BESeDADOKTOR ZOBER

1 

Josip Jurãiã

Doktor Zober

BESeDAE L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BESeDADOKTOR ZOBER

2 

BESeDA

Josip JurãiãDOKTOR ZOBER

To izdajo pripravilFranko Luinfranko@omnibus.se

ISBN 91-7301-107-X

beseda@omnibus.sewww.omnibus.se/beseda

BESeDADOKTOR ZOBER

3 

PRVO POGLAVJE

Zdaj pa, kadar hoãete, gospod inÏenir, pak napreÏem.«Tako je rekel v dvori‰ãu mestne gostilnice druge vrste

kmetski voznik mlademu gospodu, ãigar popotne stvari je bilna svoj odprti, jako primitivni voz zadaj natovoril.

Ali mladi gospod inÏenir ni sli‰al teh besedi, dasi so bileprecej s hribovskim glasom vpite, ker njegovo oko in cela nje-gova pozornost sta bila uprta v mlado, lepo, plavolaso gospo-diãno, ki je stopala s póstarno suho gospo, katere veliki nosje na prvi pogled v oãi bol, ba‰ v starinski koleselj.

Gospodiãna, ne ãez ‰estnajst let stara blondinka, bila jepreprosto opravljena, mode ni bilo na njej niã in, po mno-go‰tevilnih ko‰arah soditi, ki so tu in tam privezane bile, za-daj za koãijo in spredaj pri »koãijaÏu«, ako se je smel takoimenovati topasti kmetski fant, ki je mesto »na kozlu« za-vzemal in nad dvema poljedelskima vpreÏenima konjemaklel, pri‰la je bila s svojo staro tovari‰ico v mesto nakupovatza gospodinjstvo ter se je sedaj domov vozila.

Ko je njen voz skozi vhodna vrata odhajal, snel je prejomenjeni kmetski voznik pra‰nati svoj klobuk z glave, a vi-deã, da ga gospe ne vidita, zarenãi nad voznikom njunim:

»Le poãasi vozi, Janez, da te bo moja kobilica mogla doha-jati; za vozom raj‰i teãe.«

In ker je hipoma koãija Ïe iz dvora ven, obrne se zopet k

BESeDADOKTOR ZOBER

4 

mlademu gospodu inÏenirju — kakor ga je prej klical — innadaljuje:

»âe precej napreÏem, bodeva vozila za tem grajskim vo-zom in moja kobilica teãe po cesti za vozom tako rada, da jeni treba niã tepsti; kar sedem lahko na gajÏlo in vajeti lahkopriveÏem zraven sebe; tako ti piha kakti blisk; za vozom, semdejal.«

»Le brÏ no,« oglasi se »inÏenir« in kmet pripreÏe, sede po-tem spred, gospod inÏenir zad in z ropotom drdra okorni vozãez predmestni tlak.

Tu in tam kdo pogleda mladega, liãnega gospoda na takemprenárodnem vozu, tako da je bilo voÏenca skoro malo sram;zato je bil klobuk pomaknil ãez oãi ter si ni upal ni na levo nina desno pogledati.

Kmalu pak sta bila iz mesta; kajti kmet je brez pardona zbiãem konjsko koÏo strojil in s svojimi veãkrat se‰itimi vaje-ti po kobiliãinem hrbtu energiãno pritrkaval, da bi — kakorje rekel — »prej grajskega Janeza do‰el«.

Na‰ inÏenir, lep moÏ z mlado, ãrno brado, na podbradkuna levo in desno razãesano, in z mladostnim licem, zove sepo svojem imenu Ivan Lisec. Îe njegovo sedenje na takempreprostem vozu daje uganiti, da se iz mesta sedaj ne vozi nazabavno ‰etanje, nego da ga vodi posel na deÏelo filistrskiposel ali skrb za vsakdanji zasluÏek, o katerem pravi narod-ni gospodar, da je ãastilen, a lenu‰ina, da je grenek in da jebolje, ãe je ãlovek bogat in mu ga iskati ni treba.

Lisec pa ni bil bogat. Oãe, majhen obrtnik v majhnem slo-venskem mestecu, ga je sicer po‰teno iz‰olal, a kmalu je bilotreba mlademu moÏu gledati na: pomozi si sam. Sedaj Ïivi od

BESeDADOKTOR ZOBER

5 

tega, kar se je nauãil, od zasluÏka, ako namreã delo najde.Tega pa ni zmerom obilo.

Dve leti je bil pri nekem drÏavnem zidanju, a po dovr‰e-nem delu brez sluÏbe veã tednov. Kar je imel prihranjenega,je ginilo poãasi in ni mogel dolgo ãakati, ker za kako bolezenje vendar dobro, ãe ostaje kaj na strani.

Zato mu je bila prav ljuba ponudba nekega prijatelja, najgre na stro‰ke obãine Volãjak in gra‰ãine PraÏanek gozderazmerit in razdelit, kakor je zaradi zemlji‰ke odveze medobãino in gra‰ãino pravno dogovorjeno. Ker je obãina precejvelika in hoãe obenem imeti po hi‰nih ‰tevilkah in v razme-ri velikosti davkov porazdeljene parcele, da bode »mapa zavekomaj veljala«, imel bode Ivan Lisec precej ãasa v Volãja-ku ostati in meriti.

»Ti prekleti Janez ti, ti u‰esa ti! âakaj, jaz ti ga bom Ïe ve-del. Neãe majhno poãasi voziti, ta lesena cokla grajska!« hu-duje se Li‰ãev voznik, ki je bil od slavne obãine volãja‰ke po-slan v mesto, da zemljemerca pripelje. Res je bil prej ome-njeni koleselj Ïe daleã pred njima na cesti, zavit v oblak be-lega prahu, in »kobilica« je omagovala, obupav‰i doteãi veãgrajskega Janeza, ali bolje, njegova dva konja.

Z glavo skesano v tla cincajoãa, zaãela je le poãasi in poãasinaprej migati, dokler ji zopet biã ni jel koÏe strojiti in je novzalet poskusila.

»Iz katerega grada je oni voz?« vpra‰a Lisec.»Nu, lej ga, prav s PraÏanka je, prav tam, kjer boste meri-

li, nedaleã od nas,« odgovori voznik.»Je li ona mlada gospica iz gra‰ãine?«»Kajpak, to se ve, da je, domaãa je, hãi stare gospé,« od-

govori kmet.

BESeDADOKTOR ZOBER

6 

»Kako? One stare Ïenske, ki poleg nje na vozu sedi?« vpra-‰a zemljemerec.

»E te, kaj ‰e, bog obvaruj! Ono je tako neka stara gospa;sluÏi, ãe tudi gospoda sluÏi; ali jaz ne vem, kako je; v gradu jenu, tako je bolj, bi dejal, kakor kakova gospodinja. Pri gospéje v velikih obrajtih, kar sama gospodari, reva bolna. Mendabo tudi kaj v Ïlahti, ker ji teta pravijo, pa ne vem, ali je ali ni.— Nu, bistahór, gé-é, kaj klempa‰ Ïe spet, ti motoroga ti!«

Razume se, da so bili zadnji voznikovi vzkliki adresirani naubogo njegovo vozno Ïivalco, katera sicer ljubeznivega demi-nutivnega imenovanja ni zasluÏila, ker je bila velika in suha,da bi ji bil lahko rebra ‰tel in bi se bil Ribniãan bal poleg njeogenj kresati.

»Ali je druÏina naseljena ali Ïe stara in dolgo na gradu?«»Kak‰na druÏina! Saj ni druÏine, samo stara gospa pa to

dekletce je in ta teta ali kaj je. Same babe. Gospod je umrl. In‰e kako je umrl, ojemnasta!«

»Kako pa?« vpra‰a Lisec.»I nu, enkrat ponoãi ga je koãijaÏ mrtvega domov pripeljal

v koãiji — ãisto mrtvega — tisti Gromov Peter je bil za koãi-jaÏa, ki je mislil rajnico Antolkovko vzeti, pa je precej posmrti gra‰ãakovi, ko je mislil priãat iti, z Vélikega zoba padelin se ubil. Koliko je Ïe tega? âakaj! Pet — ne bo, ampak ‰estlet bo tega; da, zimina je bila tistega leta vsa pozebla, ajdesmo bili pa toliko pridelali, da je skoraj omlatiti nismo mogli,in jeklena je bila, da se je je na‰tokan Ïakelj namlelo.«

»Tedaj oãe te mlade deklice je nesreãno ali naglo smrt sto-ril? Kaj se mu je zgodilo? Kaj ga je zadelo?« vpra‰a Lisec daljeradoveden.

»E, béÏite, kaj bi ga zadevalo! On ni bil na‰e vere, ampak

BESeDADOKTOR ZOBER

7 

lutrski ãlovek, od tistega Lutra Martina, ki je bil nekdaj verozme‰al. Tudi ta na‰ gra‰ãak je bil te vere; vsaj k ma‰i in k iz-povedi ni hodil. Vse ljudi je znal v kozji rog ugnati, samo faj-mo‰tra se je ogibal pa tistega Zobrovega doktorja se je bal.Tega pa, tega.«

Tu se nagne voznik nazaj, dene dlan ob usta, iz katerih jebil pipo vzel, in skrivnostno pravi: »Vsi mislijo, da mu je samhudiã tisto noã v koãijo po du‰o pri‰el, po krivoversko.«

»In vi tudi verjamete to?« vpra‰a mladi inÏenir kmeta.»Lejte, kaj ne bom verjel? Du‰o je imel takó ali takó enkrat

hudiãu podkriÏano, ãe je bil lutrski ãlovek. Potlej pa, kaj niGromov Peter pravil Antolkovki, ravno prémer se je bil ubil,da sta v mesto doktorja Zobrovega vozila? Zober je ‰el zopetpo svetu, onadva pa proti domu; kadar je na ‰irokem klancuGromov Peter s coklo zaviral, zdelo se mu je tako, kakor dabi bila dva v koãiji in ne le gospod. Ko je pa doma gospodukoãijo odprl, bil je sam v njej in ‰e ne Ïiv. Mrtev, v ãevljih jeumrl. Ni mogoãe, da bi bil kdo drug kot hudiã v zaprto koãijozlezel, za boga svetega ne! Kako bi bil pa sicer zginil? Neka-teri res pravijo, da mu je doktor Zober, katerega je taãas vmesto vozil, tako zacopral, da je umrl na potu domov. Ali te-ga pa jaz ne verjamem. Naj govoré jeziki, kar hoãejo, jaz sempa Ïe Zobrovega gospoda vozil, tako kakor zdajle vas, in jazpravim, da je dober ãlovek in niã napaãen.«

»Rane ni imel gra‰ãak niã?«»Kaj ‰e! Ni ene praske ne!«»In zdravniki niso preiskavali ga?«»Tega ne vem. I, veã ‰kricev in gospodov, malih in velikih,

je lazilo okoli gradu, menda so bili Ïe zdravniki ali kaj so bili,ãe niso bili kaj drugega.«

BESeDADOKTOR ZOBER

8 

»In kdo je ta doktor Zober?«»I, kaj bom pravil, kdo? Zobrov je iz Volãjaka; po svetu ho-

di, tja, od koder sonce izhaja. Takega ni ‰e mati rodila v na‰idolini in ga ne bo. Tam ljudi zdravi, doma jih pa neãe. Denar-ja ima, pa so vendar bratu grunt prodali, ki ga je zapil.«

»In kak‰na je gospa v gradu?« vpra‰a Lisec.Kmet se zopet obrne, dene prst kazalec na sredo svojega

‰irokega ãela in, ãudno namrdniv‰i se, zaãne svedrati in vr-tati v ãelo.

»Vi hoãete reãi, da je slabega uma, da ni pri pameti popol-noma?«

»I nu, zmerom ne, ali vãasi paã. Vendar ne, da bi nora bila.Ona gospodari, po polju hodi, vse ogleda, dobra Ïenska je, ãeni jezna, ali vãasi se ji pa v glavi zme‰a, menda zato, ker jenjen moÏ sedaj v peklu …«

»V peklu ni, ne govorite tega.«»Nu, lepo bi vas prosil, kje pa more biti, ãe ni na‰e vere? V

vicah vendar ne, bi dejal.«»Povejte mi dalje o gospé. Kako se ji me‰a, kaj poãne?«»I, tako — zami‰ljena je in grunta kakor tale moja motoro-

ga kobila, kadar nima kaj jesti — hi-i-i, Luca! Nora ni, ampaktaka je, kakor je bil tisti Oplatarjev Korle. Prav taka, kakor jebil Korle. A vi ga niste poznali? I, ta je bil ãuden ãlovek. Sams seboj je govoril pa okoli brundal. Otroci smo se ga bali. Obpostu, ko smo ‰li za velikonoãno izpoved k izpra‰evanju, glej,kdo je bil tudi pri‰el? Korle! In ko je kaplan vse izpra‰eval,pak je ‰e njega vpra‰al, ko je na vrsti bil. ,Korle,’ pravi, ,pove-daj mi ti, Korle, kateri je najbolj potreben zakrament?’ —,Kruh!’ je rekel Korle. ,Kruh!’ je odgovoril, ,kruh!’ In vsi smose smejali, pa se je ‰e kaplan smejal.«

BESeDADOKTOR ZOBER

9 

Kmet je brbljal razliãne stvari naprej, a Ivan Lisec ga ni veãizpra‰eval niti poslu‰al. Imel je iz tega dovolj, kar je sli‰al.»Nenavaden je ta kraj vsekako, kamor pridem, in tudi nena-vadne ljudi ima.«

Tako mlada, tako ljubezniva in neÏna stvarca, kakor je bilata plavolasa gospica, ki se pred njim vozi — in kako nesreã-na mora biti. Oãe nenaravno ali vsaj naglo smrt storil, matina umu bolna, deklica najbrÏ brez sorodnikov, Ïiveãa samot-no na kmetih brez omikanih znancev. UboÏica! Smilila se muje.

On sam je do svojega sedanjega devetindvajsetega leta Ïemnogo zlega in neprijetnega izku‰al, videl razdrabljati se pri-jateljstva in razvezavati lahke ljubezni, celo bridkost mate-rialnega pomanjkanja je Ïe poskusil — ali zdelo se mu je vtem hipu, da sme vendar ‰e sreãnej‰ega ‰teti se nego ono de-te, ki se je vozilo pred njim po isti cesti.

»Tule je pa treba malo napajati, Ïivina in ãlovek potrebu-je kaj v sebe dobiti,« pravi voznik in zavije k veliki obcestnikrãmi. Lisec zapazi, da tudi grajski koleselj stoji pred hi‰o inkonji zobljejo. Tedaj mora biti ona lepa sopotnica tudi tukaj.Ali bi se ne dalo zaãeti kaj znanja? Kako, to bode prilika na-nesla. S to mislijo stopi v krãmo na ono stran, kjer je bil, ka-kor je po kmetih ‰ega, za »bolj‰e ljudi« prostor. Tam res najdegospico, s spremljevalko sedeão, sicer ni bilo nikogar v izbi.Pozdravi, a le ãisto majhen znak odzdrava dobi. Molk. Dva-krat ãuje kratke vpra‰aje starkine.

Sedeã na drugem koncu iste priliãno dolge mize, ker v vsejtej ekstra sobi je bila samo ena, mogel je deklico bolj natan-ko pogledati. In rekel si je, da je zares ljubezniv obrazek. Onase ni zmenila zanj ãisto niã, ali to niã ne de. Kako bi tu znanje

BESeDADOKTOR ZOBER

10 

storil? Tu ni mogel. Kakor da bi se bil bal. âlovek je vãasi ãu-den. Pred junakom ga ni strah, kaj se pla‰i pred Ïensko, sla-bo kakor dete? Kmalu je pri‰el »grajski Janez« na prag na-znanit, da je konje Ïe napojil. Z lahkim povr‰nim pozdravomodideta Ïenski in Ivan si je bil celo v svesti, da se je nerodnoobna‰al, dasi se je tolaÏil, ka se v tem poloÏaju ni mogel drugaãe. Sicer pa bog ne daj veãje nesreãe! âe bode hotel in ãebode trebalo, seznani se lahko in priliãneje na mestu samem.

Pol ure ‰e je moral ãakati, preden je voznik bil pri volji mi-sliti o dalj‰em potu.

BESeDADOKTOR ZOBER

11 

DRUGO POGLAVJE

Mrak je bil Ïe, ko se voz ustavi pri Ïupanovi hi‰i v vasiVolãjak. »BoÏji prst« v znamenju smrekovega vr‰iãka

nad vrati je priãal, da je Ïupan tudi krãmar v vasi. Golorok, spipo v ustih in z nekako predrzno izpostavljenim trebu‰ãkomje oãe Ïupan na pragu stal, njegovega kolena se je drÏal tri-letni sinek v priliãno umazani sami srajci in bojeãe opazovalv Volãjaku nenavadno prikazen civilno obleãenega ãloveka,kakor je bil inÏenir, a hi‰na dekla, ki je ravno iz hleva ‰la,smuknila je brzo ob zidu kakor senca, ker jo je bilo gospodasram, kajti ni je bilo tu ãrne suknje, kar je kaplan bero pobi-ral in potem adjunkt z biriãem na komisijonu tu pil.

»Bog daj, bog daj, dober veãer,« vpije krãmar, »so pri‰li,gospod, so pri‰li?« — Rek‰i, vodi do‰leca v izbo, kjer je bilozbranih Ïe veã radovednih va‰ãanov, kajti prihod inÏenirjevje bil eden najvaÏnej‰ih in najveãjih dogodkov za zapu‰ãeni,od velike ceste oddaljeni Volãjak; zato je Ïe veã tednov svo-jo senco pred seboj metal, kakor se pravi o vseh imenitnih invelikih dogodljajih tega sveta.

Sami kmetje so bili v sobi. Omolknili so vsi, tudi Lisec niimel veselja govoriti, le krãmar Ïupan, ki je bil gospôde boljvajen in zaradi svoje spretnosti med sosedi moãno obãudo-van, on je hitel pripovedovati, kako in kaj je z gozdom, kako-ve lepe stare pravice so obãani imeli od nekdaj v tem gozdu,a sedaj, ko je tlaka in desetina proã, naenkrat gospôda niso

BESeDADOKTOR ZOBER

12 

hoteli veã odkazovati lesa, kakor da ne bi bog dal mu rastiponoãi in podnevi za vse ljudi. Pravdo so pravdali. In popravdi je pri‰lo tako, da prevzemó kmetje del gozda od Dol-gojel‰ja do Sive peãi v last, kar je sicer premalo, pa vendarbolj‰e nego niã; kajti z onimi gospodi, ki so po kanclijah, seni dobro továri‰iti, tisto pravico ti jutri jemljó, katero ti danes‰e pu‰ãajo. ãe prej imamo umerjeno in v mapo dejano, prejsmo brez skrbi.

Îupan zna‰a vsa pisanja, dotikajoãa se stvari, na mizo injih razpolaga po mizi, po znamenjih poznajoã, katero se tiãetega in onega, ker razumeti jih sam ni mogel, bile so nem‰ke,znan plod potujãenega uradovanja, kakr‰no se v posmehzdravi pameti po Slovenskem skoro ‰e obãe nahaja.

Mati Ïupanja je pripravila veãerjo, ki je bila precej pokmetsko narejena, vendar nocoj je bil na‰ pripotnik truden inlaãen.

Tudi kmetje so bili polagoma zgovorni in dovtipni posta-li in vpra‰evali z veliko naiviteto kakor otroci. Lisec je imelpotrpljenje Ï njimi in jim je odgovarjal ter razkladal, zakaj inkako se mora na papirno mapo tudi istinito zemlji‰ãe narisa-ti, da drugemu ostane razloãno, kar se je kmetom ãudeÏnomodro zdelo in gledali so svojega inÏenirja kakor nekaj po-sebnega. Cenek Vitrin, najstarej‰i med njimi, je zaklel, da ma-‰evati ni dosti bolj kun‰tno kakor tako na papir zarisati, daãez 100 let ‰e pismouãen gospod akuratno najde, kje je mej-nik postavljen.

Lisec se odpravi spat v »najlep‰o izbo v Volãjaku«. Kajti nata naãin dvorjaniti si dati, bilo mu je kmalu odveã. Kot mestniãlovek kmetskega humorja ni bil vajen.

Ta noã je bila ãisto navadna noã, taka, kakor jo preÏivi

BESeDADOKTOR ZOBER

13 

bogve koliko tisoã preprostih ljudi, a vendar je bila za Liscanekako odloãilna, ãeprav ima naãin tega odloãenja tudi svojosme‰no stran.

Utrujen je bil namreã jedva Lisec zaspal in razni dnevnivtisi so se mu kot sanje po moÏganih razpletati poãeli — po-doba krasne, a niã koketne sopotovalke je bila vmes med nji-mi — ko je bil nemilo moten.

Prebudi ga — oprosti, bralka, Ïivljenje je polno proze —neprijetni ãut srbenja po Ïivotu. »Bolhe,« si misli, pomaga si,kakor si v takih stiskah ubogi trpinãeni ãlovek pomagati mo-re, a zastonj posku‰a znova zaspati. Nobena kletev ne poma-ga, potrpeti je treba do jutra.

Znan, neprijeten duh mu udari v nos. Hitro plane iz pos-telje, dotiplje vÏigalo, naredi luã in vidi, da je Ïiva istina: ste-nice so ‰viga‰vaga po rjuhi pred sveão beÏale. Stenice, zanjnajveãja gnusoba. In ta soba je bila njemu za stanovanje na-menjena! In v najlep‰i hi‰i v vasi je bil ustanovljen! Raj‰i vsepopustiti in beÏati v mesto nazaj, nego tu v takem gnezdubiti. Kako morejo ljudje tako neãisti biti!

Niã veã ne more uleãi se, dasi je moãno zaspan. Obleãe sein hodi gor in dol po sicer ‰e res ãedni izbi.

Dolga noã je bila in muãno ãakanje. Iz svojega kovãkavzame to in ono knjigo, da bi ãital; a komaj zaãne, lezejo mutrudne oãi skupaj in opustiti mora. Naposled se vendar zaã-ne daniti, vstanejo dekle, vstane gospodinja, tudi Lisec gre naprosto polje.

Îupan se zaãudi, ko ãuje hudovanje inÏenirjevo in groze-nje, da tu ne ostane, da hoãe ali drugo stanovanje, ãedno insnaÏno, ali pak odide. »Kaj vraga! Preklete stenice, jaz ‰e ve-del nisem zanje,« meni on.

BESeDADOKTOR ZOBER

14 

»Kdo neki bode zavoljo treh stenic Ïe beÏal! Soseda je billani gad piãil, a ‰e ni umrl. Toliko nas je ta gozdna stvar vel-jala gotovega denarja, zdaj pa bi zavoljo treh prekletih stenicmorali zopet z niãem in hudiãem vse pustiti!« »Te prekletestenice«, odmevalo je iz ust sosedov, ki so bili na posvetovan-je pozvani. »Anti so gospoda mehkuÏni in zaniã,« ‰epeãeprvi. »Od ene stenice ne bo crknil, ne!« meni ljubeznivo dru-gi. »Poparite posteljo z Ïivim kropom, pa bo dobro,« recep-tira Ïupanu tretji v vznemirjenem Volãjaku, kjer ni bilo no-benega drugega kvartirja za gospodo.

A inÏenir ni bil s tem zadovoljen. Drugo stanovanje! âe gav vasi ni, pa v sose‰ãini.

Ali do bliÏnje fare, kjer je bilo paã laÏe gosposko, t.j. splohkakovo stanovanje dobiti, bilo je eno celo uro hoda. Ker jebilo Ïe iz Volãjaka precej daleã do gozda, odreka Lisec narav-nost, da take daljave hoditi neãe, da mu potem poseben vozmorajo priskrbeti za ves dan. Kmetje so pak prviã skopi, adrugiã imajo le voli za vozno Ïivino, konj in voznik — en samje bil v vasi — oj, to bi bilo predrago.

Îupan skliãe ‰e nekaj mimogredoãih obãanov in vsi semed seboj resno posvetujejo, kaj storiti. Tudi novodo‰lim sezdi grozno neopraviãeno, kako da morejo tri stenice, za ka-tere se noben po‰ten Volãjan ne bi niti zmenil, gospodu, kipri njih tak »lep« denar sluÏi, presedati in ga celo proã goniti.

»Ali tu se ne da niã opraviti, ta ãlovek je svojeglaven inbogve, ali bi drugega dobili ali ne,« pravi Ïupan. »Kam gadenemo, kaj pravite?«

»Ko bi se v gradu dobilo,« reãe eden.»I bome, ko bi ne bila gospa tako ãudna, ljudi bojeãa in

sama svoja,« meni Ïupan.

BESeDADOKTOR ZOBER

15 

»V Zobrovo koão ga denimo,« pravi drugi.»V Zobrovo koão!« odmevalo je od vseh strani, torej je

morala biti ta misel sreãna. »Po Solarja pojdi!« veli Ïupan inkmalu pride ‰e en kmet, ves prtnen in okoren. Razodenejomu veliko zadrego, v katero je Volãjak pri‰el, torej naj da klju-ãe od Zobrove koãe, ker tam je gosposka postelja, politiranamiza in kar je treba; stenic pa tudi ne bode, ker starega Zo-brovega doktorja Ïe dve leti ni bilo doma.

Ali Solar se brani kljuãe dati. Doktor Zober je hude jezemoÏ, za kr‰ãen svet, kaj bi dejal, ko bi pri‰el in na‰el kogatujega v svoji izbi. Tega pa ne! Zaãne se parlamentiranje zÏupanom in Solarjem zaradi kljuãa v Zobrovo hi‰o in, ko So-lar ãuje, koliko je za obãino vaÏno, da zemljemerec stanovan-je dobi, pravi nazadnje: »Poskusite prej v gradu, oãe Ïupan,in ãe tam ne bo niã, nu, potem vam pa dam doktorjev kljuã,naj se pes obesi, saj ga ne bo vrag prinesel vprav zdaj. Najprejv grad.«

Pod eno streho stanovati z vãeraj videno mlado gospico invideti razmere, o katerih je neobiãajne stvari Ïe vãeraj sli‰al,ugajalo je Liscu, ko ga Ïupan povabi, naj gre z njim vred vgrad stanovanja iskat. Nenavadni poloÏaj njegov je moral tuvsak pomislek odbijati, sicer pak tudi ni nameraval kake po-sebne gostoljubivosti zahtevati, saj ljudje tam so vendar go-tovo omikani, menil je.

BESeDADOKTOR ZOBER

16 

TRETJE POGLAVJE

Gresta z Ïupanom.Gradiã PraÏanek, kakor je bil Lisec iz aktov pri Ïupanu

Ïe sinoãi razbral, sedaj lastnina grajske gospe Marije Lang-man (kdo se bode nem‰kemu imenu pri nas ãudil, ko so pogra‰ãinah, Ïalibog da, veãidel tuji naseljenci!), ta grad je bil navzvi‰enem holmcu — kakor vsi, v lepem zakotju pod gozdomin hribovjem. Veã potov in stezá je vodilo do njega. Nekdajse je baje tudi na vse strani braniti dal, vendar sedaj je bilprekop okoli in okoli zasut in samo ‰e na severni strani jekazal okrogel zid, da je tu bil nekdaj stolp. Drugi deli so bilikasneje zidani ter je predzadnji lastnik bil mnogo podrl, karje bilo preveã. Okoli gradu so bila gospodarstvena poslopja.

Pred vrati je rasla ko‰ata lipa, okoli njenega debla je bilaÏiva klop s posedeno in potlaãeno kratko travo zarasla. Na tejklopi je sedela pri nekem delu mlada gospica, a zagledav‰idva pri‰leca, smukne prepla‰ena hitro v veÏo. Mlada je, zatobojeãa, misli si Lisec, ko prideta do veÏnih vrat, do katerih jevodilo pet ‰irokih stopnic.

»Teta, sem pojdi!« razlegal se je proseã glas po veÏi, ba‰ kosta Lisec in Ïupan vstopiti imela.

Iz izbe v veÏo stopi Liscu od vãeraj‰njega pota znana sta-ra Ïenska z dolgim nosom naproti. V tem hipu, ko mu je pravblizu bila s svojim ko‰ãenim licem, zdela se mu je skoro grda

BESeDADOKTOR ZOBER

17 

in sodil bi jo bil za hudobno stvar, kdor sodi po vnanjem inpo prvem vtisu.

»Kje je gospa, midva morava z gospo govoriti,« vpra‰a Ïu-pan z malo respektom.

Liscu se je stoprv zdaj videlo, da pravzaprav je on sme‰nafigura v sedanjem pred stenicami beÏeãem poloÏaju, in ker seje zaãel bati, da ne bi Ïupan spravil teh posteljnih sovraÏni-kov ãlove‰kega nesnaÏnega rodu tu pred lepo gospodiãno vnespodoben govor s svojim grobim jezikom in njega poteg-nil v zadrego, sklene lotiti se sam stvari. Ker je ãul gospicoprej klicati »teto«, obrne se do stare in, predstaviv‰i se ji,kratko svoj poloÏaj razjasni in svojo pro‰njo izreãe s pristav-kom, da je morda tem bolj opraviãenja zmoÏna, ker je on vtem kraju v poslu, kateri se tika ne le va‰ãanov, nego posred-no tudi grada PraÏanka. Obenem pak ‰e dostavlja, da bi bilgotovo tih in ne nadleÏen gost, za katerega, ako tako Ïelé, nitine bi znali, da je tu, ker mora itak ob lepem vremenu skoroves dan na prostem delati. V vasi Ïalibog stanovanja ni mo-goãe dobiti.

Îupan volãja‰ki pak je bil medtem zvedel, da je grajskagospa pri delavcih na bliÏnjem polju. »Gotovo so dobre volje,ãe so na polju, jaz grem tja, le tu ostanite, zdaj vse opravimjaz sam,« pravi in odide.

»Poãakajte!« kliãe teta, a Ïupan le z glavo odmaje in odi-de.

»Mi se Ïe od vãeraj poznamo, ãe se prav spominjam. Slu-tili sva Ïe vãeraj, kdo ste, ker sva va‰ega voznika poznali.«

S tem mu pokaÏe stol pri veliki kameniti mizi, ki je v kotuv veÏi pri vratih stala. Lisec sede, rek‰i, da bi se bil Ïe vãerajmed potom rad predstavil, a se ni upal.

BESeDADOKTOR ZOBER

18 

»Kar se pa va‰e pro‰nje tiãe, bode odloãila gospa, h kate-ri je, kakor ste videli, Ïupan ‰el, preden sem mu mogla brani-ti. Vendar je dobro, da ste Ïe prej pripravljeni na njen od-govor. Ona bode najbrÏ va‰o pro‰njo odbila. Nikar nam tegav zlo ne ‰tejte in ne mislite, da je krivo temu pomanjkanjegostoljubja. Pri nas smo samo Ïenske poleg druÏine, torej viveste, da je potem teÏavno …«

»Prosim, nadleÏen neãem biti; reklo se mi je, da je stvarprav lahka, ãe ni, potem …« Lisec vstane.

»Ne, gospod, poslu‰ajte me do konca. Kar ste naveli zaradisvojega posla tukaj v kraju, da se tiãe tolikanj grada kakorva‰ãanov, to je res, ali za vse te reãi se briga samo Linin va-ruh, gospod sodec Pevec, me Ïenske same niã. Dalje pak —vidim, da vam moram vse povedati (tu odide mlada gospicanaglo proã v sobo) — glavna stvar je, da je na‰a gospa vãasibolna, nervozna, du‰evno razburjena, da bi vam samemu nebilo ljubo blizu nje biti; ona je mnogo trpela in to je njenenerve izneredilo. Vãasi jo ta bolezen prime za veã dni. In pravsedaj je zopet tako ãudna. Taãas neãe tujih ljudi. âe to vsepomislite, boste nam lahko odpustili. In sicer ‰e, kar koli dru-gega potrebujete, ãe le morete v vasi potrpeti, medve z go-spodiãno vam storive, ako je le v najinih moãeh.«

Lisec se opraviãuje in zahvaljuje ter hoãe oditi, da bi seãimprej re‰il muãnega poloÏaja. Ba‰ se hoãe posloviti, ko ãujena dvori‰ãu Ïupanov in ‰e drug glas.

V tem hipu stopi mlada gospica iz sobe zopet v veÏo in zveselim obrazom reãe: »Mama so dovolili, teta.« Skozi oknoje to ãula z dvora.

»Res?« zaãudi se teta.»ObÏalujem, da po dobljeni obrazloÏbi tukaj‰njega stanja

BESeDADOKTOR ZOBER

19 

sedaj tudi z gospenjinim dovoljenjem ne morem ostati,« od-govarja Lisec pikro, »najvljudnej‰a zahvala.«

»Sedaj pa morate, prosive vas, sedaj paã! Tiho bodite otem, kasneje vam povem veã,« ‰epeãe naglo »teta« s prose-ãim glasom. Lisca je bilo skoro malo strah. Kakovi so ti ljud-je!

Na pragu se pred Ïupanom sedaj prikaÏe visoka Ïenska zosivelimi, nekoliko razmr‰enimi lasmi, ognjevitim oãesom innekoliko zagorelim obrazom, ki je pa navzlic petdesetim le-tom gospé kazal sledove nekdanje nenavadne lepote. V ro-kah je nosila paliãico, vendar ne da bi se opirala, ker hoja nje-na je bila trdna. Gosposki obleki se je poznalo, da je bila napolju. To je bila gospa na PraÏanku.

Lisca ni precej opazila, nego mimo njega ‰la k »teti« in jirekla z glasom, ki je znaãil energiãno in resolutno naturo:»No, ker ljudje hoãejo, da je pri nas in ker jim je potreben, najbode. Dve sobi na zgornjem koncu mu daj opraviti in skozizadnja vrata pri su‰ilnici naj hodi noter in ven. Kakov pak je?Ali star? InÏenirji so menda stari.«

»Jaz ‰e ne posebno, milostna gospa,« oglasi se Lisec in sto-pi bolj prednjo.

Ona ga srpo gleda, oko se ji ostekleni, pomakne se tri ko-rake nazaj, s prstom pokaÏe nanj in vpra‰a neprenehomavanj gledaje: »Ta? Ta?«

Precej pak skloni malo nakrivljeni hrbet pokonci in vpra‰aprej »teto« klicano starko: »Ali nima ta Andrejevih oãi? Takne bode nobeden veã pri nas, nobeden veã!«

Lisec je videl, da ima pred seboj res blazno Ïensko. Njego-va navzoãnost je bila tu motilna, torej se molãe prikloni in se

BESeDADOKTOR ZOBER

20 

obrne iz veÏe ven. V istem hipu je tudi gospa od‰la v notranjoizbo pri tleh in vrata zalopnila za seboj.

»Eno besedo, gospod,« ãuje Lisec za seboj in, obrniv‰i se,vidi staro teto.

»Vi ste razÏaljeni, a jaz sem vam prej razloÏila, kako je; tuje bolezen in prosim vas lepo, molãite, kolikor morete o tem,kar se vam je reklo.«

BESeDADOKTOR ZOBER

21 

âETRTO POGLAVJE

Îupan je klel in opombe delal. »Zdaj ostane ‰e samo Zo-brova koãa.«

A Lisec ni na to pazil. Po glavi mu je ‰el cel ta ãudni prizor.Mlada gospica Lina — to ime je ãul — lepa, vse sreãe vred-

na deklica, a v tej okolici! Le nekoliko trenutkov jo je imelpriliko gledati in vendar je videl veselje na njenem obrazu, koje bila mati, ne videv‰a ga prej, dovolila, da sme ostati. Kmalupak se mu misli povrnó zopet do njegove nepriliãne situaci-je. Reãe Ïupanu:

»Zakaj mi niste povedali, da pri vas ni mogoãe za po‰te-nega ãloveka dobiti po‰tene postelje? Nikdar bi ne bil izpos-tavljal se temu, da me enkrat mrães, drugiã nora Ïenska izdvora meãe. Vi v ãudnem kraju Ïupanujete.«

»Zobrova hi‰a, Zobrova hi‰a,« tolaÏi Ïupan, ko koraãitaãez polje v vas nazaj. Lisec je bil radoveden, kako je to zad-nje pribeÏali‰ãe.

Solarjeva hi‰a je stala zunaj vasi. Tjakaj Ïupan inÏenirjavodi in gospodarja pokliãe ter mu razklada, da zdaj mora ko-ão odkleniti in da naj spava inÏenir na postelji Zobrovegadoktorja, ker niã drugaãe ne more biti. Solar z glavo maje inpravi:

»Kljuã imam, kljuã, ali pravzaprav jaz ne smem nikomurodpreti; gospod mi je prepovedal in rekel: nihãe se ne sme

BESeDADOKTOR ZOBER

22 

nobene stvari v moji izbi pritakniti, vse mora tako biti, kakorje.«

»Saj bo tako ostalo, kakor je. Samo taãas, dokler je inÏenirtukaj, naj notri spi in svoje stvari pi‰e. Dve leti Ïe ni bilo v na‰ivasi videti Zobrovega doktorja. Sam hudiã bi bil, ki bi ga se-daj prinesel.«

»I, jaz si vendar ne upam. Ti ne ve‰, kakov je, kadar je je-zen. On zna tudi coprati. Kdo mi povrne, ãe mi pra‰iã crkne,«pravi Solar.

»âe si ti ne upa‰ odpreti, odprem jaz, daj sem kljuã.«Solar da naposled kljuã in zdajci vodijo Lisca proti koãi, ki

je stala v sredi med sadnim drevjem zadaj za Solarjevo hi‰o.Tedaj tudi tukaj teÏave! Veãje nuje za stanovanje ni nikjernego tu v Volãjaku, misli Lisec, gredoã za kmetoma.

Odpró in v svoje zaãudenje zagleda Ivan dobro in ãedno,z nekaterimi reãmi ne bogato oskrbljeno a lepo pobeljenosobo, iz katere je udarila le nekolika zaduhlost zaprtega zra-ka.

»Tu pak se bode dalo prav idiliãno stanovati,« misli si Li-sec ves zadovoljen in vpra‰a: »âigava je, pripovedujete, tasobica? In kaj je s tem Zobrovim doktorjem, ki ga veãkratimenujete? Ali je ta soba njegova lastnina? Ali smem vsaj tubrez skrbi ostati? Ali kako je?«

»Brez skrbi,« odgovori Ïupan. »Zobrov doktor ni tako na-paãen ãlovek, kakor nekateri mislijo; ãe ga nobeden ne po-govori, jaz ga.«

»To se ve, da je njegova lastnina za zdaj, dokler on Ïivi, ãe‰e Ïivi, a po njegovi smrti pa meni pade,« pripoveduje daljeSolar.

»Zobrovega doktorja je, paã da,« pristavi Ïupan.

BESeDADOKTOR ZOBER

23 

»Tedaj je ta koãa izgovorjena pri vas za kakov kot, za pre-uÏitek?« vpra‰a Lisec, da bi nekaj veã zvedel.

»Kot, kot, kot,« potrjuje kmet, »in ne le samo izgovorjen,ampak tudi intabuliran na mojo zemljo. Zobrov gospod se jeintabuliral, ni dal drugaãe; kakor da bi bil jaz kakov pijanecin zapravljivec, ki dolgove dela. Hudo mi je bilo, ali plaãal mije pa res, dasi bi bil jaz njemu imel plaãati.«

»A kdo je ta Zobrov doktor? In kje je?«»E, ‰tudiran ãlovek je in ‰e moãno. Ko je bil mlad, dali so

ga Zobrovi, ki so bili prej na tej domaãiji — jaz sem jo na lici-tandi kupil, ko jo je Zobrov Miha, doktorjev brat, zapravil —taãas so ga bili v ‰olo dali, pravijo, da bi bil duhoven. Kajpak.Ne vem, katere sorte doktor je. Eni pravijo, da je vse vkup, dazna vse, ker ve vse, kar tisti cesarski in kar oni doktorji, ki lju-di zdravijo. Doma, kadar pride, ne dela niã. Samo toliko vem,da je bil daleã po svetu; tja ãez morje nekam je bil ‰el, ‰e ãezdeveto deÏelo; sli‰al sem, da v Egipt, kamor je bila Marija zJezu‰ãkom beÏala, kakor iz evangelija beró. Vpra‰ati se ganikoli nikoli nisem upal. Ka se zmisli in ‰e ne odgovarja! Ta-ãas, ko je stari Zober Mihi vse izroãal in so v kancliji pismodelali, ni niã vedel, kje je starej‰i sin, ki je za dohtarja ‰tudi-ral in potlej po svetu izginil. Vendar je dal stari — taãas je bil‰e bogat — tako v pismo postaviti: Moj starej‰i sin Drejko, kije ‰tudiral, je tudi moj kakor ta moj mlaj‰i sin Miha; zato paje moja volja, da se zapi‰e in postavi v pismo tako, da bodeveljalo, dokler sem jaz Ïiv in dokler je moj starej‰i sin AndrejÏiv: kajÏa za hi‰o z jablani, z orehi in drugim sadjem do plotaje last moja ali mojega starej‰ega sina Drejka, dokler ostanemjaz Ïiv in dokler bode on Ïiv, da bode imel, kam bi poloÏilsvojo glavo, ãe kdaj v nadlogo pride in v silo in ãe bo hotel pri

BESeDADOKTOR ZOBER

24 

nas na Volãjaku stanovati, kjer je bil rojen, in da bo vedel, daje tudi on sin MatevÏa Zobra iz Volãjaka. In takisto, kakor jestari Zober v kancliji govoril, zapisali so gospoda na pismo inpriãe so se na to podkriÏale. Zato sem jaz samo tako tudi kaj-Ïo kupil, da jo potlej dobim, kadar gospod umrje, ãe je neãemodkupiti, ker stari Zober je umrl, oj, tega je Ïe dober ãas. Dol-go ni bilo gospoda niã blizu, a nazadnje je pri‰el. ·e denarjami je dal in pustil sem, da se je intabuliral. Stari je umrl, Mihatudi, ali niti gospod ne more dolgo veã Ïiveti, svoja leta ima.«

»Dve leti ga Ïe ni bilo? A prej? Je li prej veãkrat prihajal?«vpra‰a Ivan.

»Prej? E, veã let nismo vedeli, ali je Ïiv ali ne in kje je. Tudizdaj ne vemo. Jaz sem mislil, ko sem to domovje kupoval, daje gotovo umrl. Gospoda so mi rekli, da moram mrtvega toÏi-ti. Kar pride, kakor da bi z oblakov pal. Potlej je prihajal ne-kaj ãasa veãkrat, sedaj pa redko.«

»âe hoãete veã zvedeti, v gradu ga bolje poznajo,« Ïupanreãe Liscu.

»In zadnjiã, ko je bil tu, ti je pisal, da pride,« pravi Ïupankmetu. »Ker sedaj ni niã pisal, te ga ne bode.«

»Zadnjiã tudi ni pisal, tisto je bilo prej enkrat, ko je pisal,«reãe gospodinja Solarica, ki je bila blizu pri‰la. In med mo-Ïem in Ïeno se poãne prevaÏni prepir, ali je bilo zadnjiã ali ‰eprej »tisto, ko je pisal«.

Tako nekoliko poduãen, kje je, uredi in udomaãi se inÏe-nir v izbi, kakor se je dalo.

Razen ãiste postelje in vsega za to pripravljenega perilastal je v kotu ‰e teÏak z Ïelezom okovan zaprt kovãek brezkljuãa in na steni je visela draga pu‰ka dvocevka. Stoli so biligotovo iz mesta naroãeni in tudi naslonjaã je bil prav komo-

BESeDADOKTOR ZOBER

25 

den sedeÏ. Stene so bile gole in nikjer ni bilo nobene olep-‰ave. Na okenski polici najde dve knjigi v jeziku, ki ga ni ra-zumel.

Prvo noã je izvrstno spal v sobici neznanega si Zobrovegadoktorja, po vsem soditi jako zanimivega moÏa v nezanimi-vem Volãjaku.

BESeDADOKTOR ZOBER

26 

PETO POGLAVJE

Dobro se je bil Lisec naposled utaboril in, ker ni imel ve-likih potreb, bil je ‰e precej zadovoljen.

Dru‰tva, namreã omikanega, ni imel nobenega. Kveãjemuda je bil v nedeljo ‰el v bliÏnji trg in tam s honoraciorji znanjestoril. Ali tudi do teh ga ni posebno vleklo, ker vsi vkup nisoznali druge zabave, nego da so igrali tisto igro, o kateriSchoppenhauer govori, da, kadar ljudje nimajo misli, da bijih med seboj menjavali, potem menjavajo — karte in se obi-rajo za goldinarje.

Imel pa je dela veã in to je dostikrat, ãe ne najkratkoãas-nej‰i, pa najpo‰tenej‰i in najkoristnej‰i tovari‰. Dela pak muni manjkalo, ker razen tega, zaradi ãesar je bil pri‰el na po-godbo s kmeti sem, imel je ‰e druga naroãila. Posebno mu jev tej stvari bil na pomoã okrajni sodec g. Pevec, kurator go-spice Line, sicer tih, a pri kmetih priljubljen moÏ, ki je povsodokoli z uspehom ljudi nagovarjal, naj dajo dvomljive stvari napolju in v gozdu premeriti, da bodo imeli prihodnje zemlji‰ã-ne knjige bolj v redu.

Pot v gozd je vodil mimo grada, tik spredaj pred veÏo. ALisec ni hotel tam mimo hoditi. Ni hotel sreãati gospe, odkatere je bil tako nevljudno spoden. Zato si je bil dal pokazatinekoliko dalj‰o stezo za gradom, bolj pod jarkom, sicer tudiãez gra‰ãinski vrt, vendar precej za hi‰o in Ïe toliko nizko, da

BESeDADOKTOR ZOBER

27 

ga je drevje zakrivalo. Tam je hodil zveãer domov dosti dni,vselej neviden. To se je spremenilo po sledeãem sluãaju.

Nekega veãera pred mrakom je sam mimo grada ‰el, zadaj,po navadi. Ker je bil svojega pomagaãa Ïe iz gozda na po‰toposlal, nosil je sam, kar je imel s seboj instrumentov in dru-gih reãi, povezano v podolgovat zavoj.

Pod PraÏankom ga sreãa beraã, naprosi ga milo‰ãine in, kodobi mali novec, opozori gospoda, da se mu je razvezal stre-men nogavi‰ki, tedaj za ãloveka, ki iz grmovja prihaja, ãistoobiãajna, ne posebna nesreãa, ki se hitro da popraviti in vnavadnem Ïivljenju nima ni najmanj‰ega nasledka. Drugaãese je pripetilo tu pri na‰em prijatelju Ivanu Liscu. Ta malost,razvezan stremen, pomenja mu majhno epoho.

Vrgel je namreã zvezani svoj tovor z rame na travo, sedelv jarek in si popravljal svojo toaleto s poãasnostjo kakor ãlo-vek, ki se mu ne mudi. Ba‰ se je rumenilo nebo v zatonu, bilje lep pogled. Vstane in se ozre, da bi pobral povezane stva-ri — ali tu leÏi grajski pes, velik kot star volk (Lisec niti videlni, kdaj mu je pri‰el za hrbet) ter jezno zarenãi in zobe po-kaÏe, ko Ivan roko stegne, da bi pobral svojo culo! Posku‰aveãkrat, a ne more; pes taco polaga na njegovo imenje in kdose more s temi zobmi boriti. Jasno je bilo precej Liscu, da pesmisli nekako tako: »Vse, kar leÏi na zemlji‰ãu moje gospodi-nje, vse je njeno; jaz sem varuh in ta ãlovek bi nam tole stvarrad ukradel!«

Kako zdaj velikanskemu psu dopovedati, da se moti? Kakonjega, starega straÏarja, preveriti, da ta stvar na tleh ni ime-tje njegove gospodinje, nego s seboj prinesena?

Lisec ãaka, misleã, da se bode pes naveliãal in od‰el. Ali taje imel ‰e veãje potrpljenje. Jezik je pomolil na dan in ga hla-

BESeDADOKTOR ZOBER

28 

dil mirno leÏeã z najveãjo flegmo; za Lisca se niti zmenil ni;samo kadar je on zopet hotel posku‰ati pobrati svoj zvezanecs tal, taãas se je Sultan na noge postavil, zarenãal in bil takogrozen, da je bilo jasno videti njegovo pasje mnenje: »Edenod naju bode leÏal, ãe se sprimeva.« In brez dvombe bi billeÏal Lisec, kajti oroÏja ni imel nobenega s seboj, ko bi bil Ïesmel na uboj misliti. O prostem zapodenju pri Sultanu pak nibilo sodbe.

PoloÏaj bi se bil ‰kodoÏeljnemu gledalcu zdel humoristi-ãen, a za na‰ega prijatelja je bil vendar prekleto ozbiljen. Svo-je blago ãez noã tu pustiti, to vendar ni mogel.

Zadnji posku‰aj: da li je moÏno Sultana prevariti? Ivan grepoãasi po stezi, kakor da bi resigniral na svoj zavoj, pak seskrije za bliÏnji grm.

To je na videz pomagalo. Sultan je bil prevarjen, vstane,pusti svoje mesto in s poãasnim korakom kakor zadovoljenkmet v nedeljo popoldne med njivami koracá proti gradu. Atu se obrne zopet, sede na zadnjo oplat svoje kosmatine,podpre s sprednjima nogama ‰iroko obraslo glavo in ‰irokeprsi in gleda, kakov je ta svet in kaj se godi po njem. Gleda inne dopada mu, kar vidi. Izza grma je stopil Lisec in gre protisvoji culi. Pride do nje in jo sreãno prime, pod pazduho denein odnesti hoãe. A tu je bilo pa Sultanovega potrpljenja ko-nec, hipoma vstane in v velikanskih skokih ãez tri krtine, ãezstrm in grm navzdol dirja. Lisec ga vidi in, vedoã, da se ljutovrÏe nanj, ãe mu plena brÏ ne izroãi, metne svoje zavito orod-je hitro od sebe proã, psu nasproti, pes skoãi nanje in bila stazopet v prej‰njem poloÏaju.

Tu je moral kdo domaãih na pomagánje priti in psa odpra-viti. Ali v grad on vendar ne more sam, on, ki je bil tako od-

BESeDADOKTOR ZOBER

29 

pravljen iz njega! In drugega ãloveka ni bilo nikjer videti,mrak je bil vedno veãji. Vendar zaÏviÏga proti gradu in zak-liãe, enkrat, dvakrat. Okoli ogla pride umazana dekla in tre-balo je mnogo migljajev, preden je blizu pri‰la, a pes ni ho-tel iti Ï njo, morala je pretuja biti, zato odide s tolaÏbo, dabode gospe povedala. Lisec je Ïe mislil reãi, da tega ni treba,a vendar ni rekel.

Po stezi pride stara gospa. Poãasi stopa s svojo palico. Oddaleã Ïe Lisca bistro gleda. Pri‰ed‰i do njega, obstane.

»Vi ste tisti inÏenir?« ãudeã se vpra‰a.»Da, milostiva gospa, prosim, odpravite svojega psa, da

morem svojo culo pobrati,« reãe on ostro.Starka pobere zavoj in ga da Liscu. Psa prime za ovratnik

in ga z roko pohvali. Ivan hoãe po tihem poklonu kar oditi.Kaj je mogel z blazno damo govoriti? Neki strahu podobenãut ga je vlekel od nje proc.

»âakajte, gospod,« pravi pak ona mirno in z dobrohotnimglasom. »Jaz se imam ‰e opraviãiti pred vami, da vam nisemkvartirja dala. Ne zamerite. Taãas je bil tak dan zame. Jaz sembolna. Ne vem, kaj sem vam govorila, a ne mislite veã natisto. Sicer tudi ni, da bi pri nas stanovali, vi ste mlad, jazimam mlado hãer. âe manj pride v druÏbo takih ljudi, kakorste vi eden, bolje zanjo. — Kakovo imate postreÏbo v vasi?Gotovo slabo. âe kaj potrebujete, po‰ljite k nam. Ali pa vamjaz po‰ljem, ãe kaj Ïelite!«

»Hvala, gospa,« odgovori Lisec nekako bojeã, a tudi moã-no iznenaden. Govorila je sicer odloãno, a popolnoma pame-tno in razborito. O oni blaznosti, v kateri jo je prviã videl ino kateri mu je Ïe voznik pripovedoval, ni bilo niãesar na njej.

»âe kaj potrebujete, po‰to dajte, po komer je, ali meni ali

BESeDADOKTOR ZOBER

30 

gospodiãni Senãar, Ïenirati se pri nas ni treba. Sami paã nehodite, ker, kakor sem vam Ïe rekla, nimam rada obiskovanj.Kje ste potem stanovanje dobili?«

»V vasi doli,« odgovori Lisec.»V ãigavi hi‰i? Ne veste imena?« vpra‰uje gospa ãisto lah-

ko in ravnodu‰no, kakor se govori, da se sploh kaj govori.»Pri Solarju.«»Kaj? Tako se ne pravi pri nobeni hi‰i,« pravi stara gospa

in se na pol nasmehne, dasi resno.»Paã, gospa, morda pa vam je v spominu samo drugo ime,

ki sem ga tudi mnogokrat ãul, to je staro hi‰no ime: pri Zo-bru.«

»Kje? Zakaj pri njem!« zavpije gospa naenkrat, zgane se,pogleda ga z Ïivo ostrostjo in se obrne od njega. Kak bes joje obsel?

Sprememba je bila v obna‰anju gospe tako nagla, prehodiz najpametnej‰e govorjene diskusije v neko bolestno nave-zanost tako ãuden, da je Lisec med potom mislil: tu so mo-rali posebni dogodki krivi biti. In ko je tako premi‰ljal, zapazi,da ne hodi sam proti Volãjaku, nego da ima spremljevalca,grajski pes je ‰el Ï njim. Ko je videl, da je gospod govoril znjegovo gospodinjo, spoznal je Sultan, da je tu prijatelj, ho-tel je tedaj svojo sitnost s posebno uslugo popraviti. SpremiLisca do vasi, tam pa se obrne, to se ve, brez slovesa.

BESeDADOKTOR ZOBER

31 

·ESTO POGLAVJE

Drugi dan je delal Ivan doma v izbici »Zobrovega doktorja«. Iznenada je dobil »obiskovanje«, kakr‰nega se ni

nadejal. Potrkalo je na vrata in, misleã, da prihaja njegov stre-Ïaj — va‰ki postopaã, slepi Lov‰ — niti ni glave od papirjavzdignil, na katerem je risal.

»Kaj ãe‰?« vpra‰a nevoljen.Zdajci ãuje pozdrav in nenavaden Ïenski glas. Hitro vsta-

ne in se obrne. Pred njim je stala tako zvana »teta« z grada inpokladala majhno, z belim prtom pol pokrito ko‰arico namizo, iz katere so gledali vratovi kakih treh vinskih buteljvabljivo med svet. Poleg tete pak je bil znanec od vãeraj, ve-liki pes, in radovedno Lisca pogledal, potem pa poãasno ‰elv kot rekognoscirat.

»O, gospa …« vzklikne Ivan.»Niã gospa, ãe smem prositi, gospodiãna, ‰e zmerom le

gospodiãna Amalija Senãar. Glejte, niti prav predstavljenivam nismo, a vendar vso etiko na stran pu‰ãamo in mladegospode v njihovih sveti‰ãih doma obiskovati moramo, ki nitina‰ih imen ne poznajo! Ni li to ‰e veãja nesreãa, nego da sestara leta moramo ‰e gospodiãna imenovati?«

»Îe zadnje ni nesreãa pri vas, gospodiãna, ãe ste dostikratpri tako dobri volji kakor danes,« reãe Lisec.

In smeje se sede stara gospodiãna na stol, katerega ji Ivanponudi.

BESeDADOKTOR ZOBER

32 

»âudno se vam zdi, da sem pri‰la k vam, kajne? Meni tudi.Po pravici povem, da nisem ‰la rada. Ali vãeraj ste se na‰igospé tako moãno prikupili — kaj enakega pri nas ni navada— da nisem imela miru, preden se nisem vdala, da vam tuprinesem nekaj bolj‰ega vina iz na‰e kleti, in ‰e nekaj drugihtakih reãi boste na‰li tu. Celo to ni bilo dovoljeno, da bi bilakakova sluÏabnica prinesla vam stvari, temveã jaz sem jihmorala sama. Potem ko sem bila enkrat na nogah k vam, mis-lila sem, vãasi je pa ipak za Ïensko dobro, da je stara, in potmi ni bil teÏak, ker me smo vajene vsem prilikam, tudi novim.Gospa Langman tedaj prosi, da sprejmete tole, kar vam jevãeraj obljubila.«

»Obljubila? Ne, gospodiãna. Ponuditi mi je gospa Lang-man s PraÏanka paã izvolila, ako kaj potrebujem, ali jaz semse lepo zahvalil in jako obÏalujem, da ste se trudili tudi vi. Jazsem zadovoljen s tem, kar imam. Privadil sem se in Ïe od prejsem bil navajen malo zahtevati. Da se pa na kmetih mora po-trpljenje imeti, to mi je prej znano bilo.«

»Potrpljenje je jako koristna ãednost, gospod, ali kjer jenepotrebno imeti ga, tam ni veã ãednost. In vi ste v takempoloÏaju nam nasproti. Znate, tu v samoti smo se odvadilivseh form, torej ne imejte pomislekov, ki niso za Volãjak,«reãe grajska teta.

»Ali jaz ne vem, s ãim bi bil jaz koliãkaj zasluÏil to va‰o ingospenjo pozornost do mene …« v zadregi Lisec pravi.

»ZasluÏil? No, hvala bogu, tako daleã svet pri nas ‰e ni pri-‰el, da bi se moralo vse le zasluÏiti. Ali ni lep‰e in ljub‰e ono,kar pride iz dobrega srca in dobre volje? Pa ãe Ïe hoãete le to,kar ste zasluÏili, tudi dobro. Potem moram reãi, da ste ‰e veãzasluÏili od nas, kajti jaz vam ne morem povedati, kako je

BESeDADOKTOR ZOBER

33 

mene in Lino bolelo, ko ste prav ob nesreãnem dnevu pri‰liin ne dobili stanovanja pri nas, dasi imamo za cele familijepraznega prostora. Îe zaradi tega vam moramo kaj postreãi,da si odkupimo zamero pri vas. In zato me je tudi veselilo, daste vãeraj z gospo skupaj pri‰li. Kaj sta vse govorila, tega se-veda ne vem, ker pri nas se veã molãi, nego govori, ali nekajnenavadnega je vendar bilo, da gospa tako nekako sama pri-znava, da ni prav ravnala.«

»Prav niã posebnega nisva imela. Celo nevoljna je od mene‰la, dasi je bila prej prijazna z menoj. Kar se pa tiãe sluãaja,da nisem dobil stanovanja pri vas, prosim, ne omenjajte tega.Tu sem bil sam kriv, da se nisem prej poduãiti dal, da ima vsete stvari kurator gospice v rokah, da torej v svojem delu ni-mam z gradom niã opraviti. Ker je gospa bolna in bolezenpovsod prva opraviãevalka, tu o zameri niti govoriti ni mo-goãe, gre‰il sem tudi tu le jaz, ki sem Ïe po potu od svojegavoznika sli‰al nekoliko, a drugi dan na to ne mislil. Sicer mepa veseli sli‰ati — vsak ãlovek je nekoliko sebeljuben in jaztudi da sem imel va‰e in simpatije mlade gospice, s katero stese iz mesta vozili, katero ste, ãe se ne motim, Lino imenova-li …«

»Da, Lina, Karlina s celim imenom.«»Kajti, da sem bil v jako neprijetni zadregi, to si morete

misliti. âlovek pride v tuj kraj in vajen ãlove‰ke postelje, nedobije. Jaz sem bil vprviã v taki nepriliki, torej morem le dru-ge za opro‰ãenje prositi, ãe sem se nerodno obna‰al, kar semse gotovo.«

»Mi nismo niã sodili, ali pustiva enkrat to. Kakor smo se-daj, vdajte se v to poloÏje, ki je. Sedaj ‰e mene razÏalite, ãe nevzamete. Jaz sama vina ne pijem, zaradi mene bi svet lahko

BESeDADOKTOR ZOBER

34 

prebil brez njega. Ali vem, da gospodje veliko ãislate svojodobro pijaão. Zato in ker je v Volãjaku naravno, da pijete sa-mo kislo vino in da z jedjo niste posebno fino postreÏeni, na-pravila sem se tem raj‰i na pot do vas in sem ‰e celo teÏkonosila — dekle nisem hotela za odna‰anje s seboj jemati —skoro teÏko, dasi je malo.«

Lisec ‰e ni mogel braniti. Vzame torej prinesene darove.V teku celega pogovora je videl, da se mu ne zdi njen nos

veã tako dolg, njen obraz ne veã tako grd in ko‰ãen, temveãda je v tej stari Ïenski in v njeni naravnostni ‰egi govorjenjanekaj ljubeznivega in da v vsej neprisiljenosti njenega ob-na‰anja blago in dobro srce vlada, kar, pravijo, da ni vsehstarih devic lepa lastnost.

Preden je Ivan znal kako, zavila je bila ona pogovor nadruge reãi, izpra‰ala ga je bila o tem in o onem, izpitala za vsenjegove razmere tako natanko, kakor le radovedne Ïenskeznajo.

»In star‰e imate ‰e?«»Oãeta ne, mater paã, stara je in Ïivi pri moji teti.«»Vi jo imate radi?«»Menim, da bi vam sama protivnega ne mogla povedati,

ko bi njo vpra‰ali.«»Bodite veseli, da jo imate, da ste tako sreãni in da ji mo-

rete kako veselje delati na stare dni. Glejte, jaz nisem bila takosreãna. Jaz nisem svoje matere nikdar poznala.«

Solza je ozlatila oko starki, a le mimogrede.Potem je Ivan Lisec vedel celo njeno preprosto zgodovino.

Amalija Senãar je bila hãi omikanega, a niÏjega uradnika, kije pa kmalu potem za svojo Ïeno, katera je po njenem poro-du umrla, tudi v veãnost preselil se, zapustiv‰i malo siroto, a

BESeDADOKTOR ZOBER

35 

niã premoÏenja. Pri tujih ljudeh vzrasla, sluÏila je potem zauãiteljico pri raznih tujih rodbinah, kjer je jedla bridki kruhodvisnosti in sluÏabnosti, dokler ni pri‰la k sestri gospe Lang-manove za tovari‰ico, katera jo je res imela za táko in ‰e zaveã, kajti, ko je rano za tuberkulozo umrla, priporoãila jo jesvoji sestri na grad PraÏanek in tako je sedaj v druÏini Lang-manovi Ïe mnogo let.

»Radi so me imeli dobri ljudje povsod, dobri ljudje, pra-vim, zli ne znajo radi imeti. In na stare dni sem ‰e tako sreã-na, da me vsaj eno bitje rado ima. To je moja Lina, ona meljubi bolj nego svojo mater. A tudi jaz bi menda umrla, ko jene bi imela,« konãala je pripovedovanje svoje.

»Torej se nisem tako moãno motil, ko sem sli‰al veãkrat,da vas je gospodiãna Lina klicala teto?«

»In ste mislili, da sem res rodna teta? Nisem, a sama nevem, kako je pri‰lo: odkar govori, kliãe me tako in za njo ‰evsi drugi pri hi‰i. To mi je ljubo. Hvala bogu, izhajam lahkoz vsemi. Res ima ãlovek polno skrbi, tja ãez u‰esa, ali delati semora.«

Lisec je hotel nekaj vpra‰ati, a stara Senãarica naglo vsta-ne in smejoã se pravi:

»Oj, oj, gospod Lisec, glejte, kako govoriva, kakor bi bilasto let Ïe znana in prijatelja. In vendar sva bila ‰e pred enouro tuja. Sedaj vidim, da sem stara in da malo med ljudi pri-hajam. Preden vemo kako in kdaj, izpovemo vse.«

»Ali se smem tedaj v grad priti zahvalit?« vpra‰a Lisec od-hajajoão.

»Za zdaj ne, prosim vas, da nikakor ne. Na‰a gospa neãetujih obrazov, za niã ne. Zato tudi nikoli nikamor ne pride-mo nego v nedeljo k ma‰i, kjer pa, kakor veste, so skoro sami

BESeDADOKTOR ZOBER

36 

kmetski ljudje, in ‰e tukaj se ne smeva z Lino nikjer pomudi-ti.«

»A vendar v mesto hodite veãkrat z gospico, tako kakorsem vas jaz vprviã videl, ko sem se sem vozil?«

»V mesto? O! Ko bi vi vedeli, kako dolgo sem gospo pro-sila, preden mi je dovolila Lino s seboj vzeti! In samo za endan!«

BESeDADOKTOR ZOBER

37 

SEDMO POGLAVJE

Od tega dneva dalje ga je stara gospodiãna mnogokratobiskovala in, ko bi se bil ‰e tako branil, moral je iz

grajske kuhinje in kleti, katera je bila ‰e od prej‰njih ãasovoskrbljena, raznovrstne reãi v dar jemati, dasi mu je bilo ‰evedno prepovedano v gradu osebno zahvaliti se zanje. Nava-dil se je na tak ãuden poloÏaj tem laÏe, ker v vasi zares v gast-ronomiãnem oziru ni bilo nikake izbire in ker se je na druÏ-bo stare gospodiãne kmalu tako priviknil, kakor da bi bilatudi njegova teta. Po dve uri je mogel Ï njo govoriti in se jeveãidel prav dobro zabaval, kar seveda je bilo tem manj kajposebnega, ker je bil na Volãjaku brez omikane druÏbe. Mo-gel je tej stari Ïenski nasproti tako odkritosrãen biti kakordobri materi in morda ‰e bolj, kajti s ãasom ji je na zvita nje-na povpra‰evanja pripovedoval celo z veselim humorjem na-tanãno historijo svoje prve ‰tudentovske »ljubezni« in kakoje nazadnje cela stvar sme‰en konec vzela ter je on izprevi-del, da je bilo vse vkup bolj mladostno motenje samega sebenego resniãen, za vse Ïivljenje trajajoã ãut. Tega, izvzem‰inajbolj‰ega prijatelja svojega, ni ‰e nikomur pripovedoval.

Isto tako ji je razloÏil zaradi njenih jako diplomatiãno stav-ljenih povpra‰evanj mnogo mladih dogodb iz svoje mladosti,svoja trpljenja in veselja, kakor jih ima veãina ljudi, a so ven-dar zmerom originalna.

BESeDADOKTOR ZOBER

38 

In za take reãi ter pripovedovanja, za tako — del bi —otroãjo zaupnost so postarne dobre Ïenske hvaleÏne.

Kaj ãuda, ãe je tudi starka nazadnje prav kakor kaka matina‰ega znanca rada imela in skrbela za Lisca ter bi ga bilavãasi, kadar je govoriti hotel, poslu‰ala do bogzna kako dol-go, ko bi je ne bilo klicalo delo domov. Tako je bila pogosto-ma pri njem in govorila sta vedno veã.

Ta njena zaljubljenost — naj se nikdo na tem nepravemizrazu ne spotika — je imela vaÏne nasledke. Omenjali smoÏe, v kaki srãni razmeri je bila »teta« z mlado gospodiãnoKarlino Langmanovo v gradu. Ljubila jo je kakor hãer in tudiLina je imela v njej edino srce, kateremu je vse zaupavala,kajti mati njena, grajska gospa, ni niti s hãerjo govorila, tudine, kadar je bila zdrava, in za hãer se ni veã brigala, nego dajo je, kolikor se je dalo, samotno drÏala, za vse drugo skrbprepustiv‰i Senãarjevi, celo za vso odgojo mlade deklice.

Ni ãuda, da je gospodiãna Senãar nasproti svoji mladi to-vari‰ici in uãenki mnogo o tem govorila, kar ji je bilo v srcu,tem veã, ker drugemu ni imela komu govoriti.

Zato, kadar koli je pri‰el govor na inÏenirja in to je bilonaravno jako mnogokrat — znala je stara teta Lini toliko hva-le in toliko lepega in dobrega o tem novem znancu napove-dati, da se je mladi gospici zdel ta mladi gospod ideal dobre-ga ãloveka.

Naravno, da se je njena mlada fantazija tudi potem s po-dobo tega mladega inÏenirja peãala, kadar ni bilo niti govo-ra o njem.

Isto tako je pa tudi starka nasproti Ivanu mnogo govorilao njej, ki ji je bila najljub‰a na svetu, o gospici Lini, in hvali-la njene dobre lastnosti, njeno srce itd. Tako je tudi Lisec hote

BESeDADOKTOR ZOBER

39 

ali nehote bil na gospico vedno pozoren. Po starem Ïe klasiã-nem izkustvu je ba‰ ono, kar je prepovedano — on ni smel vgrad — najslaj‰e in najbolj zaÏeleno. Zatorej je morda tudi priLiscu ta sluãaj, da nekoliko tudi zaradi nje ni smel v gradubivati — kakor je bilo iz gospenjih zadnjih besed soditi —mnogo pomagal, da tudi njegova fantazija ni bila ãisto pro-sta slik, katerih sredi‰ãe je bila lepa gospica.

Vsaj nobene nedelje ni zamudil ob desetih ma‰e in posta-vil se je vselej pred ono krãmo, kjer je grajska koãija ãakala,da je mogel gospico videti in pozdraviti, ko se je s staro tetovozila domov.

In nekov ‰opek cvetlic, ki jih je dobil na svoj rojstni dan poteti od gospice za god, ãuval je celo z Ïensko marljivostjo, karje gospodiãna Senãar enkrat z zadovoljstvom opazila.

Teta bi mu bila lahko povedala, da je gospica Lina zarde-la kakor pol zrela ãe‰nja, ko je to ãula, ali teta tega zardenjani opazila, kajti sicer v drugih reãeh tako previdna stara jebila v tem slepa.

Da je bila namreã v dve mladi srci vrÏena iskra, iz katerese more razpaliti Ïar burno plameneãe ljubez ni, kdo je bilkriv nego prviã sluãaj, drugiã pak ta teta s svojim poneved-nim in nehotenim posredovanjem.

Realist bi sodil: koliko ljubezni potrebnih src leÏe k veãne-mu pokoju, ki niso bila nikdar ljubljena! Koliko ljubezni pol-nih src nima kam iztresti svojega izobilja, nima kam obrnitibogastva tega morda edino plemenitega in blagega na mate-rialistiãni zemlji! Ali, da se realist k prozi vrne, koliko samcevin samic ostane »tako«, samo ker je manjkalo prilike, sluãa-ja ali naredbe, da bi se bili zavezali.

Tako bi bil tudi na‰ Ivan Lisec gotovo po svojem odhodu

BESeDADOKTOR ZOBER

40 

iz Volãjaka in od PraÏanka proã kmalu iz misli pustil gospi-co in niti ne s Pre‰ernovim dohtarjem za slovo pel:

Naj teko ti mirni dnevi,Bog ti Ïivi teto staro.

BESeDADOKTOR ZOBER

41 

OSMO POGLAVJE

Nekega jutra je Lisec neobiãajno dolgo spal. Bil je prej‰njidan po opravkih v bliÏnjem trgu in tam se je z nekim

znancem dalje v noã pomudil, potem kasno domov pri‰el.Ko tako v najprijetnej‰em jutranjem polspanju na poste-

lji leÏi, ãuje zunaj pred vrati kriãanje jeznega ãloveka, vrata seodpró in v njegovo izbo stopi majhen, suh, star gospod,drobnega lica, a iskrih oãi, sivih las, na glavi rdeã fes, kakorje v vzhodu med Srbi in Turki navaden, a sicer starinsko civil-no obleãen.

»Ja‰i ti vrag du‰o! Sto hudiãev! Kdo ti je dovolil! Kdo si ti,kaj ima‰ tu?«

Tako vpije tujec sredi izbe na Lisca, ki se je bil na pol v po-stelji vzdignil, in ga s srditimi oãmi gleda in s prstom vratakaÏe: »Ven!«

Zadaj se prikaÏe gospodar, kmet Solar; zadrega in strah semu vidita na obrazu.

»Gospod doktor …« posku‰a kmet govoriti.Sedaj je Lisec vedel, kar je precej slutil, da ima poslovati z

gospodarjem izbe, v kateri je stanoval na Ïupanovo odgo-vornost. To je torej tisti Zober!

»Hudiã!« kolne starec Solarja. »Kdo ti je rekel kvartirat vmojo posteljo vsakega pritepina, ki skozi vas teãe, pasja vera,jaz ti pokaÏem.«

In obrniv‰i se proti vratom, odide ven ter kriãi kmetu, da

BESeDADOKTOR ZOBER

42 

je Lisec ‰e ãul: »Naj bode kdor hoãe, z nebes ali iz pekla, titega ãloveka in njegove cape in kar ima, ven vrÏe‰, in sicerprècej, ãe ne, postrelim tebe in njega. Jaz te bom uãil gospo-dariti z mojo sobo.«

Lisec je ‰e sli‰al, kako se je Solar hotel izgovarjati, ali kajmu je starec odgovarjal, ni veã ãul, le posamezni kriãi so seãuli ‰e z vrta sem.

Vstane in se oblaãi. Ker je bil iz spanja zdramljen in je celprizor le nekaj sekund trajal, Lisec ni bil niti izpregovoril. AlipoloÏaj mu je bil jasen. V tretje je bil Ïe v tem prekletem gne-zdu Volãjaku brez stanovanja, vtretjiã odurno ven vrÏen.Mora posebno prekletje nad to vasjo biti, ali — pa me nekiãuden demon preganja, mislil si je Lisec. Grobo je vse tu innevljudno, grob je bil sluãaj, ki mu pri Ïupanu ni dal spati,grobo ga je bila odpodila gospa v gradu. »A ta gospod Zoberni najmanj grob, bogami! Vsa imena kaÏejo, da je tukaj sta-roslovanski kraj, tudi ,Zober’ ima staroslovanski Ïvenk, alistaroslovanske gostoljubnosti tu v tem kraju res ni.«

Da Lisec ni mogel, ba‰ ker je bil preveã iznenaden, niãesarodgovoriti staremu »suroveÏu«, ki ga kar s »pritepinom«pita, to ga je tudi jezilo. Obhajala ga je volja, tu poãakati, dastarec nazaj pride, in lastnoroãno vreãi ga iz lastne izbe, pre-den jo zapusti. Ne, ali poiskati ga in dati mu lekcijo v vljud-nem obna‰anju, to sklene vsekakor uãiniti.

Sedaj je umel, zakaj so mu prej ljudje tako raznoliko govo-rili o Zobrovem gospodu, zakaj mu je nekoã rekla gospodiã-na teta, da je tisti doktor Zober stra‰en ãlovek, o katerem nitigovoriti neãe, ker jo Ïe mraz stresa, ako se ga le domisli. Dok-tor medicine je bil, baje v tur‰ki drÏavni sluÏbi, tukaj rojen,prej je prihajal vsako leto na spomlad in na jesen za nekaj dni

BESeDADOKTOR ZOBER

43 

sem. Veã ni bil Lisec niti od Senãarice zvedel o njem. Razenpravljice njegovega voznika in Solarja, ki nista mogla ãistavira biti, ni se do sedaj ni brigal zanj. Kakor da bi z neba pa-del, pride in ga na prosto polje meãe! Da bi ga bil bes vsaj ‰enekaj tednov zadrÏal, kjer je Ïe dve leti do sedaj tiãal. Kje se-daj Liscu drugod stanovanja iskati? »Enkrat sem bil v Volã-jaku, a nikdar veã me ne bode.«

To je bilo sklenjeno naglo. Po nekolikem premisleku tudi‰e drugo. Kar je imel ‰e izdelati, to je mogel tudi bolj iz oddal-jenega kraja delati, ãeprav ne tako lahko. Torej je mislil pre-cej oditi iz Volãjaka. Svoje stvari hitro skupaj spravi, kermnogo ni imel. Kmalu je vse njegovo stalo zunaj pod ore-hom.

»Ali je bil jezen, jeÏe‰tè!« sopiha Solar, ki je bil od Ïupanapri‰el, kamor je spremil doktorja. Lisec ni bil voljan poslu‰atiga, zato hlapcu ukaÏe, naj vse njegovo nese v krãmo, kamorse tudi sam napoti. Ko tam v hi‰o stopi, najde na sredi izbestojeãega in cigareto priÏigajoãega starca doktorja s tur‰kimfesom, Ïupan krãmar je z veliko spo‰tovalnostjo drÏal prednjim na plo‰ãi vino, dasi bi ga bil lahko na eno ali drugo mizov prazni izbi postavil.

Lisec zgubanãi svoj najtemnej‰i obraz, ko zagleda staregagrobijana tu. A le-ta vrÏe goreã klinãek od sebe, puhne dol-go meglo dima iz tur‰ke cigarete in krãmarja vpra‰a:

»Ni li ta?« in Lisca fiksira s svojimi oãmi.Îupan pokima z debelo glavo ter pravi Ivanu:»Dobro jutro Ïelim, gospod.«Lisec se usede, ne pozdraviv‰i krãmarja in ne pozdraviv‰i

starca, k mizi pri vratih, kjer je navadno zajtrkoval, in tudisedaj mu krãmarica prinese zajtrk. Sklep, starcu lekcijo o

BESeDADOKTOR ZOBER

44 

vljudnosti dati, je bil v Liscu zdajci omahnil in sedaj je bilodloãen popolnoma prezirati ga, tako kakor da ga ne bi bilo,ako povoda ne da, da se razgovor drugaãe zasukne.

»Tedaj tako je ta stvar? To je drugaãe. In ti si bil sam nagradu taãas?« vpra‰a doktor.

»Oba z gospodom sva bila, vpra‰ajte ga; pa ni dala in ni.Obljubila je bila, ali potem je zmaknila besedo, bog si ga vedizakaj. Jaz sem dejal Ïe taãas — ali nisem dejal, gospod inÏe-nir? — baba je baba, naj bo na‰a v hodniku ali pa gosposkav Ïametu. Ni tako kakor ãlovek. Pa je.«

Doktor skoãi k malemu oknu in pogleda skozi. »Ni li toKijar?« vpra‰a Ïupana.

»Je,« odgovori Ïupan, »in stra‰no slabo se mu godi. Sin muje umrl, ki mu je ‰e vãasi za kak poÏirek vina dal — saj veste,da ga je bil Kijar od nekdaj vajen, ko je kot zidar dosti za-sluÏil, a zdaj na starost ga nima za kaj piti.«

»Pokliãi ga sem noter,« reãe Zober.V izbo prikrevsá na krãmarjev poziv silno star dedec, sicer

‰irnokostenja‰ki, ali na licu se mu je brala bledost in trohne-lost, ki naznanja nedaljno naturno smrt.

»Ali ste ‰e Ïivi, oãe Kijar?« vpra‰a Zober in mu v roko seza.Starec se zamolklo in neumno smehlja, videti je, da pozdrav-ljalca ne pozna veã.

»Zobrov gospod, ali jih ne poznate veã?« zatuli krãmardedcu na uho, Zobru pa pravi: »Gluh je, vpiti se mora na-denj.«

»Ho,ho,ho!« razveseli se ded in odgovarja na glasnej‰evpra‰anje: »·e majhno, ‰e majhno sem Ïiv, komaj lezem, ho,ho, ho! Prosim boga, da bi me k sebi vzel, ali njegova volja ni‰e, ni ‰e; ho, ho, ho!«

BESeDADOKTOR ZOBER

45 

»Ali bi pili kozarec vina, oãe Kijar? Sedite tjale na ogel inpijte,« reãe stari doktor.

»Ho, ho, ho!« razveseli se dedec. »Bog ti daj zdravje Drej-ãek Zobrov! Ali tako ne smem reãi, sto sreã in zdravje, go-spod!«

In ko je Lisec videl nepopisno veselje, katero se je na obra-zu, Ïe bliÏnji smrti podobnem, izraÏevalo, ko je ded z roko,ki se je od starosti tresla, a ipak z neko hlastnostjo nesel dolgodolgo pogre‰ano krepãevalno vinsko kapljico k ustnam, mi-nilo ga je mnogo jeze na Zobra, kateri deda popusti in se karbrez vsega k Liscu obrne:

»Torej vi ste inÏenir in tu na korist obãine delate?« vpra‰aga in se neÏenirano usede k njemu. Vpra‰anje je bilo stavlje-no nem‰ki. Kajti znana je na‰im bralcem neãastna navada prinas Slovencih, da se rado ogovarja vse, kar se »omikano« so-di, po nem‰ko. Lisec je bil eden tistih ljudi, ki se svojega je-zika ni nikdar sramoval, odgovori, kakor je Zobra do sedajgovoreãega ãul, slovenski:

»To ste sli‰ali!«»Dober apetit vam Ïelim, gospod inÏenir. Tudi jezo, ki jo

imate, kakor iz va‰ega glasa vidim, na mene, dol poÏrite,« —nadaljuje sedaj starec slovenski, dasi dialektiãno; »mlad Ïe-lodec mnogo prena‰a, torej Ïe lahko poskusite. Nisem znaldavi, da so vas ljudje tu, uboge pare, ki vas potrebujejo, v mo-jo luknjo vtaknili. Tudi sem se ponoãi vozil in po‰tni voz pona‰ih cestah ne budi dobre volje. Dalje pak, kadar je ãloveknad ‰estdeset let star, ima druge Ïivce nego v va‰ih letih, so-sebno ãe je po temperamentu tak kolerik kakor jaz. Mislilsem, da je morda kakov prepotnik v moji postelji. Kaj take-

BESeDADOKTOR ZOBER

46 

ga bi tudi vi ne trpeli. S kratko besedo: mladi moÏ, ne zame-rite.«

V istem hipu prinese hlapec Li‰ãeve kovãke v sobo. Lisecmolãe pusti za roko prijeti se.

»Aj, kakor vidim, ste res Ïe vse svoje pospravili iz mojeizbe. Îal mi je; ko bi bil prej vedel, poiskal bi si jaz drugjeleÏi‰ãa, ker najbrÏ itak ne ostanem dolgo tu. A kar je, to je.Sedaj je treba, da vi dobite drug kvartir. In sicer pojdete vgrad stanovat.«

»Tja ne,« seÏe Lisec v besedo.»Znam, da se vam je Ïe enkrat odbilo, ali ba‰ zaradi tega

pojdete. Kar namreã vidva z Ïupanom nista dosegla, to do-seÏem jaz nekoliko laÏe, ãe niso ‰e moje besede pozabili, karmenda ni, kakor ãujem, da so ‰e Ïivi. Poãakajte tukaj ali pakv mojo hi‰o nazaj idite taãas; kamor vam je ljub‰e; ãez enouro dobite povabilo. Jaz grem, da vam posteljem.«

»Ne trudite se, gospod,« ugovarja Lisec.»Niã ugovora; jaz neãem, da bi vi zaradi mene kmete s po-

loviãnim delom pustili.« To reãe tako zapovedovalno, da jeLisec hotel odloãno ugovarjati. Vendar prviã mu je stari ãud-ni doktor Zober imponiral, drugiã za ugovor zopet ãasa nibilo, ker starec je bil Ïe zunaj.

»Na vsak naãin odidem takoj danes, bogve koliko sme‰nihprizorov bi ‰e imel,« misli Lisec.

Poslan je bil deãak voznika iskat. Natihoma mu je pak Ïu-pan zunaj na uho po‰epnil, naj leÏe za mejo na trebuh, lice vdlani podpre in dolgo leÏi; kadar pa nazaj pride, naj reãe, davoznika ni najti.

Taãas pak posestniki po Volãjaku zvedó, da je pri‰el Zo-brov gospod, njih inÏenirja na polje dejal, da inÏenir odide in

BESeDADOKTOR ZOBER

47 

iz vsega dela ne bode niã. V veliki brigi se zberó pred krãmoin se Ïivo posvetujejo. Naredé se dve stranki, ena s krãmar-jem na ãelu je trdila: »Pustite, Zobrov doktor bode Ïe zopetvse prav naredil,« druga je pa klela vse preklete ‰krice, ki sotako natanãni, kajti »vrag vedi, zakaj bi ne mogla oba v Zo-brovi kajÏi spati, ãe inÏenir Ïe drugje neãe: eden bi bil na po-stelji, drugemu bi se pa na tleh postlalo, par rjuh in kaj za podzglavje se Ïe ‰e dobi na Volãjaku, ni hudiãa.«

BESeDADOKTOR ZOBER

48 

DEVETO POGLAVJE

Nekaj pred poldnem pridrdra voziãek. Lisec, ki je bil navrtu, meni, da je njegov voznik, in hiti skozi zadnja vra-

ta v Ïupanovo hi‰o. Tam mu gospodinja Ïupanja naprotipride in pravi:

»Jezes, grajske gospe so pri‰le!«»Vse tri? Pri vas? Kaj hoãejo?« vpra‰a Lisec, ãudeã se in

vendar spominjajoã se besedi starega doktorja Zobra, da mugre v grad po stanovanje; sluti, da bi bile pri‰le iz tega vzro-ka.

»Ali, zaboga, kako je vendar to mogoãe?« Stopi iz veÏeven. Res je stal grajski mali voziãek pred krãmo, na voziãkuljubki, sedaj sicer zelo zardeli obrazek plavolase gospice Line,kateri je bila videti velika zadrega, in z voÏiãka je bila stopilastara teta.

»Vidite, tako je pri‰lo, iskati vas moramo in prositi,« pra-vi starka v tonu, o katerem je bilo teÏko reãi, ali je ‰aljiv aliresen.

»Zakaj?« pravi Lisec, ki je hotel imeti razjasnila, in obenemsname klobuk pozdravljajoã na vozu sedeão gospico. Nikdarje tu v vasi ‰e videl ni.

»Vi morate z nama v grad. Gospa je zvedela, da ste brezstanovanja, in ponuja vam ga sedaj. Obedve sva morali iti tovabilo izroãat, jaz in Lina. Ni bilo drugaãe. Saj veste, kako jepri nas, nagla odloãitev in potem ni noben ugovor mogoã.

BESeDADOKTOR ZOBER

49 

Nanagloma in obedve me, mislite si! A povejte vendar, je lires, da nimate veã stanovanja, in zakaj ne, za boga svetega?Saj pogoreli niste, hi‰ica ‰e stoji, videli sva jo; a ko sva tamustavili, kazali so nama, da ste tu pri Ïupanu, zakaj vendar?«

Tako golãi gospodiãna Senãarica in iz vsega tega je Lisecmogel vedeti, da ne ve niãesar o Zobrovem dohodu. Ni li vgradu bil? Od kod torej Ïe prej po njem napovedano vabilo?Je li naposled res ãarovnik, kakor neumni Volãjanje govore?Take misli so v hipec udarile Liscu v glavo, a ni jih izrekel,hotel je ãakati in poduãiti se.

»Mislil sem, da, ker me vabite na stan, znate, da je pri‰elstari doktor Zober, v ãigar domu sem nastanjen bil, domov inme prav fino na polje vrgel, kakor se govori.«

»Dr. Zober tu! Ah!« zaãudi se kakor prestra‰ena teta, aLisec, bolj obrnjen k mladi Lini, govori dalje:

»Sicer pak se srãno zahvaljujem gospicama za njun prijaz-ni trud in odlikovanje moje osebe, kakor tudi prosim milosti-vi gospé izroãiti mojo najtoplej‰o zahvalo za vljudno vabilo,a obÏalujem, da ga ne bodem mogel porabljati, ker od danesv tem kraju nobenega stanovanja veã ne potrebujem, odha-jam namreã proã.«

»To paã ni lahko verjetno, gospod Lisec. Teta mi je pripo-vedovala, da se mudite tukaj ‰e kake tedne, da imate ‰e toli-ko dela. Tako ste ji sami rekli pred tremi dnevi,« govori gospi-ca Lina, ki strahu svoje psevdotete pred imenom dr. Zobraniti ni bila opazila. Simpatiãni glas njen, katerega je Ivanprviã tako od blizu ãul, in morda ‰e drug ãut spravil je tudinjega v nekako zadrego, posebno ker mu je resnico oãitala.

»Razmere so se spremenile, gospica.«»To vemo; ali le toliko so se spremenile, da stanovanja ni-

BESeDADOKTOR ZOBER

50 

mate; zato hoãete oditi. Pri nas pak ga zato neãete, ker so vasmama taãas razÏalili. Ali teta vam je Ïe povedala, da so bilibolni. Ne mislite, da so zmerom taki.«

Poslednje besede so bile z nekako Ïalostno nevoljo reãenein Lisec je videl, kako je bilo deklici na tem, popraviti slabivtis, ki ga je bila njena mati naredila mu, ko je prviã pri njihgostoljubja zahteval.

Proti temu se je bilo teÏko ustavljati, sosebno tako mehke-mu in dobremu ãloveku, kakor je bil Lisec, dasi je imel trdensklep. Torej dé:

»Da me ne boste krivo sodili, pridem gotovo k vam v gradin se bodem milostivi gospe sam zahvalil ter ji razloÏil, da bigotovo njeno prijazno vabilo sprejel, ko bi ne bil v meni Ïesklep storjen, preden sem ta ãastiti poziv dobil.«

»Tedaj morete precej prisesti,« hiti dekletce, »glejte, jazsedem tu in vi imate s teto prostora dosti, doma se Ïe ‰e daljezmenite, na‰a mama …«

»Nu, dobro, dobro!« pravi teta. »Gospod Lisec, pojdite,stopite brÏ, da naroãiva oãetu Ïupanu … vi morate iti z me-noj … Potrpi, Lina, majhno …«

S temi slovi vleãe stara gospodiãna Lisca v veÏo. Tu, kamorse od voza ni videlo, prime ga za komolec in skrivnostno pra-vi:

»To je naredil ta Zober, ta stra‰ni, da vas na‰a vabi! NiãLini ne govorite! Ali zdaj morate iti, morate nekaj ãasa pri nasstanovati, lepo vas prosim, ni drugaãe, zavoljo nas vseh! Ti-ho, veã vam povem, kadar bova sama; ne ustavljajte se niã,mora biti, ãe je prav mala sitnost za vas.«

Krãmarica pride iz kuhinje. V hitrosti, kakr‰ne je zmoÏnale Ïenska, kadar je treba zatajiti misli, vzhiãenost, veselje ali

BESeDADOKTOR ZOBER

51 

Ïalost ali kakr‰en koli izredni poloÏaj du‰evnega poãutja,obrne se tudi Senãarica h krãmarici in ji v isti sapi in v istemskrivnostnem tonu, ki se je pa tudi v novi rabi dobro poda-jal, govori:

»Kajne, mati Ïupanja? Vi tudi tako mislite. Ker imamo mina vozu premalo prostora in se tudi ne spodobi, da bi nade-li kakor svetojurski selniki, pride popoldne na‰ hlapec k vamin mu boste naloÏili, kar ima gospod Lisec, ki bo od danesnaprej pri nas v gradu stanoval in kosil in vse.«

Ker z oãetom Ïupanom in krãmarjem ni imela niti reãicegovoriti — to je bil prej samo izgovor, da je Lisca na samodobila in mu v nenavzoãnosti Linini mogla po‰epetniti, karje moral znati, da se ni veã branil — odideta zopet k vozu invsi trije posedejo, kakor se je moglo.

Prej omenjeni kmetje in va‰ka mladina, od malega Franc-ka Ïupanovega, ki je ‰e bosonog in gologlav v sami srajci ins prstom v ustih ob oglu stal, pak do sosedove Cilje, ki se jezaãela ob nedeljah po ma‰i Ïe po fantih ozirati, vse iz bliÏi-ne je pri‰lo in tu in tam ali javno ali izza kakega poloviãnegazakotja obãudovalo lepo grajsko gospico in ãudo ãudo, kakoje to, da se je enkrat v vas pripeljala in ‰e na delavni dan!

Îupan pak je kmetom rekel: »Vidite, kaj premore na gra-du Zobrov gospod.«

Kako ne bi bil tudi Lisec med voÏnjo v grad zopetno svo-jega zaãudenja izrazil o ãudnem sluãaju, ki je ne le njega stakim nepriãakovanim vabilom poãastil, nego samo mladogospico s tem poslom obloÏil.

Gospica je zardela v dokaz, da je stvar tudi njej ãudna. Ponekoliko ovinkih mu pové, kar bi bil imel Ïe prej razumeti, daje i ona ‰la stoprv na izreãni nalog svoje matere. Da li je ‰la

BESeDADOKTOR ZOBER

52 

res nerada? Tega je ni nihãe vpra‰al. Bilo bi vendar posebnoza Lisca prezgodaj. Gotovo je, da je bil pot do grada prav kra-tek za oba dela, dasi razgovor ne tako lahek, kakor bi v dru-gaãnih razmerah med temi tremi mogel biti.

BESeDADOKTOR ZOBER

53 

DESETO POGLAVJE

Pod lipo pred gradom je stal stari doktor Zober priãaku-joã pri‰lece. Lisec ga je bil Ïe od daleã zagledal, a zadrÏe-

valo ga je vse ãutje opozoriti na njegovo prisotnost. Gospica,ki je poleg njega sedela, ni ga videla prej, nego ko so bili Ïe vdvoru. Morala ga je tudi spoznati, ker naglo je prijela Senãar-jevo za roko in rekla z vzhitom, kateremu Lisec ni mogel poz-nati, ali je veselje ali samo zanimanje:

»O teta, teta, poglejte, kdo je pri nas!«Teta se poãasi obrne, pogleda, kakor bi ji niã novega ne

bilo, a ne odgovori niãesar.»Tisti ãudni doktor, ki niã ne govori, od kod je pri‰el? Vãa-

sih sem se ga bala. O, sedaj se ga pa neãem veã, prav v oãi mupogledam,« brblja mala gospica.

To je bilo za Lisca zopet veã nego muãno stanje. Torej ãlo-vek, ki se ga ljudje toliko bojé, ki ga je danes zjutraj iz posteljevrgel, priskrbel mu je to stanovanje!

»Zakaj ste se bali tega starega gospoda?« vpra‰a Lisec go-spico, a ta le z glavo zmaje, bili so Ïe preblizu in takoj Ïe predvrati, drÏeãimi v veÏo.

»Vidite, da sem besedo drÏal?« glasno kliãe doktor Liscunasproti. Za obe gospodiãni se niti ne zmeni, kakor da bi june bilo tu, ne pozdravi ni ene. ·ele ko obe, z voza stopiv‰i, priLiscu stojita, potem se starec obrne k njima in reãe gospodiã-ni Lini:

BESeDADOKTOR ZOBER

54 

»Aj, aj! Kako smo zrasli. Îe zrelo, da bi kakega pametne-ga ãloveka okralo za tisto malo razuma, kar mu ostane oddrugih ljudi; je Ïe tak obraz! Sicer pa se smeta moji dami vsvoje notranje prostore, ali kamor hoãeta, pomakniti, danesbom enkrat jaz predstavljal gospé novega gosta. Vi, lepa go-spodiãna — kako se Ïe pi‰ete? Veste, da znam to.«

To zadnje je bilo govorjeno Senãarici, a z ugrizljivostjo, dasta se obe Ïe obrnili proti veÏi, ko je stari konãal in potemLiscu rekel:

»Stopite z menoj tu nekoliko korakov gor in dol, da vampotrebne instrukcije dam, gospod inÏenir. Ni vse tako glad-ko tukaj, kakor sem mislil.«

Lisec stopi korak nazaj in pravi mirno:»PridrÏite, gospod, svoje instrukcije za sebe. Jaz vidim, da

tu niste posebno priljubljena oseba, da se tudi ne obna‰atenasproti Ïenskam kot omikan hi‰ni prijatelj, nego da nekovstrah vzbujate; zakaj, to je va‰a stvar. Vendar, kar se menetiãe, jaz ne trebam pomoãi od vas. Va‰a protekcija bi mi bilatu celo na ‰kodo.«

»Ha, ha, ha,« zasmeje se starec. A Lisec nadaljuje:»Kar imam tu opraviti, opravim sam, in to je malo. Tudi

svoje besede vam ni treba drÏati, ker jaz nisem od vas nobeneobljube sprejel. Oprostite tedaj, da vas prosim, da te moje zvso odloãnostjo govorjene besede enkrat za vselej na znan-je vzamete in mi potem dovolite, da svoje zadeve odslej na-dalje sam opravljam tu v gradu in drugod. Da sem bil do se-daj sluãajno va‰ gost, za to se vam ima obãina zahvaliti, nejaz. Zbogom.«

»Ha-ha-ha! Sedaj pa morda mislite, ljubi moj prijatelj, daste me do tal potolkli. Navsezadnje so vam Ïenske med po-

BESeDADOKTOR ZOBER

55 

tom nekaj svojih predsodkov v glavo vlile. Ta starka me takorada ima kot jaz njo. Niã ne de. Toliko vam reãem: hoteã aline, sedaj ni drugaãe, vi tukaj ostanete vsaj nekaj ãasa; sedajje Ïe vse narejeno. In ker veste, da je ta … Ïenska tu v gradunekako … nu, saj veste, kakova je! Bodite pametni ali prav-zaprav ne ustavljajte se ljudem, ki vedó, kaj vam svetujejo. Kobi bil prej vedel, kako stvari stoje, nu, bodite uverjeni, da vasbi bil pustil iti, kamor hoãete. Za nekaj goldinarjev veã, katereÏe ‰e poi‰ãemo, ãe treba, naroãim za obãino drugega inÏenir-ja, ako sem ji jaz enega prepodil s svojega leÏi‰ãa. A sedaj semstvar v roko vzel in, kar Zober prime, ne popusti, in da semjo izvel, moral sem celo lagati za vas …«

»Bilo je jako nepotrebno, gospod doktor,« seÏe pikro Lisecvmes.

»Tu imam zopet jaz sam ‰kodo in odgovornost, torej mol-ãite. Jaz vam povem, ne delajte si mene za sovraÏnika.« To jerekel s tako iskrim in bodeãim oãesom, da Lisec ni niãesarodgovoril. Kako, da si ta ãlovek prisvaja tako Ï njim govori-ti?

Zober pravi dalje: »Lagajte malo z menoj ali pa molãite,kadar nihãe o vas niã ne vpra‰a, kdo in od kod ste, komu stein komu niste v rodu. Sedaj pa tiho in z menoj pojdite, nebodite ãudni.«

Lisec se ni mogel braniti, ker to je bil ves drug ton. Gnalaga je tudi neka radovednost.

»Kar mora biti, mora biti in vi vendar ne boste sitnosti na-pravljali,« nadaljuje Zober, »katere se tukaj, kakor zdaj stvaristoje, gotovo naredé, ako ne pristanete na moje besede intako, kakor sem jaz naredil. Sicer moram jaz vam svojo soboprepustiti ali se pa — duelirava, kar hoãete.«

BESeDADOKTOR ZOBER

56 

Lisec se domisli, da mu je nekaj enakega rekla tudi gospo-diãna Senãarjeva. In dueliral se, nu, do sedaj ‰e ni. Vda se to-rej brez dalj‰ega ugovora in gre v zgornjo sobo z doktorjem.Molãe koraãita po stopnicah.

Gospa Langmanova je sedela v veliki sobi v prvem nads-tropju sama na zofi in brez dela. Podpirala je teÏko glavo vdlan in zrla srpo predse. Tenki zastori na oknih so bili zagr-njeni, tako da je bilo na pol mraãno po sobi.

Ko sta do‰leca vstopila, vstane ona in, videãa najprej Zo-bra, s hlastno nevoljo vpra‰a nem‰ki: »Kaj zopet hoãe‰?«

Starec predstavi Lisca molãé, samo z roko dotiãno gibanjeãineã, in nategne svoj stari, suhi obraz s svetlimi oãmi na ãu-den neprijeten posmeh.

Lisec se pokloni. Ker zapazi na licu gra‰ãakinje izraz nekeãudne vzrujanosti, dà, celo nekaj podobnega onemu hipu, koga je iz svojega doma zapodila, ãe‰ da ima nekovega Andre-ja oãi — sedaj mu to zopet na misel pride, ker se mu zdi, daga gospa naravnost v oãi gleda, kakor bi mu hotela isto oãi-tati — ne zdi se mu primerno, da bi on kaj rekel, in tako jenekaj sekund vladala ti‰ina.

»Zakaj mi niste precej taãas povedali vsega, kdo ste?« iz-pregovori naposled gospa s prisiljenim glasom.

»Kako mislite, milostna gospa?« vpra‰a Lisec, ki ni vedel,kaj bi se dalo na to odgovoriti.

Ali gospa samo odkima kakor brezmiselno — ne odgovo-ri niãesar. Nekako topo pogleda doktorja, ki se je bil na stolusedel, potem pravi ãez nekaj hipov:

»Torej vi imate Ïe nevesto? Lepo in bogato? To je prav.«»Kdo mu bode sobe odkazal?« reãe dr. Zober. »To mu po-

vedaj, pa smo pri kraju.«

BESeDADOKTOR ZOBER

57 

Gospa pozvoni. Senãarica pride. Z nejevoljo pogleda Zo-bra, nekako s strahom Lisca.

»PokaÏi mu sobe, kjer hoãe‰.«Lisec nekaj izpregovori, ali ona ga ne poslu‰a, kakor statua

sedi tiha. Poslovi se on, Zober ostane ‰e sedeã sam pri njej.Kaj sta govorila, tega ne vemo. âez dobro uro, ko je bil Lisec,pravzaprav proti vsej svoji volji, v gradu vkvartiran, videli sotudi starega Zobra koracati s tako brzimi in lahkimi koraki odgrada, kakr‰nih bi njegovim letom nihãe ne bil prisodil.Starec je med potom baje od poãetka jako temen in skrbenobraz nosil, a naenkrat je malo glavo vzdignil, stresel dolgesive lase pod rdeão kapo in glasno se zagrohotal, da so ga ple-vice na polju sli‰ale in se ga bale, potem pa uganile, da so vsigosposki ljudje posebni ljudje.

BESeDADOKTOR ZOBER

58 

ENAJSTO POGLAVJE

Da je doktor Zober v Volãjak pri‰el »na vakánce«, kakorso kmetje uãeno rekali, to je bilo hitro znano daleã na-

okoli mladim in starim.On je bil povsod in nikjer, govoril je z vsakim in z nikomer,

ta ga je videl tam, oni je zopet na svojo du‰o trdil, da so gaotroci videli ob istem ãasu daleã proã drugje. Najveã so ga paljudje nahajali po hosti in v gozdu.

V sredo popoldne ob petih so se kopale pastirice iz Volã-jaka, mlade deklice po osem, devet, dvanajst do ‰tirinajst letstare, v tolmunu potoka, ki teãe preko zaraslega va‰kega pa‰-nika, skrite v varstvu jel‰evih grmov, ker vroã dan je bil. Malenimfe so veselo regljale in raztepale po vodi, sonce je ostroupiralo se v gole, iz vode stojeãe zgornje dele mladih teles;prijetno jim je bilo v vodi, da niso znale, kaj bi poãele. Ali glejgroze, ob bregu na levi naenkrat stoji oni ãudni Zobrov go-spod s pu‰ko na rami — in prestra‰ene kakor Ïabe v vodo,tako dekletca iz vode poskaãejo, hlastno vsaka svoje pol oble-ke pograbi in, ko bi trenil, na drugem bregu v go‰ão zginejo.

A ko se tresoã od straha prve obleãejo in prilezejo izmedgo‰ãe med perjem opazovat, ali je ‰e moÏ pri vodi, ni ga biloÏe nikjer, izginil je, strah pak je med mladimi pastiriãicamiostal, veã dni se niso upale kopat iti tam v tolmun v potokumed zelenim jel‰evjem.

Drugikrat so mali pastirji, bosopeti in mr‰avi, a ãvrsti

BESeDADOKTOR ZOBER

59 

volãja‰ki deãki, »svinjko bili«. Naenkrat je prikazal se Zobrovgospod med njimi. Jenjali so takoj, nekateri so se bojeãe od-maknili, drugi pak, bolj pogumni, so kape z glav sneli in iz-pod ãela pogledovali pol kljubovalno, pol radovedno, ali neposebno korajÏno. In ko jih je zaãel gospod ogovarjati, najdalje igrajo, niso hoteli; in ko je obljubil vsakemu srebrn gro‰,zaãeli so samo trije, drugi mu niso verovali, da bi naposledres dal gro‰ — pak so bili potem svojim tovari‰em groznozavidni, ko je Zobrov gospod pred odhodom v istini dal onimtrem vsakemu po gro‰u, njim pa, ki ga niso slu‰ali, niãesar. Oteh treh gro‰ih je govoril cel Volãjak tisti veãer, to je bila vestkakor v mestih vaÏen telegram z boji‰ãa.

In sicer je imel ta Zobrov doktor ‰e druga svojstva. Kadarje mimo znamenja ‰el, ki je v sredi vasi stalo in sv. Jurija na-malanega imelo, ni se odkril kakor moÏje niti ni kriÏa naredilkakor Ïene, tako da bi ãlovek bil dejal, da ni dober kristjan;ali zadnjo nedeljo je bil vendar v cerkvi. Fajmo‰tra sicer ninikoli iskal niti kaplana, torej ni maral za te gospode, dejal bi— ali Remenãkova Ur‰lja, ki je bila tako boÏja Ïenska, da jehodila na vsake ‰tirinajst dni k spovedi, ta ga je ondan vide-la vino pijoãega pri fajmo‰tru na Svetem Ahcu, tri ure odVolãjaka, ki je »star gospod in posebno zato sloveã, da je do-ber in voljan moÏ z vsakim, ki prina‰a torbo svojih grehov knjemu.«

Vse to so si pripovedovali Volãjanje o Zobrovem gospoduin ‰e veã enakega. Na priliko tudi tole:

Zabrdski málinar, ãigar dva teãaja teãeta v zakotju medgradom in Volãjakom kake ãetrt ure od vasi, ima ‰tudenta,kateri Ïe osem let v mesto v ‰olo hodi, sedaj se Ïe pol po gos-posko nosi, Ïe brati in pisati in najbrÏ Ïe celo nem‰ko zna ter

BESeDADOKTOR ZOBER

60 

neprenehoma ãita in ãita, da je Ïe ves bled in zelen od sameuãenosti. Tega ‰tudenta iz zabrdskega malina je bil Zobrovgospod dobil enkrat na potu, ko je skozi Volãjak hodil, ustavilga, dolgo izpra‰eval, celo uro Ï njim govoril — kar se ‰e niko-mur ni prigodilo — in mu nazadnje dal tri zlate cekine, take,da nihãe v Volãjaku ni vedel, koliko eden velja ali plaãa v na-vadnih novcih, niti malinski ‰tudent sam tega ni vedel, dasita Ïe nem‰ko zna, ob nedeljah k fajmo‰tru kosit hodi in jetako uãen, da je ves bled in zelen od same uãenosti. Da je celouro s ‰tudentom govoril, to je bilo Volãjanom tem bolj ãud-no, ker se pri drugi priliki, ko je sodski »adjunek« skozi vas‰el in v krãmi ostal, doktor Zober nanj niti ozrl ni, nikar da bigovoril z njim ali vsaj z biriãem, dasi bi ju bil gotovo znal ogo-voriti po maniri, tako in tako, kakor mora biti med gospodo.

Eden glavnih ãudeÏev je bil tudi ta, da so mu Solarjevi pomeso po‰iljali in ga prina‰ali, ali on ga ni vselej peãi ali kuhatidal. Od kraja so mislili, da tudi surovo meso jé kakor sivi volk.Ali Solarica je povedala, da ga sam kuha. In kako ga kuha?Tako, kakor ga nikoli nihãe ni in ga ne bo! Ljudje boÏji, namizi in brez ognja! Nobenih drv ni, kar nekakov vi‰njev pla-men se naredi okoli ãudne svetle ‰katle in meso se samo sku-ha. âe to ni coprni‰tvo, kaj pak je?

To se ve, da je inÏenir Lisec svojemu postreÏevalcu, do-sluÏenemu vojaku in va‰kemu postopaãu slepemu Lov‰u, komu je tudi ta ãudeÏ iz Zobrovega doma pripovedoval, rekel,da je ono le neka samovarna ma‰ina in da ogenj na mizi ni izniãesar, ampak iz hudega Ïganja, ki se mu pravi ‰piritus. Go-spodinje pak, ki so od boÏiãa, velike noãi in od ãasa posebnihpraznikov tudi vedele, kdaj se mora meso k ognju pristavljati,

BESeDADOKTOR ZOBER

61 

da je mehko, niso si dale kaj takega neumnega dopovedati,kaj takega, ãesar bi niti otroci ne verjeli.

Taka je bila ob kratkem obãna sodba o doktorju Zobru naVolãjaku. To se ve, da vsi ti dogodki niso bili ãisto novi. Do-gajali so se Ïe tudi prej, ali ker zdaj doktorja tako dolgo ni bilodoma, bilo je prej‰nje mnogo pozabljeno in vse se je zopet znovega kritikovalo.

BESeDADOKTOR ZOBER

62 

DVANAJSTO POGLAVJE

Volãjanje so si bili med seboj moãno podobni, skoro ka-kor gro‰ gro‰u. Pridno so delali vsi, molili so vsi, kleli so

vsi, samopridni so bili vsi, zavidali so se med seboj vsi, pre-pirali in obirali so se tudi vsevprek in pra‰iãe so redili, da soz veliko teÏavo in ‰e z veãjo nevoljo davek plaãevali, vobãe:bili so taki kakor drugi kmetski ljudje po na‰ih zakotnih, odcest in mest oddaljenih vaseh, kamor ne zahaja ‰e noben slo-venski ãasopis.

Vendar je bil tudi med njimi eden original, in ta je bil sle-pi Lov‰. Slep pravzaprav ni bil, ker imel je le desno oko iz-teãeno, a videl je z levim veã nego drugi z obema. Stari CenekVitrin, edinec v Volãjaku, ki ga je ãrtil, tudi ne bi bil pritrdil,da je original — ko bi bil to tujo besedo sli‰al in razumel —nego dejal bi: ta Lov‰ je potepin, malopridnost, delopust, kineslanega kropa ne zasluÏi in ni vreden, da bi ga volk potipal.To je bilo res, da Lov‰ ni nikdar redno delal. Malo, sedaj to,sedaj ono, a le raj‰i kaj lahkega, in sicer vsakemu gospodarju,kateri je hotel. Zato tudi ni imel nobenega stanovanja, nobe-ne hi‰e, kjer bi stalen bil, nego kamor je v vasi pri‰el, znal jedo sklede spraviti se, ãe so ga povabili, ãe pa ga niso, stradalje in se ni pritoÏeval nikdar, z vsem je bil zadovoljen. Denarjani mogel trpeti pri sebi; zato, kadar je kakove gro‰e zasluÏil,nesel jih je nemudoma za slivovec ali drugo Ïgano pijaão,vino mu je bilo predrago. Taãas ga pa tudi ne bi bil nihãe s

BESeDADOKTOR ZOBER

63 

‰tirimi volmi prej proã zavlekel, preden je zadnji krajcar ‰elv krãmarjev Ïep in, ker kredita pri krãmarju ali pri Ïganjarjuni imel, moral je v slamo iti; tam je prespal svojo pijanost inza nekaj dni je bil dober delavec. Rojen ni bil v Volãjaku, pri-‰el je sem bogve od kod; trdil je, da je bil vojak, ali tistih kra-jev, koder je on pu‰ko nosil, ni poznal noben drug, kar jevolãja‰kih fantov prihajalo iz vojske domov.

Tega moÏa so bili, kakor Ïe povedano, va‰ãanje Liscu zapostreÏbo dali s priporoãilom, da je sicer nepridiprav, ali po-‰ten, t. j. nikoli ga niso ‰e zalotili, da bi bil komu kaj vzel aliukradel. âe je pa pregovor resniãen, da, kdor laÏe, tudi kra-de, bil bi moral slepi Lov‰ tako prebrisan biti, da je znal ukra-deno skrivati in sebe iz sumnje vzdrÏavati, kajti lagati daleãokoli ni nihãe bolje znal nego on. Ker je bil namreã navezanna to, da so ga va‰ãani med seboj imeli, tudi kadar se mu de-lati ni ljubilo, moral jih je zabavati, moral jim je mnogo pri-povedovati in, ker ni mnogo vedel — od kod? — moral je la-gati, t. j. iznajti kaj takega, kar je bilo resnici tako podobno,da so jemali za resnico, dokler se o protivnem niso prepriãali.

Precej ãasa je trajalo, preden je Lisec na njem spoznalomenjeno lastnost. Kakor ga je prej rad izpra‰eval in si dajalpripovedovati od njega vsakovrstno, tako mu od onega hipani veã veroval, ko je videl, da laÏe iz vzroka, da bi se zanimi-vega delal.

·e dandanes je uganka ostalo, ali je v sledeãem pravo za-del ali ne, ko je dvomil, ali bi veroval ali ne bi.

Z doktorjem Zobrom ni pri‰el Lisec namreã v nobeno do-tiko od tedaj, ko ga je bil v grad spravil, dasi je veã dni mini-lo od taãas in je bilo v majhnem kraju nenavadno, da bi seedina dva izobraÏena moÏa ne sreãavala.

BESeDADOKTOR ZOBER

64 

Nekega dne, ko se Lisec vraãa z Lov‰em iz gozda, zaãne tapripovedovati:

»Gospod, jaz sem tak, kakr‰en sem, ali z onim Zobrovimdoktorjem ne bi menjal, njemu se bode ‰e taka stvar prigo-dila, kakr‰ne ne misli. On vrat za seboj ponoãi ne zapira.«

»Kaj?« vpra‰a Lisec.»Okraden bode, ãe ne ubit, zato ker ima denar,« odgovo-

ri Lov‰.»Bilo bi mnogo ubojev, ko bi bil vsak ubit, kdor ima de-

nar,« odgovori Lisec.»Tu je pa drugaãe. Jaz sem bil sinoãi pri stari Mici na Ro-

govili in kaj sem sli‰al, ko sem ‰el zveãer domov? Tega nihãene ugane.«

»Nu, kaj, zlagaj se zopet kaj, ali vsaj preneumno ne, ãe nemore‰ brez tega biti.«

»Nu, ãe laÏem, pa ne govorim niã.« S tem je Lov‰ mislilzbuditi Li‰ãevo pozornost in radovednost. Ali Lisec ga nevpra‰uje dalje. S tem pa Lov‰ ni bil zadovoljen.

»Pri stari Mici na Rogovili,« zaãne kasneje sam od sebepripovedovati, »sta sinoãi dva beraãa Ïganje pila, eden star,drugi mlad in kruljav. Ne vem, od kod sta, ali malharja staprava, to vem. Tiho sta se menila, ali jaz sem vendar tako nau‰esa vlekel, da vem, da sta se o Zobrovem doktorju in nje-govem denarju menila. Preden bode tri dni, sli‰ali boste, dase je kaj zgodilo, jaz bi stavil glavo.«

»No, ãe si res kaj takega sli‰al, zakaj pa ne gre‰ doktorjupovedat?«

»Nikoli ne! On s ãlovekom ne govori, ‰e poslu‰al bi mene.«

»Tedaj povedaj Ïupanu.«

BESeDADOKTOR ZOBER

65 

»On bi tudi rekel, da laÏem.«»Mora Ïe vedeti, zakaj bi tako rekel,« pravi Lisec in ga

pusti.V mraku pak se zopet domisli teh besedi in v glavi mu

ostanejo. Ko bi pa kaj istine bilo? Potem bi si on moral oãitati,da ni svoje dolÏnosti storil, ko je molãal. Doktor Zober mu jevendar navzlic vsemu svojemu vedenju uãinil uslugo; in ko bijo tudi ne bil, besede je majhne samo treba in tako je storje-no.

Sede in kratko napi‰e, kar je od Lov‰a ãul, imenuje vir insvoje dvomljenje ter list v vas po‰lje Solarju, naj ga izroãi priprvi priliki starcu v koãi.

BESeDADOKTOR ZOBER

66 

TRINAJSTO POGLAVJE

Dve sobi, kateri je dobil Lisec v gradu odkazani, bili sta naseverni strani. Med njimi in med stanovanjem domaãih

je bilo mnogo praznih, to je s starimi opravami oskrbljenih inbogzna Ïe kako dolgo nezastanjenih sob. Tako je bil Lisec nele popolnoma odloãen od drugih prebivalcev, nego imel je nazadnjo stran celo svoj lastni izhod pri malih vratih, ki so bilaprej zaprta. Vendar se je pri‰lo do njega tudi po malem, tem-nem in ozkem notranjem hodniku, koder mu je tudi zveãerkuharica nosila, ako je ãesa Ïelel.

Na mizi najde nocoj pisemce, v katerem mu stara gospo-diãna Senãarjeva naznanja, naj ne hodi tako brzo spat, kermu hoãe ‰e nocoj priti nekaj povedat, kar mu v druÏbi nemore tako lahko. Na PraÏanku in ob njenih ‰estdesetih letihse menda ni bilo ustra‰iti za dobro ime in reputacijo ni ene-ga izmed njiju, ako je on Ïensko obiskovanje priãakovatiimel, dostavila je starka sama s humorjem, kakr‰en ji je ba‰na razpolaganje bil.

Noã se je ulegla na zemljo. Lisec je bil odveãerjal, sedel primizi in ãital. Ali danes je bil razmi‰ljen, kmalu popusti ãita-nje.

Okno je bilo odprto in veje velike jablane so molele dozida, gori ob zidu pak je do okna bila priplezala divja vinskatrta. Na bliÏnjih orehih je Ïe skovir svoj enoteri toÏni klic po-navljal. Sicer je bilo vse tiho, samotno, dolgoãasno.

BESeDADOKTOR ZOBER

67 

Na steni je razen zrcala visela le ena sama podoba: slikanekega viteza v Ïeleznih oklopnicah. Kupljena je morala bitiz gradom vred in predstavljala je bogzna iz katerega vekasloveãega ali nesloveãega uda prvih posestnikov praÏanskih.Vitez je s svojimi debelimi oãmi in s precej navadnim ‰tiri-oglatim obrazom s stene gledal svojega opazovalca, pri mizisedeãega, kakor da bi mu rekel: »Kaj dela‰ ti tukaj, ‰irokoper-no sedeã, ti vsiljenec plebejski.«

In ta misel je Liscu vzbudila razne fantazije, segajoãe na-zaj v ãase, o katerih nam pripoveduje divne reãi pripovedo-vana povest ali kronika pisana.

Naposled se zaãujejo tihe stopinje, nekdo potrka, staraSenãarica je bila z visoko sveão v roki med vrati.

»Nikdar veã ne hodim tod,« sopiha starka. »Tako me jebilo strah po teh hodnikih, da nisem vedela, ali grem nazaj alinaprej. Vem, da je bila podgana ali maãka, ki je za menoj za-‰umela, vendar se ‰e na vsem Ïivotu od straha tresem.«

»In jaz sem vprav tega viteza na steni ogledoval in obãu-doval njegov ljuti pogled ter se domi‰ljal pripovedk o izdanihgradovih, vitezih re‰ilcih in kar smo ‰e ãitali v otroãjih letihenakega s pohotno grozo in prijetnim strahom,« odgovoriLisec.

»No, te poezije pri nas ba‰ ni, ako si je sami ne ustvarite vfantaziji. Podgan imamo paã mnogo in sove hodijo iz gozdapogosto neprijetno pesem pet nam pred okno; drugih stra-hov menda ni. Vrata pa zapiramo precej, ko se noã stori, dastrahovi od zunaj noter ne morejo. Ste li paã tudi vi vnanjavrata dobro zapahnili?«

»Pozabil sem jih zapahniti, a mislim, da so zaprta.«»Pustite sedaj. Sicer so na‰i psi odklenjeni in so na dvo-

BESeDADOKTOR ZOBER

68 

ri‰ãu, tako da se morate varovati kasno ponoãi domov hoditi.Mi zapiramo zmerom.«

Starka sede na stol in se najprej po sobi razgleda, o tem inonem nevaÏnem kaj vpra‰a ali omeni. Nazadnje se na stolupopravi in reãe:

»A sedaj vam moram povedati, zakaj sem pri‰la k vam inzakaj danes tako kasno. Ni drugaãe mogoãe bilo, ker prej sinisem upala, jutri zjutraj pak je ‰e manj moÏno, odlagati sepa ne da. Poslu‰ajte. Kaj pa je ta doktor Zober hotel pri vas?«

»Doktor Zober? Pri meni?« vpra‰a ãudeã se Lisec.»Da, popoldne ob petih sem ga sama videla prihajati gor

v grad. Mislila sem, da pojde zopet h gospé, kakor je prej ho-dil, kadar ga je na‰a nesreãa v Volãjak prinesla, ali zaãudilasem se, ko sem videla, da je korakal naravnost sem na va‰ostran. Matija mi je potem pripovedoval, da je precej od‰el insicer gor proti gozdu, da vas torej najbrÏ ni doma dobil. Kaj-ne?«

»Popoldne nisem bil doma, ne,« potrdi Lisec, »pri‰el semstoprv pred mrakom.«

»Radovednost me je Ïe taãas gnala, vas vpra‰at priti in vas— posvarit, ali bala sem se, da se ta stari grdin oglasi nazajgrede pri vas, zato si nisem upala. Matiji sem bila naroãilapaziti, kdaj pojde nazaj; ali pravi, da tod mimo nas ni ‰el, go-tovo je torej drug pot izbral in lahko vas posvarim, da, ko bijutri pri‰el ali kadar bodi — ãuvajte se tega ãloveka, ni doberãlovek.«

»Zakaj mi dajete ta svet, gospodiãna?« vpra‰a Lisec. »Za-pazil sem paã Ïe nekatere krati, da imate veliko in posebnoantipatijo do tega moÏa, ki se tudi meni povse nenavaden zdi.

BESeDADOKTOR ZOBER

69 

Vi imate vzroke, katerih mi niste ‰e povedali, ali povedati stejih obljubili.«

»Vzrokov vam ne morem povedati, ker jih skoro sama nevem,« reãe stara gospodiãna.

»Ali vendar morate poznati njegovo preteklost in one raz-mere, ki mu dajejo neki vpliv tu pri vas na gradu, vpliv, ka-teremu se imam jaz zahvaliti, da sem tukaj. Saj ste ba‰ prejrekli, da je hodil prej‰nje ãase bolj ãesto sem na grad, in ne-kaj zme‰anega sem Ïe od ljudi o tem sli‰al.«

»Prav ste sli‰ali. Prej, kadar je pri‰el domov, bil je vsak danpri nas gost, ãeprav neljub in nepovabljen. Zato sem se gatako ustra‰ila, ko sem sli‰ala, da je zopet pri‰el. Kar ãudno semi je pa sedaj zdelo, da ga ni po tistem prvem potu noben-krat veã k nam, kakor tudi, da je na‰a gospa tako mirna, dasije on doma. To so ãudne reãi! Zato sem se ustra‰ila, ko semga danes videla; potlej pak, ko je k vam ‰el, zbala sem se, dabi vas ne zavajal k ãemu slabemu. Ogibajte se ga, gospod Li-sec, to je grd ãlovek, prav gotovo.«

»Taka obsodba mi ni dovolj, gospodiãna, ne zamerite mi,ãe nimate vzrokov. Dejanja mi povejte. Meni se zdi ta doktorZober, kakor sem rekel, takov, kakor ni vsak drug doktor; alienkrat sem ga videl v dobrem poloÏaju in veã sem Ïe tudisli‰al, kar zanj govori. Pa zakaj mi ne poveste, kaj od prej‰-njega ãasa o njem znate, gospodiãna?« vpra‰a Lisec.

»Zato, ker ne znam mnogo veã nego vi sami. Mi prej ni-smo leto in dan tukaj stanovali, nego smo bili pozimi v mestuin le poleti veãidel na PraÏanku. Taãas jaz nikdar nisem niãsli‰ala o kakem doktorju Zobru, noben ãlovek tu ni o njemgovoril in ni ga bilo. Kar naenkrat se pokaÏe neko jesen tu.Mene taãas ni bilo tu doma, poslali so me bili v mesto, ne

BESeDADOKTOR ZOBER

70 

vem po kaj Ïe, ko je bil prviã v grad pri‰el. Ali nikdar ne mo-rem pozabiti, kako je bilo, ko sem se vrnila; kar ni mogel no-beden govoriti, ni gospod ni gospa; vsak zase sta bila potemzaprta, gospa je jokala, gospod Langman pa« — tu se starkapripogne in tiho govori — »jaz nisem bila zraven, ali hi‰na mije pravila, hotel se je celo enkrat ustreliti. Vse to potem, ko jebil namreã ta doktor Zober pri njih. Kaj so imeli, tega nobe-na Ïiva du‰a ne ve. To je gotovo, da je potlej veãkrat ‰el go-spod k njemu dol v vas, v isto izbo, kjer ste vi bili, in da je bilzmerom njemu naproti tako krotak kakor ovca, dasi je prejvse druge ljudi na svetu osorno imel, tudi svojo Ïeno. Kadarje kasneje Zober v grad prihajal, bilo je, kakor da bi oblak ãezsonce potegnil, ako smo bili majhno dobre volje. Vendar odtistega ãasa, kar se je prikazal, pravzaprav nismo bili nikdarveã veseli. Posebno gospod in gospa ne. Pri‰el je pa skoro vsa-ko leto dvakrat, ãeravno navadno le za malo ãasa. Jaz se gavselej bojim. Kar on hoãe, to mora pri nas biti. Tako je, odkarse je prikazal. Gospa je pa tudi tako svojeglavna kakor otrok.Gorje nam vsem, ãe se ne zgodi, kar enkrat hoãe. Zato semvas prosila, da ostanete pri nas, ker je ona hotela.«

»Ali niãesar ne slutite, kaj je tej prikazni vzrok?«»Prav niã gotovega. Kar imajo skupnega, mora biti ‰e iz

prej‰njega ãasa, ko mene ni bilo v familiji. Ugibati neãem,dasi bi nekoliko morda uganila. Govorila nisem o tej reãi nik-dar Ï njo; tudi bi se ne drznila. Posebno odkar je gospodLangman umrl in je gospa pri‰la v tako du‰evno bolezen, jeprihod tega nesreãnega ãloveka za mene vselej stra‰en. Taãasse je gospé vselej bolezen bolj polastila. Zato pravim, se miãudno zdi, da zdaj, ko je tudi tukaj, niã ne prihaja k njej, da

BESeDADOKTOR ZOBER

71 

je tudi ona bolj mirna kot prej in da on sedaj vas i‰ãe. Kaj vampaã hoãe?«

»Tega jaz tudi ne vem,« odgovori Lisec in nekaj pikro pri-stavi:

»Tedaj s tem je razlagati, da je mene povabila sedaj in celohãer poslala vabit me, a prej me je najbrÏ iz bojazni za hãeriz dvora podila. Vse mi govori, da bi jaz vendar tega vabila nebil imel sprejeti.«

»Pustite to misel. Ustregli ste meni in Lini, da ste pri‰li.Na‰a gospa hoãe svojo voljo imeti in medve bi bili trpeli, kobi vas ne bilo. Saj ni za dolgo. Tudi upam, da bode na‰ strah,ta doktor Zober, zopet kmalu izginil,« reãe Senãarjeva. »Se-daj pa mi povedite bolj natanko, kako sta vidva skupaj trãilain kako, da se je za vas tako zavzel.«

Lisec pripoveduje svojo zgodovino od onega jutra in do-stavlja: »Sam ne vem, kako je to: za mene ima ta stari moÏnekaj zanimivega, ne zdi se mi hudoben kakor vam, negocelo na sebe me vleãe in nekov vpliv bi mogel name imeti.«

»Niã, niã! Varujte se ga. Me Ïenske imamo v tem doberinstinkt, pravijo, in to je stara resnica.«

Stara teta vzame svojo luã in odhaja.»Jeli vas smem skozi hodnik spremiti, da vas ne bode

strah?« vpra‰a ‰e Lisec.»I, tako brez poguma nisem, ostanite, utegnili bi se po na-

‰ih labirintih ‰e izgubiti in do sem nazaj ne najti; res je mo-goãe; lahko noã.«

Po teh besedah zapre ona duri za seboj in Lisec koraãi pro-ti svoji mizi nazaj.

V tem hipu zaãuje pred durmi zunaj moãen hiter zavrisk:»Jezus Marija!« in Ïvenk na kamniti tlak palega sveãnika. Kaj

BESeDADOKTOR ZOBER

72 

je to? Njegova lastna zadnja beseda, ki jo je govoril prej, nu-deã ji svoje spremstvo, »da je ne bode strah«, mu je ‰e bren-ãala po u‰esu — in tu je bil strah!

Naglo prime luã, popade svoj noÏ na mizi in skoãi ven.Na tleh jedva ‰tiri korake od vrat proã je leÏala stara go-

spodiãna omedlela in pri steni se je gibala ãlove‰ka postava,od Li‰ãeve sveãe na pol obsevana.

»Kdo je?« zagrmi Lisec. Krãevito, kakor za boj pripravljen,stisne noÏ v roki in dvigne luã vi‰e in vi‰e, da bi videl, kakovstrah je tu in kako se bode trebalo boriti.

»Posvetite raj‰i sem bliÏe, da vidiva, ali se je stara, suhagoska babja od strahu preselila k Abrahamu. To se ve, ãe Iza-kov oãe tudi stare, grde device v svoje naroãje jemlje, ali pabode ‰e dalje ljudi obrekovala. Posvetite sem.«

To je bil glas — doktorja Zobra. Lisec pristopi. Starka jebila od strahu omedlela, ko je pred seboj zunaj zagledala vtemi ãlove‰ko postavo na hodniku.

»Pobila se ni. Imate vode v sobi? Prinesite in precej je do-bro,« govori doktor. Lisec prinese iz sobe vode. Medtem je bildoktor gospodiãnino sveão pobral, zopet v sveãnik vtaknil inpriÏgal. Moãi jo z vodo in ona se kmalu zave.

»Spremite jo v posteljo, tu imate ‰e to luã, kaj boste po te-mi nazaj hodili, vraga!« reãe doktor in se kar v Li‰ãevo soboobrne.

Lisec spremi starko, ki ni govoriti ni mogla od prestra‰e-nja, do konca hodnika, tam se vrne.

BESeDADOKTOR ZOBER

73 

·TIRINAJSTO POGLAVJE

V svoji sobi najde starega doktorja. Ob tej uri in s takimuvedenjem! Zadnji prizor ga je bil ujezil, da bi bil zdaj

ponoãnega gosta najraj‰i skozi duri ven vrgel. A ãasa ne bi bilimel. Jedva je bil namreã v sobo stopil, zagrohoãe se starecmoãno in Lisec opazi, da ima tudi svojo pu‰ko s seboj, kate-ra je slonela ob njegovi mizi.

»âudno se vam zdi, da tako nanagloma padam k vam, alizjutraj ali ponoãi, kadar je,« reãe starec.

»Paã je nekako kasno,« pravi Lisec nevoljen.Zober se zasmeje zopet na ves glas in reãe:»I, prijatelj moj mladi, ako niste hoteli, da vam va‰ zanimi-

vi rendez-vous motim in na vratih poslu‰ati moram, kako mestare babe obirajo in ãrnega malajo, kakr‰en je baje hudiãsam, e, potem bi bili i vi mene morali na miru pustiti.«

»Vi ste na vratih poslu‰ali?«»Imel sem ãast, gospodine; sicer pa prosim, da Ïe preveã

obrabljenega in zato neduhovitega pregovora o poslu‰alcuna steni, ki vam je na jeziku, ne vleãete na svetlo. Pretrivia-len je Ïe. Posebno na mene ne ide danes. Glejte, jaz sem pri‰elk vam kot vljuden ãlovek. Vi ste izkazali tako skrbljivost zamojo koÏo in moj denar, ki morda ‰e celo iskanja ni vreden,da ste mi pisali, kar vam je povedal slepi Lov‰ — ali kako sezove lopov. To je vendar zahvale vredno in zato sem tukaj.Torej najprej se vam zahvaljujem, posebno ‰e zato, ker ste mi

BESeDADOKTOR ZOBER

74 

naredili prav vesel veãer, kakor sem ga ba‰ sedaj imel. — Alisédite, spat se vam vendar ne mudi, da vam povem!«

Lisec sede.»Veste, kje se pravi v Rogovili? Sedaj: pri Mici na Rogovi-

li?« vpra‰a potem z velikim zanimanjem dr. Zober.»âul sem, da je to koãa neke stare babe, ki Ïganje proda-

ja, in ta kraj sem vam menda imenoval, ko sem vam poroãil,kar mi je oni ãlovek pripovedoval, ki ste ga Ïe prej v mislihimeli. Sam nisem bil ‰e tam.«

»Ne? ·koda, da vas nisem prej popoldne doma dobil, kosem vas iskal tod mimo gredoã. Povabil bi vas s seboj. Videlibi bili, kako znam jaz lopove uãiti strah poznavati. Ha, ha, ha!Nobeden ne pride streljaj blizu moje strehe. Znate, mi smopo takih krajih hodili, kjer je treba, da je ãlovek sam svoj prviÏandar. In danes sem jaz svoj bil.«

»V Rogovili?« ãudeã vpra‰a Lisec.»V Rogovili, kamor so od nekdaj tatovje hodili,« odgovo-

ri stari doktor. »Sedaj vprav prihajam od tam. Mislil sem todmimo domov iti. Ko vidim, da pri vas ‰e luã gori, stopil semk vam, da bi vam povedal, kako se mora z neumnimi lopovidelati, da se nas ogibajo. Od nocoj dalje bodo ‰e bolj prever-jeni, da z Zobrovim doktorjem se ne more vsak pla‰ãar po-sku‰ati. Ïe od otroãjih let pomnim to vedno enako, pol po-drto, grdo kolibo v Rogovili in Ïe mlademu ãloveku mi jeãudne misli vzbujala, tako da ponoãi bi me taãas samega nebi bil spravil mimo, ker od nekdaj so bili tam ljudje, ki so bilina sumu poljske tatvine itd. Ko sem va‰e pismo dobil, do-mislil sem se vsega tega; prav veselilo me je, ker danes semdrug, nego sem bil kot dvanajstletni ‰tudentek. Da vidim, ka-ko bode! Pozvem, da tam zdaj stara baba Ïganje toãi in kako-

BESeDADOKTOR ZOBER

75 

vi ljudje zahajajo tja. Baba je bila ravno olje priÏgala, ko semjaz pod okno pri‰el; in videl sem okoli mize ‰est capinov inzanikrnih kmetov pri Ïganju. Ta va‰ slepi Lov‰ je bil tudi mednjimi. Danes imam prav posebno sreão, ne le tu pri vas, negotudi tam je bilo enako: kamor pridem, govore o meni. Lov‰ jeravno pripovedoval to, kar ste mi vi pisali, a vrag me vzemi,ãe nisem bil takoj na pol prepriãan, da se on pripravlja nakako tatvino in da je basen o onih beraãih izmi‰ljena. âakaj!Na oknu uderem papirnato ‰ipo, pomolim pu‰ko noter inustrelim — v eni cevi sem imel kroglo — v koão; zelena stek-lenica se razdrobi, Ïganje se razlije po mizi, bratci so pa odgroma moje pu‰ke kar otrpnili. Jaz sem bil v hipu med njimi:tri pote prekolnem vse vkup po stari ‰egi, Lov‰u pestnicookoli u‰es zaloÏim in povem, da dobi on in njegov beraã vglavo tako kroglo, kakor je ta v leseni steni, ãe le ‰e enkratpomisli na tatvino pri meni, plaãam potem prestra‰eni babisteklenico in razlito Ïganje in grem. Ha, ha, ha!«

»Ali malo nevarna igra je bila,« reãe Lisec.»âlovek mora vãasi mlad in neumen biti in jaz sem danes

enkrat zopet bil. To se imam va‰emu pismu zahvaliti, sicer bimi tak gaudium niti na misel ne bil pri‰el in bi ne bil vedel,kako tam o meni govore kakor tudi tu pri vas. — A propos,zdaj imava midva obraãunavanje. Stara babja ãeljust je s svo-jim strahom Ïe kaznovana. Kakor kmetje, tako je tudi onaprepriãana, da me je sam vrag prinesel pred va‰e duri. Ali nito zares ljubeznivo, kako se sluãaj in nakljuãje veÏe meni nauslugo, da svoje nasprotnike kaznujem. Naj kdo drug posku-si. Ha, ha, ha!«

Toda v sredi smeha doktor premolkne, obraz se mu zres-

BESeDADOKTOR ZOBER

76 

ni in tih koraka dva pota po sobi gor in dol. Lisec spoãetka neodgovori niãesar preveselemu starcu.

»S ãim vam morem sicer postreãi, gospod doktor?« vpra‰apak vendar, ko je stari tri pote roke mencaje si sobo preme-ril.

»Nu,« ogleduje doktor stene, »ali ne stanujete tu mnogougodneje nego v moji stari koãi? Pa k stvari. Veseli me, daniste stari goski, ki je pri vas bila, kar precej verjeli, da v menistanuje sedem hudiãev, ãe veã ne. Znate, sicer mi je vseeno,ãisto in popolnoma vseeno, kaj kdo o meni misli, vendar meje malo razveselilo, da ste se majhno na mojo stran postavi-li, ko me je vam tako ljubo risala; postavil sem se ji nala‰ã napot potem, vedoã, da se bode po babje ustra‰ila. Malo je bilomorda preveã, ali niã ne ‰koduje. Ma‰ãeval sem se, in sicerprecej. Vi pak, mladi moj prijatelj, niti ne veste, kaj ste sedajtu v gradu! Kaj sem jaz moral storiti, da se — gospa ni veãbranila, vzeti vas pod svojo streho.«

»Ker ste moj razgovor z gospodiãno prej poslu‰ali, kakorpravite, potem veste, da mi je povedala, kako je. Svoj vpliv steupotrebili, katerega vsi ne umejemo. Jaz vam morem samopristaviti, kar sem vam Ïe prej rekel, da mi je cela stvar sicernekako neprijetna, vendar, kakor so reãi zdaj, moram vamhvaleÏen biti,« reãe Lisec.

»Na hvaleÏnost nisem raãunal, prijatelj. Te besede Ïe dol-go in dolgo ni bilo v mojem leksikonu. Da sem za vas zaloÏilsvoj vpliv, kakor pravite, ni se zgodilo tolikanj zaradi vas,nego zaradi kmetov, kajti to ljudstvo moram vendar ‰e radimeti, ko bi ga tudi ne hotel in ãeprav ne zasluÏi. Ali vi stenekov posebno teÏaven ãlovek. Samo s svojim vplivom ne bibil skoro niãesar dosegel ali vsaj bi bil moral zadnje strune

BESeDADOKTOR ZOBER

77 

napeti, katerih pa iz raznih vzrokov neãem veã rabiti. Takosem se ãez dolgo enkrat moral in hotel za silo — zlagati. Re-kel sem gospe, da ste moj neãak in da ste zaroãeni. To je mo-ralo biti, ker — ona (videlo se mu je, da gospe neãe imenova-ti) se je vas bala zaradi svoje hãerke. Neumno babje ljudstvo!Ko sem bil zadnjiã tu, bilo je to dete ‰e majhno, sedaj vidim,da je precej lepo zraslo in je celo res sposobno, zopet po‰te-nega ãloveka ob razum spraviti. Jaz mislim namreã vas. Zatoste morali moj neãak biti in celo zaroãen in povrhu tega ‰e zbogato in lepo nevesto. To je vam bilo potrebno povedati, daboste znali molãati, ako pogovor na to pride. âe hoãete imetimir. Sicer mi je vseeno. In to je bil tudi mali vzrok, da sem, luãpri vas videã — menim, da ‰e ob pravem ãasu — povedat vampri‰el. âe se vam hoãe sanjati, da je bil hudiã pri vas, i to vamje svobodno. Sedaj mi pa po stopnicah posvetite, da najdemvrata. Nekdaj sem videl tudi ponoãi kakor maãka, sedaj smopak stari.«

Obrne se in Lisec ni mogel drugega nego odgovarjaje zanjim svetiti.

Sedaj mu je bilo jasno, zakaj mu je gospa pri prvem spre-jemu oãitala, kako da ni precej povedal, kdo je, in zakaj ga jevpra‰ala, ali je njegova nevesta bogata. Isto tako mu je bilobolj jasno, kako da je gospa ondan Lino poslala v vas ponj,dasi je Ïe iz tetinega razgovora bil razloge druge strani neko-liko povzel.

Ko prideta po starih stopnicah do vrat, zalaja zunaj graj-ski Sultan tako ljuto in srdito in buta ob vrata, da sta nehoteoba obstala. Lisec je iz izkustva poznal energijo tega domaãe-ga straÏarja.

»Aj, hudiãa, na to zver sem pa popolnoma pozabil,« pra-

BESeDADOKTOR ZOBER

78 

vi tudi Zober. »Pes je star in nikakor ni moj prijatelj Ïe odnekdaj, posebno ponoãi ne, poznam ga. E, pa naj nocoj do-sluÏi, bolj‰e zanj, ãe nagle smrti crkne, nego da ga naposledkonjederec dobi.«

Rek‰i, sname starec dvocevno pu‰ko z ramena, napne jo indene roko na kljuko, da bi odprl.

»Ne!« prosi Lisec prestra‰en in se postavi predenj, »stre-ljali ne boste, dokler vam jaz braniti morem. Ves grad bi bilpokonci. Ostanite tu.«

»Menite li, da sem jaz moÏ, ki si braniti da, kadar hoãe?«vpra‰a suho smehljaje se Zober.

»Tedaj vas lepo prosim, Ïe zaradi ropota, ki bi ga strel na-redil, ne ubijajte psa, ako se vam Ïe ne smili Ïival, ki gledezvestobe prekosi najbolj‰ega prijatelja. Raj‰i ne hodite proã!«

»To je bila prva moÏeva beseda! Prav govorite. Pes je zvest.âlovek ni. Zato pes kazni ne zasluÏi.«

In starec se zopet zagrohoãe, spne petelina in oprta pu‰ko.»Knjigo o tem napi‰ite: pes je zvest, ãlovek pa ãloveka iz-

daje, le ãlovek je nehvaleÏen.«In zopet se starec glasno zasmeje, a z nekovo resnobo, da

je Lisca skoro pretreslo.»Idimo torej nazaj v va‰ brlog, dragi moj neãak, sin moje

sestre, katere niti nisem nikoli imel. Ne ostaje mi torej dru-gega, nego pri vas prenoãiti. Niã se ne ustra‰ite, jaz sem zmalim zadovoljen.«

Vrneta se v sobo; tam sede stari na zofo, vrÏe svoj rdeãi fesz glave po mizi in pravi:

»Nemezis, nemezis! Ondan sem vas spodil iz postelje in izstanovanja in evo, jaz moram zdaj vas prositi prenoãi‰ãa. Jazsem va‰ in pasji ujetnik. Sedaj storite, kar hoãete.«

BESeDADOKTOR ZOBER

79 

»Moja postelja je vam z veseljem na sluÏbo dana, gospoddoktor,« reãe Lisec.

»Sedaj sem Ïe na zofi in sem morda celo vesel, da mi Ïa-reãe oglje na gre‰no glavo zbirate.« Ton, s katerim je starecgovoril, je bil vedno sarkastiãen, sicer dobrovoljen in vendarna pol Ïaljiv. Ali govornik je imel sive lase in je vobãe kazalnekaj, kar je Liscu imponiralo.

»Na oknu imate nekaj, kar bi utegnilo vino biti. Ako jesploh kaj alkoholiãnega v steklenicah, primaknite mizo indajte sem. To se razume, da prisedete tudi sami. Ker sva Ïeenkrat v tako bliÏnje sorodstvo stopila, morava se vsaj na-tanãneje seznaniti. In to gre najbolje pri vinu, po stari ‰egi.Ker moram sam prevzeti zagovor svoje osebe, naj vas takojpotolaÏim, da sem morda vendar ‰e malo bolj‰i, nego je mojglas, posebno morda nimam toliko hudiãev v sebi, kakor vamjih je va‰a stara prijateljica poprej malala.«

Lisec je bil medtem mizo primaknil in steklenico vina namizo postavil. BriÏljivost gospodiãne Senãarjeve ga je nam-reã vedno oskrbovala z dobro pijaão.

Ko vkupe sedita, zaãne stari doktor Lisca izpra‰evati o nje-govih razmerah, kakor ga je nekdaj grajska teta izpra‰evala.

Poãasi se tako med njima zaãne pogovor, ki je bil od prej‰-njega osornega in zbadljivega starãevega vedenja povsemrazliãen in je dobil celo prijateljsko lice. Doktor je bil zgovo-ren in beseden, ni mu zmanjkalo ni vpra‰anj ni opomb; samoo sebi ni govoril.

Pil je pogosto, izpraznila sta bila drugo steklenico in veãinaizpitega je pri‰la na raãun starãev. Vino je bilo moãno, ven-dar ni Lisec ãisto niã opazil, da bi se bila pijaãa starega piv-

BESeDADOKTOR ZOBER

80 

ca prijemala, kveãjemu da je morda neizãrpljivost njegovegabesedovanja tudi v pijaãi zajemala vedno novih predmetov.

»Kaj berete tu?« vpra‰a Zober, ko je Lisec, zastonj njego-vega ugovora priãakovaje, tretjo steklenico odpiral, in vzamez druge mize odprto knjiÏico, katero je Lisec prej ob mrakuv rokah imel. Bila je zbirka slovenskih pesmi. Zober nekajãasa prebira in nazadnje vpra‰a:

»Imate veã takih knjig?«»Vzel sem le malo s seboj, da imam vãasih za zabavo, ka-

dar ne delam.«»Mnogo itak niste mogli s seboj vzeti takega.«»Ker je na‰a literatura majhna,« odgovori Lisec nekako

veselo zavzet zaradi starãevega zanimanja. Zober pregledavse in potem pravi:

»A vendar nove reãi, nova pisava. Stvar je napredovala. Kosem jaz ‰tudiral, zanimal sem se tudi nekoliko za to. Kasne-je v Afriki mi je bil ‰e Vodnik ljub tovari‰, ki me je spominjaldóma in lepe mladosti. Ali potem sem vse zgre‰il. Îivljenje innjegovo prekletstvo zatre vse, posebno meni je. In vendar meskoro veseli videti, da ste tudi vi patriot, kar mi priãa va‰eberilo. To sem si Ïe precej od kraja mislil, ko niste hoteli nem-‰ki z menoj govoriti.«

»Ker sem videl, da ste prej s kmeti lepo slovenski govori-li. Jaz samo z Nemcem nem‰ki govorim, z domaãimi doma-ãe.«

»Îe prav. To imajo vsi narodi, da svoj jezik spo‰tujejo. Za-hvalite usodi, da vam je ta ãut v srce vcepila. Vendar je ‰e lju-bezen do domovine najlep‰i in najstalnej‰i med tako imeno-vanimi blagimi ãuti v ãloveku. Prijateljstvo se razbije nad pre-kleto samopridnostjo in nad ãrnim egoizmom, Ïenska ljube-

BESeDADOKTOR ZOBER

81 

zen je mladosti lepa zvezda — ha! — ali tudi tu prihaja uma-zana sebiãnost, zadu‰i, kar je dobrega na njej, in ogreni du‰o,da ima‰ do konca dni strup v sebi iz onega, od ãesar si mladbedak priãakoval sreãe; in iz ljubezni se rodi iskra sovra‰tva,ki ti poÏge, kar je dobrega v tebi bilo, le ljubezni do domovinene, ako si jo res kdaj v srce dobil, kajti ãe je tudi zamorjena zvso drugo ljubeznijo vred, povraãa se ti vedno zopet in zopetin ti je ‰e nekakov du‰ni uÏitek in tolaÏba.«

Obradovan, starca od te strani spoznati, vzdigne Lisecãa‰o in vesel Zobru napije. To ne more biti ãlovek zlega srca!

»Iz va‰ih besedi posnemljem,« pravi Lisec, »da niste bilisreãni v izboru prijateljev in ljubezni, in vas obÏalujem …«

»Ne trebam va‰ega obÏalovanja in nobenega, mladi zna-nec. Jaz sem trdih kosti in nikdar se nisem dal milovati. To jebabje … ObÏalujem, ãe hoãete, mojega ,prijatelja’ in mojo —ljubo (teÏko mi je ‰lo to skozi zobe), kajti, verjemite mi, ma-‰ãeval sem se nad onimi, ki so mi pomogli do teh nazorov,katere ste sli‰ali, ma‰ãeval tako kakor z bodalom v srce, ãe nebolje!«

In pri teh besedah zopet zaiskri v starãevem oãesu oni ne-prijetni Ïar srditosti. Izpije svojo ãa‰o in jo naglo med prstivrti. Molk nastane precej dolg.

Lisec hoãe poãasi in po malo na drug predmet govor na-vesti in dé:

»âe tako hoãete, da je le egoizem vodilo blagim ãutom,potem je tudi ljubezen do domovine zrasla iz egoizma, ãe-prav bolj ali manj poblaÏenega: ãlovek ljubi rojstno zemljo izhvaleÏnosti, ker ga je rodila, vzgojila in mu dobrote izkaza-la; on ljubi narod, ker je ud njegov, in torej tako sam sebe lju-bi.«

BESeDADOKTOR ZOBER

82 

»Poslednje ni istina,« odgovori starec, »za mene nikdar ne.Jaz nimam svoji domovini in svojemu rodu nikdar za niã hva-leÏen biti, za niã! Da me je domovina rodila, za to ji nisemdolÏan biti hvaleÏen, ker sem bil tolikrat Ïe misliti prisiljen,da bi bilo bolje, ko bi me ne bila; koliko muk bi mi ne bilotreba pretrpeti, ki niso v nobeni razmeri z veseljem, ki sem gamorda tudi uÏil. Vzgojila me je! Kako? Z mojimi solzami in strpljenjem. Moj oãe je bil bogat kmet, bogat po tukaj‰njihrazmerah, a jaz sem medicino ‰tudiral z lakoto. Ko sem imelnajveã apetita, taãas nisem imel kruha! Ha, ha, ha! Sedaj jekruh, a apetit je ‰el z vragom. Vidi‰, to je Ïivljenje! In narod,pravite? Da, med njim si po zvr‰enih ‰tudijah nisem mogelniti toliko zasluÏiti, da bi bil po‰teno Ïivel, dasi sem ga ljubilin bi mu bil rad hvaleÏen ud; na tuj svet sem bil vrÏen, medtuje narode in, kar sem doma med svojimi rojaki pustil, ki mije ondaj ljubo bilo, izneverilo se mi je vse, vse, ali je pa pogi-nilo! Kje imam vzrok hvaleÏen biti? Preklinjati bi smel in po-vem vam, da sem Ïe mnogo. Tako je. In vendar, prijatelj, vi neveste, kako me ipak vleãe ‰e vedno iz tujine v domovje, medljudi, iz katerih sem se rodil, kako sem imel danes popoldne,ko sem po hribu med le‰ãami in kamenjem hodil, posebenobãutek in kako je ãudno, ko se starih prostorãkov iz samo-vida domi‰ljam, kjer sem nekdaj kot otroãaj igral. OtoÏnostme obide, kadar stopim v isto senco, kjer sem kot ‰tudent navakancah leÏal in ne poznal lep‰ega uÏitka, nego zatopiti sev lepo knjigo ali gradove zidati v oblake. Jaz niãesar ne ljubimna tem svetu, niãesar in nikogar, edino rojstni kraj mi je vãasi‰e ljub, in ‰e ta le vãasi in le zaradi spominov.«

»Zakaj ne ostanete tu?« vpra‰a Lisec, »s svojo znanostjo…«»S svojo znanostjo bi lahko Ïivel, mislite? No, tega bi ba‰

BESeDADOKTOR ZOBER

83 

ne trebalo. Toliko imam, da lahko leÏem poleti v senco, po-zimi v zakurjeno izbo brez dela. Ali vsaka stvar ima veã stra-ni. Navada, sama navada me vleãe drugam. Naveliãam se tesvoje ljubezni hitro. Dokler morem, ostanem ‰e na tujem.Mogoãe je, da umrjem tu, a sedaj je ‰e veã reãi, ki so mi tudineprijetne. Med tujimi barbari laÏe pozabljam domaãe hu-diãeve ljudi, katere moram sovraÏiti, dokler bodem lazil pozemlji. In vendar me Ïe tudi ta moã zapu‰ãa, moã sovra‰tvain ma‰ãevanja. To sem te dni ãutil, in ako vas starka ‰e kdajobi‰ãe in se ãudi, zakaj Zober letos ne prihaja redno svojeseje imevat z njeno gospo kakor prej z onim drugim lupeÏ-nikom, recite ji: sovraÏiti pozablja, sovraÏiti in ma‰ãevanjaveseliti se. Vsega se ãlovek opijani, vsega naveliãa. Kako semnekdaj vsaj rad videl, da se je krivil pred menoj in ona da meje s solzami prosila za ãisto ime svojega otroka, zdaj se mi neljubi veã. In tudi ni treba veã. Kragulj kesanja in nesreãe jestoril v njej veã, nego sem Ïelel, v glavo je za‰el. Svobodno,bodi neusmiljen. Komu si se ti smilil, njej? In vendar je nemorem veã muãiti.Ozdraviti jo? Paa! Tu je vse medicinstvopusto ‰arlatanstvo kakor vse drugo, vse Ïivljenje. Pij, pij, bra-te!«

Vino se je bilo starca prijelo. Jecljaje je govoril nerazum-ljive stavke dalje in nazadnje, nasloniv‰i se na zofo nazaj, za-ãel dremati ter zaspal trdno kakor mladiã.

Lisec mu naredi zglavje ter ga poloÏi po zofi, odene gaskrbno, primakne nekaj stolov, da ne bi opadel, in se samodpravlja spat.

Sedaj je imel tega doktorja Zobra rad. MoÏ je moral mno-go nesreãe prestati. Da je bil v nekakovi zvezi z gospo Lang-manovo, to je bilo vidno iz njegovega govora. V kakovi? To je

BESeDADOKTOR ZOBER

84 

njegova skrivnost. Pod osorno trdo vnanjostjo je bilo v njemãlove‰ko srce, raztrgano sicer, ki je sedaj menilo, da morasovraÏiti, ker je morda nekdaj preveã ljubilo, ali pravo ãlo-ve‰ko srce. Povr‰ni svet tega ni videl in kdo bi si bil mislil, daje to oni doktor Zober, o katerem so bile v Volãjaku tako raz-ne sodbe, ki je sicer tako ãudno Ïivel, prihajal in zgineval,vãeraj ljudi podpiral, a danes kar s kakim takim smelim ãi-nom, kakor v Ïganjarnici na Rogovili, neumnemu ljudstvuneumno vraÏo potrdil, da vse vé in je lahko tu na mestu, ka-kor da bi iz tal zrastel ali z neba padel.

BESeDADOKTOR ZOBER

85 

PETNAJSTO POGLAVJE

âez navadno mero uÏito vino in dolgo bedenje je mlade-ga na‰ega prijatelja tako uspanjilo, da se je stoprv pre-

budil, ko je bil Ïe velik dan. Zofa je bila prazna. Doktor Zo-ber je bil menda tiho vstal in od‰el.

Lisec se odpravi na svoje delo v gozd. Drugi dan gre v vasin i‰ãe Zobra, a rekó mu, da je starec v jutro svojo pu‰ko intorbo vzel in na lov ‰el ter da ga ob takem navadno ni prednoãjo domov. Zveãer je ãakal, da se mu morda zopet oglasi,a ni ga bilo. Isto tako veã veãerov ne.

Ker je mladi inÏenir poznal posebno skrb svoje hi‰ne go-spodarice za njeno hãer, da ne bi v dru‰tvo pri‰la, namenjenje bil ogibati se nje in vseh v gradu, ãeprav bode to teÏko.Zdelo se mu je, da so mu stanovanje nala‰ã zaradi tega takoodkazali na severni strani, kjer je imel celo poseben izhod. Alivabile so ga Ïenske same na skupno veãerjo. âudil se je temu,a ker je poznal Senãariãin argument, da se v PraÏanku moravse brez ugovora storiti, kar gospa hoãe, ‰el je v druÏino.

Pri veãerji je gospa gra‰ãakinja po svoji navadi molãala.Govorila je pa tem veã »teta«. Kadar je bil Lisec nekoliko boljudomaãen, videl je, da je tudi gospica Lina premagala dek-li‰ko bojazljivost in bila jako veselega temperamenta, to seve,kadar so bili sami, t. j. kadar je stara gospa prej vstala in spatod‰la.

Ali je mogoãe, da bi mlad ãlovek sedel nasproti lepega, ãi-

BESeDADOKTOR ZOBER

86 

stega, nedolÏno devi‰kega obrazka in ga ne pogledoval, ob-ãudujoã krasne linije in forme, katere je risala sama boÏjaroka, najveãja umetelnica. Lisec je tako sedeval.

Od poãetka iz gori omenjenih vzrokov on niti ni rad zaãelhoditi k tej skupni veãerji in se izgovarjal ali ostajal v vasi,kadar je mogel. Videlo se mu je, da je to gospenje vabilo na-sledek Zobrove neistine: da je njegov neãak in zaroãen! Zopr-na mu je bila laÏ. Da se ji tu ni upiral, bil mu je samozagovor:bolezensko stanje gospé in sme‰nost njene fiksne ideje in —Lina.

In ko bi mati tudi ne bila blazna, nego trezno sodeãa Ïena,ki vé, zakaj ne pusti v mo‰ko dru‰ãino hãere — nanj to ven-dar ne bi ‰lo! Saj je on po‰ten ãlovek! MoÏ, ki dolÏnost in ãastpozna! Ona pak, deklica, dà, ona je bila tako ãista, da si jenoben ãlovek ne bi upal ni poljubiti, bojeã se, da otrese cvetniprah poezije teh ustnic.

In tako je kmalu pri‰lo, da se je Lisec ves dan Ïe veselil naveãer in po jedi je obsedal rad dalje, nego je bilo treba, takoda je sicer zgovorna Senãarica veãkrat naveliãala se ãakati,kdaj bode gospod gost vzdignil se, in je ona prva vstala.

Ob ãetrtkih se je vozila gospa v farno cerkev k ma‰i kakorv nedeljo. Dve uri je ni bilo taãas nazaj. Ba‰ ob tem ãasu jezalivala mlada gospica svoje cvetlice v gredi na juÏni stranigradu.

Dasi tam ni bil bliÏnji pot, hodil je ipak Lisec tam mimo,menda sluãajno, in govoril preko nizkega plota z njo.

Ob tistih dnevih so se tudi cvetlice zalivale vselej vsaj do-bro ãetrt ure dalje nego ob navadnih dnevih, vãasi pa ‰e veã.In jutranje sonce je posebno ljubko osvetljevalo lice pod be-lim slamnikom gospice Line.

BESeDADOKTOR ZOBER

87 

Nekdaj je imel on velik raãun delati. Zmotil se je in iskalnapake, a bil je tako razmi‰ljen, da je ni mogel najti. Igraje sezaãne risati glavo in, ko je bila gotova, imel je portret, pravdobro s svinãnikom dovr‰en — Lino. Zakaj ba‰ njo?

Ustra‰il se je zdajci sam pred seboj in papir je raztrgal.Zakaj se mu njena podoba v misel sili? Kri mu od srca v

glavo udari.To ne sme biti! Kako je bil v tej hi‰i? Vstane in hodi gor in

dol po sobi. Razmi‰lja, a nazadnje strese z glavo in se zopetusede, ãe‰ ne bodimo sme‰ni. Volja, volja!

Drugi dan je bil sluãajno zopet ãetrtek; on gre mimo gre-de, pozdravi gospico in, misleã na vãeraj‰nji sklep: volja! —hoãe dalje iti. Ona ga pokliãe in zopet je slonel na plotu ingovoril je Ï njo prijetne, dasi neznatne reãi, dolgo.

Ni bilo prav, da ga je klicala. Ko je ‰el proã, bilo mu je tes-no pri srcu, kakor da bi bil nekaj storil, kar ni prav, tesno, atudi nekako veselje je bilo v tej tesnobi: neugoden ãut, kate-rega se pa znebiti ni Ïelel.

Lisec je sedaj, to se razume, tudi natanko poznal razmerev gradu. Mlada hãi Karlina je bila na PraÏanku zrasla. Njenauãiteljica je bila po oãetovi smrti — kakor spredaj Ïe enkratomenjeno — samo gospodiãna Senãarjeva. Prej je bila v otro-‰ki ‰oli v mestu. Kar je dorasla nekoliko, bila je v mestu samodvakrat za en dan po opravkih — kakor Ïe drugje povedano.Vso drugo vzrejo je imela le Senãarici zahvaliti. V najbliÏnjisose‰ãini ni bilo dosti omikanih ljudi, in odkar je bila praÏan-ska gospa na glasu, da je mnogokrat du‰evno bolna, ni pri‰elãisto nihãe v vizite. Kakor da bi se bili ljudje bali. Tudi Lang-man prej v okolici ni bil nikdar priljubljen. Tako je bila Linasama zrasla in zaradi tega je bila v mnogem oziru naravnej‰a

BESeDADOKTOR ZOBER

88 

in drugaãna nego druge deklice. Tuja ji je bila vsa umetelnost,skrivati svoje misli in svoje srce. Zato v svoji naivnosti niti niznala skrivati, da jo obãenje z mladim inÏenirjem zanima.

Lisec je moral tudi zapaziti njeno nagnjenje do njega, kerkmalu mu je zaupala svoje male skrivnosti in govorila z njimkakor otrok z otrokom, kakor da bi bila od mladega skupaj.

On pak, ne da bi bil pomislil resnih nasledkov takega ãuta,menil je, da je to sestrsko soãutje, prijateljstvo, in veselilo gaje srãno, saj je zavest, da nas kdo rad ima, tako prijeten ãut indober ãlovek je hvaleÏen za vsako ljubezen.

Spremenila se je bila — glejte ãuda! — pak stara gospodiã-na Senãarjeva Liscu nasproti. Ona ni veã toliko in ne veã takozaupno govorila Ï njim kakor nekdaj. Lisec je to pripisovalsluãaju, da je nekoliko obãeval z doktorjem Zobrom, kar star-ki ni bilo po volji.

»Kako dolgo ostanete ‰e pri nas?« vpra‰ala ga je ob nekipriliki jako mrzlo. In ko ji Lisec pravi, da bode vse njegovodelo prav kmalu dovr‰eno, molãi ona, niti ene besede obÏa-lovanja zaradi njegovega bliÏnjega odhoda ni imela.

BESeDADOKTOR ZOBER

89 

·ESTNAJSTO POGLAVJE

Lepega jutra pride v grad do kolena bosonogi desetletnisinko Solarjev, in ker ni bilo nikogar pred gradom, na

pragu pak je silni Sultan dremaje leno nameÏikoval, obstanena oglu, potiplje se z eno roko za lase, drugo v hlaãni Ïep de-ne in strah ga je, ker »naprej ne ve, nazaj ne sme«. Îe je natem, da bi ihteti zaãel, kajti solze se Ïe nabirajo v velikih oãehna debelem licu pod lasatim ãelom, ko priskaãe iz veÏe gospi-ca Lina in, spoznav‰i deãka, veselo vpra‰a:

»Kaj bi rad, Janezek? Pojdi no sem, ne boj se!«Janezek sname na pol raztrgani klobuãek z glave, kakor ga

je bila doma mati nauãila, in na vsem Ïivotu tresoã se ob zidukoraca ‰iroko kakor raca h gospici, svoj pogled vedno v psauprt. Gospica mu pride naproti, pogladi mu s svojo roãicomr‰ave lase s ãela in ponavlja: »Kaj bi pa rad, Janezek?«

»Gospod so rekli, da bi radi, ko bi pri‰li k njim,« poãasi inpolglasno bojeãe pove, kakor so ga bili nauãili.

»Kateri gospod?«»Na‰.«»Ali ne jaz, ni rekel, da naj jaz pridem. Kdo drug gotovo; ne

ve‰ kdo?« vpra‰uje gospica.Janezkove informacije pak so bile proã; ali ga je zapustil

spomin ali si ni upal veã govoriti, molãal je. Tako je moralagospica sama ugibati in iz vsega, kar je Janezek nekoliko s

BESeDADOKTOR ZOBER

90 

kimanjem ‰e najbolj potrjeval, sklepala je, da doktor Zoberpo‰ilja po Lisca.

Ona prime deãka za roko in ga vodi ob gradu na zgorenjikonec. Tam sta bili dve okni odprti; gospica poi‰ãe drobenkamenãek in od veselja smehljaje se, kakor da bi kaj prijetne-ga opravljala, nalahko zaluãa kamenãek na nevisoko okno.Takoj se prikaÏe Li‰ãev obraz med cvetlicami, katere mu jebila Ïe od poãetka njegovega prihoda Senãarica tja postavi-la, in, videã veselo deklico, zardi in zjasni se tudi njegovobraz.

»Pojdite dol, tale moj Janezek vam ima nekaj vaÏnega po-vedati od doktorja Zobra,« kliãe ga ona in v hipu je bil Lisecpri njej na vrtu, kjer sta potem, ko je od‰el mali sel, ‰e dolgogovorila. Rada bi bila zvedela, kaj mu Zober hoãe, ali prav-zaprav najraj‰i bi bila Ï njim ‰la, ko bi bila smela, ker sedaj jebila ona vselej na Li‰ãevi strani, ako je proti Senãarici zago-varjal starega ãudneÏa, ãe si prav ni znala razlogov iskati. Na-zadnje pa je pri‰la Senãarica k njima, katera je tako kiselobraz naredila, da je obema vesele besede zmanjkalo in stase loãila, ona v grad nazaj, on v vas, doktorja Zobra iskat.

Med tremi slivami je imel doktor Zober privezano svilnatoviseão vrvno posteljo in je leÏal v njej ter pu‰il tobak iz dol-ge pipe. Bil je sicer ãisto brez dela, niti ãitanja ni imel nobe-nega. Nad njegovo glavo so bile lepo plavo zrele ãe‰plje, vab-ljivo so visele na polnih vejah, treba bi se mu bilo samo steg-niti in pripognil bi si jih bil.

A pipa je starcu bolje di‰ala, kajti ko je izpu‰il, vzdiguje se,da bi drugo natlaãil. Zdaj pride Lisec.

»Ba‰ prav, da pridete. Tamle na oknu je tobak, natlaãite mi

BESeDADOKTOR ZOBER

91 

pipo,« reãe pri‰lecu, »vi ste mlad, moji udje so pa danes ne-kaj trdi.«

Ta stori po njegovi Ïelji in leÏeãemu ‰e priÏge tobak.»Sedaj mi pa prinesite moje naoãnike iz izbe. Na mizi jih

najbrÏ kje najdete na knjigi. Jaz vas moram enkrat natankopogledati,« nadaljuje doktor in Lisec mu tudi to stori, dasi jebilo ãudno motivirano.

Starec natakne oãala in gleda Lisca v obraz nekaj ãasa. Po-tem sname zopet umetelne steklene oãi in jih v travo vrÏe,tja, kjer je leÏala Ïe njegova kapa.

»Meni se zdi, da ni nobene podobnosti, sicer pa menda nevem veã ali pa nikoli nisem vedel, kakove oãi sem imel. Sajizreka Ïe sveto pismo veliko modrost — ãe se ne motim, sv.Pavel — da ãlovek gleda v zrcalu obraz svojega rojstva, pak seobrne proã in takoj pozabi, kakov je.«

Lisec ga s ãudom gleda.»Ne zamerite, da vam ne postrezam niã, dasi ste povabljen

gost. Izvolite si vzeti stol in sedite, da se nekaj pogovoriva,«reãe Zober.

Lisec stori tako.»Vãeraj sem nekaj sli‰al, kar me zopet jezi,« zaãne starec.

»Zaradi tega hoãem danes drugaãe z vami govoriti, nego bibil, ko ne bi bil sli‰al, kar sem. Vendar prej moram ‰e vedeti,ali je res ali ne. Vãeraj sem bil namreã v krãmi s kmeti. Vãasime ‰e nekoliko veseli med te ljudi zaiti, dasi mi tudi zoprnipostanejo, posebno kadar so pijani in postanejo krava iz ãlo-veka. Govor je bil o vas; in Ïupan mi je natanko pripovedo-val, kako je bilo taãas, ko sta prviã v gradu bila. Povejte misedaj vi, je li res, da vas — ona ni zaradi tega hotela vzeti, ker

BESeDADOKTOR ZOBER

92 

imate nekoga oãi. Koga je imenovala? Povejte mi celo stvar,kako je bilo?«

Lisec mu razloÏi, kolikor se onega prizora in besedi do-misli.

»Blaznost sem ali tja, nekaj je resnice v vsem,« govori sta-rec kakor sam zase. »To je dokaz, da se moja oseba ‰e vednoopleta v njeni glavi, pa da nisem posebno prijetno sprejet.Ha, ha, ha! Potem bi bil jaz prizana‰ljiv? âemu jaz bolj‰i kotdrugi, ki so krivi? In tako, ljubi moj prijatelj, vam bodem da-nes drugaãen svet dal, nego bi ga bil vãeraj, to se razume, ãehoãete moj svet poslu‰ati.«

»V kateri stvari menite?« vpra‰a Lisec.»Ko bi bili vãeraj dopoldne pri‰li, bil bi vam — ker sva Ïe

enkrat toliko besedi govorila, da vas moram nekoliko radimeti — jaz menda takole govoril: Ve‰ kaj, moj mladi znanecin psevdoneãak, jaz se sicer niã ne brigam za ves svet, vendarna nekaj ‰e vedno vse drÏim, in to je: na svojo besedo. Jaz jenisem ‰e nikdar prelomil, kadar sem jo drÏati mogel. In takorad vidim, da tudi oni, s katerimi sem jaz Ïe toliko govorilkakor z vami, drÏe besedo in mo‰tvo, kolikor se ba‰ z moÏev-skimi moãmi da. Posebno lahko je to, ker ‰tevilo takih, ki somoji ljudje, je majhno. V celi deÏeli je razen vas, s katerimsem se prav sluãajno seznanil in s katerim sem prav tudi slu-ãajno morda veã govoril, nego je moja navada, samo ‰e eden,s katerim sem sedaj na stara leta o sebi toliko govoril kakorz vami, in ta je po‰ten duhoven, moj souãenec, tri ure od todproã nastanjen. Torej, prijatelj, ker ste v tako majhnem ‰te-vilu, storite tako, kakor vas jaz prosim, bodite moÏati in po-‰teni, ãe ne, imate z menoj opraviti in vi boste videli, da brezobzirnej‰ega ãloveka ne dobite kmalu, nego sem jaz, kadar

BESeDADOKTOR ZOBER

93 

hoãem biti. Jaz sem Rimljan za vas, mir ali vojno imam vtogi.«

»Kaj mislite o meni, kaj govorite?« vzplamti Lisec rdeã odjeze.

»Prav niã zlega, mirni bodite,« govori Zober, kakor da nebi bil prej niã rekel.

»Ali, gospod doktor, vi govorite tako, kakor da bi bil jaznekaj nepo‰tenega storil, in tega …«

»Niste ‰e,« pade mu Zober v besedo. »Vendar me poslu-‰ajte, ãe hoãete, ãe ne, pa amen in razidiva se. Aut — aut! …Torej, kaj sem Ïe rekel? Da, ko bi bili vi vãeraj zjutraj k menipri‰li, govoril bi tako-le: Prijatelj, vi vidite, da stara Ïenska vgradu gori ni pri vsej pameti. Jaz za svojo osebo jo sedaj ob-Ïalujem, dasi bi jo vãasi ne bi bil; ne vem, zakaj je sedaj tako,mislim, da sem oslabel. To so pa moje stvari. Vendar naj bodetako ali inako, vi, gospod inÏenir, ste moj gost tam in veste,zakaj ste moj neãak postali. Starka neãe, da bi njena hãi v prvimladosti znanje storila, zato se je vas od kraja bala. ,Clarapacta, boni amici’ velja za vas. Vi ste se v dekleta zagledali,dekle se je najbrÏ v vas, torej se je bati kakove mladostne bu-dalosti, kakor smo jo doÏiveli tudi mi. Treba je vas svariti, viniste na pravem potu, vi ne doseÏete zlahka niã, imejte mir,pustite dekletce.«

»Jaz?« vpra‰a s ãudom Lisec ves v ognju.Zober se zasmeje nesramno veselo in reãe mirno:»Ko bi se vi v zrcalu videli, gospod Lisec, priãala bi vam

va‰a rdeãica, ki je prav posebne vrste — jaz nekoliko poznamãlove‰ke obraze — da ste skoro popolnoma zaljubljeni v onodete v gradu. O tem Ïe tudi vsi ljudje govoré in vsi vedo. Mo-goãe, da vi ‰e ne, zato vam pa jaz povem.«

BESeDADOKTOR ZOBER

94 

Lisec hoãe ugovarjati, a starec jezen pipo po travi vrÏe inreãe:

»Poslu‰ajte najprej, potem storite in govorite, kar hoãete.Jaz vam ne zamerim, ãe ste ‰e tako zaljubljeni. To je v mla-dosti leÏeãe. Meni je tudi vseeno. Vendar vas bi bil vãerajopominjal in bi vam bil rekel: Deãko, pusti to v gradu. Nima‰nobenega pravega upanja. ·koda za tvoj mir. Delaj raj‰i inpameten bodi. Mati je neumna, hãi sama o sebi nima niãesarodloãevati, njen varuh pred njeno polnoletnostjo brez starene bode niãesar dovolil. Torej praktiãnega uspeha nima‰.Dolgo ãakati in upati na take reãi je pa ‰e bolj neumno. To bivam bil jaz iz lastne in iz druge izku‰nje najbolje dokazatimogel. Da bi pa malopridneÏa igrali, lahkomiselnosti uga-njali, celo mene na laÏ postavili, za to ste pa vendar mendaprepo‰ten ãlovek, kar moram iz povr‰ja soditi, zato glejte, dakmalu iz grada proã odidete, tam je za vas in za ono deklet-ce opasno. âe se hoãete oÏeniti, glejte, da doboste sebi pri-merno Ïensko stvarco, ki bode za vami rada ‰la, kateri bosteobleko kupili, preden k oltarju gresta, in katere nihãe ne bodevlekel nazaj; ki vam srajce opere, hlaãe za‰ije, juho skuha, inkadar ste otroãji, da se igrate Ï njo. To je za po‰tenega moÏa,ki denarja v zibeli ne najde, popolnoma dovolj. Da bi se pulil,bojeval, trpel, nazadnje pa ‰e od nje same za nos vojen bil —to je nepotrebnost in bedarija! Verjemite mi, to ni moÏa vred-no.«

»Gospod doktor!« kliãe Lisec — ali starec mu prereÏe jakoosorno i ta ugovor ter nadaljuje:

»Tiho, dokler vam jaz ne izgovorim, ja‰i ti vrag du‰o! Jazsem vam vendar dovolj glasno Ïe po dvakrat rekel, da bi bilz vami tako govoril, ko bi bili vãeraj pri‰li. Danes je drugaãe.

BESeDADOKTOR ZOBER

95 

Kar sem vãeraj zvedel in kar ste mi vi danes ponovili, kaÏe mi,da je bedasto, z Ïenskami po‰ten biti. One niso nikoli. Torejglavo za glavo, zob za zob. Hudiãa! Jaz bi vam lahko dokazal,da sme sedanja lastnica meni hvaleÏna biti, da sem tako po-stopal, kakor sem. Sedaj pa, ko ãujem, da vas je v mojem ime-nu izgnala, vidim, da se me v drugem smislu domi‰lja. Zatovam danes drugaãen svet dajem, nego bi ga bil vãeraj. Îenskeniso za drugo, nego da varajo, zato pa si neumen, ãe enakoz enakim ne povraãuje‰. Ob kratkem: danes vam dajem drugsvet, nego bi ga bil vãeraj dal: porabite priliko, dekletce jeprecej bogato, ãe jo hoãete imeti, evo, pomagam vam jaz.Ako ne pojde zlepa, pojde z mojo silo.«

Lisec vstane razburjen in pravi: »Jaz ne rabim odslej niãe-sar od vas, gospod doktor; va‰o ponudbo, ki je v dejanskihstvareh tudi popolnoma neosnovana, moram z vso odloã-nostjo odbiti. Va‰e prej‰nje besede in va‰a sedanja ponudbaso za mene poniÏevalne in razÏaljive. Da boste pa videli, datakih svetov ne potrebujem, imam ãast, posloviti se od vas: v‰estih dnevih odidem od tod in iz tega boste videli, da stepraznim govoricam verovali, ãe res imate za istino, kar stegovorili. Vsakemu drugemu bi bil dal drug odgovor. Zbo-gom.«

Lisec odide, Zober gleda smehljaje se za njim in mrmra:»Po‰ten deãko, ali mlad.«

Z brzim korakom meri Lisec pot proti gradu in razne mislise mu pode po glavi o tem, kar mu je Zober po svoji ‰egi go-voril.

Nevoljen je jako.In! Stari je morda nekoliko resnice govoril in glas, ki je do

njega pri‰el, ni bil brez vsake istine. Lisec sam sebi ne more

BESeDADOKTOR ZOBER

96 

tajiti, da ga je zanimala podoba grajske hãere veã nego vsa-ka druga deklica, katero je do sedaj poznal.

Po‰tenje je od njega zahtevalo in previdnost mu je velevalazvr‰iti svoj sklep: v najkraj‰em ãasu zapustiti ta kraj.

Tedaj v ‰estih dnevih.Tri dni se ni oglasil pri grajskih. Podnevi ga niti doma ni

bilo. Ogibal se je zlasti prilike, da bi z Lino se‰el se. In ravnov teh treh dneh, posebno pa v noãeh, je z nekim strahom iz-previdel, da je resnica, kar mu je stari Zober povedal. V na-videzno mirnem in nedolÏnem obãenju z grajsko hãerjoukrala se je bila v njegovo srce tiho in poãasi ljubezen, ki jesedaj razplamenela v pekoão silno strast.

Hitro se je bil sicer odloãil iti proã, pozabiti, kveãjemu nestis seboj lep spomin na prijetne ure. Tedaj pak mu je bila stra‰-na muka, ko se je bliÏal ãas loãitve, in teÏavno mu je bilo ogi-banje.

Vleklo ga je kakor sto vezi v njeno dru‰tvo. Oãital si je samnespametnost, razlagal si, da sam pretira, a vendar trdna vo-lja je bila moãnej‰a nego srce, premagoval se je in ostal samo-ten.

O svojem namenu ni pripovedoval v gradu nikomur. Ho-tel se je stoprv poslednji hip hitro posloviti; tako pojde brÏ inlaÏe bode zakrivati, kar mu je naenkrat vso du‰o razÏareva-lo.

Od poslednjega pogovora z doktorjem Zobrom tudi nje-ga ni veã iskal. On mu je naglo zopet oduren bil, zadnje nje-gove besede so se mu zdele ciniãne.

BESeDADOKTOR ZOBER

97 

SEDEMNAJSTO POGLAVJE

Bilo je petega dne. Drugi dan je bil za odhod odloãen. Li-sec je delal popoldne doma v svoji sobi. Krasen jesenski

dan je bil.Skozi odprto okno pade, kakor prej Ïe dvakrat, v njegovo

sobo majhen kamenãek, pobran v pesku zdolaj in zaluãan.Lisec se strese. Kdo je vrgel ta pesek, ni vedel, ali slutnja muje gotovost povedala v prvi hip. Îiva gospica Lina!

Gre k oknu in ona se mu smeje tako srãno in ljubo od zdo-laj z vrta do okna gor!

»Kje pa tiãite? Zakaj vas ni veã videti? Pridite dol, jaz gremv vinograd po breskve, vi me morate spremiti.«

Lisec je imel na jeziku izgovor, ãutil je, da mu lice Ïari, anobene besede ni mogel izustiti, od okna se je odmaknil, vzelklobuk in ‰el ven na vrt k njej, kakor mu je ukazala, saj nimogel drugaãe.

»Vinograd« je bilo ime dobre ãetrt ure od grada oddalje-nemu brdu, ali samo ime, kajti vinske trte ni bilo nobene vi-deti, le posamezne stare breskve, a Ïe iz korenin svojih ma-ter vzrasle, stale so ‰e in dajale ugibati, da je paã morda nek-daj kak posestnik praÏanski posku‰al tu vinsko trto saditi, asta premrzla klima tega kraja in neracionalna izbira trsnesorte uniãila kmalu njegov trud in je le ‰e kraj imel svoje imeter so od vinogradine ostale samo ‰e podrasle breskve.

Mimo starih orehov po malo razhojeni stezi je drÏal pot do

BESeDADOKTOR ZOBER

98 

vinograda. Prav prijeten sprehod po mehkem! In prijeten vdru‰ãini lepe, vesele devojke, ki je brbljala kakor veselo dete,najnevaÏnej‰im reãem veliko imenitnost pokladaje: kakobreskve niso ‰e zrele, ali veã nego pol jih je Ïe pokradenih; pada naj bi zli ljudje vsaj ãakali, da dozori sadje, in potem sto-prv krali; pa da ona in teta med vsem sadjem najraj‰a imabreskve, in ãe jih sedaj nekoliko ne dobi, ne bodo veã dobi-ti; pa Matija je hotel s pu‰ko sinoãi ãakat iti tatov, ali ona nipustila, ker bi se mu pu‰ka sproÏila in bi tatove zadela, a jevendar bolje, da se vse breskve pokradejo, kakor da bi bil enãlovek ranjen; in kdo so tatovi, to je znano, to so trije kajÏar-ski sinovi gori nad rebrijo, postopaãi, ki bodo pa vsi trije sol-datje, tako je pravil hlapec Matija; in tile orehi so bili lani takopolni, da je skoro za vsakim peresom sad bil, a letos ni nobe-nega, spomladi so lepo cveli in drevo se je razzelenilo, pa ne-ko jasno noã je slana pala na zelenje in orehova drevesa sobila oÏgana, da je bilo vse ãrno; to je tako Ïalostno spomla-di, kakor je lepo cvetje; posebno ãe‰njevo, to je najlep‰e cvet-je.

Duhovit ta razgovor menda ni bil, in vendar ga je Lisec znajveãjim pozorom poslu‰al ter malo jih je imel, ki bi ga bilibolj zanimali. V ustih gospice Line se je glasilo vse tako izred-no lepo in zanimivo, da je bil sreãen, ne vpra‰aje in ne pre-mi‰ljevaje, ali sme biti ali ne. In sreãa je besedí skopa, tako jetudi Lisec mnogo molãal in poslu‰al ter le toliko vmes pose-gal, da se nitka ljube zgovornosti njegove spremljanke ni pre-trgala.

Breskve so bile nabrane. Mnogo jih itak ni ‰lo v malo ko-‰arnico, katero je ona s seboj prinesla in katere ni ne prej nezdaj Liscu dala na odna‰anje.

BESeDADOKTOR ZOBER

99 

»Tu sédite, kako lep razgled!« In zaãela mu je imenovaticerkvice, vasi, naseli‰ãa po vrsti, kakor so se po dolini vide-la, vsa je poznala. Tam, kjer se vidi oni hrib, je Kobiljak, tamje doma ta in ta; a ondukaj, kjer se vidi ono belo med drev-jem, je kapelica sv. NeÏe, kamor ljudje na boÏjo pot hodijoitd.

»In streha od na‰ega doma se tudi vidi. Glejte, na‰a Mar-ta je zakurila, dim se vzdiguje. Kako lepo! Kajne, da je lepo prinas? Lep‰e kot v mestu, ne?«

»Gotovo,« odgovori Lisec. In ker je Ïe moralo danes ali ju-tri povedano biti, dostavi: »In prav teÏko mi bode zapustitijutri ta kraj.«

»Zakaj zapustiti?«»Jutri odhajam.«»Kam?«»V mesto nazaj, tu nimam niã dela veã.«Lina ga resno-prestra‰eno pogleda.»Jutri? In kdaj pridete nazaj?«»NajbrÏ odidem za vselej, gospica,« odgovori Lisec in glas

se mu malko trese.Nastane premolk.»In vi morete lahko iti od nas?« vpra‰a ona s tihim, opre-

zujoãim glasom.Lisec ji pogleda v lice. Njene velike oãi so bile vpra‰ujoãe

vanj uprte in … zdajci sta zalesketali v njih dve solzi, ki sta sespustili po beli koÏi navzdol.

Proã je bilo njegovo premagovanje! Ljubezen ima svojobrezobzirno moã!

»Ne morem, ljubljena deklica,« vzklikne on.Njeno mokro oko mu je zapriãalo vprviã gotovost o njeni

BESeDADOKTOR ZOBER

100 

ljubezni in ta hip je tudi v njem zavladala in vse prevladalastrast. Burno objame deklico in ji odpoljubi solze z belegalica.

Meja je bila pretrgana, prestop storjen, nazaj ni bilo veãmogoãe. Spoznanje je pri‰lo obema, da sta se ljubila Ïe dol-go, Ïe prej, ko ‰e obãevala nista. Tedaj kakor da bi bilo »na-menjeno«. In nihãe svoji usodi ne uteãe, pravijo in dostav-ljajo, da je ljubezen kakor voda, ki se nabere in predere vsepomisleke, s katerimi ji jezove stavi hladni razum.

»Ne govori z nikomer, srce moje, tako dolgo, da jaz svojemisli zberem in ti vse povem, ãesar sedaj ne morem; prenagloin nenavadno je pri‰la cela sreãa tvoje ljubezni. âe ne bovasama govoriti mogla, pi‰em ti.«

Tako je Lisec govoril po zadnjem poljubu, ko sta na potudomov zopet med orehi hodila po mehki travi in ko je prejtako vesela, tako brezskrbna in nedolÏna deklica v najkraj-‰em ãasu vsa premenjena nosila v svojem srcu prvo skrivnostsvojega Ïivljenja, sladko skrivnost prve ljubezni.

Gori v vinogradu pak je iz gozda stopil precej po odhoduna‰ih ljubimcev stari Zober s pu‰ko na rami in s torbo obboku, poãasno korakal do mesta, kjer sta onadva sedela, tamv tla pogleda kakor i‰ãoã, da li sta kaj izgubila, — in nazad-nje, pu‰ko in torbo odloÏiv‰i, sam sel.

»Historiãna tla za dva ãloveka. Kakor je bilo videti, sta tuzaãela. Kakov bode konec? Kakov spomin na tole ped zem-lje? Ali bosta dosegla ono vsakdanje stanje, katero se jima se-daj kot bodoãa sreãa v fantaziji sveti, da bode kasneje, akodobljeno, le navadno regularno dolgoãasno stanje; ali pa jimbode ta trenutek in ta prvi poljub ãrva rodil, ki bode ‰e nastare dni kavsal in govoril: kaj je onega trebalo, ãemu si vero-

BESeDADOKTOR ZOBER

101 

val in varal svoje srce, budalo! Eno ali drugo, v rezultatu nivelike razlike. Vraga! ·el sem na gorko tu, a mladega duha natem sedeÏu ne ãutim. Niã vpliva, niã poezije, niã ãudeÏevveã!«

BESeDADOKTOR ZOBER

102 

OSEMNAJSTO POGLAVJE

Drugi dan je bil sicer tisti ‰esti dan, za odhod namenje-ni dan, ali Lisec ni od‰el niti novega obroka delal si.

Prebil je noã skoro brez spanja. Mislil je mnogo, teÏkemisli. Spominjal se je, kake so razmere tu v gradu, kake sonjegove. Vse neugodno in nobenega razgleda v gladko bo-doãnost! âudno protivje bolne matere, njegovo materialnostanje, oprto samo na delo in zdravje, celo ohlajeno prija-teljstvo gospodiãne Senãarjeve — vse to mu je srce teÏilo inÏalil se je! Zakaj je vzel njej mir? Kaj je njena du‰a trebalaviharjev nesreãne, ker neuspe‰ne ljubezni?

Vendar na koncu vsega takega premi‰ljevanja se usedeLisec in napi‰e Lini pismo, polno — ne kakovih takih pomis-lekov, nego — polno vroãe ljubezni in veãne zvestobe. In karje pisal, teklo mu je samo izpod peresa, zajeto je bilo iz srca,zato je bila tudi resnica kakor ono prvo, dasi zopet uãeni inbogabojeãi ljudje trdijo: »Resnica je samo ena.«

Ker nista prilike imela biti na samem skupaj, pisala mu jetudi Lina vsak dan. In ker ni smela po njegovi Ïelji ‰e niko-mur svoje skrivnosti razkriti, zaupala je svoje plameneãesrãece tem veã in tem Ïarnej‰a ãutila belemu papirju.

Tako se je ogenj razvnel.Za bodoãnost, za nasledke, za vse, kar matere in oãetje,

varuhi in opravljivci pred kakovo Ïenitvijo v prvi po‰tev jem-ljó, niso se Li‰ãeva in Linina ljubezenska pisma niã brigala.

BESeDADOKTOR ZOBER

103 

A tako je bilo le nekoliko dni.Ostro oko tete Senãarjeve je spazilo premembo v vsem ve-

denju Lininem in zaslutilo vzrok.Lisec pak je sam zaupal svojo tajnost edinemu ãloveku, ki

mu je tu pomagati mogel, dr. Zobru, dasi se je jako teÏko od-loãil.

K njemu je pri‰el v mraku. Zaãudil se je moãno, ko mu jestarec Ïe precej po uvodu v besedo segel s pripovedovanjemtega, kar je mislil, da je njegova najveãja skrivnost.

Da je bil sluãajen prislu‰alec v vinogradu, tega seveda nimogel vedeti. Kmalu sta sedela skupaj.

»In tu naj vam pomagam, naj vam bodem snubaã, kajne?«vpra‰a starec z veselim smehom, v katerem je bila dobro-hotnost poleg ironiãnega porogavanja.

»âe to ne, vsaj svetujte mi, kaj naj poãnem.«»Ni bolj neumnega posla na svetu, kakor zaljubljenim lju-

dem dobre svete dajati. Da bi svoje stvari pobrali in od‰li,tega vam ne smem svetovati, kajne da ne? Ali bilo bi najpre-prostej‰e. Bog zna, ali se ne uklonite nesreãi, ãe to storite. Vibi ne bili prvi, ki je angelu mislil odpovedati se, a je dejanskoubeÏal samemu vragu v Ïenski podobi. Tega vam ne svetu-jem, ker ne bi poslu‰ali kakor vsi zaljubljeni. Saj vem, kakosem bil sam slep, ko me je ta bolezen imela. Vi hoãete le taksvet, ki vam prav daje, kajne?«

Lisec molãi. Kaj je mogel na to odgovoriti?»Sicer res nikdar nisem mislil,« nadaljuje starec, »da bo-

dem kdaj klican snubit za koga njeno hãer. Zadnjiã, ko sembil tukaj, bil vam bi v glavo zaluãal, kar bi bil najprej dosegel,ko bi mi bili vi ali kdor koli pri‰el z zahtevanjem, naj ga oÏe-nim s hãerjo njeno in onega ãloveka, katerega sem na zem-

BESeDADOKTOR ZOBER

104 

lji najbolj sovraÏil. Vas pak sem ‰e celo priãakoval te dni. On-dan sem vas svaril. Ali bilo je, kakor vidim, Ïe prekasno. Ved-el sem, da pride tako. In ãe se namenim pomagati vam, po-tem veste, kako se ãlovek spremeni. Nazadnje bi mi ne biloneljubo, ãe se bodem odloãil tukaj v tej luknji umirati — to serazume, ako smrt prej in naglo ne pride, kar bi mi bilo ljub‰e— ko bi imel soseda, kakor ste vi. âe je Ïe ona na‰la precej, daimate moje oãi, in to na stare dni, paã bi jo tudi rad obsodil,da bi te oãi morala gledati do konca svojih dni, bilo bi tudimalo ma‰ãevanja poleg dobrega dela, kakor svet te reci zo-ve.«

»Ne, ne, tega jaz upati ne morem in ne smem, da bi jazdeklico dobil,« reãe Lisec.

»Nu, kaj pa potem hoãete? Praktiãen nasledek je vendar,da se Ïenite Ï njo. Ali ste mar pri‰li pravit mi svoje srãne bo-leãine zato, da vam bom pomagal vzdihovati in sanjariti? Po-tem seveda ste napaãnega zadeli.«

»Jaz sem beraã! Vidim, da ni mogoãe. Ali pobegniti proã inresignirati tudi nimam moãi,« pravi Lisec.

»Da,« govori Zober, »macedonskega Filipa z zlatom oto-vorjeni osel, ko bi bil moj, ne bi bil me vlekel v Orient. Kar sematere tiãe, tu je ‰koda, da ni njen moÏ tega trenutka doãa-kal. Njega bi bil imel jaz veselje zavijati in njega bi bil jaz mo-gel pripraviti, da bi bil dal svojo hãer ãrnemu ciganu, ne samovam, ki imate Andrejeve oãi. Preklete babe! A propos! Jazvam po pravici povem, da mi bode nazadnje tudi ãisto vse-eno, ãe vas oÏenim in vam s tem pomagam, da dobite name-sto golobãka vrano, namesto Ïene na starost Ksantipo. Kadarbodem dobre volje, veselilo me bode morda videti tako zva-ni sreãni zakon pri vas, a narobe bi me morda tudi veselilo

BESeDADOKTOR ZOBER

105 

videti, kadar bi bil slabe volje, kako Ïenska greni dneve, odkatere ste mladi osel obetali si nebesa na zemlji. Meni se jetako godilo in za hudiãa jaz ne vem, kdo me more prisiliti, dabi svojemu bliÏnjemu veã privo‰ãil, nego sem sam imel. To-liko, da me ne boste z nobeno hvaleÏnostjo obkladali, ãe sestvar sreãno izvr‰i, a tudi pustili, ãe se naenkrat naveliãam invas pustim v klancu, kjer ste. Kajti pravzaprav imam precejteÏak poloÏaj. Jaz sem rekel, da ste moj neãak. To ni res, ka-kor veste. In ker stara moja nevera ne zaupa mladim moÏemniã in neãe svojega poroda moÏiti, zmisliti sem se moral, daste Ïenin, samo da se niste zdeli veã nevaren. In, za vraga, se-daj se zares zaljubite. Kakor nala‰ã in meni kljubu! Glejte,prijatelj, vi ste me malo blamirali, torej vidite, da bodem teÏ-ko pomagal in da imam stali‰ãe, ki je jako neugodno.«

Liscu je naãin tega govorjenja bil stra‰no neprijeten, ali kajje hotel.

»Sicer pa beraã na levo ali na desno, zet ste dober za na-vadnega plebejca, ki je malo zaobogatel — in ‰e na kakov na-ãin, to jaz vem! Ali ona — to Ïe vidite, da prekletega njene-ga sedanjega imena ne jemljem rad na jezik in ga tudi teÏkoãujem — ona ve, kaj je storila, da je denarnega moÏa dobila.Vi pa niã nimate. Praktiãen je svet in tudi matere, ãe so pravna pol blazne. Táko je va‰e stanje, neugodno do tal. Vendarsmete s starim Zobrom na majhno upanje svoje svatbe z ma-lo plavolasko piti celo ãa‰o, Ïivio!«

Izpiv‰i, starec vstane, odpre okovan kovãek v kotu svojeizbe in izvleãe majhen zvezek pisem ter, kaÏoã ga Liscu, pra-vi:

»Vidi‰, dragi moj psevdoneãak, tile papirãki imajo majh-no zgodovino. Tele spise sem vãasi umrlemu njenemu moÏu

BESeDADOKTOR ZOBER

106 

samo omenil in obledel je kakor stena. Da so ‰e na svetu, vétudi ona. Jutri popoldne bodo morda za vas svojo dolÏnoststorili. Razume se, da bode neprijetna scena to, posebno kerje sedaj ona vãasi res Ïe pri kraju s svojim razumom. Zato jepa treba, da gospod Ïenin zapusti grad prej, nego njegov snu-baã pride agitirat zanj. Tedaj jutri dopoldne odidite od tod.Kasneje boste Ïe vabilo dobili, samo da adreso pustite.«

»Jaz ne vem, kaj je v tistih va‰ih pismih, gospod doktor, inne vpra‰am. Ali iz va‰ih besedi posnemljem, da morete z nji-mi na staro bolno gospo presijo delati, ki jo mora boleti. Topa ni po‰ten pripomoãek in jaz neãem, da bi zame z njim de-lali. Pustite. âe ni mogoãe drugaãe, potem …«

»Prekasno,« odgovori starec. »Stvar je enkrat v tiru, jazsem obljubil in hoãem. Storim, kar je moja volja. In niti veão tem ne govorim. Sedaj pijva; govorite kaj drugega, jutri zju-traj pa se odpravite od tod proã. Napi‰ite mi tu svojo adreso.«

Lisec napi‰e. Kasno je ‰el domov. Srce mu je biIo teÏko,vest ne lahka, zdelo se mu je, da iz tega vsega ni mogoãe do-brega konca doãakati. Vendar ni mogel niãesar skleniti.

Bil je mehka, pasivna natura. Onega Ïeleznega znaãaja, kis svojo trdno voljo dela in odloãuje, ni imel, moral se je datiod usode plaviti naprej, kam? To mu je bilo temno. Zato jebila ta poslednja noã, ko je kot gost v gradu spal, ena najne-sreãnej‰ih zanj. Divje sanje so se mu po moÏganih blodile dobelega jutra.

BESeDADOKTOR ZOBER

107 

DEVETNAJSTO POGLAVJE

Ker je Lisec vedel, da gospa Langmanova izhaja dopol-dne na polje in je pogosto ni do dvanajstih domov ali od

delavcev ali od drugih samotnih potov in opravkov, poslovilse je drugo jutro rano pri njej in zahvalil se za gostoljubnost.Poslednje mu je ‰lo teÏko z jezika, ker imel je teÏeão zavest,da jo je po njenih Ïeljah slabo plaãeval. Ona ga je hladno od-pustila, Ïeleã mu sreãen pot in niti ne omeniv‰i kako zopet-no svidenje.

Od gospodiãne Senãarjeve se je hotel kasneje posloviti.Kak bode razhod od Line, o tem si ni upal niti misliti.

Ni bilo niti treba.Kajti ko je svoje poslednje stvari pospravljal, pride dekla v

njegovo sobo in mu prinese pisemce. Bilo je od »tete« Sen-ãarjeve in glasilo se je:

»Danes odhajate. Îelim Vam sreãen pot in zbogom. Nibilo lepo od Vas, da ste za mojim hrbtom zaãeli razmero,katere ona, ki je ‰e na pol dete, niti premeriti ne more in ka-tera ne more v na‰ih Ïalostnih razmerah nobenega dobregauspeha imeti. Medve z Lino se odpeljeve. Ona ne ve niãesar.Za boga Vas prosim, prihranite ji bridkost loãitve, idite inpozabite. Pozabite vse, skrbela bodem, da Vas pozabi tudiona. Zakaj ste ji mlado srce vznemirili?«

Lisec po prvem zares potirajoãem uãinku tega pisma sedein napi‰e dve pismi, eno Lini, drugo njeni starej‰i tovari‰ici;

BESeDADOKTOR ZOBER

108 

prvo je bilo polno ljubezni, drugo izgovorov in opraviãevanj.Nujno zahteva odgovora na adreso v mesto. Pismi izroãi de-kli, potem se odpelje, uniãen in potrt, brez sveta in upanja vdrugo nego v ãudesnega starca.

V Volãjaku ga i‰ãe, ali ne najde ga doma. Starec je bil posvoji navadi od‰el na lov. Lisec mu napi‰e nekaj vrstic, opo-minjajoã ga vãeraj‰nje obljube.

S kmeti v Volãjaku je imel ‰e nekaj ur posla, ki mu je bildolgoãasen in muãen.

Kasno popoldne se je vozil po cesti nazaj proti mestu.Kako z lahkim srcem je po tem potu hodil pred ne mnogo

tedni, a sedaj ‰el nazaj teÏak in poln!Pozno ponoãi je njegov voz pridrdral na mestni tlak do-

mov — ãe je smel svojo najeto neveliko sobo svoj dom ime-novati.

Ko je v svoji sobici luã naredil, odpravil voznika, ki mu jenjegove stvari z voza prinesel, in se ogledal okoli, zdelo se muje, kakor da bi bil pol Ïivljenja iz te mirne izbe proã. In ko jesvoje zasluÏene novce spravljal k mali vsotici svoje prej‰njepri‰tedine, moral se je bridko zasmejati:

»Delavec sem, za kruh delam, niã nimam, kako bi smelnanjo misliti! Da, istina je, pozabiti! To je edina beseda. Krat-ke sanje so to bile, ki prihajajo proti volji ãlovekovi in katereba‰ taãas ne more podalj‰ati, kadar bi rad, kakor so sladke,nego majhen ‰um ãloveka v resniãnost vzbudi in iz du‰e ve-selje preÏene.«

Odreãi se sreãi, pozabiti — to je bil tako hiter sklep prinjem, kakor je bila prej v ljubezni hitra in nenadna katastrofav »vinogradu«. Vendar ko mu je njena podoba zopet predoãmi vstala, je ta sklep isto tako brzo padel, krãevito je, brez

BESeDADOKTOR ZOBER

109 

spanja na svoji postelji leÏeã, prijel svoje mehko zglavje injokal kakor dete.

Drugi, tretji, peti dan je priãakoval pisma. A nihãe ni pisal,ni Senãarjeva, ni Lina, ni Zober.

Ti dnevi so bili za Lisca polni muke in dvoma, ni mogel nimisliti ni delati; dosadno mu je bilo v dru‰tvu znancev, ‰e boljpak v samoti.

Sedmi dan mu je prineslo jasnoto. A kako? Zober je pisalsledeãe:

»Prijatelj! Vi ste osel. Kaj Vas je vrag motil, da dajete pis-ma nezanesljivim osebam. Kar ste pisali dekletu, dobila jemati v roke in divja, da ni mogoãe ãloveku besede drÏati. Tu-di za Vas bi ne bilo varno sedaj priti sem. Sedaj moram jazoditi. Na spomlad se vrnem sem. Taãas poskusim, ãe se Va‰anevesta pred pustom ne vda kakemu Va‰emu sovraÏniku, kiima nekaj krajcarjev veã kot Vi in je za linijo lep‰i kot Vi, karje pri vsaki Ïenski verjetno. âe hoãete pak moja pisma, pi‰itemi v Carigrad »Grande rue de Pera, Hôtel National«. To je: ãehoãete z mojimi dokumenti izsiliti bogato nevesto. Vi vidite,da veã ne morem storiti. Sicer pa bodite pametni. Nikjer nizapisano, da bi ba‰ Vi morali sreãni biti, ãe je tolika veãinaljudi okoli Vas brez sreãe.«

To je bila torej zadnja tolaÏba!Neusmiljena tolaÏba, ali vendar resniãna!·e tisti dan sprejme ponudbo starega kolega, ki mu je pis-

meno ponujal mesto pri kopanju velikih vodotokov na juÏ-nem Ogrskem, kjer je bilo dela za celo leto.

»Tedaj pozabimo, lahko ali teÏko; tebi pa, draga devojka,daj bog tisoã sreã, zbogom domovina!« rekel je Lisec, vozeãse z Ïeleznico ãez mejo.

BESeDADOKTOR ZOBER

110 

In vtem, ko je namene delal, ne vrniti se prej v domovino,nego bode njeno podobo pozabil, prihajala mu je vedno namisel; in ako je prisilil se misliti na drug predmet, teÏilo muje nekaj du‰o z neznano moãjo.

BESeDADOKTOR ZOBER

111 

DVAJSETO POGLAVJE

Bilo je dve leti kasneje.Po ‰iroki Donavi ob hrvatsko-srbskem Sremu je plul

navzdol proti srbskim zemljam mogoãen parobrod. DeÏevaloje prej ta dan in predpoldne, zato je bila voda kalna in je dre-vila razliãno brstje in blato s seboj na jug proti morju nena-sitnemu. Kapitan je na svojem vzvi‰enem pomostju stopicalsem ter tam, madÏarski klepetaje s ãrnorusim debelim pot-nikom, kormanu‰ je govoril nem‰ki s svojim tovari‰em po-magaãem, dve dami sta sedeli na parobrodnem krovu in, me-glene kraje ob sremskem bregu ogledovaje, francoski brbljali,njim nasproti pak je srbski pop z dolgo ãrno, malo zamaza-no haljo razkladal po srbsko, kako se zove ta in oni kraj, mla-demu gospodu v belem slamniku, ki je bil Ïe dalje ãasa v po-govoru s sopotujoãim popom — kakor se je videlo, iz dolge-ga ãasa, ker slonel je leno na roãaju in, ogledovaje rjave va-love, katere so delala parobrodna kolesa v vodi, le veã po-slu‰ati nego govoriti hotel.

»Oprostite gospodine,« vpra‰a naposled pop, »vi nisteSrbin?«

»Ne, jaz sem Slovenec,« odgovori mladi gospod v tonu,kateri ni bil posebno vabljiv, dalje izpra‰evati. Vendar oznan-jevalec pravoslavne vere se ni dal odpraviti.

»To je tamo oko Ljubljane,« rekel je, da bi svojo uãenost vzemljepisu in narodoznanstvu pokazal. »Ja sam si odmah

BESeDADOKTOR ZOBER

112 

mislio. Va‰ akcent nije srbski, ja sam mislio, da ste kakavHrvat. A kaÏite vi meni, gospodine …«

Pop je govoril ali vpra‰al ‰e dalje, ali Ivan Lisec — kajti nje-ga smo na‰li v tem gospodu z belim slamnikom ãez dve letitu na ‰iroki Donavi navzdolÏ plujoãega — Lisec ga ni poslu‰alveã.

Drug ãlovek je ves njegov pozor nase potegnil.Izza stopnic, po katerih se ide v podkrovno parobrodsko

sobano prvega reda, pomolil je bil star gospod s sivo bradoglavo. A ker je ba‰ sedaj mrzel veter popihal, mislil je men-da starec: bolje je, da ostanem doli — kajti precej se je nazajpomaknil.

»Kje sem tega ãloveka Ïe videl?« misli Lisec. Ker je bilopasaÏirjev polno, bilo je naravno, da je Lisec tega sopotnikastoprv opazil, ko je Ïe veã ‰tacij vozil se s tem parobrodom.Kdo je to? Ne more se domisliti.

Vstane, poslovi se pri popu in ide navzdol starega gospo-da ‰e enkrat pogledat. Najde ga pri mizi sedeãega v kotu naÏametnih blazinastih klopeh, ali pled je imel ãez eno, klobukãez drugo polovico obraza potegnjen in je delal se, kakor dabi dremal, ali morda je res dremal. Lisec mu ni mogel v celolice videti.

Obrne se in prisede k drugi mizi, da bi od strani poslu‰alrazgovor dveh mladih gospodiãen. Govorili sta tudi oni srb-ski in Lisec je obãudoval lepoto tega, na‰emu najbliÏnjegajezika, ki zvonko na uho bije, posebno, kadar se ãuje iz lepihdekli‰kih ust.

Nemir in dolgãas ga Ïene zopet ven. Hodi nekaj ãasa vsrednjem prostoru, kjer nagopleãi kurjavec ma‰inski kotel zljutim ognjem hrani in pita, hodi okoli ladje po hodniku in

BESeDADOKTOR ZOBER

113 

nazadnje spleza zopet na krov, kjer s precej slabim uspehomzaãne pogovor z dvema bosenskima tur‰kima trgovcema.

Mrak se poãasi uleÏe na gore in planjave ob vodi in lunazasveti ter ãarobno obseva mogoãno reko.

Mraãno je bilo vse okoli Lisca, mraãno in tuje. A bil je na-pravljen iti ‰e bolj v tuje, ‰e dalje od domovine, in sedaj je ba‰na potu. Misel o tem mu je morala po glavi hoditi, ko je s pol-glasnim vzdihom vraãal se v notranjo veliko sobo parobroda.

Gre gor in dol po sobani. Onega speãega starca ni bilo veãv kotu. Kam je ‰el? Glej, tam pri mali mizici so se spravili‰tirje igralci pri kartah in okoli sebe imajo polno stojeãih gle-dalcev. Igrajo visoko ter plaãujejo v zlatu, pred vsakim leÏikupãek cekinov.

Med temi igralci je tudi starec s sivo brado, ki je bil prejLi‰ãevo pozornost vzbudil. Zato Lisec pristopi h gledalcemigre in ga zaãne ‰e enkrat opazovati. Oni je molãal in gledalv karte, tudi drugi trije igralci niso govorili, nekoliko zato, kerje ‰lo za novce, nekoliko, ker so bili neznanci med seboj in sose tu na ladji sluãajno se‰li.

Pogleda Lisec starega gospoda, ko ba‰ oãi vzdigne in svo-jo igro napove.

Da, sedaj je starca spoznal! A te bele brade zadnjiã ni imel,morda se pa ipak moti?

Gre okoli mize in pride s ãasom tik za hrbet staremu. Drugi»majerji« so Ïe svoje opombe delali, starec je bil Ïe prej ene-mu osorno opomnil, da je tu treba molãati, vendar je bil priLiscu sklep gotov, vme‰ati se pri njem, moral je vedeti, je lipravi, je li pak drug ãlovek, popolnoma podoben.

»Devet hudiãev! Dober kup,« reãe Lisec glasno, kateri si-cer ni imel navade kleti, ni slovenski ne drugaãe.

BESeDADOKTOR ZOBER

114 

»Tiho!« zarenãi starec, a se niti ne obrne, da bi pogledal,kdo neki — »hudiãuje« tu nizko v jugu. Lisec je bil namreãnala‰ã precej to specifiãno slovensko kletev izbral, da bi po-zornost starãevo vzbudil in se zagotovil ali je — doktor Zoberto ali ne. A iz »tiho« ni mogel vsega posneti. Glasu tudi iz tekratke besede ni znal loãiti, tem manj, ker je pred dvema le-toma vendarle tudi ne mnogo obãeval z njim, a sedaj ga dveleti ni videl.

Igra je bila konãana in izgubljena za starca. Izplaãa in po-rine karte sosedu. Zdaj stoprv se nazaj ozre in Lisca pogleda.Bil je v istini Zober.

»Kaj vraga? Kje vas pa dobim,« reãe in vstane.»Jaz ne igram veã,« napove hitro nem‰ki svojim soigral-

cem, med katerimi je bil Ïidovski ogrski trgovec, debelu‰en,madÏarskemu magnatu podoben potovalec in dobrodu‰nocivilno lice, ki je bil lahko, kar si hotel, najbrÏ pa lastnina po-tujoãega trgovskega agenta.

»Najbolj iznenaden sem jaz, gospod doktor, kajti, ker se-daj nosite brado, vas nisem poznal,« reãe Lisec.

»Kam se vozite?« vpra‰a Zober.»V Odeso.«»Po kaj?«»Tam dobim zasluÏka. Tukaj, kjer sem do sedaj bil, na

Ogrskem, smo dodelali. Dobil sem poziv od prijatelja, ki je vRusiji, in sedaj me vidite na potu tja,« reãe Lisec.

»Tedaj v Rusijo po zasluÏku, po delu. Nu, mladi ste ‰e injaz bi vam privo‰ãil tako burno Ïivljenje daleã proã po svetu,kjer ãloveku rogove odbijajo, kjer mu prevelika upanja pogi-nejo in kjer se nauãi raãuniti z realizmom. To se ve, da je tanauk samo koristen, ako usoda ne igra s ãlovekom preveã

BESeDADOKTOR ZOBER

115 

brezobzirno, sicer vse lekcije niso niã prida. Ali vi ste preme-hek ãlovek za daljni svet. Îe sedaj ste predaleã proã od doma.— Kdaj ste bili zadnjiã doma? Sediva tu v stran in pijva bute-ljo vina. Jaz imam mnogo z vami govoriti.«

Tako je dejal stari, ali govoril je mirno in lahkodu‰no, ka-kor da bi mu imel samo navadno dogodbo od vãeraj poveda-ti.

Sedeta k majhni mizi. Parobrodni kletar jima prinese vina.»Doma? V domovini nisem bil, odkar sva se midva loãila.

Mati mi je umrla kmalu potem, tako nimam tudi nikogarsvojih veã,« odgovarja Lisec Zobru.

»Torej gradu PraÏanka in moje rojstne vasi Volãjaka ste respopolnoma pozabili? Sapristi! In tisto lepo mlado plavolaskotudi?«

Lisec moãno zardi, starec se nasmehne.»Pozabil? Ne, lagal bi, ko bi to rekel. To mi ni mogoãe ni-

koli, ali saj veste, da bi bilo najbolje, ko bi mogel. Vi sami stemi svetovali,« reãe Lisec.

»Istina je, taãas sem vam tako svetoval. Danes vam ne.«Lisec se osupnjen zgane.»Kaj me srpo gledate?« pravi Zober. »Na mojo vero! Sedaj

so razmere druge na PraÏanku. Tista va‰a mala devojãica jesedaj resna, malo bleda gospodiãna postala in upa na vas ka-kor Jud na Mesijo. In tista stara nosanka je skoro — pomisliteto kolosalno nemoÏnost nekdanjega veka — Senãarica je mo-ja prijateljica postala in me je prosila, naj vendar gotovo iz-vem za vas, sicer nazadnje va‰a ljubica ‰e umrje od nesreãneljubezni. Moje nazore poznate o takih reãeh in me boste ra-zumeli, ãe reãem, da, ãe ne kasnite, ãe pustite Odeso Rusomin se naravnost po Savi ãez Sisek in Zagreb v domovino

BESeDADOKTOR ZOBER

116 

vrnete, precej na grad PraÏanek vozite, najdete jo ‰e pri ce-lem zdravju in se Ïenite. In skoro vam ni drugega svetovati.Vi imate temperament in talent za dobrodu‰nega filistra, kivaruje dom in Ïeno in kopo otrok. Hajdi nazaj, deãko! Toseve le, ako mi niste kakove bedastoãe naredili med tem, karste se izgubili za nas, namreã da bi se bili Ïe v zakon vpreglis kako Nemko ali MadÏarko. Va‰a ljuba, Lina, katero imamtudi jaz rad, dasiravno ba‰ tekmec ne bodem, sicer je gledevas polna optimizma.«

»Vi se ‰alite!« vzklikne Lisec z Ïareãim obrazom.»Pa zakaj! Mar se vam moram po kranjsko pridu‰iti, da mi

boste verovali? Naravnost z Volãjaka prihajam in novopeãe-ne novosti so, ki vam jih kaÏem. In za mene celo niso novosti,ker isto tako je stvar stala Ïe lansko jesen, ko sem bil nekoli-ko dni doma. âemu ne daste glasu od sebe, kje ste? Vrag vasje dal in stvoril, kakor Hrvat kaÏe.«

»In gospa Langmanova?«»Umrla! Îe poldrugo leto tega!«»In gospica … ?«»Hodi na hrib in gleda, ali bode pri‰el Ivan Lisec, ki je pred

lastno sreão beÏal, in od kod. âlovek, ali ima‰ ‰e sluh, ãuje‰ali ne! Pij!« In izpiv‰i nadaljuje: »Jaz vam moram povedati,da, odkar to va‰o deklico tako poznam, kakor sem jo to spo-mlad in te dni spoznal — razume se, da je bila le zaradi vasvedno pri meni — spo‰tujem zopet Ïensko. Njen oãe je bil zamoj del lump, to je istina, njena mati je bila navadna Ïenska,Ïenska sploh, kakor jih dvanajst ‰teje dvanajstorico, a hãi jevideti res nekaj dobrega blaga in ãestitam vam. Veseli me paposebno, da sem vas dobil, jaz prvi.«

»Bog vam odpusti, gospod doktor, ako neumestno stra‰no

BESeDADOKTOR ZOBER

117 

‰alo z menoj imate …,« pravi Lisec s tresoãim se in zamolk-lim glasom. Kar je tu ãul, pri‰lo je zanj vse prenaglo. Sreãa gaje udarila po glavi.

»Grom Elijev, resen jaz nikdar ne laÏem!« udari zdaj tudiZober ob mizo, da se mu ãa‰a strklja in vino razlije ter se odveã gruã ljudje obrnejo na samotna dva pivca.

Sedaj je Lisec veroval.»Oprostite,« reãe, »kar ste mi povedali, vse je tako velikan-

sko iznenadenje, ki me je zadelo kakor strela, potrpite …«Roka, ki jo je preko mize Zobru dal, tresla se mu je kakor

glas in zami‰ljen se nasloni na mizo.»Nu, da, naj si bode,« pravi starec, vzdigne ãa‰o ter pije.Imel je ‰e na veliko vpra‰anj odgovarjati. Nekatere stvari

je Lisec vpra‰eval po dvakrat, preden je na celo prav verovatimogel.

Kajti kaka sprememba! Prej, jedva pred nekaj trenutki, jena krovu gori premi‰ljeval neveselo usodo, ki ga Ïene samot-nega v daljni svet, a sedaj se mu naenkrat ponuja veã, negoje smel upati, ljubljena deklica, katero pozabiti si je prizade-val, a katere podobe izbrisati iz spomina in iztrgati iz srca niza en dan ni mogel!

Sedaj se mu je kazal ali je pravzaprav Ïe bil konec stra‰nemuke, ki mu jo je prizadeval boj med srcem in razumom,med dolÏnostjo in Ïeljo.

BeÏal je bil pred svojo sreão, ker se mu je zdela nedoseglji-va, ker ji ni mogel gledati v presvetlo lice, a sedaj se mu jebliÏala v vsej istinitosti.

Ko je vse to Liscu po glavi ‰lo kakor bliski, na‰teval je staridr. Zober hladnokrvno ãrteÏe, po katerih naj se ravna. Pla-ãano vozno karto po Donavi od Zemuna naprej naj vrÏe v

BESeDADOKTOR ZOBER

118 

vodo. V Zemunu naj se izladja, tam v brodni agenturi pozve,kdaj pluje prva ladja iz Zemuna ali Beograda po Savi — ãevelja ‰e vozni red kakor lani, odhaja Ïe jutri zjutraj, reãe —»in potem ste v ‰tirih dneh na slovenski zemlji in na PraÏan-ku in ona se bode naslonila na vas in od veselja jokaje oãita-la, zakaj vas ni bilo ,tako dolgo, oh, tako dolgo, kaj sem taãastrpela in jokala za tebe, ti ljubi hudobneÏ, ti …’ ha, ha, ha!Kajne, da znam ‰e? Isto tako je nekdaj njena mati z menojgolobovala, a vraga, nazadnje je drugega za moÏa vzela! — Apropos, zakaj mi niste pisali niãesar, da nisem adrese va‰evedel?« vpra‰a na konec starec Lisca.

»Izgovor je tako navaden, da skoro neverjeten, ali resniãenje. Preseljevaje se, izgubil sem bil va‰e pismo, v katerem stemi bili ulico in hotel zapisali. Precej od poãetka pa vam nisemhotel niti mogel odgovarjati, ker va‰e ponudbe s tistimi pis-mi, ki ste mi jih na razpolaganje stavili, zdelo se mi je …«

»NemoÏato sprejeti? Nu, da, prav ste imeli. Sedaj tudi nimogoãe veã, kakor tudi ni treba. PoÏgal sem jih lani. Oba staumrla in ma‰ãeval sem se na obeh. Pravijo, da na starost ãlo-vek otroãji postaje, tako se naj pa ‰e z menoj zgodi. Naso-vraÏil sem se, sedaj poskusim, ãe je ‰e kaj ljubezni ostalo. Inkakor reãeno, one papirje sem poÏgal.«

»Ali bi smel vedeti, kaj je bilo v njih?« vpra‰a Lisec.»Tako? Ponujal sem vam jih — na moje po‰tenje, da bi jih

ne bil nikomur drugemu dal za nobeno ceno — a niste jihhoteli. Zdaj vam pa naj razlagam, kaj je bilo v njih? Nu, visami bi ne vedeli mnogo veã, nego veste do sedaj, ako bi jihbili ãitali. Posneli bi bili iz enega, da nekov dr. Langman sampriznaje meni nasproti, da me je lopovsko prevaril, in me zaves svet prosi, naj mu prizanesem. Dalje bi bili brali zaljublje-

BESeDADOKTOR ZOBER

119 

no pismo neke Alojzije, ki ni bila nihãe drug nego mati va‰eneveste, Langmanica, ter sem zopet kot prejemnik jaz imelãast na zavitku figurirati. Tretje je bil pa protokol, narejen nakonzulatu v Aleksandriji, katerega bi tudi mogli ‰ele potemrazumeti, ko bi vam jaz nekatere stvari od poãetka povedal.— Sicer bi to pripovedovanje lahko odloÏil do ãasa, da se zo-pet na PraÏanku vidiva, kjer vas prihodnje leto ali morda Ïena spomlad sigurno kot posestnika najdem. Vendar nekoli-ko naj bode povedano precej, da vam bodo one stvari jasne,katerih sem samo na pol omenil v prej‰njih najinih pogovo-rih. Mislim pak, da bode najbolje, ako jih veste sami. Îenska-ma na PraÏanku, va‰i nevesti in tisti stari hi‰ni, sem navezalizmi‰ljeno fabulo na vrat; poslu‰ajte zvesto, kar vam bodo omeni pravili, in naredite se, kakor da bi vse svetopisemskoverjeli, tako bode ‰e najbolje. Vam hoãem pa resnico poveda-ti, vsaj povrhu, drugo lahko kasneje dopolnim. Prej pa je do-bro, da veãerjava. Biftek na ladji mi je vselej di‰al. Potem priãa‰i vina vam hoãem ko‰ãek svoje zgodovine povedati. Doliv spalnici imam v kovãku nekaj slovenskega vina, ki sem gaiz najine domovine s seboj vzel. Oskrbite veãerjo, jaz prine-sem pijaãe. Enkrat sva Ïe pri domaãem vinu razgovor imela,dakle tudi za to slovo.«

Rek‰i, stari Zober odide v trebuh ladje dol, kjer so majh-ne kabine za spanje toliko oseb, kolikor se jih v praksi pre-govora drÏi »kdor prej pride, prej melje.«

Ko sta potem poveãerjala in pri ãa‰i domaãega vinca sede-la, zaãne Zober:

»Jaz sem bil Ïiv deãko, ko sem bil mlad. Dasi sem bil kmet-skega kolena, vendar mi je bilo kmalu lahko mogoãe, sleãiono nerodnost in negotovost v obna‰anju, ki navadno tudi

BESeDADOKTOR ZOBER

120 

najtalentiranej‰e ‰tudente iz kmetskih rodovin karakterizirain jim vse Ïivljenje ostaje. Saj ste ãuli Ïe pregovor: rustica na-tura tenet sua jura — ali: kmet ostane kmet, ãeprav do poldnespi.

Tako sem bil kmalu v bolj‰ih hi‰ah znan in priljubljen.Poduãeval sem pri nekem trgovcu, ko sem bil v zadnjem letulicejskih ‰tudij. Imeli so me popolnoma za domaãega in medotroki sem bil kakor brat.

Posebno sem se rad zabaval s taãas petnajstletno Alojzijo,in ko sem ‰el na vseuãili‰ãe in sem se na gradiãu PraÏanku,kjer je taãas trgovãeva familija na letnih poãitnicah bila —kajti grad je imel drugega gospodarja — poslavljal pred od-hodom, zapazil sem, da sem v deklico zaljubljen, ona v mene.Prisezala sva si veãno zvestobo, in ker sem na Dunaju medi-cino uãil se, a od star‰ev zapu‰ãen bil, bila so mi njena pismanajveãja tolaÏba in vsaj du‰evno krepilo.

Vsake poãitnice pak sem imel doma, v obliÏju PraÏanka,priliko shajati se Ï njo in delala sva osnove, kako bode po do-konãanih ‰tudijah ona moja ljubljena Ïena postala, kako mibode sreãa gotovo naklonila lepo prakso, in najveãje veseljebi bilo potem za naju, ko bi kupila gradiã PraÏanek, o kate-rem sem od svojega oãeta Ïe taãas vedel, da bode prodan,kadar umrje tedanji lastnik.

To so bili najlep‰i ãasi mojega Ïivljenja, ãasi iluzije in do-mi‰ljave ‰pekulacije na lepo prihodnost.

Med mojimi tovari‰i Ïe na liceju mi je bil najljub‰i prijateljsouãenec, Langman z imenom, sin nem‰kega uradnika, ka-teri je bil kakor toliko drugih uradnikov porinjen iz ne vemkatere nem‰ke province k nam. Jaz pravzaprav ne vem, kajme je k temu ãloveku vleklo. Îe taãas — to so bili ‰e drugi ãasi

BESeDADOKTOR ZOBER

121 

nego danes in tudi dana‰nji so prekleto Ïalostni — nas je bilonekoliko v na‰ih ponemãenih ‰olah, ki smo med seboj govo-rili jezik svoje matere. Loãili smo se kmetski sinovi od gospo-skih sinov, uradni‰kih itd. Langman je znal samo nem‰ki inse mi je ‰e smejal, kadar sem s tovari‰i slovenski govoril, kargotovo ni bilo prikupljivo.

Ker je imel malo talenta navzlic svoji veliki pridnosti, mo-ral sem mu jaz pomagati v vsem. Denarja sem imel jaz skoroveã nego on. Sicer nisem potreboval od njega niãesar, zaba-vati ni posebno znal, vãasih me je celo razÏalil, nikdar kaj lju-bega izkazal mi, skratka: jaz ne razumem sedaj, kako je mo-goãe bilo, da sem bil temu ãloveku tak prijatelj, kakr‰en morele mladosrãen ãlovek biti.

Bil je telesno idealno lep ãlovek, visok, ãrnolas, obraz brezgraje. Morda sem veroval v izrek, o katerem sem, to sevedakasneje, tudi v njem in ‰e brez‰tevilnokrat sicer izku‰al, da jenajveãja laÏ — namreã, da v lepem telesu prebiva tudi lepadu‰a. Pasja du‰a je bila v njegovem lepem telesu!«

Nekaj one iskre, katero je Lisec v Zobrovih oãeh videl, koga je ‰e neznanca iz svoje sobe podil, ‰vigne iz njegovih oãitudi pri tem spominu. Toda ãa‰a vina je menda poplaknilasrd, ker Zober nadaljuje:

»Ker je odloãil se na univerzi to ‰tudirati, kar jaz, namreãmedicino, mislil sem, da je to najveãje prijateljstvo. Jaz sembil jako zaupljiva du‰a. Dasi je bil on v vseh reãeh materialist,jaz pak manj realen v svojih nazorih, vendar nisem imel sko-ro nobene misli, da bi je ne bil njemu povedal.

Tako sem mu dajal tudi pisma ãitati, ki sem jih od svojeljubice dobival. Ona je znala pisati s tako divno fantazijo, stakim ognjem in tako resniãnostjo, da se ‰e danes ãudim, ka-

BESeDADOKTOR ZOBER

122 

ko je mogoãe bilo kasneje, da so se vse te tisoãere vroãe pro-stovoljne prisege in obljube veãne zvestobe — v niãevo penospremenile.

Taãas sem zaupal in veroval v svojega dekleta skalovitotrdno. Bil sem paã neumen mlad ãlovek.

Ka je moj prijatelj Langman pisma, ki sem jih redno dobi-val, posebno rad ãital, mislil sem, da to izvira iz njegovegaprijateljstva do mene. Ugajalo mi je tudi sli‰ati od njega hvalonjenega stila in duha. Tudi mi je bila potreba govoriti vsaj znekom o tem, ãesar je bilo srce polno.

To je trajalo pet let. Ona je bila stara enaindvajset let, od-bila je veã snubaãev in ãakala mene in konca mojih ‰tudij.

Pred petimi leti sem bil Langmana z njo seznanil. Bil je primeni na praznikih na oãetovem domu v Volãjaku — moj oãeje bil velik skopuh, ali gostoljuben vendar — ona je bila zo-pet na PraÏanku na poletnem stanovanju pri prijateljski graj-ski gospodi kakor vsako poletje.

Govorila je mnogo Ï njim in mi ga hvalila. Jaz sem bil ve-sel, da je moj prijatelj tudi njen prijatelj. Veã si niti misliti nebi bil mogel ni od nje niti od njega, ker, kakor bi meni ne bilonikdar na misel pri‰lo izneverjati prijateljevo ljubo, tako semsodil tudi o drugih.

Konãav‰i ‰tudije, sem se kot praktiãni zdravnik naselil.Njenemu oãetu je bila najina ljubezen na mojo Ïeljo nezna-na ostala. Sedaj, ko sem imel diplomo, mislil sem: bogve kajsem, in planil sem precej v sredino stvari, pri oãetu sem snu-bil za njeno roko.

On je bil osupnjen, trdil mi je, da nima proti moji osebiniãesar, vendar zdaj stvar ‰e ne gre, jaz moram prej pokaza-

BESeDADOKTOR ZOBER

123 

ti, kakovi bodo moji zasluÏki, moram dobiti ali dobro prak-so ali dobro definitivno sluÏbo, pa tu v mestu, drugod ne.

Jaz sem dobre prakse za gotovo priãakoval, o svoji znano-sti in najnovej‰ih metodah sem imel velik respekt.

Îalibog pak se je kmalu pokazalo, da sem svoje gradove vzrak zidal.

Nesreão sem imel pri prvih kurah. Starej‰i kolegi so mipovsod zavidno ovire delali, videl sem grdo egoistiãno kru-hoborstvo, zasluÏil sem komaj toliko, da sem Ïivel. Bil semstra‰no nesreãen.

V tem ãasu mi pi‰e Langman, da je on sklenil iti v Alek-sandrijo in Kairo, tam je veliko pomanjkanje zdravnikov, dajose izvrstni pogoji za dva, naj grem ‰e jaz Ï njim, v treh letihsi narediva oba malo premoÏenja in potem se lahko vrnevav domovino. V mojih neugodnih materialnih razmerah inpoleg mojih aspiracij je bila to izvrstna misel.

To sem povedal svoji nevesti. Ona je jokala, ali obljubila mije, da me hoãe ãakati.

Medtem bi ona polnoletna postala, od oãeta bi neodvisnabila — mislil sem si in, kakor so bila tri leta dolg in dolg ãas,vendar mi je bilo po drugi strani laskavo misliti, da potemdobim njo od nje same, ne od oãeta.

Langman pride, stanuje pri meni nekaj dni, navzoãen jepri dveh tajnih shodih, ki sem jih imel Ï njo, in pri slovesupred odhodom.

Prideva v Afriko. Ob drugi priliki vam hoãem natanãnejerazloÏiti, kak je bil najin zaãetek in napredek. Le toliko sedaj,da nama je izvrstno ‰lo, oba sva se bogatila, v dveh letih semimel Ïe priliãno vsoto denarja skupaj. Slab‰e sicer, vendartudi dobro je prakticiral Langman. Skoro ni dan minil, da ne

BESeDADOKTOR ZOBER

124 

bi bila skupaj, in govorila sva kakor ob ‰tudentovskih ãasih omoji zaroãenki, za katero se je Langman vedno zanimal, in nienega pisma nisem mogel obdrÏati, da ne bi bil i on ãital.

Tudi ona ga ni nikdar pozabljala pozdraviti in je govorilao njem z jako srãnimi besedami, tako da bi bil jaz lahko lju-bosumen postal, a nisem.

Najveãji zasluÏek je nama dajala apoteka, katero sva bilaskupno ustanovila. Gospodarstvo je imel Langman sam, de-leÏ pak je bil obeh enak, ker je zaradi moje bolj‰e prakse veãprejemnikov prihajalo. Tudi se je moj prijatelj bolj prilagal za‰arlatanstvo, ki je pri zdravilih neumnim ljudem nasprotiskorajda potrebno, a vendar meni zoprno. On je z dobrovestjo prodajal ,aqua destillata’ ki naju ni skoro niã stala, zadrag denar. Jaz sem si mislil in sem videl, da ,mundus vultdecipi’. Denar je spravljal on in jaz sem mislil, da bova deli-la na koncu. Tudi ga nisem vpra‰eval, koliko je Ïe nabralo se,a na priliko sem vedel, da je Ïe precej‰nja vsota.

Medtem se je tretje leto h koncu bliÏalo in pisma mojeAlojzije so postajala bolj prozaiãna, toÏila mi je, koliko ji oãeprizadene, da se ona stara itd.

Zato opomnim Langmana, da jaz odidem kmalu, naj ra-ãun sklene in meni moj deleÏ izplaãa. Ako hoãe on ostati,prepustim mu posel brez od‰kodnine kot samo njegovo ime-nje.

Videl sem z zaãudenjem, da mu to ni pogodu.Odslej je bolj poredko k meni zahajal, o raãunu se pa ni

zmenil, nego odla‰al to stvar vedno, ãe sem ga opomnil. Tomi je bilo nerazumljivo.

V tistem ãasu se je raznesla novica, da je policija zasledilaveliko zaroto in v zapor odvela mnogo odliãnih muslimanov

BESeDADOKTOR ZOBER

125 

in celo neke kr‰ãanske trgovce. Jaz se za vse to nisem dostibrigal.

Nekega veãera pride Langman k meni in njegov sluga zanjim nosi teÏek kovãek.

,Shrani mi tole do jutri, da mi ne bode treba stvari na mojestanovanje nositi. Jutri ali pojutri‰njem po‰ljem ponj.’

,Kaj pa ima‰ tako teÏkega v tem kovãku?’ vpra‰am radove-den.

,To je moja skrivnost. Pusti zapeãateno in premagaj svojoradovednost, izve‰ pa gotovo, kaj je,’ pravi, da kovãek v kotin me sili, naj grem Ï njim.

Res odideva v francosko gostilnico, govoriva tam ‰e dolgoin se razideva.

Drugi dan pridem od nekega bolnika domov, pa najdempred vrati dva policista in enega komisarja. ,Kaj hoãete tu?’vpra‰am prestra‰en, ker da tukaj z justico ni niti nedolÏnemuãloveku posla imeti, to sem vedel.

,Gospod pojde z nami,’ reãe mi komisar, policista me pri-meta in odvedó me v jeão. Niti v svojo sobo nisem smel po-gledati.

V jeãi sem prosil, naj se po‰lje na avstrijski konzulat, naj sepo‰lje po Langmana, jaz sem nedolÏen, dam kavcijo itd. Vse-mu so se smejali, ostal sem sam, sam podnevi in ponoãi. Toso bile stra‰ne ure.

Potem se zaãno preiskavanja. Vpra‰an sem bil o osebah,katerih nisem ãisto niã poznal ali pa samo po imenu. Vpra‰ansem bil, od kod je smodnik v mojo sobo pri‰el. Tu sem stoprvzvedel ali slutil, da je bil v kovãku, ki mi ga je Langman v sobopostavil, smodnik.

Jaz, kratkovidni osel, bal sem se sedaj izdati Langmana, bal

BESeDADOKTOR ZOBER

126 

sem se nadleÏnosti in opasnosti narediti prijatelju, takemuprijatelju, ki me je bil — izdal!

Rekel sem, da nikdar nisem znal, kaj je v kovãku, da mi gaje eden mojih pacientov, ki ga ne poznam, dan prej spravitidal.

Ta izgovor v nuji me je zaplel v celo mreÏo protislovij, sumna mene je bil ‰e veãji. Potoval sem nazaj v zapor in prebiltam brez ‰tevila muãnih dni in noãi.

Od nobene strani ni bilo pomoãi. Sklenem resnico pove-dati o kovãku, saj vendar Langman ni mogel tako neumenbiti in sebe zapletati v kakovo zaroto, gotovo je bil tudi on lenedolÏno orodje, in ãe njegovo ime imenujem, pozvan bodei on in potem se bode pomota pokazala.

Ali ko Langmanovo ime imenujem, pokopal sem se popol-noma, kajti sedaj izvem, da je on ubegnil tisto noã, ko sva semidva raz‰la, z ladjo, ki je taãas odjadrala po polnoãi. Nje-govo udeleÏenje pri zaroti je bilo ,dokazano’. Tako naglo jeod‰el. A meni ni prej niã povedal!

Zdajci stoprv se mi vzdigne stra‰en sum, zakaj mi je ba‰ onkovãek v stanovanje postavil, zakaj mi ni hotel raãuna nare-diti, zakaj se je bilo njegovo prijateljstvo zadnji ãas ohladilo.Prekletje bodi ãlove‰ki lakomnosti, ki take judeÏe raja! Pre-kleta zemlja, da takih ljudi ne poÏre!

Tako sem klel na prvi hip, a potem zopet vsega vkup nisemmogel verjeti, duh mi je otrpnil, na vse kombinacije neved-nih, fanatiãnih mojih sodnikov nisem vedel kaj reãi, mojedrÏavljanstvo me ni varovalo, ker nisem mogel do tega pri-ti, da bi bil pomoãi dobil.

Obsojen sem bil po dolgem preiskovalnem zaporu in od-vedli so me v Kairo.

BESeDADOKTOR ZOBER

127 

Tam sem bil leto dni v zaporu, preden se mi je prav na hu-moristiãen naãin — ne utegnem sedaj tega praviti — posreãi-lo uskoãiti.

Ponoãi hodeã in po stranskih potih sem pri‰el v Aleksan-drijo in tam po velikih teÏavah pribeÏali‰ãe na‰el pri diplo-matiãnem avstrijskem zastopniku, ki mi je vse obetal, a samonekatere moje papirje nazaj dobil, a ne mojega premoÏenja.Za to ni hotel nihãe vedeti. Le malo ostankov sem dobil.

Ubog sem bil in potrt. Preden pri orientalnih neredih kakozado‰ãenje dobim, bode dolgo ãasa poteklo.

Kaj poãeti? Domov iti?Prviã nisem imel potnine, drugiã pak pokaj? Beraãit?Ko bi znal, kod Langmana iskati, da! Ali vrag vedi, kam ga

je neslo.Kaj se je z njo zgodilo v teh dolgih treh letih? Jaz nisem

dane besede drÏal njej in zdaj je morem ‰e manj. Kako se mo-rem kot uskok iz jeãe, ãeprav nedolÏen, pa pol nag nanjo obr-niti? Nikdar, zdaj vsaj ne!

Pi‰em torej nekemu biv‰emu ‰olskemu kolegi, naj mi po-zve, kaj je z njo in ali je mogoãe v domovini kje kako meniprimerno mesto dobiti. Odgovori mi kmalu, da je za gotovoãul, da se je ona omoÏila, imena njenega moÏa ne ve veã; karse drugega dela moje pro‰nje tiãe, obÏaluje, da mi ne morenobenega sveta dati. Pristavlja ‰e, da je bilo med mojimiznanci kot gotovost raznesena novica, da sem mrtev, torej miãestita na Ïivljenju, ãe‰ mrtvo napovedani ‰e dolgo Ïive.

Kaj je bilo zdaj meni treba dolgo Ïiveti!Izgubil sem vse, celo mladostni pogum in veselje do dela

in pridobivanja. Nobene trdne volje nisem imel, od kraja za-ãeti. Pokaj tudi?

BESeDADOKTOR ZOBER

128 

Zapravil sem bil ostanek svojega imetja, Ïivljenje v temkraju brez vse pravne varnosti mi je bilo zoprno in vendar senisem znal kam premakniti.

Kakor satira na moje razmere mi pride pismo od mojegabrata, v katerem mi naznanja, da je oãe moj umrl Ïe preddvema letoma, njemu prepustil vse domovje, a da ima slabeletine, povsod nesreão, da je zabredel v dolg, naj mu torej,ker ãuje, da nisem umrl, denarja po‰ljem.

Lopov! Prej, ko sem ‰tudiral, bil je na vsak krajcar srdit,katerega sem s teÏavo od skopega oãeta prejel, a sedaj je ho-tel ‰e denarja od mene, namesto da bi govoril o mojem de-diãnem deleÏu iz zapu‰ãine mojega oãeta. Naprosim nekegabrivca, kateri mi je bil edini prijatelj — kaka satira zopet —naj mu pi‰e, da sem vendarle popolnoma mrtev.

Zdajci se zaãne zame ãas, ko sem brez dela bil, stradal inglad trpeti moral in, prodav‰i zadnjo obleko, bil na tem, da sepogubim.

Iz prej‰njih ãasov znan mi kapitan francoske ladje me re‰is tem, da mi ponudi mesto ladijskega zdravnika, ker je bilnjegov dosedanji umrl.

Prevzel sem to sluÏbo, zapustil mesto svoje nesreãe in pre-plul ves ocean in obiskaval obale ‰tirih delov sveta.

Nazadnje sem se naveliãal tudi tega in hotel sem se vrnitiv domovino. Pozabil sem bil svoje mladostne upe, novih sinisem delal, torej je bilo moje Ïivljenje od danes do jutri —suho in prazno. Sluãaj je nanesel, da sem obtiãal potem v Ca-rigradu, kjer sem ‰e dandanes.

Sluãaj je tudi bil, da sem ‰el zopet na svoj dom pogledat inda sem tam na‰el njo, kateri sem nekdaj toliko zaupal, a na‰eljo Ïeno moje sreãe tatu in izdajalca Langmana!

BESeDADOKTOR ZOBER

129 

Neki rojak me namreã dobi v Carigradu in mi reãe, da je vdomaãem uradnem ãasniku ãital razglas o neki prodaji, v ka-teri se kurator postavlja meni. To mu je v oãi palo, ker ni ‰enikdar sicer ãital imena Zober. Radoveden vpra‰am za list invidim, da je prodano posestvo mojega brata, da imam jaz odoãeta izgovorjen kot v mali hi‰i in da ga hoãe po zakonu ku-povalec hi‰e z odkupom odpraviti. Tako daleã je pri‰lo tudiz mojo rojstno hi‰o! Iz kmetskega magnata, kakor je bil mojoãe, postal je moj brat beraã!

Ta misel mi je vzbudila vprviã po dolgem ãasu toÏenje podomovini. Hitro popustim vse in se napotim domov. Bil semnamenjen, ãe le mogoãe, nazaj kupiti rojstni dom in njegazemlji‰ãe ter pokmetiti se.

Pridem domov. Znate oni klanec, ko se pride do treh sta-rih ãe‰njevih dreves in se odpre razgled na vas in na gradPraÏanek?

Tam mi je o pogledu grada na misel pri‰lo: glej, nekdaj sisanjal toliko zasluÏiti, da bi ta gradiã kupil in v njem sreãenbil Ï njo.

Ta misel me je sentimentalnega naredila. Kakor petnajst-letno dekle sem bil ãez dolgo ãasa mehak in zdi se mi, da mije solza v oãi pri‰la — najneumnej‰a solza in najmanj moÏev-ska — jokajoãega sam nad seboj.

To vam moram povedati, da si morete le nekoliko boljpredstavljati, kako stra‰no me je pretreslo, ko sem ‰e tisti ve-ãer zvedel, da stanuje res ona tam, kjer je nekdaj upala, a na-mesto z menoj z onim ãlovekom, ki je mene izdal! Ona Ïnjim!

Vi ne veste, koliko diaboliãne moãi poãiva v ãloveku, in neÏelim vam, da bi vam jo izkustvo vzbudilo.

BESeDADOKTOR ZOBER

130 

Meni se je vsa vzbudila tedaj.Ma‰ãevati sem se hotel, a sam. Obema sem na menil na-

rediti pekel na zemlji.To sem zvesto storil. Ne bom vam sedaj opisoval vseh

scen, ko sem bil Ï njim najprvo skupaj, ko sem ga sam takodaleã spravil, da mi je v prvi zadregi spriãevalo dal, kakr‰negaãrno na belem prej niti nisem popolnoma imel; ko sem gapotem pred njo v vsej njegovi lopovski obliki pokazal in jovendar primoral, da je pri njem ostala, katerega Ïe prej niposebno ljubila itd.

Obadva sta se tresla pred menoj kakor pred hudiãem inoba sem vrtil, kakor sem hotel. To je tisti vpliv, o katerem stetudi vi sli‰ali.

Vendar kmalu sem misel opustil, da bi tam ostal. Prenasitilsem se sovra‰tva, zagotovil si izgovorjeno hi‰o svojega oãe-ta, kjer sem tudi vas na‰el, in potem sem le vãasi prihajal najesen in spomlad, vselej strah za oba, posebno zanj, ki ni imelnobenega poguma meni nasproti.

Da morete misliti, kako sem ga traktiral, sodite iz te malo-sti, da me je moral vselej sam voziti, kadar sem kam hotel; inkadar sem se zmislil, poslal sem ga na sredi ceste od sedeÏaproã h koãijaÏu na kozla sest.

On je storil vse iz straha pred menoj.Ko sem bil vzadnjiã z njim skupaj, moral me je tudi sam v

mesto voziti in pri koãijaÏu sedeti. Vem, da ga je to poniÏanjejako peklo, ‰e bolj pak je lakomnika grizlo, da mi je moralmoj ukradeni deleÏ izplaãati, katerega prej nisem hotel.

To je bilo najbrÏ vzrok, da je od gneva razburjen med po-tom domov na vozu nagle smrti umrl.

BESeDADOKTOR ZOBER

131 

Ona je krivo mislila, da sem jaz svojo zdravni‰ko znanostzlorabil in mu iz Ïivljenja pomogel.

Zato je bolezen dobila taãas, katero ste mogli tudi vi opa-zovati. Vam, ki me zdaj poznate — in vi ste edini ãlovek, ka-teremu sem o sebi toliko govoril — dajem besedo na ãast inpo‰tenje, da je bil ta njen sum prazen. Vendar ji ga nisem mo-gel iz glave izbiti, a si tudi nisem mnogo prizadeval.

Kasneje se mi je vãasi Ïe smilila in mislil sem, da ni niãe-sar storila, kar druga Ïenska ne bi tudi. In ko ste me vi na‰li,bilo je moje sovra‰tvo Ïe ohlajeno.

Kako sem pa do tega pri‰el, da sem vam prijatelj in da vascelo Ïenim z njegovo in njeno hãerjo — tega, bogami, ‰e samne razumem. To je velika nedoslednost, kakor vidite; ali vsena‰e Ïivljenje in ves ãlovek je sestavljen iz nekonsekvenc.Sicer mi pa zdaj ni Ïal, ãez dolgo ãasa sem zopet nekaj sams seboj zadovoljen in to morda zaradi vas, ki ste mi tujec. Tu-di deklica mi dopada, ne domi‰ljam se, da je njegova hãi. Na-robe, ‰e rad jo imam.«

Rek‰i pomoli starec ãa‰o preko mize, trãi in pije, odloÏi join zami‰ljen zre v zrak.

»Nisem vam tujec veã in Ïelim ‰e manj biti tujec,« reãe muLisec s solznim oãesom.

BESeDADOKTOR ZOBER

132 

ENAINDVAJSETO POGLAVJE

Med pripovedovanjem je pil Zober tudi prej mnogo,zaãelo se mu je poznavati kakor oni veãer v gradu. Kar

je Lisec potem govoril, ni zvesto poslu‰al, zami‰ljen je z obe-ma rokama drÏal ãa‰o, kakor da bi se bal, da se ne bi zvrni-la.

»Kje smo Ïe?« vpra‰a po nekoliko minutah. Lisec sam nisli‰al ‰tacij imenovati, tedaj vstane in gre pozvedovat.

Ko pride nazaj, najde Zobra z glavo na mizo naslonjene-ga. Glasno mu imenuje ladijsko postajo, katera sedaj pride.

Stari vzdigne teÏko glavo in pravi: »Vino me je Ïe vdrugiãpremagalo v va‰i druÏbi. Ne sodite me napaãno, a bilo jemnogokrat moja tolaÏba ba‰ pitje. âlovek pozablja le, ako jelahkomi‰ljen ali ako mnogo dela ali ako pije. Pozabljati je bilomeni potreba, delal sem, a moral sem tudi piti. Mogoãe, dabode sedaj kaj bolje, pravzaprav je Ïe bolje. Le glejte, da svojostvar uredite. Na spomlad se vidimo doma, ako zdrav osta-nem in ako se ãesa drugega ne domislim. MoÏno je, da potemskupaj ostanemo. Nekoliko potrpljenja z menoj vam bodetreba, ali …«

»Veãjega veselja za mene in tudi za Lino, ako se upanjeizpolni, ki ste mi ga dali, gospod doktor, ne bode, nego post-reãi vam z ljubeznijo kot oãetu. .«

»Ha-ha-ha!« zagrohoãe se Zober zopet v svojem jovial-nem glasu. »,Oãetu?’ tega imena tudi ni v mojem leksiku.

BESeDADOKTOR ZOBER

133 

Vendar, ker ste Ïe, kakor sem prej rekel, enkrat moj neãak biliin jaz va‰ stric, ostanimo pri tem. âe nisva po krvi, to nammedicinarjem prav malo imponira. Bilo bi Ïalostno za vas, kobi se kreposti in slabosti po krvi dedovale. Potem bi morali viroge nositi, za to pa, se mi zdi, da niste ustvarjeni. In tudideklica se mi zdi dobro dete in je.«

Lisec je hotel na druge stvari pogovor navesti, ker se je balnjegove kritike o bitju, ki mu je bilo najdraÏje. A Zobru sezaãne zdehati.

»Prijatelj, jaz pojdem spat. V Zemunu vi izstopite. Buditime ni treba, tega nimam rad. Îelim vam sreão, pa sva na dvo-je. Govoril sem vam mnogo vãasi, kar sam ne vem, ali je biloiz mojega notranjega ali ne. Mislite si, da je vendar resniãenpregovor, da pes, ki laja, ne grize. Jaz sam sebe ne poznam,dasi sem star. Îalostno, rekel bi kdo, ali nobeden, ki bi bilmoje du‰evno Ïivljenje Ïiveti moral. Tako je.«

Rek‰i, vstane in sedaj je Lisec videl, da ga pito vino prema-guje, kar je ãutil Zober sam in rekel:

»Starost, prekleta starost, noge so slabe, spremite me dolv spalnico, zdi se mi, da Ïe sam ne pridem lahko veã.«

Po klopeh okoli so bili drugi potniki zadremali, le malo jihje bedelo pri igrah.

Lisec prime starca pod pazduho in ga vodi po ozkih stop-nicah v niÏji trebuh ladje. Tam se starec na svoje mesto uleÏein reãe:

»Tako! Pa dobro se imejte, ãe se ne vidiva veã. Kakor semrekel, ne budite me v Zemunu. Jaz rad spim. PozdraviteLino.« In Ïe jame dremati.

»Dajte mi roko,« prosi Lisec z ginjenim glasom.

BESeDADOKTOR ZOBER

134 

»Ah, ãemu to, Ïe dobro, zbogom!« reãe starec, da roko inÏe je spal.

Ob drugi steni je smrãal na enaki slabi vrvni postelji drugãlovek. Nekaj sekund je Lisec postal v na pol temni ozki ka-bini, potem zopet odgrnil zagrinjalo, ki je namestovalo vra-ta, in z nekako teÏkim srcem od‰el od speãega starega moÏa!

Ali je imel slutnjo, da ga ne bode nikdar veã videl? Zave-den si te slutnje ni bil.

Gre gor zopet na krov. Noã je minevala, jutro se je delalo,nikogar razen kapitana, kormanu‰a in opravljajoãih delavcevna krovu bedeãega ni bilo.

Liscu to noã ni bilo za spanje. Fantazija njegova je imelatoliko novega gradiva prebaviti, da ni znala, kje zaãeti, kate-ro misel do kraja misliti in ne one druge preskoãiti. Slika oteÏkem Ïivljenju tega moÏa mu je bila razvita pred oãmi, mo-Ïa, ki je tako ãudovito posegel v njegovo lastno Ïivljenje, neiz preraãunanja ali iz egoizma, nego iz sluãaja kakor za ‰alo!

In na drugi strani je vstajala mila podoba pred njegovo du-‰o, ljubljena deklica, ki mu zvesto srce hrani in ga priãakuje.

Jutro je bilo tu, a z njim poslednja postaja, mesto na av-strijski meji, Zemun, kjer je moral Lisec zaradi svojega nove-ga plana izstopiti.

Naglo stopi v spodnji prostor. Zober je trdno spal. Ker si gapo njegovem naroãilu ni upal zbuditi, poloÏi mu napisan lis-tiã v roko, da ga je moral najti, kadar je vstal — in odide ssolznim oãesom.

Izstopi na suho, kmalu ladja odpluje in Zober Ï njo.Drugi dan se vozi Lisec po Savi navzgor v domovino. Ve-

sela voÏnja k zvesti nevesti.

BESeDADOKTOR ZOBER

135 

DVAINDVAJSETO POGLAVJE

Bilo je leto kasneje.Na PraÏanku pod lipo sedi stara teta in vesela gleda

mlado gospo — njeno Lino, ki vpra‰uje: »Kje je Ivan, kje jeIvan?«

»Kaj mu hoãe‰?«»Ivan!« doni glasen, ljub klic proti gospodarskim poslop-

jem. Od tam pride Ivan Lisec, sedaj gospodar na PraÏanku, spoãasnim korakom in z veselim nasmehom.

Mlada Ïena zavihti pismo pokonci in reãe:»BrÏ pridi, Ivan, vesele novosti.«»Kaj takega?« vpra‰a on.»Stari doktor pride, glej, tu je pismo iz Konstantinopola!«On pristopi, vzame ji pismo iz rok, odpre ga, ãita, a zma-

je z glavo.»Ne pride?« vpra‰a mlada Ïena.»Beri!« rek‰i, ji poda razvit list.Ona ãita:

»Ljubi neãak! To spomlad me ‰e ne bode. Na jesen, ãe bogda, pridem za zmerom. Sedaj idem v Arabijo. Kolera je tam.Jaz sem zanjo prestar, bojim se je ne, a tudi krajev nisem ‰evidel. V prilogi ti po‰iljam pooblastilo, da z mojim naloÏenimdenarjem, katerega zgodovino pozna‰, po svoji previdnosti

BESeDADOKTOR ZOBER

136 

za dobre namene upravlja‰, ako bi me kaj prehitelo na mojizadnji ekspediciji.

Dr. Zober.«

Mlada Ïena se zamisli, potem vpra‰a:»Ivan, kaj pomenijo te besede ,denarjem, katerega zgodo-

vino pozna‰’? Zakaj mi nisi ‰e nikdar o tem pravil?«Lisec je bil v zadregi. Ona ni smela vedeti tega, po ãemer

je vpra‰ala. Ali pa je smel lagati se njej, od katere je bil vajenin je priãakoval same resnice?

»To ti povem drugi pot,« reãe ozbiljno.»A zakaj ne zdaj?« vpra‰a prestra‰ena. Da bi on skrivnost

imel pred njo? To je bil prvi povod nesporazumljenja v mla-dem njunem zakonu.

A ni dolgo trajal. ·e isti dan popoldne je Lisec prisedel ksvoji Ïenici, oklenil roko okoli nje in rekel:

»Ti si nevoljna, da ti nekaj nisem povedal, kar si me vpra-‰ala. Ti sluti‰, da bi ti pojasnilo morda kaj, kar si videla, a nerazumela. Ali poslu‰aj me. Ko bi starega Zobra ne bilo, nebilo bi mene pri tebi in ti me ima‰ vendar ‰e malo rada, ne?«

Poljub je bil odgovor.»Staremu Zobru morava biti zahvalna za svojo sreão.«»Ali se nisem veselila njegovega prihoda? In sedaj gre v

tisto Arabijo, kjer je kolera, in ima ‰e skrivnosti s teboj.«»Vidi‰ in te skrivnosti mi je povedal z Ïeljo, da jih nikomur,

tudi tebi ne povem. Ali terja‰ od mene, da besedo prelomimin da ne bodem mogel moÏu mo‰ko v oãi pogledati, kadarpride, moÏu, kateremu sem hvaleÏen?«

»Ne, ne! Jaz neãem niãesar vedeti,« reãe ona in se ga okle-ne z obema rokama, nasloniv‰i se mu na rame.

BESeDADOKTOR ZOBER

137 

In ni vpra‰evala veã o tem ter ne ve zgodovine svojega oãe-ta niti danes. âemu tudi bi se ji nedolÏna sreãna du‰a teÏila?

Jeseni je mlada gospa sama v Zobrovi sobici vse prezraãi-la, pospravila, olep‰ala. V gradu je tudi zanj stanovanje pri-pravljala, nihãe se ni bolj veselil njegovega prihoda, nihãebolj Ïelel ljubo postreãi starcu nego ona.

Saj je njen Ivan rekel, da mu je hvaleÏen, in to je bilo za-njo dovolj. In njo samo je ãudni starec tolaÏil, ãe je prav v tistisapi — zabavljal.

Ali jesen mine, pomlad pride, druga jesen in zavrstjo njihveã — dva ãvrsta sinãka Ïe na PraÏanku imajo, ali doktorjaZobra koãa ‰e vedno zapu‰ãena stoji in Ïe ljudje pripovedu-jejo bolj pravljiãno, kakov je bil on. Niti njega ni niti poroãi-la o njem.

âe ‰e Ïivi, mora biti jako star in mator. Ali ÏaliboÏe, da toverjetno ni, valjda ga je kolera pokosila v daljni tujini in mir-ne starosti uÏivati v domovini ni mu veã treba. In to je ‰kodazavoljo tega, ker, ko bi bil moÏ pri‰el po svoji obljubi domovv Volãjak na starost poãivat in bi bil videl sreãni zakon naPraÏanku, uÏival ljubeznivo postreÏbo mlade Ïene in Lisca,izgubil bi bil morda svoje ostre sodbe o ljudeh in o tem sve-tu sploh.

BESeDADOKTOR ZOBER

138 

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-107-X