Solni Cvet 37 (December 2015)

7/23/2019 Solni Cvet 37 (December 2015)

1/96

Lokalno glasilo Obine Piran - Brezplaen izvod za vsako gospodinjstvo

Lucija Nova vas Piran Portoro Padna Seovlje Strunjan Sveti Peter

December, 2015

t. 37


2/96

02SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015UVODNIK

Kazalo

Spotovane obanke,cenjeni obani,

spet se pribliujejo prazninidnevi, ko bodo lepe misli in dobreelje vsaj za nekaj asa pregnale vsa-kodnevne skrbi in bojazni. Razve-seljevali nas bodo iroki nasmehi intople besede, novoletne in boineluke pa nam bodo razkrile tisti naj-bolj privlaen obraz Pirana.

Kot obiajno bodo najlepi delleta v najlepi obini preiveli tuditevilni gostje. Portoro jih bo pria-kal v vsem svojem razkonem sijaju,z bogato ponudbo in pestrim doga-

janjem. Nai portvovalni turistinidelavci bodo znova naredili vse, dase bodo gostje pri nas izvrstno po-utili in se tudi vraali.

A slika piranskega turizma ezdale ni tako svetla, kot jo bodopriarali piranski mojstri gostolju-bja.

Nobena skrivnost ni, da soposamezni lastniki turistine in-rastrukture v obini prezadoleni,svoje izgube in poslovne napake,ki so jih naredili drugje, pa pokri-

vajo in prikrivajo s prihodki, ki jih

ustvarjajo v nai obini. Denarja,ki ga ustvarja turizem v Piranu, nenamenjajo za razvoj turizma v Pi-ranu, temve za poplailo dolgov,ki niso nastali v Piranu. a odliv

sredstev hromi na razvojni korakin nas izrpava.

Prili smo do toke, ko so seinteresi posameznih lastnikovturistine inrastrukture povsemodmaknili od interesa lokalneskupnosti in v nekaterih primerihprili celo v navzkrije. Zato semzelo ponosen na odloitve svetnicin svetnikov Obinskega svetaObine Piran, ki so na svoji zadnjiseji sprejeli vse moje predloge zazaito nae obine in jasno po-

vedali, da jim je dovolj poskusovizsiljevanja, izkorianja in plenje-nja nae lokalne skupnosti in turi-stine destinacije.

Eden izmed taknih poskusovje zagotovo toba, ki so jo protiobini vloili Hoteli Bernardin.Od nas terjajo ve kot dva milijo-na evrov za cesto, ki vodi v mestoPiran. Pri tem pa, seveda, pozabijonavesti, da bi morali zemljie, nakaterem je zgrajena cesta, obinivrniti, pa tega niso storili.

Obina se je na ta poskus iz-siljevanja e ustrezno odzvala znasprotno tobo in sklepom ob-inskega sveta o zaetku postopkaza sprejem prostorskega akta cestaBernardin. o, seveda, ne pomeni,da bo Obina Piran zaela graditicesto ob morju. elimo si, da ce-stna povezava mesta Piran s sve-tom ostane natanko takna, kot je.Moramo pa biti pripravljeni tudina morebitne nerazumne odloi-tve lastnikov Hotelov Bernardin.Zato je prav, da so jim svetnice in

svetniki poslali nedvoumno sporo-ilo: e boste zapirali sedanjo cestov Piran, boste morali odpreti cestoskozi svoj kompleks. e pa v zvezis cesto prek hriba ne boste naredili

niesar, tudi Obina Piran v zvezi scesto ob morju ne bo naredila nie-sar.

Upamo, da bo zdrav razumkmalu premagal nebrzdan pohlep,za katerega se zdi, da je postal te-meljno vodilo posameznih turi-stinih podjetij. Drugae si je tekorazloiti, kako lahko na na naslovpriroma predlog Marine Portoroza odkup zemljia v lucijskemParku Sonce v viini kar 3,6 mili-jona evrov. Naj ob tem povem, da

je Obina Piran ta park uredila vdogovoru z Marino Portoro, insicer na podlagi osnutka OPPN zaCenter Lucije, ki ga je pripravila vsodelovanju z Marino Portoro, inzakupne pogodbe, ki jo je sklenila zMarino Portoro.

Verjeli smo, da bo MarinaPortoro na partner pri urejanjusredia Lucije, a se je izkazalo, daso njihovi narti drugani, da eli-jo svoje premoenje prodati, ne pavanj investirati. Razumemo sicer,

da mora biti gospodarska drubapripravljena ez no spremenitisvoje odloitve, e tako terjajo oko-liine. Vendar pa prostorski nartiObine Piran temeljijo na dolgo-roni strategiji razvoja in viziji, kijo moramo zaititi pred tistimi, kise smejo premisliti ez no. Obin-ski svet Obine Piran je tako spre-jel sklep o zakljuku sodelovanja zmarino pri prostorskem urejanjusredia Lucije in sprejel odloitev,da zaasno parkovno ureditev natem obmoju s prostorskim aktom

spremeni v stalno. Park Sonce se jeizkazal kot pridobitev, ki nedvomnovia kakovost bivanja vseh prebivalkin prebivalcev obine Piran in ki jomoramo brezpogojno zavarovati.

Kot lovek, ki verjame v modogovora in je vedno pripravljenvloiti dodatni napor v iskanje kon-senza, z obalovanjem sprejemamzadnje enostranske odloitve turi-stinega gospodarstva. Prepriansem, da bi s sodelovanjem velikolaje nali precej bolje reitve odteh, s katerimi smo bili sooeni.

Zato bo Obina Piran pod mo-jim vodstvom ostala vedno pripra-vljena na sodelovanje, tudi s tistimi,ki se doslej niso izkazali za najbolj

verodostojne partnerje. Opozarjampa vse, ki menijo, da smejo svojeteave reevati z izrpavanjem ob-ine Piran, da se bodo grdo opekli.e zlasti tisti, ki so v Portoro priliveraj in bodo po vsej verjetnostiod tu e jutri odleteli. Obina Piranjim ni dolna niti centa.

V novo leto bomo vstopili tako,kot se poslavljamo od starega: po-nosno, samozavestno in odlono.V letu, ki se izteka, smo si znovadokazali, da zmoremo veliko. Kdor

koli nas je obiskal letos spomladi alipoleti, se je pri nas spet poutil kot vstarih dobrih asih. In e bolji pri-hajajo. V to sem preprian.

Vse najbolje in sreno novoleto, dragi obanke in obani!

Va upanPeter Bossman

Lokalno glasilo Obine Piran

Solni cvet - L'Afioreto 37

Izdajatelj:

Obina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran

Avtor fotografije na naslovnici:

Manuel Kalman

Odgovorna urednica:

Slavica Tucakov

Vsa nepodpisana besedila:

Slavica Tucakov in Nina Trampu

Lektura:

Petra Jordan

Izlo:

V Piranu, Decembra 2015

Vse nepodpisane fotografije:

Arhiv obine Piran

Oblikovanje in prelom:

Emigma d.o.o.

Tisk:

Tiskarna Vek

Naklada:

8.000 izvodov

3 AKTUALNO

22 POLETNI UTRINKI

25 ZGODBE LJUDI

33 DRUTVA

40 KULTURNA DEDIINA

52 VZGOJA IN IZOBRAEVANJE

64 ITALIJANSKA SKUPNOST / COMUNIT DEGLI ITALIANI

66 OKOLJE

68 ZDRAVJE

72 SOLINE

75 UMETNOST

84 PORT


3/96

03AKTUALNODecember 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO

Odlono zoper poskus izsiljevanja, izkorianja in plenjenja

V etrtek, 26. novembra 2015, seje v dvorani Domenica intoretta vobinski palai na 9. redni seji sestalObinski svet Obine Piran. Na dnev-nem redu je bilo poleg prve obravnaveOdloka o proraunu za leto 2016 enekaj pomembnih tok, ki jih je upanObine Piran Peter Bossman uvrstilna sejo, saj je elel, da se svetnice insvetniki opredelijo do nekaterih odlo-itev turistinega gospodarstva, ki jihsam oznaujem za poskus izsiljevanja,izkorianja in plenjenja nae lokalneskupnosti in turistine destinacije, je

bil odloen upan.Svetnice in svetniki so sprejeli

predlog Odloka o proraunu ObinePiran za leto 2016 v prvi obravnavi inga bodo s pripombami drugi obrav-navali na decembrski seji.

Brez glasu proti so svetnice insvetniki sprejeli Sklep o zakljukupriprave Obinskega podrobnega pro-storskega narta (OPPN) za obmojeLucija center in Sklep o zaetku pri-prave Obinskega podrobnega pro-storskega narta (OPPN) Park Sonce.Kot je obrazloil upan, je Obina Pi-

ran Park Sonce lani uredila v dogovo-ru z lastnikom dela zemljia v parku,Marino Portoro, in sicer na podlagiosnutka OPPN za Center Lucije, ki gaje obina pripravljala v sodelovanju zMarino Portoro, in zakupne pogodbez Marino Portoro, v okviru katere se jeobina zavezala, da bo zemljia ustre-zno uredila v javni park. Ocenjujemnamre, da gre za parkovno ureditev,ki je v javnem interesu in nedvomnovia kakovost bivanja vseh prebivalkin prebivalcev obine Piran in je medkrajankami in krajani, obankami in

obani ter obiskovalkami in obisko-valci izjemno dobro sprejeta, je po-jasnil upan. Pred obravnavo Odlokao zaasnih ukrepih za zavarovanjeobmoja urejanja prostora na podlagisklepa o zaetku priprave Obinskegapodrobnega prostorskega narta ParkSonce, ki so ga svetniki namesto poskrajanem postopku obravnavali vprvi obravnavi, je opozoril, da v temtrenutku namere Marine Portoro vzvezi z zemljii, na katerih je urejenpark, predstavljajo utemeljeno nevar-nost, da bi bila brez sprejema zaasnihukrepov predvidena prostorska uredi-tev mono oteena ali celo onemogo-ena oziroma se bodo bistveno zvialistroki njene izvedbe, predlagam tudi,da zaasno ureditev zavarujemo s pre-povedjo gradnje in parcelacije.

Ob naslednji toki je obinski svetobravnaval predlog Odloka o konce-

siji za upravljanje pristania MarinePortoro (prva obravnava). upan jeuvodoma pojasnil, da predlog odlokanikakor ni povezan z drugimi odprtimivpraanji med Marino Portoro in Ob-ino Piran. Kot boste videli kasneje, greza zapleteno pravno vpraanje in Obi-na Piran je elela pred sprejemom tegaodloka poakati na vzpostavitev sodneprakse. Iz odloitve sodia v primerupristani v Izoli in Kopru je postalo ja-sno razvidno, da Obina Piran sme inmora sedanje stanje uskladiti z veljavnozakonodajo, saj trenutni upravljavecpristania nima podeljene koncesije,kot jo predvideva Pomorski zakonik,je povedal upan in dodal, da reakci-ja trenutnega upravljavca pristania vPortorou na predlog naega odloka nepresenea, saj je zelo podobna reakcijiupravljavca pristania v Izoli, ko se jeznael v zelo podobni situaciji. Dejstvopa je, da so bili v izolski marini po dol-gih letih pravdanja na koncu povsemzadovoljni s sklenitvijo koncesijskepogodbe. Preprian sem, da bodo stem odlokom na koncu zadovoljni tudiv Marini Portoro in upam, da bodokmalu dojeli, da obina pone le tisto,kar ji nalaga zakon. Sklenitev posebnekoncesijske pogodbe po Pomorskemzakoniku pa je nekaj, o emer sta se ob-ina in Marina e dogovorili v okviruobstojeega pogodbenega razmerja inas je, da se ta dogovor tudi uresnii.Obinski svetniki in svetnice so predlogodloka v prvi obravnavi sprejeli.

Svetniki in svetnice so nato obrav-navali in sprejeli predlog Sklepa ozaetku priprave Obinskega podrob-nega prostorskega narta (OPPN)Cesta Bernardin. Ker je bilo izreenihin objavljenih e toliko zavajajoihkonstruktov, je upan Peter Bossmanuvodoma predstavil doloena dejstva.Hoteli Bernardin, d. d. so septembravloili tobo zoper Obino Piran v vi-ini nekaj ve kot dva milijona evrov, in

sicer zato, ker Obina Piran na papirjuni lastnica zemlji, na katerih je bila

zgrajena cesta v mesto Piran. V tej tobipa, seveda, ne navajajo, kako je prilodo tega, da so Hoteli Bernardin danesvknjieni kot lastnik teh nepreminin.Pravni predhodnik Hotelov Bernardinin Obina Piran sta namre leta 1971sklenila pogodbo o prenosu zemlji,ki jih je takratni investitor potrebovalza pridobitev kredita za izgradnjo ho-telskega kompleksa. Cestna povezavav mesto Piran je bila zgrajena izkljunozaradi monosti razvoja turistineganaselja Bernardin in se je pred tem ce-stna povezava Portoroa in Pirana na-hajala ob morju, v delu, kjer je sedaj ko-lesarska in javna pepot. Stranki sta sedogovorili, da bodo Hoteli Bernardinplaali odkodnino samo za zemljia,ki bodo v zazidalnem nartu predvide-na za gradnjo hotelskega kompleksa,ostala zemljia, ki ne bodo predvidenaza gradnjo, pa bo vrnil Obini Piran, je

pojasnil upan in dodal, da je dejstvo,da Hoteli Bernardin teh zemlji niko-li niso vrnili obini, kar pa, seveda, nepomeni, da je zemljie, na katerem jezgrajena cesta, njihova last. Zemljieizven kompleksa, ki ga Bernardin nipotreboval za svojo dejavnost, je e 1. 7.1972 po samem zakonu o razpolaganjuz nezazidanim stavbnim zemljiempostalo last Obine Piran. al pa tasprememba do danes ni bila vnesenav zemljiko knjigo, je pojasnil upanin dodal, da je s predstavniki HotelovBernardin vpraanje ureditve lastnitva

zemljia, na katerem je zgrajena ce-sta, odprl vekrat, vendar so reevanjetega vpraanja odlagali do dneva, koso proti obini vloili tobo. ObinaPiran bo sedaj na sodiu dokazala, daso zemljia njena, in sicer z nasprotnotobo, ki smo jo vloili ta mesec, jepovedal upan in dodal, da je predlogsklepa o zaetku priprave OPPN CestaBernardin eden izmed nainov, kakose pripraviti na nepredvidljive sodneodloitve. Naj ob tem takoj zavrnemoitke, da si elim cestne povezave obmorju. ega si nikakor ne elim. Gre za

slabo prometno in prostorsko reitev, kibi lahko prila v potev le v primeru, ene bi bilo nobene druge monosti, jebil jasen upan in sklenil, da e Hote-li Bernardin v zvezi s cesto prek hribane bodo naredili niesar, tudi ObinaPiran v zvezi s cesto ob morju ne bo na-redila niesar.

Bossman: Cestne povezave skozi Bernardin si ne elim

Naslednjih pet let bo Obalne galerije Piran vodila Jelka PearObinski svet Obine Piran je na 9. redni seji na mesto ravnateljice Obalnihgalerij Piran za mandatno obdobje petih let imenoval Jelko Pear, ki je od10. junija Obalne galerije Piran vodila kot v. d. ravnateljice. Svetnikom in

svetnicam je predstavila, kaj vse je javni zavod v 5-mesenem obdobju podnjenim vodstvom naredil. Izpostavila je imenovanje strokovnega kolegija,ki je po treh sreanjih podal predlog programa za leto 2016, izpeljali sonartovani program za leto 2015 in uspeno zakljuili pomembne projekte,kot so Ex-tempore Piran, mednarodni simpozij Forma viva, Piranski dneviarhitekture s projektom stojnic ter Gledga. V tem asu so uredili pogodbetrem delavcem, ki so jim te potekle leta 2012, prvi so delavci opraviliredni zdravniki pregled, zavarovali so stalno zbirko likovnih del, ki ni bilazavarovana, ravno ta ko opremo, vzpostavil i varovanje vseh objekt ov, esardo sedaj ni bilo, prvi pregledali strelovode, kupili ognjevarno omaro, ki jedoslej ni bilo, lastnici galerije v Benetkah so v celoti poravnali dolgove ter80 % dolga do mednarodnega kulturnega zdruenja Adria art v Italiji. Vzadnjih p etih mesecih so preuredili u pravne prostore, pr ebelili in t emeljitooistili prostore na stari policijski postaji in uredili okolico. Trenutno seukvarjajo z novim aktom o sistemizaciji, novimi pogodbami za delavce,vrailom 20-odstotnega dolga do zdruenja Adria art ter vrailom kustosinji

Aurori Fonda, k i ji dolgujejo dvoletno najem nino za st anovanje. Med drug imso s soglasjem ministrstva za kulturo razpisali delovno mesto za kustosapedagoga, a post opek e ni zak ljuen. Pearjeva je obi nskim svetnikomin svetnicam predstavila tudi program razvoja zavoda za obdobje trajanjamandata, emur je sledilo glasovanje obinskega sveta ter s tem tudizaupanje in priznanje z a dosedanje del o. Pozitivno mnen je k imenovanju s odali tudi Svet zavoda Obalnih Galerij Piran in zaposleni v tem javnem zavodu.


4/96

04AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

Dan pobratenih obin in obisk iz amerikega IndianapolisaPie in foto Janez Mui

Obina Piran ima sklenjenaprijateljstva z enajstimi mestipo svetu. Sodelovanje z njimije zelo pestro, saj poteka na po-droju izobraevanja, kulture,gospodarstva, turizma, portain kulturne dediine. Na to soob dnevu pobratenih obin, 2.oktobra, na artinijevem trgu zglasbenimi, pevskimi in igral-

skimi nastopi spomnili uenciter dijaki osnovnih in srednjihol obine Piran. Da prijateljstvone pozna meja, so dokazali tudis stojnicami, na katerih so otrociponujali tipine jedi iz pobrate-nih mest. ema letonjega dnevaprijateljstva je bila namre hrana seveda e zlasti slaice, ki sojih pripravili otroci sami.

Kot so domiselno pokaza-li, sega njihovo prijateljstvo od

Valette na Malti, Visa na Hr-vakem, Mangalie v Romuniji,Ogleja, Castel Goredda, Acgu-alagne in Porana v Italiji, Bju-gna na Norvekem, Karsiyake vuriji, Ohrida v Makedoniji inpreko Atlantskega oceana vse doIndianapolisa v Zdruenih dra-vah Amerike.

Dogajanje so poimenova-li z mavrico prijateljstva, ki soga priarali z nastopom pevkeBeverly utar in zdruenega

pevskega zbora piranskih uen-cev. Nastopili so otroci iz Centraza usposabljanje Elvira VatovecStrunjan, Osnovne ole Seovlje,Osnovne ole Cirila KosmaaPiran, Osnovne ole Vincenzo eDiego de Castro Pirano, Centraza korekcijo sluha in govora Por-toro, Glasbene ole koper po-drunice Piran in Osnovne oleLucija. Na odru so predstavilienajst zgodb o prijateljstvu, ki jih

Piranani pletejo s pobratenimimesti. Z nastopi so predstavilizgodovino, tradicijo, jezik, zani-mivosti in bogastvo kulture terdediine pobratenih mest. Mla-de je pozdravil tudi upan Peter

Obisk iz IndianapolisaLetos mineva 14 let, odkar

se je na pobudo Slovencev izIndianapolisa Obina Piranpobratila s tem glavnim me-stom amerike drave Indiana.Po ocenah z obeh strani mestizgledno sodelujeta na kultur-nem podroju in z izmenjavotudentov, kot kae, pa bostakmalu sodelovali e pri okolj-

skih projektih. udi o tem je na-mre med drugim tekla besedaob septembrskem dvodnevnemobisku delegacije Indianapolisav Piranu. Vodil jo je upan tegaskoraj milijonskega mesta Gre-

Bossman, ki je poudaril, da je bilPiran skozi vso svojo zgodovinoodprto mesto. Naa posebnaidentiteta je nastala na temeljuprepletanja in soitja razlinihkultur in narodov. udi danes nini drugae. Na najpomemb-neji vir blaginje so obiski gostovz razlinih koncev sveta. Zave-damo se pomena in prednostimednarodnega sodelovanja, ki

ga skrbno negujemo. Pobratenjain prijateljstva smo sklenili s karenajstimi mesti oziroma obina-mi po svetu. Nai stiki nas boga-tijo, naa zaveznitva krepijo, jemed drugim dejal upan.

gory A. Ballard.Gregory A. Ballard si v

svojem mestu prizadeva zauvajanje trajnostnih oblik mo-bilnosti in zato zelo podpirauporabo elektrinih avtobusovin avtomobilov. ako se iz nji-hovih izkuenj Piran s svojimiprometnimi zagatami mordalahko marsikaj naui. O tem

sta se med drugim pogovarjalas piranskim upanom PetromBossmanom, ko sta nartovalanadaljnje sodelovanje. upanasta izmenjala primere dobrihpraks in ocenila, da imata me-sti kljub razlikam kar nekaj po-dobnosti. Dogovarjala sta se eo nadaljnjem sodelovanju na eustaljenih podrojih, pa tudi ovzajemni promociji obeh mest.

Ker je bil upan Gregory A.

Ballard prvi v Sloveniji, so zanjpripravili ogled Krajinskegaparka Seoveljske soline, kjer jeizvedel ve o tamkajnji tradici-onalni pridelavi soli. Obiskal jeterme Lepa Vida in artinijevohio, kjer se je sreal s predstav-niki italijanske skupnosti terspoznal artinijevo druino insi ogledal njegovo spominskosobo. Njegovo delegacijo sopeljali tudi na Fakulteto za tu-ristine tudije - uristico, kjer

so se sreali z vodstvom, obi-skali pa so e cerkev sv. Jurija inOsnovno olo Cirila KosmaaPiran.

Ob obisku ole se je udeleilvideokonerence med njenimiuenci in uenci ole FranklinCentral iz Indianapolisa, ki re-dno komunicirajo prek spleta.okrat so si v ivo izmenjalivtise iz poletnih poitnic. Vkonerenci je sodeloval tudi

Ballard, ki je ob tem izrazil ve-selje, da se mladi obeh pobrate-nih obin spoznavajo, kar lah-ko prispeva k njihovim eljam,da neko odpotujejo tudi naizmenjavo.

Piranska prijateljstva


5/96


2. oktobra smo se nekateri uenci in uiteljice O Seovlje udeleiliDneva pobratenih obin v Piranu. Letonja tema je bila prijateljstvo.Prireditev sta vodila uenca nae ole, Urban ibret in Neka KuzminDelgiusto.

Naa ola je predstavila pobrateni mesti Ohrid in Porano. Na tadogodek smo se pripravljali kar nekaj asa, izdelovali smo reklamni

material, nekaj materiala so nam poslali kar iz pobratenih mest. Z vsemtem smo obogatili nai stojnici.Ponujali smo tudi makedonsko slano pecivo, banico, in italijanske

rieve mike ter mortadeline slane polke (it. lumachelle). Vse to smo nanai oli pripravili sami in s pomojo naih pridnih kuharic.

Mavrico prijateljstva smo priarali z razlinimi nastopi in z zdruenimpevskim zborom uencev ol piranske obine. Nai osmoolki, S pasenijain Katja, sta predstavili mesto Ohrid v slovenskem in v makedonskem

jeziku. Spasenija je bila obleena v makedonsko narodno noo.etrtoolci pa so zaigrali igrico v italijanskem jeziku.

Imeli smo se zelo lepo in komaj akamo na naslednje leto in na novdan pobratenih obin.

Sanja peh, O Seovlje

Obina Piran ima sklenjenapobratenja in prijateljstvaz mesti oziroma obinami:

1973 VIS (Hrvaka)

1977 OGLEJ (Italija)

1981 OHRID (Makedonija)

1985 BJUGN (Norveka)

1993 CASTEL GOFFREDO (Italija)

2001 INDIANAPOLIS (ZDA)

2002 VALLETTA (Malta)

2003 ACQUALAGNA (Italija)

2012 MANGALIA (Romunija)

2012 PORANO (Italija)

Piran in Indianapolis (glavnomesto drave Indiana, ZDA) stapobrateni mesti e od leta 2001.Ob 14. obletnici pobratenja, ki jenastalo na osnovi pobude sloven-ske skupnosti v Indianapolisu, jeObina Piran v Piranu gostila u-pana Indianapolisa Gregoryja A.Ballarda s soprogo, Jane Gehlhau-sen, zadoleno za kulturno in med-narodno sodelovanje, in odvetnicoMelisso Proffitt s soprogom.

Gostitelj, upan Obine PiranPeter Bossman, je upana Ballardaz delegacijo v torek, 8. septembra2015, sprejel v obinski palai, kjerso potekali pogovori o nadaljnjemsodelovanju, ki je v zadnjem asuzgledno, predvsem na podroju iz-obraevanja.

ako je v asu obiska poteka-la videokonerenca (preko skype)med uenci Osnovne ole CirilaKosmaa Piran in uenci FranklinCentral High School iz Indianapo-

je z delegacijo v dveh dneh ogledalprecej, saj je obiskal Krajinski parkSeoveljske soline, kjer je izvedelve o pridelavi soli na tradiciona-len nain, terme Lepa Vida, obiskalartinijevo hio, se sreal s pred-stavniki italijanske skupnosti terspoznal solinarsko in artinijevodruino, si ogledal artinijevo spo-minsko sobo, obiskal Fakulteto za

lisa. Uenci obeh ol, ki redno ko-municirajo, so si prek videa v ivoizmenjali vtise poletnih poitnic.Sodeloval je tudi upan Indianapo-lisa Ballard in bil zelo vesel, da semladi obeh pobratenih obin spo-znavajo, in izrazil eljo, da nekopride tudi do izmenjave.

upan Gregory A. Ballard, ki jeprvi v obini Piran in Sloveniji, si

turistine tudije uristico, kjer seje sreal z vodstvom, obiskal cerkevsv. Jurija ter Osnovno olo CirilaKosmaa Piran.

"Ponosen sem, da smo pobra-teni s tako udovito obino. Prvisem tu in e razmiljam, da se vr-nem, saj je na majhnem kokuozemlja toliko zanimivih stvari inlepot, da se ne morem nagledati.udi ko ne bom ve upan, si bomprizadeval, da nai mesti sodeluje-ta, sam pa bom prihajal zasebno,"navduenja ni skrival upan Bal-lard in dodal, da je ta koek svetares neodkrit biser za mnoge Ame-riane. upana Ballard in Bossmansta si izmenjala primere dobrihpraks ter ugotovila, da imata mestikljub razlikam kar nekaj podobno-sti, denimo prizadevanja za trajno-stne oblike mobilnosti, ter se pogo-varjala o nadaljnjem sodelovanjuna podroju izobraevanja, kultureter vzajemne promocije obeh mest.

upana Ballard in Bossman sta si izmenjala primere dobrih praksFoto Ariana Buzleta in Martin Bobi

Piran je gostil upana pobratenega Indianapolisa


6/96


Od 23. 12. 2015 do 6. 1. 2016Pie in foto Nataa Fajon

Tartinijeva trnica postala stalnispremljevalec praznikov

rnice so bile od nekdajkraj, kjer so se ljudje sreevali,sklepali prijateljstva in navseza-dnje tudi navezovali poslovnestike. Ob stojnicah je bilo vednoveselo, saj je bil to as za pogo-vor, hudomuno izmenjavo za-dnjih novic, v ospredju pa je bilaseveda ponudba dobrot, pridela-

nih na domai zemlji. rnice sos svojo ponudbo pritegnile takomeane kot obiskovalce, ki so sina bogato obloenih stojnicah spomojo prijaznih prodajalcevizbrali kakovostno hrano ter ka-kno darilce ali spominek.

Da bi vrve, znailen za tr-nice, znova nael svoj prostorv srediu mestnega dogajanja,so si v Drutvu meanov mestaPiran omislili artinijevo trni-

co. Z njo e etrto leto ob vsa-kem vejem prazniku popestrijodogajanje na artinijevem trguv Piranu. Na stojnicah se pred-stavljajo razstavljalci iz Piranain zaledja slovenske Istre, nekajpa jih prihaja tudi iz notranjostiSlovenije.

Zaitni znak artinijeve tr-nice so domae dobrote lokal-nih pridelovalcev, ki jih e odnekdaj navdihuje bogato istrskozaledje. S sprehodom ob bogatoobloenih stojnicah tako obisko-valci doivijo pravi pridih Istre.Poleg jedi iz domae kuhinjeponujajo e izdelke domae inumetnostne obrti, primerne zaduo in telo ali obdarovanjeblinjih.

S projektom elijo pridelo-valcem in obrtnikom ponuditinov distribucijski kanal za tre-nje produktov, domainom inobiskovalcem pa omogoiti do-

stopnejo in prijaznejo oskrboz izdelki, znailnimi za istrskoregijo.

rnica je vsekakor tudiobogatitev turistine ponudbemesta, saj lokalni izdelki pred-

stavljajo pomemben turistinipotencial. Obiskovalci se pri raz-stavljalcih oskrbijo z lokalno ti-pinimi spominki, ki jih odna-ajo s seboj in promovirajo Piranv svetu, degustacija domaih do-brot in prijaznost pa jih vseka-kor tako oarata, da je njihov po-novni obisk zagotovljen. rnica

je v tirih letih delovanja dobilasvoj prostor na turistinem ze-mljevidu Pirana, ponudbo pa boe naprej bogatila in irila.

artinijeva trnica bo po-novno oivela v decembru inpopestrila boine ter novole-tne praznike. orej ne pozabitepeljati brbonic na potep. Privedno nasmejanem GracijanuPeriu se boste lahko posladkaliz vinom in njegovimi stranski-

mi proizvodi, ki jih prideluje nasvoji domaiji Grondali v Abi-tantih. Med srkanjem e posebejsladkega reokovega likerja vambo to udovito vasico predstavils takim arom v oeh, da se bo-ste e isti dan odpravili na izlet.In ne bo vam al.

Z vinom boste lahko pobo-ali brbonice e pri stojnici VinMontis, kjer boste lahko izbiralimed avtohtonimi vrstami kla-sine ali ekoloke linije, ki jihpridelujejo na posestvu v Mon-tinjanu, za vse zaljubljence paso pripravili posebno poslastico,liker Amor.

Istra pa ni znana samo podobri kapljici, temve tudi pookusnem oljnem olju. e elitev svoji kuhinji preizkusiti nekajedinstvenega, vam priporoamopostanek pri Zvonku Baiki, kina svoji stojnici ponuja oljnoolje pod mednarodno blagovno

znamko Demeter. o podelju-jejo ivilskim izdelkom najvijekakovosti, pridelanim v skladus smernicami biodinamine-ga kmetovanja. Svojo ponudboZvonko dopolnjuje e z doma-

im tropinovcem, slivovko terakacijevim in cvetlinim me-dom znamke Leon.

K lahtni kapljici se poda tudidober prigrizek, za kar se je spe-cializiral Joe Rotohar, ki na svo-ji stojnici ponuja domae suho-mesne izdelke Kmetije Rotohar.

Za enske bodo najbolj za-nimive stojnice z unikatnim,rono izdelanim nakitom za vseprilonosti in okuse. Zapestnice,uhane, prstane in ogrlice si bostelahko ogledali na stojnicah MajeAntolovi, Nade Kosi, Jane Prin-i, anje Misija piler in RebekeNachtigal. Rebeka je sicer moj-strica za pletenje in kvakanje,zato boste v njeni ponudbi nalikvakane uhane in zapestnice,poleg njih pa e druge prironeizdelke, kot so prtiki, prijemal-

ke za posodo, otroki copatki inmajke.

Za likovni oddelek artinije-ve trnice sta zadolena DraganBanda in Daa Kouta otari,ki vam bosta priskoila na po-

mo pri okraevanju vaih sten.Pri Draganu boste nali slike vtehniki olja in akrila, Daa pavas bo oarala s svojimi udovi-timi akvareli. Oba pri ustvarja-nju najraje uporabljata motive,povezane s Piranom, morjem,tradicijo in prazniki.

Istrska motivika prevladujetudi pri Marjeti Vrun in AteljejuVeLa, ki na trnici skrbita za od-delek keramike, kamna in lesa.Pri Marjeti boste obudovalinajrazlineje rono oblikovanein poslikane izdelke iz keramike,Atelje VeLa pa vas bo prevzel ssimpatinimi obealniki, ki jihkrasijo poslikani kamenki inles, ter drugimi poslikanimi fi-gurami, kot so svetilnik, bene-anka in prirone katlice za vseprilonosti.

Prijazni razstavljalci vas pri-akujejo, zato ne odlaajte inpridite v njihovo drubo tudi obzakljuku letonjega leta.

Projekt je sofinanciran s stra-ni Obine Piran.


7/96


Boina trnica, kuhano vino in peninePie Lea uligoj, Turistino zdruenje Portoro; foto Manuel Kalman

Praznino vzduje v Portorou in PiranuPraznino dogajanje v Portorou se bo

zaelo v petek, 4. decembra, z odprtjem bo-ino-novoletne trnice v parku hotela Kem-pinski Palace Portoro. upan Obine PiranPeter Bossman bo slavnostno prigal prazni-no osvetlitev, sledil pa bo zabavni program zaotroke in odrasle. rnica z bogato ponudbodomaih izdelkov, kot so oljno olje, piran-ska sol, sir, marmelade, med, zelia, naravnikozmetini izdelki in izdelki umetnostne obr-ti, bo odprta ob petkih, sobotah in nedeljah(vkljuno s etrtkom, 31. decembra) vse do3. januarja 2016. Poleg nakupa izvirnih da-rilc pa se bodo obiskovalci lahko posladkalis palainkami in pogreli s kuhanim vinom aliajem.

Po boiu se bomo zaeli aktivno pripra-vljati na silvestrovanje. Nedelja, 27. december,bo tako v znamenju mehurkov. V razkojuKristalne dvorane hotela Kempinski PalacePortoro se bodo namre na Festivalu peninpredstavljali slovenski in italijanski peniarji,vitezi vina pa bodo razglasili najboljo peninoPortoroa 2015. Veer bodo z glasbenim na-stopom v parku pred hotelom popestrili pr-

vovrstni tenorji iz tria Eroika, za piko na i pabo nebo razsvetlilo 1.000 leteih lampijonov.

Poleg boino-novoletne trnice v Por-torou bo praznina trnica organiziranatudi na artinijevem trgu v Piranu. Za otroke

bodo v Avditoriju Portoro in v piranskemgledaliu organizirane tevilne plesne in gle-dalike predstave, piranske cerkve pa bodoznova ponudile e tradicionalno razstavo ja-slic. Silvestrovali bomo na artinijevem trgu vPiranu, ognjemet pa bomo kot obiajno obu-

dovali 1. januarja popoldan v Portorou. Za eposebej odlien zaetek novega leta pa ne za-mudite Novoletnega skoka v morje. Mnoicapogumnih se bo na portoroki plai zbrala 1.januarja ob 14. uri. Ve v koledarju prireditevna www.portoroz.si.

Vrsta dogodkov in aktivnosti ob svetovnem dnevu turizmaFoto Turistino zdruenje Portoro

Grb odlinosti turistinemu vodniku Miranu Ibrahimagiu

Ob svetovnem dnevu turizma je v Avdi-toriju Portoro potekala prireditev, na katerije upan Obine Piran Peter Bossman podelilGrb odlinosti v turizmu 2015. Priznanje zavrhunske rezultate, ki so pomembno prispe-vali k razvoju turistine dejavnosti in prepo-znavnosti obine Piran kot ene najodlinejihturistinih destinacij v Sloveniji in svetu, jeletos prejel Miran Ibrahimagi. Izkueni turi-stini vodnik je eden najaktivnejih v naemkraju, v turizmu pa je prisoten e od leta 1978.

urizem je odnos med gostiteljem in go-stom; odnos med ljudmi, ki znajo ponuditiin uivati gostoljubje. Seveda dri, da so turi-zem ljudje, a je prav, da si priznamo tudi, daza delo v turizmu nismo vsi ljudje. Da se vsinismo sposobni odrei pravici do slabega dnein biti vsak trenutek pripravljeni pokazati naj-

lepi obraz nae skupnosti. Da so med namiposebni ljudje, ki znajo s svojimi nasmehiublaiti hlad denih kapelj, ki te vedno znovaoarajo s svojim znanjem in prijaznostjo. Lju-dje, zaradi katerih na udoviti Piran vidnoizareva tudi notranjo lepoto, je ob predajigrba odlinosti dejal piranski upan PeterBossman.

V sklopu svetovnega dneva turizma je u-ristino zdruenje Portoro pripravilo vrstodogodkov in aktivnosti. Organizirali so brez-

plane vodene oglede Pirana in izlete v zaled-je z degustacijami lokalnih dobrot. Brezplanipa so bili tudi vsi avtobusni prevozi na relacijiPiranLucija. Ves konec tedna si je bilo mo-goe po zelo ugodnih cenah ali celo brezpla-no ogledati tevilne razstave, muzejske zbirkein piranski akvarij.


8/96


V Strunjanu se zakljuuje celovita ureditev ribikega pristaniaPieta Gregor ok in Andrej Mlakar

V Strunjanu so v maju zaeli gradbena

dela za ureditev ribikega pristania. Interesza sanacijo tega obmoja je bil prisoten e vr-sto let, vendar sta dokonna prostorska reitevin proces njene izdelave dozorela v okviru ne-davnega projekta EU, ki je bil namenjen razvo-ju integralnega nartovanja v obalnem pasu. Vnai praksi e vedno beleimo relativno malopodobnih projektov, ki s svojo teoretino na-ravnanostjo v zakljuni azi spodbudijo nasta-nek konkretne reitve.

Projekt metodolokega znaaja (SHAPE Shaping an Holistic Approach to Protect theAdriatic Environment between coast and sea/

Oblikovanje celostnega pristopa k zaiti mor-skega okolja in obal Jadrana) je bil usmerjenv problematiko trajnostnega razvoja na ob-moju Jadrana, natanneje v krepitev insti-tucionalne podpore za varstvo in upravljanjenaravnih in kulturnih virov. emeljni cilj nasistemski ravni je bil vzpostavitev venivoj-skega in medsektorskega sistema upravljanjaobalnih obmoij, ki bo usmerjen v racional-no rabo prostora in sposoben reevanja kon-fliktov med razlinimi interesi. Izveden je bilob finanni podpori IPA Adriatic. V njem jesodelovalo 13 partnerjev z obeh obal Jadrana

(iz 7 italijanskih jadranskih regij ter Sloveni-je, Hrvake, Bosne in Hercegovine, rne gorein Albanije). Za obmoje slovenske Obale seje izvajal pod okriljem RRC Koper s sodelo-vanjem Obine Piran, Obine Izola in Krajin-skega parka Strunjan.

Slovenski partnerji so v okviru SHAPE

izdelali pilotni projekt Idejna zasnova krajin-sko-urbanistine ureditve za Strunjan in idej-ne reitve posameznih prostorskih ureditev.

Namenjen je bil prepoznavanju obstojeihkarakteristik planiranja in nartovanja v obal-nem pasu na lokalni ravni ter posledino obli-kovanju izhodi za integracijo nartovanja namorju in na kopnem, kot tudi razvoju modelaintegralnega upravljanja tega prostora.

V treh avtorskih skupinah so bile simula-cijsko izdelane posamezne urbanistine in ar-hitekturne reitve za konkretne situacije. Sku-pina, ki je obdelovala obalni pas na obmojuStjue (avtorji: Gregor ok, u. d. i. a., AndrejMlakar, u. d. i. a., Andreja Skubic, u. d. i. a.,Mateja Segulin, u. d. i. a.), je izdelala idejni

predlog za ureditev: a.) platoja in parkiriapred hotelom Krka; b.) obstojee plae medhotelom in Lambado; c.) ribikega pristania(mandraa); in usklajen reim plovnih kori-dorjev in pristajalnih pomolov.

V tem obmoju predstavlja mandrakljuno prostorsko torie, kjer se sreujejo

razlini gospodarski, turistini in varstveniinteresi. Pri tem je treba poudariti, da so bilaza prostorsko reitev izvedena tevilna uskla-

jevanja med vsemi pristojnimi institucijamiin uporabniki tega prostora. Ker je bila reitevpodrobno dodelana in usklajena z razlinimideleniki, sta po zakljuku projekta obinaPiran in krajinski park Strunjan v njej prepo-znala potencial za kandidaturo za pridobitevevropskih sredstev. Obina jo je uvrstila na se-znam investicij in za njeno realizacijo uspenopridobila sredstva Evropskega sklada za ribi-tvo in dravnega prorauna.

Projekt dokazuje, da je z ustreznim pristo-pom tudi v okviru strogih varstvenih reimov,obstojee zakonodaje in veljavnih prostorskih

dokumentov mogoe nartovati in realiziratiureditve v obalnem pasu. Gre za primer dobreprakse sodelovanja upravnih in varstvenih in-stitucij, projektantov in interesne javnosti, karse zrcali v konni realizaciji projekta, ki bo pri-speval k veji ureditvi tega prostora in njegoviprepoznavnosti v irem regionalnem merilu.

Od sistemskega projekta EU dorealizirane prostorske ureditve


9/96


Primer dobre praksePieta Alenka Popi (Krajinski park Strunjan) in Karmen Pines (Obina Piran)

Projekt Ribiko pristanie Strunjandobiva konno podobo, ki je rezultat dobre-

ga sodelovanja administrativnih in lokalnihustanov, naravovarstvenih intitucij ter pod-pore javnosti in lokalne skupnosti. Glavnaakterja Obina Piran in Krajinski park Stru-njan uspeno zakljuujeta evropski projektcelovite ureditve Ribikega pristania Stru-njan z izboljanjem pogojev za varno plovboin pretovor ribikih proizvodov ter obenemvzpostavitve ugodnega stanja ivljenjskihprostorov za ivali in rastline v obutljivemobmoju krajinskega parka.

Ureditev pristania v Strunjanu se je za-ela s prijavo Krajinskega parka Strunjan in

Obine Piran na javni razpis za sofinancira-nje projektov Programa Norvekega finan-nega mehanizma v zaetku leta 2014, katere-ga namen je bila izgradnja oziroma obnovajavne inrastrukture za spodbujanje okoljuprijaznega dostopa obiskovalcev do naravnevrednote morske lagune Stjua s Strunjanski-mi solinami. eprav prijava ni bila uspena,je pridobivanje dokumentacije za omenjeniprojekt odigralo kljuno vlogo pri zaetkusanacije ribikega pristania v Strunjanu.V rekordnih tirih mesecih je bila narejenainvesticijska dokumentacija, pridobljeno kul-

turno-varstveno in naravovarstveno soglasje,sklenjen sporazum z dravo glede vzdre-vanja morskega obrobja, evidentirane mejemed Obino Piran in Krajinskim parkomStrunjan na eni in dravo na drugi strani,izravnan del meje ter narejena parcelacija zapotrebe projekta in ne nazadnje pridobljenogradbeno dovoljenje.

Z vso pridobljeno dokumentacijo jeObina Piran ocenila, da se lahko uspenoprijavi na razpis Evropskega ribikega skla-da in prejme do 866.000 evrov nepovratnihsredstev. Za prijavo je bilo treba skleniti e

slunostno pogodbo med Obino Piran inKrajinskim parkom Strunjan, pridobiti vo-

dno pravico od Agencije RS za okolje tergradbeno dovoljenje za ureditev pristaniain obalnega zidu na ustju kanala Stjua. Za-radi uspenega usklajevanja vseh akterjev jebila prijava na razpisu uspena in dela so selahko sredi maja zaela.

Projekt ureditve ribikega pristania s se-boj nosi kar nekaj primerov dobrega prostor-skega nartovanja, racionalizacije strokov indobrega sodelovanja vseh akterjev. Izkopnimaterial iz poglobitve plovne poti, kateregaodvoz na deponijo bi sicer predstavljal velikstroek, je bil uporabljen za utrditev brein

lagune Stjua in ureditev nadomestnih habi-tatov za redke rastlinske vrste. Notranje nasi-pe v laguni so namre e dalj asa naenjalierozijski procesi, zato so bili z odlaganjemmulja izdelani nasipi oziroma poloji na bre-inah lagune po vzoru iz kocjanskega zato-ka, ki bodo izpostavljeni plimovanju in sluilikot prostor za razvoj t. i. slanoljubnih rastlin.

Drugi tak primer je preureditev gradbi-ne poti, ki je bila zgrajena za izvajanje del narobu urejenega kopalia. Po konanju del boe utrjena pot sluila kot nadomestna pot zamotorna vozila, tako za potrebe ribiev kot

gostov restavracije na koncu kopalia. Cestaskozi kopalie pa bo, po veletnih prizade-vanjih predvsem domainov, konno zaprtain namenjena kopaliu.

V projektu je nartovan tudi nov skalo-met v dolini 30 metrov, ki bo prepreevalnanose mulja na plovni poti, s imer bodo bi-stveno izboljali plovni pogoji za ribie zlastiob oseki, ko zaradi plitvega dna plovba doslejni bila mona. Vzdol obale bo urejen tudizaitni skalomet, ki bo obmoje itil predvalovanjem, s imer se bo izboljala tudi po-plavna varnost solin in njenih habitatov.

Stare neurejene bregove smo sanirali zizgradnjo novih kamnitih obalnih zidov, ki

bodo itili obalo in ribiem omogoali var-ne priveze. Z novim ribikim pristaniem sebodo bistveno izboljali pogoji za ribie, sajbodo ob privezih urejeni delovni platoji, zni-an podest za raztovor ter leseni podesti zalaje dostopanje do ribikih plovil ob oseki.Na voljo bo 13 priveznih mest za plovila, re-gistrirana za gospodarski ribolov in dolineod est do osem metrov, ureditev ter doda-ten boni privez zaasnega znaaja za nato-varjanje in raztovarjanje, in sicer za ploviladoline do 18,5 metra. Ribii bodo z novimpristaniem pridobili tudi tri manje objekte

za spravilo ribike opreme s prostorom za le-domat in urejenim ekolokim otokom, za po-trebe oskrbe ribikih plovil pa bodo na voljotudi instalacijske omarice z elektriko in vodo.

Izvajalec del Adriaing, d. o. o., Koper, iz-bran na podlagi odprtega postopka javneganaroanja, objavljenega na Portalu javnih na-roil, bo dela konal novembra.

Z novo podobo Ribikega pristaniaStrunjan sta Obina Piran in Krajinski parkStrunjan naredila velik korak pri smotrnemskupnem prostorskem nartovanju. Projektje dokaz, da lahko s premiljenim nartova-

njem izboljamo inrastrukturo in obenemvzpostavimo ugodneje stanje za naravo.

Projekt je dokaz hitrega in uinkovite-ga pridobivanja sredstev EU ter sodelovanjavseh akterjev v obutljivem naravnem okolju investitorja Obine Piran, sofinancerja Mi-nistrstva za kmetijstvo RS, Krajinskega parkaStrunjan, Zavoda RS za varstvo kulturne de-diine, Zavoda RS za varstvo narave, Krajev-ne skupnosti Strunjan, ribiev, predstavnikovturistinega gospodarstva Krke zdraviliaStrunjan, izvajalcev, projektantov, nadzorni-ka in bodoega upravljavca JP Okolje Piran.


10/96


Iz Pirana je la v svet znamka s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, ki dii po meduPie in foto Janez Mui

Piran ni le otogenino me-sto, ampak je tudi mesto, ki setrudi na podroju lokalne sa-mooskrbe, zelenih produktovin zelenih tehnologij. Pozdra-

vljamo pobudo radicionalnegaslovenskega zajtrka, ki ga ima-mo tudi v naih olah in nad ka-terim so nai otroci navdueni,

je na predstavitvi nove in silainovativne slovenske znamke

povedala piranska podupanjaMeira Hot, ki ni skrivala zado-voljstva, da so v Poti Slovenijein ebelarski zvezi Slovenije zanjeno pot v svet izbrali prav Pi-ran.

Na znamki z napisom ra-dicionalni slovenski zajtrk, kiso jo predstavili 22. septembrana artinijevem trgu, so upodo-bljeni jabolko, kozarec mleka inkos kruha z maslom ter medom.ako poudarja tradicijo tega na-

ega starega in seveda zdravegajutranjega obroka. Zanimiva paje tudi po svoji tehnologiji, sajdii po medu. Ob tem je pred-sednik Filatelistine zveze Slo-

venije Peter Suhadolc z nemaloponosa poudaril, da je PotaSlovenije z njo po inovativnosti

v sodobnem svetu znamk spet vsvetovnem vrhu. Omenil je etiri znamke z motivi morskihrib, na katere je nanesena piran-ska sol in so jih prav tako pred-

stavili v Piranu. Slednje je takokot znamko, ki dii po medu,oblikoval mojster oblikovanjaznamk Matja Uakar.

Piran je pospremil znamkona pot v svet z ivahnim dogaja-njem na artinijevem trgu, ki jebilo v znamenju medu in tradi-cionalnega slovenskega zajtrka.Potekale so ustvarjalne delav-nice, na katerih so otroci izde-

ljimi druinami eno monejihdrutev v Sloveniji. e je dobraletina, pridelajo do 25 kg meduna panj, v glavnem akacijevega.

Znamka se vklaplja v vse-slovenski projekt radicionalnislovenski zajtrk, ki ga na dan

slovenske hrane (vsako leto je totretji petek v novembru) od leta2006 izvajamo v osnovnih olahin vrtcih, vse bolj pa tudi doma.Projekt spodbuja zavedanje opomenu in prednostih lokalnesamooskrbe, domae pridelavein predelave hrane, ebelarstva,zajtrka ter zdravega naina pre-hranjevanja. Kot je na predsta-

vitvi znamke povedal minister

lovali medene kruhke, lectovasrca, glinene in papirnate ebe-lice ter podobno. Obiskovalciso lahko na tevilnih stojnicahs pestro ponudbo ebeljih pri-delkov poskuali razline vrstemedu in izvedeli vse o ebelar-

stvu. Ponujali so propolis, raznemeanice za krepitev imunske-ga sistema, medenjake, medenekruhke, izdelke iz voska in nenazadnje celo vrsto medenihpija.

Na stojnici se je predstavilotudi Obalno ebelarsko dru-tvo Koper. Predsednik drutvaKlavdijo Babi je povedal, da sos 126 lani in okoli 3.000 ebe-

za kmetijstvo, gozdarstvo inprehrano mag. Dejan idan, se

je samo lani tradicionalnega zaj-trka udeleilo 154.000 otrok po429 olah. Na ta dan povpre-no v vrtcih in olah za zajtrk po-

jejo oziroma popijejo 18.000 kgkruha, 2.600 kg masla, 52.000 lmleka, 3.100 kg medu in 34.000kg jabolk, je dejal in poudarilpomembno promocijo sloven-

ske hrane na znamki.Kot kae, projekt radicio-nalnega slovenskega zajtrka erojeva sadove. ako je ea Kor-di iz Nacionalnega intituta za

javno zdravje povedala, da ez-merna hranjenost naih otrok

vendarle pada in da vedno veotrok zajtrkuje. Kljub temupa je opozorila: al e vednoopaamo, da e otroci izpustijokak obrok, potem je to najpo-gosteje zajtrk, in da stareji ko

so mladostniki, bolj opuajo taobrok.

Na predstavitvi je bil tudipriznani slovenski etnolog dr.Janez Bogataj, ki je dejal, da smobili e v preteklosti pomembnioblikovalci svetovne ebelarskekulture. Spomnil je na AntonaJano (17341773), ki je avtorsvetovno priznanih ebelarskihstrokovnih knjig in je delovalkot uitelj v ebelarski oli nadunajskem dvoru. udi Boga-

taja je znamka navduila. Kotje dejal, je ne nazadnje sredstvokomuniciranja, ki nagovarjanajiri krog ljudi. Upam, da sebo slialo, da se je zgodba o tra-dicionalnem slovenskem zajtr-ku zaela pri nas. Mnoge stvarinam namre zaradi povrnostiuidejo in si jih pripisujejo dru-gi, je poudaril in spomnil nakranjsko klobaso.

Tartinijev trg v znamenju medu


11/96


15. Praznik kakijev obiskalo 30.000 ljudiFoto Nataa Fajon

Obina Piran Rihardu Knezu podelila posebno priznanjeSredi novembra je v Stru-

njanu potekal 15. Praznikkakijev, ki ga je v treh dnehobiskalo ve kot 30.000 ljudi,ki so kupili ve kot 50 ton tegaedalje bolj priljubljenega sa-dea.

Ob tej prilonosti je Ob-ina Piran domainu RiharduKnezu podelila posebno pri-znanje za ivljenjsko delo terizjemne doseke in prispevke

na podroju leposlovja, razi-skovanja zgodovine, turizmater gojenja mediteranskihkultur, ki so pomembno za-znamovali gospodarski razvojin kulturno ivljenje celotne-ga kraja in obine. Priznanje

je Rihardu Knezu na odprtjupraznika kakijev, v petek, 13.novembra 2015, izroil pod-upan Obine Piran BrunoFonda.

Uinkovito pridobivanje evropskih nepovratnih sredstev

Tri nove pohodne in konjenike poti v piranskem zaledjuObina Piran je v Okviru projekta Revitas

II iz programa SLO-HRV 2007-2013 uredilatri pohodne in konjenike poti v Sv. Petru,Padni in Novi vasi ter uredila kal v Novi vasi.

Obina Piran je ena izmed tistih sloven-skih obin, ki so izjemno uinkovite pri pri-

dobivanju evropskih nepovratnih sredstev,zelo uspena pa je tudi pri ezmejnem sodelo-vanju v programu Slovenija Hrvaka.

"Ponosni smo na to, kako uspeno r-pamo sredstva, s katerimi prenavljamo po-deelje. Na ta nain krajankam in krajanomdokazujemo, da spotujemo njihovo domaeokolje, da skrbimo za naravno dediino, skatero so odraali, ter jim dajemo monost,da svoje ivljenje, izdelke in pridelke ponu-dijo obiskovalkam in obiskovalcem, ki jih vzadnjih letih vse pogosteje sreujemo v naihpodeelskih vaseh," je na dananji novinar-

ski konerenci povedala podupanja ObinePiran Meira Hot. "Z vsako uspeno prijavona razpis izpeljemo vsaj tri projekte in takoz izvedenimi investicijami uspeno obnavlja-mo nae podeelje. S temi na novo urejenimipotmi v Sv. Petru, pod vasjo Padna in v Novivasi, po katerih se bomo danes sprehodili, se

revitalizacija zaledja z nae strani e zdale nizakljuila. udi v proraunu za naslednje leto

imamo rezervirana sredstva, s prihodnjimiprojekti pa bomo nadgrajevali obstojee sta-nje," je sklenila podupanja Hot.

Namen investicije je bila ureditev treh po-hodnih in konjenikih poti v skupni dolini1400 m ter ureditev enega kala, ki se nahajaob poti, s ciljem obnove naravne dediine.

Sama ureditev je bila nujno potrebna, kerso bile poti zaradi vremenskih razmer in ra-

sti dotrajane. Izvedli smo vzdrevalna dela, insicer strojna ter rona dela in karpiranje naobstojeih nekategoriziranih poteh, je pove-dala Jasna Soi, vodja projekta iz Urada zagospodarstvo in turizem Obine Piran.

Celotna vrednost investicije znaa48.579,06 .


12/96


6. Festival evropskega in mediteranskega filmaPie in foto Janez Mui

Piran je od 6. do 10. oktobra gostil 6. Festi-val evropskega in mediteranskega filma, ki po-nuja oglede najkakovostnejih filmov evropskein mediteranske produkcije. Z njim v mestoprihajata kanek glamurja in obujanje asovVibinega studia, ko je Piran tudi sicer nudilkuliso tevilnim filmom.

Na otvoritvi, ki je potekala pod pokrovi-teljstvom upana Petra Bossmana, je bila pri-kazana domaa celoveerna rna komedijaJana Cvitkovia ika Deluxe, nato pa je bilo vgledaliu artini in Media domu Pyrhani mo-goe videti e 30 filmov, med katerimi ni manj-kalo nagrajenih z najvejih svetovnih estivalovv Berlinu, Cannesu, Benetkah, orontu,

Karlovih Varih in Sarajevu.Predvsem Pirananom in drugim ljubite-

ljem filma z Obale se je tako ponujala cela vr-sta kakovostnih filmov. i so rezultat filmskihustvarjalcev iz 31 drav, letos pa so dali pose-ben poudarek rancoski filmski produkciji. Pobesedah predsednika estivala Matjaa Javni-ka in organizatorjev Zavoda FEMF ter Fivia jenjihov namen, da opozorijo na preseke evrop-ske kinematografije, ki na drugih filmskih e-stivalih pri nas ostajajo prezrti.

V tekmovalnem delu je bilo predvajanih14 filmov, v netekmovalnem 6, poleg tega paso zavrteli e tri prvence, 5 avtorskih filmov in4 rancoske filme. Posebna pozornost je bila vdopoldanskem programu namenjena otrokom

in mladini, ki so si lahko med drugim ogledalisinhronizirane filme Mumini na Azurni obali,Prdopraek doktorja Proktorja, Nevidni antin najstniko dramo Panama. Projekcije sospremljala sreanja z avtorji in strokovnjaki spodroij, ki se jih tematsko lotevajo nekaterifilmi. ako so na primer ob filmu Sredozemlje,ki govori o aktualni problematiki preseljevanjabeguncev prek Sredozemskega morja, ponudilitudi pogovor na temo migracij.

Ena od sekcij estivala je bila namenjena re-iserkam. Videli smo lahko filme petih avtoric,med njimi dva prvenca (i mene nosi IvoneJuka ter Zapriseena devica Lavre Bispuri). Naokroglo mizo o enakih monostih v filmski in-dustriji so povabili podpredsednico Evropskefilmske zveze za enske Alexio Muinos Ruiz. Stakimi dogodki v spremljevalnem programuestival vsekakor dobiva e iri pomen.

Festival je bil e ob ustanovitvi leta 2010zasnovan v spomin na direktorja otografijeVilka Filaa, zato so tudi letos v program uvr-stili tri filme (Pod elektrinimi oblaki AleksejaGermana, Victoria Sebastiana Schipperja inSredozemlje Jonasa Carpignana), ki so e bilinagrajeni za otografijo.

V tekmovalnem programu je filme oce-njevala irija, v kateri so bili filmska kritiarkain prevajalka Neva Mui, direktor otografijeRadovan ok in reiser Ubald rnkoczy. a jena sklepni slovesnosti v Gledaliu artini in

ob nastopu inkare Kova podelila nagrado zanajbolji film islandskemu filmu Dobrodunivelikan reiserja Dagurja Karija. Za najbolj-ega reiserja so razglasili Rusa Alekseja Ger-mana za film Pod elektrinimi oblaki, nagradoVilko Fila za najboljega direktorja otografijeje prejel Danec Sturla Brandth Grovlen za filmViktorija, za najbolji prvenec pa je bil nagra-jen film Nae vsakdanje ivljenje Ines anoviiz Bosne.

Nagrado za ustvarjalni prispevek na po-droju svetovne kinematografije je prejel Slav-ko timac, ki je v kultnih jugoslovanskih fil-mih zaslovel z vlogami otrok in mladostnikov.Priznanje mu je izroil piranski upan PeterBossman.

Festival, ki v Piran pripelje dober film

Plailo polonic brez provizije

Junija leta 2013 je Obina Piran v so-delovanju z Novo KBM zaela s projektomObinska blagajna, ki je obankam in ob-anom omogoal plaevanje polonic brezprovizije. e v prvem mesecu so obanitam plaali 293 raunov, nato pa vsak me-sec od 600 do 800. Marca letos se je te-vilka povzpela e do 806. 31. jul ija letos je

Obina Piran na pobudo Nove KBM pro-jekt zaasno prekinila in zaela z iskanjemnove banke, ki bi obankam in obanomomogoala tovrstno storitev.

S ponedeljkom, 7. septembra 2015, seje projekt vrnil, skupaj s Potno banko Slo-

venije, d. d. in Poto Slovenije, d. o. o. paga je obina e nadgradila. Pogodbenimapartnerjema se zahvaljujemo za sodelo-vanje in verjamemo, da bo projekt vodentako, da bodo nai obanke in obani za-dovoljni, je ob sklenitvi nove pogodbe po-vedal upan Obine Piran Peter Bossman.

Na izpostavah Pote Slovenije v Pira-

nu, Portorou, Luciji in Seovljah obankein obani lahko plaujejo polonice brezplaila provizije za storitve, ki jih izvajajoole, vrtci, plailo najemnin za stanovanjav lasti Obine Piran, zakupnin za zemljiater dobavo vode, elektrike in odvoza smeti.

Pota Slovenije, d. o. o. strankam omogoaplaevanje plailnih nalogov vsak delovnidan najmanj tiri ure in najmanj dve uriob sobotah.

Piranska obinska blagajna odslej naPotni banki Slovenije


13/96


Medkulturno povezovanjePie doc. dr. Neva ebron; foto Konfucijeva uilnica

V Piranu se je v soboto, 26.9. 2015, odvila prireditev Danspoznavanja kitajske kulture inobiajev z naslovom Dan med-kulturnega povezovanja oziromaKuawenhua guanxi ri

, ki jo je priredila Konu-cijeva uilnica Koper Univerze naPrimorskem v sodelovanju z ma-tinim Konucijevim intitutom vLjubljani in Obino Piran. epravje prireditev e tradicionalna, paje to pot prvi potekala na Oba-li. Dogodka se je udeleilo skoraj200 uencev z osmih osnovnih oliz Pirana, Lucije, Kopra, Ljubljanein Nabreine pri rstu.

Dogodek so s svojim obiskomin nagovorom poastili kitajski

ambasador, njegova ekscelencaYe Hao, rektor Univerze na Pri-morskem, pro. dr. Dragan Ma-rui, in upan obine Piran, go-spod Peter Bossman. V nagovoruzbranim na prireditvi so vsi trijepoudarili, da upajo na im boljopovezanost in sodelovanje medPiranom oziroma Obalo in LR Ki-tajsko na podroju gospodarstva

in turizma ter pomembnost novihstikov Univerze na Primorskem zvisokoolskimi ustanovami na Ki-tajskem. Udeleence sta pozdravi-li tudi direktorica Konucijevegaintituta, mag. Danijela Volj, in

direktorica Konucijeve uilniceKoper, doc. dr. Neva ebron.

Prireditev so popestrili lanidrutva Qi Lab, ki so prikazali tra-dicionalni veini taj i in i gong.Nastopili so tudi uenci O rno-vo iz Ljubljane in udeleenci Po-letne ole kitajskega jezika, ki joje Konucijeva uilnica Koper or-ganizirala konec letonjega julijana Debelem rtiu. Oboji so zapelinekaj kitajskih pesmi, ki so se jihnauili v okviru teajev kitajine.

V popoldanskem asu so seuenci posvetili spoznavanju raz-linih vidikov kitajske kulture. Vpetih delavnicah so jim kitajskeuiteljice ob pomoi tudentovUniverze na Primorskem pred-stavile ve tradicionalnih ronihspretnosti. Znanje kitajskih pi-smenk so utrdili na delavnici ki-tajske kaligrafije, svojo umetniko

plat pa so izrazili pri kitajskemslikanju. isti z malo ve ronimispretnostmi so se posvetili izdelo-vanju papirnatih lampijonov, pravtako pa so svoje prste lahko raz-migali z izdelovanjem papirnatih

rezank najrazlinejih oblik. Po-zornost uencev je pritegnila tudidelavnica barvanja mask iz tradi-cionalne pekinke opere.

Dvournemu ustvarjanju vdelavnicah je sledil vrhunec pri-reditve: izdelovanje Velikega zidumednarodnega povezovanja izve kot 500 kartonastih katel.Uenci, razdeljeni v skupine, sose ob tem zelo raziveli, obenempa sta se sprostili njihova ustvar-jalnost in domiljija. Nekatere

skupine so gradile cele stolpe inslavoloke. Nadobudni graditeljiVelikega zidu mednarodnega po-vezovanja so posamezne odsekeoblepili s svojimi izdelki iz de-lavnic: risbami, maskami, rezan-kami, lampijoni in kaligraskimiumetninami. Nagrado za izvirendel zidu so prejeli vsi uenci, eposebno lep izdelek pa je ustvari-

la skupina z Osnovne ole CirilaKosmaa Piran.

Na prireditvi so se lahko vsiobiskovalci okrepali s kitajskimajem in preizkuali razline do-brote kitajske kulinarike.

Ker je bil to tudi predveerpraznika prve jesenske lune, ki jena Kitajskem eden od pomemb-nejih praznikov, so udeleenciob koncu prireditve Dan spozna-vanja kitajske kulture in obiajevspuali svetlee papirnate lam-pijone v veerni veter. Poleteli sonad Piranskim zalivom in s temna simbolni ravni poudarili po-membnost medsebojnega prija-teljstva ter soitja med ljudmi inkulturami.

Za sodelovanje in pomo priorganizaciji dogodka se elimo za-hvaliti vsem sponzorjem, e posebejpa uslubencem piranske obinskeuprave in komunale ter gasilcem.

Ve utrinkov z dogodka silahko ogledate na spletni stra-ni Konucijeve uilnice KoperUniverze na Primorskem: http://www.kuk.upr.si.

V Piranu obeleili dan spoznavanjakitajske kulture in obiajev


14/96


15/96


16/96


17/96


18/96


Center za socialno delo Piran e 10 let vodi program za brezdomnePie in foto Janez Mui

Ob svetovnem dnevu brez-domstva, ki ga obeleujemo 10.oktobra, so v Centru za social-no delo Piran povabili na vrstodogodkov. i so imeli dodatenpomen, saj so potekali ob 10.obletnici vzpostavitve njihovegaprograma za brezdomne na ob-moju obine Piran. Brezdomni,ki se druijo v sprejemaliu inzavetiu za brezdomne Kaun,so kljub slabemu vremenu pova-bili na piknik na Kaunov vrt naArzah, kar je bila dodatna prilo-nost za tkanje vezi med brez-domci, prostovoljci in vsemi, kise ukvarjajo s to problematikooziroma jim ni vseeno za stiskeljudi okoli nas, ki so ostali brezstrehe nad glavo.

Poleg tega so v okviru pro-grama celovite skrbi za brezdo-

mne v prostorih ObmonegaRdeega kria v Piranu pripravilidan odprtih vrat, ki je potekalpod geslom Si se tudi ti e kdajpoutil nevidnega?. Na njemsmo lahko prisluhnili pripove-dim brezdomnih in spoznalirazsenosti te problematike. Vprostorih Apollonijeve palaeso potekale kulturno-umetnikeustvarjalne delavnice, na kate-rih so udeleenci razbijali mitein predsodke o brezdomnih, vpreddverju Dnevnega centra zabrezdomne pa so odprli e Kau-novo promocijsko stojnico.

Obeleujemo 10 let delo-vanja naega programa za brez-domne, saj je bil oktobra leta2005 v Centru za socialno deloPiran zaposlen prvi delavec natem podroju. Do danes smo

razvili dobre programe, ki sopomembni za to, da prepreimonajhuje stiske, ki jih preivljajoljudje brez doma. Ugotavljamo,da jih je vedno ve in ti ljudjeivijo med nami, je ob tej pri-lonosti povedala Ingrid Lien,ki deluje v programu. Med dru-gim je omenila delo dnevnegacentra Sprejemalie in zavetie

za brezdomne Kaun, ki lahkosprejme do 14 oseb, in Kaunovvrt, ki je ne nazadnje prilonostza brezdomne, da nekaj ustvarja-jo in spremenijo odnos do sebe.

V Piranu je registriranihokoli 90 brezdomcev. oliko jihpoie pomo. V Centru za soci-alno delo Piran redno skrbijo za40 do 50 ljudi.

Svetovni dan brezdomstva

Pie Ingrid Lien

Upamo, da smo s svojo aktiv-no prisotnostjo v javnosti naredi-li korak dlje in skupaj prispevalik vejemu in boljemu razume-vanju pomena skupnostne skrbi vboju proti brezdomnosti, socialnirevini in drubeni otopelosti zastiske in potrebe drug drugega vnai skupnosti.

Ponosni smo, da se program,

ki ga izvajamo, razvija pod okri-ljem Centra za socialno delo Pi-ran.

Hvaleni smo, da sta Obi-na Piran in Ministrstvo za delo,druino, socialne zadeve in ena-ke monosti prepoznala vrednost

vsem sodelavcem in sodelavkamter solidarnim ljudem, ki ste vsakna svoj nain prispevali in naspodprli.

Hvala prostovoljkam in pro-stovoljcem: Anastazija, Andrej,Cvetka, izeli, Flavia, Franci,Ljubo, Majda, Maa, Mohamed,Rado, Robi, anja, aka, iha,Uro in e mnogi drugi.

Dobrodoli vsi, ki nas eli-te obiskati, spoznati, sodelovati,podpreti nae aktivnosti. V pred-prazninih decembrskih dneh semed sprehodom po upanieviulici in v popoldanskih urah ezZelenjavni trg v Piranu ustavite

vsebin programa in ga vseskozipodpirala z rednim financira-njem in zagotavljanjem nujnopotrebnih prostorov, brez katerihbi vse nae dejavnosti le s teavopreivele in zaivele v taknemobsegu, kot jih v okviru progra-ma celovite skrbi za brezdomneKaun Piran izvajamo danes.

Za solidarnost, donacije in fi-

nanno podporo se zahvaljujemoPekarni Mlinek Lucija, Drutvutabornikov Sergej Maera Piran,Rdeemu kriu Piran in drugimhumanitarcem, Drutvu Anbot,GEP Piran in njenim dijakom,JP Okolje Piran, Luki Koper ter

pri nai e tradicionalni Kauno-vi trnici.

Pokliite nas ali nas obiite vprostorih dnevnega centra: AljoaGolubi: 051 246 315, Antica Er-li: 051 340 543, Ingrid Lien: 051250 940.

Brezdomstvo in socialna izklju-

enost je dejstvo, ki prizadene nas, vas, njih, vsakogar.Odzivajmo se na stiske, ki jihzaznavamo.Bodimo humani in solidarniljudje, drugih namesto nas ni spotujmo to!


19/96


Obinski praznik

Obina Piran svoj praznik obe-leuje 15. oktobra, kot spomin naustanovitev prvega Mornarikegaodreda Koper leta 1944. V sobo-to, 17. oktobra 2015, je na rguprekomorskih brigad v Portoroupotekala Spominska slovesnost v

poastitev padlih partizanskih po-morakov.

Poskusi prevrednotenja par-

tizanskega boja niso le poskusirazkroja slovenske drave, temvezaunica evropski ideji, je opozorilupan Peter Bossman in poudaril,da prihodnost Slovenije temelji nasodelovanju. Sodelovanje je pripo-moglo k temu, da so padli obramb-

ni zidovi na mejah evropskih dravin le s sodelovanjem je mogoe zru-iti tudi obrambne zidove v glavah

dravljank in dravljanov, ki se eniso uspeli spraviti s seboj in svojopreteklostjo. akoj, ko se sodelova-nje ustavi, zrastejo novi zidovi, jee posvaril.

Ministrica za obrambo AndrejaKati, predvidena slavnostna go-

vornica, se prireditve zaradi nujnihdravnikih obveznosti ni moglaudeleiti.

V kulturnem programu so na-stopili Mladinski pihalni orkesterPiran pod vodstvom dirigenta Iz-toka Babnika, Komorni pevski zborKarol Pahor Piran pod umetnikimvodstvom Maria Bruna Petvarja, terZorica Muini in Bojan Sumrak iz

Gledalike skupine Cuker teaterPortoro.

Spominska slovesnost v poastitevpadlih partizanskih pomorakov

Spominska slovesnost s polaganjem vencev

Ob 71. obletnici bitke priKuibregu so se tevilni obi-

skovalci iz Slovenije, Hrvakein Italije s polaganjem vencevin spominsko slovesnostjo po-klonili borcem, ki so leta 1944v Kuibregu padli za svobodo.Pred komemoracijo so se napokopaliu v Hrvojih zbralipredstavniki zdruenj protia-istov, borcev za vrednote NOBiz vseh treh drav, pridruilo sejim je e 24 pohodnikov.

Na slovesnosti so zbrane na-govorili upan Buj Edi Andreja-

i, upan Milj Nerio Nesladek,predsednik Zdruenja antiai-stinih borcev Hrvake FranjoHabulin, predsednik Zdruenjaborcev za vrednote NOB Pi-ran Bojan esnik, ki je prebralgovor ita urnka, predse-

kot sedmimi desetletji oskruni-li narodni ponos. Niti tiso masprave ne bo spralo sramote iz-dajalcev, ki so iz rok okupatorjavzel i oroje in ga uperili v svojerojake.

dnika Zveze borcev Slovenije,in podupanja Obine Piran

Meira Hot. Slednja je trenutekizkoristila za opozorilo: iste,ki se vedno bolj glasno kitijo sksenoobijo in svoje sovratvorazglaajo za patriotizem, opo-zarjam, da pravi domoljubi ver-jamemo v vrednote, ki jih slavislovenska himna. Dobro elimovsem narodom, ne le svojemu,naa elja pa je svet miru, neprepira, je zbrane opomnilapodupanja. V nadaljevanju seje spomnila tudi trenutne situ-

acije na mejah: Vsem tistim,ki elijo zgraditi nove zidovena mejah Evrope, priporoam,da najprej poruijo tiste zidovev svojih glavah, ki jim zast irajopogled na madee, s katerimiso njihovi somiljeniki pred ve

Komemoracijo je obogatil pe-ster kulturni program, navzoimpa je srce ogrela tudi uenka O Ci-rila Kosmaa Piran Minka Lavri,ki je zapela pesmi ivala je deklicazvezdo in Jutri gremo v napad.

V Kuibregu obeleili spomin na bitko


20/96


Skupna vrednost investicije je znaala dobrih 11 tiso evrov

Obina Piran se je v akcij-skem nartu Lokalnega energet-skega koncepta obvezala, da boenergetsko prenovila vse manj-e objekte v svoji lasti in s temzagotovila zmanjanje tekoihstrokov ter veje bivalno ugodjeotrok, olarjev in zaposlenih.

V letonjem letu je tako iz-kljuno z lastnimi finannimisredstvi zamenjala dotrajanostavbno pohitvo v podruninioli Vincenzo e Diego de Castrov Luciji. Zamenjala je vhodnain servisna vrata objekta ter vsaokna v pritliju na severni, vzho-

dni in zahodni asadi objekta.Skupaj z okni je zamenjala tudiokenske police in vstavila notra-nje lamelne aluzije.

Skupna vrednost investicijeje znaala dobrih 11 tiso evrov.Dela je izvedlo podjetje Spial, d.o. o. iz Izole, ki je bilo izbranokot najugodneje med sedmimipozvanimi podjetji. Dela so iz-

vedli pred dogovorjenim rokom,kar pomeni, da delovni in uniprocesi v tem objektu niso bilimoteni.

Za podrunino olo Vin-cenzo e Diego de Castro v Lu-ciji je Obina Piran e pred letiizdelala energetski pregled, ki jepokazal slabo energetsko stanjeobjekta. Z energetsko sanacijo jeobina tako elela dosei pred-vsem znianje tekoih strokovobratovanja objekta (toplota,elektrika). V ta namen bo zno-va naroila izdelavo novelacijeenergetskega pregleda objekta, ki

bo podlaga za izdajo noveliraneenergetske izkaznice. Na ObiniPiran priakujejo, da se bodo zizvedeno energetsko sanacijostroki ogrevanja nekoliko zni-ali, natanneje podatke o pri-dobljenih prihrankih energijeoziroma zmanjanju izpustov vokolje pa bo pokazala pravkarprihajajoa kurilna sezona.

Zakljuena energetska

sanacija podrunineole Vincenzo e Diegode Castro v Luciji

Sveti Peter

Pie in foto Petra peh, predsednica KS Sv. Peter

Veselje, dobro voljo in vsakodnevno dru-enje ob raznih dejavnostih, ki se v dvoraniKD v Sv. Petru odvijajo e leta, so morali la-ni sveta Krajevne skupnosti Sv. Peter zaasno

ukiniti, in sicer zaradi nastalih vejih pokodbna stavbi. Zaradi zagotavljanja varnosti je dvo-rana do nadaljnjega neuporabna.

Vzrok za nastale pokodbe se pripisujenepravilnostim pri gradnji najnovejega pri-zidka ob dvorani kulturnega doma. K reali-zaciji prizidka, v sklopu katerega so urejenegarderobe in sanitarije za nastopajoe, je KSSv. Peter pristopila leta 2003.

lani sveta KS Sv. Peter s pomojo ObinePiran reujejo nastalo situacijo. Po pridoblje-nem mnenju izvedenca gradbene stroke bodoglede na njegove ugotovitve in predloge nada-

ljevali z nadaljnjimi postopki, v katerih se bougotavljalo dejansko stanje in nastala koda.tiriletni mandat smo s lani sveta KS

Sv. Peter prevzeli z veliko pozitivnosti, pred-vsem pa z veliko novimi idejami, s katerimielimo obogatiti na udoviti kraj. Na alostse trenutno sooamo s situacijo, ki je nismo

priakovali, ideje in projekti, ki smo jih elelirealizirati, pa bodo zaasno ostali v ozadju, jepovedala predsednica sveta KS Sv. Peter Petra

peh. renutno je prioriteta ureditev nastalesituacije, kar pomeni zaasno ukinitev dru-abnega ivljenja v kraju. V dvorani kulturne-ga doma namre e leta vadita dve sekciji KDSloga Sv. Peter, piikuc orkestra in Folklornaskupina altin, z namiznim tenisom se rekrei-rajo lani portnega drutva Sv. Peter, vsakole-

tno se tu odvijajo razne prireditve, krajani palahko dvorano uporabljajo tudi za osebna pra-znovanja. Upam, da bodo nadaljnji postopki

reevanja kar se da hitro stekli in da bodo izdvorane v kratkem spet odmevali glasba, petjein ples, predvsem pa dobra volja in druenje.

pehova se je ob tem upanu in ostalimsodelavcem z Obine Piran zahvalila za po-mo in pravilno usmerjanje pri reevanju si-tuacije.

Dvorana kulturnega doma je trenutnoneprimerna za uporabo


21/96


LAS Istre

Na novo ustanovljeni LASIstre je nastal kot plod povezova-nja aktivnosti med NVO, kmeti,podjetniki, fizinimi osebami, ri-bii in drugimi akterji, in sicer sciljem skupnega nastopa pri vzpo-stavljanju strategije in delovanju,saj je nae istrsko podeelje dosedaj veljalo za bolj "pasivno". Enoglavnih besed na ustanovni skup-ini je imela t. i. koalicija Mreeza preporod Istre.

ako je na ustanovni skup-ini LAS Istra, ki je potekala 18.septembra 2015, nastopila enotnoin dosegla pomemben premik kzagotovitvi, da bo imel teren vejivpliv na upravljanje LAS-a Istre inda bo delovanje LAS-a skladno spotrebami lokalnega okolja. Eno-tno je bil za predsednika LAS--a Istre izbran Andrej Medved(predstavnik NVO), za podpred-sednika pa Mitja Petri (predstav-

nik ribiev). Prvi je tako na eluLAS Istra predstavnik NVO.

Po vzoru 3. Slovenskega po-deelskega parlamenta (SPP), kise je med 7. in 8. oktobrom letosodvijal v ermah Olimje (Pode-trtek) in na katerem je bila spre-jeta deklaracija, kot priporoilovladi RS, ki so jo akterji sloven-skega podeelja izoblikovali meddelavnicami, se je v Marezigah 30.septembra 2015 zgodil 1. Istrski

podeelski parlament. Gre za prvitovrstni dogodek v Sloveniji, ki jebil organiziran na lokalni oziromaregionalni ravni, izveden s pomo-jo finannega mehanizma EGP,na pobudo Mree za preporodIstre in Zavoda Eko-Humanitatis,v sodelovanju z LAS Istra, Dru-tvom za razvoj slovenskega po-deelja, Srediem Rotunda in KSMarezige. Dokaz, da se podeeljeIstre prebuja in da si prebivalci po-

deelja Istre elimo vejega vplivana nartovanje razvoja, je polnadvorana KS Marezige (zbralo seje okoli 100 ljudi). Med udele-enci so bili predstavniki drutevin nevladnih organizacij, kmetje,turistini ponudniki, podjetniki,fizine osebe in tudi predstavnikiobin ter javnih zavodov. Dogo-dek je bil povezan s pripravo SLRLAS Istra, in sicer so bile izvedenetri tematske delavnice (turizem,

kmetijstvo in varovanje narave/okolja). Kot kljuna razvojna po-tenciala za podeelje Istre sicerizstopata turizem v povezavi zgastronomijo ter kulturno in na-ravno dediino in (ekoloko)kmetijstvo v povezavi s predelavoin razvojem novih kratkih verigprodaje. Pri tem je bila izpostavlje-na komponenta varovanja narave,zato lahko govorimo o 'eko' vizijiIstre, ki je hkrati tudi socialno in

ekonomsko trajnostna, lokalnimprebivalcem pa prinaa veje pozi-tivne uinke. Dobra praksa iz Istreje bila predstavljena tudi na 3. SPPv Podetrtku.

Vsebino sprejete deklaracije 3.Slovenskega podeelskega parla-menta, s katero se je seznanil dr-avni vrh, najdete na spletni straniDrutva podeelje.

Od 3. do 7. novembra 2015se je v avstrijskem Schaerdingu

odvijal 2. Evropski podeelskiparlament, na katerem je bilookoli 250 delegatov iz 40 drav.Slovensko delegacijo so zastopa-li predstavniki Drutva za razvojslovenskega podeelja, Zadrunezveze Slovenije in Mree za pode-elje (MKGP). Slovenski prevodmaniesta, sprejetega na 2. Evrop-skem podeelskem parlamentu vSchaerdingu, prav tako najdete naspletni strani Drutva podeelje.

Novice s podeelja Istre

Slovenija se je na svetovni ze-mljevid gostiteljic mednarodnihavtomobilskih predstavitev uvrstilatudi z znamko Mercedes-Benz. Pouspeni predstavitvi pred le nekaj

leti v Portorou so se v letonjemoktobru v nao obino, tokrat v Pi-ran, vrnili najveji svetovni mediji,ki so pospremili predstavitev uin-kovitosti najvejega modela tovor-nega vozila Actros.

Vozniki so lahko njegovezmonosti preizkuali na cesti odLjubljane do Obale, kjer so vozilapostavili na ogled v Luciji, nato paobiskali Piran.

Organizatorji so za mesto pro-mocije izbrali Piran z namenom,

da na svoje goste naredijo odlienvtis. In prav to se je tudi zgodilo,saj je Nebeka terasa Hotela Piranponudila dih jemajoe vedute terizkunjo, ki je na ve kot 360 uve-ljavljenih novinarjih z vsega svetapustila moen peat.

znanih lokacijah, je bila to unika-

tna izkunja, je povedal g. FrankWol, predstavnik organizacijskegaodbora Mercedes-Benz rucks Driving Experience Slovenia 2015.

Predstavniki in novinarji so sibili enotni, da je destinacija Porto-ro & Piran odlina kulisa za orga-

S celotno ekipo Hotela Pi-

ran in tudi z drugimi lokalnimipartnerji in oblastmi smo odlinosodelovali, Piran je udovito me-sto in zelo smo bili veseli, da namje uspelo celoten dogodek izpeljatitukaj. udi za nas, ki organizira-mo dogodke na razlinih svetovno

nizacijo mednarodno zahtevnih in

izpostavljenih dogodkov, ki zahte-vajo najvijo raven proesionalno-sti, kar pojasni odloitev koncernaMercedes-Benz, da izpelje zanjetako pomemben dogodek prav napiranskih tleh.

Uspena organizacija mednarodnega dogodkaFoto arhiv Hotela Piran

Nemki avtomobilski velikan v Piranu


22/96

22POLETNI UTRINKI SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2015

V Novi vasi nad Dragonjo astijo esenPie in foto Janez Mui

V Novi vasi nad Dragonjo so tako ponosni nasvoj esen, da so sredi julija e etrto leto zaporedpripravili dvodnevni Praznik esna in vina. Z njimizvirno bogatijo svojo turistino podobo, saj zatrju-

jejo, da je avtohtoni istrski esen pri njih od nekdajdoma in da je najbolji dale naokoli. Praznik orga-nizirata uristino zdruenje Portoro in Krajevnaskupnost Nova vas, na otvoritvi pa so poleg pred-sednika KS Davorja Kolenca slavo esnu z nagovoriizkazale tudi piranska podupanja Meira Hot, do-nedavna vinska kraljica slovenske Istre Sara PeierPelicon in predstavnica Z Portoro Petra Rebec.

Za obiskovalce so pripravili pester kulturno-

-zabavni program, v katerem ni manjkalo obujanjavakih obiajev in kulturne dediine Istre. Meddrugim so nastopili olklorno drutvo altin, mokipevski zbor Pergula, KD avrini in anka avrinke,klapa Castrum Veneris in skupini Roxie ter Sixx

packk, tako da vesele, e zlasti veerne zabave nimanjkalo. Dogajanje je popestrilo sreanje pred-stavnikov iz Novih vasi, saj ima v Sloveniji to imekar nekaj naselij. isti, ki jim je kaj do rekreacije, sose podali e na Bokarinov pohod od Nove vasi doKrkav.

Kar 16 domaij je obiskovalcem po istrsko go-stoljubno odprlo svoja vrata in ponujalo domaeizdelke iz esna in jedi z njim po starih izvirnih is-trskih receptih. Ponujali so esnove namaze, kruh,

juho, omake za k mesu in testeninam, pa tudi vpeskovem trudlju, palainkah in drugih jedeh gani manjkalo. Nekatere gospodinje so spekle esno-

ve bombete, veina pa jih je bila prav domiselna ezlasti pri namazih, saj so ponudile na primer ee-rone s esnom in oljnim oljem, esen z rukolo inpinjolami, baziliko s esnom, oljnim oljem in par-mezanom ter esen, skuhan v mleku in posoljen, s

sardoni.

Kot so povedali domaini, so letos esen zara-di sue pobrali konec junija, torej nekoliko prej kotprejnja leta. Zaradi sue tudi morda nima tako ve-likih glavic kot lani, vendar je po okusu in moiizvrsten. Ker je cenjen, s prodajo nimajo teav.

Pravijo, da je njihov najbolji

Pie in foto Nataa Fajon

Pie in foto Nataa Fajon

Piran je bil od 13. do 27. julija letos drugi domnadobudnih mladih glasbenikov, ki jih je k nam pri-peljala novoustanovljena Mednarodna akademijaGiuseppe artini, ki je plod sodelovanja BenjaminaIzmajlova in Drutva meanov mesta Piran.

Na letonjih mojstrskih teajih se je predstavilasvetovno priznana akademija Voce e violino. Delujepod umetnikim vodstvom pro. Ljube Kazarno-

vske, ki je bila znana solistka najvejih opernih hipo

svetu, danes pa je ena najbolj prepoznavnih ru-skih televizijskih osebnosti. Poleg skupine opernihpevcev, ki jih je pouevala operna diva, so se na in-tenzivnih teajih pri proesorici violine

Alviji Vandievi izpopolnjevali tudi mladi violi-

nisti, nekaj udeleencev pa je poueval e BenjaminIzmajlov. Ve kot trideset mladih glasbenikov, vei-noma iz Rusije, pa tudi Armenije, Uzbekistana in

Poletno dogajanje v Piranu so tudi letos pope-strili filmski veeri pod zvezdami. Ves julij in avgust

je namre potekal letonji e tradicionalni Kino podzvezdami, ki sta ga etrti organizirala upnija Pi-ran in Drutvo meanov mesta Piran ob pomoitevilnih lokalnih sponzorjev.

Prijeten ambient vrta Pastoralno kulturnegacentra Georgios, ki ob mraku dobi pravljino podo-bo, je tudi tokrat privabil ljubitelje filma, prizoriepa je oaralo tudi gosta uvodnega filma o so gadi,Demetra Bitenca, ki je v njem odigral eno izmed

Srbije, je tako dva tedna urilo svoje znanje vobjemu idilinega Pirana in z njihovo pomojo je vnjem bilo ponovno utiti pridih preteklosti, ko so se

v marsikaterem kotiku mesta sliali zvoki violine,klavirja in petje. Poleg vsakodnevnih vaj so se

udeleenci predstavili na estih vrhunskih koncer-tih, ki so tevilne obiskovalce privabili na artinijevtrg, v Gledalie artini, artinijevo hio, Krini ho-dnik

Minoritskega samostana ter PKC Georgios.Posebej odmevni sta bili uprizoritvi VerdijevegaRekviema in scen iz Puccinijeve opere La Boheme.

Piran je tako dobil novo glasbeno akademijo,ki nadaljuje delo velikega piranskega skladatelja innjegove ole narodov. artinijevo olo, ki velja za

eno najslavnejih v 18. stoletju, so namre obiskovalitudenti iz vseh evropskih drav, maestrove pedago-ke metode pa so ohranile sloves

svojih tevilnih vlog. Z legendo slovenskega filma seje pogovarjal Duan Mrdakovi, v pogovoru pa starazkrila marsikatero zanimivost iz filmskega sveta.

Uvodni projekciji so tako sledili e islandskifilm Globina, panski Med volkovi, italijansko-ran-coski Ime mi Li, indijski Okus po ljubezni, amerikauspenica Citizenour, rancoska drama Preteklost,britansko-amerika zgodba o glasbeni legendi Mar-ley, filmsko potepanje pa je zakljuila ruska dramaKako sem preivel to poletje.

in predstavljale temelj dobrega pouevanja vio-line e dale v 19. stoletje. udi Akademija Giuseppeartini si bo prizadevala postati uspeen partner prirazvoju mladih talentov in o njej bomo zagotovo e

veliko sliali.

Piran je bil drugi dom mladih glasbenih mojstrov

Tudi letonji Kino pod zvezdami navduil obiskovalce


23/96


24/96


25/96


26/96


27/96

27ZGODBE LJUDIDecember 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO

Umetnost komunikacijePie dr. Marjeta Ritchie

Ni nas ne prizadene bolj, kot obutek, danas ljudje, ki nam v ivljenju najve pomenijo,ne sliijo oziroma ne prepoznajo naih obutijin elja. Potreba po medsebojni komunikacijiin izmenjavi obutij je prisotna vse ivljenje.Nikoli namre ne prerastemo potrebe po iz-menjavi lastnega izkustvenega sveta z izku-stvenim svetom druge osebe. Zato je med-sebojno razumevanje tako pomembno, saj jekompas v dinamiki medlovekih odnosov.

Moje dolgoletne izkunje pri delu na po-

droju klinine psihologinje potrjujejo ugoto-vitve raziskav, da najve teav v medsebojnemsporazumevanju izvira iz dejstva, da se prav-zaprav "ne sliimo.

Kolikokrat se zavemo, da prekinemo sogo-vornika, preden zares razumemo, kaj nam elisporoiti? eprav sebe dojemamo zelo indivi-dualno, se moramo zavedati, da smo vpeti vmreo odnosov, ki nas definirajo in nam nu-dijo potrebne mehanizme za na obstoj. Naaobutja lahko definiramo le, ko jih podelimo zljudmi, ki so nam blizu in so nas v tistem tre-nutku pripravljeni posluati.

Prehiter tempo vsakdanjega ivljenja namoteuje kvalitetno sporazumevanje. Ko v mi-krovalovni peici grejemo obrok za kosilo,smo v mislih e pri naslednji dnevni obvezno-sti. Vse prevekrat nam zmanjka asa za po-zorno posveanje sogovorniku, ne glede na to,kako blizu smo si z osebo.

Zakaj si torej ne vzamemo asa, da bi siprisluhnili? Raziskave povedo, da posluanje,ta umetnost komunikacije, ni tako enostavno.

Za bolje razumevanje Kako izboljatimedsebojne odnose se bom osredotoila napojme, kot so ustva, ustvena reakcija in po-

sluh za soloveka.ustva so duevni procesi, ki izraajo lo-

vekov vrednostni odnos do sveta in do samegasebe. Prisotna so e pri rojstvu in se razvijajocelo ivljenje. So zbirka spominov, telesnih ob-utkov in misli, ki vplivajo drug na drugega.

reba se je zavedati, da s ustvi ne reagiramona situacijo kot tako, ampak na pomen, ki smoji ga pripisali. a je odvisen od naih vrednot,izkuenj, ciljev e situaciji podelimo pozi-tiven pomen, doivljamo prijetne obutke inobratno. e situaciji podelimo negativen po-men, doivljamo neprijetna ustva.

Kaj je pravzaprav ustvena reakcija? Za-mislite si, da zazvoni teleon, vi pa ste ravnopod prho. Z vso naglico steete iz kopalnice,da ulovite klic. Na drugi strani zasliite nezna-ni glas, ki prodaja nek izdelek ali vas zaprosi

za sodelovanje v teleonski anketi. Vi pa stepriakovali klic ljubljene osebe! Razburjeniin pretreseni bi najraje zabrisali teleon skoziokno. o je emocionalna reakcija. Kognitivnojo lahko ocenimo tako: doivljamo obutekjeze, saj dogodek ni potekal v skladu z naimieljami.

Naj omenim e primer iz svoje prakse: kmeni je prila mati petnajstletnice, zasvojene sprepovedanimi drogami in alkoholom. Her-ko so policijski organi ujeli pri protizakonitihdejanjih. Mati je vse svoje moi usmerila v to,da herko prepusti organom oblasti, zato je

prekinila vsak kontakt z njo. Ni doumela, damora heri najprej prisluhniti, saj bo le takolahko prepoznala razloge, ki njeno hi vodijo vsamounievalne navade. e bi bila opremljenas temi inormacijami, bi ji lahko zares poma-gala in jo prevzgojila. Ker se je preve preda-la obutkom prizadetosti in razoaranja, patemu ni bila kos.

e sogovornik krii, ne sliimo besed ozi-roma vsebine sporoila, zaznamo le njegovomono ustvo. S tem pa v nas izziva ustvenostanje jeze, strahu ali prizadetosti. V takih tre-nutkih se je treba spomniti, da oseba v ustve-

ni stiski, ki je razburjena, jezna ali prizadeta,od nas potrebuje pozornost, posluh in prizna-nje lastne vrednosti, kljub vsem svojim napa-kam. Nae vrednostne sodbe o sogovorniko-vem ravnanju morajo takrat "stopiti v ozadje".

Najslaba lastnost ustvene reakcije je vtem, da je nalezljiva. Ko jeza preskoi od tiste-ga, ki govori, k tistemu, ki poslua, se stopnju-je, kar lahko vodi tudi do tega, da naredimorez v komunikaciji v nekem trenutku se od-maknemo ali osebo celo povsem izkljuimo izsvojega ivljenja, kot se je zgodilo v primerumatere, ki ni elela sliati niesar ve o svoji

heri, kaj ele stopiti v kontakt z njo.Ko boste naslednji pria prepiru dveh

oseb, ki se ne posluata, bodite pozorni, nakaken nain si eden ali drugi prizadeva imeti"zadnjo besedo." Prepir se lahko kona le, kose ena od oseb odloi, da preneha. o pa lah-

ko doseemo, ko razumemo, da smo mi edini,ki usmerjamo svoje ivljenje in nadzorujemodogodke.

Kje so v resnici razlogi, da se ne sliimo?Ko sem bila e tudentka, sem vodila klininopsiholoki intervju s pacientko, ki so ji posta-vili diagnozo depresija. Na vsako moje vpra-anje je pacientka odgovorila in nato akala,da ji zastavim novo vpraanje. a intervju jepotekal kot odbijanje tenike oge. Vpraanje odgovor, vpraanje odgovor. Bil je zelopovrinski, saj ni posegel v sr problemov, ki

so jo pripeljali v slabo duevno stanje. Ko semzaela razmiljati o tem, kaj je vzrok, da najinakomunikacija ni pripeljala do odkritja pro-blema, sem ugotovila, da ni ni bilo narobe zmojo tehniko vodenja psiholokega intervjuja.Ugotovila sem, da se bolj ukvarjam s strokov-no platjo vodenja pogovora (ali sem doberklinini psiholog) kot z vzpostavljanjem iskre-nega stika s pacientko. a izkunja me je nau-ila, da je bistvo uspeha pristno zanimanje zaosebo, ne brezhibno izvajanje tehnike. Da panas oseba zanima kot lovek, ne kot predmet,se moramo nauiti, kako iz stanja JAZ ONO

preiti v stanje JAZ I.Posluh za drugega je umetnost. Za to po-

trebujemo empatijo, ki gradi mostove medljudmi. Pasivna pozornost ne prinese rezul-tatov. Kaj nas naredi netolerantne? Sprijaznitise moramo z veliko ironijo razumevanja misprejemamo druge le toliko, kolikor spreje-mamo sami sebe. Drug drugega lahko razu-memo ele, ko se nauimo prepoznavati lastneobrambne reakcije in odzive ter se zaveemo kuenju in iskanju boljih nainov komunicira-nja. Naa naloga je oblikovanje osebne odgo-vornosti za ustvarjanje pravilnega, pozitivno

naravnanega odnosa do ljudi.Znanje je mo. Prepoznavanje ustev je

najpomembneji del nebesedne komunikacije.Osredotoimo se na dejstvo, da z nekontroli-ranimi negativnimi obutki kodujemo sebi indrugim. Uporabljajmo besede z zavedanjem,ne avtomatino, saj je kontrola za nae odzivele v nas. Le tako bomo gradili odnose, ki bodopolni medsebojnega upotevanja in spoto-vanja. Zato je vrlina uinkovitega posluanjanajbolja mona pot medsebojnega uenja inosreujoih stikov z drugimi ljudmi.

Naj povzamem: najveje bogastvo lei v

naih odnosih in pravo bogastvo je soutje,iskreno obutenje z drugo osebo. Varno inuinkovito izraanje obutkov je pomembnasocialna spretnost, ki ima velik vpliv na kva-liteto naega ivljenja. orej, bogatimo se tudina taken nain!

Kako izboljati medsebojne odnose


28/96


29/96

29ZGODBE LJUDIDecember 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO

manj zavedamo njene prisotno-sti. Zame je predstavljala tistiskriti, intimni svet, kjer sembila vedno na varnem. Brez njebi veliko teje odraala, vztra-jala in trmarila v odloilnih tre-nutkih, gotovo bi naredila tudive neumnosti, kot sem jih . ..

Glede na to, da sem poroe-na z glasbenikom, bi lahko rekli,da mi je prinesla celo ljubezen.Ne vem, zakaj nikomur e ni pa-dlo na pamet, da jo vkljui mednasvete za zdravo ivljenje. Vsajtoliko, e ne e bolj, je pomemb-na kot vsakodnevna telovadba,zdrava prehrana in podobno, pae ne redi in ne terja napora.

Fotografirala si tudi ljudipri delu: kovaa pri nakovalu,enske pri pletenju nogavic,ribia pri ivanju mre. So biliti ljudje le del prazninegadogajanja, kjer so prikazalisvoje veine kot turistino infolklorno zanimivost? Ali somorda ta opravila e vednodel njihovega vsakdanjegaivlj enja?

Prikazi starih opravil so biliveinoma del prazninega pro-grama, na sreo pa sem spoznalain otograirala tudi nekaj ljudi,ki podobna dela e vedno opra-vljajo na tradicionalni nain tersvoje znanje prenaajo na mlajirod. Upam, da to ne zamre. ese vsaj ena od mnogih napovedirnih scenarijev uresnii, nambodo marsikatere stare veinee kako prav prile.

Prikazala si tudi druabneigre, kot so karte in mora.Lahko pove kaj o tem?

Raje opazujem kot igram. Votrotvu in mladosti so bile teigre stalnica preivljanja proste-ga asa, a sem bila vedno preveobutljiva na poviane glasove,ko je kdo naredil napano po-tezo, tako da sem se jim, e jele bilo mogoe, izognila. Morogiapponese pa sem rada igrala.Ker sem jo odlino obvladala invedno zmagovala.

Baletko si ujela v trenutku,ko je naredila obrat v zraku.Kako ti je to uspelo?

Hvala za to vpraanje. Do-kazuje namre, da otograijaponuja razline interpretacije,kar je bil tudi njen namen.

Ob vodnjaku sredi vasi jezbrana grua l judi , ki pozornoposlu ajo dekle s klobukom na

glavi. Si ujela njeno pripoved?Kje se je to dogajalo?

Pripovedovanja pravljic semse udeleila v okviru estivalalegend, ljudskih zgodb in mi-tov Istre v udovitem mestecuPian na Hrvakem. Legendest

organizirajo e deseto leto, nanjem pa skozi predstave prika-ejo zgodbe o trigah in trigo-nih, zmajih, velikanih in drugihpravljinih bitjih. Zgodba, ki joje pripovedovalo dekle s klobu-kom, je govorila o dveh bratih,hudobnem in dobrem, ki sta seborila za nasledstvo. Kot se zapravljico spodobi, je dobro pre-magalo zlo. V pripoved je Majavkljuila tudi obinstvo in zavlogo sivega volka izbrala moje-ga moa. Vsi smo se smejali, koje moral vsakih nekaj minut navse tir i in ponudit i hrbet raz-linim jezdecem.

Na nekaterih fotografijahpa so prikazan i kar arhitek-turni detajli. Tako je ob starekure postavljen rde cvet Praznujejo tudi hie?

Ko otograiram stare hie,mi v oi najprej padejo okna.Skoraj vsaka hia ima svoja,drugana od drugih hi. Neka-tera so tako posebna, da v njihvidim neko simboliko. Na tejotograiji so kure zaprte, na-nje je pribita deska, poleg njihpa cveti vrtnica. Morda aka, dajih nekdo odpre. ele potem bopraznovala ...

Na eni od fotografij je raz-pelo s Kriani m. Ka j ti pome ni?

Razpelo je povezano z mno-gimi prazniki, ki so jih slavilineko in jih slavijo e danes.Nekateri krii zaradi svoje este-tike pritegnejo mojo pozornost

in pristanejo na otograiji. Raz-pelo na razstavi pa se je dobrozlilo v kompozicijo z RambomAmadeusom in Chrisom Ja-ggerjem. Interpretacija je pre-puena gledalcu.

Nekatere fotografije sorno-bele, veina je barvnih.Si se nartno tako odloila inzakaj?

rno-bele otograije imamnajraje. Barve so zvite, veliko-krat te "okrog prinesejo", hitrozavedejo. Barvna otograija jebolj zasiena, zato lahko gledal-cu veliko stvari uide. Pri rno--beli pa igra svetlobe in sencmotiv tako poudari, da opazimove podrobnosti. Ker so se takeotograije delale v preteklosti,pa nosijo s seboj tudi obuteknostalgije in hrepenenja, karnehote vzbuja neko simpatijo.

Izbrala s

Documents

Solni Cvet 37 (December 2015)