj, da bi izvažali kljub 30 % nižjim cenam. Prodajati v Evropo je zelo, zelo težko. Vsa večja evropska podjetja selijo svoje proizvodne obrate v Romu-nijo, Bolgarijo, Turčijo, da si bodo lažje zagoto-vili cenejšo delovno silo. Dobičkonosnost bi bila mnogo manjša, če bi imeli take plače kot v Evropi. K sreči se zna-mo prilagajati in uspemo amortizirati vse hude stvari.Darja Kocjan: V letu 2008 računamo na ne-koliko višje stroške. Nekaj malega bomo uspeli narediti na prodajnih cenah, ker pretirane rasti pri količinah, kot je bila v letu 2007, ne bo. Ves čas govorim o embalaži, smo pa tudi kupec em-balaže predvsem v naši proizvodnji gradbenih materialov, tako da si po drugi strani ne želimo dviga cen embalaže, ker smo kar velik kupec. Pakiranja so iz dneva v dan zahtevnejša tudi za naše končne izdelke, so čedalje bolj prilagojena sodobnemu načinu skladiščenja in si ne želimo dviga tega stroška. Potrudili se bomo torej, da bo dvig cen za naše kupce čim manjši. Čedalje bolj pa se bojim, da večjih novih proizvodenj v Sloveniji ne bo, ne novih proizvodnih hal, tudi v Avstriji jih ne bo. Mislim, da se bomo borili z majhnimi delovnimi nalogi.

Kako to, da ne govorite o novih trgih, zlasti v bivši Jugoslaviji? Nekateri me-nijo, da bi morala tudi naša embalažna panoga narediti preskok v dogovorih s kupci. nadaljevanje na strani 45

EOL-37-februar-February-08 15Okrogla miza

kaj najbolj vpliva.Darja Kocjan: Embalažna panoga ne doseže tako velikega logističnega obsega, ker je bolj orientirana na lokalno proizvodnjo. V Sloveniji imamo uspešnejše proizvajalce, ki pa nimajo velikoserijske proizvodnje. Posledično so naši delovni nalogi majhni. Če želiš produktivnost izboljševati, se srečuješ tudi z nezaželenimi za-logami, ker so serije resnično majhne in moraš zaradi optimizacije v proizvodnji združevati količine. Če ima kdo kupca, ki dela izdelek v milijonskih serijah, je lahko produktivnost, po-vezana z embalažo, povsem drugačna. Jožef Cvetko: Niso dostopni podatki povsod, po vseh podjetjih, ampak pri marsikaterem vidim - toliko zaposlenih, toliko prodaje. Če pa enakovredno primerjam naša in italijanska podjetja, smo čisto zadnji po predelanih kva-dratnih metrih, pa mi predelamo 185.000 kva-dratnih metrov s 15 ljudmi, v istiitalijanski firmi s 16 ljudmi pa 1,100.000 m2. Približno enako tržišče imajo kot mi, le da imamo mi še nekaj več majhnih serij. Kje je težava? Dobil je 8000 kvadratnih metrov zemlje v brezplačni najem za 99 let, kjer je zgradil tako veliko skladišče, da lahko vsako serijo izdela za tri mesece vna-prej. To so ugodnosti, ki jih ponudi ekonomska politika ali država. Tudi vse svoje račune takoj preda banki in banka mu 80 % denarja drugi dan nakaže. Mi pa smo v desetih letih izgubili v stečajih in prisilnih poravnavah ogromno de-narja, ki bi ga lahko porabili za razvoj podjetja.Rade Mijatović: Upoštevati moramo specia-lizirana podjetja za proizvodnjo posameznih segmentov v embalažni verigi. Določena pod-jetja delajo samo nižje valove, določena samo dvoslojno in je težko primerjati ta podjetja med sabo. V 60, 70 točkah se lahko primerjamo s približno podobnimi podjetji. Smo največji proizvajalec embalaže v Sloveniji, a v radiju 350 – 500 km smo še vedno relativno majhni, smo praktično na majhnih, srednjih serijah. Tu so velike razlike, vse je odvisno od serije.

Količevo karton je fenomen pri dodani vrednosti. Pri vas je nadpovprečna, v primerjavi z Evropo pa prava. Je delni razlog tudi v tem, ker imate drugačne možnosti izvoza ali so razlogi kje dru-gje?

Branko Rožič: Dobičkonosnost je eden izmed štirih, petih ključnih kazalcev, ki jih spremlja-mo. Med njimi je na visokem mestu fizična

produktivnost, ki se dosega s primerno tehno-logijo in avtomatiziranostjo. Na Količevem torej enakovredno delujemo tako na nivoju obsega poslov, minimalnega stroška in doseganja ma-ksimalne produktivnosti, vedoč, da premazni karton ne dopušča veliko možnosti produktnih inovacij, saj je inovacija skrita v tehnoloških rešitvah. Kar zadeva vpetost v velik evropski koncern, imamo nekaj prednosti. Ena je ta, da je naša pot relativno jasna. Pri nas dilem, po ka-teri poti usmeriti razvoj, ni, te koordinate do-loča vodstvo koncerna; razpoložljiva energija je usmerjana v optimiranje operativnih poslov. Morda je tu ključ našega uspeha.

Večkrat smo slišali, da ne morete dose-gati višjih cen. Kaj torej lahko pričaku-jemo v tem letu? Ali so poslovna priča-kovanja za leto 2008 lahko optimistična ali ne? In drugič, kako ocenjujete, ali se nam je položaj na evropskem trgu, kar zadeva prodajo, izboljšal?

Jožef Cvetko: V začetku leta je stanje kar op-timistično. Je živahno. Po izkušnjah iz prejšnje-ga leta pa moji pogledi za to leto niso več tako optimistični glede na to, da je bilo lansko leto v resnici neobičajno. Nenormalnosti v zvezi s cenami surovin se bodo še nadaljevale v letošnjem letu. Napovedi so sicer drugačne, toda tokrat ne verjamem. Kar se tuje konkurence tiče na slovenskem trgu, je v tem trenutku slovenska embalaža na tako nizki cenovni ravni, da pretirane tuje konkurence ne bo, razen na tanjših materialih. Na debelejših je ne predvidevam, tako povedo na avstrijski in hrvaški strani. Drugače pa je, kar zadeva kar-tonske embalaže. Zaenkrat ne bomo zviševali cen, bomo videli, kaj se bo dogajalo, saj smo podcenjeni. Kar pa zadeva umiritev inflacije delež naših cen ni bistven. Rade Mijatović: Ne pričakujem bistvenih spre-memb v letu 2008. Trg embalaže je bil ves čas zelo odprt. Bistveno lažje sprejmemo tujega dobavitelja kot sami prodremo na tuje trge v enakih cenovnih pogojih. Trg embalaže v Slo-veniji je cenovno nižji kot v primerljivih evrop-skih državah. Korekcija cen embalaže bi morala biti izvedena že v letu 2008, čeprav težko pri-čakujem, da bomo uspeli to zrealizirati. Ne pri-čakujem povišanja cen, ampak pritisk na ceno delovne sile. Sindikati so zelo aktivni. Cene energentov so zelo negotove in to zna vplivati na stroške. Nekaj bomo morali korigirati, če bo le možno. Začetek leta kaže, da leto ne bo tako

16 Pakiranje

Jak Koprivc Novi materiali, vrnitev k starim

PAKIRANJE

Gordan Pal, 44-letni Velenjčan, že deset let uspešno deluje v UPS centru - posvetovalni-ci in servisu za embalažo v Nemčiji, od koder pokriva Evropo, Bližnji vzhod in Afriko. Ima nekakšno trojno funkcijo - sodeluje z znano-stjo, proizvajalci in tistimi, ki naj bi posamezne proizvode uporabljali. Svetuje in testira, kaj je za posamezne proizvode, posamezne oblike prevoza in dostave najbolj ustrezna embala-ža, vzpostavlja nekakšne UPS standarde, ki so garancija učinkovitega pakiranja. Za to pa je predvsem potrebno dobro poznavanje vseh dogajanj in novosti na področju embalažne proizvodnje, pa tudi razmer pri vseh tistih, ki se poslužujejo UPS uslug. »Nikomur ne moremo diktirati, kakšno embalažo naj uporablja, lahko pa mu svetujemo z dodatnimi informacijami in pomagamo z dodatnim izobraževanjem,« pravi Gordan Pal in poudarja, da je UPS verjetno eno izmed redkih podjetij, ki vlaga toliko denarja v strokovno izpopolnjevanje že zaposlenih in svojih partnerjev.

V UPS servisu sistematično skrbijo za vse no-vosti na področju pakiranja in o tem obveščajo svoje stranke. »Včasih uporabniki preprosto ne vedo, kaj se dogaja na trgu embalaže, kaj nove-ga se ponuja, kaj lahko najbolje zaščiti njihove izdelke,« pravi. Prav glede na to pa je zelo po-membna svetovalna vloga servisa UPS. Pal ta-koj precizira, da bi bila njegova vloga omejena,

Samo za hip je Gordan Pal, izvedenec za pakiranje pri UPS (United Parcel Service), izgledal kot čarovnik, ko je z višine 80 centimetrov v različnih variantah premetaval in metal na tla paket s steklenico vina. Steklenica se ni razbila in vino se ni razlilo, Gordan Pal pa je tako samo še dodatno utemeljil svoja opozorila o pomembnosti pravilnega pakiranja.

če v skrb za dobro pakiranje ne bi vključili tako rekoč sleherne točke znotraj UPS, celotne em-balažne industrije, uporabnikov storitev UPS in univerz. Tako rekoč vsem dajejo možnost, da predstavijo svoje produkte, znanje, možnosti in potrebe. Tako ugotavljajo, katera embalaža je najbolj ustrezna za posameznega partnerja in za pakiranje posameznih izdelkov, kako lahko dosežejo optimalne učinke. Med drugim vsako

Gord

an P

al

leto testirajo 400 različnih paketov in analizi-rajo, kaj bi bilo treba storiti za njihovo najbolj učinkovito zaščito. Svoje stranke seznanjajo z različnimi proizvajalci embalaže, z njihovimi prednostmi in pomanjkljivosti, da se laže od-ločajo. »Naš uspeh je uspeh vseh, ki sodelujejo v tej verigi,« pravi Pal in poudarja, da so vsi, ki de-lajo v UPS, v funkciji svetovalca. Hkrati dodaja, da obstaja tudi UPS embalaža, ki je klasificirana

EOL-37-februar-February-08

Foto

: Arh

iv U

PS

EOL-37-februar-February-08 17Pakiranje

Packaging

New Materials and a Return to the Old

Gordan Pal, a packaging expert at UPS (United Parcel Service), looked like a wizard, if just for a moment, as he threw wine bottle packages down to the ground from 80 centimetres of height. No bottles broke and no wine was spilled, but Gordan Pal had provided additional arguments for his warnings on the importance of proper packing.

Gordan Pal, a forty-four year old man from Velenje, has been working successfully in the UPS centre for ten years now. He works in the advisory and packaging service department in Germany, covering Europe, the Middle East and Africa. He has three functions of a sort – he co-operates with the researchers, producers and users of individual products. He advises and tests the most suitable form of packaging for individual products, as well as forms of transportation and deliveries. It could be said that he establishes UPS stan-dards that form the guarantee for effective packing. This primarily requires a good grasp of all the events and new products in the production of packaging, along with the circumstances of UPS clients. “We cannot dictate the packaging our clients should use, but we can help them with additional information and train-ing,” says Gordan Pal, stressing that UPS is probably one of the rare companies investing so many resources into the professional education of its employees and partners.

Mr. Pal speaks of packaging optimisation and what he has in mind is the optimisation of warehouses and the optimisation of product protection during transportation. He is critical of wasting money and says that companies needlessly use up to five additional packaging elements for four or five very similar products, even though only one would suffice, simply because they do not know any better. This only increases expen-ses and the possibility of errors. Sometimes, the packaging changes so radically that companies would profit from a complete overhaul of their packing system, but they are not aware of that and therefore do not do it. Certain companies, including some in Slovenia, use entirely too much packaging or packaging of the wrong type. Mr. Pal emphasises that there is no such thing as bad packaging: “there is only incorrect use of packaging. All packaging is good if one knows how to use it.”

in preizkušena. Lani so uvedli tudi UPS certifi-kate, ki jih lahko pridobijo tovarne embalaže, recimo za steklenice in podobno. Tako lahko stranke izbirajo med različnimi možnostmi.

Vsekakor je pomembno spoznanje, da prav skrb za ustrezno embalažo zmanjša stroške in po-škodovanje posameznih paketov. »Eden izmed velikih proizvajalcev elektronskih naprav je z našo pomočjo, z našim svetovanjem in testi-ranjem prihranil 70 odstotkov skladišča. Poleg tega pa lahko svojo isto embalažo v UPS sis-temu uporablja osemkrat do desetkrat in hkrati veliko prihrani,« je prepričljiv Gordan Pal. Po-dobne racionalizacije je UPS omogočil tudi pri skladiščih dveh tovarn žarnic.

Pal govori o »optimizaciji« pakiranja, pri tem pa misli na optimizacijo skladišč, na optimiza-cijo zaščite izdelkov pri transportu in pakiranju. Kritično opozarja na razsipanje denarja, ko po-nekod za pakiranje štirih, petih zelo podobnih produktov brez potrebe in iz nevednosti upora-bljajo tudi po pet pomožnih embalažnih sred-stev, čeprav bi lahko eno ustrezalo za vse. Tako večajo stroške in možnost napak. Včasih gre pri posameznih embalažah za tako radikalne no-vosti in spremembe, da bi se podjetjem izpla-čalo iz temeljev spremeniti tudi njihov sistem pakiranja, pa tega ne vedo in ne storijo. Pone-kod, tudi v Sloveniji, uporabljajo še preveč em-balaže ali napačno embalažo. Pal poudarja, da slabe embalaže ni, »je samo napačna uporaba embalaže, vsaka embalaža je dobra, samo vedeti moramo, kako jo uporabljati.«

Gordan Pal opozarja na interes vseh, da bi ime-li hiter transport in izdelke, ki se pri tem tran-sportu ne bi poškodovali. Pri tem ima zelo po-membno vlogo dobro in pravilno pakiranje, ali še bolje - izbira pravih materialov za pakiranje. Veliko izdelkov izginja s trga. Pal je navdušen, ker se čedalje bolj zmanjšuje vloga stiropora kot embalažnega sredstva. Stiropor je še posebej neprimeren za letalski transport blaga, saj v ve-likih višinah s svojimi kemičnimi sprememba-mi povzroča poškodovanje predmetov, ki naj bi jih varoval, še zlasti stekla. »Mi svetujemo tudi

vračanje k proizvodom, ki so že tako rekoč uto-nili v pozabo. Tako se je pri novih kadrih na področju embalaže kar nekako izgubila dobra, stara valovita lepenka z lepilom, ki je skoraj ne poznajo več, pa je še kako uporabna,« pravi Pal. Potemtakem ne gre zgolj za iskanje čisto nove-ga, ampak tudi za vračanje starega, tistega, kar je dobro. Pred desetimi leti tako rekoč ni bila znana tehnika lepljenja, imenovana dvojna črka T, ki omogoča lepo oblikovanje in kompaktnost škatle – paketa ...

Gordan Pal je prepričan, da so v mnogih evrop-skih državah še vedno pravi ujetniki plastičnih mas, ker so zapostavili razvoj valovite lepenke, kartona, papirja in papirnatih izdelkov. Na tem področju poskuša UPS napraviti nove pozitiv-ne prodore. Tako so spodbudili uvajanje novega izdelka iz recikliranega papirja, ki ga uporablja-jo pri pakiranju. Z njim bodo zamenjali izdelek iz plastične mase.

Po mnenju Gordana Pala se Slovenija izrazito usmerja v uporabo materialov, ki jih je mogo-če reciklirati. Slovenija po njegovem mnenju uvaja novosti z manj kompleksi in strahovi kot nekatere druge države.

Pal poudarja, da imajo sedanji strokovni kadri, ki se v Sloveniji ukvarjajo z embalažo, nasploh veliko znanja in vedo, kaj hočejo. Sicer pa tej generaciji ni treba začenjati vsega znova. »Še pred štirimi, petimi leti, ko sem prihajal v Slo-venijo, nisem vedel, kje naj bi našel literaturo in slovenske izraze (sogovornik namreč v svoji dejavnosti v vsaki državi še posebej skrbi za negovanje domačega izrazoslovja), zdaj pa so že vidne spremembe, marsikaj prispeva tudi vaša revija, ki je na tem področju pra-va osvežitev.« Gordan Pal redno bere revijo Embalaža&Okolje.

prom

ocija

NENAVADNEPOšILJKE

EOL-37-februar-February-0818 Nenavadne pošiljke

Pakiranje s posebnim znanjem

Direktor filiale UPS (United Parcel Service) za Slovenijo, Hrvaško in Bosno Goran Travner je novinarjem povedal, da so poleg storitvenega ponudnika tako pošiljatelji kot prejemniki še posebej zainteresirani, da je paket brezhibno zapakiran, da pride pošiljka nepoškodovana do tja, kamor je namenjena. Tehnika pakiranja se neprestano spreminja in na te spremembe so opozarjali v delavnici, ki jo je vodil Gordan Pal, mednarodni svetovalec za pakiranje pri UPS v Evropi. Uporabniki UPS storitev in zaposleni v UPS so se seznanili z novostmi, ki so za kakovo-stno in varno pakiranje zelo dobrodošle.

Delavnice o pravilnem pakiranju, ki skozi vse leto tako rekoč permanentno potekajo v različ-nih državah Evrope, so sestavni del »združeva-nja znanja in moči«, s čimer je začel UPS pred desetimi leti, ko je ustanovil svoj center za sveto-vanje, posvetovalnico za embalažo. Center dela v Noissu v Nemčiji. V vsaki državi ima poleg tega UPS koordinatorje za svetovanje, ki priha-jajo vsako leto na izpopolnjevanje v center. Po-svetovalnica za embalažo je nekakšen registra-tor in povezovalec vseh sprememb in novosti na področju embalaže. Opozarja na tendence, ki so odločilnega pomena za uspešno poslovanje v različnih pogojih in z različnimi predmeti. Seveda ni naključje, da pri UPS posebej opozar-jajo na pakiranje različnih nenavadnih predme-tov in proizvodov, ki zahtevajo posebno znanje in sposobnost. Iz Slovenije je tako pred časom v neko oddaljeno deželo kot darilo slovenske-ga ministra tamkajšnjemu ministru potovala sadika lipe, ki jo je bilo treba posebej zaviti ...

Ste se kdaj znašli v dilemi, kako zapakirati pošiljko, ki je nedoločljive oblike, ki je mehka, prožna, polna vode, so konec januarja v posebnem pisnem vabilu iz slovenske filiale UPS spraševali vse vabljene na celodnevni brezplačni delavnici o pravilnem pakiranju paketov.

Vodilni nemški proizvajalci vina pošiljajo ste-klenice s svojim vinom z UPS v embalaži iz va-lovite lepenke, ki so jo verificirali pri UPS (in ne iz kakšnih plastičnih mas). »Že vedo, zakaj,« pomembno pripominjajo pri UPS.

Gordan Pal, mednarodni svetovalec za paki-ranje pri UPS pravi, da je pri preizkušanju in ocenjevanju določene embalaže, pri ugotavlja-nju njenih značilnosti še posebej pomembno upoštevati, kakšnim izdelkom je namenjena, kakšna je njihova občutljivost, kako bodo tran-sportirani, ali bodo potovali z letalom ali kako drugače. Sicer pa za »varnost« paketov pri UPS opozarjajo predvsem na pet točk - na ustrezno prilagojeno zunanjo embalažo, prilagojeno blazinjenje, prilagojeno fiksiranje, na ustrezno ravnanje z embalažo, na način zapiranja in eti-ketiranja.

Goran Travner poudarja, da se je ponudba UPS v Sloveniji po vstopu v EU bistveno razširila. Čas odpreme in dostave pošiljk se je skrajšal, odpadle so mejne in druge bariere. Imajo dva

načina prevoza pošiljk - ekspresno varianto, pri kateri vse pošiljke potujejo po zraku, in ekspres plus, ki omogoča dostavo blaga po vsej Evrop-ski uniji naslednji dan do 9.30. ure ter ekspres (do 12. ure). Poleg tega obstaja še možnost do-stave naslednji dan do konca delovnega dne. Poleg teh treh »superiornih« ponudb imajo še kopenski prevoz pošiljk, tako imenovani »stan-dard«, znotraj EU, ki je bistveno cenejši in tudi nekoliko počasnejši, saj dostava - odvisno od destinacije - traja dva do tri dni. Ponujajo tudi kombiniran prevoz, pri katerem znotraj Evrope blago potuje po kopnem, na druge kontinente pa po zraku in potem spet po kopnem. Možno je pošiljanje blaga s povratnico. Če je prejemnik pošiljke iz kakršnih koli razlogov prvič nedo-segljiv, poskušajo z brezplačno dostavo na na-slov kupca še dvakrat - drugi in tretji dan.

Travner pravi, da se »usoda« vsakega paketa v svetovnem sistemu UPS - dnevno jih je okoli 14 milijonov - redno kontrolira. Ugotavlja se čas dostave slehernega paketa, pravilnost dostave, v kakšnem stanju je prišel na cilj ... V Sloveniji je

prom

ocija

EOL-37-februar-February-08 19Nenavadne pošiljke

Goran Travner, Director of the UPS branch (Uni-ted Parcel Service) covering Slovenia, Croatia and Bosnia and Herzegovina told the press that senders and recipients, as well as service providers, are all very concerned about flawless parcel packing as this enables the individual parcel to reach its in-tended destination undamaged. The workshop led by Gordan Pal, international adviser for packing at the European branch of UPS, stressed that packing methods are changing constantly. Users of UPS ser-vices and UPS employees were able to familiarise themselves with welcome new developments in the field of quality and safe packing.Workshops on proper packing that run in various European countries throughout the year - almost constantly in fact - are a constituent part of the “combining of knowledge and power” motto adop-ted ten year ago by UPS at the founding of its own advisory centre for packaging related questions. This centre is located in Noisse , Germany. Further-more, UPS has advisory co-ordinators in each co-untry and they visit this centre annually for train-ing. The advisory centre for packaging is a kind of archivist and an agent that combines the changes and new developments in the field of packaging. It points out tendencies of key significance for succes-sful business transactions under various conditions and for products. It is certainly no coincidence that UPS specifically warns its clients that packing vari-ous unusually shaped objects and products requires special knowledge and skill. For instance, a Slove-nian minister sent a Lime tree sapling as a gift to a minister of a far away land and that required spe-cial packing. The leading German wine producers send their full wine bottles via UPS in packaging made from UPS-certified corrugated paperboard, not out of some plastic material. “They know what they are doing,” the people at UPS confidently re-spond.

UPS začel poslovati leta 1991, nekaj let pozneje v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Vsa-ko leto je rast prometa dvoštevilčna. Pogodbeni partner UPS je Intereuropa, Globalni Logistični Servis, ki ima svoje poslovne prostore na leta-lišču Brnik in tako direktno povezavo z letali-ščem in s cesto.

UPS je največje podjetje za dostavo pošiljk na svetu. Ustanovljeno je bilo 28. avgusta 1907 v Seattlu v Združenih državah Amerike, zdaj pa ima sedež v Atlanti (ZDA). V Evropi je začelo delovati leta 1976, evropski sedež UPS pa je v Bruslju (Belgija). V Evropi posluje v 57 državah in ozemeljskih območjih in ima več kot 1.500 poslovnih točk. Dnevni obseg dostave paketov in dokumentov presega 15 milijonov dnevno, v mednarodnem prometu pa 1,8 milijonov pake-tov in dokumentov. V Evropi ima več kot 8 tisoč paketnih avtomobilov, tovornjakov, vlačilcev in motorjev, od tega v Sloveniji 32. UPS za dostavo svojih pošiljk, ki posamično ne smejo biti tež-je od 70 kg, uporablja 600 letal, od tega jih ima 300 lastnih, tako da je njegova zračna flota po veličini 11. na svetu. V Evropi je v podjetju UPS zaposlenih več kot 35 tisoč ljudi, po vsem svetu pa kar 424 tisoč.

Unusual Parcels

Unusual Knowledge about Packing

Have you ever faced the dilemma of how to pack a parcel of indeterminable shape that was soft, flexible and full of water? That was the question asked by a special written invita-tion to a free daylong workshop on the proper packing of parcels, sent out by the Slovenian branch of the UPS at the end of January. Go

ran

Trav

ner

Foto

: Arh

iv U

PS

EO-36-december-December-0720 Novosti

Industrijski ink jet tiskalniki so na trgu sicerže nekaj desetletij, vendar je predvsem v lan-skem letu opazen izreden napredek predvsempri doseganju večje zanesljivosti delovanja,podaljšano je garancijsko obdobje, izboljšaneso povezljivosti v mreže in remote kontrolnefunkcije. Proizvajalca sta Citronix in Wolke.

Citronix v svojem CI 1000 ink jetu Cij teh-nologije nudi ethernet port za povezovanjez mrežo ali PC in je edini klasični CIJ inkjet s to opcijo na svetu. Na ta način se ga dapovezati z višjim informacijsko proizvodnimsistemom, tudi na daljšo razdaljo, mu doziratipodatke za tisk, dobiti povratno informacijo(npr.število označenih proizvodov,..) z velikovišjo hitrostjo kot pri ostalih ink jetih z RS232,485 povezavami.

ADHEZIV d.o.o., Primož 24 c, 3230 Šentjur, Slovenija, tel.: +386 (0)3 74 90 740fax: +386 (0)3 74 90 741, GSM: +386 (0)41 612 610, e-mail: vojko.arzensek@siol.netinternet: www.adheziv.si

CI1000 je tudi po tem prvi CIJ ink jet nasvetu, ki ima integrirani internet web brewser,kar mu omogoča kontrolo in servisiranje navelike daljave – npr. iz prodajalčevega servisa.Poleg tega, da ima v tiskalni glavi vgrajenventil, ki pri izklopu popolnoma zapre celotnisistem črnila (da ne pride do zasušitve), imavgrajeno tudi »smart clean » funkcijo. Ta fun-kcija pri vklopu avtomatsko s pritiskom po-tiska črnilo in z vakuumom vleče črnilo na-zaj, izmenično, s hitro frekvenco, da raztopimorebitne strdke v sistemu.

CI1000 ima vgrajeno opcijo »transport stop«.Naprava se namreč poveže s tekočim trakom-linijo, na kateri je montirana, in v primeru

morebitne okvare naprave preko tega sistematakoj ob signalu napake zaustavi tekoči trak.S tem takoj prepreči prehajanje neoznačenihproizvodov naprej. CI 1000 ima vgrajen tudiBCD print (grupiranje več sporočil za tisk),tiska do 5 vrstic teksta.

CI 1000 je edini klasični ink jet na tržišču,ki ima 24 mesecev garancije.

Wolke v dveh verzijah

Tiskalnik Wolke je letos mogoče dobiti vdveh verzijah:1. Wolke m600 basic, maksimalno 2 tiskalni

glavi2. Wolke m600 advanced, maksimalno 4

tiskalne glave

Wolke m600 tiskalnika delujeta na osnoviHP kartuš, torej z zelo visoko resolucijo tiska,veliko kapaciteto tiska (do 25 vrstic), visokohitrostjo tiska, na porozne površine (karton,papir,…).

Ta tehnologija je veliko mlajša od klasičneCIJ tehnologije, vendar se je v zadnjih nekajletih pokazala kot zelo zanesljiva, ekološkoneoporečna in ekonomična. Direktni tisk on-line na kartone je namreč 5 in večkrat cenejšiod sistema print&apply in uporabe nalepkein ribona.

Wolke m600 advanced ima ethernet port zapovezavo na višji proizvodno-informacijskisistem, preko interneta ima možnost kontroleiz oddaljenih krajev, pri delovanju ne uporab-lja ketonskih črnil, ne uporablja make upov,čistil, nima pretakanja črnil in črpalk.

M600 je edini izmed sistemov označevanja,ki ima pet let garancije.

Novosti priindustrijskihink jettiskalnikih

CIJ, LCP INK JETITERMO PRINTERJI INETIKETIRKE WOLKE,HP BUBBLE JETI,SOLARIS VEKTORSKI,FIBER LASERJI

SERVIS INREPROMATERIALI TUDIZA DOMINO, WILLETT,VIDEOJET, LINX, MARSHINK JETE

CIJ, LCP INK JETITERMO PRINTERJI INETIKETIRKE WOLKE,HP BUBBLE JETI,SOLARIS VEKTORSKI,FIBER LASERJI

SERVIS INREPROMATERIALI TUDIZA DOMINO, WILLETT,VIDEOJET, LINX, MARSHINK JETE

prom

ocija

EO-36-december-December-07 21Novosti

Rok

Svet

ek

prom

ocija

5. okoljski simpozij

Organizatorji: Mestna občina Celje, Ministrstvoza okolje in prostor, Ministrstvo za promet, AgencijaRS za okolje Sodelujejo: Bojan Šrot, Mestnaobčina Celje, Janez Podobnik, MOP, mag. Rado-van Žerjav, Ministrstvo za promet, dr. Silvo Žlebir,ARSOProblemi: Slovenija postaja kot tranzitna državaokoljsko vsak dan bolj obremenjena, delež ces-tnega in tovornega prometa se neprestano po-večuje. Število registriranih osebnih vozil na tisočprebivalcev se je skoraj podvojilo. Emisije toplo-grednih plinov v ozračje so vsak dan večje, prometje pomemben vir emisij CO2. Upada javni potniškipromet. Kaj prinaša projekt Trajnostna mobilnostv okviru resolucije o dolgoročnih razvojnih projek-tih? Kako se izvajajo naložbe v promet iz resolucijeo nacionalnih razvojnih projektih 2007 – 2023?V urbanih naseljih se prometne razmere poslab-šujejo. Mesto in lokalne skupnosti prepočasi re-šujejo problem mobilnosti prebivalstva in trajnost-nega prometa.V katerem predalu je zelena knjigao mestnem prometu in kaj se dogaja z izvajanjemresolucije o prometni politiki? Dileme nadaljnjega

razvoja cestnega, tovornega, železniškega in luškega prometa so vsak dan večji izziv. Kdaj se bo začelaekološka posodobitev voznega parka tovornih vozil slovenskih prevoznikov? Ukrepi prometne politike za okoljuprijazen tovorni promet so nujni.

Med predavatelji bodo: dr. Fedor Černe, Ministrstvo za promet, dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniškafakulteta, mag. Alenka Burja, MOP, dr. Aleksander Zidanšek, Institut “Jožef Stefan”, dr. Dušan Plut,Filozofska fakulteta, dr. Silvo Žlebir, ARSO, mag. Boris Marzi, Luka Koper, dr. Matej Ogrin, Filozofskafakulteta, dr. Bojan Rosi, Fakulteta za logistiko Celje, Robert Sever, Združenje za promet GZS, dr.Stane Božičnik, Fakulteta za gradbeništvo Univerze Maribor in drugi.

Promet bo deležen okoljskega in gospodarskega razmisleka, zato na simpoziju pričakujemo predstavnikegospodarskih prometnih družb, občin, strokovnih in izobraževalnih organizacij s področja prometa in okolja,nevladnih organizacij in vseh drugih zainteresiranih.

PrijavnicaPodjetje, institucija, občina (registriran naziv in naslov)

Kontaktna oseba (ime, priimek, e-naslov, telefon)

Davčna številka

Davčni zavezanec (obkrožite)

da ne

Prvi udeleženec (ime, priimek, funkcija, e-naslov)

Drugi udeleženec (ime, priimek, funkcija, e-naslov)

Tretji ali naslednji udeleženec (ime, priimek, funkcija,e-naslov)

Datum, žig, podpis odgovorne osebe

Izpolnjeno prijavnico pošljite po pošti ali po faksu nanaslov: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje(tel.: 03/42 66 700, faks:03/42 66 702). Večinformacij: Mateja Krajnc, tel.: 03/42 66 710, faks:03/42 66 702, e-naslov: mateja.krajnc@fitmedia.siPrijave sprejemamo najpozneje do petka, 18. aprila2008.

Kotizacija za dvodnevni simpozij znaša 185 EUR. Zadrugega ali tretjega udeleženca iz iste organizacijeznaša kotizacija 160 EUR.Za študente je kotizacija 111 EUR - velja 40-odstotnipopust na osnovno ceno.V navedenih cenah ni zajet 20% DDV.

V kotizacijo simpozija je vključeno gradivo s prispevkisimpozija, vsak dan simpozija tudi kosilo in pogostitvemed odmori.

Če se na simpozij prijavite in poravnate kotizacijo dovključno 10. aprila, znaša kotizacija na osebo samo166,50 EUR (priznamo 10% popust).

Kotizacijo je potrebno poravnati najpozneje do (vključno)ponedeljka, 21. aprila 2008, na TRR Fit medie d.o.o.,št.: 02232-0011624723 pri NLB d. d..Prosimo, da morebitne pisne odjave pošljete na naslovFit medie najpozneje do 21. 4. 2008. Ob neudeležbiprijavljene osebe, brez pravočasne odjave, kotizacijene vračamo.

Na svidenje v Celju!

Prometkot

grožnjaokoljuin kot

gibalorazvoja

24. in 25. april 2008 - Celje (Tehnopolis)

�Pokrovitelji:Energetika Celje

Glavni pokrovitelj: Mestna občina Celje Izvajalec:

22 Logistika

Slovenija je zamudila pravi trenutek za vinjete

LOGISTIčNICENTRI

Schenker odpira spomladi v Mariboru v Hočah nov logistični in distribucijski center na 8500 m2. Kot ponudnik integralnih logističnih storitev, pravi Rok Svetek, direktor slovenske podružnice Schenkerja, je za nas že dolgo zanimiva os Koper – Ljubljana – Maribor in jo postopoma zaokrožujemo. V Ljubljani je že premalo prostora. Maribor je privlačna lokacija. Zanimanje partnerjev za naš mariborski center je takšno, da so zmogljivosti že polno zasedene. Upravljali bomo z raznovrstnim blagom, partnerji bodo tudi tuji distributerji.

V Sloveniji je Schenker drugo največje inte-gralno logistično podjetje, Intereuropa je moč-nejša. Mi pa rastemo, pojasnjuje Rok Svetek, vsako leto z dvomestno številko. Letos načrtu-jemo okrog 35 milijonov EUR realizacije. Naj-prej za slovenski center pri matici ni bilo dovolj razumevanja, saj na primer Gradec ne more zapolniti vseh zmogljivosti. Vendar ugled go-spodarsko uspešne Slovenije in njene prome-tne lege nekaj pomenita. Naša želja je, da Ko-per postavimo na zemljevid Schenkerja. Trst je sicer še v prednosti v očeh našega dunajskega

centra, toda mi se zavedamo potencialov kopr-skega pristanišča.

Rok Svetek je logistični delavec z dolgo kilo-metrino. Z delom v Intertransu, ki ga je pozne-je kupil Schenker, mu je logistika z distribucijo v krvi že 22 let. Načrti za mrežo logističnih centrov niso od danes. Zaradi geografske lege Slovenije, tranzitnih koridorjev in določenih naročnikov, strank, zlasti pa prometa, ki se mu nenehno povečuje, »smo v razvojnih načrtih opredelili gradnjo treh centrov kot optimalno

Rok

Svet

ek

EOL-37-februar-February-08

EOL-37-februar-February-08 23Logistika

Mariborska 7, 3000 Celje, tel.: 03/428 53 00, faks: 03/428 53 38e-poπta: fl@uni-mb.si, http://fl.uni-mb.si/

KJER RAZISKUJEMOLOGISTIKO

IN IZOBRAÆUJEMOBODO»E LOGISTE

opcijo. Več kot treh logistično-skladiščnih cen-trov Slovenija ne potrebuje, vsaj tako razmišlja-mo v Schenkerju«, je prepričan Rok Svetek.

V njihovi poslovni filozofiji je v ospredju doda-na vrednost. Kaj lahko kupcu nudijo več? Sto-ritve z dodano vrednostjo so vsak dan bolj is-kane. V Mariboru bodo med drugim ponudili tudi montažo sklopov. Dobavno verigo lahko prevzamejo v celoti - od vstopnega materiala do komisioniranja in distribucije. Nekateri naročniki njihovih storitev zadržijo samo pro-izvodnjo, vse drugo pa prepuščajo Schenkerju. Trendi v svetu so znani, manevrskega prostora za posel je dovolj. Njihov slogan je znan – vse najpomembnejše storitve izvajamo na enem mestu.

In kakšna bo politika Schenkerja na Balkanu? Rok Svetek pojasnjuje, da bo Schenker investi-ral v Srbijo in Hrvaško, predvsem v izgradnjo infrastrukture. Regionalni center Schenkerja za srednjo in jugovzhodno Evropo je odgovo-ren za izvedbo strategije. Slovenski Schenker je v prednosti zaradi Schenkerjeve globalne mre-že, saj zagotavlja redno in hitro dobavo blaga iz Hong Konga in Shanghaja. Kot logist, ki pre-more ladijski in letalski prevoz, lahko naroč-niku ponudijo storitev najhitrejšega prevoza blaga iz Kitajske v Evropo – z ladjo do Dubaja, od tam pa z letalom na Dunaj ali v Frankfurt.

Tuj lastnik daje dolgoročno perspektivo, meni Rok Svetek, je pa res, da ves čas nekaj zahteva. In je najboljši partner za usposabljanje kadrov, saj je prav fleksibilnost delovne sile v logistiki nemajhen problem. Schenker organizira svojo akademijo za kadre. Omogoča pridobitev spe-cializiranih logističnih in transportnih znanj in slovenski Schenker vsako leto pošlje na uspo-sabljanje nekaj zaposlenih, zlasti menedžment, saj je njihova ponudba storitev raznovrstna, kadra pa zmeraj manjka. Zdaj slovenski Schen-ker zaposluje 140 ljudi, z novimi, velikimi posli v tem letu pa se jim napoveduje dodatna rast.

Največ blaga, za katerega poskrbijo, sodi v ši-roko potrošnjo, potem so zdravila oziroma farmacevtski proizvodi, končni industrijski proizvodi, njihovi partnerji pa so LEK, TTG Unitech, Unilever, Siemens, Miele, Simobil in drugi. Organiziramo tudi prevoz kemikalij, doda Rok Svetek.

Na strokovno mnenje, češ da v Sloveniji ra-stejo logistični centri kot gobe po dežju in da jih je preveč, meni, da je to točno. Slovenija ne potrebuje toliko zmogljivosti. Centri ne bodo poceni zaradi drage infrastrukture, tudi de-lovna sila v Sloveniji ni več poceni. Poleg tega, razlaga Rok Svetek, veliki koncerni opuščajo regionalna distribucijska skladišča in transport racionalizirajo s predhodnim zbiranjem naro-čil, kot to dela NIKE. V Sloveniji primanjkuje sodobne infrastrukture. Vprašanje je, ali sploh imamo politiko, ki bi dala investitorjem na razpolago dovolj velike komplekse, na primer 100 ha za primerno ceno. V Sloveniji je zemlji-šče predrago. Ne vem, se vprašuje Rok Svetek, ali je Slovenija sploh sprejela kakšno usmeritev

glede gradnje logističnih središč. Prav tako pa ne vem, če smo vedeli za posledice, ko smo se odločili, da postanemo tranzitna država. Ce-stnega prometa ne bo manj, pač pa več. Slove-nija ga ne more ustaviti. Na povečanje cestnega prometa bi se morali pripraviti pred vstopom v EU, zdaj ni več dovolilnic. Zakaj nismo vinjet uvedli leta 2004? Zdaj so nastale cestne raz-mere, ko drugi pas na avtocestah skoraj ne bo več zadostoval. Tudi če zdaj uvedemo vinjete, bomo manj zaslužili, kot bi lahko, če bi prome-tna politika znala pravočasno reagirati.

In prihodnost logistike na Slovenskem? Kon-kurenčna prednost Schenkerja? Za nas je

ključno, meni Rok Svetek, da stalno razvijamo storitve in dodano vrednost, predvsem pa, da smo hitri. Naročniku vsako blago dostavi-mo v 24 urah v sosedne države, v 48 urah pa v Nemčijo. Dobro smo opremljeni z zbirnimi kontejnerskimi vlaki, na primer enkrat teden-sko skrbimo za relacijo Ljubljana – Istanbul, a tudi sicer z našo drugo firmo Adria Kombi na-ročnikom nudimo preusmeritev prevoza blaga s cest na vlake. Če analiziram, kaj se dogaja v podjetjih, pa ni nobena skrivnost, da se vse bolj zavedajo ekonomskih potencialov logistike. In da čedalje bolj iščejo zunanje partnerje, čeprav do končnih odločitev o zunanjem logističnem partnerju ne pride hitro. Schenker lahko pre-

prom

ocija

EOL-37-februar-February-0824 Logistika

vzame celotno storitev, vključno s kadri, ki se v podjetju ukvarjajo z logistiko, skladiščenjem, distribucijo. Moram pa povedati, da so v ne-katerih sistemih, kot so Mercator, BTC, TUŠ, izjemno razvili logistične procese, z veliko zna-nja in iznajdljivosti.

Kaj pa lahko pomeni za več logističnega znanja Fakulteta za logistiko?Pomeni lahko veliko, odgovarja Rok Svetek, vendar mora dajati študentom uporabno zna-nje. Predavatelji ne smejo prodajati znanj o sta-rih tehnologijah, pač pa o najmodernejših, saj je Slovenija z njimi opremljena. Sicer pa morda prihaja čas, če govorimo o izobraževanju mla-dih, da bi obvezno šolanje potegnili do konca srednje šole.

Logistics Centres

Slovenia has Missed the Right Moment for Vignettes

This spring, Schenker will open a new 8,500 square metre logistics and distribution centre in Hoče near Maribor. As a provider of integrated logistics services, we have been interested for quite some time now in the Koper – Ljubljana – Maribor axis, which we are gradually completing, says Rok Svetek, Director of the Slovenian Schenker branch. Ljubljana is running out of space but Maribor is still an attractive location. Our partners have shown such considerable interest in our Maribor centre that our capacities are already fully booked. We will handle various goods and also have foreign distributers as partners.

Schenker is the main investor in Hoče. The in-vestment is worth €6m and it took six months to complete construction. It is a modern, multifunc-tional logistics centre and, as Rok Svetek stresses, was built in accordance with new standards. It is fully adapted to new information technologies and takes the users’ requests into account, espe-cially regarding traceability. The Schenker multi-national company is top in Europe according to the amount of goods in land and railway traffic, one of the top companies in sea and air traffic and the sixth company in the world in integral logistics. So what about the competition for the Slovenian Schenker branch?

He concurs with the experts’ opinion that logistics centres are popping up everywhere across Slove-nia and that there are too many. Slovenia does not need this kind of capacity. These centres will not be cheap due to the infrastructure and the no longer cheap Slovenian labour. Furthermore, as Mr. Svetek explains, large concerns are abandon-ing regional distribution warehouses in favour of rationalising transportation by collecting or-ders in advance, such as NIKE. Slovenia lacks a modern infrastructure and the question remains whether it has the necessary policies that would enable investors to use large and suitably priced and sized building complexes of, for example, 100 hectares. Land is too expensive in Slovenia. I do not know, Rok Svetek says, if Slovenia adopted

any kind of directives regarding the construction of logistics centres and whether we were aware of the consequences our decision to become a transit country will bring. Road traffic will not decrease. On the contrary. Slovenia is powerless to stop this and should have prepared for this increase before joining the European Union, before the permits were no longer necessary. Why did we not in-troduce vignettes back in 2004? Looking at the current road conditions, two motorway lanes is

5. okoljski simpozij

Prometkot

grožnjaokoljuin kot

gibalorazvoja

24. in 25. april 2008 - Celje (Tehnopolis)

almost not enough anymore. Even if we were to implement vignettes now, we will earn less mon-ey than we could if the traffic policy makers had known how to react in time.

www.fitmedia.si

EOL-37-februar-February-08 2525

10 trendov pri postopkih pakiranja

TRENDIPAKIRANJA

1. Napredna podjetja pakirnih sis-temov ne obravnavajo več kot stro-ške vzdrževanjaEmbalažni inženirji včasih tožijo, da so le po-znejši domislek proizvodnje. Proizvodnja misli, da trženje odloča o vsem. Vendar je trženje le druga violina financam. Te so popolnoma po-drejene izvršnemu direktorju, njega pa celo noč drži pokonci borza na Wall Streetu. Na Wall Streetu se začarani krog sklene z delodajalčevi-mi investicijami 401(k) v pokojninski načrt, ki je namenjen zaposlenim. V resnici gremo vsi ven in kupimo proizvode, ki se pojavijo v lični novi embalaži. Od filter vrečk do plastičnih kozarcev za kavo – jasno je, kaj vse lahko inovativna embalaža doseže. Podjetja, ki razmišljajo naprej, so sedaj bolj po-zorna na to, kako lahko njihovi pakirni sistemi s svojimi ličnimi novimi embalažami hitreje in ceneje prodrejo na trg. Na primer: Miller Brewing, Frito-Lay in P&G Gillette so svoje zahteve glede prihodnosti pakiranja predstavili na nedavnem poslovnem srečanju inštituta za proizvajalce pakirnih strojev (Packaging Ma-chinery Manufacturers Institute – http://www.packworld.com/view-22914).

V letošnjem letu bo poleg nenehnega prizadevanja za večjo produktivnost pakirnih strojev strateško poslovno prednost predstavljala predvsem zavestna uporaba avtomatiziranih pakirnih sistemov. Novih trendov je več. Med drugim – v prednosti so ponudniki pakirnih sistemov, pakirni modeli pa nadomeščajo pakirne stroje. Na pohodu je avtomatizacija s širokim spektrom možnih prilagoditev.

Zaključek: Na višjih stopnjah vodenja pri-čakujte, da se bo več pozornosti posvečalo načinom, kako lahko avtomatizirani pakirni sistemi prispevajo k doseganju vseh zastavlje-nih ciljev.

2. Potrošniško embalirano blago preoblikuje embalažo za večino najmanjših enot v blagovni skupini Eden od razlogov, da je embalaža ponovno tako cenjena, je spoznanje, da drži običajno podjetje s potrošniškim embaliranim blagom deset em-balaž najmanjših enot v blagovni skupini (SKU) za vsak proizvod SKU. Enaka serija čokolade je lahko pakirana v številnih različnih velikostih tablic in več embalažah. Če pa bo Evropska komisija izpeljala načrt, po katerem želi s 1. januarjem 2010 prepovedati an-gleške merske enote, in bo zahtevala le metrične oznake, bo teh najmanjših enot v blagovni sku-pini (SKU) vsaj še dvakrat več. Pravzaprav bo moral imeti vsak ameriški proizvod, ki ga bodo izvozili v Evropo, dve različni nalepki. Vendar pa vse ameriške zvezne države ne dovoljujejo označevanja potrošniškega blaga le z metrič-nimi oznakami. Tako bodo tudi evropski pro-izvodi potrebovali še eno nalepko, če jih bodo uvažali v Združene države.Dobra novica je, da so vse angleške steklenice po 0,56 litra, že nadomestile pollitrske stekle-nice. Vendar pa je na trgu še vedno zelo veliko embalaže, ki tehta en funt, in jo bo najbrž tudi treba spremeniti v 500-gramsko.

Zaključki: Ne pričakujte, da bodo nalepke le metrične, dokler ne bodo evropske uredbe že neizbežne. Lahko pa pričakujete, da bodo podjetja, ki iščejo načine, kako bi znižali stro-ške pakiranja, opustila nepotrebne embalažne velikosti in se hkrati oprijela strojev, ki so bolj prilagodljivi.

Na primer: Kot del našega načina življenja, ki od nas zahteva, da smo nenehno v teku, je postalo zelo popularno palično pakiranje (stick pack). Torej bo postal popularen pakirni stroj, ki bo s pritiskom na zaslon na dotik dolžino embalaže povečal s 4 na 8 inčev (ali s 100 mm na 200 mm) in z enostavnimi postopki spremenil premer (http://www.packworld.com/view-23966).

3. Izboljšava pakirnih postopkov zmanjša stroškePričakujete lahko, da bodo že davno zastarele metode – kot je skupna učinkovitost opreme, da skrajša čas izpada – ponovno dobile zagon. Podjetji Schneider Electric in ELAU, specialist za avtomatizacijo pakiranja, tako močno verja-meta v potencial teh metod, da sta podprli šte-vilne delavnice (http://www.packworld.com/view-24256). V delavnicah za izboljšanje delovanja pakirnih sistemov se lahko na tisoče pakirnih podjetij nauči, kako izboljšati svoje pakirne postopke.

4. Pakirni stroji izvirnih proizvajal-cev opreme (OEM) postanejo po-nudniki pakirnih sistemovV preteklosti se je večina proizvajalcev pakirnih strojev osredotočila na delovanje svojih strojev. Inženirje v pakirnih tovarnah ali morda izpo-polnjevalce sistemov je skrbelo, kako bi lahko integrirali sisteme. Danes se se od izvirnih pro-izvajalcev opreme (OEM) vedno bolj pričaku-je, da zagotovijo dobro delovanje svoje opreme – delovanje, na katerega verjetno vpliva tudi osnovna in priključena strojna oprema.

Pakirna podjetja imajo manj izvajalcev teh-nične podpore, ki bi prevzeli odgovornost za celoten sistem. Vendar pa potrebujejo tudi več proizvodnih informacij in boljši nadzor nad pa-kirnimi sistemi. Kakšno korist imamo lahko od posamičnih podatkov o delovanju posameznih strojev?Potreba po interakciji med pakirnimi stroji in osnovnimi proizvodnimi postopki je vzrok za nastanek dveh trendov. Eden od njiju je pakirni sistem na ključ, ki ga prodaja le eno podjetje.

Drugi je povezovanje podjetij, kot je relativno nova skupina podjetij, ki se ukvarja s končnimi pakirnimi rešitvami (Packaging End of Line So-lutions, PELS) in skrbi za integracijo, dokumen-tacijo, usposabljanje in podporo svojih naprav, v katerih je združenih več ponudnikov (http://www.packworld.com/view-23832).

Zaključek: Kakorkoli že, pričakujte, da bo več dobaviteljev strojev pridobilo na vrednosti, saj bodo hkrati dobavljali pakirne sisteme.

Trendi pakiranja

EOL-37-februar-February-0826 Trendi pakiranja

Odličen primer takšnega podjetja je Nuspark Engineering (http://www.packworld.com/vi-ew-23705), podjetje s sedežem v Torontu, ki je s podjetjem ELAU sklenilo partnerstvo za modu-larno avtomatizacijo strojev, in s podjetjem Sch-neider Electric za globalne elektronske rešitve.

Nuspark je lastnik vzorčnega robotskega pa-kirnega modela delta, ki lahko v enaki emba-laži podvoji količino proizvoda na enoto časa, in sicer tako, da ima dodano še eno robotsko roko. Ne le, da priskrbijo vse modele opreme za paletizacijo kartonskega pakiranja, temveč so specializirani tudi za proizvodnjo vseh ser-vo- in dovodnih sistemov, ki na minimalni talni površini modele povežejo med seboj.

Ker svoje servisne modele (http://www.pack-world.com/view-24125) prodajajo proizvajal-cem avtomatizirane opreme, za vgradnjo novih modelov ni treba razširjati kontrolnih omaric. Gre dobesedno za sistem samodejnega zaznava-nja (plug-and-play).

5. Pakirni modeli nadomestijo pa-kirne strojeKadar se proizvajalci strojev razvijejo v ponu-dnike sistemov, kot je to naredil Nuspark, ne razmišljajo več samo o oblikovanju in proda-ji svojih strojev, temveč začnejo razmišljati o ustvarjanju standardiziranih modelov za konfi-

guracijo prilagojenih pakirnih rešitev.Pakirna podjetja pa lahko začnejo razmišljati o preoblikovanju teh modelov za pakiranje različ-nih proizvodov.Pričakujte torej veliko več možnosti ponovne konfiguracije strojev, ki bo zmanjšale tveganje investicijskih izdatkov in se hitreje prilagodile spreminjajočim se potrošniškim zahtevam.Zveni dobro, kajne, vendar je za plug-and-play pakirne modele treba imeti modularno pro-gramsko opremo, modularno kontrolno okovje in modularno mehansko obliko.Zaključek: Če želite to doseči, spodbujajte ve-čje sodelovanje med oblikovalci pakirnih sis-temov in ponudniki avtomatizacije – vzorec, ki ga je kar nekaj let pred svojim časom prvi preizkusil nemški ponudnik pakirnih siste-mov Harro Hoefliger (http://www.packworld.com/view-16244).

6. Strojna sposobnost: največji iz-ziv za trajnostno pakiranje?Medtem ko se konference o trajnostnem paki-ranju množijo (http://www.packworld.com/view-23986), je treba v voz vpreči še konja. To pomeni, da ima pakirna proizvodnja na voljo celo vrsto novih materialov in pakirnih oblik. Vendar pa lahko nekatere najbolj obetavne ideje propadejo, če nimajo na razpolago strojev, ki so jih sposobni uresničiti. Zaključek: Načrtujte nakup strojev, ki so bolj

prilagodljivi kot pa ti, ki so potrebni za da-našnje pakirne postopke. Razmišljajte o mo-žnostih ponovne konfiguracije. To se dobro sklada z modularnim konceptom. Potrebna je tudi avtomatizacija s širokim spektrom možnih prilagoditev. Na misel nam pridejo roboti, ker jih lahko na novo programiramo, vendar je bistveni dejavnik pri tem povratno delovanje.Vsakdo ve, da uporabljajo pakirni stroji dan-danes veliko servomotorjev. Zaradi česa pa je servomotor tako drugačen od običajnega?

EOL-37-februar-February-08 27Trendi pakiranja

Zaradi povratnega delovanja. Katerikoli inže-nir, ki pri podjetju ELAU, ki proizvaja servo-motorje le za pakirne stroje, kaj velja, vam to lahko pove.

Ravno ta povratna naprava na zadnji strani motorja omogoča kontrolnemu sistemu, da se lahko nenehno prilagaja, tudi v neskončno majhnih podrobnostih. Tako lahko uporabljate tanjše ali debelejše materiale, ali pa reciklirane ali obnovljive materiale z bolj grobimi površi-nami.

Povratno delovanje vam lahko hkrati pomaga ugotoviti, kako učinkoviti so vaši pakirni po-stopki ter pridobljene proizvodne in vzdrževal-ne informacije.

7. Se spominjate konstrukcijske zasnove za razgradnjo?Čeprav se danes o njej ne govori veliko, je kon-strukcijska zasnova za razgradnjo (DfD) še ve-dno prisotna, tako pri avtomobilih kot pri ele-ktroniki (http://www.npd-solutions.com/dfe.html). Pričakujte, da boste več o tej zasnovi slišali tudi pri pakiranju in ne samo pri proizvo-dih. Ste že kdaj poskusili reciklirati embalažo zobne nitke? Ena od dobro znanih znamk zobno nitko pakira v plastično tuljavo, v plastičnem ohišju in s plastičnim pokrovom ter jeklenim rezilom. Razen rezila je celotna embalaža izredno neraz-gradljiva. Če jo preoblikujete in uporabite še ostro oblikovano plastično rezilo, bo embalaža ne samo razgradljiva, ampak ste hkrati znižali stroške za sestavne dele in sestavo embalaže. Kot naslednji primer lahko vzamemo embalažo za sveža jajca. Namesto dobro znane kartonske ali penaste škatle nudijo nekatere nove organske znamke, pri katerih kokoši niso zaprte v klet-kah in so zato jajca bogata z omega maščobnimi kislinami, jajca v prozornih plastičnih škatlah z barvnimi papirnatimi etiketami na pokrovu škatle. Gre za kvalitetno pakiranje, saj lahko proizvod vidite skozi prozorno embalažo, papir in plastiko pa lahko enostavno ločimo.Vendar ne kritizirajmo preveč lepenke – v Evro-pi so vse baterije pakirane v ličnih kartonskih pakiranjih (http://www.packworld.com/view-19592). Torej nimajo plastičnega dela, skozi katerega se vidi baterija in ki bi ga morali od-straniti, preden bi embalažo odvrgli. Kako dru-gače od vseh drugih razstavljenih baterijskih

pakiranj.Zaključek: Potrošniki bodo plačali več za ta-kšna pakiranja, zato pričakujte njihovo pogo-stejše pojavljanje.

8. Mednarodna podjetja standardi-zirajo pakirne sisteme globalnoLjudje po vsem svetu se pogovarjajo, pošiljajo e-pošto in uporabljajo internet. Na ta način se izognejo temu, da bi odkrili nekaj, kar je nekdo drug že davno odkril.Eden takšnih primerov je standard Weihen-stephan (http://www.packworld.com/view-24255), nekoč neznan model pridobivanja informacij, ki je nastal v nemški pivovarski in-dustriji.

Vendar pa je nek pivovar iz Južne Afrike zvedel zanj in tako je tudi to podjetje postalo aktivno v skupini za standardizacijo embalaže v ZDA. Zdaj torej vsa podjetja s potrošniškim embali-ranim blagom ta standard zelo upoštevajo in v svojih tovarnah po vsem svetu standardizirajo model pridobivanja informacij.

Čemu toliko prahu? Takšni standardi omogo-čajo, da se stara, manj avtomatizirana oprema prestavi na trge, kjer so stroški delovne sile nižji ter operaterjem in tehnikom prijaznejši. Prav tako bo krivulja prilagajanja na novo opremo krajša, saj je le-ta za upravljalca enaka, čeprav veliko hitrejša. Zdi se, da nikogar več ne zanima, od kod pri-hajajo vse dobre zamisli. Medtem ko je včasih prevladoval sindrom „ni izumljen tukaj”, zaradi katerega so se izdelki po nepotrebnem podvajali in ki je bil celo vzrok za trgovske ovire (kot je le metrično etiketiranje), išče današnji globalni trg usklajene standarde.

Da se bodo novi standardi lahko uveljavili na trgu, je treba osnovne tehnologije, ki se morajo še naprej razvijati, kolikor se da ločiti od tistih delov, ki morajo za vse ostati enaki. Z drugimi besedami, standardiziramo lahko električne vti-če in vtičnice, ne pa naprav.

Zaključek: Če je vaše delovanje globalno, iščite globalne ponudnike, ki izpopolnjujejo

obvladljive, globalne standarde, ki vas bodo podpirali, kjerkoli boste delovali.

9. Omrežja se zbližujejo, hkrati na-stajajo nove zmogljivostiTežko je verjeti, da je minilo že deset let, od-kar so se vizionarji domislili prvega enotnega omrežja za strojno avtomatizacijo. Nasprotujoče si potrebe po uskladitvi gibanja, nizkih stroškov za vhodne/izhodne naprave in pasovne širine za pridobitev informacij so dolgo negativno vpli-vale na to poenotenje.Vendar se je to z novimi tehnologijami spreme-nilo – tako kot priključitev vaše kabelske televi-zije, telefona in interneta na eno žico.Podjetje ELAU je na primer oznanilo, da bo standardiziralo sistem SERCOS III, ki vse te na-loge poenoti preko hitrega, širokega in varčnega omrežja Ethernet (www.sercos.com). Podjetje tudi s sedanjo tehnologijo SERCOS II nudi le en kabel in sklopni konektor (snap-fit), ki nadomeščata štiri ali več (www.elau-insider.com) električnih, povratnih in omrežnih ka-blov.

10. Primernost in varstvo okolja si ne nasprotujeta Pravzaprav je že 20 let, odkar so arheologi, ki so delali na projektu odpadkov na Univerzi v Ari-zoni, začeli kopati po odlagališčih odpadkov po državi (http://traumwerk.stanford.edu:3455/Symmetry/174). Odkrili so, da embalaža ne prispeva tako veli-kih količin odpadkov, kot je predvidevala veči-na okolijskih aktivistov, ampak da spadata med količinsko največji odpad gradbeni material in časopis (zanimivo je, da je poudarek konstruk-cijske zasnove za razgradnjo (DfD) na gradnji objektov).Prav tako imajo družbe, ki ne uporabljajo pa-kirane hrane, na svojih odpadnih kupih večje količine odpadne hrane. Prvič, predelovalci hrane ne odvržejo ničesar, za kar najdejo trg. Če pa pomaranče ožmemo doma, vržemo lupine stran. Predelovalci pulpo, olupke in semena prodajo kot sestavine za par-fume, za brazilski brandy, mačjo steljo, barvo, smole, živalsko hrano, čistila, emulgatorje, aro-

EOL-37-februar-February-0828 Trendi pakiranja

me za živila in pektin (http://www.hort.pur-due.edu/newcrop/morton/orange.html).Drugič, pakirana hrana se ne pokvari tako hi-tro, se ne pokvari pri prevozu, in ker je pakira-na v praktičnih količinah, je gre v primerjavi z nepakirano hrano na odpad manj (pa prosim, ne reči, da boste ostanke zamrznili, saj veste, da porabljate elektriko le za zavlačevanje neizbe-žnega). Zaključimo lahko: Brez slabe vesti si lahko nalijete mešanico pijače, pakirane v palični embalaži, v pollitrsko steklenico vode. Ne ob-tožujte se, če namesto brezalkoholne pijače, ki vsebuje koruzni sirup z veliko vsebnostjo fruktoze, pijete vodo iz steklenice. In ker do-bivate industrijske novice elektronsko, lahko v kante za smeti mirne duše odvržete manj papirja. Tudi če ste natisnili tale članek, ne skrbite, saj natisnete le članke, ki vas zanima-jo!

Ten Trends in Packing Methods

This year’s strategic business advantage will be the intentional use of automated packaging systems, in addition to the constant strug-gle to increase the productivity of packaging machinery. There are several new trends. The providers of packaging systems are at an advantage and packaging models are replac-ing packaging machinery. Automation with a wide selection of possible adjustments is on the rise.

1. Progressive companies quit treating pac-kaging lines as overhead

2. CPGs recognize that most SKUs are pac-kage changeovers

3. Lean packaging operations get the cost out

4. Packaging machine OEMs become pac-kaging systems providers

5. Packaging modules replace packaging machines

6. Machineability: the biggest challenge to sustainable packaging?

7. Do you recall Design for Disassembly?

8. Multinational companies standardize packaging systems worldwide

9. As networks converge, new efficiencies emerge

10. No contradiction between convenience and conservation

Modern companies no longer treat packa-ging systems as maintenance costs.Packaging engineers sometimes complain that packaging is just the afterthought of production. The production department is convinced that the marketing department is the decision maker, but marketing itself plays second fiddle to the finance department. This is in turn completely subordina-ted to the Executive Director who is kept awake all night by the Wall Street Exchange. The circle closes at Wall Street with the employers’ 401(k) retire-ment plan investments for employees.The reality is that everyone goes out and buys pro-ducts in nice new packaging. Everything from filter bags to plastic coffee cups – it is obvious what can be achieved by innovative packaging.Forward-thinking companies now pay more atten-

tion to how their packaging systems can penetrate the market faster and cheaper with their nice new packaging. For example: Miller Brewing, Frito-Lay and P&G Gillette presented their requirements re-garding the future of packing at the recent business meeting of the Packaging Machinery Manufactu-rers Institute – http://www.packworld.com/view-22914. International Companies are Performing a Global Standardisation of Packaging Sy-stems People all around the world talk, send e-mails and use the Internet. In this way, they avoid having to re-invent something that has already been invented a long time ago.One of these examples is the Weihenstephan stan-dard (http://www.packworld.com/view-24255), a once unknown model for obtaining information developed by German breweries.A South African brewer found out about it and the company became an active member of the group interested in the standardisation of packaging in the USA. Now, all companies offering packaged consumer goods follow this standard and this mo-del for obtaining information across all their inter-national factories.Why all the commotion? These standards allow the shifting of old, less automatic equipment onto markets with lower labour costs, which are more operator and technician friendly. The adaptati-on curve for new equipment will also be reduced as this equipment will be the same for its opera-tor, only much faster. It would seem that no one is interested any more in where all the good ideas come from. The once dominant “not invented here” syndrome caused needless duplication of products and even commercial obstacles (such as metric-on-ly labelling) and this is why today’s global market is seeking the harmonisation of standards.

EOL-37-februar-February-08 29OKOLJE KOTPOSLOVNAPRILOŽNOSTJože Volfand V Kopru bo zelena luka

Okolje, varnost, zdravje. Okoljevarstveno dovoljenje. Pridobitev koncesije za opravljanje obvezne državne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč na celotnem območju slovenskega morja. Nove naložbe za izgradnjo terminala za sprejem naftnih derivatov na pomolu II. in novi projekti, ki jih načrtujejo, ker vidijo v okolju močne poslovne priložnosti. Ena izmed njih je proizvodnja komposta. Vsega tega in resnično še precej več mag. Boris Marzi, ki je v Luki Koper vodja Službe varovanja okolja in zdravja pri delu, naenkrat sploh ne more predstaviti. Najprej nam predstavi strokovne delavce v njihovi službi, strokovnjake, ki jih ni malo, in si delijo nadstropje s službo za odnose z javnostmi. Mag. Boris Marzi ne more skriti razpetosti med okoljskimi načrti Luke Koper in upravičenega zadovoljstva nad tem, kar dosegajo v okolju. Predvsem pa, kako ga strokovno nadzorujejo in spremljajo. Zavedajo se, da so ekološko občutljiva družba in da so stalno pod drobnogledom.

»Tudi mi smo bili vsak hip pripravljeni na eko-loški šok goreče turške ladje v Jadranskem mor-ju. K sreči se ni nič zgodilo. A kot član kriznega štaba sem vedel, kaj nas čaka, če pride do ekolo-ške bombe,« je umirjeno pojasnil Boris Marzi.

S poslovnega in razvojnega vidika pa je mag. Borisa Marzi letos najbolj razveselilo okoljevar-stveno dovoljenje, ki so ga dobili med prvimi v Sloveniji. V Luki pretovarjajo poleg najrazlič-nejšega blaga tudi snovi, ki zahtevajo posebne varnostne ukrepe pri pretovoru in skladiščenju. Nekatera območja v pristanišču so še posebej izpostavljena z vidika varnega obratovanja. Zlasti terminal za kemikalije in plinska olja ter terminal za sadje zaradi uporabe hladilnih sred-stev in tankerskih privezov s cevovodi za naftne derivate. Z okoljevarstvenim dovoljenjem, ki

jim ga je izdala Agencija RS za okolje, je Luka Koper dobila potrditev ne le za obratovanje, pač pa, kar je še pomembnejše, zeleno luč za nove naložbe. Kakor je znano, so se v Sloveniji precej odmaknili roki, ki so bili predpisani podjetjem, do kdaj morajo pridobiti okoljevarstveno dovo-ljenje. Rok je bil namreč lanski oktober. »Do-voljenje je dokaz,« pojasnjuje mag. Boris Marzi, »da smo ustrezno usposobljeni, organizirani in opremljeni za obratovanje Luke Koper. Kon-kretno pa pomeni tudi soglasje, da lahko ure-sničimo naložbo v terminal za sprejem naftnih derivatov na drugem pomolu.«

Kaj sploh je okoljevarstveno dovoljenje? Gre za sveženj dokumentov, ki zajemajo različna področja obratovanja v pristanišču, Luka pa v njih dokazuje, kako bo obvladovala morebitne

Boris

Mar

zi

Okolje kot poslovna priložnost

Foto

: Arh

iv lu

ke K

oper

EOL-37-februar-February-0830 Okolje kot poslovna priložnost

nesreče in onesnaževanja oziroma posledice. Dovoljenje navaja specifične tovore, ki so okolju potencialno nevarni, in prepoznava lokacije ter vire nesreč. Navaja na primer vse dejavnosti, od skladiščenja in zamrzovanja hitro pokvarljivega blaga na terminalu za sadje, kjer pri skladišče-nju uporabljajo amonijak, do skladiščenja in pretovarjanja nevarnih snovi itd. Luka Koper je z dovoljenjem sprejela še obveznost obvešča-nja notranjih in zunanjih javnosti o okoljskih dogodkih v obratih. Tako bo na koprskem ob-močju, kjer javnost zelo skrbno spremlja njeno dejavnost in razvoj, dovoljenje zagotovo vzbu-dilo pozitivne odmeve. Okoljska odgovornost edinega slovenskega pristanišča se še povečuje.

Prav okoljevarstveno dovoljenje, zanj so delali več kot dobro leto, jim odpira vrata za izgradnjo terminala za sprejem naftnih derivatov. Zgradi-li bodo 6 rezervoarjev, kamionsko in vagonsko polnilnico z dostopi za ceste in tire, privezno ladijsko ploščad, požarno črpališče z zajetjem vode, komunalno in požarno infrastrukturo ter drugo tehnološko opremo. Naložba je vre-dna 20 milijonov evrov. Pretovor naftnih deri-vatov se bo povečal za 250.000 ton letno. Trije rezervoarji, ki jih bodo zgradili v prvi fazi, že letos, bodo imeli vsak po 20.000 m3 prostorni-ne. Kljub tej naložbi pa bodo po zmogljivosti pretovora naftnih derivatov še vedno močno zaostajali za tržaško luko.

Najbolj nestrpno pa v Luki Koper pričakujejo vladno odločitev o koncesiji za varovanje morja. MOP je že predlagal spremembo uredbe o kon-cesiji za opravljanje obvezne državne gospodar-

ske javne službe vzdrževanja vodnih in priobal-nih zemljišč morja. S spremembo bi Vladi RS omogočili podelitev koncesije Luki Koper brez javnega razpisa. Luka se je v pobudi za to spre-membo zavezala, da se bo strokovno in tehno-loško opremila za varovanje morja brez vložka države, poskrbela za priveze plovil, namenjenih varovanju morja, za operativno obalo z mani-pulativno površino, za skladiščenje potrebne opreme ter za ustrezno namestitev zaposlenih v službi varovanja morja. Med letošnjimi okolj-skimi cilji, ki jih ni malo, še eden zavzema viso-ko mesto – izdelava okoljske izjave, kar je pogoj za opravljanje pristaniških dejavnosti, skladno z zahtevami sheme EMAS. Med pristanišči se lahko z njim prvi pohvali Livorno, Luka Koper pa si skupaj z Valencio prizadeva, da bi bila na svetu takoj za italijanskim pristaniščem.

Vaš glavni okoljski cilj?»Da smo zelena luka,« odgovarja mag. Boris Marzi. »V naše pristanišče naj priplujejo ladje, na katerih visi zelena zastava in ki prevažajo vi-soko kakovosten tovor – od sadja in zelenjave do avtomobilov. Ladjarji čedalje bolj prisegajo na ekologijo in mi jim želimo nuditi najboljši ekološki servis s konkurenčnimi cenami.«

Luka Koper d.d. razvija okoljsko dejavnost, v kateri je veliko poslovnih priložnosti. Razvili so takšen sistem ravnanja z odpadki, da loče-no zberejo 75 % vseh odpadkov. Luka Koper je opremljena s Centrom za ravnanje z odpadki, kjer se izvaja ločeno zbiranje pristaniških od-padkov ter kompostiranje.

V letu 2007 so jih zbrali skoraj 24.000 m3, od tega samo v Luki skoraj 19.000 m3. Največ zbe-rejo lesa in žagovine, papirja, bioloških komu-nalnih odpadkov, PE folij, mešanih komunalnih odpadkov in drugih. Hkrati pa prodajo 170 m3 komposta.

Odpadke, kot so biološki odpadki, odpeljejo v lastno kompostišče, kjer se tovrstni odpad pre-dela. Letna kapaciteta kompostišča je 7.200 m3 biološkega odpada (vhodnega materiala, ki se lahko odvisno od vrste materiala tudi podvo-ji, če je v njem veliko vode, kot pri agrumih). Kompostišče ima kontroliran zaprt sistem zaje-manja izcednih vod z rezervoarjem prostornine 50 m3. Izcedno vodo ponovno uporabimo za vlaženje kompostnih kupov, v katerih je tempe-ratura nad 60 stopinj celzija.

V ta namen razpolagajo z nakladalcem s tele-skopsko roko, drobilcem za biološke odpadke, obračalcem komposta, sitom, bobnom s cevjo za vodo z elektronskim krmiljenjem (za zali-vanje kompostnih kupov), izločevalcem lažjih snovi (plastika in PE folija) iz ostankov kompo-sta po sejanju.

Kompostirajo tudi biološke odpadke z ladij in ostanke tovora z ladij, na predelavo pa od Ko-munale Koper prevzemajo tudi biološke od-padke, primerne za kompostiranje, ki nastajajo v koprski občini.

Med poslovno najzanimivejšimi in dolgoroč-nimi projekti je izgradnja Ekoparka z inštitu-

prom

ocija

EOL-37-februar-February-08 31Okolje kot poslovna priložnost

The Environment as a Business Opportunity

The Future Green Port of Koper

The environment, safety, health. The environ-mental permit. Obtaining the concession to perform mandatory state public utility serv-ice for seabed and coastal land maintenance, valid across the entire Slovenian sea region. New investments aimed at building a recep-tion terminal for petroleum products at Pier II and new projects that are being designed because they see the great business oppor-tunities the environment offers. The produc-tion of compost is one of these. There are so many events happening that Boris Marzi, MSc, Head of Environmental Protection and Occupational Health at Luka Koper, cannot present them all at once. At first, he presents their professional employees, the numerous experts who share the floor with the public relations office. Mr. Marzi cannot hide his dedication to Luka Koper’s environmental plans and his justified contentment that stems from their achievements regarding the environment. But most of all, he is pleased with their expert supervision and monitoring methods as he – and Luka Koper – knows full well that they are an ecologically sensitive company and, as such, are under constant scrutiny.

Luka Koper is eagerly awaiting the government’s decision on the sea protection concession. The Mi-nistry of the Environment and Spatial Planning (MOP) has already suggested an amendment to the Decree on concessions to perform mandatory state public utility services for seabed and coastal land maintenance. This amendment would allow the Slovenian government to grant Luka Koper a concession without a public tender. In the initia-tive for this amendment, Luka Koper undertook to obtain all the expert personnel and equipment necessary for the protection of the sea without the government’s financial aid, to ensure mooring capacities for sea protection vessels (quay capa-cities with sufficient space for manipulation), to provide storage capacities for the equipment and to employ suitable expert personnel for the sea protection service. Making an environmental statement pursuant to the requirements of the EMAS scheme – a condition for performing port activities – is also among the top items on the list of this year’s environmental goals. The Livorno port was the first in the world to obtain this and Luka Koper and Valencia are both trying to win second place, following the Italian port.

It would seem that no one is interested any more in where all the good ideas come from. The once

tom Tehnološko-okoljski center. Zgradili ga bodo s partnerji, njegova osnovna naloga bodo okoljske raziskave in analize onesnaževanja, ki ga bodo morebiti na morju povzročale ladje, takojšnje analize pa bodo omogočile hiter do-govor o odškodnini z ladjarjem. V Ekoparku načrtuje tudi proizvodnjo dizla iz odpadkov. Pojavile so se potrebe po lastni energiji, saj so lani porabili 3.177.000 litrov goriva. Poleg ener-gije iz odpadkov se odločajo še za en obnovljivi vir, za sončno energijo.

V Sloveniji ni zanimanja za kompost

Mirko Pavšič, direktor družbe Luka Koper INPO:

• Pri zbiranju odpadkov se zavzemamo, da čim večji delež odpadkov zberemo ločeno. To počne-mo tako, da povzročiteljem odpadkov dostavljamo zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov. Cena za ločeno zbrane odpadke je znatno nižja od cene za mešane odpadke. Ločeno zbrane odpadke predamo naprej družbam, ki imajo ustrezna dovoljenja za prevzem teh odpadkov. Iz mešanih odpadkov izločimo le večje kose odpadkov, ki niso umazani ali poškodovani do te mere, da jih ni možno predati kot ločeno zbrano frakcijo. Preostanek mešanih komunalnih odpadkov stisnemo in predamo Komunali Koper (lokalna deponija komunalnih odpadkov).

• Na kompostarni predelujemo biološke odpadke, in sicer pretežno komunalne odpadke, ki so primerni za kompostiranje, ter biološke odpadke z območja koprskega pristanišča (banane, po-maranče,..). Papir in PVC folio stisnemo in baliramo s pomočjo stiskalnice in plastičnih trakov ter predamo naprej ustreznim družbam.

• Opremljeni smo s kompostarno, ki je pokrit prostor površine 3.420 m2, sestavljen iz treh hal. V vsako halo je možno postaviti tri kompostne vrste po 250 m3. Kapaciteta kompostarne je med 7.000 m3 in 12.000 m3 na leto, odvisno od vrste vhodnega materiala. V INPO v povprečju kompostiramo 4.000 m3 do 5.000 m3 odpadkov na leto. Od opreme imamo v svoji lasti obrača-lec komposta, strojno sito in dva nakladača, po potrebi pa najemamo mlin za mletje vhodnih odpadkov.

• Prodaja komposta je največja omejitev kompostarne, saj na slovenskem trgu ni velikega zani-manja za kompost v razsutem stanju. Kompost prodajamo podjetju Saubermacher - nekoč Eko-les, iščemo pa tudi druge možnosti.

dominant “not invented here” syndrome caused needless duplication of products and even commercial obstacles (such as metric-only labelling) and this is why today’s global market is seeking the harmoni-sation of standards.

What is your main environmental goal?“To become a green port,” answered Boris Marzi, MSc. “We want our port to receive ships with green flags transporting high quality cargo ranging from fruit and vegetables to cars. Shipping companies are becoming increasingly ecologically conscious and we want to be able to provide them with the best ecological service at competitive prices.”

Foto

: Arh

iv lu

ke K

oper

32 Dosje okoljske takse

Zgodba ni od danes, a je še sedaj zelo odmevna. Avgusta lani je namreč Računsko sodišče RS ocenilo, da Ministrstvo za okolje in prostor med letoma 2002 in 2005 ni učinkovito urejalo in izvajalo obdavčitve onesnaževanja okolja z odpadki. V revizijskem poročilu, v katerem sta bila poleg Ministrstva za okolje revidirana tudi Mestna občina Maribor in Snaga, javno podjetje, d.o.o., Maribor, so navedli, da ministrstvo s svojim ravnanjem ni prispevalo k vzpostavitvi pravnega reda na področju obdavčenja onesnaževanja okolja z odpadki in je zato povzročilo negotovost v poslovanju zavezancev za okoljsko dajatev zaradi odlaganja odpadkov in občin, ki jim je to okoljsko dajatev odstopilo. Ministrstvo za okolje so tako pozvali k izpolnitvi sedmih popravljalnih ukrepov. Ker je bil v porevizijskem poročilu računskega sodišča zadovoljivo izveden samo en ukrep, se je računsko sodišče odločilo, da pozove ministra Janeza Podobnika k odstopu.

Ministrstvo za okolje je po besedah Igorja Šolte-sa, predsednika računskega sodišča, od sedmih ukrepov, s katerimi bi uredili nepravilnosti pri obračunavanju okoljske dajatve, ugotovljene v avgustovski reviziji, zadovoljivo uresničilo le enega. Zato so morali skladno z zakonom pre-dlagati najstrožji ukrep, ki ga imajo na voljo, in sicer razrešitev ministra Janeza Podobnika.

Na novinarski konferenci v začetku februarja je minister Janez Podobnik podrobno pojasnil vse aktivnosti, ki so jih v času revizijskega postop-ka o pravilnosti in smotrnosti zaračunavanja in

uporabe takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov v letih 2002 do 2005 izvedli v obdobju 2005 do 2008. Minister sicer pravi, da je računsko sodišče napačno navedlo datum, da

Polona Marzel

V revizijskem poročilu, ki ga je Računsko sodišče RS izdalo avgusta 2007, je bilo ugotovljeno, da družba Snaga uporabnikom storitev ni vrnila 2,3 milijona evrov preveč zbrane okoljske dajatve v letih 2002-2004. Od MOP pa je bila zahtevana vrsta ukrepov, vključno s predlogi sprememb nekaterih predpisov, ki pomembno vplivajo na višino zaračunane okoljske dajatve.

Revizija je bila uvedena na podlagi:

- poziva Komisije za nadzor proračuna v letu 2003, naj MOP skupaj z Ministrstvom za finance oceni učinkovitost in pravilnost sedanje ureditve zaračunavanja okoljskih dajatev, kar ni bilo izvedeno,

- na podlagi poziva računskega sodišča v letu 2005, naj MOP predstavi, kako bo ukrepalo zaradi neusklajene sistemske ureditve pri zaračunavanju okoljskih dajatev, na katerega se MOP ni odzvalo ter

- indicev, da se občanom zaračunavajo neprimerljivi in previsoki zneski okoljskih dajatev glede na posamezne zavezance.

Presežke so porabile občine za naložbe

OKOLJSKE TAKSE

EOL-37-februar-February-08

Polona Marzel

Foto

: iSt

ock

EOL-37-februar-February-08 33Dosje okoljske takse

se ministrstvo ni odzvalo na njegov poziv v do-ločenem zakonitem roku, do 6. 12. Kot so zapi-sali v sporočilu za javnost po tiskovni konferen-ci, naj bi ministrstvo sproti obveščalo računsko sodišče o izvajanju ukrepov iz revizijskega po-stopka in da so na podlagi dogovora o podalj-šanju roka odzivno poročilo dostavili skladno z dogovorjenim datumom, to je do 6. 12. in ne 10. 12, kot je zapisano v pozivu predsedniku vlade k razrešitvi ministra.

Ukrepov je bilo več, izvedba nezado-voljivaKot je pojasnil Samo Jereb, vrhovni državni revizor, »lahko računsko sodišče po Zakonu o računskem sodišču kot najdaljši rok za predlo-žitev odzivnega poročila določi 90 dni, kar se je izteklo 19. novembra. V tem času od MOP ni-smo prejeli odzivnega poročila, zato gre že tu za zamudo. Poslovnik računskega sodišča določa, da gre - v kolikor revident v naslednjih 15 dneh ne predloži odzivnega poročila, za hudo krši-tev obveznosti dobrega poslovanja. Ta rok se je iztekel 6. decembra, MOP je odzivno poročilo odposlalo na ta dan (prejeli smo ga 7. 12.), kar je sicer v roku, priloge k odzivnemu poročilu pa so predložili na pošto dan kasneje, 7. 12., na računskem sodišču pa smo ga prejeli v ponede-ljek, 10. 12. Od tu zamuda tudi pri predložitvi celotnega (skupaj s prilogami) odzivnega poro-čila v dodatnem roku. Kljub temu je računsko sodišče v porevizijskem poročilu upoštevalo vse navedbe iz teh dokumentov.«

In kateri so zahtevani ukrepi, ki jih je računsko sodišče ocenilo v porevizijskem poročilu in ki s strani ministrstva za okolje niso bili izvedeni ali pa so bili izvedeni nezadovoljivo?

Kot so navedli v sporočilu za javnost, so na ra-čunskem sodišču pri vprašanju, ali so nesmotr-nosti oziroma nepravilnosti pomembne, izhajali iz naslednjih dejstev:

-neizvedba poračuna 7,8 mio evrov preveč zbra-nih sredstev dajatve le v letih 2002 – 2005,-dopustitev nadaljnjega nenadzorovanega in preseženega zaračunavanja okoljskih dajatev,-nevključitev v ceno za storitve GJS kljub opre-delitvi zavezanca – niso jasni odnosi med zave-zancem in uporabnikom storitev. Ministrstvo za okolje je po njihovi oceni pripra-vilo ustrezno odzivno poročilo in tudi ukrepe, ki bodo zagotovili transparentno in namensko porabo okoljskih dajatev. Že v letu 2005 naj bi pričeli z aktivnostmi glede sistemskih rešitev kontrole in nadzora nad izvajanjem javnih služb varstva okolja in posledično okoljskih dajatev. Kot so zapisali v odzivu na poziv k odstopu ministra, »je bila v ta namen tudi ustanovljena ustrezna služba, ki je pripravila sistemske reši-tve nadzora. Agencija RS za okolje (ARSO), ki je skladno z Uredbo o okoljski dajatvi odgovorna za odmero okoljske dajatve, vsako leto pripravi natančno navodilo za napoved okoljske daja-tve, v kateri so navedeni vsi potrebni podatki za njeno pravilno odmero. Ne glede na navodila ARSO so bile pri preverjanju podatkov o od-merjeni in pobrani taksi ugotovljene razlike za obdobje 2002 -2004.«

Ministrstvo je v letu 2005 ob opozorilu račun-skega sodišča ugotovilo, da je v zvezi z okoljski-mi dajatvami potrebno izvesti več sistemskih rešitev, ki vključujejo:

- večji nadzor nad izvajanjem javnih služb var-stva okolja na ravni izvajalcev javnih služb in na ravni občin ter - pripravo vzorčnih odlokov o izvajanju javnih služb varstva okolja in uvajanje neposredne komunikacije z občinami pri pripravi oziroma spremembah občinskih predpisov.

Uredba o oblikovanju cen ni bila usklajena Računsko sodišče je med drugim tudi zahteva-lo, da se okoljske dajatve vključijo v ceno komu-nalne storitve. Ministrstvo se je s to zahtevo v celoti strinjalo in je že v marcu leta 2007 sku-paj z Ministrstvom za gospodarstvo pripravilo predlog Uredbe o oblikovanju cen komunalnih storitev, ki pa žal zaradi medresorske neusklaje-nosti v predlagani obliki ni bil sprejet.

Sistem obračunavanja okoljskih dajatev zara-di odlaganja odpadkov je po mnenju ministra dober, kar dokazujejo tudi povečane naložbe v komunalno infrastrukturo, za kar so te daja-tve namenjene. »Ministrstvo je v letih 2006 in 2007 vzpostavilo sistemski način nadzora, zato ni več možnosti za odklone zbrane in odmerje-ne okoljske dajatve. Do zlorab nikakor ne more prihajati, saj se zbrana dajatev porablja za okolj-ske naložbe v občinah, opravljamo pa tudi nad-zor nad porabo teh sredstev,« pravi Bernarda Podlipnik, generalna direktorica direktorata za evropske zadeve in investicije. Kljub temu, da je po mnenju ministrstva sistem dober, pa hkrati poudarjajo, da bo nadzor učinkovit šele, ko bo aprila letos okoljska dajatev vključena v ceno komunalnih storitev in bo podvržena vsakole-tni kontroli kalkulacije cen komunalnih storitev pri vseh izvajalcih javnih služb.

In kaj je glavni cilj računskega sodišča?»Naš glavni cilj je, da se izvedejo zahtevani po-pravljalni ukrepi, zato bo računsko sodišče tudi v prihodnje spremljalo aktivnosti MOP pri iz-vajanju popravljalnih ukrepov. S tem namenom

je bil opravljen sestanek s predstavniki MOP v januarju 2007. Pozdravljamo vse ukrepe, ki jih namerava (jih bo) MOP izvedlo za zagotovitev izvedbe popravljalnih ukrepov, saj bo računsko sodišče zadovoljno šele tedaj, ko bodo ukrepi izvedeni. Naj opozorim še na to, da računsko sodišče ni pozvalo predsednika Vlade RS k odstavitvi ministra zaradi ugotovljenih napak v letih 2002 do 2005, saj nam Zakon o račun-skem sodišču tega niti ne dopušča, temveč zato, ker MOP v obdobju od avgusta 2007 do začet-ka decembra 2007 ni izvedlo 6 od 7 zahtevanih popravljalnih ukrepov, s katerimi bi omogočilo odpravo nepreglednega sistema zaračunavanja

in porabe okoljskih dajatev ter poračun preveč plačanih dajatev uporabnikov storitev ravnanja z odpadki. Računsko sodišče je pri izdaji poziva za razrešitev le sledilo določbam Zakona o ra-čunskem sodišču, ki zahteva izdajo takega pozi-va, v kolikor popravljalni ukrepi v pomembnem delu niso izvedeni,« je povedal Samo Jereb.

Na to temo je odgovor podala tudi Bernarda Podlipnik, generalna direktorica direktorata za evropske zadeve in investicije, ki pravi: »Mne-nje RS moramo seveda spoštovati in urediti za-deve skladno z njihovo zahtevo. Res pa je, da je pot do te rešitve lahko različna.«

Snaga

Denar so dobile lokalne skupnostiMarina Valič: Takse za nazaj ni mogoče vr-niti

V obdobju od leta 2002 do 2005 je MOP Sna-gi Ljubljana z odmernimi odločbami določilo obveznost plačila okoljske dajatve v višini 2.168 mio SIT, Snaga Ljubljana pa je v tem obdobju pobrala za 2.543 mio SIT takse oz. okoljske dajatve, kar je 11 % nad odmero. Po podatkih MOP-a je od 50 zavezancev za okoljsko dajatev v državi, 12 zavezancev pobralo premalo takse, 38 pa preveč. V preveč pobrani taksi je Snagin delež 18 %, medtem ko se na odlagališče nene-varnih odpadkov Barje odloži približno četrtina nenevarnih odpadkov v državi.

V letih 2006 in 2007 je Snaga Ljubljana pobra-la 3.984.904,40 evra okoljske dajatve, odmerno

Zahtevan ukrep Izvedba Zadovoljivost ukrepa

Izdelava seznama razlik (zbrano – odmerjeno) po zavezancih

7,8 mio evrov (13,5 %) preveč zbrane takse

Zadovoljiv

Izdelava navodil o izvedbi poračuna preveč zbrane dajatve

Posredovana le navodila o doseganju odmere dajatve – ukrep ni izveden

Nezadovoljiv

Izdelava navodil o načinu zaračunavanja Sklic na pristojnost Ministrstva za finance – ukrep ni izveden

Nezadovoljiv

Vzpostavitev notranjih kontrol pri nadzoru pravilnosti zaračunavanja dajatev

Predložen osnutek odloka o ravnanju z odpadki – ukrep ni izveden

Nezadovoljiv

Predložitev sprememb Uredbe o okoljski dajatvi – prva odmera in mesečne akontacije

Ukrep ni izveden Nezadovoljiv

Predložitev sprememb Uredbe o okoljski dajatvi – postopek odstopa dajatve

Ukrep ni izveden Nezadovoljiv

Predložitev sprememb Uredbe o cenah – vključitev dajatve v ceno

Ukrep ni izveden Nezadovoljiv

Uredbe o cenah – vključitev dajatve v ceno

EOL-37-februar-February-0834 Dosje okolje

odločbo za dajatev za leto 2006 pa smo prejeli v višini 1.763.621,06 evra. Odmerne odločbe za leto 2007 še nismo prejeli, pričakujemo jo v drugi polovici letošnjega leta.

Glede na predpisan sistem ravnanja z okoljsko dajatvijo je praktično nemogoče, da ne bi priha-jalo do razlik med pobrano in obračunano ta-kso. Taksa se namreč pobira oz. zaračunava na osnovi predvidenih oz. ocenjenih parametrov (vnaprej), obračuna pa se na osnovi dejanskih podatkov za nazaj. Ker ne moremo natančno oceniti ne količin ne sestave odpadkov, je vpra-šanje samo, kako natančna je zavezančeva oce-na.Zavezanec v tekočem letu, od meseca januarja dalje, na podlagi predvidenih količin in sestave odpadkov, določi višino zaračunane dajatve. Do konca marca naslednjega leta pa MOP-u za od-merno odločbo prijavi dejanske podatke, to je količine odloženih odpadkov, deleže izločenih biorazgradljivih snovi v odpadkih in količino izkoriščenega plina, ki znižujejo osnovo za ob-račun dajatve. Na podlagi dejanskih podatkov MOP do 31. oktobra za preteklo leto izda od-merno odločbo. V obravnavanem obdobju je bila povprečna ocena Snage Ljubljana za 11 % nenatančna, kar je boljše od povprečja sloven-skih zavezancev.

Snaga Ljubljana se je z zaračunavanjem okoljske dajatve želela čim bolj približati odmernim od-ločbam, zato je med leti zaračunano takso kori-girala in jo največkrat tudi znižala. V letu 2003 jo je znižala za 25 %, v letu 2004 jo je zvišala za 31 %, v letu 2005 jo je zopet znižala za 10 % in v letu 2006 še enkrat znižala za 15 %.

Vso pobrano okoljsko dajatev je Snaga Ljublja-na nakazovala na proračune lokalnih skupnosti. Tudi presežek pobrane nad odmerjeno okoljsko dajatvijo je bil vedno nakazan na račune lokal-nih skupnosti in v celoti porabljen za okoljske investicije, za katere je MOP predhodno izdala oprostilno odločbo. V letih od 2002 do 2005 je Snaga Ljubljana vso pobrano okoljsko dajatev v znesku 2.543 mio SIT najprej nakazala občinam, ki so jo namenile za financiranje okoljskih inve-sticij, kar so evidentirale v svojih proračunih oz.

načrtih razvojnih programov. V tem obdobju so bile iz okoljske dajatve financirane sledeče inve-sticije (delno ali pa v celoti):

-izgradnja četrtega in petega odlagalnega polja,-izgradnja čistilne naprave za izcedne vode,-postavitev plinskih agregatov,-deponijska mehanizacija,-zbirni center na Barju.

Prav tako smo vsa leta podrobno spremljali predpise s področja okoljske dajatve in predpise s področja določanja cen komunalnih storitev. Ker predpisi niso vedno dali odgovora na vse možne situacije v praksi, so pomembno vlogo pri odločanju o ravnanju imela tudi mnenja re-vizorjev, ki so kontrolirali ravnanje z okoljsko dajatvijo. Na zahtevo MOP-a je pooblaščena revizijska družba za leti 2003 in 2004 revidirala namensko porabo sredstev okoljske dajatve. Ra-čunsko sodišče Republike Slovenije je ravnanje s takso revidiralo v sklopu revidiranja pravil-nosti in smotrnosti poslovanja Snage Ljubljana za leto 2003. Poročila revizijskih ugotovitev ne navajajo nobenih nepravilnosti ali pripomb na ravnanje s takso, tudi priporočil ne. V Snagi smo bili glede na navedeno prepričani, da so vsa naša ravnanja v zvezi z okoljsko dajatvijo pravilna.

Glede na predpise in zatečeno stanje in glede na ugotovitve Računskega sodišča RS v primeru revidiranja Snage Maribor in MOP ocenjuje-mo, da je razliko med pobrano in odmerjeno takso za nazaj nemogoče vrniti na način naka-zila uporabnikom. Ker je bila v našem primeru vsa razlika med odmerjeno in pobrano okoljsko dajatvijo nakazana lokalnim skupnostim in tudi namensko investirana, bo rešitev tega problema še toliko bolj kompleksna. Glede na zapletenost situacije in glede na to, da je računsko sodišče že predlagalo ukrepe na ministrski ravni, oce-njujemo, da je smiselno počakati na navodila države oz. predpise za sanacijo zatečenega sta-nja in določitev bodočega ravnanja z okoljsko dajatvijo.

Marina Valič, pomočnica direktorja za GFS

Komunalno podjetje Logatec

Sredstva so bila porabljena namen-skoIgor Petek: Situacijo bi lahko zelo hitro re-šili ob sodelovanju vseh institucij

V Logatcu je bilo v obdobju med 2002 in 2006 preveč zaračunanih za približno 261.000 evrov okoljskih dajatev. Sredstva so bila nakazana v občinske proračune občin, ki so odlagale od-padke na naši deponiji, le-te pa so jih večinoma namensko uporabile v glavnem za izgradnjo zbirnih centrov, zbiralnic in opreme, potreb-ne za funkcioniranje navedenih objektov, naša občina pa tudi za izgradnjo in nabavo objektov in opreme potrebne za funkcioniranje deponije nenevarnih odpadkov. Investicije so se izvedle v višinah, ki so presegale višino zbrane takse oz. okoljske dajatve, razen za leto 2006, ko so bila sredstva prenesena in porabljena v letu 2007.

V letu 2007 sta se v našem podjetju spremenili dve zadevi: določene medobčinske pogodbe so se spremenile, tako da cena storitve vsebuje tudi okoljsko dajatev, za kar smo iz poročila račun-skega sodišča na primerih Snage Maribor, MO Maribor in Ministrstva za okolje in prostor po številnih simulacijah ugotovili, da je najbliž-je stanju vzpostavitve, ki ga zahteva računsko sodišče za vzpostavitev zakonitega stanja in je tehnično tudi izvršljivo. Že v začetku leta 2007 so se o navedeni problema-tiki pričeli pogovori z drugimi občinami. Ker pa pri sogovornikih na začetku ni bilo posluha, so danes vse navedene pogodbe odpovedane. Tudi za občino Logatec je bil s strani župana podan predlog občinskemu svetu, da sprejme sklep o vključitvi okoljske dajatve v ceno storitve, kar je bilo s strani občinskega sveta sprejeto. Podjetje je navedeno spremembo obračuna (ki ni pred-stavljala povišanja cen za uporabnika - občana oz. javno službo) v skladu z Zakonom o kontroli cen najavila Ministrstvu za gospodarstvo in jo po 46 dneh od najave in neprejetem odzivu tega ministrstva pričelo izvajati. V prvi polovici leta so se sredstva akontacije okoljske dajatve naka-zovala v državni proračun (do julija), nato so bila sredstva vrnjena zavezancem (tudi našemu podjetju), nakar smo jih v ustreznih deležih v skladu z navodili Agencije za okolje nakazali v občinske proračune na ustrezne podračune. Po-brana sredstva okoljske dajatve, ki so presegala višino akontacij in ki niso bila ustrezno urejena s pogodbami ali sklepom občinskega sveta, pa imamo v podjetju razporejena med obveznost-mi in čakamo na ustrezno odločbo Agencije za okolje o porabi okoljske dajatve in ustrezna navodila Ministrstva za okolje in prostor (oz. Agencije za okolje) o nadaljnjem ravnanju.

Višino dajatev je vnaprej zelo težko natančno določiti. Vsak izpad določene opreme na odla-gališču ali vsaka sprememba okoliščin vpliva na delovanje odlagališča in s tem na višino odmer-jene okoljske dajatve. Ta razlika je lahko relativ-no hitro v višini 30 odstotkov celotne okoljske dajatve.

Glede aktualne teme – poziva računskega so-dišča k odstopu ministra Janeza Podobnika - mislim, da je navedena problematika relativno

Foto

: iSt

ock

EOL-37-februar-February-08 35Dosje okolje

Dossier on the Environmental Tax

The Municipalities Invested the Surplus

The story from the past continues to echo today. In August 2007, the Court of Auditors issued an evaluation that the Ministry of the Environment and Spatial Planning had failed to effective-ly manage and execute the taxation of the production of environment-polluting waste between 2002 and 2005. The audit report, which also includes the audits for the Maribor Municipality and Snaga, javno podjetje, d. o. o., Maribor, states that the Ministry’s activities failed to contribute towards the establishment of a legal order in the field of taxation of the production of environment-polluting waste. This caused uncertainty in the business operations on the part of the persons liable for the payment of the environment tax (the waste producers) and the municipalities that made them liable for payment. The Ministry of the Environment was there-fore invited to take seven corrective measures. As the Court of Auditors’ report that followed showed that only one corrective action was satisfactorily performed, the Court of Auditors decided to invite Minister Janez Podobnik to hand in his letter of resignation.

At a press conference in early February, Minister Janez Podobnik explained the details of all the activi-ties performed by the Ministry between 2005 and 2008 (during the audit procedure on the regularity and advisability of charging and using the tax on environment-polluting waste produced between 2002 and 2005). The Minister said that the Court of Auditors stated an incorrect legal deadline date (6 December), by which time the Ministry was supposed to have responded. As stated in the press release after the press conference, the Ministry was supposed to regularly inform the Court of Auditors of the execution of measures from the audit procedure. It further states that, on the basis of the deadline ex-tension agreement, the response report was submitted within the agreed upon date (6 December) and not on 10 December as the invitation for the Minister’s dismissal from office addressed to the Prime Minister states.

There were several measures, but the execution was unsatisfactory.As explained by Samo Jereb, Supreme State Auditor: “In accordance with the Court of Auditors Act, the longest deadline for the submission of the response report the Court of Auditors may set is 90 days and this expired on 19 November. The Ministry of the Environment (MOP) failed to submit its response report by this deadline, so there was already a delay on their part. The Rules of Procedure of the Court of Auditors state that the auditee is in serious breach of the fair practices obligation if he fails to send the response report in within the next 15 days. This deadline expired on 6 December, when the MOP sent off its response report (we received it on 7 December). Although this is within the deadline, they sent the attachments to the response report the day after – on 7 December, and the Court of Auditors received them on Monday, 10 December. This is the source of the delay in the submission of the complete respon-se report (including its attachments) within the additional deadline. Despite this, the Court of Auditors took all the statements from these documents into account in its report following the audit report.”

What is the main goal of the Court of Auditors?“Our main goal is the execution of the corrective measures requested, which is why the Court of Audi-tors will continue to monitor the MOP’s activities in the execution of these measures. This is why we held a meeting with MOP’s representatives in January 2007. The Court of Auditors will only be satisfied when all the corrective measures that have been requested, are completed and will therefore welcome any actions that the MOP intends or is going to take in order to make this a reality. Let me also point out the reason why the Court of Auditors requested the Prime Minister dismiss Minister Podobnik from office – it was not because of the errors made between 2002 and 2005 (the Court of Auditors Act does not allow this), but due to the fact that the MOP failed to execute six out of the seven requested correc-tive measures within the period between August 2007 and early December 2007. These measures would eliminate the unclear system for charging and using the environment tax and would allow settlements to be made for excess environmental tax paid by the users of waste management services. The Court of Auditors followed the Court of Auditors Act which dictates that in the event of the non-execution of important corrective measures the Court of Auditors must issue an invitation for the Minister’s resigna-tion,” Samo Jereb explained.

Bernarda Podlipnik, Director-General of the Directorate for European Affairs and Investments, issued her response on the subject: “The opinion of the Court of Auditors must be respected and the matter must be settled in accordance with their request, but it is also true that there are several possible ways to find a solution.”

hitro rešljiva, če bi natančno vedeli , kaj želimo z ureditvijo doseči. Sam težko sodim, ali je za na-stalo situacijo kriv minister. Prepričan pa sem, da se da nastalo situacijo ob sodelovanju vseh treh institucij (MOP, računsko sodišče in Mini-strstvo za gospodarstvo) zelo hitro rešiti.

Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice d.o.o.

Lani znižali okoljsko dajatev za polo-vicoŠpela Hlačar: Državni organi bi lahko pro-blem rešili brez »pranja« v javnosti

Da se je v lokalni skupnosti pobralo v preteklih letih več sredstev okoljske dajatve (prej takse), kot so bile odmerne odločbe MOP, drži. V pod-jetju pripravljamo podrobno analizo za celotno obdobje 2002 – 2007, tako za vodo kot za od-padke. Ker je JKP d.o.o. zavezanec za okoljsko dajatev na področju odpadkov v treh občinah, podatke še zbiramo in usklajujemo.

Vsa pobrana sredstva so bila vložena v investi-cije (izgradnja Centra za ravnanje z odpadki na področju odpadkov in v izgradnjo kanaliza-cij na področju voda), odobrene z odločbami MOP-a, kar je razvidno iz dokumentacije, ki je bila v skladu z zahtevami redno, vsako leto, po-sredovana na MOP.

S 1. 1. 2007 smo vrednost okoljske dajatve za odpadke znižali za polovico. Na področju voda smo v letih 2006 in 2007 pobrali toliko sredstev, kot je potrebno, ne več in ne manj. Na cent na-tančno pa je seveda nemogoče planirati.

Navsezadnje smo na JKP Slovenske Konjice ime-li v letu 2005 s strani MOP-a naloženo revizijo namenske porabe okoljske dajatve na področju odpadkov in v letu 2004 na področju voda, a ni bilo zabeleženega nič spornega. O preveč po-branih zneskih sploh ni bilo zapisanega nič.

Glede poziva računskega sodišča k odstopu ministra za okolje in prostor pa mislim, da se morajo državni organi pred »pranjem« v jav-nosti dogovoriti sami. O napetem ozračju na tem področju je bilo slutiti in slišati že celotno leto 2007. Na enem od seminarjev v oktobru 2007 nas je okrog 200 slušateljev (iz komunal in občin) namesto koristnih informacij v zvezi z okoljskimi dajatvami dve uri in več poslušalo ostro debato in nestrinjanje med Samom Jere-bom (računsko sodišče) in Bernardo Podlipni-kovo (MOP).

Revija EOL je tokrat tiskana na papirju biomat 115 g Papirnice Vevče

36 Ippc IPPCV Sloveniji zakonito obratuje le Barje

Odlagališče Barje je trenutno edino v Sloveniji, ki že ima okoljevarstveno dovoljenje IPPC - Integrated Pollution Prevention and Control. čeprav je znano, da so mnoga odlagališča pravočasno oddala svoje vloge in da je Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) tista, ki zamuja pri izdaji dovoljenj, je zaposlenim na Snagi Ljubljana, ki upravlja z odlagališčem, vendarle uspelo v predpisanih rokih pridobiti to pomembno evropsko okoljsko dovoljenje, drugim pa ne.

V ljubljanski Snagi so zelo zgodaj začeli s prido-bivanjem dokumentacije. Že aprila 2005 so od-dali prijavo, v kateri so bili popisani tehnološki procesi, zemljišča, objekti, stroji, vplivi na okolje in opis tehnik zmanjševanja vplivov na okolje. Januarja 2006 so dopolnili prijavo z vsemi po-drobnimi podatki, vključno s kronologijo izgra-dnje odlagališča, z načrtovanimi investicijami ter z načrtom ravnanja z odpadki in podrobnimi tehnološkimi shemami. Kot je povedal Peter Kadunc, vodja delovne enote Deponija na Snagi, so hkrati imeli na Mi-nistrstvu za okolje oziroma ARSO tudi vlogo za dovoljenje obratovanja IV. in V. polja po starem postopku, kar je bilo prav tako zelo obsežno, »vendar sta se proti koncu na srečo oba postop-ka združila v enoten postopek pridobivanja oko-ljevarstvenega dovoljenja IPPC.«

Avgusta istega leta so nato pripravili dopolnitev vloge v zvezi z novimi zahtevami glede registra izpustov in onesnaževal (Uredba 166/2006/ES), čemur so sledile le še manjše dopolnitve. Okto-bra 2006 so tako oddali vlogo za pridobitev oko-ljevarstvenega dovoljenja, kjer so bili zelo na-tančno in podrobno opisani tehnološki procesi in postopki na odlagališču Barje ter podrobna poročila o monitoringih vplivov na okolje (voda, zrak, posedki). »Skupaj smo pripravili meter tehnične in ostale dokumentacije,« je ponazoril Peter Kadunc.

Pred zaključkom leta 2007 so v Sektorju za inve-sticije in razvoj – Delovna enota deponija uspe-šno pridobili, kot prvi izmed odlagališč v Slove-niji, okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča Barje. »Na pridobljeno okoljevar-stveno dovoljenje smo zaposleni zelo ponosni, ker smo s tem odlagališče Barje pridružili ureje-nim odlagališčem, kar pomeni, da je naš proces ravnanja z odpadki na odlagališču Barje skladen z zahtevami evropskih standardov in tako odla-gališče Barje ne obremenjuje okolja v večji meri, kot je to dovoljeno,« je dodal Peter Kadunc.

Okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje mo-rajo pridobiti vse tehnološke naprave, ki lahko povzročajo onesnaženja okolja večjega obsega. Med take naprave sodijo tudi odlagališča odpad-kov, ki sprejemajo več kot 10 ton odpadkov na dan ali imajo celotno zmogljivost več kot 25.000 ton. Odlagališče Barje sprejme dnevno okoli 600 ton odpadkov in ima celotno zmogljivost 6.424.456 ton. Nove naprave morajo okoljevar-stveno dovoljenje pridobiti pred začetkom gra-dnje, za obstoječe naprave pa so bila predvidena različna prilagoditvena obdobja glede na njiho-vo dejavnost, velikost in vpliv na okolje. Odlaga-

Helena Kojnik

lišče Barje je imelo rok prilagoditve v lanskem letu, in v kolikor se ne bi prilagodilo, bi morali izvajati drage sanacije oziroma v skrajnem pri-meru prenehati obratovati.

Praktično brez pritožb občanovPomemben podatek v opisu procesa pridobitve IPPC dovoljenja je, da je bilo odlagališče Barje že predhodno dokaj urejeno. Naprave so dobro obratovale, popisani so bili procesi in postopki, v zadnjih letih pa so se izvedli projekti, ki so še dodatno zmanjšali vplive na okolje. Tu gre pred-vsem za izvedbo pokrova na I., II. in III. polju, prekritje stare deponije in ureditev igrišča za golf, vgradnja bočnih drenaž v bok I. odlagalne-ga polja in razširitev pralnice vozil. Omeniti je potrebno še razširitev črpalne postaje za depo-nijski plin in njena posodobitev z računalniškim vodenjem ter namestitev pranja koles na izhodu iz aktivnega odlagalnega polja, kjer si vozila ope-rejo kolesa, tako da ne raznašajo blata po odla-gališču in naprej po mestu.

Redno črpanje deponijskega plina, prekrivanje odlagalnih polj, čiščenje cestišč in pranje vozil vključno s pranjem koles na izhodu iz odlagal-

EOL-37-februar-February-08

Foto

: Arh

iv S

naga

Lju

blja

na

EOL-37-februar-February-08 37Ippc

nega polja, je toliko izboljšalo okolje odlagališča, da se je število pritožb občanov zaradi vplivov odlagališča bistveno zmanjšalo oziroma jih sko-raj ni več. Lani na primer so prejeli le eno pri-tožbo. Nekoč so bile pritožbe stalnica. Znosno okolico odlagališča dokazuje tudi obiskano igri-šče za golf in poligon za urjenje psov.

Kot že omenjeno, so v delovni enoti Deponija ob sodelovanju ostalih organizacijskih enot s pripravo dokumentacije za pridobitev okoljevar-stvenega dovoljenja začeli v začetku leta 2005. »Udeležili smo se seminarjev, ki sta jih v okviru izvajanja aktivnosti za pridobitev okoljevarstve-nega dovoljenja organizirala Ministrstvo za oko-lje in Gospodarska zbornica Slovenije, hkrati pa smo začeli tudi s študijem najboljših razpoložlji-vih tehnik za obratovanje odlagališč in s prilaga-janjem odlagališča IPPC (celovito preprečevanje in nadzor onesnaževanja) direktivam,« je poja-snil vodja odlagališča Peter Kadunc in dodal, da so proces obratovanja odlagališča Barje za MOP – ARSO preverili tudi eksperti iz evropske sku-pnosti. »Nemški strokovnjaki so bili zelo zado-voljni z urejenostjo odlagališča, nad nekaterimi zadevami, npr. računalniškim vodenjem odsesa-vanja deponijskega plina ter izvedbo jaškov za izcedne vode, ki omogoča čiščenje cevovodov in tvorijo vodno zaporo proti izhajanju deponijskih plinov v ozračje, pa celo zelo prijetno preseneče-ni,« je povedal Peter Kadunc. Lanskega marca so poslali še zadnje dopolnitve vloge in po usklajevanjih so 29. novembra pri-dobili IPPC dovoljenje za obratovanje odlagali-šča Barje. Obvezno objavo v javnosti so opravili čez nekaj dni, 18. decembra.

Barje is the Only Legally Valid Landfill in Slovenia

The Barje landfill is currently the only one in Slovenia to have obtained the IPPC (Inte-grated Pollution Prevention and Control) environmental permit. Snaga Ljubljana, which manages the landfill, has successfully obtained this important European environ-mental permit while others did not, even though it is common knowledge that many landfills submitted their applications on time

Omaplast d.o.o., Kosovelova cesta 3, SI-1290 Grosupljetel: 01 786 21 97, fax: 01 786 25 80e-mail: info@omaplast.com

ww

w.o

map

last

.com

Nove kapacitete za reciklažoplastike

Podjetje Omaplast iz Grosuplja je v lanskem letu povečalo svoje kapacitetein predelalo 19.500 ton odpadne plastične PE LD, PE HD in PP embalaže.

Posodobitev in razširitev proizvodnje planira tudi za leto 2008.

V februarju se je že zaključila prva naložba v razširitev lastne čistilne naprave.Planirana je izgradnja nove proizvodne hale, v kateri predvidevajo povečanjekapacitet za dodatnih 5.000 ton za HD PE in PP materiale. Investicija bopredvidoma končana v letu 2009.

Poleg povečanja kapacitet vlagajo v avtomatizacijo procesa in v izboljšanjekvalitete končnih proizvodov.

Veljavnost dovoljenja je 10 letIPPC dovoljenje so pridobili hkrati z znanimi slovenskimi podjetji, kot so Fructal, Energetika Celje, Kovinoplastika Lož, Belinka, Salonit An-hovo, Termo Škofja Loka, Gorenje, Iskra, Talum Kidričevo itd., prehiteli pa so vsa ostala sloven-ska komunalna podjetja, ki upravljajo z odlaga-lišči in bi že morala imeti IPPC dovoljenje. So torej edino komunalno podjetje v Sloveniji z IPPC dovoljenjem. Okoljevarstveno dovoljenje je bistvenega pome-na za nadaljnje delo in obstoj podjetja, saj brez njega ne bi bilo možno izvajati osnovnih dejav-nosti zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov. »Veljavnost dovoljenja je 10 let ob pogoju, da izpolnjujejo vsa predpisana določila iz dovolje-nja (obseg 51 tiskanih strani). Torej smo zave-zani, da opravljamo delo najmanj enako dobro oziroma boljše kot do sedaj in hkrati izvedemo potrebne razvojno-investicijske dejavnosti,« je menil Peter Kadunc.

and that it is the Environmental Agency of the Republic of Slovenia (ARSO) who is responsi-ble for the delay in issuing the permits.

Snaga Ljubljana began obtaining documentati-on very early on. They submitted an application with a list of all the technological processes, pie-ces of land, buildings, machinery, environmental impacts and a description of their methods for reducing these environmental impacts as early as April 2005. In January 2006, they complemen-ted their application with all details, including a chronology of the landfill’s construction, planned investments, a waste management plan and deta-iled technological schemes.Peter Kadunc, Head of the Landfill labour unit at Snaga, said that the Ministry of the Environment and ARSO also received a permit application for the operation of the fourth and fifth fields in ac-cordance with the old procedure and this was also very extensive. “But luckily for us, both procedu-res were ultimately combined into the procedure for obtaining the IPPC environmental permit.”

The environmental permit for operation must be obtained for all technological devices capable of producing large-scale environmental pollution. This includes landfills with over 10 tonnes of wa-ste added per day and those with a total capacity of over 25,000 tonnes. The Barje landfill receives approximately 600 tonnes of waste a day and has a total capacity of 6,424,456 tonnes.

prom

ocija

EO-36-december-December-0738 Novosti

prom

ocija

EOL-37-februar-February-08 39

Zbiranje bioloških odpadkov po polževo, vendar tudi zgledi

BIOLOŠKI ODPADKI

V Sloveniji ločeno zbirajo biološke odpadke v vseh treh največjih mestih, torej v Ljubljani, Mariboru in Celju, pa tudi v nekaterih ostalih večjih mestih, kot so Koper, Krško, Novo mesto, Ptuj, Nova Gorica in Murska Sobota. V zasavskih občinah (Trbovlje, Litija, Zagorje, Hrastnik in Radeče) čakajo na izgradnjo Centra za ravnanje z odpadki Zasavje, prav tako ni ločenega zbiranja še na Jesenicah, v Velenju in Kranju. Odstotek odloženih bioloških odpadkov je tako v skupni količini mešanih komunalnih odpadkov še vedno previsok.

Ker zastavljenih ciljev ne dosegamo, na Ministr-stvu za okolje in prostor v letošnjem letu načr-tujejo spremembo Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in pripravo Operativnega programa zbiranja ločenih frakcij, ki bosta še natančneje opredelila cilje in naloge na tem področju. Na spletnih straneh ministr-stva je že objavljen osnutek novega ''Operativne-ga programa odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov za obdobje 2009-2013'' (v nadalje-vanju OP BIOO). Ta med drugim predpisuje zmanjševanje odlaganja teh odpadkov s 63 % od vseh odloženih količin komunalnih odpadkov v izhodiščnem letu 1995 na 22 % do leta 2013. Za letošnje je ta delež predviden 32 %.

Glavni razlog, da je bilo potrebno OP BIOO iz leta 2004 spremeniti in dopolniti, je bil v tem, da je le-ta bil izdelan na osnovi pomanjkljivih podatkov iz javnih evidenc, kamor so letno po-ročali zavezanci do leta 2002. Od sprejetja tega dokumenta je namreč v Sloveniji sledilo inten-zivno in sistemsko uvajanje novih predpisov s področja ravnanja z odpadki, izpopolnila so se tudi vedenja o odpadkih ter tehnologije. Vse to

pa je zahtevalo drugačen pristop in obnovo do-kumenta.

Morda je v navedenem tudi razlog za neiz-polnjevanje zahtev Pravilnika o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki, po katerem bi morali vsi izvajalci javne službe ločeno pre-vzemati biološke odpadke iz gospodinjstev do konca leta 2005, njihovo kompostiranje pa za-gotoviti v malih kompostarnah najkasneje do začetka tega leta. Kot je razvidno iz uvoda, temu ni tako. Eden izmed razlogov je tudi v tem, da država ni dosegla cilja, kateremu se je zavezala v OP BIOO leta 2004, to je, da bo do leta 2008 vzpostavila učinkovit in ekonomičen regijski koncept ravnanja z odpadki. Napovedano je na-mreč bilo, da bo po letu 2008 obratovalo osem regijskih centrov I. reda in šest centrov II. reda.

Natančni podatki o dejanskem stanju na podro-čju zbiranja bioloških odpadkov naj bi bili zna-ni 31. marca, ko morajo izvajalci javnih služb svoje podatke sporočiti Agenciji RS za okolje (ARSO). Kljub temu smo za čim bolj jasno sliko na področju zbiranja bioloških odpadkov zbrali nekaj izkušenj javnih služb (komunalnih pod-jetij za ravnanje z odpadki) z različnih koncev Slovenije.

Biološki odpadki

Foto

: iSt

ock

Helena Kojnik

EOL-37-februar-February-0840 Biološki odpadki

Ločujejo že od leta 1991 Med prvimi v Sloveniji so biorazgradljive od-padke začeli zbirati v Murski Soboti leta 1991. Kot je povedal direktor podjetja Saubermacher & Komunala dr. Branko Škafar, količine teh odpadkov nenehno naraščajo, in to za pet od-stotkov na leto. Poleg Sobočanov polnijo Sau-bermacherjeve rjave zabojnike tudi v Beltincih in tako letno skupaj odložijo okoli 1.500 ton bioloških odpadkov. Najbolj opazna težava je podobno kot pri ostalih komunalnih podjetjih smrad, predvsem pri blokih. »Pri individualnih hišah uporabniki storitve zabojnike operejo, zato nimajo teh težav. V blokih pa do smradu še pogosto prihaja, čeprav lahko upravljalci stano-vanjskih blokov na željo stanovalcev pri našem podjetju naročijo pranje zabojnikov, da bi se kar čim bolj izognili tej nevšečnosti,« je pojasnil dr. Škafar. V poletnem času odvažajo biološke od-padke v mestu vsak teden, v zimskem času pa na 14 dni. V naselju Beltinci odvažajo biološke odpadke na 14 dni.

Kompostirajo jih na Ptuju Zbrane odpadke so najprej kompostirali sami, sedaj pa jih vozijo na kompostiranje na Ptuj, kakor bo do konca leta, ko naj bi bila izgrajena kompostarna v sklopu Centra za ravnanja z od-padki Puconci.

Med občane so razdelili okoli 2.100 zabojnikov za biološke odpadke, večinoma 120-litrskih. Frakcije, zbrane v zabojnikih pri blokih, so manj čiste kot pri individualnih hišah. To opa-žajo tudi pri veliki večini ostalih komunalnih podjetjih. Kljub temu biološke odpadke, če so na primer v plastičnih vrečkah, ne vržejo med mešane komunalne odpadke, ampak jih ročno odstranijo.

Dodatne stroške, ki nastajajo z odvozom bio-loških odpadkov, v Beltincih obračunavajo po-sebej, v Mestni občini Murska Sobota pa je ta postavka vključena v ceno ravnanja z odpadki.

Razmišljajo o biorazgradljivi vrečkiSnaga Maribor ločeno zbira biološke odpadke v Mestni občini Maribor od leta 1991 ter od leta 1997 v Rušah, Lovrencu na Pohorju in Selnici. Biološki odpadki se zbirajo zgolj pri blokovni poselitvi, v individualnih poselitvah pa je pred-videno, da občani sami poskrbijo za te odpadke s kompostiranjem.

Glede na število posod je v sistem odvoza bi-oloških odpadkov vključenih 9200 gospodinj-stev. Po besedah Irene Bartok iz Snage Maribor je trenutno na terenu postavljenih 7500 rjavih 120-litrskih zabojnikov in 1700 kosov 240-litr-skih. Na začetku so imeli težave zlasti z neosve-ščenostjo občanov, ki pa se je z leti izboljšala. Še vedno pa se soočajo s problemom smradu. Zlasti v poletnih mesecih, ko je več vrtnih od-padkov, ki hitro gnijejo, odlagajo odpadke v ne-razgradljivih vrečkah, kar povzroča težavo pri njihovi predelavi. Da bi to preprečili, na Snagi razmišljajo o tem, da bi občanom po simbolični ceni ponudili v uporabo biorazgradljive vrečke. V zimskem času pa se dogaja, da odpadki ob nizkih temperaturah hitro zamrznejo, kar jim povzroča probleme pri praznjenju posod oziro-ma odvozu.

Neustreznih odpadkov ne izpraznijo 5.700 ton bioloških odpadkov, ki jih zberejo le-tno iz gospodinjstev, vozijo v druge kompostar-ne v predelavo (Lenart, Ptuj, Vrhnika). »Zbrane biološke odpadke smo v času obratovanja odla-gališča nenevarnih komunalnih odpadkov Po-brežje uspešno predelovali z aerobnim kompo-stiranjem v kvaliteten kompost. To smo izvajali v kompostnih kupih na posebnem platoju. V času po zaprtju odlagališča pa zbrane biološke odpadke transportiramo v druge kompostar-ne,« dodaja Irena Bartok.

V blokovskih poselitvah se v rjavih zabojnikih znajdejo tudi razne plastične vrečke, plastenke, kamenje, plastični lončki ipd. Ta problem rešu-jejo podobno kot v Snagi Ljubljana.

»Posod, ki vsebujejo več drugih odpadkov kot bioloških, ob dnevu odvoza ne izpraznimo, pač pa takšno posodo opremimo s posebno nalep-ko, ki opozarja na neprimerno vsebino odpad-kov. Občani morajo poskrbeti, da neprimerne odpadke izločijo iz rjavih posod,« pravi Barto-kova in dodaja, da kljub dodatnim stroškom, ki jih povzroča odvoz bioloških odpadkov, cen niso povišali.

Rjavi zabojniki v prestolnici V slovenski prestolnici so začeli s testnim zbi-ranjem šele novembra 2005. Testno območje je zajemalo 25.000 prebivalcev. S širitvijo zbiranja in odvoza bioloških odpadkov so nadaljevali v letu 2006 in v mesecu septembru pokrili celo-tno predvideno območje. V sistem zbiranja in prevzemanja organskih kuhinjskih odpadkov so tako zajeli 272.300 prebivalcev (MOL, Bre-zovica, Vnanje Gorice, Ig, Medvode, Škofljica in Lavrica).

Za oddajo organskih kuhinjskih odpadkov je bilo preko javnega razpisa izbrano podjetje Koto, s katerim so na ljubljanski Snagi podpisali pogodba do konca leta 2008. Zbrane količine so v letu 2006 znašale le 3.281 ton, leta 2007 pa že 7969 ton.

Obveščanje in osveščanje Zelo veliko pozornost od vsega začetka posve-čajo obveščanju občanov. Občane so obveščali in usposabljali z zloženkami, in sicer z navodili za zbiranje bioloških odpadkov (Ločeno zbi-ranje bioloških odpadkov) in kompostiranje (Kompostiranje doma). »Osveščali smo jih tudi z jumbo plakati (Ne pogrni na testu ločenega zbiranja bio odpadkov), ki je bila zelo opazna, poleg tega še v časopisu Dobro jutro,« je pove-

EOL-37-februar-February-08 41Biološki odpadki

Petstopenjska hierarhija / Nova Direktiva EU Nova Direktiva Evropske unije uvaja petsto-penjsko hierarhijo ravnanja z odpadki. Upo-rablja se kot vodilno načelo zakonodaje in politike ravnanja z odpadki. Določa:

a) preprečevanje nastajanja odpadkov,

b) pripravo za ponovno uporabo,

c) recikliranje,

č) drugo predelavo (npr. predelavo v energet-ske namene) in

d) odstranjevanje, pri čemer je odlaganje od-padkov na odlagališčih najslabša možnost. Poseben poudarek je dan ločenemu zbiranju bioloških odpadkov in njihovi predelavi v okoljsko varne proizvode, kot je npr. kom-post.

dal namestnik direktorja Snage Ljubljana Valter Nemec. Pripravili so tudi opozorilne nalepke za nepravilno odložene odpadke, ki jih delavci pu-stijo na posodi, v kolikor v posodi niso odpadki, primerni za kompostiranje.

Težave, vezane na smrad, se po Nemčevih bese-dah pojavljajo samo občasno. Pričakujejo, da se bodo zmanjšale, ko bodo občani začeli upora-bljati biorazgradljive vrečke, razmišljajo pa tudi o možnostih spremembe frekvence odvoza. »Ločevanje bioloških odpadkov je predvsem v blokih zelo nekvalitetno z vrsto nesprejemljivih primesi. To opažajo tudi v tujini in se ponavadi v centrih mesta in večjih blokih ne odločajo za ločeno zbiranje bioloških odpadkov. V Sloveni-ji nas zakonodaja sili v enako storitev za vse. V primeru, da opazimo večje količine nečistoč v rjavih posodah, take posode ne izpraznimo, pač pa pustimo obvestilo s prošnjo, da občani ustre-zno presortirajo odpadke. Če tega ne storijo, po-tem tako posodo čez nekaj dni izpraznimo kot mešane komunalne odpadke,« pravi Nemec.

Višje cene za ločeno zbiranjeLočeno zbiranje bioloških odpadkov je povzro-čilo povečalo stroške, tako kot so se povečali stroški tudi zaradi odvoza ostalih ločenih frak-cij in embalaže. Težava je v dejstvu, da nove sto-

ritve ne zmanjšajo dovolj količin mešanih ko-munalnih odpadkov, kar bi pomenilo drugačno logistiko. »Če smo pred leti v eno ulico zapeljali dvakrat tedensko, danes zapeljemo šestkrat te-densko (dvakrat za mešane komunalne, enkrat papir, enkrat steklo, enkrat ostala embalaža in enkrat biološke),« je ponazoril Nemec. Vendar pa so njihove cene osnovane na velikosti posode za MKO in števila odvozov, ne pa na gospodinj-stvo. Tako imajo uporabniki možnost, da od-padke bolje ločujejo, zahtevajo manjšo posodo in si tako lahko zmanjšajo strošek odvoza. »V idealnem primeru teoretično popolnega ločeva-nja bi bila njihova posoda za preostanek odpad-kov lahko tudi desetkrat manjša. Realno pa bi lahko pričakovali petkrat manjšo posodo, kar bi seveda tudi pomenilo bistveno racionalizacijo logistike izvajalca javne službe,« je še povedal Valter Nemec.

Poskrbeli za lažje ločevanje v go-spodinjstvih V Celju in Novem mestu pa so začeli z ločenim zbiranjem bioloških odpadkov šele lanskega oktobra. V knežjem mestu so v ožjem delu me-sta razdelili 2200 rjavih zabojnikov, ki so opre-mljeni z zaščitnimi kodami in s čipi za sledenje, odpadke pa vozijo v kompostarno, ki je bila iz-grajena v sklopu Regijskega centra za ravnanje

z odpadki Celje. »Občani so bili zelo veseli 10-litrskih rjavih posod za zbiranje bioloških od-padkih v gospodinjstvih, ki smo jim jih razdelili v podjetju Javne naprave,« je povedal vodja lo-čenega zbiranja odpadkov na Javnih napravah Celje Leon Gregorc. V poskusnem zbiranju je bilo v treh mesecih (od oktobra do decembra) zbranih 205 ton bioloških odpadkov. Z drugo fazo pa bodo predvidoma nadaljevali letošnjega maja, ko bodo razširili projekt na ostale centre občin, ki so v upravljanju izvajalca javne gospo-darske službe ravnanja z odpadki (Žalec, Polze-la, Prebold, Vransko, Braslovče, Tabor, Dobrna, Vojnik, Šentjur, Štore in Dobje).

Brezplačno razdelili kompostnike Obveznost ločenega zbiranja organskih ku-hinjskih odpadkov ter ostalih biorazgradljivih odpadkov, ki izhaja iz področnega pravilnika, zajema na območju Komunale Novo mesto le mestno središče. V ostalih naseljih je izključ-no individualna gradnja, posledica tega tudi bistveno redkejša poselitev. »Tudi sicer smo na območju, ki ga je obvezno vključiti v redno zbiranje biorazgradljivih odpadkov, v prvi fazi začeli prevzemati biološke odpadke le iz blo-kovskih stanovanjskih enot, kjer smo v začetku meseca oktobra lanskega leta postavili približno 350 zbirnih posod, vključuje pa približno 8.500 prebivalcev. Pri ostalih prebivalcih, ki živijo v individualnih stanovanjskih enotah, pa želimo maksimalno vzpodbuditi kompostiranje bio-razgradljivih odpadkov na lastnem vrtu. Za ta namen smo brezplačno razdelili 200 kompo-stnikov, s to aktivnostjo pa imamo namen na-daljevati tudi v letošnjem letu,« je povedal vodja sektorja Splošne komunale v Komunali Novo mesto Simon Štukelj.

Prevzemnik odpadkov je Cerod. Količine se povečujejo, trenutno pa jih je le okoli 10 ton mesečno. Zelo spodbuden pa je podatek, da so, odkar natančno spremljajo količine vseh zbra-nih odpadkov, lani prvič zabeležili trend zmanj-šanja odloženih odpadkov na deponiji, in sicer za skoraj 400 ton.

Foto

: iSt

ock

42 Občine in okolje

OBčINE IN OKOLJE

EOL-37-februar-February-08

Agenda 21 je skoraj pozabljena

Na vprašalnik je odgovorilo 162 občin (77,1 %). Letos bo minilo 15 let, odkar so na kon-ferenci Združenih narodov o okolju v Rio de Jeneiru voditelji 173 držav članic ZN sprejeli AGENDO 21 kot program za varstvo lokalne-ga okolja.Agenda 21 govori o trajnostnem razvoju ter ugotavlja, da imajo številni okoljski problemi in njihove rešitve svoje izvore na lokalni ravni. Zato je sodelovanje in koordinacija lokalnih oblasti ključnega pomena za uresničevanje ciljev tega dokumenta. Lokalne oblasti obli-kujejo družbeno in okoljsko infrastrukturo, načrtujejo prostorski razvoj, določijo lokal-no okoljsko politiko in ukrepe ter sodelujejo pri uresničevanju državnih in regionalnih okoljskih strategij. Lokalne skupnosti imajo posebej pomembno vlogo pri zagotavljanju trajnostnega razvoja s pomočjo svojih, z zako-nom določenih nalog, kot pristojna oblast za uresničevanje številnih veljavnih slovenskih okoljskih predpisov, smernic EU, Nacional-nega programa varstva okolja (NPVO), KOP –NP razvoja podeželja, Aarhuške konvencije itd.Po Zakonu o varstvo okolja (ZVO-1) morajo

Zveza ekoloških gibanj Slove-nije-ZEG je kot nevladna okolj-ska organizacija po dveh letih ponovno pripravila vprašalnik o izvajanju občinskih progra-mov varstva okolja (nekatere občine so te programe izvajale kot Agendo 21 za Slovenijo) in z njim anketirala vse občine v Sloveniji. Z akcijo so začeli lani novembra, analizo z ugotovitva-mi pa so predstavili pred dnevi. Slovenske občine za Agendo 21 skorajda ne vedo. Ali drugače povedano – v občinah večinoma ne poznajo osnovnih dokumen-tov o trajnostnem razvoju...

program varstva okolja in operativne progra-me za svoje območje sprejeti vse mestne ob-čine (žal vprašalnika ni vrnila le MO Slovenj Gradec), zelo priporočljivo pa tudi vse občine in lokalne skupnosti. ZEG je prvo anketo pri-pravila že leta 1999 (64 občin), naslednjo 2001 (94 občin), leta 2003(102 občini), 2005 (132 občin) in v letu 2007 (kar 162 občin). Na vpra-šalnik se torej odziva vsako leto več občin.Rezultati analize kažejo, da večina občin ni se-znanjena in ne pozna osnovnih dokumentov RS za uresničevanja trajnostnega razvoja, kot so Agenda 21 za Slovenijo (139 občin), Reso-lucijo Nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) in Aarhuško konvencijo (120). Vsi ti dokumenti so krovni za pripravo občinskega programa varstva okolja, ki izhaja iz stanja okolja v lokalni skupnosti, določa prednostne probleme, strateške in izvedljive cilje ter ukre-pe in projekte, ki so potrebni za doseganje ci-ljev. Lokalne skupnosti lahko s celostnim načr-tovanjem upravljanja z okoljem hitreje in učinkoviteje zmanjšujejo in preprečujejo obremenjevanje okolja in ustvarjajo pogoje za

Foto

: iSt

ock

EOL-37-februar-February-08 43

Z osnovnim dokumentom Republike Slovenije za uresničevanje sonaravnega razvoja AGENDA 21 za Slovenijo ste seznanjeni:

2007 % 2005 % 2003 % 2001 %

Dobro 13,1 15 21,8 16,7

Delno 71,3 73 70,3 75,7

Nismo seznanjeni 13,7 12 7,9 7,6

Ne poznajo dokumenta 1,9

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0

Ali ima vaša lokalna skupnost sprejeto lokalno Agendo 21?

2007 % 2005 % 2003 % 2001 %

Da 5,6 3 7,9 6,2

Ne 86,9 89 92,1 93,8

V okviru programa varstva okolja

4,4 6 7,9

V pripravi 3,1 2

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0

Ali ima vaša lokalna skupnost sprejet lokalni program varstva okolja, ki je po Zakonu o varstvu okolja obveza za mestne občine?

2007 % 2005 % 2003 % 2001 %

Da 7,5 9 11,1 7,6

Ne 85 79 88,9 92,4

Je v pripravi 6,2 12 7,9

Ne poznajo 1,3

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0

Ali pripravlja vaša lokalna skupnost – občina letno poročilo o stanju okolja?

2007 % 2005 % 2003 % 2001 %

Da 5,6 10 20,4 29,1

Ne 87,5 86 79,6 70,9

Drugo 6,9 4

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0

Ali ima vaša lokalna skupnost sprejete operativne programe za posamezna področja ( pitna voda, odpadne vode, odpadki)?

2007 % 2005 % 2003 % 2001 %

Da 46,9 53 71,3 68,7

Ne 16,3 16 25,7 28,4

Delno 36,2 31 3,0 2,9

Drugo 0,6

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0

Občine in okolje

Nekaj vprašanj iz ankete

kakovostno in zdravo življenje. Okoljski pro-blemi so namreč zelo kompleksni in medse-bojno prepleteni, zato je treba pri načrtovanju upoštevati hkrati tako stanje okolja, pritiske, kakor vplive, pa seveda geografske, družbene in gospodarske razmere v občinah. Seveda pa vsaka lokalna skupnost oziroma urbano središče okoljsko načrtovanje prilagodi svo-jim razmeram in razvojnim potrebam. Če ni celostnega pristopa, se lahko zgodi, da razre-šujemo določen okoljski problem, pa hkrati zaradi nekih drugih ukrepov zmanjšamo ali

celo izničimo naša prizadevanja, poudarja Ka-rel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije. Posledica nepoznavanja osnovnih domačih in tujih okoljskih dokumentov in zakonodaje v občinah ter slabega dela resornega ministrstva, posledično zaradi tega tudi nevladnih organi-zacij, je, da velika večina občin ne pripravlja letnih poročil o stanju okolja (140 občin). Sta-nje je znatno boljše ali celo uspešnejše pri spre-jemanju operativnih programih za posamezna področja, kot so: pitna voda, odpadne vode,

komunalni odpadki, zavarovana območja in eko kmetije. Nadaljevanja takšnega okoljskega stanja, slabega dela vladnih institucij in mo-nopolnih operaterjev mobilne telefonije, prav tako ELES-a, pa je zaznati pri reševanju efekta NIMBY in NIMET na področju neionizirnih sevanj, je prepričan Karel Lipič.

Komentar

Ključno je, kaj za okolje naredi župan

Agendo 21, program varstva okolja, po an-keti sodeč lokalne skupnosti precej slabo poznajo. Kar 139 občin Agende 21, pri-lagojene lokalnemu okolju, niso sprejeli. Tako smo ugotovili v anketi, ki jo je izvedla Zveza ekoloških gibanj Slovenije lani. Ve-čina slovenskih županov je sprejetje tega svetovno pomembnega dokumenta za var-stvo okolja, najbrž tudi zaradi odmaknje-nosti časa, že pozabila. Letos bo minilo petnajst let, ko so na konferenci Združenih narodov o okolju v Rio de Jeneiru voditelji 173 držav članic OZN sprejeli AGENDO 21. Slovenija je v leta 1994 na pobudo desetih nevladnih organizacij /tudi ZEG-a/ spreje-la na nivoju vlade RS še dodatni izvedbeni akt, to je: Lokalno Agendo 21 za Sloveni-jo. Po Zakonu o varstvu okolja /ZVO-1/ bi morale na primer vse mestne občine obvezno pripraviti in sprejeti Programe varstva okolja in operativ-ne programe že do leta 1995, vendar iz različnih vzrokov tega ni storila niti polovica mestnih občin. Prva ga je sprejela MO Maribor. Zakon o varstvu okolja (ZVO) pa v svojem členu zelo priporoča tudi vsem nemestnim občinam ali širši lokalni skupnosti, da ga čimprej sprejme-jo. Večina slovenskih županov tudi ni prebrala obvezujoče Aarhuške konvencije in jo name-noma ne uveljavlja v vsakodnevni praksi pri reševanju številnih okoljskih efektov NIMBY in NIMET. Nekateri raje rešujejo okoljske proble-me na načine, ki smo jih poznali že v prejšnji družbeni ureditvi. Dosledno izvajanje okoljske zakonodaje, upoštevanje stroke in soodločanje občanov so jim še tuji, kar kaže anketa Zveze ekoloških gibanj. Pri tem naj poudarim, da se je ZEG doslej od-zvala pobudam občin in pomaga pri reševanju vsakodnevnih okoljskih problemov v obliki Ekološke patrulje in brezplačnega EKO telefona 080 18 45. Udeležuje se tudi številnih posvetov in zborovanj občanov na terenu. Ne le to. Stro-kovno pomoč občinam nudimo v obliki sode-lovanja pri vzpostavitvi občinskih programov varstva okolja predvsem pri koordiniranju de-lavnic, ki so namenjene vključevanju javnosti.Nekatere občine v Sloveniji, med njimi posebej mestne, so zelo aktivne, na primer: Maribor, Ljubljana, Celje, Murska Sobota, Ptuj ,Velenje. Pri srednje velikih pa Žalec, Lendava, Slovenske Konjice, Krško, pa še bi lahko našteval. Nekate-re se sploh ne odzivajo. Prav gotovo je to me-stna občina Slovenj Gradec, ki že osem let ne odgovarja na vprašalnik in po naših podatkih nima sprejete Lokalne Agende 21 in ne občin-skega programa varstva okolja, žal tudi ne zapo-slenega kadra na tem področju. Slabo stanje je tudi v večjih občinah, kot so: Slovenska Bistrica,

EOL-37-februar-February-0844 Občine in okolje

Brežice, Črnomelj, Naklo, Radovljica, Ruše, Se-žana, Šoštanj in Tržič. Neprimerno stanje je re-zultat slabega pristopa teh županov do številnih okoljskih problemov, s katerimi se srečujejo v občini, nedvomno pa tudi neizvajanja okoljske zakonodaje. Težko je odgovoriti, zakaj je tako. Vzroke gre iskati v slabih kadrovskih razmerah in neustre-zni organiziranosti nekaterih občin. Premalo se vključujejo v delo podjetij na njihovem obmo-čju. Temu sledi še premajhna strokovna pod-pora Ministrstva za okolje in prostor ter slabo delo Republiškega inšpektorata. Domača in tuja okoljska zakonodaja je večinoma sprejeta, ven-dar se v praksi vse prepočasi izvaja. Ni vzposta-vljen krogotok: »onesneževalec-javni nadzor-inšpekcijske službe-tožilstvo-sodišče-kazenski pregon – ozaveščanje občanov«.Okoljskih nalog je v Sloveniji zelo veliko, odgo-vornost lokalnih skupnosti toliko večja. Največji problemi so še vedno na področju ravnanja z od-padki (več kot polovica plastike še vedno konča na odlagališčih odpadkov, gradbeni odpadki v črnih odlagališčih), z lokacijami regijskih depo-nij, s skrbjo za pitno vodo (problematika vaških vodovodov zaradi onesnažene vode). Čedalje hujši problem pa postajajo različna sevanja za-radi vplivov na kvaliteto življenja in bivanja.

Karel Lipič, predsednik ZEG-a

A Mayor’s Input for the Environment Is of Key Importance

Judging from the survey which has been conducted, the Agenda 21 action programme for the environment is not well known in the local communities. As many as 139 municipalities did not adopt Agenda 21 and adapt it to the local environment. These are the results of the survey conducted last year by the Association of Ecological Movements in Slovenia. The majority of Slovenian mayors have probably, due to the time that has passed since its adoption, already forgotten about this document which is of global importance for the preservation of the environment. This year, we mark the fifteenth anniversary of the adoption of AGENDA 21 by the United Nations Conference and 173 member states in Rio de Janeiro. In 1994, at the incentive of ten non-governmental organisations including the Association of Ecological Movements in Slovenia, Slovenia adopted an additional act, the Local Agenda 21 for Slovenia, and imple-mented it at the governmental level.

Pursuant to the Environment Protection Act, all municipalities should have prepared and adopted Ac-tion Programmes on the Environment and operational programmes by 1995, but, for various reasons not even half of the municipalities have as yet done so. The first was the Municipality of Maribor. In one of its Articles, The Environment Protection Act strongly suggests the wider local communities adopt the programme as soon as possible. The majority of Slovenian mayors also did not read the binding Aarhus Convention or intentionally do not enforce it in their everyday practice of solving numerous NIMBY and NIMET environmental effects. Some prefer to solve the environmental problems in ways pursued by the previous social order. The consistent implementation of the environmental legislation, the obser-vations of experts and the participation of citizens are still unfamiliar to them as has been made evident by the survey of the Association of Ecological Movements in Slovenia.

EOL-37-februar-February-08 45Okrogla miza

nadaljevanje s strani 15

Darja Kocjan: Mogoče nisem dosti poudarila, da smo največ dosegli pri novih projektih. Pri nas je mogoče le še pet odstotkov zares starih izdelkov. Vsako leto je tretjina stvari v proizvo-dnji posledica novih projektov, novega razvoja, novih orodij. Ne gre samo za spremembe, gre za nove projekte in se bojim, da iz slovenske lokacije ne bomo več imeli komu ponuditi no-vih rešitev, čeprav imamo dnevno nova pov-praševanja, ampak govorim o manjših kupcih in serijah. Naša rast gre v razvoj novih lokacij. Tudi v Srbiji imamo proizvodnjo embalaže, ker določenih stvari ni mogoče logistično obvlado-vati iz Slovenije. To je prevelik strošek in ne bi nič zaslužili.Slavko Raspotnik: Smatram, da sem v svo-jem poslu zelo dober. Moramo biti cenejši, Bo-sna ima 11.5 % dajatev na naše proizvode. Spet smo pri ugotovitvi gospoda Rožiča in moji, da se zastonj ali samo s 3 % zaslužka ne splača de-lati. Nima smisla vlagati v nekaj, če dolgoročno to ne predstavlja pravega posla.Jožef Cvetko: Vedno je bil najboljši domači trg. Investicij v Sloveniji ne bo zaradi tega, ker v Evropi ni tako drage zemlje, kot je v Sloveniji. Industrijskih con ni, v Avstriji je drugače. Av-strija si je zelo opomogla tudi pri investicijah v višjo tehnologijo, vse iz evropskega denarja. Tudi v Italiji so ob avtocestah vedno nove hale. Zemljišča ponujajo v brezplačen najem. Kot embalažer si želim čim več proizvodnje, ker bo nekdo potreboval škatle. Zato mene ta zadeva zanima, ne za nas, mi imamo za sebe dovolj.Branko Rožič: Mogoče bi morali oceniti, kaj je slovenska predelovalna dejavnost pridobila z vstopom v evrsko območje. Bojim se, da je iz-gubila. Na eni strani država odločno uveljavlja standarde EU, naj pri tem izpostavim ekološke standarde, ki na nivoju gospodarske družbe prinašajo kratkoročno samo višje stroške, po drugi strani pa je izrazito omejena kar zadeva subvencije in finančne vzpodbude. S pristopom Slovenije v evrsko območje so padli še zadnji pomisleki v večjih in razvitejših ekonomijah glede izvoza v Slovenijo, odstranjeni so finanč-ni riziki. Posledica tega je, da se je ponudba blaga na slovenskem trgu povečala, presežne kapacitete predelovalne industrije so usmerje-ne v izvoz, kjer je zaslužek praviloma nižji – in krog je sklenjen.Velja omeniti tudi slovensko politiko, ki ne zna ali noče odločneje zagovarjati tistega, ki ustvar-ja dodano vrednost, mnogo bolj in očitno raje se ukvarja s tistimi, ki jo trošijo. Ne zna, noče ali pa se ji ne zdi potrebno ustvarjati primerne podlage za nove, takoimenovane »greenfield« investicije v predelovalni dejavnosti, saj tovr-stne investicije v zadnjih letih lahko preštejemo na prste ene roke. Zakaj? Potencialni investitor izrazi zanimanje in ugotovi, da nismo pravi. Naša prednost s kvalificirano delovno silo ne odtehta slabosti birokracije. Industrija dobiva dodatne (stroškovne) obremenitve, ki jih ne more izravnati na področju prodaje, majhen slovenski trg pa je seveda popolnoma odprt, saj prihajajo tudi tisti, ki so doslej še imeli pomi-sleke. To postavlja pod vprašaj četrtinski delež predelovalnih dejavnosti v strukturi družbene-ga proizvoda. Je to cilj?!

Po vašem mnenju politike ne zanimata položaj in razvoj predelovalnih dejavno-sti.Branko Rožič: Ne morem se znebiti občutka, da je to slovenski politiki kar prav, kajti indu-strija povzroča probleme, bančna dejavnost in zavarovalništvo pač ne. Ali se bo račun izšel ali ne, kdo ve? Dejstvo pa je, da je naše preživetje izključno v vedno boljši učinkovitosti. Gospod Raspotnik proizvede toliko milijonov lončkov z visoko tehnologijo ozkemu krogu kupcev in komaj preživi. Drugi mogoče prodajajo širše, manj specializirano, imajo za to morda ve-čjo možnost. Valkarton kot velik proizvajalec transportne embalaže ima težave z interno or-ganiziranostjo, kako manjše serije pametno in produktivno vključiti v veliko organizacijo, ki ima svoj koncept organiziranja in ga je težko menjati. Enotnega pravila ni, dejstvo pa je, da bomo morali biti bistveno boljši, kot smo bili v preteklosti. Ali smo za to usposobljeni, ali imamo voljo, ljudi, ki bodo vlekli ali ne, to je druga zgodba. Embalaža pa ne prinaša velikih zaslužkov. Ta dejavnost je obsojena na relativno nizke zaslužke in hud konkurenčni boj in na či-nitelje, ki prevladujejo, najsi bodo to geografski položaj, inovacije, logistične prednosti. Biti bo pa treba boljši. Vloge politike in oblasti v smi-slu kreiranja stimulativnih okoliščin ne vidim, ima preveč opraviti z javnim sektorjem in nor-mativizmom. Njena skrb je pač čim višja rast in poraba, kar pri visoki inflaciji kratkoročno zagotavlja udobno polnjenje proračuna in s tem trošenje. Tako pridemo tudi do trenutne zgodbe, kjer sta glavna zmagovalca država in trije trgovci. Slavko Raspotnik: V tujini je najdražji m2 za naložbe 45 evrov, pri nas 150, 180.Rade Mijatović: Kaj pa novi trgi, inovacije, ste vprašali. Embalažna industrija sledi trendom v svetu. Gre v nižanje gramatur, revolucionarno pri novih produktih je pakiranje in ni možno, da bi na tem segmentu zmagali. Zmagali bomo z učinkovitostjo, vprašanje pa je, koliko rezerv je še v podjetjih. Zmagali bomo v servisu, ope-

rativnosti, fleksibilnosti in pričakovanja kupcev so vse večja, da bodo dobili manjše serije, just in time, brez zalog, ampak vse to za enako ceno. Na trgih, kjer lahko prodajamo, smo že bolj ali manj prisotni. Na obstoječih trgih povečati de-lež z bolj agresivnim trženjem je tudi možno. Zaradi vpliva države, ki naj bi ustvarila konku-renčno okolje, pa smo bolj obremenjeni, ne pa razbremenjeni. Branko Rožič: Poglejmo, koliko se je v letih po vstopu v EU povečala administracija, istočasno se zaostrujeta kazenska, inšpektorska politika. Odgovor je vedno enak: to je evropski standard. Res je, toda ali je sposobna ta industrija ta stan-dard prebaviti?Slavko Raspotnik: Če pogledamo deset let nazaj, je bil ciklusni čas proizvodnje lončka 24 sekund, danes pade iz stroja lonček v mojem podjetju, ki je v Evropi eno boljših , na vsake 2,75 sekunde. Smo na meji mogočega. Tanjših sten artiklov ter hitrejših ciklusov v praksi sko-raj ni mogoče več doseči. Enako velja za karton-sko industrijo.

The Roundtable

The Government and Three Retailers Took the Cream Last Year

What is happening to packaging prices? Have packaging prices really had an influence on the growth of food prices and therefore on the inflation level? Cvetana Rijavec, Director of Ljubljanske Mlekarne, mentioned a 15% rise in packaging prices. So what is the truth? What is the position of the producers of intermediate goods for packaging? And what of the packaging producers? To what extent has commercial conjuncture improved the position of the packaging industry, which has been operating without profit for several years now? The participants at the roundtable discussion were Rade Mijatović, Director of Valkarton, Branko Rožič, Director

Proizvodni program:� Kartoni za najzahtevnejšo embalažo:

farmacija, kozmetika, konditorskain prehrambena industrija - KROMOPAK(GC) in BELPAK (GT)

� Karton za embalažo, ki zahteva močnejšikarton - GRAFOPAK KRAFT (GT)Povečali smo količine in nudimo krajše roke dobave

� Kartoni za množično uporabo GRAFOPAK in KOLIPRINT (GD)

� Karton za kaširano embalažo - KK LINER;250, 230 in 210 grm

KOLIČEVO KARTON d.o.o., Papirniška cesta 1, 1230 Domžaletel.: (01) 729 05 00, fax: 729 05 19, e-mail: sales@mm-karton.com

prom

ocija

EOL-37-februar-February-0846 Okrogla miza

of Količevo Karton, Darja Kocjan, Director of the packaging programme at Fragmat, Jožef Cvetko, procurator at Grafem and Slavko Ras-potnik, Director of Rotoprint. Jože Volfand led the discussion.

Where is Slovenia on this market?

Branko Rožič: We are a part of this game beca-use all paper producers export. We are a part of the raw materials price game and these materi-als are not Slovenian, except for a portion of the wood required. We are the only country in Euro-pe where the rate of consumption of old paper is three times greater than the amount of old paper that is collected. Then there is energy with its own dynamics and already enriched with fear and the expectation that it can only become far more expensive than it is already. All in all, all this has been producing insufficient results, even though the paper producers have fully utilised their capa-cities. Količevo Karton usually operates 365 days a year, 24 hours a day, as was true for last year as well. Despite increasing our production and sales by 4% and innovatively using somewhat wider market possibilities than usual, we were not able to compensate for the extreme growth in all types of expenses and I expect the situation is similar in other paper factories as well. We are reaching a period when even a substantial increase in pro-duction cannot cover the increased expenses and the prices are set by the global market, of course. I believe the Slovenian paper factories are at a disadvantage as they need a substantial increa-se in production capacities, which requires large investments and having to face ever stricter envi-ronmental restrictions.

How did you succeed despite this?

Darja Kocjan: We succeeded partially, but a lot had to be done regarding the packaging solutions. We went over the solutions again, checked to see if there was anything that could be done about the execution to save material...as you can see, we performed a rationalisation on the basis of individual products. If we had kept to the 2007 plan, business operations would have been extre-mely negative and we were already searching for solutions on how to improve this. Due to increa-sed demand and our above-average exports for the car industry - especially to Austria - we ma-naged to consolidate the situation and expect and plan a positive result in 2008. However, the pro-duction is nearing our full capacity. To conclude, the market expanded, the Slovenian market less so, but our aggression made an impact on the fo-reign market. Our customers grew by 10% and anticipated a 5, 6 or 7 percent growth in quantity. These are our experiences and we also co-operate with the electrical, food and metal products in-dustries and some others as well. The export gave us motivation despite being limited by our capa-cities. The story ends here. We will never again achieve a level of growth similar to that of 2007.Slavko Raspotnik: I must think carefully about what I say as I do not want any reproaches later. First some figures: we raised our prices by 6.1% in the period from 2005 to 2008. Everything else became more expensive: packaging up by 43%, paperboard up by 13.8%, so it is not difficult to imagine that this is quite a shock if you are a large

supplier for a producer of dairy products. I was one of the sceptics when we went to Europe. Ho-wever, two things are extremely important: to not be economic nationalists, a major mistake in Slo-venia. We are recognised abroad for our superior quality and we occasionally have a major export. In the Netherlands, they told us that we have great prices - 30% lower than certain others. But they are forced to work with the local suppliers as they are a company with fifty employees. This is what is missing in Slovenia, though people say the exact opposite. I was hurt. Maybe I am too emoti-onal and not a proper businessman because I am in love with packaging. When I hear people say on the TV they will boycott our products, I ask myself who the crazy ones in this country are. A country without regulated production must know that there is no life without production. Everyone can sell. Packaging is not the cause of the massive price increase. Let us take a look at what indi-vidual players have done, including Mercator, Spar and Tuš! It is impossible to just earn 2 or 3% (as they claimed) and still build ten shops in one year. To discuss these profits is nonsensical and leads to nowhere. People are being had.

What is the main reason why the Slovenian packaging industry keeps facing low pro-ductivity and low added value (with a few exceptions)?

Rade Mijatović: In the past few years, we have “cleaned” the company with regard to the labour force and we are now relatively clean. We are im-plementing all possible cost reduction measures. We measure productivity by the number of squa-re meters produced and hours used, but this is not optimal. One cannot succeed on productivity alo-ne. The Slovenian packaging industry is heavily dependent upon the prices of raw material and paper on the global market. Except for the pro-duction of paperboard (Količevo), we do not have any packaging paper production facilities in Slo-venia. I have the figures for 2005, 2006 and 2007 and things cannot go on indefinitely. The high pa-per prices have also stopped because demand is slightly lower. Productivity depends heavily upon demand, the series, the number of pieces per work hour, the configuration of the machinery and so forth. I cannot say what has the greatest effect.Darja Kocjan: The packaging industry does not have a particularly large logistics system because it is focused more on local production. There are many successful producers in Slovenia, but they lack a large-capacity. Our work orders are there-fore small. If one wishes to increase productivity, one must face up to unwanted leftover stock as the series are extremely small and the producti-on quantities must be combined for optimisation purposes. However, the packaging-related pro-ductivity can be completely different when one has a large client who makes a product by the millions. Jožef Cvetko: Data is not available for all the companies, but from what I can see (and this is true for many companies), the number of emplo-yees is directly related to the amount of sales. If I compare our companies with those in Italy, we can see that we are in last place in the amount of square meters processed: we process 185,000 square meters with 15 employees while an Itali-an company processes 1,100,000 square meters

with 16 employees. The size of their market is about the same as ours and we also produce a few smaller series. So where is the problem? The said Italian company received a free 99-year lease on 8,000 square meters of land where it built a large warehouse and where it can now store three months worth of the production of each series. These are the benefits offered by an economic po-licy or the government. They can also submit all their invoices to a bank, which then remits 80% of the money the next day. We on the other hand lost an enormous amount of money - money that could have been spent on company development - in bankruptcies and compulsory compositions in the past ten years.Rade Mijatović: We must take into account the specialised companies that produce individual segments of the packaging chain. Some compa-nies produce only the lower portions and some only two-layer elements, making them difficult to compare. We can be compared to roughly similar companies in 60 or 70 points. We are the largest packaging producer in Slovenia, but are still rela-tively small - in the 350 - 500 km radius. In com-parison, we produce small and medium series. There are major differences and it all depends on the individual series.

In your opinion, the policy makers are not interested in the situation and development of the processing activity.

Branko Rožič: I cannot shake the feeling that Slovenian policy makers agree with the situati-on because industry is always problematic whi-le banking or insurance activities are not. Who can tell whether this will work out for the best or not? It is a fact that our survival lies exclusively in constantly increasing efficiency. Mr. Raspotnik produces several million cups for a narrow circle of clients using top technology and he barely ma-kes ends meet. Others perhaps sell with a little wi-der radius and less specialisation, and this gives them a greater chance of survival. Because of its fixed organisational concept, which is difficult to change, Valkarton, a major producer of transpor-tation packaging, has problems with internal or-ganisation when it comes to implementing smal-ler series rationally and productively. There is no uniform rule, but the fact is that we will have to do much better than we have in the past. It is an entirely different story whether we are qualified enough and whether we have the will and man-power for this. Packaging is not very profitable. This activity is burdened by relatively low profits, tough competition and other overwhelming fac-tors – geographical location, innovation and lo-gistic advantages. We must be better. I anticipate no involvement from the policy makers or the government in the sense of creating a stimulating environment as they are far too busy with the pu-blic sector and normativism. Their concerns ma-inly revolve around the maximum growth and consumption possible, which, in the short-term and coupled with high inflation, ensures the com-fortable filling of the budget and, consequently, spending. This led to the current situation where the government and three retailers are the main winners.Slavko Raspotnik: The most expensive square me-tre for investment abroad is 45 euros. The same in Slovenia costs 150 or 180 euros.

prom

ocija

Informacije za izvoznike

Tudi v letu 2008 nudi Izvozno oknowww.izvoznookno.si slovenskim izvozni-kom brezplačne in ažurne podatke zaštevilne izvozne trge o gospodarstvu,zunanji trgovini, statističnih indikatorjih,bilateralnih ekonomskih odnosih, poslovnizakonodaji, prodaji, dajatvah, koristnihnaslovih ter še mnoge druge. Na voljo sotudi poslovne priložnosti na tujih trgihin podatki o sejmih za leto 2008. V pasiciKako trgovati po vstopu v EU redno ob-javljamo najnovejša obvestila in obrazces področja ukrepov evropske trgovinskepolitike, ki vplivajo na izvozno – uvoznoposlovanje slovenskih podjetij. Če medvsemi informacijami ne najdete odgovorana vaše vprašanje, nas kontaktirajte naizvoznookno@japti.si – brezplačno vamsvetujemo. In ker je vaš čas dragocen,vas vabimo, da se prijavite na brezplačnoelektronsko prejemanje poslovnih prilož-nostih, novic s tujih trgov in drugih novihvsebin na Izvoznem oknu, glede na tujetrge in panoge, ki vas zanimajo – vse tov rubriki E-info.

Poslovne priložnosti na tujih trgih

� Nemško podjetje išče dobavitelje kartonskih škatel za pice, plastičneembalaže za živila, papirnatih vreč za prehrambene artikle, cement, itd.Potrebujejo velike količine omenjenihproizvodov, dobavlja se vedno poln kamion. Več informacij: JAPTI - Predstavništvo Düsseldorf.

� Južnokorejsko podjetje išče dobavitelje plastičnih palet.Velikosti:1100 X 1100 X 150 mm, 1060 X 1060 X 150 mm, 1210 X 1210 X 150 mm.Teža palete: 20 kg.

� Španski proizvajalec embalaže in strojev za pakiranje (za pritisne omote) išče partnerje za proizvodnjoin distribucijo omenjenih strojev ter sodelovanje na področju R&R. Več informacij: EIC - ga. Miša Dolinar.

� Japonsko podjetje išče dobavitelje nosilnih vrečk za gospodinjstvo. Lahkoso iz PVC ali kakšnega drugega materiala, lahko na roli ali zložene. Zazačetek želijo ponudbo z navedbo kakovosti materiala ter možne velikosti.

� Angleško podjetje išče slovenske dobavitelje: darilnega papirja (tissuepaper), embalaže (retail packaging), darilnih škatel (gift boxes). Zainteresirana podjetja vabijo, da jih kontaktirate.

� Eno izmed vodilnih japonskih podjetijna področju proizvodnje obešalnikovin dodatkov k oblačilom išče dobavitelje papirnatih vrečk za svojeizdelke (kakovostne vrečke iz kompaktnega papirja). Zainteresiranapodjetja prosijo, da za začetek pošljejovzorec na osnovi katerega se bo na njih tiskal tudi logotip podjetja.

� Angleško podjetje povprašuje po papirnatih kozarcih za vroče in hladnetekočine s pripadajočimi plastičnimi pokrovčki.

Več informacij: www.izvoznookno.si,rubrika Poslovne priložnosti.

Sejmi v tujini

� Sao Paulo, Brazilija - International Packaging Trade Fair – BRASILPACK,10.03.2008 - 14.03.2008

� Birmingham, Velika Britanija - easyFairs PACKAGING INNOVATIONS Exhibition, 12.03.2008 - 13.03.2008

� Atene, Grčija - Exhibition of Packaging Machinery, Printing and Storage – SYSKEVASIA, 14.03.2008 - 18.03.2008

� Pariz, Francija - International Exhibition of Packaging for Protection, Storage and Shipping - PACK-LOG, 11.03.2008 - 14.03.2008

� Toronto, Kanada - Canadian High Technology Show – CHTS,26.03.2008 - 28.03.2008

� Bologna, Italija - Exhibition for Creative Packaging – COSMOPACK,10.04.2008 - 13.04.2008

� Düsseldorf, Nemčija - INTERPACK - International Trade Fair for Processes and Packaging, 24.04.2008 - 30.04.2008

Več informacij: www.izvoznookno.si, rubrika Izvoznikov imenik, Sejmi.

EO-36-december-December-0748 Okolje

prom

ocija