Litovski, Pofalba Na Makedonizmot

8/6/2019 Litovski, Pofalba Na Makedonizmot

1/127

d-r Aleksandar LitovskiPOFALBA NA MAKEDONIZMOT


2/127

d-r Aleksandar LitovskiPOFALBA NA MAKEDONIZMOT

LIPEKS DOO - Bitola

Za izdava~ot

Bor~e StamatovRecenzentid-r Ferid Muhi}m-r Nikola Talevski

PodgotovkaITV-STUDIO

Pe~atnicaAD Pe~atnica "Kiro Dandaro" Bitola


3/127

Aleksandar Litovski

POFALBA NA MAKEDONIZMOT

-Esei od istorijata na makedonizmot-

Bitola, 2007


4/127

CIP Katalogizacija vo publikacijaMati~na i univerzitetska biblioteka

"Sv. Kliment Ohridski", Bitola

94(497.7)(049.3)323.1(=163.3)(049.3)

LITOVSKI, AleksandarPofalba na makedonizmot : esei od istorijata na

makedonizmot / Aleksandar Litovski. Bitola :LIPEKS, 2007. 127 str. ; 21 sm

a) Makedonija - Istorija - Esei b)Makedonci - Nacionalno pra{awe - Esei

ISBN 978-9989-2270-0-9

COBISS.MK-ID 18073921


5/127

DAT, DONAT, DEDICAT

Na mojata nestivnuva~ka qubov kon...


6/127


7/127


7

Prolegomena

SLIKA NA DU[ATA SE ZBOROVITE!

Navistina, veruvam deka zborovite se slika na du-{ata. Sekako, svesen sum deka za mnozinstvoto, denes-ka, zborovite ne zna~at ni{to pove}e od obi~ni zvuci.Tie moàt neprestano da zboruvaat, a ni{to da ne ka-àt! A ni{to ne kaùvaat, oti nivnite zborovi ne iz-

razuvaat nikakvi ~uvstva. Vsu{nost, v~udoviduva~ki ekolku se potceneti i obesceneti ~ovekovite ~uvstva.Tie se nao|aat vo pozicija na biseri pred sviwa /mar-garitas ante porcos/. Imeno, lu|eto, denes, naj~esto se od-nesuvaat kon sopstvenite ~uvstva kako kon ne{to ne-va`no ili sporedno. No u{te pove}e potcenuva~ki seodnesuvaat kon ~uvstvata na drugite kon niv. Vo svetot

vo koj ìveeme, avtomatizirano, rutinski, po inercijase otfrla ona {to e najvredno i najtrajno, za da se za-meni so materijalnoto koe e privremeno.

No, svetot e ve}e prestoren vo mediumski pana-|ur i karnevalska zabava, preku koi na proda`ba se nu-

Blisku do ova misla e starata latinska sintagma IMAGO ANIMISERMO EST! ili Slika na du{ata e molitvata!


8/127

D-r Aleksandar Litovski

8

di ne samo ~ove~koto meso, tuku i ~ove~kata du{a. Toa

e svet {to stravuva pred vistinata, {to ne sakanikakvi proporcii na vkus, koj se hrani, najmnogu, sopornografski detali za degeniriranite krugovi na vi-sokite klasi... Toa e svet na lu|e so izmestena vrednos-nata skala, na koja podlosta e sila, a doblesta slabost!Da ne se misli i ~uvstvuva, ili ako i ne{to se misli i~uvstvuva, nikoga{ da ne se kaùva svoeto mislewe i

nikoga{ da ne se pokaùvaat sopstvenite ~uvstva eteja skicata na moderniot ~ovek!

No, ovaa kniga e nameneta, pred s#, na onie koiveruvaat deka umot i razumot moàt da go sfatat i pro-tolkuvaat svetot, a vo sojuzni{tvo so qubovta i dob-rinata, duri moàt i da go promenat i napravat pou-bavo i popristojno mesto za ~ovekovata egzistencija.

Nameneta e za Lu|e kaj koi emociite se posilni odpragmati~nosta i profiterstvoto na novoto vreme. Lu-|e koi, kako i najgolemiot angliski poet Vilijam Blejk,smetaat deka golemoto materijalno bogatstvo zna~i gu-bewe na duhovnosta i inteligencijata.

Knigava go dava i nastojuva da go vozveli~i do-kazot na li~niot primer! Lu|eto i nastanite {to se

prezentirani ja promoviraat qubovta voop{to, a qu-bovta kon tatkovinata posebno, vo najvisoka vrednostkon koi sekoj ~ovek treba da te`nee. Nivnite napori,vo dene{novo obezdu{eno vreme, izgledaat kako uto-pisti~ki juri{ na neboto, no tie, `rtvuvaj}i se se-besi, go vozdignale i zbogatile poimot ôvek.

Toa se Lu|e so Bodlerovo razgoleno srce. Lu|e

koi znaat deka qubov ne e da najde{ nekoj so kogo }e


9/127


9

ìvee{ ili mesto kade }e ìvee{, tuku qubov e da naj-

de{ nekoj ili mesto bez kogo i bez koe ne moè{ da ì-vee{! Lu|e, koi znaat deka otkaùvawe od sopstvenataqubov, ednostavno, e nemo`no! Deka, kade i da otidat,qubovta odi so niv! Lu|e koi ne samo {to znaat deka,koga se raboti za realizacija na qubovta, nema pra-vila, odnosno deka nekoga{ e dovolno malku, a nekoga{e premalku s#, tuku i Lu|e koi se spremni za sopstve-

nata qubov bespo{tedno da se borat i samo`rtvuvaat,bez razlika na {ansite za uspeh. Zna~i, toa se Lu|e koi,napati, nastojuvale da go napravat nemo`noto. Sekako,obidot da se napravi nemo`noto, voop{to ne e mudrarabota, no zasluùva najgolema po~it i pofalba.

Toa se Lu|e Heroi. Site tie imale svoj identi-tet i integritet. Site imale svoja prikazna qubovta

kon tatkovinata! I site, ne sakale da se otkaàt od sop-stvenata prikazna po niedna cena. Duri ni po cena nanajvrednoto sopstveniot ìvot.

Nasproti, ve}e odoma}enoto i skoro bezrezervnoprifateno, a pogre{no, mislewe za negativniot genet-ski poriv na Makedonecot da stoi so kama do grbot nadrugiot Makedonec, ovaa kniga e poklon pred makedon-

skiot bore~ki duh vo minatoto! Poklon pred edna te{-ka i neramna borba, vo koja makedonskiot narod izdig-nal celi planini od ~erepi i koski, a sepak, ne pot-kleknal i ne se predal. Poklon pred Lu|eto koi, poa-|aj}i od maksimata na \or|i Dinkata od selo Drìlo-vo, Negu{ko deka Nie i dolìme na tatkovinata s#, ataa nam ni{to!, so ~inot na samo`rtva, svojot ìvot

go posvetija na Makedonija.


10/127


10

Na krajot, ovaa e kniga so razmisluvawa za mojot

odnos kon minatoto i istoriografijata. Kniga koja seobiduva da napravi nekoi paraleli od sega{nosta konminatoto i obratno. Vo taa smisla, taa na momenti iz-nesuva pra{awa i problemi koi se svrzani so filozo-fijata na istorijata!

Osnovnata misla e deka minatoto ne e samo zbirna goli fakti koi treba da se soberat i objektivno

prezentiraat, tuku fakti koi treba i soodvetno da seprotolkuvaat i objasnat. Minatoto ne e, i ne treba dabide, samo faktografsko, bidej}i sekoga{ se rabotiza lu|e. A, kaj lu|eto, pokraj razum i um, sekoga{ pos-tojat i du{a i srce, koi treba da se po~uvstvuvaat, za vocelost da se razberat nivnite postapki i dela.

[to se odnesuva do dene{novo ocrnuvawe i pot-

cenuvawe na istoriografijata od mnozina drdorkovcikoi praznozborat za seriozni ne{ta povr{no, lekoum-no, neodgovorno i bez nikakvo vistinsko znaewe za pro-blemite, smetam deka toa samo sozdavaa iskrivena ila`na pretstava za mestoto na naukata vo op{testvotoi e naso~eno kon uni{tuvawe na makedonskata samobit-nost. No, u{te polo{o e koga na takov na~in po~nuvaat

da rabotat kvalifikuvani istori~ari, koi{to nastoju-vaj}i mediumski i politi~ki da se pro~ujat kako sme-li ili originalni i, preku toa, materijalno da v}a-rat, vsu{nost, ja diskreditiraat profesijata istori~ar.

Nasproti takviot odnos, veruvam deka vistinataza sega{nosta }e moème da ja kaùvame, samo toga{,koga }e ja kaùvame i vistinata za minatoto. Zatoa,

istoriografijata sekoga{ treba da ja ima Vistinoqu-


11/127


11

bivosta kako svoja ideologija i da pretstavuva ideolo-

gija na vistinoqubivite.Zborovite vo ovaa kniga se slika na mojata du{a.

Tekstovite, objavuvani niz razni vesnici i spisanija voposlednive nekolku godini /osven posledniot tekst, koje neobjaven/, se odnesuvaat za razni pra{awa i, vo naj-golema merka, proizleguvaat od moite ~uvstva i raz-misluvawa za svetot i `ivotot vo minatoto i sega{-

nosta.

Avtorot


12/127


13/127


13

Po povod {eesetgodi{ninata od ubistvoto naNikola Jonkov Vapcarov

ESEJ ZA BORBATA I QUBOVTA

Najvrednite i najubavite ne{ta se sozdavaat samokako plod od obostrana qubov. Smesteno vo ovoj kod narazbirawe, poezijata na Nikola Jonkov Vapcarov dobi-va svoja smisla. Vapcarov neizmerno gi qubi svojataTatkovina i ôvekot. Tatkovinata i lu|eto, ednostav-no moraat da go sakaat Vapcarov, bidej}i toj toa gozasluìl.

Vapcarov neprestano se dviì nad bezdnata nabesstrasnosta i bezli~nosta na svoeto opkruùvawe.Bez prestan vodi bitka da ne se strmoglavi vo taa bez-dna, bitka da go za~uva svojot identitet, svoeto misle-we, svojot zbor, svoeto veruvawe, svojata qubov. Kakosite onie {to ne{to ~uvstvuvaat i ne{to veruvaat, iVapcarov vodel bitka da ne se zagubi samiot sebe. Ne

moèl nikako da izumi deka sekoj, porano ili podocna,neodbeglivo e povikan pred samiot sebe da odgovori zacelta i smislata na ìvotot. Isto taka, svesen e dekakolku podocna se bara odgovor na toa pra{awe, tolkupomali se {ansite da se dobie vistinski odgovor.

Promisluva i re{ava, nasproti licemerstvoto ilagata da ìvee so iskrenosta i vistinata. Nasproti

dolgotrajnoto polzewe bez ~uvstva, ja odbira migovna-


14/127


14

ta i naporna borba za ona {to go qubi. Taka i pi{uva.

Bezdrugo znae, samo toa e dostojno za ~ove~ki ìvot.Svesen e deka smrtta nastapuva ne samo vo momentot ko-ga prestanuva da ~uka srceto, tuku mnogu po~esto vomomentot koga se prestanuva da se ìvee sopstveniotìvot. Toj pi{uva:

Da re~eme, ete,mi zemete kolku

sal p~eni~no zrnood mojata vera...[to toga{ od mene}e stane, se znae.-Po grabeòt vedna{}e bidam jas sni{ten.I pojasno u{te

i poto~no da e:po grabeòt vedna{}e bidam jas ni{to.

/Motorni pesni, Vera/Zatoa za nego nema dvojba Qubov i Dostoinstvo,

a Drugo. S# e veter.Siot ìvot i celoto tvore{tvo na Vapcarov se

natopeni so verbata vo ~ovekot, verbata vo makedon-skiot ~ovek. Go baral spojot me|u humanizmot i make-donizmot. I uspeal. Uspeal da ja napravi taa koneksija.Bidej}i od ona {to ostanalo zad Vapcarov moè sosemajasno, nedvosmisleno da se vidi deka Makedonija be{ecela vo Vapcarovoto srce. Toj ja saka{e bezgrani~no mno-gu i preku taa bezgrani~na qubov go saka{e svetot.

/Dimitar Mitrev/


15/127


15

Neophodno, neodminlivo mora da se apostrofira.

Toa {to Vapcarov go dosegnal, voop{to ne e ednostav-no, iako na mnogumina koi sakaat da pominat so lesnovo ìvotot i pritoa da zna~at ne{to, toa moè takada im izgleda. Naprotiv. Samo kratok i povr{en pog-led vrz ona {to se narekuva biografija na Nikola Jon-kov Vapcarov, pred nas uverlivo otkriva edna nepres-tana bezmislosna i vol~ka borba /Motorni pesni,

Pretsmrtno/, prosledena so nebroeni otkaùvawa, ì-vot na rabot na fizi~kata egzistencija, naru{eno zdrav-je, obidi za atentat, policiski inkvizitorski teror. Inajnakraj, so asistencija na bugarskiot sud i policija,smrt vo trieset i tretata godina od ìvotot.

Za Vapcarov, toa i ne e tolku tragi~no. Toj e spre-men na seto toa. Zatoa, vospevaj}i gi bezbrojnite make-

donski heroi, toj naglasuva:A bea isto mladi kako nas,se takvi, kakvi {to sme nie.Se borea,umiraa bez glas,kako {to utre,}e umreme

i nie./Motorni pesni, Ilindenska/

Ne, za Vapcarov smrtta ne bila tragi~na. Tragi~-na za Vapcarov bila ~ove~kata degradacija. A, ~ove~ka-ta avtodegradacija, otkazot od ~ove~koto vo ~ovekot,sekako najtragi~no. Na primer, otkaz preku predavstvo.Toa za nego bilo nepojmlivo. Ottuka, aktuelizacijata

na Vapcarov vo dene{no vreme moèbi i ne e prepo-


16/127


16

ra~liva. Mnogumina moàt da se pronajdat i prepoz-

naat vo slednata konstatacija:Ima zbor grdpredavnik, cel v strvse stresuvam, izbuvnuvam v plamen,liceto mi rumenee v krv,boèm nekoj tresnal so kamen.

/Motorni pesni, Zborovi/A toa voop{to ne e prijatno.

I pokraj toa, {eesetgodi{ninata od ubistvoto naVapcarov neodbeglivo treba da se beleì, bidej}i pre-mnogu go zadolìl makedonskiot narod. Toj gi ispealnajtoplite, najneìnite i, ednovremeno, najborbenitepesni za Makedonija. Toj be{e poetot koj stradal zaed-no so svojot narod. Toj be{e ~ovekot i poet koj go krenaglasot protiv besmislenoto makedonsko samoistrebu-

vawe, protiv bratoubistvata, protiv vrhovizmot vo ma-kedonskoto revolucionerno delo kako ~in na zajmuvawena tu|i interesi:

Vo sonot me gu{atpresmetkite i krv po plo{taditena tvoi heroiod tu|inski pari zagadeni.

Mi teì, TATKOVINO,znaj, èstoko v srce me grebetaa krv {to ~adi,ta jas }e te pra{am:s# ovati be{e li nu`notebe?

/Motorni pesni, Tatkovina/


17/127


17

Toa be{e isklu~itelno hrabar ~in, vo vremeto

koga besneele vrhovisti~kite bandi. No, za Vapcarov,na temata borba za Makedonija, ne postoele kompro-misi. Toj bil opredelen za taa borba, taa bila uslov zanegovoto postoewe. I kako sekoj onoj koj znae {to sakai za {to se bori, Vapcarov i svoite posledni momentiod ìvotot gi pravi bez kompromis. Iako mu e ponu-deno da bide pomiluvan, odbiva da ìvee. Predvidlivo,

odbiva da si ja iskorne samiot svojata du{a. Odbiva so~inot na spas od smrtta, da se raznebiti, da se odrodi,da se porekne samiot sebe. Zo{to, {to bi ostanalo odVapcarov koga bi mol~el? [to voop{to ostanuva odonie koi ne{to ~uvstvuvaat, a toa ne go izrazat? Ni{to!Toa e bezbroj pati dokaàno!

Zatoa, dosledno na ona {to dotoga{ go ìveel i

pi{uval, vo poslednite momenti od ìvotot, na kobni-ot 23 juli 1942 godina, gi sro~il svoite najsilni stiho-vi vo slava na borbata:

Bezmilosna e borbata, i vol~ka.I velat deka kriela epi~nosti.Jas padnav. ]e me smeni drug i: to~ka![to tuka zna~i nekakva si li~nost?

/Motorni pesni, Pretsmrtno/Vo borbata za sloboda i mir... Nikola Vapcarov

}e ostane edna od naj~istite i najblagorodnite figuri,se zborovi na @ermen Iv Far` vo 1952 godina po povoddodeluvaweto na Po~esnata nagrada za mir na poetot borec od strana na ìrito na Me|unarodnata nagra-da za mir. Denes, nas ni ostanuva da si pripomnime na

Vapcarov, i da konstatirame, neporeklivo, deka Make-


18/127


18

donija sekoga{ ra|ala avtenti~ni Lu|e, koi znaele da

razmisluvaat, koi bezgrani~no go qubele makedonskiot~ovek i svojata Tatkovina, koi znaele iskreno i hrab-ro da se borat. Lu|e koi nasproti molkot kako na~in dase napravi sitna dobivka i samo da se pre`ivee, go od-brale i ustoli~ile zborot kako sredstvo da se borat zaona {to navistina go qubat. I po niedna cena ne otsta-puvale od toa.

BITOLSKI VESNIK,

Bitola, 31 juli 2002 godina


19/127


19

Po povod stogodi{ninata od zaginuvaweto naDine Abdurahman

PANEGIRIK ZA DINE ABDURAHMAN

^ove{tvoto se razviva samo blagodarenie na

po~ituvaweto kon retkoto i golemoto.

Fridrih Ni~e

Ako Ni~e e vo pravo, toga{ nikako ne smee da sepropu{ti stogodi{ninata od zaginuvaweto na DineAbdurahman od selo Patele, Lerinsko, na 1 juli 1902godina. Dine Abdurahman ja sro~il, ovistinil i voz-veli~il najgolemata i najretka ~ovekova prikazna, pri-kaznata za ~ove~koto dostoinstvo pred s# i nad s#.

Dine bil komita vo ~etata na vojvodata GeorgiIvanov poznat kako Marko Lerinski. Negovata po`rt-vuvanost i hrabrost pretstavuvaat prekrasen primer namakedonskiot nepokor i voop{to, paradigma za impo-zantnosta na ~ovekoviot duh.

Marko Lerinski so svojata ~eta, zajaknata so sel-skata milicija na TMORO od okolnite sela vo Lerin-sko, na 27 juni 1902 godina vlegla vo seloto Patele. Is-tiot den, 800 turski vojnici, od site rodovi vojska: pe-{adija, kowica i edna baterija ridska artilerija, goopkolile seloto. Glavninata na ~etata uspeala da se


20/127


20

izvle~e, a vo borbata bil ubien vojvodata Marko Le-

rinski.Dine ostanal sardisan, so svoeto semejstvo vo fa-

milijarnata ku}a. Bezizlezot bil sosema izvesen, sose-ma siguren. No, sosema neo~ekuvano za site onie koi sme-taat deka edinstveno va`no e da se ìvee, a ne i kako seìvee, tri dena i tri no}i, Dine sam i se sprotivsta-vuval na mnogubrojnata turska vojska. Nepogre{ivo

strelal. Nitu turskite topovi ne moèle da go pora-zat. Turskite vojskovoda~i, besramno, se obidele da giiskoristat i soselanite na Dine kako ìv {tit, za dase dobliàt do ku}ata kade toj bil zabarikadiran. NoDine, bez premisla, pukal, duri i vo svoite poznanici.Nekoi i zaginale, no ne dozvolil turskite vojnici dase dobliàt do ku}ata.

Tretiot den, kako zasiluvawe do{le novi pede-set vojnici od Bitola. Turcite s# u{te ne uspeale darazberat deka mo}ta, silata se nao|a vo srceto, a ne vobrojot na vojnicite. Se zakanile deka }e go izgorat i se-loto ako Dine ne se predade, no i toa ne pomognalo.Dine ne se predaval, bidej}i znael deka so toa bi se ot-kaàl od s# ona za {to dotoga{ se borel, bi se ukinal

samiot sebe, bi izgubil s#, za da dobie bezvreden ìvot.Konsekventno, podocna da dobie i bezvredna smrt.

Najsetne, na 1 juli 1902, nastapila razvrskata. Ne,Dine ne bil porazen od pomnogubrojnata turska vojska,tuku municijata zapo~nala da mu privr{uva. I povtor-no na scena stapil nepredvidliviot, nezamenliviot ~o-ve~ki duh. Dine Abdurahman najprvo, so poslednite kur{u-

mi gi ubil svoite najbliski, }erkata, ènata, sestrata,


21/127


21

vujkoto, a potoa so jataganot vo race se vturnal kon

turskata vojska. Stotina kur{umi go pogodile i ubile.I vremeto se vko~anilo. Bilo ubieno najdobroto od ~o-ve~kiot rod. îstiot destilat od hrabrost, lojalnost,po`rtvuvanost... Duri i eden od negovite ubijci sosemafaten vo magijata na momentot, voshiteno vosklik-nal: Aferim bre, Abdurahmane, ako bevte 100 du{i,bitolskiot asker malku }e vi be{e!

Dine odbil samiot sebe da se porekne kako ~o-ve~ko su{testvo i makedonski patriot. Pritoa, go po-reknal postoeweto na granici na `rtvuvaweto. Bidej-}i ne moè pove}e da se `rtvuva od ìvotite na svoitesoselani, ìvotite na svoite najmili i najbliski, odsvojot sopstven ìvot. Dosegnal do najvozvi{enata to~-ka na ~ovekovoto postoewe go ukinal ~uvstvoto na

strav od smrtta. Pokaàl deka e va`no kako se ìvee ikako se umira. Zatoa {to i Lu|eto i Tatkovinata seko-ga{ pametat, trajno pametat.

Minatoto nikoga{ ne umira. Ovaa panegiri~naepistola samo u{te edna{ se obiduva da go dokaè toa.

Nezaborav,

Skopje, juli 2002 godina


22/127


23/127


23

60 godini od smrtta na makedonskiot revolucionerVasil Antevski

EDEN DOBAR ÔVEK

Honesta more trupi vita potior!

Podobra e ~esna smrt otkolku ne~esen ìvot!

Tacit

Dali vo dene{no vreme vredi da se pi{uva za ot-stojot na samiot sebe? Dali neotstaplivosta od sopst-venite uveruvawa voop{to zasluùva pomen, vo vremena seop{ta duhovna maskarada? Vo vreme koga neprin-cipielnosta e skoro prifatena kako doblest i pretsta-vuva konvencija? Vo vreme na skoro op{to neveruvawevo ôvekot?

Neodamna, na 1 avgust 2002 godina, vo vesnikot Dnev-nik, eden na{ stranec, /toa ne e makedonski isele-nik vo stranstvo, tuku vistinski tu|inec so privremenprestoj vo Makedonija/ se obide da n# pottikne da sesprotistavime na zloto i napi{a deka za zloto da po-bedi potrebno e site dobri lu|e da ne pravat ni{to.Ovoj kratok tekst, saka samo u{te edna{ da ukaè dekadobri lu|e imalo i ima vo Makedonija.

Tekstot e napi{an i u{te zaradi ne{to drugo.Golemiot makedonski pisatel Slavko Janevski, vo

komunikacijata so svoite prijateli pred svojata smrt,


24/127


24

vremeto na na{ata sega{nina go karakterizira kako

vreme na ~ovekova nedoslednost i iznevera na najsve-toto i naj~istoto kaj niv sopstvenite uveruvawa.

Sepak, tokmu zaradi verbata vo lu|eto kako Slav-ko Janevski koi ne se otkaùvaat od svoite uveruvawa,lu|eto na koi du{ata im e edinstveniot temel na koi sepotpira nivnoto postoewe, e napi{an ovoj tekst.

Najnakraj, tekstot za advokatot Vasil Antevski

Dren od vele{koto selo Omorani, e neophodno potre-ben so cel da se odbeleàt {eeset godini od zavr{uva-weto na eden nimalku prozai~en ìvot.

Vo najkratki crti, istoriskata faktografija zaVasil go kaùva slednoto:

Vasil bil ~len na Skopskiot partizanski odred,bil zaroben od bugarskata policija, bil osuden na smrt

i vo avgust 1942 godina bil obesen vo zatvorot vo Sofija.Natamu. Nad Vasil, za vreme na istra`nata pos-

tapka vo Skopskiot istraèn zatvor, bile primenetinajne~ove~nite metodi za fizi~ko izma~uvawe: bil go-ren po celoto telo so usviteno èlezo, bil neprestano,skoro eden mesec tepan, pod noktite mu bile stavani{pici, tabanite mu bile pretvoreni vo ìvi rani...

Vasil fizi~ki bil obezli~en kako ~ove~ko su{testvo.Zboruvajte bugarski da ve razberam {to zboruva-

te! rekol pretsedatelot na sudot.I toga{!Desette iskornati nokti od prstite na Vasil bea

poloèni na masata na pretsedatelot na sudot.Vasil samo konstatiral deka sudot ne go razbira

negoviot maj~in jazik makedonskiot i predloìl da


25/127


25

komunicira na drug jazik, no ne na bugarski bidej}i ne

go poznava. Se dogovorile i sudeweto prodolìlo so toa{to Vasil i sudot komunicirale na francuski.

No, smrt glasela sudskata presuda. I nabrzo bilarealizirana.

Povr{no gledano, istoriskata faktografija ni ka-ùva za porazot na eden ~ovek, a fakti~ki zboruva zaotstojot vrz sopstvenite uveruvawa po sekoja cena, za

ovistinuvawe na u{te edna pobeda vrz antimakedoniz-mot. Oti Vasil, pokraj s# {to mu napravile, ne bilskr-{en, ne se otkaàl od samiot sebe i od borbata zaMa-kedonija.

A, moè li da se skr{i ~ove~koto dostoinstvo? Ikoja bila cenata da prestane bezmilosnata fizi~ka tor-tura vrz Vasil? Koja e cenata na fizi~kiot opstoj? Otka-

zot od sopstvenata vera? Predavstvoto na drugarite isorabotnicite? Odrekot od sopstvenoto makedonsko na-cionalno ~uvstvo? Pa Vasil moèl mnogu lesno setotoa da go napravi. Go pravele i go pravat mnogumina sa-mo za sitni privilegii ili za grst pari. Za da go za~u-vaat besporno najvrednoto ne{to {to go imaat sop-stveniot ìvot, najverojatno bi se otkaàle od s#. Va-

sil, pak, ne se otkaàl od ni{to, zatoa {to ednostavnobil ôvek, zatoa {to znael deka so predavni~ko pove-denie se poreknuva samiot sebe i s# ona za {to ìveeli se borel. Toj e najuverliva ilustracija deka onoj {toe NEKOJ ne moè da izvr{i avtodestrukcija vo NIKOJ.

Vasil, kako mnogupati prethodno, u{te edna{ po-kaàl i dokaàl deka {iroko rasprostranetiot mit:

sekoj ~ovek ima cena e samo mit. Laga koja nelu|eto


26/127


26

ja izmislile, za da moàt nekako da go izìveat svojot

bezvreden ìvot. Fakti~ki, ôvekot nema cena. I toane se pobiva nitu so faktot {to postojat se pomal brojna onie {to zasluùvaat da se nare~at ~ove~ki su{-testva. Vo slu~ajot, kvalitetot e pred kvantitetot. Ili,s# dodeka postoi barem eden Vasil Antevski, s# doto-ga{ }e bide vistinit stavot ôvekot nema cena. A,neprekinlivoto ~ovekovo opirawe pred temnite sili

na zloto /Gane Todorovski/ }e prodolì.Vsu{nost, vistinskata prikazna za Vasil Antev-

ski Dren e prikazna za qubovta kon Vistinata, Tat-kovinata i Lu|eto! Taa e egzamplar za bezgrani~nata~ovekova izdr`livost! Nesoborliv dokaz za bescene-tosta na duhot! Gromoglasen tatne` protiv maskite.I protiv predavstvoto, i na drugite i na samiot sebe!

Monumentalen izblik na hrabrost, naso~en protivodroduvaweto! Apologetika na vekovniot makedonskiprostum!

Bitolski vesnik,

Bitola, 1 januari 2003 godina


27/127


27

100 godini od Ilindenskoto vostanie

ZO[TOILINDEN?

Stoletniot jubilej e povod za golemo ~estvuvawe!

No, toa e povod i u{te edna{ da se zapra{ame:Zo{to Ilinden?

Zo{to Ilinden i na po~etokot na minatiot vek iza {to na po~etokot na ovoj vek?

Nekoi odgovori se nametnuvaat sami po sebe lo-gi~ki!

Nekoi, pak, baraat da bidat pronajdeni i soop-

{teni!Tekstot {to sleduva, notira samo nekoi od niv.Najnapred, su{testvuvaweto na jubilejot samo u{-

te edna{ uverlivo ja potvrduva neizbe`nata vistina:Od minatoto ne mo`e da se pobegne! Toa, minatoto, esekoga{ prisutno vo sega{nosta! Mnogu odamna, filo-zofot Demokrit od Abdera zapi{al deka samo na buda-lite ne im e u~itel zborot, tuku nesre}ata. Zna~i, mud-rosta se sostoi vo toa minatoto {to podobro da se za-poznae i od nego da se izvle~at potrebnite pouki. Sop-stveniot istoriski opit gi dava najdobrite i najkoris-ni lekcii. Ottamu, Ilinden ni e potreben za da gorazvieme sopstveniot istoriski um i razum. Um i razumza uspe{no orientirawe vo op{estvenata i politi~kasovremenost.


28/127


28

Potoa, postoeweto na jubilej za Ilinden, logi~-

ki zna~i, postoewe na Ilindenska tradicija. Tradici- jata po definicija e ~uvar na spomenite. Taa, tradi-cijata, veli~a i slavi, neguva qubov i voshituvawe, ilikratko kaàno gradi, izyiduva rodoqubie. Tradici-jata e duhovno bogatstvo i zatoa Ilinden 2003 godina eneguvawe na sopstvenata makedonska duhovnost kako iz-vori{te za samostojniot kulturen razvoj.

Ponatamu, Ilinden e ovistinuvawe na posebni-ot makedonski identitet! Zna~i, i afirmacija na sop-stvenoto individualno i kolektivno mesto vo sovreme-niot svet. Vo sudbonosnata 1903-ta se re{ava{e pra{a-weto: {to sme i {to sakame da bideme nasproti razula-venite i razorni propagandi od sosedite? Odgovorotbe{e deka sme oddelen, samostoen nacionalen entitet.

I seto posle toa, i pokraj site porevawa i padovi, zna-~e{e samo pra{awe na vreme, metodi i sredstva kako dase dostasa do razvrskata makedonska dràvnost! Po-ve}edeceniskiot proces vo koj se utvrduva{e i zatvrdu-va{e makedonskiot nacionalen identitet najdobro po-kaà deka posebnata makedonska nacionalna svest e zavr-{en i nesoborliv fakt! Sto godini potoa, pra{awe-

to [to sme? e definitivno zatvoreno. Ve}e go pose-duvame samopoznanieto koe e neophoden uslov za da sevtemeli i kriti~ki da se oceni sekoe drugo znaewe. Japoseduvame nacionalnata samosvest za lesno da otsto-ime, da se sprotistavime i da go stol~ime sekoj obidza odroduvawe i raznebituvawe! Pokraj toa, da ne zabo-ravime deka samosvesta e imanenten atribut na ci-


29/127


29

viliziranosta! Toa i go zra~ime so proslavata na

Ilinden 2003 godina!Naredniot odgovor na naslovnoto pra{awe e za-

radi vozveli~uvawe na humanizamot!Ilindenskoto vostanie vo 1903 godina doìve-

alo poraz. Toa e fakt so koj e potrebno trezveno da sesoo~ime, zaradi Vistinata! Fakt e i toa deka porazotbil neminoven! Oti i toga{, pred sto godini, na site

im bilo odnapred jasno deka golemata Otomanska drà-va ne moè da potklekne pred edno izbrzano, nedovolnopodgotveno i duri kako {to se izrazil \or~e Petrov,ve{ta~ko Vostanie! Celta, vsu{nost, bila visoko dase izdigne znameto na Slobodata i da se so~uva sop-stvenoto dostoinstvo. U{te edna{ da se pokaè i doka-è deka sekoga{ postoi izbor da se ostani ôvek! Du-

ri i preku poedine~noto ili masovnoto odewe vo smrt! Zborovite podobro uàsen kraj, otkolku uàsbez kraj, koi mu se pripi{uvaat na voda~ot na Vosta-nieto, Dame Gruev, samo ja potvrduvaat konstatacijatadeka razlikata me|u izbiraweto smrt i podnesuvawetoponiùvawe e ogromna: tokmu toa go razlikuva bitietona ~ovekot od bitieto na ìvotnite... /Atanas Vange-

lov, Pro et contra makedonizmi, 273/. Preku taa magi~naformula, preku pokazot na nezapirliviot i nestivnu-va~ki poriv za Sloboda i dostoinstven ìvot, porazoti nacionalnata tragedija se prestoreni vo jasna i ne-dvosmislena Pobeda! Vo 2003 godina so polno pravo japroslavuvame Pobedata na ~ove{tinata! I na Make-don{tinata!


30/127


30

Ilinden ni e potreben i za da go iskaème, usto-

li~ime i izvi{ime makedonskiot heroizam!Vo 1903-ta, vo Vostanieto, bespo{tedno u~estvu-

va{e celiot makedonski narod. Za vreme na Ilinden-skoto vostanie bile ubieni, isklani i ìvi izgoreniokolu 5.500 lu|e, okolu 3.100 devojki bile obes~esteni,bezbroj bile ma~eni, 70.000 bile obezdomeni, a 30.000 bi-le prinudeni da ja napu{tat Makedonija. /podatocite

spored Hristo Siljanov/ Toj, narodot, e najgolemiot heroj! Toj gi podnesuva{e site premre`ja na Vostani-eto. I pogromot i stradawata po nego. Toj, narodot ma-kedonski, pokorno ja pregrna smrtta i ja pokri ovaanapatena zemja Makedonija so telata na svoite mrtvi,so grobi{ta na sekoj ~ekor! So toa go pokaà i do-kaà svojot besprimeren heroizam! Toa se na{ite pred-

ci so koi moème bezmerno da se gordeeme. I denes, 2003godina, so ~isto srce, da gi kanonizirame vo svojatamakedonska biblija. /Ante Popovski/.

Ilinden e potreben, pa duri i neophoden za gra-dewe temel vrz koj }e se razviva na{eto, makedonsko~uvstvo za zaedni{tvo! Specifi~nata i tragi~na gene-za na makedonskiot nacionalen identitet i dràvnost,

producirale mentalen yid me|u Vardarskiot, Egejski-ot i Pirinskiot del na Makedonija. Petrifikacijatana bukure{kite granici se vr{ela so duhoven i kul-turen raskol sred makedonskiot narod od razdelenitedelovi na Makedonija. I denes, sosem realno prodol-ùva da se namaluva, da se gubi svesta za edinstvo naMakedoncite! Ottamu, Ilinden e nasu{no potreben ka-

ko oru`je protiv makedonskite delbi! Bidej}i, ako


31/127


31

vgledame sto godini nanazad, vedna{, na prv pogled, ~is-

to, providno, jasnovidno i o~igledno }e vidime Make-donija e edna! Vostanieto e i vo Kru{evo, Ki~evsko,Bitolsko..., no isto taka i vo Neveska, Lerinsko i Kos-tursko... Ne postojat, ama ba{ nikakvi dilemi dekaIlindenskoto vostanie e od site i za site Makedonci!A, kade e Ilinden tamu e Makedonija! Zatoa, u{te ed-na{, Ilinden zaradi integritetot na makedonskata

nacija!Prikraj, polezno e da se potsetime, no i da gi za-

pametime zborovite na Stojan Hristov: Edna nacija nee samo predel od zemja so lu|e {to pasat kako stado. Niedna nacija ne e samo zemja, ku}i i narod. Lu|eto {to gozaslu`uvaat imeto nacija se nadahnati so zaedni~kiduh i gi zbogatuvaat svoite duhovni i moralni vred-

nosti, svoeto kulturno nasledstvo.Definitivno: zatoa ILINDEN!

Bitolski vesnik,

Bitola, 30 juli 2003 godina


32/127


33/127


33

100 godini od Ilindenskoto vostanie

STO GODINI POTOAILINDEN 1903

Nastanite imaat poraki!

S# {to okolu nas se slu~uvalo ili se slu~uva zbo-ruva za ne{to. Postapkite i delata zboruvaat jasno iefikasno kako i zborovite. Umnite i razumnite mo`at dago razberat toa zboruvawe, da ja razberat, navidum,skrienata poraka.

Ostanatite?Ostanatite gi povtoruvaat gre{kite i tu|ite i

sopstvenite!Ilinden 1903 ima svoi poraki. Dol`ni sme da gi

pro~itame i razbereme, prou~ime i nau~ime.Ako sakame da opstanime!

* **

Samo`rtvata e pat za besmrtnost!

Nedvojbeno, edna od osnovnite poraki na Ilin-den 1903.

Otsekoga{ i sekade, da se `rtvuva sopstveniot`ivot za pobedata, pretstavuvalo neporekliv dokaz zavistinska, neizmerna, bezgrani~na qubov kon tatkovi-nata, kon osloboditelnata kauza.

Vrz samo`rtvata e soyidana i legendata zaIlinden!


34/127


34

Vrz grandiozniot heroizam, vrz sopstvenite heroj-

ski dela, nekoi li~nosti od Ilindenskata epopeja se iz-vi{ile do makedonskiot nacionalen Panteon na bes-mrtnite.

I tokmu zaradi takviot fundament vrz koj e pos-taven i izgraden, i pokraj porazot {to bil doìvean,podocna Ilinden 1903 voskresnal i prerasnal vo Sim-bol na Makedonija.

Zatoa, Ilinden e Me~kin Kamen i Sliva, Klisu-ra i Neveska, Lokvata i Viwari, Karbunica, Capari,âni{ta... I u{te. Ilinden e i Pitu Guli i Leko Na-stev Cerov~eto i Hristo Uzunov i Dine Abdurahmani Nikola Topalov i...

Dame Gruev rekol: Oblekata se pere so sapun, rop-stvoto so krv! Ottamu, Ilinden 1903 e providen i pro-

~isten, nezapirliv i nezadr`liv krik za SLOBODA!Sloboda za Makedonija!Sloboda i Dostoinstvo za onie obi~ni, prostodu{-

ni, dobronamerni, trevo`ni, ponièni, stradalni i iz-ma~eni makedonski selani, argati, ~iraci...

Ne! Ne barajte gi vo Ilinden tu|ite prsti i tu-|ite pari. Iako gi ima toa ne e Ilinden!

Ne. Ilinden 1903 ne se nitu tu|ite propagandi, kol-ku i da se prisutni i vlijatelni. Nitu se Ilinden oniedvorski igri vnatre vo Makedonskata revolucioner-na organizacija, instalirani i pottiknati tokmu od tievonmakedonski i antimakedonski propagandi.

Ilinden poniknuva i proniknuva vo temelot naMakedoncite i makedonskata dràvnost.


35/127


35

Bessmrtniot, veli~estveniot i neodminliv za sto-

godi{niot jubilej, Nikola Jonkov Vapcarov, vo svojataIlindenska pesna vospeal:

Se po~na buntot.I ne be{e obi~ajda izostaneme.-Ne se predadovme!Tuku

so krvtana narodot obi~envo Ilinden na{asodr`ina kladovme!

Vremeto!Vremeto e najstrog, najmudar, bezmilosen i otta-

mu i najmerodaven sudija na istorijata i mitologijata.So laga i prelaga, so poluvistini, so potkup i si-

la ne se mo`e protiv vremeto!Onie odrodenici i rodootstapnici, ta duri i onie

stranski naemnici i lesnoumni avanturisti koi izna-sileno od razni antimakedonski centri i zaradi razniantimakedonski zagovori, odvreme-navreme se izdignu-

vaat na javniot piedestal kako zamena za vistinskitemakedonski legendi i vistinskite makedonski rodoqu-bi, vremeto i makedonskiot narod, takare~i, ednostav-no, nepogre{livo i neminovno gi bri{at, gi sotruvaat.I tuka ne pomaga nikakva pozicija na vlast i nikakvapropaganda. Ilinden 1903 e najdobar i najtransparen-ten primer za toa.


36/127


36

Samo ona i samo onie koi go izdràle sudot na vre-

meto i na narodot se ovekove~eni so slava i po~esti!Samo tie se vozveli~eni kako makedonski nacionalniheroi!

Ilinden 1903, definitivno i neporeklivo ja obzna-ni porakata deka Makedonecot e spremen i na najgole-mi `rtvi vo borbata za nacionalna sloboda. S# {tosleduva po Ilinden, i pokraj site odnadvor instalira-

ni vlijanija i potresi, podemi, porevawa i padovi e sa-mo napreduvawe vo izgradbata, vo ovistinuvaweto na ma-kedonskata nacionalna posebnost i dràvnost.

Napreduvawe kon Makedonija za Makedoncite!Bezbrojnite `rtvi i samo`rtvi za vreme na Ilin-

den, go pretvorija porazot vo pobeda, go vozvi{ija Ilin-den vo makedonska gordost, vo traen streme` kon slobo-

da, vo duhovna supstancija bez koja makedonskata nacijai dràva nitu bi postoele dosega, nitu bi moèle dapostojat vo idnina.

Zatoa, ponizno i veropodani~ki da mu oddademe po-~it na stogodi{niot jubilej!

ILINDENSKI FAKEL 1903-2003,

Bitola, juli 2003 godina


37/127


37

Spomen koj vozbuduva i lekuva!

GLAVATA NA LAZAR POPTRAJKOVILI ZO[TO ISTORIJATA E

POVE]E OD FAKTOGRAFIJA?

Ovie denovi se navr{uaat sto godini od nasta-

not, koj na eden bleskoten na~in pokaà deka slobo-

data i dostoinstvoto zasluùvaat da se plati se-

koja cena. Nastan koj ni ja ostava ìva nade`ta vo

ôve{tinata i Roduqubieto! Nastan koj, pred site

nas, i denes, go postavuva pra{aweto {to e ìvo-

tot ako vo nego go nema Dostoinstvo?

Denes, mnogu ~esto, se vr{i aksiolo{ka degrada-cija na istoriskoto tolkuvawe i objasnuvawe za smetkana istoriskata faktografija. Nekoi, s# po~esto, n# ube-duvaat deka tie gi ostavaat faktite sami da zboruva-at. I, stignuvaat, samo dotamu do kade {to stignuvaatfaktite.

Veruvaweto vo krucijalnosta na faktite za isto-riskata nauka e zabluda, no kako i sekoja zabluda te{kose iskorenuva. Vakvata verba, Edvard Halet Kar sosemaopravdano ja narekuva baewe smisleno kako i pove-}eto baewa da gi po{tedi od ma~nata obvrska da mislatso svoja glava onie koi toa go zastapuvaat. I iako, so-sema uverlivo, taa zabluda ja razobli~il vo svoeto de-


38/127


38

lo [to e istorijata?, mnogumina s# u{te ìveat so

taa zabluda. I {to e u{te polo{o, se obiduvaat da ja pro-dadat kako vrvna mudrost.

Istoriskiot nastan koj }e go nare~eme glavatana Lazar Poptrajkov e mnogu ilustrativen primer zatoa deka istorijata e mnogu pove}e od obi~na fakto-grafija. Odbeleùvaweto na stogod{ninata od nastanote samo ne{to {to dopolnitelno ja akcentira potreba-

ta od edno vakvo panegiri~no so~inenie.Lazar Poptrajkov od seloto D'mbeni, e eden od naj-

popularnite organizatori na Makedonskata revolucio-nerna organizacija vo Kostursko. Za vreme na Ilinden-skoto vostanie ustoli~en e vo ~len na Gorskoto na~al-stvo za Kostursko i zamenik ~len na Glavniot {tab naVostanieto. Toj e u~itel, poet, intelektualec od golem

kalibar. Bestra{en i dokrajno predan revolucioner namakedonskoto osloboditelno dvièwe. Po site paramet-ri golem ~ovek. I po hrabrosta i re{itelnosta, no ipo dobrodu{nosta i ~esnosta.

Vo bitkata kaj mesnosta Margara nad seloto â-ni{ta, Mariovsko, pri zalezot na Ilindenskoto vosta-nie, Lazar Poptrajkov e te{ko ranet kur{umot mu go

proniìl obrazot, jazikot i izlegol niz vratot. Notoj, sepak, ostanal ìv. Nabrzo po bitkata, Boris Sara-fov, prenesuvaj}i ja naredbata na Glavniot {tab za zavr-{uvawe na Vostanieto, mu predloìl na Poptrajkov daodi da se lekuva vo Bugarija. Bidej}i, da zboruva nemoèl, golemiot revolucioner od Kostursko, mu odgo-voril pismeno: ...Ne jas nema da otidam vo Bugarija, jas

sakam da se vratam vo svojot kraj, za da go vidam pogro-


39/127


39

mot {to stana vo Kostursko. Jas zaedno so mojot narod

sakam da gi ponesam makite i stradawata..." /po spome-nite na Ivan Popov/

Se vratil vo Kostursko. Se zasolnal kaj Kote Hris-tov od selo Rula, vo negoviot logor na planinata Li-sec. Kote, porane{en pripadnik na Makedonskata revo-lucionerna organizacija i pritaen sorabotnik na gr~-kiot vladika Germanos Karavangelis, bezo~no go pogu-

bil Poptrajkov. Mu ja otsekol glavata i mu ja pratil naKaravangelis, za {to dobil pedeset turski liri. Gla-vata na Poptrajkov so denovi bila na javen pokaz vocentarot na Kostur kako simbol na mo}ta na Osman-skata dràva i na kosturskiot vladika Germanos Kara-vangelis.

Na takov grozomoren, svirep i tragi~en na~in

zgasnal ìvotot na eden od najblagorodnite dejci na ma-kedonskoto osloboditelno dvièwe Lazar Poptrajkov.

[to ni kaùva istoriskata faktografija?Taa zboruva za predavstvoto i gibelta kako nego-

va posledica. Mnogu pati kaàno i prekaàno. Navi-dum, pove}e od toa i nema {to da se kaè.

Ama samo navidum!

Glavata na Lazar Poptrajkov ima da kaè mnogupove}e!

Za da slu{neme morame da pomineme otade fak-tite!

Toga{ }e vidime ne samo otse~ena glava, predav-stvo, odroduvawe, tuku i beskone~na verba, lojalnost,~ove{tina, hrabrost, `rtvuvawe, prostum vo porazot i

smrtta.


40/127


40

Oti, faktografijata na preden plan go isfrla

Kote i onie raboti {to toj gi simbolizira, a Lazar Pop-trajkov ednostavno dobiva uloga na statist, na `rtva i ni{to pove}e.

Najnapred, edno nu`no objasnuvawe. Faktite, sve-do{tvata imaat, kako {to veli Pol Faerabend vo svo-eto delo Protiv metodot, istorisko-filozofski ka-rakter, odnosno kako {to toj objasnuva, svedo{tvata i

faktite, ne samo {to opi{uvaat nekakva objektivnasostojba na ne{tata, tuku, isto taka, izrazuvaat i nekoisubjektivni, mitski i odamna zaboraveni stavovi zasostojbata na ne{tata.

Skoro dva mileniumi prethodno, golemiot MarkTulij Ciceron konstatiral deka predavstvoto od prija-telite e mo`no i deka toa predizvikuva kaj mudar i

~esen ~ovek du{evna bolka, no istovremeno se zapra-{al: Dali stravot, janyata deka zaradi prijatelite mo-è da n# snajde nekakva nezgoda, treba da bide pri~inada go istrgneme prijatelstvoto od ìvotot? I ako seotkaème, ako gi trgneme ~uvstvata, toga{ kakva e raz-likata me|u ~ovekot i ìvotnoto, i ne samo toa, tukume|u ~ovekot i kamenot...? /Mark Tulij Ciceron, Filo-

zofski raspravi/Pred istite dvojbi se nao|al i Lazar Poptraj-

kov. I sosema svesno, a ne naivno, odbral da ja zadrìrazlikata pome|u ~ovekot i kamenot!

Imeno, Hobsovoto Homo homini lupus /ôvek na~oveka mu e volk"/ e dominantna realnost vo vremeto naporazot na Vostanieto. Lazar Poptrajkov i vo tie naj-

te{ki vremiwa, vo vremiwa koga, spored iskazot na


41/127


41

Hristo Siljanov sostojbata... vo Kostursko be{e bed-

na. ôve~kite slabosti povtorno dojdoa do izraz, malo-du{nosta obzede mnogu borci. Predavnicite se namno-ìja..., odbral ne samo da ja zadrì, tuku i da ja pokaè razlikata!

To~na e konstatacijata na d-r Stojan Ristevski voknigata za Lazar Poptrajkov, deka toj ...bil prekumer-no ~ovekoqubec. I ne samo {to e to~na, tuku e i ubava.

Me|utoa, daleku od toa deka Lazar Poptrajkov bil zas-lepen od naivnost. Ne! Lazar Poptrajkov bil premnoguinteligenten. I bil pregolem ~ovek i borec za da seispogani, porekne i raznebiti sebesi zaradi drebniot,bezvreden Kote ili zaradi stravot od predavstvoto ismrtta.

Lazar Poptrajkov otporano znael za besovesniot

i bes~esniot karakter na svojot prijatel Kote Hris-tov od selo Rula. I za predavstvata, besporno, znael. Vpro-~em, nekolku pati se zazemal pred ostanatite rakovo-diteli od Kostursko, Kote da ne bide ubien od Organi-zacijata. I bil predupreduvan pred da odi. I moèl dane se zasolni kaj Kote. No, toga{ bi se otkorenil sa-miot sebe, bi ja obescenil sopstvenata borba i borbata

na bezbroj drugi zaginati soborci. Oti toj bil ~ovekot{to go vnel Kote vo Organizacijata, toj so Kote gokrstosuval Kostursko za da ja {iri idejata za sloboda,tokmu toj i nikoj drug, na 6 avgust /22 juli-star stil/1903 godina oti{ol kaj Kote so 4 znamiwa i so okolu600 du{i, sve~eno mu prostil, bratski se pregrnale.../po spomeni na Pando Kqa{ev./ Pa site znaele za pri-

jatelstvoto me|u nego i Kote. Kakva poraka }e im obzna-


42/127


42

nel na kostur~ani dokolku zaminel za Bugarija i ne

odel kaj Kote? Dokolku pobegnal ili se pritael!Lazar Poptrajkov znael, sosema dobro znael, deka

edinstveno va`no e da go so~uva sopstvenoto dostoin-stvo i da ostane ôvek. Znael deka mora, kaj makedon-skiot narodot da ja ostavi nade`ta vo ispravnosta i~istotata na borbata za sloboda. Znael deka, samo do-krajnoto ostanuvawe i opstojuvawe na pozicijata na

veruvawe vo principot na prijatelstvoto, na pozicijata na ~esnost i beskompromisen prostum moè da goprenesat preku rubikonot, koj stoi me|u is~eznuva-weto i Istorijata.

Lazar Poptrajkov ja stavil sopstvenata glava ka-ko posleden i najsilen argument za toa deka duhovnatasila i patriotizmot se pomo}ni od odroduvaweto i ma-

terijalnata dobivka. Argument so koj iscelo gi potvr-dil site svoi dotoga{ni zborovi i postapki. So toa,vsu{nost, toj napravil situacija vo koja nikako ne mo-èl da zagubi. I da mu ostanela glavata na ramena, i ka-ko {to se slu~ilo da bide obezglaven toj dobival!Dobival mesto me|u legendite!

Heraklit od Efes rekol deka imeto pravda lu|e-

to ne bi go poznavale koga ne bi imalo nepravda. Voovie logi~ki ramki, lojalnosta kon osloboditelnatakauza samo se potvrduva i dobiva pogolema vrednost iprepoznatlivost vo dopir i sporedba so naemni{tvotoi predavstvoto, odnosno Kote pretstavuva samo instru-ment za apoteoza na Lazar Poptrajkov.

No, toa treba da se vidi od onaa strana na fak-

tite!


43/127


43

Toga{, glavata na Lazar Poptrajkov prerasnu-

va i dorasnuva vo eden od najbleskotnite primeri zatoa kako preku telesnata smrtnost se stignuva do du-hovna besmrtnost. Kote Hristov denes e samo prezren,grozen predavnik na svojot rod. Odrodenik! I ni{to po-ve}e!

Otade faktite, glavata na Lazar Poptrajkov pret-stavuva paradigma za grandioznosta na makedonskiot

duh, paradigma za na~inot na koi se sozdavani makedon-skite nacionalni mitovi, ovistinuvawe na konstataci-jata deka i porazot, ako e prifaten so prostum, mo`e dabide pretvoren vo pobeda.

Lazar Poptrajkov go dobil najgolemoto i najzna-~ajnoto mo`no priznanie za svoeto delo ve~na po~itod svojot narod!

Dnevnik, Skopje,

16 avgust 2003 godina

Bitolski vesnik, Bitola,

29 oktomvri i 5 noemvri 2003 godina


44/127


45/127


45

80 godini od koleòt vo Gorna Xumaja

EDEN REPER ZAMAKEDONSKA NACIONALNA ORIENTACIJA

Vistinata si probiva pat,

nasproti site nasilstva i zabludi.

Arsenij Jovkov /vo pismoto do Petarâulev od 10 septemvri 1923 godina/

Identitetot, poedine~en ili grupen, e povrzan sose}avaweto, so minatoto, so Istorijata! Floskulata Dos-ta so minatoto e nemo`na! Fridrih Ni~e veli deka ~o-vekot, ednostavno, ne moè da se nau~i da zaborava i se-koga{ se drì za minatoto. Dodeka e ôvek! Otade pom-neweto vo zaboravot ~ovekot se ot~ove~uva, se pret-vora vo ìvotno. Zatoa, svesta za minatoto e ona {to ~o-veka go pravi ~ovek. Taa svest e vsu{nost samosvest!

Zna~i, ne postoi poedinec, grupa ili op{testvobez istoriska svest. Gubeweto na istoriskata svest e gu-bewe na identitetot, a toa zavr{uva so is~eznuvawe!

Sekoja istorija e sovremena istorija e iskaz naitalijanskiot filozof Benedito Kro~e od dvaesettitegodini na minatiot vek, so koj najkumulativno se ozna-~uva deka istorijata kako nauka se pi{uva vo sega{nos-ta. I kako takva, ja ima, pome|u drugite funkcii, i funk-cijata za oformuvawe na istoriskata svest.


46/127


46

Ottamu, voop{to ne e sporna potrebata od Isto-

rija taa e neminovna!Ponatamu, problemot ne e nitu vo toa dali ni e

potreben pogled kon minatoto od sega{nosta toa eneizbe`no!

Vistinskiot problem e vo vostanovuvaweto na ona{to Imanuel Kant go ozna~uva kako vode~ki principza interpretacija na pojavite od minatoto ili, da ja

upotrebime formulacijata na prof. Qubomir Fr~kov-ski vo konstituiraweto na to~ka na vistina ili reperza avtenti~na orientacija so pomo{ na koj }e se dvi-ìme niz makedonskoto minato, sega{nost i idnina.

Makedonskata istoriska svest, makedonskata is-toriografija i vo krajna linija i makedonskata nacijai dràva, moè i mora da ostanat i opstanat, edinstve-

no vrz VISTINATA kako univerzalen reper i MA-KEDONSKATA NACIONALNA POSEBNOST kakoavtenti~en makedonski reper. Gubeweto na dvata, ilieden od dvata reperi, bi zna~elo celosna dezorienta-cija, postepen no siguren pat kon SEBEPONI[TU-VAWETO! I ne postoi nitu edna vojska i policija, pa-ri i ekonomija {to moàt da n# spasat, ako ja izgubime

jasnata makedonska nacionalna svest!A, opasnosta e sosem realna!Oti, nepismeni, polupismeni i nekompetentni kni-

gi go preplavija na{iot duhoven prostor. Praznozbor-ni drdorewa, ispolneti so lagi i poluvistini, bez usuli isav, za sebe tvrdat deka izrazuvaat dlaboki soznani-ja za minatoto. Istoriografijata e pretvorena vo kon-

tewer za |ubre vo koj sekoj moè da gi smesti svoite


47/127


47

psihoti~ni frustracii od sopstvenata bezvrednost, pri-

zemnost, malogra|an{tina, suetnost, odmazdo-qubivost...Eksperti bez mozok, bez karakter, bez osnovno

istorisko obrazovanie, pa duri i bez minimum inte-lektualen i stilisti~ki kvalitet, kataden, neumorno,zapewaveno ni kaùvaat za postoeweto na beli petnai crni dupki vo makedonskata istorija. N# ubeduvaatdeka postoi nasu{na potreba od prepro~ituvawe na

istorijata i nejzina radikalna revizija. Razbesnetoni obznanuvaat i objasnuvaat deka zastoenata i izli-tenata oficijalna Istorija, treba da se razvlasti iprotera, da se urne, stol~i i zatre, i potem, da se napi-{e i suredi nova vistinska Istorija!

Ovoj varvarski atak vrz Istorijata, se naprega soprodolèno fabrikuvawe na novi i novi ikoni i iko-

nostasi da vnese haos vo aksiolo{kiot sistem na make-donskata nacionalna svest i da sozdade klima na nedo-verba i otu|uvawe od sopstvenoto minato! Ta duri, dase porekne sega{nosta i potkopa idninata kako svoina svoeto!

Vo toj antimakedonski poriv i pohod, nekoi ne sestesnuvaat od plitko i prizemno naemni{tvo, od pro-

vidno i evtino zajmuvawe na tu|i i vetvi celi i in-teresi, od sopstveno nacionalno otkornuvawe i razne-bituvawe. I so toj najmizeren metod sopstvena nacio-degeneracija /Atanas Vangelov/ se pravi obid da sedokaè deka Makedonija i Makedoncite se ve{ta~ka iprivremena tvorba!

Zatoa, supstancijalnoto pra{awe za nas e: Kade

se avtenti~nite makedonski reperi?


48/127


48

Iako ne e edinstven, eden od fundamentalnite re-

peri, bezdrugo, e 12 septemvri 1924 godina.Zo{to, na toj datum vo nekoga{nata Gorna Xumaja

/denes Blagoevgrad/, zapo~nal da se realizira najgole-miot antimakedonski zagovor. I najgolemiot zlostor.Bidej}i, pogolema mizerija i maloumnost od katadnev-noto histeri~no bratoubistveno kolewe i ne moè dase zamisli. Kako {to ne moè da se napravi pogolemo

predavstvo od otkazot na sopstvenoto ime, nacionalnobitie i minato.

Toa e onoj bestijalen moment od makedonskata is-torija, vo koj razulavenite mihajlovisti~ki bandi gozapo~nale svojot tanc na smrta, vo koj bile zbri{aniniza na vidni dejci na makedonskoto nacionalno oslo-boditelno dvièwe: Jovkov, Haxidimov, âulev, Bujnov,

Penkov, Mednikarov, Kantarxiev... Se smeta daka samovo prviot bran na vrhovisti~koto bessramno diveewe,do 1926 godina, bile grozomorno ubieni okolu 300 po-liti~ki aktivni Makedonci.

[to so 12 septemvri denes?Prvo, mora da prestaneme da slepeeme za ona {to

se slu~uva so Makedoncite vo sosedstvoto. Bidej}i e jas-

no deka ona {to se slu~ilo pred osumdeset godini voGorna Xumaja imalo op{tomakedonski tragi~ni pos-ledici, treba da se odlepime od onaa prizemna perspek-tiva, od koja borbata na tamo{nite Makedonci za ~ove-kovi i nacionalni prava ja gledame kako ne{to tu|o.Da prifatime deka nivnata borba e i na{a borba, niv-niot uspeh e i na{ uspeh.


49/127


49

I vtoro, bidej}i so 12 septemvri definitivno bi-

lo napraveno simnuvawe na maskite vo procesot na bor-bata na makedonskiot narod za svojata nacionalna po-sebnost, toga{ mora da gi sfatime pogubnite posledi-ci od sebeodroduvaweto i zajmuvaweto za tu|i kauzi, dase zaumime vrz makedonskite nacionalni potrebi i daprestaneme da gi ignorirame.

Tokmu zatoa, Gornoxumajskiot pomor kako luzna

{to ne se zaborava, treba da ni poslu`i kako edno odsidrata za izgraduvawe na reper za avtenti~na orien-tacija vo makedonskata nacionalna istorija i vo na-{iot iden nacionalen i dr`aven razvoj.

Bitolski vesnik, Bitola,

19 januari 2005 godina


50/127


51/127


51

90 godini od ubistvoto na Jane Sandanski

DOSLEDEN MAKEDONIZAM

ôvekot stanuva ~ovek duri koga

}e bide spremen da umre za svoite principi.

Pruska pogovorka

Moèbi e utopisko i naivno da se veruva vo slo-bodata, pravdata i ubavinata, da se veruva vo nekakvadoslednost vo zboruvaweto i dejstvuvaweto, vo isprave-niot ~ove~ki d, vo beskrajnata vrednost na qubovta i

rodoqubieto; moèbi e taka, no bez takvata verba edno-stavno s# stanuva bessmisleno! Zatoa, vo ìvotot i nee najva`no samo da se napravi ne{to, tuku mnogu po-va`no, duri i edinstveno vredno e kako, na koj na~in,toa ne{to se pravi. Ako toa e taka, toga{ vo makedon-skoto revolucionerno delo, Jane Sandanski e li~nostkoja sosema opravdano go zazema najvisokiot piedestal.

@iveej}i vo vreme, vo koe tu|ite propagandi nizMakedonija vr{ele odroduvawe i odmakedon~uvawe, vovreme vo koe makedonskoto revolucionerno delo bilopretvoreno vo zarobenik na li~ni sueti i prizemniprofiti, vo zalo`nik na nacionalnoto i ~ove~koto li-cemerstvo, toj, Jane Sandanski, Pirinskiot car, so svojata DOSLEDNOST vo za~uvuvaweto na ~istotata namakedonskata borba, se izvi{il vo edna od najzna~aj-

nite i najgolemite li~nosti vo na{ata istorija.


52/127


52

Celosno svesen za oddelnite interesi na Ma-ke-

donija od onie na sosednite dràvi, Jane Sandanski sobeskrajna qubov $ se predade na borbata za sloboda naMakedonija. Zatoa i bezrezervno ja prifatil Mlado-turskata revolucija i veruval deka so nea se otstranuvaopasnosta od delbite i kroeìte na Makedonija. Vo ju-li 1908 godina izjavil deka po Mladoturskata revolu-cija, i Srbija i Bugarija }e ostanat tamu kade {to se,

a nie tuka }e ja gradime na{ata tatkovina... Nepres-tano svesen za opasnosta od bugar{tinata {to go raz- jaduvala makedonskiot duhoven i teritorijalen pros-tor, rastrevoèn od pomislata deka e mo`no raznitevrhovisti~ki izrodi da nadvladeat i da go kontroli-raat makedonskoto revolucionerno delo, Jane iscelose posvetil na borbata protiv niv. I, za razlika odmnogumina negovi soborci, DOSLEDNO, bez najmala

mo`nost za kompromis so odrodnicite vo slu`ba na ne-koj od sosedite, do krajot na svojot ìvot, opstojuval natakvata opredelba.

Duri i vo voenite uslovi, si ja za~uval samo-stojnosta i ja spasil ~esta na makedonskoto oslobodi-telno delo. Imeno, so odred od 500 dobrovolci od Ser-skiot revolucioneren okrug na Makedonskata revolu-

cionerna organizacija, u~estvuval vo Prvata balkan-ska vojna i stignal do Solun. Tuka, ne samo {to odbil dase stavi pod komanda na bugarskite generali, tuku vokrugot na bugarskite oficeri nazdravil za samostojnaMakedonija, {to, pak, za malku }e go platel so svojotìvot.

Pirinskiot kraj go pretvoril vo brana protiv go-lemobugarskiot vrhovizam. I toa ne samo vo organiza-

ciono-politi~ki, tuku i vo nacionalno-propaganden


53/127


53

pogled. Eden negov sovremenik, skoro po negovata smrt,

zabeleàl deka Sandanski e ~ovekot koj nanese najgo-lemo zlo {to bi moèl da go stori ~ovek vo Bugarijabidej}i gi spre~uva{e Makedoncite da se smetaat se-be si za Bugari, kultiviraj}i ja makedonskata nacio-nalna svest.

Doslednosta i bestra{nosta vo borbata so vrho-vizmite, mu donelo mnogubrojni neprijateli vo liceto

na site onie potkupeni i prodadeni makedonski revo-lucioneri. Vrhoviziraniot del na VMRO, oficijalnogo osudil na smrt. Pove}ekratno imalo obidi za aten-tat vrz nego, vo koj bil ranuvan. Najodzadi, i negovotoubistvo e delo na vrhovisti~kite teroristi. Toj i buk-valno, zaginal zaradi svoite principi!

* **

ôvekot e smrttno su{testvo! Otkaùvaweto odsebesi i od sopstvenite principi, ne ja odloùva smrt-ta! Samo go ot~ove~uva ~oveka i pretvora vo licemerso polàvski mentalitet. Sekako, licemerniot polàv-ski ìvot e lesen i lagoden, pa mnogumina go prifa-}aat. Doslednosta od svoja strana, znae da bide mako-trpna i da go pretvori ìvotot vo bolka i taga. Zatoa e

sosema, sosema retka. No, ne zaboravajte, SAMO RET-KITE NE[TA SE VREDNI! Samo tie i ja zasluù-vale i ja zasluùvaat najgolemata qubov i po~it.

Pirinskiot car so svojata voodu{evuva~ka iRETKA DOSLEDNOST vo borbata protiv bilo kakviposegawa po makedonskoto revolucionerno delo, defi-nitivno i nedvojbeno ja zasluìl takvata qubov i po-~it od makedonskiot narod. I zaradi toa, od toj narod,

po smrtta, bil pretvoren vo simbol na RAZLIKATA


54/127


54

me|u makedonizmot i antimakedonizmot vo revolucio-

nernoto delo! Vo simbol na RAZLIKATA me|u nacio-nalnata i ~ove~kata principielnost, od edna strana, inacionalnoto profiterstvo i ~ove~koto licemerie, oddrugata strana. Taa RAZLIKA ponatamu se imenuvalakako SANDANIZAM!

So toa, u{te edna{, na uverliv na~in, se poka-àlo i dokaàlo deka idejata ne moète nikoga{ da ja

ubiete! Smrtta samo ja naglasuva idejata. Ja pravi besmrt-na! Ja naglasuva, i goleminata na li~nosta koja e nosi-tel i najgolem eksponent na taa ideja.

Denes, i toa kako ni e potrebno potsetuvawe i~estvuvawe na Sandanski. Oti, misleweto deka bez se-kogo se moè e to~no, ama samo delumno. Se moè, amane e isto! Za nekoi raboti ednostavno ne postoi zame-na. Zatoa, nie Makedoncite, duri Jane Sandanski i da

ne postoe{e treba{e da go izmislime! Ili ako saka-te treba da go voskresneme! Za da moème sekoga{ da ja sogledame RAZLIKATA. Denes, moèbi pove}e odbilo koga, ni e potrebno ona {to Jane Sandanski gosimbolizira beskompromisniot makedonizam, ~ista-ta i bezrezervna qubov kon tatkovinata, principi-elnosta i doslednosta!

Zatoa, ve~na neka e slavata na Pirinskiot car!

Bitolski vesnik,

Bitola, 20 april 2005 godina


55/127


55

55 godini od zavr{uvaweto naGra|anskata vojna vo Grcija

POSLEDICITE ODGRA\ANSKATA VOJNA VO GRCIJA

Da se pi{uva i zboruva za minatoto na Makedo-nija, na nekoj na~in zna~i da se vojuva! Oti, vo pi{u-vaweto na na{ata makedonska istorija, mnogumina gle-dale i gledaat zakana za nivnite golemodr`avni in-teresi. Taa, makedonskata istorija, bila i e simbol naposebnata makedonska nacionalna individualnost. Bi-la i e dokaz za veli~estveniot borben duh na Make-doncite i dokaz za na{iot tvore~ki dr`avotvoren ikulturen potencijal. Zatoa, nas Makedoncite, ne samo{to n# odrekuvale i ni go odzemale pravoto da pos-toime, tuku i nastojuvale i nastojuvaat da prisvojat s#{to e na{e! I najna{ite, najmakedonskite ne{ta, ~es-to se prisvojuvaat i se prezentiraat kako tu|i.

Da se pi{uva i zboruva za posledicite od Gra-|anskata vojna vo Grcija, ne zna~i samo upatuvawe pog-led kon minatoto, tuku, neizbe`no pretstavuva i obidda se pi{uva i zboruva za temelnite vrednosti na ~ove-kovoto postoewe. Toa e obid da se zboruva za pravdata inepravdata, za tragizmot i heroizmot. Vsu{nost, da sepi{uva i zboruva za Gra|anskata vojna, za poslediciteod nea, za Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija


56/127


56

vo toa vreme, zna~i da se pi{uva i zboruva za sega{-

nosta i idninata!Istoriskata faktografija beleì, pred s#, broj-

ki i fakti. Taa, sosema malku gi beleì zloto i ne-pravdata, rekite krv i solzi, stradawata na iljadnici iiljadnici obi~ni lu|e. Sosema malku gi potencira ihrabrosta, gordosta, verbata, stremeìte, rodoqubieto,~ovekoqubieto, dobrinata... Kaj Makedoncite vo Egej-

skiot del, seto toa, go imalo vo izobilie. Toj del odmakedonskiot narod, vo eden zbien vremenski period, jadoìveal, izìveal i preìveal seta makedonska isto-rija od pamtivek. Zatoa, ako bi se pi{uvalo edna, nemakedonska istorija, tuku edna pove}etomna fundamen-talna makedonska Kniga na knigite, sudbinata na Ma-kedoncite od Egejskiot del na Makedonija vo sredinata

na XX vek, bezdrugo, bi bila neodminliva i centralnatema.

Da se pi{uva i zboruva za posledicite od Gra|an-skata vojna vo Grcija, toa delumno zna~i da se pi{uva izboruva za samata vojna. I duri, i za ona {to se slu~u-valo pred nejziniot oficijalen po~etok. Zatoa {to, sokrajot na Vtorata svetska vojna zapo~nale, ili poto~no

re~eno prodolìle i palewata, i ubivawata, i ma~ewa-ta, i siluvawata, i iskorenuvawata, i proteruvawata...@ivotinskoto diveewe i izìvuvawe vrz Makedon-cite, sproveduvano otkako gr~kata dràva zavladealaso Egejskiot del na Makedonija, samo dobilo svoj kon-tinuitet. A, Gr|anskata vojna samo do maksimum ja pot-tiknala takvata grozomorna tendencija. Konstacijata


57/127


57

deka i ako ima pekol, toa e Egejskiot del na Makedo-

nija vo toa vreme, ne e daleku od vistinata!Makedoncite vo seta taa situacija i nemale nekoj

golem izbor. Ednostavno, morale da se borat. Ako ne zada preìveat, toga{ dostojno da umrat. I, se borele. Sonat~ove~ka hrabrost i po`rtvuvanost. Masovnoto u~est-voto na Makedoncite vo borbata e nedvojbeno. Toa {tokako posledica proizleglo na krajot na vojnata, da bi-

dat na stranata na porazeniot, ne menuva ni{to vo is-pravnosta na izborot za borba. Oti, u{te edna{ da na-glasime, krenatite race za predavawe samo ja prodolù-vaat agonijata, no ne ja poni{tuvaat umira~kata.

Zna~i, Makedoncite kako porazena strana moraleda gi snosat i site negativni i gor~livi reperkusii.Reperkusii koi imale karakter na genocid.

Imeno, najgolemiot del od Gra|anskata vojna sevodel na teritorijata na Egejskiot del na Makedonija itoa onamu kade Makedoncite pretstavuvale mnozinstvood naselenieto. Ottamu, brojkata od 46 makedonski selakoi vo vreme na Gra|anskata vojna bile celosno uni{-teni i sotreni od geografskata karta, voop{to ne za~u-duva. Sepak, spomenot za niv s# u{te e ìv vo kolektiv-

nata makedonska svest, a za nekoi od niv se napi{anioddelni monografski publikacii. Toa dokaùva deka iako moète do temel, bez ostatok da gi sotrete ku}ite,ne moète da ja uni{tite ~ovekovata memorija!

Ponatamu, istoriskata faktografija beleì de-ka Gra|anskata vojna vo Grcija gi odnela ìvotite napove}e od 150.000 lica. Vo koncentracioni logori bile

isprateni okolu 40.000 lica, a 20.000 lica bile osudeni


58/127


58

za antidràvna dejnost. Okolu 5.000 lica bile osudeni

na smrtna kazna i egzekutirani. Okolu 90.000 lica janapu{tile zemjata i nikoga{ ne se vratile nazad. Naj-golem del od niv, okolu 56.000 lica, kako politi~ki emi-granti bile prifateni vo Romanija, êhoslova~ka, Pol-ska, Ungarija, Bugarija i Sovetskiot Sojuz.

Makedoncite gi doìveale najtragi~nite posle-dici. @ivotot go zagubile okolu 20.000 lica od make-

donska nacionalnost. Pove}e od 60.000 Makedonci bileotkornati od rodnata zemja, progoneti i raseleni nasite svetski merdijani. Imaj}i go predvid procentotna Makedoncite vo vkupniot broj na naselenie vo Gr-cija, ovie brojki pokaùvaat deka tie pretrpele najse-riozni zagubi vo Gra|anskata vojna. Bila dovedena vopra{awe egzistencijata na makedonskiot narod vo Egej-

skiot del. Ve}e glavno pra{awe ne pretstavuvalo kak-vi i kolkavi prava }e uìvaat Makedoncite, tuku dalivoop{to fizi~ki }e uspeat da ostanat i opstanat.

So prinudnoto napu{tawe na Grcija od strana naborcite na Demokratskata armija i nivnoto naseluva-we vo isto~noevropskite zemji, Gra|anskata vojna soz-dala kategorija na politi~ki begalci bez nikakvi pra-

va vo Grcija. Gr~koto zakonodavstvo doneseno vo peri-odot na Gra|anskata vojna, koe do maksimum bilo dis-kriminatorsko kon ovie lu|e, ostanalo da vaì s# do1974 godina. Osobeno diskriminatorsko bilo kon Make-doncite politi~ki-begalci. Za niv, vo golem del tak-voto zakonodavstvo vaì i den denes.

Preku zakonodavstvoto, bile odzemeni dràvjan-

stvata i gra|anskite prava na site u~esnici vo Demo-


59/127


59

kratskata armija na Grcija i na onie koi ja pomagale

istata. Na niv im bil konfiskuvan podvi`niot i ne-podvi`niot imot. So site zakonski re{enija na gr~-kite vladi za vreme i po Gra|anskata vojna, se kr{eleniza me|unarodni konvencii za politi~kite begalci.Taka, na primer, me|unarodnata konvencija Za prav-nata polo`ba i za{titata na politi~kite begalci od28 juli 1951 godina, prifatena i potvrdena od Grcija,

nikoga{ vo praktikata ne bila po~ituvana, so oprav-duvawa deka onie {to za vreme na Gra|anskata vojna janapu{tile Grcija toa go storile dobrovolno. Sekako,iako toa pretstavuva celosna nevistina, vakvata poli-tika uspeala da se odr`i dolgi godini. Vo zakondavno-praven pogled, Makedoncite bile celosno diskrimi-nirani. Preku zakonodavno-pravni merki, bile opusto-

{eni pove}e od 30.000 doma}instva. Najgolem del odniv bile vo pograni~nite teritorii naseleni so Make-donci, bidej}i tamu se vr{elo raseluvawe i naseluva-we na naselenie. Vo toj pogled, zakonot br. 2536 od 23avgust 1953 godina bil najreakcioneren vo odnos na Ma-kedoncite. So nego vo dlabo~ina od 60 km. od grani~-nata linija trebalo da se iselat Makedoncite kako ne-

lojalni elementi, a na nivno mesto da se naseli nase-lenie so ~ista gr~ka krv, so ~ista gr~ka nacionalnasvest. I site ostanati zakonodavno-pravni merki bilenaso~eni, pred s#, kon onevozmo`uvaweto na vra}awetona Makedoncite na rodnite ogni{ta. I, glavno, gi daleo~ekuvanite efekti. Duri, vo re{avaweto na proble-mot na politi~kite begalci, najprvo so odlukata na

gr~kata vlada od 1982 godina, a potoa i so zakonot broj


60/127


60

1540 od 1985 godina, bilo diskriminatorski dozvoleno

vo Grcija slobodno da moè da se vratat samo Grcitepo rod.

Toleriraweto na vakvata gr~ka politika se dol-ì, pome|u ostanatoto, i na poddr{kata na zapadnitezemji na gr~kite vladi od vremeto na Gra|anskata vojna.Vrz osnova na kontinuitetot na takvata politika, kr{e-weto na ~ove~kite, gra|anskite i nacionalnite prava

na Makedoncite garantirani so me|unarodnite konven-cii e ignorirano od strana na site relevantni me|una-rodni institucii za za{tita na takvite prava.

Porazot vo vojnata, za del od makedonskite borcine samo {to zna~el egzil koj pretstavuval definitiv-no otkornuvawe od sopstvenite rodni ogni{ta, tuku is-tovremeno, zna~el i dobivawe na status na somnitelen

element vo sopstvenite redovi kako predavnik na Re-volucijata. Sosema nezasluèno i inkonstruirano bi-le sudeni, zatvorani i podloèni na surova fizi~ka ipsihi~ka tortura od svoite doskore{ni soborci. Bezpravo na odbrana. I bez pravo na vistina. Bile ìgo-sani kako predavnici, vo momentite koga bile naj~istii najnevini. Koga so masoven i besprimeren heroizam

se borele i ginele. Koga ne samo sebesi, tuku i svoitenajbliski gi podredile na pobedata. Da bide{ progla-sen za predavnik, toga{ koga bukvalno s# si $ dal naborbata, pretstavuva kompleten uàs, no toa e tipi~nomakedonska sudbina.

Od druga strana, najgolemiot del od politi~kitebegalci, vo zemjite kade bile prifateni bile celosno

inkorporirani vo site sferi na op{testveniot i po-


61/127


61

liti~kiot ìvot. Tuka Makedoncite, kontinuirano ima-

le svoi politi~ki i kulturni institucii. Pritoa, nesamo {to bila so~uvana makedonskata nacionalna svest,tuku bile zabeleàni niza manifestacii za nejzinataafirmacija. Mnogubrojni se izdanijata na knigi, vesni-ci, spisanija i druga literatura na makedonski jazikkoi bile pe~ateni vo isto~noevropskite zemji. Nizatakulturno-umetni~ki i sportski zdruènija so svojata

aktivnost vrz makedonska nacionalna osnova vo golemamerka pridonele za popularizacija na makedonskata in-dividualnost vo ovie zemji.

Neizbe`no, no najtragi~no i najmorni~avo pra-{awe, pretstavuva sudbinata na makedonskite de~iwavo Gr|anskata vojna i po nea. Vo imeto na kralot iGospod, gr~kite monarhofa{isti ubivale duri i deca,

samo zaradi toa {to roditelite i rodninite im bile voDemokratskata armija na Grcija ili sosema fa{izo-idno zatoa {to se Makedon~iwa! Neretko, vladinitevojski gi upotrebuvale decata kako za{titen ìv yidpri napadite na poziciite na Demokratskata armija.

Ponatamu, najprvo preku sobiraweto na decata vodràvnite detski logori, eufemisti~ki nare~eni u~i-

li{ta na kralicata Frederika, a potoa i preku akci- jata na Privremenata demokratska vlada na Grcija odmart 1948 godina za organizirano prefrlawe na pove}eod 28.000 deca, od koi okolu 19.000 makedon~iwa, voisto~noevropskite zemji, se slu~ilo obezdetuvawe na te-ritorijata na Egejskiot del. Obezdetuvawe koe zna~elodopolnitelno odmakedon~uvawe. I bez razlika na pre-

mislata na detskiot egzil, od humanitarni pri~ini ili


62/127


62

kako antimakedonski zagovor, toj, po pravilo, pretsta-

vuva ~ista nacionalna katastrofa.Decata bile prifateni vo toga{na Federativna

Narodna Republika Jugoslavija 11.000, vo Romanija 5.000, vo êhoslova~ka 3.000, vo Polska, Ungarija i Bu-garija po 2.500 i vo Demokratska Republika Germanija-700 deca. Najgolemiot broj na deca bile smesteni vo det-ski domovi, od koi nekoi funkcionirale do 1956 go-

dina. Trajno vreàni vo detskata memorija }e ostanatimiwata na detskite domovi Bela Crkva, Balaton,Zgrozelec, Tulge{, Sinaja, Oradea, Nove Hardu,Ro`nava i mnogu drugi. Trajna }e ostane i blagodar-nosta na makedonskiot narod kon zemjite koi ovozmo-ìja formirawe i funkcionirawe na detskite domovi.I kon site onie dobri lu|e koi toplo gi primija i so

golema qubov se grièa za da ja olesnat detskata ne-sre}a.

I pokraj relativno dobrite uslovi za ìvot, vni-manie i grià koi decata gi dobile vo isto~noevrop-skite zemji, sepak, decata se najtragi~niot izvod od voj-nata i politi~kite igri. Te{ko deka moè da se zamis-li popotresna, poelegi~na slika od slikite na golo-

raki i bosonogi de~iwa, ottrgnati od svoite naj-blis-ki, kako so denovi i no}i, do isto{tenost pe{a~at i seproviraat niz planinskite vrvici na pat vo nepoz-natoto.

No, tuka, vo toj makedonski tragi~en moment,u{te edna{ se pokaàla goleminata na makedonskiotduh. Se pokaàla makedonskata sposobnost ne samo da se

opstane, tuku i od najte{kite katastrofi, fenikiski da


63/127


63

izniknat visoki tvore~ki dostignuvawa. Nabrzo, od tie

bespomo{ni de~iwa, blagodarej}i samo na nivnata sop-stvena sposobnost i tvore~ki genij, izniknaa nacio-nalni veli~ini vo site oblasti na ìvotot. Tie vrvnidejci vo svoite profesii, preku svojot grandiozen dos-trel, neizmerno ja obdarile i oblagorodile makedon-skata kultura, nauka i op{testven ìvot. I zatoa, mo-ème so pravo da konstatirame deka decata, iskornati

od tatkovite ogni{ta, go simboliziraat najvozvi{eni-ot izraz vo postoeweto na makedonskiot narod.

Krajot na Gra|anskata vojna vo Grcija ne gi sop-rel nitu stradawata na Makedoncite koi ostanale voEgejskiot del. Fizi~kiot i duhovniot teror vrz Make-doncite ostanal, i stanal voobi~aena pojava vo Grcija.Kontinuirano se zgolemuvala brojkata na celosno uni{-

teni ili opusto{eni sela. Sekojdnevni ubistva, ma~e-wa i obes~estvuvawa, masovno krivi~no gonewe i zatvo-rawe na nevini lu|e, vooruèni zastra{uvawa na celisela prosledeni so opoàruvawe na ku}ite i masovnigrabeì na imotot, ekonomska obespravenost i zabranaza dobivawe na dràvni slu`bi, zabrana da se zboruvana maj~iniot makedonski jazik, grcizirawe na Makedon-

~iwata od najmala vozrast, se samo del od zastra{u-va~kata atmosfera vo koja bile prinudeni da ìveatMakedoncite. Stravot bil pretvoren vo na~in na raz-misluvawe i ìveewe. Nedoverbata kon tamo{nite Ma-kedonci, preku belegot antidràvni elementi, osta-nala aktuelena do dene{ni denovi. Ne bila otstranetanitu preku prinudno dadenite izjavi za lojalnost kon

gr~kata dràva. Vkupniot sistem na negirawe, progon,


64/127


64

asimilacija i genocid na Makedoncite, i toa javno i

bezo~no primenuvan, e edinstvenata konstanta koja japoseduva Grcija vo poslednite 60-tina godini. Make-doncite bile i ostanale gra|ani od vtor red vo gr~kotoop{testvo i kako takvi bile i se celosno marginali-zirani vo op{estveniot ìvot. Ottamu, ne samo {to neza~uduva, tuku golemata ekonomska emigracija od Egej-skiot del na Makedonija kon Avstralija, Amerika i Ka-

nada stanuva prirodna i razbirliva.Neophodno e da naglasime deka ovoj tekst ne gi

opfa}a site ~initeli i aspekti svrzani so Gra|anskatavojna i posledicite od nea. Takvite pretenzii baraatdaleku pogolem prostor i drug pristap. Vsu{nost, Gra-|anskata vojna vo Grcija i posledicite od nea, potreb-no e da pretstavuvaat tema so koja }e se zanimavaat site

makedonski nau~ni i politi~ki institucii. Oti, epo-pejata i tragedijata na Makedoncite od Egejskiot del nee samo na tamo{nite Makedonci, tuku na site Make-donci. I zatoa {to, sudbinata na bilo koj Makedonec,bilo kade vo svetot, e del od makedonskoto nacionalnopra{awe i e sudbina na sekoj Makedonec. Ne postojategejci, vardarci i pirinci. Postojat samo Make-

donci. Koj misli poinaku, se laè i sebesi i drugite.Toa {to i so samostojna i suverena makedonska

dràva, pra{aweto na Makedoncite od Egejskiot del naMakedonija e ostaveno samo na samite niv i nivnite po-tomci, pretstavuva gre{ka koja skapo n# ~inela dosegai skapo }e n# ~ini i ponatamu ako prodolìme da japraktikuvame. Vpro~em, vredi u{te edna{ da se nagla-

si kao primer za takvata konstatacija, deka i sporot so


65/127


65

imeto na Republika Makedonija e pome|u ostanatoto

posledica na implikaciite od makedonskoto nacional-no pra{awe vo vreme na Gra|anskata vojna. Imeno, po-liti~kite sili vo Grcija, kako posledica od Gra|anska-ta vojna, nau~ija deka i pokraj pove}edeceniskoto et-ni~ko ~istewe, prisilna emigracija, teror i asimila-cija vrz Makedoncite, makedonskoto nacionalno pra{a-we e i }e bide ìvo, neporeklivo i aktuelno s# dodeka

postoi Republika Makedonija. Vo aktuelnite ili idnikonstelacii, toa zna~i otvorena mo`nost da se postavipra{awe za obvrskite na Grcija kon pripadnicite namakedonskoto nacionalno malcinstvo i za konfiskuva-nite imoti na proteranite Makedonci. Toa se pra{awai obvrski koi proizleguvat od me|unarodnite standar-di. Zatoa, iznuduvaweto na promena na imeto na Repub-

lika Makedonija e samo obid da se realizira od poo-damna zacrtaniot golemogr~ki nacionalen plan ce-losno eliminirawe na Makedoncite i na makedonskotonacionalno pra{awe od gr~kata dràva.

Za nas pak, pogubna e tendencijata na na{ite dr-àvni i nau~ni strukturi na naso~enost i preokupi-ranost vo sopstvenata aktivnost kon problemi i pra-

{awa svrzani samo so teritorijata na Republika Make-donija. Otkinatite delovi ili voop{to gi nema ili pre-malku gi ima. Za takviot odnos nema prifatlivo objasnuvawe i opravduvawe. Toa e vo direktna sprotiv-nost so makedonskiot nacionalen interes i pretsta-vuva pomiruvawe so politikata na vkamenuvawe na ver-sajskite granici. I duri pove}e od toa, so ekstenzija na

fizi~kata delba vrz duhovnata sfera. Sprotivno na toa,


66/127


66

morame neprestano da poseduvame svest deka Makedo-

nija e edna i nedeliva. Deka, na{ strate{ki naciona-len i dr`aven interes ni e da gi nau~ime lekciite odminatoto na sopstveniot narod. Ne za da gi oplakuvametragediite ili eufori~no vozveli~uvame uspesite, tu-ku za da izgradime podobro utre.

Najodzadi, u{te edna{ da apostrofirame. Kolkunekoj i da ja posakuva kolektivnata amnezija na Make-

doncite, nemo`no e da se zaboravat krvta i solzite, pod-vizite i porazite, bezprimernata hrabrost i grandioz-nata tragi~nost. Nekoj zapi{al deka minatoto niko-ga{ ne umira. Vo slu~ajot so Makedoncite od Egejskiotdel na Makedonija vo vremeto na Gra|anskata vojna voGrcija i po nea, toa vo celost se potvrduva.

Glas na Egejcite,

Skopje, avgust 2005 godina

Bitolski vesnik,

Bitola, 27 juli 2005, 10 avgust 2005,

17 avgust 2005, 24 avgust 2005 godina


67/127


67

90 godini od ra|aweto i {eeset godini od smrtta naMirka Ginova

SMRTONOSNITE ÛVSTVA NA MIRKA GINOVA

Sekoj pat e samo pat... Ispitaj go

vnimatelno sekoj pat... A potoa zapra{aj se sebei

samo sebe! Ima li ovoj pat srce!? Dokolku ima, toj

pat e dobar, dokolku nema, zaludno e da go ar~i{

ìvotot na takov pat.

Karlos Kastaneda

@ivotot na Irina Ginova Mirka, u~itelkata odvodenskoto selo Rusilovo, e prekrasen primer za filo-zofijata na Karlos Kastaneda! Taa, nadvor od sekakvosomnevawe odbrala kako svojot ìvoten pat pat sosrce!

No, najblago re~eno, patot so srce, vo ovoj ne-sovr{en i bes~uvstvitelen svet, sekoga{ e pat so rizik za sopstveniot ìvot! Vo Egejskiot del na Makedoni- ja vo ~etiriesettite godini na minatiot vek, duri sonajvisok moèn rizik!

Imeno, Egejskiot del na Makedonija, po povleku-vaweto na germanskite trupi od Balkanot, bil mestotood koe pravdata, vistinata, dobrinata, qubovta, so~uv-stvoto, pristojnosta bile celosno proterani. Voobi-~aeni, pa duri i ozakoneti, bile terorot, lagata, lice-


68/127


68

merieto, zavidlivosta, korupcijata, ne~ove~nosta... Cr-

ni legioni na smrtta, formirani od oficijalna de-mokratska Atina, sostaveni od dov~era{ni pripadni-ci na ordite od sorabotnicite na germanskiot okupa-tor koi gi izvr{ile masakrite vo Katranica, Klisura,Ber..., povtorno krstosuvaa niz Egejskiot del so cel dagi sotrat onie koi s# u{te ~uvstvuvale i najmal stre-me` za sloboda i, osobeno, onie koi imale makedonsko

nacionalno ~uvstvo.Zatoa, toga{ vo Egejskiot del na Makedonija, si-

te ~uvstva bile opasni po ìvot i direktno ubivale!No, tamu i toga{, najopasno i najsmrtonosno bilo nekojda ima makedonsko nacionalno ~uvstvo i toa javno da gomanifestira.

Mirka Ginova ve}e prekalena vo antiokupator-

skata borba, i vo ova lo{o vreme za ~uvstvitelnite, od-brala da go sledi patot {to ima srce! Nabrzo po for-miraweto na Narodnoosloboditelniot front na Make-doncite od Egejskiot del na Makedonija stapila vo ne-govite redovi i so site sili rabotela za izvojuvawe naslobodata i nacionalnite prava za svojot narod. Spo-red so~uvanite istoriski svedo{tva, bila isklu~itel-

no skromna i ~esna, so~uvstvitelna i dobra, pravdoqu-biva i hrabra. Bila, ednostavno re~eno, mnogu ~uvstvi-telna! Seto toa, ja pravelo da bide sakana od soborcitei narodot vo Vodensko. No, seto toa, gi pravelo {ansi-te da preìvee sosema minimalni, pa duri ednakvi nanula. Moèbi e grubo da se re~e, ama sepak, Mirka sosvoite ~uvstva bila ìv trup! Mrtovec {to se dvi-

ì! Stihovite na Pablo Neruda: ja imam svojata smrt


69/127


69

spremna, kako obleka / {to me ~eka, vo boja {to mi se

dopa|a... nejze sosema, sosema $ prilegale. I ne dekataa ne go znaela rizikot. Naprotiv, bila celosno sves-na za nego. Na~inot na koj se odnesuvala koga bila za-robena, ma~ena, sudena i ubiena, na najjasen na~in poka-ùva deka Mirka bila spremna da go prifati rizikotza sopstveniot ìvot.

Imeno, taa stoi~ki gi izdràla site ma~ewa! A,

oyverenosta na onie ~ove~ki izrodi {to ja izma~uvalebila izrazena do krajni granici. Mirka bila dolgo-trajno, {esnaeset dena, sevezden tepana, $ bile otkor-nati noktite, $ bile stavani vareni jajca pod mi{kitei, potem, stavana sol na otvorenite rani... I, ako name-rata na ma~itelite bila da go ubijat dostoinstvoto kajMirka, da ja ot~ove~at, da ja napravat da se otkaè od

svoite ~uvstva i ideali, odnosno da se otkaè od patotna srceto, a potem, takva da ja pokaàt pred narodot,toga{ tie celosno ne uspeale. Mirka, zaedno so ostana-tite zarobeni soborci, so gor-do krenata glava, defi-lirala niz ulicite na Voden i selata vo Vodensko.Pred sudot vo EnixeVardar izjavila Jas sum Make-donka i sum gorda za toa. Ne ubiv nikogo, no se boram

eden den Grcija da stane slobodna tatkovina za siteGrci i Makedonci. I nie, Makedoncite, da bideme slo-bodni, da go zboruvame svojot maj~in jazik, da imame svoiu~ili{ta, da nema pove}e zatvori i ricinovo maslo...Moè }e me strelate, no ne se pla{am... A, neposrednopred da bide strelana, na 26 juli 1946 godina, rekla:Umiram za ne{to vo koe veruvam so seta du{a, kako

~esna, a ne kako ne~esna, za poaren ìvot na drugite...


70/127


70

Mirka Ginova nedvojbeno i neporeklivo, pokaà-

la i dokaàla deka roduqubieto, verbata, qubovta, ~es-ta, dostoinstvoto iako ne se materijalni, sepak se edin-stveno vistinski i trajni i, ottamu, edistveno vredni naniv da se potro{i ona {to moè da se nare~e ~ove~ki ì-vot. I, u{te edna{, pokaàla, deka iskrenata qubov kontatkovinata /a i qubovta voop{to/ e najvistinska, naj-ubava, najsilna najverodostojna, i moèbi, edinstveno

realna, koga za nea se pla}a so samo`rtva!

Zaboravaweto e hrana na zloto![to moè, vo ova, na{e, dene{no vreme, vo koe

retko koj ima sopstven identitet, retko koj obrnuva vni-manie na sopstvenite ~uvstva, u{te poretko nekoj se za-pra{uva za sopstvenoto ~ove~ko dostoinstvo i, vo koe,

najretko se razmisluva za sopstvenata sloboda, {to mo-è, vo edno takvo vreme, da se kaè za nekoj koj imalsvoj pat so srce, svoj identitet i ~uvstva, za nekoj kojimal svoe nacionalno i ~ove~ko dostoinstvo i èlbaza sloboda za sebe i svojot narod? [to da se kaè vo ovana{e vreme koga, se ~ini deka, nastapil samrak na ma-kedonizmot i, koga na piedestalot se izdigaat ili tu|i

heroi ili na{i la`ni patrioti, za nekoj, na kogo, kako{to velele starite Latini, mu bilo prijatno i ~esnoda umre za tatkovinata? /Dulce et dacorum est pro patriamori/ [to da se kaè za po~itta kon makedonskite he-roi od minatoto, vo ova na{e vreme, koe pati od pro-gramirana i isforsirana kolektivna amnezija za sop-stvenoto minato i op{to~ove~kite doblesti?


71/127


71

Moè da se mol~i!

No, moè i da se pra{a, kaè i ukaè!Na primer, moè da se postavi pra{aweto: Moè-

me li da zaboravime? I, potoa, moè da se ukaè: Do-deka sme Lu|e ne! Oti, s# dodeka imame razum i srce ne moème da zaboravime! Ednostavno i neotpoviklivo ôvekot e su{testvo {to pomni! Ili, so drugi zboro-vi, nezaboravot e su{tinata na ~ovekot, zaradi koja se

razlikuva od ìvotnite.Natamu, moè da se pra{a: Zo{to da zaboravime?

Dali zaradi sitnite dnevnopoliti~ki i ideolo{ki in-teresi? Dali zaradi porakite od minatoto po koi naj-visokite i najtrajnite vrednosti se nematerijalni, du-hovni, a so toa ne se vo soglasnost so maloumnata i obes-srcena trka po pari i imoti? Ili, samo malku poinaku:

Dali tie poraki od minatoto se di-rektno sprotivni navladea~kata filozofija na ekstremen egoizam po koj ~o-vekot e samo kompjuter za presmetuvawe na li~niot in-teres? I moè da se ukaè deka, sepak, sekoga{ osta-nuva i opomenuva pra{aweto na Sokrat: [to vredi da godobie{ celiot svet, ako ja zagubi{ sopstvenata du{a?

I na krajot, moè da se postavi pra{aweto: Kade

so zaboravawe? Vo svetla i bogata idnina, ama so ampu-tirani ~ove~ki vrednosti i ~uvstva? Toa, ednostavno, enemo`no! Zaboravaweto e hrana na zloto! Samo so za-boravawe, qubovta, dobrinata i ubavinata moàt da pro-padnat. Ili, poinaku, samo so zaboravawe moè da ni sepovtoruvaat neubavite, zlobnite i yverskite ne{ta odminatoto. So zaboravawe idninata sekoga{ e temna, ne-

sre}na i tegobna.


72/127


72

I bidej}i se bliì denot koga treba da se odbe-

leì {eesetgodi{ninata od gibelta na Mirka Ginova,odnapred i pravovremeno da potsetime!

Da se zaboravi da $ se oddade dostojna po~it iblagodarnost na Mirka Ginova, koja neizmerno go qu-be{e svojot makedonski narod i svojata tatkovina Makedonija, zna~i deka go preminavme dolniot prag na~ove~koto i nacionalno dostoinstvo i slegovme vo sfe-

rata na sopstvena duhovna i nacionalna degradacija. Oti,najverojatno, na ovoj svet ne postoi ni{to pobedno odnemaweto blagodarnost i po~it za podarenata qubov ini{to podolno i pognasno od nevozvratenata qubov!

I, zatoa, i vo ova na{e mizerno vreme na progra-mirano zaboravawe, nikako ne smeeme da dozvolime, mol-kot i ti{inata da gi pokrijat vistinskite heroi i vis-

tinskite vrednosti. Morame da se setime na niv, da giodbeleìme i im oddademe po~it, za da izgradime i ì-veeme vo pohuman i podobar svet. Za taa humanisti~kagradba, pome|u ostanatite, sekako, neophodna ni e Iri-na Ginova Mirka. Neophodna, za da nau~ime, so na{e-to sopstveno srce da go odbereme patot po koj }e odimei taka, vo koordinatite na Karlos Kastaneda, da ne go

poar~ime ìvotot zaludno!

Bitolski vesnik,

Bitola, 17 maj 2006 godina


73/127


73

60 godini od po~etokot na Gra|anskata vojna vo Grcija

DESET KRVAVI GODINI

I samo so rizikuvawe na ìvotot moè da se

postigne slobodata; samo taka se proveruva i

dokaùva deka su{tinata na samosvesta ne e ~isto

postoewe... Edinkata koja ne go rizikuva svojot

ìvot, nesomneno, moè da stekne priznanie kako

li~nost, no taa ne ja postignala vistinata na ova

priznavawe kako nezavisna samosvest.

G. V. F. Hegel, Fenomenologija na duhot

Desette krvavi godini na Egejskiot del na Make-donija voop{to ne se metafora! Tie bile realnost, akako fakt od minatoto i denes se realnost! Zaradi de-sette krvavi godini, denes, {eeset godini od po~etokotna Gra|anskata vojna vo Grcija, otkrivaweto na toa na-{e minato, se izrazuva kako otkrivawe na makedonska-ta tragedija. Oti, koga ne{to iskreno, vistinski, bez-rezervno se saka i vo desetgodi{nata borba, za toa da sedobie, se vloùva s# {to se poseduva, duri i ìvotot, ana krajot, i pokraj seto toa, ne se dobie ni{to, toga{toa moè da se imenuva, samo, kako tragedija. Razo~aru-va~ki, navistina, razo~aruva~ki. I, àlno, navistina,àlno. No, i tragedijata e del od ìvot! I nedvojbeno,podobra e od nemaweto ~ove~ki ìvot!


74/127


74

Zatoa, istovremeno, denes, otkrivaweto na toa na-

{e minato, se izrazuva i kako otkrivawe na besprimer-niot makedonskiot heroizam. Kako otkrivawe na u{teeden del od makedonskata dolgotrajna, dosledna i nepo-kolebliva borba za ~ove~ko i nacionalno dostoinstvo!

Olovno vreme: 1940-1944 godina

Bezdnata se otvori. Na Egejskiot

Documents

Litovski, Pofalba Na Makedonizmot