UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Magistrsko delo

PRIMERJAVA STRESA PRI ZAPOSLENIH V LETU 2014 V PRIMERJAVI Z LETOM 2011

Comparison of stress among employees in year 2014 with comparison with 2011

Kandidat: Saša Stamenković

Študijski program: Ekonomske in poslovne vede

Študijska usmeritev: Management, organizacija in človeški viri (Modul B)

Mentor: dr. Simona Šarotar Žižek

Študijsko leto: 2014/2015

Maribor, junij 2015

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici dr. Simoni Šarotar Žižek za svetovanje in pomoč pri izdelavi magistrske naloge.

Zahvaljujem se tudi Sanji Pušnik za lekturo naloge.

POVZETEK

V sodobnem svetu, ki ga živimo, in vse hitrejšem tempu življenja je stres postal del vsakdana in del vsakega posameznika. Poznamo več vrst stresa. Posebej pomembni sta dve vrsti, pozitiven in negativen stres. Pozitiven stres deluje na človeka pozitivno, saj mu omogoča motivacijo za reagiranje, odločanje in osredotočenost na neko stvar ali situacijo. V veliki meri pa je danes stres predvsem negativen. Kljub temu se moramo stres naučiti obvladati oz. ga premagovati z najrazličnejšimi tehnikami oz. načini obvladovanja stresa.

Danes, ko so izvori stresa vse pogostejši, je zelo pomembno, da se posamezniki in podjetja osredotočajo na obvladovanje stresa oz. stresnih situacij. Vse več je namreč ljudi, ki pravijo, da je poglavitni razlog stresa prav delo. Delo tako povzroča stres pri zaposlenih, kar negativno vpliva tudi na delodajalce oz. organizacijo samo. Zniža se lahko produktivnost in učinkovitost, kar se lahko odrazi kot odpuščanje delovne sile. Spremembe v organizaciji povzročajo vse večji stres in vse to negativno vpliva na uspešnost organizacije.

V magistrskem delu smo se zato odločili predstaviti stres, zato smo v teoretičnem delu predstavili pojem stres, opredelili vrste stresa, našteli in opisali simptome oz. izvore stresa. Nato smo opisali tudi posledice stresa, za organizacijo in tudi za posameznika ter družbo. Ker je vedno več načinov obvladovanja stresa, smo opisali tudi nekatere možne načine obvladovanja stresa. Opredelili smo načine za obvladovanje stresa na ravni posameznika in na področju organizacije.

Teoretična spoznanja smo podkrepili tudi z empiričnim delom, v katerem smo predstavili podjetje Impol, d. o. o., ki je družba v okviru Skupine Impol in na podlagi razdeljenih anketnih vprašalnikov ter opravljenih analiz želeli izvedeti izvore stresa na delovnem mestu, simptome, ki se pojavljajo pri zaposlenih in so posledica stresnih situacij ter načine, katerih se poslužujejo zaposleni za obvladovanje stresa. Vse te podatke smo zbrali za leti 2011 in 2014 ter jih uporabili za primerjavo med zaposlenimi v omenjenih obdobjih. Raziskava je pokazala veliko zanimivih ugotovitev. Ugotovili smo, da se izvori stresa med letoma 2011 in 2014 delno razlikujejo. Prav tako smo ugotovili, da so bili zaposleni v letu 2011 na splošno bolj obremenjeni s stresom na delovnem mestu. Rezultati so pokazali tudi, da so simptomi stresa v večji meri izraženi leta 2011 in da so se zaposleni s stresom bolje spoprijemali leta 2011, čeprav so bile razlike minimalne.

Ključne besede: stres, izvori stresa, dejavniki stresa, posledice stresa, obvladovanje stresa

ABSTRACT

In the modern world in which we live in and in a fast tempo of life, stress has become important part of everyday and a part of each individual. Stress can be negative or even positive. Positive stress has good effect on people, because it gives motivation to react and focus on a particular situation or thing. However in our lives stress is mostly negative and it is on us, that we learn how to deal with it or find ways how to manage stress.

Today, when are common sources of stress is very important for individuals and for companies that they could focus on stress management and stressful situations. There is more and more people who say that the main reason of stress is work. Work also causes stress among employees, which has a negative impact also on the organization itself. This could bring to reduced productivity, increased dismissal of employees or lead to changes in organization, that have negative impact on the performance of the organization.

In our thesis we have decided to present stress, that becomes very big problem for organizations and employees. In theoretical part we have presented the concept of stress, sources of stress, stress factors, described symptoms of stress and effects of stress. We know that there is a lot of different ways to manage stress and so we have described some of possible ways to deal with it. We have described possible ways at an individual level and for organization.

In our empirical part, we have presented company Impol d.o.o., company within group Impol. On the basis of distributed questionnaires and analyzes we wanted to find out which are sources of stress in this company and which symptoms occur among employees. Then we have wanted to find out which methods are used by employees to deal with stress. All those data were collected in 2011 and 2014. They were used just for the comparison between employees. The research showed many interesting findings. We found that sources of stress between 2011 and 2014 are slightly different. We have also found that employees in 2011 were more burdened with stress. The results also showed that stress symptoms are greater expressed in 2011. Research also showed that employees in 2011 were better in dealing with stress than employees in 2014.

Key Words: stress, sources of stress, stress factors, effects of stress, dealing with stress

i

KAZALO

1 UVOD_________________________________________________________________________________ 1 1.1 Opis področja in opredelitev problema _______________________________________________ 1 1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave ____________________________________________________ 3 1.3 Predpostavke in omejitve __________________________________________________________ 4 1.4 Predvidene metode raziskovanja ____________________________________________________ 4

2 STRES ________________________________________________________________________________ 7 2.1 Opredelitev stresa ________________________________________________________________ 7

2.1.1 Zgodovina stresa _____________________________________________________________ 9 2.1.2 Splošni adaptacijski sindrom oz. GAS _____________________________________________ 9

2.2 Vrste stresa ______________________________________________________________________ 9 2.3 Izvori stresa ____________________________________________________________________ 11

2.3.1 Dejavniki stresa v delovnem okolju ________________________________________________ 11 2.3.2 Dejavniki zunaj delovnega okolja __________________________________________________ 15

2.4 Individualne razlike in stres ________________________________________________________ 15 2.5 Simptomi stresa _________________________________________________________________ 17 2.6 Posledice stresa _________________________________________________________________ 19

2.6.1 Posledice stresa za posameznika __________________________________________________ 19 2.6.2 Posledice stresa za organizacijo ___________________________________________________ 27 2.6.3 Posledice stresa za družbo _______________________________________________________ 28

2.7 Obvladovanje stresa _____________________________________________________________ 28 2.7.1 Individualne metode za obvladovanje stresa ________________________________________ 28 2.7.2 Organizacijske metode za obvladovanje stresa _______________________________________ 32

3 RAZISKAVA STRESA V PODJETJU IMPOL, D. O. O. ____________________________ 35 3.1 Zgodovina podjetja ______________________________________________________________ 35 3.2 Vizija, poslanstvo in vrednote podjetja ______________________________________________ 36 3.3 Raziskovalna metodologija ________________________________________________________ 36

3.3.1 Osnovna izhodišča za raziskavo ________________________________________________ 36 3.3.2 Respondenti z vidika spola ____________________________________________________ 37

3.4 Analiza rezultatov _______________________________________________________________ 41 3.4.1 Analiza potencialnih izvorov stresa _____________________________________________ 41 3.4.2 Analiza simptomov stresa _____________________________________________________ 45 3.4.3 Analiza spoprijemanja s stresom na delovnem mestu ______________________________ 47 3.4.4 Primerjava stresa pri zaposlenih med letoma 2014 in 2011 __________________________ 49 3.4.5 Zaključki raziskave in predlogi managementu _____________________________________ 51

4 SKLEP ______________________________________________________________________________ 53

LITERATURA IN VIRI __________________________________________________________________ 55

ii

KAZALO SLIK

SLIKA 1: PRIKAZ SIMPTOMOV STRESA. ....................................................................................................... 18 SLIKA 2: PRIKAZ POSLEDIC STRESA. ............................................................................................................ 19

KAZALO TABEL

TABELA 1: PRIKAZ ANKETIRANIH PO SPOLU V PODJETJU IMPOL, D. O. O., LETA 2014. .............................. 37 TABELA 2: PRIKAZ ŠTEVILA ZAPOSLENIH PO SPOLU LETA 2011 V PODJETJU IMPOL, D. O. O.. ................... 38 TABELA 3: PRIKAZ ŠTEVILA ZAPOSLENIH PO STAROSTI LETA 2014 V PODJETJU IMPOL, D. O. O.. .............. 38 TABELA 4: PRIKAZ ŠTEVILA ZAPOSLENIH PO STAROSTI V PODJETJU IMPOL, D. O. O., LETA 2011. ............ 38 TABELA 5: PRIKAZ ZAPOSLENIH PO IZOBRAZBI V PODJETJU IMPOL, D. O. O., V LETU 2014. ...................... 39 TABELA 6: PRIKAZ ZAPOSLENIH PO IZOBRAZBI V PODJETJU IMPOL, D. O. O., LETA 2011. ......................... 39 TABELA 7: PRIKAZ ZAPOSLENIH PO VRSTI DELA, KI GA OPRAVLJAJO V PODJETJU IMPOL, D. O. O., LETA

2014. ................................................................................................................................................. 40 TABELA 8: PRIKAZ ZAPOSLENIH PO VRSTI DELA, KI GA OPRAVLJAJO V PODJETJU IMPOL, D. O. O., V LETU

2011. ................................................................................................................................................. 40 TABELA 9: POTENCIALNI IZVORI STRESA NA DELOVNEM MESTU V 2014. ................................................. 41 TABELA 10: POTENCIALNI IZVORI STRESA NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU IMPOL, D. O. O., LETA 2011.

.......................................................................................................................................................... 43 TABELA 11: SIMPTOMI, KI SO POSLEDICA STRESNIH SITUACIJ V LETU 2014. ............................................. 45 TABELA 12: SIMPTOMI, KI SO POSLEDICA STRESNIH SITUACIJ V PODJETJU IMPOL, D. O. O., V LETU 2011.

.......................................................................................................................................................... 46 TABELA 13: NAČIN SPOPRIJEMANJA S STRESOM NA DELOVNEM MESTU V LETU 2014. ........................... 48 TABELA 14: NAČIN SPOPRIJEMANJA S STRESOM NA DELOVNEM MESTU V LETU 2011. ........................... 49 TABELA 15: PRI DELU SEM PREVEČ OBREMENJEN/A. ................................................................................ 50

1

1 UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema

Dandanes je stres v ljudeh nekaj vsakdanjega, kajti doživljamo ga tako doma kakor v službi, v šoli, med vožnjo avtomobila in ta v ljudeh v večini primerov predstavlja negativno napetost, ki vpliva tako na ljudi okoli nas kakor tudi na nas same. Stres lahko na ljudi vpliva tudi pozitivno, kar pa je redko. Danes je stres čedalje večja ovira predvsem na delovnem mestu, saj je vse prepogost in pereč problem, ki lahko vodi tudi do izgorelosti, s katero se vedno pogosteje soočajo slovenski zaposleni. Posledično ima stres veliko vlogo na produktivnost in uspešnost zaposlenih, kar pa je temelj vsakega podjetja, ki želi obstati na trgu in biti uspešno.

Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odziv vsakega posameznika, ki se na ta način skuša prilagoditi zunanjim in notranjim dražljajem oz. stresorjem. Stresor pa lahko opredelimo kot dogodek, osebo oz. predmet, ki ga vsaka oseba doživi kot stresni faktor in pri njem povzroči stres. Povzročitelj stresa za krajši čas zamaje ravnovesje te osebe in stres je čisto običajen odziv na to delovanje (Dernovšek et al., 2006, str. 8).

Poznamo več različnih vrst stresa. Prva delitev je delitev stresa na kratkotrajni in dolgotrajni stres. Kratkotrajni stres je velikokrat lahko pozitiven, saj lahko z njim zbudimo kreativno razmišljanje oz. neko reakcijo, ki nato prinese nov rezultat. Dolgotrajni stres pa je v veliki večini primerov negativen, saj na posameznika deluje destruktivno in negativno. Tako lahko rečemo, da je stres v nekaterih primerih celo potreben za uspešno delovanje človeka.

Simptomi reakcije na stres nastanejo v par minutah za stresnim dogodkom in trajajo nekaj ur ali celo nekaj dni. Vidimo začetno stanje začudenosti oz. zbeganosti. Osredotočenost je manjša, posameznik je lahko kar malce zmeden, deležen je tudi občutka, da ni čisto pri zavesti in kot da ne razume dogajanja okrog njega. Pri tem se pojavi običajna vzdraženost živčnega sistema, ki poskrbi, da je telo pripravljeno na »boj ali beg«. Sledi reakcija oz. stanje močne vznemirjenosti, ki osebo za kratek čas tudi ohromi (Dernovšek et al., 2006, str. 9). Iz simptomov stresa lahko nastanejo vedenjske, fiziološke in psihološke posledice stresa, zaradi katerih so zaposleni pogosto tudi odsotni iz dela.

Delo je eden največjih povzročiteljev stresa, čeprav do stresa na delovnem mestu pogosto prihaja tudi v povezavi s stresnimi dogodki v zasebnem življenju. Po drugi strani posamezniku urejeno zasebno življenje pomaga kljubovati večjim delovnim pritiskom, tako da ne občuti toliko škodljivega stresa na delovnem mestu. Zaradi tega stresa ne moremo obravnavati samo z vidika dela, ampak moramo v obravnavo stresa na delovnem mestu vključiti dejavnike izven dela in v privatnem življenju (Božič, 2003, str. 16). Nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu, neenakomerna porazdelitev dela, organizacijski indikatorji, odnos z nadrejenim, pogoji dela ipd. povzročajo pri zaposlenih stres na delovnem mestu (Treven, 2005).

2

Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je stres ena večjih zdravju škodljivih nevarnosti 21. stoletja. Že vsaka tretja oseba stalno pri sebi zaznava simptome stresa (Lek, 2014). Podjetju, ki se sooča s težavami, povezanimi s stresom, je pomembno, da odpravi vzroke za nastanek teh težav, saj je ravno podjetje tisto, ki v največji meri občuti pomanjkanje zaposlenih in negativno delovanje teh na delovnem mestu. Takšne težave si podjetja ne morejo privoščiti, saj preveč vplivajo na konkurenčno uveljavljanje in obstoj podjetja.

Ker je stres danes vse prepogost pojav in se ga ljudje ne znajo pravilno otresti oz. rešiti, želimo na primeru podjetja Impol, d. o. o., iz Slovenske Bistrice ugotoviti, v kolikšni meri je prisoten stres pri zaposlenih na različnih delovnih mestih, kako se zaposleni v omenjeni družbi s stresom spoprijemajo in kakšne posledice stresa se pojavljajo v podjetju in med zaposlenimi. Stres v podjetju pa bomo primerjali tudi s predhodno analizo iz leta 2011. Na podlagi vseh zbranih in analiziranih podatkov pa smo na koncu podali predloge za preprečevanje in obvladovanje stresa.

3

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave

Namen

Namen naše magistrske naloge je zasnovati primerjavo stresa pri zaposlenih v družbi Impol, d. o. o., v letu 2014 v primerjavi z letom 2011 ter na osnovi pridobljenih in analiziranih rezultatov, povezanih s stresom pri zaposlenih, podati tudi predloge za obvladovanje ter premagovanje stresa pri zaposlenih v družbi Impol, d. o. o..

Cilji

Glede na namen magistrske naloge smo opredeli tudi cilje v teoretičnem in empiričnem delu. Cilji magistrske naloge v teoretičnem delu so naslednji:

- proučiti in podati definicije stresa, vzroke za nastanek stresa, - analizirati simptome stresa, - proučiti in predstaviti stres na delovnem mestu, - predstaviti dejavnike stresa v delovnem okolju in izven njega, - analizirati posledice stresa za posameznika in za organizacijo ter kako lahko sam

stres obvladujemo in katere metode za obvladovanje stresa poznamo, - predstaviti, kako je možno premagovati stres na nivoju posameznika ali

organizacije. Cilji empiričnega dela so naslednji:

- zbrati in obdelati podatke o stresu pri zaposlenih v podjetju Impol, d. o. o., - podati sklepne ugotovitve empiričnega dela in zasnovati priporočila

managementu glede stresa pri zaposlenih na delovnem mestu in obvladovanju tega. Ker želimo raziskati, kako zaposleni gledajo na stres v organizaciji leta 2014 in kako so na to gledali v letu 2011,

- opredeliti najpogostejše izvore stresa na različnih delovnih mestih in načine, kako se zaposleni spoprimejo s stresom na delovnem mestu in vrste posledic stresa pri zaposlenih.

Podrobno smo predstavili rezultate analize, kjer smo primerjali stres v letu 2014 z letom 2011, saj bo družba na ta način dobila informacijo o eventualnem napredku na tem področju. Pri analizi smo uporabili statistični program SPSS.

4

Hipoteze

Preverjali smo štiri hipoteze:

Hipoteza (H1): Na splošno so zaposleni v povprečju bolj obremenjeni s stresom leta 2014, kot so bili v letu 2011 (razlika v skupnima povprečnima vrednostima med obema letoma presega 0,5).

Hipoteza (H2): Obstajajo razlike glede izvora stresa leta 2014 v primerjavi z letom 2011 (razlika v skupnima povprečnima vrednostima med obema letoma presega 0,5).

Hipoteza (H3): Simptomi stresa so v večji meri izraženi leta 2014 glede na leto 2011 (razlika v skupnima povprečnima vrednostima med obema letoma presega 0,5).

Hipoteza (H4): Zaposleni se s stresom spoprijemajo bolje leta 2014, kot so se leta 2011 (razlika v skupnima povprečnima vrednostima med obema letoma presega 0,5).

1.3 Predpostavke in omejitve

Predpostavili smo, da bodo zaposleni na anketni vprašalnik odgovarjali resno in izražali svoje resnično mnenje ter počutje v podjetju. Predpostavili smo tudi, da je literatura, potrebna za raziskavo, dostopna in da bomo do potrebnih oz. željenih podatkov lahko dostopali neomejeno. Kljub temu da je kader o stresu poučen in seznanjen, smo predpostavili, da se še vedno ne zna spopasti z njim in se mu izogniti.

Omejitve

Analiza stresa v podjetju je bila omejena na družbo Impol, d. o. o., in primerjavo podatkov med letoma 2014 in 2011 za omenjeno družbo. Omejitve, s katerimi smo se soočali, so predvsem časovne. Dodatne omejitve pa so bile povezane tudi z uporabo vprašalnika, ki je bil uporabljen leta 2011. Velika omejitev je bila tudi v tem, da so bili anketirani vsi zaposleni v tem podjetju in tako ne poznamo vzorca, poznamo le populacijo.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivni pristop analize, torej metodo deskripcije, komparacije in kompilacije, s katerimi smo opisovali pojme, dejstva, podajali smo različne definicije o stresu različnih avtorjev. S pomočjo domače in tuje literature smo podali teoretične razlage o vzrokih za nastanek stresa, o posledicah, ki se pojavljajo in kako te tudi odpraviti. Predstavili smo tudi načine in metode, kako se uspešno spopasti s stresom.

V empiričnem delu smo uporabili analitični pristop, ki je zajemal kvalitativen in kvantitativen del. Navezujoč na naše raziskovanje je raziskava ne-eksperimentalna.

Za metodo zbiranja in pridobivanja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. S pomočjo že izdelanega anketnega vprašalnika smo v začetnem prvem delu pridobili

5

splošne podatke, kot so starost, spol, izobrazba, zaposlitev in delo, ki ga zaposleni v podjetju opravljajo.

V drugem delu je anketni vprašalnik zasnovan s petstopenjsko Likertovo lestvico, kjer 1 pomeni, da se zaposleni sploh ne strinjajo in 5, da se zelo oz. popolnoma strinjajo. V tem delu smo pridobili odgovore o izvorih stresa na delovnem mestu, ugotovili smo, če zaposleni pri sebi že opažajo morebitne posledice stresa in kako se z njim spopadajo.

Uporabili smo deskriptivno statistiko, s katero smo raziskovali zbrane podatke in različne zveze med njimi. O deskriptivni statistiki tako lahko govorimo takrat, kadar predstavljamo velikost vzorca, odstotke, frekvence, minimalne oz. maksimalne vrednosti, srednje vrednosti itd.

Uporaba raziskovalnih metod glede na hipoteze:

Hipoteza 1 (H1): Glede na trenutno stanje brezposelnosti in odnosa podjetij do svojih zaposlenih smo predvidevali, da so zaposleni leta 2014 bolj pod stresom glede na leto 2011, kjer je bila brezposelnost nižja. Predvidevali smo tudi, da so zaradi obstoja podjetja na trgu, stresu bolj podvrženi zaposleni na vodilnih položajih oz. zaposleni v upravi, saj je lahko vsaka odločitev tudi usodna oz. lahko negativno vpliva na razvoj in obstanek podjetja. Pri tej hipotezi je bila uporabljena metoda komparacije, saj smo primerjali, kdaj so bili zaposleni bolj pod stresom, leta 2014 ali 2011. Pri preverjanju hipoteze smo uporabili deskriptivno statistiko in določili vrednost, ki določa, ali obstajajo razlike med anketiranci. Razlika v povprečnih vrednostih iz leta 2014 se mora razlikovati v primerjavi z letom 2011 za več kot 0,5, da so zaposleni leta 2014 bolj pod stresom.

Hipoteza 2 (H2): Zaradi hitrejšega tempa življenja, pritiska s strani konkurence, slabimi delovnimi pogoji, napetimi odnosi med zaposlenimi smo predvidevali, da je stres dandanes še vedno prevečkrat prisoten pri zaposlenih. Zanimalo nas je predvsem, kateri so tisti temeljni izvori stresa in ali obstajajo razlike med letoma 2014 in 2011. S pomočjo 5-stopenjske Likertove lestvice smo pridobili podatke. Pri hipotezi smo uporabili deskriptivno statistiko in določili vrednost, ki določa, da obstajajo razlike med anketiranci. Razlika v povprečnih vrednostih iz leta 2014 se mora razlikovati v primerjavi z letom 2011 za več kot 0,5, da obstajajo razlike glede izvora stresa leta 2014 v primerjavi z letom 2011.

Hipoteza 3 (H3): Prav zaradi hipoteze 4 menimo, da so ljudje s tem dobro seznanjeni in da še pravi čas opazijo, ko so pod stresom ali ko se znajdejo v stresni situaciji. Simptome prepoznajo prej, saj so tudi podjetja začela uveljavljati različne delavnice, ki zaposlene učijo o stresu, simptomih in njegovih posledicah. Menimo, da so take delavnice za podjetja zelo pomembne, saj so simptomi stresa v letu 2014 bolj opazni kot 2011, kar pomeni, da so dejansko ljudje še vedno preveč pod stresom, kljub temu da so že dobro seznanjeni z metodami za odpravljanje stresa. Tudi tukaj smo podatke dobivali s pomočjo Likertove lestvice. Uporabili smo deskriptivno statistiko, s katero smo določili vrednosti, ki označujejo, da so simptomi stresa bolj opazni leta 2014 glede

6

na leto 2011. Razlika v povprečnih vrednostih iz leta 2014 se mora razlikovati v primerjavi z letom 2011 za več kot 0,5, da bi lahko hipotezo potrdili.

Hipoteza 4 (H4): O stresu na delovnem mestu se danes govori na vsakem koraku. Mediji nas nenehno opozarjajo o stresu, ki ga doživljamo skoraj povsod. Vedno več je literature, ki nas uči o teh zadevah, zato menimo, da je veliko govora o tovrstnih težavah in da so ljudje dovolj seznanjeni o tem, zato se lahko s stresom veliko lažje spoprimejo kot pred leti. Na voljo je ogromno metod za sproščanje, ki se jih po našem mišljenju največkrat poslužujejo ženske, vendar tudi moški vedno več časa posvetijo osebnim interesom, ki jih sproščajo ter se na tak način veliko bolje spopadejo s stresom. Tako kot pri prejšnjih hipotezah smo tudi tukaj hipotezo potrdili s komparativno metodo, ki je temeljila na obdelanih podatkih pridobljenih z merskim instrumentom, to je 5-stopenjska Likertova lestvica. Da bi tudi to hipotezo lahko potrdili, se mora razlika v povprečnih vrednostih iz leta 2014 v primerjavi z letom 2011 razlikovati za več kot 0,5.

7

2 STRES

2.1 Opredelitev stresa

Beseda stres izhaja iz latinščine. Najprej so jo uporabljali v 17. stoletju za opis pritiska, težave oz. muke. Pomen besede je dobil drugačen pomen v 18. oz. 19. stoletju, in sicer je ponazarjal silo in hud vpliv, ki deluje na osebo oz. predmet. Danes stres pojasnjujemo kot alarmno situacijo oz. kot stanje fizične in psihične pripravljenosti človeka oz. posameznika, da se spopade z obremenitvijo, se ji prilagodi ter jo obvlada. Obremenitve so lahko tako zunanje kot notranje ali fizične, biološke, kemične, psihološke ali socialne narave (Božič, 2003, str. 17).

Sama beseda stres, izvira iz angleščine in se je najprej uporabljala za označevanje mehanske obremenitve pri fiziki. Pomeni pa napetost, zunanji pritisk oz. obremenitev nekega predmeta (Newhouse 2000, povzeto po Treven, 2005, str. 14). S tem se strinjata tudi Luban-Plozza & Pozzi (1994, str. 14), ki pravita, da izraz stres v fiziki označuje napetost, silo, priganjanje, ki so mu podstavljene snovi ter njihovo sposobnost prilagajanju.

Belšak (2013) pravi, da stres opredeljujemo kot pritisk, neprijetne zunanje sile, napetost ali čustven odgovor. Pri stresu gre za biokemične, vedenjske, fiziološke in psihološke spremembe pri ljudeh. Dodaja še, da razlikujemo stres, ki je škodljiv (distres) in tisti, ki je pozitiven (eustres) ter stres, ki je akutni in pri katerem gre za enkraten dogodek, kot je na primer izpit. Poznamo še kronični stres, kar pomeni, da je ponavljajoč, kot je na primer stres med celotnim študijem.

Middleton (2014, str. 18) navaja, da z besedo stres navadno opisujemo nekaj čustvenega, nekaj kar se dogaja v naših mislih ali pa stresu pripišemo krivdo za nekaj, kar se je zgodilo, želimo pa si, da se ne bi. Torej, če nekdo ni kos nečemu zahtevnemu, pa naj bo to majhen otrok, služba ali pa življenska kriza, rečemo, da je v stresu.

Stres se nasploh nanaša na okoliščine, ki postavljajo posamezniku fizične in psihične zahteve, kakor tudi na čustvene odzive, ki jih posameznik v teh istih okoliščinah tudi izkusi (Spielberger, 1985, str. 4).

Stres je le ena od številnih funkcij organizma, ki vpliva na boljšo prilagoditev na spremembe. Stres je tako reakcija telesa na nevarnost, ta reakcija se je razvila že v pradavnini kot pripravljenost na spopad z nevarnostjo (Ihan & Simonič Vidrih, 2005, str. 4).

Kadar slišimo za besedo stres, sprva pomislimo na nekaj negativnega, na nekaj na kar ne moremo imeti vpliva. Ampak prav stres je tisti razlog, da so lahko ljudje preživeli skozi tisočletja, v današnjih časih pa je postal prvi sovražnik. Stres je izvor številnih bolezni, nesreč, smrti, nezdavoljstva ali samomorov ter napetosti (Šarotar Žižek et al., 2013, str. 2).

8

Looker & Gregson (1993, str. 31) stres opredeljujeta kot neskladnost med dognanjem zahtev na eni strani in zmožnostmi obvladanja zahtev na drugi. Na doživljanje oz. občutenje stresa, tako škodljivega kot prijaznega, ima odločilen vpliv odnos med razumevanjem zahtev in vrednotenjem sposobnosti za nasprotovanje pritiskom.

Noben posameznik ni v celoti imun na stres. Kajti stres lahko prizadene vsakega posameznika in je pomemben, celo poglavitni del v našem življenju. Pojavi se kot neizbežna posledica odnosov s stalno spreminjajočim okoljem, ki se mu je potrebno prilagoditi (Looker & Gregson 1993, povzeto po Treven, 2005, str. 14).

Powell (1999, str. 6) pravi, da je nastanek stresa pozitiven in nam pomaga preživeti. Ko čakamo na prehodu za pešce, smo v stresu in zaradi tega smo bolj previdni ter imamo večje možnosti, da varno prečkamo cesto. Stres zvišuje budnost, povečuje energijo in je zelo podoben elektriki. Kadar pa je električna napetost previsoka, lahko ima stres negativne posledice. Stres je škodljiv ter zdravju nevaren takrat, ko imamo občutek, da so zahteve okolja previsoke za naše zmožnosti.

Battison (1999, str. 6) dodaja, da je nekaj stresa je potrebnega, saj nam ta omogoča, da se lažje osredotočamo, delujemo pozitivno in sprejemamo odločitve. Kadar pa postane stres tako močan, da se ne moremo sprostiti, čutimo stisko ter ne moremo več izpolnjevati zahtev, ki so nam postavljene, se začnemo slabo počutiti. Dolgotrajen stres pa je lahko posledica notranjih in zunanjih dejavnikov, kot so (ibid., str. 6):

- spremembe načina življenja,

- slabi odnosi doma oz. na delovnem mestu,

- negativna samopodoba,

- prizadeta čutila zaradi hrupa, vročine, vlage oz. mraza,

- velika gneča,

- enolično delo.

Lindemann (1982, str. 11) pravi, da je stres simbol našega časa in prostora ter človeka, ki je izgubil svojo srčiko.

Stres operacionalno najlažje opredelimo oz. označimo kot doživetje psihosocialne narave, katere posledica je psihično trpljenje in neprijetni, za organizem ogrožajoči fiziološki procesi. Tako pojasnjen stres deluje na vso biopsihosocialno naravo človeka (Selič 1994, povzeto po Selič, 1999, str. 53).

Raziskave so pokazale, da se ljudje, ki izkusijo hud stres, začnejo vesti na načine, ki povečajo možnosti za bolezni oz. poškodbe, saj uživajo veliko več alkohola ali cigaret oz. kave kot pa tisti, kateri niso bili izpostavljeni velikemu stresu. Večkratna zloraba alkohola in nepazljivost najverjetneje tudi pripomoreta k visoki stopnji nesreč pri delu, športu, doma oz. v prometu, kar je značilno za ljudi, ki so hudo obremenjeni s stresom (Sarafino 1990, povzeto po Selič, 1999, str. 131).

V nadaljevanju opredeljujemo stres skozi zgodovino, pri čemer je zanimivo, da je stres nastal slučajno po iskanju novega spolnega hormona.

9

2.1.1 Zgodovina stresa

Zgodovino stresa lahko označimo tudi kot zgodbo Hansa Selyeja. Selye je študiral medicino na nemški univerzi v Pragi. Že po nekaj kliničnih predavanjih ter po srečanju z bolniki, ki so bili v zgodnji fazi raznih nalezljivih bolezni, je postal pozoren na nekaj, na kar njegov učitelj oz. mentor, profesor Jaksch, ni niti pomislil. Vsi opazovani pacienti so kazali enaka bolezenska stanja, vročino, slabost, obložen jezik, bolečine v sklepih in mišicah ter podobno (Lindemann, 1982, str.12).

V svojem raziskovalnem delu, v povezavi z iskanjem novega spolnega hormona, je Selye po slučaju odkril, da se pojavijo poškodbe na tkivu kot odziv na vse škodljive dražljaje in je ta pojav sprva imenoval splošni adaptacijski sindrom (angl. general adaptation syndrome – GAS). Šele približno čez desetletje je nato spravil pojem stres v pisna dela (Šarotar Žižek et al., 2013, str. 3).

Tako v nadaljevanju opredeljujemo, kaj pojav adaptacijski sindrom sploh pomeni.

2.1.2 Splošni adaptacijski sindrom oz. GAS

Splošni adaptacijski sindrom oz. GAS je sestavljen iz treh faz: odpor, alarm in izčrpanost. Najprej zunanji stresor povzroči sprožitev notranjega stresnega sistema v telesu. Pojavi se več fizioloških in kemičnih reakcij, kot je na primer pospešeno dihanje, izločanje adrenalina, povišan srčni utrip in povišan krvni tlak. Če stresor deluje še naprej, pride do faze, kjer telo pozove določen sistem, da se ta odzove na stres. Če pa stresor deluje daljše obdobje, lahko adaptacijski mehanizem odpove in pride do tretje faze, to je faza izčrpanosti. Ko pride do te faze, je mogoča vrnitev v prvo fazo in se cikel ponovno začne, le z obremenitvijo drugega sistema oz. organa ali pa oseba umre. Zraven fiziološko usmerjene opredelitve stresa, ki smo jo s klasičnim modelom GAS predstavili in katera zajema vse temeljne pomembnosti sodobnih raziskav stresa, sta pomembna še vedenjski ter psihološki pristop k stresu. Vedenjski princip se navezuje na direkten upor stresorjem oz. na poizkus pridobitve informacij o stresorjih, psihološki pa na razpoloženjske spremembe. Vsi pristopi so tehtni, da lahko razumemo stres in oblikujemo strategije za uspešno premagovanje stresa (Treven, 2005, str. 17–18).

Zdaj, ko smo opredelili stres, v nadaljevanju opisujemo tudi, katere vrste stresa poznamo.

2.2 Vrste stresa

Poznamo več vrst stresa, v nadaljevanju bomo opisali nekatere najpomembnejše.

Pozitivni in negativni stres

Pozitivni stres je zdravilen del vsakodnevnega življenja, saj poskrbi za posameznikovo energijo in možnost za opravljanje raznih preprek oz. aktivnosti, kjer posamezniku pripomore, da se odreže po svojih najboljših močeh. Pozitivni stres prav tako pripomore posamezniku pri motivaciji, da lažje doseže željene cilje (Brewer, 1999, str. 11).

10

Kadar smo pod stresom, se v našem telesu sproži stresna reakcija, sproščajo se stresni hormoni, ki pripravijo organizem na akcijo, da se v hipu s situacijo tudi soočimo. Situacije, ki so poskrbele za stres, moramo dojeti in jih zaznati kot pozitivne, da bi stres za nas lahko bil vzpodbuda. Učinki stresa, ki je za nas pozitiven, so motiviranost, družabnost, umirjenost, odločnost, pozitivna vznemirjenost in samozavest (GVIN 2009, povzeto po Šarotar Žižek et al., 2013, str. 5).

Pozitivni stres, je vsakršna aktivnost, ki je odgovorna za nastanek adaptacijske spremembe kardiorespiratornega sistema in mišičevja. Za osebe, ki so pod pozitivnim stresom, je značilna (Looker & Gregson 1993, povzeto po Božič, 2003, str. 20):

- zanesljivost, evforičnost, motiviranost, vznemirjenost,

- razumevanje, družabnost, ljubeznivost, zadovoljstvo, pripravljenost na pomoč,

- samozavestnost, uravnovešenost, umirjenost,

- učinkovitost, uspešnost, ustvarjalnost,

- jasno in racionalno mišljenje, odločnost,

- marljivost, nasmejanost in vedrost.

Občutek pozitivnega stresa prevladuje, kadar so sposobnosti za obvladovanje večje kot pa zahteve. Kadar posameznika oblije dobra plat stresa, se tudi v samem posamezniku vzbudi želja po novih izzivih in zanimivih nalogah, ima prosto pot ustvarjalnosti in zastavljeni cilji se zlahka dosegajo (Tušak et al., 2008, str. 55).

Ihan (2004, str. 49) navaja, da pozitiven stres (evstres) ni povezan z zdravstvenimi težavami, temveč ga številni ljudje celo aktivno iščejo v športnih aktivnostih in svojem poklicnem delu.

Negativni stres se pojavi, ko zahteve presegajo naše sposobnosti, ni pa nujno, da v resnici nismo kos zahtevam ali si samo zamišljamo, da je tako. Negativni oz. škodljivi stres lahko primerjamo s smrtnim strahom in otrplostjo miši, preden jo napade kača. Kača je v našem primeru plod naše domišljije, vendar je za nas še kako resnična, ker nam z občutkom ogroženosti preprečuje, da bi ukrepali (Schmidt, 2001, str. 8).

Naravni in umetni stres

Naravni stres je znan vsakemu živemu bitju in se v osnovi deli na prijeten stres ter obrambno reakcijo preživetja. Kot posledica ogroženega občutka se stres pojavlja kot reakcija na nevarnosti, ki pretijo iz okolja in ima obrambno nalogo oz. nalogo napada ali pobega. Stres je tako v tem primeru naravna reakcija in ni škodljiva telesu. Telo v napadu, obrambi ali pobegu potroši nakopičene in pripravljene snovi in se po končani nevarnosti samostojno uravnoteži na normalno delovanje. Stres, ki daje občutek ugodja, je prijeten stres, iz katerega ljudje pridobivajo motivacijo, ustvarjalnost in energijo (Trstenjak 2005, povzeto po Šarotar Žižek et al., 2013, str. 5).

Umetni stres lahko opredelimo tudi kot škodljivi in se pojavi, kadar zahteve presegajo naše zmogljivosti. Je stranski proizvod urejene družbe, ki ljudem vsiljuje čedalje višje zahteve in tako pogojuje eno izmed najhujših bolezni našega časa. Ta oblika stresa se pojavi zaradi preobremenjenosti, kot posledica stvarnih omejitev okolja, na katere

11

nimamo vpliva, omejitev pa nočemo oz. ne zmoremo sprejeti kot dejstvo, ali pa kot posledica namišljenih, privzgojenih omejitev, ki se pojavijo zaradi etičnih in moralnih vrednot družbe, zaradi zastarelega mišljenja in predsodkov. Manipulacija različnih avtoritet ali omejitev, ki je sugerirana, stoji za vsakim občutkom nesposobnosti (Schmidt 2001, povzeto po Šarotar Žižek et al., 2013, str. 5).

Fiziološki in psihološki stres

Psihologa vedenja Lazarus in Folkman (1984) sta teoretično opredelila psihološki stres in njun model še vedno predstavlja temelj za psihološka proučevanja stresa. Stres ni samo odgovor ali dražljaj, ampak je predvsem proces, kjer ima posameznik aktivno vlogo in možnost vplivanja na delovanje stresorja z vedenjskimi, spoznavnimi in čustvenimi strategijami. Na podlagi tega modela je mogoče objasniti, zakaj ista stresna situacija na nekatere vpliva bolj in na druge manj oz. zakaj nekdo v konfliktni situaciji ostaja miren, pri drugemu pa se napetost močno zviša. Učinek stresa je najbolj odvisen od zahtev okolja oz. notranjih zahtev, ki presegajo posameznikove zmožnosti obvladovanja stresa (Umek 2009, povzeto po Šarotar Žižek et al., 2013, str. 6).

Endogeni in eksogeni stres

Eksogeni stres je tisti stres, kateri deluje od zunaj, najbolj razširjeni dejavniki, ki vplivajo nanj, pa so povezani z delovnim časom, službo in potjo v službo ter domov. Endogeni stres pa je stres, ki deluje od znotraj in zato ga lažje preprečimo. To so stresne situacije, katere človek povzroči sam in se jim tako lahko izogne (Newhouse 2000, povzeto po Meško, 2011, str. 9).

Sedaj, ko smo spoznali in opredelili stres, se bomo usmerili na vzroke stresa. Torej na dejavnike, ki vplivajo na stres in jim pravimo tudi stresorji.

2.3 Izvori stresa

Izvore oz. dejavnike stresa ločimo glede nato ali se pojavljajo v delovnem okolju ali izven njega.

2.3.1 Dejavniki stresa v delovnem okolju

Okolje, v katerem delujejo zaposleni, je za zaposlene ključnega pomena, saj vpliva na njihovo učinkovitost, motiviranost in posledično tudi produktivnost, kar je temelj za obstoj ter uspešnost podjetja. Zaposleni so v določenih organizacijah oz. pri različnem delu tudi različno obremenjeni. Nekje so bolj pod stresom drugod manj.

Delovno mesto je neprestano žarišče škodljivega stresa, ki ga običajno povzroča splet različnih dejavnikov (Looker & Gregson, 1993, str. 103):

- preobremenjenost,

- pogosto premalo časa zaradi prekratko postavljenih rokov,

- nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja priložnosti za izkazovanje,

- nejasnost vlog in pomen delovnega mesta,

12

- spremembe delovnih metod,

- slaba obveščenost.

Dejavniki, ki pomembno vplivajo na stres v delovnem okolju, so tudi (Treven, 2005):

- vrsta zaposlitve,

- razmejitev med nedelom in delom,

- konflikt vlog,

- negotovost vlog,

- organizacijski dejavniki,

- preobremenjenost,

- nadlegovanje na delovnem mestu,

- delovne razmere,

- odgovornost za druge.

V nadaljevanju bomo vsakega izmed prej omenjenih tudi opisali.

Vrsta zaposlitve

Pri vrsti zaposlitve takoj pomislimo na vrste zaposlenih, ki se razlikujejo od direktorja, gasilca, kirurga, zavarovalnega statistika, računovodje do kontrolorja zračnega prometa, pri vseh nam je jasno, da so razlike med njimi glede stresa. To dokazujejo tudi sistematične raziskave povezanosti določenih zaposlitev, stresa in vpliva stresa na zdravje (Selye 1986, povzeto po Treven, 2005, str. 20).

Med dejavniki, ki vplivajo na večji oz. manjši stres pri določenih zaposlitvah, lahko omenimo šest poglavitnih, kateri bolj kot so izraženi, bolj je povečana stresnost zaposlitve (Shaw & Riskind 1983, povzeto po Treven, 2005, str. 21):

- zahteva po odločanju. V primeru managerjev imajo ti stresne zaposlitve, saj s

svojim odločanjem vplivajo na uspešnost organizacije in na možnost opravljanja

dela zaposlenih v njem (Treven 2001, povzeto po Treven, 2005, str. 21–22),

- nenehen nadzor naprav ali materiala. Kontrolorji zračnega prometa imajo

stresno zaposlitev, saj morajo biti nenehno pozorni na zaslone radarja,

- ponavljajoče izmenjevanje informacij z drugimi. Zaposleni poslovneži na Wall

Streetu občutijo stres, kadar na borzi blaga plasirajo nakupna in prodajna

naročila drugim,

- neugodne delovne razmere. Rudarji so tako izpostavljeni stresnim situacijam

zaradi dela v umazanem, nevarnem in temnem prostoru pod zemljo,

- opravljanje nestrukturiranih nalog. Skladatelji oz. pisatelji zaznavajo stres takrat,

kadar komponirajo novo skladbo ali začnejo pisati novo knjigo in se znajdejo

pred praznim zaslonom računalnika ali lista papirja,

- delo z ljudmi. Vsak posameznik, ki je že kdaj stregel v katerikoli restavraciji, je

seznanjen s stresom pri delu z ljudmi.

13

Razmejitev med delom in nedelom

Dandanes v sodobni družbi sta oba zaposlena v družinah z otroki prej pravilo kot pa izjema. Posledica je neprestano iskanje ravnovesja med družinskimi obveznostmi in delom. Zaposleni so zaradi razlike med družino in delom zelo dovzetni za naslednji možen izvor stresa, to je konflikt vloge. Posledica neuskladitve med pričakovanji partnerjev in organizacije, kjer sta zaposlena je torej konflikt vlog (Treven, 2005, str. 22–23).

Konflikt vlog zaposlenega v delovnem okolju

Če zaposleni vedo, kaj se od njih zahteva in pričakuje in če si njihove vloge v delovnem okolju med seboj ne nasprotujejo, bodo uspešnejši in učinkovitejši. Konflikt vlog na delovnem mestu se pojavi, ko morajo posamezniki upoštevati različne in nekonsistentne zahteve, to pomeni, da če eno zahtevo izpolnijo, ni možno, da bi obenem izpolnil tudi drugo (Treven, 2005, str. 23).

Seličeva (1999, str. 121) dodaja, da se konfliktnost vlog pojavi, ko se oseba znajde v primežu različnih pritiskov s strani podrejenih in nadrejenih, sodelavcev in strank. Tako stanje pa povzroča povišanje krvnega tlaka.

Negotovost vloge

Pri negotovosti vloge konflikt nastane, kadar posameznik občuti negotovost okrog aktivnosti, ki bi jih naj opravil, za izpolnitev zahtev, ki izhajajo iz njegovega dela. Navadno je zaposleni negotov glede odgovornosti, v kolikor je opis njegovega dela nenatančen oz. premalo natančen ali pa navodila njegovega nadrejenega niso natančno določena (Treven, 2005, str. 24).

Prevelika ali premajhna obremenjenost

Do prevelike preobremenjenosti pride, ko bi moral zaposleni opraviti več dela, kot pa ga je sposoben v določenem časovnem obdobju. Do kvalitativne preobremenjenosti pa pride, ko zaposleni misli, da nima dovolj spretnosti ali potrebnih sposobnosti, da bi zmogel opraviti svoje delo. Za nastanek stresa lahko poskrbita obe vrsti preobremenjenosti (McLean 1980, povzeto po Treven, 2005, str. 25).

Odgovornost za druge zaposlene

Pri odgovornosti za druge nosijo največje breme vodstveni delavci in managerji. Ti se pri določanju politike organizacije in tudi pri ostalih strateških odločitvah morajo vselej ukvarjati tudi s stroški človeških virov. Tako morajo tudi managerji občasno zaposlenim sporočiti informacije, ki zanje niso ugodne in nato sočustvovati v njihovi stiski. Zraven tega so managerji odgovorni še za reševanje sporov, ki nastanejo med zaposlenimi. Tako morajo poslušati tudi pritožbe, spodbujati sodelovanje, skrbeti za vodenje in posredovati pri sporih med zaposlenimi. Te naloge pa so izjemno zahtevne in pripomorejo k stresu, ki ga čutijo managerji (Treven, 2005, str. 25).

14

Organizacijski dejavniki

Organizacijski dejavniki so lahko velikokrat izvor stresa. Ta stres pa je povezan z organizacijskimi spremembami, ravnijo, organizacijsko kompleksnostjo in mejnimi vlogami. Pri vodstvenih delavcih na najvišji organizacijski ravni ride do konflikta vlog, preobremenjenosti in negotovosti vlog. Managerji so odgovorni za zaposlene in časovno omejeni. Zaposleni, ki delujejo na nižjih ravneh, so lahko pod stresom zaradi prevelike ali premajhne obremenjenosti, konflikta vloge ali zaradi nasprotujočih si zahtev nadrejenih oz. pomanjkanja določenih virov. Kompleksnost organizacije lahko povzroča nastanek stresa zaradi več pravil in zahtev ter zapletene mreže, katera je značilna za večje organizacije (ibid., 26).

Nadlegovanje in nasilje na delovnem mestu

Nadlegovanje, ki se pojavlja na delovnem mestu, je poseben izvor stresa, ki ga lahko opredelimo kot ponavljajoče se neprimerno ravnanje, ki ogroža zdravje in varnost zaposlenih. Do tega največkrat pride zaradi zlorabe moči. O nadlegovanju na delovnem mestu lahko govorimo, ko so zaposleni pod besednim ali fizičnim napadom oz. ko gre za pritiske na zaposlene, kot so prekratki roki, postavitev na nižje delovno mesto, družbena osamitev in neizvedljive naloge. Nasilje na delovnem mestu pa vključuje nasilje, ki je lahko verbalno, fizično oz. nevljudno vedenje. Pri takšni vrsti nasilja gre predvsem za storitvene dejavnosti, ki jih opravljajo zdravstveni delavci, medicinske sestre, vozniki avtobusov in taksijev, blagajniki, varnostniki, policisti, prometni redarji, gasilci, pazniki, učitelji in delavci v gostinstvu (Šarotar Žižek et al., 2013, str. 13).

Delovne razmere

Delovne razmere so možen dejavnik za nastanek različnih bolezni in lahko delujejo kot stresni dejavniki, če so le te nevarne ali neugodne. Med takšne delovne razmere štejemo hrup, vibracije, prah, neprimerno toplotno okolje, snovi, ki so nevarne in svetlobo. Hrup je neprijeten ali nezaželen zvok, ki ima slab vpliv na počutje in zdravje ljudi. Enak zvok je nekomu lahko prijeten, drugemu pa stresen. Receptor za sluh je uho (Bilban 2001, povzeto po Treven, 2005, str. 28). Hrup lahko ovira delovno zmogljivost, zmanjšuje koncentracijo, pazljivost, možnost sprejemanja podatkov oz. informacij in pomnjenja. Moteč je lahko tudi pri koordinaciji gibov in poskrbi za zmanjšano natančnost dela.

Spielberger (1985, str. 28) pravi, da hrup lahko škoduje sluhu in povzroča visok krvni tlak. Hrup tudi poveča napadalnost in zmanjšuje učinkovitost pri vsestranskem reševanju zapletenih problemov.

Vibracije, katerim smo izpostavljeni daljše časovno obdobje, so vzrok za nastanek vibracijske bolezni. Ta se kaže v motnjah, ki se pojavijo ob daljši izpostavljenosti vibracijam. Posledice vibracij so slabše zaznavanje bolečin, zvoka, vibracij in temperature. Ob daljši izpostavljenosti se zmanjša tudi psihična zmogljivost, poveča pa se utrujenost, možnost nesreč in poškodb. Trde delce, ki so produkt drobljenja, žaganja in brušenja večjega kosovnega materiala, imenujemo prah (Bilban 2001, povzeto po Treven, 2005, str. 28). Prah je tako škodljiv in moteč, lahko nevaren in povzroča stres. Tudi neprimerna temperatura prostora ima negativen vpliv na delovno zmogljivost in

15

povečuje možnost nesreč pri delu, prav tako vpliva zdravje zaposlenih in deluje stresno. Tudi svetloba pomembno vpliva na naše počutje in omogoča varno gibanje in opravljanje zahtevanih nalog na delovnem mestu (Treven, 2005, str. 29).

Zdaj, ko smo opredelili dejavnike v delovnem okolju, se bomo osredotočili na dejavnike izven delovnega okolja.

2.3.2 Dejavniki zunaj delovnega okolja

Dejavnike, ki povzročajo stres, lahko delimo na dve skupini, to so stresni življenjski dogodki in napori vsakodnevnega življenja (Treven, 2005, str. 30).

Stresni življenjski dogodki

Nekdo lahko res živi »čarobno« življenje, pa bo vseeno doživel kakšen travmatični dogodek ali spremembo, kot je smrt partnerja, ločitev, poškodba otroka ali nezaželena nosečnost in upokojitev. Takšne dogodke in njihove posledice so najprej preučevali psihologi, ki so se z večjo skupino ljudi dogovorili, da naj različnim življenskim dogodkom dodelijo poljubno število točk in pri tem vzamejo v obzir, koliko časa so porabili, da so v samem sebi ponovno vzpostavili ravnotežje po posameznem dogodku (Holmes & Rahe 1967, povzeto po Treven. 2005, str. 30).

Napori vsakdanjega življenja

Vsak posameznik se nenehno srečuje z več manjšimi vznemirjenji. To so lahko majhne intenzivnosti, ampak so zaradi tega pogoste. Pojavijo se na različnih področjih življenja in jih imenujemo vsakdanji napori. Mednje spadajo časovni pritisk, delo v gospodinjstvu, finančne skrbi in dolžnosti staršev. Več kot jih je, več stresa povzročijo, tako da jih ne smemo zanemariti (Treven, 2005, str. 32).

Največ ljudi doživlja najbolj stresno ravno odnose z ljudmi, odnose doma, v službi ali s prijatelji. Vsak človek se vsakodnevno sreča s številnimi manjšimi vznemirjenji. Te so sicer lahko majhne intenzivnosti, so pa zato bolj pogoste. To so vsakodnevne aktivnosti, ki se pojavijo na različnih področjih življenja. To so (Tušak et al., 2008, str. 42):

- delo v gospodinjstvu,

- časovni pritisk,

- finančne skrbi,

- dolžnosti staršev.

2.4 Individualne razlike in stres

Ljudje se med seboj razlikujejo in razlikujejo se tudi njihove sposobnosti za obvladovanje stresa. Zato v nadaljevanju osvetljujemo individualne razlike v povezavi s stresom.

16

Individualna samopercepcija in moč

Pozitivno ali negativno zaznavanje samega sebe vpliva na uspešnost posameznika pri obvladovanju stresnih življenjskih situacij in dogodkov. Med pomembnejše sestavine samopercepcije spada samospoštovanje, dobro ali slabo mnenje o samem sebi. Tisti ljudje, ki imajo dobro mnenje o sebi, imajo višjo samospoštovanje, zaupajo vase in se zavedajo svojih sposobnosti in si na podlagi tega tudi zastavljajo cilje. Samospoštovanje vpliva na posameznikove odzive na stres (Nowack 1986, povzeto po Treven, 2005, str. 33). Malo bolj kompleksni, kot je samospoštovanje, pa je koncept moči. Za močne osebnosti je značilno, da imajo nadzor nad življenjem, dobro poznajo svoje osebne vrednote in cilje, zaupajo v sposobnosti, ki jih imajo in so bolj pripravljene tvegati (Tosi et al. 2000, povzeto po Treven, 2005, str. 33).

Mesto nadzora

Na eni strani imamo ljudi, ki so prepričani, da si lahko krojijo usodo sami, na drugi strani pa ljudi, ki so mnenja, da je vse, kar se jim v življenju dogaja, odvisno od naključja ali sreče. V prvem primeru imajo ljudje notranje mesto nadzora, v drugem primeru pa zunanje. Za ljudi, ki imajo notranje mesto nadzora, je običajno, da se s stresom spopadajo različno kot pa ljudje z zunanjim mestom nadzora. Tisti z notranjim mestom nadzora so prepričani, da takrat ko zaznajo stresor, lahko sami vplivajo na nastanek stresa in na njegove posledice ter si tako prizadevajo k prevzemu nadzora nad dogodki. Pri drugih pa je značilno, da se prepustijo stresni situaciji in jo pasivno sprejemajo. Situaciji se raje podredijo, kot pa da bi nekaj naredili in s tem poskušali zmanjšati stres. Posledično se zato ljudje, z zunanjim mestom nadzora, v stresnih situacijah čutijo nemočne in doživljajo stres bolj pogosto kot pa ljudje, ki se pogumno in zaupanjem soočijo z njim (Treven, 2005, str. 34).

Vedenjska vzorca tipa A in tipa B

Kardiologa Friedman in Rosenman, sta raziskovala vpliv stresa na srce ljudi in razdelila ljudi na osebnostni tip A in osebnostni tip B. Ljudje pri tipu A bodo na podlagi njunih ugotovitev trikrat verjetneje doživeli srčni napad ali kap kot ljudje iz skupine tipa B, kljub temu da bodo vsi opravljali enako vrsto dela in živeli v podobnih okoliščinah. Osebnosti tipa A so usmerjene k aktivnemu delovanju in rezultatom ter si prizadevajo hitro opraviti eno opravilo, da lahko nato začnejo novo nalogo. Ljudje tipa A so hitrejši kot ljudje tipa B in opravijo več delovnih nalog. Za slednje je običajna mirnost in tihost. Izjemoma kažejo jezo ali katere druge vrste negativnih čustev, četudi so mogoče v krizi (Schermerhorn et al. 2004, povzeto po Treven, 2005, str. 35).

S tem se strinja tudi Middletonova (2014, str. 89–90), ki pravi, da so ljudje osebnosti tipa A zelo tekmovalni in nepotrpežljivi, se zelo trudijo in to pričakujejo tudi od ostalih, navadno so izjemno bistri ter pripravljeni garati za dosežke, prav vse to pa povzroča, da so povezani s statistično večjim tveganjem za številne telesne posledice stresa, kot so raznorazne bolezni.

Osebe vedenjskega vzorca tipa B so zadovoljne, znajo prisluhniti sogovorniku, vzamejo si čas zase, niso nič manj ambiciozne in tekmovalne ter zastavljene cilje dosegajo na

17

pametnejši način, s katerim ne škodujejo zdravju, običajno so tudi bolj zadovoljne s svojim družinskim in družabnim življenjem (Tušak et al., 2008, str. 46).

Fleksibilnost in togost

Ljudi, ki jih lahko označimo kot fleksibilne, stresorjev ne občutijo enako kot ljudje s togo osebnostjo. Prav tako se stres pri enih in drugih razlikuje (Kahn et al. 1964, povzeto po Treven, 2005, str. 40). Ljudje s fleksibilno osebnostjo se spremembam lažje prilagajajo in imajo manj miselnih pregrad, so bolj dovzetni in odprti za občutke ostalih ljudi. Pri sprejemanju odločitev pogosto omahujejo in se težje odločijo za samo eno rešitev, kajti nimajo točno določenih pravil za ravnanje v določenih okoliščinah. Za takšne ljudi so poglavitni izvori stresa prevelika obremenjenost vloge in konflikt vlog v delovnem okolju. So pa ti ljudje zelo inovativni, zanimajo se za različne stvari in se lotijo tudi nalog, pri katerih od njih noben ne zahteva, da bi jih opravili, ampak si jih naložijo sami. Ljudje, ki pa imajo togo osebnost, imajo tudi bolj tog pogled na življenje, so zaprti in manj občutljivi za potrebe, želje in občutke ostalih ljudi. V življenju imajo večjo nujo po urejenosti in redu. Manj so obzirni do ostalih ljudi, niso tolerantni do slabosti ostalih in hitro kritično presodijo ostale (ibid., 40).

Z individualnimi razlikami so tesno povezani stresni simptomi pri posamezniku, zato v nadaljevanju opredeljujemo simptome stresa.

2.5 Simptomi stresa

Tehnica se nagne in zgubi ravnotežje, ko so zahteve previsoke za sposobnosti posameznika. Tako se pojavijo čustveni in telesni simptomi. Njihova oblika je navadno pogojena z dednostjo in človekovim temperamentom. Posledica telesnih simptomov, ki ni prijetna je, da sčasoma tudi sami postanejo sekundarni povzročitelj stresa. Če vas zaradi pretirane obremenjenosti z dolžnostmi zajame panika, vas bo morda bolj strah naslednjega napada panike kot pa primarnega razloga, zaradi katerega je do napada prišlo (Powell, 1999, str. 10–11).

Simptomi reakcije na stres se pojavijo nekaj minut po stresnem dogodku in trajajo od nekaj ur do nekaj dni. Pozornost se zmanjša in posameznik je lahko nekoliko zmeden ter ima občutek, kot da ne bi bil čisto pri zavesti ali kot da ne more povsem dojemati, kaj se dogaja okoli njega. To lahko imenujemo kot splošno vzdraženost živčnega sistema, ki pripravlja telo na »boj ali beg« (Dernovšek et al., 2006, str. 9). Simptome stresa, ki se med seboj prepletajo prikazuje slika 1.

18

Slika 1: Prikaz simptomov stresa.

Vir: Dernovšek et al., 2006, str. 10.

Simptome oz. znamenja stresa lahko delimo na telesna znamenja in psihična znamenja. Med telesna znamenja spadajo: razbijanje srca, povečan srčni utrip, zasoplost, cmok v grlu, prebavne motnje, plitvo dihanje, želodčni krči, suha usta, diareja, vetrovi, napetost mišic, stiskanje pesti, potenje dlani, bolečine v mišicah, povešena ramena in potenje zgornje ustnice, neprestana potreba po uriniranju, pretirano kajenje in povečano pitje alkohola. Med psihične pa spadajo naslednji: obupanje, zaskrbljenost, vznemirjenje, pobitost, jokavost, občutek nemoči, odsotnost, nesposobnost, občutek tesnobe, depresije, nepotrpežljivosti, agresivnosti, razdraženosti, jeze in nataknjenost, nezadovoljstvo, naglica, pogosti spodrsljaji in nezgode, prevelika kritičnost in neuspešnost. To je le nekaj naštetih primerov (Looker & Gregson, 1993, str. 69).

Starc (2007, str. 163) dodaja med simptome tudi psihosocialne simptome. Mednje štejemo asocialno in antisocialno vedenje, slabe odnose v družini, na delovnem mestu, s prijatelji, sodelavci in tujci. Posamezniki menjujejo službe, izolirajo se iz družabnih srečanj, se vedejo nasilno tako doma kot tudi na delovnem mestu ter imajo pogosto konflikte z nadrejenimi in sodelavci.

Battison (1999, str. 15) navaja naslednje simptome stresa:

- glavobol, suha usta, težave z dihanjem, bolečine v tilniku,

- pekoča zgaga, razbijanje srca, povečano znojenje, slabša prebava, bolečine v

križu,

19

- izguba teka, želodčni krči in slabost, driska, pospešen srčni utrip, odrevenelost,

- povečano izločanje urina, zbadanje v udih in bolečine v sklepih.

Simptomi so prvi znaki, ki pa pogosto ostanejo prezrti, zato nastopijo posledice stresa,

ki jih obravnavamo v poglavju 2.6.

2.6 Posledice stresa

Najprej bomo obravnavali posledice stresa za posameznika, nato za organizacijo in družbo.

2.6.1 Posledice stresa za posameznika

Posledice stresa lahko razdelimo v tri skupine (Šarotar Žižek et al., 2013, str. 22). Te so fiziološke, psihološke in vedenjske posledice, ki jih prikazuje slika 2.

Slika 2: Prikaz posledic stresa.

Vir: Šarotar Žižek et al., 2013, str. 22.

Sedaj, ko smo s sliko predstavili, katere posledice izmed vseh vrst poznamo, jih v naslednjih podpoglavjih tudi opisujemo.

2.6.1.1 Fiziološke posledice

Powell (1999, str. 7) našteva naslednje fiziološke posledice: povišan srčni utrip, visok krvni tlak, problemi z dihanjem, težave s požiranjem, občutek slabosti, hiperventilacija, skrčene, napete mišice, bolečine v hrbtenici, manjša odpornost, navali vročine in mraza, zardevanje, potenje, suha koža, izpuščaji, odrevenelost, zbadanje, povišan krvni sladkor, razširjene zenice, suha usta in pogosto uriniranje.

Neustrezni dejavniki delovnega okolja običajno povzročijo pojav določenih fizioloških simptomov oz. posledic pri ljudeh, kljub temu da ne smemo zanemariti vpliva drugih

Fiziološke posledice:

- Bolezen srca

- Bolečine v hrbtenici

- Rana na želodcu

- Glavobol

- Rak

- Kožne bolezni

- Visok krvni tlak

Odziv na stres pri človeku

Psihološke posledice:

- Družinske težave - Nespečnost - Impotenca - Depresija - Fobije - Nočne more - Sindrom izgorevanja

Vedenjske posledice:

- Pretirano kajenje - Potreba po alkoholu - Uživanje drog - Dovzetnost za

nesreče - Motnje v apetitu

20

aspektov v njihovem življenju. V okoliščinah, kadar se moramo soočiti z velikimi zahtevami, ki so na robu naših zmožnosti, se v našem telesu pojavijo naslednje spremembe (Ross & Altmaier 2000, povzeto po Treven, 2005, str. 44–45):

- naraščanje adrenalina,

- večja količina krvnega sladkorja pride v krvni obtok,

- srčni utrip se poviša, enako velja za krvni tlak,

- hitrejše dihanje,

- pojavi se napetost mišic, ki telo pripravijo na odziv,

- znojimo se.

Bolezni srca

Bolezni srca, še posebej srčni infarkt, spadajo med vodilne vzroke za smrt v razvitih državah sveta v zadnjih nekaj desetletjih. Ta bolezen je odvisna od več dejavnikov hkrati, na primer od zgodovine te bolezni, torej če je bila prisotna v družini, od prenapetosti, kajenja, krvnih lipidov holesterola in trigliceridov, sladkorne bolezni in tipa osebnosti. K nastanku bolezni srca lahko pomembno vplivata tudi napačna prehrana in pomanjkanje gibanja. Vsi dejavniki, ki smo jih našteli, razen srčne bolezni prisotne v družini, so povezani s stresom. Kajenje je pogosto v povezavi s stresom in je eden od temeljnih razlogov za bolezen srca. Če človek kadi dalj časa in veliko, pride do nastanka arterioskleroze in se poveča verjetnost srčnega infarkta. Prav tako lahko pri posamezniku povzroči srčni napad ali kap povišan krvni tlak, ki ga lahko povzroči že majhen stres. Naslednji dejavnik so že omenjeni krvni lipidi. Kadar je človek pod hudim stresom, se raven holesterola v krvi lahko poveča, posledično pa se s tem poveča tudi možnost za srčna obolenja. Dodatno lahko srčni napad nastane tudi kot posledica stresa, ki ga povzroči kakšen za posameznika pomemben dogodek, kot sta lahko napredovanje ali podelitev častnega naziva (Šarotar Žižek et al., 2013, str. 23).

Looker & Gregson (1993, str. 75) pri boleznih srca in ožilja naštevata naslednje bolezni, ki so povezane s stresom:

- koronarna srčna bolezen,

- zvišan krvni pritisk,

- možganska kap,

- migrena.

Povečana stopnja hormona noradrenalina lahko povzroči bolezen srca in ožilja, kajti na zoženje žil najpomembneje vpliva prav noradrenalin. Med preplahom se zaradi tega poviša krvni tlak, zato mora srce povečati svoje delovanje, da premaga povišan krvni tlak in omogoči kroženje krvi. Srce dodatno obremeni še povišan krvni utrip, ki je ravno tako posledica noradrenalina. Povečana obremenitev srca potrebuje tudi močnejšo preskrbo z glukozo in kisikom, ki v srčno mišico pritekata po venčnih žilah. Tukaj pa že nastopijo težave pri ljudeh, ki jih muči obolenje venčnih žil (Looker & Gregson, 1993, str. 77).

21

Newhouse (2000, str. 49) dodaja, da stres pospešuje strjevanje krvi oz. nastanek krvnih strdkov, kar je celo koristno pri ranah, saj je celjenje hitrejše, a vendar je škodljivo, kadar strdki nastajajo v žilah, ker se le-te lahko zamašijo.

Težave s hrbtenico

Živčna napetost kot posledica dolgotrajnega stresa skrči mišice, kar povzroči glavobole in pojavi se napetost v mišicah. Posameznik se zaradi napetosti upogne in opazimo lahko nervozno in agresivno držo (stisnjene pesti, sklonjena glava …). Mišice vratu so eno prvotnih mest na telesu, kjer občutimo napetost. V mišicah se takrat pojavi velika bolečina in prvotno otrdijo. Napetost s tega področja se širi naprej na grlo, čelo, ramena in ob hrbtenici (Tušak et al., 2008, str. 35).

Bolečine, ki se pojavljajo v hrbtenici, so velikokrat odgovorne za izostanek z delovnega mesta. Pacienti pridejo k splošnim zdravnikom običajno prav zaradi njih, ker so ene izmed najpogostejših težav. Bolečine v hrbtenici lahko nastanejo zaradi pretega, preobremenitve in ostalih poškodb, fizičnega izvora pa občasno za kronične bolečine v hrbtenici ni mogoče določiti. Zdravniki, ki zdravijo ljudi s takšnimi problemi, menijo, da bolečine povzročajo mišični krči ob hrbetnici, ki pa so posledica stresnega življenjskega sloga (Šarotar Žižek et al., 2013, str. 24).

Rana na želodcu

Nastanek rane na želodcu se lahko pojavi kot posledica ponavljajočega se stresa v domačem okolju ali pri delu. Nekateri ljudje so bolj občutljivi za to bolezen, saj se na stres odzovejo z več želodčne kisline kot drugi. Če so stresu izpostavljeni dalj časa, lahko pride do nastanka rane na želodcu (Šarotar Žižek et al., 2013, str. 24).

Glavobol

Bolečino, ki se pojavi v glavi vzbudi anksioznost, ki povzroči kontrakcijo mišic vratu in glave. Pojav glavobola je lahko posledica prevelike obremenjenosti z delom, medosebnimi odnosi, opravili, ki jih je potrebno opraviti doma, lajšati pa ga je mogoče tudi s psihološkimi metodami, kot je relaksacija (Argyle 1992, povzeto po Selič, 1999, str. 141).

Kadar smo v stresu ali utrujeni, podzavestno napenjamo mišice glave, vratu in ramen. Značilna simptoma sta nagrbančeno čelo in slaba drža. Če teh napetih mišič ne moremo sprostiti, nas prizadane tenzijski glavobol, katerega posledice so bolečine in nastanek pritiska v glavi. Za drugo vrsto glavobola, migreno, pa je značilna utripajoča bolečina in pogosta samo na eni strani glave. Pred migreno se velikokrat pojavijo motnje čutnega zaznavanja in vida ter želodčne težave (Powell, 1999, str. 38).

Rak

Običajno se rakasta obolenja razvijejo zaradi stresa ali pa napetosti, saj se ljudje niso sposobni z omenjenima dejavnikoma soočiti. Navzven lahko dobro premagujejo probleme, toda nekje globoko v sebi kopičijo nerešene težave. Če se osredotočimo na

22

obdobje zadnjih dveh let v življenju bolnika, ki se mu je rak šele pojavil, velikokrat pridemo do spoznanja, da ga je doletel kakšen dogodek, kot je nepričakovana razveza partnerske ali zakonske zveze, smrt bližnjega ali prekinitev kakšne pomembne pogodbe. Ampak rak se ne pojavi pri vseh, ki se soočajo s takšnimi težavami, ampak nastane običajno pri ljudeh, ki niso sposobni premagati stresa vsakdanjega življenja in pojav enega ali več stresnih dejavnikov za njih tvori kapljico čez rob (Šarotar Žižek et al., 2013, str. 25).

Kožne bolezni

Kožne bolezni najbolj vizualno opazen fiziološki simptom, ki nastane zaradi stresa. Motnje pri koži lahko poskrbijo za neugodje, ker izgledajo neprivlačno in so redko nevarne za zdravje. Za izpuščaje, akne in psoriazo se predvideva, da so posledica stresa. Laboratorijske raziskave nastanka izpuščajev na koži so pripeljale do ugotovitev, da pri ljudeh, občutljivih za ta problem, spremembe nastanejo ob čustveni napetosti v kožnih celicah. Če želimo zdraviti kožne bolezni, poznamo raznorazne kreme, vendar pa te kreme skušajo simptome skriti, njihovega izvora pa ne odpravijo. Veliko število ljudi ugotovi, da se njihovi problemi s kožo končajo šele za tem, ko obiščejo bolnišnico (Šarotar Žižek et al., 2013, str. 25).

Visok krvni tlak

Hipertenzija ali zvišan krvni tlak se pojavi, kadar je srčni output visok in ko zaradi povečanega pretoka krvi naraste pritisk na stene arterij (Tušak et al., 2008, str. 73).

Powell (1999, str. 40) pravi, da je visok krvni tlak bolezen, s katero se vsaj enkrat v življenju sooči najmanj eden od sedmih odraslih. Vzrok povišanega krvnega pritiska so maščobne obloge, ki se nalagajo v arterijah in tako zmanjšujejo njihovo pretočnost. Visok krvni pritisk se zvišuje dalj časa in ne nastane čez noč. Simptomi so dokaj neopazni, dokler stanje ne postane kritično, tako je potrebno biti pozoren na dejavnike tveganja, med katerimi so najpogostejši debelost, mastna in slana hrana, prekomerno uživanje alkohola, kajenje, pomanjkanje gibanja in stres.

Zraven fizičnih posledic se posameznik sooča tudi s psihičnimi posledicami, ki jih obravnavamo kot naslednje.

2.6.1.2 Psihične posledice

Družinske težave

Pojav konfliktov v družini ima različne vzroke. V zadnjih nekaj desetletjih je pogosto v ospredju dejavnik stresa doma in dejavnik v delovnem okolju, ki je velikokrat odgovoren za nesoglasja in nerazumevanja v družini. Zakonska oz. partnerska zveza je za človeka morebitna podpora za premagovanje stresa, ki se pojavi v zvezi z delom, po drugi strani pa je lahko tudi vzrok občutka napetosti in dodatnega stresa. V tem primeru je pomembno predvsem, kakšen je vzorec zakona, ki sta ga partnerja prevzela. Za tradicionalen vzorec je značilno, da je mož zaposlen in tako odgovoren za svojo družino, žena pa ga podpira pri njegovem aktivnem delovanju za razvoj kariere. V

23

drugih vzorcih zakona se partnerja ne podpirata in v teh zakonih je običajno večje nezadovoljstvo (Šarotar Žižek, 2013, str. 27–28).

Nespečnost

Insomnija ali nespečnost povzroča utrujenost, razdražljivost in nezmožnost obvladovanja težavnih situacij. Nespečnost je že sama vzrok stresa in posledično še hujših problemov z nespečnostjo. Problemi s spanjem so lahko hud problem. Nespečnost nas po navadi doleti pred kakšnim pomembnim dogodkom, potovanjem, sestankom ali izpitom, takrat kadar bi morali biti še posebej spočiti in v dobri formi. Večina ljudi vsaj vsake toliko časa trpi za nespečnostjo, po navadi kadar so zaradi pretirane obremenjenosti v stresu ali pod pritiskom. Telo postane napeto zaradi povečane količine adrenalina v krvi, ki se pojavi zaradi stresa, tako se človek ne more sprostiti in je moten tudi spanec. Zaskrbljenost je vzrok vedno hujših skrbi zaradi nespečnosti in posledično nastanejo tudi problemi s spancem (Powell, 1999, str. 34).

Zaradi nespečnosti prihaja do utrujenosti in utrujena oseba se lahko skoncentrira na neko težavo le za kratek čas ter tako pride do napak, ki ostanejo nepopravljene, če tej osebi primanjkuje časa (Luban-Plozza & Pozzi, 1994, str. 32).

Impotenca

Impotenca ni redek in neobičajen pojav. Pojavi se lahko pri moških, ki so preveč utrujeni ali pri tistih moških, ki so popili preveč alkohola. Če je impotenca vse pogostejša, je glavni razlog za težave običajno stres. Običajno se impotenca pojavi predvsem pri moških srednjih let. Pojav impotence navadno ni v tolikšni meri povezan s starostjo posameznika, ampak z razlogi, da posamezniki v tem obdobju oz. letih nosijo odgovornost za delo in da problemi v zvezi z njihovo kariero povzročajo stres (Šarotar Žižek et al., 2013, str. 28–29).

Depresija

Depresija je ena od najpogostejših duševnih motenj in zajema veliko več kot le občutek žalosti. Pri depresiji je moteno delovanje nekaterih kemičnih prenašalcev, nevrotransmiterjev, ki so majhne molekule, katere v možganih prenašajo sporočila med celicami. Ljudje zbolijo za depresijo, ko se poruši ravnovesje transmiterjev v tistem delu možganov, ki uravnava razpoloženje. Navadno zaradi depresije zbolijo ljudje, ki so doživeli nek neprijeten in pretresljiv življenjski dogodek in ki jih je tako zelo prizadel, da je omajal njihovo ravnovesje. Za depresijo lahko zboli vsakdo, od mladih, starejših, žensk ali moških. Ženske dvakrat bolj pogosto zbolijo za depresijo kot moški, med bolj ogrožene pa spadajo tudi bolniki s kroničnimi telesnimi obolenji. O depresiji govorimo, kadar je posameznikovo razpoloženje več kot dva tedna vsak dan zelo negativno ali če se v tem obdobju opazno zmanjšata njegovo zadovoljstvo in zanimanje za skoraj vse dejavnosti, ki so ga sicer zadovoljevale (Dernovšek et al., 2006, str. 54).

Powell (1999, str. 24) dodaja, da se depresija razlikuje od žalosti in je občutek nekakšnega čustvenega mrtvila, žalost pa je globoko in intenzivno čustvo, ki nas boli, zraven tega pa nam daje občutek, da smo živi. Pravi tudi, da so simptomi depresije sicer

24

različni, ampak prizadeti depresijo najpogosteje opisujejo kot občutek skrajnega pomanjkanja energije.

Depresijo pri zaposlenih lahko povzročijo različni stresni pojavi, ki se pojavijo v delovnem okolju. To so lahko propadel posel, napredovanje oz. sprememba delovnega mesta. Prav tako lahko nastanek depresije sprožijo dogodki, ki se zgodijo v družini ali na osebni ravni. Mednje lahko štejemo smrt bližnjega ali bolezen (Šarotar Žižek et al., 2013, str. 29).

Kronični stres je dokazano povezan z depresijo, kajti ta deluje kvarno na možgane in njihovo delovanje. To vemo iz vsakdanjega življenja in tudi iz poskusov na živalih (Starc, 2007, str. 244).

Gillett (1992, str. 19) dodaja pet procesov oz. značilnosti depresije:

- občutje praznine,

- izguba energije,

- samopomilovanje in kuhanje mule,

- vdanost v usodo,

- negativna obarvanost (samega sebe, sveta, prihodnosti).

Fobije

Fobije so lahko posledica stresa. Fobije lahko pri ljudeh nastanejo na podlagi stvari, ki jim pred tem težav niso povzročale oz. delale (Servan-Schreiber 2004, povzeto po Šarotar et al., 2013, str. 29). Če pogledamo primer fobije vožnje z letalom, je ta običajna pri ljudeh, ki so pod hudim stresom. Strahu pa ne povzroča le vožnja z letalom, ampak še odgovornost za pričakovanja, katera bo posameznik moral izpolniti.

Powell (1999, str. 22) pravi, da je fobija nerazumen, trdovraten in popolnoma neupravičen strah pred določeno situacijo oz. predmetom. Za nemotečimi in bolj milimi oblikami fobije trpi približno eden od devetih ljudi. Ampak v času hudega stresa se celo najmilejša fobija lahko spremeni v pravo grozo in tako povzroči napade panike in prehitrega oz. preglobokega dihanja. Prav tako deli fobije v tri skupine:

- preproste fobije: strah pred živalmi, vodo, višino, naravo,

- socialne fobije: strah pred novimi ljudmi, javnimi nastopi,

- agorafobija: strah pred natrpanimi dvigali, letali, trgovinami, avtobusi, vrstami.

Temeljna značilnost fobij je, da sprožijo anksioznost določeni zunanji objekti ali situacije, ki pa niso nevarni sami po sebi. Teh situacij in objektov se zato posameznik izogiba, občasno pa ga že misel nanje oblije s strahom, ki je lahko le blago nelagodje, doseže pa lahko tudi stopnjo groze (Tušak et al., 2008, str. 90).

Nočne more

Če se človek ni sposoben razbremeniti preden se odpravi spat in ne zna obvladovati stresa, se lahko pri njem pojavijo čudne sanje ali nočne more. Zavedati se moramo, da

25

na dogodke in dejanja, ki so se že zgodili, nimamo vpliva. Na dogodke v prihodnosti pa tudi ne moremo prav veliko vplivati. Tako škodimo le sebi, v kolikor se nam po mislih pretakajo razmišljanja o tem, za kaj nismo napredovali oz. kaj bo, če bi naš otrok poizkusil kaditi marihuano (Šarotar Žižek et al., 2013, str. 29).

Sindrom izgorevanja

Izraz izgorelost opisuje, kaj se zgodi telesno in čustveno, kadar postanemo izčrpani. Do tega pojava pride, ko telo in možgani zaradi prevelikih zahtev in stresa ne morejo več delovati. Gre za telesno in duševno stanje. Osebe, ki so na robu izgorelosti, lahko kažejo simptome dolgotrajnega stresa, kot so na primer glavoboli, prebavne težave ali slabo počutje na splošno (Middleton, 2014, str. 124).

Izgorevanje je že dolgo znano, ampak ne prav pod tem sodobnim imenom. Pri vojakih, ki se že dolgo bojujejo in delujejo v nemogočih razmerah, ga že stoletja odkrivajo. Vojaki, ki so pod dolgotrajnimi in zelo hudimi fizičnimi in psihičnimi stresi, tudi ko se vrnejo domov, dolgo časa bolehajo za posledicami stresa, ki so ga preživeli. To imenujemo stresno izgorevanje (Ihan & Simonič Vidrih, 2005, str. 33).

Sindrom izgorevanja se običajno pojavi pri poklicih, v katerih je veliko osebnega vlaganja v delo, zahteve nadrejenih pa so velike. Ljudje pri takih vrstah zaposlitev so krepko navezani na delovno mesto in delo (Levinson 1981, povzeto po Šarotar Žižek et al., 2013, str. 30). Uspešnost v poklicu pomembno vpliva na njihovo samopodobo. Ostane jim malo časa za družino in rekreacijo, saj veliko pozornost namenjajo delu. Za boj z izgorevanjem lahko uporabijo različne metode, ena izmed njih je delegiranje delovnih aktivnosti oz. nalog podrejenim.

Lowman (1993, povzeto po Tušak et al., 2008, str. 103) pravi, da je izgorelost kot multidimenzionalen konstrukt, ki se povezuje s psihološkimi dimenzijami, torej depersonalizacijo in emocionalno izčrpanostjo.

2.6.1.3 Vedenjske posledice

Za ljudi, ki so močno pod stresom, je značilen tudi pojav vedenjskih posledic.

Kajenje

Kajenje je povezano z napadi srca, rakom pljuč, kroničnim bronhitisom, angino pektoris in ostalimi možnimi boleznimi, ki se v zadnjih nekaj desetletjih najpogosteje pojajvljajo med vzroki smrti ljudi. S tem ko kadimo, pa ne škodimo le svojemu zdravju, ampak tudi zdravju ljudi okoli nas (Treven, 2005, str. 57).

Nikotin prisoten v tobaku ima učinek pomirjanja živcev, zato je lahko kajenje pod stresom zelo blagodejen obred. Ampak nikotin je kljub vsemu škodljiva droga, ki povzroča nastanek trajnih okvar v krvnem obtoku in na srcu. Katran, ki je prisoten v tobaku draži sapnik in pljuča ter je glavni vzrok različnih bolezni dihal, prav tako pa je strupen tudi ogljikov monoksid. Če kadimo daljše obdobje, lahko kajenje pripelje do

26

infarkta, bolezni srca in ožilja, raka, bronhitisa in ostalih številnih bolezni (Powell, 1999, str. 32).

Pretirano uživanje alkohola

Ljudje se navadno odzovejo na stres, tako da prekomerno pijejo alkohol. To ima lahko velike posledice na zdravje. Alkohol lahko povzroči nastanek bolezni jeter, poveča število samomorov in telesnih deformacij pri rojstvu otrok. Prekomerno uživanje alkohola tudi povzroči nastanek problemov v družinah. Pri ljudeh, ki se nahajajo na različnih delovnih mestih, se razlikuje tudi uživanje alkohola. Delavci, ki delajo na tekočem traku in so pod stresom zaradi enoličnosti in nezanimivosti dela, navadno začnejo z vsakodnevnim pitjem alkohola. S pitjem alkohola tako lahko začnejo tudi pred pričetkom službe. Tako lahko pride do povečanja števila nezgod, zmanjša pa se tudi produktivnost zaposlenih. Tisti zaposleni, ki ne delujejo pri fizičnih delih, ampak opravljajo dela, kjer je potrebna uporaba uma, po navadi ne uživajo alkohola pred časom za kosilo oz. malico (Šarotar et al., 2013, str. 26).

Alkohol daje občutek sproščenosti in vpliva na prijetno razpoloženje, če se ga uživa v zmernih količinah, je lahko celo koristen, kajti spodbuja družabnost in odpravlja zavore. Alkohol pa je lahko zelo nevaren, če se ga uživa v velikih količinah. Ljudje, ki so pod stresom, pogosto iščejo uteho in pozabo v alkoholu. Alkohol dolgoročno seveda škoduje, ker ne odpravlja vzrokov stresa, temveč celo ustvarja nove in dolgoročne težave (Powell, 1999, str. 30).

Uživanje drog

Ena izmed najbolj opaznih vrst uživanja drog je alkoholizem, tudi druge vrste uživanja drog pa v zadnjih nekaj desetletjih ne zaostajajo veliko in povzročajo veliko skrb. Tukaj je potrebno omeniti predvsem droge za sproščanje, kot so marihuana ali kokain. Kljub temu da zdravniki ves čas opozarjajo ljudi na čedalje večje težave z uživanjem drog, saj se neprestano soočajo z raznimi bolezenskimi stanji zaradi stresa na delovnem mestu, pa še vedno ni znano, kako obsežen je ta problem. Enako pa velja tudi za stroške, ki se zaradi tega pojavljajo. Lahko pa trdimo, da je zaradi tega pojava, povečana odsotnost z dela, zniža se produktivnost zaposlenih in porast nezgod pri delu (Šarotar Žižek et al., 2013, str. 26).

Dovzetnost za nesreče

Posameznik, ki je pod stresom, začne napenjati mišice in se tako pripravlja na reakcijo, tako lahko pride do različnih vrst nesreč, saj je zaradi napetega občutka veliko bolj občutljiv za le te (Treven, 2005, str. 59).

Kadar se nam zgodi nekaj hudega in to poruši ali pretrese naš vrednosti sistem, temu ne rečemo več nesreča, ampak to imenujemo šok ali travma, ki pa ima veliko težje posledice. Bolj kot verjamemo, da je svet predvidljiv in varen, bolj smo podvrženi potravmatskemu stresu, ki po navadi sledi travmatičnemu doživetju (Powell, 1999, str. 66).

27

Prehranske motnje

Človek se lahko odziva na stres tudi s premalim ali prevelikim tekom. Za starejše ljudi je običajno izguba teka eden od glavnih simptomov depresije. Pri mlajših osebah pri katerih se pojavi velika izguba teka, pa mogoče gre za anoreksijo. Ljudje pod stresom običajno lahko začnejo tudi na veliko in pretirano jesti. Tako lahko pride do pojava debelosti, zaradi katerega pa lahko ljudje bolujejo za različnimi oblikami bolezni, kot so srčne bolezni, artritis, bolečinami v hrbtenici in za težavami dihanja (Šarotar Žižek et al., 2013, str. 27).

Powell (1999, str. 28-29) pravi, da se problemi s hrano navadno pojavijo v obdobju hujšanja ali hudega stresa, kadar smo preveč obremenjeni z opravljanjem dela in se počutimo nemočne ter našteva naslednje dejavnike, ki k temu pomembno pripomorejo:

- pomanjkanje samospoštovanja,

- perfekcionizem,

- občutek nemoči,

- kulturni dejavniki.

Middleton (2014, str. 41) navaja, da stres vpliva tudi na to, kam se zredimo, kajti poznamo razliko, če se nam maščoba nabira na zadnjici ali v predelu okoli trebuha. Za tiste, ki med stresom veliko jedo, se jim maščoba nalaga v predel okoli pasu in postopoma bodo postajali vedno bolj trebušasti. To pa je dodaten rizičen dejavnik k nastanku srčno žilnih bolezni.

Pomembne so tudi posledice za organizacijo, ki jih predstavljamo v poglavju 2.6.2.

2.6.2 Posledice stresa za organizacijo

Izjemen boj podjetij, ki skušajo obstati in preživeti na trgu, vedno višje zahteve, podaljšan delovni čas in krajši roki navadno vodijo v hude stresne situacije vse zaposlene, še posebej pa tiste zaposlene, ki delujejo na višjih delovnih mestih oz. na vodilnih delovnih mestih. Stres, ki ga zmoremo obvladovati, deluje pozitivno na našo osredotočenost in pripomore pri doseganju zastavljenih ciljev. Če je prisotnost stresa premočna in traja daljše obdobje, se posameznikova učinkovitost ali produktivnost zmanjša in tako se zmanjša tudi učinkovitost celotne organizacije. Danes je stres že na drugem mestu glede zdravstvenih težav povezanih z delom (GVIN 2009, povzeto po Šarotar Žižek et al., 2013, str. 31).

Wheeler (1994, povzeto po Tušak et al., 2008, str. 110–111) navaja naslednje vplive slabih in dobrih odnosov, ki vplivajo na produktivnost na delovnem mestu:

- slabi odnosi posameznikom jemljejo energijo, nižajo produktivnost, imajo slab vpliv na samospoštovanje, blokirajo zdrave diskusije in povzročajo nezaupanje in strah med ljudmi. Prav tako pa ustvarjajo »win, lose« atmosfero.

28

- Dobri odnosi po drugi strani odpirajo ideje za diskusije, povečujejo delovne rezultate in produktivnost, vodijo k reševanju problemov, ugodno vplivajo na samospoštovanje in zmanjšujejo anksioznost in stres. Tako ustvarjajo tudi »win, win« atmosfero.

Lindemann (1982, str. 36) pravi, da ima večina ljudi za hud stres delo, ki je vezano na kratke roke. Tako imajo v Nemčiji že izkušnje, kjer dekleta med 15. in 20. letom že opešajo za raznimi boleznimi ter jih morajo delodajalci za krajši čas poslati v okrevališča. To pomeni delodajalcem dodaten strošek in tako lahko trdimo, da ima stres na organizacijo močan vpliv tudi v smislu višanja ekonomskih stroškov zaradi izostanka zaposlenih z delovnega mesta. Vse to nas vodi v obravnavo posledic stresa za družbo.

2.6.3 Posledice stresa za družbo

Posledice za družbo, ki nastanejo v povezavi z delom, se običajno kažejo v stroških, ki jih ima država. K temu štejemo stroške zaradi začasne zadržanosti z dela, stroške, ki se pojavijo zaradi zdravljenja in pa zaradi upokojitev. Stroške, ki se pojavijo na podlagi posledic stresa, ni možno izračunati s seštevanjem posameznih stroškov oz. stroškov, ki jih imajo organizacije, saj se ti stroški med seboj razdelijo na določene skupine. Ocenjujemo pa jih na podlagi zmanjšane produktivnosti, začasnega izostanka z dela in pa zdravljenja, ki je posledica stresa (Šarotar Žižek et al., 2013, str. 31).

Letne stroške zdravstva v Sloveniji ocenjujemo na nekaj več kot 300 milijonov. Ti stroški se pojavijo predvsem v izostankih z dela in pa zaradi delovnih dni, ki jih izgubimo. Če gledamo na evropska razmerja, je polovica vseh teh stroškov povezana s sindromom izgorevanja na delovnem mestu (Moj Mikro 2009, povzeto po Šarotar Žižek et al., 2013, str. 31).

Za človeka je torej temeljnega pomena, kako se bo soočil s stresom in ga obvladoval, zato v naslednjem podpoglavju obravnavamo obvladovanje stresa.

2.7 Obvladovanje stresa

Popolnoma se ne more nobeden izogniti stresu, lahko pa se mu zoperstavimo, tako da se naučimo v sebi vzbuditi odziv sproščanja oz. stanja globoke umirjenosti, torej čistega nasprotja stresnemu odzivu. Takšen odziv sproščana umiri in pomladi naše telo ter ponovno vzpostavi ravnotežje (Kennedy & Jennings, 2009, str. 30).

2.7.1 Individualne metode za obvladovanje stresa

Fizične aktivnosti

Razne športne aktivnosti, kot so hoja in tek, redna telesna vadba, aerobika, jahanje, plavanje in vožnja s kolesom so za ljudi zelo pomembne in jim predstavljajo dobro zaščito pred stresnimi situacijami in morebitnimi nastanki bolezni (Treven, 2005, str. 61).

Powell (1999, str. 132) dodaja, da je ohranitev telesa v formi temelj k obvladovanju stresa, še posebej, če na delovnem mestu večino časa sedite. Pogosta telesna aktivnost

29

krepi pljuča in srce, pospešuje krvni obtok, zmanjšuje količino maščob in znižuje krvni tlak ter krepi imunski sistem. Telesna aktivnost organizem varuje pred boleznimi srca in boleznimi ožilja, kar se kot posledica lahko vidi v podaljšanju življenja, obenem pa preprečuje mišično napetost in zmanjšuje simptome stresa, kot je na primer utrujenost.

Meditacija

Meditacija je mentalni proces, kjer je cilj umiriti misli skozi osredotočenostjo na besedo, stavek oz. mantro (Braham, 1994, str. 165).

Z globoko in postopno mišično sprostitvijo lahko dosežemo stanje telesne sproščenosti, meditacija pa je uspešna metoda za psihično sproščanje in umirjanje. Gre za zelo preprosto vajo, med katero se v obdobju dvajset minut v celoti osredotočimo na neko brezpomembno besedo ali glasovni sklop, ki predstavlja žariščni pripomoček ter si ga nenehno ponavljamo. Naše telo med meditacijo potrebuje manj kisika, tako sta dihanje in srčni utrip upočasnjena, krvni tlak pa se zmanjša (Looker & Gregson, 1993, str. 138–139).

Zdravniki za izboljšanje različnih bolezni, kot so bolezni srca, težave z želodcem in dihanjem, ljudem priporočajo uporabo meditacije. Ta človeku pripomore na različne načine. Prvi način je, da mu omogoča absolutno sprostitev. Kadar meditiramo, se sprostimo in ne zaznavamo telesa, bolečine ali telesnega neudobja. Meditacijo uporabljamo tudi kot izboljšavo duševnih problemov ali čustvenih težav. Zaradi meditacije si lahko obnovimo tudi vitalnost in moč, prav tako pa nam pomaga pri povečevanju koncentracije in učinkovitosti (Treven, 2005, str. 62–63).

Battison (1999, str. 62) pravi, da središčna točka meditiranja nima pomembnejše vloge. Lahko je to videnje barv, pomirjujoča podoba kraja lepih spominov, dragocen osebni predmet, beseda, ki ima za posameznika poseben pomen ali pa poslušanje glasbe. Glavna je izključitev kritičnih misli.

Ko osvojimo meditacijo, jo lahko uporabimo, kjerkoli in kadarkoli ter se tako zdravimo sami. Meditacija poskrbi za dobro voljo, sprosti nas do tiste mere, da nas skrbi zunanjega sveta ne spravljajo več v stresne situacije, saj na njih pozabimo (Singh 1996, povzeto po Šarotar Žižek et al., 2013, str. 34).

Joga

Joga je ena izmed metod, ki nam lahko pomaga pri obvladovanju stresa na duševni in telesni ravni. Joga prihaja iz Indije in povezuje telo z duhom in umom. Jogiji so že v tistem času poznali tisto, kaj je za človeka poglavitnega pomena, da bi lahko živel v skladnosti s samim seboj in pa okoljem. Oblikovali so posebno metodo za obstoj ravnotežja telesa in duha. Omenjeni način pa z meditacijskimi vajami in z pravilnim dihanjem skrbi za zdravje (Šarotar Žižek et al., 2013, str. 35)

Jogo lahko razumemo kot znanost, filozofijo in umetnost hkrati. Joga ima osem jasno definiranih stopenj, v svoji najbolj deviški obliki pa je popoln sistem, ki je pripravljen

30

potešiti vse človekove potrebe. Že od nekoč je joga uporabljena kot osnova za druge aktivnosti in discipline, tako danes veliko različnih vadb in fizioterapij povzemajo ter prirejajo gibe iz jogijskih asan (Mehta, 2007, str. 8).

Battison (1999, str. 66) pravi, da joga povezuje vse prvine telesa in uma in jo navadno uporabljajo kot terapijo za obvladovanje stresa. Joga pomeni v sanskrtu pomeni »zveza« oz. »združitev«.

Joga je združljiva z vsemi športi in veroizpovedmi na svetu ter teži k izboljšanju zdravja in odkrivanju skritih človekovih sposobnostih, s katerimi lahko zgradimo lepši svet (Newhouse, 2000, str. 139).

Zdravstvena hipnoza in avtogeni trening

Pojem hipnoza izhaja iz grške besede hypnos, ki pomeni spanje. Hipnoza naj bi pomenila umetno spanje, ki v zavest prikliče marsikaj, kar je bilo do tedaj skrito v podzavesti (Ziherl, 1994, str. 19).

Hipnoza povzroči pri človeku preoblikovano zavest, ki jo ponazarja večji občutek za sugestije in stanje sprostitve (Sachs 1982, povzeto po Tušak et al., 2008, str. 139).

Stanje hipnoze lahko dosežemo, tako da človeku usmerjamo osredotočenost na mentalne in vizualne predstave oz. z dovzetnostjo za sprostitev. Hipnoza se od spanja razlikuje, čeprav morda navzven izgleda, kot da ljudje, ki so hipnotizirani, spijo. Zaradi hipnoze dosežemo sprostitev vseh mišic zaradi sugestij. Mnogo posameznikov se je zmožno samohipnotizirati. Najlažji način za naučitev le te, je soočenje s psihiatrom, ki je hkrati hipnotizer in pri nas povzroči stanje hipnoze. Pri samohipnozi nato ljudje uporabljajo izkušnje, ki so jih pridobili v preteklosti (Šarotar Žižek et al., 2013, str. 36).

Metodo samohipnoze, katero je razvil J. H. Schultz, imenujemo avtogeni trening. Posameznik pri tej metodi s posameznimi vajami doseže nadzor nad telesom. To lahko ponazorimo s podajo primera o teži roke, katero posameznik prenese v občutek telesa (Treven, 2005, str. 66).

Gruden (1999, str. 12) pravi, da je avtogeni trening postal inštrument za preventivo od psihičnih motenj in pa tudi tehnika, s katero lahko vsak posameznik doseže duševno in telesno relaksacijo, odpravi napetost, ki je posledica vsakdanjega napora ter osvobodi svoje sposobnosti, ki so najpogosteje ujete v mreže obsesivnih in anksioznih navad.

Vaje avtogenega treninga predpostavljajo zrenje vase, iskanje pozitivnega mišljenja, notranjega miru, doseganja notranje umiritve in s tem sproščanja vseh telesnih sistemov in organov (Kožar, 1995, str. 38).

Pri vajah avtogenega treninga prihaja do telesnih sprememb, kot so zmanjševanje srčnega pritiska, globje dihanje, umirjanje srčnega utripa in spremembah v delovanju možganov (ibid. 43).

31

Masaža in aromaterapija

Masaža je starodavna metoda zdravljenja, ki je že tisočletja v uporabi za lajšanje bolečin, ustvarjanje dobrega počutja, pomiritev, povečanje pretoka energije in pomladitev mišic. Koristi od masaže ne čuti le posameznik, ki ga masiramo, ampak sprošča tako prejemnika kot tudi dajalca masaže. Masaža z dotikom povzroči telesne in čustvene spremembe in ustvari občutek enotnosti telesa ter duha (Lacroix, 1996, str. 8).

Terapevtska masaža izjemno pomaga ljudem pri mentalni in fizični sprostitvi. Še posebej dobro dene ljudem, ki opravljajo dela povezana z računalniki ali sedenjem za pisalno mizo, ki zaradi neustrezne drže povzroča napetost v mišicah, vratu, hrbtenici in ramenih. Pripomore tudi pri občutku napetosti, ki nastane od prevelike obremenjenosti zaradi dela oz. drugih dejavnikov. Masaža pa stimulira tudi pretok krvi, tako se telo in duh umirita tudi mentalno (Treven, 2005, str. 67).

Aromaterapija se uporablja pri masaži celotnega telesa oz. masiranju podplatov na nogah in nog samih. Uporabljajo se olja, ki jih pridobimo iz narave in jim primešamo mandljevo olje. Eterična olja lahko imenujemo tudi dišave, v obliki majhnih oljnih kapljic ali majhnih delcev, ki se nahajajo v sadežih, rastlinskih listih ali pa v različnih cvetovih (Rieder & Wollner 1995, povzeto po Šarotar Žižek et al., 2013, str. 44).

Kognitivne metode

Mnogi posamezniki menijo, da so močno obremenjeni s stvarmi, na katere nimajo vpliva oz. so nepomembne. S tem se brez potrebe vznemirjajo in to jih vodi v stres. Tisti ljudje, ki so zmožni se pravilno odzvati na takšne stvari, imajo manjšo možnost za nastanek stresa. Da bi se lahko stresu izognili, se moramo osredotočiti na pozitivne misli in skušati stres odpraviti in ga zamenjati s pozitivizmom. Glavni način za premagovanje stresa lahko opredelimo z besedami: Vedno ne moremo spreobrniti sveta okrog nas, lahko pa spremenimo odziv nanj (Treven, 2005, str. 68–69).

Prehrana

Zdrava prehrana pomembno vpliva na razpoloženje in vitalnost, daje energijo, skrbi za mišice, hkrati vpliva na kroženje krvi, ščiti telo pred grozečimi boleznimi in skrbi za zaščito pred stresnim vsakdanom (Powell, 1999, str. 134). Trevnova (2005, str. 69) dodaja, da je za telesno in duševno blagostanje prehrana ključnega pomena in ena od najuspešnejših metod za obvladovanje stresa.

Battison (1999, str. 34) pa pravi, da je raznolika prehrana temeljna za trdno zdravje in da bi morali prednost dajati živilom z veliko vitaminov, antioksidantov, nenasičenih maščobnih kislin in neprečiščenim ogljikovim hidratom.

Upravljanje časa

Da bi ostali zdravi, moramo usklajevati tudi dejavnosti, ki jih opravljamo. Veliko ljudi nameni mnogo časa področju, na katerem je deležno posameznih težav. Posameznik, ki

32

občuti veliko napetost pri nekem projektu, kateri je pomemben, bo deloval temu projektu primerno in ne bo imel toliko časa za družino in ostale aktivnosti. Ker pa dejavnosti, ki jih ima v tem primeru, niso ustrezno časovno razporejene, ima lahko to negativne posledice na njegovo zdravje. V primeru, da posameznik pozornost ustrezno namenja na vse aktivnosti, deluje zbran in osredotočen ter se na ta način lažje ubada s težavami, ki ga pestijo. Ljudje, ki so organizirani, so sposobni napram ostalim opraviti veliko več aktivnosti ali delovnih nalog (Treven, 2005, str. 71).

Temeljno načelo učinkovitega upravljanja s časom je, da ga moramo čim več porabiti za aktivnosti, ki nas veselijo in prispevajo k uresničitvi naših ciljev (Powell, 1999, str. 94).

2.7.2 Organizacijske metode za obvladovanje stresa

V nadaljevanju bomo predstavili in opisali nekatere najpogostejše organizacijske metode za obvladovanje stresa.

Preoblikovanje dela

V organizacijah ponavadi ne upoštevajo zadovoljstva njihovih zaposlenih oz. ne vzamejo v obzir motiva, ki zaposlene žene k upravljanju delovnih nalog. To pa lahko povzroča stres pri zaposlenih. V organizacijah bi morali skrbeti za čimboljšo vsebino delovnih nalog. Kot poglavitne značilnosti lahko opredelimo variranje nalog, samoupravo, različnost spretnosti in povratno zvezo (Treven, 2005, str. 76–77).

Fleksibilen delovni čas

Fleksibilen delovni čas lahko opredelimo kot delovni čas, katerega si določijo zaposleni sami, v okviru organizacijskih omejitev. Za mnogo organizacij je značilno, da imajo fleksibilen delovnik, kar pomeni, da lahko zaposleni v teh organizacijah prihajajo in odhajajo z delovnega mesta tudi ob neobičajnih urah ali z zamikom. Cilj takšnega delovnika in organizacij je, da lahko zaposleni ustrezno izrabijo svoj čas (Treven, 2005, str. 81).

Natančna opredelitev vloge

Odgovornost zaposlenih je neposredno povezana z negotovostjo in konfliktom vloge. Pri posamezniku se lahko pojavi stres, če mu na njegovem delovnem mestu ni natančno jasno, kaj bi moral narediti. Tako lahko stres nastane zaradi nenatančnih in nepopolnih informacij. Nadrejeni bi tako lahko z boljšo razložitvijo delovnih funkcij odpravili morebitni nastanek stresa na delovnem mestu (Ross & Altmaier 2000, povzeto po Treven, 2005, str. 82–83).

Razvijanje komunikacijskih spretnosti managerjev

Komunikacija je temeljnega pomena za uspešno organizacijo in zaposlene v njej. Uspešnejše kot je komuniciranje med zaposlenimi, manjše so možnosti za nastanek stresa. Ali je komunikacija učinkovita, je navadno odvisno od managerjev, če ti spodbujajo zaposlene, skušajo usmerjati njihovo delovanje, jim pomagajo pri delu oz. jih pohvalijo, če si le ti to tudi zaslužijo (Šarotar Žižek et al., 2013, str. 54).

33

Schuler & Sethi (1984, povzeto po Šarotar Žižek et al., 2013, str. 55) pravita, da je pomoč managerjem k izboljšanju komuniciranja izjemno pomembna tehnika pri zmanjševanju stresa zaposlenih. V veliko organizacijah so tako pričeli s programi, s katerimi urijo managerje. Četudi so managerji navadno mnenja, da se ne bodo naučili nič novega, pa mnogokrat pridejo do spoznanj, da o veliko tehnikah komuniciranja niso vedeli nič (ibid., 55).

Ustvarjanje ugodne organizacijske klime

V veliko organizacijah se pojavlja nefleksibilno in neustrezno ozračje, ki se pojavi kot posledica neustreznih, zelo strogih in formalnih odnosov ter preveč hierarhičnih ravni. To ozračje je vzrok za nastanek stresa in povzroči tudi manjši učinek zaposlenih. Organizacije, za katere je značilno omenjeno ozračje, morajo uvesti bolj decentralizirano organizacijsko strukturo, dati možnost za odločitve tudi zaposlenim in medsebojno komuniciranje, ki bi potekalo od nižjih k višjim ravnem odločanja. Vsaj enkrat letno je potrebno preveriti ozračje v organizacijah. Za organizacije je temeljnega pomena, da pridejo do informacij, kakšno mnenje imajo zaposleni o določenih specifikah dela, da ugotovijo, katere so najpomembnejše za zaposlene in kaj mislijo o politiki organizacije. Tako lahko oblikujejo primerjave med posameznimi obdobji in na novo vzpostavijo potrebne norme. Najprimernejša metoda je uporaba vprašalnika, s katerim lahko preverimo, kaj menijo zaposleni o ozračju v organizaciji. Navadno je vprašalnik sestavljen iz zapisanih trditev, anketirani pa izražajo mišljenje, s tem da označujejo stopnjo strinjanja s posamezno trditvijo. Sledi natančna analiza dobljenih rezultatov in nato povratna informacija zaposlenim (Šarotar Žižek et al., 2013, str. 56).

Načrtovanje in razvijanje kariere

Za načrtovanje in razvoj kariere je značilno zaporedje aktivnosti in del, ki so lahko načrtna, ni pa nujno, ter zajemajo lastnosti napredovanja, razvoja osebnosti in samouresničevanja, ki poteka v specifičnem času (Clark 1992, povzeto po Šarotar Žižek et al., 2013, str. 56). Razvoj kariere zajema dejavnosti, ki se jih loti posameznik čisto sam ali pa s pomočjo drugih, z namenom napredovanja kariere. V organizacijah je potrebno posvečati vedno več pozornosti za razvoj in načrtovanje karier zaposlenih. S tem lahko zmanjšamo odpovedi, povečamo produktivnost, izboljšamo kakovost in zaposlene motiviramo k večjemu sodelovanju (ibid.).

Organizacije naj bi upoštevale sledeče cilje pri načrtovanju kariere (Lipičnik 1998, povzeto po Šarotar Žižek et al., 2013, str. 56–57):

- pomoč zaposlenim, da ugotovijo sposobnosti in vrline, ki so pomembne za

prihodnje in sedanje delo,

- združiti in približati cilje organizacije z osebnimi cilji,

- skušati napredovati v vse smeri, ne le navzgor, in razvijati nove smeri kariere,

- spodbuditi tiste zaposlene, ki v svoji karieri že en čas ne napredujejo,

- dati možnost zaposlenim, za razvoj njihove kariere,

- pridobiti enakovredne koristi za posameznega zaposlenega in za organizacijo.

34

Delovne razmere Pri izboljšanju delovnih razmer si lahko pomagamo z dvema strategijama. Za prvo so značilne različne oblike ureditve delovnih razmer, od zmanjšanja hrupa, skrbi za ustrezno toplotno in svetlobno stanje, prav tako lahko v to strategijo štejemo še načine zaščite ljudi pred stresom. Torej lahko uporabimo varnostna očala in pokrivala ter čepke, ki ščitijo ušesa. Sem lahko prištejemo tudi strategijo spremembe delovnih procesov, kot so povečanje krajših odmorov med delom in prenehanje pravil, po katerih so se morali zaposleni oblačiti. Pri drugi strategiji pa si lahko pomagamo s preučevanjem ljudi v delovnem okolju, saj je ta najboljši pokazatelj, kako izboljšati delovne razmere. Tukaj so strategije naravnane k strokovnemu znanju zaposlenih, da bi prišli do zamisli in možnih rešitev, s katerimi bi organizacija lahko poskrbela za izboljšavo delovni razmer in preprečitev stresa, ki ga te povzročajo (Treven, 2005, str. 92).

Na podlagi teoretičnega dela in opredeljenega stresa smo prišli do spoznanj, da je stres nekaj nujnega, vsakodnevnega in v nekaterih situacijah tudi pozitivnega, saj nam pomaga, da lahko reagiramo, kakor najbolje znamo. Prav tako pa je stres tudi velik in pereč problem, ki je vedno bolj pogost. Tako smo spoznali tudi izvore in simptome stresa, ki se kažejo skozi najrazličnejše možne bolezni. Opredelili smo tudi, kakšne so morebitne posledice stresa, kjer smo ugotovili, da stres povzroča huda bolezenska stanja oz. lahko zaradi njega pride do smrti. Ker je stres aktualna tema, smo se ga odločili preveriti tudi v podjetju Impol, d. o. o., in ga predstaviti v empiričnem delu.

35

3 RAZISKAVA STRESA V PODJETJU IMPOL, D. O. O.

Podjetje Impol, d. o. o., se nahaja v Slovenski Bistrici pri Mariboru in deluje v okviru skupine Impol 2000, d. d.. Impol 2000, d.d., je prav tako ustanovitelj družbe Impol, d.o.o.. Temeljna dejavnost podjetja Impol, d.o.o. je litje lahkih kovin. V tem podjetju pa je v letu 2014 bilo 11 zaposlenih, na čelu katerih je direktorica Brkljačič Tanja. V celotni skupini Impol poteka aluminijska prodaja večinoma preko podjetja Impol, d.o.o., ki je tako v skupini Impol ključnega pomena in ima pomembno vlogo. Podjetje Impol, d.o.o. je tako kot celotna skupina Impol izvozno naravnano (Impol 2013a).

3.1 Zgodovina podjetja

Podjetje Impol je nastalo leta 1825, ko so ustanovili industrijo kovanih bakrenih izdelkov. Postopoma so tako širili proizvodni program izdelkov in polizdelkov iz bakra, medenine in brona (Impol 2013b).

Med prvo svetovno vojno je prišlo do popolnega zastoja obratovanja. Tako so med leti 1915 in 1945 ponovno širili dejavnosti na področju valjanih izdelkov. Med leti 1952 in 1960 so se preusmerili na predelavo aluminija, predvsem zaradi rasti porabe aluminija in ocen o njegovi perspektivnosti. K temu je pripomogla tudi zgraditev tovarne aluminija v Kidričevem (ibid.)

Sledilo je vključevanje v mednarodno okolje in tehnološki vrh panoge. Med letoma 1966 in 1970 je sledila prenova in posodobitev tovarne. Proizvodnja se je letno povečala iz 17.000 ton na 30.000 ton izdelkov letno. Med 1971 in 1980 se je ponovno povečala proizvodnja, takrat že na 40.000 ton letno, prav tako se je postavil obrat za izdelavo in oplemenitenje folij, zgradila se je tudi nova hala za izdelavo stiskanih izdelkov, uvedli so nov postopek elektrolitske oksidacije. Nato je med leti 1981 in 1990 sledila namestitev dveh hladnih kvarto valjarn, gradnja nove dvorane za finalizacijo aluminija, prenova in posodobitev livarne z ustrezno ureditvijo površinske in toplotne obdelave ulitkov (ibid.)

Sledilo je obdobje samoosvoboditve Slovenije in tako je prišlo na področju valjarništva do prestrukturiranja programa v izdelavo zahtevnejših izdelkov (rondel, rebrastih pločevin) in s tem zadovoljitev potreb na novih področjih. Podjetje je bilo pretežno izvozno usmerjeno, kajti na tuje trge je prodalo okoli 80 odstotkov svoje proizvodnje. Leta 1992 je podjetje pridobilo standard ISO 9001, kar je potrdilo način poslovanja skladno z najvišjimi zahtevami mednarodnega okolja. Do leta 1999 je podjetje povečalo proizvodnjo na 60.000 ton letno. Sledila je tudi uvedba novega strateškega načina vodenja in tako se je podjetje preoblikovalo v delniško družbo. V letu 2001 je prvič igrala pomembno vlogo pri rasti družbe ekspanzija in prevzemi, Impol je prodal preko 80.000 ton izdelkov in promet je znašal že 191 milijonov dolarjev. Leta 2002 so prejeli tudi priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost. V letu 2003 je Impol skupina prodala več kot 100.000 ton aluminijevih izdelkov, prav tako pa je bilo to leto največjih naložb doslej. Za prestrukturiranje programa valjarništva so namenili kar 48 milijonov evrov (ibid.)

36

3.2 Vizija, poslanstvo in vrednote podjetja

Vizija podjetja

Proizvodnja izdelkov iz aluminija z neprestanim povečevanjem stopnje predelave in dodelave (Impol 2013c).

Poslanstvo

Predelava aluminija v izdelke, ki kupcem zagotavljajo zanje najvišjo možno vrednost in s tem zadovoljevati potrebe kupcev, lastnikov, zaposlenih, okolja in drugih deležnikov. Pri tem potrebe kupcev zadovoljevati z nudenjem najboljšega servisa (ibid.)

Vrednote

Inovativnost – skupaj s kupci razvijamo proizvode za zadovoljevanje njihovih potreb, skrb za inovativnost in stalno izobraževanje zaposlenih.

Marljivost – s timskim delom zagotavljamo sodelovanje vseh zaposlenih in s tem ustvarjanje zaupanja v Impol na trgu ter zanesljivost naših storitev.

Prilagodljivost – naše storitve odlikujejo hitrost, učinkovitost in transparentnost, to zagotavljamo z neposrednimi stiki s kupci.

Odličnost – zagotavljanje kakovosti, kreiramo ideje in izvajanje prodajne aktivnosti z ekološko neoporečnimi proizvodnimi procesi.

Lojalnost – do družbe, okolja, lastnikov, sodelavcev in okolja z upoštevanjem zakonskih določil in etičnih norm (ibid.).

3.3 Raziskovalna metodologija

3.3.1 Osnovna izhodišča za raziskavo

Namen raziskave

Namen raziskave je primerjava stresa pri zaposlenih v družbi Impol, d. o. o., med letoma 2014 in 2011. Na podlagi pridobljenih rezultatov raziskave in analize teh, je bil naš cilj tudi podati predloge za obvladovanje stresa pri zaposlenih v družbi Impol, d. o. o.. Prav tako pa nas je zanimalo tudi, kateri so najpogostejši izvori stresa pri zaposlenih v družbi Impol, d. o. o., in kako se ti zaposleni s stresom spoprijemajo.

Metode raziskave

Metoda zbiranja podatkov v raziskavi je bil že zasnovani anketni vprašalnik1, s katerim smo anketirali zaposlene v podjetju Impol, d. o. o., in v začetnem delu pridobili splošne

1 Anketni vprašalnik je za potrebe svoje magistrske naloge oblikovala Željka Kutija.

37

podatke o starosti, spolu, izobrazbi ter delovnem mestu zaposlenih oz. respondentov. Nato so v anketnem vprašalniku sledila vprašanja, ki so zasnovana s petstopenjsko Likertovo lestvico strinjanja oz. nestrinjanja. Za analizo pridobljenih podatkov smo uporabili statistični program SPSS in pa deskriptivno statistiko.

Hipoteze raziskave

Opredelili smo štiri hipoteze oz. domneve, ki jih bomo preverjali s primerjavo med letoma 2014 in 2011.

Hipoteza (H1): Na splošno so zaposleni v povprečju bolj obremenjeni s stresom leta 2014, kot so bili v letu 2011 (razlika v skupnima povprečnima vrednostima med obema letoma presega 0,5).

Hipoteza (H2): Obstajajo razlike glede izvora stresa leta 2014 v primerjavi z letom 2011 (razlika v skupnima povprečnima vrednostima med obema letoma presega 0,5).

Hipoteza (H3): Simptomi stresa so v večji meri izraženi leta 2014 glede na leto 2011 (razlika v skupnima povprečnima vrednostima med obema letoma presega 0,5).

Hipoteza (H4): Zaposleni se s stresom spoprijemajo bolje leta 2014, kot so se leta 2011 (razlika v skupnima povprečnima vrednostima med obema letoma presega 0,5).

3.3.2 Respondenti z vidika spola

V letu 2014 je bilo v raziskavi v podjetju Impol, d. o. o. zaposlenih 11 ljudi, od tega je bilo 7 anketirancev, 3 anketirani so bili moškega spola, 4 anketirani pa se niso opredelili glede spola. To prikazuje tudi tabela 1.

Tabela 1: Prikaz anketiranih po spolu v podjetju Impol, d. o. o., leta 2014.

Spol

Frekvenca Odstotek Veljaven

odstotek

Kumulativen

odstotek

Veljav

na

Moški 3 42,9 42,9 42,9

99 4 57,1 57,1 100,0

Skupaj 7 100,0 100,0

Leta 2011 pa je bilo v raziskavi v podjetju Impol, d. o. o., 20 anketirancev. Od tega je bilo 14 anketiranih ženskega spola in 4 moškega spola, dva izmed anketiranih pa se v spolu nista opredelila. To vidimo tudi v naslednji tabeli 2.

38

Tabela 2: Prikaz števila zaposlenih po spolu leta 2011 v podjetju Impol, d. o. o..

Spol

Frekvenca Odstotek Veljaven odstotek Kumulativen

odstotek

Veljavna Ženski 4 20,0 22,2 22,2

Moški 14 70,0 77,8 100,0

Total 18 90,0 100,0

Manjka 99 2 10,0

Skupaj 20 100,0

Naslednja tabela prikazuje podatke o starosti anketiranih v letu 2014 v podjetju Impol, d. o. o.. Iz tabele je razvidno, da se 5 respondentov ni opredelilo glede starosti, eden je star manj kot 30 let, drugi pa med 31 in 39 let.

Tabela 3: Prikaz števila zaposlenih po starosti leta 2014 v podjetju Impol, d. o. o..

Starost

Frekvenca Odstotek Veljaven

odstotek

Kumulativen

odstotek

Veljavna manj ali 30 let 1 14,3 50,0 50,0

od 31 do 39 let 1 14,3 50,0 100,0

Total 2 28,6 100,0

Manjka 99 5 71,4

Skupaj 7 100,0

Tabela 4 prikazuje podatke o starosti anketirancev leta 2011, kjer vidimo, da je največ, to je 7 anketiranih, starih med 30 in 39 let, najmanj pa je starejših od 50 let, to sta le dva zaposlena. Na drugem mestu so zaposleni med 40 in 49 let, nato sledijo zaposleni do 29 let.

Tabela 4: Prikaz števila zaposlenih po starosti v podjetju Impol, d. o. o., leta 2011.

Starost

Frekvenca Odstotek Veljaven odstotek Kumulativen

odstotek

Veljavna do 29 5 25,0 25,0 25,0

30–39 7 35,0 35,0 60,0

40–49 6 30,0 30,0 90,0

50 ali več 2 10,0 10,0 100,0

Skupaj 20 100,0 100,0

39

V tabeli 5 prikazujemo zaposlene v podjetju Impol, d. o. o., glede na izobrazbo. Tako je iz tabele razvidno, da je v letu 2014 eden zaposleni s srednješolsko izobrazbo, dva zaposlena imata magisterij oz. doktorat, torej sedmo, osmo oz. deveto stopnjo šolanja. Štirje zaposleni pa, kot vidimo, se ponovno niso opredelili glede izobrazbe.

Tabela 5: Prikaz zaposlenih po izobrazbi v podjetju Impol, d. o. o., v letu 2014.

Izobrazba

Frekvenca Odstotek Veljaven

odstotek

Kumulativen

odstotek

Veljavna srednješolska izobrazba (V.) 1 14,3 33,3 33,3

univerzitetna izobrazba,

magisterij, doktorat (VII.,

VIII. in IX)

2 28,6 66,7 100,0

Total 3 42,9 100,0

Manjka 99 4 57,1

Skupaj 7 100,0

V tabeli 6 pa lahko vidimo zaposlene po izobrazbi iz leta 2011 v podjetju Impol, d. o. o.. Iz tabele je tako razvidno, da ima največ zaposlenih, to je 7, končano višjo šolo, na drugem mestu je 6 zaposlenih z univerzitetno izobrazbo, sledijo jim 3 zaposleni s poklicno šolo, po ena oseba pa ima dokončano osnovno, štiriletno srednjo šolo, visoko šolo in magisterij oz. doktorat.

Tabela 6: Prikaz zaposlenih po izobrazbi v podjetju Impol, d. o. o., leta 2011.

Izobrazba

Frekvenca Odstotek Veljaven odstotek Kumulativen

odstotek

Veljavna osnovna šola 1 5,0 5,0 5,0

poklicna šola 3 15,0 15,0 20,0

štirletna srednja šola 1 5,0 5,0 25,0

višja šola 7 35,0 35,0 60,0

visoka šola 1 5,0 5,0 65,0

univerzitetna izobrazba 6 30,0 30,0 95,0

magisterij ali doktorat 1 5,0 5,0 100,0

Skupaj 20 100,0 100,0

Naslednja tabela, tabela 7, nam prikazuje zaposlene glede na vrsto dela, ki ga opravljajo. Tako je iz tabele razvidno, da se 4 zaposleni ponovno niso opredelili glede vrste dela, ki ga opravljajo, po eden zaposleni pa je zaposlen v proizvodnji, na tehničnem področju in v upravni režiji.

40

Tabela 7: Prikaz zaposlenih po vrsti dela, ki ga opravljajo v podjetju Impol, d. o. o., leta 2014.

Vrsta dela, ki ga opravljate

Frekvenca Odstotek Veljaven

odstotek

Kumulativen

odstotek

Veljavna

Zaposleni-proizvodnja 1 14,3 33,3 33,3

Zaposleni-tehnično področje

(tehnologija, naložbe, R in

R, vzdrževanje)

1 14,3 33,3 66,7

Zaposleni-upravna režija

(HRM, risk-management,

finance, dir.družbe)

1 14,3 33,3 100,0

Skupaj 3 42,9 100,0

Manjka 99 4 57,1

Skupaj 7 100,0

Tabela 8 pa prikazuje zaposlene po vrsti dela, ki ga opravljajo v Impol, d. o. o., iz leta 2011. Kot vidimo, je največ zaposlenih, to je 6 zaposlenih, v prodaji oz. nabavi ali kot tajnice ali administrativni delavci. Sledijo jim vodje skupin, to je 5 zaposlenih in zaposleni v tehničnem področju, kjer jih je prav tako 5. Trije zaposleni so zaposleni v upravni režiji, najmanj zaposlenih, to je le eden, pa je zaposlenih v vodstvu prodaje in nabave.

Tabela 8: Prikaz zaposlenih po vrsti dela, ki ga opravljajo v podjetju Impol, d. o. o., v letu 2011.

Vrsta dela, ki ga opravljate

Frekvenca Odstotek Veljaven

odstotek

Kumulativen

odstotek

Veljavna Vodja skupine-skupino-

vodja(neposredno nadrejena oseba) 5 25,0 25,0 25,0

Zaposlen-prodaja/nabava

režija/tajnice+administrativni delavci 6 30,0 30,0 55,0

Zaposlen-prodaja/nabava vodstvo 1 5,0 5,0 60,0

Zaposlen-tehnično

področje(tehnologija, investicije,R in

R,vzdrževanje,infrastruktura,poklicni

gasilci)

5 25,0 25,0 85,0

Zaposlen-upravna režija(HRM, risk-

management, finance, dir.družbe) 3 15,0 15,0 100,0

Skupaj 20 100,0 100,0

41

3.4 Analiza rezultatov

V tem poglavju bomo analizirali dobljene rezultate anketnih vprašalnikov iz leta 2014 in tiste rezultate iz leta 2011, ki so povezani z našimi hipotezami. Kot smo že omenili, so naši respondenti na podlagi 5-stopenjske Likertove lestvice odgovarjali na vprašanja oz. trditve. Lestvica je bila sestavljena od 1 do 5, kjer označena 1 pomeni »se ne strinjam«, 5 pa pomeni »popolnoma se strinjam«.

3.4.1 Analiza potencialnih izvorov stresa

V prvem sklopu vprašanj so bila vprašanja povezana s potencialnimi izvori stresa na delovnem mestu. Rezultate tega poglavja prikazuje tudi tabela 9.

Potencialni izvori stresa na delovnem mestu:

Tabela 9: Potencialni izvori stresa na delovnem mestu v 2014.

Descriptive Statistics

Vzorec Minimum Maksimum Povp.vr. Stand.odklon

Pri delu sem preveč obremenjen/a. 7 1 5 3,00 1,528

Moje delovne naloge in postopki dela so natančno

določeni. 7 2 4 3,29 0,756

Pri svojem delu sem pogosto pod časovnim pritiskom. 7 1 5 2,86 1,574

Pri delu nisem izpostavljen/a hrupu, vročini, prahu in

drugim nevarnim snovem. 6 1 5 3,83 1,835

Delovni čas mi popolnoma ustreza. 7 2 5 3,86 1,215

Pogosto delam izven rednega delovnega časa. 6 1 5 3,17 1,472

V delovnem kolektivu se dobro počutim. 7 3 4 3,86 0,378

Moji odnosi z nadrejenimi so dobri. 7 3 5 4,00 0,577

Imam dobre odnose s sodelavci. 7 3 5 4,14 0,690

Na delovnem mestu nisem nikoli šikaniran/a (ni

ogovarjanja za hrbtom, širjenje govoric, psihičnih in

fizičnih napadov ...).

7 3 5 3,43 0,787

Sodelavci spoštujejo moja razmišljanja in občutke. 7 2 5 3,43 0,976

Točno vem, pod kakšnimi pogoji lahko napredujem. 6 1 4 2,67 1,366

Moje podjetje mi omogoča učenje in razvoj (imam

možnost za dodatno izobraževanje in usposabljanje). 7 1 5 3,29 1,380

Ne bojim se, da bi izgubil/a službo. 7 2 5 3,29 1,113

Menim, da je finančno poslovanje podjetja dobro. 7 4 5 4,43 0,535

Menim, da imam dobre možnosti za napredovanje in

osebni razvoj. 7 1 5 3,00 1,291

Nikoli ne pomislim, da bi zapustil/a to podjetje in šel/šla

delat drugam. 7 2 4 3,43 0,787

Natančno vem, kaj se od mene pričakuje na delu. 7 3 5 4,14 ,690

*Tabela se nadaljuje na naslednji strani

42

Mnenja in moji predlogi lahko dejansko vplivajo na

odločitev vodstva. 7 1 5 3,29 1,254

Pri svojem delu sem odgovoren/na za druge ljudi. 7 1 5 3,14 1,345

Pri svojem delu sem odovoren/na za denar, stroje in

druge stvari. 7 1 5 3,00 1,414

Moje pristojnosti so jasno opredeljene. 7 2 4 3,57 0,787

Vodstvo je odprto in iskreno v komunikaciji. 7 2 5 3,57 1,134

V podjetju se dobro počutim. 7 3 5 3,86 0,690

Zadovoljen/na sem s plačo. 7 1 5 3,00 1,414

Poleg plače dobivam primerno priznanje za moje

prispevke in dosežke. 7 1 5 2,14 1,464

Vodja me podpira in spodbuja pri delu. 7 2 5 3,29 0,951

Za opravljenje tega dela imam popolno podporo

družine. 6 4 5 4,33 0,516

Zadovoljen/na sem med delom in privatnim časom. 7 1 5 3,00 1,414

Imam vso potrebno fleksibilnost, da lahko prilagajam

svoj delovni urnik reševanju osebnih opravkov. 6 2 4 3,17 0,983

Doma imam probleme. 7 1 3 2,00 0,816

Zadovoljen/na sem z vrednotami, moralami in etičnimi

stališči podjetja. 6 3 4 3,67 0,516

Veljaven N 5

Iz tabele 9 lahko vidimo rezultate prvega vprašanja oz. trditve »pri delu sem preveč obremenjen/a«, kjer vidimo, da je odgovarjalo 7 anketirancev in je njihovo povprečje glede obremenjenosti na delovnem mestu 3,00. Zanimiv je tudi standardni odklon, iz katerega je mogoče razbrati, da je bilo veliko nihanje med odgovori anketirancev. Prav tako razberemo, da se zaposleni s to trditvijo niti strinjajo, niti ne strinjajo.

Tipični stresorji, ki zaposlenim povzročajo stres, so trditev »točno vem, pod kakšnimi pogoji lahko napredujem«, iz katere je razvidno, da je na to trditev odgovorilo 6 zaposlenih in da so v povprečju odgovorili z vrednostjo 2,67. S to trditvijo se zaposleni niti strinjajo niti ne strinjajo, kar pomeni, da jim ni čisto jasno, pod kakšnimi pogoji lahko napredujejo in jim to pomeni izvor stresa. Iz rezultatov standardnega odklona pa vidimo, da so bila velika nihanja med odgovori zaposlenih, saj ta znaša 1,366. Zaposlenim povzroča stres tudi trditev »poleg plače dobivam primerno priznanje za moje prispevke in dosežke«, iz katere je razvidno, da ta trditev za zaposlene delno drži, saj so v povprečju odgovorili z vrednostjo 2,14. Prav tako so bila velika nihanja med odgovori zaposlenih, saj standardni odklon znaša 1,464. Tako ugotovimo, da to zaposlenim povzroča velik stres.

Med najizrazitejše stresorje, ki zaposlenim ne povzročajo stresa spada trditev »menim, da je finančno poslovanje podjetja dobro«, kjer lahko vidimo, da so zaposleni v povprečju odgovorili z vrednostjo 4,43. To pa pomeni, da se s trditvijo dokaj strinjajo in jim ta trditev ne predstavlja možnega izvora stresa na delovnem mestu. Prav tako zaposlenim ne povzroča stresa možen dejavnik družina, to smo ugotovili pri trditvi »za

43

opravljanje tega dela imam popolno podporo družine«, kjer lahko odčitamo, da ta trditev za zaposlene dokaj drži, saj so v povprečju odgovorili z vrednostjo 4,33. To pa pomeni, da jim družina ne povzroča stresa in imajo vso njihovo podporo.

V naslednjem sklopu prikazujemo rezultate trditev, ki so osredotočene na zadovoljstvo z določenimi dejavniki, ki so potencialni stresorji zaposlenih, če niso urejeni. Zaposlenim ne povzroča stresa trditev »zadovoljen/na sem z vrednotami, moralami in etičnimi stališči podjetja«, iz katere je razvidno, da se zaposleni s to trditvijo dokaj strinjajo, saj so v povprečju na to trditev odgovorili z vrednostjo 3,67. Jim pa lahko povzroča stres trditev »zadovoljen/na sem s plačo«, kjer ugotovimo, da se zaposleni niti strinjajo niti ne strinjajo s to trditvijo, saj so v povprečju odgovorili z vrednostjo 3,00. So pa bila velika nihanja med odgovori zaposlenih, saj standardni odklon znaša 1,414. Med trditve, ki povzročajo stres zaposlenih, spada še trditev »zadovoljen/na sem med delom in privatnim časom«, iz katere je mogoče razbrati, da se zaposleni s to trditvijo niti strinjajo niti ne strinjajo, saj so na to trditev v povprečju odgovorili z vrednostjo 3,00. Prav tako vidimo, da so bila velika nihanja med odgovori zaposlenih, saj standardni odklon znaša 1,414, zato lahko ta trditev povzroča stres pri zaposlenih.

Tabela 10: Potencialni izvori stresa na delovnem mestu v podjetju Impol, d. o. o., leta 2011.

Descriptive Statistics

Vzorec Minimum Maksimum Povp.vr. Stand.odklon

Pri delu sem preveč obremenjen/a. 20 1 5 3,45 1,276

Moje delovne naloge in postopki dela so natančno določeni. 19 2 5 3,53 1,073

Pri svojem delu sem pogosto pod časovnim pritiskom. 20 1 5 4,00 1,124

Pri delu nisem izpostavljen/a hrupu, vročini, prahu in drugim

nevarnim snovem. 20 1 5 3,55 1,605

Delovni čas mi popolnoma ustreza. 20 1 5 3,65 1,137

Pogosto delam izven rednega delovnega časa. 20 1 5 3,60 1,188

V delovnem kolektivu se dobro počutim. 20 1 5 3,80 1,152

Moji odnosi z nadrejenimi so dobri. 20 1 5 3,95 1,191

Imam dobre odnose s sodelavci. 20 3 5 4,40 0,681

Na delovnem mestu nisem nikoli šikaniran/a (ni ogovarjanja

za hrbtom, širjenje govoric, psihičnih in fizičnih napadov ...). 19 1 5 3,63 1,212

Sodelavci spoštujejo moja razmišljanja in občutke. 20 2 5 3,55 0,887

Točno vem, pod kakšnimi pogoji lahko napredujem. 20 1 4 2,85 0,933

Moje podjetje mi omogoča učenje in razvoj (imam možnost

za dodatno izobražvanje in usposabljanje). 20 2 5 3,95 0,945

Ne bojim se, da bi izgubil/a službo. 20 1 5 3,30 1,081

Menim, da je finančno poslovanje podjetja dobro. 20 1 5 3,70 1,129

Menim, da imam dobre možnosti za napredovanje in osebni

razvoj. 20 1 4 3,05 0,945

*Tabela se nadaljuje na naslednji strani

44

Nikoli ne pomislim, da bi zapustil/a to podjetje in šel/šla delat

drugam. 20 1 5 2,75 1,251

Natančno vem, kaj se od mene pričakuje na delu. 20 1 5 3,85 0,988

Mnenja in moji predlogi lahko dejansko vplivajo na odločitev

vodstva. 20 1 5 3,15 1,226

Pri svojem delu sem odgovoren/na za druge ljudi. 20 1 5 3,00 1,338

Pri svojem delu sem odovoren/na za denar, stroje in druge

stvari. 20 2 5 4,15 0,988

Moje pristojnosti so jasno opredeljene. 20 1 5 3,40 1,314

Vodstvo je odprto in iskreno v komunikaciji. 20 1 5 3,25 1,293

V podjetju se dobro počutim. 20 1 5 3,55 1,050

Zadovoljen/na sem s plačo. 20 1 5 2,60 1,188

Poleg plače dobivam primerno priznanje za moje prispevke

in dosežke. 20 1 5 2,70 1,342

Vodja me podpira in spodbuja pri delu. 20 1 5 3,35 1,226

Za opravljenje tega dela imam popolno podporo družine. 20 1 5 3,90 1,165

Zadovoljen/na sem med delom in privatnim časom. 19 2 4 3,37 0,761

Imam vso potrebno fleksibilnost, da lahko prilagajam svoj

delovni urnik reševanju osebnih opravkov. 20 1 4 2,75 1,164

Doma imam probleme. 20 1 3 1,40 0,821

Zadovoljen/na sem z vrednotami, moralami in etičnimi

stališči podjetja. 20 1 4 3,05 0,999

Veljaven N 18

Iz tabele 10 je razvidno, da so tipični stresorji, ki so zaposlenim leta 2011 povzročali stres, časovni pritisk, saj so v povprečju na trditev »pri svojem delu sem pogosto pod časovnim pritiskom« odgovorili z vrednostjo 4,00. To pomeni, da ta trditev za zaposlene dokaj drži in se zaposleni s to trditvijo strinjajo. Zaposlenim povzroča stres tudi trditev »pri svojem delu sem odgovoren/na za denar, stroje in druge stvari«, kjer so v povprečju odgovorili z vrednostjo 4,15. To pa pomeni, da zaposlenim ta trditev povzroča stres.

K najizrazitejšim stresorjem, ki zaposlenim ne povzročajo stresa, lahko štejemo trditev »imam dobre odnose s sodelavci«, kjer lahko vidimo, da so zaposleni v povprečju odgovorili z vrednostjo kar 4,40. To pomeni, da jim ta trditev ne predstavlja potencialnega stresa in se z njo strinjajo. Dodaten dejavnik, ki zaposlenim ne povzroča stresa, lahko razberemo iz trditve »doma imam probleme«, s katero se zaposleni ne strinjajo, saj so v povprečju na to trditev odgovorili z vrednostjo 1,40. To pa pomeni, da zaposlenim ta trditev ne predstavlja možnega izvora stresa.

V nadaljevanju prikazujemo rezultate trditev, ki so osredotočene na zadovoljstvo zaposlenih. Iz katerih lahko razberemo, da zaposlenim povzroča stres trditev »zadovoljen/na sem s plačo«, kjer vidimo, da rezultat malo odstopa od povprečja, saj so zaposleni odgovorili v povprečju z vrednostjo 2,60. Najizrazitejši dejavnik, ki zaposlenim ne povzroča stresa, pa lahko razberemo iz trditve »v podjetju se dobro

45

počutim«, kjer lahko vidimo, da so zaposleni v povprečju na to trditev odgovorili z vrednostjo 3,55. Tako lahko trdimo, da ta trditev zaposlenim ne povzroča možnega izvora stresa.

3.4.2 Analiza simptomov stresa

Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz sklopa vprašanj, kjer so nas zanimali simptomi, ki so posledica stresnih situacij. Rezultate in vprašanja pa prikazuje tabela 11 v nadaljevanju. Tukaj so zaposleni odgovarjali na zastavljena vprašanja oz. trditve na lestvici, kjer je pomenilo 1 – nikoli in 5 – zelo pogosto.

Ali pri sebi opažate naslednje simptome, ki so posledica stresnih situacij?

Tabela 11: Simptomi, ki so posledica stresnih situacij v letu 2014.

Descriptive Statistics

Vzorec Minimum Maksimum Povp.vr. Stand.odklon

Doma razmišljam o težavah na delovnem mestu. 7 3 4 3,29 0,488

Zmanjšala se mi je odpornost proti boleznim. 7 1 3 2,29 0,756

Pri svojem delu ne čutim več veliko zadovoljstva. 7 1 4 2,57 1,134

Včasih bi se najraje skril/a pred delovnimi zahtevami, ki

jih moram izpolniti. 7 1 4 2,14 1,069

Težko sprejemam pomembne odločitve. 7 1 3 1,71 0,756

Utrujen/a sem, tudi ko spim dovolj. 7 1 4 2,43 0,976

Pogosto se čutim uničenega/o zaradi odgovornosti pri

delu. 7 1 4 2,57 0,976

Hitro se razburim zaradi malenkosti. 7 2 4 2,86 0,690

Zdi se mi, da nisem tako učinkovit/a, kot bi lahko bil/a. 7 1 3 2,14 0,900

Delo opravljam manj kakovostno, kot bi ga lahko. 7 1 3 1,86 0,690

Čutim fizično in čustveno izčrpanost. 7 1 4 2,29 1,113

Moje zanimanje za spolnost se je zmanjšalo. 6 1 2 1,17 0,408

Jem več oz. manj kot običajno/popijem več kave ali

pravega čaja/pokadim več cigaret/popijem več

alkohola/, da bi lažje delal/a.

6 1 3 1,83 0,753

Težave ali čustva drugih vas ne ganejo več. 7 1 3 2,14 0,690

Moja komunikacija z nadrejenim, sodelavci, prijatelji ali

družino je napeta. 7 1 4 2,29 1,113

Pozabljiv/a sem. 7 1 3 2,00 0,816

Težko se zberem. 7 1 3 1,86 0,690

Čutim praznino in depresivnost zaradi svojega dela. 7 1 3 1,57 0,787

Hitro se začnem dolgočasiti. 7 1 4 1,71 1,113

V službo hodim le še zaradi plače. 6 1 2 1,17 0,408

Veljaven N 6

46

Na podlagi pridobljenih rezultatov v tabeli 11, razberemo, da med najpogostejše simptome stresa pri zaposlenih štejemo trditev »doma razmišljam o težavah na delovnem mestu« in ugotovimo, da so zaposleni na to trditev v povprečju odgovorili z vrednostjo 3,29. To pomeni, da zaposleni občasno doma razmišljajo o težavah na delovnem mestu. Naslednji najpogostejši simptomi se kažejo pri trditvi »hitro se razburim zaradi malenkosti«, iz katere je razvidno, da so zaposleni na to trditev v povprečju odgovorili z vrednostjo 2,86. Torej lahko rečemo, da zaposleni občasno opazijo ta simptom oz. se delno strinjajo s trditvijo. Kot dodaten pogost simptom, ki ga zaposleni opazijo, bi lahko dodali še trditev »pri svojem delu ne čutim več veliko zadovoljstva«, kjer so zaposleni odgovorili z vrednostjo 2,57 in prav tako odstopa od povprečja.

Med simptome, ki pa se zelo redko oz. se sploh ne pojavljajo pri zaposlenih, pa lahko razberemo iz trditve »moje zanimanje za spolnost se je zmanjšalo«, kjer lahko vidimo, da so zaposleni na to trditev v povprečju odgovorili z vrednostjo 1,17. Kar pomeni, da zaposleni nikoli ne opazijo tega simptoma oz. se ne strinjajo s trditvijo. Z enako vrednostjo so zaposleni odgovorili tudi pri trditvi »v službo hodim le še zaradi plače«. Torej lahko prav tako rečemo, da zaposleni redko opazijo ta simptom oz. se ne strinjajo s trditvijo. Sledi jima tudi trditev »čutim praznino in depresivnost zaradi svojega dela«, iz katere je razvidno, da so zaposleni na to trditev v povprečju odgovorili z vrednostjo 1,57. Tako lahko rečemo, da zaposleni redko opazijo ta simptom oz. se ne strinjajo s trditvijo.

Tabela 12: Simptomi, ki so posledica stresnih situacij v podjetju Impol, d. o. o., v letu 2011.

Descriptive Statistics

Vzorec Minimum Maksimum Povp.vr. Stand.odklon

Doma razmišljam o težavah na delovnem mestu. 20 1 5 3,65 1,226

Zmanjšala se mi je odpornost proti boleznim. 20 1 5 2,80 1,056

Pri svojem delu ne čutim več veliko zadovoljstva. 20 1 5 2,60 1,046

Včasih bi se najraje skril/a pred delovnimi zahtevami, ki

jih moram izpolniti. 20 1 5 2,20 1,105

Težko sprejemam pomembne odločitve. 20 1 4 2,45 0,887

Utrujen/a sem, tudi ko spim dovolj. 20 1 5 3,00 1,170

Pogosto se čutim uničenega/o zaradi odgovornosti pri

delu. 20 1 5 2,90 0,968

Hitro se razburim zaradi malenkosti. 20 1 4 2,70 0,923

Zdi se mi, da nisem tako učinkovit/a, kot bi lahko bil/a. 20 1 4 2,70 0,979

Delo opravljam manj kakovostno, kot bi ga lahko. 20 1 4 2,30 0,865

Čutim fizično in čustveno izčrpanost. 20 1 5 2,80 1,196

Moje zanimanje za spolnost se je zmanjšalo. 19 1 4 2,11 0,875

Jem več oz. manj kot običajno/popijem več kave ali

pravega čaja/pokadim več cigaret/popijem več

alkohola/, da bi lažje delal/a.

20 1 4 1,95 0,887

*Tabela se nadaljuje na naslednji strani

47

Težave ali čustva drugih vas ne ganejo več. 20 1 4 2,20 0,894

Moja komunikacija z nadrejenim, sodelavci, prijatelji ali

družino je napeta. 20 1 4 2,25 0,910

Pozabljiv/a sem. 20 1 5 2,35 1,137

Težko se zberem. 20 1 5 2,40 0,940

Čutim praznino in depresivnost zaradi svojega dela. 20 1 4 2,05 0,887

Hitro se začnem dolgočasiti. 20 1 4 1,95 0,826

V službo hodim le še zaradi plače. 20 1 4 1,75 0,910

Veljaven N 19

Tabela 12 prikazuje rezultate odgovorov zaposlenih glede simptomov stresnih situacij na delovnem mestu iz leta 2011. Iz rezultatov je tako razvidno, da se simptomi stresnih situacij v največji meri kažejo pri trditvi »doma razmišljam o težavah na delovnem mestu«, iz katere lahko razberemo, da so zaposleni v povprečju odgovorili z vrednostjo 3,65. Rezultati od povprečja odstopajo tudi pri trditvi »utrujen/a sem, tudi ko spim dovolj«, pri kateri so zaposleni odgovorili z vrednostjo 3,00. Torej se simptomi pri zaposlenih kažejo tudi pri tej trditvi. Pogosto se simptomi pojavljajo še pri trditvah »pogosto se čutim uničenega/o zaradi odgovornosti pri delu«, kjer so zaposleni odgovorili z vrednostjo 2,90. Sledi trditev »čutim fizično in čustveno izčrpanost« z vrednostjo 2,80 in pa »hitro se razburim zaradi malenkosti« z vrednostjo 2,70 oz. trditev »zdi se mi, da nisem tako učinkovit/a, kot bi lahko bil/a« prav tako z vrednostjo 2,70.

Najmanjši simptom stresnih situacij v letu 2011 pa se kaže pri trditvi »v službo hodim le še zaradi plače«, kjer so zaposleni odgovorili v povprečju z najnižjo vrednostjo, to je vrednost 1,75. Sledi mu trditev »hitro se začnem dolgočasiti«, kjer so zaposleni odgovorili z vrednostjo 1,95. Z enako vrednostjo so zaposleni odgovorili tudi pri trditvi »jem več oz. manj kot običajno/popijem več kave ali pravega čaja/pokadim več cigaret/popijem več alkohola/, da bi lažje delal/a«.

3.4.3 Analiza spoprijemanja s stresom na delovnem mestu

Nato nas je v našem tretjem sklopu vprašanj anketnega vprašalnika zanimalo spoprijemanje s stresom na delovnem mestu med zaposlenimi. Tako so v tabeli 11 rezultati trditev zaposlenih, ki so povezani z načinom spoprijemanja s stresom na delovnem mestu. Tukaj so zaposleni odgovarjali na trditve od 1 – nikoli do 5 – zelo pogosto.

48

Na kakšen način se spoprijemate s stresom na delovnem mestu?

Tabela 13: Način spoprijemanja s stresom na delovnem mestu v letu 2014.

Descriptive Statistics

Vzorec Minimum Maksimum Povp.vr. Stand.odklon

Vzamem si odmor ali celo prost dan. 7 1 2 1,86 0,378

O problemu se pogovorim z

nadrejenimi, sodelavci. 7 1 4 2,29 0,951

Določim si prednostne naloge in jih

skrbno opravim, ostale si pustim za

kasneje.

7 1 4 3,14 1,215

Prosim za pomoč. 7 1 3 2,14 0,690

Ukvarjam se s športom. 7 2 5 3,71 1,254

Uporabim sprostitvene metode (joga,

masaža, meditacija). 7 1 3 1,86 0,900

Sprostim se v dobri družbi, s prijatelji,

družino ... 7 2 4 3,43 0,787

Sproščam se pred TV, ob glasbi, ob

branju dobre knjige ... 7 2 4 3,43 0,787

Ogibam se perfekcionizmu. 7 2 3 2,86 0,378

Veljaven N 7

Iz tabele 13 je razvidno, da se zaposleni največkrat poslužujejo načina spoprijemanja s stresom, tako da se ukvarjajo s športom, kar lahko razberemo pri trditvi »ukvarjam se s športom«, iz katere lahko vidimo, da so zaposleni na to trditev v povprečju odgovorili z vrednostjo 3,71. Tako lahko rečemo, da zaposleni pogosto uporabijo ta način spoprijemanja s stresom na delovnem mestu oz. se strinjajo s trditvijo. Temu načinu sledita še trditev »sprostim se v dobri družbi, s prijatelji, družino …«, kjer so zaposleni na to trditev v povprečju odgovorili z vrednostjo 3,43. Tako lahko rečemo, da zaposleni občasno uporabijo ta način spoprijemanja s stresom na delovnem mestu oz. se delno strinjajo s trditvijo. In pa trditev »sproščam se pred TV, ob glasbi, ob branju dobre knjige …« na katero so zaposleni odgovorili z isto povprečno vrednostjo, to je 3,43.

Najbolj poredko pa se zaposleni poslužujejo sprostitvenih metod, kot so joga, masaža in meditacija, saj so pri tej trditvi odgovorili v povprečju z vrednostjo 1,86. Z enako vrednostjo so odgovorili tudi pri trditvi »vzamem si odmor ali celo prost dan«. Sledi jima trditev »o problemu se pogovorim z nadrejenimi sodelavci«, iz katere je prav tako razvidno, da so zaposleni na to trditev v povprečju odgovorili z vrednostjo 2,29. Tako lahko rečemo, da zaposleni redko uporabijo ta način spoprijemanja s stresom na delovnem mestu oz. se ne strinjajo s trditvijo.

49

Tabela 14: Način spoprijemanja s stresom na delovnem mestu v letu 2011.

Descriptive Statistics

Vzorec Minimum Maksimum Povp.vr. Stand.odklon

Vzamem si odmor ali celo prost

dan. 20 1 3 2,20 ,768

O problemu se pogovorim z

nadrejenimi, sodelavci. 20 1 5 2,55 1,050

Določim si prednostne naloge in jih

skrbno opravim, ostale si pustim za

kasneje.

19 2 5 3,84 ,958

Prosim za pomoč. 20 1 5 2,60 1,046

Ukvarjam se s športom. 20 1 5 3,50 1,000

Uporabim sprostitvene metode

(joga, masaža, meditacija). 20 1 4 1,45 ,759

Sprostim se v dobri družbi, s

prijatelji, družino ... 20 2 5 3,75 ,786

Sproščam se pred TV, ob glasbi,

ob branju dobre knjige ... 20 1 5 3,30 1,081

Ogibam se perfekcionizmu. 19 1 4 2,95 ,848

Veljaven N 18

Tabela 14 prikazuje rezultate načina spoprijemanja s stresom med zaposlenimi v podjetju Impol, d. o. o., iz leta 2011. Iz rezultatov lahko razberemo, da se zaposleni v največji meri spoprijemajo s stresom, tako da si določijo prednostne naloge, kar razberemo iz trditve »določim si prednostne naloge in jih skrbno opravim, ostale si pustim za kasneje«, saj so v povprečju na to trditev odgovorili z vrednostjo 3,84 oz. da se tega pogosto poslužujejo. Sledi sproščanje v dobri družbi, saj so v povprečju odgovorili z vrednostjo 3,75. To razberemo iz trditve »sprostim se v dobri družbi, s prijatelji, družino …«. Sledi jima trditev »ukvarjam se s športom«, pri kateri so zaposleni odgovorili v povprečju z vrednostjo 3,50.

Najmanj se zaposleni poslužujejo načina uporabe sprostitvenih metod, kar prikazuje trditev »uporabim sprostitvene metode (joga, masaža, meditacija)«, kjer so odgovorili z vrednostjo 1,45. Iz povprečja odstopa tudi trditev »vzamem si odmor ali celo prost dan«, pri kateri so zaposleni odgovorili z vrednostjo 2,20 oz. da se tega načina poslužujejo poredko.

3.4.4 Primerjava stresa pri zaposlenih med letoma 2014 in 2011

V nadaljevanju bomo uporabili le tiste rezultate analiz iz leta 2011, ki se navezujejo na naše hipoteze.

50

3.4.4.1 Hipoteza H1

Tabela 15 prikazuje rezultate trditve »pri delu sem preveč obremenjen/a« iz leta 2011. Kar pomeni, da so zaposleni v povprečju na to vprašanje odgovorili z vrednostjo 3,45. Tako lahko trdimo, da se zaposleni s to trditvijo niti strinjajo, niti ne strinjajo.

Tabela 15: Pri delu sem preveč obremenjen/a.

Descriptive Statistics

Vzorec Minimum Maksimum Povp.vr. Stand.odklon

Pri delu sem preveč

obremenjen/a. 20 1 5 3,45 1,276

Veljaven N 20

Na podlagi hipoteze H1, ki pravi, da so zaposleni na splošno v povprečju bolj obremenjeni s stresom leta 2014, kot so bili v letu 2011 in rezultatov Tabele 9, lahko to hipotezo zavrnemo, kajti zaposleni so v letu 2014 v povprečju na to trditev odgovorili z vrednostjo 3,00. To je skoraj za 0,5 manj kot leta 2011. Podjetje je v tem obdobju izvajalo programe promocije zdravja pri delu in ti so vključevali predavanja o ozaveščanju stresa ter vsebovali aktivnosti za premagovanje stresa, tako pridemo do zaključka, da so ti programi učinkoviti pri ozaveščanju in obvladovanju stresa.

3.4.4.2 Hipoteza H2

Če primerjamo zaposlene v letu 2014, torej trditve v Tabeli 9 s trditvami iz leta 2011 oz. Tabelo 10, vidimo, da so zaposleni v letu 2014 pod manjšim časovnim pritiskom, saj so v povprečju na to trditev odgovorili z vrednostjo 2,86. Tudi več zaposlenih meni, da je finančno poslovanje dobro v primerjavi z letom 2011, kjer so se zaposleni v povprečju strinjali s trditvijo z vrednostjo 3,70. Leta 2014 pa je ta vrednost znašala 4,43. Razlika je nastala tudi pri trditvi, da zaposleni ne bi nikoli zapustili podjetja in šli delat drugam. Leta 2014 so zaposleni namreč v povprečju odgovorili z vrednostjo 3,43, kar je za 0,73 večja vrednost kot v letu 2011. Razlike se pojavijo tudi pri trditvi, da poleg plače dobivajo primerno priznanje za prispevke in dosežke. Tukaj so zaposleni v 2014 odgovorili z vrednostjo 2,14. To pa pomeni, da je njihova povprečna stopnja strinjanja s to trditvijo za 0,56 manjša kot leta 2011. Dodatna razlika je razvidna tudi pri trditvi »doma imam probleme«, kjer vidimo, da je stopnja strinjanja s to trditvijo leta 2014 med zaposlenimi za 0,60 višja kot leta 2011. Večja razlika je tudi pri trditvi »zadovoljen/a sem z vrednotami, moralami in etičnimi stališči podjetja«, iz katere je razvidno, da so zaposleni v letu 2014 za vrednost 0,62 bolj zadovoljni z vrednotami, moralami in etičnimi stališči podjetja. Razlike so nastale tudi pri trditvi »moje podjetje mi omogoča učenje in razvoj (imam možnost za dodatno izobraževanje in usposabljanje)«, pri kateri je leta 2014 vrednost znašala 3,29. Leta 2011 je pri tej trditvi vrednost znašala 3,95. Velika razlika je nastala tudi pri trditvi »pri svojem delu sem odgovoren/na za denar, stroje in druge stvari«, kjer je vrednost leta 2014 znašala 3,00. V letu 2011 pa je bila ta vrednost kar 4,15.

Hipotezo H2, ki pravi, da obstajajo razlike glede izvora stresa leta 2014 v primerjavi z letom 2011, lahko delno potrdimo, saj pri analizi rezultatov Tabele 9 in Tabele 13

51

vidimo, da obstajajo razlike med izvori stresa na delovnem mestu pri osmih dejavnikih oz. trditvah od proučevanih 32 izvorov stresa. Leta 2014 so bili najpogostejši izvori stresa na delovnem mestu priznanja za prispevke in dosežke zaposlenih in pa pogoji, pod katerimi bi zaposleni lahko napredovali, pa se jih le ti ne zavedajo. Šele nato sledi časovni pritisk. V letu 2011 pa je bil napogostejši izvor stresa odgovornost za denar, stroje in druge stvari in pa takoj za njim časovni pritisk.

3.4.4.3 Hipoteza H3

Če izračunamo skupno povprečno vrednost simptomov stresa zaposlenih v letu 2011, ta znaša 2,45. In če jo primerjamo z letom 2014, kjer skupna povprečna vrednost simptomov stresa zaposlenih znaša 2,09, vidimo, da je vrednost simptomov stresnih situacij leta 2014 za 0,36 manjša kot leta 2011.

Tako lahko hipotezo H3, ki pravi, da so simptomi stresa v večji meri izraženi leta 2014 glede na leto 2011, zavrnemo, saj so simptomi stresa v večji meri izraženi leta 2011. Leta 2014 so bili najpogostejši simptomi stresa razmišljanje o težavah na delovnem mestu še doma (3,29) in pa hitro razburjanje zaradi malenkosti s povprečno vrednostjo 2,86. Leta 2011 pa je prav tako bil vodilni simptom razmišljanje o težavah na delovnem mestu zaposlenih tudi doma. Takrat je povprečna vrednost znašala 3,65. Na drugem mestu pa se je leta 2011 znašel simptom utrujenosti, tudi kadar zaposleni spijo dovolj, s povprečno vrednostjo 3,00. Dobljene rezultate lahko povežemo tudi s programi za obvladovanje in ozaveščanje stresa na delovnem mestu, ki jih je za zaposlene, organiziralo podjetje v tem obdobju.

3.4.4.4 Hipoteza H4

Če izračunamo skupno povprečno vrednost načinov spoprijemanja s stresom zaposlenih v letu 2011, ta znaša 2,90. In če jo primerjamo z letom 2014, kjer skupna povprečna vrednost načinov spoprijemanja s stresom zaposlenih znaša 2,74, vidimo, da je vrednost načinov spoprijemanja s stresom leta 2014 za 0,16 manjša kot leta 2011.

Tako lahko hipotezo H4, ki pravi, da se zaposleni s stresom spoprijemajo bolje leta 2014, kot so se leta 2011, zavrnemo. Med najpogostejše načine obvladovanja stresa leta 2014 štejemo ukvarjanje s športom (3,71) in sproščanje v dobri družbi s prijatelji, družino ter pa sproščanje pred TV, ob glasbi, branju dobre knjige. V obeh primerih je povprečna vrednost znašala 3,43. V letu 2011 pa so bili najvišje rangirani načini spoprijemanja s stresom prednostne naloge, ki si jih določijo zaposleni in jih skrbno opravijo, ostale pa si pustijo za kasneje (3,84) in pa sproščanje v dobri družbi s prijatelji, družino (3,75). Pridobljene rezultate si lahko razlagamo, da morda ti programi za ozaveščanje in obvladovanje stresa pri zaposlenih, vseeno niso bili tako uspešni.

3.4.5 Zaključki raziskave in predlogi managementu

Raziskava je pokazala, da je stres nenehno prisoten v podjetju, vendar ga podjetje z raznimi programi za obvladovanje stresa pri zaposlenih učinkovito manjša. To smo spoznali skozi zaključke raziskave, saj smo prišli do spoznanj, da so bili leta 2011 zaposleni bolj pod stresom kot leta 2014. Prav tako so rezultati pokazali, da obstajajo

52

določene razlike v izvorih stresa pri zaposlenih med letoma 2014 in 2011. Leta 2011 so bili simptomi stresa pri zaposlenih izraženi v večji meri kot leta 2014, ugotovili pa smo tudi, da se zaposleni v letu 2014 niso spoprijemali bolje s stresom kot leta 2011. Rezultate iz leta 2014, ki smo jih dobili, lahko opredelimo tudi kot plod programov podjetja, ki s svojimi aktivnostmi skuša omiliti oz. preprečevati stres na delovnem mestu in ustvarjati ugodno organizacijsko klimo, ki bi poskrbela ne le za stres, temveč tudi za boljšo produktivnost in uspešnost pri delu.

Da bi podjetje še naprej uspešno in učinkovito poslovalo, podajamo managementu za obvladovanje stresa pri zaposlenih naslednje predloge:

- redno anketiranje zaposlenih in preverjanje stresa, izvorov, simptomov, - organizacija sprostitvenih metod, kot so skupinska joga, skupinsko pohodništvo,

kolesarjenje in podobne aktivnosti, - zaposlenim omogočiti vstop v določen fitnes z večjimi popusti, - organizacija skupnih zabav za zaposlene, - organizacija predavanj o obvladovanju stresa, zdravi prehrani in športnem

načinu življenja, - ustvarjati družini prijazno podjetje, - zaposlenim z manjšimi otroki omogočiti fleksibilen delovnik, - zaposlenim še naprej omogočati dobre delovne pogoje, - pomagati zaposlenim, ki so pod stresom, z raznimi terapijami, - mentoriranje in usposabljanje vodij komunikacijskih spretnosti, dobre

organizacijske klime in ustvarjanja dobrih delovnih pogojev, - redni zdravniški pregledi za zaposlene, - zaposlenim z družinami ustvariti srečanja ob morebitnih posebnih priložnostih

(srečanja z miklavžem, božičkom in podobne aktivnosti), - zaposlenim, ki delajo v nevarnem območju oz. v nevarnih okoliščinah, omogočiti

primerno zaščito, - informiranje zaposlenih glede stresa na delovnem mestu, novih načinov

obvladovanja stresa, zaposlene seznaniti z izvori, simptomi in posledicami stresa,

- nagrade v obliki pohval, priznanj zahval za uspešne zaposlene.

53

4 SKLEP

V današnjih kriznih časih in v obdobju hitrega tempa življenja je stres vedno bolj pereč problem, ki lahko vpliva tako na ljudi kakor tudi na organizacije oz. podjetja sama. Stres danes povzroča skrbi tako delodajalcem, ki se na različne načine trudijo, kako ga izničiti oz. onemogočiti, kakor tudi zaposlene, ki so mu nenehno podvrženi. Po podatkih Eurofounda (Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer) in Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) v Evropi že kar 25 % delavcev pravi, da stres, povezan z delom, doživljajo večino delovnega časa. Prav tako pa podoben odstotek delavcev pravi, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje.

Stres je torej vsakodnevna tema vseh uspešnih podjetij in managerjev. Lahko je pozitiven ali negativen. V veliko primerih je stres lahko glavni motiv za uspešnejšo ureditev najrazličnejših situacij, v katerih bodo ljudje na podlagi stresa odreagirali učinkovito in uspešno. Po drugi strani pa je negativen stres tisti, ki je lahko poguben tako za posameznika kot tudi za podjetja. Negativen stres je odgovoren za najrazličnejše probleme oz. morebitne bolezni, ki prizadanejo posameznika. Na stres ni imun noben posameznik, je pa razlika, kako se posameznik na stres odzove. Nekateri posamezniki, se pri odzivu na stres odzovejo povsem drugače kot drugi. To je odvisno predvsem od psihičnega stanja človeka, lahko tudi fizičnega stanja in pa od preteklih izkušenj posameznika. Kako se bo posamezna oseba odzvala na stres, je lahko odvisno tudi od spola. Ženske se lahko na stresne situacije odzivajo čisto drugače kot moški.

Vzroke oz. izvore, zaradi katerih lahko pride do stresa, lahko delimo v dve skupini, in sicer na dejavnike v delovnem okolju in izven njega. Dejavniki v delovnem okolju se lahko kažejo predvsem kot vrsta zaposlitve, preobremenjenosti vloge pri zaposlenih ali konflikt vlog. Dodaten pomemben dejavnik so tudi delovne razmere, v katerih delujejo zaposleni. Vedno več je podjetij, v katerih zaposleni delajo v nemogočih pogojih in delovnih razmerah. Med te pogoje lahko štejemo hrup, vročino, mraz ali celo delovna mesta v neposredni bližini nevarnih snovi oz. celo delo z nevarnimi snovmi. Na takšnih delovnih mestih je stres nenehno prisoten. Pomemben dejavnik, ki lahko povzroči stres, so tudi morebitne spremembe v podjetju, kjer delujejo zaposleni. Spremembe so za zaposlene skoraj vedno problematične oz. zaposleni potrebujejo nekaj časa, da se navadijo na morebitne nove ali drugačne stvari oz. ljudi. Med dejavnike zunaj delovnega okolja pa lahko štejemo stresne življenjske dogodke in pa napore vsakdanjega življenja.

Pri posledicah stresa moramo izpostaviti posledice za posameznika, posledice za organizacijo ter posledice za družbo. Posledice za posameznika lahko opredelimo kot razna bolezenska stanja, to so lahko nastanek srčno-žilnih bolezni, rana na želodcu, rak, kožne bolezni in zelo pogost visok krvni tlak. Stres lahko pri posameznikih povzroči tudi družinske težave, impotenco, nespečnost ali nočne more ter izjemno pogost sindrom izgorevanja. Ljudje lahko posledično zaradi stresa začnejo tudi pretirano kaditi ali uživati droge, nekateri začnejo pretiravati z alkoholom ali se prenajedati oz. stradati. Pri posledicah za organizacijo je pomembno omeniti predvsem probleme, ki nastanejo in

54

nižajo produktivnost, pojavijo se lahko slabi odnosi med zaposlenimi in izostanki z dela, ki nižajo produktivnost podjetja.

Vse več je zaposlenih, ki nosijo probleme z dela zaradi stresa na delovnem mestu tudi domov in pri tem lahko trpi celotna družina, zaposleni se bojijo za delovna mesta, niso zadovoljni s plačami, za kar so kriva podjetja, ki ne plačujejo redno ali ne izplačujejo celotnih plač in podobno. Zaposleni se tudi ne čutijo cenjene in spoštovane na delovnih mestih oz. za dela, ki jih opravljajo.

Tako v številnih podjetjih in državah poskušajo z raznimi programi za obvladovanje stresa omiliti stres na delovnem mestu, ga prepoznati in odpraviti. Tudi mi smo za podjetje Impol, d. o. o., ki deluje v okviru Skupine Impol, s pomočjo raziskave storili podobno in skušali prepoznati dejavnike oz. izvore stresa na delovnem mestu, opredeliti in prepoznati simptome, ki se najpogosteje pojavljajo pri zaposlenih in pa izvedeti načine, katerih se poslužujejo zaposleni za obvladovanje stresa. Namen je bil narediti primerjavo stresa med zaposlenimi v letu 2014 in 2011. Na podlagi pridobljenih rezultatov in nato narejeni analiz smo tudi primerjali podatke med omenjenima letoma.

V raziskavi in s tem pri hipotezi H1 smo skušali dokazati, da so zaposleni na splošno v povprečju bolj obremenjeni leta 2014 kot pa leta 2011. Hipotezo, ki smo jo opredelili, smo na podlagi raziskave tudi zavrnili, saj je analiza pokazala, da so zaposleni leta 2014 v povprečju manj obremenjeni s stresom kot leta 2011. Razlog za to bi lahko bil tudi v aktivnostih podjetja, ki je takrat organiziralo programe za ozaveščanje stresa oz. obvladovanje stresa, kot smo že omenili.

Pri hipotezi H2, s katero smo skušali z raziskavo dokazati, da obstajajo razlike glede izvora stresa leta 2014 v primerjavi z letom 2011, smo ugotovili, da obstajajo razlike glede izvora stresa med primerjanima letoma pri osmih trditvah oz. dejavnikih od proučevanih dvaintridesetih in tako hipotezo delno potrdili. Pri tem smo spoznali, da so pri določenih izvorih stresa manjše razlike, pri tistih višje rangiranih pa so bile razlike večje.

S hipotezo H3, pri kateri smo skušali dokazati, da so simptomi stresa v večji meri izraženi leta 2014 kot pa leta 2011, smo na podlagi raziskave prišli do ugotovitev, da so simptomi bili izraženi v večji meri leta 2011 in ne leta 2014, tako smo hipotezo zavrnili.

Zapisali smo tudi četrto hipotezo, in sicer, da se zaposleni bolje spoprijemajo s stresom leta 2014, kot so se leta 2011. Na podlagi analiz smo prišli do ugotovitev, da se zaposleni leta 2014 ne spoprijemajo bolje s stresom, kot pa so se leta 2011. Tako smo hipotezo zavrnili, čeprav je vredno omeniti, da je bila pri dobljenih rezultatih minimalna razlika.

Skozi magistrsko delo smo dosegli zastavljene cilje iz uvoda in preverili vse zastavljene hipoteze. Na koncu smo tako opredelili še ključne ugotovitve in podali nekaj predlogov managementu za obvladovanje stresa pri zaposlenih.

55

LITERATURA IN VIRI

1. Battison, T. (1999). Premagujem stres. Ljubljana: DZS.

2. Belšak, K. (25. September 2013). Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani. Prevzeto 18. maj 2015 iz Razumevanje in obvladovanje stresa: http://www.zdstudenti.si/strokovni-prispevki/56-strokovni-prispevki/289-razumevanje-in-obvladovanje-stresa

3. Božič, M. (2003). Stres pri delu: priročnik za prepoznavanje in odpravljanje stresa pri delu poslovnih sekretarjev. Ljubljana: GV izobraževanje.

4. Braham, B. J. (1994). Managing stress: keeping calm under fire. New York: Irwin.

5. Brewer, S. (1999). The ultimate stress-buster: a complete guide to help you relax and enjoy life to the full. London: Ebury Press.

6. Dernovšek, M. Z., Gorenc, M., & Jeriček Klanšček, H. (2006). Ko te strese stres: kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.

7. Gillett, R. (1992). Premagovanje depresije. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

8. Gruden, V. (1999). Avtogeni trening: z vajo do sreče. Šmarješke Toplice: Stella.

9. Ihan, A. (2004). Do odpornosti z glavo. Ljubljana: Mladinska knjiga.

10. Ihan, A., & Simonič Vidrih, M. (2005). Stres na delovnem mestu in spoprijemanje z njim. Ljubljana: Arx.

11. Impol. (2013a). O podjetju. Prevzeto 4. junij 2015 iz Impol: http://www.impol.si/o-podjetju

12. Impol. (2013c). Vizija. Prevzeto 12. junij 2015 iz Impol: http://www.impol.si/o-podjetju/vizija

13. Impol. (2013b). Zgodovina. Prevzeto 12. junij 2015 iz Impol: http://www.impol.si/o-podjetju/zgodovina

14. Kennedy, J. M., & Jennings, J. (2009). Dihamo! : kako v petnajstih minutah na dan obvladati stres in poskrbeti za zdravo srce. Ljubljana: Orbis.

15. Kožar, A. (1995). Premagajmo stres in druge bolezni z vajami avtogenega treninga. Ljubljana: Lunik.

16. Lacroix, N. (1996). 101 nasvet: Masaža. Ljubljana: Pisanica.

56

17. Lek. (2015). Stres. Prevzeto 13. junij 2015 iz Lek: http://www.lek.si/si/skrb-za-zdravje/bolezni-in-simptomi/osrednji-zivcni-sistem/stres/#vir-01

18. Lindemann, H. (1982). Premagani stres. Ljubljana: Cankarjeva založba.

19. Looker, T., & Gregson, O. (1993). Obvladajmo stres-Kaj lahko z razumom storimo proti stresu. Ljubljana: Cankarjeva založba.

20. Luban-Plozza, B., & Pozzi, U. (1994). V sožitju s stresom. Ljubljana: DZS.

21. Mehta, M. (2007). Joga: združitev telesa, uma in duha. Tržič: Učila International.

22. Meško, M. (2011). Stres na delovnem mestu. Maribor: Zavod za varnostne strategije pri Univerzi v Ljubljani.

23. Middleton, K. (2014). Stres: kako se ga znebimo. Ljubljana: Mladinska knjiga.

24. Newhouse, P. (2000). Življenje brez stresa. Ljubljana: Tomark.

25. Powell, T. (1999). Kako premagamo stres. Ljubljana: Mladinska knjiga.

26. Šarotar Žižek, S., Treven, S., Treven, U., Milfelner, B., Pisnik, A., Potočnik, A., in drugi. (2013). Premagovanje stresa kot sredstvo za zagotavljanje dobrega počutja: znanstvena monografija projekta Chance 4 change. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

27. Schmidt, A. (2001). Najmanj kar bi morali vedeti o stresu. Ljubljana: Kmečki glas.

28. Selič, P. (1999). Psihologija bolezni našega časa. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

29. Spielberger, C. D. (1985). Stres in tesnoba. Murska Sobota: Pomurska založba.

30. Starc, R. (2007). Stres in bolezni: od stresa do debelosti, zvišanih maščob, arterijske hipertenzije, depresije, srčnega infarkta, kapi in prezgodnje smrti. Ljubljana: Sirius AP.

31. Treven, S. (2005). Premagovanje stresa. Ljubljana: GV založba.

32. Tušak, M., Masten, R., Žibret, V., Svetina, M., Tušak, M., Dimec, T. in drugi. (2008). Stres in zdravje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.

33. Ziherl, S. (1994). Sprostitev in avtohipnoza. Ljubljana: ARA.

1

PRILOGE

PRILOGA – ANKETNI VPRAŠALNIK (razvila ga je Željka Kutija)

PREPOZNAVANJE IN OBVLADOVANJE STRESA NA DELOVNEM MESTU V SKUPINI IMPOL

Spoštovani!

Pred vami je vprašalnik, s katerim želimo prepoznati dejanske izvore stresa na delovnih mestih družb skupine Impol, oceniti, v kolikšni meri je stres prisoten na delovnih mestih in prepoznati načine spoprijemanja in obvladovanja stresa na delovnem mestu z namenom boljšega in učinkovitejšega preventivnega ukrepanja.

Vprašanja se vežejo na naslednje sklope:

potencialni izvori stresa na delovnem mestu,

simptome, ki so posledica stresnih situacij,

načine spoprijemanja s stresom.

Na vprašanja ogovarjate, tako da izrazite svoje strinjanje z navedenimi trditvami.

Prosimo vas, da pri vsakem vprašanju obkrožite številko, ki najbolje opisuje vaše mnenje. Anketa je ANONIMNA, zato vas prosimo, da na vsa vprašanja odgovorite popolnoma iskreno in brez zadržkov.

Zaradi učinkovitejše statistične obdelave podatkov vas prosimo, da za začetek izpolnite (zaposleni iz družb, kjer je manj kot 30 zaposlenih, lahko izpolnite samo podatke o družbi, medtem ko ostala polja zaradi zagotavljanja anonimnosti pustite prazna):

Zaposlen/a sem v (obkroži):

a) Impol FT, d. o. o.

b) Impol LLT, d. o. o.

c) Impol PCP, d. o. o.

d) Impol R in R, d. o. o.

e) Impol Infrastruktura, d. o. o.

f) Impol, d. o. o.

g) Impol 2000, d. d.

h) Stampal SB, d. o. o.

i) Unidel, d. o. o.

j) Kadring, d. o. o.

k) Impol Servis, d. o. o.

l) Impol Stanovanja, d. o. o.

m) Rondal, d. o. o.

2

Starost: Spol:

a) manj ali 30 let a) moški

b) od 31 do 39 let b) ženska

c) od 40 do 54 let

d) 55 let ali več

Izobrazba:

a) nedokončana OŠ (I. ali II.)

b) osnovna šola, polkvalificirani/a delavec/ka (III.)

c) poklicna šola (IV.)

d) srednješolska izobrazba (V.)

e) višja ali visoka šola (VI.)

f) univerzitetna izobrazba, magisterij, doktorat (VII., VIII. In IX.)

Vrsta dela, ki ga opravljate:

a) Vodstvo (vodja PP)

b) Vodja skupine – skupino-vodja (neposredno nadrejena oseba)

c) Zaposleni – proizvodnja

d) Zaposleni – proizvodna režija

e) Zaposleni – prodaja/nabava (režija)

f) Zaposleni – prodaja/nabava (vodstvo)

g) Zaposleni – kadrovska služba

h) Zaposleni – tehnično področje (tehnologija, naložbe, R in R, vzdrževanje)

i) Zaposleni – upravna režija (HRM, risk-management, finance, dir. Družbe)

3

I. V spodnji tabeli so naštete trditve, ki so povezane s potencialnim izvori

stresa na delovnem mestu. Prosimo, da premislite, ali določena trditev za

vas drži ali ne. Nato na 5-stopenski lestvici izberete, koliko se ne strinjate oz.

se strinjate s posamezno trditvijo in obkrožite ustrezno številko, ki ustreza

vaši oceni.

1 – ne drži

2 – delno drži

3 – niti drži

niti ne drži

4 – dokaj drži

5 – popol-noma drži

1. Pri delu sem preveč obremenjen/a. 1 2 3 4 5

2. Moje delovne naloge in postopki dela so natančno določeni.

1 2 3 4 5

3. Pri svojem delu sem pogosto pod časovnim pritiskom.

1 2 3 4 5

4. Pri delu nisem izpostavljen/a hrupu, vročini, prahu in drugim nevarnim snovem.

1 2 3 4 5

5. Delovni čas mi popolnoma ustreza. 1 2 3 4 5

6. Pogosto delam izven rednega delovnega časa.

1 2 3 4 5

7. V delovnem kolektivu se dobro počutim. 1 2 3 4 5

8. Moji odnosi z nadrejenimi so dobri. 1 2 3 4 5

9. Imam dobre odnose s sodelavci. 1 2 3 4 5

10. Na delovnem mestu nisem nikoli šikaniran/a (ni ogovarjanja za hrbtom, širjenje govoric, psihičnih in fizičnih napadov itd.).

1 2 3 4 5

11. Sodelavci spoštujejo moja razmišljanja in občutke.

1 2 3 4 5

12. Točno vem, pod kakšnimi pogoji lahko napredujem.

1 2 3 4 5

4

13. Moje podjetje mi omogoča učenje in razvoj (imam možnosti za dodatno izobraževanje in usposabljanje).

1 2 3 4 5

14. Ne bojim se, da bi izgubil/a službo. 1 2 3 4 5

15. Menim, da je finančno poslovanje podjetja dobro.

1 2 3 4 5

16. Menim, da imam dobre možnosti za napredovanje in osebni razvoj.

1 2 3 4 5

17. Nikoli ne pomislim, da bi zapustil/a to podjetje in šel/šla delat drugam.

1 2 3 4 5

18. Natančno vem, kaj se od mene pričakuje na delovnem mestu.

1 2 3 4 5

19. Moja mnenja in predlogi lahko dejansko vplivajo na odločitev vodstva.

1 2 3 4 5

20. Pri svojem delu sem odgovoren/a za druge ljudi.

1 2 3 4 5

21. Pri svojem delu sem odgovoren/a za denar, stroje in druge stvari.

1 2 3 4 5

22. Moje pristojnosti so jasno opredeljene. 1 2 3 4 5

23. Vodstvo je odprto in iskreno v komunikaciji.

1 2 3 4 5

24. V podjetju se dobro počutim. 1 2 3 4 5

25. Zadovoljen/a sem s plačo. 1 2 3 4 5

26. Poleg plače dobivam primerno priznanje za svoje prispevke in dosežke.

1 2 3 4 5

27. Vodja me podpira in spodbuja pri delu. 1 2 3 4 5

28. Za opravljanje tega dela imam popolno podporo družine.

1 2 3 4 5

29. Zadovoljen/a sem z razmerjem med delom in zasebnim časom.

1 2 3 4 5

30. Imam vso potrebno fleksibilnost, da lahko prilagajam svoj delovni urnik

1 2 3 4 5

5

reševanju osebnih opravkov.

31. Doma imam probleme. 1 2 3 4 5

32. Zadovoljen/a sem z vrednotami, moralnimi in etičnimi stališči podjetja.

1 2 3 4 5

II.

6

III. Ali pri sebi opažate naslednje simptome, ki so posledica stresnih situacij?

Preberite naslednjih 20 trditev, pri vsaki obkrožite številko, ki ustreza

vašemu odgovoru.

1 – nikoli

2 – redko

3 – občas

-no

4 – pogos

-to

5 – zelo

pogos-to

1. Doma razmišljam o težavah na delovnem mestu.

1 2 3 4 5

2. Zmanjšala se mi je odpornost proti boleznim.

1 2 3 4 5

3. Pri svojem delu ne čutim več veliko zadovoljstva.

1 2 3 4 5

4. Včasih bi se najraje skril/a pred delovnimi zahtevami, ki jih moram izpolniti.

1 2 3 4 5

5. Težko sprejemam pomembne odločitve. 1 2 3 4 5

6. Utrujen/a sem, tudi ko spim dovolj. 1 2 3 4 5

7. Pogosto se čutim uničenega/uničeno zaradi odgovornosti pri delu.

1 2 3 4 5

8. Hitro se razburim zaradi malenkosti. 1 2 3 4 5

9. Zdi se mi, da nisem tako učinkovit/a, kot bi lahko bil/a.

1 2 3 4 5

10. Delo opravljam manj kakovostno, kot bi ga lahko.

1 2 3 4 5

11. Čutim fizično in čustveno izčrpanost. 1 2 3 4 5

12. Moje zanimanje za spolnost se je zmanjšalo.

1 2 3 4 5

13. Jem več oz. manj kot običajno/popijem več kave ali pravega čaja/pokadim več alkohola, da bi lažje delal/a.

1 2 3 4 5

14. Težave ali čustva drugih me ne ganejo več.

1 2 3 4 5

7

15. Moja komunikacija z nadrejenimi, s sodelavci, prijatelji ali z družino je napeta.

1 2 3 4 5

16. Pozabljiv/a sem. 1 2 3 4 5

17. Težko se zberem. 1 2 3 4 5

18. Čutim praznino in depresivnost zaradi svojega dela.

1 2 3 4 5

19. Hitro se začnem dolgočasiti. 1 2 3 4 5

20. V službo hodim le še zaradi plače. 1 2 3 4 5

IV.

8

V. Na kakšen način se spoprijemate s stresom na delovnem mestu? Preberite

naslednjih 10 trditev, pri vsaki obkrožite številko, ki ustreza vašemu

odgovoru.

1 – nikoli

2 – redko

3 – občas

-no

4 – pogos

-to

5 – zelo

pogos-to

1. Vzamem si odmor ali celo prost dan. 1 2 3 4 5

2. O problemu se pogovorim z nadrejenimi sodelavci.

1 2 3 4 5

3. Določim si prednostne naloge in jih skrbno opravim, ostale si pustim za kasneje.

1 2 3 4 5

4. Prosim za pomoč. 1 2 3 4 5

5. Ukvarjam se s športom. 1 2 3 4 5

6. Uporabim sprostitvene metode (joga, masaža, meditacija).

1 2 3 4 5

7. Sprostim se v dobri družbi s prijatelji, družino itd.

1 2 3 4 5

8. Sproščam se pred TV, ob glasbi, branju dobre knjige itd.

1 2 3 4 5

9. Izogibam se perfekcionizmu. 1 2 3 4 5

10. DRUGO:

1 2 3 4 5

Zahvaljujemo se vam za vaše sodelovanje!