29
MINISTRY OF EDUCATION NAMIBIA SENIOR SECONDARY CERTIFICATE THESE PAPERS AND MARK SCHEMES SERVE TO EXEMPLIFY THE SPECIFICATIONS IN THE LOCALISED NSSC OSHIKWANYAMA FIRST LANGUAGE ORDINARY LEVEL SYLLABUS 2006 OSHIKWANYAMA FIRST LANGUAGE SPECIMEN PAPERS 1, 2 and 4 AND MARK SCHEMES ORDINARY LEVEL GRADES 11 – 12

MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

MINISTRY OF EDUCATION

NAMIBIA SENIOR SECONDARY CERTIFICATE

THESE PAPERS AND MARK SCHEMES SERVE TO EXEMPLIFY THE SPECIFICATIONS IN THE LOCALISED NSSC OSHIKWANYAMA FIRST LANGUAGE ORDINARY

LEVEL SYLLABUS

2006

OSHIKWANYAMA FIRST LANGUAGE SPECIMEN PAPERS 1, 2 and 4

AND MARK SCHEMES

ORDINARY LEVEL

GRADES 11 – 12

Page 2: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

Ministry of Education National Institute for Educational Development Private Bag 2034 Okahandja Namibia © Copyright NIED, Ministry of Education, 2005 NSSCO Oshikwanyama First Languagey Specimen Paper Booklet Grades 11-12 ISBN: 0-86976-801-8 Printed by NIED Publication date: 2005

Page 3: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

TABLE OF CONTENTS Paper 1: Reading and Directed Writing Specimen Paper .........................................................5

Paper 1: Reading and Directed Writing Mark Sheme ............................................................10

Paper 2: Continuous Writing Specimen Paper........................................................................13

Paper 2: Continuous Writing Mark Scheme ...........................................................................15

Paper 4: Literature Specimen Paper........................................................................................17

Paper 4: Literature Mark Scheme ...........................................................................................23

Page 4: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo
Page 5: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

5

MINISTRY OF EDUCATION

Namibia Senior Secondary Certificate (NSSC)

OSHIKWANYAMA: ORDINARY LEVEL

PAPER 1: READING AND DIRECTED WRITING SPECIMEN PAPER

Kape na oikwafifo ya wedwa po. Eflmbo: Eevili 2 nominute 30 Omalombwelo komukonakonwa Nyola edina loye, onomola yonhele apa to nyolele ekonakono nonomola yoye yekonakono mombapila ya yandjwa. Nyamukula omapulo aeshe Nyola omanyamukulo oye mombapila ei wa pewa. Ngeenge owa longifa eembapila dihapu di mangela kumwe.

Page 6: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

6

Oshitukuhva A Okahepu 1 Lesha okahepu taka shikula, opo u dule okunyakula omapulo taa ka pulwa kuko. Omumati wokashendjelutu, kemule ye kemuxupi oku na ofika yopokati needula daye odopokati. Kemulaula unene ondoba, ye haye Hamukwaya. Hangeinge olo edina laye. Ka li unene oshidale, ashike omunhu waNelao, ovo ngoo va li ovamatiitii, ava haku tiwa nokafifi oke va shii. WaNelao okwa dalelwe nelao, osheshi nghee a dile oinyenye a fikole nomokambeendee omo ina enda. Ashike nande ongaho elao laye ole mu tambulifa koNAMDEB. Okwa kala ha kombo meembonge dovahona. WaNelao nande ina mona oshule, omumati okwa li e na eenghenga, e shii okupopiwa naye .Ova longela kumwe navakwao ovo hava fudula eendao. Ngeenge ka piti, vo tave ke ka ya pokati. Oshikando shimwe ova li va likola sha pama. Eshi ve uya mOshilongo shOkakambe ova landifa nawa. Omumati okwa toko la a ekele po oRaider, fiyo vakwao tava mono kutya omumati a ninga omunamake. Okwa tokola a konge Munyalombe. Okwa hala okukonga omunhu ina nongekwa e mu fa, vati opo aha dinike komukulukadi, pamwe ote ke litangela otyeke. Oshinima odino ina hala. Ta kongo Ndatoola woixwa yavo. Ndatoola okwa fa mwene, nghee a dalelelwe okwa enda ashike momapwakola ndele ofilu osho. Elao ole mu wila osho. Ohango oya shivwa, emndula ola ingida nokuli. Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo. Omalongekido aeshe oye e a ninga keembinga adishe nokeumbo looNdatoola. Ndatoola a toola ohambo nomaholo ayo. Oshivilo osha lilwe. Oto hale u tye neembwa oda dile mo tadi ka kunga. Hangeinge omunyeumbo, ye vali oku na oukengeli wa dja modila, ouyamba wa dja munelomba. Okwa ninga diva eumbo laye. Ola li la dikika, leengulu apeshe opo nomikala to kanene mo. Eumbo li na ediko li fike pedu li na nomatuwa a paula, vo nahefolo laye keshe umwe oku na laye. Ndatoola oku na oCorrola oyo a umbwa ongalo kumwene. Ye mwene oha ende ashike meshete. Oungwengo neenghundungulu ito mane. Oshivike keshe ohamu tomwa, ovanhu vopomukunda va lye oilyapwanga. Ovananguwo nande ve hole mokandjadja ihave ka lafifwa, shaashi aishe yomedimo oyeembwa daye. WaNelao okwa kala ha i kongeleki. Oohembudangele veongalo lavo ova li ve mu hole neenghono, unene poivilo yopangeleki. Okwa kala he va havaleke ouleke konima yomambo. Ohava kupulwa mombada, yo oimhutu tai yakele nokukakama eshi tave ya okuwila pedu. Ava va pya ekodi ohava di po omake e yadi. Moshiwambo omu na oidila, okukupula sha sha dja meliko loye vati olo to kupula shi, osho vamwe ve mu kunghilila nasho. Ye okwa ti ita itavele eendjovo dovafyoona, osho hava popi, alushe ngeenge va twa ondubo. Omaadi ohaa hena, nande na ifanwe koilonga oha ti ke na eshi ta ka konga, eshi e na oshe mu wana vo novaneumbo laye. Osho a kala fiyo omhito ya kana, nopendjela oyo ina pula ko. Omakutu otaa i nokupwa, eeshako tadi i nokwooholoka. Osha fmda kowii. Ovanamukunda va li hava li oshali paife ohava lande. Mokambo kombaanga nako ke shii okutala ko vali. A li ha pula ko omayovi okwa lumbukwa ashike ha lombwelwa kutya itaku dulu okudja omayovi, okuninga ta kufa ko omafele onhumba.

Page 7: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

7

Hewa pa li ihapa pu, okwa xupa po ngaa noCorrola ei ya kala yahefolo laye. Eshete okwe li denga momuti ndele inali longa vali. Oraider oya wile nongobe mondjila yokOshimholo, ndele tai hanauka po filu noinai enda vali. Etuwa limwe la li po, ngaha, oindjina oya denga eshi e li tula omahooli a puka. Dimwe ngaashi oToyota Hilux noubesha okwa enda te va landifa po momukokomoko womido adishe odo, eshi ta ende a finda kokumbangolota. Ke na vali apa ha ende, oha uhala ashike pofitola yakula iyadi eelaka dihe na sha. Aha patulula po omafiku ooamwe, ngolongo e i twa oshapi. Ndatoola a shuna moluhepo, vati oluhepo ihali di apa li li, ye waNelao Ie mu xutuka. Shi xutuka ohashi di peke, yo oixuna yomunhu oi dule yombwa. OSHITUKULWA A Epulo 1 Mokunyamukula omapulo owa pumbwa okushanga ondada A, B, C, D oyo i li penyamukulo lomondjila. (a) Omumati wokashendjelutu olye? (1)

A) oHamukwaya B) oNdatoola C) oHangeinge D) oMunyalombe

(b) Eflku lohango yavo, Hangeinge omufuko waye okwe mu umbila ohauto yoludi

lilipi? (1) A) oToyota - corolla B) o-Raider C) eshete D) oToyota Hilux

(c) Ehauto leshete laHangeinge ola hanauka po ngahelipi? (1)

A) Ola denga oindjina. B) Okwe li denga momuti. C) Ola wa nongobe. D) Okwe li nwefa omahooli a puka.

(d) Shi xutuka ohashi di peke, otashi ti ngahelipi? (2) (e) Fatulula noitya yoye mwene oilyapwanga. (1) (f) Omupopyofano oulipi wa longifwa eshi kwa tiwa yee haye Hamukwaya? (1) (g) Kakele koihauto oyo ya halakana po, pamadiladilo oye oshike vali sha etifa eliko

laHangeinge li halakane po. (3)

Page 8: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

8

Epulo 2 Owa kundana ombaxu nokavava kutya kaume koye ha longo koNAMDEB okwa lya sha kola. Mu shangela onhumhwafo opo u mu kunghilile nghene e na okukwata nawa eliko laye li ha hanauke po. (20) Okahepu 2 Osha li efimbo longula yokatwevandu, omaumbo haa nangala a kondekwa. Ovanhu ova li tava kwatwa vo tava dengelwa oipundjamenye. Onghalo ya tya ngaha vahapu osho ve ke i loloka. "Vakwetu oukoloni!" Osho vahapu va li hava popi. Omushamane Shitulya shaHeita okwa tokola kutya ota flye po aishe, ndele ta ka kondjela oshilongo shavo oshiholike, edu lavo olo li li momake ovakolonyeki nova hala ve li mangulule mo. Oshoshili aishe okwe i pa ombuda, eumbo laye, eliko lamatutu ovana vaye nomukulukadi osho yo ovakwanedimo laye. Ovamati va tauluka omifitu, va ya koilongo, ve liluka eenhauki naashi she va endifa shimwe ashike. Ovaneumbo laye okwe va fiya po ve li ngaashi ve li noinima aishe okwe i fiya meke laMunyalombe. Oinyanekwa ihai shakene nomutenya, nauyumba meumbo osho a ka kala ita wana mo vali molwouhaukwe vaye. Meumbo ve mu taataa mo, ndele tava tula mo ondenge yaShitulya yomulemnhu ei ye mu landula mombuda. Omulumenhu oo okwa hovela ta landifa po eengobe odo da li keehambo daShitulya. Ovamwaina ngeenge va popi ko ohashi hale okweetelela. Ohe va nyamukula kutya, ye ota landifa eenghwamayulu depata lavo. Ofitola ya li ya tulika nomeembuli paife oya idilwa. Osho e ke i landifa po komunyeumbo umwe woshilongo shavo. Otukutuku nayo ine i efa, okwa kala naanaa he i shingi ngaashi ta dulu. Oya kala hai shingwa oshimwene - ke - po. Ofoota ei oyo ya li shi kwete po, paife keehambo ihai fiki ko vali. Aaye wa xuwa etoko nande vava, otuwa osho e ke i denga momuti. Kapa li oimaliwa yoku i tunhifa mo. Oya kala ashike ponhu opo. Shitulya ye mwene okwa li e na oshila sheengobe, ngaashi wonale a tile, "omushiinda shomunangobe iha ningi omwiinga, vaShitulya navo kava li ovainga. Ova pelwe va life. Omulumenhu oo okwa hovela okukufa ko eengobe damumwaina odo da li keehambo dovayeni. Oko nee a kala ha kufa ye te di mono po, fiyo nokuli she ke va ifa mumwe nepata alishe. Eengobe edi da xupa keehambo dimwe, ovakwanedimo ove di kufa ko nove di twala kexekulu womukulunhu wepata lavo. Di li ko nokuli tadi valwa. Kwinya Mukwanekamba waHelao, Munyalombe waShitulya, ondjala mokaumbo kaina oi li mo tai mu fengele mo, opamwe noohembundangele vaye. Molwaashi okulikalela okwa nyenga enongo lo noluhepo otali lumata, ina dula vali okulididimika mokaumbo kaina. Okwa tokola ashike kutya oku ka hombolwa xwepo. Nande omwa ti onhelekulula ihai fingaleke omunghoka, ei hasho ya li, okwe litoolela po Mbadje waye ha longo kOmbaye, naaishe yaye oya kala tai ende nawa. Eflmbo osho la fiki oukoloni u teywe,ofuka osho ya yoolola, naavo va taulukile va alukile vali komaumbo. Vamwe va fila ko, vamwe va kanena ko navahapu ova aluka ve li ngaashi ve li vehe na nande okapefili. Ongudu yaavo vehe na okapefeli oyooShitulya shaHeita, ova helukila nokuli pokapale kaNdangwa.

Page 9: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

9

Pokapale opa li pe yadi neenghono, ovakwashiwana ova li ve uya va hambelele ovakwanedimo vavo, ounona vavo, ovashamane vavo nosho tuu. Vamwe ova li tava kuwilile vamwe ova li tava lili kehafo, oixuna ya li po. Ovanhu ova li tava tutwa noubesha, vamwe tava i novakwanedimo lavo nokuli. Ou Shitulya okwa teelela ngaho opo a ilwe kuvambulaye, a li okuteelela, aaye - e - kape na ou ta ende po. Keumbo okwa fikile ko tuu nomatuwa ndele kape na nande oyou a denga ko ondalaye. Shitulya eshi a mona omaflku taa ningi mahapu okwa ya mongudu yaavo va li tava tutwa noubesha. Okwa londa okabesha aka ka li ka yukilila koshilongo shavo kOnangubu. Mokweenda okwa li e wete oinima ihapu ya lunduluka. Ovanhu ova tunga omaumbo mawa, oshilongo oshi yela kashi na vali omiti. Ova enda ngaho tava pitike vakwao pomaumbo avo, vo tava hambelelwa. Paife olufo eli li li ko olaye, okwe lineekela kutya eehambo dinya a file po, paife shiimba okowilala weengobe ta fikile. Okwa li yo e lineekela kutya ofitola inya ya li i yadi fiyo opedu paife kashiimba omaalaka ta hange, ashike, mupya munene aishe oyo a kala ta diladila oya li i li kokule naashi a hanga pembo, oku a twala omeva hako kwa li taku dungwa. Shitulya a fika a heluka nokuli mokabesha, ounona vaye ava a li a teelela ve mu hambelele naumwe oye ngoo ehe wete. Nauyumba naye ke mu wete. Okwa ya ngoo nee meumbo laye nenyeme lakula aishe okwe i hanga ya halakana. Oshitukulwa B Epulo 3 Mouhepu ava vavali wa lesha pombada tofa mo nghee omaliko aShitulya naHangeinge a halakana po. (20) Epulo 4 Pomukunda weni omwa kala hamu mono omaupyakadi pefimbo loita. Tofa oinmgwanima momushangwafiku womomukunda weni ya nigilwa ovanamukunda pefimbo loita. Omushangwafiku nau kale u na oiningwanima iheyali ya ningwa momudo wonhumba (20)

Oitwa aishe kumwe (70)

Page 10: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

10

MINISTRY OF EDUCATION

Namibia Senior Secondary Certificate (NSSC)

OSHIKWANYAMA: ORDINARY LEVEL

PAPER 1: READING AND DIRECTED WRITING MARK SHEME

Page 11: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

11

Oshitukulwa A Epulo 1 A) C B) D C) B (3) D) Oinima ngeenge oto i kwata nouhefi /nai otai hanauka po (2) E) Ovanhu tava li tave li hafifa./ Omunhu a toma ehe na elalakano. (1) F) elukileko (1) G) Ngeno Hangeinge okwa ya mehongo lovakulunhu e ke lihonge okulesha.

Ngeno okwa konga omukulukadi a longwa nongeenge ina longwa ngeno okwe mu longifa. Ngeno okwa konga omuyandjimayele waye ou te mu pe omayele. Ngeno okwa diinina eliko laye mokulivangeka okuteleka oilyapwanga. (3)

Kumwe (10) Epulo 2 Ondjukifi (2) Epopifo (1) Exulifo (1) Etwalemo (2) Elaka (4) Oshikalimo (10) Na yelife omikalo edi ta longifa opo oimaliwa yaye i kale po, ngaashi, • Okuyandja oshitimulongo • Okumbaanga omakwashilipalekohangano • Omutengenekwafaneko womwedi keshe • Weda keliko, okutunga ofitola ile a lande nokuli ofaalama • Livangeka oikolwifa • Lungamena eebotsotso, hamaliuliko • Omukulukadi umwe aeke, vahapu otave li li po • Takamifa ookambwa - mulila - malenga • Kotokela okulanda oinima inai pumbiwa omahauto, nomaumbo ondilo Epulo 3 Hangeinge Eliko laye okwe likwata ohefi, shaashi ngaashi fiku lohango yaye omatuwa ovashivwa aeshe oye a nwefa omahooli. Omatomo oilyapwanga oshivike keshe yee ta xunu ta pe eembwa oinima yomedimo ponhele yovanhu Omahauto oye mwene e a hanauna po ngaashi eshete e lidenga momuti, limwe te li tula omahooli a puka. Eetuwa dimwe okwe di landifa po. Oku ha diinina oilonga, yee eshi a dja koilonga okwa dja ko ina lekela, nopendjela yaye ine i pula ko.

Page 12: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

12

Shitulya Eliko laye ola hanauka po pamupya shaashi eshi e li flya po a ya kombada mumwaina okwa hovela okuhanauna eliko laye. Eengobe okwa kala he ke di tala kohambo, ndele te di landifa ile ta tomo. Otuwa ya li po okwe i denga momuti Ofitola oya liwa po kumwaina womulumenhu. (20) Epulo 4 Omushangwafiku womukunda Omwedi

Naku ningihva omunyonena

Oshiningwanima

Januali

MoNghuumbwa Nauta

Oilya oya lyatauhlwa poshipale kekashipeli

Marsa

Nghiyoonanye Kaxwadi

Ovaneumbo ova dengwa shinyanyalifa, eshi tavaanye okupopya kutya oikulo oya li mo naini.

Juni

Etale lopomuknda Onehadi

Omakakunya okwe likosha metale ndele tava kupula mo omudimba woshikulo

Juli

Melila la enda pomukunda Onehadi

Manga ovanafikola tava di kofikola kOngwediva Ova lyata oboma, lao linene ina mu fya omunhu, ashike otuwa inai ka tumwa vali

Aguste

Onehadi Eongalo Eenhana

Omukunda aushe inau yakomambo, shaashi eembulu onghee da lele doo da shilwa tadi umbu eendjebo da taalela kongeleka.

Septeba

Pofikola Onehadi

Ovalongi ova kwatwa po keembulu, shaashi va li koshoongalele shoSwapo.

Deseba

Samuel Shikukumwa

Ofitola yaye oya xwikwa po kuWalye

Didilika: Omushangwafiku nau kale we likolela keedula doita (1966-1989) Omukonakonwa okwa manguluka okutula eemwedi heyali meshikulafano domudo wonhumba. Eshi oshihopaenenwa ashike sha yandjwa, ashike omadiladilo omuhongwa keshe e li mondjila naa tambulwe ko Eehani domudo wonhumba (7) Omushangwa wopefimbo loita (7) Omushmgo (3) Elaka (3) Oitwa aishe yepulo (70)

Page 13: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

13

MINISTRY OF EDUCATION

Namibia Senior Secondary Certificate (NSSC)

OSHIKWANYAMA: ORDINARY LEVEL

PAPER 2: CONTINUOUS WRITING SPECIMEN PAPER

Monday (NOVEMBER 2006) Morning EFIMBO: Ovili nominute 30 Inamu pumbiwa sha shimwe. OMALOMBWELO KOVAKONAKONWA Nyola edina loye, onomola yonhele apa to nyolele ekonakono nonomola yoye yekonakono mombapila ya yandjwa. Nyola etotwahokololo kushimwe shomoipalanyole tai shikula Nyola omanyamukulo oye mombapila ei wa pewa. Ngeenge owa longifa eembapila dihapu di mangela kumwe. OMAYELIFILO KOVAKONAKONWA Oitwa yepulo oya ulikwa pexulilo lepulo keshe moikindekifombine [ ]. Elongifo lelaka noukeka netungo lomatumbulo a yela otai ku pefifa oitwa. Kotokela elongifo loileshifo eshipelo, etukulo loitya neke li uditike. Omapulo aeshe mombapila ei oku na oitwa i fike pamwe.

Page 14: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

14

Shanga etotwahepu la kanghamekelwa kushimwe shomoipalanyolo omuwoi tai landula. Shanga oitya i li pokati koitya 350-500. 1. Ngeenge nda findana omiliona yoimaliwa ohandi ke i longifa ngaha. 2. Emanguluko loshilongo inali/ola eta omalunduluko mahapu. 3. Hashiti she ku nyekele ohala, oho ende po to fifila 4. Shanga ehokololo tali wapalele kostrofe ei:

Ovana vouhamba waPamba Va pita ko va yuka oku Nghi wete ko oku tava di Nda mona ko oku va yuka Ove uya va tula mOndonga Va ya kOukwambi nOngandjera NOvakwanyama ve va kunda yo (Ka dja mOmatevelo 4 A.L. Nghifikua)

5. Okompiuta oi na oshilonga shinene mefimbo lopaife 6. Ouwa nowii wokukala modoolopa 7. Oshilonga shomeva 8. Natu ningeni ngahelipi opo tu kaleke po oundjolowele woshiwana shetu meedula tadi

shikula? 9. Nongonona nawa efano eli, ndele to li kongele oshipalanyole tashi wapalele.

(30)

Page 15: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

15

MINISTRY OF EDUCATION

Namibia Senior Secondary Certificate (NSSC)

OSHIKWANYAMA: ORDINARY LEVEL

PAPER 2: CONTINUOUS WRITING MARK SCHEME

Page 16: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

16

Ombapila 2

OSHISHOSHELA B: OKAKOLOLO KOKUTALIFA OINYOLWA (OMBAPILA 2) NSSCO ELAKA LOTETE Oshihopaenenwa: C3 + L4=13/30 Oshikalimo

Ela

ka n

omus

hing

o

1. Elaka la longifwa nawa lela, oupunaitya wa longifwa nawa lela. Outendo va shikulafana nawa lela. Oshinyolwa shihe na nande omapuko.

2. Elaka la longifwa nawa. Oupunaitya nomayeletumbulo a longifwa nawa lela. Otamu hangwa omapuko manini elaka.

3. Elaka oli li xwepo. Oupuna-itya ou li xwepo. Outendo ova shikulafana xwepo. Omapuko elaka otaa holoka apa naapenya, ashike oku na ngaa omakanghameno.

4. Okweeta po sha kwaye okwangabekwa oitya ya longifwa oi li pamufika

outendo ova dundakana, omapuko omahapu.

5. Elaka olanafangwa, otali udika ko noudjuu Omatumbulo anafangwa okuyadi mo.

Omapuko omahapu.

1

Oshikalimo tashi hokwifa sha dja momunyoli mwene. Exuku li li pamushingo, oshinyolwa sha tungwa nawa. Oshipalanyolo okwe shi uda ko lela nawa nokwe shi shinga lela nawa.

30-27 26-24 23-21 20-17 16-14

2

Oshipalanyolo okwe shi uda ko nawa, oshikalimo oshi li pamufika waashi sha pulwa. Omadiladilo a hoololekeka. Omushingo wa tungwa nawa.

26-24 23-21 20-17 16-14 13-10

3

Oshipalanyolo okwe shi uda ko ngaa xwepo. Oshikalimo otashi ulike shi xwepo shi na omadiladilo a shikulafana.

23-21 20-17 16-14 13-10 9-7

4

Oshikalimo otashi ulike ngaa kukengwa. Omu na ngaa oudiladilo tava tungu nande inava yelifwa nawa. Omutungilo woshinyolwa oukengwa

20-17 16-14 13-10 9-7 6-4

5 Oshikalimo osha nafangwa, kamu na eshikulafano. Etotwahepu itali di momutumba.

16-14 13-10 9-7 6-4 3-1

Ngee etotwahepu/ombilive oya pitilila ashike noitya 30, oshinyolwa osh otashi talelwa ashike komwaalu woitya ya ufwa. Oshikalimo otashi kufifa ko oitwa ngeenge inashi kwatafana, sho itashi i nawa komesho. Itashi dimbulukiwa kutya oshi li melaka li lipi po.

Page 17: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

17

MINISTRY OF EDUCATION

Namibia Senior Secondary Certificate (NSSC)

OSHIKWANYAMA: ORDINARY LEVEL

PAPER 4: LITERATURE SPECIMEN PAPER

OMAANDAXA (NOVEMBA 2006) EFIMBO LONGULA INAPA PUMBWA OIKWAFIFOHONGO IMWE I LILI.

SPECIMEN PAPER EFIMBO: EETUNDI MBALI OMALOMBWELO KOVAKONAKONWA Nyola edina loye, onomola yonhele opo to nyolele ekonakono nonomola yoye yekonakono mombapila ya yandjwa. Nyola omanyamukulo oye mombapila oyo wa pewa. Ngeenge owa longifa eembapila dihapu di mangela kumwe. OMAYELIFILO KOVAKONAKONWA Nyamukula epulo limwe kodjo keshe (outevo, oshinyandwa noprosa). Limwe lomomanyamukulo oye nali kale lomanyamukulo taa hokolola. Ino pitikwa u nyamukule omapulo aeshe maxupi ile aeshe male.

Page 18: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

18

OSHITUKULWA A: Outevo Lesha okatevo taka shikula nde to nyamukula omapulo taa shikula.

OKATONGOTONGO A.L. Nghifikua

1. Moshilongo omu va dalwa, kave na mo oufemba Oufemba wopaudalwa ove u lumbulwa Kave na okuuda ondilo yopanhu Ei oyo oveta ei ve na okuuda.

2. Oilonga oidjuu, okandjabi okanini

Mokule koshi yomina oko tava pishauka Tava longele okandjabi itake va kutifa Ova liwa oshipungo, ova liwa olundodo Onghee ohava xupu ka makela-kaka-fya

3. Ohava longo kodalate kokule mouwike

Hava mbeshitelwa va landwa kovahona Ova humbata opaasa efimbo alishe Kave na ufemba va hoolole oilonga Ovapika volela medu looina

4. Oilonga oihapu, omuhona omukedi

Luhapu ohava tukwa, ile ashike va dengwe Hava dengelwa oinima naai vehe udite Vo luhapu ohava ulwa ashike, kaafala Inava talwa ovanhu, inava valulwa

5. Ohava longo noudjuu, hava longo kokule

Komaumbo okokule oku ka lya omwisha Kave na kulya mokefe oshoyo mohotela Oveta yokatongo oye shi kelela Ohava lile pondje va fa oimuna

6. Oto va hange peendjila pefimbo lomwisha

Va napakana moilando tava lile pondje Eshi osho tava kala efimbo alishe Fiyo oveta yokatongo tai kufwa po Ei ya tya omulaule ke na kuningwa nawa.

7. Ouumbo ova tungwa pandjibalwaambo

Vomivelo doitenda peenduda dimwe po Olusheno ombalu ile shapu olufe Paveta yokatongo osho tashi kala Omauwa oshilongo ooshipa shitoka

8. Meefitola naapeshe ove liondelela

Vaha popye dihapu noomwiishishi Ohashi dulika ashike ku ifanwe opolifi Shaashi ekwato lavo ihali di pale Alushe ove likeva va fa ashike handa

Page 19: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

19

9. Onghalo yopaupika osho ye va fininike Va hale okukala ngaashi ovanhu Monghalo ihe na ameno ove liunganeka Onghee ova fikama va lwile oufemba Ou ve u lumbulwa paveta yokatongo

10. Epangelo loukoloni ole va mbubukila

Va kwatwa nova hepekelwa oufemba wavo Va xwikwa nomalusheno, vo vamwe va dipawa Ovawiliki eenghwate kOunhunu vaRoben Omayuvi nomayuvi va fiya po oshilongo.

11. Efimbo otali ka fika, efiku otali ke uya

Oukoloni nokatongo otaka ka fudikwa Fiku tava ka mona oufemba wopanhu Ndele tava ka tukula oufikepamwe Pamwe novatilyane ava ve va pika nena.

Epulo 1 1.1 Omutevi ota popi shike movelishe/ostrofe onhi-10? (3) 1.2 Ostrofe yaxuuninwa otai xunganeke shike? (3) 1.3 Oolyelye va popiwa unene moshitevo eshi? Shi yelifa. (4) 1.4 Hokolola etumwalaka lokatevo aka. (10)

[20]

Page 20: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

20

ILE

TEELELA ETANGO NOKANYIKA V MUNYIKA AIDS Osho kashi fi, shiwambo; Elaka loshitakumo, Tali hokolol’oudu, Omukifi woshiponga, Hau yeleke oilongo. Omukiifi ou ewifa; Oudu ou epongo. Katu shii apa wa dja U li hanene oilongo; Out shii apa wa yuka Naashi yo tau kongo. Omukifi wa tya filu; Oudu we limwenena. Kau kongo omunhu malo; Owa mwena wa tya mboo, Wa mwena we limwenena, U konga u ku konge yo. Omukifi wa any’okufya; Oudu wa any’okudengwa. Katu wet’omuti wao, Ngeno ohau veluka; Katu na eendokotola, Ngeno otau hakulwa. Omayele omahapu Taa yandjwa moshiwana, Nghee tashi li popile; Tashi xupu koshiponga Shoudu u kenyeneka, Shomukifi AIDS. Epupi onye lonena! Alikana udeni ko, Efyo kali fi mashendjo, Oto fi nde to pu po. Efimbo inali fika, U dje po ino longa sha. Omuti owa nyengana; Oimbodi oya pumba. Omaiudo pangeleni; Omahalo a dulike. A shiive a yandje’omhito, Tu kale manga momwenyo.

Page 21: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

21

Epulo 2 Dongokonona okatevo oko we li kwatelela koinima tai shikula: a) oshipalanyolo b) exuku c) omutoti/omutevi d) ependulo lomadiladiloudito [20] OSHITUKULWA B: oprosa NGHISHIMWENE SHAMUTUMBO A DJA NELAO MEDIMO H.O.S Hangala. Epulo 3 Hokolola omiliu yokambo aka Nghishimwene shaMutumbo a dja nelao medimo. [20]

ILE

OLUPAFU LA TWA EISHO N. P Hamutenya Epulo 4 Dongokonona okanovel Olupafu La Twa Eisho weli kwatelela keelemende tadi shikula: a) Exuku b) Omudingonoko c) Noshipalanyole (20) OSHITUKULWA C: HAPPY EUME LALEO G. N. Hashipala Epulo 5 Lesha okambo Happy Eume laLeo, nde to nyamukula omapulo taa shikula. Dongokonona okambo oko weli kolelela keelemende tadi shikula: a) onghalolupe b) omudingonoko (20)

ILE OVATEKULU VANGE G.N.Hashipala Epulo 6 Ovakulunhu vaFreddy ova li va hala a konge po okakadona kopomukunda wavo, inava hala Naemi oo a konga kofikola. Onghedi ilipi po to popile peenghedi odo mbali? (20) Kumwe 60÷3=20

Page 22: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

22

Page 23: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

23

MINISTRY OF EDUCATION

Namibia Senior Secondary Certificate (NSSC)

OSHIKWANYAMA: ORDINARY LEVEL

PAPER 4: LITERATURE MARK SCHEME

Page 24: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

24

OSHITUKULWA A Epulo 1 OKATONGOTONGO 1.1 Omahepeko Ovanamibia naashi va tauluka va ka konge emanguluko (3)

• va patelwa modolongo • va xwikwa nomalusheno • va longifwa oilonga idjuu • okufiya po oshilongo

1.2 Oi li molupe lexunganeko lemanguluko loshilongo eshi. (3)

Tashi holoka eshi ta ti: Efiku tali ke uya Okatongo ka fudikwe Noufemba u tukulwe

1.3 Ovalaule Ovanamibia ovo va li vehe na mo oufemba.

Okatevo hokololo – shaashi otaka hokolola ashike omahepeko Ovanamibia ovalaule. (4)

1.4 Omunyoli ota nyolele Ovanamibia ovo va li va lumbulwa oufemba wavo. Va li

hava longo oilonga idjuu voo tava futwa okandjabi kanini. Omunyoli ota hokolola yo eshi Ovanamibia va dimbulukwa omahepeko avo, ndee tave liunganekele opo va ka kondjele emanguluko lavo. Apa etumwalaka ola yukilila ovanyasha ava vaha li po pefimbo olo. (10)

[20] Epulo 2 AIDS a) Omulongwa na dongokonone ngaashi:

Oshipalanyolo oAIDS, yo oyo ngo tai hokololwa mokatevo. Omutevi okwa fatulula tete oshitya osho shi li oshipalanyolo shokatevo kutya kashi li moshiwambo ndee elaka loshinailongo, osho a holola yo kutya otashi hokolola oudu omukifi wa nyika oshiponga. Oshipalanyolo eshi otashi tu kumwe noshikalimo shokatevo shaashi nge owa tale meevelishe adishe dokatevo nge inamu tumbulwa oudu a popya kondadalunde omukifi AIDS. Omukifi otau popiwa nghee ihau kongo omunhu shapo oye teu kongo.

b) exuku

Oshitwa shinene omu osho omukifi nonghee hau longo, nghee u li nonghee omunhu heu kongo. Konima nge we ku kwata kau na epango nomolwaashi taku kendabalwa nokuyandja omayele. Exuku lokatevo aka otali holka moshitya AIDS, oudu wa any ‘okufya, oudu wa any’ okudengwa

Page 25: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

25

c) omutoti/omutevi Moshitwa shotete omutevi okwe li kwatela mo mokatevo ile monghalo oyo ta popi shaashi ota tumbula kutya: katu shii apa wadja otu shii apa wa yuka Katu wete omuti, katu na eendokotola nohauxuuninwa ota tumbula kutya tu kale mangha momwenyo. Omutevi wokatevo aka ota hokolola okatevo meyukililo ina futika nande osha. Omuleshi ota dulu okuyelelwa nawa kutya omukifi AIDS oudu wa tya ngahelipi. Omutevi oku li monghalo yolukeno nonghenda tashi hololwa kovelishe onhi 6 eshi ta ti “alikana udeni ko,”. Omo ndi wete kutya ota kumaida nota ilikana nokwiindila ovanhu va ude ko kutya oshinima kashi fi mashendjo.

d) ependulo lomadiladiloudito

Omulongwa ota dulu okutala ketumbulo limwe alike ndee ta holola osho eli udila ngaashi “u li hanene oilongo” onda uda nai shaashi oshiolongo shetu nasho osha kwatelwa mo. Shikwao ihau kongo omunhu malo odi udite olukeno kwaashi tuhe uditeko notu li hatu u kongo. Hano omulongwa ota dulu okutal nokovelishe imwe nde ta eta omaliudo oo a penduka muye. Omaliudo otaa dulu okukala: onghenda, oluhodi okusholola, okutilfa nosho tuu. Omulongwa keshe ota eta omadiladilo ngaashi taa holoka muye, ashike naa kale taa wapalele okatevo.

(20) OSHITUKULWA B Epulo 3 NGHISHIMWENE SHAMUTUMBO Omiliu: Omiliu oyo omudingonoko paunamambo nowa tukulwa moitukulwa ei: • Oshitukulwa shopageografi • Oshitukulwa shopaliko • Oshitukulwa shonghalafano • Oshitukulwa shopapolotika

Omuhongwa na hokolole oitukulwa oyo ine omo ta futwa oitwa itano mukeshe oshitukulwa. (20)

Epulo 4 OLUPAFU LA TWA EISHO a) Oshitwa shopokati shokambo aka osho okulonga ovanhu kutya omunhu woye

mwene kutya nee onyoko ota dulu oku ku nyonena ombili nokukwatwa ko kwaava ve na ondubo naave. Eshi otashi ulikile ovaleshi kutya ohombo ina ombili otai dulu ku tulwa moshiponga kovanhu vamwe ve lili ve he fii oovene vayo.

b) Omudingonoko

Oshikandjo shopageografi Mokambo otamu popiwa oitukulwa yokomaushai ngaashi Oshimholo oko kwa kala haku pange Veino neegobe daxe. Omukunda Onanghulo omo omo mwa kala Haihambo novaneumbo laye. Endola oko oko kwali hakudiKristine okakadona

Page 26: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

26

kaVeino. Ashike ka kele koitukulwa ei omwa tumbulwa yo oitukulwa yeedolopa ngaashi Oshakati oko kwali haku longo Kristine, omupangi moshipangelo, osho yo KoAub oko kwali ha longo Veino. Oshitukulwa shopanghalafano Mokambo otamu holoka etumbalo laHaihambo pomukunda wavo molwaashi okwali e na eengobe hadi mange omaludi poshilongo. Ekwatafano laye novaneumbo laye nalo ola hololwa eshi nghee a dalwa a denge nekulu laye nonande omalixumbato a ye fimbo limwe kemawa naana. Veino nomukulkadi waye navo ove holafane nonande oupote wa ina hanga u veli yalife. Veino okwa hongaifwa ku ina opo a denge omukulukadi waye. Omakuyunguto a Veino a fya nao oshitukulwa shonghalafano, osho yo oihokolola yoinima ya tutwa mooVeino. Oshitukulwa shopaliko Eengobe daHaihambo odo oshitukulwa sheliko, naashi Veino a ka longa koushimba onelalakano e li monene eliko ye a dule okuhombola. Oimaliwa oyo Veino na Kristine va li ve na ola li eliko lavo, osho yo omaliko avo oo a li a tutwa meumbo lavo opo a ka landifwe po kuNadula. Oimaliwa inya eedola omayovi a vali nomafele atano nayo oshitukulwa sheliko.

c) Oshipalanyole shokambo aka oshili momupopyofano, ashike ondi wete otashi tu kumwe noshikalimo shaashi mokambo otamu popiwa omudali a li ta kendabala okunyona ehafo lohombo yomona moku itavela omalwaambo. Eshi osha hala kutya omunhu ota kendabala oku li ehameka ye mwene ile oku li ningila owii ye mwene. Eshi osha etwa nee momukalo wolupafu tali tu eisho nonande olupafu osho oshitukulwa sheisho, ngaashi naana omuhomboli e li oshitukulwa sha ina oo ta kendabala oku mu nyonena ohombo yaye. Omulongi okwa manguluka oku tala aishe ya tumbulwa mokambo ndee inai tumbulwa pamwe apa. (20)

OSHITUKULWA C Epulo 5 HAPPY EUME LALEO Omulongwa na dongokonone ngaashi tashi landula a) Omunyandi a kula oHappy, kwali ha longo kOmbaye

Odalele yo kOnandova, nohamenekele nee ku kaume kaye Leo kOlukeno Omumati omufuuli, ashike haye naana wamalonga Oku na oimaliwa ya madu Okwa konga oukadona vavali pefimbo limwe, kamwe oko komukunda wavo, nakakwao oYoolokeni ko komukunda oku ha menekele Oha lande omalodu okumana, ye ta popi nee afa ita popi vali mongula Omumati mboli oha kufa oinima yovanhu, ha teya eenduda noku vaka oikombo Okwa popile ohango yavo na Yoolokeni Hamtambo osho la dongala eshi Happy a kwatwa kovalumenhu vo Toyota Landcruiser, nde aishe tai ya konaanenu Omulongi na longife yo eshiivo laye opo a tale oitwa ya hokololwa komuhongwa ya pamba omunyandi ou.

Page 27: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

27

Omunyandi omutivali oLeo Ou oye kaume ka Happy, ou kuye oko haku menekelwa Okwa li e na ovakulunhu ve na oshisho nohava yandje omayele taa tungu kovana Leo oku hole oilonga noha kwafa peumbo nokomaumbo Okwa longa komaonda pamwe neume laye, po opo nee va dja veliika Leo ke hole naana oinima ii, ashike owii weume laye okw nyengwa oku u didilika Eume laye osho nee le ke mu lundila kutya oye a teya okafitola ka Popepi Edina laye osho nee lai omushe noshilongo, la twalwa keume laye Kalunga okamukweni naave yo, osho ngaa va nofwelwa ko ku muhongi Haipinge Eshi osha eta opo Happy neume laye Leo va ye ngeno moihokolola Nande oihokolola inai ka pita shaashi Happy ka li po, ombudi osho yeya poluhaela Leo a kufwa mo momakanya Omulongi na tale yo ovanyandi vamwe mekwatafano naavo va tumbulwa, ngheeomulongwa te va eta mo.

b) omudingonoko oshitukulwa shopageografi Moshinyandwa otamu hangwa oshitukulwa shokoushai, omo tamu popiwa omikunda domoukwanyama, ngaashi Onandova oko kwa yambukile Happy ko oko ku na eshe laye. Otamu hangika omukunda woLeo ko oko haku menekele Happy a konga ko nokanangula, mo omo ngo tamu tumbulwa oundingosho ounduda vopoLukeno. Otamu tongwa noshitukulwa shopaedoolopa ngaashi Oshiwakopo nOmbaye oko kwali haku longo omaume aa avali, Happy naLeo. Oshitukulwa shopaliko Mokambo otamu popiwa omaeme aa avli kutya okwa li haa longo koushimba nelalakano ve likongele oimaliwa. Mohngi Haipinge okwa li ha longo ofikola e li monene oshimaliwa. Oundingosho aveshe ova ningwa nelalakano lokulikongela oshimaliwa. Yoolokeni moshimbale shokoutenya okwa tulilwa mo eedola efele. Omwa tumbulwa oukadona vo Ndapanda navakwao vaile kondjabi yokuteya. Omwa tumbulwa oikombo ya vakwa ombudi opo i likongele eliko Omulongi na tale keshe osho sha nyika eliko sha dja mokambo omo sha etwa po komulongwa. Oshitukulwa shopanghalafano Happy okwa kala eeholike kovanhu shaashi ohe va landele mo. Vo nokakadona kaye ova li ve lihole tau pu mo, nekwatafano lavo ola li la twa kekipa ngeno, notashi holoka meyo lavo koshihongi. Ovaneumbo laLeo ova li veholafane, nohaveli ndungike noku kundafana onghalamwenyo. Otamu holoka omainingo omashendjo ngaashi a holoka pokati ka Leo na Letisia, nopokati ka Yoolokeni na ina.Okaume wa Happy na Leo nao ekwatafano limwe. Elundilo laLeo kuHappy nalo oshitukulwa sha mo, osho yo oihokolola oyo ya li ina okuningwa pokati ka Happy na Leo, naa yo ya kaningwa pounduda i ete oinima koluhaela. Ohashi dulika mwa fyaala natango oinima imwe po, omulongi nafye oshisho a tale keshe osho sha etwa po komulongwa sha dja mokambo omu notashi wapalele oitukulwa ei.

(20)

Page 28: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

28

Epulo 6 OVATEKULU VANGE Omulongwa apa ota teelelwa a yandje ombinga imwe aike nomatomheno a yela kutya omolwashike ta popile pamwe opo Freddy a kale nokakadona oko a konga yemwene kofikola ile a kale naako a halelwa kovadali vaye. Opo nee shi yele mo nawa omulongwa na yandje omatomheno aye moku yandja omaunghundi ombinga/onghedi ikwao.

(20) Kumwe 60 ÷ 3 = 20

Page 29: MINISTRY OF EDUCATION - nied.edu.na OF EDUCATION ... Keshe ou a shivwa ina fya oshisho shomahooli, osheshi oshimaliwa shomunhoko otashi ka havalwa koonakushivwa ava ve na oyeendifo

The National Institute for Educational Development P/Bag 2034 Okahandja NAMIBIA Telephone: +64 62 502446 Facsimile: + 64 62 502613 E-mail: [email protected] Website: http://www.nied.edu.na © NIED 2005