Solni Cvet, oktober 2014

8/11/2019 Solni Cvet, oktober 2014

1/56

La festa del Comune di Pirano

Gost veera / Ospite:

Rudi Buar

17.10.2014ob/alle 19.00Avditorij Portoro - Portorose

Lucija, Seovlje, Dragonja, Mlini,Portoro, Sea in Buini,

Sv. Peter, Padna, Parecag, Strunjan,Nova Vas, krile, kodelin in Piran.

Lucia, Sicciole, Dragogna, Mlini,Portorose, Sezza e Buini,

Sv. Peter, Padna, Parezzago, Strugnano,Nova Vas, krile, kodelin e Pirano.

Osrednja slovesna prireditev / Solenne manifestazione centrale

Lokalne volitve 20145. 10. 2014Lokalne volitve

1. 10. do 5. 10.

5. FEMF

17. 10.

Obinski praznik

Lokalno glasilo Obine Piran - Brezplaen izvod za vsako gospodinjstvo

Oktober, 2014

t. 32

Lucija Nova vas Piran Portoro Padna Seovlje Strunjan Sveti Peter


2/56

02SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014UVODNIK

Kazalo

Spotovane obanke,cenjeni obani,

dovolite mi, da se vam ob izteku svojega prvega mandata e enkratiskreno zahvalim za vae zaupanje, podporo in pomo.

Vodenje nae skupnosti mi je bilo v izjemno ast in ponosen sem, dasmo bili skupaj uspeni.

V nedeljo se bomo znova podali na volia in se odloili, kdo in vskladu s kaknimi idejami ter vrednotami bo vodil obino v prihodnje.Izbira strank in kandidatov je iroka, zato se dobro pozanimajte, kaj

vam kdo ponuja, in ocenite verodostojnost danih obljub.Preverite, ali boste v nedeljo svoj glas lahko oddali na svojem

obiajnem voliu, saj smo nekatera volia preselili v objekte, ki sodostopni tudi invalidom.

Izkoristite svojo dravljansko pravico in ne dovolite, da bi odloitveo nai skupni prihodnosti sprejemali brez vas.

e enkrat najlepa hvala za to udovito izkunjo, ki ste mi jo podarili.

Sreno, Obina Piran!Va upan,

Peter Bossman

Na podlagi priporoila Dravne volilne komisije so sespremenila sledea volia, ki so sedaj dostopna tudiinvalidom:

Prej: Osnovna ola Cirila Kosma PiranSedaj: Epicenter Piran

Prej: Center za korekcijo sluha in govora PortoroSedaj: Dom drubenih organizacij Beli kri

Prej: Krajevna skupnost Lucija

Sedaj: Center za stareje obane

Prej: Krajevna skupnost Portoro

Sedaj: Avditorij Portoro

Prej: Gasilski dom Seovlje

Sedaj: Osnovna ola Seovlje

Lokalno glasilo Obine Piran

Solni cvet - L'Afioreto 32

Izdajatelj:

Obina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran

Izlo:

V Piranu, 3. oktobra 2014

Odgovorna urednica:

Slavica Tucakov

Vsa nepodpisana besedila:

Slavica Tucakov

Lektura:

Petra Jordan

Vse nepodpisane fotografije:

Arhiv obine Piran

Oblikovanje in prelom:

Emigma d.o.o.

Tisk:

Tiskarna Vek

Naklada:

8.000 izvodov

3 AKTUALNO

20 ZGODBE LJUDI

25 DRUTVA

28 VZGOJA IN IZOBRAEVANJE

36 ITALIJANSKA SKUPNOST / COMUNIT DEGLI ITALIANI

37 KULTURNA DEDIINA

38 OKOLJE

42 SOLINE

43 ZDRAVJE

45 UMETNOST

52 PORT


3/56

03AKTUALNOOktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO

KS Portoro: Uredili smo vodnjak na Belem kriu in zelenico okoli njega. V Vrtcu Morje smo uredili hlajenje s pomojo sonca. Sanirali smo tribuno Avditorija Portoro in poskrbeli za meteornevode.

Na streho Avditorija Portoro smo namestili otovoltaine panele. V posest smo pridobili obe skladii soli. Sanirali smo streho skladia Monort in poskrbeli za kulturno do-

gajanje (Pomorski muzej, Obalne galerije, Muzej turizma). Priskrbeli smo nov hangar za spravilo jadrnic in opreme za jadral-

ce. Pridobili smo gradbeno dovoljenje za Dom vodnih portov.

Uredili smo otroko igrie pri vrtcu Barica. Umirili smo promet s kroii pri omiju in na Valeti; pri izvedbi

montanega kroia pri omiju (kriie dravne in obinske ce-ste) smo preplastili obmoje novega kronega kriia (cca. 1600m2).

Preplastili smo 420 metrov ceste na entjanah, plonik pri HoteluSlovenija (66 m), plonik ob cesti Obala, nasproti hotela Kempinski(145 m), del Postajalike poti pri AP v Portorou (95 m), skupaj zdravo pa smo preplastili del dravne Belokrike ceste po preko-pih zaradi hidravlike (500 m).

Nadaljevali smo izgradnjo plonika ob dravni Belokriki cesti(cca. 240 m).

V okviru reklamacije smo preplastili del ceste Obala ob prome-nadi (570 m).

Poskrbeli smo za hidravline izboljave vodooskrbnega sistema naObali, ki so zagotovile zmanjanje nekontroliranih vodnih izgub.

V dveh etapah smo poskrbeli za javno razsvetljavo novega plonikana Belokriki cesti, skupaj smo tako postavili deset novih svetilk.

Med Senno in Letoviko smo postavili pet dodatnih svetilk in po-skrbeli za razsvetljavo skulptur v Ronem vrtu v Portorou.

Uredili smo parkiria med skladii soli v Portorou ter parkiriein poivalie na Belem kriu.

Pripravili smo projekt za izgradnjo centralne portoroke garanehie na Valeti.

Sanirali smo podporni zid ob Stari cesti v Portorou (19,25 m2

) inizdelali podporni zid pri Vrtcu Barica Portoro (27,5 m2). Uredili smo vodovod od Portoroa do Bernardina in poskrbeli za

hidravlino izboljavo na Belokriki cesti in ulici Obala pod Me-tropolom.

Sprejeli smo OPPN Katel, kar bo prineslo nova delovna mesta innove parkirne prostore.

Ponovno smo izvedli Melodije morja in sonca. Poskrbeli smo za nove avtobusne nadstreke (Valeta, Bernardin). Sanirali smo meteorno kanalizacijo na Lepi cesti in poskrbeli za

odvodnjavanje. Uvedli smo Praznik sladoleda, Slan Piran in Istrsko trnico.

Pregled dokonanih investicij v

mandatu 20102014


4/56

04AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

KS Lucija: Poskrbeli smo za obrtno cono v Luciji (pripravljen imamo pro-

storski akt). Uredili smo plao na Sei (za otroke in za dostop za vodne porte)

in v okviru hortikulturne zasaditve na polotoku Sea zasadili 136dreves.

Uredili smo pepoti pri podhodu regionalne ceste in poivalieob kanalu Fazan.

Uredili smo Park Sonce. Zasadili smo drevored od kroi proti semaoriziranemu kri-

iu. Sanirali smo okna in vrata v podruninem Vrtcu Jeek v Luciji. Zamenjali smo tlake v igralnicah in skupnem prostoru v vrtcu v

Luciji. Uredili smo otroka igria Zlati kit, na Kosmaevi ulici, na Limi-

njanski - okovi in olski ulici med bloki. Poskrbeli smo za nov podporni zid v dolini 120 metrov na Pod-vozni - Kajuhovi in tam uredili zelenico in nova otroka igrala.

Knjinico Lucija smo preselili v veje prostore v PC Lucija, kjerje odslej tudi uprava knjinice.

ri nova kroia (pri poti, na Podvozni, pri O) smo obogatili sskulpturami iz Forma vive.

Pri izvedbi dveh kroi na cesti Obala smo (poleg preplastitveobmoja kroi) preplastili tudi plonike v neposredni bliinikroi v dolini 270 m pri kroiu na Obali - Podvozni cesti inv dolini 150 m pri kroiu pri poti.

V sodelovanju z DRSC smo zgradili plonik ob dravni cesti skozinaselje Sea.

Preplastili smo 260 m ceste ob Parku Sonce, 90 m ceste v Vinjolahin 115 m ceste VinjoleMalija.

Preplastili smo tudi del ceste na Lucanu (450 m), del ulice BorcevNOB v Luciji (90 m), nekategorizirano obinsko cesto v zaselkuFiurji nad Seo (230 m), parkirie pri mestnem parku v Luciji(1300 m2).

Preplastili oziroma obnovili smo prikljuek LC t. 312071 (Lu-can) na dravno cesto na Valeti (180 m).

Po izgradnji kanalizacije VinjoleNoed smo preplastili LC t.3121014 (490 m), del LC t. 312091 (250 m) in del JP t. 812321(500 m).

Na novo smo izvedli del ceste v obrtni coni (100 m) Radi. Poskrbeli smo za dodatno osvetlitev ceste proti Kapitolu na Sei. Z namenom zagotavljanja tople sanitarne vode s pomojo sonca

in s ciljem zmanjanja porabe kurilnega olja za te namene smo nastrehi portne dvorane Lucija in O Lucija namestili sprejemnikesonne energije.

Na strehi O Lucija smo namestili otovoltaine panele. Odprli smo energetsko svetovalno pisarno v obrtni coni v Luciji. Uvedli smo obinsko blagajno. Zamenjali smo dotrajano ograjo venamenskega igria ob D

Lucija. Odpravili smo arhitektonske ovire na plonikih ob prehodih za

pece pri O in vrtcu v Luciji. Na eljo KS smo postavili dodatne klopi na Podvozni ulici. Sanirali smo hudournik v Luciji. Poskrbeli smo za nova parkiria na Sei (pri Ribiu). Za KS Lucija smo pridobili nove defibrilatorje.


5/56


KS Piran: Uredili smo plao v Fiesi; tlakovali smo jo s tiskanim betonom,

obnovili stopnice za v vodo in zasadili ve vrst avtohtonih dreves. Uredili smo tudi plao pred Gledaliem artini. S pridobljenimi sredstvi ministrstva za inrastrukturo in prostor

smo energetsko sanirali O Cirila Kosmaa Piran (okna, strehain asada) ter opravili rekonstrukcijo kotlovnice. Vrednost inve-sticije je znaala cca. 1,2 mio. evrov, operacija je bila delno sofi-nancirana iz Kohezijskih skladov Evropske unije, delno pa s straniobine.

S pridobljenimi sredstvi ministrstva za inrastrukturo in prostorsmo energetsko sanirali Vrtec Mornarek Piran (okna, streha inasada). Vrednost investicije je znaala cca. 346.000,00 evrov, ope-racija je bila delno sofinancirana iz Kohezijskih skladov Evropskeunije, delno pa s strani obine.

Prenovili smo Godbeni dom. Prenovili smo stavbo Obalnih galerij Piran. Glasbeni oli Piran smo zagotovili prostore. Sanirali smo streho pomorskega muzeja. elovadnico pri stadionu smo opremili z novo portno opremo in

zamenjali parket z novim elastinim portnim podom. Po prenovi ribikega pristania smo preplastili del Cankarjevega

nabreja (90 m). Preplastili smo parkirie pri vhodni zapornici v Piranu (850 m2). Zagotovili smo parkirna mesta za motoriste v Piranu in uredili

ribiko pristanie v Piranu. Prenovili smo carinski pomol. S prvima dvema elektrinima avtobusoma v Sloveniji smo pove-

zali mesto Piran s parkiriem na Fornaah. Uvedli smo brezplani in okolju prijazni elektrini potniki in do-

stavni vozili Maestro ter Dostavko. Uvedli smo storitev izposoje mestnih koles po knjininem sis-

temu Piranko. Uvedli smo program celovite skrbi za brezdomne in jim v upora-

bo predali Eko vrt Kaun. Odprli smo pisarno Pravnega centra za varstvo lovekovih pravic

brezplano pravno pomo. Utrdili smo podporne zidove na Adamievi ulici v Piranu (57 m2). Sanirali smo karpo na Rozmanovi ulici, podporni zid na Arzah,

mrliko veico na pokopaliu, podporni zid pred vhodom v Pi-ran in kli na Dantejevi.

Postavili smo spominsko tablo Francescu Boniaciu, meanu Pi-rana, ki je bil razglaen za blaenega.

Zamenjali smo jambore na artinijevem trgu. Zgradili smo ribiko pristanie v Piranu. Obnovili smo kanalizacijo ob pristaniu Piran. Sanirali smo carinsko-turistini pomol. Prenovili smo javno razsvetljavo. Pridobili smo dokumentacijo za ureditev obalnega pasu Fornae. Izvedli smo restavratorske posege na Svetilniku (zid, nova ograja,

sanacija tal), poskrbeli za osvetlitev in omogoili obasne oglede. Obankam in obanom ter naim gostom smo zagotovili nov de-

fibrilator, ki se nahaja v Hotelu artini.


6/56


KS Strunjan: Uredili smo center Strunjana (poskrbeli smo za meteorno odvodnja-vanje, hortikulturno zasaditev, otroko igrie, premestitev spomeni-ka). Ob ureditvi centra v Strunjanu smo preplastili del LC t. 177116(cca. 200 m) in plonik ob stanovanjskih hiah (cca. 200 m).

Sanirali smo okna in vrata v podruninem vrtcu in podrunini oliv Strunjanu.

Zgradili smo kroie v Strunjanu. Preplastili smo 90 m ceste. Z 19 svetilkami smo osvetlili cesto od kriia s cesto StrunjanKrka

do cerkve. S 4 svetilkami smo osvetlili cesto od cerkve do kria v Strunjanu. Sanirali smo most v KP Strunjanske soline. Uredili smo dvino pload v Centru Elvire Vatovec Strunjan. Novembra bomo zaeli obnovo kanalizacije na Karbonaru (sekun-

darij). Zasadili smo kaki miru. Pripravili smo projekte za ribiko pristanie, ki ga bomo prijavili na

razpis.

KS Seovlje: Uredili smo nov prikljuek na Sei in poivalia ter nova parkiria. Uredili smo nov prikljuek na Parecag pri Mariki. S sredstvi ministrstva za inrastrukturo in prostor smo energetsko

sanirali vrtce in ole, dogradili novo kuhinjo, jedilnico in nove igral-nice (Vrtec O Seovlje, energetska sanacija objekta in rekonstruk-cija kuhinje z dozidavo vrtca). Vrednost investicije je znaala cca. 1mio. evrov, operacija se je delno sofinancirala iz Kohezijskih skladovEvropske unije, ostalo pa je financirala obina sama.

Sanirali smo kotlovnico v O Seovlje s pomojo vicarskega pri-spevka.

Namestili smo otovoltaine panele na strehi O Seovlje. Izvedli smo novogradnjo italijanskega vrtca in dela O ter energet-

sko sanacijo drugega dela italijanske O. Uredili smo otroko igrie na Gorgu v Parecagu. Po izgradnji kanalizacije GorgoParecag smo preplastili obinsko

JP t. 814611, JP t. 812461 in JP t. 812471 (2.500 m). Kot sofinancer smo skupaj z DRSC uredili kriie na Sei. Kot sofinancer smo uredili prikljuek lokalnih cest na dravni cesti

G2-111/0239 v Parecagu kriie pri Mariki. Pri komunalnem opremljanju na Parecagu smo preplastili JP t.

812361 in del JP t. 812351 (80 m).

Zgradili smo istilno napravo SeovljeKota II, kanalizacijskoomreje med letaliem in Parecagom ter nova prikljuka za Seoin Parecag.

Obnovili smo kanalizacijo VinjoleNoed. Poskrbeli smo za urejanje odlagalia. Sanirali smo streho kapelice na Parecagu.


7/56


KS Nova vas: Odkupili smo zemljie za narodnim domom za potrebe igria. V Novi vasi smo uredili pot in kal v okviru projekta Revitas. Sanirali smo podporni zid pod cerkvijo v Novi vasi (skupaj je zidu

84 m2, od tega smo obnovili 25 m2in ugirali 35 m2). Uredili smo spomenik borcem NOB v Novi vasi.

Postavili smo preventivni radar. Naredili smo projekte za raziritev ceste. Uskladili smo projekte za pokopalie.

KS Padna: Prenovili smo kulturni dom (projekt Hera). Opremili smo inormacijski center. Uredili smo Pot k studencu. Uredili smo razgledno pload ob IC.

Za vse KS: Sprejeli smo nov odlok o komunalnem prispevku. Uvedli smo brezplano teleonsko tevilko redarjev.

Uvedli smo bone za tople obroke. Vpeljali smo obinsko blagajno. Uvedli smo enotno mestno kartico.

Obina Piran se je v asu umetne gospodarske rasti pretirano za-dolila in porabljala obutno ve, kot je pridelala, zato je bil kljuni ciljmandata 20102014 ta dolg znova obvladati in zagotoviti uravnoteenin dolgorono vzdren proraun. Proraunski primanjkljaj oziromarazliko med odhodki in prihodki brez prodaje premoenja in zadole-vanja smo uspeli zniati celo za ve kot 80 odstotkov.

Nismo zapravljali denarja, ki ga nimamo, in poskuali vsak evro,ki ga imamo, podvojiti v evropskih skladih. udi za investicije smo seodloali na podlagi trezne presoje lastnih zmonosti in dejanskih po-treb ljudi. Ohranili smo razvojno naravnanost in do prihrankov prilis kleenjem nepotrebnih strokov.

Prihodki

leto Bossman

2007 22.873.389 2011 26.369.367

2008 19.780.529 2012 22.456.741

2009 28.602.338 2013 23.432.256

2010 21.589.801 2014 27.478.519

Skupaj 92.846.057 99.736.883

Zadolevanje

leto Bossman

2007 0 2011 2.000.000*

2008 0 2012 0

2009 8.000.000 2013 0

2010 0 2014 1.700.000*

Skupaj 8.000.000 3.700.000

*sofinanciranje delea v investicijah z evropskih razpisov

Proraunski primanjkljaj/preseek

(razlika med odhodki in prihodki brez prodaje premoenja in zadolevanja)

leto Bossman

2007 654.748 2011 67.831

2008 -6.498.227 2012 -1.598.745

2009 -11.983.237 2013 1.301.509

2010 -6.209.644 2014 -3.318.781

Prodaja stvarnega in finannega premoenja Obine Piran

leto Bossman

2007 1.840.641 2011 1.828.828

2008 4.231.879 2012 1.559.328

2009 5.050.028 2013 868.634

2010 3.889.832 2014 1.533.379

Skupaj 15.012.380 5.790.169

Sredstva, ki jih je v preteklosti Obina Piran pridobivala s prodajozemlji na drabah in deleev v drubah, smo nadomestili s sredstvi,ki smo jih pridobivali z znanjem na razpisih. V letih 20102014 je Ob-

ina Piran na ta nain pridobila obutno ve nepovratnih sredstev kotv prejnjem mandatu.

Prejeta nepovratna sredstva prek razpisov

leto Bossman

2007 1.441.077 2011 4.972.258

2008 1.394.185 2012 2.240.377

2009 5.758.761 2013 2.155.302

2010 931.114 2014 5.256.063

Skupaj 8.687.137 14.624.000

S pomojo evropskega denarja smo izpeljali investicije, kot so ribikopristanie in carinski pomol v Piranu, celovita prenova sistema oskrbes pitno vodo v obini, kulturni dom v Padni, energetske sanacije ol invrtcev ter moderno kulturno sredie Mediadom Pyrhani. S pomojoevropskih sredstev smo spodbujali zeleno mobilnost v Piranu in izvajaliprojekte na podroju turistine inrastrukture na podeelju.


8/56


Pogovor z upanom Obine Piran Petrom BossmanomFoto Manuel Kalman

Precej kislo poletje se je po-asi prevesilo v volilno jesen, kikljub vztrajnim denim kapljampostaja vse bolj vroe ...

Potem ko smo se uspenoprebili skozi tiri leta globokerecesije, smo morali na koncures premagati e vreme. Pa nam

je uspelo. Kljub muhavemu vre-

menu smo iz te sezone izvlekliprecej dobre rezultate. V hotelih

v obini smo kljub deju in niz-kim temperaturam v avgustu za-beleili celo za dva odstotka venoitev kot lani. Nai turistinidelavci si zasluijo posebno pri-znanje, saj so delali izjemno trdo,pohvala pa gre tudi mojim sode-lavcem na obini, ki so se zelohitro odzivali na spremenjenezahteve naih gostov in potrebeturistinega gospodarstva. Do-kazali smo, da smo skupaj uspe-ni, zato sem trdno preprian, dabomo svoje delo nadaljevali tudipo volitvah.

Je bila odloitev za vnovinokandidaturo teka?

Kot veste, sem zdravnik inzdravnik nikoli ne opusti skrbinad pacientom sredi okrevanja,zato nisem razmiljal o tem, dabi se otresel odgovornosti, ki stemi jo zaupali obanke in oba-

ni. Ocenil sem, da bi bilo prav,da nadaljujem svoje narte inprojekte. Verjamem, da sem bildober upan v slabih asih in dasem si zasluil prilonost, da po-peljem obino do novih uspehov

v obdobju gospodarskega okre-vanja. Nove volitve vidim pred-vsem kot prilonost za nov za-gon, za potrditev dejstva, da smona pravi poti.

Kako zelo pa je gospodarskakriza prizadela Obino Piran?

Dejstvo je, da je Obina Piranizbruh gospodarske krize pria-kala nepripravljena. Ko sem predtirimi leti prevzel vodenje obi-ne, nisem imel prave predstavetem, v kako hudi stiski je. Zadol-ena in brez sredstev za razvoj,

seg investicij v kakovost ivljenjav obini. S programom subvenci-oniranja toplih obrokov smo po-skrbeli, da pri nas nihe ni laen,zagotovili smo celovito oskrboza brezdomne, subvencioniramonajemnine, obankam in oba-nom pa priskoimo na pomotudi z brezplanimi pravnimi na-sveti in enkratnimi pomomi, ko

jih potrebujejo. Dokazali smo, daje tudi z omejenimi sredstvi mo-goe graditi skupnost v skladu znaeli pravinosti, enakih mo-nosti in solidarnosti.

Ste drali svojo obljubo, daboste obino Piran vodili v skla-du z naeli trajnostnega razvoja?

Izpeljali smo niz investicij vvarno in zdravo okolje. Dejstvo,da je bila obinska blagajna skorajpovsem izpraznjena, nas ni usta-

vilo in danes sem resnino veselin ponosen, da sem dobil prilo-nost in evropski denar za ener-getske sanacije piranske osnov-ne ole in vrtca ter za sanacijeosnovne ole in vrtca v Seovljah.Ker bodo prenovljeni objekti tudiporabili polovico manj energije,

brez partnerjev v turistinemgospodarstvu, ki sta ga zlomilagospodarska kriza in banni kr,

vajena troiti ve, kot je pridelala.Po tirih letih zdaj obina Piranspet stoji na zdravih finannihtemeljih. Uspelo nam je povea-ti prihodke obine, oklestili smonepotrebne stroke in proraun-ski primanjkljaj zmanjali za vekot 80 odstotkov. Zmanjali smozadolevanje, prepolovili prodajopremoenja in skoraj podvojili

viino nepovratnih sredstev izevropskih skladov. Obina Piran

je danes spet privlana za noveinvesticije in pripravljena na ra-zvojni preboj.

Okleenje strokov se sliilepo, ko govorimo o uravnotee-nju prorauna, prejemniki sred-stev pa nad taknim ravnanjemverjetno niso bili navdueni

Moj najpomembneji cilj, kisem si ga zastavil ob prevzemuupanske unkcije, je bil poskr-beti za ljudi. Pri tem nismo var-evali. Ravno nasprotno, okrepilismo pomo vsem, ki so se znali

v stiski, in obutno poveali ob-

razmiljam o tem, da bi prihran-ke namenili za odkup pri naspridelane hrane. Ker je ta zelocenjena, si je doslej nismo mogliprivoiti, bi pa zelo rad videl, dabi nai otroci v vrtcih in olah je-dli domao hrano. Ob tem smomanjo porabo energije zagota-

vljali tudi s prenovami kotlovnicin nadomeanjem nae z lesnobiomaso, nameali smo otovol-taine elektrarne na strehe naihobjektov in uvajali nove metode

varevanja z energijo. ako sebodo prostori v vrtcu Mornarek

v Piranu hladili s pomojo sonca.Sprejeli ste tudi doloene

ukrepe na podroju zelene mo-bilnosti.

Na podroju mobilnostismo naredili pravi mali zeleni

preporod. Uvedli smo projektbrezplane izposoje koles Piran-ko, ki se je odlino prijel. Uvedlismo brezplano dostavo v mestoz elektrinimi vozili Dostavko,Piranani pa se lahko v mestoin do svojega parkiria brez-plano pripeljejo tudi z elektri-nim vozilom na klic Maestro ali

Volitve vidim kot prilonostza nov zagon


9/56


s prvimi elektrinimi avtobusi vSloveniji. Mobilnost in logistikobomo v prihodnjem mandatu eolajali z izgradnjo tretje piranskegarane hie, ki bo mestu blijeod sedanjega velikega parkiria

na Fornaah. Ob tem pa bomospodbujali nakupe zasebnih vo-zil z nielno emisijo z dodatnimiparkirnimi mesti zanje.

Za trenutek se vrniva na te-ave, ki jih naemu turizmu pov-zroa vreme. Je ta problem splohmogoe reiti?

asi, ko smo se lahko za slab-e rezultate izgovarjali na vreme,so stvar preteklosti. Sodobna tu-ristina sredia se morajo pri-lagoditi vsem letnim asom in

vsem vremenskim razmeram.Ker je kulturni turizem e naj-manj odvisen od vremena, smose odloili, da Piran z njegovoedinstveno dediino poveemoz umetnostjo in kulturnimi do-godki v samostojno turistinoponudbo. Prav zato smo nekdanjiGodbeni dom v Piranu preuredi-li v sredie kulturnih dejavnostiMediadom Pyrhani, ki bo naegoste popeljal na pot odkrivanjaskrivnosti zgodovine, arheologije

in arhitekturnega razvoja mestaz najsodobnejo tehnologijo 3Din 4D, animiranimi filmi in inte-raktivnimi pedagokimi igrami.Sezono bomo podaljali tudi zizgradnjo ermalne riviere obportoroki marini in z investici-

jo v atletski stadion s 400 metrovdolgim tekakim krogom v Lucijipospeili nadaljnji razvoj por-tnega turizma.

Piran zagotovo ima dedii-no in arm za razvoj kulturnega

turizma. Ali ima tudi ustreznoinfrastrukturo za takno ponud-bo?

Nalobe v kulturne dejav-nosti, ustanove in dediino sopodroje, ki smo mu ves mandatnamenjali posebno pozornost inzajeten kos proraunske pogae.ako smo v tem mandatu preno-

vili objekt Obalnih galerij Piranin kulturni dom v Padni, preno-

vili osrednje prizorie AvditorijaPortoro, zagotovili dodatne pro-store za delovanje Glasbene olePiran, sanirali streho in uredilinotranjost skladia soli Mon-ort ter v njem zagotovili prostoreza ureditev Muzeja turizma indodatne prostore za delovanje

gije. Popravili smo oba pomola v

Piranu in v celoti uredili piranskimandra. Seznam inrastruktur-nih projektov, ki smo jih izpeljali,

je resnino zelo dolg, ga je pa zeloenostavno preveriti e s kratko

vonjo po obini.Kaj se bo zgodilo z obmojem

Katela?Prostorski akt je sprejet, in-

vestitor pa pripravljen na zae-tek gradnje. Projekt predvideva400 novih podzemnih parkirnihmest. Pod zemljo so predvideni

tudi trgovinski prostori, ki bodona voljo kateri koli trgovinskidrubi. Nad zemljo bodo buti-ki uglednih blagovnih znamk,pota, lepotna klinika, poslovniprostori za podporo turistinidejavnosti Ob novem objektubomo uredili velik ozelenjen trg,za katerega menim, da se bo raz-

vil v novi center Portoroa. Vstopv mesto bomo uredili s kroiemin ga v celoti razsvetlili.

Pred tirimi leti ste obljubili,

da boste uredili kanal sv. Jerneja,pa ni videti, da se tam kaj dogaja

Naj vas razveselim z novico,da nam je po desetletjih trkanjana vsa mona vrata z dravo leuspelo reiti problem pristojno-sti glede Jernejevega kanala in gabomo lahko v sodelovanju s Po-morsko inpekcijo in Krajinskimparkom Seoveljske soline zaeliurejati e prihodnje leto.

Pa Fornae?Projekt je pripravljen in gre v

izvedbo takoj po sprejemu pro-rauna za prihodnje leto. Zasa-dili bomo drevored pinij, izvedlitlakovane pepoti, uredili raz-gledne prostore, varne dostope v

pomorskega muzeja, obalnih

galerij ter prireditveni prostor.V prihodnjem mandatu bomoprenovili tudi Palao Apollonio,svetilnik na Punti v Piranu in obeportoroki skladii soli. Z obno-

vo kulturnih objektov varujemonao dediino in ustvarjamopogoje za organizacijo kulturnihdogodkov, s katerimi bogatimonae ivljenje in privabljamo obi-skovalke in obiskovalce. V temmandatu smo v Piranu zabeleilidoslej najvije tevilo razlinih

prireditev, razstav, koncertov inpredstav v njegovi zgodovini, vprihodnjem mandatu pa bo Pi-ran tudi uradno postal estivalskomesto.

Obina Piran se rada pohvaliz za slovenske razmere zelo ure-jeno infrastrukturo. Pa vendar sov obini tudi obmoja, ki v infra-strukturnem razvoju zaostajajo.

V iztekajoem se mandatusmo se odlono lotili urejanjazanemarjene inrastrukture. S

popolno prenovo vodovodne-ga sistema smo reili teave zoskrbo s pitno vodo. Mislim, dabomo e prihodnje leto postaliprva slovenska obina, v kateribo prav vsak objekt prikljuenna vodovod. Zgradili smo desetkilometrov nove kanalizacije ine eno istilno napravo, tako danartujemo, da bomo do koncaprihodnjega mandata na kanali-zacijo s istilno napravo priklju-ili prav vsak zakonito zgrajenobjekt v obini. Popravljali smoceste, postavljali nova kroia indokonno reili teave z razsve-tljavo v obini na nain, ki bo vprihodnjih letih obini prihranilskoraj milijon kilovatnih ur ener-

morje in kolesarske trase, nasuli

pesek in obalni pas zaitili s ska-lometi. Nova urbana oprema boomogoala zadrevanje na temobmoju v vseh letnih asih. Poizgradnji tretje piranske garanehie pa bomo od tam umaknilie zadnje avtomobile in obmo-je v celoti namenili turizmu inoddihu.

Veliko ste vlagali v zunanjividez kraja, nekateri vam zatocelo oitajo razsipnost.

Vlaganja v urejenost kraja

niso le vlaganja v vijo kakovostivljenja obank in obanov, sotudi vlaganja v turizem. Plae,recimo, uporabljamo vsi, ne lekopalci poleti. Zato smo urediliplae v Fiesi, pred Gledaliemartini v Piranu, uredili dva za-liva na obmoju pri gostiu Ri-bi na Sei ter na centralni plai

v Portorou zasadili avtohtonepalme. Urejali smo parke. Nov jemestni park Sonce v Luciji, park

v srediu Strunjana, uredili smo

obmoje pod parkom FormaViva, zelenico z vodnjakom naBelem kriu, poivalie v Seo-

vljah, zasadili smo drevored Lu-cijaPortoro in uredili zeleniceob podpornem zidu na Podvozniulici v Luciji. Izkoriali smo vseprilonosti za povezovanje inbogatenje javnih povrin z ume-tnostjo. Skulpture na zelenicah vkroiih v Luciji smo prenesli izForme Vive, ki je prispevala tudiskulpture, ki vabijo v Park Sonce.V Piran pa smo prenesli tri mo-numentalne skulpture znameni-tega umetnika Jakova Brdarja.Menim, da obina Piran e nikolini bila videti tako urejena, kot jedanes.


10/56


rdite, da boste vse krajevneskupnosti razvijali enakomerno.Je to sploh izvedljivo?

o je moj cilj in tako smo pri-pravili tudi nae razvojne projektein investicije. Eden izmed najpo-

membnejih ciljev naslednjegamandata bo zagotovo preobrazbaspalnega naselja Lucija v ivahno,dinamino in urejeno urbano sre-die, ki bo krajanom in krajan-kam zagotavljalo vse pomembnemestne unkcije in jim ponujalotevilne poslovne prilonosti, ak-tivno preivljanje prostega asain kakovosten oddih. Zaeli smoz novim mestnim Parkom Son-ce, nadaljevali bomo s povsemnovim zdravstvenim domom,

portnim parkom z atletskimstadionom, dograjeno portnodvorano in ve urejenimi podze-mnimi parkirnimi mesti. Poseb-no pozornost bom namenil tudinaemu podeelju, saj menim,

prijazen in vljuden in da vednoprisluhnem razlinim mnenjem,ne pomeni, da se pustim voditi.Zgodi se, da mi kdo pove svojoplat zgodbe in meni, da mu bomavtomatino ugodil. Ne. Vedno

elim izvedeti celotno zgodbo inse odloati na podlagi dejstev inne mnenj posameznikov. isti, ki

da v sebi hrani velik potencial, kije bil predolgo zanemarjan in gamoramo zaeti im prej razvijati.

e se vrneva k volitvam, vaiizzivalci vam oitajo, da bi bilomogoe narediti e ve, da ste

zaradi neodlonosti izpustili ne-katere razvojne prilonosti, dase pri svojem delu dovolite voditidrugim

O tem, ali sem naredil dovolj,bodo seveda odloale volivke in

volivci, si pa oitkov tekmecev nejemljem k srcu, saj vem, da sem ssvojo ekipo dal vse od sebe in dasmo naredili zelo veliko. Kar 138razlinih projektov smo izpeljali.Pravzaprav bi bil razoaran, e bise tako ambiciozna skupnost, kot

je naa, kar zadovoljila z dosee-nim. Vedno moramo eleti e vein narediti e ve. Oitki o tem, dapri svojem delu nisem samosto-

jen, pa so povsem neresni in celoaljivi. Dejstvo, da sem po naravi

ga ne usliim, obiajno meni, dasem se pustil prepriati naspro-tni strani, in niti pomisli ne, danjegovi argumenti preprosto nisobili dovolj dobri ali upravieni.Zato si ne dovolim, da bi me ta-

kni oitki potrli. Vem, da vednoravnam in se odloam v koristskupnosti.

20. avgusta smo na spletni strani Obine Piran objavili pravila za izrabo asopisnega prostora v lokalnem glasilu Obine Piran Solni cvet v asu volilne kampanje zalokalne volitve 2014. Solni cvet je organizatorjem volilne kampanje brezplano ponudil strani za predstavitev kandidata za upana in listo za lane obinskegasveta, rok za oddajo predstavitve je bil 15. septembra 2014. Do tega datuma se je na poziv odzvala le stranka SD.Urednitvo Solnega cveta


11/56


Nadzorni odbor Obine Piran(v nadaljevanju NO) je najviji or-gan nadzora javne porabe v obini.Skladno z Zakonom o lokalni sa-moupravi in Statutom Obine Piranopravlja nadzor nad nartom rav-nanja z obinskim premoenjem,nadzoruje namenskost in smotrnostporabe sredstev obinskega prorau-na ter finanno poslovanje uporab-nikov proraunskih sredstev. NO vokviru svojih pristojnosti ugotavljazakonitost in pravilnost poslovanjaobinskih organov, obinske uprave,

svetov krajevnih skupnosti, javnihzavodov, javnih podjetij in obinskihskladov ter drugih porabnikov pro-raunskih sredstev in pooblaenihoseb z obinskimi javnimi sredstvi inobinskim premoenjem ter ocenjujeuinkovitost in gospodarnost porabeobinskih javnih sredstev.

NO ima sedem lanov, ki jih jeimenoval in skladno s statutom dolo-il njihove unkcije Obinski svet Ob-ine Piran. ako so bili v mandatnemobdobju 20102014 imenovani v NOMarjetka esnik, predsednica, SergioVuk, namestnik predsednice, ter laniJoe Ale Zdear, Bruno endak, JoeHorvat, Igor Janez Zajec in Bojan Lo-boda.

1. Potek in nain dela NONO se je sestal na 31 rednih in 2

korespondennih sejah. Vse so bilesklepne, saj je bila udeleba na se-

jah visoka. Sprejeti sklepi NO so bilisoglasno potrjeni. Delo je potekalona sejah in na sedeu nadzorovanihoseb oz. po dogovoru. Nadzori so bilinartovani in zajeti v programu dela

za posamezno koledarsko leto ter iz-vedeni skladno s Poslovnikom Nad-zornega odbora Obine Piran.

Za vsak nadzor je bil izdelannart, ki mu je sledilo obvestilonadzorovani osebi o nameravanemnadzoru, dogovor o njegovem asuin vsebini ter dogovor o sestanku z

vodstvom nadzorovane osebe. Povsakem opravljenem nadzoru je bilsestavljen osnutek poroila, ki ga jepotrdil NO na svoji seji ter ga poslal vpregled nadzorovani osebi, ki je lahkomorebitno nestrinjanje z ugotovitva-

mi v roku 15 dni posredovala NO vodzivnem poroilu. V primerih, ko jenadzorovana oseba podala ugovor vodzivnem poroilu, je bil sklican za-kljuni sestanek oz. je bila nadzorova-na oseba povabljena na sejo, na katerise je obravnaval predlog konnegaporoila. Konna poroila je NO po-

Vse ugotovitve, do katerih jepriel NO pri svojem delu, so zajete

v konnih poroilih, objavljenih naspletni strani Obine Piran http://www.piran.si/.

V opravljenih posameznih nad-zorih ni ugotovil huje kritve pred-pisov in nepravilnosti pri poslovanju,skladno s Poslovnikom Nadzornegaodbora Obine Piran.

trdil na rednih sejah in jih poslal vobravnavo nadzorovani osebi, upa-nu in obinskemu svetu.

V poroilih je NO podal ugotovi-tve in priporoila z namenom kako-

vostnejega poslovanja nadzorovaneosebe.

Sestava konnega poroila je sle-dila napotkom Pravilnika o obveznihsestavinah poroila nadzornega odboraobine (Ur. l. RS, t. 23/2009), ki ga jesprejelo Ministrstvo za finance RS.

Nadzori so bili strokovno pa tudiasovno zelo zahtevni, saj se je bilo

treba pred prietkom nadzorov, vkaterih je bilo treba pregledati tevil-ne dokumente, seznaniti z veljavnozakonodajo. Na podlagi ugotovitev

je bilo podano mnenje o zakonitosti,smotrnosti oziroma gospodarnostiporabe proraunskih sredstev.

Strokovno in administrativnopomo so NO nudili upan, obin-ska uprava, predvsem tajnica NO infinanna sluba Obine Piran.

2. Vsebina delaNO je deloval skladno z Zako-

nom o lokalni samoupravi in Statu-tom Obine Piran.

Vsebino in obseg dela je vsakoleto opredelil v letnem nartu, ki jeobvezno zajemal nadzor predlogaprorauna, zakljunega rauna inravnanja s stvarnim premoenjemobine.

Poleg obveznih nadzorov je NOopravil nadzore zakljunih rau-nov in finannih nartov krajevnihskupnosti, javnega podjetja, javnegazavoda, posameznih uradov obin-ske uprave, zakonitosti in pravilnosti

javnega naroanja ter namenskosti inuinkovitosti porabe proraunskihsredstev.

Poleg rednih nadzorov je NOv mandatnem obdobju 20102014opravil tudi en izredni nadzor, ki ga je

vkljuil v program nadzorov.Iz seznama sprejetih konnih po-

roil (priloga 1) je ugotovljeno, da jeNO opravil 19 nadzorov, od tega 18rednih in 1 izredni nadzor.

NO se je pri svojem delu osredo-toil predvsem na smotrnost, gospo-darnost, zakonitost in namembnost

porabe proraunskih sredstev, pravtako pa tudi na ravnanje s premi-nim in nepreminim premoenjemter upravljanje z javnim prostorom.

Velika pozornost je bila posvee-na prodaji obinskega nepreminegapremoenja, tako vejih kot manjih

vrednosti.

Predsednica Nadzornega odbora,Marjetka esnik

lani:Sergio Vuk, namestnik

Joe Ale Zdear,Bruno endak,

Joe Horvat,Igor Janez Zajec,

Bojan Loboda

Pregled dela nadzornega odbora ObinePiran v mandatnem obdobju 20102014

OPRAVLJENI NADZORI V LETIH 20102014

Leto 2011

Redninadzor NO

4 : nadzor nad izvrevanjem prorauna Obine Piran v letu

2011 na podroju obinske uprave in kabineta upana, nadzor izvrevanja prorauna Obine Piran v letu 2011 na

podroju preminega in nepreminega premoenja, nadzor poslovanja Javnega podjetja Okolje, d.o.o., Piran, nadzor poslovanja Mestne knjinice Piran.

Leto 2012

Redninadzor NO

5: nadzor zakljunega rauna prorauna Obine Piran za leto

2011, nadzor razpolaganja z obinskim preminim in nepremi-

nim premoenjem, nadzor dokonanja investicije Doma drubenih organizacij

v entjanah, nadzor poslovanja KS Sv. Peter, nadzor investicije Obnova stavbe Mestne galerije Piran.

Leto 2013

Redninadzor NO

4: nadzor izvrevanja prorauna Obine Piran v letu 2012 in zakljunega rauna prorauna Obine Piran za leto 2012, nadzor razpolaganja z obinskim preminim in nepremi-

nim premoenjem Obine Piran, nadzor poslovanja JZ portni in mladinski center Piran, nadzor poslovanja KS Seovlje v letu 2012.

Izredninadzor NO

1: nadzor pridobitve 100 % poslovnega delea podjetja Obal-

ni tehnoloki sklad, d.o.o., Portoro.

Leto 2014

Redninadzor NO

5: nadzor izvrevanja prorauna Obine Piran v letu 2013 in

zakljunega rauna prorauna za leto 2013, nadzor zakonitosti in pravilnosti postopka pri oddaji javnih

naroil ter ugotovitev namenske porabe sredstev, smotr-nosti gospodarjenja in uinkovitosti porabe javnih sredstevpri ureditvi dvoria O Seovlje, podrunine ole in vrtcaSv. Peter.

nadzor poslovanja KS Piran v letu 2013, nadzor ravnanja z obinskim preminim in nepreminim

premoenjem Obine Piran v letu 2013, nadzor poslovanja Obinske uprave Obine Piran Urada

za obinsko inpekcijo in redarstvo Obine Piran.


12/56


13/56


14/56


Obina Piran je v zadnjem ti-riletnem obdobju v sodelovanju sSvetom za preventivo in vzgojov cestnem prometu, krajevnimiskupnostmi, obinsko redarskoslubo, policisti PP Piran, pred-stavniki osnovnih ol in vrtcev terkrajani sprejela in izvedla tevilneukrepe za izboljanje prometnevarnosti.

Najve pozornosti smo name-nili obmojem okoli osnovnih olin vrtcev, mestnim srediem instrnjenim delom vasi, saj je pri-sotnost pecev (otrok, starejihobanov, ostalih obank in oba-nov) kot najbolj ranljive skupineudeleencev v cestnem prometuna teh obmojih najveja.

Ker je hitrost e vedno klju-ni dejavnik, ki vpliva na nastanekprometnih nesre, smo posebnopozornost namenili ukrepom zaumiritev prometa, med kateri-mi so najbolj pogosti postavitevpreventivnih merilnikov hitrosti(table i vozi), postavitev mon-tanih fizinih ovir (t. i. leei po-licaji), doloitev obmoij umirje-nega prometa, doloitev obmoijomejene hitrosti (cona 30 km/h),ki veljajo za zelo uinkovite incenovno ugodne ukrepe za umi-ritev prometa.

Ukrepi za umiritev prometa v

zaledju (v Novi vasi, Sv. Petru inParecagu)

V srediu Nove vasi smo napredlog krajevne skupnosti Novavas in v sodelovanju z njo dolo-ili obmoje omejene hitrosti na30 km/h in na ravnem odseku vvstopu v vas iz smeri Padna po-stavili preventivni merilnik hitro-sti.

Enak ukrep za umiritev pro-meta smo izvedli tudi v Sv. Petru,kjer smo v sodelovanju s krajev-

no skupnostjo doloili obmojeomejene hitrosti na 30 km/h, kise razteza od obmoja pri podru-nini O Sv. Peter, kjer smo kotdodatni ukrep postavili tudi dvemontani fizini oviri (t. i. lee-

te meritve hitrosti), konzultacij skrajani, policisti PP Piran in re-darsko slubo ugotovili najvejeprekoraitve hitrosti. ako smona Podvozni ulici v Luciji, malopred podvozom v smeri protikroiu, postavili preventivnimerilnik hitrosti.

Za ureditev obmoja omejenehitrosti na 30 km/h smo se odlo-ili tudi na obmoju soseske Oba-la 122, 130, 132, 134, 144, okolitrgovine Mercator in RezidencePark, kjer smo kot dodatni ukrepza umiritev hitrosti postavili tudidve montani fizini oviri.

Glede na to, da so starejeobanke in obani ena izmed naj-bolj rizinih skupin izmed vsehudeleencev v cestnem prometu,smo na predlog Centra za stareje

i policaji), do konca strnjenegadela vasi. Na ta nain smo isto-asno omejili hitrost na obmo-ju podrunine O in v samemsrediu vasi. Ukrepe za umiritevprometa smo sprejeli tudi na ob-moju kriia Pri Mariki vParecagu, kjer smo omejili hitrostna 30 km/h in postavili dve mon-tani fizini oviri.

Ukrepi za umiritev hitrosti vmestnih srediih

Ker je bil na poglavitni ciljsprejeti ukrepe za umiritev pro-meta na obmojih, kjer je priso-tnost pecev in prehodov za pecenajveja, smo svoje aktivnostiusmerili tudi v tista mestna sre-dia, za katera smo na terenupreko spremljanja prometa (skri-

obane v Luciji in policistov PPPiran pred prehodom za pece,ki se nahaja pred Centrom zastareje obane in ga povezuje zmestnim parkom, postavili dvemontani fizini oviri v obehsmereh vonje. eprav je omeji-tev hitrosti na tem odseku obin-ske ceste 40 km/h, je bil dodatniukrep za umiritev prometa nujnopotreben, saj nekateri voznikikljub bliini Centra za starejeobane niso upotevali omejitve.

Ena izmed reitev, ki je in-vesticijsko bolj zahtevna, je tudiureditev t. i. dvignjenega prehodaza pece (ploadi trapezne obli-ke), s katerim se obmoje pre-hoda dvigne nad nivo cestia inse na ta nain dodatno zavarujepece in omeji hitrost motornihvozil. o reitev smo uporabili vprimeru osrednjega prehoda zapece na cesti Obala v Luciji, vneposredni bliini glavnega vho-da v PC. Na podlagi predlogovkrajanov, najemnikov in lastni-kov poslovnih lokalov smo naobmoju lucijskega rgovsko po-slovnega centra sprejeli novo pro-metno ureditev, kjer smo zaradibliine avtobusnega postajalia,otrokega igria in trnice ome-jili hitrost vseh motornih vozil na20 km/h.

Ukrepi za umiritev hitrosti vbliini O in vrtca Lucija ter Fa-kultete za turizem v Portorou

Kot udeleenci v cestnemprometu moramo vsi prav po-sebno pozornost posvetiti naimnajmlajim, ki kot najbolj ranljivaskupina udeleencev v cestnemprometu e ne poznajo vseh ne-varnosti, ki nanje vsakodnevnopreijo v prometu, predvsem napoti v olo in iz nje.

Na predlog vrtca Morje Lucija

smo obmoje okoli osnovne olein vrtca Morje v Luciji (Fazanskaulica) doloili kot obmoje umir-jenega prometa, v katerem imajopeci prednost pred vozili in vkaterem je dovoljena igra otrok,

Pregled ukrepov za umiritev prometa v Obini PiranPie in foto Rok Humar, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Komisija za tehnino urejanje prometa

S skupnimi prizadevanji do veje varnostiv cestnem prometu


15/56


vozniki pa morajo voziti poseb-no previdno in s hitrostjo najve10 km/h. Kot dodatni ukrep zaumiritev prometa smo pred vsa-kim prehodom za pece (v obehsmereh vonje) izvedli t. i. zvone

zavore prometa, ki ob vonji e-znje s tresljaji dodatno opozorijovoznike motornih vozil na bliinoprehoda za pece.

al pa na osnovi monitoringa,ki je kljuen in obvezen pri ocenisprejetih ukrepov, ugotavljamo,da nekateri vozniki motornihvozil omejitev, doloenih s pro-metno signalizacijo, ne spotujejoin e naprej ogroajo varnost vsehudeleencev v cestnem prometu,predvsem otrok. Promet na tem

upamo, da bodo uspeni in bodoobutno prispevali k prometnivarnosti na tem obmoju.

Seveda pri vseh zgoraj nate-tih ukrepih za umiritev prometane smemo pozabiti na izgradnjo

treh kronih krii v Luciji (dvana cesti Obala in najnoveje kro-no kriie na Liminjanski ce-sti pri O Lucija), ki poveujejopretonost prometa, umirjajopromet in bistveno pripomorejok prometni varnosti vseh udele-encev v cestnem prometu.

Radi bi poudarili, da je Ob-ina Piran vse zgoraj nateteprometne ureditve oz. ukrepe zaumiritev sprejela v soglasju in vsodelovanju s krajevnimi sku-

obmoju bomo tudi v prihodnjepodrobno spremljali, in e se sta-nje ne bo izboljalo, bomo sprejelidodatne ukrepe za umiritev hitro-sti (postavitev montanih fizinihovir, izvedba dvignjenih preho-

dov za pece), saj je prometnavarnost naih otrok kljuna prio-riteta Obine Piran. Z optinimizavorami smo dodatno omejilihitrost tudi na cesti Obala, predobema prehodoma za pece podFakulteto za turizem v Portorou.Gre za odsek ceste, kjer imamo vobeh smereh vonje postavljenepreventivne merilnike hitrosti, ana podlagi ugotovitev, pridoblje-nih s strani PP Piran, je bilo trebasprejeti dodatne ukrepe, za katere

pnostmi in krajani, s policijskopostajo Piran in nao redarskoslubo.

Osnovna cilja Obine Piranin njenega Sveta za preventivoin vzgojo v cestnem prometu pri

uvajanju ukrepov za umirjanjeprometa sta poveanje prometnevarnosti ter zmanjanje nega-tivnih posledic prometa. S temiukrepi elimo obstojee prome-tne povrine preoblikovati tako,da bodo vozniki zmanjali hitro-sti in vozili bolj previdno. Z ukre-pi za umirjanje prometa izbolj-amo prometno varnost, bivalnookolje pa postane prijazneje zavse krajane, pece in kolesarje.

Varno v prometu.

Pie Boris Koevar

Obina Piran si je na razpisuministrstva za inrastrukturo in pro-stor za sofinanciranje ukrepov ener-getske sanacije objektov v lasti lokal-nih skupnosti za namene energetskeobnove vrtca O Seovlje s pogodbozagotovila sofinanciranje teh ukre-pov, in sicer v viini cca 320.000,00 (polovica teh sredstev je la tudi zaenergetsko obnovo vrtca Mornarek

v Piranu). Vrednost energetske ob-nove je sicer samo del gradbenegaizvajanja, ki se pravkar zakljuuje.Poleg navedenega se izvajajo tudidela na prepotrebni rekonstrukci-

ji kuhinje in raziritvi vrtca. S tem

namenom in z namenom energet-ske sanacije objekta je zato obinav proraunu za leto 2014 nameni-la dober milijon evrov finannihsredstev za izvedbo predvidenihposegov. Zaetek je bil predvidenza maj, vendar so se postopki raz-pisa pozno zakljuili in so se delalahko priela ele v juniju. Ob temsmo e takoj naleteli na kar nekajneljubih preseneenj, ki so zahteva-la dodaten as in finanna sredstva.Vsega ni bilo mogoe predvideti, sajobstojei projekti, ki so bili podlaga

za izdelavo novih projektov za re-konstrukcijo in dozidavo, niso od-raali dejanskega stanja. o je bilopopolnoma drugano. Zato je bilotreba izvesti doloene spremembeprojektne dokumentacije, predvsempri temeljenju objekta, ureditvi zu-

nanje meteorne kanalizacije, sestavitlakov, talni hidroizolaciji ipd.

GOI dela izvaja gradbeno pod-jetje Makro5 gradnje, d.o.o., iz Ko-pra, kuhinjsko opremo pa bo doba-

vilo in montiralo podjetje Kogast,d.o.o., iz Grosupljega. Kljub vsemuprej natetemu v zvezi z zamikomzaetka dela so predstavniki podje-tja Makro 5 Gradnje zagotovili, dabodo pogodbena dela izvedena vroku, to je do 30. 9. 2014. Zato lah-ko te dneve vidite, da je na objektukot v mravljiu. Polno delavcev, kihitijo in zakljuujejo zadnja dela, dabi bil pravoasno predan v uporabo

otrokom oz. olam. Da bi objekt za-sijal v prenovljenem sijaju, so naro-ili tudi novo opremo jedilnice, karbo tudi urejeno s sredstvi proraunaobine. Vrednost gradbenih del jebila po pogodbi blizu 900.000,00 ,

vrednost nove kuhinjske opreme pacca 100.000,00 .

Veji del sredstev za izvedbo teinvesticije je zagotovila obina, saj senepovratna sredstva, ki jih je uspelapridobiti, lahko uporabijo neposre-dno samo za energetsko sanacijo.Kljub temu si je z nepovratnimi

sredstvi obina vseeno nekolikoolajala finanno izvedbo investicije,vsaj kar zadeva izvedbo tistega dela,ki zagotavlja nije stroke obratova-nja objekta za ogrevanje ali hlajenje.ako se je izvedel nov toplotni ovojasade in strehe ter zamenjalo stavb-

no pohitvo skupaj z okenskimi po-licami. alno gretje v prostorih vrtcapa je financirala obina sama.

Z raziritvijo prostorov vrtca indozidave z dodatno igralnico skua-

jo zadostiti vedno vejim prostor-skim potrebam zaradi poveanega

vpisa otrok. udi kuhinja je bila epotrebna temeljite prenove in zame-

njave opreme. Energetska sanacijapa temelji na rezultatih pred letiizdelanega energetskega pregleda,ki je pokazal zelo slabo energetskostanje objekta. Zaradi navedenega jebilo tako nujno pristopiti k izvedbinatetih del. Obina bo kot lastnik

javnega zavoda dosegla znianje te-koih strokov obratovanja objekta(toplota, elektrika), ki so po neka-terih izraunih zelo visoki. ako najbi, sode po izkunjah z drugimiobjekti, prihranili vsaj 50 % sedanjihstrokov. Dejansko porabo bomolahko preverili v kurilni sezoni, kiprihaja.

Sedaj, po konanih gradbenihdelih in po pridobitvi uporabne-ga dovoljenja, bo objekt predan vuporabo olam in vrtcu. Upamo, da

vejih zapletov pri tehninem pre-gledu ne bo ter da bo objekt hitrozaivel v svoji novi podobi in sijaju.

Zakljuujeta se energetska sanacija ter rekonstrukcijakuhinje in dozidava vrtca O Seovlje


16/56


Ponosen sem, da smem danesOsnovne olo v Seovljah razglasitiza energetsko varen objekt. Z izve-deno sanacijo smo izgube energijein seveda tudi stroke delovanjaole zmanjali kar za etrtino. Pravtako pomembno pa je, da bo naeotroke namesto umazane naegrela ista lesna biomasa. Da bi bilakakovost izobraevalnega procesav seoveljski oli e vija, prena-vljamo tudi sosednjo kuhinjo. Zatrajnostno energijo in bolj skrbnoupravljanje naih virov se nismoodloili le zaradi prihrankov. eli-mo si, da bi tudi prihodnje genera-cije odraale v zdravem okolju inuivale v naravnih vrednotah, ki jihpoznamo mi, Je zadovoljno dejalupan obine Piran Peter Bossman

Kotlovnici sta e v uporabi.Projekt obnovljivih virov ener-

gije v primorskih obinah smo na-daljevali e z dvema investicijama,in sicer z malimi investicijskimiukrepi, ki so zajemali hidravlinouravnoteenje ogrevalnega siste-ma in montao termostatskih glavna radiatorjih v podrunini oliVincenzo e Diego de Castro v Se-ovljah ter podrunini oli O Se-ovlje v Sv. Petru. Vrednost te inve-sticije je znaala 25 tiso evrov, priemer je vicarski sklad zagotovil65 odstotkov sredstev.

Drugi del investicije pa je bilaenergetska prenova podrunineO Vincenzo e Diego de Castro vSeovljah. Proelje smo ovili v to-plotni ovoj debeline 14 centime-

na otvoritvi energetsko saniraneOsnovne ole v Seovljah.

Obina Piran se je leta 2011skupaj s skupaj e z nekaterimi ob-inami na Primorskem prijavila naprojekt Obnovljivi viri energije vprimorskih obinah, ki je bil razpi-san na podlagi sporazuma SVREZmed Slovenijo in vico, ki predvi-deva sofinanciranje projektov zazmanjevanje socialnih in gospo-darskih razlik v razirjeni Evropskiuniji.

V okviru tega projekta smo pri-dobili sredstva za zamenjavo kotlovna ekstra lahko kurilno olje s kotlina lesno biomaso v osnovni oli sslovenskim in italijanskim unimjezikom v Seovljah ter v izpostaviOsnovne ole Seovlje v Sv. Petru.

trov, streho smo obloili z 20 cen-timetrov debelo toplotno izolacijoin vgradili energetsko varna oknain vrata. Skupna vrednost izvede-nih del je znaala dobrih 125 tisoevrov, z nepovratnimi sredstvi pasmo pokrili 85 odstotkov strokov.

Na otvoritvi energetsko sanira-ne ole so prisotne nagovorili tudinjegova ekscelenca Pierre-YvesFux, veleposlanik vice v RepublikiSloveniji, ravnateljica osnovne oleVincenzo e Diego de Castro PiranNadia Zigante ter gospod RajkoLeban, direktor izvajalske agencijeGolea.

Energetski pregled je pokazal,da bomo s sanacijo prihranili naj-manj 25 odstotkov energije, ki jo jeobjekt terjal doslej.

Energetsko varen objektFoto Breda Krajnc

Energetska sanacija podrunine Osnovne

ole Vincenzo e Diego de Castro v Seovljah

Obina Piran si je za namene

energetske obnove Vrtca Mornar-ek in Vrtca Seovlje na razpisuMinistrstva za inrastrukturo inprostor za sofinanciranje ukrepovenergetske sanacije objektov v lastilokalnih skupnosti, s pogodbo za-gotovila sofinanciranje teh ukrepov,in sicer v viini cca. 320.000,00 . Stemi nepovratnimi sredstvi je ob-ina bistveno olajala finanno iz-

vedbo investicije. Obina Piran je vsvojem proraunu za leto 2014 takonamenila cca. 360.000,00 sredstevza izvedbo tega projekta, saj je bilopotrebno k temu priteti izvedboprevoza otrok do zaasne lokacijenamestitve otrok v podruninem

vrtcu v Portorou, sanacijo dela te-meljev tega vrtca, delno ureditev inizboljavo zunanje ureditve in delovobjekta ter zamenjavo azbestne kri-

Piranu, si elimo, da bi z energetsko

sanacijo zmanjali porabo energijeza 50% do 60%. V ta namen se jetako pri izvedbi sanacije vgradilotoplotni ovoj stavbe v debelini 16centimetrov, streno izolacijo debe-line 20 centimetrov, zamenjali smotudi vsa okna in vrata z energetsko

varnim stavbnim pohitvom.Za objekt je bil pred leti e izde-

lan energetski pregled, ki je pokazalzelo slabo energetsko stanje objekta.Po energetski sanaciji, bo potrebnoizdelati novelacijo energetskegapregleda in na tej podlagi izdelatinovo energetsko izkaznico objek-ta. Vsekakor bo obina z izvedenoenergetsko sanacijo objekta VrtecMornarek dosegla znianje teko-ih strokov obratovanja objekta(ogrevajnje) in zmanjanje izpustov

v okolje, kar je skladno z akcijskim

tine na pomonem objektu vrtca,

kjer se skladii plin za potrebe vr-tevske kuhinje.

Z energetsko sanacijo objektaVrtec Mornarek Piran je obinakot lastnik javnega zavoda eleladosei predvsem znianje tekoihstrokov obratovanja objekta (ogre-

vajnje). Za objekta Vrtec Mornar-ek in Vrtec Seovlje sta bila nare-

jena DIIP in IP, ki sta pokazala, daje energijsko tevilo za oba objekta(poraba energije za ogrevanje, hla-

jenje in elektriko objekta) pred re-konstrukcijo znaalo 168,11kwh/m2, po rekonstrukciji pa bi to tevi-lo bilo 40,67 kwh/m2. orej bi pri-hranek za ogrevanje znaal dobrih75 %. Podatke bo mono preveriti

v prihajajoi kurilni sezoni. Gledena pozitivno izkunjo pri podobnisanaciji objekta O Ciril Kosma v

nartom lokalnega energetskega

koncepta in zavezo Konvencije u-panov, da si bo obina e dodatnoprizadevala k zmanjanju izpustovtoplogrednih plinov v okolje.

Z energetsko sanacijo smouspeli prepoloviti porabo energi-

je ter stroke ogrevanja in hlajenjaobjekta. e bolj pomembno pa je,da smo najmlajim pokazali, da seokolje varuje z dejanji. Otroci bodorazmiljali zeleno, e bomo odraslidelali zeleno. Zagotovo bodo naimalki danes preseneeni, ko bodoizvedeli, da se njihov vrtec hladis pomojo sonca, sam pa ne bompreseneen, e bom ez nekaj let iz-

vedel, da je prav eden izmed naihmalkov iznael nov, e bolj revolu-cionaren nain za zmanjevanje po-rabe energije, je na otvoritvi dejalupan obine Piran Peter Bossman.

Konana energetska sanacija Vrtca Mornarek v Piranu


17/56


V Piranu se je v petek, 19.septembra, odvil prvi Festival po-bratenih obin Dan prijateljstva2014. Uvod v prireditev je bilo sre-anje upana Obine Piran PetraBossmana z veleposlaniki in pred-stavniki drav, iz katerih so naepobratene obine. Na vabilo so seodzvali nj. eksc. g. Joseph AdamoMussomeli, veleposlanik ZDA, nj.eksc. g. Cosmin Boiangiu, velepo-slanik Romunije, nj. eksc. ga. Ve-sna erzi, veleposlanica Hrvake,Norveko je predstavljal astnigeneralni konzul g. Mirjan Kuhelj,sreanja na piranski obini pa se jez veseljem udeleil tudi g. GabrieleSpanghero, upan Ogleja.

upan Obine Piran je v nago-voru izrazil svoje veliko zadovolj-stvo nad prisotnostjo visokih go-stov ter izpostavil slogan, ki ga jeOZN lansirala ob 50-letnici svoje-ga delovanja: Misli globalno, delujlokalno. Poudaril je, da je to tudi

naloga upanov, predstavnikov lo-kalnih oblasti. Menim, da je naadolnost, da odpiramo vrata na-ih obin v svet z vzpostavljanjemmednarodnega sodelovanja. Edenod nainov je tudi z vzpostavitvijonovih pobratenj in prijateljskih sti-kov ter s promocijo obstojeih. Zatosmo z veseljem sprejeli pobudo na-ih olarjev, da skupaj pripravimoFestival pobratenih obin Danprijateljstva, tako da uenci nastojnicah predstavijo nae pobra-

tene obine. Veseli smo, da si naiotroci elijo stopiti v stik s svojimivrstniki v pobratenih mestih, zatoda bi spoznavali njihovo kulturo inzgodovino, ob tem utrjevali znanjetujih jezikov, predvsem pa, da bivzpostavljali nova prijateljstva, jesprejem na obini zakljuil upan.

Dogajanje se je nadaljevalona trgu, kjer je upana in uglednegoste s pesmijo pozdravilo vekot 600 otrok piranskih vrtcev inosnovnih ol, ki so v znak prija-

teljstva obkroili elipso. upan je vpozdravu na trgu poudaril pomenprijateljstva: Kaj pomeni, da imaobina prijateljsko ali pobratenoobino v tujini? To je tako, kot e siv oli najde novega prijatelja. Ve,

da lahko rauna nanj, da ti bo po-magal, e bo potrebno. Mnoga naapobratenja so bila sklenjena prav vspomin na pomembne humanitar-ne dogodke in nesebino pomo, kiso je bili v preteklosti deleni naiobani. Zato predstavljajo nae po-bratene obine veliko bogastvo zapiransko obino, je ponosno iz-javil upan. Sledila je predstavitevpobratenih obin, ki so jo skupaj sspremljajoim kulturnim progra-mom pripravili uenci piranskihosnovnih ol.

Prvo pobrateno Obino Vis (l.1973) so predstavili uenci Centraza usposabljanje Elvira VatovecStrunjan. Obino Oglej (1977) inmesto Valletta (2002) so predsta-vili uenci Italijanske osnovne oleVincenzo e Diego de Castro Piran.Mesto Ohrid (1981) in ObinoPorano (2012) so predstavili uen-ci Osnovne ole Seovlje, ObinoBjugn (1985) uenci Centra za ko-

rekcijo sluha in govora Portoro,Obino Castel Goffredo (1993) inObino Acqualagna (2003) uenciOsnovne ole Lucija, Mesto India-napolis (2001) in Obino Kariya-ka (2013) uenci Osnovne oleCirila Kosmaa Piran, ObinoMangalia (2012) pa gojenci Glas-bene ole Piran.

Visoki gostje so si z velikimzanimanjem ogledali pestre stoj-nice ter prisluhnili uencem, kiso na vpraanja povezovalcev o

znamenitostih predstavljenih ob-in odgovarjali v italijanskem inanglekem jeziku, to je v jezikih,v katerih komunicirajo s svojimivrstniki v tujini. Predstavitev stoj-nic je poela veliko odobravanjegostov in vseh obiskovalcev.

Pri organizaciji prireditve sosodelovali tudi tevilni uiteljipiranskih osnovnih ol, odrasliprostovoljci in spremljevalci, eposebej iz Osnovne ole Lucija, kije poskrbela za scenarij in vodenje

prireditve s tremi uenci napo-vedovalci. Dogajanje na artijni-jevem trgu so v petek dopoldnepopestrile e tevilne delavnice ssodelovanjem petnajstih piran-skih portnih drutev.

Dan prijateljstva 2014Foto Nataa Fajon

Prvi Festival pobratenih obin

Prvo pobrateno Obino Vis (l. 1973) so predstavili uenci Centra za usposablja-nje Elvira Vatovec Strunjan.

Vabilu upana so se odzvali nj. eksc. g. Joseph Adamo Mussomeli, veleposla-nik ZDA, nj. eksc. g. Cosmin Boiangiu, veleposlanik Romunije, nje eksc. ga. Ve-sna Terzi, veleposlanica Hrvake, astni generalni konzul Norveke g. MirjanKuhelj, sreanja na piranski obini pa se je z veseljem udeleil tudi g. GabrieleSpanghero, upan Ogleja.


18/56


Pie Denis Goja

Razvoj turistine vasi Padna

Padna je poleg vse njene lepote lepprimer, kako se s pravilno vizijo posto-poma lahko doprinese k bolji kvalitetiivljenja na vasi. V letu 2010 smo v KSPadna na pobudo in povpraevanje turi-stine agencije Atlasexpress iz Portoroazasnovali program obiska vasi, ki smo gapoimenovali Padna avrinska avantura.ako je kasneje med mnogimi organizi-ranimi izleti po Sloveniji nastal Panora-mic Koper, ki je potnike peljal najprej naogled Pirana in naprej do Padne. Vsi kra-

jani so bili pozvani k sodelovanju.

Obiskovalci, ki so s potnike lad-je drube Royal Carribean takrat v letu2011 vsako nedeljo v vse vejem teviluprihajali v Padno, so svoja doivetja pre-nesli po svetu in nam dali jasen poziv, najs svojimi vizijami nadaljujemo in da ima-mo raj na zemlji.

V naslednjih letih je bilo ladij e ve,prile so tudi med tednom in se je bilo tre-ba prilagajati. Nastali so tudi novi prodajniprogrami, kot je npr. Farmer's market.

Vsak teden se je ponudba s strani va-anov veala in otroci so pred napove-

danimi prihodi skupin pridno ustvarjalinajrazlineje unikatne izdelke, ki so jihkasneje ponujali na bogato obloenihstojnicah. Prav zalaganje otrok in vtisiobiskovalcev so nam bili v spodbudo.

Vaani Padne skozi svojo pristnost

z odlinimi kulinarinimi uslugami inindividualno oskrbo slehernega gosta. opomeni tudi vrsto novih storitvenih dejav-nosti, ki jih prebivalci s podjetniko ilicos pridom izkoristijo, in tako nastajajo ekako potrebna nova delovna mesta.

Za vzdrno naravnan razvoj vasi tevil-ke niso ravno primerno merilo uspenosti,bolj je vaen pristop do ljudi. V Padni seobiskovalci lepo poutijo in to je najboljpomembno. Naj poudarim le, da je teviloobiskovalcev v Padni z okoli 150200 po-skoilo na ve kot 6.000 letno.

Danes je bolj teko povezati ljudi, dasodelujejo pri dogodkih, in uspeh vidimoprav v dejstvu, da naim otrokom kaemo,kako smo kot ekipa moneji.

Z motivacijo spodbujamo drug druge-ga in smo vse bolji in enotneji.

Zavedamo se svojih slabosti, vendarvidimo vse svoje prednosti in prilono-sti. Lepo je zaeti iz ni in po tirih letihugotoviti vidne spremembe. rnogledostin negativizem sta zaviralca razvoja tam,kjer primanjkuje vizij in idej. Zahvala gre

vsem vaanom in ostal im partnerjem, ki

so s svojo prisotnostjo prispevali, da jePadna postavljena na svetovni zemljevidmed zanimivimi destinacijami za turiste spotnikih ladij.

Bodimo optimisti, nai otroci nambodo hvaleni za to.

dajejo poseben ar, ki ga obiskovalci pravposebno poudarjajo.Potrebno je zavedanje ljudi, da je vas

res spea lepotica, ki jo je treba obuditi.Skladno z vizijo se je razvijala tudi po-trebna inrastruktura, npr. hidroizbolj-ava vodovoda, v celoti prenovljen KD B.Jakca z novim otrokim parkom, priredi-tvenim prostorom in igriem za koarko,na novo tlakovano dvorie ob IC, vseza boljo kakovost ivljenja v vasi.

Vsaka regija ali mikroregija ima edin-stveno prilonost, da razvija svoje lastno

gospodarstvo in kulturno ivljenje ter pri-speva k razpoznavnosti svoje enkratnosti.e bi se nekatere turistino-gospodarskedejavnosti v obliki noitvenih kapacitetter gostinske in druge obrti vrnile v vaka

jedra, bi tradicionalno bogato kulturnookolje omogoilo novo dodano vrednoste uveljavljenega turistinega gospodar-stva ob slovenski obali.

Ciljna skupina, za katero si v vasehv zaledju prizadevamo v prihodnost i, sokultivirani gostje z vsega sveta, ki imajo

velika priakovanja glede kvalitete apart-

majev in uslug. Namen in cilj ideje o turi-stini vasi Razpren hotel (ali kot ga po-znajo v sosednji Italiji Albergo diuso)

je, da se gostom skua ustrei tako, da sejim ponudi bivanje v avtentinih tradici-onalnih hiah, ki imajo neko zgodovino,


19/56


Od 7. oktobra v Piranu

Fotografska razstava Doma v Evropi. 10 let v EU. se

predstavlja v Piranu

arobni svet koljk postal e bolj aroben

Na poti po evropskih prestolni-cah drav lanic EU, ki so bile preddesetimi leti e doma v Evropi, sebo odmevna otograska razstava znaslovom Doma v Evropi. 10 letv EU. v dneh od 7. do 20. oktobra2014 predstavljala na artinijevemtrgu v Piranu.

Razstavo je ob deseti obletnicivstopa Slovenije v Evropsko uni-jo pripravil Urad Vlade RepublikeSlovenije za komuniciranje v sode-lovanju z uveljavljenimi slovenski-mi otografi in Zavodom SloveniaPress Photo.

Na 38 gigatografijah z mo-tivi slovenske naravne in kulturnekrajine ter njenih ljudi sta predsta-vljeni pripoved o lepotah slovenskeneskonno zelene pokrajine, ki jee od nekdaj vir slovenskega nacio-nalnega ponosa, in zgodba o njenih

S pomojo sredstev Evropskegasklada za ribitvo nam je v muzejuarobni svet koljk uspelo priti donovih vsebin in primerkov.

Dobili smo ''Mikro oddelek'',kjer opazujemo pole, ki so velikile nekaj milimetrov in s prostimoesom komaj vidni. Digitalni mi-kroskopi vam bodo pribliali lepo-to teh majhnih polev in koljk.

Novost so tudi zasloni na dotik,kjer se boste lahko seznanili z i-vimi ivalmi in spoznali odgovorena nenavadna vpraanja, kot so:zakaj se porcelanke svetijo, ali sopoli strupeni, je res, da so polimesojedi, in kako lahko koljkeprelisiijo ribe? Vendar teh odgo-vorov ne boste prebrali, temvevideli skozi odline animacije.

Kako pa je pol sploh videti odznotraj? Zapleteno, z eno besedo,pridite in se prepriajte sami napounih 3D-modelih.

Lupine polev se tudi svetijo.Ni nenavadnega, bi rekli. Kaj pa,e dodamo, da se svetijo v temi?Nekaj taknih svetleih vrst bopredstavljenih v naem muzeju.

Le pri nas si lahko ogledate eneizmed najredkejih porcelank na

prebivalcih, ki so se zaradi preho-dnosti Slovenije sreevali z razli-nimi kulturami, zoreli v lastnemjeziku in kulturi ter svoje dosekenesebino vkljuevali v evropskoin svetovno zakladnico znanja indosekov.

Na preprost in za iroko javnostrazumljiv nain je z besedo in slikopredstavljen tudi slovenski prispe-vek k razvoju skupnih vseevropskihvrednot, vejemu medsebojnemupovezovanju med dravami la-nicami EU ter oivitvi in ohrani-tvi enotne evropske dediine kotpomembnega elementa evropskeidentitete.

Po zakljueni predstavitvi naslovenski Obali, bo razstava Domav Evropi. 10 let v EU. nadaljevalasvojo pot v Italijo in se v novembrupredstavila v Rimu.

svetu, ki se vam smejejo v obrazin kaejo svoje bleee bele zobe.udi porcelanke iz ribjih elodcevimajo pri nas svoje mesto.

Z novimi vsebinami, ki so plodlastnega znanja in idej, je muzejpostal izobraevalna ustanova,kjer so obiskovalci aktivni delmuzeja, ki jih na vsakem korakuspremlja s pounimi zgodbami oohranjanju teh krhkih ivali ali pajim predstavi nenavadna dejstva izsveta polev in koljk.

Zelo poseben je tudi plavajoipol (Cymbulia peronii), ki je edenredkih polev z mehko hiico.Prozoren je, pridite in ga skuajtenajti.

Na poti pa je e ogromno veli-kih preseneenj, ki vas bodo vsajza hipec (e ne dva) ustavila v tehdinaminih asih.

Odkrijte nas in odkrili bostesvet, skrit mnogim oem. Potopite

se v valove in zadrite dih ...Nahajamo se vPiranu, artini-

jev trg 15, v prvem nadstropju.Za ve inormacij pokliite na

040/700 053 ali 040/758 900 ali pase sprehodite po nai spletni straniwww.svet-skoljk.si.

Pie in foto Jan Simi


20/56

20ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Ob devetdesetletnici naega krajanaPie pela Pahor po pripovedovanju Eve Lenassi in Jane Kostevc

Jule LenassiGotovo se marsikdo med nami

e spominja moa drobne postavez izrazitimi, zelo lepimi potezamiobraza in zanj znailno preprostoprijaznostjo, nevsiljivostjo in pred-

vsem spotljivostjo do vsakogar. Atudi sama do danes nisem vedelani drugega o njem kot to, da je bratznanega kiparja Janeza Lenassija. epredstavljala si nisem, kako bogata

je bila njegova ivljenjska pot inkako pomembno vlogo je odigral vnaih krajih.

Jule Lenassi bo 26. septembrapraznoval svoj 90. rojstni dan. e-prav e dve leti ivi v Domu starej-ih v Logatcu, je prav, da se ga ob tejobletnici spomnimo, saj bil njegovprispevek k razvoju turizma in kul-ture na Obali ter k prepoznavnostiteh krajev tudi v irem, evropskemmerilu izjemen.

Njegovi predniki po oetovistrani so bili Furlani. Dva brata staprila iz kraja Salino v Furlaniji inse naselila na Planini pri Postoj-

ni. Eden od bratov, Bla, se je natoodselil v Logatec. Njegovi potomciso se v Logatcu zaeli ukvarjati zgozdovi. Bili so veleposestniki, kiso imeli v lasti ogromno gozda inso trgovali z lesom, poleg tega paso se ukvarjali e z meano trgo-

vino. ako je bil Juletov ded Julij vGornjem Logatcu upan, gostilni-ar in veleposestnik, ki je trgovals kraji dale v Italiji. Njegov prvo-rojenec, tudi Julij po imenu, je bilnemirnega duha. Ni hotel prevzeti

oetovega gospodarstva. Ko se jeporoil s Franiko Godina, rojeno2. septembra 1897, sta se odselila

v Gorico. Rodilo se jima je sedemotrok, a sta dva, prva Ivana in zadnjiAndrejek, umrla e kot otroka. Jule

je bil najstareji, za njim se je rodilJanez, nato e Peter, herka Ivica inFranci. Oe je bil veliko zdoma, tr-goval je z lesom, se ukvarjal s politi-ko, bil je tudi lan IGRa. Druinase je precej selila, tako da se je Julerodil e v Gorici, Janez pa e v Opa-tiji. Precej let so iveli v rnuah

pri Ljubljani in na tisti as imajo evedno lepe spomine, ohranili pa sotudi mnoga prijateljstva.

udi med 2. svetovno vojno soe bili v rnuah. V tem asu je biloe Julij zaprt v Begunjah, po vojnipa je izginil brez sledu. Jule je bil v

sta zaela organizirati Forma vivo vSei, ki e vedno ostaja druga For-ma viva v kamnu na svetu. Janezovsoolec z Likovne akademije, JakobSavinek, pa je po njegovem zgledu

naredil Forma vivo v lesu v Kosta-njevici na Krki.

Jule Lenassi pozna ve jezikov,dobro govori nemko, italijanskoin angleko. e danes so v njegoviknjinici ohranjene knjige v razli-nih tujih jezikih. Je namre velikzbiralec knjig in lankov s podrojaturizma in ta zbirka mu je velikopomenila. Dopisoval si je z novi-narji iz vse Evrope. Njegov doberznanec je bil gospod Vanderbildt,ameriki novinar in milijonar, ki si

je elel videti Balkan in mu je bilokot prvemu zahodnemu novinarjuomogoeno, da je iz cone A priel

v cono B. Za vodia so mu dode-lili Juleta Lenassija. Ker je dobropoznal toliko krajev, je vodil tudiekskurzije evropskih turistinih no-

vinarjev, svojih stanovskih kolegov,ki so se enkrat na leto podali na potpo Dalmaciji in v druge kraje po Ju-goslaviji in Balkanu.

ivel je v hii na Obali 71, ki jebila zgrajena na mestu nekdanjegasamostana nad dananjo igralnico

Casin Portoro oziroma Vilo Vir-ginio. Pod tlemi v kuhinji je bil vo-dnjak, ki je neko stal na samostan-skem dvoriu. Ko je hio prodalin se preselil v stanovanje v bloku

v Luciji, so novi lastniki hio podr-li in zgradili novo, e vedno pa do

vojnem asu v otrokem taboriuv Nemiji.

Po konani vojni je elel tudi-rati kemijo in je tudi naredil prviletnik. A ker je kot najstareji sinprevzel mesto izginulega oeta, se jezaposlil kot noni uvaj, da je lahkopreivljal mlaje brate in sestro terskrbel za mamo. Nato so ga znancipovabili na Obalo, da bi sodelovalpri ustanovitvi Radia Koper. ako

je postal soustanovitelj koprskegaradia, kjer so bili na samem zaetkuzaposleni samo tirje: direktor, Julekot novinar ter dve strojepiski. Zanjim je na Obalo prila tudi mamaFranika, potem pa e brata Janezin Franci ter sestra Ivica. Vedno sose utili zelo povezane in so radisodelovali. Le brat Peter je ostal vLjubljani.

Jule se je v novem okolju posve-til turistinemu novinarstvu in tu-rizmu. Kot organizator turistinihdejavnosti je bil zaposlen na ObiniPiran. Med drugim se je zavzemal

za to, da bi v Portorou razvijali eli-tni turizem, podobno kot v Opatiji.Zato je elel ohraniti neokrnjenopodobo Portoroa s parki in vila-mi, kakren je vedno bil. Menil je,da bi cesta skozi naselje morala bitispeljana za hoteli, s imer bi ohra-nili povezavo hotelov in parkov zmorjem in obalo, a mu ni nihe pri-sluhnil in tako cesta danes tee predhoteli. Med drugim je bil pobudnikza gradnjo portorokega Avditorija,bil je med pobudniki vsakoletne

poletne turistine prireditve Por-toroka no. V tistem asu je bilaPortoroka no elitni dogodek na

visoki ravni, ki so se je udeleili bo-gati nemki in italijanski turisti. Odnekdanjega sijaja je tako ostal le eognjemet. Kot turistini delavec jezelo skrbel za promocijo lokalnihznailnosti, tako je na primer zelopodpiral vsakoletne oslovske dirke

v Luciji. Zelo se je zanimal za le-talstvo med sluenjem vojakegaroka se je namre izuil za vojake-ga pilota. Bil je v stiku z letalskimi

drutvi, s katerimi je organiziral tu-ristino zanimiva tekmovanja pilo-tov v akrobatskem letenju. Skupaj zbratom Janezom sta bila pobudnikaForma vive v kamnu. Janez Lenassi

je v Salzburgu doivel prvo Formavivo v kamnu, e naslednje leto pa

nje vodi 86 stopnic, ki se zaenjajopri Vili Virginii. A v novem stano-

vanju je doivel poar, ki je uniildel njegove knjinice, obenem papokodoval njegova pljua in oi,

zato se je preselil v Dom starejih vLogatcu. Kljub temu, da e vidi, nemore brati, zato si pomaga z avdioknjigami za slepe.

Kot je bila razgibana in zanimi-va njegova poklicna pot, je bilo pe-stro in razburkano tudi njegovo za-sebno ivljenje, saj je od oeta Julijaoitno podedoval nemirni duh. Bil

je vekrat poroen, ima dve herki,dve vnukinji in enega vnuka. Nje-gova herka Eva se spomni, kako je

vsako leto poleti nauil nekaj otrok

plavati, bil je namre odlien plava-lec. Neakinja Jana pa se spominja,kako so vsi otroci njegovih bratovin sestre Ivice radi prihajali k nje-mu na obisk, saj je vedno nael as,da se je z njimi igral ali jim kaj pri-povedoval in otroci so ga zelo radiposluali.

Naj dodam e zanimivo anek-doto z njegovih tevilnih potovanj.a dogodek dobro osvetljuje nje-govo priljubljenost med ljudmi, patudi pomen, ki ga je imel v turizmuin pri promociji naih krajev. Pripo-

vedovala jo je njegova herka Eva.Moj oe je poznal ogromno

ljudi in, ko je z novinarji potovalpo Jugoslaviji, je v vsakem krajusreal znanca. Na enem potovanjuz evropskimi novinarji se je v ne-kem kraju v Bosni pokvaril njihov


21/56

21ZGODBE LJUDIOktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO

avtobus. K srei je bila v tisti vasikavarna in oer avtobusa je naro-il potnikom, naj gredo tja na kavo,medtem bi on odpeljal vozilo napopravilo. Vsi so odli v kavarnoin kot zadnji je vstopil Jule. Ko ga jelastnik kavarne zagledal, je zaklical:Pa, Jule, gde si mi ti! Izkazalo se

je, da sta bila skupaj v vojski.Iz tega dogodka je nek nizo-

zemski novinar, ki je bil prisoten,skoval vic:

ito povabi amerikega pred-sednika na prijateljski obisk v Ju-goslavijo. Razkae mu deelo, seukvarja z njim, mu nudi odlinopostrebo in sploh vse ugodnosti,da bi mu v im lepi lui prikazalJugoslavijo in ivljenje v njej. Obkoncu obiska ga vpraa, ali ima e

kakno posebno eljo in kaken vtis

je nanj naredila Jugoslavija. Ameri-ki predsednik pa odvrne: Jugosla-

vija mi je zelo ve, al mi je samo,da nisem sreal Juleta.

ito se je pozanimal, kdo je taJule, kje ivi in ga nato hitro po-klical, naj pride v Beograd. ako

je prijateljski obisk uspel, v velikozadovoljstvo obeh predsednikov,predvsem amerikega.

Mine nekaj asa in ito se od-loi, da bo na prijateljski obisk po-

vabil predsednika Sovjetske zveze.Prav tako mu razkae deelo in garazvaja na vse mone naine. Obisk

je bil zelo uspeen. Pred odhodompa ito tudi njega vpraa, ali imamorda e kakno eljo. udi predse-dnik Sovjetske zveze ree: Resni-no sem mislil, da bom sreal Juleta.

A bi se dalo to kako urediti? ito

ree: Ni problema. Imamo njegovnaslov, e vemo, kje ga poiskati.Ko pride Jule, ga ruski predsednikobjame in tako se je tudi ta obiskzakljuil uspeno in z velikim za-dovoljstvom pomembnega ruskegagosta.

Pa spet mine nekaj mesecev inito se po dolgem premiljevanjuodloi, da je e as, da obie Vati-kan. Ker ni bil preve podkovan vkatolitvu, je prosil svetovalce, najmu na trgu pred baziliko sv. Petraod dale pokaejo papea, da si gabo lahko zapomnil. Eden od sveto-

valcev mu ree: ovari ito, glejte,to res ni teko. Vidite, tisti, ki stojipoleg Juleta, tisti je pape.

Vse te dejavnosti in zanimanjaJuleta Lenassija, od branja knjig,

novinarskega poroanja, vsako-

dnevnega prebiranja aktualnih no-vic v razlinih asopisih do tevil-nih potovanj v tujino in pogovorovz najrazlinejimi ljudmi so irilanjegova obzorja, tako da je lahkodajal izvirne pobude in je veljal zaizjemno razgledanega loveka. Kotzaveden Slovenec je bil vedno po-nosen na Slovenijo in slovenski je-zik in tudi velik zagovornik mnenja,da Piranski zaliv pripada Piranu.

e danes je to bister in lucidengospod, ki se rad pogovarja in ga

je lepo posluati, ker je izredno do-ber pripovedovalec. Ob tako visokiobletnici mu elimo, da bi e dolgoohranil zdravje in zanimanje za vsapodroja ivljenja. Verjetno bi bil

vesel tudi obiskov sokrajanov, lju-bezni otrok, vnukov in neakov pa

mu gotovo ne manjka.

Galerija, dolga kar 550 metrovPie in foto Janez Mui

Portreti Pirananov v predoru Parenzane

Piranski slikar Repy Repija jeprvi priel na idejo, da bi bil pre-dor Valeta lahko tudi atraktivnalikovna galerija, e leta 2010, ko jetam pripravil samostojno razsta-vo. Naslednje leto je v njej izpeljalrazstavo 25 slikarjev iz Evrope,leto kasneje razstavo slik in skulp-tur 36 avtorjev iz Evrope in lanirazstavo 420 slik mladih avtorjeviz desetih drav od Maroka,

urije, Romunije, Makedonije,Bosne in Hercegovine, Slovakedo Latvije, Francije, Anglije inseveda tudi iz Slovenije. Vse raz-stave so pritegnile obinstvo tudizaradi neobiajne postavitve v le

Pirananov, je bilo med njimi eob odprtju precej zanimanja zadogodek, saj je marsikdo prielpogledat svoj portret. Pri izbiriportretirancev ni imel posebnihkriterijev, tako da se med njiminajdejo tako preprosti ljudje, ribi-i, kot vidneji meani in sevedatudi upan Peter Bossman. udion ni manjkal na otvoritvi razsta-ve in je ob tej prilonosti poudaril,

da lahko tako razstavo v prostoru,kot je predor Parenzane, izpeljesamo lovek, ki ima rad Piran into mesto doivlja kot svoje mesto.

Dobro obiskano in ivahnootvoritev sta s svojim nastopom

sprehajalcem in kolesarjem boljznanem predoru nad Portoroem.

ako je bilo tudi 29. avgusta,ko je Repy tam razstavil kar 98 vzanj znailni pagetni tehnikinarejenih portretov Pirananov.Poleg njega so dolgo galerijo ssvojimi portreti, slikami oziromakipi napolnili e akademski slikarmag. Vedran Vraali iz Sarajeva,Marjan Mirt iz Hrvake, Vasko

Vidmar in Evgen opi Goriek izPirana, Robert Pavli iz Seoveljter kiparja Miha Pear iz Portoro-a in Aljoa Golubi iz Strunjana.

Glede na to, da je Repy zarazstavo portretiral skoraj sto

popestrila Matja Javnik in Pe-tra Pralica iz Pulja s petjem terigranjem na kitaro. K dogodkuprimerni druabnosti pa so pri-spevali tudi pedoi na buzaro inkalamari na aru, ki so jih pripra-vljali kar pred predorom.

Razstavo je pospremil katalog,katerega izid so omogoili tevil-ni pokrovitelji z Obino Piran inUwe Jenzenom (Jenzen Pharma)

na elu. Za prihodnje leto Repynartuje razstavo svojih velikihportretov znanih ensk, kot so naprimer Mona Liza, Nereteta aliMarilyn Monroe.


22/56

22ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Oktober 2014

Borec in namestnik komandanta udarne Brigade Garibaldi TriestePie ZB NOB Piran; foto arhiv ZB NOB Piran

Spomin na Riccarda Giacuzza23. avgusta smo se sestali borci ANPI iz Fi-

umicella in lani ZB iz Pirana na skupnem sre-anju v Fiumicellu. Obudili smo spomine naborce iz tega kraja, med katerimi je bil tudi naborec, partizan, krajan, trd delavec, potenjakin vsestranski lovek, tako politino kot dru-beno aktiven, Ricardo Giacuzzo. ega sreanjase je udeleila tudi njegova herka Miryam.

Ricardo Giacuzzo se je rodil leta 1919 v Fi-umicellu kot Jakus Riccardo, sin Jacusa Dome-nica in Luigie Puntin. Druina je bila tevilnain zato je moral ele 12-letni Riccardo odidi nadelo k razlinim kmekim druinam v Italiji.Leta 1933 so spremenili priimek v Giacuzzo inse preselili v bliino ria (Monalcona). Za-poslil se je v ladjedelnici z oetom in starejimbratom, obenem pa se je stalno izobraeval.Leta 1939 je bil vpoklican v mornarico v Puljin z ladjo odplul v Grijo. am ga je doletela 2.svetovna vojna. V Italijo se je vrnil leta 1941 inbil do 8. septembra 1943 vkrcan na ladji, ki jebila v Genovi bombardirana s strani zavezni-kov in potopljena.

Po 8. septembru se je poskual vrniti do-mov, toda prijeli so ga Nemci in ga z ostalimiitalijanskimi vojaki poslali z vlakom v Nemi-jo. Uspelo mu je pobegniti, tako da je skoil zvlaka takoj po odhodu iz Pordenona. Reil seje z le nekaj pokodbami, ki pa ga niso ovirale,da se ne bi vrnil v ri, pe in s tovornjaki.Doma je ostal samo en dan in takoj poskualnavezati stik s partizani. ako je priel v Ba-taljon riestina, ki je bil pod poveljstvom IX.Korpusa, kjer se je boril na strani partizanovin postal spomladi 1944 namestnik koman-danta Udarne brigade Garibaldi rieste, ki jebila ustanovljena 5. aprila 1944 v Lokovcu.

Namestnik komandanta, lahko reemotudi komandant, saj komandanta udarna bri-

gada ni imela, je ostal vse do konca 2. svetovnevojne in osvobodil ri.

Vse od nastanka je brigada sodelovala vzelo pomembnih akcijah, kot so 25. maja 1944akcija proti aistinim postojankam v Dorn-berku, junija pri napadu 30. divizije na progoGoricaPodbrdo, napad na posadko alpine vVipavi, v istem mesecu oenziva za ruenje e-leznike proge GoricaPodbrdo, pred katerimso morali uniiti postojanko na Bau in Pod-brdu, kjer je bilo 1250 sovranikov aistov,SS-ovcev, belogardistov in drugih.

9. avgusta je sabotani eti uspelo razstre-

liti elezniki viadukt pri tivanu.Pomembnost rake brigade je bila pred-

vsem v tem, da je predstavljala nadaljevanjedolgega antiaistinega boja na vojakempodroju, tudi italijanskega ljudstva v nai po-krajini. Predstavlja odgovor antiaistinegadelavca nori politiki, ki je hotela nadaljevati

obeleij v obini Piran in zlata knjiga, v kate-ri so natanno opisani vsi borci, tako tisti, kivojne niso preiveli, in kje so padli, kam so biliizgnani, ter tudi vsi tisti, ki so vojno preiveli.

Za piransko borevsko organizacijo jenaredil najve od vseh prejnjih in kasnejihpredsednikov.

Pred smrtjo je Riccardo izrazil eljo, da bioriginalni prapor Brigade Garibaldi riestekot tudi vso njeno dokumentacijo, ki jo je hra-nil na domu v Piranu, z vsemi priznanji, ki jihje bilo veliko, prevzela ANPI Fiumicello in juhranila za bodoe rodove. ovarii iz Fiumi-cella so to s spotovanjem in zavezo tudi spre-jeli. Na kar smo vsi tudi mi Piranani izrednoponosni.

V Fiumicellu so tovarii ANPI namenilitov. Riccardu pomembno spominsko sobo injo opremili z njegovimi priznanji, titovko zrdeo zvezdo, bojnim praporom (ki ga je iz-delala antiaistina mladina iz Kanala ob Soiin ga podarila udarni brigadi Garibaldi rieste3. decembra 1944), odlikovanji, ki jih je briga-da prejela tudi od marala ita (Red bratstvain enotnosti z zlatim vencem Okroglica 6.september 1953, Red zaslug za narod z zlatozvezdo Rim 22. december 1961), odlikova-nji, ki jih je prejel Riccardo tudi osebno, slika-mi spominov in zelo lepo urejeno dokumen-tacijo brigade, ki jo je Riccardo skrbno vodilin shranil.

akih, kot je bil Riccardo Giacuzzo, je v se-danjem asu vse manj in manj. Za njim poasiin neopazno izgubljamo njegove bojne tovari-e, ki jim je bil narodnoosvobodilni boj sveti-nja, hrabrost, tovaritvo, pogum, solidarnost,spotovanje in delavske pravice pa na prvemmestu.

vojno na strani nacistine Nemije.Brigada je veinoma operirala na ozemlju

s slovenskim prebivalstvom in delovala v eno-tah IX. Korpusa, od katerega je bila operativ-no odvisna in je bila odraz volje italijanskegaprebivalstva severovzhodne Italije, da se zavr-ne in obsodi nacionalistina in protislovenskapolitika aizma, izraz volje iveti v harmonijiz drugimi dravljani razlinih narodnosti, jihspotovati in sodelovati z njimi tudi potem, kobo vojne konec.

V tej brigadi so bili tako Italijani kot Slo-venci, pa tudi borci iz Julijske krajine, Veneta,Furlani, Istrani, Dalmatinci, iz Ferrare, iz Sici-lije, Kalabrije in celo Sardinije, preteno delav-ci in kmetje. Vsi so se dan za dnem bratili inpostali sinovi prave velike druine.

Za Riccardovo druino je bila 2. svetov-na vojna zelo bolea. Stareji brat Giovanni jeumrl v Dachauu, bratranec Giuseppe je padelv partizanih, sestra Irma je bila deportirana vDachau, mlaji brat Bruno je bil v partizanih,mama pa se je morala z vnukom skrivati prisorodnikih vse od spomladi 1944 pa do koncavojne, da je ula deportaciji v Dachau.

Po koncu vojne pa vse do aprila 1947 je biltako na raznih dolnostih v Ljubljani, Postoj-ni, Idriji, Beogradu in Reki in tako za vednoostal v Jugoslaviji. Na Reki se je zaposlil v lad-jedelnici 3. maj, tam spoznal svojo izbranko inse z njo tudi poroil.

V aprilu 1949 se je preselil v Pulj, kjer seje tudi zaposlil v ladjedelnici in tam ostal doleta 1953.

Z druino se je dokonno ustalil, ko se jeleta 1953 preselil Piran in tam prav tako zaeldelati v ladjedelnici.

V Piranu je Riccardo preivel ves preosta-nek svojega ivljenja in nas za vedno zapustil

1. maja 2009 v svojem 90. letu.Ve kot 25 let je bil direktor Komunale

Piran, kasnejega Okolja, zelo dejaven tudi vdrubenopolitinem ivljenju na obinskemnivoju, bil je svetovalec in tudi podpredsednikKomunale Piran, dolgoletni lan upravnegaodbora kot tudi podpredsednik AMD Pinkoomai Piran. Bil je dolgoletni predsednikZZB za vrednote NOB piranske obinske or-ganizacije. Zelo aktiven je bil tudi v italijanskiskupnosti v Piranu. Veliko zaslug mu gre privodenju Circola v Piranu, zbiranju dokumen-tacije in obnovi artinijeve hie. Pripomogel

je k postavitvi spomenika padlim iz njegovebrigade v emnici.

V spomin na vse padle tovarie in na vsepreivele je sodeloval pri izdaji knjig FRAEL-LI NEL SANGUE e IINERARIO DI LOA.

Kot predsednik ZB Piran je bil zasluen zaizdajo publikacij, kot je popis vseh spominskih


23/56

23ZGODBE LJUDIOktober 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO

Pie in foto Rok Dolniar

Konj v jeseni Pie se leto 2007, poznegajesenskega dne. Jaz naloen s o-tograsko opremo in z nahrbtni-kom, polnim vode, saj brez njene pridem nikamor ve. Hodims pospeenim korakom in z glo-bokim dihom in v mislih se miporaja vpraanje. Ali bodo tam?Konji. Kot neko pred leti, pole-ti. Kamenje viga svojo pesempod mojimi nogami in veer senaglo blia. Na moji desni po-

lja seoveljskih solin ter kaknaosamela solinarska hika, na levivonj reke Dragonje. utim jo.am proti koncu, na drugi stranireke bi morali biti, tam se pasejo.Pokrajina je barvita in polna za-nimivih vzorcev. Ravno pravnja

za dobro otograsko ozadje, ki garie narava.

Na zelenem hribku stoji kotvkopan, kot kip. Nekaj ga zvija,pomislim. Skoraj je e tema. Od-loim se v hipu. Hitro postavimstojalo in otoaparat, izmerimsvetlobo, izostrim, naredim ka-der, medtem ko me spreletavamrzlica navduenja in upanja.Malo levo in malo dol, kaj bo no-tri in kaj bo zunaj in kje bo konj.

kljoc! Kratka pesem za otogra-a. Konj je e vedno pri miru. Sajne morem verjeti. Poteno gamora zvijati, pomislim. Popravimkader, e dva kljoca in mu zavpi-jem: Hvala, legenda! Hvala za po-snetek, hvala ti za utrinek!

V anglekem Ipswichu imajo trgovino z antikami z imenom PiranPie in foto Janez Mui

Angleki restavrator, ki je vse bolj PirananZaljubljen sem v Piran in

tako se tudi zaradi imena svojestarinarnice v anglekem Ipswichuvsak dan spomnim nanj. Presene-a me, da kar nekaj ljudi, ki stopivanjo, ve za Piran. Sam pa za Pi-ran ne delam rad e kake posebnepromocije. a mediteranski biserraje ohranjam za svojo skrivnost,ki jo izdam samo pravim ljudem.Odkar sem precej tudi v Piranu,sem tako sem povabil le kakih 10

prijateljev iz Anglije, pravi An-gle David Salter, ki mu Piran vsebolj postaja drugi dom. ivi sicer vIpswichu, ki je kakih 100 km jugo-vzhodno od Londona, a ima e 10let nad Piranom, od koder ima po-gled na morje, manje stanovanje.

Piran je odkril po nakljujupred 11 leti, ko se je takoj zaljubilvanj in v Istro. u je tako lepo, dase vraam in prihajam uivat me-sto nekajkrat na leto oziroma ve-dno, ko le utegnem, pripoveduje.

Po poklicu je mizar, ki ljubi vseiz lesa in se je e pred etrt stoletjaspecializiral za restavriranje sta-rega pohitva. o svoje nagnjenjedo ohranjanja spotljivo staregaje letos prvi prenesel tudi k nam.Lahko bi rekli, da v Piran, kjer edeluje zelo mono drutvo resta-vratorjev Anbot, tako prinaa edodatno in v Angliji zelo razvito

spotovanje do starega. Ob tem je zmojstri iz Anbota vzpostavil tesnosodelovanje, saj si radi izmenjuje-jo izkunje in znanja o postopkihrestavriranja ter si pomagajo. Kotpravi, eli prispevati k ohranjanju

Pirana, a dodaja: Ne gre samo zaohranjanje starega pohitva. Gretudi za ohranjanje starih piranskihhi, njihovih kur, tlakov, podovin podobnega. Vse to daje mestuenergijo, ki je ne najde drugje, ink temu bi rad kaj dodal tudi sam.

Ker v Piran e zlasti poletiprihajajo ljudje iz vsega sveta, kiobudujejo staro mesto, staro ar-

hitekturo in tudi staro pohitvo, sije rekel, da mestu ponudi razstavonekaj svojih obnovljenih kosov.Ni mu jih bilo teko pripeljati izIpswicha 1.500 km dale in veselje, da so obiskovalci razstave, ki

je bila avgusta v Anbotovi Kamri,pokazali kar precej interesa zanjo.Razstavljal je obnovljeno anglekoviktorijansko pohitvo iz oreha inhrasta, ki je staro kakih 200 let,pa tudi tako imenovano retro po-hitvo iz estdesetih let prejnjegastoletja, ki je zanj e poseben izziv.

Opazil je, da imamo Slovenciraje stareje kose pohitva od ti-

stih retro, malo mlajih iz sredineprejnjega stoletja. Pravi, da je alpovsod po svetu tako, saj mno-gi vrejo malo stareje pohitvostran, ker so se ga naveliali in eni ravno astitljivo staro. A dodaja,da pozabljamo, da je to pohitvonarejeno bolje od sodobnega, datraja dlje, da ima duo in da

Documents

Solni Cvet, oktober 2014