Mkd Spare Priracnik

8/15/2019 Mkd Spare Priracnik

1/89

PRIRA^NIK ZAENERGETSKA EFIKASNOST

Zdru`enie na gra|aniPROAKTIVA

SKOPJE 2007


2/89

CIP – Katalogizacija vo publikacijataNarodna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski,

Skopje

620.9(035)

PRIRA^NIK za energetska efikasnost. Skopje: Proaktiva

2007 - 89 str. ilustr.: 30 cm

ISBN 978-9989-2115-2-2

a) Energetika - Prira~nik

COBISS-ID 69319946

Izdava~:Zdru`enie na gra|ani PROAKTIVA - SkopjeP. fah 695, SkopjeTel/faks: 02/ [email protected]

Tira`: 200 primeroci

Pe~ati: Intergrafika - Skopje

Kako osnova za ovoj prira~nik, koristen e materijal od ”[PIRÕ -[KOLÃNAÂ PROGRAMMA ISPOLÃZOVANIÂ RESURSOV I ÕNERGII”SANKT-PETERBURG 2004

Ovde iznesenite mislewa ne gi otslikuvaat stavovite na

Globalen Ekolo{ki Fond Programa za Mali Grantovi (GEF PMG)

Izdavaweto na ovoj prira~nik e pomognato od Globalen Ekolo{ki Fond Programa za Mali Grantovi

http://sgp.undp.org ; http://gefsgpmacedonia.org.mk


3/89

SPARE Ovoj sovremen prira~nik prestavuva del od me|unarodnata obrazovna programaza u~eweto na SPARE (UPIRE). Prira~nikov e namenet za koristewe na ~asovite poprirodo-nau~nata nastava vo u~ili{tata. Izgotvenite sodrìni sluàt i za rabo-ta na ekolo{kite dru{tva kako i za steknuvawe dopolnitelno obrazovanie. Obra-zovnata programa SPARE i sovremeniov prira~nik ne se nameneti samo za obuka nau~enicite, tuku i za prakti~no zgolemuvawe na efektivnosta na iskoristuvaweto naenergijata vo u~ili{tata i doma}instvata, kako i za {ireweto na ideite za za{tedana energijata me|u decata i vozrasnite.

Sovremeniov prira~nik SPARE ovozmoùva formirawe aktivna socijal-

na polo`ba na u~esnicite vo obukite, pomaga da se po~uvstvuva odgovornost zaza~uvuvawe na prirodata za vo idninata.

Ova izdanie e podgotveno od Norve{koto “Dru{tvo za za{tita na prirodata“ ”Norges Naturvernforbund” i nevladinata organizacija “Deca na Baltikot“ “Friends ofthe Baltic“ od Rusija i Zdruènieto na gra|ani “Proaktiva“ od Skopje.

Prira~nikot go prilagodija na makedonska nastavna programa i terminologi- ja: Ilija Sazdovski - Nacionalen koordinator na UPIRE programa vo Makedonija,Vlatko Trpeski i Vladimir Kar~icki, konsultanti angaìrani od ZG Proaktiva naproektot “Energetska efikasna op{tina - Jegunovce”.

Se zablagodaruvame na g-din Zlatko Samarxiev, Nacionalen koordina-tor za GEF PMG Makedonija, za poso~enite nasoki za kvalitetno prezentirawe naprira~nikot.

ПРОАКТИВА - Скопје

УПИРЕ e училишна програма, која дава знаења и ги мотивира учениците засамостојни истражувања, стимулира интерес за примена на разни научнидостигнувања од областа на енергетска ефикасност. УПИРЕ помага практичнода се зголеми ефективноста на искористувањето на енергијата во училиштатаи домовите. Резултатите од истражувањата и практичните придобивки научениците во областа на енергетската ефикасност може да бидат корисни иприменливи за сите нас.

SPARE - SCHOOL PROJECT FOR APPLICATION OF ENERGY AND RESOURSES


4/89


5/89

PREDGOVOR NA IZDAVA^OT

Почитувани Читатели!

Овој прирачен учебник е дел на меѓународната образовна програма заученици СПАРЕ (School Program for Application of Resources and Energy) / УПИРЕ(Училишна програма за искористување на ресурси и енергија).

Мноштво сериозни еколошки проблеми од светско значење се поврзанисо производството и потрошувачката на енергија. Идејата на програматаУПИРЕ е да се премине од глобалните проблеми кон практично дејствувањена учениците, да се добие одговор на прашањето: Како може да се задоволинашата потреба од енергетски услуги (за загревање, осветлување, транспортитн.) без поголеми и опасни последици за животната средина.

УПИРЕ е многу повеќе отколку обична училишна програма, бидејќи дава

знаења и ги мотивира учениците за самостојни истражувања, стимулира интересза примена на разни научни достигнувања. УПИРЕ помага практично да се зголеми ефективноста на искористувањетона енергијата во училиштата и домовите. Резултатите од истражувањата ипрактичните придобивки на учениците во областа на енергетската ефикасностможе да бидат корисни за родителите, пријателите и соседите.

УПИРЕ не само што дава инструмент за практично дејствување, туку иформира активно социјално познавање на учениците, им дава чувство за општидејства со децата од многу држави. Нивниот влог е значително потребен, каково сегашноста така и во иднината, кога тие ќе станат просветени и одговорни

возрасни луѓе.Програмата УПИРЕ беше создадена од Норвешкото “Друштво за заштитана природата“ во 1996 година. Оттогаш програмата се остварува и развива одстрана на училиштата и еколошките организации во многу држави на Европа,а во неа учествуваа повеќе од 50 илјади ученици. Првиот прирачник УПИРЕпрвично беше наменет за Скандинавија, Западна и Централна Европа. Сегаприрачникот постои на повеќе јазици во вид на печатена верзија, на CD ина Интернет. Во 2003-2004 нови модифицирани верзии беа публикувани воРусија, Украина, Полска, Молдавија, Романија, Азербејџан, Ерменија, Грузија,Казахстан, Киргистан, Таџикистан, Туркменистан и Узбекистан.

Здружението на граѓани “Проактива“ од Скопје во 2005 година заедно соНорвешкото “Друштво за заштита на природата“ и “Зелена акција“ од Хрватскаго реализираше проектот “Обука за енергетски кампањи во НВОи кои работатна заштита на животната средина”. Во текот на спроведувањето на проектот соНорвешкото “Друштво за заштита на природата“ беше договорена соработка ворамките на УПИРЕ. Во март 2006 година на годишното собрание на мрежата наневладини организации се приклучи “Проактива“ од Скопје и официјално стана14 членка на УПИРЕ. Со тоа и Македонија стана дел од оваа иницијатива којасе спроведува во 12 поранешни советски републики и Полска. Издавањето

на овој прирачник е во рамките на проектот “Енергетски ефикасна општина- Јегуновце” имплементиран во период од 2006 до 2007 год., кофинансиран одГЕФ ПМГ Македонија и Норвешкото Друштво за заштита на природата ”NorgesNaturvernforbund”.


6/89

Kaко дополнување на овој прирачник треба да бидат изготвени различниматеријали: учебни планови, методски напатствија за учителите, упатствоза општествените организации за ширење на УПИРЕ, упатство за внесувањепрактични евтини мерки за заштеда на енергија, методски и информационивидеофилмови, мултимедијални дискови. За дополнителни информации Ве упатуваме да се обратите донационалниот координатор на УПИРЕ, г-дин Илија Саздовски од Здружениетона граѓани “ПРОАКТИВА“ од Скопје. Им благодариме на сите ученици, учители и специјалисти од ситеорганизации кои помогнаа во развојот на програмата УПИРЕ, како и наневладините организации за нивната активност.

Изразуваме благодарност на Министерството за надворешни работи иМинистерството за заштита на животната средина од Норвешка, како и на ГЕФПМГ Македонија за финансиската поддршка на проектот “Енергетски ефикаснаопштина - Јегуновце” со кој што за првпат се воведе програмата УПИРЕ воМакедонија.

Повеќе информации за активностите на УПИРЕ можете да најдете наhttp://spare.net.ru

2


7/89

VOVEDVOVED


8/89

Zo{to da {tedime energija?

Vo 1992 godina vo Brazil, RioDe @eneiro se odrà konferencijana Organizacijata na obedinetite na-cii (OON) za ìvotnata sredina nakoja prisustvuvaa prestavnici od 197zemji. Na konferencijata bila usvoenatakanare~ena “Programa na odr`liv raz-voj”. Osnovnata ideja na taa programa sesostoi vo toa {to na site nivoa na sovre-menoto op{testvenoto, me|unarodnoto,dràvnoto, lokalnoto, individualnoto

- treba da se prezemat itni merki zaizbegnuvawe (spre~uvawe) na svetskaekolo{ka katastrofa.

Zna~i sekoj od nas trebada ja osoznae svojata odgovornostza idninata na planetata.

Klu~na uloga vo spre~uvawena ekolo{kata katastrofa igraza{tedata na energija. Problemot narazumno iskoristuvawe na energijata

e eden od najgolemite problemi na~ove{tvoto. Sovrementa ekonomija ebazirana na iskoristuvaweto na ener-getskite resursi, ~ii {to rezervi se is-koristuvaat i ne se obnovuvaat.

No, toa i ne e najva`noto. Sovre-menite na~in na proizvodstvo na ene-rgija nanesuvaat nenadomestliva{teta na prirodata i na ~ove{tvoto.Medicinarite smetaat deka zdravjeto na lu|eto 20% zavisi od sostoj-bata na sredinata {to ne opkruùva.Zagaduvaweto na atmosferata so is-koristuvaweto na energijata {to ne seobnovuva vodi kon globalno zatoplu-vawe, topewe na polarnite lednici izgolemuvawe na nivoto na okeanite votekot na narednite vekovi. Ne znaemekoga }e nastanat ovie promeni, no komisi- jata na Organizacijata na obedinetitenacii (OON) za klimata tvrdi deka glo-

balnoto zatopluvawe ve}e zapo~nalo.Potrebno e vedna{ da se napravi ne{toza da se izbegne ekolo{kata katastrofa.

Efikasnoto iskoristuvawe na ener-

gijata e klu~ za uspe{no re{avawe naekolo{kiot problem.

Najednostavno re{enie

Najednostaven na~in da se namalizagaduvaweto na ìvotnata sredina eda se {tedi energija ili so drugi zbo-rovi, energijata da se tro{i porazum-no. So drugi zborovi toa se narekuva

“za{teda na energija“. Celo ~ove{tvo isekoj ~ovek poodelno treba ekonomi~noda ja iskoristuva energijata. Koristej}ipomalku neobnovlivi izvori na energijago namaluvame koli~estvoto na isfr-lenite {tetni materii vo atmosferata.

Za{tedenata energija moè da seiskoristi namesto novo proizvedenatai so toa isto taka se namaluva zagadu-

vaweto na ìvotnata sredina. Osventoa za{tedata na energijata e ekonomskiisplatliva. Ako se primeni ovoj na~invo ekonomijata na energetskite resursi,toga{ bi se pridonelo so 2,5 do 3 patipomalo proizvodstvo na energija.

Najdobriot izvor na energija vo sve-tot e na 8 minuti od Zemjata

Son~evite zraci stignuvaat naZemjata za 8 minuti i 15 sekundi. Skorocela energija koja ni e potrebna po-teknuva od Sonceto. Duri i neobnov-livite izvori na energija kako {to senaftata, jaglenot i prirodniot gas sesozdadeni blagodarenie na son~evataenergija. Bez Sonceto ìvotot na Zem- jata }e zgasne. Za 15 minuti sonceto niispra}a tolku energija kolku {to mu

treba na ~ove{tvoto za edna godina. Akonau~ime razumno da ja koristime ovaaenergija, toga{ }e moème da gi re{imeenergetskite problemi vo idnina.

[to }e izu~uvame

4


9/89


10/89

PRAKTIKUM (Zada~a 1)

Test za za{teda na energija

Odgovorite na postavenite para{awa i proverete dali znaete da ja {tedite energijata.

6

Test za za{teda na energijaVo va{iot dom DA NE

1. Nie gi zapi{uvame na{itetro{oci za energija (smetki zatoplina, el.energija, voda );

2. Nie go islku~uvame svetloto odsobata koga izleguvame od nea;

3. Ma{inata za perewe e celosnonapolneta koga sakame da jaupotrebime;

4. Friìderot e postaven do

toplinski izvor na energija;5. Nie ne stavame mebel pred grejni

tela;6. Nie po~navme da koristime

svetilki koi ja {tedat energijata;7. Za u~ewe koristime mikro

osvetluvawe (stolna lamba);8. Nie provetruvame brzo i

efektivno, vkupno nekolkuminuti i odedna{;

9. Na{ite prozorci se dobro

izolirani;10.Nie gi spu{tame roletnite i gipovlekuvame zavesite naprozorcite vo tekot na no}ta;

11.Nie go stavame kapakot natenxereto koga vo nego gotvime;

12.Nie ~esto go odmrznuvameladilnikot;

13.Nie vodime se griìme zapotro{uva~kata na voda koga gimieme sadovite;

14.Nie koristime tu{, a ne ja

polnnime kadata so voda zakapewe;

15.Nie odime pe{ki ili sovelosiped do u~ili{te i narabota;

16.Nie ja namaluvame temperaturatana termostatot koga izleguvame vona{iot dom;

17.Nie nave~er ja namaluvametemperaturata vo prostorijata;

18.Nie povtorno go koristime

stakloto, hartijata i metalot;19.Nie ne kupuvame predmeti koi

moàt da se koristat samo edna{;20.Nie kupuvame doma{ni proizvodi,

namesto stranski

Soberete gi siteodgovori DA.

*Ako imate od 1 do 5odgovori DA:

Vie mora u{te mnogu dau~ite, zatoa zapo~nete

vedna{.

*Ako imate 6 do10

odgovori DA:Imate mnogu dobri

naviki koi moè da vibidat osnova za

natamo{nata rabota nasebe.

*Ako imate 11 do 15odgovori DA:

Vie ste dobar primer zasite ostanati.

*Ako imate 16 do 20odgovori DA: Nekoj odva{eto semejstvo treba

da stane minister zaza{tita na ìvotnata

sredina.

se griìme za


11/89

ENERGIJADEL 1:

ENERGIJA


12/89

1. Energijata e ve~na

Pred da se pristapi kon barawena~in za razumno koristewe na energijata, dol`ni sme da objasnime {to e toaenergija, so {to taa se meri i na koi za-

koni im e pot~ineta.Pogolemiot broj nau~nici, astro-

fizi~ari, smetaat deka na{ata vsele-na nastanala pred okolu 20 milijardigodini. Vo toj moment celata energija imasa bile sodràni vo mnogu mal obem,{to bi se reklo vo edna to~ka. Energijatane moèla da se odrì vo vakvi uslovii kako rezultat na toa se slu~ila takanare~enata Golema eksplozija (Big Bang)

i na{ata vselena po~nala da se {iri. Ne mora sega detalno da jaizu~uvame ovaa teorija, va`no e deka en-ergijata postoela otsekoga{ i }e postoive~no. Zna~i, {to e toa energija? Kolkulesno se postavuva ova pra{awe, tolkute{ko moè da se odgovori. ]e po~nemeod toa deka energijata e apstrakten poimvoveden od fizi~arite, za da se opi{atso ednostaven primer razli~ni pojavipovrzani so toplinata i rabotata. Toa se pokaàlo tolku uspe{no,{to sega energijata e fundamentalenpoim ne samo za prirodnite nauki, tuku ivo site sferi na ìvotot. Velime “Toj e

energi~en ~ovek“ - i na site im e jasno za kakvi~ove~ki kvalite-

ti stanuva zbor.Ne moè da sezamisli dejnostkoja ne e povrza-na so energijata,pa duri i procesotna mislewe bara ener-gija.

Sekako, moè da se razmisluvaza toa kako da se obezbedi dovolno

koli~estvo energija vo idnina ne znaej}ini{to za nejzinite svojstva. Isto takavie moète da se nasladuvate so tele-viziskite prenosi ne znaej}i ja konstruk-cijata na televizorot, a znaej}i samo zapritisnuvawe kop~iwa. No, ako se zagle-data podlaboko vo prirodata na energijata }e dobiete klu~ za razbirawe namnogu problemi od ìvotnata sredina i}e ve ubedi vo neophodnosta od barawe

novi pati{ta za dobivawe energija voidnina. Kako rezultat od poznavawetona problemite od koristeweto na en-ergijata kaj vas }e se javat odredeninaviki i na~ini na mislewe pogodni zaìvotot vo idnoto op{testvo.


Kako jas ja koristam energijata

Razmislete za koi va{i aktivnosti vo tekot na denot e potrebna energija. Kakov videnergija vie tro{ite za edno ili drugo dejstvo. Potoa diskutirajte so sou~enicite ododdelenieto/klasot.

2. Energija: formi, svojstva iveli~ina

Formi na energija

“Ku}ata vo koja {to ìveam eòlta, dolga 14 metri. Nadvor temper-aturata e 7 celziusovi stepeni, vrne

do`d i duva veter.“ Gi pi{uvame pred-

metite i toa {to ne opkruùva

koristej}i fizi~ki poimikako boja, teìna, tempera-tura, brzina, itn. Site ovieveli~ini ne mora da gi ko-

8


13/89

ristime istovremeno ili ne mora da sepodednakvo va`ni za nas. No, sepak ednaveli~ina, energijata, e prisutna sekadei sekoga{.

Energijata se pojavuva vo razli~niformi: Se {to se dviì, blagodarej}ina dvièweto poseduva kineti~ka ener-gija. Kineti~kata energija e energijatana dvièweto. Ako me|u tela koi se nao|aaatna me|usebno rastojanie dejstvuvasila (na primer privle~nata silame|u Zemjata i Mese~inata), toga{ tietela imaat potencijalna energija.

Potencijalnata energija e energijana vzaemnoto dejstvo. Taa zavisi od vza-emnata polo`ba na telata i zatoa moè

da se kaè deka potencijalnata energijae energija na polo`bata. Potencijalnataenergija probuva da izleze na videlo,da se pretvori vo energija na dvièwe.Zatoa i se narekuva “potencijalna“, t.e“skriena“, “mo`na“.

> Op{t naziv za ovie dveformi e mehani~ka energija.Postojat i drugi formi na energija.Koga gorime drvo vo pe~ka, hemiskata

energija, zapalena vo drvata, se oslo-boduva i se pretvora vo toplinska. Vi-soko kvalitetni linii na elektropreda-vateli i elektroprovodnici vo va{iotstan nosat elektri~na energija. Soncetozra~i ogromno koli~estvo svetlosna en-ergija. Vo atomskite centrali jadrena-ta energija se pretvora vo elektri~na.Moè da se govori za energija na musku-lite, energija na morskite prilivi, en-ergija na branovite, energija na veterot,bioenergija.. .

Energija - merka za toa {to moè da seslu~i

Razli~nite formi energija seva`ni sami po sebe, no u{te pova`noe toa {to se slu~uva koga energijatakoja preminuva od edna vo druga for-ma. Site predmeti vo dvièwe imaatkineti~ka energija. Koga predmetotzapira negovata energija preminuva vodruga forma - razmislete za izrekata:“Ne ubiva brzinata so koja odi{, tukunenadejnoto zapirawe“.

Ako nekoj predmet se nao|a voviso~ina nad nekoja povr{ina, tojima potencijalna energija vo odnos nataa povr{ina. Mom~eto na velosiped

ima potencijalna energija vo odnos napovr{inata na zemjata. Pri nenadejnotoko~ewe toj }e se ubedi deka negovatapotencijalna energija }e premine vokineti~ka. Ova e ednostavna ilustracijana op{toto pravilo: Sekoj pat koga en-ergijata ja menuva formata, ne{to se

slu~uva i obratno, sekoj pat koga ne{to

se slu~uva energijata ja menuva forma-

ta.

Ako go rezimirame toa {to godoznavme vo kratkiot prikaz {to jaopi{uva energijata, toga{ moème dakaème: energijata e toa {to moè daprisili ne{to da se slu~i. Nemojte damislite deka sega znaete {to e toa en-ergija. Nitu najeminenten fizi~ar nemada vi odgovori na pra{aweto: “[to etoa energija?“. Taa ednostavno postoi itolku.

Ako energijata postoi toga{ trebada se znae taa da se izmeri. Obi~noelektroenergijata se meri vo kilo-vat-~asovi (KWh).

1 KWh, toa e koli~estvo energijakoe e potrebno za da se pomesti 10 ton-ski kamion do brzina od 100 km/h. Tolku

energija se gubi so zaboravawe na za-palena svetilka od 40 vati (W) voprazna soba za edno denono}ie. Vo fizikata energijata se

meri vo xuli (J). Soodnosot me|uedinica energija e dadena na ta-bela 1.1.

9


14/89

Tabela 1.11 vat-sekunda (Ws) = 1 xul (J)1 vat-~as (Wh) = 3600 Ws1 kilovat-~as (KWh) = 1000 Wh (103 Wh)1 megavat-~as (MWh) = 1000 KWh (106 Wh = 1000000 Wh)

1 gigavat-~as (GWh) = 1000 MWh (109

Wh = 1000000000 Wh)1 teravat-~as (TWh) = 1000 TWh (1012 Wh = 1000000000000 Wh)

Koga raskaùvate kako patuvate so

voz od gradot A do gradot B, sigurno go ko-ristite poimot brzina. Ako rastojanietood A do B e 150 km, a vie patuvate 5 ~asa,toga{ va{ata brzina bila mala, no samokaète deka va{eto patuvawe traelo30 minuti, toga{ nema da vi poveruvaat:na{ite vozovi ne vozat tolku brzo.Zna~i,

brzina = pominat pat / vreme

Vo mnogu slu~ai e korisno da seima merka koja {to ukaùva kolku brzose preobrazuva (iskoristuva) energijata.Ovaa merka se vika mo}nost.

mo}nost = iskoristena energija / vreme

Golema mo}nost ozna~uva dekagolemo koli~estvo energija se koristiza kratko vreme. Mo}nosta se meri vovati (W).

Mo}nost - merka na brzinata so koja setro{i energija

Razmislete i odgovorete

1. Vo koj slu~aj telata poseduvaat potencijalna energija?2. Navedete primeri za tela koi imaat kineti~ka energija?3. [to mislite, kakva energija ima: plamenot na sve}a; avionot; akumulatorot;

leb izvaden od furna?4. Koga tro{ite pove}e energija: Podgotvuvaj}i lekcii na rabotnata masa na kojaima lamba so mo}nost 60 W vo tekot na 3 ~asa, ili vklu~uvaj}i elektri~en

~ajnik so mo}nost 600 W na 10 minuti za da se napiete ~aj?

10


15/89


Merewe na potrebnata energija doma

Sekoja ve~er vo tekot na sedmicata treba da gi zapi{uvate ukaùvawata nabroja~ite na elektri~na energija. Vnesete gi ovie ukaùvawa vo tabelata 1.2. Taka }e

otkriete kolku energija tro{ite doma. Podole ukaète {to koristite za zatopluvawedoma - centralno greewe, jaglen, gas, nafta ili drva.

Po~nete so ~itawe na elektrobroja~ite vo ponedelnik nave~er. Vo vtornik }etreba da go napravite istoto. Za da doznaete kolku energija e potro{ena vo poslednite24 ~asa, odzemete go pro~itaniot broj od ponedelnik od brojot vo vtornik. Obeleètego rezultatot so krv~e vo soodveteniot red vo kolona vtornik.

Pravete go ova sekoja ve~er, zaklu~no so sledniot ponedelnik. Na krajot na-crtajte linija niz site krv~iwa i }e dobiete grafik na potro{enata elektri~naenergija po denovi vo nedelata. Soberete gi site rezultati za da go dobiete vkupnotokoli~estvo energija potro{eno vo va{iot dom vo tekot na edna sedmica. Imajte pred-

vid deka treba da se izdvoi izvorot na energija {to go koristite.Potoa moè da prestanete da ja merite vo va{iot dom potro{uva~kata naelektri~na energija za edna sedmica. Za toa vreme vnimatelno prou~ete ja va{atapotreba od energija i obidete se da ja namalite. Povtorete go mereweto na potro{enaelektri~na energija vo tekot na sedmicata. Razultatite vnesete gi vo istata tabela,no so druga boja. Na kraj odredete gi rezultatite. Dali postignavte za{teda na ener-gija? Zapi{ete ja iskoristenata elektri~na energija za poslednite 24 ~asa.

kWtxh

kWh

11

Merewe na potrebnata energija doma


16/89

3. Prv energetski zakon:

Energijata se zapazuva

Fizi~arite formiraa dva va`nienergetski zakoni. Ovie zakoni se funda-

mentalni, t.e tie ne smee da se naru{at:tie dejstvuvaat sekade i sekoga{, neza-visno od na{ata ̀ elba, duri i nezavisnood toa dali gi poznavate ili ne. Za nivpostojat mnogu imiwa i razli~ni imenu-vawa. Prviot zakon ~esto se narekuva“Zakon za zapazuvawe energijata”, a vto-riot, “Zakon za zgolemuvawe na entro-pijata”. Slikovito, prviot zakon moèda se nare~e zakon za koli~estvoto, avtoriot zakon za kvalitetot na energijata. Naskoro }e razberete za{to:

Prv zakon: Koli~estvoto energi-ja ostanuva nepromeneto

Branata na hidrocentralata japregraduva rekata so {to formiravoden rezervoar. Nivoto na voda vorezervoarot se poka~il vo sporedba sore~noto korito zad branata, zatoa vo-

data zad branata ima potencijalna en-ergija. Pa|aj}i od ova visina vodata jagubi potencijalna energija, no ja pret-vora vo kineti~ka. Pa|aj}i na lopatkitena hidroturbinata, vodata ja predavasvojata kineti~ka energija na turbinatakoja dava kineti~ka energija na rotacija.Turbinata go vrti elektri~niot genera-tor vo koj {to mehani~kata energija navrteweto preminuva vo elektri~na ener-gija. Preku dalnovodite elektri~nataenergija doa|a do elektri~nite lambivo va{iot dom i vo nego se pretvora votoplotna (pogolemiot del) i vo svetlos-na (pomaliot del). Po patot del od en-

ergijata se gubi za zagrevawe na dalno-vodite, na triewe pri pridviùvawetona turbinite i generatorite.

Ovoj primer pokaùva deka ener-gijata moè da se menuva od edna vo drugaforma. Pritoa ako se zemat vo predvidsite zagubi, koli~estvoto energijata vocel sinxir na preobrazbi ne se menuva.

Zakonot za za~uvuvawe na energijata

obi~no se formulira vaka:

Energijata moè dais~ezne bez traga i da

iznikne od nikade.

ili

Energijata moè samo da

menuva forma i mesto.

Potencijalnataenergija na vodatavo rezervoarot

Kineti~kata ener-gija na vodata {topa|a

Kineti~kata energijaturbinata i generato-rot

Elektri~na energijavo generatorot iprovodnicite

Toplinska energija nasvetlinata

Svetlosna energija vozracite na svetlinata

12


17/89

Od damne{ni vremiwa do denes,lu|eto {to ne veruvaat vo Zakonot zazapazuvawe na energijata, se obidu-vaat da konstruiraat naprava koja biizvr{uvala korisna rabota bez da tro{ienergija, t.e ne dobivaj}i ja od nikade.Toa e takanare~en ve~en dvigatel (Per-petum mobile). Ne obiduvajte se da gipovtorite nivnite obidi. Realno, toa eisto taka nevozmo`no kako i konstruk-cijata na ona {to se gleda na crteòt:

Na prv pogled se e verodostojno, no koga}e se pogledne povnimatelno stanuva jasno deka e apsurd. Taka e i so proek-tite na ve~nite dvigateli. Na prv pogledna crteòt se e dobro i bi trebalo se daraboti. Koga }e se vklu~i - ne raboti. Inema da raboti! Zakonot za zapazuvawena energijata zabranuva. A ako sepakraboti, toga{ mora da ima neka da skrienizvor na energija.

Ako vr{i{ korisna rabota, nu`nae zagubata na energija!

Vo tekot na cela ~ove~ka istorijanikoj i nikade ne zabeleàl naru{uvawena Zakonot za zapazuvawe na energijata.

Vo soglasnost so zakonot za

za~uvuvawe na energijata, ne e pravilnoda se govori za “tro{ewe” energija kakotaa da is~eznuva, kako da stanuva zbor za“potro{uvawe”. Ne, energijata preminuvavo druga forma koja e moèbi beskorisnaza nas ili duri moèbi i {tetna.

Moè da se govori za potro{enaelektri~na energija koja preminala votoplinska.

Ovoj zakon ni dava ednostavno

re{enie na problemot od nedostatok naenergija vo idnina. ûvajte ja energijatai koristete ja povtorno, pretvorajte javo forma koja vi e potrebna.

Vtoriot zakon na energija objas-nuva zo{to toa ne e ednostavno!

Razmislete i odgovorete:1. Kakvi preobrazbi na energijata nastanuvaat pri: lansirawe

na vselenski brod vo orbitata; udarot na fudbalerot po topkata;iska~uvawe so lift; kovawe {ajka vo daska?

2. Zo{to pove}eto meteori sogoruvaat vo atmosferata na Zemjata isamo najgolemite pa|aat na najzinata povr{ina?

3. Me|u korisnite doma}inski soveti ~esto se spomnuva sledniov: Akona zima ~uvate kompiri vo {pajz, za da ne zamrznat, vo sandakot sta-vete lamba i vklu~uvajte ja periodi~no (na primer preku no}ta).Zo{to? Zar vo temno e poladno, otkolku na svetlo?

13


18/89


Sozdadete svoj energetski ciklus

]e vi bidat potrebni 2 kg gra{ok (nesu{en) i `leb napraven od bilo koj materijal i na nego da nema dupki. ]e vi bide potreben i sad kade }e se trkala gra{okot.Postavete go `lebot taka za da moè po nego da se trkalaat zrnata gra{ok i }e se

sobiraat vo sadot koj e postaven pod `lebot, na osnovata. Brzo soberete gi zrnata vo edna ~a{a i postojano polnete go vrvot na `lebot.Taka se sozdava protok na zrna gra{ok, koj sozdava taka nare~en zatvoren ciklus.Va{ata naprava e model na zatvoreno elektri~no kolo. Zrnata gra{ok gi prestavu-vaat elektronite, protokot na gra{okot ja prestavuva elektri~nata struja. Vie kakoda prestavuvate baterija koja obezbeduva dvièwe na zrnata gra{ok od osnovata na`lebot do negoviot vrv od kade tie povtorno se spu{taat do osnovata. Vo elektri~noto kolo baterijata i provodnikot (`lebot na na{iot eksperi-ment), baterijata go odrùva naponot na elektrodite (me|u vrvot na ̀ lebot i negovataosnova) so toa {to elektronite (zrnata gra{ok) moàt da se dviàt po provodnikot

(`lebot).

Zo{to se dviàt avtomobiliteprestaveni na crteòt? Del od hemiska-ta energija na benzinot se preobrazuva vo

motorot (dvigatelot) vo kineti~ka ener-gija koja se koristi za zalet i dvièwena avtomobilot. Toa se narekuva ko-risna energija ili rabota. Ostanatiotdel energija (se se}avate na Zakonot zakoli~estvo?) preminuva vo okolinatakako toplotna energija. Ovoj del na ener-gija se narekuva energetski zagubi. Ovoj uprosten primer demonstri-ra drugo svojstvo na energijata: sekoga{

koga energijata preminuva od edna vodruga forma, samo del od energijata sepretvora vo korisna, drugiot del se gubi(nepotrebno) i preminuva kako toplinavo okolinata. Goleminata na korisniotdel e mnogu razli~na vo zavisnost odformata na energijata i upotrebenatatehnologija.

Toplinskite ma{ini ja pretvoraattoplinskata energija vo forma pogodna

za upotreba, na primer mehani~ka ilielektri~na. Motorot na benzin e takovprimer na ma{ina. Toplinskite ma{inine ja pretvoraat dovolno ekonomi~no

4. Vtor energetski zakon:Kvalitetot na energijata }e bide namalen

energijata. Pove}eto termocentrali nepove}e od 40% od energijata dobienaod sogorenata nafta, gas ili jaglen ja

pretvoraat vo elektri~na energija. Os-tanatite 60% energija kako toplina seisfrla vo okolinata. Nulkearnite cen-trali se u{te polo{i vo ovoj pogled.Realno, tie pretvoraat vo elektri~naenergija ne pove}e od 30% od energijatana jadrenoto gorivo, a 70% pominuva zazagrevawe na okolinata.

Za nas, potro{uva~ite, ne se ko-risni site formi na energija bidej}i tie

imaat razli~en energetski kvalitet.[to zna~i toa? ]e se obideme da go oce-nime kvalitetot na energijata ili nejzi-nata energetska korist za nas. Da spore-

14


19/89

dime ednakvi koli~estva elektri~na itoplinska energija. Prvata moème da jakoristime i za osvetluvawe i za zagre-vawe, kako i za izvr{uvawe mehani~karabota. Vtorata moè da se iskoristiprakti~no samo za zagrevawe i pritoanejzin zna~aen del pri prenos na rastojanie nepovratno se gubi.

Edna ili druga forma na energijata ima visok kvalitet, ako pogolemdel od ovaa forma moè da se pretvorivo druga korisna forma so mali zagubi.

Kolku pogolem del na dadeniotvid energija moè da se iskoristi zaproizvodstvo na korisni raboti, tolkue povisok kvalitetot na dadeniot izvorna energija. Zatoa, vo na{iot primer

kvalitetot na elektri~nata energija epogolem od toplinata.

Klasifikacija na formite ener-gija po kvalitet moè da se izvr{i nasledniov na~in:

Odli~en kvalitet- primer: po-tencijalna energija, kineti~ka energija,elektri~na energija.

Visok kvalitet - primer: nuk-learna energija, hemiska energija, viso-

kotemperatur na toplinska energija (nad100 oC).Nizok kvalitet- primer: nis-

kotemperaturnata toplinska energija(pod 100 oC).

Moè da se postavi pra{awetozo{to nuklearnata energija ima visokkvalitet, dodeka nuklearnite centralidavaat tolku mal procent korisna ener-gija (30 %)?

Se raboti za toa deka elektri~nataenergija vo nuklearnite centrali seizrabotuva od elektri~ni generatorikoi se pokrevaat so dvièwe na parniturbini, kako vo obi~nite termocen-trali. Nuklearnata energija vo nuk-learniot reaktor se pretvora prvo votoplinska, a potoa preku turbinata i

generatorot vo elektri~na. Nuklearnataenergija vo toplinska se pretvora mnogudobro, no toplinata vo elektri~na, kakoi kaj obi~nite termocentrali, ne mnogudobro.

Zna~i, koe bilo energetsko pret-vorawe se sproveduva so obrazuvawetoplina, koja bezpovratno se gubi vookolinata. So drugi zborovi, korisnataenergija se namaluva. Op{to zemeno, nese gubi energijata, tuku se gubi onaa en-ergija koja moè da se donese do formaza proizvodstvo na korisna rabota.

Za ova svojstvo na energijata govo-ri vtoriot energetski zakon:

Vtor zakon: Visoko kvalitetnata

energija moè da se pretvori vo ni-sko kvalitetna so mali zagubi, noobratnoto pretvorawe ne e mo`no.

Op{to, sekako e mo`no dobivaweenergija so povisok kvalitet od poniskokvalitetna. Na primer, moè da se pret-vori del na visoko frekventna ener-gija vo energija so odli~en kvalitet, dare~eme energija vo elektri~na vo termo-

centrala. Pritoa istovremeno golem delod pojdovnata visokofrekventna ener-gija }e se pretvori vo energija so nizokkvalitet (toplinska). Na krajot, vo celina kvalitetotna energijata se namaluva. Ova funda-mentalno svojstvo na energijata i nejzi-noto pretvorawe (Vtor zakon) moè dase izrazi i vaka:

Ne moè da se sozdade ma{ina,koja celosno bi pretvorala dadenokoli~estvo toplinska energija vo ko-

risna rabota ilipri pretvorawe na dadeno koli~estvoenergija vo druga forma, kvalitetotna energijata se namaluva.

Razmislete i odgovorete1. Zo{to pri pumpawe na guma na velosipedot, pumpata se zagreva?2. Obidete se da gi nabroite nekolku “kanali” na zaguba na energija pri dvièwe naavtomobil.

15


20/89

[to se podrazbira pod poimotza~uvuvawe na energijata?

So cel sovremenoto op{testvo da

gi namali energetskite zagubi se stremikon slednive aktivnosti:

1. Modernizacija na opremata socel da se namali zagubata na

energija;2. Intenzivna za{teda na energi-

jata.

Kako primer za iskoristuawe na

energetski zagubi moè da posluì is-koristuvaweto na toplinskiot otpad odindustrijata za zagrevawe na oranèriiili domovi.

Pri modernizacija na opemata senamaluvaat zagubite na energija, no nese menuvaat principite na tehnologijatai tehnikata.

Kako primer moè da posluìpostavuvaweto na sistem za avtomats-

ko regulirawe na procesite na sogoru-vawe vo kotlite na elektranite, kakoi menuvawe na sistemot za zatvorawena prozorite i vratite, upotreba natrajno ostakluvawe tamu kade {to ne nise potrebni prozorci koi se otvoraat,itn.

Intenzivno za{teda na energijata podrazbira celosna rekonstrukcijana opremata i voveduvawe novi prin-cipi na rabota, koi bitno }e ja namalatpotrebata od energija. Kako primermoè da posluì zamenata na motori sovnatre{no sogoruvawe kaj avtomobil-ite so elektromotori so napojuvawe odson~evi elementi (elektromobili). Za nas i vas se dostapni prvitedva pravci na za~uvuvawe na energijata.[to moè da napravime?Za~uvuvawe na energijata vo sogla-snost so prviot zakon:

Ne ja tro{ete energijata zaludno!

5. Za~uvuvawe (za{teda) na energijata

Za~uvuvawe na energijata vo soglas-nost so prviot zakon, ozna~uva dekaza isto vreme }e potro{ite pomal-ku energija od porano, so nejzinoproporcionalno koristewe.

]e navedeme primeri zaza~uvuvawe na energijata vo soglas-

nost so prviot zakon:1. Koristete poekonomi~ni svetilki (neonki kako energetsko-efikasni svetilki);

2. Isklu~ete go svetloto koga izleguvate od sobata;

Za~uvuvawe na energijata vo sogla-snost so vtoriot zakon:Ne go gubite kvalitetot na energijata!

16


21/89

Za~uvuvawe na energijata vo soglasnostso vtoriot zakon nametnuva da se zami-slime nad pra{aweto: So kakov kvalitete potrebna energija za izvr{uvawe naedna ili druga zada~a?

Vo idnina, interesot za kvalite-tot na energijata se pove}e }e se zgole-muva.

]e navedeme primeri za za~uvu-vawe na energijata vo soglasnost so vto-riot zakon:

1. Iskoristuvawe na bioenergija i top-linska energija za zagrevawe (dobienaod sonceto), namesto elektroenergija,

2. Iskoristuvawe na toplinski otpadiod industrijata za zagrevawe na domo-vite.


Iskoristuvawe na energija od u~enicite

Sekoj den nie koristime energija na razli~ni na~ini. Taa se tro{i za zagre-vawe na na{ite domovi, za osvetluvawe, vo ma{inite i pri transport. Napravete spisok za toa na {to se ste potro{ile energija poslednite 24~asa i popolnete ja prvata kolona od tabelata 1.3. Pritoa vovtorata kolona objasnete kako moè da ja namalite potrebata odenergija vo naredniot den. Diskutirajte za rezultatite vo parovi, a potoa so ce-liot klas.

Tabela 1.3

Na {to se potro{ilo energija? Kako moè da se namali tro{okot?

Za~uvuvawe na energijata i za{tita na ìvotnata sredina

Na Zemjata se koristi mnogu en-ergija. Naj~esti neobnovlivi (fosilni)izvori na energija koi {to gi koristimese: nafta, jaglen, gas. Tie ja zagaduvaatìvotnata sredina, taka {to toa mnoguseriozno gi zagriùva nau~nicite. Zatoatreba da se podobri vakvata sostojba ida se namali upotrebata na ovoj vid naenergija. Koristej}i pomalku neobnov-livi izvori na energija go namaluvame

zagaduvaweto na ìvotnata sredina.Poto~no kaàno, treba da upotrebuvamepomalku neobnovlivi izvori, a pove}eobnovlivi izvori na energija.

17

Iskoristuvawe na energija

primer: prevoz so avtomobil do prodavnica prevoz so velosiped do prodavnica

1.

2.

3.


22/89

Za{tedata na energijata e najva`na mer-ka za pomalo zagaduvawe na ìvotnatasredina. Moème da zapo~neme vedna{:Primer: ne zaboravajte da go isklu~itesvetloto od sobata koga izleguvate,postavete regulatori na temperaturataza greewe so {to bi odràle postojanatemperatura od 20-25 oC vo prostorijata.Taa temeratura e idealna za rabota. Donajbliskata prodavnica moè da se odipe{ki ili so velosiped namesto so avto-

mobil.Obnovlivite izvori na energija

(son~evata energija, energijata na vet-erot, biogorivoto i dr.) nema vedna{da gi zamenat neobnovlivite izvori naenergija. Va`no e da se koristi onolkuenergija, kolku {to ni e potrebno za da ja zavr{ime potrebnata rabota. So toa}e go namalime zagaduvaweto vo atmos-ferata i }e ja za{titime ̀ ivotnata sre-dina.

18

Razmislete i odgovorete:

Navedete primeri na neracionalno, po va{e mislewe, tro{eweenergija. Popolnete ja Tabela 1.4. Dali samo od ekonomski pri~ini (pomalku tro{ewe energija -pomal tro{ok) treba da se {tedi energija?

Tabela 1.4. Koristewe na energija

Dejstvo Da Ne Ponekoga{ Moàm da ja

izmenam sostojbataIsklu~uvam vodadodeka stavam{ampon i sapun nasebe

Dobro ja zatvoram~e{mata za da nekape voda od neaJa zapiram vodatadodeka mijam zabi

Sekoga{ pi{uvamna obete strani od

listot

Go isklu~uvamsvetloto kogaizleguvam odsobata

Isklu~uvamgrealki koga nemapotreba od nivIsklu~uvam ringlapo prigotvuvawetona jadeweto


23/89


Kristina ìvee vo stan voNorve{ka i ne se griì mnogu kako }e jakoristi elektri~nata energija bidej}itaa ima mnogu pari, elektri~nata ener-gija e evtina, pa taa ne misli deka trebada se griì za iskoristuvaweto na en-ergijata. U{te pove}e upotrebenata en-ergija ne vlijae na zdravjeto na drugitelu|e, bidej}i elektroenergija proizve-dena vo hidrocentralite ne ja zagaduvaprirodata.

Edna rabota ja voznemiruva - toae zagaduvaweto na Norve{ka proi-

zlezeno od drugi dràvi.Taa e osobeno zagrièna za za-

gaduvaweto od kiselite vrneì, koinanesuvaat {teta na drvata i ribitevo norve{kite vodi. Kristina smetadeka treba da se prezemat re{itelnimerki za da mu se stavi kraj nazagaduvaweto so kiseli vrneì.

Sa{ka ìvee vo Makedonija iraboti vo golema fabrika kade {to se

koristi jaglen za dobivawe energija. Odfabri~kiot kotel preku visok oxak seisfrlaat {tetni gasovi i otrovni mate-rii od fabrikata.

Taa pro~itala vo vesnik dekanekoi lu|e go smetaat za opasno toa {to

elektranata ispu{ta mnogu {tetni ma-terii vo vozduhot, koi ja zagaduvaat idegradiraat prirodata i vo sosednitedràvi. Sepak direktorot na elektrana-ta smeta deka nemaat drug izbor za proiz-vodstvo na energija. Ako tie bi dobivaleenergija od nekoj drug izvor, taa }e bidemnogu skapa, taka {to bi bile primoranida ja zatvorat elektranata i da otpu{tatmnogu rabotnici.

Razmislete i odgovorete:

1. Dali dvata slu~ai imaat nekak-va vrska so problemot na za{titana ìvotnata sredina?

2. Dali imaat ne{to zaedni~ko?3. Koj e odgovoren za problemot na

zagaduvaweto na ìvotnata sre-dina?

4. [to moè da napravi Kristina zanamaluvawe na zagaduvaweto naprirodata?

5. [to za toa moè da napraviSa{ka?6. [to moè da napravime nie?

Situacija za razgleduvawe

19


24/89

Postojat obnovlivi i neobnovli-vi izvori na energija. Podetalno i ed-niot i drugiot }e bidat razgleduvani vo

tretiot del od prira~nikov. Pred toa }ese zapoznaeme vo op{ti karkteristikiso niv.

OBNOVLIVI IZVORI NA ENERGIJA

Ogromni koli~estva energijapostojano doa|aat od Sonceto do Zemjata.Tretina od ova koli~estvo se zadrùvavo atmosferata na Zemjata, 0,02% ja ko-ristat rastenijata za fotosinteza, a

ostanatiot del se tro{i za poddr{kana mnogu prirodni procesi: zagrevawena zemjinata kora, okeani, atmosfera,dvièwe na vozdu{ni masi (veter), bra-novi, okeanski tekovi, isparuvawe icirkulacija na vodata.

Toa e ogromna energija, koja doa|ado Zemjata, no ne doveduva kon op{tozagaduvawe zatoa {to otkako minuvaniz prirodnite procesi taa povtorno se

vra}a vo kosmi~kiot prostor. Vo tekot namilioni godini, prirodata se prisposo-bila na ovie ogromni protoci na energijai vospostavila op{ta ramnoteà.

Son~eva energija

Prirodni procesi

Zgolemuvawe

na vnatre{nata energija Zra~ewe

.

6. Izvori na energija

Iskoristuvaweto na obnovliviteizvori na energija (son~eva, energijana veter, bioenergija, hidroenergija) se

pravi na dva na~ina.Prv na~in direktno da se iskoris-

ti obnovlivite izvori na energija e naprimer vo son~evi kolektori (fotovol-taici).

Vo son~evite kolektori, ener-gija na Sonceto se transformira voelektri~na energija. Na mestata kade{to godi{no ima mnogu son~evi denovi,moè da se montiraat son~evi kolektori

i da se iskoristi energijata na Soncetoza sekojdnevni potrebi.Postojat duri i proekti, kako na

primer: avtomobili koi bi se dvièleso pomo{ na energija dobiena od Son-ceto, fotovoltaici koi se montirani napokrivot na avtomobilot. Vtor na~in da se iskoristi ener-gijata na nekoj priroden proces e ko-ristewe na energija na voda vo hidro-centralite, energija od plimata i osekavo prilivnite elektrani, energija na ve-trot vo elektrocentralite na veter. Pri iskoristuvaweto na obnovliv-ite izvori na energija, zgolemuvawetona potro{uva~kata na energija na Zem- jata, ne ja naru{uva op{tata toplinskaramnoteà i ne doveduva do zgolemenozatopluvawe.

Nie ne go menuvame koli~estvotoenergija koe doa|a do Zemjata i potoa ja

napu{ta (slika 1). Ottuka, prednosta navakvite izvori na energija e toa {to tiene nanesuvaat {teta na prirodata.

Obnovlivite izvori na energijapostojano ja dopolnuvat svojata energijaod Sonceto i se dovolni za milioni, pai milijardi godini, t.e se dodeka post-oi Sonceto. Toa e nivnata dopolnitelnaprednost.

slika 1. Energetski balans na Zemjata

stakleni~kite

gasovi.


25/89

NEOBNOVLIVI IZVORI NAENERGIJA

Mnogu razli~ni prirodni soedi-nenija koi sodràt rezervi na energija,se nao|aat vo vnatre{nosta na Zemjata.

Pova`nite od niv se: nafta, jaglen,prirodniot gas.

Energijata sodràna vo ovie izvo-ri vo osnova e dobena od Sonceto. Samomalo koli~estvo son~eva energija sekojagodina se transformiraat vo neobnovli-vi izvori na energija. Potrebni se mil-ioni godini za da tie mali koli~estvaenergija se transformiraa vo jaglen,nafta i gas.

Energijata na neobnovlivite izvo-ri gi ima samo vo Zemjata (nafta, jaglen,prirodniot gas). Bogatstvoto na energijaskrieno vo zemjata ostanuva neizmeneto,se dodeka ~ovekot ne go otkrie i ne po~neda go koristi. Odkoga lu|eto po~naleda gi koristat neobnovlivite izvori,koli~estvoto za~uvana energija po~nalonepovratno da se namaluva. Brzinata sokoja nie gi tro{ime neobnovlivite iz-vori na energija e mnogu pati pogolemaod brzinata na nivnoto sozdavawe. Za-toa porano ili pokasno tie }e bidat is-crpeni. Toa e nivniot prv nedostatok.

Treba da se nastojuva kolku {toe mo`no pomalku da se tro{i neob-novliva energija, a kolku {to e mo`nopove}e obnovliva. Ako koristime drvaza zatopluvawe potrebno e na mestotona ise~enite drva da nasadime novi.

Jaglerodniot dioksid ispu{ten prisogoruvawe na drvoto, }e go apsorbiranovonasadenoto drvo.

Vtor golem nedostatok na neob-novlivite izvori na energija e toa {totie nanesuvaat ogromno zagaduvawe naprirodata (ispu{taat golemo koli~estvona jagledrod dioksid).

Zo{to ~ove{tvoto prodolùvaso nivno koristewe i pokraj nivnitenedostatoci?

Vo, osnova postojat nekolkupri~ini:

1. Ekonomski (èlbata za dobivawe

pogolem prihod vedna{);

2. Psiholo{ki (nemame èlba da seotkaème od nekoi zadovolstva);

3. Politi~ki (energija - toa e vlast).

Kako zaklu~ok }e ja navedeme ta-bela 1.5 koja {to {ematski pokaùvakoi se prednostite i nedostatocite narasprostraneti izvori na energija i koise posledicite od nivno koristewe zaìvotnata sredina. Kako {to se gledanema nitu eden idealen izvor na energija, no sepak postoi golema razlika me|univ od gledna to~ka na nivnata opasnostpo ìvotnata sredina.


1. [to ozna~uva izrazot “obnovliv izvor na energija”?2. [to zna~i izrazot “neobnovliv izvor na energija”? Dali moè ovoj izraz da se

svati bukvalno?

3. Kakvi izvori na energija, obnovlivi ili neobnovlivi, vo osnova koristi~ove{tvoto denes za proizvodstvo na energija?

21


26/89


27/89

PRAKTIKUM (zada~a 7)

Ambalaà i energija

Dobro prou~ete gi ambalaìte na proizvodite: hartija, plastika, limenki odkonzervi i dr. Nekoi proizvodi, na pr. portokalite imaat prirodna opakovka.

Drugi proizvodi, na pr. gravot, moè da se prodavaat bez nikakva opakovka.Nekoi proizvodi pak gi dobivame vo sloèni opakovki, na pr. sok vo tetrapak. Za nivno proizvodstvo bila iskoristena energija.

1. Napravete ocenka na razli~ni proizvodi i na nivnata opakovka, od gledna to~kana tro{ewe energija. So sou~enicite i u~itelot, ocenete kako se proizveduvaat i is-koristuvaat materijalite za ambalaà, a potoa vnesete gi proizvodite vo tabela 1.6vo redosled na zgolemuvawe na energetskite tro{oci za nivno proizvodstvo.

2. Ocenete kako moè ponatamu da se iskoristi opakovkata, spored dadenite vari-

janti na odgovori: A. Prirodata gi razgraduva materijalite od ambalaàta; tie se raspa|aat i gnijat.B. Ambalaàta moè da se iskoristi kako gorivo vo elektranite (insinerator) i de-lumno da se povrati energijata upotrebena za nejzino proizvodstvo.V. Ambalaàta moè da bide vratena (na pr. stakleno {i{e), no toa povlekuvatro{oci za transport na ambalaàta, i t.n.G. Ambalaàta bara golemo koli~estvo energija za nejzino uni{tuvawe ili za pov-torno koristewe, na pr. aluminiuska ambalaà od napitoci “limneki”.D. Ambalaàta moè povtorno da se upotrebi ili preraboti.

Vo grupi od 3 do 4 u~enici vo klasot razgledajte na kakov na~in se spakuvaninekoi proizvodi. Razgledajte i alternativni ambalaì.

Tabela 1.6

Proizvod Ocena A-D Alternativna opakovka

Ambalaà i energija


28/89

Svetilnikot na pristani{teto vo Ohrid koristi

fotovoltai~en izvor za napojuvawe koj ja koristi

son~evata energija kako izvor!

Dali znaete deka!

24


29/89

POTRO[UVA^KA(POBARUVA^KA)NA ENERGIJA

DEL 2:

POTRO[UVA^KA

(POBARUVA^KA)NA ENERGIJA


30/89


31/89

OD OBNOVLIVA DO NEOBNOVLIVAENERGIJA

Na kratko, istorijata napobaruva~kata na energija moè da seizloì vaka: ~ove{tvoto po~nalo so vni-

matelno koristewe na obnovlivi izvorina energija, no postepeno preminalo vonerazumno koristewe na neobnovlivi iz-vori na energija.

Toa moè da se ilustrira so pomo{na slednive primeri:Primer 1. Kako lu|eto plovele po okean-ite porano i sega. Vo po~etokot ~ovekotskromno ja koristel energijata na svoitemuskuli. Ja koristel za veslawe, za da sedviì niz vodata. Potoa toj nau~il da gokoristi veterot i morskite strui.

Vo 19-ot vek, konstrukcijata na par-nite sadovi dostigna sovr{enstvo. Istotaka i energijata na vetrot po~na da se ko-risti poefektivno (najprvo za melnici voHolandija). Na krajot na 19-ot i po~etokotna 20-ot vek ~ovekot po~na da ja koristienergijata na jaglenot, potoa naftata, a vovtorata polovina na 20-ot vek uraniumot(atomski kr{a~i na mraz, atomski podmor-

nici).Primer 2. Proizvodstvo na hrana. Zada~ana selskoto stopanstvo e proizvodstvo naprehranbeni produkti i obleka koristej}ifotosinteza za transformacija nason~evata energija vo biomasa. Vo ovojproces farmerite vloùvaat dopolnitel-na energija. Taa moè da bide vo forma naenergija na muskulite na samiot farmer,energija na doma{nite ìvotni, traktor,

|ubrewe, sistemi za navodnuvawe, itn.Pominati se mnogu godini otkakoEvropa prestana da koristi primitivnialati vo selskoto stopanstvo.

Sepak, milioni lu|e vo nerazvi-eniot svet seu{te koristat primitivnialatki vo zemjodelstvoto. Ne pove}e od

edno pokolenie se promeni vo Evropa odvremeto koga vo selskoto stopanstvo pres-tanaa da se koristat doma{nite ìvotni.

Interesen e energetskiot balans naovie vidovi selsko-stopanski raboti. Sokoristewe na ra~ni sredstva za rabota ilidoma{ni ìvotni, energijata sodrànavo proizvodot e mnogu pati pogolema odenergijata izgubena za proizvodstvo natoj produkt. Vo sovremenoto mehaniziranoselsko stopanstvo e obratno, t.e izgubena-ta energija e ~esto pati pogolema od ener-gijata sodràna vo proizvodot.

U{te edna tendencija na istorijatana pobaruva~ka na energija, vo pogled naop{testvo so pove}e tehnologija, nie smese pove}e i pove}e zavisni od neobnovliviizvori na energija od elektri~nata ener-gija.

Vo Makedonija 75% od elektri~na energija se proizveduva vo termo-centrali koi rabotat na neobnovliv izvor na energija - jaglen. Ne moème dabideme svesni kolku zavisime od elektri~nata struja, naftenite proizvodi,

se dotoga{ dodeka od nekoja pri~ina ne is~eznat zasekoga{. Kako toga{ }e sedviìme i }e ja prevezuvame stokata? Ako ja nema elektroenergija }e se ugasnatkompjuterite - zamislete do kakov haos toa }e dovede, zanej}i go faktot dekapogolem del od proizvodstvoto vo Makedonija e kompjuterski avtomatizirano.! 27


32/89

KONTROLATA NAD ENERGIJATA -DAVA VLAST

Istorijata na pobaruva~kata naenergija doveduva do neo~ekuvan na prvpogled zaklu~ok: Koj gi kontrolira iz-vorite na energija, toj ja ima mo}ta. Interesno e deka vrskata me|uvlasta i kontrolata na izvorite na en-ergija verojatno e edna od pri~inite {todosega malku e iskoristena son~evataenergija. Ovaa energija doa|a na Zemjatavo ogromni koli~estva, no e rasturenai nieden ~ovek ne moè potpolno da jazeme pod kontrola.

Bidej}i e rasturena, najdobromoè da se iskoristi vo mali elektro-centrali, koi prakti~no sekomu se do-stapni. Koristeweto na son~evata en-ergija ne doveduva do centralizacija ikoncentracija na vlasta, kako vo slu~ajotna golemite elektrocentrali. Golemiteelektrocentrali se od interes samo vogusto naseleni mesta, kade e potrebnagolema energija. Vakva visoka koncentracija na iz-vori na energija ovozmoùva nivno ze-mawe pod kontrola i koristewe za in-teresite na vlasta.


1. Kade denes se koristi energijata na ~ove~kite muskuli?2. Dali varijacijata na cenite na naftenite proizvodi se odrazuva na cenite na

prehranbenite proizvodi i zo{to (zemete gi vo predvid transportnite tro{ocii tro{ocite za porizvodstvo na prehrambenite proizvodi)? Dadete primeri!

3. Kako }e ja objasnite izrekata “Kontrolata nad energijata dava vlast”?

Zamislete si:

@iveete vo Anglija pri krajot na 19-ot vekna Bejker strit, so nekoj mister [. Holms i va{etoprezime e Vatson. Docna nave~er e, a vie ste seu{tepokraj kaminot i raspravate za dene{nite nastani.Denes povtorno go pridruùvavte mister Holms zavreme na otkrivaweto na sledniot prestap.Raskaète kakvi izvori na energija i za koja na-

mena gi iskoristivte preku denot, po~nuvaj}i odutroto?Kakvi izvori vie bi iskoristile za istite celidenes?

28


33/89


Hrana i energija

Vo tabela 2.1 vnesete spisok na proizvodi iskoristeni za podgotovka na ru~ekotkoj go izedovte v~era. Popolnete ja sami po diskusijata so sou~enicite. Obidete seda pogodite kade e proizvedena hranata {to v~era ja izedovte, ako e proizvedena

vo va{ata oblast stavete H vo prvata kolona. Ako e proizvedena vo drugo naselenomesto, stavete H vo vtorata kolona. Ako hranata e donesena od stranstvo, stavete H votretata kolona. Obidete se da doznaete za proizvodstvo na koja hrana e potrebno pove}e energija. Zemete gi vo predvid odgleduvaweto, obrabotkata i transportot. Potoa obeleète ja so bukva E, vo kolonata “Energija” taa hrana ~ie proizvodstvo, dostavuvawe i obra-botka bara pove}e energija. Na primer, morkovot koj porasnal vo va{eto mesto, bil kupen na pazar i bilvedna{ upotreben, efvtin vo odnos na zaguba na energija. Ako morkovot bil konzervi-ran, toga{ za nego e potro{eno zna~itelno pove}e energija.

9. Svetska potro{uva~ka na energijaPotro{uva~ka na energija vo razniop{testva

Prvobitnite op{testva na lov-ci i zemjodelci imale potreba od malupravuva~ki aparat. Voda~ite ilisovetot na starci upravuval so se votoa op{testvo. Pove}eto od niv odelena lov i sobirale ètva, zaedno so dru-

gite ~lenovi na plemeto. Prinositebile retko tolku golemi (obilni), za daim dozvoli na voda~ite da ne rabotat iceloto vreme da go posvetat na upravu-

vawe so plemeto.Vo drevnite pak op{testva pak od edenkilogram poseana p~enica, se sobiraleod 3 do 10 kilogrami rod. Se pojavilvi{ok na proizvodstvo.

Vi{okot na energija i hranamoèle da se izdvojat za izdrùvawe navoda~ite, lekarite, sve{tenicite i voj-nicite. Ovie lu|e ne se zanimavale sozemjodelstvo, no tie obezbeduvale sta-bilnost i bezbednost na zemjodelcite,koi celosno bile posveteni na obezbedu-vawe hrana i energija. Tamu kade {to

29

Hrana i energija


34/89

imalo posebno pogodni uslovi za sel-skoto stopanstvo i se koristele napred-ni selsko-stopanski tehnologii imalodovolno vi{ok hrana i energija za obez-beduvawe pogolemi grupi lu|e. Koncen-tracijata na pogolemi grupi lu|e vo nas-elbite davala mo`nost za izdrùvawena: drvose~a~i, kujunxii, trgovci i mor-nari.

Vo po~etokot na sredniot vekvo Evropa bilo izraboteno vodenotrkalo, a so nego i ma{ini koi moèada dobivaat energija od pomo}ni iz-vori, otkolku silata na muskulite na~ovekot ili na rabotnoto ìvotno.

Vo 1784 godina, Xems Vat vode~ki

majstor za izrabotka i remont na pre-cizni napravi dobil patent za prvauniverzalna parna ma{ina. Od toga{~ove{tvoto moèlo da koristi bioener-gija (drvena masa) i neobnovliva ener-gija (jaglen) za vr{ewe rabota.

Izumot na Vat odigra re{ava~kauloga vo preodot od ra~en trud konma{inski. Ne bez pri~ina na spomenikotmu pi{uva:

“Ja zgolemil vlasta na ~ovekotnad prirodata”

Vo dene{noto tehni~ki razvienoop{testvo proizvodstvoto i iskoristu-vaweto na neobnovliva energija e mnogugolemo i postojano raste.

ENERGIJA OD RAZNI IZVORI

Do krajot na 19-ot vek, jagle-not i drvnata masa bea glavni izvorina energija. Do 1890 godina naftatapretstavuva{e samo 2% od site iz-vori na energija. Iskoristuvaweto naneobnovlivite izvori na energija po-rasna mnogu po Vtorata svetska vojnai prodolùva da se zgolemuva. Stru-

jata proizvedena vo hidrocentralitei atomskite elektrani pretstavuvasamo nezna~itelen del od op{tatapotro{uva~ka na energija.

Na slikata e pretstavenaraspolo`livata energija (vo gigavat~asovi) vo Makedonija po izvori za 2003godina. 1

30

1 Godi{en Izve{taj za ESM za 2003 godina


35/89

NEEDNAKVA RASPREDELBA NAENERGIJATA

Dostapnosta na evtina ener-gija be{e edna od pri~inite za vi-sokiot ìvoten standard vo svetot

vo koj ìveeme. Do odredeno nivopostoi direktna vrska me|u materi- jalnata blagosostojba na op{testvotoi potro{uva~kata na energija. No, nadtoa nivo situacijata se uslo`nuva.Politi~kata vlast i nivoto natehnolo{kiot razvoj po~naa da igraatzna~ajna uloga.

Sekoja godina OON publikuvastatisti~ki izve{tai za toa kolku ener-gija tro{i prose~no sekoj ̀ itel na raznidràvi. Od nekolku pri~ini potreben ekriti~en odnos kon ovie statisti~ki po-datoci.

Prvo, postoi zna~itelna razlikavo potro{uva~kata na energija na bo-gatite i siroma{nite lu|e, vo edna maladràva.

Vtoro, izve{taite gi sodràt samokomercijalnite potro{uva~i na energija. Na pr. vo mnogu zemji drvnata masa eseu{te najvaèn izvor na energija, no tojne sekoga{ e vklu~en vo izve{taite.


Napravete hronolo{ki redosled (vo kvadratite) od 1 do 7 na izvorite na ener-gija, koi mu bile dostapni na ~ove{tvoto po~nuvaj}i od najstarite vremiwa: atomska energija energija na muskuli na doma{nite ìvotni nafta energija na veterot energija na muskuli na ~ovekot jaglen energija na vodopadi.


Razmislete:

Eden amerikanec koristi onolku enerija kolku {to koristat dvajca evropejci,35 ìteli na Indija, 210 ìteli na Tanzanija i 60 ìteli na Butan. [to }e se slu~i koga site ovie narodi }e posakaat da koristat tolku energijakolku {to se koristi vo razvieniot svet? Dali }e moème tolku da go zgolemimeproizvodstvoto na energija? Dali sme vo pravo da ja zgolemuvame potro{uva~kata naenergija vo isto vreme koga drugite nemoàt da si go dozvolat toa?


36/89

10. Posledici na potro{uva~kata na energija

Denes lu|eto koristat energijapove}e od bilo koga. Od edna strana toazna~i deka moème da ìveeme mnogu

udobno, no od druga strana nastanuvaatproblemi.Bidej}i ne postoi izvor na energi-

ja {to ne e {teten za ̀ ivotnata sredina,za ~ove{tvoto e mnogu va`no da {tedienergija. Morame da {tedime energija zada go namalime {tetnoto vlijanie vrzprirodata. Morame da gi koristime iz-vorite na energija, koi nanesuvaat naj-mala {teta na prirodata. Samo taka }e

moème da postigneme stabilen razvojna civilizacijata.Za da se razbere zo{to koristewe-

to na neobnovlivi izvori na energijananesuvaat tolkava {teta na ìvotnatasredina, podetalno }e ja razgledamesintezata i razloùvaweto na organ-skite materii.

Vo kletkite na rastenijata vodelovite {to sodràt hlorofil,son~evite zraci go predizvikuvaat pro-

cesot - fotosinteza. Ovoj proces pret-stavuva obrazuvawe organski materiiod jaglerod dioksid i voda, preku apsor-pcija na svetlosna energija, propratenaso odvojuvawe na kislorod. [ematski eprikaàno podolu:

Formiranite organski materii, seisklu~itelno va`ni elementi za gradbana kletkite na ìvite organizmi. Vogradbata na kletkite u~estvuvaat i dru-

gi elementi azot, vodorod i jaglerod. Nakrajot se obrazuvaat ìvi organizmi,rastenija ili ìvotni.

Organskite materii se sogorlivi,

t.e. se sposobni za samostojno sogoru-vawe i zatoa moè da se koristat kakogorivo, odnosno kako izvor na energija.

Pri sogoruvawe, tie se razloùvaat do jaglerod dioksid i voda a se osloboduvaenergija. Istoto se slu~uva koga sogoru-vaat naftata i jaglenot. Na toj na~in, ne zavisno dali ko-ristime neobnovliv izvor na energija ilibiogorivo (gorivo proizvedeno od suvaorganska materija, ili sogorlivi maslaproizvedeni odrastenija), jaglerod diok-sidot se ispu{ta vo atmosferata. Sepakima golema razlika vo me|u sogoruvawena biogorivo ili neobnovliv vid gori-vo. Neobnovlivite izvori na energijakoi se nao|aat vo vnatre{nosta na Zem- jata (nafta, jaglen, gas) sodràt golemokoli~estvo jaglerod. Koga sogoruva neob-novlivo gorivo vo atmosferata se isfr-la golemo koli~estvo jaglerod vo vid na jaglerod dioksid, {to doveduva do zgol-emuvawe na negovata koncentracija voatmosferata.

Ako rastot na rezervi na biogori-vo e ednakov na negovata potro{uva~ka,toga{ nema da nastane zgolemuvawe nasodrìnata na jaglerod dioksid vo at-mosferata, bidej}i vo procesot na fo-tosinteza rastenijata go apsorbiraat jaglerod dioksidot.

Zna~i zgolemuvaweto na koncen-tracijata na jaglerod dioksidot e samoposledica na sogoruvawe na neobnov-

livi goriva. Zgolemuvaweto na nego-vata koncentracija doveduva do pojava na efektot na klimatski promeni,koj{to pretstavuva seriozna opasnostza ~ove{tvoto.

SO2 + N

2O + svetlina +

hlorofil = organski materii + O2 32


37/89

EFEKT NA STAKLENA GRADINA

Poslednava decenija se vodatmnogu raspravi za ovoj efekt. Prvo, dase zadrìme na razlikata me|u prirod-niot efekt na staklena gradina i efe-

ktot {to nastanuva kako rezultat na~ovekovata aktivnost. Op{to, efektote nuèn za opstanok na ìvotot na Zem- jata. Bez nego srednata temperatura naZemjata bi bila -18 oC. Blagodarenie naprirodniot efekt na staklena gradina,srednata temperatura na Zemjata e +14oC.

Imeto na efektot proizleguva odtoa {to zemjinata atmosfera deluvakako staklena gradina. Vo nea son~evataenergija, glavno vo vid na svetlinaminuva niz nea i stignuva do zemjata i ja zagreva. Zagreanata zemja ponatamuzra~i energija, no vo vid na toplina, ane na svetlina, a potoa atmosferata jazadrùva toplinata i ne ja pu{ta nad-vor.

Poednostavno kaàno, atmos-ferata okolu Zemjata deluva kako stak-loto okolu staklenata gradina.

Tokmu taa pojava pridonesuva zaìvot na Zemjata. Ova moè da se razja-sni ako se zemat kako primer na{itesosedni planeti, Mars i Venera. Ve-nera, koja e poblisku do Sonceto ima at-mosfera. Tamu atmosferskiot pritisoke 100 pati pogolem od onoj na Zemjata.Atmosferata na Venera se sostoi od97% jaglerod dioksid, a temperaturatana nejzinata povr{ina iznesuva 500oC.

Imeno, efektot na staklena gradina gosozdava toa. Dali moè da postoi ̀ ivotpri vakva temperatura?

Mars e podaleku od Sonceto, ot-kolku {to e Zemjata, i zatoa dobivapomalku energija od Sonceto. Negovataatmosfera e mnogu razredena, atmo-sferskiot pritisok na povr{inata e200 pati pomal od onoj na Zemjata i za-toa na Mars nema efekt na staklenagradina. Atmosferata na Mars sodrì95% jaglerod dioksid, a temperaturatana negovata povr{ina iznesuva -50oC na srednite {irini, -100oC na polar-nite {irini. Poslednite istraùvawa

pokaùvaat deka na Mars nekoga{ pos-toel ̀ ivot. Sepak, prirodnite uslovi naMars se tolku surovi {to sloèni orga-nizmi kako rastenija, ìvotni i ~ovekotne bi moèle da opstanat.

Na Zemjata uslovite za ìvot seidealni, bidej}i ne e nitu mnogu è{konitu mnogu ladno. Kako rezultat na ~ove-kovata aktivnost, procesot na sogoru-vawe na goriva i uni{tuvawe na {umina planetata, vo atmosferata se zgo-lemuva koncentracijata na gasovite nastaklenata gradina (jaglerod dioksid,metan). Koncentracijata na ovie gasovivo atmosferata go naru{uva prirodniottemperaturen balans na planetata i vodikon zatopluvawe i promena na klimata.

Najgolemo ne-spokojstvo, prediz-vikuva toa {to ovojefekt e pri~ina zaglobalnoto zato-pluvawe na Zemjata.Ako toa nastane }ese podigne nivotona okeanite. Golemi

delovi zemja }e senajdat pod voda,milioni lu|e }e izgubat se, i }e mora dase preseluvaat. Migracijata na golemamasa lu|e moè da dovede do seriozniposledici.

Klimatolozite smetaat deka prikrajot na 21-ot vek, ako ne se namali is-frluvaweto na gasovi vo atmosferata,temperaturata na Zemjata }e se zgolemiza 3 oC. Moèbi ne zvu~i dramati~notolkavo poka~uvawe vo stoletie, no toae najgolemo zgolemuvawe na temperatu-rata vo poslednite 10.000 godini i kakorezultat na toa Zemjata }e ima najvi-soka sredna temperatura za poslednite150.000 godini.

Nekoi nau~nici gi smetaat zapreterani podatocite za rastot na sred-nata temperatura na Zemjata. Postoi iteza deka efektot na staklena gradina

e rezultat na prirodni procesi, a nena stopanskata dejnost na ~ove{tvoto.Podobro da se prenaglasi opasnosta, ot-kolku da se potceni, neli?

33


38/89

DRUGI POSLEDICI OD RASTE^KATAPOTRO[UVA^KA NA ENERGIJA

Koga sogoruvaat organski mate-rii vo vozduhot se isfrluva golemokoli~estvo na sulfur i azot. Neobnov-

livite izvori na energija sodràt mnogupove}e vakvi komponenti od drvnatamasa. Pri sogoruvawe na jaglen vo atmo-sferata se isfrluva prav, ~ad, sulfur,hlor, elementi vo mikro koli~estvakako cink, kadmium, olovo, ìva, nikel,bakar, hrom i organski soedinenija. Voatmosferata ovie elementi stapuvaatvo reakcija so kislorodot i vodata, ikako rezultat na ovie reakcii se javu-

vaat kiselite do`dovi. Vo pogolemitegradovi i industriski centri se formi-ra smog. Site ovie formi na zagrevawena okolinata, za razlika od efektot nastaklena gradina, imaat lokalen kar-akter. Pove}eto elektrocentrali, oso-beno hidrocentralite zazemaat ogromnipovr{ini zemja, koi ve}e ne moàt da se

koristat vo zemjodelstvoto. Vo dràviteso gusto naseleni mesta, nedostatokot odzemjodelsko zemji{te e golem problem.Koristeweto radioaktivni materijalivo atomskite centrali isto taka pret-stavuva golemo zagrozuvawe na ìvo-tnata sredina.


1. [to e toa fotosinteza?2. Moè li fotosintezata da se odviva na temno?3. Zo{to koristeweto biogoriva ne ja zgolemuva koncentracijata na jaglerod dioksid

vo atmosferata?4. Kako nastanuvaat kiselite do`dovi?5. [to e toa “efekt na staklena gradina”?


EFEKT NA STAKLENA GRADINA

Ajde da napravime model na efektot na staklena gradina. Potrebni se dvatermometri so ednakvi skali, tolku mali {to bi moèle da se smestat vo tegla sokapak, koj se zatvora. Vo prvata tegla stavete par~e crn mat karton koj }e pokriva

polovina tegla vnatre. Termometarot treba da se nao|a vo zatemnetata strana. Vodrugata tegla stavete alumuniumska folija na ist na~in kako i kartonot vo prvatategla. Termometarot isto treba da se nao|a vo zatemnetata strana. Stavete gi tegliteedna vrz druga na sonce. Smestete gi vo ne{to vo vid na termoizolacionen materi-

34


39/89

jal, na pr. na kniga. Proverete, dali termometrite se na temnata strana. Brzo}e se uverite deka temperaturata pobrzo raste vo teglata so crniot karton. Eve {to se slu~uva: Vo son~evite zraci ima kratki i dolgi elektromag-netni branovi. Kratkite - toa e svetlinata, a dolgite - toa e toplinata. Stak-loto lesno gi propu{ta kratkite branovi (svetlinata), no pote{ko podolgite(toplinata).

Vo teglata so aluminiumska folija zracite se odbivaat od meta-lot. Dolìnata na branovite ostanuva nepromeneta i tie ja napu{taatteglata isto tolku lesno kako i {to vlegoa.

Vo teglata so crn karton zracite gi apsorbira kartonot. Tie pak go za-grevaat kartonot i temperaturata vo teglata se zgolemuva. Zagreaniot karton isamiot zra~i energija, no dolìnata na branovite vo ovie zraci e pogolema odonie vo son~evite zraci i tie ne moàt da izlezat nadvor niz stakloto. Ener-gijata na toplinskoto zra~ewe ostanuva vo teglata i temperaturata na vozduhotvo nea se zgolemuva.

Na ovoj na~in se odnesuva i atmosferata na Zemjata.Taa dobro ja propu{ta son~evata energija, koja glavno doa|a kako svet-

lina. Ovaa energija se iskoristuva na Zemjata i se pretvora vo drugi vidovienergija. Zemjata zra~i toplinska energija koja atmosferata ja zadrùva.

11. Energetski krizi

Elektri~ni i toplinski krizi (krizi

na strujata i gorivo)

Koga vo razvienite zemji se govo-ri za energetska kriza, se misli na eks-tremni situacii koi }e nastanat, akonema dovolno evtina elektroenergija inafta. Soglasno so napravenite ocenkivo svetot, istraènite rezervi na jaglen}e bidat dovolni u{te nekolku stoleti- ja, rezervite na nafta u{te 70-godini, apriroden gas u{te 50 godini. Ovie prog-nozi moè nezna~itelno da se menuvaatso otkrivawe na novi nao|ali{ta, noedno e sigurno: porano ili pokasno ovierezervi }e bidat istro{eni. [to }e se

koristi kako gorivo potoa?

Za da se izbegne vakva situacija,mnogu sredstva se tro{at za otkrivawena novi nafteni nao|ali{ta, za gradbana novi atomski centrali i golemi elek-trocentrali, koi }e koristat drugi gori-va.

Dosega mnogu malku sredstva sevloèni vo efikasnoto tro{ewe na en-ergija i vo gradba na mali elektrani koi}e koristat obnovlivi izvori na energi-

ja. Mo`no e vakviot odnos da sepodobri. Od site nas zavisi odnosot naop{testvoto i vlasta kon vakvite izvo-ri na energija da se podobri.

Kriza na gorivo

Zasega industriski razvienitezemji se soo~eni so mo`nosta da bidatzagrozeni od energetska kriza koja moè

da nastane vo idnina. Mnogu lu|e u{tedenes ~uvstvuvaat kriza na energija -katasrofalen nedostatok na drvna masakoja se koristi za podgotvuvawe hrana i

zagrevawe na ku}ite. Vo sporedba so razvienite zemji,koli~estvoto energija {to go koristi

~ovek od nerazvienite zemji e mnogu ni-sko. Za niv {umite se va`ni izvori naenergija. Prakti~no sekoj selanec celo-sno ili delumno zavisi od drvnata masa

35


40/89

za podgotvuvawe hrana i zatopluvawe. Vogradovite }umurot i drvata se najva`niizvori na energija za siroma{nata isrednata klasa. Dosega ovie izvori beabesplatni ili barem evtini.

Vrz osnova na podatocite na OON,denes milioni lu|e ìveat na mestakade {to iskoristuvaweto na drvna-ta masa e pogolemo od nejzinoto ob-ovuvawe. Uni{tuvaweto na {umite nemoè da trae dolgo. Dopolnitelno }ezabeleìte deka gorivoto stanuva seposkapo. Za mnogu lu|e procesot na pod-gotvuvawe hrana stanuva poskap od sa-mata hrana.

Otsustvoto na drvnata masa voladnite predeli kako Himalaite, An-

dite i drugi planinski masivi, ne mudavaat na ~ovekot mo`nost da se greeokolu ogan, a koga ~ovekot e podloènna ladno, podloèn e i na bolesti.

Drvna masa, jaglenot, isu{eniotìvotinski izmet, otpadocite nadoma{noto stopanstvo i smetot stanu-vaat va`ni izvori na energija vo mnogudràvi. Sekoj den milijardi lu|e jadathrana podgotvena na jaglen ili drva.

Polovinata od ise~enite drva odi na

podgotvuvawe hrana i zatopluvawe nastanovite, a 1,5 milijardi lu|e ne moàtda najdat dovolno drvna masa i za nivnejziniot nedostatok pretstavuva ener-getska kriza.

Na mestata kade seu{te ima {umi,na siroma{nite im e zabraneto sobi-rawe drva, bidej}i drvnata masa i }umu-rot stanaa predmet na trgovija i cenataim porasna. Vo Nepal, Indija i Bangla-de{ siroma{nite se naterani da kradatdrva od dràvnite {umi i rizikuvaat daplatat kazna ili da odat vo zatvor, akobidat fateni.

Ako zemjodelskite otpadi i ìvo-tinskiot izmet se koristat kako gorivo,toga{ ovie va`ni |ubriva za po~vata ne

gnijat vo nea i toa ja namaluva nejzinataplodnost i kvalitet, koja pak e izvor naopstanok za lu|eto od zemjite vo razvoj.Krizata na goriva vo nekoi delovi odsvetot zastra{uva bidej}i siroma{nitevo ovie dràvi gi uni{tuvaat osnovitena svoeto postoewe za da preìveat.Toago pravat ne zatoa {to ne se svesni zaposledicite, tuku zatoa {to nemaat iz-bor.

Zamislete si:Denes na Zemjata se potro{eni rezervite nafta (ne se beskrajni). [to }ese izmeni vo sekojdnevniot ìvot na lu|eto? Koi uslovi }e gi nema?

Praktikum (Zada~a 11)

Transportot i ìvotnata sredina

Avtomobil - mileni~e na 21- ot vek. Vo 1900 godina gi imalo samo nekolku iljadi vo celsvet, a denes samo vo SAD ima 150.000.000 avtomobili. Zgolemuvaweto na nivniot brojbilo sli~no na eksplozija. Bidej}i pogolemiot broj avtomobili koristat motori navnatre{no sogoruvawe, koi {to rabotat na benzin ili dizel, zagaduvaweto na ìvot-nata sredina od nivnite izduvni gasovi prerasna vo golem problem. Ako vo sekojadràva ima ist broj avtomobili kako vo SAD, vo svetot bi imalo nad 3 milijardiavtomobili. Toa bi pretstavuvalo katastrofa za ìvotnata sredina. Zatoa, treba da

nau~ime razumno da gi koristime avtomobilite.Vo ovaa zada~a od kriti~ka gledna to~ka }e go razgledame koristeweto avtomo-bil. Dali dovolno racionalno gi koristime avtomobilite ili moème da go usovr{imenivnoto koristewe i so toa da im pomogneme i na drugite?

36


41/89

Izberete nekolku to~ki vo blizina na u~ili{teto kade {to }e go nabquduvatepatniot soobra}aj. Podelete se vo grupi od 2 do 3, koi potoa }e moàt da gi sporedatrezultatite i taka podobro da se spravat so zada~ata.

Intenzitetot na patniot soobra}aj e razli~en vo tekot na denot. Zatoa e ra-zumno da se rasporedat dvièwata eden ~as nautro, eden ~as napladne i eden ~asnave~er. Bidej}i intenzitetot moè da se menuva vo eden ili drug den, vi sovetuvameda go sledite patniot soobra}aj dva dena vo sedmica i predlagame da gi izberetevtornik i ~etvrtok.

Gi grupirame site vidovi sredstva za dvièwe i nivniot broj go vnesuvame votabela 2.2.

Procenete koi od navedenite vidovi soobra}ajni sredstva najmnogu bi isfr-lile jaglen dioksid vo atmosferata.

Tabela 2.2

Vidovi soobra}ajni sredstva Podredi od 1-5 Avtobusi

KamioniAvtomobiliMotorcikliVelosipedi

12. Idni perspektivi za idni-

nata Denes vo svetot raste interesotza iskoristuvawe na obnovlivite iz-vori na energija. Osobeno na son~evata,vetrovata i bioenergijata. Poslednive 15 godini zna~itelnose zgolemi konkurentnata sposobnostna obnovlivite izvori na energija vosporedba so naftata, jaglenot, gasot inuklearnata energija. Ako ovaa tenden-

cija prodolì obnovlivite izvori naenergija }e zazemat pogolem del na en-ergetskiot pazar. Moè da se vidi dekaobnovlivite izvori na energija moàtuspe{no da konkuriraat so izgradbata nanovi atomski centrali. Ova e za pozdra-vuvawe. Vo izve{tajot pretstaven predme|unarodnata komisija na OON za raz-vojot na ìvotnata sredina, sega{nataenergetska sostojba e pretstavena na

sledniov na~in: “Ne moème da ìveemebez energija vo edna ili druga forma.Idniot razvoj celosno zavisi od onieformi na energija, koi }e bidat postojano dostapni vo raste~ki koli~estvaod nade`ni obnovlivi izvori, koi ne seopasni za ̀ ivotnata sredina. Vo ovoj mo-ment nemame nieden univerzalen izvorkoj bi moèl da ne obezbedi vo idnina vosoglasnost so na{ite potrebi“.

Problemot so koj{to se soo~uvamee ogromen i sekoj vo ramkite na svoitemo`nosti treba da pridonese za negovore{avawe. Nie moème da po~neme odnajednostavnoto re{enie, koe e izvod-livo za pove}eto od nas vo ekonomskasmisla, a toa e: da nau~ime da ja koris-time energijata koja se nao|a vo na{etookruùvawe kolku {to e mo`no poefi-kasno i bezopasno vo odnos na ̀ ivotnatasredina.

Razmislete i odgovorete:1.Zo{to za ~ove{tvoto e mnogu vaèn preodot od neobnovlivi kon obnovlivi izvorina energija? 37

Transportot i ̀ ivotnata sredina


42/89

Dali znaete deka!

Avtomomobilite se najgolemite zagaduva~i na vozduhot vocentralnoto gradsko podra~je!

38


43/89

ZA^UVUVAWE

(ZA[TEDA) NAENERGIJA

DEL 3:

ZA^UVUVAWE

(ZA[TEDA) NAENERGIJA


44/89

Procesite na proizvodstvo na

energija koja{to ni e potrebna ja de-gradiraat ìvotnata sredina. Toa netera da razmisluvame za mo`nostite

za namaluvawe na potro{uva~kata naenergija. Poefikasno koristewe ener-gija e vo polza na prirodnata sredina,a istovremeno e korisno. Merkite zazgolemena energetska efikasnost }ego zgolemat komforot vo na{iot ìvoti kvalitetot na korisnite primeni naenergijata. Vo krajna linija, {tedewetoenergija i resursi e na~in da se namalattro{ocite.

13. Energetski uslugi

Elektri~nata energija i gasot, na pri-mer, ne samo {to se nevidlivi, tukuponekoga{ se i opasni. Od druga stra-na, rabotata i drugite korisni na~inina primawe energija koi {to moè dase proizveduvaat so pomo{ na ovie iz-vori se osnovni elementi na na{iot se-

kojdeneven ìvot. Mno{tvoto razli~niizvori na energija moàt da bidatupotrebeni za dobivawe svetlina, top-lina, mehani~ka rabota i drugi korisniceli. Takvata upotreba na izvorite naenergija se narekuva energetski uslugi. Postojat ~etiri osnovni celi na

Za{teda na energijata e najevtin i ekolo{ki ~ist izvor

primenata na energija, osnovni grupi naenergetski uslugi, koi{to moàt da bi-dat obezbedeni so razli~ni izvori naenergija:

- Greewe - Ladewe - Osvetluvawe

- Mehani~ka rabota Pri toa, energijata dobiena odrazli~ni izvori se transformira odedna forma vo druga i vo razni slu~aimoè da bide koristena razli~na for-ma na energija.

Praktikum (Zada~a 12)

Potseti se vo kakvi formi se javuva energijata i analizirajte kakvi formi na en-ergija ni obezbeduvaat energetskite uslugi (stavete oznaka vo soodvetnoto pole votabela 3.1)

40

Formi na energija


45/89

Osnovni izvori na energijaIskopini: nafta, gas, jaglen, termalni izvori;

Nuklearni: rudi na radioaktivni elementi;Obnovlivi: son~eva, hidro, bio, energija od veter i plima.

Transformacijavo korisna rabota

Zagubi na energija Zagrozuvawe i vlijanie vrzìvotnata sredina

Energetski uslugiGreewe, ladewe, osvetluvawe,

mehani~ka rabota.

Crt. 3.1 [ema na procesot na prenesuvawe i transformacijana izvorite na energija kon potro{uva~ot

14. Primena na naukata

Korisnata primena na energijatamoè da bide postignata na razli~nina~ini. Moè da se iskoristat razli~nividovi na energija i dobienite ener-getski uslugi moè da se izvr{uvaat narazli~ni na~ini. Zagubata na korisnaenergija vo procesot na nejzino pret-vorawe i nejzinoto vlijanie vrz prirod-nata okolina zavisat od izvorite naenergija i primenetite tehnologii.Za da se zgolemi efikasnosta na ovieprocesi i namali vlijanieto na na{ata

upotreba na energijata vrz ìvotnatasredina, treba da se primenuvaat napre-dni znaewa od prirodnite nauki i soci-ologijata.

Vo prethodnata glava “Energija”bea pretstaveni dva zakoni na termodin-amikata. Prviot zakon na termodinami-kata kaùva deka koli~estvoto energijaostanuva konstantno, no vtoriot zakonutvrduva deka op{toto koli~estvo ener-gija se namaluva pri transformacija naenergijata vo drug vid.

Pri obidot da se podobrat

ìvotnite uslovi i da se namalivlijanieto vrz ìvotnata sredina,potrebno e da se najdat metodi itehnologii koi{to ovozmoùvaat:

1. Efikasno iskoristuvawe na ener-

gijata Dol`ni sme kolku {to e mo`nopove}e (celosno) da ja koristime ener-gijata za korisna rabota i za ni{to

drugo. Na{ite potrebi od iskoristu-vawe na energija za korisni celi trebada se izvr{uvaat pri minimalna (neko-risna) zaguba. Kako primeri moàt da senabrojat: spre~uvawe na “istekuvawe” natopliot vozduh od stanot, koristewe naefikasni sijalici i namaleno iskori-

stuvawe na topla voda.2. Izbor na izvori na energija so opti-malen kvalitet (ne pogolem od potre-bniot (nu`niot))

Osnovni principi za za{teda na energija

41


46/89

Ne treba da koristime energijaso visok kvalitet ako ne e potrebno.Vo slu~aite koga e mo`no koristeweenergija so nizok kvalitet (greewe), netreba da se koristi energija so pogolemkvalitet.

No, duri i ako gi sledime ovie prin-cipi zasnovani na zakonite na priroda-ta potrebni se dopolnitelni napori zaorganizacija na op{testvoto i na{iotìvot na odr`liv na~in. Vo ovoj pro-ces treba da se vklu~eni op{testvenitenauki, politikata i op{testvoto.

3. Op{testvoto i na{iot ìvot da seorganiziraat na odr`liv na~in

Na{iot na~in na ìvot vo sovre-menoto op{testvo treba da se odvivavo soglasnost so pogore izloènitena~ela. Organizacijata na op{testvoto,vklu~uva}i gi zakonite i ekonomskitespregi, treba da pridonesuvaat za efi-kasna upotreba na energijata, za povtor-na prerabotka na materijalite, za razvojna op{testveniot transport i drugite~initeli na odr`liv na~in na ìvot.

Za razgleduvawe:

Analizirajte ja {emata na transformacija na energijata vo korisna rabota. Obidetese da najdete primeri na zaguba na energija i opredelete gi mo`nite merki za za{tedana energija vo soglasnost so trite principi za za{teda na energijata.

15. Da se dobie pove}e so pomal-

ku zaguba

So razgleduvaweto na raznitemo`nosti za za{teda na energija, se ot-krivaat golemi mo`nosti vo ovaa nasoka.Za{teda na energija e mo`na nasekade iso pomo{ na razli~ni merki. Nekoi na-pori za za{teda na energija moàt dase napravat ovde i sega od sekoj ~ovek.Toa se merki koi{to zavisat od li~natasvest i u~estvo. Mnogu od niv ne baraatnikakvi investicii i zavisat isklu~ivo

od na{eto odnesuvawe. Drugite mer-ki baraat nezna~itelni investicii iusovr{uvawe na koristenite tehnolo-gii. Da re~eme, na va{eto semejstvo mutreba nov ladilnik. Potro{uva~kata naenergija na dva vnatre{no ednakvi mo-deli so ednakvi funkcionalni mo`nostimoè da bide mnogu razli~na. Izbiraj}igi poefikasnite, }e moète da {tediteenergija sekoja godina, dodeka ladil-nikot vi sluì.

Za{teda na energija vo u~ili{te i

doma

Obrabotuvaj}i ja za{tedata na en-ergija, razgleduvame razli~ni vidovi naprimena na energijata za korisni celi.Gi ispituvame mo`nostite za dobivaweist rezultat so pomali zagubi na ener-gija, so primena na izvori na energija sonajmal nuèn kvalitet i pri optimalnokoristewe obnovlivi izvori na energija. Ovde moè da se navede dolg spisokna preporaki i red prakti~ni primeri.

Vo sekoj konkreten slu~aj merkite zaza{teda na energija treba da se izbi-raat individualno.

Ne zaboravajte: za{tedata na edi-nica energija e mnogu podobra od proiz-vodstvoto na nova edinica. [tedej}ienergija doma istovremeno ja namalu-vate zagubata na energija pri nejzinotoproizvodstvo i transport. Me|u drugoto,go namaluvate i vlijanieto vrz ìvot-nata sredina.

42


47/89

Ve`ba:

Posetete ja najbliskata prodavnicaso ladilnici i pra{ajte go prodava~ot zapotro{uva~kata na energija na razli~nitemodeli. Presmetajte ja godi{nata za{tedai op{tata za{teda poa|aj}i od vekot naeksploatacija na ladilnik.

Vo mnogu slu~ai za{tedata na en-ergija ne e pra{awe samo na individu-alno re{enie. Mnogu sistemi i tehni~kire{enija ve}e se zastareni i potrebno e

donesuvawe na kolektivno re{enie tieda se zamenat. Vo mnogu domovi ima cen-tralno greewe od regionalnata mreà.Navistina, mnogu ~esto e potrebno podo-bruvawe na sistemot, no za negovo obnovu-vawe e potrebno u~estvoto na semejstva,komunalni, energetski slu`bi, tehni~kispecijalisti, proizvoditeli na oprema idrugo.

Sovremenite energetski siste-

mi imaat sloèna struktura i vo mnoguslu~ai rezultatite od naporite zaza{teda na energija zavisat od u~estvotona eksperti i golemi organizacii. Sepak,site nie sekoj den imame rabota so en-ergijata i u~estvuvaj}i vo obrazovani-eto i prakti~nite dejstva na li~en plan,moème da staneme del od procesot nausovr{uvawe. Seto toa pretstavuva ogromen po-tencijal za za{teda na energija i namalu-

vawe na vlijanieto vrz ìvotnata sredi-na, kako rezultat na na{eto dejstvuvawe.Sporeduvaj}i go op{to prifatenoto nivona potro{uvawe na energija so nejzinotonajefikasno koristewe, nekoi specijal-isti za energetika predloìja termin“faktor 4“.

43


48/89

Zatopluvawe na prostoriite

Verojatno, za tie {to ìveat votropskite predeli, zagrevaweto naprostoriite ne pretstavuva problem.Za nas, koi ìveeme vo predeli so la-

dni zimi, potrebno e da se obmislatprakti~ni metodi za za~uvuvawe natoplinata. Nam ni e potrebna dovolnotopla obleka. Dobrata obleka go pravimo`no preìvuvaweto vo zimski uslo-vi. No, poprakti~no i poudobno e da seima mo`nost na u~ili{te ili doma dase simne debeliot kaput. Spored stan-dardi komfornata temperatura vo pro-storiite ne treba da e pomala od 18 oS.Zagrevaweto na prostoriite bara mnogu

energija i stana skapo. Sistemi za greewebea izgradeni koga cenite na energijatabea niski i ne se obrnuva{e vnimanie naefikasnost. Neefikasnosta na mreàta

za greewe ~esto doveduva do nedostatokna greewe, ekonomskite i tehni~kiteproblemi go ote`nuvaat odrùvawetona komfornata temperatura. Vo vrska so za{tedata na energijaproblemot ne e vo toa kako da se dostavidovolno toplina. Na{iot problem e votoa kako da ja so~uvame toplinata. Naprimer, prostorijata be{e zagreana, asega e ladna. Kade otide toplinata?

Za razmisluvawe:

Od fizi~kite zakoni znaeme deka energijata ne moè da is~ezne. Topliot vozduhvo sobata sodrì toplinska energija, kade otide taa energija, koga sobata stana lad-na?

Ve`bi:

1. Pokaète deka raz

Documents

Mkd Spare Priracnik