SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA - morm.gov.mk · Oliver BAKRESKI KOORDINACIJA NA SISTEMOT ZA NACIONALNA BEZBED-NOST NA DR@AVNATA ZAEDNICA SRBIJA I CRNA GORA..... 73. Tehni~ko-tehnolo{ki

SOVREMENAMAKEDONSKAODBRANA

Izdava~:MINISTERSTVO ZA ODBRANA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Adresa na Redakcijata:Ministerstvo za odbranaSpisanie „SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA“ul. „Orce Nikolov“ bb 1000 SkopjeTelefoni: 3282-058, 3282-299 i tel. faks 3113-527Internet adresa: WEB na Ministerstvoto zaodbrana:www.morm.gov.mk, publikacii, SOVREMENAMAKEDONSKA ODBRANA na makedonski i na angliski jazik

Spisanieto izleguva dva pati godi{no.Cenata na eden primerok e 70 denari.Pretplata za 2005 godina iznesuva 140 denari (plus po{tenski tro{oci).Pretplata za stranstvo e dvojno pogolema (plus po{tenski tro{oci).

SOVREMENAMAKEDONSKAODBRANATEORETSKO SPISANIE NA MINISTERSTVOTO ZA ODBRANA NA RM

IZDAVA^KI SOVETTalat XAFERI, pretsedatelprof. d-r Trajan GOCEVSKIApostol ARBELSKIprof. d-r Rose SMILESKI, polkovnikprof. d-r Mitko KOTOVÊVSKIprof. d-r Marina MITREVSKAMiroslav STOJANOVSKI, general majord-r Nazmi MALI]Id-r Petar ATANASOV

UREDUVA^KI ODBORprof. d-r Trajan GOCEVSKIprof. d-r Sokle KOÔSKI, polkovnikprof. d-r Mitko KOTOVÊVSKI@anet RISTOSKAprof. d-r Zoran NACEVd-r Oliver BAKRESKIDobre TRAJANOVSKI, potpolkovnik

Glaven i odgovoren urednik: prof. d-r Trajan GOCEVSKIZamenik glaven urednik: prof. d-r Sokle KOÔSKI, polkovnikTehni~ki urednik: Biljana IVANOVAKompjuterska obrabotka: Aleksandar ATANASOVLikovno re{enie na korica: Ko~o FIDANOVSKILektor: @anet RISTOSKA

Pe~at: „BM-ABA“ DOO - Strumica

Site prava se rezerviraniSe zabranuva reproducirawe na publikacijata i nejzinite delovi, kako i nivno transformirawevo razni mediumi: elektronski, magnetni lenti, mehani~ko fotokopirawe, snimawe i drugo, bezpismeno odobrenie na izdava~ot i avtorite.

All rights reservedNo part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or transmitted in any form or byany means: electronic, electrostatic, magnetic tape, mechanical photocopying, recording or othewise,without permission in writing from the publisher and authors.

Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura br. 07-7144/2 od 27. 12. 1999 godina, za spisanieto„SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA“ se pla}a povlastena dano~na stapka.

SODR@INA

Talat XAFERI

KOLKU REPUBLIKA MAKEDONIJA E BLISKU DO^LENSTVOTO VO NATO?.......................................................................................... 9

Op{to-teoretski, doktrinarno-strategiski i drugi temiod oblasta na odbranata

Trajan GOCEVSKI

REPUBLIKA MAKEDONIJA PRED PORTITE NA NATO -KOCKATA E FRLENA..........................................................................................................15

Mitko KOTOVÊVSKI

PANBUNT ....................................................................................................................... 25

Metodi HAXI-JANEV

LEGALNOSTA NA VOJNATA PROTIV TERORIZMOT VOIME NA PRAVOTO NA SAMOODBRANA I PRAVOTO NAPREDVREMENA SAMOODBRANA ...................................................................... 43

Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~ki i temiod me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata

Marina MITREVSKA

GRADEWE NA MIR: PREDIZVICI I KONCEPT NA KRIZNIOTMENAXMENT VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ......................................... 61

Oliver BAKRESKI

KOORDINACIJA NA SISTEMOT ZA NACIONALNA BEZBED-NOST NA DR@AVNATA ZAEDNICA SRBIJA I CRNA GORA................. 73

Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooruùvawe i opremaSlavko ANGELEVSKI

SOVREMEN PRIOD PRI MODELIRAWETO NASLO@ENITE BORBENI DEJSTVA...................................................................... 87

Pece MIJOVSKI

PRIMENA NA ALTERNATIVNITE GORIVA KAJPOVE]EGORIVNITE MOTORI........................................................................... 103

Miodrag STAJI]

BEZBEDNOSTA I ZA[TITATA NA KLASIFICIRANITE INFORMACII KOI SE ÛVAAT, OBRABOTUVAAT IPRENESUVAAT PREKU KOMUNIKACISKO-INFORMATI^KITE SISTEMI ........................................................................ 115

Vladimir TRENDAFILOVSKI

TRANSFORMACIJA NA RA^NATA FRLA^KA VOPOVE]ENAMENSKO ORUDIE SO VOVEDUVAWE NOVIMODELI GRANATI I NI[ANSKI UREDI................................................... 127

Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata

Toni MILESKIEKOLO[KA BEZBEDNOST: OSNOVEN KONCEPT IREGIONALEN PRISTAP............................................................................................. 143

Tawa MILO[EVSKA

GLOBALIZACISKI BEZBEDNOSNI IMPLIKACII............................ 159

Prikazi na knigi, stru~ni trudovi i dr. od oblasta na odbranata

Tawa MILO[EVSKAPRIKAZ kon knigata „KOORDINACIJA NA BEZBEDNOSNATAZAEDNICA VO R. MAKEDONIJA“ od d-r Oliver Bakreski ...................... 173

@anet RISTOSKAPRIKAZ kon knigata „KRIZEN MENAXMENT“

od d-r Marina Mitrevska.............................................................................................. 177

SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 99

KOLKU REPUBLIKA MAKEDONIJA E BLISKUDO ^LENSTVOTO VO NATO?

Talat XAFERIzamenik-minister vo Ministerstvoto za odbrana

Neodamna, eden moj kolega istakne deka sè e merlivo i zakonomerno, pai pra{aweto „Kolku Republika Makedonija e blisku do ~lenstvoto voNATO?“. Sosema sum soglasen so toa. Deka e toa taka pokaùvaat brojniistraùvawa na objektivni indikatori, kako {to se indeksot nademokratijata i korupcijata, merlivosta na politi~kite, demokratskite,odbranbeno-bezbednosnite i socijalnite reformi, kako i razvojot nametodologiite za merlivost na podgotvenosta na kandidatite za ~lenstvo voNATO. Merlivosta na podgotvenosta za ~lenstvo pretpostavuva i merlivostna konkretiziranite i su{testveni oblasti na politi~kiot konsenzus,op{tata soglasnost, no i soglasnosta i konsenzusot vo konkretni oblasti nanivo na unapreduvawe na regionalnata sorabotka na nivo na regionalniteodbranbeni reformi.

Imaj}i go ve}e izgradeno politi~kiot konsenzus vo pravec naevroatlanskite integracii, bi moèle da kaème deka na RM ì preostanuvasamo da ja sprovede zacrtanata politika za ~lenstvo. Me|utoa, edna uspe{napolitika za ~lenstvo treba da se sproveduva vo kompleksna, posledovatelnai dolgoro~na perspektiva kon podobruvawe na stabilnosta, na ekonomskatasostojba i socijalnite uslovi, kako i da bide orientirana kon realniterezultati na site institucionalni oblici od sektorot bezbednost.

Politikata i praktikata na napredokot kon NATO integracijataobedinuvaat nekolku komplementarni sodrìni. Toa se politi~kataaproksimacija na sistemot so Alijansata; garantirawe na sopstvenatabezbednost so sopstveni kapaciteti; pridones vo aktivnosti i misii zaza~uvuvawe na mirot; u~estvo vo regionalni i globalni bezbednosniinicijativi i misii za menaxirawe na krizi; i/ili unapreduvawe nakooperativnosta, kolektivnosta i integracijata.

3

SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA10

Politi~kata aproksimacija so Alijansata e sodrìna na koja RepublikaMakedonija ì posvetuva posebno vnimanie i toa vo kontekst na sopstvenatatransformacija.

Sozdavaweto efikasen bezbednosen sistem za Republika Makedonijane e proces sam za sebe. Republika Makedonija e svesna deka NATO se menuvai deka taa }e mora da se prilagodi na tie promeni i zatoa vnimatelno ja sleditransformacijata na Alijansata za da se osigura deka nejzinite planovi seadekvatni na zakanite po zaedni~kata bezbednost.

Republika Makedonija na ~lenstvoto vo NATO gleda kako na osnovenpreduslov za dolgoro~na stabilnost i bezbednost. Alokacijata na resursitei razvojot na sopstvenata odbrana i bezbednost gi podreduva nasproveduvaweto na odbranbenite reformi i identifikuvaweto na na~initena koi vooruènite sili }e pruàt konstruktiven i efikasen pridones konidnite operacii na Alijansata.

Me|utoa, Republika Makedonija ne gleda samo na sopstvenite i nareformite na Alijansata, tuku i na svoite partneri osobena na onie odJadranskata grupa. Sledej}i gi promenite kaj niv, gi voo~ivme nivnite pravnii drugi ograni~uvawa koi bi moèle da se pojavat pri upatuvaweto nanacionalnite kontigenti vo me|unarodnite misii; gi sogledavme nivnitekapaciteti koi bi moèle da bidat komplementarni so na{ite; so eden zbor,u~evme posredno od nivnite iskustva, a veruvam i tie od na{ite.

Vo toj kontekst vo ramkite na odbranbenite reformi se ostvareninekolku klu~ni aspekti na implementacija na zacrtanite odbranbeni planovi.

Soo~ena so novoto strategisko i bezbednosno opkruùvawe, novitezakani i predizvici i potrebata za izgradba na konzistenten odbranbensistem, Republika Makedonija pristapi kon temelna transformacija naodbranata na ARM.

Vo ramkite na taa transformacija, osven su{tinskite promeninapraveni za da moàt vooruènite sili da gi dostavat potrebnitesposobnosti i kapaciteti, se raboti i na ureduvawe na krizniot menaxment ina realnite potrebi i mo`nosti za poddr{ka na demokratski izbranitecivilni vlasti.

Od funkcionalen i od organizaciski aspekt, integraciskata politikaima su{testveno u~estvo vo me|unarodnite napori za borba pritivterorizmot, zakanite vrz globalnata bezbednost, zgolemuvawe naoperativnosta i reforma na samite organizacii od sektorot za bezbednost,odnosno asistencija vo izgradba na odbranbenite institucii kaj Kavkaskitepartneri.

Politikata za podgotovka na dràvata za ~lenstvo vo NATO, vo osnovagi zadava parametrite i go opredeluva tempoto na reformite, formira


prepora~livi kriteriumi i vr{i sistematski pregled i ocena. Pritoa, morada se ovozmoì site uspesi i problemi na politikata na integracijata da serazgleduvaat niz prizmata na strategiskata perspektiva na celosnovklu~uvawe vo sistemot na evroatlanskata op{testvena, politi~ka iekonomska bezbednost.

Paralelno so podgotovkite za ~lenstvo vo NATO, RepublikaMakedonija prodolì so aktivno u~estvo vo programata Partnerstvo za miri vo asistencijata na ostanatite partneri vo izgradba na nivnite nacionalniodbranbeni institucii. Vo samiot process na planirawe i revizija, osobenovnimanie se posveti na celosnata implementacija na partnerskite celi ivoenite zada~i za interoperativnost.

So re{avawe na krizata vo 2001 godina i potpi{uvaweto na Ramkovniotdogovor, Republika Makedonija dolgoro~no gi stavi nastrana pri~inite zaverskite i etni~ki motiviranoto nasilstvo vo ramkite vo dràvata i sozdademodel za re{avawe na me|uetni~kite pra{awa na Balkanot. Vo januari 2004godina, Republika Makedonija go odbeleà krajot na ednodeceniskotoprisustvo vo stranskite voeni sili {to ja obezbeduvaa nejzinata stabilnost.So toa, Republika Makedonija od konzument na bezbednosta odnadvor, setransformira{e vo proizveduva~ na bezbednosta vo drugite delovi od svetot.Denes, sedmiot posledovatelen kontigent na ARM, zaedno so silite na NATO,u~estvuva vo misijata ISAF (ISAF) vo Avganistan, dodeka ~etvrtiotkontigent u~estvuva vo operacijata „Sloboda za Irak“ (Iraqi Freedom) vo Irak.Dopolnitelno, vo podgotovka se nacionalnite kontingenti vo sostav naMultinacionalnata mirovna brigada na Jugoisto~na Evropa i zdruèniotmedicinski tim za da bidat upateni vo poddr{ka na misijata vo Avganistan,a tim na ARM vo misija za obuka na ira~kite bezbednosni sili. Vo idnina,Republika Makedonija e re{ena da prodolì i ponatamu postepeno da gozgolemuva svojot pridones kon bezbednosta i da gi prenesuva iskustvata inau~enite lekcii od svojot razvoj vo drugi regioni vo svetot.

Rezultatite {to pripadnicite na ARM gi postignaa ja obvrzuvaatRepublika Makedonija da prodolì da gi nadgraduva sopstvenite sili ikapacitetite i da gi identifikuva oblastite za nivna ponatamo{naspecijalizacija.

Sepak, vo ramkite na sevkupnite postignuvawa, te{ko e da se izdvoi{to be{e najzna~ajno od 2003 godina do denes.

Ako eden od ~ekorite be{e odgovor na o~ekuvawata na sojuznicite,soodvetno na sopstvenite resursi, sledniot sigurno e usvojuvaweto naregionalnite principi na kooperativnost.

I tokmu na ovoj plan vo izminatiot period e postignat moèbi inajgolemiot napredok vo pravec na NATO integracijata. Iako regionalnata

3


sorabotka sama po sebe ne zna~i i NATO ~lenstvo, regionalnata bezbednosnai odbranbena politika ja potvrduvaat cvrstata opredelba za kooperativnost,kolektivnost i intagracija.

Republika Makedonija gi poddrùva nastojuvawata za vklu~uvawe naBosna i Hercegovina i Srbija i Crna Gora vo Partnerstvoto za mir i eopredelena na ovie dve zemji da im pruì nesebi~na pomo{ vo nivnite naporiza kooperativna bezbednost. Ova ne e oddelen, sporadi~en stav samo naRepublika Makedonija, tuku pragmati~na namera za sorabotka i kaj drugitezemji vo Regionot, a osobeno kaj ~lenkite na A-3.

Sorabotkata vo ramkite na Jadranskata povelba e ve}e proverena for-mula na aproksimacija na zemjite od Regionot, no vo integrativen pravec sekoristat i mnogu drugi regionalni i globalni inicijativi. Bogatstvoto e vokomplementarnosta na nivnata sodrìna koja vklu~uva ne samo konsultaciiza bezbednosnata i odbranbenata politika, tuku i voeno obrazovanie, voeno-tehni~ka sorabotka, kontrola vo vooruùvaweto, sorabotka vo ramkite naoperaciite za poddr{ka na mirot i operaciite za odrùvawe na mirot, idnotobezbednosno asocirawe, procena i evolucija na nacionalnite kontigenti iu{te mnogu drugi raboti.

So zemjite vo Regionot, Republika Makedonija ostvaruva doolnitelnasorabotka i preku: Paktot za stabilnost za Jugoisto~na Evropa; procesotSEDM - za sorabotka vo Jugoisto~na Evropa na nivo na ministri za odbrana;procesot SEECP - na sorabotka na odbranbenite administracii so mo`nostza zaedni~ko obrazovanie i obuka, borba protiv trgovijata na malo i lesnooru`je i me|unarodniot terorizam; SEESAC – „Clearinghouse“ formatot naJugoisto~na Evropa za kontrola na maloto i lesno oru`je; SEEGROUP –Upravnata grupa za bezbednosna sorabotka vo Jugoisto~na Evropa; inicijativana SEEC – „Clearinghouse“ na Jugoisto~na Evropa i mnogu drugi.

Uspehot vo unapreduvaweto na demokratijata e eden od najva`nite ikriti~ki argimenti za uspehot vo na{ite zaedni~ki napori za dobivawepokana za ~lenstvo vo EU i NATO. Pokanata }e bide individualna, zasebna,no usvoenite principi i praktikata na kooperativnost, kolektivnost iintegriranost }e ostanat zaedni~ki. Ottuka sleduva deka institucionalniteoblici na sektorot za bezbednost, pokraj reformite {to gi sproveduvaat vosopstveniot resor, treba da bidat ednovremeno fokusirani i na efikasnostai vklu~enosta kon op{tiot proces na demokratizacija i demokretski razvoji vladeewe na pravoto.

Poddr{kata na motivacijata na kadrite e klu~ kon uspehot voreformite. Zatoa e zna~ajno vo samite reformi da se posveti mesto na podobrisocijalni odnosi, perspektivi i kariera za profesionalniot sostav.


Vo ramkite na upravuvaweto vo sektorot za bezbednost, realnatainformiranost na op{testvoto za sostojbata, zada~ite i statusot nareformite e zadolìtelna.

Na krajot, ostvaruvaweto na ~lenstvoto vo NATO ne e kraj na procesotna transformacija na nacionalnata bezbednosna politika tuku toa e novvaèn ~ekor vo procesot vo koj MAP ~lenkite }e treba da si ja opredelatkonkretnata uloga vo noviot kontekst.

Vo toj kontekst, Republika Makedonija ne treba tolku ~esto da si gopostavuva pra{aweto - kolku blisku ili daleku do ~lenstvoto vo NATO,tuku da ne dozvoli da ja iznenadi pra{aweto {to sledi potoa, i do koe, koga-toga{, neminovno }e dojde - „[to otkako Republika Makedonija }e stanepolnopravna ~lenka?“.

3


SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA

Op{to-teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata

1515

REPUBLIKA MAKEDONIJA PRED PORTITE NA NATO ‡KOCKATA E FRLENA VTOR PAT

Trajan GOCEVSKIFilozofski fakultet, Institut za odbranbeni i mirovni studii ‡ Skopje

Apstrakt: Republika Makedonija u{te pred 15 godini, so samotokonstituirawe na svojata nezavisnost se opredeli za ~lenstvo vo NATO.Zna~i, po osamostojuvaweto taa zapo~na da vodi svoja avtonomna politikavo site domeni na op{testvenoto ìveewe, kako ramnopraven me|unarodno-praven subjekt vo me|unarodnata zaednica. Ottamu, taa izgraduva svoiprincipi na nadvore{nata politika, a vo tie ramki i principi voodbranbenata i bezbednosnata politika, kako nedeliv del vo ostvaruvawetona svoite nacionalni celi.Vo uslovi koga silite na EU sî u{te ne go imaat dostignato najvisokotonivo na multinacionalnost i mo`nost za celosna i kontinuirana upotrebana voenite instrumenti za odbrana na nacionalnite ili evropskiteinteresi, Republika Makedonija kako prioritet vo svojata politika ja imaopredelbata za poskore{no za~lenuvawe vo NATO.Republika Makedonija, sekakodeka e svesna deka ovoj proces treba da se sfatikako dolgotraen, makotrpen, sloèn i skap, no izodliv, prifatliv i najdobarod site alternativi koi ì stojat na raspolagawe.So cel da se realizira ovaa strategiska cel, Republika Makedonija postepenogi transformira svoite prioriteti i gi intenzivira reformite potrebniza postigawe na standardite neophodni za ~lenstvo vo NATO.

Klu~ni zborovi: NATO kolektivitet, evroatlantski strukturi,nadvore{no-politi~ki prioriteti.

3



16

REPUBLIC OF MACEDONIA IN FRONT OF THE GATES OF NATO –THE DICE HAS BEEN THROWN FOR A SECOND TIME

Abstract: Since the very beginning of constituting its independence, 15 years ago, theRepublic of Macedonia has been determined for NATO membership. Thus, after theindependence it has started to lead its own autonomous politics in all the domains of socialliving, as equal internationally legal subject in the international community. Therefore, it hasbeen building own principles of foreign policy, and in those frames also principles of defenceand security policy, as inseparable part in achieving the national goals.In conditions when the EU forces have not attained the highest level of multinationality yetand the opportunity for full and continuous employment of the military instruments fordefence of the national or European interests, as a priority of its policy the Republic ofMacedonia has the determination for faster NATO membership.Republic of Macedonia is of course aware that this process should be comprehended as long-lasting, complex and expensive, but possible, acceptable and the best of all the alternatives atdisposal.In order to realize this strategic goal, the Republic of Macedonia is gradually transforming itspriorities and intensifying the reforms necessary for attaining the standards for NATOmembership.

Key words: NATO collectivity, Euro-Atlantic structures, foreign-policy priorities.

VovedTo~no pred 15 godini, koga socijalizamot kako poredok po~na da se razni{uva

od koren, vo javnosta izlegov so tekst „kockata e frlena“ vo koj za prv pat be{eiznesen stavot deka toga{niot odbranbeno-za{titen sistem na RepublikaMakedonija treba da se demontira, i Republika Makedonija da zapo~ne so kreirawena sopstven avtonomen i spored standardite na zemjite so razviena demokratija,odbranbeno-bezbednosen sistem, kako imperativ na vremeto {to doa|a. Se razbira,ovoj stav toga{ be{e do~ekan na no` od strana na eden krug mo}nici, osobeno odtoga{nata JNA.

Denes, po petnaeset godini, vo Republika Makedonija „kockata e frlena“ povtor pat, no sega Republika Makedonija go tr~a posledniot krug pred vleguvawetovo semejstvoto na dràvi-~lenki na Severnoatlanskata politi~ko-bezbednosnaalijansa, ostvaruvaj}i ja najzna~ajnata cel na svojata politika za nacionalnabezbednost, utvrdena vedna{ po nejzinoto osamostojuvawe.

No, za {to, vsu{nost stanuva, zbor ?Krajot na HH vek se manifestira{e so ogromni tektonski promeni vo Evropa,

pri {to dojde do napu{tawe na edna ideologija i dezintegracija na golem broj dràvisozdadeni od nea, vo t.n Isto~en ili komunisti~ki blok. Nasproti ova, na drugatastrana, se slu~i pro{iruvaweto na EU i promovirawe na nejzinata zaedni~kanadvore{na i bezbednosna politika, a NATO se transformira vo soglasnost sonovata realnost i novite predizvici i gi otvori vratite za priem na novite dràvi,



17

koi namesto ednopartiskiot sistem se opredelija za parlamentarnata demokratijai pazarnata ekonomija.

Kako rezultat na globalnite dvièwa vo Evropa vo ovoj period Balkanot gozafati burata na nemiri i konflikti. Namesto so procesite na demokratizacija,modernizacija i evroatlantski integracii, Balkanot se soo~i so jaknewe nanacionalisti~kite dvièwa i dramati~noto pra{awe na malcinskite prava.

Republika Makedonija gi izbegna krizite i vojnata {to se vode{e nateritorijata na porane{na Jugoslavija vo prvata polovina na minatata decenija.Vo toj period taa be{e imenuvana kako dràva so civilizaciski pristap vo re{avawena problemite, miroqubiva i proevropska zemja. Republika Makedonija vo 2001godina se soo~i so konflikt koj odzede ~ove~ki ìvoti i go naru{i mirot vodràvata. Ovaa situacija negativno se odrazi vo razvojot na dràvata i vo procesiteza dobliùvawe kon evroatlantskite integracii. Konfliktot ostavi dlabokiposledici za koi dràvata treba naporno da raboti za da se spravi so niv, {to,sekako, vlijae i vrz dinamikata za za~lenuvawe vo EU i vo NATO.

Republika Makedonija, posle krizata od 2001 godina, e mnogu poinakva iporazli~na dràva od onaa dràva od pred Ramkovniot dogovor. Vo RepublikaMakedonija se promovira nova filozofija na me|uetni~ki soìvot, i e napravennapredok vo pove}e segmenti na op{testveno-politi~koto ìveewe. Moè da sekaè deka se napraveni promeni vo klu~nite segmenti na op{testvoto1 , koi ponatamumoàt da generiraat stabilnost i prosperitet na dràvata i nejzino pribliùvawekon NATO i kon EU.

Asociraweto na Republika Makedonija vo NATO e tema koja e sekojdnevnoprisutna vo na{ata javnost. Posebna aktuelnost i va`nost na temata ì dava i toa{to vo Republika Makedonija se prisutni NATO pretstavnici, rabotat odredenistru~ni timovi na NATO za reformirawe na odbranata i pribliùvawe kon NATO,a izve{taite na timovite na NATO za na{ata podgotvenost se sè popozitivni i sl.

Republika Makedonija i NATO

Republika Makedonija u{te od samiot po~etok od konstituiraweto nasvojata nezavisnost se opredeli za ~lenstvo vo NATO. Nastojuvaweto naNATO na severnoatlantskoto podra~je da se izgradi nova bezbednosnaarhitektura, da se obezbedi pogolema stabilnost i bezbednost, bez da sepovlekuvaat linii na razdelba, da se gradi mir i bezbednost vo site dràvise sovpa|a so politikata {to ja gradi na{ata dràva.

1 Donesena e programa za implementacija na Ramkovniot dogovor, Izmenet e Ustavot, donesenise desetici novi zakoni, me|u koi i zakonite za finansirawe na lokalnata samouprava, zateritorijalnata podelba i drugi sistemski zakoni.

3



18

Zna~i, po osamostojuvaweto RM zapo~na da vodi svoja avtonomnapolitika vo site domeni na op{testvenoto ìveewe, kako ramnopravensubjekt vo me|unarodnata zaednica. Ottamu, taa izgraduva svoi principi nanadvore{nata politika, a vo tie ramki i principi vo odbranbenata ibezbednosnata politika, kako nedeliv del vo ostvaruvaweto na nacionalniteinteresi i celi.

Kreiraweto na politikata na odbranata na Republika Makedonijamoè da se podeli na tri faza:

1. Odbranbeno osamostojuvawe na Republika Makedonija, koe trae{edo maj 1992 godina.

2. Definirawe na nacionalnata bezbednosna i odbranbena politikai po~etnoto struktuirawe na odbranbeno-za{titen sistem, koj trae{e do 1995godina.

3. Institucionalizacija na politikata na nacionalna bezbednost ina sistemot na nacionalnata odbrana, intenzivirawe na ~ekorite zaasocirawe vo kolektivnite sistemi za bezbednost i NATO, kako krajna celna na{ata nacionalna odbranbena politika.

Poa|aj}i od legitimnite bezbednosni aspekti na RepublikaMakedonija, sistemot na na{ata odbrana se temeli vrz principite na:

- vooruèna odbrana so angaìrawe na site resursi so koi raspolagadràvata; i

- direktna za{tita i garancii na na{ite bezbednosni interesi voramkite na NATO.

Za realizirawe na ovaa strategiska opredelba, Republika Makedonijaprezede niza aktivnosti koi vodat do nejzinoto ostvaruvawe. Taka, }enabroime samo del od niv:

- na 11.06.1992 godina ministerot za odbrana so pismo se obrati doNATO i do sosednite zemji, vo koe se objasnija principite vrz koi }e segradi odbranata na Republika Makedonija i namerite za nejzino integrirawevo NATO;

- Sobranieto na RM na 23 dekemvri 1993 godina donese Odluka zastapuvawe na RM vo ~lenstvo vo Severnoatlantskata dogovorna organizacija-NATO;

- Republika Makedonija be{e edna od prvite dràvi koja ja pozdravi ipoddrà inicijativata "Partnerstvoto za mir" vo januari 1994 godina, a vonoemvri 1995 godina stana nejzina ~lenka(ovaa godina e 10 godi{nina odpartnerstvoto);

- vo 1996 godina Makedonija go potpi{a SOFA dogovorot iDopolnitelniot protokol na dogovorot RM-NATO, so koj se regulira



19

statusot na silite me|u dràvite ~lenki na Alijansata i na PzM;- od juli 1996 godina RM ima svoi oficeri za vrski vo sedi{teto na

NATO vo Brisel i vo Koordinativnata }elija na PzM vo Mons. RM se vklu~ii vo procesot PARP, a od juni 1997 godina stana ~lenka na EAPS, kojpretstavuva {iroka ramka za sorabotka me|u partnerite.

So priemot vo "Partnerstvoto za mir", Makedonija go napravi prviot~ekor {to vodi kon na{a integracija vo ovaa struktura.

Partnerstvoto za mir e glavniot mehanizam za zajaknuvawe naprakti~nite bezbednosni vrski me|u Alijansata i partnerite. Prekukonkretni programi {to gi reflektiraat individualnite kapaciteti iinteresi na partnerite, dràvite sojuzni~ki i partnerite rabotat naplaniraweto i buxetiraweto na nacionalnata odbrana i demokratskakontrola nad vooruènite sili.

Vo periodot po Studenata vojna, se pojavi nova Evropa, so pogolemaintegriranost i so razviena evroatlantska bezbednosna struktura, vo kojaNATO igra centralna uloga. Pritoa, Alijansata igra centralno mesto vonaporite za vospostavuvawe novi {emi na sorabotka i zaemno razbirawe{irum evroatlantskiot region i se zaloì za novi i su{tinski aktivnostivo interes na po{irokata stabilnost. Zatoa NATO mora da ja odrùvakolektivnata odbrana, da ja zajaknuva transatlantskata vrska i da obezbediramnoteà, koja na evropskite sojuznici }e im obezbedi prezemawe napogolema odgovornost. Vo ramkite na toa, Alijansata mora da gi prodlabo~uvasvoite odnosi so partnerite i da se podgotvuva za pristapuvawe na novi~lenki.2

Pro{iruvaweto na NATO treba da pridonese za unapreduvawe nabezbednosta na site dràvi na severnoatlantskoto podra~je, vklu~uvaj}i ja iMakedonija, so:

- pottiknuvawe i poddr{ka na demokratskite reformi, vklu~uvaj}i jacivilnata i demokratska kontrola nad vojskata;

- pottiknuvawe na novite ~lenki na Alijansata na sorabotka,konsultacii i konsenzus so koi se karakteriziraat odnosite me|u postojanite~lenki na Alijansata;

- naglasuvawe na zaedni~kata odbrana i {irewe na prednostite izgolemuvawe na transparentnosta vo odbranbenoto planirawe i voenitebuxeti, najavuvawe na verojatnosta za pojava na nestabilnost {to moè da sesozdade so ostvaruvawe samo na sopstvena odbrana;

2 The Reader`s Guide to the NATO Summit in the Washington 23-35 April 1999, The Alijance`s StrategicConcept, Office of Information and Press NATO, Brussels (ISBN 92-845-0132-6), p.47

3



20

- zajaknuvawe na sposobnostite na Alijansata za podobruvawe naevropskata i na me|unarodnata bezbednost, vklu~uvaj}i gi i mirovniteaktivnosti prezemani od strana na OBSE i Sovetot za bezbednost, kako idrugi novi misii itn.3

NATO ja otslikuva transatlantskata vrska preku koja bezbednosta naSeverna Amerika e permanentno povrzana so bezbednosta na Evropa. Toa eprakti~en izraz za efikasen kolektiven napor pome|u nejzinite ~lenki vopoddr{kata na nejzinite bezbednosni interesi.4

Fundamentalniot pristap na Alijansata e zaedni~kata zalo`ba zame|usebna sorabotka me|u zemjite ~lenki zasnovana vrz zaemnata povrzanostza nivnata bezbednost. Solidarnosta i kohezijata vo ramkite na Alijansataobezbeduvaat nitu edna zemja-~lenka da ne bide primorana da se potpira samona sopstvenite nacionalni resursi vo spravuvawe so osnovnite bezbednosnipredizvici. Bez da se li{at zemjite ~lenki od nivnoto pravo i dol`nost dagi zazemat svoite suvereni dol`nosti na poleto na odbranata, Alijansata imovozmoùva da gi realiziraat osnovnite nacionalni bezbednosni celi prekukolektiven napor. Nakratko, Alijansata e asocijacija na slobodni dràviobedineti vo nivnata re{enost da ja so~uvaat svojata bezbednost preku zaemnigarancii i stabilni odnosi so drugi zemji.5

Patot kon za~lenuvaweto vo NATO e dolgotraen i makotrpen, so ogledna sprotivstavuvaweto na nekoi od dràvite koi, kako rezultat na minatotsè u{te ne moàt da se pomirat so postoeweto na Republika Makedonija kakosamostojna i suverena dràva.

Sekako deka priemot vo NATO bara ispolnuvawe na opredelenikriteriumi koi e potrebno da bidat vo nasoka na opredelena dogradba nasega{niot odbranben sistem i postignuvawe povisok stepen nakooperativnost i kompatibilnost so odbranbenite sistemi na zemjite-~lenkina NATO.6

Na{ata opredelba za ~lenstvo vo NATO ne zna~i èlba NATO da jabrani teritorijata na Makedonija. Naprotiv, toa e èlba na Makedonija zaramnopravno u~estvo so drugite ~lenki na NATO vo razvojot na demokratijatai stabilnosta na Evropa.

3 Study on NATO Elargement, September, 1995, page 2

4 NATO Handbook, NATO Office of Information and Press, 1110 Brussels, Belgium, 2001, 30

5 Ibid, 336 Po{iroko vidi: T.Gocevski, Sovremeni tendencii vo odbranata, Makedonska riznica,

Kumanovo, 1997, 253



21

So polnopravnoto ~lenstvo vo NATO Republika Makedonija }e imaramnopravna uloga kako i ostanatite dràvi-~lenki, no i mo`nost dau~estvuva vo gradeweto na mirot i stabilnosta na Evropa, mo`nost zasozdavawe uslovi za pridonesuvawe za jaknewe na mirot i mo`nost zaramnopraven partner so zemjite koi sakaat da gradat mir i bezbednost.

Republika Makedonija intenzivno raboti na propi{anite standardi isvojata politika ja ima naso~eno kon ispolnuvawe na uslovite koi im senametnuvaat na dràvite kandidati, a se odnesuvaat pred sè na:

- razvojot na demokratijata vo dràvata;- civilnata kontrola nad vojskata;- gradeweto dobri odnosi so sosedite;- razvoj na pazarnata ekonomija, kako i- poddr{ka na mirovnite operacii.Vo soglasnost so ovoj kriterium Makedonija ve}e u~estvuva vo gradewe i

odrùvawe na mirot vo poodelni regioni vo svetot i se razbira, aktivno e vlu~enavo aktivnostite {to se ostvaruvaat vo ramkite na Partnerstvoto za mir.

Vo ova vreme na dramati~ni promeni vo Evropa i vo svetot, neophodnoe Republika Makedonija da sorabotuva so nejzinite partneri i prijateli zada moè da pridonese vo spre~uvawe na novi rizici po bezbednosta na zemjata.Vo taa nasoka Makedonija se priklu~i kon svetskite napori za suzbivawe naglobalnata zakana vo svetot- terorizmot. Makedonija ja iskaà svojataopredelba za celosna solidarnost i poddr{ka na me|unarodnata zaednica voborbata protiv terorizmot i vo taa nasoka }e ponudime konkretni merki socel da pridoneseme kon globalnite napori protiv ovaa zakana.

Na samitot vo Praga (2002 g.) na na{ata dràva i be{e oddadenopriznanie za postignatiot napredok na poleto na reformite. Od nas seo~ekuva da bideme i aktiven partner vo globalnata borba protiv terorizmot,no i aktiven partner vo sproveduvawe na misii vo za~uvuvawe na mirot. Soispra}aweto na na{i vojnici vo Avganistan i Irak, Republika Makedonijadokaà deka e sposobna da bide del od NATO i da bide ramnopraven partnerzaedno so drugite dràvi ~lenki na Alijansata.

Isto taka vo zavr{nata deklaracija na neodamna zavr{eniot samit naNATO vo Praga be{e potvrden progresot vo Republika Makedonija i brzotovra}awe na patot na reformite i vkupnata demokratizacija na dràvata.Makedonija treba da gi odraboti planiranite reformi i da gi postigneevropskite standardi ne samo zaradi formalnoto ~lenstvo vo NATO, tuku,pred se, zaradi nas samite i prosperitetot na dràvata vo koja ìveeme vokoja mora da se po~ituvaat evropskite i civilizaciskite vrednosti.

Vo Praga dobivme poddr{ka od Albanija i od Hrvatska za na{atainicijativa za pointenzivna regionalna sorabotka vo odbranata i

3



22

bezbednosta, ideja koja vo celost ja poddràa i SAD, a se operacionalizira irealizira vo izminatiot period.

Na Samitot vo Istanbul (juni 2004g.), Republika Makedonija go dobio~ekuvanoto priznanie za progresot vo reformite i implementacijata naGodi{nata nacionalna programa za ~lenstvo (GNP^) i se ohrabruva daprodolì so sproveduvaweto na potrebnite reformi koi }e ja pribliàt do~lenstvoto vo NATO. Isto taka, pozdraven e nejziniot pridones zaregionalnata sorabotka i bezbednost. Vo kominiketo od Samitot se naglasuvadeka NATO i ponatamu }e prodolì da im pomaga na zemjite od Jadranskatagrupa vo nivnite reformski napori, me|utoa nivnite kandidaturi }e giocenuva poedine~no” vrz osnova na progresot koi tie }e go napravat vrz osnovana celite od Akcioniot plan za ~lenstvo (Membership Action Plan - MAP) koj}e ostane osnovna alatka preku koja }e se procenuva podgotvenosta naaspirantite za ~lenstvo.

Republika Makedonija svoeto ~lenstvo vo NATO go smeta kako trajnaobvrska za {to vo dràvata postoi {irok politi~ki i op{testven konsenzus.

Za~lenuvaweto vo NATO treba celosno da go zatvori bezbednosnotopra{awe vo zemjata kako prv prioritet, da gi izbri{e granicite i da gipribliì interesite na site gra|ani vo Republika Makedonija, bez razlikana nivnata etni~ka pripadnost i sekoja druga razlika. Toa bi pridoneslo zaformirawe na neizbe`nata tolerancija koja vodi vo pregratkite nagra|anskoto op{testvo kade ima sè pomalku etnosi, a sè pove}e gra|ani.

Sekako deka Alijansata e podgotvena da ì pomogne na Makedonija voostvaruvawe na zamislenata cel. Sè pove}e e izvesno deka na{iot priemzavisi od nas samite, od toa kolku }e bideme uporni i istrajni vo realizirawena ve}e zapo~natite reformi.

Vo ovoj kontekst treba da se pozdravi poddr{kata od strana na zapadnitezemji za promovirawe na reformite vo bezbednosniot sektor zatoa {tonivnoto iskustvo pridonese mnogu pobrzo i mnogu podobro da seimplementiraat novite re{enija vo ovaa sfera. Nasokite od zapadnite zemjimoàt samo pozitivno da vlijaat pri procesot na sproveduvawe na reformitevo bezbednosniot sektor i postigaweto na NATO standardite. Na{atapotreba od zaokruùvawe na reformite vo bezbednosniot sektor, me|udrugoto e determinirana i od na{ata zalo`ba za celosno integrirawe voNATO za {to postoi op{t konsenzus od site politi~ki subjekti, no i odgra|anite na Republika Makedonija.7

7 Donesena e Nacionalna koncepcija za bezbednost i odbrana. Intenzivno se raboti nareformite na vooruènite sili, se raboti na konceptot za integralno ~uvawe na granicite,Ministerstvoto za odbrana raboti na Strategiskiot odbranben pregled i sl.



23

NATO i ponatamu treba da opstojuva, i da bide podgotven dafunkcionira, so osnovna cel, i vo idnina da ja unapreduva bezbdenosnataarhitektura na Evropa, da ja zgolemi stabilnosta na site dràvi vosevernoatlantskoto podra~je i po{iroko. NATO treba da se zalaga zaprezemawe politi~ki i odbranbeni merki i aktivnosti za izgradba nazaedni~ki proces na integracija i sorabotka so postojnite multilateralniinstitucii vo Evropa, kako {to se EU i OBSE, institucii koi, spored svoitefunkcii treba da imaat zna~ajno mesto i uloga vo odrùvaweto na mirot ibezbednosta.

Seto dosega izneseno zboruva za serioznosta na naporite {to gi praviR. Makedonija na patot kon ramnopravno ~lenstvo vo NATO.

Za zaokruùvawe na aktivnostite vo periodot pred dobivawe napokanata za ~lenstvo vo NATO, Vladata na Republika Makedonija doneseodluka za podgotovka na nacionalna programa za promovirawe na rezultatitei iskustvata na Makedonija na patot do NATO, koja treba da ja ohrabri ipodgotvi na{ata, no i svetskata javnost za iskrajnosta, podgotvenosta izrelosta na Makedonija za polnopravna ~lenka na NATO.

3



24



25

PANBUNT

Mitko KOTOVÊVSKIFilozofski fakultet, Institut za odbranbeni i mirovni studii

Apstrakt: Panbuntot pretstavuva nova globalna zakana so dalekuse`niposledici za globalnata bezbednost vo dekadite koi sledat. Strategiskiteceli na panbuntot koi nastapuva sè poagresivno na me|unarodnata scenastanuvaat se poambiciozni i poradikalni. Novata globalna bezbednosnazaednica pretstavuva rezultanta na smrtonosnite nameri i radikalni celina pogolem broj mo{ne opasni i nepredvidlivi akteri‡{este najgolemiglobalni teroristi~ki organizacii koi go formiraat jadroto napanbuntot, ogromen broj organizacii vo svetot i opredelen broj vladi koibespo{tedno gi poddrùvaat vo realizacijata na nivnite „sveti celi“.Odgovorot na novata raste~ka globalna bezbednosna zakana }e bidekompleksen so dolgoro~ni i dlaboko osmisleni postapki. Strategijata zaspravuvawe so panbuntot neminovno }e treba podednakvo da gi vklu~i kakovoenata, taka i nevoenata komponenta.

Klu~ni zborovi: panbunt, globalen terorizam, globalni teroristi~kiorganizacii, kontrateroristi~ka strategija.

PUN INSURGENCY

Abstract: The pun insurgency represents a new global threat with long-lasting consequenceson global security in the following decades. The strategic aims of pun insurgency appearmore aggressive on the international scene and become more ambitious and more radical.The new global security threat represent the result of deadly intentions and radical goals ongreat number very danger and unpredictable actors-the six greatest global terroristorganizations which construct core of pun insurgency, a numbers of organizations in theworld and distinct number of governments which unsparely support realization in their"saintly goals".The response of the rapidly new global security threat is going to be a complex, with long-lasting and profound devised procedures. Counterinsurgency strategy must equally involvemilitary and non-military component.

Key words: pun insurgency, global terrorism, global terrorist organizations, counter terroriststrategy.

3



26

VovedVo ~asovite koga SAD i celiot svet go potresuvaa uàsnite sliki od

najkrvavite i uni{tuva~ki teroristi~ki napadi vo istorijata na civilizaciite,pretsedatelot Xorx Bu{ izjavi: „Ova e nov vid vojna“. Negovata izjava za „noviotvid vojna“ u{te dolgo vreme }e go „potresuva“ svetot i }e pretstavuva predmet nazna~ajni nau~no‡teoretski eksplikacii.

Vsu{nost, so ovoj yverski teroristi~ki atak samo se krunisa edna faza nateroristi~koto nasilstvo koe ima{e edna kontinuirana raste~ka linija na dvièwevo tekot na poslednata dekada na izminatiot vek.

Novo vo ovie nastani be{e razmerot na uni{tuvaweto, krvolo~nosta imotivite koi }e dominiraat vo po~etokot na 21 vek‡vek na globalizacija koja naterorizmot }e mu determinira globalni karakteristiki i celi vo celiot svet. SADstanaa samo edna od nivnite najatraktivni i primarni celi.

„Novite“ teroristi se poddràni od mo}ni globalni organizaciirasprostraneti nasekade niz svetot, koi imaat postignato suveren status voupravuvaweto so „vojnata“, vo sobiraweto sredstva za vodewe na vojnata, vklu~uvaj}igo i objavuvaweto na vojnata. Noviot „bran“ na teroristi sozdade „vojska“ i strategijaza koja SAD i drugite dràvi vo sovremeniot svet sè u{te nemaat odgovor, odnosnosoodvetni odbranbeni merki. Noviot odgovor na novata globalna bezbednosna zakananeminovno }e bara i nova strategija, odnosno potreba da se definira ovoj na~in navojna i povrzani zakani na na~in koj }e dovede do sozdavawe na efektivna strategija.

Nivnite globalni motivi, globalni sposobnosti i upotrebata na oru`jeto zamasovno uni{tuvawe, odnosno oru`jeto za masovni efekti navistina pretstavuvaatrealna osnova za definirawe nov vid vojna‡na koja prvi~no i be{e zalepenaetiketata „globalna vojna na terorizmot“.

So tradicionalnite definicii na terorizmot nedovolno se objasnuvaat /opi{uvaat/ napadite od 11ti septemvri, bidej}i terorizmot pove}e be{e elaborirankako kriminal otkolku kako voeno dejstvo, odnosno kako akt na vojuvawe. Sporedsite zvani~ni amerikanski stavovi napadot be{e proglasen kako ~in na objavuvawena vojna na SAD iako nikoj otvoreno ne ja prezede odgovornosta za izvr{eniotsmrtonosen napad.

Celta na napa|a~ite ne be{e samo da gi zapla{at vladite i op{testvata,tuku i da kreiraat sredina koja }e obedini golem broj muslimani protiv zapadniteideali i op{testva. Vo „fatvata“ objavena vo 1998 god. od strana na Osama bin Laden,kako osnovni celi gi zastapuva bea: „osloboduvaweto na Meka, povlekuvaweto navojskata na SAD i nivnite sojuznici od islamskite zemji i toa „porazeni i nesposobnida mu se zakanat na koj bilo musliman“.

So ovoj ~in be{e nadminat pragot na tradicionalniot terorizam i se otvorivratata na pekolot na nova sovremena globalna zakana‡globalen bunt, odnosnopanbunt naso~en kon menuvawe na globalniot balans na mo}ta vo sovremeniot svet.



27

1. Poimno‡teoretska opredelba na panbuntotPanbuntot pretstavuva organizirano dvièwe na nedràvni lica

naso~eno kon otfrlawe na opredeleni vrednosti, kulturi ili op{testva naglobalno nivo preku upotreba na subverzija i vooruèn konflikt, so krajnacel vospostavuvawe nov poredok vo svetot. Celta na panbuntot e identi~naso celta na buntot samo {to e izdignata na edno povisoko‡me|unarodno nivo.Panbuntovnicite u~estvuvaat vo sproveduvawe na opredeleni akti nanasilstvo‡od terorizam do vojuvawe rasprostraneto nasekade vo svetot socel da se otfrlat vospostavenite sistemi na vladeewe i da se izvr{i promenana vladea~kite garnituri vo dràvite‡cel na nivnite napadi. Ovoj na~in navojna moè da pretstavuva straotno te{ka‡„vojna bez kraj“ i {to e najopasno‡„vojna so fluiden neprijatel“.

Konceptot na panbunt ne se odnesuva samo na edna teroristi~kaorganizacija, naprotiv toa e mreà‡kolektivitet na pogolem brojteroristi~ki organizacii razmesteni nasekade vo svetot. Ovie organizaciiimaat vospostaveno globalna operativna mreà, dlaboko povrzana isihronizirana.

Ovaa vospostavena struktura na teroristi~kite organizacii imovozmoùva zaemna pomo{, za{tita i poddr{ka i vo nea e mnogu e te{ko dase izoliraat opredeleni grupi bez da se ostvari vrska /bez da se povrzat/ sodrugi organizacii koi obezbeduvaat direktna pomo{, direktna poddr{ka,indirektna pomo{ ili organizacii koi se stremat kon ostvaruvawe na sli~niceli.

Teroristi~kite organizacii, zapo~nuvaj}i od onie so globalna mo} iglobalen opfat, pa sè do onie so lokalna mo} (na lokalno nivo) se dlabokome|usebno povrzani, odnosno postoi visok stepen na nivno me|usebnopodrùvawe i sorabotka.

2. Globalnite teroristi~ki organizacii‡srceto na panbuntotKako globalni teroristi~ki organizacii SAD vo svoite izve{tai za

model na me|unarodniot terorizam gi imaat potencirano sledniveteroristi~ki organizacii: Abu Nidal Organizacija (ANO), Al Gama alIslamija (Islamisti~ka grupa), Hezbolah, Al Xihad (Egipetski islamskixihad), Muxahedin e Kalk organizacija (MEK) i Al Kaeda.

Ovie {est radikalni grupi bazirani vrz islamot go pretstavuvaatsrceto na panbuntot. Sekoja od ovie organizacii ja poddrùva idejata zasozdavawe na islamsko‡palestinska dràva vo Izrael i eliminacija naamerikanskoto prisustvo i vlijanie vo Sredniot Istok. Nekoi od ovieglobalni teroristi~ki organizacii se stremat kon vospostavuvawe na novsvetski poredok pod zakrila na muslimanskite ekstremisti~ki sfa}awa.

3



28

Globalnite teroristi~ki organizacii dosta uspe{no operiraat ifunkcioniraat na globalno nivo so pomo{ na mreì instalirani nasekadeniz svetot. Kolektivno tie poseduvaat kapaciteti i raspolagaat sooperativni mo`nosti da gi ostvarat svoite krajno radikalni celi vo kojabilo dràva. Realizacijata na nivnite ideolo{ki celi ja zagrozuvabezbednosta na dràvite nadvor od granicite na nivnite „mati~ni teritorii“.Vo vreme na moderna komunikaciska tehnologija, internet i sposobnosti zaslobodno i neograni~eno dvièwe, se sozdava eden vid na „virtuelna nacija“koja poseduva ogromen kvantum na sredstva za mo}, vklu~uvaj}i giinformaciite, „vooruènite sili“ i ekonomskata mo}. Najzna~ajnatakohezivna sila {to gi poseduva ovie mo}ni organizacii se izrazuva prekuradikalnite islamski veruvawa i silnoto zaedni~ko sprotistavuvawe navrednostite na zapadnata kultura.

Panbuntot koj so svojata grozomorna metodologija nastapuva nasvetskata scena pretstavuva nov fenomen. Globalizacijata sozdade zna~ajnipretpostavki teroristi~kite organizacii da dejstvuvaat na me|unaroden plan,im ponudi mehanizmi so koi se zgolemuva nivnoto vlijanie vrz mnogubrojnipopulacii i gi osposobi za napadi na opredeleni vladi na drugite dràvi.

Al Kaeda i site drugi sou~esnici koi se odgovorni za napadite na SAD(opredeleni dràvi, organizacii i drugi teroristi~ki grupi) koi gipoddrùvaa nejzinite planovi se del od „alijansata“ na panbuntovnicite koiposakuvaat direktna ili indirektna promena na balansot na globalnata mo}i vospostavuvawe na nov svetski poredok zasnovan na ekstremniteislamisti~ki sfa}awa /radikalni islamski pravila/.

Gledaweto na globalnite teroristi kako panbuntovnici ni ovozmoùvasozdavawe na pojasna i poprecizna slika na nekolku zna~ajni elementi koise od su{tinsko zna~ewe za uspe{no vodewe na vojnata protiv terorizmot napove}e nivoa.

Novata globalna zakana stanuva sè pogolema i poopasna i pretstavuvarezultanta na smrtonosnite nameri i radikalni celi na pogolem brojnepredvidlivi akteri‡{este globalni teroristi~ki organizacii koi goformiraat jadroto na panbuntot, ogromen broj organizacii vo svetot kako iopredelen broj vladi koi bespo{tedno gi poddrùvaat vo nivnata „svetadol`nost“. Analogno na toa, vojnata protiv terorizmot neminovno }e baravklu~uvawe na {irok spektar na aktivnosti, vklu~uvaj}i upotreba na voenasila, politi~ki, informaciski i drugi napori za da se pobedat globalniteteroristi, da se uni{tat nivnite voeni bazi i da se eliminira (neutralizira)izvorot na nivnoto nezadovolstvo.

Nivnite zakani sekoga{ se ne{to pove}e od kriminal, no pod nivotona formalna‡konvencionalna vojna.



29

Nivnoto povikuvawe na „sveta vojna“ protiv site Amerikanci ipripadnici na zapadnata kultura se „identifikuvani“kako opravdana cel.Ako ovoj zlostorni~ki ~in se izdigne na piedestalot na formalna vojna,toga{ teroristite }e se izdignat na rang na borci so site prava i privilegiikoi proizleguvaat od @enevskata konvencija.

Isto kako {to edna nacija ne moè da si objavi vojna samata na sebe sikoga se bori so buntovnicite vo svojata dràva, od istite pri~ini ime|unarodnata zaednica nema osnova formalno da objavi vojna protivpanbuntot (koj }e se odigruva vo globalni ramki).

Ovie i sli~ni implikacii nedvosmisleno sugeriraat na zaklu~ok dekateroristite ne moàt da se tretiraat kako zakonski borci, nitu pak samokako obi~ni kriminalci.

Analizirano niz prizmata na panbuntovni{tvoto stanuva sosema jasnodeka ovaa kategorija treba da bide tretirana kako globalni buntovnici koine ja zasluùvaat zakonskata za{tita na kriminalcite, nitu statusot na voeniborci. Najbliskiot termin za nivno precizno determinirawe e voen kriminali analogno na toa voeni kriminalci bidej}i tie sproveduvaat nezakonskovojuvawe, nezakonska vojna i toa ne samo spored pri~inite tuku i sporedna~inot na nejzinoto vodewe.

Nivnite akti na terorizam preminuvaat mnogu me|unarodni granici,vklu~uvaat mnogu me|unarodni akteri i preminuvaat golem broj od postojnitesudski nadle`nosti.

Vo isto vreme, ovoj nov fenomen‡oblik na masovna primena nasmrtonosna sila so dalekuse`ni straotni posledici na globalen plan„izleguva“ nadvor od site postojni definicii, etiketi i pravila koi gipoznava dosega{nata voena teorija i praksa, no i po{iroko.

]e bide potrebno me|unarodnata zaednica vo najskoro vreme da razvienov pristap i novi konvencii so cel sozdavawe na neophodni pretpostavkiza uspe{no spravuvawe so zakanite od panbuntot ~ij proben poligon sosigurnost sè pove}e i pove}e stanuva buntot vo Irak. Irak stanuva èstokobojno pole‡del od prviot globalen bunt vo svetot. Vooruèniot bunt vo Iraksè pove}e se internacionalizira, stanuva sè poèstok so mo{ne izrazeniintenzivni borbeni dejstva vo koi vo prosek umira po eden amerikanskivojnik na den, no sekoj ~as ima napadi na amerikanskite vojnici.Amerikanskite tro{oci za pomo{ na ira~kite sili iznesuvaat ednamilijarda dolari godi{no, no seto toa ne e dovolno da se spre~atsekojdnevnite napadi na buntovnicite koi doa|aat od golem broj muslimanskidràvi vo svetot. Spored pi{uvaweto na golem broj evropski eksperti, mnogusvetski regioni, vklu~uvaj}i go i kavkaskiot, se pod udar na „globalen xihadkoj nema svetska komanda, no akciite mu se zdruèni“ (Klod Monike, 2004).

3



30

3. Osnovni celi i strategija na panbuntot[este najgolemi i najopasni teroristi~ki organizacii koi operiraat

na globalno nivo poseduvaat sli~na vizija, precizno utvrdeni celi i imaatformirano op{toprifatena ideolo{ka osnova za panbuntot.

Nivniot pogled kon pobedata e fokusiran preku sozdavaweto radikalniislamisti~ki reìmi vo dràvite na Sredniot Istok i Centralna Azija, apotoa da gi uni{tat ili eliminiraat SAD i zapadnoto vlijanie vo SredniotIstok i vrz islamskiot svet. Za nivnite „sveti celi“ pi{uvav u{te predkrvavite nastani od 11ti septemvri 2001 godina koga prostorot na Balkanotposluì kako edna od ekperimentalnite areni na ova {to denes èstoko seslu~uva vo Irak, no i po{iroko vo Evropa, Azija i Afrika, kade {torazgranocite na Al Kaeda, no i na drugite segmenti od globalnatateroristi~ka mreà se nao|aat vo ofanziva. Nekoi od ovie globalniteroristi~ki organizacii‡prvenstveno Al Kaeda se nadevaat /veruvaat/ deka}e ostvarat pozicija na globalna dominacija so promena na postojniot balansna mo}ta vo sovremenata me|unarodna zaednica.

Vo nivniot nov globalen „osvojuva~ki pohod“ globalnite teroristi~kigrupi vo golema merka ja koristat i poddr{kata od regionalnite i lokalniteteroristi~ki organizacii koi ne mora da bidat povrzani so radikalnotoislamisti~ko dvièwe. Ovie organizacii i grupi se podgotveni da rabotatzaedno so cel da ja multipliciraat nivnata mo} duri i vo situacija kogapostojat zna~ajni razliki vo nivnite ideologii ili opredeleni religioznimatrici. Site ovie novi „vojski“ moème da gi nabquduvame kako segmentina globalnata i razorna sila na panbuntot koj stanuva sè pogolema zakana, nesamo za bezbednosta na SAD i Zapadot, tuku stanuva seriozna zakana i zasevkupnata globalna bezbednost.

Vo nivnite sekojdnevni napori da go promenat globalniot balans namo}ta, globalnite teroristi~ki organizacii koi {to ja pretstavuvaat sr`tana panbuntot, vo nivnata agenda kako prioritetni imaat zacrtani ~etiriosnovni celi:1

• Da se uni{ti Izrael i da se otstranat nevernicite od Sredniot Istok.• Da se obedini islamskiot svet protiv SAD i nemuslimanskite

kulturi.• Nabavka na oru`je za masovno uni{tuvawe za ostvaruvawe na nivniot

status i mo}.

1 Combating Terrorism in a Globalized World, Report by the National War College Task Force onCombating Terrorism, National War College, May 2002, p.p 15



31

• Vospostavuvawe nov regionalen i globalen balans na mo}ta vo koristna onie koi imaat radikalni islamski pogledi.

Realizacijata na ovie celi }e bide neophodna za zacvrstuvawe nanivnata baza na mo}ta od koja panbuntovnicite }e moàt da gi otfrlat vladitei da gi zamenat so radikalni islamisti~ki reìmi.

Strategijata na globalnite teroristi~ki grupi ukaùva na faktot dekatie vo pogled na mo}ta se nao|aat vo inferiorna pozicija. Za taa cel, tiemora da dejstvuvaat asimetri~no smetaj}i istovremeno na pomo{ta od drugiteteroristi~ki grupi, vladi obedineti protiv Zapadot, kako i na pogolemiotdel od islamskata populacija.

Osnovnite celi na strategijata na panbuntot se:2

• Da mu demonstriraat na islamskiot svet deka teroristite sepodgotveni da ja ponesat vojnata protiv SAD so cel da postignat ideolo{kipresti` i poddr{ka za nivnite celi.

• Da gi vovle~at silite na SAD i na Zapadot vo regionot i da giangaìraat vo dolgotraen oblik na gerilsko vojuvawe.

• Da gi obedinat muslimanskite sekti /frakcii/, odnosno da goeliminiraat nivniot razdor /nesloga/ protiv silite na koalicijata.

• Da se osvojat srcata i umot na muslimanskiot narod.• Da pottiknat buntovni~ko vojuvawe nasekade niz svetot za otfrlawe

na idealite na Zapadot i da se vospostavi nov svetski poredok zasnovan vrzradikalnite islamisti~ki sfa}awa.

Za ostvaruvawe na nivnite krajni celi nema odnapred utvrdeni dati irokovi bidej}i, spored niv, faktorot vreme kako mo{ne zna~aen faktor navojnata i vojuvaweto, sekoga{ }e bide na nivnata strana.

Ho [i Min obiduvaj}i se da utvrdi kolku dolgotrajni moàt da bidatbuntovite }e potencira: „Vie }e ubiete deset na{i lu|e a nie eden va{, nakrajot na Vas }e vi se zdosadi, a na nas ne “. Negovata maksima za efektite odistrajnosta i dolgotrajnosta na napadite, buntovnicite i panbuntovnicitesolidno ja imaat razbrano i uspe{no ja primenuvaat.

Denes, koga SAD sè podlaboko se vovlekuvaat vo noviot pekol nare~enSreden Istok, region so silno izrazena nestabilnost i visoko intezivniakti na teroristi~ko nasilstvo, moàt u{te pove}e da bidat angaìranizaedno so silite na Zapadot {tom nasilstvoto }e se pro{iri. Toa, vsu{noste edna od osnovnite celi na panbuntovnicite‡da gi zapletkaat svoiteprotivnici vo dolgotrajna i ̀ estoka iscrpuva~ka vojna vo „nivniot region“.

2 Ibid. p.p15

3



32

Kako poddr{ka na ovoj panbunt teroristi~kite organizacii usvoijatransnacionalna strategija opredelena so nejzinite globalni, dolgotrajni,rasprostraneti, decentralizirani, kompleksni i ideolo{ki atributi. Ovaastrategija predviduva i sofisticirano koristewe na modernite mediumi itehnologija, telekomunikaciite, antiglobalisti~kite ~uvstva (raspoloè-nie), tehnikite za indoktrinacija, kako i seriozno vklu~uvawe‡regrutacijana obespravenite glasovi na Muslimanite.

Nivnoto obra}awe do {irokite masi (aktivni u~esnici i pasivnisimpatizeri) e mo{ne efektivno vo {ireweto i obezbeduvawe na pasivnatapoddr{ka, kako i mobiliziraweto na novi borci so ~ii naredbi }e bidatisprateni da ginat na bojnite poliwa kako {to bea Avganistan, Ka{mir,Kosovo, Filipinite, denes vo Irak i nasekade kade {to }e treba da se „osvojatsrcata i du{ite“ na nivnite bra}a, da se nametnat nivnite radikalnireligiozni sfa}awa so cel da se potisnat ili uni{tat nevernicite na ~eloso golemiot Satana‡SAD i negovite zapadni sojuznici.

Toa vo isto vreme pretstavuva instalirawe na eden nov vid religiozentotalitarizam ili binladenizam protiv koj i {to (}e) se vodi Tretata svetskavojna. Svetski poznatiot stav‡mojata religija mora da bide dominantna,afirmirana i bezrezervno prifatena od vernicite (tendencija kojapropoveda eksluzivnost na nivnata vistina), duri iako site drugi janegiraat‡toa e binladenizmot.

Ako 11ti septemvri go ozna~i vistinskiot po~etok na Tretata svetskavojna, mora jasno da potencirame deka toa ne e „obi~na vojna za iskorenuvawena terorizmot (koj pretstavuva samo sredstvo za ostvaruvawe na nivnite celi),tuku toa }e bide vojna protiv edna ideologija na religiozniot totalitarizam‡binladenizam ili vojna protiv mo}niot generator na noviot „prv globalenbunt vo svetot“. Binladenizmot gi pretstavuva srceto i du{ata na panbuntotvo koj SAD ne se borat protiv eden unificiran neprijatel, tuku protivmutira~kiot virus na antiamerikanizmot, no i po{iroko, protivmutira~kiot virus koj e naso~en protiv site nivni sojuznici vo edna naredna,povisoka faza. Bin Laden i negovoto u~ewe ja pretstavuvaat nejekstremnataverzija na islamskiot religiozen eksluzivitet koj ne priznava verskaraznolikost. Vojnata protiv religiozniot totalitarizam moè i mora de sevodi ne samo na bojnoto pole, tuku i vo xamiite, crkvite, sinagogite,u~ili{tata so pomo{ na imamite, rabinite i sve{tenicite.

Globalniot terorizam so svoite efekti pretstavuva silen motivira~kifaktor koj ostvaruva uspe{no vlijanie vrz zna~itelen del od muslimanskatainteligencija‡baza za sozdavawe uspe{no liderstvo, finansiska poddr{kai celosna logistika za realizacija na celite na panbuntot.



33

Postojat pove}e tehniki (isprobani metodi) koi pomagaat voostvaruvawe (pridobivawe) na poddr{kata za realizacija na celite naglobalniot terorizam:3

• Harizmati~nata privle~nost na li~nost kako {to e Osama Bin Laden;• Ezoteri~nite povici bazirani na ideolo{kite tvrdewa‡opredelbi

i socijalnite nepravdi /nezadovolstva/.• Demonstracija na voeniot potencijal naso~eni kon iskoristuvawe na

ranlivosta na Zapadot so asimetri~ni metodi, i• Teroristi~ki aktivnosti koi imaat za cel da gi provociraat SAD i

da predizvikaat odgovor koj }e bide represiven.Ograni~uvaweto na mo`nostite za prinuda vo golema merka se

reflektiraat vrz zajaknuvaweto na voljata‡operedelbata na tie gra|ani zapoddr{ka na globalniot terorizam. Li~nite, socijalnite, politi~ko‡kulturnite i religioznite obidi za razedinuvawe se pokaùvaat kakonepopustlivi sprema zapadnoto vlijanie.

Kako rezultat na ovie „psiho‡socijalni“ kulturni, religiozni,politi~ki barieri za prodor vo „srceto i du{ata“ na celnite grupi, SAD inivnite sojuznici vo golema merka }e zavisat od angaìranosta na moderniteislamski lideri vo eliminiraweto na pri~inite za formirawe i egzistirawena teroristi~kite organizacii vo ovoj region i po{iroko. Neophodno }ebide vo naredniot period da se napravi aktiven prodor i da se razni{acvrstinata i sposobnosta na ovie teroristi~ki organizacii, so cel da nebidat vo mo`nost uspe{no da organiziraat, planiraat, sproveduvaat,sihroniziraat i sproveduvaat idni teroristi~ki operacii. Posebno ezna~ajno da se eliminiraat site nivni mo`nosti za izveduvawemegateroristi~ki napadi so katastrofalni posledici.

Razvienata mreà na u~ili{ta i kampovi, kako i raprostranetosta nateroristi~kite organizacii vo pove}e od 60 dràvi, vo golema merka goote`nuva uni{tuvaweto na mreìte za poddr{ka na globalnite teroristi~kiorganizacii koi se gradat kontinuirano vo izminatite godini. Nivnitekorewa dlaboko se vovlekle i vo strukturite na opredeleni vladi, zna~ajniinstitucii od kade dobivaat golema poddr{ka i mo`nost za pro{iruvawe nanivnoto vlijanie vo site segmenti i na site nivoa na op{testvoto.

Panbuntovni~kite organizacii sè pove}e ja sfa}aat ogromnata va`nosti zna~ewe na psiholo{kiot i informati~kiot udar i visokiot destruktivenpotencijal {to se javuva koga se promenuva bojnoto pole vo vojna (podalekuod bazi~nite bojni poliwa na buntovnicite).

3 Ibidem. str.16

3



34

So vospostavuvawe na dobri kontrarazuznava~ki slu`bi i solidensistem na efektivna bezbednost protiv site bezbednosni zakani, inteligentenbuntovni~ki lider moè da formira silno povrzana i neprobojnaorganizacija. Toa bi obezbedilo visok stepen na tajnost (tainstvenost)neophodna pred izvr{uvaweto na napadite vrz vitalni celi. Uspe{notoprikrivawe na nivnite nameri vo site fazi na dejstvuvawe pretstavuvaosnoven preduslov za postignuvawe visok stepen na efikasnost na operacijatai onevozmoùvawe na sprotivnata strana da dejstvuva preventivno, odnosnoefektivno da go vozvrati udarot.

Moème u{te edna{ da konstatirame deka navistina stanuva zbor zavisok stepen na infiltracija i ra{irenost na nivnoto vlijanie i na nivnitemreì ne samo vo konkretnite op{testva, vo Golemiot Bliski Istok, tuku ivo ostanatite regioni na sovremeniot svet.

4. Tendenciite i opasnite zamki na panbuntotVoenata intervencija na SAD vo Irak samo gi potvrdi stavovite deka

so grubata primena na voena sila, nema da se postignat pozna~ajni rezultativo globalnata vojna protiv me|unarodniot terorizam.

Naprotiv, intenzivnite borbeni dejstva posluìja kako nov moment,odnosno inicira nov, u{te pogolem bran na regrutacija na mladi lu|e vonovite panbuntovni~ki vooruèni strukturi, go zgolemija brojot na metite/atraktivnite celi/. Kracite na oktopodot na islamskiot fundamentalis-ti~ki terorizam po~nuvaat da se {irat nasekade niz regionot no i po{iroko,isto kako {to toa go napravija protiv sovetskata okupacija vo Avganistan.

Dosega{noto iskustvo nedvosmisleno govori deka najvetuva~katastrategija protiv teroristite od ovoj „vid“, odnosno protivpanbuntovni{tvoto podrazbira pro{iruvawe na zonata na civilnastabilnost. Voenata (ne)stabilnost samo po sebe ne e mnogu delotvorna iefikasna opcija. Ova re{enie ne samo {to ne moè da gi natera mladitelu|e da se otkaàt od nasilstvo, tuku naprotiv, duri moè da pridonese vonivnata mobilizacija i zabrzano privlekuvawe na golem broj noviregruti‡privrzanici.

Spored opredeleni soznanija, silite na SAD vo ovaa „vojna“ }epostignat opredeleni efekti, no ne }e bidat vo mo`nost da im zadadatre{itelen, odnosno primaren udar na ovie sili koi nepre~eno operiraat voovoj krizen region.

Sostojbata stanuva u{te pokomplicirana so neuspehot narazuznava~ko‡bezbednosnite slu`bi na SAD da obezbedat dovolno cvrstidokazi za postoewe na oru`je za masovno uni{tuvawe vo Irak. So toa vogolema merka se ote`nuvaat nivnite napori za obezbeduvawe poddr{ka od



35

doma{nata i me|unarodnata javnost za izveduvawe na sli~en „odbranben udar“protiv nekoja druga, lo{a‡tiranska dràva so identiti~ni celi kakoreìmot na Sadam Husein vo Irak.

Sadam Husein i negoviot reìm se porazeni, no dali celite vo ovaa„golema vojna“ se ostvareni so pretvoraweto na edna ozloglasena dràva vopropadnata dràva? Toa e ednakvo na neuspeh, {to nedvosmisleno se potvrduvai so ogromnata ~ove~ka i ekonomska cena na okupacijata. Vojnata sè pove}ese prolongira, {ansite da se ostvari brza pobeda sè pove}e se topat iedinstveno izvesno vo moreto na neizvesnosti vo Golemiot Bliski Istok edeka vojnata }e bide mnogu dolgotrajna, so golem broj èstoki bitki koi }eprodolàt i }e kulminiraat vo naredniot period.

Vo ovoj sloèn geopoliti~ki, geostrategiski i voen kontekst }e bidemo{ne te{ko da se ostvari planiranata „nevozmo`na misija“. Nejziniteproektirani celi se da se izvr{i transformacija na nevidliviot‡(fluiden)neprijatel vo lokalen protivnik prinuduvaj}i go da se koncentrira nalokalen front, drèj}i go podaleku od teritorijata na SAD i naantiteroristi~kata koalicija.

No teroristi~ko‡buntovni~kata logika mnogu se razlikuva od logikatana vladite i ne odgovara na tradicionalnoto „odbivawe“ i pritisok.Naprotiv, sovremenite op{testva moè da stanat duri i poranlivi vo odnosna teroristi~kite napadi so namaluvawe na nivoto na nivnoto vnimaniepotrebno za poefikasna odbrana od ovaa raste~ka zakana.

Razvojot i serioznosta na nastanite vo Golemiot Bliski Istokpotvrduvaat deka novata „vojna“ protiv ovie ̀ estoki sovremeni bezbednosnizakani stanuva mnogu pote{ka, poubistvena, poneizvesna, posofisticiranai fokusirana na lesni celi.

Vo periodot na Studenata vojna supersilite im ja ograni~uvaa mo`nostana buntovnicite da se „pojavat“ na konvencionalnoto bojno pole. Denessituacijata po~nuva radikalno da se menuva taka {to sovremenite(pan)buntovni~ki grupi se dviàt vo nasoka na nivna „promocija“ ipojavuvawe na konvencionalnoto bojno pole. Brziot pristap do visokosofisticirani oru`ja so visok dostrel, modernizacijata i preciznosta zapogoduvawe na celta, „zbogateni“ so nivniot fanatizam podgrean sopovtornoto budewe na etni~kite i religioznite strasti, moàt da napravatpusto{ nasekade niz svetot.

Denes panbuntovni~kite strukturi ja usovr{uvaat teroristi~katatehnologija da dejstvuvaat „nadvor‡podaleku od sopstveniot dvor“. Mo`nostaza izviduvawe na pogolemi rastojanija, izveduvawe na operacii za dlabokoprodirawe, kako i nivnata psiholo{ka podgotvenost za vojna moè da

3



36

kulminiraat vo èstoki napadi na politi~ki, voeni, ekonomski, kulturniili proizvolni celi daleku od bazi~nite bojni poliwa na buntovnicite.

Globalizacijata, zgolemenata migracija i komunikacija, zgolemeniotpristap do informacii, slobodniot tek na idei i tehnologii }e ja zgolematnivnata mo`nost da operiraat na neprijatelski teren /„dale~ni bojnipoliwa“/ so re~isi istata lesnotija so koja operiraat na doma{en teren.Nivniot pekolen „prozorec kon svetot“‡nivnite novi vidici, sekojdnevnose zbogatuvaat so implementacija na dragocenite iskustva odfunkcioniraweto na multinacionalnite korporacii, golemite razuznava~kiorganizacii /agencii/, me|unarodnite organizacii na aktivisti, kako i prekuprimerite za aktivnostite na nivnite vistinski bra}a vo me|unarodnitekriminalni organizacii. Najzna~ajno na ovaa relacija za „izlez name|unarodnata scena“ e nivnoto svesno povrzuvawe na trite vitalnielementi‡ekonomijata, bezbednosta i vojskata, kako i so ve{toto koristewena indirektnata pomo{ i poddr{ka od strana na opredeleni demokratskidràvi.

Ovoj op{t, nov i straotno opasen fenomen na buntovnicite imovozmoì da otvorat svoi politi~ki kancelarii i da oformat organizaciivo golem broj demokratski dràvi, fenomen koj e zajaknat i so formirawetoi prodlabo~uvawe na vrskite pome|u dijasporata i (pan)buntovni~kitestrukturi. Zatvoraweto na o~ite pred ovie problemi vo idnina }e pretstavuvame~ so dve ostrici prvenstveno za ovie „gostoprimlivi dràvi“. Nivnitevladi do skoro bea ubedeni deka „gostite“ so svoite anga`mani i koristewetona ogromni fondovi so koi propagiraat pro{iruvawe na nasilstvoto inedemokratski aktivnosti voop{to, „ne gi prekr{uvale zakonite na nivnitezemji“. Ovaa politika samo im gi zgolemi {ansite na idnite panbuntovncicelosno da se dobliàt nivnite idni celi za napad i nivnite potencijalni`rtvi da gi udrat odnatre.

Nivnite ambicii se dviàt vo nasoka vo bliska idnina da bidatcelosno podgotveni na konvencionalen na~in da im se sprotistavat nakonvencionalnite sili na dràvite‡kopnenite sili i mornaricata. Istotaka, nivna intencija e da steknat kapaciteti i da bidat podgotveni i za dejstvapo vozduhoplovnite sili, na po~etok protiv helikopterite i transportniteavioni. Vo situacija koga pristapot do sovremenite borbeni sredstva sogolema uni{tuva~ka mo}, mo`nostite za trening, oblasta na operacii, seneregulirani a silite na globalniot bunt postanuvaat sè poseriozen i„poteòk“ neprijatel na koi edinstveno }e moè da im pariraat samo elitnitesili na dràvite. Nivnata mo} }e bide multiplicirana i so primena na dobritehniki za masovna indoktrinacija, so usovr{enosta na narodnite dvièwai nivniot otpor, kako i so usovr{enosta na tehnologijata za kontrola na



37

bojnoto pole, kako i so primena na drugi sofisticirani informati~kitehnologii.

5. Implikaciite za kontrateroristi~ka strategijaKarakteriziraweto na zakanata od globalniot terorizam kako panbunt

na me|usebno povrzani teroristi~ki organizacii, mo{ne seriozno nipokaùva deka ovoj opasen globalen problem ima dalekuse`ni bezbednosni,no i geopoliti~ki, voenopoliti~ki i geostrategiski implikacii. Ovoj novfenomen i globalen bezbednosen problem e mnogu pokompleksen i mnogupove}edimenzionalen od samiot fenomen Osama Bin Laden i „negovata“ AlKaeda, kako predvodnik na prviot globalen bunt vo svetot.

Analogno na ovaa konstatacija, fokusiraweto na edinstveno naeliminacijata na Osama Bin Laden ili eliminacijata na teroristi~kiteorganizacii pretstavuva kusogledo poimawe na zakanata koe odnapred }e bideosudeno na neuspeh.

Strategijata na uni{tuvawe treba celosno da bide naso~ena konostvaruvawe na pove}e klu~ni celi so cel da se porazi panbuntot:4

• Vospostavuvawe na me|unarodna, globalna sredina vo koja terorizmot}e stane neprifatlivo sredstvo za ostvaruvawe na op{testveni ilipoliti~ki promeni.

• Opfa}awe na teroristi~kite organizacii na site nivoa na spekta-rot, odnosno ne samo onie teroristi~ki organizacii koi operiraat naglobalno nivo.

• Neskroten, panbuntot }e pretstavuva seriozna smrtonosna zakana zabezbednosta na SAD, (no i na site drugi dràvi vo svetot), posebno poradimo`nosta za upotreba na oru`jeto za masovno uni{tuvawe.

• Gledano od ideolo{ka perspektiva, panbuntot e sli~en so drugiteideolo{ki dvièwa sprotivni na demokratijata, kako {to se nacizmot,fa{izmot i spored opredeleni zapadni sfa}awa i komunizmot.

• Dràvite koi {to se neprijatelski nastroeni kon SAD i vo idnina}e prodolàt prikrieno da go poddrùvaat terorizmot sè dodeka smetaatdeka pridobivkite go nadminuvaat rizikot.

• Integriranata strategija (za borba protiv ovaa zakana) }e treba dagi vklu~i site sredstva na mo} i }e treba da gi obedini koalicionite isojuzni~ki potencijali so cel uspe{no da proniknat i da ja uni{tat ovaazakana.

4 Ibidem. str.19

3



38

• SAD (no i site dràvi vo svetot) imaat moralna dol`nost da jabranat demokratijata, bidej}i taa podednakvo im se zakanuva na site (ne)demokratski op{testva vo svetot.

So ogled na sloènosta i kompleksnosta na ovaa sovremena bezbednosnazakana, novata strategija }e mora istovremeno da go koristi vlijanieto naresursite i sposobnostite na SAD i na nejzinite partneri protivteroristi~kite organizacii koi operiraat na site tri nivoa‡lokalno(dràvno), regionalno i globalno.

Strategijata ne treba da bide naso~ena samo kon teroristi~kiteorganizacii, tuku integralno i protiv onie koi gi poddrùvaat nivnitekrvolo~ni aktivnosti.

Vo po~etnata faza }e bide neophodno da se eliminira mo`nostaopredeleni poedinci, grupi, organizacii i dràvi da go poddrùvaat i da seangaìraat vo izveduvaweto na teroristi~ki akti‡povtorno na site nivoai vo site formi. Vo podocne`niite fazi }e treba da se sozdadat uslovi zaiskorenuvawe na terorizmot vo {to e mo`no pogolemi razmeri.

Efektivnata strategija treba da se stremi kon prikaùvawe‡pretstavuvawe na terorizmot kako neprakti~no i neproduktivno sredstvo.Fokusot treba da bide staven na terorizmot kako metodologija pove}e otkolkuvo limitiraweto na naporite vo specifi~nite regioni, opredeleni vidovina terorizam izvr{eni od strana na opredelena etni~ka grupa.

Ovaa strategija treba da bide {iroka, seopfatna, so golem opfat icelosno poddràna vo nejzinite obidi za uspe{no spravuvawe so terorizmotnasekade vo svetot.

6. Spravuvawe so panbuntotAko dràvite i me|unarodnata zaednica ne uspeat da go spre~at

ostvaruvaweto na celite na panbuntovnicite, vo naredniot period site }ebideme svedoci na golem bran na projavuvawe‡izbuvnuvawe, poddr{ka ivlo{uvawe na voenite konflikti. Ovoj vid na vnatre{no organizirani inadvore{no potpomognati i sihronizirani konflikti }e predizvikaatseriozni bezbednosni posledici na doma{no, regionalno i globalno nivo.Panbuntovnicite }e bidat vodeni od silno manifestiranata etni~kalojalnost, kvazireligioznite avtoritativni ideali, kako i od opredeleniekonomski celi, no najmalku od nekoja moderna politi~ka ideologija. Sovospostavuvawe na demokratijata i demokratskite principi na vladeewe vonivnite op{testva }e se otvori mo`nost za eliminirawe na nivnata mo} zamobilizacija na nivnite sili po pat na alternativna politi~ka ideologija,bidej}i samo demokratija moè da triumfira nad site drugi politi~kiideologii.



39

Za uspe{no spravuvawe i eliminirawe na site etni~ki i religioznitenzii i sudiri, vladite }e mora da pristapat kon vospostavuvawe i izgradbana multikulturalizmot‡multieti~nost, multireligioznost imultijazi~nost. Ovie merki se od su{tinsko zna~ewe prvenstveno vo onieop{testva vo koi postoi kriti~na masa na konfliktna energija za pojava iegzistirawe na panbuntovni{tvoto i negovo pro{iruvawe vo „sli~niteop{testva“. Samo vospostavuvaweto politika so koja moàt da se nadminatsite etni~ki i religiozno zasnovani sili i politiki {to gi delatnacionalnite identiteti, moè da pretstavuva silna brana za za{tita odinficirawe na op{testvata so virusoot na panbuntovni{tvoto.

Najdobar na~in za spravuvawe so terorizmot, buntovni{tvoto ipanbuntovni{tvoto e da se spre~i negovata pojava, odnosno da se eliminiraatpri~inite koi go pretstavuvaat najsilniot generator na ovie zakani.Neophodno e da se prezemat site neophodni preventivni merki i razvivawena razni solucii so koi }e se onevozmoì eskalacijata i transformacijatana nenasilnite vo nasilni konflikti.

So cel da se ublaàt ili eliminiraat faktorite koi go pottiknuvaatterorizmot (a vo toj kontekst i panbuntot) vlijatelnite amerikanskieksperti od ovaa oblast sugerirat deka vo naredniot period SAD }e trebada se fokusiraat na:

• „sozdavawe povolna klima za odrùvawe na ekonomskiot razvoj;• promovirawe odgovorni i demokratski vladi;• promovirawe na opismenuvaweto i obrazovanieto vo islamskiot svet

i nerazvienite zemji;• vklu~uvawe vo operaciite na informirawe vo koi se kritikuva kon-

ceptot na terorizam i diskreditirawe na poddr{kata na istiot i• obnovuvawe na naporite za postignuvawe mir i stabilnost na

Sredniot Istok.“5

Ovie merki se neohodni i urgentni za onie dràvi i regioni koi seidentifikuvani kako oblasti so visok stepen na rizik. Vo ovie poznatiteroristi~ki i buntovni~ki „zoni na zloto“ }e bide neophodna brza promocijana nivniot razvoj. Za taa cel nu`no e opredeluvawe na edna strategiska ramkavo koja }e bidat utvrdeni prioriteti za raspredeluvawe nastranskata‡me|unarodna pomo{ koja }e se fokusira vrz stimulirawe naekonomskiot razvoj, prosvetuvawe‡obrazovanie i izgradba na politi~kisistemi koi }e produciraat tolerancija i otvorenost.

5 Combating Terrorism in a Globalise World, Report by the National War College Task Force onCombating Terrorism, National War College, May 2002, p.p 57

3



40

Ovie merki }e treba da dobijat prioriteti vo onie op{testva vo koipostoi inficiranost na pogolem broj od populacijata so virusot naterorizmot i buntovni{tvoto i golem broj na nivni simpatizeri.Civiliziranite zemji }e mora da im ponudat mo`nost so cel da im pokaàtdeka sovremenite otvoreni op{testva obezbeduvaat podobra alternativaotkolku op{testvata „kreirani“ od strana na teroristite i buntovnicite inivnite strategii.

Vo ovoj kontekst, neophodno e da potencirame deka terorizmot ibuntovni{tvoto vo golema merka se hranat i od nerazumnite odgovori navladata ili od nekontroliranata‡neproporcionalna upotreba na sila,nasilstvo i krvavi represii vo spravuvaweto so istite.

Su{tinska komponenta za uspe{no spravuvawe so ovie zakani, pokrajvoenata, pretstavuva i primenata na nevoenata komponenta koja opfa}aodredeni formi na dejstvuvawe na politi~ki, socio‡ekonomski, praven,informaciski plan. Nephodna sfera na operirawe pretstavuvakontinuiranoto deluvawe i vo stranstvo so cel da se prekinat nivnitesorabotki so dijasporata i so drugite strukturi na me|unarodniot terorizami me|unarodniot organiziran kriminal. Vladata na dràvata mora da sozdadeop{testven ambient vo koj(pan)buntovni~kata organizacija }e se soo~i soprakti~na opcija‡ili da se priklu~i kon politi~kite tendencii ili dapretrpi organizaciski kolaps, odnosno nejzina izolacija, a vo vtorata fazanejzino politi~ko, ekonomski i voeno uni{tuvawe.

Dobrata protivbuntovni~ka politika bara dolgoro~ni i dlabokoosmisleni postapki, no i mnogu trpenie. Solidno sihroniziranata voena inevoena kampawa, bez koristewe te{ka artilerija i izbegnuvawe nauni{tuvaweto na ìvotite na civilite, na nivnite imoti, vo golema merka}e go stesnuva manevarskiot prostor na panbuntovnicite. Dràvata mora bezzaobikoluvawe da gi spre~i kriminalcite da se transformiraat vo borci zasloboda i graditeli na nacii i op{testva spored nivnata filozofija ireligija. Za uspe{no zadu{uvawe na panbuntovni{tvoto, dràvite }e morada go spre~at prilivot/transferot/ na oru`je od site tipovi i da gi blokiraati neutraliziraat site izvori na nivnoto finansirawe. Drug neophoden ~ekorvo eliminiraweto na ova zlo e da se „isu{i vodata vo koja pliva ribata“,odnosno primena na strategija so koja }e izvr{i transformirawe naneprijatelot vo prijatel‡pobeduvaj}i gi i pridobivaj}i gi i aktivnite ipasivnite poddrùva~i na panbuntovni{tvoto za podolg vremenski period.

Na transnacionalnite panbuntovni~ki mreì dràvite }e mora da imse sprotistavat i so sklu~uvawe na multilateralni i bezbednosni dogovori,osobeno vo sferata na razmena na razuznava~kite informacii. Klu~ot zaborba so panbuntovnicite na me|unarodno nivo e da se prodre vo nivnata



41

metodologija na dejstvuvawe, odnosno da se prostudira nivniot „kod“ kakotie go zloupotrebuvaat me|unarodniot sistem za ostvaruvawe na nivnite celina globalen plan.

Zna~ajno za uspe{no uni{tuvawe na edinstvoto i mo}ta na globalniotterorizam }e bide neophodno razni{uvawe od koren na nivnite nadvore{ni/no i vnatre{ni/ izvori na poddr{ka‡moralna, politi~ka, materijalna i toavo site fazi i na site nivoa‡od najnisko do najvisoko nivo.

Isto taka, zna~ajno e da se razni{aat i/ili uni{tat gravitacionitecentri na panbuntot so cel da se neutraliziraat negovite efekti.Uni{tuvawe na eden ili pove}e gravitacioni centri na panbuntot }epredizivika uni{tuvawe na teroristi~kite organizacii. Kako osnovnigravitacioni centri na panbuntot koi vo isto vreme moè da pretstavuvaatnegova „Ahilova petica“ (ako uspe{no se udri vo nivniot vitalen del),moème da gi potencirame liderstvoto‡harizmati~noto vodstvo,ideologijata koja se fokusira na mo}ta i koja bara dominacija vo svetot,finansiite‡klu~en izvor na nivnata mo} i nivnata komandna i kontrolnamreà koja na teroristite im ovozmoùva da operiraat na globalno nivo.

Edinstvena nade` za eliminirawe ili reducirawe na panbuntot, ~ijaosnova (su{tina) ja pretstavuva noviot vid na t.n buntovni~ki terorizam edobro da se poznava neprijatelot, dobro da se poznavaat negovite strategii itaktiki. Vo slednata faza }e bide neohodno da se spre~i nivnotoimplementirawe vo funkcija na uspe{no sproveduvawe na nivnite idnipekolni aktivnosti koi vo naredniot period }e imaat tendencija na postojano{irewe i zajaknuvawe.

Zaklu~okSvetot denes se soo~uva so edna nova seriozna globalna bezbednosna zakana

koja po~na se pootvoreno i poèstoko da se pojavuva na me|unarodnata scena.Panbuntot, odnosno prviot globalen bunt vo svetot (}e)pretstavuva rezultanta

na dvata vida na teroristi~ki zakani, samo na edno mnogu povisoko kvalitativnonivo. Edniot vid na teroristi~ka zakana doa|a od radikalnite islamisti (posvetenana globalniot xihad so nihilisti~ki priod kon nasilstvoto) i vtoriot vid nateroristi~ka zakana koja doa|a od neo‡tradicionalnite islamisti (posveteni navra}aweto na tradicionalniot islam vo muslimanskite op{testva).

Vtoriot vid zakana ima silni koreni vo dene{nite muslimanski op{testva ipojasna agenda na kratki pateki. Ovaa kategorija na neotradicionalni islamisti imapogolemi ambicii za natprevar vo politi~kiot sistem iako imaat antiliberalnaagenda, vklu~uvaj}i i upotreba na teroristi~ki akti za realizacija na nivnite celi.Spojot na ovie opasni trendovi vo ovaa mo{ne suptilna sfera }e ja pretstavuvarezultantata na edna straotno multiplicirana bezbednosna zakana koja progresivno}e se zgolemuva i vo po~etnata faza }e se fokusira vo arapskiot i muslimanskiot svet.

3



42

Produkt na ovie sostobi }e pretstavuva serija gra|anski vojni vomuslimanskiot svet, prvenstveno po eskalacijata na krvaviot konflikt vo Irak.Toa (}e) ja otvori i Pandorinata kutija nare~ena panbunt, odnosno prv globalenbunt vo svetot.

Kako potvrda na ovie grozomorni predviduvawa se nadovrzuvaat i analizitena amerikanskite razuznava~ki eksperti, posebno prognozite na analiti~arite naCIA za svetot vo 2020 godina. Spored nivnite soznanija, islamisti~kiotradikalizam i terorizam od Jugoisto~na Azija }e se pro{iri na Zapad i }e gi goltnecentralnoaziskite zemji. Vo izve{tajot nasloven kako „Karta na globalnata idnina,ekpertite prognoziraat deka radikalniot ekstremizam vo svetot }e prodolì daraste, a Al Kaeda }e ja potisnat decentralizirani militantni grupi, so sli~naideologija. Spored ovie analiti~ari, postoi golema opasnost od {irokite dvièwana islamskite ekstremisti bliski do Al Kaeda, koi lesno moè da se pretopat solokalnite separatisti~ki dvièwa. Najgolemata zagriènost za bezbednosta doa|aod mo`nosta teroristite da nabavat biolo{ki agensi, ili {to e pomalku verojatno(no sepak nevozmo`no‡zabele{ka na avtorot) i do nuklearna bomba.

Novata globalna zakana po~nuva da nadvisnuva vrz bezbednosta na sovremeniotsvet. Pra{awe e dali me|unarodnata zaednica pravovremeno i solidno }e se podgotviza uspe{no spravuvawe so novoto zlo koe neminovno }e gi odbeleùva narednitedekadi na noviot vek.

LITERATURA:

1. Eric, Laurent. (2003). Les secrets inavouables d'un conflict. Puon.2. Falk, Richard. (2003). The great terror war. Olive Branch Press.

DOKUMENTI:

1. Combating Terrorism in a Globalised World. (May 2002). Report by the National War CollegeTask Force on Combating Terrorism, National War College.

2. New Publication. (March 2004). Chaillot Paper 68. Institute for Security Studies.3. Terrorism and Armed Conflict: Report on a seminar co-organized by the International Peace

Research Institute Oslo (PRIO) and Stockholm International Peace Research Institute (SIPRI),Voksen Aysen, Oslo, 8-9 December, 2002.



43

LEGALNOSTA NA VOJNATA PROTIV TERORIZMOT VO IMENA PRAVOTO NA SAMOODBRANA I PRAVOTO NAPREDVREMENA SAMOODBRANA

Metodi HAXI-JANEVArmija na Republika Makedonija

Apstrakt: Novata dimenzija na koja po~iva praktikuvaweto na terorizmotgi nadminuva ramkite na postojnata legislativa koja ja generirame|unarodnoto pravo. Nepoznatite varijabli koi vo taa nasoka se postavenipred me|unarodnoto pravo, ne samo {to go paraliziraat i go pravatnefunkcionalno vo pogled na posledicite od teroristi~kite dejstva, tuku isozdavaat konfuzni i konfliktni situacii na normite i pravilata koi goso~inuvaat me|unarodnoto pravo. Ovie konsideracii vo me|unarodeniteodnosi, predizvikuvaat posledici od koi vo otsustvo na efektivnipozitivni normi, vakuumot na me|unarodnata regulativa se popolnuva sovoluntaristi~kata akcija na entitetite. Na toj na~in vo me|unarodnatapraktika se gradi eden opasen princip na upotreba na sila, koj dokolku ne bidenavreme kanaliziran i reguliran so soodvetna regulativa moè da predizvikaposledici po celokupniot me|unaroden sistem. Ovoj naslov ima za cel: prvo,da gi poso~i pri~inite za me|uprostorot koj postoi vo pravilata name|unarodnoto pravo, a voedno i da dade jasna slika za pri~inite koi {to gipredizvikuvaat konfuziite okolu pravilata za upotrebata na sila vome|unarodnoto pravo i vtoro, da ukaè na potrebata od zasiluvawe napostojnata antiteroristi~ka legislativa, so {to taa }e ima proaktiven ipreventiven pristap.

Klu~ni zborovi: me|unarodno pravo, upotreba na sila, teroristi~ki akt,pravo na samoodbrana, anticipira~ka - prevdremena samoodbrana.

3



44

THE LEGALITY OF WAR AGAINST TERRORISM IN THE NAME OFTHE RIGHT OF SELF-DEFENCE AND THE RIGHT OF ANTICIPATORYSELF-DEFENCE

Abstract: The new dimension on which practicing of the terrorism rely overcomes the existingframes of the legislative that has been generated by the International Law. The unknownvariation which in that sense are standing in front of the International Law, not only paralyzeand make it useless in a view of terrorist activity, but create confusions and conflict situationamong the norms and existing rules that create International Law. This consideration ininternational relationship creates consequences from which in absence of effective positivenorms, the vacuum of international regulative is fulfilling by voluntary activity of the entity. Inthis way, in international practice a very dangerous principle of use of force is being built,which if it is not canalized and regulated with adequate regulative can create consequencesthat will affect all international system. This title has two goals. First, to show the reason ofinterstice that exist in the rules of International law, also to show the clear image for reasonsthat create confusions over the rules of use of force in International law and second, to showthe necessity of reinforcement of existing legislative with which it will have proactive andpreventive role.

Key words: International law, use of force, terrorist act, right of self-defence, right ofanticipatory self-defence

VovedAnalite na istorijata go vbrojuvaat terorizmot kako fenomen koj postojano

e prisuten vo ~ovekovoto opstojuvawe. Kako taktika toj e polzuvan sekoga{ od stranana poslabiot kon posilniot. Analizata na statistikata na teroristi~kite napadipokaùva deka do Vtorata svetska vojna, terorizmot e vo senka na vojnata koja voglavno bila glavnoto sredstvo so koe se ras~istuvale problemite generirani odpolitikata. Za razlika od toa terorizmot pove}e ili pomalku e pridruèn del napostojniot konflikt ili, pak, se polzuval za vreme na vooruèn konflikt pome|uodredeni subjekti koga bilo zadvièno ius in bellum (pravoto vo vojna). Me|utoa, sostavaweto na vojnata “ad acta” po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna vo ime nakreirawe na eden pohuman svet, terorizmot kako metod za ostvaruvawe na odredeniceli zapo~nuva da evoluira so pozabrzano tempo. Brzata evolucija na terorizmot,pak, vo svet na tehni~ko-tehnolo{ka “eksplozija”, zadolìtelno na terorizmot mudava me|unarodna dimenzija (se misli na pristapot koj bi trebalo da se ima konnego). Vo eden takov medium vo koj terorizmot gi koristi vrednostite na sistemotvo koj opstojuva za sopstveno usovr{uvawe, edinstveno ne{to koe bi trebalo da muzastane na patot, kako {to toa go napravi i so vojnata, e me|unarodnoto pravo.Me|utoa, me|unarodnoto pravo, pred sè, zaradi sè u{te tradicionalniot koncept nasuverenost koj e evidenten vo sfa}aweto na subjektite na me|unarodnoto pravo, zasegane e podgotveno da ja prezeme vode~kata uloga vo spre~uvaweto na ova zlo. Tromiot



45

i inerten sistem na ova pravo ne sodrì pravila koi se dovolno silni i celosni zada go “vkle{tat” terorizmot i da sozdadat povolna legalna po~va za negovo suzbivawei neutralizirawe. Vakvata sostojba sozdava magla od koja:

prvo: vo otsustvo na legalna ramka se pasiviziraat site ~ekori za re{itelnaborba protiv akt koj ne e definiran i uramen (se misli na teroristikiot akt), i

vtoro: od taa magla kako nus-produkt izleguva “hibrid” (se misli naterorirzmot), koj zaradi glomaznosta na sistemot na me|unarodnoto pravo (vo pogledna promena na postojnite i usvojuvawe na novi principi) egzistira i mu se zakanuvana samiot sistem. Za {to, vsu{nost, stanuva zbor? Zo{to postoi magla koja sozdavaproblemi okolu pravilata koi se neophodni za da se urami terorizmot kako fenomen?Zo{to toa pretstavuva osnova za uni{tuvawe na sistemot? Toa se pra{awa koi bitrebalo da se odgovorat dvièj}i se niz porite i pravilata na me|unarodnoto pravoso cel da se rasvetlat problemite koi postojat na ovaa linija - pravo na samoodbranai terorizam. Denes, re~isi pove}e od jasno e deka spre~uvaweto na terorizmot soupotreba na sila kako edinstvena metoda e pogubno. Toa e edna od metodite kojatreba da se koristi, no ne e edinstvena. Od druga strana, dokolku bi se skoncentriralena upotrebata na sila kako edno od sredstvata za spravuvaweto so terorizmot morameda ja proverime legalnosta na upotrebata na sila i toa povtorno vo me|unarodnopravni ramki. Vo sprotivno dokolku upotrebata na sila e svedena na voluntaristi~kaakcija na unilateralna sila, taa sama po sebe e pogubna bidej}i po definicija bibila nadvor od principite koi vaàt pome|u civiliziranite narodi i pravilata name|unarodnoto pravo koi se vaè~ki denes. Toa pak, ne vodi do pravilata vome|unarodnoto pravo, koi ja reguliraat upotrebata na sila.

Upotrebata na sila vo me|unarodnoto pravoPredve~erieto na Vtorata svetska vojna go nagovestuva{e ona {to se

slu~i po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna vo pogled na zabrana navojnata. Povelbata na ON koja be{e prifatena kako najvisok dokument sevozdigna kako vodi~ vo re{avaweto na problemite vo me|unarodnoto pravo.Vo nea e evidentna kodifikacijata na odredeni pravila, no istovremeno enapraven i progresiven razvoj na nekoi principi vo me|unarodnoto pravo-“ius cogens”, normi so koi se smeneti odredeni tekovi i odnesuvawa. OdPreambulata kako i od zapisnicite za toa kakva bila atmosferata prikreiraweto na Povelbata moè da se po~ustvuva zgrozenosta naciviliziranite narodi od uàsot na vojnata. Ova e bitno za da moè da serazberat ponatamo{nite analizi na pravilata koi se od interes na ovaarasprava.

Sè na sè, upotrebata na sila e svedena na minimum, so intencija nazadolìtelna i efektivna kontrola pri nejzinata upotreba od strana nasubjektite na me|unarodnoto pravo. Prvite odredbi koi se odnesuvaat naupotrebata na sila ne zapiraat kaj ~lenot 2 od Povelbata. Reìmot koj gokreira ~lenot 2 od Povelbata im nametnuva obvrska na zemjite-~lenki da se

3



46

vozdràt od zakana so sila ili upotreba na sila vrz teritorijalniotintegritet ili politi~ka nezavisnot vrz druga dràva.1 Ponatamu seprecizira deka "ON ne se ovlasteni da se me{aat vo raboti i problemi koise nao|aat strogo vo ramkite na vnatre{nata nadle`nost na sekoja dràva".Ova ograni~uvawe na upotrebata na sila e generalno i ne se odnesuvaneposredno na upotreba na sila pri vr{ewe na teroristi~ki akt, tuku op{tovo site slu~ai koga e upotrebena sila. Toa zna~i deka dokolku se dokaè dekaupotrebata na sila e delo na teroristi~ki akt, }e bide sankcionirana vrzosnova na ovoj ~len za zabrana na upotreba na sila. Taka na primer, akohipoteti~ki se dokaè deka izvesen teroristi~ki akt e organiziran i/iliizvr{en od slu`beno lice na dràvata za koja postoi somnevawe deka se sluìso metodi na terorizam, preku {to se me{a vo vnatre{nite odnosi na drugadràva, dràvata koja stoi zad ovoj akt }e bide povikana na odgovornost (itoa po dvata osnova za povikuvawe na objektivna odgovornost), vo sklad soodredbite za me|unarodna odgovornost na dràvata.2

Zasiluvawe na zabranata za upotreba na sila preku sluèwe soterorizam postoi i vo odredbite na Rezolucijata 2625 (1970) - poznata kakoDeklaracija za principite na me|unarodnoto pravo vo vrska so prijatelskiteodnosi me|u narodite.3 Odredbite od ovaa Rezolucija gi obvrzuvaat entitetitena toa da spre~uvaat organizirawe, poddr{ka, pruàwe pomo{ ili zemaweaktivno u~estvo vo vnatre{ni konflikti na druga dràva ili voteroristi~ki akti protiv druga dràva i im nalaga da ne toleriraatpodgotovka na akti na sopstvena teritorija koi vklu~uvaat zakana od upotrebaili upotreba na sila4 .

Ponatamo{nata analiza na ~lenot 2 nè vodi do upotrebata na sila kakoekskluzivno pravo na SB pri ON preku dva navrata i toa:

- prvo: vo nego se istaknuva deka ova na~elo ne odi na {teta na primenatana prinudni merki predvideni so Glava VII od Povelbata (~len 2 to~ka 4 i 7) i

- vtoro: povrzano so prethodnoto, soglasno so ograni~enata suverenostna entitetite, Povelbata go obezbeduva funkcioniraweto na mehanizmite

1 Vidi: "The Law of the United Nation", Charter 1 "The prohibition of the Use of Forece"; Charter of the

Untied Nations (San Francisko, june 26, 1945).2 Za ova po{iroko vidi: Fr~kovski, Tupurkovski, Ortakovski, "Me|unarodno javno pravo",

Skopje 1995, str 76-79.3 Spored tolkuvaweto na Me|unarodniot sud na pravdata odredbite vo ovaa Deklaracija se so

zna~ewe na voobi~aeni normi na me|unarodnoto pravo. Za ova vidi: International Court of Justice Reports

1986, pp 100 and 107.4 Vidi po{iroko vo: Turk D.,"Views and Opinions", - International Law and Terrorism, Studies and

Articles, 1987, str 30-36.



47

za prezemawe prinudni merki (vooruèna intervencija) za za{tita na miroti bezbednosta vo slu~aj na re{avaweto na sporovite po pat na prinuda kakokrajna merka predvidena so ~len 42, po iscrpuvaweto na ~lenovite: 39,40, i 41od Povelbata.

Toa zna~i deka ~lenot 42 (poznat i kako “praven lek”) kako“ekskluzivno” pravo za upotreba na sila go locira vo samata Organizacijana Obedinetite nacii. Imeno, spored ~lenot 42, Sovetot za bezbednost imapravo da upotrebi vooruèna sila (preku vozduh, voda i kopno) za za{tita nasvetskot mir i bezbednost. Sepak, mora da se naglasi deka upotrebata navooruèna sila vo ime na urivawe na reìm - dràven teror, dosega vopraksata ne e poznat kako slu~aj sam za sebe. Ru{eweto na reìmot pri vakviteintervencii e so cel da se spre~i humanitarnata katastrofa {to takviotreìm moè da ja predizvika.5 Toa, pak, povtorno ja dava op{tosta nalegislativata vo pogled na terorizmot.

Tretiot slu~aj vo koj upotrebata na sila vo me|unarodnoto pravo eregulirana so materijalna norma e slu~ajot na individualna i kolektivnasamoodbrana6 . ^lenot 51 od Povelbata go dozvoluva zadviùvaweto na ovapravo pod nekolku uslovi koi mora da se ispolneti kumulativno.

Prvo, upotrebata na sila za samoodbrana e mo`na - dozvolena, ako imadirekten akt na agresija vrz dràvata koja go aktivira ~lenot 51 od Povelbata.Od ova, proizleguva deka ne se dozvoluva upotreba na sila za samoodbrana voslu~aj na indirektna intervencija (propaganda, ekonomska agresija, i razniformi na prikrieno neprijatelstvo - specijalna vojna);

Vtoro, vooruèniot napad treba da e seriozen. Problemite seaktiviraat i ovde, zaradi op{tosta na terminot "seriozen". Povelbata naON mu dava mandat na Sovetot za bezbednost da izvr{i ocena za toa dali eizvr{en agresiven napad.

5 Pri NATO napadite vrz Irak, kako del od psiholo{kite operacii, bile distribuiraniletoci vo koi se istaknuvalo deka napadite koi gi vr{i NATO se so cel urivawe na reìmot naSadam Husein. vidi po{iroko: Unconventional Warfare Planing - Part III, USArmy, J.F.Kendy Special Warfarecenter January, 1994, str 15. Intervencijata vo Mogadi{u, Somalija vo 1993 g., od strana na SAD zazarobuvawe na tamo{nite voda~i na edna od stranite vo sudir vo gra|anskata vojna, be{e izvedena podizgovor na spre~uvawe na humanitarna katastrofa i natamo{no naru{uvawe na mirot vo toj region.Vozdu{nite napadi na NATO vrz SRJ, vo 1999 godina, pokraj ostanatoto imaa za cel urivawe na reìmotna Milo{evi}, za {to bea distribuirani letoci vo koi na srpsko-hrvatski jazik be{e ukaàno donaselenieto deka napadite se so cel urivawe na reìmot na Slobodan Milo{evi}, a ne protiv narodotna SRJ. Poslednite napadi nad Avganistan imaa dve celi: 1 odgovor vrz osnova na pravoto nasamoodbrana, vo odnos na prviot aspekt na razgleduvawe - dràven terorizam i 2. kako dopolnitelna

cel be{e urivawe na talibanskiot reìm.6 Za ova po{iroko vidi vo: Kunz I. "Individual and Collective Self - defence in Article 51 of the

Charter of the UN", AJIL, 1947, str 875

3



48

Treto, pravoto na samoodbrana moè da se aktivira samo ako e"isprovocirano" so protivpraven akt. Ova e bitno da se znae ako se imapredvid faktot deka dràvata ne moè da se povika na pravoto nasamoodbrana, vo slu~aj na upotreba na sila zaradi sproveduvawe na prinudnimerki na ON (vrz osnova na ~lenot 42) ili protiv dràva koja e ve}e vo pravnodozvoleno koristewe na pravoto na samoodbrana soglasno ~lenot 51 odPovelbata na ON.

êtvrto, upotrebenata sila vo samoodbrana treba da bide pribli`noproporcionalna na vooruènata sila, angaìrana vo agresivniot napad. Vosprotivno bi postoelo pre~ekoruvawe ili zloupotreba na pravoto nasamoodbrana. Zaklu~okot e deka, odbranbenite merki na dràvata treba dabidat soodvetni za da go spre~at napadot, taa sama odlu~uva koi merki }e giprezeme za taa cel ({to e relativno, vo uslovi na silno vlijanie naMe|unarodnata zaednica).

Petto, pravoto na samoodbrana e legalno samo dokolku istovremenose odvivaat agresivni dejstva, ili poprecizno, protiv postojan, aktuelen-(napad koj se odviva) i ve}e izvr{en napad. Se ~ini deka misleweto koe postoideka ne e dozvoleno da se aktivira pravoto na samoodbrana nitu eden ~as predda bide izvr{ena agresijata, ne dozvoluva da se zloupotrebi ova pravo zanekakva si preventivna vojna. Pravoto na samoodbrana, vo sklad so kaànovo,ne moè da se koristi za osvojuvawe tu|i teritorii, nitu, pak, moè da sekoristi kako osnova za prezemawe kazneni ekspedicii. Vo toj kontekst,dràvata e dol`na vedna{ da go izvesti Sovetot za bezbednost za prezemeniteaktivnosti, {to pak, ja aktivira dol`nosta na Sovetot za bezbednost, vosoglasnost so negovite ovlastuvawa, da gi prezeme neophodnite merki zavospostavuvawe na sostojbata koja e vo vrska so izvr{enata agresija, a e socel vospostavuvawe na mirot i bezbednosta. So ova, se vr{i suspenzija naindividualnoto pravo na samoodbrana predvideno so Povelbata (pod vlijaniet.n. implid restriction). Ako vo soglasnost so ~lenot 39, Sovetot za bezbednostutvrdi deka e izvr{en vooruèn napad, }e dade preporaki, ili }e re{i kakvimerki }e se prezemat. Vo soglasnost so Povelbata na ON, Sovetot zabezbednost dejstvuva vo ime na ~lenovite na ON.

[esto, od momentot koga Sovetot za bezbednost prezel soodvetnimerki protiv agresorot (usloveno od “lobito” i interesot vo realnosta),individualnoto pravo na samoodbrana preminuva vo kolektivno pravo nasamoodbrana. Od ovde bi zaklu~ile deka, pravoto na individualnasamoodbrana e so privremen karakter i e preodna etapa za vklu~uvawe nakolektivniot sistem vo ostvaruvaweto na ova pravo (~len 24 to~ka 1).

So toa, reguliraweto na upotrebata na sila, neposredno so poseben~len koj kreira materijalni pozitivni normi od Povelbata, e iscrpeno. Na



49

toj na~in zna~itelno se smeneti odredeni principi koi do stapuvaweto nasila na ovoj princip imale poinakov tek. Vakvata promena najpove}e se odrazina principot koj e del od obi~ajnoto pravo ius ad bellum (pravo na vojna).

Ostanatite dokumenti koi reguliraat reìm povrzan so upotrebatana sila gledano vo svetloto na ius in bellum, a se doneseni po Povelbata, seisto taka, vo ovoj duh za koj podocna }e se izgradi stav poznat kako dokumentiza “humanizirawe na me|unarodnoto pravo”. Vo ovie dokumenti sekako dekase vbrojuvaat @enevskite konvencii od 1949 godina i dvata nivni Protokolaod 1977 godina, kako akti koi vo pogled na terorizmot imaat op{t(indirekten) pristap i antiteroristi~kite konvencii koi imaat poseben(direkten) pristap na ureduvawe na terorizmot vo me|unarodnoto pravo.7

Od druga strana od detalnoto tolkuvawe na ~lenot 51 od Povelbatamoè da se zaklu~i deka ovoj ~len nema realna energija da poddrì bilo kakvaaktivnost so koja bi se opravdala upotrebata na sila vo vojnata protivterorizmot vo ime na pravoto na samoodbrana. Imeno, taktikata nateroristi~kite napadi ne e frontalna, konvencionalna-vojuvawe soformacii na bojni poliwa, onakva kakva {to bila praktikuvana vo vremetokoga se donesuvani spomenatite dokumenti. Teroristite ne vr{atpermanentni napadi, nemaat nastapuvawe – zadviùvawe na trupi od edna kondruga teritorija so cel osvojuvawe vo klasi~na smisla na zborot. Nivnitenapadi se “ad-hok” kratkotrajni i sli~ni so onie na gerilcite, no ne iidenti~ni. Tie ne po~ituvaat pravila koi postojat (se misli na odredbite na@enevskite konvencii od 1949 godina), ne nosat otvoreno oru`je, nemaatobele`ja, a se poistovetuvaat so borcite za sloboda. Tie ne vodat grià zacivilnite ̀ rtvi, poimot zarobenik e ne{to {to se koristi za manipulacija,pa vo nivniot àrgon toj e zalo`nik koj naj~esto e `rtva. Tuka nekade bitrebalo da se bara odgovorot za pra{aweto za maglata koja nastanuva, a koego postavivme malku pogore vo tekstot. U{te pove}e, so raspa|aweto naSovetskiot Sojuz i zavr{uvaweto na studenata vojna svetot dobi poinakvidimenzii. Sostojbata na “ekvilibrium” i idejata za balansot na sili pome|udvata pola e odminata. Me|utoa, tranzicijata koja nastana na politi~ki plan

7 @enevskite konvencii od 1949 godina i dvata protokola I i II od 1977 godina ne sodràtmaterijalni normi koi se odnesuvaat direktno na terorizmot. U{te pove}e, vo zapisnicite odraspravite na ovie Dokumenti moè da se najdat zabele{ki vo koi jasno se nastojuva da se zaobikolireguliraweto na terorizmot. Toa vpro~em se potvrduva i so faktot deka ne postoi odredba koja goureduva teroristot kako {to toa go pravi so borcite, {pionite, komandosite, zarobenicite iostanatite subjekti koi voop{to postojat vo vooruèn konflikt. Vidi po{iroko vo: "@enevskiKonvencii od 12. Avgust 1949 godina i Dopolnitelni Protokoli I i II od 1977 g." Crven krst naMakedonija, Skopje 1994 godina.

3



50

ne be{e sledena i vo pogled na pravoto. Regulativite na pravilata naMe|unarodnoto pravo, pred s# zaradi sloèniot sistem (se misli proceduriteza donesuvawe na odredena konvencija, ili pove}e menuvawe na odredeniprincipi e dosta baven) ne soodvetstvuvaat i nemaat sodrìna koja e adekvatnana terorizmot denes. Vo edni takvi uslovi Me|unarodnata zaednica epasivizirana i bez legalna potkrepa za odredna akcija, pa edinstveno {to &ostanuva e samo da se so~ustvuva so `rtvata na teroristi~kiot napad.

Odgovorot na pra{aweto za potencijalnata opasnost od uni{tuvawetona sistemot leì vo dva argumenta:

Prvo: neutralnosta na Me|unarodniot sistem po ova pra{awe ostavaprostor za voluntaristi~ka akcija koja moè da se zloupotrebi od strana naentitet koj bi se ~ustvuval zagrozen (SAD, Velika Britanija, Rusija i sl.),povikuvaj}i se na princip koj e podzaboraven so progresivniot razvoj naPovelbata, no ne e nepoznat za obi~ajnoto pravo (se misli na anticipira~katasamoodbrana) i

Vtoro: Mutiraweto na terorizmot otide dotamu {to postoi latentennatprevar pome|u teroristi~kite grupi za katastrofalnosta na napadite,koi tie gi izvr{uvaat, a najnovite podatoci za intenzivnata zainteresiranostna Al-Kaeda za nuklearno oru`je go nagovestvuvaat uàsot koj bi sledel. Voedni vakvi uslovi najzagrozenite koi bea spomenati pogore se povikuvaat nainherentnosta na samoodbranata.

Ovie argumenti n# vodat do analizata koja e aktuelna za najnovitezbidnuvawa i opasnostite koi bi sledele od takvite zbidnuvawa. Pra{awetona predvremenata samoodbrana kako mo`nost za upotreba na sila i legalnostana istata e s# u{te otvoreno.

Vakvite zaklu~oci kako potreba ja nametnuvaat analizata na pra{a-weto za legalnosta na anticipira~kata samoodbrana i opasnostite od istata.

Anticipira~kata samoodbrana i terorizmotOd analizata na noviot koncept na koj se zasnova pravoto na

samoodbrana jasno proizleguva deka upotrebata na sila vo ime na predvremenasamoodbrana (za{tita na sopstveni gra|ani i dobra so upotreba na sila natu|a teritorija) e nedozvolen. Me|utoa, praksata na dràvite pokaùva dekane e nepoznata predvremenata intervencija – upotreba na sila na tu|aterirtorija za za{tita na sopstvenite gra|ani vo ime na pravoto nasamoodbrana.8 Zna~i ne stanuva zbor za klasi~na predvremena samoodbrana

8 Bowett, " The Use of Force for The Protection of Nationals Abroad", in The curent Legal Regulation of theUse of Force 39,39-51 passim (A. Cassese ed. 1986). Posebno bitno ovde e, da se napravi razlika pome|upravoto na intervencija za za{tita na sopstvenite dràvjani i imot od humanitarnata intervencija.



51

tuku za ona {to e poznato kako “Preemptive strike”, {to podocna vo politi~kitei sudskite debati e opravduvano so pravoto na samoodbrana.

Ako percepcijata na ovoj princip e direktna i vo kontekst na ~lenot 2(4) od Povelbata koj dade sosema nova dimenzija na zabranata na upotreba nasila,9 bez da ja zememe predvid istorijata na nastanuvaweto, }e zaklu~imedeka istiot ja zabranuva upotrebata na sila na tu|a teritorija predvremeno(vo ime na za{tita na sopstveni gra|ani i dobra). Ako, pak, go gledame razvojoti praksata na obi~ajnite normi niz istorijata, }e vidime deka ovoj principne ja zabranuva upotrebata na sila za taa cel.

Vo sekoj slu~aj konfuziite koi nastanuvaat na ovoj plan, odnosno zapravata koi gi generira principot ius ad bellum se dolàt na toa {to vo ~lenot2(4) od Povelbata, ne se upotrebuvaat terminite "vojna" i "agresija" kakoposebno zabraneti, a ne e jasno i dali samo vooruènata intervencija ezabraneta ili pak, e zabraneta i nekoja druga intervencija.10 Ako se ima ovapredvid i ako se zeme predvid tolkuvaweto na ~lenot 51 od Povelbata (dadenopogore vo tekstot) najverojatno }e moè da se razbere pri~inata za postoewetorazli~ni stavovi vo teorijata i praksata. Faktot deka izvorite name|unarodnoto pravo ne zavr{uvaat so pozitivnite normi vo me|unarodnitedogovori na civiliziranite narodi n# upatuva na toa deka analizata nalegislativata koja go regulira pravoto na upotreba na sila, gledana vokontekstot na terorizmot, treba da ja pro{irimie so dopolnitelnite izvorina me|unarodnoto pravo. Frlaj}i pogled na niv se zapirame kaj mislewata istavovite na ekspertite, Me|unarodniot sud na pravdata, izjavite na visokipretsavnici i sekako praksata na principite od strana na originernitesubjekti na me|unarnoto pravo-entitetite. Od druga strana, samo po sebe senametnuva i pra{aweto za neophodnosta na analizata od ovie raspravi voslu~aj na teroristi~kite akti. Potrebata od vakvata analiza ja nametnuvaatnajnovite zbidnuvawa diktirani od evoluiraweto na terorizmot od ednastrana i unilateralnite potfati (opravduvani so principite koi }e bidattretirani) na subjektite od druga strana. Vakvata postavenost na ne{tata epri~ina za razgleduvawe na linija: anticipira~ka samoodbrana - terorizam.

Debatite koi se vodeni na ovaa frekvencija vo teorijata najdobro gootslikuvaat raziduvaweto po ova pra{awe. Vo toj kontekst na primer, Higins(Higgins) zboruva za direktnata sprotistavenost na odredeni “ius cogens” normi

9 Pred 1970 pogledite na nekoi avtori bile na relacija deka zakanata od upotreba na sila iupotreba na sila pretstavuvale restrikcija za postoewe na vooruèni sili, za ova po{iroko vidi vo:S.Williams & A. Mestral, An introduction to International Law (2d ed. 1987);

10 The Law of the United Nation Charter; 1. The prohibition of the Use of Forece; Charter of the UntiedNations (San Francisko, june 26, 1945)

3



52

od me|unarodnoto pravo vo vrska so intervencijata na tu|a teritorija,poso~uvaj}i go za toa “Dogovorot za garancija” od 16. avgust 1960 godinasklu~en pome|u Velika Britanija, Grcija, Turcija i Kipar. Zadrùvaj}i sena ~lenot 4, Higins zaklu~uva deka: "... pravoto da se intervenira na tu|ateritorija e vo direkten konflikt so pravoto na samoopredeluvawe ilegalnoto pravo na zabrana na upotreba na sila..." 11 .

Od posebno zna~ewe e i analizata koja profesorot Majkl Rajsman japravi na “Dogovorot za prijatelstvo” od 26. fevruari 1926 godina sklu~enme|u Sovetskiot Sojuz i Persija.12 Vo toj kontekst vo debatata koja ja vodi zapravoto na predvremena upotreba na sila vo ime na pravoto na samoodbrana,profesorot Rajsman go negira pravoto na predvremena samoodbrana.Argumentot koj toj go iznesuva e ~lenot 2(4) od Povelbata na ON. Sporednego, ovoj ~len e nova “ius cogens” norma koja {to kako sostaven del od korpusotna Povelbata e kreirana kako rezultat na progresiven razvoj so stapuvawetona sila na Povelbata na ON. Ovaa teza toj ja potkrepuva povikuvaj}i se nareìmot koj go generiraat ~lenot 103 od Povelbata na ON i ~lenovite 53 i64 od Vienskata konvencija za Dogovorno pravo od 1969 godina. Toa zna~ideka dogovorot od 1926 godina, ili poto~no ~lenot 6 e derogiran, sporedsfa}aweto na profesorot za vaèweto na ~lenot 2(4) od Povelbata na ON.

[ahter (Schachter) po ova pra{awe e na stavot deka anticipira~katasamoodbrana moè da se gleda niz svetlata na lex ferenda i lex lata. Objasnuvaj}igi svoite stavovi, pristapot lex ferenda toj go potkrepuva so t.n. “Caroline”formula. Poso~uvaj}i go vakviot stav toj se povikuva na izjavata na dràvniotsekretar Daniel Vebster (Daniel Webster) dadena vo diplomatskata nota doBritanija (vo nea se veli: „samoodbranata mora da se primeni vo slu~ai vokoi e neodlo`na, i ne ostava izbor za razmisluvawe...). Od druga strana, iakomnogu vladi i Sovetot za bezbednost ja odbija opravdanosta na napadot na

11 Williams S. & Mestral,A. An introduction to International Law 47 - 48 (2d ed. 1987); Higgins, Interna-tional War and International Law, in 3 The Feature of International Legal Order 81,99 - 100 (R. Falk & C. Black eds.1971)

12 So ovoj Dogovor se predviduvalo "vo slu~aj na uzurpacija (vo smisla na voena intervencijavrz Persija) ili ako treta strana saka da ja iskoristi persiskata teritorija za organizirawe naoperacii vrz Rusija, Rusija da ima legalno pravo da gi razvie sopstvenite sili na persiska teritorijaso cel da sprovede akcija za smoodbrana na teritorijata na Rusija”. Istoto pravo, Rusija }e go ima akonadvore{na sila od persiska teritorija & se zakanuva na granicata na Rusija i ostanatiot del odSovetskiot Sojuz, vo slu~aj koga i po povikot od Sovetskiot Sojuz do Vladata na Persija da prezememerki Vladata na Persija ne e vo sostojba da go spre~i toa”... ..”Po zavr{uvaweto na opasnosta, Rusijae dol`na da gi povle~e sopstvenite sili", (~len 6 od Dogovorot). Iako Iran (porane{na Persija) dvapati se odrekna od nivnata va`nost, prvo 1959 i povtorno vo 1979 godina, Sovetskiot Sojuz povikuvaj}ise na ~lenot 6 od ovoj Dogovor go smeta{e za vaè~ki. Po{iroko vidi vo: Williams S. & Mestral,A. Anintroduction to International Law 53 - 56 (2d ed. 1987).



53

Izrael vrz nuklearniot reaktor na Irak, ima{e i delegati koi na debatitekoi se vodea vo SB po ova pra{awe, smetaa deka praksata od slu~ajot: „CarolineCase” za anticipira~kata samoodbrana e prifatliva za Izrael kakovoobi~aeno pravo. Na kraj [ahter od ovaa izjava zaklu~uva deka, "inherntno"pravo e da se upotrebi pravoto na samoodbrana koga situacijata e takva {topostoi o~igleden napad koj ne dozvoluva razmisluvawe.13

Bouvet M. (Bowett M) po ova pra{awe e so stav deka: "... najavtoritetnoza tolkuvaweto na odredbite od Povelbata e Generalnoto sobranie na ON, aso toa i na ~lenot 2(4)... ...Vo taa nasoka, vo Deklaracijata za Principite naPrijatelskite odnosi, i pokraj toa {to ne se sugerira ni{to zainterevencijata, se zabranuva pravoto na samoodbrana da se koristi zaza{tita na sopstvenite dràvjani na tu|a teritorija...".14

Po ova pra{awe Me|unarodniot sud na pravdata, kako eden odkreatorite na me|unarodnot pravo, isto taka, naglasuva deka: ..."dràvitenemaat pravo na vooruèn odgovor protiv akt koj ne sodrì vooruèn napad{to moè da se nare~e agresija” ...15

Stavot, pak, na Benxamin Netanjahu (Benjamin Netenjahu) e deka:"... Vosoglasnost so reìmot na antiteroristi~kite konvencii, dokolku se dokaèdeka edna dràva snosi me|unarodna odgovornost, taa dràva treba da bidepodloèna na sankcii i povikana na odgovornost...".16

Nastrana od stavovite na teoreti~arite, upoterbata na sila za za{titana sopstvenite dràvjani (vo ime na ~l. 51od Povelbata) t.e. primena naanticipira~ka samoodbrana vo svetskata praksa dosega e zabeleàna vonekolku navrati.17 Na 14. 04. 1986 SAD bombardira{e celi vo Libija, pri{to vo izjvata na pretsedatelot Regan kako opravduvawe za napadot be{e

13 Za ova po{iroko vidi: Schachter A.,"In Defense of International Rules on the Use of Force", 53

U.Chi.L.Rev. 113,132 (1986)14 Bowett M., " The Use of Force for The Protection of Nationals Abroad", in The curent Legal Regulation of

the Use of Force 39,39-51 passim (A. Cassese ed. 1986)

15 ICJ Reports, 1986, pp 110-111.16 Terrorism: How The West Can Win, edited by Benjamin Netenjahu, Ferrar, Stratus and Giroux, 198617 Na primer vo 1951 g. Velika Britanija, upotreba na silata so cel da gi za{titi ìvotite na

Britancite vo Iran, 1956 g. - Velika Britanija prezema sli~ni akcii vo Egipet, 1960 g.- Intervencijana Belgija vo Kongo za da gi za{titi ̀ ivotite na belgiskite dràvjani i drugi evropski dràvjani,1965g.- SAD desantira sili vo Dominikanskata Republika so cel da za{titi lu|e i objekti,1975 g. - SAD na12. 05. 1975 g. so kombinacija od vozdu{ni napadi i desantirawe na 200 marinci intervenira{e voKamboxa, 1976 g. - Izrael prizemjuvaj}i gi teroristite na aerodromot vo Entebe vo Uganda so cel da gispasi kidnapiranite patnici na avionot koj se obra}al na relacija od Tel Aviv do Pariz, odpalestinskite teroristi. Na 24/25 April 1980 g., SAD prezede neuspe{na akcija da gi za{titiamerikanskite zalo`nici zadràni vo amerikanskata ambasada vo Teheran, Na 15.04.1986 g. vo ime nasamoodbrana SAD prezema vooruèna akcija protiv Libija koja be{e osudena od stana na GS kako:"prekr{uvawe na Povelbata i me|unarodnoto pravo" vidi: Rezolution of the UN Genearal Assembly No 41/38.

3



54

povikuvaweto na ~l. 5118 . Vo Oktomvri 1985 Izral izvr{i vozdu{en napadnad {tabot na Palestinskata osloboditelna organizacija (PLO), kakoodgovor na teroristi~kite napadi koi gi prezede ovaa organizacija. Vo 1985godina ~etiri avioni na SAD presretnaa egipetski avion koj bil kidnapirani go prizemjija vo Italija.19

Za da go razbereme vakuumot koj e rezultat na op{tosta inadìveanosta na postojnata legislativa na me|unarodnite pravilanajverojatno }e treba da se navleze malku podlaboko vo problemot. Toa zna~ipristapot od pozicija na de lege lata kon predvremenata upotreba na sila morada se povrze so definiraweto na poimite “vooruèn napad” i “odbrana”,bidej}i toa se klu~nite termini vo ~lenot 51 od Povelbata koi go zadviùvaatova pravo. Definiraweto pak na terminot zadolìtelno ne upatuva napostojnite i ugledni re~nici vo koi postoi tolkuvawe na soodvetni termini.Od nekolku razli~ni re~nici (me|u koi i presti`nite: Webster EnciclopedicDictionary i Oxford Dictionary) vo koi postoi tolkuvawe na ovoj termin, kakozaklu~ok se izveduva deka se podrazbira akcija koja bara “zadviùvawenapred”-se misli na sili. Vo tradicionalna smisla sepak terminot nepodrazbira i “zakana” onaka kako {to toa se podrazbira so primenata naanticipira~kata samoodbrana. Isto taka, vo ~lenot 51 jasno se gleda itendencijata na kreatorite na ovoj ~len vo zborovite …”vooruèn napad kojse odviva vo momentot…”, (kade vpro~em i se limitira ius ad bellum). Zna~i nestanuva zbor za napad koj eventualno bi se slu~il. Za razlika od ovoj ~lenkade e dozvoleno unilateralno dràvata da primenuva sila do odreden moment(premin od ius ad bellum vo ius in bellum vidi pogore vo tolkuvaweto na ~lenot51), vo ~lenot 39 od Povelbata tri termini se naveduvaat koga se dozvoluvaupotrebata na sila, vo sklad so ~lenot 42 isto taka od Povelbata. Toa e voslu~aj koga: “postoi zakana za mirot”, koga ima “naru{uvawe na mirot” i voslu~aj na “agresija”. Sepak, kanaliziraweto koe go pravi ~lenot 51 soprivremenata opravdanost na unilateralnata upotreba na sila (dodekaSovetot za bezbednost ne donese odluka za ponatamo{nata aktivnost) se ~inideka e vo svetloto na ~lenot 31 od Vienskata Konvencija od 1969 godina.20

Zgora na toa se ~ini deka intencijata za promenata na del od pravotovo erata na Grocius predizvikana so promenata vo kodot na socijalnite i

18 Za izjavata na pretsedatelot Regan vidi vo: Presidental Statment of April 14.1986, U.S. Dept. ofState, Selected Documents No. 24

19 Za ova po{iroko vidi vo: Stone, "Legal Contrtol of International Cnflict" 1959, Maitland PublicationsPty. Ltd.,65 York Street, Sydey, N.S.W. 2000, Australia.

20 Spored ovoj ~len “dogovorite treba da se tolkuvaat vo ime na celta i pri~inata za koja sedoneseni”. Ako se ima predvid tekstot na Preambulata na Povelbata toga{ e jasna zabranata zalegaliziraweto na anticipira~kata samoodbrana.



55

humanisti~kite vrednosti kaj civiliziranite narodi e evidentna i prekustavaweto na vojnata “ad acta”. So toj ~in se napu{ti i konceptot na bellumiustum. Osudata na Izrael od strana na Sovetot za bezbednost za unilateralnataakcija vo 1981 godina na teritorijata na Irak e, isto taka, pokazatel za ovietezi.21

Od s# {to dosega be{e kaàno za upotrebata na sila na tu|a teritorija(za{tita na sopstvenite gra|ani i dobra na tu|a teritorija od teroristi~kiakti vo ime na pravoto na samoodbrana), moè da se zaklu~i deka ~lenot 51 odPovelbata vo praksata pome|u dràvite po~nuva da dobiva novo zna~ewe,osobeno po nastanite od 11. septemvri 2001 godina.22 Toa pak, ukaùva napotrebata od razgleduvaweto na pra{aweto za pravoto na samoodbrana(vklu~uvaj}i ja i anticipira~kata samoodbrana) vo slu~aj na teroristi~kiakt.

Pravoto na samoodbrana vo slu~aj na teroristi~ki aktOd tolkuvaweto na ~lenot 51 moè{e da se zaklu~i deka

zadviùvaweto na ova pravo, nezavisno dali se raboti za individualna ilikolektivna samoodbrana e samo dokolku postoi akt na agresija, aktot naagresija da e protivpraven, a odgovorot na upotrebenata sila mora da bidepribli`no proporcionalen. Sporadi~nite incidenti, pritoa ne se smetaatza osnova koja bi go zadviìla ova pravo. Od druga strana, taktikata nateroristite ne poznava permanentni organizirani borbeni dejstva, onakvikakvi gi imale vo predvid kreatortite na ~lenot 51 vo vremeto koga ovojprincip stapil na sila. Sepak, SAD i koalicionite partneri so cel da giopravdaat svoite napadi vrz Avganistan se povikaa najprvin na pravoto nasamoodbrana, a podocna vo slu~ajot so Irak i na pravoto na aticipira~katasamoodbrana primenuvaj}i go pritoa “de lege latta” principot na tolkuvawe,za {to pak vidovme deka stavovite vo pogled na opravdanosta se podeleni.

Toa pak, ne vodi kon pra{aweto i problemot na agresijata kojakvalitativno (po obemot na upotreba na sila i voruèni akcii vo soglaostso voobi~aenoto pravo) i kvantitativno (vo smisla na vremetraeweto vo skladso voobi~aenoto pravo) se razlikuva od intervencijata.

Hendikepot na blokovskata era ja ostavi Povelbata na ON bezdefinicija za agresijata. Izgovorot koj e mo{ne zna~en za stavot na

21 O’Brien Reprisals, Deterrence and Self-defense in Counter terror Operations’ 30 Va.J. Of International

Law (1990) 421, at 42622 Po povod napadite od 11. septemvri 2001 godina, SAD objavija vojna na terorizmot

povikuvaj}i se na pravoto na samoodbrana na ~l 51 od Povelbata za ova po{iroko vidi: RempelJ."Terrorism", International Law and International Justice, Mennonite Central Committee, Canda, 2001.

3



56

kreatorite na Povelbata e deka e prerano da se definira agresijata, ilideka toa ne e neophodno. Kompenzacijata vo toj pogled e napravena preku~lenot 39, spored koj Sovetot na bezbednost e ovlasten preku parcijalna ocenana sekoj konkreten slu~aj, po svoja slobodna procena, da utvrdi dali postoizagrozuvawe ili naru{uvawe na mirot, ili akt na agresija, a vo vrska so toai da re{i kakvi merki }e prezeme (lobiraweto kako mo`nost pritoa ne eisklu~eno). Sepak, vremeto na humanizirawe na me|unarodnoto pravo vlijae{ena toa Generalnoto sobranie na ON vo 1974 godina da usvoi Rezolucija zadefinicija na agresijata. Soglasno definicijata, agresijata e "upotreba navoena sila od strana na edna dràva protiv suverenitetot, tritorijalniotintegritet ili politi~kata nezavisnost na druga dràva, ili na koj i da ena~in koj ne e vo soglasnost so Povelbata na ON, ili na ona {to e istaknatoso ovaa definicija" (~len 1). Prvata upotreba na sila od strana na edna dràva}e pretstavuva prima facie dokaz za akt na agresija, duri i vo slu~aj na polesnipovredi na mirot (~len 2).

^lenot 3 pod poimot agresija gi naveduva slednite akti, smetaj}i goza irelevantno pra{aweto dali e ili ne e objavena vojna:

- invazija, napad na vooruèni sili na edna dràva protiv teritorijatana druga dràva, ili voena okupacija kako rezultat na takva invazija ilinapad, ili aneksija so upotreba na sila;

- bombardirawe, ili upotreba na kakvo bilo oru`je protivteritorijata na druga dràva;

- blokada na pristani{ta ili pomorski bregovi na edna dràvaizvr{ena so vooruèn napad na druga;

- napad na kopnenite ili vozduhoplovnite vooruèni sili vrzkopnenite ili vozduhoplovnite vooruèni sili vrz kopneni, pomorski ilivozdu{ni sili na druga dràva;

- upotreba na vooruènite sili {to edna dràva gi drì nateritorijata na druga, sprotivno na uslovite predvideni so spogodba vrzosnova na koja tie tamu se nao|aat;

- ako nekoja dràva koja & ja stavila na raspolagawe svojata teritorijana druga dràva, dozvoli taa da se koristi za izveduvawe na akti na agresijaprotiv treta dràva;

- ispra}awe na vooruèni bandi, grupi, neregularni sili iliplatenici, koi vr{at akti na vooruèna sila protiv druga dràva.

Od ona {to moè da se zaklu~i preku analizata na Rezolucijata naGeneralnoto sobranie od 1974 e deka preovladuva terminot dràva protivdràva, {to e jasen odraz na vremeto vo koe e donesena najpove}e zaradi faktot{to dràvata kako entitet e origineren subjekt na me|unarodnoto pravo, ame|unarodnite organizacii i nivnoto vlijanie vo ovoj period se se u{te vo



57

zarodi{. Analizata koja bi ja napravile ponatamu na ovaa Rezolucija ne zapirakaj ~lenot 4 od kade moè da se vidi deka nejzinite kreatori se svesni zadinamikata na odvivawe na borbenite dejstva i dinamikata na razvojot natehnologijata, zaradi {to, ukaùvaat na faktot deka: "nabrojuvaweto na siteslu~ai ne e mo`no zaradi {to mu e dozvoleno na Sovetot za bezbednost daodlu~i i vo drugi slu~ai deka e izvr{ena agresija". Faktot koj so ovaaRezolucija e prisuten preku nejziniot ~len 5 e mo{ne biten za na{ata analiza,a toa e deka agresijata ne moè da se pravda so politi~ka, ekonomska, voenaili druga priroda.

Vremeto vo koe e donesena ovaa rezolucija, slu~ajno ili ne, sepoklopuva so vremeto od koe analiti~arite zapo~nuvaat da gi baraatpromernite vo stavovite na vlijatelnite “igra~i” vo me|unarodnoto pravopo pra{awe na anticipira~kata samoodbrana.23 Primerot so napadite vrzSAD od 11. septemvri e najdobar pokazatel za zarodi{ot na edna nova energijakoja se pojavuva vo Me|unarodnata zaednica vo pogledot na ova pra{awe. Segalogi~no bi se postavilo pra{aweto za toa dali aktivnosta na SAD ikoalicionite partneri e opravdana i dali SB ne stana zalo`nik nainteresite na SAD i go prekr{i me|unarodnoto pravo. Ako se zemat predvidprethodnite raspravi, a i ako se zne deka napadite bea izvr{eni ne od entitet,tuku od organizacija stanuvaat opravdani somnevawata dadeni vo pra{awetokoe go postavivme. Me|utoa, ako se znae i deka ius in bellum preto~eno voodredbite na @enevskite konvencii od 1949 godina i dvata Protokola od1977g. nemaat materijalni normi koi generiraat konkretni pravila, iliprincipi so koi se opfateni teroristite, a i ako se zeme predvid Rezolucijataod 1974 godina, toga{ se dava odgovorot za opravduvaweto na vakvite postapki.

Rezolucijata na ON od 1974 godina za definirawe na agresijata,posebno na ~lenot 4, be{e osnova za donesuvaweto na Rezolucijata na Sovetotza bezbednost 1368 od 12 septemvri 2002 god.24 Vo nea Sovetot gi osuduvanapadite od 11. septemvri i go potvrduva pravoto na samoodbrana na dràvite.Me|utoa, ponatamu se veli deka:"...Sovetot za bezbednost ja izrazuva svojatapodgotvenost da gi prezeme site potrebni ~ekori da odgovori na napadite od11 septemvri..."25

23 Pred 1970 pogledite na nekoi avtori bile na ralacija deka zakanata od upotreba na sila iupotreba na sila pretstavuvale restrikcija za postoewe na vooruèni sili, za ova po{iroko vidi vo:Michel Bothe. “Terrorism and the Legality of Pre-emptive Force”, EJIL, 2003;

24 Resolution of the UN General Assembly No,136825 Resolution of the UN General Assembly No,1368

3



58

Vakvata opredelba na Sovetot mnogumina ja komentiraat kako obvrskakoja {to Sovetot ja prezel spored ~lenot 51, vo nasoka na za{tita na dràvata`rtva na agresija. Sepak, vo izjavata na ambasadorot na SAD vo ON XonNegroponti (John Negroponti) koj pred Generalnoto sobranie naglasi dekapravoto na samoodbrana na SAD bara ponatamo{na akcija na SAD sopo~ituvawe na me|unarodnite organizacii i drugite dràvi26 , pokaùva dekai pokraj toa {to zapo~nuva legalizirawe na promenite na principot ius adbellum, principite koi ius in bellum gi nalaga mora da se po~ituvaat i se s#u{te vaè~ki.

Izjavata na generalniot sekretar na ON, sepak frla svetlo vrzopravduvawata na koi se povikuva SAD koi se povtorno vo ovoj duh. Vo svojataizjava od 9. oktomvri 2001 godina, generalniot sekretar podvle~edeka”…”SAD ne e napadnata od druga nacija tuku od organizacija koja epoddrùvana od druga nacija”…27 So toa poleka, no sigurno argumentot delege ferenda be{e prika~en kon primenata na principot na samoodbrana.

Za razlika od ovoj slu~aj vo koj pove}e ili pomalku legislativata ejasna, slu~ajot so Irak sozdade edna nova i mnogu opasna konekcija. Pra{awetoza opasnosta }e go objasnime podolu. Ona na {to bi trebalo da se osvrneme eda ja objasnime “tenkata crvena” linija po koja SAD se dviè{e vo branewetona svoite stavovi.

Poneseni od euforijata od septemvriskite nastani, vo svojataStrategija pra{aweto so predvremenata upotreba na sila e pod “advokatura”i na lex ferenda i na lex lata.

Na vakvi osnovi iako, dosta poagresivno i obiduvaj}i se da gozaobikoli Sovetot za bezbednost na ON, SAD pobaraa poddr{ka za napadnad Irak za koj smetaa deka e zakana ne samo po bezbednosta na SAD tuku i zacelokupnata svetska bezbednost. Opravduvawata do koi SAD se dràt voStrategijata se vo duhot na Caroline formulata. Argumentite, koi pritoa giiznesuvaat se dosta realni i sodràjni. Faktite koi pogore bea izneseni zataktikata na teroristite se realnost.

Od edna strana, ve}e vidovme deka pravilata na vojuvawe ne sodràtlegislativa so koja bi go uredile-definirale terorizmot. Site dokumentivo koi se sodràni zapisnicite za raspravata na ovaa tema se so dolgi diskusiii bez jasni zaklu~oci od koj se ostava mo`nost za unilateralno tolkuvawe.Antiteroristi~kata legislative, isto taka e oskudna so ius cogens normi.

26 Po{iroko vidi: I. Brownilie, "Principles of Public Internatiomnal Law Third Edition", Oxford 1979,p.31527 I. Brownilie, "Principles of Public Internatiomnal Law Third Edition", Oxford 1979,p.316



59

Od druga strana,pak, tehi~ko-tehnolo{kiot razvoj otide tolku daleku{to napadot moè da se izvr{i bez zadviùvawe na sili, a pritoa da sepredizvikaat katastrofalni posledici, na koi ve}e sme svedoci.Tradicionalnite definicii za vooruèn napad (onaka kako {to sedefinirani vo ~lenot 51) ednostavno ne funkcioniraat. Ottuka, voNacionalnata strategija na SAD se veli: … ”nie ne moème da ~ekame na{iotneprijatel da udri prv”…28

Znaej}i ja ulogata na SAD vo me|unarodnoto politi~ko milje, a imaj}igi predvid i zbidnuvawata koi se sekojdnevie na relacija: terorizam –me|unarodno pravo, stavovite na SAD poleka stanuvaat razbirlivi.

Zaklu~okKoga bi gi sumirale rezultatite, slobodno zaklu~uvame deka i dvete strani ja

baraat pravdata, vo uslovi koga pravoto e nemo}no. Toa bi bilo isto kako da imamepozitivni normi od sistem koj ne postoi, na primer od predvoena Jugoslavija.Komparativnata analiza na sekoj pravnik bi se svela na isto, deka bi nastanal haos.Vakvite konstelacii ja nametnuvaat potrebata od organizirano multilateralnomenuvawe na pravoto. Ne indiviudalno preku gradewe na principi od praksata.Pri~inite se vo toa {to toa e opasno. Takviot princip koj bara soglasnost na sitecivilizirani narodi ne smee da se ostava na premol~eno gradewe na obi~aj. Dotolkupove}e {to vakvata praksa de facto }e ja legalizira upotrebata na sila nadvor odON. Vo toj kontekst hipoteti~ki se nametnuva pra{aweto: {to bi se slu~ilo kogaSeverna Korea bi se po~ustvuvala zagrozena od Ju`na Korea i samo vrz osnova natoa da izvr{i napad, ili koga toa bi se slu~ilo pome|u Indija i Pakistan. Vakviterazmisluvawa ja lociraat odgovornosta na Me|unarodnata zaednica za itnosta nazbidnuvawata. Sudir pome|u Indija i Pakistan bi bil poguben za celoto ~ove{tvo,ako se znae arsenalot na nuklearno oru`je so koe raspolagaat i ednite i drugite. Oddruga strana pravoto nema samo post festum uloga, tuku i uloga na predupreduvawe,odvra}awe od akcija. Tokmu postojnite principi se takvi za eden sistem na ramnoteàkoj e nadìvean. Ili poto~no, ako SAD izvr{e{e napad vrz SSSR (i obratno) tie}e vratea. Toa gi odvra}a{e od takvi potfati. Sega ne postoi takov nositel-enitet.Se raboti za organizacija koja ima me|unarodni dimenzii. Ako SAD bide napadnataod nuklearno oru`je komu taa da vozvrati vrz osnova na pravoto na samoodbrana pamakar i proporcionalno onaka kako {to e propi{ano.

Kako i da e, problemite koi sovremeniot terorizam gi predizvikuva name|unaroden plan, a so toa i vo me|unarodnoto pravo, se pove}e od evidentni, {to,pak, bara iten pristap kon zasiluvawe na postojniot anti-teroristi~ki reìm ipostavuvawe na novi univerzalni me|unarodni standardi, ~ie zadolìtelnopraktikuvawe od strana na me|unarodnite institucii, }e ovozmoì preventivno

28 U.S. National Security Strategy 2002.

3



60

dejstvuvawe kon ova zlo, namesto post- festum. Faktot deka me|unarodniteorganizacii (ON posebno) kako institucii vo me|unarodnoto pravo ja imaatvode~kata uloga vo vospostavuvawe na potrebnata regulativa jasno ukaùva napotrebata od od toad a izlezot od vakvata konfliktna situacija se bara prekuzaedni~koto dejstvuvawe vo me|unarodnite institucii koi se sposobni da se spravatso terorizmot.

KORISTENA LITERATURA:

1. "The Law of the United Nation", Charter 1 "The prohibition of the Use of Forece"; Charter ofthe Untied Nations (San Francisko, june 26, 1945).

2. Fr~kovski, Tupurkovski, Ortakovski, "Me|unarodno javno pravo", Skopje 1995,3. International Court of Justice “ICJ Reports” 1986, pp 100 and 107.4. Turk D.,"Views and Opinions", - International Law and Terrorism, Studies and Articles, 1987,5. I.Brownlie, “Principles of Public International Law Third Edition”, Oxford 19796. USArmy, “Unconventional Warfare Planing - Part III”, J.F.Kendy Special Warfare center

January, 1994,7. Kunz I. "Individual and Collective Self - defence in Article 51 of the Charter of the UN", AJIL,

19478. "@enevski Konvencii od 12. Avgust 1949 godina i Dopolnitelni Protokoli I i

II od 1977 g." Crven krst na Makedonija, Skopje 1994 godina9. Bowett, "The Use of Force for The Protection of Nationals Abroad", in The curent Legal

Regulation of the Use of Force 39,39-51 passim (A. Cassese ed. 1986).10. S.Williams & A. Mestral, An introduction to International Law (2d ed. 1987);11. Higgins, “International War and International Law”, in 3 The Feature of International Legal

Order 81,99 - 100 (R. Falk & C. Black eds. 1971)12. Schchter A.,"In Defense of International Rules on the Use of Force" (1986)13. Benjamin Netenjahu, “Terrorism: How The West Can Win”, edited by Ferrar, Stratus and

Giroux, 1986.14. Rezolution of the UN Genearal Assembly No 41/3815. Presidental Statment of April 14.1986, U.S. Dept. of State, Selected Documents No. 2416. Stone, "Legal Contrtol of International Cnflict" 1959, Maitland Publications Pty. Ltd.,65 York

Street, Sydey, N.S.W. 2000, Australia.17. O’Brien Reprisals, “Deterrence and Self-defense in Counter terror Operations” 30 Va.J. Of

International Law (1990) 421, at 42618. Rempel J."Terrorism", International Law and International Justice, Mennonite Central Commit-

tee, Canda, 2001.19. Michel Bothe. “Terrorism and the Legality of Pre-emptive Force”, EJIL, 2003;20. Resolution of the UN General Assembly No,136821. U.S. National Security Strategy 2002.


Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata

6161

GRADEWE NA MIR: PREDIZVICI I KONCEPT NA KRIZNIOTMENAXMENT VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Marina MITREVSKAFilozofski fakultet, Institut za odbranbeni i mirovni studii ‡ Skopje

Apstrakt: Vo fokusot na trudot se staveni predizvicite i konceptot nakrizniot menaxment vo postkonfliktna Makedonija. Ona {to ovoj trud gopotencira e nu`nosta od postoewe nacionalen sistem za krizen menaxmentvo Republika Makedonija, so {to }e se zajaknat i efektite od negovotoblagovremeno menaxirawe na konfliktite i krizite. Preventivnotodejstvuvawe vo sferata na mirot i bezbednosta niz {iroka preventivnaakcija treba da pretstavuva teì{te na nacionalno dejstvuvawe. Vakviotpristap e sublimiran vo trudot, vo koj e ponuden model za krizen menaxmentvo Republika Makedonija, koncepciski lociran, so utvrdeni karakteristikina idnoto negovo organizacisko-funkcionalno dejstvuvawe. Osnovnatakonstatacija e deka nacionalnata bezbednost ja determiniraat isistemskoto i subsistemskoto, odnosno, i me|unarodnoto nivo. Zatoa,elementite koi }e pridonesat za eliminirawe ili namaluvawe naosetlivosta na dràvata i zagrozuvawata, imaat posebno zna~ewe. Ottamu,bazi~nata konstatacija na trudot e deka sistemot za krizen menaxment voRepublika Makedonija e eden od uslovite za uspe{no postkonfliktnomenaxirawe na krizite, so komplementirawe na razli~ni metodi i tehnikikoi }e bidat naso~eni ne samo vo funkcija na menaxirawe na konfliktite ikrizite tuku }e proizveduvaat i stabilizira~ki socio-politi~ki elementivo dràvata, a tie }e gi eksportiraat i na regionalen plan.

Klu~ni zborovi: mir, kriza, konflikt, krizen menaxment.

PEACE BUILDING: CHALLENGES AND THE CRISIS MANAGEMENTCONCEPT IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA

Abstract: The work focuses on the challenges and the crisis management in post-conflictMacedonia. The work emphasizes the necessity for a National Crisis Management System inthe Republic of Macedonia, which would also strengthen the effects of timely management ofconflicts and crises. Preventive acting in the sphere of peace and security through broad



preventive action should represent the focal point of national action. Such approach issublimed in the work, which offers a crisis management model in the Republic of Macedonia,conceptually located, and with established characteristics for its future organizational-functional acting. The crucial statement is that the national security is determined by bothsystemic and sub-systemic, that is to say, the international level. Therefore, the elements thatwould contribute for elimination and decreasing of fragility of the state and hazards havespecial meaning. Thus, the basic statement of the work is that the Crisis Management Systemin the Republic of Macedonia is one of the conditions for successful post-conflict crisismanagement. It can be achieved by complementing different methods and techniques thatwould be directed not only in function of conflict and crisis management but also wouldproduce stabilizing socio-political elements in the state, and export them at regional plan.

Key words: peace, crisis, conflict, crisis management.

Vovedêtiri godini po izbuvnuvaweto na vooruèniot konflikt i potpi{uvaweto

na Ramkovniot dogovor, Republika Makedonija se nao|a vo faza na postkonfliktnogradewe na mirot. Ovaa e edna od pri~inite zo{to od uspe{nosta na ovaa faza zavisine samo saniraweto na posledicite od konfliktot, tuku i spre~uvawe istata da nese povtori. Od tie pri~ini, na zavr{uvaweto na vooruènata faza na eden konflikttreba i mora da se gleda kako na po~etok na nova faza vo prevencija na nov povtorenbran na nasilstvo niz aktivno op{testveno gradewe na mirot.(1)

Postkonfliktnoto gradewe na mirot se soo~uva so niza predizvici iproblemi, i kako takov e predmet na brojni analizi. (2) Sekako, deka edna od niv e ianalizata na krizniot menaxment. Vo taa smisla, analizata treba da dade odgovor napra{awata: prvo, dali sozdavaweto sistem za krizen menaxment }e pomognenavremeno i efikasno da se spravime so rizicite i zakanite koi postojat vopostkonfliktnoto gradewe na mirot vo Makedonija? Vtoro, dali efektivnataimplementacija na ovoj sistem zna~i gradewe sistem za bezbednost {to }e bidesposoben vo isto vreme da gi za{titi interesite na gra|anite, da sozdade uslovi zarazvoj i sproveduvawe na ekonomskata, socijalnata i ostanatite politiki koi }eovozmoàt stabilizacija na Makedonija?

Generalno zemeno, vo izminatiot period menaxiraweto na krizite eprioritetna tema na bezbednosnite agendi na me|unarodnite, vladinite inevladinite organizacii. Ovoj pat, kako predizvik od novoto bezbednosnoopkruùvawe ispolneto so neklasi~nite zakani i predizvici za bezbednosta.(3)Angaìraweto vo prevencija, menaxiraweto i postkonfliktno gradewe na mirot,sekako deka otvori edna sfera na pra{awa za koja ima malku nau~eni lekcii.(4)

Zatoa, vo Republika Makedonija vo ramkite na ovoj teòk i sloèn proces napostkonfliktno gradewe na mirot, konceptot za menaxirawe so krizi moè da dadepozitiven pridones. Imeno, negovata inauguracija moè da pomogne vo gradewetobezbednost i sozdavawe dràva-proizveduva~ na bezbednost. Postojat seriozniindikatori koi ukaùvaat na predizvicite i potrebata od seriozno tretirawe nakonceptot za upravuvawe so krizi vo ramkite na procesot na postkonfliktno gradewena mirot i bezbednosta vo Makedonija. Zatoa e nesporna potrebata od konsenzus na



63

site faktori a ne samo na politi~ki, za organizacisko postavuvawe na sistemot zaupravuvawe so krizi, ne samo kako uslov, odnosno, standard za na{e integrirawe voevroatlanskite bezbednosni strukturi, tuku, najnapred kako na{a realna potreba.

Tokmu zatoa, eden od prioritetite za nas e sozdavawe sistem za upravuvawe sokrizi koj }e moè navremeno i efikasno da se spravi so rizicite i so zakanite koiza àl ne ja odminuvaat i Makedonija.Toa zna~i deka treba da sme vo sostojba samida si gi re{ime problemite vo duhot na demokratskoto vreme vo koe ̀ iveeme. Zatoa,moèbi makedonskata formula za sistem za upravuvawe so krizi e sloèna, no trebada ja najdeme pred sè nie samite. No nikako vo nasoka na “ad hok”, ili pak, pogre{nozakonsko ponudeno re{enie. Osven toa, treba da se prepoznae i priznae dekarazli~nite potrebi i razli~nite bezbednosni rizici ne moàt da se smestat vouniverzalen sistemski odgovor za upravuvawe so krizi, pa kako takvi da se vnesat vonacionalen civilen krizen menaxment. No zatoa bazi~nite principi nademokratskata kontrola na bezbednosniot sektor treba da go opfatat i delot nakrizniot menaxment. Ottamu, generalnata opredelba e ispravna. Na Makedonija i epotreben sistem za upravuvawe so krizi i se razbira zakon. Kolku pobrgu se donesezakonot, tolku podobro. Tie }e pomognat vo permanentnoto sledewe na sostojbata ivo postkonfliktniot period }e se pokaè kako mo{ne va`na etapa vo definitivnotostabilizirawe na dràvata. Toa pretstavuva izvonredna pozitivna mo`nost zaMakedonija, koja moè samo dopolnitelno da ne stimulira vo procesot nastabilizirawe i integrirawe vo evroatlantskite bezbednosni institucii.

1. Predizvici za krizniot menaxment vo Republika MakedonijaKako preduslov za uspe{no ostvaruvawe na bezbednosta, menaxiraweto

so krizite stana del i od agendata na postkonfliktnata Makedonija.Potrebata proizleze kako konceptualen odgovor na pove}e dimenzii.

Prva, razli~niot op{testven kontekst vo koj krizite se pojavuvaat ivlijaat vrz unikatnite karakteristiki i dimenzii na samata kriza. VoRepublika Makedonija, pri~inite za idna krizata, odnosno dali nejzinitestrukturni koreni se vo politi~ki, ekonomski, socijalni ili bezbednosnipredizvici se poradi sostojbata vo postkonfliktniot period, koga mirot izelenoto svetlo kon stabilizacija, razvoj i integracija, i davaat specifi~enkarakter na krizata i baraat soodveten mehanizam za nejzino menaxirawe.Postkonfliktnoto gradewe na mirot bara brzo dijagnosticirawe, odnosno,anticipiraweto na krizite vo razli~en op{testven kontekst. Pritoa,sekoga{ treba da se imaat predvid nejzinite specifi~nosti. Tie sekoga{treba da ne vodat i kon odgovor koga, koj i kako se spravuva so krizata. Dalie podobro navremeno gradewe na sistem za menaxirawe so krizi, ili pak,sistem koj “samo }e le~i, a nei da spre~i”.

Vtoro, da se otvori pra{aweto na krizata vo kontekst napostkonfliktna Makedonija, od {to ponatamu }e zavisi nejzinoto uspe{no



dijagnosticirawe i otstranuvawe na pri~inite za krizi.Treto, za bezbednosnite predizvici vo postkonfliktna Makedonija,

edno od klu~nite pra{awa e kako i na koj na~in da se odgovori na barawataza reformite vo bezbednosniot sektor.

êtvrto, novoto bezbednosno opkruùvawe i predizvicite zabezbednosta. Vo izminatiot period, Republika Makedonija ima{e mo`nostod prva raka da ja sogleda prirodata na asimetri~nite zakani i da se soo~i soposledicite od nedovolnata koordiniranost na organite na dràvnata upravai bezbednosnite slu`bi. Iskustvata ni govorat deka sovremenite rizici izakani dejstvuvaat pome|u resorskite nadle`nosti, gi nadminuvaat resursitei sposobnostite na oddelnite vladini institucii i gi nadminuvaat granicitena poedine~nite dràvi. Ovie zakani ne gi zasegaat samo bezbednosta iodbranbenata politika tuku i politikite vo domenot na ostanatite resori:nadvore{nata, ekonomskata i socijalnata politika, zdravstvoto i politikatana za{titata na ̀ ivotnata sredina. Kreiraweto bezbednosen sistem sposobenda se spravi so ovie predizvici i da dade poddr{ka na celokupnata politikana Vladata, podrazbira efikasna koordinacija na ovie resori na najvisokonivo. (5)

Petto, napu{tawe na tradicionalnata odbrana i preminuvawe konprevencija na krizi. Imeno, denes, bezbednosta vo Evropa, vo osnova jakarakteriziraat nagorni odnosi na kooperacija i zaemna sorabotka, {to eeden od pokazatelite deka poleka, no sigurno, se otstranuvaat mo`nostite zaedna pogolema konvencionalna vojna. No, od druga strana, vo poedini regioni,kako {to e i Jugoisto~na Evropa tokmu kako posledica na raspa|aweto nabipolarniot svet i golemite socijalisti~ki dràvi (kako {to e primerotso Republika Makedonija) se pojavija mnogu krizi i krizni situacii.

Isto taka, idnite strategiski realnosti po teroristi~kite napadivo SAD, [panija i Rusija ukaùvaat na toa deka opasnostite od nevoeni iasimetri~ni zakani se pojavuvaat vo neo~ekuvani oblici i so razorenintenzitet.

Na sega{niot stepen na civilizaciski razvoj, odnosno, vo poslednovreme kako posledica na tehni~ko-tehnolo{kiot razvoj, globalizacijata iklimatskite promeni, sè po~esti se i elementarnite, tehni~ko-tehnolo{kitei drugite nepogodi so ogromni razmeri, koi mnogu ~esto gi nadminuvaat ivkupnite potencijali na edna dràva.

Ottuka, dràvite se primorani da se organiziraat za da moàt da sespravat so ovie krizi i krizni situacii. Imeno, dràvite mora da iznajdatre{enija za upravuvawe so krizite, i toa, po~nuvaj}i od nivnata prevencija,pa sè do nivnoto samorazre{uvawe.



65

Vo taa smisla, najnovata Koncepcija za nacionalna bezbednost iodbrana na Republika Makedonija vo sebe sodrì poseben del nasloven kakoMenaxirawe so krizi, kade se dadeni nasokite i osnovata za organizacija irazvoj na ovoj sistem. Vo taa smisla, imperativ za Makedonija e gradewe nasistem za menaxirawe so krizi.

[esto, sozdavaweto sistem za krizen menaxment {to moè navremenoi efikasno da se spravi so rizicite i zakanite na sovremeniot svet, zna~igradewe na sistem za bezbednost {to }e bide sposoben vo isto vreme da giza{titi interesite na gra|anite, da sozdade uslovi za odr`liv razvoj isproveduvawe na ekonomskata, socijalnata i ostanatite politiki na Vladatai da go nadgradi nadvore{no-politi~kiot kredibilitet na na{ata dràva.Vospostavuvaweto na ovoj mehanizam }e ovozmoì centralno sledewe iprocena na zakanite, rizicite i analiza na podatocite, efikasna civilnakontrola na bezbednosniot sistem vo krizni situacii na najvisoko politi~konivo i koordinacija na aktivnostite na instituciite na sistemot ibezbednosnite slu`bi. (6)

Sedmo, nemaweto regulativa nitu praksa na koordinirawe naprocenata na kriza. Zaradi toa, mora da se postavat celite vo procesot naupravuvaweto, da se isplaniraat osnovnite aktivnosti, da se opredelatop{tite principi i strukturnata ramka od koja se o~ekuva da se vlijae vrzkrizata. Vo uslovi koga glavnite zakani gi nema, tie se zameneti so mnogupogolem broj pomalku predvidlivi rizici, koi se mnogu prisutni i mnogudirektni, te{ki za analizirawe i nepostojani. Seto toa pokaùva deka postoikontinuirana potreba od delotvoren, kontroliran odgovor, organiziranorakovodewe so krizite, merki i komunikacii koi bi moèle da bidatvklu~eni, poedina~no ili kolektivno, vo kontrolata na krizite ioblikuvaweto na idnite nasoki i zadovoluvawe na politi~kite faktori irakovoditeli so krizi. Od izvonredno zna~ewe e kategorizacijata na celitena sistemot za menaxirawe so krizi, i toa: da se pridonese kon namaluvawena tenziite i nivna prevencija, so {to, direktno se vlijae vrz bezbednosta nadràvata: efikasno rakovodewe so krizite, so {to }e se spre~i tie daeskaliraat i da prerasnat vo vojna; da se obezbedat civilni i voenipodgotovki. Kompleksnosta na uslovite za dejstvuvawe uslovuva kvalitativnorazli~en na~in vo prevencija preku kontroliran odgovor i podgotvenost zaakcija na site nivoa na krizata. Vo poedinosti ovoj pristap reflektira:koristewe politi~ki, ekonomski i socijalni instrumenti, isto kako i voeni;pogolemo istaknuvawe na prevencijata na konfliktite, odrùvawe na miroti krizen menaxment.(7)



Potrebata od promovirawe na sistemot za menaxirawe na krizi,odnosno, upravuvawe so krizi vo Republika Makedonija podrazbiraorganizacija, ureduvawe i merki so cel: da se stavat krizite pod kontrola ida se ovozmoàt uslovi za oblikuvawe na idnata nasoka na krizata.

Isto taka, vo procesot na koordinirawe na krizata vo RepublikaMakedonija }e mora da se opredelat glavnite aktivnosti za upravuvawe sokrizata, pridruèno so sekoja sostojba na krizata koja sugerira ednostavnamatrica preku celiot proces na upravuvawe so krizata. Praksata nakoordinirawe na procenata na kriza e potrebna, poradi toa {to aktivnostitena rakovodewe so kriza se sloèni, i tie opfa}aat: monitoring, otkrivawena krizata, opa|awe na intenzitetot na krizata, pregovori i gradewe mir.

Formalniot spisok na zada~i treba da vklu~i implementacija na siteaktivnosti na planirawe pridruèno so formalni odluki, grièj}i se zaspecifi~nite akcii koi se prezemaat so strategisko opcisko razgleduvawe,i toa preku zadolìtelna koordinacija so site vo tekot na krizata.

Osmo, vo sistemot nema institucija zadolèna za prevencija i zaspravuvawe so krizi. Sozdavaweto sistem za upravuvawe so krizi, koj }e moènavremeno i efikasno da se spravi so rizicite i opasnostite na sovremeniotsvet, za Makedonija zna~i gradewe sistem za bezbednost {to }e bide sposobenvo isto vreme da gi za{titi interesite na gra|anite, da sozdade uslovi zaodr`liv razvoj i za sproveduvawe na ekonomskata, socijalnata i drugitepolitiki, so {to direktno }e se pridonese vo nadgradbata nanadvore{nopoliti~kiot kredibilitet na dràvata i ispolnuvawe na edenod uslovite za zadovoluvawe na standardite na NATO I EU.

So formiraweto institucija za prevencija i spravuvawe so krizi bitrebalo da se odbegnat situaciite {to, na primer gi imavme pred i vo tekotna konfliktot vo 2001 godina. Pritoa, na{ata dràva “ad hok” reagira{e ivo ekot na krizata organizira{e Koordinativno telo za spravuvawe so krizi,vo ~ii ramki se formira i Centar za menaxment na krizi. Ovaa be{e dobrore{enie. No prioritet za nas e sozdavawe sistem za upravuvawe so krizi koj}e moè navremeno i efikasno da se spravi so rizicite i so zakanite koi zaàl ne ja odminuvaat i Makedonija.

2. Koncept za krizen menaxment vo Republika MakedonijaZa realizacija na konceptot za krizen menaxment, nesomneno, se baraat

niza pretpostavki, me|u koi najzna~ajni se:• razvoj na efikasna organizacija na sistemot za krizen menaxment,

odnosno sistem za upravuvawe so krizi;• obezbeduvawe zakonski i drugi uslovi od strana na dràvata za da se



67

vospostavi i sistem za krizen menaxment kompatibilen so svetskitestandardi;

• permanentna i zadolìtelna obuka na personalot koj }e raboti voovoj sistem.(8)

Eden pogled od na{ite iskustva }e pokaè deka:• se potrebni opse`ni podgotovki, opremuvawe, osposobuvawe i

planirawe na site institucii na sistemot za prifa}awe na predizvicitekoi gi nosat konfliktot i krizata, bidej}i razvojot na krizite e te{kopredvidliv;

• treba da se izgradi sistem na celosna transparentnost me|u siteinstitucii koi u~estvuvaat vo re{avaweto na krizite, stavawe vo funkcijana raspoloìvata infrastruktura i na nacionalnite resursi;

• u{te vo mirno vreme treba celosno da se regulira statusot nagra|anite koi kako posledica na krizata od politi~ki, ekonomski, socijalni,demografski, etni~ki ili verski motivi }e stanat predmet na prisilnimigracii;

• ulogata na instituciite na me|unarodnata zaednica mora da bidepoefikasna, navremena i celosna, dokolku se saka posledicite od krizite dabidat vo podnoslivi granici;

• ulogata vo re{avaweto na krizite i posledicite po zemjite koiu~estvuvaat vo toj proces mora odnapred da bide razbrana, poddràna imaterijalno kompenzirana od me|unarodnata zaednica;

• pra{aweto za nacionalnata bezbednost na site zemji-u~esni~ki vore{avaweto na krizite mora da bide prioritetno i poddràno odme|unarodnata zaednica;

• iskustvata pokaùvaat deka regionalniot pristap vo nadminuvawetona krizite, regionalnite kontingenti i regionalnata koordinacija se klu~niza izlez od kriznite zoni;

• koordinacijata na aktivnostite i planiraweto na misiite na NATO,na ZEU i na OBSE se pokaà kako neophodna za izlez od zonata na krizata.(9)

Mo{ne se zna~ajni naporite na Vladata i na Ministerstvoto za odbranavo izgotvuvaweto na nov Predlog-zakon za upravuvawe so krizi. Pozitivnastrana na Predlog-zakonot e {to trgnuva od odredbite na Nacionalnatakoncepcija za bezbednost i odbrana koja, me|u drugoto, dava nasoki zaregulirawe na celata oblast povrzana so bezbednosta i odbranata nagra|anite, na nivnite materijalni vrednosti i na dràvata. Isto taka, voeden del od sodrìnata na Zakonot se standardizirani nekoi re{enija odzemjite-~lenki na NATO I Evropskata unija. So predloèniot tekst nazakonot }e se obezbedi ostvaruvawe na nekolku celi, i toa: podobruvawe nakoordinacijata na razuznava~kite zaednici, a so toa i na kvalitetot na



informaciite {to sluàt za procena na zagrozenosta na bezbednosta nazemjata. So noviot zakon se vospostavuva sistem za upravuvawe so krizi, koj}e treba da obezbedi navremena, brza i efikasna prevencija i reakcija voslu~aj na zagrozenost na lu|eto, na nivniot imot i ìvot i zagrozuvawe nabezbednosta na dràvata, a so Zakonot se vospostavuva i koordiniranaracionalna i efikasna potreba na resursite vo slu~aj na krizni sostojbi vodràvata. Isto taka, vo novata verzija na Predlog-zakonot se vneseni dvenovini, i toa: Parlamentot }e ima postojana kontrola vrz organite nadràvnata uprava i Vladata pri razre{uvaweto na koja bilo krizna situacija,a pretsedatelot na dràvata edinstveno moè da donese odluka za stavawe voupotreba na del od Armijata za nadminuvawe na kriznite sostojbi.

Ottuka, Republika Makedonija zaradi navremeno podgotvuvawe naodgovor na „eventualna kriza“ ili pak, „krizna sostojba“ so koja{to bi sezagrozile vitalnite vrednosti na dràvata }e mora da organizira krizenmenaxment, odnosno sistem za upravuvawe so krizi. Ovaa konstatacijaproizleguva od celokupnata analiza, koja nudi i odgovor na dvete postavenipra{awa vo vovedniot del. Imeno, analizata ukaùva deka na RepublikaMakedonija i e potreben sistem za upravuvawe so krizi. Pritoa treba da setrgne od edna va`na determinanta vo kreiraweto na sistemot za upravuvaweso krizi, a toa e formiranoto Koordinativnoto telo za spravuvawe so krizii Centar za menaxment so krizi. Vladata na Republika Makedonija za vremena krizata vo 2001 godina gi formira{e ovie tela, so cel da moè operativno,efikasno i stru~no da gi vodi rabotite okolu upravuvaweto so krizata.

Vo sostav na Koordinativno telo za spravuvawe so krizi vleguvaa:• zamenikot na pretsedatelot na Vladata;• ministerot za odbrana;• ministerot za vnatre{ni raboti;• ministerot za nadvore{ni raboti;• ministerot za pravda;• na~alnikot na General{tabot na ARM;• direktorot na Biroto za bezbednost;• ~len od Kabinetot na Pretsedatelot na Republika Makedonija;• rakovoditelot na Rabotnata grupa za menaxment so krizi.

Osnovnata zada~a na Koordinativnoto telo za spravuvawe so krizi be{eda gi koordinira, naso~uva i obedinuva aktivnostite na organite na dràvnatauprava vo spravuvawe na krizite, vklu~uvaj}i gi edinicite na Armijata iPolicijata i da predlaga upotreba na edinicata za borba protiv terorizmot.

Isto taka, vo interes na efikasnoto upravuvawe so krizite, Vladatana Republika Makedonija formira{e i Rabotna grupa za menaxment so krizi,



69

odnosno Centar za menaxment so krizi.Centarot za menaxment so krizi se sostoi od:• rakovoditel na Centarot;• zamenik na rakovoditelot na Centarot;• po eden pretstavnik od: Ministerstvoto za odbrana; Ministerstvo za

vnatre{ni raboti; Ministerstvo za nadvore{ni raboti; Agencijata zarazuznavawe; Armijata na Republika Makedonija i Policijata.

• Centarot za menaxment so krizi vo odnos na spravuvaweto so krizi giima slednive zada~i:

• pribira, obrabotuva, analizira i dostavuva podatoci i informaciido Koordinativnoto telo za spravuvawe so krizi i predlaga merki iaktivnosti za spravuvawe so kriznite situacii;

• dostavuva informacii do Ministerstvoto za odbrana, odMinisterstvoto za vnatre{ni raboti i do Agencijata za razuznavawe.

So cel uspe{no da se upravuva krizata, organite na dràvnata uprava,Armijata, Policijata i Agencijata za razuznavawe imaat zada~a dadostavuvaat podatoci vo vrska so kriznite situacii do Centarot za menaxmentso krizi.

Isto taka, vo sostavot na Centarot za menaxment na krizi se formiraatpodgrupi, i toa za:

• pribirawe informacii;• planirawe;• analitika;• komunikacii i informatika; i• op{ti i pravni raboti.Ovaa se osnovite od kade treba da se trgne pri organizaciskoto

postavuvawe na sistemot za upravuvawe so krizi. Imeno, so cel da se postignemo`nost za brzo i seopfatno dejstvo, odnosno, zaradi predlagawe na odlukii obezbeduvawe postojani konsultacii, koordinacija, navremena reakcija,efikasnost i soodvetno iskoristuvawe na raspoloìvite resursi vo slu~ajna krizna sostojba, kako i obezbeduvawe navremena, kvalitetna i realnaprocenka na zagrozenosta na bezbednosta na Republikata od rizici iopasnosti, vo Predlog- zakonot se predlaga slednata organizacija naSistemot za upravuvawe so krizi, i toa: Upravuva~ki komitet, Grupa zaprocenka i da se osnova Direkcija za upravuvawe so krizi.

Upravuva~kiot komitet, spored Predlog-zakonot treba da bide telona Vladata za koordinacija i upravuvawe so sistemot za upravuvawe so krizi.Upravuva~kiot komitet treba da go so~inuvaat ministrite: za vnatre{niraboti, za zdravstvo, za transport i vrski, za odbrana, za nadvore{ni rabotii rakovoditelot na Grupata za procenki. Kontrolniot mehanizam (koj



nedostasuva{e vo prethodnite verzii od Predlog- zakonite) sega treba da seostvaruva so toa {to vo rabotata na Upravuva~kiot komitet u~estvuva i edenpretstavnik od Komisijata za bezbednost i odbrana na Sobranieto naRepublika Makedonija i eden pretstavnik od Kabinetot na Pretsedatelotna Republika Makedonija.

Grupa za procenka e telo na Vladata koe vr{i postojano procenuvawena rizicite i opasnostite po bezbednosta na Republikata i predlaga merki iaktivnosti za nivna prevencija, rano predupreduvawe i spravuvawe so kriznasostojba. Grupata za procenka treba da bide so~ineta od direktorite naBiroto za javna bezbednost, Upravata za bezbednost i kontrarazuznavawe,Agencijata za razuznavawe, direktorite i zamenicite na direktorite naCentarot za upravuvawe so krizi i Direkcijata za za{tita i spasuvawe,zamenikot na na~alnikot na General{tabot na Armijata, kako irakovoditelot na Slu`bata za bezbednost i razuznavawe vo Ministerstvotoza odbrana.

Direkcijata za upravuvawe so krizi e samostoen organ na dràvnatauprava. Vo izvr{uvaweto na rabotite vo vrska so upravuvaweto so krizi, sepredlaga Centarot da gi vr{i slednite raboti: obezbeduvawe kontinuitetvo me|uresorskata i me|unarodnata sorabotka, konsultacii i koordinacijavo upravuvaweto so krizi, izrabotka i aùrirawe na edinstvena procenka narizicite i opasnostite po bezbednosta na Republikata, predlagawe merki iaktivnosti za razre{uvawe na krizna sostojba.

Zaklu~okSite va`ni aspekti na vaka postavena organizacija i koordinacija na

instituciite vo ostvaruvaweto na bezbednosta i odbranata vo Republika Makedonijani ovozmoùvaat da izvle~eme nekolku konstatacii vo odnos na „podobriot ilipofleksibilniot“ sistem vo organizaciska i funkcionalna smisla.

Prvo: me|u niv ne postoi vospostavena organizacija, proceduri i proces naodlu~uvawe za kontrola na kriza ili krizna situacija;

Vtoro: krizata vo Republika Makedonija gi otvori site ranlivi pra{awa nafunkcioniraweto na politi~kite i bezbednosnite institucii vo uslovi koga sebara iten koordiniran odgovor;

Treto: isto taka, krizata pokaà deka instituciite se neuspe{ni vo obiditeda gi prepoznaat svoite ingerencii;

êtvrto, te{ko gi koordiniraa zaedni~kite aktivnosti;Petto, koordiniran odgovor izostana i od strana na bezbednosnite sili-

policijata i vojskata. Problemot izleze kako nejasen, odnosno pome|u klu~nitebezbednosni institucii, vojskata, i policijata, i podelbata na odgovornosta pome|univ. Ovie problemi sozdadoa vpe~atok na lo{a simulacija na krizata.

[esto, postkonfliktniot period otvori nova stranica od listata na idniteproblemi, odnosno, mo`nost od idni postkonfliktni krizi. Potencijalot za



71

nestabilnost i nesigurnost ili potencijalot za konflikt ne e i ne moè da bidecelosno eliminiran. Vo taa smisla ni teorijata ne priznava sterilni beskonfliktniop{testva. No, ona na {to ukaùva e deka strukturnite faktori ne se dovolenelement za da se prekr{i praviloto na demokratsko ostvaruvawe na interesite ipotrebite. Sekoga{ se potrebni dve drugi komponenti: mo`nosti i politi~ka voljaza da se iskoristat strukturnite problemi. Vo slu~ajot na postkonfliktnataMakedonija, mo`nostite/rizicite se sè u{te prisutni: nelegalno oru`je, korupcija,nadvore{na poddr{ka za vooruèno nasilstvo, nelegalni vooruèni grupi.(5) Vovakvi uslovi, so vospostavuvawe civilno menaxirawe na krizite, vo koe }e seobezbedi civilna i demokratska kontrola vrz aktivnostite i silite, }e se postignekoordiniranost i efikasnost na sistemot, {to e generalna cel, prvata e da sespre~at, a tretata da se ograni~at i razre{at krizite. (6)

Zatoa, krizniot menaxment sè u{te pretstavuva edna od osnovnite ipredizvikuva~ki celi na Vladata na Republika Makedonija.

Postojat pove}e pri~ini za ova, i toa:• vo Republika Makedonija krizniot menaxment ne moè efikasno da se

ostvaruva preku funkciite na bezbednosniot sektor, koj se u{te e vo reformi ipotraga po jasno definirana funkcija.

• vo Republika Makedonija ne postoi sistem za spravuvawe so krizite kakonov predizvik;

• ne postoi zakonska regulativa odnosno Zakon za krizen menaxment.Ottuka, site ovie pri~ini i potrebata za nadminuvawe na site negativnosti

ni davaat mo`nost da zaklu~ime:• Republika Makedonija mora da izgradi efikasen sistem za krizen menaxment;• Sistemot za upravuvawe so krizi se organizira i ostvaruva zaradi

prevencija, rano predupreduvawe i spravuvawe so krizi nastanati od rizici iopasnosti po bezbednosta na Republika Makedonija;

• Upravuvaweto so krizi treba da opfati pribirawe na informacii, procena,analiza na sostojbata, utvrduvawe na celite i zada~ite, razvoj i sproveduvawe napotrebnite dejstva;

• Koordinativnoto telo za spravuvawe so krizi i Centarot za menaxment sokrizi treba da prerasnat vo Centar za upravuvawe so krizi, odnosno vo Centar zakrizen menaxment;

• Centarot za krizen menaxment treba da bide pod ingerencii na Vladata naRepublika Makedonija;

• Finansiskata i logisti~kata poddr{ka na Centarot za krizen menaxmenttreba da se obezbedi od sredstvata na Vladata.

Respektiraj}i gi ovie soznanija i preporaki, koi se vo duhot na gradewetosovremen sistem za krizen menaxment, mora da se napomne deka vo maksimalna mo`namerka gi zedovme re{enijata {to se upotreblivi i davaat osnova za nova organi-zacisko-funkcionalna postavenost na eden nacionalen Centar za upravuvawe sokrizi vo Republika Makedonija.

Ponudenata analiza i poddr{ka na Predlog- zakonot za upravuvawe so krizise rezultat na pove}egodi{no moe sledewe na problematikata na krizniot



menaxment, op{to i konkretno vo Republika Makedonija. Zatoa, i vo ovoj tekst u{teedna{ se navra}am na pri~inite i potrebata od ovoj sistem.

LITERATURA:

1. Vankovska B., : Razoruùvaweto i gradeweto na mirot vo Makedonija: “podelbana trudot” me|u polovite?, Prevencija na konflikti- proekt, FondacijaFridrih Ebert, 2004, str.113

2. Isto, str.1133. Brown M.E.: The International Dimensions of Internal Conflict, The MIT Press, Cambridge,

1996.4. Georgieva L.: Krizen menaxment: regionalno iskustvo i dilemi za Makedonija,

Sovremena makedonska odbrana, br. 10, Skopje, 2004, str.565. Bu~kovski V.: Upravuvawe so krizi vo Republika Makedonija, Ministerstvo za

odbrana na Republika Makedonija, 2005, str.136. Isto, str. 147. Mitrevska M.: Krizen menaxment, Makedonska riznica- Kumanovo, 20058. Isto, str 1099. Isto, str. 110

10. EU Crisis Response Stapability: Institutions and Processes for Conflikt PREVENTION ANDManagement, ICG Issues Report No 2, June 2001, Brussels



73

KOORDINACIJA NA SISTEMOT ZA NACIONALNABEZBEDNOST NA DR@AVNATA ZAEDNICA SRBIJA I CRNAGORA

Oliver BAKRESKIFilozofski fakultet, Institut za odbranbeni i mirovni studii ‡ Skopje

Apstrakt: Koordinacijata na sistemot za nacionalna bezbednost nadràvnata zaednica Srbija i Crna Gora se ostvaruva vo specifi~ni uslovi ivo period koga e neizvesna sudbinata na ovaa dràvna zaednica. Tekstot japroblematizira ovaa premisla preku uvaùvawe na mo`nosta na „uslovno“nere{en vnatre{en politi~ki i bezbednosen ambient. Avtorot ukaùva kakoi vo uslovi na vnatre{na no i na nadvore{na kriza }e bidat efektuiranimehanizmite na bezbednosniot sistem posebno vo delot na koordinacijata nabezbednosnata zaednica. Vo trudot najnapred se definiraat nositelite nasistemot na nacionalna bezbednost, instituciite za odlu~uvawe vo oblastana bezbednosta i odbranata, kako i na sistemot na koordinacija nabezbednosniot sektor vo Dràvnata Zaednica Srbija i Crna Gora.

Klu~ni zborovi: koordinacija, bezbednosna zaednica, nacionalna bezbednost.

COORDINATION OF THE NATIONAL SECURITY SYSTEM OF THESERBIA AND MONTENEGRO STATE UNION

Abstract: Coordination of the National Security System of the State Union of Serbia andMontenegro is being attained in specific conditions and in a period of uncertain destiny of thisState Union. The work elaborates this premise by respecting the possibility of “provisionally”unsolved political and security setting. The author points how both in conditions of domesticand foreign crisis will be made effective the mechanisms of the security system especially inthe realm of coordination of security community. The work first defines the holders of theNational Security System, the decision-making institutions in the area of security and defenceas well as the Security Sector Coordination System in the State Union of Serbia andMontenegro.

Key words: coordination, security community, national security.



VovedDràvnata Zaednica Srbija i Crna Gora se nao|a vo Jugoisto~na Evropa na

Balkanskiot Poluostrov. Na jug izleguva na Jadransko More i se grani~i so Albanija,Makedonija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Ungarija, Romanija i Bugarija.

Dràvnata Zaednica Srbija i Crna Gora zafa}a povr{ina od 102.173 km2 odkoi na Srbija ì pripa|aat 88.361 km2, dodeka na Crna Gora 13.812 km2. Srbija i CrnaGora imaat 8.148,576 ìteli (bez Kosovo i Metohija). Brojot na ìteli vo Srbija(bez Kosovo i Metohija) iznesuva 7.498,001 a vo Crna Gora ima 650.575 ̀ iteli.1 Brutonacionalniot dohod za 2001 godina iznesuval 24 milijardi USD. Prihodot po glavana ìtel iznesuva (2001): 2.293 USD.2

Dràvnata Zaednica Srbija i Crna Gora e demokratska, pove}epartiska iparlamentarna dràva, koja ja so~inuvaat dve konstitutivni republiki: Srbija iCrna Gora. Najvisokiot praven akt na Dràvnata Zaednica e Ustavnata povelba.3

Celokupnata vlast e podelena na zakonodavna, izvr{na i sudska. Spored Ustavnatapovelba, zakonodavnata vlast ja vr{i Sobranieto na Srbija i Crna Gora. Izvr{natavlast mu e doverena na pretsedatelot na Srbija i Crna Gora i na Sovetot naministri4 , dodeka sudskata vlast mu pripa|a na Sudot na Srbija i Crna Gora, ~iisudii gi imenuva Sobranieto na Srbija i Crna Gora na predlog na Sovetot naministrite na period od {est godini. Pokraj zaedni~kiot parlament, Sovet naministri, pretsedatel i sud, sekoja dràva ~lenka ima svoj parlament, pretsedateli vlada. Vo Republika Srbija zakonodavnata vlast mu e doverena na Narodnotosobranie, a izvr{nata na Vladata na Republika Srbija. Vo Republika Crna Gorazakonodavnata vlast ja vr{i Sobranieto na Crna Gora, a izvr{nata Vladata naRepublika Crna Gora.

Politi~kata izolacija, ekonomskite krizi i regionalnata nestabilnost japogodija ovaa dràva po raspa|aweto na SFRJ. Na vnatre{nopoliti~ki plan Srbijai Crna Gora se nao|a vo proces na povtoren priem i integracija vo pogolem brojme|unarodni organizacii i institucii. Momentno e ~lenka na OON, OBSE, Sovetotna Evropa, UNESKO, MMF, SMO, SZO, Interpol, i drugi zna~ajni me|unarodni iregionalni organizacii. Momentalno se vodat pregovori za pristapuvawe voPartnerstvoto za mir i vo nekoi drugi inicijativi so {to bi se dobile uslovi zazapo~nuvawe na procesot na pridruùvawe vo Evropskata unija i steknuvawe na~lenstvo vo NATO.

1 http://www.gov.yu/start.php2 Ostojiæ D., Dràve sveta 2003, No Limit Books, Beograd, 2003, 230-2313 Dràvnata Zaednica Srbija i Crna Gora e proglasena na 4 fevruari 2003 godina i spored

Ustavnata povelba se zasnova na ramnopravnost na dvete dràvi-~lenki, dràvata Srbija idràvata Crna Gora.

4 Sovetot na ministri ima pet resori: nadvore{ni raboti, odbrana, me|unarodni ekonomskiodnosi, vnatre{ni ekonomski odnosi i za{tita na ~ovekovite i malcinskite prava.



75

1. Istoriski osvrtVo 1990 i po~etokot na 1991 god. Jugoslavija be{e na rabot na vojna.

Site {est republiki5 vr{ea pove}epartiski izbori, nosej}i na vlast novirepubli~ki vladi, a voedno i konfliktni ambienti. Slovenija pod vodstvona Milan Ku~an, vospostavi uslovi za nezavisnost. Posle nea sleduva{eHrvatska, kade {to na izborite dobi Frawo Tuxman (1990). Srbija objavisostojba na itnost i pobara teritorijalna koncesija od drugite republiki.Reìmot na Milo{evi} ja zgolemi tenzijata me|u Albancite vo Kosovo, zada go spre~i vklu~uvaweto na avtonomnite pokraini vo separatisti~ka plima.Vo BiH zaedni~koto somnevawe i antagonizam gi imobilizira tritenacionalni strani, delej}i ja mo}ta.

Dràvnata Zaednica Srbija i Crna Gora stana od Sojuzna RepublikaJugoslavija (SRJ/1991-2002) i prethodno od porane{nata SFRJ (1945-1991).Konstituirana e kako nezavisna dràva na 27 april 1992 godina, podtoga{noto ime SRJ. Nasledni~ka e na prvata i vtorata jugoslovenska dràva,odnosno Kralstvoto Jugoslavija (vo periodot na Kralstvoto na Srbite,Hrvatite i Slovencite) i na SFRJ (po Vtorata svetska vojna DFJ i FNRJ).

Od 1992 do 1995 godina i povtorno vo 1998 godina, sankciite na OON jaizoliraa ekonomijata na SRJ, dodeka zapadnite diplomati vr{ea silenpritisok, pritoa izoliraj}i ja zemjata politi~ki, za da gi kaznat srpskitelideri zaradi predizvikuvawe etni~ki nemiri vo regionot.6

Posle pove}e neuspe{ni protesti protiv srpskiot avtoritet vo 1968,1981 i 1989, etni~koto albansko malcinstvo vo Kosovo vo 1998 god. se vpu{tivo gerilska borba so cel Kosovo da dobie nezavisnost od Srbija.

Vo fevruari 1999 godina, {est zemji (SAD, Francija, Velika Britanija,Rusija, Germanija i Italija) odràa mirovna konferencija vo Rambue ‡Francija. Spogodbata od Rambue nalaga{e itno povlekuvawe na srpskite siliod Kosovo, razoruùvawe na Osloboditelnata vojska na Kosovo (OVK) ivoveduvawe na mirovni sili vo Kosovo. Srbija i OVK bea primorani da giprifatat ovie merki bidej}i NATO im se zakani so vozdu{en napad.Predloènata Spogodba od Rambue treba{e da obezbedi politi~kaavtonomija za period od tri godini koga so druga me|unarodna konferencijabi se opredelil kone~niot status na Kosovo vo ramkite na SRJ. Od samiot

5 Porane{na SFRJ ja so~inuvaa {est republiki i dve avtonomni pokraini, i toa:Slovenija, Hrvatska, Srbija, Bosna i Hercegovina, Crna Gora i Makedonija, kako i avtonomnitepokraini Vojvodina i Kosovo i Metohija.

6 Roney T. A., Country Profile of the Federal Republic of Yugoslavia, Prepared by the National SecurityStudies and Strategies Group Science Applications International Corporation, p. 44



po~etok, nitu Srbija, nitu OVK ne se soglasija so Spogodbata od Rambue, nopo dve nedeli delegacijata na etni~kite Albanci ja potpi{a spogodbata.Srbija ne ja potpi{a Spogodbata, odbivaj}i go na toj na~in suverenitetot naKosovo i neprifa}aj}i gi mirovnite sili na NATO.

So propa|aweto na Spogodbata od Rambue propadna i mirnoto re{avawena problemot. Na 24 mart 1999 godina, NATO izvr{i napad vrz SRJ - operacijanare~ena „Sojuzni~ki sili“. So napadot na NATO vrz SRJ, Srbite gizgolemija brutalnite ~istki protiv kosovskite Albanci, prinuduvajkistotici od niv da pobegnat vo sosedna Albanija i vo Makedonija.7 Za vremena napadite, SRJ be{e prinudena da pregovara so NATO sojuznicite, pri{to be{e dogovoreno da zaprat bombardirawata, Srbija da gi povle~e svoitevoeno-policiski sili od pokrainata i da dozvoli vra}awe na begalcite. Istotaka, NATO vleze so svoite sili vo pokrainata i bi trebalo da ostane sè dore{avaweto na statusot na pokrainata Kosovo i Metohija, koja se nao|a podme|unarodna uprava vrz osnova na Rezolucija na Sovetot za Bezbednost naOON (br. 1244).

Po promenata na vlasta vo SRJ i vo Republika Srbija vo 2000 godina, sepostavi pra{aweto za idninata na SRJ. Crna Gora gi intenzivira naporiteza dobivawe na nezavisnost i otcepuvawe od Srbija. So cel da ne dojde do toa,be{e predloèna nova inicijativa za preureduvawe na nivnite me|usebniodnosi vo pravec na formirawe na zaedni~ka federacija.

Na 14 mart 2002 godina nastanuva presvrt vo pregovorite okolu idninatana porane{nata SR Jugoslavija so prifa}awe na dokumentot pod naslov„Pojdovni osnovi za preureduvawe na odnosite pome|u Srbija i Crna Gora“8

koj go potpi{aa pretstavnicite na sojuznite i republi~kite vlasti, voprisustvo na Visokiot pretstavnik za nadvore{na i bezbednosna politikana Evropskata Unija ‡ Havier Solana.9

So ovoj dogovor bea utvrdeni osnovnite na~ela i principi vrz koi }ese zasnova Ustavnata povelba na dràvnata zaednica na Srbija i Crna Gora.Pojdovnite osnovi za preureduvawe na odnosite pome|u Srbija i Crna Gorabea usvoeni vo republi~kite, a potoa i vo Sojuzniot Parlament vo tekot naapril 2002 godina. Po izgotvuvaweto na tekstot na Ustavnata povelba na

7 Ibid., 28 Pojdovni osnovi za preureduvawe na odnosite na Srbija i Crna Gora, Me|unarodna

politika, br. 1105, Dokument, str.19 Po{iroko vidi kaj: M.Kotov~evski: Razuznava~ko-bezbednosniot sistem na dràvnata

zaednica Srbija i Crna Gora, Sovremena makedonska odbrana, vol.III, br.7, juni 2003, 8



77

dràvnata zaednica Srbija i Crna Gora10 (otkako se najde kompromisnore{enie za izbor na delegatite vo Sobranieto na dràvnata zaednica na 6dekemvri 2002 godina), tekstot be{e dostaven na usvojuvawe vo sobranijatana Srbija i Crna Gora i vo Sojuznoto sobranie. Po stapuvaweto vo sila naUstavnata povelba, site prava i obvrski na porane{nata Sojuzna RepublikaJugoslavija preo|aat na Dràvnata Zaednica Srbija i Crna Gora (~len 63 odUstavnata povelba) so {to „de jure“ prestana da postoi Jugoslavija.

Spored tekstot vo preambulata na Ustavnata povelba vo dràvnatazaednica Srbija i Crna Gora se vklu~eni i dvete pokraini Vojvodina i Kosovoi Metohija, seriozna pri~ina za noviot bran na nasilstvo vo Kosovo, Ju`naSrbija, so tendencija povtorno da se prelee i vo Republika Makedonija.11

2. Nositeli na sistemot za nacionalna bezbednostSite sovremeni sistemi za bezbednost, soglasno so nivnata funkcija,

zada~a i uloga, raspolagaat so golem broj nositeli i subjekti koi so svojataorganizacija, oprema i tehni~ki sredstva ovozmoùvaat ispolnuvawe naop{testvenite celi poradi koi se organizirani. Tie nositeli i subjekti nasistemot za bezbednost, vrz osnova na pravata i dol`nostite, realiziraatraboti od bezbednosta kako svoja redovna dejnost.12

Nositelite na sistemot za nacionalna bezbednost go so~inuvaatmno{tvo subjekti preku ~ii aktivnosti se sozdava ambient vo koj se ostvaruvabezbednosta i odbranata na dràvata.

Vo osnova, subjektite vr{at dejnost svrzana so bezbednosta. Vo ramkitena sistemot pove}e subjekti ostvaruvaat opredeleni raboti i imaatopredeleni dol`nosti. Vo dràvnata zaednica Srbija i Crna Gora, subjektitekoi se angaìrani vo bezbednosta se podeleni na sledniot na~in:

Konvencionalni subjekti na sistemot za bezbednost:- policijata;- vojskata, so svoite organi specijalizirani za raboti od bezbednosta;- sudovite (redovni i voeni);- obvinitelstvo;- inspekciskite organi;- zatvorskite i sli~ni ustanovi i dr.

10 Za tekstot na Ustavnata povelba vidi vo: Pojdovni osnovi za preureduvawe na odnositena Srbija i Crna Gora, Me|unarodna politika, br. 1105, Dokument, 54-58

11 M.Kotov~evski: Razuznava~ko-bezbednosniot sistem na Dràvnata Zaednica Srbija iCrna Gora, Sovremena makedonska odbrana, vol.III, br.7, juni 2003, 8-9

12 Staji¢ Q., Osnovi Bezbednosti, Policiska Akademija, Beograd, 1999, 330



Nekonvencionalni subjekti na sistemot za bezbednost:- zakonodavniot organ (Sobranieto);- izvr{nite organi (Pretsedatelot na dràvnata zaednica, Sovetot

na ministri i dr.);- organite za nadvore{ni raboti.Ostanati subjekti na sistemot za nacionalna bezbednost:- organi na lokalnata samouprava;- organizacii koi vr{at javni slu`bi ili dejnosti; i- pretprijatija i drugi organizacii i op{testveno-pravni lica.Ottuka, kako osnovni elementi na organizaciskata struktura na

sistemot za bezbednost na Dràvnata zaednica Srbija i Crna Gora se javuvaat:- republi~kite ministerstva za vnatre{ni raboti na Republika Srbija

i Republika Crna Gora;- Vojskata na Srbija i Crna Gora;- Ministerstvoto za nadvore{ni raboti;- obvinitelstvata;- sudovite i dr.Sistemot za bezbednost na Srbija i Crna Gora vo momentov se nao|a vo

proces na temelna rekonstrukcija i usvojuvawe na strategiski dokumenti(doktrina na odbranata i strategija na nacionalnata bezbednost), koi }e jaso~inuvaat neophodnata ramka za vospostavuvawe na integralen sistem nabezbednost i razuznava~ko-bezbednosen sistem, kako za dràvata vo celost,taka i za nejzinite ~lenki Srbija i Crna Gora, na osnova i vo soglasnost sonovite zakonski re{enija i drugi pozitivni propisi vo odnos na bezbednostai odbranata na zemjata.13

3. Institucii za odlu~uvawe vo oblasta na bezbednosta i odbranataNadle`nostite na Dràvnata Zaednica Srbija i Crna Gora se

utvrdeni so Ustavnata povelba od 2002 godina. Utvrdeni se so metodot nanabrojuvawe na raboti koi i se dovereni da gi vr{i so svoite organi.

Dràvnata zaednica e nadle`na da gi vr{i site funkcii na vlasta vooblastite koi se va`ni za obezbeduvawe na dràvno-pravnoto edinstvo nadràvata, granicata, odbranata, vojnata i mirot, me|unarodnite odnosi,devizniot, monetarniot i carinskiot sistem, ramnopravnosta na gra|anite,ustavnosta i zakonitosta.14

13 Savi¢ A., Deli¢ M., Bajagi¢ M., Bezbednost sveta od tajnosti do javnosti, Institutbezbednosti, Vi{a {kola unutra{wih poslova, Policijska Akademija, Beograd, 2002, 517

14 Srdi¢ M. Tomi¢ I., O pravnoj dràvi i institucije pravnog sistema SR Jugoslavije,Slu`beni list SRJ, Beorgad, 1998, 100



79

Spored Ustavnata povelba, dràvnata zaednica Srbija i Crna Gorase griì i za odbranata i bezbednosta. Spored standardnite odredbi,odbranata opfa}a: ureduvawe i obezbeduvawe na organizacijata, rakovodewei komanduvawe so vojskata; organizirawe voeni sudovi itn. Zakonot za odbranaja odreduva odbranata kako dràvna funkcija koja se ostvaruva kakoedinstvena i nedeliva funkcija na Srbija i Crna Gora i nejzinite organi ikako neposredno pravo i dol`nost na sekoj nejzin gra|anin.15 Oblasta odbranai bezbednost na zemjata e uredena so Zakonot za odbrana i spored nego voostvaruvaweto na bezbednosta i odbranata klu~nite ulogi im pripa|aat naPretsedatelot na Dràvnata Zaednica, na Vrhovniot sovet za odbrana, naSobranieto, na Sovetot na ministri i drugi dràvni organi i organizacii.

Pretsedatelot na Srbija i Crna Gora go bira Sobranieto na Srbija iCrna Gora. Pretsedatelot na Sobranieto i Pretsedatelot na dràvnatazaednica ne moàt da bidat od ista dràva ~lenka. Mandatot na Pretsedatelotna dràvnata zaednica trae 4 godini.16 Pretsedatelot na Srbija i Crna Gorane moè dva pati posledovatelno da bide od ista dràva ~lenka.Pretsedatelot na Srbija i Crna Gora ima pove}e nadle`nosti, i toa: japretstavuva Srbija i Crna Gora vo zemjata i vo stranstvo; pretsedava soSovetot na ministri i rakovodi so negovata rabota; predlaga sostav naSovetot na ministri i razre{uva negovi ~lenovi; ~len e na Vrhovniot sovetza odbrana; donesuva ukazi za postavuvawe i razre{uvawe na {efovi nadiplomatsko-konzularni pretstavni{tva na Srbija i Crna Gora i primaakreditivni i razre{uva~ki pisma na stranski diplomatski pretstavnici;dodeluva odlikuvawa i drugi priznanija; proglasuva zakoni koi gi donesuvaSobranieto na Srbija i Crna Gora i propisi koi gi donesuva Sovetot naministri; raspi{uva izbori za Sobranieto na Srbija i Crna Gora; izvr{uvai drugi raboti odredeni vo ovaa Ustavna povelba.17

Spored Zakonot i podzakonskite akti na Vojskata na Srbija i CrnaGora vo delot koj se odnesuva na organizacijata na vojskata stoi deka sovojskata komanduva Pretsedatelot na dràvnata zaenica Srbija i Crna Gora,

15 http://www.vj.yu/odredbe/zakon.htm16 Pretsedatelot i potpretsedatelot na Sobranieto predlagaat pred Sobranieto kandidat

za pretsedatel na Srbija i Crna Gora. Dokolku predloèniot kandidat ne go dobie potrebnotomnozinstvo glasovi pretsedatelot i potpretsedatelot na Sobranieto, vo rok od 10 dena, predlagaatnov kandidat. Dokolku i toj kandidat ne dobie potrebno mnozinstvo glasovi, Sobranieto seraspu{ta i se raspi{uvaat izbori. Dokolku izbraniot pretsedatel na Srbija i Crna Gora e od istadràva ~lenka kako i pretsedatelot na Sobranieto, toga{ pretsedatelot i potpretsedatelot naSobranieto si gi zamenuvaat funkciite.

17 Meðunarodna politika, Institut za meðunarodnu politiku i privredu (MPP), br. 1108, oktobar-decembar,2002, II-III



vrz osnova na odlukite na Vrhovniot sovet za odbrana. Pretsedatelot jaodreduva i osnovata na vnatre{nata organizacija; razvojot i opremata navojskata; sistemot za komanduvawe so vojskata; odlu~uva za upotreba navojskata; propi{uva i nareduva merki za pripravnost na vojskata; davadirektivi za podgotovka na mobilizacijata i ja nareduva mobilizacijata navojskata; nosi osnovni pravila i drugi akti koi se odnesuvaat na upotreba navojskata i pravila koi se odnesuvaat na ureduvawe na vnatre{niot red idisciplina.18

Vrhovniot sovet za odbrana ima zna~ajna uloga vo ostvaruvaweto nanacionalnata bezbednost na Srbija i Crna Gora. Nego go so~inuvaatPretsedatelot na Srbija i Crna Gora i pretsedatelite na republikite ~lenkina Zaednicata Srbija i Crna Gora (~len 56 od Ustavnata povelba). Po potreba,vo rabotata na Vrhovniot sovet za odbrana u~estvuvaat i ministerot zaodbrana, na~alnikot na G[, na~alnikot za voena bezbednost i drugi ministri,kako i na~alnicite na razuznava~kata i kontrarazuznava~kata slu`ba, vozavisnost od pra{aweto koe e na dneven red. Pretsedatelot na dràvnatazaednica Srbija i Crna Gora e pretsedatel na Vrhovniot sovet za odbrana.Vrhovniot sovet za odbrana odlukite gi nosi so konsenzus.

Vo osnova, Vrhovniot sovet za odbrana odlu~uva za komanduvaweto navojskata, ja usvojuva strategijata za odbrana, go usvojuva planot za odbrana nadràvata i odlu~uva za druga materija od va`nost za odbranata na zemjata.

Vo parlamentarnata demokratija klu~nite pra{awa koi se odnesuvaatna vooruènite sili i upravuvaweto so niv mora da bidat razgleduvani voSobranieto.

Sobranieto na Srbija i Crna Gora e ednodomno i e sostaveno od 126pratenici, od koi 91 se od Srbija, a 35 od Crna Gora. Mandatot na pratenicitee ~etiri godini. Pratenicite na Sobranieto na Srbija i Crna Gora se biraatod sekoja zemja-~lenka, vo soglasnost so evropskite i demokratskite standardivrz osnova na zakonite na dràvite-~lenki.19

Sobranieto na Srbija i Crna Gora odlu~uva za Ustavnata povelba, kakonajvisok praven akt na Srbija i Crna Gora, na na~in utvrden so ovaa Ustavnapovelba i donesuva zakoni i drugi akti za: instituciite osnovani vosoglasnost so ovaa Ustavna povelba i nivnoto funkcionirawe; primenata name|unarodnoto pravo i konvenciite koi utvrduvaat obvrski za sorabotkatana Srbija i Crna Gora so me|unarodnite sudovi; odlu~uva za pristapuvawe vo

18 http://www.vj.yu/struktura/index.htm19 Po{iroko vidi: Ustavna povelba na Srbija i Crna Gora, Me|unarodna politika, br. 1105,

Dokument, str. 54-58



81

me|unarodnite organizacii, pra{awa koi se odnesuvaat na standardizacija,intelektualna sopstvenost, merki i skapoceni metali i statistika;politikata na vseluvawe, davawe azil, vizniot sistem i integriranotoupravuvawe so grani~nite raboti, vo soglasnost so standardite na Evropskataunija; ratifikuvawe na me|unarodni spogodbi na Srbija i Crna Gora; godi{niprihodi i rashodi neophodni za finansirawe na nadle`nosti koi im sedovereni na Srbija i Crna Gora na predlog na nadle`ni organi na dràvite~lenki i Sovetot na ministri; spre~uvawe i otstranuvawe na pre~ki zaslobodno dvièwe na stoki, uslugi, lica i kapital vo ramkite na Srbija iCrna Gora; izbor na pretsedatel i Sovet na ministri; vr{i drugi raboti odnadle`nost na Srbija i Crna Gora utvrdeni so ovaa povelba.

Sobranieto na Srbija i Crna Gora vo oblasta na odbranata gi imaslednite nadle`nosti: predlaga promena na granicite; gi utvrduva granicitena Srbija i Crna Gora, so prethodna soglasnost na Sobranieto na dràvite-~lenki na ~ija teritorija e taa granica; odlu~uva za vojnata i mirot;proglasuva voena sostojba; proglasuva neposredna voena opasnost ili vonrednasostojba; proglasuva i ukinuva voena sostojba so prethodna soglasnost nasobranijata na zemjite-~lenki; odlu~uva za voenite pra{awa i odbranata,itn.

Ako postoi opasnost ili povreduvawe na suverenitetot, teritorijata,nezavisnosta, ustavniot poredok ili bezbednosta na dràvata, Sobranietona Srbija i Crna Gora vo soglasnost so zemjite-~lenki proglasuva:

- neposredna voena opasnost, ako postoi opasnost od napad ili nekojdrug oblik na nadvore{no zagrozuvawe na dràvata;

- voena sostojba, ako se podgotvuva napad na dràvata ili toa e vo tek;- vonredna sostojba, ako postojat zna~ajni vnatre{ni nemiri so povredi

na ustavniot poredok so nasilstvo ili vo slu~aj na prirodni i drugikatastrofi.20

Sovet na ministriPretsedatelot na Srbija i Crna Gora mu predlaga na Sobranieto

kandidati za ministri vo Sovetot na ministrite i kandidati za zamenikminister za nadvore{ni raboti i zamenik-minister za odbrana. Dvajcakandidati za ministri se od ista dràva-~lenka kako i pretsedatelot, a triod drugata dràva-~lenka. Kandidatite za minister za nadvore{ni raboti iminister za odbrana se od razli~ni dràvi-~lenki, kako i nivnite zamenici.

20 Pregled jugoslovenskih propisa o sektoru bezbednosti: status ljudskih prava i demokratske kontrole,DCAF i Centar za civilno-vojne odnose, Beograd, 2002, 27



Mandatot na ministrite trae ~etiri godini. Vo pretstavni{tvata na Srbijai Crna Gora vo me|unarodnite organizacii OON, OBSE, EU, Sovetot naEvropa, dràvite-~lenki se pretstaveni na paritetna osnova po pat narotacija. Na~inot na pretstavuvawe i zastapenosta na dràvite ~lenki vome|unarodnite finansiski organizacii e utvrden od Sovetot na ministri sosoglasnost od nadle`nite institucii na dràvite-~lenki. Zastapenosta nadràvite ~lenki vo diplomatsko-konzularni pretstavni{tva na Srbija iCrna Gora go odreduva Sovetot na ministri so soglasnost na nadle`niteinstitucii na dràvite-~lenki. Sobranieto glasa za lista na kandidati zaSovetot na ministri.21 Dokolku listata ne go dobie potrebnoto mnozinstvoglasovi, pretsedatelot moè da predloì u{te dvapati listi na kandidati.Dokolku listata od kandidati ne go dobie potrebnoto mnozinstvo vo rok od60 dena na predlagawe na prvata lista kandidati, Sobranieto se raspu{ta ise raspi{uvaat izbori.

Sovetot na ministri gi izvr{uva slednite raboti: ja utvrduva i jasproveduva politikata na Srbija i Crna Gora (vo soglasnost so utvrdenatazaedni~ka politika i interesite na dràvite-~lenki); ja koordinira rabotatana ministerstvata; mu predlaga na Sobranieto zakoni i drugi akti odnadle`nost na ministerstvata; imenuva i razre{uva {efovi na diplomatsko-konzularni pretstavni{tva na Srbija i Crna Gora i drugi funkcioneri vosoglasnost so zakonot; donesuva podzakonski akti, odluki i drugi op{ti aktiza izvr{uvawe na zakonite na Srbija i Crna Gora; vr{i i drugi izvr{nifunkcii vo soglasnost so ovaa Ustavna povelba.22 Sovetot na ministri jakreira i ja sproveduva vnatre{nata i nadvore{nata politika i gi izvr{uvazakonite, predlaga nacrti na ovie zakoni i gi usvojuva zakonite neophodniza negovo izvr{uvawe. Toj e isto taka odgovorna za funkcionirawe na svoiteorgani (ministerstvata i drugite tela).

Ministerstvoto za odbrana e organizirano kako respektiven del naSovetot na ministri i odgovara za generalnite podgotovki i organizacijatana odbranata na zemjata. Ministerstvo za odbrana e zadolèno da gi izvr{uvaadministrativnite i stru~nite raboti vo vrska so sproveduvaweto napolitikata za odbrana. Isto taka, taa mu predlaga na Vrhovniot sovet zaodbrana kandidati za imenuvawe i postavuva, unapreduva i razre{uva oddol`nost oficeri vo soglasnost so zakonot.

21 Sovetot na ministri odlukite gi donesuva so mnozinstvo glasovi. Vo slu~aj na ednakovbroj glasovi odlu~uva~ki e glasot na pretsedatelot, dokolku za odlukata glasal barem edenminister od drugata dràva ~lenka.

22 Meðunarodna politika, Institut za meðunarodnu politiku i privredu (MPP), br. 1108, oktobar-decembar,2002, II-III



83

Ministerstvoto za odbrana gi izvr{uva slednite raboti: odbrana nazemjata i ostvaruvawe na sistemot na odbrana; ostvaruvawe na politikata zaodbrana i gi izrabotuva doktrinarnite dokumenti za odbrana (strategija zaodbrana23 i voena doktrina); planirawe i podgotvuvawe za mobilizacija nagra|anite, dràvnite organi, pretprijatijata i drugite pravni lica i Vojskatana Srbija i Crna Gora za izvr{uvawe zada~i vo slu~aj na vonredna i voenasostojba; ostvaruvawe na pravata i izvr{uvawe na obvrskite na gra|anite zaodbrana na zemjata (voena obvrska, u~estvo vo civilna za{tita, obuka zaodbrana i za{tita, voena obvrska, materijalna obvrska); organizirawe ipodgotovka na civilnata za{tita vo slu~aj na voena i vonredna sostojba;ureduvawe i podgotovka na teritorijata za potrebite na odbranata;organizacija i vooruùvawe na Vojskata na Srbija i Crna Gora i drugitesili na odbranata; re{avawe na statusot i drugite pra{awa koi se povrzaniso profesionalnite vojnici; izgraduvawe na potrebnoto nivo na otvorenosti transparentnost vo oblasta na odbranata i dr.24

Vo Ministertvoto za odbrana e zapo~nat procesot na transformacijai podgotovka za vklu~uvawe vo evroatlantskite integracii, prvenstveno voprogramata „Partnerstvo za mir“.

Vojskata na Srbija i Crna Gora e pod demokratska i civilna kontrola.So Ustavnata povelba dojde do promena na nazivot na Vojskata na Jugoslavijavo Vojska na Srbija i Crna Gora. Zada~a na vojskata e odbrana na Srbija iCrna Gora, vo soglasnost so osnovite na Ustavnata povelba i so principitena me|unarodnoto pravo koi reguliraat upotrebata na sila. Vrhovenkomandant na vojskata e Vrhovniot sovet za odbrana, koj odlu~uva za upotrebana vojskata na Srbija i Crna Gora. Regrutite voeniot rok go sluàt nateritorijata na dràvata-~lenka ~ii dràvjani se, so mo`nost zaotsluùvawe na teritorija na drugata dràva-~lenka po svoja slobodna volja.Nadle`nosta na voenite pravosudni organi se prenesuva na redovnite sudovivo soglasnost so zakonot.25 Vojskata na Srbija i Crna Gora, so odluka naSojuznata Vlada moè da bide angaìrana vo mirovni i vo humanitarnioperacii na OON.26

23 Strategijata za odbrana ja donesuva Sobranieto na Srbija i Crna Gora vo soglasnost sozakonot.

24 http://www.gov.yu/start.php?je=s&id=5225 Po{iroko vidi: Meðunarodna politika, Institut za meðunarodnu politiku i privredu (MPP), br. 1108,

oktobar-decembar, 2002, III-IV26 http://www.vj.yu/struktura/index.htm



General{tabot na Vojskata na Srbija i Crna Gora e najvisokaprofesionalna i komandna ustanova za podgotovki i upotreba na vojskata vomir i vo vojna. Na~alnikot na General{tabot vo soglasnost so osnovite naorganizacijata, razvojot i formacijata na edinicite na Vojskata na Srbija iCrna Gora i vo soglasnost so odlukite na Pretsedatelot na DràvnataZaednica: ja odreduva organizacijata, planot za razvoj i formacijata naedinicite na vojskata, go planira regrutiraweto i sli~ni merki, gi usvojuvapropisite za voenata obuka, go planira voenoto obrazovanie i izvr{uva drugidol`nosti, vo soglasnost so Zakonot na Vojskata na Srbija i Crna Gora.

Novata transformacija na sistemot na odbrana i Vojskata na Srbijai Crna Gora opfa}a: obezbeduvawe demokratska i civilna kontrola,funkcionirawe na General{tabot kako razuznava~ko ‡ bezbednosna slu`bavo sostav na Ministerstvoto za odbrana, efikasnost vo izvr{uvawe naobvrski koi proizleguvaat od me|unarodniot status, efikasna borba protivterorizmot, sozdavawe na uslovi za efikasno sproveduvawe na pretstojnitereformi itn.

4. Koordinacija na sistemot za nacionalna bezbednostVo teorijata na dràvnata bezbednost se smeta deka sorabotkata

podrazbira istovremeno angaìrawe na dva ili pove}e organi ili drugiustanovi i organizacii, po prethoden dogovor, poradi izvr{uvawe narabotite, so toa {to sekoj organ da izvr{uva raboti za koi e vistinski imesno nadleèn. Stanuva zbor za forma na koordinacija na organite ilislu`bite so {to se postignuva pogolema efikasnost vo izvr{uvaweto narabotite od domenot na odgovornostite na ramnopravnite u~esnici.Sorabotkata ja ostvaruvaat organi koi imaat identi~ni ili razli~niovlastuvawa i zada~i, no koi se dopiraat, dopolnuvaat i sinhronizirano gisproveduvaat vo izvr{uvawata na svoite zada~i, so {to podobro se postignuvaedinstvena operativna cel.27

Koga stanuva zbor za ostvaruvawe na nacionalnata bezbednost nadràvnata zaednica Srbija i Crna Gora istata se ostvaruva i e vo racete naizvr{nite granki t.e. Sovetot na ministri i Pretsedatelot na dràvnatazaednica Srbija i Crna Gora. Glavnata uloga na Sovetot na ministri eupravuvawe so subjektite na odbranata, osven vojskata i izvr{uvawe naustavnite ulogi za usvojuvawe na soodvetnite zakonski akti. Glavniot subjektna odbranata, Vojskata na Srbija i Crna Gora glavno e pod kontrola na

27 \or• eviÊ Obren, Leksikon bezbednosti, Beograd, 414



85

Vrhovniot sovet za odbrana. Vo uslovi na neposredna voena opsanost, voenasostojba ili sostojba na pripravnost Vrhovniot sovet za odbrana komanduvaso vojskata. Spored Zakonot za odbrana, Vrhovniot sovet za odbrana usvojuva{irok spektar na merki koi treba da bidat realizirani od relevantniteizvr{iteli.

Ottuka, koordinacijata na bezbednosnata zaednica na Srbija i CrnaGora se vr{i vo ramkite na Vrhovniot sovet za odbrana koj donesuva odlukiod najgolemo zna~ewe. Ponatamu, toj odlukite gi prosleduva doMinisterstvoto za odbrana koe e zadolèno, odnosno ja ima ulogata daupravuva i da gi koordinira aktivnostite za pra{awata od oblasta naodbranata kako izvr{no telo na Vrhovniot sovet za odbrana.

Ministerot za odbrana se javuva vo uloga da ja koordinira i sproveduvautvrdenata odbranbena politika i rakovodi so vojskata vo soglasnost sozakonskite ovlastuvawa na Vrhovniot sovet za odbrana. Ministerot zaodbrana gi sproveduva odlukite i aktite od Pretsedatelot na dràvnatazaednica, od Vrhovniot sovet za odbrana, od Sovetot na ministri, ostvaruvakoordinacija i gi usoglasuva organizaciskite vrski. Od druga strana,Ministerstvoto za odbrana moè da se najde vo uloga koga }e se javi potreba,da dava instrukcii i soveti na dràvnite organi.

Zna~i, koordinacijata na bezbednosnata zaednica vo Srbija i Crna Gorase ostvaruva po slednata hierarhija: Vrhoven sovet za odbrana, resornotoMinisterstvo za odbrana preku svojot minister. Vo krizna situacija sevklu~uvaat i republi~kite ministerstva za vnatre{ni raboti na Srbija iCrna Gora koi izdavaat naredbi do soodvetnite resori za javna bezbednostvo ramkite na nivnite vladi i kako posledna alka vo sinxirot se javuvaGeneral{tabot kako glaven subjekt na odbranata za prezemawe operativniraboti.

Na ponisko nivo odredeni zaedni~kite aktivnosti za sproveduvawe naodredeni zaedni~ki akcii pome|u policijata, vojskata i razuznava~kiteslu`bi se koordiniraat od na~alnikot na General{tabot na Vojskata naSrbija i Crna Gora i na~alnikot za javna bezbednost na Policijata na Srbijai/ili na~alnikot za javna bezbednost na Policijata na Crna Gora.

Vo ostvaruvawe na koordinacija me|u dràvnite organi, klu~na ulogaigraat i podatocite, odnosno informaciite koi se dobivaat od razuznava~katazaednica.

Sodrìnata, dimenziite i na~inot na ostvaruvawe na razuznava~kitedejnosti e vo soglasnost so odbranbenata politika na Srbija i Crna Gora, t.erazuznava~kata dejnost spored neposrednoto i po{irokoto opkruùvawe sesproveduva so cel organizirawe na sopstvena odbrana i za{tita. So ogled na



toa deka dejnosta na voenorazuznava~kite organi prvenstveno ima za celza{tita na teritorijalniot integritet, suverenitet i bezbednost na Srbija iCrna Gora, se smeta deka i tie organi se vo funkcija na dràvnata bezbednost.28

Vo donesuvaweto klu~ni odluki na bezbednosen plan klu~no mesto ìpripa|a na Bezbednosno informativnata agencija (BIA)29 i naVoenorazuznava~kata slu`ba. Vo sovremeni uslovi od voenorazuznava~kataslu`ba se bara vo mir da obezbedi podatoci za voeno-strategiskiot tretman nadràvata od strana na poedini zemji i voeni grupacii poradi identifikacijana potencijalni agresori, da obezbedi poznavawe na dolgoro~ni nameri napotencijalni agresori i tendencii na niven razvoj itn.30

LITERATURA

1. Matija{eviÊ S., Vojnoobave{tajna slu`ba u sistemu bezbednosti zemqe, voVojna bezbednost, broj 1/74, 54

2. Meðunarodna politika, Institut za meðunarodnu politiku i privredu (MPP), br. 1108, oktobar-

decembar, 2002

3. Milo{evih M., Sistem dràvne bezbednosti, Policijska Akademija, Beograd2001

4. Ostoji} D., Dràve sveta 2003, No Limit Books, Beograd, 2003

5. Pregled jugoslovenskih propisa o sektoru bezbednosti: status ljudskih prava i demokratske

kontrole, DCAF i Centar za civilno-vojne odnose, Beograd, 2002

6. Roney T. A., Country Profile of the Federal Republic of Yugoslavia, Prepared by the NationalSecurity Studies and Strategies Group Science Applications International Corporation

7. Savi¢ A., Deli¢ M., Bajagi¢ M., Bezbednost sveta od tajnosti do javnosti,Institut bezbednosti, Vi{a {kola unutra{wih poslova, Policijska Akademija,Beograd, 2002

8. Staji¢ Q., Osnovi Bezbednosti, Policiska Akademija, Beograd, 19999. Srdi¢ M. Tomi¢ I., O pravnoj dràvi i institucije pravnog sistema SR

Jugoslavije, Slu`beni list SRJ, Beorgad, 199810. Sovremena makedonska odbrana, vol.III, br.7, juni 200311. \or¢eviÊ Obren, Leksikon bezbednosti, Beograd, 41412. http://www.vj.yu/struktura/index.htm13. http://www.vj.yu/odredbe/zakon.htm14. http://www.gov.yu/start.php

28 Milo{evih M., Sistem dràvne bezbednosti, Policijska Akademija, Beograd 2001, 40429 Bezbednosna informativna agencija e pod ingirencii na Parlamentot. Toj ja kontrolira

preku „Odborot za bezbednost“ so {to se ostvaruva civilnata kontrola nad nejzinata rabota.30 Matija{eviÊ S., Vojnoobave{tajna slu`ba u sistemu bezbednosti zemqe, vo Vojna

bezbednost, broj 1/74, 54


Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooruùvawe i oprema

87

SOVREMEN PRIOD PRI MODELIRAWETO NA SLO@ENIBORBENI DEJSTVA

Slavko ANGELEVSKIVoena akademija „General Mihailo Apostolski“ - Skopje

Apstrakt: Vo trudot se prezentirani osnovnite postavki {to goso~inuvaat sovremenot priod pri modeliraweto na sloèni borbeni dejstva.Poa|aj}i od specifi~nostite {to se karakteristi~ni za modelirawe nasovremenite borbeni dejstva, pritoa zemaj}i gi predvid razli~nite nivoa narezolucija, izneseni se tendenciite vo idniot razvoj na modelite na borbenidejstva. Sogledani se modeli na borbeni dejstva so akcent na manevarskotovodewe vojna, nasokite za idnite istraùvawa vo oblasta na modeliraweto,modularnoto dizajnirawe na modelite i integriranite familii na modeli.

Klu~ni zborovi: model, modelirawe, simulacija, modularen dizajn, borbenidejstva, rezolucija, integrirani familii na modeli

MODERN APPROACH IN MODELING COMPLEX COMBATACTIVITIES

Abstract: In this paper basic postulates that form modern approach in modeling moderncomplex combat activities are presented. Starting from the specifics that characterizesmodeling of modern combat activities, taking in account different levels of resolution,tendencies in future development of models for combat activities are presented. After that,maneuver warfare models, directions for future investigations in the field of combat modeling,modular design of models, and integrated families of models are analyzed.

Key words: model, modeling, simulations, modular design, combat activities, resolution,integrated families of models

VovedIzveduvaweto borbeni dejstva, razgleduvani kako sloèn socio-tehni~ki

sistem, pretstavuva kompleksna pojava. Se raboti za stohasti~ki, nelinearni,

3



diskretni i pove}estepeni procesi, {to se odvivaat za ograni~eno vreme i na odredenprostor. So tekot na vakvite procesi moè da se upravuva so pomo{ na tehni~kisistemi (razli~ni vidovi vooruùvawe i specijalna oprema) i primena na razli~nidoktrini i taktiki na dejstvo od strana na u~esnicite vo konfliktot (lu|eto),sekoga{ zemaj}i go predvid protivdejstvoto na protivni~kata strana. Site borbenisistemi {to se vklu~eni vo tekot na borbenite dejstva, po pravilo, se sloèni iprou~uvaweto na nivnoto odnesuvawe vo praktikata e skapo i sloèno, a ~esto inevozmo`no.

Specifi~nosti pri modeliraweto na borbeni dejstvaMatemeti~koto modelirawe na odreden proces se sostoi vo iznao|awe

matemati~ki relacii so pomo{ na koi se izrazuva funkcioniraweto nasistemot. Matemati~ki gledano, procesot e odreden so po~etnata sostojba nasistemot (po~etni uslovi) i so relacii za odnesuvaweto na sistemot vo tekotna vremeto (promena na sostojbata na sistemot).

Borbenite dejstva moè da se razgleduvaat kako kompleksen proces.Vakviot proces zavisi od golem broj vlijatelni faktori, pri {to negoviosnovni karakteristiki se [1]:

- oraganiziran sudir na dve sprotivstaveni strani, pri {to moàt dabidat vklu~eni i drugi strani vo sudirot (sojuzni~ki sili, vooruènifrakcii, teroristi~ki organizacii, nevladini i humanitarni organizacii,mirovni sili i sli~no);

- slu~ajni parametri vo procesot (stohasti~ki proces);- sostojbata na sistemot se menuva vo skokovi i nelinearno (diskreten

mnoguetapen i nelinearen proces);- se koristat razli~ni vidovi vooruùvawe ({to sami po sebe kako

poedine~ni sistemi se sloèni);- u~estvo na lu|e (modeliraweto na odnesuvaweto na ~ovekot vo borbena

situacija e poseben problem);- ote`nata koordinacija pome|u silite {to u~estvuvaat vo

izveduvaweto na borbenite dejstva;- celta e definirana odnapred i e vo funkcija so silite, prostorot i

vremeto;- prostorot i vremeto se ograni~eni i se vo funkcija so celta i silite;

i- angaìranite sili se odnapred odredeni i se vo funkcija so celta,

prostorot i vremeto;Sistemot preminuva od edna vo druga sostojba po odredeni zakoni,

{to se izrazuvaat so matemati~ki relacii. Naj~esto, relaciite se vofunkcionalna zavisnost od slednata sostojba S

n+1 vo odnos na prethodnata



sostojba na sistemot Sn , pri {to u{te se javuvaat parametri na upravuvawe i

vlijanie na slu~ajni faktori. Promenata na sostojbata na sistemot vo uslovina izveduvawe na borbeni dejstva moè ednostavno da se modelira na sledniotna~in: ako site sili {to u~estvuvaat vo odredeno borbeno dejstvo vo momentotna dobivaweto na borbena zada~a se nabquduvaat kako po~etna sostojba nasistemot (S

0), toga{ zavr{etokot na borbenite dejstva moè da se nabquduva

kako sledna sostojba (S1). Preo|aweto na sistemot od sostojbata S

0 vo

sostojbata S1 e proces so koj treba da se rakovodi. Kakva }e bide sostojbata S

1

najmnogu zavisi od sistemot za rakovodewe i komanduvawe (C2 – Comand andControl), pri {to etapi na procesot se: planirawe, organizirawe,komanduvawe, koordinacija i kontrola. Vakviot proces moè matemati~kida se pretstavi preku relacijata:

Sn+1

= f(Sn , C2, ΣU

i ),(n=1, 2, ...,)

kade ΣUi gi pretstavuva uslovite (nadvore{nite vlijanija) {to vlijaat vrz

izveduvaweto na procesot, a tuka spa|aat: brojot i vidot na vooruùvawe{to go poseduvaat i koristat u~esnicite vo borbenite dejstva (tehni~kifaktor), karakteristiki na terenot na koj se izveduvaat borbenite dejstva iatmosferskite i klimatskite uslovi na bojnoto pole (faktor prostor),sostojba na u~esnicite vo sudirot (~ove~ki faktor) i ostanati faktori {tovo zavisnost od konkretnata situacija i moàt da imaat pomalo ili pogolemovlijanie vrz tekot na borbenite dejstva.

Procesot na izveduvawe borbeni dejstva pretstavuva sloèna pojava{to zavisi od golem broj vlijatelni faktori. Kako najzna~ajni faktori {tovlijaat vrz procesot na izveduvawe borbeni dejstva i {to moraat da se zematpredvid pri negovoto modelirawe, se slednite [1,3,4]:

- brojot i vidot na vooruùvawe {to go poseduvaat i koristatu~esnicite vo borbenite dejstva od site strani {to u~estvuvaat vokonfliktot;

- karakteristiki na terenot na koj se izveduvaat borbenite dejstva, pri{to najgolemo vlijanie imaat:

• formata na terenot (reljefot);• pokrienosta na terenot so vegetacija;• vidot na po~vata;• infrastrukturata (pati{ta, zgradi i ostanati fortifikaciski

objekti);- atmosferski i klimatskite uslovi na bojnoto pole, kako {to se:• vid i intenzitet na atmosferskite pojavi (vrneì, magla, veter i

sli~no);

3



• vreme na denot i no}ta i godi{no doba;• temperetura, pritisok i vla`nost na vozduhot;- sostojba na u~esnicite vo sudirot:• zdravstvena sostojba;• zamor (prethodno izveduvawe na odredeni aktivnosti);• obu~enost i izve`banost;• moral;- vid borbena aktivnost (napad, odbrana, manevar i sli~no);- specifi~nosta na izveduvawe na borbenite dejstva, vklu~uvaj}i gi

koncepciite i procedurite za upotreba, za razli~ni vidovi na edinici(pe{adiski, motorizirani, oklopni, artileriski i sli~no);

- sostojbata i karakteristikite na sistemot za rakovodewe ikomanduvawe i sistemot za komunikacii;

- ostanati faktori koi vo zavisnost od konkretnata situacija, moàtda imaat pomalo ili pogolemo vlijanie vrz tekot na borbenite dejstva.

Modelot na borbeni dejstva se koristi za reprezentacija na osnovniteborbeni procesi, kako {to se: ogneno dejstvo (upotreba na razli~ni vidovina vooruùvawe i sogleduvawe na efektite), mobilnost, razuznuvawe,logistika i rakovodewe i komanduvawe, so cel da se procenat odredeniizlezni parametri za tekot na borbenite dejstva (zagubi, tro{ewe na resursi,osvojuvawe na teren i sli~no) [3].

Minimalniot model so pomo{ na koj moè da se simulira izveduvawena borbeno dejsvo vo realno vreme i na nivo na entiteti mora da gi sodrìslednite matemati~ki modeli i algoritmi [1,3]:

–algoritmi za manevar (dvièwe), {to podrazbira zemawe predvid naparametrite na terenot i okolinata (atmosferski i klimatski), fizi~katapodgotvenost i izve`banost na vojnicite ili sostojbata i karakteristikitena transportnite sredstva i sli~no;

–algoritmi za verojatnosta na pogoduvawe i uni{tuvawe (nanesuvawezagubi na protivnikot), {to podrazbira zemawe predvid na parametri za sekojvid vooruùvawe, specifi~na municija, obu~enosta na poslugata i sli~no;

–algoritmi za sledewe na logisti~kite resursi, {to podrazbira zemawepredvid na parametri za zalihite, mo`nostite za snabduvawe i dotur, brzinatana tro{ewe na poedini resursi i sli~no; i

–algoritmi za mo`nostite za izviduvawe (otkrivawe na protivnikot),{to podrazbira zemawe predvid na parametrite na terenot i okolinata(atmosferski i klimatski), obu~enosta na vojnicite i karakteristikite nasredstvata i opremata za nabquduvawe.



Razli~ni nivoa na modeli na borbeni dejstvaSimulaciskite modeli na sloèni borbeni dejstava (ili sloèni

krizni situacii) ovozmoùvaat korisni sogleduvawa vo razre{uvaweto namnogu problemi od domenot na voenoto rakovodewe i menaxiraweto na kriznisituacii. Pri dizajniraweto na vakvite sloèni modeli se pravat obidi dase postigne {to e mo`no poverna reprezentacija na tekot na borbenitedejstva. Vo zavisnost od sloènosta na voenite formacii {to u~estvuvaatvo izveduvawe na borbeni dejstva se gradat modeli so razli~no nivo nadetalnost vo reperezentacijata na objektite {to se predmet na simulacijata,a pritoa i samite modeli se so razli~en nivo na rezolucija. Za modelirawena dejstvata na voeni formacii od ponizok nivo, a so cel da se postignepogolema verodostojnost na nivnoto pretstavuvawe, se koristat modeli nanivo na entiteti i so visoka rezolucija. Me|utoa, za modelirawe na dejstvatana sloèni veni formacii, sostaveni od golem broj entiteti ~ie odnesuvawetreba da se modelira, a so cel da se ovozmoì simulacijata da se odviva voramkite na mo`nostite za procesirawe {to gi dozvoluva hardverskatakonfiguracija na kompjuterot i potrebnoto vreme za nivna egzekucija, sekoristat agregirani simulaciski modeli so nisko nivo na rezolucija.

Vo modelite na borbeni dejstva so visoka rezolucija prikaùvawetona detalen pogled na tekot na nivnoto izveduvawe se postignuva soreprezentacija na sekoj indivudualen u~esnik kako zaseben entitet. Pritoa,sekoj entitet ima svoi brojni atributi {to ja definiraat negovata unikatnapozicija vo ramkite na voenata formacija, negovoto unikatno percipirawena bojnoto pole i neprijatelot, negovite sposobnosti i negovite aktivnostivo sekoj moment od simulaciskoto vreme. Procesot na izveduvawe borbenidejstava e pretstaven kako dekompozicija na visoko-rezoluciski sekvenci nanastani i aktivnosti. Kompleksniot mehanizam za pretstavuvawe na vremetovo tekot na simulacijata gi koordinira sekvencite na nastani za brojniteu~esnici vo borbenoto dejstvo i na toj na~in moè da se modeliraatsuptilnite elementi na kompleksnata struktura [10].

Pokraj brojnite prednosti, postojat odredeni nedostatoci vopristapot za kreirawe na visoko-rezoluciski modeli. Vakvite modeli serealiziraat preku golemi i kompleksni kompjuterski programi, {to se skapiza razvoj, odrùvawe i koristewe. Isto taka, vakvite modeli se voobi~aenostohasti~ki, {to podrazbira koristewe na replikacii za da se obezbedatodgovori za simuliranite borbeni dejstva. Ako se saka da se modeliraatdejstvata na pogolemi borbeni edinici (formaciski sostavi) na nivo nabrigada i povisoko, toga{ golemiot broj individualni u~esnici vo borbenitedejstva i brojot na sistemi na vooruùvawe onevozmoùva prikaùvawe i

3



odrùvawe so dovolno dobra rezolucija na sekoj poedine~en entitet. Ovavodi kon toa modelite na ova nivo da ja ̀ rtvuvaat detalnosta na prikazot vointeres na formiraweto na kompleten prikaz za tekot na borbenite dejstva.

Poradi gore navedenite pri~ini, se pristapuva kon agregacija naindividualnite u~esnici vo borbenite dejstva i sistemi na vooruùvawe voramkite na odreden formaciski sostav (voena edinica). Na vakov na~in segradat agregirani simulaciski modeli so nisko nivo na rezolucija, so {tose ovozmoùva modelirawe na sloèni borbeni dejstva (large-scale militaryoperations), pri {to brojot na entiteti {to se simuliraat se sveduva na nivoso koe moè da se menaxira. Pri vakviot na~in na modelirawe, sekoga{ trebada se ima predvid deka potpolno }e se izmeni opisot na nekoi od osnovniteborbeni procesi.

Tendencii vo idniot razvoj na modelite borbeni dejstvaIdnite borbeni dejstva }e bidat u{te posloèni i so pogolem broj

vlijatelni faktori vo odnos na klasi~nite modeli na borbeni dejstva kadese razgleduva sudir na dve sprotivstaveni strani vo lokalni uslovi. Ovaosobeno se odnesuva na izveduvawe kombinirani multinacionalni voenioperacii. So cel da se izveduva obuka na komandite, {tabovite i ediniciteza izveduvawe vakvi operacii mora da se izgradat modeli {to }e ovozmoàtsimulacija na izveduvaweto na sloèni voeni operacii od golem razmer (Large– Scale Military Operations).

Simulaciite na idnite sloèni voeni operacii treba da ovozmoàtpoddr{ka na zdruèni komandi (multinacionalni komandni strukturi {torakovodat so borbeni dejstva na pove}e vidovi i rodovi na vooruènite sili,voobi~aeno komponirani od edinici na pove}e sojuzni~ki armii), zdruènisili za izveduvawe na odredeni zada~i (Joint Task Force), planirawe naoperacii, interoperativnost, obuka i izve`buvawe za organizacija iplanirawe na brzo reagirawe vo krizni situacii. Dizajniraweto na sistem{to }e bide sposoben da ovozmoì obuka za takvo nivo na borbeni dejstvatreba da bide sostaven od kompleksen zbir na interakcii i samata simulacijamora da se izveduva kako “distribuirana”, {to podrazbira povrzuvawe napove}e odvoeni lokacii preku kompjuterska mreà [4].

Sovremenite voeni opercii od visoko nivo, {to voobi~aeno se soniska rezolucija (kako {to se onie na nivo na brigada, divizija, korpus ilizdruèno voi{te), za da moè da bidat kvaliteno modelirani i simuliranitreba da se implementiraat agregirani (zbirni) modeli vo prostorot nasostojbata (aggregate state-space models), {to se mnogu po{iroki vo odnos naLan~esteroviot model [2]. Osnovnata pretstava kaj vakvite modeli e



sogleduvaweto deka sostojbata na sistemot (dvete sprotivstaveni strani,nivnite strategii i opkruùvaweto vo koe se izveduvaat borbenite dejstva)moè da bide mnogu poverno pretstavena preku zbir na varijabli kavi {to sebroj na lu|e i borbeni sredstva vo odredena oblast i faktori na terenot {toja karakteriziraat oblasta, otkolku preku lokacijata i momentalnotoodnesuvawe (akcii) na site individualni entiteti (poedine~ni vojnici iliborbeni sredstva). Voobi~aeno, simulacijata vo vakov slu~aj se koristi zagenerirawe na predvidenata idna sostojba na sistemot kako funkcija nasega{nata (agregirana) sostojba. Isto taka, pri pogeneralni formulaciimoè da se generira “memoriski efekt” na prethodnite sostojbi. Sepak,varijablite {to vlijaat pri vakvoto predviduvawe ne se samo ja~inata nasilite angaìrani vo sudirot ({to se odnesuva pomalku ili pove}e naskalirana ja~ina vo ednostavnite Lan~esterovi ravenki). Namesto toa,predviduvaweto na promenite vo sostojbata na sistemot zavisat od mnogu drugifaktori kako {to se: terenot, odbranbenite podgotovki, izloènosta nabokovite na voenite formacii, strategijata, taktikata na upotreba na silitei sli~no.

Edna mnogu va`na promena na sostojbata na sistemot, {to voobi~aenose slu~uva na krajot na odredeni vremenski periodi ili koga }e se slu~atodredeni zna~ajni nastani, pretstavuva promenata na strategijata ilitaktikite za upotreba na silite (na primer: donesuvawe odluka za kontranapadili povlekuvawe ako prethodno silite bile vo odbrana, prezemawe manevarso zajaknuvaweto kon delot od borbenata linija kade se pojavile problemi iprotivnikot prezemal inicijativa i sli~no). Vo takvi situacii to~no e dekazagubite, {to se javuvaat vo zonata na bliskiot dopir pome|u kopnenite stranivo sudirot i vo dadeniot vremenski moment, ponekoga{ moè da seaproksimiraat preku lokalna primena na Lan~esteroviot model ili sokoristewe na generator na rezultatite od lokalni borbeni dejstva. Me|utoa,vo vakvi situacii “koeficientite” {to pritoa }e se koristat }e bidat vopotpolna zavisnost od dadenata situacija, odnosno }e zavisat od mnogu drugivarijabli na sostojbata {to se menuvaat vo funkcija od vremeto (Allen 1992,1995) [5,6]. Ova zna~i deka simulacijata ne treba da se odviva kako re{avawena Lan~esterovite ravenki so konstantni koeficienti i pokraj toa {toponekoga{ simulacijata moè da generira odnesuvawe {to e mnogu sli~nona ona generirano od strana na model so koristewe na ovie ravenki, {to sejavuva kako rezultat na nivnata lokalna primena.

Dolgo vreme se smetala za logi~na hipotezata deka samo vo relativnoagregirana bliska borba, {to se odviva vo odredena zona od voeniot konflikt,}e ima ishod {to moè zadovolitelno da se aproksimira so pomo{ na ravenka

3



od agregiran (zbiren) model za prostorot na sostojbata (aggregate state-spacemodel). Tuka, se misli na ravenka {to ja povrzuva promenata na ja~inata nastranite vo sudirot (kako posledica na gubitoci) poradi vlijanieto narazli~ni varijabli za sostojbata na sistemot i traeweto na vremenskiot~ekor, so koristewe na po~etni (inicijalni) vrednosti na varijablite zasostojbata vo sekoj vremenski ~ekor i tretirawe na u~esnicite vo sudirotkako “site” da se nao|aat na ista lokacija [2]. Vakvata hipoteza sigurno nemada vredi za sudir od nisko nivo (na primer: koga se vr{i procenka naefikasnosta na alternativni sistemi na vooruùvawe pri nivna upotrebavo direkten sudir). Vrednosta na vakvata hipoteza isto taka zavisi odpostoeweto na pove}e diskretni mikroprocesi (koncentracija iprotivkoncentracija na sili, postavuvawe zasedi i povlekuvawe, ostvaraweogan i primena na merki na za{tita od neprijatelski ogan i sli~ni procesi),{to vo tekot na vremenskiot ~ekor i pri pove}e povtoruvawa na bliskiborbeni sudiri na boi{teto se sveduvaat na ne{to poednostavno. Vakaagrgiraniot rezultat moè, no i ne mora, da korespondira so Lan~esteroviotkvadraten zakon, zakonite na linearnosta ili ne{to sli~no. Sepak, ne edozvoleno pregolemo poednostavuvawe, bidej}i sekoga{ na ednata ili drugatastrana }e postoi odredena asimetri~na prednost {to }e moè da seeksploatira poradi pove}emodalnite efekti na verojatnosta.

Imaj}i go predvid iznesenoto, se doa|a do pra{aweto: koga i kaderazli~nite agregirani (zbirni) modeli za sostojbata na prostorotovozmoùvaat dobra aproksimacija na fenomenot na sloèni borbeni dejstva.Pritoa, ne e najpogodno da se donesuva {irok zaklu~ok, bidej}ikontekstualnite detali nejmnogu odreduvaat koga i kakvi agregacii imaatsmisla.

Modeli na borbeni dejstva so akcent na manevarsko vodewe vojnaOcenuvaweto na odreden model deka e premnogu "Lan~esterski" ~esto

moè da dovede do pogre{en zaklu~ok, ona {to treba da se kritikuva kajmodelite, {to i denes se vo upotreba, e toa {to tie originalno se dizajniranipoa|aj}i od takanare~enata "perspektiva na gubitoci", odosno klu~en modele modelot za presmetka na gubitocite (attrition model). Vakviot priod vorazvojot na modelite vodi kon sozdavawe na slika za vojnata (borbenitedejstva), pri izveduvawe na kopneni operacii, kako ednostavno frontalnosprotivstavuvawe "~ovek na ~ovek" (angliski "Head-on-Head"), pri {to dvetesprotivstaveni strani se borat se dodeka ednata ne ja uni{ti drugata [2]. Ovae sprotivno od "manevarskata perspektiva" vo koja se zagovara pristapotdeka voenata kampawa se sostoi od manevrirawe na silite na dvete



sprotivstaveni strani so cel tie da se dovedat vo popovolna pozicija ili dase izvle~at od nesakani (nepovolni) situacii. Ponekoga{, so pomo{ nastrategijata na manevar moè da se izvojuva pobeda bez izveduvawe na borbenidejstva so te{ki zagubi, bidej}i ednata od strnite se na{la vo pozicija nanepovolna postavenost i najverojatno oslabena poradi gubewe na kriti~nikapaciteti, ili kolabirawe na sistemot za rakovodewe i komanduvawe poradirastureniot (nesreden) borben poredok. Za àl, strategijata i manevarot~esto se poednostavuvaat vo modelite i studiite bazirani na takanare~enata"perspektiva na gubitoci" i sprotivstavuvawe "~ovek na ~ovek" [6].

Vo tekot na osumdesettite godini od minatiot vek dizajnirani semodeli {to go fokusiraat svoeto vnimanie na varijablite za sostobata nasitemot povrzani so strategijata za upotreba na vooruènite sili,pretstavuvaj}i gi niv eksplicitno vo analiti~kite voeni planovi {tovklu~uva kontingenti za poedini rodovi na vojskata i drugi prilagoduvawa(primer za toa e "RAND Strategy Assessment System -RSAS" model razvien vo SAD)[10]. Vakviot model, isto taka go podobruva ispituvaweto na faktori {to nese povrzani so zagubite na bojnoto pole, kako {to se: operativnoiznenaduvawe, bo~ni strategiski operacii, kvalitivni posledici odborbenoto angaìrawe na odredeni sili i sredstva, zavisnosta naefektivnosta na upotrebata na sili od rezervniot sostav (popolna sorezervni voeni obvrznici) vo zavisnost od vremeto za obuka pred nivnotoangaìrawe i vidot na angaìrawe {to se bara od niv, kako i mnogu drugisli~ni faktori.

Podocna se dizajnirani manevarski orientirani modeli zasnovanina objektno-orientirano programirawe i napredna grafika (Hillested i Moore,1996) [7]. Pokraj drugite karakteristiki tie se zasnovaat vrz koristewe narazgraneti kompjuterski mreì i primena na metodologija za korelacijapome|u silite za planirawe na operativni manevri.

Nieden od prethodno spomenatite modeli ne moè da se smeta deka epotpolno uspe{en, odnosno sekoj od niv ima odredeni nedostatoci. Duri ionie modeli {to se manevarski orientirani ponekoga{ se koristat na na~in{to vo su{tina ja reducira pretstavata za vojnata (borbenite dejstva) nane{to {to li~i na poednostaveno prikaùvawe na zagubite vo tekot navoeniot sudir. Sepak, postoeweto na vakvite modeli i sproveduvaweto studiiso pomo{ na niv demonstrira deka usovr{uvaweto na modeliraweto naborbeni dejstva e su{tinski ponaprednato vo odnos na modelite i studiitebazirani na takanare~enata "perspektiva na zagubite" i sprotivstavuvawe"~ovek na ~ovek" {to ponekoga{ sugerira primena na Lan~estrovite ravenki.Isto taka, zna~ajno e da se napomene deka i postarite modeli moàt da se

3



koristat kreativno i da ovozmoàt realno prikaùvawe na borbenite dejstvai toa ne samo vo ramkite na operaciski ispituvawa, tuki i za potrebite naoperativnite komandi (kako primer za toa moè da posluì koristewetovakvi modeli od strana na Centralnata komada na SAD vo podgotovkite naoperacijata "Pustinska luwa" vo ramkite na vojnata vo Persiskiot Zaliv).Pove}e za ova moè da se najde vo napisite od Bracken (1995) [8].

Idni istraùvawa vo oblasta na modeliraweto na borbeni dejstvaVo izminatiot period e napraveno mnogu vo razvojot na metodologijata

i tehnikite za modelirawe i simulacija na borbenite dejstva (voenisimulaciski modeli). I pokraj toa {to mnogu od kritikite na postojnitemodeli na borbeni dejstva ponekoga{ se preterano strogi, sepak postoikonsenzus pome|u poznava~ite od ovaa oblast deka tie imaat zna~itelninedostatoci.

Spored sogleduvawata izneseni vo literaturata [2, 5], osnovniteproblemi so koi se soo~uvaat postojnite voeni simulaciski modeli seslednite: (1) tie se premnogu agregirani (overaggregated); (2) imaatpoednostavena ili voop{to nemaat reprezentacija na sistemot {to govklu~uva rakovodeweto, komanduvaweto i vodeweto informati~ka vojna (C4I- Command, Control, Communications, Computeras and Intelligence); (3) vo naj~estslu~aj se deterministi~ki; (4) imaat premala reprezentacija na operativnitekoncepti, planiraweto i komanduvaweto; i (5) imaat mala mo`nost zakarakterizirawe na visoko nelinearni voeni operacii {to naj~esto }e seizveduvaat vo idnina.

Za da se podobrat agregiranite modeli na borbeni dejstva, istite trebada bidat zasnovani ili da se deriviraat od pove}e mikroskopski teorii ieksperimenti, vklu~uvaj}i i "simulaciski eksperimenti" sprovedeni namodeli so visoka rezolucija. Ova sepak, nezna~i deka sekoga{ nu`no moraagregiranite modeli da bidat derivirani od modeli so visoka rezolucija,ponekoga{ nekoi od agregiranite ravenki moàt da bidat zasnovani naLan~esteroviot kvadraten zakon ili nekoi drugi op{ti zakoni, bidej}i ovieravenki moàt da bidat korisni i da vaàt kako opis na agregirano nivo voodredeni borbeni uslovi koga poednostavenoto prikaùvawe na borbenitedejstva e zadovolitelno [2].

Ponatamo{noto usovr{uvawe na modelite go ovozmoùva napredokotna kompjuterskata tehnologija i informati~kite nauki, {to ovozmoùvaizveduvawe sloèni simulacii na nivo na entiteti (entity-level simulations).Na iskoristuvaweto na ovie mo`nosti treba da im se dade prioritet voponatamo{nite istraùvawa vo ovaa oblast.



I ponataka va`na ulogata }e imat razli~nite agregirani modeli zaprostorot na sostojbata (aggregate state-space models), pri {to treba da senapravat napori za vospostavuvawe na podobro i porealno zasnovuvawe napretpostavkite {to se koristat vo ovie modeli. Na primer, mnogu odfaktorite na terenot (prostorot voop{to kako faktor na borbenite dejstva){to se koristat vo modelite vospostaveni se od porano koga poraditehnolo{ki problemi (slabi mo`nosti na kompjuterskata tehnika {to toga{se koristela) bilo nevozmo`no da se izveduvaat presmetki so koi }e seovozmoì visokokvalitna simulacija so visoka rezolucija (koristewe nagolem broj detali vo simulaciite) za da se ovozmoì identifikacija na dobraagregirana reprezentacija. Isto taka, pretpostavkite za deterministi~kotoagregirano odnesuvawe samo se delumno zemani predvid, poradi nemo`nostada se napravat golem broj presmetki od pri~ini prethodno navedeni (povrzaniso slabite mo`nosti na postarata kompjuterska tehnika). Ova doveduva dotoa multimodalnite distribucii da se agregiraat vo ne{to mnogupoednostaveno, {to ponataka bi moèlo da se tretira preku deterministi~kiravenki (so dopolnitelno dodavawe analizi za neizvesnosta samo za poedinisituacii), {to vo su{tina pretstavuva razumna hipoteza za borbeni dejstvaod visoko nivo, samo {to mentalno ne moè da se znae koga ovaa hipoteza eto~na. Vo sekoj slu~aj, novi istraùvawa vo ovie oblasti se potrebni [5, 8].

Vrz osnova na sogleduvawata na pove}e eksperti od ovaa oblastprezentirani vo studii za idniot razvoj na modelite na borbeni dejstva [2],vo idnina se stava akcent na rabotata vo slednite oblasti so cel da se podobrikvalitetot na modeliraweto na sovremenite borbeni dejstva:

- Multirezolucisko modelirawe - primeneto ne samo na entitetite,tuku i na fizi~kite i procesite na rakovodewe i komanduvawe (C3), sonaglasok na gradewe familii integrirani modeli so razli~ni nivoi narezolucija;

- Eksplicitni modeli za donesuvawe odluki - {to bi go reprezentiralerezoniraweto i odnesuvaweto na komandantite na razli~ni nivoa, pritoareflektiraj}i gi na priroden na~in zamislite za izveduvawe akcii (corses ofaction), planovite za upotreba na silite i ispravkite {to gi vr{atkomandantite vo zamislite za dejstvo;

- Razli~ni na~ini na reprezentacija na neizvesnosta - vklu~uvaj}ikoristewe na distribucii na verojatnosta, a ponekoga{ i alternativi sokoristewe na fazi logika (kako na primer fuzzy-set konceptite), primenuvaj}igo prethodnoto duri i vo modelite na agregirano nivo;

- Sposobnosti za objasnuvawe – so {to bi se povrzalo simuliranotoodnesuvawe so odredeni situacii, vrednosti na parametri, pravila i

3



algoritmi, kako i soodvetni konceptualni modeli;- Kombinirani modeli za izveduvawe na voeni igri - {to bi bile

interaktivni, avtomatizirani ili selektivno prekinlivi (na primer: samoza odluki od najvisokoto nivo na komanduvawe);

- Testirawe na novi doktrinarni koncepti - za {to se potrebni novientiteti, atributi i procesi;

- Razli~ni vidovi modeli - sistemite za simulacija na borbeni dejstvatreba da sodràt razli~ni vidovi modeli, po~nuvaj}i od op{ti modeli zasostojbata na prostorot (state-space models), pa do poednostavni od vidot naLan~esterovi ravenki, modeli na nivo na entiteti, generatori na rezultatiod borbeni dejstva i agent-zasnovani modeli. Ova teba da ovozmoì nivnokoristewe za najrazli~ni potrebi, kako {to se statisti~ki analizi,generirawe na soodvetni prostorni opkruùvawa, manipulacija so simbolii generi~ki algoritmi. Modelite treba da go poddrùvaat manevarskiotna~in na vodewe vojna vo nelinearni uslovi, vodewe vojna vo urbani sredinii prilagodlivost kon razli~ni koncepti na rakovodewe i komanduvaweprilagodeni na novata informati~ka era.

- Prilagodlivi zbirovi modeli (Tailored assembly) – sistemot za simula-cija treba da go olesni kreiraweto na prilagodlivi modeli, vklu~uvaj}i irelativno ednostavna primena na modeliraweto i simulaciite za specifi~niaplikacii i mehanizmi za modifikacija na postojnite moduli.

Modularno dizajnirawe na modelite borbeni dejstvaPoslednata od nabroenite naso~nici za ponatamo{en razvoj na

tehnologijata za modelirawe na sovremenite borbeni dejstva ima najgolemava`nost i treba posebno da se potencira. So razvojot na softverskatatehnologija vo poslednite dve decenii ovozmoèno e usmeruvawe na glavnitenapori vo razvojot na modeliraweto i simulaciite vo pravec na ~estiadaptacii na modelite, nivna specijalizacija i mo`nost za podobruvawe nasekoj od postoe~kite moduli zasebno (modularen pristap vo dizajniraweto,adaptacijata i nadgradbata). Pristapot treba da bide takov {to }e se te`neekon sostavuvawe (dizajnirawe) na vistinskiot (soodveten) model od ve}epostoe~ki i isprobani moduli, a ne sekoj nareden pat da se po~nuva od po~etokso dizajnirawe na kompletno nov model.

Modularniot dizajn na modelite na borbeni dejstva e esencijalen inegovoto kreirawe moè da se olesni so primena na objektno-orientiranitemetodi. Postoeweto na seopfatna biblioteka na moduli ovozmoùva da sevr{i promena na reprezentacijata (perspektivite) od edna aplikacija vodruga bez golemi izmeni i prilagoduvawa za da se prilagodi postojnata



hierarhija za odredena specijalna namena. So pomo{ na soodvetnakonfiguraciska kontrola i dokumentacija, sekoja dobro zamislena prenamena(prilagoduvawe) }e ovozmoì koristewe na postojnite modeli za druga namenavo idnina.

Teorijata i alatkite {to gi poddrùvaat integriranite familii namodeli imaat postojan, me|utoa spor napredok. Drug problem pretstavuvafaktot {to vakviot priod ne im e najdobro poznat na pogolemiot brojspecijalisti {to se zanimavaat so primenata na modeliraweto i simulaciiteza voeni potrebi. Ranite raboti na torijata za agregacija na ekonomskitesitemi datira od ranite {eeseti godini (Simon i Ando, 1971). Cale (1995) davapregled na rezultatite od agregiranata teorija vo simulaciski kontekst naekosistemite. Vo ovaa teorija se dadeni uslovite pod koi odredena gre{kamoè, ili ne moè, da se o~ekuva kako rezultat na agregacijata. Bidej}i,nabrojuvaweto e generi~ko moè da ima primena vo mnogu voeni situacii.Tehnikite za modularna konstrukcija na modeli ovozmoùvaat postavuvawena osnova za konstrukcija na familii na modeli vo generi~ki kontekst (Zeigler,1993) [9].

Multirezolucisko modelirawe i integrirani familii na modeliSlednata generacija na modeli na borbeni dejstva (voena primena na

modeliraweto i simulaciite) treba taka da bide dizajnirana da ovozmoùvagradewe na integrirani familii na modeli so razli~ni nivoa na rezolucija.Vakviot pristap bara dosta teoretski napori {to vklu~uvaat matemati~komodelirawe, softverski inènering i {to e moèbi najva`no dlabokorazbirawe na fenomenologijata povrzana so procenkata kako modelite sorazli~na rezolucija treba, ili netreba, da se koristat. Vakviot pristap trebada bide dominanten vo idniot razvoj, me|utoa da se implemetira i voaktuelnite sistemi {to se koristat za simulacija na borbenite dejstva [2].

Pri~inite za primenata na multirezolucisko modelirawe se pove}e,me|utoa tie najmnogu se povrzani so faktot deka sekoga{ treba da se vr{iinterakcija so realniot svet preku pove}e razli~ni nivoi na rezolucija.Zavisnosta od niska rezolucija e vo slednite situacii [8]: (1) inicijalnonavleguvawe vo su{tinata na problemot; (2) razbirawe na celinata bezizgubuvawe vo mnoèstvoto na detali; (3) brzo razbirawe na problemot; (4)analiza na mo`nostite vo prisustvo na neizvesnost; (5) koristewe nainformacii so niska rezolucija; (6) pomo{ pri kalibracijata na modeliteso visoka rezolucija. Isto taka, potrebni se modeli so visoka rezolucija odslednite pri~ini: (1) za razbirawe na fundamentalnite problemi; (2) za

3



simulacija na "realnosta" i kreirawe virtuelni laboratorii za prou~uvawena fenomeni {to na poinakov na~in ne moàt da bidat prostudirani (naprimer: opsegot na mo`nite borbeni dejstva i ponatamo{niot tek na vojanata);(3) za koristewe na informacii so visoka rezolucija; (4) pomo{ prikalibracijata na modelite so niska rezolucija.

Potrebata od modeli so razli~ni nivoa na rezolucija nema da bidepove}e neophodna samo poradi toa {to se zgolemuvaat mo`nostite ikapacitetot na kompjuterite. Pri~ina za toa e pove}e {to se zgolemuvapotrebata da se razbere odnosot pome|u fenomenite na razli~ni nivoa, {tovo praktikata zna~i razbirawe kako modelite na razli~ni nivoa treba da seodnesuvaat i komuniciraat eden so drug.

Od prethodnoto, proizleguva neophodnosta za povrzuvawe na modeliteso razli~na rezolucija. Vakvoto povrzuvawe moè da se napravi so pomo{ nasoftver, taka {to eden model od drugiot (so razli~en nivo na rezolucija) }egi prevzema podatocite elektronski, ili razmenata na podatoci }e se vr{i"of-lajn" pri {to ~ovekot }e gi prevzema podatocite od edniot model i }egi vnesuva vo drugiot, ~esto prika~uvaj}i im odredena poraka vo tekot natransferot.

Sledno na {to treba da se obrati vnimanie e izgradbata i koristewetona familii na modeli [2]. Ova e pogotovo pogodno ako postojat prethodnoizgradeni dobri modeli, pri {to bi bilo potrebno samo da se vr{idopolnuvawe na bazite na podatoci {to gi koristat modelite sonovosoznaenite informacii. Ako se pretpostavi deka treba da se realiziraproekt vo koj treba da se konstruira nov model, {to treba da zadovoliodredeni barawa i podrùva postignuvawe na to~no definirani celi, votakov slu~aj se koristat modeli od postoe~kata baza na modeli i istite sluàtkako komponenti za izgradba na noviot model. Pritoa, za sintetizirawe isostavuvawe na noviot model komponentite treba pravilno da se komponiraat.

Prethodnoto, naveduva na faktot deka ne treba sekoga{ da se poa|a odpo~etok vo sozdavaweto na modelite na borbeni dejstva, vakviot pristap bizna~el gubewe na premnogu vreme. Sekoga{ treba da se ima predvid deka mnoguuspe{ni generacii na modeli se razvieni vo minatoto, vklu~uvaj}i gi i ovie{to denes se vo upotreba. Denes, so napredokot na objektno-orientiraniotdizajn i programirawe sozdadena e tehnologija {to podrùva sozdavawebiblioteki na modeli. Vo vakviot slu~aj modelite se skladiraat vo bazi namodeli, pri {to samite modeli moàt povtorno da bidat pove}ekratnokoristeni.

So napredokot na distribuiranite simulacii se menuvaat i potrebite.Se pojavuva potreba da se povrzat razli~ni modeli, ~esto i so razli~na



rezolucija, i da se ovozmoì nivno zaedni~ko funkcionirawe vo realnovreme. So zgolemuvaweto na mo}ta za procesirawe kaj kompjuterite, sepojavuva interes da se vr{at analizi so modeli {to voobi~aeno rabotat soedno nivo na rezolucija, me|utoa povremeno moàt da povikuvaat potprogrami(subroutine) so povisok nivo na rezolucija.

Postojat pove}e pri~ini za rabota so pove}erezoluciski modeli voramkite na opkruùvaweto na naprednite distribuirani simulcii (AdvancedDistributed Simulations - ADS) [9]. Edna od celite e da se izbegne koristeweto namodeli so visoka rezolucija, osven vo situacii koga e neophodno da se: (1)nadgleduva mreàta i kompjuterskite resursi; (2) poednaostavuvawe izabrzuvawe na podgotovkata na scenarioto; (3) namaluvawe na brojot naoperatorite potrebni za izveduvawe na simulacijata; (4) zgolemuvawe nabrzinata na izvr{uvawe na simulacijata; (5) poednostavuvawe na podgotovkatai izvr{uvaweto na sodrìni {to se del od simulacijata, a se od ponizokprioritet, so {to se ovozmoùva detalno i autoritativno pretstavuvawe nasodrìni {to se od visok prioritet.

Zaklu~okSite borbeni sistemi {to se fklu~eni vo tekot na borbenite dejstva po

pravilo se sloèni i prou~uvaweto na nivnoto odnesuvawe vo praktikata e skapo isloèno, poradi {to borbenite dejstva moè da se razgleduvaat kako kompleksenproces, sostaven od golem broj komponenti. Ova pridonesuva procesot za modelirawena borbeni dejstva da pretstavuva mnogu sloèna postapka.

Voenite operacii vo tekot na poslednite trieset godini se transformiraaod konvencionalni modeli za izveduvawe borbeni dejstva so relativno dobropoznavawe na na~inot na koj }e dejstvuva protivnikot, vo borbeni aktivnosti kogavremeto za podgotvuvawe na adekvataen odgovor na sloènite krizni situacii edrasti~no namaleno, zgolemena e neizvesnosta i zgolemeni se barawata za preciznoplanirawe i egzekucija na voenite akcii vo ograni~en vremenski period. Poradiovie pri~in, vo izminatiot period mnogu e napraveno vo razvojot na metodologijatai tehnikite za modelirawe i simulacija na borbenite dejstva, odnosno razvojot navoeni simulaciski modeli.

Ponatamo{noto usovr{uvawe na modelite na borbeni dejstva go ovozmoùvanapredokot na kompjuterskata tehnologija i informati~kite nauki, {to ovozmoùvaizveduvawe sloèni simulacii na nivo na entiteti (entity-level simulations), modularnodizajnirawe na modelite i formirawe integriranite familii na modeli. Naiskoristuvaweto na ovie mo`nosti treba da im se dade prioritet vo ponatamo{niteistraùvawa vo ovaa oblast. Modelite treba da go poddrùvaat manevarskiot na~inna vodewe vojna vo nelinearni uslovi, vodewe vojna vo urbani sredini iprilagodlivost kon razli~ni koncepti na rakovodewe i komanduvawe prilagodenina novata informati~ka era.

3



LITERATURA

1. Smith, R. D. (2001), Essential Techniques for Military Modeling & Simulation, Proceedings ofthe 2001 Winter Simulation Conference, 07-10 December 2001, Washington DC, USA

2. Technology for the United States Navy and Marine Corps 2000-2035, Becoming a 21st-Century Force: Volume 9: Modeling and Simulation, http://www.nap.edu/html/tech_21st/msindex.htm

3. Najgebauer, A., Nowicki, T., Rulka, J. (2001), The Method of Construction and Learning ofLocal Combat Generator, Paper presented at the RTA/MSG Conference on “Future Modellingand Simulation Challenges”, held in Breda, Netherlands, 12-14 November, 2001.

4. Dockery, J., Woodcock, A.E.R. (1993), The Military Landscape Mathematical Models ofCombat, Published by Woodhead Publishing Ltd., Cambridge, England.

5. Allen, P. (1995), The Need to Represent a Wide Variety of Battle Types in Air-Ground CombatModels, Military Operations Research, 1(3):19-25, RAND, Santa Monica, Calif., USA.

6. Rowland, D., Speight, L.R., and Keys, M.C. (1996), "Maneuver Warfare: Some ConditionsAssociated with Success at the Operational Level", Military Operations Research, 2(3):5-16,USA.

7. Hillestad, R., Bennett, B., and Moore, L. (1996), Modeling for Campaign Analysis: Lessonsfor the Next Generation of Models, Executive Summary, MR-710-AF, RAND, Santa Monica,Calif., USA.

8. Bracken, J., Moshe, K., and Rosenthal, R. E. (1995), Warfare Modeling, published for theMilitary Operations Research Society, John Wiley and Sons, Danvers, Mass., USA.

9. Zeigler, B., Bernard P. (1993), A Systems Methodology for Structuring Families of Models atMultiple Levels of Resolution, Variable Resolution Modeling Conference, Tucson, Ariz, CF-103-DARPA, RAND, Santa Monica, Calif., USA.

10. Caldwell, B., Hartman, J., Parry, S., Washburn, A., Youngren, M. (2000), Agregeted CombatModels, Operations Research Department, Naval Postgraduate School, Montery, California,USA.



PRIMENA NA ALTERNATIVNITE GORIVA KAJPOVE]EGORIVNITE MOTORI

Pece MIJOVSKIMinisterstvo za odbrana - Skopje

Apstrakt: Poslednite godini vo oblasta na razvojot na motorite sovnatre{no sogoruvawe, golema aktivnost e naso~ena vo pravecot na sozdavawena pove}egoriven motor. Pod terminot „pove}egoriven motor” se podrazbiratakov motor koj moè racionalno da koristi pove}e tipovi na te~ni gorivaza motorite SVS.Denes vo site industriski razvieni zemji postojat sovremeni konstrukcii napove}egorivni motori koi moàt dobro da startuvaati i sigurno i trajnoda rabotat so site te~ni goriva za motorite SVS. Ovie motori voglavno serealizirani na baza na postoe~kite standardni Diesel motori.Kako presuden faktor za nau~no-tehni~kiot i stopanskiot razvoj seposo~uva racionalnoto koristewe na prirodnite izvori na energija iza{tita na ìvotnata sredina. Za da se iskoristat racionalnoenergentite vo Diesel motorite mora da se napravat matemati~ki modelikoi }e gi simuliraat stvarnite procesi na motorot i }e ja dadat realnataopravdanost na iskoristenite energenti.Eksperimentalnoto istraùvawe e rezultat na odnesuvawe i sporeduvawe naglavnite pogonski karakteristiki, potro{uva~ka na gorivo i emisijata na~adnost kaj Diesel motor 2F 112B, so koristewe na alternativno gorivo MER-biodizel i me{avina 20% MER i 80%D-1.

Klu~ni zborovi: Dizel motor, pove}egorivni motori, alternativni gorivaMER-biodizel, me{avina 20% MER i 80% D-1.

USAGE OF ALTERNATIVE FUELS IN MULTIFUEL ENGINES

Abstract: Last years, in the area of development of the IC engines, large activity is directedtowards creating a multifuel engine. “Multifuel engine” is a type of engine, which canrationally use different kinds of liquid fuels.In many industrial developed countries today exist contemporary construction of multifuelengines, which have power to start and work, save and permanently using flow fuels for ICengine. Those engines are almost realised on base of existent Diesel engine.As a part of science, technical and economic development, natural source of energy take aplace in living element protection. To use them making Diesel engine is need to make

3



mathematical model which can replace real process of the engine and give results as realdiesel engine.Experimental research is result of determinate and comparation of main characteristic onsmoke emission from Diesel engine 2F112B, with use of alternative fuels MER-Biodiesel andmixture of 20%MER and 80% D-1. Mathematic model in high pressure part of cylinder cycleis made from two alternative fuels MER-biodiesel and natural gas.

Key words: Diesel engine, Miltifuel engines, alternative MER-Biodiesel fuels, mixture 20%MER and 80%D-1.

VovedProcesite i pojavite vo prirodata pretstavuvaat razli~ni oblici na dvièwe

na materijata. Toga{ energijata preminuva od eden oblik vo drug. Poznavaj}i gi tiezakoni, na ~ovekot mu se dava mo`nost da gi iskoristi vo najvisok stepen. Pove}egodini se koristi procesot na sogoruvawe vo MSVS, so pretvorawe na hemiskataenergija vo toplinska. Vo dale~nata 1897 godina Dizel uspeal da napravi motor,kade {to gorivoto se palelo vo uslovi na visoka temperatura i pritisok. Toj motorsluèl za ispituvawe, a rabotel na petroleum. Tuka gorivoto se vnesuvalo vocilindar so komprimiran vozduh okolu 100 bar so pomo{ na klipen kompresor kojbil vgraden na motorot. Ovoj motor se usovr{uval i so tek na vremeto go dobiloblikot na dene{niot dizel motor.

Pove}e od eden vek eksploatacijata na energensite raste eksponencijalno.Pri krajot na XIX vek po~nala eksploatacijata na naftata i nejzinite derivati.Rezervite na svetskata nafta na den 01. 01. 1992 godina se procenuvaat na 134,6 · 109t.Moè da se kaè deka so ova tempo na eksploatacija naftata }e postoi za okolu 30- 40 godini, pod pretpostavka da ne se nao|aat novi nao|ali{ta. Logi~no e deka naovoj problem mora da se raboti, pred da se menuva konstrukcijata na ve}e postojniotmotor. Ova e edna od osnovnite pretpostavki na uspe{na zamena na fosilnite gorivaso drugi vidovi goriva. Vtoro po red barawe, no ne i po zna~ewe e toa {to novitevidovi gorivo treba da bidat obnoveni. Sogleduvaj}i go ovoj problem dosega{nitere{enija treba da se baraat vo voveduvawe na prirodniot zemen gas inekonvencionalnite vidovi gorivo na baza na rastitelnite masla, a dolgoro~ni nabaza na vodorodot (verojatno vo XXI vek). Problemot na zagrevawe na Zemjata, voposledno vreme voveduva i novi kriteriumi na perspektivni goriva.

Problemot na proizvodstvo, kako i na~inot na koristewe na derivatite narastitelnoto maslo kako gorivo za motorite so vnatre{no sogoruvawe e star pove}eod polovina vek. Volton vo 1938 predvidel neophodnosta hemiska modifikacija narastitelnite masla za nivno koristewe kako goriva. Za vreme na Vtorata svetskavojna, kineskite nau~nici razvile postapka za diskontinualno krekirawe natrigliceridite na rastitelnite masla za proizvodstvo, taka nare~en "bio - benzin"i "bio - dizel" od tungovo maslo (semeno maslo od kinesko steblo Aleurites FordliiHemsky) i maslo od repka. A nekoi voeni postrojki go koristele kako gorivo.

Koga stanuva zbor za voveduvawe na bio - dizel vo drugi zemji moè da sekonstatira deka vo Evropa se proizveduva zna~ajna koli~ina na biodizel:



- Germanija -------------------- 190 000 t/god- Italija -------------------- 106 000 t/god- Belgija -------------------- 100 000 t/god- Francija -------------------- 84 000 t/god

Ovoj podatok e verodostoen za 1995 god. Navedenite zemji ostvarilezgolemuvawe na proizvodstvoto i zatoa vo izminatite godini proizvodstvoto bilo:

- Germanija -------------------- 466 000 t/god- Italija -------------------- 140 000 t/god- Belgija -------------------- 140 000 t/god- Francija -------------------- 414 000 t/god

Najgolem napredok postignala Francija pri {to se odrazilo i na nejziniotsmalen uvoz na nafteni derivati.

Potro{uva~kata na dizel gorivoto vo Armijata na Republika Makedonija egolema, a sloènata bezbednosna situacija vo dràvata i izvr{uvaweto na zada~ite,a so toa i borbenata gotovnost ne treba da dozvolime da bide namalena. Sankciite{to bi moèle da bidat sprovedeni, bi onevozmoìle uvoz na nafteni derivati,zatoa treba da imame izvor na energenti koi nema da se potpiraat na uvoz, a pritoasnabduvaweto da bide kontinuirano.

Osobini i primena na alternativnite gorivaSite goriva za MCBC se sostaveni od jaglerovodorodi. So varijacija

na brojot i me|usebniot raspored na atomite vodorod i jaglerod vo molekulatase dobiva golem broj razli~ni jaglerovodorodi so razli~ni fizi~ki i hemiskisvojstva. Nekoi od tie kombinacii na vodorod i jaglerod pravat gasno gorivo,priroden zemen gas i te~no obnoveno gorivo, biodizel MER.

Za da gi zadovoli uslovite na upotreba kaj dizel motorite, gorivotomora da gi ispolnuva slednite uslovi:

- da ima visoka toplotna mo}, t.e. energetski da e komprimirano;- lesno da se me{a so vozduhot pri formirawe na smesata;- da ima visoka brzina na sogoruvawe, no ne smee da sogoruva detonantno

(eksplozivno);- da bide postojano pri transport i skladirawe;- pri sogoruvawe da ne formira sostav koj e {teten za ~ovekovoto zdravje

i delovite na motorot;- da e nakloneto kon samozapaluvawe.Te{ko e da se najde takvo gorivo koe moè da gi zadovoli site ovie

uslovi vo potpolnost, no zadovoluva~kite golemini od ovie uslovi davaatmo`nost za upotreba na takvo gorivo vo Diesel motorite. Primeri na takvigoriva se biodizel-MER gorivata.

3



Proizvodstvo i rafinacija na rastitelno maslo od maslena repkaIspituvawata vo svetot pokaàle deka za proizvodstvo na biodizel

moàt da se koristat rastitelni masla: son~ogled, soja, p~enkarni ~estici,pamuk, badem, palma, maslo od palmini semki, kokos, zelka, ricinus, ara{id,no vo Evropa naj~esto se koristi masloto od repka.

Mnogu nau~nici ukaùvaat deka vidot na maslo koristen zaproizvodstvo na metilester bitno vlijae na karakteristikite na ovoj tip nagoriva. Pronajdena e razlika vo cetanskite broevi na metilester na razli~nirastitelni masla. Najgolemi cetanski broevi, preku 60, imaat metilesterotna baza na masloto od repka i palma. Najmal cetanski broj imaat metilestritena baza na maslo od soja, okolu 45. Nepovolna emisija na NO

x ima metilesterot

na masloto od repka vo odnos na metilesterot na masloto od palma.

Tab. 1. Najva`ni masleni proizvodi za dobivawe na maslo

Kaj nas maslenata repka ne se odgleduva vo nekoja zna~itelna koli~ina,no ako analizite pokaùvaat nekoi va`ni prednosti toa bi bilo i kaj nasosnova za proizvodstvo na biodizel gorivo. Inaku repkata e relativnoproduktivno rastenie, a moè da se odgleduva i na lo{o zemji{te. Pokrajtoa masloto od repka vo nekoi zemji go koristat za ishrana.

Iako ne se vbrojuva vo maslo so prv kvalitet, semeto na repkata sodrìi nesakani soedinenija glukozinolat (glukozit na izotocijanat), koj soekstrakcija na masloto se koncentrira vo sa~mite i taka ja ograni~uvaatupotrebata za sto~nata ishrana. Ova delumno se izbegnuva so novi vidovirepki.

Od aspekt na tehni~kata primena na masloto od stari vidovi, poradivisokata sodrìna na erukovata kiselina e mnogu popovolno. Na kvalitetot



na surovoto maslo vlijaat mnogu faktori, no eden od najva`nite kvaliteti esemeto na masleniot proizvod. Ako semeto ne e dobro podgotveno i skladirano}e dojde do promena na kvalitetot i kvantitetot na masloto i proteinite vosamoto seme. Za da se izbegne seto ova semeto mora dobro da se is~isti odprimesi i da se isu{i pod kriti~nata vla`nost (za repka < 9%). Takvotoseme moè da se skladira i ~uva za da ne mu se izmenat osobinite (na pr.zgolemuvawe na vla`nosta).

Od suvo i zdravo seme, surovo maslo moè da se dobie na pove}e na~inii toa so:

a) presuvawe;b) ekstrakcija iv) kombinacija so presuvawe i ekstrakcija.

Tehnologija na podgotovka na masloto za metanolizaZa da se sprovede uspe{no alkoholizata (metanoliza) neophodno e

rastitelnoto maslo da se podgotvi. Masloto mora da bide potpolno suvo zaovaa postapka (sodrìnata na vlagata da bide pomala od 0,3%) so kiselinskibroj pomal od 1. Na efikasnosta na procesot vlijanie imaat i pridru`nitematerii vo masloto. Toa se fosfatidi koi moraat da se otstranat vo fazatana podgotovkata. Postojat dve postapki na podgotovka na masloto i toa:

a) alkalna postapka za neutralizacija na masloto ib) fizi~ka postapka na baza na deacidifikacija so destilacija.

Primena na surovoto rastitelno maslo na repka kako gorivo za dizelmotorite

Primerite od minatoto pokaùvaat deka ~istoto rastitelno maslo nemoè da se koristi vo dizel motorite. Vo Srbija i Crna Gora poto~no voVojvodina postoele obidi surovoto rastitelno maslo kako i smesa so D-1 dase koristi kako alternativno pogonsko gorivo vo zemjodelieto, glavno zapogon na traktorite. Taa smesa e nare~ena "biodizel" gorivo. Najmnogu seme{alo masloto na sojata so dizel gorivata vo odnos 30 : 70% do 50 : 50%. Sokoristewe na ovaa smesa se pojavile odredeni pote{kotii koi manifestiraatsmaluvawe na mo}nosta na motorot, o{tetuvawe na klipovite, klipniteprsteni, pre~istuva~ite, prskalkite, lo{oto podma~kuvawe na motorot idr. Zaklu~eno e deka koristeweto na rastitelnoto maslo za postojanitetraktorski motori e {tetno. Ova posebno se zabeleùvalo koga koli~inatana rastitelnoto maslo vo smesata e pogolemo od 10%. Pri~inata e visokatavrednost na viskoznost, gustinata i sodrìnite na nesakanite materii zasogoruvawe (glicerin, smoli i sl.) na surovoto rastitelno maslo.

3



Postojat mo`nosti surovoto rastitelno maslo da se koristi zazadviùvawe na motorite so vnatre{no sogoruvawe, no toga{ mora da semodificira konstrukcijata na motorot za da se prilagodat fizi~ko -hemiskite svojstva na ova alternativno gorivo. Rabotite koi treba da seizvr{at se: zamena na pre~istuva~ite, vgraduvawe na dogreva~i na goriva,prilagoduvawe na sistemot za vprskuvawe na goriva, primena na motor sovrtlo`na komora i sl.

Tehnologija na proizvodstvo na metilester od rastitelnite masla narepkite

Moè da se konstatira deka osnovniot problem {to ne moè da sekoristi surovata rastitelna mast kako gorivo vo Diesel motorite e toa {toima pogolema molekularna masa vo odnos na jaglerovodorodite kako glavnikomponenti na dizel gorivoto D-1. Molekularnata masa na jaglenovodoritevo dizel gorivoto D-1 e okolu 300, a trigliceridite na rastitelnite masla ianimalnite masti imaat skoro tri pati pogolema molekularna masa.

Pogolemiot viskozitet kaj rastitelnite masla otkolku kaj dizelgorivoto D-1 doa|a od pogolemata molekularna masa i razli~nata hemiskastruktura. Vo tab. 2. prikaàni se vrednosti na kinematskiot viskozitet zanekoi rastitelni masti.

Tab. 2. Viskozitet na nekoi rastitelni masla i dizel goriva D -1

Za primena na metilester, prvata reakcija koja se koristi na"biodizelot" e alkoholizata (metanoliza) koja koristi metilalkohol.Reakcijata metanoliza se odviva so vi{ok na metanol i upotreba nakatalizator.

katalizator Trigliceridi+metanol metilester+glicerol+metanol



Moè da se vidi deka vrednosta na molekularnata masa na dobieniteproizvodi se pribliùvaat na molekularnata masa na dizel gorivata D-1.Strukturata na metilesterot e sli~na so strukturata na jaglenovodorite nadizel gorivata D-1. Masnite kiselini vo rastitelnite masla premamolekularnata masa se dosta uniformni (sodràt prete`no 16 do 18 C atomi)i dobienite metilestri imaat izedna~en sostav t.e. molekularnata masa nametilesterot varira vo mal interval. Toj interval obi~no e pomal vo odnosna variraweto na molekularnata masa na jaglerovodorite vo dizel gorvoto{to ovozmoùvaat istite lesno da sogoruvaat (vo kratok vremenski interval).

Fizi~ko - hemiski karakteristiki na metilester na maslenatarepka (MER)

Vo rastitelnite masleni kulturi, so fotosinteza i ostanatiteneophodni procesi se sintetiziraat lipidite. Vo odnos na vremeto koganaftata nastanala, za nekoi najprifatlivi teorii procesite na biosintezatane se promeneti. Sekako, razlikata vo godinite na nastanuvaweto e ogromna.Kaj rastitelnite kulturi dovolno e edna godina da se sintetizira masloto.Vaka nastanototo maslo moè da se modificira vo hemiski fabriki taka{to od trigliceridite so preestrifikacija se pravat metilestri na maslenikiselini koi imaat sli~ni osobini kako i odredeni destilati na nafta. Seraboti za mo{ne sli~ni soedinenija {to e o~igledna mo`nost za zamena naednite so drugite kako gorivo za motori so vnatre{no sogoruvawe.Metilestrite na maslenite kiselini od 14 do 18 jaglerodni atomi imaatsli~ni hemiski i fizi~ki osobini kako i odgovara~ki parafini od 14 do 20jaglerodni atomi vo sinxir.

Sl. 1. Sporedbena slika na D-1 gorivo od desnata strana na slikata i MER

gorivo od levata strana na slikata

3



Rastitelnite masla se trigliceridi i imaat pogolema molekularna masaod eden molekul metilester na maslenata kiselina. Trigliceridite imaatvisoka to~ka na vriewe i zatoa ne moàt da se koristat kako gorivo za dizelmotorite.

Tab. 3. Sporedbeni karakteristiki na D-1; metilester na maslo

od repka i smesa od 20%MER i 80%D-1 vo Rafinerijata

“OKTA” AD - Skopje



Sl. 2. Promena na kinematskta viskoznost na MER, D-1 i smesa od 20%MER i

80%D-1 goriva vo zavisnost od temperaturata

Sl. 3. Kriva na destilacija na MER, D-1 i smesa od 20%MER i 80%D-1 goriva

3



Zaklu~okUpotrebata na gorivata za dizel motori vo ARM ima pove}enamensko zna~ewe.

Edno od najva`nite e strategiskoto zna~ewe, od koe direktno zavisi borbenatagotovnost na najelitnite formacii, a i na celata armija. Bidej}i ovaa organizacijatro{i golemi koli~ini na goriva mora da se pronajdi na~in kako potro{uva~katada se osnova na sigurni izvori koi ne zavisat od uvozot na nafta i nejzini derivati.Sogleduvaj}i go ovoj problem moè re{enieto da se pobara vo alternativnite izvorina energija, od koi se samo nekoi, priroden gas i biodizel MER.

Koristewe na surovoto degumirano maslo na maslenite repki kakoalternativno gorivo za dizel motori e {tetno posebno vo koli~ina preku 10% voodnos na dizel gorivoto D-1 poradi visokata vrednost na viskoznost, gustina isodrìna na nesakani materii za sogoruvawe (glicerin, smola i dr.) Zatoa eneophodno da se izvr{i esterifikacija na masloto na maslenite repki, a kakoproizvod se javuva metil ester na repkino maslo.

So gorivoto biodizel MER dobieni se slednite rezultati:- biodizelot MER ima ponizok procent na jaglerod i vodorod vo odnos na dizel

D-1 gorivoto (77% jaglerod i 12,1% vodorod), sodrì fosfor (koj go nema vo dizelD-1 gorivoto), a ne sodrì sulfur, {to mu e prednost;

- gustinata i kinematskata viskoznost na biodizelot MER e pogolema otkolkukaj dizel D-1 gorivoto, {to ja komplicira upotrebata na ova gorivo vo zimski uslovina eksploatacija;

- toplotnata mo} za biodizelot MER e pomala (37,01 MJ/kg) vo odnos na dizelD-1 gorivoto (42,0 MJ/kg);

- za sogoruvawe na biodizelot MER vo cilindarot na motorot izvedeni se ra-venki i napraven e nov modul za presmetka. Ova gorivo vo cilindarot na dizelmotorot ostvaruva nehomogena smesa, sli~no kako i dizel D-1 gorivoto. Vocilindarot na motorot gorivoto }e bide vprskano pod golem pritisok i visokokomprimiran vozduh. Kvalitetot na rasprskuvawe kaj biodizelot e ne{to polo{a,bidej}i viskozitetot mu e pogolem. Sogoruvaweto }e se odviva od istovremenoostvarenata smesa.

Biodizelot MER kako obnovuvano gorivo, dava daleku pogolema mo`nost, atoa se gleda od slednoto:

- postojat dobri preduslovi za odgleduvawe na maslenata repka;- manipulacijata na ova gorivo e bezopasna za lu|eto, a ne trebaat posebni

stanici za popolna so gorivo, tuku moàt da se koristat ve}e postojnite;- dograduvawe na motorot ne e potrebno koga se koristi gorivoto metilester

na maslena repka;- biodizelot MER vo sistemot za dovod na gorivo se odnesuva sli~no kako i di-

zel D-1, no mora da mu se dodadat odredeni aditivi (posebno pri eksploatacija vozimski uslovi);

- maksimalnata vnatre{na mo}nost na motorot, koga bi se koristel biodizelMER e pomala za 10,7% vo odnos na maksimalnata vnatre{na mo}nost koga vo motorotse koristi dizel D-1;

- smaluvaweto na odvedenata toplina e pozitivno, bidej}i taka se smaluvainfracrvenoto zra~ewe na kompletno borbeno vozilo.



- negativni karakteristiki vrzani za ova gorivo se: visoka cena naproizvodstvo (3.1. pati e poskap od dizel D-1 gorivo), lo{o vlijanie na gumi, zaptivkii boja, vekot na masloto vo motorot se skratuva okolu 20% itn.

Na ovoj vid na goriva treba u{te pove}e da se raboti za da se zadovolatneophodnite uslovi za masovna upotreba. Ova gorivo e obnovlivo i toa moè da bideosnovna pri~ina da se vloì pove}e trud i znaewe za negovo unapreduvawe.

LITERATURA

1. Stefanoviæ A., ,,Dizel motori sa gorivom na bazi biljnih ulja”, Niš, 1999 god.;2. Furman, T. i dr.: ,,Teèna fosilna goriva i altarnativa”, Biodizel, monografija, Poljoprivredni

fakultet, Novi Sad, 1995 god.;3. Nikoliæ, R., i dr.: ,,Proizvodnja i potrošnja goriva za dizel motore”, Biodizel, monografija,

Poljoprivredni fakultet, Novi Sad, 1995 god.;4. Turkulov J., i dr.: ,,Proizvodnja i rafinacija biljnih ulja za dobijanje metilestra”, Biodizel,

monografija, Poljoprivredni fakultet, Novi Sad, 1995 god.;5. Dimitrovski M., ,,Sovremeni motori so vnatre{no sogoruvawe” , Ma{inski

fakultet, Skopje, 2001 god.;6. Simonoviæ V., ,,Numerièke metode”, Mašinski fakultet, Beograd, 1989 god.;7. Badakhshan A., Miroš, E; Beck, J. and P.: ,,The multipoint diesel dual fuel ransport tengine

its merits in fuel efficiency, economics and green house gas emisions”, Internal paper, TheUniversity of Calgary, 1996.;

8. Petroviæ, S., Popoviæ, V.: ,,European regulations on motor vehicle pollution and fuelconsumption”, Beograd, 1995 god.;

9. http://www.biodiesel.org/fuelfactsheet.htm:− ,,Biodiesel”, Now Forums;− "Clean Cities Vehicle Bayers Guide For Consumers”, EYA-UBC Biodiesel Projekt;− B.Blue Sun Biodiesel: ,, Alternative fuel”;− Mercedes-Benz-Danmark: ,,Equipment and Processes”;− Equipment Matchups: Army Divelopment.

10. Van der Weide, Jouke and others: ,, CNG city busengine with optimized part-load efficiency,high mean effictive pressure and low emissions”, The 4th Biennial International CoferenceExhibition on Natural Gas Vehicles, Toronto, Ontario, Canada, 1994;

11. RABA motor, Hungarian Railway Carriage and Machine Works PLC, Engine Division,Hungaria;

12. FAP motor, opis, rukovanje, SCHENCK, Catalog, 2002;13. Stefanoviæ, A. i Klinar, I.: ,,Koncept buduèih pogonskih agregata vozila o kojima se danas

razmišlja”, savetovanje, Beograd, 1997 god.

3





BEZBEDNOSTA I ZA[TITATA NA KLASIFICIRANITEINFORMACII KOI SE ÛVAAT, OBRABOTUVAAT IPRENESUVAAT PREKU KOMUNIKACISKO-INFORMATI^KITE SISTEMI

Miodrag STAJI]Ministerstvo za odbrana

Apstrakt: Informaciite po svoja sodrìna i karakter moè da bidat javni,sekomu dostapni i klasificirani. Klasificiranite informacii se sodoverliva sodrìna, dostapni se samo na onie koi se ovlasteni da sezapoznaat so istite i za{titeni so soodvetni merki i postapki od onie zakoi ne se nameneti.Vo trudot se obraboteni najosnovnite merki za bezbednost i za{tita naklasificiranite podatoci i informacii koi se ~uvaat, obrabotuvaat iprenesuvaat vo komunikacisko-informati~kite sistemi.Na kraj se dadeni prezemenite merki i aktivnosti od strana na nadle`nitedràvni institucii za re{avawe na ovoj problem mo{ne zna~aen za odbranatai bezbednost, a i za evroantlanskite integracii na Republika Makedonija.

Klu~ni zborovi: komunikacisko-informati~ki sistem, bezbednost,za{tita, klasificirani informacii,

SECURITY AND PROTECTION OF THE CLASSIFIED INFORMATION,WHICH ARE SAVED, PROCESSING AND TRANSMITTING THROUGHTHE ADP SYSTEMS

Abstract: Data and information can be available for everyone and it can also be classified.Classified information are confident, available for those who are obligate to know them andthere are protect, on a special way, from those who have not right to know them.In this paper the main prevents of protection for classified information, stored, processed ortransmitted in automatic data processing (ADP) systems are elaborated.At the end the author present his view of the starting basis for resolving this problem, which ismuch important for defense and security of the country, and also for the Euro-Atlanticintegration of the Republic of Macedonia..

Key words: Automatic data processing (ADP) systems, security, protection, classifiedinformation.

3



VovedProblemot na bezbednosta i za{titata na klasificiranite informaci koi

se ~uvat, obrabotuvaat ili prenesuvaat vo komunikacisko-informti~kite sistemie mo{ne sloèn. Ne postoi nekoj univerzalen model na za{tita tuku e potrebno dase prezemat pove}e metodi, merki za bezbednost i postapki na za{tita, so celza{titata na klasificiranite informacii da bide potpolna.

Merkite za bezbednost i za{tita obezbeduvaat za{tita od neovlastenokoristewe na klasificiranite informacii i sigurna rabota na komunikacisko-informati~kiot sistem. Za da se ostvari soodvetna bezbednosna za{tita nakomunikacisko-informati~kite sistemi vo koi se ~uvaat, obrabotuvaat iliprenesuvaat klasificiranite informacii trebe da se utvrdat soodvetni standardiza konvencionalna bezbednost zaedno so soodvetni specijalni bezbednosni procedurii tehniki koi se specijalno dizajnirani za sekoj komunikacisko-informati~kisistem. Treba da se identifikuva i implemetira izbalansiran paket na bezbednosnimerki so cel da se sozdade bezbednosna sredina vo koa }e funkcionira komunikacisko-informati~kiot sistem.

Merkite za bezbednost i za{tita na komunikacisko-informati~kite sistemise primenuvaat so cel da se obezbedi normalna eksploatacija, neovlasteno otkrivawena informaciite i da se onevozmoì odlevaweto na klasificiranite informacii,po pat na:

• subjektivni gre{ki na operatorite i korisnicite na informaciite vo tekotna obrabotkata, prenosot, ~uvaweto i arhiviraweto na informaciite;

• direktna kra`ba na informaciite i dokumentite vo faza na podgotovka,obrabotka, ~uvawe i koristewe na informaciite;

• neovlasteno vklu~uvawe, modificirawe i uni{tuvawe na informaciitei

• negirawe na usluga preku neovlasten elektronski pristap poradi tehni~korazuznuva~ka zakana.

Osnovni merki za bezbednost i za{tita na klasificiranite informaci koise ~uvat, obrabotuvaat ili prenesuvaat vo komunikacisko-informati~kite sistemise: informati~ka bezbednost, personalna bezbednost, fizi~na bezbednost,komunikaciska bezbednost i kriptolo{ka bezbednost.

Informati~ka bezbednost na klasificirani informaciiInformati~ka bezbednost na klasificirani informacii e

obezbeduvawe na integritetot na site procesi koi se odvivaat vo tekot naekspoloatacijata na komunikacisko-informati~kiot sistem, integritetot,raspoloìvosta i za{titata na doverelivosta na klasificiraniteinformacii {to se ~uvaat, obrabotuvaat ili prenesuvaat vo sistemot.

Za~uvuvawe na integritetot na site procesi, zna~i istite vokomunikacisko-informati~kiot sistem da se odvivaat po odnapreddefinirani proceduri i pravila i na nelegalnite u~esnici da im eonevozmoèno:



- da dojdat do sodrìnata na podatocite vo sistemot, programite,kontrolnite naredbi, datotekite ili nekoj drug resurs na sistemot;

- neovlasten pristap do klasificiranite informacii koi se nao|aatvo integrirani bazi na podatoci ili vo operativnite memorii;

- vleguvawe vo tehnolo{kiot proces na komunikacisko-informati~-kiot sistem, a so cel da se dojde do klasificiranite informacii pod maskana ovlasten korisnik;

- snimawe ili kopirawe na informaciite koi se prisutni vo sistemot;- onevozmoùvawe na legalen korisnik da dobiva pogre{ni podatoci

od nelegalen u~esnik, i- identifikacija na neovlasten u~esnik vo sistemot.Merkite za informati~ka bezbednost (bezbednosni karakteristiki na

hardverot i softverot) treba da go primenuvaat prinicipot ,,ima potreba daznae, t.e. da onevozmoùvaat ili prepoznavaat neovlasteno koristewe nainformaciite. Merkite na kompjuterska bezbednost se determiniraat votekot na utvrduvawe na bezbednosnite potrebi na sistemot.

Personalna bezbednost na klasificirani informaciiPersonalot koj raboti na razvoj, odrùvawe i operatorite koi imaat

pristap do komunikacisko-informati~kiot sistem treba da bidatbezbednosno provereni, dobro obu~eni i osposobeni poradi mo`nost zapovredlivosta na klasificiranite informacci, nedozvolen ili negiranpristap, nivno otkrivawe, korupcija, modifikacija ili bri{ewe. Zapersonalot koj raboti na ~ustvitelnite mesta vo sistemot e potrebnakontinuirana bezbednosna proverka i supervizija. So rasporeduvawe nadol`nostite i odgovornostite na personalot treba da se onevozmoì ednolice da ima kompletni poznavawa ili kontrola vrz bezbednosta, klu~eviteza sistemot, {ifri, uredi za li~na identifikacija i pristap do softverot.Na personalot mu treba da se zabrani programirawe i rabotewe so odredensistem i trebe da se utvrdi procedura za otkrivawe na takvata aktivnost.

Personalot koj raboti na komunikacisko-informati~kiot sistemtreba dobro da e obu~eni i osposobeni za da moè da gi prepoznae:

- namernite diverzii vo rabota na sistemot;- nezakonitoto koristewe na raspoloìvata oprema na komunikacisko-

informati~kiot sistem i terminalite na krajnite korisnicie;- otkazi na uredite, gre{ki vo programite i gre{ki na operatorite

koi rabotaat so uredite, i-nedozvoleni raboti na lu|eto koi rabotat vo sistemot, na terminalite,

korisnicite i drugi lica involvirani vo procesot na obrabotkata,prenesuvaweto i koristeweto na klasificiranite informacii.

3



Zaradi povredlivosta na klasificiranite informacii, vo odnos nanedozvolen ili negiran pristap, nivno otkrivawe, korupcija modifikacijaili bri{ewe, posebno vnimanie se obrnuva na obuka na personalot koj rabotii ima pristap do komunikacisko-informati~kiot sistem.

Za personalot koj raboti na razvojot, odrùvaweto i operatorite koiimaat pristap do komunikacisko-informati~kiot sistem, kako i za licatakoi se korisnici na klasificiranite informacii se prezemaat osnovnimerki i aktivnosti za personalna bezbednost, a tie se:

- opredeluvawe na lica za rabota i postapuvawe so klasificiraniinformacii;

- bezbednosna proverka;- izdavawe bezbednosen sertifikat;- izdavawe dozvola za pristap do klasificiranite informacii i-proverka i ocenuvawe na sposobnosta za postapuvawe so

klasificiranite informacii.

Fizi~ka bezbednost na klasificirani informaciiZa komunikacisko-informati~kite sistemi vo koi se, ~uvaat,

obrabotuvaat ili prenesuvaat klasificirani informacii, treba da seobezbedat soodvetni uslovi za bezbednosno fizi~ko opkruùvawe, vrz osnovana slednive aspekti:

- brojnost, stepen na doverlivosta, forma i protok na klasificiraniteinformacii;

- bezbednosno opkruùvawe na objektot vo koj e smesten komunikacisko-informati~kiot sistem;

- bezbednosnite i administrativnite zoni vo objektot- fizi~ka gradba na yidovite, vratite i prozorcite;- sostojba na po{irokata okolina na objektot;- licata koi rabota vo objektot;- mo`na zakana od razuzuznava~ki aktivosti, sabotaì, teroristi~ki

ili drugi kriminalni aktivnosti naso~eni kon komunikacisko-informati~kiot sistem ili kon klasificiranite informacii;

- postapka za rabota so klasificiranite informaciii i nivno ~uvawevo objektot.

Vrz osnova na bezbednosnata procena se pravi plan za fizi~kabezbednost so koj se opredeluva bezbednosnata zona okolu objektot.Bezbednosna zona prestavuva minimalnio rastojanie od objektot koeonevozmoùva, so promena na aktivni i pasivni sredstva da se otkriesodrìnata na klasificiranite informacii.



Bezbednosnata zona so koja se rakuva so klasificirani informacii,treba da ima:

- to~no opredelen za{titen prostor so strogo kontroliran vlez i izlez;- sistem na kontrola, koj ovozmoùva vleguvawe samo na lica so

soodvetna bezbednosna proverka i koi se ovlasteni za vleguvawe vo taa zona,bez ili so pridru`ba;

- specifikacija na stepenot na klasifikacija i formata nainformaciite so koi se rakuva vo taa zona, odnosno informacii do koi edozvolen pristap;

Komunikaciska bezbednost na klasificiranite informaciiKomunikaciskata bezbednost, kako del od vkupnata bezbednost i

za{tita na komunikacisko-informati~ki sistemi trebe da obezbedi :- nedozvoleno priklu~uvawe na uredi na prenosnite kanali;- snimawe na kompromitira~ki elektromagnetni zra~ewa (KEMZ), koi

gi emitiraat uredite za vreme na obrabotkata i prenosot na informaciite;- neovlasteno priklu~uvawe vo informati~kiot sistem, i- namerni diverzii na komunikaciite.

Kriptolo{ka bezbednost na klasificirani informaciiNa pra{aweto dali treba, na koe nivo, vrz koi informacii i koi merki

za za{tita treba da se primenuvaat ne moè da se odgovori ednostavno. Imeno,postoi razlika pome|u stepenot na doverivosta na opredeleni klasificiraniinformacii, od {to zavisi i stepenot na nivnata za{tita.

Sekoj korisnik na opredeleni informacii vr{i klasifikacija nasoodvetniot stepep na doverlivost na istite. Zavisno od stepenot nadoverlivosta, nadleèn organ utvrduva so koj sistem i na koj na~in }e seza{titat i koi merki za bezbednost treba da se primenuvaat.

Klasificiranite informacii koi se prenesuvaat od edenkomunikacisko-informati~ki sistem vo drug, trba da bidat za{titeni vosistemot vo koj se obrabotuvaat i ispra}aat, vo tekot na transferot pokomunikaciskiot kanal i vo sistemot koj ja prima na na~in soodveten nastepenot na doverlivosta na informacijata.

Za{titata na klasificiranite informacii ja realizira institucijatakoja se zanimava so obrabotka na informaciite, nivniot prenos i ~uvawe.Korisnicite na informaciite treba kon niv da se odnesuvaat na na~in kakoe toa regulirano spored nivniot stepen na doverlivost .

Za{titata na klasificiranite informacii treba da e kompletna,efikasna, sigurna, celosna i prisutna vo site fazi na eden komunikacisko-informati~ki proces i na site komponenti vo procesot: sozdavawe, sobirawe,

3



obrabotka, ~uvawe, prenesuvawe i koristewe na informaciite. Na toj na~in}e se eliminiraat site potencijalni kanali po koi moè da se odlevaatklasificiranite informacii. Dokolku za{titata na nekoj od tie mesta sepotceni, toga{ }e se devalviraat site drugi merki koi se prezemaat i nadrugite mesta vo procesot i celokupna za{tita }e se dovede vo pra{awe.

Do sega e utvrdeno deka ne e mo`no da se definira eden edinstven modelza za{tita koj moè da se primenuva vo site slu~ai. Sekoj komunikacisko-informati~ki sistem ima opredelna namena i konfiguracija, a so toa i svoispecifi~nosti. Toa zna~i, deka vo sekoj sistem mora da se zapazuvaatopredeleni specifi~nosti pri definirawe na opredelen model na za{tita.Vo sekoj slu~aj postoi edinstvena cel: da se obezbedi fizi~ka nepovredivostna klasificiranite informacii vo site uredi, vo site fazi na obrabotkatai prenesuvaweto, kako i onevozmoùvawe na nelegalnoto koristewe na istite.

Najsiguren na~in za za{tita na klasificiranite informacii e soprimena na kriptolo{ki metodi na za{tita.

Kriptolo{kite metodi kako sredstvo za za{tita koristat {ifri. Pri{ifrirawe se koristat algoritmi koi se realizirani tehni~ki iliprogramski, a koi moè da bidat poznati ne samo na korisnicite tuku i nadrugi lica. Vo toj slu~aj se predviduva mo`nost za upravuvawe so procesotna {ifrirawe so zadavawe na nekoja dopolnitelna informacija vrzana zaporakata (klu~ na porakata-nadvore{en klu~) i informacija za rabota nauredot ili na algoritmot vo podolg period (vnatre{en klu~). Ovie elementi,so primena na poznat algoritam i ured se dovolni da se so~uva sodrìnata naklasificiranite informacii. Toj {to poseduva klu~ i ured lesno }e izvr{ide{ifrirawe na {ifratot, a dokolku klu~ot ne e poznat procedura dodoa|awe na otvorenite informacii e ote`nata ili e nevozmo`na, podpretpostavka klu~evite da se dostapni samo na ovlastenite korisnici.

Sovremenite metodi na kriptoanaliza (dekriptirawe), ovozmoùvaatpod opredeleni uslovi da se dojde do sodrìnata na {ifriranite poraki.Me|utoa utvrdeno e deka de{ifriraweto naj~esto se bazira na subjektivnigre{ki koi gi pravat korisnicite na kriptoza{titata, ne pridràvaj}i sedo propi{anite proceduri ili dokolku se koristat lo{i algoritmi. Dokolkuse koristat lo{i algoritmi, korisnicite ̀ iveat vo zabluda deka primenatana nekoj algoritam e dovolna garancija za bezbednost na informaciite, avsu{nost, tie se odlevaat permanentno.

Sovremenata tehnologija ima doneseno su{tinski promeni vodefiniraweto i izrbotkata na novi metodi i postapki za za{tita naklasificirani informacii. So razvojot na informati~kata tehnologijaovozmoèno e izveduvawe brzi, to~ni i sloèni transformacii. Me|utoa,taa ista tehnilogija ima sozdadeno povolni uslovi za dekriptirawe i za



potencijalni zloupotrebi od strana na proizvoditelite na taa oprema.Vrz osnova na dostapnata literatura i nekoi iskustva vrzani za stranski

re{enija moè da se zaklu~i deka kvalitetnite re{enija glavno, se dràtvo stroga tajnost i javno ne se publikuvaat. Vo literaturata se tretiraatonie sistemi koi se realizirani za za{tita na komercijalnite ili neki drugiinformacii od pomala va`nost. Koga se raboti za re{enija za potrebite nakomunikacisko-informati~kite sistemi za potrebite za odbranata ibezbednosta nema detalni podatoci za generatorite, algoritmite i sistemitena za{tita. Nema podatoci koi bi ovozmoìle simulacija na algoritmite vocelina so {to egzatno bi se ocenila kriptolo{ka vrednost na sistemot naza{tita.

Bezbednosta i za{titata na klasificiranite informacii voRepublika Makedonija

Sostojbata so bezbednosta i za{titata na klasificiraniteinformacii koi se ~uvat, obrabotuvaat ili prenesuvaat vo komunikacisko-informati~kite sistemi e razli~na. Vo odredeni institucii postoi dobraorganizairanost, upravuvawe i kontrola na bezbednosta na komunikacisko-informati~kite sistemi, dodeka vo drugi postoi relativno nisko nivo naorganiziranost i osposobenost za bezbednosno koristewe na komunikacisko-informati~kite sistemi.

Sostojbata ne e na zadovotilno nivo poradi toa {to do neodamna nema{eadekvatna normativno-pravna regulativa so koja sekoj sopstvenik i korisnikna komunikacisko-informati~ki sistem bi gi znael svoite prava, obvrski iodgovornosti za za{titata na klasificiranite informacii.

Na bezbednosta i za{titata na klasificiranite informacii koi seobrabotuvaat, ~uvaat i prenesuvaat vo komunikacisko-informati~kitesistemi, imaat vlijanie mnogu faktori, taka {to kvalitetnata za{tita naistite e mo{ne sloèn problem, koj nametnuva obvrska ova materija da seregulira. Potpolno i precizno normativno regulirawe na ovaa materija eod posebno zna~ewe i e prv preduslov za primena na ostanatite merki zabezbednost.

So normativno-pravnite propisi se reguliraat nadle`nostite, pravatai obvrskite na site dràvni organi, nadle`ni slu`bi i poedinci koi seodgovorni za za{titata na klasificiranite informacii ili na nekoj na~inse involvirani vo ovaa problematka.

Od tie pri~ini, prvite ~ekori na toj plan vo Republika Makedonija senapraveni so donesuvaweto na normativno pravni akti so koi e uredena ovaamaterija.

3



Sobranieto na Republika Makedonija na sednica odràna na 10.II. 2004godina donese Zakon za klasificirani informacii.

So Zakonot se uredeni:-klasifikacijata na informaciite vo Republika Makedonija;- klasifikacijata na informaciite so stranski dràvi i me|unarodni

organizacii;- kriteriumite, merkite i aktivnostite za za{tita na klasificiranite

informacii;- razmenata na klasificiranite informacii so stranski dràvi i

me|unarodni organizacii;- koristeweto na klasificiranite informacii;- postapkata za izdavawe bezbednosni sertifikati i vremetraeweto

na sertifikatite;So Zakonot se opredeleni organi za za{tita na klasificiranite

infrmacii.Na nivo na dràvata e opredelena Direkcija za bezbednost na

klasificirani informacii kako samostoen organ na dràvnata upravaodgovoren za:

- bezbednosnata akreditacija;- sproveduvaweto na me|unarodnite standardi i normativi vo preze-

maweto na merkite i aktivnostite za za{tita na klasificiraniteinformaci;

- koordinacija na aktivnostite vo obezbeduvaweto i za{titata na klasi-ficiranite informacii so dràvnite organi i instituciite koi vr{atrazmena na klasificirani informacii so stranski dràvi i me|unarodniorganizacii;

- podgotovka, organiziraweto, sproveduvaweto i sledeweto na sprove-duvaweto na merkite i aktivnostite za obezbeduvawe za{tita naklasificiranite informacii koi na Republika Makedonija i se otstapenina koristewe od stranski dràvi i me|unarodni organizacii;

- prezemawe aktivnost za za{tiata na klasificiranite informaciiotstapeni od Republika Makedonija na stranskite dràvi i me|unarodniorganizaciji;

- predlagawe merki za unapreduvawe na za{titata na klasificiraniteinformacii;

Vladata na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 30 od Zakonot zaklasificirani informacii, na sednica odràna na 16.11. 2004 godina donese:

1. Uredba za fizi~ka bezbednost na klasificiranite informacii.So uredbata poblisku se propi{ani merkite i aktivnostite za fizi~ka

bezbednost za za{tita na klasificiranite informacii koi }e se



sproveduvaat od strana na dràvnite organi, organizaciite, instituciite idrugite pravni i fizi~ki lica.

2. Uredba za administrativna bezbednost na klasificirani infor-macii.

So Uredbata se propi{ani merkite i aktivnostite za administrativnabezbednost na klasificiranite informacii koi od strana na dràvniteorgani, javnite ustanovi i slu`bi, organite na lokalnata samouprava i drugipravni i fizi~ki lica se sproveduvaat, a tie se:

- utvrduvawe na stepenot i obeleùvawe na klasificiraniteinformacii;

- priem i evidencija na klasificiranite informacii;- ~uvawe, rakuvawe i kontrola na klasificiranite infromacii,

reprodukcija, prevodi i izvadoci, rasporeduvawe i rasprostranuvawe naklasificiranite informacii;

- prenos na klasificiranite informacii;- otstranuvawe i uni{tuvawe na klasificirani informacii i- neovlasteno iznesuvawe, objavuvawe i naru{uvawe na bezbednosta na

informaciite.3. Uredba za bezbednost na lica korisnici na klasificirani infor-

maciiSo ova uredba se utvrduvaat merkite i aktivnostite za bezbednost na

lica-korisnici na klasificirani informacii.

Isto taka, Vladata na Republika Makedonija, vrz osnova na ~lenot 30od Zakonot na klasificirani informacii, na sednica odràna na 7. 03. 2005g., donese :

1. Uredba za industriska bezbednost na klasificiranite informacii.So Uredbata za industriska bezbednost se propi{ani slednive merki

i aktivnosti:- za{titata od gubewe ili otkrivawe na tajnosta na klasificiranite

informacii sodràni vo industriskite dogovori;- izdavawe serifikati na pravni i fizi~ki lica koi proizveduvaat,

upotrebuvaat ili imaat kontakt so klasificirani informacii od oblastana industrijata;

- za{tita od gubewe ili otkrivawe na tajnosta na klasificiraniteinformacii vo konzorciumi i me{oviti trgovski dru{tva so stranski pravnii fizi~ki lica;

- obezbeduvawe za{tita pri transport na klasificirani materijali,i

- vospostavuvawe proceduri za poseta na fizi~ki i pravni lica od drugi

3



zemji na objekti i industriski dru{tva kade {to se proizveduvaat,obrabotuvaat i ~uvaat klasificirani materijali.

2. Uredba za informati~ka bezbednost na klasificirani informaciiSo Uredbata za informati~ka bezbednost na klasificirani

informacii se propi{ani slednive merki i aktivnosti:- sertifikacija na komunikacisko-informati~kite sistemi i procesi;- procena za mo`no naru{uvawe na bezbednosta na komunikacisko-

informati~kite sistemi;- utvrduvawe na metodi i bezbednosni proceduri za priem, prenos,

~uvawe i arhivirawe na klasificiranite informacii vo elektronska forma;- za{tita na infrmaciite pri procesirawe i ~uvawe na komunikacisko-

informati~kite sistemi;- produkcija na kriptoklu~evi i drug kriptomaterijal;- kriptoza{tita na sistemite za klasificirani informacii;- opredeluvawe zoni i prostorii za{titeni od konpromitira~ki elek-

romagnetni zra~ewa, i- instalirawe uredi za ~uvawe na klasificiranite informacii.

Zaklu~okPrimenata na komunikacisko-informati~kite sistemi vo rabotata na

organite na dràvnata vlast, vo vooruènite sili, odbranata i bezbednosta, jazgolemuva efikasnosta vo razmenata na site vidovi podatoci i informacii i gopodobruva funkcioniraweto na ovie organi. Me|utoa, tie sistemi se podlo`ni nazakani, a imaat i slabi strani po koi moè da se odlevaat klasificiranite podatocii informacii po pat na neovlasteno koristewe, korupcija, modifikacija, bri{ewei da bidat dostapni na neovlasteni lica, koi moè da gi iskoristat za svoi potrebi.

Kvalitetnata za{tita na klasificiranite informacii e mo{ne sloènarabota. Sovremenite komunikacisko-informaciski sistemi ovozmoùvaat brzprenos na podatoci i informacii, me|utoa vo takvi uslovi pogolema e i mo`nostaza odlevawe na istite. Odlevaweto na podatocite moè da ima nesoglediiviposledici za odbranata i bezbednosta na dràvata, rabotata na organite na dràvnatavlast, stopanstvototo i dr.

Zatoa, bezbednost i za{titata na klasificiiranite informacii koi se ~uvat,obrabotuvaat ili prenesuvaat preku komunikacisko-informati~ki sistemi e odposebno zana~ewe za odbranata i bezbednosta na na{ata zemja i ostvaruvawe nafunkciite na organite na dràvnata vlast.

Potrebata za regulirawe na ovaa oblast proizleguva i od razmenata naklasificiranite informaci vo komunikacisko-informati~kite sistemi so NATO,EU i drugite me|unarodni organizacii i institucii, pri {to mora da se sproveduvaatme|unarodni propisi i standardi vo za{titata na klasificiranite informaci

Vladata na Republika Makedonija kon krajot na 2004 godina i po~etokot na2005 godina gi donesene normativno-pravnite akti koi ja reguliraat ovaa materija,



so {to se sozdadeni preduslovite za sistemsko re{avawe na ovaa problematika kojae od posebno zna~ewe za odbranata i bezbednosta na dràvata i za usoglasuvawe sostandardite na NATO i EU.

LITERATURA

1. Tehnika na za{tita vo sovremeni kriptografski protokoli vo sovremenismeta~ki mreì, D-r Milan Markovi}, Matemati~ki institut SANU- Belgrad

2. Protection of NATO classified information stored, processed or transmitted in automatic dataprocessing (ADP) systems and networks NATO ANCLASSIFIED

3. Za{tita na informacioni sistemi, Republika Makedonija, Ministerstvo zanauka, maj 1996 godina

4. Cipher systems The Protecion of Communications, Henry Beker and Fred, Piper 19825. Zakon za klasificirani informacii (Slu`ben vesnik na RM br. 9/2004)6. Uredba za fizi~ka bezbednost na klasificirani informacii (Slu`ben vesnik

na RM br. 82/2004)7. Uredba za administrativna best na klasificirani informacii (Slu`ben vesnik

na RM br. 82/2004)8. Uredba za bezbednost na lica korisnici na klasificirani informacii

(Slu`ben vesnik na RM br. 82/2004)9. Uredba za informati~ka bezbednost na klasificirani informacii (Slu`ben

vesnik na RM br.16/2005)10. Uredba za industriska bezbednost na kjlasificirani informacii (Slu`ben

vesnik na RM br. 82/2004)

3





TRANSFORMACIJA NA RA^NATA FRLA^KA VOPOVE]ENAMENSKO ORUDIE SO VOVEDUVAWE NOVIMODELI GRANATI I NI[ANSKI UREDI

Vladimir TRENDAFILOVSKI

Apstrakt: Ra~nite frla~ki se orudija koi nad polovina vek se koristat kakoglavni pe{adiski protivoklopni orudija, no pri tekot na voenitekonflikti vo poslednite dve decenii se dokaà deka tie so ist stepen naefikasnost moè da se koristat i protiv drugi vidovi celi, pred sè protivìva sila (na otvoreno ili vo fortifikacii) ili helikopteri (vo nizok letili pri lebdewe). Sovremenite trendovi na razvojot na vooruùvaweto vosvetot se sosema jasen pokazatel deka ovaa pozitivna karakteristika ne eprevidena, tuku naprotiv - sè pove}e se raboti na nejzino maksimalnoiskoristuvawe, taka {to ra~nata frla~ka za kratko vreme }e setransformira vo visokoefektivno pove}enamensko orudie na sovremenatape{adijata vo 21-ot vek. Vo trudot avtorot }e se obide da pretstavi nekoinasoki za razvoj na postojnite, no i na idnite modeli ra~ni frla~ki, imaj}igi predvid site nivni nedostatoci zabeleàni pri prakti~na upotreba vorealni borbeni uslovi, kako i sovremenite dostignuvawa na poleto navooruùvaweto.

Klu~ni zborovi: ra~na frla~ka, transformacija, protivoklopno orudie,pove}enamensko orudie.

TRANSFORMING HAND-HELD ANTI-TANK GRENADE LAUNCHERSINTO MULTIPURPOSE WEAPONS BY AN INTRODUCTION OF NEWGRENADES AND SIGHTS

Abstract: Hand-held anti-tank grenade launchers are the infantry’s main anti-tank weaponsfor over half a century. During numerous conflicts in the last two decades it was proven incombat that they are equally effective against other targets, mainly against personnel (both onopen space and in fortifications) and helicopters (in low level flight or while hovering). Thecurrent trends of weapons development clearly indicate that these newly discovered positivefeatures were not overseen, but on the contrary - efforts are made to fully exploit them. Thiswill soon transform anti-tank launchers into highly effective multipurpose weapons of the

3



modern infantry in the 21st century. This text is an attempt to present some of the mainwaypoints for the development of current and future models of hand-held launchers, having inmind all the deficiencies discovered during use in real combat situations, as well as most ofthe current achievements and technologies in the field of weapons design.

Key words: reloadable and disposable hand-held grenade launcher, transformation, anti-tank weapon, multipurpose weapon.

VovedRa~nata frla~ka prv pat se pojavi vo Vtorata svetska vojna, koga vo 1942 godina

vo upotreba vo armijata na SAD be{e vovedena frla~kata M1 (popularnata„Bazuka“) i za prv pat e upotrebena pri rastovaruvaweto na sojuznicite na bregotna Severna Afrika [1]. Frla~kata M1 e orudie za pove}ekratna upotreba, so koerakuva tim od dva vojnika koi se posebno obu~eni da rakuvaat so nego. Nabrzo potoa,vo vtorata polovina na 1943 vo Germanija vo upotreba e vovedena i prvata ra~nafrla~ka za ednokratna upotreba - ednostavnata no dosta efikasna (Faustpatron)(za~etnikot na poznatoto semejstvo ra~ni frla~ki za ednokratna upotreba(Pancerfaust), nameneti za upotreba od bilo koj vojnik bez nekoja posebna obuka[2]. Taa podelba na ra~nite frla~ki (za ednokratna i za pove}ekratna upotreba) e sèu{te aktuelna i denes vo upotreba i vo proizvodstvo se nao|aat golem broj modeliod dvata vida.

Pokraj taa podelba, postojat u{te dve podelbi na ra~nite frla~ki:a) spored konstrukcijata na granatata se delat na frla~ki od koi se istreluva

granata so ist kalibar kako frla~kata (granatata ima ist kalibar kako frla~katai voobi~aeno celosno vleguva vo negovata cevka) i frla~ki od koi se istreluvanatkalibarna granata (granata so boeva glava ~ij kalibar e pogolem od kalibarotna frla~kata i obi~no se nao|a nadvor od cevkata). Za ilustracija, vo prviot vid seM1 „Bazuka“, M79 „Osa“, M80 „Zoqa“ i dr, a vo vtoriot vid Pancerfaust, M57, RPG-7 i dr.

b) spored pogonot na granatata se delat na frla~ki so granata so aktivenpogon (granatata ima barutno polnewe koe pri istreluvaweto celosno sogoruva voorudieto i na granatata ñ dava po~etno zabrzuvawe koe postepeno se smaluva ponapu{tawe na cevkata), frla~ki so granata so reaktiven pogon (granatata imaraketen motor koj prodolùva da raboti i vo tekot na letot, odnosno i ponapu{taweto na cevkata toj na granatata ñ ja odrùva ili zgolemuva brzinata) ifrla~ki so granata na aktivno-reaktiven pogon (barutnoto polnewe ja istreluvagranatata a vo tekot na nejziniot let se vklu~uva raketniot motor za dopolnitelnozabrzuvawe). Za ilustracija, vo prviot vid se Pancerfaust, Karl Gustav M2, RPG-2,M57 i dr; vo vtoriot vid M1 „Bazuka“, M79 „Osa“, M80 „Zoqa“ i dr, a vo tretiot vidRPG-7, RPG-16, Tip 69 i dr.

Iako ra~nite frla~ki na po~etokot se sozdadeni kako orudija koi se namenetiprvenstveno za borba so oklopni vozila, istite vedna{ po vleguvawe vo upotreba,vo tekot na Vtorata svetska vojna, vo borbenite dejstva se upotrebuvani i protivdrugi celi, osobeno protiv ìva sila na otvoreno i vo fortifikacii. Taa pojava



dojde do izraz vo lokalnite voeni konflikti vo poslednite 25 godini (vklu~uvaj}igi i onie koi se vodea na teritorijata na porane{na Jugoslavija), vo koi poradisamiot karakter na sudirite (re~isi celosnoto otsustvo na oklopni vozila kaj baremedna od sprotivstavenite strani, koristewe na oklopnite vozila kako samoodniartileriski orudija za poddr{ka od dale~ini koi se von dostrelot na pe{adiskiteorudija i tn.) ra~nite frla~ki pri borbenite dejstva masovno se koristea kako oru`jeza poddr{ka na pe{adijata. Toa kone~no gi pottikna konstruktorite i voeniteplaneri da prestanat da gledaat na ra~nite frla~i kako orudija ~ija upotreba seograni~uva na protivoklopna borba i da zapo~nat seriozno da razmisluvaat vo nasokana izdignuvawe na nivniot status na pove}enamenski orudija za op{ta poddr{ka nape{adijata, no duri otkako prethodno }e gi otstranat site nivni nedostatociotkrieni pri upotreba vo realni borbeni situacii. Vo ponatamo{niot tekst }e giizneseme nekoi od najva`nite problemi koi treba da se nadminat i na~inite prekukoi toa moè da se postigne.

Pozitivni i negativni karakteristikiSo analiza na iskustvata koi se dobieni pri upotrebata na ra~ni frla~i

vo borbenite dejstva vo brojnite lokalni konflikti vo celiot svet,konstatirano e deka i pokraj site postojnite nedostatoci (pred sè rezultatna zastarenata doktrina so koja se predviduva nivna upotreba re~isi striktnoza protivoklopna borba), tie odli~no se pokaàle vo borbata protiv drugividovi celi (ìva sila, fortifikacii, pa duri i helikopteri) i deka golembroj postojni modeli poseduvaat i ogromni potencijali za razvoj vo efikasnipove}enamenski orudija za poddr{ka na pe{adijata. Najpozitivnakarakteristika na ovie orudija e toa {to tie imaat mala masa, golemapodvi`nost i zna~itelna ognena mo}, {to se odli~en preduslov za zamena nave}e zastarenite bespovle~ni topovi koi imaat golema masa i kako rezultatna toa mala podvi`nost, golema posada i se sloèni za upotreba (imaat opasenprostor zad orudieto, pa poradi toa e ograni~ena nivnata upotreba samo naotvoren i relativno ramen prostor). Za sporedba, standardniot bespovle~entop koj denes se upotrebuva vo ARM, jugoslovenskiot 82 mm M60A, ima masaod 120 kg vo borbena pozicija, posada od 5 lica i opasna zona od 25 m zadcevkata [3]. Najgolem nedostatok zabeleàn kaj ra~nite frla~i enepostoeweto posebna protivpe{adiska municija (standardnata kumulativnagranata ima premnogu mal smrtonosen radius kade dejstvuva so udarniot branod eksplozijata ili so par~iwa od ko{ulkata - ovoj radius obi~no e pomal od5 m), potrebata za dobra izve`banost na strelecot (osobeno za dobra procenana dale~inata do celta i vlijanieto na strani~niot veter vrz letot nagranatata) i mo`nost za upotreba vo site uslovi (osobeno pri sloènimeteorolo{ki uslovi, vo koj bilo period od denono}ieto - toa e prvenstvenorezultat na nedostatokot na dobri ni{anski uredi). Ima dve glavni nasoki

3



vo koi moè da se naso~i razvojot na pove}enamenskite ra~ni frla~ki -kratkoro~na (modernizirawe na ve}e postojnite modeli ra~ni protivoklopnifrla~ki) i dolgoro~na (razvoj na sosem nov model, koj vo celost }e gi zadovolibarawata za pove}enamenski ra~na frla~ka).

Sl. 1 - Ra~na frla~ka RPG-7V [16]

Konkreten primer za kratkoro~na modernizacija na ra~na frla~kaKako konkreten primer na ra~na protivoklopna frla~ka koja e edna

od modelite so najgolem potencijal za nadgradba (barem spored li~notomislewe na avtorot) e ruskata RPG-7 i nejzinite verzii (vklu~uvaj}i gi imnogubrojnite kopii, osobeno kineskata Tip 69-1). Iako taa se koristi ve}enad 40 godini (na 15.06.1961 oficijalno se voveduva vo sovetskata armija [4]),ogromnoto borbeno iskustvo koe go ima zad sebe e dokaz za negovata izvonrednaizdr`livost i funkcionalnost i denes se nao|a vo vooruùvaweto vo 107zemji [5] (me|u niv i Makedonija), vklu~uvaj}i gi i tie koi koristat nejzinikopii. Zatoa moè da se kaè deka taa e edna od najefikasnite inajrasprostranetite ra~ni frla~ki za pove}ekratna upotreba vo svetot.1

RPG-7 e odli~en primer za prikaz na kratkoro~nata nadgradba nara~nite frla~ki i poradi slednoto: ima idealni karakteristiki - spa|a vofrla~kite so aktivno-reaktiven pogon (najpovolno re{enie so koe seovozmoùva upotreba od zatvoreni prostorii - ima opasna zona od samo 2 mzad orudieto vo koja ne smee da se nao|a pre~ka, {to so soodvetna modernizacija

1 RPG-7 i nejzinite kopii se koristat na prostorite na porane{na SFRJ u{te od 1991, po~nuvaj}iod konfliktot vo Slovenija, a potoa vo Hrvatska, Bosna i Hercegovina (tamu e primenet i kineskiot„Tip 69-1“), Kosovo (OVK koriste{e kineski „Tip 69“ i „Tip 69-1“) i kone~no Makedonija, kade ONAkoriste{e „Tip 69“ i „Tip 69-1“, a makedonskite bezbednosni sili koristea RPG-7V.



moè i celosno da se eliminira, vo praksa bez problemi e koristen odzatvoreni prostorii) a ima i natkalibarni granati ({to e najpovolnore{enie bidej}i ne go ograni~uva razvojot na novi modeli granati, odnosnoovozmoùva neograni~en izbor na kalibarot i masata na boevata glava {to eosobeno va`no za postignuvawe na posakuvaniot rezultat na celta). Odli~enprimer za ograni~enosta na frla~kite koi imaat granati so ist kalibarkako cevkata e RPG-16, nesuden naslednik na RPG-7 koj vo 1970 be{e primenvo upotreba vo sovetskite specijalni sili za da go zameni RPG-7D, no po samo7 godini nejzinata kumulativna granata be{e preslaba vo sporedba sonajnovata granata za RPG-7, pa vo vojnata vo Avganistan sovetskite specijalcinaj~esto koristea frla~i RPG-7 ili Tip 69-1 zarobeni od Muxahedinite,bidej}i tie imaa daleku pomala masa i dimenzii (osobeno kineskiot Tip 69-1), a od niv moè{e da se koristat i zarobeni kineski rasprskuva~ki granati[6]. Najnovata ruska ra~na frla~ka RPG-29 „Vampir“, koja ima istikarakteristiki kako i RPG-16 „Grom“ (bazirana e na nego, no ima kalibar od105.2 mm namesto 58.3 mm), be{e vovedena vo upotreba vo 1989, no ja doìveaistata sudbina - poradi pregolemata masa i dimenzii prakti~no voop{to nee vovedena vo operativna upotreba (Ruskata armija ima simboli~ni 50frla~ki od predproizvodnata opitna serija, doraboteni i ispora~ani vo1995), a vo granatata PG-29V e vgradena boevata glava od granatata PG-7VR„Rezjume“ za RPG-7 (vovedena vo upotreba vo 1988 - toa e prva granata so tandemkumulativna boeva glava vo svetot koja seriski se proizveduva i uspe{no eupotrebena vo borbeni uslovi) [7].

Tabela br.1 - verzii na ra~nata frla~ka RPG-7 [7, 8, 9, 10, 11]

3



Najva`nite problemi koi treba da se re{at na RPG-7 se vrzani somunicijata: golem odraz (zvuk, ~ad i blesok) pri istreluvaweto, izloènosti osetlivost na nadvore{ni vlijanija, smalena preciznost pri silenstrani~en vetar i nemaweto soodvetni modeli granati so koi moèzadovolitelno da se razre{at site takti~ki situacii na terenot, odnosnopotreba za voveduvawe {iroka paleta granati koi se opremeni so najrazli~niboevi glavi (ova ve}e delumno e ostvareno).

Namaluvaweto na odrazot moè da se postigne so primena na novitehnolo{ki re{enija, prvenstveno so voveduvaweto novi pirotehni~ki smesi(barut i raketno gorivo) so maksimalno namaleni ili otstranetineposakuvani efekti (zvuk, ~ad, blesok) pri sogoruvaweto. So toa }e seotstrani predavni~kiot odraz na orudieto pri istreluvawe, {to ~estoovozmoùva lesno otkrivawe na mestopolo`bata na strelecot (iskusenstrelec so RPG-7 sekoga{ po istreluvaweto vedna{ se zasolnuva ili ja menuvasvojata polo`ba za da izbegne da bide otkrien i napadnat). Drug povrzan aspekte isfrlaweto na barutnite gasovi zad orudieto (opasna zona od 2 m)2 - toamoè vo nekoi situacii da ja ograni~i upotrebata na orudieto (npr. vo tesniprostorii ili koga mora da se ga|a cel koja e na pogolema visina od strelecot,odnosno pri pogolemi agli na elevacija, koga pri upotreba moè da nastanatseriozni povredi na strelecot ako barutnite gasovi se odbijat od tloto iliod pre~kata zad nego), {to e nepovolno, osobeno kaj neiskusen ilinevnimatelen strelec. Osven toa, isfrlenite barutni gasovi isto godemaskiraat orudieto digaj}i oblak pra{ina na mestoto na koe se nao|a,vedna{ otkrivaj}i ja polo`bata na strelecot (iskusen strelec toa goizbegnuva taka {to golata povr{ina koja se nao|a vedna{ zad frla~kata jaisprskuva so voda ili izbira mesto obrasnato so rastenija). Edinstven na~inda se re{i toj nedostatok e da se konstrura granata so protivmasa koja }e gospre~i izleguvaweto na barutnite gasovi od zadniot otvor, {to najverojatno}e bara vnesuvawe izvesni konstruktivni izmeni, pri {to mora da se vnimavaizmenetiot frla~ka da moè da gi koristi i standardnite granati (iako

2 Oficijalno opasnata zona zad frla~kata iznesuva vkupno 30 m (vo prvite 2 m e zabraneto da senao|a kakva bilo prepreka, ostatokot e bezbedno rastojanie vo koe se prepora~uva da nema prisustvo nalesno zapalivi materii ili lica koi direktno gledaat vo frla~kata so cel da se izbegnat vrelitebarutni gasovi) [12, 16]. Vo praktikata e dokaàno deka na strelecot mu e dovolna bezbedna zona od 2 mzad frla~kata vo koja ne smee da ima nikakvi prepreki, {to e celosno potvrdeno i vo SAD pri ispituvawena frla~kite RPG-7 zarobeni vo arapsko-izraelskite vojni vo 1967 i 1973, koga e zaklu~eno dekaupotrebata vo urbanite sredini vo Evropa bi bila smrtonosna za sojuzni~kite oklopni edinici [11] (apo ironija na sudbinata toa se dokaà tokmu vrz ruskite edinici vo vojnite vo ̂ e~enija, kade ~e~enskitebuntovnici so RPG-7 gi napa|aa ruskite tenkovi od podrumi i od prozorci na prvite 2-3 sprata odzgradite, {to be{e dosta efektivno [13]).



postoi dosta visoka mo`nost ova da se postigne bez izmeni na samata frla~kaodnosno novite tipovi granati da se koristat od standardnata frla~kja).3

Drugata slaba to~ka na dvodelnata municija (eden del e granatata, adrugiot del e barutnoto polnewe so stabilizatorot, koi se pakuvaat i nosatoddelno, a se soedinuvaat neposredno pred upotrebata) e visokata osetlivostna nadvore{nite vlijanija, osobeno na barutnoto polnewe i stabilizatorot,koi se postaveni vo lakirana kartonska obvivka (taa se stava i vo za{titenkartonski cilinder, no otkako }e se izvadi od nego i }e se soedini sogranatata, pri podolgo stoewe i izloènost na vlaga barutnoto polnewestanuva neupotreblivo). Toa moè da se razre{i so izmenet na~in na pakuvawei za{tita na delovite od granatata, no i so izrabotka na novi torbi~ki zatransport na granatite (sostaven del od opremata na strelecot i negoviotpomo{nik, vo niv se nosi i RAP) pri {to }e se primenat novi re{enija ivodootporni tkaenini.

Preciznosta na granatite koi se istreluvaat od RPG-7 e direktnozavisna od obu~enosta na strelecot, poto~no od negovata sposobnost da ni{anito~no (so ogled na promenlivata situacija na bojnoto pole, toa treba da gonapravi vo najkuso mo`no vreme, pred da ja zagubi celta ili da bide otkrienod protivnikot). Toj pred sé treba da e obu~en dobro da rakuva so opti~kiotni{an PGO-7 za da moè to~no da odredi dale~ina do celta i da vnesepopravki, osobeno koga celta e vo dvièwe ili koga duva strani~en veter.Tokmu strani~niot veter ima najgolemo vlijanie vrz preciznosta na granatiteporadi nivnata specifi~na konstrukcija, odnosno sistemot na stabilizacijavo letot, poradi koj zastranuvaat vo nasokata od koja duva veterot (toa e sosemsprotivno na drugite granati koi zastranuvaat vo nasokata kon koja duvaveterot!). Bidej}i se raboti za dosta sloèna postapka, potreben e maksimalnoobu~en strelec za da odredi to~na popravka za strani~en veter. Toj problemso strani~niot veter moè da se re{i na dva na~ina: so modifikacija nagranatite ili so modifikacija na opti~kiot ni{an. Ova ve}e e prakti~noprimeneto na frla~kata Tip 69-1 - nejzinata najnova kumulativna granataTip 84 ima konstruktivni izmeni so koi zna~itelno be{e namaleno vlijanietona strani~niot veter a opti~kiot ni{an ima podobra ni{anska skala koja goolesni odreduvaweto na popravki, so {to se zgolemi preciznosta, no se olesnii obukata. Osven toa, nejziniot opti~ki ni{an ima novi skali za odreduvawedale~ina do celta koi originalniot ni{an gi nema [11].

3 Re{enieto so protivmasa, nare~eno i Dejvisov (Davis) sistem e primeneto na germanskata„Pancerfaust 3“ (sli~no re{enie ima i ra~nata frla~ka za ednokratna upotreba Ambrust, koristen odstranata na ONA na teritorijata na Republika Makedonija pri konfliktot vo 2001). Negativna stranana ova re{enie e {to protivmasata dopolnitelno ja zgolemuva vkupnata masa na granatata.

3



Iako standardniot ni{an PGO-7 i negovite podobreni verzii (od nivnajnova e PGO-7V3 so skali za granatite PG-7VR, TBG-7V i OG-7V)4 ima dostapozitivni karakteristiki (mo`nost da se dotera skalata kon temperaturniteuslovi, osvetluvawe na ni{anskata skala no}e, filtri za podobruvawe navidlivost vo uslovi na magla, ~ad i odblesoci, i dr), toj e premnogu sloèn zaupotreba i najdobro e da se zameni so elektro-opti~ki ni{an so integriranlaserski dale~inomer (taka }e moè bez gre{ka da se odreduva dale~inatado celta, osobeno vo slu~aj koga taa e prikriena i ne moè da se presmetaatnejzinite dimenzii, koi inaku se neophodni za utvrduvawe na dale~inata prekustadiametriskite skali), vrzan so balisti~ki smeta~, koj otkako }e ja dobieizmerenata dale~ina od nego i podatocite od meteorolo{kiot senzor(temperatura, brzina i nasoka na strani~niot veter) vo vidnoto pole nani{anot }e proektira ni{anska to~ka koja strelecot ednostavno }e trebasamo da ja preklopi so celta i da strela. Sli~en ni{anski sistem ve}e enapraven za nekoi ra~ni frla~ki (kako {to e kineskiot 120 mm PF-98), a vokombinacija so dvono`nik (RPG-7V1 i Tip 69-1 standardno go imaat) iliu{te podobro trino`nik, koj }e ja stabilizira frla~kata pri strelbata,verojatnosta za postignuvawe pogodok so prviot istrel }e bide nad 90%.

Postojnata paleta granati za RPG-7 e naj{irokata na svetot - ne postoidruga ra~na frla~ka koja moè da se pofali so tolkav {irok izbor. Osvenruskite, ima i bugarski, gruziski, egipetski, izraelski, iranski, ira~ki,kineski, pakistanski, polski, romanski, slova~ki i {vajcarski granati (imaindicii deka i drugi zemji proizveduvaat granati za nea, no zasega bezpotvrda). Kumulativnite (so obi~na i tandem boeva glava) i protiv-pe{adiskite (so momentna i momentno-fugasna boeva glava, so ili bezotsko~en efekt) granati postojat vo dovolno golem broj modeli {toovozmoùva uni{tuvawe na site postojni oklopni celi (so i bez ERO) iefikasno napa|awe ̀ iva sila na dale~ini nad 1500 m. Ne be{e zanemarena nipotrebata za pove}enamenski i specijalni granati - ve}e postojat granati soeksploziven penetrator, kumulativno-momentni, so termobari~ki efekt,momentno-zapalivi, osvetluva~ki i ve`bovni, no za da se obezbedi celosnopokrivawe na site zada~i koi se staveni pred pove}enamenskiot frla~neophodno e da se vovede ~adna granata, kako i granati so nesmrtonosno dejstvo(gasni granati so solzavec, granati so fle{-beng efekt, granati so gumena

4 Taa verzija e vovedena vo 2001 na frla~kata RPG-7V1 (vo ~ij borben komplet se nao|aat granatitePG-7VL, PG-7VR, TBG-7V i OG-7V), pa poradi potrebata na sekoja granata za posebna ni{anska skalazaradi razlikite vo balisti~kite svojstva, istiot e premnogu sloèn. Rabotite u{te pove}e seuslo`nuvaat i so univerzalniot dodatok UP-7V bez koj so granatite TBG-7V i OG-7V ne moè da se ga|ana maksimalni dale~ini (PGO-7V3 ne dava dovolno visok agol) [10].



podmunicija i sli~no) za upotreba vo mirovni misii (razbivawedemonstracii) ili zalo`ni~ki situacii (kratkotrajno onesposobuvawe). Zakraj, vnimanie treba da se posveti i na sozdavawe protivhelikopterskamunicija so posebna zapalka i boeva glava (da se aktivira vo blizina na celtai sozdadat ~eli~ni par~iwa so soodvetna golemina), bidej}i postojnitegranati (bilo momentni ili kumulativni) se nesoodvetni za ga|awehelikopteri, iako dobro obu~en strelec i so niv moè da pogodi helikopteri istiot da go sobori ili o{teti (ima bezbroj potvrdeni slu~ai, a najsveìse tie od Irak [14]).5 Najgolema verojatnost za pogodok ovaa granata }epostigne vo sprega so noviot elektroopti~ki ni{an zatoa {to odreduvawena popravkata na ni{anskata to~ka za helikopter vo dvièwe e dosta sloèna.

Tabela br. 2 - Prikaz na nekoi granati za frla~kata RPG-7 [16, 17, 18, 19]

5 RPG-7 prv pat e upotrebena protiv helikopteri vo vojnata vo Vietnam, koga so nea se napa|aaamerikanski helikopteri pri sletuvawe i poletuvawe [11], no taa i nejzinata kineska kopija Tip 69-1masovno se koristeni protiv sovetskite helikopteri vo tekot na vojnata vo Avganistan (1979-1989) kogaMuxahedinite razvija golem broj uspe{ni taktiki za borba protiv helikopterite (istite gi upotrebijauspe{no i protiv amerikanskite sili vo periodot od 2001 do 2002) [15].

3



Dejstvoto vo bilo koj period od denono}ieto za RPG-7 voop{to nepretstavuva problem - nosa~ot za nejziniot standarden opti~ki ni{an euniverzalen (moè da gi nosi site ni{ani so soodvetna brava), pa zatoaprakti~no sekoja frla~ka RPG-7 moè da nosi no}en ni{an, iako postojatposebni verzii za no}ni ni{ani (tie imaat nogalki). Ruskata doktrina zauniverzalen no}en ni{an koj moè da se postavuva na site postojni modelipe{adiski oru`ja e dosta uspe{na, bidej}i takov ni{an e lesno prenoslivod eden tip oru`je na drug (na primer od snajperskata pu{ka SVD na ra~natafrla~ka RPG-7). Rezultat na ovaa doktrina e semejstvoto pasivni no}nini{ani NSPU (NSPU, NSPU-3 i NSPU-M), so masa od okolu 2 kg i dale~inana prepoznavawe tenk no}e do 700 m [8]. Imaj}i ja vo predvid gorenavedenataideja za nov elektro-opti~ki ni{an, istiot bi trebalo zadolìtelno da imai integriran no}en kanal.



Sl. 2 - Ra~na frla~ka Tip 69-1 [18]

Univerzalen problem na ra~nata frla~ka za pove}ekratna upotreba enegovata golema „mrtva masa“ (masata na prazna frla~ka koga taa ne e voupotreba). Taa ~esto pretstavuva tovar za strelecot i od fizi~ka (masa naedna prazna frla~ka za pove}ekratna upotreba e me|u 5 kg i 12 kg), no i odpsihi~ka gledna to~ka (osobeno otkako celokupniot borben komplet eistrelan, a mora da se nosi tolkav „bespolezen“ tovar). Re{enieto na tojproblem ne leì samo vo izrabotkata na ra~nite frla~ki od polesnimaterijali tuku i vo vnimatelnoto ispituvawe na nivnata konstrukcija iotstranuvawe na nepotrebnite elementi. Toa i prakti~no e doka`no nakineskata verzija Tip 69-1, koja e pokratka za 40 mm i polesna za 1.40 kg odRPG-7V1 (verzija na RPG-7 so dvono`nik) i ima podobri ergonomski re{enija(na primer ra~kata za nosewe, koja navistina e neophodna).

Tabela br. 3 - Sporedba na gabariti na razni verzii na RPG-7 [12, 18, 19]

Ra~nite frla~ki za ednokratna upotreba treba da imaat identi~naboeva glava kako granatite za ra~nata frla~ka za pove}ekratna upotreba socel da se namalat razvojnite i proizvodnite tro{oci, da moè lesno da sevratat od borbena vo transportna polo`ba (postarite modeli koi sedizajnirani pred 1990-tite obi~no mora da se istrelaat otkako }e se donesat

Model RPG-7 RPG-7D RPG-7V1 Tip 69-1 Masa (prazen): 6.3 kg 7.0 kg 7.0 kg 5.6 kg Dolìna (prazen): 950 mm 960 mm 1 950 mm 910 mm 1 Vo transportna polo`ba (rasklopen za desant) ima dolìna 630 mm.

3



vo borbena pozicija, odnosno zabraneto e da se vra}aat nazad vo transportnapolo`ba - toa e nepotrebno tro{ewe resursi, a ~esto moè da predizvika i`rtvi vo sopstvenite redovi), da ima maksimalna za{tita na granatata odnadvore{ni vlijanija (hermetiziranata frla~ka dava maksimalna za{titaod o{tetuvawe i ne~istotija, no obezbeduva i maksimalen rok na skladirawe),da nema opasna zona zad frla~kata (toa e neophodno za upotreba od zatvoreniprostorii) i da moè da se postavi no}en ni{an (po mo`nost eden odunificiranite ni{ani za strele~ko oru`je). Konkretno, ra~nata frla~kaza ednokratna upotreba koja ispolnuva barem del od tie barawa e ruskata 105mm RPG-27 „Tavolga“, vovedena vo upotreba vo 1989. Vo nejzinata granata PG-27 e vgradena identi~na tandem kumulativna boeva glava kako na granatataPG-7VR za RPG-7. Vo 1999 e dizajnirana i negovata verzija R[G-1 opremenaso istata termobari~ka boeva glava od granatata TBG-7V za RPG-7, a vo 2001i najnovata verzija RMG (modificirana R[G-1 nameneta za upotreba vourbani sredini). Tie verzii ve}e se nao|aat vo faza na ispituvawe vo Ruskataarmija [20, 21].

Dolgoro~en razvoj na nova pove}enamenska ra~na frla~kaRazvojot na novata pove}enamenska ra~na frla~ka bi trebalo da odi vo

nasoka na maksimalna kompaktnost so cel da se izbegnat problemite na„mrtvata masa“ (golemata masa na praznata frla~ka) i zatoa idejata na avtorote frla~kata da bide ednostavno univerzalniot ured/mehanizam za istreluvawena koj }e se postavuvaat granatite smesteni vo hermeti~ki zatvorenikontejneri za ~uvawe i transport, koi voedno }e sluàt kako cevki zalansirawe.

Univerzalniot ured za istreluvawe e glavniot del koj sluì da gisoedini site ostanati delovi. Treba da bide kompakten, so sklopuva~ki delovi(so cel koga ne se koristi da se sklopi vo forma so minimalni i povolnigabariti taka {to nema da zazema premnogu mesto) i izraboten od lesni leguriili polimeri, so cel masata da se svede na minimum. Na nego }e se stavaatelektro-opti~kiot ni{an so laserski dale~inomer i balisti~ki smeta~(treba da ima mala masa i da e dovolno ednostaven za da moè da go koristisekoj prose~en vojnik so minimum obuka) i izvor na elektri~na energija (pritoa treba da se vodi smetka da se ovozmoì upotreba na obi~ni komercijalnibaterii AA ili AAA vo itni slu~ai bilo direktno ili so specijalenadapter), a na poseben priklu~ok }e se postavi kontejnerot so granatata.Uredot za istreluvawe so izvorot na energija i ni{anot (prakti~no toa }ebide „praznata“ ra~na frla~ka koj vojnikot so sebe }e go nosi poistreluvaweto na svojot borben komplet) treba da ima vkupna masa najmnogudo 2 kg. Nejzinta konstrukcija treba da bide izdr`liva i da ovozmoùva lesna



zamena na o{teteni delovi na borbenoto pole od strana na samiot korisnik(elektronskite sklopovi poèlno e da imaat lesno zamenlivi moduli), {to}e mu obezbedi visok stepen na ispravnost i ednostavno odrùvawe. Op{tiotizgled na taka zamisleniot ured za lansirawe e prikaàn na sl. 3 (pod „v“ evo borbena pozicija so postaven kontejner so granatata, a pod „g“ e votransportna konfiguracija - sklopen, so izvaden ni{an).

Sl.3 - Prikaz na konceptot na novata pove}enamenska ra~na frla~ka

Granatite za frla~kata }e bidat smesteni vo hermeti~ki zatvorenitransportni kontejneri. Ova e najdobro mo`no re{enie bidej}i kontejnerotvo isto vreme e i lansirna cevka koja po istreluvaweto ednostavno se vadi od

3



frla~kata i se frla.6 Toa dava i maksimalna za{tita od nadvore{nitevlijanija i maksimalen rok na traewe, bez da go ograni~uva razvojot na novigranati - gabaritite (pre~nik i dolìna) na razli~nite granati i nivnitekontejneri se prakti~no neograni~eni, a edinstven zaedni~ki detal }e imbide unificiraniot priklu~ok namenet za postavuvawe na univerzalniotured za istreluvawe. Najprakti~no e toj priklu~ok da se nao|a pod teì{tetona kontejnerot so cel da se uramnoteì masata na frla~kata vo borbenapozicija - neuramnoteènosta na polnata frla~ka e univerzalen nedostatokna site postojni ra~ni frla~ki i go ote`nuva ga|aweto bidej}i go zamoruvastrelecot.

Univerzalniot ured za istreluvawe treba da poseduva programskisistem za samotestirawe, koj pri vklu~uvawe na uredot na strelecot }e musoop{ti dali uredot e ispraven i podgotven za dejstvo, a potoa }e ja proverii ispravnosta na kontejnerot so granatata i }e soop{ti dali e ispraven,pravilno pricvrsten na frla~kata i podgotven za strelba, a vo isto vreme ina elektro-opti~kiot ni{an }e mu go soop{ti modelot na granatata za istiotda moè da presmeta to~na ni{anska to~ka. Taka na strelecot mu ostanuva daja nani{ani celta i da go pritisne kop~eto za merewe dale~ina so laserskiotdale~inomer, a balisti~kiot smeta~ vo vidnoto pole na ni{anot }e proektirani{anska to~ka koja treba da se izramni so celta, po {to sledi istreluvawena granatata.

So cel da se ovozmoì istreluvawe na granatata duri i vo slu~ai kogafrla~kata (univerzalniot ured za istreluvawe ili nekoj negov del) e vonfunkcija ili voop{to go nema, na kontejnerot moè da se postavi ured zaistreluvawe so mehani~ki ni{ani kako na postojnite frla~ki za ednokratnaupotreba. So toa }e se ovozmoì funkcionirawe vo site mo`ni situacii, avoedno kontejnerot }e dobie i sekundarna uloga kako frla~ka za ednokratnaupotreba, so {to se postignuva maksimalno mo`na unifikacija na frla~kiteza ednokratna i pove}ekratna upotreba. Op{t izgled na taka zamisleniotkontejner so granata e prikaàn na slikata br.3 (pod „a“ e pogled nakontejnerot od gore, kade se nao|a ~krapaloto i mehani~kite ni{ani; pod „b“e pogled na kontejnerot od dolu, kade se nao|a priklu~ok za uredot zaistreluvawe; a pod „v“ e strani~en pogled na ra~niot frla~ vo borbenapolo`ba odnosno kontejnerot postaven na univerzalniot ured zaistreluvawe).

6 I pokraj toa, tie kontejneri treba da imaat mo`nost za povtorno polnewe vo fabrikata, {to}e za{tedi zna~itelni resursi. Toa voop{to ne e novost - taa opcija na primer ja imaat kontejnerite odPVO raketite „Strela-2M“ (istite se upotrebuvaat i vo ARM), koi moàt da se polnat do 5 pati [22].



[to se odnesuva do potrebnite modeli granati, vaì ona {to ve}e enavedeno - treba da se vovede {iroka paleta granati koja }e ovozmoì da serazre{at site mo`ni zada~i. Pokraj standardni nevodeni granati treba dase razgleda i mo`nosta za integrirawe vodeni raketi (vodewe so laserskizrak od laserskiot dale~inomer), so {to pove}enamenskiot frla~ }e gizameni i lesnite pe{adiski protivoklopni vodeni raketi od klasata naruskiot „Metis“ i francuskiot „Eryx“ (dostrel do 1000 m) so taa razlika {to}e se razvijat novi boevi glavi za drugi tipovi celi (trendot zapove}enamenski orudija e prifaten i kaj novite POVR koi isto se oslobodijaod starata doktrina za upotreba samo vo PO borba).

Zaklu~okOtkako vo poslednata decenija od 20-ot vek kone~no se napu{teni krutite

doktrini vostanoveni po krajot na Vtorata svetska vojna, moè da se zabeleìtrendot na zabrzana transformacija na protivoklopnite pe{adiski orudija vopove}enamenski pod vlijanieto na iskustvata koi se steknati vo mnogubrojnitelokalni vojni. So toa tie orudija (pred sé sistemite za POVR i ra~nite frla~ki)}e se oslobodat od nedostatocite i nivniot dosega neiskoristen potencijal }e sestavi vo funkcija, {to na sovremenata pe{adija }e ñ ovozmoì uspe{no da se spravuvaso site predizvici na bojnoto pole vo 21-ot vek.

Bidej}i ra~nata frla~ka ima najpovolen odnos performansi/cena, a se nao|avo vooruùvaweto na prakti~no sekoja sovremena armija, taa e najsoodvetna zatransformacija vo pove}enamensko orudie. Ovoj proces ve}e e vo tek i vnimanietoe naso~eno prvenstveno kon modernizacijata na postoe~kite ra~ni frla~i (soglasnoso kratkoro~niot model, koj go pretstavivme ovde preku konkretniot primer soruskata frla~ka RPG-7), {to moè da se smeta za privremena merka primeneta soedinstvena cel da gi zadovoli raste~kite potrebi za novite pove}enamenski orudijaza {to e mo`no pokratok rok. Vistinskite pove}enamenski ra~ni frla~i, razvienispored dolgoro~niot model koj ovde go izloìvme, moè da gi o~ekuvame duri pokrajot na prvata kratkoro~na faza na modernizacija - najrano kon krajot na ovaa ilina po~etokot na slednata decenija.

LITERATURA

1. MENON, L., 1999. ENCARTA Encyclopedia DELUXE 2000 [CD-ROM]. Redmond,Microsoft.

2. KEEGAN, J., 1977. Encyclopedia of World War II. 2nd

Edition. London, Bison Books Ltd.3. SSNO, 1990. Priruènik za vojnika pešadije. Beograd, VINC (UP-64).4. DUBROVIN, E. i KOROTÊNKO, I., 2001. Sorok let v stro¥. Nezavisimoe

Voennoe Obozrenie, br.30 (252), 17.08.2001.5. SILVERSTEIN, K., 2003. RPGs are common as colds, but far more lethal. The Los Angeles

Times, 07.07.2003.

3



6. GRAU, L.W., 1998. The RPG-7 on the battlefields of today and tomorrow. Infantry, 05-08.1998.

7. FGUP "GNPP Bazalt" - Moskva. http://bazalt.ru.8. FGUP "PO NPZ" - Novosibirsk. http://www.npzoptics.com/.9. KEDROV, I., 2003. Ru~naÔ artileriÔ. Voenno Promð{lennðŸ KurÝer, br.14, 10-

16.12.2003.10. KOROTÊNKO, I., 2001. Granatometð v bli`nem bo¥. Nezavisimoe Voennoe

Obozrenie, br.27 (249), 27.07.2001.11. TRADOC (United States Army Training and Doctrine Command), 1976. Soviet RPG-7

Antitank Grenade Launcher. Fort Monroe, TRADOC.12. MO SSSR, 1972. Nastavlenie po strelkovomu delu - RPG-7 i RPG-7D. Moskva,

Voenizdat.13. GRAU, L.W., 1997. Russian-manufactured armored vehicle vulnerability in urban combat: The

Chechnya experience. Red Thrust Star, 01.1997.14. WALKER, S., 2003. Black Hawk hit by RPG. Reuters, 15.11.2003.15. Associated Press, 2002. RPGs widely used by guerillas. AP, 05.03.2002.16. Prospekti od "Arsenal" - Kazanlak, Bugarija.17. Prospekti od VMZ ("Ivan Vazov") - Sopot, Bugarija.18. Prospekti od NORINCO (China North Industries Corporation), Kina.19. GANDER, T.J., 2003. Jane's Infantry Weapons 2003-2004. Surrey, Jane's Information Group.20. MANU[KIN, A., 2003. Tehnika antiterrora. KrasnaÔ Zvezda, 11.11.2003.21. ÐßÄÎÂÎÉ K., 2003. PerspektivnðŸ mnogocelevoŸ RPG. VoŸnì, IstoriÔ, Fakti,

br.1 (3), 05.2003.22. SSNO, 1978. Laki prenosni raketni komplet PVO 9K32M "Strela-2M" - Knjiga I (opis,

rukovanje i odr•avanje). Beograd, VINC (TSl-I, 3034).



143

MEDIUMITE I ODBRANATA

Oliver BAKRESKIFilozofski fakultet, Institut za odbranbeni i mirovni studii ‡ Skopje

Apstrakt: Najgolem broj od gra|anite na nekoja dràva naj~esto kontaktotso bezbednosta i odbranata i nejzinite problemi go ostvaruvaat prekumediumite. Zatoa e va`no da se otkrie kakvi poraki sozdavaat mediumite zanacionalnata bezbednost i odbrana, kako izvestuvaat za odredeniaktivnosti, koi nastani gi favoriziraat, a koi gi zanemaruvaat.Zemaj}i go predvid zna~eweto na mediumite vo sovremenite demokratskiop{testva, javnosta treba da pottikne na istraùvawe vo ovie oblasti. Sotoa bi se pridoneslo da se zapoznaat najgolemiot broj od gra|anite zaodbranata i za site sostojbi koi se javuvaat vo sovremenoto demokratskomakedonsko op{testvo.Vo fokusot na trudot se opfateni pove}e aspekti za mediumite. Akcentote staven na kontrolata na politikata za nacionalna bezbednost, kako i napra{aweto za neposrednata komunikacija na Parlamentot so javnosta zabezbednosnite pra{awa.Ottuka, idealno, ulogata na mediumite vo storijata za demokratijata idemokratskiot nadzor na vooruènite sili e da bidat posrednik pome|ucivilnoto op{testvo i politi~kata dràva, posebno nejziniot bezbednosenaparat. Vo edno demokratsko op{testvo, mediumite stanaa integralen delod kompleksna mreà na institucii i tie pridonesuvaat i im davaat zna~ewena odnosite pome|u instituciite i grupite vo politi~kiot sistem iigraat va`na uloga sluèj}i kako glavna vrska pome|u trite segmenti navlast vo dràvata.

Klu~ni zborovi: mediumi, funkcii, demokratija, masovni mediumi, pluralnoop{testvo.

MEDIA AND DEFENCE

Abstract: Most of the citizens of a country have contact with security and defence issues andtheir problems mainly through the media. Therefore it is important to reveal what kind ofmessages media create about national security and defence, how they report about certainactivities, which events they favor and which they neglect.Having in mind the importance of the media in contemporary democratic societies, the public



should urge for research in these areas. It would contribute to familiarize most of the citizenswith security issues and all the conditions that emerge in the contemporary democraticMacedonian society.The focus of the study encompasses number of aspects about media. The emphasis is put oncontrol of national security policy as well as the issue about immediate communication of theParliament with the public concerning security issues.Thus, ideally, the role of media in the story of democracy and democratic oversight of armedforces is to be a mediator between civil society and the political state, and especially itssecurity apparatus. In a democratic society, media have become an integral part of a complexnetwork of institutions and they contribute and give significance to relations amonginstitutions and groups in the political system and play an important role serving as the mainbond among the three segments of power in the country.

Key words: media, functions, democracy, mass media, plural society.

VovedMediumite se sredstvo preku koe javnosta dobiva informacii za svetot, no

isto taka, javnosta go crpi svoeto znaewe i percepcii za momentalnite politi~ki iop{testveni problemi i za sredstvata za nivno razre{uvawe.

Vo demokratskite op{testva mediumite sè pove}e se ogledalo koe jareflektira generalnata orientacija na politi~kiot ìvot i mikroskop koj imovozmoùva na gra|anite da obrnat vnimanie na razli~nite nacionalni aktivnostii so izrazuvawe na nivnoto mislewe, da pridonesat za progresot na nacijata. Taka,modernata dràva moè da ja obezbedi svojata trajnost samo so postojanakomunikacija pome|u nejzinite gra|ani i razli~nite trkala na mo}ta.

U~estvoto na gra|anite preku mediumite e krucijalno za da se sprovedekoherentno ekonomskiot i kulturniot razvoj na edno op{testvo. Iakokomunikacijata ne moè sama po sebe da go zagrozi razvojot, neadekvatnatakomunikacija go zabavuva i go pravi poteòk razvojot na dràvata. Ovaa, funkcijana komunikacijata doa|a od faktot {to taa pretstavuva instrument za promena nakolektivnata psihologija na op{testvoto, kako i na negovite uslovi za ìvot, adodatno i na fundamentalniot element za razvoj.1

Po pravilo, ulogata na mas-mediumite e da vr{at evaluacija, dainterpretiraat i prenesuvaat vesti proizvedeni vo drugi societalni sistemi. Nekoivesti se, vsu{nost, kreirani vo samite mas-mediumi. Do nekoja merka, barem mas-mediumite se organizacii koi proizveduvaat vesti.2



êsto se postavuva pra{aweto „Kakov vid informacii selektiraat mas-mediumite i kako tie informacii se prezentirani?“ Analizata na ‘vrednostite navestite’ pokaùva deka informacijata koja se izbira ne e samo slu~aen izbor nanastani. Postoi jasen {ablon; {ablon koj nalaga hierarhija na naizgled va`ninastani i lu|e. Eliti, nacii i individualci, kako i dramati~ni nastani dominiraatvo vestite. Taka, vrednostite na vestite i rasuduvawata vo vestite koi jadeterminiraat sodrìnata na mediumite, ne samo {to go naso~uvaat na{etorazmisluvawe kon posebni oblasti koi mediumite gi determiniraat kako „va`ni“tuku, naprotiv, tie go naso~uvaat na{eto razmisluvawe nastrana od drugi „neva`ni“nastani. Na ovoj na~in tie pridonesuvaat za na{ite mentalni mapi za svetot.3

Izbranite temi obi~no imaat golemo zna~ewe vo ramkite na edenspecifi~en kulturen kontekst. Taka vo ramkite na eden specifi~en kulturenkontekst, mas-mediumite se sposobni da gi vklu~at postojnite kulturnireferenci bidej}i tie se razbirlivi za site. Na toj na~in, postoireciprocitet pome|u mas-mediumite i op{testvoto/kulturata. Tie sepovikuvaat na minatite i sega{nite politi~ki/op{testveni referenci no,vo isto vreme, tie, isto taka, pridonesuvaat za niv. Toa pridonesuva zakulturen kontinuitet kako i za kulturna promena.4

1. Osnovnite karakteristiki na masovnoto komuniciraweMasovnoto komunicirawe e vitalno za op{testvoto. Bez slobodna i

balansirana politi~ka komunikacija, demokratskite institucii bi bilekorumpirani. Bez to~ni, provereni delovni informacii, pazarot }e doìveekolaps. Bez informacii za novite artisti~ki trendovi, kulturata }e doìveedegeneracija.5

Masovnoto komunicirawe e tesno neposredno povrzano soop{testvenata svest.6 Ne samo {to taa vlijae vrz nejzinoto formirawe, tukui stepenot na razvienosta na taa svest go bara postojanoto razvivawe naulogata i funkcijata na masovnite mediumi.

Strukturite i karakteristikite na mediumite gi oblikuvaatnajfundamentalnite elementi na na{ite socijalni i individualniidentiteti.7

Vo osnova postojat pove}e karakteristiki na masovnotokomunicirawe8 .

Prvo, masovnoto komunicirawe e strogo organizirano iinstitucionalizirano vo kompleksni formalni organizacii. Toa seorganizacii vo koi se vloèni finasiski sredstva vo vid na kapital i vokoi rabotat golem broj novinari i drugi tehni~ki lica od sekakov vid. Sitetie se vo odredena hiearhiska podelenost na ulogi i rabotni zada~i, vo



funkcija da se dobie pokvaliteten finalen proizvod (vesnici, radio ili TVemisija).

Vtoro, masovnite komunikacii se javni. Toa, vo su{tina zna~i dekaporakite (informaciite) im se barem deklarativno dostapni na site voop{testvenata zaednica. Zaradi toa, informaciite se pod javen nadzor ipodleàt na dràvna, politi~ka, ekonomska i voena kontrola.

Treto, publikata9 vo masovnoto komunicirawe eheterogena vo svojot sostav, {to zna~i deka se sostoi od li~nostiso najrazli~en status, op{testveni ulogi, zanimawa, standard,mo}, kulturni vrednosti itn.êtvrto, sredstvata za masovna komunikacija imaat i povratno dejstvo

i vlijaat na zgolemuvaweto na pismenosta, obrazovanieto i kulturata osobeno,kaj {irokite narodni masi, a vo isto vreme i vrz razvojot na tehni~kitesredstva (telekomunikaciski sistemi, satelitski programi i sl.).

2. Funkcii na mediumiteMediumite imaat va`na funkcija vo kreiraweto na listata na javni

prioriteti t.e. postavuvawe na agendata na javnosta. Istraùva~ite nakomunikaciite ve}e podolgo vreme ustanovile deka ako mediumite ne moàtda nametnat nekoe posebno mislewe na auditoriumot, tie so sigurnost seuspe{ni vo privlekuvaweto na nivnoto vnimanie kon nekoi pra{awa zasmetka na drugi ili ako mediumite ne moàt da ja ubedat javnosta kako darazmisluva za odredeno pra{awe, tie moàt da ja naso~at javnosta konodredeni pra{awa za koi bi trebalo da razmisluva.

Osven toa {to sredstvata za masovna komunikacija na recepientiteim „nudat“ posebni oblici na soznanie, tie isto taka imaat i svoi funkciivo op{testvoto.

Brojni avtori se obiduvaat da gi detaliziraat ovie funkcii.Spored \or|evi} „preku sredstvata za masovna komunikacija (pe~at,

radio, film i televizija) moè da se komunicira so masite, da se vlijae vrznivnata op{testvena svest, da se razviva opredelena ideologija. Sredstvataza masovna komunikacija imaat informativna, zabavna, obrazovna, kulturna,umetni~ka, reklamna, propagandna i drugi funkcii“.10

Ran• elovi• kako najkarakteristi~ni gi naveduva slednite funkciina mediumite: funkcija na informirawe; funkcija na ubeduvawe, motivirawei interpretacija; funkcija na obrazovanie i prenesuvawe na op{testvenotoi kulturnoto nasledstvo; integrativna i funkcija na socijalizacija ifunkcija na odmor i zabava.11



Vreg kako najzna~ajni gi naveduva slednive funkcii na masovnitemediumi:

a) funkcii {to se svojstveni na sovremenite masovnimediumi: informativna, funkcija na mnenieto, orientaciska iakciska;b) funkcii {to masovnite mediumi gi imaat kako socijalni funkcii

zaedno so drugi institucii vo op{testvoto: socijalizatorska, rekreaciska,informativna i integrativna;

v) funkcii {to proizleguvaat od ~ovekovite op{testveni dejnosti:politi~ki, stopanski, kulturni, nau~ni, obrazovni, sportski, verski i drugi.12

Spored Matevski, funkciite na mas-mediumite se delat na osnovni isporedni. Vo grupata na osnovni funkcii na masovnoto komunicirawe spa|aatinformativnata, orientaciskata, obrazovno-kulturnata i zabavno-rekreativnata.13 Vo grupata na sporedni funkcii se navedeni funkciite zajaknewe i menuvawe na op{testvenite normi; za potvrduvawe na statusot ijaknewe na prestiòt na recipientite; za privatizacija; za dopolnuvawe; zamonopolizacija; za usmeruvawe; narkoti~ka disfunkcija i za{titniot efektna mas mediumite.14

Spored iznesenoto, ako se napravi obid da se opredeli funkcijata namediumite, toga{ taa bi bila so nejzina pomo{ da se ostvaruva procesot nakomunicirawe vo op{testvoto. So toa se pridonesuva razli~nite imnogubrojni poraki da gi zadovoluvaat postojnite potrebi no i dapottiknuvaat sozdavawe na novi.

Site navedeni funkcii na javnite glasila koi se pretstaveni odnavedenite avtori imaat pozitivno vlijanie na komunikaciskoto odnesuvawe,i sekoja funkcija nikoga{ ne se ostvaruva vo ~ista forma, bidej}i sekoga{sodrì i elementi od prethodnite funkcii.

3. Sredstvata za masovna komunikacija vo sovremenitepluralisti~ki i demokratski op{testva

Razvojot na op{testvoto ne moè da se slu~i bez realnademokratizacija na komunikaciite {to moè da pomogne individuata da seizdigne do nivo na aktiven partner, da se zgolemi raznovidnosta nainformaciite i da se podobri kvalitetot na u~estvoto i pretstavuvawetovo op{testveniot ìvot.15

O~ekuvawata deka mediumite }e imaat vode~ka uloga vo kreirawetona demokratska infrastruktura na postkomunisti~kite op{testva, odpo~etokot se pokaàa kako dosta nerealni. Neophodna potreba za takva



pozicija na mediumite e “raskinuvawe” na odnosite na mediumite sodràvnite strukturi i osloboduvawe na mediumite od statusot na mehanizamvo slu`ba na partiite, klasite ili drugi grupi, koj samiot po sebe e dolg ibaven proces. Vo pove}eto postkomunisti~ki zemji, najkonzervativniotfaktor na masovna komunikacija koj go opstruira ovoj proces se pokaà dekae politi~kata mo}. Sepak, vo pove}eto zemji rekonstrukcijata na sistemotna mediumite ja nadmina fazata na vospostavuvawe pravni garancii zaavtonomijata na mediumite.16

Pogolemata sloboda na pe~atot be{e prvata vidliva promena po padotna stariot reìm. Vsu{nost, vo prvite godini po kolapsot na ednopartiskotopravilo, mediumite bea vo haos, dràvata bez struktura kako i ostatokot naop{testvoto. Samo vo sredinata na devedesetitte godini i podocna senapravija napori za regulirawe na mediumite.17

Demokratski, vo su{tinata, vo nastojuvawata i postapkite,kapitalizmot denes triumfira re~isi vo celiot svet. Kon krajot na minatiotvek, mnoèweto na porakite koi se prenesuvaat preku zvukot, slikata ilitekstot, kako i {ireweto na mreìte preku koi se prenesuvaat porakite sobrzinata na svetlinata, zaedni~ki go ome|uvaat pazarot, i planetarno ilokalno, vo isto vreme.

Mediumite pove}e godini nanazad strplivo gi gradat demokratskiotporedok zasnovan na po~ituvawe na vrednosta, no i na lu|eto koi gopretstavuvaat i branat, na budnoto sledewe na promenata na javnoto mislewei na po~ituvaweto na malcinstvata.

Od ova proizleguva deka mediumite ja imaat edna od klu~nite poziciii ulogi vo op{testveniot sistem. Zaradi toa, dràvata i partijata koja e navlast, preku najrazli~ni formalni i neformalni mehanizmi se obiduva dagi stavi pod kontrola, ako ne drugo barem vode~kite li~nosti iorganizatorite na rabota vo mas-mediumskite ku}i.

Od druga strana, pak, mas-mediumite, ostvaruvaj}i gi celite zasproveduvawe na javna usluga, zadovoluvawe na auditoriumot izarabotuva~kata, so site sili se obiduvaat da nametnat sopstveni modeli naodnesuvawe koi ne trpat cenzura i naredbi „odozgora“. Vo ovaa ve~na borba,me|u mas-mediumite i pozicijata na pluralisti~kite i demokratskiteop{testva, pobedeni i pobednici nema. Vo opredeleno op{testvo iopredeleno vreme preovladuva prviot ili vtoriot model na informirawe(„kontroliraniot“ i „nekontroliraniot“).18

Kako rezultat na toa, evidentni se odredeni posledici oddejstvuvaweto na mas-mediumite vrz pluralisti~kite i demokratskite



op{testva. Kako prvo, masovnite mediumi vlijaat na pojavata na noviop{testveni aktivnosti, kako {to se reklamata, ispituvaweto na publikatai pazarot, na koj se „tro{at“ mas-mediumite; javnite odnosi i javnoto mnenie,koe e od osobeno zna~ewe. Vtorata posledica od dejstvuvaweto na mas-mediumite, se gleda vo toa {to sredstvata za masovna komunikacija se poddirektno vlijanie i kontrola (pa duri i cenzura) od dràvata i aktuelnatapoliti~ka vlast, sepak vo pluralisti~kite i demokratskite op{testva ovaaintencija se menuva. Na poleto na politikata, ekonomijata i religijata mas-mediumite sè pove}e po~nuvaat da objavuvaat poraki, informacii, analizi ikomentari bez institucionalna kontrola i cenzura.19

3.1. Politikata i mediumiteOp{to e poznato deka demokratijata vo svoja naj{iroka smisla po~iva

na nedopirlivi principi kako sloboda i odgovornost: sloboda na mislewe iizrazuvawe i odgovornost na liderite, kako i na onie koi se upravuvani.Vlastodr{cite, tvrdej}i deka se demokrati, ja imaat odgovornosta da gigarantiraat slobodite i da prifatat deka merkite na vladata ili onie nalokalnata administracija, moè da bidat kritikuvani i duri popularnosankcionorani od mediumite, od parlamentarnite ili od op{tinskitepretstavnici.

Vo demokratijata, mediumite i onie koi za niv odgovaraat sipostavuvaat za cel da go pottiknuvaat kulturniot i politi~kiot ìvot,pluralizmot na idei, ovozmoùvaj}i zapoznavawe so najgolemiot brojrazli~ni dela na ~ovekoviot um.

Tamu kade nema slobodni mediumi, nema nitu li~ni nitu politi~kislobodi. Tamu kade{to mediumite se spre~eni da se distanciraat, da jakoristat slobodata na govorot vo soo~uvaweto so onie koi sonuvaat da gipot~inat, so lu|eto na vlast prvenstveno so politi~arite, zaklu~okot senametnuva sam po sebe. „Nema sloboda bez slobodni mediumi. Istovremeno,mediumite ne se slobodni nitu tamu kade dejstvuvaat pod vlijanie na drugite,a ne na pazarnite zakonitosti“.20

Vlasta koja ne gi po~ituva ovie principi se oddale~uva od javnotomislewe i ne moè pove}e da ja sledi evolucijata na op{testvoto. Taa gogubi avtoritetot zatoa {to ja gubi legitimnosta.21

Nema somnevawe deka mas-mediumite se vitalen del na politi~kiotsistem.

Aktivnosta na mediumite im dava forma na lo{o oblikuvanitekonturi na politi~kiot sistem: taa vnesuva novi igra~i i pra{awa vo



politi~kata arena, duri gi isfrla i gi reorganizira poziciite inazna~uvawata. Takvata aktivnost odi nad dodeluvaweto ili povlekuvawetona legitimnosta. Na realen na~in, mas-mediumite im ja davaat na politi~kitesistemi nivnata sovremena forma i operativni koncepti a vo ramkite napoliti~kiot sistem, nivniot sovremen vkus.22

Ne e lesno da se promenat percepciite na javnosta, nitu, pak, moè dase vlijae na site ~lenovi na op{testvoto. Na onie koi nemaat mo} ililegetimnost im nedostasuvaat resursi koi se potrebni da se pridobijat mas-mediumite. Planiraweto i organizacijata koi se potrebni da se vodatmediumite i na toj na~in da gi definiraat „vistinskite“ pra{awa i nivnotozna~ewe, se nadvor od domenot na „nemo}ni“ individui. Javnosta, vo globala,obi~no reagira samo na sodrìnata na mediumite: tie retko ja kontroliraatrabotata na mediumite. Na toj na~in politi~kite akteri, poddràni iohrabreni od mediumite, pomagaat vo konstruiraweto na „realni“ sliki.

Tradicionalno, prou~uvaweto na politikata i nejzinata povrzanostso mediumite se fokusira na instituciite i politi~kite akteri. Vladite,politi~arite, ministerstvata ili glasa~kite modeli obi~no se glavna„hrana“ za politi~kite nau~nici. Brakot od interes so mas-mediumite obi~norezultira so pregolema koncentracija na institucii, strukturi ipoliti~kata elita. Iako ova ostanuva va`no, ovoj vid na pristap go previduvadelot {to mas-mediumite go igraat vo generirawe percepciite na javnostaza politi~kite i op{testvenite promeni kako i za politikata i procesitena odlu~uvawe. Politi~koto zna~ewe na mas-mediumite odi mnogu podalekuod pra{awata kako „koj gi kontrolira mediumite?“ i „kako se izbiraatlu|eto?“. Politikata preovladuva vo site aspekti na na{eto ̀ iveewe, na{itestavovi i na{eto odnesuvawe. A bidej}i mas-mediumite se vo srceto naprocesite na komunikacija preku koi „problemite“ i nivnoto „razre{uvawe“se diskutirani, tie zasluùvaat seopfatna analiza.23

4. Kontrola na politikata za nacionalna bezbednostMediumite se proglaseni za „~etvrta sila“ vo demokratijata. Kako

integralna sila vo op{testvoto, od mediumite se o~ekuva da igraat zna~ajnauloga vo kontrolirawe na parlamentot, vladata i sudstvoto, voistraùvaweto dali privatniot industriski i finansiski interes gopo~ituva zakonot, vo vklu~uvaweto na alarmot za zagaduvawe na ìvotnatasredina i angaìrawe so cel da se prezemat merki za re{avawe na problemot.

Mediumite se prisutni nasekade vo modernoto vreme. Moèbi zatoalu|eto o~ekuvaat daka mediumot e semo}en.



Op{to zemeno, nezavisnite mediumi i pomagaat na javnostai na politi~kite pretstavnici vo nivnata zada~a da donesatinformirani odluki. Kako {to poso~ivme, mediumitepridonesuvaat da se vr{i nadzor na rabotata na zakonodavnata,izvr{nata i sudskata vlast i moàt da vlijaat na sodrìnata ikvalitetot na pra{awata koi se postavuvaat na javnite debati,koi od druga strana vlijaat na vladata, biznis sektorot,akademskata sredina i gra|anskoto op{testvo. Na toj na~inslobodnite mediumi pretstavuvaat klu~na komponenta nademokratijata.Ulogata na mediumite vo voenite raboti pove}e ne moè da se tretira

kako popatno pra{awe, osven od sopstveno neznaewe. Odnosite vojska-mediumiimaat istorija, posebno kako del od po{irokoto pra{awe za ulogata namediumite vo liberalno demokratskite dràvi.24

Mnogu aspekti od vlijanieto na mediumite treba da se ocenat. Tie sedviàt od osnovni obvrski, odnosno obvrskata demokratskite op{testva daja informiraat javnosta preku mediumite, do upotrebata na mediumite vooponentite kako oru`je. Vo nemoralni race, mediumite moè da bidat glavnooru`je na ona {to e poznato kako asimetri~no vojuvawe, kade avtoritarni inedemokratski grupi koristat namerni kampawi na dezinformacii i lagivo obid da se oslabne protivnikot.25

Vo dràvite kade {to mediumite ne se nezavisni odvladinite institucii, lesno moè da se slu~i mediumite da sezloupotrebat od strana na vladea~ite za propagandni celi. Vovakvi slu~ai, mediumite ednostavno ne moàt da ja podobrattransparetnosta i demokratskiot nadzor na sektorot zabezbednost.26

Demokratskiot nadzor kako na~elo za dobro vladeewe moèda bide efektiven samo dokolku javnosta e svesna za glavnitepra{awa koi se otvoreni za rasprava na parlamentarno nivo.Efektivnosta od javna komunikacija po bezbednosni pra{awa zavisi

od obemot i to~nosta na informaciite koi ì se davaat na javnosta od stranana vladata i parlamentot. Parlamentot treba da pokaè poseben interes zajavnosta so toa {to }e obezbedi neophodno nivo i kvalitet na informacii zada moè taa da ja razbere sega{nata sostojba vo dràvata i rezultatot odprocesot na donesuvawe odluka vo parlamentot.27



Idealno, ulogata na mediumite vo storijata za demokratija idemokratski nadzor na vooruènite sili e da bide posrednik pome|ucivilnoto op{testvo i politi~kata dràva, posebno nejziniot bezbednosenaparat. Vo edno demokratsko op{testvo, se o~ekuva mediumite da igraat va`nauloga sluèj}i kako glavna informaciska vrska pome|u elementite na„trojstvoto“.28

Isto taka, od mediumite se o~ekuva da obezbeduvaat objektivniinformacii, da ja zgolemat transparentnosta pome|u politi~kite/voenitekrugovi i gra|anite i da ja obezbedat javnata odgovornost na vlastodr{cite.

Krucijalnot problem za mediumite e kako da ja ~uvaat nezavisnosta inepristrasnosta koga informiraat za sekoj „agol“ na triagolnikot, t.e. bezogled koj e vo fokusot - dràvnite vlasti, vojskata ili civilnoto op{testvo.Pribliùvaweto do politi~kata vlast ja zagrozuva sposobnosta na mediumiteda izvestuvaat objektivno i kriti~ki.

Ovie odnosi se od vitalno zna~ewe vo vreme na mir zaradi nivnotodirektno vlijanie vrz demokratijata. No zgolemuvaweto na bezbednosniterizicii ili poto~no - vo voeni uslovi, gi pravi odnosite podelikatni.29

Zaradi toa, sodrìnite {to gi prezentiraat mediumite vo javnostaza pra{awata od oblasta na odbranata, treba da se temelat na ustavnite izakonskite odredbi vo vrska so pravoto i potrebata za transparentnost idostapnost na pravovrmeni, potpolni, precizni i postojani informacii koigo razjasnuvaat razvojot na aktivnostite na sooodvetnite subjekti koi sezadolèni da ja ostvaruvaat odbranbenata funkcija, koi se vo interes nagra|anite koi voedno moàt da se tretiraat i kako dràvni interesi. Vo tojkontekst, preku mediumite moàt da se objasnat celite na odbranata, ulogatana vojskata, aktivnostite na organite na dràvnata uprava i klu~nitenositeli vo ostvaruvawe na bezbednosta i odbranata, kako i aktivnostite{to gi prevzema sistemot za nacionalna bezbednost za osiguruvawe nanacionalnata bezbednost.

4.1. Komunikacijata na parlamentot so javnosta po pra{awa zabezbednosta i odbranata

Informiraweto na javnosta e del od vkupnite op{testveni,politi~ki, ekonomski, kulturni i drugi procesi. Toa e dejnost naso~ena konizvestuvawe na gra|anite za podatoci, nastani i procesi na osnova na kojasteknuvaat soznanija, formiraat mislewe, izgraduvaat merila zaop{testvenite vrednosti, zazemaat stavovi i donesuvaat zaklu~oci.

Ako se pojde od zakonskite odredbi, zna~eweto na odbranata za



uspe{no funkcionirawe na dràvata i bezbednosta na gra|anite, potoa, odfaktot deka dràvata izdvojuva relativno golemi sredstva za odbranata, vonikoj slu~aj ne bi bilo sporno ni pravoto na gra|anite da bidat navremeno,vistinski i potpolno informirani za sè {to e va`no za niv vo taa oblast,sekako isklu~uvaj}i izvesni specifi~ni odbranbeni (voeni) sodrìni, koise vo soglasnost so propisite i potrebite za za{tita na vitalnite interesina dràvata, koi vo sekoja, pa i vo na{ata dràva pretstavuvaat tajna.

Poradi toa e neophodno parlamentot, vo sorabotka so mediumite, daizgradi sistem za navremeno informirawe, so koj gra|anite se izvestuvaatza podatoci i informacii vo vrska so sostojbata na odbranata. So toa sesozdava objektivna, no i poèlna javna pretstava za sostojbite vo sistemot zanacionalna bezbednost i se gradi doverba vo vojskata.

Eden od efektivnite na~ini so koj parlamentot }e obezbedi javnoinformirawe, vo sorabotka so vladata ili samostojno, e na javnosta da ìobezbedi raznovidni informacii i dokumenti koi se odnesuvaat napra{awata za bezbednosta, vo forma na dokumenti i/ili preku negovite vebstrani.

Primeri za informacii {to moè da ì se dadat na javnosta vo pogledna pra{awa od sektorot za bezbednost, po mo`nost vo verzija prigodna zajavnosta se: dokumenti od strategisko zna~ewe kako {to se politikata zanacionalna bezbednost; buxetot na odbranata (ne vklu~uvaj}i gi tajnitefondovi); informacii vo pe~atot za site va`ni raspravi, odluki, poplaki,zakoni, itn.; zapisnici od site parlamentarni (komisii) sostanoci i raspravipo pra{awa od bezbednosta (osven sostanoci odràni zad zatvoreni vrati)tie treba da vklu~at i izve{tai za opfatot i temata na anketite zad zatvorenivrati; publikacii koi se odnesuvaat na parlamentarni anketi po bezbednosnipra{awa; godi{ni parlamentarni izve{tai ili pregledi zafunkcioniraweto na site bezbednosni slu`bi; izve{tai od javniotpravobranitel ili od generalniot revizor koi se odnesuvaat na sektorot zabezbednost; na javniot pravobranitel moè da mu se dozvoli da dostavuvaizve{tai za nekoi posebni istragi, no od nego }e se pobara da gi dostavi doizbrani komisii; vladata treba da ja iznese pred parlamentot sekoja aktivnostprezemena od strana na javniot pravobranitel ili izve{taite na revizorot;informacija za multilateralni ili bilateralni spogodbi; informacija zatoa kako poedine~ni parlamentaci ili politi~ki frakcii vo parlamentotglasale po bezbednosni pra{awa (kako {to e buxetot, priklu~uvawe konme|unarodni alijansi, pra{awa za regrutirawe, nabavka); zakonodavstvotoza sloboda na informirawe.30



Vo osnova moè da se kaè deka ova e ednonaso~na komunikacija kojase ostvaruva samo od strana na parlamentot.

Pokraj ovaa ednonaso~na komunikacija, parlamentot treba da ì dadei na javnosta mo`nost da komunicira so nego za bezbednosnite pra{awa.Dvonaso~na komunikacija ili dijalog se va`ni zatoa {to: obezbeduvaatu~estvo i postojan nadzor od strana na gra|anite; ja podigaat doverbata najavnosta vo funkcioniraweto na parlamentot; nudat mo`na proverka na lo{aadministracija (na primer preku parlamentarniot javen pravobranitel);obezbeduvaat javna poddr{ka i legitimnost na zakonodavstvoto i vladinatapolitika, a na toj na~in i demokratska stabilnost.31

Dvonaso~nata komunikacija moè da se zgolemi preku parlamentarnoinformirawe, nabquduvawe na novinarskite slu`bi, televiziski paneldiskusii, kako i posebno podgotveni vesti koi se odnesuvaat na ~lenovite nakomitetot {to gi dava parlamentarnata slu`ba za istraùvawe, itn.

Zaklu~ok

Vlijanieto na mediumite vo kreiraweto ikanaliziraweto na javnoto mislewe za sekoj segment odop{testvenoto ìveewe e golemo, a vo erata naglobalizacijata tie gi bri{at granicite na prostorot ivremeto na slu~uvawata na informativnata sfera.

Vo po~etokot radioto, a podocna i televizijata beainstrumenti so koi se grade{e kolektivniot ìvot ikultura na nacijata, odnosno radioto i televizijatasozdadoa kultura {to mu stana zaedni~ka na celokupnotonaselenie i zaedni~kiot javen ìvot od eden sosema novvid.

Istraùvawata za mediumite vo Republika Makedonija, ukaùvaat nanivnata dinami~nost, ostavaj}i prostor za nedore~enost poradi kompleksnosta nasè u{te ~uvstvitelniot mediumski prostor i dijalogikata na standardiziraweto ikonkurencijata na pazarot. So cel da se zadovolat opredeleni potrebi moè da sekaè deka mediumite denes imaat dvojna uloga: prvo, da ì sluàt na politi~katajavna sfera na nacionalnata dràva i vtoro, da se fokus na nacionalnata ikulturnata identifikacija.

Za da moè da se postigne proklamiranata opredelba za nezavisnoinformirawe i nezavisni mediumi potrebni se reformi vo mediumskata sfera.



Reformite na Makedonija vo mediumskata sfera treba da se dviàt kon:demokratizacijata na organizacionata postavenost {to zna~i sozdavawe zdravaregulativna ramka za nivno osnovawe i funkcionirawe; za celite i zada~ite {to}e ovozmoàt pogolema nezavisnost na ureduva~kata politika; standardizacija nakvalitetot i raznovidnosta na programskite proizvodi (sodrìni); za promovirawei aktivno pridonesuvawe i vrednuvawe na nacionalnite interesi itn.

Vo odnos na odbranata sekako deka mediumite imaatgolema uloga. Toa e posebno va`no vo op{testva koi{totuku vospostavuvaat demokratski standardi. Procesotna demokratizacija i ulogata na mediumite vo nego, sè u{tese naglaseni vo onie dràvi koi posle pove}egodi{naizolacija dobivaat mediumska sloboda i odedna{ sesoo~eni so demokratskite predizvici.

Vo toj kontekst, kako rezultat na demokratskiot itehnolo{kiot progres, i na golemiot broj izvori nainformacii, se javuva potrebata kako da se prenesatporakite. Ne postoi efikasen metod ili praktika kako dase kontrolira {ireweto na informaciite. Od drugastrana, komercijalizacijata na mediumite i konkurentnitepazari gi donesoa pove}eto od zdravite kolebawa iosetlivost na toa kako se tretira osetliva bezbednosnainformacija.

Literatura1. Raboy, Marc and Dagenais, Bernard, Media, Crisis and Democracy: Mass

Communication and the Disruption of Social Order, SAGE Publications, 19962. Parliamentary Oversight of the Security Sector, Inter-Parliamentary Union and DCAF,

Geneva/Belgrade, 20033. Rosengren, Karl Erik (ed.), Media Effects and Beyond: Culture, Socialization and

Lifestyles, Routledge, 19944. Gronbeck, Bruce E., Farrell, Thomas J., Soukup, Paul A., (eds.), Media,

Consciousness, and Culture, SAGE Publications, 1991



5. Stojkoviæ B., Identitet i komunikacija, Èigoja, Beograd, 20026. Gidens Anthony., Social Theory and Modern Sociology, Cambridge: Polity Press,

19907. Gruevski Tome, Sovremeniot pe~at vo Makedonija, Studentski zbor,

Skopje, 19958. Jovan Korubin, Masmediumite i pravoto, Skopje, 19949. Fransis Bal., Moc medija, Beograd: Clio, 199710. Negrine, Ralph, Politics and the Mass Media in Britain, Routledge, 199611. Stewart, Ian and Carruthers L. Susan (eds.), War, Culture and the Media:

Representation of the Military in 20th CenturyBritain, Studies in War and Film 3,Filcks Books, 1996

12. Matevski Z., Masmediumite i nastavata, Zdruènie na sociolozite naRM, Skopje, 2000

13. Parlamentaren nadzor na sektorot za bezbednost, Inter-parlamentarnaunija (IPU) i Centar za demokratska kontrola na vooruènite sili(DCAF), Goragraf, Belgrad, 2003

14. \or|evi} T., Teorija informacija-teorija masovnih komunikacija, Pkwiga, Qubqana, 1979

15. Mek Kvejl Denis, Uvod u sociologiju masovnih komunikacija, Glas, Beograd, 197616. Supek, R., Ispitivanjejavnog mnijenja, Zagreb, SNL, 198117. Sourcebook on Security Sector Reform, Fluri P., Had•iæ M. (eds.) Geneva Centre

for the Democratic Control of Armed Forces/Centre for Civil-Military Relations,Belgrade, Geneva/Belgrade, 2004

18. Ran• elovi• S., Uvod u Informisawe i odnosi vojske s javno{• y,Novinsko-izdava~ki centar VOJSKA, Beorgad, 2003

19. Vreg France, Humana komunikologija, Hrvatsko komunikolo{kodru{tvo, Zagreb, 1998

20. ôkrevski T., Sociologija na komunikacii, NIP Studentski zbor,Skopje, 2000

21. www.medienhilfe.ch, The Military, Security Sector Reform and the Media: PublicControl and/or confidence building, Presented by Biljana Vankovska, University ofSkopje,

22. The Media and the Military: A Marriage of Convenience, Presented by Mark Laity,Spokesman of NATO in Macedonia, (www.medienhilfe.ch)

1 Raboy, Marc and Dagenais, Bernard, Media, Crisis and Democracy: Mass Communication

and the Disruption of Social Order, SAGE Publications, 1996, pp.34-362 Rosengren, Karl Erik (ed.), Media Effects and Beyond: Culture, Socialization and Lifestyles,

Routledge, 1994, p.173 Negrine, Ralph, Politics and the Mass Media in Britain, Routledge, 1996, p.44Ibid., p.4



5 Sourcebook on Security Sector Reform, Fluri P., Had•iæ M. (ed.) Geneva Centre for the Demo-cratic Control of Armed Forces/Centre for Civil-Military Relations, Belgrade, Geneva/Belgrade,

2004, p. 2176 Op{testvenata svest e eden od klu~nite faktori koj go ovozmoùvafunkcioniraweto na najrazli~nite op{testveni grupi. Taa vo su{tina e svesnostana lu|eto za nivnata pripadnost kon odredena grupa; za celite i funkciite nadadenata op{testvena grupa; svesnosta za nivnata me|usebna zavisnost ipredodredenosta vo ramkite na grupata. Taa pretstavuva psiholo{ko povrzuvawe na

lu|eto vo odredena op{testvena grupa.7 Gronbeck, Bruce E., Farrell, Thomas J., Soukup, Paul A., (eds.), Media, Consciousness, and

Culture, SAGE Publications, 1991, p.2238 Po{iroko vidi: Matevski Z., Masmediumite i nastavata, Zdruènie na

sociolozite na RM, Skopje, 2000, str.20-229 Publikata e op{testvena grupa, eden oblik na masa koja ja soedinuva eden sosemodreden interes, koja iako ne e organizirana se ~uvstvuva solidarna i povrzana poradizaedni~kiot interes i predmetot so koj moè da go zadovoli toj interes. (Supek, R.,

1981, Ispitivanjejavnog mnijenja, Zagreb, SNL, str: 47)10 \or|evi} T., citirano delo, str. 1811 Vidi po{iroko: Ran• elovi• S., Uvod u informisawe i odnosi vojske s javno{• y,

Novinsko-izdava~ki centar VOJSKA, Beorgad, 200312 Vreg France, Humana komunikologija, Hrvatsko komunikolo{ko dru{tvo, Zagreb,

1998, str. 6913 Informativnata funkcija se sostoi vo sobirawe, selektirawe, analiza iprenesuvawe ({irewe) na informaciite do publikata. Toa se informacii od zemjatai od stranstvo i od site domeni na slu~uvawe. Orientaciskata funkcija se sostoi votolkuvawe i analiza na nastanite vo prostorot i vremeto. Isto taka, preku ovaafunkcija mas-mediumite ukaùvaat (predlagaat) odredeni oblici na odnesuvawe voodnos na dadenite iformacii. Ovie predloèni oblici na odnesuvawe obi~no se vosoglasnost so „poèlnite“ op{testveni ulogi na recepientite. Obrazovno-kulturnata funkcija na mas-mediumite se sostoi vo prenesuvawe na nau~ni soznanijai celokupnoto kulturno nasledstvo od generacija na generacija. Preku masovnotokomunicirawe se prenesuvaat informacii, koi vo sebe sodràt vrednosti, normi,obi~ai, kulturno nasledstvo, sodrìni od oblasta na umetnosta i se razbira nau~nisodrìni. Zabavnata i rekreativnata funkcija na sredstvata za masovnakomunikacija gi zadovoluva potrebite na po{irokata publika za relaksacija i

opu{tawe.14 Po{iroko vidi: Matevski Z., Masmediumite i nastavata, Zdruènie na

sociolozite na RM, Skopje, 2000, 5215 Raboy, Marc and Dagenais, Bernard, Media, Crisis and Democracy: Mass Communication

and the Disruption of Social Order, SAGE Publications, 1996, p.36



16 Media as a Tool for the Public Accountability of the Military: Experiences from Serbia,Presented by Ms. Jovanka Matic, Media Researcher Centre for Civil-Military Relations,

Belgrade, www.medienhilfe.ch17 Sourcebook on Security Sector Reform, Fluri P., Had•iæ M. (ed.) Geneva Centre for the Demo-cratic Control of Armed Forces/Centre for Civil-Military Relations, Belgrade, Geneva/Belgrade,

2004, p. 22318 Matevski Z., Masmediumite i nastavata, Zdruènie na sociolozite na RM, Skopje,

2000, str.31-3319 Isto., str. 3220 Fransis Bal., 1997, Moc medija, Beograd: Clio, str.521 Raboy, Marc and Dagenais, Bernard, Media, Crisis and Democracy: Mass Communication

and the Disruption of Social Order, SAGE Publications, 1996, p.3622 Negrine, Ralph, Politics and the Mass Media in Britain, Routledge, 1996, p.623 Ibid., p.224 Stewart, Ian and Carruthers L. Susan (eds.), War, Culture and the Media: Representation of the

Military in 20th CenturyBritain, Studies in War and Film 3, Filcks Books, 1996, p.625 The Media and the Military: A Marriage of Convenience, Presented by Mark Laity, Spokesman

of NATO in Macedonia, (www.medienhilfe.ch)26 Parliamentary Oversight of the Security Sector, Inter-Parliamentary Union and DCAF, Geneva/

Belgrade, 2003. p. 3927 Ibid., p.4028 The Military, Security Sector Reform and the Media: Public Control and/or Confidence Build-

ing, Presented by Biljana Vankovska, University of Skopje, (www.medienhilfe.ch)29 The Military, Security Sector Reform and the Media: Public Control and/or Confidence Build-ing, Presented by Biljana Vankovska, University of Skopje, (www.medienhilfe.ch)

30 Parliamentary Oversight of the Security Sector, Inter-Parliamentary Union and DCAF,

Geneva/Belgrade, 2003. p. 4131 Ibid., p. 41-42



173

KOORDINACIJA NA BEZBEDNOSNATA ZAEDNICA VOREPUBLIKA MAKEDONIJA(d‡r Oliver Bakreski)

Tawa MILO[EVSKAFilozofski fakultet, Institut za odbranbeni i mirovni studii‡Skopje

Neodamna d‡r Oliver Bakreski ì se pretstavi na na{ata nau~na,stru~na i po{iroka javnost so svojot najnov trud „Koordinacija nabezbednosnata zaednica vo Republika Makedonija“.

Samiot naslov na trudot asocira deka stanuva zbor za studija so ogromnoedukativno i kulturno zna~ewe vo koja se istraùva edna mo{ne aktuelna,specifi~na problematika koja e od su{testveno zna~ewe za opstanokot nasekoja dràva.

Vo ovoj ambiciozen i originalen trud celokupnata obrabotenaproblematika se ostvaruva na eden mo{ne specifi~en na~in i pretstavuvaprv obid za prodlabo~eni prou~uvawa na koordinacijata vo RepublikaMakedonija.

Rakopisot „Koordinacija na bezbednosnata zaednica vo RepublikaMakedonija“ ja prezentira nacionalnata koordinacija vo bezbednosniotsektor i nudi analiti~ko sogleduvawe na sodrìnskite delovi na konceptotna nacionalnata bezbednost na Republika Makedonija.

Pra{awata i dilemite koi{to se aktuelizirani vo rakopisotovozmoùvaat da se rasvetlat problemite od razli~ni aspekti. Kompleksotpra{awa {to po toj povod e analiziran vo ovoj trud e vo kontekst nasogleduvaweto dali i kako se ostvaruva koordinacijata me|u dràvnitesubjekti vo oblasta na nacionalnata bezbednost i odbrana.

Sodrìnata na knigata „Koordinacija na bezbednosnata zaednica voRepublika Makedonija“ od avtorot Oliver Bakreski e koncipiran vo ~etiridela koi nosat posebni podnaslovi i sodrìnski pretstavuvaat posebnizaokruèni celini.



Kompozicijata na knigata e izloèna na 341 stranici tekst, od koiimpresivni 22 stranici bibliografija so obraboteni 251 bibliografskiedinici, 65 spisanija i publikacii, 39 normativni akti i drugi materijalikako i golem broj materijali od internet.

Vo prviot del od knigata nasloven kako „Koordinacijata i odbranata“,prezentiraj}i gi najnovite sfa}awa na poimot koordinacija i negovatapove}ezna~nost, avtorot poimno i terminolo{ki ja opredeluvakoordinacijata. Pokraj definiraweto na poimot, avtorot ja davaklasifikacijata na principite, vidovite i metodite na koordinacija, sporedpostojnite kriteriumi.

Isto taka, vnimanieto e naso~eno na ostvaruvaweto me|usebnakoordinacija i sorabotka me|u organite na dràvnata vlast vo RepublikaMakedonija vo sistemot na odbrana. Avtorot poso~uva deka nepostoeweto nakoordinacija me|u dràvnite organi moè da dovede do redica negativniefekti vo procesot na planirawe i ostvaruvawe na aktivnostite povrzaniso bezbednosta i so odbranata na zemjata, a so toa i vo procesot na donesuvaweklu~ni odluki. Efikasnosta na bezbednosniot sektor e determinirana i vogolema merka }e zavisi od jasnoto definirawe na ulogata i dol`nostite nainstituciite vklu~eni vo upravuva~kiot sistem, od obezbeduvawe podobrakoordinacija na upravuvawe pri donesuvawe odluki, od motivacijata voramkite na Sektorot i od javnata poddr{ka.

Avtorot svoeto vnimanie go fokusira vrz sega{nata struktura naorganite i nivnata diferencijacija kako „civilni“ i „voeni“ bezbednosnislu`bi, koja ima sprotiven efekt na interakcijata t.e. ima osnova za me{awena civilnite i na voenite slu`bi, rivalstvo i kriewe informacii namestokoordinirani zaedni~ki aktivnosti.

Gradeweto institucionalni kapaciteti i postoewe na sorabotkapome|u niv e verojatno edinstveniot na~in koj dolgoro~no }e go obezbeduvasozdavaweto i ostvaruvaweto na kredibilen sistem za nacionalna bezbednost.

Vo ovoj kontekst analizirani se instituciite koi se javuvaat kakoosnovni nositeli na politikata na nacionalnata bezbednost i odbrana i toa:Sobranieto, Pretsedatelot na Republikata, Vladata so resorniteministerstva za vnatre{ni raboti i odbrana i drugi organi na dràvnatauprava, pri {to nivnoto mesto i uloga vo sistemot na odbranata se opredeleniso Ustavot i so zakonite vo koi se definirani nivnite nadle`nosti vooblasta na bezbednosta i odbranata. Avtorot istaknuva deka vo RepublikaMakedonija nema stabilizirano institucija i procedura preku koja }e seutvrduvaat bezbednosnite prioriteti. Zna~i, potrebno e formiraweinstitucija i analogno na toa procedura za da se utrduvaat bezbednosniteprioriteti.



Vtoriot del „Nacionalnata koordinacija na Republika Makedonija ievroatlantskite integracii“ e vo kontekst na na{ite zalo`bi za ~lenstvovo NATO i vo EU.

Integracijata treba da se kreira i da se implementira preku politi~ko-bezbednosna, ekonomska, obrazovna i kulturna politika, merki i aktivnostikoi, vo krajna cel, }e gradat zaedni~ki vrednosti i }e gi promoviraatrazlikite, kako osnova za zaedni{tvo i integracija.

Za pobrzo integrirawe vo EU, kako {to zabeleùva avtorot, od golemozna~ewe e da se izgradi institucionalna ramka za upravuvawe i koordinirawena integracioniot proces. Ova }e sozdade efikasnost koja }e reflektira vobrzi i kvalitetni odluki. Zna~i, za nivno efikasno implementiraweneohodna e “koordinacija” na site strukturi koi u~estvuvaat vo procesot naintegracija”.

Republika Makedonija se soo~uva so golem broj bezbednosni predizvici,no i so potrebata od prisposobuvawe kon standardite na EU i NATO. Vo taanasoka, avtorot ukaùva deka organite na dràvnata uprava svoite idniaktivnosti treba da gi naso~at kon procena i preispituvawe na vnatre{nataorganizacija i rabota, me|usebno povrzuvawe i koordinirawe, harmonizacijana propisite i procedurite, pred sè so onie od zemjite ~lenki na EU, za damoàt da se spravat so sloènite, vnatre{ni i nadvore{ni predizvici so{to bi se eliminirale rizicite i opasnostite po bezbednosta na RepublikaMakedonija

Vo tretiot del „Iskustvata na oddelni dràvi na poleto nakoordinacijata“, se evidentirani sli~nostite i razlikite vo koordinacijataso drugi zemji, odnosno e napravena razrabotka na prakti~nite dilemi nanacionalnata koordinacija {to se inkorporirani vo oddelni analiziranidràvi, osobeno vode~kite dràvi ~lenki na NATO.

Kako referentni i pojdovni sodrìni vo ovoj del se koristatprakti~nite re{enija vo delot na kordinacijata sintetizirani i voop{tenivo modelot na sistemite za nacionalna bezbednost vo oddelni dràvi naNATO (SAD, Velika Britanija, Germanija i Francija), kako i na del odsosednite dràvi (Grcija, Bugarija, Srbija i Crna Gora).

Osnovna zada~a na ovaa analiza od strana na avtorot, e da go ispitana~inot kako se koordiniraat aktivnostite vo oblasta na bezbednosta iodbranata na poso~enite dràvi. Vo taa nasoka e prezentirana analizata nasistemot za nacionalna bezbednost i kako se ostvaruva koordinacija me|udràvnite institucii.

Zaklu~ocite od analizata za koordinacijata na sistemot za nacionalnabezbednost na poso~enite dràvi moè da posluì kako pojdovna osnova vo



sozdavaweto na eden prakti~en model na koordinacija na RepublikaMakedonija kompatibilen so zemjite ~lenki na NATO.

Vo ~etvrtiot „Moèn model na nacionalna koordinacija nabezbednosniot sektor vo Republika Makedonija“ se elaboriraatsogleduvawata okolu postoewe ili nepostoewe koordinacija i locirawe naproblemot so davawe preporaki za podobruvawe na koordinacijata.

Vo knigata, pokraj izdrànata analiza na problematikata koja eobrabotena, od osobeno zna~ewe e da se istakne i toa {to se nudat i odredeniprakti~ni re{enija i modeli.

Knigata prestavuva zna~aen pridones za razvojot na makedonskata naukaod oblasta na odbranata i bezbednosta, i bez somnenie }e predizvika intereskaj makedonskata nau~na i stru~na javnost, obrazovnite institucii no i kajpo{irokata javnost.

So sovladuvawe na ovoj trud }e se zbogatat vidicite i soznanijata odovaa mo{ne zna~ajna oblast od poseben op{testven interes za bezbednostana dràvata.

Koga stanuva zbor za evroatlantskite integracii, ovoj najnov trud naavtorot, pretstavuva zna~aen pridones vo sevkupnite anga`mani zaaplicirawe vo evroatlantskite integrativni procesi.

Kompleksnosta i specifi~nosta na sodrìnite na trudot,pretstavuvaat fundamentalna pretpostavka i pottik za natamo{naistraùva~ka rabota vo ovaa oblast.

Spored site relevantni parametri: nau~na zasnovanost, validnost,sistemati~nost i preglednost, rakopisot „Koordinacija na bezbednosnatazaednica vo Republika Makedonija“ od d‡r Oliver Bakreski, pretstavuvavreden i korisen trud i go zasluùva potrebnoto vnimanie ne samo kajnau~nata, ekspertskata, studentskata javnost, tuku i po{iroko, kako voRepublika Makedonija, taka i nadvor od nea.



KRIZEN MENAXMENT - KNIGA SO POVE]E DIMENZII(d-r Marina Mitrevska)

@anet RISTOSKAMinisterstvo za odbrana

Vo rubrikata Prikaz na knigi, stru~ni trudovi i drugo od oblasta naodbranata, vo ramkite na stru~no-teoretskoto spisanie „Sovremenamakedonska odbrana“ re~isi vo sekoj broj se dava prikaz na knigi koitretiraat problemi od domenot na odbranata i bezbednosta i ~ie promovirawevo javnosta i kritikata od ekspertskata publika e zabeleàno kako pridonesvo teoretskata misla za ovoj vid op{testveni pra{awa. Dosega{na praktikana avtorite na prikazite be{e da se opi{e deloto i da se protolkuva iizanalizira sodrìnata na trudot, negovata tehni~ka uredenost i pridonesoti zna~eweto vo ramkite na sistemite za bezbednost i odbrana i vo op{testvotovo celost.

Sepak, sekoja kniga e edinstvena i kompleksna tvorba koja se sozdava dazadovoli i drugi potrebi i kriteriumi na ~itatelite.

Vo ramkite na na{eto spisanie, opredeleno kako nau~no-teoretsko,sekako deka e najvaèn nau~niot, vrednosniot aspekt na iskaànite stavovi,razmisluvawa i nau~ni dostignuvawa na avtorot na knigata koja sepretstavuva. Sepak, ubavo e da se iskaème i za delo koe uspealo da sploti izadovoli pove}e aspekti na razgleduvawe na edna kniga: i kako nau~en trud ikako u~ebno pomagalo i kako originalna knièvna tvorba vo koja nau~no-didakti~kata, eti~kata, estetskata, umetni~kata i jazi~nata komponenta sena zavidno nivo.

Li~no, takvo delo od oblasta na odbranata, koe nudi pove}edimenzio-nalen pristap na razgleduvawe i koe vo sekoj pogled e aktuelno i moderno eknigata na profesor doktor Marina Mitrevska, ednostavno naslovena kakoKrizen menaxment.

Ne e potrebno posebno da se pretstavuva avtorot bidej}i Marina edolgogodi{en tvorec na dela od oblasta na odbranata, redoven profesor naInstitutot za odranbeni i mirovni studii i na{ redoven sorabotnik.



Prvata sredba so sekoja kniga e vizuelna, nie go gledame deloto i izrazu-vame èlba da go otvorime i da pro~itame {to ima vo nego...

Prvo {to zabeleùvame kaj knigata na profesor doktor MarinaMitrevska e deka koricata na knigata e dosta provokativno i intrigira~kilikovno i jazi~ki re{ena, {to zna~i deka prviot kontakt e uspe{no ostvareni deka deloto ja budi qubopitnosta kaj ~itatelot da go otvori i da doznae za{to stanuva zbor.

Vnatrestranicite, listaj}i ja knigata onaka od oko, vedna{ pa|aat voo~i estetski i tehni~ki ubavo osmislenite i re{eni zaglavija, naslovi ipreporaki od avtorot, {to ima svoja posebna cel i namena i ,isto taka,pretstavuva del od sevkupniot pozitiven efekt na knigata.

A, otkako }e ja pro~itate knigata, koja avtorot skromno ja narekuvau~ebno pomagalo, }e sfatite deka zadovolstvoto e u{te pogolemo zatoa {toste pro~itale delo na profesionalen nau~en rabotnik koj ima poseben ioriginalen na~in i stil na prenesuvawe na svoeto znaewe i iskustvo.

I strukturalno i kompoziciski deloto e sozdadeno taka da moè dagi prenesuva svoite poraki na nekolku ramni{ta na zainteresirani ~itateli.

U{te vo Predgovorot, avtorkata na deloto gi otkriva svoite celi inameri i na~inot na koj zamislila da go demistificira i da go razgleda odpove}e strani problemot na krizniot menaxment, kako i da ponudi model zaizgradba na efikasen sistem za upravuvawe so krizite vo RepublikaMakedonija.

Knigata „Krizen menaxment“ od profesor doktor Marina Mitrevska edelo koe moè da se ~ita i od aspekt na obi~en qubopiten gra|anin koj elai~ki zainteresiran za promenite i zbidnuvawata vo op{testvoto i koj barasoodvetno tolkuvawe na svoite pra{awa i dilemi, no i kako u~ebnik namenetza studentite koi treba da gi usvojat teoretskite razmisluvawa i definicii,a voedno ovaa kniga se nudi i kako teoriska koncepcija nameneta zanajvisokite kreatori na dràvnata politika na Republika Makedonija, koiseto toa {to e elaborirano vo knigata }e treba da go preto~at vo solidnokonstruirana praktika na spravuvawe so sovremenite bezbednosni zakani idrug vid krizni sostojbi preku izgradba na efikasen sistem za krizenmenaxment vo Republika Makedonija.

Zna~i, ve}e vo Predgovorot na knigata se opredeleni posebnite celina knigata. Taa e zamislena i kako u~ebnik koj posebno gi tretira potrebitena akademskite gra|ani vo nivnite istraùvawa, pri {to avtorot posebnose obra}a do studentite koi treba da gi razberat op{tite karakteristiki nasistemot za krizen menaxment, no i kako delo so aplikativna vrednost vobezbednosnata politika na na{ata dràva.



Isto taka, vo Predgovorot na deloto e poso~eno deka knigata senadovrzuva na sodrìnite koi bea predmet na istraùvawe na avtorot vonejzinite prethodni trudovi i vo koi se tretiraa i del od pra{awataobraboteni vo ova izdanie, no sepak ovaa kniga pretstavuva konkretizacijana prethodno evaluiranite problemski podra~ja od oblasta na krizniotmenaxment.

Vo Predgovorot na knigata se objasneti i pri~inite zo{to avtorkatase opredelila za vakov vid na jazi~no i vizuelno prikaùvawe na sodrìnite.Taa ukaùva na toa deka so pomo{ na dekorativniot dizajn, boldiranitedelovi, interesno pretstavenite sliki i tabeli, kako i izdvojuvawe naklu~nite termini i celi na u~eweto, saka da postigne pogolem efekt i pobrzoi poednostavno rasvetluvawe na poentata vo celata tematska celina.

Koncepciski, sodìnata na knigata e podredena vo tri glavi. Sekoja glavazaokruùva edna tematska celina vo vrska so problemot koj se obrabotuva.

Prvata tematska celina e zamislena kako poimovno-kategorijalnoopredeluvawe na sovremenoto projavuvawe na krizata, nejzinata anatomija,kako i poimot za menaxirawe na krizite, zada~ite na krizniot menaxment,planiraweto na upravuvaweto so krizite, spravuvaweto so problemot nakrizniot menaxment na nacionalno nivo, ulogata na vladata vo upravuvawetoso krizite i poso~uvawe na potrebata od kreirawe posebna nacionalnastrategija za spravuvawe so krizi vo ramkite na sovremenite sistemi zanacionalna bezbednost.

Kvalitetot i kvantitetot na sodrìnite zastapeni vo Prvata glava naknigata, vo koja se obrabotuvaat poimovno-kategorijalnite aspekti nakrizniot menaxment, pokaùvaat deka avtorot e nau~nik so prodlabo~enaanaliti~nost, doslednost i preciznost pri istraùvaweto i obrabotkatana predmetot na istraùvaweto. Definicijata na krizata e prezentirana odsite mo`ni agli na tolkuvawe, re~nici, avtori, teoriski {koli i pravci, socel da se dojde so individualna sublimiranost na glavnite odrednici napoimot kriza vo sovremeni uslovi. Potoa na ist princip se objasnuvaatpri~inite za pojava na krizi, fazite na krizata, definiraweto namenaxmentot i negovata uloga, negovite funkcii i nivoa, kako i vidovitemenaxment za da se dojde do definicijata na krizniot menaxment.

Vo prviot del od knigata, vo zaglavieto koe se odnesuva nadefiniraweto na krizniot menaxment, povtorno se sublimirani i razgledanisite mo`ni validni gledi{ta za ovaa pojava za da se dojde do izveden sopstvenzaklu~ok {to pretstavuva krizniot menaxment vo dvaeset i prviot vek, koise negovite zada~i i koi se mo`nostite za re{avaweto na ova pra{awe voramkite na sovremenite sistemi za nacionalna bezbednost. Precizno eobjasneto {to pretstavuva procesot na upravuvawe so krizi i koi etapi mora



da bidat opfateni vo ovoj proces. Se potencira zna~eweto na relevantnotoplanirawe na procesot na upravuvawe so krizite, se objasnuva samiot procesna upravuvaweto na krizite i kako toa bi se izvelo na nacionalno nivo.Poslednite dve zaglavija od ovaa glava se odnesuvaat na ulogata na vladata ipravilno izbranata strategija pri upravuvaweto, odnosno spravuvaweto sokrizata. Ulogata na vladata e mnogu bitno i delikatno pra{awe za uspe{notoplanirawe na upravuvawe na krizite na nacionalno nivo. Vladata e taa kojamora od pove}e aspekti da go razgleda ovoj segment od nacionalnata strategijai da ovozmoì uspe{noto vgraduvawe na krizniot menaxment vo ramkite nasistemot za nacionalna bezbednost i odbrana, da gi legalizira instituciitekoi }e bidat odgovorni za uspe{no upravuvawe so krizni sostojbi i da ovozmo-ì formirawe na soodvetni kadri za ovaa dejnost.

Ottamu, zaklu~uvame deka vo sovremeni uslovi na bezbednosni zakanii pojava na krizi od sekakov vid i razmeri, neophodno e na nacionalno nivoda se planira izgradba na pro{iren koncept na krizen menaxment, koj pokrajvoenata }e gi inkorporira i politi~kata i ekonomskata i socijalnata sfera.

Prvata glava na knigata „Krizen menaxment“ kako tematska celina sezaokruùva so analizata na mo`nite strategii angaìrani da ja ograni~atili zavr{at krizata. Povtorno, mnogu detalno i analiti~no se davaat sitenijansi na razli~nost na strategijata za spravuvawe so krizite vo smisla naodbegnuvawe, prevenirawe, upravuvawe, re{avawe i komanduvawe so krizite.

Zna~i, vo Prvata glava na knigata avtorot pravi celosna teoretskapodgotvka za da moème lesno da gi sovladame sodrìnita prezentirani voVtorata i Tretata glava na knigata.

Vtorata tematska celina gi tretira sovremenite aspekti narazgleduvawe i analiza na sostojbite so krizniot menaxment vo ramkite naEvropskata unija,OBSE, NATO i OON.

Avtorot na knigata vo ovoj del ima za cel da ja objasni potrebata odevropski krizen menaxment i poso~uvawe na mehanizmite na evropskiotkrizen menaxment i toa vo dvete nasoki na definirani aktivnosti preku:Evropskata unija i preku OBSE.

Vo {est zasebni celini se analiziraat sostojbite vo sovremeniteinstitucii i organizacii na kolektivnata bezbednost po zavr{uvaweto nastudenata vojna. Stoèrna konstatacija na avtorot pri razrabotkatata na sitepostojni modeli na krizen menaxment vo ramkite na ovie organizacii e dekakrizite koi se javuvaat vo sovremenite uslovi vo sè pogolem broj projavenioblici i modifikacii, mora da bidat navreme prepoznaeni, definirani irakovodeni preku direkten, konkreten i usoglasen na~in na celosenkoncepciski priod za spravuvawe so krizata. Strategiskiot koncept naEvropskata unija e fokusiran na krizniot menaxment kako najoptimalno



re{enie zasnovano na tri bazi~ni elementi: dijalogot, sorabotkata ikolektivnata odbrana, a vo osnova na celiot sisitem na evropskiot krizenmenaxment e re{avaweto na krizite po miren pat. Krizniot menaxment voramkite na Evrpskata unija se ostvaruva preku nejzinite organizaciskielementi: Sovetot na Evropa, Sovetot na ministrite, Generalniotsekretarijat, Parlamentarnoto sobranie i Voeniot komitet. Zna~i,Evropskata unija se razviva vo nasoka na organizacija koja e sposobna da imizleze vo presret na novite bezbednosni predizvici i site krizni situacii vokoj i da bilo del na Evropa.

I OBSE kako organizacija koja dolgi godini e klu~en faktor vosproveduvaweto na preventivnata diplomatija i prevencijata na konfliktitepretstavuva vaèn faktor na efikasno menaxirawe na krizite. Ovaaorganizacija vo svojot ponatamo{en razvoj treba da se fokusira nare{avaweto na krizite na evropskiot prostor i makotrpno da se trudi da sedoizgraduva organizaciski i institucionalno vo pogled na izgradba naefikasen krizen menaxment.

Avtorot, vo vtoriot del na knigata se zadrùva na pretstavuvaweto ianalizata na dosega{nite dostignuvawa i slabosti na ovie organizacii zaovoj vid pra{awa od kolektivnata, no i individualna bezbednost i odbranana sekoja ~lenka vo niv. Mo{ne detalno e prikaàna strukturata i nasokiteza ponatamo{ni transformacii i razvoj na krizniot menaxment vo NATO,Partnerstvoto za mir, kako i vo OON .

Vo odnos na krizniot menaxment kako biten del na noviot strategiskikoncept na NATO va`no e da se naglasi deka se opfateni novi aspekti natretirawe na ovoj problem. Noviot priod ovozmoùva pogolemi mo`nostiza posignuvawe dolgoro~ni celi so pomo{ na politi~ki merki. Novatastrategija na NATO go pomestuva fokusot od odbrana i zakana kon upravuvaweso krizi zasnovano na tri zaedni~ki elementi: dijalog, sorabotka so drugizemji i odrùvawe na kolektivnite odbranbeni kapaciteti.

Zna~i i od ovaa gledna to~ka NATO nu`no mora da insistira nakvalitetni promeni i transformacii vo ramkite na Sojuzot i negovoodbranbeno-bezbednosen sistem kako kolektivitet, no i efikasno vgraduvawena ovoj segment vo sistemite za nacionalna bezbednost na sekoja ~lenkapoedine~no. Spored avtorot na knigata, mnogu e bitna pravilnata naso~enostna idnata sorabotka na NATO so site ~lenki na PzM, na ZEU i na OBSE.Ottuka se potencira i zna~eweto na Sevkupniot sojuzni~ki strategiskikoncept (MS 40) , od koj se razviva sistemot za rano predupreduvawe, koj eklu~no sredstvo za zgolemuvawe na celosnata civilna i voena podgotvenostna Souzot za odgovor na kakva bilo kriza i obezbeduvawe navremena ikoordinirana akcija soodvetna na sekoja posebna situacija.



Pridonesot na avtorot vo pogled na problemite vo vrska so sistemiteza upravuvawe so krizi vo poso~enite organizacii e vo toa {to taa pravikomparativna analiza na mo`nosta za re{avawe na krizite, prednostite islabostite kaj sekoja od niv posebno.

Avtorot potencira deka svetot denes e so~en so izmenetata priroda nakonfliktite i krizite so koi e soo~ena me|unarodnata zaednica. Toa zna~ideka taa i site nejzini institucii i organizacii mora da posvetat pogolemovnimanie na kreiraweto na pokoordinativen, no i komparativen sistem zakrizen menaxment. Sekoja re{ena kriza e izvor na pribirawe relevantnire{enija i iskustva za da ne se pojavat uslovi za povtorna pojava na ista ilisli~na kriza.Zna~i i OBSE i NATO i ZEU i OOON mora da se baziraat nakomparativnite prednosti za podobar efekt vo nadminuvaweto na krizite.Mehanizmite na evropskiot krizen menaxment se od ogromna va`nost ivlijanie vrz mo`nite krizni sostojbi. Osnovna ideja koja se provlekuva nizcelata vtora tematska celina na knigata „Krizen menaxment“ e deka krizitevo sovremeni bezbednosni uslovi mora da se rakovodat od direkten, konkreteni usoglasen na~in so celosen koncepciski priod za spravuvawe so krizite.

Najva`niot moment koj profesot doktor Marina Mitreva go izdvojuvakako stoèrna poraka vo deloto e nuòsta od postoewe nacionalen sistem zakrizen menaxment vo Republika Makedonija. Tretata glava se sosredoto~uvana gorlivite i aktuelni problemi i sostojbi vo Republika Makedonija vovrska so iznao|aweto najoptimalno re{enie za zakonski konsolidiran krizenmenaxment.

Avtorot se fokusira na nacionalnoto dejstvuvawe vo ramkite napreventivnoto dejstvuvawe vo sferata na mirot i bezbednosta, odnosnoseopfatnata preventivna akcija. Osnovna konstatcija vo tretata tematskacelina e deka nacionalnata bezbednost e determinirana od subsistemskoto isistemskoto, odnosno me|unarodnoto nivo. Zatoa, konstatira avtorot,elementite koi pridonesuvaat za eleminirawe ili namaluvawe naosetlivosta na dràvata i zagrozuvawata imaat dualen karakter. Toa zna~ideka od edna strana mora da se konstituira soodveten model na krizenmenaxment koj na sovremen na~in }e se soo~uva so problemite od oblasta nabezbednosta, a od druga strana so toa treba da se popolni o~iglednata prazninai realna potreba na Republika Makedonija.

Profesor doktor Marina Mitreva vo uloga na nau~en ekspert pravirelevantna analiza na ponudeniot model na krizen menaxment. So toa seotstranuvaat opredelenite dilemi koi bea prisutni vo odnos na mehanizmiteza odrùvawe na mirot i bezbednosta vo Republika Makedonija

Vo na{ata dràva mora da se sozdadat uslovi za uspe{nopostkonfliktno menaxirawe na krizite. Toa, spored Marina, najuspe{no }e



se realizira preku komplementarnosta na razli~ni metodi i tehniki koi }ese polzuvaat ne samo vo funkcija na menaxiraweto na konfliktite i krizitetuku }e proizveduvaat i elementi na sociopoliti~ka stabilnost, kako navnatre{nodràven plan taka i vo odnos na regionot i po{iroko.

Avtorot, vrz osnova na teoriskite elaboracii i detalni analizi nasostojbite so krizniot menaxment vo evropski i svetski ramki, kako ipoznavaweto na aktuelnite sostojbi vo odnos na ova pra{awe vo RepublikaMakedonija nudi model za krizen menaxment vo Republika Makedonija kojkoncepciski e oformen, koj ima to~no utvrdeni karakteristiki za negovoidno organizacisko-funkcionalno dejstvuvawe.

Ova e vo pogled na sodrìnskata i nau~no-vrednosnata komponenta naknigata Krizen menaxment od profesor doktor Marina Mitrevska.

Navra}aj}i se povtorno na naslovot na prikazot: Krizen menaxment-kniga so pove}e dimenzii, }e zaklu~am deka po pro~ituvaweto na knigata kaj~itatelot dominira efektot na tretata pretstavena dimenzija, odnosnonau~no-soznajnata i vrednosna dimenzija na trudot. Sevkupniot vpe~atok zaavtorot i negovoto delo e deka ova e delo koe ostvarilo pove}e dimenzii navrednosno razgleduvawe i odobruvawe. Ubavo dizajnirana, estetski i tehni~kiosmislena, ovaa kniga, sepak, najmnogu gi branuva na{ite razmisluvawa vopogled na nasokite i patekite po koi ~ekori Republika Makedonija.

Po pro~ituvaweto na vakvi dela sfa}am deka golem broj odgovori voodnos na aktuelnite bezbednosni problemi po~nuvaat da go zazemaatvistinskiot tek na razvivawe i pravilno razre{uvawe. Vo toj pogled, ogromene pridonesot na nau~nite dostignuvawa i trudovi na ekspertite odsoodvetnata oblast. Treba da se naglasi deka e potrebno u{te pove}eprakti~no da se polzuvaat i zemaat predvid poukite od ekspertite,{to eslu~aj i so avtorot i knigata {to se prikaàni tuka, koi svoite nau~nidostigawa gi stavaat vo slu`ba na progresot na Republika Makedonija.



„SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA“, teoretsko spisanieMinisterstvo za odbrana, „Orce Nikolov“ b.b., Skopje

UPATSTVO ZA AVTORITE

„SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA“ (vo ponatamo{niot tekst Spisanie) eteoretsko spisanie koe po pravilo izleguva dvapati godi{no. Vo Spisanieto se objavuvaat:

-originalni stru~ni trudovi: nau~no stru~ni trudovi, prikazi na knigi, kusi soop{tenijai dr.

-kontinuirano ili povremeno vo Spisanieto se objavuva i bibliografija, kalendari nanau~ni manifestacii vo zemjata i stranstvo, pozna~ajni datumi, reklamirawe na firmi ipretprijatija i dr.

Originalnite stru~ni trudovi gi sodràt rezultatite na sopstvenite dotoga{ neobjaveninau~ni istraùvawa koi pretstavuvaat zaokruèna celina. Prifa}aweto na originalna nau~nastatija vo Spisanieto gi obvrzuva avtorite da ne gi objavuvaat i vo drugi spisanija.

Nau~no-stru~nite trudovi izvestuvaat za korisni soznanija koi {to pomagaat vo {irewetona znaewata i prilagoduvaweto na izvornite istraùvawa kon potrebite na naukata ipraktikata.

Prikazi na knigi pretstavuvaat koncizni prikazi na knigi i soznanija do koi {to do{leavtorite vo opredelena nau~na oblast, za koja kompetentnosta na avtorite vo prikazite epotvrdena preku publikuvaweto - objavuvaweto na knigite.

Kusite soop{tenija sodràt rezultati na pomali, no zavr{eni nau~ni istraùvawa.Dominantni rubriki na Spisanieto se:

1. Op{to teoretski, doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata;2. Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~ki i temi od me|uanaroden anga`man

vo oblasta na odbranata;3. Evroatlantski integracii;4. Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooruùvawe i oprema;5. Stranski avtori;6. Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata; i7. Prikazi na knigi, stru~ni trudovi i dr. od oblasta na odbranata.

PODGOTOVKA NA RAKOPISOT

Rakopisot treba da se dostavuva vo eden ot~ukan primerok na laserski pe~atar, bez prored,na dvete strani na hartijata, so format B5 i na disketa, za da se olesni pe~ateweto naSpisanieto. Stranicite i prilozite treba da bidat numerirani.

Trudovite treba da bidat napi{ani na makedonski ili na angliski jazik, a na avtorite imse prepora~uva naslovot, apstraktot na trudovite, prikazite i kusite soop{tenija da gipi{uvaat i na Angliski jazik.

Trudovite {to ne se zemaat vo pe~atewe im se vra}aat na avtorite so obrazloùvawa.Pri podgotvuvaweto na rakopisot zadolìtelna e upotreba na Me|unarodniot sistem na

edinici (SI).Rakopisot treba da sodrì: naslov, avtori, institucija, apstrakt, klu~ni zborovi, voved,

sodrìna na trudot, zaklu~ok i literatura.



Naslov: golemina na masni (Bold) bukvi, 14 points, RG-MAC C Times, centrirano, prvo namakedonski, a potoa i na angliski jazik (pred apstraktot na angliski jazik). Naslovot na trudottreba da bide kus, no da dava veren odraz na sodrìnite i po mo`nost da sodrì {to pove}eklu~ni zborovi od opfatenata problematika.

Eden prazen red.Avtori: ime i prezime, mali masni (Bold) bukvi, 11 points, RG-MAC C Times, centrirano.Dva prazni reda.Institucija: rakopisni bukvi, 11 points, RG-MAC C Times, centrirano.Dva prazni reda.Apstrakt: prvo na makedonski jazik, 11 points, RG-MAC C Times, a potoa i na angliski jazik, 11

points, Times New Roman, edine~en prored. Sodrìnata na apstraktot treba da e su{tinska i nezavisnacelina.

Eden prazen red.Klu~ni zborovi: maksimum do 5 zbora, 11 points, RG-MAC C Times, edine~en prored, na makedonski

i na angliski jazik.Voved: 11 points, RG-MAC C Times, edine~en prored. Vo vovedniot del treba nakuso da se navede

samo najva`noto od porane{nite istraùvawa povrzano so obrabotuvanata problematika, a potoada se objasni celta i va`nosta na rabotata - istraùvaweto.

Eden prazen red.Sodrìna na trudot: 11 points, RG-MAC C Times, edine~en prored. Sodrìnata na trudot treba da

gi opfati teoretskite osnovi, eksperimentalniot del i rezultatite do koi {to se do{lo.Trudovite koi {to se odnesuvaaat na teoretski istraùvawa, namesto eksperimentalen del,

treba da imaat poglavje teoretski osnovi, vo koi }e bidat izneseni podrobnostite za proverka nanavedenite rezultati.

Eksperimentalniot del treba da bide izdvoen i da sodrì podatoci za upotrebuvanitematerijali i opis na primenetite principi i metodi na na~in koj {to }e ovozmoì reproducirawena postapkite, no bez detalno opi{uvawe na ve}e poznatoto.

Rezultatite do koi se do{lo i diskusijata treba da bidat dadeni vo edno poglavje. Diskusijatatreba da sodrì analiza na rezultatite i zaklu~ocite koi {to moàt da se izvle~at.

Eden prazen red.Zaklu~ok: 11 points, RG-MAC C Times, edine~en prored. Zaklu~okot treba da pretstavuva kuso

rezime od trudot, a da gi opfati i rezultatite do koi se do{lo so istraùvaweto.Eden prazen red.Literatura: 11 points, RG-MAC C Times, citirana spored svetskite standardi. Literaturata se

naveduva vo posebno poglavje pri {to bibliografskite edinici se numeriraat po onoj red po koj{to se pojavuvaat kako vo fus notite vo tekstot.

Margini: - B5 format, trudovite ot~ukani na neprovidna hartija od kancelariski format A4so raboten prostor:

- gorna: 5 sm - Top: 1.89"- dolna: 5 sm ili Page Setup kompjuterski - Botoom: 1.89"- leva: 4 sm parametri vo in~i (inch) - Left: 1.58"- desna: 4 sm - Right: 1.58"

- Gutter: 0"Pe~atar: laserski printer.Primenite rakopisi ureduva~kiot odbor gi ispra}a na recenzenti. Recenzentite i avtorite

ostanuvaat anonimni. Recenziranite trudovi, zaedno so eventualnite zabele{ki i mislewa naureduva~kiot odbor, se dostavuvaat do avtorite. Tie se dol`ni, najmnogu vo rok od 15 dena, da giizvr{at neophodnite korekcii.



Kategorijata na trudot ja predlaga avtorot, no ureduva~kiot odbor ja donesuva definitivnataodluka vrz osnova na mislewata na recenzentite.

Probnite otpe~atoci po potreba im se ispra}aat na avtorite zaradi koregirawe na pe~atarskitegre{ki, a ne za izmena na tekstot. Eventualnite novi soznanija moàt da se dadat samo kako kusabele{ka posle tekstot. Korigiranite probni otpe~atoci treba da se vratat na redakcijata vo rokod 2 (dva) dena.

Brzinata na objavuvaweto na trudot, pokraj ostanatoto, zavisi i od pridrùvaweto kon ovaupatstvo.

Trudot se dostavuva otpe~aten spored gorenavedenite propozicii i na disketa.Rokovi za ispra}awe na trudovite: 30.04. i 31.10. vo tekovnata godina na

ADRESA: 1. FILOZOFSKI FAKULTET - SKOPJEprof. d-r Trajan Gocevski, glaven i odgovoren urednike-mail: [email protected]

2. VOENA AKADEMIJA NA RM - SKOPJEprof. d-r Sokle Ko~oski, polkovnik, zamenik glaven urednike-mail: [email protected]

UREDUVA^KI ODBORSK/SK NA SPISANIETOSkopje, 23.12.1999 godina „Sovremena makedonska odbrana“