238-kapital-02.03.2011

DEN

ES, ^

ITA

JTE

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 01.03.2011, 13.00~.

MBI 10 0,73%MBID 1,24%OMB 0,21%

EVRO/DENAR 61,50DOLAR/DENAR 44,45 EVRO/DOLAR 1,38

NAFTA BRENT 112,90EURORIBOR 1,78%

2.535

2.545

2.555

2.565

2.575

2.585

2.595

23.2 25.2 27.2 01.3

MBI 10

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (01.03)

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari... ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

sreda

sred

a. 0

2. m

ar

t. 20

11 |

broj

238

| go

dina

1 |

cena

20

den.

| te

l. 2

55

14 4

1 | f

aks

. 2 5

8 14

40

arieriWWW.KAPTAL.COM.MK

TEMA NA BROJ

� STRANA 26

KOLUMNI

KK11... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

KAPITAL / SREDA / 02. MART. 2011

I

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnoteà megu karierata i ìvotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne moè da go kopira!

MISLA NA NEDELATA

� STRANA 24

� STRANA 25

PRODOL@UVA NA STR.22

� STRANA 24

� STRANA 25

SMIQKA [O[KOSKA

NAJ ESTITE GRE[KI KOI MO@AT DA JA UNI[TAT VA[ATA KOMPANIJA

HR PRAKTIKI

� STRANA 24

DOZNAJTE GO MISLEWETO NA VRABOTENITE!

DESET RABOTI KOI NIKOGA[ NEMA DA VI GI KA@E [EFOT

PONEKOGA[ KOGA INO-

VIRATE PRAVITE I GRE[KI. NAJDOBRO E DA GI PRIZNAETE I DA PRODOL@ITE DA GI PODOBRUVATE VA[ITE OSTANATI INOVACII.”

STIV XOBSKOOSNOVA^ NA APPLE

Inovaciite, kreativnosta i pretpriemni{tvoto se glavnite faktori koi ja dviàt sekoja ekonomija. Brojni profesori i teoreti~ari napi{ale ton knigi i statii vo koi objasnuvaat i dokaùvaat deka ino-vativniot duh vo kombinacija so pretpriemni~kiot motiv i elba za uspeh davaat najpozitivni efekti. Dokolku pretpriema~ot e dovolno strasten i re{en da ja preto~i biznis-idejata vo realnost, toga{ istata }e si go najde patot do potrebnite sredstva. Spored ekspertite, pogolem neprijatel na ostvaru-vaweto idei e nemaweto strast i odlu~nost istite da se realiziraat, a nekoga{ duri se smeta deka prelesniot pristap do sredstvata moè da {teti i da ja pasivizira kreativnata misla. Denes, otkako delumno ja nadminavme globalnata ekonomska kriza, predizvik na pove}eto dr`vi e da kreiraat politika i atmosfera na budewe na kreativnoto i na novite idei od strana na pretpriema~ite, kako i na strasta tie da se neguvaat. Vo ovoj pogled, dràvata ima uloga na regulator i promotor, a inovaciite i progresot bez isklu~ok doa|aat od poedinci, kreativci i kompanii.Makedonija doprva gi u~i osnovnite lekcii po pretpriemni{tvo. S$ u{te najgolemiot del od mla-dite lu|e so univerzitetska diploma ne razmisluvaat da po~nat sopstven binis, zatoa {to preferiraat da rabotat “vo dràvno”. Za sre}a, postojat i isklu~oci - mladi pretpriema~i koi, trgnuvaj}i so ideja i volja za napredok, preze-maat rizik i po~nuvaat sopstven biznis. PSM Fondacijata (Pretpriemni~ki servis za mladi), vo svojot YES Inkubator, e edna od retkite institucii koja gi poddrùva mladite pretpriema~ki idei. Vo momentov im pomaga na 37 kompanii, od koi 18 se smesteni vo Inkubatorot, dodeka ostanatite se virtuelni stanari. Obezbeduvaj}i im dobri i evtini uslovi za rabota, kako i prostorii za start ap biznisot, Inkubatorot na PSM Fondacija moè da se pofali so 85% uspe{nost na kompaniite {to pominale niz nego. Od momentalnite kompanii do 80% & pripa|aat na IKT-industrijata, bidej}i e najbrzoraste~ka industrija, so najgolemi izgledi za napredok. Za da pokaème deka vo Makedonija ima i do-bri biznis-prikazni po~nati od nula, “Kapital” razgovara{e so trite najuspe{ni kompanii koi pominaa dve godini niz procesot na inkubacija vo PSM Fondacija. Trite kompanii, Innovation, Global Net i Link Solutions, pripa|aat na IKT-industrijata i poleka, no, sigurno go zape~atuvaat nivnoto mesto na pazarot, a nivniot posledovatelen rast od 20% do 35% na godi{no nivo, pretstavuva dovolen dokaz za toa. Vo prodolènie sleduvaat nivnite prikazni...

doa|aat od pMakedonija Makedonija doprva gi u~i osnovnite lekcii po pretpriemni{dite lu|e so ur r

da po~nat sou u

da rabotat “da rabotat “vo dràvno”. Za sre}a, pos

r

koi, trgnuvaj}r

koi, trgnuvaj}i so ideja i volja za napredok, preze-maat rizik i

r u jmaat rizik i po~nuvaat sopstven biznis. PSM Fondaci

r

vo svojot YES koja gi podd

jkoja gi poddrùva mladite pretpriema~ki idei. Vo momentov

j

18 se smestese virtuelnievtini uslovi

r u

ap biznisot, u

ap biznisot, Inkubatorot na PSM Fondacija moè da se pofalida se pofali so 85% uspe{nost na kompaniite {to pominale ni

f

80% & pripanajbrzoraste

rnajbrzoraste~ka industrija, so najgolemi izgledi za napredok.

j r rza napredok. Za da poka`

rZa da pokaème deka vo Makedonija ima i do-bri biznis-pbri biznis-prikazni po~nati od nula, “Kapital” razgovara{er

pominaa dve r r

PSM FondacNet i t Link SoLink Solutions,i poleka, no, na pazarot, 20% do 35% ndokaz za toadokaz za toa.

Zadovolstvoto e ogromno koga }e uspee{ od nula!

USPE[NI PRETPRIEMA KI PRIKAZNI

EKONOMSKATA KRIZA NASTANA OD PREGOLEMA AL^NOST. VREME E ZA PROMENA!

MAJK XORX

TESKO NE E RABOT-ODAVEC KOJ NUDI EDNA RABOTA ZA CELIOT @IVOT!

ISTRO[ENOST, ISCRPE-NOST, PREGORENOST... KAKO PONATAMU?

ISKRA TRAJKOSKA

85%od kompaniite koi pominale vo

YES Inkubatorot se uspe{ni

80%od kompaniite vo YES Inkubatorot

se od IKT-industrijata

So cel da poka eme deka za dobrite biznis-idei vredi da se rizikuva, “Kapital” razgovara{e so trite najuspe{ni kompanii koi otkako pominaa dve godini niz procesot na inkubacija vo YES Inkubatorot, sega uspe{no se probivaat na IT-pazarot. Osnova~ite na Innovation, Global Net i Link Solutions imaat ne{to zaedni~ko: satisfikacijata deka nikomu ne mu go dolàt svojot uspeh!

VASE [email protected]

KOLUMNAD-R QUBE TRPESKI

KOORDINACIJA ME\U MONE-TARNATA I FISKALNATA POLITIKA� STRANA 14

0

Cenata na naftata moè da dostigne 220 dolari za barel � STRANA 12-13

...POGLED NA DENOT...QUPÔ ZIKOVCRNI FONDOVI� STRANA 5

1

KOLUMNAM-R ZORAN JOVANOVSKI

SINDIKATI, RABOTNICI, SIROMA[TIJA, POLITIKA� STRANA 14

SI ODAT DIREKTORI OD NBM ZA DA BIDAT DIREKTORI VO BANKI � STRANA 2-3

4

GERMANSKATA FRESENIUS MEDICAL CARE REVOLTIRANA OD ODNOSOT NA VLADATA

MAKEDONIJA E NA DOBAR PAT DA IZGUBI INVESTICIJA VO ZDRAVSTVOTO?!DIREKTOR OD GERMANSKATA GRUPACIJA FRESENIUS MEDICAL CARE, KOJA E SERIOZNO ZAINTERESIRANA DA GI ZEME POD KONCESIJA ILI DA GI PRIVATIZIRA CENTRITE ZA DIJALIZA VO MAKEDONIJA, VÊRA BE[E IZNENADEN OD IGNORANTSKIOT ODNOS NA DR@AVNIOT VRV, VELAT IZVORI NA “KAPITAL” � STRANA 9

VOVEDNIKMAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA

LEBOT STANA PREDIZBORNA RETORIKA� STRANA 2

NEPRINCIPIELEN BANKARSKI KARIERIZAM?

INFLACIJATA GO DOVEDUVA VO PRA[AWE ZAKREPNUVAWETO NA BIZNISOT

RASTOT NA CENITE GODINAVA ]E NADMINE 6%?!� STRANA 12-13

PRISTIGNA PRVIOT "DABLDEKER" OD KINA

DVOKATNIOT AVTOBUS ATRAKCIJA NIZ SKOPSKITE ULICI� STRANA 8

FOLKSVAGEN I POR[E GRADAT AVTOMOBILSKI GIGANT� STRANA 9

1,00

0,

1

64

Navigator2 KAPITAL / 02.03.2011 / SREDA

Denari dividenda za akcija godinava }e deli Komercijalna banka. Kone~nata odluka za isplata na dividenda treba da se donese na akcionerskoto sobranie na 23 mart godinava. Minatata godina Komercijalna banka ja zavr{i so dobivka od 23,2 milioni evra, koja e za duri 33,3% pogolema od ostvarenata vo 2009 godina, 17,4 milioni evra. Na akcionerskoto sobranie }e se razgleduvaat i finansiskite izve{tai za 2010 godina, celokup-noto rabotewe na bankata i na nadzorniot odbor, odborot za re-vizija i na vnatre{nata revizija.200

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKQup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIKSpasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIKIgor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTORNikolaj Toma{evski

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJANade Toma{evska, Igor Toma{evski

FOTOGRAFIJAAleksandar Ivanovski

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o ZikovIZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

OFFICE MANAGER I FINANSII: Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:[email protected]

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: [email protected]

REKLAMAAleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:[email protected]; [email protected]

OGLASIDijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: [email protected]

SPECIJALNI PRILOZI:Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, [email protected]

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: [email protected]

Pe~ati: Grafi~ki Centar SkopjeSpored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i moàt da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

MAJA [email protected]

MAJA [email protected]

Prvite lu|e na Vladata denovive progovorija za visokite ceni na hranata, surovinite i energensite. Zagrièni bile za kontinu-iranoto poskapuvawe, koe se prenesuva i vo doma{nata ekonomija. Najavija deka dokolku e potrebno }e izvr{at intervencija so stokovite rezervi. Dva dena potoa go napravija toa. Donesoa odluka da interveniraat so 40.000 toni p~enica na pazarot po cena od 15,5 denari, so obrazloènie deka ova }e go ublaì poskapuvaweto na lebot. Ne treba da se ~udime kako dojdoa do ova re{enie. No, za ~udewe e ako o~ekuvaat deka toa }e go re{i prob-lemot so poskapuvawata na doma{niot pazar, za{to tie se determinirani od kon-tinuiranoto poskapuvawe na prehranbenite surovini i na naftata na svetskite berzi. Poznava~ite od mlinsko-pekarskata industrija velat deka 40.000 toni p~enica gi zadovoluvaat potrebite za leb vo Makedonija za dva do tri meseci. Ova zna~i deka Vladata }e go ugasi socijalniot ogan na kratok rok, tokmu pred izbori. No, {to potoa. Iluzorno e da se o~ekuva deka ova kratkotrajno re{enie }e ima prodolèn efekt kaj cenite na lebot ako p~enicata na svetskite berzi prodolì da poskapuva. ...”Zagriùvaat cenite na naftata i na hranata na svetskiot pazar. Dokolku e potrebno, }e izvr{ime intervencija vo stokovite rezervi”... So vakva izjava vo nedelata premierot kako da ja po~na predizbornata retorika na vladeja~ka

partija. Najavite mnogu brzo se preto~ija vo od-luka. Efektot treba da bide ublaùvawe na socijalnite strasti, za koi postoi strav deka moàt da se razbranu-vaat ako rastot na inflaci-jata od 3,9% prodolì i ponatamu. Sekoj {to znae makroekonomi-ja, ako go analizira ovoj poteg na dràvniot vrv, }e sfati deka odlukata za intervencija na slobod-niot pazar pri postoe~kite cenovni uslovi se upotrebi ~isto za populisti~ki celi. Ekonomskite ministri znaat deka vo uslovi na uvozna inflacija, kakva {to mo-mentalno ima Makedonija, intervencija vo stokovite rezervi, bez razlika dali denes e ublaùvawe na ce-nata na lebot, a utre moèbi }e bide za ublaùvawe na cenata na benzinot, ne e vistinskiot poteg. Igrata na zborovi so upotreba na sentencata “stokovi rezervi” vo ovoj slu~aj se iskoristi za manipulacija so javnos-ta. Celta e da se ubedat gra|anite deka ministrite, ete, ne sedat so skrsteni race, tuku ne{to pravat za da go podobrat ìvotniot standard. I toa ba{ pred izbori!.Makroekonomskite eksperti potsetuvaat deka se znae vo koi slu~ai dràvata intervenira na slobodniot pazar so stokovi rezervi. Isklu~ivo vo vonredni sos-tojbi, kako {to se vojni, ekonomski blokadi, prirodni katastrofi. Situacii po-radi koi naedna{ snemuva p~enica, lekovi, benzin... Zatoa po malku sme{na }e bide predizbornata reto-rika kade {to glavno oru je }e bide cenata na lebot. Sekoj {to malku ekonomski rezonira e svesen deka so intervencija od stoko-vite rezervi ne moàt da se zaprat raste~kite ceni na inputite vo proizvod-stvoto na dolg rok. Ako site globalni ekonomski prognozi predupreduvaat

LEBOT STANA PREDIZBORNA RETORIKA

SREDA 02 MART 2011PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

deka cenite na p~enicata, {e}erot, kakaoto, masloda-jnata repka i naftata }e prodolàt da odat nagore godinava, toga{ za o~ekuvawe e proizvoditelite da gi krevaat cenite na krajnite proizvodi. Posledovatelno, vo uslovi koga ne rastat platite zatoa {to vo Makedonija ne se slu~uva zna~aen ekonomski rast, gra|anite }e imaat i pomalku pari za tro{ewe, a kako rezultat na toa }e opa|a i proda`bata na doma{nite kompanii. Od druga strana, pak, i rezervite se rezervi. Ne se bunar bez dno. Kolku {to }e se ispraznat, tolku }e treba i da se napolnat. Dràvata }e treba da go uveze toa {to socijalata “go izela”, {to na krajot site }e n$ ~ini poskapo. Ako Vladata saka da prezeme vistinski merki za da deluva kako stabilizira~ki faktor, tie treba da izviraat od politika na pottiknuvawe na ekonomskiot rast i na dràvno {tedewe. Za da go odrì buxetskiot deficit na proektiranoto nivo }e treba prili~no da go stisne dràvnoto }ese, {to vo uslo-vi na predizborni kampawi e premnogu idealisti~ki da se o~ekuva.

Do v~era prviot super-vizor na bankite, Igor Davkov, }e bide iden direktor vo Alfa ban-ka, doznava “Kapital”. Petar Go{ev, guverner vo Narodnata banka na Makedonija, v~era izjavi deka na Davkov ne mu izdal odobre-nie da direktoruva vo banka, no ne kaà dali na negovata masa ve}e stignalo takvo barawe od Alfa banka. Vo Alfa banka v~era ne odgovorija dali barale od NBM da mu odobri na Igor Davkov da bide direktor vo nivnata banka. Ako Davkov sedne na ~elna pozicija ili se vraboti vo Alfa banka, toa nema da bide prvpat da bide pogazen zakonot i eti~kiot kodeks za NBM. Toa be{e slu~aj i so zaminuvaweto na Zoran Jovanovski i na Toni Stojanovski od NBM, koi dobija direktorski mesta vo Komercijalna i vo Stopanska banka. Davkov na po~etokot na godinava si dade ostavka od pozicijata direktor na supervizija vo cen-tralnata banka. Toj ve}e se podgotvuval za svojata idna pozicija – direktor vo Alfa banka.Zakonot za Narodnata banka na Makedonija gi zabranuva vakvite trans-feri vo karierata na prvite supervizori.“Lice so posebno ovlas-tuvawe, koe rakovodi so supervizija vo Naro-dnata banka na Make-donija vo period od edna

DBILJANA KRSTEVSKA

[email protected]

NEPRINCIPIELEN BANKARSKI KARIERIZAM

godina od zavr{uvaweto na dol`nosta ne moè da bide profesionalno angaìrano vo banka ili vo druga fi-nansiska institucija vo Makedonija”, pi{uva vo Zakonot za NBM, koj e ustav za centralnata banka i za bankarskiot sistem vo dràvava.“Kapital” v~era go pra{a guvernerot Go{ev dali na Davkov mu izdal licenca. Negoviot odgovor be{e deka ne izdal odobrenie Igor Davkov da direktoruva vo Alfa banka. No, Go{ev ne kaùva dali bankata dosega ispratila takvo barawe i dali Davkov naskoro }e se vraboti vo najmladata banka vo Makedonija. I od Alfa banka ne odgov-orija na na{eto pra{awe dali postojat planovi i ~ekori Davkov da bide im-enuvan za direktor ili da raboti vo bankata.

Koja e ulogata �na supervizorot?

Slu`bata za supervizija na Narodnata banka na Makedonija sekoj moment ima uvid vo sekoja smetka vo koja bilo banka vo Make-donija. Bankite ne smeat da im zataat nitu denar na supervizorite. Depoziti, krediti, zagubi, otpi{ani pobaruvawa, rizi~ni plas-mani, tekovni smetki na dràvni institucii, privat-ni firmi, planovi i strate-gii za razvoj na bankata, transferi od bankite kon stranstvo i obratno, {tedni i transakciski smetki na vladici, ministri, lekari i pekari... Site tie podatoci, ~ija tajnost eden slu`benik vo banka mora da ja ~uva kako o~ite, za bankite istovreme-no se i instrument za borba protiv konkurencijata. Site tie podatoci se zapi{ani vo tefterot na supervizorot. Od nego guvernerot na central-nata banka ~ita dali i kolku bankite odrùvaat soodvetna likvidnost i adekvatnost na kapitalot, dali se premnogu kreditno izloèni kon nekoj klient i dali se rakovo-dat spored bankarskite i

pazarnite principi ednakvo kon site svoi klienti. Vo supervizorskiot tefter e zapi{ano i kako edna banka na sreden rok }e se razviva i koi proekti }e & go done-sat ili odnesat toj uspeh na pazarot. Tokmu zatoa, odnosno, za da gi za{titi pazarnite i interesite na komi-tentite, zakonite {to go reguliraat raboteweto na NBM i na komercijalnite banki im zabranuvaat na supervizorite edna godina po istekot na mandatot da rabotat vo banka.

Ne e edinstven �slu~aj

Ako Igor Davkov utre se vraboti ili direktoruva so Alfa banka toa nema da bide prv pat da se pogazi Zakonot za Narodnata banka na Makedonija i eti~kiot kodeks za nejzinite vrabo-teni. Nema da bide nitu prvpat javnosta, nadle`nite i najodgovornite vo central-nata banka da go premol~at ova. Otkako vo 2009 godina ja napu{ti direktorskata pozicija vo sektorot za supervizija i bankarska regulativa, Toni Stojanovski se vraboti vo Stopanska banka. Podocna stana tret ~ovek vo menaxmentot. Tamu e i denes, na pozicijata zamenik-generalen direktor za upravuvawe so rizici. Pred Stojanovski sli~en transfer si obezbedi i Zoran Jovanovski, sega{en potpretsedatel vo SDSM. Jovanovski, koj ima{e rako-vodna pozicija vo supervi-zorskiot sektor vo central-nata banka, vo 2008 godina izleze od NBM i se vraboti vo Komercijalna banka.Stojanovski i Jovanovski vo bankarskata fela uìvaat ugled na vrvni profesional-ci i eksperti od komercijal-noto bankarstvo. Vo javnosta dosega ne izlegla infor-macija deka na sega{nite pozicii go pogazile prviot bankarski princip – tajnost na bankarskite smetki. Za vreme na direktoru-

Za da gi za{titat pazarnite i interesite na komi-tentite, zakonite {to go reguliraat raboteweto na NBM i na komercijalnite banki im zabranuvaat na supervizorite edna godina po istekot na mandatot vo centralnata banka da rabotat vo delovna banka

PZa da gi za{titat pazarnite i interesite na komi-

k br r

tentite, zakonite {to go reguliraat raboteweto na tentite, zakonite {to go reguliraat raboteweto na r r

SI ODAT DIREKZA DA BIDAT DI

Navigator 3��NE IM BE[E DENOT�LIDERI �POBEDNIK

KAPITAL / 02.03.2011 / SREDA

�

Pretsedatelot na Upravniot odbor na Komercijalna banka ja dobi poddr{kata od Nadzorniot odbor u{te {est godini da bide na ~elo na bankata koja po petti pat be{e proglasena za najdobra vo Makedonija od ugledniot ekonomski magazin The Banker. Duri i vo vreme na finan-siska kriza, koga bankite se soo~uvaa so seriozni problemi vo raboteweto, Komercijalna banka ru{e{e rekordi so pozitivnite fi-nansiski rezultati. Dodeka pogolem del od bankite se ma~ea da gi naplatat dade-nite krediti poradi te{kata finansiska sostojba na kompaniite i gra|anite, Ko-mercijalna banka uspea da gi namali zagubite po taa osnova za pove}e od 50%. Minatata godina ovaa banka ostvari najgolema dobivka vo bankarskiot sektor vo

Ministre, investitori ne se lovat na pat okolu svetot i so mreà za pepe-rutki. Resornoto minister-stvo na ovoj na~in samo go vklu~uva crvenoto svetlo i za ostanatite biznis-meni koi moèbi nekoga{ pomislile da investiraat vo Makedonija. Po ova, ne e ni ~udo {to najavite za “bum” od stranski inves-ticii izdi{ija. Potragata po investicii za Samak e rabotna obvr-ska, a ne avantura od koja vo golem del zavisi razvo-jot na ekonomijata, a so toa i ìvotniot standard na tie koi Ve izbraa.

Dodeka germanski firmi zainteresirani da inve-stiraat vo Makedonija go ~ekaat ministerot za stranski investicii, Vele Samak, vo Skopje, toj {eta po Germanija “lovej}i” novi. Otkako Samak prvi~no go potvrdi prisustvoto na nastanot vo zemjava, na koj prisustvuva{e menax-mentot na najgolemata kompanija za zdravst-vena za{tita vo svetot, vo posleden moment mu “istekna” deka imal neodlo`no slu`beno patuvawe. Za ironijata da bide pogolema, poten-cijalnite germanski in-vestitori bea ostaveni na cedilo, ne gi pre~eka nikoj od najavenite vla-dini pretstavnici.

P

� GUBITNIK

D

�MISLA NA DENOT

HA[IM TAÎ

Go izgubi kredibiltetot kako dràvnik i politi~ar

poradi obvinuvawata za trgovija so organi, so {to si ja potkopa i pozicijata vo pregovorite so Kosovo

GORDANA JANKULOVSKA

Xabe & e na ministerkata za vnatre{ni raboti da se vadi

deka Makedonija napravi s$ za da gi spre~i azilantite kon EU, koga, sepak, gi ima, a gi organizira koa-licionen partner na vlasta

PAT OKOLU SVETOT!

MENAXER SO NAJGOLEMA DOBIVKA

HARI KOSTOV

VELE SAMAK

Makedonija od 23,2 milioni evra, {to e podobro ostvar-uvawe od prethodnata godina za 33%. Poradi toa, bankata odlu~i da im podeli divi-denda na svoite akcioneri od 200 denari po akcija.Dokaz pove}e za uspe{noto rabotewe na bankata e i neodamne{nata javna ponuda na 265.000 obi~ni akcii, so {to bea pribrani 15 mil-ioni evra, a {vedskiot East Capital Explorer Investments AB stekna sopstvenost na 9,25% od osnovnata glavnina na Komercijalna. Parite od ovaa dokapitalizacija }e & ovozmoàt na bankata podo-bruvawe vo ispolnuvawe na supervizorskite standardi, kako i dopolnitelen rast i odrùvawe na pazarnoto u~estvo.

vaweto na Igor Davkov so Sektorot za supervizija, pak, Narodnata banka na Makedonija gi dobi site me|unarodni priznanija za odli~na primena na super-vizorskite standardi.Osven {to na prvite direk-tori vo supervizija ne im e dozvoleno edna godina da preminuvaat vo komercijal-noto bankarsko, regulativata ureduva kako da se ispol-nuvaat eti~kite kodeksi za vrabotenite i da se spre~i li~nite odnosi da vlijaat vrz raboteweto i protokot na informacii.

MO@NOSTITE POSTOJANO SE REDEFINIRAAT. POTREBNO E PODLABOKO DA SE GRI@IME DA MU POMOGNEME NA ÔVE[TVOTO DA SE DVI@I NAPRED

POL ALENAMERIKANSKI INVESTITOR I KOOSNOVA^ NA MAJKROSOFT

@AN MITREV

Kardiohiru{kiot centar Filip Vtori

odbeleà 11 godini postoewe, a so toa i ogromen pridones vo makedonskoto zdravstvo

FREDRIK RAJNFELD

[vedskiot premier po-bara Evropa, poseb-

no ekonomiite da se refor-miraat za da ne predizvi-kaat vlo{uvawe na ìvot-niot standard na gra|anite

“Vrabotenite se dol`ni da izbegnuvaat situacii da sozdadat sudir na interesi. Sudir na interesi postoi koga ~leno-vite na Sovetot na Narodnata banka ili vrabotenite imaat privatni ili li~ni interesi koi vlijaat ili moè da vlijaat vrz objektivnoto izvr{uvawe na nivnite zada~i. Pod privatni ili li~ni interesi na ~lenovite na Sovetot na Narodnata banka ili vrabotenite se podrazbira kakva bilo korist {to potencijalno moè da ja imaat li~no

tie, nivnite semejstva i nivni rodnini do vtoro koleno”, pi{uva vo Zakonot.Ponatamu, “~lenovite na Sovetot na Narodnata banka i vrabotenite ne smeat da gi koristat doverlivite informacii do koi imaat pristap zara-di izvr{uvawe privatni finansiski transakcii, bez ogled dali toa go pravat direktno ili indirektno preku treti lica, za svoja smetka i na svoj rizik ili za smetka i na rizik na treto lice”.

VELE SAMAK

Narodnata banka na Makedonija e bogat rasadnik i na kadri za izvr{nata vlast.Svojata kariera tamu ja po~na Zoran Stavreski, aktuelniot minister za finan-sii. Vo 1999 godina toj izleze od NBM i premina vo Minis-terstvoto za finansii za da mu bide prv sovetnik na Nikola Gruevski koga toj be{e minister za finansii vo vladata na Qup~o Georgievski. Potoa zamina na rabota vo Svetska banka. Sega povtorno e vo igra da se vrati vo NBM, bidej}i se spomenuva kako potencijalen kan-didat za guverner.Fatmir Besimi na sega{nata pozicija minister za ekonomija dojde od viceguvern-erskata fotelja vo centralnata banka. Toj mu e najseri-ozna konkurencija na Stavreski za guverner-skata fotelja, za koja bitka }e se bie po izbori.I po~etocite na Van~o Kargov, denes direktor na Carinskata uprava na Makedonija, bea vo Narodnata banka. Na hierarhiskata skala na central-nata banka Kargov se iska~i do pozicijata viceguverner.

POLOVINA VLADA RABOTE[E VO NBM

i vo vreme na siska kriza, kose soo~uvaa soproblemi vo rKomercijalna brekordi so poznansiski rezulpogolem del odma~ea da gi nanite krediti pofinansiska soskompaniite i gmercijalna bangi namali zagu

POLOVINA VLADA

KTORI OD NBM IREKTORI VO BANKI

A

HARI KOSTOV

[TO E SUDIR NA INTERESI?^LEN 70 OD ZAKONOT ZA NBM ZABRANUVA SUDIR NA INTERESI I FIDUCIJARNA DOL@NOST.

Navigator4 KAPITAL / 02.03.2011 / SREDA

Naftenata kom-panija Makpet-rol ja zavr{i 2010 godina so zaguba od 3,9

milioni evra. Menaxmen-tot na kompanijata uspea da ja namali godi{nata zaguba za 14% sporedeno so 2009 godina, koga negativata iznesuva{e 4,6 milioni evra. Za 2011 godina, pak, Mak-petrol planira da ostvari dobivka pred odano~uvawe od 3,2 mil-ioni evra. Nerevidiraniot finan-siski izve{taj na naj-golemiot distributer na nafteni derivati vo zem-java pokaùva deka lani Makpetrol ostvaril pri-hodi od proda`ba vo iz-nos od 346 milioni evra, koi se za 23% pogolemi od prihodite ostvareni vo 2009 godina. Samo od proda`ba na nafteni derivati vo zemjava se ostvareni prihodi od 341 milioni evra, {to e za 22% pove}e spore-deno so prihodite od prethodnata godina. Od proda`ba na nafteni derivati vo stranstvo, pak, Makpetrol lani inkasira{e re~isi pet milioni evra, {to e duri

90% pove}e sporedeno so 2,6 milioni evra real-izirani na stranskite pazari vo 2009 godina. Tro{ocite za amortizaci-ja na kompanijata mina-tata godina se zgolemeni za 9%, odnosno za 327.000 evra.Generalniot direktor na Makpetrol, Andreja Josifovski, ne dade odgo-

vor na {to se dolàt negativnite rezultati na kompanijata. Josifovski lani gi namali tro{ocite za vrabotenite za 3%. Vo 2010 godina vrabotenite go ~inea Makpetrol 16,1 milioni evra, a vo 2009 godina 16,6 milioni evra. Nema odgovor od kabine-tot na Josifovski dali ova kratewe se odnesuva-

lo i na negovata mese~na plata od 15.000 evra vo 2009 godina, kako {to pokaùvaat podatocite od Komisijata za hartii od vrednost. Spored finansiskiot izve{taj, zagubata od 3,9 milioni evra na Makpet-rol se dolì i na rastot od 40% na tro{ocite pre-dizvikani od o{tetuvawa

na sredstvata. Lani kom-panijata imala neto-zagu-ba od 400.000 evra samo za ovaa namena. Po os-nova na kamati i kursni razliki, lani Makpetrol zagubil 400.000 evra, koi se pogolemi za 3% spore-deno so 2009 godina. Nejasno e dali minatogodi{nite zagubi se rezultat na istite problemi na kompanijata, poradi koi i vo 2009 godina Makpetrol rabote{e so zaguba. Zna~ajno namalena op{ta delovna aktivnost, osobeno vo sektorite transport, proizvodstvo i prerabotka na metali, zemjodelstvo i tekstilna industrija, kako i nama-lenata kupovna sila na naselenieto bea glavnata pri~ina za negativnoto rabotewe na Makpetrol vo 2009 godina. Od kompanijata pri~inite gi lociraat i vo ote`natata naplata na pobaruvawata po site os-novi, poradi koi Makpet-

rol moral dopolnitelno da se zadolùva, so {to rastele tro{ocite za kamati i kursni razliki. Makpetrol pove}e od 60 godini distribuira naf-teni derivati vo Make-donija, bidej}i ja posedu-va infrastrukturata za distribucija i proda`ba na nafteni proizvodi. Kompanijata e kosopstve-nik i na gasovodot, preku koj na makedonskiot pazar se distribuira priroden gas kako alternativno i ekolo{ko gorivo. So vkupen raspolo`liv ka-pacitet od 150.000 kubni metri vo skladovi za nafta i nafteni derivati, rasporedeni vo razli~ni regioni na teritorijata na Makedonija, Makpetrol ima zada~a postojano i nepre~eno da gi snabduva gra|anite so goriva. Kom-panijata raspolaga i so dve namenski instalacii za kerozin, locirani na dvata aerodromi, snab-duvaj}i gi avionite so gorivo.

23%porasnale prihodite

od proda`ba lani sporedeno so 2009 godina

LO[A GODINA ZA DISTRIBUTEROT NA NAFTENI DERIVATI?!

MAKPETROL LANI SO ZAGUBA OD ETIRI MILIONI EVRA

3,9milioni evra e zagubata na Makpetrol za 2010 godina

Generalniot direktor na Makpetrol, Andreja Josifovski, ne odgovori na {to se dolì negativnoto rabotewe na kompanijata. Ne otkriva nitu na {to se temeli planot za dobivka od 3,2 milioni evra godinava

��

KATERINA [email protected]

90%

ANDREJA JOSIFOVSKIGENERALNIOT DIREKTOR NA MAKPETROL

Navigator 5KAPITAL / 02.03.2011 / SREDA

�� 3 FAKTI ZA... PROCENKI...

4,3% IZNESUVA KAMATATA [TO JA PLA]A VLA-DATA ZA POZAJMENIOT KAPITAL SO ZAPISI

MILIONI EVRA ZAEM ZEMA DR@AVATA SOPRODA@BA NA [EST-MESE^NI ZAPISI SO DEVIZNA KLAUZULA11

22,3 MILIONI EVRA POZAJMI DR@AVATA PREKU [ESTMESE^NI DR@AVNI ZAPISI

QUPÔ ZIKOV

77...POGLED NA DENOT...

CRNI FONDOVIDenovive se slu~uva edna mnogu interesna prikazna na Balkanot, koja makedonskite mediumi, “stol-bovi na demokratijata”, ne ja ni registriraat. Vo aferata so istra-gata protiv porane{niot premier i {ef na desni~arskata i patriotska

HDZ (Hrvatska demokratska zaednica), Ivo Sanader, krivi~na prijava pokraj toj li~no mnogu izvesno }e dobie i partijata HDZ, kako pravno lice. Mnogu inter-esen moment. Pazete sega ova! Ako se dokaàt somnevawata deka HDZ dodeka bila na vlast imala crn fond i deka kako partija na vlast ja zloupotrebuvala svojata pozicija da ispumpuva pari od buxetot i od javnite pretprijatija vo partiskiot crn fond, partijata HDZ moè da zavr{i vo ste~aj ako ne moè da gi vrati parite koi gi pobaruva dràvata. Toa bi mu do{lo ne{to sli~no kako blokiranata smetka na A1 za suma koja ja pobaruva dràvata. U{te pointeresno! HDZ, kako pravno lice, poradi namernite zloupotrebi na dràvnata kasa moè da zaraboti zabrana za vr{ewe dejnost i da prestane da postoi!!!? So aktuelniot “reformski” i biznis-re~nik vo Makedonija toa bi zna~elo deka firmata HDZ }e bide stavena na crna lista. Zaedno so upravitelite i site akteri vo pravnoto lice HDZ. Moète li da zamislite {to bi se slu~uvalo vo Makedonija ako se po~ne i se tera eden vakov proces?! Kakvi s$ reakcii, ekspertski analizi i tormozewe po site ~akri bi preìveale. Da ne bide nekoj vo zabluda. Ne deka kaj nas parti-ite nemaat crni fondovi i ne rabotat nezakonski.

Razlikata e vo toa {to vo Makedonija za niv nikoj ne zboruva vo javnosta. A site PR-teorii i praktiki pokaùvaat deka koga za ne{to ne se zboruva vo javnosta, poto~no vo mediumite, toga{ toa kako i da ne postoi. Da, problemati~noto finansirawe i nezakonsko rabotewe na politi~kite partii so godini e tabu-tema vo Makedonija. Za niv zakoni, reformi i crni listi ne vaàt. I opoziciskite politi~ki puleni, koj so pomalku, koj so pove}e puter na glava, ja premol~uvaat temata za problemati~noto finansirawe na partiite. I javnite obviniteli, inspektorite za organiziran kriminal, dràvnite revizori i borcite protiv koru-pcija udobno si mol~at na ovaa tema. Za ova pra{awe konsenzusot za mol~ewe na relacija vlada-opozicija-mediumi e mnogu silen. Da e do niv i tie bi mol~ele ve~no. No, toa {to se slu~uva vo Hrvatska dava nade`. Bidej}i pove}e od jasno e deka na Hrvatite im se slu~uva proces na temelno ~istewe na op{testvoto za da moàt taka ~isti i ubavi potoa da vlezat vo golem-oto evropsko dru{tvo. Proces koj, da ne zaboravime, dobiva javna i skriena poddr{ka od Evropskata unija, od koj balkanskite politi~ari ne se vo ga}i. Posebno {to toj proces po~nuva od HDZ, partijata koja sega e na vlast i koj na povr{ina go izvadi celiot valkan “ve{“ i kriminalite na nivniot veli~en lider i patriot Sanader. Ova {to se slu~uva vo Hrvatska e samo indikator deka op{testvoto po~nuva da se dviì kon edna normalna demokratija vo koja slu~aite na organiziran kriminal i politi~kite malverzacii mora da dobivaat normal-ni zavr{nici i kazni. Za sre}a, toj pat na pro~istuvawe go pominuvaat site zemji pred da vlezat vo Evropskata unija. Taa katarza i raskinuvawe so doma{nite kriminalni vrski i praktiki mora da se slu~i. Toa go pominaa i Bugarija i Romanija, niz toj pat minuva i Srbija... Ne e pra{awe kako, tuku koga i vo Makedonija }e se slu~i toa. Koga }e po~nat da se odmotuvaat i da dobivaat zavr{nica site otvoreni aferi i skandali, site sporni tenderi i pa-triotski proekti, site “dilovi”, brakovi i vonbra~ni vrski koi partiite na vlast gi imale so mediumite, kompaniite, marketing-agenciite.... E sega, vi teknuva li zo{to politi~arite i samonare~enite stolbovi na demokratija mol~at za crnite fondovi i potrebata da se stavi red vo finansiraweto na partiite. Zo{to na partiite im odgovara pregovorite so Evropskata unija da po~nat {to e mo`no podocna za da moàt {to pod-olgo da si gi polnat partiskite i li~nite kov~eìwa bez da im fali vlakno od glava!!!?

D

@ � OZE MANUEL BAROSOpretsedatel na Evropskata komisija

SE ZABRZUVA EKONOM-SKOTO ZAZDRAVUVAWE VO EVROZONATA

vropskata komisija oceni deka zabr-zuva ekonomskoto zazdravuvawe vo evrozonata i pokraj zgol-emuvaweto na cenata na naftata

i problemite so dolgovite vo nekoi zemji kade {to nacionalna valuta e evroto.“Ekonomskiot rast na 17 zemji-~lenki na evrozonata vo 2011 godina }e iznesuva 1,6% ili 0,1% pove}e vo odnos na prognozata objavena esenta minatata godina”, se naveduva vo soop{tenieto od pretsedatelot na Ev-ropskata komisija, @oze Manuel Baroso.

K O M E R C I J A L E N O G L A S

E

Da ne bide nekoj vo zabluda. Ne deka kaj nas partiite nem-aat crni fondovi i ne rabotat nezakonski. Razlikata e vo toa {to vo Makedonija za niv nikoj ne zboruva vo javnost. A koga za ne{to ne se zboruva vo javnosta, poto~no vo mediumite, toga{ toa kako i da ne postoi.

Politika / Pari / Dràva6

PREGLED VESTI�


S$ dodeka vaì ak-tuelniot Zakon za popis na nasele-nieto, doma}inst-vata i stanovite, ko j predviduva

odrùvawe na statisti~kata operacija od 1 do 15 april, popisot ne moè da bide odloèn, izjavuvaat pretse-datelot na Dràvnata popisna

KOMISIJATA GI IGNORIRA NAJAVITE ZA ODLO@UVAWE

JANEVSKA: "SO IZBORI VO JUNI, POPISOT NEMA DA SE ODLO@I!"

komisija, Vesna Janevska i direktorot na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE, Ilija Dimovski. Janevska pojasnuva deka ako bide donesena politi~ka odluka za odloùvawe na popisot poradi sovpa|awe na termi-not so izbornata kampawa, toga{ Sobranieto }e treba da izglasa izmena na dva ~lena od Zakonot za popis {to se odnesuvaat na datumite za negovo odrùvawe. "S$ u{te ne razmisluvame za odloùvawe na popisot. Nie ne moème da go zapreme pro-cesot s$ dodeka ne se izmeni Zakonot za popis vo delot so koj{to se definiraat da-tumite na odrùvawe", izjavi Janevska za "Kapital". Taa veli deka ako popisot bide zavr{en pred po~etokot na kampawata za eventual-nite predvremeni izbori, toga{ nema da ima prob-

lem dvete operacii da se izvr{at edna po

druga. Taka bi bilo vo slu~aj izborite da se odràt vo

juni, a kampawata vo maj. So izbori pred juni popisot na-jverojatno bi se odloìl."Iako li~no smetam deka ne e dobro odrùvaweto na pop-isot vremenski da bide blisku do izborite, sepak, postoi opcija i statisti~kata oper-acija da ne bide odloèna i da se odràt izborite", veli Janevska.Vo me|uvreme, nadle`nite institucii za sprovedu-vawe na popisot, DPK i Dràvniot zavod za statis-tika, prodolùvaat so podgo-tovkite.DPK vo momentov gi obrabotu-va prijavite na kandidatite od javniot konkurs za reonski popi{uva~i i instruktori i za ~lenovi na komisi-ite za popisnite reoni, koj zavr{i na 24 fevruari. Se prijavile okolu 20 iljadi nevraboteni gra|ani (kako {to predviduvaat uslovite na konkursot), za 8.000 mesta me|u u~esnicite vo popisot koi }e bidat vkupno 16.652. Po obrabotkata na prijavite }e sleduva testirawe na kandidatite, a potoa }e bide

napraven izborot."]e napravam maksimalni napori za da se vratat vo Komisijata ~lenovite Alban-ci, za zaedni~ki da go napra-vime izborot na u~esnicite na popisot me|u prijavenite na javniot konkurs", veli Janevska.Denovive so specijalen soft-ver izraboten od Minis-terstvoto za informati~ko op{testvo }e bide napraven randomiziran izbor na drug-ite 8.000 u~esnici vo pop-isot, koi }e bidat izbrani od vrabotenite vo javnata administracija.Spored procenkata na Janevska, od eventualnoto odloùvawe na popisot nema da ima golema finansiska {teta, za{to s$ u{te ne e po~nata isplatata na honorarite za u~esnicite, nitu, pak, za ~le-novite na Dràvnata popisna komisija. "Edinstven problem od ovoj aspekt e {to ve}e po~navme so pe~atewe flaeri, plakati i drugi sredstva za javno informirawe za popisot", izjavi Janevska.

REGIONALNI TIMOVI ZA BORBA PROTIV KRIMINALOT

Sozdavaweto zaedni~ki istra`ni timovi za borba protiv trgovijata so lu|e pretstavuva potreben ~ekor vo pouspe{noto regionalno soo~uvawe i

borba protiv ovoj teòk vid organiziran kriminal, istakna ministerot za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska, na marginite od Pettata sredba na Komite-tot na ministrite za vnatre{ni raboti na zemjite od Jugoisto~na Evropa, {to se odrùva vo Qubqana.Vo Qubqana se potpi{an Memorandum za razbirawe na ministrite za vnatre{ni raboti na zemjite od JIE za formiraweto zaedni~ki istra`ni timovi za po-efikasna borba protiv trgovijata so lu|e.Ministerot Jankuloska ostvari sredba i so svojot srpski kolega Ivica Da~i}, na koja bea potpi{ani protokolite za osnovawe i funkcionirawe zaedni~ki kontakt-centar za policiska sorabotka i za izvedu-vawe me{ani patroli dol` zaedni~kata granica. Vakva sorabotka postoi so Albanija, a }e bide vospostavena i so Bugarija.

MAKSIM [email protected]

Piter Sorensen, noviot ambasador na Evropskata un-ija vo Makedonija, v~era pristigna

vo Makedonija. Sorensen, koj doa|a na mestoto na ev-roambasadorot Ervan Fuere, vaì za uspe{en i iskusen diplomat i dobar poznava~ na sostojbite vo regionot. Vo svojata dosega{na kari-era 44-godi{niot danski diplomat ja izvr{uval funkcijata li~en pratenik

STIGNA ZAMENATA NA FUERE

PITER SORENSEN OD PETOK E NOV EVROAMBASADOR!

GABRIELA [email protected]

na porane{niot visok pret-stavnik na EU za nadvore{na i bezbednosna politika, Havier Solana, vo Belgrad i {ef na kancelarija na Unijata vo Kosovo i vaì za dobar poznava~ na re-gionot. Noviot evroambasador, so-glasno najavite, prva ofici-jalna sredba }e ima so pretsedatelot \or|e Ivanov, so koj }e se sretne vo pe-tok, koga }e mu gi predade akreditivnite pisma. Sled-nite aktivnosti na noviot evroambasador s$ u{te ne se otkrivaat. Kako i da e, Sorensen }e

prodolì tamu kade {to zasta-na Fuere - da ja pribliì i da napravi od Makedonija polnopravna ~lenka vo Uni-jata. Inaku, Sorensen za prv pat vo Makedonija }e bide vo funkcija na evroambasador. Negoviot prethodnik, Ervan Fuere, vo Makedonija be{e vo svojstvo na dve funkcii, kako {ef na Delegacijata na Evropskata komisija i sprecijalen pretstavnik na EU. So Lisabonskiot dogovor, usvoen na krajot na 2009 godina, ovie dve funkcii se integriraa vo edna.EU vo Makedonija dosega ja

prestavuvale pove}e diplo-mati koi gi izvr{uvale funkciite {ef na Delegaci-jata na EK ili specijalen pretstavnik na EU. Prv speci-jalen pretstavnik na Unijata be{e Francuziniot Fransoa Leotar, koj pomogna vo done-suvaweto na Ohridskiot dogo-vor. Nego go nasledi u{te eden Francuzin, Alen Leroa, a taa funkcija ja izvr{uvaa i Belgiecot, Aleksis Bruns i [ve|anecot, Majkl Salin. Dol`nosta {ef na Delegaci-jata na EK vo Makedonija ja izvr{uvaa, pak, Portugalecot @oze Pinto Te{eira i Ital-ijanecot Donato Kijarini.

PORANE[NITE VOJNICI ]E SE VRABOTUVAAT VO KOMPANII POMOGNATI OD DR@AVATA

Profesionalnite vojnici na koi im zavr{uva slu`bata vo ARM poradi navr{ena vozrast od 38 godini od v~era moàt da se prijavuvaat

na konkursot za vrabotuvawe vo kompanii {to }e gi subvencionira dràvata so cel uspe{na adaptacija na civilen ìvot na porane{nite pripadnici na armi-jata. Kompaniite }e dobivaat po 15.000 denari mese~no vo period od {est meseci za da gi vrabotat vojnicite koi vo Agencijata za vrabotuvawe se prijaveni kako deficitaren kadar. Za porane{nite pripadnici na ARM po potreba e predvidena i dopolnitelna obuka. Kompaniite }e imaat obvrska ovie lica da gi zadràt na rabota najmalku 18 meseci. Ministerot za od-brana, Zoran Kowanovski, v~era ja poseti Agencijata za vrabotuvawe i se informira{e kako se sprovedu-va Memorandumot koj go potpi{aa so Agencijata za vrabotuvawe i so Ministerstvoto za trud i socijalna politika."Gi pottiknuvam profesionalnite vojnici vo dràvata, po dene{niot oglas, masovno da se prijavat za novo rabotno mesto, za eden nov predizvik, nova profesija, no vo isto vreme gi povikuvam i doma{nite kompanii da gi vrabotuvaat profesionalnite vojnici i da go iskoristat ovoj moment na subvencionirawe od strana na Vladata”, izjavi Kowanovski.Profesionalnite vojnici na koi im prestanuva slu`bata vo ARM so navr{ena vozrast od 38 godini }e moàt da gi koristat beneficiite na Programite za samovrabotuvawe, za formalizirawe na postojni biznisi, za subvencionirawe za vrabotuvawe i za podgotovka za vrabotuvawe.

PREGLED VESTI�

Politika / Pari / Dràva 7KAPITAL / 02.03.2011 / SREDA

57,6% ili 1 milion i 15 iljadi gra|ani glasaa na izborite vo

2008 godina. Brojka {to sega se ~ini nedosti`na!

politi~arot Nikola Gruevski, koj ima doverba od 24,1%. Po nego sleduva Branko Crven-kovski so doverba od 9,2%, Ali Ahmeti so 6,9%, Menduh Ta~i so 2,9%, Imer Selmani so 2,2% i Rufi Osmani so doverba od 1%. Visok procent od 38,3% od ispitanicite odgovorile deka nemaat doverba vo nitu eden politi~ar. Golem procent ili 44,4% od ispitanicite ne znaat ili ne moàt da pretpostavat koj bi pobedil na izborite. Od tie koi se sigurni, za VMRO-DPMNE }e glasaat 32,9% dodeka za SDSM 13,4% od ispitanicite. Za DUI bi glasale 5,6%, za DPA – 1,7%. Za bojkotot na Sobranieto od strana na opoziciskite partii 61,3% se izjasnile deka ne go opravduvaat, 26,4% go poddràle, a 11,8%nemale nikakov odgovor na ova

pra{awe.Za predvremeni izbori se 55,1% od ispitanicite, a protiv 36,5%.

OBEDINETA OPOZICIJA ]E GO URIVA GRUEVSKI?

Opoziciskiot front demon-strira obedinetost – site partii predvodeni od li-derot na SDSM, Branko Crvenkovski, na v~era{niot zaedni~ki sostanok deman-tiraa deka imaat razli~ni stavovi za izborite.“Vo slu~aj Gruevski da raspi{e predvremeni iz-bori pred ispolnuvawe na barawata, opoziciski-ot front }e go bojkotira soo~uvaweto so gra|anite”, re~e \orgi Orov~anec vo ime na opoziciskiot front, koj ve}e funkcionira kako predizborna koalicija.Orov~anec potvrdi deka uslovite koi gi postavi Socijaldemokratskiot sojuz

POLITIÂRITE PROÎTANI OD NARODOT

GRA\ANITE ]E GI BOJKOTIRAAT IZBORITE!?

KATERINA [email protected]

Dodeka VMRO–DPMNE i SDSM go tro{at vremeto vo me|usebni �obvinuvawa za blef, najnovite anketi pokaùvaat opasnost iz-borite, koga i da se odràt, da bidat neuspe{ni, oti pobednikot bi bil so sporen legitimitet. Polovina gra|ani ili nema da gla-saat ili se neopredeleni

BADINTER: MAKEDONIJA MORA [TO POBRZO VO EU

Francuskiot senator Robert Badinter, kaj nas na-jpoznat po principot na dvojno glasawe, po nego nare~en Badinterov, tolkuva nekoi od klu~nite

nastani od istorijata na nezavisna Makedonija vo koi i samiot u~estvuval, niz prizmata na evropskata pers-pektiva na dràvata. "Idninata na Makedonija e mnogu ednostavna i jasna: za~lenuvawe vo Evropskata unija kolku {to e mo`no pobrzo. No, ne me pra{uvajte za datumi, nema da moàm da vi odgovoram so to~nost”, veli Badinter vo intervju za Doj~e vele. Toj zboruva za po~etocite na afirmacijata na neza-visna Makedonija, od pozicijata na pretsedava~ so Arbitra`nata komisija za zemjite od porane{na SFRJ, koj vo 1992 godina dade pozitivno mislewe za me|unarodnoto priznavawe na Makedonija."Koga Arbita`nata komisija go dade svoeto mislewe, taa toa ne go napravi za da mu pri~ini zadovolstvo na makedonskiot narod. Taa go stori toa bidej}i, spored nas, be{e izraz na pravoto”, veli Badinter.

RUSITE BEZ VIZI VO MAKEDONIJA

Ruskite gra|ani koi sakaat da ja posetat Makedonija do 31 oktomvri godinava }e moàt da patuvaat so poednostaven vizen reìm, prenesuva ruskata

novinska agencija Interfaks. Spored informacijata na ruskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, ruskite gra|ani koi planiraat kratkoro~en prestoj vo Makedonija vo period od 90 dena nema potreba da pokaùvaat viza, turisti~ki vau~eri ili pokana na granicata so Makedonija vo ovoj period. Za vlez vo Makedonija ruskite gra|ani }e treba da pokaàt samo validen paso{, osiguritelna polisa i odredena suma pari potrebna za pokrivawe na tro{ocite za prestoj. Vizi s$ u{te }e bidat potrebni za ruskite dràvjani koi sakaat da rabotat ili, pak, da se obrazuvaat vo Makedonija.

MILO[OSKI: ÔVEKOVITE PRAVA NAJVA@NI ZA MAKEDONIJA

Ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, vo @eneva v~era ja promovira{e kandidaturata na Republika Makedonija za ~len-

stvo vo Sovetot za ~ovekovi prava na ON za periodot 2013-2016 godina. "Za{titata na ~ovekovite prava i slobodi se najva`nite vrednosti na ustavnoto ureduvawe na Make-donija, kako i osnonvi komponenti i vode~ki prin-cipi vo nadvore{nata politika. Makedonija e re{ena da prodolì so po~ituvawe i promovirawe na ovie najvisoki standardi, obvrzuvaj}i se na konstruktiven i transparenten na~in da u~estvuva vo rabotata na Sovetot", re~e Milo{oski vo svoeto obra}awe pred Sovetot, soop{tija od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Na marginite na sesijata ministerot }e se sretne so negovite kolegi od Avstralija, Kevin Rud, Kazahstan, Kanat Suadabajev i Tajland, Kasit Piromja.

DOMA[EN PRITVOR ZA DVAJCA PRITVORENICI OD "PAJA@INA"

Za dvajca pritvoreici od slu~ajot "Pajaìna", \ulten Xemaili i Amdi Ramkovski, istra`niot sudija Vladimir Tufegxi} donese re{enie da bidat

pu{teni vo doma{en pritvor, potvrduva pretsedatelot na Krivi~niot sud, Lidija Nedelkova. Sudijata gi prifatil naodite na lekarite koi utvrdile deka po operacijata na slepo crevo vo zatvorot [utka nema uslovi za normalen tretman na pritvoreni~kata Xemaili. Lekarite sovetuvale podobri uslovi i reìm na ishrana koi vo pritvorskoto oddelenie ne moèle da & bidat bezbedeni. Za bratot na Velija Ramkovski, Amdi, pak, koj ima ~etiri bajpasi, lekarite isto taka prepora~ale doma{ni uslovi poradi mo`nosta od komplikacija na negovata sostojba. Kako {to otkrivaat izvori od istra-gata, Amdi podolgo vreme odbival lekarska kontrola, no koga taa kone~no bila sprovedena bila utvrdena serioznosta na negovata zdravstvena sostojba. Sepak, na vakvoto re{enie Obvinitelstvoto ima pravo na àlba i vo zavisnost od toa dali taa }e bide pri-fatena ili ne }e se znae dali od [utka osomni~enite }e zaminat vo doma{en pritvor.

MILO[OSKI SO KONTRAUDAR

CRVENKOVSKI NE GO KONSULTIRA NARODOT ZA NIEDNA ODLUKA

Frapantni 48,5% e vkupniot broj na gra|ani koi se neopredele-ni i na tie koi voop{to nema

da izlezat da glasaat na izborite, bez razlika vo koj mesec bi se odràle. Neopredeleni se 20,8%, a 27,7% od anketiranite rekle deka nema da glasaat zatoa {to ne gledaat izbor. Ovie podatoci od najnovata anketa na Institutot za politi~ki istraùvawa od Skopje predupreduvaat deka mo`no e zaludna da bide silnata politi~ka borba me|u dvata najluti rivali, VMRO–DP-MNE i SDSM, koga ~uvstvoto kaj gra|anite e deka na politi~kata scena tie nitu se zadovolni od politikite na Vladata na Gruevski, nitu, pak, vo ponudata na Crvenkovski gledaat neka-kva alternativa. Tuka ve}e se postavuva pra{aweto kakov }e bide legitimitetot na idniot pobednik ako zad nego zastanat tolku malku gra|ani. Poznava~ite velat deka so sekoi sledni izbori izleznosta e s$ pomala, no deka dosega nikoga{ ne se slu~ilo brojot na neopre-delenite ili na tie koi ne sakaat da glasaat da bide olku visok.[to se odnesuva do rejtingot na partiite, spored ovaa anketa 23,5% od makedonskite gra|ani bi glasale za VMRO-DPMNE, a 13% za SDSM, Vo albanskiot blok najgolem rejting ima DUI - 7%, po {to sleduva DPA so 3,2% i Nova Demokratija so 2%. Gra|anite, spored anketata na Institutot, odgovorile deka najgolema doverba imaat vo

stanuvaat uslovi ~ie ispol-nuvawe }e go bara celiot opoziciski front. Go obvini Gruevski za bojkot na site demokratski procesi vo dràvata i zaklu~i deka samo predvremeni, no fer i demokratski izbori se izlez od krizata vo site oblasti.Od SDSM velat deka tie pokaàle dovolna koopera-tivnost so samoto toa {to vetile deka }e predloàt svoj kandidat za pretse-datel na DIK. Ne go ot-krivaat imeto na kandidatot. Vo vladeja~kata partija se javija so reakcija za porakata od “obedinetata opozicija”:“Crvenkovski zaedno so negovite sateliti i privr-zoci se zreli za penzija. Namesto da demonstriraat odgovornost za dràvnite interesi vo klu~ni momenti, tie, zaslepeni od èlbata da dojdat na vlast po sekoja cena, najavuvaat deka }e go ru{at sistemot. Neka se vratat vo Sobranie, pa neka probaat da n$ ru{at na le-gitimen na~in, ako moàt”, pora~uvaat od partijata na premierot Nikola Gruevski.

na VMRO-DPMNE, koja i vo minatoto i sega i vo idnina go zastapuva principot na narodno izjasnuvawe". Ova go izjavi v~era ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, komentiraj}i ja izjavata na SDSM, koi mu po-sakaa na premierot Gruevski "dobredojde vo klubot na predavnici".Vo me|uvreme, pak, liderot na NSDP, Tito Petkovski, pobara od Gruevski da im se izvini na gra|anite bidej}i go prifatil predlogot na Nimic vo Bukure{t."Gruevski da im se izvini i na trojcata pratenici koi bea osudeni za navreda i kleveti bidej}i vo 2008 go-dina izjavija deka Gruevski go prifatil predlogot na Nimic", veli toj.Vo tek e sudskiot proces vo

koj porane{niot minister za odbrana Laze Elenovski gi tuì pratenicite Radmila [e}erinska, Goran Min~ev i Goran Misovski koi vo javnosta pu{tija snimki na koi Elenovski tvrdi deka Gruevski go dogovaral imeto vo zagrada.

GRCITE JA ZAOSTRUVAAT POLITIKATA

Osven me|u partiite, reto-rikata za sporot so imeto se vè{tuva i na relacija Sko-pje-Atina. V~era porane{niot minister za nadvore{ni raboti Dora Bokojani go obvini Gruevski za naciona-lizam i irendetizam.“Gospodinot Gruevski mnogu dobro ja znae sodrìnata na odlukata na Samitot vo Bukure{t, od koja nitu edna gr~ka vlada, nitu edna zemja-sojuznik na NATO ne moè

da pobegne. Duri i sega bi bilo korisno Gruevski da ja kaè vistinata na negoviot narod. Ne e fer za predlogot da odlu~uva samo narodot na FIROM, a ne i Grcite”, re~e taa. Na v~era{noto pretsta-vuvawe na kandidaturata na Makedonija vo Sovetot za ~ovekovi prava, pak, Grcija ostro se protive{e na makedonskoto ~lenst-vo. Poznava~ite vo ova gledaat strav kaj Grcija deka Makedonija ~lenu-vaweto }e go iskoristi za da go pokrene pra{aweto za malcinstvoto vo Grcija. Nepoln mesec prethodno Gr-cija ostro reagira{e i na formiraweto na neformal-noto telo "Klub na prijateli" na Makedonija vo Evropskiot parlament.

GABRIELA [email protected]

Minis t e r o t z a n a d v o r e { n i raboti, Antonio Milo{oski, odgo-vori na kritikite

od opozicijata deka so pis-moto do Ban Ki-mun priznal oti negovata Vlada vo 2008 godina prifatila promena na imeto vo Republika Make-donija (Skopje)."Crvenkovski se obiduva starite problemi, vo ~ie sozdavawe u~estvuva{e, da gi prefrli na novata gen-eracija na politi~ari i se obiduva neprincipielnosta vo odnos na makedonsko-gr~kiot spor, so negovoto izbegnuvawe da go konsultira narodot za kakva bilo od-luka, sega da ja prefrli

8 Politika / Pari / DràvaPREGLED VESTI�


OHIS LANI SO DOBIVKA OD 370.000 EVRA

Nekoga{niot zagubar OHIS 2010 godina ja zavr{il so dobivka od 370.000 evra, pokaùva konsolidiran-iot bilans na uspeh na kompanijata. OHIS uspeal

zagubata od 24.000 evra vo 2009 godina da ja pretvori vo dobivka minatata godina. Hemiskata fabrika lani ostvarila 857.585 evra prihodi od proda`ba, {to e pad na proda`bata od 15% sporedeno so 2009 godina. Spored finansiskiot izve{taj, lani Ohis ostvaril prodaval samo na makedonskiot pazar. Prihodi od proda`ba na stranskite pazari nema. Tro{ocite za vrabotenite lani go ~inele OHIS 695.000 evra, dodeka, pak, vo 2009 godina tie iznesuvale 1,1 milioni evra. Vo finansiskiot izve{taj za minatata godina OHIS prikaùva okolu 66.000 evra kako tro{oci za proda`ba.

PRVIOT DVOKATEN AVTOBUS ATRAKCIJA NIZ SKOPSKITE ULICI

So promotivno voze-we niz bulevarite vo Skopje v~era

be{e pretstaven prviot od vkupno 202 dvokatni avtobusi. êsta prvi da se vozat vo dvoka-tnite avtobusi ja imaa gradona~alnikot na Sko-pje, Koce Trajanovski i direktorot na JSP Skopje, Mi{o Nikolov, kako i novinarite. Avtobusot be{e glavna atrakcija vo centarot na gradot. Gra|anite na Skopje bea iznenadeni od gletkata, nekoi mavtaa, a drugi slikaa so svoite mobilni telefoni. "Po~na so realizacija vtoriot proekt za nabavka na avtobusi i padnaa vo voda site somneì deka ovoj proekt za nabavka na 202 dvokatni avtobusi i 80 ednokatni avtobusi nema da se realizira", izjavi Trajanovski.Se o~ekuva pri krajot na ovaa godina vo Skopje da pristignat okolu 67 dvokatni avtobusi i sekoja godina da pristignuvaat po u{te tolku. "O~ekuvam procesot na homologacija na avtobusite vo Ger-manija da zavr{i vo slednite nekolku meseci i da po~ne seriskoto proizvodstvo na avtobusite, a prvite vakvi vozila gi o~ekuvame na krajot na oktomvri ili vo noemvri, izjavi direktorot na JSP, Mi{o Nikolov. Ostanatite 122 avtobusi treba da pristignat vo narednite dve godini.

DVAESET DENA OTKAKO POMINAA VO SOBRANIE

Po svadba tapani! Stru~nata debata za podgo-tovka na efek-tivna inici-

jativa pred Ustavniot sud za izmenite na Zakonot za visoko obrazovanie se organizira{e v~era – celi dvaeset dena otkako tie pominaa vo Sobranie. Profesorite od Univerzite-tot Sv. Kiril i Metodij na debata koja ja organizira{e Senatot se sudrija za toa dali docnat so javnata rasprava ili nea }e ja preto~at vo pravno izdràna inicijativa so ~ija pomo{ }e ja dokaàt neustavnosta na nekolku odredbi od Zakonot. "So ovoj zakon se pravi direkten upad vo akadem-skata sloboda, avtonomijata na univerzitetot i negovata nepovredlivost. Vo ovoj Bermudski triagolnik na koj po~iva Univerzitetot direktno se napa|a aka-demskata sloboda na eden neprimeren na~in i toa po superbrza postapka", veli profesorkata Elena Gradi{ki-Lazarevska. Spored nea, namesto inte-griran univerzitet, kakvi {to se site visokoobrazov-ni institucii vo Evropa, so ovoj Zakon se celi kon cen-tralizirawe na Univerzite-tot. Site izmeni se nosat ili na leto ili vo zima so edinstvena cel profesorite i akademskata zaednica da nemaat mo`nost da gi dadat svoite zabele{ki i na toj na~in Vladata da si skroi zakon po svoja merka, za koja cel nikoj ne znae, veli profesorot Tito Beli~anec.

MARIJA [email protected]

ZAKONOT ZA VISOKO OBRA-ZOVANIE ODI NA USTAVEN

"Kako e mo`no da vr{ite evaluacija na rabotata na profesorite i studentite preku nadvore{no telo za evaluacija ~ii ~lenovi }e gi izbira ministerot. Ova e dokaz za upadot i administrativnoto me{awe na izvr{nata vlast vo av-tonomijata na Univerzite-tot", veli Beli~anec.Za profesorkata Gordana Siljanosvska izmenite se prifatlivi, no ne vo ovaa forma vo koja se obiduva da gi proturka Ministerst-voto za obrazovanie. "Vo red e obidot da se stavi kraj na dinasti~koto vladeewe so fakultetite, odnosno nepotizmot, no ne na ovoj na~in koj }e mu dade pravo na Ministerst-voto da izbira profesori", veli Siljanovska. Za nea e nejasno koj }e bide toj superprofesor koj }e bide nad site profe-sori i }e ima kredibilitet da go ocenuva nivnoto rabotewe. Spored profesorot Qubomir Fr~kovski, Za-konot ima edna cel, a toa e preku edna politi~ka operacija da napravi razdor me|u profeosrite, profesorite i studentite i na kraj me|u fakultetite. Profesorkata Doreana Hristova od Filolo{kiot fakultet smeta deka e pozitivno toa {to izme-nite vo Zakonot kone~no otvorile debata za avtonomijata na Uni-verzitetot koja site ja garantirale, a nikoj ne ja ni spomnuval pred taa da bide zasegnata so

ovoj Zakon. Taa poddrùva del od izmenite, no ne i nadvore{nata kontrola. "Za kakva avtonomija zbo-ruvate koga site profesori se razli~no plateni, koga kolegite od Pravniot i Ekonomskiot fakultet se podobro plateni od drugite kolegi", zabeleùva Hris-tova. I profesorot Svetomir [kari} zastana vo odbra-na na del od izmenite, no kako postar profesor se po~uvstvuval i navreden i diskriminiran od na~inot na koj Ministerstvoto }e ocenuva koj profesor vo zavisnost od toa dali e mlad ili star e pov-reden. "Jas mislev deka ovaa debata }e pomogne za formirawe na edna argumenti-rana inici-jativa do Ustavniot sud koja }e ponudi alternativa na sega{nite izmeni bidej-}i samo preku

pravna, a ne teoretska de-bata moàt da se osporat diskutabilnite odredbi vo Zakonot", veli [kari}. Senatot na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij inici-jativata do Ustaven sud}e ja temeli na tri klu~ni odredbi od izmenite na Zakonot: kriteriumite za izbor na profesorite vo nastavno-nau~ni zvawa, kriteriumite za mentor za doktorski studii, kako i odredbata za borba protiv nepotizmot. Inicijativata za izmenite na Zakonot ja izrabotuvaat profesori od Pravniot fakultet kako vrvni eksperti od oblasta

na pravoto.

Profesorite preku javna debata }e gi utvrduvaat glavnite to~ki �i argumentite so koi }e gi osporat pred Ustavniot sud izmenite vo Zakonot. Spored edni, vakvite tribini se zadocneti zatoa {to izmenite se doneseni, spored drugi, pak, tie }e pomognele za Za-konot da padne na Ustaven sud

KRIVI^NA ZA PORANE[EN GRADONA ALNIK NA KISELA VODA

Sudija, pravnik, porane{en gradona~alnik na op{tina Kisela Voda i katastarski referent krivi~no se gonat za zloupotreba na slu`benata polo`ba i

ovlastuvawe, o{tetuvaj}i go dràvniot buxet za 101.689 evra. Osnovnoto javno obvinitelstvo gi somni~i deka vo periodot 2001-2004 godina nezakonski otu|ile dràvno zemji{te so vkupna povr{ina od 3.667 metri kvadratni. Obvinitelstvoto se somneva deka ovie funkcioneri vo sudska i upravna postapka zemji{teto vo sopstvenost na op{tina Kisela Voda go prenele na AD Neokom od Skopje. Otkako bil sklu~en dogovor me|u op{tina Kisela Voda i Neokom, za koinvestitorska izgradba na administrativno-deloven objekt, od strana na pravnoto lice AD Neokom do Osnoven sud bila podnesena gra|anska tu`ba protiv op{tinata, so barawe sudot da utvrdi deka AD Neokom e edinstven sopstvenik na delovniot objekt, a sudot da ja zadolì op{tinata toa pravo da go priznae i da se napravi promena vo Katastarot. Po ova, iako vo naodot od Biroto za sudski ve{ta~ewa bilo utvrdeno deka sopstvenik na zemji{teto e dràvata, sudijata zadolèn da go vodi predmetot ne ja zaprel postapkata, i ja o{tetil dràvata

Profesorite od UKIM v~era vo simboli~en indeks mu pi{aa �edinica na ministerot Nikola Todorov za predmetot obrta-zovanie i nauka

9Kompanii / Pazari / FinansiiKAPITAL / 02.03.2011 / SREDA

PREGLED VESTI�

@ENITE IMAAT DRASTI^NO POMALI PLATI OD MA@ITE

Makedonija e na dnoto koga stanuva zbor za raz-likata na platite me|u maìte i ènite vo Ev-ropa. Najgolemiot broj èni rabotat za mese~na

plata me|u 5.000-8.000 denari i toa naj~esto vo obra-zovanieto, zdravstvo, socijalna rabota, zemjodelstvo i tekstilna industrija. Spored ekspertite koi prisustvu-vaa na forumot "@enata i ekonomijata”, na koj prisus-tvuvaa èni od pove"e gr~ki organizacii, mnogu malku od ènite rabotat na pozicii koi nosat golemi prihodi. Spored niv, ènskoto pretpriemni{tvo vo Grcija se pot-tiknuva so konsalting, trening i edukacija, no i so pos-tojano promovirawe na rodovata ednakvost. Pristapot do finansii e glavniot problem za po~nuvawe biznis, poso~ija prisutni na forumot.

VLADATA ]E JA RAZVIVA INDUSTRI-JATA SO INOVACISKA POLITIKA

Unapreduvawe i zajaknuvawe na makedonskata indus-trija preku vmreùvawe na naukata, tehnologijata, dizajnot i inovaciite e osnovnata cel na proektot

"Inovaciska politika na Republika Makedonija 2012-2020”, ~ija podgotovka zapo~na v~era, a prvata nacrt-verzija se o~ekuva da bide gotova kon krajot na septemvri godinava. Dokumentot }e sodrì i dlabinska analiza za nivoto na inovacii i sostojbata so inovativnosta vo Makedonija.“Proektot pretstavuva osnova za inovaciite i istraùvaweto vo Makedonija, povrzuvawe so industriskata poli-tika koja ja imame, kako i sozdavawe na ekonomija ba-zirana na znaewe so visokododadena vrednost”, izjavi Metodij Haxi Vaskov, zamenik-minister za ekonomija.

FOLKSVAGEN I POR[E GRADAT AVTOMOBILSKI GIGANT

Postignat e u{te eden zna~aen ~ekor na patot kon integriran avtomobilski koncern me|u Folksvagen i Por{e. Germanskata kompanija Folksvagen v~era

potvrdi deka ja prezede firmata Por{e holding Salcburg, edna od filijalite na kompanijata Por{e, koja se zanimava so proda`ba na avtomobili. Folksvagen soop{ti deka planiranoto prezemawe na raboteweto na firmata Por{e holding, vo vrednost do 3,3 milijardi evra, v~era stapilo na sila. Sedi{teto na kompanijata }e ostane vo Salcburg. Izvr{niot direktor na Folksvagen, Martin Vinterkorn, izjavi deka firmata Por{e holding Salcburg e edna od najefikasnite i najprofitabilni trgovski kompanii vo svetot i deka poradi toa zna~itelno }e zajakne proda`bata na Folksvagen. Por{e holding Salcburg so svoite pretstavni{tva vo pove}e od 18 zemji vo svetot se odlikuva so vode~ki sistemi i procesi i raspolaga so ogromno iskustvo vo avtomobilskiot biznis. Por{e holding Salcburg se integrira kako desetta ~lenka vo koncernot Folksvagen AG i e najuspe{nata i najgole-mata privatna kompanija vo Evropa, koja e prisustna vo Avstrija, Ju`na i Zapadna Evropa i vo Kina. Vo 2010 godina prodade 565.000 vozila, napravi obrt od 12,78 milijardi evra i vrabotuva 21.000 lu|e. Por{e holding Salcburg ima svoe pretstavni{tvo i vo Makedonija i so ovoj ~in i oficijalno zastapnikot za Folksvagen, Audi i [koda vo Makedonija, kompanijata Por{e-Makedonija, stana 100% sopstvenost na germanskiot gigant Folksvagen AG. Od Por{e-Makedonija izjavija deka i tie pove}e od edna godina rabotele na podgotovka na ovaa integracija i na harmonizirawe na procesite so Folksvagen, pa se isklu~itelno gordi {to stanaa del od najgolemiot evropski proizvoditel na avtomobili, Folks-vagen AG.

GERMANSKATA FRESENIUS REVOLTIRANA OD ODNOSOT NA VLADATA

MAKEDONIJA E NA DOBAR PAT DA IZGUBI INVESTICI-JA VO ZDRAVSTVOTO?!

Makedonija e na dobar pat da izgubi gole-ma inves-ticija vo

zdravstvoto otkako v~era Vladata go ignorira{e prisustvoto na direk-torot od najgolemata grupacija za zdravst-vena za{tita vo svetot, germanskata Fresenius medical care. Iako navreme bil po-kanet da u~estvuva na v~era{nata tribina za sostojbite vo makedonsko-to zdravstvo, kade {to bea gosti i pretstavnic-ite na Fresenius medical care, premierot Nikola Gruevski ne odgovoril na pokanata. Minis-trite za zdravstvo, Bujar Osmani i za stranski investicii, Vele Samak, iako najavile u~estvo, ne dojdoa vo konferen-ciskata sala na restora-not Vodenica. Osmani, navodno, poradi prisus-tvo na vladina sednica, a Samak poradi slu`ben pat. Na tribinata, koja be{e organizirana od Unijata na germanskite komori i od Makedonsko-germansko-to stopansko zdruènie, prisustvuva{e ger-manskiot ambasador vo Makedonija, Ulrike Marija Knoc. Organiza-torite na konferencijata bea vidno revoltirani od neprisustvoto na vla-diniot tim.

VIKTORIJA [email protected]

Direktor od germanskata grupacija � Fresenius medical care, koja e se-riozno zainteresirana da gi zeme pod koncesija ili da gi priva-tizira centrite za dijaliza vo Makedonija, v~era be{e iznenaden od ignorantskiot odnos na dràvniot vrv, velat izvori na “Kapital”

“Direktorot na mo}nata korporacija Fresenius medi-cal care, Gido Xordana, koja e seriozno zainteresirana da gi zeme pod koncesija ili da gi privatizira site centri za dijaliza vo zemjava, e iznenaden i revoltiran od ignorantski-ot odnos od dràvniot vrv”, velat za “Kapital” neoficijalni izvori od organizatorot. Tie potenciraat deka vakvata praktika & {teti na zemjava i ja izolira od potencijalni investicii."Direktorot dojde od Italija za da gi ispita mo`nostite za investirawe vo makedonskoto zdravst-vo, a del od pokanetite politi~ari ovde ne samo {to ne se pojavija, tuku ne se ni javija. Od kabinetot

na premierot ne dobivme nikakov odgovor, minis-terot Osmani do posleden moment se misle{e i na kraj re~e deka e na vladina sednica, a minis-terot Samak, ~ie prisustvo be{e i prethodno potvrde-no, posledniot den pred nastanot re~e deka ima slu`beno patuvawe. Da go ispratea barem dràvniot sekretar da gi udostoi zainteresiranite investi-tori", veli na{iot izvor.Direktorot Xordana istakna deka do{ol vo Makedonija za da vidi {to moè da se napravi vo delot na zdravstvoto.Direktorot na German-skoto stopanstvo za Srbija, Makedonija, Crna Gora, Albanija i Kosovo, Mihael [mit, istakna deka so

vlez na ovaa kompanija na makedonskiot pazar ne samo {to }e se obezbedi podobar i podolgove~en ìvot na pacientite, tuku Makedonija }e isprati sig-nal do Evropa deka e zemja vo koja sega e vistinskiot moment da se investira.Direktorot na Fondot za zdravstvo, Maja Par-naxieva-Zmejkova, koja be{e edinstven pret-stavnik od dràvnite institucii, istakna deka na Makedonija & e neo-phodna investicija vo ovoj del zatoa {to nedovolniot kapacitet na centrite za dijaliza bil problem cela decenija. Taa veli deka e impresionirana od video-materijalot od centrite za dijaliza na Fresenius medi-cal care.

Kompanii / Pazari / Finansii10 KAPITAL / 02.03.2011 / SREDA

BERZANSKI INFORMACII

2.535

2.545

2.555

2.565

2.575

2.585

2.595

23/02/11 24/02/11 25/02/11 26/02/11 27/02/11 28/02/11 01/03/11

MBI 10

2.765

2.785

2.805

2.825

2.845

23/02/11 24/02/11 25/02/11 26/02/11 27/02/11 28/02/11 01/03/11

MBID

116,45

116,50

116,55

116,60

116,65

116,70

116,75

23/02/11 24/02/11 25/02/11 26/02/11 27/02/11 28/02/11 01/03/11

OMB

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 01.03.2011

ALK (2010) * 1.431.353 4.386,75 400,40 10,96 0,95

BESK (2010) * 54.562 7.203,86 567,72 12,69 0,21

GRNT (2009) 3.071.377 580,29 92,61 6,27 0,54

KMB (2010) * 2.279.067 3.636,86 627,95 5,79 1,04

MPT (2010) * 112.382 27.966,89 / / 0,83

REPL (2009) 25.920 41.500,38 2.996,49 13,85 0,87

SBT (2009) 389.779 3.537,21 39,99 88,44 0,84

STIL (2009) 14.622.943 201,39 0,47 433,08 2,53

TPLF (2009) 450.000 3.532,64 61,42 57,52 1,04

ZPKO (2010) * 271.602 2.300,00 / / 0,36

P/BВкупно

издадени акции Просечна ценаНето добивка

по акција P/EХВ

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ 01.03.2011

Промет во ЕВРА

Број на трансакции

% на промена

обврзници 6.351 9 28,11

обични акции 89.021 72 -27,24

Вкупно Официјален пазар 95.373 81 -25,09

обични акции 25.963 26 94,67

Вкупно Редовен пазар 26.528 28 98,91

01.03.2011

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) 132,00 3,12 26.400

Тутунска банка Скопје 4.120,00 3 111.240

ФЗЦ 11 Октомври Куманово 760,00 2,98 61.560

РЖ Услуги Скопје 268,52 2,49 83.240Арцелормиттал Скопје (ХРМ) 134,18 2,43 240.308

Македонијатурист Скопје 3000 -1,64 30.000

Реплек Скопје 41500,38 -1,19 332.003

Макпетрол Скопје 27.966,89 -1,15 251.702

Гранит Скопје 580,29 -0,73 101.550

ТТК Банка АД Скопје 830,00 -0,24 16.600

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Алкалоид Скопје 4386,75 1,99 1.763.472

Комерцијална банка Скопје 3636,86 0,46 1.454.745

Македонски Телеком Скопје 539,61 0,86 1.009.604

Стопанска банка Битола 3537,21 0,51 696.830

Топлификација Скопје 3532,64 1,76 515.765

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

01.03.2011АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

01.03.2011АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

%Износ (МКД)

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фондНето-имот на

фонд (ден.) 1М 3М 6М YTD 1YПодатоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE 31.311.703,54 -2,63% 6,93% 7,65% 0,46% -1,41% 27.02.2011

ILIRIKA GRP 47.947.009,16 -1,57% -3,98% 2,49% -5,82% 3,16% 27.02.2011

Иново Статус Акции 18.114.217,03 -4,49% 6,40% 3,12% 6,69% -10,50% 28.02.2011

KD Brik 36.425.274,43 1,08% 1,50% 5,03% -2,20% 11,77% 28.02.2011

KD Nova EU 28.186.653,79 -0,34% 6,54% 7,98% 4,25% 0,89% 28.02.2011

КБ Публикум балансиран 30.778.736,18 -0,93% 4,24% 5,03% 3,26% 0,29% 28.02.2011

01.03.2011

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, Vtornik - 01.03.2011)

Na j g o l e m a t a ~eli~arnica , Makstil, mina-tata godina ja zavr{i so rast na dobivkata

i rast na prihodite od proda`ba na doma{niot i na stranskite pazari. Spored nerevidiraniot fin-ansiski izve{taj, objaven na Makedonska berza, vo 2010 godina kompanijata ostva-rila vkupen profit od 110 iljadi evra, {to e za {est ipol pati pove}e sporedeno so prethodnata godina, koga bila presmetana dobivka od 17,2 iljadi evra.Vkupnite operativni prihodi na krajot na godinata iznesu-vaat 94,9 milioni evra, {to e rast od 32% sporedeno so 2009 godina, koga kompanija-ta ostvarila vkupni prihodi od 71,8 milioni evra. Spored bilansot na uspeh, prihodite od proda`ba lani porasnale za 33% na 94,8 milioni evra, pri {to od proda`ba na doma{en pazar kompanijata ostvarila pri-hodi od 16,2 milioni evra i rast od 20%, dodeka, pak, prihodite od proda`ba na stranski pazari iznesuvaat 78,5 milioni evra, odnosno, imaat rast od 35% sporedeno so 2009 godina.Vo isto vreme lani poras-nale i rashodite na kom-panijata za 31%, dostignuvaj}

6,5 PATI PORASNA DOBIVKATA MAKSTIL

Menaxmentot e zadovolen od pozitivnite rezultati koi se ostvareni lani. O~ekuvaat godinava da bide mnogu pouspe{na. Rastot na dobivkata i pri-hodite minatata godina se rezultat na realiziranata proda`ba na zalihi od 2009 godina

ALEKSANDRA [email protected]

I VO KRIZA, NAJGOLEMATA ELIÂRNICA SO POZITIVNI REZULTATI MAKEDONSKA BERZA

S$ u{te nema interes za paketot od 3.120 obi~ni akcii na IK Banka, koi

dràvnata Agencija za upra-vuvawe so odzemen imot gi ponudi na proda`ba po pat na javna berzanska aukcija pred dva dena. Poradi toa, proda`bata na ovoj paket-akcii preku Makedonska berza po principot "s$ ili ni{to" prodolùva u{te deneska. Inaku, IK Banka ima vkupno 41.870 akcii so pravo na glas, a ponudeniot paket pretsta-vuva 7,45% od akcionerskiot kapital na bankata. Akciite se nudat po po~etna cena od 50.000 denari za akcija.Berzanskoto trguvawe v~era zavr{i so re~isi identi~en promet kako i vo ponedel-nikot. Toj iznesuva{e 11,1 milioni denari, vo koi vle-guva i blok- transakcijata so 1.000 akcii na Komercijalna banka vo iznos od 3,6 milioni denari. Kaj klasi~noto trguvawe, pak, najtrguvana be{e akcijata na Alkaloid, so promet od 1,7 milioni denari, a promet pogolem od milion denari ostvarija u{te Komercijalna banka i Makedonski Telekom. Od Komercijalna banka bea

istrguvani 400 akcii vredni 1,4 milioni denari, a od Makedonski Telekom 1.871 akcija, so promet od eden milion denari.Interesot za obvrznici i ponatamu slab. Vkupniot pro-met so obvrznici iznesuva{e 390.000 denari, a najtrguvana, so promet od 269.000 denari, be{e devettata emisija na obvrznici za denacional-izacija. Poradi slabiot interes za ob-vrznici indeksot OMB padna za 0,21%, pri {to trguvaweto go zavr{i na 116,48 indeksni poeni. Akciskite indeksi MBI-10 i MBID imaa rast od 0,73% i 1,24%, soodvetno. Osnovniot indeks MBI-10 zavr{i na 2.597,45 indeksni poeni, a MBID na 2.811,19 indeksni poeni.Investitorite v~era pokaàa interes za 25 hartii od vred-nost, od koi duri 13 imaa rast na cenata. Najgolem skok na cenata od 3,12% ima{e akcijata na Ar~elormital Skopje (CRM). Sedum hartii od vrednost bea so pad na cenite, pri {to Makedonijaturist za-tvori so najgolem pad, 1,64%. Nepromeneti ostanaa cenite na pet hartii od vrednost.

SLAB INTERES ZA AKCIITE NA IK BANKA

i 94,7 milioni evra. Od kompanijata velat deka se zadovolni od pozitivnite rezultati koi se ostvareni minatata godina, koja be{e krizna i o~ekuvaat deka godinava }e bide mnogu pouspe{na.Mitko Ko~ovski, direktor za investicii i razvoj vo Mak-stil, veli deka pozitivnite rezultati vo finansiskiot izve{taj se kako rezultat na toa {to vo kriznata 2009 godina kompanijata ostvari mnogu mala dobivka. Toj potencira deka profitot za minatata godina ne e na zadovolitelno nivo za kom-panija vo ~eli~nata indus-trija kako {to e Makstil.“Imame pozitivni rezultati vo 2010 godina, no toa e relativno. Dobivkata od 110 iljadi evra i ne e tolku gole-ma za na{ata industrija”, objasnuva Ko~ovski.Toj veli deka godinata ja zavr{ile vo pozitiva bla-godarenie na realizira-nata proda`ba na zalihite ostanati od prethodnata godina.“Proizvodstvoto ne po-rasna, no prihodite od proda`ba porasnaa bidej-}i uspeavme da ja proda-deme zalihata. So ogled na krizata, ova i ne e tolku golemo ostvaruvawe”, veli Ko~ovski.Ko~ovski za godinava o~ekuva mnogu podobri rezultati, a o~ekuvawata se temelat na zgolemenite pora~ki i rastot na cenata na ~elikot i na

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII �KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI �NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI �KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

gotovite proizvodi od ~elik na svetskite pazari.Ko~ovski najavuva deka go-dinava Makstil }e po~ne so nov investiciski ciklus. ]e se implementiraat eko-lo{ki standardi, za {to se potrebni okolu 30 milioni evra.“Minatata godina zavr{ivme so vtoriot investiciski ciklus od 31,1 milioni evra vo podobruvawe na proiz-vodniot proces, a godinava planirame da po~neme so

novi investicii vo ekologi-jata, koi se specifi~ni za sekoja kompanija”, veli Ko~ovski. Akcijata na Makstil na Makedonskata berza posledno se trguva{e po prose~na cena od 197 denari, a vo poslednite 30 dena nejzinata vrednost opadna za 12,4%. Vo poslednite 13 meseci na Berzata se istrguvani vkupno 269.644 akcii na Makstil, pri {to e ostvaren promet od 52,5 milioni denari.

17.03.2010 11

Kompanii / Pazari / Finansii 11KAPITAL / 02.03.2011 / SREDA

SAEM ZA PROMOCIJA NA TURSKI PROIZVODISaemot za izvozni proizvodi od Turcija privle~e 55 turski kompanii od oblasta na garde`ni{tvoto, kozmetikata, prehranbenata i tekstilnata industrija, turizmot i sl.. Celta na organizirawe na vakov nastan e zgolemuvawe na trgovskata razmena i sorabotka me|u turskite i makedonskite firmi.

Рочности преку ноќ 1 нед. 1 мес. 3 мес.

Благајнички записи 4,00% СКИБОР 2,54% 3,43% 4,28% 5,24%

Ломбарден кредит 5,50% МКДОНИА

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА Банка

Среден курс 3м 6м 12м 24м 36м

во денари Стопанска 5,50% 6,25% 6,50% 9,15% 9,65%

ЕМУ евро 61,5039 Комерцијална 4,80% 5,50% 6,50% 8,60% 9,00%

САД долар 44,4585 НЛБ Тутунска 5,00% 6,30% 6,70% 9,50% 9,70%

В.Британија фунта 72,1200

Швајцарија франк 47,9002

Канада долар 45,4406 EUR USD GBP CHF

Австралија долар 45,2201 61,6 45,5 73 48,2Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Држава Валута

РочностКАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

ONE ]E SE @ALI ZA VLADINIOT TENDER ZA USLUGI VO MOBILNATA TELEFONIJA

ZAHARIEV OD KAPITAL BANKA NA ÊLO NA MAKEDONSKO-BUGARSKATA STOPANSKA KOMORA

Telekomunikaciskiot op-erator ONE }e podnese àlba do vtorostepe-

nata Dràvna komisija za àlbi po javni nabavki i do Slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti na Vla-data, otkako Vladata odlu~i tenderot za davawe uslugi vo mobilnata telefonija da go dobie T-Mobile. Od ONE velat deka so odlukata na Vladata se potvrdile somnevawata na mobilniot operator deka so sprovedenata postapka na tenderot za nabavka na us-

lugi vo mobilnata telefonija za potrebite na Vladata i organite na dràvnata up-rava ponuduva~ite se stavale vo neednakva pozicija i odnapred se favorizirala samo edna kompanija. “So ova stanuva vidna neza-konitosta i tendencioznosta vo postapkata koja ja sprovel dogovorniot organ. Odbivawe-to na ponudata poradi ne-dostig od pozitiven izve{taj za bilans na sostojba zaveren od nadleèn organ vo posled-nite tri godini spored ONE

pretstavuva diskriminacija po osnova na ekonomska sos-tojba za {to }e bide povedena postapka i pred Komisijata za za{tita na konkurencija. Moè da se zaklu~i i da se voo~at tendecioznite uslovi so koi u{te od samiot start se povreduva na~eloto na ednak-vost i ramnopravnost na site zainteresirani ponuduva~i, kako i na~eloto na trans-parentnost i integritet vo procesot na dodeluvawe na dogovori za javni nabavki”, velat od ONE.

Borislav Zahariev, pre-tsedatel na Upravniot odbor na Kapital banka,

e izbran za pretsedatel na Makedonsko-bugarskata stopan-ska komora, koja e formirana vo Skopje. Na otvoraweto na novata komora prisustvuvaa pretstavnici od makedonskata i bugarskata vladina struktura, kako i pretstavnici od pove}e bugarski kompanii na pazarot. Na prisutnite im se obrati i ambasadorot na Republika Bugarija vo Makedonija, Rak-ovski La{ev, koj ja pozdravi

inicijativata i dade celosna poddr{ka za sorabotka na idni proekti. Svoe obra}awe pred prisutnite ima{e i pre-tsedatelot na Komorata.“Vo ime na Inicijativniot odbor, a voedno i kako pretse-datel na Komorata, ja istaknu-vam svojata determiniranost i zalagawe {to stoi pred nas so otvoraweto na Komorata dopolnitelno da se zajakne ekonomskata sorabotka me|u Bugarija i Makedonija. Se nadevame deka so na{ite aktivnosti }e pridoneseme za

podobra biznis-klima i novi delovni mo`nosti vo godinata {to sleduva, stavaj}i fokus na ekonomski pra{awa koi se od prioriteten interes za idniot razvoj na ekonomskite odnosi”, izjavi Zahariev. Funkcijata na inicijativen komitet osven Zahariev }e ja izvr{uvaat i Ivan @erkov, rakovoditel na Slu`bata za trgovski i ekonomski pra{awa vo ramkite na Bugarskata am-basada vo Skopje i Qubomir Josifovski, generalen direktor na Infogrup DOOEL Skopje.

Grade`ni{tvoto i godinava }e bide grankata {to se o~ekuva deka }e ja isturka ekonomijata napred. Grade`nite

kompanii se optimisti deka tokmu tie }e bidat prolet-nata lastovi~ka koja }e go najavi izlezot od krizata. Na otvoraweto na osmiot po red Saem za grade`ni{tvo vladinite ministri istaknaa deka gi donele site zakonski mo`nosti i regulativi koi go is~istile terenot za investicii vo ovoj sektor, {to, spored niv, pridonelo za lanskiot porast na grade`ni{tvoto od pove}e od 10%. “Pobaruva~kata e zado-volitelna, ama najgolem problem e naplatata na proizvodite i uslugite. Ne zboruvam samo za Make-donija, tuku i za celiot re-gion. Na doma{niot pazar imame dobri rezultati i se nadevame toj trend da se odrazi i vo izvozot. Gen-eralno, o~ekuvame celiot region da se razdviì i navistina o~ekuvame pove}e rabota i pogolem plasman”, veli Dragan Cekov, menaxer za proda`ba i plasman vo Ading. Faktorot koj moè da go razdrma grade`ni{tvoto e odlukata za ot-kup na dràvno grade`no zemji{te za edno evro i nizata zakonski izmeni vo grade`ni{tvoto koi ovozmoùvat izgradba na stopanski objekti na zemjodelsko zemji{te, le-galizacija na bespravno izgradenite gradbi i zaìvuvawe na pazarot na nedvi`nosti.

STANOVITE ZAMENA ZA INDUSTRI-SKITE OXACI VO MAKEDONIJA

TRENDOVI VO GRADE@NI[TVOTO

SOWA [email protected]

Grade`ni{tvoto }e bide proletnata lastovi~ka {to }e go najavi izlezot od krizata. Vaka prognoziraat grade`nite kompanii, koi za vtorata polovina od godinava o~ekuvaat rabota na pogolem broj proekti

4,8%rast vo grade`ni{tvoto predviduva Vladata za

godinava

Lokalnata vlast gi pozdra-vuva zakonskite izmeni vo grade`ni{tvoto, no predu-preduva na pretpazlivost pri procesot na gradewe. Gradona~alnikot na op{tina Karpo{ veli deka vo Makedonija izgradbata na kolektivni stanovi za domuvawe poleka, no sigur-no ja zamenuva izgradbata na industriski kapaciteti.“Vo op{tina Karpo{ imame 20 lokacii za de-lovni objekti, nema nikoj zainteresiran, dodeka za kolektivni stanovi se bara lokacija pove}e. Minatata godina vo mojata op{tina se donesa samo tri urbanisti~ki planovi, a toa se dolì na predolgata procedura za odobruvawe na eden takov plan od stra-na na centralnata vlast”, veli Stev~e Janakieski, gradona~alnik na op{tina Karpo{ i predlaga Minis-terstvoto za transport da se izzeme od odobruvawe na planot i da ja zadrì samo kontrolnata uloga.Vo nasoka na pozasilen razvoj na grade`nite ak-tivnosti, za Van~o îfli-ganec, direktor i sopstve-nik na Adora inènering, najzna~ajno e finansirawe-to, odnosno, dolgoro~nata poddr{ka od bankite od ~ija kreditna aktivnost vo golema mera zavisi kolku }e rabotat grade`nite kom-panii. Toj priznava deka vo makedonskoto grade`ni{tvo, i pokraj lo{ite sostojbi, zarabotkite na grade`nite kompanii se dviàt i do

30% so pokrieni tro{oci. Bankite, pak, priznavaat deka sega{noto u~estvo na stanbenite krediti so samo 30% vo vkupnoto kred-itirawe na naselenieto pokaùva deka ima prostor za zasileni aktivnosti vo ovoj segment, no poten-ciraat deka toa vo golema mera zavisi i od kupov-nata mo} na naselenieto i od celokupnata ekonomska sostojba vo zemjata. #So pozasileno tempo odo-bruvame stanbeni krediti zatoa {to smetame deka stanbenata izgradba i vo idnina }e bide dvigatel na grade`ni{tvoto. ]e finan-sirame i del od proektite koi gi poddrùva Vladata, a vo nasoka na poddr{ka na grade`ni{tvoto#, veli Sr|an Krsti}, pretsedatel

na Upravniot odbor na [parkase banka. Vo poslednata anketa na Dràvniot zavod za statistika direktorite na grade`nite kompanii iskaàa strav i pesi-mizm za periodot {to sleduva. Najaveni bea otpu{tawa na rabotnici, a se prognozira{e deka pobaruva~kata doma i vo stranstvo }e se na-mali. Doma{nite grade`ni firmi minatata godina ja preìveaja blagodarenie na dogovorenite raboti za izgradba na kapitalni proekti na doma{niot Pazar, {to gi finansira{e dràvata. Proekciite za godinava se baziraat na najavenite infrastruk-turni i energetski proekti. Sepak, pogolem rast na

grade`nata industrija o~ekuvaat duri vo vtorata polovina na godinata.

OSMI PO RED SAEM ZA GRADE@NI[TVO

Vkupno 300 izloùva~i se prisutni na osmiot po red Saem za grade`ni{tvo, grade`ni materijali i grade`na mehanizacija na Skopskiot saem. Fokusot na Saemot e vo znakot na ekologijata kako aktuelen

trend vo grade`ni{tvoto i na koristeweto na eko-materijalite, obnovlivite izvori na energija. Na saemot za nedvi`nosti, koj se odrùva pod mototo “Vreme e da kupite va{ dom”, se prisutni kompanii od Makeodnija, Kosovo, Albanija i Dubai, kako i banki i osiguritelni kom-panii koi se zanimavaat so pazarot na nedvi`nosti.

Fokus12 KAPITAL / 02.03.2011 / SREDA

INFLACIJATA GO DOVEDUVA VO PRA[AWE ZAKREPNUVAWETO NA BIZNISOT

RASTOT NA CENITE GODINAVA

Godi{nata stapka na porast na cen-ite od 3,9% vo fe-vruari gi nadmina o~ekuvawata na monetarnata vlast, a inflacijata sta-

nuva najgolema opasnost za zakrepnuvawe na ekonomi-jata. Najnovite statisti~ki podatoci pokaùvaat deka rastot na cenite vo zemjava po~nuva da izleguva od kon-trola. Najgolem porast na cenite od 8% vo fevruari e evidentiran kaj zemjodelskite proizvodi, 6,3% poskapele prehranbenite proizvodi, 4,8% se zgolemile cenite na industriskite proizvodi. Poskapuvaweto na strujata od 5,48% od ovoj mesec, na gorivata, lebot i mlekoto, kako i najavite za zgol-emuvawe na cenite na site drugi osnovni proizvodi }e ja podgreat inflacijata i do 6% na godi{no nivo. Menaxerite na kompaniite komentiraat deka rastot na cenite na surovinite i na energensite neminovno }e go poskapi nivnoto pro-zivodstvo. Stravuvaat deka

CRNI PROGNOZI OD EKSPERTITE

CENATA NA NAFTATA MO@E DADOSTIGNE 220 DOLARI ZA BAREL

ciskata voena sila predvodena od Velika Britanija i SAD, a odo-brena od Obedinetite nacii, go napadna Irak. Dokolku dojde denot koga Libija i Alìr }e go soprat izvozot na nafta, cenata moè da dostigne 220 dolari za barel. So toa rezervite na OPEK }e se namalat na nivoto od periodot na Zalivskata vojna", se veli vo oficijalnoto soop{tenie na Nomura

do svoite klienti. Cenata na naftata minatata nedela se dobliì do 120 dolari za barel. Ova se slu~uva za prvpat po global-nata recesija vo 2008 godina, a e posledica na nemirite koi "besneat" vo arapskiot svet. Kako rezultat na zgolemenoto proizvodstvo i izvoz od Saudiska Arabija, cenata denovive se namali na okolu 112 dolari za barel.

Predupreduvaweto od Nomura de-lumno go poddrà i Marko Dunand, pretsedatel na upravniot odbor i koosnova~ na {vajcarskata grupa za trgovija so energensi Merkuria enerxi. Negovite prognozi se malku poskromni od japonskite. Toj smeta deka dokolku nemirite vo arapskiot svet prodolàt i vo idnina, cenata na naftata moè da dostigne maksi-malni 150 dolari za barel.

"Ne sakam da preteruvam so moite prognozi i da ja zapla{uvam javnos-ta, no postojat scenarija spored koi naftata moè da dostigne 150 dolari za barel. Tie scenarija se tesno povrzani so mirot i sta-bilnosta vo arapskiot svet", re~e Dunand.Sepak, del od ekspertite se obidu-vaat da gi namalat tenziite od visokite ceni na energensite so

�� Kako rezultat na kontinuiranoto nasilstvo vo Libija i stravot od eskalacija na politi~kite nemiri vo drugite delovi na Severna Afrika i Sredniot Istok, svetot moè da se soo~i so najgolemiot naften {ok dosega

BORO MIRÊSKI

Nezapirlivoto nasil-stvo vo Libija i stra-vot od eskalacija na politi~kite nemiri vo drugite delovi na

Severna Afrika i Sredniot Is-tok moè da pridonesat da se slu~i najgolemiot cenoven naften {ok vo svetot od vremeto na Zalivskata vojna vo 1991 godina, predupreduvaat analiti~arite. Spored prognozite na ekspertite od japonskata banka Nomura, ce-nata na naftata moè da dostigne duri 220 dolari za barel, ob-javi britanskiot dneven vesnik "Gardijan"."Najbliskata komparacija na mo-mentalnite nemiri vo Sredniot Istok i Severna Afrika e so nemirite za vreme na Zalivskata vojna vo 1991 godina, koga koali-

puva totalna nestabilnost. Mnogu odamna ne sme imale tolku ne-stabilna cena na repromateri-jalite kako {to imame poslednive meseci. Poskapuva kakaoto, a {to }e se slu~uva so cenata na {e}erot e totalno nepoznato. Poradi kontinuiranoto poskapuvawe na site surovini koi gi koristime vo proizvodstvoto, sekojdnevno kalkulirame novi ceni, bidej}i nabavnite postojano rastat. Sigurno e deka na{ite proizvodi }e poskapat za 5% do 7%. So ogled na toa {to vo konditorskata in-dustrija rabotat pove}e od 3.000 lu|e, ovaa kriza lesno moè da se odrazi i vrz celokupnata in-dustrija”, ocenuva direktorkata na Evropa, Savka Dimitrova.

Taa objasnuva deka cenite na nivnite proizvodi posleden pat bile zgolemeni pred okolu ~etiri meseci i toa za 3% do 4%. No, iskustvoto na Evropa pokaùva deka sekoga{ koga ima drasti~ni zgolemuvawa na cenite ima i na-malena potro{uva~ka. Tokmu toa e najgolemiot strav za pove}eto kom-panii, poradi {to se odlu~uvaat ili za minimalni poskapuvawa ili, pak, prodolùvaat da rabotat so pogolemi tro{oci na smetka na pomal profit. "Kakaoto za edna godina poskape za 40 centi po kilogram, cenite na masloto i rastitelnite masti poslednive {est meseci uporno odat nagore, bra{noto ve}e edvaj go ima, a za ambalaàta i naftata

da ne zboruvame. Tolku e lo{o {to o~ekuvame nestabilnite ceni na repromaterijalite drasti~no da ni go namalat profitot. Toa zna~i deka vleguvame vo yverska borba samo za da odrìme obrt na kapitalot i da ne staneme nelikvidni. Razvojot i platite }e stagniraat nekoe vreme zatoa {to situacijata e tolku matna {to ne veruvam deka naskoro cenite }e se stabiliziraat", veli Simon Nau-moski, pretsedatel na Upravniot odbor na Vitaminka od Prilep. Najavi za poskapuvawa stignuvaat i od kompaniite od mesnata in-dustrija, bidej}i rastot na cenite na sto~nata hrana i na mesoto na svetskite berzi pravi silen priti-sok za zgolemuvawe na doma{nite

ceni.“Zgolemuvaweto na cenite na surovinite na svetskite berzi po~nuva zna~itelno da se odrazuva vrz doma{noto proizvodstvo. Samo vo poslednite dva meseci cenata na svinskoto meso se zgolemi za 10%. Nie kako kompanija od mes-nata industrija }e se trudime da gi koristime site rezervi {to gi imame za da ne se odrazi prem-nogu rastot na cenite vrz na{ite proizvodi, no toa }e se odrazi vrz profitabilnosta. Ako i vo tekot na godinata prodolàt da rastat, verojatno }e mora da gi zgolemime cenite na na{ite proizvodi”, veli Rade Trajkovski, sopstvenik na Globus i Tediko.

Zgolemenata inflacija im �

ALEKSANDAR [email protected]

Poskapuvaweto na strujata od 5,48%, na gorivata, prehranbenite proizvodi i najavenoto zgol-emuvawe na cenite na u{te mnogu drugi proizvodi ovoj mesec }e ja podgreat inflacijata i do 6% na godi{no nivo. Menaxerite na kompaniite komentiraat deka rastot na cenite na surovin-ite i na energensite }e go poskapi nivnoto proizvodstvo. Stravuvaat deka povisokite ceni na proizvodite moè da ja namalat pobaruva~kata, {to }e zna~i povtorno stagnirawe na biznisot

��

povisokite ceni na proiz-vodite moè da ja namalat pobaruva~kata za niv, {to }e zna~i povtorno stag-nirawe na biznisot. Edni od najpogodenite se kompaniite od prehranbe-nata industrija, osobeno poradi vrtoglaviot rast na cenite na surovinite na svetskite berzi. Rekordnite ceni na {e}erot, kakaoto, masloto i energensite nemi-novno se reflektiraat i vrz doma{nite ceni na proizvodite. “Iako smetavme deka kriz-nata godina pomina i deka doa|aat podobri vremiwa, vsu{nost, se slu~uva spro-tivnoto. Sega duri nasta-

PORAST NA CENI NA MALOZemjodelski proizvodi 8%Prehranbeni proizvodi 6,30%Industriski proizvodi 4,80%Uslugi 1,40%

Izvor: Dràven zavod za statistika

25 LI^NOSTI VINOVNI ZA SVETSKATA FINANSISKA KRIZA

I A SVEETSKKATA A KRIZA

no.14KAPITAL / 02.03.2011 / SREDA

XORX BU[ - PRETSEDATEL SO "LO[O" EKONOMSKO DOSIE�� Porane{niot pretsedatel na SAD, Xorx

Bu{, e obvinet od mediumite i od ekspertite za predizvikuvawe na finansiskata kriza poradi negovata pasivna ekonomska agen-da. Politi~kite gre{ki, koi rezultiraa so teroristi~kiot napad vrz kulite blizna~ki vo 2001 godina, samo mu pomognaa na Bu{ da se najde na listata so najmalku uspe{ni pretsedateli na SAD

A ]E NADMINE 6%?!

Porane{niot pretse-datel na SAD, Xorx Bu{, ja napu{ti Belata ku}a so "lo{o" ekonomsko

dosie. Kako {to istaknuva magazinot "Tajm", po re~isi sekoja ekonomska odluka, dali toa bile prognozi za rast na BDP, planovi za novi rabotni mesta ili podobruvawe na sostojbata na finansiskite pazari, Bu{ sekoja godina se nao|al na listite so najmalku uspe{ni pretsedateli. Ekspertite istaknuvaat deka celata vina za finansiskata kriza {to ja zafati SAD vo 2008 godina ne mu pripa|a samo na Bu{, poradi toa {to vo 2001 godina pretse-datelot ja nasledil ameri-kanskata ekonomija zaglavena vo nevidena recesija. Sepak, spored analizite na "Tajm", toj napravil nekolku kruci-jalni gre{ki vo ekonomskata politika.Koga Bu{ stana pretseda-tel vo 2001 godina naide na konsenzus za fiskalnata odgovornost od dvete partii vo Kongresot, Republikan-skata i Demokratskata. No, za mnogu kratko vreme uspea da go "urne" konzenzusot, {to predizvika ogromen buxetski deficit. Spored ekspertite, najpoznatata politika na Bu{ za kratewe na danocite i pottiknuvawe na rastot na nacionalnata potro{uva~ka ja dovede amerikanskata ekonomija vo dolgotraen buxetski deficit, od koj dràvata ne moè lesno da se izvle~e. Dokaz za toa be{e i buxetskiot deficit vo 2010 godina, koj dostigna nevero-jatni 1,3 iljadi milijardi dolari. Kompliciranosta na presmetuvaweto na tro{ocite na amerikanskite voeni sili vo Irak e slednata ekonomska gre{ka na administracijata na Bu{, koja ekspertite ja poso~ija kako zna~ajna za finansiskata kriza. Nekoi prognoziraat deka tro{ocite se dviàt od dve do tri iljadi mili-jardi dolari. Nitu dano~nite kratewa koi Bu{ gi vovede za golemite profiteri vo SAD ne bea izostaveni od listata so ekonomski gre{ki na porane{niot pretsedatel. Koga porane{niot pretse-datel Ronald Regan gi na-mali danocite na dobivka za vloèn kapital na golemite profiteri na po~etokot od 80-te godini od 20 vek, in-flacijata ja odnese srednata klasa vo dano~en ambis, se destabilizira{e finansiskiot pazar, a neednakvosta na pri-hodite se vrati na nivoto od pred pet decenii.

“Xorx Bu{ gi iskopira ekonomskite uslovi na Regan, no, spored ekspertite, tie merki ne bea toa {to vistin-ski & be{e potrebno na ekonomijata na po~etokot od noviot milenium”, istaknuvaat od "Tajm".Najgolemiot poteg vo legis-lativata na SAD za vreme na mandatot na Bu{ be{e voveduvaweto na noviot regulatoren zakon Sarbans-Oksli (Sarbanes-Oxley Act), koj zna~itelno go zgolemi regu-liraweto na korporativnite finansiski podatoci. Eksper-tite go poso~uvaat ovoj ~ekor kako eden od najva`nite so koi Bu{ ja destabilizira{e amerikanskata ekonomija vo toa vreme. Vo periodot na teroristi~ki-te napadi, vo septemvri 2001 godina, pretsedatelot gi povika amerikanskite gra|ani pove}e vnimanie da posvetat na li~ni zadovolstva za pritoa da ne razmisluvaat za teroristi~kiot napad. Toj gi povika Amerikancite da izlezat na pazarite i {to pove}e da kupuvaat. Spored istori~arot od uni-verzitetot po istorija od Boston, Endrju Bacevi~, ovaa postapka na Bu{ bila del od ohrabruva~kata finansiska odgovornost koja porane{niot pretsedatel sakal da im ja nametne na gra|anite. “Najverojatno Bu{ presmetal deka prodolùvaweto na “lum-puvaweto” na potro{uva~ite moè da pomogne da se pokri-jat zabele{kite za negovata vina za teroristi~kiot napad vrz SAD”, veli toj.Spored “Tajm”, za vreme na mandatot na Bu{ junior nedostiga{e efikasna ener-getska politika. “Vo vreme koga cenata na naftata po~na drasti~no da se namaluva, toj treba{e da prezeme seri-ozni ~ekori za namaluvawe na zavisnosta na federaci-jata od fosilnite goriva. No, namesto toa, Bu{ go napravi energetskiot sektor na SAD u{te poranliv i go ostavi razvivaweto na postnaftenata idnina na brzoraste~kite ekonomii", pi{uva "Tajm".Posledna vo nizata ekonom-ski gre{ki be{e la`nata iskrenost na Belata ku}a kon amerikanskiot narod. "Sekoja administracija sama ja sozdava i kontrolira ekonomskata vistina. No, iskrenosta na Belata ku}a za vreme na Bu{ otide na sosema drugo nivo, a sekoj od vi-sokite funkcioneri koj saka{e da ja obelodeni realnata sostojba se soo~i so otkaz", istaknuva "Tajm".

prodolùva

koi se soo~uva svetot. "Spored analizite na na{ata kompanija, o~ekuvame cenata na naftata drasti~no da se namali do krajot na godinava. Smetame deka vo Libija, od koja Evropskata unija uvezuva okolu 80% od naftata, }e se stabiliziraat tenziite na politi~kata scena i }e se promo-vira funkcionalna demokratija", istakna Xulijan Xesop, ekonomist od "Kapital ekonomiks".

ENERGETSKIOT SEKTOR NAJO[TETEN

Sostojbata vo Severna Afrika i Sredniot Istok, kako i turbulenci-ite vo cenovnata stabilnost na naftata gi zagriùvaat ekspertite, bidej}i visokata cena na naftata moè da im nanese {teta i na srodnite industrii. Prognozite na analiti~arite potenciraat deka najgolemi {teti moè da pretrpi energetskiot sektor.Endru Horsted, specijalist za rizici vo kompanija za upravuvawe so en-

ergensi Jutiliks (Utilyx), predupredi na opasnosta za energetskiot sektor vo Evropa, koj e premnogu zavisen od Sredniot Istok."Nemirite vo Libija ve}e im nane-soa ogromni {teti na kompaniite od naftenata industrija. No, vistin-skite problemi }e nastanat koga tie }e se preleat vo Saudiska Arabija", istakna Horsted.Spored analizite na Jutiliks, dosega visokata cena na naftata go pogodila i evropskiot pazar na gas, pa cenata na gasot vo Velika Britanija za zimskata isporaka se zgolemi za 9% za pomalku od dve nedeli.

LIBIJA GO NAMALI PROIZVOD-STVOTO, SAUDISKA ARABIJA GO ZGOLEMI IZVOZOT

Spored oficijalnite podatoci na Me|unarodnata agencija za ener-getika, dosega Libija go namalila proizvodstvoto na nafta za 50%. Od naftenata kompanija Eni, koja e najgolem stranski operator vo

Libija, istaknaa deka kompanijata ukinala dve tretini od proizvod-stvoto na nafta, a za okolu 50% go namali i vadeweto nafta od naftenite poliwa. Re~isi site stranski nafteni kom-panii gi povlekoa stranskite rabotnici i gi zatvorija svoite pretstavni{tva vo krizniot region. Kina gi zatvori trite kompanii za proizvodstvo na nafta i gas i gi evakuira{e site rabotnici od Libija. Amerikanskata kompanija Maraton oil informira{e deka gi evakuirala site rabotnici, a Konoko Filips uspea da evakui-ra samo polovina od stranskite rabotnici. U{te na po~etokot od nemirite vrabotenite gi povlekoa italijanskata Eni, Statoil, Briti{ petroleum i drugi.Spored analizite na Fejt Birol, ekonomist od Me|unarodnata agen-cija za energetika, vo Libija proiz-vodstvoto na nafta se namali za okolu 1,6 milioni bareli dnevno.

sozdava problemi i na bankarite, bidej}i rastot na cenite, osobeno na hra-nata i na energensite, ja namaluva kupovnata mo} na gra|anite, a gi zgolemuvaat tro{ocite na kompaniite.

So toa kapacitetot za vra}awe na kreditite opa|a. Bankarite stravuvaat deka trendot na porast na inflacijata vo makedonskata ekonomija moè direktno da vli-jae za vlo{uvawe na nivnite kreditni portfolija, osobeno vo postkrizniot period, koga i naselenieto i biznis-sektorot se pre~uvstvitelni na negativni vli-janija. Poradi toa, o~ekuvawata deka godinava cenite rapidno }e rastat gi percipiraat kako dopolnitelen rizik koj moè da se odrazi vrz obemot na kred-itiraweto.“Vo uslovi na pozna~ajni infla-torni dvièwa pobaruva~kata na krediti obi~no e koncentrirana za zadovoluvawe na likvidnosnite potrebi. Vo Makedonija nemame in-flatorni pritisoci i nestabilnost

od takvi razmeri, no treba da se ima predvid zgolemenata ~uvst-vitelnost na kompaniite na novo zgolemuvawe na nivnite tro{oci na rabotewe. Vo izminatite krizni godini kompaniite zna~itelno se iscrpija finansiski, apsorbiraj-}i gi vo zna~aen obem zgolemenite tro{oci od zemenite krediti za likvidnost i od zadrùvawe na rabotnata sila vo uslovi na na-malenata proda`ba. Dopolnitelni poseriozni inflatorni dvièwa kaj va`ni tro{o~ni stavki, kako {to e energijata, nepovolno }e vlijaat vrz profitabilnosta na firmite i nivnite bilansi, kako indikatori za nivnata kreditos-posobnost”, izjavi Maja [terieva, finansiski direktor na Komerci-jalna banka. Rastot na inflacijata }e ja namali zarabotkata na gra|anite i na firmite od {tedeweto vo bankite, no bankarite ne o~ekuvaat deka toa }e go namali {tedeweto. Ras-tot na maloproda`nite ceni }e ja namaluva vrednosta na godi{nata dobivka na {teda~ite. Ekspertite,

SAVKA DIMITROVADIREKTOR NA EVROPA

Iako smetavme deka kriznata godina pomina i deka doa|aat podobri vremi-wa, vsu{nost, se slu~uva sprotivnoto.

Sega duri nastapuva totalna nestabilnost. Mnogu odamna ne sme imale tolku nesta-bilna cena na repromaterijalite kako {to imame vo poslednive meseci. Poskapuva kakaoto, a {to }e se slu~uva so cenata na {e}erot e totalno nepoznato. Poradi kontinuiranoto poskapuvawe na site surovini {to gi koristime vo proizvodstvoto sekojdnevno kalkulirame novi ceni, bidej}i nabavnite postojano rastat. Sigurno e deka na{ite proizvodi }e poskapat za 5% do 7%. So ogled na toa {to vo konditorskata industrija rabotat pove}e od 3.000 lu|e, ovaa kriza lesno moè da se odrazi vrz celokupnata industrija.

ZORAN STAVRESKIMINISTER ZA FINANSII

Vo prvite meseci godinava dvièwata na cenite na osnovnite prehranbeni proizvodi na svetskite berzi i na naftata o~igledno nosat novi predizvici

vo vkupniot indeks na cenite. Prerano e da se pravat novi proekcii. Na{eto uveruvawe e deka vkupnata pobaruva~ka vrz baza na discipliniranata fiska-lna i monetarna politika }e ostane pod kontrola, zna~i nema opasnost od zna~ajno pridviùvawe na inflacijata. Toa ne zna~i deka poedine~nite ceni na osnovnite proizvodi koi se determinirani od dvièwata na berzata nema da se pridviàt na-gore ili nadolu. Vkupnoto op{to nivo na cenite }e ostane pod kontrola i nie }e pravime toa da se dviì vo utvrdenoto nivo do 3%.

sepak, predupreduvaat deka ako inflacijata drasti~no porasne, {tedeweto moè da se namali.

Inflacijata stanuva �glaven rizik koj le-sno moè da go naru{i tempoto na zakrepnu-vawe na makedonskata ekonomija od krizata.

Indeksot na ceni na hranata na Me|unarodnata agencija za hrana (FAO) vo januari ja nadmina svojata najgolema vrednost od 2008 godina, koga se soo~ivme so izrazen priti-sok vrz cenite, a godi{nata inflacija vo Makedonija dostigna 10,1%. Ekspertite gi gledaat prvite znaci deka 2011 godina }e bide sli~na na 2008 godina. Vladata v~era donese odluka da intervenira na pazarot so 40.000 toni p~enica od stokovite rezervi po cena od 15,5 den./kg. Vladinite pret-stavnici o~ekuvaat deka ovoj poteg }e go ublaì udarot od visokite ceni odnadvor.Za opasnos ta od rapid -no zgolemuvawe na cenite alarmira{e i Narodnata banka, koja objavi deka pos-tojat mnogu rizici koi moè da vlijaat inflacijata da gi nadmine prvi~no planiranite 3%. Ekonomistite komentiraat

deka vo slu~aj na uvezena inflacija monetarnata poli-tika preku zgolemuvawe na osnovnata kamata ne moè da deluva mnogu efikasno vo spre~uvawe na inflaciskite pritisoci. “Koga rastot na cenite vo doma{nata ekonomija e posledica na zgolemuvawe na cenite na surovin-ite na globalno nivo, monetarnata politika ne moè mnogu da pomogne vo ublaùvawe na cenovnite {okovi. Osnovnata kamata moè, no i ne mora da se zgolemi, bidej}i toa }e zna~i izvlekuvawe na vi{okot likvidnost od ekonomijata i povtorno namaluvawe na kreditnata aktivnost. Sepak, Narodna-ta banka }e proceni dali treba da se zatega mon-etarnata politika za da se odrì stabilnosta na cenite ili ne”, komentira ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi.

Komentari / Analizi14 KAPITAL / 02.03.2011 / SREDA

KOORDINACIJA ME\U MONETARNATA I FISKALNATA POLITIKA

Monetarnata poli-tika, kako del od ekonomskata, pred s$, e fokusirana

na ostvaruvawe cenovna i finansiska stabilnost. No, ekonomskata politika ima po{iroki celi. Taa e, pred s$, fokusirana na postignuvawe ekonomski rast, pogolema vrabotenost i op{to povisok stepen na blagosostojba vo zemjata. Nositel na monetarnata politika e centralnata banka, a nositel na vkup-nata ekonomska politika e vladata so svoite minis-terstva. Vo dene{no vreme re~isi postoi konsenzus vo naukata deka odrùvaweto niska inflacija, odnosno cenovna stabilnost e kompatibilno so postignuvaweto ekonom-ski rast. Isto taka, postoi soglasnost deka e potrebna koordinaci ja i kooper-acija me|u dva klu~ni losta na ekonomskata politika: monetarnata i fiskalnata politika. Bidej}i monetarnata poli-tika e pod ingerencii na centralnata banka, a fiska-lnata na vladata, odnosno ministerstvoto za finan-sii, potrebna e sorabotka me|u niv za da se usoglasi vodeweto na tie dve poli-tiki. Vo zemjite so podolga tradici ja vo pazarnata ekonomija toa se pravi na sredbi koi se odrùvaat najmalku edna{ mese~no me|u guvernerot i ministerot za finansii i nivnite sorabot-

ici. Vo zemjite vo razvoj i vo tranziciskite ekonomii potrebata za koordinacija i kooperacija me|u centralna-ta banka i ministerstvoto za finansii e u{te pogolema. Vo tie zemji potrebno e na nedelna, pa i na dnevna osnova da se koordiniraat aktivnostite me|u ovie dve institucii. Zo{to? Zatoa {to merkite {to se nosat bilo so mon-etarnata politika preku centralnata banka, bilo so fiskalnata politika preku ministerstvo za finansii, se so pobrz i podirekten efekt vo sporedba so razvienite zemji. Isto taka, poradi nerazvienosta i plitkosta na finansiskite pazari i najmala promena vo monetar-nata ili fiskalnata poli-tika moè da predizvika naru{uvawe na finansiskite pazari, so veri`ni reakcii i vrz drugite pazari. Pri-toa, klu~no pra{awe e dali buxetskiot deficit da se koristi kako instrument na fiskalnata politika ili ne? Klasi~nata ekonomska teorija go zastapuva{e stav-ot deka dràvata treba da tro{i tolku kolku {to ima prihodi, {to zna~i buxetot da bide uramnoteèn bez buxetski deficit. Spored toa gledawe, deficitot vo buxe-tot, vsu{nost, e zadolùvawe od sega{nata generacija na idnite generacii i toa, spored niv, ne e opravdano. Buxetskiot deficit sozdava inflatoren pritisok preku pogolemata pobaruva~ka na

stoki i uslugi od ponudata. Toa posebno vaì ako bux-etskiot deficit se finan-sira so primarna emisija na pari.No, sovremenata ekonomska teorija ne e tolku rigidna kon buxetskiot deficit, osobeno ne ako toj se fi-nansira od za{tedite na naselenieto ili od drugite sektori, a ne od primarna emisija na pari. Sovreme-nata ekonomska teorija e soglasna deka osobeno vo uslovi na ekonomska stag-nacija i recesiski dvièwa vo ekonomijata vodeweto politika na buxetski deficit moè da deluva blagotvorno za izleguvawe od recesijata i ekonomsko zakrepnuvawe. Isto taka, va`no pra{awe e na koj na~in se ostvaruva buxetskiot deficit, dali so zgolemuvawe na rashodite ili namaluvawe na pri-hodite, bidej}i efektite se razli~ni. Zna~i, sovreme-nata ekonomska teorija ne ja problematizira oprav-danosta od koristewe na buxetskiot deficit kako instrument na fiskalnata, odnosno ekonomskata poli-tika, osobeno ne ako toj ne se finansira od primar-nata emisija na centralnite banki. Koga sme kaj izvorite za finansirawe na buxetskiot deficit, pokraj kreditite od centralnata banka, kako izvori moàt da se pojavat i: kreditite od bankite, kreditite od ostanati fin-ansiski nebankarski insti-

tucii, emisija na obvrznici ili drug vid dol`ni~ki hartii od vrednost i so zadolùvawe vo stranstvo. Sekako, najpoèlno e koga dràvata go finansira bux-etskiot deficit so emisija na obvrznici. Dokolku zem-jata e nisko ili umereno zadolèna kon stranstvo i koristeweto krediti od str-anstvo e poèlno, posebno za zemja vo razvoj na koja & e potrebna uvezena akumu-lacija. Najmalku poèlno e finansirawe na deficitot so primarna emisija na centralnata banka poradi opasnosta od direktno po-thranuvawe na inflaci-jata preku ekspanzija na pari~nata masa. Ekonomskata teorija ukaùva i na opasnost od pregolemo koristewe na buxetskiot deficit, a toa e opasnosta dràvata da go istisne privatniot sektor od fin-ansiskiot pazar. Dokolku dràvata pobara golem iz-nos na finansiskiot pazar pri ograni~eni resursi na ponudata i ponudi atraktiv-ni uslovi, bankite i drugite institucii i poedinci sred-stvata }e gi naso~at prven-stveno kon dràvata za za-dovoluvawe na potrebite za finansirawe na buxetskiot deficit. Toa neminovno }e gi zgolemi kamatite i }e go istisne privatniot sektor od mo`nosta preku krediti da gi finansira svoite defi-citi. Toa e poznatiot crowd-ing out effect, odnosno efekt na istisnuvawe na privat-

niot sektor od dràvata. Dokolku se slu~i toa, pozi-tivnite efekti od buxetskiot deficit se poni{tuvaat so negativnite efekti kaj privatniot sektor ili duri moè negativnite efekti da se pogolemi. Za da ne dojde do toa, vo golem broj zemji se ograni~uva buxetskiot deficit. Taka, na primer, vo zemjite {to se ~lenki ili imaat aspiracii da vlezat vo Evropskata monetarna unija buxetskiot deficit ne smee da nadmine 3% od bruto-doma{niot proizvod. Krizata na evroto se pojavi glavno poradi nepo~ituvawe na ovaa odredba od Mastriht od pove}eto zemji-~lenki na evrozonata. Isto taka, vo golem broj zemji so zakon e zabraneto finansiraweto na buxetskiot deficit od centralnata banka. Toa e napraveno od edna strana, poradi opasnosta so pre-kumerna primarna emisija na pari vo finansiraweto na buxetskiot deficit da se predizvika inflacija, a i poradi davawe sloboda na centralnite banki da vodat avtonomna i nezavisna mon-etarna politika. Vo Makedonija vo celiot pe-riod od monetarnoto osamos-tojuvawe (april 1992 godina) dràvata ne zede ni eden denar kredit od centralnata banka za finansirawe na buxetskiot deficit. Toa e pozitivna pridobivka so koja mnogu malku zemji moàt da se pofalat i zasluga za toa imaat site vladi,

D-r Qube Trpeskiprofesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

od prvata do poslednata. Druga karakteristika e {to vo izminatite godini e vodena politika na ni-zok buxetski deficit. Od tabelata moè da se vidi deka osven prvite godini po monetarnoto osamos-tojuvawe i 2001 godina poradi voeniot konflikt, drugite godini buxetskiot deficit be{e mnogu nizok. Ovde treba da se naglasi edna specifi~nost koja se praktikuva{e nekolku godini, a retko moè da se sretne vo drugi zemji. Nekolku godini od bux-etot se izdvojuvaa pari na smetka kaj NBM, koi taa gi upotrebuva{e za otkup na vi{okot devizi na devizniot pazar i odrùvaweto na de facto fiksen devizen kurs na denarot. Zo{to toa se prave{e so buxetski pari, a ne so primarna emisija na pari? Oddelni godini vi{okot devizi na devizniot pazar be{e tolku golem i ako NBM go otkupuva{e celiot iznos so primarna emisija (no-vokreirani pari), postoe{e opasnost da se ufrlat vo promet mnogu denari, a so toa da se predizvika zgol-emuvawe na inflacijata. Vo ovoj slu~aj Makedonija e primer na dobra koor-dinacija na monetarnata i fiskalnata politika. No, za volja na vistinata, treba da se priznae deka taa sorabotka nema{e da se realizira ako ne be{e medijatorot, MMF.

Dokolku dràvata pobara golemi iznosi na finansiskiot pazar pri ograni~eni resursi na ponudata i ponudi atraktivni uslovi, bankite i drugite institucii i poedinci sred-stvata }e gi naso~at prvenstveno kon dràvata za zadovoluvawe na potrebite za fin-ansirawe na buxetskiot deficit. Toa neminovno }e gi zgolemi kamatite i }e go istisne privatniot sektor od mo`nosta preku krediti da gi finansira svoite deficiti

��

SINDIKATI, RABOTNICI, SIROMA[TIJA, POLITIKA

Na prv p o g l e d , logi~no be{e vo ovaa kolumna da se pi{uva za pos-lednite politi~ki

slu~uvawa vo zemjava. No, }e se zapra{ate, {to ne e jasno? S$ e jasno i ednos-tavno. Opozicijata upati barawa do vlasta koi se percipirani kako normalni i razumni od site, vklu~itelno i od me|unarodniot faktor. So ispolnuvawe na tie ba-rawa se sozdava osnova da o~ekuvame predvremenite iz-bori vo Makedonija da bidat fer, slobodni, demokratski, regularni. Toa {to treba da gi zagriì site e {to vladeja~kata partija izgleda ne gi razbira serioznosta na situacijata, zna~eweto na barawata, podgotvenosta na opozicijata da gi bojkotira izborite ako nema osnovni preduslovi tie da bidat normalni. Barawata na opozicijata ne se ispol-neti, vlasta toa go znae, ama se obiduva mediumski da pro-dava magla i da se hrabri sebesi. Zatoa, vladeja~kata partija e na poteg, da po~ne

da raboti na ispolnuvawe na barawata, fokusirano i posveteno, se razbira. I tolku. S$ drugo od vlasta e nepotrebno gubewe energija i kakvi bilo nepromisleni potezi bi bile katastrofalni za idninata na zemjata. Vo me|uvreme, vnimanieto go privle~e edna aktivnost na sindikatite vo Make-donija, koi po podolgo vreme potsetija deka postojat. Pres-metale deka potro{uva~kata ko{ni~ka za edno ~etiri~leno semejstvo bara okolu 30.000 denari za da moè da se preìvee mesecot i konstati-rale deka mnogu mal pro-cent od vrabotenite moàt od platata da gi zadovolat minimalnite potrebi. I? Po-baraa sindikatite premierot Gruevski da prezeme ne{to konkretno?No, da po~neme od po~etok. Svoeto petgodi{no vladeewe premierot Gruevski }e go pomni, me|u drugoto, i po toa {to nema{e nikakov problem so sindikatite. Interesno be{e da se vidi kako toa sindikatite, koga nivnoto rakovodstvo be{e od nekoe

“postaro” vreme, se sitnea, a otkako vo “novoto” vreme rakovodstvoto kadrovski se obnovi, sindikatite po~naa da se zdruùvaat. Pred edna sedmica duri potpi{aa memo-randum za sorabotka (Sojuzot na sindikati na Makedonija, Konfederacijata na slobodni sindikati i Unijata na neza-visni i avtonomni sindikati), se soglasija zaedni~ki da rabotat za za{tita i un-apreduvawe na pravata na rabotnicite, pa }e gradele zaedni~ki strategii za borba protiv sindikalnata dis-kriminacija, pa duri }e se vozdrùvale od me|usebno neprincipielno prezemawe na sindikalno ~lenstvo. Milina. Da pra{am, {to gi spre~uva{e vaka slo`no da se obedinat pred edno tri godini, pa nikako ne moèa? Vo me|uvreme, {to prespaa taze razbudenite sindika-lci? Od juni 2008 godina do septemvri 2010 godina vo proizvodstvoto na tekstil i tekstilni proizvodi bez rabota ostanaa 6.916 rabot-nici, vo proizvodstvoto na

obleka, dorabotka i boewe na krzno 5.573 rabotnici, vo rudarstvoto i vadeweto ruda otpu{teni se 2.470 rabot-nici, a vo snabduvaweto so elektri~na energija, gas i voda u{te 854 rabotnici. Generalno, duri i vo godinite na ekonomski rast (2007 i 2008) brojot na rabotnici vo industrijata se namali za po 1% na godi{no nivo, vo 2009 godina padot se prodlabo~i i dostigna 6,6%, a vo 2010 godina, i na taka namalen broj od prethodnata godina, ima{e dopolnitelen pad od 4,4%. Zo{to na sindikatite ne im pre~i toa {to se slu~uva so rabotnicite vo Eurokompozit, Tutunski kom-binat, Ohis i vo Emo Ohrid, koi neli se firmi kade {to dominanten sopstvenik e dràvata? Siroma{tijata dostigna istoriski najvisoko nivo vo istorijata na zem-jata, se slu~uva eksplozija na cenite i neviden pad na standardot na rabotnicite. Ova ne bila dremka, ova bil dlabok zimski son na sindikatite. Glas ne im se slu{na vo godinive na tvrda

desni~arska vlada vo Make-donija. Znaeme deka ulogata na sindikatite generalno slabee vo svetski ramki. Vo prosek, vo zemjite od EU vo sindikat e za~lenet samo sekoj ~et-vrti vraboten, so trend na ponatamo{no namaluvawe na ~lenstvoto. Vo samo osum od 27 zemji-~lenki na EU ~lenovi na nekoj sindikat se pove}e od polovinata vraboteni. Najvisok procent na za~lenetost na vrabo-tenite vo sindikat ima vo nordiskite zemji Finska, [vedska i Danska, so okolu 70% od vkupniot broj vrabo-teni. Bez ogled na struktur-nite promeni vo evropskite ekonomii i namalenoto ~len-stvo, ulogata na sindikatot ostanuva su{tinski va`na za da moàt razli~nite segmenti na naselenieto da imaat balansirani pridobivki od ekonomskiot rast {to go ostvaruvaat zemjite. Toa e sosema jasna pozicija na partija so socijaldemokratski predznak. So svoite sega{ni aktivnosti sindikatite vo Makedonija,

vsu{nost, se pozicion-iraat za vo idnina. Temite {to sega svesno se zako-pani }e se otkopaat po promenata na vlasta na predvremenite izbori. Zatoa tolku dolgo se mol~e{e, a i sega samo se konstatiraat rabotite, bez da se pobaraat konkretni re{enija od Vladata na premierot Gruevski. Zatoa, sindikalnite prvenci se razbudija po povikot na premierot za predremani izbori. Koga opozicijata go bara{e toa vo dekem-vri, toa ne be{e tema za sindikalcite. Tie se zainteresiraa sega, pa duri javno pora~uvaat deka “biznisot e zako~en”, deka “sostojbata e nepod-nosliva, a edinstven izlez od nea se definitivno izborite”, pa duri i deka “izborite, a ne bojkotot }e pokaàt koj ima legitim-itet...”. Kakvi stavovi na sindikalcite?!! Sre}a {to sindikalnive lideri ne se politi~ki oboeni i vo toa site veruvame, {to li }e be{e da bea politi~ki nastroeni?!!

Koga opozicijata go bara{e toa vo dekemvri, toa ne be{e tema za sindikalcite. Tie se zainteresiraa sega, pa duri javno pora~uvaat deka “biznisot e zako~en”, deka “sostojbata e nepodnosliva, a edinstven izlez od nea se definitivno izborite”, pa duri i deka “iz-borite, a ne bojkotot }e pokaàt koj ima legitimitet...”. Kakvi stavovi na sindikalcite?!!

��

M-r Zoran Jovanovskipotpretsedatel na SDSM

Balkan / Biznis / Politika 15KAPITAL / 02.03.2011 / SREDA

ELENA JOVANOVSKA

Porane{niot pretse-datel na upravata na Merkur, Bine Korde`, se nao|a pred li~en bank-

rot otkako bankite po~naa prisilna naplata na dolgov-ite na slovene~kata trgovska kompanija. Vo intervju dadeno za slovene~kite mediumi Korde` veli deka o~ekuva Faktor banka, koja mu ja blokirala smetkata, da mu go odzeme celiot imot {to go zaloìl za kredit i deka }e mora da proglasi li~en bankrot. Otkako minatata godina be{e smenet od funkcijata pretse-datel na Merkur, Korde` e nevraboten. Toj se ali deka e “mediumski ubien”, ve}e ne moèl da najde rabota i deka sega go izdrùva so-prugata. Ne moèl da najde rabota vo Slovenija, imal nekoi razgovori za rabota vo stranstvo, me|utoa, ne moè da se odlu~i dali saka da gi napu{ti dràvata i familijata.Protiv Bine Korde` vo Slo-venija trae istraga poradi zloupotreba na polo`bata, malverzacii i finansisko iscrpuvawe na firmata vo procesot na menaxerskata privatizacija. Toj zaedno so menaxerskiot tim vo 2007 go-

dina ja otvori firmata Mer-fin, preku koja se obidele da go prezemat Merkur, a ja koristele i za izvlekuvawe pari. Spored revizorskite podatoci, toga{nata uprava na Merkur mu nanela {teta od 180 milioni evra.Slovene~kata policija izvr{i pretres vo domot na Bine Korde` i negovite sorabot-nici, a toj be{e zadràn vo 48-~asoven pritvor. Korde`

se tovari deka sprovedu-val takanare~en “tajkunski” model na “menaxerska priva-tizacija”, podigaj}i visoki bankarski krediti so koi go optovaril Merkur. Za takvite modeli na priva-tizacija sega vo Slovenija se vodat intenzivni istragi, otkako izbija aferi deka direktorite na nekolku firmi {to propadnaa, kako Bo{ko [rot (direktor na Pivovarna

La{ko) i Igor Bav~ar (Is-trabenc), podigale golemi krediti za da gi otkupat akciite na firmite so koi upravuvale. No, so po~etokot na finansiskata kriza fir-mite ne moèle da gi vra}aat visokite krediti i ostanale “zaglaveni”.Porane{niot direktor na Merkur dolì osum milioni evra na ime li~en kredit. Tie pari gi pozajmil u{te vo 2007 godina za da ima do-volno gotovina za prezemawe na Merkur, a kako garancija zaloìl ne{to pove}e od

30% od akciite na firmata Merfin. Korde` smeta deka ne e vinoven. Toj odgovornosta za propasta na Merkur ja prefrla na bankite, koi vo klu~niot moment se odlu~ile da se spasat sebesi, a ne kompanijata.

KORDE@ MO@E DA DOBIE OSUM GODINI ZATVOR

Kon sredinata na septemvri minatata godina Merkur proglasi nesolventnost i vleze vo proces na prisil-no poramnuvawe. Edna od najgolemite i najuspe{ni

slovene~ki kompanii padna vo kriza i nelikvidnost po-radi padot na pobaruva~kata na tehni~ka stoka i kriza-ta vo grade`ni{tvoto. Od propa|awe se obide da go spasi i dràvata, koja ja pottikna upravata da sklu~i dogovor za reprogramirawe na dolgovite so bankite, za-toa {to ste~ajot na Merkur bi im na{tetil na mnogu slovene~ki pretprijatija i dostavuva~i.Na krajot od letoto 2010 godina, otkako Korde` be{e trgnat od funkcijata, Merkur ima{e zaguba od 140 mil-ioni evra, na bankite im dolè{e 500 milioni evra, a na dostavuva~ite 250 mil-ioni evra.Tokmu vo periodot koga go po~na menaxerskiot ot-kup na Merkur, vo 2007 godina, Korde` ja dobi najpresti`nata nagrada vo Slovenija - menaxer na godinata.Dokolku mu se dokaàt de-lata za koi se tovari, moè da dobie kazna zatvor od osum godini. Soslu{uvaweto na Bine Korde` pred Anket-nata nacionalna komisija e zakaàno za 5 april godi-nava, koga se o~ekuva ne-goviot iskaz da ja razjasni povrzanosta me|u menaxerite, bankite i Vladata, triagol-nikot vo koj se dogovarani transakciite.

PO MERKUR, VO LIÊN BANKROT ODI I DIREKTOROT

VO SLOVENIJA NE PROPA\AAT SAMO KOMPANIITE

Otkako minatata godina e smenet od funkcijata pretsedatel na upravata na Merkur, Bine Korde` stana nevraboten. Toj veli deka smetkite mu se zamrznati, imotot }e mu bide odzemen, ve}e ne moè da najde rabota i sega go izdrùva soprugata

��

DOVERITELITE ]E STANAT AKCIONERINovoto rakovodstvo na Merkur smeta deka no-vite sopstvenici po dokapitalizacijata }e im-aat 60% udel vo kompanijata. Sopstvenicite na Merkur go potvrdija planot za dokapitalizacija na firmata preku konverzija na pobaruvawata na dostavuva~ite vo sopstveni~ki udel vo Merkur. Tie dobija eden mesec za da gi pretvorat pobaruva-wata vo sopstveni~ki udel. Za da uspee dokapitalizacijata potrebno e da se konvertiraat dolgovi od najmalku 85 milioni evra. No, programata za finansiska sanacija na Merkur s$ u{te zavisi od bankite, koi bi trebalo da mu odobrat reprogramirawe na krediti od 300 mil-ioni evra, za koi se izdadeni garancii. Upravata o~ekuva bankite da go odobrat planot za repro-gramirawe, taka {to Merkur do 2016 godina nema da ja otpla}a glavninata na kreditot, tuku samo kamatite, koi vo slednite dve godini ne bi smeele da bidat povisoki od 1,5%.


VRZ OSNOVA NA ODLUKATA ZA SVIKUVAWE NA GODI[NA SEDNICA NA SOBRANIETO NA NACIONALNA GRUPACIJA ZA OSIGURUVAWE AD OSIGURITELNA POLISA SKOPJE, DONESENA OD ODBOROT NA DIREKTORI NA DRU[TVOTO, ODBOROT NA DIREKTORI NA NACIONALNA GRUPACIJA ZA OSIGURUVAWE AD OSIGURITELNA POLISA - SKOPJE OBJAVUVA

JAVEN POVIKZA UÊSTVO NA GODI[NO SOBRANIE NA DRU[TVOTO

Godi{nata sednica na Sobranieto na Nacionalna grupaciija za osiguruvawe AD Osiguritelna polisa }e se odrì na den 06.04.2011 godina (~etvrtok) so po~etok vo 12 ~asot vo prostoriite na Bul.Partizanski odredi br.4 (klub na novinari) vo Skopje so sledniot

DNEVEN REDI PROCEDURALEN DEL

1. Otvarawe na Sobranieto2. Izbor na pretsedava~, zapisni~ar i zaveruva~i na zapisnik

II. RABOTEN DEL1. Razgleduvawe i odobruvawe na godi{nata smetka, finansiskite izve{tai i godi{niot izve{taj za rabota na Dru{tvoto vo 2010 godina;2. Razgleduvawe i usvojuvawe na Godi{en izve{taj na vnatre{en revizor za raboteweto na Dru{tvoto vo 2010g.3. Razgleduvawe i usvojuvawe na Godi{en izve{taj na dru{tvo za revizija za raboteweto na Dru{tvoto vo 2010g.4. Razgleduvawe i odobruvawe na Izve{tajot za raboteweto na Odborot na Direktori na Dru{tvoto za 2010g.5. Donesuvawe na odluka za raspredelba na dobivkata ostvarena vo 2010g.6. Donesuvawe na odluka za nazna~uvawe na ovlasten revizor za revizija na godi{nata smetka i na finansiskite izve{tai na Dru{tvoto za 2011godina.

Se povikuvaat akcionerite da go prijavat svoeto u~estvo na Sobranieto.Sekoj akcioner koj ima namera da u~estvuva na Sobranieto na Dru{tvoto e dolèn da go prijavi svoeto u~estvo na Sobranieto (prijava za u~estvo na Sobranieto) najdocna pred po~etokot na sednicata na zakaànoto Sobranie.Sekoj akcioner moè da ovlasti so polnomo{no svoj polnomo{nik koj }e odlu~uva samo za pra{awata koi se uredno staveni na Dneven red, soglasno Statutot na Dru{tvoto i Zakonot za trgovski dru{tva.Uvid vo materijalite od dnevniot red na Sobranieto moè da izvr{i sekoj akcioner najmalku 10 dena pred odrùvawe na Sobranieto sekoj raboten den vo prostoriite na Dru{tvoto.

AD OSIGURITELNA POLISA SKOPJE

Svet / Biznis / Politika16 KAPITAL / 02.03.2011 / SREDA

Po~na najgolemiot informati~ko-teh-nolo{ki izlo`ben saem, CeBIT, koj se odrùva od 1 do 5

mart vo germanskiot grad Ha-nover. Mototo godinava e "@i-vej i raboti pod oblacite", odnosno, vo fokusot e cloud computing, {to pretstavuva nova era vo rabotata so kompjuterite. Cloud computing e trend kade {to krajniot korisnik ne treba da se griì za hardverskite ili softverskite resursi koi gi poseduva, tuku site posloèni procesirawa i obrabotki se odvivaat preku internet-aplikacii.Godina{en partner na Ger-manija vo organizacijata na IT-izlo`bata e Turcija. Poradi toa, na saemot, kade {to izloùvaat okolu 4.200 kompanii od pove}e od 100 dràvi, turskiot premier Rexep Taip Erdogan pris-tigna so pretstavnici na 100 turski kompanii od ovaa industrija.Izlo`bata ja otvorija tok-mu Erdogan i germanskiot kancelar Angela Merkel, vo prisustvo na pove}e

od 300 .000 posetiteli . Spored Merkel, za Ger-manija e osobeno zna~aen razvojot i odr`livosta na visokotehnolo{kite resursi so cel rast na nacionalnata ekonomija. Taa istakna deka dràvata planira da go stimulira razvojot na ovie proizvodi vo idnina. Turskiot premier, pak, po-tencira{e deka negovata zemja e zainteresirana za privlekuvawe investicii od ovaa industrija.Organizatorite na saemot istaknaa deka posetitelite }e se zapoznaat so najno-vite trendovi vo IT-indus-trijata."CeBIT 2011 e srceto na

digitalniot svet i }e pokaè so koja brzina ot~ukuva pulsot na informati~ko-tehnolo{kata industrija", izjavi Ernst Raue, pretstavnik na kompanijata Doj~e mese,

koja e glaven organizator na saemot.V~era vo fokusot na digita-lizacijata bea novite proiz-vodi na Epl, Asus, Fuxicu Simens, Intel itn..

Mototo godinava e "@ivej i raboti pod oblacite", odnosno, vo fokusot e cloud computing, {to pretstavuva nova era vo rabotata so kompjuterite

��

PO^NA NAJPOZNATIOT IT-SAEM VO HANOVER

CLOUD COMPUTING, GLAVNA “FINTA” NA CEBIT

� DVA, TRI ZBORA“Se povlekuvam od site dol`nosti. Sekoga{ sum podgotven da se boram. No, moite sili imaat granica. Se izvinuvam zatoa {to vo mojata disertacija bea preze-mani delovi od tu|i trudovi bez korektno poso~uvawe na izvorite. Sepak, gi otfrlam obvinuvawata za plagijat.”

KARL-TEODOR CU GUTENBERGminister za odbrana na Germanija (vo ostavka)

“Ne treba da stravuvame od aktuelnite promeni vo arapskiot svet, iako na kratkoro~en plan se mo`ni negativni posledici. No, treba da se ispravime pred rizicite bez da ja zagubime na{ata zaedni~ka i dolgoro~na cel: demokrati~na, stabilna i prosperitetna severna Afrika.”

[TEFAN FILEevrokomesar za pro{iruvawe

“Svetot ne moè da ja tolerira upotreba na oru`jeto vo Libija protiv libiskiot narod koj bara pove}e demokratija i promena na reìmot. Potrebno e pa|awe na sega{niot libiski reìm za dobroto na zemjata. Moamer Gad-afi vedna{ treba da ja napu{ti vlasta.”

DEJVID KAMERONpremier na Velika Britanija

I MAKEDONSKI KOMPANII NA CEBITI makedonskite informati~ko-tehnolo{ki kompanii gi izloùvaat svoite modeli na saemot vo Hanover. Stopan-skata komora za informati~ki i komunikaciski tehnologii na Makedonija, MASIT, informira deka na makedon-skiot nacionalen {tand }e prisustvuvaat Neokom, Sivus, Arthaus, Akseltra, Brensis, Ein-sof, Peksim i Infinit solu{ns. Spored MASIT, celta na u~estvoto na CeBIT e promocija na makedonskite kompanii vo Zapadna Evropa, zgolemuvawe na izvozot i etablirawe na Makedonija kako informati~ko-tehnolo{ki brend. “Vo pozadinata na ovie celi e i privlekuvaweto stranski investicii vo Makedonija”, istaknuvaat od MASIT.

BORO MIRÊSKI

K O M E R C I J A L E N O G L A S K O M E R C I J A L E N O G L A S

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili

[email protected]

Svet / Biznis / Politika 17KAPITAL / 02.03.2011 / SREDA


�SVET 0-24 �

...VO AKCIJABugarskata policija otkri dve laboratorii za droga

Bugarskata policija vo gradot Sliven, na jugot od zemjata, otkri dve laboratorii za proizvodstvo na sinteti~ki drogi

i zapleni pogolemo koli~estvo metamfetamin i marihuana.

...SLOBODA BEZ ALI!Vo Jemen s$ u{te protesti

I v~era na ulicite vo Sana, glavniot grad na Jemen, se odràa antivladini protesti. Demonstrantite povtorno baraa pretsedatelot Ali Abdula Saleh da odnese ostavka {to pobrzo i da gi “oslobodi”.

...PREVENTIVNOKina se mobilizira protiv pogolemi protesti

Kineskata vlast oformi specijalni policiski timovi kako preventivna merka protiv onlajn-najavite od aktivistite koi

povikuvaat na “Jasmin- revolucija” vtora nedela po red.

Berk{ir H e t a v e j (Berkshire Hathaway), investiciskata kom-panija na svetski na-jpoznatiot investitor

i milijarder Voren Bafet, ja zavr{i 2010 godina so zarabotka od 13 milijardi dolari, {to e mnogu pove}e od osum milijardi dolari dobiv-ka vo 2009 godina. Berk{ir na krajot od minatata godina raspolaga{e so gotovina od

duri 38 milijardi dolari, za razlika od 2009 godina, koga ima{e 30,9 milijardi. Prorokot od Omaha, kako {to negovite verni sledbenici go narekuvaat Voren Bafet, veli deka konglomeratot Berk{ir Hetavej godinava }e gi zgole-mi kapitalnite rashodi na rekordni osum milijardi dolari, za razlika od {est milijardi vo 2010 godina. Toj planira najgolem del od parite da potro{i vo SAD. Vo godi{niot izve{taj Voren Bafet najavuva deka e podgot-

ven vo idnina da prezeme “golemi akvizicii” sli~ni na poslednata, napravena na krajot od 2009 godina so kupuvaweto na èleznicata Barlington Nortern Santa Fe (Burlington Northern Santa Fe) za 27 milijardi dolari. Ovaa investicija, koja be{e svetla to~ka za Berk{ir i vo 2010 godina, spored Bafet }e ja zgolemi normalnata zarabotuva~ka mo} na kon-glomeratot za 30% do 40%. So toa Berk{ir ja prodolùva svojata tranzicija od inves-

ticiski fond so visok rast vo industrisko portfolio so umeren rast. “Na{iot slonovski pi{tol povtorno se napolni, a mojot pokazalec e nervozen”, veli metafori~no Bafet. Vo pismoto adresirano do akcionerite po povod ob-javuvaweto na godi{niot izve{taj toj ja razubavuva slikata na SAD so najavata deka ovaa godina planira da investira na amerikansko tlo, soop{tuvaj}i deka “vreme e da se odi na safari” i deka

“najdobrite denovi {totuku sleduvaat.” Toj tvrdi deka i bez ogled na raste~koto vli-janie i va`nosta za ostatokot od svetot, “parite sekoga{ }e ja sledat mo`nosta, a nea ja ima vo izobilie vo Amerika”. Bafet gi povika akcionerite i investitorite da gi ignoriraat politi~arite i ekspertite koi postojano velat deka situacijata so koja se soo~uva SAD e premnogu stra{na. Fokusiraweto na in-vesticiite na amerikansko tlo doa|a otkako Bafet be{e na

“{oping” vo Evropa vo 2008 godina, no se vrati nazad prili~no so prazni race, velej}i deka negovata repu-tacija e podokaàna doma, otkolku vo stranstvo.

PORAKA OD INVESTICISKIOT GURU: VREME E ZA SAFARI

Voren Bafet gi povika akcionerite i investitorite da gi ignoriraat politi~arite i ek-spertite koi postojano velat deka situacijata so koja se soo~uvat SAD e premnogu stra{na

��

BAFET NA BERZITE VO 2010 ZABOTI 13 MILIJARDI DOLARI



Feqton18 KAPITAL / 02.03.2011 / SREDA

PETAR [email protected]

PRIKAZNI OD WALL STREET

[vajcarskata Singenta e edna od omilenite kompanii na biznis-novinarite poradi nejz-inata impresivna i nade`na prikazna za rastot, a se

razbira, i kaj brokerite poradi akciite koi sekoja godina rastat. Analiti~arite od Volstrit veruvaat deka tie u{te }e se ka~uvaat, verojatno do 75 dolari i pove}e, vo tekot na narednite 12 meseci. Kompani-jata ja sledat vkupno 11 analiti~ari, od koi {estmina delat soveti za kupuvawe, a ostanatite velat da se ~uva ako ve}e ja imate vo svoeto portfolio. Sepak, nikoj ne

sovetuva prodavawe na akciite.Ne mnogu kompanii moàt da postignat ta-kov fantasti~en uspeh – osobeno na poleto na zemjodelstvoto. O~ekuvawata se u{te pooptimisti~ni kako {to cenite na ìtoto i hranata prodolùvaat da eskaliraat na svetskite berzi. So operacii vo pove}e od 90 zemji, Singenta e vode~ki proizveduva~ na proizvodi za za{tita na kulturite - herbicidi, insekticidi, fungicidi - koi se koristat za mno{tvo razli~ni kulturi kako ovo{jeto, zelen~ukot i cve}iwata.Kompanijata, isto taka, na golemo inve-stira vo istraùvawe i razvoj za da dojde

“ZEMJODELSKA” KOMPA

Kerkor Kerkorian e ìva istorija. So negovite 93 godini toj e moèbi edinstveniot ~ovek {to najdobro ja znae istorijata na Las Vegas. Tamu toj go izgradi svoeto bogatstvo i biznis-kariera, ne{to na koe te{ko bi poveruvale tie {to go znaele kako bokser vo lesna kategorija

Koga po~nuvate od nula i va{iot ivot po~nuva rano”, iz-javi milijarderot Kirk Kerkorian za

revijata “Las Vegas urnal” vo edno od negovite retki intervjua.“Vo mojot slu~aj imav samo 9 godini koga po~nav da nosam prihod vo semejstvoto. Dobivate pottik koj e malku razli~en, moèbi mo{ne pogolem od nekoj {to dobil nasledstvo”, veli Kerkorian, za kogo “Forbs” vo 2008 godina pi{uva{e deka ima 16 milijardi dolari vo xebot. Sepak, ekonomskata kriza lo{o vlijae{e na negovata “teìna”, pa spored minatogodi{nite presmetki magazinot objavi deka mu ostanale samo 3,1 milijarda dolari. Da se bogati povtor-no moèbi i }e nema vreme. A i da po~ne da ja raskaùva svojata prikazna, veruvajte, sogovornikot }e nema vreme da ja doslu{a.

BOKSEROT [TO SE IZBORI ZA AVION

Kerkor Kerkorian e ìva istorija. So negovite 93 godini toj e moèbi edinst-veniot ~ovek {to najdobro ja znae istorijata na Las Vegas. Roden e vo 1917 godina vo semejstvoto na ermenski emigranti koi se naselile vo dolinata San @akvin, kaliforniskiot region na farmite. Najmal od site ~etiri deca, doma zboruval ermenski, a angliskiot go u~el na ulica i za vreme na negovoto nepotpolno obra-zovanie. Aron Kerkorian, tatkoto na Kirk, re~isi nepismen, bil odgleduva~ na lubenici i proizveduval suvo grozje, a imal i mnogu povisoki celi. Kupil nekolku farmi i na-trupal imot od 1.000 hektari. No, seto toa go zagubil za vreme na recesijata vo 1921 godina, koga bankite prisil-no si ja naplatile negovata hipoteka. Tolku od ameri-kanskiot son na Ermencite. Semejstvoto nekolkupati vle-glo vo finansiski te{kotii i bilo prisileno

da se preseli 20 pati. Za seto toa vreme vo doma{nata ekonomija pomagal i maliot Kerkorian, koj rabotel kako raznesuva~ na vesnici i diler na lubenici za eden od gradskite pazari. Toj pove}evreme pominuval nadvor od u~ili{te otkolku vo nego, ~esto zapa|aj}i vo mali nez-godi kako ~len na uli~nata banda od sosedstvoto. Po-radi toa go ispratile vo disciplinsko u~ili{te. Koga napolnil 16 godini, kone~no zavr{il i osmo oddelenie i najodlu~no go napu{til obra-zovniot proces, bez misla da se vrati nazad. Po izvesno vreme, isprobu-vaj}i gi lekciite {to gi nau~il od uli~nite tepa~ki, Kerkorian po~nal da tre-nira boks so negoviot brat Ni{on. Na 20-godi{na voz-rast ja osvoil i svojata prva pobeda vo ringot, {to bilo odlu~uva~ki da konkurira na Pacifi~kiot amaterski {am-pionat za lesna kategorija, kade {to po 33 pobedi i 4 zagubi go dobil i prekarot “Razbiva~ka desnica”. No, nabrzo Kerkorian prona{ol

nova zanimacija vo koja uìval pove}e od boksu-vaweto, otkako prijatelot so koj rabotel na instalirawe kamini go odvel na “vo`wa” so negoviot ednomotoren avion. Fasciniran, no bez pari za ova skapo hobi, toj se pojavil na ran~ot na slavnata ena-pilot Florens “Pan~o” Barns i predloìl da gi raboti te{kite am-barski raboti, vklu~itelno molzeweto kravi i |ubreweto na po~vata, a seto toa da mu se isplati vo lekcii po letawe. Avijati~arkata se soglasila, a instruktorot po letawe koj rabotel na ran~ot mu pomognal da dobie pismo vo koe, nezakonski, se tvrdelo deka toj go zavr{il srednoto u~ili{te vo Los Anxeles.Ova go kvalifikuvalo Ker-korian da vleze vo armi-jata. Vremeto na Vtorata svetska vojna go pominal na poprofitabilna, no ne i pomalku rizi~na pozicija, kako civilen rabotnik vo Britanskite vozdu{ni sili, prenesuvaj}i gi bombarderite “moskito” od Kanada, kade

{to se proizveduvale, do [kotska. Deka rabotata bila rizi~na dokaùva faktot deka avionite mnogu lesno se destabilizirale od mra-zot na krilata za vreme na preletuvaweto na severnite oblasti, pa ~esto gi ostavale nivnite piloti na Severniot Atlantik. Kerkorian edna{ ostanal bez gorivo tokmu vo momentot koga oblacite se ras~istile i pred o~ite mu se pokaàla pistata vo [kotska. Se razbira, uspe{no sletal lizgaj}i se. Vaka-taka, Kirk dostavil vkupno 33 bombarderi za vozdu{nite sili i natrupal najgolem del od negoviot toga{en kapital, zemaj}i po 1.000 dolari za let.

VIVA LAL VEGAS!Nazad vo Los Anxeles leto-to 1945 godina, Kerkorian kupil ednomotoren avion od kompanijata Cesna za 5.000 dolari, so plan da dava ~as-ovi po letawe i povremeno da operira so nekoj ~arter-servis. Sepak, na biznisot so ~arteri nabrzo mu do{ol krajot otkako negovoto vni-manie nagolemo go okupiral

prosperitetot na ponudata za letovi me|u Los Anxeles i toga{ brzoraste~kiot Las Vegas. Kerkorian s$ pove}e i pove}e po~nal da pos-vetuva vreme na “kockarskiot kapital”, ~esto “kisnej}i” na kazino-masite i steknuvaj}ireputaci ja na spokoen igra~, duri i vo slu~aj da zagubel iljadnici dolari. Po kratko vreme toj ja kupil Los anxeles er servis (Los Angeles Air Service), mala vozduhoplovna ~arter-kom-panija i ja preimenuval vo Transinterne{nal erlajns (Trans International Airlines) (TIA) vo 1947 godina. Vo kupuvaweto i prodavaweto na iskoristeni avioni toj ~esto izleguval so zdrav profit, pa od eden aspekt Kerkorian e prviot pretpri-ema~ koj ponudil avionski ~arter-uslugi. Oènet kratko pred toa, Kerkorian vo Las Vegas ja sretnal i vtorata negova èna, tan~erkata @an Mari Hardi. Bra~niot par dobil dve }erki, Trejsi i Linda, ~ii imiwa go in-spiriraa Kerkorian za ime na negoviot holding Trejs-

S$ u{te nedovolno zabeleàna od amerikan-skite investitori, {vajcarskata Singenta (Synge-nta) procveta i prerasna vo edna od vode~kite svetski kompanii od sferata na agrobiznisot, so golem udel od 19% vo globalniot pazar so pesti-cidi i so 11% od svetskata produkcija na semiwa

��

SÉ [TO FATI STAR-IOT LISEC POZLATI

NAJPOZNATITE SVETSKI MILI-JARDERI KOI PO^NALE OD NULA:

1414KIRK KERKORIAN

� “Celite na Singenta ja reflektiraat samodoverbata “Celite na Singenta ja reflektiraat samodoverbata na kompanijata i sposobnosta da sprovedeme progresivna na kompanijata i sposobnosta da sprovedeme progresivna dividendna politika od povisoka osnova”, dividendna politika od povisoka osnova”, veli generalniot direktor, Majk Mek. veli generalniot direktor, Majk Mek.

Kerkor Kerkorian e ìva istorija So negovite 93 go

Feqton 19KAPITAL / 02.03.2011 / SREDA

inda korporej{n. Vo 1962 godina Kerkorian gi napravi svoite prvi mil-ion dolari so prodavaweto na negovata vozduhoplovna kompanija na denes ve}e istoriskiot proizvoditel na avtomobili Studbejker (Studebaker) (kompanijata prestanala so funkcija vo 1967 godina). Pogolem del od tie pari toj investiral vo posed od 80 hektari blizu raste~kiot Las Vegas Strip, denes bulevarot dolg 7 ki-lometri po koj se nao|aat najgolemite hoteli i kazina. Sepak, za ~udo, tie {to mis-lea deka toj se prefrli na biznisot so nedvi`nosti se izlaàa. Po tri godini toj pak si ja kupil aviokom-panijata i nejzinite akcii gi dal na proda`ba preku nekoj wujor{ki broker so ermensko poteklo. Ovie dve odluki zaedno od pretpriema~ Ker-korian go napravija tajkun. No, kako se slu~i toa?Otkako napravi i druga zdelka so koja go spoi svojot imot so “kockarskiot” bule-var, na Kerkorian kiraxii mu stanaa sopstvenicite na toa {to podocna stana Pal-atata na Cezar, eden od na-jluksuznite i najspecifi~nite hoteli vo Las Vegas, pri {to sobra 4 milioni dolari od kirijata, pred zemji{teto da go prodade za 5 milioni dolari. Od druga strana, koga akciite na aviokompanijata se poka~ija od 9,75 na 32 dolari po akcija, vo 1968 godina Kerkorian ja prodade na Transamerika korporej{n. Toj poteg mu donese 85 mil-ioni dolari vo akciite na golemata korporacija. No, Kerkorian ne zastana

tuka. Toj u{te edna{ go “zasadi” svojot profit vo novi potfati. Otvoraj}i go najgolemiot hotel na vremeto, Interne{nal ho-tel vo 1969 godina, Ker-korian stana i pioner vo idejata za Las Vegas kako familijarna destinacija za odmor, nasproti imixot na “nezakonsko sobirali{te”. Hotelot imal zona za detski aktivnosti i nudel famili-jarni turi do najbliskite atrakcii, kako, na primer, ve{ta~koto ezero vo blizina na gradot (Lake Mead). Inaku, ovoj hotel Kerkorian go zdobil otkako ponudil del od svoite akcii na parentalnata kompanija na hotelot, Interne{nal lejùr. A vo toa vreme se slu~i i edna mala presvrtnica. Koga Kerkorian bil prinuden da prodade del od svoite akcii so cel da gi plati te{kite evropski kockarski dolgovi, toj napolno se otkaàl od kockaweto. Vo 1970 godina go prodade Interne{nal, kako i hotelot Flamingo, koj, inaku, prerasna vo neoficijalen teren za tren-ing na novite vraboteni vo elegantniot Interne{nal, koj i denes e del od hotelskiot sinxir Hilton.

KOGA @IVOTOT STANUVA FILM

Po toj period Kerkorian ja po~na “epi~nata Holivud-Volstrit romansa”, kako {to magazinot Money ja nare~e vrskata {to se slu~i me|u nego i filmskoto studio MGM. Pozajmuvaj}i 42 mil-ioni dolari od evropskite banki, toj vo 1969 godina od race mu ja zede sopstvenosta na najgolemiot akcioner vo filmskata kompanija, so dol-govi od 650 milioni dolari. Od aspekt na umetnosta, za negovo vreme, studioto MGM ne prosperira{e kojznae {to, no od prizmata na parite, neosporno se pokaà finansiskoto majstorstvo na Kerkorian. Ne{to podocna toj go kupi studioto Junajted artists (United Artists) za 380 milioni dolari i go formira{e konglomeratot MGM/UA, koj vo 1985 godina mu go prodade na kabelskiot magnat Ted Tarner za 1,5 milijardi dolari. Kon krajot na decenijata Tarner vleze vo finansiski problemi, pa Kerkorian “izleze vo presret” i povtorno si ja vrati kompanijata za 780 milioni dolari, za potoa,

vo 1990 godina, povtorno da ja prodade na kontrover-zniot Italijanec Xankarlo Pareti za 1,3 milijardi dolari. No, finansiskata ekspertiza ne zavr{i tuka. Poradi istragata na ev-ropskata finansiska vlast, Pareti be{e prinuden da go povle~e dogovorot, pa kone~no vo 2004 godina Kerkorian “iske{ira” 2,9 milijardi dolari, otkako konglomeratot go prodade na japonskiot gigant Soni. Za vreme na poslednite denovi od negovata invol-viranost vo filmskoto stu-dio Kerkorian na golemo se vturna vo vodite na pogolema industrija, ovojpat avtomobilskata. Vo 1990 go-dina po~na da kupuva akcii vo korporacijata Krajsler, pravej}i niza manevri da go zgolemi svoeto u~estvo vo kompanijata. Prvo, zaedno so toga{niot pretsedatel na av-tomobilskiot gigant saka{e neprijatelski da ja prezeme kompanijata, ne uspea vo toa, potoa se sude{e so Dajm-ler Benz vo 98-ta, tu`bata propadna, pa najposle vo 2005 godina zdobi 9,9% od akciite vo Xeneral motors i stana ~len na bordot na kompanijata. Sepak, i noviot menaxment koj dojde vo 2006 godina gi sopre ne-govite planovi tamu, pa na kraj negovata korporacija Trasinda vo noemvri istata godina prodade pogolem del od akciite.Inspirativen za postarite gra|ani, vo avtomobilskite zdelki Kerkorian vleze vo svoite 80-ti godini. Kako {to se zboruva, xogiral sekoe utro, a negovite pri-jateli velat deka vo tenisot stanuval s$ podobar. No, iako umeren vo navikite, toj ne àli 150 dolari za frizer za negovata s$ u{te nepobelena kosa, koja e dokaz deka ovoj milijarder koj po~na od nula ne im se predava na negovite konkurenti koi moàt da mu bidat vnuci.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za Xon Pol Dexorija, nekoga{niot bezdomnik ~ie li~no bogatstvo denes izne-suva 4,2 milijardi dolari.

ANIJA STANUVA FAVORIT NA ANALITIÂRITE

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, od dene{niot broj po~nuvame so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete ne-verojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kari-era ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “teàt” i po nekolku desetici milijardi dolari.

do genetski modificirani semiwa. Na 11-ti minatiov mesec amerikanskoto Min-isterstvo za agronomija odobri eden od nejzinite proizvodi, genetski modificira-nata p~enka, koja e nameneta za proizvod-stvo na etanol. Upotrebata na ovaa “in-dustriska” p~enka ja zgolemuva produkcija-ta i ja reducira potro{uva~kata na voda, energija i hemikalii koi prethodno se koristea. Singenta prezede i ~ekori kon osiguruvawe deka ovaa specijalna p~enka nema da dojde do pazarot na hrana. Vakvite specijalizirani zemjodelski proizvodi go reflektiraat inovativniot duh na Singenta. “Kako klu~en provajder na hemikalii za kulturi i semiwa, mis-lam deka Singenta }e profitira kako {to opa|a obrabotlivoto zemji{te po lice i rastat nivoata na tro{oci, {to }e dovede do zgolemuvawe na pobaruva~kata za zem-jodelski resursi so dolgoro~na perspek-tiva”, veli Xefri Staford, analiti~ar vo istraùva~kata kompanija za investicii Morningstar vo izve{taj za kompani-

jata. Vo kratok rok, dodava toj, “visokite ceni na ìtoto i odli~nata farmerska ekonomija }e vodat do solidni rezultati”. Navistina, so svojot spisok na inovacii Singenta ja zacvrsti svojata “vrvna pozicija vo proizvodstvoto na hemika-lii za za{tita na kulturite”, opservira Staford. Del od neobi~nite napori vo Singenta e neodamne{nata promena na nejzinata strategija, koja celosno se integrira{e vo kompaniskite operacii. Na Singenta toa & ovozmoùva da im ponudi na farmerite edinstven paket i ekspertski soveti, zaedno so semiwata i so hemikaliite za specifi~nite potrebi, prilagodeni na nivnite lokalni uslovi. Kombiniraniot pristap ne samo {to gi reducira tro{ocite za farmerite, tuku isto taka rezultira so pogolema efikas-nost i produktivnost, objasnuva opera-tivniot direktor na Singenta, Xon Atkin. Edinstveniot paket go za{teduva vremeto na farmerite bidej}i samo eden reprezen-tativec od Singenta nudi dva proizvodi,

kombinirano so ekspertizata koja se dava vo edna sredba, dodava toj. Vo isto vreme, ovaa integracija na kompanijata & za{teduva 600 milioni dolari godi{no. Strategijata ve}e operira vo nekoi zemji, kako, na primer, vo Brazil, vtoriot, po amerikanskiot, najvaèn pazar za Singenta. Atkin tvrdi deka nekoi bra-zilski farmeri se vo sostojba da gi zgolemat nivnite prinosi od soja za 50% pove}e od nivnata prose~na produkcija. Vakvite rezultati ja ubedija kompanijata da primeni vakva “integriran paket” strategija i vo svetski ramki. Spored generalniot izvr{en direktor, Majkl Mek, Singenta e odlu~ena da prodolì so rekordi i ponatamu vo 2011 godina, preku targetirawe na dohodnite mar-gini (pred danocite i amortizacijata) me|u 22% i 24%, priliv koj }e ovozmoì povrat na investiciite za pove}e od 12%, a i ponatamo{en porast na udelot na pazarot. Vo neodamne{nite razgov-ori so analiti~arite Mek rekol deka

tie celi ja reflektiraat samodoverbata na kompanijata vo postojaniot rast na nejzinite biznisi, kako i sposobnosta da sprovedat “progresivna dividendna poli-tika” od povisoka osnova. So nejzinata stabilna finansiska sostojba i silniot bilans, slobodniot priliv na kompani-jata se zgolemi do 1,2 milijardi dolari. “Slobodniot priliv }e ostane golem poradi silniot rast na pobaruva~kata od pazarite vo razvoj”, zabeleùva Ankit Xejn, analiti~ar vo Standard i Purs (Standard&Poor’s), koj procenuva kupuvawe akcii vo Singenta. “Mislam deka nepreki-natata pobaruva~ka za ìto }e opstoi so rast potkrepen od mno{tvo faktori”, dodava Xejn. Tie vklu~uvaat postojan rast na globalnata populacija, pro{iruvawe na urbanizacijata koja }e gi reducira mo`nostite za obrabotlivo zemji{te, kako i raste~kata pobaruva~ka za hrana za ìvotni nasproti zgolemenata pobaruva~ka za meso i mesni proizvodi, veli toj.

EKSTREMNIOT “PARAJLIJA”Postoi eden interesen podatok povrzan so sopstveni{tvoto na filmskoto studio.

Legendarno be{e toa {to Kerkorian ne saka{e besplatni karti za promociite na filmovite {to gi snima{e negovoto studio, tuku vo red so drugite posetiteli i toj dava{e pari za pretstavite. Negovata ekstremnost se pokaà i podocna, koga toj kupi dvorec vo Beverli Hils vo koj ìvee{e sam i toa vo negoviot mal del namenet za gosti. Iako ova mu donese asketska reputacija, toj, sepak, ~esto moèl da se zabeleì vo restoranite i barovite na Las Vegas kako se ma~i da ja plati smetkata, vadej}i pari od kup~eto 10 iljadi dolari, preferiraj}i gotovina nasproti kreditni karti~ki. Otkako se razvel od vtorata èna se sre}aval so nekolku ak-terki, a na kraj, vo 1990 godina, se oèni so teniserkata Liza Bonder, so koja ìveel zaedno nekolku godini prethodno. I toj brak zavr{i vo 2002 godina, ovojpat poskapo, bidej}i Bonder go “ogreba” so 320 iljadi dolari za alimentacija. Vo us-lovi koga ne bil bra~no obvrzan, Kerkorian se pokaàl i kako mo{ne dare`liv milijarder, davaj}i vkupno edna pettina od svoite pari za dobrotvorni akcii prete`no vo Amerika.

Vo 1962 godina Kerkorian gi napravil svoite prvi milion dolari so prodavaweto na negovata aviokom-panija. Pogolem del od tie pari gi investiral vo golem imot blizu raste~kiot Las Vegas Strip, denes 7 kilometri dolgiot bulevar po koj se nao|aat na-jgolemite hoteli i kazina. Ovie dve odluki zaedno od pretpriema~ Kerkorian go napravija tajkun

� Edna od gordostite na Kerkorian - kazinoto Edna od gordostite na Kerkorian - kazinoto MGM GrandMGM Grand

� Mlad i nadeèn pretpri-Mlad i nadeèn pretpri-ema~ - Kerkorian ema~ - Kerkorian vo 1963 godinavo 1963 godina

K O M E R C I J A L E N O G L A SK O M E R C I J A L E N O G L A S

TOP 100

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA:TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKIILI ISPRATETE E-MAIL NA: [email protected] KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

VO MART ÎTAJTE VOSPECIJALNI PRILOZI

BANKI OSIGURUVAWE I LIZING GRADE@NI[TVO

arieriWWW.KAPTAL.COM.MK

TEMA NA BROJ

� STRANA 26

KOLUMNI

KK11... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

KAPITAL / SREDA / 02. MART. 2011

I

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnoteà megu karierata i ìvotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne moè da go kopira!

MISLA NA NEDELATA

� STRANA 24

� STRANA 25

PRODOL@UVA NA STR.22

� STRANA 24

� STRANA 25

SMIQKA [O[KOSKA


HR PRAKTIKI

� STRANA 24

DOZNAJTE GO MISLEWETO NA VRABOTENITE!


PONEKOGA[ KOGA INO-

VIRATE PRAVITE I GRE[KI. NAJDOBRO E DA GI PRIZNAETE I DA PRODOL@ITE DA GI PODOBRUVATE VA[ITE OSTANATI INOVACII.”

STIV XOBSKOOSNOVA^ NA APPLE

Inovaciite, kreativnosta i pretpriemni{tvoto se glavnite faktori koi ja dviàt sekoja ekonomija. Brojni profesori i teoreti~ari napi{ale ton knigi i statii vo koi objasnuvaat i dokaùvaat deka ino-vativniot duh vo kombinacija so pretpriemni~kiot motiv i elba za uspeh davaat najpozitivni efekti. Dokolku pretpriema~ot e dovolno strasten i re{en da ja preto~i biznis-idejata vo realnost, toga{ istata }e si go najde patot do potrebnite sredstva. Spored ekspertite, pogolem neprijatel na ostvaru-vaweto idei e nemaweto strast i odlu~nost istite da se realiziraat, a nekoga{ duri se smeta deka prelesniot pristap do sredstvata moè da {teti i da ja pasivizira kreativnata misla. Denes, otkako delumno ja nadminavme globalnata ekonomska kriza, predizvik na pove}eto dr`vi e da kreiraat politika i atmosfera na budewe na kreativnoto i na novite idei od strana na pretpriema~ite, kako i na strasta tie da se neguvaat. Vo ovoj pogled, dràvata ima uloga na regulator i promotor, a inovaciite i progresot bez isklu~ok doa|aat od poedinci, kreativci i kompanii.Makedonija doprva gi u~i osnovnite lekcii po pretpriemni{tvo. S$ u{te najgolemiot del od mla-dite lu|e so univerzitetska diploma ne razmisluvaat da po~nat sopstven binis, zatoa {to preferiraat da rabotat “vo dràvno”. Za sre}a, postojat i isklu~oci - mladi pretpriema~i koi, trgnuvaj}i so ideja i volja za napredok, preze-maat rizik i po~nuvaat sopstven biznis. PSM Fondacijata (Pretpriemni~ki servis za mladi), vo svojot YES Inkubator, e edna od retkite institucii koja gi poddrùva mladite pretpriema~ki idei. Vo momentov im pomaga na 37 kompanii, od koi 18 se smesteni vo Inkubatorot, dodeka ostanatite se virtuelni stanari. Obezbeduvaj}i im dobri i evtini uslovi za rabota, kako i prostorii za start ap biznisot, Inkubatorot na PSM Fondacija moè da se pofali so 85% uspe{nost na kompaniite {to pominale niz nego. Od momentalnite kompanii do 80% & pripa|aat na IKT-industrijata, bidej}i e najbrzoraste~ka industrija, so najgolemi izgledi za napredok. Za da pokaème deka vo Makedonija ima i do-bri biznis-prikazni po~nati od nula, “Kapital” razgovara{e so trite najuspe{ni kompanii koi pominaa dve godini niz procesot na inkubacija vo PSM Fondacija. Trite kompanii, Innovation, Global Net i Link Solutions, pripa|aat na IKT-industrijata i poleka, no, sigurno go zape~atuvaat nivnoto mesto na pazarot, a nivniot posledovatelen rast od 20% do 35% na godi{no nivo, pretstavuva dovolen dokaz za toa. Vo prodolènie sleduvaat nivnite prikazni...

doa|aat od pMakedonija Makedonija doprva gi u~i osnovnite lekcii po pretpriemni{dite lu|e so ur r

da po~nat sou u

da rabotat “da rabotat “vo dràvno”. Za sre}a, pos

r

koi, trgnuvaj}r

koi, trgnuvaj}i so ideja i volja za napredok, preze-maat rizik i

r u jmaat rizik i po~nuvaat sopstven biznis. PSM Fondaci

r

vo svojot YES koja gi podd

jkoja gi poddrùva mladite pretpriema~ki idei. Vo momentov

j

18 se smestese virtuelnievtini uslovi

r u

ap biznisot, u

ap biznisot, Inkubatorot na PSM Fondacija moè da se pofalida se pofali so 85% uspe{nost na kompaniite {to pominale ni

f

80% & pripanajbrzoraste

rnajbrzoraste~ka industrija, so najgolemi izgledi za napredok.

j r rza napredok. Za da poka`

rZa da pokaème deka vo Makedonija ima i do-bri biznis-pbri biznis-prikazni po~nati od nula, “Kapital” razgovara{er

pominaa dve r r

PSM FondacNet i t Link SoLink Solutions,i poleka, no, na pazarot, 20% do 35% ndokaz za toadokaz za toa.

Zadovolstvoto e ogromno koga }e uspee{ od nula!

USPE[NI PRETPRIEMA KI PRIKAZNI

EKONOMSKATA KRIZA NASTANA OD PREGOLEMA AL^NOST. VREME E ZA PROMENA!

MAJK XORX

TESKO NE E RABOT-ODAVEC KOJ NUDI EDNA RABOTA ZA CELIOT @IVOT!

ISTRO[ENOST, ISCRPE-NOST, PREGORENOST... KAKO PONATAMU?

ISKRA TRAJKOSKA

85%od kompaniite koi pominale vo

YES Inkubatorot se uspe{ni

80%od kompaniite vo YES Inkubatorot

se od IKT-industrijata

So cel da poka eme deka za dobrite biznis-idei vredi da se rizikuva, “Kapital” razgovara{e so trite najuspe{ni kompanii koi otkako pominaa dve godini niz procesot na inkubacija vo YES Inkubatorot, sega uspe{no se probivaat na IT-pazarot. Osnova~ite na Innovation, Global Net i Link Solutions imaat ne{to zaedni~ko: satisfikacijata deka nikomu ne mu go dolàt svojot uspeh!


22 KARIERI SREDA / 02/03/2011 / KAPITAL

MOJA KARIERA

TEMA NA BROJ: ZADOVOLSTVOTO E OGROMNO KOGA ]E USPEE[ OD NULA!

PET NE[TA PORADI KOI ]E VE IZBEGNUVAAT NA RABOTA

Bez ogled na kvalitetot na raboteweto i na pozicijata vo kompanijata, postojat vrabo-teni koi ni se dragi, so koi sakame po rabotnoto vreme da

odime na kafe ili na natprevar. A postojat i onie, drugite... Eve nekolku ednostavni soveti so koi moè da se popravi atmosferata vo kancelari-jata...êstopati za iritira~kite ili nega-tivnite reakcii na poedincite vo rabotnata okolina e vinoven stresot, nesigurnosta, premnogu izrazenata konkurentnost. Ponekoga{, ednostavno, karakterno ne si odgovarate edni so drugi. Sepak, postojat nekolku lo{i naviki koi sekoj od nas moè (da se

obide) da gi otstrani – so toa vero-jatno i odnosite vo kompanijata }e se podobrat.

“NI[TO NE STIGNUVAM DA ZAVR[AM”

Prisutni se vo sekoja kompanija. Brzaat, tr~aat, histeriziraat. Pokraj niv, imate ~uvstvo deka ni “Edvard so race Noìci” ne {i{a dovolno brzo. Nikoj ne gi saka vo svojot tim zatoa {to sozdavaat panika i naj~esto se izrazeno neproduktivni. Narodnata pogovorka veli: "Za sekogo negovata maka e najte{ka", pa, vo soglasnost so taa mudrost, pred da po~nete so “dramatizirawe”, poglednete okolu sebe – postoi golema verojatnost deka i ostanatite rabotat naporno.

EMA KI PRIKAZNI

Golema e verojatnosta edna biznis-ideja da uspee koga trojca univerzitetski profesori }e se zdruàt za da ofor-mat kompanija. Po~nuvaj}i isklu~ivo

so sopstveni sredstva i tekovni proekti, d-r Goce Armenski, d-r Qup~o Antovski i d-r Marjan Gu{ev vo 2006 godina ja oformuvaat kompanijata Innovation, koja denes ima 12 vraboteni. Ovaa kompanija e regionalen lider za implementacija na softver za upravuvawe so izborni procesi so referenci vo Makedonija, Kosovo i Bosna i Hercegovina. So nekolkugodi{no iskustvo i ve}e steknato ime na pazarot, Innovation sozdade softver koj pridonesuva da se zabrza izborniot proces, istovremeno zgolemuvaj}i ja transparentnosta i objek-tivnosta vo obrabotkata i prikaùvaweto na rezultatite. Koristej}i inteligenten sistem, softverot go sledi celiot izboren

proces, od podnesuvawe na kandidaturite s$ do komunikcijata me|u razli~nite entiteti vklu~eni vo nego. Softverot gi prezentira rezultatite vo realno vreme, sposoben e da zabeleì obid za mamewe, a moè i da predvidi kako }e se odviva izborniot trend pri dobar izbor na podatoci za analiza. Vo odnos na predviduvaweto na izbornite rezultati, d-r Antovski veli deka “moèbi za na{i uslovi toa zvu~i inovativno, no vo svetot toa se poznati statisti~ki metodi vo upotreba”. Kompanijata ima i drugi proizvodi, kako {to se softver za upravuvawe so dokumenti, softver za upravuvawe so rabotni procesi, softver za elektronsko testirawe i elek-tronski anketi i softver za upravuvawe so klienti koi ve}e gi koristat bankite, univerzitetite i dràvnite institucii vo zemjava i stranstvo.

“Sledej}i go trendot, site proizvodi pona-tamu }e gi razvivame vo nasoka na softver kako servis vo obla~e, odnosno, “plati po servis” vid na usluga”, naglasuva d-r Antovski. “Celta ni e da prodolìme so ova tempo na rast”, veli d-r Armenski. “Koga po~nuvavme Makedonija be{e na mnogu nisko nivo vo odnos na koristeweto aplikativni softverski re{enija, pa zatoa nie toga{ sozdavavme softver za stranstvo. So zgole-menata upotreba na IKT vo Makedonija, istite softverski re{enija gi implemen-tirame i na makedonskiot pazar”.Prestojot vo YES Inkubatorot mnogu im pomognal za da go razvijat svojot biznis. I samite priznavaat deka inènerite retko imaat ~uvstvo {to e vistinski biznis bidej-}i im nedostigaat nekoi osnovni poznavawa od ekonomija i finansii, kako i “meki

ve{tini”. Vo ovoj del konsultaciite i obukite organizirani od biznis-inkubatorot i toa kako im pomognale. Zgora na toa, skratenite po~etni tro{oci pretstavuvale solidna osnova za razvoj na biznisot. D-r Armenski veli deka vo vtorata go-dina, poradi nivniot rast, po~ituvaj}i gi pravilata na biznis-inkubatorot za prestoj, morale da se iselat.So posledovatelen godi{en rast pogolem od 30%, Innovation planira i ponatamu da go prodolì ovoj trend, osvojuvaj}i novi pazari i razvivaj}i novi softveri. Osven delot za razvoj na softver, kompanijata nudi i konsultantski uslugi. Voedno, vo Inkubatorot s$ u{te funkcionira centarot za sertificirawe so industriski serti-fikati od Pearson VUE i Prometric. Kako edna od iskoristenite mo`nosti pri rabotata vo YES Inkubatorot moè

Iako Nenad Fidanovski ja osnova kompanijata Global Net u{te vo 2003 godina, istata aktivno

po~nuva da raboti vo 2007 godina. Za Inkubatorot na PSM Fondacijata doznal slu~ajno. Iako na po~etokot bil skepti~en, otkako na lice mesto se uveril vo uslovite koi gi nudi Inkubatorot, toj vedna{ se odlu~il da ja iskoristi mo`nosta i da zeme kancelarija. “Za taa postapka voop{to ne se kaam. Prvite meseci duri bev tamu se pra{uvav zo{to dràvata ne oformi pove}e vakvi inkubatori za start ap kompanii, zatoa {to ima eden kup mla-di nevraboteni lu|e koi imaat idei, no ne gi realiziraat, bidej}i se pla{at od tro{ocite”, naglasuva Fidanovski.

Osnovnata ideja so koja {to po~nal da raboti toga{ bila prodolènie na negovata dotoga{na rabota, odnosno, kompjuterski uslugi od tipot soft-ver, internet-dizajn i odrùvawe na kompjuterski mreì. “Preku Inkubatorot posetuvavme saemi kade {to moè{e da se ostvari kon-takt so drugi kompanii i klienti. Isto taka, vo toj period po~nav da vrabotu-vam za sega da imam pet vraboteni. Interesni bea obukite vo Inkubatorot za proda`ni i pregovara~ki ve{tini. Na edna od tie obuki ima{e interesen primer koj go probav u{te istiot den. Iznenaden bev {to “fintata” uspea”, se se}ava Fidanovski. So posledovatelen rast od 20% do 25% procenti, Fidanovski veli deka kom-

panijata ne pretrpela nekoi pozna~ajni promeni od ekonomskata kriza. “Preku obukite {to ni gi ovozmoùva{e PSM Fondacijata i sorabotkata so konsultantite od Holan-dija, minatata godina prv pat napraviv godi{en buxet plan koj realno dobro se ispolni”, veli Fidanovski.Vo momentot koga po~nal da raboti Fi-danovski veli deka imal ideja razvojot da odi poleka. No, samata atmosfera vo Inkubatorot sozdavala pozitivna konkurencija koja si go napravila svo-eto. “Na po~etokot ne razmisluvav deka za tri godini }e imam pet vraboteni, a ovaa godina planirame da se {irime”, veli toj. Ovaa godina Fidanovski planira da gi ponudi svoite uslugi vo regionot i

da po~ne pregovori so nekoi slovenski i bugarski kompanii, pa potoa da go iskoristi kontaktot vo Holandija. “Nema da go zapostavime i doma{niot pazar, bidej}i toa {to go imame kako mo`nost tuka e relativno golema”, naglasuva toj i dodava deka pazarot za razvoj na internet i hosting-industrija-ta ima golem potencijal vo Makedonija. Vo idnina Fidanovski planira da raboti i vo sektorot e-commerce, no smeta deka na{iot pazar ne e dovolno podgotven za toj zafat. Na na{iot pazar Global Net planira da go probie softverot za izrabotka na fakturi, preku koj od site kompo-nenti kompanijata ima uvid vo real-nata sostojba na smetkata.

GLOBAL NET: RAZVIVAME SOFTVER PO MERKA NA MALITE I SREDNITE PREPRIJATIJA

INOVATIVNI RE[ENIJA NA INNOVATION

Osnova~ot na Link Solutions, Mar-jan Nenov, veli deka kompanijata se bori so mnogu predizvici vo

momentov. No, i pokraj toa {to im odi pote{ko vo posledno vreme, najm-nogu zaradi te{kata naplata, za ovaa kompanija moè da se kaè deka e raste~ka. Kompanijata izrabotuva kompletni re{enija od pove}e oblasti, kako re{enija za kompjuterski mreì, sistemi za monitoring, bezbednosni sistemi itn.. “Za sebe velime deka plivame vo biznisot. Se gledame kako pliva~i

vo ponapreden stadium. Dobro e {to steknavme iskustvo i sega se ~uvame od skrienite finti na ostanatite”, istaknu-va Nenov. Kako diplomiran elektroinèner, ~ij fokus se kompjuterskite mreì, za sebe veli deka dokolku ne probal da ja ostvari svojata ideja }e mu be{e krivo. “Najgolema satisfakcija e koga }enapravi{ ne{to so sopstveni race, so sopstven trud i koga toa }e izrasne vo ne{to golemo”, pojasnuva toj. Se}avaj}i se na samiot start, veli deka bez pomo{ta na inkubatorot nema{e da

uspee negovata zamisla. Na po~etokot kako u~esnici na obukite i natprevarot koj go organizira{e PSM Fondaci-jata ovaa kompanija dobi nagrada da gi koristi uslugite na Inkubatorot besplatno vo period od {est meseci. Istovremeno, na drug natprevar isto taka dobile nagrada od 1.500 evra, {to pretstavuva{e dobitna kombinacija za startot na kompanijata. “Na site mladi koi imaat biznis-ideja i se re{eni da ja ostvarat im go prepora~uvam YES Inkubatorot, bidej}i }e po~uvstvuvaat deka nekoj se griì

za niv i deka ne se frleni vo matnite vodi na biznisot. Inkubatoorot mu doa|a ne{to kako guma za spasuvawe”, pojas-nuva Marjan Nenov. Dosega toj realiziral 60% od po~etnite planovi na kompanijata, a vo idnina planira kompanijata da ja vodi vo dve nasoki, da gi dokompletira ponudite i da sozdade novi. Taka kompanijata se naso~uva i kon vodite na marketingot, nudej}i nov vid reklamirawe so pomo{ na svetlosni proektori. Najgolema satisfakcija za nego pretsta-vuva koga klientot povtorno se vra}a.

LINK SOLUTIONS - “BIZNIS-PLIVA I” VO PONAPREDEN STADIUM

23KARIERISREDA / 02/03/2011 / KAPITAL

HR BRIEF

HR NASTANI

712

PARAZITParazitite se “rak” za kompanijata. Site sme mnogu osetlivi koga stanuva zbor za na{ata rabota i vreme. Koga }e vid-ite deka nekoj ni{to ne raboti, a taa iritantna pojava ja povtoruva od den na den, logi~no e da se zapra{ate – dali sum jas lud zatoa {to rabotam? Ova pra{awe e po~etok na krajot. Kompani-jata mora da vovede nulta stapka na tolerancija za nerabotnicite so prover-ka na dnevnite, nedelnite ili mese~nite aktivnosti. Te{ko e da mu se pora~a ne{to na parazitot so kakov bilo tekst – toj dobro znae deka ne raboti do-volno. Ovaa to~ka e za onie okolu nego i ima motivaciska priroda – dokolku sektorot ili oddelot postavi jasni celi i gi beleì istite, mrzelivite poedinci mnogu brzo }e udrat vo yid.

PROBIVA NA ROKOVIOva za nekoi moè da pretstavuva {ok –

no, da, rokovite postojat so pri~ina! Od upravuva~ka perspektiva, propu{taweto na rokovite bez postoewe na objektivni pre~ki (ili so objektivni pre~ki koi, ete, postojano im se slu~uvaat na istite vraboteni) bi moralo da bide sankcion-irano od strana na nadredeniot. Gledano od perspektiva na me|u~ove~kite odnosi vo samata kompanija, “probiva~ot” pokaùva nedisciplina, nepo~ituvawe kon sorabotnicite, kon kompanijata vo koja raboti ili ja ru{i va`nosta na proektot na koj raboti grupa lu|e. Sovetot e ednostaven – drète se do rokovite! Makar i da ne spiete edna ili dve no}i poradi niv.

NEMARNOSTSekoj od nas ponekoga{ vletuva vo denot “glave~ki” - u{te od samoto utro, po proverkata na elektronskata po{ta i prezemaweto na dnevnite obvrski, svesni ste deka nema {ansi da stasate navreme

da zavr{ite s$ {to vi e zadadeno. Ovde nastapuva nemarniot kolega. ]e “us-pee” da zavr{i s$, no po nego }e imate eden kup rabota. Gre{ka vo fakturata, pogre{no prateni mejlovi, pogre{no barawe... Ama ~ekaj, pa napraviv s$ {to se bara{e od mene?!

NEORGANIZIRANOSTNeorganiziranosta e pat do mnogu prob-lemi. Na primer, do pogre{ni priorite-ti vo dnevnite obvrski. Taka, }e dobiete vraboten koj sovr{eno temelno }e gi pro~ita site mejlovi {to se nasobrale za vreme na vikendot, s$ do posledniot, no na krajot nema da stasa da odgovori na baraweto na regionalniot direktor. Neorganiziranosta se le~i lesno – so tabeli, programi, kalendari. Treba samo da bidete uporni vo nivnoto ispolnu-vawe. Korisen sovet – po~nete go denot so najte{kata zada~a. Potoa s$ }e odi polesno.

PWC: OVAA GODINA PLATITE ]E SE ZGOLEMAT ZA 4,1%

Spored PayWell 2010, istraùvaweto za plati i beneficii na Prajsvoterhaus kupers (Pricewaterhouse Coopers - PwC) Make-

donija, zgolemuvaweto na platite za 2010 godina iznesuva 2,1%. Ovaa godina 47% od u~esnicite vo istraùvaweto velat deka buxetiranoto zgolemuvawe na platite za site vraboteni na pazarot }e bide vo visina od 4,1%. Podatocite od istraùvaweto isto taka pokaùvaat deka isplatite za bonusi se zasta-peni na nivo na menaxment i toa kaj 80% od u~esnicite, no, kaj pove}e od polovina u~esnici zastapeni se i za vrabotenite vo proda`ba i internite funkcii na kompaniite.

POLOVINA OD KOM-PANIITE TE[KO NAO\A-AT SOODVETEN KADAR

Pove}e od polovina od kompaniite imaat problem da najdat soodveten kadar za novi vrabotuvawa. Istraùvaweto na

Amerikansko-makedonskata stopanska komora, sprovedeno me|u nejzinite ~lenki, pokaà deka 80% od niv imaat potreba od dopolnitelna obuka na rabotnata sila. Tie detektirale deka vo IKT-sektorot najmnogu nedostigaat inèneri za softver za naplata, sistemski specijalisti i SAP inèneri, vo uslu`niot sektor im ne-dostigaat menaxerski, prodaèn kadar, kako i kadar za ~ove~ki resurski, kako i podobri ”meki ve{tini” na kadarot. Vo proizvodstveniot sek-tor, pak, otsustvuvaat liderskite, odlu~uva~kite i inovaciskite sposobnosti, kako i ve{tinite od oblasta na proektniot menaxment.

BROJOT NA EVIDENTIRANI NEVRABOTENI LICA VO JANUARI 2011 GODINA BELE@I ZGOLEMUVAWE ZA 712 LICA VO ODNOS NA DEKEMVRI 2010 GODINA, POKA@UVAAT PODATOCITE NA AGEN-CIJATA ZA VRABOTUVAWE NA R. MAKEDONIJA.

SOCIJALNO PRETPRIEMNI[TVO ZA RAZVOJ NALOKALNITE ZAEDNICI

Kako del od proektot za promocija na so-cijalnoto pretpriemni{tvo vo Makedonija, koj go sproveduva Centarot za institucio-

nalen razvoj - CIR, so finansiska poddr{ka na Britanskata ambasada vo Republika Make-donija, minatiot vikend vo Ohrid se odrà obuka i serija napredni ~asovi i rabotilnici na tema “Razvoj na lokalnite zaednici preku primena na metodologii za odr`livo finan-sirawe i EU-IPA mehanizmi”.Obukata ja vode{e g. Klif Sautkomb, ekspert za socijalno pretpriemni{tvo i vladin sovetnik za kreirawe na politiki za razvoj na socijalno pretpriemni{tvo od Velika Britanija.

INTERNET-MARKETING OBUKA

Vo vreme koga site se na Internet – se interesirame kako do podobri rezultati, kako do pogolema proda`ba preku na{eto

prisustvo na Internet?PSM Fondacija zaedno so New Media MK organizira obuka za internet-marketing na 4 mart 2011 godina. Obukata e nameneta za sopstvenici i menaxeri na mali i sredni pretprijatija, direktori na proda`ba i marketing, marketing-specijalisti, specijalisti za odnosi so javnosta i entuzijasti koi imaat potreba da nau~at kako internet-marketingot treba da se vklu~i vo postoe~kata marketing-strategija.

TRENING PROGRAMA: ODNOSI SO JAVNOST

Odnosite so javnost se proces od aktivnosti, alatki i promeni koi rabotat vo nasoka na ostvaruvawe na biznis-celite. Tie

se sostaveni od planirano komunicirawe- vnatre{no i nadvore{no i se smetaat za edna od stoèrnite alatki koi gi koristat naprednite kompanii za da gi ostvarat svoite celi.Triple S Learning 4 i 5 mart organizira trening-programa za odnosi so javnost, nemeneta za sosptvenici i pretpriema~i, menaxment-konsultanti, marketing-agenti i sl.

da se izdvoi sklopuvaweto partnerstvo so holandskata kompanija Satellite Services, povtorno preku kontakt ovozmoèn od PSM

Fondacijata. Ovoj konzorcium e dobitnik na grant od NL EVD, agencija na holandskoto Ministerstvo za ekonomija, vreden okolu

600.000 evra, za proekt koj }e formira stanica za pribirawe, obrabotka i pr-ezentacija na podatoci od sateliti.

D-R GOCE ARMENSKI I D-R QUPÔ ANTOVSKI, � INNOVATION

NENAD FIDANOVSKI, � GLOBAL NET

MARJAN NENOV, � LINK SOLUTIONS


BIZNIS-ETIKA

KOLUMNA

KOLUMNA


1“DA, GI ÎTAME TVOITE MEJLOVI I TI GI SLEDIME POVICITE”Golem broj kompanii gi kontroliraat telefonskite

povici, mejlovite i koristeweto Internet na svoite vraboteni. Samiot pazar za programi so ~ija pomo{ moè da se sledi elektronskata po{ta od 2008 godina navamu raste za 25% godi{no, a se smeta deka vo 2013 godina }e dostigne prihod od 1,23 milijardi dolari. Edna od tri golemi amerikanski kompanii vrabotuva lu|e koi gi ~itaat i analiziraat mejlovite na vrabotenite, a re~isi polovina od malite, srednite i golemite kompanii gi kontroliraat mobilnite telefoni na vrabotenite, a dve od tri kompanii go sledat koristeweto Internet.

2“PRESTAR/A SI ZA OVAA RABOTA”Edno istraùvawe na Bostonskiot kolex pokaà deka 25% od amerikanskite rabotodavci gi dis-

kriminiraat ènite koi se prijavuvaat na konkursite za rabota, a se postari od 50 godini. Stanuva zbor za trend koj u{te pove}e se vlo{i za vreme na recesijata. Vo SAD nevrabotenite lica postari od 55 godini vo prosek baraat rabota pet nedeli podolgo od licata na vozrast od 25 do 54 godini.

3“ZNAM KOGA GLUMI[ DEKA SI BOLEN”[efovite vo najgolemiot broj slu~ai se svesni deka vrabotenite glumat deka se bolni, deka ne

se efikasni vo raboteweto ili deka se vo potraga po novo rabotno mesto. Eden od ~etiri rabotodavci smeta deka sega pove}e vraboteni glumat bolest ili zemaat slobodni denovi otkolku pred krizata, a duri edna tretina od rabotnicite priznavaat deka javuvaat deka se bolni koga ne se.

4“TVOE DETE, TVOJ PROBLEM”Poznato e deka ènite zarabotuvaat pomalku od maìte, a toa najte{ko im pa|a na majkite. Tokmu

tie naj~esto se obespraveni zatoa {to rabotodavecot smeta deka premnogu se fokusiraat na decata, a pre-malku na karierata, pa poretko primaat bonus ili im se dodeluva vaèn proekt.

5“JAS SUM TI NAJDOBAR PRIJATEL!”Duri {est od deset vraboteni gi smetaat svoite {efovi za prijateli, a da se bide prijatel na {efot

ima i odredeni pridobivki. Toa moè da bide zgolemu-vawe na platata, zapoznavawe so lu|eto na vode~kite pozicii, dopolnitelno vnimanie i sli~no. Sekako, mora da bideme vnimatelni, bidej}i toj {ef i ponatamu gi procenuva na{ite sposobnosti i rezultati, a koga }e dojde do nesoglasuvawe nastanuvaat problemi.

6“JAS SUM TI NAJGOLEM NEPRIJATEL”Kako {to dobriot odnos so {efot moè da pomogne vo napredokot vo karierata, taka lo{iot odnos moè

da ve unazadi. Duri polovina od vrabotenite koi se maltretirani na rabota stradaat od zdravstveni prob-lemi povrzani so stres, a ~esti pojavi se i nervozata, iscrpenosta i depresijata. Istraùvawata pokaùvaat deka rabotnicite koi ~etiri godini rabotat za {ef {to e nekomunikativen i bezobyiren imaat 60% pove}e {ansi da doìveat srcev udar.

7“NE DAVAM UNAPREDUVAWE VRZ OSNOVA NA REZULTATITE"Vrabotenite mora da imaat dobri rezultati i uspe{no

da si ja vr{at rabotata za da dobijat unapreduvawe, no toa ponekoga{ ne e dovolno. Unapreduvaweto za-visi od pove}e faktori, kako {to se organizaciskite pravila, preferenciite na nadredenite, kulturata na kompanijata i sli~no, dodeka vo nekoi pogolemi i tradi-cionalni kompanii odlu~uva~ka uloga igra i vozrasta na vraboteniot.

8“PLITOK SUM”Fakt e deka fizi~ki poatraktivnite lu|e pobrzo napreduvaat vo rabotata i se poprifateni, dodeka

tie koi im se neprivle~ni na {efovite se “kaznuvani” na rabotnoto mesto. Atraktivnite li~nosti zarabotuvaat 3%-8% pove}e pari od vrabotenite so prose~en izgled, koi, pak, zarabotuvaat 5%-10% pove}e od neatraktivnite lu|e.

9“NEMAM VREME ZA TEBE”[efovite otsekoga{ imale nedostig od vreme, no, bidej}i vo recesijata dojde do namaluvawe na

vrabotenite, sega imaat u{te pomalku vreme. So ogled na visokata stapka na nevrabotenost, nekoi {efovi duri smetaat deka ne e potrebno da pominuvaat prem-nogu vreme so svoite rabotnici, bidej}i ako tie se nezadovolni, sekoga{ }e se najde nekoj {to }e dojde na nivnoto rabotno mesto.

10“JAS SUM NAJVA@EN”Re~isi polovina od vrabotenite vo istraùvaweto na *MSN priznale deka {efovite gi prezele zasl-

ugite za nivnata rabota, a pove}e od tretina rekle deka {efovite ja prefrlile vinata vrz niv za da se spasat sebesi. Nekoga{ takvoto odnesuvawe e opravdano, bidej}i samiot vrv na kompanijata ~estopati ne go interesira koj od vrabotenite e zasluèn za odreden uspeh.

SMIQKA [O[KOSKATriple S Recruitmentwww.HR.com.mk

DOZNAJTE GO MISLE-WETO NA VRABOTENITE!

Dali vraboten-ite Vi veruvaat? Golem del od me-naxerite, direk-torite, sopstve-nicite bi odgo-vorile so NE.

Dokolku nemaat doverba vo pretpostaveniot, ne zna~i deka vrabotenite ne ja sakaat svojata rabota. Naprotiv, moè i premnogu da ja sakaat svojata rabota, no, ednostavno ne im veruvaat na svoite menaxeri i na odlukite {to gi nosat. Doverbata e osobeno pokarakteristi~na koga sta-nuva zbor za odredeni odluki {to se direktno vrzani za vraboteniot. Ja gubite doverbata na vrabo-tenite sekoga{ koga nema da ispolnite vetuvawe {to ste go dale, koga na razli~en na~in gi tretirate vraboten-

ite, odnosno, koga se dobiva vpe~atok deka kon nekogo ste pove}e nakloneti. Kakva e pravednosta vo Va{ata kompanija? Ponatamu, dover-bata na vrabotenite ja gubite koga }e po~uvstvuvaat deka ne gi dobivaat site potrebni informacii za realizirawe na svoite rabotni zada~i i, sekako, na~inot na koj komu-nicirate so niv.Kakvi se komunikaciskite tek-ovi? Sekoga{ koga }e se post-avite arogantno i se nasetuva odredeno poniùvawe, veru-vajte deka toga{ so sigurnost ste ja zagubile doverbata na vrabotenite. Kakov e odnosot vraboten–pretpostaven? Dokolku vrabo-tenite ne Vi veruvaat, nema da moète da ja pottiknete kreativnosta kaj niv, koja e mnogu va`na vo sekojdnevno-to realizirawe na rabot-nite zada~i. [tom ne postoi kreativnosta, nema da postoi nitu inovativnosta, odnosno, vrabotenite nema da se trudat da gi realiziraat ideite {to gi imaat. Dali vrabotenite gi koristat svoite potencijali? Iskreno, performansite na vrabotenite direktno vlijaat i

na Va{ite performansi. Sep-ak, menaxiraweto pretstavuva sposobnost da gi realizirame celite preku drugite. Dokolku kako menaxer ne moète da pottiknete top-performansi kaj Va{ite vraboteni, odnosno, da go izvle~ete nivniot mak-simum, toga{ na kakov na~in pokaùvate deka ste dobar menaxer?Da ja promenime perspektivata na gledawe. Dokolku vrabo-tenite ne Vi veruvaat, toga{ e mnogu verojatno deka i Vie kako pretpostaven vo celost ne im veruvate na svoite vraboteni. Toga{, }e pominu-vate mnogu vreme vo proverka na koj na~in tie gi realiz-iraat rabotnite aktivnosti. Proveruvaj}i gubite del od sopstvenoto dragoceno vreme, koe kako menaxer ~estopati Vi nedostiga. Ponatamu, pri sa-mata proverka mnogu se bitni informaciite {to gi davate, odnosno, dali pravite samo nema proverka na rabotata ili ne moète da se vozdrìte, pa davate kritika. Kakov e fidbekot {to go do-bivaat vrabotenite?Dose ga b e{e naved eno “zagubenoto” vreme i na me-naxerot i na vrabotenite

tokmu zaradi nedoverbata {to postoi. Znaete li kolkav tro{ok e napraven? Ednos-tavno, izmerete gi tro{ocite napraveni za neproduktivno pominatoto vreme. Me|utoa, najgolemata zaguba ja imate so zagubata na kreativnosta i inovativnosta kaj vrabo-tenite. Dodeka vrabotenite, poradi nedostig od nedoverba i naso~uvawe na svojata en-ergija na druga strana, ne gi realiziraat svoite idei, konkurencijata inovira novi proizvodi i uslugi {to gi pravi da bidat ~ekor pred Vas. Moète li sega da ja pres-metate napravenata zaguba? Slu{nete go misleweto na vrabotenite! Sprovedete merewe na zadovolstvoto kaj vrabotenite i doznajte od koj segment vo raboteweto se zado-volni, a {to e toa od {to ne se zadovolni vo sekojdnevnoto rabotewe.

ISTRO[ENOST, ISCRPENOST, PREGORENOST... KAKO PONATAMU?

Vi se slu~ilo li nekoga{ da doj-dete na rabota, da vklu~ite kompjuter i da ne znaete {to ponatamu... Gi zemate dnevnite vesnici,

po~nuvate da gi razgleduvate, no nitu eden naslov ne ve zaintrigira da zastanete na stranicata i da ja pro~itate statijata i da go po~ituvate toj {to se potrudil, {to bil inspirativen i ja napi{al. Se logirate na va{iot kompjuter i po~nuvate povtorno so istiot ritual...Outlook, Yahoo, Gmail, Facebook, Linkedin….i s$ e isto, nema promena... Gi ~itate mejlovite {to ste gi dobile, gi odgovarate mehani~ki bez vloùvawe na nekakov poseben trud, site potsetni-ci i zada~i koi treba da gi napravite vo va{iot kalendar po~nuvaat da se pojavuvaat, a vie samo gi ignorirate. Znaete kolku se va`ni, znaete deka se so rok, s$ znaete za niv, ama pak... gi ignorirate. Nekako ne vi e va`no... ne ve zasega deka denes denot moèbi }e go pominete zjapaj}i vo monitorot,

odvreme-navreme razmenuvaj-}i instant-poraki so nekoj od kolegite, prijatelite na Skype ili Messenger... I toa se slu~uva i se slu~uva nekoe vreme... Vam doa|aweto na rabota vi stanuva deàvu... kako seto toa ve}e da vi se ima slu~eno... Vi nedostiga predizvik, INSPIRACIJA za da moète da po~nete barem so ispolnuvawe na nekoi od pova`nite zada~i so pokra-tok rok.... INSPIRACIJA za ne{to novo, inspiracija za motivacija! Da, toa se prvite znaci na pregorenost, na istro{enost. Ako ve}e ste istro{eni, toga{ sigurno bez somnevawe ste svesni za toa. Pregorenosta, odnosno, istro{enosta se po-javuva koga tro{ite pove}e energija otkolku {to moète da dobiete. Ne stanuva zbor samo za toa deka rabotite vredno i naporno, {to odvreme-navreme e vozbudlivo i motivira~ki. Pregorenosta zamoruva - bez razlika dali rabotite vredno i naporno ili ne rabotite.Pregorenosta vo kancelarija naj~esto doa|a kako rezultat na momentot deka samite nie si dozvoluvame da se kaznime so na~inot na rabota, no i so rabotata koja ja rabotime, namesto da dozvolime da se nagradime. Kako e toa mo`no, }e se zapra{ame. Na site ni se slu~ilo da sakame da postigneme da srabotime ne{to za neverojatno kratko vreme, vo odreden rok, so site pridru`ni raboti, kako {to e bonus, pa i tapkawe po ramo kako dokaz deka navistina sme super i

navistina n$ biva, a nie pak sme povtorno nagradeni so u{te eden popredizvkuva~ki proekt so u{te pokratok rok! Toa {to sleduva e u{te edna nevozmo`na zada~a koja treba da se zavr{i... i toa e taka s$ dodeka porano ili podocna ne po~neme da ~uvstvuvame deka n$ napu{ta energijata i nie poleka se tro{ime. Ova naj~esto im se slu~uva na tie {to se motivirani od predizvikot i postignuvaweto, odnosno, od nivnata motivacija i visokiot potencijal. Pregorenosta i istro{enosta moè mnogu lesno da n$ dovedat do ubivawe na na{ata sopst-vena kariera. Znaej}i kolku uspe{no, efektivno i efikas-no gi izvr{uvate rabotite i toa vo kratok rok, namesto da napreduvate vo rabotata, takvite proekti }e vi se zgol-emuvaat za na kraj namesto da ja dobiete nagradata ili unapredu-vaweto, koe e logi~en ishod od va{ata posvetenost, istrajnost i vrednost, vie zavr{uvate so promena na rabotnoto mesto, zatoa {to na toa na koe ste bile dotoga{ vi nedostiga mo-tivacija za ne{to novo, ne{to inspirativno, ne{to od {to vie bi profitirale so znaewe i iskustvo.Dali seto toa vi zvu~i poznato? Iako sekoja prikazna e razli~na, sekoj slu~aj na pregorenost i istro{enost na rabotnoto mesto na kraj zavr{uva re~isi sekoga{ isto – ili si dovolno hrabar da se soo~i{ so toa i da go priznae{, ne samo sebesi (ti ve}e si znae{),

tuku i na pretpostavenite ili, pak, zavr{uva{ so odluka deka treba da go promeni{ rabotnoto mesto. Dokolku se odlu~i{ da ostane{ na istoto rabotno mesto, toga{ treba da go promeni{ tvoeto odne-suvawe. Ne o~ekuvaj {efot da go promeni negovoto odnesu-vawe. Ti si toj koj gi prifa-}a zada~ite. Ti si toj koj moè da ja prekine “{emata” na dodeluvawe na sekakvi zada~i so kratok rok. Za volja na vistinata, na-pornata rabota e kriti~na komponenta za uspeh. Nie mora da si najdeme na~ini kako da se promenime, osveùvame, dopolnuvame so pozitivna en-ergija niz godinite. Sekoj od nas treba da si najde “tajna kancelarija” kade {to }e si gi sreduva mislite, }e se polni so pozitivna energija, }e uìva vo vremeto koe go ima, }e bide kreativen. Dalaj Lama za istro{enosta i pregorenosta rekol: “Spravuvaj-}i se so tie {to se podlo`ni na mnogu stradawe, ako smetaat deka pregorenosta nastapuva, ako se ~uvstvuvaat demoraliz-irani i iscrpeni, najdobro e za dobroto na site da se povle~at i da se vratat na sebesi.” Nekoi lu|e ne iveat - tuku vo-dat ivot. Tie ne sedat naokolu ~ekaj}i ìvoten xekpot. Tie sozdavaat mo`nosti. Tie odat po svoite soni{ta i gi ostvaru-vaat. Tie ja razvivaat vizijata za dobar ivot. So kakov bilo napor nivnata rabota nikoga{ ne e te{ka, no e inspirativna za tie okolu niv.

ISKRA TRAJKOSKAHR & Executive Assistant-Nextsense

25KARIERISREDA / 02/03/2011 / KAPITAL

MSP SOVETI

INTERVJU

Zo{to lu|eto se dràt do lo{ite idei duri i koga tie idei imaat destruk-tivni efekti? Zatoa {to naj~esto ne gi prepoznavaat kako lo{i, kakvi {to se vo su{tina. “Kapital” vi poso~uva

nekolku naj~esti “idejni” gre{ki koi moète da gi napravite vo va{ata kompanija...

SITE TREBA DA GO PRIFATAT SISTEMOT �NA VREDNOSTI NA KOMPANIJATA, OSVEN NEKOLKU “PRIMADONI” KOI NOSAT NA-JGOLEMA ZARABOTKAVrednostite na kompanijata, vsu{nost, bi trebalo da bidat vrednosti na vrabotenite {to ve}e gi imate. Vrednostite na kompanijata sekoga{ se osmisleni nekade na drugo mesto, a da naterate nekogo da ìvee spored tu| sklop na vrednosti e istovremeno navredlivo i neizvedlivo. Koga obidot za nametnuvawe “vrednosti” }e se spoi so faktot deka is-tite kriteriumi ne se primenuvaat vrz tie {to se na najvisokite pozicii, {to nosat

najmnogu pari i poradi toa se odnesuvaat kako {to sakaat, toga{ navistina doa|a do problemi.

DOBRITE KOMPANII TRAAT �Goleminata na odredena kompanija denes ne zboruva ni{to za nejzinata idnina. Kom-panijata ja pravat lu|eto koi komuniciraat, a nivnata diskusija moè da se promeni vo kratok vremenski period: koga neprijatelite }e ja prezemat firmata, koga kompanijata “}e dobie }otek” na pazarot ili koga nekoj vo nea }e prifati lo{a/prose~na ideja.

KOGA VREMIWATA SE TE[KI, KOMPANI- �ITE TREBA PRIVREMENO DA JA UKINAT EDUKACIJATA NA VRABOTENITEVi sudat po potezite {to gi pravite vo te{ki vremiwa – kompanijata koja pliva vo pari za vreme na blagosostojba ne ja pokaùva svojata predanost kon vrabotenite tro{ej}i sitni sumi na edukacija i razvoj. No, vo te{ki vremiwa kvalitetnata edukacija i

razvoj moàt da napravat golema razlika.GLAVNA ZADAÂ NA KOMPANIJATA E DA �

ZARABOTI PARILu|eto imaat {irok spektar na odgovornosti: podigawe na semejstvo, za~uvuvawe na zdrav-jeto, pomagawe na zaednicata, zarabotuvawe za ivot. Istata logika bi trebalo da vaì i za kompaniite, koi bi trebalo da rabotat na socijalno odgovoren na~in, istovremeno zarabotuvaj}i pari i pridonesuvaj}i za dobroto na zaednicata.

MENAXMENTOT E KLU^ ZA ODLI^NO �RABOTEWEMenaxerite se zanimavaat so predvidlivost, so formuli i so red, no bez vistinsko ra-kovodstvo, odnosno, bez lider koj ima vizija i nasoka vo raboteweto menaxerite seat o~aj vo koj vrabotenite brkaat brojki i se obiduvaat da go ispolnat planot, pi{uva m.bnet.com. Menaxmentot bez rakovodstvo ne nosi visoki rezultati, barem ne na podolg

vremenski rok.STIMULACIJATA GI POTTIKUVA VRABO- �

TENITEFormulata “napravi H i }e ti dadam Y” vaì samo vo odredeni bran{i. Podobri rezultati se postignuvaat ako go zapoznaete svojot vraboten i negovite vrednosti i ako ~esno go platite. Ako mu dadete kup pari za da napravi ne{to {to ne saka samo }e se ~uvstvuva kako prostitutka.


So zabrzanoto tempo na ìvot, upravuvaweto so vremeto denes e na vrvot na listata alatki potrebni za li~niot razvoj. Lu|eto na visokite menaxerski pozicii vo zemjava, koi imaat potreba od prilagoduvawe i harmonizirawe

na nivnite sposobnosti za upravuvawe so vremeto i podobruvawe na nivniot li~en raz-voj, neodamna imaa mo`nost da prisustvuvaat na predavaweto na svetski poznatiot mentor za menaxment Majk Xorx vo edukativniot centar M6. Vistinskoto zna~ewe na time management, voveduvaweto prioriteti, postavuvaweto i dostignuvaweto jasni celi, kako da se bide efikasen i efektiven vo ostvaruvaweto na zada~ite, prevencijata od stres na rabotnoto mesto bea samo del od pra{awata koi pozna-tiot menaxerski “guru” i motivaciski govornik im gi razjasni na prisutnite.Majk Xorx e rakovoditel na Katedrata za li~en razvoj na vode~kata delovna {kola vo regionot, Cotrugli Business School. Istovremeno e direktor na Spiritual Inteligence Unit vo Lon-don, predava~ na Oxford Leadership Academy i trener za menaxment i liderstvo, a voedno i duhoven u~itel.

Kako najprodavan avtor, negovite knigi se prevedeni na 15 jazici. Trener e na poedinci i na organizacii ve}e 20 godini, a popisot na klienti so koi sorabotuva vo pove}e od 30 zemji opfa}a nekoi od vode~kite kompanii na dene{ninata kako Micubi{i, Amerikan ekspres, Xonson i Xonson, Dupont, Briti{ telekom, BBC, hotelite [eraton.

Generalno, koi se pri~inite poradi koi �pove}eto menaxeri denes se pod stres? Dali pri~inata e moèbi turbulentnata ekonomska situacija ili problemot e malku podlabok?

Glavnata pri~ina za zgolemenoto nivo na stres e nedostigot od samoodgovornost. Pove}e-to lu|e veruvaat deka nekoj drug e odgovoren za pritisokot {to go imaat. Prviot princip za osloboduvawe od stresot e samite lu|e da sfatat deka samite se kreatori na toj stres. Sleden ~ekor e da razberat deka ne moàt da gi kontroliraat postapkite na ostanatite lu|e, kako i nastanite i slu~uvawata. Tie treba da nau~at na nekoj na~in da vlijaat pokreativno. Toa e srcevinata na kreativnosta koga stanuva zbor za rabota so lu|e. Dobar menaxer nikoga{ ne se obiduva da kontrolira, tuku da vlijae na ostanatite, odnosno, da inspirira i da motivira so drugi

Vistinskoto zna~ewe na � time management, voveduvaweto prioriteti, postavuvaweto i dostignuvaweto jasni celi, prevencijata od stres na rabotnoto mesto bea samo del od pra{awata koi poznatiot ekspert za li~en razvoj i upravuvawe so vreme, Majk Xorx, im gi razjasni na prisutnite menaxeri vo edukativniot centar M6, na neodamna odràniot seminar “Upravuvawe so vreme i li~en razvoj”

Vistinskoto zna~ewe na� timemanagement voveduvaweto prioritetit

Ekonomskata kriza nastana od pre-golema al~nost. Vreme e za promena!

MAJK XORX EKSPERT ZA LIÊN RAZVOJ I UPRAVUVAWE SO VREME

zborovi. Vo momentot koga toj }e se obide da vospostavi kontrola negovite nameri }e propadnat, a makite }e po~nat.

[to e potrebno za eden menaxer efikasno i �efektivno da upravuva so svoeto vreme?

Toa {to e zaedni~ko za mnogumina, {to vo tekot na poslednite 20-ina godini stana eden vid globalna industrija, e podra~jeto na upravuvawe so stresot i vremeto. Me|utoa, malkumina zabeleùvaat deka stanuva zbor za oksimoron, odnosno, za spoj na dva potpolno

kontradiktorni poimi. Imeno, koga ste pod stres, ne moète da upravuvate so ni{to - stresot upravuva so vas. Upravuvaweto so stresot vo su{tina zna~i da vladeete so sa-miot sebe. Istoto vaì i za upravuvaweto so vremeto - bidej}i lu|eto se tie koi rakovodat so sopstvenoto vreme. Golem del od modernata bolka {to ja nareku-vame stres doa|a od na{ata nesposobnost da napravime razlika me|u rabotite koi moème i ne moème da gi kontrolirame. Sposobnosta da se identifikuva koi delovi od predizvikuva~ite na stres moème, a koi ne moème da gi kontrolirame e vaèn po~eten ~ekor vo zgolemuvaweto na efikasnosta. Fokusiraweto na rabotite koi moète da gi kontrolirate i spravuvaweto so rabotite koi ne se pod va{a kontrola }e vi pomogne da ja investirate va{ata energija. Spored mene, postojat ~etiri stolbovi na efektivno upravuvawe so vremeto. Potrebno e da se napravi lista so rabotni zada~i preku koja menaxerite }e nau~at da prioretiziraat. Ponatamu, potrebno e da se identifikuvaat periodite od denot koga potencijalot za rabota e na najvisoko nivo, odnosno, da se odredat periodite na maksimalna i minimalna spo-sobnost za fokusirawe, za na kraj da moàt da go opredelat vremeto koe celosno moàt da go kontroliraat.

Va{i klienti se kompaniite kako Mitsubi{i, �Xonson i Xonson, Briti{ telekom, Amerikan ekspres, BBC... Koi se naj~estite pra{awa koi menaxerite vi gi postavuvaat na semi-narite ili predavawata? [to najmnogu gi intrigira?

Pra{awata naj~esto se povrzani so duhov-nata inteligencija i voop{to nemaat vrska so nivnite biznisi. Pri~inata za toa e {to

pove}eto se dlaboko povrzani so paradigmata deka samo “najjakite preìvuvaat”. Duhovnata i emocionalnata inteligencija gi istraùvaat i razotkrivaat zabludite koi se vnatre vo taa paradigma. Tie gi bri{at la`nite veruvawa na koi taa se temeli, kako, na primer, “Mo-jata rabota e da gi kontroliram ostanatite”, “Natprevarot sozdava napredok”, “Umereniot stres e dobar”, vo najgolem del se izvori na na{iot stres. Ovie veruvawa, kolku i da deluvaat motivira~ki na prv pogled, vo su{tina se demotivira~ki idei vo koi sme nau~ile da veruvame. No, se zgolemuva i brojot na lu|eto koi sfa}aat deka na~inot na koj{to rabotime funkcionira s$ polo{o.

Liderstvoto e edna od va{ite poomileni �temi. Moète li da ni kaète koja e raz-likata me|u lider i menaxer?

Menaxerot upravuva preku upotrebata na formalnata mo}, a toa e mo}ta na negovata pozicija. Od druga strana, liderot ja up-otrabuva mo}ta na relaciite, pa, zatoa li-derot nikoga{ ne gi rangira lu|eto i ne im se zakanuva so posledici. Toj gi konektira i gi gradi odnosite me|u lu|eto-vrabotenite, a

tie se bazirani na po~it i doverba. Potrebno e vreme za da se izgradi takov odnos me|u liderot i ostanatite. Ne smetam deka liderstvoto e pra{awe na edno specifi~no podra~je. Menaxerot e funkcija, liderstvoto e stav. “Menaxer” moè da pi{uva na va{ata karti~ka, no liderstvoto se javuva vo glavata na ostanatite kolegi vo migot koga }e odlu~at da ve sledat. Menaxerot trae od 9 do 17 ~asot, a lider se stanuva sedum dena vo nedelata, 24 ~asa dnevno.

[to mislite, vo koja nasoka }e se dviì �biznis-svetot vo idnina?

Nie globalno i kolektivno doa|ame do to~ka kade {to pazarnata kultura i hiperkonkurent-nosta gi uni{tuvaat osnovnite elementi za preìvuvawe na ~ove{tvoto, kako zemjata, vozduhot i vodata. Vozduhot e prekumerno zagaden, zemjata ostanuva prebrzo bez nafta, a vodata s$ pove}e ja ima vo golemi koli~ini, no, na pogre{no mesto i vo pogre{no vreme. Seto toa se slu~uva bidej}i sistemot na vrednosti i odnesuvaweto se izvedeni od “religijata na natprevar”, koja vo momentov se forsira pove}e od kulturnata sorabotka. Stanuva o~igledno deka napredokot e pogre{no definiran. Lim-itiran e so goleminata, brzinata i koli~inata, koi se nuspojavi na naukata i tehnologijata. Potpolno sme naso~eni kon zgolemuvawe na individualniot i materijalniot komfor, bez naglasuvawe na me|u~ove~kite odnosi. Re-zultat na toa e konflikt na site nivoa, od me|u~ove~ki do me|unaroden. Setete se deka ekonomskata kriza nastana od pregolema al~nost... Zatoa, mislam deka previrawata vo svetot denes }e pretrpat masovna trans-formacija. Nema toa da bide “apokalipsa”, }e bide kraj na rabotnata paradigma nare~ena “konkurencijata e edinstveniot na~in”.

MENAXERITE UPRAVUVAAT NA RABOTA, A LIDERITE VODAT VO @IVOTOT. POSTOI SAMO EDEN NAÎN NA VODEWE, A TOJ E PO PAT NA PRIMER. BIDETE SVESNI DEKA SEKOGA[ NEKOJ VE GLEDA! MNOGU MALKU LU\E VNATRE VO ORGANIZACIJATA SE VISTINSKI LIDERI ZATOA [TO NE SE SPOSOBNI DA PREZEMAT ODGOVORNOST SAMI ZA SEBE

Spored Majk Xorx postojat ~etiri �stolbovi na efektivno upravuvawe so vremeto:

1. Napravete to do lista so rabotni zada~i2. Nau~ete da prioretizirate3. Identifikuvajte go va{iot maksimum i minimum 4. Opredelete go vremeto koe celosno moète da go kontrolirate



LU\E I IDEI

STIPENDII

CV CV

UNIVERZITET

NAJDOBRI SVETSKI HR PRAKTIKI

www.mladiinfo.com

Otkako Tereza Prokter aktivno gi naso~uva{e vrabotenite vo �supermarketite na Tesko kompanijata, taa sega stoi ispraveno pred predizvikot da se spravi so idnite planovi na kompanijata i navleguvaweto vo bankarskiot sektorA

ko e to~no deka promenite se dviè~kata sila za mo-tivirawe na vrabotenite vo kompani-

ite, toga{ direktorite na sektorite za ~ove~ki resur-si imaat navistina te{ka zada~a: da gi inkorporiraat tie promeni. No, postojat mali i golemi promeni. Za soo~uvaweto so vtorive najdobro zboruva rabotnoto iskustvo na direktorot za ~ove~ki resursi vo Tesko (Tesco), eden od najgolemite sinxiri na supermarketi koj poteknuva od Velika Britanija, Tereza Prok-ter. O t k a k o a k t i v n o g i naso~uva{e vrabotenite vo supermarketite na kompanijata, gradej}i ja prepoznatlivata "Tesko kultura", taa sega stoi is-praveno pred predizvikot da se spravi so idnite planovi na kompanijata i navleguvaweto vo bankar-skiot sektor. Spored nea, Tesko ne e rabotodavec koj nudi edna rabota za ce-liot ivot. Kompanijata na vrabotenite im obezbeduva lepeza na mo`nosti kade {to vrabotenite aktivno deluvaat.

Poznata po nejzinite napori da dopre do svoite vrabote-ni, Tereza Prokter vo site supermarketi postavi drvja vo prostoriite za pauza, kade {to vrabotenite moàt da postavuvaat liv~iwa na nivnite granki za toa {to treba da bide napraveno za podobro funkcionirawe vo rabotnata sredina. Isto taka, vo Tesko se vovedeni i interaktivni ekrani na dopir na koi vrabotenite odgovaraat na pra{awa povrzani so zadovolst-voto od nivnata rabota i sekojdnevnite aktivnosti. Sinxirot Tesko e poznat i po negovata sorabotka so centarot za vrabotuvawe na lu|e so posebni potre-bi, a za vreme na boì}nite praznici dozvoli i vrabotuvawe na rodnini i prijateli na postoe~kite vraboteni koi gi izgubile rabotnite mesta za vreme na krizata. Site tie promeni za moti-vacija na vrabotenite Ter-eza Prokter planira da gi sprovede i vo bankarskiot

sektor vo koj navleze Tesko. No, taa istovremeno e pod pritisok da dokaè deka vakvata filozofija moè da bide prakti~no prime-neta vo poslednoto spoju-

vawe na biznisot so novata Tesko banka. So dva golemi centri za potro{uva~ki i proda`ni uslugi, Ter-eza }e bide odgovorna ne samo za privlekuvawe na vistinski vraboteni, tuku i za nivno prisposobuvawe kon po{irokata “Tesko kultura”. “Ne moème ednostavno da gi trenirame i da gi nau~ime prodava~ite da stanat bankari. Poradi toa, predizvikot na regrutacija od toj aspekt e unikaten i edinstven”, veli taa. Vo narednite dve do tri godini Tesko bankata }e vraboti do 3.000 rabot-nici vo kontakt-centrite vo Wukasl i Glazgov. Bankata, koja na po~etokot se vika{e Tesko li~ni finansii, nas-tana kako partnerstvo me|u Tesko i Kralskata banka na [kotska. “Nie gradime s$ od samo edno zrnce. Predizvikot za nas e da izgradime banka na brz na~in so sopstvena in-frastruktura i platforma”, veli Prokter.

Spored menaxerskiot �tim na Tesko, vklu~uvaj-}i ja i Tereza Prokter (prva oddesno), postojat ~etiri najva`ni raboti za vrabotenite vo sekoja kompanija:

1. Da se po~ituvaatvrabotenite;

2. Da imaat menaxerkoj }e bide podgotven

da im pomogne;3. Da dobivaat

mo`nosti za napredu-vawe vo karierata;

4. Da imaat interesnarabota koja }e gi mo-tivira.

Otkako Tereza Prokter aktivno gi naso~uva{e vrabotenite vo�supermarketite na Tesko kompanijata taa sega stoi ispraveno

r r r u rsupermarketite na Tesko kompanijata, taa sega stoi ispraveno supermarketite na Tesko kompanijata, taa sega stoi ispraveno

r r rko e to~no deka promenite se

Tesko ne e rabotodavec koj nudi edna rabota za celiot ìvot!

GOOGLE - MA[INA ZA ZABAVA I PROFIT

Osnova~ite na Google, diplomiranite informati~ari Lari Pejx i Sergej Brin, se sret-naa vo 1995 godina na Univerzitetot vo Stenford.

Lari, koj toga{ ima{e 24 godini, dojde od Univerzitetot vo Mi~igen na poseta za vreme na vikendot, a Sergej (roden vo Moskva vo 1973 godina) be{e del od gru-pata studenti koi go {etaa naokolu. Muabetot na Pejx i Brin na po~etokot ne im ode{e najdobro. Naprotiv, tie òl~no se raspravaa za mnogu temi. Sepak, tie najdoa zaedni~ki jazik za pristapot vo re{avaweto na kolosalniot predizvik da se dobie relevantna infor-macija od more podatoci. Organiziraweto na infor-maciite od celiot svet na na~in na koj tie }e stanat univerzalno dostapni i korisni stana nivna misija.

LONDON BUSINESS SCHOOL NUDI NAJDOBRA MBA PROGRAMA

Spored poslednite rangirawa na presti`niot "Fajnen{al tajms" (Financial Times), najkvalitetna programa za MBA studii nudi London Business School.

Glavnite prednosti poradi koi univerzitetot se nao|a na prvoto mesto na rang-listata za 2010 godina se inter-nacionalniot ambient vo procesot na u~ewe, kontaktite so lu|eto od celiot svet, kako i renomiranite predava~i od vrvni institucii. Univerzitetot ima 32 internacio-nalni partneri za razmena na studenti, {to pretstavuva ogromna mo`nost za studentite. Smesten vo srceto na London, London Business School ovozmoùva da se isko-ristat i najdobrite komercijalni i finansiski uslugi vo svetot, vo sorabotka so internacionalni banki, vrvni konsultantski firmi i izvr{nite direktori - lideri vo finansiskata industrija.

Cotrugli Business School MBA Scholarships, Croatia �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 21 MART 2011 GODINACotrugli Business School objavuva konkurs za stipendii za me|unarodno akreditiranite MBA programi za 2011 go-dina vo Hrvatska. Vkupniot fond za stipendii e 105.000 evra. Stipendiite se nameneti za kandidati so minimum petgodi{no iskustvo na menaxerska pozicija.

European Residence Program for Writers and Literary �Translators, Sarajevo

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 15 MART 2011 GODINATRADUKI literaturnata mreà vo sorabotka so Sarajevo Open Center ovozmoùva poddr{ka za prestoj vo stranstvo za pisateli i preveduva~i. So ovaa programa se plateni tro{ocite za prestoj od eden mesec (smestuvawe vo cen-tarot na gradot), patnite tro{oci i {kolarinata.

One Decade after the Ohrid Framework Agreement, Skopje �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 15 MART 2011 GODINACentarot za istraùvawe i kreirawe politiki (CRPM) od Skopje }e odrì tridnevna interdisciplinarna konferencija po povod 10-godi{ninata od konfliktot vo Makedonija i potpi{uvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor. Konferencijata }e se organizira od 24 do 26 juni 2011 godina vo hotelot Kontinental vo Skopje. Na ovaa konferencija }e prisustvuvaat poznati gosti od oblasta na op{testvenite nauki, kako i prakti~ari od razli~ni oblasti.

Online Course: International Coverage of Religion in the Digital Age �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 12 APRIL 2011 GODINAOvoj {estnedelen kurs e organiziran od strana na Internacio-nalniot centar za novinari i }e se odrì od 1 maj do 15 juni. Celta e kriti~ki da se istraàt efektivnite na~ini na pi{uvawe i izvestuvawe za religijata, koristej}i gi tradicionalnite i novite mediumski platformi.

Online Internship at IRCLS �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 1 APRIL 2011 GODINAIRCLS e vo potraga po talentirani volonteri so poznavawa ili in-teres vo oblasta na me|unarodnoto javno pravo, ~ovekovite prava, me|unarodnite odnosi ili bezbednosta. Od volonterite }e se bara da asistiraat vo istraùvaweto, no, isto taka, od niv moè da se o~ekuva i da izvr{uvaat administrativni zada~i, vnesuvawe podatoci vo baza na podatoci, ureduvawe na podatoci i sli~no.

2011 Essay Award for Young Economists �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 3 JUNI 2011 GODINASvetskata trgovska organizacija (WTO) ja objavi “2011 Essay Award for Young Economists”. Esejot mora da sodrì raboti i fakti koi se povrzani so ekonomijata na WTO. Temite bi gi vklu~ile efektite i dizajnot na trgovskite dogovori, kontigent-za{titata, olesnuvawe na trgovijata, pomo{ pri trgovijata, re{avawe na sporot od ekonomski aspekt. Kandidatite mora da imaat doktorat ili da se na doktorski studii.

Svetana Dodevska e diplomiran elektroinèner na Univerzitet Sv. Kiril i Metodij vo Skopje, na oddelot

za kompjuterska tehnika, informatika i avtomatika. Vo 2002 godina se priklu~uva na timot na ZenitOptimedia (toga{na Optimedia), mediskiot oddel vo ramkite na reklamnata agencija Publicis grup Skopje. Na pozicijata media-menaxer doa|a vo 2004 godina. Ottoga{ pa s$ do denes se usovr{uva i napreduva vo ramkite i zaedno so agencijata. Dodevska ima dolgogodi{no iskustvo vo sevkupnata aktivnost na mediskata agencija, primenuvaj}i ja glavnata zalo`ba na Zeni-

tOptimedia za maksimalno efektivno i produktivno koristewe na sredstvata vloèni vo reklamiraweto(ROI). Odgovorna e i za rakovodewe na aktivnostite na ZenitOptimedia Makedonija za internacionalni/regionalni mediski tenderi. Vo svoeto rabotno iskustvo gi vbrojuva aktivnostite povrzani so {iroko portfolio na klienti i biznisi, me|u koi i klienti so multi-brend portfolija - Stopanska banka, Makedonski Telekom, T-Mobile, Krka, EVN, Loreal, Nestle, Hjulit-Pakard itn.

SVETLANA DODEVSKA MEDIA-MENAXER, PUBLICIS GRUP/ZENITOPTIMEDIA

So pove}e od polovina milion dizajnirani i ispe~ateni strani, kreiranii brendovi na brojni kompanii, Neboj{a Gelevski

- Bane e prviot ~ovek na Koma lab., edna od vode~kite agencii za grafi~ki dizajn i pe~atewe. Po~etocite na karierata gi vrzuva so kupuvaweto na prviot personalen doma{en kompjuter, Sinclair ZX Spectrum, vo 1984 godina. Voshitenosta od kompjuterskata tehnologija, koja s$ u{te trae, vsu{nost, e prvi~niot impuls na ne-govata kariera vo dizajnerstvoto, pe~atarstvoto, izdava{tvoto itn.. Vo 1989 godina ja dizajnira i pe~ati prvata kniga “Marfievi zakoni” (32 stranici ispe~ateni na matri~en printer EPSON LQ), so koricata zavrtena naopaku! Toj e eden od

osnova~ite na studentskoto spisanie “Elfasko” na Elektrotehni~kiot fakultet, kade {to e dizajner na prvite 20 izdanija. Vo 1993 godina zaedno so u{te dvajca drugari go osnova studioto za dizajn Koma. Ve}e slednata godina od osnovaweto na Koma se pojavuvaat i prvite kli-enti, za denes kompanijata da ima devet vraboteni i pove}e od 200 zadovolni klienti, me|u koi uspe{ni me|unarodni i doma{ni kompanii.

NEBOJ[A GELEVSKI - BANE DIREKTOR NA STUDIOTO ZA DIZAJN KOMA

27KAPITAL / 02.03.2011 / SREDA Rabota / Smetkovodstvo / Zdravstvo

SMETKOVODSTVO I REVIZIJAIzvor: DnevnikObjaveno: 26.03.2011 - 05.03.2011TOBAKO AD Skopje ima potreba od Referent za materijalno i smetkovodstvo i Referent za fi-nansisko smetkovodstvo i Referent za proda`ba – Prodava~ za proda`nite saloni vo Ohrid, [tip, Bitola, Prilep i Skopje. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 26.02.2011 god. Koj trae do 05.03.2011god. Adresa za aplicirawe: TOBAKO AD Skopje, zdo: Slu`ba za pravni raboti, Bul. 3-ta makedonska brigada bb, 1000 Skopje ili na e-mail: [email protected]

ZDRASTVO I NEGAIzvor: DnevnikObjaveno: 26.02.2011 - 10.03.2011SINERXI MEDIKAL ima potreba od stru~en sorabotnik koj treba da gi ispolnuva slednive uslovi: VSS – medicina, farmacija, stomatologija ili sl., B kategorija, odli~en angliski, rabota so kompjuteri i dr. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 26.02.2011 god. koj trae do 10.03.2011god. Adresa za aplicirawe: Ul. Vasil Stefanovski br. 1a/3, 1000 Skopje so naznaka za oglas.

ZDRASTVO I NEGAIzvor: DnevnikObjaveno: 28.02.2011 - 05.03.2011JZU Univerzitetska klinika za radiologija – Sko-pje rapi{uva oglas za priem na ~etiri (4) Doktori na medicina na neopredeleno vreme. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 28.02.2011 god. koj trae 5 dena od obja-vuvaweto. Prijavite da se podnesuvaat vo arhivata na Klinikata ili po po{ta na adresa: Belgradska bb Skopje.

ADMINISTRACIJAIzvor: DnevnikObjaveno: 28.02.2011 - 05.03.2011Agencijata za administracija objavuva oglas za vrabotuvawe na (4) dràvni slu`benici vo Komisi-ja za verifikacija na faktite za slednite rabotni mesta: Vi{ sorabotnik Sorabotka so dràvni organi Sorabotnik komunikacija so javnosta i dràvnite organi Sorabotnik za arhivski raboti Samostoen referent – dostavuva~ Detalnite informacii za pozicijata i na~in na aplicirawe se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 28.02.2011 god. koj trae 5 dena od objavuvaweto. Prijavite da se dostavat preku pisarnica na adresa Agencija za administracija ul. Jurij Gagarin br.15 ili prijavata da ja popolnat i dosta-vat elektronski preku http://prijava.ads.gov.mk

SMETKOVODSTVO I REVIZIJAIzvor: DnevnikObjaveno: 26.02.2011 - 08.03.2011SOS DETSKO SELO MAKEDONIJA oglasuva slo-bodno rabotno mesto na pozicija ADMINISTRA-TIVNO – FINANSISKI ASISTENT. Kvalifikacii: VSS (ekonomski), iskustvo min. 2 godini, solidno poznavawe na angliski jazik i rabota na kompjuter i dr. Detalnite informacii se navedeni vo ogla-sot objaven vo Dnevnik na 26.02.2011 god. koj trae do 08.03.2011god. Adresa za aplicirawe: [email protected] Pove}e info na www.sos.org.mk

ITIzvor: DnevnikObjaveno: 19.02.2011BATO & DIVAJN objavuva oglas za vrabotuvawe na IT ADMINISTRATOR. Potrebni kvalifikacii: - VSS (FEIT ili PMF), - Zadolìtelno prethodno iskustvo na navedenata pozicija (min. 3 godini), - Odli~no poznavawe i aktivno administrirawe na Windows XP, Windows 7, Mac OS, Windows/Linux serveri i operativni sistemi, - Proektirawe, postavuvawe, napredno odrùvawe i servisirawe na: kompjuterski mreì, hardver, Active Direc-tory, Cisco ili MSDE sertifikati, - Iskustvo vo administrirawe i odrùvawe na sistemi za nadgleduvawe i monitoring, - Iskustvo vo admin-istrirawe i programirawe na WEB stranici (Flash, HTML, HML), - Aktivno koristewe na deloven angliski jazik (pi{an i govoren), - Poseduvawe na Microsoft setifikat za administrirawe se smeta za prednost. Site zainteresirani kandidati koi gi ispolnuvaat navedenite kvalifikacii, potrebno e da dostavat (po po{ta ili e-mail) svoja biografi-ja, preporaki i skore{na fotografija, najdocna do 04.03.2011 godina na: Grafi~ki centar Bato & Divajn, ul. Prvomajska bb, 1000 Skopje, e-mail: [email protected]

Izbor na aktuelni oglasi

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: [email protected]

� OGLASI ZA VRABOTUVAWE� REVIZORSKI IZVE[TAI� SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI� TENDERI� POVICI ZA SVIKUVAWE

AKCIONERSKI SOBRANIJA

� SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII

� SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

28 KAPITAL / 02.03.2011 / SREDAObuki / Finansii i smetkovodstvo

Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS.Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.Upisot e vo tek.Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 SkopjeRuzveltova 6, 1000 Skopjetel/ faks 02/ 3213-409tel/ faks 02/ 3213-40902/ 3215-026 02/ 3215-026 e-mail : [email protected];e-mail : [email protected];[email protected]@t-home.mkwww.kds.com.mkwww.kds.com.mk

KURS ZA FINASISKOSMETKOVODSTVO

(72 ÂSA)

29KAPITAL / 02.03.2011 / SREDA Obuki / Menaxment / HR / PR

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

Kursot gi opfa}a slednite oblasti :Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i orga-nizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ÂSOT.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409tel/ faks 02/ 3213-409

02/ 3215-026 02/ 3215-026 e-mail : e-mail :

[email protected]; [email protected];

[email protected] [email protected]

www.kds.com.mkwww.kds.com.mk

KURS ZA OFFICE MANAGER

(96 ÂSA)

30 KAPITAL / 02.03.2011 / SREDATenderi / Konferencii i saemi

Re{enie za va{ata finansiska idninaSekoj PonedelnikSinergija Plus

Obuka za aplikacija na EU fondovi03.03.2011Clear View

Offi ce Manager03.03.2011 KDS

Komunikaciski ve{tini04.03 - 05.03.11Triple S Learning

Obuka na obu~uva~i

04.03 - 05.03.11ESP Odnosi so javnost 04.03 - 05.03.2011Triple S

Obuka za obu~uva~i04.03 - 05.03.2011

ESP

Tim i gradewe na timovi11.03.2011ESP

Menaxirawe so potencija-llite na ~ove~kiot kapital11.03.2011

Triple S

Finansiski menaxment16.03.2011Kosmo Inovativen Centar

Upravuvawe so vreme18.03.2011ESP

Socijalnite mreì kako alatka za nao|awe rabota24.03.2011CS Global

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Op{tina [tip1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAOtstranuvawe na bespravno izgradeni �objekti i delovi od objekti i bespravno postaveni objekti.Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure- �mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=16f01143-a41a-4d62-8e9d-cf241a059287&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Op{tina Kavadarci

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka na urbana oprema, soobra}ajni �znaci i odrùvawe.Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure- �mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=9de37cca-8cf0-4566-9081-50741a4aaa37&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. AD Elektrani na Makedonija - Skopje

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKATransformatorsko maslo i maslo za prekinuva~i � .Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=e54570f0-59bb-48a3-b6c2-0-c1acb1c7a8a&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Ministerstvo za obrazovanie i nauka

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKARekonstrukcija na studentski dom �"Stiv Naumov" - Skopje.Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure- �mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=cac0c569-17e4-457e-941f-e0835ae98b6a&Level=2



PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAUsluga od servisirawe na gasen hromatograf, �za REK Bitola.Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=5bf32b9f-a8df-48e4-86b2-281724561625&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za 1. zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKARevizija na tehni~kata dokumentacija za brana �“Konsko” so pridru`ni objekti.Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=d06e3c7d-e0e4-4818-bb30-60360043ce56&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Klinika za uvo,nos i grlo - Skopje

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAUslugi za osiguruvawe na �imotot na klinikata.Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure- �mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=495d3355-95db-47d3-8f36-c694f3deefec&Level=2



PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAIzrabotka na elaborat - studija za optimi- �zacija na postrojkite i tehnolo{kiot proces vo podru`nica Energetika - Skopje.Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=496cd3fb-a2b5-48d2-b562-74170-a75d18f&Level=2

KAPITAL TENDERI


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Fond za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKARekonstrukcija i sanacija na objekti na podra~ni �slu`bi za novi pozicii i zgolemeni koli~ini od prethodna postapka.Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=ad98076e-1c59-4877-8035-353d932dbefb&Level=2

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

BIZNIS-FORUM VO DI@ONZa vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Diòn, }e se odrì binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e moàt da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot.

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, �tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).

Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istraùva~ka laboratorija, �tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.

Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ish- �rana i zdravstvo vo Diòn. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina.

Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) moè da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres.

On-line Registracijahttp://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

EEN Proekt www.een.mk

SOFÊ JOVANOVSKA [email protected], Tel: +389 (02) 3244060

LAZO ANGELEVSKI [email protected] Tel: +389 (02) 3244090

Fun Business 31KAPITAL / 02.03.2011 / SREDA

Vrednosta na eden fudbaler se formi-ra spored osnovnite ekonomski zakoni-tosti na ponuda i

pobaruva~ka, {to e klu~en mehanizam za samoregu-lacija na slobodniot pazar. Plasti~no objasneto, ce-nata na eden fudbaler ras-te dokolku postoi golema zainteresiranost za nego, odnosno, kolku pove}e ponudi na negova adresa, tolku i obes{tetuvaweto }e bide pogolemo.No, od narednata fudbalska sezona na sila }e stapi najnovata regulativa na Unijata na evropski fudbal-ski asocijacii (UEFA), t.n. finansiski ferplej, so {to se pravi obid da se stavi red vo tro{eweto pari vo fudbalot.Finansiskiot ferplej pred-viduva klubovite da moàt da gi tro{at parite zarabo-teni vo fudbalskite oper-acii, kako prodavawe na fudbaleri, bileti, dreso-vi, TV-prava, a strogo so zabranuvaat donacii od gazdite i podignuvawe ban-karski krediti. Od UEFA se nadevaat deka so vovedu-vaweto na ova pravilo }e se izbegne finansiskata nestabilnost na ekipite, koja vo momentov e mnogu golema

i se zakanuva so bankrot na celi prvenstva.Se o~ekuva tro{ocite na timovite da opadnat kako rezultat na implementacijata na finansiskiot ferplej. Se smeta deka najgolem-oto poevtinuvawe }e bide tokmu vo cenata na fudba-lerite, koe spored momen-talnite predviduvawa bi trebalo da odi i do 40%. Sekako deka fudbalerite, osobeno najgolemite yvezdi, }e po~uvstvuvaat negativen efekt od voveduvaweto na novoto pravilo, no najgolema {teta, sepak, }e pretrpat agenciite koi{to posredu-vaat vo potpi{uvaweto na nivnite dogovori.Ve}e podolgo vreme se gov-ori za “{emite” na agentite na fudbalerite i nivnoto vlijanie vo kreacijata na sostavite na golem broj fudbalski ekipi od Evropa - 10% ili 20%, pa duri 30% od vrednosta na dogovorot zavr{uvaat na smetkata na agentite. Toa se ogromni pari za koi{to vredi da se vlijae na èlbata na klientite tie postojano da go menuvaat klubot vo koj nas-tapuvaat. Logikata veli deka so pogolem broj transferi se zgolemuvaat i parite {to gi zarabotuvaat agentite.Pred izvesno vreme se digna golema pra{ina za tvrdewe-to na @oze Muriwo deka so sekoja negova pofalba za

odreden fudbaler cenata na istiot rastela za 10 milioni evra.“]e treba da prestanam da gi falam fudbalerite, bidej}i vlijaam na nivnata cena”, izjavi pove}e na {ega Muriwo.No, vo edna detalna analiza proizlezena od londonski-ot vesnik Gardijan be{e zaklu~eno deka Muriwo najmnogu vlijae na cenata na fudbalerite {to gi za-stapuva negoviot prijatel i li~en agent Horhe Mendes, koj voedno e menaxer i na Kristijano Ronaldo, Didie Drogba, a od neodamna i na Diego Maradona. Insinuaci-jata vo ovoj primer e i pove}e od jasna. So projaveniot interes od Portugalecot vrednosta na eden fudbaler raste, za nego se javuvaat pogolem broj zainteresirani klubovi i toj za pogolema suma pravi transfer.Site tie dogovori “pod ito” funkcioniraat na golemo, no kako nuspojava e s$ poskapiot fudbalski pazar. Samo vo januarskiot preoden rok vo angliskata Premier liga na ime na zasiluvawa klubovite potro{ija 225 milioni funti, vo Italija 105,5 milioni, dodeka, pak, vo Germanija, [panija i Francija zaedno okolu 97 milioni funti. Treba da se zeme predvid deka vo tekot na zimskiot preoden rok

ekipite od Stariot konti-nent se dalku poneaktivni vo sporedba so nivnoto tro{ewe za vreme na letoto, koga i se sklu~uvaat na-jgolemite dogovori. So edna prosta presmetka bi moèle da presmetame kolku pari bi zagubile agentite so vovedu-vaweto na finansiskiot ferplej. Okolu 440 mil-ioni funti se potro{eni vo januari vo najsilnite ligi. Ako odime so pretpostavka deka se naplateni samo 10% za posreduvawe, toga{ se dobiva brojkata od 44 milioni funti, koi gi imaat zaraboteno posredni~kite agencii. Vo slu~aj pazarot da poevtini za 40%, fina-siskiot priliv pri istata aktivnost na pazarot bi se spu{til na pomalku od 27 milioni funti.Zatoa i ne treba da n$ za~uduva podatokot deka tokmu najgolemiot otpor za novata regulativa doa|a tokmu od raznite zdruènija na sportski agencii.“So ovaa odluka UEFA go doveduva vo pra{awe vloùvaweto vo mladinskiot fudbal, bidej}i klubovite nema da imaat dovolno pari za da gi odrùvaat {kolite”, se veli vo soop{tenieto na britanskite sportski agencii.No, se o~ekuva tokmu razvojot na mladinskiot fudbal da dobie mnogu pogolem tret-

man vo klubovite i toa vo klbovite vo koi dosega toa ne be{e praktika. Ednos-tavno, dupkite vo sostavot

}e mora da se popolnat so mladi igra~i proizvedeni vo sopstvenata mladinska {kola.

AGENTITE ]E JA ZAGUBAT KRUNATA


Koga dvata najpresti-`ni brendovi vo Italija }e napravat zaedni~ka sorabotka,

sekako deka rezultatot }e bide izvonreden. Po povod 150 godini od obedinuvawe-to na Italija i 90 godini od negovoto postoewe, brendot Gu~i go dizajnira{e noviot avtomobil na Fiat, 500 by Gucci. Vsu{nost, stanuva zbor za personalizirano izdanie na avtomobilot “fiat 500” od strana na kreativniot direktor na Gu~i, Frida Xanini, vo sorabotka so Stilskiot centar na Fiat.Avtomobilot za prv pat bil promoviran na Modnata ne-

KREATIVNA FUZIJA NA FIAT I GUÎ

AVTOMOBIL ZA BRENDIRANATA KLASAdela vo Milano, a qubitelite na ovie dva brenda }e imaat mo`nost da go vidat i na Internacionalniot saem na avtomobili vo @eneva od 3 do 13 mart i toa na mnogu

interesen na~in. Na {tandot na Fiat }e bide prezenti-ran vo pop-up store Gucci. 500 by Gucci e dos tapen vo efektna i ekskluzivna biserno sjajna bela (pos-

portski model) i crna boja, vo stilot na crno-belite filmovi. Na avtomobilot pre-ovladuva rakopisot na Gu~i. Siluetata na avtomobilot e naglasena so zeleno-crveno-zelena lenta (tipi~na za Gu~i) i ja povrzuva nadvore{nosta so vnatre{nosta. Enterierot e stilski bogat, so ekskluzivni materijali, no funkcionalen. Lentata ja ima na sedi{tata, na menuva~ot, na obvivkata na

klu~evite, na patosnicite, na sigurnosnite po-jasi. Personalizaci-jata e kompletirana so ekskluzivnata kolekcija koja go nosi imeto na av-tomobilot i opfa-}a dodatoci za

patuvawe, mali ko`ni predmeti, sportski dresovi,

jakni, voza~ki rakavici, o~ila i ~asovnik za puls. Avtomobilot }e bide dosta-pen od 1 april do 30 juni samo preku onlajn-pora~ki, so po~etna cena od 17

FINANSISKIOT FERPLEJ I CENATA NA FUDBALERITE


Od UEFA se nadeaat deka }e se izbegne finansiskata nestabilnost na ekipite, koja vo momentov e mnogu golema i se zakanuva so bankrot na celi prvenstva. Kako rezultat na implementacijata na finansiskiot ferplej se o~ekuva tro{ocite na timovite da opadnat. Se smeta deka najgolemoto poevtinuvawe }e bide tokmu vo cenata na fudbalerite, koe spored momentalnite predviduvawa bi trebalo da odi i do 40%

��

� GADGETS

PREKINAT KABEL ILI USB FLASH DRIVEUSB stik~iwata” kako moderen gaxet koj stanuva del od na{eto sekojdnevie posto-jano dobivaat novi i pomoderni formi, so cel da ja prekinat monotonijata na nivnata upotreba. Iako e dovolno i toa {to na ova malo “~udo” moème da skladirame s$ pove}e podatoci, odnosno prostor do deset pati pogolem otkolku {to iznesuvale na{ite prvi i stari hard-diskovi. Ovie uredi s$ pove}e dobivaat i porazli~ni formi. Sepak, formata na ovoj USB ured vo golema mera ni go privle~e vnimanieto, a se nadevame i vam. Od edna strana e prakti~en USB ured so memorija od 2 GB, a od drugata strana li~i na kabel prese~en na polovina. Ne treba da spomenuvame so kolku kolegi ili rodnini }e se po{eguvate dodeka im objasnite deka se raboti za USB drajv, a ne deka nekoj vi go presekol kabelot. Interesno, neli?

SILVANA [email protected]

SR\AN IVANOVI][email protected]

Fernando Tores � ja ima premijata vo Premier ligata

@orge Mende{, prijatel i menaxer �na @oze Muriwo, za klienti gi ima i Kristijano Ronaldo, Didie Drogba, a od neodamna i Diego Maradona

L E N O G L A S

i ja povrzso vnatre{stilski bomaterijalLentata jana menuva

klu~evna jaja

K O M E R C I J A L E N O G L A

Po~etnata cena na avtomobilot e 17 iljadi evra �

a, e e-i. e o-i) a e i n. a, a e, -

i-a a o

“Dodatnata oprema” na � 500 by Gucciiljadi evra. Podocna }e bide izloèn i dosta-pen za proda`ba vo osta-natite delovi od svetot, vo Pariz, London, Tokio, SAD...

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa spored nekolku drugi pokazateli:� Top 100 najgolemi izvoznici� Top 50 najizvezuvani proizvodi � Top 10 izvozni pazari � Top 10 neto izvozni industriiVo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: � Izvoznite aduti na Makedonija

vo 2011 godina� Izvozot i rekordniot rast na cenite

na energijata, hranata i surovinite� Analiza na izvozot na hrana i

zemjodelski proizvodi � Izvoz na softver od Makedonija� Izvozot na vino i pijaloci� Kako do uspe{na promocija

na makedonskiot izvoz?� Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do mar-keting sektorot na e-mail: [email protected] tel: 02 2551 441lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Vo tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in pokaà kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi

se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, pokaà i deka ekonomi-ite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodi-ja ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva povaèn od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonom-ski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dràva so site raspoloìvi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogole-miot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICIKapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI

dat izvozni

wa spored

pove}e

i

e se dddooo mmmaaarrrrr--


Documents

238-kapital-02.03.2011