PARTICIPACIJATA I KRIZATA VO MAKEDONSKATA EKONOMIJA

PARTICIPACIJATA I KRIZATA VO MAKEDONSKATA EKONOMIJA

1

PARTICIPACIJA I

KRIZATA VO

MAKEDONSKATA

EKONOMIJA

2

NAU^NI SOBIRI:

• PRETPRIEMNI[TVOSKOPJE, 18 MAJ 2000

• NOVI FORMI NA SORABOTKA SOPRETPRIEMNI[TVO ZAUBLA@UVAWE NA SIROMA[TIJATASKOPJE, 14 JUNI 2001

• PARTICIPACIJATA VO KREIRAWETO NANOVI BIZNISI I VRABOTUVAWASKOPJE, 25 OKTOMVRI 2001

• EKONOMIJATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJAVO USLOVI NA VOENI DEJSTVIJASKOPJE, 20 DEKEMVRI 2001

3

PREDGOVOR

Procesot na tranzicija vo Republika Makedonija, tran-ziciite na drugite zemji na Evropa i nastanuvaweto novipazarni ekonomii go nametna pra{aweto za pretpriemni{tvo-to. Su{tinata na kreiraweto novi i kreativni ekonomski sis-temi na privatnoto pretpriemni{tvo vo uslovi na procesitena globalizacija e slobodnata konkurencija. Edinstveno nizcelosna i slobodna konkurencija pazarot moè slobodno danavleze vo biznisot, dodeka za{titata i ekspanzijata nakonkurencijata e osnova za zdrava ekonomija i brz raste`. Sta-bilna i dinami~na ekonomija ne moè da se ostvari sé dodekaaktuelnite i potencijalnite kapaciteti za pretpriemni{tvo imali biznisi ne se ohrabrat i razvijat.

Preciznata definicija za pretpriemni{tvoto naj~esto enedofatliva. Od edna strana, menaxerite pod terminot pret-priemni{tvo podrazbiraat inovativnost, fleksibilnost, di-nami~nost, prezemawe rizik, kreativnost i orientiranost konrast. Od druga strana, vo prakti~nata literatura pretpriem-ni{tvoto se opi{uva kako podgotovka za startirawe i funkci-onirawe na novi rizi~ni biznis - potfati. Ottuka, pretpriem-ni{voto e pra{awe za toa kako da se postigne inovativno,fleksibilno i kreativno startirawe i/ili funkcionirawe irast na mali biznisi.

Za da se pomogne razvojot na pretpriemni{tvoto, pred sétreba da se istraùva pretpriema~koto odnesuvawe. Taka, vospektarot na individualnoto odnesuvawe najdragoceni pred-nosti se inteligencijata, energijata na li~nosta, nejzinotoiskustvo i nejzinoto poteklo. Toa, pak, za razvojot na pret-priemni{tvoto vo Republika Makedonija e povrzano so dvakorpusa pra{awa. Vo prviot korpus se opfa}aat pra{awa zatoa kakvi se percepciite za stvarnosta na lu|eto vo RepublikaMakedonija, a {to e vtemeleno na nivnite iskustva za realniotsvet, nivnite interpretacii na istorijata, ekonomijata i pri-rodata na ~ovekot. Vo vtoriot korpus se opfa}aat pra{awa zanivnite aspiracii, za nivnite idei za ona {to kaj niv zna~isre}a i blagosostojba.

Zemjite od Evropskata unija davaat vrven prioritet narazvojot na pretpriemni{tvoto vo periodot 2000-2005 godina.Se uvide deka pretpriem-ni{tvoto e fundamentalenpreduslov za zgolemuvawe na potencijalite na Unijata za rast,konkurencija i kreirawe na novi vrabotuvawa. Se osozna dekaUnijata treba da kreira mnogu poblagoprijaten ambient zabiznis, bidej}i vo uslovi na rapidno promenliv globalen pazarbiznisite i gra|anite imaat potreba od regulativa i flek-sibilen ambient {to se jasni, ednostavni i delotvorni. Zatoa,

4

Republika Makedonija treba da ja iskoristi {ansata {to jadava Spogodbata za asocijacija i stabilizacija i da go razvivapretpriemni{tvoto.

Vo ovoj zbornik se prezentirani referatite i dis-kusiite od nau~nite sobiri "Pretpriemni{tvo" i "Novi formina sorabotka so pretpriemni{tvo za ublaùvawe na si-roma{tijata", odràni na 18 V 2000 godina i na 14 VI 2001godina. Na nau~nite sobiri e izvr{ena prezentacija za "novo-to" vo pretpriemni{tvoto i e ukaàno na posebnite orentiriza razvoj na pretpriema~kiot sektor vo Republika Makedonija.Osobeno zna~ajni se novite mo`nosti za koristewe na pret-priema~kiot sektor za ublaùvawe na siroma{tijata. Ref-eratite i diskusiite od nau~nite sobiri se dragoceni iukaùvaat deka se raboti za ne{to {to dosega ne bilo dovolnopoznato vo ekonomijata na Republika Makedonija i deka pret-priemni{tvoto vo golema mera moè da go pottikne razvojot.

Zbornikov go izdavaat Fondacijata "Fridrih Ebert" -kancelarija Skopje i Ekonomskiot institut-Skopje.

5

6

7

I DEL

PRETPRIEMNI[TVO

8

9

D-r Dejan PendevEkonomski institut - Skopje

PRETPRIEMNI[TVOTO VO REPUBLIKAMAKEDONIJANIZ NEKOLKU MINISTUDISKI SLUÂI

[to e toa pretpriema~ i pretpriemni{tvo vo na{atasredina? Ova e odli~no pra{awe!

Da bideme delotvorni i odgovorot da go barame niz jas-niot govor na ~ovekot od ulicata. Odgovorot na ova pra{aweda go pobarame niz prezentacijata na nekolkute izvadoci odministudiskite slu~ai {to gi prezedovme od pretpriemni{-tvoto i od biznisot vo Republika Makedonija. Pretpriema~itei pretpriemni{tvoto se vo zarodi{ kaj ekonomiite vo tranzi-cija, pa taka e i kaj nas.

Terminot "pretpriema~" bil iskovan vo 18 vek od eko-nomistot Ri{ar Kantiwon. Toj veruval deka primarnata ulogana pretpriema~ot e da go podnese rizikot. Ottoga{ soznanijataevoluiraat vo razli~ni nasoki, taka {to povremeno me|u niv sejavuvaat i kontradiktornosti. Neodamna, detaliziranite ana-lizi na psiholo{kite profili zabeleàa deka postojat karak-teristi~ni razliki {to se razvivaat kaj pretpriema~ite. Po-pularnite spisanija, naj~esto go portretiraat pretpriema~otkako visok tehni~ki genij ili sposoben promotor.

Aktuelnite promeni vo biznisot i ekonomijata kako nasvetsko nivo, a u{te pove}e vo ramkite na Republika Make-donija, od vas vo uloga na pretpriema~ baraat da gi predizvi-kate stereotipite. Pred sé, pretpriemni{tvoto pove}e da gorazgleduvate kako na~in na spravuvawe, a pomalku kako eko-nomski funkcii ili kako niza li~ni karakteristiki. Vo odnosna toa, treba da se o~ekuva deka pretpriemni{tvoto }e razvieposebni pretpriema~ki stilovi na spravuvawe (menaxment),koi }e gi vospostavi, i toa vo zavisnost od ambientot vo koj sesozdava. Kako {to veli Harold Ginen, eden od direktorite nakompanijata ATT: "Vo svetot na pretpriemni{tvoto i biznisotzborovite se samo zborovi, objasnuvawata se samo objasnuvawa,vetuvawata se samo vetuvawa, no samo izvedbata e realnost".Da ne bideme pesimisti i od {ansite da sozdavame te{kotii,tuku da bideme optimisti i od te{kotiite da sozdavame {ansi.

Sé ona {to se slu~uva so pretpriemni{tvoto vo drugitezemji vo odredena mera se slu~uva i kaj nas. Me|utoa, sé u{te

10

nedostiga ne{to za da se slu~i eksplozija na pretpriemni{-tvoto i na malite biznisi. Sé u{te lu|eto se pod hipotekite naminatoto. Tie se somnevaat i se pra{uvaat dali pravilno ra-botat, dali nivnite idei za biznis ne se kosat so zastarenitesfa}awa za biznisot, termin {to doskoro nitu postoe{e vona{iot ekonomski re~nik. Tie sé u{te ne se podgotveni da giurivaat stereotipnite granici vo ekonomijata i da kreiraatnovi. Nema zakon za pretpriemni{tvo i mal biznis. Vrz osnovana kakov mentalitet i sfa}awa }e se kreira ovoj zakon? Dalitoa }e bide zakon za mali i sredni pretprijatija ili }e bideakt {to }e inspirira i ohrabruva?

Za da im se slu~i pretpriemni{tvo na Trpe, Janko,Svetle i na mnogu drugi, im treba nov po~etok, no koj }e vodi vonasoka na sozdavawe nov mentalitet i novo sfa}awe zabiznisot i konkurencijata ..., ili ... ili }e zaostanuvame i }edrememe vo arenata na me|unarodnit biznis, vo novata ekono-mija koja sé pomalku }e poznava granici.

1.Dali ima op{ta formula za pretpriemni{tvo?

DA! Formulata na otprvin e po~etok so koj pretpriema-~ot prezema aktivna kontrola vrz sopstvenata biznis-kariera.Nikoj ne moè za nego da napravi uspe{na odluka. Toj treba daja pronajde i izgradi samodoverbata. Moèbi }e se ~uvstvuvadeka so presvrtnicata vo sebe }e bide prepu{ten sam na sebe,no toa nema da se slu~i. Napreduvaj}i vo prakticiraweto irazvojot na pretpriemni{tvoto i biznisot, toj }e sozdava kon-taktibilnost. ]e otkrie mnogu knigi, spisanija, seminari, kur-sevi, prijateli, delovni vrski, snabduva~i, kupuva~i, investi-tori, partneri, rodnini, prijateli, mentori kako i svetot nainternet, i seto toa }e mu pomogne i }e go ohrabri. ]e pronajdemnogu lu|e koi }e sakaat da mu pomognat i da se druàt so nego.Lu|eto gravitiraat okolu lu|e so harizma na pretpriema~kiduh. Da se stane pretpriema~ potrebno e : kura`, da se izberefinasiskiot uspeh, da postoi èlba za vloùvawe vreme inapor, da se napravi sopstven plan za karierata - i seto toada se realizira.

Op{tata formula za pretpriemni{tvoto koja proiz-veduva uspe{en pretpriema~ e:

1. pretprima~ot da se zapoznae SEBESI; -iskreno da go proceni li~niot profil - da ne se

zalaùva sebesi,-da gi kompenzira sopstvenite slabi strani,-da gi dograduva sopstvenite silni strani,

2. da gi zapoznae svoite KLIENTI;-da gi zapoznae intimno,

3. da napravi BIZNIS - PLAN-i toa da go napravi odnova, odnova, odnova ....,

11

4. TOA TREBA DA SE OSTVARI,-so sé {to se ima; ako navistina se "SAKA" da sebide pretpriema~, sé moè!-i da se zapomni: "Patot niz ìvotot sekoga{ e voizgradba".

PRETPRIEMA^ E:• Nekoj {to prezema rizik i odgovornost za razvoj

na rizi~en biznis potfat, ili ...• Li~nost {to moè da ja zabeleì {ansata i da

kreira organizacija, za da ja goni taa {ansa, ili ....• Kreator ili inovator, no sekoga{ sonuva za toa

kako da ja pretvori idejata vo profitabilna realnost, ili....

• Nekoj {to kreira i gradi nekakva vrednost, noprakti~no od ni{to, ili ...

• Nekoj {to pravi ne{to novo ili ...,• ôvek {to po~nuva sopstven biznis so cel za da

izbegne da raboti za drug.

PRETPRIEMNI[TVO E:• Gonewe {ansa {to ne e vo ramkite na tekovno

kontrolirani resursi.Pretpriema~ot treba da po~ne so dobra ideja. Toj treba

da raboti naporno. Imeno, postojano da istraùva, treba dabide otvoren i fleksibilen, pravilno da gi tretira lu|eto.Seto toa dava dobra {ansa da napravi bogatstvo. Pret-priema~ot, na svojot makotrpen pat, se sre}ava so mnogubrojnipra{awa za koi treba da pronajde odgovor. ]e se sretne soproblemi za koi treba da odlu~uva pred tie da se pojavat, kogase soo~uva so niv ili koga tie }e go odminat ili }e go zakopaatvo "zagubarska" situacija.

Ako pretpriema~ot ima sposobnost da ja zabeleì {an-sata i da kreira organizacija so cel da ja goni taa {ansa, akotoj ja umee ve{tinata da gradi nekakva vrednost, no prakti~nood ni{to (so minimalni resursi), ako saka da zapo~ne sopstvenbiznis so cel da izbegne da raboti za nekoj drug, toga{ {totakviot pretpriema~ bi baral od dràvata so namera dasozdade sopstven biznis? Dali tie {to premnogu baraat sepretpriema~i? Sepak, ne{to nedostasuva. Toa treba da go pro-najdeme, no vrz osnova na novi sfa}awa i nova kultura zapretpriemni{tvoto i za malite biznisi. A potoa, toa da goprifatime i prakticirame.

12

2.Zapoznavawe so samiot sebesi

Nikoj ne moè da go obvinuva pretpriema~ot deka neznae za svoite pretpriema~ki sposobnosti. Nikoj ne moè da goobvinuva deka go ispu{til svojot "otstrel" da stane poseben,zatoa {to nikoga{ vo negovata sredina nemalo nikoj koj, kogabilo, bil razli~en. Toj veruval deka bogatite lu|e egzistiraatvo nekoj izmislen svet.

Prviot ~ekor vo pretpriemni{tvoto i zapo~nuvawetobiznis e da se razberete samite sebesi - svoite motivi, svoitesilni i slabi strani. So celosnoto razbirawe na samiot se-besi poedinecot moè u{te vo po~etokot da sogleda koga mu epotrebna pomo{, podocna moè da bide predocna. Zapozna-vaweto so samiot sebesi treba da go napravi so stru~no licevrz osnova na specifi~ni pra{awa. Taka na primer, zna~ajnifaktori za pretpriema~ot se: poteklo i personalitet, dosti-gawe, lu|e i mo}.

Potekloto i personalitetot se va`na dimenzija za raz-voj na pretpriemni{tvoto. Se zboruva deka Amerika e zemja na{ansi za pretpriemni{tvo. Istraùvawata ukaùvaat deka 2/3pretpriema~i imaat poteklo od semejstva vo koi dvajcata ro-diteli se nezavisni (zna~i, imaat svoj privaten biznis). Se-mejstvata vo koi "biznis" ne e lo{ zbor i kade "pretpriemni{-tvo" e u{te podobar, go teraat svoeto dete, koe ima naklonostkon toa da izgraduva svoj sopstven ìvoten pat. Preostanatite1/3 pretpriema~i poteknuvaat od semejstva vo koi roditeliterabotat vo dràvni organizacii ili vo pretprijatija za drugsopstvenik. Republika Makedonija se nao|a vo specifi~nafaza na seop{ta tranzicija na op{testvenite, istoriskite,kulturnite, informativnite, socijalnite i ekonomskite dimen-zii. Zatoa tokmu vo oblasta na potekloto i personalitetot }ese pojavat mnogu protivre~nosti, prekr{uvawa, vlijanija,preispituvawa i drugi fenomeni koi }e bidat specifi~nisamo za ova podnebje.

Dostigawe zna~i da se zavr{i rabotata. ]e ima konku-rencija, no pretpriema~ot treba da se fokusira na toa kako dadade sé od sebe, za da gi postigne celite.

Lu|eto se vo srceto na uspehot. Pretpriema~ite im pro-davaat na lu|eto, rabotat so niv i mora da se sloùvaat solu|eto. Zapo~nuvaweto na biznisot se temeli na sposobnostada se vlijae vrz lu|eto I, pred sé, tie da ne se otu|uvaat.

Mo} - edna od definiciite za mo} e da se bide vo po-zicija da se vlijae vrz lu|eto, no kaj nas, naj~esto, pod mo} sepodrazbira na~in kako da se kontroliraat lu|eto.

SLUÂJ 1. Asan Osman/profil. Biznis - mototo na Asan:"Biznisot go gledam kako igla i konec - biznisot treba da se

13

provre niz u{kite na iglata, niz centarot na mo`nosta - taka ei so ìvotot".

Asan e sopstvenik na biznis vo oblasta na trgovijata sotekstil i konfekcija. Vo negovata firma se vraboteni pove}eod 40 lu|e. Toa e firma od tipot na solo sopstvenost i glavno,semeen biznis. Biznisot go tera dobro i vo ovie te{ki ekonom-ski uslovi. Biznis-profilot na Asan ukaùva ni li~nost kojae: silna, samouverena, postojana, polna so energija i optimi-zam, li~nost koja ima potreba od biznis, orientirana kon celi,sposobna da odlu~uva, mnogu rabotliva i otvorena li~nost.

Asan smeta deka osnova na biznisot e stru~nosta, a onie{to ja nemaat treba da posetuvaat kursevi. Saka da se druì solu|e, no toa go stava vo funkcija na biznisot. Smeta deka dru-garuvaweto e osnoven i najvaèn izvor na informacii. Zatoatoj e dobar slu{atel. Zapra{an dali }e e nesre}en dokolku iz-gubi nekoj prijatel, toj odgovara deka toa ne mu se slu~uva iukaùva: "Dokolku se pojavi situacija so tenzija, znam kako daodbijam na ubav na~in". Toj ne pravi planovi za biznisot zadolg period, odnosno nema plan {to bi pravel po pet godini.Smeta deka mo`nosti za biznis postojat sekade i dodava: "Se-koj {to ima volja za rabota moè da se snajde. Badijala ne se-dam, }e rabotam i nikoj neka ne se àli, nie sme naviknati davikame - nema". Pritoa, se prisetuva na slednava pogovorka:"Sitiot ne mu veruva na gladniot".

Za nego su{tinata na biznisot e konkurencijata, asu{tinata na konkurencijata se cenite i kvalitetot. Zatoa tojpostojano razmisluva, bara re{enija i prezema akcii vo vrskaso efikasnosta i kvalitetot na svojata rabota. Poteknuva odsemejstvo vo koe sekoga{ se rabotelo privaten biznis. Tiebile {iva~i, a toa e profesija i na Asan. Oènet e. Se-mejstvoto, a osobeno negovata sopruga, koja e doma}inka, mudava golema poddr{ka i ima sesrdno razbirawe za problemiteso koi Asan se soo~uva vo biznisot. Asan najmnogu se potpira nasvojot sin, a potoa na u{te dve - tri doverlivi li~nosti.

Vo dosega{nata rabota se zdobil so doverba kaj biznis-meni od stranstvo. Toj veli deka tie bi mu ispratile stoka na"otvoreno" vo vrednost od nekolku milioni marki, i toa samoako ja digne telefonskata slu{alka. Zapra{an na koj na~in }eja realizira telefonskata komunikacija, Asan odgovara dekapotrebata go nau~ila da se sluì so germanskiot i italijan-skiot jazik. "Toa ne e gospod znae kakvo znaewe, no da zboruvampo telefon i da si ja zavr{am rabotata, moàm so ovoj stepenna poznavawe na jazicite". Zapra{an {to }e se slu~i dokolkubi moral povtorno da po~ne od nula, negoviot pretpriema~kiduh plamna i odgovara: "Da! Na moive 56 godini povtorno }epo~nam so igla i konec i }e uspeam. Moèbi nema da napravamvolku, no sepak }e bidam samostoen, }e se griàm za se-mejstvoto i }e uspeam".

14

[TO E ONA [TO NEDOSTIGA VO NOVATA KULTURA ZAPRETPRIEMNI[TVO I MAL BIZNIS? Moèbi ne tolku pari isamo pari za biznis. Moèbi nedostiga nov efikasen i efek-ten na~in vrz osnova na koj potencijalnite pretpriema~i bi sezapoznavale sebesi. Moèbi treba tie potencijali samo da seokuraàt. Moèbi treba nekoj da im kaè deka se tie idni-nata. Deka se najdobrite. Dali dosega ste sretnale vo dnevniotili nedelniot pe~at nekakov test za toa dali moète da se za-nimavate so biznis. I toa nedostiga. Pretpriemni{tvoto sekreira - pove}e so umeewe i prakticirawe otkolku so nauka.Pretpriema~ot umee da gi kreira potrebnite resursi.

3. Klienti

Otkako na pazarot }e se pojavi mal biznis, toj treba daobezbedi svoj po~eten ili nulti-del na u~estvo vo konkretniotpazar (da obezbedi klienti - kupuva~i), a potoa da po~ne sospravuvawe so svojot razvoj i povremeni promeni - tranzicii.Dali }e uspee da se razvie vo sredna firma, }e opstojuva li naodredeno nivo na razvoj ili }e se otkaè - toa se su{tinskipra{awa.

Rabotite se izmenija vo svojata osnova. Me|utoa, zanesre}a, vo prakticiraweto na biznisot sé u{te postojatnedorazbirawa, kako {to e, na primer, slu~ajot so zborot "mar-keting". Nakratko, vo slu~ajot na klasi~niot pristap (proda`-ba) - klientot postoi poradi biznisot, dodeka za marketing -pristapot biznisot postoi zaradi klientot. Vo taa smisla, na-vistina treba da se upotrebuvaat sosem novi tehniki i taktiki,so namera da se obezbedat zadovolni klienti.

SLUÂJ 2. Va testovite za procenka na pretpriema~-kiot profil moèbi }e se sretnete so slednovo pra{awe zabiznisot:

Edinstven faktor neophoden i dovolen za sozdavawebiznis e:

• pari,• klienti,• ideja ili proizvod,• motivacija i mnogu rabota.Koj e va{iot izbor?Komentarot za ova pra{awe e: KLIENTI - vo celosna

smisla KLIENTI! Idejata ili proizvodot se potrebni, note{kata rabota samo od klientite i mu{teriite }e bideplatena vo - pari.

Dali se soglasuvate?Kako vtora rabota po zapoznavaweto na sebesi, poten-

cijalniot pretpriema~ treba da gi zapoznae svoite klienti. Vo

15

osnova, nekolku klienti se negoviot po~eten pazar. Kako }edojde do svoi klienti? Treba da istraùva - toj. Treba da bidekreativen pri osvojuvaweto klienti.

Uspe{niot izbor na biznisot i negoviot nagoren razvoj}e bidat potvrdeni ili neginari edinstveno od pazarot.Pazarot e neprikosnoven sudija. Pazarot ne gre{i. Edinstvenomoàt da pogre{at pretpriema~ot ili biznismenot. Vo vrskaso ova pra{awe, ispitanicite kaj nas naj~esto odgovaraat dekaedinstven faktor dovolen i neophoden za sozdavawe biznis separite.

SLUÂJ 3. Pristapot kon klientite na edna mala firmaod SAD i pristapot na \or|i kon doma{nite klienti. \or|i gorazgleduva{e spsanieto "Komercijalni novosti SAD". Negovotovnimanie se "zalepi" za biznisot so organski |ubriva. Kratkainformacija zboruva{e za biznis so golem profiten potenci-jal vrz osnova na licencirawe (kupuvawe licenca) za proiz-vodstvo na organsko |ubrivo. Vo vrska so toa, \or|i se obratido firmata. Po desetina dena pristigna ponuda. Taka zapo~naaprepiskata i ponatamo{nata sorabotka (semenska faza).

Vo materijalot za ponudata udarno be{e slednovo:

POTENCIJAL NA PROFITOT OD LICENCATA ZAMAKEDONIJA OD \UBRIVATA ZA ZEMJODELSTVOTO

Spored podatocite objaveni vo 1993 godina, identifi-kuvana e povr{ina pod kulturi:

620.000 hektariGlavni kulturi: ìto, p~enka, grozje, tutun, gradinarski

proizvodi, jabolka i dr.1 procent od pazarot (zemjodelska povre{ina) e 6.200hektari10 procenti od pazarot (zemjodelska povr{ina) e 62.000hektariSo upotreba na 5 litri |ubrivo na eden hektar, za dva

ciklusa vo godinata...1 procent od pazarot }e koristi 31.000 litri10 procenti od pazarot }e koristat 310.000 litri

Cenata za litar }e ja ~ini kompamijata {to ja ima li-cencata 5 $ SAD.

Koristej}i ja voobi~aenata maloproda`na cena, pro-cenkata na razlikata vo cena iznesuva:

(maloproda`na cena e 50 $ SAD)

1 PROCENT 1.30 MILIONI $ SAD10 PROCENTI 13 MILIONI $ SAD25 PROCENTI 32,5 MILIONI $ SAD

16

Vo gorenavedenovo ne se vklu~eni dopolnitelniteprofiti, koi proizleguvat od drugite organski sredstva {toodat zaedno so licencata, a koi se proizveduvaat so istataoprema.

Sumarno za licencata i metodite na pla}awe za proek-tot-licenca za organsko |ubrivo, edna firma, edna zemja:vkupno za Republika Makedonija 650.000 $ SAD.

Proektot se realizira vo dve fazi:• Fazata opcija ovozmoùva da se snabduvate so

koncentrat na organsko |ubrivo so cena od 10 $SAD za litar.

• Vo fazata licenca se proizveduva koncentrat vrzosnova na serum (cena na ~inewe na serumot 5 $SAD za litar. Od eden litar serum se proizvedu-vaat 10 litri koncentrat).

Vreme na realizacija na proektot, za dvete fazi, 54meseci.

Alternativa:Vedna{ da se vleze vo fazata licenca, {to e kom-

binirano so partnerski odnosi. Razlikata e vo toa {to cenatana licencata e pomala, no zatoa treba da prifatite partner-stvo vo odnos 60/40% vo polza na kupuva~ot na licencata. Toazna~i vo takov odnos da go delite i profitot.

Kakva e vrskata na navedeniot proekt/licenca so pret-priemni{tvoto i maliot biznis?

\or|i po~na da se pra{uva - {to e toa? Iako toj nema{eni teoretski mo`nosti (za finasiski resursi ne stanuva{enitu zbor, nema{e nitu elementarni poznavawa od oblasta naagronomijata, a osobeno vo za{titata, nema{e nitu iskustvo zaspecifikite na pazarot, kako i za drugi problemi za {to neznae{e da si postavi pra{awa....) da se zafati so proektot,informacijata, odnosno ponudata dobro se "tope{e" i toa kajnego po~na ne{to da pridviùva. Razmisluva{e deka e prem-nogu dobro za da bide vistinito. Kade se stapicite, kolkavazrelost vo biznisot bi mu bila potrebna da se zafati so takovpotfat? No, setoa toa vreme, a da ne bide nitu svesen, goras~istuva{e patot na idejata. Vloùva{e vreme i sredstva voinvencija za biznis. Realizacijata na idejata vo biznismoè{e da ja ostvari edinstveno so pretpriemni{tvo.

Vo toa vreme \or|i ve}e nasetuva{e deka administra-tivniot profil na biznismen nasprotiv pretpriema~ot raz-misluvaat, postapuvaat i prezemaat akcii, spored razli~enredosled na pra{awata.

Karakteristi~niot biznismen so administrativen(menaxer) profil se pra{uva:

• Kakvi resursi kontrolira?

17

• Kakva struktura go determinira organizaciskiotodnos so pazarot?

• Kako da se minimizira vlijanieto na drugite vrzsposobnosta na administrativecot da izveduva?

• [to e soodvetnata mo`nost?• Pretpriema~ot, vo toj spektrum, ima tendencija da

pra{a:• Kade e {ansata?• Kako da kapitalizira na nea?• Kakvi resursi mu se potrebni?• Kako da obezbedi kontrola nad niv?• Koja struktura e najdobra?

Iako ne uspea vo potfatot, \or|i be{e istraen vo ide-jata i pretpriema~kite napori vo period od dve i polovinagodini. Toj misle{e deka licencata e golema {ansa za malbiznis. Toj bara{e pati{ta kako da kapitalizira so {ansata ikako da obezbedi alternativni resursi {to se potrebni zapotfatot za koj toj nema{e pari. Toa se pretpriema~ki karak-teristiki.

\or|i se obide da bide prodava~ na biznisot (posred-nik), odnosno da pronajde kupuva~ za licencata vo RepublikaMakedonija ili vo nekoja sosedna zemja. Za toa mu be{e po-nudena 5% provizija od cenata na proektot, {to iznesuva32.500 $ SAD. Empiriski e utvrdeno deka promotivniot tip(pretpriema~ot) li~nost postojano se doveduva vo soglasnostso promenite na ambientot, koi moèbi sugeriraat povolnimo`nosti, dodeka povereni~kiot tip (menaxerot) saka da giza~uva resursite i defanzivno reagira kon mo`nite zakani,samo so cel da gi za~uva resursite.

Analiziraj}i go angaìraweto na \or|i vo potfatot,moème da zaklu~ime deka negovoto odnesuvawe bilo pret-priema~ko. Administrativnoto razmisluvawe vo samiotpo~etok bi go isfrlilo od igrata. Vo me|uvreme \or|ivospostavi kontakt i zapo~na da sorabotuva so eden Grk koj jaima{e kupeno fazata opcija na licencata. Sopstvenikot na li-cencata premol~no se soglasi za taa sorabotka. Potoa \or|iubedi eden ~ovek da sorabotuvaat partnerski na proektot.Zaedno obezbedija i nekolkumina klienti, koi pokaàa dobravolja da go koristat |ubrivoto.

Potoa kompanijata od Amerika se raspadna, a eden odortacite patentira sli~no organsko |ubrivo, moèbi i so podo-bar kvalitet, a toj ne bara{e za isporaka na serumot da seplati za licenca. Toj serumot go prodava{e kako osnovna su-rovina. Se razbira, noviot serum se prodava{e po ne{to povi-soka cena, odnosno 7 $ SAD za litar. Zna~i, ve}e ne bea potre-bni 325.000 $ SAD za da se vleze vo biznisot. Biznisot moè{e

18

da zapo~ne i so investicija od nekolku iljadi dolari, dare~eme - dve iljadi.

Vo vrska so ovoj, za nego nov biznis, \or|i mina niz ne-kolku fazi pretpriema~ko iskustvo. Imeno, mina niz fazataideja na potfatot. Za taa faza osnovno pra{awe be{e kako dazapo~ne da se razviva proektot so minimalen buxet? Za proek-tot razgovara{e so pove}emina lu|e; me|utoa, re~isi site muvelea: {to }e ti e toa? Toa ne e logi~no. Pravilata ne doz-voluvaat da se realizira proektot. Bidi prakti~en. Toa ne etvoja oblast. Dosta so dvosmislenosti. Nikoj nema da vloì votakov proekt. Tie lu|e, svesno ili nesvesno, postojano ja blo-kira idejata. No, vo sekoj slu~aj, \or|i pronajde nekolkumina nakoi toa im se dopadna.

\or|i verojatno ima{e pretpriema~ki karakteristiki ipotencijal. No {to e ona {to nedostiga?

\or|i ima{e pretpriema~ki osobini, no nedovolno sepoznava{e SEBESI. Ili moèbi saka{e da se zalaùva.

Vo po~etnata faza \or|i gi indentifikuva klientite sozemjodelskata povr{ina vo Republika Makedonija. Eden hektarzemjodelska povr{ina ne moè da bide klient. Zemjodelecotili zemjodelskata organizacija moè da bide klient. Ed-nostavno kaàno, nedovolno razmisluva{e koi klienti }e bi-dat negova cel. Dodeka pak, Amerikanecot ima{e dobrorazraboten plan za toa koi klienti se negova cel i toa name|unaroden plan. I toj umee{e da im prikaè na svoiteklienti deka biznisot e vo nivna polza.

SLUÂJ 4. Efikasen i efekten na~in na promovirawe.Pominuvaj}i niz gradskiot trgovski centar, mi pristapi

edna èna i mi dade liv~e so slednava poraka za nejziniotbiznis:

OSLABETEBRZO, LESNOI BEZ GLADUVAWEPRA[AJTE MEKAKO.

070/262-403Dafina NikolovskaKako potencijalen klient i jas ñ bev cel na ovaa èna.

Taa, vo eden mig, moè{e da oceni deka moèbi jas }e sezainteresiram za nejzinata usluga i }e í stanam mu{terija. Taaso svoite klienti ostvaruva{e direkten kontakt. Nejzinatainvesticija za aktivnosta za promocija i privlekuvaweklienti ne ~ine{e pove}e od 200 denari. Osven toa, na takovna~in moè{e da ja opfati to~no onaa cel {to taa ja saka{e.Nejzinata poraka sigurno be{e distribuirana kon pove}estotini to~no izbrani lu|e. Biznisot moè da se reklamira i

19

na televizija. Toa ~ini 10 germanski marki. Za nekolkusekundi, tripati na den. Promotivnata poraka ili reklama }eja vidat mnogu pove}e gleda~i niz cela Makedonija. No dali setie nejzinata cel? Dali, moèbi tokmu onie {to se nejzinaprisakuvana cel nema da ja vidat reklamata? Pretpriema~otmora da bide kreativen vo procesot sozdavawe svojata bazaklienti.

4.Biznis-plan

[to e toa biznis-plan? Toa e edno od pra{awata {to bitrebalo da si go postavat pretpriema~ite i potencijalnitesopstvenici na mali biznisi. No, mnogu ~esto tie toa ne go pra-vat. Biznis-planot moè da se podeli na ~etiri dela: 1. opisna biznisot, 2. pazaren plan, 3. menaxment plan i 4. plan zafinasiski menaxment.

Vo prviot del detalno se opi{uva biznisot. Prvoste-peno pra{awe e: "Vo kakov biznis saka da bide ili vo kakovbiznis e pretpriema~ot?" Odgovorot na ova pra{awe govklu~uva slednovo: proizvodite, pazarot, servisite, kako i de-talniot opis za ona {to vakviot biznis go pravi poseben.Me|utoa, treba da se ima na um deka so razvojot na biznis-planot moèbi }e se pojavi potreba za negova modifikacijaili za revizija na pojdovnite pra{awa. Treba da se opi{at do-bivkite od stokite ili servisite, no od perspektiva na klien-tite. Uspe{niot biznis-sopstvenik znae ili barem ima ideja{to sakaat, a {to ne ili {to o~ekuvaat negovite klienti.

Pazarot igra vitalna uloga za uspe{nosta na biznis-potfatot. Vo osnova, krajnoto odreduvawe na stepenot nauspe{nosta ili neuspe{nosta vo biznisot, zaedno so u{te ne-kolku razgleduvawa, proizleguva od toa kolku dobro se pro-dava. Klu~ni elementi za uspe{en pazaren plan e da se znae{to sakaat klientite, a {to ne i {to o~ekuvaat. Otkako }e seidentifikuvaat ovie faktori, moè da se razvie pazarnastrategija so koja moè da se zadovolat i ispolnat nivnite po-trebi. Klientite treba da se identifikuvaat spored godinite,polot, prihodite, nivoto na obrazovanie, ìveali{teto i sl.Prvi na cel se onie klienti koi najverojatno }e gi kupuvaatproizvodite ili uslugite. Otkako klientelata }e po~ne da se{iri, se razgleduva potrebata od modifikacija na pazarniotplan, so cel da se vklu~at i novi klienti.

Za da upravuvate biznis, potrebno e pove}e od èlba dabidete sopstvenik samiot na sebe. Toa bara posvetenost, upor-nost, sposobnost za donesuvawe odluki i sposobnost da seupravuvaat vraboteni i finansii. Kako {to ma{inite i opre-mata se resursi, taka i lu|eto se resursi. Tie se najskapo-cenoto sredstvo {to go ima biznisot. Poradi toa, imperativ eda se znaat ve{tinite {to gi ima pretpriema~ot, kako i onie

20

{to mu nedostastigaat. Kako rezultat na toa, }e moè davraboti personal so koj }e gi dopolnuva onie ume{nosti {to ginema. Isto taka, imperativ e da znae kako da rakovodi i kakoda postapuva so vrabotenite, kako da gi napravi del od timot,da gi informira i da im dava povratni informacii za nastan-ite i promenite. êsto, vrabotenite imaat odli~ni poten-cijali {to moàt da dovedat do nao|awe novi pazarni oblasti,do inovacii vo postojniot proizvod ili usluga ili, kone~no,kako da se podobri konkurentnosta na biznisot.

Zdraviot finasiski menaxment e eden od najdobritena~ini biznisot da ostane profitabilen i solventen i so vi-soko nivo na likvidnost. Menaxmentot na finasiite e kamen-temelnik na sekoj uspe{en biznis-potfat. Sekoja godina iljad-nici potencijalno uspe{ni biznisi propa|aat poradi lo{iotfinansiski menaxment. Efikasniot finansiski menaxment is-tovremeno e zdraviot plan, realniot buxet so realno opre-delen iznos pari, potrebni da se otvori biznisot, i potrebniotiznos pari za odrùvawe. Prviot ~ekor vo gradeweto zdravfinansiski plan e osmisluvawe na buxetot za startirawe.

SLUÂJ 5. Dali Dim~e imal biznis-plan?

Dim~e proizveduva sirewe. Toj se se}ava za naporite{to gi vloùval pri startiraweto na biznisot i za golemiotbroj rizici {to proizlegle od toa {to ne izrabotil nacrt zabiznis-plan. Negovata prikazna e slednava:

"Imav za{tedeno 20.000 gm. od biznisot {to go rabotev(trgovija) i toj kapital sakav da go vloàm vo proizvod-stvo na sirewe, veli. Sosem bev koncentriran na toakako da nabavam kravi i oprema. Lokacija imav. Po~navda istraùvam {to sé e potrebno. No, od moevo dene{noiskustvo izleguva deka sum go zapostavil najva`niotfaktor - vremeto. Ednostavno, vo potfatot ne sum japresmetal "cenata na vremeto". Po~etniot fond, kojbe{e namenet za biznisot, se tro{e{e. Moeto semejstvoima{e mese~ni ìvotni tro{oci okolu 1.000 gm. Zna~i,za {est meseci potro{iv 6.000 gm. Mnogu tro{oci {tomoèv da gi namalam ostanaa visoki, na nedoma}inskonivo. Zatoa, mislam deka pretpriema~ite treba da raz-misluvaat i za semejnite tro{oci, deka i tie se del odtro{ocite za startirawe na potfatot vo biznisot. Pok-raj toa, koga firmata zapo~na so svoeto postoewe, sepojavija i mnogu drugi tro{oci. Buxetot brzo senamaluva{e i seriozno go zagrozuva{e startiraweto namojot potfat. Toj problem kolku-tolku go kompenzirav somnogu rabota. Denono}no i po 20 ~asa. Ne bev dobar fi-nansiski menaxer za taa faza od biznisot. Nekolkupatirazmisluvav da se otkaàm. Potoa, najdov ortak i

21

biznisot go startiravme. No, pokraj sé, ne bev i dovolnodobar pregovara~. Partnerstvoto isklu~elno se ba-zira{e vrz novovloèni pari. Se razbira, prethodnitetro{oci ne moèv da gi dokumentiram i tie ne bea pri-fateni kako vlog vo biznisot. Vo ponatamo{nata fazana biznisot, isto taka, se pojavuvaa mnogu tro{oci {tone gi predvidovme. Taka se slu~uva{e da bidemenelikvidni. Se zakanuva{e opasnost da doìveemeneuspeh. Nemavme gotovinski pari za da gi ispla}ameobvrskite. Knigovodstvoto, pak, pokaùva{e dekarabotime so dobivka. [to korist da si vo dobivka, a danema{ pari! Danokot mora da se pla}a i za toa trebaatgotovi pari. Pari trebaat za plati, pridonesi, benzin,struja, voda, surovini, za veterinar; sekoj den ni sebaraa samo gotovi pari. Prilivot na pari be{e nesig-uren. Ne znam kade se nau~ija lu|eto da ne pla}aat! Oddruga strana, si mislev, kako za site - taka i za nas.Treba{e da u~am ne{to novo, kako se upravuva so parivo proizvodstvoto. Ciklusot na vrteòt vo proiz-vodstvoto e sosem poinakov otkolku vo trgovijata. Oso-beno toa e va`no vo po~etnite fazi na biznisot. Nema{prihodi, a ima{ tro{oci. Za tie pra{awa ne moèv daodlu~uvam vrz osnova na knigovodstvenata dokumen-tacija. Treba{e da kreiram posebna dokumentacija so~ija pomo{ }e go vodam procesot na finasii. ôvekot{to ni go vode{e knigovodstvoto ne moè{e, ili nesaka{e, da ni dava soveti za likvidnosta. Toj ed-nostavno }e zaklu~e{e i }e kaè{e: “biznisot dobrostoi”. Potoa }e me pra{a{e: “Dim~e, koga }e mi plati{za ovoj mesec? Razmisluvavme da vklu~ime i sovetnik zafinansii, no toa bi bile novi tro{oci, a za toa nemavmepari. Denes, po ~etiri godini, e poinaku: go nau~ivmezanaetot da rabotime so pari. Nau~ivme da gi planiramegotovinskite pari~ni tekovi. Porano se slu~uva{efirmata da ni bide blokirana, a denes toa e minato. "

Za àl, kaj nas biznis-plan se izgotvuva edinstvenodokolku e toa potreben uslov za obezbeduvawe kredit.Naj~esto novite pretpriema~i ne sakaat da navlezat pod-laboko vo sodrìnata na planot i obi~no nego go izgotvuvatreto lice. Vo procesot na izgotvuvawe biznis-plan pret-priema~ite imaat premnogu pasiven odnos. Tie mislat dekasamo zatoa {to go platile planot, toj dokument treba da imobezbedi kredit.

No, biznis-planot ima mnogu pogolemo zna~ewe. Pi{u-vaweto plan }e gi fokusira ideite na pretpriema~ot. Nekoiistraùvawa ukaùvaat na toa deka pretpriema~ite se pla{atda napi{at biznis-plan zatoa {to mislat deka pod pritisokot

22

na ispituvaweto na sopstvenite idei }e is~ezne nivniot son zabiznis. Vo su{tina, se slu~uva tokmu sprotivnoto. [to pove}epi{uvate za svoite idei, sépove}e se razjasnuvaat pati{tatakako tie idei da se ostvarat.

Dobro prigotveniot plan sekako deka }e pomogne priobezbeduvaweto finasii. So prezentacijata na realni proek-cii vo planot, zaemodavecot }e se uveri deka pretpriema~otstoi cvrsto so svoite noze na zemja. Planot pomaga da ostanetena biznis-patekata. Kako {to se veli, mnogu pobrzo }e stignetedo celta dokolku imate mapa. Istoto vaì i za planot. Zatoa}e bide poednostaveno odlu~uvaweto. Planot e izvor na in-spiracii. Planot pomaga pri privlekuvaweto personal {to vitreba. Taka moè da se kreira pobedni~ki tim.

Biznis-planot nikoga{ ne e zavr{en. Kako se slu~uvaatpromenite - se menuva i biznisot, a toa zna~i i biznis planot.Nakuso, biznis-planot e "mora" pred pretpriema~ot da gozapo~ne potfatot. I toa, za sebe i za obezbeduvawe fondovi.Planot e organizacija na mislite za toa kako da postignete us-peh. Da se kupi programa za biznis-plan e najlesen na~in. No, natakov na~in nema da se sogledaat mnogu su{tinski problemi,kako {to se, na primer, gotovinskite tekovi, klientite, razvo-jot itn.

5. Ostvarete go planot / akcionen plan

Ostvaruvaweto na planot bara akcija. Toa se vremenskitermini za toa {to vo koe vreme da se prezeme, koga da sezavr{i I, dokolku se pre~ekori vremenskiot termin, kako dase intervenira. Povratnite informacii od pazarot i sevkup-niot ambient se intenzivni. Operativnosta mora da bide efi-kasna i efektna. Osnova na akcioniot plan e biznis-planot.Zatoa se veli: ostvari gi celite so sé {to ima{: ako ve}e siodlu~il, ne se kolebaj. Ostvaruvaweto na planot e vo duhot naslednava pretpriema~ka maksima: "Ima ne{to pova`no odveruvawe; AKCIJA! Svetot e poln so sonuva~i, nema dovolnolu|e koi }e se dviàt napred i koi }e prezemat konkretni~ekori za da ja ostvarat svojata vizija".

SLUÂJ 6. Akcionen plan!? [toe e toa? - me pra{a~ovekot koj saka da startira biznis.

"Eden ~ovek, koj pretendira{e na pretpriema~ki pot-fat, mi se obrati so pra{awe dali moàm da mu izgotaminvesticiona programa za proizvodstvo na nov vid pre-hranben proizvod. Za toj potfat, navodno, imal obezbe-deno kreditna linija. Toa be{e voved vo razgovorot.ôvekot ima{e pove}e od {eeset godini i nikoga{ po-rano ne se zanimaval so proizvodstvo na prehranbeni

23

proizvodi. Tie fakti ne govorea vo negov prilog. Sepak,me zainteresira situacijata toj, pretpriema~ so novbiznis, a jas treba{e da se stavam vo pozicija nabankarski slu`benik koj odobruva krediti, ili na kapi-talist so rizi~ni plasmani, ili vo pozicija na negovrodnina ili prijatel koj treba da mu pozajmi pari. Raz-govorot go zapo~nav so toa {to pobarav da mi ja objasnisvojata ideja, proizvod, pazar i konkurencija. Toj mi ob-jasnuva{e deka e toa mnogu dobar proizvod, pri {topreminuva{e od tema na tema za razni drugi biznisi{to moèl da gi zapo~ne vo svojot ìvot, a koi nemaanikakva vrska so prehranata. Toa bea biznisi od meta-loprerabotuva~kata oblast. Mu rekov deka treba da na-pravi {ema na biznis-plan, {to bi trebalo da gosodrì slednovo.... No, toj me prekina i mi pokaà iz-gotven biznis-plan. Tuka e sé napi{ano, mi veli. Toga{,vo {to e problemot? si pomisliv. No, nabrzo mi stanajasno deka toj ~ovek ne umee da go brani svojot biznisplan. Jas sakav da go prou~am planot i pobarav da mi goostavi na razgleduvawe samo eden den. Toj ne se soglasi.Razgledaj go sega, mi re~e. Biznis planot be{e odli~noizgotven spored site proceduri. Vedna{ be{e jasnodeka ovoj ~ovek samo gi diktiral podatocite {to bilevneseni vo kompjuterska programa. Toj misle{e dekaplanot e samo administrativen uslov za dobivawekredit. Toa be{e golema gre{ka. Planot e embrion nabiznisot. Finalnite rezultati na planot pokaùvaa vi-soka stapka na profit i brzo vra}awe na investiciite.Ima{ li akcionen plan? go pra{av. [to e toa ? sopra{awe mi odgovori. Pra{uvam, koga }e ja kupi{ opre-mata, koga }e go startira{ proizvodstvoto, kako termin-ski }e go zgolemuva{ proizvodstvoto ...? A, toa - me pre-kina. Za toa }e razmisluvam otkako }e dobijam kredit, miodgovori. Potoa go pra{av kolku ~ini vrednosta na ne-govata ideja i kolku pari dosega potro{il. ôvekot iline me razbra {to go pra{uvam ili se prave{e deka nerazbira. Za mene toa be{e poraka - visok rizik. Ovaisto taka bi go protolkuval sekoj od kogo ovoj ~ovek }epobara pari, nezavisno dali e toa bankar, nekoj {toplasira rizi~en kapital, pa duri i negovi rodnini iprijateli. Za taka izgotven plan nema da bide odobrenkredit, nitu nekoj }e se zainteresira da vloì sred-stva. Mojata prvi~na ocenka be{e deka ~ovekot sé u{tene ja ocenil vrednosta na sopstvenata ideja, ne ja pro-cenil {ansata za biznis so nov proizvod, nitu giutvrdil resursite i potrebite od li~en vlog, a sporedtoa - ne go procenil rizikot na potfatot. Toj ne be{epodgotven da go garantira rizikot so li~na sopstvenost.

24

Go nema{e odbrano najdobriot pat kako da im go objasnisvojot potfat na potencijalnite poddrùva~i, nitu pakznae{e kako da im objasni deka nivnoto u~estvo bi bilovo nivna korist. Dokolku bi sakal jas da vloàm sred-stva vo potfatot, bez akcionen plan ne }e moèv da vi-dam koga sredstvata }e mi bidat vrateni. Sé }e sezavr{e{e na vetuvawe za ne{to {to ne moèv da go vi-dam na hartija. Ne velam deka ovoj biznis- potfat nemada bide profitabilen, nitu sakav da go premisluvam~ovekot. Toj ednostavno treba da ja primeni formulataza pretpriemni{tvo I, so toa, i samiot da se ubedi voispravnosta na svojata namera za potfatot. "

5. Sumaren osvrt

Lu|eto mislat deka idejata e sé. Realnosta e deka }eminete niz sé! Pretpriema~ot, za razlika od lu|eto {to go op-kruùvaat, znae deka treba da mine niz sé. Ne samo toa, tuku tojpo svojot pat e gotov i da rizikuva. Za kakvi rizici treba darazmisluva pretpriema~ot? Na primer: za toa dali idejata edobra ili lo{a, za zastarenosta na proizvodot ili servisot,menaxment stabilnosta, adekvatnoto osiguruvawe, garancii zaobvrskite, nere{eni ili potencijalni sporovi, obvrski konproizvodstvoto, obvrski kon prirodnata sredina, koncen-tracija na klientite, obnovuvawe na zakupninite, dogovori zarabotna raka, krediti, odnosot kon semejstvoto i prijatelite isli~no. Pa, toga{, zo{to koj bilo bi startiral biznis so tolkumnogu rizici? Zatoa {to toj e poseben, a pretpriema~kataverba vo {ansata e tolku golema, {to mu dava sila da se spra-vuva so takvite rizici i ultimativno da kreira biznis.

Pretpriema~ite se sé podobri vo svojot odnos so klien-tite. Najdobrite pretpriema~i ve}e ja primenuvaat formulatadeka klientite im se partneri vo biznisot. Tie znaat kako naklientot da mu obezbedat dobivka so svoite proizvodi ili us-lugi.

Vo Republika Makedonija ima se pogolem broj uspe{nipretpriema~ki potfati. Golem broj od niv se razvile vouspe{ni sredni pretprijatija. Tie i ponatamu se razvivaat.Naj~esto pretpriemni{tvoto ne go zapo~nale so biznis- plan.No biznis planot postoel vo nivnite glavi. Problemite gire{avale instinktivno i vrz osnova na svoite pretpriema~kisposobnosti i specifi~no umeewe. Denes, pak, sé pogolem brojod niv umeat da gi preto~at svoite idei i inovacii na hartija.Da si napravat biznis-plan so specifi~na koncepcija i strate-gija. Tie umeat da si obezbedat mentori za toa.

Uspe{nite pretpriema~i znaat deka najdobriot na~in dapostignat ne{to e da po~nat. Nivnite xebovi se polni so

25

liv~iwa so terminski planovi za ona: {to, koga da zapo~nat ikoga da zavr{at.

Vo taa smisla treba da se kreira i razviva ambient vokoj su{tinata na ekonomskiot sistem na privatnoto pret-priemni{tvo e slobodnata konkurencija. Edinstveno niz ce-losna i slobodna konkurencija slobodniot pazar moè slo-bodno da navleze vo biznisot i da se obezbedi individualensud. Za{titata i ekspanzijata na vakvata konkurencija ne samo{to e bazi~na za zdravata ekonomija, tuku taa e osnova i zastabilnosta na zemjata. Sigurnosta i cvrstinata ne moàt dase ostvarat sé dodeka aktuelnite i potencijalni kapaciteti napretpriemni{tvo i mali biznisi ne se ohrabrat i razvijat.Poradi toa, dràvata treba da generira predlozi za vr{ewebiznis.

Spored misleweto na pretpriema~ite, ona {to prvo iglavno í treba na ovaa zemja e dobar i zdrav biznis, a vladatada si se zanimava samo so svoite raboti. [to na ovaa zemjaítreba - tokmu vo prisutniov kriti~en moment - ne e nitu{koluvan pretsedatel, nitu matkawe so razni politiki, tuku:dobar - zdrav - ekonomi~en biznis i administracija koja }edade {ansa da imame ne{to kako pristoen vrte`. Toa ebaraweto na pretpriema~ite vo SAD do svojata dràva.

Toga{, koi se sposobnostite na ovoj poseben vid lu|e? Zakraj, eve eden mal test so koj moète da go procenite svojotpretpriema~ki kapacitet:

1. ENERGI^NOST: Povisoko motivira~ka energija voodnos na normalnata ~ove~ka energija. Visoko razvi-ena smisla za nezavisnost, inicijativnost i odgovor-nost.

2. SAMODOVERBA: Silna verba vo samite sebesi i spo-sobnost za postignuvawe celi.

3. ANGA@IRAWE NA DOLG PERIOD: @elba da seraboti za ostvaruvawe celi {to se postaveni na dolgperiod.

4. ISTRAJNOST VO RE[AVAWETO NA PROBLEMITE:Predodredenost kon sloèni zada~i i sposobnost dase sogleduva vnatre{nosta na problemot.

5. PREZEMA^ NA UMERENI RIZICI: Talentiranost dase spravuva so rizik, no ne da se "kocka".

6. SPRAVUVAWE SO NEUSPEH: Sposobnost da se pri-fati neuspehot kako {kola na iskustvoto.

7. DOBRO PRISPOSOBLIVA LI^NOST: Emotivno sta-bilna, pozitivna, takti~na vo me|uli~nite odnosi,~esna.

8. ARTIKULATIVNA LI^NOST: Sposobnost da razjasnu-va i efektivno da komunicira, verbalno i pismeno.

26

9. POZNAVA^ NA PREDLO@ENIOT BIZNIS: Maksi-malno informiran za aktuelniot proces na cenite nastokite i servisite, i sposobnost da go iskoristi toaznaewe vo soglasnost so namerite.

10. SPOSOBNOST ZA RAZMISLUVAWE: izrazite smislaza pretpriemni{tvo, iskoristuvawe na idei, sposob-nosti, kriti~ko i analiti~ko razmisluvawe.

11. CELOSNA PREOKUPIRANOST: @elba li~no da sevnese vo gradeweto na biznisot, da gi investira za-{tedite i da ìvee so reducirani prihodi za vremena izgradbata na biznisot.

12. LU\E I GRADEWE TIM: Ima kapacitet da privle~e,inspirira, motivira i da izgradi visokokvalitetentim.

Vnimavajte! Skoro site ispitanici na vaka sogolenipra{awa se samoocenuvaat premnogu visoko. Me|utoa, dokolkupra{awata se vkrstat so vistinskoto ìvotno iskustvo naispitanikot i se postavat vo zavitkana, no i provokativnaforma mnogu mal broj od istite ispitanici osvojuvaat povisokrezultat.

Vo ovoj referat se zboruva za lu|e so visoki rezultati.Ne e sekoj roden da bide pretpriema~. Nitu sekoj saka da bidepretpriema~. Zna~I, vo procesot na sozdavawe sistemski am-bient na ni{an se samo pretpriema~ite, a ne celokupniot sek-tor za mali i sredni pretprijatija. Dali kreatorite na siste-mot ja poznavaat svojata cel? I, vo duhot na pret-priemni{tvoto, da pra{ame: {to tie (kreatorite) }e im ponu-dat na svoite klienti (pretpriema~ite), a toa da bide vo ko-rist na pretpriema~ite? Neli klientite (pretpriema~ite) iponuduva~ite (kreatorite na sistemot) se partneri?

Literatura

1. Kenneth W. Olm and George G. Eddy: "Enterpreneurship and VentureManagement" Charles E. Merrill Publishing Company, London, 1985.2. Stevenson H.H & Sahlman W. A.: "Importance of the Enterpreneurship inEconomic Development" Lexinton books. Mass, 1996.3. David E. Gupmpert: "The Joys of Keeping the Company Small: An Inter-view with Fritz Maytag", Harvard Business School Publikations, Boston,1992.4. Howard H. and Martha Gershun: "Bankruptcy: A Debtor` s Perspectiv",Harvard Business School, Boston, 1992.5. Dejan Pendev: "Vodi~ za pretpriemni{tvo i mal biznis", Eko-nomski institut, Skopje, 2000.

27

D-r Jovan PejkovskiSobranie na Republika Makedonija

SISTEMSKI PRETPOSTAVKI ZA RAZVOJNA PRETPRIEMNI[TVOTO

Vo ekonomskata misla vo svetot1 i kaj nas e prisuten go-lem stepen soglasuvawe za zna~eweto {to go imaat pre-triemni{tvoto i posebniot pridones {to go davaat malite isredni pretprijatija vo jakneweto na sekoja nacionalna ekono-mija. Pretpriema~ite, preku svoite aktivnosti i niz dejstvu-vaweto na pretprijatijata {to gi osnovaat2, aktivno u~etvuvaatvo sozdavaweto na op{testveniot proizvod na sekoja zemja,mo{ne se efikasni vo oblastite kade {to organizacijata naproizvodstvoto ili pazarot bara mali i visokoproduktivniorganizacioni strukturi, i brzo se prisposobuvaat kon pazar-nite potrebi. Osobeno se zna~ajni vo snabduvaweto so delovi ipolufabrikati na golemite pretprijatija vrz supkontraktorskaosnova, vo finalizacijata na mali serii i specifi~ni proiz-vodi i vo davaweto razni vidovi pazarni uslugi.

Fleksibilnosta {to ja poseduvaat pretpriema~kitepretprijatija im ovozmoùva da kreiraat novi proizvodi, us-lugi i procesi i da gi plasiraat na specijalizirani pazari, vozemjata i stranstvo, sozdavaj}i osnova za novi industrii i novirabotni mesta, zgolemuvaj}i i op{testveniot proizvod i izvo-zot. So toa, tie vlijaat za smaluvawe na socijalnite tro{ocipri strukturnoto prisposobuvawe, pridonesuvaat za diverzi-fikacija i integracija na produktivnite faktori vrz pazarni

1 Vo teorijata ima mnogu obidi da se dade odgovor {to e toa pret-priemni{tvo, pretpriema~ ili prezema~ na rabotite, no malku od nivdoa|aat do generalen zaklu~ok i op{toprifatena definicija, koja bi bilauniverzalna i bi gi pokrila site izrazni formi na ovaa pojava. Pri~inite sesodràt vo sloènosta na prirodata i na funkciite {to gi vr{at pret-priema~ite, nemo`nosta od op{tite poimi da se opfatat site sferi naop{testveniot ìvot (stopanski i nestopanski), a vo site niv se pojavuvapretpriemni{tvoto.

2 Vo sekojdnevniot ìvot pretpriemni{toto se sfa}a kako delovna aktiv-nost {to mu nosi materijalna korist na poedinecot-pretpriema~. Vsu{nost,pretpriema~ot e toj {to gi pottknuva proizvodstvenite faktori i pazarno gipromovira. Toj osnova pretprijatie, gi obezbeduva finansiite za negovotorabotewe, se griì za ostvaruvawe na profitot i go podnesuva rizikot odraboteweto.

28

osnovi, vr{at konkurentsko vlijanie vo svoeto opkruùvawe,sozdavaat osnova za brz rast i razvoj i sl.

1. Podolg period pretpriemni{tvoto i malite biznisi,kako mnogubrojni i postojano prisutni stopanski edinici, za-ostanuvaa vo razvojot i kaj nas bea zapostavuvani vo nivnototretirawe.

Spored A. Bajt.3 vo socijalisti~kite sistemi postoelazabluda deka so pretpriema~kite sposobnosti raspolagaatsite lu|e. Toj, kako i mnogumina drugi avtori, ukaùva dekapretpriema~kite sposobnosti se mnogu retki i tie ne se povr-zani so stepenot na obrazovanieto ili vidot zanimawe napoedinecot. Poradi toa {to ovie zemji vo eden podolg periodgo imaat potceneto zna~eweto na pretpriemni{tvoto, naideite na poedincite i nivnata samostojnost, smaleni se per-formansite na razvojot.

Podocna, artikuliraweto na pozicijata i definirawetona pretpriemni{tvoto kaj nas, kako institucionalna katego-rija, pridonese da se izgradi aktiven odnos kon pret-priema~ite, kako mal no aktivno dejstvuva~ki sloj voop{testvoto. Ottamu, tie sé pove}e se priznavaat kako klu~nielementi vo nacionalniot ekonomski razvoj na zemjata.

Vo Republika Makedonija razvojot na pretpriemni{tvo-to i na malite i srednite pretprijatija e mo`no da se ostvaripreku oìvotvoruvawe na osnovnite principi, slobodi i prava{to se utvrdeni so Ustavot4. So garantirawe na slobodata napazarot i pretpriemni{tvoto, se ovozmoùva sekoj poedinecodnosno potencijalen pretpriema~ da ima sistemska mo`nost ida go izbira vidot na svoeto pretpriema~ko angaìrawe, kakopravo na samoizbor za sopstvenata ekonomska samoprinuda. Toae ustavnata osnova i sistemska mo`nost {to natamu se razrabo-tuva vo oddelnite propisi so koi se regulira stopanskata ak-tivnost vo zemjata.

Sistemskoto ovozmoùvawe pretpriema~ot da go izberevidot na svoeto angaìrawe vo organizacionen oblik {to nemumu odgovara, pretpostavuva postoewe uslovi i prostor za ne-pre~ena promocija na mali i sredni pretprijatija. Za taa cel,neophodno e da postojat propisi {to ja so~inuvaat pravnataramka za slobodno rabotewe na gra|anite i za realizacija nanivnite pretpriema~ki idei, otstranuvawe na pre~kite iograni~uvawata za osnovawe i rabota na malite i sredni pret-prijatija, ovozmoùvawe na slobodna konkurencija i otstranu-vawe ili ograni~uvawe na monopolite, donesuvawe isproveduvawe efikasni merki na razvojnata i ekonomskata

3 Naše teme, Zagreb, 11/89.4 Vo ~len 55 od Ustavot na Republika Makedonija e navedeno: “Se garantiraslobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto”.

29

politika (kreditna, dano~na, nadvore{no-trgovska, carinska,obrazovna i dr.), sozdavawe soodvetni pazarni institucii{to go sledat raboteweto na pretpriema~ite i dr.

Vo op{testveni ramki, ulogata na pretpriemni{tvoto emnogu po{iroka. Taa se sostoi vo obezbeduvawe aktivnost, vopottiknuvawe na inicijativa i vo prispobovawe na op{tes-tvoto kon postojanite promeni {to se odvivaat. So pottiknu-vawe kon pretpriemni{tvo poedincite se motiviraat za pri-fa}awe na ideite i za nivna realizacija, za prezemawe na sop-stvenata odgovornost, za sopstveniot obid i napor da se pos-tigne deloven rezultat i uspeh od delovniot potfat.

Sozdavaweto povolen sistemski ambient za izrazuvawena pretpriema~kata aktivnost e neophodnost i imperativ nasovremenite op{testva. Nedostatokot na regulativa sozdavavoluntarizmi, a nasproti toa, preteranata krutost i neflek-sibilnost na oddelni sistemski re{enija go popre~uva ili gospre~uva rastot i razvojot na pretpriemni{tvoto.

2. êsto se postavuva pra{aweto - kako moè da serazlikuvaat dràvnite akcii za poddrùvawe na pretpriem-ni{tvoto od birokratskoto me{awe i kontrola? Su{tinata evo toa {to sekoja merka na vlasta treba odnapred da se proce-nuva i da se analizira dali }e bide limitira~ka i }e ja zako~inormalnata stopanska dinamika ili }e ja unapredi i }e zna~idogradba na sistemot za izrazuvawe na pretpriemni{tvoto.Toa mora da se proveruva postojano i po potreba da se menuva idograduva, kako i da se koristat iskustvata od svetot od raz-vienite sredini, na{ite dosega{ni pozitivni i negativniiskustva, da se ocenuvaat efektite od merkite, da se vr{atanketi so pretpriema~ite za vlijanieto na merkite, da se kon-sultiraat nivnite zdruènija i sl.

Mnogu e jasno deka merkite na makroekonomskata i drugapolitika koi blagoprijatno vlijaat vrz masovnoto izrazuvawena pretpriemni{tvoto, istovremeno silno vlijaat za zgolemu-vawe na vrabotenosta, promeni vo ponudata i pobaruva~kata isl. I obratno, restriktivnite ekonomski politiki i stopanskisistemi go ograni~uvaat i spre~uvaat pazarnoto i racional-noto odnesuvawe na preptriema~ite, so {to se rudimentiraprojavuvaweto na pretpriema~kata funkcija.

Razli~ni se sfa}awata na ovie mo`nosti, kako vo po-gled na ulogata na pazarot, taka i vo odnos na efikasnosta nadràvnite strukturi vo vrska na korektivnite funkcii {tomoàt da gi ostvarat vo oddelni domeni. Postojat prednosti,no i nedostatoci i kaj pazarot i kaj dràvata vo pogled namo`nostite za pottiknuvawe, otstranuvawe ili korigirawe naizrazuvaweto na pretpriema~kata funkcija, a so toa i vo po-gled na razvojnite performansi.

30

Kako komponenti za kreirawe na povolni institucion-alni uslovi za razvoj, vo koi merkite na dràvata }e bidatpottiknuva~ki treba da se imaat predvid, pokraj demograf-skata struktura, i: efikasniot sistem na odano~uvawe, pravi-lata za za{tita na okolinata, reguliraweto na rabotniotstatus, sigurnosta na potro{uva~ot, finansiskata disciplina,zoniraweto na zemji{teto, mehanizmite za razre{uvawe naprivatni konflikti, za{titata na intelektualnata sopstve-nost, reguliraweto na rabotnite odnosi, antimonopolskoto re-gulirawe i dr.

Za da se ovozmoì seto toa, poznato e deka zastapnicitena slobodnoto pazarno izrazuvawe se zalagaat na inovatoriteda im se ovozmoì celosno izrazuvawe na nivnite sposobnosti,tehni~ka implementacija i ekonomska valorizacija na nivniteinovacii, i toa na na~in za koj{to tie samite smetaat deka enajcelesoobrazen.

Toa se ovozmoùva so ostavawe prostor, vo ramkite navidot na pretprijatieto, du}anot ili koja bilo druga organi-zaciona forma NEPREÊNO da gi realiziraat svoite idei ikreacii, no i so sopstveno podnesuvawe na rizikot. Vo tieramki se i nivnite zalagawa za ukinuvawe na kakvi biloograni~uvawa za organizacionoto osposobuvawe na pretpriema-~ite, so {to bi se ovozmoìlo nivno prirodno pottiknuvawe imasovno izrazuvawe.

Me|utoa, mora da se ima predvid deka sozdavawetouslovi za silno izrazuvawe na taa pretpriema~ka energija ibogatstvo na idei ne e nitu lesno, nitu ednostavno. Imeno,samata mo`nost ne zna~i i avtomatska samomotiviranost napoedincite ili timot jasno da ja izrazat razmisluva~kata en-ergija, bidej}i sekoga{ se javuvaat i samokontrolni mehanizmii nadvore{ni vlijanija koi taa potencija moàt da ja inhibi-raat, pa i da go spre~at pojavuvaweto manifestaci od pret-priema~ki tip.

Isto taka, postojat i izvori na otpori kon promenitekoi, ako nastapuvaat na po{irok op{testven plan i nekontro-lirano, direktno atakuvaat vrz ograni~uvaweto na promociitena novi proizvodi i uslugi. Galbrajt pi{uva deka: “Novite ideinikoga{ ne se neutralni. Inovativnite idei se destruktivni;tie go zapiraat (dotoga{noto - n.z.) investirawe vo kapitalnaoprema i vo karierite na lu|eto. Upravuvaweto ideite epoliti~ki proces. Problemot e vo toa {to politi~kata bitkase naso~uva sprema onie vo establi{mentot {to imaat avto-ritet i kontrola na izvorite na bogatstvoto”5. Tokmu ovieavtoriteti ponekoga{ znaat i se vo pozicija da reagiraatprotiv mo`nostite za voveduvawe idei i novini, kako i

5 Galbraith Kennet John: “Nova industrijska država”, Stvarnost, Zagreb.

31

razli~ni elementi od onie vo sistemot vrz koi tie ja imaatvlasta i nad koi upravuvaat.

Poradi toa, treba da se ovozmoì izrazuvawe na pozi-tivisti~kata energija {to ja poseduvaat pretpriema~ite, prekupregled na nivnite idei, nivna materijalizacija preku novivloùvawa i davawe poseben aspekt vo sistemot i naop{testvenata potreba od nivno izrazuvawe.

3. Se postavuva pra{awe - kako toa da se ostvari ikakva strategija za ova pottiknuvawe e najsoodvetna? Iskust-vata od oddelni zemji ukaùvaat deka postojat mnoèstvoformi i razli~ni pristapi vo pottiknuvaweto na razvojot namalite biznisi i pretpriemni{tvoto. No, za site niv zaedni~-ka komponenta e {to dràvnite strukturi, vladite, minister-stvata ili ovlastenite agencii i servisi igraat golema koor-dinativna i stimulativna funkcija. Preku postoewe na celimreì sovetodavni slu`bi (Training and Entreprise Councils - TECs,vo Velika Britanija, Small Business Administration Offices, vo SADitn.), ili sli~no dizajnirani formi, na potencijalnite pret-priema~i im se nudat intelektualni uslugi, konsalting,prakti~ni soveti, obuka i sli~no. Preku osoznavawe na potre-bite i mo`nostite, ovie sistemi i slu`bi se ovlasteni da japro{iruvaat mreàta i vo domenot na finansiskite olesnu-vawa (krediti, danoci, povlastici, dotacii i sl.), vo olesnu-vaweto na za{titata na patentite i inovaciite, vo odnos navrabotuvaweto itn. Toa e pozitivnoto vlijanie na instituciiteod sistemot za pottiknuvawe kon razvoj na pretpriemni{tvoto.

So dobro obmislena politika, vladite, t.e. dràvniteorgani, gi obezbeduvaat uslovite za razvoj na pretpriemni{-tvoto, ja osposobuvaat negovata pojava i izdr`livost zaradirelativno poefikasno sovladuvawe na po~etnite barieri privleguvaweto vo pazarot na novite pretpriema~i. Mreàta odaktivnosti za pottiknuvawe kon razvoj na pretpriemni{tvototreba da se formira od slednive osnovni grupi aktivnosti :institucionalna poddr{ka, finansirawe, informacii i kon-salting, obrazovanie i obuka, pomo{ od lokalnite vlasti (lo-kacii, dozvoli, soglasnosti i sl.) i drugi oblici za poddr{kana razvojot na malite i srednite pretprijatija. Ovieukaùvawa se ostvarlivi pod uslov da egzistira pazarniotambient vo koj taa mreà od razni vidovi poddr{ka bi se izra-zuvala nepre~eno, odnosno takvi uslovi i sistemi {to se iz-gradeni na nivo na pretpriema~ka ekonomija.

4. Postoeweto na Nacionalnata agencija za promocija napretprijatijata (NEPA) e eden od sistemskite oblici vo Make-donija {to e postaven vo funkcija na ostvaruvawe i sprovedu-vawe na ustavno zagarantiranata sloboda na pazarot i pret-priemni{tvoto. No samoto osnovawe na NEPA ne zna~i deka

32

rabotite se zavr{eni i deka dràvata ja re{ila griàta zaovoj segment na op{testvoto. Ovaa agencija, kako svoevidenservis na dràvata zadolèn i nadleèn za sostojbite i prob-lemite vo domenot na malite i srednite pretprijatija i pret-priemni{tvoto, neophodno e da dobie prerogativi i ovlastu-vawa za neposredno predlagawe merki i aktivnosti prednadle`nite vladini institucii i kreatorite na makroekonom-skata politika. Toa bi bilo vo funkcija na pottiknuvawe ipobrz razvoj na pretpriema~ko angaìrawe i rabotewe namalite i srednite pretprijatija, kako i neposredno sprovedu-vawe na odredeni programi i {emi {to go ovzmoùvaat fina-sirawe i razvoj na mali i sredni pretprijatija. Po{iroko de-finiranite nadle`nosti na NEPA }e í ovozmoàt funkcion-alno da gi obedinuva mreàta od mali informativni centri nanacionalno, regionalno i na op{tinsko nivo i obezbeduvaatpovrzuvawe so evropskata mreà informacii za pretpriema-~ite i za malite i srednite pretprijatija.

Vo sekoja dràva ostvaruvaweto na zafatite bara re-alizacija na intelektualni, li~ni i organizacioni aspekti. Votaa smisla, neophodna e legitimizacija na ponudata na noviidei, so cel da se kreira organizacionata struktura {to }e giprifati kako idni dostigawa i perspektivi za razvoj. Toa emo`no vo pazaren ambient, t.e. vo pretpriema~ka ekonomijaizrazena preku opkruùvaweto {to go so~inuvaat, pokraj dru-goto, i cela mreà od soodvetni institucii i servisi zapoddr{ka na malite i srednite pretprijatija, odnosno na siteprojavni oblici i formi na pretpriemni{tvo kako predusloviza optimalno izrazuvawe, funkcionirawe i razvoj na pret-priema~kite aktivnosti.

No dokolku organizacionata struktura vo op{testvotone obezbeduva mo`nosti za izrazuvawe na pretpriema~kitemo`nosti na lu|eto, nepovratno se gubi kreativnata sila natoa op{testvo (naj~esto preku “odliv na mozocite”), a intelek-tualnite sposobnosti se izrazuvaat preku smaleni perfor-mansi za akceptirawe i otstranuvawe na takvata negativnost.Toa ~esto se smeta deka e rezultat od “inercijata na institu-ciite” (J.Tropman) {to ne se sposobni da reagiraat brzo,bidej}i se del od edna zastarena struktura. Taa zastarenastruktura ne e vo sostojba da ponudi novi mo`nosti i {ansi, ninovi interesi, a sposobna e da gi zapre ideite i sposobnostitena kreativnite lu|e.

Nadminuvaweto na taa inercija e isto taka mo`nost, pai zada~a na pretpriema~ite vo sekoe op{testvo. Ne e mo`no dase obezbeduva pottiknuva~ka struktura na instituciite na sis-temot, a vo funkcija na razvoj na pretpriemni{tvoto, ako i votaa struktura (dràvna, administrativna, upravna i dr.) svojkreativen pridones ne dadat vizioneri i sposobni poedinci,

33

koi go ponesuvaat, ~uvstvuvaat i razvivaat pretpriema~kiotduh vo site institucii na sistemot.

5. Dolgo vreme dràvata, politi~kiot establi{ment iinstituiciite na vlasta samozadovolno gi ograni~uvaatviziite i domenite na svoite anga`mani. Nesomneno e deka ivo toj sloj mora da navleze preptriema~kiot virus i da go ra-zori, da go pottikne vo nasoka kon "kreativna destrukcija"([umpeter), koja sekoga{ moè da donese novi {ansi, noviidei, novi promeni i uspesi.

Toa zna~i deka i vo dràvnite strukturi mora da preov-ladaat svesta i potrebata od postoewe konkurencija na idei zaperspektivite i celite na merkite {to se prevzemaat, a so celza ovozmoùvawe normalni uslovi na stopanisuvawe vopazarniot ambient. Sledeweto na potrebite i promenite, soobezbeduvawe silno izrazuvawe na pretpriema~kiot proces eisto tolku va`no kolku i otstranuvaweto na negativnite ele-menti, barieri i otpori kon razvojot. No ne so direktna kon-trola i me{awe vo individualnosta, tuku so sozdavawe uslovii mo`nosti {to se neophodni i koi kako sistem na merki i in-strumenti, vo sprega so pazarnite mehanizmi, }e dovedat dosamoregulativa na ovie posakuvani procesi.

Vsu{nost, kako antiteza na taa nesigurnost izagriènost, e potrebata od postoewe na sistem za adaptirawei kontrola, kako na individualno isto taka i na op{testvenonivo, {to }e sozdade dovolno masa na institucii koi, vo ram-kite na svoite nadle`nosti, }e ovozmoùvaat balansiraweme|u ovie dve opcii i sostojbi. Ako prete`nuva kontrolata,se gubat slobodata, inicijativnosta i pozitivnata energija, noako ja nema, se derogiraat vrednosnite normi, pravilata naigra na op{testvoto i na poedincite i se izrazuva temnatastrana na pretpriemni{tvoto.

Poradi toa, neophodno e povrzuvawe na makro- so mikro-celite, koi vo eden permanenten proces na promeni i dvièwe,od ponisko kon povisoko nivo, }e obezbedat i razvoj i organi-zacioni promeni. So drugi zborovi, makrocelite vo domenot napretpriemni{tvoto treba da obezbedat mo`nosti zazapoznavwe na nesigurnosta i dezorganizacijata, {to normalnovladee na pazarot, i da obezbedat uslovi za izrazuvawe namikrocelite na poedine~nite pretpriema~i. Tie, vo svojotnastap na pazarot, oblikuvaj}i strukturna forma za ostvaru-vawe na sopstvenata ili zaedni~ka ideja, }e moàt da ja ost-varat zamislata vo organizacijata, pretprijatieto, du}anot isl. Takvata pretpriema~ka organizacija funkcionira kako delod sevkupniot stopanski sistem. Nejzinite postavenost izada~a se naso~eni kon materijalno izrazuvawe na pret-priema~kata funkcija i kon sozdavawe {to poefikasna i po-racionalna alokacija na razvojnite resursi. Toa moè da bide

34

ovozmoèno so posilnoto ili poslaboto dejstvo na merkite namakroekonomskata politika, odnosno so merkite na dràvata,koi direktno vlijaat za sozdavawe {to popovlen pret-priema~ki ambient.

So toa ulogata na sovremenata dràva ne se iscrpuvasamo so sozdavawe institucii od spomenatiot tip (NEPA, YVA,TESy, i drugi srodni organizacii), kako administrativnislu`bi ili fondovi. Isto taka, postoeweto na razni {emi zapoddr{ka na semejniot biznis, za pogolemo vklu~uvawe na èn-skata rabotna sila, mladinata, malcinstvata, regionalniteinvestici, za samovrabotuvawe na rabotosposobnata popula-cija, finansirawe na investiciite i sl.- se samo del od nizatazada~i {to spomenative i drugi mnogubrojni institucii i or-ganizacii gi ostvaruvaat vo pravec na mobilizacija na resur-site i nivnata racionalna alokacija.

6. Ulogata na soveremenata dràva se ostvaruva i vopo{irokoto osposobuvawe na pretpriema~ite vo razni eduka-tivni centri, instituti, fakulteti, {koli (od site provenien-cii), so {to site tie institucii go so~inuvaat razvieniot sis-tem, koj ja pottiknuva i motivira projavuvata na prêtpriema-~ite.

Za da bidat stimulativni institucionalno, definirani-te merki mora da bidat dizajnirani za podolg rok na nivno dej-stvuvawe. Isto taka, tie treba da se odraz na strate{kata ori-entacija na dràvata i da go nosat pe~atot na konstantnost vosvojata implementacija. Obratnata postavenost na merkite,nivnata ~esta promenlivost e nedelotvorna i destabilizi-ra~ki dejstvuva vrz pretpriema~ite. Poznati se negativniteiskustvata od porane{nite socijalisti~ki dràvi, koga oviemerki nosea samo fiskalen predznak. Toa nu`no mora da bideprenameneto so oformuvawe merki i instrumentarium koi sorazni formi i vo site domeni stabilno }e go poddrùvaatpretpriemni{tvoto.

Istovremeno i samite dràvni ustanovi i instituciitreba postojano da se usovr{uvaat i menuvaat, da voveduvaatinovacii i konkurencija vo raboteweto, so {to dràvata vocelina }e go ~ini stopanstvoto poevtino, a }e mu nudi pokvali-tetni uslugi. Samo pretpriema~ki orientirana dràvna upravamoè da obezbedi stimulacija na masovnoto projavuvawe napretpriema~ki idei i sposobnosti, za razlika od klasi~natadràvna uprava, koja so svoite uslugi mo{ne skapo go ~ini inepovolno vlijae vrz pretpriemni{tvoto.

Ako dràvnata uprava uslovno ja zamislime kako ednaholding-korporacija (po definicija: pretprijatie {to sozdavanovi pretprijatija), nejzinata uloga vo domenot na pret-priemni{tvoto }e bide da obezbedi strategija i instrumentar-ium na merki i aktivnosti za naso~uvawe vo pravec na

35

sozdavawe novi pretprijatija, iskoristuvawe na postojnite isozdavawe uslovi za kreirawe na novi pretpriema~kimo`nosti i zafati. Vsu{nost, taa korporacija, produciraj}inovi signali i impulsi, ovozmoùva pretprijatijata i pret-priema~ite da gi dobivaat potrebnite stimulansi i motiva-cioni efekti {to se neophodni za zapo~nuvawe nov biznis, zaopstojuvawe vo nego i za uspe{no rabotewe. Rabotej}i na pla-not na smaluvawe i eliminacija na nepazarnite rizici,takvata holding-korporacija ne vr{i ograni~uva~ko vlijanievrz pozitivnoto dejstvo na pazarot, a osobeno vo alokacijatana resursite kon nivnoto poefikasno koristewe.

Site ovie aktivnosti prakti~no moàt da se realizi-raat niz sodejstvoto na raznite vidovi politiki {to gi kreiradràvata, i toa so: industriskata politika, monetarno-kreditnata, fiskalnata, antimono-polskata, kako i drugi vi-dovi {to se obedinuvaat vo makroekonomskata politika, so{to vo pazaren ambient se ovozmoùva pozitivno dejstvo vrzpretpriema~koto angaìrawe. Me|utoa, mora da se poa|a odprincipite za deregulacija na odnosite i jaknewe na pozitiv-noto dejstvo na pazarnite zakonitosti koi i go kreiraat ambi-entot {to pottiknuva~ki dejstvuva vrz pretpriemni{tvoto ivrz razvojot.

7. Kako da se izgradi strategija {to po avtomatizam }ebide naso~ena kon pottiknuvawe na pretpriemni{tvoto i raz-vojot, bez razlika na nivoto na sogleduvawe i odlu~uvawe?Uo~eno e deka vo ekonomskata nauka postojat dilemi za odgo-vorot na ova pra{awe.

Imeno, od edna strana se tvrdi deka pretpriemni{-tvoto, po definicija, bara sloboda za svoeto dejstvuvawe iizrazuvawe i deka sekoe me{awe vo zonata na negovata su-verenost moè da bide kontraproduktivno. Ottamu, kakva bilodràvna intervencija, odnosno dràvna ili paradràvna in-stitucija ili esnafska asocijacija {to }e pretstavuva ofor-men model za postojano producirawe normi na odnesuvawe,moè da bide pogubno za pretpriemni{tvoto pa makar tienormi da bile naso~eni i kon negovo pottiknuvawe.

Od druga strana, postojat mislewa deka vo oddelni do-meni na procesot na reprodukcijata, neophodno e da sevospostavat motivira~ki elementi {to }e zna~at inicijalnito~ki, ili impulsivni nasoki za {to polesno definirawe naizborot i pravecot na dejstvuvawe od sekoj poedinec voop{testvoto. Vo uslovi na postoewe ograni~eni formi napazari i pazarno dejstvuvawe, kako i pri postoewe monopoliza koi e neophodno dràvno regulirawe na odnosite vo repro-dukcijata, nu`no se nametnuva potrebata od obezbeduvawemakroekonomski sistem za poddr{ka i na pretpriemni~kotorabotewe i na pretpriema~ite.

36

Od ovoj aspekt, moè da se kaè deka izgraduvawetopretpriema~ka strategija vklu~uva vo sebe oblikuvawe namnoèstvo elementi i kombinirawe na nivniot izbor, so celda se olesni na odlu~uvaweto pome|u onie mo`ni varijanti naizbor {to }e ovozmoàt novata ideja, proizvod ili usluga dase oblikuvaat, od fazata ideja do fazata aktivna pro-dukciona, odnosno do pazarnata forma.

Sekoja dràva primenuva razli~ni principi i strate-gija za pottiknuvawe na pretpriema~kata aktivnost. I bidej}ipretpriemni{tvoto naj~esto e svrzano so sozdavawe pretpri-jatie, ovie strategii ili programi za poddr{ka se naso~eni ise narekuvaat naj~esto programi za poddr{ka na malite isrednite pretprijatija.

Necelosnata oformenost na stopanskiot sistem kaj nas,so nedoizgradeni re{enija i vo politi~koto organizirawe navlasta, onevozmoùva stopanskite subjekti da rabotat vouslovi na definiran pazaren ambient. Toa se izrazuva kakoneizvesnost za o~ekuvanite efekti od kratkoro~nite, a oso-beno od dolgoro~nite zafati, koi se sé poneizvesni, a poraditoa gi ima sé pomalku. Nestabilnosta pridonesuva efektite dase baraat samo za kratok rok, i toa bez da se pravi razlikame|u mo`nostite {to gi nudat zafatite za podolg rok, osobenovo pogled na drugite prednosti {to postojat kaj niv.

Dokolku ne se realizira sistemska stabilnost, se javu-vaat tendencii so obratna nasoka, koi nosat seriozni ograni~u-vawa na ovoj plan. Imeno, aktivnostite na dràvata se mo{neskapa rabota. Uslugite {to gi dobivaat pretpriema~ite oddràvnite organi se ograni~eni, t.e. ne se seopfatni, kako vovrska so ovozmoùvaweto na infrastrukturata na instituci-ite, taka i vo vrska so merkite {to gi prezemaat za zadovolu-vawe na pravata na stopanskite subjekti. Ottamu, pokraj trans-formacijata na sistemot, neophodna e transformacija i na in-stituciite, odnosno na dràvnata administracija, bez {to iprocesot na tranzicija i priklu~uvawe kon Evropskata unija nebi odelo ni lesno, ni ednostavno.

Makroekonomskata politika na dràvata podrazbiragradat odnosi na zaemnost i upatenost, kako za subjektite zakoi taa globalna politika se odnesuva, taka i za nejzinitekreatori, odnosno instituciite {to se dol`ni da gi po~itu-vaat zaemnite signali i ukaùvawa od nejzinoto sprovedu-vawe. So toa se ovozmoùva blagovremeno da se reagira i da sesovladuvaat problemite {to se sozdavaat od necelosnata iz-gradenost na oddelni sistemski re{enija, a so cel da seovozmoì ambient za {to poneposredno kreirawe, sozdavawe iizrazuvawe na pretpriema~kite idei vo zemjata. Dobro od-branata strategija i izrazeniot sistemski ambient integralno}e ovozmoùvaat pottiknuvawe kon inovacii, a istovremeno inivna realizacija i za{tita, kako i motivirawe na gra|anite

37

kon sopstvena kreativnost i stimulativnost vo nudeweto ino-vacii na pazarot.

* * *

Literatura1. Kao John: “Managing Creativity”, Hardvard Business School, PreneticeNall, NJ, 1991.2. W. Bartlett, M.Bateman: “Prospects for Small Business Development inMacedonia”, October 1993.3. Taki Fiti: “Pretpriemni{tvoto vo novite uslovi na Repub-lika Makedonija”, izd. MANU, 1994.4. Stevenson H.H.& Sahlman W. A.: “Importance of the Entrepreneurship inEconomic Development” Lexinton books, Mass, 1996.5. Fuada Stanković: “Preduzetnička ekonomija”, SA, Beograd, 1990.6. Hornady: “Thinking about entrepreneurship: A fazzy set approach”, Jour-nal of Small Business Management, USA, 10/92.

38

D-r Vasil PopovskiEkonomski institut Skopje

PRETPRIEMNI[TVOTO VO ORGANIZACIITE- INTRAPRETPRIEMNI[TVO

Procesot na zabrzani i diskontinuirani promeni vopoliti~kata i ekonomskata sfera {to go karakterizira delov-niot ambient, kako i globalnata priroda na biznisot, epri~ina za pojava na potrebata vo makedonskite organizacii odnov priod, vrednosti i praktiki vo delovnoto rabotewe. Vonovonastanatite promeni, klu~niot problem {to im se namet-nuva na pretprijatijata e: "Kako da izgradat soodvetna organi-zaciska strategija za adaptacija vo nadvore{noto-turbulentnoopkruùvawe i vnatre{nata integracija vo kolektivot"? "Kakoorganizacijata razviva kapacitet za kontinuirani promeni,sledej}i ja erata na globalizacija, postojaniot razvoj natehnologijata, rapidnata pojava na novi konkurenti, proizvodii pazari?"6

Novata varijabla {to ja odreduva delovnosta e vli-janieto na opkruùvaweto vrz organizaciite. Ova vlijanienametnuva vo sekoja organizacija neizostavno da se odgovori napra{awevo:

Kako da se izgradi organizaciska platforma na flek-sibilnost za adekvatno reagirawe vo komleksnoto opkruùva-we, odnosno, organizaciska sposobnost za vospostavuvawe re-lacii so opkruùvaweto, definirani soodvetno niz internataorganizaciska struktura?

Kone~no, nava`no od sé: "Kako da se utvrdi {to e na-jzna~ajno za organizacijata, za da odgovori na promenlivitebarawa na potro{uva~ite ili da e pouspe{na vo inovativ-nosta?". "Koi od ovie faktori }e pridonesat za pouspe{natransformacija i naedno }e go etabliraat trendot na modernaorganizacijata?".

1. Vodstvoto i intrapretpriemni{tvoto vo organizaciite

Prviot ~ekor vo prilog za odgovor na pra{awata e iz-graduvaweto kompleksen, sistemski priod kon site problemi i

6R. Calori, P. Lawrence: "The Business of Europe: Managing Change", SAGE, London, 1991.

39

sostojbi vo organizacijata. Fokusot na ovoj trud e sogleduvawena podgotvenosta na organizacijata da se spravi so novitebarawa na pazarot i sposobnosta na menaxmentot (negovatapostavenost po struktura) vo golemite organizacii da vlijae zapojavata na intrapretpriemni{tvo, pottiknuvaj}i go taka pret-priema~koto odnesuvawe, sozdavaj}i uslovi na pretpriema~kaklima preku sistem na pottiknuvawe i poddr{ka, sé so cel, or-ganizacijata na dolg rok, da obezbedi temelen pristap, ne samoza upravuvawe na inicijativata za promena, tuku i za sigurenorganizacionen uspeh vo idnina.

No, dali momentalnata sostojba vo makedonskite pret-prijatija ja poddrùva li~nata inicijativa na vrabotenite,inovativnosta i e vo soglasnost so strategijata i politikatana vrvnite menaxeri? Nesomneno, za da opstanat, pretprijati-jata moraat da bidat inovativni. Najdobar na~in da se postigneova e da se ohrabrat lu|eto vo nasoka na pretprimni{tvo vosamata organizaciska struktura, i toa vo nasoka na intrapret-priema~i, ovozmoùvaj}i im na vrabotenite da gi steknatsvoite sloboda i resursi.

Takvata platforma e intrakapital, so nea intrapret-priema~ite }e gi ostvaruvaat svoite vizii izgraduvaj}i svojavnatre{na struktura vo organizacijata. Orientacijata na pret-prijatijata mora da e kon intrapretpriemni{tvo-pretpriem-ni{tvo vnatre vo organizacijata, odnosno sistem za za-brzuvawe na inovaciite vnatre vo organizacijata. Intrapret-priema~ite obezbeduvaat i proizveduvat novi proizvodi,procesi i uslugi {to }e mu ovozmoàt na pretprijatieto daraste i da profitira.

Sprotivno na op{tiot stav, deka motivacijata za vakovefekt na poedincite vo ramkite na pretprijatieto e finan-siskata beneficija, intra-pretpriema~ite ne se motiviraat sopari, tuku se vodeni od nivnata li~na potreba za dostigawe.Pretprijatijata }e gi zadràt svoite inovativni lu|e dokolkuobezbedat sloboda za dejstvuvawe i, sekako, resursi za ost-varuvawe na nivnite celi.

Pretprijatijata, a osobeno vrvnite menaxeri, mora danau~at kako da go upravuvaat procesot na intrapretpriemni{-tvo. Glavno, da vospostavat sistem {to im ovozmoùva na in-trapretpriema~ite fondovi i sredstva za potkrepa na nivniteproekti ili, so drugi zborovi, intrakapital.7

Sozdavawe ambient na sorabotka me|u menaxerite i in-trapretpriema~ite vo kreiraweto na pretpriemni~ki duh,pretstavuva va`na konkurentska prednost vo organizaciite.Dokolku se neguvaat, osobeno vo golemite organizacii kade {tomoàt da se sretnat, vo soodvetna organizaciska klima, slo-bodata i sorabotkata me|u vodstvoto i intrapretpriema~ite

7 Gifford Pinchot III : "Intrapreneurship", Harper and Row, New York, 1985.

40

generiraat produktivnost. Inovacijata pretstavuva pret-vorawe na novite idei vo delovni uspesi. Menaxerite moraatda gi sledat poedincite {to se izdvojuvaat.

Intrapretpriema~ot e toj {to ja nadminuva prazninatame|u menaxerite i inovatorite koi slabo gi realiziraatzada~ite i potrebite na organizacijata. Intrapretpriema~itevo pretprijatijata imaat vizija i hrabrost da gi realiziraatsvoite idei, ja sogleduvaat novata realnost i rezultatite pro-izlezeni od nivnata aktivnost. U~at kako da gi nadminatgre{kite i da se spravat so rizikot. Nivnata pozicija bimoèle da ja locirame me|u tradicionalniot menaxer i tradi-cionalniot pretpriema~.

Pretpriemni{tvoto vnatre vo organizacijata, nizzastapenata struktura, se povrzuva so inovaciite, {to pret-stavuva voveduvawe na ne{to novo razli~no od ona {todotoga{ se smetalo za voobi~aeno dejstuvawe na odredena or-ganizacija i, pritoa, dava razvojna energija i ovozmoùva ost-varuvawe na visoka organizaciska performansa. Vo taasmisla, inovaciite pretstavuvaat instrument na pret-priemni{tvoto, odnosno - aktivnost {to gi zbogatuva resursiteso novi mo`nosti i kapaciteti za kreirawe resursi.

Pretprijatijata }e bidat fleksibilni so primena nanovi razvojni programi i osobeno konkurentni blagodarenie napretpriema~koto odnesuvawe. Sovremenite organizacii morada ja pretpo~itaat i ovozmoùvaat intrapretpriema~katauloga na vrabotenite. Vo taa smisla, Druker8 govori za pret-priema~ki menaxment koj postojano bara i voveduva noviteti vopretprijatijata. Zna~i, postojanoto razmestuvawe na razvojniteresursi od delovite na organizacijata kade {to tie davaat po-mali efekti kon sektorite {to davaat pogolemi efekti. In-trapretpriema~ite konstantno kombiniraat i rekombiniraatrazvojni elementi, za da gi optimaliziraat efektite na podol-goro~en rok.

Sekako, da ne go zanemarime i rizikot, koj e integralendel na intrapretpriema~ite. Intrapretpriema~ot e poedinec{to raboti vo golemo pretprijatie kako pretpriema~. Negovotooformuvawe kako pojava i proces se realizira niz soodvetnaorganiziranost i strukturiranost vo pretprijatieto. Toa pret-postavuva izgradba na sistem za pottiknuvawe i poddr{ka,kako i kreirawe klima vo pretprijatieto {to }e ovozmoì vi-soki performansi. Naj~esto, intrapretpriema~ot se soo~uva sobirokratskata struktura vo pretprijatieto {to mu nametnuvamnogubrojni pre~ki i ograni~uvawa vo izrazuvaweto i realizi-raweto na svoite idei.

Vo ovoj kontekst, da navedeme nekoi karakteristiki naintrapretpriema~ite:

8 P. Drucker : "Inovacije i poduzetništvo", Privredni pregled, Beograd, 1991.

41

- Ignorirawe na pravilata;Ja sledat svojata intuicija;Angaìrani se pove}e od propi{anitepravila i normi;Spodeluvaat odgovornost so timovite ,Gi sledat svoite celi i interesi.

Vo birokratskite organizacii poedinci koi iniciraatpromeni, baraat voveduvawe nov pristap vo raboteweto, pogo-lema sloboda i neophodni resursi, ne se omileni vo krugovitena rakovodnata struktura. Dokolku organizacijata ne go potti-kne intrapretpriema~koto odnesuvawe, zapa|a vo kriza. Trans-formacijata na birokratskite pretprijatija vo na{iot prostore neminovna, so ogled na toa {to promenite se edinstvenatakonstanta na opkruùvaweto. Kreiraweto soodvetna delovnastrategija bara adekvatnio povrzuvawe na dinami~nosta soprifa}awe novi idei i inovacii, kako neophoden uslov zaneodlo`na adaptacija na organizacijata vo turbulentnoto op-kruùvawe.

2. Sostojbata vo makedonskite organizacii

Empiriskite istraùvawa izvr{eni vo na{ite pret-prijatija pokaùvaat deka, kaj nas, dominira organizaciskimodel koj e hierarhiski strukturiran i se zasnoiva vrz strogapodelba na rabotata. Funkcioniraweto na takviot model seobezbeduva so donesuvawe na site pova`ni odluki na vrvot odorganizaciskata struktura. Takviot karakter na organizacijataonevozmoùva pojava i razvoj na intrapretpriema~ka kultura,brzi akcii, odluki i brz protok na informacii i koristewe nasteknatoto iskustvo.

Organizaciskite edinici ne se dovolno inicijativni ipretpriemlivi. Rabotite se izvr{uvaat so utvrdeni metodi ipostapki, bez zadovolitelna inicijativnost, kreativnost ipretpriemlivost od strana na vrabotenite. Timskata rabota enedovolno zastapena i slabo razviena, a me|usebnite odnosi nalu|eto se strogo formalizirani i hierarhiski postaveni. Ko-munikaciite se prvenstveno vertikalni, bavni i neefikasni.Istoto se odnesuva i za marketing-aktivnostite. I tie se lo{opostaveni i nedovolno organizirani. Kako posledica na toa,na{ite pretprijatija i premnogu se zanimavaat so samite se-besi. Namesto nanadvor, naso~eni se interno, bez da kreiraatsoodveten ambient za intrapretpriemni{tvo, pri {to nedo-volno se prisposobuvaat kon impulsite na novite barawa vosredinata.

Ovie karakteristiki, koi moàt da se smetaat kakozaedni~ki za najgolem broj na{i pretprijatija, upatuvaat nakonstatacijata deka dominanten tip kultura vo na{ite pret-prijatija e konzervativno-tradicionalniot model na kultu-

42

rata. Taa se formira, se razviva, gi odreduva socijalnite od-nosi i odnesuvaweto na pretprijatieto, bez ogled dali e toasvesno ili ne za nejzinoto postoewe i dejstvuvawe. Taa e tiporganizaciska kultura prisuten vo organizaciite vo koipreovladuva indiferentnost i ne~uvstvitelnost za novonas-tanatite promeni i inovacii kaj najgolemiot broj pripadnicina odnosnata organizacija.

Pretprijatijata vo koi preovladuva{e vakviot tip kul-tura moème da gi opi{eme preku primerot na edna organi-zacija {to e formirana pred 25 godini i ~ija osnovna dejnost etrgovija so me{oviti stoki. Vo ovaa organizacija postoi strogaformalizacija na rabotite i rabotnite zada~i, kako i golemaspecijalizacija koja, vo uslovi koga organizacijata ja gubimonopolskata polo`ba, rezultira vo namaluvawe na rabotata iprevrabotenost. Sepak, osnovnata orientacija na menaxeritene bila da se povrati pazarot, tuku da se namali rabotnatasila vo organizacijata, {to rezultiralo so relativno kon-fliktna atmosfera i namaluvawe na interpretpriema~kiotelement za noviteti i menuvawe. Kulturata {to preovladuval(kultura na inertnost i uobnost {to se sogleduval preku go-lemi tro{oci i neracionalno koristewe na resursite) bilarezultat od porane{nata monopolska pozicija. Ovaa pozicijaim ovozmoùvala dolgo vreme da gi uslouvaat svoite klienti itie niv da gi selektiraat. Vo sega{nata promeneta situacija,menaxerskiot kadar ednostavno ne se snao|a i se zatvora vovnatre{nite problemi, ne samo na nivno razre{uvawe, tuku ina nivno generirawe, vo smisla na podelba na mo}ta i ulogite.Re~isi bez nikakva strategija za prepoznavawe i pottikuvawena intrapretpriemni{tvo, koe pretstavuva preduslov zavntre{na integracija na kolektivot, vo soglasnost so impul-site vo nadvore{nata sredina.

Vo ovie organizacii naj~esto preovladuva mentalitetotna podredenosta. Normativnite i mentalnite vrednosti sepotpiraat vrz zatvorenosta i vnatre{nata rigidnost.Vrabotenite im se sprotivstavuvaat na promenite, koi im seneizvesni, dodeka pak kaj menaxerite ne se zabeleùva inici-jativnost vo nastojuvawata za izgraduvawe nov model na or-ganizaciska kultura, koja }e uspee da se adaptira kon novitepazarni zakonitosti. Vo odnos na konkurencijata vo nivnatadejnost, evidentno zabele`liv be{e inertno-letargi~niotpristap.

Tradicionalnite organizacii gi po~ituvaat sitekli{ea, im se sprotivstavuvaat na site promeni i na novitebarawa. Toa se organizacii so dolga tradicija na postoewe, voprosek nad 25 godini, vo pogolemiot broj od niv e prisuten re-cidiv na dogovornata ekonomija, iako site se privatizirani.

Kaj mnogubrojnite mali pretprijatija, osnovani vo pos-lednava decenija, dominantna e polo`bata na nivnite

43

sopstvenici, koi istovremeno, se javuvaat vo uloga na osnova~i,pretpriema~i i menaxeri. Za ovie pretprijatija e karakter-isti~no deka ~esto ja menuvaat i pro{iruvaat dejnosta i seorientirani kon profitot. Tipi~na dominacijata na prak-ti~nite znaewa i na individualnite sposobnosti vo vodewetobiznis. O~igledna e dominacijata na pretpriema~kata uloga.

Biznisot i odlukite za nego zavisat od osnova~ot, koj e igeneralen menaxer. Naj~esto kaj nego e izvorot na informaciii delovni vrski. Avtonomnosta se dozvoluva, a ne se inicira.Taka {to, vo ovie organizacii se sozdava klima na onie {to sebliski so pretpriema~ot-menaxer i se posveteni vo odredenibiznis-odluki i onie {to se prosti izvr{iteli.

Zna~i se neguva edna kultura na neformalni ulogi ivrski {to se sogleduva i preku koristewe na mehanizmite zakontrola, pri {to nema formalni pravila i proceduri, tukukontrolata e diskreciono pravo na sopstvenikot ili na negovilu|e, koi toj gi selektira. Stru~nosta se iznajmuva, a ne sepo~ituva i neguva.

Taka na primer, vo edna na{a privatna fabrika za me-bel inènerot - dizajner e na rang na majstor, {to be{e i jasnopretstaveno so fizi~ki izdvoeniot prostor za negovotorabotewe vo stolarskata rabotilnica (vo nikakvi uslovi, za-bele{ka na avtorot). Dodeka novoizgradenite kancelarii (vonovata zgrada, luksuzno opremeni) bea za posvetenite, smetko-voditelot, komercijalistot i u{te dva-trojca so neizdiferen-cirani ulogi i rabotni zada~i (ne{to kako odbor za poddr{ka).

Zna~ajno e da se naglasi deka ovie organizacii se brzoprispoblivi i podloèni na menuvawe. Interesno e deka odtri vakvi organizacii dve vo rok od 5 godini ja smenile de-jnosta pove}epati. Od izdava{tvo do trgovija so metali,proda`ba na kancelariski materijali, mlekarnica, za momen-talno da se orientira kon davawe {pediterski uslugi. Siteovie biznisi se prosledeni so mali vloùvawa i so principotna obi~no pramatasrstvo kupi poevtino za da prodade{ po-skapo.

44

Zna~ajno e da se naglasi deka ovie organizacii se rela-tivno mladi i mali, osnovani vo ponov datum i vo niednanema{e vraboteno pove}e od 50 lu|e. Vo pretpriema~kite or-ganizacii ne moè da stane zbor za sistemski pristap konstrate{kiot menaxment, glavno strate{kite odluki se rakovo-dat centralisti~ki i avtoritarno. Bidej}i vakviot tip organi-zacii vloùvaat malku vo dejnosta {to ja vr{at i ~esto jamenuvaat. Taka {to, kaj site niv e prisutno nesistematiziranosledewe na problemite vo opkruùvaweto, ~esto neznaewekako da dojdat do odreden izvor na informacii. No, seto toa gokompenziraat so toa {to ja sledat konkurencijata i se obidu-vaat da u~at od nivnite gre{ki.

Zabeleìtelno vo ovie organizacii e deka, iako nemaodreden sistemski pristap na analiza na trendovite i zakan-ite za nadvore{noto opkruùvawe, postoi visok stepen naprezemawe rizik i otvorenost kon promeni. Me|utoa, rizikot esekoga{ ekskluzivno pravo na sopstvenikot, dodeka pak toler-ancijata na gre{kite kaj vrabotenite e na nisko nivo, {to jastava inicijativnosta na nivo na rabotna zada~a ili obvrska(se dobiva naredba i odobrenie), a ne kako proizlezena po-treba na rabotata. Gre{kite {to se neminovni vo vaka krei-ranata rabotna atmosfera se kompenziraat so brza i efikasnamobilizacija na vrabotenite. Interesno e deka na pra{awetoza misijata skoro site menaxeri-pretpriema~i od vakviot tiporganizacii odgovorija deka taa e praveweto profit.

Vo fleksibilnite organizacii, dokolku se rabote{e zaprivatizirani firmi so starost pove}e od 10 godini, vo koiima odredena tradicija i nasledstvo od formalizirani doku-menti vo smisla na akti, glavno, toa {to formalno be{epropi{ano vo aktite, be{e sosema sprotivno od toa {to se od-viva{e vo praktikata. Pri intervjuata so menaxerite, sestekna vpe~atok deka, pogolemiot del od niv nitu gi poznavaat,a tie {to se zapoznati ne se rakovodat spored niv. Voop{to,praktikata e vospostavena vrz podelba na strukturata vo od-nos na potrebite na rabotata, a zabele`liva e tendecijata narespekt kon intrapretpriemni{tvoto. Taka {to, vo ovie or-ganizacii komunikacijata me|u oddelite e neformalizirana idirektna i se raboti mnogu na metodite na vnatre{no infor-mirawe. Pritoa, se kreira mreà na organizacisko-informa-ti~ko povrzuvawe. Niskata distanca na mo}ta i niskoto izbeg-nuvawe na neizvesnosta implicira decentralizirana struktu-ra so nizok stepen na formalizacija i birokratizacija.

Sepak, avtorot e dolèn da napomene deka vo organiza-ciite {to gi analizira{e sé u{te ne moè da stane zbor za va-ka izdiferenciran tip fleksibilna organizacija. êsto, nekojod faktorite be{e pove}e naglasen od drugite. Taka, na pri-mer, vo odredeni organizacii se prezema{e orientacija konpotro{uva~ite preku razvivawe na oddelot za marketing, do-

45

deka, pak, obukata na vrabotenite se izveduva{e ne vrz osnovana analiza na vnatre{nite potrebi za obuka, tuku vrz osnova nastihijno izbirawe na nadvore{nata edukativna ponuda. Za go-lemo zadovolstvo na avtorot, postoeja organizacii koi, sosopstvenata kultura, aktivnosti i vrednosni intencii orien-tirani kon poedinci i nivnata inovativnost vo dejstvuvaweto,ne moèa da se stavat vo grupata konzervativno-tradicionalnaili pretpriema~ka. Ovie, pak gi klasificiravme vo flek-sibilni organizacii. Sepak, zna~ajno e da se napomene deka vovakvite organizacii kako najvisoka vrednost se postavuvaatuspehot i dostigawata. Hierarhiskata podelba ima malozna~ewe i lu|eto se po~ituvaat vo odnos na svoite sposobnostda gi izveduvaat zada~ite.

[to se odnesuva do modelot na organizaciska intra-pretpriemni~ka kultura so koja se karakteriziraat vakvitepretprijatija, toj pretstavuva zbir od vrednosti, organizacis-ki pretpostavki, normativni i mentalni pravila {to gi pot-tiknuvaat ~lenovite da gi prisposobuvaat svoite odnesuvawakon potrebite za realizacija na razvojnite celi, novite me-todi na proizvodstvo, novata tehnologija, upravuvaweto, kako ikon predizvikot na promenite vo nadvore{nata okolina. Popravilo, organizaciite so takov tip organizaciska kultura sevisokoadaptibilni kon opkruùvaweto i kon novoformiranitepotrebi, fleksibilni se i otvoreni, moàt brzo da se rekon-struiraat, restruktuiraat i go prifa}aat na~inot na odnesu-vawe {to go barat novite potrebi i rabotni zada~i. Vo takviteorganizacii vladeat optimizam i podgotvenost kaj vraboteniteza razre{uvawe na problemite i realizacijata na novite celi.Pritoa, odnosite me|u ~lenovite vo organizacijata naj~esto sekooperativni i postoi ~uvstvo na kohezivnost vo grupata.

Takvata kultura stanuva klu~ za uspeh i postojan razvi-tok na pretprijatieto i gi opravduva site aktivnosti i vlo-èni sredstva za nejzino formirawe i funkcionirawe.

Taka na primer, vakva kultura sretnavme vo organizacija~ija osnovna dejnost e dizajnirawe i producirawe na propagan-den materijal. Firmata e osnovana pred 8 godini I, vo ovoj pe-riod, od eden vraboten dostignala broj od 25 vraboteni imnoèstvo nadvore{ni sorabotnici. Najva`ni vrednosni di-menzii na ovaa kultura se slednive: orientacija kon akcija,orientacija kon potro{uva~ite, orientacija kon avtonomija ipretpriemni{tvo, osobeno intrapretpriemni{tvo, orientacijakon lu|eto, orientacija kon uspeh, orientacija kon ednostavna ifleksibilna organizacija.

Se po~ituvaat profesionalizmot i znaeweto. Vnatre{-nite odnosi se fleksibilni i lesno promenlivi. Odnosno, vozavisnost od barawata na proektot, se kreira podelbata naulogite. Taka, ~esto ako vo eden proekt nekoj bil rakovoditel,vo drug moè da se slu~i da zazeme nekoja sosem minorna uloga.

46

Zna~ajno e deka kako osnovna vrednost se postavuva krajniotuspeh na proektot, {to naedno pretstavuva osnoven moti-vira~ki mehanizam za ponatamo{noto vloùvawe. Interesno eda se naglasi deka pri pra{awata za toa koi motivira~ki me-hanizmi im se zna~ajni, ednakvo bea rangirani materijalniteso drugite mehanizmi. Ona {to gi motivira intrapretpriema~i-te vo vakvite organizacii, se potrebite od postignuvawe na re-zultati. Vrabotenite mnogumina mu se posveteni na pretprija-tieto i se identifikuvaat so nego so sekoj negov uspeh i neus-peh, ova osobeno se sogleduva preku praktikata na vraboteniteda ostanuvaat na rabotnoto mesto i nadvor od rabotnoto vreme.

Vo ovie organizacii, kako mnogu interesen i moèbinekarakteristi~en element za na{ata kultura, moème da goizdvoime odnosot kon tolerancija na gre{kite. Vrabotenite,preku primerot na menaxerite i nivnoto prezemawe rizik sepottiknuvaat kon takvo odnesuvawe, pri {to gre{kite sesmetaat kako ne{to neizbe`no i del od rabotata. Vladeepraviloto deka prezemenite aktivnosti, iako rezultirale sonekoja gre{ka, se podobri otkolku ni{to da ne se prezelo.

3. Sumaren osvrt

Prethodnava analiza nedvosmisleno potvrduva dekapostojat razli~ni organizacii i deka pretprijatijata, kakosloèni organizaciski sistemi, formiraat i razvivaatrazli~ni pristapi vo svoeto rabotewe. Vo sovremenite pret-prijatija na zemjite so razviena pazarna ekonomija organi-zaciskata kultura postojano se nadopolnuva, se menuva i seprilsposobuva kon sredinata. Toa go bara od nea delovniotambient za vodewe na biznisot, koj e nestabilen, turbulenten,neizvesen i kompleksen.

Takvi barawa pred organizaciite nametnuvaat i sovre-menite tendencii na razvitok na kulturata i na socijalniteodnosi, koi gi naglasuvaat individualnosta, interpretpriem-ni{tvoto, kreativnosta, profesionalizmot, avtonomijata isli~no.9 Seto toa vodi kon su{tinski promeni vo organizacis-kata struktura na pretprijatieto, izrazeni vo decentraliza-cija, horizontalna diferencijacija, formirawe mali organi-zaciski edinici i intenzivni komunikacii i povrzuvawa.

Nakratko, sovremenite pretprijatija namesto golemisistemi so sloèni organizaciski strukturi i odnosi, dobiva-at lik na mreì od mnoèstvo mali, avtonomni organizaciskiedinici orientirani kon promeni i rezultati, so jasen akcentvrz ulogata na intrapretpriema~ite vo vnatre{nata struktura,a ne na procesi i postapki. Vo vakvi uslovi kulturata stanuvadominantno integrativno tkivo {to go regulira odnesuvaweto 9 Milford Bateman: "Business Cultures in Central and Eastern Europe", Oxford, 1997.

47

na pretprijatieto. Taa, isto taka, sé pove}e dobiva karakter-istiki na t.n. kretativna kultura ili intrapretpriema~ka kul-tura, odnosno kultura {to e naso~ena kon promeni.

Vo sekoj slu~aj, stanuva zbor za kultura koja e otvorenaza novi informacii, koja o~ekuva i bara promeni. Taa se odli-kuva so izrazita eksterna orientiranost i visok senzibilitetza sredinata, pred sé za pazarot, so decentralizacija i spu{-tawe na avtoritetot i mo}ta nadolu, so maksimalno iskoristu-vawe na kreativnite sposobnosti na poedinecot i so orienta-cija kon uspeh i rezultati.

Vo ovie ramki, pra{awata za toa kakvi se sostojbite sostrukturata na na{ite pretprijatija i kade se nao|a taa vo od-nos na sovremenite tendencii na organizaciskata kultura vosovremenite pretprijatija, ne moàt nikako da se izbegnat. Se-koja objektivna dijagnoza na praktikata na na{ite pretpri-jatija nedvosmisleno otkriva deka za nekakva prakti~na pri-mena na koncepcijata na organizaciska kultura koja }e generiraintrapretpriema~ka struktura, kako uslov za uspe{en razvitokna pretprijatieto, ne moè da stane zbor. Soznanijata dobieniod istraùvaweta toa go potvrduvaat na posreden na~in.Kone~no, kako relevanten pristap vo odnos na razvojot na in-trapretpriema~kata uloga vo organizaciite, bi gi poso~ileslednive sugestii za intrapretpriema~ite {to gi dava is-taknatiot avtoritet Giford Pin~ot.10

Deset zapovedi za interpretpriema~ite:

1. Izgradete svoj tim. Intrapretpriemni{tvoto ne esamostojna aktivnost.

2. Soodvetno spodeluvajte gi zaslugite so drugite.3. Barajte sovet pred da pobarate resursi.4. Pomalku vetuvajte, a pove}e davajte.5. Rabotete i samo rabotete.6. Zapomnete, polesno e da dobiete pro{ka otkolku

dozvola.7. Sekoga{ imajte gi predvid interesite na pret-

prijatieto i potro{uva~ite, osobeno koga trebada gi prekr{ite pravilata ili da ja izbegnetebirokratijata.

8. Postojano bidete podgotveni da ve otpu{tat.9. Bidete iskreni kon svoite celi, no bidete realni

vo odnos na toa kako }e gi postignete niv.10. Respektirajte gi i podu~uvajte gi svoite sponzori.

* * *

10 Gifford Pinchot III: "Intrapreneurship", Harper and Row, New York, 1985.

48

Literatura

1. Gifford Pinchot III: "Intrapreneurship", Harper and Row, New York,1985.2. Peter Drucker: "The New Realities", Harper and Row, New York, 1989.3. P. Drucker: "Inovacije i poduzetništvo", Privredni pregled, Beograd, 1991.

4. Daniel Bell: "The cultural contradictions of capitalizm", Basic Books, Inc.,New York, 1978.5. Milford Bateman: "Business Cultures in Central and Eastern Europe",Oxford, 1997.6. R. Calori, P. Lawrence : "The Business of Europe, Managing Change",SAGE, London, 1991.

49

M-r Dimitar EftimoskiEkonomski institut Skopje

PRETPRIEMNI[TVOTO, MALIOT BIZNISI EKONOMSKIOT RAZVOJ- PRIMEROT NA TAJVAN

Teorijata na ekonomskiot razvoj sé pogolemo zna~ewe impridava na t.n. kvalitativni razvojni varijabli. Ne bi bilogre{ka dokolku konstatirame deka pretpriemni{tvoto nepos-redno pridonesuva za pogolema prostorna mobilnost na proiz-vodstvenite faktori kon pove}e produktivnite i profita-bilni granki na ekonomijata i deka so toa direktno vlijae vrztempoto na ekonomskiot razvoj na zemjata. Zatoa, so pravomoème da re~eme deka pretpriemni{tvoto e eden od osnov-nite faktori na ekonomskiot razvoj. Samiot fakt deka poimotpretpriemni{tvo, za prvpat, se pojavil nekade kon krajot na17-tiot odnosno, po~etokot na 18-tiot vek, sosem jasnopokaùva deka stanuva zbor za ekonomska kategorija koja{toimala sosem dovolno vreme da "sozree" i da prerasne vo ednaod najbitnite determinanti na ekonomskiot razvoj.

Analiziraj}i gi dosega{nite rezultati od procesot natranzicijata, kako i problemite povrzani so iniciraweto naekonomskiot razvoj vo tranzicionite ekonomii, so golemasigurnost moème da konstatirame deka re~isi site tran-zicioni ekonomii se karakteriziraat so isti ili sli~ni simp-tomi. Ovie ekonomii se sudiraat so golemi problemi kako odekonomska (vo pogled na nivoto na ekonomskiot razvoj), taka iod socijalna priroda (vo pogled na ~ovekoviot razvoj inevrabotenosta). Disproporciite, odnosno jazot me|u ovie dvekomponenti, re~isi vo skoro site tranzicioni ekonomii imaattendencija kon postojan porast. Projavenite "neuspesi", vo go-lema mera se rezultat na sopstveni~kite i strukturnite re-formi, koi silno gi pogodija golemite kapaciteti. Tie, poradisvojata inertnost, ne moèa da odgovorat na novonastanatitepromeni. Za razlika od niv, malite i srednite pretprijatijapokaàa golema fleksibilnost i amortizaciona sposobnost poudarite predizvikani od procesot na tranzicija. Se pokaàdeka tajnata na uspe{noto funkcionirawe na malite i sred-nite biznisi leì vo na~inot na nivnoto upravuvawe (menax-mentot), kako i vo li~nata sposobnost, motivacijata i kreativ-nosta na biznismenite (pretpriema~ite).

50

1. Nekoi bitni aspekti povrzani so poimot pretpriemni{tvo

Pretpriema~ite se lu|e koi{to se podgotveni da preze-mat rizik, da vovedat inovacija i da izvr{at efikasna aloka-cija na proizvodstvenite resursi. Tie gi prepoznavaat mo`nos-tite na pazarot i gi naso~uvaat svoite sili kon iskoristuvawena tie mo`nosti, sekako so edinstvena cel - ostvaruvawe nali~na dobivka.11

Trgnuvaj}i od investicionata aktivnost vo ekonomijata,odnosno od psihologijata na investiraweto, neophodno e me|usopstvenicite na finansiskiot kapital da se pravi jasna dis-tinkcija. Od edna strana, se taka nare~enite "pasivni sop-stvenici na kapital", koi poseduvaat finansiski kapital, none se “raspoloèni” da investiraat i da rizikuvaat. Od drugastrana, pak, se onie {to ne poseduvaat sopstven kapital, noimaat èlba da zapo~nat biznis i se gotovi da go prifatatrizikot. Pasivnite sopstvenici na kapital preferiraat svojotkapital da go pozajmat (da go dadat na koristewe), za soodvetnasigurna dobivka vo oblik na kamata, dodeka "aktivnite sop-stvenici" (pretpriema~ite) se podgotveni ovoj kapital da goaktiviraat (oìveat). Kako rezultat na èlbata i dogovorot oddvete strani, se sozdava dol`ni~ko-doveritelski odnos, tiese javuva oblik na t.n zajmoven kapital.

Koristej}i gi efikasno pozajmenite pari~ni sredstva,pretpriema~ot sozdava profit. Se razbira, profitot ne go ko-risti vo celost, del od nego mora da izdvoi za da ja plati ce-nata na zajmeniot kapital - kamatata. Delot od profitot {tona pretpriema~ot mu ostanuva po pla}aweto na kamatata,vsu{nost, pretstavuva pretpriema~kata dobivka,

EI + I = GPKade{to: EI e pretpriema~ka dobivka, I e kamata,a GP - vkupen profit.

Zna~i, neophodno e da se pravi jasna distinkcija me|upretpriema~kata dobivka, koja{to pretstavuva rezultat nakapitalot-funkcija i kamatata, koja{to pretstavuva dohod napasivniot sopstvenik na kapitalot, a e rezultat na kapitalot-sopstvenost.

Vo prodolènie, so cel da odgovorime na pra{aweto zaulogata na pretpriemni{tvoto i maliot biznis vo promovi-raweto na ekonomskiot razvoj, akcentot e staven vrz [umpe-terovata dinami~ka teorija za ekonomskiot razvoj. Stanuva

11 Donald L. Sekston " Pretpriemni{tvo ", Detra-centar, Skopje, 1993, str 8

51

zbor za razvojna ekonomska teorija koja{to, na navistina edno-staven i realen na~in, uspeva da dade odgovor na pra{awetoza inicirawe i odrùvawe na ekonomskiot razvoj vrz osnova narazvojot na pretpriema~kite sposobnosti na poedinecot. Spo-red Jozef [umpeter, dinami~kata teorija se izrazuva niz dvesostojbi na ekonomijata:

1. sostojba na ekonomsko kru`no dvièwe, {to vsu{nostzna~i prosta reprodukcija ili, poednostavno re~eno,sostojba na op{ta ramnoteà, i

2. sostojba na evolucija, {to zna~i pro{irena repro-dukcija ili sostojba na ekonomska neramnoteà.

[umpeter, za premin od edna vo druga sostojba, kako os-noven akcelerator gi poso~uva inovaciite. Toj naveduva petvida inovacii {to dejstvuvaat stimulativno vrz pretpriema~-kata aktivnost vo ekonomijata12:

1. Proizvodstvo na nekoe novo dobro.2. Voveduvawe nekoja nova metoda na proizvodstvo.3. Otkrivawe nov pazar.4. Otkrivawe nov izvor na surovini.5. Voveduvawe na nova organizacija na proizvodstvo.Ovde morame da naglasime deka [umpeter uspeal da gi

sogleda perspektivnite mo`nosti {to proizleguvaat od inten-ziviraweto na investiciite vo ~ove~kiot kapital, koi{to voponovo vreme pretstavuvaat glaven generator za ekonomskirazvoj vo razvienite ekonomii.13

No, da se vratime na me|usebnata vrska me|u pretpriem-ni{tvoto i ekonomskiot razvoj. Obi~no, vo praktikata, gotov-nost za prif}awe novi tehnologii i znaewa pokaùvaat malbroj lu|e (pretpriema~i). Za taa cel, tie obi~no zajmuvaatpari~ni sredstva (kredit). Kako rezultat na nivnata pret-priema~ka aktivnost, od sostojba na ramnoteà, vo ekonomijatase preminuva vo sostojba na ekonomski raste`. Pogolemata po-baruva~ka za pari~ni sredstva, koja{to e rezultat na zgole-menata investiciona aktivnost vo ekonomijata, predizvikuvaporast na koli~estvoto pari vo obrt, {to od svoja strana, pak,sozdava inflatorni tendencii, odnosno porast na cenite. Po-rastot na cenite go apsorbira vi{okot pari~ni sredstva I,kako rezultat na toa, vo ekonomijata se javuva sostojba na de-presija.

Tokmu vo ovaa faza na ekonomskiot ciklus se potvrduvasilnata vrska me|u pretpriemni{tvoto i ekonomskiot razvoj.Imeno, sostojbata na depresija pretstavuva mo`nost za lu|eto 12 Joseph A. Schumpeter “The theory of economic development”, Harvard Universitypress, 1968, p.128.13 So ovaa problematika posebno se zanimavale Teodor [ulc, Geri Beker,Edvard Denison i dr., koi svoeto vnimanie go fokusirale tokmu kon investi-ciite vo obrazovnoto i stru~noto usovr{uvawe i obu~uvawe na ~ove~kiteresursi (pretpriema~ite).

52

so kreativen duh i gotovnost za prifa}awe rizik da re{at dainvestiraat vo novi formi na stopanisuvawe. Novite investi-cioni zafati, prezemeni od strana na t.n. rani investitori(investitori koi gi prifa}aat inovaciite vo prvata faza odnivnata difuzija), pretstavuvaat pottik i za drugite pret-priema~i da gi sledat konkurencijata i promenite vo nivnotopotesno i po{iroko opkruùvawe. Na toj na~in, tie pristapu-vaat kon modernizirawe na svoite proizvodstveni procesi,metodi i znaewa. So toa, vo ekonomijata zapo~nuva nov ciklusna investicii. Ovie investicii go promoviraat ekonomskiotrazvoj, formiraj}i povtorno sostojba na op{ta ramnoteà, noovoj pat na povisoko nivo od prethodnoto. Zaklu~okot e dekastanuva zbor za cikli~na razvojna teorija, koja{to vo centarotna svoeto odvivawe ja ima re{ava~kata uloga na pret-priema~ot.

2. Nekoi aspekti od ekonomskiot razvoj na Tajvan - zna~eweto na malite i srednite pretprijatija

Od ekonomski aspekt, Tajvan e karakteristi~en po mnogune{ta, kako vo pogled na na~inot na koj{to go inicira{e eko-nomskiot razvoj, taka i vo pogled na na~inot na koj{to nego goodrùva. Ekonomskiot razvoj na Tajvan zapo~na od zemjodel-stvoto, pa preku industrijata i golemite kapaciteti, denes, seodrùva so pomo{ta na silniot usluèn sektor, koj{to prekuaktivnata uloga na malite i srednite pretprijataija, u~estvuvaso okolu 60% vo sozdavaweto na BDP (Tabela 1.). So svojataelasti~nost i prisposobenost, malite i srednite pretprijatijastanaa osnoven stolb na uslu`niot sektor, a so toa i na tajvan-skata ekonomija.

Denes, tajvanskata ekonomija se karakterizira so brzotempo na ekonomski raste`, stabilnost na cenite, niska stapkana nevrabotenost i ramnomerna distribucija na prihodite.Vakvite performansi na tajvanskata ekonomija se rezultat nabrziot tehni~ko-tehnolo{ki progres, koj{to vo svojata osnovaima golemo koli~estvo ~ove~ki kapital.

53

Tabela 1

STRUKTURA NA BDP ZA TAJVAN PO SEKTORIPeriod Zemjodlielie Industrija Uslugi

1951 32,3 21,3 46,4

1960 28,5 26,9 44,6

1970 15,5 36,8 47,7

1980 7,7 45,8 46,5

1986 5,6 47,4 47,0

1990 4,2 41,2 54,6

1991 3,8 41,1 55,1

1992 3,6 40,0 56,4

1993 3,6 39,0 57,4

1994 3,6 37,3 59,1

1995 3,5 36,3 60,2

1996 3,3 35,5 61,2

1997 2,7 34,9 62,4

1998 2,7 34,6 62,7

Izvor: Taiwan Statistical Data Book, 1999, Concil for Economic Planningand Development.

Kako {to be{e prethodno napomenato, sega{niveodli~ni dostigawa na tajvanskata ekonomija proizleguvaat odosnovite na zemjodelskiot razvoj, koi{to bile postaveni zavreme na japonskata okupacija (1895-1945). Uslovite za razvojna pretpriemni{tvoto na malite i srednite pretprijatija, voovoj period, zaradi toga{nite sostojbi i mo`nostite vo ekono-mijata, ne odea vo nivni prilog. Toa proizleguva od faktotdeka ekonomskiot razvoj, na pomalku razvienite zemji, mora dazapo~ne od zemjodelskiot sektor, i toa vrz baza na kompleksnizemjodelski kapaciteti. Mali i sredni pretprijatija vo ovojperiod ne bea potrebni.

Postojat tri pri~ini poradi koi e potrebno ekonomskiotrazvoj, vo nedovolno razvienite zemji, da zapo~ne od zemjodel-skiiot sektor: prvo, vo zemjite vo razvoj, kade {to postoi brzraste` na naselenieto, zemjodelstvoto e neophodno za proiz-vodstvo na hrana. Ovie zemji ne moàt da si dozvolat da gi ko-ristat svoite skapoceni devizni sredstva za kupuvawe hranaod stranstvo. Vo po~etniot period od svojot ekonomskiot raz-voj, tie ne se vo sostojba da se potprat vrz izvozot, i so toa dagi obezbedat neophodnite devizni sredstva za industrijali-zacija. Zatoa, bitno e da se zadovolat sopstvenite potrebi od

54

hrana i da se izbegnat nepotrebnite devizni tro{oci; vtoro,blagiot zemjodelski razvoj ne samo {to obezbeduva hrana zadoma{ni potrebi, tuku, isto taka, generira vi{oci za izvoz iobezbeduva stranski devizni sredstva potrebni za uvoz nama{ini. So toa se zabrzuva procesot na industrijalizacijata;treto, dobro razvieniot zemjodelski sektor go zgolemuva pri-hodot na farmerite, so {to go podgotvuva napredokot kon id-noto industrisko op{testvo, odnosno razvojot na malite isrednite pretprijatija14

Kako rezultat na dobro vospostavenata zamjodelska os-nova, Tajvan vo 50-tite godini zapo~na so implementacija naindustriskata politika. Za ovoj period, kako vpro~em i vo dru-gite zemji od ovoj region (Aziskite tigri), bea karakteristi~nidve strategii, koi ostavija zna~itelen beleg vo razvojot namalite i srednite pretprijatija. Stanuva zbor za:

• strategija za supstitucija na uvozot (dano~ni bari-eri za uvozni-cite),

• strategija za ekspanzija na izvozot (refundirawe nadanocite na doma{nite proizvoditeli).

Vo ovoj period, kako rezultat na "export first" politikata,Tajvan se soo~i so visok trgovski suficit, koj gi zgolemideviznite rezervi na zemjata, {to, pak, pridonese za apresi-jacija na noviot tajvanski dolar vo odnos na amerikanskiot do-lar. Taka, strategiite za supstitucija na uvozot i ekspanzija naizvozot gi dadoa o~ekuvanite rezultati. Me|utoa, silniot ta-jvanski dolar zapo~na da stanuva ko~nica za izvozot, tajvan-skite proizvodi stanaa skapi za nadvore{niot pazar.Edinstven izlez be{e liberalizacija i internacionalizacijana ekonomijata.

Me|utoa, so liberalizacijata na ekonomijata, postojnitegolemi kapaciteti se najdoa vo pozicija da ne moàt da goprisposobat svoeto proizvodstvo kon potrebite na doma{nioti svetskiot pazar. Tie bea mnogu masivni i neelasti~ni za edentakov vid prestrukturirawe. Izlezot be{e edinstveno vo raz-vojot na pretpriemni{tvoto i na malite i srednite pretpri-jataija. Taka, malite i srednite pretprijatija stanaa dviè~kasila na tajvanskata ekonomija.

"Vo liberalnata ekonomija, dvièweto na kapitalot epredizvikano od goleminata na profitnata stapka, a pakcenite na proizvodite i uslugite vo ekonomijata se formiraatvrz osnova na me|unarodnite ceni".15 Edinstveno malite i

14 Rong - I Wu " Economic Development in Taiwan", Ekonomski razvoj 1/3, Ekonomskiinstitut - Skopje, 1999, str 7.

15 Rong - I Wu "Economic Development in Taiwan", Ekonomski razvoj 3/1, EkonomskiInstitut - Skopje, 1999, str 24.

55

srednite pretprijatija, so svojata elasti~nost i efikasnost,moèa da ja izdràt silnata konkurencija nametnata odnadvor.

Globalno posmatrano, originerniot metod, so koj{tozapo~na jakneweto na maliot biznis vo Tajvan, nema{e da bide"dovolen" bez aktivnata ulogata na dràvata vo razvojot namalite i srednite pretprijatija. Vo toj kontekst, od osobenozna~ewe e aktivnata ekonomska, socijalna i obrazovna vladinapolitika. Ottuka, razvojot na malite i srednite pretprijatijavo Tajvan moème da go podelime vo nekolku fazi 16:

Prvata faza e svrzana so periodot po japonskata okupa-cija (1945-1952). Ovaa faza se karakterizira so sosem mal brojmali i sredni pretprijatija, koi{to vo prosek vrabotuvaat do~etvorica lu|e. Dràvnata intervencija vo ovoj period }e bidenaso~ena, pred sé, kon investicii vo energetskata i transport-nata infrastruktura, kako i kon investicii vo ~ove~kite re-sursi.

Vtorata faza (1953-1960) od razvojot na malite i sred-nite pretprijatija vo Tajvan e neposredno povrzana so merkitena dràvata naso~eni kon supstitucija na uvozot preku trudo-intenzivnite industrii, i toa so cel da se namali deficitotvo nadvore{nata trgovija. Vakvata politika na dràvata bilapridruèna so mnogu stimulativni merki za razvoj na malite isrednite pretprijatija, koi{to, pred sé, bile izrazeni prekunamaluvawe na danocite i stimulirawe na investicionata ak-tivnost na malite i srednite pretprijatija (niski kamatnistapki).

Tretata faza (1961-1970), pak, e povrzana so ekonom-skata politika na dràvata naso~ena kon ekspanzija na izvo-zot. Za malite i srednite pretprijatija koi{to vo prethodniteperiodi ekonomski zajaknale i se zdobile so golema flek-sibilnost i efikasnost vo svoeto rabotewe, nema da bidete{ko da postignat zgolemen izoz na stranskiot pazar. Do-brite rezultati koi{to, vo ovoj period,}e gi postignat malitei srednite pretprijatija, }e pridonesat za porast na nivniotbroj, a so toa i na pridonesot kon ekonomskiot razvoj na zem-jata.

Za ~etvrtata faza (1971-1987) od razvojot na malite isrednite pretprijatija e karakteristi~na nivnata orientira-nost kon kapitalointenzivni industrii i proizvodstvo nakompjuteri i kompjuterski delovi. Vo ovoj period, kako rezul-tat od uspe{noto funkcionirawe na malite i srednite pret-prijatija (ekspanzija na izvozot) i od stabilnosta na devizniotkurs na NTD (noviot tajvanski dolar) vo odnos na US $ (ameri-kanskiot dolar), zabeleàn e golem porast na deviznite rez-ervi na Tajvan.

16 Vladina kancelarija za informacii "Malite i srednite pretprijatija -osnova na tajvanskata ekonomija", Koma i Demetra, 1999, str 3.

56

Pettata faza go opfa}a periodot od 1987 godina, pa sédo denes. Apresijacijata na NTD kon krajot na 1986 godina, od-nosno promenata na devizniot kurs na NTD vo odnos na US $, od35,50 za 1 US $ vo 1986 na 28,55 za 1 US $ vo 1987, se odrazile ivrz raboteweto na malite i srednite pretprijatija vo Tajvan.Kako rezultat na ovie promeni, vo juli 1997 godina, kako aman-dman kon Ustavot na Republika Kina, bile usvoena odredba zaza{tita na malite i srednite pretprijatija, pa so toa se posta-veni osnovnite pretpostavki i za natamo{niot razvoj na oviepretprijatija.

Verojatno, edna od najkarakteristi~nite merki na eko-nomskata politika, od strana na dràvata vo ovoj period esozdavaweto proizvodstvena mreà od mali i sredni pretpri-jatija, so cel da se postigne pogolema kooperativnost me|upretpriema~ite. Na toj na~in, }e se sozdadaat i pretpostavkiza pozabeleìtelen probiv na malite i srednite pretprijatijana nadvore{niot pazar. Kako rezultat od aktivnata politikana dràvata, brojot mali i sredni pretprijatija po~nal zna~i-telno da se zgolemuva, a nivniot razvoj stanal neminoven.

Goleminata na sektorot mali i sredni pretprijatija voTajvan moè najdobro da se prikaè preku nekolku konkretnipodatoci koi{to go pokaùvaat zna~eweto i mo}ta na ovoj sek-tor za tajvanskata ekonomija. Imeno, vo 1996 godina vo Tajvanpostoele 1.020.435 mali i sredni pretprijatija, koi{to pret-stavuvale 97.81% od site firmi. Malite i srednite pretpri-jatija vo ovoj period vrabotuvale okolu 7.197.000 lu|e, odnosno79.43% od vkupno vrabotenite. Vkupniot izvoz na malite isrednite pretprijatija iznesuval 59.5 milioni dolari, ili48,77% od vkupniot izvoz na zemjata. [to se odnesuva do niv-niot rabotnen vek 13,11% rabotat pove}e od 20 godini, 24,80%pove}e od 10 godini itn.

57

Tabela 2.

MALI I SREDNI PRETPRIJATIJA PO SEKTORIVkupno Zemjodelstvo

{umarstvo ipibolov

Prerabotuva~kaindustrija

Trgovija

1983VKUPNO

MSPMSP %

706.526696.438

98,57

16.10416.02599,51

121.746120.844

99,26

434.658428.505

98,581984

VKUPNOMSP

MSP %

731.610719.440

98,34

21.42521.34499,62

122.450120.981

98,8

449.753442.377

98,361985

VKUPNOMSP

MSP %

727.230716.224

98,49

4.1374.07298,43

120.573119.073

98,76

452.425445.587

98,491986

VKUPNOMSP

MSP %

751.273737.350

98,15

4.2964.22198,25

131.479129.690

98,64

458.144449.005

98,011987

VKUPNOMSP

MSP %

761.553743.274

97,6

3.1853.08996,99

147.092145.124

98,66

455.271442.288

97,151988

VKUPNOMSP

MSP %

791.592773.511

97,72

3.2473.18097,94

155.035152.871

98,6

467.388455.350

97,421989

VKUPNOMSP

MSP %

798.865778.042

97,39

3.3183.24097,65

158.252155.865

98,49

474.860461.367

97,161990

VKUPNOMSP

MSP %

818.061794.834

97,16

3.2563.17197,39

157.965155.263

98,29

489.864475.106

96,991991

VKUPNOMSP

MSP %

850.679825.556

97,05

3.1983.12197,59

157.053154.077

98,12

514.337496.992

96,631992

VKUPNOMSP

MSP %

900.801871.726

96,77

3.2083.12997,54

159.163156.013

98,02

542.211522.653

96,391993

VKUPNOMSP

MSP %

934.588901.768

96,49

3.1273.04897,47

158.093154.755

97,89

558.857537.179

96,12

58

1994VKUPNO

MSPMSP %

969.094932.852

96,26

7.0156.945

99

157.005153.473

97,75

571.987548.150

95,831995

VKUPNOMSP

MSP %

1.012.212991.615

97,97

11.76011.70299,51

157.187154.367

98,21

598.171585.445

97,871996

VKUPNOMSP

MSP %

1.024.3601.003.325

97,95

11.50311.44499,48

153.845150.806

98,02

611.251598.445

97,871997

VKUPNOMSP

MSP %

1.043.2861.020.435

97,81

12.88712.83399,58

150.855147.507

97,78

629.617615.506

97,76Izvor: White paper on small and medium Enterprises in Taiwan,

Ministry of Economic Affairs, Taiwan, 1998, p. 178.MSP - mali i sredni pretprijatija

Tabela 3.

VRABOTENOST PO SEKTORI

vo '000Vkupno Zemjodelie

[umarstvoi Ribolov

Prerabo-tuva~ka in-

dustrija

Trgovija

[email protected] %

8.108938829

6.34178,21

1.11312

11.09998,74

2.80286

5322.18477,94

1.5301866

1.44694,51

[email protected] %

8.258942875

6.43977,97

1.06691

1.05598,97

2.79685

5312.18077,97

1.6051879

1.50893,96

59

[email protected] %

8.283954859

6.47078,11

1.06481

1.05599,16

2.65380

4862.08778,67

1.6211681

1.52494,02

[email protected] %

8.439966836

6.63778,65

1.09391

1.08298,99

2.59880

4502.06879,60

1.7121785

1.61094,04

[email protected] %

8.6321.002

8386.79278,68

1.06591

1.05498,97

2.58579

4442.06279,77

1.7711788

1.66694,07

[email protected] %

8.7451.028

8396.87878,65

1.00581

99699,10

2.48377

4141.99280,23

1.8061690

1.70094,13

[email protected] %

8.9391.001

8607.07879,18

97671

96899,18

2.48571

3982.01681,13

1.87515

1021.75893,76

60

[email protected] %

9.0451.003

8297.21379,75

95582

94598,95

2.44962

3422.04583,50

1.9191398

1.80894,22

[email protected] %

9.0681.027

9107.13178,64

91882

90898,91

2.42259

3841.97981,71

1.97613

1061.85793,98

[email protected] %

9.1761.023

9567.19778,43

87882

86898,86

2.57060

4222.08881,25

1.99513

1081.87593,93

Izvor: White paper on small and medium Enterprises in Taiwan, Ministryof Economic

Affairs, Taiwan, 1998, p. 180MSP - mali i sredni pretprijatija

Morame da se sloìme so faktot deka vo pretpriemni{-tvoto i vo maliot biznis leì ogromen potencijal potreben zanadminuvawe na krizata i za otvorawe razvojna perspektiva.Pazarnata orientiranost na stopanstvoto e neophoden, no ne idovolen uslov za razvoj na pretpriemni{tvoto i na maliotbiznis. Intervencijata na dràvata, preku t.n aktivni vladinimerki, e osobeno zna~ajna. Tuka, pred sé, se misli na stimuli-raweto na investicionata aktivnost na pretpriema~ite, prekunivno povolno kreditirawe i preku sozdavawe stabilna ijasna institucionalna ramka za stopanisuvawe.

* * *

61

62

63

II DEL

NOVI FORMI NA SORABOTKA SOPRETPRIEMNI[TVOTO ZA

UBLA@UVAWE NA SIROMA[TIJATA

64

D-r Dejan PendevEkonomski institut Skopje

PRIMENA NA METODOT SLUÂJ VOKREIRAWETO PRETPRIEMA^KASORABOTKA I PARTICIPACIJAZA UBLA@UVAWE NA SIROMA[TIJATA

Celta na ovoj nau~en sobir e da aktuelizirame aspektiod na{ite sfa}awa za siroma{tijata. Pojavata na brzo {irewena siroma{tijata vo na{ata zemja e nov fenomen. Taa e tuka vogolem obem. Siroma{tijata brzo se {iri. Ako ovaa pojava tolkubrzo se {iri, dali e taa "zarazna"? Dali efikasnosta na pre-ventivata e sé u{te aktuelna? Dali kurativata }e e efikasna?Vo lekuvaweto na bolesta siroma{tija, treba da se upotrebu-vaat odredeni metodi i merki. Dali vo borbata protiv si-roma{tijata }e pristapime od vrvot na dràvata kon nejzinotodno? Dali e moèbi podobro borbata da ja zapo~neme od dnotona siroma{tijata? Dali dovolno dobro go poznavame nejzinotodno? Dali e vistina, kako {to rekol nekoj pisatel, deka sekoesiroma{no semejstvo e siroma{no na razli~en na~in, dodekasekoe bogato semejstvo e bogato na sli~en na~in. Dali metodotna slu~aj e dobro izbran metod vo spoznavaweto na si-roma{tijata? Dali metodite na sorabotka i participacija }ebidat dobri metodi za borba protiv siroma{tijata?

Iznesenite razmisluvawata, za siroma{tija, vo ovojtekst temelat vrz edna vistinska ìvotna prikazna - vrz edenslu~aj. Idejata se sostoi vo toa, prikaznata da né motivira konnovi predizvici za borba protiv siroma{tijata.

Ponatamu vo tekstot zborovite slu~aj, sorabotka i par-ticipacija se pe~ateni so golemi bukvi.

1. [to e metod na slu~aj?

Metod na SLUÂJ e aktiven pristap na u~ewe. Vo nekoisredini toj metod e razvien do stepen na umetnost. SitePARTICIPIENTI vo diskusiite za SLUÂJOT se ednakvi voistraùvaweto za pra{aweto kako da se "odmrsi" sloènatasostojba, vo ovoj slu~aj, na siromo{tijata, a {to se iznesuva voreferatite na nau~niov sobir.

Metodot na SLUÂJ pretpostavuva deka nema "vistin-ski" odgovor, tuku deka PARTICIPIENTITE vrz osnova na

65

sopstvenite percepcii/analizi, zaedno so prezenterite, u~atod SLUÂJOT. Spored toa, sekoj u~esnik vo diskusijata zaSLUÂJOT ednovremeno e onoj koj{to podu~uva i onoj koj {to epodu~uvan.

[to e ona {to e potrebno da se napravi, a so cel da seizvle~e najmnogu od diskusijata za slu~ajot?

Kvalitetot na sekoja diskusija za SLUÂJ e funkcija odtri faktori:

1. Podgotovka. Temelno istraùvawe na izneseniot slu~aj.Najgolema polza }e imate od komentarite {to }e givratat od drugite u~esnici, a vo vrska so faktite odprikaznata {to vie }e gi iznesete, i toa na va{ na~in.

2. @elba za PARTICIPACIJA. Nemojte da se sramite.SORABOTUVAJTE i ponudete ja va{ata perspektiva nagledawe. Nikoga{ nema da bidete degradirani akokaète "gre{ni raboti".

3. O~ekuvawa. Nemojte da o~ekuvate deka }e vi bide kaàn"vistinskiot" odgovor. Bidete otvoreni da u~ite odmnogubrojnite komentari napraveni vo vrska so va{itestavovi.

2. Prikaznata - SLUÂJ

OD DNOTO VO BORBA PROTIV SIROMA[TIJATAOd Muhamed Junus, osnova~ na Gramin banka - Banglade{Gramin - komunikacija, posledna modifikacija, 30

dekemvri 1998 god.

"Denes imam osobena ~est so vas da go spodelam iskus-tvoto niz koe nie minavme. ]e vi ja raskaàm mojata li~na sto-rija". Zapo~na Junus. Junus se vratil vo Banglade{ koga zemjatase steknala so nezavisnost. Toj sakal da se pridruì vo obno-vata na nacijata i vo kreiraweto na nejziniot nacionalen son.

Vremeto minuvalo, a sostojbata vo Banglade{ ne se po-dobruvala. Poradi toa, nabrzo, kon krajot na 1974 godina Junuspo~nal da se koleba. Vo toa vreme toj bil profesor po ekono-mija na Unuverzitetot vo Banglade{, no, sepak se ~ustvuvallo{o. Tamu Junus, so "brend" na nov doktor po ekonomski nauki{to go steknal vo SAD, so entuzijazam im predaval na studen-tite elegantni ekonomski teorii. Toj se ~uvstvuval deka znaesé. Deka za sé se imalo re{enija. No, {tom toj }e izlezel odklasot, gledal lu|e-skeleti, lu|e {to ~ekaat da umrat.

Junus veli deka ima mnogu na~ini na koi li~nosta moèda umira, no deka nema posurova smrt od smrtta na glad."Smrtta se pomestuva niz vas, a vie toa moète da go gledate"veli toj. Junus, zatoa {to ne moèl da ukaè pomo{, se ~uvstvu-val bespomo{en. Od druga strana, gledal kako svetot i natamuprodolùva da se dviì, i toa kako ni{to da ne se slu~uva. Ju-

66

nus ne moèl da se fati vo kostec so situacijata. Zapo~nal da~uvstvuvava deka sé ona {to go imal nau~eno i se ona {to gopredaval se samo ubavo na{minkani prikazni bez nikakvo zna-~ewe za ìvotot na lu|eto. Poradi toa, toj na nekakov na~inzapo~nal da go napu{ta akademskiot ìvot i zapo~nal dapravi obidi so cel da istraì i otkrie kako ìveat lu|eto voseloto {to bilo najblisku do kampusot.

Toj samiot se pra{al dali bi moèl da otkrie ne{to{to postoi i dali na nekakov na~in bi moèl da ja prekine be-data, i toa barem na edna li~nost. Zatoa Junus se simnal voseloto, me|u lu|eto. Sednal so niv, razgovaral so niv i setanegova arogancija, seta negova akademska vozvi{enost is~ezna-la. Toj ve}e ne se obiduval da re{ava nekoi globalni proble-mi. Toj ve}e ne se obiduval da re{ava nacionalni problemi. Gonapu{til pti~jiot pogled od nebesnite visini, so koj od ne-besata sé se gledalo. Go naso~il pogledot kon ona {to e tokmupred nego, ona {to moèl da go mirisne, dopre, kon ona za {tobi se zapra{al dali za toa bi moèl ne{to da napravi. Patem,nau~il mnogu raboti. Se obidel celosno da go angaìra sop-stveniot kapacitet. Toj moral da najde razre{nici za takvitevidovi problemi.

Taka, eden incident mu dal nova nasoka. Junus se sret-nal so edna èna koja izrabotuvala stolovi od bambus. Po dol-gata diskusija, otkril deka taa toa go raboti za dve SAD - peni,sekoj den, a toj ne moèl da poveruva deka nekoj moè tolkute{ko da raboti, da izrabotuva tolku prekrasni stolovi zatolku "tenok profit". Taka toj se obidel da go razbere toa.@enata mu objasnila deka taa nemala pari da kupi bambusovodrvo, za da pravi stolovi. Zatoa taa zajmuvala od trgovcite, atrgovcite í gi opredeluvale uslovite po koi taa morala samonim da im gi prodava proizvodite i toa po cena {to tie jaodreduvale.

Toa bilo objasnuvaweto za dvete peni. @enata vir-tuelno bila obvrznica na rabotna sila za trgovecot. Junus japra{al ènata kolkav e tro{okot za bambusot? @enata, isamata iznenadena deka profesorot ne znael, mu odgovoriladeka tro{okot e okolu 20 centi, a za najdobriot kvalitet 25centi. Junus si pomisli, "Boè Gospode! Lu|eto stradaat za 20centi, a za toa ni{to ne moè da se stori". Junus pomislil da ídade 20 centi. No, vedna{ na um mu do{la edna ideja - prvinda napravi popis na lu|e na koi im treba tolkav iznos pari.Zatoa toj za nekolku dena, gi dovel svoite studenti vo seloto,so cel da napravat popis. Vo rok od dva dena tie prona{le 42-jca so takvi potrebi. Napravile zbir na celokupnata potrebnasuma. Taka Junus go doìveal najgolemiot {ok vo svojot ìvot:sumata potrebni pari iznesuvala 27 dolari! Junus se po~uv-stvuval zasramen od samiot sebesi, zatoa {to toj bil del od

67

op{testvo koe ne moèlo da obezbedi duri ni 27 dolari za 42-jca golemi rabotnici, ve{ti ~ove~ki su{testva !

Taka Junus izvadil 42 dolara od svojot xeb (PARTICI-PIRAL), im gi dal na svoite studenti i im rekol: "Ovie pari }eim gi odnesete na onie 42-jca lu|e, {to gi sretnavme, i }e imkaète deka e ova zaem, no deka tie parite moàt da mi givratat koga }e moàt. Vo me|uvreme, tie moàt da gi prodavaatsvoite proizvodi po najdobrata cena {to samite }e ja oprede-lat".

Lu|eto {to gi primile parite bile mnogu vozbudeni.Gledaj}i im ja vozbudata, Junus razmisluval {to ponatamu dapravi. Pomislil na oddelot vo bankata {to bila locirana vokampusot na univerzitetot. Zatoa oti{ol kaj menaxerot i musugeriral bankata da po~ne da im zajmuva pari na siroma{nitelu|e, kako {to se onie koi toj gi sretnal vo seloto. Menaxerotne moèl da im poveruva na svoite u{i. Imeno, toj pomislildeka Junus ne e tokmu so umot (NESORABOTKA za nova aktiv-nost)! Po {to sledelo: "Dali si ti budala, Junus? Toa e ne-vozmo`no. Kako da pozajmuvame pari na siroma{ni lu|e? Tie nese kreditosposobni". Junus mu repliciral: "Barem obidete se,toa e tolku mala suma pari". "NE" bil odgovorot. "Toa ne godozvoluvaat na{ite pravila (nema vizija za SORABOTKA). Tiene moàt da ni ponudat garanti, a takva tenka suma pari ne seispla}a da se zajmuva". Na kraj, menaxerot go upatil da se vidiso najvisokite slu`benici vo hierahijata na bankata vo Bang-lade{.

Junus go poslu{al sovetot i zakaàl sostanok na top-nivoto na bankarskata hierahija. Site mu kaàle isti raboti.Kone~no, po nekolku dena vrtewe vo krug, Junus se ponudil kakogarant (PARTICIPACIJA).

Taka toa zapo~nalo. Bankarite bezbrojpati go predu-preduvale deka siroma{nite nema da mu gi vratat parite. Ju-nus odgovoral "]e ja prifatam mo`nosta". Iznenaduvaweto seslu~ilo, siroma{nite mu gi vratile site pari, ne nedostigalonitu edno peni. Vozbudeniot Junus povtorno se obratil domenaxerot i mu rekol "Vidi, lu|eto bez problem mi gi vratijaparite". No, odgovorot bil: "Oho, ne, tie samo te foliraat. Toamoèbi se slu~ilo samo vo edno selo, no ako se obide{ toa dago napravi{ vo dve sela, nema da funkcionira". Taka, istoto seslu~ilo i vo dve sela, pa povtorno funkcioniralo.

Taka zapo~nalo vistinsko nategawe pome|u Junus ibankarskiot menaxer, so negovite kolegi i so onie od najviso-kite pozicii. Tie kruto stoele na stavot deka idejata nema dafunkcionira, da re~eme, so pet sela. Istoto se povtorilo vopet sela i sé ona {to se pokaàlo bilo deka site pari mu bilevrateni na Junus. No, slu`benicite ne se predavale. Tie rekle,"deset sela". Istoto se potvrdilo i vo destte sela. "Dvaesetsela". "Pedeset sela". "Sto sela" (SORABOTKA i PARTICIPA-

68

CIJA pome|u Junus i klientite, a NESORABOTKA pome|ubankata i Junus). Taka toa se pretvorilo vo natprevar pome|uJunus i slu`benicite. Nakraj, Junus moral da se predade zatoa{to sepak toa bile bankovni pari, a ne Junusovi, pri {toslu`benicite ne sakale da veruvaat deka siroma{nite se do-verlivi klienti. Za sre}a, Junus bil treniran na na~in daveruva vo ona {to go gleda. Rabotata se obelodenuvala sama posebe, no umovite na slu`benicite, nivnite o~i bile zaslepeniod znaeweto {to tie go imale.

Kone~no, Junus pomislil: "Zo{to, pak, jas se obiduvam dagi ubedam? Jas sum napolno ubeden deka siroma{nite lu|emoàt da zajmat pari i parite da gi vratat. Zo{to da ne osno-vam sopstvena banka?" Taa ideja go obzela i toj napi{al pred-log {to go prepratil do vladata, so cel da dobie dozvola daosnove banka. Za da ja ubedi vladata, mu trebalo vreme od dvegodini. Tie mi rekle: "Zo{to saka{ da ima{ banka za si-roma{ni lu|e? Ima mnogu banki i so niv ve}e imame premnoguproblemi, zo{to saka{ da ni sozdava{ dopolnitelni te{ko-tii?" Toj im odgovoril: "Jas ne baram pari od vas, sé {to barame dozvola da osnovam banka (Junus PARTICIPIRA)".

Vo oktomvri 1983 godina bankata bila osnovana. For-malno, nezavisna banka. "Sega imame sopstvena banka i }e serazvivame kolku {to moème". I tie se razvile. Denes bankataraboti so 36.000 sela vo Banglade{. Imame 2.1 milioni za-jmuva~i. Brojot vraboteni e preku 12.000.

Koga po~nal, Junus protiv bankarskot sistem imalupateno dve obvinuvawa. Prvo, deka sistemot e dizajniran vrzosnova protiv siroma{nite i deka e dizajniran vrz osnovaprotiv ènite. Za toa bankarite go prekorile Junus sozborovive: "Kako moè{ da né obvinuva{ deka sme antiènskiorientirani?". Odgovorot glasel: "Dajte mi lista na va{itezajmuva~i od site banki. Moè da se obloàm deka samo okolueden procent od va{ite zajmuva~i se èni. Pa {to vie }ekaète na toa?". Vo Banglade{ ne e lesno da se komunicira soènite (SORABOTKA), zatoa {to nivnite maì ne im dozvolu-vaat ni da izlezat od seloto. Ekipata na Junus se obiduvala vomnogu rundi da komunicira so ènite. Obi~no, odgovorite bile"Ne, mene ne mi trebaat pari. Zo{to bi mi trebale pari? Dajtemu gi parite na ma` mi".

Takov bil nivniot po~etok i toa se povtoruvalo od selovo selo, od li~nost do li~nost (SORABOTKATA e te{ka). Tre-balo vreme za da poveruvaat ènite deka i tie moàt dazemat pari, da gi zarabotat parite i da gi iskoristat. Prvatarabota {to ènata morala da ja napravi e da najde ~etiri svoiprijatelki (PARTICIPACIJA) {to }e se pridruàt kon gru-pata od pet pozajmuva~i od Gramen-bankata, a toa bil u{te edenproblem. Kone~no, ènata bila podgotvena. Taka sistemot sevostanovil. No, denta, koga taa gi primila parite, ne bil den

69

na vozbuda. Koga nave~er spie, nema son, debatira samata sosebe dali da mine niz biznisot. Taa sfa}a deka }e sozdademnogu problemi vo semejstvoto, taa e devojka, èna, i majka. Taane saka da sozdava dodatni problemi vo semejstvoto so toa {to}e pozajmi pari i so nivnoto vra}awe.

Nautro nejzinite prijatelki ja ohrabruvale, zatoa {tosite zaedno odlu~ile (PARTICIPIRALE) da minat niz biznis-patuvawe i deka ako taa, liderot, se predade, sé }e se sru{i.Taka liderot na ènskata grupa kone~no }e se soglasi i }ezamine da ja podigne prvata rata {to iznesuvala od 12 do 15dolari. Kakvo bogatstvo! Taa ne moè da poveruva deka nekojnejze í veruva za tolkava golema suma pari. @enata-lider setrese. Si vetuva sebesi deka onoj {to í dal doverba nema dadozvoli da go razo~ara. Taa }e raboti mnogu vredno, za da bidesigurna deka }e go vrati sekoe peni. I uspeva. @enata kupuvamaterijal so mikrozaemot i {ie zavesi. Nedelno treba davra}a mnogu mala suma pari. Pretpostavuva deka za period odedna godina }e ja vrati celata suma pari i interesot. Povra}aweto na prvata rata, taa e navistina vozbudena. Da, taamoè toa da go ostvari! So tekot na vremeto, taa go ispla}asvojot kredit, a ènata e kompletno druga li~nost. Taa se ko-risti samata sebesi. @enata se prona{la samata sebe. Site ívelele deka ne e dobra, deka e nikoj i ni{to. Denes taa e nekoj.Taa moè da si gi sreduva rabotite. Taa moè da se griì zasebe i za svoeto semejstvo.

Vo po~etokot, bankata se fokusirala na 50% èni-klienti. Denes, nie imame banka vo koja procentot na èni-klienti e 94%.

Gramin-bankata e golema banka. Toa e institucija {tosvojot pat go zapo~na so 27 dolari, a tie pari gi zajmi na 42-jcalu|e. Junus tvrdi deka se ~uvstvuvaat dobro, deka nikoj ne imveruval, deka site im velele deka ne e vozmo`no da davaattolku mali zaemi na tolku siroma{ni lu|e. Deka ne moè da se{irat, deka ne moè da se zbogatat od siroma{ni lu|e. Plas-manot vo po~etokot bil 200 $ milioni godi{no. Potoa plasma-not narasnal na 400 $ milioni vo zaemi (vo 1995 godina povra-tot bil 98 centi na sekoj dolar). Ovaa godina (koga e pi{uvantekstov) bankata veruva deka }e plasira polovina milijardadolari. Taka, bankata moè nabrzo da plasira cela milijarda$ godi{no. Ova nivo planirale da go dostignat za osum godini,no toa }e se slu~i za mnogu pokratok vremenski rok.

Tie nemale iskustvo za vodewe organizacija. Junus, kakoprofesor na univerzitet, nikoga{ ne vodel koorporacija. Ist,slu~aj bil i so negovite kolegi. Tie nemale iskustvo. Pove}etood niv bile negovi studenti. No, tie imale ~uvstvo deka pravatispravno (imale ~uvstvo za SORABOTKA i PARTICIPACIJA)!Treba da da se napomene, veli Junus, deka site banki zaedno voBanglade{ ne plasiraat 400 $ milioni godi{no.

70

Sega jas na moite kolegi, veli Junus, moàm da im kaàm:"Vie mi rekovte deka siroma{nite se kreditno neisplatlivi.Za 20 godini sekoj od niv }e pokaè koj e kreditno isplatliv, akoj ne. Vo Banglade{ kreditno neisplatlivi se bogatite lu|e.Tuka siroma{nite lu|e gi vra}aat zaemite. Na{ite podatocipokaùvaat deka 98 procenti se vra}aat zaemite. Naj~estoslu{ame komentar deka vo Gramen-bankata ima nekoj trik, dekaizve{taite ne se vistiniti, deka gi krieme rabotite. No, niesme otvoreni za istraùvawe, pa otkako }e se uverat never-nicite, i tie otvoraat proekti za banki kako na{ata toa durigo napravi i Svetskata banka. Site izve{tai informiraat zaisti raboti, a nie se ~uvstvuvame dobro, zatoa {to potoa jakonsultiraat na{ata banka (SORABOTKA)".

Istraùvawata pokaùvaat deka prihodite se zgolemu-vaat, i toa kaj site zajmuva~i. Izve{tajot na Svetskata bankagovori deka edna tretina od zajmuva~ite nagorno ja nadminalelinijata na siroma{tijata. Vtorata tretina e do nivo nabrzoda ja mine linijata na siroma{tijata i tie o~ekuvaat toa da seslu~i za nekolku meseci; a poslednata tretina go podobruvasvoeto nivo.

Junus ne prisustvuval na me|ubankarskata konferencijavo Kairo, kade edna od temite bila Gramin-bankata. Istraù-vawata pokaàle deka adaptiraweto na semejnoto PARTICI-PIRAWE na planiraweto so bankata e dvapati povisoko od na-cionalnoto nivo. Zo{to e toa taka? "Nie ne sme organizacija zaplanirawe na semejstvoto, nie ednostavno sme banka. No, tukane{to mora da ima. Koga lu|eto po~nuvaat da donesuvaatsopstveni odluki za svojot ìvot, tie, isto taka, po~nuvaat dadonesuvaat odluki i za goleminata na svoeto semejstvo" veliJunus.

Dali svetot sé u{te }e bara evidencija za toa dali si-roma{nite se kreditno isplatlivi? Junus ukaùva deka si-roma{tijata ne e sozdadena od siroma{nite lu|e. Toj mislideka siroma{tijata e kreirana od instituciite {to né op-kruùvaat. Zatoa treba da se redizajniraat tie institucii, notaka {to tie ponatamu da ne gi diskriminiraat siroma{nite(instituciite da SORABOTUVAAT so siroma{nite). "Nie smeslu{nale za aparthejdot. No, kaj nas nema aparthejd. Toga{, zo-{to nekoi lu|e se odvoeni od finasiskite institucii. Ed-nostavno, se misli deka siroma{nite ne se kreditno isplat-livi", konstatira Junus. Toj smeta deka sekoe op{testvo e odgo-vorno za ~ove~kiot dignitet, i toa za sekoj ~len na op{testvo-to. "Siroma{tija! Ako siroma{tijata ja vidite od drug agol, toae odreknuvawe na ~ovekovite prava. Nie zboruvame za ~oveko-vite prava no, pritoa zaboravame takvite prava da gi povrzemeso siroma{tijata. Siroma{tijata ne e odrekuvawe samo na edno~ovekovo pravo, odreknuvawe na site ~ovekovi prava e bolestana siroma{tijata", veli Junus.

71

3. Namesto zaklu~ok

Spored postojnite soznanija, denes, 56 zemji go prakti-kuvaat Gramen-tipot programi. Vo taa brojka se vklu~eni iSoedinetite Amerikanski Dràvi. No, vo ovoj moment sé u{tene se dostignati potrebite, bidejki na planetava ima 1,3milijardi lu|e koi sé u{te zarabotuvaat dolar ili pomalku oddolar i koi patat od ekstremna siroma{tija. Ako moè dakreirame institucii so koi moème da im go olesnime prista-pot do kredit, tie lu|e }e steknat iskustvo (vid PARTICIPA-CIJA). Zat oa, pretpostavka e deka nema opravdanie koj bilo nasvetot da bide siroma{en. Na samitot vo Va{ington se postavicel da se ovozmoì pristap do krediti za samovrabotuvawe na100 milioni lu|e, i toa prete`no nameneti za èni, do 2005godina.

Na primer, so takvi ili sli~ni verzii na kreditirawase opfateni 150.000 Amerikanci {to ìveat vo predgradijatana îkago i Va{ington. Zajmuva~ot moè da zapo~ne so 500 $ do1000 $ zaem, a toa e dovolno da se zanimava so gradinarstvoili so nekoj drug mikro-biznis. Vo SAD, za taa namena, od Kon-gresot }e se pobara da odobri edna milijarda dolari za pe-riod od pet godini. Ova kreditirawe, isto taka, ne e bes-platno. Najuspe{nite mikro- kreditni linii svoite kreditimoàt da gi buxetiraat niz interes, no, pritoa, procesot trebada go kombiniraat so obuka i programska asistencija za vred-nosta na parite (SORABOTKA i PARTICIPACIJA). Mikrok-reditnite programi ja donesoa tolku potrebnata revolucija zaantisiroma{tijata. Mikrokreditite odat direktno kaj siro-ma{nite lu|e. Tie kreiraat rabota vo selata. Tie i pomagaat naènata da razvie samodoverba i nezavisnost.

Denes sé pogolem broj zemji razmisluvaat za toa, kakoruralnite i siroma{nite urbani masi da se priklu~at konmikrofinasiraweto. Edinstveno vrz odr`livi osnovi moè dase razviva institucija so zdrava praktika, a koja mobilizirasopstveni resursi, gi pokriva tro{ocite i koja moè da odgo-vori na zgolemenata pobaruva~ka za mikro{tedewe, mikrok-reditirawe i mikroosiguruvawe. Postojat tri osnovnipristapi {to moè da pridonesat za razvoj na sistem namikrofinasirawe: reformi vo ambientot na politikata, in-stitucionalna transformacija, i inovacija na instrumentite.

Vo ovie ramki ima {irok varietet institucii {tomoraat da se podleàt na osnovni prisposobuvawe, za daigraat uloga na efektivni finasiski intermedijari zamikroekonomijata, kako na pr.: komercijalni i razvojni banki,formalni lokalni banki i poluformalni finasiski institu-cii so privatno, kooperativno, op{tinsko ili lokalno

72

sopstveni~ko upravuvawe, kreditni nevladini organizacii(NVO), i neformalni finasiski institucii.

Kontingentot na politikata na ambientot, institucion-alnata infrastruktura, stepenot na pazarnata integriranostimaat ~etiri osnovni strategii za transformacija na institu-ciite: institucionalno prisposobuvawe ili razgraduvawe(pomestuvawe vo poniski kategorii) na formalnite finasiskiinstitucii; institucionalno zgolemuvawe ili podobruvawe(nadograduvawe) na neformalnite finasiski institucii; povr-zuvawe na formalnite i neformalnite institucii; i, vo ne-dostatok na dovolen broj adaptirani formalni i neformalniinstitucii, infrastrukturno inovirawe, odnosno etablirawenovi mikrofinasiski institucii. Za koj bilo slu~aj da seraboti, osnovata za zdravo finasisko prakticirawe e sood-vetno institucionalizirawe i pazarot. Nema poedine~no na-jdobar pristap {to bi moèl da se koristi kako replika bez dase zeme predvid posebnata situacija na zemjata ili regionot.

Vo mnogu zemji vo razvoj finasiskite sistemi ne funkci-oniraat dobro, institucionalnata infrastruktura eneadekvatna, instituciite nemaat ìvost, a finasiskiteservisi ne se odr`livi. Tie se snabduva~ko-vodeni ikreditno-upravuvani, odnosno zalepeni za principite naop{testveni (socijalni) banki. Duri i kaj onie banki {to imaatraste~ko-orientirana politika, mnogubrojni segmenti od popu-lacijata se isklu~eni od pristap do odnosnite institucii.Samo mal broj vladini kreditni programi i {emi za kreditnigarancii gi finasiraat barawata na sekoga{raste~kiot pazarna mikropretpriemni{tvoto, malite farmi, ènite, urbanatai ruralnata siroma{tija.

Eden od su{tinskite problemi e tesno povrzan so pred-metot snabduva~ko vodewe na finasiraweto, poradi {to tran-sakciite se skapi i ~esto se raboti so zagubi. Osven toa, po-baruva~ki vodenite finasiski institucii, so lokalni ispora-~uva~ki mreì, se soo~uvaat so nesoodveten regulativen am-bient, so nesoodvetna finasiska infrastruktura, neefikasniinstitucionalni strategii i so nezdravi bankarski praktiki.Zatoa finasiskiot sistem pa|a vo trite osnovni funkcii: mo-bilizacija na finasiskite resursi, finasiska intermedijar-nost i alokacija na skudnite resursi vo investicii so mnoguvisoki stapki na povrat na investiciite. Kako rezultat, po-tencijalnite za{tedi ne se sobrani, institucionalnata inter-medijalnost pome|u {teda~ite i zajmuva~ite e nesoodvetna, aresursite {to samo pazarot efikasno moè da gi alocira - sepogre{no alocirani.

Nesoodvetnosta na finasiskiot sistem vlijae vrz raz-vojot na site ekonomski sektori, kako na site segmenti napopulacijata. Pokraj toa, vlijanieto na finasiskite sistemitreba vedna{ da se naso~i kon potrebite na ruralnite i urban-

73

ite masi, kon potrebite na neformalniot sektor i kon onie{to se pod linijata na siroma{tijata. Za da se vovedat i vodatovie idni operacii, na vladite i donatorite im treba mikro-finasiska politika, so mikro{tedewe, mikrokrediti I,moèbi, komponenti za mikroosiguruvawa, a toa da e koncen-trirano vo institucii na lokalno finasisko nivo ili nivo naservisi. Takvata politika treba da se oddeli od iskustvoto sokoe edinstveno se balansira rastot na za{tedite, investi-ciite i vra}aweto na kreditite od mikrosektorot.

Mikrofinansiraweto e so~ineto od mikro{tedewe, mi-krokreditirawe i mikroosiguruvawe za pazari na mali farmi,mali pretpriema~i, mikropretpriema~i, èni, urbana i ru-ralna siroma{tija. Vakvoto segmentirawe na pazarot krajno serazlikuva od dosega{nata i prisutna praktika na segmentacija.Eden od najva`nite pazari e segmentot {to gi zafa}a mnogu si-roma{nite mali pretpriema~i, a koi sozdavaat vrabotuvawe zasiroma{nite. Vo nekoi zemji ovoj pazar zafa}a od 60 do 80% odpopulacijata. Ovoj pazar, pak, e so {irok spektar na rangovi napobaruvawa za finasiski servisi, pazari na kapital i servisiza osiguruvawe. Taka, na primer, uo~livo e deka mikrofinan-siraweto vo Republika Makedonija go ima zaboraveno rural-noto finasirawe, a {to e fundamentalno va`no za mobili-zacija na doma{nite i lokalnite resursi vo nasoka na: 1. za mi-kropretpriema~i, vo smisla na kapacitet na samo-finansi-rawe, i 2. za institucii, vo smsla na samopotpirawe.

Dali e ispravno toa {to vo nekoi zemji razvojot na lo-kalnoto finansirawe i mikrofinansirawe e postaven na vr-vot od prioritetite vo vkupniot sistem na reformite?

* * *

Literatura1. Interview with: Muhammed Yunus, Fonder of Grameen Bank-Bangladesh, New Internattional magazine, january/February, 1997.2. Microfinance Development Strategies,University of Cologne DevelopmentResearch Center Bernhard-Feilchenfed, e-mail: aef. [email protected]

74

M-r Dimitar EftimoskiEkonomski institut Skopje

PORASTOT NA EKONOMSKATAPARTICIPACIJANA LU\ETO PREKU PRETPRIEMNI[TVOTO -PREDUSLOV ZA NAMALUVAWE NASIROMA[TIJATA

Osnovnata cel na trudot e da ja prikaè sostojbata naplanot na dohodovnata siroma{tija vo Republika Makedonija,kako i da dade pridones vo rasvetluvaweto na poimite par-ticipacija i siroma{tija, koi kaj nas, vo ponovo vreme, sépo~esto se upotrebuvaat. Trudot ja promovira tezata deka eko-nomskata participacija na lu|eto, preku razvojot na pret-priemni{tvoto, e eden od osnovnite preduslovi za namalu-vawe na siroma{tijata vo nedovolno razvienite zemji, me|ukoi spa|a i Republika Makedonija.

Vo prviot del od trudot, akcentot e staven vrz de-finirawe na poimot participacija, kako i vrz nekoipozna~ajni aspekti povrzani so ovoj poim: efektivnata par-ticipacija, pri~inite za niskiot stepen na participacija, eko-nomskata participacija i pretpriemni{tvoto, itn. Vo vtoriotdel od trudov, najprvin e definiran poimot dohodovna si-roma{tija, a potoa, vo kratki crti, se prezentirani nejziniteosnovni merila. Vo prodolènie e daden pregled na aktuel-nata sostojba za planot na dohodovnata siroma{tija vo Repub-lika Makedonija.

1. Participacija1.1. [to e participacija?

Poimot participacija ne e nov poim vo razvojnata eko-nomija. Se do 1990- tite godini (pred pojavata za konceptot na~ovekoviot razvoj) ovoj poim, glavno, se koristel za da gopokaè stepenot na involviranosta na lu|eto vo opredeleniproekti i programi. So pojavata na konceptot za ~ovekoviotrazvoj se nametna potrebata od stavawe na lu|eto vo centarotna naporite za razvoj, pa ottuka i nivnata uloga vo kreirawetona sopstveniot razvoj stana pogolema. Sledstveno, kako rezul-

75

tat od ovie promeni, poimot participacija stana mnogupo{irok i pokompleksen.

Imeno, ako pod konceptot za ~ovekoviot razvoj se po-drazbira {irewe na izborot na lu|e, vo smisla na nivno podo-bro obrazovanie, zdravstvena za{tita i popristoen ìvotenstandard, toga{ participacijata e eden od na~inite za {irewena toj izbor. Participacijata, ednostavno, im ovozmoùva nalu|eto da obezbedat vlez vo mnogu po{irok opseg od mo`nosti.

Participacijata moème da ja definirame kako procespreku koj lu|eto se najdirektno vklu~eni vo ekonomskite, so-cijalnite i politi~kite procesi, kako i vo site drugi procesikoi{to go zasegaat nivniot ìvot. Osnovnata poenta e lu|etoda imaat direkten kontakt so noseweto odluki vo op{testvotona site nivoa.

1.2. Kakva moè da bide participacijata na lu|eto?

Participacijata na lu|eto, vo sevkupnite op{testvenitekovi, moè da bide individualna ili grupna. Kako indivi-dui, lu|eto moàt da participiraat, na primer, vo demokrat-skite tekovi - preku glasaweto ili preku politi~kata aktiv-nost, ili pak da participiraat na integralniot pazar - kakopretpriema~i ili rabotnici. Kako grupi, pak, lu|eto moàt daparticipiraat kako ~lenovi na najrazli~ni vidovi op{testve-ni organizacii, sindikati, politi~ki partii i sl.

1.3. [to e efektivna participacija?

Kako efektivna participacija bi moèla da se smetaparticipacijata koja{to dava pozitiven odgovor na slednivenekolku pra{awa:

1. Dali lu|eto imaat podednakov pristap do zdravstve-nite i drugite aspekti na fizi~kata blagosostojba?

2. Dali lu|eto imaat podednakov pristap do znaeweto,ve{tinite, tehnologiite i informaciite?

3. Dali lu|eto imaat podednakvi ~ovekovi prava?

1.4 Koja e pri~inata za niskiot stepen na participacijaod lu|eto vo

sevkupnite op{etestveni tekovi?

Dokolku postojat negativni odgovori na nekoi od gore-navedenive pra{awa, odnosno dokolku vo op{testvoto ne pos-toi efektivna participacija, toga{ e osobeno bitno da seotkrijat pri~inite poradi koi participacijata e ote`nata. Sodrugi zborovi, treba da se lociraat osnovnite punktovi {to sepri~ina za niskiot stepen na participacija na lu|eto.

76

Punktovi {to moàt da predizvikaat nisko nivo na par-ticipacija:

1. Pravniot sistem (primer - neednakov tretmanpred zakonot na obi~nite gra|ani so, da re~eme,politi~kata elita).

2. Administrativnite pravila i proceduri (primer -birokratizacija, odnosno - razni barawa i prav-ila {to dràvata gi postavuva, duri i za najpros-tite formi na biznis).

3. Iskrivuvawa na op{testvenite normi i vred-nosti (primer - predrasudi vo odnos na rabotatana ènata).

4. Neednakva distribucija na dohodot i na fakto-rite za proizvodstvo.

1.5. Kako da se podigne nivoto na participacija kajlu|eto?

Otkako }e se lociraat pri~inite za niskata par-ticipacija na lu|eto vo vkupnite op{testveni tekovi, slednatazada~a e da se otkrijat i da se rangiraat prioritetite napolitikata, odnosno strategijata, za promocija na par-ticipacijata.

Prioriteti moàt da bidat:1. Javnata potro{uva~ka, odnosno jaknewe na blago-

sostojbata na lu|eto.2. Otstranuvaweto na pazarnite barieri, odnosno

podednakov pristap na site lu|e do integralniotpazar.

3. Razvojot na demokratijata, odnosno direktna par-ticipacija na lu|eto vo donesuvaweto napoliti~kite odluki.

4. Jakneweto na civilnoto op{testvo, odnosno raz-voj na nevladinite organizacii (NGOs).

1.6. [to e ekonomska participacija?

Ekonomskata participacija podrazbira slobodnovklu~uvawe na lu|eto vo site vidovi ekonomski aktivnosti.Toa bi zna~elo vklu~uvawe na lu|eto kako proizvoditeli ilipotro{uva~i, ili kako pretpriema~i ili rabotnici. Velimedeka postoi "pozitivna" participacija na lu|eto vo ekonom-skite tekovi, dokolku site lu|e imaat podednakvi mo`nosti dagi iskoristat svoite sposobnosti i da zarabotat opredelenprihod, koj bi pridonel za porast na nivnata kupovna sila, od-nosno bi go zgolemil opsegot na nivniot izbor.

77

1.7. Ekonomska participacija preku pretpriemni{tvoto

Ve}e ne postojat dilemi deka eden od osnovnite na~iniza promovirawe na ekonomskata participacija na lu|eto e raz-vojot na maliot biznis i pretpriemni{tvoto. Se ~ini deka na-jzna~ajnata uloga vo promoviraweto na ekonomskata par-ticipacija preku pretpriemni{tvoto í pripa|a na dràvata.

1. Dràvata, pred sé, mora da obezbedi sloboden ipodednakov pristap do pazarot na kapital, i toa za site poten-cijalni participienti vo ekonomskite aktivnosti. Bankar-skite institucii, odnosno pazarite na kapital, ~esto, ne seprijatelski raspoloèni kon "malite pretpriema~i". Toa etaka poradi nezna~itelnite pari~ni sredstva koi{to "malitepretpriema~i" sakaat da gi pozajmat, a koi pari~ni sredstva,spored bankarskite institucii, nemaat nekoj pogolem potenci-jal za ostvaruvawe profit. Druga pri~ina se i neprifatlivitehipoteki {to "malite pretpriema~i" gi nudat (ova posebnovaì za individualnite farmeri). Vo grupata "mali pret-priema~i", koi te{ko moàt da obezbedat kredit, obi~no,spa|aat: malite farmeri, pretpriema~ite vo neformalniotsektor i ènite-retpriema~ki.

2. Dràvata preku soodvetna makroekonomska politika,vo golema mera moè da go stimulira pretpriemni{tvoto. Takana primer, za{titnite ceni za opredeleni zemjodelski proiz-vodi, ili, pak, poniskite kamatni stapki na investicionitekrediti, moàt da zna~at silen impuls vo razvojot na pret-priemni{tvoto. Preku vakvata svoja politika dràvata, is-tovremeno, indirektno vlijae i za namaluvawe na need-nakvosta vo distribucijata na dohodot, odnosno za namaluvawena siroma{tijata vo ekonomijata.

Istraùvawata pokaùvaat deka najdobar na~in na kojdràvata moè da go stimulira razvojot na pretpriemni{tvotoe preku miks-merki koi{to istovremeno bi obezbedile slobo-den pristap do pazarot na kapital i pottiknuvawe na kompeti-tivnosta vo ekonomijata.17

3. Dràvata moè da ja pottikne ekonomskata par-ticipacija na lu|eto preku razvoj na pretpriemni{tvoto ipreku obuka na potencijalnite i postojnite pretpriema~i. Obu-kata, pokraj profesionalnata komponenta, treba da ja opfa}a imenaxerskorazvojnata komponenta (jaknewe na menaxerskiteve{tini na pretpriema~ite).

4. Povrzuvaweto na malite biznisi so golemite korpo-racii od javniot sektor (kako eden vid nivni sateliti) e u{teedna mo`nost preku koja dràvata moè da vlijae vrz razvojotna pretpriemni{tvoto, odnosno vrz porastot na ekonomskataparicipacija na lu|eto.

17 Human Development Report (1993), UNDP, pp. 21-40.

78

2. Siroma{tija2.1. [to e siroma{tija?

Statisti~kata slu`ba na Evropskata unija - Eurostat, jaima prifateno slednava definicija za siroma{tijata: "Kakosiroma{ni se smetaat licata, doma}instvata i grupite lica~ii resursi (materijalni, kulturni i socijalni) se na takvonivo {to gi isklu~uva od minimalno prifatliviot na~in naìveewe vo zemjata vo koja ìveat". Ovaa, kako i red drugidefinicii (Harold Watts, Martin Ravallion, Peter Townsend i dr.), koise baziraat vrz materijalnata komponenta (dobra i uslugi),spa|aat vo redot definicii {to ja objasnuvaat tn. dohodovnasiroma{tija. Dohodovnata siroma{tija, obi~no, se vrzuva solinijata na siroma{tijata, odnosno minimalnoto prifatlivonivo za dohod/potro{uva~ka na poedinecot ili doma}in-stvoto18.

Siroma{tijata, pak, spored konceptot za ~ovekoviotrazvoj, e ne{to pove}e od dohodovna siroma{tija i vo osnova,pretstavuva nedostig na mo`nosti i {ansi na lu|eto da seobrazuvaat, zdravstveno da se za{titat i da obezbedatpristoen ìvoten standard.19 Vo ovoj trud, pred sî, zaradi ne-goviot karakter (da bide tretiran eden od aspektite za par-ticipacija na lu|eto vo op{testvenite tekovi - ekonomskataparticipacija), vnimanieto e zadràno na dohodovnata si-roma{tija.

2.2. Kako se meri dohodovnata siroma{tija?

Za da se izmeri stepenot na dohodovnata siroma{tija,neophodno e da postoi opredelena granica (prag) spored koja }emoè da se utvrdi koi lica ili doma}instva se siroma{ni, akoi ne. Toa zna~i deka e potrebno odnapred da se definiraatnivoata na ìvotniot standard {to na lu|eto im "garantiraat"minimalno prifatliv na~in na ìveewe. Liniite na si-roma{tijata, glavno, se iskaùvaat vo per capita forma, a potoase sporeduvaat so per capita dohod ili potro{uva~ka.

Liniite na siroma{tijata moè da bidat: apsolutni, re-lativni i subjektivni. Imeno:

Apsolutnata linija na siroma{tijata se bazira vrzutvrduvawe standardi za opstanok na doma}instvoto so mini-

18 Pritoa, poimot doma}instvo se definiira kako grupa lica koi se hranat iìveat zaedno.19 Mereweto na siroma{tijata od aspekt na ~ovekoviot razvoj se vr{i prekuIndeksot na ~ovekovata siroma{tija (Human Poverty Index - HPI), koj razli~nose presmetuva za visokorazvienite i nedovolno razvienite zemji.

79

malni tro{oci. Zatoa, ovaa linija na siroma{tijata, ~esto seizedna~uva so "rabot na opstanokot" na doma}instvata.

Relativnata linija na siroma{tijata, pak, se bazira vrzproizvolno postavuvawe na linijata na siroma{tijata vrz os-nova na prose~nata (medijalna) potro{uva~ka ili dohod vozemjata, odnosno vrz osnova na utvrduvawe relativen stan-dard za opstanok na doma}instvoto. Taka na primer, relativ-nata linija na siroma{tijata moè da bide opredelena kako60% od medijalnata ekvivalentna potro{uva~ka na prose~nodoma}instvo vo zemjata.

Subjektivnata linija na siroma{tija, prakti~no, pret-stavuva subjektiven zaklu~ok na samite lu|e, za toa {to pret-stavuva minimalno prifatliv ìvoten standard vo soodvet-noto op{testvo.

Dohodovnata siroma{tija se meri preku: Obemot na siroma{tijata, odnosno Head count index-

ot (Glaven zbiren indeks). Ovoj indeks go pokaùva procentotnaselenie ~ij per capita dohod ili potro{uva~ka e pod linijatana siroma{tijata.

nqH =

Nedostatok na indeksot: Nesenzitivnost vo odnos nadistribucijata pod linijata na siroma{tijata, odnosno - akosiroma{noto lice stane u{te posiroma{no, ovoj indikatornema da moè toa da go izmeri.

Dlabo~ina na siroma{tijata - Poverty gap index - ot(Indeks za dlabo~ina na siroma{tijata). Ovoj indeks pokaùvakolku pod linijata na siroma{tijata se nao|a potro{uva~ka-ta/dohodot na siroma{nite doma}instva / poedinci. Toj go merivkupniot deficit na site siroma{ni lica, odnosno nivniot ne-dostatok vo odnos na linijata na siroma{tijata. Poverty gap in-dex - ot pokaùva kolku resursi se potrebni, za da se izedna~atsiroma{nite poedinci/doma}instva so linijata na siroma{ti-jata.

∑=

−

=q

i

i

zyz

nPG

1

1

za qyy ,.......,1 < z <

nq yy ,.......,1+

q = broj lu|e koi sesmetaat za siroma{nin = vkupno naselenie

PG = indeks nadlabo~ina na si-roma{tijataz = linija na si-roma{tijan = vkupno naselenieyi = dohod napoedinecq = broj lu|e koi sesmetaat za siroma{ni

80

Nedostatok na indeksot: Nesenzitivnost vo odnos na os-trinata na siroma{tijata. Eventualnoto namaluvawe na doho-dot kaj najsiroma{nite lica, vrz ovoj indeks, ima ist efektkako i namaluvaweto na dohodot kaj pomalku siroma{nitelica.

• Ostrina na siroma{tijata - Poverty severity index -ot(Indeks na ostrina na siroma{tijata). Ovoj indeks odi ~ekorpodaleku od indeksot na dlabo~ina na siroma{tijata i priagregacijata im pridava pogolema teìna na onie li-ca/doma}instva koi se podaleku od linijata na siroma{tijata(najsiroma{nite), vo odnos na licata/doma}instvata {to se po-blisku do linijata na siroma{tijata (pomalku siroma{nite).

2

1

12 ∑=

−

=q

i

i

zyz

nP

Head count index - ot e klu~en indikator, no moè da seslu~i toj da ne ja dade vistinskata slika za stepenot na si-roma{tija vo ekonomijata. Imeno, toj moè da pokaùvanamaluvawe na obemot na siroma{tijata, a pritoa da nema ni-kakvi podobruvawa na smetka za najsiroma{nite. Zatoa, glav-niot zbiren indeks mora da bide dopolnet so indeksi {to gi japokaùvaat dlabo~inata i ostrinata na siroma{tijata.

2.3 Kakva e sostojbata vo Republika Makedonija na patot na dohodovnata siroma{tija ?

Poznato e deka makedonskata ekonomija se sudira soproblemi koi{to imaat multidimenzionalen karakter. So-cioekonomskata sigurnost na naselenieto e zana~itelnonamalena, a transformacijata na op{testvenoekonomskiot sis-tem ne gi dava o~ekuvanite rezultati. Ekonomijata se soo~uvaso golema ekonomska neefikasnost, koja{to duri e pogolema iod onaa vo prettranzicioniot period. Platite vo prosek sedviàt okolu 300 DEM i go ograni~uvaat naselenieto vo nego-voto {tedewe. Toa destimulira~ki vlijae vrz investicionataaktivnost vo ekonomijata (u~estvoto na investiciite vo BDP,poslednive osum godini, vo prosek iznesuva 17,3%). Niskataekonomska aktivnost rezultira so visoka stapka na nevrabote-nost, koja{to poslednive pet godini, spored anketata zarabotna sila, vo prosek iznesuva 33,4%. Visokata stapka nanevrabotenost se reflektira vrz ìvotniot standard na nase-lenieto. Od aspekt na finalnata upotreba na BDP, vo odnos na1998 godina, individualnata (li~na) potro{uva~ka, vo 1999godina, beleì namaluvawe za 1,4 procentni poeni i iznesuva72,4%.

Strukturata na individualnata (li~na) potro{uva~ka,za periodot 1997-1999 godina, izgleda vaka:

81

Tabela 1.

Struktura na individualnata potro{uva~ka1997 1998 1999

Ishrana 46,4 46,4 44,3Pijalak 4,3 4,3 5,1Tutun 3,8 3,7 4,0Obleka 4,9 4,5 4,7Obuvki 2,9 2,9 2,6Domuvawe 2,8 2,7 2,4Ogrev i osvetlenie 9,9 9,9 9,2Poku}nina 2,0 1,8 2,3Higiena i zdravje 7,0 7,2 7,2Obrazovanie, kulturai razonoda 3,7 3,2 4,1Soobra}aj i PTT-uslugi 9,5 10,1 10,9Drugi dobra i uslugi 2,9 3,3 3,3Individualnapotro{uva~ka

100 100 100

Izvor: Dràven zavod za statistika

Se zabeleùva ramnomernoto u~estvo na tro{ocite zaishrana, {to e rezultat od neelasti~nosta na vakviot vid po-tro{uva~ka vo odnos na raspolo`liviot dohod na gra|anite.Pogolema elasti~nost pokaùvaat potro{uva~kite od t.n. povi-sok rang, kako {to se potro{uva~kite za obuvki, obleka, obra-zovanie, kultura i poku}nina, {to e rezultat od namaluvawetona vkupniot obem sredstva za individualna potro{uva~ka.

Za 1999 godina, vo Republika Makedonija, pri utvrdenarelativna linija na siroma{tija kako 70% od medijalnataekvivalentna potro{uva~ka na prose~no doma}instvo, procen-tot od vkupnoto naselenie se nao|a pod linijata na si-roma{tijata iznesuva 21%, {to vo odnos na 1997 i 1998 godinapretstavuva zgolemuvawe za 2, odnosno za 0,3 procentni poeni,respektivno.

82

Tabela 2.Presmetki na siroma{tijata, 70% od medijalnataekvivalentna potro{uva~ka

Indeksi nasiroma{tijata(relativen metod)

1997 1998 1999

Glaven zbiren indeks(Head count index)

19,0 20,7 21,0

Indeks na dlabo~ina(Poverty gap index)

4,6 5,0 5,7

Izvor: Dràven zavod za statistika

Poverty gap-indeksot pokaùva deka se prodlabo~uva ijazot me|u najsiroma{nite i pomalku siroma{nite lica. Tojbeleì postojan porast od 4,6% na 5,0%, odnosno na 5,7%, re-spektivno.

Najranlivi grupi naselenie se licata koi{to ìveat voruralnite sredini, nevrabotenite lica, stare~kite doma}in-stva, doma}instvata kade {to edinstveniot vraboten e "glava-ta" na semejstvoto i sl. Istraùvawata pokaùvaat deka, voovoj period, najgolemo osiroma{uvawe e zabeleàno vo glavni-ot grad na Republika Makedonija (Skopje), kade Glavniot zbi-ren indeks (Head count index) za 1997 godina iznesuval 12,5%, aza 1999 godina 26,3%, {to pretstavuva zgolemuvawe za celi13,8 procentni poeni.20

Edno neodamne{no istraùvawe na Svetskata banka21 zanivoto na siroma{tijata vo Republika Makedonija pokaà dekaskoro dve tretini od siroma{nite ìveat vo ruralniteoblasti. Siroma{tijata e, isto taka, skoro tri pati podlabokai mnogu poostra vo ruralnite oblasti otkolku vo urbanitesredini. Toa e rezultat na nekolku faktori, me|u koi pozna~aj-ni se:

1. Ruralnite doma}instva, vo Republika Makedonija,vo odnos na urbanite doma}instva, se pogolemi poobem i, vo prosek, imaat pogolem broj deca.

2. Prose~nata potro{uva~ka na siroma{nite ruralnidoma}instva, vo Republika Makedonija, ezna~itelno poniska od onaa na siroma{nitedoma}instva vo urbanite sredini.

3. Ruralnite doma}instva pogolem del od svojotraspolo`liv dohod go tro{at za ishrana.

4. Doma}instvata vo ruralnite oblasti imaat mnoguponizok obrazoven status, vo sporedba so onie vourbanite sredini. Duri tri ~etvrtini od "glavite"

20 Blagica Novkovska (2000), Kvantitativna analiza na siroma{tijata vo Re-publika Makedonija, ISPPI i Fondacija Fridrih Ebert.21 Fokusirawe na siroma{tijata (1999), Svetska banka, I tom, str,32

83

na ruralnite doma}instva imaat zavr{eno osnovnoili ponisko obrazovanie, itn.

Tabela 3.

Sporedba na doma}instvata vo ruralnite i urbanitesredini (proseci)

Ruralnisredini

Urbanisredini Vkupno

golemina nadoma}instvoto (~lenovi) 4,66 3,72 4,10broj na deca pod 18 godini 1,44 0,97 1,16osnovno obrazovanie naglavata na doma}instvoto≤ 4 god. (%) 43,7 17,6 28,0Osnovno obrazovanie naglavata na doma}instvoto5-8 god. (%) 33,5 23,6 27,6

Izvor: Svetska banka, Fokusirawe na siroma{tijata(1999).

Pokazatel za visokiot stepen na siroma{tija e i kon-stantniot porast na brojot korisnici na socijalna pomo{, koj zaperiodot 1995-1999 godina porasna za 15.132 lica i sega sedviì okolu 75.000 lica.

* * *

Literatura

1. Human Development Report (2000), UNDP2. Martin Ravallion (2000), Poverty - Concepts and Measures, DevelopmentResearch Group, World Bank.3. A.Coudouel and J.Hentschel, (2000), Poverty Data and Measurement,World Bank4. Human Development Report (1993), UNDP5. Fokusirawe na siroma{tijata (1999), Svetska banka6. Blagica Novkovska (2000), Kvantitativna analiza na si-roma{tijata vo Republika Makedonija, ISPPI i FondacijaFridrih Ebert.

84

D-r Marija Zarezankova-PotevskaMinisterstvo za ekonomija na Republika Makedonija

OHRABRUVAWE NA @ENITE ZAPRETPRIEMNI[TVO

So ~len 55 od Ustavot na Republika Makedonija,22 "segarantira sloboda na pazarot i pretpriema{tvoto. Repub-likata obezbeduva ednakva pravna polo`ba na site subjekti napazarot. Taa prezema merki protiv monopolskata polo`ba imonopolskoto odnesuvawe na pazarot. Slobodata na pazarot ina pretpriema{tvoto moè da bide ograni~ena so zakonedinstveno zaradi odbrana na Republikata, zaradi za~uvuvawena prirodata, na ìvotnata sredina ili zdravjeto na lu|eto".

Sepak, i pokraj ustavnite odredbi, na Republika Make-donija í pretstojat u{te mnogu ~ekori na patot kon pobrz razvojna pretpriema{tvoto. Toa e, pred sé poradi potrebata odsozdavawe uslovi za povolen deloven ambient za delovnipotfati i stopanisuvawe, preku donesuvawe i dosledna re-alicacija na sistemski zakoni koi se vo funkcija na razvojotna pretpriemni{tvoto, ednovremeno so utvrdena dolgoro~nanacionalna strategija za razvoj i poddr{ka na maloto stopan-stvo i pretpriemni{tvoto. Sekako deka ovaa lista nu`nimerki i instrumenti za pomagawe na razvojot na pret-priemni{tvoto treba da bide utvrdena i nadopolnuvana vosoobraznost so potrebite i prioritetnite oblasti vo razvojot,a vo funkcija na namaluvawe na bezrabotnosta i si-roma{tijata, koi zemaat sé pogolem zamav vo tranzicioniotperiod na makedonskoto stopanstvo.

Vo uslovi na otvoreno pazarno stopanisuvawe i silnakonkurencija na pazarot, pri proces za privatizirawe nadràvnite i op{testvenite pretprijatija, nastanuvaat golemisocijalni raslojuvawa i pojava na nevrabotenost, pri {to mnogusemejstva nu`no treba da najdat svoja egzistencija preku razniformi na vrabotuvawe vo oblasta na maloto stopanstvo, prekurazvoj na semejnite biznisi, preku poddr{ka na ènskoto pret-priemni{tvo, preku programi za pomagawe i potkrepa na in-validite, na mladite i obrazovanite lu|e za vleguvawe vosvetot na biznisot. Edinstveno so aktivna nacionalna politi-ka za potkrepa na pretpriema~kite inicijativi na lu|eto, koiimaat pretpriema~ki inicijativi i sposobnosti za stopanisu-vawe, moè da se obezbedi pogolema participacija vo pretpri- 22 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 52/91 god.

85

emni{tvoto, a so toa i vo ekonomskiot i op{testveniot ìvot.Svetskite iskustva ukaùvaat na razni vidovi asistencija napove}e socijalni grupi lu|e vo razni zemji, nerazvieni, zemjivo tranzicija, kako i vo visokorazvienite zemji, so cel {to po-golem ~ove~ki potencijal da bide aktivno vklu~en vo stopan-skite aktivnosti, vo interes za razvoj na op{testvoto inamaluvawe na nevrabotenosta i siroma{tijata .

1. Participacija na ènite vo stopanskite aktivnosti

Posebniot tretman na ènskoto pretpriemni{tvo e pot-tiknat od raste~kata uloga na ènite vo stopanisuvaweto i vojavniot ìvot vo svetot. Ottuka, proizleguva i predizvikot zaposebna elaboracija na pra{awata svrzani so razvojot na èn-skoto pretpriemni{tvo, kako nerazdvoen del od emancipaci-jata na ènata i nejzinoto u~estvo vo op{testveniot i javniotìvot, vklu~uvaj}i go i namaluvaweto na siroma{tijata, voop-{to vo op{testvoto. Ekonomskata emancipacija i nezavisnost epreduslov za op{testvena afirmacija na ènskata populacijakaj nas i po{iroko vo svetot, osobeno vo pomalku razvienitezemji od "Tret svet".

@enite-pretpriema~ki se zna~aen i raste~ki segment namaloto stopanstvo vo svetot. @enite pretstavuaat vaèn po-tencijal vo stopanstvoto, kako proizvoditeli, rabotni~ki, po-tro{uva~ki, kako pretpriema~ki. Bidej}i ènite se razliku-vaat od tradicionalnite pretpriema~i, postojat pove}e pra{a-wa i aspekti {to treba da se analiziraat, so cel da se obliku-va edna adekvatna politika za poddr{ka na ènite-pretpri-ema~ki.

Pritoa, treba da se utvrdat slednive osnovni aspekti:23

a) kako da se utvrdi brojot na sega{nite i potencijal-nite èni-pretpriema~ki:

- preku neoficijalni izvori,- preku organizirani oblici na informacii, vklu~uvaj}ii pribirawe podatoci na dobrovolna osnova i vrzbarawe i- preku otkrivawe na po~etni~kite vo rabotata;b) koi se razlikite, odnosno sli~nostite pome|u èn-

skoto i ma{koto pretpriemni{tvo. Razlikite proizleguvaat odtradicionalnite sfa}awa deka stopanisuvaweto e ma{karabota, a potoa od rabotnoto iskustvo, koe e pogolemo kajmaìte poradi biolo{kite funkcii na ènite (ra|aat iodgleduvaat deca), {to, pak, vlijae za pomalo obrazovanie ipomalo rabotno iskustvo itn;

23 Lindsey Lee Johnson: "Designing Small Scale Enterprise Activities for Woman", SessionOutline, Intrados Group, Washington D.C., September 1995.

86

v) koja posebna pomo{ im e potrebna na ènite-pretpriema~ki, a se odnesuva vo najgolem broj slu~ai do: pis-menosta, sposobnostite i znaewata, finansiraweto i te-hni~kata pomo{, vlevaweto samodoverba preku razli~ni obuki,prakti~na nastava;

g) ènite naj~esto imaat èlba i afiniteti za rabota vooblasta na maloproda`bata, doma{nite rakotvorbi, {ieweto idrugi uslugi I, voop{to raboti {to moè da se izvr{uvaatdoma, i

d) naj~esti motivi {to gi naso~ile ènite sami daizvr{uvaat nekoja stopanska dejnost se:

- èlbata za nezavisnost,- èlbata za samodokaùvawe,- èlbata da se namalat negativnite ekonomski efekti

kako posledica razvod ili nevrabotenost na maòt i- obezbeduvawe na sigurnost vo starosta.Vo SAD, vo ramkite na Administracijata za maloto sto-

panstvo, u{te od 1985 godina24 se vodi statistika za ènite-pretpriema~ki, od {to se gleda deka za ovoj del od malotostopanstvo se vodi posebna smetka i deka ènskoto pret-priemni{tvo stanuva sé pozna~aen ekonomski potencijal naamerikanskoto stopanstvo, kako i vo celiot svet. Ovoj faktnesomneno potvrduva deka vo periodot od 1982 do 1987 godinabrojot èni {to se sopstveni~ki na mali pretprijatija e zgole-men za 58% (od 2.612.621 na 4.112.787), {to vo ovoj period pret-stavuva zgolemuvawe na sevkupniot biznis vo SAD od 14%. Voistiov period vkupnite prihodi kaj ènite-stopanstveni~ki setriplicirani (od 98,3 milijardi na 278,1 milijardi dolari),taka {to 30% od vkupnite prihodi otpa|a na ènskoto pret-priemni{tvo.

Vo ovoj period ènite-sopstveni~ki na pretprijatijapokaàle raste~ka uloga vo obezbeduvaweto so novi rabotnimesta, t.e. vo istiov period go udvoile brojot novovraboteni vosvoite pretprijatija od 311.662 na 618.198. Vo 1987 godineènite pretpriema~ki vrabotuvaat nad 3.000.000 rabotnici,t.e. dvapati pove}e otkolku vo 1982 godina. Najgolem del, od-nosno 55,2% stopanisuvaat so davawe uslugi vo industrijata,potoa - vo maloproda`bata, vo zanaet~iskite dejnosti, kade,pak, se duplira brojot registrirani èni-pretpriema~ki. In-teresno e deka vo oblasta na golemoproda`bata brojot èni-pretpriema~ki se zgolemuva za 137,4%. Vo 1991 godina,25

re~isi, 57.000.000 èni, ili 45,4% od vkupno vrabotenitelica, bile vraboteni vo amerikanskoto stopanstvo. @elbata za 24 US SBA, Office of Advocacy: "An Evaluation and Assessment of New Statistics onWomen-Owned Businesses", October 1990.25 A Briefing for the Congressional Competitiveness Caucus: "Women and the Economy: 20Compelling Facts and Figures", September 10, 1992, Congressional Economic LeadershipInstitute, Washington D.C.

87

ekonomska nezavisnost e prvostepena pri~ina za raste~kotovklu~uvawe na amerikanskite èni vo amerikanskoto stopan-stvo, no i vo drugite zemji.

Interesen e podatokot deka stapkata na nevrabotenostvo izminatiov period vo amerikanskoto stopanstvo kaj ènitee pomala otkolku kaj maìte (vo 1991 godina kaj ènite izne-suva 6,3%, a kaj maìte 7%). @enite- sopstveni~ki na svojbiznis vo SAD pretstavuvaat 28% od vkupnite biznisi ili11.000.000 vraboteni, iako probivaweto pati{ta za samostojnostopanisuvawe ne e ni malku lesno. Vo 1990 godina 76% odènite go samofinansirale svoeto sopstveno rabotewe, a 31%od niv vo tekot na slednite pet godini ne koristele bankarskikrediti. So barierite na bankarskiot sistem se sudrile 64%od ènite-pretpriema~ki.

Sepak, amerikanskata èna e platena pomalku za istatarabota otkolku maòt, taka {to za sekoj zaraboten dolar kajmaìte, rabotni~kite so polno rabotno vreme vo 1991 godinavo prosek zarabotuvaat 71 cent. Vo 1991 godina pribli`no 2/3od 5.600.000 vraboteni rabotnici so minimalna ili pomalaplata bile èni. Od druga strana, vo 94 golemi korporacii37% od vrabotenite bile èni, a 16,6% bile vo menaxerskitetimovi, ènite se pomalku plateni i vo mnogu zemji vo zapadnaEvropa, {to upatuva na postoewe na odredena skrienadiskriminacija na ènite vo ekonomskiot i op{testvniotìvot.

Denes vo SAD 41% od ~lenovite na menaxerskite timovise èni, vo odnos na 27% vo 1981 godina. @enite-menaxeri sevo oblastite na humanite resursi (kadrovski oddeli) i vo ko-munikaciite (odnosi so javnosta). Sepak, vo oblasta na vrvniotmenaxment, vo 1991 godina 97% bile maì, a vo 1992 godina nalistata od 1.000 kompanii na Business Week se nao|a samo ednaèna-menaxer. Site ovie fakti jasno ukaùvaat na raste~kotozna~ewe na ènskiot del vo maloto stopanstvo i stopanstvotovo edna od najrazvienite zemji vo svetot - SAD, isto kako i dru-gite razvieni zemji, iako postojat mnoèstvo ideolo{ki pre-dubeduvawa, biolo{ki ograni~uvawa i ekonomski pri~ini zabavniot napredok vo emancipacijata na ènite i nivnotovklu~uvawe vo stopanskite tekovi.

Vo dve iljaditata godina ènite-pretpriema~ki }eu~estvuvaat so 37% vo vkupniot amerikanski biznis, {toukaùva na raste~koto u~estvo vo amerikanskata ekonomija.Iako ènite imaat tendencija za vrabotuvawe vo maloto sto-panstvo, sepak tie imaat namera svoite firmi da gi odràtmnogu mali.26 Na patot za poddr{ka na maloto stopanstvo voènski race, amerikanskata vlada sponzorira razli~ni pro-grami za pomo{ na privatnite fondacii (kako organizacijata

26 Spored American Demographics, July 1991, "Business: Where, What and Why", str. 38.

88

Woman Venture), koja na po~etnicite im dava novi znaewapreku seminari i finansiska pomo{, pri {to sekoja godina po-maga 2.500 èni vo 15 gradovi na SAD.

Interesna e amerikanskata programa "Trickle Up",27 koja enameneta za namaluvawe na siroma{tijata i nevrabotenosta,vklu~uvaj}i gi i semejnite biznisi i ènite i nivnite ve{tinivo doma{nite rakotvorbi, kulinarstvoto, zanaet~istvoto,preku obezbeduvawe materijal za obuka i zaem od 1.100 $ nadve rati. Otkako vo 1970 godina e osnovana ovaa organizacijakako neprofitna i me|unarodna, ~ija misija e vo borba protivnevrabotenosta na posiroma{nite lu|e preku zapo~nuvawesopstven biznis, formirani se 58.000 mikro-pretprijatija vo113 zemji vo svetot (vo Afrika - 26 zemji so 3.654 biznisi, voAzija - 13 zemji so 3.057 biznisi, na amerikanskiot kontinent -vo 13 zemji i 2.635 biznisi, i vo Isto~na Evropa - vo 5 zemji so33 biznisi).28 Ovie i raznite drugi programi se vo funkcija naemancipacija na ènite i nivnoto vklu~uvawe vo aktivniotekonomski ìvot na sekoja zemja, preku stru~no obrazovanie,permanentno usovr{uvawe, dobivawe novi znaewa od oblastana delovnata ekonomija i sovremenata tehnika.

Na primer, vo Wu Xersi, SAD raboti posebna banka zafinansirawe na delovni proekti na èni, vo ramkite naproektot “Bankarstvo za ènite vo svetot”, a mreàta od bankie ra{irena vo 34 zemji, so posebno garantirawe na zaemite. Zavreme na Klintonovata administracija vo SAD - vo îkago iWujork, se otvoreni specijalizirani banki za mali zaemi i zadrugi uslugi. Vo Kralstvo Holandija, pod pritisok na sindi-kalnoto dvièwe, vo posebna banka postoi oddelna smetka zaprogrami za namaluvawe na siroma{tijata i za otvorawe novirabotni mesta.

Vo 1976 godina vo Banglade{ e otvorena Gramen-bankata,nameneta za davawe mali zaemi na èni. Uspe{nosta na ovojmodel pridonesuva da se pro{iri i vo mnogu drugi zemji. VoKanada i SAD penziskite fondovi pretstavuvaat va`ni izvorina investirawe za ostvaruvawe socijalni celi i za namalu-vawe na siroma{tijata. Kanadskata fondacija ”Calmeadow” ko-risti grupni zaemi za poddr{ka na ènite vo pretpriemni{-tvoto. Vo Kanada, vo 1998 godina, Royal bankata zapo~na so mi-krokrediten sistem za ènski biznisi.

Vo ramkite na Administracijata za malo stopanstvo naSAD rabotat 59 ènski delovni centri,29 a od 1998 godina elansirana interaktivna veb stranica na Internet, pod naslovThe Online Woman's Business Center, koja gi nudi site potrebni in-formacii za delovnite uslugi na Administracijata za maloto

27 Trickle up/Peace Corps Partnership, December 1996, New York.28 Trickle up Programs: "Annual Report", 1995.29 SBA U.S. Small Business Administration, Online Women's Business Center, 1999.

89

stopanstvo i ednovremeno e dopolnuvawe na uslugite na èn-skite delovni centri niz zemjata. Kako finansier na ovie ak-tivnosti, osven Administracijata za maloto stopanstvo, se igolemite korporacii, kako IBM, J G Peney, GTE i dr.

Vo Republika Italija ne postojat posebni podatoci zau~estvoto na ènite-sopstveni~ki na mali i sredni pretpri-jatija (stapkata na vrabotenost na ènata vo 1989 godina izne-suva{e 24,2%), no prifatenata programa za razvoj na malotostopanstvo vklu~uva i razvoj na ènskoto pretpriemni{tvo.Taka, vo regionot Emilija Romawa, kako rezultat od aktiv-nosta na eden poseben sistem za asistencija na pretprijatijata,stapkata na vrabotenost kaj ènite iznesuva 33,44%. Za od-beleùvawe e Proektot na zaedni~ka akcija za stimulirawe naènite vo pretpriemni{tvoto. Toj ima za cel zgolemuvawe navrabotenosta na mladite, nevraboteni i obrazovani ènipome|u 18 i 24 godini, potoa povtorno vrabotuvawe na ènitekoi nekoga{ rabotele, no, poradi osnovawe semejstvo, ja na-pu{tile rabotata, kako i za razvoj na ènskoto pretpriemni{-tvo vo nekonvencionalnite sektori, vo sektorite kade {to sepotrebni promeni i inovirawe na proizvodstvenite procesi,kako i vo nedovolno razvienite regioni na zemjata. Razvojot namaloto stopanstvo, kako model za razvoj na regionot EmilijaRomawa, e karakteristi~en i pretstavuva model {to moè daposluì kako primer na razvoj na maloto stopanstvo vo zemjitevo tranzicija.

@enskoto pretpriemni{tvo ima svetla idnina, bidej}ipostojat u{te mnogu neiskoristeni potencijali vo ~ove~kiteresursi, osobeno kaj nedovolno razvienite, kako i kaj zemjitevo tranzicija, a so aktivna ekonomska politika i so adekvatensistem na poddr{ka, rezultatite moè da bidat brzi, golemi ipozitivni.

Vo poslednava decenija, na me|unaroden plan se organ-izirani pove}e konferencii, doneseni se niza deklaracii zaènskata populacija i nejzinoto pogolemo i ramnopravno u~es-tvo vo ekonomskiot, politi~kiot i javniot ìvot voop{to. Vto-rata svetska konferencija na Obedinetite nacii za ènite,odràna vo Viena od 17 do 21 oktomvri 1994 godina,30 ja promo-vira regionalnata platforma za akcija, vo ramkite na regionotna Evropskata ekonomska komisija, poddr{kata za samovarbo-tuvawe na ènite i razvoj na maloto stopanstvo.

Ve}e vo dekemvri 1995 godina, Evropskiot sovet ja pri-fati srednoro~nata programa za akcija na Evropskata unija zaednakvost na mo`nostite na maìte i ènite vo periodot do2000 godina. Kako rezultat na ova, Evropskata komisija organ-

30 A way ahead - Proposals for Support Measures by Government, Regional and LocalAuthorities and Financial Institutions to Promote Women Enterpreneurship in CEI Countries,United Nations, Discussion Paper, prepared by the UN/ECE Secretariat, 20 September 1999.

90

izira seminari so zemjite-~lenki na Centralno-evropskatainicijativa, so cel da se objasnat i da se utvrdat nacionalniteplanovi za vrabotuvawe.

Vo 1995-1999 godina se realizira programata "Novimo`nosti za ènite" (New Opportunities for Women-NOW). Vonejzini ramki, na primer, e realizirana Programata vo Finska(Aca Femica), ~ija cel be{e grupa nevraboteni, obrazovani ènipreku Internet da gi ponudat svoite stru~ni uslugi. Vo Pro-gramata se vklu~eni i Velika Britanija, [panija, Avstrija,Francija i Germanija. Za razvoj na ènskoto pretpriemni{tvo eutvrdena programa za sorabotka i mreà za ènski menaxeri,so cel na me|unaroden plan da se najdat re{enija i da se iz-gradi model za sorabotka na ènite-pretpriema~ki.

Se o~ekuva, vo programiraweto na strukturnite fondovisé do 2006 godina vo Evropskata unija, ednakvite mo`nosti namaìte i ènite da bidat pozabele`livi. Vo 1994/95 godina voEvropskata unija 102 èni, nasproti 100 maÌ, u~at vo sredno-obrazovni institucii, a vo po~etokot na osumdesettite toj od-nos e 93 nasproti 100 maì, {to ukaùva na sé povisokitekvalifikacii {to gi dobivaat ènite vo Evropskata unija.

2. Tretmanot na ènite vo ekonomiite so tranzicija

Tranzicionite procesi na zemjite od Isto~na, Central-na i Ju`na Evropa go menuvaat mestoto na ènata vo stopanski-ot ìvot. So prestrukturiraweto na stopanstvata, armijata ne-vraboteni lu|e se zgolemuva, vklu~uvaj}i gi i ènite, koi mnogupove}e gi ~uvstvuvaat udarite i negativnite posledici od eko-nomskite, politi~kite i socijalnite reformi. Se procenuvadeka vo zemjite na Centralnoevropskata inicijativa (~ija popu-lacija e 242 milioni lu|e), vo koja ~lenuva i Republika Make-donija, na krajot od 1998 godina vkupnata nevrabotenost dostig-nuva 9,98 milioni lu|e, {to e dosta nepovolno i depresivno.Skrateno rabotno vreme (part time job) e kategorija {to mnogumalku se koristi vo zemjite vo tranzicija (okolu 10%). Vo Re-publika Polska, na primer, ènite pove}e koristat skratenorabotno vreme vo odnos na maìte, a 47% od niv rabotat na"crno", t.e. imaat povisoko u~estvo od maìte (42%), no samoonie èni na koi im e toa edinstven izvor na prihodi.

Za àl, mnogu èni od zemjite vo tranzicija, vo uslovina otsustvo na konzistentna politika za poddr{ka na aktiv-noto naselenie za samovrabotuvawe, ostaveni se sami na sebeda si obezbedat egzistencijalen minimum i, vo takvi okol-nosti, stanuvaat ~estopati `rtvi na nasilstvo, prostitucijaitn. "Transformacijata na polskoto stopanstvo dvojno dej-stvuva vrz ènite - vo negativna i pozitiven nasoka. @enite sesudiraat so takvi pre~ki, kako {to se: nevrabotenosta, diskri-minacijata na pazarot na trud, nemaweto moderni kvalifika-

91

cii. Nivnite sposobnosti ne se adekvatno iskoristeni vo odnosna nivnoto obrazovanie. Seto ova vodi kon nivni ponizok ma-terijalen i op{testven status vo op{testvoto. Od drugastrana, razvieniot privaten sektor otvora novi mo`nosti zaniv, pove}e potencijalni rabotni mesta, pove}e mo`nosti dastanat pretpriema~i" 31.

Sepak, pre~kite na patot kon zapo~nuvawe sopstvenbiznis i kon samovrabotuvawe se isti za site, nezavisno odpolot. Specifi~nite pre~ki za samovrabotuvawe i razvoj naènskoto pretpriemni{tvo se svrzani so biolo{kata funkcijana ènata, {to í dava posebna zada~a i odgovornost vo se-mejstvoto, a potoa i stereotipnite sfa}awa za ulogata napolovite vo op{testvoto. Tie faktori vlijaat na ènskotopretpriemni{tvo da se gleda so doza na somne` i nedoverba.

Odrànata konferencija "@enite vo demokratijata" na9-11 juli 1997 godina vo Viena, na koja prisustvuvaa visokiamerikanski funkcioneri, pokaà deka ènata stanuva sépozna~aen faktor vo demokratskite op{testva (be{e najavenodeka vo 1998 godina amerikanskata vlada }e obezbedi 3 mili-oni amerikanski dolari za da se realiziraat celite na kon-ferencijata). Odrùvaweto na me|unarodni konferenciisvrzani so pra{aweto za polo`bata na ènite vo op{testvotoi osobeno za nivnata ekonomska nezavisnost, bez koja ne emo`na emancipacija na ènite i nivno u~estvo vo politi~kioti javniot ìvot, zboruva za sé ponaglaseniot interes vo svetotza podobruvawe na nivnata polo`ba vo op{testvoto.

Konferencijata "@eni: kopretpriema~ki, pretpriema-~ki i sopstveni~ki na biznis", odràna vo Kopenhagen na 5-6septemvri 1997 godina, ima za cel pottiknuvawe na ènite-pretpriema~ki vo sozdavaweto novi stopanski aktivnosti,utvrduvawe najdobra praktika vo zemjite na Evropskata unija irazvoj na adekvaten model za obuka na evropsko nivo. Vo juli(12-13) 1999 godina, UNKTAD organizira ekspertski sostanok natema "Trgovija, odr`liv razvoj i polovi", so cel da gi razviepreporakite od prethodnite konferencii i sostanoci (Peking,Madrid), istaknuvaj}i deka ènite ne u~estvuvaat ramno-pravno so maìte vo izvozot, vo modernite sektori na uslugiitn.

Konferencijata za ènskoto pretpriemni{tvo, organ-izirana od vladata na Republika Hrvatska na 21 i 22 oktomvri1999 godina na Brioni, vo sorabotka so Ekonomskata komisijana Evropa pri Obedinetite nacii i OECD Lead Programme i Cen-tralnoevropskata inicijativa, dade mo`nost da se istaknenajdobrata praktika vo promocijata na ènskoto pretpriem-ni{tvo vo zemjite na CEI (Centralnoevropska inicijativa), so

31 Maria Anna Knothe: Opportunities and Barriers, Challenges of Transformation in Polandduring the Period of Transition: Gender Perspective, UNCTAD paper, 12 July 1999, Geneva.

92

preporaki i merki za idnite aktivnosti na vladite na oviezemji, kako i na idnite konferencii.

Hrvatskata vlada ima izgotveno nacionalna politika zaramnopravnost, kako kompleks merki za promocija na ekonom-skite prava na ènite, koi se vo faza na realizacija. Vo Re-publika Ungarija, pri Ministerstvoto za trud, e osnovan Od-del-Kancelarija za ednakvi mo`nosti Fondacijata za razvoj namaloto stopanstvo obezbeduva besplatni soveti i konsultaciiza ènite vo maloto stopanstvo, za mladite pretpriema~i, zasemejnoto stopanisuvawe i etni~kite malcinstva, vodi studiiza ènsko pretpriemni{tvo i publikuva kniga za ènite vopretpriemni{tvoto. Vo Republika Polska e osnovan Centar zanapredok na ènite kako nevladina organizacija, so cel da impomogne na ènite polesno da se snajdat vo tranzicioniot pe-riod. Vo 1996 godina, vo Gdawsk, e osnovana Agencija za promo-cija na profesionalnoto vrabotuvawe na ènite, kako vladinainstitucija, {to obezbeduva obuka i sovetodavni uslugi nanevrabotenite èni.

Vo Republika Romanija se realizira Proekt za razvoj napolovite, ~ija cel e pomo{ na ènite vo stopanisuvawetopreku organizirawe seminari za delovno rabotewe, za ulogatana polovite, za vodstvo i nasilstvo. Ministerstvoto za trud isocijalna politika, zaedno so UNDP, vo 1994 godina iniciraproekt za razvoj na polovite, pri {to razvojot na ènskotopretpriemni{tvo ima primarno zna~ewe. Vo Republika Ukra-ina, Proektot za ènsko pretpriemni{tvo na Programata zarazvoj na Obedinetite nacii (UNDP) ovozmoùva zapo~nuvawestopanski aktivnosti vo inkubator, obuka na ènite -pretpriema~ki i sli~ni poddr{ki. Vo @eneva, vo mart 1997godina, e organizirana Me|unarodna izlo`ba za ènite vobiznisot.

Pra{aweto za ènite i nivnata aktivna uloga vo sto-panstvoto, kako sopstvenici na pretprijatija, kako malosto-panstvenici, sé pove}e dobiva publicitet, kako vo razvienitestopanstva, taka i vo zemjite vo tranzicija. Potrebno esozdavawe ednakvi uslovi i mo`nosti za rabota na maìte iènite, odnosno da se eliminira diskriminacijata na ènite,poddr{ka vo samovrabotuvaweto na ènite i sistem napoddr{ka i za{tita na ènata kako majka, pomo{ vo odgledu-vaweto na decata i sli~no. Na ovoj plan, ènskite organizaciimoè da napravat golem ~ekor vo borbata na ènite za ekonom-ska nezavisnost, a so toa i nivna emancipacija i celosna ram-nopravnost so maìte.

Za àl, oficijalnata statistika vo Republika Make-donija nema podatoci za polovata struktura na sopstvenicite ina menaxerite vo maloto stopanstvo, taka {to na ovoj plananalizite se isklu~eni. Sepak, brojot èni kako sopstvenici i

93

rakovoden kadar vo maloto stopanstvo e vo porast, {to moèda se objasni so:

- èlbata za nezavisnost i samodokaùvawe na vred-nosta na svojata li~nost,

- raspolagawe so potrebnite znaewa i- ènskata ~uvstvitelnost za promeni i re{itelnost za

prezemawe rizik.Sojuzot na organizaciite na ènite na Makedonija, kako

i drugite nevladini organizacii, zapo~nuvaat aktivna politi-ka na vklu~uvawe na ènite vo stopanisuvaweto, vo politi~-kiot ìvot, vo dobrovolnite aktivnosti i vo humanitarnite or-ganizacii. Doma{nata rabota na ènite ne se vrednuva, nopretstavuva golemo nacionalno bogatstvo. Sepak, najefikasnoe aktivnoto vklu~uvawe na ènite vo procesot stopanisuvawe,kako sopstveni~ki, menaxeri, kade {to moè da dojdat do mak-simalen izraz nivnite sposobnosti, znaewe i ume{nost, kako inivniot pretpriema~ki duh, koj treba da se poddrùva i raz-viva.

Vo tekot na 2000 godina, CRS i programata “Horizonti”zapo~naa so mikrofinansirawe na ènite vo Skopje. Na pri-mer, od po~etokot na 1998 godina, humanitarnata organizacija"Mo`nosti" od Skopje (osnovana vo 1996 godina kako programana Agencijata za me|unaroden razvoj na SAD i na Opportunity Inter-national), po~na da ja realizira Programata na grupni biznisi, sokoja se pottiknuva ènskoto pretpriemni{tvo. Se dava mo`-nost grupa od 5-7 lica, bez rabota, koi imaat èlba i ideja dazapo~nat so nekoja rabota, me|usebno da si garantiraat deka }ego vratat zaemot od 1.000 DEM za 1 godina, so 14% godi{na ka-mata, a potoa, dokolku toa se realizira, ima mo`nost za povto-ren zaem od 2.000 DEM na lice, odnosno tret zaem od 3.000DEM, vo denarska protivvrednost. Do 1999 godina se odobreni317 zaemi za èni-pretpriema~ki, odnosno se odobreni 47grupi zaemi za 156 lica.

Vo Republika Makedonija, na 24 juni 1999 godina, e pro-movirana "ARNA" - Asocijacija na ènite-pretpriema~ki vo Re-publika Makedonija, koja najavi seriozni planovi za razvoj naènskoto pretpriemni{tvo vo na{ata zemja preku obuka, kon-sultacii, mali zaemi, izdavawe publikacii, povrzuvawe isorabotka so vakvi organizacii vo svetot. Sepak, potrebna evladina poddr{ka na planot za razvoj na ènskoto pret-priemni{tvo, so ogled na raspolo`liviot kadrovski potenci-jal, prirodnata sposobnost na ènite za odredeni raboti i de-jnosti, od druga strana.

Napravenata komparativna analiza32 za ènskoto pret-priemni{tvo vo Ruskata Federacija i vo SAD zboruva dekaènite vo Ruskata Federacija imaat odredeni prednosti vo

32 Survey on Women Business Owners in Russia, NFWBO, December 1996.

94

odnos na amerikanskite delovni èni. Imeno, vo obete zemjise zgolemuva brojot na delovni èni; iako ruskite èni-pretpriema~ki se pomladi, 24% se pod 35-godi{na vozrast, na-sproti amerikanskite samo 10%, tie se poobrazovani (79% sovisoko obrazovanie, a vo SAD 71%), potoa 1/3 (34%) od ruskitepretprijatija, ~ii sopstvenici se èni, se ponovi od trigodini, odnosno 74% se ponovi od 5 godini, dodeka vo SAD 64%od pretprijatijata ~ii sopstvenici se èni se postari od 5godini. I pokraj toa {to se relativno mladi, ruskite pretpri-jatija na ènite-pretpriema~ki vrabotuvaat pove}e lica (64%od niv vrabotuvaat 10 i pove}e lica), vo odnos na amerikan-skite, kade{to samo 29% od delovnite èni vrabotuvaatpove}e od 10 lica. Pristapot do potrebnite finansiski sred-stva e mnogu polesen vo SAD otkolku vo Ruskata Federacija,{to e sekako ograni~uva~ki faktor vo razvojot na pretpriem-ni{tvoto, iako pokaùva tendencii kon zabrzan raste`. VoRuskata Federacija, so cel da mu se dade pogolemo zna~ewe napretpriemni{tvoto, Dràvniot komitet za poddr{ka i razvojna maloto stopanstvo, od krajot na 1998 godina, prerasnuva voMinisterstvo za malo stopanstvo.33

Preporakite od odrànata Konferencija za ènskotopretpriemni{tvo na Brioni, od 21 i 22 oktomvri 1999 godinabi moèle da se svedat na:

1. Generalni preporaki- za{tita na ènite i maìte od socijalnite potresi

poradi ekonomskata tranzicija i naru{enite me|unarodni eko-nomski odnosi,

- vladite, vo ramkite na op{tata ekonomska politika,da razvivaat ekonomska politika za razvoj na maloto stopan-stvo, a vo nejzini ramki i razvoj na ènskoto pretpriemni{tvo,

- Ekonomskata komisija za Evropa pri Obedinetitenacii, zaedno so Centralnoevropskata inicijativa, da utvrdatdefinicija za "ko-pretpriema~i" i vklu~uvawe na ènite vooficijalnite statistiki za maloto stopanstvo,

- lokalnite vlasti da obezbeduvaat adekvatni politikina prijatelska klima i doverba me|u vlastite i pretprijati-jata,

- promocija na socijalna sigurnost i za{tita na ènite ipoliti~ko prifa}awe na ènskoto pretpriemni{tvo,

- zemjite na Centralnoevropskata inicijativa da seobvrzat deka }e gi namalat administrativnite barieri napretprijatijata na lokalno, regionalno i nacionalno nivo.

2. Finansirawe- vo najgolem broj zemji vo tranzicija, bankite ne se do-

volno zainteresirani za razvojot na maloto stopanstvo, poradi

33 SMEs in Countries in Transition in 1996-97, third edition, ECE/UN, Geneva, April 1999.

95

{to e potreben dijalog na vladite i lokalnite vlasti sobankite za sozdavawe instrumenti za promocija na finan-siskite aspekti za uspe{en razvoj na pretpriemni{tvoto,

- ima golema potreba od unapreduvawe na razli~ni vi-dovi finansiska poddr{ka na maloto stopanstvo, a vo ramkitena toa - i diverzificiran pristap kon po~etnoto, raste~koto iuspe{noto malo stopanstvo, kako i razli~nite potrebi namikromalite i srednite pretprijatija,

- vladite treba aktivno da se vklu~at vo neophodnitepromeni vo mentalitetot i stavovite za finansirawe na ma-loto stopanstvo pod povolni uslovi, so aktivno vklu~uvawe naènskite organizacii,

- vladite i me|unarodnite donatori da obezbeduvaatspecijalni kreditni linii pod povolni uslovi, namenti zaènite, vklu~uvaj}i gi i lokalnite vlasti koga se vo pra{aweobukata i tehnolo{kiot razvoj.

3. Pol i trgovija- trgovskata politika i liberalizacijata moàt da vli-

jaat vrz ènskoto vrabotuvawe preku namaluvawe na cariniteitn., no i vrz neednakvosta, socijalnite dispariteti i vrz si-roma{tijata. Zatoa, trgovskata politika mora da vodi smetkaza pre~kite povrzani so polovata pripadnost.

4. Nadminuvawe (olesnuvawe) na siroma{tijata i opol-nomo{tuvawe preku mikrokreditirawe

- samovrabotuvaweto, preku mikrokreditirawe, naj~estoe edinstvena mo`nost za ènite da se vrabotat i da ostvaratdohod, so {to se namaluva siroma{tijata i se pridonesuva zaènskata samostojnost. Zatoa, merkite treba da se naso~at konpolesno vklu~uvawe na ènite vo stopanskite aktivnostipreku mikrozaemi, uslugi vo marketingot, konsultacii, infor-macii i dr.

5. Obuka- klu~no pra{awe za razvoj na pretpriema~kiot duh vo

zemjite vo tranzicija e sozdavawe soodveten sistem na obuka iobrazovanie,

- potrebno e pottiknuvawe na javnite i privat-nite institucii za utvrdeni specijalni kursevi na obuka zaènite-pretpriema~ki, vklu~uvaj}i gi i univerzitetite isrednite u~ili{ta,

- formirawe mreà od èni-pretpriema~ki.

6. Ulogata na nevladinite organizacii (NGO:- nevladinite organizacii moè i imaat aktivna uloga

vo sozdavaweto i razvojot na maloto stopanstvo, preku razvi-vawe na svesta za va`nosta na ènite vo stopanskite aktiv-

96

nosti, odnosno za ekonomskata uloga na ènite vo op{testvotoi lobirawe za promena na socijalnata klima i jaknewe na èn-skite organizacii. Tie, isto taka, moè da igraat va`na ulogavo namaluvaweto na siroma{tijata preku razvoj na mikrokred-itiraweto so samovrabotuvawe.

7. Ulogata na organizaciite na Obedinetite naci:- Evropskata ekonomska komisija pri Obedinetite nacii,

kako i UNCTAD, go ispituvaat vlijanieto na polovite vrz eko-nomskiot razvoj i globalizacijata na zemjite vo tranzicija:

- vlijanieto na globalizacijata i primenata na Urugvaj-skiot dogovor (vklu~uvaj}i gi i novite formi na protekcioni-zam) za polova ednakvost i u~estvo na ènite vo trgovijata ivrabotuvaweto,

- vlijanieto na polovite vrz makroekonomskite poli-tiki, direktnite stranski investicii, izvorite na me|unarod-niot biznis, vrz uslovite za rabota na ènite vo izvoznite ak-tivnosti,

- Evropskata ekonomska komisija vo Obedinetite nacii}e go promovira u~estvoto na nevladinite organizacii vo na-soka na jaknewe na ènskoto pretpriemni{tvo i }e se trudi daosnove mreà od èni-pretpriema~ki na WEB-stranicata naKomisijata.

Republika Makedonija e dosta daleku od ovie opredelbivo oficijalnite dokumenti za razvoj, osobeno vo makroekonom-skata politika za sekoja kalendarska godina. Sepak, ofor-menata asocijacija na èni-pretpriema~ki "Arna", jasno ukaù-va deka svesta kaj ènskata populacija pri zaedni~ki nastapza ostvaruvawe pravo na rabota i podobar ìvot, preku pod-dr{ka na pretpriema~kite idei na ènite i nivno samovarbo-tuvawe, a so toa i na namaluvawe na siroma{tijata vo make-donskoto op{testvo, e visoka i deka so aktivna vladina pod-dr{ka i ohrabruvawe - materijalno i nematerijalno, ènite }esi go najdat svoeto vistinsko mesto {to im pripa|a vo makedon-skoto stopanstvo.

3. Zaklu~ok

Razvojot na pretpriemni{tvoto, vo tie ramki i ènskotopretpriemni{tvo, ima golema uloga i zna~ewe za zgolemuvawena vrabotenosta, a so toa - i za namaluvawe na siroma{tijatavo makedonskoto stopanstvo I, po{iroko, vo svetot. Ohrabru-vaweto na ènite da vlezat vo stopanski aktivnosti ima pri-oritetno zna~ewe, {to se ostvaruva so postojano informirawe,obu~uvawe i razni formi za finansirawe pod povolni uslovi.Svetskite iskustva, na ovoj plan, se zna~ajni i mo{ne polezni.

Nadle`nite organi i institucii treba da izgradatsopstven model za razvoj i poddr{ka na ènskoto pret-

97

priemni{tvo, vo ramkite na nacionalnata politika za pomo{ ipoddr{ka na maloto stopanstvo vo Republika Makedonija.Ohrabruvaweto na pretpriema~ite, a vo nivni ramki i ènite,treba da pretstavuva posebna grià i zada~a na nadle`niteinstitucii, dràvni, vladini i nevladini, nau~ni i profe-sionalni organizacii, sé vo interes za zgolemuvawe navrabotenosta, namaluvawe na siroma{tijata, a so toa i pobrz ipokvaliteten ekonomski, op{testven i ~ove~ki razvoj .

* * *

98

D-r Jovan PejkovskiSobranie na Republika Makedonija

PRETPRIEMA^KITE AKTIVNOSTII INSTITUCIONALNITE MO@NOSTIZA NAMALUVAWE NA SIROMA[TIJATA

Vo su{tinata na pretpriema~kata aktivnost seprezemaweto inicijativa, oformuvaweto dejnost iprifa}aweto rizik za uspeh ili neuspeh na inicijativata ilina investicioniot zafat. Vo osnovata na sekoe dejstvuvawe einicijativnosta na poedinecot i na negovite napori konsozdavawe i kreirawe uslovi i mo`nosti za izrazuvawe nabiznis, odnosno za realizacija na idejata ili mo`nosta i, vrztaa osnova, ostvaruvawe profit. Vo uslovi na postoewe ogro-mna nevrabotenost koja sozdava seriozni ekonomski, socijalnii bezbednosni problemi, sekako deka zasluùva vnimanie so-gleduvaweto na mo`nostite za namaluvawe na siroma{tijata,odnosno za pretpriema~ko angaìrawe na poedinci.

Koi se mo`nostite za takvo ne{to kaj nas? Ili, poinakupostaveno pra{awe: Dali instituciite na sistemot ovozmoù-vaat sloboda na pazarnoto izrazuvawe i pretpriema~koto dej-stvuvawe na poedinecot ili gra|aninot koj dal soglasnost no-sitelite na vlasta da gi upravuvaat instituciite {to se za-dolèni za sozdavawe sistemski mo`nosti za pretpriema~koangaìrawe. Ocenka e deka instituciite se mo{ne tromi voproduciraweto mo`nosti za po{iroko pretpriema~ko angaì-rawe, koe bi dovelo do rabotno angaìrawe na gra|anite, dosozdavawe mo`nosti za povisok standard i za smaluvawe nasiroma{tijata. Iako postojat i se oformeni vo pogolem obem,instituciite vo domenot na ekonomskata aktivnosti, tie sesoo~uvaat so ograni~eni finansiski mo`nosti za dejstvuvawe,izmesteni nadle`nosti i ograni~en legitimitet na prezemawezafati za spravuvawe so sostojbite.

Sé u{te kaj nas instituciite se postaveni vo uloga da gikonstatiraat sostojbite i da gi sogleduvaat nivnite trendovina dvièwe i, pritoa, nudat mal broj limitirani razvojnistrategii i merki za oddelni oblasti, ili pak voop{to ne senadle`ni da se zanimavaat so takvo ne{to. Ako se ima predviddeka siroma{tijata se definira kako sostojba vo koja potre-bite ne se soodvetno obezbedeni, toga{ nedostigot na ponudaza {irewe na pretpriema~kite mo`nosti e signal deka si-

99

roma{tijata e navlezena i vo najsuptilnata kreativna sfera,od kade treba da se ponudi izlez od te{kata sostojba.Vsu{nost, siroma{tijata e prisutna i vo kreativnosta na in-stituciite da produciraat sistemski uslovi i mo`nosti zagra|anite da moàt pretpriemni~ki da se angaìraat.

Kako moè da se argumentira ovaa ocenka? Imeno, akosiroma{tijata na doma}instvata se sogleduva preku faktotdeka nim im nedostastigaat izvori na sredstva za prehrana, zaìvotni uslovi i ureduvawe, odnosno se pod nivoto na prose~-nite prihodi ili pod linijata na siroma{tijata, a mo`nostiteza vrabotuvawe i zarabotuva~ka se neizvesni, toga{ lesno eizvodliva ocenkata deka siroma{tijata e sostaven del odìveeweto vo site sferi. Kolku za komparacija: - stapkata nanevrabotenost e me|u najvisokite vo Evropa; - ste~aite,latentnata nevrabotenost i osloboduvaweto od nea go zgole-muvaat brojot na siroma{nite - platite se niski, no i realnopostojano se namaluva nivnata vrednost, pa ottamu opstoju-vaweto stanuva skoro nerealno ili ne se bazira vrz poznatiteprincipi na ekonomijata.

Socijalnata pomo{ {to ja dobivaat okolu 200.000 licaili 55.000 doma}instva e minimalna i se dviì okolu 50 ger-manski marki, {to ne pretstavuva nekoj faktor da se re{atproblemite na sirma{tijata i egzistencijata na del od nase-lenieto. Izlezot od ovoj ma|epsan krug ponekoga{ se nao|a vo"sivata ekonomija" koja dostignuva nad 40% od vkupnite eko-nomski tekovi vo dràvata. Kako svoeviden korektiv zare{avawe na problemite so siroma{tijata "sivata ekonomija",e relativno efikasna, no samo za kratok rok i vodi konsanirawe mal del od sostojbite ili odlagawe da se re{atproblemite. So nea se kupuva socijalniot mir i se dozvoluvada postoi kako korektor na imperfektnosta na ekonomsko-politi~kiot sistem i nedoizgradenosta, odnosno nefunk-cioniraweto na instituciite na sistemot.

Vremenskoto rastojanie na pretvorawe na "sivata" vo"crna" ili "kriminalna” ekonomija ne moè da se predvidi; notrendot na dvièwe e izrazen i jasen, za{to neprezemawetomerki vo edna faza ja generira pojavata vo narednata iposloèna faza na (ne)dejstvuvawe na instituciite. Toadoveduva do sostojba na opasno preìvuvawe ili egisistencijapo marginite na mo`nostite za pogolemiot del od populaci-jata. Samo mal del od nea ili okolu 2-3% e vo sferata kade{to ne se ~uvstvuva pritisokot na siroma{tijata. Opasnosta odìveeweto vo takvi okolnosti se zgolemuva i vodi kon kon-frontacija me|u legalnoto i nelegalnoto, za da se diferen-cira vo forma na realna mo} i neracionalni odnesuvawa nanejzinite nositeli. So toa se zagrozuva i elementarnata

100

bezbednost, raste ekonomsko-politi~kata kriza i poslediciteod nea, dominira socijalna nesigurnost, erodira moralot, pos-tojano se prisutni kriminalni aferi vo instituciite na sis-temot i vo organite na vlasta.

Nezapreniot kriminal e pogodna forma za razni na-cionalizmi, ksenofobija, rasizam, terorizam i drugi iracion-alnosti {to se izrodija vo Makedonija i gi donesoa voeniteavanturisti da nudat re{enija pod prisila, kako zamena za de-mokratskite vrednosti. Voenite dejstvija za odbrana na zem-jata stanuvaat neminovni i neophodni, no realno e deka giuslo`nuvaat i onaka komplikuvanite ekonomsko-socijalni sos-tojbi i go odlagaat re{avaweto na krizata vo site sferi, od-nosno se zgolemuva siroma{tijata za dolg rok. Ottamu, stabil-nosta i bezbednosta, a pred sé mirot i nadminuvaweto na kri-zata se osnova za racionalno rabotewe i dejstvuvawe vo sitesferi na ìveewe, a osobeno vo ekonomijata, nad koja ne smeeda dominiraat politi~kite eliti i politikanstvoto. Pazarni-ot regulator na slu~uvawata dobiva akceleracija vo realni istabilni uslovi na stopanisuvawe i gi multiplicira efektitena pretpriema~kite zafati.

Moèn li e izlez od seto ova? Odgovorot moè da bidedaden, deka: izlez postoi dokolku realno se sogledaat raboti-te, ako ne se prikrivaat faktite, ako nepre~eno dejstvuvaatkontrolnite mehanizami na sistemot, ako se sfatat serioznoop{testvenite procesi i se iniciraat mo`nostite za nivnorazvivawe kon pazarnite i demokratskite vrednosti {to po-stojat vo razvienite zapadni op{testva. Za taa cel, neophodnise radikalni promeni vo ekonomsko-politi~kiot sistem, ne-govo dograduvawe i usovr{uvawe, odnosno osposobuvawe zafunkcinirawe na instituciite na sistemot po pat na avtomat-sko regulirawe na procesite vo op{testvoto, za da produci-raat pozitivni efekti vrz opkruùvaweto i da gi motiviraatpoedincite kon pretpriemni~ko odnesuvawe vo soobraznost sopazarnite zakonitosti. Taka se osposobuva ~ovekot i poedineckon dejstvuvawe na esencijalno-egzistencijalniot prostor ikon racionalni aktivnosti, so {to se transformira i ginapu{ta neracionalnostite, nacionalizmite i drugite defek-tni pojavi, koi se limit za razvojot na op{testvoto i na vred-nostite vo nego.

Za taa cel, potrebno e vo ekonomskiot sistem da se de-finira sodrìnata na merkite po oddelni fazi, kako i insti-tucionalnite strukturi {to }e ovozmoàt tranzicija i insti-tucionalizacija na razvojot na pretpremni{tvoto kako posto-jana potreba i dviè~ka sila na op{testvoto. Stimulirawetona poedinci i sozdavaweto klima vo zemjata za pogolemo izra-zuvawe na pretpriema~ite e osnoviot lost {to treba da seinicira, so cel za sozdavawe novi rabotni mesta, novi stopan-

101

ski edinici vo site sferi na aktivnosta. Vo tie ramki eneophodno:

1. Olesnuvawe na osnovaweto mali i sredni pretpri-jatija, reducirawe na formalnostite i nepotrebnite adminis-trirawa pri dobivaweto dozvoli i soglasnost za locirawe,zapo~nuvawe i/ili pro{iruvawe na postojnite biznisi;

2. Zabrzuvawe na postapkite pred registracionite su-dovi i vo edinicite na lokalnata samouprava na postapkite zaregistracija i za dobivawe dozvoli za razni nameni;

3. Smaluvawe na tro{ocite {to se potrebni za osnovawei registracija na pretprijatie, du}an ili druga forma na de-jnost, kako i drugite tro{oci dokolku se obezbeduva vrabotu-vawe na pove}e lica;

4. Razvoj na ponuda, odnosno na pazar za finansirawe napo~etocite i natamo{noto rabotewe na pretpriema~ite, razvojna modelot na sofinansirawe ili pak na garancija za investi-raweto vo forma na osiguruvawe od rizik, osobeno za primenana novi tehnologii;

5. Oformuvawe poednostaven dano~en sistem i eviden-cija na prihodite i rashodite kaj malite i srednite pretpri-jatija, davawe olesnuvawa za po~etocite i prvite godini odraboteweto, a osobeno smaluvawe na danocite za pogolemovrabotuvawe vo pretprijatijata;

6. Posvetuvawe pogolemo vnimanie na obrazovniotproces, pottiknuvawe na mladite kon edukacija za izrabotkana biznis-plan i za definirawe na ideite {to gi nosat vobiznisot mo`nosti {to realno bi moèle pazarno da bidatpotvrdeni;

7. Redukacija na privremeno nevrabotenite, so cel zabrzo prisposobuvawe kon novite tehniki i tehnologii;

8. Ofrmuvawe sistem za pottiknuvawe na vrabotu-vaweto vo oblasti so povisoko nivo na efikasanost i dohodov-nost i napu{tawe na nedohodovnite zanimawa, odnosno pri-mena na sistem za aktivno koristewe na site mo`nosti za po-dobri efekti;

9. Razvoj na socijalno partnerstvo pome|u pretprijati-jata i instituciite za edukacija i trening na licata {to baraatrabota, odnosno prispospbuvawe na znaewata na nevrabotenitekon pazarnite barawa na pretpriema~ite;

10. Pottiknuvawe kon modernizacija vo rabotata nafirmite, so cel za pogolema efikasnost i za otvorawe novirabotni mesta, odnosno poddr{ka na adaptibilnosta na pret-

102

prijatijata kon pazarnite barawa i kon potrebite na zaedni-cata za pogolemi vrabotuvawa.

11. Davawe ednakvi mo`nosti za vrabotuvawe namladite, ènite i socijalno zagrozenite lica, kako i licata sospecifi~ni potrebi (hendikepirani), otstranuvawe na ekspo-latacijata na detskiot trud;

12. Definirawe na izvorite na sredstva za pottiknu-vawe i razvoj na pretpriemni{tvoto od finansiski izvori vozemjata i stranstvo, a so cel za pogolemo vrabotuvawe, rast iopstojuvawe na malite i srednite pretprijatija;

13. Pottiknuvawe za jaknewe na inovacioniot proces iprimena na novi tehnologii vo malite i srednite pretpri-jatija;

14. Pottiknuvawe na pretprijatijata kon izvozni aktiv-nosti, a osobeno kon pazarite na unijata itn.

Kako zna~aen preduslov za pottiknuvawe na pret-priemni{tvoto i malite i srednite pratprijatija e i finan-siraweto na pretpriema~kite aktivnosti. Vo toj konteksttreba da se ukaè deka bankite kaj nas sé u{te ne se ofore-meni kako servis {to }e gi servisira pretpriema~kite idei i}e go bara sopstveniot interes vo rastot i opstojuvaweto naovie pretprijatija. Duri i sredstvata od me|unarodni finan-siski institucii koi vo forma na kreditni linii se dadeni naservisirawe za oddelni banki, zaradi nivnata bavnost i neor-ganiziranost, kako i komplikuvanite postapki za dobivawekrediti, ostanuvaat nedoiskoristeni, {to vo krajna linija ezaguba za op{testvoto vo celost. Bankite, so kreditnata isovetodavnata uloga {to moàt da ja odigraat, u{te kakomoàt da pridonesat za pottiknuvawe na prêtpriema~ite konnovi zafati. Me|utoa, visokite kamati {to se primenuvaat i senad nivoto na svetskite kamatni stapki se destimulativni zapretpriema~ki zafati (osven za {pekulativni celi i vo zo-nata na sivata ekonomija, kade {to ne e va`na cenata na kapi-talot, tuku samo da se isperat parite). Postoeweto na pove}ebanki, a osobeno stranski, }e dovede do pogolema konkurencijai do namaluvawe na kamatite ,so {to kapitalot, kako poatrak-tiven }e moè da pottikne pove}e pretpriema~i da gi realizi-raat svoite idei za biznis.

Koristeweto na sredstva od drugi izvori (razni krat-koro~ni zaemi od prijateli, od semejstvoto i od drugi izvori)bi bilo mo`no dokolku standardot na gra|anite ne e tolkuopadnat, odnosno zatvoreniot krug na siroma{tijata i ovde goizrazuva danokot za limitirawe na pretpriema~kitemo`nosti. Za razlika od ova, vo zapadnite zemji kako golemifinasiseri se javuvaat bogati poedinci (advokati, stoma-

103

tolozi, bankari i dr.) koi vloùvaat vo novi tehnologii i pod-nesuvaa del od rizikot, no i u~estvuvaat vo podelbata naprofitot dokolku pretpriema~kiot zafat bide osobenouspe{en. Vo isto vreme, kaj nas postoi vozdrànost od inves-tirawe, osobeno za dolg rok, a kako posledica od nestabilnitepoliti~ko-bezbednosni problemi, voenite dejstvija i priti-soci od razen vid, {to gi limitira ekonomskite metodi nadejstvuvawe i se izroduvaat nepazarni odnesuvawa.

Postoeweto na agencii kako NEPA (Nacionalna agencijaza promocija na pretprijatija), na Agencijata za investirawe irazvoj i Agencijata za pottiknuvawe na stopanski nedovolnorazvienite podra~ja, potoa - konsultativni tela na vladino inevladino nivo i sli~no - se dobrodojdeni vo ofomuvaweto in-stitucionalna poddr{ka i za{tita na pretpriema~ite. Osobe-no aktivnostite na NEPA vo oformuvaweto biznis-inkubatoriza sodavawe novi pretprijatija, tehnolo{ki parkovi i drugiformi na promocija i edukacija na mali i sredni pretprijatijae edna od alkite na sinxirot {to treba da se oformi i {to bibil neophodnata institucionalna osnova i mo`nost za pogo-lemo rabotno angaìrawe na naselenieto, a so toa - za povisokstandard i za smaluvawe na siroma{tijata.

Mo{ne e va`no da se osmisli vrskata me|u nau~nite istru~nite isntitucii, od edna strana, i potencijalnite pret-priema~i, od druga strana. Imeno, istraùvaweto i inovaciitemo{ne ~esto se vo korelacija so nau~nite kadri i institucii,no ne se za zanemaruvawe i poedine~nite pronajdoci i inova-cii. Dokolku se vospostavi sprega na interes me|u ovie dve gru-pacii, bi se pottiknal procesot na kreacija i diseminacija nainovaciite, transferot na tehnologiite i, vrz taa osnova,sozdavaweto novi rabotni mesta vo razni domeni na aktiv-nosti. Ova osobeno stanuva zna~ajno vo domenot na inform-rti~kite tehnologii, kade {to se javuvaat novi formi na ak-tivnost {to na Zapad sozdadoa nevideni mo`nosti (na primer,elektronskata komercija i rabotewe). No za toa e potrebnaobuka i specifi~na tehnika, koristewe na miltimediumite idrugo.

Kakov e trendot vo Evropa i {to se prezema na planot zamotivirawe na gra|anite kon pretpriemni{tvo? Od strana naEvropskata komisija vo 1995 godina se usvoi Izve{taj i prepo-raki vo koi e oceneta potrebata da se potiknuva pret-pemni{tvoto, osobeno kaj mladite. Pretpriemni{tvoto e de-finirano kako dinami~en proces vo koj poedinci postojano giidentifikuvaat ekonomskite mo`nosti i dejstvuvaat kon nivso razvoj, produkcija i proda`ba na stoki i uslugi. Procesotbara kvalifikacii i kvaliteti kako samopo`rtvuvanost,kapacitet za podnesuvawe rizik i ~uvstvo na li~na odgovor-

104

nost. So pretpriemni{tvoto se ocenuva deka se ovozmoùvaporast na vrabotenosta vo evropskite zemji, pobrz rast ikonkurentnost vo svetski ramki i vo globalnata ekonomija.

Sekoja zemja-~lenka na Evropskata unija ima izgotvenosvoj nacionalen plan za pottiknuvawe na pretpriemni{tvoto,pri {to se sledat osnovnite preporaki dadeni od Komisijatazaradi harmonizacija na zafatite i merkite {to se prezemaat.Vo isto vreme, se insistira na sozdavawe silna pretpriema~kakultura, nejzino generirawe i izrazuvawe kako osnova za na-tamo{niot ekonomski razvoj na Unijata. So toa se priznava ras-te~koto zna~ewe na pretpriemni{tvoto za razvojot na Unijata,{to se konstatira i vo akcionite planovi na zemjite-~lenki.Vo makroekonomskite ramki, so stabilna monetarno-kreditnapolitika, niska inflacija i so merkite na edinstveniot pazarna Unijata, se dava silen pottik na razvojot na pretpriemni{-tvoto, se ohrabruvaat lu|eto kon samovrabotuvawe, se vr{iedukacija preku obrazovniot sistem za idnite pretpriema~ki,mediumite sozdavaat povolna klima za pretpriemni~kite za-fati i drugo. Vo isto vreme, se olesnuvaat administrativnitepostapki i se otstranuvaat barierite za osnovawe, registri-rawe i startirawe na mali i sredni pretprijatija, preku koinaj~esto se aktiviraat zafatite na pretpriema~ite. Potoa,preku bankarskiot sektor, se pottiknuva nivnoto finansirawei se oformuvaat sistemi za garancija na kreditiraweto namalite i srednite pretprijatija, se podobruvaat dano~niteuslovi i postapki na evidencija i drugo. Se pottiknuvaat ino-vativnost i pristap kon novite tehnologii, kako eden od na-jva`nite preduslovi za konkurentnost, brz i ekspanziven rastna pretpriema~kite zafati.

Vo agendata za vrabotuvawata vo 2000 godina Evrop-skata komisija ocenuva deka sozdavaweto novi rabotni mestavo zemjite-~lenki na Unijata treba da prodolì vrz baza nasinhronizacija na merkite {to vlijaat za pottiknuvawe napretpriemni{tvoto, sozdavawe uslovi za samovrabotuvawe,poddigawe na nivoto na znaeweto kaj potencijalnite grupipretpriema~i, osobeno kaj mladite i vo domenot na primenatana novite tehnologii, sozdavawe trans-evropska mreà za is-traùvawe i primena na ekolo{ki ~isti tehnologii i oformu-vawe merki za poddr{ka na malite i srednite pretprijatija.Site ovie i drugi zafati, koi se ocenuvaat kako neophodni, sevo domenot na nacionalnite ekonomii i na regionalno i subre-gionalno nivo, so {to se priznava odgovornosta {to sekojazemja ja ima odelno i na nivo na Unijata vo definirawetoblagoprijatni uslovi za dejstvuvawe, vrabotuvawe i aktivnostna edinstveniot pazar na Unijata.

105

Prikazot za pottiknuvawe na pretpriemni{tvoto vo Ev-ropskata unija e daden so cel da se sogledaat sistemite napottiknuvawe na ovaa pojava, no i na obvrskite {to í pretsto-jat na Republika Makedonija po potpi{uvaweto na Spogodbataza stabilizacija i asocijacija so Evropskata unija. So blago-vremeno prisposobuvawe kon zafatite {to vo Unijata se pra-vat vo ovaa oblast, i kaj nas }e zapo~nat podgotovki za pogo-lemo pottiknuvawe na pretpriema{tvoto i malite i srednitepratprijatija, a so toa i da se ostvarat zalo`bite za pogolemivrabotuvawa i namaluvawe na siroma{tijata vo na{ata zemja.

Trendot na rast na pretpriema~kite zafati kaj nas e iz-vesen dokolku blagovremno se primenat merkite i instrumen-tariumot od arsenalot {to prethodno e spomnat i od soodvet-nite nacionalni planovi za pottiknuvawe na vrabotuvaweto{to se doneseni do zemjite-~lenki na Unijata, normalnoprisposobeni kon specifikite i mo`nostite {to postojat kajnas. No edno e sigurno, a toa e deka smaluvaweto na nevrabote-nosta i spre~uvaweto i iskorenuvaweto na siroma{tijata eneophodno da bide zaedni~ka grià na site organi, organizaciii institucii koi imaat nadle`nosti vo kreiraweto na politi-kata i so koordinirani aktivnosti, da gi realiziraat pri-oritetite za realno dostigawe na ovaa cel.

Sozdavaweto razvojna strategija i sistem od merki zainstitucionalno pottiknuvawe na pretpriemni{tvoto i malitei srednite pretprijatija, oformuvaweto fondovi za pottiknu-vawe na investiciite, a osobeno za pretpriema~ki nameni i vonovite tehnologii i za generirawe na pretpriema{tvoto, kakoop{testvena kultura i potreba, se neophodnosti {to mora dabidat sodràni vo razvojniot koncept i treba da imaat pri-oritet so ogled na efektite {to gi vr{i pretpriemni{tvotozaradi nmaluvawe na siroma{tijata i za pottiknuvawe navrabotenosta.

* * *

Literatura

1. Fostering Entrepreneurship in Europe: Priorities for the Future, EuropeanCommission, Brussels, 1998.2. Peter F. Drucker: Inovacije i preduzetništvo, praksa i principi, Privrednipregled, Beograd, 1991.3. W. Mails, M.Brouk: Guiding Young People, First Edition, LongmanGroup, UK, Ltd. 1990.4. Taki Fiti, Verica Haxi Vasileva-Markovska: Pret-priemni{tvoto i pretpriemni~kiot menaxment, Ekonomski fa-kultet, Skopje, 1994.

106

5. Dejan Pendev: Vodi~ za pretpriemni{tvo i mal bizanis, Eko-nomski institut, Skopje, 2000.6. Jovan Pejkovski: Pretpriemni{tvoto i razvojot, Ekopres,Skopje, 1997.7. Qup~o Pe~ijareski, Slavica Ro~eska: Tranzicijata vo Make-donija, me|u teorija i praksa, NIP Metafora, Prilep, 1998.8. Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na RepublikaMakedonija, razvoj i modernizacija, MANU, Skopje, 1997.9. Guidelines for Member States Employment Policies for 1998 EuropeanCommission, Brussels, 3 December 1997.10. An Employment Agenda for the Year 2000, European Commission,Brussels, 2000.

107

D I S K U S I I

108

109

Blagoja NanevskiEkonomski institut Skopje

BANKA ZA SIROMA[NIVO REPUBLIKA MAKEDONIJA?

Vo mojava diskusija }e se osvrnam vrz pra{aweto zafinansirawe na malite i semejnite biznisi, koe e tesno po-vrzano so pretpriemni{tvoto i namaluvaweto na siroma{-tijata. Vo vovedniot referat na d-r Dejan Pendev be{e nave-den Banglade{, so uspe{noto rabotewe na Bankata za siro-ma{ni. Dejnosta na sponatava banka za siroma{nite vo Bang-lade{, a i na sli~nite finansiski institucii vo drugi ze-mji, pretstvuva primer {to treba da se prou~i i da se pri-meni vo Republika Makedonija, se razbira vodej}i smetka zana{ite specifi~nosti.

Primerot na Bankata za siroma{ni vo Banlgade{ uka-ùva na nekolku pra{awa {to se interesni za na{eto ban-karstvo i na{ata ekonomija. Imeno, tamu e ostvaren visokstepen na mobilizacija i koncetracija od sitni za{tedi nanaselenieto. Toa ukaùva deka ovaa banka uìva visok ste-pen na doverba. Za sporedba, vo Republika Makedonija najgo-lemiot del od za{tedite na naselenieto se tezavrirani, itoa vo vid na stranski valuti (procenkite za iznosot na te-zavriranite valuti se razli~ni, no vo sekoj slu~aj tie sezna~itelni i iznesuvaat stotici milioni germanski marki).Visokiot iznos tezavrirani za{tedi ukaùva deka nase-lenieto nema doverba vo bankarskiot i finansiskiot sis-tem na zemjata.

Bankata za sirome{ni vo Banglade{ ima visok stepenna povrat na kreditite (okolu 98%), {to pokaùva deka is-tite se dobro plasirani i deka tie davaat ekonomski efek-ti. Toa zna~i deka bankata vodi dobra politika vo plasira-weto na kreditite i deka dejnostite kade {to se investira-at dadenite krediti se profitabilni bidej}i ovozmoùvaatcelosno i navremeno vra}awe na zemeniot kredit. Sostojba-

110

ta vo vrska so vra}aweto na kreditite vo Republika Make-donija e nepovolna i se vlo{uva. Imeno, na krajot od 1999godina lo{ite zaemi vo portfolijata na bankite vo Repub-lika Makedonija iznesuvaa celi 40%. Pritoa, treba da seistakne deka vo prethodnite godini ovoj iznos e namalen od85%, kolku {to iznesuva{e vo 1992 godina, na okolu 35% vo1998 godina. Imeno, toa e napraveno so prefrlawe golemiiznosi lo{i zaemi od bankite vo Agencijata za sanacija nabankite. Vakvata sostojba so lo{ite zaemi se odrazuva vrziznosot na kamatite za kreditite {to bankite gi odobruvaati vrz iznosot na razlikata pome|u pozitivnite i negativnitekamati. Ovaa razlika e mo{ne visoka i ukaùva na golemiterizici i tro{oci {to se prisutni vo kreditiraweto odstrana na bankite.

Visokiot iznos od lo{i zaemi vo portfolijata nabankite vo Republika Makedonija pokaùva deka bankitepri odobruvaweto krediti celosno ne gi po~ituvaat princi-pite na bankarskoto rabotewe. Prethodno e istaknato dekaBankata za siroma{ni vo Banglade{ ima mo{ne visok pro-sek na povrat na kreditite od okolu 98%, {to zna~i deka iz-nosot na lo{ite zaemi iznesuva samo okolu 2% (okolu 5%iznesuva prosekot na lo{ite zaemi {to se smeta za dozvo-leno kaj bankite vo razvienite pazarni ekonomi).

Treba da se zabeleì deka ne se raboti za nekoi po-sebnosti na bankarskiot sistem i na stopanstvoto vo Repub-lika Makedonija, koe, ete, e predodredeno da ima visok pro-cent lo{i zaemi, visoki kamati na kreditite i visoki raz-liki pome|u pozitivnite i nagativnite kamatni stapki. Kogacelosno se po~ituvaat principite na bankarskoto rabotewe,i vo Republika Makedonija rezultatite {to se postignuvaatpri kreditiraweto se isti kako i vo razvienite zemji, od-nosno kako i vo vrska so Bankata za siroma{ni vo Bangla-de{. Kako uspe{en primer go naveduvame raboteweto nafondacijata “Mo`nosti” i nekolkute {tedno-kreditni zad-rugi (rabotat soglasno so principite na WOCCU) koi vo do-sega{iot period vo Republika Makedonija imaat ostvarenozabeleìtelni rezultati, kako vo vrska so obemot na odo-brenite mikrokrediti, taka i vo odnos na nivnoto efektui-rawe i povrat. Imeno, povratot na kreditite {to gi davaatovie organizacii iznesuva preku 95%, a brojot na mikro-

111

kreditite {to se odobreni (krediti vo iznos od 1.000 do2.000 dolari) iznesuva nekolku iljadi.

Izneseniov primer za raboteweto na fondacijata"Mo`nosti" i WOCCU pokaùva deka i vo Republika Make-donija moè da se organizira eden vid banka za siroma{ni{to }e gi mobilizira tezavriranite za{tedi na sitnite{teda~i, od edna strana, a }e odobruva mikro-krediti sokoi }e se ovozmoùva vrabotuvawe na nevrabotenite inamaluvawe na siroma{tijata, od druga. Za da se ostvari toane se potrebni golemi sredstva i znaewe, tuku, kako i voslu~ajot na Banglade{, so vakva rabota treba da se zafatinekoj “silen” ~ovek, koj }e gi stavi vo funkcija sitnitetezavrirani za{tedi na naselenieto i }e gi mobilizira en-ergijata i znaeweto na onie {to sakaat da investiraat i daspe~alat za podobar ìvot.

* * *

112

Blagoja MarkovskiZavod za socijalni dejnosti - Skopje

SOCIJALNATA POMO[ ISAMOVRABOTUVAWETO

Socijalnata sigurnost na gra|anite vo Republika Make-donija pokraj drugoto, se ostvaruva i so dodeluvawe pravo nasocijalna pari~na pomo{ soglasno so Odlukata za uslovite,kriteriumite, visinata, na~inot i postapkata za utvrduvawe iostvaruvawe pravo na socijalna pari~na pomo{ (“Slu`ben ves-nik“ na RM od 15/98, 21/98 i 28/2001). So ovaa odluka nagra|anite koi se izloèni na socijalen rizik i materijalnaneobezbedenost, odnosno koi se bez sredstva za ìvotna egzis-tencija, im se obezbeduva pravo na socijalna pari~na pomo{.

Visinata na socijalnata pomo{ se utvrduva spored re-lativnata linija na siroma{tija i obezbedenite sredstva zaovaa namena. Visinata na relativnata linija za siroma{tija nagodi{no nivo iznesuva 36.000,00 denari odnosno 3.000,00 de-nari mese~no zo edno~leno doma}instvo. Socijalnata pomo{ zaedno~leno doma}instvo e opredelena vo visina od 57% odpresmetanata relativna linija na siroma{tija.

Visinata na socijalnata pomo{, zavisno od brojot~lenovi na doma}instvoto, iznesuva :

- 1.700,00 denari za edno~leno doma}instvo;- 2.200 denari za dvo~leno doma}instvo;- 2.800,00 denari za tri~leno doma}instvo;- 3.600,00 denari za ~etiri~leno doma}instvo;- 4.200,00 denari za peto~leno i pove}e~leno

doma}instvo.

Vo smisla na ovaa odluka, doma}instvoto go so~inuvaatsite lica koi ìveat vo zaednica i zaedni~ki stopanisuvaat itro{at. Doma}instvoto ima pravo na socijalna pomo{ dokolkuvkupnite mese~ni prihodi na site ~lenovi na doma}instvoto seponiski od utvrdenata visina na socijalnata pomo{ za sood-vetnoto doma}instvo, spored brojot na negovite ~lenovi.

Socijalnata pomo{, soglasno so Odlukata donesena vo1998, se ispla}a{e smetano od denot na steknuvawe so pravotona socijalna pomo{ najmnogu do 48 meseci :

- vo prvite 24 meseci socijalnata pomo{ se ispla}a-{e vo visina od 100% spored Odlukata,

113

- vo tekot na tretata godina socijalnata pomo{ se is-pla}a{e vo visina od 70% na utvrdeniot iznos soOdlukata,

- vo tekot na ~etvrtata godina socijalnata pomo{ seispla}a{e vo visina od 50% na utvrdeniot iznos soOdlukata.

Po istekot na periodot na koristewe od ~etiri godini,korisnikot go gubi pravoto na socijalna pomo{ vo narednite 24meseci, a po istekot na ovoj rok doma}instvoto moè povtornoda go ostvari ova pravo spored kriteriumite utvrdeni vo Od-lukata.

So izmenite i dopolnuvawata na Odlukata vo 2001godina, periodot na koristewe socijalna pomo{ se prodolùvaod 48 na 60 meseci. Vo tretata i ~etvrtata godina koristewe naova pravo socijalnata pomo{ se ispla}a{e vo visina od 70%na utvrdeniot iznos, a vo pettata godina vo visina od 50% nautvrdeniot iznos. So ovie izmeni i dopolnenija fakti~ki seizbegna namaluvaweto na isplatata vo ~etvrtata godina, od-nosno se prodolì isplatata vo visina od 70% od utvrdeniotiznos i se prodolì vremeto na koristewe na socijalnatapomo{.

Ova e napraveno poradi toa {to ako se izvr{e{enamaluvawe od 50% vo ~etvrtata godina na koristewe soci-jalna pomo{, golem broj doma}instva-ko-risnici na ova pravo}e bea dovedeni vo mnogu te{ka materijalna polo`ba i }e be{ezagrozena nivnata ìvotna egzistencija. Prodolùvaweto narokot za koristewe na pravoto na socijalna pomo{ od 4 na 5godini e napraveno so ogled na realnite mo`nosti za vrabotu-vawe na nevrabotenite lica vo ovoj moment, a koi se na sosemnisko nivo so ogled na postojnite op{testveno-ekonomski od-nosi.

Socijalna pomo{ vo Republika Makedonija momentalnokoristat okolu 78.000 doma}instva. Ako aproksimativno sezeme deka prose~no doma}instvo vo dràvata koe koristipravo na socijalna pomo{ se sostoi od 4 do 5 i pove}e ~lenovi,proizleguva deka ova pravo, odnosno socijalna sigurnost, im seobezbeduva od strana na dràvata, na 312.000 - 390.000 gra|ani.Za ostvaruvawe na ovaa programa za za{tita na gra|aniteizloèni na socijalen rizik od materijalna neobezbedenost,dràvata na godi{no nivo tro{i pribli`no 1.000.000 DEM, odbuxetot na Republika Makedonija i od drugi izvori na sred-stva.

So Odlukata za socijalna pari~na pomo{ se obezbeduvarelativnata socijalna sigurnost na pove}eto semejstva koi seizloèni na socijalen rizik i na koi navistina im e potrebna.No, me|u korisnicite ima odreden procent doma}instva - koris-nici na ova pravo koi uspeale na ovoj ili na onoj na~in, "da se

114

provle~at" i da go koristat nego, iako ne gi ispolnuvaat dokrajsite kriteriumi za steknuvawe na toa pravo. Toa e rezultat nasé u{te neusoglasenoto funkcionirawe i me|usebno koor-dinirawe na dejstvuvaweto na odredeni potsistemi vodràvata na zaedni~ki raboti. Kaj odredeni korisnici ovapravo, spored nivno mislewe, se smeta za "plata" ili "penzija"koi{to im gi dava i e dol`na da im gi dava dràvata bezrazlika dali gi ispolnuvaat ili ne kriteriumite za steknu-vawe na ova pravo.

Republika Makedonija, spored nejziniot Ustav, pokrajtoa {to e pravna isto taka e i socijalna dràva. Kako soci-jalna dràva, taa ima i za{titni~ka funkcija vo odnos naodredeni gra|ani, grupi gra|ani i sli~no, koi{to se izloènina socijalen rizik i nim, vo soglasnost so zakonite, imobezbeduva socijalna sigurnost i nivno vklopuvawe vo normal-niot ìvot. Ovaa odluka e tokmu vo taa smisla donesena ifunkcionira, i spored nea, ograni~eno e vremeto za koristewena pravoto na socijalna pomo{, {to, vo osnova, e dobra orien-tacija za pove}eto doma}instva koi realno nemaat drugimo`nosti da si ja obezbedat svojata socijalna i materijalnasigurnost.

Me|utoa, ima dosta golem broj doma}instva {to imaatrabotosposobni ~lenovi koi{to, na eden ili na drug na~in isega, posebno vo ramkite na sivata ekonomija, vo golem del jaobezbeduvaat socijalnata i materijalnata sigurnost, a sé u{tego koristat ova pravo i se na tovar na dràvata. Treba da senapravat konkretni merki i aktivnosti vakvite doma}instvada izlezat od sistemot na dràvnata za{tita preku ovaa od-luka.

Vo taa smisla, neophodno e vo idniot period da sevloàt napori dràvata, pokraj za{titni~kata funkcija, daprezeme merki na poaktivna socijalna politika, zaradisozdavawe uslovi za samovrabotuvawe ili vrabotuvawe naovie rabotosposobni ~lenovi na doma}instvata-korisnici nasocijalna pomo{. Preku kapitalizirawe na nekolkugodi{niotiznos na socijalnata pomo{ i nejzino dodeluvawe vo celosennadomestok za vrabotuvawe na rabotosposoben ~len od doma-}instvoto spored razni osnovi.

Isto taka, korisnicite na socijalna pomo{ moàt da bi-dat rabotno angaìrani na sezonski raboti, izvr{uvawe povre-meni raboti i sli~no vrz osnova na programi doneseni od sove-tite na op{tinite. Na ovoj na~in, korisnicite moàt da sezdobijat so dopolnitelni sredstva za ìvot od rabotnotoangaìrawe (dnevnici, nadomestok za ishrana i prevoz i sl.,);a preku toa e mo`no i zasnovawe raboten odnos na odredenoili na neodredeno vreme.

115

P r e d l o z i

1. Neophodno e da se formiraat berzi na trudot na nivona op{tina, kako i razni agencii za posreduvawe pri vrabotu-vaweto, a ne da imame zavodi i biroa za samo evidentirawe nanevrabotenite.

2. Da se formiraat berzi za kupoproda`ba na zemjodel-ski proizvodi.

3. Neophodno e da se propagira zdruùvawe na zem-jodelcite i drugite proizvoditeli vo razni formi nazdruùvawe i me|usebna sorabotka, zaradi podobro iskoristu-vawe na zemjodelskoto zemji{te, osnovnite sredstva za rabota,kadarot, poekonomi~no i poracionalno rabotewe i plasman naproizvodite.

4. Neophodno e potrebno vo sekoja op{tina, a i na nivona Republikata, da se izgotvat realni i ostvarlivi programiza mali i semejni biznisi so poddr{ka na dràvata, bankite,stopanskata komora i drugi nadle`ni faktori.

5. Da se obezbedat bankarski i drugi krediti za malotostopanstvo so podolg rok na vra}awe i so niski kamati.

6. Potrebno e da se prezemat merki i aktivnosti odstrana na dràvata za namaluvawe i postepeno is~eznuvawe nasivata ekonomija, a so toa i sozdavawe uslovi za pogolemovrabotuvawe.

7. Ulogata na dràvata treba da se namali so po~nuva-we proces na nejzina deregulacija, odnosno da se namali ten-dencijata dràvata dokraj da gi ureduva so zakoni i drugi pro-pisi site odnosi vo ekonomijata, bez prepu{tawe na slobodatana u~esnicite vo ekonomskite odnosi. Dràvata treba da imazada~a da sozdava globalen ambient, a drugoto da se prepu{tina slobodnata inicijativa na pretpriema~ite.

8. Informiraweto na gra|anite treba da se zgolemi ibez drugo da se podobri vo vrska so:

- mo`nostite za voveduvawe mali biznisi;- izvorite na surovini, repromaterijali i sl.;- mo`nostite i barawata za plasman na proizvodi i

uslugi;- prenesuvaweto prakti~ni iskustva od drugi zemji za

vodewe mali biznisi;- izdavaweto bro{uri na temi od ovie podra~ja i dr.;- sredstvata za javno informirawe da gi popularizi-

raat ovie temi so voveduvawe postojani rubriki,emisii i sl. ;

- prenesuvaweto prakti~ni iskustva od drugi zemjikade ima razvieni mali biznisi vo pogled na prav-nata regulativa, ekonomskite odnosi, uslovite zarabota, uslovite na dodeluvawe i koristewe kred-iti i sl.

116

9. Ostvaruvawe sorabotka na Stopanskata komora naMakedonija so komorite, berzite i zdruènijata na malitestopanstvenici-pretpriema~i;

10. Ostvaruvawe sorabotka so komorite za mali biznisiod drugi zemji;

11. Sorabotka so stopanskite komori i drugite asoci-jacii na pretpriema~ite od drugi zemji.

Za ublaùvawe na siroma{tijata, prvin sekoj gra|anin edolèn da razmisli {to moè samiot toj da napravi, vo kojproces eventualno moè da se vklu~i, da razmisli okolu idejaza mal semeen biznis, koja e realna i ostvarliva, da se zafatiso rabota kaj koja ne e potrebno angaìrawe golemi sredstva, avo nekoi slu~ai duri ne se potrebni ni takvi anga`mani, kako{to e sobiraweto razni lekoviti rastenija i bilki, {umskiplodovi, pe~urki, otpaden materijal i sl.

* * *

117

M-r Sneàna Kostadinoska-Milo{eskaEkonomski institut Skopje

BIZNIS-ASOCIJACIITE - FORMA NASORABOTKA ZA POEFEKTIVNA EKONOMSKAPARTICIPACIJA

Op{to prifatena e ocenkata deka vo razvojot na pret-priemni{tvoto najzna~ajnata uloga í pripa|a na dràvata. Ed-nostavno, vospostavenite institucii i javnata politika naedna zemja moàt najmnogu da vlijaat vrz opkruùvaweto vo koepoedincite moàt slobodno da ostvaruvaat produktivni ak-tivnosti, odnosno da participiraat vo ekonomskite tekovi.

Nasproti ogromnite napori {to se pravat vo zemjite vorazvoj za reformirawe na sistemite, pred sé, so vospostavu-vawe na osnovnite pravila za funkcionirawe na pazarnataekonomija, opkruùvaweto vo niv i ponatamu moè se opi{ekako te{ko, ako ne i neprijatelsko za razvoj na pret-priemni{tvoto. Istraùvawata vo ovaa oblast pokaùvaatdeka za obeshrabruvawe na pretpriemni{tvoto vo ovie zemjinaj~esto vlijaat visokata birokratizacija i korupcija, ~estatapromena na zakonskata regulativa, visokite danoci i tro{ociza socijalno osiguruvawe, otsustvoto na "pravila ednakvi zasite" i tn.

Iskustvata na ovie zemji pokaàle deka e mnogu te{koda se nadminat ovie problemi i da se sozdade "dobra prak-tika" i pokraj toa {to imalo obidi za kopirawe na zapadnitemodeli. Imeno, mnogu e te{ko opasno da se prenesuvaat insti-tucionalni i organizacioni paradigmi vo razli~ni kulturi,koi se karakteriziraat so razli~na ideologija, a i vo razli~nivremenski ramki, odnosno deka e nu`no da se pomine dolg patniz nekolku fazi so celosna evolucija na sistemite.

Vo vakvi konstelacii, {to mu preostanuva na hrabriotpretpriema~?

Kako da se pomesti yidot pome|u pretpriema~ot i siste-mot?

Ona {to najlesno i za kratok rok bi dalo najmnoguefekti, se razbira selektivno odbrano od pove}e iskustva vorazvienite ekonomii, toa e grupnata participacija vo siste-mot. Samo so zdruùvawe na site nivoa i po site linii, vorazni asocijativni formi e mo`no da se sovlada sistemskata

118

bariera i da se ostvari efektivna participacija vo sevkup-nite op{testveni tekovi.

Vo slu~ajot na Republika Makedonija, poradi toa {tosistemot gi ima karakteristikite na ekonomiite vo tranzicija,neophodna e potrebata od konstituirawe i postoewe niza aso-cijacii za artikulacija na individualnoto u~estvo. Ona {tosugerirame vo kontekst na temata, vo aktuelnite konstelacii,toa se biznis-asocijaciite, kako nu`na bazi~na forma nasorabotka vo pretpriemni{tvo na Republika Makedonija, od-nosno pottiknuvawe na grupnata ekonomska participacija, azaradi poefektivna ekonomska participacija na lu|eto vofunkcija za ublaùvawe na siroma{tijata vo Republika Make-donija.

Jasno e deka ekonomiite vo tranzicija i ekonomiite vorazvoj ne bi moèle da gi kopiraat modelite na asocijacija oddrugite zemji, a da ne gi imaat predvid sopstvenite kulturi iistoriski iskustva, fakt {to treba da se zeme predvid priodlu~uvaweto dali da se kreiraat biznis-asocijacii. Vo krajnalinija, konstitutivnite grupi bi bile uspe{ni samo vo ekono-mija vo koja se pottiknuva pretpriema~ka aktivnost, no i akodrugite institucii (nezavisnoto sudstvo, dràvnite slu`beni-ci) moàt da bidat protivteà na dràvnata kontrola.

Denes, vo demokaratskite i pazarno orientirani sis-temi, biznis-asocijaciite imaat mnogu zna~ajna uloga. Biznis-grupite go reprezentiraat onoj segment na op{testvoto {to gostimulira ekonomskiot razvoj so kreirawe proizvodi i uslugii otvorawe na novi rabotni mesta. Nivniot glas mora da se ~uepri donesuvaweto na odlukite i na zakonskite predlozi. Na~i-not na koj asocijaciite go ostvaruvaat svoeto vlijanie zavisiod toa kako se tie zakonski regulirani.

Biznis-asocijaciite moàt da bidat privatni volonter-ski organizacii i ~esto postojat paralelno na dràvnite ko-mori. Potoa, postojat komori so mandatorno ili volontersko~lenstvo. Biv{ite socijalisti~ki zemji razmisluvaa za komoriso mandatorno ~lenstvo. No ne zna~i deka komorite so manda-torno ~lenstvo se sekoga{ protiv ekonomskite reformi ilinekompatibilni so pazarno orientiranata demokratija. Me|u-toa, nivnata uloga kako agent na dràvata mora da bide iz-balansirana, za da se anuliraat kakvi bilo antireformskitendencii.

Vo zapadnoevropskite demokratii ovaa ramnoteà seostvaruva na dva na~ina. Privatnite volonterski grupaciipostojat za da go prezentiraat interesot na ~lenovite preddràvata i, istovremeno, bi bile protivteà na dràvnitekomori. Vo Germanija, na primer, asocijacijata na stopanski iindustriski komori dejstvuva kako dràvna komora i se zani-mava so periferni pra{awa (pripravni~ki sta`, programi zaobuka, promocija na nadvore{nata trgovija i dr.), dodeka aso-

119

cijacijata na germanskata industrija e organizacija so volon-tersko ~lenstvo koja dejstvuva kako zastapnik i sredstvo zakomunikacija vo vrska so pra{awa {to se odnesuvaat do zakon-skata regulativa vo sferata na biznisot.

Zemjite od Zapadna Evropa so asocijacii za volontersko~lenstvo isto taka imaat dolga tradicija, a otvoreniot pravensistem im ovozmoùva na firmite da se àlat na vladata niznezavisnoto sudstvo. Osven ova, dobro reguliranata privatnasopstvenost, slobodata na pe~atot i nekorumpiranite dràvnislu`benici se va`na za{tita od dejstvuvato na ovie asoci-jacii kako dràvni agencii i nivnoto vlijanie vrz biznisot.

Komorite imaat nekolku zedni~ki karakteristiki po koise razlikuvaat od drugite biznis-asocijacii. Tie se glavno ne-profitni, teritorijalni organizacii na razli~ni sektori voodredeni podra~ja (grad, region, dràva) i samoupravni. Sitekomori imaat dvostrana misija: nudewe esencijalni uslugi nasvoite ~lenovi i sovetuvawe na vladata i vlijanie vrz nea zasozdavawe povolen ambient za biznis.

Postojat dva bazi~ni modela {to preovladuvaat - tn."kontinentalen model" i tn. anglosaksonski. Dvata glavnimodeli sodràt fundamentalni razliki, koi bi trebalo da seimaat predvid pri reformirawe na postoje~kite ili pri krei-rawe novi stopanski komori. Tie razliki se odnesuvaat na~etirite klu~ni organizacioni pra{awa: uslovi za ~lenstvo,izvori za finansirawe, vidovi uslugi i odnosi so vladata.

Pokraj tradicionalnite uslugi (publikacii, trgovskisaemi, seminari i trening-aktivnosti), kontinentalnite ime{ovitite komori nudat {irok spektar uslugi za svoite~lenovi:

- konsultantska pomo{ od mnogu bilateralni komori,koi postojat vo svetot, nadvor od zemjata;

- specijalisti~ki soveti od razni oblasti na konsul-tantite koi gi vrabotile komorite;

- vo nekoi zemji site lokalni komori nudat imbesplatni finansiski, dano~ni, trudovi i menax-ment-konsultantski uslugi na malite pretprijatija,

- nekoi komori na svoite ~lenovi im davaat zna~ajnisniùvawa.

I anglosaksonskite komori mu nudat {irok spektarbeneficii na svoeto ~lenstvo. Mnogu se unikatni, kako {to edavaweto neoficijalni informacii za dogovorite na javniotsektor pred da se objavi javniot konkurs. Vo sekoj slu~aj, celtamora da im bide zgolemuvawe na doprinesot kon biznis-dru{tvata, nivna nezavisnot od dràvata i za~uvuvawe nabazi~nata sloboda neophodna za postigawe na prethodnoto.Ova se {irok spektar uslugi {to gi nudat biznis- asocijaciitevo razvienite ekonomii i {to zna~ajno pridonele za razvoj napretpriemni{tvoto vo niv.

120

Vo ekonomiite vo tranzicija vo tek e postavuvawe ramkaza poddr{ka na razvojot na malite i sdrednite pretprijatija.Porastot na pretpriema~kite aktivnosti vo site zemji e sle-den so napori za podobruvawe na opkruùvaweto za malibiznisi i so zakoni za postavuvawe na osnovnite ramki napazarnata ekonomija.

Iako ovie zemji sozdale formalna struktura za pod-dr{ka na pretpriemni{tvoto, treba da se raboti na nejzina do-izgradba ili funkcionalna reforma. Na lokalno nivo se anga-ìrani mnoèstvo specijalisti~ki agencii i centri zadolè-ni za stimulirawe i poddr{ka na sektorot mali i sredni pret-prijatija. Postojat i pove}e slu`bi (naj~esto poddrùvani odzapadni donatori) za finansirawe na meki zaemi za obuka,sovetuvawe i informacii. Za dogovorite se naj~esto zadol-èni centralnite agencii, ~ija glavna zada~a e dodeluvawe,kontrola na upotrebata i odgovornost za dobienite sredstvaod donatorot, kako i osposobuvawe za toa na lokalno nivo. Poosposobuvaweto, treba da se razmisluva za nivno reformi-rawe.

Pretpriemni{tvoto e fenomen {to po~nuva odozdola.Poradi toa, mnogu e va`no, osobeno vo inicijalnata faza, prag-mati~no da se sogleduvaat problemite i potrebite, da se soz-dava lokalna sopstvenost i lokalno re{avawe. Od toj aspekt,pove}e e od potrebno postoeweto na lokalni i regionalni aso-cijacii. Centralnata poddr{ka na lokalniot razvoj e isto takamnogu potrebna i va`na, no, za da se obezbedi usluga na lokal-nite agencii, vklu~itelno aùrirawe na zakonodavstvoto ibaza na podatoci, razmena na stru~ni lica, vospostavuvaweme|unarodni delovni vrski, poddr{ka vo kanaliziraweto nakrediti od stranski fondovi, lobirawe i vr{ewe pritisok,razvoj, proverka i {irewe na novi programi i modeli za iz-gradba na "najdobra praktika", pripodgotovka na obuka za tren-eri, konsultanti itn.

* * *

121

M-r Qerka Tot NaumovaOXIS Skopje

PRETPRIEMAÔT E NOSITEL NA ODLUÛVAWETO

Jadroto na politi~kata i ekonomskata transformacija esozdavawe privaten sektor vo stopanstvoto. Pritoa, mikro imalite biznisi se “rbet“ na pretpriemni{tvoto i "rasadnik"na idni menaxeri. Definitivno e vistina deka noviot vek evek na mali pretprijatija - mal biznis. Pove}e od 90% od ev-ropskite kompanii se mali i sredni pretprijatija. Vo najdi-nami~nite i najrazvienite stopanstva malite pretprijatija sedominantni nositeli na strukturnite promeni i prisposobu-vawa, na dinamikata na stopanskiot rast i vrabotuvaweto, naublaùvaweto na socijalnite razliki i namaluvaweto na re-gionalnite disproporcii vo razvojot

Timskata rabota e mnogu zna~aen element vo novatabiznis-struktura na malite i srednite pretprijatija. Timskatarabota, vsu{nost, ne e tehnika vo proizvodstvoto, toa e du{atana pretprijatieto {to vodi do negoviot uspe{en razvoj. Toapridonesuva za sozdavawe ramki na visokokvalitetni proiz-vodi {to treba da im bidat ispora~ani na kupuva~ite, i toa voto~no definirano vreme. Za ilustracija, go naveduvame pro-nao|a~ot Tomas Edison i negovoto genijalnoto organizirawetimovi poedinci vo koi sekoj vo stru~nata oblast znael pove}eod nego, a celta im bila zaedni~ka.

Iskustvata pokaùvaat deka i so relativno mal obemkapital postojat mo`nosti da se pottiknat stopanskite aktiv-nosti. Stopanisuvaweto nosi predizvik i nagrada. Primarnatauloga na pretpriema~ot e da go podnese rizikot. Lu|eto se vosrceto na biznisot. Zatoa, na pretpriema~ite im se pre-pora~uva: Prifatete go predizvikot. Investirajte! Treba da japronajdete i izgradite samodoverbata. Uspe{niot ~ovek sakada rizikuva koga zdraviot razum mu veli deka rizikot eneophoden. Do uspehot ne se stignuva so talkawe

Ne e potrebno da bidete ni jasnovidec, ni prorok za dapredizvikate ne~ija idnina. Toa moète da go napravite ednos-tavno so postavuvawe na slednovo pra{awe: “Koja e tvojatakrajna cel vo ìvotot - i kakov ti e planot za nejzino dostiga-we? Od stomina zapra{ani desetmina , osummina }e odgovorat:"Bi sakal dobro da zarabotuvam, da stanam {to pouspe{en".

I ovoj odgovor na prv pogled zvu~i dobro. Ako se vnesetepodlaboko }e otkriete deka se raboti za ~ovek {to talka. Zada bidete uspe{en, morate vedna{ da odlu~ite koja e va{atacel i da gi obmislite ~ekorite za nejzino ostvaruvawe. Sakateli da postignete uspeh u{te denes, prestanete da talkate.

122

Odlu~ete se za va{a konkretna cel. Napravete plan za nejzinoostvaruvawe i vedna{ po~nete planot da go pretvorate vo ak-cija. Va{ata idnina }e bide onakva kakva {to sami }e si ja na-pravite. Odlu~ete kakva }e bide.

"Patot vo ìvotot sekoga{ e vo izgradba. "Toa emo`nost da se dotera ìvotot ili da se izmeni. Toa e bitka.Site bitki imaat cel, duri i onie {to }e se izgubat. Eden mu-drec, edna{, rekol deka bi bilo nevozmo`no da se ìvee so~ovek {to nikoga{ ne doìveal neuspeh ili poraz. Nau~eteproblemite da gi gledate kako ~ekori kon uspehot. Koga nekojod niv }e premostite, }e bidete poblesku do uspehot. Nade`tae osnova za sozdavawe uspeh.

Sekoja dràva primenuva razli~ni principi i strategijaza pottiknuvawe na pretpriema~ka aktivnost. Ekonomskitepolitiki na razvienite pazarni stopanstva, vo tekot na po-slednive decenii, sistematski gi razvivaat instituciite i in-strumentariumite za poddr{ka na malite i srednite pretpri-jatija. Sozdadeni se pove}ebrojni fondacii i banki specijal-izirani za kreditirawe na ovie pretprijatija, po benefici-rani uslovi, vo funkcija na finasirawe na razvojnite proektii tekovnite aktivnosti, kako i programi za strukturno prispo-sobuvawe i osnovawe na mali i sredni pretprijatija. Posebnozna~ajni se specijaliziranite informativni sistemi, centri iservisi vo funkcija na ovie pretprijatija, kako i institucii zadavawe stru~na i tehni~ka pomo{, raznovidni asocijacii iagencii za finansii i marketing.

Se postavuva pra{awe: [to se pravi vo Republika Ma-kedonija za pottiknuvawe na maliot biznis? Vladata na Repu-blika Makedonija ja usvoi Programata za pottiknuvawe na in-vesticiite so poseben osvrt vrz privlekuvaweto na stranskidirektni investicii, vo koja e sodràna i elaborirana finan-siska poddr{ka za razvoj na mali i sredni pretprijatija. Zataa poddr{ka, vo tek na realizacija se nekolku kreditni liniinameneti za razvoj na malite i srednite pretprijatija.

So cel da se reducira siroma{tijata, a so toa i nevrabo-tenosta, Vladata na Republika Makedonija izgotvi Dokument zanamaluvawe na siroma{tijata, koj obezbeduva zaedni~ka akci-ja na Svetskata banka i MMF i drugi organizacii so koj se obi-duva da se dobie povolniot kredit ( 0,5 % kamata na 10 godinirok na vra}awe). Kreditot }e im bide dodelen na lu|eto za ra-bota i za otvorawe na mali i sredni pretprijatija .

Me|utoa, realizacijata na kreditite se odviva so za-baven intenzitet, osobeno poradi nedovolna informiranost napretpriema~ite, podnesuvawe necelosni investicioni proek-ti i otsustvo na pretpriema~ko znaewe. Intuicijata e dobar, nove}e nedovolen element za donesuvawe biznis-odluki. Odgovo-rot e povrzan so sistemot na obrazovanie i obuka na pretpri-ema~ot i nau~nite soznanija.

123

Vo ekonomskata literatura {iroko e definirano inves-ticiraweto, a spored Frenk Rejli: "Investiraweto moè da sedefinira kako sega{no vloùvawe na pari~ni sredstva zaeden iden period na vreme, so namera da se dobie vo idninatapriliv pari~ni sredstva so koj }e ja nadomesti investicionatasuma ".

Toa zna~i deka investiraweto pretstavuva razmena nane{to {to go imame vo sega{nosta, ne{to {to e poznato, za“nade`ta“ {to bi ja o~ekuvale vo idnina. No toa ne e ekviva-lentna razmena, bidej}i sekoja indina e neizvesnost i poraditoa invsticionata odluka e svrzana so rizik i neizvesnost.Zatoa Frenk Rejli naglasuva: razmenuva poznata suma dolariza o~ekuvanata suma vo idnina.

KAKO ZAPO^NUVA INVESTIRAWETO? Investirawetozapo~nuva so vizija. Vizijata e odgovor na pra{aweto {to sa-kame da sozdademe, taa e nikulec na pretpriemni{tvoto i navode~kata inicijativa. Koncepciite se najprvin na [TO, a nena KAKO?

Vizijata e nose~ka sila {to gi ostvaruva ne{tata sokreativna tenzija. Kreativnata tenzija, pak, obezbeduva ener-gija {to podignuva ideja. Osnovnoto vo ovoj vid e - pojdov-na,pretpriema~ka ideja, prv, najteòk ~ekor vo domenot na in-vesticionite aktivnosti. Na lu|eto, po pravilo, ne im nedosta-stigaat idei, postoi prozorec na mo`nosti. Ona {to osobenonedostastiga se metodite za selekcija na interesnite i per-spektivnite idei. Blez Paskal napi{al: “Najva`no od sé e,zna~I, da se znae da se izbere, za{to rasudlivosta e taa nakoja í pripa|a usetot, kako {to naukite mu pripa|aat na umot”.

Po~etniot pretpriema~ obi~no zapo~nuva so malku inema dovolno pari za finansirawe. No, bez ogled na toa dalise obra}a za pomo{ od banka ili finansiska institucija, prvarabota {to sekoj }e pobara e investicionen proekt . Koga sebara zaem bez izgotven proekt sli~ne e kako koga ~ovekot odina pazar so prazen pari~nik i bez torba. Proektot e izvor nainspiracii, toj gi fokusira ideite na pretpriema~ot. Investi-cioniot proekt e most pome|u sega{nosta i idninata.

Se raboti za organizacija na mislite, za toa kako da sepostigne uspeh. Dobro prigotveniot proekt sekako }e pomognepri obezbeduvaweto finasiski sredstva. Prof. D-r MetodijaNestorovski istaknuva: "Investicioniot proekt e sistem odprogramski aktivnosti koi gi prezema nekoj nositel, na opre-delen prostor, vo opredeleno vreme, so odredeni uslovi ipretpostavki za realizacija i ostvaruvawe na programskiteefekti".

Investicionata odluka e sudbina na proektot i, poradiizrazenata neizvesnost za tekot na proektiranite nastani voidnina i poradi golemiot broj rizici, pretstavuva najsloèn inajteòk vid odlu~uvawe. Vo sredi{teto, kako nositel na

124

odlu~uvaweto, e pretpriema~ot. Negovata primarna uloga e dago podnese rizikot. Osnoven element za donesuvawe investi-ciona odluka i izbor na najpovolna investiciona alternativae stru~no i kvalitetno izraboten investicionen proekt, t.e.analiti~ko-dokumentaciona osnova, temelena vrz stru~narazrabotka na site aspekti pri investicionoto planirawe.

Pretpriema~ot, kako nositel na odlu~uvaweto, kakou~esnik vo investicioniot proces, treba da se zapoznae sologikata na priodot, a ne i so sloènite metodolo{kipristapi koi zadolìtelno iziskuvaat specijalisti~kiznaewa i za koi e neophodno da se angaìraat soodvetnistru~ni kadri pri izgotvuvaweto i vrednuvaweto na proektot.Pretpriema~ot e gotov da go prifati rizikot i da sozdava pa-tokazi: planirawe na biznis, planirawe na akcija. Zatoa, os-novno e: promovirawe na kontinuirano prifa}awe na celite isredstvata preku krugot: planiraj, napravi, proveri, dejstvu-vaja.

* * *

125

Seadin XaferiAgencija za iseleni{tvo na Republika Makedonija

STRANSKITE INVESTICIIVO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Edna pretpostavka za ekonomski razvoj pretstavuva eks-panzijata na stranskite pazari so integrirawe vo me|unarod-nite ekonomski integracii. Vo isto vreme, ova e pretpostavkaza uspe{no funkcionirawe na pazarnosta, restrukturirawe naproizvodstvoto, zgolemuvawe na konkurentnosta, pogolemo{tedewe i investirawe, proizvodna diverzifikacija, pogolemudel na proizvodi vo povisok proces na prerabotka itn. Pri-toa, investiciite se glavniot faktor za dinami~en ekonomskirazvoj. Za da se ostvari visoka stapka na investicii vo Repub-lika Makedonija, potrebno e zgolemuvawe na doma{noto {te-dewe i pogolema upotreba na stranski direktni investicii.

Po 1995 godina, makedonskata ekonomija ima kontinui-ran rast na investiciite. Od 1996 do 1999 godina tie rasteaprose~no 4% godi{no. Ovoj rast be{e ovozmoèn so zgolemu-vawe na doma{nite rezervi i so upotreba na stranskiot kapi-tal. Stranskiot kapital be{e koristen preku srednoro~ni idolgoro~ni krediti i zaemi, a i so direktni investicii. So-glasno so potekloto na resusrsite, realiziranite investiciise sostojat od srednoro~ni i dolgoro~ni stranski krediti(okolu 30%) i direktni investicii (okolu 10%).

Promenite na ekonomskiot sistem na zemjata i otvore-nosta na pazarot sozdavaat uslovi za zgolemuvawe na inte-resot za stranski direktni investicii vo Republika Makedo-nija. Reformite vo sektorot na ekonomijata i procenkite namakroekonomskata i razvojnata politika sozdavaat uslovi iprednosti da se zgolemuva interesot na stranski firmi za di-rektni investicii vo stopanstvoto.

Vo “Programata za stimulacija na investiciite” done-sena od Vladata na Republika Makedonija, so poseben osvrt senaglasuva privlekuvaweto na direktni stranski investicii, seidentifikuvaat raznite pre~ki vo ekonomijata, pravniot sis-tem i politi~koto opkruùvawe. Vo Programata se dadeni pro-poraki i direktivi za izlez od postojnite pre~ki i pribliù-vawe na pravnite regulativi do me|unarodnite standardi.

Spored Ustavot na Republika Makedonija, na stranskiorganizacii im se dava pravo na sopstvenost i pravo za upo-

126

treba na profitot. Nacionalnoto odnesuvawe sprema stranski-te investitori e bazi~en princip pretstaven vo sistemskitere{enija, posebno vo Zakonot za trgovki dru{tva i drugite za-koni {to gi re{avaat ovie pra{awa. Stranska investicija,spored pozivinite zakonski regulativi, moè da bide vosmisla na pari, resusri i prava. Kako pravilo, stranskite in-vestitori investiraat vo site sektori i aktivnosti vo zemjata.Tie imaat golemi mo`nosti i isti uslovi so doma{nite enti-teti vo upotrebata na pravoto na koncesija.

Na stranskite investitori im se dava sloboda za upo-treba na profitot, tie moàt da bidat menaxeri ili dau~estvuvaat vo rakovodeweto na dru{tvoto proporcionalno nanivnite investicii i imaat nekoi prednosti stimulirani vorelevantnite pravni regulativi (carini, taksi i drugi privi-legii). Vo ovie napori, privatizacijata, kako proces, igra zna-~ajna uloga vo privlekuvaweto stranski investicii i prifa}a-weto stranski investitori vo doma{nite kompanii.

Pokraj nacionalniot tretman na stranskite investi-tori, stopanskiot sistem i drugite zakonski re{enija sozdavatuslovi za pogolema pravna sigurnost. Pravnata sigurnost nainvestitorite e realizirana so reformite {to se vo tek vozakonodavstvoto, rabotata na arbitraàta, sigurnosta na glav-niot doveritel, upotrebata na nedvi`nosti od stranki pravnilica, za{tita na intelektualnata sopstvensot i sl.

Republika Makedonija ima stabilen politi~ki sistem.Ekonomskite fluktuacii se stabilizirani i inflacijata eodràna vo ramkite prisutni vo zapadnite razvojni ekonomii.Denarot e stabilen, {to ima pozitiven efekt vo zgolemu-vaweto na interesot na stranskite investitori za vloùvawevo Republika Makedonija. Isto taka, sozdadeni uslovi se zapodobruvawe na opkruùvaweto na zemjata, {to pridonesuva zanamaluvawe na rizikot za stranskite investitori. Seto ova epoddràno so procenkite na nekoi me|unarodni istraùvawa.

Postojat mnogu podra~ja na ekonomska aktivnost kadedirektnite stranski investicii se realizirani. Glaven delstranski direktni investicii se realizirani vo oboenitemetali, tekstilot, tutunot, hranata, naftenata industrija itrgovijata so gotovi proizvodi. Najgolem broj dogovori se na-praveni so investitori od Germanija, Grcija i Italija.

Spored Zakonot za trgovski dru{tva, odobrenie od min-isterstvoto odgovorno za ekonomskite odnosi so stranstvo epotrebno za kompanija vo celosna sopstvenost na edno ilipove}e stranski lica, kako i za kompanija vo koja, so u~estvotona stranskite lica im se obezbeduva nivni mnozinski del. Sesmeta deka vakvo odobrenie ne e potrebno ako vo rok od 60dena od podnesuvaweto na dokumentacijata nema da se dobieodobrenie od ovlastenoto ministerstvo. Stranskoto u~estvovo novoformiranite ili vo postojnite kompanii, koe e pod

127

opredeleno nivo, treba samo da bide registrirano vo reg-istarot na stranski investicii {to se vodi vo ministerstvotoodgovorno za ekonomsikite odnosi so stranstvo.

Otvorenost za stranski investicii. Site oblasti se ot-voreni za stranski investicii, osven voenata industrija, pre-nosot i trgovijata so oru`je, prenosot i trgovijata sonarkoti~ni sredstva i za{titata na kulturno-istoriskite spo-menici i kulturnoto bogatstvo. Spored Zakonot za radiodi-fuzija (Slu`ben vesnik 20/98), stranski lica moàt dau~estvuvaat vo kapitalot na radiodifuznata organizacijanajmnogu so 25%. U~estvoto na pove}e od eden akcioner nemoè da bide pogolemo od 49%. Nema ograni~uvawe za stran-skoto u~estvo vo bankarskiot sektor. Toa e regulirano so no-viot Zakon za bankite (Slu`ben vesnik na RM br. 62/2000), so{to se o~ekuva pottiknuvawe na priliv od stranski kapital vomakedonskiot bankarski sektor.

Garancii za stranskite investicii. Garanciite zastranskite investicii se vklu~eni vo Ustavot na RepublikaMakedonija i vo redica drugi zakoni:

- So Ustavot se garantira sloboden transfer vo izvor-nata zemja na investiraniot kapital i na profitot;

- Se zabranuva eksproprijacija na imot, osven za vremena vojna, vo nekoi nepredvidlivi situacii ili poradi javen in-teres. Vo posledniot slu~aj, pra{awata za eksproprijacija,vklu~uvaj}i gi uslovite za nadomest, se regulirani so Zakonotza eksproprijacija (“Slu`ben vesnik” na RM br. 33/95, izmeni idopolnuvawa “Slu`ben vesnik” na RM br. 20/98 i 40/99). Nastranskite investitori im e obezbedena ednaka pravnaza{tita vo odnos na eksproprijacijata, kako i na doma{niteinvestitori. Pokraj toa, Republika Makedonija ima potpi{anomnogubrojni dogovori za za{tita na investiciite, so koi istotaka, se predviduvaat garancii vo odnos na eksproprijacijatana imotot,

- Zakonite vo Makedonija, isto taka, garantiraat dekapravata {to stranskite investitori gi imaat steknato vrz os-nova na investiran kapital ne moàt da bidat namaleni so id-nite verzii na zakonite i zakonskata regulativa.

128

Prava na sopstvenost nad nedvièn imot. Stranski in-vestitori moàt da steknuvaat prava na sopstvenost nad ob-jekti i drugi prava na nedvièn imot zaradi izvr{uvawe nasvoite delovni aktivnosti. Moàt da kupuvaat objekti zaìveewe, no ne i pravo na sopstvenost nad grade`no zemji{te.So Zakonot za zemjodelsko zemji{te (“Slu`ben vesnik” 25/98,izmeni i dopolnuvawa - “Slu`ben vesnik” 18/99) e uredeno ko-risteweto na dràvno zemji{te. I stranskite i doma{nite in-vestitori moàt da u~estvuvaat na javnite naddavawa za naemna dràvno zemji{te.

Pogodnosti za stranskite investitori. Pogodnostite zastranskite investitori predviduvaat isklu~uvawe od dano~ni-te optovaruvawa, kako i dano~ni olesnuvawa:

- stranskite investitori moàt da uvezuvaat kapi-talna oprema bez pla}awe carina,

- stranskite investitori se oslobodeni od danokna profit za profitot steknat prvite tri godinirabota,

- nema danok na profit za investiran fiksen op-erativen imot ili koristen za za{tita na okoli-nata,

- danokot na profit moè da bide namalen za100% vo regioni {to imaat status na "nedovolnorazvieni" ili ako e investiran vo fiksen imot.

Mnogu va`na pogodnost za stranskite investitori eniskata stapka na korporaciskiot danok od 15% koj se pri-menuva na site pretprijatija. Vo oddelni slu~ai dopolnitelnidano~ni olesnuvawa moè da dodeli Sobranieto za golemistranski investitori.

Pravna ramka za javnite nabavki. So Zakonot za javninabavki (“Slu`ben vesnik” 26/98) se opredeluvaat uslovite ipostapkite za javnite nabavki vo Makedonija. Vakvi nabavkitreba da vr{at korisnici na sredstva od buxetot na dràvatai na buxetite na edinicite na lokalnata samouprtava, koris-nicite na dràvnite i op{tinskite nebuxetski fondovi i dru-gite pretprijatija i institucii ~ij osnova~ e dràvata. So ovojzakon, isto taka, se opredeluva postapkata za javna nabavka odstrana na javnite pretprijatija i kompanii vo dràvnasopstvenost. Cel na zakonot e da obezbedi javnost i ednakovtretman vo postapkite na javnite nabavki na site zaintere-sirani stranki, doma{ni i stranski fizi~ki i pravni lica.

Mehanizmi za re{avawe na sporovi. Doma{nite izvorina makedonskata pravna regulativa za arbitraà se: Ustavotna Republika Makedonija, Zakonot za parni~na postapka(“Slu`beni list na SFRJ” br. 4/77), Zakonot za re{avawe nasporovi {to proizleguvaat od zakonite i propisite na drugizemji vo oddelni odnosi (“Slu`beni list na SFRJ” br. 43/82) imakedonskiot Zakon za trgovski dru{tva.

129

Me|unarodnite izvori se sostojat od bilateralni i mul-tilateralni konvencii {to Makedonija gi ima potpi{ano ilinasledeno pri sukcesijata na porane{na SFR Jugoslavija. Re-publika Makedonija e ~lenka na Wujor{kata konvencija za pri-znavawe i sproveduvawe na stranski arbitra`ni odluki, kakoi na @enevskata konvencija za izvr{uvawe stranski arbitra`-ni odluki. Makedonija, isto taka, e u~esnik vo Va{ingtonskatakonvencija za re{avawe na sporovi pome|u dràvi i dràvjanina drugi dràvi i na Evropskata konvencija za me|unarodnakomercijalna arbitraà. Spored makedonskata pravna regula-tiva, ratifikuvanite me|unarodni dogovori imaat prednostpred doma{nata legislativa.

Dano~niot sistem vo Makedonija e vo proces na trans-formacija. Dano~niot reìm delumno e nasleden od porane{naJugoslavija, a delumno e novosozdaden od strana na Vladata naRepublika Makedonija. Namerata na Vladata za revizija nasistemot e da go napravi poprivle~en za stranskite investi-tori. Vo soglasnost so ova, Sobranieto na Republika Makedo-nija gi usvoi izmenite na Zakonot za danok od dobivka, Zakonotza danok od imot, Zakonot za personalen danok i Zakonot zadanok na dodadena vrednost. Postojniot sistem se sostoi odslednive danoci: danok od dobivka na pretprijatija, persona-len danok od dobivka, pridonesi od plati, danok na imot,danok na dodadena vrednost i akcizi.

Obemot na stranski investicii vo Republika Make-donija se zgolemuva i pokraj pomalata startna osnova (rela-tivno mal po~eten obem na investicii) vo odnos na zemjite odCentralna Evropa. Ottuka, moè da se konstatira deka Repub-lika Makedonija sé u{te e nedovolno istraèn pazar za inves-titorite, so zna~itelen potencijal za raste` vo idnina. Ovaakonstatacija, vo pogolema ili pomala merka, se odnesuva i zadrugite zemji na Jugoisto~na Evropa.

Reformite {to se vo tek vo oblasta na politi~kiot iekonomskiot sistem, postignatata makroekonomska stabilnost,kako i voveduvaweto liberalna ramka za investirawe, go ot-vora patot Republika Makedonija vo idnina da privle~e zna~i-telno pove}e stranski direktni investicii. Nezavisno od se-ga{nata politi~ka sostojba vo zemjata i konfliktite na sever-nata granica, koi nesomneno }e predizvikaat opredelena {te-ta vrz ekonomijata, a posebno vrz ekonomskite odnosi so stran-stvo, izgledite za zgolemuvawe na stranskite direktni inves-ticii se povolni. Otkako }e zavr{uvat konfliktite, treba dase o~ekuva namaluvawe na stepenot rizi~nost na zemjata i zgo-lemen interes na stranskite investitori.

Literatura

130

1.D-r Boris Blaèvski: “Stranskiot kapital vo razvojot na Re-publika Makedonija”, Skopje, 2000.2. Investment guide for Southeast Europe. Sofia, 2000.

* * *

131

Kosta IlievskiEkonomski institut Skopje

PRETPRIEMNI[TVOTO I NEKOI ASPEKTINA ZAKONSKATA REGULATIVA

So donesuvaweto na Zakonot za trgovskite dru{tva("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 28/96, 21/98,37/98, 63/98, 39/99, 81/99 i 37/2000), se uredija pra{awata {tose odnesuvaat do definiraweto na poimite "trgovec", "trgo-vec-poedinec" i "trgovski dru{tva" kako i drugi pra{awa vovrska so funkcioniraweto na ovie subjekti.

Zakonot gi deli trgovskite subjekti spored nekolku kri-teriumi i toa: a) spored dejnosta; b) spored prirodata i obemotna dejnosta i v) spored upisot vo trgovskiot registar.

1. Pokraj podelbata spored navedenive kriteriumi, Za-konot ja poznava i kategorijata "mal trgovec" Osnovniot belegna ovoj vid trgovska aktivnost pretstavuva maliot obem natrgovska dejnost; a {to pretstavuva "mal obem" treba da opre-deli Vladata na Republika Makedonija so svoj propis i vo za-visnost od goleminata na delovniot potfat. So voveduvawetona kategorijata "mal trgovec", vsu{nost, se promovira trgov-skata dejnost od mal obem koja, vo po{iroki ramki, e poznatakako "mal biznis" ili "mal pretpriema~", dejnosti {to vo raz-vienite zemji se sépove}e prisutni i pretstavuvaat dobra mo`-nost za vklu~uvawe i na ~lenovite od semejstvoto vo rabotata,odnosno kako mo`nost za samovrabotuvawe. I ne samo toa, tukuvo razvienite zemji tokmu ovie oblici na organizirawe idejstvuvawe od "mal obem" se pokaàa so svoite prednostikako zna~ajni inovaciski sredi{ta.

2. Zakonot za trgovskite dru{tva poseben oddel im pos-vetuva na trgovcite-poedinci. Trgovec-poedinec moè da bidefizi~ko lice koe trgovskata dejnost ja vr{i kako svoja profe-sionalna dejnost. Za Zakonot e dovolno liceto da ima delovnasposobnost, pa da moè da se registrira kako trgovec-poedi-nec. Po isklu~ok, kako trgovec-poedinec ne moè da se regi-strira lice kon koe e povedena ste~ajna postapka ili lice koenamerno se dovelo vo pozicija nad firmata da bide zapo~nepostapka za ste~aj, zaradi izbegnuvawe na obvrskite kon do-veritelite. Zakonot gi regulira i drugite pra{awa okolu po-zicijata na trgovecot-poedinec (upis vo trgovskiot registar, zafirmata i nejzinoto prefrlawe, za odgovornosta i sl.). Pres-tanokot so rabota na trgovecot-poedinec e, isto taka, reguli-rano, no i vo ovoj slu~aj zakonskata regulativa e ednostavna i

132

ne predviduva dejstvija {to bi ja optovaruvale ovaa operacija.Imeno, dovolno e trgovecot-poedinec prestanokot naraboteweto da go prijavi kaj organot nadleèn za javni prihodizaradi negovo osloboduvawe od dano~nite obvrski, a najdocnatri meseci pred prijavuvaweto prestanokot da go objavi nasoodveten na~in (vo dnevniot pe~at, na oglasna tabla i sl.).

3. Vo delovite vo koi se zboruva{e za malite trgovci itrgovcite-poedinci ve}e se spomnati nekoi pozitivni aspektiod nivnoto dejstvuvawe. Kako prednosti vo vodeweto malibiznisi moème da gi nabroime slednite elementi:

3.1. Ednostavnost na postapkata za osnovawe. Za vr{ewedejnost kako trgovec-poedinec, potrebno e da se izvr{i samoupis vo trgovskiot registar so podnesuvawe prijava, kako iizjava deka liceto nema zabrana za vr{ewe dejnost predvidenaso Zakonot.

3.2. Minimalni tro{oci potrebni pri osnovawe na de-jnosta. Ovie tro{oci se promenliva vrednost; me|utoa, jasno edeka tie ne se golemi i ne baraat pogolem finansiski napor naliceto {to se registrira za vr{ewe dejnost kako trgovec-poedinec.

3.3. Ednostavnost na postapkata za prestanok naraboteweto. Kako i vo slu~ajot na postapkata za osnovawe,taka i obratno, vo slu~ajot na prestanok so rabota, postapkatae relativno ednostavna. Prednosta, kako i kaj osnovaweto, e votoa {to odlukata za prestanok ja donesuva samiot sopstvenik,so podnesuvawe prijava do nadle`niot organ za javni prihodi.

3.4. Edinstven subjekt vo raspolagawe so profitot ipodnesuvawe na rizikot. So ogled na toa deka trgovecot-po-edinec e fizi~ko lice koe ja vr{i dejnosta kako redovno, od-nosno profesionalno zanimawe, toj e vo pozicija samiot daodlu~uva za prezemawe delovni potfati, da raspolaga so ost-vareniot profit, no i da go podnesuva rizikot od eventualnitezagubi {to moàt da se javat vo tekot na raboteweto.

3.5. Samostojno odlu~uvawe pri vodeweto na delovnatapolitika i organizacijata. Kako i vo prethodniot slu~aj, taka iza ovaa karakteristika e va`na samostojnata polo`ba na li-ceto koe raboti kako trgovec-poedinec. Negova e sekoja odlukavo pogled na definiraweto, realiziraweto i organizirawetona site delovni procesi, bez potreba od proveruvawe ilipotvrduvawe na taka donesenite odluki od drugi organi voramkite na trgovskiot subjekt.

3..6. Sopstveno vr{ewe kontrola vo rabotata. Vo ce-lokupniot proces na prezemawe delovni aktivnosti, trgovecot-poedinec samostojno vr{i uvid, kontrola vo sopstvenotorabotewe. So ogled na neposrednosta vo nejzinoto ostvaru-vawe, kontrolata e poefikasna i porealna.

133

4. Pokraj o~iglednite prednosti vo vr{eweto na de-jnosta kako trgovec-poedinec, postojat i odredeni nedostatoci,kako na primer:

4.1. Zgolemena li~na odgovornost. Samostojnosta vo do-nesuvaweto odluki za ostvaruvawe na delovnite potfati moèda pretstavuva i problem. Imeno, liceto trgovec-poedinec esekoga{ edinstvenoto koe gi nosi odlukite i gi prezema sitedelovni rizici.

4.2. Ograni~eno vremetraewe za vr{ewe na dejnosta.Ova ne mora da bide pravilo za vr{ewe dejnosta, no, objek-tivno, postoi realna mo`nost da prestane rabotata po smrttana sopstvenikot.

4.3. Ograni~eni mo`nosti za porast na kapitalot. Soogled na toa deka sepak se raboti za mal biznis, potrebno erelativno pogolem vremenski period za zgolemuvawe nasopstveniot kapital.

4.4. Porastot na delovnite potfati zavisi od li~natadelovna energija na trgovecot-poedinec. Ova, isto taka, pret-stavuva ograni~uva~ki moment vo vr{eweto na dejnosta. Imeno,liceto koe raboti kako trgovec-poedinec treba da se spravi(sekojdnevno) so site raboti {to gi bara procesot na rabotata,i toa od najednostavnite pa sé do najsloènite aktivnosti {togi bara delovniot proces.

134

ZAKLUÔCI I MO@NI RE[ENIJA

Pretpriemni{tvoto vo Republika Makedonija i vo dru-gite zemji vo tranzicija e vo zarodi{. Ottuka, relativno ed-nakvite uslovi za start, rast i razvoj na pretpriema~kiot sek-tor vo Republika Makedonija pretstavuvaat mo`nosti za razvojna eden od fundamentalnite preduslovi za zgolemuvawe na po-tencijalot za rast, konkurencija i kreirawe na novi rabotnimesta. Vo po~etniot period po osamostojuvaweto, vo RepublikaMakedonija nastana "eksplozija" vo razvojot na pret-priemni{tvoto. No, podocna vo ponatamo{niot period, razvo-jot na pretpriema~kiot sektor po~na da go gubi "zdivot". Vouslovi na dinami~no promenliv globalen pazar, gra|anite,pretpriema~ite i biznismenite imaat potreba od pravnoregu-lativen i ekonomski ambient, {to e jasen, ednostaven i delot-voren. Potrebni se merki so cel da se unapredi efikasnostana javniot sektor i da se odredi "crvenata linija" so namerada se reducira optovarenosta vo pretpriema~kiot sektor.

Kako nikoga{ dosega se ~uvstvuva potreba od celosnasloboda za ponatamo{ni akcii. I pokraj napredokot vo pove}eoblasti, Republika Makedonija e vo golemo zadocnuvawe voodnos na Evropskata unija, a osobeno vo oblastite kako {to seistraùvaweto i razvojot, investiciite vo novi tehnologii,internet - penetriraweto i sli~no. Zatoa, treba da se zabrzaatekonomskite reformi, so cel da se vovedat i primenuvaatkonkurentski pazari i pazari na kapital za poddr{ka na ino-vativen ambient i prezemawe rizik, a so toa da se ohrabratpretpriemni{tvoto i investiraweto.

Pretpriemni{tvoto ne e edinstveno startirawe na novibiznisi i firmi. Toa zna~i i prenaso~uvawe na biznisite ikreirawe novi pazarni mo`nosti. Spored toa, treba da sekreira PRETPRIEMA^KA POLITIKA so koja }e moàt da se pres-retnat predizvicite na globalizacijata i novata ekonomija,koja e so znaewe upravuvana. Op{ta CEL e da se postigne"pretpriema~ka Makedonija", odnosno odr`liva ekonomija te-melena vrz znaewe i inovacii.

Na {to upatuvaat referatite i diskusiite od dvataNau~ni sobira?

Prvo, vo Republika Makedonija se nametnuva potrebataod razvivawe pozitiven odnos kon pretpriema~ite i kon star-tiraweto na novi biznisi. Spored misleweto na pret-priema~ite vo Republika Makedonija, lociraweto na razvojotna pretpriema~kata ekonomija treba da e vo domenot razvi-vawe na sposobnosta za zabeleùvawe na {ansite za biznisi,kreirawe na mo`nosti za biznisi, razvoj na infrastruktura,razvoj na pretpriemni~ko obrazovanie i razvoj na pret-

135

priemni~ka kultura. Posebno se naglasuva potrebata od ek-spanzija na ulogata i participacijata na ènata vo pret-priemni{tvoto, osobeno pri startirawe na novi biznisi.

Polezno e da se ukaè na potrebnata od izgotvuvaweramkovni programi za:

- Edukacija i treninzi za pretpriemni{tvo;- Identifikacija na ve{tini {to nedostigaat;- Procenka za vlijanieto na pretpriemni{tvoto, mikro

i malite biznisi na ekonomskiot rast i razvoj;- Orientiri za starirawe na biznisi;- Orientir za menaxment na inkubatori;- Promovirawe na pretpriemni{tvoto pome|u ènite;- Transfer na mikro i mali biznisi.Vtoro, golemite pretprijatija vo Republika Makedonija

se soo~uvaat so predizvici kako rezultat na nivnata kom-pleksnost. Od lu|eto vo golemite organizacii se bara pove}erazmisluvawe i dejstvuvawe. Na primer, vo uslovi da se po-javat novi formi na konkurencija, kompjuterskite sistemi jaeliminiraat potrebata za menaxment na site nivoa, a toanalaga personalot i golemite pretprijatija da se inoviraat zada opstanat. Vo toj kontekst, kako najdobar metod i re{enie sesugerira da se ohrabrat kreativnite lu|e da stanat pret-priema~i vnatre vo strukturite na golemite pretprijatija (in-trapretpriema~i), dozvoluvaj}i im nim da gi zarabotat slobo-data i resursite (intrakapital), so {to }e gi ostvaruvaatsvoite vizii (vostanovuvawe na intrapretpriemni{tvo).

Treto, necelosnata oformenost na stopanskiot sistem iorganiziraweto na vlasta vo Republika Makedonija, onevozmo-ùva stopanskite subjekti da rabotat vo uslovi na definiranpazaren ambient. Toa se izrazuva kako neizvesnost za o~eku-vanite efekti od kratkoro~ni, a osobeno od dolgoro~ni zafa-ti, koi se sé poneizvesni, a poradi toa gi ima sé pomalku. Ne-postoeweto povolna klima za pretpriemni{tvo pridonesuvaefektite da se baraat samo za kratok rok.

Uslugite {to gi dobivaat pretpriema~ite od dràvniteorgani i slu`bi se ograni~eni, t.e. ne se seopfatni, kako vopogled na infrastrukturata na instituciite, taka i vo pogledna merkite {to tie gi prezemaat za da se zadovolat pravata nabiznis-sektorot. Ottuka, vo pravec na donesuvawe na po-trebnite re{enija, pokraj transformacijata na stopanskiotsistem, neophodna e transformacija i na instituciite, odnosnona dràvnata administracija. Bez toa, tranzicijata i priklu-~uvaweto kon "pretpriemni~kata Evropa" nema da se odvivaatlesno i ednostavno.

êtvrto, razvojot na pretpriemni{tvo vo zemjodelskioti uslu`niot sektor e mo`na pretpostavka za pobrz ekonomskirazvoj na Republika Makedonija, dodeka vo oblasta na gole-mite pretprijatija treba da se voveduva intrapriemni{tvo. Na

136

primer, ekonomskiot razvoj na Tajvan zapo~na od zemjodel-stvoto, pa preku industrijata i golemite kompanii, denes seodrùva so pomo{ta na silniot usluèn sektor, koj{to, prekuaktivnata uloga na malite i srednite pretprijatija, u~estvuvaso okolu 60% vo sozdavaweto na BDP.

Petto, spored postojnite soznanija, denes, 56 zemji vosvetot praktikuvaat vidovi "banki za siroma{ni - mikrok-reditni programi". Mikro-kreditnite programi ja donesoatolku potrebnata revolucija za anti-siroma{tijata, so ogleddeka mikrokreditite odat direktno kaj siroma{nite (naprimer, uo~livo e deka vo Republika Makedonija mikrofinan-siraweto go ima zapostaveno ruralnoto finansirawe). Mikro-finansiraweto e od fundamentalno zna~ewe za mobilizacijana lokalnite resursi za: 1. mikropretpriema~ite kako kappa-citet i objekt na samofinansirawe i 2. instituciite vo smislana samopotpirawe. Vo Republika Makedonija treba zabrzano dase razvivat programite za mikrofinasirawe, za {to e potre-bno da se razvivaat poseben vid pretpriemni{tvo i pret-priema~i.

[esto, razvojot na pretpriemni{tvoto, a vo tie ramki ina ènskoto pretpriemni{tvo, ima va`na uloga i zna~ewe zaidniot razvoj na Republika Makedonija. Ohrabruvaweto naènite da vlezat vo pretpriema~ki aktivnosti e sekako ednood prioritetnite zna~ewa {to treba da se ostvaruva so posto-jano informirawe, obuka i razni formi za finasirawe podpovolni uslovi. Nadle`nite organi i institucii vo RepublikaMakedonija treba da izgradat sopstven model za razvoj ipoddr{ka na ènskoto pretpriemni{tvo, a vo ramki na nacion-alna politika za pomo{ i poddr{ka na pretpriemni{tvoto,mikro i malite biznisi. Griàta i organizacijata za ohrabru-vawe na pretpriema~ite, a vo tie ramki i na ènite, }e prido-nese za zgolemuvawe na vrabotenosta, namaluvawe na si-roma{tijata, a so toa i za dinamizirawe na rastot i razvojotna ekonomijata i op{testvoto.

Sedmo, neophodno e sozdavawe razvojna strategija ispecifi~ni sistemski merki za institucionalizirano potti-knuvawe na pretpriemni{tvoto na mikro i malite pretpri-jatija, oformuvaweto fondovi za potiknuvawe na mikro inves-ticiite, a osobeno za pretpriema~ki nameni vo novi thenolo-gii i za generirawe na pretpriemni{tvoto kako op{testvenakultura i potreba. Toa treba da ima prioritet, so ogled naefektite {to moè da gi izvr{i pretpriemni{tvoto za ubla-ùvawe na siroma{tijata i za zgolemuvawe na vrabotenosta.

Osmo, mo{ne va`na e ulogata na dràvata vo razitokotna pretpriemni{tvoto. Dràvata, pred sé, treba da obezbedisloboden i podednakov pristap do pazarite, a posebno do paza-rot kapital, i toa za site potencijalni participienti vo eko-nomskite aktivnosti. Mo{ne va`no e bankarskite institucii,

137

odnosno pazarite na kapital da se razvivaat vo nasoka da bi-dat prijatelski raspoloèni kon "malite pretpriema~i".Dràvata preku soodvetna makroekonomska politika, treba dago stimulira pretpriemni{tvoto, bidej}i so toa, vo isto vreme,indirktno }e vlijae i za namaluvawe na neednakvosta vo dis-tribucijata na dohodot, odnosno za namaluvawe na siroma{ti-jata. Dràvata treba da ja pottiknuva ekonomskata participa-cija na lu|eto i preku obuka na potencijalni i postojani pret-priema~i, a osobeno treba da sozdava ambient za povrzuvawena mikro i malite biznisi so golemite korporacii od privat-niot i javniot sektor.

138

CONCLUSIONS AND POSSIBLE SOLUTIONS

Entrepreneurship in the Republic of Macedonia and in theother countries in transition is in its early stage. Therefore, the rela-tively equal conditions to start, enhance and develop the entrepreneu-rial sector in the Republic of Macedonia offer possibilities to developeone of the fundamental prerequisites for enhancing the potentialgrowth, competition and creation of new jobs. During the initial periodafter the independence of the Republic of Macedonia, there was an“explosion” in the development of entrepreneurship. However, duringthe later period, the development of the entrepreneurial sector startedlosing its “breath”. Under conditions of dynamically variable globalmarket, the citizens, entrepreneurs and businessmen are in a need ofa legally regulated and economic environment that is comprehensible,simple and efficient. Measures are required for promoting efficiency inthe public sector and determining the “red line” in order to reduce theproblems in the entrepreneurial sector.

As never before, there is a need of complete freedom for fur-ther activities. Despite the progress made in many areas, comparedwith the European Union the Republic of Macedonia is significantlylagging behind especially in areas such as research and develop-ment, investments in new technologies, Internet – penetration and etc.Therefore, the economic reforms have to be speeded up in order thatcompetitive markets and capital markets are introduced for supportingthe innovative environment and undertaking the risk, and conse-quently encourage entrepreneurship and investments.

The entrepreneurship does not only mean start-up of newbusinesses and companies. It also means redirecting businesses andcreating new market possibilities. Therefore, an ENTREPRENIURIALPLOICY should be created to meet the challenges of globalizationand new economy managed by knowledge. The general GOAL is tohave “entrepreneurial Macedonia”, respectively sustainable economybased on knowledge and innovations.

To what the papers and deliberations at both scientific gather-ing refer?

First, in the Republic of Macedonia there is a need of devel-oping a positive attitude towards the entrepreneurs and towards thestart-up of new businesses. According to the opinion shared amongthe entrepreneurs in the Republic of Macedonia, the development ofan entrepreneurial economy should be in the field of developing abilityto identify business opportunities, develop entrepreneurial education

139

and entrepreneurial culture. A special emphasis is given to the roleand participation of women, especially during the start-up of newbusinesses.

It is also useful to point out the need of developing frameworkprograms about:

- Education and training of entrepreneurship;- Identification of missing skills;- Assessment of the impact of entrepreneurship, micro and

small businesses on the economic growth and develop-ment;

- Indicators for starting-up businesses;- Indicators for incubator management;- Promotion of entrepreneurship among women;- Transfer of micro and small businesses.

Second, big enterprises in the Republic of Macedonia arefaced with the challenges as a result of their complexity. The people inbig organizations are required to think and act more than before. If, forexample, some new forms of competition come to light, the computersystems would eliminate the need of management at all levels, whichimplies that the human resources and major undertakings should bemodernized in order to survive. In this respect the best method andsolution suggested is to encourage the creative people to becomeentrepreneurs within the structure of the major undertakings (intra-entrepreneurs) letting them win over the freedom and resources (in-tra-capital) that would make them accomplish their visions (establish-ment of intra-entrepreneurship).

Third, the uncompleted economic system and organization ofpower in the Republic of Macedonia prevent the economic entities tooperate in a specific market environment. The outcome of this isvagueness for expected effects resulting from short-term, and espe-cially long-term activities, which are rather vague and consequentlyless present. The absence of favorable climate for entrepreneurship iscontributing to look for effects only on short run.

Services that entrepreneurs receive from the state bodies andservices are limited, respectively not wide-ranging both in respect ofinstitutional infrastructure and in respect of the measures they un-dertake to satisfy the rights of the business sector. Therefore, besidestransformation of the economic system it is also necessary to trans-form institutions, respectively the state administration in order that re-quired decisions are adopted. In the absence of all this, transition andaccession to the “entrepreneurial Europe” would not be simple andeasy.

140

Fourth, while the big undertakings should introduce intra-entrepreneurship, development of entrepreneurship in agriculture andservicing sector is a possible precondition for faster economic devel-opment of the Republic of Macedonia. The economic development,for example, of Taiwan that started from the agriculture, and laterthrough industry and big companies, today is maintained assisted bythe strong service sector that, through the active role of SMSs partici-pated in the GDP with approximately 60%.

Fifth, according to the existing information, presently 56 coun-tries in the world have in place types of “banks for poor – micro creditprograms”. Micro-credit programs brought the so much needed revo-lution for anti-poverty since the micro-credits go directly to the under-privileged (for example, it is evident that micro-funding in the Republicof Macedonia has neglected the rural funding). Micro funding is offundamental importance in mobilizing local recourses for: 1. micro-entrepreneurs as a capacity and object for self-funding and 2. Institu-tions in respect of their self-reliance. The Republic of Macedoniashould speed up development of micro-funding programs for whichdevelopment of special type of entrepreneurship and entrepreneurs isrequired.

Sixth, development of entrepreneurship, and within thisframework development of female entrepreneurship, has an importantrole and importance for the future development of the Republic of Ma-cedonia. Encouraging women to become involved in entrepreneurialactivities is indeed one of the priorities that should be exercised byongoing information, training and different forms of financing underfavorable conditions. The competent bodies and institutions in theRepublic of Macedonia should put in place their own model for femaleentrepreneurship development and support, all this within the nationalpolicy for assistance and support of entrepreneurship, micro andmacro businesses. Consideration and organization for the purpose ofencouraging entrepreneurs, and within those frameworks women,would contribute in increasing employment, reducing poverty, andconsequently making dynamic the growth and development of theeconomy and society.

Seventh, it is necessary to put in place a development strategyand specific systemic measures for institutionalized stimulation of en-trepreneurship of micro and small undertakings, establish funds forstimulating micro investments, and especially for entrepreneurial ac-tivities in new technologies and to generate entrepreneurship as a so-cial culture and requirement. It should be given a priority having inmind the effects that entrepreneurship could have in alleviating pov-erty and increasing employment.

141

Eight, the role of the state in the development of entrepreneur-ship is rather important. The state first of all should provide free andequal access to markets, and especially to market capital for all po-tential stakeholders of economic activities. It is also important that thebanking institutions, respectively capital markets be developed and isfriendly towards the “small entrepreneurs”. The state should stimulateentrepreneurship through relevant macro-economic policy since bydoing this it would also indirectly influence on decreasing inequality inthe area of income distribution, respectively decreasing poverty. Thestate should also stimulate economic participation of people throughtraining potential entrepreneurs, and it should create an environmentfor linking macro and small businesses with big corporations from theprivate and public sector.

142

143

III Del

EKONOMSKI INSTITUT - SKOPJEFONDACIJA FRIDRIH EBERT

KANCELARIJA SKOPJE

N A U ^ E N S O B I R

"PARTICIPACIJATA VO KREIRAWETO NA NOVI BIZNISI I VRABOTUVAWA"

25 OKTOMVRI 2001 GODINA

I. REFERATI

1. Blagoja Nanevski: Participacijata vo ekonomi-jata i pazarite

2. Sneàna Milo{eska-Kostadinoska: Ulogata na

dràvata vo sozdavaweto povolno opkruùvaweza pogolema ekonomska participacija

3. Qerka Tot-Naumova: Participacijata na ènata

vo kreiraweto na biznisi i vrabotuvawa 4. Klimentina Poposka: Participacijata vo finan-

siraweto na novi biznizi

II. DISKUSII

III. PREDLOZI

IV. REZIME

B E L E [ K I

144

145

P r e d g o v o r

Participacijata ovozmoùva u~estvo vo vlasta i/ili vodonesuvaweto odluki. Koga se nabquduva od ovoj aspekt, par-ticipacijata e tesno povrzana so demokratijata, so ostvaru-vaweto na pravata na ~ovekot i so ~ovekoviot razvoj. Efektiteod participacijata se ocenuvaat vo zavisnot od toa dali so nease zgolemeni ili namaleni mo`nostite na lu|eto da vlijaat vooblikuvaweto na nivniot ìvot i idnina. Otvoreniot pazarpretstavuva najefikasen mehanizam za razmena na dobra i us-lugi, a neograni~enoto funkcionirawe na pazarot e pret-postavka da dojde do izraz se~ija kreativna i pretpriema~kasposobnost vo oblasta na ekonomijata.

Vo Republika Makedonija, sli~no na nedovolno razvi-enite zemji, relativno pove}e e prisutna pojavata na onevozmo-ùvawe ili ograni~uvawe na participacijata. Licata koi se is-klu~eni ili im e ograni~ena participacijata se siroma{ni, ne-vraboteni, èni, deca, malcinstva, selski sredini, penzione-ri, hendikepirani i sli~ni ranlivi grupi na naselenieto.

Participacijata vo kreiraweto na razvojnata politika ivo oblikuvaweto na ekonomskiot ìvot e va`na pretpostavkaza pobrz ekonomski raste` i vrabotuvawe. Pritoa, razvojot netreba da bide cel samiot za sebe, tuku toj treba da ovozmoìvrabotuvawe i povisok ìvoten standard na site sloevi odnaselenieto. Za da se obezbedi pogolema participacija vo Re-publika Makedonija, potrebno e da se promeni misleweto zana~inot na razvoj, a vo negovoto oblikuvawe, posredno ilineposredno, treba da zemat u~estvo site gra|ani. Na toj na~in,}e se sozdadat uslovi site delovi od naselenieto dau~estvuvaat vo donesuvaweto na odlukite {to se odnesuvaat donivnata blagosostojba.

Objavuvaweto na ovoj zbornik e delo na sorabotkata me|uEkonomskiot institut - Skopje i Fondacijata "Fridrih Ebert" -Kancelarija Skopje. Vo zbornikot se prezentirani referatitei diskusiite od nau~niot sobir PARTICIPACIJATA VOKREIRAWETO NA NOVI BIZNISI I VRABOTUVAWA, odrànna 25 oktomvri 2001 godina.

146

Blagoja NanevskiEkonomski institut - Skopje

PARTICIPACIJATA VO KREIRAWETONA NOVI BIZNISI I VRABOTUVAWA

Participacija zna~i deka sekoj ~ovek e vklu~en ilidokolku saka, moè da bide vklu~en vo ekonomskite, socijal-nite, kulturnite ili politi~kite dvièwa na edna zemja.Lu|eto moè da imat celosna i neposredna kontrola i vlijanievrz ovie dvièwa ili, pak, delumna i posredna kontrola ivlijanie. Preku participacijata se obezbeduva u~estvo vovlasta i/ili vo donesuvaweto odluki. Koga se nabquduva odovoj aspekt participacijata e tesno povrzana so demokratijata,so ostvaruvaweto na pravata na ~ovekot i so ~ovekoviot razvojvoop{to. Efektite, pak, od participacijata se ocenuvaat vozavisnot od toa dali so nea se zgolemeni ili namalenimo`nostite na lu|eto da vlijaat vrz oblikuvaweto na svojotìvot i idnina.

Participacijata kako poim zapo~na pove}e da se koristipred i po 1960 godina34, no toga{, glavno, se odnesuva{e zau~estvoto na lu|eto vo nekoi posebni procesi ili programi. Voposlednite desetina godini poimot participacija se tretirakako edna seopfatna razvojna strategija za obezbeduvawe cen-tralna uloga na ~ovekot vo site oblasti od op{testveniotìvot. Toa zna~i deka participacijata e pretpostavka za zgo-lemeno vlijanie i kontrola od strana na poedinci i grupi lu|e.Participacijata moè da se ostvaruva poedine~no (~ovekotkako glasa~, politi~ki aktivist, pretpriema~ ili rabotnik)ili grupno (lu|e kako ~lenovi na dru{tva, sindikati, politi~-ki partii, akcioneri, partneri i sl.).

Participacijata ne e cel za sebe, tuku pretstavuva pro-ces vo ~ii ramki se pro{iruvaat mo`nostite za u~estvo vo raz-nite formi na dejstvuvawe i rabotewe na edno op{testvo. Vooblasta na ekonomskiot ìvot toa }e zna~i mo`nost za nepre-~eno angaìrawe vo site delovi na ekonomijata, pogolemi iz-gledi za vrabotuvawe, pogolem dohod i podobar ìvoten stan-dard.

34 Human Development Report 1993. New York, Oxford. Oxford University Press,1993, p.21-83.

147

Lu|eto se zainteresirani za podobruvawe na uslovite zaìvot i rabota i, normalno baraat da im se obezbedi polesenpristap vo politi~kiot, ekonomskiot, socijalniot i kulturniotìvot. Osven toa, tie se zainteresirani za transparentnost nadràvnite organi i za nivna ot~etnost. Ne moè da se zboruvaza {iroka i nepre~ena participacija samo vo edna oblast odop{testveniot ìvot, na primer, - vo ekonomijata, a, istovre-meno, participacijata vo oblasta na politi~kiot i socijalniotìvot da bide ograni~ena. Site oblici na participacija seme|usebno povrzani i me|usebno zavisni. Ako vo edna oblastparticipacijata e ograni~ena, toa }e se odrazi vrz par-ticipacijata vo drugite oblasti, bidej}i }e se namalat ce-lokupnite mo`nosti za u~estvo i dejstvuvawe.

Participacijata istovremeno, pretstavuva cel i sred-stvo. Pogolemata participacija e cel na razvojot, bidej}iobezbeduva maksimilna upotreba na site potencijali (duhovni,fizi~ki i materijalni) so koi{to raspolagaat lu|eto. Me|utoa,vo isto vreme, participacijata e i sredstvo bidejki so pogo-lemo koristewe na znaeweto, sposobnostite i imotot seobezbeduva podobruvawe na ekonomskite i socijalnite uslovina ìveewe na sekoj poedinec, a i na op{testvoto vo celina. 35

Otvoreniot i dostapen pazar pretstavuva na~in za par-ticipacija na proizvoditelite, potro{uva~ite, pretpriema~i-te i drugite koi sakaat da zemat u~estvo vo ekonomskiot ìvoti mo`nostite {toj gi nudi. Od osobeno zna~ewe, pak, e otvore-nosta na pazarot na trud, bidej}i preku vrabotuvawe najgole-miot del od naselenieto obezbeduva dohod i egzistencija.

1. Grupi na koi im e onevozmoèna iliograni~ena participacijata vo ekonomijata

Participacija vo ekonomskoto dejstvuvawe se ostvaruvapreku ulogata {to sekoj poedinec ja ima kako potro{uva~, pret-priema~, vraboten, rabotodavec, investitor itn. Vo vakvi isli~ni ekonomski aktivnosti lu|eto angaìraat golem del odnivnite sposobnosti, trud i sredstva i pominuvaat zna~itelendel od nivniot ìvot. Osnovna cel na ekonomskite aktivnostikaj sekoj ~ovek pretstavuva obezbeduvaweto dohod za pokriva-we na negovite potrebi i potrebite na negovoto semejstvo. Po-golemiot dohod e pretpostavka za pogolema potro{uva~ka mo} iza povisok ìvoten standard, i obratno. Povisokiot ìvotenstandard, pak, e tesno povrzan so mestoto {to edno lice go imavo op{testvoto, negovoto dostoinstvo itn.

Na~inot i prirodata na u~estvoto na eden ~ovek vo eko-nomskiot ìvot se mnogubrojni kako po obem, taka i po sodrì-na i kvalitet. Toa zavisi od rabotata {to toj ja izvr{uva, dali

35 HDR 1993, p.21.

148

e taa kreativna ili rutinska, dali e taa povrzana preku kon-takti so drugi lu|e, dali e povrzana so organizacioni prob-lemi, dali e taa individualna ili kolektivna itn. Od u~estvo-to vo ekonomskite aktivnosti zavisi goleminata na dohodot{to edno lice go ostvaruva, a toa e mnogu razli~no vo ramkitena edna zemja, a i pome|u zemjite. Taka, za ista rabota se dobivarazli~na plata vo edna ista zemja, a razlikite se u{te pogo-lemi koga se sporeduvaat oddelni zemji (na primer, visoko raz-vienite zemji, nedovolno razvienite zemji i nerazvienite ze-mji, bogatite i siroma{nite zemji).

Osven toa, golemi se razlikite i vo opkruùvaweto vokoe se ostvaruvaat ekonomskite aktivnosti. Op{to e poznatodeka vo ramkite na edna razviena demokratija postojat najpo-volni uslovi za razvoj na ekonomskite aktivnosti, bidej}i taaobezbeduva mo`nosti nepre~eno da se zapo~nat i da se razvi-vaat najrazli~ni vidovi ekonomski aktivnosti. Na primer, is-kustvoto pokaùva deka mo`nostite za vrabotuvawe zna~itel-no se zgolemuvaat vo uslovi na brz razvoj na maloto stopan-stvoto, pri razvieni neprofitni organizacii itn., {to e karak-teristi~no za razvienite demokratii.

Tranzicijata kon pazarna ekonomija otvori novi mo`nos-ti za participacija vo ekonomskiot ìvot. Denes vo tranzicijakon pazarna ekonomija se nao|aat golem broj zemji od redot naporane{nite socijalisti~ki zemji i zemjite vo razvoj. Vo oviezemji vo tek e voveduvawe pazarna ekonomija, so {to se otstra-nuvaat pre~kite koi gi zapiraa inicijativite na pretpriema-~ite za vr{ewe ekonomski aktivnosti. Eden pokazatel za zgo-lemenite mo`nosti za participacija e golemiot broj novi sto-panskite subjekti {to se formirani, onaka i mnogubrojnite no-vi formi na ekonomski aktivnosti {to lu|eto gi vr{at. Naprimer, vo Republika Makedonija postojat preku 74.000 pret-prijatija {to se osnovani za vr{ewe stopanski aktivnosti, odkoi preku 33.000 se aktivni36, vo sporedba so 1.856 kolku {toima{e na krajot od 1992 godina.

Iako vo svetot voveduvaweto demokratizacija vo op-{testvoto i mo`nostite za participcija se vo podem, mnogu-brojni se pojavite na ograni~uvawe na participacijata kajpoedinci ili grupi lu|e. So toa ovie lica i grupi, vo pogolemaili pomala mera, se isklu~eni od ekonomskiot ìvot i ne im sedostapni site blagodeti {to gi ovozmoùva razvojot. Ako senabquduva pojavata na isklu~uvawa vo svetski razmeri, toga{se dobiva edna ogromna brojka lu|e na koi, poradi razli~nipri~ini, ne im e dozvoleno da u~estvuvaat vo op{testveno-eko-nomskit ìvot. 37 Taka, se procenuva deka samo okolu 10% od

36 Vo ovaa brojka ne se vklu~eni zanaet~iite i sli~nite dejnosti.37 HDR, 1993, str.24-28.

149

svetskoto naselenie pocelosno u~estvuva vo politi~kiot, eko-nomskiot, socijalniot i kulturniot ìvot.

Edna golema grupa od naselenieto, koja e isklu~ena odmo`nostite da u~estvuva vo ekonomijata, se najsiroma{nite.Golata siroma{tija pretstavuva odli~na pre~ka za vlez vopove}e oblici na ekonomskiot ìvot. Siroma{tija e prisutnavo site zemji na svetot, kako vo nerazvienite, taka i vo razvi-enite zemji. Iako edno od osnovnite na~ela na pazarnata eko-nomija e otvorenosta i slobodata na u~estvo, vo praktikata taagi isklu~uva onie koi, na koj bilo na~in, ne se kredito spo-sobni. Siroma{nite lica, po pravilo, ne se kredito sposobni ine go ispolnuvaat ovoj vaèn uslov za u~estvo vo ekonomskiotìvot. Toa zna~i deka nemaweto kreditna sposobnost gi spre-~uva siroma{nite lica da si gi podobrat ne samo sopstveniteuslovi za ìvot, tuku i da pridonesat na ekonomskiot razvoj nasopstvenata zemja (na primer, lice {to nema obrabotliva zemjaili nema pari da zakupi zemja, ne moè da dobie kredit i sl.).

Siroma{tijata predizvikuva decata da pretstavuvaatgrupa na koja í se namaleni mo`nostite za u~estvo vo razvojoti vo oblikuvaweto na sopstvenata idnina. Izve{taite na Obe-dinetite nacii zboruvaat za stotici milioni deca koi seneishraneti, koi ne odat na u~ili{te (poradi toa {to nemau~ili{ta ili nemaat sredstva da platat za taa cel ili, pak,zatoa {to rabotat), koi nemaat soodvetna medicinska za{titai sl. Starite lica, isto taka, se edna golema grupa od nase-lenieto na koja siroma{tijata í onevozmoùva ramnopravno dau~estvuva vo pove}e oblici na ekonomskiot ìvot. Na primer,se naveduva deka vo porane{nite socijalisti~ki zemji staritelica i penzionerite osobeno se pogodeni od posledicite {togi ima sozdadeno procesot na tranzicija, so ogled deka vo go-lema mera im se namaleni mo`nostite da u~estvuvaat napazarot kako potro{uva~i.

@enite pretstavuvaat najgolema grupa, okolu polovinaod vozrasnoto naselenie, koja vo golem del e isklu~ena od par-ticipacijata. Za ovaa grupa se naveduva deka zna~itelnopove}e pridonesuva otkolku {to dobiva. @enite, po pravilo,se isklu~eni od poziciite na mo}ta vo pretprijatijata (rako-voditeli, direktori itn.). Nesoodvetno e u~estvoto na ènitevo vrabotuvaweto; vo masata nevraboteni i na onie {to baraatrabota ènite se najbrojni, a istoto se odnesuva i za pla}awe-to na nivniot trud, koj e ponisko vrednuvan od onoj na maìte.U~estvoto na ènite vo ekonomijata na mnogu zemji e limiti-rano i od religiozni pri~ini, tradicija, postoewe na diskri-minatorski zakoni i sl.

Mo`nostite za participacija vo ekonomskiot ìvot serazli~ni za mnozinskite i malcinskite grupi. Po pravilo,ograni~uvawa vo mo`nostite da se u~estvuva vo ekonomskiotìvot se prisutni za malcinskite grupi. Pritoa, ograni~uva-

150

wata se javuvaat glavno koga se raboti za sekojdnevnata prak-tika, a pomalku za oficijalnata politika. Na primer, vo SADpostoi pazarna diferencijacija pome|u licata so bela i crnakoà.

Lica koi ìveat vo ruralnite mesta, po pravilo, imaatograni~eno u~estvo vo op{testveno-ekonomskiot ìvot. Toa,pred se, se odnesuva za zemjite vo razvoj i nedovolno razvi-enite zemji. Licata {to ìveat vo ruralnite sredini ostvaru-vaat okolu polovina od dohodot {to go ostvaruvaat onie koiìveat i rabotat vo gradovite. Osven toa, ovie ìteli imaatpoteòk pristap do bankite i pote{ko gi koristat uslugite nadràvnata administracija vo vrska so otvoraweto nov biznis isl. Iako ìtelite vo ruralnite mesta pretstavuvaat okolu dvetretini od naselenieto vo zemjite vo razvoj, tie dobivaat pro-se~no pomalku od edna ~etvrtina od obrazovanieto, zdravstve-nata za{tita, snabduvaweto so voda i komunalni uslugi, a isto-to se odnesuva i za mo`nostite vo vrska so otvorawe biznis ivrabotuvawe.

Hendikepiranite lica se grupa koja, isto taka, ima ogra-ni~en dostap do mnogu oblasti od op{testveno-ekonomskiotìvot. U~estvoto na ovaa grupa vo vkupnoto rabotosposobnosvetsko naselenie se procenuva na okolu 10%. Hendikepirani-te se soo~uvaat so mnogubrojni pre~ki vo participacijata vo op-{testveno-ekonomskiot ìvot. Tie imaat pomal dostap doobrazovanieto, vrabotuvaweto, zdravstvenata za{tita, mo`-nostite da otvorat i vodat sopstven biznis itn. Preovladuvaocenkata deka u{te dolgo hendikepiranite lica ne }e moàramnoravno da u~estvuvaat vo op{testveno-ekonomskiot ìvoti deka }e bidat potrebni golemi promeni vo zakonskata regu-lativa za da im se ovozmoàt ednakvi uslovi za participacija.

Postoeweto na grupi hendikepirani lica e karakter-isti~no kako za razvienite zemji, taka i za zemjite vo razvoj.Me|utoa, pri~inite za pojavata i goleminata na brojot hendike-pirani se razli~ni vo ovie dve grupi zemji (vo razvienitezemji toa e rezultat, glavno, od procesot na stareewe, dodekavo zemjite vo razvoj toa e posledica od bolesti, nedovolnaishranetost i vojni). Hendikepiranosta, isto taka, vo dobardel e povrzana so siroma{tijata, bidej}i brojot na ovie lica ezna~itelno pogolem vo siroma{nite semejstva vo sporedba sobrojot hendikepirani pome|u dobrostoe~kite semejstva. Osventoa, i brojot mentalno retardirani deca e mnogu pogolem kajsiroma{nite semejstva.

Siroma{nite zemji ne se vo sostojba da participiraatvrz ramnopravna osnova na me|unarodnite pazari i da gipro{irat pazarnite mo`nosti za sopstvenoto naselenie.Mo{ne izrazenata siroma{tija na nekoi dràvi ne samo {topretstavuva pre~ka za dobivawe pogolemi me|unarodni kredi-ti, tuku go ograni~uva i dvièweto na stoki i lu|e, li{uvajki

151

gi od mo`nostite da se vrabotat, da po~nat sopstven biznis ida zarabotuvaat.38

Participacijata, kako poim, ne moè da se ograni~i naedna dràva. Svetot se soo~uva so milionski migracii na lu|ekoi ilegalno vleguvaat vo razvienite i industriskite zemji.Ovoj proces tuku{to zapo~na i, dokolku ne se sozdadat usloviza poramnopravno u~estvo vo mo`nostite {to gi nudi svetskataekonomija, se strahuva deka vo ovoj vek moè da nastane ma-sovna emigracija od siroma{nite vo razvienite zemji. Zatoa,sozdavaweto uslovi za pogolema participacija vo globalniramki nalaga radikalno menuvawe na me|unarodniot poredok.Toa osobeno se odnesuva za otstranuvaweto na ograni~uvawatavo me|unarodnata trgovija, kako i vo vrska so unapreduvawetona demokratijata vo globalnoto upravuvawe.

2.Osnovni pre~ki vo ostvaruvaweto na pravoto na participacija

Participacijata ne se ostvaruva lesno i pove}e vidovipre~ki od najrazli~en vid se ispre~uvaat pred mo`nostite dase u~estvuva vo ekonomskiot ìvot. Pre~kite proizleguvaat odgolemite interesi na edna grupa ili grupi lu|e, koi, vodeni odli~ni pobudi, gi spre~uvaat drugite da ostvarat pocelosnaparticipacija. Pre~kite za participacija se od sistemska pri-roda, birokratski ograni~uvawa, socijalni normi, kako i odograni~uvawa za koristewe na sredstvata i resursite.

Legalnite pre~ki proizleguvaat od zakonskata i drugaregulativa koja vo golem broj slu~ai favorizira opredelenigrupi. Vo mnogu mal broj zemji postoi transparentnost, isttretman i ednakvost pred zakonot. Postojat mnogubrojni slu~aikade {to zakonot isklu~uva opredeleni grupi od participacijavo ekonomijata ili ne obezbeduva ramnopraven pristap. Takvislu~ai se: ograni~uvawa za ènite, skratuvawe opredeleniprava na vrabotenite i dr.

Birokratijata pretstavuva poseben vid pre~ka za ce-losno i navremeno ostvaruvawe na pravoto za participacija.Postojat slu~ai, osobeno vo nerazvienite zemji i zemjite vorazvoj, na dolga i ma~na administrativna postapka za ostvaru-vawe na nekoe pravo, mnogubrojni formi na kontrola, obvrskiza obezbeduvawe na dokumenti i sli~no, a osobeno e dolga ite{ka postapkata za otvorawe na sopstven biznis i pretpri-jatie. Iako vo svetot postoi eden op{t proces za namaluvawe 38 Na primer, vo Izve{tajot za ~ovekoviot razvoj za 1992 godina se naveduva dekana siroma{nite zemji godi{no im se uskrateni 500 milijardi dolari raznimo`nosti, {to pretstavuva iznos deset pati pogolem od stranskata pomo{ {to jadobivaat. Najsiroma{nite 20% od svetskoto naselenie dobivaat samo 0,2% odglobalnite komercijalni krediti, u~estvuvaat so 0,9% od globalnata trgovija iformiraat samo 1,3% od globalniot dohod”. HDR 1993, str.28.

152

na birokratskite pre~ki, tie se zna~itelni i ja spre~uvaatinicijativata na lu|eto. Osobeno se negativni posledicite odspre~uvaweto na pretpreiema~kite inicijativi vo zemjite vorazvoj i nerazvienite zemji, bidej}i so toa se smaluvamo`nosta za vrabotuvawe, sopstveno i na drugi, a i zasozdavawe dohod.

Vo mnogu zemji i socijalnite normi se va`na pre~ka zaparticipacija vo ekonomskiot ìvot. Na primer, duri i vouslovi koga zakonot toa go dozvoluva, socijalnite normi se ja-vuvaat kako pre~ka pri u~estvoto vo ekonomski aktivnosti.Socijalnite normi se javuvaat vo vrska so religiozni pre~ki,kastinski pre~ki, vo vrska so polot, malcinstvata, siroma{-nite i sl. Na primer, iako zakonot predviduva ista plata zaista rabota, vo mnogu slu~ai ènite se ponisko plateni, itn.

Pra{aweto za neadekvatna upotreba na sredstvata iprirodnite resursi ima golemo zna~ewe vo obezbeduvaweto naednakva participacija. Bez ogled dali se raboti za gradskiili selski sredini, imotnite grupi naselenie se ìvotnozainteresirani da gi za~uvaat steknatite pozicii i bogatstva.Toa go pravat preku svoi vrski so vladeja~kite krugovi ilipreku mo}ni lobi - grupi {to tie gi finansiraat.

Na primer, vo pove}e zemji vo razvoj najgolemo bogatstvoi sredstvo za rabota pretstavuva zemjata, a golem del od nase-lenieto obezbeduva egzistencija so nejzina obrabotka. Vo ne-koi od niv siroma{nite lica se soo~uvaat so mo}nite zemjopo-sednici, koi se sopstvenici na najgolemiot i najdobar del odobrabotlivoto zemji{te. Me|utoa, za da se obezbedi pogolemadostapnost do obrabotlivata zemja kako sredstvo za rabota,potrebni se reformi vo vrska so sopstvenosta nad zemjata. Os-ven toa, ne e dovolno da se poseduva ili da se ima zakupenozemja, bidej}i za nejzinata obrabotka se potrebni znaewe ipo~etni obrtni sredstva, a toa, pak, e povrzano so obezbedu-vaweto krediti preku koi }e se finansiraat sitnite zem-jodelci, so cel da se obu~at, ekonomski da zajaknat i da stanatnezavisni. 39

3. Pravo na participacija na pazarite

Otvoreniot pazar pretstavuva najefikasniot mehanizamza razmena na dobra i uslugi, a neograni~enoto funkcionirawena pazarot e pretpostavka da dojde do izraz se~ija kreativna ipretpriema~ka sposobnost vo oblasta na ekonomijata. Me|utoa,pazarite ne se sekoga{ i sprema sekogo "prijatelski" i vofunkcija na blagosostojba na lu|eto. Golem broj pazari prostose zadu{eni so barieri, pri {to najgolemiot del od niv sepostaveni od strana na dràvata i/ili od nekoi mo}ni grupi.

39 HDR,1993, p.28-29.

153

Samoto funkcionirawe na pazarniot mehanizam ja pot-tiknuva neednakvosta {to vodi kon neramnopravna raspre-delba na dohodot i razliki vo imotnata sostojba na lu|eto,kako i do sozdavawe navrabotenost i siroma{tija. Druga karak-teristika na funkcioniraweto na pazarniot mehanizam prêt-stavuva nevodeweto smetka za ìvotnata sredina i za potrebi-te na idnite generacii. Postavuvaweto na sopstvenite intere-si na prvo mesto, pokraj toa {to predizvikuva uni{tuvawe naprirodata i na ìvotnata sredina, se odrazuva i vrz razvojot idinamikata na raste` na BDP (na primer, vo nekoi zemjiprekumernoto se~ewe na {umite predizvika namaluvawe naobrabotlivata zemjodelska povr{ina i na vkupnoto zemjodel-sko proizvodstvo, a so toa i na ostvareniot BDP).

Toa zna~i deka, makar {to pazarniot mehanizam pretsta-vuva sredstvo za ostvaruvawe pobrz razvoj, negovoto nekontro-lirano dejstvuvawe predizvikuva golemi razliki vo imotnatasostojba na lu|eto i pojavi na siroma{tija. Zatoa, dejstvuva-weto na pazarniot mehanizam treba da se naso~i kon koriste-we na prednostite {to toj gi dava, a, istovremeno, kolku {to emo`no pove}e da se namalat negativnite posledici.

Dosega za pazarot i za dejstvuvaweto na pazarniot meha-nizam pove}e se zboruvalo kako toj da stane poefikasen, socel da se iskoristi za ostvaruvawe pogolema pe~alba, a rela-tivno pomalku se tretira{e pra{aweto za ednakvosta i zanegativnite posledici {to toj gi predizvikuva. Vo poslednivedesetina godini, tokmu kako rezultat od liberalizmot vo svet-skata ekonomija, razlikite pome|u bogatite i siroma{nitelu|e, kako i pome|u bogatite i siroma{nite zemji, zna~itelnose zgolemeni i imaat tendencija kon natamo{no zgolemuvawe.

Zatoa, vo svetski razmeri se javuvaat dvièwa protivglobalizacijata (demonstraciite vo Sietl, Praga, Xenova) kojase izedna~uva so diviot kapitalizam i so sebi~nosta na bo-gatite grupi ~ie osnovno na~elo vo dejstvuvaweto na pazarot eostvaruvawe pogolem profit, ne vodej}i smetka za posle-dicite vrz siroma{nite zemji i siroma{nite lu|e, zaekolo{kite posledici i za idninata na planetata voop{to.Dvièweto protiv globalizacijata, pokraj drugoto, pretsta-vuva izraz na potrebata od pogolema participacija vo obliku-vaweto na svetot i na zaedni~kata idnina, a pred sî vo vrskaso namaluvaweto na zagadenosta i bezmilosnoto iskoristu-vawe na prirodnite resursi, eliminiraweto pojavi na glad inedovolna ishranetost, ovozmoùvaweto na participacija zarabota i biznis, obrazovanie, rabota, socijalna za{tita i sl.Siroma{nite zemji i zemjite vo razvoj se mo{ne zaintere-sirani da u~estvuvaat vo oblikuvaweto na svetskata ekono-mika vrz osnova na ramnopravnost i pravi~nost.

Denes sme svedoci na brzi i sekojdnevni promeni vooblasta na komunikaciite i informatikata. @itelite na si-

154

roma{nite zemji preku televiziskite ekrani imaat mo`nost dase zapoznaat so uslovite na ìvot vo bogatite zemji i blago-sostojbata {to naseleneito ja uìva vo ovie zemji. Mo`nostiteza podobar ìvot vo razvienite zemji go pottiknuvaat emigri-raweto od siroma{nite vo razvienite zemji, a kako {to ve}e iistaknato, emigriraweto vo razvienite i bogatite zemji moèda prerasne vo svetsko dvièwe dokolku ne se sozdadat us-lovi za razvoj vo siroma{nite zemji. Sopiraweto na ovojproces e tesno povrzano so pogolemata participacija zemjitevo razvoj i na nerazvienite zemji na svetskite pazari.

Za opasnosta od golemi i nekontrolirani migracionidvièwa kon razvienite zemji, koi te{ko }e moè da se spre-~at bez pogolemi posledici, se svesni vo razvienite zemji. Ta-ka, spored nekoi procenki do 2020 godina vo zemjite na Evrop-skata unija se o~ekuva vlez na okolu 150 milioni migranti odsiroma{nite zemji. Ovaa brojka na migranti }e obezbedieftina i mlada rabotna sila za pomalku baranite rabotni me-sta vo ovie zemji, a }e pridonese i za neophodniot demograf-ski porast na zemjite na Unijata.

Ra{ireno e misleweto deka najdobar na~in za par-ticipacija na pazarot e preku vrabotuvawe za plata ilisamovrabotuvawe so koe se sozdava dohod. Vrabotuvawetoobezbeduva egzistencija i ovozmoùva na lu|eto ekonomska sa-mostojnost. Za da se sozdadat uslovi za participacija vovrabotuvaweto neophodno e da postojat uslovi za stopanskirazvoj, a dràvata e taa koja treba da sozdade sistemskiuslovi za brz ekonomski razvoj i za vrabotuvawe. So posebnimerki dràvata treba da go poddrùva i pottiknuva vrabotu-vaweto nezavisno od toa dali se obezbeduva visok stopanskiraste`.

Imeno, vo poslednite decenii stopanskiot raste` ne goprati soodveten porast na vrabotuvaweto. Svedoci sme na tn.razvoj bez vrabotuvawe, odnosno na visoka razvisnost, od ednastrana i nevrabotenost, od druga. Vakvi pojavi se karakter-isti~ni kako za razvienite, taka i za zemjite vo razvoj (naprimer, vo nekoi zemji dinamikata na porast na BDP e za dvapati pogolema od dinamikata na porast na vrabotenosta). Toazna~i deka so novite investicii ne se obezbeduva kreirawe nanovi rabotni mesta, tuku se investira vo napredna tehnologija{to ja zamenuva rabotnata sila.

Slobodnata participacija za pretpriemni{tvo e pret-postavka da se obezbedi vrabotuvawe, a kako najlesna formaza otvorawe novi rabotni mesta se naveduvaat malite i seme-jnite pretprijatija. Me|utoa, ne e dovolno da se bide pret-priema~ i da se ima dobra ideja i cvrsta volja za da se otvorisopstven biznis i vrabotuvawe. Prethodno be{e ukaàno dekanekoi grupi lu|e ne moàt da participiraat na pazarot na trudbidej}i ne im e dostapen kreditniot pazar (siroma{nite,

155

nevrabotenite, del od zemjodelcite, kako i ènite), nemaatsredstva i predmeti za rabota itn.

4. Namesto zaklu~ok: Kakva participacija i epotrebna na Republika Makedonija?

Republika Makedonija spa|a vo redot nedovolno razvi-eni zemji kade {to procesot na tranzicija e vo tek. Sli~no nadrugite zemji vo tranzicija, i vo Republika Makedonija, vo po-golema ili pomala mera, se prisutni istite pojavi pri vovedu-vaweto pazarna ekonomija. Isto taka, kako i vo nedovolno raz-vienite zemji, i vo Republika Makedonija relativno pove}e eprisutna pojavata na onevozmoùvawe ili ograni~uvawe naparticipacijata. Licata {to se isklu~eni ili im e ograni~enaparticipacijata treba da se baraat pome|u siroma{nite,nevrabotenite, ènite, decata, malcinstvata, selskite sredi-ni, penzionerite, hendikepiranite i sli~ni ranlivi grupi na-selenie.40 Osven toa, za golem del od naselenieto ne e dosta-pen ili e ograni~en pristapot do prirodnite bogatstva, kako iuslugite na dràvnata administracija, bankite itn.

Sli~no na drugite zemji vo razvoj, i kaj nas vovedu-vaweto na pazarnata ekonomija predizvika {iroko imotnoraslojuvawe na naselenieto, koga edna pomala grupa lu|e brzose zbogatuva, a istovremeno pogolem del od drugoto naseleniee nevraboteno i nema ramnopraven pristap do pazarot i odmo`nostite {to toj gi nudi. Golemiot broj siroma{ni i nevra-boteni vo Republika Makedonija zboruva deka participacijatavo ekonomijata ne e dovolno razviena, a porastot na nekoioblici na siroma{tija i nevrabotenost e pokazatel deka par-ticipacijata ima tendencija kon namaluvawe.

Me|utoa, malata dostapnost na bankite za siroma{nitei nevrabotenite zaradi koristewe na nivnite uslugi, a pred sîzaradi dobivawe krediti za otvorawe mikro i mali biznisi,ne e posledica od nedostig na sredstva. Tokmu kako posledicaod nedostapnost na bankite postojat pove}e slu~ai na neisko-risteni stranski sredstva nameneti za finansirawe na malitepretprijatija. Toa pokaùva deka vo Republika Makedonija ne eizgradena politika za pottiknuvawe na razvojot na malite isemejnite pretprijatija, kako forma na vrabotuvawe isamovrabotuvawe. Pove}e zemji, preku pottiknuvawe na mali isemejni pretprijatija, obezbeduvaat vrabotuvawe na pogolemdel od naselenieto.41

40 Na primer, siroma{tijata vo Republika Makedonija e zgolemena od 4% vo 1991godina na 21% vo 1999, a indeksot na jazot na siroma{tijata se zgolemi od 3,9%vo 1996 godina na 5,3% vo 1999. Tendenciite na siroma{tijata i mo`nostite zanejzinoto namaluvawe. Friedrich Ebert Stiftung i Institut za sociolo{ki ipoliti~ko-pravni istraùvawa, Skopje, 2001, str.11.41 Vo Japonija malite i srednite pretprijatija formiraat 57% od novosozdade-

156

Brojkata prethodno nabroeni grupi od naselenieto voRepublika Makedonija e zna~itelna so ograni~ena par-ticipacija vo ekonomijata. Tokmu zatoa, zgolemuvaweto i zbo-gatuvaweto na participacijata e pretpostavka da se vklu~atpogolem broj lu|e vo oblikuvaweto na razvojnata politika i namerkite so koi taa }e se ostvaruva, {to, pak, e preduslov da senamalat brojnite pojavi na diskriminacija, a i za pogolemou~estvo na naselenieto vo ekonomskiot ìvot.

Na Republika Makedonija í e potrebna i pogolematransparentnost vo raboteweto na dràvnite organi. Pojavitena monopolsko odnesuvawe, korupcija, nepo~ituvawe na pred-videnata postapka pri javnite nabavki, ~estite aferi vo vrskaso privatizacijata i postprivatizacijata itn., ne moàt da seotstranat samo so donesuvawe zakoni i sli~ni akti. Pokrajnormativnoto regulirawe, potrebno e dosledno sproveduvawena zakonite i aktivna uloga na onie {to se nadle`ni za toa.Ponatamu, na Republika Makedonija í e potrebna pogolemaot~etnost za dejstvuvaweto na javnite organi i organizacii. Sozgolemuvaweto na faktorot javnost se sozdavaat uslovi zakontrola i namaluvawe na raznite aferi {to í nanesuvaat go-lemi {teti na ekonomijata.

Pravoto na participacija na pazarot na trud e mo{neva`no pra{awe za Republika Makedonija. Visokata stapka nanevrabotenost ukaùva deka na edna golema masa lu|e im eskrateno u~estvoto na pazarot na trud. Sostavot na ovaa grupaukaùva deka participacijata glavno e onevozmoèna za rela-tivno mladi, nedovolno {koluvani i siroma{ni lica. Zatoa,pristapnosta kon pazarite i kon mo`nostite {to tie gi nudatza otvorawe sopstven biznis i za vrabotuvawe treba da se od-nesuva za site zainteresirani, a dràvata ima uloga da gooblikuva stopanskiot sistem na na~in {to }e se sozdadat ed-nakvi mo`nosti za u~estvo. Edna mo{ne va`na zada~a nadràvata e da gi ograni~i negativnite strani od dejstvuvawetona pazarot i da sozdade mehanizami so koi }e se pomagaat ipottiknuvaat siroma{nite i drugite diskriminirani grupi dazemat u~estvo vo nego i vo mo`nostite {to toj gi nudi za eko-nomsko dejstvuvawe i vrabotuvawe.

Me|utoa, tranzicijata i te{kotiite {to taa gi donesepredizvika namaluvawe na participacijata i kaj del od licata{to se vraboteni. Na golem del od vrabotenite im e onevozmo-èno pravoto na normalni uslovi na rabota i za{tita vo ra-botata, pravoto na pove}e platen trud za no}na rabota i rabotaza vreme na nedela i praznici, pravoto na sindikalna za{titaitn. Na primer, vo stopanstvoto na Republika Makedonijaprose~nata plata na vraboten vo pretprijatijata formirani soprivaten kapital iznesuva 6.200 denari, dodeka prose~nata

nata vrednost, a vrabotuvaat 74% od vkupno vrabotenite. HDR 2000, str.35.

157

plata vo stopanstvoto iznesuva 8.400 denari. Od druga strana,na okolu 25% od vrabotenite vo stopanstvoto im e onevozmo-èno da primaat redovno plata.

Za{titata na trudot ne treba da se ograni~uva samo sosozdavawe podobri uslovi na rabotnoto mesto, tuku da ima po-{iroko zna~ewe i da obezbedi za{tita protiv diskriminaci-jata i za{tita od eksploatacija. Vo Republika Makedonija ~es-ti se pojavite na bezmilosna eksploatacija, kakva {to posto-e{e za vreme na prvobitnata akumulacija na kapitalot vo za-padnoevropskite zemji. Ednakva plata za ednakva rabota eeden od prinicipite {to treba da se po~ituvaat, zaedno soobezbeduvaweto na soodvetna za{tita. Pritoa, treba da se imapredvid deka rabotodavacite se vo zna~itelno podobra polo-`ba vo sporedba so onie {to baraat rabota. Tie raspolagaatso golemi sredstva, iskustvo i pregovara~ka mo}, za razlika odonie {to baraat rabota i koi, vo najgolem del, se siroma{ni imalku obrazovani.

Sivata i crnata ekonomija vo Republika Makedonija seprocenuva deka u~estvuva so okolu 40-60% vo formiraweto naBDP i vo niv se angaìrani zna~itelni potencijali. Sivataekonomija ovozmoùva lesen pristap do nekoi delovi na paza-rot i pridonesuva imotnoto raslojuvawe na naselenieto da sezabrza i prodlabo~i. Taa za mala grupa lica ovozmoùva brzo isilno bogatewe, a za pogolemata grupa od naselenieto e samosredstvo za gola egzistencija bez perspektivi za postojanovrabotuvawe. Crnata ekonomija, isto taka, e prisutna, no za neamalku se zboruva i pi{uva i ne se pravat nikakvi procenki zaop{tite {teti, a i koristite {to taa im gi ovozmoùva na ednamala grupa lica.

Za da se obezbedi pogolema participacija vo RepublikaMakedonija, potrebno e da se promeni misleweto za na~inot narazvoj, a vo negovoto oblikuvawe, posredno ili neposredno,treba da zemat u~estvo site gra|ani. Na toj na~in, }e se sozda-dat uslovi site delovi od naselenieto da u~estvuvaat vo do-nesuvaweto na odlukite {to se odnesuvaat na nivnata blago-sostojba i iden ìvot. Participacijata vo kreiraweto na raz-vojnata politika i vo oblikuvaweto na ekonomskiot ìvot eva`na pretpostavka za pobrz ekonomski raste` i vrabotuvawe.Pritoa, razvojot ne treba da bide cel sebe za samiot, tuku tojtreba da ovozmoì vrabotuvawe i povisok ìvoten standard zasite sloevi od naselenieto.

Formiraweto mali i semejni pretprijatija e mo{ne po-godna forma za zgolemuvawe na vrabotenosta. Formirawetosopstven biznis, po pravilo, ne bara golemi vloùvawa vopari i sredstva, a obezbeduva visoka ekonomija i produktiv-nost. Zatoa, sli~no na iskustvoto od drugite zemji, vo Repub-lika Makedonija treba da se izgradi politika za pottiknuvawe

158

na razvojot na vakvi pretprijatija preku obezbeduvaweto nalesen pristap do krediti i sredstva za rabota.42

Poznato e deka menuvawe na odnosot na silite pome|uoddelnite grupi vo edno op{testvo ili smenuvawe na nekojagrupa od steknatite pozicii - e te{ko ostvarlivo. Vo dene{niuslovi vakvite promeni se postignuvaat so drugi, a pred sî sodemokratski sredstva. Vo uslovi na demokratski sistemi bor-bata za pogolema participacija i ramnopravnost se ostvaruvapreku vlijanieto na raznite ogranizirani grupi {to se zala-gaat za poramnopravno u~estvo vo mo`nostite {to gi nudi pa-zarniot mehanizam. Pogolemata ramnopravnost i participacijase pretpostavka za namaluvawe na vlijanieto i na privilegi-ite na privilegiranite grupi, kako i za namaluvawe na gole-mite razliki {to postojat pome|u oddelnite grupi lu|e vo ram-kite na edna zamja, a i vo ramkite na oddelni zemji vo svetot.

Literatura:• Informacija za ostvarenite finansiski rezultati vo sto-

panstvoto na Republika Makedonija. Zavod za platen pro-met Skopje, 2000.

• Nau~en sobir: Novi formi na sorabotka so pret-priemni{tvo za ublaùvawe na siroma{tijata. Ekonomskiinstitut - Skopje i Fridrih Ebert Stifung, Skopje, 14 juni 2001.

• Nacionalen izve{taj za ~ovekoviot razvoj, Makedonija1999. UNDP.

• Tendenciite na siroma{tijata i mo`nostite za nejzinotonamaluvawe. Fridrich Ebert Stifung i Institut za sociolo{ki ipoliti~ko-pravni istraùvawa, Skopje, 2001.

• Human Development Report 1993. New York, Oxford. Oxford Univer-sity Press, 1993.

• Human Development Report 2000. New York, Oxford. Oxford Univer-sity Press, 2000.

* * *

42 Pou~en e primerot na Banglade{i na Bankata za siroma{nite koja nudi{iroki mo`nosti na mikrokreditirawe i kade {to e obezbeden visok procentna vra}awe na zemenite krediti. D-r Dejan Pendev: Primenata na metodot naslu~aj vo kreiraweto na pretpriema~kata sorabotka i participacijata zaublaùvawe na siroma{tijata. Nau~en sobir: Novi formi na sorabotka so pret-priemni{tvo za ublaùvawe na siroma{tijata. Ekonomski institut-Skopje iFridrih Ebert Stifung, Skopje, 14 juni 2001, str.2-8.

159

M-r Sneàna Kostadinoska - Milo{eskaEkonomski institut - Skopje

ULOGATA NA DR@AVATA VOSOZDAVAWETO NA POVOLNOOPKRU@UVAWE ZA POGOLEMAEKONOMSKA PARTICIPACIJA

Vo trudov se prezentira sovremenata ekonomska ulogana dràvata vo razvienite pazarni ekonomii, zemjite vo tran-zicija i Makedonija.

Empiriskite analizi pokaùvaat deka dràvata ima go-lema uloga i deka dràvnata aktivnost poleka se zgolemuva.Denes, dràvata, osven toa {to mora da bide naso~ena konsvoite temelni funkcii: za{tita na sopstveni~kite prava, os-novnoto obrazovanie, zdravstvoto, infrastrukturata,odrùvaweto na redot i zakonite, za{titata na okolinata,igra zna~ajna uloga vo politikata na regulacija, socijalnaza{tita i strukturni reformi. Dràvata svoite funkcii trebada gi prisposobi kon pazarnoto stopanstvo, da bide dopolna napazarot itn., sé so cel da ovozmoì pogolema i poefektivnaparticipacija na poedinecot (glavno preku pretpriemni{tvo)vo kreirawe na razvojot.

Trudot ja promovira tezata deka dràvata treba vo {topogolema mera da se povlekuva od svojata pretpriema~ka uloga,a so svoite merki da sozdava opkruùvawe za razvoj na privat-nite pretpriema~i, koi se podgotveni za inovacii i prezemawekomercijalni rizici.

Klu~ni zborovi: participacija, ulogata na dràvata,povolno opkruùvawe, novi biznisi, samovrabotuvawe

1.EKONOMSKATA ULOGA NA SOVREMENATA DR@AVA

Na krajot od dvaesetTiot vek se promenija stavovite vovrska so dràvata vo site zemji vo svetot. Upravuvaweto nadràvata vo dvaeset i prviot vek dobiva napolno nov oblik voodnos na dosega{niot. Se o~ekuva, so opkruùvaweto {to taago sozdava, na pretpriema~ite - nositelite na novi biznisideka }e im ovozmoì da ja podignat ekonomijata na noze. Soogromniot razvoj na infrastrukturnite sistemi se ovozmoùvavr{ewe sekakvi uslugi vo site oblasti vo koj bilo del od sve-

160

tot, od edna strana, a istovremeno ja ovozmoùva, ja motivira i{titi ~ove~kata produktivnost. Predizvikot pred koj se sre}a-vaat kreatorite na ekonomskata politika e kako da se postignekonstruktivna ramnoteà pome|u obezbeduvawe fleksibilnostvo sistemot, koja im e neophodna na pretpriema~ite, i ~uvawena op{testvoto od zloupotrebi.

Spored mo`nata uloga na dràvata vo ekonomskiot sis-tem, denes glavno se razlikuvaat nekolku modeli ili teorii,no glavno se vr{i klasifikacija na tri vida ekonomski sis-temi.

Prviot vid ekonomski sistemi, spored klasi~nata te-orija bazirana vrz ideite na Adam Smit, ja vra}a popularnostana laissez-faire - politikata i se zalaga za {to pomala dràvnaintervencija. Iako ovoj model be{e ignoriran vo tekot nadvaesettiot vek, povtorno e teoretski populariziran odpoznatiot ekonomist Milton Fridman i prakti~no primenuvanod neodamne{nite vode~ki politi~ari Margaret Ta~er, RonaldRegan i, vo najnovo vreme, od Bil Klinton, odnosno Xorx Bu{.

Vtoriot model se bazira vrz aktivniot pristap,postaven vrz teorijata na J. M. Kejnz. Se smeta deka e dominan-ten vo dvaesettiot vek i deka se prepoznava po kontinuiranoraste~kata uloga na dràvata vrz merkite na ekonomskatapolitika, vklu~itelno i na merkite na socijalnata politika.Pritoa, dràvnata ekonomska politika be{e pro{irena ne zada gi re{i problemite vo stopanstvoto, tuku be{e naso~ena konekonomska stabilizacija, op{testvena mobilnost na klasite iobezbeduvawe socijalna za{tita na postarite i hendikepi-ranite lica (denes praktikuvana vo nekolku evropski zemji).

Pove}eto od nacionalnite ekonomii vo svetot seklasificiraat vo tretiot vid, kako me{oviti ekonomii.Glavna karakteristika na me{anata ekonomija e deka dràvatae vaèn, no ne i dominanten ponuduva~ na stoki i uslugi voekonomijata. Generalno, dràvnite rashodi za stoki i uslugiobezbeduvaat prose~no 25 - 50% od BDP. Privatniot sektor eogromen, no e reguliran so dràvni cenovni intervencii (pri-marno za monopolite), obezbeduva subvencii i danoci, itn.

Denes, spored teorijata za javnite finansii, dràvataima glavno ~etiri ekonomski ulogi:

1. Alokativna uloga - za korekcija na distorziite pripazarnata alokacija na resursite (pazarni nedosta-toci);

2. (Re)distributivna uloga - primarno se odnesuva doednakvosta (ekonomija na blagosostojba);

3. Regulativna uloga - sproveduvawe na zakonite i dru-gite vidovi regulacija, so cel za podobro funk-cionirawe na pazarnata ekonomija, i

161

4. Stabilizaciona uloga - izvr{uvawe na makroekom-skite funkcii na dràvata vo kontrola na inflaci-jata, nevrabotenosta i ekonomskiot razvoj.

Za sproveduvawe na vaka postavenite ekonomski zada~i,dràvite vo razvienite ekonomii ne samo {to imaat golemauloga, tuku, kako {to se gleda od Tabela br.1 vladinata aktiv-nost poleka se zgolemuvala vo tekot na minatiot vek. Taa segase dviì od edna tretina od nacionalniot dohod vo SAD (na-jliberalizirana) do re~isi dve tretini vo [vedska.

Tabela 1. Javnite rashodi kako procent od nacionalniot dohod1880 1929 1960 2000

Japonija 11 19 18 40

SAD 8 10 28 32

Germanija 10 31 32 47

ObedinetotoKralstvo 10 24 32 41

Francija 15 19 35 54

[vedska 6 8 31 59Izvori:World Bank,World Development Report,OECD,Economoc Outlook

Dràvata igra najva`na uloga vo pomagaweto na pret-priema~ite. Taa go kreira opkruùvaweto, koe pak }e go potti-knuva razvojot na biznisot. Koi se vistinskite pottiknuva~kielementi?

Odgovorot se razbira, ne moè da bide ist za site zemji,no postojat bazi~ni principi {to ja sostavuvaat ramkata:

1. Pazarno orientirano opkruùvawe. Prv ~ekor konprosperitet e kreirawe na opkruùvawe vo koe privatniotsektor i novite biznisi }e moè da se razvivaat. Za ova e po-trebna dobro osmislena politika vo ~etiri oblasti: obezbedu-vawe prava na privatnata sopstvenost, racionalizacija napravniot sistem, podobruvawe na dràvnata administracija(efikasnata dràvna administracija e otvorena, decentral-izirana, stabilna i nepristrasna) i izgradba na fizi~ka in-frastruktura.

2. Delovna obuka3. Finansiska pomo{ i krediti.Najzna~ajna funkcija na dràvata e da kreira zdravo

delovno opkruùvawe, a posebno i drugi programi za pomo{ namaliot biznis. Malite biznisi se vitalni delovi od privat-niot sektor, no se poranlivi na nepovolna ekonomska klima.Najgolemata prepreka za malite biznisi e dobivaweto nakredit od bankite za finansirawe na nivnite operacii. Ovoj

162

problem e posebno izrazen kaj zemjite vo razvoj, kade {to go-lem broj mali pretprijatija operiraat nadvor od legalnataekonomija. Pretpriema~ite na ovie firmi imaat malku da po-nudat kako kreditna garancija i naj~esto prethodno nemalekontakti so bankite.

Programite, koi moàt da obezbedat pristap na kapitalza novi mali biznisi, moàt da im pomognat na pretprijatijatavo po~etniot period. Eden korisen primer, za toa kakodràvata moè da ima efikasna uloga vo ovoj proces, esozdavawe mreà od profitni investicioni kompanii za malibiznisi {to se vo privatna sopstvenost, sli~no na iskustvatana SAD. Koristej}i kapital i fondovi zajmeni od Adminis-tracijata za mali biznisi na SAD, tie obezbeduvaat finan-sirawe na maliot biznis vo forma na akcionerski kapital idolgoro~ni zaemi.

Vo krajna linija, konstitutivnite grupi bi bile uspe{nisamo vo ekonomija vo koja se pottiknuvaat pretpriema~kata ak-tivnost i razvojot na maliot biznis, no i ako drugite demok-ratski institucii (nezavisno sudstvo, dràvnite slu`benici)moàt da bidat protivteà na dràvnata kontrola.

Ekonomskata teorija ukaùva deka privatnata sopstve-nost, stabilnoto monetarno opkruùvawe, niskite danoci islobodnata razmena }e pridonesat za prosperitet.

Prvo. - Garantirawe na sopstveni~ki prava;Vtoro. - Stabilni pari i ceni;Treto. - Niski marginalni dano~ni stapki;êtvrto. - Slobodna razmena - No, barierite so koi se

spre~uva realizacijata na zarabotkata od trgovija go zabavuvaekonomskiot napredok. Potoa, pre~kite vo me|unarodnata trgo-vija, kako carinite i kvotite, go du{at ovoj proces. Ist efektima i kontrolata na devizniot kurs. Precenetiot kurs gi praviizvoznite proizvodi neprivle~ni za strancite, a ova pak gonamaluva devizniot priliv na edna zemja.

Postojat indeksi na ekonomska sloboda (koi vo su{tinago merat obemot vo koj zemjite go razvivaat opkruùvaweto vokoe poedincite moàt slobodno me|usebe da trguvaat i ost-varuvaat dobivka od produktivni aktivnosti), koi sodràt 17komponenti, podeleni vo 4 glavni oblasti: pari i inflacija,vladino rabotewe, dano~ni zafa}awa i me|unarodna trgovija.Ispituvaweto43 vr{eno za 102 zemji od svetot - razli~ni po go-lemina, za periodot 1975-1995 godina, pokaàlo deka sto-panstvoto na Hong Kong e najdobro rangirano vo svetot (indeks9,0), a od drugite zemji najdobra pozicija ostvarile: Singapur,Malezija, Tajland, Kosta Rika, Tajvan i Panama. Od druga

43 James Gwartney i Robert Lawson "Ekonomska sloboda i rast trì{ta u raz-voju""Ekonomske reforme danas"CIPE, Washington i Centar za preduzetnistvo,Podgorica,2000,str.240.

163

strana stopanstvata na Romanija, Brazil, Sirija, Alìr, Irani Zair bile najmalku slobodni vo svetot.

Zaklu~no, dvièweto za dolg rok kon ekonomska slo-boda, t.e. pogolema participacija na poedinecot bi trebalo daizvr{i pozitivno vlijanie vrz rastot na dohodot; obratno, od-dale~uvaweto od ekonomskata sloboda, ili ograni~enata par-ticipacija, doveduva do pad na rastot i pad na dohodot.

2. ULOGATA NA DR@AVATA KAJ ZEMJITE VOTRANZICIJA

Nepodelen e stavot deka dràvata kaj zemjite koi {tose transformiraat vo demokratski treba da ima mnogu malauloga vo upravuvaweto na ekonomijata i deka privatniot sek-tor, odnosno malite biznisi i mo`nostite za samovrabotu-vawa, treba maksimalno da se pottiknuvaat i poddrùvaat.

No, i pokraj vakvite stavovi vo vrska so upotrebata naintervencija od strana na dràvata vo sovremenite pazarnistopanstva, mnogubrojni podatoci sepak seu{te upatuvaat naklu~nata uloga na dràvata vo poddrùvaweto na uspe{nitepazarni ekonomii. Od podatocite prezentirani vo Tabela 2 eevidentno deka vo ovie zemji, po prvite godini na tranzicija,kako rezultat od konsolidacijata na dràvata postignata ezna~ajna promena vo realnoto godi{no proizvodstvo (namalu-vawe na negativnite i pretvorawe na negativnite vo pozitivnistapki).

Tabela 2. Promena na realnoto godi{no proizvodstvo vo%

PeriodCentralna

EvropaBalti~ki zemji

iBalkan

Porane{nisovetski

republiki1989-94

1994-98

-1,6

4,0

- 4,2

4,9

- 8,1

- 5,0Izvor:World Bank,World Development Report

Zabele{ka: Oficijalnite statisti~ki podatoci imaattendencii da go potcenuvaat razvojot - pri {to za noviot pri-vaten sektor obi~no ima nedovolno podatoci.

Novite demokratski zemji se soo~ija so potrebata oddrasti~no smaluvawe na ulogata na dràvata, koja vsu{nostzna~i:• smaluvawe na danocite i poednostavuvawe na dano~nite

sistemi i pro{iruvawe na dano~nata osnova,• institucionalizacija na deregulacijata za site ekonomski

pra{awa,• reforma na pravosudniot sistem,• sproveduvawe fundamentalna reforma na dràvata, i

164

• kreirawe na vistinski civilni uslugi.Porane{nite socijalisti~ki zemji od Centralna i

Isto~na Evropa se soo~uvaat so glavniot predizvik i pra{awekako "da se zauzda dràvata". Iako fundamentalnite reformivo niv se ve}e implementirani, sepak rakata na dràvata godosega sekoj del od delovnite aktivnosti (duri, stanuva zborza sosem otvorena ekonomska represija i raspostranetost nabirokratijata).

Vo mnogu zemji na Centralna Evropa se sprovedenipove}eto od ovie reformi ili se institucionalizirani so po-mal ili pogolem stepen, no reformite {to se odnesuvaat dodràvata se u{te ne se sprovedeni, posebno vo smisla da sesmaluva ulogata na dràvata vo ekonomskite aktivnosti.

Dali ovie zemji treba da se posvetat na unapreduvawe irazvoj na maliot biznis?

Poa|aj}i od premisata na pazarnite ekonomii, dekapoedinecot se smeta edinstveno za vistinskata li~nost {totreba da donese odluka za svojata sudbina od edna strana; a, oddruga strana, pritisnati od krahot na nacionalnite ekonomii,na ovie zemji im ostanuva zasega edinstvena alternativa samoda kreiraat, prioritetno, opkruùvawe vo koe lu|eto }e bidatohrabreni da donesuvaat racionalni odluki, koi naedno i na-jbrzo bi ja revitalizirale ekonomijata.

Istraùvawata na Evropskata fondacija za ispituvawena pretpriemni{tvoto pokaàle deka, zemaj}i go sektorot namaliot biznis vo celina (vklu~itelno i uslugite), udelot namalite i srednite pretprijatija vo vkupniot BDP e bitno po-rasnat vo site ekonomii vo tranzicija. Zatoa, moè da sezaklu~i deka SME sektorot vo ekonomiite vo tranzicija {toodigral va`na uloga vo prvite godini po preminot kon pazarnaekonomija.

Porastot na pretpriema~kata aktivnost zavisi odnaporite za podobruvawe na opkruùvaweto za mali i srednibiznisi i od zakonite za postavuvawe osnovni pravila napazarnata ekonomija, posebno za steknuvawe i prenos na imot islobodna alokacija na resursite, a so toa - kreirawe na ot-vorena i konkurentna sredina. Paralelno so promenite voregulacijata, odea i naporite za podobruvawe na uslugite zadelovnata zaednica, vklu~itelno i reformata vo bankarskiotsektor i sozdavaweto, glavno so stranska pomo{, mnoèstvo"pridru`ni" institucii. Denes vo mnogu zemji na tranzicijapostojat specijalizirani agencii {to go poddrùvaat razvojotna malite i srednite pretprijatija, na nacionalno i region-alno nivo, nudej}i im va`ni uslugi kako meki krediti, garan-cii za krediti, vo nekoi slu~ai imot, kako i informacii,obuka, soveti za procesot na osnovawe i razvoj na biznis. Vsu{-nost, iako e postignat napredok, opkruùvaweto se u{te moè

165

da se opi{e kako te{ko, ako ne i neprijatelsko za razvoj na za-konski dejnosti vo maliot biznis.

Vr{enite istraùvawa vo ovaa oblast44 pokaàle dekaza obeshrabruvawe na biznisot posebno vlijaat ~estitepromeni vo regulatornoto opkruùvawe. Na primer, samotoregistrirawe na biznisot vo stvarnosta, iako e teoretski ed-nostavno, moè da bide povrzano so korupcija i da trae mnogudolgo.

No, se smeta deka klu~en problem se visokite danoci itro{oci za socijalno osiguruvawe, itn.

No, za sozdavawe "pravila ednakvi za site", potrebno eu{te mnogu da se stori. Istoto moè da se re~e i za privatnatai javnata poddr{ka za razvoj na malite i srednite pretpri-jatija. Nasproti naporite za razvoj na "komercijalnite sposob-nosti", bankite i ponatamu se smetaat nebitni za potrebite namnogu mali biznisi. Ova e seriozen predizvik, a sporno e dalimoè da se re{i so uvoz na bankarski modeli od zapadnitezemji. Vo Rusija, na primer, kombinacijata od visoka inflacija,mnogu visokite kamatni stapki, vme{anosta na mafijata vobankarskite raboti i spre~uvaweto da se koristat na najgolemdel od kreditite vo trgovski celi, bitno go ograni~uvaatzna~eweto na bankarskiot sistem za mali biznisi.

Nakratko, ekonomiite vo tranzicija sé u{te se od-dale~eni od industriskite i komercijalnite strukturi koi bií i ovozmoìle na malite biznisi da igraat klu~na uloga vopridonesot za razvoj na kompetitivno pazarno opkruùvawe.Pri kreirawe na po{iroka ramka za poddr{ka na razvojot namaliot biznis i vistinska pretpriema~kata kultura, potrebnoe sekoga{ da se imaat na um osnovnite karakteristiki na ednapretpriemni~ka ekonomija. Ednostavno kaàno, onie koi krei-raat opkruùvawe moraat da ja imaat predvid pret-priemni~kata kultura i da u~estvuvaat vo nea.

Strate{kata promena treba da se odnesuva na slednovo:- osposobuvawe na lokalno nivo so pragmati~no re{avawe

na problemite;- restruktuirawe na golemite firmi zaradi pottiknuvawe

na pretpriema~ki mo`nosti; Razvojot na sektorot namaliot biznis ne moè da se odvoi od razvojot na gole-mite firmi. Golemite dràvni kompanii vo ekonomiitevo tranzicija opfa}aat raznovidni entiteti, koi moàtda se odvojat i }e moàt da dojdat do novi pazari i pro-izvodi, novi izvori na pretpriemni~ka inspiracija itehnologija.

- Pretpriemni~ka edukacija;- Da se slu{a glasot od maliot biznis - zaradi toa {to e

te{ko vladite efikasno da komuniciraat so sopstveni-

44 Allan Gibb:"Edukacija budu˚ih preduzetnika", citiranoto delo, str.122.

166

cite/menaxerite na maliot biznis vo nudewe pomo{ zarazvoj na malite i srednite pretprijatija.Nasproti vidlivite znaci za procvetot na delovnata

kultura, detalnata analiza otkriva deka znaeweto na malitebiznisi e sî u{te na nisko nivo i deka e golem brojot "skri-eni" faktori.

Prvo, golem del od pretpriema~kata aktivnost se od-viva nadvor od ramkite na formalnata ekonomija.

Vtoro, vo ovie zemji se osnovaat zna~aen broj kompaniivo "senka", koi se registriraat samo za odbegnuvawe nadano~nite obvrski.

Treto, evidentno e deka mnogu takvi biznisi se osnovaatkako sporedni ili dopolnitelni raboti, ili se otvoraatmikrobiznisi vo sektorot uslugi, kade {to barierite za vlezse relativno slabi.

Na kraj, vo nekoi zemji kriminalni grupi ja kontroliraataktivnosta na zna~aen broj mali firmi.

[ireweto na neformalniot sektor vo mnogu zemji, e di-rekten rezultat od propasta ili otsustvoto na razni politiki,po~nuvaj}i od nedostigot na krediti, preku eksternata regula-torna birokratija, sî do korupcijata. Vo tranzicionite ekono-mii postoi pove}e od neformalniot sektor: postoi golem delna "nevidliva ekonomija", koja se sostoi od golemi kompanii{to izbrale da rabotat "pod zemji" za da se ottrgnat od kon-trolata na dràvata i pla}aweto na danoci.

3. ULOGATA NA DR@AVATA VO MAKEDONIJA

2.1 Nasledena socijalisti~ka dràva

Po osamostojuvaweto i so procesot na tranzicija Make-donija se najde pred mnogu sloèn problem za sozdavawe sa-mostojna i suverena dràva vrz osnovite na nasledenataneefikasna socijalisti~ka dràva od federalen tip. Mnogudràvni funkcii od porane{niot sistem treba{e da sepromenat, a istovremeno da se formiraat novi institucii zada se sozdade dràva spored primerot na suverenite - pazarnizemji vo svetot.

Republika Makedonija so mnogubrojnite reformi treba-{e da ja transformira dràvata, no sé u{te so dràvnata po-tro{uva~ka se preraspodeluva preku 40% od BDP i toj udel voposlednive godini postojano raste ( 36% vo 1997, 37% vo 1998i 40% vo 1999 godina).Vo odnos na globalnata struktura na javnite rashodi, serazbira ako se imaat predvid razlikite vo nivoto na razvie-nost, Makedonija e pod aktuelnoto

167

Tabela 3. Struktura na javnite rashodi vo 2000 godina (% odBDP)

Potro{u-va~ka

Obedinetokralstvo SAD

Fran-cija

Ger-manija

Make-donija

Stoki iuslugi

21 17 22 20 17

Transfernipla}awa 20 16 32 27 23

Buxetskideficit 0 -1 3 2 0

Izvori: OECD,Economic Outlook,Bilten br.4/2001, Ministerstvo za finansii

nivo vo navedenite zemji, no ne e problem goleminata na jav-nite rashodi, tuku nivnata struktura. Imeno, od vkupnitedràvni rashodi 66% otpa|aat na Republi~kiot buxet (27% odBDP), na Fondot za penzisko 21%, na Fondot za zdravstvo 9%,za vrabotuvawe 1,7% i na buxetite na lokalnata samoupravapomalku od 1%.

Klu~noto pra{awe e kolku e ekonomski efikasna, op{toi posebno - dali vaka dimenzioniranata dràva pridonesuvaza sozdavawe povolno opkruùvawe za pogolema ekonomskaparticipacija na lu|eto?

1. Vo vkupnite uslovi na konstituirawe i razvoj namakedonskata dràva, bi trebalo da postoi zadovolstvo odvodeweto na makroekonomskata politika, so toa {to pri upra-vuvaweto na ekonomijata se stopirani negativnite tendenciina nekolkute glavni makroekonomski indikatori, postignata emakroekonomska stabilnost i tendencija na razvoj.

2. Potoa, bi moèlo da se kaè deka vo dobar del evospostavena pravna infrastruktura za funkcionirawe naedna pazarna ekonomija, so toa {to odredeni zakoni bi trebaloda se potkrepat so pove}e podzakonski akti i deka so toa bi sepodobrile {ansite za podosledna primena na zakonite, inakuglavna negativna karakteristika na na{iot sistem.

3. Vospostaveni se i uspe{ni samo del od glavnite kom-plementarni politiki (primer - monetarna i fiskalna), dode-ka drugi, isto taka va`ni, sé u{te ne se doizgradeni (primer -trgovska i obrazovna) ili voop{to gi nema (trudova politika,kontrolna, sektorska, politika za posebni celni grupi itn).

4. Zasega e evidentna visoka neefikasnost vo regulaci-jata i procedurite, Makedonija e visokocentralizirana zemja,celokupnata politika se sproveduva preku dràvnite minis-terstva i nivnite podra~ni edinici, slabi se ingerenciite na

168

lokalnite vlasti, nema ili se slabi biznis asocijaciite, ne ezaìvean sektorot nevladini organizacii, sé u{te se glomorniprocedurite, za razni licenci i dozvoli, nema nikakva biznisili potro{uva~ka za{tita.

5. I pokraj reformite, javnata administracija e nedo-volno efikasna, ednostav na zaupotreba, transparentna, kon-zistentna, kontrolirana, koordinirana itn. i

6. Ne postoi nacionalna promotivna programa, nitu kon-cept za poddr{ka na mikro i malite biznisi, ili moèbi séu{te ne e razbrano negovoto zna~ewe, i pokraj enormnata stap-ka i bezizleznata sostojba vo vrska so nevrabotenosta.

Poradi navedenive anomalii, pretstoi sloèn i dolgo-traen pat za izgradba na poinakva dràva, pomala po svojotobem, vo nekoi segmenti poinakva, so institucii koi{to so {topogolem broj merki }e gi poddrùvaat pazarnite procesi i, serazbira, poefikasna. Dràvata ednostavno treba da bide do-polnenie na pazarot, prezemaj}i aktivnosti za negovo podobrofunkcionirawe, no i so optimalna kombinacija na pazar i in-tervencii treba da sozdade povolna klima za razvoj na novitebiznisi.

Osven toa, so ratifikacijata na Spogodbata za stabili-zacija i asocijacija me|u Republika Makedonija i Evropskatazaednica i nejzinite zemji - ~lenki, Republika Makedonija seobvrzuva na demokratski, ekonomski i institucionalni re-formi. Reformite, ili procesot na stabilizacija i asoci-jacija, vo ramkite na predvideniot politi~ki dijalog, treba dase odviva vo forma na gradewe institucii i investicii (pred-videni so Spogodbata kako finansiska pomo{ vo forma nanepovratni sredstva i zaemi), usoglasuvawe na zakonodavstvo-to i sproveduvawe na konkretna ekonomska i drug vid na tekov-ni politiki.

2.2. Sozdavawe sovremena dràva

Makedonija e zemja {to se nao|a vo proces na ekonomskatranzicija. Pri ostvaruvawe na celite za sozdavawe pomala,reformirana i poefikasna dràva, treba da se imaat predvidiskustvata na pazarnite stopanstva so primena na dràvna in-tervencija vo pottiknuvawe na procesot na restruktuirawe; notreba, isto taka da se ima predvid deka Makedonija ima nekoispecifiki.

Specifikite se, od edna strana, povrzani so tranzicis-kite problemi, a od druga - so op{tite sostojbi po raspa|awetona Jugoslavija i posebno aktuelnata voena kriza.

a) Dràvata mora{e vnimatelno da go otvori pazarot, socel {okovite od zatvoraweto na kapacitetite da bidat po-mali. Poznato e deka resursite bea blokirani vo segmenti odstopanstvoto poradi toa {to bea alocirani spored principite

169

na prethodniot sistem. Tie segmenti ne moèa da go podnesatudarot na pazarnite sili. Ova dovede do rapidno zgolemuvawena nevrabotenosta.

b) Dràvata se soo~i so situacija na golem nedostig odfinansiski sredstva, od edna, i zna~aen fond blokirani re-sursi, od druga strana.

v) Vo procesot na privatizacija, dràvata treba{e daodlu~i do koja granica e potrebno da se sproveduva privati-zacijata, odnosno koi pretprijatija da se privatiziraat, a koie podobro da se ostavat vo dràvna sopstvenost kako javnipretprijatija.

g) Dràvata mora{e da sozdade celosna i konzistentnazakonska ramka za delovnite aktivnosti, da formira pazarniinstitucii i da ja izgradi potrebnata infrastruktura.

Republika Makedonija treba vnimatelno da se odlu~ikakva }e bide idnata uloga na dràvata. So politi~kata, eko-nomskata i institucionalnata stabilizacija vo zemjata i voregionot, na patot kon evropskite integracii, nu`no treba daobezbedi razvoj na gra|anskoto op{testvo, demokratizacija ipogolema ekonomska sloboda, so {to naedno bi sozdala po-volna klima za pogolema ekonomska participacija na lu|eto.

Ovie specifiki ukaùvaat na toa deka dràvna inter-vencija vo Makedonija }e bide nu`na. Dràvata e pred prediz-vikot za pravewe najpovolen model na svoe vlijanie napazarot.

Reformata na dràvata vo Makedonija treba da sedviì vo tri nasoki:

1. Razvoj na sistem od institucii koi imaat za celnadzor i regulacija na pazarnite tekovi i za{tita na oniepoedinci koi vo pazarniot natprevar }e ostanat socijalno nez-grièni. Reformata na instituciite vklu~uva:

• razvoj na stabilen i transparenten praven sistem,kompatibilen na evropskoto zakonodavstvo, so zbirod propisi {to na predvidliv i efikasen na~in }eovozmoì celosno odrùvawe na finansiskata dis-ciplina, vodewe na biznisite, za{tita na sopstve-ni~kite prava;

• reforma na dràvnite institucii na izvr{natavlast vo sposobni i samostojni, pazarno orientiraniinstitucii;

• potreba od nekorumpirana dràvna administracija• izgradba za sistem na socijalno osiguruvawe vrz os-

nova na tekovniot dohod i imot na poedinci i seme-jstva;

• postojana sorabotka i dijalog so site u~esnici vodelovniot ìvot;

170

2. Pomo{ za realokacija na resursite vo sozdavawetonovi konkurentski stopanski strukturi:

• reformirawe na javnite pretprijatija i nivno izla-|awe na pazarnite zakonitosti, eventualno nivna na-tamo{na privatizacija;

• dejstvuvawe za sozdavawe na novi pazarni strukturiza regulacija na monopolite i antimonopolska poli-tika, regulacija za prezemawe i pripojuvawe na pret-prijatija i posebno regulacija na finansiskiot sek-tor;

• definirawe na jasna biznis-politika i posebnopolitika za pottiknuvawe na mikro pretpri-emni{tvoto;

• sozdavawe mreà od agencii za pomo{ na malite isrednite pretprijatija.

3. Dràvata treba so merki na horizontalna, a ne selek-tivna politika da go podobruva dejstvuvaweto na pazarot, takada go podiga kvalitetot na klu~nite stopanski imputi (infras-tukturata, trudot i kapitalot, razvojot i istraùvawata):

• dràvno investirawe vo infrastruktura;• izgradba na sovremen sistem za obrazovanie;• sozdavawe novi oblici za poddr{ka na razvojot i is-

traùvawata, pottiknuvawe {irewe na tehnolo{ki-te dostigawa, jaknewe na nau~nata i stru~nata me|u-narodna sorabotka, obezbeduvawe transfer na theno-logija;

• sproveduvawe politika za za{tita na okolinata.Koga }e postavi jasni pravila na igra, dràvata obe-

zbeduva transparentnost i disciplina vo nivnoto sproveduva-we, potoa go olesnuva nivnoto sledewe i kontrola. So takvotosvoe odnesuvawe, taa ja voveduva nu`nata predvidlivost {toim ovozmoùva na u~esnicite vo ekonomskiot ìvot (pred sé napretpriema~ite) racionalni odluki i dejstvuvawe baziranovrz jasnata intervencija na dràvata, fakt {to e presuden za{ireweto na novite biznisi, a so toa i za ekspanzija nasamovrabotuvaweto, koe e pove}e od potrebno vo Makedonija.

* * *

LITERATURA

1. Nemec Juraj and Wright Glen, Public Finance: "Theory and prac-tice in the Central Europen transition", NISPAcee, Bratislava,1997.

2. Pleskovic Boris and Joseph E. Stigitz, Annual World Bank Con-ference on Development Economics, WB, 1997.

3. Tanzi Vito,"Transition to market", IMF, 1993.

171

4."The State in a Changing World", World Development Report,World Bank,1997.

5."Ekonomske reforme danas", CIPE, Washington i Centar za predu-zetnistvo, Podgorica, 2000.

6. Human Development Report for Central and Eastern Europe andthe CIS, UNDP, 1999.

7. Economic Outlook, OECD.8. World Bank Report, 2000.9. Annual Report of The Miniatry of Finance,Croatia,1999.10. Bilteni, Ministerstvo za finansii, 2001.11. Bilteni, NBRM,2001.

172

M-R Qerka Tot NaumovaOXIS - Skopje

PARTICIPACIJA NA @ENATA VO KREIRAWETONA BIZNISI I VRABOTUVAWA

" @enata gi izbri{a razlikite me|u sebe i maòt vonajgolem del blagodarej}i na toa {to taa raboti, ednostavno

rabotata moè da í ja garantira slobodata"Simon de Bovuar

@enata vo vitel od predrasudi

Ona {to se naplastilo so vekovi ne moè tolku ed-nostavno da se nadmine. Diskriminacijata na ènata e starakolku i idejata za Gospod. Staroevrejskata molitva veli:"Spolaj ti, Gospode, {to me sozdade ma{ko." Evidentno e dekatoj "crn kontinent" kako {to ènata ja narekuva Frojd, trebapostojano da se otkriva. Vo svoeto delo "Op{testveniot dogo-vor”" @an @ak Ruso istaknuva: "su{tinata na ènskoto dosto-instvo e taa da ostane nepoznata" "ènata mora da se griì zadoma}instvoto".

Evolucijata na statusot na ènata postapno }e se odvivaso nastanuvaweto na sovremenoto op{testvo. Golemiot ~ekor}e bide napraven vo tekot na golemite feministi~ki dvièwana sedumdesettite godini na ovoj vek. Se zapo~na vo po~etokotna ovoj vek so " pravoto na platen trud", za da se razvie vo"ramnopravnosta", pri nagraduvaweto vo rabotata." Zatoa, HHvek so pravo moème da go nare~eme "vek na ènata "

Na Balkanot javnata sfera sé u{te e isklu~itelen do-men na maìte, dodeka doma}inlukot í ostanuva na ènata. Seu{te postoi edna "reprezentativna demokratija", kade {tomaòt proizveduva i odlu~uva, a ènata izvr{uva i reprodu-cira. Ova tipi~no, tradicionalno odnesuvawe kon ènata ne esamo balkanski specifikum. Toa e alarm, zaedni~ki imenitel,re~isi na sekoja dràva.

Iako pokaùva silna inicijativa za soo~uvawe sopredizvicite na pazarnata ekonomija, makedonskata èna ne-soodvetno participira vo kreiraweto na biznisi i vrabotu-vawa. So ekonomskata ramnopravnost na ènata, koja e funda-ment za site drugi formi na ramnopravnost, se otvora novaperspektiva {to dava mo`nosti za izrazuvawe na ènata voorganizirawe na ekonomijata, odnosno direktna participacijana ènata vo donesuvaweto na ekonomski odluki.

173

1. @ENATA - NEPARTICNO MNOZINSTVO

Participacijata e proces preku koj lu|eto se najdirek-tno vklu~eni vo ekonomskite, socijalnite i politi~kiteprocesi, kako i vo site drugi procesi koi{to go zasegaat ìv-otot. Participacijata e tesno povrzana so konceptot zaotu|uvawe na ~ovekot, so potrebite od negovata kreativna sa-morealizacija, od gledna to~ka na nejziniot prinos vo razvito-kot na li~nosta na sekoj poedinec. Koncentriraj}i seprvenstveno na dehumarnitarniot efekt na trudot - nekoiavtori participacijata ja vrzuvaat za rabotnoto mesto, nezadiraj}i pritoa vo pra{awata na politi~koto i op{testve-noto ureduvawe, odnosno vo globalniot op{testven ambient vokoj toa se realizira. Ottuka, proizleguva deka participacijatae mo`na na mikronivo. Fundametalnata dimenzija na oddel-nite participaciski {emi e vo tesna korelacija so institu-cionalnite formi niz koi taa se ostvaruva.

Od druga strana, participacijata moè da se posmatra ikako zgolemuvawe na ~uvstvoto na zadovolstvo od rabotata,{to bi bilo prvenstven motiv za poddr{ka na participacija.Me|utoa, insistiraweto vrz razlikite {to postojat na koncep-cisko, normativno i prakti~no nivo pome|u mnogobrojniteoblici ili institucionalni {emi na participacija ne niovozmoùva da dademe eden globalen, no su{tinski odgovor -zo{to participacijata voop{to stana aktuelna i koja e nejzi-nata globalna cel? Osnovniot kriterium za nejzino kvalifi-cirawe se vrednostite, interesite i celite na inicijatoriteili kreatorite na oddelni oblici.

Soglasno so iskustvata na Zapadna Evropa, objasnu-vaweto se bara vo slednovo: uramnoteènost pome|u ekonom-skata efikasnost, maksimalizacija na proizvodstvoto iprofitot i socijalnata pravda. Participacijata se zadrùvasamo na individualno nivo, kade {to moè da se projavi kom-petentnost i konstruktivno da se iskoristi.

Osvetluvaweto na participacijata na ènite vo novitezakonski re{enija, e celishodno i ispravno samo vo ramkite naceliot politi~ki i stopanski sistem. Stanuva zbor za ona {tovo teorijata e poznato kako: "op{to svetlo vo koe sevklu~uvaat site drugi boi". Toa svetlo denes, vo preodniot pe-riod, e pazarnata ekonomija, ograni~enata uloga na vladata,akumulacijata na produktivnata sposobnost, raspredelbata,efikasnosta i tehni~ko-tehnolo{kiot napredok.

@enata niz svetot

I pokraj akumulacijata na sili za pogolema par-ticipacija, golem broj lu|e i ponatamu se isklu~eni od razvo-

174

jnite pridobivki; siroma{nite socijalni segmenti, lu|eto odruralnite oblasti, mnogu religiozni i etni~ki malcinstva- i,osobeno vo sekoja dràva, toa se ènite. Isto taka isklu~enise milioni, posebno deca, ~ija predvremena smrt, koja e mo`noda se spre~i, gi skratuva nivnite ìvoti. Mnogu od ovie gru-pacii se prepletuvaat me|usebno; me|utoa korisno e da seidentifikuvaat nekoi od niv.

Najgolemata ~ove~ka grupacija koja{to e isklu~ena odnavedenite aspekti pretstavuvaat ènite. @enite, mnozinstvood svetskata populacija, prima samo mal del od razvojnitemo`nosti. Iako ènite ja so~inuvaat polovinata od vkupnatavozrasna populacija, i pokraj toa {to tie pridonesuvaatpove}e vo socijalna smisla otkolku drugata polovina, kakovnatre{no, taka i nadvore{no od svojot dom, tie ~esto seisklu~eni od poziciite na mo}. U~estvuvaat edinstveno so 10%vo svetot na parlamentarnite pretstavnici i so 4% vo min-istrskite kabineti ili pak vo drugi pozicii na izvr{natavlast.

Vo mnogu industriski razvieni dràvi, razvojniot in-deks na ènata iznesuva edinstveno okolu 80% vo sporedba somaòt. @enite nesoodvetno participiraat pri vrabotuvaweto,dodeka, pak, vo nekoi dràvi tie zarabotuvaat pomalku odpolovina, otkolku {to e toa slu~aj so maìte. Mnogu dràvi vorazvoj gi isklu~uvaat ènite od politi~ko u~estvo i produk-tivna rabota, i toa poradi tradicija i diskrimira~ki zakoni.

@enata vo Republika Makedonija

Ustavnite re{enija, po~nuvaj}i od Ustavot vo 1946godina, pa sé do Ustavot od 1991 godina, go apsolviraat asnom-skiot veli~estven ~in na promocija na ednakvosta na sitegra|ani {to ìveat vo Republika Makedonija, bez razlika napol. No mora da se bide mo{ne pretpazliv, bidej}i golema zab-luda e deka op{testvenite nedostatoci moàt da bidat ot-straneti so dekreti, uredbi i zakoni. I pokraj site brojnisugestii i obvrzuva~ki propisi, participacijata na ènata voekonomskite krugovi na mo}ta, vo kreiraweto na biznisi ivrabotuvawa, ja zagrozuvaat dva bitni faktora:

- internosta na op{testvoto, odnosno vladea~kataelita na vlasta, i internosta kaj odredena kategorija èni.

Empiriskoto nabquduvawe govori deka i pokraj uslovno“zadovolitelniot “ broj vraboteni èni (37,6%) za vreme nagolemata nevrabotenost vo Republika Makedonija odnovo, se-riozno e zagrozena, ekonomskata sigurnost na ènata. Nejzi-noto vrabotuvawe dobiva beleg na aktuelen problem - za prvpat e zna~itelno zabaveno, i nezavisno od kvalifikaciite.Nejzinoto vrabotuvawe e pobavno i usloveno od pove}e ira-cionalni faktori, a otpu{taweto od rabota pobrzo. Moè da

175

se pomogne ako se stavi vo funkcija intelektualniot potenci-jal i se upotrebi vo sozdavaweto na duhovnite tvore~ki vred-nosti, koi so svojata univerzalnost i humanost ja korigiraat iobezvreduvaat tradicionalnata predrasuda za ènata kakoponisko intelektualno bitie. Zna~i, ènata nesoodvetno par-ticipira pri vrabotuvaweto.

Pri~inite poradi koi participacijata e ote`nata:Funkcionira tradicionalniot sistem na vrednosti,

eden sovremen paradoks {to stoi me|u modernoto i tradicion-alnoto ìveewe, eden dualizam koj funkcionira do perfek-cija.

Predrasudi vo odnos na rabotata na ènataDo ènata odnovo dopiraat razli~ni i izme{ani sig-

nali, od nea se bara pokornost, poslu{nost.Postojano treba da se imaat predvid site pozitivni za-

koni i odredbi {to go ~inat korpusot na sankcioniranata ram-nopravnost na ènata, a koi od svoja strana sozdavaat ~uvstvona zadovolstvo od dobienata bitka. So iskorenuvaweto naop{testvenite normi i vrednosti, ènata go apsolvira ~inotna svoeto osloboduvawe i bez kompleks za~ekori vo osvoju-vaweto na poziciite vo javniot ìvot, a so vrabotuvaweto sezdobi so ekonomski nezavisen status. Ova na ènata í donesenevolji i te{kotii od pravoto i obvrskite kon rabotata nadvorod semejstvoto. @enata e prinudena da ja vklu~i tretatasmena za da gi zadovoli potrebite na semejstvoto ili - svoitesopstveni intelektualni porivi.

Taka, ènata se oslobodi od domot, no ne i od doma{-nata rabota, taa go dobi pravoto na obrazovanie, no ne i mo`-nosta i dovolno vreme za sopstvenata nagradba koj bara li~noangaìrawe za usovr{uvawe i unapreduvawe vo profesijataili za prifa}awe rakovodni funkcii. Seto ova apsorbiramnogu energija i od nejzinoto slobodno vreme. Kolku talenti-rani èni se otkaùvaat od natprevarot so "ma{kata loà" -spre~eni da participiraat, isklu~eni od poziciite na mo}ta.

Op{testvoto e eden vid organska celina so~ineta tokmuod semejstvoto, kako osnovna edinica. Sovremenoto op{testvootvora rabotni mesta za èni, so toa {to raste brojot profe-sii za koi polovata prednost ne igra nikakva uloga. Sekakodeka emancipiraweto na ènata sozdava povolni psiholo{kiefekti za oloboduvawe na nejzinite kreativni kapaciteti.Sudbinata na sovremenoto op{testvo direktno }e proizleze odnegovata sposobnost da go za~uva nukleusot - semejstvoto. Od-govorot na dilemata e jasen, so ogled na toa {to golem brojèni sé u{te ja baraat sopstvenata ramnoteà me|u nivniotsemeen, li~en i profesionalen ìvot.

Sovremenata èna ne e ve}e zadovolna od triptihot:ku}a - majka -sopruga. Denes ènata poinaku gi poima obvrskitekon ovoj sekojdneven triagolnik. Se promeni slikata na ènata

176

me|u dvata ekstremni prototipa: "ènata - objekt" i "super -ènata". Sepak, realnata slika na sovremenata èna e nekadena sredinata me|u ovaa polarizacija.

Vo toj pravec, bitno e da se ukaè deka, kako i niz ce-lata istorija, sudbinata na op{testvoto zavisi od - ènata. Vona{ite prostori ostana slavna metaforata za "maòt - glavakoja e posadena i se dviì so pomo{ta na vratot - èna".

Sekako deka granicite na idniot razvoj na demokrati-jata se ome|eni so povisok stepen na participacija na ènatavo vkupnite ekonomski tekovi. Nekoj veli, identitetot se do-biva i se gubi, no toj se transformira, go ima ritamot na mese-~evite meni, ima svoi prilivi i odlivi, no so uporna rabotamoè da se dostigne visoko nivo na samopo~it. A samopo~itta,vo svojata logi~na konsekvenca, e sinteza na iskustvoto, naznaeweto i na pragmati~nata upotreba na intelektualniot po-tencijal, ~udesno sleani vo oslobodeniot um.

2. NISKOTO NIVO NA PARTICIPACIJA NA@ENATA VO EKONOMSKITE KRUGOVI NAMO]TA

2.1. Kreirawe na biznisi

Paradigmata za slobodnoto pretprijatie, ~ove~kite re-sursi i na~inot na koj tie se upravuvaat se eden od najbitnitefaktori za uspeh. @enata go gradi uspehot postepeno i posto-jano gi usovr{uva li~nite metodi. Normalno e da se imaatsomneì, stravovi i nesigurnosti. Uspe{nite èni go sfa}aattoa i u~at da go nadminat so koncentriraweto kon sakaniteceli.

[ekspirovata zabele{ka: "Minatoto e prolog" osobeno esoodvetna za dene{niov svet na visoka tehnologija i brz na~inna ìveewe. Principite na uspehot se opredeleni, realni imoàt da se nau~at. @enata e podgotvena da gi prou~i i da giprimeni. Taa e gotova da gi iskoristi dobrite priliki i e spo-sobna za prepoznavawe na {ansite, {to e najvaèn element zauspeh. @enata mora sama da gi sozdava svoite {ansi i da bidepodgotvena da gi do~eka koga }e se pojavat. Pogovorka: "Ako sepogriìte za malite raboti, golemite }e se pogriàt sami zasebe".

Sekoj poedinec mora da bide podgotven za prisposobu-vawe. Ne e mo`no da se ostane nepromenet. Promenite seneophodni i poèlni. Neophodni zatoa {to se primarnousloveni so potrebata da se uspee, u{te podlaboko, tie seneophodni voop{to da se ìvee. Prof. d-r Branko Horvat veli:"Ako sakate da uìvate vo materijalnite blaga, prvo mora da

177

ste ìv. Potoa, morate da bidete i zdrav, i dobro obrazovan.Zna~i, ~ovekot vo edno op{testvo na blagosostojba, za da gi re-alizira pridobivkite od nego, prethodno mora da uìva opre-deleni pretpostavki, kako {to se o~ekuvawata vo odnos na ve-kot na ìveewe, zdravjeto i stepenot na obrazovanie."

@enata ja mobilizira li~nata inicijativa, koja dosegabe{e zadu{ena, - saka sama da se obide. Sekoj model na par-ticipacija se razgleduva kako dobra ili lo{a okolnost, iliuslovi za inicijativna i mobilizatorska funkcija. Par-ticipacijata na ènite vo kreiraweto na malite biznisi imovozmoùva da obezbedat vlez vo mnogu po{irok opseg odmo`nosti.

Kako da se podigne nivoto na participacija naènata vo kreiraweto na biznisi? Moèbi so rangirawe naprioritetite na politikata, ili konkretno, so strategijata zapromocija na participacijata; mo`nosti za samosvesnite istru~nite èni, koi imaat {ansa da bidat subjekt vo novatarazvojna strategija na na{ata dràva. Taka, preku fantazijata,vizionerskata aktivnost i kreativnite promeni, vo delovniotsvet, ènite preku pretpriemni{tvo, samovrabotuvawe ivrabotuvawe vo maloto stopanstvo, nastojuvaat da steknat sa-mopo~it i da si pomognat samite sebesi,

@enskoto pretpriemni{tvo vo izminativa decenija imarelativno malo zna~ewe poradi: nedostig na pretpriema~kikadri, specijalizirani proizvodni rabotni~ki, tehnolo{kazaostanatost, nerazvieni kooperativni odnosi, finansiskaparticipacija i drugi. Imperativ na vremeto vo koe ìveme ekapital-logikata, so ili najradikalni oblici so koi se-kojdnevno se sre}avame. Me|utoa, ekonomskata efikasnost,eden od osnovnite postulati na taa logika, e neminovno povr-zana so motivacija za rabota - jaknewe na ~uvstvoto za identi-fikacija na ènata.

Republika Makedonija izobiluva so ènska rabotnasila. Taa rabotna sila ne e dovedena vo uslovi da se real-izira kako faktor za proizvodstvo, a procesot na pret-priemni{tvo i samovrabotuvawe, so {to se ovozmoùva nasta-nuvawe na profitabilni mali biznisi vo praktikata, be{epostojano onevozmoùvan.

Pra{aweto na tradicijata za razvoj na ènskoto pret-priemni{tvo i samovrabotuvawe e delikatno. Tokmu poradi an-tagonizmot na tradicijata, deka stopanisuvaweto e ma{ka ra-bota, ènata e spre~ena da participira vo mnogu aspekti odekonomskiot ìvot, a osobeno vo procesot na pretpriemni{-tvoto.

Denes, osobeno vo razvienite zemji, intenzivno se raz-viva i pottiknuva ènskoto pretpriemni{tvo - razvoj na di-rektna participacija na ènata vo kreiraweto na biznisot.Ostvarlivosta na konceptot vo re{avawe na problemite za

178

rabotno aktivirawe na èni se re{i preku samovrabotuvawekoe pak vo razvienite zemji se ostvaruva kako postojan procesna formirawe semejni pretprijatija, mobilno pomognato,stimulirano i ohrabreno od site dràvni institucii. Vo ovojproces brzo se sozdade povolen ambient za budewe na novoto{to na povr{inata gi isfrli kako barawa upotrebata na brzovklu~uvawe vladini i nevladini organizacii. Osnovna cel naseto toa be{e da se poddràt, ohrabrat i da se pottiknat sitekreativni èni - pretpriema~i i optimisti, koi imaat ideja, apreku valorizacija na lokalnite resursi, da formiraatsopstvenoto pretprijatie. Na toj na~in, ènite ne samo {to sesamovrabotuvaa, tuku vo eden dobar del vrabotuvaa dopol-nitelna druga rabotna sila.

Me|utoa, ohrabruvaweto, potiknuvaweto i stimulirawe-to na ènskoto pretpriemni{tvo be{e naso~eno ne samo konublaùvawe na nevrabotenosta, tuku i kon zgolemuvawe na po-nudata na stoka i uslugi, namaluvawe na cenite i stabili-zacija na stopanstvoto. Koga se sporeduva na{iot koncept sokonceptot za rabotnoto aktivirawe na ènite vo razvienitezemji, konstatiravme pove}e slabosti na na{iot koncept i mno-gu prednosti na konceptot na razvienite zemji.

Vo na{i uslovi, pri~inite poradi koi ènata saka dazapo~ne sopstven biznis, glavno se locirani vo materijalnatasfera. Mnogu èni ostanaa bez rabota, bez osnovnata prido-bivka na individualnite ~ovekovi prava, bez mo`nosta prekurabotata da zarabotuvaat za sebe i za semejstvoto. @enatasaka da ja prezeme kontrolata vrz sopstveniot ìvot prekusozdavawe novo rabotno mesto za sebe vo sopstveniot biznis.Motivite poradi koi ènata zapo~nuva sopstven biznis serazli~ni, tolku kolku {to se razlikuvame me|u sebe. Za edna,motivot e pari~nata dobivka, za druga toa e zacvrstuvaweto nasopstveniot status, za treta - vospostavuvaweto udobna i pri-jatna rabotna sredina vo koja taa samata }e odlu~uva za sebe.

Vo izminatite nekolku godini Republika Makedonija be-leì trend na sozdavawe mreà od specijalizirani institu-cii za poddr{ka na biznisi i mnozina pretpriema~i gi ko-ristat nivnite uslugi. Glavna zada~a na ovie organizacii e dapomognat preku delovno sovetuvawe, kreditirawe i obuka,kako i potiknuvawe na sorabotka so stranstvo.

Nepostoeweto na specijalizirani programi za pod-dr{ka zaradi specifi~nite potrebi na ènite koi osno-vale sopstven biznis e dokaz za neednakviot tretman naènata: pretpriema~ kaj nas. Sé u{te ne se razmisluva dekae potrebno voveduvawe specijalizirani programi za èni:pretpriema~ki, a osobeno finansiska i institucionalnapoddr{ka na razvojni programi povrzani so kreiraweto nanovi rabotni mesta. Za ilustracija, neophodno e da se istaknedeka vo Republika Makedonija od vkupno otvorenite privatni

179

pretprijatija duri 40% slu~ai sopstvenici se èni. Zna~i, id-ninata pristiga mnogu pobrzo otkolku sevkupnata podgotvenostda se otkaème od minatoto.

2.2. Vrabotuvawe - rabotni mo`nosti

Zemjite vo svetot se pove}e go dereguliraat pazarot narabotna sila. Individuite se staveni vo razli~na pozicija nanivnite rabotni mesta. Toa gi zasega i nivnite mo`nosti zaparticipacija. Firmite nastojuvaat da gi eksternaliziraatsvoite marginalni proizvodstveni programi, kako {to se: smet-kovodstveni uslugi i odrùvawe na higienata, kade se vrabo-teni golem broj èni. Tie go pravat toa so sklu~uvawe poddogo-vori, so ohrabruvawe na nivnite vraboteni za samovarbotuva-we. So ogled na postojnoto, ograni~enite mo`nosti za rabotnoaktivirawe na ènata, od edna, i postojaniot porast na nevrabo-tenosta, koj osobeno se zgolemuva{e vo periodite po realiza-cija na reformite, koga se nastojuva{e da se podobri efikas-nosta na stopanisuvaweto i da se vovedat pazarni zakonitosti,od druga strana, vo Republika Makedonija bea prezemenikonkretni merki i aktivnosti za ublaùvawe na problemite voovaa oblast.

Problemite na nevrabotenosta vo na{ata dràva ne senovi. Prisutni se od poodamna. Me|utoa, sloènite i ote`natiekonomski uslovi pridonesoa ovie problemi u{te pove}e da seuslo`nat i da dobijat zgolemena socijalna dimenzija.Nevrabotenosta naj~esto gi pogoduva ènite bez obrazovanie,ènite bez kvalifikacii i bez rabotno iskustvo. Za mnogurabotni mesta se potrebni visoki kvalifikacii ili sposob-nost brzo da se sovladaat novite proceduri i tehniki, sopomo{ta na tehni~ki prira~nici ili kratkotrajni kursevi.Sli~no za golem broj rabotni mesta vo ova vreme, poznato kakovreme na informatika, neophodno e odredeno nivo na obrazo-vanie i minimum poznavawe od oblasta na komunikaciite,stranskite jazici, naukata i rakovodeweto. Vo edno vakvotraumatizirano vreme, edna od pri~inite poradi koi par-ticipacijata e ote`nata, morame da potencirame, ne negiraj}igo vlijanieto na ona {to se narekuva "disciplinira~ki karak-ter na krizata", frustriranata, nezadovolena i nesigurnaèna - rabotnik, koja rabotnoto mesto go doìvuva kako se-kojdnevna trauma, nikoga{ nema da moè, duri i da saka, da givklu~i site svoi fizi~ki i intelektualni potencijali vo pro-izvodstveniot proces.

Op{to e poznato deka ekonomskata ramnopravnost se re-alizira preku vklu~uvawe na ènata vo procesot na trudot,t.e. vrabotuvaweto. Tokmu ottuka proizleguva deka strate{ki-te akcii vo domenot za namaluvawe na diskriminacijata na è-

180

nata se odnesuvaat do pazarot na rabotna sila. Pazarot narabotna sila vo Republika Makedonija se odlikuva so ek-stremno visoka stapka na nevrabotenost - 36% (kaj ènite41%) vo 1999 godina.

Materijalniot razvoj sozdava uslovi za ekonomska eman-cipacija na ènata, za poop{estvuvawe na doma}instvoto, zacelosna transformacija na semejstvoto, kako del od borbata zarazvoj vo koja ènite }e bidat subjekti na promenite. Povisokstepen na participacija na ènata vo vrabotuvaweto, odnosnofinasiska sigurnost na ènata - zna~i i nejzino celosno oslo-boduvawe i prisposobuvawe kon site op{testveno-politi~kitekovi {to se odvivaat vo dràvava.

3. PARTICIPACIJA NA @ENITE VO EKONOMSKITETEKOVI - MO@NOSTI ZA RAZVOEN NAPREDOK

Na êtvrtata svetska konferencija na ènite odrànavo Peking, Republika Makedonija u~estvuva{e so reprezenta-tivni delegacii. Na Konferencijata bea usvoeni dva va`nidokumenta, dve agendi koi{to imaat ambicija da go preobrazatìvotot na ènata, a toa se: Pekin{kata deklaracija iPlatformata za akcija.

Vo odnos na vrabotuvaweto Platformata insistira damu se obrne posebno vnimanie na vrabotuvaweto na ènata -za sekoe rabotno mesto vo profesija ili funkcija da sepostigne soodnos: eden ma` - edna èna, i da se uvaùva prin-cipot za reciprocitet na vrabotenosta na ènata vo soodnos sonejzinata zastapenost vo vkupnata populacija vo zemjata. I ona{to vo slu~ajov e najva`no - se zadolùvaat site vladi vo sve-tot da usvojat jasna strategija za primena vo ìvot na Pe-kin{kata deklaracija i na Platformata za akcija.

I moèbi se ~eka{e podolgo, no so odluka na Vladata naRepublika Makedonija, od de}emvri 1995 godina e formiranoOddelenie za unapreduvawe na ramnopravnosta me|u polovitevo ramkite na Ministerstvoto za trud i socijalna politika.Kuriozitetot na ovaa vonredno zna~ajna odluka e deka taane{to pove}e od dve godini, sé do januari 1997 godina, sebore{e za svoeto mesto vo dràvnata administracija.

Izgotven e Nacionalen plan za akcija za ramnopravnostpome|u polovite od strana na Ministerstvoto za trud i soci-jalna politika, a se oformeni i Oddelenie za unapreduvawena ramnopravnosta pome|u polovite i Nacionalen komitet zasproveduvawe na Pekin{kata platforma.

Ekonomskata ramnopravnost na ènata e fundament nasite drugi formi na ramnopravnost. Bidej}i nevrabotenosta vodràvata e eden od najakutnite problemi, makroekonomskatapolitika treba da bide orientirana kon strate{kata cel - po-rast na vkupnata vrabotenost i sistem od merki na

181

mikrnivo, koi posebno }e go olesnat procesot za vrabotu-vawe na ènite.

Vo toj kontekst, problemite na pazarot na rabotna silatreba da se re{avaat so aktivnosti na mikro i makroplan, koise odnesuvaat pred sé na dolgoro~nite i kratkoro~nite merkiso koi se stimulira kreiraweto na novi rabotni mesta, potti-knuvawe da se formira stopanska struktura so trudointen-zivna profilacija (pottiknuvawe na mali biznisi, famili-jarni biznisi).

Finansiska i institucionalna poddr{ka na razvojniprogrami povrzani so kreiraweto na novi rabotni mesta.Kreditnite preferencii (poniski kamati, grejs-period, dol-goro~nost) neposredno da se uslovuvaat so trudointenzivniotkarakter na programata i stimuliraweto na pret-priemni{tvoto.

Aktivni politiki na pazarot na rabotna sila. Zgole-muvawe na mobilnosta na rabotnata sila preku stimulirawefleksibilni formi na vrabotuvawe (vrabotuvawe za opre-deleno vreme, rabota po dogovor, rabota doma). Transforma-cija na Zavodot za vrabotuvawe vo sovremen servis na trudot,vo ~ii {to ramki }e funkcionira poseben oddel za pomo{ privrabotuvawe ènite kako najnevralgi~en punkt na pazarot narabotna sila.

Oddelot za èni treba da obezbedi:To~na evidencija na nevrabotenite èni;

- Razvoj na banki na podatoci za kvalitativna ocenka namo`nostite za vrabotuvawe vrz osnova na anketi,intrvjua i ispituvawe na javnoto mnenie;

- Sledewe i analiza na sli~nostite i razlikite pome|uènskoto i ma{koto pretpriemni{tvo (koi proizlegu-vaat od tradicionalnite sfa}awa deka stopanisuvawe-to e ma{ka rabota);

- Kakov vid posebna pomo{ im e potrebna na ènite (pis-menost, stru~nost, finasirawe i tehni~ka pomo{, prak-ti~na obuka, itn.);

- Dominantni profesionalno interesni podra~ja spremakoi ènite imaat afiniteti;

- Motivi {to gi naso~uvaat ènite da se zanimavaat sostopanski aktivnosti;

- (èlba za nezavisnost, samodokaùvawe, iskoristuvawena sopstveni potencijali).

Pottiknuvawe na razvoj na ènskoto pret-priemni{tvoImeno, nivnata ideja bi moèla da se realizira preku:• Obezbeduvawe na posebno utvrden prostor vo t.n. in-

dustriski zoni, inkubatori, ènski delovni centri;

182

• Razvieni programi za mali biznisi;• Soodveten proda`no - izlo`ben prostor zaradi pro-

mocija i propaganda na ènskoto pretpriemni{tvo;• Informativen centar na razni programi za poddr{-

ka na ènskoto pretpriemni{tvo vo zemjata i svetot;• Razvoj na ènski {tedno - kreditni zadrugi;• Formirawe poseben fond za osiguruvawe (obezbedu-

vawe na potrebnite garancii za dobivawe krediti).Izgradba na vakvi ènski centri moè da se obezbedi

so finansiska poddr{ka od razni me|unarodni i stranski pro-grami, fondovi i fondacii za ènsko pretpriemni{tvo.

3. NAMESTO ZAKLUÔK

I pokraj o~iglednoto podobruvawe na statusot na èna-ta vo poslednava decenija, vo mnogu oblasti neramnopravnostame|u polovite sé u{te opstanuva, a su{tinskite problemi ipre~ki ne se re{eni i nadminati.

Promenite vo svetot, i ne samo na ovoj {to í pripa|a natranzicijata, nalagaat obvrska na site vladi da usvojat jasnastrategija za primena vo ìvot na Pekin{kata deklaracija i naPlatforma za akcija. Ovie dokumenti davaat novi mo`nosti zaparticipacija na ènata vo site sferi na ekonomskiot ìvot.Osobeno treba da se ima pove}e sluh za podigawe na nivoto naparticipacijata kaj ènata pri kreiraweto biznis i vrabotu-vawa. Zatoa moèbi e potrebno da se pobara odgovor napra{awevo:

Zo{to demokratijata sé u{te ne í dozvoli na ènatapogolema participacija vo ekonomskite krugovi na mo}ta?

* * *

183

Klimentina PoposkaEkonomski institut - Skopje

PARTICIPACIJATA VO FINANSIRAWETONA NOVI BIZNIZI

Finasiraweto na mali biznisi pretstavuva mnogu zna-~ajno pra{awe, so ogled na ulogata {to ja imaat malite bizni-si vo razvojot na vkupnoto stopanstvo. Ova e karakteristi~noza site zemji vo tranzicija, kade {to prestrukturiraweto done-se golemi promeni i problemi vo rekonstrukcijata na staritegolemi pretprijatija. So ogled na faktot deka malite biznisiimaat golemo zna~ewe vo transformacijata kon pazarna ekono-mija, poradi nivnata fleksibilnost i inovativnost, obezbedu-vaweto na sredstva za nivno funkcionirawe e va`no pra{awe.

Malite biznisi ~estopati se nositeli na novi idei ikreativnost, koi se mnogu zna~ajni karakteristiki za opstoju-vawe vo novite pazarni uslovi na stopanisuvawe, a ~esto izaradi ostvaruvawe na golemi profiti so svojot originalenproizvod ili kreativnost. Tokmu, poradi toa, kako va`nopra{awe se nametnuva participacijata vo finasiraweto namalite biznisi i iznao|aweto na novi na~ini na finansirawe{to bi bile prifatlivi za niv kako input vo nivnata rabota.

1. Kreditnite linii kako izvor za finansirawe

Koristeweto na klasi~nite izvori na finansirawe,karakteristi~ni za golemite firmi, kako {to se dolgoro~nitekrediti, izdavaweto akcii i obvrznici na berzata, kredititotza nabavka na oprema i odloènoto pla}awe, naj~esto ne se do-stapni za malite biznisi. Kako problemi se javuvaat nepos-toeweto kolateral ili garancija za zemeniot kredit, nedovol-nata golemina na pretprijatieto da se prijavi na berzata, kakoi nesigurnosta i nepostoeweto dolgogodi{na reputacija i re-nome {to postoi me|u partnerite dokolku stanuva zbor za malbiznis. Iako malite biznisi ne se natpolno isklu~eni od ko-risteweto na kreditite kako izvor na finansirawe, sepak ko-risteweto na kreditite od kreditnite linii e povrzano so go-lem broj problemi. Sepak, najgolem problem pretstavuvasopstvenoto u~estvo {to treba da se obezbedi, kako iobezbeduvawe soodvetna garancija vo dvièn ili nedviènimot.

184

Vo prodolènie, }e spomeneme nekoi kreditni linii{to se dodeluvaat preku odredeni banki vo Republika Make-donija. Postojat pove}e mo`nosti kako malite i srednite pret-prijatija i novite biznisi da dojdat do finansiski sredstva sokoristewe na ovie kreditni linii.

Eden od na~inite pretstavuva koristeweto na kredit-nite linii {to gi stava na raspolagawe Nacionalnata agencijaza razvoj na mali i sredni pretprijatija (NEPA), so koristewena mikrokreditnata linija od FARE. Stanuva zbor za revolving- fond, {to ozna~uva deka sredstvata koi im se prefrlaat nabankite ostanuvaat pri depozitnata smetka na NEPA vo sekojaod bankite, preku koja se plasiraat kreditite od ovaa kredit-na linija. Na ovaa depozitna smetka se vlevaat i otplatite nakreditot i kamatite, koi bi se koristele za odobruvawe novikrediti. Bitno e da se napomene deka vo sekoj odobren kredit,bankite u~estvuvaat so 1/3 sopstveni sredstva. Odlukata za do-deluvawe kredit se donesuva od strana na kreditnata slu`bavo bankata, koja, isto taka, podnesuva i del od rizikot (naj~es-to polovina), so cel da se stimulira donesuvaweto pravilniodluki pri procenkata na kreditnoto barawe.

Kreditite se dodeluvaat vo denari, so cel da se zgo-lemi doverbata vo doma{noto {tedewe, a kamatnata stapka epazarna, {to zna~i ne se koristat povlasteni kamatni stapki.Minimalniot iznos na odobreni krediti koj iznesuva{e 1,2milioni denari vo 2000 godina, e zgolemen na 1,8 milioni de-nari. Vo 2000 godina i kamatnata stapka na odobrenite kreditipretrpe promena, kako rezultat od promenata na eskontnatakamatna stapka na Narodnata banka na Republika Makedonija.Imeno, namaluvaweto na eskontnata stapka od 8,9% na 7,9%dovede do namaluvawe na kamatnite stapki na kreditite odo-breni od ovaa kreditna linija od 12,9% na 11,9%.

Za ovozmoùbawe na uslovi da se zgolemat nasamovrabotenosta i razvojot na malite biznisi, svoj pridonesdade i sozdavaweto na Makedonskata razvojna fondacija vonoemvri 1998 godina. Ovaa fondacija, koja raboti so sredstvaobezbedeni od Kralstvoto Holandija, vo visina od 4.170.273evra, im pomaga na malite biznisi so finansiski i nefinan-siski uslugi. Vo ramkite na finansiskite uslugi se dodeluvaattri vida krediti:

1. Zaemi na finasiski posrednici {to se nameneti zadavawe na zaemi na zemjodelskite posrednici za finansirawena individualni zemjodelci. Ovie krediti se nameneti za in-vesticii vo oprema, zemjodelski repromaterijali ili dobitokso kamatna stapka od 7,5% godi{no, so 4 godini otplata i 1godina grejs-period.

2. Zaemi na finasiski posrednici {to se nameneti zafinansirawe na investicioni proekti na poedine~ni malipretprijatija. Sredstvata se nameneti za investicii vo os-

185

novni sredstva raboten kapital, so kamatna stapka 8-12%, so20% sopstveno u~estvo, so 5 godini otplata i 1 godina grejs-period.

3. Zaemi nameneti za mikrofinansiski institucii zazajmuvawe na mikropretprijatija nameneti za finansirawe nainvesticii vo osnovni sredstva i raboten kapital, a kako ko-risnici se javuvaat pretprijatija so 3-5 vraboteni lica.

Vo ramkite na nefinansiskite uslugi {to gi dava Pro-gramata za mikro i mali pretprijatija, spa|aat: razvoj na pret-priemni{tvoto, davawe informacii za mo`nostite i usloviteza po~nuvawe sopstven mal biznis, obuka na zemjodecite imalite pretprijatija za rakovodewe, zajaknuvawe i ekspanzijana svoite pretprijatija, davawe najrazli~ni tehni~ki infor-macii za upotreba na odredena oprema, tehnika i tehnologija,kako i najrazli~ni sovetuvawa i konsultacii.

Malite biznisi moàt da dojdat do finansiski sred-stva i preku kreditnata linija za mali i sredni pretprijatioja{to se dodeluvaat preku Makedonskata banka za poddr{ka narazvojot. Ovie sredstva se nameneti za ma{ini, oprema itehnologija vo postojnite ili vo novi mali i sredni pretpri-jatija. Od vkupno odobrenite sredstva najmalku 70% se name-neti za ma{ini, oprema i tehnologija, dodeka najmnogu 30% senameneti za obrtni sredstva. Kamatnata stapka iznesuva 11%so grejs -period od 1 godina. Ovie sredstva se namenetiprvenstveno za poddr{ka na otvarawe na novi rabotni mesta.

IFAT -Invest banka odobruva tri vida krediti, istotaka, nameneti za mali i novi biznisi vo oblasta na zemjod-elstvoto, a ograni~eno na podra~ja {to se nadvor od gradovite.

1. Prviot vid krediti se nameneti za individualnitezemjodelci od to~no opredeleni podra~ja vo Isto~na i Jugo-isto~na Makedonija. Kamatnata stapka na ovie sredstva e 6%, aobezbeduvaweto na kreditot se vr{i preku hipoteki na dviènimot vo odnos 2:1. Minimalniot iznos na kreditot iznesuva1.000 $, a maksimalniot e 10.000 $.

2. Vtoriot vid krediti, isto taka se nameneti za indi-vidualnite zemjodelci od to~no opredeleni podra~ja voIsto~na i Jugoisto~na Makedonija. Kamatnata stapka e 6%, do-deka obezbeduvaweto na kreditot e so nedvièn imot vo gradvo odnos 2:1. Minimalniot iznos na odobren kredit e 1.000 $,dodeka maksimalniot 30.000 $.

3. Tretiot vid krediti od ovaa kreditna linija se do-deluvaat na mali i sredni pretprijatija od selo so minimum1.000 $ i maksimum 75.000 $ i kamatna stapka od 6%. Obezbedu-vaweto na kreditot so hipoteka na nedvièn imot e vo grad voodnos 2:1.

Site ovie krediti, koi se dodeluvaat preku kreditnatalinija IFAD se povolni vo odnos na kamatnata stapka, no seodnesuvaat isklu~itelno na zemjodelskiot sektor. Mnogu e

186

va`no deka kaj site tri vida krediti bankata ne odobruvagotovi pari~ni sredstva, tuku vr{i pla}awe direktno na doba-vuva~ot.

Vrz osnova na ovoj pregled, moè da se dobie pretstavaza mo`nostite na malite biznisi da go najdat svoeto mesto vofinansiraweto na svojata rabota preku kreditnite linii, kakoi problemite so koi tie se soo~uvaat. Koga zboruvame za ko-ristewe na kreditnite linii, bi moèle da spomeneme deka voRepublika Makedonija ~estopati vakviot na~in na finan-sirawe pretstavuva i edinstven na~in preku koj moè da sedojde do finansiski sredststva. Pritoa, treba da se zematpredvid podatocite {to pokaùvaat deka vo Republika Make-donija bankite pretstavuvaat osnoven izvor na likvidni sred-stva. Imeno, procentot na upatenost na pretprijatijata kajbankite vo Republika Makedonija iznesuva 98,5%45 dodeka ovojprocent vo zemjite na tranzicija iznesuva 95%. Ova pro-izleguva, pred sé, od nerazvienosta na pazarot na kapital idrugite alternativni izvori na likvidni sredstva {to moàtpretprijatijata da gi koristat. Tokmu vo ovie alternativnina~ini na finansirawe malite biznisi treba da nastojuvaatda dojdat do neophodnite finansiski sredstva. So ogled nafaktot deka stopanskite subjekti vo 98,5% se upateni da ko-ristat bankarski izvori, zaradi nepostoewe na alternativniizvori i nerazvienost na finansiskite pazari, proizleguvadeka naplatata na kreditite }e zavisi isklu~itelno oduspe{noto rabotewe na stopanskite subjekti i nivnoto navre-meno vra}awe na kreditite.

Dominatnoto u~estvo na bankarskiot kapital, kako iz-vor za finansirawe ({to se potvrduva so navedenite procentiza upatenost na pretprijatijata kaj bankite) nametnuva potrebada se posveti pogolemo vnimanie vo nasoka na sozdavawe zdravi konkurenten bankarski sistem, koj }e obezbeduva poevtiniizvori na sredstva, so koristewe na poniski kamatni stapki.Pritoa, treba da se nastojuva da se eliminiraat pri~inite {todoveduvaat do visoki kamatni stapki na bankarskite krediti.

Edna od pri~inite za visokite kamatni stapki selo{ite kreditni plasmani na bankite. Ako se razgleda kvali-tetot na aktivata na bankarskiot sektor, }e moè da se zabele-ì visoko u~estvo na pobaruvawata i vonbilansnite stapki vorizi~nite grupi V, G i D. Taka, za 1999 godina ova u~estvo be{e41.3% od vkupnoto kreditno portfolio, 32.9% za 1998 godina,a za 1997 godina iznesuva{e 35.6%46. Golemoto u~estvo na lo{izaemi doveduva do visoki premii za rizik, koi se inkorpori-raat vo kamatnite stapki. Pokraj premiite za rizik, kamatnite

45 Godi{en izve{taj na Narodna banka na Republika Makedonija 1999.46 Godi{en izve{taj 1997, 1998, 1999 godina, Narodna Banka na Republika Make-donija.

187

stapki se visoki i poradi neefikasnosta na bankarskotorabotewe, koe doveduva do visoki tro{oci vo raboteweto i dovisoki kamatni stapki.

Drug zna~aen faktor {to pridonesuva za visokite ka-matni stapki vo bankarskiot sektor e niskoto nivo na {tedewekoe proizleguva, od edna strana, od maliot obem raspolo`livdohod i od nedoverbata vo bankarskiot sektor, od druga strana.Nedoverbata vo bankarskiot sektor, proizleguva od negativ-noto iskustvo {to go imaat {teda~ite od "zamrznatite" {tednivlogovi, kako i od problemite {to nastanaa vo bankarskiotsistem so propa|aweto na nekolku piramidalni {tedilnici.Kako rezultat od prethodno iznesenovo, vra}aweto na dover-bata kaj {teda~ite vo bankarskiot sistem }e pretstavuva dol-goro~en proces.

Pri~inata za visokite kamatni stapki, sekako, leì ivo nedoizgradenosta na finansiskiot sistem i iskustvoto napretprijatijata da gi koristat bankarskite krediti kakoedinstveni izvori za obezbeduvawe na likvidni sredstva. Ovadoveduva do golema pobaruva~ka na krediti, koja go iscrpuvadepozitniot potencijal na bankite, so {to se vr{i pritisok zazgolemuvawe na kamatnite stapki. Sekako, vaèn faktor zavisokite kamatni stapki, pred sé aktivnite, e nepostoeweto naseriozni stranski investicii, {to doveduva do niska konku-rencija vo bankarskiot sistem i monopolsko odnesuvawe nabankite.

So ogled na faktot deka se pretpostavuva oti i vo na-redniot period bankite }e imaat klu~no vlijanie za mobilizi-rawe na finansiskite sredstva {to }e bidat iskoristeni kakonajzna~aen izvor za finansirawe na malite biznisi, treba dase vr{at napori za nadminuvawe i eliminirawe na institu-cionalnite i strukturnite nedostatoci na ovoj sektor, kako ida se vr{at napori za sozdavawe na neophodnoto opkruùvaweza razvoj na alternativni izvori zaradi finansirawe namalite biznisi.

2. Investicionite fondovi - participacija vofinansiraweto

Osven kreditnite linii, kako participanti vo finan-siraweto na malite biznisi moàt da se koristat "venture capi-tal", odnosno investicionite fondovi. Ovie fondovi za prvpatse pojavuvaat vo 50-ite godini vo SAD, koga odreden broj bogatilu|e zapo~nale da gi vloùvaat svoite sredstva vo investi-cioni fondovi nameneti za razli~ni investicii, koi senaj~esto mnogu rizi~ni. Obi~no ovie investiciioni fondovi giupravuvale mladi lu|e, eksperti od oblasta na investiciite,koi za smetka na investitorite gi vloùvale sredstvata vo

188

mali biznisi (koi, patem re~eno, vaàt za visokorizi~ni).47 Sotekot na vremeto odlukata za investirawe vo odredeni malibiznisi od strana na investicioniot fond prerasnuva vo kom-pleksna postapka, so koristewe na sovremena tehnologija isimulacii. Pri izborot na investiraweto, investicionitefondovi se krajno vnimatelni i vr{at opstojna analiza predda se odlu~at da investiraat vo odredeno pretprijatie.

Vo Republika Makedonija malite biznisi moàt kakoizvor za finansirawe da gi koristat mo`nostite na SEAF - in-vesticioniot fond.48 Preku svoite filijali, SEAF - investi-cioniot fond ovozmoùva direktna lokalna finansiska pod-dr{ka za malite biznisi. Pritoa, se ovozmoùva i pomo{ primenaxment i biznis - planiraweto, tehni~ka asistencija vomarketingot, kontrola na kvalitetot i smetkovodstvoto, kako ipoddr{ka pri pregovrite na investiranoto pretprijatie vorazli~ni dogovori so treti lica. Stanuva zbor za investi-cionen fond sostaven od 12 investicioni fondovi od Isto~naEvropa, Rusija, Ju`na Amerika i Kina, so sedi{te vo Va{ingtoni so kapital od 200 milioni amerikanski dolari. Kako akcion-eri se javuvaat Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD);Me|unarodnata finansiska korporacija kako del od Svetskatabanka (IFC); Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj(USAID), the Polish Cooperation Fund, the Swedish and Norwegian Gov-ernments, the Baltic-American Enterprise Fund i drugi. Pokraj vo Re-publika Makedonija, SEAF ima osnovano svoi investicionifondovi i vo: Rusija, Bugarija, Hrvatska, Romanija, Polska,Ju`na Afrika, Letonija, Estonija, Litvanija, Peru, Bolivija iKina.

Vo Republika Makedonija SEAF zapo~na da raboti vo1998 godina so kapital od 14 milioni amerikanski dolari. Ne-gova osnovna cel e da investira vo razvojot na mali i srednipretprijatija, a pokraj investiraweto mo`no e da se prezeme idel od sopstvenost 25-49%, kade {to zaedno so sopstvenicitena kompanijata, ovoj investicionen fond }e obezbedi i pomo{vo oblasta na marketingot, kontrolata na kvalitetot i sl.Ovde, isto taka, bi moèle da napomeneme deka investi-cioniot fond e namenet pred sé za razvoj na firmata, za kupu-vawe osnovni i obrtni srdstva, a ne za kupuvawe na nejzinatasopstvenost. Kako targetirani sektori vo Republika Make-donija za dobivawe sredstva od ovoj investicionen fond sespomenuvaat agrobiznisot, proizvodstvoto na hrana, turizamot,lesnata prerabotuva~ka industrija i javnite uslugi.

Potencijalnite firmi za investirawe treba da ispol-nuvaat odredeni uslovi, vrz osnova na koi investicioniot

47 Vo Anglija 10% od vkupniot broj mali pretprijatija sekoja godinapropa|aat, a 15% ne uspevaat da preìveat pove}e od 1 godina.48 SEAF-Small Enterprise Assistance Fund

189

fond odlu~uva dali }e gi investira svoite sredstva. Bi napo-menale odredeni kriteriumi, kako: privatna sopstvenost nakompanijata so mo`nost za rast i razvoj, dobro organiziran iiskusen menaxment, nejzinite sopstvenici da se otvoreni zapartnerstvo, kako i kompanijata da ne se zanimava so bankar-stvo, osiguruvawe ili finansiski uslugi, igri na sre}a, kaz-ino, tutun i proizvodi od tutun, {pekulativni investicii vonedvièn imot, proizvodi za voena upotreba, alhoholni pi-jalaci (koi sodràt nad 15% alhohol), nemoralni i nelegalniaktivnosti i investicii vo proizvodi {to se {tetni za~ovekovata okolina. Investicioniot fond SEAF vloùva sred-stva i vo novi biznisi, t.n. "start up" firmi, ~ii sopstveniciimale soodvetno iskustvo i koi imale vloèno dovolno sred-stva vo kompanijata za pokrivawe na eventualniot rizik odzapo~nuvaweto nov biznis.

Dobivaweto sredstva od strana na investicioniot fondne zna~i samo dobivawe finansiski sredstva, tuku i golem brojdrugi prednosti. Taka na primer, pretprijatieto dobiva dano~-ni olesnuvawa vo forma na osloboduvawe od carina za uveze-nata oprema vo visina na sredstvata dadeni od investicioniotfond, namalen danok na dobivka. Istovremeno se obezbeduvakonsultantska pomo{ od stranski eksperti i finansiska eks-pertiza, a isto taka i se koristat i mreàta kontakti {to giima investicioniot fond vo svetot i se obezbeduvaat dopolni-telni grantovi od drugi banki. Koga zboruvame za ovoj investi-cionen fond, treba da spomeneme deka ne se raboti za traeninvestitor. Investicioniot fond se povlekuva od investici-jata po 3-7 godini, so proda`ba na svojot del na parnerite, nanekoe zaedni~ki prifateno treto lice ili preku proda`ba naberzata.

Bidej}i stanuva zbor za dosta zna~aen i povolen izvorza finansirawe, pretprijatijata od svoja strana treba da nas-tojuvaat da gi zadovolat kriteriumite {to gi bara sekoj inves-ticionen fond. Pritoa, treba da se sledat onie uslovi koi ovojinvesticionen fond gi preferira pri donesuvawe odluka zainvestirawe vo opredelen biznis. Stanuva zbor za slednivepreferirani uslovi:

Investirawe vo pretprijatija {to imalete{kotii so dolgoro~no finansirawe na svojot biznis prekukonvencionalni komercijalni krediti, poradi nivniot malbroj ili poradi nedovolnata razvienost na pazarot na kapital;

Investirawe vo pretprijatija ~ii motivacija iiskustvo vo menaxmentot pokaùvaat deka poddr{kata so kapi-tal i tehni~kata poddr{ka }e im ovozmoàt da obezbedatraste~ki i profitabilen biznis;

Investicii vo nov biznis, koj ima razvieno novproizvod so odredena komparativna prednost;

190

Investicii vo biznis, {to }e obezbedi mo`nostiza trening i vrabotuvawe na nevrabotenite.

Trgnuvaj}i od ovie preferencijalni uslovi, pretpri-jatijata treba da nastojuvaat da gi privle~at investicionitefondovi za finansirawe na nivnite proekti. So uspe{nofunkcionirawe na pretprijatieto vo opredelen vremenski pe-riod, pretprijatijata treba da ja pokaàt opravdanosta vo ne-govoto rabotewe, {to pretstavuva eden od osnovnite kriteri-umi za vloùvawe od strana na investicioniot fond. Istovre-meno, tie treba da bidat otvoreni i spremni za razmena na in-formacii, kako i za partnerstvo.

Dosega vo Republika Makedonija investicioniot fondSEAF ima vloèno vo pove}e od 10 firmi koi, po investi-raweto, go zgolemija svoeto proizvodstvo za 25% na godi{nonivo, a i se otvorija nad 200 rabotni mesta. Se razbira dekaovoj na~in na investirawe e mnogu povolen za malite biznisi iima golem broj pozitivnosti. Brojot investicioni fondovi voRepublika Makedonija e dosta limitiran i treba da se izna-jdat na~ini za vlez na drugi investicioni fondovi. Va`nauloga pritoa ima sevkupnata politi~ka sostojba vo dràvata,koja, za àl, ne nudi sigurnost za vlez na novi investicionifondovi.

3. Fran{izing - na~in za uspe{na rabotana malite biznisi

Otvaroweto nov biznis zna~i deka sopstvenikot imaodreden kapital {to saka da go vloì vo odredena doverlivai sigurna rabota, koja bi gi vratila investiranite sredstva ibi donela zadovoluva~ki profit. Eden od na~inite za ost-varuvawe na gorenavedenava cel pretstavuva sklu~uvawetodogovor za fran{iza. Stanuva zbor za dogovor {to se sklu~uvame|u davatelot na fran{izata (koj e postojan sopstvenik naopredelen biznis) i primatelot na fran{izata, koj saka da ot-vori nov biznis. Prodava~ot na fran{izata se obvrzuva zaopredelen nadomest da mu dade pravo na kupuva~ot nafran{izata da go proizveduva negoviot proizvod ili uslugaspored to~no utvrdeni uslovi, so koristewe na negovoto ime,nadvore{en izgled i dolgogodi{noto iskustvo; dodeka ku-puva~ot na fran{izata se obvrzuva da raboti spored sistemotna organizacija i rabotewe {to se nametnati od strana na pro-dava~ot na fran{izata.

Fran{izata e takov dogovor kade {to onoj koj ja kupuva esiguren deka }e se probie na pazarot pobrzo i pouspe{nodokolku ja kupi fran{izata. Podatocite pokaùvaat deka voAmerika postojat pove}e od 300 davateli na fran{iza {toimaat sklu~eno dogovori za fran{iza so 533.000 delovni

191

edinici koi se javuvaat kako kupuva~i na fran{izata. Se pret-postavuva deka 50% od maloproda`bata }e se odviva so ko-ristewe na fran{iza. Ova proizleguva od faktot deka 90%pretprijata {to rabotat so fran{iza se uspe{ni, nasproti35% uspe{ni pretprijatija koi ne rabotat so fran{izni dogo-vori.49

Osnovnata prednost na fran{izata proizleguva odfaktot deka davatelot na fran{iza go pro{iruva svoeto pro-izvodstvo ili usluga bez vloùvawe dodaten kapital, bidej}imalite pretprijatija (kupuva~i na fran{izata) }e go vloàtsvojot kapital i preku niv }e se ovozmoì brzo {irewe na pro-izvodite i uslugite na novite pazari so koristeweto na re-nometo i kvalitetot {to e ve}e postignat. Na ovoj na~indavatelot na fran{izata, namesto vloùvawe vo novi proiz-vodstveni i proda`ni edinici i sozdavawe distributivnikanali, moè da gi vloì svoite sredstva vo razvoj iusovr{uvawe na proizvodot, vo marketingot i dizajnot. So toa}e se postignat pozitivni efekti ne samo na starite, tuku i nanovite pretprijatija, koi go imaat kupeno dogovorot zafran{iza.

Spored prethodno kaànovo, bi moèle da gi sub-limirame motivite na davatelot na fran{izata: brz razvoj i{irewe na pazarot so mnogu mali vloùvawa, namaluvawe navloùvawata vo razvojot i namaluvawe na delovniot i razvo-jniot rizik, proda`ba na proizvodite pod isti uslovi i kvali-tet, pogolemo vloùvawe vo istraùvawe i marketing. [to seodnesuva do kupuva~ot na fran{izata, toj ima pomal rizik priosnovaweto na svojot biznis i pogolema sigurnost pri svoetorabotewe, polesen pristap do pazarot, namaluvawe napazarniot rizik i racionalizacija vo raboteweto. Toj gi ko-risti prednostite od ve}e steknatoto renome na davatelot nafran{izata, prednosta od sozdadeniot ìg na proizvodot iuslugata i e osloboden od vloùvawe vo istraùvawe i mar-keting. Edna od glavnite pri~ini za kupuvawe fran{iza epoznatata uspe{nost i iskustvo na davatelot na fran{izata.

Koga se kupuva fran{iza, treba mnogu da se vni-mava dogovorot da e celosen i da se po~ituva od dvete strani.Kako primeri za necelosen dogovor za fran{iza moè da senavedat: dogovoreno prenesuvawe na ìgot ili imeto na proiz-vodot, so istovremeno davawe nepolni upatstva za rabota, bezcelosno prenesuvawe na know-how i tehnologijata za vodewe naproizvodstvoto ili uslugata; preotstapuvawe na know-how, nobez licenca za ìgot, so {to se onevozmoùva da se izleze voimeto na kompanijata, a so toa i da se koristat prednostite odfran{izniot dogovor; nepostoewe na postojan nadzor i davawe

49 Management i poduzetnishtvo, 1000 programa ulaganja za mala i srednja poduzeca, Centarza poduzetnishtvo, Zagreb 1994.

192

tehni~ka i komercijalna pomo{; grupirawe na pretprijatijatapod zaedni~ki nadzor, no bez preotstapuvawe na know-how.Znaej}i go prethodnovo, sekoja strana treba da mu obrne pose-bno vnimanie na dogovorot za fran{iza, kako i na toa dalistanuva zbor za kompleten ili necelosen dogovor. Od drugastrana, kupuva~ot na fran{izata mora da se pridrùva kon do-govoenoto vo vrska so know-how. Imeno, toj mora da go ~uvaslu`benoto know-how kako delovna tajna ne samo za vreme napostoeweto na fran{izata, tuku i po toa.

Fran{iznoto rabotewe e mnogu va`no za malite biznisina zemjite vo tranzicija. Idejata za upotreba na fran{izatavoop{to kako na~in za finansisrawe na malite biznisi ja gle-dame tokmu preku pozitivnostite {to gi nudi vakviot na~in zatransfer na tehnologija, a koi prethodno gi razgleduvavme. Sosozdavaweto povolni uslovi za fran{izen dogovor vo zemjitena tranzicija, sekako }e se ovozmoì otvorawe golem broj malipretprijatija koi, vrz osnova na fran{iza, bi bile povrzani sosvetski poznatite pretprijatija i fabriki. Vakvoto povrzu-vawe e odnapred garancija za uspe{na rabota, so nadminuvawena golemiot broj pre~ki koi inaku bi moèle da postojatdokolku pretprijatijata rabotat samostojno i proizveduvaatproizvod ili usluga samostojno.

Mnogu va`no za site zemji vo tranzicija e sozdavawetouslovi za razvivawe fran{izni dogovori so nekoja doma{nakompanija, koja e renomirana i uspe{na vo svoeto rabotewe.Vakvata kompanija moè da go {iri svoeto rabotewe vrz bazana fran{izni dogovori so golem broj doma{ni mali pretpri-jatija. Ova e, vpro~em, i tendencija vo site zemji na tranzicija,kade {to, pokraj silnoto vlijanie na stranskite fran{iznisistemi, so mo{ne silno tempo se razvivaat i doma{nitefran{izni sistemi. Tokmu tuka go gledame na~inot na kojmalite biznisi }e moàt vrz osnova na fran{iznite dogovori,da go vodat svoeto rabotewe, a pritoa da né mora daangaìraat mnogu kapital (odnosno, pomalku kapital vo odnosna ona {to bi im bilo neophodno dokolku ne bi postoelfran{izen dogovor). Imeno, vo po~etokot na fran{izata tiebi trebalo da platat odredena tn. "initial fee", a podocna da od-vojuvaat od ostvareniot promet vo odreden godi{en procent.

Vo fran{izata gledame na~in na participacija vomalite biznisi, taka {to malite pretprijatija vo ovoj dogovorne moraat da raspolagaat so po~eten kapital. Toj kapital moèda se obezbedi preku fran{izata, kade {to se dobiva u{te iznaewe, trening vo izvr{uvaweto na rabotata i proizvodstvona ve}e poznatite i standardizirani proizvodi i uslugi, me-todi na rabota, na~in na vodewe biznis. Malite biznisi }edejstvuvaat spored ve}e razraboten sistem na rabota, vo kojsite klu~ni operacii vo vrska so marketingot, dizajnot i stan-

193

dardiziranosta na proizvodot, markata i ìgot se ve}e sozda-deni od strana na prodava~ot na fran{izata.

Toa zna~i deka malite biznisi, so ovoj na~in na finan-sirawe, }e go izbegnat najkriti~niot del od vodeweto nabiznisot, a toa e rizikot pri proda`bata i plasmanot na pro-izvodite i uslugite (so ogled na fakot deka se prodavaat pro-izvodi i uslugi na renomirani kompanii). Sevo ova garantiradobar profit i uspe{na rabota na ovie biznisi. Istovremeno,ne treba da se zaboravi deka malite biznisi pri vakviot na~inna finansirawe dobivaat novi idei i iskustva koi se va`ni zaoblasta vo koja{to rabotat. Prodava~ot na fran{izata, istotaka, pomaga pri izborot na lokacijata, koja{to malite pret-prijatija ne moàt samostojno da si ja obezbedat.

Iako raboteweto so fran{iza ima i svoi nedostatocikako, na primer, pogolema zavisnost, gubewe na identitetot,obvrska kon pridruùvawe kon dogovorot, sepak vo vakviuslovi, koga ne moè da se obezbedat dovolno sredstva za fi-nansirawe na sopstvenata dejnost, vakviot na~in na fina-sirawe se smeta za mnogu vaèn vo razvojot na malite biznisi.

4. Lizingot kako na~in na finansirawena mali biznisi

Vo uslovi koga malite biznisi nemaat dovolno finan-siski sredstva za nabavka na potrebnite sredstva za rabota,moè da se koristi lizingot. Toj pretstavuva poseben na~in nafinansirawe investiciona oprema ili nedvi`nini i mobilnaoprema. Lizingot denes pretstavuva eden od najbrzite na~inida se dojde do nova oprema, bez koristewe na nekoi kapitalniinvesticii i bez postoewe na gotovi pari~ni sredstva. Ovojna~in na finasirawe e poskap od bankarskite krediti, no nudinekoi drugi pozitivnosti vo uslovi koga malite biznisinemaat gotovi pari~ni sredstva, {to pretstavuva ~esta pojava.Imeno, kaj vakviot na~in na finansirawe, korisnikot na liz-ingot ne mora da raspolaga so gotovi pari~ni sredstva zanabavka na nova oprema, a istovremeno i vo tekot naraboteweto naemninata za koristeweto na opremata se pla}aod prihodite {to se ostvaruvaat so nejzinoto koristewe.

Iako stanuva zbor za poskap na~in na finansirawe voodnos na koristeweto krediti, sepak, vakviot na~in na finan-sirawe ne nametnuva barawe za obezbeduvawe na nekoi garan-cii i kolaterali. Tokmu obezbeduvaweto garancii i kolater-ali pretstavuva golem problem za malite biznisi, koj so ovojna~in na finasirawe se nadminuva, bidej}i kako garancija sekoristi opremata {to e nabavena preku lizing.

So ogled na faktot deka obezbeduvaweto na finansiskisredstva za novite biznisi pretstavuva najgolem problem, bimoèle da spomeneme deka pri nabavkata na oprema na lizing

194

naj~esto se pla}a samo 10% vo gotovo od vkupniot iznos. Lizin-got se pla}a vo podolg vremenski period vo sporedba so kredi-tot od banka i negovoto ispla}awe e povrzano so prilivot nagotovina, koja moè da bide varijabilna vo tekot na godinata.Zastarenosta na opremata e isto taka mnogu va`no pra{awe nokoe isto taka se nadminuva so koristewe na lizingot. Imeno,novite biznisi moàt da ja koristat opremata za kratok rok, ana krajot od lizingot da ja zamenat so druga. Lizingot imovozmoùva na novite biznisi da koristat najnova oprema itehnologija, so {to vakvite kompanii }e imaat prednost predkonkurencijata. So ogled na faktot deka lizingot se presme-tuva kako operativen tro{ok, toa vlijae za namaluvawe nadanokot, {to pretstavuva prednost vo negovoto koristewe.Lizingot vklu~uva i isporaka i instalacija na opremata, {tozna~i preku vakviot na~in na finasirawe se pravi sé {to epotrebno opremata da se stavi brzo i efikasno vo funkcija.

Pokraj pozitivnostite od koristeweto na lizingot, kakona~in na finasirawe na malite biznisi, bi trebalo da gi spo-meneme negativnostite od negovoto koristewe. Imeno, opre-mata {to e zemena pod lizing ne e sopstvenost na korisnikot;sé dodeka ne se otplati celosno, pretstavuva poskap na~in voodnos na bankarskite krediti, osobeno za dolg rok, kako inemo`nosta lizingot da se otkaè. Pokraj navedenive negativ-nosti, moème da kaème deka vo uslovi karakteristi~ni zasite zemji vo tranzicija (nedostig na finansiski sredstva zarabota), vklu~uvaj}i ja i Republika Makedonija, koristewetona vakviot na~in na finasirawe za malite biznisi, ~estopati,pretstavuva edinstven na~in tie da dojdat do potrebnataoprema za izvr{uvawe na svojata rabota. Drug zna~aen faktor{to vlijae vrz koristeweto na lizing od strana na malitebiznisi e faktot deka stanuva zbor za kompanii {to nemaatsvoja istorija. Tie ne se vo mo`nost da obezbedat soodvetnigarancii za koristewe drugi na~ini na finasirawe. Pritoa,treba da istakneme deka stanuva zbor za biznisi {to senao|aat pod visoka stapka na rizik, pa koristeweto na lizin-got, kako na~in na obezbeduvawe na oprema, e mnogu zna~aen~ekor vo po~etnata faza od rabotata na malite biznisi.

* * *

Participacijata vo finansiraweto na malite biznisipretstavuva mnogu vaèn proces za funkcionirawe na sto-panstvata na zemjite vo tranzicija. Vo Republika Makedonijapostoi nedovolna razvienost za alternativnite izvori na fi-nansirawe i golema zavisnost na celokupnoto stopanstvo odbankarskite krediti. Od edna strana, malite biznisi imaatograni~en pristap do kreditnite linii so ogled na potrebata

195

od odredeni kolaterali i garancii i gotovinsko u~estvo vokreditot, koi tie ~estopati, ne moàt da gi obezbedat. Oddruga strana, kamatnite stapki vo Republika Makedonija semnogu visoki, {to pretstavuva dopolnitelen problem vosmisla obezbeduvawe na mnogu skapi finansiski sredstva. Vopotragata po novi na~ini na finansirawe na malite biznisi,bi moèle na{eto vnimanie da go svrtime kon koristewe nainvesticionite fondovi, kako na~in na finasirawe,fran{izata kako na~in na rabotewe na malite biznisi ililizingot kako na~in preku koj{to malite biznisi da dojdat doneophodnata oprema ili tehnologija. Site ovie na~ini treba daim pomognat na malite biznisi vo re{avawe na problemot soneophodnite fiansiski sredstva za finansirawe naraboteweto i da pomognat za olesnuvawe na nivnoto rabotewe.

* * *

Literatura:

1. "Godi{en izve{taj na Narodna banka na Repub-lika Makedonija" 1997, 1998, 1999.

2. Zarezankova-Potevska Marija, "Perspektivite namaloto stopanstvo", Skopje 2000.

3. Management i poduzetnistvo, 1000 programa ulaganja zamala i srednja poduzeca, Centar za poduzetnishtvo, Zagreb 1994.

4. Mo`nosti za finansirawe na mali i srednipretprijatija vo Republika Makedonija, mart-april 2001.

5. Small Enterprise Assistance Fund, http:/www.seafweb.org6. Zoja Kuzecova, êkija: Gosudarstvenaja podder`ka

malogo biznes®, Sovremena Evropa, Russiska® Akademi® Nauk,Aprelb 2001.

196

197

D I S K U S I I

198

199

D-r Boris BlaèvskiMinisterstvo za finansii na Republika Makedonija

VRABOTENOSTA POME\UPOTREBITE I MO@NOSTITE

1. Zgolemuvaweto na vrabotenosta e trajna cel za raz-vojot na Republika Makedonija. Vrabotenosta e uslov za jak-newe na socijalnata sigurnost na rabotnite lu|e i za raste` naìvotniot standard na naselenieto, {to pretstavuva strate{-ka cel na razvojot.

Poradi vakvoto zna~ewe, zgolemuvaweto na vraboteno-sta pretstavuva prioritetna zada~a na srednoro~nite i dolgo-ro~nite planski akti. Vo ovie dokumenti sozdavaweto usloviza kontinuiran porast na vrabotenosta e osnovna komponentana politikata i modelot za razvoj na nacionalnata ekonomija.

Vo dolgoro~nite planovi, odnosno strategii za razvoj naRepublika Makedonija osnovna opredelba e kontinuiranotozgolemuvawe na produktivno angaìrawe na rabotnata sila i,vo eden dogleden period, pribliùvawe do polna vrabotenost,odnosno sveduvawe na stepenot na nevrabotenost vo toler-antni ramki.

Pred osamostojuvaweto na Republikata, vo 1985 godina,be{e donesen Dolgoro~en op{testven plan za razvoj za period1986-2000 godina. Vo ovoj planski dokumnet se predviduva{erealen porast na op{testveniot proizvod na vkupnoto stopan-stvo so prose~na stapka od 5%, a na vrabotenosta od blizu 3%.Porastot na op{testveniot proizvod se predviduva{e da seostvaruva so strukturni promeni vo vkupnata ekonomija, a oso-beno vo industrijata. Istovremeno, se predviduva{e pointen-ziven raste` na investiciite vo osnovni i obrtni sredstva.

Vrz ovie osnovi vo 2000 godina se predviduva{evrabotenosta da se zgolemi od 500.000 kolku {to iznesuva{evo 1985 godina, na okolu 800.000 vo 2000 godina. So vakvidostigawa se predviduva{e deka }e se sozdavaat uslovi konkrajot na periodot da se postigne pribli`no polna vrabote-nost, pri {to nevrabotenosta bi se svela vo tolerantni ramki.Imeno, se predviduva{e nevrabotenosta da se svede na okolu5%.50

50 Za ova vidi poop{irno , Zbirka na republi~ki propisi, Slu`ben vesnik naSRM, Dolgoro~en op{testven plan na SR Makedonija za periodot od 1986 do 2000godina, Skopje, 1986, str. 69

200

Od dene{na gledna to~ka, vakvite predviduvawa nebile realni. Pri ovaa prilika, sli~ni predviduvawa povrzaniso vrabotenosta se naveduvaat vo kontekst da se ilustriraatopredelbite za kontinuirano zgolemuvawe na vrabotenosta i,vrz taa osnova, pribliùvawe do polna vrabotenost. Dokolku,pak, se ima predvid deka dolgoro~niot plan be{e podgotvenvrz nau~ni istraùvawa i ocenetite mo`nosti za zgolemuvawena vrabotenosta vrz bilansirani i drugi elaborirawa, nemoè da se dade ocenka za ostvaruvawe na èlbi i potrebi voovoj domen, tuku za sogleduvawa potpreni vrz odredeni pret-postavki zai sozdavawe uslovi za raste` na stopanskata ak-tivnost i za produktivno angaìrawe na rabotosposobnotonaselenie.

I vo "Nacionalnata strategija za ekonomskiot razvoj naRepublika Makedonija" koja{to ja podgotvi MANU vo 1997godina, zgolemuvaweto na vrabotenosta e na preden plan. Voovoj dokument se predviduva nevrabotenosta vo 2020 godina dase svede na nivo od okolu 10%51. Pritoa, naglaseno e deka vra-botenosta }e se zgolemuva so zaìvuvawe na proizvodstvoto iso obezbeduvawe stabilen i strukturno usoglasen razvoj na na-cionalnata ekonomija.

Sogleduvawata {to se vr{eni povrzano so dolgoro~niotrazvoj na zemjata pokaùvaat deka e neophodno vo naredniotperiodot do 2020 godina Republika Makedonija da ostvari ras-te` na bruto doma{niot proizvod so prose~na stapka od 6 do8%. Vakviot raste` na BDP se smeta deka }e sozdava mo`nostiza zgolemuvawe na vrabotenosta so godi{na stapka od 3 do 5%.

Sogleduvawata pokaùvaat vo periodot do 2003 godinavrabotenosta da se ostvaruva so pobaven porast, poradi sop-stveni~koto i proizvodstvenoto prestrukturirawe. Imeno, voRamkovnata programa za ekonomski razvoj i reformi e predvi-deno vo periodot do 2003 godina da se ostvaruva raste` nabruto doma{niot proizvod so realna prose~na stapka od 5% ina vrabotenosta od 2%.52 Po 2003 godina se o~ekuva da sesozdavaat uslovi za pogolem raste` na investiciite i na pro-izvodstvoto, a so toa i na vrabotenosta.

2. Rasteòt na vrabotenosta so prose~na stapka od 3 do5% treba da pretstavuva primarna zada~a so ogled na ednode-ceniskoto namaluvawe na brojot na vrabotenite lica. Imeno,spored administrativnite izvori, vrabotenosta vo RepublikaMakedonija vo izminatava decenija e namalena od 516.5000kolku {to iznesuva{e vo 1989 godina (posledna relativno sta-bilna godina pred da zapo~ne procesot na raspa|awe na po-rane{na Jugoslavija) na 311.700 vo 2000 godina. Makar {to, vo

51 Za ova vidi: MANU, Citiran materijal, Skopje, 1997 godina, str. 183.52 Vlada na Republika Makedonija, Makedonija 2003 godina, Ramkovna programaza ekonomski razvoj i reformi, Skopje, 2000, str.161.

201

sporedbata na ovie podatoci se javuvaat metodolo{ki i drugiproblemi, tie ilustriraat golemo namaluvawe na vrabotenostavo izminatiov tranzicionen period.

Spored, administrativni izvori za vrabotenosta vo iz-minatiot period od osamostojuvawata na zemjata, podatocitene se celosno opfateni. Imeno, se smeta deka vo ovie podatociza 2000 godina ne se vklu~eni 130-150.000 lica koi rabotat voneformalniot sektor i 50.000 lica vo privatniot sektor. Ot-tamu, spored anketata na rabotnata sila proizleguva deka vo2000 godina bile vraboteni 549.800 lica. Me|utoa, administra-tivnite podatoci za vrabotenosta se slu`beni i se objavuvaatvo statisti~kite izve{tai i vo publikaciite na organite vozemjata i na me|unarodnite institucii.

Vo publikaciite na Ekonomskata komisija za Evropa naObedinetite nacii, vo koja se analiziraat dvièwata na vra-botenosta spored administrativni izvori, se zabeleùva dekavo ramkite na zemjite vo tranzicija vrabotenosta so najgolemintenzitet po Bosna i Hercegovina e namalena vo RepublikaMakedonija. Imeno, vrabotenosta vo 2000 godina sporedeno so1989 godina koja se smeta za posledna relativno stabilna godi-na pred da zapo~ne procesot na tranzicija, e namalena za40%,a vo evropskite zemji vo tranzicija - vo prosek za 20%.53

Pri ova, se zabeleùva deka so pogolem intenzitet e namalemavrabotenosta vo industrijata.

Namaluvaweto na vrabotenosta vo Republika Makedoni-ja e posledica od sopstveni~koto i proizvodstvenotoprestrukturirawe, izostrenite uslovi na stopanisuvawe, nep-ovolnoto nadvore{no opkruùvawe i sli~no. Vo vakvi uslovidojde do namaluvawe na bruto doma{niot proizvod. Proizvod-stvoto na vkupnata ekonomija vo 2000 godina e namaleno za 20%vo odnos na 1989 godina, a vo industrijata za okolu 50%. Od po-datocite na Ekonomskata komisija se zabeleùva deka zemjitevo tranzicija od Evropa vo prosek go dostignale nivoto od 1989godina, a zemjite od Centralna Evropa go zgolemile za 13%.

Iako statisti~kite podatoci za vrabotenosta vo Repub-likata ne se seopfatni, tie ukaùvaat na serioznite problemi{to stojat vo ovoj domen. Poradi namluvaweto na vrabotenostaraste brojot na nevrabotenite. Spored podatocite na Ekonom-skata komisija, Republika Makedonija ima najvisok stepen nanevrabotenost vo ramkite na zemjite vo tranzicija.

Spored administrativnite izvori, brojot na nevrabote-nite iznesuva okolu 350.000 lica. Sledstveno, brojot na nevra-botenite e pogolem od brojot na nevrabotenite. Spored anketa-ta na rabotnata sila, brojot na nevrabotenite iznesuva 250.000

53 Izvor:Economic commission for Europe,Economic Survey of Europe, 201, United Na-tions, New York and Geneve, str. 201.

202

lica, {to e dvojno pomalku vo odnos na vrabotenosta sporedovoj izvor na podatoci.

Bez razlika koi podatoci se koristat za vrabotenite iza nevrabotenite lica, op{ta e ocenkata deka produktivnotozngaìrawe na rabotosposbnoto naselenie, prestavuva izos-tren, ako ne i najizostren problem vo nacionalnate ekonomija.

Nepovolnite tendencii vo vrabotenosta prodolùvaat ivo 2001 godina. Ova poradi reformite vo dràvnata adminis-tracija, transformacionite procesi i razre{uvaweto na pra-{awata so pretprijatijata golemi zagubari, vlo{enata politi-~ko-bezbednosna sostojba vo dràvata i izostrenite uslovi zastopanisuvawe.

Vrabotenosta, spored administrativni izvori, vo juli2001 godina iznesuva 297.000 i vo odnos na istiot mesec odprethodnata godina, e namalena za 4,9%.

Brojot nevraboteni spored administrativni izvori voseptemvri 2001 godina iznesuva 350.800 lica, {to e zna~itelnopogolem od vrabotenosta.

3. Stru~nite sogleduvawa i nau~nite istraùvawa,povrzani so srednoro~niot i dolgoro~niot razvoj na RepublikaMakedonija, ukaùvaat deka vrabotenosta }e moè da se zgole-muva samo so nadminuvawe na ekonomskata kriza i sosozdavawe uslovi za stabilen i kontinuiran raste` na brutodoma{niot proizvod.

Ova }e se ostvaruva so revitalizacija na postojnotostopanstvo i prisposobuvawe na proizvodstvoto spored me|una-rodnite standardi za kvalitet i zadovoluvawa na barawata nastranskite partneri.

Istovremeno, aktivnostite treba da bidat naso~eni konizgradba na novi kapaciteti so koi }e se ovozmoì pogolemafinalizacija na proizvodstvoto, pred sé na izvozno oretiraniproizvodi.

Izvoznoto prestrukturirawe na ekonomijata treba dapretstavuva dvigatel na rasteòt na bruto doma{niot proiz-vod i, vrz taa osnova, na vrabotenosta. Izvozot treba da seostvaruva so dvojno pointenzivna dinamika na raste` vo odnosna bruto doma{niot proizvod.

Za porast na proizvodstvoto i na vrabotenosta, od oso-beno zna~ewe e da se sozdavaat uslovi za pointenzivna inves-ticiona aktivnost i ostvaruvawe na neophodnite strukturnipromeni. So investicionata politika }e se unapreduvaattehnolo{kite procesi i }e se sozdavaat uslovi za produktivnoangaìrawe na rabotosposobnoto naselenie.

Za ovaa cel neophodno e da se sozdavaat uslovi za for-mirawe na potrebniot obem investicii so zgolemeno doma{no{tedewe, vklu~uvaj}i go {edeweto na dràvata, kako i so ra-cionalno koristewe na stranski kapital, pred sé vrz osnova nadirektni vloùvawa i drugi nekreditni osnovi.

203

Za zgolemuvawe na vrabotenosta, od posebno zna~ewe esozdavaweto uslovi za razvoj na malite i na srednite pret-prijatija kako i na semejniot biznis. Ove formi na aktivnosttreba da pretstavuvaat dvigateli za rasteòt na vrabote-nosta.

So makroekonomskata i so razvojnata politika treba dase prezemaat merki so koi }e se poddrùva inicijativite zaotvorawe mali i sredni pretprijatija, kako i mikrobiznisi.Sogleduvawata pokaùvaat deka ovie stopanski subjekti trebada pretstavuvaat dinami~en faktor za zgolemuvawe navrabotenosta vo naredniot srednoro~en, odnosno dolgoro~enrazvoj.

* * *

204

D - r Slavejko SasajkovskiNau~en sorabotnik i docent vo Institutot zasociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa-Skopje

FUNKCII NA (NEO)LIBERALNATA DR@AVA

]e zapo~nam so potsetuvawe na periodot od vtoratapolovina na 70-tite godini, koga stopanstvata na SAD i VelikaBritanija zapadnaa vo te{ka kriza, tokmu vo periodot kogapretsedatel na SAD be{e liberalot Ximi Karter, a koga bri-tanski premier be{e, uslovno zboruvaj}i, leviot konzerva-tivec Edvard Hit. Toa e period koga taa kriza be{e protolku-vana skoro kako definitiven istoriski poraz generalno nalevo-kapitalisti~kata op{testvena paradigma, a ne samo nakejnzijanski postavenite i upravuvani, uslovno zboruvaj}i, na-cionalni kapitalisti~ki ekonomii.

"Vol{ebnoto" re{enie na takvata krizna op{testvenasostojba, nekako sosema prirodno, be{e pronajdeno vo "likot idelotot" na desno-kapitalisti~kata op{testvena paradigma,kako logi~na i edinstvena alternativa na levo-kapitalisti~-kata op{testvena paradigma. Toa e napraveno pri pretsedate-luvaweto na Ronald Regan i pri premierstvoto na MargaretTa~er, koga preku reafirmacija i revitalizacija na ekonom-skiot liberalizam (personaliziran preku "reganomikata" i"ta~erizmot") }e bide nadminata te{kata ekonomska kriza.Mnogu e va`no na ova mesto da se apostrofira deka ovoj eko-nomski presvrt ne be{e ekonomski parcijalen, tuku serabote{e za promena na generalnata kapitalisti~ka paradigmainaugurirana preku t.n. (neo) liberalizam.

Vo ovaa smisla, samo da zabeleàm deka, na primer, naplanot na idejno-duhovnata i filozofskata misla }e se pro-javi t.n. protestantski fundamentalizam, so negovite rigidno-desni kapitalisti~ki stavovi vo odnos na celokupnata op{tes-tvenost, izrazeni primarno kako zalagawe za reafirmacija isocijalna refunkcionalizacija na kompleksot stari antilibe-ralni op{testveni vrednosti i institucii.

Jadroto na (neo)liberalnata ideolo{ko-politi~ka ma-trica na ekonomski plan sosem prirodno go pravat procesitena liberalizacija i deregulacija; odnosno, moè da se kaè,taa ideolo{ko-politi~ka matrica e fundirana vrz monetariz-mot i privatnata sopstvenost. Toa zna~i i deka na odredenna~in se radikalizira, moèbi i se doveduva do svoite krajni

205

granici, najbitnata razlika me|u, ideotipski zboruvaj}i,levata i desnata kapitalisti~ka op{testvena paradigma, onaavo vrska so definiraweto na funkciite na kapitalisti~katadràva, ili u{te pokonkretno, vo vrska so dimenzioniranostana nadle`nostite {to gi nosi sekoj vid dràvna funkcija. I,ponatamu, mora da se naglasi, deka ovaa razlika svojatanaj~ista forma ja dobiva tokmu toga{ koga }e se razgleduva vovrska (socio) ekonomskite funkcii na kapitalisti~katadràva.

Ovaa ideolo{ko-politi~ka promena svojata "biblija",vsu{nost }e ja dobie vo deloto na Frensis Fukujama "Krajot naistorijata i posledniot ~ovek", koj {to vsu{nost samo ja kon-tinuira i ja doveduva do klimaksot na popularnosta teorijatana Daniel Bal za "Krajot na ideologijata". Poentata i na Bel i,nekako na po~igleden na~in, na Fukujama go konotira stavotdeka (neo) liberalizmot so status na globalna kapitalisti~kaparadigma vsu{nost go pretstavuva finaleto na ~ovekoviotistorisko-civilizaciski razvoj. Site idejni koncepti i sis-temi {to ~ovekovata racionalnost moè{e da gi osmisli nanekakov na~in se implementirani vo prakti~nata op{testve-nost, a realniot istorisko-civlizaciski razvoj nedvosmislenoprakti~no pokaà deka tokmu idejata za (neo)liberalniot ka-pitalizam e onaa globalna op{testvena ideja i paradigma koja{to po svoite op{testveno-civilizaciski performansi gopretstavuva vrvot, i poto~no, zavr{okot na istorisko-civili-zaciskiot razvoj.

Rekovme deka monetarizmot i privatnata sopstvenost,odnosno procesite na liberalizacija i deregulacija, go pret-stavuvaat jadroto na (neo) liberalnata kapitalisti~ka para-digma, ne{to {to go potvrdi i realnosta na op{testveno-eko-nomskiot razvoj vo svetot na kapitalisti~kata globalna op-{testvenost.

Vrz temelite na (neo)liberalniot kapitalizam se posta-veni i me|unarodnite organizacii i institucii koi {to igraatre{ava~ka uloga vo planetarnata revitalizacija, reafirmaci-ja i ekspanzivna difuzija na (neo)liberalniot kapitalizam,kako globalno-op{testvena paradigma: MMF, SB i STO. Takvadifuzija, so taa (neo)liberalno-kapitalisti~ka priroda i so-drìna, vsu{nost e ona {to e poznato kako proces na globali-zacija, ili mondijalizacija, ili verojatno najsoodvetno - vest-ernizacija i amerikanizacija.

Vo ovaa smisla, samo da potsetam i deka ve}e famoznioti skoro feti{iziran proces na tranzicija od socijalisti~ko-komunisti~kiot globalen op{testven sistem vo kapitalisti~-ki vo svoeto bitie vsu{nost ja sodrì istata taa visokoeks-panzivna difuzija na (neo)liberalno-kapitalisti~kata op-{testvenost. Se razbira deka (neo)liberalisti~kata nivela-cija (na ekonomski plan: monetaristi~ki definirana makro-

206

ekonomska stabilnost i privatizacija na dràvnata i/ili op-{testvenata sopstvenost) na zemjite vo tranzicija go pretsta-vuva najtemelniot moèn preduslov {to moraat da go ispolnatovie dràvi; ednostavno, za da moàt voop{to i da apliciraatza dobivawe na status na pretendenti za priklu~uvawe konsvetot na bogatite i razvienite dràvi, taka kako {to se os-misluvaat i definiraat bogatstvoto i razvojot vo (neo)libera-listi~ki kontekst.

Se razbira, monetarizmot i privatnata sopstvenost, ka-ko fundamenti na (neo)liberalnata kapitalisti~ka socijal-nost, se odnesuvaat i na ve}e etabliranite kapitalisti~kidràvi, vklu~itelno i onie, najrazvienite. Kako ilustracija,da ja navedeme monetaristi~ki definiranata makroekonomskastabilnost {to treba da ja ostvarat dràvite aplikanti za~lenstvo vo EMU; potoa, deka vo ovoj moment vo zemjite ~lenkina EU najgorliv, ne samo ekonomski, tuku duri i globalno-op{testven problem, vklu~itelno i (dnevno)politi~ki, pret-stavuva privatizacijata na dràvnite elektroenergetski sis-temi, i, paralelno so toa, natamo{na liberalizacija na ener-getskiot pazar. Potoa, vo istata sodrìnska nasoka, da zabele-ìme deka vo poslednata pretsedatelska kampawa vo SAD naj-golemi polemiki predizvika Bu{ovoto spomnuvawe na mo`nos-ta kako pretsedatel da se zafati so privatizacija na dràvni-te fondovi za socijalna za{tita. Isto taka, ne smee nikako dase zaboravi neizbe`nosta pred koja se najde Japonija (neo)li-beralisti~ki da go aùrira svojot model na dràven kapitali-zam; kako i neminovnosta Indija (neo)liberalisti~ki da go re-formira sopstveniot model na me{ovita ekonomija (vo osnovakapitalisti~ka, no so relativno silno izrazeni socijalisti~-ki komponenti).

No, tuka voop{to ne e mo`no da ne se navedat primeroti iskustvoto od privatizacijata na dràvnata sopstvenost voV. Britanija, za vreme na premierskiot mandat na MargaretTa~er. Imeno, so niza preferencijalni merki i uslovi be{eovozmoèno lavovskiot del od privatizacioniot "kola~" daotide vo racete na britanskata sredna klasa, pa ottuka doa|a iopredelbata na t.n. naroden kapitalizam.

Denes nedvosmislena realnost e toa {to nitu edna,uslovno kaàno, levo-kapitalisti~ka vlada (socijaldemokrat-ska, socijalisti~ka, laburisti~ka) i ne pomisluva da modeliraprakti~no-politi~ka platforma vrz svoite arhetipski ideo-lo{ko-politi~ki temeli, primarno: nacionalizacija i me{ovi-ta ekonomija (kompilacija na navistina relativno dominantenprivaten no i dosta razvien dràven stopanski sektor); i, eks-panziven sistem i politika na socijalna za{tita, {to najdi-rektno eksplicira i soodveten teorisko-konceptualen stav iprakti~no-politi~ki model vo odnos na definiraweto na

207

dràvata-nejzinite funkcii i, osobeno, nivnata dimenzi-oniranost (dràven intervencionizam i t.n. skapa dràva ).

Vo ovie tematski ramki samo da notirame deka najekspo-niran i najkonkreten primer na vakvata ideolo{ko-politi~kanivelacija pretstavuva modelot na t.n. tret pat ili nov cen-tar. Toa e, vsu{nost, napor na ovie, ideotipski levo-kapita-listi~ki, vladi prakti~no po sekoja cena nekako da se napraviorgansko spojuvawe na mo`nite komplementarni svojstva ikarakteristiki na (neo)liberalizmot i socijaldemokratijata,pri {to primarno e inkorporiraweto na re{ava~ki kvantum odpragmatizam vo ekonomskite politiki na ovie vladi. Pragma-tizam koj{to primarno go konotira prifa}aweto na (neo)libe-ralisti~kiot monetarizam i {to esencijalno rezultira so"`rtvuvaweto" na ekspanzivniot karakter na levo-kapitalis-ti~kata Socijalna dràva / Dràva na blagosostojba.

Za volja na vistinata treba da se kaè i deka od spro-tivniot pol na klasi~nata ideolo{ko-politi~ka raspnatost,od polot na (neo)liberalizmot, se zabeleùva izvesno niveli-rawe na krajno rigidnite ideolo{ko - politi~ki pozicii (toae "`rtvata" {to ima daleku pomala teìna od "`rtvata" nakapitalisti~kata levica) koe{to se iskaùva kako otkaùva-we od dlabinsko potkopuvawe na temelite na zateknatoto nivona socijalni prava. Sigurno deka najzna~aen takov slu~aj eideolo{ko-politi~koto pozicionirawe na noviot amerikanskipretsedatel Xorx Bu{ Junior, dosta efektno definirano kako"so~uvstvitelen konzervativizam".

Koga se zboruva, i toa strogo vo ideotipski ramki, za so-vremenata dominantna ideolo{ka divergencija - (neo)libera-lizam nasproti socijaldemokratija, mora da se notira dekafundamentalnata razlika me|u niv treba da se bara vo nivnotoprifa}awe i nivniot tretman spored principite na individu-alizmot i na kolektivizmot, odnosno taa fundamentalna ideo-lo{ka razlika treba da se bara vo definiraweto ne tolku nafunkciite na dràvata kolku vo nivnoto dimenzionirawe.Kako produkt na seop{tata liberalizacija i individualizaci-ja, odnosno privatizacija, toa vsu{nost go konotira pomalku gu-beweto, a pove}e reduciraweto na dràvnite funkcii i prero-gativi i nivnoto transponirawe vo raznovidni "nedràvni"(privatizirani) privatni organi, tela, institucii, dru{tva isl.

Isto taka moè da se konstira deka (neo) liberalnataideolo{ka i prakti~no-politi~ka pozicija na odreden na~inse sublimira i vo opredelbata za "eftina" dràva, dràva{to nema da ima potreba (blagodarenie na redukcijata na nejzi-nite funkcii, i kako paket od funkcii i kako dimenzionira-nost na nadle`nosti za sekoja dràvna funkcija pooddelno)preku fiskalniot sistem i fiskalnata politika, da ja dekura-ìra privatnata ekonomska inicijativnost, tuku naprotiv - nea

208

}e ja stavi vo temelot na socijalnata statika i dinamika, de-finiraj}i ja kako osnoven nositel na progresivniot op{tes-tven razvoj.

Na toj na~in na najvisoko realno mo`no nivo se postig-nuvaat respekt i implementacija na (neo) liberalnata opre-delba za funkciite i zna~eweto na pazarnoto stopanstvo, itoa ne samo vo granicite na ona {to se narekuva nacionalnaekonomija, tuku, globalisti~ki postaveno.

Na ova mesto bi napravile obid funkciite na (neo)libe-ralnata kapitalisti~ka dràva, pred sé vo op{testvenite ko-ordinati na (neo)liberalnata ekonomija, vo ovaa prilika naovoj na~in da gi sublimirame:

1. Vospostavuvawe makroekonomska stabilnost, serazbira so monetaristi~ka priroda i sodrìna, zna~i - vteme-leni vrz sidra {to imaat monetaristi~ko bitie, odnosno tiese monetarni agregati.

2. Vospostavuvawe optimalno funkcionalen praven po-redok so primarno vtemeluvawe vrz principite na su{tinskiliberaliziraniot /liberalen pazar i svetost/ nedopirlivostana privatnata sopstvenost.

3. Racionalen i pragmati~en (zna~i krajno nuèn) drà-ven intervencionizam na planot na obezbeduvawe nu`no nivona socijalna za{tita i solidarnost, toga{ i tamu kade {to ne-gativnite efekti na (neo)liberalnata ekonomija, vo zna~ajnamera (t.e. na nivo na kriza) realno }e se zakanat vo nasoka naosetna destrukcija na op{testvenata integracija i kohezija, iso toa zna~ajno bi gi potkopale, devalvirale i delegitimi-rale, primarno vo funkcionalen kontekst, fundamentalnitevrednosti, principi i normi na idejniot koncept na (neo)libe-ralniot kapitalizam.

Vo ovoj kontekst ve}e stana (neo)liberalna dogma sta-vot, so svoe vtemeluvawe na ekspanzivniot razvoj na (neo)libe-raliziranite ekonomii, deka dràvata ne e dobar biznismen,ne e dobar pretpriema~, ne e dobar stopan. Ovoj stav vsu{nostse nao|a vo jadroto na ideolo{ko-politi~kata matrica koja janalaga prakti~no-politi~kata zada~a za sproveduvawe re~isineograni~ena op{testvena liberalizacija i deregulacija. Od-nosno, sociolo{ko-konceptualnoto i formalno-pravnoto diza-jnirawe na visoko reducirani dràvni funkcii, posebno voodnos na nejzinite (socio)ekonomski funkcii. Teoriski proek-tirana cel na vakvata opredelba, me|u drugoto, se sogleduva voopredelbata za izedna~uvawe na site stopanski subjekti prekueliminacija na dràvata od poleto na stopanskiot natprevarpome|u privatnite stopanski subjekti, kako edinstven vistin-ski funkcionalen i efikasen koncept na visoko pozicioniran,stabilen i odr`liv stopanski razvoj. Toa zna~i dràvataskoro celosno da se eliminira od poletot na pretpriema~konatprevaruvawe, za da se oslobodat biznis-subjektite vo pri-

209

vatna sopstvenost od opasnosta {to po niv doa|a od site even-tualni dràvni arbitrirawa vo korist na eventualno posto-jnite dràvni biznis-subjekti.

Vo ovoj problemski kontekst, natamu, mora da se pod-vle~e deka na ovoj na~in treba da se postigne, prvenstveno pre-ku mehanizmot na pravniot poredok, optimalno mo`no nivo napoprecizno i pojasno diferencirawe me|u posebnite op{tes-tveni interesi na politi~kite subjekti, osobeno onie politi~-ki subjekti koi vo dadeniot moment gi vr{at funkciite na dr`-avnata vlast i na biznis-strukturite.

Za da se ostvari seto toa, bezdrugo e potrebno i da sesru{at, da se disfunkcionaliziraat mehanizmite (na prvo mes-to: dràvnata vlast, odnosno politi~koto odlu~uvawe, odnos-no poseduvaweto i implementiraweto na op{testvenata mo})na vlijanie od strana na politi~kite faktori vrz ekonomskitesubjekti i nivniot potencijalen biznis-uspeh.

Navistina, moè da se konstatiraat, moèbi pove}e naprakti~no-politi~ko otkolku na teorisko-koncepcisko nivo,opredelbite za (socio) funkciite na (neo) liberalnata drà-va, poto~no za op{testvenite segmenti i situacii, koga se nu`-ni dràvnata nadle`nost i intervencija, koi{to na opredelenna~in ja doveduvaat vo pra{awe realnosta na stavot za fak-ti~ki neograni~enite dostreli na procesite na liberalizacijai deregulacija.

Nekako sosem razbirlivo e takvite opredelbi da doa|a-at od strana na vladeja~kite francuski socijalisti. Taka, pre-mierot @ospen, po eden povod (vsu{nost, negova replika upo-trebena vo polemika so Bler vo ramkite na tematskatarasprava "Na patot na 21 vek" na Socijalisti~kata interna-cionala, na koja e donesen i dokument pod naslov "Pariskadeklaracija na Socijalisti~kata internacionala vo 21 vek"odràna vo noemvri 1999 godina) istakna deka: "...Postojat ipova`ni sferi od op{testveniot ìvot, kakvi {to sezdravstvoto, kulturata, obrazovanieto i okolinata, koi vonikoj slu~aj ne smeat da bidat smesteni i tretirani spored za-konite na pazarot i profitot". Isto taka, toj po eden drug po-vod (obra}awe pred evroparlamentarcite socijalisti, voStrazbur vo oktomvri 1999 godina) re{itelno }e gi potenciraslednive opredelbi na negovata vlada: 1. obvrzuvawe na kom-paniite da pregovaraat so vrabotenite pred da sprovedat re-strukturirawe potrebno za voveduvawe 35-~asovna rabotna ne-dela; 2. spre~uvawe na koristeweto na javnite finansii zaprestukturirawe na profitabilni firmi, i 3. sobirawe pogo-lemi iznosi na sredstva nameneti za socijalna za{tita odkompanii {to po~esto se sluàt so otpu{tawe na vraboteni.

Sleden primer na odredeno "levi~arewe" koj{to bi gospomnal e onoj od prviot Klintonov pretsedatelski mandat,koncipiran vrz osnova na ekspanzivniot koncept za socijalna

210

dràva, za reformirawe na amerikanskiot zdravstven sistem.Koncept ~ij{to nose~ki ideolog i fakti~ki prakti~en reali-zator be{e Hilari Klinton i koj{to, né navleguvaj}i sega vopri~inite, zavr{i kako teòk neuspeh.

Da go apostrofiram i predlogot na francuskata vlada,poddràn i od avtoritetniot biv{ generalen direktor na MMFMi{el Kamdesi, za vra}awe na politi~kata uloga na Privre-meniot komitet na Fondot, odnosno stavot deka "politikatatreba da gi prezeme pravata".

Interesno e vo odnos na ovoj problem da se ukaè i nanekoi Blerovi gledawa i stavovi. Taka, Toni Bler ja na-glasuva potrebata od "socijalna akcija" operacionaliziraj}i jakako vladina dejnost ("pozitivno aktivna vlada") koja, namestoda "utvrduva rigidni pravila", treba da go" promovira vospi-tuvaweto, da dava stru~no obrazovanie, da go pomaga malotostopanstvo", bidej}i "seto toa ne moè da go pravi pazarot".Tretiot pat, istaknuva Bler, saka da ja reformira socijalnatadràva, taka {to "da sozdademe uslovi gra|anite da ne zavisatod pomo{, tuku da si najdat rabota". Bler, komentiraj}i gikvalifikativite na Tretiot pat kako "nov konzervativizam" ikako "ta~erizam vo pantaloni" , }e istakne deka stanuva zborza spojuvawe na investiciite vo obrazovanieto, zdravstvoto iborbata protiv nevrabotenosta, so paralelnoto naglasuvawena borbata protiv kriminalot i opredelbata za visokokonku-renten biznis. Isto taka, negovata programa predviduva i sub-vencii za izgradba na bolnici i za modernizacija nazdravstvoto, kako i socijalnata reforma so koja bi se postig-nalo nikoj da ne ìvee pod ìvotniot minimum.

[to se odnesuva do [reder, toj niz celiot period nasvoeto vladeewe nedvosmisleno istaknuva deka problemot nanevrabotenosta vo osnova }e go re{ava preku t.n. Socijalenpakt, kako kompromisen dogovor ("alijansa za novi rabotni me-sta") me|u interesite na dràvata, rabotodavcite i sindika-tite i, eventualno preku proekti za javni raboti (pred sé,oblasta na kopneniot soobra}aj ). Vo taa smisla eformiranitn. Sojuz za trud, kako odgovor na sindikalnite reakcii nanezadovolstvo od [reder svojata ideolo{ko-politi~ka pozi-cija vo odnos na dràvniot intervencionizam ja narekuva "hi-briden pragmatizam". Imeno, toj gi veli~a doblestite na paza-rot i "imperativot na fleksibilnosta", no voedno istaknuvaj-}i deka "politikata gi prezema svoite prava koga se pojavuvakrizata."

Me|utoa, sli~ni stavovi za dràvniot intervencioni-zam vo uslovi na kriza na (neo)liberalnoto op{testvo doa|aati od li~nosti so kapitalisti~ko-desen ideolo{ko-politi~kiprofil. Taka, poznat e stavot na Henri Kisinxer, deka teìna-ta na globalnata ekonomska kriza proizleguva ottamu {to obi-dite za nejzino re{avawe po svojata priroda, se ekonomsko-the-

211

ni~ki. Naprotiv, spored negovo gledawe, blagodarenie na tojpriod, krizata metastazira{e i vo politi~ka. Zatoa, smetaKisinxer, za nejzino re{avawe e potrebna politi~ka vizija,odnosno "najitna zada~a vo sega{no vreme e da se napravi obidda se najde kakva politi~ka struktura bi trebalo da ima sve-tot".

* * *

212

Seadin XaferiAgencija za iseleni{tvo na Republika Makedonija

STRANSKITE INVESTICII VO REPUBLIKAMAKEDONIJA -PRETPOSTAVKA ZA RAZVIVAWE NAPAZARNATA EKONOMIJAI NA PARTICIPACIJATA

Edna pretpostavka za ekonomski razvoj pretstavuva iekspanzijata vo potencialniot stranski pazar so integrirawevo multilateralnite trgovski sistemi, kako i vo me|unarod-nite ekonomski integracii. Vo isto vreme, ova e pretpostavkaza uspe{no funkcionirawe na pazarno orientiraniot ekonom-ski sistem, restrukturiraweto na proizvodstvoto sledej}i gibarawata na stranskite pazari, zgolemuvaweto na konkurent-nosta, pogolemoto {tedewe i investicii, proizvodnata diver-zifikacija, so pogolem udel na proizvodi vo povisok proces naprerabotka itn. Pritoa, investiciite se glavniot faktor zaodr`liv dinami~en ekonomski razvoj. Za da se ostvari visokastapka na investicii vo Republika Makedonija, potrebno e zgo-lemuvawe na doma{noto {tedewe, vklu~uvaj}i gi i dràvniterezervi, a posebno e zna~ajna pogolemata upotreba na stranskikapital, primarno baziran vrz direktni investicii.

Republika Makedonija, op{to zemeno, na usoglasen na-~in ja efektuira svojata politika za stabiliacija na ekonom-skiot razvitok, kompletirawe na strukturalnite reformi isozdavawe razvojni performansi na nacionalnata ekonomija.

Po 1995 godina makedonskata ekonomija ima kontinuiranrast na investiciite. Od 1996 do 1999 godina tie rastea pro-se~no 4% godi{no. Ovoj rast be{e ovozmoèn so zgolemuvawena nacionalnite rezervi vo centralnata banka, vklu~uvajki gii dràvnite, kako i so upotrebata na stranskiot kapital.Stranskiot kapital be{e aktueliziran preku srednoro~ni idolgoro~ni krediti i zaemi, no i so nekoi direktni investi-cii. Bazirano vo potekloto na resusrsite, investiciite se sos-tojat od srednoro~ni i dolgoro~ni stranski krediti (okolu30%) i direktni investicii (okolu 10%).

Radikalnite promeni vo ekonomskiot sistem na zemjatai otvorenosta na ekonomijata, sozdavaat uslovi za zgolemu-vawe na interesot za stranski direktni investicii vo Repub-lika Makedonija. Vo nasoka - podgotvuvawe na ambientot vo

213

zemjata za intenzivirawe na investicionite aktivnosti, Re-publika Makedonija cvrsto e re{ena da se otvori kon svetot ida gi nudi svoite potencijali na stranskite investitori. Ra-dikalnite reformi vo sektorot na ekonomijata, pazarnoorienitiranata ekonomija i procenkite na makroekonomskata irazvojnata politika sozdavaat uslovi i prednosti za zgolemu-vawe na interesot na stranski kompanii, firmi i biznismeniza direktni investicii vo stopanstvoto na Republika Make-donija.

Vo ova nasoka, "Programata za stimulacija na investi-ciite" donesena od Vladata na Republika Makedonija, e im-plementirana so poseben osvrt za privlekuvawe direktnistranski investicii, identifikacija na raznite restrikcii ipre~ki vo ekonomijata, pravniot sistem i politi~koto op-kruùvawe. Vo Programata se dadeni proporaki i drektivi zaizlez od postojnite pre~ki i pribliùvawe na pravnite regu-lativi do me|unarodno priznatite standardi. Vo vrska so ova,Programata gi predviduva merkite {to sekoj dràven organtreba da gi prezeme, kako i vremenskata ramka za nivnata im-plementacija.

Spored Ustavot na Republika Makedonija, na stranskiorganizacii im dava pravo na sopstvenost i pravo na upotrebana profit. Nacionalnoto odnesuvawe sprema stranskite in-vestitori e bazi~en princip prestaven vo sistemskite re{eni-ja, posebno vo Zakonot za trgovki dru{tva i drugite zakoni koigi re{avaat ovie pra{awa.

Stranska investicija, spored pozitivnite zakonski regu-lativi, moè da bide vo smisla na pari, resursi i prava. Kakopravilo, stranskite investitori vloùvaat vo site sektori iaktivnosti na zemjata. Tie imaat golemi mo`nosti i istiuslovi so doma{nite entiteti pri upotrebata na pravoto nakoncesija. Na stranskite investitori im se dava sloboda naupotreba na profitot, tie moàt da bidat menaxeri ili dau~estvuvaat vo rakovodeweto na dru{tvoto, proporcionalno nanivnite investicii, i imaat nekoi prednosti stimulirani vorelevantnite pravni regulativi (carini, taksi i drugipriviligii). Vo ovie napori, privatizacijata, kako proces, igrazna~ajna uloga vo privlekuvawe na stranski investicii iprifa}aweto stranski investitori vo doma{nite kompanii.

Sozdavaweto slobodni ekonomski zoni e liberalizira-no. Slobodnite ekonomski zoni moàt da bidat sozdadeni soedna ili pove}e doma{ni ili stranski kompanii ili drugi or-ganizacii. Osven vo sozdava na zonata, drugi doma{ni ilistranski pravni lica ili fizi~ki lica registrirani za izvr-{uvawe na aktivnostite {to se implementirani vo zonata,moàt da bidat i upotrebuva~i na zonata.

Pokraj nacionalniot tretman na stranskite investitori,stopanskiot sistem i drugite zakonski re{enija sozdavaat

214

uslovi za pogolema pravna sigurnost. Pravnata sigurnost nainvestitorite e realizirana so reformite {to se vo tek vozakonodavstvoto, rabotata na arbitraàta, sigurnosta na glav-niot doveritel, upotrebata na nedvi`nosti od stranki pravnilica, za{titata na intelektualna sopstvenost i sl.

Promocijata na ekonomijata, osobeno na investicioniteinicijativi, se pravi so cel da se privlekuvaat stranski di-rektni investicii. Promotivni materijali se podgotveni naodràni sostanoci so potencijalni investitori, ostvareni sepove}e poseti na Republika Makedonija i sostanoci so ekonom-ski firmi i zdruènija {to imale interes za sorabotka, a seprezemani i drugi aktivnosti. Slobodni trgovski kontakti sososednite zemji i so bliski zemji vo regionot, u{te pove}e po-magaat da se zgolemuvaat pazarot i interesot na stranskiteinvestitori za Republika Makedonija.

Ne zemej}i gi predvid nastanite od 2001 godina, trebada se zabeleì deka Republika Makedonija ima stabilenpoliti~ki sistem. Ekonomskite fluktuacii se stabilizirani iinflacijata e odràna vo ramkite prisutni vo zapadnite raz-vojni ekonomii. Denarot e stabilen {to ima pozitiven efektda se zgolemuva interesot na stranskite investitori zavloùvawe vo Republika Makedonija. Isto taka, uslovi sesozdadeni za podobruvawe na opkruùvaweto na zemjata, {topridonesuva da se namali rizikot na stranskite investitori.Seto ova e poddràno so procenkite na nekoi me|unarodni is-traùvawa.

Postojat mnogu podra~ja na ekonomska aktivnost kade{to direktnite stranski investicii se realizirani. Glavendel stranski direktni investicii se realizirani i kaj oboe-nite metali, tekstilot, tutunot, hranata, naftenata industri-jai i trgovijata so gotovi proizvodi. Najgolem broj dogovori senapraveni so investitori od Germanija, Grcija i Italija. Vo1998 godina glaven del na direktnite investicii doa|aa odKipar i Lihten{tajn. Za razlika od drugite zemji vo tranzicija,vo Republika Makedonija ima mnogu malku direktni investiciiod SAD.

Stranskite investitori vo Makedonija imaat tretman nadoma{ni investitori. Tie moàt da osnovaat isti vidovi kom-panii kako i sekoj lokalen investitor. Isto taka, stranecotmoè da se registrira kako samostoen trgovec. So zakonot,kompaniite so stransko u~estvo se tretiraat kako i kom-paniite bez vakvo u~estvo.

Spored Zakonot za trgovski dru{tva, odobrenie od min-isterstvoto odgovorno za ekonomskite odnosi so stranstvo epotrebno za kompanija vo celosna sopstvenost na edno ilipove}e stranski lica, kako i za kompanija vo koja, so u~estvoto,na stranskite lica im se obezbeduva nivni mnozinski del. Sesmeta deka vakvo odobrenie ne e potrebno ako vo rok od 60

215

dena od podnesuvaweto na dokumentacijata nema da se dobieodobrenie od ovlastenoto ministerstvo. Stranskoto u~estvovo novoformiranite ili vo postojnite kompanii, koe e podopredeleno nivo, treba samo da bide registrirano vo reg-istarot na stranski investicii {to se vodi vo ministerstvotoodgovorno za ekonomskite odnosi so stranstvo.

Otvorenost za stranski investicii. Site oblasti seotvoreni za stranski investicii, osven voenata industrija,prenosot i trgovijata so oru`je, prenosot i trgovijata sonarkoti~ni sredstva i za{titata na kulturno-istoriskite spo-menici i kulturnoto bogatstvo. Spored Zakonot za radiodi-fuzija ("Slu`ben vesnik na RM" br. 20/98), stranski licamoàt da u~estvuvaat vo kapitalot na radiodifuznata organi-zacija najmnogu so 25%. U~estvoto na pove}e od eden akcionerne moè da bide pogolemo od 49%. Nema ograni~uvawe zastranskoto u~estvo vo bankarskiot sektor. Toa e regulirano sonoviot Zakon za bankite ("Slu`ben vesnik na RM" br. 62/2000),so {to se o~ekuva pottiknuvawe priliv na stranski kapital vomakedonskiot bankarski sektor.

Garancii za stranskite investicii. Garanciite zastranskite investicii se vklu~eni vo Ustavot na RepublikaMakedonija i vo redica drugi zakoni:

- So Ustavot se garantira sloboden transfer vo izvornatazemja na investiraniot kapital i na profitot;

- Se zabranuva eksproprijacija na imot, osven za vreme na vo-jna, vo nekoi nepredvidlivi situacii ili poradi javen in-teres. Vo posledniot slu~aj, pra{awata za eksproprijacija,vklu~uvaj}i gi uslovite za nadomest, se regulirani so Zako-not za eksproprijacija ("Slu`ben vesnik na RM" br. 33/95,izmeni i dopolnuvawa - "Slu`ben vesnik na RM" br. 20/98 i40 /99). Na stranskite investitori im e obezbedena ednakapravna za{tita, vo odnos na eksproprijacijata, kako i nadoma{nite investitori. Pokraj toa, Republika Makedonijaima potpi{ano mnogubrojni dogovori za za{tita na investi-ciite, so koi, isto taka, se predviduvaat garancii vo odnosna eksproprijacijata na imotot;

- Zakonite vo Makedonija, isto taka, garantiraat deka pra-vata {to stranskite investitori gi imaat steknato vrz os-nova na investiran kapital ne moàt da bidat namaleni soidnite verzii na zakonite i zakonskata regulativa.

Prava na sopstvenost nad nedvièn imot. Stranskiinvestitori moàt da steknuvaat prava na sopstvenost nad ob-jekti i drugi prava nad nedvièn imot zaradi izvr{uvawe nanivnite delovni aktivnosti. Moàt da kupuvaat objekti za ì-veewe, no ne i pravo na sopstvenost nad grade`no zemji{te. SoZakonot za zemjodelsko zemji{te ("Slu`ben vesnik na RM" br.25/98, izmeni i dopolnuvawa - "Slu`ben vesnik na RM" br.18/99) e uredeno koristeweto na dràvno zemji{te. I stran-

216

skite i doma{nite investitori moàt da u~estvuvaat na jav-nite naddavawa za naem na dràvno zemji{te.

Pogodnosti za stranskite investitori. Pogodnostiteza stranskite investitori vklu~uvaat izzemawe od dano~niteoptovaruvawa, kako i dano~ni olesnuvawa:

- Stranskite investitori moàt da uvezuvaat kapitalnaoprema bez pla}awe carina;

- Stranskite investitori se oslobodeni od danok naprofit za profitot sozdaden za prvite tri godinirabota;

- Nema danok na profit za investiran fiksen operativenimot ili koristen za za{tita na okolinata;

- Danokot na profit moè da bide namalen za 100% vo re-gioni {to imaat status na "nedovolno razvieni" ili akoe investiran vo fiksen imot.Mnogu va`na pogodnost za stranskite investitori e

niskata stapka na korporaciskiot danok od 15%, {to se pri-menuva na site pretprijatija. Vo oddelni slu~ai, dopolnitelnidano~ni olesnuvawa moè da dodeli Sobranieto za golemistranski investitori.

Pravna ramka za javnite nabavki. So Zakonot za javninabavki ("Slu`ben vesnik na RM" br. 26/98) se opredeluvaatuslovite i postapkite za javnite nabavki vo Makedonija. Vakvinabavki treba da vr{at korisnici na sredstva od buxetot nadràvata i od buxetite na edinicite na lokalnata samouprava,korisnici na dràvnite i op{tinskite nebuxetski fondovi idrugite pretprijatija i institucii ~ii osnova~ e dràvata. Soovoj zakon, isto taka, se opredeluva postapkata za javna nabav-ka od strana na javnite pretprijatija i kompanii vo dràvnasopstvenost. Cel na zakonot e da obezbedi javnost i ednakovtretman vo postapkite na javnite nabavki na site zainteresi-rani stranki, doma{ni i stranski fizi~ki i pravni lica.

Mehanizmi za re{avawe na sporovi. Doma{nite izvorina makedonskata pravna regulativa za arbitraà se: Ustavotna Republika Makedonija, Zakonot za parni~na postapka("Slu`ben list na SFRJ" br. 4/77), Zakonot za re{avawe nasporovi {to proizleguvaat od zakonite i propisite na drugizemji vo oddelni odnosi ("Slu`ben list na SFRJ" br. 43/82) imakedonskiot zakon za trgovski dru{tva.

Me|unarodnite izvori se sostojat od bilateralni i mul-tilateralni konvencii {to Makedonija gi ima potpi{ano ilinasledeno pri sukcesijata na porane{na SFR Jugoslavija. Re-publika Makedonija e ~lenka na Wujor{kata konvencija zapriznavawe i sproveduvawe na stranski arbitra`ni odluki,kako i na @enevskata konvencija za izvr{uvawe na stranskiarbitra`ni odluki. Makedonija, isto taka, e u~esnik vo Va-{ingtonskata konvencija za re{avawe na sporovi pome|u drà-vi i dràvjani na drugi dràvi i na Evropskata konvencija za

217

me|unarodna komercijalna arbitraà. Spored makedonskatapravna regulativa, ratifikuvanite me|unarodni dogovori ima-at prednost pred doma{nata legislativa.

Dano~niot sistem vo Makedonija e vo proces na trans-formacija. Dano~niot reìm delumno e nasleden od porane{naJugoslavija, a delumno e novosozdaden od strana na Vladata naRepublika Makedonija. Namerata na Vladata za revizija nasistemot e da go napravi poprivle~en za stranskite investi-tori. Vo soglasnost so ova, Sobranieto na Republika Make-donija gi usvoi izmenite na Zakonot za danok od dobivka, Zako-not za danok od imot, Zakonot za personalen danok i Zakonotza danok na dodadena vrednost. Postojniot sistem se sostoi odslednive danoci: danok od dobivka na pretprijatija, persona-len danok od dobivka, pridonesi od plati, danok na imot,danok na dodadena vrednost i akcizi.

Obemot na stranski investicii vo Republika Makedoni-ja se zgolemuva i pokraj pomalata startna osnova (relativnomal po~eten obem na investicii) vo odnos na zemjite od Cen-tralna Evropa. Ottuka, moè da se konstatira deka RepublikaMakedonija sé u{te e nedovolno istraèn pazar za investito-rite, so zna~itelen potencijal za raste` vo idnina. Ovaa kon-statacija, vo pogolema ili pomala merka, se odnesuva i za dru-gite zemji na Jugoisto~na Evropa.

Reformite {to se vo tek vo oblasta na politi~kiot iekonomskiot sistem, postignatata makroekonomska stabilnost,kako i voveduvaweto liberalna ramka za investirawe, go ot-vora patot Republika Makedonija vo idnina da privle~ezna~itelno pove}e stranski direktni investicii. Nezavisnood sega{nata politi~ka sostojba vo zemjata i konfliktite nasevernata granica, koi nesomneno }e predizvikaat opredelena{teta vrz ekonomijata, a posebno vrz ekonomskite odnosi sostranstvo, povolni se izgledite za zgolemuvawe na stranskitedirektni investicii. Otkako }e zavr{at konfliktite, moè dase o~ekuva namalen stepen na rizi~nosta vo zemjata i zgolemeninteres kaj stranskite investitori.

* * *

218

M-r Marija Ackovska Ekonomski institut-Skopje

MALITE PRETPRIJATIJA OD TURISTI^KIOTSEKTOR KAKO GENERATORI NA NOVIRABOTNI MESTA

R. Makedonija e zemja kade {to procesot na tranzicija evo tek. Svedoci sme deka tranzicionite procesi vo svetot, a sotoa i vo na{ata zemja, rezultiraa, me|u drugoto, i so zgolemu-vawe na brojot nevraboteni. Vo takvi uslovi, malite pretpri-jatija moàt da obezbedat novi rabotni mesta i, na toj na~in,da dadat poseben pridones za namaluvawe na nevrabotenosta.Sekako, malite pretprijatija od oblasta na turizmot i ugos-titelstvoto sozdavaat pogolemi mo`nosti za vrabotuvawe nakvalifikuvani i nekvalifikuvani kadri, bidej}i po svojotkarakter se trudointenzivni.

Tabela1. Broj na vraboteni vo turisti~kiot sektor na R.Makedonija

Godina

Vkupen brojna vrabotenivo turisti~-kiot sektor

Broj navraboteni vomali pretpri-

jatija

U~estvo navrabotenite od

malite pret-prijatija vo %

1991 8639 2774 32,11 1995 7355 3540 48,13 1996 7463 4174 55,93 1997 7088 4116 58,07 1998 7611 4153 54,57 1999 8120 4656 57,34

Izvor: Zavod za platen promet na R. Makedonija i sopstveni pres-metki

Po definicija, vo sekoe malo pretprijatie svoeto vra-

botuvawe go nao|aat mal broj lu|e, no poradi porastot vo apso-lutni iznosi na brojot pretprijatija od maloto stopanstvo, niv-noto participacija za vrabotuvawe vo turisti~kiot sektor evi-dentno se zgolemuva. Imeno, ovie firmi go zgolemile svoetou~estvo vo vkupniot broj na vraboteni vo turisti~kiot sektorod 32,11% vo 1991, na 57,34% vo 1999 godina. Isto taka zna~aj-no e da se istakne deka vo izminatiov period, i pokraj toa {to

219

se beleì opa|awe vo brojot vraboteni na nivo na sektorot,doa|a do zgolemuvawe na brojot na vraboteni vo malite pret-prijatija vo apsolutni iznosi. Imeno, indeksot na brojot navraboteni lica vo ovie pretprijatija 1999/1991 iznesuva93,99%. Ova e potvrda na tvrdeweto deka malite pretprijatijaod oblasta na turizmot i ugostitelstvoto generiraat novi ra-botni mesta.

Tabela2. Broj na vraboteni po oddelnite vidovi na mali pretprijatija vo turisti~kiot sektor vo R. Makedonija

1998 1999 Vidovi mali pretprijatija vo turisti~kiot sektor Broj na

vrabo-teni

U~estvovo %

Broj navrabote-

ni

U~estvovo %

I. Ugostitelstvo 3.431 82,61 3.917 84,13

1.Ugostitelski uslugi za smestuvawe 835 24,34 944 24,10 2.Ugostitelski uslugi za ishrana 1.074 31,30 1.177 30,05

3. drugi ugostitelski uslugi 1.524 44,42 1.795 45,83

II. Turisti~ko posreduvawe

672

16,18

739

15,87

1.Turisti~ki agencii 620 92,26 695 94,05

2.Turisti~ki biroa 52 7,74 43 5,82

Vkupno 4.153 100,00 4.656 100,00

Izvor: Zavod za platen promet na R. Makedonija i sopstveni pres-metki.

Od podatocite vo Tabela 2 se gleda deka ugos-

titelstvoto obezbeduva rabota za pogolem broj lica vo odnosna turisti~koto posredni{tvo. Imeno, duri 3.431 lice ili82,61% od vkupno vrabotenite vo malite pretprijatija od ovojsektor tuka ja obezbeduvaat svojata egzistencija. Vakvata sos-tojba e o~ekuvana i toa od dve pri~ini. Prvata se odnesuva zakarakterot na raboteweto vo ugostitelstvoto, kade, pokraj po-trebata od relativno pogolemo u~estvo na investiciite, senametnuva i potrebata od angaìrawe pogolem broj lica.Vtorata pri~ina e povrzana so prvata i se odnesuva na rela-tivno pogolemoto u~estvo mali pretprijatija od ugostitelstvo-to vo turisti~kiot sktor. Zna~i, ugostitelstvoto igra pobitnauloga vo vrabotuvaweto vo odnos na turisti~koto posredni{-tvo. Se smeta deka brojot vraboteni vo ugostitelstvoto }e ras-ne kako rezultat od ponatomo{nata ekspanzija na malite prêt-prijatija, koja }e usledi oktako }e se zgolemi fizi~kiot obemna turisti~kiot promet.

Isto taka, se smeta deka realniot broj vraboteni vo ovojsektor e relativno pogolem. Imeno, postojat odredeni katego-rii vraboteni lica koi ne se evidentirani. Takvi se, na pri-mer, licata {to se prijavuvaat kako honorarno vraboteni ili

220

voop{to ne se prijaveni, so edna edinstvena cel, izbegnuvawena pla}awe pridonesi. Isto taka, ovoj sektor nudi mo`nost zavrabotuvawe na mladi lica (u~enici, studenti i sl.) i penzi-oneri koi ne zasnovuvaat redoven raboten odnos, pa soglasnoso toa ne se registrirani vo slu`benata evidencija.

Tabela 3. Prose~en broj na vraboteni vo malite pret-prijatija od turisti~kiot sektor vo R Makedonija Godina Broj na

pretpri-jatija

Broj navraboteni

Prose~enbroj na

vraboteni 1991 326 2.774 9 1995 1.196 3.540 3 1996 1.327 4.174 3 1997 1.356 4.116 3 1998 1.405 4.153 3 1999 1.405 4.656 3

Izvor: Zavod za platen promet na RMakedonija i sopstveni pres-metki Od podatocite vo Tabela 3 se zabeleùva deka prose~-

niot broj vraboteni vo malite pretprijatija vo turizmot emnogu pomal vo posledni godini, vo sporedba so po~etnata.Imeno, prose~niot broj vraboteni vo ovie firmi iznesuva samo3 lica. Ova ukaùva na faktot deka se otvora mo`nost zasamovrabotuvawe na stru~ni profesionalci (kelneri, gotva~i,turisti~ki vodi~i, animatori i sl.), kako i na mo`nost za anga-ìrawe drugi vidovi specijalisti za davawe poseben vid us-lugi (pr. smetkovoditeli, konsultanti i sl.). Tie rabotat zakonkretnoto pretprijatie bez mo`nost da sozdadat novi rabot-ni mesta, {to ne e slu~aj pri zapo~nuvaweto sopstven biznis.Nivnite rabotni odnosi se regulirani dogovorno ili se vikaatpo potreba. Ova e ~est primer vo posledno vreme, koga pret-prijatijata nastojuvaat da gi minimiziraat varijabilnitetro{oci i da go podredat svoeto rabotewe na tekovnata di-namika. Za nekoi, toa pretstavuva dopolnitelen izvor na sred-stva, a za drugi edinstven do vrabotuvaweto vo redovenraboten odnos.

Turizmot, isto taka, povolno vlijae za podigawe nastandardot na domicilnoto naselenie preku direktno angaì-rawe odredeni doma}instva za opsluùvawe na turistite(iznajmuvawe sobi, davawe uslugi za ishrana i sl.).

Lokalnoto naselenie se vklu~uva vo turisti~kiot biz-nis so izdavawe na svoeto sopstveno ìveali{te (stanovi, ku-}i, bungalovi, apartmani i sl.). Podocna, ku}ite i stanoviteekskluzivno se gradat i opremuvaat, so namena za turisti~kiceli, i postepeno se unapreduvaat vo pravec na modernite

221

standardi za higiena i tehni~ka opremenost. Apartmanite inekoi drugi formi na smestuvawe, koi se smetaat za "privatnosmestuvawe", ~estopati nudat povisok stepen na komfort. Tieisto taka moàt da prerasnat i vo poorganizirana forma nadvawe uslugi na turistite, pri {to moè da bide involviranoceloto semejstvo, t.e da prerasnat vo no}evali{ta, moteli, ho-teli i sl. Tuka u{te }e spomeneme deka najgolemata sila nasemejnite biznisi se sogleduva vo ve}e spomenatata prispo-soblivost, potkrepeno so faktot deka biznis-odlukite moàtda se sprovedat pobrzo i od faktot deka ~lenovite na celotosemejstvo se involvirani vo biznisot.

Isto taka, moè da se kaè deka vo uslovi na recesijamalite pretprijatija nudat pogolema ekonomska i socijalnasigurnost. Imeno, rezultatite od nekoi empiriski prou~uvawapotvrduvaat deka brojot vraboteni {to se otpu{taat vo uslovina recesii kaj malite pretprijatija e zna~itelno pomal vosporedba so golemite. Poradi tie pri~ini, se smeta dekamalite pretprijatija imaat posebno zna~ajna uloga vo zemjitevo tranzicija, kako {to e i na{ata, t.e vo uslovi koga nacion-alnata ekonomija e zna~itelno oslabnata.

Od dosega elaboriranata materija, moè da se konsta-tira deka dràvata bi trebalo da izgradi takva ekonomskapolitika {to }e go pottiknuva razvojot na malite i semejnitebiznisi, kako oblik na vrabotuvawe i samovrabotuvawe, oso-beno vo onie sektori koi se trudointenzivni, kako {to slu~ajotso turisti~kiot sektor.

* * *

222

P R E D L O Z I

Od referatite i diskusiite na nau~niot sobir PARTI-CIPACIJATA VO KREIRAWETO NA NOVI BIZNISI I VRABO-TUVAWA proizlegoa pove}e predlozi so cel istata da se zgo-lemi. Vo Republika Makedonija participacija e na nivoto nazemjite vo razvoj i na zemjite vo tranzicija. Zgolemuvaweto nasiroma{tijata i na nevrabotenosta pridonesuva da se namaliparticipacijata, a grupi od naselenieto na koi najmnogu im eonevozmoèna participacija se siroma{nite, nevrabotenite,ènite, decata, zemjodelcite i penzionerite.

Za da se zgolemi participacijata, potrebno e da seprevzeme slednovo:

o zgolemuvawe na demokratijata;o sozdavawe uslovi site da u~estvuvaat vo donesu-

vaweto odluki vo vrska so nivnata idnina i na~inotna ìveewe;

o da se zgolemi participacijata vo op{testveniot,politi~kiot, kulturniot i ekonomskiot ìvot;

o pogolema dostapnost na pazarot i na mo`nostite {totoj gi dava za ekonomsko dejstvuvawe (sozdavawe"prijatelska" pazarna ekonomija);

o visokata stapka na nevrabotenost nalaga pristap dopazarot na trud za site onie koi sakaat da rabotat;

o obezbeduvawe na pristap do bankite i kreditite,kako i na drugite vidovi finansiski sredstva za li-cata koi sakaat da stopanisuvaat;

o zgolemivawe na efikasnosta na dràvnata adminis-tracija so cel nejzinite uslugi da stanat dostapni zasite gra|ani;

o obezbeduvawe na participacija i dostap do prirod-nite bogastva na zemjata;

Reformata na dràvata vo Republika Makedonija trebada ovozmoì pogolema participacija. Reformata treba sedviì vo tri nasoki:

1) Razvoj na sistem od institucii {to imaat za celnadzor i regulacija na pazarnite tekovi i za{tita na oniepoedinci koi vo pazarniot natprevar }e ostanat socijalno nez-grièni. Reformata na instituciite vklu~uva:

o razvoj na stabilen i transparenten praven sistem,kompatibilen na evropskoto zakonodavstvo, so zbirod propisi {to na predvidliv i efikasen na~in }e

223

ovozmoì odrùvawe na finansiska disciplina,vodewe biznisi, za{tita na sopstveni~kite prava;

o reforma na dràvnite institucii na izvr{nata vlastvo sposobni i samostojni, pazarno orientirani insti-tucii;

o potreba za nekorumpirana dràvna administracija;o izgradba na sistem na socijalno osiguruvawe vrz os-

nova na tekovniot dohod i imot na poedincite i se-mejstvata;

o postojana sorabotka i dijalog so site u~esnici vo de-lovniot ìvot.

2) Pomo{ vo realokacija na resursite za sozdavawenovi konkurentski stopanski strukturi:

o reformirawe na javnite pretprijatija i nivno izlo-ùvawe na pazarnite zakonitosti, eventualno nivnanatamo{na privatizacija;

o deluvawe kon sozdavawe na novi pazarni strukturiza regulacija na monopolite i antimonopolska poli-tika, regulacija za prevzemawe i pripojuvawe napretprijatija i posebno regulacija na finansiskiotsektor;

o definirawe na jasna biznis-politika i posebno po-litika za pottiknuvawe na mikro pretpriemni{tvo-to;

o sozdavawe na mreà od agencii za pomo{ na malite isrednite pretprijatija.

3) Dràvata treba so merkite na horizontalna, a ne se-lektivna politika da go podobruva deluvaweto na pazarottaka da go izdignuva kvalitetot na klu~nite stopanski imputi(infrastrukturata, trudot i kapitalot, razvojot i istraùva-wata):

o dràvno investirawe vo infrastruktura;o izgradba na sovremen sistem na obrazovanie;o sozdavawe na novi oblici za poddr{ka na razvojot i

istraùvawata,pottiknuvawe {irewe na tehnolo{-kite dostignuvawa, jaknewe na nau~nata i stru~natame|unarodna sorabotka, obezbeduvawe na transferna tehnologija;

o sproveduvawe na politika za za{tita na okolinata.

@enite pretstavuvaat najgolema grupa od naselenietokoja ima relativno pomala participacija. Za da se zgolemiparticipacijata na ènite vo ekonomijata potrebno e:

o obezbeduvawe na posebno utvrden prostor vo t.n. in-dustriski zoni, inkubatori, ènski delovni centri;

o razvieni programi za mali biznisi; soodvetenproda`no-izlo`ben prostor zaradi promocija ipropaganda na ènskoto pretpriemni{tvo;

224

o informativen centar za raznite programi zapoddr{ka na ènskoto pretpriemni{tvo vo zemjata isvetot;

o razvoj na ènski {tedno- kreditni zadrugi;o formirawe na poseben fond za osiguruvawe

(obezbeduvawe na potrebnite garancii za dobivawena krediti).

225

P R O P O S A L S

The papers and deliberations presented at the scientific gath-ering on PARTICIPATION IN CREATING NEW BUSINESSES ANDEMPLOYMENTS resulted in a number of conclusions aimed at givingsubstance to this meeting. In the Republic of Macedonia the participa-tion is at the same level as in the developing countries and countriesin transition. Increase poverty and unemployment resulted in reducedparticipation especially among the population groups such as thepoor, unemployed, women, children, framers and retired persons.

In order to improve their participation the following should bedone:

o Increase democracy;o Create conditions for all stakeholders to participate in deci-

sion making regarding their future and way of living;o Increase participation in social, political, cultural and eco-

nomic life;o Provide greater accessibility to the market and to the pos-

sibilities offered for economic activities (establishment of“friendly” market economy)

o High unemployment rate requires access to the labor mar-ket for all those who would like to work;

o Provide access to banks and credits, as well as to other fi-nancial resources to persons who would like to developbusiness;

o Increase efficiency of state administration for offered serv-ices become more accessible to all citizens;

o Secure participation and access to natural resources of thecountry.

The reform of the state of the Republic of Macedonia shouldenable greater participation. The reform should be aimed at three di-rections:

1) Development of a system of institutions whose goal is tosupervise and regulate market trends and protect those individualswho would be left without a social care in the market competition. Thereform of the institutions include:

o Development of stable and transparent legal system, com-patible to the European legislation with a set of regulationsthat would enable maintenance of financial discipline,

226

business management, protection of ownership rights in apredictable and efficient manner;

o Reform of state institutions of the executive power into ca-pable and independent, market oriented institutions;

o A need for uncorrupted state administration;o Development of a system of social insurance based on

current income and property of individuals and families;o Continuous cooperation and dialogue with all the

stakeholders in the business life.

2) Assistance in reallocating resources to create new competi-tive economic structures:

o Public enterprises reform and their exposure to marketlaws, and possibly for their further privatization;

o Action towards creation of new market structures for regu-lating monopolies and anti-monopoly policy, regulations fortaking over and merging enterprises and specially regula-tions for the financial sector;

o Defining clear business-policy and especially policy forstimulating micro entrepreneurship;

o Creation of a network of agencies to assist small and me-dium size enterprises.

3) The state should improve market efficiency by introducingmeasures for horizontal, an not a selective policy in order to increasethe quality of key economic inputs (infrastructure, labor and capital,development and research):

o State investment in infrastructure;o Development of a modern system of educationo Creation of new forms for supporting development and re-

search, stimulating dissemination of technologicalachievements, strengthening scientific and professionalinternational cooperation, providing transfer of technology;

o Implementation of policy for environmental protection.

Women represent the largest group of the population withrelatively small participation. In order to increase women’s participa-tion it is necessary to:

o Make available a specially designed place in the so-calledindustrial zones, incubators, women’s business centers;

o Development of programs for small businesses; relevantselling-displaying area to promote and advertise women’sentrepreneurship;

227

o Information center for different programs supporting femaleentrepreneurship in the country and worldwide;

o Development of female saving-credit cooperatives;o Establishment of a special insurance fund (making avail-

able required guarantees for granting credits).

228

R E Z I M E

Participacija zna~i deka sekoj ~ovek e vklu~en ili,dokolku saka, moè da bide vklu~en, vo ekonomskite, socijal-nite, kulturnite ili politi~kite dvièwa na edna zemja.Preku participacijata se obezbeduva u~estvo vo vlasta i/ilivo donesuvaweto odluki. Koga se nabquduva od ovoj aspekt,participacijata e tesno povrzana so demokratijata, so ostvaru-vaweto na pravata na ~ovekot i so ~ovekoviot razvoj voop{to.Efektite od participacijata se ocenuvaat vo zavisnot od toadali so nea se zgolemeni ili namaleni mo`nostite na lu|etoda vlijaat vrz oblikuvaweto na nivniot ìvot i idnina.

Iako so voveduvaweto na demokratizacijata se vo podemmo`nostite za participcija vo svetot, mnogubrojni se pojavitekoga se ograni~uva participacijata na poedinci ili grupi lu|e.So toa, ovie lica i grupi, vo pogolema ili pomala mera, seisklu~eni od ekonomskiot ìvot i nim ne im se dostapni siteblagodati {to gi ovozmoùva razvojot. Ako se nabquduva po-javata na isklu~uvawa vo svetski razmeri, toga{ se dobivaedna ogromna brojka lu|e na koi, poradi razli~ni pri~ini, neim e dozvoleno ramnopravno u~estvuvo vo op{testveno-ekonom-skit ìvot. Se procenuva deka samo okolu 10% od svetskotonaselenie pocelosno u~estvuva vo politi~kiot, ekonomskiot,socijalniot i kulturniot ìvot.

Otvoreniot pazar pretstavuva najefikasen mehanizamza razmena na dobra i uslugi, a neograni~enoto funkcionirawena pazarot e pretpostavka da dojde do izraz se~ija kreativna ipretpriema~ka sposobnost vo oblasta na ekonomijata. Me|utoa,pazarite ne se sekoga{ i sprema sekogo "prijatelski" i vofunkcija na blagosostojba na lu|eto. Golem broj pazari se zadu-{eni so barieri, pri {to najgolemiot del od niv se postaveniod strana na dràvata i/ili od nekoi mo}ni grupi. Nekoi grupilu|e ne moàt da participiraat na pazarot na trud bidej}i neim e dostapen kreditniot pazar (siroma{nite, nevrabotenite,del od zemjodelcite, kako i ènite), nemaat sredstva i pred-meti za rabota itn.

Republika Makedonija spa|a vo redot nedovolno razvi-eni zemji kade {to procesot na tranzicijata e vo tek. Sli~nona drugite zemji vo tranzicija, i vo Republika Makedonija, vopogolema ili pomala mera, se prisutni istite pojavi pri vo-veduvaweto pazarna ekonomija. Isto taka, sli~no na nedovolnorazvienite zemji, i vo Republika Makedonija relativno pove}ee prisutna pojavata na onevozmoùvawe ili ograni~uvawe naparticipacijata. Licata koi se isklu~eni, ili im e ograni~enaparticipacijata, treba da se baraat pome|u siroma{nite, ne-vrabotenite, ènite, decata, malcinstvata, selskite sredini,

229

penzionerite, hendikepiranite i sli~ni ranlivi grupi nanaselenieto (na primer, siroma{tijata vo Republika Makedo-nija e zgolemena od 4% vo 1991 godina na 21% vo 1999, a indek-sot na jazot na siroma{tijata se zgolemi od 3,9% vo 1996 godi-na na 5,3% vo 1999). Osven toa, za golem del od naselenieto nee dostapen ili e ograni~en pristapot do prirodnite bogastva,kako i uslugite na dràvnata administracija, bankite itn.

Sli~no na drugite zemji vo razvoj, i vo Republika Make-donija voveduvaweto na pazarnata ekonomija predizvika {iro-ko imotno raslojuvawe na naselenieto, koga edna pomala grupalu|e brzo se zbogatuva, a istovremeno pogolem del od preosta-tanato naselenie e nevraboten i nema ramnopraven pristap dopazarot i mo`nostite {to toj gi nudi. Golemiot broj siroma{nii nevraboteni vo Republika Makedonija zboruvaat deka parti-cipacijata vo ekonomijata ne e dovolno razviena, a porastot nanekoi oblici na siroma{tija i na nevrabotenosta e pokazateldeka participacijata ima tendencija kon namaluvawe.

Pravoto na participacija na pazrot na trud e mo{neva`no pra{awe za Republika Makedonija. Visokata stapka nanevrabotenost ukaùva deka na edna golema masa lu|e im e usk-rateno u~estvoto na pazarot na trud. Sostavot na ovaa grupaukaùva deka participacijata glavno e onevozmoèna za rela-tivno mladi, nedovolno {koluvani i siroma{ni lica. Zatoa,pristapnosta kon pazarite i kon mo`nostite {to tie gi nudatza otvorawe sopstven biznis i za vrabotuvawe treba da se od-nesuva za site zainteresirani, a dràvata ima uloga da gooblikuva stopanskiot sistem na na~in {to }e se sozdadat ed-nakvi mo`nosti za u~estvo. Edna mo{e va`na zada~a nadràvata e da gi ograni~i negativnite dejstvija od rabotewetona pazarot i da sozdade mehanizmi so koi }e se pomagaat i pot-tiknuvaat siroma{nite i drugite diskriminirani grupi dazemat u~estvo vo nego i vo mo`nostite {to toj gi nudi za eko-nomsko dejstvuvawe i vrabotuvawe.

Za da se obezbedi pogolema participacija vo RepublikaMakedonija, potrebno e da se promeni misleweto za na~inot narazvoj, a vo negovoto oblikuvawe, posredno ili neposredno,treba da zemat u~estvo site gra|ani. Samo taka, }e se sozdadatuslovi site delovi od naselenieto da u~estvuvaat vo donesu-vaweto odluk {to se odnesuvaat do nivnata blagosostojba iiden ìvot. Participacijata vo kreiraweto na razvojnata poli-tika i vo oblikuvaweto na ekonomskiot ìvot e va`na prêtpos-tavka za pobrz ekonomski raste` i vrabotuvawe. Pritoa, raz-vojot ne smee da bide cel samiot za sebe, tuku toj treba daovozmoì vrabotuvawe i povisok ìvoten standard na sitesloevi od naselenieto.

Reformata na dràvata vo Makedonija treba da ovozmo-ì pogolema participacija. Pritoa, reformata treba se dviìvo tri nasoki:

230

1. Razvoj na sistem od institucii {to imaat za celnadzor i regulacija na pazarnite tekovi i za{tita na oniepoedinci koi vo pazarniot natprevar }e ostanat socijalno nez-grièni. Reformata na instituciite vklu~uva:

• razvoj na stabilen i transparenten praven sistem,kompatibilen na evropskoto zakonodavstvo, so zbirod propisi {to na predvidliv i efikasen na~in }eovozmoàt odrùvawe finansiska disciplina, vode-we biznisi, za{tita na sopstveni~kite prava;

• reforma na dràvnite institucii na izvr{nata vlastvo sposobni i samostojni, pazarno orientirani insti-tucii;

• potreba od nekorumpirana dràvna administracija;• izgradba na sistem za socijalno osiguruvawe vrz os-

nova na tekovniot dohod i imot na poedincite i se-mejstvata;

• postojana sorabotka i dijalog so site u~esnici vo de-lovniot ìvot;2. Pomo{ vo realokacija na resursite vo sozdavaweto

novi konkurentski stopanski strukturi:• reformirawe na javnite pretprijatija i nivno izla-

gawe na pazarnite zakonitosti, eventualno nivna na-tamo{na privatizacija;

• dejstvuvawe kon sozdavawe novi pazarni strukturi zaregulacija na monopolite i antimonopolska politika,regulacija za prezemawe i pripojuvawe na prêtprija-tija i posebno regulacija na finansiskiot sektor;

• definirawe na jasna biznis-politika, i posebno, po-litika za pottiknuvawe na mikro pretpriemni{tvoto;

• sozdavawe na mreà od agencii za pomo{ na malite isrednite pretprijatija

3. Dràvata treba so merki na horizontalna, a ne selek-tivna politika da go podobruva dejstvuvaweto na pazarot, takada go podiga kvalitetot na klu~nite stopanski imputi (infra-struktura, trud i kapital, razvoj i istraùvawa):

• dràvno investirawe vo infrastruktura;• izgradba na sovremen sistem na obrazovanie;• sozdavawe novi oblici za poddr{ka na razvojot i is-

traùvawata, pottiknuvawe kon {irewe na tehnolo{-kite dostigawa, jaknewe na nau~nata i stru~nata me|u-narodna sorabotka, obezbeduvawe na transfer na the-nologija;

• sproveduvawe politika za za{tita na okolinata;Najgolemata ~ove~ka grupacija koja{to vo golema mera e

isklu~ena od participacija vo op{testveno-ekonomskiot ì-vot, pretstavuvaat ènite. @enite, mnozinstvo od svetskatapopulacija, primaat samo mal del od razvojnite mo`nosti.

231

Iako ènite so~inuvaat polovina od vkupnata vozrasna popu-lacija, i pokraj toa {to tie pridonesuvaat pove}e vo socijalnasmisla otkolku drugata polovina, kako vnatre{no taka i nad-vore{no od svojot dom, tie se ~esto isklu~eni od poziciite namo}. Tie u~estvuvaat samo so 10% vo svetot na parlamentar-nite pretstavnici i so 4% vo kabinetskite ministri ili pakvo drugite pozicii na izvr{nata vlast.

Vrabotuvaweto na ènata dobiva beleg na aktuelenproblem i za prvpat e zna~itelno zabaveno, nezavisno od kva-lifikaciite. Nejzinoto vrabotuvawe e posporo i usloveno odpove}e iracionalni faktori, a nejzinoto otpu{tawe od rabotapobrzo. Moè da se pomogne, ako se stavi vo funkcija intelek-tualniot potencijal i se upotrebi vo sozdavaweto na duhovni-te tvore~ki vrednosti, koi so svojata univerzalnost i humanostja korigiraat i obezvreduvaat tradicionalnata predrasuda zaènata, kako ponisko intelektualno bitie.

Pottiknuvawe za razvoj na ènskoto pretpriemni{tvotreba i moè da se realizira preku: obezbeduvawe na posebnoutvrden prostor vo t.n. industriski zoni, inkubatori, ènskidelovni centri; razvieni programi za mali biznisi; soodvetenproda`no-izlo`ben prostor zaradi promocija i propaganda naènskoto pretpriemni{tvo; informativen centar za razniteprogrami za poddr{ka na ènskoto pretpriemni{tvo vo zemjatai svetot; razvoj na ènski {tedno-kreditni zadrugi; formira-we poseben fond za osiguruvawe (obezbeduvawe na potrebnitegarancii za dobivawe krediti).

Participacijata vo finansiraweto na malite biznisipretstavuva mnogu vaèn proces za funkcionirawe na stopan-stvata vo zemjite na tranzicija. Vo Republika Makedonija po-stoi nedovolna razvienost na alternativnite izvori za finan-sirawe i golema zavisnost na celokupnoto stopanstvo od ban-karskite krediti. Od edna strana, malite biznisi imaat ogra-ni~en pristap do kreditnite linii so ogled na potrebata ododredeni kolaterali i garancii i gotovinsko u~estvo vo kre-ditot, koi tie, ~estopati, ne moàt da si gi obezbedat. Od dru-ga strana, kamatnite stapki vo Republika Makedonija se mnoguvisoki, {to pretstavuva dopolnitelen problem vo smisla obez-beduvawe na mnogu skapi finansiski sredstva. Vo potragata ponovi na~ini na finansirawe na malite biznisi, bi moèle na-{eto vnimanie da go svrtime kon koristewe na investicionitefondovi kako na~in na finasirawe, fran{izata kako na~in narabotewe na malite biznisi ili lizingot kako na~in preku koj-{to malite biznisi da dojdat do neophodnata oprema ili te-hnologija. Site ovie postapki treba da im pomognat na malitebiznisi za re{avawe na problemot vo vrska so neophodnitefinansiski sredstva za finansirawe na raboteweto i, voop-{to, da pomognat za olesnuvawe na svojata dejnost.

232

S U M M A R Y

Participation means that every person is included or, depend-ing on his desire could be included in the economic, cultural and po-litical movements in the country. The participation makes it possiblefor them to participate in the government or in the decision-making.Seen from this aspect, the participation is closely related to democ-racy, to the exercise of human rights and to the human developmentin general. The effects resulting from the participation are assesseddepending on whether it increases or reduces possibilities for thepeople to have an influence on shaping their life and future.

Although the introduction of democracy gave rise to possibili-ties for participation in the world, there are many circumstances whenparticipation of individuals or groups of people is restricted. This to agreater or smaller extent results in an exclusion of these people orgroups from the economic life and their access to all benefits that de-velopment could provide. If the phenomenon of exclusion is viewed ona larger scale, we get an enormous figure of people whom, due to oneor another reason, are not permitted to equally participate in the so-cio-economic life. It is estimated that only approximately 10% of theworld population is somewhat fully participating in the political, eco-nomic, social and cultural life.

The open market is the most efficient mechanism for ex-changing goods and services, while unlimited performance of themarket is a prerequisite for a creative and entrepreneurial ability forthe economy to come to its full expression. However, not always andnot for everyone markets are “friendly” and beneficial for the welfareof the people. Many markets are blocked-up by barriers and most ofthem are being established by states and/or by some powerfulgroups. There are some groups that are prevented to participate atthe labor market because of lack of access to the credit market (pov-erty, unemployment, one portion of farmers, as well as women), orbecause of lack of funds or working tools.

Republic of Macedonia belongs to the underdeveloped coun-tries undergoing is transition process. Similar to the other countries intransition, Republic of Macedonia, to a grater or smaller extent is ex-periencing the same phenomena related to the introduction of marketeconomy. Also, similar to the underdeveloped countries, Republic ofMacedonia is experiencing relatively the same phenomenon that pre-vents or limits the participation. The people who are excluded orwhose participation is restricted are to be found among the poor, un-employed, women, children, minorities, rural environment, retired per-sons, handicapped and similar vulnerable groups of the population(for example, poverty in the Republic of Macedonia was increasedfrom 4% in 1991 to 21% in 1999, while the index of poverty gap was

233

increased from 3.9% in 1996 to 5.3% in 1999). In addition, the major-ity of the population has, if any, limited access to natural resources aswell as to the services provided by the state administration, banks,etc.

Similar to the other developing countries, the introduction ofmarket economy in the Republic of Macedonia resulted in significantdifferences regarding their property, so that a smaller group of peoplebecomes rich all of a sudden, while at the same time the majority ofthe remaining population is unemployed without an equal access tothe possibilities offered by the market. There are many poor or unem-ployed people in the Republic of Macedonia saying that the participa-tion in the economy is not sufficiently developed, while the increase insome forms of poverty or unemployment is an indicator that this par-ticipation has a tendency of going down.

The right to participation in the labor market is rather importantissue for the Republic of Macedonia. The high rate of unemploymentindicates that a big mass of people has been prevented to participatein the labor market. The composition of this group indicates thatmainly the relatively young, insufficiently educated and poor peopleare excluded. Therefore, the access to markets and possibilities theyoffer for starting-up new business and new employments should in-clude all the concerned, while the role of the state should be to shapethe economic system in a manner that would provide equal possibili-ties for participation. One of the most important tasks of the state is tolimit negative consequences on the market and create mechanismsthat would help and stimulate the poor and other discriminated groupto take part in the market and the possibilities it offers for economicactivities and employment.

In order that a better participation is secured in the Republic ofMacedonia, it is necessary to change the opinion about the way themarket is developed and provide direct or indirect participation for allthe citizens in its development. Only in this way conditions would becreated for all segments of the population to participate in the deci-sion-making relevant to their welfare and future life. Participation indesigning the development policy and shaping economic life is an im-portant prerequisite for faster economic growth and employment.However, the development should not be a goal per se, but it shouldprovide employment and better living standard for all strata of thepopulation.

The state reform in Macedonia should enable greater partici-pation. While doing this, the reform should follow three directions:

1. Development of a system of institutions whose aim wouldbe supervision and regulation of market trends, and protection ofthose individuals who would be socially taken care of in the marketcompetition. The institutional reform includes:

234

• Development of a stable and transparent legal system,compatible to the European legislation, with a set of regu-lations that would enable in a predictable and efficientmanner maintenance of financial discipline, business man-agement, protection of property rights;

• Reform of state institutions in the executive power into ca-pable and independent, market oriented institutions;

• The need of uncorrupted state administration;• Development of a system for social insurance based on

current income and property of individuals and families;• Permanent cooperation and dialogue with all the

stakeholders in the business life.2. Assistance in re-allocation of resources and creation of new

competitive economic structures:

• Reform of public enterprises and their exposure to marketconditions, and possibly their further privatization;

• Working towards creation of new market structures forregulating monopolies and anti-monopoly policy, regula-tions for taking over and merging enterprises, and espe-cially regulations for the financial sector;

• Defining clear business-policy and especially policy forstimulating micro entrepreneurship;

• Creation of a network of agencies to assist small and me-dium size enterprises.

3. The state should improve market efficiency by introducingmeasures for horizontal, not selective policy in order to increase thequality of key economic inputs (infrastructure, labor and capital, de-velopment and research):

o State investment in infrastructure;o Development of a modern system of education;o Creation of new forms for supporting development and re-

search, stimulating dissemination of technologicalachievements, strengthening scientific and professionalinternational cooperation, providing transfer of technology;

o Implementation of policy for environmental protection.

Women represent the largest group of the population that to agreat extent has been excluded from the participation in socio-economic life. Women, the majority of the world population, receiveonly one segment of the development possibilities. Although womenconstitute half of the adult population and socially contribute more thatthe other half of the population, both in and outside of their family,they are excluded from having key positions of power. They partici-

235

pate only with 10% in the world of members of parliaments, and with40% in the cabinets of ministers or other positions in the executivepower.

Employment of women is becoming a current problem, and itis for the first time that it is withheld, irrespective of the qualifications.Women’s employment is developing much slower and is subject tomany irrational factors, while their dismissal is much quicker. It is pos-sible to help if intellectual potential is taken into consideration andused in establishing morally creative values, which due to their uni-versality and humanity modify and make worthless the traditionalprejudice about women, as inferior intellectual human being.

Development of women’s entrepreneurship could and shouldbe stimulated through: accessibility to specially projected place in theso-called industrial zones, incubators, women’s business centers; de-velopment of programs for small businesses; relevant selling-displaying area to promote and advertise women’s entrepreneurship;information center for different programs supporting female entrepre-neurship in the country and worldwide; development of female saving-credit cooperatives; establishment of a special insurance fund (mak-ing available required guarantees for granting credits).

Participation in funding small business is an important processfor the economies of the countries in transition to be operational. Inthe Republic of Macedonia the alternative sources of financial supportare not sufficiently developed and the economy as a whole is to agreat extent dependant on bank credits. One hand, small businesseshave limited access to credit lines because some collateral, guaran-tees or participation in cash is required which very frequently are noteasily obtainable. On the other hand, the interest rates in the Republicof Macedonia are so high that create additional problem in securingrather expensive funds. In the search for new forms of financing smallbusiness, we could pay attention to the investment funds as a way offunding, to the franchise as a way of operating of small business or tothe leasing as a way through which small businesses would obtainnecessary equipment and technology. All this should help small busi-nesses to resolve their problems regarding necessary financial re-sources for funding their operation, and in general for assisting themto make easier their business activity.

236

237

IV DEL

UNIVERZITET "SVETI KIRIL I METODIJ" SKOPJEEKONOMSKI INSTITUT - SKOPJE

MINISTERSTVO ZA ODBRANA NA REPUBLIKAMAKEDONIJA

FONDACIJA "FRIDRIH EBERT" - KANCELARIJASKOPJE

N A U ^ E N S O B I R

"EKONOMIJATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJAVO USLOVI NA VOENI DEJSTVIJA"

20 DEKEMVRI 2001 GODINA

I. PREDGOVOR

II. REFERATI

1. D-r Blagoja Nanevski: Makroekonomskite dvièwana Republika Makedonija vo uslovi na voeni dejstvija

2. D-r Boris Blaèvski: Ostvaruvawe na proekcijatana platniot bilans za 2001 godina vo uslovi na vo-eni dejstvija vo zemjata

3. M-r Sneàna Milo{eska-Kostadinoska: Implikaciiod voenite dejstvija vrz javnite finansii

4. D-r Todor Barzov: Namenskata industrija na Repub-lika Makedonija - sostojba i mo`nosti

III. PREDLOZI IV. REZIME

238

239

PREDGOVOR

Voenite dejstvia vo 2001 godina vo golema mera gi pro-menija uslovite i pretpostavkite na makroekonomskata poli-tika za 2001 i slednive godini. Vonrednite okolnosti namet-naa golemi neplanirani i dopolnitelni tro{oci, a neposred-nite i posrednite {teti ne se celosno proceneti. Zagubite nafizi~ki kapital (zgradi, oprema, predmeti za rabota, razni vi-dovi proizvodi, ìva stoka) se golemi. Vakvite zagubi vo naj-golem obem nastanaa vo podra~jata kade {to se vodea voenitedejstvija.

Voenite dejstvija i krizata predzvikaa zgolemuvawe nasiroma{tijata vo Republika Makedonija. Osven toa, sozdade-nata klima na nesigurnost i neperspektivnost koja }e dejstvuvadestimulativno vrz investicionata aktivnost, a pottiknuva~-ki vrz i taka visokata sklonost kon migrirawe vo razvienitezemji, osobeno na mladi i {koluvani lica. Prekinat e pove}e-godi{niot trend od pozitivni realni stapki na porast na bru-to doma{niot proizvod. Soglasno so predviduvawata, BDP nakrajot na 2001 godina, }e zabeleì negativna stapka na porast.Prenaso~eni se golemi sredstva (glavno od proda`bata naTelekom i na drugi dràvni pretprijatija) vo korist na od-branata na zemjata.

Implikaciite od voenite dejstvija vo Republika Make-donija se najo~igledni vo obemot i strukturata na javnite pri-hodi i rashodi. Voenite dejstvija predizvikaa ekstremno viso-ki javni rashodi, pri istovremeno namaluvawe na javnite pri-hodi, kako rezultat na {to se sozdade visok deficit vo buxe-tot. Buxetskiot deficitot vo 2001 godina (po iskoristuvawetona site vnatre{ni rezervi) }e mora da se finansira od nad-vore{ni izvori (ako ne dojde do podobruvawe na ekonomskataaktivnost vo zemjata), a i od kreditni, dokolku ne se obezbedatdonacii.

Namenskata industrija na Republika Makedonija vo pos-lednive 10 godini pretrpe niza transformacii {to ja dovedoavo mnogu vlo{ena sostojba. Ovie kapaciteti treba materijalno-tehni~ki i tehnolo{ki da se donesat vo faza na zaìvuvawe,za da moàt samite so svojata materijalna reprodukcija dasozdavaat uslovi za sopstven razvoj i transformacija. Pod-dr{kata, vo prv red, bi se sostoela vo naso~uvawe na mo`ninara~ki vo kapaciteti koi proizveduvaat sredstva, oprema ihrana za armijata i policijata. Ovie kapaciteti se daleku po-golemi otkolku potrebite na makedonskata armija i policija,no, so naso~ena dràvna poddr{ka, tie moàt izvozno da seorientiraat i da ostvarat zna~aen pozitiven ekonomski efekt.

240

Vo zbornikot se prezentirani referatite i diskusiiteod nau~niot sobir EKONOMIJATA NA REPUBLIKA MAKEDONI-JA VO USLOVI NA VOENI DEJSTVIJA, odràn na 20 dekemvri2001 godina, vo organizacija na Ekonomskiot institut-Skopje,Ministerstvoto za odbrana na Republika Makedonija i Fonda-cijata "Fridrih Ebert"- Kancelarija Skopje.

241

Blagoja NanevskiEkonomski institut - Skopje

MAKROEKONOMSKITE DVI@EWA NAREPUBLIKA MAKEDONIJAVO USLOVI NA VOENI DEJSTVIJA

Voenite dejstvija vo 2001 godina imaat zna~itelni im-plikaciii vrz ekonomijata na Republika Makedonija. Ovie dej-stvija vo golema mera gi promenija uslovite i pretpostavkitena makroekonomskata politika za 2001 i slednite godini. Vouslovi na voeni dejstvija se izmenija vnatre{nite uslovi nastopanisuvawe i toa kako za pretprijatijata {to rabotat zadoma{niot pazar, taka i za onie {to se izvozno orientirani.Vonrednite okolnosti nametnaa golemi neplanirani i dopol-nitelni tro{oci, a neposrednite i posrednite {teti ne se ce-losno proceneti i ponatamu rastat.

Koga se ocenuvaat ostvaruvawata na makroekonomskatapolitika na Republika Makedonija, ne smee da se zanemari mo-{ne nepovolnoto vlijanie na nadvore{noto opkruùvawe. Vocelokupniot period po tranzicijata, poradi konfliktite voporane{na Jugoslavija, na Kosovo, a sega i vo Republika Make-donija, stopanstvoto trpi golemi {teti.

Vojnite i politi~kite tenzii ne samo {to nepovolno seodrazuvaa vrz dinamikata na stopanskiot raste`, tuku gi zaba-vuvaa reformite i prestruktruiraweto na stopanstvoto, pri-donesuvaj}i za visokiot rizik na zemjata. Nepovolnoto opkru-ùvawe vo tekot na minatata decenija predizvika zatvoraweili namaluvawe na raboteweto na golem broj proizvodstvenikapaciteti, namaluvawe na izvozot, zapirawe na investicioniproekti i otkaùvawe sklu~eni dogovori za izvoz i zaedni~kasorabotka so stranski partneri, zgolemuvawe na transportnitetro{oci, namaluvawe na konkurentskata mo} na pretprijatijataitn. Seto toa pravi neizvesnostite za idniot stopanski raste`da se mo{ne izrazeni i tie }e imaat silno vlijanie vrz idniotrazvoj na Republika Makedonija.

Po 1996 godina vo Republika Makedonija se ostvaruvaatrealno pozitivni stapki na porast na BDP. Taka, vo 2000 go-dina, ekonomijata na Republika Makedonija ostvari relativnopovolni rezultati, so {to zemjata se vbroi vo redot pouspe{nizemji vo tranzicija (realniot porast na bruto doma{niot pro-izvod iznesuva 4,6%, prose~nata stapka na inflacija 5,8%,buxetot ostvari suficit od 3,5%, deviznite rezervi porasnaana 4,5 mese~na pokrienost na uvozot, a se odrùva stabilnosta

242

na kursot na denarot sprema germanskata marka). Osven toa,likvidnosta na bankarskiot sektor e podobrena kako rezultatna {to se namaleni kamatnite stapki, a monetarnata politikabe{e porelaksirana. Vo 2000 godina e ostvaren i visok obem nastranski investicii od okolu 170 milioni dolari.

Spored sogleduvawata napraveni od stranski institu-cii, Republika Makedonija ostvari golem napredok i vo spro-veduvaweto na reformite vo pove}e oblasti od stopanskiotsistem. Istovo se odnesuva i vo vrska so sproveduvaweto nastrukturnite reformi. Kon krajot na 2000 godina e sklu~en Do-govor za stabilizacija i pridruùvawe kon Evropskata unija,kako i aran`mani so Me|unarodniot monetaren fond i Svet-skata banka.

Seto toa pridonese da se sozdade solidna osnova za za-brzuvawe na ekonomskiot rast vo 2001 i slednite godini. Taka,so makroekonomskata politika za 2001 godina se predviduva{erealen porast na BDP od 6,0%, prose~na godi{na stapka na in-flacijata od 2,2%, porast na investiciite od 22%, porast navrabotenosta od 1,5% i na platite od 2,3% itn.54

Me|utoa, voenite dejstvija i krizata na severoisto~natagranica vo 2001 godina predizvikaa, i sé u{te predizvikuvaatgolemi i te{ko nadomestlivi {teti na ekonomijata. Nepovol-nite vlijanija od voenite dejstvija se vidlivi vo site oblastiod ekonomskiot i socijalniot ìvot i nivnite posledici }e se~uvstvuvaat i vo naredniov period. Iako sé u{te ne moè da seutvrdat {tetite, so sigurnost moè da se istakne deka krizatavo golema mera gi poni{ti ostvaruvawata vo poslednive ne-kolku godini.

Voenite dejstvija i krizata predzvikaa zgolemuvawe nasiroma{tijata. Kon postojniot broj siroma{ni lica treba da sedodadat i preku 100.000 ìteli vo severozapadniot del od dr-àvata koi najmnogu gi po~uvstvuvaa posledicite od voenitedejstvija. So toa ne samo {to e zgolemen brojot na licata koi}e koristat transferi od socijalnite fondovi, tuku se sozda-deni i pretpostavki za zajaknuvawe na socijalnite tenzii. Os-ven toa, sozdadenata klima na nesigurnost i besperspektivnost}e dejstvuva pottknuva~ki vrz i taka visokata sklonost kon mi-grirawe vo razvienite zemji, osobeno na mladi i {koluvanilica.

54 Makroekonomska politika na Republika Makedonija za 2001 godina. "Slu`benvesnik na Republika Makedonija" broj 112/2002.

243

1.Ostvaruvawa vo oblasta na proizvodstvotoi zagubi na pretprijatijata

Krizata i voenite dejstvija vo 2001 godina, go prekinaapove}egodi{niot trend na pozitivni realni stapki na porastna bruto doma{niot proizvod. Soglasno so predviduvawata,BDP na krajot na 2001 godina }e zabeleì negativna stapka naporast od - 4%. Pritoa, najgolemo vlijanie vrz vakvata di-namika na BDP ostvari namaluvaweto na industriskoto proiz-vodstvo, pomaliot promet vo trgovijata, smalenoto proizvod-stvo vo zemjodelskotvoto i ribarstvoto, vo grade`ni{tvoto ivo pogolem broj drugi stopanski dejnosti.

Za potrebite na odbranata na zemjata e izdvoeno okolu17% od vkupnite rashodi na buxetot (voobi~aeno se tro{at2,5%), a za nabavka na oru`je i drugi tro{oci za istata namenase potro{eni okolu 220 milioni dolari. Se o~ekuva ovietro{oci da bidat zgolemeni so novite nabavki {to se pred-viduva da se izvr{at do krajot na 2001 godina. Namalena elikvidnosta vo ekonomijata {to predizvika zgolemuvawe nanepodmirenite pobaruvawa pome|u pretprijatijata, a toapredizvika i poniska naplata na danocite. Vovedeniot, pak,"voen" danok, so koj se oddano~uvaat site finansiski transak-cii na pretprijatijata so stapka od 0,5%, pridonese na na-tamo{no namaluvawe na finansiskata mo} na stopanskitepretprijatija i na nivnite mo`nosti za finansirawe na inves-ticiite.

Iako se vodea na severozapadniot del od zemjata, voe-nite dejstvija nepovolno se odrazija funkcioniraweto napazarot i vrz obemot na transakciite. Republika Makedonija emala zemja, taka {to zbivawata vo kriznite podra~ja, vo pogo-lema ili pomala mera, se odrazija na site delovi na zemjata.Namalena e konkurancijata na pazarot, se zgolemija {pekula-tivnite o~ekuvawa, porastot na cenite na nekoi proizvodibe{e neopravdano visok itn. Pritoa, porasnaa transakcionitetro{oci vo site stopanski dejnosti, a najmnogu vo industrijatai trgovijata. Poradi nesigurnosta na del od pati{tata, osobenovo zapadniot del od zemjata, zna~itelno porasnaa i transport-nite tro{oci.

Obemot na vkupnite {teti vo sektorot na pretprijati-jata e mo{ne golem i te{ko }e moàt da se presmetat nepos-rednite i posrednite {teti za kratok i dolg rok. Spored nekoiprvi~ni procenki kon sredinata na 2001 godina, tie iznesuvaatokolu 700 milioni dolari, a vo pogolema ili pomala mera seodnesuvaat za site stopanski dejnosti. Industrijata pretrpenajgolemi {teti, a potoa sledat - trgovijata, grade`ni{tvoto,uslugite itn.

Industriskoto proizvodstvo vo periodot januari-septemvri 2001 godina, vo sporedba so istiot period od pre-

244

thodnata godina, e pomalo za -10,6%. Ova namaluvawe najmnogue rezultat od padot na proizvodstvoto na materijali za repro-dukcija za - 15,5% i na proizvodstvoto na stoki za {iroka re-produkcija za - 6,5%.55 Trendot na namaluvawe na industris-koto proizvodstvo zapo~na vo vtorata polovina na 2000 i pro-dolì vo 2001 godina, no so poizrazeno dejstvo, poradi vli-janieto na voenite dejstvija i krizata. Pri~inite za namalu-vaweto na industriskoto proizvodstvo vo 2001 godina, ~ija{todinamika se ocenuva kako recesiona, se nekolku. Kako edna odpri~inite se naveduva relativno visokoto nivo na industris-koto proizvodstvo vo prvoto polugodie na 2000 godina,usloveno od prekinot na voenite dejstvija i od intervencijatavo SR Jugoslavija.

Me|utoa, ostanatite pri~ini za namaluvaweto na indus-triskoto proizvodstvo se neposredno povrzani so voenitedejstvija i krizata. Ova vlijanie osobeno dojde do izraz voperiodot po mesec mart 2001 godina, koga, poradi vlo{enatabezbednosna sostojba na zemjata, se namaleni vkupnata pobaru-va~ka, a osobeno na proizvodite {to se izvezuvaat na stran-skite pazari. Industriskoto proizvodstvo vo golema mera e na-maleno kako rezultat od ote`natoto snabduvawe so surovini irepromaterijali. Posebno e zagriùva~ko namaluvaweto na po-baruva~kata poradi otkaùvawe na mnogubrojni dogovori sostranski partneri.

Kaj najgolemiot broj industriski granki proizvodstvotoe namaleno. Od vkupno 32 industriski granki kaj 22 e za-beleàno namalen obem na proizvodstvoto. Najmnogu {teti senapraveni vo metaloprerabotuva~kata, tekstilnata, crnatametalurgija i vo hemiskata industrija. Samo devet industriskigranki ostvarija zgolemuvawe na proizvodstvoto.

Na primer, vo crnata metalurgija, vo periodot januari-avgust 2001 godina, proizvodstvoto e namaleno za 38,3%, a za-gubite se procenuvaat na okolu 30 milioni amerikanski do-lari. Zagubite se rezultat na ote`natoto snabduvawe so re-promaterijali, na dopolnitelnite tro{oci za garancii iosiguruvawe, na zgolemenite transportni tro{oci, a i kako re-zultat na otkaàni dogovori. Vo hemiskata industrija {tetitese procenuvaat na 10 milioni dolari, vo metaloprerabotuva~-kata industrija 60 milioni, a vo tekstilnata industrija 50 mi-lioni dolari (od koi 70% se poradi otkaàni dogovori za is-poraka i sorabotka).

Poradi smalenata kupovna mo} i neizvesnosta prediz-vikana od krizata, zna~itelno e namalen prometot vo trgovi-jata, kade {to zagubite se procenuvaat na pove}e od 60 milionidolari. Zgolemeniot rizik na zemjata gi odvrati strancite dapatuvaat i prestojuvaat vo Republika Makedonija, kako rezul-

55 Bilten na Ministerstvoto za finansii 11/2001, str.15.

245

tat na {to zagubite vo ugostitelstvoto i turizmot se procenu-vaat na 35 milioni dolari. Voenite dejstvija predizvikaa igolemi {teti vo zemjodelstvoto, koi, zaedno so posledicite odsu{ata, se procenuvaat na okolu 15 milioni dolari. Najmnoguse pogodeni podra~jata kade {to se vodea voenite dejstvija ikade {to se uni{teni zaseanite kulturi, del od stokata, aonevozmoèni se obrabotkata na zemji{teto i podgotovkata zaseidba itn.56

Najgolemi zagubi pretrpea pretprijatijata vo oblastitekade {to se vodeni voenite dejstvija. Ovie pretprijatija vonajgolem del go namalija proizvodstvoto ili ja prekinaa rabo-tata, a nekoi od niv pretrpea i fizi~ki {teti. Na primer,fabrikata za obleka "Mateks" locirana vo Tearce, e izgorena,a 145 lica ostanaa bez rabota. Za odbeleùvawe e deka vokapitalot na ova pretprijatie ima stransko vloùvawe, taka{to ovoj slu~aj }e dejstvuva demotivira~ki vrz stranskite in-vestitori. Golemi kapaciteti, kako {to se "Teteks" i "Jugo-hrom" se soo~uvaat so te{kotii vo ostvaruvaweto na prezeme-nite dogovorni obvrski bidejki poradi vlo{enite bezbednosniuslovi e namaleno prisustvoto na rabotnicite na rabota. Vopodra~jata kade {to se vodeni voenite dejstvija site stopanskidejnosti se soo~uvaat so te{kotii i so namalen intenzitet naaktivnosti. 57

Vo uslovi na voena situacija, zgolemena e sivata, aposebno crnata ekonomija. Porastot na sivata ekonomija prido-nese za ublaùvawe na posledicite od voenite dejstvija i nasiroma{tijata, so ogled na toa {to ovozmoì egzistencija naopredeleni grupi od naselenieto. Me|utoa, porastot na crnataekonomija predizvika golemi {teti, kako na socijalen plan,taka i vo vrska so prihodite i rashodite na buxetot.

Vo analizata na posledicite od voenite dejstvija vrzrealniot sektor treba da se oceni vo kakov obem ovie dejstvijaimaa pozitivno vlijanie vrz proizvodstvoto i ekonomskata ak-tivnost. Vakvi pozitivni efekti se manifestiraat vo zgolemoproizvodstvo na industrijata i na drugite stopanski dejnosti{to se angaìrani da se zadovolat potrebite za odbrana nazemjata. So ogled na maliot broj pretprijatija {to spa|aat vovoenata indstrija, pozitivnite efekti od voenite dejstvija vrzproizvodstvoto kaj vakvite pretprijatija se relativno mali, arelativno pove}e dojdoa do izraz vo proizvodstvoto na pre-hranbeni, tekstilni i na nekoi drugi proizvodi. Op{to zemeno,voenite dejstvija ne predizvikaa pogolem po obem porast naproizvodstvoto vo dràvata. 56 M-r Jordan Dam~evski "Efektite od krizata vrz makedonskata ekonomija"Stopanska banka 10/2001, str.16-17.57 Izve{taj za ekonomskite implikacii od krizata vo Republika Make-donija.Bilten 7-8/2001, Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija,str.155-159.

246

2. Porast na cenite i inflacijata

Vo prvite devet meseci od 2001 godina, vo sporedba soistiot period od prethodnata godina, inflacijata (merenapreku tro{ocite na ìvotot) ostvari porast od 5,8%. Porastotna cenite e pointenziven vo vtoriot kvartal na godinata, kogadojde do izraz vlijanieto na krizata i tro{ocite od voenitedejstvija. Najgolemo vlijanie vrz porastot na cenite ostvariporastot na tro{ocite kaj soobra}ajnite uslugi i sredstva(14,2%) i stanarinata, vodata i uslugite (13,0%).

Kako posledica od krizata, zna~itelno porasnaa tran-sakciite na menuva~kiot pazar i kupuvaweto stranski devizi.Ovie transakcii osobeno bea golemi vo mesecite maj i juni kogabe{e najgolema i neizvesnosta vo vrska so dvièweto na id-nite nastani. Me|utoa, visokoizrazeniot pritisok na menuva~-kiot pazar ne predizvika pogolemo vlijanie vrz cenite. Cenov-nata stabilnost ostana relativno visoka, so ogled deka so mer-kite na monetarnata, fiskalnata i politikata na dohod ne sedozvoli zgolemuvawe na agregatnata pobaruva~ka.

Inflacijata vo prvite devet meseci od 2001 godina erezultat od vlijanieto na pove}e faktori, vklu~uvaj}i go ineposrednoto i posrednoto vlijanie na voenite dejstvija. Konzgolemuvaweto na cenite dejstvuva porastot na cenata na naf-tata, zgolemuvaweto na intervalutarnata vrednost na dolarot,zgolemenite tro{oci za tutun poradi vremenski pomesteniototkup na ovoj proizvod, zgolemuvaweto na tro{ocite za ishra-na, za stanarini, voda i komunalni uslugi, kako i sezonskotovlijanie na cenite vrz ranogradinarskite proizvodi. Siteovie faktori, koi go predizvikaa porastot na cenite vo tekotna prvite devet meseci od 2001 godina, bea o~ekuvani i ne sepovrzani so voenite dejstvija. Me|utoa, krizata i voenite dej-stvija predizvikaa zgolemeno tro{ewe na dràvata za odbra-na, a vo ista nasoka dejstvuvaa i izdatocite za raselenitelica.

Krizata i voenite dejstvija go naru{ija odnosot pome|uponudata i pobaruva~kata vo ekonomijata. Imeno, pobaruva~ka-ta vo vtoriot kvartal na 2001 godina e zgolemena poradi rasho-dite na buxetot predizvikani od voenite dejstvija i krizata.Vo isto vreme, isto taka, kako posledica od voenite dejstvija,ponudata na stoki e namalena kako rezultat od smalenoto do-ma{no proizvodstvo i pomaliot uvoz, a delumno i poradi po-volnite uslovi za izvoz na meso i na nekoi drugi proizvodi.

Ekspanzivniot karakter na fiskalnata politika, pre-dizvikan od voenite dejstvija, nametna redefinirawe namonetarnata politika i nejzina restriktivnost, so cel da seza~uva stabilnosta na intervalutarnata vrednost na denarot ida se onevozmoì raste~ka inflacija na cenite. Vo nasoka na

247

restriktivnost na monetarnata politika dejstvuva{e inamalenata doverba kon denarot i zgolemenata pobaruva~ka nadevizi na pazarot. Restriktivnosta na monetarnata politikase manifestira vo zna~itelnoto namaluvawe na kredititeodobreni na stopanstvoto i vo porastot na kamatnite stapki.

Za da se soo~i so promenite {to nastanaa vo oblasta naponuda i pobaruva~ka, Centralnata banka ja zaostri monetar-nata politika, so cel da se kontrolira agregatnata po-baruva~kata. Taka, eskontnata stapka e zgolemena od 7,9% na10,7%, kamatnite stapki za lombardni krediti se zgolemeni od17,5 na 23,%, a zgolemeni se i zadolìtelnata rezerva i stap-kata na blagajni~ki zapisi. Site ovie merki imaa za cel da sepovle~i vi{okot denari od obrtot i da se odrì inflacijatapod kontrola. Vo nasoka na namaluvawe na agregatnata po-baruva~ka dejstvuva{e i vovedeniot "voen danok". Iako os-novna cel na ovoj danok e da se zgolemi prilivot na sredstvavo buxetot, negovoto voveduvawe dejstvuva{e kon namaluvawena pobaruva~kata od strana na sektorot pretprijatija.

Voenite dejstvija i krizata se odrazija vrz obemot nadeviznite rezrevi na zemjata, koi kon sredinata na 2001 godinase namaleni za okolu 190 milioni dolari. Namaluvaweto de-lumno e poradi vra}aweto na stranski dolgovi, a delumnoporadi intervenciite na Centralnata banka na devizniotpazar predizvikani od potrebata da se odrì intervalutar-nata vrednost na denarot. Upotrebata na deviznite rezervi zaotplata na dostasani obvrski vrz osnova na koristeni stranskikrediti e uslovena, pred sé, od otsustvoto na finansiskastranska pomo{, koja izostana tokmu poradi voenite dejstvija.

Vo uslovi na namalen priliv odnosot pome|u ponudata ipobaruva~kata na devizi e naru{en, a denarot e pod golem pri-tisok. Voenite dejstvija i neizvesnosta ja zgolemija po-baruva~ka na devizi kako na naselenieto, taka i na pretpri-jatijata. Prilivot na devizi vo zemjata e namalen kako posle-dica od smaleniot izvoz, malite stranski investicii i maliotpriliv na devizi od gra|anite na rabota vo stranstvo (sporednekoi sogleduvawa, ovoj priliv e za okolu 70% ponizok vosporedba so prethodnata godina). Zgolemeniot rizik nepovolnose odrazi vrz doverbata na naselenieto sprema bankarskiotsektor kako posledica na {to nastana masovno povlekuvawedevizi od smetkite na bankite i nivno tezavrirawe, a delumnoi prefrlawe vo stranski banki. Osven naselenieto, i pret-prijatijata, za da go izbegnat rizikot od eventualna promena nakursot na denarot, preku razni formi go preseluvaa svojotlikviden kapital vo stranstvo.

Voenite dejstvija povlijaea zna~itelno da se zgolemirizikot vo zemjata, a toa dejstvuva{e da zapira prilivot nasredstva vo vid na stranski krediti i donacii. Pritoa, trebada se navede deka stranskata pomo{ be{e povrzana so posti-

248

gaweto politi~ki dogovor i politi~ko re{enie na krizata.Stranskata pomo{ za pokrivawe del od {tetite e neizvesna(donatorskata konferencija predvidena za 15 oktomvri 2001godina e odloèna), i toa kako vo vrska so obemot nasredstvata {to }e se soberat, taka i za vremeto koga }e se do-bijat.

3. Posledici vrz likvidnosta na pretprijatijata iinvesticiite

Voenite dejstvija i krizata predizvikaa iscrpuvawe nai taka niskata likvidnost na pretprijatijata. Toa nastanaporadi namaluvaweto na me|usebnite transakcii, poradi pre-frlaweto devizni sredstva vo stranstvo, a i poradi voveduva-weto na noviot "voen" danok na site finansiski transakcii.Namalenata likvidnost go zgolemi obemot na nenaplateniteobvrski od raboteweto pome|u pretprijatijata, a se odrazi ivrz nivnite mo`nosti da izdvojuvaat sredstva za investicii.

Investicionata aktivnost vo 2001 godina skoro zamre.Pogolem del od investiciite {to bea vo tek na izveduvawe beazabaveni ili prekinati. Toa najmnogu se odnesuva za investi-ciite na privatnioit sektor. Posledicite od krizata i voe-nite dejstvija vrz investicionata aktivnost }e se odrazat vrztehnolo{koto osovremenuvawe na ekonomijata, vrz dinamikatana BDP, vrz vrabotenosta i ìvotniot standard na nase-lenieto. Voenite dejstvija i zgolemenitot rizik na zemjata nesamo {to gi dekuraìraat investitorite vo zemjata, tuku ionie od stranstvo. Za da se smenat misleweto i stavot na in-vestitorite, }e mora da se postigne celosno smiruvawe na ten-ziite i da se ostvari povolna investciona klima. Za toa }ebide potrebno vreme, a me|uvreme na mnogubrojni inicijativiza investicii i vrabotuvawe }e bidat izgubeni.

Voenite dejstvija i krizata predizvikaa prenaso~uvawena golemi sredstva (glavno od proda`bata na Telekom i nadrugi dràvni pretprijatija) vo korist na odbranata na zem-jata. Za iznosot na direktnite tro{oci za odbrana na zemjataod okolu 220 milioni dolari, stopanstvoto na RepublikaMakedonija }e bide li{eno od sredstva za investicii.

Poradi opasnosta od inflacija, Centralnata banka gizgolemi kamatnite stapki na blagajni~kite zapisi so cel daprivle~e likvidni sredstva od bankite i da se spre~i krizatada se prefrli vo finansiskiot sektor. So namaluvaweto naponudata na bankarski krediti, smaleni se izvorite za finan-sirawe na investiciite. Pritoa, i aktivnite kamatni stapkina delovnite banki se zgolemeni, {to destimulativno vli-jae{e za i taka niska investiciona aktivnost.

Strukturnite reformi so koi se planira{e re{avawena statusot na pretprijatijata - zagubari se odloèni. So toa e

249

zapren zna~itelen priliv na direktni stranski investicii.Me|utoa, so odlagaweto da se re{i pra{aweto na zagubariteprodolùva da se optovaruva buxetot so tro{ocite {to gi pra-vat ovie pretprijatija, a posledicite se vidlivi i vo vrska sozagubenite efekti od odlagaweto na nivnoto restartirawe.Posebno pra{awe pretstavuva zapreniot priliv na novatehnologija i efektite {to moè taa da gi ima vrz ekonomijatai vrabotuvaweto.

Zagubite na fizi~ki kapital (zgradi, oprema, predmetiza rabota, razni vidovi proizvodi, ìva stoka) se golemi.Vakvite zagubi vo najgolem obem nastanaa vo podra~jata kade{to se vodea voenite dejstvija. Za rekonstrukcija i izgradba nanovi objekti, kako i za nabavka na oprema i na drugite sredstva{to se izgubeni vo vojnata, }e bidat upotrebeni zna~itelnisredstva. So ogled na toa {to ovie potrebi imaat prioritet,toa zna~i deka za tolkav iznos }e bidat pomali sredstvata zainvesticii i osovremenuvawe na makedonskite pretprijatija.

Otvorenosta na ekonomijata i maliot pazar nalagaat iz-vozna orientiranost na makedonskata ekonomija. Poradi kri-zata, golem broj izvozni dogovori ne se realizirani. Pazarotna Republika Makedonija e mal taka {to povremenoto zatvora-we na grani~nite premini predizvika pove}ekratni posledicivrz doma{noto proizvodstvo i vrz prilivot na devizi.

Zgolemeniot rizik na zemjata se odrazi vrz vlezot namo{ne potrebnite stranski investicii za osovremenuvawe itehnolo{ki razvoj na doma{nite pretprijatija. Spored nekoisogleduvawa, vo 2001 godina voenite dejstvija predizvikaa za-gubi na okolu 80-100 milioni dolari stranski direktni inves-ticii. Me|utoa, zgolemeniot rizik na zemjata predizvikan odvoenata kriza, zaedno so op{tata nastabilnost na regionot,pove}e godini destimulativno }e vlijae vrz stranskite inves-titori. Celokupnite posledici od zgolemeniot rizik na zem-jata, i toa vo vid na izgubeni stranski direktni i drugi inves-ticii, sredstva, izvoz i smaleni mo`nosti za sozdavawe novirabotni mesta, se procenuvaat na nekolku stotini milioni do-lari.58

4. Zaklu~ok: Kakva makroekonomska politikavo naredniot period?

Odrùvaweto na vospostavenata makroekonomska sta-bilnost, ostvaruvaweto na relativno visoki stapki na ekonom-ski razvoj, namaluvaweto na navrabotenosta i zgolemuvawetona ìvotniot standard na naselenieto - se osnovnite pri-oriteti na makroekonomskata politika na Republika Make-

58 M-r Zoran Stavrevski: "Ekonomski osvrt kon gra|anskite vojni" Bilten naMinisterstvoto za finansii 10/2001, str.57.

250

donija. Ostvaruvaweto na ovie celi e pretpostavka da se zgo-lemi blagosostojbata na naselenieto.

Te{ko e da se proceni obemot na vkupnite direktni iindirektni {teti. Iznesenite procenki ne se kone~ni i seo~ekuva {tetite da bidat pogolemi. Osven toa, ekonomskotoiscrpuvawe na Republika Makedonija go doveduva vo pra{aweostvaruvaweto na mnogubrojnite zapo~nati reformi. Sorabot-kata so MMF i Svetskata banka vo vrska so koristeweto nasredstvata od sklu~enite aran`mani, isto taka, moè da bidedovedena vo pra{awe; a istovo se odnesuva i za obvrskite vovrska so Dogovorot za stabilnost i pridruùvawe.

Prekinati se mnogubrojni proekti za osovremenuvawe iprestrukturirawe na stopanstvoto, a osobeno se golemi posle-dicite vrz uvozot na stranski investicii, uvozot na novitehnoilogii i razvivaweto kooperacija so stranski partneri.Toa zna~i deka vo narednava 2002 godina, treba da se o~ekuvaporastot na BDP da bide za 1,5% ponizok od planiraniot.Poniska dinamika na realen porast na BDP treba da se o~ekuvai za slednive nekolku godini.59

Vo postojniov period ne treba da se o~ekuvaat pogolemipromeni vo makroekonomskata politika na Republika Make-donija. Nejzinite osnovni celi }e ostanat relativno neprome-neti. Za da se zadrì makroekonomskata stabilnost, potrebnoe monetarnata politika i ponatamu da bide poddràna sosoodvetna makroekonomska i strukturna politika. Fiskalnatapolitika treba da prodolì da ja poddrùva makroekonomska-ta politika so odrùvawe uramnoteènost pome|u prihodite irashodite i nizok procent od deficit na buxetot vo odnos naBDP. Vo ista nasoka }e dejstvuva i zadrùvaweto na sega{notonivo na javniot dolg, kako procent od BDP. Sli~no na fiskal-nata politika, i politikata na dohod treba da dejstvuva koor-dinirano so drugite komponenti na ekonomskata politika, a socel da se zadrì kontrolata vrz agregatnata pobaruva~ka.

Ostvaruvaweto visoki stapki na porastot na BDP, zgo-lemuvaweto na vrabotenosta i na ìvotniot standard - se os-novni pretpostavki za nadminuvawe na posledicite od voenitedejstvija vo 2001 godina. So zgolemuvaweto na vrabotenosta ina blagosostojbata na naselenieto, }e se eliminiraat ekonom-skite pri~ini {to gi pottiknuvaat sega{nite voeni sudiri. Natoj na~in, }e se sozdadat pretpostavki i za eliminirawe napri~inite za pojava na idni voeni dejstvija vo RepublikaMakedonija.

Toa zna~i deka stopanstvoto na Republika Makedonijavo naredniov period treba da beleì visoki stapki nagodi{en raste` BDP, a toa edinstveno }e moè da se ostvari

59 Makedonija 2003. Ramkovna programa za ekonomski razvoj i reformi. Skopje,2000, str.161.

251

ako se zgolemuva obemot na proizvodstvoto i na izvozot. Ovaae mo{ne sloèna zada~a ako se ima predvid deka osnovnapretpostavka za zgolemuvawe na proizvodstvoto i na izvozot ezavr{uvawe na zapo~natite strukturni reformi vo sto-panstvoto i op{testvoto vo celost.

* * *

252

D-r Boris BlaèvskiMinisterstvo za ekonomija na R Makedonija

OSTVARUVAWE NA PROEKCIJATANA PLATNIOT BILANS ZA 2001 GODINAVO USLOVI NA VOENI DEJSTVA VO ZEMJATA

Naukata i sovremenoto iskustvo ukaùvaat deka una-preduvaweto na ekonomskite odnosi so stranstvo pretstavuvasé pozna~aen faktor vrz koj se potpira razvojot na nacional-nite ekonomii. Me|unarodnata trgovija, transferot na kapital,kako i unapreduvaweto na drugite vidovi sorabotka so stran-skite partneri, pretstavuva zna~aen instrument za mobili-zacija na materijalnite resursi, rabotnata sila i znaeweto socel sozdavawe uslovi za raste` na bruto doma{niot proizvod(BDP) i za prosperitet na nacionalnite ekonomii.

Globalizacijata na svetskata ekonomija, koja e mega-trend vo izminative dve i vo ovaa decenija, davaat beleg zarazvojot na nacionalnite ekonomii, a osobeno na malite dr-àvi. Procesot na globalizacija im otvora pat na nacional-nite ekonomii za zgolemuvawe na nivoto na razvienost i eko-nomska blagosostojba. Ova go potvruva iskustvoto na golem brojzemji vo svetot.

Razvojot na ekonomskite odnosi so stranstvo e od pri-marno zna~ewe za ekonomijata na Republika Makedonija. Ova eusloveno od maliot pazar i od ras~ekorot me|u proizvodniteresursi i apsorbcionata mo`nost na doma{niot pazar, potre-bata od uvoz na surovini i repromaterijali za odrùvawe naprocesot na reprodukcija na povisoko nivo, kako i od uvoz nasovremena oprema za modernizacija na tehnolo{kite procesi;potoa, od potrebata za vlez na stranski kapital, so cel za di-namizirawe na investiciite i na razvojot i sl.

Izvozot pretstavuva motorna sila za raste` na BDP,sozdava mo`nosti za uvoz i za vlez na stranski direktni in-vesticii, kako i za unapreduvawe na drugi vidovi sorabotka sostranstvo, koi pretstavuvaat preduslovi za ekonomski pros-peritet na nacionalnata ekonomija. Ottamu, otvorenosta konsvetot i orientacijata, za dinamizirawe na izvozot i pro{iru-vawe drugi formi na sorabotka so stranskite partneri, za Re-publika Makedonija ne e pra{awe na izbor, tuku edinstvenaopcija koja, vo kordinacija so efikasno vodena makroekonom-ska i razvojna politika, moè da obezbedi ostvaruvawe na di-

253

nami~en ekonomski rast i porast na ìvotniot standard, kakotrajna cel na razvojot.

Predviduvawa za 2001 godinaVo 2001 godina ekonomijata na Republika Makedonija

vleze so relativno povolni uslovi na stopanisuvawe i sorealni mo`nosti za utvrduvawe na poambiciozni zada~i namakroekonomskata politika. Ovie ocenki se potpiraat vrz re-zultatite ostvareni vo 2000 godina koja se karakterizira kakonajuspe{na godina vo izminatiov proces na tranzicija. Vo 2000godina e ostvaren raste` na BDP od 4,3%, na izvozot 10,7%, nauvozot 17,1%, deficitot vo tekovnite transakcii na platniotbilans e sveden na 5,7% vo odnos na BDP, cenite se zgolemeniza 6% itn. Ovie ostvaruvawa ukaùvaat deka Republika Make-donija go fati ~ekorot {to vo razvojot go postignuvaat napred-nite zemji vo tranzicija.60 Pokraj ostvaruvawata vo 2000 godi-na, zna~ajno vlijanie za sozdavawe razvojni performansi vomakedonskata ekonomija imaat zabrzaniot proces na zaokruù-vawe na ekonomskiot sistem i negovata primena vo praktikata,unapreduvaweto na ekonomskata sorabotka so stranstvo, sta-bilnosta na stopanskite dvièwa, relativnoto podobruvawena nadvore{noto opkruùvawe i sl.

Poa|aj}i od ova, so makroekonomskata politika za 2001godina se predviduva raste` na BDP od 6%, a vo industrijata7,5%, na izvozot 14%, na uvozot 16%, na investiciite 17%itn.61

O~ekuvaniot raste` na izvozot pretstavuva klu~na kom-ponenta za dinamizirawe na BDP i za ostvaruvawe na drugimakroekonomski proekcii. Rasteòt na izvozot e zasnovan vrzpredvideniot podinami~en porast na bruto doma{niot proiz-vod, merkite za pottiknuvawe na izvoznata orientiranost nastopanskite subjekti, racionalna za{tita na doma{noto proiz-vodstvo, unapreduvawe na stopanskata sorabotka so oddelnizemji i ekonomski grupacii, odrùvawe makroekonomska sta-bilnost i sl. Sekako, zna~ajno vlijanie vrz predvidenata di-namika za raste` na izvozot ima i o~ekuvanoto podobruvawena nadvore{noto opkruùvawe odnosno namaluvawe na ri-zi~nosta na zemjata.

So makroekonomskata politika za 2001 godina una-preduvawe na izvozot e predvideno da se ostvaruva so vra}a-we na carinata na uvezenite surovini i repromaterijali za

60 Zemjite od Centralna Evropa vo 2000 godina ostvarija realen raste` na BDPod 4%, na izvozot na stoki od 12,2%, a u~estvoto na deficitot vo tekovnitetransakcii so stranstvo go namalija na 5,3% vo odnos na BDP.Izvor: Economic Commission for Europe, Economic Survey of Europe, United Nations,New York and Geneva 2001, str 70 i 71.61 Makroekonomska politika na Republika Makedonija za 2001 godina, "Slu`benvesnik na Republika Makedonija" br.112/ 2000.

254

proizvodstvo nameneto za izvoz, so obezbeduvawe na sredstvaod buxetot za promotivni aktivnosti vo stranstvo, privleku-vawe stranski direktni investicii i sl.

Rasteòt na izvozot se predviduva da se ostvaruva sopromeni vo izvoznata struktura, vo nasoka - zgolemuvawe nau~estvoto na proizvodi za {iroka potro{uva~ka i na oprema zasmetka za zabavawe na dinamikata za izvoz na surovini i re-promaterijali. Isto taka, se smeta na pozna~ajno zgolemuvawena u~estvoto na zemjite od Evropskata unija vo vkupniot izvozna dràvata kako rezultat od po~nuvawe so realizacija naSpogodbata za stabilizacija i asocijacija.

Vrz predviduvawata na izvozot i na drugite vidovi so-rabotka so stranskite partneri e podgotvena proekcijata naplatniot bilans za 2001 godina, koja pretstavuva sostaven delod makroekonomskata politika. Proekcijata na platniot bi-lans gi opfa}a finansiskite i drugite ekonomski transakciime|u doma{nite i stranskite lica: vrednosta na izvezenitestoki i uslugi i drug nestokoven devizen priliv, finansiskitetransakcii so stranstvo, promenite vo deviznite rezervi idr.62

Vrz bilansiranite proekcii na ekonomskite odnosi sostranstvo vo platniot bilans na Republika Makedonija za 2001godina e predvideno postigawe pousoglaseni odnosi vo tekov-nite i finansiskite transakcii i zgolemuvawe na devizniterezervi za 68 milioni dolari.

Novonastanati uslovi za stopanisuvawe

Predvidenite uslovi za stopanisuvawe bitno se iz-menija so naru{uvaweto na politi~ko-bezbednosnata sostojbana zemjata, koja po~na kon krajot na fevruari i po~etokot namart. Ova naru{uvawe najnapred se slu~i na na{ata severnagranica, a podocna se pro{iri vo po{irokiot prostor na po-dra~jeto na Tetovo i Kumanovo.

Vlo{enata politi~ko-bezbednosna sostojba, koja so po-mal ili pogolem intenzitet e prisutna vo izminative desetinameseci od ovaa godina, gi limitira mo`nostite za ostvaruvawena predvidenite makroekonomski proekcii.

Vo novonastanatata sostojba dojde do dopolnitelnitro{oci vrz razni osnovi, zgolemeni {teti, ote`nato ostvaru-vawe i prekinuvawe na proizvodstvoto vo oddelni kapaciteti,zgolemuvawe na rizi~nosta vo zemjata, {to uslovi otkaùvawena ve}e zaklu~eni dogovori na sorabotka so stranskite part-neri. Prisutna e vozdrànosta od sklu~uvawe novi dogovoriod strana na stranskite partneri i barawe avansno pla}awe, a

62 Zakon za devizno rabotewe, ~len 14, "Slu`ben vesnik na Republika Make-donija" br. 30 od 1993 godina.

255

dojde i do zgolemuvawe i na transportnite tro{oci pri uvozoti izvozot na stoki.

Poradi voenite dejstva i nestabilnata politi~ko-bezbednosna sostojba vo Republika Makedonija, del od stran-skite partneri najdoa novi sorabotnici vo Srbija, Bugarija,

Romanija. Izostana o~ekuvaniot priliv na stranski kapital idojde do odlagawe na realizacijata na ve}e sklu~eni dogovori

za koristewe na srednoro~ni i dolgoro~ni krediti i zaemi.Poradi zgolemenite tro{oci i izostanuvaweto na o~eku-

vaniot priliv na sredstva, dojde do zgolemuvawe na deficitotvo dràvniot buxet. Poradi toa, bea prezemeni merki za do-polnitelno dano~no optovaruvawe na stopanskite subjekti.Poslednovo u{te pove}e go izostri problemot za likvidnost iza obezbeduvawe na obrtni sredstva neophodni za odvivawe naprocesot na reprodukcija. Pokraj nepovolnite vnatre{ni uslo-vi, za razvojot na ekonomskite odnosi ovaa godina zna~ajno vli-janie imaat i sostojbite vo ekonomiite na oddelni zemji vosvetot. Analizite na Me|unarodniot monetaren fond ukaùva-at deka svetskata ekonomija se dviì kon zastoj, kako posle-dica od zabavaweto na ekonomskiot rast na SAD. Pokraj ova,SAD po teroristi~kiot napad {to go doìvea na 11 septemvriovaa godina, go stesnija pazarot na oddelni vidovi na proiz-vodi {to se uvezuvaat od evropskite zemji.

Vo vakvi nepovolni uslovi potpi{anata Spogodba zastabilizacija i asocijacija so Evropskata unija, kako i preze-menite merki na makroekonomska politika, pridonesuvaat zaublaùvawe na nepovolnite efekti i za odrùvawe na proce-sot na reprodukcija, no ne i za ostvaruvawe na predvidenitemakroekonomski proporcii.

Ostvaruvawe na proekcijata na platniot bilans

1. Kako posledica od novonastanatite uslovi za sto-panisuvawe vo periodot januari-septemvri ovaa godina, ost-vareno e namaluvawe na fizi~kiot obem na industriskoto pro-izvodstvo za 10,6% vo odnos na istiot period minatata godina.Zemjodelskoto proizvodstvo se ostvaruva so pointenzivenonamaluvawe vo odnos na industrijata.

Namalenite izvozni fondovi, kako i ote`natite usloviza plasman na stranskite pazari, gi limitiraat mo`nostite zaostvaruvawe na predvideniot obem na izvoz. Izvozot vo perio-dot januari-septemvri e namalen za 12% vo odnos na istiot pe-riod minatata godina. Isto taka intenzivno namaluvawe e ost-vareno vo domenot na uslugite.

Uvozot na stoki vo periodot januari-septemvri enamalen za 23%, za {to odredeno vlijanie ima i relativno vi-sokiot obem ostvaren vo minatata godina pred voveduvawe nadanokot na dodadena vrednost.

256

Poradi zgolemenata rizi~nost na zemjata, izostanapredvidenoto koristewe na stranski krediti, kako i prilivotna sredstva vrz osnova na privatni transferi. Nepovolnitedvièwa vo platniot bilans vo zna~ajna mera go ublaìjaprilivot na sredstva vrz osnova na direktni stranski inves-ticii, odnosno od proda`bata na Telekom.

Tabela 1. Ostvaruvawe na platniot bilans voperiodot januari-septemvri 2001 godina

- Vo milioni SAD dolari- U~estvo vo %

Predvi-denoza 2001 god.

Ostvareno jan-juli 2001 god.

U~estvo naostvareno

vo predvid. 1.Tekovna smetka -295 -228 77,3

Trgovski bilans -605 -221 36,0 -izvoz 1.558 672 43,1

-uvoz 2.163 893 41,1 Uslugi (neto) -60 -59 98,3

Dohod(vklu~uvawe i kamatata) -60 -33 55,0

Tekovni transferi(neto) 430 85 19,8

- oficijalni trans-feri 33 13 39,4

- privatnitransakcii 397 73 18,1

2.Kapitalno -finansiski smetki 67 254 379,1

Direktni investcii(neto) 30 382 1273,3

Drugi investicii(neto) 128 -77 -

Oficijalnirezervi -68 -50 93,5

3. Gre{ki i propusti 228* -26 - *Zaedno so finansiskiot jazIzvor: Odluka za devizna politika i za proekcija na platniot bi-

lans na Republika Makedonija za 2001 i dokumentacija na Narodnata bankana Republika Makedonija.

2. Izvozot vo periodot januari-septemvri 2001 godina enamalen so pogolem intenzitet vo odnos na proizvodstvoto, so{to izostanaa negovite o~ekuvani efekti vrz obemot na BDP.

Vo ramkite na izvozot na stoki, gledano spored ekonom-skata namena, najintenzivno namaluvawe e ostvareno kaj proiz-vodite za reprodukcija koi ponatamu go zazemaat dominantnotomesto vo izvoznata struktura. Za razlika od ova, u~estvoto nasredstvata za reprodukcija vo izvoznata struktura se odrùvana mnogu nisko nivo. Kaj stokite za {iroka potro{uva~ka naj-

257

zna~ajno mesto imaat proizvodite so poniski fazi na prera-botka.

Tabela 2. Izvozot na stoki spored ekonomskata namena

Milioni dolariJan. - sep.

Indeksijan.-sep.

Struktura vo%jan.-sep.

2000 20012000/2001 2000 2001

Vkupno 989,1 872,5 88,2 100,0 100,0Proizvodi za re-produkcija 545,9 427,5 78,3 55,2 49,0

Sredstva za rabota 22,4 20,7 92,4 2,3 2,4Stoki za {irokapotro{uva~ka 417,1 423,4 101,5 42,1 48,5

Drugo 3,7 0,8 - 0,4 0.1 Izvor: Dràven zavod za statistika, Soop{enija za nad-

vore{nata trgovija od 2.12.2000 i 9.11.2001.

Grafikon 1IZVOZ NA STOKI SPORED EKONOMSKATA NAMENA

JANUARI - SEPTEMVRI 2001 (Struktura vo %)

Izvor: Vidi tabela 2

Vo ramkite na proizvodite za reprodukcija, nositeli naizvozot se toplovalani proizvodi od èlezo, osnovni metali,tutun neizìlen; a od proizvodite za {iroka potro{uva~kaprimarno mesto zazemaat tekstilot, vinoto, cigarite, lekovi-te, razni vidovi pijalaci i jagne{ko meso. Ovie podatoci za no-sitelite na izvozot ukaùvaat na dominatnata zastapenost naproizvodi so poniski fazi na prerabotka i na nedovolnata di-zerfikacija na izvoznata struktura. Vakvata izvozna strukturane sozdava prostor za trajno zgolemuvawe na izvozot.

49%

2%

49%

proizvodi za reprodukcija

sredstva za rabota

stoki za {iroka potro{uva~ka

258

Izvoznata struktura, spored ekonomskata namena i gle-dano spored oddelni nose~ki stoki, ukaùva na golemata zas-tapenost na "~uvstvitelna grupa proizvodi" vo pogled na tret-manot {to go imaat od strana na razvienite ekonomii. Toazna~i deka tie se podlo`ni na povisoki carini otkolku {to evoobi~aenata stapka. Tie se objekt na drugi za{titni instru-menti kako {to se dobrovolnite ograni~uvawa, kvotite, uvoz-nite limiti i anti-dampin{kite proceduri.

Vo strukturata na izvozot golemo e u~estvoto na lon-ra-botite, {to ukaùva na malata dohodovnost na izvozot i naograni~enite mo`nosti za zgolemuvawe na devizeniot priliv.Vo izvoznata struktura lon-rabotite u~estvuvaat so edna polo-vina.

Gledano po zemji, blizu edna tretina od izvozot se re-alizira vo republikite od porane{na Jugoslavija. Visokotou~estvo na izvozot vo ovie republikite pokaùva bavniotproces za prisposobuvawe na proizvodstvoto vo nasoka naiznao|awe novi partneri i pazari.

Tabela 3. Zemji so najgolem obem na razmena so R. Ma-kedonija za periodot januari-septemvri 2001 godina

U~estvo vo %

zemja Vkupnastokovarazmena

Izvoz nastoki

Uvoz nastoki

1. Germanija 16,4 21,1 12,9 2. SR Jugoslavija 14,8 22,8 9,0 3. Grcija 10,0 8,7 10,9 4. Italija 6,5 7,2 6,0 5. Rusija 5,9 1,1 9.3 6. SAD 5,8 9,0 3,4 7. Slovenija 4,8 1,7 7,0 8. Bugarija 4,4 1,8 6,3 9. Hrvatska 3,6 5,0 2,610. Holandija 3,3 3,9 2,911. Ukraina 3,1 0,1 5,412. [vajcarija 2,5 4,0 1,5 Vkupno (1-12) 81,1 86,4 77,2

Izvor: Dràven zavod za statistika, Soop{enie za nadvore{natrgovija, Skopje 9.11.2001 godina.

259

Grafikon 2

IZVOZ NA REPUBLIKA MAKEDONIJA PO ZEMJIJANUARI - SEPTEMVRI 2001(U~estvo vo %)

Ostanati zemji 17,9Holandija 3,9

[vajcarija 4,1Hrvatska 5,1

Italija 7,3Grcija 8,7

SAD 9,1Germanija 21,1

SR Jugoslavija 22,80 5 10 15 20 25

Izvor; Vidi tabela 3

Vo strukturata na izvozot, ostvaren vo periodot januari-septemvri 2001 godina, najgolemo u~estvo ima SR Jugoslavija.Po SR Jugoslavija najgolemo u~estvo imaat Germanija, Grcija,Italija i SAD. Na ovie pet zemji otpa|a 77% od ostvareniotizvoz. Ova ukaùva na maliot broj strate{ki partneri, {topretstavuva limitira~ki faktor za izvozot. Konceptot na nad-vore{no-trgovskata razmena na mal broj partneri sekoga{ nosirizik vo pogled na dinamizirawe na izvozot i ostvaruvawepouspe{ni odnosi vo razmenata so stranstvo.

Sogleduvawata ukaùvaat deka e neophodno brojotstrate{ki partneri da se zgolemi na okolu 15, kolku {to denesima Republika Slovenija, so tendencija za zgolemuvawe nanivniot broj, so {to }e se sozdadat uslovi za kontinuiranraste` na izvozot i na nadvore{no-trgovskata razmena.63

Gledano po ekonomski grupacii na zemji, vo ostvareniotizvoz vo periodot januari-septemvri 2001 godina, najgolem delod izvozot (okolu 48,5%) se realizira vo zemjite od Evrop-skata unija, nad 31% vo republikite na porane{na Jugoslavija,10,4% vo drugite razvieni zemji, dodeka u~estvoto na zemjite

63MANU, "Strategija za izvoz na Republika Makedonija", 1999 god. str. 58.

260

od Centralna i Isto~na Evropa i porane{niot SSSR iznesuva4,7%. U~estvoto na izvozot na zemjite vo razvoj vo nerazvieni-te zemji e minimalno, a na nisko nivo se odrùva i u~estvotona izvozot vo zemjite od EFTA.

3. Uvoznata struktura se karakterizira so dominantnozastapenost na surovini i repromaterijali, dodeka u~estvotona opremata se odrùva na relativno nisko nivo.

Tabela 4. Uvoz na stoki sporedekonomskata namenaMilioni dolari Indeksi Struktura vo %

Jan.-sep. jan.-sep. jan.-sep.2000 2001 2000/01 2000 2001

Vkupno 1.550,9 1.193,4 76,7 100,0 100,0Proizvodi zareprodukcija 1.045,3 817,7 78,3 67,4 68,5

Sredstva za rabota 196,1 137,4 70,1 12,6 11,5

Stoki za {irokapotro{uva~ka 306,3 231,3 75,0 19,7 19,4

Drugo 4,1 7,1 - 0,3 0,6

Izvor: Republika Makedonija Dràven zavod za statis-tika, Soop{enija za nadvore{nata trgovija od 2.12.2000 i9.11.2001.

Grafikon 3

UVOZ NA STOKISPORED EKONOMSKATA NAMENA

JANUARI - SEPTEMVRI 2001 (Struktura vo (%)

Izvor:Vidi tabela 4

Od strukturata na uvozot se zabeleùva deka voramkite na repromaterijalite dominantno mesto zazemaat naf-tata, uvozot za lon-raboti, energetskite goriva i p~enkata, a

68%12%

20%

proizvodi za reprodukcijasredstva za rabotastoki za {iroka potro{uva~ka

Proizvodi za reprodukcija

Sredstva za rabota

Stoki za {iroka potro{uva~ka

261

vo stokite za {iroka potro{uva~ka lekovite, razni vidoviprehranbeni proizvodi i sli~no. Za razlika od u~estvoto nasurovini i repromaterijali i na stokite za {iroka potro{u-va~ka, na relativno nisko nivo se ostvaruva uvozot na oprema.Ova nepovolno se odrazuva vrz ostvaruvaweto na procesot zamodernizacija i revitalizacija na postojanite kapaciteti iunapreduvawe na tehnolo{kite procesi, {to e od imperativnozna~ewe za prestrukturirawe na ekonomijata i dinamizirawena izvozot.

4. Devizniot priliv vrz osnova na izvoz na uslugi voperiodot januari - juni 2001 godina e namalen za 27% vo odnosna istiot period od minatata godina. Pri ova, namalen e deviz-niot priliv od turizmot, transportot, izvr{enite grade`niraboti vo stranstvo i po drugi osnovi.

Tabela 5. Izvoz na uslugi vo periodot januari-juni 2001

Milioni dolari januari-juni

Indeksijan.-juni

2000 2001 2000/2001

Vkupno 155,6 113,8 72,6

Turizam 16,3 12,6 77,3

Transport 58,6 36,7 62,6

Ostanato 80,7 64,5 79,8 Izvor: Dokumentacija na Narodna banka na Republika

Makedonija

So namaleniot priliv na devizi vrz osnova na izvr{eniuslugi vo stranstvo, dojde do zgolemuvawe na deficitot vrzosnova na nestokovni transakcii so stranskite partneri. Ovanepovolno se odrazuva vrz pokrienosta na uvozot so izvozot igo zgolemuva negativnoto saldo na tekovnite transakcii sostranstvo.

Poradi naru{enata politi~ko bezbednosna polo`ba,dojde do rapidno namaluvawe na neto-privatnite transferi,so {to izostana o~ekuvanoto pozitivno vlijanie zaublaùvawe na deficitot vo tekovnite transakcii so stran-stvo.

5. Vo kreditno-finansiskite transakcii izostana pred-videnoto koristewe na stranski srednoro~ni i dolgoro~nikrediti i zaemi.

262

Tabela 6. Povle~eni srednoro~ni, dolgoro~nikrediti i zaemi vo periodot januari-septemvri 2001 godina

Milioni dolari Indeksijanuari - septemvri jan-sep2000 2001 2001/2000

Vkupno 107,1 62,8 58,7

Multirateralna 71,0 46,8 65,9

- IDA 31,0 10,1 32,6

- IBRD 5,2 5,5 105,7

- IFC 5,9 1,6 27,1

- EBRD 19,6 4,0 20,4

- IFAD 1,1 0,7 63,6

- EUROFIMA 0,6 1,0 66,6

- EIB 6,3 14,4 72,8

- Drugo 1,3 9,5 73,1

Bilaterala 5,9 1,0 16,9

Privatni kreditori 30,2 15,0 49,6 Izvor: Dokumentacija na Narodna banka na Republika Makedonija.

Nasproti namaleniot obem na koristewe srednoro~ni,dolgoro~ni krediti i zaemi, vo ovoj period redovno se servisi-raat obvrskite kon stranstvo. Kako posledica na ova vo kre-ditnite odnosi so stranstvo, namesto o~ekuvaniot neto priliv,prisuten e relativno visok odliv na neto sredstva.

Nepovolnite dvièwa vo tekovnata smetka na platniotbilans i vo kreditnite odnosi so stranstvo vo ovaa godina seublaèni so ostvaruvawe na zna~itelen obem na direktnistranski investicii, vrz osnova na priliv na sredstva od pro-da`bata na Telekom. Ostvareniot obem na stranski direktniinvesticii vo periodot januari-juli 2001 godina pridonese, ipokraj angaìraweto na deviznata rezerva za odbrana na kur-sot na denarot i za intervencija na devizniot pazar tie da sezgolemat za 50 milioni dolari.

263

Ocenka za dvièwata na makroekonomskite propor-cii do krajot na godinata

Sogleduvawata ukaùvaat deka vo narednite meseci odovaa godina vo osnova }e prodolàt prisutnite tendencii voekonomskite odnosi so stranstvo. Uslovite za stopanisuvawe,otkako }e po~ne procesot za podobruvawe na politi~ko-bezbed-nosnata sostojba na zemjata so izglasuvaweto na ustavniteamandmani, se o~ekuva vo naredniot period da se podobruvaat.Me|utoa, za ova e potrebno vreme i prezemawe na drugi merki iaktivnosti, so {to efektite na podobrenite uslovi za sto-panisuvawe vo nacionalnata ekonomija }e se po~ustvuvaat vonaredniot period.

Sogleduvawata pokaùvaat deka vo 2001 godina BDP }ese ostvari na ponisko relativno nivo za 4% vo odnos na 2000godina. Vo ramkite na vkupnata nacionalna ekonomija, seo~ekuva industriskoto proizvodstvo da se namali za 9,4%, a vozemjodelstvoto za 14%. Namaluvawe na proizvodstvoto kako iizostrenite op{ti uslovi i mo`nosti za sorabotka so stran-skite pazari, }e uslovat ostvaruvawe na pomal obem na izvozotza 12% vo odnos na minatata godina.64 Relativno visokonamaluvawe se o~ekuva da ostvari i uvozot na stoki {to nepo-volno }e vlijae vrz sostojbata na prenesenite zalihi na su-rovini i repromaterijali neophodni za zaìvuvawe i zgolemu-vawe na BDP vo narednata godina.

Grafikon 4IZVOZ - UVOZ NA STOKI

Izvor: Vidi fusnota 5

64 Za ova vidi poop{irno: Ministerstvo za finansii, Analiza za ostvaruvawena makroekonomskata politika na Republika Makedonija vo 2001 godina iglobalnite nasoki na ekonomskata politika vo 2002 godina, Skopje, oktomvri2001.

264

Namaluvawe na obemot se predviduva da se ostvari i soprilivot na sredstva od nestokovniot izvoz vrz osnova naizvr{eni grade`ni raboti vo stranstvo, transportni uslugi,uslugi vo domenot na turizmot i sl.

I vo kreditnite odnosi so stranstvo se o~ekuva da pro-dolì zabaveniot priliv na koristewe na stranski sred-noro~ni i dolgoro~ni krediti, so {to vo uslovi na redovnoservisirawe na obvrskite }e dojde do zgolemuvawe na netodevizniot odliv vrz ovaa osnova.

Nepovolni dvièwa vo tekovnite transakcii so stran-stvo i vo kreditnite odnosi }e se ublaùvaat so ostvareniotpriliv na stranski direktni investicii vrz osnova naproda`ba na Telekom.

Zaklu~ni sogleduvawa

Sogleduvawata ukaùvaat deka vo uslovi na voeni de-jstva i zgolemena rizi~nost na zemjata ne moè da dojde do os-tvaruvawe na neophodniot obem izvoz i uvoz na stoki i pro{i-ruvawe na drugi vidovi sorabotka so stranskite partneri.

Ottamu, za zgolemuvawe na nadvore{no-trgovskata idrug vid sorabotka so stranskite partneri, od prioritetno zna-~ewe e da se stabilizira bezbednosno-politi~kata sostojba nazemjata, da se odrùva makroekonomska stabilnost, da se pro-dolàt reformskite zafati vo ekonomijata i da se sozdavaatuslovi za stabilen raste`, pred sé na izvozno orientiranotoproizvodstvo. Pri ova, neophodno e izvoznite aktivnosti nastopanskite subjekti da se poddrùvaat so merki na makroeko-nomskata i razvojnata politika koi se primenuvaat i vo razvi-enite ekonomii. Ova e neophodno bidej}i izvozot i drugite vi-dovi sorabotka so stranskite partneri pretstavuvaat zna~aenfaktor za raste` na BDP i za prosperitet na nacionalnataekonomija. Druga alternativa za razvojot na Republika Make-donija nema.

265

M-r Sneàna Kostadinoska-Milo{eskaEkonomski institut - Skopje

IMPLIKACII OD VOENITE DEJSTVIJAVRZ JAVNITE FINANSII

Implikaciite od voenite dejstvija vo Republika Make-donija se najo~igledni tokmu vrz obemot i strukturata na jav-nite prihodi i rashodi. Interesot za ovoj finansiski iznos eogromen kaj vnatre{nata i nadvore{nata javnost. I pokraj toa{to od razni subjekti sekojdnevno se prezentiraat odredeniiznosi, sepak kaj doma{nata javnost postoi vpe~atok deka po-datocite ne se avtenti~ni. Nezavisno od raznite informacii,gra|anite i stopanskite subjekti raspolagaat so to~ni kalku-lacii za sopstvenata participacija vo voenata kriza.

Site zemji vo svetot postignaa zna~itelni podobruvawavo nivnite fiskalni pozicii od po~etokot na 90-tite godini.Ova posebno e o~igledno kaj ponaprednite ekonomii,65 koipostignaa suficiti za prvpat vo sredinata na minatiot vek.

Podobruvaweto, ili modernite fiskalni prisposobu-vawa se baziraat prvenstveno vrz rashodnite ograni~uvawa.

Empiriskite istraùvawa za porane{nite fiskalnikonsolidacii66 gi imaat ve}e identifikuvano faktorite koi-{to dolgoro~no treba da se prisposobuvaat. Ova podrazbirafokusirawe na rashodnite redukcii pred dano~no zgolemuva-we, kratewe na transfernoto tro{ewe i na platite vo javniotsektor; i urgentna potreba za adresirawe na visokite nivoa najavniot dolg. Razli~ni varijacii od ovie kombinacii se prime-nuvaat i denes vo fiskalnoto prisposobuvawe, no ~esto se pri-druèni i so podobri makroekonomski performansi.

Vo tekot na 2001 godina buxetskata politika na Evrop-skata unija ima{e umereno-ekspanziven karakter. Ova glavnose dolì na dano~nite namaluvawa vo Germanija i Holandija ina polesno vodewe fiskalna politika vo nekoi zemji, kako naprimer, Belika Britanija, kade {to se ostvareni buxetskisuficiti. Za 2002 godina e predvideno za EU, kako celina, daima uramnoteèn buxet, da se zgolemuva brojot na zemjite ~ijabuxetska pozicija e vo suficit ili e uramnoteèna(edinstveno vo Germanija, Francija, Italija i Portugalija epredviden buxetski deficit).67

65 Se odnesuva glavno na zemjite ~lenki na OECD (so isklu~ok na Japonija);66 "World Economic and Financial Surveys", World Economic Outlook, IMF, may 2001, p.87.67 Vo Bilten br.7/8,Ministerstvo za finansii na RM, str.16, prevzemno od "Ev-

266

Od prethodno iznesenevo, e evidentno deka sovremeniteekonomii, do neodamna, razlikuvaa glavno dva vida pri~ini zafiskalni debalansi: stareeweto na naselenieto i sostojbatavo realnata ekonomija. Verojatno, po septemvriskite teror-isti~ki napadi na SAD, po zakanite za {irewe na terorizmotvo Evropa, i kone~no, zaradi cvrstata povrzanost na ogromenbroj ekonomii so Amerika preku trgovijata, globalnite sinxiriza nabavki i multinacionalnite kompanii, odrùvaweto nanacionalnata bezbednost }e bide tret i dominanten faktor{to }e predizvika lavina reakcii vo svetskite javni finan-sii, i voop{to, vo svetskata ekonomija. Dosega sé u{te ne seobjaveni konkretni finansiski podatoci za neo~ekuvanitedràvni tro{oci; no, kako sovremenici na aktuelnite nastani,sekojdnevno sme svedoci na ogromnite buxetski rashodi na oviezemji (prete`no vo SAD) nameneti, od edna strana, za borbaprotiv terorizmot, i od druga strana, za sanirawe i revitali-zacija na onie stopanski sektori {to bea najpogodeni so teror-isti~kite ataci.

Od tuka neizbe`na e paralelata koja{to treba da se na-pravi pome|u ovie sostojbi i sostojbata vo Republika Make-donija. Imeno, vo Republika Makedonija so voenata kriza senametnaa objektivno vonredni okolnosti {to za posledica se-kako imaa zna~itelni dopolnitelni tro{oci, {teti i vlo{uva-we na makroekonomskite agregati.

Pri analiza na voenite implikacii vo Republika Make-donija posebno treba da se ima predvid koincidencija pome|upo~etokot na voenite dejstvija i potpi{uvaweto na Spogodbataza stabilizacija i asocojacija pome|u Evropskata zaednica inejzinite zemji-~lenki i Republika Makedonija. Bitno e dekadopolnitelnite {teti }e proizlezat od toa {to vo start bevmespre~eni da gi realizirame i za neodredeno vreme da giodloìme strate{kite opredelbi za vlez vo Unijata (zaokru-ùvawe na ekonomskite reformi za celosno funkcionirawe napazarnata ekonomija so siot praven i institucionalen instru-mentarium za za{tita, bezrezervno realizirawe na konkret-nite obvrski prezemeni so Spogodbata, aneksite i protoko-lite, brza i celosna transpozicija na evropskoto zakonodav-stvo vo nacionalnoto zakonodavstvo, paralelno so {iroka re-forma na sudstvoto i sudskata administracija, zaokruùvawena reformata na javnata administracija i realizacija na sitepredvideni programi/proekti).

1. Fiskalnata politika na Republika Makedonija

ropska Ekonomija", Dodatok A:Ekonomski trendovi, Evropska Komisija, Ge-naralna direkcija za ekonomski i finansiski raboti, br.3/4/ (mart/april 2001).

267

So osovremenuvaweto na javnite finansii vo RepublikaMakedonija (radikalno redefinirawe na buxetskiot sistem ibuxetskiot proces so Zakonot za buxetite od 1994 godina i sonegovite izmeni i dopolnuvawa vo 2000 i 2001 godina) i so re-formite vo dano~niot sistem (od krajot na 1993 godina), Re-publika Makedonija zna~itelno se dobliì do strukturata ire{enijata na zemjite na Evropskata unija i se osposobi da od-govori na fiskalnite potrebi i predizvici na fiskalnitedeficiti.

Fiskalnata politika e eden od klu~nite elementi namakedonskata ekonomska strategija vo poslednive godini iedna od glavnite lostovi na restriktivno orientiranata sta-bilizaciona monetarna politika. Vpro~em, strategijata za tar-getirawe na devizniot kurs moè{e da bide odr`liva socvrsta fiskalna pozicija. Postignatata finansiska disci-plina be{e pridruèna so opa|awe na vkupniot obem na jav-nite rashodi (42% vo 1992, 44,7% vo 1995, 38% vo 1997, 36% vo1999 i 40% vo 2000 godina od BDP) i na fiskalniot deficitod 13,6% od BDP vo 1993 na 2,5 vo 1996 i 0,1% vo 1999 godina,do suficit od 3,5% vo 2000 godina.

Obemot na javnite rashodi e na nivoto na evropskitezemji, no so ogled na ekonomskata sostojba na Republika Make-donija, sé u{te e visok, a najgolem problem pretstavuva struk-turata na javnite rashodi, koja ne korespondira so strukturatana buxetite vo zemjite na EU. Vo strukturata na buxetskiterashodi e isklu~itelno visoko u~estvoto na rashodite zaplati vo javnata administracija (33% od vkupnite buxetskirashodi - {to e i nad prosekot na zemjite vo razvoj) i rashoditeza socijalna za{tita i socijalna sigurnost (transferi za pen-ziskiot fond, transferi za siroma{ni lica i semejstva,transferi za nevraboteni lica i sli~no so natprose~nou~estvo od 25% od buxetskite rashodi). So ovie dve nameni,koi ja apsorbiraat glavninata od vkupnite buxetski rashodi, seograni~uvaat sredstvata za stoki i uslugi na korisnicite nabuxetskite sredstva, so {to se zadrùva nivnoto nepre~enofunkcionirawe i objektivno se minimizira obemot na sred-stvata za kapitalnite rashodi (so 5% vo vkupnite buxetskirashodi i 2% vo BDP tie se nekolkupati poniski od onie vozemjite na EU), so {to se profilira razvojniot karakter nabuxetot.

Potoa, obemot na rashodite na fondovite za socijalnoosiguruvawe (i nivnite deficiti), vo visina od okolu 15% odBDP, e relativno visoko. Najvisoko e u~estvoto na rashoditena penziskiot fond: 12,7 % vo 1994, 11% vo 1995, 10% vo 2000godina, za koi se o~ekuva da go zadràt visokoto u~estvo doreformata na penziskiot sistem, kako i rashodite za zdrav-stvo, koi se formiraat na nivo nad 5% od BDP.

268

So vkupnite fiskalni prihodi {to se formiraat od si-te danoci i od pridonesite na socijalnoto osiguruvawe global-noto optovaruvawe na BDP opa|a i iznesuva: 41,7% vo 1994 go-dina, 36,9% vo1996, 36% vo 1999 i 35% vo 2000 godina.

Ova optovaruvawe e pod prose~noto nivo na Evropskataunija, a soodvetno na ekonomskata nerazvienost na RepublikaMakedonija. Vo stukturata na vkupnoto fiskalno optovaruvaweu~estvoto na danocite iznesuva 62%, a na pridonesite za so-cijalno osiguruvawe 38% (povisoko od prosekot vo Evropskataunija). Vo strukturata na dano~nite prihodi pozitivna tenden-cija e zgolemeno u~estvo na danocite na potro{uva~kata (od39,3% vo 1996 na 51% vo 2000 godina), za smetka na danocite nadohod (personalniot danok na dohod i danokot na dobivka), koiimaat tendencija kon namaluvawe.

Soglasno so usvoenite dokumenti za fiskalnata politi-ka, postojat u{te mnogu raboti {to treba da se podobrat voovaa sfera. Prvenstveno e odrùvawe na tendencijata da senamaluva obemot na javnite rashodi i nivno pozicionirawe naokolu 35% od BDP. Potoa, vospostavuvawe na buxetska ram-noteà, restrukturirawe na javnite rashodi vo pravec da senamaluvaat rashodite na javnata administracija i socijalnataza{tita i sigurnost, i da se zgolemuvaat na razvojnite per-formansi na buxetskite rashodi.

Osven toa, treba da se prodolì so modernizacija nadano~nata struktura i redefinirawe na postojnite danoci nadohod, potoa so promeni vo sferata na pridonesite za soci-jalno osiguruvawe, koi se povrzani so sproveduvaweto re-forma vo sistemot na socijalnoto osiguruvawe, posebno napenzisko-invalidskoto osiguruvawe, i so redukcija na pravatavrz osnova na osiguruvawa.

Klu~no pra{awe e kolku uspe{no }e se sprovedat oviezapo~nati reformi. Inaku, fiskalnata reforma, zaedno sosite drugi reformi vo ekonomskata, monetarnata i vo drugitesferi na ìveewe, go dostignaa svojot maksimum vo 2000godina.

2. Razmeri i stuktura na fiskalniotsektor vo 2001 godina

So fiskalnata politika za 2001 godina treba{e da sepostignat slednive celi:

1. Natamo{na implementacija na reformskite zafativo dano~niot sistem (vo po~etokot na godinata ve}ese namaleni stapkite na personalniot danok od 23 na15% i od 27 i 35 na 18%, a kaj nekoi stoki svrzani sozdravstvoto i zemjodelstvoto stapkite na DDV sespu{teni na privilegiranite 5%, namaleni seuvoznite dava~ki na nad 4000 proizvodi, pri {to za

269

vtorata polovina e planirano natamo{no namalu-vawe na dano~nite stapki);

2. Dimenzionirawe na javnata potro{uva~ka vo ramkitena materijalnite mo`nosti vo nasoka na nejzinonamaluvawe;

3. Postignuvawe na odr`liva eksterna pozicija;4. Promena vo strukturata na rashodite na centralniot

buxet, so cel za stimulirawe na {tedeweto i inves-tiraweto, potiknuvawe na ekonomski aktivnosti isozdavawe prostor za pokrivawe na rashodite vrzosnova na reformski zafati i namaluvawe na si-roma{tijata.

Proektirano e uramnoteèno buxetsko finansirawekako na centralniot buxet, taka i na buxetite na socijalnitefondovi i vonbuxetskite fondovi, so obezbeduvawe celosnakontrola, odgovornost i transparentnost vo tro{eweto nabuxetskite sredstva.

2.1. Javni (buxetski) rashodi

Imaj}i predvid deka realiziraweto na makroekonom-skite pretpostavki vrz koi se bazira{e ekonomskata, monetar-nata i fiskalnata politika be{e definitivno onevozmoènood voenata kriza, kon krajot na avgust e donesen rebalans naBuxetot na Republika Makedonija za 2001 godina, vo koj sevgradeni:

a) revidiranite makroekonomski pretpostavki;b) redovnoto finansirawe i obvrskite na dràvata;v) dopolnitelnite tro{oci svrzani so krizata;g) merkite za nadminuvawe na posledicite od prolongi-

raweto na reformite;d) investicionite proekti finansirani so sredstva od privatizacijata na Telekom;|) mo`nosti za za{tedi;e) finansirawe na deficitot i poddr{ka na monetar-

nata poltika.Vkupniot obem na javnite rashodi vo Republika Makedo-

nija, utvrden so rebalansot za 2001 godina, iznesuva 125.185milioni denari i negovoto u~estvo vo BDP68 }e iznesuva 55%.Ovoj procent e daleku od proektiraniot so tekovnite programi(so koj e predvideno u~estvo od 35%vo tekovniot BDP) i sam posebe gi odrazuva vkupnite implikacii69 na voenata kriza vrzjavnite rashodi vo Republika Makedonija od okolu 45.212 mil- 68 Sopstvena procenka izvedena od podatok za BDP vo 2000 godina koregiran so -4%.69 Zabele{ka: pokraj voenite implikacii, treba da se ima predvid deka visokotonivo na javni rashodi e rezultat i na odredeni subjektivni slabosti vo upravu-vaweto so javnite finansii na site nivoa.

270

ioni denari ili 630 milioni amerikanski dolari vo ednavarijanta, i vo druga, vo odnos na buxetot (nerebalansiran) za2001 (so predvideno u~estvo od 44% vo tekovniot BDP) direk-tni {teti od 27.457 milioni denari, odnosno 387 milioniamerikanski dolari.

Vo vkupnite javni rashodi centralniot buxet u~estvuvaso 61% (nad 1 milijarda amerikanski dolari), rashodite naPenziskiot fond so 20%, rashodite za zdravstvoto 10% i dru-gite fondovi so 9%.

Vo strukturata na buxetskite (centralnata dràvnavlast) rashodi u~estvoto na rashodite za plati e namaleno iiznesuva 22% (vo 2000 godina 28%), kako i rashodite za soci-jalna za{tita i socijalna sigurnost (transferi za finansira-we na deficitot vo Penziskiot fond, transferi za siroma{nilica i semejstva - me|u drugoto, i 0,47 milijardi denari za fi-nansirawe na tro{oci svrzani so zgriùvawe na licata rase-leni poradi krizata, transferi za nevraboteni i sl.), koiiznesuvaat 25% (vo 2000 godina 40%), dodeka se zgolemenisredstvata za kapitalni rashodi (so u~estvo od 15% (vo 2000godina 9%) i sredstvata za stoki i uslugi so u~estvo od 27%(vo 2000 godina 11%). Vo vrska so kapitalnite rashodi trebada se ima predvid faktot deka kako rezultat na voenata krizase onevozmoì realizacijata na prifatenite investicioniproekti vo javniot sektor na Republika Makedonija, koi treba-{e da se finansiraat od sredstvata ostvareni so proda`batana Telekom vo vkupna vrednost od 6,5 milijardi denari iliokolu 207 milioni germanski marki. Vo rebalansot se inkorpo-rirani samo 2,5 milijardi denari ili okolu 80 milioni german-ski marki, a drugite, vo vrednost od 3,2 miljardi ili okolu 100milioni germanski marki se odloèni za narednata godina iokolu 727 milioni denari ili 24 milioni marki za 2002godina).

Zna~i, vo strukturata na buxetskite rashodi najgolemo eu~estvoto na sredstvata za stoki i uslugi koi so rebalansot sezgolemeni za 14.407 milioni denari (okolu 203 milioni ameri-kanski dolari), {to samo za sebe zboruva za kompozicija nabuxetska politika netipi~na za mirnovremeni uslovi, a eisklu~itelno odraz na potrebata od prioritetot na nacional-nata bezbednost poradi krizata. Voenite tro{oci so~inuvaatpribli`no 17% od rashodite (voobi~aen procent e 2,5%) iokolu 6% od BDP. Imeno, vlo{enata bezbednosna sostojba i po-trebata od visok stepen na mobiliziranost na bezbednosnitesili gi nametnaa ovie dopolnitelni tekovni tro{oci za buxe-tot, pred sé, kako tro{oci za materijali i kako patni i dnevnitro{oci.

2.2.Javni (buxetski) prihodi

271

So vkupnite fiskalni prihodi {to se formiraat odsite danoci i pridonesite za socijalno osiguruvawe, global-noto optovaruvawe na BDP vo 2001 godina iznesuva 34%, a samodano~noto 22%, i toa e ponisko vo odnos na 2000 godina (32%).Vo vkupnoto fiskalno optovaruvawe vo Republika Makedonija,danocite beleàt u~estvo so 65%, a pridonesite za socijalnoosiguruvawe so 35%. Vo strukturata na dano~nite prihodi vi-soko e u~estvoto na danocite na potro{uva~kata (duri 60%), zasmetka na mnogu niskoto u~estvo na danocite na dohod (person-alen danok na dohod i danok na dobivka) samo od 20%. Niskitefiskalni efekti na danocite od dohod se prosledeni i sonedosledno ostvaruvawe na principite na horizontalna i ver-tikalna pravi~nost vo odano~uvaweto, kako i na principot zaekonomska neutralnost, poradi miksot pome|u personalniotdanok na dohod i danokot na dobivka.

Inaku, karakteristi~no e deka vkupnite prihodi na cen-tralniot buxet na Republika Makedonija vo periodot januari -septemvri 2001 godina, sporedeni so istiot period minatatagodina, beleàt namaluvawe od 17,2%. Trendot na namaluvawena buxetskite prihodi se dolì na namalenata naplata na sitevidovi dano~ni prihodi, kako {to se prihodite od personalendanok i drugite danoci, posebno danokot od me|unarodna trgo-vija i transakcii (carini i drugi uvozni dava~ki). Se smetadeka vakvata redukcija e direktna implikacija na voenitedejstvija koi se odvivaa na del od teritorijata na RepublikaMakedonija i ne samo poradi namalenata trgovija, tuku iporadi namaleniot stepen na koristewe na zemjata za tranzit.

Zaradi debalansite pome|u zgolemenite rashodi inamaleniot priliv na prihodi, od 1 juli 2001 godina e vovedennov danok od 0,5%, t.n. "voen" danok, koj se pla}a na site fi-nansiski transakcii od strana na nevladinite pretprijatija,na sekoe vloùvawe, povlekuvawe sredstva ili gotovinskitransferi so vremetraewe do 31.XII.2002 godina. Iako nepopu-laren i so mnogu potencijalni negativni implikacii70, so na-platata na ovoj danok zna~ajno e podobrena likvidnosta i eovozmoèno finansirawe na voenite aktivnosti. Danokot nafinansiski transakcii se pokaà kako {tedar danok, merenoso negovoto u~estvoto vo mese~nite dano~ni prihodi, koeiznesuva 12% (i e za malku ponisko od danocite na dohod), aprose~niot mese~en BDP go optovaruva so 2,4%.

Potrebno e da se napomne deka so vaka koncipiraniotrebalans se `rtvuva alokacijata od 4,7 milijardi denari,predvideni so osnovniot buxet za 2001 godina, kako prostor 70 Toj ja namaluva konkurentnosta na makedonskite kompanii (procentot 0,5 samonavidum e nizok zatoa {to sekoja finansiska operacija e propratena so nekolkutransakcii, vo zavisnost od brojot na transakciite se transformira vo 1,02% zadve, 1,58% za tri, 2,15% za ~etiri transakcii i tn.), doveduva do zasiluvawe nasivata i crnata ekonomija, moè da dovede do porast na cenite i tn.

272

{to treba{e da bide iskoristen za ponatamo{no namaluvawena danocite (namaluvawe na globalnoto optovaruvawe na BDPza 2%) i alocirawe sredstva za finansirawe merki zanamaluvawe na siroma{tijata.

2.3.Javniot dolg na Republika Makedonija

Vo potesna smisla (od aspekt na fiskalnata politika),na javniot dolg se gleda kako na sredstvo za finansirawerashodi {to ne se pokrieni so dano~ni prihodi. So cel tekov-niot deficit da ne predizavika makroekonomska neramnoteà,vkupniot obem na javnata potro{uva~ka mora da bide vo so-glasnost so makroekonomskata ramka.

(Op{tiot) deficit na dràvata se finansira so zadol-ùvawe kaj naselenieto, pretprijatijata, monetarniot i ban-karskiot sektor i sektorot stranstvo. Zadolùvaweto kaj sekojpoedine~en institucionalen sektor ima razli~ni implikaciina makroekonomskite varijabli (posebno na finansiskite va-rijabli, kako {to se koli~inata pari vo obrt i nivoto nacenite). Situacijata e dotolku polo{a ako zadolùvaweto nese koristi za proekti so izrazito razvoen karakter. Vo tojslu~aj politikata na deficitno finansirawe i zadolùvawese faktor na rizik {to moè da go zagrozi i sega{noto i id-noto funkcionirawe na ekonomijata i nejziniot rast.

Denes vo svetot se voveduvaat mnogubrojni i cvrstiograni~uvawa za namaluvawe na manevarskiot prostor nafiskalnite vlasti za zgolemuvawe na javnata potro{uva~ka ideficitot. Vo taa smisla, na zemjite so golem deficit i vi-soka javna potro{uva~ka im se sugeriraat buxetski procesi sodominantna pozicija na ministrite za finansii.

Ograni~uvaweto vo rastot na javnata potro{uva~ka ideficitot pretstavuva osnoven problem vo sistemot javni fi-nansii vo Republika Makedonija .

Buxetskiot deficit (centralniot buxet i fondovite) od1993 godina postojano se namaluva: od 13,4% vo 1993 godina, na2, 9% vo 1994, i na 1,8% vo 1998 godina od BDP. Vo 2000 godina,pak, prvenstveno poradi voveduvaweto na DDV i visokite ak-cizi, se ostvaruva buxetski suficit od 3,5% (200 milioniamerikanski dolari). Blagodarenie na ostvareniot suficit ivoeniot danok za 2001 godina e proektiran buxetski deficitod 4% (namesto 8%) od novosozdadenata vrednost za 2001godina, koj spored proektiranite iznosi }e iznesuva okolu 9milijardi denari ili okolu 130 milioni amerikanski dolari,a vo 2002 godina se o~ekuva saldoto na buxetot da bide paknegativno i da iznesuva 3,4% od BDP71.

71 No ovie procenki treba da se zemaat so rezerva zaradi toa {to nega-tivnite posledici od zadrùvaweto na odbranbenite tro{oci na povi-

273

Zna~i, koristenite podatoci, spored ovoj princip,upatuvaat na slednava kalkulacija za vkupnite finansiski im-plikacii vrz javnite rashodi:

1. potro{en suficit od 2000 godina vo iznos od 200milioni amerikanski dolari;

2. proektiran deficit za 2001 godina vo iznos od 130milioni amerikanski dolari, i

3. proektiran deficit za 2002 godina vo iznos od 115milioni dolari, ili

4. vkupen tro{ok od 445 milioni amerikanski dolari.Deficitot vo 2001 godina (po iskoristuvaweto na site

vnatre{ni rezervi) }e mora da se finansira od nadvore{niizvori (ako ne dojde do podobruvawe na ekonomskata kativnostvo zemjata, od kreditni, dokolku ne se obezbedat donacii. Ot-tuka na ispolnuvaweto na preduslovite za odrùvawe na na-javenata donatorka konferencija za krajot na mesec dekemvrise gleda kako na nu`nost.

Za da se dobie realna slika za tekovniot deficit, po-trebno e da se imaat predvid prihodite od privatizacija. Ka-rakterot na ednokratnost i nepovtorlivost na privatizaciski-te prihodi upatuva kon isklu~uvawe na ovoj vid prihodi odanalizata za tekovniot deficit. Vo Republika Makedonijau~estvoto na kapitalnite prihodi vo buxetskite prihodi emnogu visoko i vo 2000 godina iznesuva: okolu 4% i 13%. Sonivno isklu~uvawe vo 2000 godina, imame deficit od 0,5%,odnosno 9% vo 2001 godina. No, treba da se podvle~e dekavsu{nost kapitalnite prihodi ostvareni vo ovoj period moàtda se zemat kako pokazatel za slabiot pritisok za zadolùva-we vo ovoj period i stagnacija na nadvore{niot dolg.

Osven toa, nemame kvalitetna procenka na deficitot iporadi nepostoewe celosen statisti~ki opfat za op{tatajavna potro{uva~ka (ne se opfateni vkupnite rashodi na lo-kalnata uprava), poradi sklonosta da se potcenuva goleminatana obvrskite na buxetskite korisnici, nedostatoci vo pro-cenkata, kontrolata i ograni~uvaweto na goleminata na poten-cijalnite obvrski na dràvata (garancii), nepostoewe na ce-losna procenka za vrednosta na dràvniot imot itn. Ottukazasega, osven za nadvore{niot dolg (koj vo periodot 1995-2000godina varira od 32% do 40% od BDP), nemame to~en podatokza vkupniot javen dolg na Republika Makedonija i ne moèmeda utvrdime kolkavo e u~estvoto na nadvore{nata komponentana vkupniot javen dolg. Vo 2001 godina se predvideni najvisokirashodi za pla}awe kamati (okolu 5% od vkupnite buxetskirashodi), fakt {to dopolnitelno ja problematizira fiskal-nata pozicija na Republika Makedonija. Potoa, vo vkupniotjaven dolg e nisko u~estvoto na hartiite od vrednost, poradi

soko nivo od ona pred vojnata }e se ~uvstvuvaat i vo narenata godina.

274

neartikuliranosta na doma{niot finansiski pazar i po~etni-te obidi za participacija na me|unarodnite finansiski paza-ri, za smetka, se razbira na bankarskite krediti.

Vo funkcija na odr`livosta na sega{nata politika nazadolùvawe (vnatre{no i nadvore{no) za dolg rok, kako isimulacii za dvièweto na javniot dolg i testirawe na nego-vata odr`livost, neophodno e da se izgotvi strategija za upra-vuvawe na javniot dolg. Izgotvuvaweto soodvetna strategija eusloveno i od ovogodi{noto dvièwe na tekovniot deficit.

Republika Makedonija ima po~etni iskustva vo upravu-vaweto na javniot dolg. Za taa cel, vo Ministerstvoto za fi-nansii od neodamna funkcionira Edinica za upravuvawe nadolgot, koja za zada~a si ima postaveno obezbeduvaweneophodni finansiski sredstva i otpla}awe na obvrskite nadràvata so najmal stepen na rizi~nost i so najniski mo`nitro{oci za dolg rok, so nadminuvawe na ve}e proiznesenitedosega{ni slabosti.

* * *

Voenite dejstvija predizvikaa ekstremno visoki javnirashodi, pri istovremeno namaluvawe na javnite prihodi isozdadoa visok deficit vo buxetot.

Op{tite imlikacii na voenata kriza, mereni prekuvkupnite rashodi, iznesuvaat 630 milioni amerikanski dolari(a se utvrdeni so komparirawe na fakti~koto u~estvo na vkup-nite javni rashodi utvrdeni so rebalansot za 2001 godina votekovniot BDP, koe iznesuva 55%, i na proektiranoto u~estvoso fiskalnata strategija od 35%). Dodeka, pak, samo di-rektnite tro{oci se utvrdeni vo iznos od 387 milioni ameri-kanski dolari.

Spored goleminata na deficitot se doa|a do pribli`noednakov iznos od 340 milioni amerikanski dolari (200 mili-oni dolari suficit od 2000 godina i 130 milioni deficit vo2001 god.), so toa {to dokolku se vklu~i i proektiraniot defi-cit i za 2002 godina vo iznos od 115 milioni dolari, se dobivaiznos od 445 milioni amerikanski dolari {teta {to voenatakriza ja napravi vrz javnite finansii. Razlikata pome|u ovojiznos i utvrdeniot preku javnite rashodi, od okolu 58 milioniamerikanski dolari treba da se sfati kako tro{ok {to }esledi vo 2002 godina.

275

Literatura

- Harvey S. Rozen, Javne Financije, Institut za javne financije,Zagreb,1999.

- World Economic Outlook, IMF, may 2001.- Bilteni na Ministerstvoto za finansii na Republika

Makedonija,od broj 11/2000 do 10/2001.- Izve{taj i Bilteni na Narodna Banka na Republika

Makedonija- Slu`beni Vesnici.- Drugi spisanija.

276

D-r in`. Todor BarzovSovetnik vo Vladata na RMakedonija

NAMENSKA INDUSTRIJANA REPUBLIKA MAKEDONIJASOSTOJBA I MO@NOSTI

Namenskata industrija na Republika Makedonija vo pos-lednive 10 godini pretrpe niza transformacii {to ja dovedoavo mnogu slo{ena sostojba. Na prv plan, transformaciite seodnesuvaa za promenata na osnovnite soznanija za brzasopstveni~ka transformacija i kapitalizacija. Raspa|awetona Jugoslavija, a soodvetno na toa i raspa|awe na golemite sis-temi {to bea nositeli na razvojot i proizvodstvoto, kako iraspa|aweto na celiot istro{en op{testven sistem, dovedoado gubewe na pazarite na regionalniot i po{irokiot pazarenprostor, kade {to imaa materijalna i tehni~ka dominacija idoìveaja finansiski kolaps. Taa sostojba, vo prv red, go za-bavi procesot na materijalnata reprodukcija, a vo nekoi fa-briki od namenski karakter vo Republika Makedonija i na-polno prestana. Toa, od druga strana, nose{e so sebe cela nizaposledici koi i se denes prisutni.

Namenskata industrija na Republika Makedonija rabote-{e vo sklop na Jugoslovenskata namenska industrija isklu~i-telno za armijata i policijata na Jugoslavija vo programite:

A. (aktivni),B. (pasivni)V. (logisti~ka - vtora vgradba)

Preku programskite proekti i kako del od celiotjugoslovenski namenski sistem, rabote{e po tehnologijata naplanskata ekonomija so razvoj i kapaciteti isplanirani odnajvisoko nivo. Vo takov sklop se odviva{e i izvozot koj prekuspecijaliziranata organizacija na biv{ata Jugoslovenska ar-mija (SDPR), se odviva{e i izvoz, pred sé vo zemjata voVar{avskiot dogovor i isto~niot i dalekoisto~niot pazar.

Vo sedumdesettite godini od minatiot vek, namenskataindustrija dobi silna izvozna strategija, zapo~na pazarno od-nesuvawe so naso~ena izvozna orientacija. Po~naa da se usvo-juvaat programi so visoka tehnologija, kako del od jugosloven-skiot sistem na namenskata industrija. Makedonskitekapaciteti po~naa vo kooperacija da rabotat na sloèni pro-grami od najvisoka voena tehnologija. Vo toj sklop zapo~na iz-

277

gradba na mnogu kapaciteti, planski i kvalitetno naso~eni konovaa namena. Specijalizacijata i kooperacijata stanaa domi-nantni zaradi opredeluvawe izvozna strategija i orientacija,se specijaliziraa od najnisko do najvisoko nivo stru~ni kadrikoi trebaa da odgovorat na sloènite zada~i od namenskotoproizvodstvo.

Vo toa vreme se izgradija i se prenesoa mnogu novi te-hnologii {to bea usvoeni i aplicirani od kadarot koj gi vo-de{e procesite na materijalnata reprodukcija. Menaxmentotpo~na da dobiva nad kvalitet. Uslovite pod koi se rabote{ebea mnogu povolni poradi skoro neograni~enite mo`nosti zaizgradba na kapaciteti i voveduvawe novi tehnologii. Napo-redno so usvojuvaweto na novite proizvodstveni programi, sevoveduvaa novi tehnologii {to obezbeduvaa visoko nivo naproizvodstvo. Na nivo na Jugoslavija se razvi koperacija kako{irok oblik na grupirawe srodni industrii koi bea vklu~enivo edinstveni proekti {to bea nameneti za armijata i za izvozvo Var{avskiot pakt.

Fabrikite od namenski karakter vovedoa sistem nakooperacija preku koja na najvisoko nivo se razvivaa sistemiso multidisciplinaren karakter, se vovedoa visoki tehnolo-gii {to baraa najgolemo stru~no znaewe za rabotata vo proiz-vodnata i materijalnata reprodukcija. Poradi visokiot stepenna preciznost vo izrabotkata, posebno vnimanie mu se obrnuva-{e na visokiot kvalitet. Modelite na upravuvawe i rakovode-we nad kvalitetot, vo toa vreme, bea na najvisoko nivo. Za dase obezbedi visok kvalitet, postoe{e posebna dràvna upravapri General{tabot na biv{ata Jugoslovenska armija, koja, pre-ku svoi neposredni kontrolori (site vo proizvodnite fabri-ki), neposredno be{e podredena kaj najvisokiot vrv na Gene-ral{tabot, go slede{e kvalitetot za izrabotka na proizvodotvo site fazi, so precizna kontrola, i ima{e pravo da inter-venira vo procesot ako be{e vo pra{awe nekvalitet na proiz-vodot.

Taka, so voveduvawe na sistemot neposredna kontrolavo namenskata industrija, se vovede neposredniot japonskimodel za kvalitet. Japonskiot model vo svetot dade nov im-plus i gi razvi do nevideno nivo izvoznite potencijali najaponskata industrija. Vo toa vreme, zaradi voveduvawe na in-tegralniot kvalitet, japonskata industrija doìvea nevidenizvozen bum. Japonskiot sistem na kvalitet (rabota bezgre{ka), Ovozmoì nevidena izvozna i materijalna ekspanzijana japonskata industrija.

Na{ite fabriki za namensko proizvodstvo silno potti-knati od izvoznite mo`nosti po~naa da investiraat vo proiz-vodstveni kapaciteti, voveduvaj}i najvisoki tehnologii prekuvoveduvawe vo proizvodnite procesi na najmoderni ma{ini odnovata generacija. Robotizirani i programski linii gi

278

zamenija starite ma{ini na koi im treba neposredna kontrola,a toa zna~e{e golema netehnolo{ka individualnost {to seodrazuva{e kvalitetot.

Tokmu voveduvaweto takvi novi ma{ini od novata ro-botizirana generacija obezbedi da se podigne nivoto na kvali-tet, zaradi programskata i tehnolo{kata nezavisnost od nepo-srednite rabotnici vo procesnite linii. Novite tehnologiidadoa nov implus i gi razvija tvore~kite inicijativi na inè-nersko-tehni~kiot kadar. Po~na nov priod na razmisluvawe.Menaxmentot, preku specijaliziran kadar, so silna kooperaci-ja vo razvienite sistemi na isti proizvodstveni programi, po-~na najdirektno da gi primenuva visokite standardi na rabota.Kvalitetot stana imperativ na proizvodstvenite procesi.

Za da se odrì nivoto na proizvodstveniot proces vo séposilnata svetska konkurencija, po~naa masovni specijali-zacii na razni stepeni. Vo proizvodstvenite, tehnolo{ko-konstruktivnite i razvojnite sistemi na najrazvienite zemji vosvetot, i vo fabrikite od namenski karakter. Kako rezultatod takvata visoka specijalizacija na razni nivoa, zapo~na dase voveduva integralen sistem na kontrola, zapo~na unifi-kacija, tipizacija i standardizacija na potsklopovite i sklo-povite {to moèa da se vgradat vo finalniot proizvod, neza-visno vo koja fabrika se izraboteni. Primenata vo procesot naizrabotka na najsufisticiranite merni instrumenti, zaobezbeduvawe na najvisok kvalitet, be{e usloven zaradi viso-kite potrebi na armijata i policijata.

Armiskite standardi se izdvojuvaa od drugite po reì-mot na rabota i po visokiot stepen na sigurnost {to treba{eda go ima noviot sistem koj{to, kako komponenta ili polupro-izvod, se vgraduva{e vo sklopovi i potsklopovi na finalniotproizvod.

Tokmu so takviot pristap kon rabota vo kooperacija sovisoka standardizacija se razvi do najvisok stepen proiz-vodstveniot sistem na makedonskite namenski kapaciteti. Sopomo{ta na takov sistem makedonskata namenska industrijarabote{e sé poodgovorni kompomenti za potrebite na finali-zatorite za moderni oru`ja {to se proizveduvaat denes. Raz-vojot na tie sistemi obezbeduva{e naj{iroka primena na na-jmoderna tehnologija.

Primenata e poznata vo svetot. Makedonskata namenskaindustrija, kako kooperant, u~estvuva{e vo proizvodstvoto natopovi, tenkovi, avioni, lesno oru`je, oklopni transporteri,vle~ni kamioni (guseni~ari i to~ka~i), radarski sistemi,hemiska za{tita, pu{~ena poedine~na i grupna za{tita, mu-nicija od razen kalibar, ishrana i obleka so primenet visokstandard, stana zna~aen faktor vo makedonskata ekonomija.

Posebno vnimanie se obrna na {koluvaweto kadri ispecijalizacija vo najrazvienite industrii vo svetot. Na toj

279

na~in, doa|avme do najsveì podatoci za moderna vgradbenatehnologija preku najdetalni rabotilni~ki postapki za rabotai primenet kvalitet i standard na primenetite materijali.Komparacijata na visokata tehnologija {to se aplicira{e votie industrii neposredno, vedna{ se primenuva{e kaj nas. Natoj na~in bevme vo mo`nost najbrzo neposredno da go sledimesvetskiot razvoj, a del od toa da aplicirame kaj nas.

Vakviot celosen priod obezbedi najvisokite i najmod-ernite tehnologii i konstrukcii brzo da se vnesat vo na{iteproizvodstveni kapaciteti. Vakviot priod obezbedi op{toto itehni~koto nivo, na znaewe da se pro{iri kaj {irok krug lu|e,{to be{e i svoeviden tehni~ko-tehnolo{ki razvoj na makedon-skata nau~na i tehni~ka inteligencija od taa oblast.

Zna~aen moment be{e voveduvaweto kompjuterizacija iinformatika, kako sistemi za primena na totalnoto znaewe.Prifa}aweto na kompjuterizacijata, a so toa i robotizacijatai informatikata, preku neposredniot proizvod na licenciovozmoùvaa brzo koristewe na strate{ko fundametalniotrazvoj na najgolemite i najmo}ni kompanii vo svetot kaj nas. Soogled na ograni~enite mo`nosti za fundametalno nau~no-istraùva~kite raboti, nie ja prifa}avme aplikacijata so na-jsovremena razvojna primeneta tehnologija.

Sostojbata i znaeweto na kadarot se dobiva{e prekuspecijalizacija i {irok krug stru~ni kadri bea sposobni daprifatat primena na najsovremeni konstrukcii i tehnologii sovgradba na novi materijali vo proizvodstveniot sistem.Takviot priod obezbeduva{e za makedonskata namenska indus-trija visoko tehni~ko-tehnolo{ko nivo na izrabotka i sood-veten materijalen standard koj be{e na povisoko nivo vo toavreme od drugite dràvi {to né opkruùvaat.

Vakviot razvoj doìvea kolaps vo devedesettite godinina minatiot vek. Koga Makedonija od osamostojuvawetoprakti~no doìvea nekolku katastrofi {to mnogu negativno seodrazija da zapre razvojot na namenskata industrija.Raspa|aweto na Sovetskiot Sojuz, a so toa i na Var{avskiotpakt, potoa raspa|aweto na Jugoslavija i nastanite {to seslu~ija pridonesoa da se izgubat golem del od pazarite. Seraspadna kooperacijata na zaedni~kite finalni proizvodi,prakti~no kolaps dojde do fabri~kite hali. Potoa, embargotosprema Jugoslavija i Gr~kata blokada sprema Makedonija pri-donosoa namenskata industrija doìvee neviden kolaps. Na-jrazvienata komponenta na makedonsko-tehni~kiot razvoj be{eneposredno prekinata. Se izgubi ~ekorot kon moderniot razvoji proizvodstvenite sistemi zastanaa. Sostojbata be{e totalnonepovolna, ne samo {to se namali fizi~kiot obem, tuku pres-tana i najednostavnoto rabotno kondicionirawe za odrùvawena sistemite.

280

Samo najvisoko osoznaeni stru~ni kadri i menaxerimoèa da ja sogledaat katastrofata {to ne snajde toga{. Vrzosnova na toa, vo tranzicioniot period se ~ini deka nesood-vetniot priod kon privatizacija tokmu na industrijata prido-nesoa brzo i nasilno, bez nekoja po{iroka analiza da se odi voprivatizacija. Privatizacijata ja vodea lu|e koi voop{to neodgovaraa, nitu go poznavaa procesot na proizvodstvoto, nitupak pazarot. Privatizacijata se odviva{e brzopleto, se saka-{e administrativno da se vovede model so koj dràvata brzo}e se oslobodi od sopstvenosta na fabrikite so namenski ka-rakter, kako i drugata industrija. Toa pokraj drugoto go stvori-ja kolapsot na intektualniot kadar vo namenskata industrija.Mnozina visokospecijalizirani inèneri, koi so godini bilespecijalizirani da rabotat na programi so najvisoka tajna te-hnologija, ostanaa bez rabota. Nikoj ne gi sogleduva{e te{kiteposledici {to nastanaa kako rezultat na vakvata sostojba, gu-beweto na tehni~ko-intektualniot kadar, zna~e{e gubewe nanajsufisticiranata pamet na Republika Makedonija. Posle-dicite i denes se ~uvstvuvaat.

KAKVA E SOSTOJBATA DENES

Se ~ini deka po desetgodi{niot tranzicionen period,namenskata industrija dobiva vo zna~ewe, bidej}i Makedonijavo taa industrija go ima najpropulsivniot inènerski-tehni~kikadar koj obezglaveno bara re{enie za izlez od sostojbite.Predimenzioniranite kapaciteti za snabduvawe na relativnomalata armija i policija na Makedonija ne ovozmoùvaat razvoji ìvot na tie kapaciteti. Bez neposreden finalizator, so iz-gubena kooperacija i {irok pazar, mo`nostite za opstanok i vonamalen broj vraboteni i rabota so polovi~ni kapaciteti nedava mo`nost za opstanok. Bitkata za opstanok (gol ìvot sevodi neodgovorno dolgo), gre{kite na prvite godini po osamos-tojuvaweto na na{ata dràva bez nacionalna razvojna strate-gija, a posebno na namenskite kapaciteti - se silno izrazeni idenes.

KAKO SE TRETIRA NAMENSKATAINDUSTRIJA VO SVETOT

Bez razlika na politi~kiot sistem, namenskata indus-trija e pod direktna ili inderektna kontrola na dràvata.Celiot nejzin razvoj go finansira dràvata, so toa taa domi-natno vlijae vrz razvojnata strategija i politikata na korpo-raciite {to se vklu~eni vo rabotata za snabduvawe na armi-jata so oru`je i druga voena oprema.

Razvojnite strategii na armiite vo cel svet so vovedu-vawe novi najsofisticirani voeni oru`ja se planiraat vo gen-

281

eral{tabovite na armiite. Bez razlika na kapitalnite odnosi,razvojot na voenata tehnologija e pod direktna kontrola nadràvata, ili instituciite na dràvniot sistem. Vo najrazvi-enite zemji na svetot, kako {to se SAD, Germanija, Anglija,Francija, Italija, Japonija i dr. so totalno kapitalisti~koureduvawe, dominacijata na dràvata i armijata vo privatnitekompanii so namenski karakter e strogo programirana za ne-mensko snabduvawe i so zakon regulirani postapki i proceduriza najstroga voena proizvodstvena tajna. Razvojnite industriina golemite korporacii {to proizveduvaat oru`je skoro se-koga{ koristat posebni sredstva od dràvata i armijata.Nara~kite od armijata i dràvata za najmodernite oru`ja se-koga{ proizleguvaat od General{tabnata strategija i se opre-deleni so plan so najstroga kodifikacija i najvisoka voenaza{tita. Prakti~no, iako se kapitalno odvoeni od dràvata,fabrikite imaat strogo opredelen sistem na rabota koj nepos-redno e kontroliran od dràvata. Kontrolata na sistemot e dotolkav stepen izrazena {to i za najobi~no rabotno mesto votakvata industrija se bara soglasnost od dràvata. I pokrajrazvienite sredstva za informirawe, mnogu razvojni institutise direktno zavisni od finansiraweto na armijata, kako zakapitalnite investicii so razvojni programi, taka i za ce-lokupnata logistika {to í e potrebna na armijata. Ostvareniotrazvoj i svetski prosperitet na korporaciite i nivnata finan-siska mo} ne im davaat za pravo slobodno da se odnesuvaat napazarot. Sekoja nivna izvozna zdelka na oru`je so drugadràva, bez razlika dali vo nejziniot razvoj u~estvuvaladràvata, e strogo pod dràvna kontrola. Izvozot i uvozot naoru`je e strogo kontroliran od dràvata. Poznat e slu~ajot naneuspe{nata nara~ka od general{tabot na amerikanskata mor-narica. Na javno objaven konkurs za nabavka na raketi od sre-den dostrel za Amerikanskata mornarica, na konkursot, pokrajdoma{nite proizvediteli, se javil i eden proizvoditel naraketi od Rusija. Na testiraweto, vo prisustvo na najvisokvoen establi{ment i voeni stru~waci od SAD, ruskite raketise pokaàle kako najdobri, so mnogu podobri karakteristiki{to potpolno odgovaraat na amerikanskite barawa i stan-dardi, a zgora na toa i pomnogu popovolni ceni. Voeniot sovetna General{tabot na Amerikanskata mornarica go sklu~il do-govorot so ruskiot proizvoditel, no Kongresot na SAD nikoga{,ne go parafiral.

Odnosnava poddr{ka na namenskata industrija odstrana na dràvata i armijata ne e sekoga{ samo za razvojnitecentri i voenite industrii, tuku i za neposrednoto proizvod-stvo. Za vreme na proizvodstveni krizi ili detanti za ra-zoruùvawe koga proizvodstvoto se namaluva soglasno sodràvnata politika, dràvata od svoite fondovi obezbeduvanara~ki za kondicionirawe, za da ne prestanat so rabota fab-

282

rikite, da ne zaostanat vo tehnologijata i razvojot. Vakviotpriod se odnesuva za site sferi vo armijata, vklu~uvaj}i go inajobi~no snabduvawe so hrana i obleka. Visokata standardi-zacija i celi {to se postavuvaat pred General{tabot, sekoga{se povisoki od standardite na soodvetnite dràvi. Doma{nataindustrija sekoga{ dobiva materijalna i zakonska poddr{ka,bez razlika dali korporacijata e vo privatna ili me{ovitasostojba. Primer: nara~kite na Amerikanskata armija za nosa~na avioni ili na nov avion ili koe bilo novo tajno oru`je ezaedni~ka rabota na primenetata nauka, tehnologijata i nastrategijata za razvoj na najvisoko dràvno nivo.

Zaradi dominacijata izvozot na oru`je vo drugi dràvimora sekoga{ da se odobri od najvisokiot dràven organ, a idràvata naj~esto se javuva kako neposreden u~esnik vo iz-voznite konstrukcii na korporaciite {to proizveduvaatoru`je. Sekoga{ najvisok razvoj i efekt e da se proizveduva iprodava oru`je. Zaradi totalnata poddr{ka na namenskata in-dustrija, se sozdavaat korporaciski i proizvodstveni te-hni~ko-tehnolo{ki sojuzi poddràni i odobreni od dràvata(Primer: Arijana). Dejstvuvaweto na dràvata vo namenskataindustrija e i vo slu~aj na davawe licenci. Imeno, nieden pro-izvoditel na oru`je ne moè da dade licenca za {to bilo nanamenska industrija bez da dobie odobrenie od dràvata. Ovane se odnesuva samo za dràvi so razli~ni strategiski celi,tuku i na dràvi {to imaat dolgoro~ni strategiski celi ipartnerstva (primer: zemjite-~lenki na NATO). Vo najrazli~ni-te zemji postoi u{te eden kodeks na odnesuvawe koj vo po-sledno vreme e sé poizrazen. Ako vo razvojnite instituti serazvie proizvod za civilni celi, a armijata gleda vo toa opas-nost za sopstvenata bezbednost, taa vlijae za zabrana na pro-izvodstvoto ili go otkupuva patentot sé do momentot na izgrad-ba na odbranben mehanizam ili go vnesuva vo svoeto vooruù-vawe, i go koristej}i go za svoi potrebi i celi.

KOI SE MO@NOSTI ZA RAZVOJ I OPSTANOKNA MAKEDONSKATA NAMENSKA INDUSTRIJA

Makedonskata namenska industrija, po celosniot ko-laps, so poznatite teroristi~ki dejstvija na na{ata teritori-jata, vo otkoren ja promenija koncepcijata za za{titen i od-branben mehanizam na Republika Makedonija. Se ~ini deka mi-rnovremenskiot koncept, koj soodvetno odgovara{e za mala mi-roqubiva dràva so najmal policiski buxet, mora strate{kida se zameni so nova sovremena forma na organiziranost {to}e odgovara na uslovite i dejstvija na koi e izloèna Repub-lika Makedonija. Pravcite na za{titniot mehanizam se mnoguposloèni vo voena i materijalna smisla. Prenesuvaweto na

283

teroristi~kite dejstvija od drugi dràvi na teritorijata nana{ata dràva pobrzo né ottrgna od letargi~nata za-ostanatost, neorganiziranost i nepodgotvenost, otkolku {to ida bilo porano. Se vide deka sme nepodgotveni za brzi i efi-kasni dejstvija bez soodvetno vooruùvawe, so neobu~en i ne-profesionalen voen kadar. Za taa cel, logistikata na dejstvu-vawata za za{tita na dràvata vodi kon brza celosna profe-sionalizacija i vooruùvawe od najsovremen vid.

Vo toj kontekst treba da se gleda i stabilizacijata nanamenskite kapaciteti na Republika Makedonija. Nivnotovklu~uvawe vo snabduvaweto na armijata i policijata prekurazni oblici i dejstva moè mnogu da pomogne za nivna kon-solidacija i razvoj.

Momentalno vo namenskata industrija se javuvaat triformi na sopstvenost:

- 100% sopstvenost na dràvata;- firmi so me{ovit kapital;- firmi {to se celosno privatizirani.Programska orientacija na Vladata na Republika Make-

donija e site firmi da se privatiziraat. Nezavisno od vakviotstav, dràvata treba da napravi soodvetna strategija za na-menskite kapaciteti. Materijalno-tehni~ki i tehnolo{ki da gidovede vo faza na zaìvuvawe, za da moàt samite so svojatamaterijalna reprodukcija da sozdadat uslovi za sopstven raz-voj i transformacija. Za taa cel, treba da se utvrdat postapkai strategija za revitalizacija i za istite po dejnost da seodredi dràvna poddr{ka. Poddr{kata vo prv red, bi se sos-toela vo naso~uvawe na mo`ni nara~ki kon kapaciteti {toproizveduvaat sredstva, oprema i hrana za armijata i polici-jata. Pritoa, treba da se utvrdat obemot i kvalitetot na pro-izvodstvoto i od niv da se utvrdi koli~ina {to moè da bideapsorbirana od armijata i od policijata. Sega{nava sostojba etakva {to kapacitetite na namenskata industrija daleku ginadminuvaat potrebite na Makedonskata armija i policija.Vi{okot proizvodi treba da se plasiraat preku izvoz. Za taacel, dràvata treba vo forma na vrzani zdelki da ja pomogneizvoznata strategija na fabrikite za namenskata industrija naRepublika Makedonija. Sekoja nabavka na sofisticirana idruga voena oprema od stranstvo treba da bide vrzana vo bar-ter so na{i proizvodi.

Druga zna~ajna komponenta na razvojnata strategija naproizvodnite kapaciteti od namenskata industrija treba dabide Spogodbata za stabilizacija i asocijacija so Evropskataunija, koja vo odnos na Evropskiot pazar gi osloboduva sitemakedonski kompanii od kvantitativnite ograni~uvawa, nokvalitativnite ograni~uvawa ostanuvaat. Toa zna~i deka do-ma{nite firmi od namensko proizvodstvo, poradi konkurent-nost na Evropskiot pazar, mora da gi ispolnat visokite stan-

284

dardi {to vaàt vo evropskite zemji, no i pove}e od toa.Poradi ova, kompaniite mora da stavat silen akcent vrz raz-vojnata i kvalitetnata komponenta vo svojata rabotna strate-gija.

Vo celosnata strategija na dràvata za poddr{ka na na-menskata industrija treba itno da se vospostavat direktniformi na koperacija so najrazvienite firmi i kompanii od na-menski karakter. Na toj na~in, direktno }e se aplicira razvo-jnata komponenta i }e se vovede visoka tehnologija vo proiz-vodstvenite procesi. Samo kooperacija }e obezbeduva brzo dase nadmine desetgodi{niot zastoj vo razvojot na namenskitekapaciteti. Dràvata, preku dràvnite nabavki zaradi stimu-lirawe, vo uslovi na konkurentnost treba 50% od svoite po-trebi da gi asorbira od doma{nite firmi. Pred ostanatiotdel treba da bide mo`nost za barter ili voveduvawe iznudenakooperacija so kupuvawe.

Vo domenot nabavki na proizvodi od namensko proizvod-stvo za potrebite na ARM i MVR e potrebno da se vospostavistroga regulativa:

- dràvata treba da podgotvi strategija za namenskoproizvodstvo i da donese zakon za namensko proiz-vodstvo;

- da se vospostavat posebni tehni~ko-tehnolo{kiuslovi pod koi mora da rabotat firmite od namenskoproizvodstvo, zaradi obezbeduvawe na visokiotkvalitet i za~uvuvawe na voenite standardi na pro-izvodite i opremata {to gi koristi armijata;

- da se olesni administrativnata procedura zaobezbeduvawe na potrebnata dokumentacija i mis-lewa od nadle`nite ministerstva pri proceduriteza zemawe krediti za razvoj na kapaciteti od namen-ski karakter;

- pri uvoz na oprema za namenski kapaciteti za proiz-vodi {to se samo za voeni potrebi da postoi posebencarinski reìm (osloboduvawe od carina);

- dràvata da obezbedi pove}e kontakti preku koi bise doa|alo do direktni soznanija za razvoj na namen-ski kapaciteti vo stranstvo;

- da se obezbedi razvoj na programi za potrebite naARM i MVR, so direktno u~estvo na nivni kadri.

Denes vo Republika Makedonija 20 firmi se zanimavaatso proizvodstvo od namenski karakter, so vkupno 15 iljadivraboteni. Se razbira, kapacitetite se daleku pogolemi ot-kolku potrebite na makedonskata armija i policija. No, sonaso~ena dràvna poddr{ka, tie moàt izvozno da se orienti-raat i da ostvarat zna~aen pozitiven ekonomski efekt za Re-publika Makedonija.

285

* * *

D I S K U S I I

286

Len~e Nikolova GogovaMinisterstvo za finansii na Republika Makedonija

EKONOMIJATA NA REPUBLIKAMAKEDONIJA VO 2001 GODINA

1. Ekonomijata na Republika Makedonija vo 2001 godinavleze so preneseni pozitivni trendovi vo golem broj podra~jai vidliv napredok vo sproveduvaweto na reformite. Ovasozdade mo`nost i pretpostavki so makroekonomskata poli-tika za 2001 godina da se postavat poambiciozni zada~i so po-golema naglaska vrz razvojnite komponenti.

Me|utoa, nastanite {to kon krajot na fevruari ipo~etokot na mart se slu~ija na na{ata severna granica, apodocna i vo po{irokiot prostor na Tetovo i Kumanovo, namet-naa objektivni vonredni okolnosti i bitno gi promenijauslovite i pretpostavkite {to se o~ekuvaa pri donesuvawetona makroekonomskata politika za ovaa godina.

Ova uslovi dopolnitelni tro{oci vrz razni osnovi,osobeno od bezbednosen karakter, predizvika ogromni {teti,se namalija mo`nostite za realizacija na proektiranoto pro-izvodstvo i izvoz, a so toa i za drugite makroekonomski agre-gati. Pokraj direktnite posledici vrz ekonomijata, poradizgolemenata rizi~nost na zemjata, namaleni se mo`nostite zaostvaruvawe na investicionata aktivnost od strana nadoma{nite i stranskite investitori, ote`nata e delovnatasorabotka so stranskite partneri, a so nekoi od niv e celosnoprekinata, {to uslovi te{kotii vo snabduvaweto so surovini irepromaterijali i vo plasmanot na gotovi proizvodi. Istovre-meno, ima{e vozdrànost za sklu~uvawe novi dogovori, pro-longirawe na izvr{uvaweto kaj ve}e dogovorenite, barawe naavansirano pla}awe, kako i zgolemuvawe na transportnitetro{oci i drugi dopolnitelni tro{oci, sé so cel da se izgradipolitika za odrùvawe na makroekonomskata stabilnost vonovonastanatite uslovi.

Vrz ostvarenite dvièwa i o~ekuvanite pretpostavki,vo tekot na maj i juni, vo sorabotka so misijata na MMF, iz-r{eno e redizajnirawe na makroekonomskite agregati za 2001godina. Pritoa, pod pretpostavka do sredinata na avgust kriza-a da prestane i da zapo~ne proces na normalizirawe na sostoj-bite, be{e oceneto deka bruto doma{niot proizvod, namesto za6%, bi porasnal za 2,5%, a bea izmeneti i drugite makroeko-nomski agregati.

287

Me|utoa, kriznite sostojbi ne samo {to ne prestanaa dosredinata na mesec avgust, kako {to se o~ekuva{e, tuku popotpi{uvaweto na primirjeto i po~etokot na pregovorite pro-vokaciite na albanskite teroristi se pro{irija i primija noviformi, so {to krizata vsu{nost se prodlabo~i. Pokraj napa-dite i provokaciite, primirjeto be{e iskoristeno i za etni~ko~istewe, so {to drasti~no se zgolemi brojot na privremeno ra-selenite lica; razru{uvawe, palewe i grabe` na in-dividualni stanbeni ku}i; palewe na nivi; uni{tuvawe na do-bitok; palewe i uni{tuvawe na proizvodni objekti, kulturno-istoriski spomenici, blokadi na pati{tata, so {to rabotnic-ite ne moèa da odat do rabotnite mesta, a zemjodelcite da giizvr{uvaat polskite raboti.

Pri vakvi uslovi rizi~nosta na zemjata prodolì so{to izostanaa prilivot na predvideni sredstva vrz osnova nastranski direktni investicii i druga poddr{ka od stranstvo.Vo ovoj period ne samo {to izostana vetenata pomo{ od Evrop-skata unija, tuku bea zapreni site prethodno dogovoreni fi-nansiski i drugi aran`mani.

Vo uslovi na voeni dejstvija na del od teritorijata nazemjata, so povisok intenzitet prodolìja negativnite tren-dovi vo proizvodstvoto i uslugite, nadvore{no-trgovskatarazmena i drugite segmenti na stopanskata aktivnost; makroe-konomskata stabilnost na zemjata se odrùva so isklu~itelnostabilizacioni restriktivni merki, koi sami za sebe nepo-volno se odrazuvaat vrz proizvodstvoto i uslugite. Posled-novo uslovi i zgolemeni socijalni tenzii izrazeni vo rabot-ni~ki nezadovolstva i protesti.

Poa|aj}i od ova, kon krajot na septemvri i po~etokot naoktomvri, vo sorabotka so misijata na MMF, izvr{ena e ocenkana ostvaruvawata i revidirawe na politikite - zaradiodrùvawe na makroekonomskata stabilnost, revitalizacijana ekonomijata i prodolùvawe na reformskite aktivnosti,proektirawe i utvrduvawe na potrebnata nadvore{na makroe-konomska pomo{ za finansirawe na jazot vo platniot bilans ideficitot vo buxetot, vklu~itelno i del od tro{ocite svrzaniso krizata i implementacijata na Ramkovnata spogodba, kakopreduslov za prezentirawe na donatorskata konferencija,kako i povtorno redizajnirawe na osnovnite makroekonomskiagregati.

Vo izrazito nepovolni uslovi, a na del od teritorijatana dràvata i voeni uslovi, stopanskite subjekti - namesto vorelaksirana monetarna politika i zgolemeni mo`nosti zakreditirawe i investicii - nu`no se prinudeni da rabotat vouslovi na zgolemeni stabilizacioni merki, pred sé od mone-tarnata sfera i so dopolnitelno optovaruvawe so dava~ki(danok na finansiski transkacii), zgolemeni buxetski iplatno-bilansni deficiti i dr.

288

Isto taka, bea prisutni problemi i ograni~uvawa od po-dolgoro~en karakter izrazeni vo nepovolna stopanska struk-tura, baven proces na prisposobuvawe na proizvodstvoto, spo-red kriteriumite i standardite na stranskite pazari, socijal-nite aspekti od sproveduvaweto na reformite i drugo. Istotaka, vrz stopanskata aktivnost odredeno vlijanie ima{e ne-stabilnosta vo cenata na naftata na svetskite pazari.

Vo vakvi uslovi, kako posledica od prezemenite merkina makroekonomskata politika i drugi dopolnitelni aktiv-nosti, odràni se tekovite na reprodukcijata i e relativnodobrata snabdenost na pazarot, a odràna e i makroekonom-skata stabilnost.

2. Politikata na plati i vo 2001 godina se ostvaruva{evo koordinacija so drugite komponenti na makroekonomskatapolitika i zakonskite re{enija. Globalno gledano, dvièwetona platite ovaa godina be{e pod vlijanie na vkupnite ekonom-ski sostojbi vo dràvata predizvikani od krizata.

Na startot od godinata bea izvr{eni zna~ajni reform-ski zafati vo javnata administracija, so {to treba{e da sesozdadat pretpostavki za namaluvawe na ovie tr{oci, no i zakvalitativni promeni vo nagraduvaweto na vrabotenite vo jav-nata administracija, koe be{e predvideno za po~etokot na2002 godina. Me|utoa, novonastanatite uslovi gi namali mo`-nostite za nivna implementacija vo predvidenite rokovi.

Cenite na malo i ìvotnite tro{oci po relativno viso-kiot porast usloven od zgolemenite inputi vrz razni osnoviminatata godina, godinava gi normaliziraa svoite tekovi i,gledano preku ostvareniot nov porast, se dvièa vo ramkite navoobi~aenite golemini.

Zna~ajno e da se odbeleì deka ovaa godina i vo uslovina politi~ko-bezbednosna kriza vo dràvata, so navremeni op-erativni merki, e obezbedena relativno dobra snabdenost napazarot i kontrola nad inflacijata.

Vo fiskalnata sfera, u{te na startot na 2001 godina seintenziviraa rabotite vrz zaokruùvawe na normativnata iinstitucionalnata ramka, prodolìja i zajaknaa aktivnostitevo vrska so reformite vo javnata administracija od aspekt nanamaluvawe na brojot vraboteni kaj buxetskite korisnici, pro-dolì so natamo{noto sozdavawe institucionalni i drugiuslovi za uspe{na implementacija na danokot na dodadenavrednost, a se izvr{ija i soodvetnite normativni prisposobu-vawa i otstranuvawe na iskaànite slabosti vo negovata pri-mena.

Vrz sozdadeniot prostor, so uspe{nata primena nadanokot na dodadena vrednost, se izvr{i namaluvawe na stap-kata na personalniot danok od dohod, so {to se namali cenatana trudot i se zgolemi konkurentnosta na firmite,

289

eliminirani se carinite za nad 4.000 proizvodi i se namalenistapkite na DDV za oddelni stoki od zemjodelstvoto izdravstvoto na 5%.

Me|utoa, politi~ko-bezbednosnata kriza {to nastana vodràvata ne ovozmoì vo celost da se realiziraat vakviteopredelbi i zada~i, poradi {to izostanaa o~ekuvanite rezul-tati. Imeno, implementacijata na danokot na dodadena vred-nost uspe{no e prodolèna, me|utoa so zabavena dinamika seostvaruva nadgraduvaweto na dano~nata administracija, od-nosno ostvaruvaweto na edukativnite programi. Nepovolnitesostojbi i dvièwa predizvikani od aktuelnata kriza janametnaa potrebata od privremeno voveduvawe nov danok -danok na finansiski transakcii. So voveduvaweto na ovojdanok se obezbedeni dopolnitelni prihodi vo buxetot, a so toae namalen buxetskiot deficit i e obezbedena poddr{ka namonetarnata politika. Ednovremeno, za pouspe{no pribirawena buxetskite prihodi, prezemeni se i dopolnitelni merki,me|u koi i zgolemena kontrola.

Javnata potro{uva~ka vo periodot januari - oktomvri2001 god., osobeno po mesec april, e pod silno vlijanie napo~natiot trend na vlo{uvawe na vkupnata ekonomska sostojbavo zemjata, {to e posledica od prisutnata politi~ko-bezbednosna kriza so voeni dejstvija vo oddelni delovi nadràvata.

Poradi visokite vonredni tro{oci za nacionalnabezbednost nametnati od krizata i namalenata naplata kaj na-jgolem del od dano~nite i drugi prihodi, kako i namalenatafinansiska poddr{ka od stranstvo vo izminatite meseci odovaa godina, dojde do pozna~ajni otstapuvawa od planiranoto.

Monetarnata politika vo 2001 godina se ostvaruva{esoglasno so prethodno utvrdenite celi samo vo prvite dva dotri meseci od godinata. Imeno, vo ovoj period monetarnatapolitika be{e vo funkcija za ostvaruvawe na op{tite celi namakroekonomskata politika.

So naru{vaweto na politi~ko-bezbednosnata sostojba, apotoa i so zapo~nuvaweto i na voenite dejstvija, nu`no se javipotreba so merkite na monetarnata politika i so drugi merkida se obezbedi makroekonomskata stabilnost, kako trajna celna dràvata. Pritoa, vo novonastanatite uslovi zajaknati beaintervenciite vo odbrana na kursot na denarot, a so indirek-tni monetarni instrumenti be{e kompenzirano povlekuvawetona pari~nite sredstva vrz ovaa osnova.

Porastot na pobaruva~kata za devizi na devizniotpazar, pri istovremeno namaluvawe na ponudata na devizi, de-terminira{e kontinuirani pritisoci da se depresira na kur-sot na denarot vo odnos na germanskata marka. Narodnatabanka na Republika Makedonija intervenira{e na devizniotpazar so cel da se odrì stabilnosta na kursot na denarot i

290

redovna otplata na dostasanite obvrski sprema stranskitekreditori, vo uslovi na zna~itelno namalen priliv na devizii nerealizirano eksterno finansirawe, {to dovede do zna~i-telen pad na deviznite rezervi na dràvata i na deviznitesredstva na ovlastenite banki. Podocna, zaradi za{tita na de-viznite rezervi na neophodnoto nivo, Narodnata banka prezededopolnitelni merki na monetarnata politika, sekako ekonom-ski, a ne administrativni. Imeno, Narodnata banka ja pro{iriproda`bata na blagajni~ki zapisi i na nefinansiskiot sektor,pri skraten rok na dostasuvawe dvojno gi zgolemi kamatnitestapki, ja zgolemi stapkata na zadolìtelnata rezerva i gonamali periodot na raspolagawe so deviznite prilivi na prêt-prijatijata.

Narodnata banka na Republika Makedonija, vo juni 2001godina, izvr{i natamo{no zgolemuvawe na kamatnite stapki naaukciite na blagajni~ki zapisi, kako i na eskontnata stapka ikamatnite stapki na lombardnite krediti. Imeno, eskontnatastapka e zgolemena od 7,9% na 10,7%, a kamatnata stapka nalombardnite krediti od 19,0% na 23,0% na godi{no nivo;me|utoa, kako rezultat od zapo~natiot proces za stabilizacijana sostojbite, ve}e vo oktomvri NBRM izvr{i namaluvawe nakamatnite stapki za tri procentni poeni, so {to se signal-izira{e do delovnite banki da go sledat ovoj proces. Oddelnibanki ve}e izvr{ija namaluvawe na kamatnite stapki za odre-den procent.

Vlo{enata politi~ka i bezbednosna sostojba vo izmina-tiot period od godinava negativno se odrazi vrz nadvore{no-trgovskata razmena. Namalenoto industrisko proizvodstvo,neraboteweto na golem broj industriski kapaciteti, visokatarizi~nost, zgolemenite tro{ocite za trguvawe so stranstvo, voodreden period zatvorenite grani~ni premini kon Kosovo,poradi {to transportot se odviva{e po zaobikolni pati{ta igo prave{e izvozot mnogu poskap i nekonkurenten, problemitevo vrska so potekloto na proizvodite od crnata metalurgija iantidamping merkite na SAD i Kanada, kako i drugiograni~uva~ki faktori, vlijaeja da se namali obemot na vkup-nata nadvore{no-trgovska razmena.

I pokraj site te{kotii, so prezemenite dopolnitelnimerki na ekonomskata, a pred sé monetarnata i fiskalnatapolitika, doma{nata valuta ostana stabilna i bez poseriozniturbulencii.

Vo 2001 godina e potpi{ana Spogodba za stabilizacija iasocijacija so Evropskata unija, so {to RM stana nejzina pri-dru`na ~lenka. Istovremeno, potpi{ana e i privremena trgov-ska spogodba, so {to se otvora eden od najgolemite i najmo}nifinansiski pazari vo svetot i se obezbeduva celosen pristapza na{ite stoki na pazarite na Unijata, a vo periodot od 10godini, so postepeno otvorawe na doma{niot, Makedonija }e

291

stane del od zaedni~kiot Evropski pazar. Realizacijata naspogodbata nudi silni stimulacii i ja akcentira regionalnatasorabotka.

Iako, efektite od Spogodbata vo aktuelnive uslovi isostojbi ne moè da dojdat do izraz, vo normalni uslovinejzinite efekti treba da se gledaat na podolg rok.

Ostvarenite namaleni dvièwa na izvozot i uvozotdovedoa do relativno visoko namaluvawe na trgovskiot defi-cit - za okolu 42%, i toj iznesuva 299 milioni dolari. I pokrajnamaluvaweto i na negativnoto saldo na tekovnite transakciivo platniot bilans, ovie deficiti se isklu~itelno visoki isozdavaat reperkusii za podolg rok. Isto taka, treba da se na-glasi deka namaleniot obem na deficitot se dolì na osetnonamaleniot uvoz, a ne na zgolemeniot izvoz, {to isto taka zapodolg rok e negativno. Sveduvaweto na ovie ekonomski kate-gorii vo podnoslivi ramki e neminovnost, osobeno od aspekt nanamaluvawe na zadolènosta na zemjata i servisirawe na dol-govite kon stranskite kreditori.

Poradi sloènata politi~ko-bezbednosna sostojba,predvideniot obem na stranski direktni investicii vo sekto-rot trgovski dru{tva ovaa godina izostanaa. Ova poradiotkaànite golem broj stranski investitori so po~etokot nakrizata vo Republika Makedonija.

Nepovolnite trendovi so sostojbite, dinamikata istrukturata me|u ponudata i pobaruva~kata na rabotna silaprodolìja, a vo 2001 godina i se prodlabo~ija, pred sé kakoposledica od dolgogodi{noto kumulirawe na nevrabotenosta,kako posledica na transformacijata na politi~kiot i ekonom-skiot sistem, a osobeno poradi nepovolnite ekonomski sosto-jbi, predizvikani od zbidnuvawata vo regionot, najprvo od kri-zata vo Kosovo i nejzinoto prelevawe vo Republika Make-donija, a od fevruari ovaa godina - i od teroristi~kite aktiv-nosti vo severo - zapadniot del na zemjata.

3. Uslovite vo koi se ostvaruvaat aktivnostite vorealniot sektor se pod silno vlijanie na nastanite vo re-gionot i osobeno od politi~ko-bezbednosnata kriza vo dràva-ta, a vo zemjodelstvoto i poradi izrazito nepovolnite vremen-ski uslovi. Vakvite sostojbi gi prekinaa pozitivnite trendovivospostaveni poslednive godini, osobeno vo 2000 godina.

Gledano preku kvartalnite dvièwa na bruto doma{ni-ot proizvod vo prvata polovina od 2001 godina prisuten e ne-gov relativno visok pad, kako vkupno, taka i po oddelni dej-nosti. Taka, spored eksperimentalnite presmetki na Dràvni-ot zavod za statistika vo prvite dva kvartala, bruto doma{-niot proizvod e namalen za 5,5% (vo prviot kvartal za 5,6%, avo vtoriot kvartal za 5,4%). Padot na bruto doma{niot proiz-vod vo ovoj period osobeno e izrazen vo industrijata i zemjod-

292

elstvoto. So odredeno vlijanie vrz iskaànata stapka nanamaluvawe.

Fizi~kiot obem na industriskoto proizvodstvo, vo iz-minatite meseci od ovaa godina, beleì trend na kontinuiranonamaluvawe.

Pri~inite za namalenite ostvareni dvièwa nafizi~kiot obem na industriskoto proizvodstvo se mnogubrojni,no, tie, vo najgolema mera, se dolàt na vlo{enata politi~ko-bezbednosna sostojba. Ova, prvenstveno vo onie delovi na zem-jata kade {to bea prisutni voeni dejstvija. Imeno, voenitedejstvija vo oddelni delovi od na{ata zemja, predizvikaa nizadirektni i indirektni nepovolni posledici, a pred sé, prediz-vikaa ogromni {teti i dopolnitelni tro{oci vrz razni osnovi.Vo ovie ramki, od osobeno zna~ewe za proizvodstvenata sferase drasti~noto namaluvawe na investicionite aktivnosti vrzsite osnovi, zna~ajnoto ote`nuvawe na delovnata sorabotkapome|u ekonomskite subjekti vnatre vo zemjata i posebno sostranskite partneri, pojavite, vo oddelni slu~ai, duri i nacelosno prekinuvawe na delovnite odnosi so stranskitefirmi, vozdrànosta za sklu~uvawe novi dogovori, prolongi-raweto da se izvr{at ve}e dogovorenite aran`mani, barawetoavansirano pla}awe i dopolnitelni garancii i dr.

Vo zemjodelstvoto se o~ekuva namaluvawe od okolu 14%poradi izrazito nepovolnite uslovi (su{a, mrazevi i dr.), kakoi poradi {tetite od voenite dejstvija, ote`natite mo`nosti zaberba na letninata i nejziniot plasmanot.

Poradi su{tata, kaj oddelni zemjodelski kulturi proiz-vodstvoto e prepoloveno (ìtni kulturi, afion), poradi mra-zevite se prisutni o{tetuvawa kaj ovo{tarstvoto i lozarstvo-to, a poradi voenite dejstvija se zapaleni ìtni povr{ini voTetovsko, Kumanovsko i Skopsko i e ote`nato pribiraweto nakulturite vo ovie regioni. Golemi {teti se napraveni i vosto~niot fond.

Procesot na tranzicija, koj vo Republika Makedonija esleden so eksterni {okovi, a godinava i so vnatre{na poli-ti~ko-bezbednosna kriza, uslovuva nepovolni trendovi napazarot na rabotna sila.

Liberalizacijata vo sferata na vrabotuvaweto iskromnata pobaruva~ka za rabotna sila, pred sé preku fluk-tuacija, predizvika izostruvawe na problemite so vrabotu-vaweto na registriranata nevrabotenost, kako na licata koiprvpat baraat rabota, taka i na licata koi ostanale bez rabotavrz osnova na ste~aj i tehnolo{ki vi{ok.

So izmenetite uslovi i so potrebata od prisposobuvawekon razvienite pazarni stopanstva nestru~nite i nedovolnokvalifikuvani postari nevraboteni rabotnici sé pote{konao|aat rabota, bidej}i pobaruva~kata po vakva rabotna sila evo opa|awe za smetka na porastot na pobaruva~kata po rela-

293

tivno mladi lica so najmalku sredno obrazovanie, so rabotnoiskustvo i dopolnitelni znaewa (rabota so kompjuter, znaewena stranski jazici, voza~ka dozvola i sl.).

Za delumno ublaùvawe na problemite {to proizlegu-vaat od vakvite sostojbi, glavnite aktivnosti, pokraj ot-voraweto novi rabotni mesta, se naso~eni kon obezbeduvawena socijalnata poddr{ka za sproveduvawe strukturni re-formi.

Mnogubrojnite ograni~uva~ki faktori i problemi odtekoven i dolgoro~en karakter, dopolniteno vlo{eni so voe-nite dejstvija vo zemjata, dovedoa do izostruvawe na proble-mite vo socijalnata sfera i do natamo{no zagrozuvawe na ma-terijalnata i socijalnata sigurnost na naselenieto.

Voenite dejstvija vo zemjata imaa svoja socijalna cena{to pridonese za vlo{uvawe na ìvotniot standard na nase-lenieto, kako {to se: zapirawe na proizvodstvoto, neredov-nost vo isplatata na platite, zgolemen brojot na doma}instva-ta-korisnici na socijalna pomo{ itn. Za ublaùvawe na soci-jalnite problemi, prodolìja aktivnostite za socijalno obe-zbeduvawe na zagrozenoto naselenie i za materijalno obezbe-duvawe na nevrabotenite.

* * *

294

Simenon SimenovAD "Ruen" - Ko~ani

STOPANSTVOTO VO VOENIUSLOVI VO REPUBLIKATA

Republika Makedonija, so osamostojuvaweto, go zapo~naprocesot na transformacija i vo toj, taka nare~en tran-zicionen period, stopanstvoto vo Republikata ne stoe{e nazdravi noze, za{to pridonese i embargoto {to ni be{e namet-nato od R Grcija, a podocna i embargoto od na{a strana konSRJ. Ovie nastani rezultiraa so zna~itelno slabeewe na sto-panstvoto i protokot na stoka {to se odviva{e preku oviedràvi. Najgolem udar na stopanstvoto vo Republikata muzadadoa teroristi~kite akcii, koi prerasnaa vo vojna. Ovienastani dovedoa, da se promeni sorabotkata so stranskitepartneri. Nekoi ja otkaùvaa sorabotkata, a drugi, koristej}igi nastanite vo Republikata, nametnuvaa svoi uslovi, sekakonepovolni za na{ite stopanstvenici. Protokot na stoka isnabduvaweto so repromaterijali bea ote`nati, poto~no sitestopanski subjekti vo vakvi voeni uslovi imaat lo{i ili ni-kakvi uslovi za stopanisuvawe.

Stopanskite subjekti vo predvoeniot period nabavkitena repromaterijali i proda`bata na svoite proizvodi gi ost-varuvaa na eden od slednive na~ini:

a) Naplata na stokata (repromaterijalot) do 30, 60 ili90 dena;

b) Naplata spored otvoren akreditiv;v) Delumno ili celosno finansirawe na proiz-

vodstvoto.

Za edna firma (organizacija) {to nabavuva reproma-terijal od druga ili stranska firma, najpovolen na~in e negovaodloèna naplata, a koga prodava, najdobar na~in e da imamedelumno ili celosno finansirawe. So voenite dejstvijavakvite povolnosti {to gi imaa nekoi subjekti sega gi nemaat. Vo voeni uslovi stranite partneri (kupuva~i) baraat ro-bota da ja napu{ti republikata, da bide utovarena na pris-tani{ta od nekoi sosedni zemji, ako istata se transportira pomore ( ili suvozemen transport) koga robata }e pristigne kaj niv, a potoa da izvr{at naplata za istata.

Stranskite partneri, koi go snabduvaat proizvodstvotoso repromaterijali, isto taka baraat prvo nivno pla}awe, da

295

se izmirat tro{ocite, a potoa gi ispora~uvaat. Vakvite usloviretko koj stopanski subjekt moè da gi realizira, zatoa sitestopanski subjekti nemaat ednakvi mo`nosti za stopanistu-vawe. Nastanatite promeni kaj stranite partneri spremana{ite stopanstvenici se rezultat od voenata sostojba kojavnesuva nesigurnost i strav kaj doma{nite stopanstvenici, iistata se reflektira i kaj partnerite. Vo vakvi okolnosti,nema obrtni sredstva za odrùvawe na proizvodstveniotproces. Uslovite za zemawe krediti od komercijalnite bankise nepovolni (visoki kamati), pa taka i onoj mal procent naangaìranost vo stopanstvoto u{te pove}e se namaluva. Proiz-vodstveniot proces odvaj se realizira, ne moàt da se is-platat obvrskite kon dràvata i kon bankite, so toa, ostvaru-vaweto na proizvodstvoto u{te pove}e se uslo`nuva. Vo vakvi okolnosti, spored na~inot na stopanisuvawe,stopanskite subjekti moàt da se grupirat vo tri grupi:

1. Proizvodstvoto e barano na pazarot, odnosnoimaat svoi kupuva~i, no nemaat obrtni sredstvaza realizacija;

2. Moàt da proizveduvaat, no nema kade da gi pla-siraat proizvodite i nemaat obrtni sredstva;

3. Koi rabotat lon-rabota.

Prvata grupa imaat izgledi da opstanat, so mala finan-siska pomo{.Vtorata grupa, nivniot opstanok e neizvesen.

Tretata grupa, nivnoto egzistirawe zavisi od stranskiot part-ner, dali kapitalot }e go oploduvaat ovde ili vo nekoja drugazemja, poradi voenata sostojba. Za te{kata situacija vo sto-panstvoto pridonesuva i dràvata so zemawe golem procent odbruto dohodot na vrabotenite za personalen danok, invalid-sko, penzisko, republi~ko zdravstvo, republi~ko vrabotuvawe,voen danok, site zaedno iznesuvaat 44% od brutto platata navrabotenite. Ovoj procent vo zemjite od Zapadna Evropa e po-mal. Za te{kata sostojba na stopanstvoto pridonesuva inezavr{eniot proces na transformacija, kako i prevrabote-nost vo istite, koja e nasledena kako rezultat od ekonomskatapolitika na prethodniot sistem.

Vo ovoj period se javuvaat anomalii vo nekoi organi-zacii (proizvodstveni, trgovski, uslu`ni) i imame eksploata-cija na rabotnicite, rezultirana so nepla}awe soodveten li-~en dohod, neodredeno rabotno vreme, kako i osnovnite pri-donesi kon dràvata.

Vo ovie voeni uslovi stopanskite subjekti se borat zaopstanok, a nemaat ni investicioni vloùvawa, bez koi nemoè da se zamisli stopanstvoto. Tehni~kiot i tehnolo{kiotrazvoj vo svetot odat so ogromni ~ekori napred, a na{iot stoi

296

na mesto. Na{ite proizvodi ne se konkurentni na stranskiotpazar. Pa zatoa vo dogledno vreme u{te pove}e }e zaostanu-vame, nemo}ni da gi sledime naprednite proizvodstveni pro-cesi od svetot.

Kade e izlezot od ovaa situacija?

Izlezot e vo finansiska poddr{ka na stopanstvoto.Dali toa e mo`no vo momentov? Sigurno ne. Dràvata e iscrpe-na od vojnata i samata ima nedostig od finansii. Bez finan-siska poddr{ka otstrana, te{ko moè da se obnovi i stabi-lizira stopanstvoto.

Republikata za stranskite investitori i finansiskiorganizacii e nestabilno podra~je i tie }e né zaobikoluvaat i}e investiraat vo drugi zemji.

Kade e mo`niot izlez:

Stopanskite subjekti od prva grupa, koi odvaj go odrù-vaat proizvodstveniot proces, so odla|awe na dava~kite kondràvata i so reprogramirawe na dolgovite kon bankite, ima-at izgledi da opstanat. Mislam deka dràvata treba da pomo-gne so cel, stopanskite subjekti {to imaat {ansi, da go prodol-àt proizvodstvoto da zastanat na zdrava osnova. Dràva vokoja stopanstvoto e vo kolaps ne moè da bide stabilna. Zdra-vo i efikasno stopanstvo }e go polni buxetot na dràvata, a sotoa }e se razvivaat i nestopanskite ustanovi.

Stopanskite subjekti treba da go zavr{at zapo~natiotproces na privatizacija, ako moàt da najdat stranski kupuva~koj }e izvr{i sanirawe na rabotnata organizacija i }e goovozmoì razvojot na proizvodstveniot proces.

Da se obezbedi celosna naplata na pridonesite od sto-panskite subjekti koi moàt da gi izmirat obvrskite, a toa nego pravat.

Prekvalifikacija na prevrabotenite vo rabotnata orga-nizacija so cel nivno pravilno i celosno naso~uvawe i angaì-rawe vo proizvodstveniot proces.

Vo na{ata Republika postoeja i postojat proizvodstvenikapaciteti {to proizveduvaat i za namenskata industrija. Soosamostojuvaweto tie se zapostaveni. Voenata situacija e do-volen pottik da razmisluvame i dejstvuvame tie proiz-vodstveni kapaciteti da se revitaliziraat i aktiviraat zapotrebite na ARM, a so pogolemo zalagawe nekoi od ovie pro-izvodstva moàt da se koristat i za izvoz. Vo ne tolkudale~noto minato vo voenata industrija se primenuvaa na-jsovremeni tehni~ko-tehnolo{ki dostigawa, {to se koristeadvokratno (za potrebite na stopanstvoto i na voenata indus-trija). Paralelno so razvojot na namenskoto proizvodstvo, se

297

obu~uvaa kadri koi se borea so problemite vo proizvodstvotoi imaa zavidni znaewa od tehnologijata. Vo sega{ni uslovitehnologijata e zastarena, treba da se vloùvaat novi inves-ticii (koe te{ko se ostvaruva), a druga varijanta e kooperacijavo namenskoto proizvodstvo ako moàt da se najdat stranskipartneri. Na ovoj na~in bi do{le do soznanija {to }e gi koris-time vo namenskoto proizvodstvo i vo stopanstvoto, se so celza stabilna i ekonomski silna dràva.

* * *

298

299

M-r Marija AckovskaEkonomski institut - Skopje

EFEKTITE OD VOENITE DEJSTVIJAVO R.MAKEDONIJA VRZMAKEDONSKIOT TURIZAM

Turizmot pretstavuva izrazito mirnovremenska pojava i,kako takva, ima mali {ansi za razvoj vo uslovi na voenidejstvija. Imaj}i go ova predvid, logi~no e da se pretpostavideka za kratok vremenski period voenite dejstvija moàt da gozaprat turisti~kiot razvoj, vo celost ili delumno. Ova oso-beno se odnesuva za periodot na vremetraeweto na vakvitedejstvija, kako i za podra~jata vo koi tie se odvivaat.

Ograni~uvawata {to gi predizvikuva vojnata dejstvu-vaat paralizira~ki vrz sekoja seriozna turisti~ka aktivnost,a naj~esto i fizi~ki go spre~uvaat do|aweto na turisti. Imeno,vo prirodata na sekoj turist e da gi izbegnuva site konfliktnisituacii, bidej}i turisti~koto patuvawe se praktikuva zaradirelaksacija, za barem privremeno da se oslobodi od napnato-sta na sekojdnevijeto. Poradi tie pri~ini, turistite imaatsklonost privremeno da ja napu{tat sekoja turisti~ka desti-nacija koja vo celost ne im go garantira mirot i sigurnosta, {tose odnesuva i za situaciite koga ne se raboti za klasi~na vo-jna, tuku za drugi "poslabi" oblici na vooruèni sudiri iliterorizam. Isto taka, treba da se dodade i prakti~nata stranana problemot, odnosno fizi~kata nemo`nost na turistiteporadi soobra}ajnite blokadi i odredeni naru{uvawa voop{toda dojdat vo sakanata turisti~ka destinacija, koga toa bi goposakale, i pokraj voenite dejstvija.

Vo tekot na izminatata godina, odnosno vo 2001 godina,RMakedonija be{e soo~ena so vonredna sostojba, koja vo golemamera ima{e negativna refleksija vrz vkupnata nacionalnaekonomija, a so toa i vrz turizmot. Ne navleguvaj}i vo klasi-fikacijata na samata pojava, op{ta e konstatacijata dekabevme soo~eni so konvencionalen vooruèn sudir, pri {tobezbednosnata sostojba vo zemjata be{e drasti~no naru{ena.Slobodno moè da se kaè deka vakvata sostojba ne korespon-dira so turizmot kako prete`no mirnovremenska pojava, pa so-glasno so toa, kako normalni i sosem o~ekuvani se manifesti-raa negativnite trendovi vo turizmot. Imeno, turisti~kiotpromet vo RMakedonija, vo najgolema merka be{e drasti~no

300

namalen, kako posledica naru{enata bezbednosna sostojba, od-nosno voenite dejstvija.

Fizi~kiot obem na turisti~kiot promet izrazen prekubrojot turisti i realizirani no}evawa, vrz taa osnova eaproksimativno prepoloven vo 2001 godina, sporedbeno so pre-thodnata godina. Poto~no, brojot na turistite {to vo izmina-tata godina ja posetile RMakedonija, spored preliminarniteprocenki, iznesuva 339.001, odnosno toa e za 46,4% pomalku voodnos na 2000 godina. Sostojbata e mnogu ponegativna koga seraboti za stranski turisti, koi i po pravilo se podlo`ni da giizbegnuvaat kriznite podra~ja, naj~esto vodeni od preporakitena nivnite mati~ni vladi. Imeno, koga stanuva zbor za brojotstranski turisti, vo 2001 godina beleìme namaluvawe odduri 54,3%, sporedbeno so prethodnata. No, isto taka,zagriùva~ko e i namaluvaweto od 42,1% na brojot doma{nituristi, koe, i pokraj toa {to e pomalo vo odnos na stranskite,sepak e krajno nepovolno. Me|utoa, vakvoto namaluvawe e so-sem o~ekuvano, so ogled na faktot deka naselenieto koe gravi-tira od podra~jata {to se direktno zafateni so voenitedejstvija, se soo~uva so problem da gi zadovoli egzistencijal-nite potrebi, a so toa turisti~kite, koi po svojata priroda sesekundarni, se odloùvaat za nekoi podobri vremiwa. Ili,kaàno so narodni zborovi, koga domovite im gorat, voop{to neim pa|a na pamet turisti~ki da se rekreiraat.

Paralelno so namaluvaweto na brojot turisti, sebeleì i namaluvawe na brojot realizirani no}evawa. Sporedprocenkite, brojot na no}evawata vo 2001 godina iznesuva1.261.848 i pretstavuva namuluvawe od 48,2% vo odnos na pre-thodnata godina. Kaj no}evawata realizirani od stranski tur-isti ova namaluvawe iznesuva 56,3%, dodeka kaj no}evawatarealizirani od doma{ni turisti se beleì namaluvawe od46,1%.

Spored vidovite turisti~ki mesta, najgolemo namalu-vawe na fizi~kiot obem na turisti~kiot promet se beleì voplaninskite lokaliteti, {to e razbirlivo soglasno so geo-grafskata lokacija na voenite dejstvija vo severozapadniotdel na RMakedonija, kade {to naedno se smesteni i najzna~aj-nite planinski turisti~ki centri vo zemjava.

Kako rezultat od namaluvaweto na fizi~kiot obem naturisti~kiot promet, se beleì i namaluvawe na prometot vougostitelstvoto izrazen preku finansiski pokazateli. Imeno,prometot vo ugostitetlstvoto realiziran vo 2001 godina seprocenuva na iznos od 4.616 milijardi denari, {to vo odnos nalanskata godina pretstavuva namaluvawe za 12,9%. Namalu-vaweto na prometot vo ugostitelstvoto ne korespondira pra-voproporcionalno so namaluvaweto na turisti~kiot promet,soglasno so faktot deka uslugite od ugostitelstvoto gi koris-tat po{iroka kategorija na klienti (lokalnoto naselenie),

301

vklu~uvaj}i gi i turistite. Dokolku go nabquduvame namalu-vaweto na prometot vo ugostitelstvoto po oddelni vidoviugostitelski uslugi, toga{ vo grupata "hrana i pijaloci"namaluvaweto iznesuva 10,5%, vo grupata "no}evawa" sebeleì namaluvawe od 20,7%, a dodeka vo grupata "drugo" pa-dot iznesuva 12,6%.

Vo sekoj slu~aj, turisti~kata sezona 2001 godina, sto-panstvenicite od turisti~kiot sektor, okarakterizira kakokatastrofalna, so napomena deka ovoj sektor ne bi moèl dapreìvee u{te edna vakva sezona.

Sekako, iluzorno e da se o~ekuva deka turizmot, kakoseriozen ekonomski fenomen, moè da se razviva naporedno sovoeni dejstvija vo neposrednoto opkruùvawe. Sepak, postojatodredeni isklu~oci, kade {to so nekoi drugi napori, a ne samoso turisti~ki argumenti, se nastojuvalo da se privle~at even-tualni posetiteli za patuvawe vo odredeni turisti~ki desti-nacii nasproti voenite pote{kotii. Najmarkanten primer eIzrael, koj vo napolno voeno opkruùvawe i sudirite so pal-estinskata organizacija beleì zadovolitelni rezultati napoleto na turizmot. Zna~i, i pokraj toa {to e te{ko, ne zna~ideka e i nevozmo`no; poradi toa, ne treba site neuspesi vo ce-lost da í se prepi{uvaat na voenata situacija so koja sesoo~uvame. Treba da gi konsolidirame silite, da ja ispitamekonkurentnosta na na{ata turisti~ka ponuda i, po primerot naonie pouspe{nite ili po svoj sopstven izbor, da go trasiramepatot do izlezot od lo{ata sostojba vo makedonskiot turizam.

Vo dosega{novo izlagawe, vo pogolem stepen se zboruva-{e od aspekt na toa vo kolkava mera voenite dejstvija vo tekotna izminatata godina se odrazija vrz turisti~kite pokazatelivo RMakedonija, pritoa ne zboruvavme za posledicite {to oviedejstvija gi ostavija kako nasledstvo za razvojot na turizmot voovie prostori, sega i vo idnina. Imeno, za vreme na voenitedejstvija bea delumno ili celosno uni{teni objekti od kultur-noto nasledstvo na RMakedonija, koi {to se zna~aen segment odintegralnata turisti~ka ponuda na zemjata, so {to samata be{enepovratno o{tetena. Vo stranskite mediumi makedonskoto na-selenie, poznato kako qubezno i gostoprimlivo, be{e prikaà-no vo varvarska dimenzija, a zemjata na nedoprenata prirodnaubavina i lulkata na mirot, kako voeno pole vo koe ~ove~kiotìvot i prava ne se na cena. Seto ova pogubno vlijae vrz imi-xot na RMakedonija, kako turisti~ka destinacija, koja vo svoja-ta turisti~ka propaganda go koriste{e sloganot "Makedonijazemja na prirodata". So toa se napraveni i golemi {teti {to nemoàt precizno kvantificirano da se prikaàt. Imeno, R. Ma-kedonija vo o~ite na svetskata javnost i potencijalnite turis-ti u{te dolgo, duri i po celosnoto zavr{uvawe na voenite dej-stvija, moè da se tretira kako zemja nesoodvetna za turizam.Poradi toa treba da se prezemat odredeni ~ekori vo namera da

302

se neutralizira ili barem da se ublaì negativnata konotaci-ja na "dràva vo vojna", koja re~isi sekoga{ e kontradiktornaso poimot turizam. Ili, pak, dokolku voenite dejstvija prodol-àt, da se privle~at turisti vo onie turisti~ki centri, koi, soogled na voenite uslovi, se vo mo`nost da gi prifatat turis-tite.

* * *

303

M-r Klimentina PoposkaEkonomski institut-Skopje

VLIJANIETO NA VOENITEDEJSTVIJA VRZ VODEWETONA MONETARNATA POLITIKA VOREPUBLIKA MAKEDONIJA

Voenite dejstvija {to se slu~uvaa vo Republika Make-donija vo tekot na 2001 godina, imaa vlijanie vrz vodeweto namonetarnata politika, kako i vrz instrumentite {to se koris-tea za da se ostvaraat na celite na monetarnata polika. Nepo-volniot razvoj na nastanite vrzani so bezbednosnata sostojbavo Republika Makedonija ja nametna potrebata od prezemaweodredeni dopolnitelni merki vo oblasta na monetarnata poli-tika, kako neophodni za nadminuvawe na negativnite vlijanijaod kriznata sostojba.

Monetarnata politika vo tekot na 2001 godina prodolìda ja ostvaruva strategijata na targetirawe na devizniot kurs,pri{to kako osnovna cel i ponatamu ostanuva stabilnost nanacionalnata valuta. Vo poslednive nekolku godini postoejarazmisluvawa da se zgolemi fleksibilnosta na strategijata zatargetirawe na devizniot kurs, preku voveduvawe margini nafluktuacija od +/-5%, so cel da se izbegnat odredeni nedosta-toci {to se javuvaat so dolgogodi{no koristewe na strategi-jata na targetirawe fiksen devizen kurs na denarot spremagermanskata marka/evroto. Imeno, vo uslovi na fiksen devizekurs, site {okovi {to se pojavuvaat vo ekonomijata se reflek-tiraat vo sî u{te nedoizgradeniot finansiski sistem i nere-konstruiraniot bankarski sistem. Vo vakvi uslovi, {okovitese odrazuvaat vrz deviznite rezeri i se apsorbiraat od stranana pazarot na pari, koj vo vakvi situacii pokaùva golemi os-cilaciii (vo tekot na 2001 godina stapkata se dviì od 7,2%vo januari, 19,3% vo septemvri, 12,58% vo noemvri).

Sepak, razmisluvawata za sozdavawe uslovi za pogo-lema fleksibilnost na strategijata na devizniot kurs stanaavtorostepeni so voenite dejstvija koi se pojavija na po~etokotna 2001 godina, koga kako primarna cel se postavi zadrùvawena monetarnata stabilnost i za~uvuvawe na inflacijata vo ra-zumni granici. Za obezbeduvawe na ovaa cel, neophodno be{eda se zgolemi na restriktivnosta na monetarnata politika.Zgolemeniot pritisok na devizniot pazar za otkup na devizi od

304

istiov ovoj pazar treba{e da se namali preku zgolemuvawe narestriktivnosta na monetarnata politika. Sledej}i gi priti-socite na devizniot pazar, a trgnuvaj}i od cvrstata opredelbaza odrùvawe stabilen devizen kurs, Narodnata banka dejstvu-va{e vo dva pravca: zadovoluvawe na pobaruva~kata za devizipreku intervencii na Narodnata banka i namaluvawe na denar-skata likvidnost preku instrumentite monetarno regulirawe.

Bi go naso~ile na{eto vnimanie vrz vtoriot aspekt, od-nosno vrz promenite {to se izvr{ija kaj instrumentie za mone-tarno regulirawe i nivno koristewe za sterilizirawe navi{okot likvidnost. Najprvo }e se osvrneme vrz eskontnatastapka i nezjinoto ne/vlijanie vrz kamatnite stapki na banki-te, a potoa }e se zadrìme na promenite kaj zadolìtelnatarezerva, aukciite na blagajni~kite zapisi i lombardnite kre-diti.

Zgolemuvaweto na eskontnata stapka od 7,9% na 10,7%vo juni 2001 godina ne pridonese da se predizvika soodvetnareakcija na subjektite vo finasiskiot sektor. Ova e poradi toa{to promenite na eskontnata stapka nemaat pozna~ajni efektivrz kamatnite stapki na bankite, osven da sluàt kao reper zapla}awe kazneni penali na bankite {to ne gi ispolnile svoiteobvrski i za presmetuvawe na nadomestokot za zadolìtelnarezerva. Vakvata sostojba, koja se razlikuva od drugite tran-zicioni ekonomii vo koi eskontnata stapka ima golemo vli-janie, proizleguva od faktot {to osnovniot tek na kreirawe ipovlekuvawe primarni pari vo Republika Makedonija pretsta-vuvaat deviznite transakcii, a ne eskontnata politika.

Restriktivnata monetarna politika se ostvaruva{e sozgolemuvawe na kamatnite stapki na blagajni~kite zapisi ipromena na kamatnite stapki na drugite instrumenti {to se naraspolagawe na Narodnata banka na Republika Makedonija.Pri ova, se slede{e likvidnosta na bankarskiot sistem vona{ata zemja i se nastojuva{e taa da se dviì okolu optimal-noto nivo. I pokraj vlo{enata bezbednosna i politi~ka sosto-jba vo Republika Makedonija vo prvite tri kvartali od 2001godina, likvidnosta vo bankarskiot sistem be{e na visokonivo, a bea prezemeni i dopolnitelni merki za sterilizirawena vi{okot likvidnost.

Edna od merkite koi bea primeneti pretstavuva zgole-muvawe na stapkata na zadolìtelna rezerva. So ovaa po-stapka se postignuvaat dva efekta: sterilizirawe na vi{okotlikvidnost i namaluvawe od pritisokot na devizniot pazar. Zada se izbegne nagloto smaluvawe na likvidnosta, kako i da senamalat visokite oscilacii na kamatnite stapki, zgolemuva-weto na stapkata na zadolìtelna rezerva se izvr{i poste-peno. Vo maj 2001 godina, zadolìtelnata rezerva se zgolemuvaza 0,5 % i iznesuva 8,5% za depoziti po viduvawe i depozitioro~eni do tri meseci i 4% za depoziti oro~eni nad tri

305

meseci. Vo juni 2001 godina, Narodnata banka povtorno gi zgo-lemuva stapkite na zadolìtelna rezerva na 10% kaj depozi-tite po viduvawe i oro~enite depoziti do 3 meseci i 5% kajdepozitite oro~eni nad tri meseci. Vo isto vreme, zgolemenitekamatni stapki na pazarot na pari ja nametnaa potrebata odzgolemuvawe i na nadomestokot za zadolìtelna rezerva {togo pla}a Narodnata banka od 80% na 89% od eskontnata stapka.Site ovi merki pridonesoa zna~itelno da se steriliziralikvidnosta vo bankarskiot sektor.

Kaj aukcijata na blagajni~ki zapisi, so merkite zanivno reformulirawe, be{e predvideno da se koristat ten-deri so iznosi i tenderi so kamatna stapka. Kaj tenderot sokamatni stapki, bankite moàt da aukcioniraat so iznos i ka-matna stapka. Sepak, sostojbata vo tekot na 2001 godina namet-na potreba da se primenuva samo tender na iznosi, prekukoj{to be{e ponudena kamatna stapka malku povisoka od pro-se~nata kamatna stapka koja{to e ostvarena na pazarot napari. So koristeweto na tender so iznosi, od maj 2001 godina,Narodnata banka go determinira iznosot na blagajni~kite za-pisi {to se nudat na proda`ba i so toa dade signali za naso-kite za vodewe na monetarnata politika.

So cel da se zgolemi atraktivnosta na blagajni~kite za-pisi i da se pottikne trguvaweto so hartii od vrednost, od maj2001 godina zapo~naa da se emituvaat blagajni~ki zapisi sopokratki rokovi, pri {to se upotrebuvaat sekojdnevni aukcii.Taka, se nudea slednive rokovi i kamatni stapki na blaga-jni~ki zapisi:

- 3 dena, kamatna stapka 13%;- 7/14 dena, kamatna stapka 14%;- 28 dena, kamatna stapka 15% (vo juni 2001 godina, so

cel da se stimulira kupuvaweto blagajni~ki zapisiza podolgi rokovi, stapkata se zgolemuva od 15% na20% godi{no).

Pokraj prethodnive merki, se dozvoli vo kupuvawetoblagajni~ki zapisi da u~estvuvaat i pravni i fizi~ki lica.Transparentnosta se zgolemuva preku objavuvawe vo javnitemediumite. Toa pridonese, u~estvoto na pravnite lica vo vkup-nite blagajni~ki zapisi, vo maj 2001 godina i, da znesuva 31%.Site ovie merki vo odnos na blagajni~kite zapisi ovozmoùva-at vo tekot na 2001 da se sterilizira vi{okot likvidnost i dase zgolemat kamatnite stapki na pazarot na pari, so {to se za-~uvuva monetarnata stabilnost, koja be{e zagrozena vo pozna-tite uslovi na voeni dejstvija.

So namaluvaweto na psiholo{kiot pritisok od voenitedejstvija, vo septemvri i oktomvri 2001 godina, dojde i donamaluvawe na kamatnite stapki na blagajni~kite zapisi.Taka, vo oktomvri 2001 godina Narodnata banka gi namali ka-matnite stapki na blagajni~kite zapisi za tri procentni poeni

306

(7/14 dena so 11% i 28 dena so 17% na godi{no nivo). Na ovojna~in, Narodnata banka im dava signal na bankite za namalu-vawe na nivnite kamatni stapki. Podatocite pokaùvaat dekanamaluvaweto na kamatnite stapki od blagajni~kite zapisi,kako i namaluvaweto na kamatnite stapki pazarot na pari,ima{e odraz vo namaluvawe na prose~nata ponderirana ka-matna stapka na bankite, koja e poniska za eden procenten poeni iznesuva 20,2%.

Potrebata od zgolemuvawe na restriktivnosta na mone-tarnata politika, pokraj zgolemuvaweto na stapkata na zadol-ìtelna rezerva, kako i zgolemuvaweto na kamatnite stapki nablagajni~kite zapisi na pazarot na pari, nametna potreba da sezgolemi stapkata na lombardnite krediti, kako instrument{to treba da se koristi vo krajna instanca. Neophodnosta naovaa merka proizleguva od faktot deka vo uslovi na golempritisok na pazarot na pari, kamatnite stapki se zgolemuvaat,a soodvetno treba da se zgolemat i stapkite na lombarnitekrediti. Vo praktikata, kaj nas, postojat slu~ai koga poradigolemiot pritisok na pazarot na pari, kamatnata stapka {to seformira e povisoka od stapkata na lombardnite krediti, pabankite vo ovoj slu~aj gi koristat poslednive. Vakvata sostojbane smee{e da se dozvoli, so ogled na faktot deka lombardnitekrediti treba da se koristat samo vo krajna instanca, i toa zanadminuvawe na kratkoro~nite likvidni problemi. Soglasnoso prethodnovo, stapkata na lombardnite krediti vo maj 2001godina e zgolemena od 17,5% na 19%, a podocna i na 23%.Promenite kaj lombarnite krediti se odnesuvaa i do namalu-vawe na denovite za koristewe na lombardnite krediti od 10na 5 dena vo godinata, so {to se zgolemuva restriktivnosta namonetarnata politika.

Vodeweto na monetarnata politika vo tekot na 2001godina ja pokaà spremnosta da se za~uvuva stabilnosta navalutata i upotrebata na golem broj merki i instrumenti, vouslovi koga postoeja psiholo{ki pritisoci vrz devizniot kurs,koi vo konkretniov slu~aj bea predizvikani od voenite dej-stvija. Site merki {to se prevzemaa vo vrska so instrumentitena monetarnoto regulirawe, nivnoto reformulirawe, kako ipromena na kamatnite stapki, se pokaàa uspe{ni da se za~uvastapkata na inflacija vo razumni granici do 5%. Restriktiv-nata monetarna politika, ne dozvoli pojava na inflatornaspirala, koja bi bila predizvikana od voenite, politi~kite ipsiholo{kite pritisoci {to postoeja vo tekot na 2001 godina.

* * *

307

P R E D L O Z I

Voenite dejstvija i krizata vo 2001 godina predizvikaazna~itelni zagubi na makedonskata ekonomija. Voenitedejstvija i krizata ja zgolemija siroma{tijata, sozdadena eklima na nesigurnost i besperspektivnost, koja deluva des-timulativno vrz investicionata aktivnost i ja pottiknuvasklonosta na mladi i {koluvani lica kon migrirawe vo razvi-enite zemji.

Za da se nadminat posledicite od voenite dejstvija ikrizata potrebno e slednoto:

o da se obezbedat stapki na realen godi{en porastna bruto doma{niot proizvod od nad 5% (so rela-tivno visoki stapki na stopanski raste` se elimi-nira edna od pri~inite za voenite dejstvija);

o za~uvuvawe i odrùvawe na cenovnata stabilnostna ekonomijata;

o monetarnata, fiskalanata i politikata na dohodda dejstvuvaat vo nasoka na za~uvuvawe na cenov-nata likvidnost;

o odrùvawe na buxetskiot deficit na nisko nivo;o odrùvawe na sega{noto nivo na u~estvo na jav-

niot dolg vo BDP;o zabrzuvawe na investicionata aktivnost;o zabrzuvawe na reformite vo sektorot pretprija-

tija;o zabrzuvawe na reformite vo bankarskiot sektor,

{to e neophoden preduslov za mobilizacija na pa-ri~nite za{tedi i zgolemuvawe na investiciite;

o tehni~ko-tehnolo{ko osovremenuvawe na prêtpri-jatijata;

o zgolemuvawe na konkurentskata sposobnost napretprijatijata;

o zgolemuvawe na izvozot i namaluvawe na uvozot;o pottiknuuvawe na sorabotkata so stranstvo i vle-

zot na stranski direktni investicii;o namaluvawe na trgovskiot deficit so stranstvo;o promocija na makedonskite proizvodi vo stran-

stvo.

Denes vo Republika Makedonija 20 firmi se zanimavaatso proizvodstvo od namenski karakter, so vkupno 15 iljadivraboteni. Se razbira, kapacitetite se daleku pogolemi ot-

308

kolku potrebite na makedonskata armija i policija. No, sonaso~ena dràvna poddr{ka, tie moàt izvozno da se orienti-raat i da ostvaruvaat zna~aen pozitiven ekonomski efekt.

Vo domenot nabavki na proizvodi od namensko proizvod-stvo za potrebite na ARM i MVR, potrebno e da se vospostavistroga regulativa. Za natamo{en razvoj na namenskata indus-trija, potrebno e slednoto:

• dràvata da podgotvi strategija za namensko pro-izvodstvo i da donese zakon za namensko proiz-vodstvo;

• da se vospostavat posebni tehni~ko-tehnolo{kiuslovi pod koi mora da rabotat firmite od na-menskoto proizvodstvo, zaradi obezbeduvawe vi-sok kvalitet i zapazuvawe na voenite standardina proizvodite i opremata koi gi koristi armi-jata;

• da se olesni administrativnata procedura zaobezbeduvawe potrebna dokumentacija i mislewaod nadle`nite ministerstva pri procedurite zazemawe krediti za razvoj na kapaciteti od na-menski karakter;

• pri uvoz na oprema za namenski kapaciteti zaproizvodi koi se isklu~itelno za voeni potrebida postoi poseben carinski reìm (osloboduvaweod carina);

• dràvata da obezbedi pove}e kontakti preku koibi se doa|alo do direktni soznanija za razvoj nanamenski kapaciteti vo stranstvo;

• da se obezbedi razvoj na programi za potrebite naARM i MVR, so direktno u~estvo na nivni kadri.

309

P R O P O S A L S

The military activities and the crisis in 2001 resulted in signifi-cant losses in the Macedonian economy. The military activities andthe crises increased poverty, created a climate of insecurity and anxi-ety that discouraged investment activities and stimulated young andeducated people to migrate in the developed countries.

In order to overcome the consequences resulting from the militaryactivities and crises is necessary to do the following:

• Establish rates of real annual increase of gross national prod-uct of over 5% (relatively high rates of economic growth wouldeliminate one of the reasons resulting from war activities);

• Keep and maintain price stability of the economy;• Direct monetary, fiscal and income policy towards mainte-

nance of price liquidity;• Maintain budget deficit at low level;• Maintain the present level of public participation in GDP;• Promote investment activities;• Accelerate reforms in the entrepreneurial sector;• Accelerate reforms in the banking sector, as an important pre-

requisite to mobilize cash savings and increase investments;• Technical and technological modernization of the entrepreneu-

rial sector;• Increase competitive ability of undertakings;• Increase exports and decrease imports;• Stimulate foreign cooperation and direct foreign investments;• Reduce foreign trade deficit;• Promote Macedonian products abroad.

Presently in the Republic of Macedonia there are 20 companiesinvolved in production of specific products, with a total of 15 thousandemployees. Undeniably, their capacities are exceeding the needs ofthe Macedonian army and police. However, with a proper state sup-port they could be export oriented and generate significant positiveeconomic effect.

310

As regards to the procurement of products from this specificproduction for the needs of the Macedonian army and the Ministry ofInterior, it is necessary to establish strict legislation. To further de-velop this industry of specific products it is necessary to do the fol-lowing:

• Develop a strategy for specific production and adopt a law forsuch specific production by the state;

• Introduce special technical and technological conditions underwhich the companies dealing with specific production are tooperate for the purpose of providing high quality products andmaintaining military standards of products and equipment usedby the army;

• Simplify administrative procedure regarding the issuance ofrequired documentation and opinion by the competent minis-tries when granting credits for development of facilities forspecific production;

• Establish special technical and technological conditions underwhich companies engaged in specific production should oper-ate in order to provide high quality products used exclusivelyfor military purposes and to put in place special customs re-gime (customs duty exemptions);

• The state to provide various contacts in order to directly ac-quire knowledge regarding the development of specific facili-ties abroad;Provide development of programs for the needs of the Mace-

donian Army and Ministry of Interior, with direct participation of theirhuman resources.

311

R E Z I M E

Voenite dejstvija vo 2001 godina imaat zna~itelni im-plikaciii vrz ekonomijata na Republika Makedonija. Oviedejstvija vo golema mera gi promenija uslovite i pret-postavkite na makroekonomskata politika za 2001 i slednitegodini. Izmeneti se vnatre{nite uslovi na stopanisuvawe itoa kako za pretprijatijata {to rabotat za doma{niot pazar,taka i za onie {to se izvozno orientirani. Vonrednite okol-nosti nametnaa golemi neplanirani i dopolnitelni tro{oci, aneposrednite i posrednite {teti ne se celosno proceneti iponatamu rastat.

Zagubite na fizi~ki kapital (zgradi, oprema, predmetiza rabota, razni vidovi proizvodi, ìva stoka) se golemi.Vakvite zagubi vo najgolem obem nastanaa vo podra~jata kade{to se vodea voenite dejstvija. Za rekonstrukcija i izgradba nanovi objekti, kako za nabavka na oprema i na drugite sredstva{to se izgubeni vo vojnata, }e bidat potrebni zna~itelni sred-stva. So ogled na faktot deka ovie potrebi imaat prioritet,toa }e zna~i deka za tolkav iznos }e bidat pomali sredstvataza investicii i osovremenuvawe na makedonskite pretpri-jatija.

Voenite dejstvija i krizata predzvikaa zgolemuvawe nasiroma{tijata vo Republika Makedonija. Kon postojniot brojsiroma{ni lica treba da se dodadat i preku 100.000 ìtelivo severozapadniot del od dràvata koi najmnogu gi po~uvstvu-vaa posledicite od voenite dejstvija. So toa ne samo {to e zgo-lemen brojot na licata koi }e koristat transferi od socijal-nite fondovi, tuku se sozdadeni i pretpostavki za zajaknuvawena socijalnite tenzii. Osven toa, sozdadenata klima na ne-sigurnost i besperspektivnost koja }e dejstvuva destimulativ-no vrz investicionata aktivnost, a pottiknuva~ki vrz i takavisokata sklonost kon migrirawe vo razvienite zemji, osobenona mladi i {koluvani lica.

Krizata i voenite dejstvija vo 2001 godina go prekinaapove}egodi{niot trend na pozitivni realni stapki na porastna bruto doma{niot proizvod. Soglasno so predviduvawata,BDP na krajot od 2001 godina, }e zabeleì negativna stapka naporast od -4%. Pritoa, najgolemo vlijanie vrz vakvata di-namika na BDP ostvarija namaluvawe na industriskoto proiz-vodstvo, pomaliot promet vo trgovijata, smalenoto proizvod-

312

stvo vo zemjodelstvoto i ribarstvoto, vo grade`ni{tvoto, tur-izmot i vrz drugite stopanski dejnosti.

Voenite dejstvija i krizata predizvikaa prenaso~uvawena golemi sredstva (glavno od proda`bata na Telekom i nadrugi dràvni pretprijatija) vo korist na odbranata na zem-jata. Taka na primer, za iznosot na direktnite tro{oci za od-brana na zemjata od okolu 220 milioni dolari, stopanstvoto naRepublika Makedonija }e bide li{eno od sredstva za investi-cii. Poradi opasnosta od inflacija, Centralnata banka gi zgo-lemi kamatnite stapki na blagajni~kite zapisi, so cel da sespre~i krizata da se prefrli vo finansiskiot sektor. Sonamaluvaweto na ponudata na bankarski krediti se smaleniizvorite za finansirawe na investiciite. Pritoa i aktivnitekamatni stapki na delovnite banki se zgolemeni, {to destimu-lativno vlijae{e vrz i taka niskata investiciona aktivnost.

Uvozot na stoki vo periodot januari - septemvri e nama-len za 23%, za {to odredeno vlijanie ima i relativno viso-kiot obem ostvaren minatata godina pred da se vovede danokotna dodadena vrednost. Poradi zgolemenata rizi~nost na zem-jata izostana predvidenoto koristewe na stranski krediti,kako i prilivot na sredstva vrz osnova na privatni transferi.Nepovolnite dvièwa vo platniot bilans vo zna~itelna merago ublaì i prilivot na sredstva po osnov na direktni stran-ski investicii odnosno od proda`bata na Telekom.

Izvozot vo periodot januari - septemvri 2001 godina enamalen so pogolem intenzitet vo odnos na proizvodstvoto, so{to izostanaa negovite o~ekuvani efekti vrz obemot na BDP.Vo ramkite na izvozot na stoki, gledano spored ekonomskatanamena, najintenzivno namaluvawe e ostvareno kaj proizvoditeza reprodukcija koi ponatamu go zazemaat dominantnoto mestovo izvoznata struktura. Za razlika od ova, u~estvoto nasredstvata za reprodukcija vo izvoznata struktura se odrùvana mnogu nisko nivo. Kaj stokite za {iroka potro{uva~ka na-jzna~ajno mesto imaat proizvodite so poniski fazi na prera-botka.

So namaleniot priliv na devizi vrz osnova na izvr{eniuslugi vo stranstvo, dojde do zgolemuvawe na deficitot vrzosnova na nestokovni transakcii so stranskite partneri. Ovanepovolno se odrazi vrz pokrienosta na uvozot so izvozot i gozgolemi negativnoto saldo na tekovnite transakcii so stran-stvo. Poradi naru{enata politi~ko-bezbednosna polo`ba, do-jde do rapidno namaluvawe na neto-privatnite transferi, so{to izostana o~ekuvanoto pozitivno vlijanie za ublaùvawena deficitot vo tekovnite transakcii so stranstvo.

Vo kreditno-finansiskite transakcii izostana predvi-denoto koristewe na stranski srednoro~ni i dolgoro~ni kre-diti i zaemi. Nepovolnite dvièwa vo tekovnata smetka naplatniot bilans i vo kreditnite odnosi so stranstvo vo ovaa

313

godina se ublaèni so ostvaruvawe zna~itelen stepen na di-rektni stranski investicii, vrz osnova na priliv na sredstvaod proda`ba na Telekom. Ostvareniot obem na stranski direk-tni investicii vo periodot januari - juli 2001 godina, prido-nese i pokraj angaìraweto na deviznata rezerva za odbranana kursot na denarot i za intervencija na devizniot pazar, tieda se zgolemat za 50 milioni dolari.

Implikaciite od voenite dejstvija vo Republika Make-donija se najo~igledni tokmu na obemot i strukturata na jav-nite prihodi i rashodi. Vo strukturata na buxetskite rashodinajgolemo e u~estvoto na sredstvata za stoki i uslugi koi sorebalansot se zgolemeni za 14.407 milioni denari (okolu 203milioni amerikanski dolari), {to samo za sebe zboruva zakompozicijata na buxetska politika netipi~na za mirnovre-meni uslovi, a e isklu~itelno odraz na potrebata od prioritetna nacionalnata bezbednost. Voenite tro{oci so~inuvaat pri-bli`no 17% od rashodite (voobi~aen procent e 2,5%) i okolu 6od BDP. Imeno, vlo{enata bezbednosna sostojba i potrebata odvisok stepen na mobiliziranost na bezbednosnite sili ginametnaa ovie dopolnitelni tekovni tro{oci za buxetot, predsé, kako tro{oci za materijali i kako patni i dnevni tro{oci.

Deficitot na buxetot vo 2001 godina (po iskoristuvawe-to na site vnatre{ni rezervi) }e mora da se finansira od na-dvore{ni izvori (ako ne dojde do podobruvawe na ekonomskataaktivnost vo zemjata), a i od kreditni, dokolku ne se obezbedatdonacii. Ottuka, ispolnuvaweto na preduslovite za odrùva-we na najavenata donatorka konferencija se gleda kako nu`-nost.

Voenite dejstvija predizvikaa ekstremno visoki javnirashodi, pri istovremeno namaluvawe na javnite prihodi, isozdadoa visok deficit vo buxetot. Vkupnite imlikacii na vo-enata kriza, mereni preku vkupnite rashodi, iznesuvaat 630milioni amerikanski dolari (utvrdeno so komparirawe nafakti~koto u~estvo na vkupnite javni rashodi utvrdeni sorebalansot za 2001 godina vo tekovniot BDP, koe iznesuva55%, i na proektiranoto u~estvo so fiskalnata strategija od35%). Dodeka samo direktnite tro{oci se utvrdeni na iznos od387 milioni amerikanski dolari.

Spored goleminata na deficitot, se doa|a do pribli`noednakov iznos od 340 milioni amerikanski dolari (200 mili-oni dolari suficit od 2000 godina i 130 milioni deficit vo2001), so toa {to dokolku se vklu~i i proektiraniot deficit iza 2002 godina vo iznos od 115 milioni amerikanski dolari, sedobiva iznos od 445 milioni amerikanski dolari {teta {tovoenata kriza ja napravi vrz javnite finansii. Razlikatapome|u ovoj iznos i utvrdeniot preku javnite rashodi, od okolu58 milioni amerikanski dolari treba da se sfati kako tro{ok{to }e sledi vo 2002 godina.

314

Namenskata industrija na Republika Makedonija vo pos-lednive 10 godini, pretrpe niza transformacii {to ja dovedoavo mnogu vlo{ena sostojba. Taa sostojba, od edna strana, go za-bavi procesot na materijalnata reprodukcija, a vo nekoi fab-riki od namenski karakter vo Republika Makedonija i napolnoprestana. Toa, od druga strana, nose{e so sebe cela niza pos-ledici koi i denes se prisutni.

Se ~ini deka po desetogodi{niot tranzicionen period,namenskata industrija dobiva vo zna~ewe, bidej}i Makedonjavo taa industrija go ima najpropulstivniot inènersko-theni~-ki kadar koj obezglavno bara re{enie za izlez od sostojbite.Predimenzioniranite kapaciteti za snabduvawe na relativnomalata armija i policija na Makedonija ne ovozmoùva razvoj iìvot na tie kapaciteti. Bez neposreden finalizator, a so iz-gubena kooperacija i {irok pazar, mo`nostite za opstanok semininalni pri namalen broj vraboteni i rabota so polovi~nikapaciteti. Bitkata za opstanok (gol ìvot se vodi neodgo-vorno dolgo), gre{kite od prvite godini po osamostojuvawetona na{ata dràva, kako nepostoeweto na nacionalna razvojnastrategija, posebno za namenskite kapaciteti, se silno izra-zeni i denes.

Makedonskata namenska industrija po celosniot kolaps,po poznatite teroristi~ki dejstvija na teritorijata na Repub-lika Makedonija, od koren ja promeni koncepcijata na nejziniotza{titen i obranben mehanizam. Mirnovremenskiot koncept,koj soodvetno odgovara{e za mala miroqubiva dràva, so naj-mal policiski buxet, mora strate{ki da se zameni so nova so-vremena forma na organiziranost {to }e odgovara na uslovitei dejstvata na koja e izloèna Republika Makedonija. Pravcitena za{titniot mehanizam se mnogu posloèni vo voena i ma-terijalna smisla. Prenesuvaweto na teroristi~kite dejstvijaod drugi dràvi na teritorijata na na{ata zemja brzo neottrgna od letargi~nata zaostanatost, neorganiziranost inepodgotvenost, otkolku {to i da bilo porano. Se vide dekasme nepodgotveni za brzi i efikasni dejstvija, bez soodvetnonaoruùvawe so neobu~en i neprofesionalen voen kadar. Zataa cel, logikata na dejstvuvawata za za{tita na dràvata do-biva na zna~ewe vodi kon brza celosna profesionalizacija ivooruùvawe od najsovremen vid.

Vo toj konteks treba da se gleda i stabilizacijata na na-menskite kapaciteti na Republika Makedonija. Nivnoto vklu-~uvawe vo snabduvaweto na armijata i policijata preku raznioblici i dejstva, moè mnogu da pomogne za nivna konsolidaci-ja i razvoj.

Programskata orientacija na Vladata na RepublikaMakedonija e site firmi da se privatiziraat. Nezavisno odvakviot stav treba da se napravi soodvetna strategija za na-menskite kapaciteti. Tie treba materijalno-tehni~ki i tehno-

315

lo{ki da se donesat vo faza na zaìvuvawe za da moàt sami-te so svojata materijalna reprodukcija da stvorat uslovi zasopstven razvoj i transformacija. Za taa cel, treba da se ut-vrdi postapka i strategija za revitalizacija i za istite, podejnost, da se odredi dràvna podr{ka. Poddr{kata vo prv redbi se sostoela vo usmeruvawe na mo`ni nara~ki vo kapacitetikoi proizveduvaat sredstva i oprema i ishrana za armijata ipolicijata. Pritoa, treba da se utvrdi obemot i kvalitetot naproizvodstvoto i za niv da se utvrdi koli~ina koja moè dabide asorbirana od ARM i od MVR. Sega{nava sostojba e takva{to kapacitetite na namenskata industrija daleku gi nadminu-vaat potrebite na makedonskata armija i policija. Vi{okotproizvodstvo treba da se plasira vo izvoz. Za taa cel, dràva-ta za namenskata industrija na Republika Makedonija treba voforma na vrzani zdelki da ja pomogne izvoznata strategija nafabrikite. Sekoja nabavka na sofisticirana i druga voenaoprema od stranstvo treba da bide povrzana vo barter so na{iproizvodi.

Vo domenot na nabavkite na proizvodi od namensko pro-izvodstvo za potrebite na ARM i MVR, potrebno e da sevospostavi stroga regulativa. Za natamo{niot razvoj na namen-skata indsutrija e potrebno slednovo:

- dràvata da izdgotvi strategija za namensko pro-izvodstvo i da donese zakon za namensko proiz-vodstvo;

- da se vospostavat posebni tehni~ko-tehnolo{kiuslovi pod koi mora da rabotat firmite od na-mensko proizvodstvo, zaradi obezbeduvawe visokkvalitet i za~uvuvawe na voenite standardi naproizvodite i opremata {to gi koristi armijata;

- da se olesni administrativnata procedura zaobezbeduvawe na potrebna dokumentacija i mis-lewa od nadle`nite ministerstva pri proce-durite za zemawe krediti za razvoj na kapacitetiod namenski karakter;

- pri uvoz na oprema za namenski kapaciteti zaproizvodi koi se isklu~itelno za voeni potrebida postoi poseben carinski reìm (osloboduvaweod carina);

- dràvata da obezbedi pove}e kontakti preku koibi se doa|alo do direktni soznanija za razvoj nanamenskite kapaciteti vo stranstvo;

- da se obezbedi razvoj na programi za potrebite naARM i MVR so direktno u~estvo na kadri od ARMi MVR.

Denes vo Republika Makedonija 20 firmi se zanimavaatso proizvodstvo od namenski karakter so vkupno 15.000vraboteni. Se razbira, kapacitetite se daleku pogolemi ot-

316

kolku potrebite na makedonskata armija i policija. No, sonaso~ena dràvna poddr{ka, tie moàt izvozno da se orienti-raat i da ostvaruvaat zna~aen pozitiven ekonomski efekt.

317

SUMMARY

The military activities and the crisis in 2001 had significant im-pact on the Macedonian economy. These activities to a great extentchanged the conditions and prerequisites of the micro-economic pol-icy for the year 2002 and the years to come. The internal conditionsfor economic activities were changed both for enterprises working onthe domestic market and those export oriented. The extraordinary cir-cumstances involved unplanned and additional costs, while direct andindirect damages have not fully been assessed and are still on therise.

The losses in physical capital (buildings, equipment, objectsnecessary for operation, different types of products, livestock) areconsiderable. To a great extend these losses were in the areas ofmilitary activities. For their upgrading and construction of new facili-ties, as well as for procurement of equipment and other capital lostduring the war, significant funds would be needed. Due to the fact thatthese requirements are of priority, it means that the funds for invest-ment and modernization of the Macedonian enterprises would besmaller for that amount.

The military activities and the crises resulted in increased pov-erty in the Republic of Macedonia. To the existing number of under-privileged people, the figure of over 100.000 inhabitants from thenorthwest part of the country should be added who felt the most con-sequences of the warfare activities. . All this resulted not only in in-creased number of persons using transfers from the social funds, butalso created preconditions for intensified social tensions. In addition, aclimate of insecurity and anxiety was created that discouraged in-vestment activities and stimulated young and educated people to mi-grate in the developed countries.

The crisis and military activities in the year 2001 stopped thegrowth of GDP positive real rates that existed for many years. Ac-cording to the forecasts, by the end of the year 2001,the GDP wouldhave a negative growth rate of –4%. The biggest influence for such adynamic of the GDP had the reduction in the industrial production, de-creased turnover in trade activities, and decreased production in agri-culture and fishery, in the construction industry, tourism and othereconomic activities.

Military activities and the crises caused reallocation of enor-mous funds (mainly from the sale of the Telecom and other state en-

318

terprises) for the defense of the country. So, for example, the econ-omy of the Republic of Macedonia would have approximately 220 mil-lion dollars less investment funds, which is the amount of the directcosts for the defense of the country. The Central Bank increased theinterest rates for the treasury bills in order to prevent transfer of thecrises in the financial sector. The reduction in supplying bank creditsresulted in reduction of sources for funding investments. At the sametime, commercial banks increased their active interest rates, whichpartly had an impact on the already low investment activity.

Importation of goods in the period –January-September de-clined for 23% partly as a result of the relatively high level in the pre-vious year before the introduction of the value added tax. As a resultof increased risk in the country, the projected use of foreign credits feltbehind, as well as the inflow of funds from direct foreign investments,respectively from the sale of Telecom.

The intensity of exportation in the period January-September2001 was significantly reduces measured up to the intensity of theproduction, resulting in the absence of anticipated effects on GDP. Inthe area of exportation of goods, according to their business purpose,most intensive reduction was with the products for reproduction thatare continuing to have a dominant position in the exporting structure.Compared to this, the participation of the funds for reproduction in theexport structure is kept at a rather low level. The most important placein the consumption of consumer’s goods had products with lowerprocessing phase.

The reduced inflow of foreign exchanged for provided servicesabroad resulted in increased deficit in non-commodity transactionswith foreign partners. This had a negative impact on the times im-port/export ratio and increased negative balance of foreign currenttransactions. The unstable political and security situation resulted in arapid fall of net private transfers, so that the expected positive influ-ence in mitigating deficit in current foreign transactions was missing.

Also, the projected use of foreign medium and long-term cred-its and loans in credit and financial transactions felt behind. The unfa-vorable movements in the balance of payment current account and inthe foreign credit relations in this year were mitigated by the signifi-cant level of direct foreign investments, based on inflow of funds fromthe sale of Telecom. The achieved scope of direct foreign investmentsin the period January-July 2001 resulted in an increase of 50 milliondollars direct foreign investments, even though the foreign exchangereserves were used to protect the denar rate and to intervene on theforeign exchange market.

319

The implications from the military activities in the Republic ofMacedonia are the most evident in the scope and structure of publicrevenues and expenditures. The funds for goods and services, whichwith the rebalance were increased for 14.407 million denars (ap-proximately 203 million US dollars), had the highest participation inthe structure of budged expenditures, which by itself speaks about thecomposition of the budget policy untypical under peaceful conditions,and reflecting the need of giving a priority to the national security.Military costs account for approximately 15% of the expenditures (thenormal percentage being 2.5%) and about 6% from the GDP. Namely,the aggravated security situation and the need of high degree of mo-bilization of the security forces imposed such additional current costsfor the budget, primarily as costs for materials and travel and per diemcosts.

The budget deficit in the year 2001 (after all domestic reserveswere exhausted) must be funded from external resources (unlessthere is an improvement of the economic activity in the country), butalso from credits, unless donations are made available. Therefore, thefulfillment of the preconditions for having the publicly announced do-nor conference is a must.

The military activities created extremely high public revenues,at the same time when public revenues decreased, and created highdeficit in the budget. The total implications resulting from the militarycrisis, measured in relation to the total expenditures, account for 630million US dollar (established by comparing the de facto participationof total public revenues established with the budget readjustment forthe year 2001 in the current GDP, which accounted for 55% and theprojected participation of 35% in the fiscal strategy), while only thedirect costs accounted for 387 million American dollars.

According to the volume of the deficit, the amount is just aboutthe same and accounted for 340 million US dollars (200 million dollarssurplus from the year 2000 and 130 million deficit in 2001), but if theprojected deficit for 2002, accounting for 115 million US dollars is in-cluded, we have an amount of 445 million US dollars damage as aresult of the impact of the military crises on the public revenues. Thedifference between this amount and the one established by the publicexpenditures, accounting for approximately 58 million US dollarsshould be considered as a cost for the year 2002.

The industry of specific products in the Republic of Macedoniaunderwent a number of transformations during the past ten years re-sulting in aggravated situation. This situation on one had speeded upthe process of material reproduction, while in some factories for spe-cific products in the Republic of Macedonia this reproduction was

320

completely stopped. This, on the other hand resulted in a wide rangeof negative consequences still present today.

It seems that after ten years of transition period, this specificindustry is reestablishing its importance, since this is the industry inwhich Macedonia has the most propulsive engineering and technicalstaff which is desperately trying to find solution to the problem. Theover-sized capacities for supplying a relatively small army and policeof Macedonia prevent development and survival of these capacities.The struggle for survival (extensive striving for bare life), the mistakesmade during the fist years after the independence of our state, suchas lack of national development strategy, especially for special ca-pacities, are strong even today.

After the complete collapse of the Macedonian industry ofspecial products and following the terrorist activities on the territory ofthe Republic of Macedonia, the concept of its protection and defensemechanism was completely changed. The peacetime concept, whichcorresponded to the small peaceful state, with the smallest policebudget, had to be strategically replaced with a new modern form oforganization compatible to the conditions and activities to which theRepublic of Macedonia was exposed. This protecting mechanism israther complex both in military and material respect. Repositioning ofterrorist activities from other countries on the territory of our countrymade us is aware of the lethargic backwardness, lack of organizationand preparedness more than ever before. It was evident that we wereunprepared for sift and efficient actions, inadequately armed and withuneducated and unprofessional human resources. Therefore, thelogic to act in protecting the state became important and led towardsquick and complete professionalism and armament of most sophisti-cated type.

In this respect one should look upon the stabilization of specialcapacities in the Republic of Macedonia. Their inclusion in the supplyof the army and police through different forms and activities could helptowards their consolidation and development.

The program orientation of the Government of the Republic ofMacedonia is aimed towards privatization of all companies. Irrespec-tive of this position, there is a need of developing a relevant strategyfor the specific capacities. They should be brought, materially andtechnologically to a stage of revitalization and be able to create condi-tions for independent development and transformation through theirmaterial reproduction. Therefore, a procedure and strategy for theirrevitalization should be put in place, depending on their activity, anddefine the state support. This support would primarily be in the area ofdirecting possible orders to capacities producing equipment and food

321

for the army and police. Also, there is a need of determining their pro-duction scope and quality, as well as the quantity that could be ab-sorbed by the Macedonian army and the Ministry of Interior. The pre-sent situation is such that the capacities of this industry exceed theneeds of the Macedonian army and police. The surplus should be ex-ported. Therefore, the state should assist the export strategy for thefactories in a form of joint ventures. Any procurement of sophisticatedand other military equipment from abroad should be linked to barterarrangements with our products.

As regards to the procurement of products from this specificproduction for the needs of the Macedonian army and the Ministry ofInterior, it is necessary to establish strict legislation. To further de-velop this industry of specific products it is necessary to do the fol-lowing:

- The state to develop a strategy for specific production andadopt a law for such specific production;

- Introduce special technical and technological conditionsunder which the companies dealing with specific produc-tion are to operate for the purpose of providing high qualityproducts and maintaining military standards of productsand equipment used by the army;

- Simplify administrative procedure regarding the issuanceof required documentation and opinion by the competentministries when granting credits for development of facili-ties for specific production;

- Put in place special customs regime (customs duty ex-emptions) during imports and exports of equipment for thecapacities producing specific products used exclusively formilitary purposes;

- The state to provide various contacts in order to directlyacquire knowledge regarding the development of specificfacilities abroad;

- Provide development of programs for the needs of the Ma-cedonian Army and Ministry of Interior, with direct partici-pation of their human resources.

Presently in the Republic of Macedonia there are 20 compa-nies involved in production of specific products, with a total of 15.000employees. Undeniably, their capacities are exceeding the needs ofthe Macedonian army and police. However, with a proper state sup-port they could be export oriented and generate significant positiveeconomic effect.

322

S O D R @ I N A

I DEL

"PRETPRIEMNI[TVO"

D-r Dejan PendevEkonomski institut - SkopjePRETPRIEMNI[TVOTO VO REPUBLIKAMAKEDONIJA NIZ NEKOLKU MINISTUDISKISLUÂI 9

D-r Jovan PejkovskiSobranie na Republika MakedonijaSISTEMSKI PRETPOSTAVKI ZA RAZVOJNA PRETPRIEMNI[TVOTO 27

D-r Vasil PopovskiEkonomski institut SkopjePRETPRIEMNI[TVOTO VO ORGANIZACIITE -INTRAPRETPRIEMNI[TVO 38

M-r Dimitar EftimoskiEkonomski institut SkopjePRETPRIEMNI[TVOTO, MALIOT BIZNISI EKONOMSKIOT RAZVOJ - PRIMEROT NATAJVAN 49

II DEL

"NOVI FORMI NA SORABOTKA SOPRETPRIEMNI[TVOTO ZA UBLA@UVAWE NASIROMA[TIJATA" 63

323

D-r Dejan PendevEkonomski institut SkopjePRIMENA NA METODOT SLUÂJ VO KREIRAWETOPRETPRIEMA^KA SORABOTKA IPARTICIPACIJA ZA UBLA@UVAWE NASIROMA[TIJATA 64

M-r Dimitar EftimoskiEkonomski institut SkopjePORASTOT NA EKONOMSKATA PARTICIPACIJANA LU\ETO PREKU PRETPRIEMNI[TVOTO -PREDUSLOV ZA NAMALUVAWE NASIROMA[TIJATA 74

D-r Marija Zarezankova-PotevskaMinisterstvo za ekonomija na Republika Make-donijaOHRABRUVAWE NA @ENITE ZAPRETPRIEMNI[TVO 84

D-r Jovan PejkovskiSobranie na Republika MakedonijaPRETPRIEMA^KITE AKTIVNOSTII INSTITUCIONALNITE MO@NOSTIZA NAMALUVAWE NA SIROMA[TIJATA 98

DISKUSII 107

Blagoja NanevskiEkonomski institut SkopjeBANKA ZA SIROMA[NIVO REPUBLIKA MAKEDONIJA? 108

Blagoja MarkovskiZavod za socijalni dejnosti - SkopjeSOCIJALNATA POMO[ I SAMOVRABOTUVAWETO 112

324

M-r Sneàna Kostadinoska-Milo{eskaEkonomski institut SkopjeBIZNIS-ASOCIJACIITE - FORMA NASORABOTKA ZA POEFEKTIVNA EKONOMSKAPARTICIPACIJA 117

M-r Qerka Tot NaumovaOXIS SkopjePRETPRIEMAÔT E NOSITEL NAODLUÛVAWETO 121

Seadin XaferiAgencija za iseleni{tvo na Republika Make-donijaSTRANSKITE INVESTICIIVO REPUBLIKA MAKEDONIJA 125

Kosta IlievskiEkonomski institut SkopjePRETPRIEMNI[TVOTO I NEKOI ASPEKTINA ZAKONSKATA REGULATIVA 131

ZAKLUÔCI I MO@NI RE[ENIJA 134

CONCLUSIONS AND POSSIBLE SOLUTIONS 138

III DEL

"PARTICIPACIJATA VO KREIRAWETO NA NOVI BIZNISI I VRABOTUVAWA"

Predgovor 145

Blagoja NanevskiEkonomski institut - SkopjePARTICIPACIJATA VO KREIRAWETONA NOVI

BIZNISI I VRABOTUVAWA 146

325

M-r Sneàna Kostadinoska - Milo{eskaEkonomski institut - SkopjeULOGATA NA DR@AVATA VO SOZDAVAWETO NAPOVOLNO OPKRU@UVAWE ZA POGOLEMAEKONOMSKA PARTICIPACIJA 159

M-R Qerka Tot NaumovaOHIS - SkopjePARTICIPACIJA NA @ENATA VO KREIRAWETONA BIZNISI I VRABOTUVAWA 172

Klimentina PoposkaEkonomski institut - SkopjePARTICIPACIJATA VO FINANSIRAWETO NANOVI BIZNIZI 183

DISKUSII 197

D-r Boris BlaèvskiMinisterstvo za finansii na RepublikaMakedonijaVRABOTENOSTA POME\UPOTREBITE I MO@NOSTITE 199

D - r Slavejko SasajkovskiNau~en sorabotnik i docent vo Institutot zasociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa-SkopjeFUNKCII NA (NEO)LIBERALNATA DR@AVA 204

Seadin XaferiAgencija za iseleni{tvo na RepublikaMakedonijaSTRANSKITE INVESTICII VO REPUBLIKAMAKEDONIJA - PRETPOSTAVKA ZA RAZVIVAWENA PAZARNATA EKONOMIJAI NA PARTICIPACIJATA 212

326

M-r Marija Ackovska Ekonomski institut-SkopjeMALITE PRETPRIJATIJA OD TURISTI^KIOTSEKTOR KAKO GENERATORI NA NOVI RABOTNIMESTA 218

PREDLOZI 222

PROPOSALS 225

REZIME 228

SUMMARY 232

IV DEL

"EKONOMIJATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJAVO USLOVI NA VOENI DEJSTVIJA" 237

PREDGOVOR 239

Blagoja NanevskiEkonomski institut - SkopjeMAKROEKONOMSKITE DVI@EWA NA REPUBLIKAMAKEDONIJA VO USLOVI NA VOENI DEJSTVIJA 241

Boris BlaèvskiMinisterstvo za ekonomija na R MakedonijaOSTVARUVAWE NA PROEKCIJATA NA PLATNIOTBILANS ZA 2001 GODINA VO USLOVI NAVOENI DEJSTVA VO ZEMJATA 252

M-r Sneàna Kostadinoska-Milo{eskaEkonomski institut - SkopjeIMPLIKACII OD VOENITE DEJSTVIJAVRZ JAVNITE FINANSII 265

327

D-r in`. Todor BarzovSovetnik vo Vladata na RMakedonijaNAMENSKA INDUSTRIJA NA REPUBLIKAMAKEDONIJA SOSTOJBA I MO@NOSTI 276

DISKUSII 285

Len~e Nikolova GogovaMinisterstvo za finansii na Republika Make-donijaEKONOMIJATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO2001 GODINA 286

Simeon SimenovAD "Ruen" - Ko~aniSTOPANSTVOTO VO VOENI USLOVI VOREPUBLIKATA 294

M-r Marija AckovskaEkonomski institut - SkopjeEFEKTITE OD VOENITE DEJSTVIJA VOR.MAKEDONIJA VRZ MAKEDONSKIOT TURIZAM 299

M-r Klimentina PoposkaEkonomski institut-SkopjeVLIJANIETO NA VOENITE DEJSTVIJA VRZVODEWETO NA MONETARNATA POLITIKA VOREPUBLIKA MAKEDONIJA 303

PREDLOZI 307

PROPOSALS 309

REZIME 311

SUMMARY 317

328

Izdava~:Fondacija "Fridrih Ebert"

kancelarija Skopje

Adresa:bul."Partizanski odredi" 89

Zad izdava~ot:Milinka Trajkovska

Stru~na redakcija:D-r Dejan Pendev

D-r Blagoja Nanevski

Lektor:Evtim Manev

Korica i kompjuterskapodgotovka na tekstot

Todor Trajkovski

Pe~at:

Tira`: 500 primeroci

CIP - Katalogizacija vo publikacijaNarodna i univerzitetska biblioteka

"Sv. Kliment Ohridski", Skopje

ISBN 9989-109-00-1

2002 godina Skopje

Documents

PARTICIPACIJATA I KRIZATA VO MAKEDONSKATA EKONOMIJA