36Sp

ecia

lizir

ana

revi

ja z

a em

bala

žo in

oko

lje /

Spec

ialis

t mag

azin

e for

pac

kagi

ng a

nd en

viro

nmen

tPoštnina plačana pri pošti 3102 Celje

V mednarodnem koncernu je varnost večja Po načelu od zibke do groba Osnovnošolci kot ambasadorji akcije Ločujmo, varujmo!

Increased Security within an International Group According to the ‘from the cradle to the grave’ principle

December 2007

prom

ocija

3NovostiEO-36-december-December-07 3Novosti

Uvodnik Editorial Hiter razvoj izstavlja račun

Vse večja povezanost sveta in lahka dostopnost imata nedvomno svoje prednosti, zato se proce-si globalizacije izredno pospešujejo. Dejstvo pa je, o tem ni več nikakršnega dvoma, da ugodje tehnološkega napredka že izstavlja svoj račun. Strahovito visokega. Četudi so globalna pogajanja (pre)počasna, se na mikro ravni marsikaj spreminja in tržne rela-cije obrača na glavo. Prijaznost do okolja posta-ja tudi ekonomski kazalec. Eden ključnih celo, če pogledamo na primer prihodnost transpor-tne embalaže. Podatki o tem, koliko prijazna je bila transportna embalaža pri svojem nastanka in kako prijazna bo takrat, ko ne bo več v svo-ji funkciji, bodo odločali, kako tržno zanimiva bo. Prihodnje leto bo nesporno okoljsko dinamično in zahtevno. Naša specializirana revija bo znova odpirala aktualna vprašanja in iskala odgovore nanje. A vmes je vsaj simbolična prelomnica, ko potegnemo črto med starim in novim. Novemu želimo vse dobro.

Jože Volfand,glavni urednik

Rapid Development Is Taxing

The increasing connectedness of the world and the easy access undoubtedly have their advan-tages, which is why the globalisation processes are accelerating at an increasing pace. It is a fact – there is no doubt about it – that the comfort of technological progress is already taking its toll. And a frightfully high one at that. Despite the global negotiations proceeding (too) slowly, many things are changing on the micro level and the market relations are being turned upside down. Environmental friendliness is be-coming an economic indicator – one of the key ones even if we look, for example, at the future of transport packaging. The data on how envi-ronmentally friendly transport packaging is dur-ing its creation and when it no longer serves its purpose will decide how attractive it is from the marketing point of view. Next year will undoubtedly be an environmen-tally dynamic and difficult one. Our specialised magazine will again be opening up topical ques-tions for debate and searching for answers. But in the meantime, there is at least the turning point when we draw the line between the old and the new. We wish all the best to the new.

Jože Volfand,Editor-In-Chief

EO-36-december-December-074 Novosti

Partnerja pri izdajanju revije Embalaža - okolje sta Ministrstvo za okolje in prostor in Dinos d.d..

Impresum Embalaža - okolje, specializirana revija za embalažo in okolje / Specialist magazine for packaging and environment - izdala in založila / published and issued by: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: JožeVolfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa Čanji – prelom in grafična priprava / Layout and graphic design: Andrej Mohorič, s.p. – tisk / Printed by: Eurograf, Velenje – oglasno trženje / Marketing: fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)Uredniški odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Lucija Jukić Soršak (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Gorenje d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos).Celje, december / December 2007Revija je brezplačna.

36 Embalaža - okolje / Specializirana revija za embalažo in okolje, št. VII/36, december 2007Packaging - Environment / Specialist magazine for packaging and environment, Issue VII/36, December 2007

Vsebina / Contents

10 V mednarodnem koncernu je varnost večjaIncreased Security within an International Group

13 Dva ključna izziva transportne embalaže

16 Embalaža mu je stalni spremljevalec

17 Sejem za sklepanje poslov

18 Tudi glas potrošnikov za najljubšo etiketoThe Winners of The Golden Label Award 2007

20 Vsak se izogiba zalog

22 Dobavna veriga in najšibkejši členThe delivery chain and the weakest link

26 Po načelu od zibke do grobaAccording to the ‘from the cradle to the grave’ principle

29 Izrekli pet ukrepov, glob ni bilo

30 Odsluženi hladilnik je/ni nadloga

32 Odpadke uvažajo, granulate izvažajo

33 Kakšna je prihodnost slovenskih odlagališč?

36 Osnovnošolci kot ambasadorji akcije Ločujmo, varujmo!

38 Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo

40 Podjetja zamujajo, dovoljenj premaloCompanies in delay and an insufficient number of permits

43 Prioritetni okoljski projekti do leta 2013

EO-36-december-December-07 5Novosti

KRATKO,ZANIMIVO

5Novosti

Pripravljajo sejem LogotransBienalni sejem logistike in transporta Logo-trans, osrednji specializirani sejem te vrste v Sloveniji, bo od 10. do 13. aprila 2008. Na sejemski prireditvi se srečajo ponudni-ki vseh logističnih podsistemov, in sicer proizvodnje, distribucije in razbremenilne logistike. Optimiziranje blagovnih tokov oziroma njihova racionalizacija ostaja ena ključnih tem poslovanja v vsakem podje-tju. Na Celjskem sejmu, ki je organizator Logotransa, pričakujejo udeležbo viličarjev, proizvajalcev dvigal in drugih naprav za manipulacijo tovora, transportne opreme in embalaže, izobraževalnih ustanov, ponu-dnikov računalniško – informacijskih siste-mov, podjetij za špedicijo in drugih.

Zeleno je moje mestoOdslej boste lahko revijo Embalaža&Okolje listali tudi na spletnem portalu www.zele-nojemojemesto.si družbe BTC d.d. Spletni portal Zeleno je moje mesto je namenjen področju varstva okolja na obmo-čju BTC City in tudi širšem oko-lju. Želi spodbu-diti odgovornejše ravnanje z oko-ljem. S pomočjo novic in prispev-kov želimo izpo-staviti tematiko, ki se nanaša na ravnanje z vodo, odpadki, prome-tom in energijo. Skupaj z obiskovalci in po-slovnimi partnerji želimo aktivno poseči na področje ekologije in ohraniti okolje čisto, naše življenje pa narediti še bolj kakovo-stno. Prav tako vabimo vse obiskovalce, da nam predlagajo, kako polepšati naš jutri, saj lahko le skupaj naredimo ta jutri še lepši za naše prihodnje rodove. Prednost portala je tudi v tem, da si boste na njem lahko ogledali pretekle številke revije EO ter prebrskali med članki in prispevki. Povezava: www.zelenojemojemesto.si

Nova tovarna za reciklažo plastikeV začetku prihodnjega leta, predvidoma v februarju, bo v industrijski coni Hrpe-lje začela obratovati tovarna za predelavo plastike. Reciklirali bodo PET. PET je zelo voluminozen, kar se odraža na prehitro za-polnjenih deponijah. Z recikliranjem se da povečati življenjsko dobo deponije za vrsto let. Razen tega je PET zelo primerna surovi-na za nadaljnjo uporabo v industriji.Z naložbo so se v podjetju EKOIN začeli ukvarjati konec leta 2005. Tovarno bodo postavili na površini 6000 m2. Za stroje so izbrali svetovno priznanega proizvajal-ca- SOREMO. Razen PET-a lahko ti stroji reciklirajo še HDPE ter PVC. Kapaciteta to-varne je 10.000 ton PET-a na leto. Surovino-

Slastna skušnjava Axilone je eden najpomembnejših proizvajalcev pokrovčkov in drugih zapiralnih sistemov za parfume, koz-metiko in ličila na svetu. Je edini, ki je s proizvodnjo plastičnih in kovinskih komponent prisoten tako v Evropi kot tudi v ZDA in na Kitajskem. Eden za-dnjih dosežkov je brezhibno izdelan in prozoren pokrov za parfum Délices de Cartier, ki ima obliko dragulja.

Aura – inovacija na področju brezzračne embalažeAirlessystems, podružnica Aptargroup, specialist in vodilni proizvajalec visoko kakovostne brezzračne embalaže za kozmetično in farmacevtsko industri-jo, predstavlja nov izdelek imenovan Aura, ki je na-menjen kozmetičnim izdelkom najvišjega razreda. Aura je bila zasnovana za luksuzno anti-aging koz-metiko, ki predstavlja dejansko alternativo estetski kirurgiji. Brezzračna embalaža vitkih linij, narejena iz prestižnih materialov, kupcu zagotavlja visoko zaščito produkta. Izdelek je zaščiten pred kisikom, svetlobo in drugimi možnimi zunanjimi negativni-mi vplivi.

EO-36-december-December-076 NovostiNovosti6

KRATKO,ZANIMIVOPET bodo pridobivali z ekoloških otokov. Sodobna tehnologija zagotavlja tudi sortir-no linijo za dodatno prečiščevanje vnosnega materiala. Produkt recikliranja bo material, ki ga bodo prodajali industriji.Za vodo, ki jo linija uporablja za predelavo, so zgradili čistilno enoto, ki vrača v sistem do 40 % prečiščene vode. Predvidoma bodo v tovarni zaposlili 15 delavcev, kar bo pripo-moglo k dvigu zaposlenosti v občini. Delo bo potekalo v treh izmenah.Predelovali bodo vse barve plastenk, od prozorne do rjave. Surovino bodo kupovali v Sloveniji, EKOIN pa upa na sodelovanje domačih zbiralcev ter inštitucij. Pripravljeni so tudi na sodelovanje v raznih projektih, ki bodo spodbujali ločevanja odpadkov.

Era bo gradilaV Arnovskem gozdu v žalski občini bo ve-lenjska Era prihodnje leto zgradila multilo-gistično poslovno središče. Prednost lokaci-je, gre za Erino zemljišče v bližini štajerske avtoceste, je pri naložbi, ki ima vrednost 60 milijonov evrov, ključna. Era se je po odprodaji maloprodajne mreže poslovno osredotočila v dejavnosti z višjo dodano vrednostjo, v oskrbo trgovskih in proizvo-dnih partnerjev in v internacionalizacijo poslovanja. Zato bodo najprej zgradili skla-dišče zmogljivosti zase in za partnerje, nato pa visoko regalno avtomatizirano skladišče in zbirni center za blago iz sosednih držav.

Gigaset porabi manj energijeSiemens je trgu ponudil popolnoma preno-vljeno paleto brezvrvičnih stacionarnih te-lefonov in širokopasovnih usmerjevalnikov Siemens Gigaset. Prav vsi izdelki te blagov-ne znamke se odslej ponašajo z naprednimi rešitvami na področju prihranka energije in prijaznosti do okolja, prepoznani pa so po oznaki ECO DECT in ECO Broadband.Pri Siemensu so se najprej lotili optimizaci-je napajanja svojih naprav. Z uporabo novih stikalnih napajalnikov, ki telefon polnijo le takrat, ko je postavljen v bazno postajo in je polnjenje nujno potrebno, so porabo elek-trične energije zmanjšali kar za 60 odstot-

Inovativna embalaža za Rolling Stonese Dan izida zadnje kompilacije Rolling Stonesov je bil prav poseben dan tudi za švedsko podjetje JakeBox, ki je poskrbelo za inovativno embalažo zgoščenk. Rolled Gold je ljubi-teljem legendarne skupine na voljo v posebni omejeni izdaji, ki šteje le 200 tisoč izvodov. Zgoščenki sta spravljeni v dveh JakeBox ovitkih, ki sta vložena v etui. Celotna embalaža je narejena iz kartona, ki je iznajdljivo prepognjen. Ko ovitek odpremo, neke vrste 'krempelj' spusti zgoščenko. Zaradi svoje nenavadne oblike in višjih stroškov produkcije JakeBox svoje inovacije do izida zadnje kompilacije Rolling Stonesov ni uspel proizvajati množič-no. Prav zato je ta projekt za podjetje, ki je izjemno inovativno na področju embaliranja, tako zelo prelomen. Naslovnica embalaže in notranja ovitka za zgoščenki so narejeni iz kartona Invercote podjetja Iggesund, saj je tukaj kakovost izrednega pomena. Po večkratnem odpiranju se namreč ne sme zgoditi, da bi se karton pretrgal ali kako drugače poškodoval.

Knjiga za posebne okuseMartell je svoj znameniti konjak tokrat predsta-vil v zajetni, umetniško oblikovani knjigi. Pa ne v besedah. Za svoje kupce so pripravili embalažo, ki sicer izgleda kot knjiga, a razen oblike nima kaj dosti opraviti z njo. Na notranji levi strani te prestižne škatle je niša z lepo okrašenim Mar-tellovim grbom, vezavo na sredini zapolnjujejo logotip, besedilo in moder žig, steklenica pa je varno pospravljena na desni strani.

EO-36-december-December-07 7Novosti 7Novosti

KRATKO,ZANIMIVOkov. Optimizirali so še delovanje in osvetli-tev zaslona, ki tako zahteva skoraj pol manj energije kot v prejšnji generaciji, s tem pa se tudi podaljša avtonomija slušalke. Njena oddajna moč se hkrati avtomatsko prilagaja oddaljenosti od bazne postaje, z uporabo funkcije ECO pa se oddajna moč prilagodi ob uporabi več slušalk.Če bi bil vsak brezvrvični telefon, ki se le-tno proda zgolj v Evropski uniji, opremljen z novo tehnologijo, bi namreč prihranek energije pomenil kar 400.000 ton manj iz-pusta CO2 na leto.

Gorenjevi hladilniki med najvarčnejšimi v EvropiNemški Inštitut za uporabno ekologijo Öko-Institut E. V. iz Feiburga je Gorenjev hladil-nik RB 4139 W postavil na prvo mesto na lestvici najboljših ekoloških deset v okviru iniciative EcoTopTen. S skupnimi letnimi stroški v višini samo 51 evrov je namreč naj-bolj varčen med najboljšimi konkurenčnimi aparati, ki jih ponuja trg v kategoriji samo-stojnih hladilnikov do višine 88 cm. Na se-

znam EcoTopTen priporočenih aparatov se uvrščajo le aparati, ki izpolnjujejo kriterije za razred energijske učinkovitosti A++, kar pomeni tudi do 45 odstotkov več prihranka energije. S tem priporočilom je Gorenje na področju gospodinjskih aparatov že tretjič izpolnilo najbolj zahtevne kriterije lestvice EcoTopTen.Med kriteriji so visoka kakovost, zmerna in dostopna cena, dobre ekološke lastnosti, so-cialna skladnost ter podpora okolju prijazni varčni uporabi. Do septembra 2010 bodo strokovnjaki Öko-Instituta v rednih časov-nih presledkih izdali še 20 aktualnih tržnih poročil v zvezi s priporočljivimi izdelki. Pri priporočilih bosta tudi v prihodnje v ospredju visoka kakovost ter primerno raz-merje med ceno in zmogljivostjo.

Motvoz kupil UltrapacV delniško družbo Ultrapac, ki si je s proi-zvodnjo 150 milijonov nosilnih polietilen-skih – PE vrečk pridobil pomemben delež na domačem in evropskem trgu, je vstopil s 85 % deležem grosupeljski Motvoz. Z notra-njim odkupom pa so delavci pridobili 15 % lastništva podjetja. Motvoz bo celotno pro-izvodnjo fleksibilne embalaže in kaširanje

Sleever International 'oblekel' Camembert

Président, številka ena bla-govne znamke Camembert, v nasprotju z vsemi trendi na tržišču predstavlja novo, miniaturno zaščito za svojo embalažo. Izziv, ki so si ga v skupini Lactalis postavili, je bil modernizacija predsta-vitve produkta. Odpovedali so se tradicionalni Camem-bertovi škatlici, saj njihovo ciljno skupino predstavljajo tudi mladi, urbani potro-šniki. Nova embalaža je tako sodobnejša, oblikovno dovršena, varnejša in zelo opazna. Kupci izdelka ne morejo več odpreti in ga 'začutiti' s prsti, saj je škatla ovita v perforirano zaščitno folijo.

Zelene inovacije v embaliranjuSuperfos kot globalni proizvajalec embalaže, je okoljsko osvešče-nost integriral tudi v svoj sistem vrednot in vizijo razvoja. Uspe-šno je zmanjšal porabo proizvodnih surovin in energije, hkrati pa nenehno povečuje možnosti recikliranja. V podjetju so se osredo-točili na tako imenovane zelene inovacije, ki temeljijo na zmanj-ševanju teže embalaže, na novih materialih ter optimalni izrabi in razgradljivosti embalaže. Samo z zmanjšanjem teže embalaže, ki pa še vedno zadovoljuje potrebe in zahteve naročnikov, tako letno prihranijo kar 54 ton surovin! Upoštevajoč ekološke trende v in-dustriji gotovih jedi, je Superfos na sejmu Anuga predstavil svojo naravno embalažo SilviPak, narejeno iz lesnih vlaken. SilviPak embalaža je primerna tako za zamrznjena kot tudi že pripravlje-na živila. Obiskovalci Anuge so bili nad embalažo navdušeni, kar kaže tudi veliko zanimanje zanjo. Narejena iz obnovljivih virov in prijetna na otip, po segrevanju pa jo lahko takoj primemo v roke.

EO-36-december-December-078 Novosti

KRATKO,ZANIMIVOprestavil v Volčjo Drago. V Grosupljem bo ostala samo proizvodnja in trženje PP veziv in vrvi ter Big Bagov. Do te poslovne odlo-čitve je prišlo zaradi ekoloških razlogov in sprememb na trgu. Svet ukinja proizvodnjo zastonjskih polietilenskih vrečk, narašča uporaba folije za avtomatsko pakiranje in nosilnih polietilenskih vrečk. Prihodnost je, kot pravi Marjan Lasič, direktor Ultrapaca, v proizvodnji folije za avtomatsko pakira-nje, saj proizvajalci pakirajo vse manjše ar-tikle – nekdaj so recimo pakirali štruce kru-ha, zdaj že rezine kruha. Motvoz je lastniški delež v Ultrapacu kupil od 8 lastnikov, med njimi je bil Marjan Lasič, s tem nakupom pa nastaja holding Motvoz d.d. Group s štiri-mi podjetji: Motvoz Ultrapac d.d., Motvoz Plast d.o.o., Motvoz Zagreb d.o.o. in Motvoz Novi Sad d.o.o. Skupino vodi mag. Anton Lakner.

Urad za varstvo konkurence pojasnjujeSlopak na trgu ravna z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, skladno z odloč-bo oziroma ukrepi, ki mu jih je naložil Urad RS za varstvo konkurence. Kot je znano, je Urad na osnovi pritožbe Interseroha Slopa-ku izrekel odločbo, češ da zlorablja mono-polni položaj, in mu določil odpravo kršitev. To se je zgodilo v februarju. Konec oktobra pa je urad javnost seznanil, da Slopak zdaj ravna skladno z ukrepi in je zapisal: Ker se pojavljajo različne interpretacije izreka od-ločbe, je potrebno opozoriti, da stranke ne morejo sebi in tretjim osebam samovoljno razlagati odločbe na način, ki dopušča mo-žnost razlage v smeri večjih pravic in/ali ob-veznosti, kot so določene z izrekom odloč-be in pozitivno zakonodajo, ki predstavlja pravno podlago za odločbo. S tem se je Urad odzval na dopis konku-renčne družbe Interseroh, ki je zavezancem po Uradovem mnenju samovoljno poja-snjevala odločbo.

Nova »Mini Tubing Bag«Z novimi »Mini Tubing Bags« Cryovac raz-širja svojo ponudbo standardnih in srednje velikih vrečk za shranjevanje svežih živil. Vrečka v obliki dolge in ozke cevi, ki se pri embaliranju skrči, prinaša v primerjavi z vakumskim pakiranjem novo kakovost v shranjevanje svežega in predelanega mesa. »Mini Tubing bags« so na voljo v standar-dnih barvah, s potiskom ali brez ter v raz-ličnih velikosti. In kakšne so poglavitne prednosti nove embalaže? Odlikujejo jo predvsem enostavna uporaba, transparen-tnost izdelka in dobra mehanska odpornost, ki jo zagotavljajo zelo močni šivi. Primerna je tako za ročne, pol-avtomatske in avto-matske polnilne linije.

Zavezništvo med EskoArtworkom in Xeroxom Zavezništvo med podjetjema EskoArtwork, globalnim ponudni-kom in integratorjem inovativnih rešitev na področju embaliranja, komercialnega tiska in profesionalnega založništva ter Xeroxom, že prinaša uspehe. EskoArtwork in Xerox sta sklenila dogovor, ki Xeroxu omogoča prodajo rešitev na področju programske in strojne opreme EskoAr-tworka na vseh svojih lokacijah po Evropi, medtem ko EskoArtwork zagotavlja poprodajne aktivnosti in servis. Rezultat partnerstva so številne sinergije, ki tržišču zagotavljajo končne digitalne rešitve in so zato idealne za industrijo embaliranja. Prvo je omenjeno zavezništvo izkoristilo avstrijsko podjetje Eisl & Friends, eno najbolj inovativnih dobaviteljev digitalno natisnjenih katalogov, brošur, koledarjev in ostalih predstavitvenih materialov v veliki Salzburški regiji.

Hitro, odličnega okusa in še zdravo RPC Bebo Plasik je po naročilu Keunecke Frischemenue, vodilnega podjetja pripravljene hrane v Nemčiji, oblikoval in izdelal sodobno plastično embalažo za novo, vnaprej pripravljeno juho.Nova linija za obed že pripravljenih juh ima rok uporabe najmanj štiri tedne, v pičlih treh minutah pa jo lahko serviramo na mizo. Zdrav obrok odlikujejo hitra in enostavna priprava ter velika izbira različnih okusov, ki zadovoljijo tudi največje gurmane.Okrogla posoda je izdelana v dveh različicah, z ločeno posodico za jušne dodatke, ki jih dodamo po gretju, ali pa brez nje.

EO-36-december-December-07 9Novosti

Priznanja stroke za Radensko PlusNovost iz Radenske – Radenska Plus, funkcional-na voda z dodanimi vlakninami v različnih osve-žilnih okusih, ni prepričala samo uporabnikov, ampak tudi mednarodno strokovno javnost. Radenska in Futura DDB s kreativnim direktor-jem Žaretom Kerinom sta navdušila z etiketami, ki so same zase samostojno oglasno sporočilo.V tekmovanju za »The 2007 Bottledwaterworld Award« se je Radenska Plus prepričljivo uvrstila v finale, močno komunikacijo in odličen dizajn njenih etiket pa je prepoznala tudi strokovna žirija že 37. svetovnega tekmovanja »Creativity Awards«. Podelila jim je srebrno priznanje.

Nagrade Bottledwaterworld so posebno pri-znanje na področju dizajna ustekleničenih vod, podeljuje pa jih Zenith International Publishing (ZIP), angleško podjetje, ki skrbi za globalno medijsko podporo prehrambene industrije. Tekmovanje je letos potekalo že četrto leto.Creativitiy Awards pa je eno najstarejših tekmo-vanj na področju grafičnega oblikovanja, saj so prve nagrade za najboljše kreativne rešitve na tem področju podelili že leta 1970. Za prestižne nagrade in objavo v letnem almanahu, v kate-rem so zbrana najboljša oglaševalska dela pre-teklega leta, se je letos potegovalo več kot 2700 del z vsega sveta.

Za izdelke Pivke nova embalažaNovi trendi zahtevajo inovativne in nevsakdanje spremembe. Preo-blikovanje embalaže je le eden od projektov, ki se v Pivki nadaljujejo že od leta 2006. Začeli so pri sve-žem predpakiranem mesu. Grafič-no so preoblikovali prejšnjo okra-sno etiketo, ki je bila trikotna; sedaj je pravokotna in večja, tudi preimenovali so jo. Poleg lepo oblikovane in prepo-znavne okrasne etikete smo zvestim po-trošnikom ponudili tudi pakiranje sveže-ga mesa v kontrolirano atmosfero. Glavna prednost takega pakiranja je v podaljšanem roku trajanja.Potrošniki se s pomočjo blagovnih znamk laž-je znajdejo med številnimi podobnimi izdelki, zato so v tem letu spremenili tudi design emba-laže za hrenovke in ostale klobase. Vsaka vrsta hrenovk in klobas ima po novem svojo »obleko«. Osnovna barva za piščančje izdelke je še vedno ru-

Veliko zanimanje za nov Skanem LaBora®

Nov stroj za etiketiranje LaBora® se je na trgu pojavil šele aprila letos, proizvajalec pa beleži že zelo veliko zanimanja zanj. S tem fleksibilnejšim modelom namreč zadovoljujejo potrebe potrošnikov po hi-

trem in varnem etiketiranju.LaBora® je dostopen v štirih verzijah, odvisno od

tega, kako je nalepka nameščena na izdelek. Nov stroj ima izboljšano delovanje, je hi-

trejši in primeren tudi za namestitev kolutov večjega premera. Pomemb-

no novost pri stroju predstavlja možnost kupca, da si sam iz-bere tip tiskalnika, vgrajene-ga v stroju in s katerim lahko natisne tudi do 100 nalepk na minuto.

mena, za puranje zelena in kunčje modra barva. Rdeča nit pa so še vedno stilsko oblikovane slike

piščanca, purana in kunca, kar omogoča večjo prepoznavnost Pivkinih izdelkov. Največjih sprememb pa so bile deležne piščančje

in puranje salame. Potrošnike želijo presenetiti z novo, moderno, razgibano in živahno preobleko. Iz

pokončnega dizajna so prešli v ležeči, ki je potrošniku bližji, bolj berljiv. Osnovna barva za piščančje salame

ostaja rumena, za puranje pa zelena. Kot pri hrenovkah je rdeča nit tudi pri salamah stilsko oblikovana slika pi-

ščanca in purana.Njihovo vodilo vedno odlično in odslej še lepši, pravijo v

marketingu, velja za vso ponudbo Pivkinih izdelkov.

Tudi to je lahko karton!Na splošno bi lahko rekli, da so vsi kartoni enaki. So ravni in beli, med sabo pa se začnejo razlikovati, ko je iz njih treba kaj narediti – jih potiskati in oblikovati v embalažo. Diamond Pack je nova škatlica za cigarete, s katero so oblikovalci in proizvaja-lec dokazali, da se da iz kartona narediti res marsikaj, sploh če je to Iggesundov karton Invercote. Škatlica na prvi pogled še vedno zgleda kot ostale škatlice za cigarete, ima pa za razliko od drugih izrazito zaobljene robove in večjo gramaturo. Kupce namreč zelo pritegne embalaža, ki že na prvi pogled ali otip kaže na visoko kakovost vsebine.

10 Intervju

Majda Androjna V mednarodnem koncernu je varnost večja

INTERVJU

Brestaniški Duropack-Tespack, ki se je razvil iz nekdanje Tovarne embalaže Senovo (TES), je embalažno podjetje, ki je že več kot desetletje del mednarodne grupacije. In to je prednost, je prepričana Majda Androjna, direktorica, ki kot menedžerka uspešno uporablja znanja dveh fakultet, saj kot diplomirana inženirka računalništva in kemijske tehnologije obvladuje controling in strokovna vprašanja proizvodnje. V panogi dela že dolgo, na čelu podjetja pa je peto leto in zanimivo je, da je predvsem Slovenija njihov trg z 82 %. Trg je stabilen, in direktorica močno verjame v karton.

EO-36-december-December-07

Majda Androjna

Karton je kot embalažni material glede uporabnosti deležen različnih ocen. Ali se njegova uporabnost in potencialna funkcionalnost povečujeta?Papir in kasneje karton predstavlja enega prvo-tnih in najstarejših načinov pakiranja izdelkov in tudi daril. Skozi leta vsesplošnega razvoja tehnologij dobiva embaliranje, pakiranje in z njim papir z ekološkega, estetskega, funkcional-nega in mnogokrat tudi stroškovnega stališča prednost pred ostalimi možnostmi pakiranja, kar se nedvomno kaže v nenehni rasti porabe te surovine. Hkrati pa je poraba papirja na prebi-valca tudi pokazatelj razvitosti naroda in drža-ve, tako kot je pokazatelj razvitosti BDP.

Toda stroka pri pakiranju živil, na primer opozarja na nujnost aktivnega in inteligentnega pakiranja. Kakšno mesto lahko pri tem zavzame karton?

EO-36-december-December-07

MARSONPredelava plastičnih mas

Paradni izdelek – tehnološka transportnaembalaža za industrijo

Podjetje Marson, sedež ima v Ljubečni pri Celju,se ukvarja s termoformiranjem plastičnih masže petnajst let. Začeli so z blister embalažo, da-nes pa so visoko specializirani razvojni dobaviteljtermoformiranih izdelkov za industrijo. Njihovparadni izdelek je tehnološka transportna em-balaža. Izdelana je iz posebnih, žilavih plastičnihmaterialov, ki so odporni na vremenske vplive

in mehanske poškodbe. Embalažo običajno pro-jektirajo za večslojno namestitev na Euroboxpalete. Naša prednost je, pravi direktor in lastnikMarjan Planinšek, da se hitro odzivamo na po-trebe kupcev in da nenehno razvijamo nove si-steme embaliranja za specifične potrebe indu-strije. Želimo se uvrstiti med vodilne dobiviteljetehnološke embalaže v Sloveniji. Naši največjikupci so podjetja, ki so izrazito izvozno usmer-jena, in sicer: BSH Nazarje, AET Tolmin, DomelŽelezniki, Iskra Avtoelektrika, Danfoss, Schefen-acker, Novem Žalec, Elektrokontakt Zagreb,Eta Cerkno in drugi.

Tehnološko embalažo izdelamo od ideje do ra-čunalniškega modeliranja, CNC izdelave orodij,vse do zagona embalaže v proizvodnje. V zad-njem času se razvojno vedno bolj ukvarjamo zESD antistatično tehnološko embalažo za elek-tronsko in avtomobilsko industrijo. Materialeuvažamo iz Avstrije, Nemčije in Italije na osnovispecifičnih potreb kupcev glede kvalitete in me-hanskih lastnosti. Vsako leto bolj občutimo naft-no krizo, saj se stroški materiala in energije ne-nehno povečujejo, prodajne cene pa zaradi sve-tovne konkurence težko usklajujemo.

Poleg tehnološke transportne embalaže izdelujeMarson še tehnične izdelke in polizdelke, ohišjaza medicinske aparate in elektroniko, tehničneblistre za avtomobilsko industrijo in blister emba-lažo. Marson se usmerja na evropski trg, sajprav v tehnološki transportni embalaži vidijovelike razvojne možnosti, zato se veselijo selitvev nove poslovne prostore, kjer bo mogoča tuditehnološka posodobitev in večja konkurečnost.

Marson d.o.o.,Novačanova 4, 3202 Ljubečna

tel.: 03 5461 573, faks: 03 4270 035e-mail: info@marson.si, www.marson.si

11Intervju

V letih intenzivnega večanja rabe življenjskih potrebščin je prav karton zavzel zelo pomemb-no mesto v inteligentnem pakiranju. Spomni-mo se naših zgodnjih let in pakiranja mleka v stekleno embalažo in raznih proizvodov pre-hrambene industrije, kjer je kartonsko pakira-nje predstavilo pravo revolucijo, ki je danes v 90 % izrinilo steklo. Prav karton je postal sinonim inteligentnega pakiranja.

Katere prednosti uporabe kartona pri embalaži ali drugih izdelkih lahko izpostavite pri kupcih, ki se zdaj na primer bolj navdušujejo za plastiko?Plastika je produkt ekološko neosveščenih po-trošnikov. Le-ti so v plastiki našli različne mo-žnosti uporabe kot na primer v gospodinjstvu v obliki raznih plastičnih posodic, vrečic in druge plastične embalaže. Dejstvo je, da ta embalaža v gospodinjstvu postane odpadek, ki se dostikrat nekontrolirano odmetava in ki zaradi svoje ke-mijske sestave in dolgotrajne nerazgradljivosti v veliki meri doprinese k onesnaževanju okolja. Z druge strani pa razgradnja tega materiala s predelavo v okolje spušča toploto in pline, ki povzročajo največji svetovni problem globalne-ga onesnaževanja in segrevanja, kar predstavlja veliko škodo za človeštvo. Zato je prav, da smo zaskrbljeni, da se prebudimo.

Se to prebujenje kaže? Kakšen je po vaših menedžerskih izkušnjah, trend uporabe kartona na globalnem in slovenskem trgu? Kakšen razvoj napovedujete?V zadnjih 10 letih je proizvodnja papirja v svetu večja, kot je industrijska rast, kar se potrjuje in dokazuje v dejstvu, da vsak dan porabimo več papirja. Tako je poraba valovitega kartona v Sloveniji 43 kg, Nemčiji 53 kg , Avstriji 54 kg na prebivalca. To so za proizvajalce in predelo-valce papirja vzpodbudna dejstva, ki kažejo, da bo potrošnja valovitega kartona in embalaže iz valovitega kartona v nadaljnji rasti. Tudi naše podjetje Duropack-Tespack ima izkušnjo inten-zivne rasti, saj smo v teh letih za 100 % povečali količine predelanega valovitega kartona in svoje proizvode prodali na slovenskem in evropskem trgu.Tudi načrti za prihodnost so optimistični, tako pri nas v Sloveniji, kot tudi v grupaciji Duro-pack in Constantii Packaging kot celoti, kot globalnemu predstavniku naše dejavnosti na širšem trgu.Ali je v prihodnosti lahko tudi embalaža iz valovitega kartona vračljiva? In možnost vodoodbojne kartonske embalaže?Tovarne v koncernu Duropack – Kalsdorf in Ansbach že danes proizvajajo povratno emba-lažo, to so zabojniki z nosilnostjo 500 kg in več,

KDO JE KDO

Interview

Increased Security within an International GroupThe Duropack-Tespack company from Bresta-nica, which has developed from the former Tovarna embalaže Senovo (TES) company, is a packaging company that has been part of an international group for more than a decade. Majda Androjna is the company’s director and she has been managing the company with knowledge acquired at two faculties, namely as bachelor of IT and chemical technology, thus mastering the controlling and produc-tion sector. She is convinced that this kind of participation in a group is the company’s advantage. She has been working in this sector for a long time and managing the company for the fifth year in a row. A very interesting fact is that the company’s main market is Slovenia, where the company sells 82% of its products. The market is stable and the company’s director believes in cardboard.

What are the indicators of this awakening? According to your managerial experience, what is the trend of cardboard use on the global and Slovenian markets? What kind of development can you predict?In the past 10 years, paper production and indus-trial growth in the world have expanded, which is confirmed and proven by the fact that we use more paper every day. On average, an inhabitant of Slovenia uses 43 kg of corrugated cardboard, 53 kg in Germany and 54 kg in Austria. These are very encouraging facts for paper producers and processors, since they show that the consump-tion of corrugated cardboard and packaging is increasing. Our company has experienced inten-sive growth, and, in the past few years, we have increased the quantities of processed corrugated

cardboard by 100 % and sold our products on the Slovenian as well as European markets.Our plans for the future are very optimistic in Slovenia as well as in the Duropack and Constan-tia Packaging group, which is a global representa-tive of our activity on the wider market.

Can we expect that corrugated cardboard packaging will become returnable in the future? And what about the possibility of waterproof cardboard packaging? Factories within the Duropack group, namely Kalsdorf and Ansbach, are already producing returnable packaging - containers with a 500 kg or more capacity. These are called pal-boxes. We also produce cardboard pallets, which can also be returnable. Waterproof packaging is produced from various types of paper, which is addition-ally impregnated with wax and used for packag-ing fruit, vegetables and other products that are in contact with moisture. This kind of packaging is also intended for overseas transport, which is more time-consuming.

What is the trend of expenses in the corru-gated cardboard packaging production?Lately, the prices of paper are increasing greatly as a stock material. Besides the general consump-tion growth, the increasing prices are also the result of the termination of several European fac-tories, which terminated their operations mostly due to ecological restrictions. The modernisation and construction of ecologically acceptable norms is present, thus having an impact on the increas-ing costs of paper production and, consequently, on the prices. We believe that prices will stabilise. In packaging production, productivity is an indi-cator of development and technological and or-ganisational efficiency, which is presented in cost management per product unit.

EO-36-december-December-07Intervju12

Rotoprint želi vsem svojim

poslovnim partnerjem srečno, zdravo in uspehov polno

Novo leto 2008.

podoba vašega izdelka

Sredstva za nakup novoletnih čestitk smo namenili v dobrodelne namene za izgradnjo nove Pediatrične klinike

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

tako-imenovani pal-boxi. Prav tako proizvaja-mo tudi kartonske palete, ki imajo ravno tako lastnost vračljivosti. Vodoodbojna embalaža se proizvaja iz posebnih vrst papirja, ki se dodatno impregnira z voskanjem in se koristi za pakira-nje sadja, zelenjave in izdelkov, ki prihajajo v stik z vlago, namenjena pa je tudi daljšemu pre-kooceanskemu transportu.

Kakšen pa je trend stroškov pri proizvodnji embalaže iz valovitega kartona?V zadnjem času so v velikem porastu cene pa-pirja kot borzne surovine. Cene te surovine so poleg vsesplošne rasti porabe še posledica za-piranj kar nekaj evropskih tovarn, predvsem zaradi restrikcij v ekološkem smislu. Močno je prisotna modernizacija in izgradnja ekološko sprejemljivejših norm, kar vpliva na povečanje stroškov proizvodnje papirja in s tem prodajne cene le tega. Verjamemo, da prihaja obdobje stabiliziranja cen. Pri proizvodnji embalaže pa je produktivnost kazalec razvitosti ter tehnolo-ške in organizacijske učinkovitosti, ki se odraža v obvladovanju stroškov na enoto proizvoda.

S katerimi izdelki ste na trgu najbolj prepoznavni? Duropack-Tespack d.o.o. je na tržišču poznan kot proizvajalec izdelkov visokega standarda in nudenja kvalitetnih storitev kupcem naše em-balaže. Sodoben informacijski sistem in stan-dardi koncerna so pred več kot 10 leti postavili Tespacku ugled, ki vzbuja zaupanje in spoštova-nje. S temi merili smo našli poslovne partnerje, skupaj z njimi pa skozi dolgoletne izkušnje in sodelovanje razvijamo proizvode sprejemljivih

cen in kvalitete. V našem proizvodnem pro-gramu so preklopnice, izsekana embalaža, ki je po dimenzijah in oblikah prilagojena potre-bam pakiranja, platoji iz valovitega kartona so vse bolj priljubljeni, vložki in kotniki, darilna in priložnostna embalaža in drugi izdelki, kar zahtevajo naročniki.

Kako razvijate sodelovanje z naročniki, zlasti ko gre za izdelavo prototipov oziroma snovanje izdelkov?Pripadnost koncernu Duropack, kot enemu največjih in najstarejših proizvajalcev embalaže, je hkrati tudi velika podpora, saj predstavlja za-ledje s kvalitetno bazo znanja in izkušenj več kot 2.500 zaposlenih v grupaciji. Zaupajo nam naj-večji svetovni porabniki embalaže, kot so Audi, BMW, DaimlerChrysler, Danone, Samsung, Nokia, Panasonic, Nestlé, Jacobs … Pohvalimo se lahko tudi s številnimi priznanji, ki so kot patenti pakiranja nastali na osnovi dolgoletnih izkušenj, znanj, inovativnosti in so na razpolago tudi našim kupcem v Sloveniji.Kupcem našega blaga smo dali tudi možnost in-ternetnega povezovanja s centralno bazo razvoj-ne službe oddelka na Dunaju in jim dali možnost uporabe dolgoletnih izkušenj pakiranja.

Proizvajalci embalaže različno ocenjujejo razmere na trgu. Kakšne so dejansko razmere za izdelke iz valovitega kartona, kakšne so potrebe slovenskega trga in kako ocenjujete letošnje poslovno leto?V bistvu so razmere na trgu za nas relativno stabilne. Poslovni odnosi preraščajo s sodelova-njem in dobrim servisom v prijateljske odnose

in tako so naročila dokaj stabilna. Le trg cen pa-pirjev je bil tisti, ki je v zadnjih dveh letih izrazi-to vplival na upad poslovnih rezultatov. Vendar je za prihodnost pričakovana ureditev razmer. Poslovni načrt za leto, ki je pred nami, je bolj optimističen. Pričakujemo uspešnejše poslovno leto. Usmerjeni smo v rast in razvoj, ki pomenita edino in pravo pot in zagotavljata dolgoročnost vsem nam, ki skrbimo za stabilnost poslovanja podjetij, za zadovoljstvo poslovnih partnerjev, za čistejše okolje, motivacijo zaposlenih in se-veda zadovoljstvo lastnikov kapitala. Vse to so elementi dolgoročnosti našega podjetja ter gru-pacije Duropack kot celote.

Kaj pomeni matično podjetje Duropack Tespack na evropskem trgu in v čem je prednost / slabost tujega lastnika?Skozi celotno obdobje mojega odgovornega de-lovanja v podjetju Tespack, od leta 1992 Duro-pack, bi lahko govorila le o prednostih. Biti član mednarodne grupacije, preprosto pomeni imeti dostop do informacij, znanj, izkušenj, pomeni imeti tlakovano pot, po kateri lahko z večjo var-nostjo stopaš v obdobju tranzicije mlade države, kot je Slovenija bila. Grupacija Duropack je član Grupe Constantia Packaging in ima svoj slogan: Big enough to dare, small enough to care.Imamo dolgoročnost v svoji viziji, poslanstvu in vrednotah. Smo urejeni, imamo izjemno bazo znanja in izkušenj, imamo visoke cilje in merila. Imamo pogoje, da hodimo hitreje, se vzpenja-mo više, nudimo več. Vse to so prednosti lastni-ka z dolgoletno izkušnjo, ki pomaga skozi težke čase, da lahko tudi takrat gledamo naprej in se počutimo varne.

EO-36-december-December-07 TRANSPORTNAEMBALAŽA

13Transportna embalažaa

Kako zmanjšati škodo, nastalo pri transportu?Najnovejše strokovne raziskave kažejo, da letno nastane več kot 400 milijonov evrov neposre-dne škode zaradi neustreznega pakiranja oziro-ma transporta blaga. Če se produkt na poti do naročnika poškoduje, potem kreativno obliko-vanje embalaže, sodoben material ali inovativ-na informacijska tehnologija pakiranja ne po-menijo prav veliko. Tisti, ki dnevno delajo na področju transportne embalaže, se tega dobro zavedajo. Škoda, ki nastane zaradi neustrezne-ga pakiranja, bremeni proizvajalce. V tej števil-ki pa seveda nista zajeta razočaranje kupcev in posledično nižja prodaja. Ključno vprašanje je, zakaj je na trgu toliko neustrezne transportne embalaže? Rezultati neke ameriške raziskave kažejo, da sta ključna dejavnika neustrezna uporaba pakirnega mate-riala in omejena oziroma nezadostna uporaba

Dva ključna izziva transportne embalaže

Transportna embalaža je zaradi svojega obsega – količinskega in finančnega – pogosto predmet tržnih analiz in strateških načrtov. V prihodnjih letih tržni analitiki in embalažni strokovnjaki temu tržnemu segmentu embalaže napovedujejo precejšnje spremembe, in sicer v dveh smereh, ki sta si navidez kontradiktorni. Velika škoda, ki nastane pri transportu blaga, zahteva boljšo zaščito. Velike količine odpadne transportne embalaže in obremenjevanje okolja pri njenem nastanku pa zahtevajo večjo okoljsko odgovornost proizvajalcev embalaže in blaga.

EO-36-december-December-0714 Novosti

prom

ocija

Ekspandirani polipropilen(EPP) odlikujejopredvsem:

� Majhna specifična teža –vgrajeni EPP lahko znatnozmanjša maso izdelku, kar ješe posebej pomembno vavtomobilski industriji. Masavračljive (krožeče) EPPembalaže pa je tudi zelo nizka,kar omogoča lažjomanipulacijo z izdelki in nižjetransportne stroške.� Absorbiranje udarneenergije - EPP lahko vodvisnosti od oblike izdelkaabsorbira sorazmerno velikeudarne energije, kar je edenizmed glavnih vzrokov zauspeh materiala in njegovo vseširšo uporabo.

Proizvajalec EPP embalaže:FRAGMAT TIM d.d., Laškowww.fragmat.si

Kontakti:

Direktorica programamag. Darja KocjanT: +386 (0)3 7344 544F: +386 (0)3 7344 673E: darja.kocjan@fragmat.si

Prodaja embalažeVodilni prodajni inženirIztok RABUZINT: +386 (0)3 7344 672F: +386 (0)3 7344 673E: iztok.rabuzin@fragmat.si

V začetku devetdesetih letih prejšnjega stoletja so v tujini,kot rezultat intenzivnih razvojnih naporov, razvili posebnoobliko, do takrat splošno uporabljanega materialapolipropilena, ki ga s penjenjem oblikujemo, v posebnihorodjih s parno komoro, v izdelke želenih oblik, katereodlikuje izvrstna trpežnost in majhna specifična teža.Material dandanes poznamo pod imenom ekspandiranipolipropilen (EPP) in je v letih, ki so sledila doživel neslutenrazvoj ter širitev uporabe, katere meja še vedno ni mogočezaznati. Največji prodor in uveljavitev je EPP doživel vavtomobilski industriji, kjer je uporaben tako za vgradnedele, kakor tudi kot najboljše gradivo za povratno embalažokrožečo v procesu oskrbe montažnih linij. Zaradi nekaterihizrednih tehnično-tehnoloških lastnosti EPP vse boljzamenjuje nekatere do sedaj splošno uporabljanemateriale.

� Oblikovna obstojnost –Delež elastične deformacijeEPP-ja je izjemno velik, kar muomogoča, da se tudi poobremenitvi povrne v prvotnoobliko.� Toplotna izolativnost –Zaradi zaprte celične struktureima EPP odlične termičnoizolativne lastnosti, ki so meduporabniki vse bolj cenjene� Sanitarna neoporečnost –EPP je primeren za transportživil, še posebej v primerih kood embalaže zahtevamo tuditoplotno izolativnost;npr.catering� Odpornost na olja,kemikalije in vodo – EPP jekemijsko neaktiven infunkcionalno neobčutljiv napraktično vse kemikalije

� Plovnost – Kot material nizkegostote z zaprto celičnostrukturo ima EPP dobrovzgonsko plovnost tako vsladki kot v slani vodi� Akustične lastnosti –Porozni EPP (P-EPP) v panelihpredstavlja zelo učinkovitozvočno izolacijo v specifičnihfrekvenčnih območjih, mogočapa je tudi uporaba vkombinaciji z drugimi materiali.� Prijaznost do okolja – EPPje brez vonja ga je mogoče100% reciklirati.

stabilizatorjev v transportnih vozilih. Za name-ne raziskave so pregledali več kot 28.000 tran-sportnih embalaž v 866 vozilih, kjer so tran-sportirali suho, hlajeno in zamrznjeno blago. Pregled so opravili v skladiščih proizvajalcev, distribucijskih centrih naročnikov in skladiščih trgovcev. Po besedah Mikea Rawlinsa, ki je vodil ome-njeno raziskavo, se blago najpogosteje poško-duje zaradi neustreznega prekladanja, stiskanja oziroma drugih mehanskih poškodb, razpira-nja embalaže oziroma preohlapne embalaže in vdora vlage. Vse te vzroke je mogoče minimizi-rati s pravilno uporabo transportne tehnologi-je. Po podatkih raziskave skoraj 48 % pošiljk v transportnem vozilu nima stabilizatorjev. Sko-raj 39 % transportnih enot ni bilo učinkovito prilagojenih dimenzijam palet in skoraj 9 % tovora, ki je zaščiten s termoskrčljivo folijo, mu le-ta nudi premajhno stabilnost blaga in omo-goča poškodbe. Strokovnjaki za transportno embalažo menijo, da bi lahko z upoštevanjem nekaj preprostih pravil bistveno znižali škodo, ki nastaja pri transportu. Tako bi, na primer, z ustreznim ovi-janjem in prileganjem transportnih enot med seboj zmanjšali izlive in prevrnitve pri tran-sportu. Pritrditev transportnih enot na palete bistveno zmanjša možnost prevrnitve tovora in s tem povezane škode. Ko gre za ovijanje pošiljke, ni vseeno, ali je ovita ročno ali stroj-no, saj je slednja zaščita precej boljša. Pri tem je treba biti pozoren na pravilno nastavitev in vzdrževanje ovijalnih oziroma pakirnih strojev. Ključen dejavnik, poudarjajo izsledki raziska-ve, pa je izobraževanje zaposlenih, ki delajo na področju transporta, saj lahko največ pripomo-rejo k zmanjševanju škode, poudarjajo rezultati raziskave.

Okoljska ocena transportne embalažeProtagonist na področju okoljsko odgovorne embalaže pa je trgovska veriga Wal-Mart, ki želi več za manj. To ni več novica. Pakirni inže-nirji naredijo več z manj. Tudi to ni več novica. Sedaj želi, da strokovnjaki za pakiranje z manj ustvarijo več, tako da več postane manj. Za ta »več« pa želijo plačati manj. To je velik izziv, ki zahteva konkretne rešitve. Na letošnjem sejmu Pack Expo International so izvršni direktorji podjetja Wal-Mart predstavili analizo življenj-skega cikla njihovega podjetja, s katerim želijo odpadno embalažo zmanjšati za 5 %, in sicer najkasneje do leta 2013. Ta cilj je za podjetje ve-lik zalogaj, še posebej na področju transportne embalaže. Že v začetku leta 2008 bo podjetje ocenilo svo-jih 60.000 dobaviteljev z vidika embalaže po posebnih kriterijih. Ti kriteriji bodo za doba-vitelje orodje, prav tako za Wal-Martove kupce, s katerim bodo posamezne izdelke ocenjevali z vidika njihovega obremenjevanja okolja. Tako bodo na ocenjevalni kartici podatki, kot so: koliko toplogrednih plinov je nastalo pri izde-lavi določene embalaže, kakšna je učinkovitost uporabe materiala, kakšen je odstotek recikli-ranega materiala, kakšna je ponovna uporaba embalaže. Wal-Mart bo svoje dobavitelje oce-njeval po devetih kriterijih, vsi pa so povezani z obremenjevanjem okolja. Takšna strategija tega velikega trgovca naj bi po napovedih strokovnjakov imela učinek snežne

krogle na več področjih. Prav gotovo bo pritisk na proizvajalce transportne embalaže še večji. Proizvajalci izdelkov za široko potrošnjo bodo »listo okoljskih zahtev« nesporno predali proi-zvajalcem transportne embalaže. Wal-Martovi potrošniki pa bodo poleg cenovnih pritiskov na proizvajalce dobrin izvajali še okoljski pritisk. Dobavitelji trgovske verige Wal-Mart bodo prisiljeni na novo evalvirati embalažni trg in na novo oceniti embalažno verigo, in sicer na podlagi kriterijev, ki opredeljujejo njihovo pri-jaznost do okolja. Zagotovo bo »okolju prija-znejša« embalaža nekoliko dražja, zato bodo morali proizvajalci domisliti, ali iskati notranje stroškovne rezerve ali dodaten strošek prevaliti na potrošnike. So pa pri Wal-Martu že sporoči-li, da ne bodo pristajali na »množične« podra-žitve. Torej bo cenovni pritisk na proizvajalce materiala za transportno embalažo toliko večji,

saj bodo morali sami nositi stroške okolju pri-jazne proizvodnje.

Strokovnjaki v embalažni panogi so že začeli opozarjati, da tu stopamo na spolzka tla. Že doslej se je embalažna panoga prilagajala zah-tevam »več za manj«. Več zaščite z manj ma-teriala in nižjimi stroški. Še posebej te zahteve veljajo za transportno embalažo. Zato embala-žni strokovnjaki svarijo, da nekritična redukci-ja embalažnega materiala, ko gre za transpor-tno embalažo, lahko pomeni večjo škodo kot korist. Svetujejo natančno analizo trgovske di-stribucijske verige, kjer bi ugotovili vsa mesta, kjer prihaja do poškodbe embalaže. Nato bi po-pravili šibke točke embalaže (v vsej proizvodni verigi) in sistem rokovanja z njo. A Wal-Mart je pri svoji strategiji dosleden, zato je pričakovati dinamične tržne odnose.

prom

ocija

EO-36-december-December-0716 Obraz

Jože Ceglar Embalaža mu je stalni spremljevalec

OBRAZ

»Bil sem proti temu,« odkrito pove naš sogovor-nik, »vedno sem bil mnenja, da je v naši panogi nesmiselno drobiti programe. A delavci so kljub nasprotovanju izglasovali spremembe. TOZD Termoplasti je tako postal samostojna družba. Odločil sem se, da se umaknem, ker nisem ho-tel sodelovati pri takem načinu rušenja enotne Plame.«

Sedem direktorjev in milijoni dolgovJože Ceglar je postal samostojni podjetnik in deloval še naprej v embalažni stroki. Pravi, da med svojo kariero ni pravzaprav nikoli izgubil stika z njo. Medtem pa Termoplasti niso živeli najbolje. Med letoma 1991 in 2003 se je izme-njalo sedem direktorjev. Družba je tonila v teža-vah, ki so pripeljale do prisilne poravnave.Leta 2002 je sedanji večinski lastnik začel nago-varjati Jožeta Ceglarja k vrnitvi v podjetje, saj je bil prepričan, da ga z bogatimi izkušnjami lahko

Embalažna panoga ga pozna. Že dolgo. Kajti nikoli ne obstane. In s časom, z materiali gre naprej. Jože Ceglar se je v Plami pri Hrušici zaposlil leta 1971. Podjetje za proizvodnjo in predelavo plastike, ustanovljeno leta 1955, je bilo takrat razdeljeno na tozde. Leta 1977 je postal vodja prodaje v TOZD Termoplasti, čez dve leti pa je napredoval v direktorja in to funkcijo opravljal kar tri mandate. Družbene spremembe na prelomu 80. v 90. leta so botrovale marsikateremu preoblikovanju v podjetjih. Doživeli so jih tudi Plamini tozdi, ki so se z referendumom oddvojili od matičnega podjetja.

reši. In res. Projekt oživitve je začel januarja na-slednje leto, ko je bilo podjetje tik pred razsulom. Pripravil je strateški načrt prioritete investicij in vizijo poslovanja. »Naš moto je bil: ne odpuščati delavcev, ampak povečevati proizvodnjo ter se maksimalno angažirati za strategijo razvoja z domačimi ljudmi.V petih letih smo z istim šte-vilom ljudi podvojili proizvodnjo. Uspelo nam je pridobiti tudi nove, predvsem zahodne trge,« pove direktor Termoplasti Plama, d. d. » Danes ustvari 117 zaposlenih približno 16,5 milijona realizacije. 'Podedovali' smo tudi večje število invalidov iz prejšnje organizacije Plame, zato smo ustanovili invalidsko podjetje. Zadovoljen sem, da smo tudi invalidom zagotovili normal-no delo.«

Embalaža po naročiluOsnovna dejavnost podjetja Termoplasti Plama, d. d., je proizvodnja polietilenskih filmov, ki jih proizvedejo približno 7200 ton na leto. Večji del jih predelajo v tiskane in konfekcionirane izdel-ke, predvsem za industrijo in strojno pakiranje. »Naša osrednja pozornost je namenjena odje-malcu – kupcu, saj skušamo razumeti njegove potrebe in želje, ki izhajajo iz poslovnih proce-

sov. Delamo embalažo po naročilu, predvsem za papirno, gumarsko, lesno in prehrambeno industrijo. Vsi naši izdelki, vključno z nosilnimi reklamnimi vrečkami, so namenjeni embalaži oziroma shranjevanju stvari.«Na vprašanje, zakaj usmerjenost v industrijo, Jože Ceglar odgovarja, da zato, ker je industri-ja konstantni odjemalec, zato njihovo podjetje vlaga veliko energije in sredstev v razvoj folij različnih sestav: »V podjetju skušamo v priho-dnost maksimalno vključiti razvojne tokove. Prišlo bo do realizacije folij, ustvarjenih s po-močjo nano delcev, kar bo zagotovilo njihove boljše lastnosti tako v fizikalnem smislu kot v njihovih bariernih in drugih lastnostih.«

Varstvo okolja Po besedah Jožeta Ceglarja je polietilenska em-balaža preprosto nezamenljiva, saj nima noben drug material primerljivih lastnosti. Prepričan je, da bodo v tej dejavnosti še naprej veljali taki trendi rasti kot zdaj. Poleg tega je polietilenska embalaža popolnoma ekološko neoporečna. Njena prednost je v tem, da jo lahko popolno-ma recikliramo ali sežigamo brez kakršnih koli škodljivih izpustov za okolje. Iz recikliranih materialov je možno narediti nove proizvode; če pa se polietilen sežiga, je uporaben kot ogre-valni material. Kakovost materialov se neneh-no izboljšuje, tako po lastnostih predelave kot uporabe. Neprimerno lažje jih obdelujemo, pa tudi recikliramo. Kaj pa razgradljivost in skrb za okolje? Direktor me pomiri. »S tujimi in do-mačimi institucijami sodelujemo na področju razvoja biorazgradljive folije, ki bi jo v priho-dnosti lahko uvedli v proizvodnjo. Ti materiali pa so še izredno dragi.« V podjetju Termoplasti Plama nimajo kapacitet za sežig odpadkov; jih pa reciklirajo in predelujejo v manj zahtevne iz-delke. Za svojo dejavnost so pridobili certifikat po standardu ISO 9001/2000 in 14001/2004. »Vse naše aktivnosti so usmerjene v izpolnje-vanje potreb kupcev in v maksimalno skrb za okolje,« pove Jože Ceglar, direktor Termoplasti Plama, d. d., in glede prihodnosti dodaja: »Naša panoga se bo uspešno razvijala, čeprav bi ute-gnili biti indeksi fizične rasti nekoliko manjši. Še naprej bomo investirali v razvoj materialov; našim kupcem želimo zagotavljati visoko kako-vost, konkurenčne cene in pravočasne dobave.«

Hermina Kovačič

Jože

Ceg

lar

EO-36-december-December-07 17Sejmi

BRAU Beviale 2007 Sejem za sklepanje poslov

SEJMI

Letošnji sejem BRAU Beviale v Nürnbergu je zbral 1416 razstavljavcev iz 45 držav, med njimi je bil tudi ljutomerski ICS. Z razlogom.

Struktura sejemske ponudbe vabi različne pro-izvajalce, od industrije pijač in gastronomske opreme do strojev za etiketiranje, izpiralno-pol-nilnih-zapiralnih strojev, transporterjev, sred-stev za pakiranje in druge opreme. Podjetje ICS že več let prodaja polnilno opremo v Nemčijo, idejni očetje sejma pa so v zvezi privatnih pi-vovarn Bavarske. Samo na Bavarskem je skoraj 700 proizvajalcev piva.

Industrija pijač pa je v vzponu. Na trgu so pre-rivanja med proizvajalci in ponudniki polnilne opreme vse večja. Konkurenca je močna, zato je sodelovanje na takšnem sejmu, kot pravi Peter Bojnec iz ljutomerskega ICS, nujna. »Velikost večine proizvajalcev piva in drugih pijač, ki se pojavljajo na sejmu, ustreza našemu prodaj-nemu segmentu polnilne opreme. Naša ciljna skupina so kupci, proizvajalci pijač, ki iščejo

posamezne stroje ali celotne rešitve srednje velikih zmogljivosti. Take polnilne linije dela ICS. Doslej smo na nemški trg prodali že več kot 25 polnilno-zapiralnih strojev. To pomeni, da nismo brez referenc. Moramo ostati vidni

vedno zanimivo vprašanje. Tehnološke rešitve se hitro spreminjajo.«

In kaj je predstavil ICS?»Letos smo predstavili,« odgovarja Peter Bojnec, »tehnično izboljšana polnilna stroja srednjih in večjih zmogljivosti za proizvajalca piva in žga-nih pijač. Gre za novo generacijo protitlačnih in gravitacijskih polnilcev. Razstavili smo izpi-ralno-polnilni-zapiralni blok multiFILL-G, ki je primeren za proizvajalce vina in žganih pijač in delno, po načelu gravitacijsko-atmosferskega polnjenja, prodali smo ga v Kazahstan. Drug stroj pa je polnilno-zapiralni blok z dvema zapi-ralcema multiFILL-VST. Namenjen je proizva-jalcem piva in gaziranih brezalkoholnih pijač. V tem primeru gre za protitlačno – izobarično polnjenje. Stroj je že prodan v Nemčijo.«ICS je s predstavitvijo in iztržkom na sejmu zadovoljen. Stroški predstavitve so, upoštevaje globalnost sejma in možnost direktnega marke-tinga, več kot upravičeni, meni Peter Bojnec.

in sejem BRAU Beviale je tržna in promocijska priložnost. Srečali smo se s kupci in predstavili proizvodni program precejšnjemu številu inte-resentov. Na takšnem sejmu se lahko tudi raz-gledamo po novostih. Kaj dela konkurenca, je

18 Priznanja

Na letošnji mednarodni natečaj Golden Label Award je bilo prijavljenih več kot 500 etiket. Strokovna žirija ni imela lah-kega dela. Prijavljene etikete, natisnjene na papirju, so bile razdeljene v 4 katego-rije: pivo in sorodne pijače, vino in žgane pijače, voda in osvežilne pijače ter kozarci, pločevinke in ostalo. Priznanja mednaro-dnega natečaj Golden label Award so bila tokrat podeljena že šestič in veljajo med tiskarji etiket, strokovnjaki za marketing in oblikovalci za najbolj zaželeno prizna-nje na tem področju embalaže.

Osem članov žirije je ocenjevalo tehnično izvedbo, učinkovitost na prodajnem me-stu in inovativnost etiket. Pri tem je moral vsak žirant v dolgotrajnih urah ocenjeva-nja podati več kot 1000 ocen po določe-nih kriterijih. Iz skupno 8000 podeljenih ocen je računalnik izračunal zmagovalca.

Letos so prvič podelili nagrado za marke-ting, ki jo je prejela serija etiket za Stie-glovo pivo »Red-Ale, Altbier, Fastenbier in Brauerzeugnis«, ki jo je prijavila agen-cija Demner, Merlicek & Bergmann. Gre za sortiment »k potrošniku usmerjenega« piva, ki govori o vsebini in na zabaven na-čin vedno znova navdušuje za pivo tudi nove potrošnike.

Z internetnim glasovanjem pa se je v oce-njevanje etiket vključilo tudi občinstvo. Glasovalo je na spletnem naslovu www.GoldenLabel.eu. Glasovalci so lahko za svojo najljubšo etiketo s svojega elektron-skega naslova oddali največ en glas dnev-no. Iz odziva je razvidno, da imajo etikete tudi svoje oboževalce. Zmagovalna eti-keta »lottas 30th anniversary« je dobila 11.323 glasov.

Natečaj Golden Label letos že šestič pri-reja podjetje B&B, ki so mu pomagali tudi nekateri proizvajalci etiket kot Hei-delberg, Polar Mohr, Krones in Huber Druckfarben. Doslej nadvse uspešna pri-reditev Golden Label Awards se bo nada-ljevala z naslednjo podelitvijo spomladi leta 2010.

Golden Label Award 2007 Tudi glas potrošnikov za najljubšo etiketo

PRIZNANJAEO-36-december-December-07

Golden Label 2007kategorija kozarci, pločevinke in ostalozlato: Maestrani Nostalgie, Läser AG

Golden Label 2007posebna marketinška nagradaStiegl Altbier, Demner, Merlicek & Bergmann

Golden Label 2007kategorija vode in brezalkoholne pijačezlato: Vöslauer Junior, Vöslauer Mineralwasser AG / Marzek Etiketten GmbH /

Demner, Merlicek & Bergmann

Zmagovalka spletnega glasovanja Golden Label 2007Iotta’s 30th anniversary labels, IOTTA Communications

Golden Label 2007posebna nagrada za tisk in izvedboSan Cristobal, Drukkerij Vrijdag B.V.

EO-36-december-December-07 19Priznanja

The Winners of The Golden Label Award 2007

There were more than 500 entries for the Golden La-bel Award this year. The great challenge for the jury was to choose the best labels from this collection.The many entries to the Golden Label competition were classified into four categories – beer, wine, wa-ter/soft drinks, and cans and tins / jars and other applications. The best labels, printed on paper, were chosen from them as a primary short list; on 18 Octo-ber, the gold, silver, bronze and complimentary prizes were then awarded after a second vote of the jury.For the first time, a marketing prize was awarded this year for a label series. Also for the first time, the public was given the opportunity to select its own personal,

Golden Label 2007kategorija vina, penine in žgane pijačezlato: 27 juin 2006, AutajonEtiquette Epernay

Golden Label 2007kategorija pivo in sorodne pijačezlato: Tatra, Töpfer Kulmbach GmbH

prom

ocija

favourite label through e-voting at the homepage: www.GoldenLabel.eu.The Golden Label Award is being presented for the sixth time. It is noted among label printers, market-ing experts and designers as one of the most coveted prizes in this packaging segment.Eight jurors had to assess technical execution, brand effectiveness at the point of sale, and the innovatory power of the labels. This involved the task – lasting hours for each juror – of allotting more than 1,000 marks to the asessment criteria. This resulted in a sum total of 8,000 individual assessments, out of which the computer then calculated the winner.The successful series of the Golden Label Award will be continued in the next award presentation in spring 2010.

20 Logistika

Logistika v MK Vsak se izogiba zalog

LOGISTIKAEO-36-december-December-07

Kako je to mogoče, da je logist sposoben dostaviti eno samo knjigo individualnemu naročniku, a tudi tisto, kar zahteva multinacionalka za območje JV Evrope? Igor Rojnik, direktor Logistike Mladinske knjige, je prepričan, da je prepletanje različnih logističnih dejavnosti pot do nadpovprečnih poslovnih rezultatov. Toda – biti na trgu, poseben in univerzalen hkrati, je organizacijski ali bolje povedano, pravi logistični izziv. Ko so v Mladinski knjigi pred leti kupili prostorne skladiščne prostore, so kmalu ugotovili, da lahko logistične storitve ponudijo tudi trgu. Danes sicer še dve tretjini realizacije ustvarijo za Skupino MK, toda obenem so močan partner Pošti Slovenije in nekaterim multinacionalkam. Rezultat? Pripravljajo se na gradnjo novega skladiščnega objekta, napoveduje naložbo direktor Igor Rojnik.

Mladinska knjiga Logistika je v zadnjih petih letih dosegla povprečno 15 odstotno letno rast, kar je znatno (enkrat več) nad slovensko rastjo na področju logistike. Letno odpošljejo se-demsto tisoč pošiljk, ali vsako minuto štiri. Lo-gistika Mladinske knjige že dolgo ni več zgolj »služba« za potrebe skupine Mladinske knjige, čeprav še vedno dve tretjini finančne realizaci-je ustvari znotraj te skupine. Pomembno je, da se na prostem logističnem trgu pojavlja z zelo raznoliko ponudbo in da so prav tu zaznavna znamenja najbolj hitre rasti. To seveda ne po-meni kakršnegakoli podcenjevanja ali zane-marjanja potreb skupine.

Direktor Igor Rojnik opozarja, da je pravza-prav ravno dinamičen razvoj, ki je povezan s trženjem knjige in pisarniškega materiala, še posebej vplival tudi na uveljavljanje Logistike pri vseh drugih poslih, na njeno veliko prila-

godljivost in sposobnost izvajanja različnih specifičnih nalog, še zlasti pogodbene logistike in zbirnega prometa. Tako zdaj v svojih pro-storih poleg knjig in pisarniškega materiala hranijo tudi tehnično blago, kozmetiko, čisti-la, hrano, tekstil, skratka - različne blagovne skupine. Takšno poslovno orientacijo ohranja-jo tudi za naprej, pri čemer bodo težili k čim večji zaokrožitvi in specializaciji posameznih skladiščnih prostorov glede na vrsto blaga za skladiščenje. Vsekakor je značilno, da se MK Logistika zdaj hkrati ukvarja z distribucijo ene ali dveh knjig za individualne naročnike in opravlja vlogo centralnega skladišča za ob-močje JV Evrope za multinacionalko Colgate - Palmolive. To je izjemno velik posel, zalo ge se obračajo več kot dvakrat na mesec. Toda tako »nepomembna« prodaja ene knjige kot velike manipulacije z blagom multinacionalke zah-tevajo specifično znanje in organizacijo. Na-

Igor Rojnik

EO-36-december-December-07 21Logistika

sploh direktor Igor Rojnik opozarja, da se na področju logistike, ki je po vsem svetu ena iz-med najbolj propulzivnih dejavnosti, nenehno pojavljajo nove zahteve in nova pričakovanja. »Vsak hoče imeti čim manjše zaloge, povečuje se nabor artiklov, povečuje se dinamika dostav ... Včasih so blago dostavljali enkrat ali dvakrat na mesec, zdaj ga je treba dovažati po nekaj-krat na dan v manjših količinah. Logistika je pod hudim pritiskom. Trg diktira pogoje in v to vodo je treba skočiti ...«

Mladinska knjiga Logistika opravlja nacional-no distribucijo za francosko podjetje L'oreal Slovenija, kar pomeni dostavo kozmetike v paletah v velike trgovske centre in v majhne frizerske in kozmetične salone v kosih, kar je nekaj podobnega kot pri knjigi in njenem toku do kupca. Tudi pri knjigi gre namreč za dva distribucijska kanala - za dostavo tako imeno-vanim velikim naročnikom, kot so knjigarne, trgovske verige, knjižnice, različne kultur-ne ustanove in za prodajo fizičnim osebam. V poslih s fizičnimi osebami gre za majhne količine, največkrat za en izvod knjige, to pa zahteva tudi od logistike čisto posebne naloge pri pakiranju in pošiljanju pošiljk, še posebej tesno sodelovanje s pošto. Zato ni naključje, da se pri tem poslu tudi pošta pojavlja kot sokre-ator najboljših rešitev za distribucijo. Tako ima pošta v MK Logistiki svojo posebno izpostavo, hkrati pa MK Logistika velja za enega izmed najpomembnejših poštnih partnerjev. Logisti-ka nasploh uporablja pošto pri razpošiljanju vseh tistih drobnih pošiljk, pri katerih bi bila dostava z lastnimi prevoznimi sredstvi preveč zapletena in draga. Sicer pa je domišljena orga-nizacija prevozov različnega blaga ena izmed pomembnih (konkurenčnih) prednosti MK Logistike. Dvaindvajset pogodbenih tovornja-kov prevozi letno 2 milijona kilometrov in še zdaleč ni vseeno, kako so ti kamioni popolnje-ni in kaj vozijo.

Mladinska knjiga Logistika je razvila in zelo razvejala tudi sistem dostavljanja pisarniškega materiala »na mizo«, ki ga posameznim stran-kam, če je potrebno, dostavlja tudi po nekaj-krat na dan. To opravilo je spet povezano z dobrim poznavanjem potreb naročnikov (vsa komunikacija poteka neposredno med Logisti-ko in zainteresiranimi z ustrezno informacij-sko podporo). Največkrat gre za unikatni na-čin pakiranja. To je sistem pakiranja po kosih in ne po paletah, marsikaj je treba delati ročno, predvsem pa je za to potrebna dobra in fleksi-bilna transportna mreža.

Eden izmed izjemno obetavnih poslov je po mnenju direktorja Igorja Rojnika zbirni pro-met, ki ga od letos Mladinska knjiga Logistika opravlja v sodelovanju z enim izmed največjih svetovnih logistov - s švicarskim podjetjem Kuehne + Nagel. Iz velikega zbirnega centra v Nemčiji vsakodnevno prihajajo kamioni z blagom za znanega slovenskega kupca iz raz-ličnih koncev Evrope in sveta. To blago nato iz Logistike distribuirajo na končne naslove po Sloveniji. Pred tem so Slovenijo pokrivali del-no preko Dunaja, delno iz Slovenije, vključitev

Mladinske knjige Logistike pa je omogočila di-rektno dostavo blaga iz Nemčije in skrajšanje roka dostave za dva do tri dni. Poleg kopen-skega obstaja tudi morski zbirni promet. Tako Logistika vsak teden dobiva po en kontejner z različnim blagom za slovenske in tuje kupce, ki ga polnijo v Singapurju.

Za direktorja Rojnika je še posebej pomembna povezava s tako ugledno firmo kot je Kuehne + Nagel. Naveze z najbolj uglednimi so morda na prvi pogled zahtevnejše, vendar tudi veli-ko bolj stimulativne, pravi in poudarja, da je sodelovanje operativno steklo tako rekoč čez noč - brez večjih zapletov. Pravzaprav bi lahko rekli, da v Logistiki nasploh izbirajo za par-tnerje zveneča imena, ker pravijo, da je potem to tudi dober vložek v utrjevanje svoje pozicije in svojega ugleda. Direktor Igor Rojnik pravi: »Iščemo velike, malih se ne otepamo.«

Usodo in sedanjo poslovno usmeritev Mladin-ske knjige Logistike so pravzaprav zapečatili novi skladiščni prostori, v katere so se vselili leta 1995. Tako rekoč takoj se je pokazalo, da so ti prostori z 22 tisoč kvadratnimi metri po-vršin zgolj za potrebe Mladinske knjige preve-liki. Tedaj se je začelo tudi spogledovanje z no-vimi tržnimi možnostmi in novimi porabniki skladišč. Zdaj so pred novim izzivom. Razpo-ložljive skladiščne zmogljivosti postajajo pre-tesne in intenzivno razmišljajo o razširitvi ka-pacitet - o gradnji novega skladiščnega objekta za znanega kupca, za pogodbeno logistiko, za distribucijo ...

Igor Rojnik pravi, da so v sedanjih skladiščnih prostorih močno intenzivirali delovne procese in modernizirali sistem skladiščenja (sistema-tično so razvili informacijsko tehnologijo, uve-dli nov način transporta, povečali so število re-galov itd.), zato vidi možnost za nove poslovne prodore predvsem v novogradnji.

Jak Koprivc

Logistics in Mladinska knjiga

Every company avoids stocks

How is it possible that a logistician is capa-ble of delivering just a single book to an in-dividual customer as well as what a multina-tional company demands for the SE European area? Igor Rojnik, Mladinska knjiga Logistics Director, is convinced that the combination of various logistic activities presents the way to above average business results. However, presence on the market and universality also present an organisational or even logistical challenge. When Mladinska knjiga bought storage places several years ago, it soon found out that it could offer logistic serv-ices on the market. Today, the company still creates two thirds of its realisation for the MK Group, but the company is also a strong partner to the Slovenian Postal Service and several multinational companies. What is the result? Igor Rojnik announced an investment –that the company is preparing for the con-struction of a new storage building,

According to Igor Rojnik, one very promising business is collection transport, which Mladin-ska knjiga Logistika is performing in cooperation with one of the largest of the world logistics com-panies – with the Kuehne + Nagel company from Switzerland. On a daily basis, trucks of goods for a known buyer in Slovenia and various parts of Europe and the world come from the large collec-tion centre in Germany. The goods are distributed from MK Logistika to various customers in Slov-enia. Before this cooperation, the company par-tially covered Slovenia via Vienna and partially from Slovenia itself, but the inclusion of Mladin-ska knjiga Logistika enabled the direct delivery of goods from Germany and shortened the delivery date by two or three days. There are two methods of collective transport – land-based and sea-based transport. Every week, MK Logistika receives one container, filled in Singapore with various goods for Slovenian and foreign buyers.

prom

ocija

22 Logistika

Konferenca za logistiko in trajnostni transport

Dobavna veriga in najšibkejši člen

LOGISTIKA

Mednarodna konferenca za logistiko in trajnostni transport, v Celju jo je organizirala Fakulteta za logistiko, je osrednja nacionalna konferenca s področja logistike. Tudi tokrat je imela dober odziv, saj je bila namenjena znanstvenikom, strokovnjakom iz gospodarstva, raziskovalcem in študentom s področja logistike, menedžmenta, prometa in transporta. Program tem je upošteval raznolikost interesov udeležencev konference.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru je prva specializirana institucija, ki izobražuje tovrstne kadre v Republiki Sloveniji. Svojo fi-ziognomijo išče in gradi predvsem na razisko-valnem področju v okviru globalnih trendov, z organizacijo konferenc pa želi izsledke razisko-vanja napraviti čim bolj uporabne ter najti nove smernice za nadaljnje raziskovanje.

Raznovrstne teme, tudi o varovanju pred terorizmomProgramski okvir 4. mednarodne konference za logistiko in trajnostni transport v Celju je bil razmestitev logističnih in distribucijskih središč v različnih geografskih in razvojnih okoljih. Lo-gistična in distribucijska središča so namreč po-membna vozlišča makrologistične mreže, v ka-terih poteka izvajanje mnogovrstnih različnih operacij in logističnih storitev. Na konferenci so bile obravnavane naslednje teme:– Vloga logističnih središč,– Vloga distribucijskih središč,– Pomen geografske lege za logistična in distri-

bucijska središča,

– Menedžment logističnih in distribucijskih središč,

– Ustroj makrologističnih mrež,– Aplikativni primeri uporabe kvantitativnih

metod v logistiki,– Sodobni koncepti celovite organizacije logi-

stike,– Razbremenilna logistika in varovanje okolja.

Med prispevki ima posebno vlogo razmišljanje avtorja mag. Janeza Žirovnika z naslovom Po-men varnostnega upravljanja v logističnih in distribucijskih središčih. Različni viri ogrožanja ne prizanašajo več nikomer. Zlasti je nacionalna kritična infrastruktura ena od zelo izpostavlje-nih tarč. V zadnjem času so vsi napori varovanja nacionalne kritične infrastrukture usmerjeni v varovanje proti terorizmu. Eden od pomembnih segmentov nacionalne kritične infrastrukture je po mnenju avtorja zagotovo dobavna veriga. Vsaka veriga je tako močna ali šibka kot njen najšibkejši člen. To velja tudi za varnost dobav-ne verige. Vendar pa so lahko sodelujoči izvajal-ci ali drugi členi dobavne verige odgovorni le za

EO-36-december-December-07

Logistika, in z njo podpodročje transport, je dandanes kot gospodarska dejavnost z vsemi svojimi aktivnostmi v globalnem svetu vpeta v prav vse dejavnosti svetovnega gospodarstva. Globalne logistične verige povezujejo svetovne gospodarske tokove, brez njihovega upravljanja in optimiranja si je pravzaprav nemogoče pred-stavljati nemotene gospodarske dejavnosti.

Logistika je tako v vsej svoji širini, raznolikosti in s tem izraziti interdisciplinarnosti za današnji čas in za Slovenijo izjemno pomembno podro-čje, ki ga je nujno potrebno gojiti in vkompo-nirati v celotno strategijo in izvedbo. To pome-ni, na eni strani, da se morajo čim prej in čim bolje izšolati ustrezni kadri, ki bodo opremljeni s širokim in hkrati aplikativnim znanjem. Na drugi strani pa se povečuje potreba za preuče-vanja, kako logistika deluje po svojih lastnih in notranjih zakonitostih in kako izboljšati njene učinke v povezanosti z drugimi dejavnostmi in faktorji gospodarstva. Poleg tega je potrebno izsledke raziskovanj, znanje in izkušnje ter po-trebe povezovati in izmenjevati s predstavniki gospodarstva, predstavniki vlade in raziskovalci znotraj in zunaj meja Slovenije, ki prihajajo iz različnih geografskih in razvojnih okolij.

EO-36-december-December-07 23Logistika

varnost svojih dejavnosti in da varnost celotne verige določajo individualni varnostni ukrepi različnih izvajalcev, od katerih mora vsak pre-vzeti odgovornost za svoj del dobavne verige. Nevarnost terorističnih napadov ne ogroža le posameznih izvajalcev, temveč celo v večji meri tudi prometne objekte in infrastrukturo, zato naložbe v varnost vsakega posameznega člena

The logistics and sustainable transport conference

The delivery chain and the weakest link

The International Logistics and Sustainable Transport Conference in Celje, organised by the Faculty of Logistics, was intended for scientists, economy experts, researchers and students of logistics, management, traffic and transport. The programme considered the various inter-ests of all the participants.

Different topics, including protection against terrorism The programme of the 4th International Logistics and Sustainable Transport Conference in Celje covered the positioning of logistics and distribution centres in various geographical and developmental environ-ments. Logistics and distribution centres are highly important junctions in a macro-logistics net, where various operational and logistics services take place. The conference covered the following topics: – The role of logistics centres– The role of distribution centres– The importance of geographical position for logistics and distribution centres– Logistics and distribution centres management– Macro-logistics network structure– Applied cases of the use of quantitative methods in logistics– Modern concepts of logistics organisation– Relieving logistics and environmental protection

The discussion, by Janez Žirovnik, MSc, titled The Importance of Security Management in Logistics and Distribution Centres, had a special role among the topics. Various sources of risks can affect everyone. The national critical infrastructure is a very exposed target. All efforts towards protecting the national critical infrastructure have recently been directed towards protection against terrorism. The author believes that the supply chain is one of the important segments of the national critical infrastructure. Every chain is as strong or as weak as its weakest link. This also applies to the safety of the supply chain. However, all participants and other parts of the supply chain are solely responsible for the safety of their own activities and the safety of the entire chain is determined by the individual safety measures of the various service providers, each of which has to take over the responsibility for its part of the sup-ply chain. The risk of terrorist attacks does not only endanger individual service providers, but to also traffic constructions and infrastructure an even greater extent. Therefore, investments in the safety of each individual link of the supply chain do not carry any meaning if the authorities do not invest in improving the safety level of the whole physical infrastructure.

prom

ocija

EO-36-december-December-0724pr

omoc

ija

dobavne verige niso smiselne, če oblasti hkrati ne vlagajo v izboljšanje ravni varnosti fizične in-frastrukture, meni avtor.

Proizvodnjo selijo, logistika zahtevnejšaAktualne teme sta se dotaknila tudi doc. dr. Iz-tok Palčič in Matjaž Knez v članku z naslovom Kako selijo evropska proizvodna podjetja svojo proizvodnjo? V članku sta se avtorja osredoto-čila na strateške vidike selitve proizvodnje, saj je v zadnjem obdobju zelo aktualno razmišljanje o selitvi proizvodnje iz Evrope na druga geograf-ska področja. Podjetja vseh velikosti so včasih dobesedno prisiljena seliti svojo proizvodnjo, da bi lahko ali ostala konkurenčna ali bi poiskala nove poslovne priložnosti. Selitev celotne pro-izvodnje ali dela svojih proizvodnih dejavnosti je svojevrsten logistični problem. V članku sta avtorja predstavila kdo seli proizvodnjo in kam. Dotaknila sta se tudi Slovenije. Analiza zbranih podatkov je pokazala visoko kompleksnost vpra-

šanja selitve proizvodnih aktivnosti. Uporabnih ugotovitev se ni mogoče nadejati s preprostimi enodimenzionalnimi pojasnjevalnimi pristopi. Edini razlog za selitev proizvodnih aktivnosti nikakor ni zniževanje stroškov, čeprav je eden izmed dominantnih. Podjetja, vključena v razi-skavo, odločitve o selitvi proizvodnje sprejema-jo zaradi različnih razlogov, ki vključujejo tudi dejavnike, kot so odpiranje tržišč, bližina ključ-nih kupcev ali zagotovitev možnosti lokalnega dobavljanja. Podrobnejša analiza je pokazala, da so takšne strategije, v nasprotju s stroškovno usmerjenimi aktivnostmi selitve proizvodnje, uspešnejše, in nimajo takojšnjega negativnega učinka na zaposlovanje doma. Prav tako ni nuj-no, da selitev proizvodnih aktivnosti predstavlja enosmerni proces. Odvisno od države, se s tem sreča vsako drugo do šesto podjetje. Tovrstne aktivnosti torej niso izjema, temveč pojav, ki ga je mogoče kvantificirati. Motivov za selitve proizvodnje prav gotovo ni mogoče analizirati brez upoštevanja podatka o

ciljni državi. Za stroškovno usmerjene aktiv-nosti selitve so zanimive predvsem nove čla-nice Evropske unije, vzhodna Evropa in Azija. Strategije selitve, usmerjene v odpiranje novih tržišč in približevanje kupcem, pa vključujejo predvsem Severno Ameriko in Azijo, medtem ko zahodna Evropa predstavlja pogosto lokacijo za izravnavanje ozkih grl proizvodnje v matični tovarni ali kot vir za nove tehnologije. Analiza podjetij je pokazala, da se za selitve proizvodnje odločajo pretežno večja podjetja s proizvodnim programom, ki vključuje večji delež starejših iz-delkov, z zrelimi proizvodnimi procesi in z mi-nimalnimi možnostmi za izboljšave. Po mnenju avtorjev je za nižji delež stroškov delovne sile, večja verjetnost za odločitev o selitvi proizvo-dnje. Panoga ne vpliva na pripravljenost podje-tij za selitev proizvodnje. Le kemijska industrija izkazuje občutno nižjo naklonjenost k selitvi kot ostale preučevane panoge.

dr. Andrej Lisec

Ink jet, laserski in termotransferindustrijski tiskalniki, etiketirke,servis in repromateriali za vseink jete.

prom

ocija

EO-36-december-December-0726 Okolje

Sedanja politika ravnanja z odpadki temelji na konceptu, imenovanem hierarhija ravnanja z odpadki. V idealnih razmerah to pomeni, da bi morali preprečiti nastajanje odpadkov. Za odpadke, za katere pa ni moč preprečiti nasta-janja, pa bi morali zagotoviti ponovno uporabo, recikliranje ali predelavo, kolikor je mogoče, z jasnim zavedanjem, da je odlaganje odpadkov najslabši možni način ravnanja in se ga zato uporablja v najmanjši možni meri. Hierarhije ravnanja z odpadki pa ne smemo razumeti kot neovrgljivo pravilo, še zlasti ker imajo lahko različni postopki ravnanja z odpadki različne vplive na okolje. Cilj približevanja družbi reci-kliranja in predelovanja odpadkov pomeni dvi-govanje po hierarhični lestvici, stran od odlaga-nja in čedalje bližje recikliranju in predelavi.

Pravni okvir, ki podpira ta strateški pristop, vključuje horizontalno zakonodajo o ravna-nju z odpadki, npr. Pravilnik o ravnanju z od-padki (Ur.l. RS, št. 84/1998, 45/2000, 20/2001, 13/2003, 41/2004-ZVO-1-UPB1) kot tudi Ured-bo o izvajanju Uredbe (ES) 1013/2006 o pošilj-kah odpadkov. Te so dopolnjene s predpisi, ki urejajo postopke predelave in odstranjevanja in s predpisi, ki določajo ravnanja s posamezno vrsto odpadkov, kot npr.. ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, ravnanje z odpadno ele-ktrično in elektronsko opremo in drugi.

Cilji recikliranja in predelave so bili določeni za nekatere ključne tokove odpadkov, t.j. emba-laža, izrabljena vozila in odpadni električni in elektronski opremi (OEEO).

Kar najmanj na odlagališčaV Sloveniji je že uveden sistem ravnanja z em-balažo in izrabljenimi motornimi vozili. V za-dnjem letu pa se intenzivno uvaja sistem ravna-nja z OEEO, čeprav sprejetje prvega predpisa, ki je nakazoval, na kakšen način naj bi se sistem ravnanja z OEEO uredil, sega v leto 2004, ko je bil sprejet Pravilnik o ravnanju z OEEO. Temu je sledil v januarju 2006 Operativni program ravnanja z OEEO in v oktobru 2006 še Uredba o ravnanju z OEEO (Ur.l. RS, št. 107/06, v nada-ljevanju Uredba). Vsi navedeni akti so bili spre-jeti z namenom preprečevanja nastajanj OEEO ter s ciljem vzpostaviti tak sistem ravnanja z OEEO, ki bo vsem vpletenim v življenjski ciklus električne in elektronske opreme omogočil pri-

Ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO)

Po načelu od zibke do groba

OKOLJE

Odpadki so ekološki, družbeni in gospodarski izziv za nas vse. Za nekatere predstavljajo negativne podobe: vreče za smeti, onesnaženost z odpadki ter strupena odlagališča odpadkov. Za druge pa so odpadki priložnost, saj je težnja po ravnanju z odpadki na okolju prijazen način ustvarila delovna mesta in poslovne priložnosti. Odpadki postajajo vedno dragocenejši vir za industrijo. Pristopi, kot so ponovna uporaba, recikliranje in energetska predelava, se začenjajo uporabljati za urejanje odpadkov – odpadne embalaže, izrabljenih vozil, odpadkov pri električni in elektronski opremi, biološko razgradljivih odpadkov in gum.

spevek k doseganju zastavljenega cilja: čim več reciklirati in predelati in čim manj odložiti na odlagališča.

Operativni program ravnanja z OEEO za ob-dobje 2006 – 2008 je izvedbeni program za do-seganje ciljev okoljske politike v zvezi z ohra-njanjem, varstvom in izboljšanjem kakovosti okolja, varovanjem zdravja ljudi ter preudar-nim in racionalnim izkoriščanjem naravnih virov. Navedena politika temelji na previdno-stnem načelu, načelu preventivnega ukrepanja in na načelu, da naj se možnost poškodbe okolja prednostno odpravi pri viru njenega nastanka, kot tudi in na načelu 'povzročitelj obremenitve plača'. To pa zahteva precejšnje spremembe v sedanjih vzorcih razvoja, proizvodnje, porabe in obnašanja, vendar pa pripomore k zmanjša-nju razsipne porabe naravnih virov in k prepre-čitvi onesnaževanja.

Uredba določa pravila ravnanja z OEEO z na-menom doseganja zastavljenih ciljev iz izved-benega programa. Poudariti je treba, da Uredba določa ukrepe za izboljšanje učinkovitosti na področju ravnanja z odpadki vseh oseb, ki so zaradi izvajanja svoje dejavnosti vključene v ži-vljenjsko dobo električne in elektronske opreme in to so proizvajalci, pridobitelji, distributerji in končni uporabniki. Nadalje pa Uredba določa tudi pravila ravnanja za vse tiste osebe, ki so neposredno vključene v zbiranje, obdelavo in predelavo OEEO in v odstranjevanje ostankov predelave OEEO.

Uredba po načelu »od zibke do groba« največ obveznosti nalaga proizvajalcu in pridobitelju. Že pri načrtovanju in izdelavi EE opremo mo-rata proizvajalec in pridobitelj poznati določbe Uredbe, ki se nanašajo na načrtovanje iz proi-zvodnjo, ter določbe, ki se nanašajo na ozna-čevanje. Uredba namreč določa, da mora biti na EE opremi nameščen berljiv in neizbrisno natisnjen znak o obveznem ločenem zbiranju OEEO. Prav tako morata poznati določila, ki se nanašajo na obveščanje končnih uporabnikov in distributerjev o namenu in ciljih zbiranja OEEO, o pravilnem ravnanju z njo, o možno-stih njenega brezplačnega oddajanja na mestih prodaje oziroma o mestih, kjer se lahko brez-plačno oddaja OEEO.

EO-36-december-December-07 27Okolje

Glavna odgovornost proizvajalca in pridobiteljaProizvajalec in pridobitelj morata zagotoviti brezplačno prevzemanje OEEO in zagotavljati ravnanje z OEEO, ki ni oprema iz gospodinj-stev, končnemu uporabniku, kateremu sta do-bavila EE opremo. Prav tako morata zagotoviti redno in brezplačno prevzemanje OEEO iz go-spodinjstev, ki jo zbere izvajalec občinske javne službe kot ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov, ter pri distributerju oziroma v zbi-ralnici, ki jo mora zagotoviti tisti distributer, ki ne prevzema OEEO na kraju prodaje. Na svoje stroške morata zagotoviti prevoz OEEO, prevze-te od končnih uporabnikov brez predhodnega dobavitelja, distributerjev in izvajalcev občinske javne službe, v centre za obdelavo in zagotoviti nadaljnjo predelavo ali odstranjevanje obdelane OEEO. Zbiranje in prevoz morata zagotoviti na svoje stroške, tako da je v kar največjem obsegu mogoča ponovna uporaba celih naprav in reci-kliranje tistih sestavnih delov ali celih naprav, ki jih je mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati.

Zagotavljanje navedenih obveznosti proizvajal-cev in pridobiteljev se preverjajo v postopku iz-daje odločbe o vpisu v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev opreme. Proizvajalec in pridobitelj se mora vpisati v evidenco za vse proizvode, ki jih daje v promet v okviru istega razreda oziro-ma podrazreda EE opreme. Vpis v evidenco se izvede, če se, na podlagi pregleda dokumenta-

cije in predloženega Načrta ravnanja z OEEO ter predloženih dokazil kot jih zahteva predpis, nesporno ugotovi izpolnjevanje predpisanih pogojev.

Odločbo o vpisu v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev se lahko izvede šele, ko je v evi-denco načrtov ravnanja z OEEO vpisan ali in-dividualni ali skupni načrt ravnanja ob pogoju, da so izpolnjene tudi ostale zahteve določene v 19. členu Uredbe.

Več proizvajalcev ali pridobiteljev lahko za za-gotavljanje svojih obveznosti pripravi skupni načrt ravnanja z OEEO in ga priloži k vlogi za vpis v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev opreme. Proizvajalec ali pridobitelj, ki pristopa k skupnemu načrtu ravnanja z OEEO, mora k vlogi za vpis v evidenco proizvajalcev in pri-dobiteljev opreme priložiti tudi seznam vseh drugih proizvajalcev in pridobiteljev, ki so pri-stopili k skupnemu načrtu ravnanja, in dogovor, s katerim je kot pristopnik k skupnemu načrtu ravnanja z OEEO uredil razmerje z nosilcem skupnega načrta.

Čeprav se zdi, da je postopek izdaje odločb eno-staven, žal temu ni tako. Upravni organ lahko izda odločbo o vpisu v evidenco, če na podlagi pregleda dokumentacije, ki je priložena vlogi, ter na podlagi podatkov iz drugih evidenc, ki jih vodi ministrstvo, in na podlagi podatkov, pridobljenih iz obračuna okoljske dajatve v

skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja OEEO, ugotovi, da je iz načrta ravnanja z OEEO raz-vidno zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti, kot jih določa Uredba. Nadalje mora biti ugo-tovljeno, da imajo zbiralci OEEO, navedeni v načrtu ravnanja z OEEO, za skladiščenje OEEO izdano okoljevarstveno dovoljenje za obratova-nje skladišča odpadkov po postopku R13 ter da imajo upravljavci centrov za obdelavo, navedeni v načrtu ravnanja z OEEO, za obdelavo OEEO v teh centrih izdano okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave za predelavo odpadkov po postopkih R12 in R13 in da se podatki o letni količini opreme, ki jo proizvajalec ali pridobitelj daje v promet, po razredih in namenu uporabe ne razlikujejo od podatkov, pridobljenih iz ob-računa okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja OEEO.

Odločitev za shemo ni konec obveznostiV kolikor je proizvajalec ali pridobitelj pristo-pil k skupnemu načrtu OEEO, v upravnem postopku del preverjanj odpade, saj se podatki preverijo že v sklopu vpisa načrta ravnanja z OEEO v evidenco načrtov ravnanja. Še vedno pa ostane preverjanje, če se podatki o letni ko-ličini opreme, ki jo proizvajalec ali pridobitelj daje v promet, po razredih in namenu upora-be, pridobljenih iz obračuna okoljske dajatve v

EO-36-december-December-0728 Okolje

skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja OEEO, ne razlikujejo od podatkov, ki sta jih proizvaja-lec in pridobitelj navedla v vlogi.

Največkrat se zgodi, da mora proizvajalec ali pridobitelj uskladiti podatke, pridobljene iz obračuna okoljske dajatve s podatki navedeni-mi v vlogi. To pa lahko predstavlja težavo, saj proizvajalci in pridobitelji največkrat menijo, da so s tem, ko so oddali vlogo in podpisali pristop k skupnemu načrtu ravnanja z OEEO, opravili »svojo dolžnost« do določil Uredbe. Pa žal ni tako!

Proizvajalec ali pridobitelj je vsak zase odgovo-ren za doseganje ciljev Uredbe, zato mora dodo-bra premisliti, h kateremu ponudniku skupnega načrta ravnanja bo pristopil, kje bo najlažje lah-ko pridobival informacije, kako je z doseganjem ciljev, za katere je odgovoren!

Opozoriti velja, da je sistem ravnanja z OEEO zasnovan podobno kot sistem ravnanja z em-balažo in odpadno embalažo – v delu, ki se nanaša na načelo »od zibke do groba«, vendar pa obstaja bistvena razlika v odgovornosti za zagotavljanje ravnanja z nastalimi odpadki. Pri ravnanju z odpadno embalažo embalerji, prido-bitelji embaliranega blaga, končni uporabniki brez predhodnega dobavitelja s prenosom obve-znosti na družbo za ravnanje z odpadno emba-lažo dejansko prenesejo odgovornost za ravna-nje z odpadno embalažo na omenjeno družbo. Pri ravnanju z OEEO pa pristop k skupnemu načrtu ravnanja z OEEO še ne pomeni, da so proizvajalci in pridobitelji »odvezanih vseh ob-veznosti« glede ravnanja z OEEO. Pomeni le, da so pristopili k nosilcu organizirane sheme, ki v svoji ponudbi in načrtu ponuja zbiralnice, zbir-ne centre, zbiralce kot tudi centre za obdelavo OEEO, ki so ustrezno urejene in razpolagajo z ustreznimi dovoljenji, in ima urejene nadaljnje poti za reciklažo in predelavo ustrezno obdela-ne OEEO, on pa le koristi te kapacitete. Še ve-dno pa so proizvajalci in pridobitelji odgovorni za doseganje predpisanih okoljskih ciljev in še vedno so odgovorni za zagotavljanje predpisa-nega ravnanja z OEEO kot ga določa Uredba.

Vsak izmed nas pa je končni uporabnik EE opremo (mobilni telefoni, osebni računalniku, gospodinjski aparati, vrtalniki, drugi električni aparati, ki se uporabljajo dnevno), prav tako pa so končni uporabniki EE opremo tudi podjetja, trgovine in industrija, saj si dandanes praktično ne da zamisliti proizvodnje in izvajanje storitve-ne dejavnosti brez uporabe EE opremo. To pa pomeni, da bi praktično vsi mi morali poznati določila Uredbe, ki se nanašajo na skladiščenje OEEO pred njihovo oddajo in pravila, ki dolo-čajo, komu se pravzaprav sme prepustiti ali od-dati OEEO.

Nič ne sme v zabojnikIn kam naj se obrne končni uporabnik, pri kate-rem pa nastane OEEO? Če gre za EE opremo, ki nastane kot OEEO v gospodinjstvih, je ne sme prepustiti v zabojnik za smeti, v katerega prepušča ostale odpadke iz gospodinjstev. OEEO iz gospodinjstev se lahko odda distributerju, pri katerem je EE opremo bila kupljena, ali pa se jo odda v zbiralnico, ki

jo zagotavlja distributer; lahko pa se odda kot ločeno zbrana frakcija izvajalcu javne službe v zbirnem centru. Če pa gre za EE opremo, ki nastane kot OEEO, ki ni komunalni odpadek? Potrebno bo paziti in ohraniti podatek, pri katerem proizvajalcu, pridobitelju ali distributerju je bila EE oprema kupljena. Nastalo OEEO se lahko vrne distribu-terju, ki je to EE opremo dobavil. Največkrat pa bo verjetno uporabljena možnost, da bo konč-ni uporabnik na spletnih straneh Agencije RS za okolje preveril, v sklopu katerega skupnega načrta ravnanja z OEEO, je njegov proizvajalec ali pridobitelj zagotovil ravnanje z OEEO in se z nosilcem skupnega načrta dogovoril za način prepuščanja OEEO. Možnosti za oddajo ali prepuščanje OEEO je dovolj, le malo se je potrebno potruditi ter OEEO zbirati ločeno in poskrbeti, da se jo odda na mesto, od koder naprej je zagotovljeno tako ravnanje, da OEEO ne bo zašla na odlagališča

Waste Electrical and Electronic Equipment (WEEE) Management

According to the ‘from the cradle to the grave’ principle

Waste presents an ecological, social and economic challenge for us all. Some see waste only through negative images: waste bags, waste pollution and toxic waste landfill sites. Others see waste as an opportunity, since the tendency for waste management in an environmentally friendly way has created both employment and business opportuni-ties. Waste is becoming a precious resource for industry. Approaches such as reuse, recycling and energetic processing are being used for waste management – waste packag-ing, used vehicles, waste electrical and electronic equipment, biodegradable waste and tires.

The main responsibility of the producer and the acquirer The Producer and the acquirer must ensure the end-user, to whom the EEE was supplied, receives cost-free takeover of WEEE and guarantees for WEEE management that does not include house-hold appliances. They also have to guarantee regular and cost-free takeover of WEEE from households, namely the equipment that the mu-nicipality public administration service provider collects as a separate fraction of communal waste, and from distributors or in collection facilities, guaranteed by the distributor that does not take over the WEEE at the sales location. They must guarantee cost-free transport of WEEE, taken over from end users without a preliminary sup-plier, distributors and municipality public admin-istration service providers, to processing centres and guarantee further processing or removal of processed WEEE. Collection and transport must be guaranteed at their own expense and in such a way that reuse of entire devices or recycling of components or entire devices, which can be re-used or recycled, is possible.

The assurance of stated obligations from produc-ers and acquirers is verified in the process of is-suing the decision on the registration of produc-ers and acquirers of equipment. Both producer

and acquirer must be registered for all products, launched on the market within the scope of the same class of sub-class of EEE. Registration is im-plemented, if, on the basis of the documentation review and submitted WEEE Management Plan as well as submitted evidence as required by the regulation, the completion of prescribed condi-tions is established without doubt.

The decision on the registration of producers and acquirers can be implemented when the individ-ual or joint management plan is registered in the WEEE management plan register, namely on the basis of the condition that all other requirements, determined in Article 19 of the Regulation, are completed.

The decision for the scheme does not present the conclusion of obligations If the producer or acquirer has accessed the joint WEEE plan, a part of verification in the admi-nistrative procedure is eliminated, since data is already verified within the scope of registering the WEEE management plan in the management plan register. However, the verification on whe-ther the data regarding annual quantity of equi-pment, launched on the market by the producer or acquirer, according to class and use purpose, acquired from the calculation of the environmen-tal tax are in accordance with the regulation, re-gulating the environmental tax for environmen-tal pollution due to the emergence of WEEE, do not differ from data, stated by the producer and acquirer in their applications.

Often the producer and acquirer will have to har-monise their data, acquired from the calculation of the environmental tax, with data, stated in the application. This can present a problem, since producers and acquirers believe that by sub-mitting the application and signing the access statement to joint WEEE management plan they have done “their duty” regarding the Re-gulation provisions. Unfortunately, this is not the case. The producer and the acquirer remain individually responsible for achieving the Regula-tions’ goals, therefore they have to review the que-stion on which joint plan provider to join, where they can obtain information in the best possible way, and on issues regarding the achievement of goals, for which they are responsible!

neobdelana in da le-ta ne bo po nepotrebnem zavzemala tako potrebnega prostora na odlaga-liščih.

In končni uporabniki - ne pozabite, da ne iščete več zbiralcev odpadkov, ki so vpisani v register oseb, ki ravnajo z odpadki, ker le-ti lahko zbi-rajo OEEO le, če so tja poslani od proizvajalcev ali pridobiteljev EE opreme oziroma od nosil-cev skupnega načrta ravnanja z OEEO, preko katerega proizvajalec ali pridobitelj zagotavlja predpisano ravnanje z OEEO. Sistem ravnanja z OEEO res ni preprost, ker se načelo »od zibke do groba« še ni v celoti uve-ljavilo, a če bodo vsi, ki jih ta sistem vključuje, vedeli, kakšna je njihova možnost oz. odgovor-nost, je upanje, da bo sistem prinesel tisto, za-radi česar se vzpostavlja: čim več reciklirati in predelati in čim manj odložiti na odlagališča!

Brigita Šarc, ARSO

EO-36-december-December-07 29Odmevi

V reviji EO embalaža-okolje, številka 35 - oktober 2007, smo zasledili članek z naslovom Mnogi so se izmuznili, inšpekcija pa nič. Članek se nanaša na okroglo mizo o izvajanju Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo in med drugim omenja tudi delo inšpekcije za okolje in naravo. Sicer nam ni znano, od kod podatki razpravljalcev o delu inšpekcije na tem področju, saj nas nihče od sodelujočih niti voditelj omizja zanje ni zaprosil. Prav tako nismo bili povabljeni k sodelovanju na okrogli mizi. Glede na to, da je bilo delo inšpekcije jasno izpostavljeno in kritizirano, vam podajamo naslednje pojasnilo.

Inšpekcija za okolje in naravo deluje v okviru Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki je or-gan v sestavi Ministrstva za okolje in prostor. Med drugim je pristojna tudi za nadzor izva-janja Uredbe o ravnanju z odpadno in električ-no opremo. Delo inšpekcije poteka v skladu z letnim načrtom dela, ki ga potrdi minister in vsebuje prioritete dela za posamezno področje nadzora. V letu 2007 smo inšpekcijski nadzor izvajanja določil predpisa, ki ureja ravnanje z odpadno in električno opremo, izvajali v sklo-pu rednih integriranih inšpekcijskih pregledov pri posameznih inšpekcijskih zavezancih in na vseh odlagališčih nenevarnih odpadkov v RS. Nadzor na odlagališčih smo izvedli v obliki akcije nadzora, in sicer v spomladanskem in jesenskem obdobju. Pri upravljalcih odlagališč smo nadzirali način izločanja OEEO pred odla-ganjem in njihovo nadaljnje ravnanje. Inšpekcija za okolje in naravo je v skladu z le-tnim načrtom dela v letu 2007 izvedla akcijo nadzora odlagališč odpadkov. Inšpekcijski nad-zor smo izvajali na vseh odlagališčih v RS, na katerih so se v letu 2007 še odlagali odpadki.

Inšpekcijski nadzor nad ravnanjem z OEEO

Izrekli pet ukrepov, glob ni bilo

ODMEVI

Zaradi kompleksnosti področja je akcija po-tekala v dveh delih (spomladanski/jesenski). Osnovni namen inšpekcijskega nadzora je bilo preverjanje izvajanja zahtev iz okoljevarstvenih dovoljenj predvsem glede količin in vrst odlo-ženih odpadkov ter izvajanja predpisanega mo-nitoringa. Posebna pozornost je bila usmerjena v nadzor ravnanja z biološkimi odpadki, odpa-dno embalažo ter odpadno električno in elek-tronsko opremo (OEEO). Za vse te odpadke velja prepoved odlaganja, kar pomeni, da mora upravljavec odlagališča zagotoviti sistem izloča-nja teh odpadkov pred odlaganjem. Po zaključku akcije ugotavljamo, da upravljav-ci odlagališč na različne načine (vizuelno pre-biranje, ročno izločanje) zagotavljajo izločanje OEEO in ostalih vrst odpadkov pred končnim odlaganjem. Izločene odpadke skladiščijo v za-časnih skladiščnih prostorih in jih nato predaja-jo pooblaščenim predelovalcem. Zbiranje odpa-dne električne in elektronske opreme je urejeno tudi v zbirnih centrih. V zvezi z ugotovljenimi kršitvami ravnanja z OEEO je bilo izrečenih 5 inšpekcijskih ukrepov, globe niso bile izrečene. Inšpekcijski nadzor ravnanja z OEEO so in-špektorji za okolje izvajali tudi pri ostalih in-špekcijskih zavezancih v obliki integriranega

inšpekcijskega nadzora. V letu 2007 so inšpek-torji delovali predvsem preventivno in so zave-zance v skladu z določilom 33. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru opozarjali na obvezno-sti iz zakonodaje. Želimo poudariti, da ni v pristojnosti inšpektor-jev za okolje presoja učinkovitosti sistema rav-nanja z OEEO, ki ga zagotavljajo izvajalci javne službe in upravljavci odlagališč, ampak le nad-zor izvajanja zahtev iz dovoljenj oz. predpisov. Učinkovit inšpekcijski nadzor pa lahko bistve-no prispeva k boljši in hitrejši implementaciji predpisa, zato bomo tudi v letu 2008 nadaljevali z nadzorom ravnanja z OEEO kot prioritetnim področjem. V načrt dela za leto 2008 smo vklju-čili tako nadzor končnih uporabnikov in distri-buterjev OEEO kot tudi zbiralcev in predeloval-cev teh odpadkov. V izogib netočnim informacijam o delu In-špektorata predlagamo, da se bodoče obrnete direktno na naš naslov: IRSOP, Dunajska 47, Ljubljana. Lahko pa tudi obiščite naše spletne strani http://www.iop.gov.si/ in pridobite žele-ne podatke ali nam pošljete vprašanje.

Tatjana Bernik,Inšpektorat RS za okolje in prostor

EO-36-december-December-0730 Akcija

Zakaj se je ARSO odločil za nacionalno akcijo ozaveščanja Kam s ta starim? in kaj je želel z njo doseči?Nacionalna akcija ozaveščanja javnosti je bila časovno vezana na aktivnosti naše države ob 16. septembru, Mednarodnem dnevu zaščite ozonske plasti, ki je letos obeležil 20. obletnico podpisa Montrealskega protokola. Ta uspešen mednarodni okoljski sporazum ureja nadzor nad proizvodnjo, uporabo in trgovanjem z ozo-nu škodljivimi snovmi. Naša država je kot pod-pisnica tega sporazuma uradno prestopila med razvite države leta 2000, ko je dosegla opusti-tev in porabo ozonu škodljivih snovi v količini manj kot 0,3 kg na prebivalca.

Vpliv življenjskega sloga na povzročanje emisij v ozračje in prispevek vsakega posameznika k njihovemu zmanjšanju smo poskušali prikazati na primeru hladilnika. Zato so bili ključni cilji akcije naslednji: končni uporabnik poskrbi za dotrajani hladilnik na okoljsko primeren na-čin, s pravilnim ravnanjem osebno prispeva k zmanjševanju izpustov ozonu škodljivih snovi in toplogrednih plinov v ozračje ter k manjši količini odpadkov na neprimernih odlagališčih in s tem k povečanju ločeno zbrane odpadne električne in elektronske (EE) opreme. Kot ku-pec nove opreme izbere tehnološko napreden in energetsko učinkoviti izdelek.

Potemtakem ste ciljali na končne uporabnike, kupce hladilnikov. Kako ste jih dosegli, kakšen je bil odmev?Prepričani smo, da je za reševanje ekoloških problemov dobro komuniciranje o okolju vsaj tako pomembno kot njegovo znanstveno raz-iskovanje (izjava dr. Tanje Kamin, FDV). Zato smo z našo komunikacijsko strategijo posku-šali vplivati na končne uporabnike hladilnikov preko: tiskanih oglasov (»teaserji« v dnevnih časopisih – Slovenske novice, Delo, Dnevnik, Večer, Primorske novice), spletnih oglasov z napotilom na posebno internetno stran Kam s ta starim? (www.kamstastarim.si), s tematsko okoljsko vsebino in nagradno igro (s pomočjo podpornih blagovnih znamk Bosch, Gorenje, Matrix), s 50 stojali (“toblerone”), 350 plaka-ti in brošurami smo opremili prodajna mesta prodajnih verig in centrov (Big Bang, Merkur, Mercator, Harvey Norman, Tuš), 200 eko šolam smo razdelili plakate in brošure, v 6 zbiralnicah

Odsluženi hladilnik je/ni nadloga

AKCIJA

Kam s ta starim? Hladilnikom namreč. Končni uporabniki so doslej odpadno električno in elektronsko opremo odstranjevali sami. Po uredbi o ravnanju z OEEO pa mora v primeru nakupa novega aparata proizvajalec ali prodajalec prevzeti starega. To lahko stori v imenu zavezanca družba, ki upravlja z odpadno električno in elektronsko opremo. Prodajalci so torej dolžni od kupca, kjer kupi nov hladilnik, prevzeti starega. Hladilni aparat pa lahko brezplačno odda tudi na zbirno mesto komunale ali v zbiralnico proizvajalcev. Vendar pri ravnanju z odsluženo električno in elektronsko opremo še marsikaj ni jasno. Zato se je Agencija republike Slovenije za okolje odločila za akcijo ozaveščanja javnosti. Koordinatorica nacionalne akcije Irena Malešič meni, da je bil storjen pomemben korak v ravnanju z okoljem in pri njegovem ohranjanju.

odpadne električne in elektronske opreme in Centru za ravnanje z odpadki so za nepoško-dovane oddane hladilnike razdelili 1200 majic z logotipom akcije (podpora družbe za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo ZEOS d.o.o. in upravljavca Surovina d.d.), na-tisnjeno je bilo 10.450 brošur v formatu A5 in obsegu 12 strani (6 listov) z aktualno vsebino: ravnanje z odpadno hladilno opremo, vplivi na okolje, energijski razred A/A+, spodbujanje uporabe okoljskih tehnologij ter predstavitev blagovnih znamk, s slovenskimi podnapisi smo opremili otroški risani film Ozzy Ozone (9.44 min) na multimedijskem portalu You Tube, ki si ga je ogledalo več kot 890 obiskovalcev. Ge-ografsko smo pokrili: Ljubljano, Maribor, Celje, Kranj, Koper, Novo mesto, Mursko Soboto in Novo Gorico.

Toda v Sloveniji je zbranih razmeroma malo odsluženih hladilnikov. Zakaj? Kako se lahko tu približamo evropskemu povprečju?V preteklih letih se je večina aparatov zbrala z zbiranjem ločenih frakcij nevarnih odpadkov in ob akcijah zbiranja kosovnega odpada. Vendar zbiranje aparatov v okviru kosovnega odpada ni več primerno ravno zaradi morebitnega po-škodovanja aparatov in izpusta nevarnih snovi v okolje ter zaradi neustreznega odstranjevanja njihovih posameznih delov.Usmeritve s cilji na področju ravnanja z od-padno EE opremo so podane v Operativnem programu ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, pripravljenem za obdobje 2006 – 2008. Cilji bodo uresničeni z dokončno vzpostavljenim okoljsko učinkovitim sistemom ravnanja s to opremo v Sloveniji. Sistem ravna-nja z opremo vključuje vzpostavitev: učinkovi-tega sistema ločenega zbiranja, skladiščenja in obdelave v ustreznih objektih pred oddajo v nadaljnjo predelavo, okolju neškodljivega rav-nanja z nevarnimi snovmi, pripravki in sestav-nimi deli, ki jih odpadna EE oprema vsebuje, v okviru obdelave pred nadaljnjo predelavo, učin-kovite predelave, vključno s ponovno uporabo in recikliranjem in končnega odstranjevanja ostankov predelave.

Kateri pa so glavni cilji zbiranja odpadne električne in elektronske opreme?Vsaj dva je treba omeniti. Proizvajalci in pri-

EO-36-december-December-07 31Akcija

dobitelji morajo prevzeti vso odpadno električ-no in elektronsko opremo, ki jo na prodajnem mestu oddajo končni uporabniki, in prevzeti vse količine opreme, ki jih izvajalci občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov zberejo in pripravijo za oddajo v zbirnih centrih ločenih frakcij komu-nalnih odpadkov.

Poleg tega pa morajo proizvajalci in pridobi-telji z individualnimi ali skupnimi shemami ravnanja z odpadno EE opremo zagotoviti, da so končni uporabniki električne in elektronske opreme seznanjeni z možnostmi brezplačne od-daje te opreme.

Za leti 2006 in 2007 so cilji zbiranja opreme za posamezni razred določeni na podlagi ocen o deležih letnih količin električne in elektronske opreme, ki je bila za posamezni razred EE opre-me dana na trg v letu 2005. Navedeni podatki so tu navedeni za dva razreda, v katerih se nahaja hladilna oprema iz gospodinjstev:

RAZRED električne in elektronske opreme

DELEŽ(%)

1 64,012 5,98

Če upoštevamo cilj, ki smo si ga kot država za-stavili, to je zbrati 4 kg tovrstnih odpadkov po prebivalcu, lahko ugotovimo, da zbrani odslu-ženi hladilniki pomenijo velik delež v skupni količini EE opreme.

Kako praktično poteka in kako je spodbujen pravilen način odstranitve starih hladilnikov? Kakšna je mreža zbiralnic starih hladilnikov in drugih proizvodov bele tehnike?Hladilno-zamrzovalni aparati vsebujejo različ-ne ozonu škodljive in druge pline, ki se nahajajo hkrati na dveh mestih - v kompresorjih kot hla-dilni medij in v izolacijski peni. Za uspešen po-stopek predelave morajo biti le-ti ob prevzemu nepoškodovani. Cevi hrbta hladilnega aparata morajo biti nepretrgane, kompresor nepoško-dovan in ohišje nepreluknjano. Vse tekočine hladilnega aparata morajo do postopka prede-lave ostati v njem.

Hladilni aparat lahko oddamo brezplačno na zbirno mesto komunale ali v zbiralnico proizva-jalcev. Iz evidence (naslov „Evidenca načrtov ravnanja z OEEO s podatki o zbirnih centrih, zbiralnicah in centrih za obdelavo”) vseh zbi-ralnic, zbirnih centrov in centrov za obdelavo za odpadno električno in elektronsko opremo v Sloveniji si poiščemo nam najbližje zbirno me-sto. Seznam je objavljen na spletni strani Agen-cije RS za okolje (http://www.arso.gov.si/) v ru-briki varstvo okolja/odpadki/podatki/evidenca.

Pri izvajanju uredbe o odpadni električni in elektronski opremi naj bi pomembno vlogo odigrali trgovci. Ali je narejena kakšna analiza, kako izpolnjujejo uredbo?Trgovci izpolnjujejo določila Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Ur. List RS 107/06), da morajo distributerji električne in elektronske opreme od končnega kupca brezplačno prevzeti star aparat ob dobavi novega, če kupec to želi. Nekateri distributerji

so v okviru svoje poslovne politike zagotavljali to že prej, od 1. januarja 2006 pa je to njihova obveza. Kljub temu je potrebno poudariti, da se glede na tuje izkušnje večina aparatov zbere na zbirnih mestih izvajalcev lokalnih javnih služb (»komunal«).

V Sloveniji ni centra za predelavo električne in elektronske opreme. Ali je realna ideja, da bi tak center zgradili?Po zadnjih podatkih so centri za predelavo EE opreme v Evropi precej zasedeni, zato predvi-devam, da bo tak center v Sloveniji v bližnji pri-hodnosti postavljen. S povečanjem količine to-vrstnih odpadkov se bo pokazala tako okoljska kot ekonomska upravičenost postavitve centra.

V Sloveniji je zbranih razmeroma malo odsluženih hladilnikov. Zakaj? Kako se lahko tu približamo evropskemu povprečju?Marsikateri odsluženi hladilnik se znajde na divjem odlagališču, saj je nekaterim očitno pre-daleč do zbirnega centra. Ker je življenjska doba hladilnika od 10 - 15 let, jih je v naših domovih še veliko. Generacija teh aparatov še vsebuje

SLOVAR za lažje razumevanje:Protokol Montrealski Protokol je leta 1987 podpisan mednarodni dogovor o snoveh, ki tanjšajo ozonsko

plast. Nastal je na podlagi Dunajske konvencije o zaščiti ozonske plasti.

Ozonu škodljive snovi

So lahko bodisi samostojne ali v zmeseh in bodisi čiste, zajete, reciklirane ali regenerirane.Mednje štejemo klorofluoroogljikovodike (CFC), delno halogenirane klorofluoroogljikovodike (HCFC) in druge spojine iz Uredbe (ES) št. 2037/2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč.

Odpadne ozonu škodljive snovi

Odpadne ozonu škodljive snovi so ozonu škodljive snovi, ki niso namenjene recikliranju in so odpadki iz klasifikacijskega seznama odpadkov iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.

Zajem ozonu škodljivih snovi

Zajem ozonu škodljivih snovi je odvzem teh snovi iz opreme in odpadne opreme med vzdrževanjem in pred predelavo ali odstranjevanjem, vključno s pretakanjem v posode za skladiščenje.

Končni uporabnik Končni uporabnik je oseba, ki je uporabljala, uporablja ali namerava uporabljati opremo, ali oseba, pri kateri zaradi njene dejavnosti nastaja odpadna oprema.

Odpadna oprema Odpadna oprema je oprema, ki je odpadek v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, vključno z vsemi sestavnimi deli, vgrajenimi materiali in potrošnim materialom, ki so del opreme, ko se zavrže.

Odpadna oprema iz gospodinjstev

Odpadna oprema iz gospodinjstev je odpadna oprema, ki nastaja v gospodinjstvih ali v industriji, obrti in storitvenih dejavnostih ter je zaradi svoje narave in količine podobna odpadni opremi iz gospodinjstev.

Recikliranje Recikliranje je ponovna uporaba odpadnih materialov v proizvodnji za prvotni namen ali za druge namene, razen energetske predelave, pri čemer se za energetsko predelavo šteje uporaba gorljivih odpadkov za pridobivanje energije z neposrednim sežiganjem z drugimi odpadki ali brez njih, toda s pridobivanjem toplote.

Odstranjevanje odpadne opreme

Odstranjevanje odpadne opreme je vsak postopek odstranjevanja odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki je primeren ali uporaben za odstranjevanje odpadne opreme.

Zbiralnica Zbiralnica je objekt ali prostor v objektu, ki ga upravlja proizvajalec, pridobitelj ali izvajalec javne službe ali v njihovem imenu in za njihov račun druga oseba ter je urejen za prevzemanje odpadne opreme in za začasno skladiščenje pred njeno oddajo v center za obdelavo.

Zbirni center Zbirni center je zbirni center za zbiranje in začasno skladiščenje ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

Obdelava Obdelava je dejavnost, povezana z odpadno opremo, potem ko je bila ta dana v center za obdelavo zaradi preprečevanja onesnaževanja, razgradnje, drobljenja, predelave ali obdelave pred odstranjevanjem.

Predelava Predelava odpadne opreme je vsak postopek predelave odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki je primeren ali uporaben za predelavo odpadne opreme.

Nevarna snov Nevarna snov je vsaka snov ali pripravek, ki se šteje za nevarnega v skladu s predpisi, ki urejajo kemikalije.

Fluorirani toplogredni plini

Fluorirani toplogredni plini pomenijo fluorirane ogljikovodike (HFC), perfluorirane ogljikovodike (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), kakor so našteti v Prilogi I (Uredbe (ES) št. 842/2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih), ter pripravke, ki vsebujejo te snovi, vendar izključujejo snovi, nadzorovane po Uredbi (ES) št. 2037/2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč.

GWP(potencial globalnega segrevanja)

Potencial globalnega segrevanja pomeni potencial segrevanja podnebja zaradi fluoriranega toplogrednega plina v primerjavi s potencialom segrevanja podnebja zaradi ogljikovega dioksida. Potencial globalnega segrevanja (GWP) se izračuna kakor potencial segrevanja enega kilograma plina za obdobje 100 let v primerjavi z enim kilogramom CO2.

ODP(dejavnik škodljivosti za ozon)

Dejavnik škodljivosti za ozon pomeni številko, opredeljeno v tretjem stolpcu Priloge I (Uredbe (ES) št. 2037/2000), ki pomeni merilo za možni učinek vsake nadzorovane snovi na tanjšanje ozonskega plašča.

ozonu škodljive snovi, le-te pa smo bili dolžni zajeti skladno s predpisi o ravnanju s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč pred predelavo, vseka-kor pa že pred izvajanjem predpisov o odpadni električni in elektronski opremi. Glede na to, da nekaj časa preteče, da se ljudje ozavestijo, bi se morali rezultati bolj množičnega zbiranja odra-ziti v določenem časovnem obdobju po akciji. Evropsko povprečje zbrane opreme ni nedose-gljivo, ni ga pa realno pričakovati takoj, saj so imele nekatere članice EU v veljavi zakonodajo že vrsto let, zato so njihovi rezultati temu pri-merni.

Kaj bi morali v Sloveniji storiti, da bi zbrali in predelali 80.000 hladilnikov, kar bi kazalo na učinkovito izvajanje uredbe o odpadni električni in elektronski opremi?Včasih kaznovalna politika ne prinese takoj-šnjih niti želenih učinkov, vložiti je potrebno več napora v osveščanje končnih uporabnikov, ki s poznavanjem svojih pravic (npr.: da jim trgovec mora vzeti star aparat, če kupi novega) vplivajo na trgovce ter v motivacijo najmlajših državljanov, ker slednji pritegnejo tudi svoje starše v okoljska dogajanja.

32 Okolje kot poslovna priložnost OKOLJE KOT POSLOVNA PRILOŽNOST

EO-36-december-December-07

Odpadke uvažajo, granulate izvažajo

Začelo se je drugače. V majhni, podnajemniški delavnici je Jože Omahen leta 1981 kot pronicljiv podjetnik zaznal priložnost v predelavi odpadne plastike. Njegova podjetniška zgodba je podobna drugim vsaj v toliko, da ni bilo nikoli lahko. Tudi razumevanja v grosupeljskem okolju za njegovo dejavnost in naložbene načrte je bilo manj, kot bi si zaslužil glede na okoljsko dejavnost. Vedel je, da so odpadni materiali in njihova reciklaža, proizvo-dnja sekundarnih surovin, okoljski in ekonomski izziv. Zato Omaplast razvojno ni zaostajal, ampak se je širil in vlagal. Ko se je Slovenija odločila za vzpostavitev shem in za učinkovito zbiranje odpad-kov, torej tudi odpadne plastike, je Jože Omahen pričakoval, da se bodo razmere na trgu odpadkov uredile. Pa se niso, pravi. Tudi sin Marko Omahen, ki prevzema v podjetju pomemben del poslov, je kritičen, a obenem vesel, ker že razmišljajo o novih naložbah. V letu 2005 so si zagotovili proizvodne zmogljivosti za 15.000 ton predelane plastike, zdaj pa že pripravljajo naložbo v nov sistem za predela-vo trde plastike. In kako Marko Omahen ocenjuje razmere na trgu odpadne plastike?

Omaplast je v Sloveniji vodilni igralec na področju reciklaže odpadne plastike. Kolikšno količino plastične embalaže boste predelali v tem letu? Koliko odpadne embalaže od tega morate uvoziti?V letošnjem letu bomo predelali približno 16.000 ton. Večino materiala uvažamo, ker ga v Sloveniji ni dovolj ali pa je cena doma previsoka. Skoraj vsa odpadna embalaža ima namreč ceno.

Ko ste se odločili za posodobitev tehnologije in za povečanje zmogljivosti, ste bili kritični do neučinkovitega sistema zbiranja odpadne plastike. Kakšne so sedanje razmere na trgu, ko delujejo sheme?Situacija se do danes ni bistveno spremenila. De-jansko še danes ne vemo točno, zakaj sistem ima-mo, saj odnosi niso jasni.

Od kod torej dobivate odpadno plastiko in kakšne so težave?

Danes podjetje Omaplast izvozi 90 % kakovostnih granulatov iz reciklirane plastike na evropske trge, posluje pa kot sodobno mednarodno podjetje, saj veliko odpadnega materiala uvaža.

Kupujemo jo pri večjih zbiralcih. Problem neka-terih pa je v prvi vrsti ta, da niso opremljeni niti z osnovno tehniko za to dejavnost. Za primer lahko povemo to, da nimajo niti preše, kaj šele sortirno linijo. Iz teh razlogov nastajajo visoki stroški tran-sporta in slaba kvaliteta sortiranih frakcij.

Kako pa potem rešujete problem odpadkov, ki ostanejo po sortiranju in očiščenju materiala? Po novem jih na deponije ne boste smeli več odlagati.Slabo sortirane frakcije bomo enostavno zavračali in kupovali samo tiste materiale, ki bodo bolje sor-tirani. Vsekakor bo še vedno določena količina od-padkov nastajala v proizvodnji. Za ta del odpadkov bo verjetno potreben sežig, ki pa ne bo poceni. Ko bo odlaganje na deponijo prepovedano, bo morala biti dana tudi alternativa, kam s temi odpadki. V Sloveniji sežigalnice ni, v tujini pa so vse prezase-dene.

Kakšen je dejansko izplen po filtriranju in homogenizaciji odpadkov in komu granulate prodajate? Kateri so vaši izvozni trgi?

Izplen je približno 85%. Ves material plasiramo predelovalcem plastike. Glavni trgi, kamor pro-dajamo redne količine, so Nemčija, Italija, Poljska, Slovaška, Nizozemska in Švica.

Kako ocenjujete poslovanje v tem letu, gre za trend rasti?Leto bomo zaključili uspešno. Podjetje raste in tako bo tudi v prihodnje.

Kljub nelojalni konkurenci?Probleme imamo predvsem s Kitajsko, ker dvigu-je cene odpadnim surovinam, vendar je to tako in tako splošen problem gospodarstva. V takih pri-merih je potrebno biti malo bolj agresiven pri do-baviteljih, da se doseže dobre rezultate.

Kakšni so vaši poslovni načrti?Pripravljamo dokumentacijo za gradnjo nove pro-izvodne hale, obenem pa planiramo postavitev novega sistema za predelavo trde plastike. Načrt želimo uresničiti najkasneje do konca leta 2009. Ta investicija bo omogočila predelavo dodatnih 5000 ton plastične embalaže.

Marko Omahen

EO-36-december-December-07 33RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI

Ravnanje s komunalnimi odpadki

Kakšna je prihodnost slovenskih odlagališč?

Količina nastalih odpadkov stalno narašča in ločevanje na izvoru ne dosega zastavlje-nih ciljev. Ker vsa odlagališča niso opremlje-na skladno s predpisi, je bilo z uveljavitvijo zahtev Pravilnika o odlaganju odpadkov in Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagali-ščih doseženo, da so se upravljavci odlaga-lišč, ki ne izpolnjujejo tehničnih zahtev glede delovanja odlagališča, morali odločiti za za-prtje odlagališč (35, od tega 24 komunalnih), tisti pa, ki menijo, da se bodo zahtevam pra-vilnika oz. uredbe lahko prilagodili do kon-ca leta 2008, pa za prilagajanje in pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj za obratovanje odlagališča (39, od tega 28 komunalnih). Slovenija se je prav zato odločila usmerjati investicije v t. i. velike projekte z regijskim značajem, ki celovito rešujejo problem rav-nanja z odpadki na določenem območju.

Ustrezna in neustrezna odlagališčaStrategija ravnanja z odpadki v RS s poudar-kom na odlaganju odpadkov na odlagališčih je opredeljena v Operativnem programu odstra-

Ključen problem Slovenije na področju ravnanja z odpadki so zapolnjena odlagališča odpadkov in neizgrajenost novih regijskih centrov za ravnanje z odpadki, ki bi z vso pripadajočo infrastrukturo omogočala zmanjšanje količin odpadkov za odlaganje, dobro ločevanje uporabnih frakcij odpadkov za recikliranje in ponovno uporabo, energetsko izrabo odpadkov in predobdelavo odpadkov ali njihovih ostankov ter ustrezno odlaganje odpadkov ali preostanka odpadkov.

njevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov za ob-dobje do konca leta 2008 (sprejet leta 2004). Dokument izhaja iz Nacionalnega programa varstva okolja in obvez Direktive Sveta o od-laganju odpadkov na odlagališčih. Operativni načrt z več vidikov ni več stvaren oziroma ure-sničljiv in ga je potrebno ponovno ovrednotiti, zato bo v kratkem noveliran.V slovenski pravni red smo Direktivo Sveta prenesli z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur.l. RS, št. 32/06). Ta določa mejne vrednosti emisij snovi v okolje zaradi odlaganja odpadkov, obvezna ravnanja in dru-ge pogoje za odlaganje ter pogoje in ukrepe v zvezi z načrtovanjem, gradnjo, obratovanjem in zapiranjem odlagališč ter ravnanja po nji-hovem zaprtju. Namen Uredbe je, da se v ce-lotnem obdobju trajanja odlagališča zmanjšajo učinki škodljivih vplivov na okolje, zlasti zara-di vplivov onesnaževanja z emisijami snovi v površinske vode, podzemne vode, tla in zrak, in v zvezi z globalnim onesnaženjem okolja zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in pre-prečijo tveganja za zdravje ljudi.Skladno z uredbo se morajo vsa odlagališča odpadkov, ki se niso uspela prilagoditi zahte-vam, zapreti. Uredba natančno določa dolžno-sti upravljavca odlagališča v zvezi z zapiranjem in ukrepe po zaprtju odlagališča. Za zaprtje odlagališča morajo biti površine telesa odlaga-lišča primerno prekrite in morajo imeti ureje-no površinsko tesnjenje in površinsko odvaja-nje padavinskih odpadnih vod ter odplinjanje. Upravljavec odlagališča mora v primeru zapr-tja odlagališča pristojnemu ministrstvu sporo-čiti podatke o osebi, ki bo upravljavec zaprtega odlagališča, poročilo o izvedenih predpisanih ukrepih za zaprtje odlagališča, program izva-janja meritev in prikaz razporeditve odloženih odpadkov v telesu odlagališča. Odlagališče ali del odlagališča se šteje za zaprto, ko o tem od-loči ministrstvo (določi upravljavca zaprtega odlagališča in na podlagi poročila inšpekto-rata, pristojnega za varstvo okolja, ugotovi, da so izpolnjene vse predpisane zahteve v zvezi z zapiranjem odlagališča). Odločitev o zapr-tju odlagališča ali njegovega dela v nobenem primeru ne vpliva na obveznosti upravljavca odlagališča v zvezi z izvajanjem ukrepov za

preprečevanje škodljivih vplivov na okolje po zaprtju odlagališča.

Tudi po zaprtju odlagališča mora upravljavec v časovnem obdobju, določenem v odločbi o zaprtju odlagališča, zagotavljati vzdrževanje in varovanje zaprtega odlagališča, izvajanje meri-tev na način in v obsegu, določenem v uredbi, redne preglede stanja telesa zaprtega odlagali-šča in izdelavo poročila o stanju odlagališča in opravljenih predpisanih meritvah za posame-zno koledarsko leto. Tako poročilo mora upra-vljavec zaprtega odlagališča dostaviti ministr-stvu in pristojnim službam lokalne skupnosti, na območju katere je odlagališče. Upravljavec zaprtega odlagališča mora zagotavljati izva-janje meritev, dokler ministrstvo ocenjuje, da emisije iz zaprtega odlagališča lahko škodljivo vplivajo na okolje. Če upravljavec zaprtega od-lagališča na podlagi meritev ali rednih pregle-dov telesa odlagališča ugotovi, da je prišlo do čezmernih vplivov na okolje ali do pomemb-nih sprememb telesa odlagališča, mora o tem in o ukrepih, ki jih namerava izvesti za odpra-vo nepravilnosti, najpozneje v sedmih dneh od ugotovitve obvestiti inšpektorat, pristojen za varstvo okolja.Kakšne bodo konkretne sankcije za tista od-lagališča, ki bodo po določenem roku brez IPPC dovoljenja še delovale? Inšpektorat RS za okolje in prostor odgovarja: Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 41/2004) v 157. členu opredeljuje inšpekcijske ukrepe, in sicer v 5. tč tega člena določa: »da ima inšpektor pravico in dolžnost prepo-vedati obratovanje naprave ali obrata, če ta deluje brez okoljevarstvenega dovoljenja ali dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov, kadar je to predpisano.«

Delež ločeno zbranih frakcij še prenizekDelež prebivalstva, vključenega v sistem re-dnega zbiranja in odvoza komunalnih odpad-kov, se je s 76 % leta 1995 povečal na 95,5 % leta 2004. Ločeno zbiranje odpadkov izvajajo že vsi izvajalci javne službe ravnanja s komu-nalnimi odpadki, kar tudi omogoča ustrezno obdelavo.

EO-36-december-December-0734 Novosti

Kljub temu, da je v Sloveniji že vzpostavljeno ločeno zbiranje odpadkov in se ločeno zbrane frakcije ne odlagajo na odlagališčih, pa je stanje na področju ravnanja z odpadki nezadovoljivo predvsem glede količin odloženih odpadkov na odlagališčih, ki so še vedno previsoke, in si-cer zaradi nizkega deleža ločeno zbranih frak-cij. To je posledica nezgrajenih zbirnih centov in nezaupanja v nove okoljske tehnologije. Pre-majhna je koristna uporaba odpadkov ali nji-hovih sestavin, ki zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v surovine in ponovno uporabo odpadkov ter uporabo odpadkov kot

gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči oziroma uporabo odpadkov za pridobivanje goriva. Poleg tega načelo »onesnaževalec pla-ča« še ni ustrezno zajeto v finančnih spodbu-dah, s katerimi bi dosegli večji interes prebival-cev za uporabo zbirnih točk za ločeno zbiranje odpadkov. Relativno velika količina odloženih odpadkov je tudi posledica dejstva, da se pred odlaganjem ne obdela kar 86 % mešanih ko-munalnih odpadkov. Tako bo potrebno usme-riti sredstva v zagotavljanje infrastrukture za ločeno zbiranje odpadkov in obdelavo preo-stalih odpadkov pred odlaganjem.

Primerjava stroškov sedanjega in prihodnjega stanjaAnaliza stroškov sedanjega in bodočega stanja kaže, da ocenjena vrednost letnih okoljskih stroškov po izvedbi programa na področju lo-čenega zbiranja odpadkov v primerjavi s tre-nutnim stanjem predvideva znižanje okoljskih stroškov za 34 % glede na trenutno stanje. Letni okoljski stroški, ki bi jih povzročalo nastajanje ločeno zbranih frakcij, če se ne bi reciklirale in bi se neobdelane odlagale na odlagališčih komunalnih odpadkov, ter predvideno zmanj-šanje teh okoljskih stroškov pri predvideni sto-

Tabela: Predvidena stopnja recikliranja oz. energetske predelave ločeno zbranih frakcij Vrsta ločeno zbrane frakcije Ocenjena letna količina

nastajanja frakcije (t)Ocenjena največja višina okoljskih stroškov (EUR)

Predvidena letna količina predelave frakcije v letu

2009 (t)

Predvideno letno zmanjšanje okoljskih

stroškov v letu 2009 (EUR) Papir in lepenka 80.000 6.900.000 55.000 3.500.000 Steklo 35.000 390.000 35.000 595.000 Organski kuhinjski odpadki 180.000 37.200.000 110.000 23.600.000 Oblačila in tekstilije 10.000 1.530.000 6.000 1.220.000 Topila, premazi in lepila 1.000 960.000 1.000 900.300 Pesticidi 70 210.000 50 150.000 Električna in elektronska oprema 20.000 1.590.000 10.000 990.000 Plastika 35.000 4.100.000 30.000 3.300.000 Kovine 20.000 2.960.000 18.000 2.850.000 Les 15.000 2.025.000 14.000 1.870.000 SKUPAJ 396.000 57.865.000 279.000 38.975.000

EO-36-december-December-07 35Novosti

Deponija v Lenartu

Deponija otok (KRK)

Giljotine za razrez papirnatih rol

Kontinuirne stiskalnice

Sti

sk

aln

ica

S-1

0A

Sti

sk

aln

ica

S-7

A

Vertikalne stiskalnice

Tel. + 386 (0)1 837 23 10Fax.+ 386 (0)1 836 19 64

www.rikoribnica.comriko@riko-ribnica.si

RIKO RIBNICA d.o.o.Lepovèe 231310 Ribnica SLOVENIJA

Škarje HS600 P

Stiskalnica S-125

Kovinski program

Papirni program

Mobilni in stacionarni strojiza obdelavo vseh vrst odpadkov

drobljenje, sekanje, loèevanje, sejanje

AK 430 PROFI

www.doppstadt.com

Zastopanje servis, svetovanje, rezervni deli.

Vsi stroji Doppstadt so opremljeni z v i s o k o k a k o v o s t n i m i m o t o r j i i nk o m p o n e n t a m i r e n o m i r a n i hp r o i z v a j a l c e v , k a r z a g o t a v l j azanesljivo delovanje in dolgo življenjsko dobo.

DW 2560 BUFFALO

DH 910SM 518 PROFI

prom

ocija

pnji recikliranja oziroma energetske predelave ločeno zbranih frakcij v letu 2009 je razvidno iz preglednice.

Pri analizi stroškov so upoštevani okoljske stroške, ki jih povzroča nastajanje posame-zne ločeno zbrane frakcije in se določajo na podlagi stroškov za preprečevanje naslednjih škodljivih učinkov nastajanja ločeno zbranih frakcij na okolje: 1. emisije toplogrednih plinov, ki jih povzroča

pridobivanje materialov za izdelavo izdelkov iz primarnih surovin, pri čemer je merilo za določanje okoljskih stroškov tega škodlji-vega učinka na okolje povprečni strošek za zmanjšanje emisije toplogrednih plinov za 1 tono CO2 ekvivalenta, ki je v letu 2005 oce-njen na 15 EUR/t CO2,

2. emisije ozonu škodljivih snovi, ki jih povzro-ča nenadzorovano ravnanje ločeno zbranih frakcij, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi, pri čemer je merilo za določanje okoljskih stroškov tega škodljivega učinka na okolje povprečni strošek za zmanjšanje emisije ozonu škodljivih snovi za 1 tono ekvivalenta ozonu škodljivih snovi, ki je v letu 2005 oce-njen na 30 EUR/t ekvivalenta ozonu škodlji-vih snovi,

3. priprava odlagalnega prostora na odlagališču za namen odlaganja ločeno zbranih frakcij, pri čemer je merilo za določanje okoljskih stroškov tega škodljivega učinka na okolje povprečni strošek za pripravo 1 m3 na odla-gališču, ki je v letu 2005 ocenjen na 60 EUR/m3 odloženih ločeno zbranih frakcij,

4. emisije toplogrednih plinov, ki jih povzro-čajo na odlagališču odloženi biološko raz-gradljive ločeno zbrane frakcije, pri čemer je merilo za določanje okoljskih stroškov tega škodljivega učinka na okolje povprečni strošek za zmanjšanje emisije toplogrednih plinov za 1 tono CO2 ekvivalenta, ki je v letu 2005 ocenjen na 15 EUR/t CO2,

5. preprečevanje onesnaževanja okolja zaradi nevarnostnega potenciala izcednih vod, ki nastajajo na odlagališču zaradi odloženih ločeno zbranih frakcij, pri čemer je merilo za določanje okoljskih stroškov tega škodlji-vega učinka na okolje povprečni strošek či-ščenja 1 m3 izcedne vode, ki nastaja oziroma je onesnažena zaradi razgradnje odloženih ločeno zbranih frakcij in je v letu 2005 oce-njen na 15 EUR/m3 izcedne vode.

Iz slike je razvidno, na katerih območjih je še potrebno izgraditi regionalne centre za ravna-nje z odpadki (rdeči oz. temnejši kvadratki). Za zadostitev osnovnim potrebam po ločenem zbiranju odpadkov je potrebno imeti v državi med 200-250 zbirnih centrov, kar predstavlja najmanj en zbirni center na občino, saj so ne-katere občine v Sloveniji zelo majhne.

Problem odlagališč industrijskih odpadkovSlovenija se sooča tudi s starimi odlagališči industrijskih odpadkov, za katere v nekaterih primerih onesnaževalcev ni možno več iden-tificirati, v nekaterih primerih pa gre za one-snaževalce, ki so v slabem gospodarskem sta-nju. Identificirana so odlagališča onesnažene

zemlje s PCB, nelegalna odlagališča pesticidov ter neustrezna odlagališča težkih kovin ozi-roma galvanskih odpadkov. V načrtu je tudi podrobnejša analiza drugih lokacij tovrstnih odlagališč. Sanacija teh starih bremen, od ka-terih so nekatera v lasti občin, druga pa v lasti gospodarskih družb, je nujna zaradi znatnih vplivov na okolje. Poleg tega je v skladu z za-konodajo EU do konca leta 2010 potrebno v industrijskih objektih zamenjati PCB ali po-dobne spojine z okolju prijaznejšimi snovmi, za kar bi bilo potrebno gospodarske subjekte dodatno stimulirati in pospešiti proces zame-njave ter zagotoviti ustrezno odstranitev oz.

predelavo teh snovi. V okviru urejanja ravnanja z nevarnimi odpadki bo potrebno sanirati tudi obstoječe odlagališče nevarnih odpadkov, kjer je sanacija potrebna zaradi povečanih emisij izcednih voda v podtalnico. V okviru teh de-javnosti bo upoštevano načelo onesnaževalec plača, kakor tudi zakonodaja, ki ureja podro-čje državnih pomoči. Uspešnost ugotavljanja onesnaževalcev na nelegalnih odlagališčih si-cer zaenkrat še ni v celoti zadovoljiva, gre pa le za odpadke manjših podjetij ter iz naslova gradnje in rušenja. Tudi na tem področju se pripravljajo ustrezne študije za celovito ugoto-vitev stanja.

EO-36-december-December-0736 Okolje

Osnovnošolci kot ambasadorji akcije Ločujmo, varujmo!

OKOLJE

V akciji Ločujmo, varujmo! je kar 60 slovenskih osnovnih šol prejelo koše za ločevanje odpadne embalaže, 15 tisoč šolarjev pa je postalo ambasador projekta Ločujmo, varujmo! in tako spodbujajo in promovirajo ločevanje odpadne embalaže tudi zunaj šolskih klopi in zidov.

Vemo, da ločeno zbiranje odpadne embalaže in njeno recikliranje zelo vpliva na zmanjševanje onesnaženosti, obenem pa omogoča varčeva-nje z energijo in ima zato zelo pozitivno vlogo pri ohranjanju okolja, v katerem živimo. Kljub temu, da vsi ti razlogi govorijo v prid ločevanju, je to še vedno bolj izjema kot pravilo v našem vsakdanjem življenju.

Raziskave kažejo, da v Sloveniji vsak prebivalec odvrže v povprečju 400 kg odpadkov na leto. Od razvitih evropskih držav se v Sloveniji razlikuje-mo predvsem po tem, da večino odpadkov še vedno konča na odlagališčih, med tem ko jih v omenjenih državah precejšen delež reciklirajo.

V Sloveniji ločevanje še ni dovolj razvitoV anketi, ki so jo izvedli v Društvu za ekologijo in zdravje s pomočjo družbe Slopak na vzorcu 900 gospodinjstev, se je pokazalo, da se sodelu-joči v zelo visokem odstotku strinjajo, da skrbi za okolje še vedno namenimo premalo pozor-nosti. Več kot pol ljudi še vedno ne ločuje od-padne embalaže in jo odlaga skupaj z ostalimi odpadki.

Pogosto se kot razlog, da je v Sloveniji ločeva-nje odpadne embalaže še precej v začetnih ko-rakih, omenja slaba informiranost ljudi o tem, kaj sodi v kateri koš, zakaj sploh ločevati in kaj ločevanje dolgoročno pomeni za našo okolico in naš planet. Prav zato so se organizatorji ak-cije Ločujmo, varujmo! odločili, da pomagajo šolam in jih opremijo s koši za ločeno zbiranje odpadne embalaže. Tako se bodo osnovnošolci

že od malih nog navajali na ločevanje embala-že ter nove navade kot ambasadorji prenašali v svoje okolje.

O akciji in rezultatih akcije Ločujmo, varujmo!V akciji Ločujmo, varujmo!, ki so jo zasnovala in izpeljala podjetja P&G, Mercator in Slopak ob podpori Ministrstva za okolje in prostor, je bil poglavitni cilj omogočiti otrokom infra-strukturo, da bodo lahko znanje o ločevanju odpadne embalaže prenašali tudi v vsakdanje življenje v šoli.

Tako je bilo v sklopu akcije Ločujmo, varujmo! izbranih 60 slovenskih osnovnih šol, ki so od do-natorjev za ločeno zbiranje odpadkov prejele:– 4800 košev za razrede – 900 košev za hodnike – 80 stojal za kuhinje, – 5 kompletov zunanjih zabojnikov

Učenci v šolah razvrščajo odpadke s poudar-kom na ločenem zbiranju odpadne embala-že. V vsakem razredu in na vsakem hodniku opremljene šole so trije koši. Prvi za zbiranje papirne in kartonske embalaže in papirja, drugi za zbiranje odpadne embalaže iz plastike in se-stavljenih materialov, kot je embalaža mleka in sadnih sokov, tretji koš pa je namenjen ostalim odpadkom, kot so ostanki šiljenja, sadja, upora-bljenih papirnatih robčkov itd.

Na večini šol so se odločili, da je praznjenje košev ločeno zbrane odpadne embalaže naloga izbranih učencev, ki vsebino koša stresejo v zu-nanje zabojnike. Zunanji zabojniki so enaki kot tisti, ki jih uporabljamo tudi prebivalci, veliki in s pokrovom. Skladno z veljavno zakonodajo pa morajo stati tudi ob šolah in vrtcih. Zunanje zabojnike prazni lokalna komunala, vsebino pa oddaja družbi Slopak, ki plačuje in skrbi za na-daljnjo predelavo.

EO-36-december-December-07 37Okolje

Vse šole, ki so prejele koše, so bile že pred akcijo aktivne na področju ekologije in večina učencev se je z ločevanjem odpadne embalaže že srečala. Če ne drugače, vsaj preko izobraževanja. Doni-rani koši bodo zelo koristna pomoč tudi učite-ljem, ki na šolah poučujejo ekološke vsebine.

Nada Pavšer, sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor ter nacionalna koordina-torka Ekošole, je ob zaključku akcije povedala: »Vsake akcije te vrste smo zelo veseli, kajti po-maga nam, da ekologija postaja del otrokovega vsakdana.«

Egon Stopar iz podjetja Procter & Gamble pa je ob zaključku uspešne akcije povedal: »V pod-jetju Procter & Gamble se zavedamo naše druž-bene odgovornosti in zato že več let v sodelova-nju z našimi poslovnimi partnerji ter mnogimi organizacijami izvajamo različne družbeno ko-ristne projekte in aktivnosti.Okoljsko akcijo Ločujmo, varujmo! smo zasno-vali na osnovi naše usmeritve v trajnostni razvoj in obenem v skladu z našim programom Live, learn and thrive (Živi, uči se in se razvijaj), s ka-terim se želimo dejavno vključevati v aktivnosti celostnega razvoja otrok. Projekt, v katerem sta sodelovala in ga z nami sooblikovala podjetje Mercator ter družba za ravnanje z odpadno embalažo Slopak, podprlo pa ga je Ministrstvo za okolje in prostor, je bil sprejet zelo pozitivno. Predvsem nas veseli dej-stvo, da so se v akcijo zelo aktivno vključile šole in da je eden od pomembnih rezultatov projekta

oprema 60 osnovnih šol s potrebno infrastruk-turo za ločeno zbiranje odpadne embalaže. V podjetju Procter & Gamble smo prepričani, da je ključ do oblikovanja odgovornega odnosa druž-be do okolja tako v vzgoji otrok kot tudi v čim-bolj aktivnem ozaveščanju in izobraževanju od-raslih. Okoljska akcija Ločujmo, varujmo! je bila nedvomno korak v pravo smer in vzpodbuda za naše nadaljnje aktivno delo na tem področju.«

Barbara Tišler iz družbe Slopak je takole pov-zela pozitivne vrednote akcije: »V družbi Slo-pak smo veseli, da po zaslugi akcije Ločujmo, varujmo! preko 15.000 šolarjev dnevno ločuje odpadno embalažo v prostorih šol, kjer preživi-jo ogromno časa. Verjamemo, da se bodo vzorci obnašanja iz šole prenesli tudi v družinske odlo-čitve ter da bodo šolarji izžrebanih šol privzgo-jen način ločenega zbiranja odpadkov ohranili za vse življenje. Slopak je družba za ravnanje z odpadno emba-lažo, ki prevzema odpadno embalažo iz vse Slo-venije in jo preusmerja iz odlagališč odpadkov v predelavo. Evropske in slovenske zahteve na tem področju se višajo, saj moramo v Sloveni-ji predelati več kot pol embalaže dane na trg, v letu 2012 pa že 60 %. Ozaveščeni prebivalci so ključ do uspešnega doseganja ciljev ravna-nja z odpadki. Akcija Ločujmo, varujmo! je prva celovito izvedena akcija na tem področju v Sloveniji. Pripravljenost partnerjev iz gospo-darstva, podjetij Mercator in Procter in Gamble, za izvedbo akcije Ločujmo, varujmo!, pa priča o tem, da se obe podjetji intenzivno zavedata

pomena varovanja okolja.«V Poslovnem sistemu Mercator d.o.o. so ob zaključku akcije Ločujmo, varujmo! povedali: »Mercatorjeva strateška razvojna usmeritev, prepoznavna korporacijska kultura z visoko stopnjo izkazane družbene odgovornosti in skrb za prihodnost se kažejo v vseh naših ak-tivnostih. Želimo biti najboljši sosed v vseh po-gledih – prijazni do ljudi, skrbni do okolice in naravnega okolja. Veliko naredimo sami, saj se Mercator kot naj-večji trgovec spopada z velikimi količinami od-padne embalaže, v mnogočem pa se trudimo skupaj z našimi kupci in dobavitelji. Kot usta-novni član družbe za ravnanje z odpadno emba-lažo Slopak in partner podjetja P&G smo akcijo Ločujmo, varujmo! omogočili in podprli. Zato smo še posebej veseli uspeha prve akcije v kateri je kar 60 osnovnih šol dobilo opremo za ločeno zbiranje odpadne embalaže. Otroci bodo zavest o skrbi za okolje in pravilnem ravnanju z od-padki prenesli v vsakodnevno življenje, kar je izjemnega pomena za boljši odnos do okolja v prihodnosti.Verjamemo, da stanje okolja danes vpliva tako na sedanje kot tudi na prihodnje generacije, zato bo naše delovanje tudi v prihodnje usmer-jeno v varovanje naravnega okolja in zadovolj-stvo ljudi, ki prihajajo v stik z nami.« Več informacij o akciji, o šolah, ki so koše dobili in dogodkih, ki so v sklopu Ločujmo, varujmo! potekali, lahko najdete na: www.lo-cujmo-varujmo.si

38 Novosti v predpisih NOVOSTI V PREDPISIH

EO-36-december-December-07

Vlada RS je novembra 2007 izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravna-nju z embalažo in odpadno embalažo. Predpis je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 110/07. Poleg sprememb pravne podlage in razlage pojmov prinaša predpis kar nekaj novosti tako za osebe, ki dajejo embalažo v promet, kot za družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Spre-membe in dopolnitve se nanašajo na 1., 3., 6., 7., 8., 9., 12., 14., 15., 16., 18., 19., 20., 24., 25., 26., 30., 34., 36., 39., 41., 42., 44., 46., 49., 50., 51. in 53. člen ter prilogi 1 in 3.

V 1. členu (vsebina) je kot pravna podlaga za sprejem uredbe dodatno navedena Odločba Komisije 97/622/ES o vprašalnikih za poročila držav članic o izvajanju nekaterih direktiv v sektorju odpadki.V 3. členu (pomen izrazov) so popravljene razlage pojmov odpadna embalaža, ki je ko-munalni odpadek in odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek, embaler, trgovec ter končni uporabnik. Razlagi pojmov odpadna embalaža sta poenostavljeni, tako da je ne-dvoumno jasno, da se vsa odpadna prodajna in skupinska embalaža, ki nastaja kot ločeno zbrana frakcija v gospodinjstvih in kot tem odpadkom podoben odpadek iz trgovine, industrije, obrti, storitvenih dejavnostih in javnega sektorja, razvršča med komunalne odpadke. Med nekomunalne odpadke pa se razvršča tista odpadna embalaža (prodajna, skupinska, transportna), ki nastaja pri opra-vljanju proizvodne, trgovinske in storitvene dejavnosti ter pri opravljanju del v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in prometu. Ministrstvo bo v prihodnjih mesecih objavilo na svojih spletnih straneh podrobnejša navodila o raz-vrščanju odpadne embalaže med komunalne in nekomunalne odpadke.

O pošiljki odpadne embalažeZaradi nejasnosti, ki so se pojavljale pri ose-bah, ki ravnajo z odpadno embalažo, kaj je po-šiljka odpadne embalaže, je v 18. in 24. členu določeno, da se za pošiljko odpadne embalaže šteje količina istovrstne odpadne embalaže, za katero zagotovi prevzem v posameznem kole-darskem mesecu od izvajalca javne službe ali distributerja družba za ravnanje z odpadno

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo

embalažo ali v njenem imenu podizvajalec ali druga oseba, s katero družba zagotavlja pre-vzem odpadne embalaže.Spremembe 6., 7., 8. in 9. člena se nanašajo na zahteve za embalažo, ki morajo biti v skladu z direktivo izpolnjene za vso embalažo, dano v promet, ter na dokazila o izpolnjevanju teh zahtev. Sprememba 6. člena (zahteve za embalažo) se nanaša na pravila označevanja embalaže zaradi prepoznavanja embalažnih materia-lov v skladu z Odločbo 97/129/ES o določitvi sistema prepoznavanja embalažnih materi-alov. Označevanje je prostovoljno. Če pa se embalaža označi, je treba v primeru emba-lažnih materialov, ki so navedeni v odločbi, uporabiti sistem prepoznavanja embalažnega materiala iz te odločbe. Enako velja za uvoz/pridobivanje embalaže. Embalažo, izdelano iz embalažnih materialov, navedenih v omenjeni odločbi in označeno zaradi prepoznavanja teh materialov, se lahko pridobi ali uvozi le, če je označena v skladu z zahtevami odločbe.V 7. členu (mejne vrednosti) je glede dopustne vsebnosti težkih kovin v embalaži ali embala-žnem materialu dodana izjema za embalažo, izdelano v celoti iz svinčevega kristalnega ste-kla.8. in 9. člen se nanašata na izjavo o skladnosti, s katero proizvajalci in pridobitelji embalaže, uvožene iz tretjih držav, razen držav v okviru EGP, dokazujejo izpolnjevanje zahtev za em-balažo, verodostojnost izjave pa z ustrezno dokumentacijo. Izjava o skladnosti mora biti dostopna embalerju, ki lahko za embaliranje blaga uporablja le tisto embalažo, za katero je pridobil omenjeno izjavo.

O izjemah pri poročanjuV 12. členu (izjeme v zvezi s poročanjem) je zvišana meja letne količine embalaže, ki jo da posamezen embaler, pridobitelj blaga, proi-zvajalec embalaže ali pridobitelj embalaže v promet v določenem koledarskem letu, nad katero morajo navedene osebe sporočati po-datke o količini embalaže, dane v promet, in sicer z 10 na 15 ton. Hkrati je dodana določba, ki ureja stanje, kadar je embaler, pridobitelj blaga, proizvajalec embalaže ali pridobitelj embalaže ista oseba, tako da se za letno ko-

ličino embalaže, ki jo da v promet ali jo sam uporabi, šteje celotna količina embalaže, ki jo ta oseba proizvede, pridobi ali uporabi zaradi embaliranja blaga v posameznem letu. Z na-menom zmanjšanja administrativnih ovir je spremenjen tudi 49. člen (izjeme), ki določa, da morajo osebe, ki dajo v promet več kot 5 in manj kot 15 ton embalaže, podati pisno izjavo, da v preteklem letu količina embalaže ni pre-segla 15 ton. Zaradi poenostavljenega opisa pojmov od-padna embalaža, sta posledično spremenjena tudi 14. in 15. člen, ki določata obveznosti končnega uporabnika glede oddajanja odpa-dne embalaže. Tako lahko končni uporabniki ločeno zbrano odpadno embalažo, ki nastaja kot komunalni odpadek iz trgovine, industri-je, obrti ali storitvenih dejavnosti, ter ločeno zbrano odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, in ki nastaja pri opravljanju trgo-vinske, ali storitvene dejavnosti, oddajajo ali izvajalcu javne službe zbiranja in prevoza ko-munalnih odpadkov ali družbi za ravnanje z odpadno embalažo.

O višini stroškov, ki jih poravnajo shemeV 18. in 19. členu je določeno razmerje med izvajalci javne službe in družbami za ravna-nje z odpadno embalažo. Novost je določba o obveznem zagotavljanju prevzema odpadne embalaže s strani vseh družb pri posameznem izvajalcu javne službe, in sicer po deležih, ki jih bo ministrstvo objavilo na svojih spletnih straneh. Družba mora izvajalcu javne službe za prevzeto odpadno embalažo plačati tiste stroške, ki presegajo obseg storitev javne služ-be, določen s predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami. Podrobnejša me-rila za določanje višine stroškov posamezne družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki jih mora le-ta plačati izvajalcu javne službe, obseg in vrste obveznosti družb v zvezi s pridobiva-njem podatkov, ki jih ministrstvo potrebuje v skladu z zahtevami uredbe ter merila in način določanja dodatnih količin odpadne embala-že, ki jih mora posamezna družba prevzeti pri izvajalcih javne službe, bodo določeni s poseb-nim predpisom.

EO-36-december-December-07 39Novosti v predpisih

Osebe, ki zagotavljajo financiranje ravnanja z odpadno embalažo s sklenitvijo pogodbe z eno od družb za ravnanje z odpadno emba-lažo, morajo v skladu s spremembo 26. člena (vključevanje v skupni sistem ravnanja z od-padno embalažo), o tem na primeren način obveščati svoje kupce ob dobavi.

O ločeno zbrani odpadni embalaži, ki ne sme na odlagališčeKer mora Slovenija izpolniti cilje Direktive o odlaganju, je s spremembo predpisa o embala-ži uvedenih nekaj novosti, ki naj bi pripomo-gle k izpolnitvi tega cilja:a) Spremenjena je vsebina načrta za ravnanje

z odpadno embalažo, ki ga morajo (i) ose-be, ki želijo samostojno zagotavljati ravna-nje z odpadno embalažo (30. člen), ter (ii) družbe, ki želijo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (42. člen), priložiti k vlogi za iz-dajo potrdila o vpisu v evidenco individual-nih sistemov ravnanja z odpadno embalažo oz. okoljevarstvenega dovoljenja. Te osebe bodo morale, če bodo nameravale zagota-vljati odstranjevanje odpadne embalaže z odlaganjem, predložiti podatke o vrstah in predvidenih količinah odpadne embalaže, namenjene za odlaganje ter ustrezna doka-zila, zakaj za to embalažo ni mogoče zagota-vljati ustreznejšega ravnanja.

b) Ločeno zbrano odpadno embalažo, ne glede na to ali gre za komunalni odpadek ali ne, je s spremembo 44. člena prepovedano odla-gati na odlagališčih, razen če za posamezno vrsto odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ni mogoče zagotoviti ustreznejše-ga ravnanja.

c) V 39. členu (obveznosti družbe za ravnanje z odpadno embalažo) je tudi zaradi spod-bujanja ločenega zbiranja na izvoru ponov-ne uporabe in predelave dodana določba, da mora družba na svoje stroške zagotoviti tako zbiranje, skladiščenje in razvrščanje odpadne embalaže, da pri osebi, ki to em-balažo ponovno uporablja ali predeluje, ni potrebno dodatno razvrščanje odpadne em-balaže, pri čemer bi nastajali ostanki, ki bi jih bilo treba odstraniti. Za takšne ostanke bo morala družba zagotoviti odstranjevanje na svoje stroške.

Družbe za ravnanje z odpadno embalažo bodo v skladu s spremembo 46. člena (poročilo druž-be) v svojih letnih poročilih navedle tudi po-datke o prihodkih, odhodkih in stroških, po-vezanih z ravnanjem z odpadno embalažo ter o dejavnostih obveščanja javnosti in končnih uporabnikov. Ministrstvo bo analize poročil objavilo na svojih spletnih straneh. Tako bodo podatki o delovanju družb zbrani na enem me-stu, osebe, vključene v skupne sisteme ravnanja z odpadno embalažo, pa bodo dobile možnost vpogleda v delovanje vseh družb. Novost te uredbe je tudi, da se med embalažo štejejo sestavni deli nagrobnih sveč, ki so izde-lani iz kovin, plastike in stekla (priloga 1). V pripravi je predpis, ki bo bolj podrobno uredil ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami, in ki bo določil tudi delovanje posebne družbe za ravnanje s tem odpadkom.

Lucija Jukić Soršak

O »zelenem davku« govorimo že precej časa. Če grem od novejšega k starejšemu, naj ome-nim sporočilo predsednikov Gordona Bro-wna in Nicolasa Sarkozyja, ki sta 20. julija v Parizu sporočila, da bosta »zahtevala od nju-nih finančnih ministrov, naj se obrneta na Komisijo EU, ta pa naj predlaga, da bi za eko-loško čiste proizvode uvedli znižan DDV«. Sarkozy je izjavil, da »ni fair, da bi avtomobil, ki močno onesnažuje, stal manj kot tisti, ki ne onesnažuje«. Voditelja sta omenjala avtomobile z zmanjša-nim izpustom CO2, izolacijski material, varč-ne žarnice in energetsko učinkovite naprave. Predlagala sta skupni evropski DDV v višini 5 odstotkov (to bi pomenilo veliko znižanje od britanske stopnje 17.5 in francoske, ki znaša 19.6).Naj dodam, da je Sarkozy nedavno napovedal tudi »zeleno revolucijo« (25. oktobra v Pari-zu). Čeprav je ekološka stran, ki je sodelovala pri konzultacijah, pričakovala, da bo odobril »davek na ogljik«, pa tega ni storil. Francoski zeleni so sporočili, da je odločitev o taki taksi preizkus resnosti predsednikovih ekoloških namer.Evropska komisija zagovarja harmonizacijo stopenj DDV na evropski ravni. Dne 28. mar-ca letos je objavila Zeleno knjigo o davčni re-formi in sprožila razpravo o preložitvi davčne obremenitve z dela (proizvodnje) na dejavno-sti, ki onesnažujejo okolje. Davki, subvencije in tržna dovoljenja po njenem mnenju lahko pomagajo uresničiti okoljske in energetske ci-lje tako, da izpostavijo skrite stroške netrajno-stnega ravnanja in proizvajanja.Zelena knjiga je pogledala na različna podro-čja in zastavila hipotetična vprašanja, ki jih bo razčistila razprava:– ali so lahko ti tržni instrumenti uporablje-

ni brez škode za konkurenčnost evropske

industrije, ne da bi bili potrošniki dodatno obremenjeni z davki?

– ali lahko EU doseže, da se davki z dela pre-maknejo na obdavčenje industrije, ki bolj onesnažuje?

– kako se lahko znebimo subvencij, ki škodu-jejo okolju?

– kako bi spremenili direktivo o obdavčenju energije tako, da bi bolj ustrezala interesom okolja?

Zelena knjiga je priznala, da je zaradi pri-stojnosti držav na področju davčne politike zelo težko doseči vpliv EU na države, da bi spremenile svoje politike. Harmoniziranje evropske stopnje DDV je podvrženo pravilu soglasnosti; strinjati se mora vseh 27 držav. Parlament ima pri tem le posvetovalno vlogo in ne odloča.

Nekoliko laže je pri posameznih vrstah pro-izvodnje: julija 2005 je Komisija predlagala evropski davek na avtomobile, ki ga podpirata tako parlament (sklep je iz septembra 2006) in avtomobilska industrija (novica od marca 2007).

Trenutno stanje je takole: Načrti preureditve obdavčenja iz Zelene knjige so v fazi uvodnih razprav, manevrski prostor za vseevropsko zmanjšanje DDV na ekološko koristne pro-izvode pa je sorazmerno ozek, ker se bojijo, da bi prišlo do problemov na notranjem trgu. Sklep komisije: ugotoviti je treba, če je težave, ki bi nastopile, mogoče vzeti kot sprejemljivo ceno za dosego pomembnejšega cilja.

Rok, do katerega mora Komisija predlagati poenotene evropske »zelene« stopnje DDV, je prva polovica leta 2009.

Mojca Drčar Murko

Zelena davčna reforma

Znižan DDV je v oblakih

EO-36-december-December-0740 IPPC dovoljenja IPPC DOVOLJENJAPodjetja zamujajo, dovoljenj premalo

Z 31. oktobrom 2007 se je iztekel rok, do katerega bi morale obstoječe naprave, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Zahteva za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja izhaja iz direktive IPPC, ki je bila sprejeta 1996. V Sloveniji so se aktivnosti za prilagoditev zahtevam direktive in pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja pričele že leta 1999, še pred vstopom v EU. Okrepile so se po letu 2004, ko je bil sprejet zakon o varstvu okolja (ZVO-1), ki je podal pravne podlage za uveljavitev zahtev, ki jih narekuje direktiva IPPC.

Podjetja se predvsem sprašujejo, kakšne po-sledice lahko utrpi podjetje, ki dovoljenja še ni pridobilo. Slednje je bil tudi razlog, da je GZS organizirala okroglo mizo, na kateri so sodelovali predstavniki ARSO, MOP in in-špekcijskih služb, udeležilo pa se je je okoli 120 predstavnikov iz podjetij. Predstavniki ARSO so pojasnili postopek obravnave vlog, v katerega je vključenih okoli 40 uradnikov in ekspertov. Opozorili so tudi na določene pomanjkljivosti vlog in pozvali zavezance, da aktivno sodelujejo v procesu izdaje do-voljenja z ustreznim utemeljevanjem, posre-dovanjem podatkov o dejstvih, predložitvijo dokazil - poročil, študij, meritev ali tehničnih podatkov in s tem pospešijo obravnavo vlog.

Poseben problem lahko predstavljajo predpi-si oziroma zaostrene okoljske zahteve, ki so bile sprejete na področju voda, zraka in rav-nanja z odpadki v zadnjem času. Od novem-

Do 31. oktobra je vlogo za pridobitev okolje-varstvenega dovoljenja oddalo 189 upravljav-cev naprav, do konca novembra je bilo izdanih 46 odločb, od tega 25 dovoljenj (2 za novi na-pravi, 23 za obstoječe naprave), 6 dovoljenj je bilo zavrnjenih, v 10 primerih je bil postopek ustavljen, 5 vlog pa je bilo zavrženih. Glede na nizko stopnjo izdanih dovoljenj je vprašanje, kako se bo na to odzvala Evropska komisija. Le-ta ugotavlja, da direktiva v državah člani-cah, kljub desetletnem prehodnemu obdobju, še zdaleč ni v polni meri implementirana. Ocenjuje, da napori posameznih držav niso bili zadostni. Med državami, ki z izdajo do-voljenj zaostajajo, se omenja Italijo, Francijo, Irsko, Nizozemsko in Španijo, s stopnjo skla-dnosti med 50 in 70%, medtem ko naj bi bile nekatere druge članice, kot so na primer Lu-ksemburg, Finska, Združeno Kraljestvo, Ma-džarska, Češka republika, Belgija in Nemčija, bolj uspešne, s stopnjo skladnosti preko 90%.

Izvajanje direktive

EO-36-december-December-07 41IPPC dovoljenja

bra 2006 se je spremenilo okoli 60 predpisov, ki zadevajo izdajanje IPPC okoljevarstvenih do-voljenj in zahtevajo prilagajanje spremenjenim zahtevam, v nekaterih primerih takoj, brez pre-hodnih rokov. Predstavniki ARSO so opozori-li, da nekatere zahteve nimajo določenih pre-hodnih rokov, neusklajenost z zahtevami pa je vzrok za zavrnitev dovoljenja. V razpravi se je potrdilo, da nekatera podjetja, ki so bila ob od-daji vloge skladna s predpisanimi mejnimi vre-dnostmi, zaradi kasnejših sprememb predpisov in zaostrenih zahtev, le-te presegajo; da bi lahko pridobila dovoljenje, se morajo spremenjenim zahtevam prilagoditi nemudoma!

Zelo pomembna pri ugotavljanju dejanskega stanja je zagotovitev ustreznih monitoringov. Predstavniki ARSO ugotavljajo, da upravljavci pogosto predložijo neustrezne monitoringe, s katerimi se ne da ugotoviti dejanskega stanja in dejstev, na primer: ni jih opravil pooblaščenec, monitoringi niso opravljeni na primernem me-rilnem mestu ali pri polni obremenitvi naprave-vira, rezultati niso pravilno vrednoteni itd. Po-sebno pozornost velja nameniti monitoringom emisij v zrak in hrupa.

Podobno, kot že tolikokrat doslej, se je tudi tokrat izkazalo, da so okoljevarstvena dovolje-nja izjemno zahteven projekt tako za podjetja kot tudi za državne uradnike. Pridobitev IPPC dovoljenja zahteva vlaganja v posodobitev na-prav, uvajanje najboljših razpoložljivih tehnik in pripravo izjemno zahtevne dokumentacije. Zaradi spreminjajoče se zakonodaje, se je bilo treba tem zahtevam sproti prilagajati, tako z vidika emisijskih vrednosti kot dokumentacije. Na podlagi vloge, preverjanja dokumentacije in morebitnih dopolnitev, ugotavljanja dejanskega stanja, ARSO odloči o izdaji dovoljenja. Priča-kovati je, da bodo dovoljenja za IPPC naprave izdana v prvi polovici prihodnjega leta. Ob tem pa se podjetja sprašujejo, če in kako bodo ukre-pale inšpekcijske službe v primerih, ko je pod-jetje vlogo oddalo, okoljevarstvenega dovoljenja pa še ni prejelo. Glede na 172. člen ZVO-1, ki pravi, da če upravljavec obstoječe naprave ne pridobi okoljevarstvenega dovoljenja do 31. ok-tobra 2007, ministrstvo izda odločbo o prene-hanju delovanja naprave, razen v primeru, če so razlogi za neizpolnitev obveznosti upravljavca na strani ministrstva, pričakujemo, da v času do sprejema odločitve o izdaji dovoljenja, inšpek-cijski organi ne bodo ukrepali.

Ob tem velja dodatno opozoriti, da bi morali do 31. oktobra 2007 pridobiti okoljevarstveno dovoljenje tudi obrati - lokacije, ki zaradi skla-diščenja, uporabe in nastajanja nevarnih snovi in kemikalij predstavljajo vir manjšega ali ve-čjega tveganja za okolje. Tudi na tem področju z izdajo dovoljenj zamujamo. Določeni obrati so hkrati tudi IPPC zavezanci, zanje bi se lah-ko uporabila »varovalka« po 172. členu ZVO-1. Več težav pa bi lahko imeli obrati, ki ne sodi-jo hkrati med IPPC naprave. Nanje se določbe 172. člena ne nanašajo, zato obstaja bojazen, da bodo, v primeru, če obrat dovoljenja še ni pri-dobil, sledili strogi inšpekcijski ukrepi. Da se to ne bi udejanjilo, pričakujemo, da bo v čim krajšem času sprejeta sprememba uredbe, ki bo podaljšala rok za pridobitev dovoljenja in s tem omogočila nemoteno obratovanje obratov.

Salonit Anhovo

IPPC dovoljenje in nove naložbeIPPC naprava v primeru cementarne je rota-cijska peč za proizvodnjo klinkerja, v IPPC dovoljenje pa so vključene tudi vse ostale s pečjo tehnično povezane dejavnosti, tako re-koč celotna linija za proizvodno cementa.

Postopki pridobivanja IPPC dovoljenja so se v Salonitu Anhovo, d.d. začeli že v letu 2004 s pripravo programa prilagajanja, nadaljevali s prijavo v aprilu 2005 in vlogo v letu 2006. Pri-prava vloge je bila zelo zahtevna in obsežna, pri tem je sodeloval zelo širok tim strokovnih sodelavcev. Vloga je doživela še določene do-polnitve, med samim postopkom, ki je zelo kompleksen, pa je prišlo tudi do številnih sprememb zakonodaje in nekaterih zastojev, med drugim je bil npr. za obstoječe naprave opuščen postopek javne razgrnitve, ki pa ga je Salonit Anhovo, d.d., ki je vlogo oddal pred spremembo zakonodaje, opravil v mesecu aprilu 2007.

Družba Salonit Anhovo je sodelovala tudi v projektu Twinning Ministrstva za okolje in prostor kot eno od štirih slovenskih vzorčnih podjetij, na osnovi katerega se je pripravljalo pilotne vloge po vzoru nekaterih evropskih držav (Nemčija, Belgija). Pilotno dovoljenje je bilo izdelano po bavarskem vzoru avgusta 2006. Uradno IPPC dovoljenje je bilo izdano septembra 2007, kar Salonit Anhovo uvršča med podjetja, ki so to dovoljenje uspela pri-dobiti med prvimi.

Osnovni cilj IPPC dovoljenj je ta, da upravlja-lec na lokaciji izvajanja proizvodne dejavno-sti, ki je IPPC zavezanka, celovito obvladuje proizvodnjo in vplive na okolje prilagodi načelom najboljših razpoložljivih tehnik. Za proizvajalce cementa in apna obstaja skupen referenčni (BREF) dokument iz leta 2001, ki te tehnike in tehnologije določa. V izdelavi pa je že nova verzija, ki bo predvidoma stopila v veljavo naslednje leto.

IPPC dovoljenje za Salonit Anhovo je bilo izdano za obratovanje cementarne ter za ne-katere nameravane posodobitve. Sočasno z IPPC dovoljenjem je družba Salonit Anho-vo pridobil tudi okoljevarstveno soglasje za izvedbo načrtovanih investicij v naslednjem obdobju, predvsem povezanih s posodobitvi-jo peči in novimi silosi za cemente. Naštete investicije bodo omogočile dodatno zmanjše-vanje vplivov na okolje, izboljšanje energet-ske učinkovitosti, obratovanje peči z večjo ka-paciteto in tudi uporabo nekaterih dodatnih vrst sekundarnih energentov.

Vsebina dovoljenja določa zahteve glede po-gojev obratovanja, kapacitet, uporabe ener-gentov ter surovin, mejne vrednosti emisij snovi v zrak, vode, mejne vrednosti hrupa, načine monitoringa vseh vplivov na okolje

in številne druge zahteve, npr. obvladovanje izrednih razmer, postopke preprečevanja okoljskih nesreč, načine skladiščenja in pre-nosa snovi, zahteve za prenehanje obratova-nja in še bi lahko naštevali. Kot pogoj navaja tudi pridobitev nekaterih drugih dovoljenj, npr. dovoljenja za emisijo toplogrednih pli-nov (CO2).

Za IPPC zavezance je integralno IPPC do-voljenje velikega pomena, saj obravnava vse vidike delovanja neke proizvodne dejavnosti ter njenih vplivov na okolje (ni več sistema parcialnih dovoljenj). Pomeni tudi dovoljenje za samo obratovanje naprave, to pa je obe-nem tudi zagotovitev prihodnosti. Usmeri-tev v tehnološko posodabljanje in investira-nje v skladu z načeli najboljših razpoložljivih tehnik pomeni usmeritev v dolgoročno traj-nostno zmanjševanje vplivov na okolje.

Tanja Ljubič Mlakar

The IPPC permit and new investments

The Salonit Anhovo company cooperated in the Twinning project of the Ministry of the Enviro-nment and Spatial Planning as one of the four Slovenian representative companies and, on the basis of this project, pilot applications were prepared based on experiences of some Euro-pean countries (Germany and Belgium). The pilot permit was issued in August 2006 on the basis of the Bavarian model. The official IPPC permit was issued in September 2007, ranking Salonit among the first companies managed to acquire the permit.

Pogled iz toplotnega izmenjevalnika na ro-tacijsko peč za proizvodnjo klinkerja

EO-36-december-December-0742 IPPC dovoljenja

IPPC Permits

Companies in delay and an insufficient number of permits

31 October 2007 was the deadline to obtain an environment protection permit for devices that can cause large scale environment pollution. This requirement originates from the IPPC Directive, which was adopted in 1996. Activi-ties that aim towards harmonisation with the directive’s requirements and the acquisition of permits in Slovenia started as early as 1999, before Slovenia joined the EU. These activities were reinforced after 2004, when the Environ-mental Protection Act (ZVO-1) was adopted, providing the legal basis for the enforcement of the requirements stipulated by the IPPC Directive.

Like many times before, it has been proven that environmental protection permits are an extremely demanding project for both companies and for the state administration. The acquisition of an IPPC permit requires investments into the modernisation of devices, the introduction of the best available te-chniques and the preparation of extremely deman-ding documentation. Due to changes in legislation, it was necessary to adapt to these requirements in

terms of emission value as well as just documenta-tion. The Environmental Agency of the Republic of Slovenia (EARS) decides on the issue of the permit based on an application, verification of the docu-mentation, possible supplements and establishing the actual situation. It can be expected that IPPC permits for devices will be issued in the first half of the next year. This, however, poses a question for the companies: if and what will be the measures of inspection in cases when the company has already submitted the application but has not yet received the environmental permit. Regarding Article 172 of the ZVO-1, which stipulates that if the operator of the existing device does not acquire the enviro-nmental permit by 31 October 2007, the Ministry issues a decision on the termination of the device’s operations, except in cases where the reasons for the non completion of obligations arise from the Ministry, we expect that inspection authorities will not take any measures during the period from the adoption of the decision on the permit issue.

We should point out that all plants – establishments that which present a source of minor or greater risk for the environment due to the storage, use and causation of dangerous substances and chemicals – should acquire the environmental permit by 31 October 2007. However, the issue of permits in this area is also delayed.

Spremembo uredbe je pred časom napovedalo že ministrstvo samo.

Čeprav je bil 31. oktober 2007 izjemno pomem-ben mejnik, se s tem rokom aktivnosti nikakor ne bodo zaključile; nadaljevale se bodo v smislu stalnega spremljanja in prilagajanja najboljšim razpoložljivim tehnikam in tudi drugim zahte-vam zakonodaje. Že v letu 2008 so napovedane nove obveznosti, ki jih je v zvezi s kakovostjo zu-nanjega zraka opredelila uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ki je bila sprejeta v letošnjem letu. Napovedane so tudi spremembe IPPC direktive, ki nakazujejo, da se bodo zaostrile mejne emisijske vrednosti, zlasti za emisije dušikovih oksidov, združile se bodo zahteve IPPC direktive, direktive o hla-pnih organskih snoveh (direktiva VOC), di-rektiv o velikih kurilnih napravah, sežigalnicah odpadkov in proizvodnji TiO2, znižali se bodo pragovi, ki opredeljujejo, kdaj sodi naprava med IPPC naprave in razširil obseg naprav, ki zapa-dejo pod direktivo, v pripravi pa je že tudi revi-zija BREF dokumentov. Vsem tem vsebinam se bomo morali posvečati v prihodnje … in zgod-ba IPPC se s tem nadaljuje.

Janja Leban

EO-36-december-December-07 43Novosti

Prioritetni okoljski projekti do leta 2013

OKOLJE

Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture v obdobju 2007 – 2013 kot izvajalski dokument Republike Slovenije za to obdobje opredeljuje naslednje velike projekte, ki so indikativnega značaja.

Tabela vsebuje štiri projekte, ki so obravnavani kot prioritetni za sofinan-ciranje iz Kohezijskega sklada. Naslednja tabela vsebuje rezervni projekt v primeru, da kateri od projektov ne bi bil še pripravljen za takojšnjo iz-vedbo. Projekti, ki sodijo v definicijo 39. člena Uredbe 1083/2006 se bodo potrje-vali na Evropski Komisiji in so v spodnjih tabelah osenčeni.

Ocenjena vrednost celotne investicije z DDV

Št. Naziv projekta mio EUR1 Avtocesta A2; BIČ-HRASTJE: etapa Pluska-Ponikve 114,272 Avtocesta A2; BIČ-HRASTJE: etapa Ponikve-Hrastje 83,263 Avtocesta A5; BELTINCI-PINCE: Beltinci-Lendava 121,804 Avtocesta A4; SLIVNICA-GRUŠKOVJE: Slivnica-

Draženci316,77

Skupaj avtoceste 636,10Skupaj cestna infrastruktura (KS) 636,10

Ocenjena vrednost celotne investicije z DDV

Št. Naziv projekta mio EUR1 Avtocesta A4; SLIVNICA-GRUŠKOVJE: Slivnica-

Draženci206,80

Prioritetni projekt s področja pomorske infrastrukture za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada je: Spodaj navedeni projekt sodi v definicijo 39. člena Uredbe 1083/2006 in se bo potrjeval na Evropski Komisiji.

Ocenjena vrednost celotne investicije z DDV

Št. Naziv projekta mio EUR1 Razvoj pristaniške infrastrukture – gradnja

operativnih obal83,73

Skupaj pomorska infrastruktura 83,73

Tabela vsebuje projekte, ki so obravnavani kot prioritetni za sofinancira-nje iz ESRR. Naslednja tabela vsebuje rezervni projekt v primeru, da kate-ri od projektov v tabeli 25 ne bi bil še pripravljen za takojšnjo izvedbo. Projekti, ki sodijo v definicijo 39. člena Uredbe 1083/2006 se bodo potrje-vali na Evropski Komisiji in so v spodnjih tabelah osenčeni.

Ocenjena vrednost celotne investicije z DDV

Št. Naziv projekta mio EUR1 Cestna povezava 3. razvojne osi: Avstrija do A1

Šentilj-Koper in A1 Šentilj-Koper do Novo mesto do Hrvaška *

1.380,40

Skupaj 3. razvojna os 1.380,40

2 Posodobitev cestne povezave Jeprca - Zminec – Želin*

87,25

3 Posodobitev cestne povezave Želin - Peršeti - Kobarid – Robič

52,45

4 Posodobitev cestne povezave Ljubljana - Škofljica – Kočevje*

42,56

5 Izgradnja izvennivojskih križanj (10) glavnih in regionalnih cest z železniškimi progami*

97,93

6 Gradnja cestne navezave turističnega območja Bled - Južna obvoznica Bled

25,97

Skupaj ostale državne ceste 306,167 Izgradnja kolesarskih povezav* 22,51

Skupaj kolesarske poti 22,51Skupaj cestna infrastruktura (ESRR) 1.709,07

* Projekti se bodo izvajali tudi po 2013.

Predlagana projekta na področju letalske in letališke infrastrukture v okviru ESRR (vključen DDV) sta:

Ocenjena vrednost z DDV

Št. Naziv projekta mio EUR1 Posodobitev letališke infrastrukture na letališču

Maribor17,00

2 Posodobitev sistemov kontrole zračnega prometa 52,00Skupaj letalska in letališka struktura (ESRR) 69,00

EO-36-december-December-0744 Novosti

Ravnanje s komunalnimi odpadki. Projekti, ki sodijo v definicijo 39. člena Uredbe 1083/2006 se bodo potrjevali na Evropski Komisiji in so v spodnji tabeli osenčeni:

Ocenjena vrednost celotne investicije z DDV

Št. Naziv projekta mio EUR1 Regijski center za ravnanje z odpadki Dolenjske

- II. faza12

2 Regijski center za ravnanje z odpadki Koroške (KOCEROD)

20

3 Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO)

144

4 Regijski center za ravnanje z odpadki Gorenjske 235 Regionalni center za ravnanje z odpadki - Istra,

Kras23

6 Regijski center za ravnanje z odpadki Notranjska 237 Regijski center za ravnanje z odpadki Štajerske

regije (dva podprojekta)40

8 Regijski center za ravnanje z odpadki Pomurje - II. faza

12

9 Regijski center za ravnanje z odpadki v Zasavju CEROZ - II. faza

10

10 Termična obdelava odpadkov (dva podprojekta) 50SKUPAJ 357

Oskrba s pitno vodo. Projekti, ki sodijo v definicijo 39. člena Uredbe 1083/2006 se bodo potrjevali na Evropski Komisiji in so v spodnji tabeli osenčeni:

Ocenjena vrednost celotne investicije z DDV

Št. Naziv projekta mio EUR1 Varovanje vodnega vira Mrzlek 202 Oskrba s pitno vodo Bele Krajine 253 Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa 404 Oskrba s pitno vodo Pomurja 305 Oskrba s pitno vodo Suhe Krajine 206 Oskrba s pitno vodo na območju Sodražica-

Ribnica-Kočevje15

7 Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle 128 Oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini 129 Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice 12

10 Oskrba s pitno vodo v porečju Sore 2011 Oskrba s pitno vodo v porečju Drave in Dravinje 3012 Oskrba s pitno vodo v porečju Meže (Črna na

Koroškem)12

13 Oskrba s pitno vodo na območju Domžale - Kamnik

12

14 Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save 1215 Oskrba s pitno vodo na območju Haloz 216 Oskrba s pitno vodo na območju SV Slovenije 2517 Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na

Obali10

18 Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske in Posavja

25

SKUPAJ 334

EO-36-december-December-07 45Novosti

Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod. Projekti, ki sodijo v definicijo 39. člena Uredbe 1083/2006 se bodo potrjevali na Evropski Ko-misiji in so v spodnji tabeli osenčeni:

Ocenjena vrednost celotne investicije z DDV

Št. Naziv projekta mio EUR1 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju

Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja

50

2 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Srednje Save

12

3 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Sore

25

4 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Krke

30

5 Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja

12

6 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave

12

7 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Dravinje

12

8 Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora

20

9 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Šaleški dolini

12

10 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Meže

12

11 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Savinje

12

12 Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Pomurja

10

13 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Soče (ČN Nova Gorica)

10

14 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Vipave

10

15 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Idrijce

10

16 Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja (Ig in okolica)

20

17 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice (območje Vrhnike, Logatca, Pivke)

20

18 Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale - Kamnik (CČN)

12

SKUPAJ 301

Zmanjšanje škodljivega delovanja vod. Projekti, ki sodijo v definicijo 39. člena Uredbe 1083/2006 se bodo potrjevali na Evropski Komisiji in so v spodnji tabeli osenčeni:

Ocenjena vrednost celotne investicije z DDV

Št. Naziv projekta mio EUR1 Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje 602 Zagotovitev poplavne varnosti na porečju

Ljubljanice15

3 Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Save 304 Zagotovitev poplavne varnosti Drave in Dravinje 205 Rekonstrukcija visokovodnih nasipov ob Muri 356 Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje

stanja vodnega okolja v Sloveniji25

SKUPAJ 301

EO-36-december-December-0746 Novosti

Viri financiranja po razvojnih prioritetah (v evrih, tekoče cene)

Sredstva EU(a)

Nacionalna udeležba

(b) (= (c) + (d))

Okvirna finančna razdelitev nacionalne udeležbe

Skupnofinanciranje(e) = (a) + (b)

Stopnja sofinanciranja

(f ) = (a) / (e)

Za informacijo

Nacionalni javni viri

(c)

Nacionalni zasebni viri

(d)

Prispevek EIB

Ostali viri

1. Železniška infrastruktura (KS - javni) 449.567.581 79.335.456 79.335.456 0 528.903.037 0,85 0 0

2. Cestna in pomorska infrastruktura (KS - javni) 241.370.738 42.594.837 42.594.837 0 283.965.575 0,85 0 0

3. Prometna infrastruktura (ESRR - javni) 224.029.886 39.534.686 39.534.686 0 263.564.572 0,85 0 0

4. Ravnanje s komunalnimi odpadki (KS - javni) 205.568.426 36.276.782 36.276.782 0 241.845.208 0,85 0 0

5. Varstvo okolja - področje voda (KS - javni) 325.483.339 57.438.237 57.438.237 0 382.921.576 0,85 0 0

6. Trajnostna energija (KS - javni) 159.886.553 28.215.275 28.215.275 0 188.101.828 0,85 0 0

7. Tehnična pomoč (KS - javni) 29.693.221 5.239.981 5.239.981 0 34.933.202 0,85 0 0

SKUPAJ 1.635.599.744 288.635.254 288.635.254 0 1.924.234.998 0,85 0 0

Sejmi v tujini

� Hardenberg, Francija - Tradeshow for Transport, Handling, Warehousing and Packaging - VILO Relatiedagen Hardenberg, 15.01.2008 - 17.01.2008

� Tokio, Japonska - International Exhibition of Test, Inspection and Measuring Systems for SMT, IC Packaging and Board Manufacturing - ELECTROTEST JAPAN,16.01.2008 - 18.01.2008

� Bratislava, Slovaška - Packaging Materials, Machines and Facilities Exhibition – GASTROPACK, 17.01.2008 - 20.01.2008

� Hamburg, Nemčija - easyFairs VERPACKUNG NORD Packaging Exhibition, 29.01.2008 - 30.01.2008

Več informacij: www.izvoznookno.si, rubrika Izvoznikov imenik, Sejmi.

Informacije za izvoznike

Poslovne priložnosti na tujih trgih

� Nemško podjetje išče dobavitelje kartonskih škatel za pice, plastične embalaže za živila, papirnatih vreč zaprehrambene artikle, cement, itd. Potrebujejo velike količine omenjenihproizvodov, dobavlja se vedno poln kamion. Več informacij: JAPTI - Predstavništvo Düsseldorf.

� Južnokorejsko podjetje išče dobaviteljeplastičnih palet. Velikosti: 1100 x 1100x 150 mm, 1060 x 1060 x 150 mm, 1210 x 1210 x 150 mm. Teža palete:20 kg.

� Španski proizvajalec embalaže in strojev za pakiranje (za pritisne omote) išče partnerje za proizvodnjoin distribucijo omenjenih strojev ter sodelovanje na področju R&R. Več informacij: EIC - ga. Miša Dolinar.

� Japonsko podjetje išče dobavitelje nosilnih vrečk za gospodinjstvo. Lahkoso iz PVC ali kakšnega drugega materiala, lahko na roli ali zložene. Zazačetek želijo ponudbo z navedbo kakovosti materiala ter možne velikosti.

� Angleško podjetje išče slovenske dobavitelje: darilnega papirja (tissue paper), embalaže (retail packaging), darilnih škatel (gift boxes). Zainteresirana podjetja vabijo, da jih kontaktirate.

� Eno izmed vodilnih japonskih podjetijna področju proizvodnje obešalnikovin dodatkov k oblačilom išče dobavitelje papirnatih vrečk za svojeizdelke (kakovostne vrečke iz kompaktnega papirja). Zainteresiranapodjetja prosijo, da za začetek pošljejovzorec na osnovi katerega se bo na njih tiskal tudi logotip podjetja.

Več informacij: www.izvoznookno.si,rubrika Poslovne priložnosti.

Obvestila na Izvoznem oknu

Uvoz folije iz polietilen tereftalata (PET)

V Uradnem listu EU, seriji L, št. 288 z dne 06.11.2007, je bila objavljenaUREDBA SVETA (ES) št. 1292/2007 z dne 30. oktobra 2007 o uvedbidokončne protidampinške dajatve na uvoz folije iz polietilen tereftalata(PET) s poreklom iz Indije, običajno uvrščene pod oznaki KN ex 3920 6219 in ex 3920 62 90, po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 in zaključku delnega vmesnega pregledav zvezi s takim uvozom v skladu s členom 11(3) Uredbe Sveta (ES) št.384/96.

Stopnja dokončne protidampinške dajatve, veljavne za neto ceno frankomeja Skupnosti pred plačilom dajatve, za folijo iz polietilen tereftalata (PET)(oznaki KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90) znaša v višini od 0 do 17,3%,odvisno od proizvajalca izvoznika.

Veliko dobrega vam v 2008želi ekipa Izvoznega okna!�

prom

ocija

prom

ocija