Br.149-kapital-22.10.2010

NA ZATVORAWE, ÊTVTOK, 21.10.2010, 13.00~.

MBI 10 0,12%MBID 0,01%OMB 0,03%

EVRO/DENAR 61,58DOLAR/DENAR 44,43EVRO/DOLAR 1,38

NAFTA BRENT 83,55EURORIBOR 1,50%

2.090

2.095

2.100

2.105

2.110

2.115

15.10 17.10 19.10 21.10

MBI 10

DENES, VO

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (21.10)

0

� STRANA 2-3

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari... ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

petok / weekend

vike

nd |

peto

k-22

| sa

bota

-23

| ned

ela

-24.

okto

mvr

i. 2

010

| br

oj 1

49 |

godi

na 1

| ce

na 2

0 de

n. |

tel.

2 5

5 14

41

| fa

ks. 2

58

14 4

0

RASMUSEN SO OSTRA PORAKA OD ATINA

MAKEDONIJA DA NE SE NADEVA NA VLEZ VO NATO BEZ RE[ENO IME� STRANA 5

DIREKTO-RITE NA ZAGUBARITE BARAAT PRODA@BA VO ÊTIRI OÎ � STRANA 4

FOKUS: POLITIKA ZA RAZVOJ NA AGRAROT VO MAKEDONIJA

SUBVENCIITE OBEZBEDUVAAT RAZVOJ ILI SOCIJALNA POMO[ ZA ZEMJODELSTVOTO? � STRANA 6-7

Stranski fondovi kupuvaat akcii na Komercijalna banka!?� STRANA 9

Evropa }e gi zgolemi patarinite za 175%� STRANA 12

VLADATA PO [ESTI PAT ]E ODLUÛVA

VOVEDNIKSPASIJKA JOVANOVA

KOJ I ZA [TO GO TRO[I BUXETOT?� STRANA 2

INTERVJUMARJAN PETRESKINAJDOBAR MLAD ISTRA@UVA^ ZA 2010 SPORED MANU

KOGA ]E RASTE VRABOTE-NOSTA VO PRIVATNIOT SEKTOR, NA VISTINSKI PAT SME � STRANA 8

...POGLED NA DENOT...QUPÔ ZIKOV

HRABRI POTEZI!� STRANA 4

INTERNET-KOCKAWETO - ZA ETOK NA NOV VID BIZNIS VO MAKEDONIJA

NA META NA UJP KOCKARITE NA ONLAJN-POKERSPORTSKITE OBLO@UVALNICI PRODAVAAT VAUÊRI ZA ONLAJN-POKER SO POÊTEN VLOG OD PET EVRA. NA NIV E VTISNAT EDINSTVEN SERISKI BROJ, SO KOJ SE LOGIRATE I PO^NUVATE DA SE KOCKATE

00 00

83

NAVIGATOR2 22.10.2010 PETOK

Dali veruvate deka nekoj makedonski ambasador }e bide razre{en od funkci-jata zatoa {to potro{il mnogu pari za kujnski pri-bor vo ambasadata? Znaete li kolku {i{iwa skapo vino poseduvaat makedon-skite politi~ari i dip-lomatski pretstavnici? Imate li informacija koga i kolku pari od dràvniot buxet ili od buxetite na dràvnite institucii se tro{at ili se prenamenu-vaat od edna za druga namena – namesto za moder-nizacija na pati{ta, za kupuvawe mebel, oprema, uslugi i ramkovni vrabotu-vawa?Moèbi ovie pra{awe nekomu vo zemjava mu se ~inat preterani, no tie se sosem normalni za dràvite koi pretendiraat i praktikuvaat odgovorna i efikasna vlada. Slovencite voop{to ne se iznenadija koga slu{naa deka nivniot ambasador vo [panija e razre{en zatoa {to premnogu se opu{til pri opremuvaweto na kujnata vo ambasadata i potro{il 100.000 evra za laì~ki, viqu{ki i ~a{i. I ne samo razre{uvawe, dobi i krivi~na prijava zatoa {to go o{tetil dràvniot buxet i mora da odgovara. Kone~no, eden dokaz deka moralnata odgovornost na politi~arite moè da im pomine samo kaj rodnin-ite i prijatelite (da ne slu~ajno se zasramat od nego), a krivi~nata odgo-vornost & e potrebna na dràvata. Samo taka moè da se kontrolira koj kolku pari potro{il i za {to. Toa go pokaùva i indeksot za buxetska transparentnost za Slovenija od 70% od mo`ni 100%.Tokmu zatoa i japonskiot

utvrdenite. Mnogupati parite zavr{uvaat vo dràvnite institucii-zagubari za da gi pokrijat finansiskite dupki. Ednostavno, nivnite menaxeri se naviknaa deka neprofi-tabilnoto i lo{o rabo-tewe treba da im go pokrie dràvata, odnosno gra|anite, koi ve}e platile za nekakva usluga od niv. I toa se pravi preku no} i zad zatvoreni vrati, odnosno nadvor od Sobranieto, kade {to po zakon treba da se diskutira i da se usvojuva dràvniot buxet. Od kade doa|a potrebata da se menuvaat celite i èl-bite? Dali sekoga{ bavnata administracija e problem za realizacija na kapitalnite proekti? A, ne stanuva zbor za malku pari. Naj~esto se prena-menuvaat desetici milio-ni evra. I Dràvniot za-vod za revizija re~isi vo sekoj izve{taj gi opomenuva dràvnite funkcioneri deka neodgovorno i nezakonski gi tro{at parite. Ama, i toa ne pomaga. Nikoj ne e razre{en, nitu, pak, krivi~no gonet kako slovene~kiot ambasador. Praktikata sozdava navika, a navikata stana sekojdnevie vo Makedonija. Netransparen-tnoto tro{ewe na buxetot ne go spre~ija ni Zavodot za revizija, ni Javnoto obvini-telstvo, ni Zakonot za slo-boden pristap do informacii, ni glasa~ite. Slovene~kiot i japonskiot primer samo go potvrduvaat toa.

KOJ I ZA [TO GO TRO[I BUXETOT?

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKQup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIKSpasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIKIgor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTORNikolaj Toma{evski

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJANade Toma{evska, Igor Toma{evski

FOTOGRAFIJAAleksandar Ivanovski

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o ZikovIZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

OFFICE MANAGER I FINANSII: Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:[email protected]

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: [email protected]

REKLAMAAleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:[email protected]; [email protected]

OGLASIDijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: [email protected]

SPECIJALNI PRILOZI:Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, [email protected]

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: [email protected]

Pe~ati: Grafi~ki Centar SkopjeSpored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i moàt da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

PETOK 22 OKTOMVRI 2010PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SPASIJKA [email protected]

NA META NA UNA ONLAJN-P

INTERNET-KOCKAWETO - ZAÊTOK NA NOV

OOnlajn-kockaweto stana glaven biznis za gra|anite vo zem-java, a problem za Upravata za javni prihodi. Te{kotiite so odano~uvaweto na vakvite dobivki pretstavuvaat vistin-ski predizvik vo vreme koga ovaa institucija najavuva zasileni kontroli nad igrite na sre}a.Dodeka pokerot na Fejsbuk

minister za nadvore{ni raboti “se setil” da proveri kolku vina so etiketa reserve ili limited edition poseduvaat ambasadite i drugite diplo-matski pretstavni{tva. Taka otkril za {to gi potro{ile parite {to im gi ispratila vladata. Javnosta vo Make-donija ne znae kakvo vino pijat ambasadorite i minis-trite, a nikoj ne ~uvstvuva ni potreba da go kaè toa. Koga, pak, }e se zeme predvid deka za javnosta ne e enigma samo finansiskiot del od raboteweto na ambasadorite, tuku i zada~ite i rezulta-tite, sosema e jasno zo{to nema nikakvi informacii za ovoj domen od buxetskite rashodi.Netransparentnosta e prob-lem na dràvnite finansii vo Makedonija. Ne treba{e Centarot za istraùvawe i kreirawe politiki da ni kaè deka dràvata krie kolku pari tro{i. Centarot detektira{e pad na buxet-skata transparentnost od 54% vo 2008 godina na 49% vo 2010 godina. Ovie {est pro-centni poeni ne ja menuvaat realnosta vo zemjava. Taa e, kako {to pokaà izve{tajot, na nivo na balkanskite zemji i ne e mnogu porazli~na od site dosega{ni buxeti na samostojna Makedonija. Problemot so tro{eweto na dràvnite pari se namet-nuva poradi potrebata so buxetot da se zadovolat ad-hok utvrdeni potrebi, a ne dolgoro~na i stabilna programa bazirana na zace-mentirani celi za ekonom-ski razvoj i podigawe na ìvotniot standard. Koga realizacijata na rashodite za kapitalni proekti vo buxetot se dviì okolu 20%, i za prvpat godinava 40%, a naj~esto vo niv vleguvaat i nabavkite na oprema, mebel i kancelariski materijal, jasno e za {to se tro{at parite. Buxetskata proekcija funkcionira samo na hartija. Ministrite za finansii vo Makedonija redovno se “pri-nudeni” da odvojuvaat pari za neplanirani potrebi, a da kratat od prethodno

D

Sportskite obloùvalnici prodavaat vau~eri za onlajn-poker so po~eten vlog od pet evra. Na niv e vtisnat edinstven seriski broj, so koj se logirate i po~nuvate da se kockate. Zarabotenite pari legnuvaat na transakciska smetka, koja se vnesuva pred po~etokot na igrata. S$ u{te ne se znae

dali i kolku }e se odano~uvaat.

Makedonci vo juli i avgust pobarale azil vo Belgija, a do krajot na oktomvri se o~ekuvaat 500 novi azilanti od regionot, prenesuvaat belgiskite mediumi. Tokmu ova e pri~inata za posetata na belgiskiot dràven sekretar za buxet, azil i migracija, Melkior Vatle. Toj, direktno od makedonskite vlasti pobara da se or-ganiziraat informativni kampawi koi jasno }e im da-dat do znaewe na gra|anite deka nema azil vo Evropa. “Ne treba da se zloupotrebuva i pogre{no da se tolku-va viznata liberalizacija. Viznoto olesnuvawe zna~i poseta i prestoj vo evropskata dràva do tri meseci. Za podolg period i vrabotuvawe e potrebna soodvetna dokumentacija i viza. Sakam da im prenesam na vlasta i na gra|anite deka so doa|aweto vo Belgija ovie lu|e nema da dobijat nitu ku}a, nitu dom, nitu pari, i toa }e bide u{te pofrustrira~ki za niv”, poso~i toj i

dodade deka viznata liberalizacija ne e dovedena vo pra{awe, no pobara zgolemena kon-trola i pogolema edukacija za toa {to zna~i viznata liberalizacija.

VIKTORIJA [email protected]

210

SA[O MACANOVSKI-TRENDOUREDNIK NA ONLAJN-PORTAL“Kaj mene nekolku pati doa|ale lu|e da se raspra{uvaat za onlajn-poker, me|utoa, nikoga{ ne sum bil zainteresiran vo toj del. Seriozno, postoi golem interes kaj gra|anite. Cela nacija e navle~ena na vakov vid kockawe. Inaku, nemam ni{to protiv toa, a i podobro lu|eto da se kockaat na vistinski pari, otkolku na soblekuvawe.”

3NAVIGATOR 22.10.2010PETOK

� NE IM BE[E DENOT� LIDERI � POBEDNIK

KOGA ЌE GO ELIMINIRATE NEVOZMONOTO, ONA ШTO OSTANUVA, KOLKU I DA IZGLEDA NEVEROJATNO, MORA DA BIDE VISTINATA

SER ARTUR KONAN DOJLBRITANSKI PISATEL, POZNAT PO DETEKTIVSKITE ROMANI

be{e preokupacija bukvalno na sekoj vtor gra|anin, nema{e prostor za grià kaj nadle`nite institucii. Me|utoa, ovaa igra na sre}a doìvea popularnost od tolkavi razmeri {to sports-kite obloùvalnici po~naa da prodavaat vau~eri kako po~eten vlog, na koi e vtisnat edinstven seriski broj, so koj se logirate na Internet i igrate vistinski poker. Zarabotenite pari legnu-vaat na transakciska smetka, koja se vnesuva pred po~etokot na igrata.“Se prodavaat vau~eri od pet evra, deset evra, pa natamu. Procedurata e mnogu ednos-tavna. Go vnesuvate broj~eto od vau~erot i transakciskata smetka i igrate cela no}, nor-

minister ili gradona~alnik od zemjava. Tie velat deka pokerot na Fejsbuk im pretstavuva samo na~in na relaksacija, no ne go isklu~uvaat rizikot, kako i sekoj drug gra|anin, da se navle~at na vistinska kocka. Na ovaa tema za “Kapi-tal” otvoreno zboruva{e gradona~alnikot na Stru-mica, Zoran Zaev, koj vo slobodno vreme znae da “sedne” na ista poker-masa so svoite sopartijci, no i so del od aktuelnite ministri, so koi, kako {to veli, znae da razmeni i nekoe iskustvo na taa tema.“Dràvata treba vo najskoro vreme da vospostavi kontro-la nad dobivkite od onlajn-pokerot i nivno soodvetno odano~uvawe. Predlagam duri i drasti~ni merki i visoki kazni i danoci. S$ pogolemata aktuelnost na vistinskoto internet-kockawe treba da pretstavuva dopol-nitelen alarm za nadle`nite institucii. Inaku, znam edna{ vo dve godini da otidam na zabava vo nekoe kazino, me|utoa, so malku pari vo xebot i, normalno, so dozvola od soprugata”, veli Zaev,

potenciraj}i deka kolku naro-dot e posiroma{en, tolku pove}e bara uteha vo vakvi visokorizi~ni na~ini na zarabotka.I poznava~ite na onlajn-trendovite potvrduvaat deka mnogu gra|ani se zain-teresirani za ovie igri na sre}a.“Kaj mene nekolku pati doa|ale lu|e da se raspra{uvaat za onlajn-poker, me|utoa, nikoga{ ne sum bil zain-teresiran za novinite vo toj del. Seriozno, postoi golem interes kaj gra|anite. Celata nacija e navle~ena na vakov vid kockawe. Inaku, nemam ni{to protiv toa, a i podobro lu|eto da se kockaat na vistinski pari, otkolku na soblekuvawe”, veli Sa{o Macanovski-Trendo od On.net.

malno, dokolku imate sre}a.Ako ne, naredniot den kupu-vate nov vau~er”, objasnuva za “Kapital” dobroupaten igra~, koj priznava deka kockaweto mu e edinstven izvor na prihodi vo momentov.Od edna od najgolemite obloù-valnici vo zemjava velat deka ne postoi licenca so koja se dozvoluva proda`ba na takvi vau~eri.“Slu{nav deka nekoi kolegi pro-davaat takvi karti~ki, me|utoa, onlajn-kockaweto e zabraneto so zakon, a i nie kako sportski obloùvalnici nemame licenci koi bi ni dozvolile takov bi-znis”, objasnuva sopstvenikot za “Kapital”.Od Ministerstvoto za finan-sii ne sakaat da komentiraat za legalnosta na vakviot vid kockawe. Od UJP, pak, povtorno poten-ciraat deka }e ja zasilat kont-rolata vrz site igri na sre}a, vklu~uvaj}i go i kockaweto. Ottamu ne se zadovolni od dosega{noto prijavuvawe na danok za prihodi ostvareni od sekakov vid igri na sre}a.

POLITIÂRI, GRADONAÂLNICI I MINISTRI IGRAAT FEJSBUK-POKER

S$ pogolema e verojatnosta na “Teksas hold em poker” da sret-nete nekoj istaknat politi~ar,

UJP KOCKARITE POKER

VID BIZNIS VO MAKEDONIJA

�

�

Veb-portal so komparativna baza na podatoci od site zemji-~lenki na CEFTA, koj }e sluì kako osnova za elim-inirawe na netarifnite bari-eri, e proekt na ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, koj go realizira so poddr{ka na GTZ, a za koj zasluùva vistin-ska petka. Inicijativata za ovoj proekt doa|a kako izraz na elbata da se identifiku-vaat i nadminat netarifnite barieri vo trgovijata. So realizacijata na eden vakov proekt ministerot Be-simi u{te edna{ go potvrduva svojot transparenten priod kon problemite i inicijativnosta i proaktivnosta vo nivnoto re{avawe. Veb-portalot se o~ekuva da ja zgolemi trans-parentnosta vo regulativite i formalnostite koi se odnesu-vaat na regionalnata trgovija. Negova cel e olesnuvawe na regionalnata trgovija preku eliminirawe na netarif-nite barieri, a }e bide vo

FATMIR BESIMI

za kone~no ministerot za trud i socijalna politika, Xeqaq Bajrami, da najavi poagresivna kampawa koja }e ima za cel da gi informira gra|anite {to zna~i, vsu{nost, pa|aweto na vizniot reìm i otvorenite vrati kon Evropa. Iako, pove}e od jasno e deka na{ite “azi-lanti” ne pretstavuvaat golem tovar i problem za evropskite metropoli, sepak, vakvoto nesoodvetno reagirawe na problemot koj se pojavi u{te na samiot po~etok samo go ru{i ugledot na edna dràva koja aspirira da stane ~lenka na EU. Sepak, ostanuva dilemata dali navistina }e se napravat reklami za viznata liberal-izacija ili ova }e bide samo u{te eden filter za reklama na Vladata.

Edna godina po simnuvaweto na vizniot reìm vo Make-donija, s$ u{te ne prestanale problemite koi gi pravat del od makedonskite gra|ani po evropskite metropoli. [ansata za slobodno dvièwe niz ev-ropskite zemji mnogumina ja zloupotrebija kako {ansa za barawe politi~ki ili ekonom-ski azil. Bez razlika dali stanuva{e zbor za manipulaci-ja so javnosta ili nedovolna informiranost na gra|anite, Vladata u{te vo momentot koga za prvpat se detektira ovoj problem mora{e da prezeme pokonkretni ~ekori i da gi stavi pod kontrola vakvite “pro{etki” na makedonskite gra|ani. No, kako i s$ drugo {to funkcionira vo dràvava, taka i ovoj problem se re{ava 5 minuti po 12. Taka, evrop-skite pretstavnici moraa, ne edna{, tuku pove}e pati da n$ posetat i da apeliraat za zloupotrebite koi se pravat,

XEQAQ BAJRAMI

funkcija na javnata adminis-tracija i biznis-zaednicata, vo nasoka na podobruvawe na kapacitetot za nivnoto elim-inirawe. So toa }e pridonese za zajaknatata konkurentnost i promocija na stranskite investicii i regionalnata sorabotka. Ministerot Besimi bi trebalo ovaa aktivnost za unapredu-vawe na regionalnata trgovija i zgolemuvawe na sodrìnite dostapni na Internet da ja primeni i vo drugi oblasti, {to drasti~no }e ja zgolemi transparentnosta na insti-tucijata, no i doverbata na kompaniite. Promocijata na veb-portalot se o~ekuva za vreme na CEFTA nedelata vo Belgrad na 10-12.11.2010 godina.

ZORAN ZAEVGRADONAÂLNIK NA STRUMICA I IGRA^ NA VIRTUELEN POKER NA FEJSBUK “Dràvata treba vo najskoro vreme da vospostavi kontrola nad dobivkite od onlajn-pokerot i nivno soodvetno odano~uvawe. Predlagam duri i drasti~ni merki i visoki kazni i danoci. S$ pogolemata aktuelnost na vistinskoto internet-kockawe treba da pretstavuva dopolnitelen alarm za nadle`nite institucii. Kolku narodot e posiroma{en, tolku pove}e bara uteha vo vakvi visokorizi~ni na~ini na zarabotka. Inaku, znam edna{ vo dve godini da otidam na zabava vo nekoe kazino, me|utoa, so malku pari vo xeb i, normalno, so dozvola od soprugata.”

FRANCIJA ]E GI BLOKIRA NELEGALNITE KOCKARSKI SAJTOVIVo Francija e donesen nacrt-zakon koj predviduva blokirawe na nelegal-nite kockarski sajtovi i na pari~nite transakcii me|u niv i bankite.Pokrenata e i inicijativa za vovedu-vawe danok od 2% za poker i 7,5% za igra~ite koi vloùvaat na sportski igri i trki so kowi. Fiskalnite pravila za onlajn-igrite }e bidat usoglaseni so onie na nevirtuelnite kockarnici, a tamo{nite vlasti velat deka sektorot za igri na sre}a e na mnogu dobro nivo i pokraj finan-siskata kriza.

SAD UTVRDIL MILIJARDERSKI OBRT VO KOCKARSKIOT BZNISVo SAD, kockarskiot biznis ima vkupen obrt od okolu 80 milijardi dolari, i pokraj toa {to ovie igri na sre}a se zabraneti. Spored tamo{nite eksperti, registriraweto za onlajn-poker e tolku ednostavna procedura {to ovozmoùva ekspresno po~nuvawe na igrata. Spored izvr{niot direktor na Nacionalniot sovet za problemi so kockaweto, Kiti Vajt, tokmu lesnotijata na ovaa igra ja pravi privle~na i popularna.“Od doverlivi izvori doznavame deka postojat pove}e od 2.000 veb-stranici na koi slobodno moète da se obloùvate, a toa pretstavuva ogromen rizik, osobeno za mladata populacija”, veli toj.

KORISEN VEB

V

� GUBITNIK5 MINUTI PO 12!

E

� MISLA NA DENOT

NIKOLA SARKOZI

Cela Francija e blokirana od {traj-

kovi na administracijata i drugite rabotnici, {to dopolnitelno go uriva rejtingot na pretsedatelot

NELKO NELKOVSKI

Idejata za “crven kar-ton” za nacionalizmot

i rasizmot na fudbalskite stadioni e pove}e od dobre-dojdena, zatoa {to atmos-ferata e zovriena

JANEZ JANШA

Ostana bez imunitet i }e mu se sudi za

zemawe potkup dodeka be{e premier na Slovenija, so {to aferata dobiva silni razmeri

XORX ROBERTSON

Porane{niot generalen sekretar na NATO predu-

predi deka drèweto na Makedonija nadvor od Alijansata e destabili-zira~ko za Balkanot

FATMIR BESIMI

XEQAQAAQQQQ BBABABAJJRAMI

4 NAVIGATOR22.10.2010 PETOK

VLADATA PO [ESTI PAT ]E ODLUÛVA ZA IDNINATA NA ZAGUBARITE �

DIREKTORITE BARAAT PRODA@BA VO ÊTIRI OÎ

�� 3 FAKTI ZA... PROCENKI...

266 MILIONI NOVI KO-RISNICI NA INTER-NET SE REGISTRIRA-NI OD POÊTOKOT NA GODINATA

OD SVETSKOTO NASELENIE ]E IMA PRISTAP DO MO-BILNITE MRE@I98%

2MILIJARDI LU\E ]EKORISTAT INTERNET DO KRAJOT NA 2010 GODINA, POKA@UVA-AT PODATOCITE NA AGENCIJATA NA ON ZA TELEKOMUNIKACII

Premierot Nikola Gruevski smeta deka kursot na denarot treba i vo idnina da ostane kako i dosegam glavno fiksen bidej-}i toa dade dobri rezultati i e osnovno sidro na ekonomskata politika. “Mislam deka ne e vreme za promena na reìmot na denarot. Gi analizirame mislewata

na ekspertite za promena na kursot na denarot i celosno ne gi otfrlame, no cenime deka vo ovoj moment nema potreba od promena na kursot na denarot”, izjavi premierot Gruevski.Toj oceni deka fiksniot kurs na denarot dava dobri rezultati i oti e osnovno sidro na ekonomskata politika. Pra{an dali Makedonija razmisluva za iskoristuvawe na sredstvata {to & gi ponudi MMF, premierot re~e deka s$ u{te ne e donesena odlukata dali }e se koristat tie sredstva ili ne. Stanuva zbor, kako {to re~e, za ponuda na evtin kredit, no ne i za aran`man so MMF.

QUPÔ ZIKOV

10...POGLED NA DENOT...

HRABRI POTEZI!

F

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

P

arid Zakarija, svetski pozna-tiot urednik na “Wusvik” (so svoja avtorska emisija na CNN) vo svojata kniga “Pode-mot na drugite” (“Rise of the rest”) pi{uva deka svetskata kriza isfrli na povr{ina nekolku slabosti na pos-

tojniot kapitalisti~ki sistem, a sozdade i sosema nova fakti~ka sostojba na svetskiot pazar... Prvo, vo pra{awe dojde funkcioniraweto na slobodniot pazar sogledan vo principite na liberalniot kapi-talizam. Po~nuva s$ pove}e da se zboruva za ulogata na dràvata kako regulator i s$ poaktiven “priznaen pazaren igra~”. Vtoro, argument e zabrzaniot rast na aziskite ekonomii i maestralnite stapki na rast {to gi pokaàa zemjite na BRIK (Brazil, Rusija, Indija i Kina). No, kako go pravat toa? Eve eden pravec kade {to moèbi i nie treba da se dviìme...Dràvnite investiciski fondovi (Sovereign wealth fund – SWF)! Stanuva zbor za fond za investicii vo sopstvenost na dràvata. Ne{to sli~no na makedon-skata dràvna Banka za poddr{ka na razvojot, na koja prakti~no ne znaeme {to da & pravime, i koi s$ funkcii treba da & se dadat, kako bi stanala pokorisna?[to pravat vakvite dràvni fondovi?Eve, na primer, vo tekot na golema ekonomska i finan-siska kriza vo poslednite tri godini nekolku ameri-kanski i evropski finansiski institucii izbegnaa klasi~en bankrot so prifa}aweto na dràvnite

investiciski fondovi od kineskata Vlada, i od raznite arapski kralstva. Duri i Vladata na Papandreu vo Gr-cija vo poslednite nedeli silno pregovara so kineski investitori na koi ima namera da im gi prodade dvete najgolemi pristani{ta (Pireja vo Atina i solunskoto pristani{te). Vo igra se vakvi dràvni fondovi (i za ova }e pi{uvame pove}e vo narednite denovi).Bogatite investiciski fondovi na Kina, Singapur, Abu Dabi i na Kuvajt, koi silno investiraat vo SAD i vo Zapadna Evropa vo poslednite godini kontroliraat kapital od re~isi 4.000 milijardi dolari (!?) Tie silno prodiraat na Volstrit i na londonskite i golemite evropski berzi. Zna~i, stanuva zbor za slednite na-jgolemi fondovi... Organot za investicii na Abu Dabi, koj e najgolem fond, Penziskiot fond na Vladata na Norve{ka, AMA stran-ski holdinzi na Saudiska Arabija, Investiciska kor-poracija na Singapur, Kineska investiciska kompanija, Organ za investicii na Kuvajt, Kineska investiciska korporacija, Ruski nacionalen fond, Monetaren organ na Hongkong, Temasek holdings na Singapur...Neodamna bea predloèni merki za posilen i orga-niziran izlez na makedonskite kompanii na regional-nite balkanski i evropski pazari. Toa ne moè da se postigne i bez asistencija na dràvata, se razbira. Za toa e potrebna hrabrost za promena na vkupniot ekonomski ambient na ekonomijata i sozdavawe uslovi za povisok rast! Vakvite fondovski finansiski kre-acii (koi nie treba da gi sozdademe) se isklu~itelna {ansa za ostvaruvawe na vaka postavenite celi. Toa e silna investiciska i izvozna poddr{ka za na{ite kompanii... !? Poleka, poleka s$ }e objasnime...

“...da nau~ime malku od podemot na drugite...”

Konsultantite objasnuvat deka dràvata moè da se soo~i i so predlog - nekoj zagubar da se prodade duri i za edno evro vo neposredna spogodba, objasnuvaat konsultantite

M

NIKOLA GRUEVSKI �pretsedatel na Vladata

NEMA POTREBA OD PROMENA NA KURSOT NA DENAROT

Modelot - zagubarite da se prodavaat so direktna spogodba e najprifatliv za del od direktorite na EMO, Eurokompozit, OHIS i prilepski Tutunski kombi-nat. I tie i konsultantite se re~isi ednoglasni deka zagubarite ne treba da ostanat vo sopstvenost na dràvata bidej}i taa e lo{ stopanstvenik. Ako Vladata odlu~i da gi prodava zagubarite “vo ~etiri o~i”, moè da se slu~i potencijalniot in-vestitor da ponudi samo edno evro za nekoja od kompaniite, objasnuvaat za “Kapital” od edna od angaìranite konsultants-ki ku}i. Zastarenata teh-nologija, kvalifikuvanosta na vrabotenite, kako i obvrskite na kompaniite se kamen na sopnuvawe, objasnuvaat konsultantite.

Tie za “Kapital” otkrivaat i deka za sekoja kompanija najverojatno }e se primeni razli~en model za pro-davawe. Za EMO od Ohrid konsultantite sovetuvaat kompanijata da se restruk-turira, bidej}i so neseg-mentirano proizvodstvo ne bila atraktivna. “I pred edna godina pre-pora~avme investitorite da ne se uslovuvaat. Se pokaà deka kompaniite ne se zain-teresirani za zagubarite so ponudenite uslovi za proda`ba. Site investitori ne sakat obvrski, vraboteni, neopravdani tro{oci. Ako Vladata odlu~i da gi pro-dava zagubarite bez da gi uslovuva investitorite da gi zadrì site vraboteni, moème da bideme opti-misti. Direktnata spogodba, pak, e mnogu delikatna procedura”, veli Qubomir Estatev, konsultant od Bul-brokers.Toj smeta deka idejata pov-torno da se objavi ist tender e neodr`liva.“Treba da se isfrli od igra idejata za raspi{uvawe ist tender kako dosega{nite, kako i modelot za posta-vuvawe na menaxeri od dràvata. Se nadevam deka

Vladata }e bide poflek-sibilna, bidej}i se pokaà deka kompaniite te{ko }e se prodadat vo ovaa sos-tojba”, dodava Estatev.Za direktorot na hemiskata fabrika OHIS, Pece Jove-ski, modelot na direktna spogodba e najdobar. “Jas odamna bi go prodal OHIS preku direktna spo-godba. Zakonski, toa e voz-mo`no. Po pet neuspe{ni tenderi, ovaa opcija e naj-prifatliva za OHIS. Gole-mite investitori ne sakaat tenderi, uslovi, kriteriumi. Ima otvoreni pra{awa za koi na masa treba da se razgovara so seriozen, potencijalen investitor”, objasnuva Joveski.Toj apelira vo slu~aj za zagubarite da ne se javi nieden kupuva~, Vladata mnogu brzo da reagira.“U{te se nadevam deka }e se pojavi nekoj koj }e go kupi OHIS. Vo sprotivno, mora mnogu brzo da se reagira, bidej}i ne moè vaka. Nie podgotvivme i analiza kako da raboti OHIS ako ne se javi kupuva~. Analizata, me|u drugoto, go otvora pra{aweto kako da se fin-ansira OHIS, a predviduva i kvalitetna finansiska

injekcija vo obrtni sred-stva, kako i investicii vo tehnologija “, dodava Joveski.Direktorot, pak, na Eurokom-poziti, Nikola Lu~eski, veli deka e potreben in-vestitor koj }e im obezbedi rabota i }e im gi otvori pazarite. “Koj bilo model so ~esna namera e dobar. Dràvata treba {to poskoro da se os-lobodi od nas i da zavr{i agonijata i za vrabotenite i za nea. Nie sme zagubar i ne e vo red dràvata postojano da gi pokriva zagubite“, objasnuva toj.Lu~eski veli deka za Eu-rokompoziti se interesirale seriozni kompanii od Iz-rael i od Amerika. No, od investicijata gi odvra-}ale neras~istenite imot-no-pravni odnosi.Po pette propadnatai ten-deri, isplateni 700.000 evra na konsultanti, dade-ni po re~isi 75.000 evra za objava na tender vo “Fajnen{l tajms” i odl-evaweto na 44 milioni evra od buxetot za zagubite na ~etirite kompanii lani, Vladata doprva }e odlu~uva koj model e najdobar za da zaìveat zagubarite.

KATERINA [email protected]

zaguba vraboteniEmo 5.4 milioni evra 1.835Eurokompoziti 2 milioni evra 454Tutunski Kombinat-Prilep 30 milioni evra 1.166Ohis 6.37 milioni evra 877vkupno 43.77 milioni evra 4.332

FINANSISKA SOSTOJBA KAJ DR@AVNITE ZAGUBARI 2009 GODINA

Izvor: Javen povik za zagubarite

obvrski

63 milioni evra17 milioni evra

122 milioni evra

40 milioni evra2.3 milioni evra

5POLITIKA 22.10.2010PETOK

Skopje ne treba naprazno da se obiduva da ja protne ide-jata za FIROM, zatoa {to i toa

ne e re{enie. Nie navistina àlime {to premierot

Gruevski ne dojde vo Wujork za da se sretne so premierot Papan-dreu”, veli Delaveku-ras za “Kapital”.

PRVIOT ÔVEK NA ALIJANSATA, RASMUSEN, SO OSTRA PORAKA OD ATINA

MAKEDONIJA DA NE SE NADEVA NA VLEZ VO NATO BEZ RE[ENO IME!�� Dodeka Makedonija dobiva poddr{ka vo sporot za imeto so Grcija od

porane{ni funkcioneri, aktuelnite ~elnici od Brisel i od Va{ington ne otstapuvaat od stavot deka bez re{eno ime, zaludno e da se nade-vame na progres

Poraki so silna poddr{ka za Makedonija i nejzinite evroatlantski aspiracii

pristignaa od porane{ni visoki amerikanski funk-cioneri. Porane{niot dip-lomat i tvorec na Ohrid-skiot ramkoven dogovor, Xejms Perdju, koj nekolku denovi prestojuva vo Sko-pje, i v~era go povtori stavot deka pra{aweto za imeto ne e dovolno seri-ozno sfateno vo Brisel i

FUERE: EU ]E RAZMISLI DALI DA DAVA PARI ZA AKADEMIJATA ZA SUDII I OBVINITELI!

Vicepremierot za ev-rointegracii, Vasko Naumovski, vinata za

po~nuvawe na pregovori so Unijata ja prefrla na evrop-

skite institucii i na ju`niot sosed, koj ja koristi sekoja {ansa z a s t a v aw e veto na inte-g racii t e na

Makedonija, postojano kr{ej}i ja Privre-m e n a t a

spogodba me|u dvete zemji."Evropskata komisija i ovaa godina }e ja dade svojata ocenka kolku se sprovedeni reformite i kolkav del od kriteriumite za ~lenstvo vo EU e ispolnet. Ostanuva drugite institucii na EU, a ne Republika Makedonija, da odlu~at dali dràvata }e gi po~ne pregovorite ili ne", poso~i Naumnovski.Toj obvini deka sekoga{ koga Komsijata prepora~uva odredena dràva da po~ne pregovori toa bilo sledeno od Sovetot i ostanatite in-

stitucii, osven vo slu~ajot na Makedonija."Cenime deka toa e eden presedan i oti dràvite-~lenki na EU bi trebalo da go sledat ona {to go prepora~uvaat ekspertite od EK, a toa e dràvata da gi po~ne pregovorite", re~e Naumovski.Naumovski dodade deka ona {to e vo nadle`nost na Makedonija, vo odnos na ispolnuvaweto na refor-mite, Vladata i ponatamu }e prodolì da go ispora~uva na Brisel.

NAUMOVSKI STRAVUVA DEKA GRCIJA PAK ]E JA PREKR[I SPOGODBATA

So alewe mora da kon-statiram deka, i pokraj apelite na Sudskiot

sovet i Sovetot za javni ob-viniteli, zabeleàvme deka procentot na kandidati koi se prijavuvaat na konkursi za rabota po nivnoto diplo-mirawe e mnogu mal, istak-na evroambasadorot Ervan Fuere na promocijata na proektot za ponatamo{no jaknewe na kapacitetot na Akademijata za sudii i javni obviniteli.Fuere veli deka kandidatite namerno ne se prijavuvaat

na konkursite i odbivaat da rabotat vo pomalite gra-dovi, a vakvite slu~uvawa ja doveduvaat vo pra{awe oprav-danosta na postoeweto na Aka-demijata, kako i odr`livosta na investiciite na dràvata i na EU vo ovoj sektor.Pokraj toa, Fuere upati i ostra kritika na brzoto nosewe na zakonite za sudst-voto. Pompezno najavuvanite sudski reformi od strana na ministerot za pravda, Mi-hajlo Manevski, za Fuere se nekompletni i kontroverzni, a za niv ne bila konsulti-

rana sudskata fela. "Podiskutabilni se izmenite vo delot na priem na kan-didatite na Akademijata, koi }e go ograni~at pristapot do ovaa institucija, kvan-titativnite kriteriumi za ocenuvawe na sudiite vodat kon nivna zloupotreba i opse`nite kvantitativni kri-teriumi za razre{uvaweto na sudiite. Nie postojano istaknuvame deka prebrzoto podgotvuvawe na zakonite e na {teta na kvalitetot i treba da se izbegne na sekoj na~in", veli Fuere.

KATERINA SINADINOVSKA [email protected]

vo Va{ington. Perdju smeta deka poradi neserioznsota na me|unarodnata zaednica i nedovolnata poddr{ka, sega procesot e zaglaven i kompromisot izgleda nevozmoèn. Poraka so poddr{ka za Makedonija isprati i porane{niot prv ~ovek na NATO alijansata, Xorx Robertson, koj veli deka da se drì Make-donija nadvor od NATO e zaludno gubewe na pro-gresot koj go postigna dràvata i prestavuva destabilizira~ko vlijanie na po{irokiot Zapaden Balkan. Robertson, vo in-tervju za televizijata NTV veli deka otkako Makedoni-ja gi ispolnila standard-ite {to se potrebni za ~lenstvo vo NATO, nejzi-

FILE: RE[ETE GO IMETO, PA ]E RAZGOVARAME ZA VLEZ VO EUDeka bez re{en spor so Grcija na Makedonija, osven vo NATO, vratite & se zatvoreni i vo Evrop-skata unija, povtori komesarot za pro{iruvawe, [tefan File: “Vo slu~ajot so Makedonija i ponatamu prodolùvaat da se primenuvaat preporakite od Evropskata komisija deka ovaa kandidatska zemja e podgotvena za po~nuvawe na otvorawe na pristapnite pregovori so Evropskata unija. Edinstve-nata pre~ka e re{avaweto na imeto na dràvata i koga ova pra{awe }e se re{i, pre-govorite za ~lenstvo vo EU }e po~nat mnogu brzo", izjavi File vo intervju za ~e{kiot vesnik "Lidove novini”.

sporot za imeto. Portparo-lot na gr~koto Ministerst-vo za nadvore{ni raboti, Grigoris Delavekuras, za “Kapital” veli deka glavno se razgovaralo za pret-stojniot Samit vo Lisabon, za novite NATO doktrini i odnosite na relacija NATO–Rusija, koi sta-naa s$ poaktuelni otkako pretsedatelot na ruskata federacija, Dmitrij Med-vedev, po razgovorite so francuskiot kolega, Nikola Sarkozi i so german-skata kancelarka, Angela Merkel, izjavi deka Rusija }e u~estvuva na Samitot na NATO vo Lisabon i deka so toa }e se zatoplat relaciite me|u Moskva i NATO. No, isto taka, Delavekuras veli deka i imeto ne moè da se zao-bikoli.“Pra{aweto za imeto za NATO alijansata e jasno. O~ekuvame Rasmusen da go povtori ona {to e oficijalen stav – deka Makedonija vo nikoj slu~aj ne moè da stane ~lenka na Alijansata bez da se re{i sporot so Grcija. Isto taka, deka vlasta vo Skopje ne treba naprazno da se obiduva da ja protne idejata za FIROM, zatoa

noto priklu~uvawe moè da pridonese za bezbed-nosta na celiot region, a ve{ta~koto isklu~uvawe moè da ima sporeden efekt:“Sekoga{ bev kriti~en kon onie {to bea odgovorni za veto vrz Makedonija. Ne e fer i ne e razumno da & se odre~e korista, no i obvrskite na edna dràva koi proizleguvaat od ~lenstvoto vo NATO, po-radi toa {to imeto na taa dràva mu predizvikuva te{kotii na eden ~len na Alijansata. Jas navistina sakam da ja vidam Make-donija vo NATO, posebno po celiot trud i rabota napraven od nejzinite lideri za da se postignat potrebnite promeni", veli vo intervjuto Robertson.I dodeka porane{niot generalen sekretar àli za mo`nostite {to gi propu{taat i Makedonija i Alijansata, aktuelniot Andres Fog Rasmusen v~era prestojuva{e vo Atina na sredba so gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, i {efot na gr~kata diplomatija, Dimitris Drucas. Sostanoc-ite bea zakaàni za docna popladneto i i na dvete sredbi se zboruvalo za

{to i toa ne e re{enie. Nie navistina àlime {to premierot Gruevski ne dojde vo Wujork za da se sretne so premierot Pa-pandreu”, veli Delavekuras

za “Kapital”.Negoviot {ef, Drucas, go povika Skopje da pri-stapi so otvoren duh i konstruktiven pristap na pregovara~kata masa.

FOKUS: POLITIKA ZA RAZVOJ NA AGRAROT VO MAKEDONIJA6 22.10.2010

HRVATSKITE FARMERI SO NAJVISOKI SUBVENC

dentni rezultati. Vo sektorite koi se pokonkurentni vedna{ se zabeleàa podobruvawa na rezul-tatite, a vo sektorite koi imaa opa|a~ki trend, toj e zapren i po~naa pozitivni dvièwa. Sepak, }e potenciram deka treba vreme za dolgoro~ni rezultati”, veli Perica Ivanovski, zamenik-minister za zemjodelstvo.Toj dodava deka ima mnogu struk-

turni problemi vo zemjodelst-voto, kako neorganiziranosta na zemjodelcite ili nedovol-nata marketin{ka promocija, koi se pre~ka za pobrz razvoj na agrarot.Preovladuva generalnoto mislewe deka finansiskata poddr{ka e mnogu vaèn instrument za razvoj na zemjodelstvoto, me|utoa, ima i nelogi~nosti vo finansiraweto

so odredeni merki. Sredstvata za poddr{ka vo zemjodelstvoto vo 2010 godina se zgolemija za okolu 30%, no postojat nelogi~nosti i toa za merki koi mnogu malku se koristeni vo izminatiot period. Taka, na primer, za poddr{ka na sproveduvaweto standardi za kvalitet i bezbednost na hranata vo 2009 godina bea predvideni 26 milioni evra. Za ovaa merka

ima mnogu mal interes, a za 2010 godina sredstvata bea zgolemeni za 22%. Za sto~arstvoto ima rast na subvenciite za 18%, odnosno pomalku otkolku za prethodnata stavka.Ekspertite smetaat deka e do-bro {to se zgolemija parite za subvencionirawe na agrarot, no deka ima u{te merki koi treba da pridonesat za razvoj.

GORAN [email protected]

Subven c i i t e s e vistinska poddr{ka za zemjodelcite ili socijalna pomo{. Ovaa dilema se nametna vo posled-nive ~etiri godini. Iako e drasti~no

zgolemen iznosot {to go odvojuva Vladata od dràvniot buxet za subvencionirawe na zemjodel-stvoto, godinava dostigna 100 milioni evra, a za 2011 godina se najavuvaat 120 milioni evra, problemite vo ovoj sektor ne se re{ija. Naprotiv, nekoi kul-miniraa, kako {to e mle~nata kriza, krizata so otkupot na grozje, kavgite za otkupnata cena na p~enicata. Dopolnitelno, godinava vlijae i zadocnetata isplata na subvenciite. Ova ne se malku pari, voop{to, pa zatoa se postavuva pra{aweto dali tie se tro{at opravdano, odnosno dali politikata na sub-vencionirawe vo zemjava e is-pravna. Vladata vo 2007 godina odlu~i da dade silna poddr{ka na zemjodelstvoto, zgolemuvaj}igi subvenciite za 20 pati, od nekolku milioni evra vo 2006 godina na 100 milioni evra vo 2010 godina. Makedonija sproveduva politika za razvoj na agrarot kako evrop-skata. Rezultati od subvenciite ima vo nekoi oblasti, na primer, proizvodstvoto na prehranbeni proizvodi i pijalaci porasna za 14,9% vo odnos na 2006 godina. No, pra{aweto e dali ova se vistinskite i celosnite rezultati koi treba da se postignat so izdvoenite pari za subvencion-irawe na zemjodelstvoto? Dali postoi strategija {to sakame da postigneme i koi se zacrtanite celi?Ekspertite potenciraat deka na subvenciite im fali razvojnata komponenta i deka tie treba da go stimuliraat okrupnuvaweto na zemjodelskite povr{ini i na proiz-vodstvoto. Sega{nata politika na gradacija na subvencioniraweto nema takva uloga. Najgolemite proizvoditeli sega zemaat samo 10% od predvidenite pari za finansiska poddr{ka na eden hektar. Itno mora da se podigne taa granica i da bide nekolku pati povisoka od sega{nata, za da moè {to pove}e zemjodelci da dobijat pari od programite za finansiska poddr{ka. Toa e edna od mo`nostite za okrupnuvawe i poekonomi~no proizvodstvo.Od Ministerstvoto za zemjodelstvo tvrdat deka subvenciite pomognale da se zgolemat proizvodstvoto na tutun za 30%, lozovite nasadi za okolu 900 hektari, a proizvodst-voto vo ovo{tarstvoto za 60%. “Subvenciite ve}e davaat evi-

Makedonskite farmeri se me|u tie vo re-gionot koi dobivaat najmala poddr{ka. Za

hrvatskite zemjodelci vo 2010 godina Vladata rezervira{e 600 milioni evra za direktna poddr{ka i u{te dopolnitelni 800 milioni evra za pla}awe na obvrskite na dràvata kon zemjodelcite koi zele pari od EU fondovite. Direktnata finan-siska poddr{ka za zemjodelcite vo hrvatskiot buxet u~estvuva so 3,2%.Vo Srbija, za subvencionirawe na zemjodelstvoto vo 2010 go-dina se predvideni 200 milioni evra, {to e tripati pomalku otkolku vo Hrvatska. Koga }e se zeme predvid deka

Srbija ima tripati pogolema povr{ina zasadena so zem-jodelski kulturi, izleguva deka hrvatskite zemjodelci zemaat 6-7 pati pove}e subvencii od srp-skite. Treba da naglasime deka zemjodelcite od Republika Srp-ska imaat pravo da apliciraat za subvencii vo Srbija.Sledna na listata e Crna Gora, koja ima izdvoeno pribli`no kolku i Makedonija, odnosno finansiskata poddr{ka za zemjodelcite vo Crna Gora u~estvuva so 2,8% vo vkupnite rashodi na crnogorskiot buxet. Za 2010 godina Vladata na Milo Xukanovi} izdvoi 40 milioni evra za zemjodelcite.Najlo{o vo regionot vo odnos na subvenciite pominuvaat zem-

SUBVENCIITE OBEZBEDUVAAT RAZVOJ ILI SOCIJALNA POMO[ ZA ZEMJODELSTVOTO?

Vo agrarot vo zemjava izminatite ~etiri godini vlegoa 200 milioni evra, no i ponatamu imame golem nedostig od hrana, koj se pokriva od uvoz. Ottuka se nametnuva dilemata dali subvenciite se vistinska poddr{ka za zemjodelcite ili socijalna pomo{? Iako e drasti~no zgolemen iznosot {to go odvojuva Vladata za subvencionirawe na zemjodelstvoto, godinava dostigna 100 milioni evra, a za 2011 godina se najavuvaat 120 milioni evra, problemite vo ovoj sektor ne se re{ija

��

722.10.2010PETOK

CII VO REGIONOT

“Nekoi subvencii dadoa izvonredni rezultati, kako tie za podigawe ovo{ni nasadi. Subvenciite za kilogram grozje predizvikaa pad na cenata na grozjeto. Vinarnicite ja vmetnaa subvencijata vo cenata na kilogram grozje. Eventualni merki za promocija na vinoto na stran-skite pazari bi bil poln pogodok”, smeta Krum Bo{kov, profesor na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana.Vo Makedonija, mora da se izraboti strate{ki plan za toa koi merki i celi treba da se postignat so subvencioniraweto, bidej}i, vo sprotivno, samo }e se davaat pari, a nema da se postignat sakanite efekti.

DELOVNI TENDENCII VO ZEMJODELSTVOTOSpored podatocite od Dràvniot zavod za statistika, bruto-dodadenata vrednost vo zemjodelstvoto vo 2008 godina, vo odnos na 2007 godina, beleì nominalen rast od 17,9%. Rastitelnoto proizvodstvo vo 2008 godina (koe vo vkupnoto proizvodstvo u~estvuva so 66%) porasna za 11%, {to se dolì na zgolemenoto proizvodstvo na gradinarski proizvodi (7,7%), ìto (44,2%) i na ovo{je (17,2%). Dobito~noto proizvodstvo beleì porast od 42,4% kako rezultat na porastot na vrednosta na dobito~nite proizvodi (48,7%) i na dobitokot (32,8%). Nominalniot dohod vo zemjodelstvoto, po rabotna edinica, vo 2008 godina beleì rast od 8,9%, a realniot od 3%.

BORIS ANAKIEVPROFESOR PO AGROEKONOMIJA“Ne e dobro p~enicata i son~ogledot da se subvencion-iraat so ist iznos od 8.000 denari po hektar, koga imame ogromen nedostig od ovie proizvodi. Godi{no od zem-java se izdvojuvaat desetici milioni evra za uvoz na

bra{no i na maslo za jadewe.”

SUBVENCIONIRAWE NA STRATE[KI KULTURI

Dokolku saka razvoj na agrarot vo vistinska nasoka, dràvata mora da opredeli koi kulturi se strate{ki za zemjata, za da go stimulira nivnoto proizvodstvo. Zemjite od regionot ve}e odamna rabotat na prioritetni kulturi koi }e koristat dràvna pomo{. Taka, Srbija re{i pred vlezot vo EU da gi zgolemi lozovite nasadi i zatoa za podigawe na eden hektar grozje na lozarite im dava po 10.000 evra. Sli~na e sostojbata i so mlekoto, koe ve}e e deficitaren proizvod. Hrvatskite vlasti so razli~ni sumi gi subvencioniraat poljodelskite kulturi, kako p~enicata, ja~menot i son~ogledot, dodeka kaj nas subvenci-ite za tie kulturi se isti. Sli~na e sostojbata i vo Bugarija, koja opredeli strate{ki kulturi koi & se neophodni i niv }e gi subvencionira pove}e godini. Zna~i, ovo{tarot koj {to }e zasadi praski u{te sega znae kolku pari }e dobiva od dràvata vo narednite pet godini. Kaj nas, sekoja godina se menuvaat sumite i kulturite koi }e bidat subvencionirani od dràvata. Ekspertite smetaat deka dràvata mora da opredeli koi kulturi se deficitarni i zna~ajni za razvoj na agrarot. Boris Anakiev, profesor po agroekonomnija, smeta deka e nelogi~no p~enicata i son~ogledot da se subvencioniraat so ista suma kako i ostanatite ìtni kulturi.“Ne e dobro p~enicata i son~ogledot da se subvencioniraat so ist iznos od 8.000 denari po hektar, koga imame ogromen nedostig od ovie proizvodi. Godi{no od zemjava se izdvojuvaat desetici milioni evra za uvoz na maslo za jadewe”, ukaùva Anakiev.

Toj smeta deka treba da se pomesti granicata za subvencionirawe po hektar za da se opfatat {to pove}eproizvoditeli, a golemite kombi-nati, koi se nositeli na razvojot vo agrarot, da dobijat povisoki subvencii.Nedostiga strate{kiot pristap vo raspredelbata na subvenciite, bidej-}i izminative tri godini za agrarot se izdvoeni 200 milioni evra, a efektite nikoj ne gi znae. Dokolku saka razvoj na ovaa granka, Vladata mora da donese sistemski merki za poddr{ka na zemjodelstvoto i da znae {to }e subvencionira i koi se celite. Kaj nas zemjodelstvoto e stihijno. Najdobar primer za ova se subvenciite za mlekoto. Dràvata izdvojuva po dva denari za litar mleko, no nivnata isplata docne{e cela godina. Po pritisokot koj go napravija mediumite, Ministerstvoto za finansii po~na so isplata na ovie pari. Za promenlivosta na politikata za subvencionirawe zboruvaat i lu|eto koi direktno se vklu~eni vo agrarot. Dragi Petrovski, generalen direk-tor na ZK Pelagonija od Bitola, smeta deka treba da se poddrùvaat golemite proizvodstveni sistemi, bidej}i tie se nositeli na razvojot na agrarot.“Sega{nite subvencii malku vli-jaat za razvoj na zemjodelstvoto. Nezamislivo e nie da zemame samo 10% od predvidenite subvencii. Ovoj model na subvencionirawe go ima vo Evropa, no tamu razlikata e mala. Malite proizvoditeli ja dobivaat celata suma predvidena za subvencii po hektar, a golemite 90%, a ne kako kaj nas, samo 10%”, smeta Petrovski.Toj dodava deka dokolku sakame razvoj na agrarot, malite proiz-voditeli treba da se zdruàt i da

go okrupnat proizvodstvoto, a ne da se cepkaat.Poddr{ka za subvenciite davaat sitnite zemjodelci, no smetaat deka taa treba treba da bide dolgoro~na i deka za nekolku godini treba da se znae koi kulturi }e se subvencioniraat. Blagoja Stojanoski, pretsedatel na Nezavisniot sindikat na zemjodelski proizvoditeli pri Konfederacijata na sindikalni organizacii na Makedonija, smeta deka Vladata za idnata godina planira da gi namali subvenciite za tutunot od edno evro na 40 denari, voveduvaj}i nov sistem na raspredelba na subvenciite po klasa i po predaden kilogram. “Najmnogu pari }e sleduvaat na prvata klasa, pa kako {to idat klasite nadolu, vrednosta }e opa|a. Treba da se znae deka poradi subvenciite godi-nava e zgolemen interesot na tutunoproizvoditelite”, dodava Stojanoski. Ekspertite potenciraat deka mora da postoi jasna strategija za raz-voj na agrarot i deka so stihijni re{enija i neizvesni politiki ne moème da o~ekuvame dolgoro~en razvoj na agrarot.

MERLIVOST NA REZULTATITE

Dokolku sakame razvieno zem-jodelstvo, neophodno e da imame rezultati i efekti od subvencion-iraweto. Dràvata dosega ne napravila analizi za efektite od subvenciite ili napravila, no rezultatite ne se javno ob-javeni.“Ne se vr{at istraùvawa za efektite koi gi dale subvenci-ite. Porano, koga dràvata dava{e mnogu mala finan-

siska poddr{ka za zemjodelst-voto, moèbi nema{e potreba od analizi na efektite, no sega mora da se napravat analizi”, smetaat ekspertite.Generalno, dobro e {to se sub-vencionira zemjodelskoto proiz-vodstvo, no mora da imame mer-livi kriteriumi za da znaeme koi merki se dobri, a koi ne. Kiro Dokuzovski, porane{en minister za zemjodelstvo, smeta deka bez vizija ne moè da se o~ekuvaat pozna~ajni rezultati.“Koga bev minister, vo 1997 godina imavme zanemarlivi subvencii za zemjodelstvoto, no, sepak, imavme mnogu podobri rezultati. Vo moe vreme, vo zemjava se proizveduvaa 30.000 toni tutun, a sega 20.000. [e}ernata repka kako kultura sega e celosno iskoreneta od na{ite poliwa, a son~ogledot go ima na mali povr{ini”, veli Dokuzovski. Toj dodava deka ne e problemot vo subvenciite, tuku vo toa {to nemame vizija za zemjodelskoto proizvodstvo. Vo regionot so sli~ni problemi se soo~uvaat i srpskite proiz-voditeli. Tamu subvenciite s$ u{te se delat po edinica proiz-vod i linearno.

jodelcite od Bosna i Hercegovi-na, kade {to Vladata izdvojuva samo 1,8% od buxetot za ovaa godina, a vo apsoluten iznos okolu 90 milioni evra.Op{t trend kaj zemjite vo re-gionot e deka s$ pove}e }e se poddrùva zemjodelstvoto do vlezot vo Evropskata unija. Taka pravat prostor za {to povisoki subvencii od evropskite fondovi.Problem za zemjite vo regionot e proizvodstvoto na hrana. Make-donija pokriva samo okolu 50% od uvozot na hrana so izvoz, {to e mnogu lo{a struktura. Zatoa, mora da se donese strategija i da se utvrdat pravcite za razvoj na zemjodelstvoto, za da moè da se zadovolat potrebite od hrana. Vo regionot, edinstveno Srbija

ostvaruva suficit vo trgovskata razmena so hrana. Najlo{o vo proizvodstvoto na hrana stoi BiH, kade {to samo 12% od potrebite se obezbeduvaat od doma{ni izvori. Sli~no e i vo Slovenija, kade {to pokrienosta na uvozot so izvoz e 40%. Navidum lo{a pokrienost na uvozot so izvoz na hrana ima i vo Hrvatska. Pokrienosta iznesuva 62%, no tamo{nite agroekonomisti smetaat deka toa ne e problem za Hrvatska, bidej}i deficitot vo razmenata, vsu{nost, e nevi-dliv izvoz, zatoa {to Jadran-skoto More e poseteno od mnogu stranski turisti koi gi tro{at uvezenite proizvodi, {to e pozi-tivno za hrvatskiot agrar.

PERICA IVANOVSKIZAMENIK-MINISTER ZA ZEMJODELSTVO“Subvenciite ve}e davaat evidentni rezul-tati. Vo sektorite koi se pokonkurentni vedna{ se zabeleàa podobruvawa na rezultatite, a vo sektorite koi imaa opa|a~ki trend, toj e zapren i po~naa pozitivni dvièwa. Sepak, }e poten-ciram deka treba vreme za dolgoro~ni rezultati.”

10% od predvidenite subvencii za lozje i p~enica zemaat

najgolemite proizvoditeli

200milioni evra bea potro{eni

za subvencionirawe na agrarot vo izminative tri godini

600milioni evra iznesuvaat

subvenciite za 2010 godina vo Hrvatska

10.000evra e subvencijata za podigawe

novi lozovi nasadi vo Srbija

DRAGI PETROVSKIGENERALEN DIREKTOR NA ZK PELAGONIJA“Sega{nite subvencii malku vli-jaat za razvoj na zemjodelstvoto. Nezamislivo e nie da zemame samo 10% od predvidenite subvencii. Ovoj model na subvencionirawe go ima vo Evropa, no tamu razlikata e mala. Na primer, ako malite proiz-voditeli imaat subvencii od 100% od predvidenite pari, golemite zem-aat 90%, a ne kako kaj nas 10%.”

ZemjaSubvencii za 2010 godina

(vo milioni evra)Godi{en buxet

(vo milijardi evra)U~estvo na parite za

subvencii vrz vkupniot buxet

Makedonija 75 2.7 2.70%Srbija 200 7.6 3.10%Hrvatska 600 17.9 3.05%Bosna i Hercegovina 90 5.17 1.80%Crna Gora 40 1.42 2.80%

“Nerezovokilcenvmekilza skismeFaki hVo strai csubspra nefe

evrno

SUBVENCIONIRAWE PO HEKTAR I PO GRLO

Zemjava mora da go napu{ti sistemot za subvencionirawe po edinica proizvod. Ev-

ropski trend za raspredelba na subvenciite e poddr{ka na raz-vojot, a ne po edinica na u~inok. Makedonskite eksperti potenciraat deka merkata kako edno evro za kilogram tutun ili finansirawe po dva denari za litar mleko ne e dobra. Boris Anakiev veli deka so vakvite merki se naru{uva pazarniot me-hanizam. Kako najizrazen primer toj gi potencira efektite od

minatogodi{noto subvencionirawe na lozarite so 2,5 denari za sekoj predaden kilogram grozje, {to rezultira{e so namaluvawe na otkupnite ceni. Ovoj na~in na subvencionirawe gi stimulira zemjodelcite da rabotat i da gi zgolemuvaat fiksnite kapaciteti i osnovnite stada. Zemjava ima postojan problem so napu{taweto na nivite i vo izminatava decenija se napu{teni od 20.000 do 30.000 hektari. So subvenciite dràvata treba da gi potikne zemjodelcite da gi obrabotuvaat ovie povr{ini.

Od Federacijata na farmeri po-tenciraat deka tie minatata godina izgotvile predlog-programa za fi-nansiska poddr{ka na zemjodelst-voto i deka baraat od dràvata da ja ukine poddr{kata po litar ili kilogram, a da se subvencionira samo po hektar ili grlo. Vo regionot, samo Hrvatska i Bugarija imaat strategija za sub-vencionirawe po hektar i po grlo dobitok, a ostanatite zemji s$ u{te go primenuvaat sistemot na subvencii po kilogram i po litar.

8 INTERVJU22.10.2010 PETOK

ALEKSANDAR [email protected]

Marjan Petreski godinava e odli-kuvan od Make-donskata aka-demija na naukite

i umetnostite so nagrada za najdobar mlad nau~nik, {to za prvpat se dodeluva vo oblasta na ekonomijata. Petreski e profesor na Amerikan kolex vo Skopje.[to za Vas pretstavuva ova priznanie i koi oblasti od makedonskata ekonomija se najgolem predizvik za istraùvawe?Nagradata doa|a vo vreme koga ekonomskite pra{awa poleka po~nuvaat da do-miniraat na op{testvenata agenda vo Makedonija, {to proizleze, pokraj od global-nata ekonomska kriza, i od sfa}aweto deka re{avaweto na ekonomskite problemi preku dejstvuvaweto na bi-znis-sektorot i ekonomskite politiki e edinstven na~in da se ispora~a podobar ìvoten standard. Ulogata na ekonomskata nauka e golema - da im sugerira na biznisot i na ekonomskite politiki na~ini i pravci za postignu-vawe na ovaa cel. Od taa perspektiva, nagradata ima, pred s$, op{testvena teìna. Ako taa ve promovira kako mlad istraùva~ od oblasta na ekonomijata, ve obvrzuva da ispora~ate rezultati od va{ite istraùvawa. Osobe-no {to nagradata za prvpat se dodeluva na ekonomist, a vtor pat na nau~en rabotnik od op{testvenite nauki. Toa, pak, ukaùva na edna neza-vidna tendencija deka Make-donija moè da napreduva vo sferata na matemati~kite i op{toprirodnite nauki, no vo krajna linija site nie sakame da ìveeme so povisok dohod. Spojot me|u nositelite na politikata na nivo na dràva i na firma i ekonomskite istraùvawa mora da stane intenziven i

dvonaso~en. Nagradata e samo pottik za mene da rabotam vo taa nasoka. Za àl ili za sre}a, mnogu oblasti od makedonskata ekonomija se interesni za istraùvawe. Mojot li~en interes e naso~en kon makroekonomijata – vola-tilnosta na proizvodstvoto, izvorite na ekonomski rast, proekcii i modelirawa vo duhot na novata kejnzijanska {kola i posebno monetarnata politika, odnosno monetarna-ta strategija {to }e ispora~a optimalen makroekonomski performans.Vo posledno vreme mnogu ekonomisti i biznismeni ja kritikuvaat monetarnata politika {to ja vodi NBM, bidej}i go zabavi krediti-raweto. Kakva monetarna strategija vo postkrizen period & e potrebna na Makedonija?Monetarnata politika moè da se nabquduva od razli~ni perspektivi. I perspektivata na biznismenite e oprav-dana, bidej}i tie treba da gi "hranat" biznisot i inves-ticiite so sveì pari, koi vo zemjava glavno moè da gi obezbedat bankite. Me|utoa, vo pogolem del od svetot cen-tralnite banki, vklu~uvaj}i ja i na{ata, se zainteresirani samo za niska inflacija, a vo na{iot slu~aj NBRM odlu~i toa da go postigne branej}i odredeno nivo na devizniot kurs. S$ vo siste-mot e podredeno na ovaa cel. No, problemot {to bankite ne gi poddrùvaat firmite i gra|anite ima poinakvi osnovi, koi glavno treba da se baraat vo namalenata ekonomska aktivnost, nem-aweto dovolno profitabilni proekti i namalenata likvid-nost na sistemot, {to vero-jatno predizvikuva bankite da percipiraat zgolemen krediten rizik.

TARGETIRANA INFLACIJA E RE[ENIETO

Glavna ko~nica za relak-sirawe na monetarnata

politika vo Makedonija e fiksniot kurs na denarot. Se soglasuvate li so nekoi predlozi deka treba da se promeni ovoj reìm vo pofleksibilen?Se nadevam deka epizodata na pritisoci vrz valutata nema da se povtori, me|utoa, reakcijata porast na kama-tnata stapka i zgolemeno pretvorawe na denarskite depoziti vo devizni e odewe nasproti vetrot i go otvora pra{aweto dali odrùvaweto na takviot devizen kurs e cel sama za sebe. ]e se soglasite deka ne e. Ekonomskite poli-tiki se dizajniraat za da go podobrat ivotniot standard. Legitimno e baraweto poten-cijalniot nadvore{en {ok delumno da bide apsorbiran i od devizniot kurs, a ne samo od kamatnata stapka. Poglednete go samo primerot na Turcija, koja mnogu brzo izleze od negativnata zona i ve}e vo prviot kvartal od 2010 godina zabeleà realen rast na proizvod-stvoto od 11% na godi{na osnova. Ili Polska, koja i ne zabeleà negativni stapki na rast i ve}e vo vtoriot kvartal od 2010 go-dina beleì rast od re~isi 4%. Vo dvete zemji {okot go apsorbira{e devizniot kurs, koj deprecira{e vo magnituda i do 40% vo nekoi kvartali od 2008 i 2009 godina. No, predlogot {to proveja vo javnosta za relaksirawe na kursot vo dadeni margini }e rezultira samo so pomes-tuvawe na gornata margina, {to }e bide de fakto ednakvo na ednokratna devalvacija, a toa, sekako, ne go sakame, bidej}i }e ima pove}e neg-ativni otkolku pozitivni efekti vrz ekonomijata. Ne e pra{aweto dali e potrebna relaksacija na devizniot kurs, tuku koe nominalno sidro }e go izbereme po promenata na deviznata poli-tika. Ne slu~ajno gi spomenav Polska i Turcija, koi kako nominalno sidro ja imaat inflacijata, a efektite se

vidlivo podobri. Treba da se razmisluva za monetarna strategija koja direktno ja targetira inflacijata, os-lobodena od balastite na vrzaniot kurs, a pritoa gi zema predvid i najnovite unapreduvawa na teorijata, kade {to klu~na uloga igra rigidnosta na nominalnite ceni, pa ovozmoùva efektite od monetarnata politika vrz realnata ekonomija da bidat neneutralni na kratok rok. Vakov pristap }e ja poddrì i realnata ekonomija, barem vo situacija na nepovolen nadvore{en {ok (kakov {to e ekonomskata kriza), no i }e neutralizira potencijalni inflatorni tendencii koga ekonomijata }e vleze vo ekspanziven ciklus i vo t.n. Balasa-Samjuelson efekt.

BANKITE NE SE ZAGROZENI OD KRIZATA

Bankarskiot sistem i vo uslovi na kriza ostana stabilen, no raste rizikot vo kreditnite portfolija. Moè li zgolemuvaweto na lo{ite krediti da im soz-dade problemi na makedon-skite banki?Padot na ekonomskata ak-tivnost vo zemjata ne be{e prosleden so naru{uvawe na finansiskata stabilnost, {to e dobro. No, finansiskata stabilnost be{e zadràna glavno poradi relativnata nerazvienost na finansiskiot sistem. Zgolemeniot rizik vo kreditnite portfolija e posledica na padot na ekonomskata aktivnost, koga firmite se soo~uvaat so ne-likvidnost, namaluvawe na pobaruva~kata za nivnite proizvodi, profitabilnosta i na brojot na vraboteni, {to uslovuva servisiraweto na kreditite da bide za-grozeno. Normalno e bankite da bidat pretpazlivi. Od taa perspektiva, odnesuvaweto na monetarnata politika ne moè da pomogne prem-nogu preku namaluvawe na kamatnite stapki, bidej}i ako bankite ocenile deka

kreditniot rizik postoi, tie }e gi racionaliziraat kreditnite odluki. A, bide-j}i ekonomskoto zakrepnuvawe odi bavno, }e pomine u{te mnogu vreme pred da moème realno da se vratime na stapkite na krediten rast od pred krizata, koga dostignu-vaa i do 35%-40% na godi{na osnova. Bankite glavno se orientiraa kon jaknewe na nivnata kapitalna osnova so istovremeno zgolemuvawe na stapkata na rezervacii od lo{i plasmani, {to dava sigurnost deka potencijal-noto zgolemuvawe na lo{ite krediti nema da ja zagrozi stabilnosta na bankarskiot sistem, no }e ja potisne negovata profitabilnost vo vtor plan.Vladata i vo kriza prodolì da vodi ekspan-zivna politika na javna potro{uva~ka, koja glavno ima socijalen karakter. Ima li ekonomijata kapac-itet da izdrì buxet koj zafa}a 34% od BDP?Vpe~atokot deka Vladata vodi ekspanzivna politika nema{e da bide tolku na-glasen ako taa naso~e{e pogolem deka od javnite finansii vo podobruvawe na patnata infrastruktura, èleznicata, javnoto zdravst-vo, glavno preku investicii vo kadar i oprema. Toa }e be{e vistinskiot "elektri~en" stimulans za ekonomijata, bidej}i takvite investicii }e dadea efekti na sreden rok i }e imaa silno i postojano vlijanie vrz ekonomskata ak-tivnost. Sigurno deka glaven nositel na ekonomskata ak-tivnost treba da bide bi-znisot, me|utoa, krizata n$ potseti deka ako Vladata ne se javi kako regulator, ko-rektor, sozdava~ na povolna biznis-klima, glaven akter koj }e ja vrati izgubenata doverba na investitorite i potro{uva~ite, toga{ poten-cijalnite meuri vo ekonomi-jata moè brzo da narasnat i lesno da puknat. Moè da

KOGA ]E RASTE VRABOTENOSTA VO PRIVATNIOT SEKTOR, ]E BIDEME NA VISTINSKI PAT

Mal, no zna~aen predlog e vo ekonomskite analizi da po~neme da ja koristime stapkata na vrabotenost vo privat-niot sek-tor namesto vkupnata stapka na vrabotenost. Koga taa stapka }e po~ne da se zgolemuva so zadovolitel-no tempo, toga{ sme na vistin-skiot pat

��

Predlogot {to provea vo javnosta za relaksirawe na kursot vo dadeni margini samo }e ja po-mesti gornata margina, {to }e bide de fakto ednakvo na ednokratna devalvacija, a toa, sekako, ne go sakame, bidej}i }e ima pove}e negativni otkolku pozitivni efekti vrz ekonomijata. Treba da se razmisluva za monetarna strategija koja direktno ja targetira inflacijata

�� se soglasime deka li~nata i javnata potro{uva~ka lesno gi prilagoduvame nagore koga imame povisoka plata, a korekcijata nadolu odi mnogu pote{ko. Verojatno, toj proces moè da se odviva samo na podolg rok, glavno preku racionalizirawe na javnata administraci-ja i eliminirawe na t.n. neproduktivni tro{ewa. I mene ova mi zvu~i kako ~esto povtoruvana prazna fraza, no za postignuvawe na takvata cel najbitna e voljata na nositelite na politikite, koja ~esto ot-sustvuva. Toa }e oslobodi sredstva za spravuvawe so problemite na odredeni ranlivi grupi i za inves-ticii koi imaat ekonomska pridobivka.Edna od najbolnite to~ki vo buxetot e stavkata za plati na javnite slu`benici, koja posto-jano raste. Kako da se reformira javnata admin-istracija?Ako efektivnosta i, so-glasno toa, produktivnosta vo raboteweto na javnata administracija se zgolemuva, toga{ nema dilema deka i platite treba da rastat. Problemot e {to toa otsus-tvuva, bidej}i gledame deka gra|anite ~esto se alat na nequbeznost, dolgi proce-duri, prepra}awe od {alter na {alter, pa i na mito i korupcija. Reformiraweto na javnata administracija mora da odi vo dve na-soki: prvo, raskrstuvawe so partizacijata na javnata administracija i vtoro, samata javna administraci-ja da pokaè volja da se menuva vo efikasen servis na gra|anite. Ako gra|anite po~nat da gi ~uvstvuvaat vakvite promeni, toga{ }e se sozdadat preduslovi za mala i efikasna javna adminis-tracija, a toa }e oslobodi sredstva za produktivni proekti. Mal, no zna~aen predlog vo taa nasoka e vo ekonomskite analizi da po~neme da ja koristime stapkata na vrabotenost vo privatniot sektor namesto vkupnata stapka na vrabo-tenost. Koga taa stapka }e po~ne da se zgolemuva so zadovolitelno tempo, toga{ sme na vistinskiot pat.

MARJAN PETRESKINAJDOBAR MLAD ISTRA@UVA^ ZA 2010 SPORED MANU

17.03.2010 9

9KOMPANII PAZARI I FINANSII 22.10.2010PETOK

52,75milioni denari

iznesuva{e prometot so akciite na Komercijalna

banka vo sredataOdgovorot za toa koj e “vinoven” za prometot od 52 milioni den-ari so akciite na Komercijalna

banka vo sredata ne go davaat brokerite, so obrazloènie deka ne smeat da gi otkrivaat kupuva~ite. Neoficijalno doz-navame deka stanuva zbor za investiciski fondovi od re-gionot, a del od akciite kupile i fizi~ki lica od zemjava. Doznavame deka okolu 2.000 akcii od Komercijalna banka bile istrguvani preku Direkci-jata za vr{ewe na uslugi so hartii od vrednost na samata banka, a ostatokot od 17.548 akcii bile istrguvani preku brokerskata ku}a Ilirika Investments od Skopje.Ona {to, sepak, gi raduva site e golemiot promet i obem na trguvawe koj se slu~i vo sre-data i koj potseti na starite dobri vremiwa. “Iskreno, ne bi moèl da komentiram za toa koj kupuval ili prodaval s$ dodeka ne se napravi kone~no poramnuvawe na transakciite. Pretpostavu-vam deka na nekoj mu trebale pari, pa im odgovaralo da prodavaat po momentalnata cena na akcijata, a od druga strana, na nekoj drug mu odgo-

BERZANSKI INFORMACII

2.090

2.095

2.100

2.105

2.110

2.115

15/10/10 16/10/10 17/10/10 18/10/10 19/10/10 20/10/10 21/10/10

MBI 10

2.420

2.425

2.430

2.435

2.440

15/10/10 16/10/10 17/10/10 18/10/10 19/10/10 20/10/10 21/10/10

MBID

111,80

111,90

112,00

112,10

112,20

112,30

112,40

112,50

15/10/10 16/10/10 17/10/10 18/10/10 19/10/10 20/10/10 21/10/10

OMB

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 21.10.2010

ALK (2009) 1.431.353 3.595,19 390,18 9,21 0,82

BESK (2009) 54.562 6.400,00 341,43 18,74 0,19

GRNT (2009) 3.071.377 485,36 105,83 4,59 0,48

KMB (2009) 2.014.067 3.039,06 533,81 5,69 0,88

MPT (2009) 112.382 21.151,56 / / 0,59

REPL (2009) 25.920 36.812,50 5.625,12 6,54 0,74

SBT (2009) 389.779 2.400,00 211,39 11,35 0,55

STIL (2009) 14.622.943 156,21 0,11 1.412,65 2,18

TPLF (2009) 450.000 3.158,57 61,42 51,43 0,93

ZPKO (2009) 271.602 1.950,00 / / 0,26

ХВ P/BВкупно

издадени акции Просечна ценаНето добивка

по акција P/E

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ 21.10.2010

Промет во ЕВРА

Број на трансакции

% на промена

обврзници 44.639 9 116,89

обични акции 54.496 55 -94,23

Вкупно Официјален пазар 99.135 64 -89,73

обични акции 28.688 23 95,14

Вкупно Редовен пазар 28.688 23 -97,07

ВКУПНО 127.823 87 -86,96

21.10.2010

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Македонски Телеком Скопје 438,78 2,67 999.110

Бетон Скопје 6.400,00 1,59 51.200

Комерцијална банка Скопје 3.039,06 1,29 711.139

Гранит Скопје 485,36 1,11 181.040

Алкалоид Скопје 3.595,19 0,79 956.320

Макпетрол Скопје 21151,56 -3,86 676.850

Тутунска банка Скопје 3301,38 -2,61 495.207

Цементарница УСЈЕ Скопје 15151 -2,25 30.302

РЖ Услуги Скопје 220 -1,79 33.000

Топлификација Скопје 3.158,57 -1,30 88.440

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Македонски Телеком Скопје 438,78 2,67 999.110

Алкалоид Скопје 3595,19 0,79 956.320

Комерцијална банка Скопје 3039,06 1,29 711.139

Макпетрол Скопје 21151,56 -3,86 676.850

Тутунска банка Скопје 3.301,38 -2,61 495.207

21.10.2010АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

21.10.2010АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

%Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фондНето-имот на

фонд (ден.) 1М 3М 6М YTD 1YПодатоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE 28.809.416,52 -1,19% -1,80% -12,45% -6,61% -18,83% 19.10.2010

ILIRIKA GRP 24.287.333,48 -0,05% 6,02% 0,45% 5,41% 1,52% 19.10.2010

Иново Статус Акции 17.346.990,88 -4,02% -7,24% -16,46% -18,60% -38,41% 20.10.2010

KD Brik 23.933.488,72 0,57% 5,27% 1,99% 7,73% 7,57% 19.10.2010

KD Nova EU 22.361.946,55 0,13% 0,15% -7,63% -5,12% -26,25% 19.10.2010

КБ Публикум балансиран 28.273.376,14 0,32% 1,11% -5,78% -1,59% -4,00% 20.10.2010

21.10.2010

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 21.10.2010)

METODI [email protected]

STRANSKI FONDOVI KUPUVAAT AKCII NA KOMERCIJALNA BANKA!?

PORASNA INTERESOT NA INVESTITORITE NA MAKEDONSKA BERZA

Se {pekulira deka fondovi od regionot vo izminatite dva dena zasileno kupuvaa akcii na Komercijalna banka otkako se objavi informacijata deka bankata }e se dokapitalizira so 13 milioni evra.

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII �KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI �NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI �KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

BERZANSKIOT PROMET SE VRATI VO "NORMALA"

Po re~isi milion-skiot promet realiz-iran den prethodno,

v~era prometot se vrati na voobi~aenoto nivo od okolu 100 iljadi evra. Vo ramkite na berzanskoto trguvawe na Makedonska berza v~era be{e ostvaren vkupen promet od okolu 7,87 milioni denari, {to e 7 pati pomalku od prome-tot prethodniot den.Akcijata na Komercijalna banka, po ostvareniot promet od 52,75 milioni denari den prethodno, v~era{niot den go zavr{i so promet od okolu 711,14 iljadi denari, no i so nov rast na nejzinata cena, ovoj pat za 1,29%. Inves-titorite projavija slab interes i za drugite akcii, od koi nitu edna ne uspea da ostvari promet od milion denari. Najbliska akcija do ovoj iznos be{e akcijata na Makedonski Telekom, koja v~era{niot den go zavr{i so ostvaren promet od 999,11 iljadi denari.Obvrznicite, za razlika od prethodniot den, v~era bea daleku polikvidni. So niv be{e ostvaren promet vo iznos od 2,74 milioni denari, od koj 2,58 mil-

ioni denari otpa|aat na obvrznicata od devettata emisija za denacional-izacija.Berzanskite indeksi so identi~no dvièwe kako prethodniot den. Indek-sot na obvrznici OMB se pridviì nadolu za 0,03%, so {to dene{noto trguvawe ovoj indeks }e go po~ne so vrednost od 111,87 indeks-ni poeni. Tret den po red rast beleì i osnovniot berzanski indeks MBI-10. V~era negovata vrednost porasna za 0,12%, dostignu-vaj}i nivo od 2.111,01 indeksni poeni. Rastot na MBID indeksot vo tekot na v~era{niot den iznesuva{e minimalni 0,01%, so {to ovoj indeks dostigna vred-nost od 2.429,02 indeksni poeni.Za razlika od indeksite, pad zabeleà brojkata na hartii od vrednost koi uspeaja da prokniàt povi-soki ceni. V~era ima{e vk-upno 7 dobitnici, povtorno predvodeni od akcijata na Makedonski Telekom, koja beleì rast od 2,67%. 8 hartii od vrednost bea gubitnici, predvodeni od akcijata na Makpetrol, koja zabeleà pad na cenata od 3,86%.

varalo da kupuva, so ogled na toa {to cenata na akciite od mo`nata privatna ponuda na novite emisii na akcii od bankata iznesuva 3.500 denari. Najdobro vo celata ovaa situacija e {to ima pogolem obrt na Berzata, no i toa {to stranski fond, vo slu~ajov {vedski, odlu~il da investira tuka, {to e dobar signal za potencijalite na makedonskata ekonomija, no i za bankarskiot sektor”, velat brokerite.Marjan Popovski, direktor na brokerskata ku}a Novi Triglav od Skopje, pretpostavuva deka stanuva zbor za fondovska aktivnost. “Nekoj fond prodaval bidej}i sakal da izleze od ovoj pazar, pa da investira na drugo mesto ili da napravi isplata na nekoi svoi vloùva~i, a od druga strana, na nekoj drug fond, koj sakal da vleze na ovoj pazar, mu odgovarala ce-nata, pa kupuvale. Ne veruvam deka pri~ina za vakviot golem obem na trguvawe e rezultat na prethodnite informacii za mo`nata dokapitalizacija

i deka tie posluìle kako triger za zgolemena berzanska aktivnost. Glaven triger za da imame vakva situacija e podobruvawe na politi~kata sostojba, no i vlezot na stranski investitori {to }e gi zgolemi cenite na akciite. Duri toga{ doma{nite investi-tori moè da projavat interes i da ja napravat istata gre{ka kako pred nekolku godini - namesto sega da kupuvaat po poniski ceni, toa da go pravat koga tie }e bidat na povisoko nivo”, veli Popovski.

I investiciskite sovetnici veruvaat deka fondovi kupu-vale i prodavale akcii na Komercijalna.“Sigurno stanuva zbor za nekoj pogolem igra~ ili igra~i, so ogled na toa {to naskoro bankata treba da emitira nova emisija na akcii name-neta za {vedski i slovene~ki fond, {to e odli~na rabota i za bankata, no i za pazarot na kapital”, ni izjavi Blagoj Mitrov, izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi Inovo Status.

10 KOMPANII PAZARI I FINANSII22.10.2010 PETOK

720evra e prose~niot dolg na

kreditna karti~ka

25pati vo edna sekunda

se koristat kreditnite karti~ki vo svetot

ALEKSANDAR [email protected]

Рочности преку ноќ 1 нед. 1 мес. 3 мес.

Благајнички записи 4,50% СКИБОР 2,77% 3,77% 4,74% 5,54%

Ломбарден кредит 6,00% МКДОНИА 2,70%

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА Банка

Среден курс 3м 6м 12м 24м 36м

во денари Стопанска 6,20% 7,00% 7,20% 10,00% 10,40%

ЕМУ евро 61,5852 Комерцијална 6,00% 6,90% 7,30% 10,10% 10,50%

САД долар 44,4306 НЛБ Тутунска 6,00% 6,80% 7,20% 10,00% 10,20%

В.Британија фунта 69,8245

Швајцарија франк 46,1140

Канада долар 43,1874 EUR USD GBP CHF

Австралија долар 43,5200 61,6 45,8 70,2 46,5Извор: НБРМ

РочностКАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Држава Валута

Buxetot za idnata godina v~era se najde na dneven red na vladinata sednica,

doznava neoficijalno "Kapi-tal". Nema informacii kolku }e iznesuva vkupniot buxet, no od izjavite na ministerot za finansii, Stavreski, se znae deka }e bide pogolem od godine{niot ili okolu 2,35 mil-ijardi evra. Buxetskiot deficit }e bide proektiran na nivo od 2,5% od BDP, a celiot buxet se temeli na porast na ekonomi-jata od 3,5%. “Ova scenario e optimalno ili realno. Vo edno

optimisti~ko scenario imame razgleduvano i rast na BDP od 4%, a vo pesimisti~ko nekade okolu 3%, taka {to smetavme deka e realno scenarioto za rast od 3,5%, so ogled na poslednite informacii za toa {to se slu~uva vo evropskata ekonomija”, izjavi neodamna Stavreski.Spored poslednite izjavi na Stavreski od konferencijata na Euromoney vo Belgrad, se o~ekuva zgolemuvawe na fon-dot za kapitalni investicii za okolu 20% vo odnos na

godine{noto nivo. Vladini izvori velat deka idnata godina }e se potro{at pove-}e pari za investicii vo infrastruktruni proekti kako nikoga{ dosega. Toa odi vo prilog na baraweto na bi-znismenite Vladata da soz-dade buxet od razvoen, a ne isklu~ivo od socijalen karakter. Sepak, detalite za preciznite brojki po stavki od buxetot za idnata godina }e se znaat otkako premierot i ministrite }e go usvojat na vladinata sednica.

Far macevtskata kompanija Alkaloid od Skopje odlu~i

da otvori nov proizvod-stven kapacitet vo Sr-bija, so {to }e ja za-jakne svojata pozicija na srpskiot pazar, vode~ki od izvoznite pazari na kompanijata. Po detal-nite i opse`ni analizi, neophodnite podgotovki i sproveduvaweto na strogite standardi za dobra proizvodna prak-tika (GMP), minatiot mesec

Ministerstvoto za zdravje na Republika Srbija mu dodeli na Alkaloid d.o.o. Belgrad dozvola za primarno i sekundarno proizvodstvo, so {to kompanijata sega moè samostojno da proizveduva 31 farmacevtski proiz-vod. Vkupnata vrednost na dosega{nata investicija e okolu 750.000 evra, so plan za ponatamo{no pro{iruvawe i nadgradu-vawe. Makedonskiot pre-tsedatel, \or|e Ivanov, vo

ramkite na oficijalnata poseta na Srbija ja poseti i fabrikata za lekovi na Alkaloid vo ovaa zemja.

BUXETOT ZA 2011 NA VLADINA SEDNICA ALKALOID GO ZGOLEMUVA PROIZVODSTVOTO VO SRBIJA

Gra|anite zaglavija vo minus od 67 milioni evra na plate`nite karti~ki, a dopolnitelni 212 milioni evra dolàt na kreditni karti~ki. Vo vreme koga platite ne rastat, a tro{ocite za ìvot se zgolemuvaat, zadolènosta na naselenieto raste s$ pove}e. Rastot na minusnite salda, kako i na kreditnite karti~ki i na potro{uva~kite krediti, go zgolemuva rizikot na bankite.

Makedonskite gra-|ani zaglavija so plate`nite karti~ki vo na-jdlabok minus dosega. Minus-

noto saldo na tekovnite smetki sozdadeno so pre~ekoruvawe na platata vo avgust dostigna 67,3 milioni evra i beleì zgolemuvawe od okolu ~etiri milioni evra za samo eden mesec, pokaùvaat podatocite od Narodnata banka. Gra|anite s$ pove}e posegnuvaat po minusot na karti~kite kako najednostaven, no i najskap na~in na finansirawe, glav-no poradi niskite plati i zgolemenite tro{oci, baraj-}i na~in kako da se preìvee. Rastot na vrednosta na mi-nusnoto saldo na tekovnite smetki se dolì i na toa {to bankite drasti~no go namalija kreditiraweto, no ne se otkaàa od dozvolenite limiti na karti~kite. Tie, vo borbata da privle~at {to pove}e klienti, naj~esto dozvoluvaat pre~ekoruvawe na dva redovni prilivi od plata ili penzija. Bankarite priznavaat deka ima ogromen interes za koristewe na doz-volenoto pre~ekoruvawe na transakciski tekovni smetki.

SEKOJ DOL@I PO 720 EVRA NA KREDITNA KARTI^KA

Raste zadolènosta na gra-|anite i na kreditni kar-ti~ki. Najnovite podatoci na Narodnata banka (NBM) pokaùvaat deka dolgot na kreditni karti~ki iznesu-va 212 milioni evra ili prose~no po 720 evra na edna karti~ka. Analiziraj-}i ja strukturata na kred-itnite plasmani, kreditnite

RASTE ZADOL@ENOSTA NA GRA\ANITE

REKORDEN MINUS OD 67 MILIONI EVRA NA TEKOVNI SMETKI

karti~ki se edni od najomilen-ite vidovi krediti, vedna{ po potro{uva~kite. Interesno e {to gra|anite najmnogu se zadolùvaat za tekovni tro{ewa, dodeka, pak, daleku pomal e interesot za stanbeni ili avtomobilski krediti. Analizata po vidovi krediti pokaùva deka dve tretini od vkupnite krediti na gra|anite ili 660 milioni evra se name-neti za li~na potro{uva~ka. Brojot na karti~ki vo optek postojano raste, gra|anite s$ pove}e gi koristat kako najsovremen finansiski in-strument.Sosedite od regionot, pak, se daleku pozadolèni od Makedoncite. Vkupniot dolg od kreditni karti~ki vo Evropa iznesuva okolu 2.500 milijardi evra, a se o~ekuva deka 7% od niv, odnosno 170 milijardi evra, nema da bidat vrateni. Anglija e me|u zemjite koi imaat najgolemi problemi poradi golemiot broj izdadeni kreditni karti~ki. Spored pos-lednite procenki, kreditnite karti~ki vo svetot se koristat 25 pati vo edna sekunda.

KREDITNITE KARTI^KI I MINUSITE GO ZGOLEMUVAAT RIZIKOT NA BANKITE

Rastot na zadolènosta na gra|anite so kreditni karti~ki i minusi na tekovnite smetki e glaven dvigatel na kred-itiraweto. Toa, pak, go zgol-emuva rizikot vo kreditnite portfolija na bankite, a se zgolemuva i opasnosta od nevra}awe na ovie krediti. Spored poslednite podatoci od bankarskiot sektor, 10,1% od vkupnite krediti ili okolu 300 milioni evra se sporni za vra}awe. Od bankite pot-vrduvaat deka imaat odredeni problemi pri naplatata na dolgovite od minusnite salda i kreditnite karti~ki, no sos-

tojbata ne bila zagriùva~ka. Najproblemati~ni bile gra-|anite koi prestanale da rabotat i da dobivaat plata, so {to dozvoleniot minus stanuva nedozvolen. Za takvo nedozvoleno nadminuvawe bankite naplatuvaat povisoka kaznena kamata.

ZAKON ZA LIÊN BANKROT ZA VRA]AWE NA DOLGOVITE

Dokolku postoe{e Zakon za li~en ste~aj vo Makedonija, ogromen del od gra|anite }e bea prinudeni da bankroti-raat i na toj na~in da gi pla-}aat dolgovite kon bankite. Ministerstvoto za ekonomija u{te minatata godina najavi deka }e raboti na takov za-kon so koj gra|anite zaglave-ni so pove}e od 2.000 evra }e moè da odat vo ste~aj. Vo zakonodavstvata na drugi zemji li~niot bankrot zna~i deka prezadolènite gra|ani "odat vo ste~aj” i ne moàt da raspolagaat so svojot imot i prihodite. So pogolemiot del od prihodite se pla}aat dolgovite, a za tro{ocite se griàt ste~ajni upravnici. Toa se eden vid tutori, koi vnimavaat na tro{ocite na dol`nikot i spre~uvaat novi zadolùvawa, a negoviot imot go prodavaat. Imotot na "ste~aecot" kako i edna

tretina od platata }e vlezat vo ste~ajnata masa od koja ste~aen upravnik }e gi pla}a dolgovite kon bankite.Glavna cel na li~niot bank-rot e za{tita na doveri-telite, odnosno osiguruvawe na bankite, kompaniite za kreditni karti~ki i komunal-nite slu`bi deka dol`nikot }e gi vrati dolgovite.Od Ministerstvoto za ekonomi-ja velat deka Zakonot s$ u{te e vo faza na izrabotka, se razgleduvaat iskustvata vo zemjite od sosedstvoto i Ev-ropskata unija. Vo Slovenija ovoj Zakon funk-

cionira pove}e od dve godini i ve}e se vodat nekolku stotini ste~ajni postapki za gra|ani. Hrvatskite mediumi objavija deka dokolku se vovede takov zakon vo Hrvatska, najmalku 10 iljadi lu|e bi moèle da proglasat li~en bankrot. Bro-jot na li~nite bankrotirawa vo ê{ka minatata godina se zgolemil za dva i pol pati vo odnos na prethodnata godina i spored podatocite na ê{koto kreditno biro, vo 2009 godina bankrot pro-glasile vkupno 2.500 gra|ani i 1.480 kompanii. Brojkite pokaùvaat deka mese~no, vo

prosek bankrotirale po 208 êsi, dodeka vo 2008 godina prose~no bile proglasuvani po 60 bankroti mese~no.Najmasovno proglasuvawe na li~en bankrot od po~etokot na krizata e zabeleàn vo SAD. Pove}e od eden milion Amerikanci proglasile li~en bankrot, kako posledica na ostrata ekonomsko-finansiska kriza, so cel da se platat del od nasobranite dolgovi. Od druga strana, bankrotot zna~i i otpis na ostanatite dolgovi, so cel na dol`nikot da mu se dade nova mo`nost da zastane na noze.

62,2 62,161,6

62,2

6666,7

63,8

67,3

60

61

62

63

64

65

66

67

68

Jan. Fev Mar Apr Maj Jun Jul Avg

MINUSNO SALDO NA TEKOVNITE SMETKI (vo milioni evra)

17.03.2010 11

K O M E R C I J A L E N O G L A S

12 KOMPANII PAZARI I FINANSII22.10.2010 PETOK

EVROPA ]E GI ZGOLEMI PATARINITE ZA 175%

KAMIONXIITE SO STARI KAMIONI ]E PLA]AAT POSKAPA PATARINA VO EU

Makedonskite kamion-xii ne se voznemireni, iako Evropa najavi mo`no

zgolemuvawe na cenata na patarinite tokmu za tovarnite vozila, i toa za 175%. Zemjite-~lenki na EU minatata nedela vo Bri-sel postignaa konsenzus deka treba da se zgolemi patarinata za tovarnite vozila poradi zagadu-vaweto i bu~avata koja ja predizvikuvaat kami-onite. Sega, visinata na patarinite vo zemjite od Evropskata unija kade {to kamionite pla}aat patari-na se dviì od 15 do 25 evrocenti. No, dokolku se usvoi odlukata, zemjite-~lenki bi moèle da ja zgolemat patarinata za 3 do 4 evrocenti za tovar-nite vozila ~ija nosivost e pogolema od 3,5 toni.No, iako odlukata ne e kone~na, taa ve}e prediz-vika reakcii vo zemjite ~ii kamioni soobra}aat po evropskite pati{ta. Makedonskite transport-eri ne se iznenadeni od poskapuvaweto. Tie velat deka Unijata od poodamna razmisluvala kakvi merki

Makedonskite transporteri ne gi iznenadi poskapuvaweto. Tie velat deka Unijata od poodamna razmisluvala kakvi merki da vovede za da vlijae vrz namaluvaweto na {tetnite emisii na gasovi koi gi ispu{taat transporterite.

da vovede za da vlijae vrz namaluvaweto na {tetnite emisii koi gi ispu{taat transporterite. “Iako 2009 godina be{e te{ka godina i za nas transporterite, sepak, najgolem del od prevoz-nicite minatata godina uspeaja da go smenat vozniot park. Evropa inicira zgolemuvawe na patarinite so cel da ja za{titi ìvotnata sre-dina. I toa e politika

koja Unijata ja vodi so decenii. Nie o~ekuvavme deka }e bidat preze-meni vakvi merki i zatoa navreme go obnovivme vozniot park”, izjavi Biqana Muratovska od Makamtrans. Za razlika od niv, SIZ Makedonija Soobra-}aj AMERIT ne gi poddrùvaat najavenite korekcii na cenite na patarinite vo {pic-ter-minite. Naprotiv, Make-

donija Soobra}aj bara od nadle`nite institucii i nivnite pretstavnici vo evropskite institucii da ne se soglasat so done-suvaweto na odlukata za zgolemuvawe na cenata na patarinite vo zemjite od Evropskata unija. Spored niv, eventual-noto zgolemuvawe na cenata na patarinite bi pretstavuvalo nova transportna blokada za makedonskite prevoznici i

zgolemuvaweto na cenata na patarinite vo uslovi na s$ u{te prisutna svetska ekonomska kriza e pogre{en poteg. Spored SIZ Makedonija Soobra}aj AMERIT, takanare~eniot "zelen paket" na Komisijata nepravedno go stava ak-centot vrz patniot stokov transport, zanemaruvaj-}i gi drugite transportni vidovi. "Mora da postoi ramno-

MARINA [email protected]

Novoizbraniot pretse-datel na Sovetot za stranski investicii

pri Stopanskata komora, Kolin Xefri, ne e vrabo-ten vo kompanijata Xonson Meti, kako {to neodamna be{e objaveno vo pove}e mediumi.Od kompanijata soop{tuvaat deka negoviot raboten odnos vo Xonson Meti prestanal u{te vo mart godinava, a negovite izjavi vo javnosta ne go pretstavuvaat oficijalnot

stav na kompanijata.“Xonson Meti mu posakuva s$ najdobro vo ulogata na pretsedatel i gi pozdravu-va inicijativite prezemeni od Sovetot za stranski investicii vo promovirawe na povolna biznis-klima za privlekuvawe na stranskite investitori vo zemjata”, se veli vo soop{tenieto od Xonson Meti.Minatata nedela Xefri be{e izbran za nov pretse-datel na Sovetot na inves-titori pri SKM i najvero-

jatno i ponatamu }e ostane na istata funkcija.Na nazna~uvaweto toj izjavi deka eden od negovite predizvici na novata pozicija }e mu bide pro{iruvawe i pribliùvawe na novi investicii vo Makedonija, no ne samo od Evropa, tuku i od Bliskiot Istok. Osven toa, negova cel }e bila zgolemuvawe na izvozot od zemjava kon evropskite pazari, kon Turcija i severnoafrikanskite zemji.

Periodot {to sledu-va e dobra {ansa za zemjava da izleze od

ekonomskata kriza, izjavi premierot Nikola Gruevski pri v~era{nata poseta na Cementarnica Usje.Spored premierot, grade`-ni{tvoto vo poslednite mese-ci beleì zakrepnuvawe. ”Sporedeno so drugite zemji od regionot, grade`niot sek-tor vo Makedonija prili~no dobro go pomina ovoj pe-riod. Vo najkriznata 2009, grade`ni{tvoto zabeleà

rast od 9,2% vo odnos na pre-thodnata godina, koga sevkup-nata ekonomija beleè{e pad od 0,6%”, izjavi Gruevski. Тој пrognozиrа deka v godina }e se zgolemi kreditiraweto.Pra{an za stranskite inves-ticii, Gruevski istakna deka vo poslednite ~etiri godini vo zemjava imaat vlezeno najgolem broj stranski in-vesticii dosega.So ova prodolùva ekonom-skata ofanziva na ekonom-skiot vladin tim.Premierot sekoja nedela os-

tvaruva sredbi so razli~na grupa biznismeni, a na agen-data na vicepremierot Vladi-mir Pe{evski za naredniot period e predvidena poseta na 150 kompanii. Timot koj go predvodi Zoran Stavreski }e poseti 40 fab-riki koi se soo~uvaat so problemi od imotno-praven karakter. Posetite se vo funkcija na podobruvawe na komunikacijata i na-dminuvawe na aktuelnite problemi so koi se soo~uva biznis-sektorot.

VLADINIOT EKONOMSKI TIM VO OFANZIVA KOLIN XEFRI NE E VRABOTEN VO XONSON METI

pravno nivo vo treti-raweto na site vidovi transport vo vrska so infrastrukturnata naplata (patarini i drugi patni dava~ki) i odgovorno regulirawe na {tetite vrz ìvotnata sredina storeni pri transport. Koga se koristi princi-pot "zagaduva~ot pla}a", toga{ problemot ostanuva. Treba da se napravi cvrsta analiza na {tetite – beneficiite, pred da se pristapi kon donesuvawe odluka za toa kako da se pla}aat {tetite", se naveduva vo soop{tenieto.Upatstvata koi treba da gi izglasa Evropskiot parlament se odnesuvaat na edinaeset zemji od EU, kade {to kamionite pla-}aat patarina. Inaku, motorite na ka-mionite ispu{taat okolu tri ~etvrtini od {tetnite emisii koi se emituvaat od soobra}ajnite motorni vozila. Za vozilata koi se so klasa EURO 5 patar-inata }e bide odloèna do krajot na 2010 godina, a za klasata EURO 6 do 2017 godina.Sega, zemjite na Evrop-skata unija vo pres-metkata za visinata na patarinite moàt da gi presmetaat tro{ocite koi se vrzani so izgradbata i odrùvaweto na soobra-}ajnata infrastruktura.

13KOMPANII PAZARI I FINANSII 22.10.2010PETOK

MARIJA ARMENSKI, MENAXER NA PSM INKUBATOR I SINI[A PEKEVSKI, KONSULTANT ZA PRETPRIEMNI[TVO

DR@AVATA NE GI PODDR@UVA PRETPRIEMA ITE

Pove}e od 40 firmi koi imaat pove}e od 250 vraboteni se poddràni vo poslednite tri go-dini otkako po~na

da funkcionira PSM Inkubator. Fondacijata za pretpriema~ki servis za mladi e osnovana kon krajot na 2005 godina od dva glavni donatori - fondacija na norve{koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti i loka-lnata kancelarija na Institutot otvoreno op{testvo (SOROS) vo Makedonija, so cel pottiknuvawe i razvoj na pretpriemni{tvoto kaj mladite.So povr{ina od okolu 600 metri kvadratni, PSM Inku-bator obezbeduva 20 renovi-rani kancelarii so soodvetna tehni~ka poddr{ka za firmite koi se osnovani od studenti i lica do 35 godini. Licata koi rakovodat so ovoj proekt velat deka na vratata od PSM Inkubator postojano tropaat mladi lu|e so novi inovativni idei preto~eni vo biznis-plan, za da apliciraat za koristewe na kancelariski prostor po beneficirana cena.“Vo momentov imame 20 firmi. Rabotime so poln kapacitet i postojano imame aplikacii od novi mladi lu|e koi sakaat da po~nat biznis, no sme limiti-rani so prostor. Imame samo

Armenski i Pekevski velat deka na vratata od PSM Inkubator postojano tropaat mladi lu|e so novi inovativni idei, koi sakaat da koristat kancelariski prostor vo ovoj inkubator, no prostorot gi limitira.

20 kancelarii i ne moème da im izlezeme vo presret na site koi sakaat da po~nat sopstven biznis”, veli Marija Armenski, menaxer na PSM Inkubator. Osnovnata ideja poradi koja e po~nat ovoj proekt e kreirawe pretpriema~ki duh kaj mladite vo Makedonija, poradi {to gi poddràle i donatorite. “Deklarativna e poddr{kata koja ja izjavuvaat instituci-ite. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, neodamna ni veti deka }e se zaloì za da se nadminat problemite so koi se soo~uvame. Vla-data treba ne samo deklara-tivno, tuku i finansiski da go pomogne ovoj sektor”, veli Sini{a Pekevski, konsultant za pretpriemni{tvo.Spored nego, anemi~nosta koja ja imaat dràvnite institucii i lokalnata samouprava kon pretpriemni{tvoto e poradi naso~enosta na vnimanie-to i energijata kon dnevno-politi~kite agendi.“Dràvata e fokusirana na nekolku pra{awa: im-eto, stranskite investicii i me|uetni~kite odnosi. Namesto da se baraat golemi stranski investicii, moè ednostavno da se pomognat doma{nite mali firmi da se razvivaat, zatoa {to malite kompanii se dvigateli na ekonomijata”, veli Pekevski.Vo PSM Inkubator utvrdile deka kaj biznis-sektorot vo

zemjava nedostiga korporativna odgovornost. “Site velat deka se korpo-rativno odgovorni kompanii, no toa ne e to~no. Malku investiraat vo razvojot na pretpriemni{tvoto. Na prim-er, globalnata nedela za pretpriemni{tvo se organizira treta godina, a sekoja godina kuburime so sredstva. Zo{to doma{nite kompanii o~ekuvaat strancite da investiraat vo vakva manifestacija, koga efektot od poddr{kata na pretpriemni{tvoto treba da se po~uvstvuva vo zemjava?”, pra{uva Pekevski.Vo Makedonija postojat tri inkubatori, a vo PSM Inku-bator se zadovolni od brojot na inkubirani firmi. "Za tri godini inkubirani se pove-}e od 40 firmi osnovani od mladi vo oblasta na IKT-industrijata, kako i firmi koi se zanimavaat so komple-mentarni srodni dejnosti vo oblasta na marketingot. Se obidoa, no ne uspeaja samo 10% od kompaniite. No, uspe{nite prikazni koi proizleguvaat od Inkubatorot imaat otvoreno pove}e od 120 rabotni mesta, a multipliciraniot efekt preku potrebata od dopolnitelni uslugi zna~i formirawe novi firmi i vrabotuvawa, so {to brojkata dostigna 250 no-vovraboteni. Kompaniite koi se vo proces na inkubacija ostvaruvaat godi{en obrt od 700.000 evra. Edna oformi

partnerstvo so holandska kom-panija i dobi grant od 1,3 milioni evra za osnovawe na kompanijata”, veli Armenski.Poradi dosega{nite rezultati, pregolemata zainteresiranost kaj mladite za po~nuvawe svoj biznis i opredelbata na Vladata za poddr{ka na sam-ovrabotuvaweto i namaluvawe na stapkata na siroma{tijata, od PSM Inkubator ne sakaat da veruvaat deka dràvata svesno go ko~i razvojot na pretpriemni{tvoto.“Fakt e deka sme staveni na strana. Potrebno e i dràvnite institucii, biznis-sektorot, bankarskiot sektor, no i nevladinite organizacii da investiraat vo razvojot na pretpriemni{tvoto. Potrebna e besplatna promocija, a bankite da plasiraat krediti so povlas-teni kamatni stapki so cel da se pottiknat pretprimeni{tvoto i samovrabotuvaweto”, veli Pekevski.Spored nego, ne e to~no deka na mladite im nedostiga inova-tivnost. “Tie se polni so idei koi moè realno da uspeat, no ima mnogu faktori koi gi spre~uvaat vo realizacijata. Nemaat poddr{ka od nikogo”, istaknuva Pekevski.Potrebata od dopolnitelno nadgraduvawe i vloùvawe vo pretpriemni~kite sposobnosti, za Armenski e presudna vo dene{no vreme, koga treba da se poddrì inovativnosta i èlbata na mladite za

MARINA [email protected]

Vrednosta na trgovskata razmena me|u Makedonija i Srbija vo prvite osum

meseci godinava iznesuva 446 milioni dolari, {to e za 11,6% pove}e vo sporedba so istiot period minatata godina. Spored strukturata na proizvodite, Srbija vo Make-donija najmnoguizvezuvala staro èlezo i otpad, struja i {e}er, a najmnogu uvezuvala domati, krastavici, cigari i toplovalani limovi. Spored podatocite na srpskiot Zavod za statistika, vo prvite devet

meseci izvozot od Srbija vo Makedonija iznesuva 292 milioni dolari i e za 12,3% pogolem sporedeno so is-tiot period minatata godina, dodeka, pak, od Makedonija vo Srbija se uvezeni stoki vo vrednost od 154 milioni dolari, {to e za 10,3% pove-}e sporedeno so istiot period lani. Srbija vo trgovskata razmena so Makedonija ostva-rila suficit od 138 milioni dolari. Vo 2009 godina pak ostvarena razmena vo vred-nost od 663 milioni dolari,

{to e za 24% pomalku spore-deno so 2008 godina, pri {to Srbija ostvarila suficit od 195 milioni dolari. Izvozot na Srbija kon Makedonija vo 2009 godina bil zgolemen za 13% i iznesuval 429 milioni dolari, dodeka, pak, uvozot na makedonski stoki bil namalen za 37%, odnosno 234 milioni dolari. Najgolemi izvoznici od Srbija vo Makedonija se Ju-Es Stil od Smederevo, Sunoko od Novi Sad, EVN Trejding od Belgrad, Enerxi tim od Belgrad, Tetra pak, i dr

ZA OSUM MESECI DEFICITOT SO SRBIJA PORASNAL ZA 11%

samovrabotuvawe. “Studentite, koga }e izlezat od fakultetskite klupi imaat samo teoretsko znaewe, koe ne moàt da go implementiraat vo realniot svet. Toa {to go produciraat fakultetite e obrazovanie koe se baralo na pazarot pred nekolku decenii. Fakultetite produciraat ne-soodveten kadar za aktuelnite pazarni potrebi. Toa e edna

od pri~inite poradi koja go osnovavme inkubatorot. Zatoa, organizirame obuki od iskusni pretpriema~i za polesno da najdat rabota, da moè da razmisluvaat vo nasoka na samovrabotuvawe. Va`no e da se podigne svesta kaj mladite za samovrabotuvawe, a ne edinst-vena elba da im bide vrabotu-vawe vo administracijata”, veli Armenski.

Ministerstvoto za eko-nomija so pomo{ na Germanskoto dru{tvo za

tehni~ka sorabotka (GTZ) }e go izrabotuva trgovskiot veb-por-tal CEFTA. Spored dogovorot koj go potpi{aa zamenik-min-isterot za ekonomija, Metodij Haxi Vaskov i direktorkata na GTZ Makedonija, Urlike Ganzer Somer, portalot }e bide podelen na dva dela od koi vo prviot moè da se najdat op{ti podatoci za zemjite-~lenki na CEFTA, pred s$ makroekonom-ski podatoci i podatoci za

trgovskata politika, kako i dogovori za slobodna trgovija na sekoja zemja. Vtoriot del sodrì pova`ni informacii za delovnite subjekti, dràvnite institucii, kako {to e carin-skata regulativa, stopanskite komori i licencite i dozvolite potrebni za uvozno-izvozniot reìm.“So ovoj koncept na veb-porta-lot se postignuvaat dve glavni celi. Prvo se vr{i celosna informiranost na delovnite subjekti vo zemjite-~lenki na CEFTA, za nivnite mo`nosti

i za ramkata vo koja se vr{i trgovijata, a od druga strana, prakti~no se zabrzuva pro-cesot na nao|awe na~ini za nadminuvawe na netarifnite barieri me|u zemjite-~lenki na CEFTA”, izjavi zamenik-ministerot Haxi Vaskov.Preku veb-portalot delovnite subjekti }e moàt polesno da doa|aat do informacii za site podatoci {to im se potrebni, a se zna~ajni za da gi podobrat nivnite mo`nosti za zgolemena trgovska razmena so ostanatite zemji od dogovorot CEFTA.

CEFTA VEB-PORTAL ZA ZGOLEMUVAWE NA TRGOVSKATA RAZMENA

14 BALKAN BIZNIS POLITIKA22.10.2010 PETOK

Vladite na isto~noevropskite zemji mora da deluvaat brzo za da gi namalat

buxetskite deficiti, vo sprotivno im se zakanuva fiskalna kriza kako vo Grcija, koja bi gi o{tetila ve}e oslabnatite bankar-ski sistemi, predupredi Me|unarodniot monetaren fond (MMF).Vo svojot najnov izve{taj, "Regionalni ekonomski izgledi" (REO), MMF na ekonomiite vo Isto~na Evropa im predviduva prose~en rast za 3,9% vo 2010 godina i 3,8% vo 2011 godina. Fondot predupredi deka mnogu ekonomii se soo~uvaat so golemi pre-dizvici pri odrùvaweto na tempoto za zazdravu-vawe, koe vo golema mera }e zavisi od slu~uvawata vo evrozonata.“Glaven rizik za pad na ekonomiite vo Ev-

ropa e oìvuvaweto na dol`ni~kiot stres vo raz-vienite zemji na Unijata, {to moè da go pritisne rastot vo evrozonata i da predizvika negativno prelevawe za regionot”, soop{ti MMF.Duri i bez intenzivirawe na fiskalnata kriza vo evrozonata, investito-rite moè da se zagriàt za sposobnosta na nekoi isto~noevropski vladi da gi vratat svoite dol-govi. Za da se za{titat od taa mo`nost, mnogu isto~noevropski vladi treba da prezemat itni merki za namaluvawe na svojot buxetski deficit.“Za da se spre~i zagriènosta na pazarot, zemjite so visoka fiska-lna ranlivost treba da ja zabrzaat fiskalnata kon-solidacija”, soop{ti MMF.Fondot istakna deka o~ekuva na evropskite pazari vo razvoj bux-etskiot deficit da padne na 5,2% od BDP i na 4,2% od BDP narednata godina, otkako vo 2009 godina iznesuva{e 6%. MMF, isto taka, naveduva deka na-

gliot rast na prino-sot na dràvni

obvrznici i padot na nivnata pazarna vrednost moè negativno da vlijaat na lokalnite bankarski sistemi.“Finansiskite sektori bi bile posebno pogodeni, osobeno vo onie zemji kade {to bankite dràt golem del od svojot imot

vo oblik na dràvni hartii od vrednost, kako {to se Albanija, Ungarija, Polska i Turcija. Vo tie zemji, padot na vrednosta na dràvnite hartii od vrednost moè da vlijae na kapitalizacijata na bankite, a toa, pak, moè da ja namali ponudata na bankarskite krediti”, se veli vo izve{tajot.MMF istakna deka mnogu ekonomii vo Isto~na Evropa mora da pronaj-dat novi izvori na rast, potpiraj}i se pove}ena izvozot, otkolku na doma{nata pobaruva~ka. Pred po~etokot na fin-ansiskata kriza vo 2007

godina, Isto~na Evropa doìvea bran na ekonom-ski rast. Toa vo golema mera be{e potiknato od prilivot na kapital koj go finansira{e silniot rast na doma{nata pobaruva~ka.Vo izve{tajot, isto taka, se ukaùva deka posto-jat zna~ajni rizici i se prepora~uva primena na soodvetna politika. Monetarnata politika mora vnimatelno da se vodi me|u potrebite da ja normalizira politikata od edna strana i nu`nosta da ja ublaì nestabilnosta na pazarot so dràvnite dolgovi, kako i da obezbe-

di likvidnost na bankite.“Politi~arite treba da se naso~at na jaknewe na bankarskite bilansi. ûvstvitelnite finansiski institucii treba da se re-organiziraat i dokapital-iziraat ili da se ottrgnat bez odloùvawe”, izjavi direktorot na evropskiot oddel na MMF, Ajai ôpra.Podobar vladin nadzor preku podobruvawe na prekugrani~na sorabotka moè da pomogne vo izgradbata na doverbata na pazarot.“Brojni inicijativi se ve-}e podignati i treba da se zavr{at”, istakna ôpra.

ISTO^NOEVROPSKITE ZEMJI MORA DA GO NAMALAT BUXETSKIOT DEFICIT

MMF PREDUPREDUVA

Fondot predupreduva deka mnogu ekonomii se soo~uvaat so golemi predizvici pri odrùvaweto na tempoto za zazdravuvawe, koe vo golema mera }e zavisi od slu~uvawata vo evrozonata

��

VESNA [email protected]

� “Glaven rizik od ekonomsko opa|awe na Evropa e oìvuvaweto na dol`ni~kiot stres na Evropa vo razvoj, {to moè da go pritisne rastot vo evrozonata i da predizvika negativno prelevawe za regionot”, soop{ti MMF.

3,9%ekonomski rast vo 2010

na Isto~no evropskite zemji

predviduva Me|unarodniot monetaren

fond (MMF)

Amerikanskata kom-panija Behtel e zainteresirana za

izgradba na Koridorot 11 vo Srbija i avtopatot od Kru{evac do Kraqevo, a na izveduvaweto na ovie raboti bi go vrabotila lokalnoto naselenie, izjavi pretstavnikot na kompanijata za Evropa, Dejvid Vel~.Vel~ istakna deka ovaa

rabota na Behtel bi bila povik i za drugi ameri-kanski kompanii da dojdat, da investiraat i da rabotat vo Srbija.“Vie odredete go tempoto na izgradba. Nie nema da dovedeme tuka iljadnici Amerikanci da rabotat, tuku }e angaìrame iljad-nici lokalni rabotnici”, izjavi Vel~. Toj istakna deka Behtel predloùva

nov model na izgradba, koj garantira i kvalitet i brzina vo raboteweto koe odgovara na evropskite standardi i na investi-torot mu ovozmoùva apso-lutna kontrola vo soglas-nost so vaè~kite zakoni.Direktorot za razvoj vo Behtel, Majk Miks, iskaà podgotvenost na kompani-jata da po~ne so rabota naprolet vo 2011 godina.

AMERIKANSKI BEHTEL SAKA DA GO GRADI KORIDOROT 11

Na ovogodine{niot Gar-dijan Observer Travel Avords 2010, Hrvatska

e proglasena za ~etvrto naj-atraktivno turisti~ko mesto vo Evropa, po Avstrija, [vajcarija i [vedska. Isto taka, spored patni~kite age-nti na ôjs Avords 2010, vo kategorijata kratki destina-cii Hrvatska e proglasena kako mesto koe najmnogu im se prepora~uva na turistite

pri nivnoto odbirawe na patuvawata. Travel Avords e edinstvena turisti~ka na-grada za koja nominiraweto i glasaweto go pravat tu-risti~ki profesionalci od Velika Britanija.Direktorot na Glavnata kancelarija na Hrvatskata turisti~ka zaednica, Niko Buli}, kako najgolema pred-nost go smeta toa {to Hr-vatska e posleden nepotro-

{en ubav del na evropski-ot Mediteran, koj ja imaso~uvano svojata avtenti~-nost, ambientalnost, na~in na ìvot, kultura. Od janu-ari do septemvri 2010 go-dina, Hrvatska be{e pose- tena od 236.843 ili 5% po-ve}e od 2009 godina dràv-jani na Velika Britanija, koi ostvarile 1.237.855 no-}evawa, {to e za 6% pove}e vo sporedba so 2009 godina.

HRVATSKA E ÊTVRTO NAJATRAKTIVNO TURISTI^KO MESTO

Pratenicite na vladeja~koto mnozinstvo vo

romanskiot Parlament po gre{ka ednoglasno glasale za predlogot na opozicijata za namalu-vawe na danokot na do-dadena vrednost (DDV).Predlogot na opozici-jata bil da se namali DDV na 5% za nekoi proizvodi, so predlog

da ne se odano~uvaat penziite poniski od 470 evra.Glasaweto ja iznena-dilo opozicijata, no i samite pratenici na vladeja~koto mnozin-stvo.Pretstavnicite na vladeja~kata Demokratsko-liberalna partija priznaa deka pogre{no glasale, deka

imalo konfuzija i ne znaele za {to glasaat. Pred pratenicite imalo golem broj nacrt-za-koni, pa po~nale da glasaat mehani~ki.Me|u pratenicite koi glasale za predlogot na opozicijata bil i ministerot za finan-sii, Xorx Jalomicjanu i ministerot za trud, Joan Boti{.

ROMANCITE PO GRE[KA IZGLASALE PONIZOK DDV

AJAI ÔPRA DIREKTOROT NA EVROPSKIOT ODDEL NA MMF“Politi~arite treba da se naso~at na jaknewe na bankarskite bilansi. ûvstvitel-nite finansiski institucii treba da se reorganiziraat i dokapitaliziraat ili da se ottrgnat bez odloùvawe”.


16 SVET BIZNIS POLITIKA22.10.2010 PETOK

� SVET 0-24 �

...PRO[ETKA NA PLA@A Za vreme na protesti!

Sarkozi i Merkel gi dogovaraat slednite ~ekori za vreme na nivnata posledna sredba po sostanokot na liderite na

EU. Za vreme na nivnata pro{etka, vo Francija kulminiraa najmasovnite protesti na sindikalcite dosega.

...NEBOTO E GRANICA! Sorabotka na legendarnite lideri

Pretsedatelot na Venecuela gestikulira na sredbata so iranskiot pretsedatel, Mahmud Ahmadinexad, vo Tehe-

ran. Fokusot na nivnata sredba be{e za podobruvawe na sorabotkata na naftenite industrii vo dvete zemji.

...KOJ E SLEDEN?! I na ostrovot protesti

Iljadnici lu|e demonstriraa niz ulicite vo centarot na London protiv re{enieto na Vladata na premierot Dejvid

Kameron za drasti~no skratuvawe na buxetot.

Vo svetskata popu-lacija, koja ovaa godina dostigna 6,9 milijardi lica, 27-te ~lenki na Evrop-

skata unija u~estvuvaat so samo 7%, no od ekonomska gledna to~ka, Evropskata unija e mnogu pomo}na, bidej-}i nejziniot bruto-doma{en proizvod (BDP) pretstavuva edna tretina od svetskiot, pokaùvaat najnovite poda-toci na statisti~kata slu`ba na Unijata, Eurostat.Vo izve{tajot, objaven po povod odbeleùvaweto na Svetskiot den na statistikata, se naveduva deka BDP na Uni-jata dostignuva 12,5 bilioni evra i ima udel od 30% vo vkupnoto svetsko ekonomsko proizvodstvo.SAD e na vtoro mesto, so 23% u~estvo vo globalnoto proiz-vodstvo vredno 41,2 bilioni evra (spored podatocite od 2008 godina). Japonija e na treto mesto so udel od 8%, a Kina na ~etvrto so 7%.Publikacijata na Euro-stat opfa}a i demograf-ski trendovi, vklu~uvaj}i ja stapkata na mortalitet na novoroden~iwata, koja vo EU zna~itelno se namali vo

izminatite 50 godini, od 36 na 1.000 ivorodeni bebiwa vo 1960 godina, na 4,5 promili vo 2008 godina.Turcija, koja vo 1960 godina ima{e stapka na mortalitet od 176 promili, sega ima edna od najniskite stapki od 28 promili, pomala od Ju`na Afrika (49 promili) i Indija (55 promili) i ne{to pogolema od Kina (23), Brazil (24) i Indonezija (27).Rasporedot na globalna-ta populacija isto taka e dramati~no izmenet vo izmi-natite 50 godini. Kina vo 1960 godina u~estvuva{e so 21,4% vo svetskata populacija, no nejziniot udel ovaa godina se namali na 19,6%, dodeka, istovremeno, indiskiot e zgolemen od 14,8% na 17,6%.

U~estvoto na Saudiska Ara-bija e zgolemeno za ~etiri pati, iako vo odnos na mo{ne niska osnova, od 0,1% na 0,4%, no udelot na Rusija zabeleà golem pad, dvojno namaluvaj}i se od 4% na 2%.Publikacijata naslovena kako “EU vo svetot - statisti~ki portret” isto taka gi otsli-kuva socijalnite i ekolo{kite trendovi, vklu~uvaj}i go ko-risteweto na Internet i mobilni telefoni, kako i koli~inata na potro{enata energija i emisijata na jagle-rod dioksid.Koga stanuva zbor za Inter-netot, negovoto koristewe vo EU e tri pati pogolemo od svetskiot prosek (64% vo od-nos na 21% vo svetot), no i po-natamu e pomalo vo odnos na

Azija, kade {to Ju`na Koreja e na vrvot na listata so 77% korisnici. SAD (72%) i Kan-ada (73%), isto taka, spa|aat me|u najgolemite korisnici na Internet vo svetot. Spored izve{tajot, vo EU ima dva pati pove}e pretplatnici na mobilnata telefonija otkolku {to ima prose~no vo svetot. Vo svetot 60% od ìtelite se korisnici na mobilna telefonija, dodeka ovoj procent vo EU iznesuva 122. Samo Saudiska Arabija so 147% i Rusija so 132% korisnici na mobilna tele-fonija se pred EU.Podatocite za emisija na jaglerod dioksid pokaùvaat deka sekoj ìtel na EU vo 2006 godina, poslednata godi-na za koja ima raspolo`livi podatoci, emituval prose~-no 8,2 toni jaglerod dioksid, dodeka sekoj Amerikanec vo prosek emituval po 19 toni. Najmali emituva~i me|u zemjite od G-20 vo 2006 go-dina bile Indija (1,3 toni), Indonezija (1,5 toni) i Brazil (1,9 toni).Spored Evrostat, prose~nata èna na EU e stara 42 godini i raboti vo sektorot za javni ili socijalni uslugi, dodeka prose~niot ma` ima 39 go-dini i raboti vo sektorot na pazarni uslugi.

Vo izve{tajot, objaven po povod odbeleùvaweto na Svetskiot den na statistikata, se naveduva deka BDP na Unijata dostignuva 12,5 bilioni evra i ima udel od 30% vo vkupnoto svetsko ekonomsko proizvodstvo

��

SPORED POSLEDNIOT IZVE[TAJ NA EUROSTAT

EU UÊSTVUVA SO 7% VO SVETSKATA POPULACIJA, A SO EDNA TRETINA VO BDP

VASE [email protected]

� DVA, TRI ZBORA“Ne postoi magi~na formula za nadminuvawe na zastojot vo bliskoisto~nite mirovni pregovori, no so makotrpna rabota s$ u{te moè da se postigne dogovor. Pregovorite ne se lesni, no se apsolutno potrebni. Sekoga{ e polesno odloùvaweto, otkolku donesuvaweto odluki.”

HILARI KLINTONdràven sekretar na SAD

“So petgodi{niot plan za {tedewe, britan-skata Vlada }e napravi najgolemi rezovi vo izdvojuvaweto za javniot sektor u{te od Vtorata svetska vojna, namaluvaj}i gi beneficiite i brojot na vraboteni. Tro{ocite }e se namalat za 83 milijardi funti do 2015 godina.”

XORX OZBORNminister za finansii na Velika Britanija

“Situacijata vo Zapaden Balkan e postabilna, i pokraj toa {to vo Kosovo i vo Bosna i Herce-govina prodolùva da postoi nap-natost. Bezbednosnata situacija vo Bosna, nezavisno od postoe~kite tenzii, e zna~itelno podobra vo sporedba so pred 15 godini, koga sporovite se re{avaa so oru`je.”

XEJMS STAVRIDISglaven komandant na silite na NATO vo Evropa

Izvor: Eurostat

17SVET BIZNIS POLITIKA 22.10.2010PETOK

Najgolemite masovni protesti vo Fran-cija prodolùvaat tret den po red, a celta e da se

izvr{i pritisok vrz pre-tsedatelot Nikola Sarkozi, Vladata i vrz Senatot ovoj vikend da se rasprava za nacrt-zakonot za penziskite reformi. Poradi protestite, Francija e blokirana. Uvozot na gorivo dostigna rekordno nivo, a vlasta se obiduva da ja prezeme kont-rolata nad pristani{teto vo Marsej, kade {to protesti-raat rabotnicite od rafin-eriite. Se o~ekuva policijata prisilno da go ras~isti vlezot od pristani{teto i toa pod direktna komanda na pretsedatelot Sarkozi, koj v~era naredi da se ras~istat i vlezovite na 20 rafinerii i skladi{ta za gorivo. Okolu 40% od benzinskite stanici vo Francija v~era ostanaa bez gorivo. Protestantite go blokiraa i vlezot na aerodromot vo Marsej, kako i nekolku drugi aerodromi vo vnatre{nosta. Poradi najmasovnite protesti dosega, Francija po~na da uv-

ezuva i elektri~na energija. Vo me|uvreme, liderite na sindikatite odlu~uvaat za nivniot sleden ~ekor.Francuskite rabotnici od javniot sektor go blokiraa soobra}ajot niz celata zemja, a na protestnite mar{evi izbuvna i nasilstvo me|u protivnicite na penziskite reformi na pretsedatelot Nikola Sarkozi i policijata.

[trajkuvaat rabotnicite vo rafineriite za nafta, aerodromskiot personal, ma{inovoza~ite, u~itelite, po{tarite i slu`benicite koi gi polnat bankomatite, a studentite organiziraa burni protesti protiv merkite na Vladata na Sarkozi vo pen-zija da se odi na 62 namesto na 60 godini.Stotici iljadi slu`benici

se na ulica i ovie protesti dosega se najmasovni i na-juporni protiv ekonomskite reformi vo cela Evropa. Sindikatite tvrdat deka vo {trajkot se vklu~eni duri 3,5 milioni Francuzi.Premierot na Francija, Fransoa Fijon, izjavi deka Vladata na desniot centar e zagrièna {to protestite prerasnuvaat vo nasilstvo.Ministerkata za pravosud-stvo, Mi{el Aliot Mari, za radio Evropa 1 izjavi deka zasega ne moè da se zboruva za kriza, no gi predupredi protestantite deka pravoto na protest ne zna~i i pravo na razbivawe i uni{tuvawe.[trajkot po~na da go zema danokot na francuskata ekonomija. Najbolnite pos-ledici od {trajkot se ~uvst-vuvaat vo malite pretpri-jatija, koi {totuku po~naa da zakrepnuvaat od globalnata finansiska kriza.Pove}ednevnite protesti vo Francija kulminiraa so sudir me|u policijata i sredno{kolcite vo predgradi-eto na Pariz, izvestuvaat svetskite agencii.Policijata bila prinudena da upotrebi solzavec protiv nasobranite u~enici, koi za

PROTESTI PROTIV EKONOMSKITE REFORMI

FRANCIJA E NA RABOT NA HAOSOT![trajkuvaat rabotnicite vo rafineriite za nafta, aerodromskiot personal, ma{inovoza~ite, u~itelite, po{tarite i slu`benicite koi gi polnat bankomatite, a studentite organiziraa burni protesti protiv merkite na vladata na Sarkozi vo penzija da se odi na 62 namesto na 60 godini

��

VASE [email protected]

� Demonstrantite gi preplavija ulicite na Pariz. Na transparentot pi{uva: “Slu{nete go gnevot na lu|eto”.

PROTESTI I VO VELIKA BRITANIJANekolku iljadi lu|e demonstriraa niz ulicite vo Lon-don protiv re{enieto na vladata na Dejvid Kameron za drasti~no kratewe na rashodite od buxetot. Golem broj policajci go obezbeduvaa sedi{teto na britan-skata Vlada i nastojuvaa protestite da ne izlezat od kontrola. Ucesnicite, koi gi poddràa site glavni sindikalni unii, ostro gi kritikuvaa vladinite merki, spored koi, okolu polovina milion vraboteni vo javniot sektor }e ostanat bez rabota, a u{te eden milion rabotni mesta se pod zakana. Drasti~no }e se namalat socijalnite benificii i dava~kite vo obrazo-vanieto, }e poskapi prevozot i }e se podigne gornata granica za odewe vo penzija.

vreme na protestite protiv penziskite reformi po~nale da frlaat so kamewa vrz bez-bednosnite sili i zapalile eden avtomobil.“Vrabotenite na aerodromite, avtobuskite i èlezni~kite stanici, u~itelite i nas-tavnicite, vrabotenite vo po{tite i bankite, kako i kamionxiite... site im se pridruìja na rabotnicite od rafineriite i site koi i ponatamu {trajkuvaat pro-tiv planot na Sarkozi da ja podigne starosnata granica za zaminuvawe vo penzija”, soop{ti londonski "Telegraf". Kamionxiite delumno gi blo-

kiraa pati{tata, vozdu{niot soobra}aj e namalen za re~isi 50%, a sekoja ~etvrta benzin-ska pumpa ostana bez gorivo. Celta na {trajkuva~ite e da mu pora~aat na Senatot deka se protiv predlogot na Sarkozi rabotniot vek da se prodolì od 60 na 62 godini. “Senatot vo sredata treba{e da se izjasni za predlog-zakonot, no senatorite od levicata uspeaja da se izbo-rat da se odloì glasaweto”, javi Rojters. Se naveduva deka celata debata za penziskiot sistem }e prodolì vo tekot na vikendot.

18 FEQTON 22.10.2010 PETOK

Panasonik e in-ternacionalen brend za proiz-vodite na japon-skiot gigant za

elektronika, Panasonik Korporej{n. Go sozdal osnova~ot na kompanijata, Konosuke Macu{ita, vo 1955 godina, za upotreba vo SAD, Kanada i Mek-siko, kade {to za{titnata marka Nacional (koja se koristela vo Japonija) ve}ebila registrirana od drugi kompanii. Imeto e kom-binacija na zborovite “pan”, {to zna~i “s$” i “sonik”, odnosno “zvuk”. Zvu~en brend za prvi~nata namena - proda`ba na audiooprema.Godinava, kompanijata go dodade Sanio Eelktrik (Sanyo Electric) vo gru-pacijata, a fiskalnite izve{tai govorat deka proda`bata donela pove}e od 65 milijardi evra. Spored pretsedatelot na grupacijata, Fumio Ocubo, vizija na kompanijata e do 2018 godina da stanat broj eden kompanija koja }e ja predvodi “zelenata inovacija”vo industrijata za elektronika. Sinergi-jata so noviot ~len vo grupacijata }e ja dolovat so sorabotka vo biznisot i zajaknuvaweto na me-naxerskata struktura, a operativniot profit od ovaa akvizicija se o~ekuva da donese pove}e od 700 milioni evra vo 2013 godina.Kompanijata koja u{te od osnovaweto se vodi od nejzinata filozofija na me-naxment da gi vklu~i pret-prijatijata vo misija da donesat progres i razvoj na op{testvoto preku biznis-aktivnostite, nesomneno e lider i vo inovaciite so jasna vizija za idnite aktivnosti. O~ekuvaweto i fokusot sega leì vo ener-getskite kreacii, kako {to e eko-voziloto, a spored proekcijata, toa }e gene-rira pogolema proda`ba, koja }e donese profit duri vo 2013 godina.

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI PANASONIC

KAKO NASTANAL PANASONIK?

No, za uspe{na idnina potrebna e poddr{ka od borbeno minato. Konosuke Macu{ita, tatkoto na Pana-sonik, na primer, u{te od mladosta se soo~il so opas-nosta od lo{o investirawe. Pogre{nite investiciski odluki za orizot {to gi donel negoviot tatko gi up-ropastile semejnite finansii. Roditelite rano go ostavile sam, pa tragaj}i po sre}ata samo so osnovno obrazovanie toj stignal do kontrolor vo kompanijata za svetilki Osaka Elektrik. Vo 1918 godina, na 23-godi{na vozrast, ja napu{til rabotata i ja osnoval fabrikata za

aparati Macu{ita Elektrik, za da go proizveduva i pro-dava dvojniot priklu~ok za elektri~ni svetilki, {to bil negov pronajdok. Prvite vraboteni bile negovata èna i nejziniot brat. Iako postoela opasnost od bank-rot, Macu{ita gi iskoristil parite za {irewe na proiz-vodstvoto i gi namalil cen-ite za da napravi masovna proda`ba. Otako realiziral deka ne postojat efikasni svetla za milionite velosipedi vo Japonija, Macu{ita diza-jniral takov proizvod vo 1923 godina. Iako ne postig-nale uspeh vedna{, sepak, na krajot velosipedskite svetla stanale industriski standard. Vo 1927 godina Macu{ita gi brendiral so za{titnata marka Nacional

i po~nal da gi reklamira vo nacionalnite vesnici. Vo 20-te godini ovaa forma na marketing bila nevoobi~aena za Japonija,. Narednata dekada Macu{ita Elektrik ja po~nuva so proiz-vodstvo na radioto. Pr-voto radio na Macu{ita go osvoilo natprevarot za emiterski stanici koj se odrùval voTokio. Slednata godina toj napravil kruci-jalni patenti povrzani so radioto, no besplatno im gi otkril informaciite na drugite proizvoditeli, so cel da pridonese za razvojot na elektronskata industrija vo zemjata. Negovata kompanija, pak, ja pro{iruva produkci-jata so elektri~ni motori i elektri~ni ventilatori. Vo 1933 godina Macu{ita Elektrik go prifatila siste-

�� Kamenata plo~a koja se nao|a vo dvorot od sedi{teto na kompanijata veli: “Prepoznava-j}i ja na{ata odgovornost kako industrijalisti, nie }e se posvetime na progres i razvoj na op{testvoto preku na{ite biznis-aktivnosti, so toa {to }e go podobrime kvalitetot na ìvotot niz celiot svet”

PRIKAZNI OD WALL STREET

Glavniot nasled-nik na Bil Gejts na pozicijata glaven menaxer i arhitekt za

softver, Rej Ozi, go napu{ta Microsoft po pet godini pominati vo ovaa kompanija.Vakvata vest, vo tekot na ovaa nedela na vrabotenite vo kom-panijata po pat na mejl im ja soop{ti glavniot izvr{en direktor na Microsoft, Stiv Balmer, naveduvaj}i deka na ovaa pozicija Ozi }e os-tane neodredeno vreme, vo zavisnost od tranzi-ciskiot period {to mu e potreben.Balmer za mediumite ve}

e soop{ti deka nema da baraat negova zamena za pozicijata koja ja napu{ti, istaknuvaj}i deka Ozi momentalno nema nekoi idni planovi vo pogled na negov anga`man kaj nekoja druga kompanija.Ozi mu se priklu~i na Microsoft vo tekot

na 2005 godina kako glaven tehni~ki direk-tor, otkako Microsoft ja kupi Groove Networks, softverska kompanija so koja sorabotuvaa ve}e podolgo vreme. Kako po~ituvan stru~wak na ova pole, od negova strana be{e pobarano da najde na~ini za da se

PETAR [email protected]

�� Se {pekulira deka pri~ina za negovoto zaminuvawe e bavnoto tempo na promeni vo Microsoft, koe frustrira~ki deluva{e vrz nego, kako i toa deka be{e zamolen od strana na Microsoft da se povle~e od ovaa pozicija

NASLEDSTVOTO NA MACU[ITA

� REJ OZI, kreator na idejata za softveri {to moàt da se koristat ne samo kaj desktop i laptop-kompju-terite, tuku i preku veb-prebaruva~ite, mobilnite telefoni i konzolite za igrawe, po pet godini rabota vo Microsoft re{i da ja napu{ti kompanijata

REJ OZI, GLAVNIOT MEN

mot od pretpriema~ki divizii i go preselila proizvodstvoto vo novootvorenata golema fabrika vo Kadoma. Po re-strukturiraweto, vo 1935 godina se sozdala novata kompanija Macu{ita Elektrik Vorks. Bidej}i kompanijata par-ticipirala vo proizvod-stvoto na produkti koi gi poddrùvale voenite napori na fa{isti~ka Japonija, Sojuzni~kite sili vo 1946 godina ja ograni~ile nejzi-nata rabota. Macu{ita bil vo opasnost da bide smenet od funkcijata pretsedatel, no bil spasen od peticijata potpi{ana od 15-te iljadi vraboteni, koi barale da mu bide dozvoleno da os-tane. Macu{ita go ubedil generalot Daglas Mekartur i drugite avtoriteti deka na ne-

govata firma treba da & bide dozvoleno da prodolì so proizvodstvo na elektri~ni proizvodi za doma}instvata i im vetil deka Japonija }e stane svetski lider vo elek-tronikata. Sojuznicite sfa-tile deka taa strategija }e ja pomogne obnovata na Japonija koja pretrpela golema {teta od vojnata, pa dale dozvola za povtorno otvorawe.Do 50-te godini Macu{ita Elektrik stanala glaven proizvoditel na ma{ini za perewe, friìderi i televi-zori za japonskite doma}in-stva. Od 1950 do 1973 go-dina kompanijata po~nuva so svetska ekspanzija i stanuva eden od najgolemite svetski proizvoditeli na elektri~na oprema. Opremata bila pro-davana pod brendovite Pa-nasonik, Kvazar, Nacional i

19FEQTON 22.10.2010PETOK

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nasta-nale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prika-znite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odrùvaat na vrvot na ska-lata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

Tehniks. Vo 1952 godina, vo proda`ba izlegol i nivniot prv crno-bel televizor.Vo tekot na godinite Macu{ita uspeal da formira kompaniski

divizii, a osvojuvaweto na svetot po~nalo so amerikan-skata korporacija utvrdena vo 1959 godina, koja slednata godina go lansirala prviot televizor vo boja. Korporaci-jata Macu{ita Komunikej{n Industrijal grup, pak, go fabrikuvala prviot kaseten rekorder.Kompanijata na berzata vo Tokio se pojavila vo 1949 godina, a na Wujor{kata

berzanska lista se vbroila vo 1971 godina. Tatkoto na Panasonik se pen-zioniral vo 1973 godina. Kako penzioner, toj se fokusiral na razvivawe i objasnuvawe na negovite socijalni filozofii i filozofiite za komercija i objavil 44 knigi. Edna od niv, “Razvivawe na pat do mir i radost preku prosperitet”, se prodala vo pove}e od 4 mil-ioni primeroci. Toj po~ina

preìvee s$ pogolema-ta konkurencija so koja se soo~uva{e Microsoft vo pogled na isporaka-ta na softveri preku Internet.Re{enieto na Ozi na toj plan se sostoe{e vo kreirawe i izgrad-ba na Windows Azure, sistem na Microsoft, namenet za kreirawe i koristewe na softver preku Internet.“Ozi ve}e podolgo vreme uspeva{e da go natera Microsoft da tr~a so pobrzo tempo otkolku {to, realno kaàno, bi moèl da go pravi ako se zemat predvid negovite godini na postoewe”,

veli Ves Miler, analiti~ar vo neza-visnata istraùva~ka grupacija Directions on Microsoft.Zatoa, spored Miler, mnogu e te{ko da se odredi dali vakvo-to bavno tempo na promeni deluva{e frustrira~ki vrz nego ili be{e zamolen od strana na Microsoft da se povle~e od ovaa pozicija. Vo tekot na 1980 godina Ozi rabote{e vo Lotus De-velopment Corp., kaj koj be{e odgovoren za pak-etot nare~en Lotus Sym-phony, prethodnik na paketot Microsoft Office, a voedno rabote{e i

na proektot Lotus Notes, koj im ovozmoùva{e na lu|eto vo odredena grupa me|usebno da spodeluvaat dokumenti i mejlovi. Uspehot na ovoj paket gi natera lu|eto od IBM da go kupat Lotus za 3,5 milijardi dolari vo 1995 godina.Vedna{ po napravenoto prezemawe, Ozi po~na so proektot Groove, preku koj saka{e da ja rafinira negovata ide-ja za takanare~eniot groupware koj bi ozvozmoùval pove}e lu|e me|usebno da sorabotuvaat. Ovoj softver im ovozmoùva{e na

pove}e lu|e istovre-meno da koristat i da rabotat na isti doku-menti, da gledaat isti videa, kako i da pra-vat isti crteì i seto toa dodeka razgovaraat preku dopi{uvawe ili so koristewe na mikrofon. Vakvata spo-sobnost i ekspertiza go napravi Ozi sosema normalna i prirodna zamena na Bil Gejts kako glaven mozok na po{irokata razvojna softverska strategija na Microsoft. Vedna{ po negovoto doa|awe vo kompani-jata, Ozi do site vraboteni isprati prili~no vlijatelen

dopis vo koj povikuva na promena od nekoi tradicionalni sfa}awa na Microsoft za proda`ba na desktop-softveri i naso~uvawe kon proda`ba na veb bazirani softveri, a ponekoga{ i na soft-veri za poddr{ka. Toj gi natera od sektorot za proizvod-stvo vo kompanijata da po~nat so proiz-vodstvo na softveri koi {to moàt da rabotat i istovre-meno da se koristat ne samo kaj desktop i laptop-kompjuterite, tuku i preku veb-prebaruva~ite, mo-bilnite telefoni i

konzolite za igrawe, so {to na site koris-nici bi im ovozmoìle istovremen pristap do nivnite dokumenti, bez razlika kade bi se logirale.Vo svojot mejl is-praten vo tekot na ovaa nedela, Balmer, povikuvaj}i se na ovoj dopis, istakna deka Ozi ovozmoì da bide stimulirano misleweto na vrabotenite niz ce-lata kompanija, voedno igraj}i uloga na katal-izator koj go natera Microsoft svojata misija da ja koncentrira vo takanare~eniot svet na komjutersko rabotewe vo “oblak”.

�� Godinava, kompanijata go dodade Sanio Elek-trik vo gru-pacijata, a fiskalnite izve{tai govorat deka proda`bata donela pove-}e od 65 milijardi evra. Spored pretsedatelot na grupaci-jata, Fumio Ocubo, vizija na kompani-jata e do 2018 godina da stanat broj eden kompanija koja }e ja predvo-di “zelenata inovacija” vo industri-jata za elek-tronika

vo 1989 godina. NETIPIÊN BIZNISMEN

Iako relativno e nepoznat na-dvor od granicite na negovata zemja, vo Japonija, Konosuke Macu{ita, osnova~ot na Pa-nasonik, se smeta za eden od najinspirativnite li~nosti vo japonskata korporativna istorija. So obrazovanie od samo ~etiri godini, nikakvo iskustvo vo biznisot i samo 100 jeni vo xebot, toj os-noval kompanija koja stana najgolemiot proizvoditel za elektronika vo Japonija. Negovata biznis-filozofija & pomogna na Japonija da postigne ~udesen ekonomski rast po Vtorata svetska vojna. Macu{ita, kogo vo Japonija ponekoga{ go narekuvaat “bog na menaxmentot”, e pioner na japonskata tradicija od “paternalen menaxment” vo koj vrabotenite vo kompanijata se gledaat kako del od “famili-jata” i im sleduva doìvotno vrabotuvawe. Za vreme na Golemata depresija vo 30-te godini, koga proda`bata na elektronika dramati~no opadnala, Macu{ita odbil da otpu{ta rabotnici kako {to go napravile drugite

kompanii. Toj go prepolovil proizvodstvoto i prodolìl da im dava celosna plata na vrabotenite, gi prefrlil rabotnicite od fabrika na proda`nite pozicii i ja regrutiral nivnata pomo{ vo prodavawe na zaostana-tata stoka od skladovite na kompanijata. Vo 1965 godina, Macu{ita iniciral rabotna nedela od pet dena za negovite vraboteni, {to bilo retkost za Japonija vo toa vreme.Macu{ita, isto taka, bil pi-oner vo inovativnite na~ini za reklamirawe na negovite proizvodi, vklu~uvaj}i ja upotrebata na reklamite vo vesnici vo 20-te godini na minatiot vek i formiraweto na sinxir prodavnici koi }e gi prodavaat negovite brendirani proizvodi. Pou~en od negoviot prv pronajdok, toj znael deka lu|eto }e kupuvaat proizvod koj }e bide dobar po kvalitet i so niska cena. Negovoto pravilo bilo deka noviot produkt treba da bide 30% podobren i 30% poevtin od tie na pazarot. Do 1922 go-dina negovata kompanija lan-sirala novi proizvodi re~isi sekoj mesec. Macu{ita, isto

SPONZORSTVOPanasonik primarno e sponzor na prgramata For-mula 1 na Tojota, isto taka poznata kako Pana-sonik Tojota Rejsing (Panasonic Toyota Racing). Hiro Macu{ita, vnukot na osnova~ot na kompanijata, e porane{en voza~ na trka~ki avtomobili, pa vero-jatno ova sponzorstvo e prodolùvawe na negovata aktivnost vo trkaweto.Panasonik e i me|u glavnite sponzori na Olimp-iskite igri, u{te od onie {to se odràa vo Seul vo 1988 godina. Vo 2007 godina Panasonik be{e glaven sponzor na Vorld Solar êlenx (World Solar Challenge). Toa e trka so vozila napojuvani od son~eva energija i se odrùva vo Avstraliskata pustina.Panasonik e oficijalen partner i sponzor na Me-jxor Lig Soker (Major League Soccer) i go poseduva Gamba Osaka, glavniot tim od japonskata liga.

NAXER ZA SOFTVER GO NAPU[TA MICROSOFT

taka, ja otkril va`nosta od posleproda`niot servis vo gradeweto na lojalna baza od mu{terii i gi u~el svoite vraboteni vo preden plan da gi postavat potrebite na klientite. Vo 1933 godina, negovata kompanija e prvata vo Japonija koja se struk-turirala vo pretpriemni~ki divizii, sekoja individu-alno odgovorna za priz-vodstvoto i marketingot na odreden tip proizvod. Ovaa struktura & ovozmoìla na kompanijata brzo da odgov-ori na pazarnite promeni i da drì ~ekor so novite tehnologii. Isto taka & ovozmoìla na sekoja di-vizija da razvie unikatna marketing-strategija.Macu{ita go rasprostranil konceptot za “mir preku prosperitet”, generiran od idejata deka uspe{nite biznisi moàt da gi trans-formiraat vladite i da ja zgolemat blagosostoj-bata na op{testvoto vo celina. Kamenata plo~a koja se nao|a vo dvorot od sedi{teto na kompanijata veli “Prepoznavaj}i ja na{ata odgovornost kako industrijalisti, nie }e se posvetime na progres i razvoj na op{testvoto i dobrobitot na lu|eto preku na{ite biznis-aktivnosti, so toa {to }e go podobrime kvalitetot na ìvotot niz celiot svet”.Macu{ita, isto taka, veru-val deka biznisot treba da ima spiritualna dimenzija i pogolema cel vo ramkite na op{testvoto.Kako svedok na hororot od Vtorata svetska vojna, Macu{ita bil zagrièn deka japonskiot politi~ki sistem pothranuva edna mentalno ograni~ena, pa duri i opasna tradicija. Vo 1980 godina, so nade` deka }e ja promeni politi~kata kul t ura vo Japoni ja , Macu{ita go otvori In-stitutot Maci{uta za upra-vuvawe i menaxment koj gi trenira novite generacii na japonskite politi~ari so akcent na vizijata, integ-ritetot, globalnoto gledi{te i racionalnite politi~ki analizi. Na izborite vo Japonija vo 1993 godina, 15 od 130-te diplomci na ovoj Institut bea izbrani za pratenici. Vo sledniot broj na “Kapital” prisustvuvajte na pojadokot kaj Tiffany’s

RIVALSTVOTO SO SONI Soni i Panasonik ~esto se gledaat kako rivali, najverojatno bidej}i vo 70-te i 80-te se natprevar-uvaa za dominantnost na pazarot so videokaseti. Panasonik gi zastapuva{e VHS, a Soni Betamaks (Betamax). Momentalno, Soni i Panasonik se smetaat za rivali vo proda`bata na audiooprema, televizori so ramni ekani i digitalni kameri. Neodamna, Soni se naso~i kon platformata za povrzuvawe na site digitalni uredi vo domot, kako televizor, kompjuter, igra~ki konzoli, audioo-prema. Glavnite aparati za doma}instvoto {to gi pravi Panasonik nemaat konkurencija od strana na Soni. � Konosuke Macu{ita so svoite proizvodi

20 22.10.2010 PETOK OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO / IT / HR / MARKETING

ZO[TO ITIL?ITIL � dava adaptiven i fleksibilen plan za upravu-vawe so IT servisite i ohrabruva da se razmisluva logi~ki, otkolku da se sledat nekoi strogi pravila. ITIL � kreira vzaemno razbirawe pome|u IT personalot, nabavuva~ite, izveduva~ite i korisnicite vo biznisot. ITIL ima golema uloga vo za{teduvaweto na organizacijata, bidej}i obezbeduva optimalen broj na kadar, procesi i tehnologija. Proaktivniot management i postojaniot napredok na servisite pomagaat vo zgolemuvaweto na kvalitetot i namaluvaweto na celokupnite tro{oci.

ITIL PRIDOBIVKI:Namaleni tro{oci �Usovr{uvawe na � IT servisite so upotreba na dokaàni, najprakti~ni procesi Podobruvawe na zadovolstvoto na korisnicite preku poprofesionalen pristap kon obezbeduvaweto na servisotUsovr{uvawe vo obezbeduvaweto na � third party servisi preku ITIL specifikaciite

Standardi i vodstvo �Podobrena produktivnost �Usovr{uvawe na ve{tinite i iskustvoto �

AD EuroKompjuter Sistems – ECS vo sorabotka so ITSM CENTER Slovenija zapo~na so organizacija na obuki za ITIL, koi se pove}e stanuvaat realnost i neophodnost na kompaniite vo Republika Makedonija. Obukite {to se planirani da se odràt vo naredniot period se:

Za pove}e informacii obratete se na: Suzana Xepi} +389 (0)2 3114 568 [email protected]

AD EuroComputer Systems-ECSITIL Education center

Information Technology Infrastructure Library OBUKIInformation Technology Infrastructure Library (ITIL) pretstavuva mnoèstvo na koncepti i tehniki za

upravuvawe na IT infrastrukturata, razvojot i operaciite. ITIL e izdaden vo niza od knigi, taka {to sekoja od niv pokriva odredena tema

od oblasta na IT management.

ITIL V3 Foundation

Po~etok na obukata Oktomvri 2010

Vremetraewe 3 dena

Broj na slu{ateli min. 10 slu{ateli; maks.14 slu{ateli

Cena na obukata 510,00 EUR

Cena na ispit 140,00 EUR

Vo cenata e vklu~eno Originalni ITIL sertifikati za zavr{ena obuka, originalna literatura na angliski jazik, ru~ek, kafe i osveìtelni pijaloci.

Lokacija na odrùvawe Vo prostoriite na AD EuroKompjuter Sistems-ECS Skopje (Belasica Br.2 1001 Skopje, Administrativna zgrada na Skopski saem ERA City)

Rok za prijavuvawe Najdocna 7 dena pred po~etokot na kursot, po telefon

Otkaùvawe na prisustvo Najdocna 7 dena pred po~etokot na kursot, po faks

Pla}awe 7 dena od dostavuvawe na fakturata

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili [email protected]

PROGRAMA NA SEMINAROT

VNATRE[NA REVIZIJA

1.ORGANIZIRAWE NA SLU@BA ZA VNATRE[NA REVIZIJA KAJ GOLEMITE

SUBJEKTI.

Zakonska regulativa za ZADOL@ITELNA vnatre{na revizija �od 1 januari 2011 godina.Prakti~en primer na izgotvuvawe na POVELBA za vnatre{na �revizija.Organizaciska postavenost i delokrug na rabotewe na �slu`bata za vnatre{na revizija.

2.ME\UNARODNI STANDARDI ZA PROFESIONALNO IZVR[UVAWE NA

VNATRE[NATA REVIZIJA ( vo primena od 1 januari 2011 godina ).3.IZRABOTKA NA GODI[EN PLAN ZA RABOTA NA SLU@BATA ZA

VNATRE[NA REVIZIJA.

Prakti~en primer za izgotven Godi{en plan za rabota. �4.IZRABOTKA NA IZVE[TAI ZA RABOTEWETO NA SLU@BATA ZA

VNATRE[NA REVIZIJA.

Prakti~en primer za izgotven Izve{taj na slu`bata za vnatre{na revizija.5.IZMENI VO ZAKONSKITE PROPISI ZA JAVNA VNATRE[NA FINAN-

SISKA KONTROLA.

ME\UNARODNI STANDARDI ZA FINANSISKO IZVESTUVAWE

MSS 38 NEMATERIJALNI SREDSTVA � (so prakti~ni primeri)Cel i delokrug na MSS 38. �Kriterium za priznavawe na nematerijalni sredstva. �Steknuvawe na nematerijalni sredstva. �Utvrduvawe na vrednosta na nematerijalnite sredstva po �po~etnoto priznavawe.Dano~ni aspekti i obelodenuvawe. �

IZMENI VO ZAKONSKITE PROPISI, PRA[AWA I ODGOVORI .SEMINAROT ]E SE ODR@I VO:KOSTUR, Grcija vo h. LIMNEON SPA REZORT od 11 - 13 Noemvri 2010 godinaPredava~i na seminarot : Slav~o Nikolovski i Zlatko Mitrevski.

Kotizacijata za u~estvoto i seminarskiot materijal iznesuva 2.500 denari i se upla}a na ìro smetka na SFID DOO Skopje, 300000000125554, deponent na Komercijalna banka AD. Za pretplatnicite koi ja imaat izmireno obvrskata za Godi{na pretplata so vklu~eni seminari, u~estvoto e besplatno. Cenata na aran`manot za smestuvawe na baza polupansion i pre-voz, iznesuva 10.780 denari za smestuvawe vo dvokrevetna soba, a za smestuvawe vo ednokrevetna soba se dopla}a 3.000 denari, a se upla}aat na ìro smetkata na T.A. TURIST DOOEL BITOLA, 500000000020009, Stopanska banka AD Bitola. Brojot na u~esnici na seminarot e ograni~en.Dopolnitelni informacii vo SFID doo Skopje na tel. 02/3237-066, 3216-247, 3214-231 i 070/221-037.

organizira

S E M I N A R za

VNATRE[NA REVIZIJA i SMETKOVODSTVO

2122.10.2010PETOKOBUKI / MENAXMENT / PREZENTACISKI VE[TINI / ME\UNARODNA TRGOVIJA

Vrz osnova na ~len 24 od Zakonot za ìvotna sredina (Sl.Vesnik na RM broj 53/05, 24/07, 159/08 i 83/09) Vladata na Repub-lika Makedonija na sednicata odràna na 26 juni 2009 godina donese Uredba za dejnosti i aktivnosti za koi zadolìtelno se izrabotuva elaborat za za{tita na ìvotnata sredina, a za ~ie odobruvawe e nadleèn gradona~alnikot na op{tinata.

TRENERObukata ja sproveduvaat na{iot ekspert po ekologija, so poloèn ispit i dobiena licenca za ekspert za ocena na vlijanie na objekt vrz ìvotna sredina od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

CELI NA OBUKATADobivawe informacii za ISKZ-B integrirani ekolo{ki dozvoli; �Vodewe na proceduri za B integrirana ISKZ dozvola; �Objasnuvawe za sodrìnata na baraweto za ISKZ i OV@S elaborat; �Glavnite aspekti vo procesot na evaluacija na podnesenata aplikacija �

za ISKZ i OV@S elaborat;Javnoto u~estvo vo procesot na dobivawe B integrirana ekolo{ka �dozvola, OV@S elaborat ili OV@S studija;Izrabotka na studija na slu~aj na nekoi industriski kapaciteti; �Osoznavawe na NDT vo procesot na dobivawe na ISKZ; �Osnovni informacii za OV@S elaborati; �Prepoznavawe na sektori koi reguliraat izrabotka na OV@S elaborati; �Osoznavawe na razlikata pome|u ISKZ, OV@S elaborati i OV@S �studii;Tolkuvawe na zakonskite odredbi, pravilnici, akti i podzakonski akti �od oblasta na ìvotna sredina i nivno implementirawe pri izrabotka na ISKZ, OV@S elaborati ili OV@S studii.

02 / 3211 - [email protected] I TRENING CENTAR KLU^Va{iot klu~ za uspeh!

OBUKA ZA IZRABOTKA NA EKOLO[KI ELABORATI (OV@S) ZA OCENKA NA VLIJANIE NA OBJEKTI VRZ @IVOTNA SREDINA

I INTEGRIRANI EKOLO[KI DOZVOLI (ISKZ) ?

OBUKA NA TEMA:

Konflikt i stres menaxmentOblast: Чove~ki resursiTermin: 29 - 30 Oktomvri 2010Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): �http://www.tsl.mk/article/mk/stres-i-konflikt-menadzment/

Opis na obukata:Problemite i konfliktite se del od rabotnoto sekojdnev- �ie, pra{awe e dali sekoga{ se izbira idealniot na~in za re{avawe na istite. Doznajte kako da gi optimizirate ovie psiholo{ki procesi.

Pridobivki:Vrabotenite da steknat soodvetni ve{tini za spravuvawe �so konfliktnite situaciiDa nau~at da ja izberat soodvetnata strategija za �re{avawe na problemiteDa nau~at kako da go ostavat naporniot den zad sebe, �kako da se relaksiraat, kako da ja nadopolnat izgubenata energijaDa nau~at kako da gi vratat pozitivnite misli �

Triple S GroupAdresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 �

Telefon: 3112048 �

Faks: 3112395 �E-mail: [email protected] �Web: www.TSL.mk �

KOSMO Inovativen Centar

Obuka na tema ME\UNARODNA TRGOVIJA

Oblast: Know-how programaTermin: 29 Oktomvri 2010Vremetraewe : 110 ~asa (3 meseci)Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/Megjunarodna%20trgovija-obuka.htmlOpis na obukataIzvoznite pazari se golem predizvik za makedonskite pretprijatija, no za nivno osvojuvawe potrebni se kompleksni poznavawa za celata izvozna procedura. Ciklusot seminari }e gi pokrie site aspekti na nadvore{no-trgovskoto rabotewe, uvozot i izvozot so koristewe na kombi-nacija od prezentacii, ve`bi i grupni diskusiiVo seminarite (modulite) se vklu~eni: izvozno-uvozna dokumentacija, eksportni regulativi, menaxment na rizik, EU-normi i standardizirawe, finansiski i proekt-menaxment, standardi i kontrola na kvalitetot, logistika, principi na me|unarodnata trgovija i partnerstvo.

KOSMO Inovativen CentarJane Sandanski 113, 1000 Skopje(02) 244 8077, 244 [email protected]

Na 27.10.2010 godina treta rabotilnica vo Stopanskata komora na Makedonija

„ PROBLEMITE NA STOPANSTVENICITE VO RABOTEWETO OD DELOKRUGOT NA

UPRAVATA ZA JAVNI PRIHODI I PREDLOG NA MO@NI RE[ENIJA„

Na rabotilnicata e najaveno prisustvo na gradona~alnikot na grad Skopje Koce Trajanov, general-niot direktor na Upravata za javni prihodi na Republika Makedonija Goran Trajkovski, kako i pretstavnicite od biznis-zaednicata.

Rabotilnicata }e se odrì na 27 oktomvri 2010 godina(sreda), so po~etok vo 11 ~asot, vo golemata sala na Sovetot na Grad Skopje.

Zainteresiranite kompanii svoeto prisustvo na Rabotilnicata moàt da go najavat vo Stopanskata ko-mora na Makedonija najdocna do 25 oktomvri 2010 godina.

KONTAKT: Venera Andrievska Tel: (02) 3244037;Faks:(02) 3244088Call Centar : (02) 15015 E-adresa: [email protected]

KONTAKT: Biljana Peeva-\uri} Tel: (02) 3244034; Faks:(02) 3244088Call Centar : (02) 15015 E-adresa: [email protected]

Implementacija na TAM-programata vo Makedonija

POMO[ VO RAZVOJOT NA NOVI

BIZNIS-VE[TINI

Delegacijata na Evropskata unija i Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) od neodamna ja otpo~naa novata TurnAround (TAM) Programa. Toa e programa za gradewe na kapacitet i e finansirana od donator, a e rakovodena od EBRD, fokusirana na lokalni privatni pretprijatija i nivniot menaxment. (www.ebrd.com/tambas).

TAM im pomaga na malite, srednite i na golemite pret-prijatija vo nivnata transformacija. Sovetnicite na TAM im ovozmoùvaat na pretprijatijata da napravat strukturni promeni i da razvijat novi biznis-ve{tini na nivo na senior-menaxmentot, pomagaj}i im da napredu-vaat i da se natprevaruvaat vo pazarnite ekonomii.

Sovetodavnite uslugi na TAM gi davaat iskusni direktori i industriski eksperti. Sovetnicite im go prenesuvaat tehni~koto know-how na pretprijatijata, prenesuvaj}i gi principite na odgovorno korporativno upravuvawe i spodeluvaj}i komercijalno iskustvo direktno so senior-menaxerite.

Novata TAM-programa, finansirana od strana Dele-gacijata na Evropskata unija, startuva{e vo avgust 2010 godina. Celta e da se sprovedat TAM-proekti so 20 kom-panii vo period od 27 meseci. Vo momentov se testiraat i se selektiraat potencijalnite korisnici.

TAM-timot saka da gi zapoznae makedonskite kompanii so ovaa nova inicijativa, koja{to moè da bide interes-na za sekoja od niv i zatoa gi o~ekuva zainteresiranite na 27 oktomvri 2010 godina (sreda), od 11:00 do 13:00 ~asot, vo Stopanskata komora na Makedonija, sala 4 na 5-ti kat.

POTVRDA NA UÊSTVOTO NAJDOCNA DO 25 OKTOMVRI 2010 GODINA.

KONTAKT:TAM/BAS ProgramaTel.: 02 329 6867, faks: 02 329 [email protected]

IZVESTUVAWE Vo vrska so Dogovor za kratkoro~en kredit od 28.04.2010 godina, sklu~en pome|u Toplifikacija AD Skopje i Komercijalna Banka AD Skopje na iznos od 210.000.000,00 denari, so rok na vra}awe do 28.10.2010, Toplifikacija AD Skopje na den 20.10.2010 godina celosno go vrati pari~noto pobaruvawe po osnov na ovoj Dogovor.

IZVESTUVAWE Vrz osnova na Dogovor za ramkoven revolving kredit – limit, sklu~en na den 06.11.2008 godina, na 08.10.2010 godina, Toplifikacija AD Skopje sklu~i Dogovor za izdavawe garancija za navremeno izmiruvawe na pari~ni obvrski so Komercijalna Banka AD Skopje na iznos od 100.000.000,00 denari, vo korist na Makpetrol AD Skopje, so rok na va`nost do 31.01.2011 godina.

22 22.10.2010 PETOK OGLASI / MAGISTERSKI STUDII / PROTOKOL

Promotivno predavawe za seminarot za Brzo ~itawe28.10.2010In Optimum MakedonijaObuka za protokol i etikecija na vozrasni28.10 - 28.11.10Akademija za protokol na MakedonijaGovorewe vo jasnost28.10 – 29.10.10CS GlobalMenaxirawe so menaxeri28.10.10

8 ~asaCDS – Centar za delovna sorabotkaKonflikt i stres menaxment29.10 -30.10.102 dena h 6 ~asaTriple S Learning

Upravuvawe so vremeto (Time Management) 29.10.10ESPProekt Menaxment strategii29.10 - 31.10.103 den (25 ~asa)

Kosmo Inovativen CentarU~ewe so pomo{ na Power reading30.10 - 31.10.10In Optimum MakedonijaOnline kursevi po angliski jazik non stopGo! EnglishMak

Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SATsekoj 1vi i 15ti6 sedmiciObrazoven Informativen CentarEmocionalna inteligencija na

rabotno mesto30.10 – 31.10.10CS GlobalPrezentaciski ve{tini30.10.10ESPKonferencija TEDxSkopje30.10.10TEDxSkopje

CompTIA A+30.10.2010Aleksandrija Edukativen CentarCompTIA Network+

30.10.2010Aleksandrija Edukativen CentarCompTIA Security+30.10.2010Aleksandrija Edukativen CentarKurs za kancelarisko rabotewe30.10.2010Aleksandrija Edukativen CentarFinansiska edukacija za kred-itni òngleriOktomvri 2010Sinergija +Nau~i i zbogati se!

Oktomvri 2010Sinergija PlusOsnovi na finansiska pismenostOktomvri 2010Sinergija Plus

Obuka za Eklekti~na psihologijavo tek400 ~asaTrinova MPM

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili [email protected]

DODADETE STIL NA VA[ETO @IVEEWE I RABOTEWE!LU\ETO NE VE PAMETAT PO VA[ITE PARI I OBRAZOVANIE, TUKU PO NAÎNOT NA KOJ GI UVA@UVATE I POÎTUVATE!BIDETE DEL OD OBUKATA PO PROTOKOL I ETIKECIJA

DELOVNA ETIKECIJA: Pravila na delovno odnesuvawe i interakcija.

MANIRI NA MASA - Odnesuvawe na masa i ve{tini za organizacija na zabavi i nastani.

MULTIKULTURNI MANIRI - Pravila na odnesuvawe vo drugi kulturi i religii.

DIPLOMATSKI PROTOKOL - Pravila vo diplomatijata i najformalnite situacii.

UMETNOST NA GOVOROT - Ve{tini koi }e Vi pomognat da bidete zapameteni kako najdobar i najharizmati~en govornik.

BONUS PREDAVAWA: Deloven izgled i {minka, Se za vinoto, Vo albanskiot dom, Protokolot vo MPC, Voen protokol, Tanc za sekoja prigoda, Neverbalen govor, Zamki vo makedonskiot jazik.

Spored nastavna programa i sertifikacija na {kolata za protokol od Va{ington.

Obukata po~nuva na 28 oktomvri i trae do 28 noemvri 2010 godina(sekoj ~etvrtok, petok, sabota i nedela)UPISOT E VO TEK! Mestata se ograni~eni!

NOVO! – KRATKI RABOTILNICI I SKRATENI OBUKI PO POTREBA I @ELBA NA KLIENTOT!!!

Akademijata za protokol obezbeduva i konsultantski uslugi od protokol, organizacija na sekakov vid na nastani, predavawa i prezentacii, obuka vo Va{ata firma za grupi ne pomali od 10 lica, i obuka eden-na eden.

AKADEMIJA ZA PROTOKOL NA MAKEDONIJA Mit. Teodosij Gologanov br54/1, Skopje+(389) 23290 380, 078 484 384 e-mail: [email protected] www.protocolacademy.com.mk

2322.10.2010PETOKOBUKI / KONFERENCII

24 22.10.2010 PETOK OBUKI / KONFERENCII I SAEMI

Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: [email protected]

RABOTA �

TENDERI �

REVIZORSKI I DRUGI �

FINANSISKI IZVEШTAI

SOOPШTENIJA �

PO PROMOTIVNI CENI!

SAMO VO

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

Od 26 do 28 oktomvri 2010 godina, vo Novi Sad, Republika Srbija

5 -TI ME\UNARODEN SAEM „INVESTICII I NEDVI@NOSTI„

19-TI ME\UNARODEN SAEM ZA ENERGETIKA I ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA

Vo organizacija na Novosadskiot saem, vo periodot od 26 do 28 oktomvri 2010 godina }e se odràt dve Me|unarodni saemski manifestacii:

5 -ti Me|unroden saem �„INVESTICII I NEDVI@NOSTI„ i

19-ti Me|unaroden saem za energetika i �za{tita na ìvotnata sredina.

GLAVNITE SODR@INI NA SAEMSKITE MANIFESTACII SE:- Investicii; Nedvi`nini; Energetika i Za{tita na ìvotnata sredina.

Izloùva~ite i posetitelite na delovno stru~niot saem vo Novi Sad (minatata godina ima{e nad 7000 u~esnici i posetiteli) za vreme na trite saemski denovi }e moàt da gi prosledat i da u~estvuvaat na regionalni forumi, prezen-tacii na proekti, seminari, konferencii, eduka-tivni programi.Podetalni informacii na www. sajam.net i www. Novisadexpo.com

KONTAKT:Zorica Me{kova Tel: (02) 3244019; Faks:(02) 3244088Call Centar : (02) 15015 E-adresa: [email protected]

Od 10 do 13.11.2010 godina vo Republika Bugarija

INTERFOOD & DRINK VO SOFIJA

Od 10 do 13 noemvri 2010 godina vo Sofija vo prostoriite na Inter Ekspo Centarot }e se odrì saemskata manifes-tacija INTERFOOD & DRINK.

Vo nejziniot sklop }e ima posebni specijalizirani izlo`bi kako MESOMANIJA, SVETOT NA VINOTO, BULPEK, SALON NA VINOTO I HRANA I PIJALOCI.

Detalni informacii kako i prijavuvawe (vklu~itelno i formu-lari i uslovi za prijavuvawe) moè da se dobijat na oficijal-nata veb strana na saemot

- http://www.iec.bg/ i vo Stopanskata komora na Makedonija.

KONTAKT LICE :Vasko Ristovski Tel: (02) 3244014 Faks:(02) 3244088Call Centar : (02) 15015 E-adresa: [email protected]

25FUN BUSINESS 22.10.2010PETOK

SKOPSKI XEZ FESTIVALPO^NA XEZ-FESTIVALOT VO UNIVERZALNA SALA, MOB I VO HARD ROKSo nastapite na kubanskiot kompozitor i pijanist Omar Sosa i italijanskata xez-

peja~ka Marija Pia de Vito vo Univerzalnata sala i na holandskiot saksofonist Juri Honing vo klubot Hard rok, v~erave~er po~na 29-to izdanie na Skopskiot xez festival, koj }e trae do 24 oktomvri. Za ve~erva se predvideni nastapite na eden od najdobrite gitaristi na site vremiwa, Leri Karlton i na Hamilton de Holanda na brazilska mandolina vo Univerzalnata sala. Paula Morelenbaum }e nastapi vo Hard rok. Na 23 oktomvri }e nastapi big-bendot Flat Earth Society, kako i Patrisija Bar-ber na pijano i vokal vo Univerzalnata sala, a ve~erta vo Hard rok, Etniks i Nona Hendriks. Poslednata ve~er od xez-festivalot }e ja zatvorat Trigve Seim (saksofon) i Frode Haltli (harmonika), kako i Terje Ripdal na elektri~na gitara vo Makedonskata opera i balet. Za kraj, vo Hard rok }e nastapi Aronas.

So dodeluvaweto na nagra-dite na najdobrite kine-matografi i proekcijata na filmot “]e sretne{ vi-sok mra~en stranec” na

reìserot Vudi Alen, vo ~est na negoviot kinematograf Vilmo{ @igmond - godine{niot laureat na nagradata za ìvotno delo i pretsedatel na ìrito – ve~erva vo Bitola zavr{uva 31-to izdanie na Festivalot na filmskata kam-era “Bra}a Manaki”. Godine{noto izdanie sigurno najmnogu }e bide zapameteno po publicitetot koj go dobi gostinkata, holivudskata yvezda Deril Hana, potoa, po prisustvoto na isklu~itelno zna~ajniot filmski snimatel Vilmo{ @igmond i po doma{nata premiera na noviot film na Mil~o Man~evski, “Majki”. Sepak, 31-to izdanie na “Bra}a Manaki” }e bide zapameteno i kako prili~no uspe{no kreiran i realiziran fes-tival. Na radost na filmofilite, festivalot kone~no uspeva da ja dobie posakuvanata fizionomija na nastan koj znae da ja spoi tradicijata na manifestacija specijalizirana za filmskata kamera i nastan koj }e animira dobar del od javnosta. Zatoa, po minatogodi{noto zastanuvawe na negovo ~elo, akterkata i producentka Labina Mitevska ne slu~ajno gi dobiva{e aplauzite i èlbite da go menaxira “Bra}a Manaki” u{te najmalku dve godini. “Bra}a Manaki” godinava donese re~isi 100 filmski naslovi, selek-tirani vo 9 programi, stotina gosti od stranstvo, dva pati pove}e od doma{nata filmska fela, mnogu mladi tvorci, rabotilnici, master-klasovi, tribini, prezentacii na najnovata filmska tehnika, prisustvo na tri stranski filmski fondovi, pregledi na novi stranski filmovi i doma{ni kinote~ni i dokumentarni vrednosti... Vistinska vrvulica od kvalitet na [irok sokak. No, bez razlika na toa koi kinematografi }e se zakitat ve~erva so trite na-gradi Kamera 300, faktot {to me|u natprevaruva~ite, me|u drugite, se i veli~inite na sovremenata filmska fotografija kako Dik Poup (“U{te edna godina” na Majk Li), Benoa Debi (“Vlez vo prazno” na Gaspar Noe) ili Baris Ozbi~er (“Med” na Sami Kaplanoglu), dovolno govori za kompetentnosta na “Bra}a Manaki” vo profesionalni ramki. Dopolnitelnata vrednost koja iz-minative godini tolku mnogu mu nedostiga{e na festivalot, no i okolu koja se kr{ea kopjata na razli~ni

VRVULICA OD KVALITETFESTIVAL “BRA]A MANAKI”

� DERIL HANA – yvezda na [irok sokak

BALET

“DON KIHOT” PO 5 GODINI VO MOB

Popularnata baletska pretstava “Don Kihot” se odrùva ve~erva vo Makedonskata opera i balet vo 20 ~asot. In-

teresno e {to prikaznata za veternicite, sovr{enata èna, vistinskata qubov i seto toa me|u }e se odigra po pauza od pet godini. Umetni~kiot direktor na Baletot, Kiro Pavlov, veli deka so premierata na pretstavata “Don Kihot” ja zaokruùvaat proslavata na 60-godi{niot jubilej na Baletot. Godinava ova e sedma premiera zaedno so gala-koncertot kako cen-tralen nastan na jubilejot. Pretstavata e podelena na dva ~ina, a podgotovkite po~naa kon krajot na april i po~etokot na maj. Publikata }e ima mo`nost da vidi kompletno nova pretstava – nova scenografija, kostimi, promeni vo nekoi muzi~ki delnici, podmladen ansambl i novi solisti. Na postavuvaweto na scenata rabote{e istata ekipa od Ukraina, koja uspe{no gi postavi “Lebedovo ezero” i “Rajmonda”. Muzikata e na Ludvig Minkus, a koreografijata ja postavi Viktor Jeremenko od Ukraina. Vo glavnite ulogi nastapuvaat: mladite solisti Mimi Pop Aleksova i Boban Kova~evski vo ulogite na Kitri i Bazil, Dmitro ebotar od Ukraina }e nastapi kako Espado i Ivana Kocevska vo ulogata na uli~nata igra. Solistite gi podgotvila Tawa Vujisi}-Todorovska i u~estvuva celokupniot baletski ansambl pod rakovodstvo na Kiro Pavlov. So orkestarot na MOB }e dirigira Sa{a Nikolovski-\umar. Na 22 dekemvri }e se reprizira pretstavata , a vo 2010-ta }e bide na repertoarot na Baletot.Se smeta deka prvata izvedba na “Don Kihot” se slu~ila vo 1740 godina vo Viena. So tekot na godinite pretstavata se menuvala i podobruvala, a podocna se pojavile i nekoi tvrdewa deka prv pat bila odigrana vo 1743 godina vo Pariz. Popularnosta na baletot osobeno se zgolemila vo 19 vek, koga po~nala da se igra i vo Rusija, vo Sankt Peterburg vo 1808 godina.Makedonskata opera i balet za sezonava najavi eden pogolem koprodukciski proekt me|u Makedonija, Germanija i Francija, odnosno MOB, Baletot od Vizbaden i Naciona-lniot balet od Bordo, proekt vo koj }e u~estvuvaat po osum tan~eri i eden koreograf od sekoja zemja. Koprodukcijata }e se realizira vo tekot na maj.

koncepti, e mnogu pogolemata animacija na gra-dot Bitola i doma{nite i stranskite mediumi. Be{e ubavo da se vidi kako grupa od pedesetina kamermani i fotoreporteri se “tepaat” za od {to podobra pozicija da go snimat doa|aweto na Deril Hana vo festivalskiot centar vo bitolskiot Dom na kulturata za vreme na otvoraweto ili za razgovorot so nea. No, i da se po~uvstvuva interesot kako na filmskite profesionalci, taka i na mladite studenti – idni majstori na filmskata kamera, koi gi “nateraa” organizatorite da rezerviraat duri dva termini za master-klasot na Vilmo{ @igmond, {to na nekoj na~in e ekvivalentno na starite do-bri vremiwa koga se bara{e kino-bilet pove}e od preprodava~ite. Od “slikarot” na evergrin-film od sedumdesettite godini kako “Lovec na eleni” (reìja na Majkl imino, so Robert de Niro, Meril Strip, Kristofer Voken...) do noviot naslov na Vudi Alen i ima {to da se nau~i. No, se ~ini deka najgolemiot is~ekor na “Bra-}a Manaki” godinava e sposobnosta da ja ubedi doma{nata biznis-zaednica deka raspolaga so potencijal i kvalitet preku koi moàt da bidat prepoznaeni i negovite sponzori. Taka, pokraj oficijalniot partner VIP operator, festivalskiot menaxment vo krugot na negovite delovni prijateli uspea da gi donese i vinarnicata Stobi, [parkase bankata i desetina drugi kompanii.


STOJAN [email protected]

Godine{noto izdanie na bitol-skata filmska Mostra }e bide zapameteno kako uspe{no krei-ran i realiziran festival

��

FUN BUSINESS26 22.10.2010 PETOK



Koga stanuva zbor za ènite vo biz-nisot, vo preden plan sekoga{ se stava faktot deka

taa mora da e ubava i boga-ta, da ima dolga rusa kosa i vitko telo. Seto toa dava vpe~atok deka ne e tolku dobro prifatena od strana na biznis-okolinata.“Ne si stavam mnogu na srce dali nekoj me pot-cenuva”, kaùva Ivan-ka Tramp za magazinot “Forbs”. ”Ponekoga{ sakam i da se po{eguvam za taa

rabota so tatko mi. Dokolku ima nekoj sostanok so stran-ka ili, pak, klient, toj doa|a “naoruèn”, no ako treba da se sretne so mene, toga{ toj ne ~uvstvuva potreba deka treba dopolnitelno da se podgotvuva. Ete, toa jas go smetam za prednost vo mojot slu~aj”, izjavila Ivanka. Inaku, dvaeset i osumgodi{nata Ivanka Tramp, }erka na biznis-gigantot Donald Tramp, e diplomec na biznis-kolexot Vorton i e sopruga na Xe-ret Ku{er, izvr{en direk-

tor na Ku{er Kompanis (Kusher Companies) - firma so sedi{te vo Wujork, koja se zanimava so nedvi`nosti i e izdava~ na “Wujork observer” (The New York Observer). Osven kako pre-tsedatel na kompanijata koja e vo sopstvenost na tatko &, Donald Tramp, taa u~estvuva i kako ìri vo realnoto {ou “Pripravnik”. Nejzina-ta celokupna angaìranost i posvetenost kon rabotata edinstveno moè da se objasni preku socijalnata aktivnost na Internet i faktot {to ja po~ituvaat na-jmalku 825.000 oboàvateli koi gi koristat socijalnite mreì Fejsbuk i Tviter. Osven dobrite genetski predispozicii za da stane odli~en biznismen, teren kade {to ve}e po~na da se dokaùva, Ivanka e inte-resen primer za toa kakva treba da bide uspe{nata èna-biznismen.Spored nea, ona {to e potrebno e da znae{ da go “pro~ita{“ ~ovekot, da uspee{ da stekne{ samou-verenost. Toa e iskustvo koe se steknuva so godi-

nite i pretstavuva alatka koja mora da ja poseduvate dokolku ste vklu~eni vo najrazli~ni pregovarawa, kaùva Ivanka.Isto taka, smeta deka sekoj koj e podgotven za rabota i koj poseduva pogolem del od informaciite sekoga{ e vo konkurentska prednost. Ednostavno, treba da si gi zavr{ite doma{nite zada~i, da bidete otse~ni i dosled-ni na ona {to go rabotite. Sepak, ne e lo{o ponekoga{ da si ja pokaète i onaa “pomekata” strana.Ivanka poso~uva na celite koi treba da gi ima zacr-tano eden biznismen. Taa e opkruèna so golem broj prijateli koi postojano barale da bidat unapre-deni od strana na nivnite {efovi, me|utoa, nikoga{ nemale jasno definirana

cel zo{to go sakaat toa. Toa e pogre{no, zatoa {to sekoga{ treba da se ima jasno opredeleno {to ba-rate koga se vpu{tate vo pregovarawa.Uspe{noto vodewe pre-govori e va`no ne samo vo delovniot svet, tuku i vo semejniot ìvot. Treba da se po~ituvaat celite i stremeìte na partnerot, nezavisno od toa dali se profesionalno naso~eni ili, pak, filantropski.Ivanka Tramp smeta deka sekoj koj e aktivno vklu~en vo biznisot treba pos-tojano da se nadgraduva, zatoa {to pretpriema~ite se sekojdnevno soo~eni so mnogu pove}e predizvici, posebno denes koga e vreme na kriza.Sekoj treba da bide izgrade-na li~nost, da investira

vo svoite liderski sposob-nosti i da gi sledi svoite pretpriema~ki instinkti. Dokolku nekoj se zanimava so biznis na luksuzna stoka ili ne{to sli~no, treba da se trudi da ja zadrì prednosta pred ostanatite konkurenti.Taa smeta deka pove}e ne postoi taa podelenost me|u polovite, za toa koj e podobar vo biznisot. Barem spored nea, vo Amerika go nadminale toj problem. Taa uspeva da najde vreme za site zada~i, kako i za privatniot ìvot. Ona {to sekoj treba da go znae e deka treba da se dade prioritet na nekoi raboti. Preku vikendite ubavo e da se napravi edna ret-rospektiva za toa {to e postignato, za da moè da se prodolì so nov elan.

SLAVNI BIZNISMENI

�

PETOK

oga stanuva zbor za ènite vo biz-

rabota so tatko mi. Dokolku ima nekoj sostanok so stran-

SLAVNI

� Nasledni~kata na imperijata Tramp

DOBAR GEN ZA USPE[EN BIZNISMEN

”Nikoga{ ne sum imala problem da se dviàm gordo, so ispravena glava me|u lu|eto”, kaùva }erkata na mediumskiot gigant Donald Tramp

��

WikiReader od Openmoko e ured koj mnogu nalikuva na pejxer i na nekoj na~in moè da se “nosi” so toj status vo dene{novo

vreme. Mnogu lu|e se ve}e gordi sopstvenici na smartpfone, koj im dava pristap do Internet vo sekoe vreme, pa zo{to bi imale potreba od podvi`na verzija na Vikipedija, koja ne se aùrira posto-jano? Zatoa, Openmoko go pretstavuva WikiReader, elektronska enciklopedija, golema kolku edna dlanka, koja sodrì pove}e od 3 milioni artikli od Vikipedija na angliski jazik. Me|utoa, najnovata ang-liska verzija sega e opremena so 14 drugi verzii na Vikipedija. Tuka se vklu~eni kineskata, japonskata, portugalskata, norve{kata, gr~kata, francuskata, finskata, danskata, holandskata, germanskata, {panskata, vel{kata, ruskata i ungarskata verzija.

GADGETSNOVA ELEKTRONSKA ENCIKLOPEDIJA

27

SPORTSPORTSPORT 22.10.2010PETOK

Po samo tri odigra-ni kola vo novata sezona od Make-

donskoto ko{arkarsko prvenstvo, postignatite rezultati ni go otkrivaat soodnosot na silite me|u ekipite koi pred po~etokot na {ampionatot go dobija predznakot na favoriti za titulata.Timot na Feni Industri ostvari bleskava i ubed-liva pobeda vo duelot {to be{e najaven kako derbi. 90:63 vo duelot so MZT Skopje, tim koj po lanskite problemi i nastap vo natprevarite za opstanok se nadeva{e deka godinava }e moè da igra za {ampionskiot trofej.Sepak, aktuelniot prvak na Makedonija pokaà deka i godinava e glaven, ako ne e i edinstven favorit za prvoto mesto. Odli~nata igra vo napa-dot, no i odbranata, bea dovolni za kavadar~ani da ja obezbedat pobedata u{te pred krajot na pr-voto poluvreme.Vo ostanatite natprevari

od tretoto kolo postigna-ti se slednive rezultati: Torus-Rabotni~ki 72:74, Ov~e Pole-Pelister 78:57, Lirija-Ultimejt Bas-ket 70:86 i ABA Strumi-ca-Kumanovo 82:74.Po tri odigrani kola, edinstvena ekipa {to pokraj Feni ima maksimalen u~inok e Rabotni~ki, ~ii ko{arkari, sli~no kako onie na MZT Skopje, uspeaja da ja popravat formata koja minatata godina be{e na o~ajno nivo. So po dve pobedi se MZT Skopje, O. Pole i U. Basket, dodeka tri porazi po red doìveaja ko{arkarite na Lirija i Kumanovo.

SR\AN IVANOVI][email protected]

Dve lica na ev-ropskiot {am-pion. Ekipata na Inter odigra bleskavo prvo poluvreme vo tretoto kolo od

Ligata na {ampionite vo duelot so Totenhem, vo koe postigna ~etiri gola. No, zatoa, vo vtoriot del, na pro-tivnikot ili podobro re~eno na najdobriot igra~ na lon-donskiot klub, Geret Bejl, mu dozvoli tri pogodoci.Trite osvoeni boda na itali-janskiot tim mu donesoa plas-man vo eliminaciskata faza od najkvalitetnoto evropsko natprevaruvawe, no slabiot fini{ otvora golem broj pra{awa za igrata na In-ter i {ansite na ekipata za odbrana na titulata osvoena minatata sezona.“Odigravme izvonredno vo prviot del. Postignavme ~etiri gola, pritoa igraj}i preubav fudbal. Sepak, vo vtoroto poluvreme moite igra~i se opu{tija i vo mis-lite zapo~naa da se podgot-vuvaat za naredniot natpre-var. Osvoivme mnogu bitna pobeda, gi osvoivme trite boda, no mora da nau~ime ne{to od na{ite gre{ki”, izjavi Rafael Benitez, tren-erot na milanskiot klub, koj godinava e pod pritisokot na bleskavite rezultati pos-taveni od @oze Muriwo, koj minatata sezona na Xuzepe Meaca, pokraj trofejot vo Ligata na {ampionite, gi donese i titulite od prvenst-voto i kupot na Italija.Vistinska enigma za odbrana-ta na Inter be{e Vel{anecot Geret Bejl, koj tri pati, re~isi na identi~en na~in, ja zatrese mreàta na golmanot @ulio Cezar. Interesno, no Benitez ne gleda pro-pust vo svojata odbranbena taktika, iako napa|a~ot na Totenhem kraj sebe nema{e “flaster”.“Ne mislam deka napravivme takti~ka gre{ka. Bejli ed-nostavno be{e pobrz od na{ite igra~i po levata strana. Mora da istaknam deka }e bide premnogu te{ko na gostuvaweto vo London. Totenhem e odli~en tim, koj uspea da se vrati vo igra i pokraj o~ajno lo{iot start na

KOШARKA

natprevarot. ]e mora mnogu da vnimavame vo revan{ot”, dodade Benitez.Eden od najiskusnite vo timot na Inter, srpskiot interna-cionalec Dejan Stankovi}, dade odli~en pridones vo igrata na svojata ekipa. Be{e strelec na vtoriot gol, no poradi bolka vo kolenoto be{e prinuden predvreme da go zavr{i natprevarot. Edna od pri~inite za lo{iot

fini{ na Inter, sekako, e i negovata povreda.“Vo prvoto poluvreme go vi-dovme vistinskoto lice na Inter, a toa }e bide liceto na timot {to }e go gledame do krajot na sezonata. Se raz-bira deka }e mora da nau~ime mnogu od gre{kite”, izjavi Stankovi}, ~ii ponatamo{ni igri se staveni pod znak pra{alnik.Ekipata na [alke 04 so 3:1

EDINSTVEN FAVORIT ZA TITULATA E FENI

Feni industri, �po ubedlivata pobeda nad MZT Skopje ja zaveri kandi-datskata uloga za nova titula vo makedonsko-to prvenstvo

30 minuti vo igra pomina Goran Pandev vo duelot

so Totenhem

Ne mislam deka napravivme takti~ka gre{ka. Bejli ednostavno be{e po-brz od na{ite igra~i po levata strana. Mora da istaknam deka }e bide premnogu te{ko na gostuvaweto vo London. Totenhem e odli~en tim, koj uspea da se vrati vo igra i pokraj o~ajno lo{iot start na natprevarot. ]e mora mnogu da vnimavame vo revan{ot

Odigravme izvonredno vo prviot del. Postignavme ~etiri gola, pritoa igraj}i preubav fudbal. Sepak, vo vtoroto poluvreme moite igra~i se opu{tija i vo mislite po~naa da se podgotvuvaat za naredniot natprevar. Osvoivme mnogu bitna pobeda, gi os-voivme trite boda, no mora da nau~ime ne{to od na{ite gre{ki

LIGA NA ШAMPIONI

PANDEV POVTORNO NA NIШANOT NA REDNAPMakedonskiot internacionalec Goran Pandev kone~no uspea da se oporavi od nezgodnata pov-reda, koja go spre~i da nastapi i na poslednite dva me~a vo dresot na nacio-nalniot sostav.Vo duelot so Totenhem toj vleze vo 61 minuta, na mestoto na romanskiot internacionalec Kris-tijan Kivu. Dali poradi povredata ili, pak, poradi striktnite defanzivni zada~i zadadeni od trenerot Benitez, ne moèvme da vidime mnogu od igrata na makedonskiot internacio-nalec.Sepak, toa ne e pre~ka za menaxerot na Totenhem, Hari Rednap, koj i ponatamu se obiduva da go otkupi dogovorot na na{iot fudbaler. Poslednata ponuda od londonskiot klub e godi{na plata od {est milioni evra. Zasega, Pandev postojano ja povtoruva izja-vata deka vo Inter mu e dobro i deka ne saka da ja menuva sredinata.

SR\AN IVANOVI] Odigravme izvonredno vo prviot del Postignavme

LEKCIJA ZA BENITEZ!

Za malku, �od gotovo veresija. Fudbalerite na Inter primija tri gola po ubedlivoto vodstvo od 4:0

igra~i po levataistaknam deka }er

strana. Mora da istaknam deka }e {ko na gostuvawetobide premnogu te{ko na gostuvaweto hem e odli~en tim,vrati vo igra io{iot start nar r

mora mnogu da r

van{ot

EDNAPlec a da ov-tapio dresot na nacio-

leze vo 61 minuta, na rnacionalec Kris-vredata ili, pak,ni zada~i zadadeni èvme da vidime skiot internacio-

menaxerot na i ponatamu se orot na na{iot a od londonskiot est ev

go sovlada Hapoel, a vredno e da se spomene deka dva gola za germanskiot tim postigna {panskiot vete-ran Raul. Barselona so 2:0 triumfira{e protiv FK Kopenhagen, dodeka razmr-daniot Man~ester Junajted so minimalni 1:0 go sovlada indisponiraniot tim na Bur-saspor.

TOP 100

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: [email protected] tel: 02 2551 441lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100.Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija.

Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi:� 100 najgolemi kompanii vo

Makedonija za 2009 � 100 najprofitabilni kompanii

vo Makedonija za 2009 � Koi se najgolemite rabotodava~i

vo Makedonija� Najgolemite problemi vo vremena

kriza i kako da se re{at� O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godinaSite rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

19. NOEMVRI, NOVA EDICIJA

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori:� Energetika i nafta i nafteni derivati

� Crna i oboena metalurgija � Telekomunikacii � Grade`na industrija i grade`ni materijali

� Prehranbena industrija � Trgovija

Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa:� TOP 100 najgolemi kom-

panii vo Adriatik re-gionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i

� TOP 100 najgolemi kompanii vo Central-na Evropa (rangirani spored vkupni pri-hodi ostvareni vo 2009).

KAPITAL 100 NAJGOLEMILiderite na makedonskata ekonomija

TOP 100 K O M E R C I J A L E N O G L A S

Documents

Br.149-kapital-22.10.2010