Br.129-kapital-23.09.2010

SE TENÎ EKONOMSKIOT TIM VO BELATA KU]A

GLAVNIOT SOVETNIK NA OBAMA, LORENS SAMERS, PODNESE OSTAVKA� STRANA 17

NA ZATVORAWE, SREDA, 22.09.2010, 13.00~.

MBI 10 0,84%MBID 0,18%OMB 0,37%

EVRO/DENAR 61,66DOLAR/DENAR 46,99EVRO/DOLAR 1,31

NAFTA BRENT 78,55EURORIBOR 1,43%

2.165

2.170

2.175

2.180

2.185

2.190

2.195

2.200

2.205

2.210

16.9 18.9 20.9 22.9

MBI 10

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (22.09)

ÊTVRTOK, 23. SEPTEMVRI. 2010 | BROJ 129 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

IDNATA NEDELA SREDBA VO SKOPJE 0

0

FEQTON NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI L’ORÉALCARSTVOTO NA UBAVINATA � STRANA 18

NA ZATV

MBIMBIOMB

EVRODOLEVRO

NAFEURO

2.165

2.170

2.175

2.180

2.185

2.190

2.195

2.200

2.205

2.210

INDEKSD

BRISEL ]E JA ISPITUVA VLADATA ZA JAVNATA ADMINISTRACIJA!?

EKONOMISTITE, BIZNISMENITE I VLADATA SE SOGLASIJAMAKEDONSKATA EKONOMIJA MORA DA ODI NA REMONT!

� STRANA 2

7

KOLUMNAALEKSANDAR

JANÊSKISTANISLAV PIGON

EKONOMSKI BOLESTI � STRANA 8

000

� VOVEDNIKGABRIELA DELOVAPROVIDNO SCENARIO

� STRANA 2

K

4

00

VISOKI KOMUNALNI DAVA^KI ZA KUPUVAWE GRADE@NO ZEMJI[TEMETAR KVADRATEN ZEMJA ÎNI POVE]E OD EDNO EVRO � STRANA 10

NAVIGATOR23.09.20102 ÊTVRTOK

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKQup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIKSpasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIKIgor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTORNikolaj Toma{evski

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJANade Toma{evska, Igor Toma{evski

FOTOGRAFIJAAleksandar Ivanovski

LEKTORMeri Kondoska

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o ZikovIZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

OFFICE MANAGER I FINANSII: Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:[email protected]

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: [email protected]

REKLAMAAleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:[email protected]; [email protected]

OGLASIDijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: [email protected]

SPECIJALNI PRILOZI:Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, [email protected]

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: [email protected]

Pe~ati: Grafi~ki Centar SkopjeSpored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i moàt da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ÊTVRTOK 23 SEPTEMVRI 2010PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

Kone~no, na dneven red dojde pra{aweto za javnata adminis-tracija vo Make-

donija. Specijalna grupa od Brisel i od Skopje na krajot od mesecov, dva, dena }e ja “~e{la” javnata administracija i site problemi {to pos-tojat i reformi {to ne postojat vo ovaa sfera. Lu|eto od Evropskata komisija nema da & pros-tat na Makedonija za site problemi vo javnata administracija, posebno zatoa {to vo pove}e navrati be{e ukaàno deka ni{to ne se pravi za da se reformira javniot sektor, koj mnogu & teì na dràvata i na dràvniot buxet. Iako za pofalba e aùrnasta na Vladata, koja prva od sosednite zemji go formira{e ova telo i se nametna kako lider vo regionot, sepak skrienata name-ra na Vladata se ~ita od daleku. So vakviot sostanok, Vladata vo pet minuti do 12 saka da go popravi vpe~atokot pred Komisijata i so toa pozitivno da vlijae vrz izve{tajot koj go o~ekuvame vo noemvri. No, nejasno e kako barem na na{ata Vlada ne & e poznato deka liderstvoto i inicijativnosta ne se edinstveniot pred-uslov za uspe{nost i posvetenost. Mnogu pati dosega sme pokaàle deka moème da bideme lideri vo mnogu ne{ta, no na krajot skoro sekoga{ zavr{uvame posledni. Administracijata kako najkriti~en sektor vo dràvata ne e ne{to {to se reformira vo eden mesec. Potrebata od nejzinata reforma e ne{to na {to upatuva me|unarodnata zaednica so godini. Partizacijata vo javnata administraci-

ja, preoptovaruvawe na administracijata so vremeni i ramkovni vrabotuvawa, unapredu-vawa bez zaslugi, nepoznata brojka na vraboteni se samo del od pra{awata za koi Vladata }e mora da dava ot~et pred Evropskata komisija. Ottuka se nametnuva pra{aweto, kako pre-mierot planira da go popravi vpe~atokot samo za eden mesec, koga na vrat mu visi glomaznata administracija, natrupa-na od partiski ~inovni-ci i “ramkovni dogovor-ci”, koi ne samo {to se neefikasni i nestru~ni, tuku vo uslovi na kriza u{te pove}e go preopto-varuvaat stopanstvoto? Kako }e soop{ti pred Komsijata deka dràvata vo momentot e najgole-miot rabotodava~, za koj se odvojuvaat pove}e od 40 milioni evra od parite na narodot za da se pokrijat platite na ~inovnicite?Dopolnitelno pra{awe e optovarenosta na administracijata so realizacijata na Ramkovniot dogovor. Vo ime na pravi~nata zastapenost, ramkovnite vrabotuvawa ja natru-paa i taka preobemnata dràvna uprava. Naspro-ti ukaùvawata na me|unarodnite prestavni-ci, Vladata i ponatamu bez sram prodolùva so ramkovnite vrabotu-vawa. Ne gi zapla{uvaat nitu predviduvawata na ekspertite, koi ve}e nekolku pati alarmiraa deka prenatrupanata administracija moè da ja donese dràvata do bankrot.U{te pove}e zagriùva novata kategorija vrabotuvawa, koja Vladata najbesramno ja vovede kako u{te eden filter i toa pove}e za vrabotuvawe na

PROVIDNO SCENARIO

najzaslu`nite sopartijci. Vremenoto vrabotuvawe stana u{te edna kategori-ja na lica koi se vrabo-teni vo birokratskiot dinosaurus na vlasta. Zemaweto plata, bez sood-vetna kancelarija i jasen opis na rabotnite mesta, stana karakteristika samo na makedonskata administracija.So vakvi predispozicii, somnitelno e kolku }e uspee “misijata” na vlasta preku eden sostanok i brifing so Evropskata komisija da gi popravi problemite koi so godini se taloàt vo ovoj sektor. Samo najavite za reformi i pokonkretni ~ekori ne pominuvaat pred Unijata, koja bara vistinska implementacija na zakonite, a ne nivno zaobikoluvawe i svo-evolno tolkuvawe. Tokmu takvoto nedoma}insko sproveduvawe na refor-mite, angaìranosta samo vo “5 do 12” e pri~inata zo{to na prvo mesto Uni-jata dojde do ideja da ja sozdade ovaa Specijalna grupa. Reformata vo adminis-tracijata bara postojana posvetenost i aùrnost, a Vladata dokolku rabote{e taka, nema{e da gasi poàri na eden mesec do Evropskiot izve{taj.

GABRIELA [email protected]

Ekonomskiot model na dràvata mora da se promeni - da se prestruktui-ra proizvodstvo-to, da se zajakne

sorabotkata so zemjite od regionot i da se osvo-jat novi pazari, bankite pove}e da ja poddrùvaat ekonomijata so krediti, da se otvorat novi kompanii, parite od buxetot pove}e da se tro{at za investicii vo razvoj, a ne za plati i

Hektolitri pivo bea ispieni na „Pivolend 2010” {to se odrà minatata nedela vo Skopje. Na Festivalot bea ponudeni 50 vidovi pivo od 20 pivarnici. Ispieni se i

500 hektolitri voda i sokovi. Organi-zatorite soop{tija deka godina{noto izdanie na Festivalot go posetile 400.000 lu|e, {to e dvojno pove}e od lani. Organizatorite se nadevaat deka }e uspeat narednata godina da ja nadminat ovaa brojka i da ponudat u{te podobra zabava. „Pivolend 2010” se odrà vo organizacija na Password i Old Grips Pub pod pokrovitelstvo na Grad Skopje i sponzorite “Skopsko” i “@ito Vardar”.

socijala, a dràvata redovno i vo najkratok rok da im gi pla}a dolgovite na kompaniite. Ova se samo del od preporakite na ekspertite, biznismenite, bankarite i Vladata, koi v~era debatiraa za ekonomskite per-spektivi na zemjata na forumot za “Finansiraweto na kompani-ite vo vreme na kriza”, {to go organizira{e Evropskata biznis-asocijacija. Site se ednoglasni deka sega{niot model ne gi dava o~ekuvanite rezultati. Bi-znismenite alarmiraat deka sostojbata vo realniot sek-tor e mnogu te{ka, {to vo prevod zna~i deka kompaniite nemaat pari. Velat deka se soo~uvaat so ogromna nelikvid-nost, dramati~no vlo{ena naplatata na pobaruvawata i ote`nat pristap do kapital vo bankite. Vo takvi uslovi,

vladee ogromen pesimizam vo biznis-sektorot poradi stra-vot od prodole`niot efekt na krizata i psioholo{ka blokada koja gi pla{i menaxerite da investiraat, komentiraat bi-znismenite.“Vakvata sostojba e alarm deka mora da se menuva ekonom-skata politika i jas veruvam deka vo zaedni~ki dijalog so Vladata }e uspeeme da gi na-jdeme najsoodvetnite re{enija za problemite koi postojat so godini, a ekonomskata kriza od minatata godina gi izvadi na povr{ina. Mora da se smeni celata ekonomska struktura, dràvata da im pomogne na kompaniite da osvojat novi pazari i da ja zajaknat region-alnata sorabotka so okolnite zemji. Dràvata mora da gi prestruktuira javnite rashodi, kapitalnite investicii koi

2.000

ALEKSANDAR JANEV [email protected]

Dve decenii po osamostojuvaweto na Makedonija, ekonom-skata politika {to ja vodea site vladi dosega ne gi dade o~ekuvanite rezultati. Makedonija zaostanuva zad re~isi site zemji so ogromna nevrabotenost, siroma{tija i bez investicii. Ekonomistite, biznismenite, bankarite i Vladata debatiraat za ekonomskiot model koj & e potreben na zemjava.

BRANKO AZESKIPRETSEDATEL NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA“Sostojbata vo ekonomijata e alarm deka mora

da se menuva ekonomskata politika i jas veruvam deka vo zaedni~ki dijalog so Vla-data }e uspeeme da gi najdeme najsoodvet-nite re{enija za problemite koi postojat so godini”.

MAKEDONSKATMORA DA ODI

EKONOMISTITE, BIZNISMENITE I VLA

23.09.2010 3NAVIGATOR ÊTVRTOK �

�

BESPLATNI STUDII ZA MAKEDONCITE

Slovene~kiot am-basador ja oficijalizira{e

najavata deka od slednata akademska godina, make-donskite studenti }e moàt besplatno da se {koluvaat na dràvnite univer-ziteti vo Slovenija. Ovaa pridobivka }e vaì i za site studenti od Zapaden Balkan. Na ovaa najava sigurno }e se izraduvaat mnogu mladi studenti koi sakaat da dobijat obrazo-vanie po evropski stan-dardi, priznata diploma i ìvotno iskustvo vo zemja-~lenka na EU. Za pozdravuvawe e inici-jativata Slovenija da im ovozmoì na ambicioznite makedonski studenti da go iskusat evropskoto obrazo-vanie.Ambasadorot na Slovenija, Bergant izjavi deka sega Makedonija i Slovenija se vo faza na potpi{uvawe na spogodbi pome|u dvete ministerstvata za obra-zovanie. Raduva i faktot {to Slovenija pokraj za mobilnosta na studentite, s$ pointenzivno razmis-luva i za mobilnost na

POBEDNIK

GUBITNIK

ALAN BERGANT

Od Ivanov najmnogu se o~ekuva{e da se sretne so generalniot sekretar na ON, Ban Ki mun, zatoa {to na sredbi so nego se izredija site pretsedateli od zemjite vo regionot. Ne deka Ki mun im gi re{i problemite, no barem se zapozna so niv. Od Ivanov najmalku se o~ekuva{e da se fali so zdravstvoto, obrazovanieto i pravata na Romite vo Makedonija, zatoa {to tie se nezavidno nivo.

RAZOÂRUVA^KA POSETA

Posetata na make-donskiot pretseda-tel, \or|e Ivanov,

na Wujork ne gi dade o~ekuvawata na javnosta. So ogled na toa deka Ivanov prisustvuva{e na mnogu vaèn nastan vo Obedinetite nacii, rezultatite se pove}e od minorni, a vo nekoi momenti se grani~ea so diplomatski gaf.Ivanov vo svoeto obra}awe pred Generalnoto sobranie be{e motiviran da zboruva isklu~ivo protiv Grcija. Za ~udo na site, a posebno na gra|anite vo zemjava, Grcija ja proglasi vinovna za s$ {to ne ~ini vo Makedonija. Taa producira i nevrabo-tenost i siroma{tija, a ne toa {to ekonomijata ne e reformirana i disci-plinirana. Dali misli deka so toa sobra mnogu prijateli na makedonska strana? Naprotiv, ne pre-dizvika nikakvi simpatii kon Makedonija, zatoa {to takviot pristap od start & e odbiven na me|unarodnata zaednica.

\OR\E IVANOV

NE IM BE[E DENOTLIDERI

FRANSOA FIJON

Po stapkite na Sarkozi, i francuskiot premier

najde “re{enie” za Romite – nivno integrirawe vo Isto~na Evropa

SULEJMAN REXEPI

Poglavarot na IVZ javno i glasno povika na

pomo{ od nadle`nite institucii i me|unarodnata zaednica za spravuvawe so radikalniot islam

BARAK OBAMA

]e ostane bez glavniot ekonomski sovetnik, koj si

odi od funkcijata kon krajot na godinava, vo period koga amerikanskata ekonomija ne e dokraj zakrepnata od krizata

MISLA NA DENOT

KOGA SE RABOTI ZA POMAGAWETO, NE SMETAM DEKA TOA TREBA DA SE PRAVI ZARADI MEDIUMSKO VNIMANIE. MOJATA CEL E DA GI PODDR-@AM ORGA-NIZACIITE NA KOI [TO IM TREBA POMO[

POL ALENKOOSNOVA^ NA MAJKROSOFT I EDEN OD NAJBOGATITE LU\E VO SVETOT

slovene~kite profesori.Inicijativata e pove}e od odli~na ako se zeme pred-vid sostojbata i brojnite problemi vo makedonskoto obrazovanie. Tuka i ekonom-skata sostojba mnogu malku im dozvoluva na makedon-skite studenti da patuvaat, pa vakvite inicijativi definitivno odat vo prilog na posilno otvorawe i evropeizacija na zemjata. Pogolema mobilnost na stu-dentite- podobra idnina.

od danokot na dobivka za reinvestirawe, so {to 70 milioni evra zavr{ija kaj kompaniite”, izjavi toj.

BANKARITE REZERVIRANI

Bankarite, pak, koi sekojdnev-no gi analiziraat trendovite vo ekonomijata i kapacitetot na nivnite klienti, komenti-raat deka s$ u{te postojat silno izrazeni rizici, koi ne dozvoluvaat zgolemena kreditna aktivnost. Velat deka kreditnite portfolija im se vlo{eni, a naplatata na krediti odi te{ko. Kako i sekoga{, tie velat deka za dobri proekti imaat pari. No, {to e toga{ pri~inata za slabata kreditna ak-tivnost?“Kompaniite najmnogu ba-raat pari od bankite za da vratat kredit vo druga banka ili za pokrivawe na tekovni finansiski problemi. Mnogu mal e brojot na kom-panii koi baraat krediti za novi investicii. Rizicite vo ekonomjata se ogromni i po-radi toa sme podgotveni da ja `rtvuvame profitabilnosta vo ime na sigurnosta i namesto vo krediti, parite

da gi vloùvame vo sigurni hartii od vrednost, kako {to se dràvnite i blagajni~kite zapisi”, izjavi Vladimir Eftimoski, ~len na UO na [parkase banka.Ekspertite baraat da se menu-va i monetarnata strategija za da sozdade ambient za pogolema kreditna aktivnost. Profesorot Tome Nenovski oceni deka NBM mora da ja olabavi monetarnata poli-tika.“NBM kaùva deka ja olaba-vuva monetarnata politika so namaluvawe na osnovnata kamata, no toa vo realnos-ta nema efekt. Iznosot na blagajni~ki zapisi postojano se zgolemuva, kamatite na kreditite ne pa|aat nitu pak bankite davaat pove}e krediti. Mora da se ograni~i iznosot na pari {to se izv-lekuva od stopanstvoto i na toj na~in da ostanat pove}e pari vo bankite koi }e gi plasiraat kako krediti”, izjavi Nenovski.

ZORAN STAVRESKIMINISTER ZA FINANSII“Nie postapivme taka kako {to postapija i najgolem del od zemjite vo svetot za polesno sovladu-vawe na ekster-nite {okovi od krizata”.

SLOBODAN KUTREVSKI

Investira vo nov proiz-voden pogon za mesni

proizvodi vo uslovi koga stopanstvoto se spravuva so nelikvidnot i nedostig na finansiska poddr{ka

TA EKONOMIJA NA REMONT!

LADATA SE SOGLASIJA

TRPESKI: DEVIZNIOT KURS TREBA DA SE MENUVASpored profesorot i porane{en guverner na NBM, Qube Trpeski, monetarnata vlast zaedno so Vla-data mora da po~ne da razmisluva za promena na fiksniot kurs na denarot vo pofleksibilen.“Odrùvaweto na de fakto fiksen devizen kurs na denarot vo vakvi uslovi e pogubno za ekonomi-jata. Ja gu{i likvidnosta, NBM mora sekoj den da intervenira i da izvlekuva pari od prometot. Kursot treba da se pu{ti da se formira slobodno, no gledam deka vo momentov nema raspoloènie vo NBM za toa”, izjavi Trpeski.Ekspertite se soglasuvaat deka monetarnata strategija {to ja vodi NBM i formiraweto na kursot na denarot mora da se promenat, no sugeri-raat toj proces da zapo~ne otkako makedonskata ekonomja celosno }e gi sanira posledicite od ekonomskata kriza, bidej}i vo vakvi uslovi sekoja promena na kursot na denarot }e gi multiplicira efektite od krizata.

dosega bea ignorirani od bux-etot mora da bidat osnoven gen-erator na ekonomskiot razvoj. Potrebno e evropsko re{enie so koe dràvata }e go garantira pla}aweto na obvrskite kon privatniot sektor redovno i vo najkratok moèn rok“, pora~a pretsedatelot na Stopanskata komora, Branko Azeski.Toj komentira deka dràvata mora da im pomaga pove}e na kompaniite koi rabotat vo nekolkute klu~ni industrii, vrz koi se potpira celata makedon-ska ekonomija. Komorata bara dràvata zaedno so kompaniite aktivno da se vklu~i vo os-vojuvaweto novi pazari, a so Narodnata banka da zastane zad golemite kompanii kako garancija za nivnata rabota vo stranstvo, koja ne moàt da ja obezbedat od komercijalnite banki vo zemjava.Apsurdna e sostojbata vo ekonomijata, vo koja najmnogu kompanii postojat za da rabotat

so dràvata. Biznis-menite komenti-

raat deka toa e neodr`livo i deka oddelni vladini fuknk-cioneri imaat

interes da profitiraat od toa.

BUXETOT DA SE PREKROI OD TEMEL

Biznismenite pred ministerot za finansii Zoran Stavreski ja iskaàa potrebata od radika-lna reforma na buxetskite tro{ewa. “Fakt e deka makedonskiot dràven buxet e optovaren so transferi po osnov na plati za javnata administracija, razni socijalni rashodi, {to go pravi socijalen, a ne raz-voen. Toa e dovolen signal za kone~no da se promeni buxetskata potro{uva~ka. Ako imame predvid deka vo pos-lednite godini platite i brojot na adiministrativcite rastea, a kapitalnite investicii se na udar so sekoj nov rebal-ans, proizleguva deka imame dràven buxet koj e totalno ne-atraktiven za biznisot. Toa bi trebalo da e glavniot predizvik za edna vlada, da se zafati so realni reformi za kvalitetot na tro{eweto na parite od gra|anite”, oceni Qup~o Zikov, sopstvenik na kompanijata Kapi-tal media grup.Ministerot Stavreski ja prizna potrebata od krupna reforma na strukturata na javnite rashodi. Spored nego, dràvata napravila dovolno za kompaniite polesno da gi sovladaat negativnite vlijanija od krizata.“Dràvata moè na nekolku na~ini da intervenira vo ekonomjata za polesno sovladu-vawe na eksternite {okovi i nie postapivme taka kako {to postapija i najgolem del od zemjite vo svetot. Obezbedivme povolna kreditna linija od EIB i dosega se iskoristeni 46 milioni evra. Ja namaluvame kamatata na dràvnite zapisi i so toa im pra}ame signal na bankite i tie da gi spu{tat kamatite i da davaat pove}e krediti. So noviot Zakon za finansiski dru{tva, isto taka, }e se otvorat mnogu novi nebankarski kompanii koi }e moàt da kreditiraat. Osobeno dade rezultat osloboduvaweto

TOME NENOVSKIPROFESOR“NBM ja olabavuva monetarnata politi-ka so namaluvawe na osnovnata kamata, no toa vo realnosta nema efekt. Mora

da se ograni~i iznosot na pari {to se izvlekuva od stopanstvoto i na toj na~in da ostanat pove}e pari vo bankite, koi }e gi plasiraat kako krediti”.

awe ie uva Za \O\ \\\R\R\EE IVIVAANOV

a

at at

aa

t io-

ia-

ALAN BERGANT

23.09.20104 NAVIGATORÊTVRTOK

� DVA, TRI ZBORA

�

“Kapitalizmot umira i vreme e za novi ekonomski sistemi. Diskriminaciskiot poredok na kapi-talizmot i hegemonisti~kite priodi se osudeni na neuspeh i se bliàt do svojot kraj. Nedemokratskite i nepravdeni upravuva~ki sistemi se pri~ina za sostojbata vo koja denes se nao|a ~ove{tvoto.”

MAHMUD AHMADINEXADpretsedatel na Iran

� SVET 0-24 �

“Ekonomskiot zastoj i neodamne{nite prirodni nepogodi dovele vo opasnost milioni lica vo svetot. Zemjotresot na Haiti i poplavite vo Pakistan se pokazatel deka vladite treba podobro da se podgotvat. Prirodnite nepogodi se s$ po~esta pojava, pred s$, poradi klimatskite promeni.”

BIL KLINTONporane{en pretsedatel na SAD

GADGETS

...SREDBA VO WUJORKDijalog za sekoe pra{awe

Generalniot sekretar na ON, Ban Ki mun, i srpskiot pre-tsedatel, Boris Tadi}, se dogovorija Rezolucijata 1244

da ostane na sila i da bide otvoren dijalog me|u Belgrad i Pri{tina.

...“NE“ ZA RASIZMOT VO [VEDSKAIljadnici nezadovolni od uspehot na desnicata

Iljadnici [ve|ani protestiraa na ulicite poradi vlezot na ultradesni~arskata partija na {vedskite demokrati

vo parlamentot. “Ne za rasizmot“, pi{uva{e na transpar-entite.

...NEZGODEN PREMIERKauen dade “pijano“ intervju

Premierot na Irska, Brajan Kauen, e vo centarot na skandal poradi toa {to na radio-intervju vlegol pijan.

Fotografiite pokaùvaat kako mu se pletka jazikot dodeka odgovara na pra{awata.

OÎLA KOI SLU[AAT I PI[UVAAT

“Im pora~uvam na site mladi lu|e: Pridruète ni se, pomognete ni da rabotime na mirot. Netrpelivi ste, gledate nie postarite {to dozvoluvame da pos-toi, godina za godina: nepravda i nekaznuvawe, degradacija na oko-linata.”

BAN KI MUNgeneralen sekretar na Obedinetite nacii

IDNATA NEDELA SREDBA NA SPECIJALNA GRUPA VO SKOPJE �

Pretstavnici na Evropskata komisija doa|aat vo Skopje na sostanok so Vladata na tema javna administracija, doznava “Kapital”. Gostite od Brisel }e ja ispra{uvaat Vladata do kade e so reformite vo javniot sektor

BRISEL ]E JA ISPITUVA VLADATA ZA JAVNATA ADMINISTRACIJA!?

�� 3 FAKTI ZA... PROCENKI...

12.300EVRA GODI[NO TREBA DA ZA[TEDI SEKOJ OSIGURE-NIK NA VELIKA BRI-TANIJA ZA DA SE NADEVA NA ZADOVOLUVA KA PEN-ZIJA KOGA ]E MU ZAVR[I RABOTNIOT VEK

MILIONI EVRA GODI[NO TREBA DA ZA[TEDI GERMANIJA, KADE [TO “PENZISKIOT JAZ” E NAJGOLEM468,8

Pretstavnici na Evrop-skata komisija na 30-ti septemvri doa|aat

vo Skopje, na prv sostanok so Vladata na tema javna administracija, doznava “Kapital”. Gostite od Brisel }e ja ispra{uvaat makedon-skata Vlada do kade e stig-nata so reformite vo jav-nata administracija i kakvi se sostojbite vo javniot sek-tor – vo odnos na brojot navraboteni, efikasnosta, a ve-rojatno i partiskite vlijani-ja, za {to mnogu se diskutira i obvinuva vo zemjava.Od Vladata ne davaat konk-retni informacii za {to to~no }e stane zbor, no ja potvrduvaat sredbata na Specijalnata grupa za javna admnistracija me|u Makedonija i Evropskata komisija. Ottamu velat deka stanuva zbor za redoven sostanok na koj }e se utvrdu-vale nasokite za reformite vo administracijata.Od delegacijata na Evropska-ta unija vo Makedonija ob-jasnuvaat deka sredbata e od zatvoren karakter i najvero-jatno }e nema informacii za mediumite. Ottamu velat deka stanuva zbor za prva sredba na ovaa specijalna grupa i deka Makedonija e li-

der vo nejzinoto formirawe.Nikoj ne dava konkretni informacii za to~kite koi }e se najdat na dneven red na sredbata. Velat deka }e se zboruva za seopfatnite reformi vo javnata admin-istracija. Sepak, potvrdu-vaat deka inicijativata za sredbata da se slu~i tokmu vo ovoj moment doa|a od strana na Makedonija, so cel zaklu~ocite od sredbata da vlijaat na izve{tajot vo noemvri koj Evropskata komisija }e & go dostavi na Makedonija.Doma{nite analiti~ari sme-taat deka ovaa sredba }ebide obid da se popravat kri-tikite koi bea poso~eni vo pos-ledniot izve{taj na Komisi-jata. “Vladata }e mora dadade ot~et za vremenite vra-botuvawa, ramkovnite vrabo-tuvawa nasproti Zakonot zadràvni slu`benici, kako i partizacijata vo javnataadministracija”, velat pozna-va~ite.Dekanot na Pravniot fakul-tet vo Skopje i profesor po javna administracija, Bor~e Davitkovski, smeta deka najbolnite to~ki vo ovoj sektor, koi bez somnenie }e bidat povtorno kritikuvani vo izve{tajot na Komisijata, se vremenite i ramkovnite vrabotuvawa.“Edinstveno dobro e {to go

donesovme Zakonot za javni slu`benici, koj treba da po~ne da se primenuva od2011 godina. Me|utoa, prob-lemite so vremenite i ram-kovnite vrabotuvawa, pos-toeweto vraboteni koi nem-aat kancelarii i, op{to, partizacijata na ovoj sektor se problemite koi sigurno }e se preslikaat i vo ovoj izve{taj”, veli Davitkovski.Vo posledniot izve{taj na Komisijata pi{uva deka e po-trebno podosledno sprovedu-vawe na Zakonot vo odnos na soodvetna obuka, na-

graduvawe na slu`benikot spored u~inokot, ocenuvawe na vrabotenite i re{avawe na statusot na vremeno vrabotenite, od koi pove}eto nemaat ni kancelarii, nitu jasen opis na rabotnoto mesto. Ovie sostojbi ne se promeneti, voop{to. Samo pred eden mesec vicepre-mierot Abdula}im Ademi dodeli novi 80 re{enija po Ramkoven. Vicepremie-rot, Zoran Stavreski, pak, potpi{a 5.000 re{enija zatrajno vrabotuvawe na ad-ministrativci.

@ � OZE MANUEL BAROSOPRETSEDATEL NA EVROPSKATA KOMISIJA

KULTURNITE RAZLIKI SE PRE^KA ZA ^LENSTVOTO NA TURCIJA VO EU

GABRIELA [email protected]

1.900MILIJARDI EVRA GODI[NO NEDOSTIGAAT VO PENZISKITE FON-DOVI NA ZEMJITE- LENKI NA EU, ZA DA IMAAT DOVOLNO SREDSTVA ZA PENZII

Zemjite od EU se mnogu vni-matelni okolu ~lenstvoto na Turcija vo evrozonata. Osven

kulturnite razliki i nasokite vo koi se dviì javnoto mislewe i vo Turcija i vo Evropa vo odnos na pra{aweto za evrointegracija na Ankara isto taka se pre~ka vo procesot na pristap na zemjata vo EU. Zatoa }e treba detalno da diskutira so zemjite-~lenki na EU na taa tema. Turcija s$ u{te ne gi nema ispolneto site kriteriumi za ~len-stvo i toe e prior-itetno pra{awe.

Do neodamna, tehnologijata traga{e po kon-vertor koj go pretvora tekstot

vo audio, no denes ve}ee mo`no i sprotivnoto. Bejblfisk e ured vo forma na o~ila koi {to gi pretvoraat zborovite vo tekst direktno pred va{ite o~i. Ova pretstavuva softver za prepoznavawe govor koj se bazira na algo-

ritmi za pomagawe na slu{aweto, koi prepoz-navaat govor duri i vo bu~ni sredini. Preo-brazbata na zborovite vo tekst e ovozmoèna od vgradenite kontrol-ori, dodeka dvata mikro-fona go lociraat zvukot. Slu{natoto preku Ble-jfisk vedna{ se za~uvuva na fle{ memorija vo audio i tekst format, {to ovozmoùva mo`nost i za natamo{na upotreba.

23.09.2010 5POLITIKA ÊTVRTOK

Po sopstvena inicijativa Ustavniot sud }e ja ocenuva ustavnosta na

pet zakoni koi se odnesuvaat na platite na nositeli na javni funkcii, sudii, javni obviniteli, i na ~lenovite na Sudskiot sovet i Sovetot na javni obviniteli. Zakonot za plata na izbrani i im-enuvani lica opredeluval iznos na osnovica od 23.153 denari, dodeka vo drugite ~etiri zakoni osnovicata na plati na navedenite ~etiri kategorii iznesuva 25.726 denari. Spored Ustavniot sud, sporno bilo toa {to vo uslovi na ekonomska kriza i merki na {tedewe vo ~ij duh bil donesen zakononot ne

gi staval vo ednakva pozicija site nositeli na javni funkcii koi bile dol`ni da go ponesat tovarot na posledicite od re-cesijata. “Apsurdno e {to ~lenovite na Sud-skiot sovet i Sovetot na javni obviniteli imaat povisoka pla-ta od pratenicite i ustavnite sudii koi so svojata rabota donesuvaat odluki od korist na gra|anite, a se pomalku za{titeni od to-varot na krizata”, stoi vo obrazloènieto na Ustaven. Ottamu velat deka retka e pojavata sami da podnesuvaat

inicijativi koi }e bidat razgleduvani pred samite niv, no vo ovoj slu~aj ~ust-vuvale golema potreba da go napravat toa bidej}i bile li~no zasegnati.

USTAVNIOT SUD ]E RAZGLEDUVA SOPSTVENA INICIJATIVA!

�� Otkako se obelodeni deka eden od {pionite e ni pomalku ni pove}e tuku sudija vo najvisokiot sud, Ustavniot, porane{niot premier Georgievski go obvinuva Gruevski deka toj nema volja za vistinski lov na kodo{i

OTVORENO PISMO NA QUBÔ GEORGIEVSKI DO NIKOLA GRUEVSKI

PRESTANETE DA GO [TITITE VA[IOT KODO[!

stana i minister i kone~no najva`noto, otkako be{e smenet od ministerskata pozicija, isto taka dobro se se}avam oti be{e glavniot organizator pri kupuvaweto {est pratenici od vlasta na VMRO-DPMNE vo 2000-ta, {to zna~i oti toga{ sme imale neuspe{en obid na svoeviden dràven udar organiziran od strana na slu`bite za dràvna bezbednost!”, pi{uva Georgievski.Toj veli deka VMRO - DP-MNE od pozicija na vlast imaat izvonredna mo`nost da ras~istat nekoi kontro-verzii {to ja pridruùvaa partijata od samiot po~etok, pred s$ so sorabotnicite na UDBA i DBK infiltrirani vo VMRO-DPMNE. Spored nego, i slu~ajot so za{titata na novinarot Dragan Pavlovi}-Latas e klasi~en primer za neiskrenite pozicii na Gruevski, no u{te pove}e za~uduval dogovorot napraven so DUI da bide zaprena po-stapkata za nivnite dvajca ~lenovi – kodo{i.

“Va{ata najnova opstrukcija na Zakonot za lustracija sta-nuva tragi~na i pretstavuva seriozen udar vrz demokrati-jata vo Republika Makedonija”, veli Georgievski. Poradi ova, Georgievski bara li~na mor-alna i politi~ka odgovornost od premierot Gruevski, pred s$ kon 90-godi{nata istorija na VMRO-DPMNE. Premierot gi otfrli obvinuvawata na Georgievski kako neargumen-tirani. Toj veli deka ni na kraj pamet ne mu teknalo da ja ko~i lustracijata. " Ako nekoj u~estvuval vo takva rabota treba da odgovara nezavisno od koja partija doa|a", vozvrati premierot Gruevski. Vo me|uvreme, ustavniot sudi-ja, kodo{, }e go iskoristi pravoto javno pred Komisi-jata za verifikacija na fak-tite da ja gi iznese svoite argumenti na nesoglasuvawe so zaklu~okot na Komisijata koja utvrdi deka toj sorabotu-val so tajnite slu`bi, in-formiraat od Ustavniot sud. Lustratorite pred dva dena

MARIJA [email protected]

Otkako bea izvr{eni konsultacii me|u premierot Nikola Gruevski i pre-tsedatelot \orge

Ivanov, odlu~eno e pre-tsedatelot da go prodolì svojot prestoj vo Wujork i da se obrati na Generalnoto sobranie na OON, soop{tija od Vladata v~era popladneto i kone~no gi re{ija dilemite dali premierot }e otpatuva preku okeanot.

GRUEVSKI OSTANA VO SKOPJE!

Anketnata komisija za ras~istuvawe na so-braniskiot incident

od 1 juli v~era rasprava{e dali da raboti otvoreno za javnosta ili zad zat-voreni vrati. ^lenovite od opozicijata, Mende Dinevski od SDSM i Sowa Mirakovska od NSDP, predloìja sednicata da bide otvorena, poradi toa {to ne se iznesuvaat klasificirani infor-macii, a dokumentite so koi raboti Komisijata se

dostapni preku Slu`ben vesnik . Pretsedatelot na Komisijata, Hajrula Misini, insistira{e na zatvorena sednica, tvrdej}i deka informaciite {to }e bidat izneseni se so ~uvstvitelen karakter, so {to se soglasi Blagorodna Duli} od VMRO-DPMNE, velej}i deka "ne mora cel svet da doznae kako se obezbeduva Sobrani-eto". Nekade na sredinata se najde Ilija Dimovs-ki od VMRO-DPMNE, koj

predloì sednicata da bide od otvoren karakter, no pred iznesuvaweto klasificirani infor-macii da se dade pauza i sednicata da prodolì bez prisustvo na novinari. Anketnata komisija treba da zavr{i so rabota do 26-ti septemvri, no pre-tsedatelot Misini re~e deka }e mora da podnese barawe za prodolùvawe na rokot, bidej}i nema vreme da bidat razgledani site predvideni to~ki.

ANKETNATA GUBI VREME RASPRAVAJ]I ZA KARAKTEROT NA SEDNICITE

KATERINA [email protected]

Premierot znae koj e kodo{ot vo VM-RO-DPMNE, tvrdi Qub~o Gergievs-ki porane{niot pretsedatel na

partijata. Toj ja poso~uva partijata i premierot Nikola Gruevski kako ko~ni~ari na sproveduvaweto na lustraci-jata. Vo otvoreno pismo do negoviot naslednik, Gruevski, Georgievski veli deka iako imaat odli~na {ansa da ras~istat so ova pra{awe tie uporno ne go pravat toa {titej}i gi svoite li~ni interesi. “Vie bevte mnogu mlad za da se se}avate oti istiot ~ovek dolgi godini be{e vo najvi-sokite strukturi vo VMRO-DPMNE, a vo odreden period duri i nejzin potpretseda-tel, lu|eto pak, se se}avaat na negovata akcentirana pripadnost na t.n bugarsko krilo na VMRO-DPMNE, a jas se se}avam oti toj ~ovek

mu go dostavile zaklu~okot na sudijata: izjavata deka ne sorabotuval so tajnite slu`bi ne se sovpa|a so faktite koi {to tie gi utvrdile. Vo rok od 5 dena od denot na dostavuvawe na zaklu~okot do sudijata, Komisijata e dol`na da svika sednica, koja }e bide javna na barawe na sudijata, na koja toj }e ja iz-

nese svojata odbrana deka ne sorabotuval so tajnite slu`bi i na toj na~in napreduval vo karierata. Izvori od Ustavniot sud velat deka odlukata na sudi-jata javno da se odbrani od zaklu~okot na Komisijata deka e kodo{ ne e kontradiktorna na odlukata na Ustavniot sud koj ukina odredba od

zakonot za lustracija so koja se zabrani javno objavuvawe na imiwata na kodo{ite od strana na Komisijata bidej}i takva opcija e predvidena so drug ~len od zakonot. Vo ovoj slu~aj, sudijata koj e poso~en kako kodo{ sam odlu~uva javno da gi odbrani svoite argumenti i na toj na~in javno da se doznae negoviot identitet.Od Ustavniot sud velat deka poso~uvaweto na kodo{ pome|u sudiite go zasega funk-cioniraweto na Ustavniot sud kako institucija i tokmu poradi toa, no i poradi od-brana na svojata li~na ~est sudijata se odlu~il javno da progovori. Ottamu dodavaat deka sudijata }e pobara i uvid vo dokumentite spored koi lustratorite do{le do zaklu~ok deka toj sorabotuval so tajnite slu`bi. Spored zakonot, dokolku kodo{ot ne se soglasuva so naodite na Komisijata, moè da povede i postapka pred Upravniot sud koja }e bide itna.

IVANOV SAM ]E GI PREZENTIRA MAKEDONSKITE POZICII VO WUJORK

Gruevski izjavi deka nemalo da odi oti najavenata sredba so Papandreu ne bila i ofici-jalno zakaàna. I dodeka toj vo Skopje se~e crveni lenti i sve~eno pu{ta vo upotreba bulevari i sportski sali, gr~kata delegacija vo Wujork e na postojani sredbi so ameri-kanskite administrativci. Amerikanskiot potpretsedatel, Xo Bajden, po sredbata so

gr~kiot premier, Jorgos Pa-pandreu, ja naglasi potrebata dvete dràvi kone~no da dojdat do zaemno prifatlivo re{enie za sporot. Daniel Server od Amerikanskiot institut za mir vo inter-vju za “Glasot na Amerika”, pak, veli deka “Makedonija, Makedoncite i makedonskiot jazik postojat i tie nema da is~eznat samo poradi nekolku

zborovi na par~e hartija, ako dojde do eventualna promena na imeto”.Po izjavite na premierot Gruevski i pretsedatelot Ivanov deka ju`niot sosed ima nekonstruktivni pozicii, a vladata na Papandreu e poradikalna i od onaa na Karamanlis, i ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, od Wujork pora~a

deka sporot e iracionalen, a Makedonija e `rtva na nefer igra:“Ne e principielno poradi eden iracionalen gr~ki spor na Makedonija da & se doz-voluva da go brani NATO-kampot, a istovremeno da ne & bide dozvoleno da spie vo NATO-{atorot”, izjavi ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski,

na rabotnata Transatlantska ve~era na ministrite na zemjite-~lenki na NATO i na Evropskata unija.Milo{oski go istakna pri-donesot na makedonskata dràva za gradeweto na balkanskata stabilnost i u~estvoto na makedonskite vojnici vo globalnite mirovni misii na Alijansata. Toj smeta deka Makedonija e podgotvena da go zazeme zasluènoto mesto vo NATO i izrazi nade` deka {to poskoro }e se sozdadat podostoinstveni uslovi za ~lenstvo.

FOKUS: FINANSISKI AFERI PRODUCIRANI OD POLITIÂRI6 23.09.2010

VESNA [email protected]

Najgolemiot bankarski korupciski skandal, koj londonski “Ekonomist” go opi{a kako scenario za film so Xems Bond, u{te dolgo }e go trese Bal-kanskiot region. Kolku politi~arite pridonesoa za ovaa afera, od koja }e proizlezat u{te mnogu krivi~ni prijavi i apsewa vo zemjite od regionot?

�� Najgolemiot bankarski korupciski skandal koj londonski “Ekonomist” go

“HIPO” JA O[TETI BANKATA, GI ZBOGATI POLITIÂRITE I BANKARITE

Klop~eto na visti-nata za najgole-mata avstriska finansiska i ko-rupciska afera, “ H i p o A l p e Adria”, koja go

trese Balkanot, po~na da se odmotuva, a od nego izlegoa poznati politi~ari, biznis-meni i bankari. Slu~ajot “Hipo banka” e predmet na interesirawe na nadle`nite dràvni organi vo Avstrija, no i vo zemjite vo Jugoisto~na Evropa. “Blagodarenie” na la`ni izve{tai vo Srbija, Hrvatska, Slovenija, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Crna Gora i Romanija, bilo fin-ansirano kupuvawe stanovi, vili, hoteli, jahti, a provizi-ite preku Lihten{tajn odele do Avstrijcite i nivnite sorabot-nici vo ovie zemji. Britan-skiot nedelnik “Ekonomist” skandalot so avstriskata banka go opi{a kako scenario za film so Xejms Bond.Vo celiot slu~aj, od edna stra-na se {vercerite so oru`je, trgovcite so droga, tajkunite i politi~arite, a od druga bankarite koi gi prefrlale parite preku Avstrija, Holan-dija i Lihten{tajn na Balkanot i nazad. Vo istragata, koja ja vodi specijalna edinica, se spomenuvaat imiwata na porane{niot hrvatski pre-mier, Ivo Sanader, hrvatskiot biznismen Vladimir Zagorec, crnogorskiot narko-bos Darko [ari} i na drugi funkcioneri od bankarskiot sektor.

KAKO SE POVRZA-LE BANKARITE I POLITIÂRITE?

Porane{en slu`benik vo Hipo Alpe Adria banka gi povrzal svoite porane{ni bankar-ski {efovi so Ivo Sanader. Avstriskite mediumi objavija deka klu~en svedok vo istra-gata e porane{niot finansiski direktor na Hipo bankata, Kristijan Roj{er. Ovoj ban-karski slu`benik gi dovede vo direktna vrska uapseniot Volfgang Kulterer i Ginter [tridinger so Sanader, no i so penzioniraniot general Vladimir Zagorec.Spored svedokot, kuferi polni so pari pristignuvale od Hrvatska vo Klagenfurt, od kade {to se ispra}ale za Lihten{tajn. Svedokot prizna-va deka i samiot bil vovle~en vo matni pari~ni zdelki so Hrvatska.Protiv Sanader e pokrenata istraga. Hrvatskoto obvinitel-

stvo istraùva kako Sanader dobil 800.000 toga{ni germanski marki od biznismenot Miroslav Kutle, koj e eden od 50-te najbogati Hrvati, za da mu ovozmoì kredit vo ovaa avstriska banka.Postojat somnevawa deka so aferata “Hipo” e povrzana i slovene~kata partija Liberalna demokratija na Slovenija (LDS). Bankata, navodno, davala povolni krediti na poedinci, no i za sanacija na partijata. Isto taka, me|u spornite biznisi na Hipo se spomenuvaat i tajkunskite krediti koi avstriskata banka gi davala za menaxerski prezemawa, kako i lo{ite i nesigurni krediti koi gi davala na firmi. Od LDS izjavija deka nemaat nikakvi delovni vrski so stranski banki i ne gledaat pri~ina nekoj vo partija-ta da bide ispra{uvan. Tie dodadoa deka, kako i ostanatite partii, i LDS ima krediti od banki, no deka

site svoi obvrski gi ispolnuva vo soglasnost so zakonite.Nadle`nite od slovene~kata polici-ja potvrdija deka od juli se vodi istraga za aferata “Hipo”, no ne otkrija dali postapkata po~nala na insistirawe na avstriskite vlasti i dali nekoj vo Slovenija ve}e bil na raspit.Avstriskite mediumi pi{uvaa deka pove}e od 100 milioni evra zarabo-teni od {verc na kokain se isprani vo Hipo banka, a parite zavr{ile vo grade`ni proekti vo Belgrad, izvedeni od kompanii tesno povr-zani so narko-bosot Darko [ari}. Vienskiot Esterajh objavi deka preku of-{or kompanii vo Lihten{tajn, [ari} vo Hipo bankata vloìl 100 milioni evra, pari koi vo forma na garancii bile iskoristeni za izdavawe kredit za firmata Blok 67 aso{iejts, izveduva~ na naselbata Belvil vo Nov Belgrad. Duri 81,56

milioni evra odobrila holandskata Hipo grup Nederlands korporejt fajnens, dodeka Hipo so sedi{te vo Avstrija dopolnitelni 17,9 milioni. Spored dokumentacijata, za koja Avstrijcite tvrdat deka ja poseduva i srpskata policija, Blok 67 dosega vratil 8,5 milioni evra. Avstrijcite koi rabotat na istra-gata smetaat deka ispraniot ke{ na [ari} doa|a od {verc na kokain, a se somnevaat deka rakovodstvoto na Hipo ne bilo zapoznaeno so kari-erata na Crnogorecot, kogo Srbite go obvinija za {verc na 2,7 toni kokain i raspi{aa me|unarodna poternica.Pretsedatelot na Istra`nata komisija, Rolf Holub, najavi deka kon krajot na septemvri }e go is-pituva raboteweto na bankata vo Bosna i Hercegovina. Toj izjavi deka za istraìtelite e somnitelen plasmanot na krediti vo iznos 100

milioni evra, koi se dadeni na kompanii od BiH, a pri~inata za somne` e faktot {to kreditite se odobruvani bez dovolni garancii.Saraevskiot nedelnik “Slobodna Bosna” prethodno objavi deka na popisot na dol`nici na Hipo banka se vodi mesnata kompanija Lijanovi~i, koja ne gi vra}a redovno kreditite vredni pove}e od 35 mil-ioni evra. Istovremeno, direktorot na Hipo banka vo BiH, Majkl Vogt, izjavi deka sproveduvaweto na ce-lata istraga, pred s$, e vo interes na samata banka.“Vo na{ interes e da se re{at ne-pravilnostite. Dokolku tie postojat, vinovnicite za neodgovornoto rabo-tewe treba da bidat kazneti”, izjavi Vogt. Toj istakna deka raboteweto na Hipo banka vo BiH se odviva nepre~eno i sigurno, a depozitite na gra|anite se sigurni.Hipo banka vo BiH kontrolira 19%

I DOJ E TELEKOM GO POTRESE BALKANOTBalkanot ovoj mesec go

zafati i burata okolu aferata so german-ski Doj~e Telekom. Vo Germanija ne stivnuva

prikaznata protiv {efot na Doj~e telekom, Rene Oberman, koj se goni poradi podmitu-vawe politi~ari i dràvni slu`benici vo Crna Gora i vo Makedonija.Germanskiot telekom preku kompanijata Maxar Telekom e aktiven vo cela Jugoisto~na Evropa. Na makedonskiot pazar za telekomunikacii se pojavi vo 2001 godina, koga za 700 mil-ioni evra go kupi Makedonski Telekom. Za da stekne prednost na pazarot, Telekom, spored obvinuvaweto vrz osnova na koe e pokrenata istraga, platil i

mito. Sega se {pekulira deka pro-tiv {est vladini funkcioneri vo Makedonija, porane{ni i sega{ni, se vodi istraga. Nivnite imiwa se ~uvaat vo stroga tajnost.“Site dosega{ni vladi od Telekom o~ekuvaa golema korist, bidej}i preku ovaa kompanija se isprani mnogu pari. Koj i kolkav profit izvlekol e pra{awe na koe mora da odgov-orat istraìtelite”, izjavi Simo Gruevski, porane{en direktor na makedonski Telekom.Spored germanskiot vesnik “Zidoj~e cajtung”, parite preku konsultantski firmi zavr{uvale i na Kipar.Novata korupciska afera od sedum milioni evra e del od

mega-skandalot vo Telekom, teòk 24 milioni evra. Poznava~ite komentiraat deka najnovata istraga {to sega se vodi vo Germanija }e bide ~ekor napred kon celosno otkrivawe na kriminalot i imiwata na lu|eto {to nelegalno profitirale od Telekomot.

SE ODMOTUVA I KLOPÊTO ZA PRIVATIZACIJATA NA INA

Hrvatska ne ja zasegaat samo problemite so raboteweto na Hipo banka. Istra`nata komisi-ja se obiduva da gi rasvetli faktite so privatizacijata na naftenata kompanija INA i site dogovori me|u hrvatskata vlada i ungarskiot strate{ki partner MOL, a kako direkten vinovnik e poso~en toga{niot potpretseda-tel na vladata, Damir Polan~ec.

Toj be{e pretsedatel na komisija-ta koja gi vode{e pregovorite za izmenata na akcionerskiot dogov-or me|u INA i MOL kon krajot na 2008 godina i po~etokot na 2009 godina, so koj ungarskata kompani-ja go prezede mnozinskiot udel vo

INA. Se pretpostavuva deka vo dogovorot moèbi leì odgovorot na {pekulaciite dali Polan~ec ja prodal INA na MOL vo zamena za kredit, so koj podocna se obide da ja prezeme prehranbenata kom-panija Podravka.

KOLKU SE TE[KI AFERITE?� HIPO ALPE ADRIA: 300 MILIONI EVRA

AKTERI: BANKARI, POLITIÂRI, BIZNISMENI, PARTII, KOMPANII, NARKO-BOS

� DOJÊ TELEKOM: 24 MILIONI EVRAAKTERI: MENAXERI, POLITIÂRI, VLADINI FUNKCIONERI

� INA: ????AKTERI: VLADIN FUNKCIONER, STRANSKI INVESTITOR, KOMPANIJA

� PODRAVKA: ??????? AKTERI: VLADIN FUNKCIONER, MENAXERI, BANKI, INVESTITORI

23.09.2010 7ÊTVRTOK

KAPITAL MEDIA GROUP DOO IZDAVA^ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL

OBJAVUVA OGLASZA NOVI RABOTNI MESTA ZA:

� 2 (DVAJCA) NOVINARI VO DESK

ZAINTERESIRANITE KANDIDATI TREBA DA IMAAT MINIMUM 2 (DVE) GODINI RABOTNO ISKUSTVO.

� OGLASOT TRAE DO 24. SEPTEMVRI 2010

� APLIKACIITE, SO KRATKA BIOGRAFIJA I REFERENCI OD PRETHODNI RABOTNI ISKUSTVA PRA]AJTE GI NA:

e-mail: [email protected]

ILI PO PO[TA NA: KAPITAL MEDIA GROUP DOO PO[TENSKI FAH 503 1000 SKOPJE

SLEDUVAAT NOVI APSEWA Pretstavnicite na Istra`nata komisija na parlamentot vo Koru{ka za re{avawe na skandalot na avstriskata banka, koi utvrdija deka ima politi~ka pozadina, Rolf Holub i Peter Pilz, najavija novi apsewa ovaa nedela vo Hrvatska. Skandalot so raboteweto na Hipo banka proizleze otkako bea otkrieni osum milijardi evra somnitelni nenaplateni krediti vo 12 zemji, od koi vo Hrvatska se otkrieni nekolku stotici mil-ioni, soop{tija dvajcata ~lenovi na Istra`nata komisija, koi gi otkrivaat vrskite na skandalot koj go zatrese celiot Balkanski region.Holub i Pilc naglasija deka baraat vrski me|u politi~ari i bankari vo site dràvi kade {to rabotela bankata. Spored niv, osobeno e zna~ajno dali so parite izvle~eni od bankata se finansirani politi~ki partii. Avstriskiot pratenik i ~len na komisijata, Pilc, najavi deka po sobiraweto na site informacii, najverojatno kon sredinata na 2011 godina, }e po~ne parlamen-tarna istraga vo Avstrija, koja }e se fokusira na ilegalnata proda`ba na oru`je na Hrvatska, smetkite na porane{niot general i biznismen Vladimir Zagorec, grabeòt na istarskoto zemji{te i na~inot na koj se ukradeni parite od Hipo bankata.

AVSTRIJA BARA POVE]E OD 10 MILIONI EVRA OT[TETA Bankarskata grupacija Hipo Alpe Adria, koja sega e vo sopstvenost na dràvata Avstrija, pobara od porane{nite rako-voditeli na bankata ot{teta vo visina od nad 10 milioni evra.Pretstavnik na bankata informira deka no-voto rakovodstvo planira da podnese tu`ba protiv porane{niot direktor na Hipo, Volfgang Kulterer, koj se nao|a vo istraèn zatvor, kako i protiv drugi nekoga{ni menaxeri na bankarskata grupacija, obvinu-vaj}i gi za pronevera na pari, odnosno, za ilegalni aktivnosti koi bankata ja dovele vo te{ka situacija.

od vkupniot bankarski pazar i ima pove}e od 400.000 klienti, odnosno 10% od vkupniot broj vo zemjata.“Vo avgust podru`nicata na Hipo ban-ka vo Mostar se dokapitalizira{e so 25 milioni evra, a do krajot na godinata vo osnovniot kapital }e bidat investirani u{te 75 milioni evra. So toa Hipo }e stane kapi-talno najsilna grupacija vo BiH”, izjavi Vogt.

[TETA ZA BANKATA POGOLEMA OD 300 MILIONI EVRA

Specijalnata edinica za rasvetlu-vawe na ovaa afera, CSI Hipo, koja ja formira{e avstriskiot minister za finansii, Jozef Prel, otkako dràvata be{e prinudena da ja prezeme bankata na koja & se zakanuva{e zatvorawe, otkri deka porane{noto rakovodstvo i biznis-partnerite na Hipo Alpe Adria ja o{tetile bankata za pove}e od 300 milioni evra. Tie pari od bankata gi izvlekle menaxerite i delovnite partneri. Nadle`nite vlasti ve}e podnele 70 prijavi. Edna od najgolemite kriminalisti~ki istragi vo istorijata na Evro-pa rezultira{e so apsewe na porane{niot direktor na bankata, Volfgang Kulterer, koj sega e vo istraèn zatvor. Protiv nego se vodi istraga poradi izmama, perewe pari, sistematsko uni{tuvawe kom-panii preku davawe krediti bez pokritie. Kulterer gi odbi site

obvinenija, a sudot vodi istraga i protiv 40 drugi lica.[tetata od 300 milioni evra e samo vrv od ledeniot breg, pretpostavu-vaat vlastite, bidej}i istra`niot tim na Hipo dosega, pred s$, gi proveruval somnitelnite biznisi od vremeto pred prezemaweto na bankata od germanskata Baern LB vo 2007 godina. Site malverzacii se slu~ile pred prezemaweto na Hipo od Baern LB, koja bila pri-nudena vo bankata da “vpumpa” 3,7 milijardi evra.Narednite meseci pripadnicite na CSI Hipo imaat namera da se posvetat na {irewe na Hipo banka na istok, pred s$ vo Ukraina i na Balkanot. Vo rasvetluvaweto na verojatno najgolemiot ban-karski skandal vo Avstrija deluvaat pove}e istraùva~ki timovi. Malku e verojatno deka bankata, koja minatata godina ja zavr{i so zaguba od 1,5 milijardi evra, }e gi dobie nazad 300 milioni evra, bidej}i pogolem del od parite is~eznale vo mreìte na fondacii i institucii koi se nao|aat vo stranstvo.

AVSTRIJCITE GO IGNORIRAA SLUÂJOT “HIPO”

Vo hrvatskite i avstriskite mediumi dolgo

vreme se turka tezata deka tokmu Avstrjcite ja imaat inicirano istragata i deka cela Hrvatska e isprepletena so kriminalni slu~ai povrzani so Hipo banka. Toa, kako {to pi{uva “Jutarwi list”, se pokaà deka ne e vistina. Del od slu~aite za koi avstriskata polici-ja pobara pomo{ od hrvatskite kolegi ve}e bile predmet na istraga na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Dràvnoto obvinitelstvo i Agencijata za spre~uvawe na korupcija i organiziran kriminal na Hrvatska (USKOK).Mediumite pi{uvaat deka avstriska-ta strana so godini ja opstruirala istragata i ne sakala da pomogne vo rasvetluvawe na aferite. Hrvatska-ta policija ne moèla da prezeme ni{to bez podatocite od Avstrija. Otkako avstriskata strana se so-

glasila na sorabotka, istragite za mnogu slu~ai se pomes-tile od mrtva to~ka.Poznato e deka od 2003 godi-na, glavniot d r ` a v e n obvinitel , Mladen Baji} i toga{niot na~alnik na

policijata, Ranko Ostoji}, vo policiskite stanici vo Avstri-ja, [vajcarija, Luksemburg, Lihten{tajn i u{te nekolku dràvi, preku posredstvo na Interpol, pove}epati pra}ale barawa za pravna pomo{, so cel da se ispita raboteweto na nekolku hrvatski gra|ani so bankite vo tie dràvi. S$ do neodamna ne be{e pristignat nitu eden odgovor. Nitu vo 2007 godina, koga be{e otkrieno deka Vladimir Zagorec e vme{an vo aferata, Avstrijcite ne sakale da dostavat nitu eden relevanten dokument za negovoto rabotewe vo Avstrija, a bez uvid vo rabo-teweto na hrvatskite gra|ani vo Avstrija, [vajcarija, Lihten{tajn i Luksemburg hrvatskata policija ne moèla da dojde do potrebniot dokazen materijal. “Aferata “Hipo” sega se ko-risti za vnatre{ni politi~ki i bankarski presmetki, a na avstriskite politi~ki i ban-karski strukturi vo interes im e najgolem del od vinata za kriminal i {teta da ja stavat na grbot na stranskite partneri na Hipo banka. Na niv najmnogu bi im odgovaralo da ne se otvora pra{aweto za krium~arewe na hrvatskite pari vo Avstrija, no da se dokaè kako parite steknati preku malverzacii

zavr{ile vo xepovite na part-nerite na Hipo od Balkanot, a ne kaj nivnite politi~ari i bankari”, pi{uvaat mediumite vo Hrvatska.Spored Hrvatite, Vladimir Zag-orec i eden od funkcionerite na Hipo banka, Gunter [tridinger, dolgi godini zaedno rabotele i imale zaedni~ki smetki i kom-panii, no na hrvatskata strana ne & se dostapni potrebnite poda-toci. Tokmu poradi toa, kako {to pi{uva “Jutarwi list”, Hrvatska bi morala {to poskoro, po prim-erot na Avstrija, da osnova svoja parlamentarna komisija, koja bi imala zada~a da gi poseti Viena, Grac i Klagenfurt, da pobara dokumentacija i da gi ispita porane{nite funkcioneri na Hipo. Avstriskite bankarski, politi~ki i mediumski nastojuvawa da ja prefrlat odgovornosta na drugi vlijaat vo Hrvatska da se sozdade atmosfera vo koja sekoj poedinec ili kompanija koja rabotela so Hipo se somnitelni. S$ po~esto aferite se podmetnuvaat na onie koi sakaat politi~ki ili delovno da se diskreditiraat. Taka, sega vo Hrvatska dojde do zamenu-vawe na tezite: bankarite koi ja kradea Hrvatska sega sakaat svoite rtvi da gi prikaàt kako vinovnici.

� Hrvatskoto obvinitelstvo po~na istraga za 800.000 germanski marki koi porane{niot hrvatski premier, Ivo Sanader, navod-no, gi dobil od biznismenot Miroslav Kutle, za da mu ovozmoì kredit od Hipo banka.

GR^KIOT NAFTA[ VASILIOS HENIADIS NUDI 1,35 MILIJARDI EVRA ZA HIPOGr~kiot nafta{ Vasilios Heniadis nudi 1,35 milijardi evra za bankata Hipo Alpe Adria. Preku portparolot na negovata kompanija Heniadis pora~a deka vo Viena bi moèl da stigne za nekolku ~asa ako bide povikan na pregovori za kupuvawe, i poso~i deka ima namera ne samo da gi zadrì site filijali na bankata, tuku i da go pro{iri raboteweto vo Grcija. Glavniot biznis na Heniadis e vo energetikata, a go po~na vo devedesettite godini od minatiot vek. Prvata ponuda za spasu-vawe na Hipo banka bogatiot Grk im ja dal na Avstrijcite kon krajot na minatata godina, ponuduvaj}i iznos od 450 milioni evra. Ponudata sega e zna~itelno zgolemena, a deka ne se {eguva dokaùvaat tvrdewata na negoviot portparol deka toj ve}e poseduva bankarski garancii.

Od Hipo informiraa deka novoto rakovod-stvo planira da podnese tu`ba protiv porane{niot direktor, Volfgang Kulterer, ob-vinuvaj}i go za pronevera na pari.

8 23.09.2010 KOMENTARI I ANALIZIÊTVRTOK

ALEKSANDAR JANÊSKI STANISLAV PIGONALEKSANDDDDDAR JANÊSKI STSTSTSTANANANANISISISISLALALALAVVVV PIPIPIPIGOGOGOGONNNN

laps na EVRO-valutata.PIGON: Taka e, Aleksandar. Na{iroko se koriste{e medicinska sporedba niz mediumite za da se opi{e situacijata. Mnogu novinari napi{aa deka koga Grcija ka{la, Irska, [panija i Portugalija moàt da fa-tat virus. Prisustvoto na gr~ki banki i kompanii vo Jugoisto~na Evropa isto taka predizvikuva{e zagriènost deka dràvite na Balkanot }e bidat inficirani. Sega, koga EU i MMF se obiduvaat da ja namalat zagriènosta, mnogu ekonomisti i analiti~ari ve-lat deka alarmot za “gr~kata bolest” treba da se ~uva na najvisoko crveno nivo. Se objavuvaat dramati~ni objasnuvawa i analizi za opasnost, se predviduva dolga i te{ka bolest. Te{ko se lekuva, zatoa {to denes e jasno deka vo najgolem del bila predizvikana od korupcija, koja e kako socio-ekonomski rak.JANÊSKI: Ne e prvpat ekonomisti i novinari da upotrebuvaat medicinski ter-mini za da opi{at odrede-na situacija. Mislam deka pred “gr~kata bolest” mnogu popopularen termin be{e “holandskata bolest”.PIGON: No, toa be{e drug vid bolest, moj prijatele! Ne be{e bolest od neis-hranetost, tuku bolest od debelina. Bolest predizvi-kana od brzoto zbogatuvawe na ekonomijata. Holandskata bolest, nare~ena “kletvata na resursite” ili “prokletst-voto na naftata”, vsu{nost, e {tetniot efekt vrz ekonomi-jata kako rezultat na ek-ploatacijata i izvozot na prirodni resursi. To~no e deka valutata na dràvata

se zajaknuva poradi izvozot na surovi materijali, no se vlo{uva konkurentnosta na proizvodstveniot sek-tor. Padot vo proizvodst-veniot sektor vo Holandija po otkrivaweto na golemoto pole so priroden gas vo 1959 godina be{e klasi~en primer.JANÊSKI: No, pri~inite za takva bolest moè da bidat razli~ni. Ponekoga{ e ek-sploatacijata na prirodnite resursi, kako naftata, no, vo drugi dràvi zavisnosta e od nekoj sektor koj nekoe vreme obezbeduva dobri prihodi za ekonomijata. Irskata bolest be{e predizvikana od bum vo sektorot nedvi`nosti vo 2000 godina, Amerika fati bolest od finansiskite us-lugi vo 1990 i 2000 godina i istoto e vistina i za Obedinetoto Kralstvo. Vo knigite po ekonomija moè duri da pro~ita{ za “bolest pti~jo |ubrivo” {to e slu~aj so Peru vo 19 vek, po {to dràvata stanala bogata preku proda`ba na izmet od ptici. Vo sekoj od slu~aite ekonomistite prepora~ale ist lek za bolesta: bal-ansiran razvoj na drugite sektori od ekonomijata i pottiknuvawe na proizvod-stveniot sektor, za da se obezbedi stabilen prihod ot-kako }e bidat eksploatirani prirodnite resursi. PIGON: Interesen izve{taj za opasnost od specijalna bolest be{e publikuvan ovaa godina od strana na Vienskiot me|unaroden in-stitut za ekonomski studii. Toj ja obrabotuva opas-nosta od “bolest od plaà”, odnosno deka razvojot na turisti~kiot sektor nema neg-ativno vlijanie na ekonomi-

jata. Turisti~kiot sektor e stimulator za drugite proiz-vodstveni sektori. JANÊSKI: Zna~i, ekonom-skata “bolest od plaà” e razli~na od situacijata {to ja imavme ovaa godina vo Makedonija. Kaj nas nema{e mnogu turisti na plaìte i vo hotelite. Toa zna~i deka nema opasnost od “bolest od plaà” ili nekoi drugi bolesti vo Makedonija?PIGON: Pa... Posakuvam s$ najdobro za razvojot na Make-donija, no ako se pogledne vo prirodata na holandskiot tip na bolest, moè da se zabeleì deka su{tinata e vo pregolemoto vnimanie i fokusot na ekonomskite politiki na samo eden as-pekt ili sektor. Pogledni gi, na primer, politikite na Makedonija za privlekuvawe stranski direktni investicii (SDI). Dali, moèbi, del od parite trebalo da bidat potro{eni za poddr{ka na lokalnite pretpriema~i ili za promocija na izvozot na makedonskiot proizvodstven sektor? JANÊSKI: Spored oficijal-nite stavovi, Makedonija ne strada od nikakva “bolest od SDI”. Tuku, spro-tivno, dràvata e uspe{na i postojano gi sledi politikite inicirani 4 godini porano za privlekuvawe stran-ski investicii. Na primer, oficijalnoto objasnuvawe za efikasnosta e deka se raboti mnogu uspe{no, samo {to svetot nadvor ne e vo mo`nost da odgovori poradi svetskata ekonomska kriza.PIGON: Ova, izgleda , e u{te eden aspekt na mo`na makedonska bolest od SDI. O~iglednite fakti od na-jobjektivnite izve{tai ne

se zemeni predvid. Nor-malno, vo takva dramati~na situacija ima diskusii po koi sleduvaat promeni na strategijata i menaxmentot. @estokite reakcii kon me-diumite koi imaat hrabrost da gi diskutiraat rezultatite i makedonskata strategija za privlekuvawe stranski investicii isto taka se naj-dobar primer za “bolest” od nedostig od transparentnost na aktivnostite na javnite institucii. JANÊSKI: No, znae{ Sten, vo slu~ajov so Makedonija, SDI, izvozot i nadvore{nata promocija generalno se is-prepleteni so problemite so imeto, identitetot i opsta-nokot. Jasno, oddeluvaweto na nadvore{nite politi~ki kampawi i biznis-rabo-tite e ~uvstvitelna i te{ka to~ka. Ova ne e “zdrava” nadvore{na situacija so koja treba da se soo~ime. Makedonija strada od ovaa me|unarodna bolest re~isi 20 godini!PIGON: Jas sum posled-niot koj }e se sprotivstavi na gradeweto nadvore{en politi~ki moment za poddr{ka na makedonskite aspiracii da se bide vo EU i NATO, no {to se odnesuva do strate-giite za ekonomski uspeh, tie treba da se prilagodat na promenlivata okolina. Faktite ne moàt da bidat ignorirani. Gledaj, i pokraj krizata, kineskite investicii vo svetot porasnaa posled-nive godini. U~esnicite na Svetskiot investiciski fo-rum vo Sjamen vo Kina, na po~etokot na ovoj mesec, imaa mo`nost da slu{nat detali za kineskata investiciska ekspanzija vo mnogu regioni vo vreme na ekonomska kri-

EKONOMSKI BOLESTI

PIGON: Po~etokot na pan-demijata na influenca H1N1 vo april 2009 godina gi prinudi vladite na site dràvi vo svetot i speci-jaliziranite me|unarodni organizacii da prezemat vonredni merki, obiduvaj}i se da go spre~at {ireweto na bolesta. Specijalni kontroli i predupredu-vawa bea vospostaveni na aerodromite, milijardi bea potro{eni za vakci-nacija i drugi medicinski tro{oci. Farmacevtskite korporacii ostvaruvaa milijardi dobivka preku proda`bata na vakcinite, koi nikoga{ nitu se up-otrebija, nitu bea potreb-ni. Vo avgust 2010 godina Svetskata zdravstvena or-ganizacija objavi kraj na pandemijata. JANÊSKI: No, nekolku meseci porano, vnimanieto na liderite na Evropskata unija be{e prenaso~eno kon druga opasna bolest – “gr~kata bolest”, protiv koja se prezedoa skapi strogi merki za za{tita od {irewe. Bolesta ne be{e predizvikana od svinski ili pti~ji grip, tuku od opasni ekonomski politiki i praktiki, koi ne ja dove-doa samo gr~kata ekonomija do rabot na propast, tuku sozdadoa opasnost od ko-

za. Za àl, Makedonija ne privle~e od golemite kineski investicii vo svetot, koi iznesuvaat 48 milijardi dolari samo vo 2009 godina. O~igledno, ima i drugi pri~ini za nemaweto rezultati od makedonskite ekonomski promotivni aktivnosti, koi se razli~ni od vlijanieto na svetskata ekonomska kriza? Naskoro, sliki od kineskite dvokatni avtobusi kako vozat niz skopskite ulici }e preov-laduvaat vo makedonskite mediumi. No, koja agencija za investicii i promocija na izvoz, makedonskata ili kineskata, }e go zapi{e ova kako uspeh? JANÊSKI: E, pa, moj pri-jatele, glavnata pri~ina za site ekonomski bolesti be{e slepoto veruvawe vo ednata strana na prika-znata i nebalansiraniot fokus na samo eden sek-tor. Potrebni se otvoreni i iskreni diskusii za neuspehot ili uspehot vo privlekuvaweto stranski investicii vo poslednive godini i prilagoduvawe na novi strategii. Se ~ini, ova se najdobrite vakcini za ovoj vitalen sektor od ekonomijata, za stranskite investicii vo Makedonija da ne stanat neizle~iva bolest.

DIJALOZI NA ÊTIRI NOZE

Fala mu na Gos-pod, Francija }e bide dove-d ena do zas-t o j p o r a d i

nacionalniot {tra j k za penziskite reformi, koj }e se slu~i denes. Nema vozovi, nema {kolo, nema vesnici. Pretsedatelot Nikola Sarkozi sigurno mora da e silno blagosloven {to francuskite sindikati mu dadoa pri~ina da se vrati na serioznata rabota so reformite, po debaklot od minatata nedela {to go predizvikaa negovite ostri merki za imigracijata i bezbednosta.S$ trgna na lo{o koga g-not Sarkozi izgubi kon-trola na samitot na ev-ropskite dràvni lideri, kade {to glavnata tema be{e francuskata kam-pawa za osloboduvawe na zemjata od ilegalnite romski imigranti.Igrata “milo za drago” me|u Evropskata komisija i Francija vleze vo svojot vrtlog, vovlekuvaj}i ja i

SARKOZI DA Í DADE VIZIJA NA FRANCIJA

Protestot za penziskite reformi denes, moè da bide {ansa za Sarkozi da & se vrati na pretsedatelskata uloga so toa {to }e & dade vizija na Francija, namesto da & se vrati na ulogata na uli~en tepa~ vo koja {to se pojavi vo Brisel minatata nedela.

Germanija, otkako Sarkozi prokomentira deka i Berlin planiral svoe sopstveno “~istewe na teritorijata”, a na doma{nata javnost & stana u{te poma~no. Ako prethodno Francija naviva{e za pretsedatel-skata incijativa za ras-turawe na ilegalnite kam-povi, novite istraùvawa pokaùvaat deka 54% od ispitanicite veruvaat deka Evropskata komisija ima pravo da ja kritikuva ovaa politika na deportacija. Druga anketa pokaùva deka pretsedatelot zagubil ~etiri poeni od ve}e opadnatiot rejting.Lesno e da se negiraat an-ketite. No, ovojpat, smenata na misleweto e va`na.Koga Vivien Reding, komesar na EU, ja napadna Francija na po~etokot od minatata nedela, sporeduvaj}i ja poli-tikata na vladata za Romite so deportiraweto na Evreite vo Vtorata svetska vojna, taa gi pogodi Francuzite vo slaba to~ka.Nejzinite komentari povtor-no go otvorija pra{aweto

za krizata na identitetot na Francija, koja dolgo se bore{e da nau~i da ivee so minatoto na Vi{i (reìmot vo Francija za vreme na Vtorata svetska vojna, koj sorabotuval so nacistite). Se razbira, francuski-ot progon na Romite ne smee da se sporeduva so nacisti~kata deportacija na 75 iljadi Evrei vo smr-tonosnite logori.No , po tri meseci od godi{ninata na slavniot povik za otpor {to go dade generalot [arl de Gol na 18 juni, komentarot na gospo|ata Reding i potegot na nezdravorazumskiot poteg na pretsedatelot {to sleduva{e gi pokrenaa pra{awata dali sega ne se pravi ma-nipulacija so drugo etni~ko malcinstvo za politi~ki celi. Generalot De Gol be{e spo-soben da go nadmine sramot zaradi reìmot Vi{i so koristewe na trogatelna retorika za da ja kreira legendata za dvièweto na otporot, ne{to {to ja so-edini Francija po Vtorata

svetska vojna. No, gospodinot Sarkozi sega e obvinet za brzopleto igrawe i gubewe na tloto pod nozete so negovata re-torika, zaradi ostvaruvawe na negovite politi~ki celi. I moè da zavr{i kako najgolema politi~ka `rtva vo seto ova.Pra{aweto koe sega se upatuva kon francukiot pretsedatel e “Kakva e ne-govata vizija za Francija? Kakva legenda za idnite generacii }e kreira ovoj sin na ungarski imigrant?”Francuskite pretsedateli imaat dolga tradici ja na sozdavawe soni{ta. De Gol imal vizija za golem-inata na Francija is~istena od damkite na fa{izmot. @or` Pompidu imal son za industriska Francija, {to na zemjata & dade ener-getska nezavisnost i zavidna nuklearna ekspertiza.Valeri @iskar Des ten donese modernizacija so zakonsko namaluvawe na granicata na polnoletstvo na 18 godini, pravoto na abortus i spogodben razvod.

PEGI HOLINGERza Fajnen{l Tajms, od Pariz

Fransoa Miteran ja povika Francija da prodolì so sonot za Evropska unija, so zacvrstuvawe na francusko-germanskite odnosi.Pred Sarkozi, samo @ak [irak ne uspea da ja sobere dràvata za povisoki celi, bivaj}i upla{en do sostojba na paraliziranost od javnoto sprotivstavuvawe na refor-mite vo negovite rani denovi od pretsedatelstvuvaweto.Sarkozi mnogu zboruva{e za modernizacija na Francija i kr{ewe na starite stegi {to ja ko~ea sposobnosta na zemjata da bide konkurent-na na me|unaroden plan. Toj zboru va{e za pra-voto na pove}e rabota i pogolema zarabotuva~ka so prekinuvawe na 35-~asovnata rabotna sedmica. I se zalaga{e za kreirawe kultura kade {to parite i uspehot ne se preziraat i kritikuvaat. No, bri{eweto na minatoto uspeva samo koga postoi jasna vizi ja za toa {to }e se gradi vo idninata. Pokraj site negovi reformi i govori za nova moderna

Francija, planovite na Sarkozi ostanaa nejasni, zamagleni od negovite oportunisti~ki taktiki i skandali {to go sledat ve}e dve go-dini.Protestot za penziskite reformi denes, moè da bide {ansa za Sarkozi da & se vrati na pretse-datelskata uloga, so toa {to }e & dade vizija na Francija, namesto da & se vrati na ulogata na uli~en tepa~ vo koja {to se pojavi vo Brisel minatata nedela.Li~nite interesi na pretsedatelot, kako i onie na Francija, treba da se dviàt vo nasoka na obedinuvawe na zemjata, a ne na nejzino razdvojuvawe.

17.03.2010 9

23.09.2010 9KOMPANII PAZARI I FINANSII ÊTVRTOK

Se o~ekuva{e deka rezultatite za pro-fitabilnosta na bankite za prvata polovina od godina-ta }e go privle~at

vnimanieto na investitorite za nivnite akcii na po~etokot od ovaa trgovska nedela. No, toa ne se slu~i, iako so akcijata na Komercijalna banka vo prvite dva dena od ovonedelnoto trguvawe be{e vkupno realiziran promet od okolu 9,8 milioni denari, {to e za re~isi tri pati pogolem promet vo odnos na istiot period od prethodnata nedela, koga bankata ostvari promet od pribli`no 3,4 milioni denari. Vo tekot na ovie dva dena najgolem promet so akci-ite na Komercijalna be{e ostvaren vo vtornikot, koga Komercijalna banka berzan-skoto trguvawe go zavr{i so realiziran promet od pove}eod 8,3 milioni denari, {to be{e ednakvo na 40% od vkup-niot berzanski promet koj be{e realiziran vo tekot na denot.Spored Kiril Mitrovski, direktor na brokerskata ku}a Invest broker, objaven-ite polugodi{ni rezultati, od strana na Narodnata banka, za profitabilnosta na bankite nema da imaat nekoe golemo vlijanie vrz slu~uvawata so akciite od bankarskiot sektor. Zgoleme-niot promet so akcijata na

Komercijalna banka toj go komentira kako re~isi re-dovna i normalna pojava kaj akcijata na ovaa banka.“Mislam deka prometot koj be{e ostvaren so akcijata na Komercijalna banka ne e rezultat na polugodi{niot izve{taj na Narodnata ban-ka za profitabilnosta na bankite. Odvreme-navreme se slu~uvaat vakvi transakcii so akcijata na ovaa banka. Za nejzinite rezultati i nie, no i investitorite, bevme zapoznaeni u{te pred izvesen period, bidej}i bankata ve}egi ima{e objaveno istite. Komercijalna banka sekoga{ e transparentna vo pogled na raboteweto. Dokolku trgu-vaweto so nejzinata akcija be{e rezultat na profitabil-nosta na bankata, vo toj slu~aj zgolemuvaweto na prometot }e be{e prosledeno so rast i na nejzinata cena”, smeta Mitrovski.Sepak, Mitrovski go radu-va faktot {to e ostvaren prili~no dobar promet so akciite na ovaa banka i po-sakuva toa da e slu~aj i so

ostanatite akcii, odnosno, da imame zgolemuvawe na likvid-nosta kaj berzata. Sli~en stav so Mitrovski deli i Vasko Mitev, izvr{niot direktor na brokerskata ku}aIlirika investments. “Moè da se o~ekuva deka profitabilnosta na bankite }e go privle~e vnimanieto na investitorite za bankarskiot sektor. Za toa sigurno }e ima vlijanie i najavata za zgolemuvawe na osiguruvawe-to na depozitite na 30.000 evra od strana na dràvata, kako merka za da se zgolemi {tedeweto. Dokolku dojde do toa, se o~ekuva i zgolemena kreditna aktivnost na bankite, koja na kraj }e rezultira i so mo`nost za u{te pogolema profitabilnost. No, sepak, moe mislewe za slu~ajot so akci-jata na Komercijalna banka, odnosno, prometot koj denovive e ostvaren so ovaa akcija, e deka ne e motiviran od ovie faktori, tuku stanuva zbor za slu~aen tajming povrzan so gorenavedenite nastani”, smeta Mitev.

Sepak, Mitev smeta deka e normalno {to sekoga{ ima interes kaj investitorite za akcija na Komercijalna banka, bidej}i stanuva zbor za solidna akcija za koja govorat i redovno visokite prometi. Negova pretpostavka e deka trguvaweto so ovaa akcija i ostvareniot promet vo vtornikot pove}e e rezultat na nekoja dogovorena transakcija me|u nekoi fizi~ki lica, ot-kolku fondovska aktivnost. Spored polugodi{niot izve{taj na NBRM za raboteweto na bankite, bankarskiot sektor vo Makedonija vo prvata polovina od godinata ostvaril dobivka od 8 milioni evra. Pritoa, golemata bankarska trojka koja ja so~inuvaat Ko-mercijalna banka, Stopanska banka i Tutunska banka ost-varile dobivka vo iznos od 12,2 milioni evra, grupata sredni banki ostvarile do-bivka od 3,6 milioni evra, a grupata mali banki ostvarile negativen finansiski rezultat od okolu polovina milion evra.

BERZANSKI INFORMACII

2.175

2.180

2.185

2.190

2.195

2.200

2.205

16/09/10 17/09/10 18/09/10 19/09/10 20/09/10 21/09/10 22/09/10

MBI 10

2.496

2.498

2.500

2.502

2.504

2.506

2.508

16/09/10 17/09/10 18/09/10 19/09/10 20/09/10 21/09/10 22/09/10

MBID

109,00

109,20

109,40

109,60

109,80

110,00

110,20

110,40

16/09/10 17/09/10 18/09/10 19/09/10 20/09/10 21/09/10 22/09/10

OMB

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 22.09.2010

ALK (2009) 1.431.353 3.513,26 390,18 9,00 0,80

BESK (2009) 54.562 7.000,00 341,43 20,50 0,20

GRNT (2009) 3.071.377 518,32 105,83 4,90 0,52

KMB (2009) 2.014.067 3.039,15 533,81 5,69 0,88

MPT (2009) 112.382 24.148,50 / / 0,67

REPL (2009) 25.920 36.500,00 5.625,12 6,49 0,73

SBT (2009) 389.779 2.597,31 211,39 12,29 0,59

STIL (2009) 14.622.943 164,25 0,11 1.485,35 2,29

TPLF (2009) 450.000 3.400,12 61,42 55,36 1,00

ZPKO (2009) 271.602 2.115,29 / / 0,28

P/BВкупно

издадени акции Просечна ценаНето добивка

по акција P/EХВ

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ 22.09.2010

Промет во ЕВРА

Број на трансакции

% на промена

обврзници 143.472 17 97,71

обични акции 119.242 94 -48,23

Вкупно Официјален пазар 262.714 111 -13,40

обични акции 35.924 27 9,70

Вкупно Редовен пазар 36.712 28 -89,10

ВКУПНО 299.426 139 -11,11

22.09.2010

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Стопанска банка Скопје 347,00 2,97 48.580

ТТК Банка АД Скопје 612,00 2 128.520

Прилепска Пиварница Прилеп 9.621,00 0,83 96.210

Стопанска банка Скопје 196,00 0,51 78.400

Македонски Телеком Скопје 396,86 0,27 313.520

ЗК Пелагонија Битола 2115,29 -3,84 148.070

Скопски Пазар Скопје 7300 -2,67 146.000

Гранит Скопје 518,32 -2,49 845.376

Фершпед Скопје 41000 -2,38 205.000

Макпетрол Скопје 24.148,50 -2,35 482.970

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Алкалоид Скопје 3513,26 -0,32 2.280.105

Комерцијална банка Скопје 3039,15 -0,36 1.802.213Алајанс Уан Македонија АД 3146 0,00 1.393.678

Гранит Скопје 518,32 -2,49 845.376

Топлификација Скопје 3.400,12 -0,40 612.022

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

22.09.2010АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

22.09.2010АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

%Износ (МКД)

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фондНето-имот на

фонд (ден.) 1М 3М 6М YTD 1YПодатоците се однесуваат за

Илирика ЈИЕ 30.396.815,61 -2,14% -5,25% -9,61% -5,13% -11,33% 20.09.2010

Илирика ГРП 22.350.755,39 1,83% 1,66% 2,44% 6,59% 6,65% 20.09.2010

Иново Статус Акции 13.728.233,00 -2,94% -4,85% -12,26% -15,30% -21,29% 21.09.2010

KD Brik 23.867.365,22 1,44% 0,47% 3,59% 8,24% 15,29% 20.09.2010

KD Nova EU 22.022.133,11 -0,55% -1,48% -5,11% -5,02% -20,78% 20.09.2010

КБ Публикум балансиран 26.488.790,80 0,13% -1,44% -5,58% -1,80% -2,16% 21.09.2010

22.09.2010

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 22.09.2010)

METODI [email protected]

SLUÂJNOST ILI POSLEDICA NA POLUGODI[NITE PROFITI?

9.8milioni denari

iznesuva{e prometot so akcijata na Komercijalna banka za prvite dva dena od ovaa nedela, {to e tri pati pove}e vo odnos na istiot period minatata

nedela

NEDELAVA POGOLEM PROMET SO AKCIITE NA MAKEDONSKITE BANKI

Spored misleweto na investiciskite eksperti, profitabilnosta na bankite e dobar signal za stabilnosta na ovoj sektor, no nema zna~ajno da ja razdviì makedonskata berza vo sledniot period.

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII �KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI �NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI �KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

OBVRZNICITE SE VRATIJA SO POLOVINA OD BERZANSKIOT PROMET

Odli~niot po~etok na ovonedelnoto trguvawe malku se pokoleba

v~era so toa {to be{e os-tvaren vkupen berzanski promet vo visina od 18,46 milioni denari ili za okolu 11% pomalku promet vo od-nos na vtornikot. Vakviot promet v~era be{e real-iziran samo vo ramkite na klasi~noto trguvawe, pri {to po nekolkudneven “post” pov-torno na berzanskoto “meni” se najdoa obvrznicite.V~era, so ovie hartii od vrednost be{e ostvaren pro-met od 8,84 milioni denari, {to e dvojno pove}e od pro-metot realiziran prethod-niot den. Vakviot promet so obvrznici pretstavuva duri 47% od sevkupniot berzanski promet realiziran vo tekot na trguvaweto toj den. Zgolemuvawe na likvidnosta v~era imavme i kaj akcijata na Alkaloid. V~era so ovaa akcija be{e ostvaren pro-met od okolu 2,28 milioni denari, pri {to se istrgu-vani 649 akcii. Akcijata na Komercijalna banka v~era so daleku pomal promet vo odnos na prethodniot den – s$ na s$ okolu 1,8 milioni

denari.Kaj akciite od redovniot pazar v~era povtorno be{e najlikvidna akcijata na Ala-jans Uan Makedonija, od koja se istrguva koli~ina od 443 akcii, pri {to be{e realiz-iran promet od 1,39 milioni denari. Vrednostite na indeksite so isto dvièwe tret den so red. MBI-10 povtorno zabeleà pad i toa od 0,84%, pa sega novata poniska vrednost na ovoj indeks iznesuva 2.178,78 indeksni poeni. Drugite dva indeksi v~era so pogolem rast vo odnos na prethod-niot den. MBID porasna za 0,18% na vrednost od 2.502,85 indeksni poeni, a OMB za 0,37% na vrednost od 109,89 indeksni poeni.Za razlika od prethodniot den, v~era povtorno imavme pogolem broj hartii od vred-nost so pad na cenata. Gu-bitnici v~era bea 12 hartii od vrednost predvodeni od akcijata na ZK Pelagonija od Bitola, koja zabeleà pad od 3,84%. Dobitnici v~era bea 7 hartii od vrednost, pred-vodeni od rastot za 2,97% na akcijata na Stopanska banka od Skopje.

23.09.201010 KOMPANII PAZARI I FINANSIIÊTVRTOK

Рочности преку ноќ 1 нед. 1 мес. 3 мес.

Благајнички записи 4,50% СКИБОР 2,98% 4,09% 4,89% 5,98%

Ломбарден кредит 6,00% МКДОНИА 2,60%

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА Банка

Среден курс 3м 6м 12м 24м 36м

во денари Стопанска 6,50% 7,30% 7,50% 10,20% 10,60%

ЕМУ евро 61,6637 Комерцијална 6,00% 6,90% 7,30% 10,10% 10,50%

САД долар 46,9998 НЛБ Тутунска 6,00% 6,80% 7,20% 10,00% 10,20%

В.Британија фунта 72,9360

Швајцарија франк 46,8712

Канада долар 45,5553 EUR USD GBP CHF

Австралија долар 44,5161 61,55 47,5 73,9 47Извор: НБРМ

РочностКАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Држава Валута

Proda`bata na dràvno grade`no zemji{te }e gi ~ini investito-rite mnogu pove-}e od edno evro za

metar kvadraten. Biznismenite se alat deka so dopolnitel-nite dava~ki koi treba da gi platat na op{tinite, krajnata cena na zemji{teto e dvojno povisoka. Tie ja poddrùvaat ovaa ideja na Vladata, no smetaat deka treba da se namalat komunalnite taksi za ovie lokacii da bidat atrak-tivni za investitorite.Ilija Ge~ev, sopstvenikot na fabrikata za metalni profili IGM od Kavadar-ci, najmnogu zabeleùva za golemite dava~ki koi gi imaat kompaniite kon op{tinite i na dolgite administrativni proceduri za registrirawe na parcelata.“Ima mnogu dopolnitelni dava~ki kon op{tinite, koi na kraj cenata na parcelata ja pravat mnogu povisoka od edno evro. Za da se iz-raboti urbanisiti~kiot plan, zemji{teto treba da bide izmereno od geometar na op{tinata, za {to se pla}a po 30 denari za metar kvadraten. Potoa tuka se komunaliite koi treba da gi pla}aat kom-paniite, koi se mnogu visoki, pred s$ koga stanuva zbor za golema parcela. Na primer, vo Kavadarci, investitorot treba da plati po 1.600 den-ari za metar kvadraten za komunalii. Potoa investitorot koj }e go kupi zemji{teto treba da plati po 60 denari od metar kvadraten za op{tinata da izraboti regionalen i lokalen urbanisti~ki plan na parcelata. Koga s$ }e se sumira, parcelata i ne e tolku

ALEKSANDRA [email protected]

VISOKI KOMUNALNI DAVA^KI ZA KUPUVAWE GRADE@NO ZEMJI[TE

IVAN FRANGOVGRADONAÂLNIK NA GEVGELIJAZa da moè voop{to da se gradi, lokacijata treba da bide urban-izirana, odnosno da ima komunalna i patna in-frastruktura i da bide pristapna za kompaniite. Zemji{teto mora da bide izmereno i zavedeno vo Katastarot. Ovie dava~ki mora da se platat bidej}i na kraj toa zemji{te }e bide vo sopstvenost na investitorot.

ILIJA GEÊVSOPSTVENIK NA IGM-KAVADARCIIma mnogu dopolnitelni dava~ki kon op{tinite, koi na kraj parcelata ja pravat mnogu poskapa od edno evro. Za da se iz-raboti urbanisiti~kiot plan, zemji{teto treba da bide izmereno od geo-metar, za {to se pla-}a po 30 denari za metar kvadraten. Tuka se i komunaliite koi treba da gi pla}aat kompaniite, koi se mnogu visoki, pred s$ koga stanuva zbor za golema parcela.

METAR KVADRATEN ZEMJA ÎNI POVE]E OD EDNO EVRO

Biznismenite baraat po vladinata odluka za namaluvawe na po~etnata cena na grade`noto zemji{te na edno evro za metar kvadraten, da se namalat i visokite komunalni dava~ki koi treba da im gi platat na op{tinite.

IMA SLOBODNI LOKACII ZA GRADEWESpored vladinata odluka, za zemji{teto na koe }e se gradat stopansko-proizvodstveni objekti i pazari, po~etnata cena iznesuva edno evro po metar kvadraten. A dokolku nekoj se odlu~i za zakup, zakupot }e bide 10% od ovaa cena. Istoto se odnesuva i za po~etnata cena na javnite naddavawa za parceli na koi e predvidena izgradba na hoteli. Vo momentov slobodni lokacii ima vo Ohrid, \or~e Petrov, Ilinden, Demir Kapija, Strumica, [tip i Veles, a za hoteli vo Ohrid, Skopje, [tip, Del~evo, Kratovo, kako i na grani~niot premin Mexitlija.

Centralniot depozitar na hartii od vrednost gi vpi{a 116.037 akcii

na Ohridska banka koi preku privatna ponuda gi kupi nejzinata mati~na banka Societe Generale SA. Vkupnata vrednost na privatnata po-nuda e 5 milioni evra.Spored izvestuvaweto na Ohridska banka objaveno na Makedonska berza novata emisija na hartii od vred-nost e za zgolemuvawe na akcionerskiot kapital na

bankata so novi uplati od strana na postoe~kiot ak-cioner Societe Generale SA. "Celta e zgolemuvawe na kapitalnata baza vo funkcija na poddr{ka na regulator-nite barawa za adekvatnosta na kapitalot i komercijalni celi povrzani so regula-tornite limiti za kreditna izloènost na bankata", se veli vo izvestuvaweto od Ohridska banka.Nominalnata vrednost, no i vrednosta po koja se prodade-

ni ovie akcii, iznesuva 2.650 denari za akcija. Akciite glasat na ime i istite nosat pravo na eden glas.

OHRIDSKA BANKA DOKAPITALIZIRANA SO PET MILIONI EVRA

Golem del od bankite vo isto~na Evropa moè da go sledat primerot na irskata

Alied Bank i da gi prodadat svoite udeli za da moàt da ja otplatat dràvnata pomo{ koja {to ja zele, so {to bi po-rasnala proda`bata na banki vo Evropa. Ova go pokaùva analizata koja ja napravi avstriskata Rajfajzen bank.“Bankarskiot sektor vo ovoj region ima mnogu kandidati za ~isto prezemawe”, smeta Jovan Sikmi}, analiti~ar vo bankata

Rajfajzen vo Viena. Spored nego, toa isto taka }e vlijae na cenata na bankite.Irskata banka Alied na po-~etokot na mesecot go prodade udelot od 70% koj go ima{e vo polskata banka Za{odni VBK na Banko Satander SA za da gi zajakne svoite bilansi koi bea iscrpeni od krizata koja ja zafati Irska.“Za razlika od minatite go-dini, prodavaweto na mnoz-inskite udeli vo bankite sega stanuva mnogu popularno”

istaknuva Sikmi}.Spored analizata na Rajfajzen, Vladite vo isto~na Evropa isto taka moè da imaat potreba da prodavaat udeli od bankite na finansiskite institucii za da moàt da go namalat buxetskiot deficit.Hipo Alpe Adria koja be{e nacionalizirana minatata godina planira da gi pro-dade svoite udeli koi gi ima vo Ungarija, Bugarija, Crna Gora, Makedonija, Italija i Ukraina.

RAJFAJZEN: ]E PORASNE PRODA@BATA NA BANKI VO ISTO^NA EVROPA

atraktivna za investitorot”, objasnuva Ge~ev.Toj apelira do op{tinite za da ima efekt ovaa vladina odluka i za da privle~at pove}e investitori, da na-malat ili da ukinat nekoi od dava~kite za kompaniite i da gi zabrzaat procedurite za kupuvawe na parcelite.“Ovaa merka ja baravme ve}enekolku godini. Sega treba da se napravat u{te mali promeni za da ima vistin-ski efekt i za kompaniite”, istaknuva Ge~ev.

POMALI DAVA^KI ZA GOLEMI INVESTICII

Vo op{tinite koi }e im-aat najgolemi beneficii od proda`bata na grade`nite

parceli, koi desega ne bea vo mo`nost da gi prodadat poradi visokata po~etna cena, velat deka maksimalno ja poddrùvaat vladinata od-luka i deka na sekoj na~in }e im izlezat vo presret na investitorite. Del od niv smetaat deka ne se golemi dava~kite za komunalii bidej}i i op{tinata za da ja urbanizira lokacijata imala golemi tro{oci. Del, pak, se podgotveni da gi namalat dava~kite ako se raboti za pogolema in-vesticija.Gradona~alnikot na Gevgelija, Ivan Frangov, smeta deka dava~kite za urbanizacija na zemji{teto koi treba da & se platat na op{tinata i

ne se tolku golemi kako {to se àlat kompaniite. “Za da moè voop{to da se gradi, lokacijata tre-ba da bide urbanizirana, odnosno da ima komunalna i patna infrastruktura i da bide pristapna za kom-paniite. Zemji{teto mora da bide izmereno i zavedeno vo Katastarot. Ovie dava~ki mora da se platat bidej-}i na krajot toa zemji{te }e bide vo sopstvenost na in-vestitorot”, objasnuva toj. Kako primer ja poso~uva investicijata na op{tinata od 200.000 evra za izgradba na pat do industriskata zona Blokatehna. “Na kraj, i da bidat kupeni

site lokacii i plateni site dava~ki, op{tinata nema da povrati ni polovina od investicijata”, objasnuva Fr-angov.

IMA NAJAVI ZA POMALI KOMUNALII

Toj veli deka dosega ima-lo nekolku inicijativi so gradona~alnicite od drugite op{tini za namaluvawe na nekoi dava~ki, no s$ u{te nema nikakvo re{enie.Od op{tina [tip, pak, velat deka ako se raboti za golema investicija, podgotveni se da gi namalat dava~kite za 50%.“Vo soglasnost so Sovetot na op{tinata, moè da bide do-nesena odluka da se namalat dava~kite za kompaniite koi

}e investiraat vo izgradba na kapaciteti kade {to }e ima najmalku 50 vrabotuvawa vo period od tri godini. Ako se raboti za golema investicija, toga{ moè i celosno da bidat ukinati komunalnite dava~ki”, velat od kabinetot na gradona~alnikot Zoran Aleksov.Kako {to pojasnuvaat od Op{tinata, cenite na komu-naliite se razli~ni vo za-visnost od mestopolo`bata na parcelata, no se dviàt okolu 35 evra za metar kvadraten. Vo [tip ve}e ima 19 lokacii za izgradena infrastruktura, a u{te 69 treba da se vklopat vo detalnite urbanisti~ki planovi

17.03.2010 11

23.09.2010 11KOMPANII PAZARI I FINANSII ÊTVRTOK

Univerzitetski pro-fesori go obvinija Ministerstvoto za ekonomija deka so najnoviot predlog-zakon za energetika

ja proteìra EVN Makedoni-ja. Na sobraniskata debata vo Komisijata za ekonomski pra{awa, profesorite Ata-nasko Tuneski i Arsen Arsenov tvrdat deka zakonskite izmeni & ovozmoùvaat na avstriskata kompanija za distribucija na elektri~na energija monopol-ska polo`ba na pazarot. Spored profesorot na Ma-{inskiot fakultet, Atanasko Tuneski, so zakonskite izmeni se diskriminiraat dràvnite kompanii ELEM i MEPSO, a se zajaknuva monopolskata polo`ba na EVN. Toj veli deka so ovoj zakon se spoju-vaat dejnostite distribucija i snabduvawe, so {to se doz-voluva pogolem monopol od dosega{niot. “Vo toj slu~aj EVN, pokraj distribucija, }e vr{i i snab-duvawe, so {to se steknuva mo-nopol pogolem od dosega{niot. Dejnosta snabduvawe dosega ja vr{e{e MEPSO. So ovoj predlog-zakon, monopolot na

KATERINA POPOSKA [email protected]

MARINA UZUNOV [email protected]

EKSPERTITE GO KRITIKUVAAT MINISTERSTVOTO ZA EKONOMIJA

ZAKONOT ZA ENERGETIKA PRAVI MONOPOL OD EVN?!

Od EVN gi otfrlaat vakvite izjavi i objasnuvaat deka tie ne korespondiraat so realniot pazar i so Zakonot za energetika. Velat deka Regulatornata komisija za energetika utvrduva koj }e bide nuèn snabduva~.

Vo kompanijata Peka-besko v~era be{e udren kamen-temelnikot za

novata fabrika za pre-rabotka na meso i mesni proizvodi. Fabrikata se nao|a vo skopskata op{tina Ilinden, a treba da otvori 100 rabotni mesta."Investirame vo toa {to znaeme da go rabotime. Prvpat po~uvstvuvavme {to

PEKABESKO GRADI NOVA FABRIKA

EVN }e bide ednakov na mo-nopolot na staroto ESM. EVN ne smee da ima licenca za snabduva~ i za kraen snabdu-va~ so struja bidej}i toa zna~i deka kompanijata sama na sebe }e si bide rezerva, {to e apsurd i ostava mo`nost za golemi zloupotrebi“, objasni Tuneski. Spored nego, nerazumno e {to zakonot dozvoluva edna kompanija istovremeno da proizveduva struja, da ja pre-nesuva i da snabduva, a pritoa da mu se ovozmoì i da naba-vuva elektri~na energija. Toj predlaga nabavkata na struja da ja monitorira MEPSO, a vo nikoj slu~aj ELEM ili EVN. “Regulatornata Komisija za energetika na distributerot EVN vo krajnata cena za potro{uva~ite mu gi priz-nava nabavnata cena na stru-jata, tarifite i tro{ocite za odrùvawe i nadomestokot za snabduvawe”, veli Tuneski.Toj istakna deka ovoj zakon e golem ~ekor nazad vo pogled na po~etokot na liberalizaci-jata na pazarot. “Vo kuloarite odi dotamu, {to se vulgariz-ira kako EVN da go pi{uval noviot zakon za energetika”, veli Tuneski. I profesorot na Elektro-tehni~kiot fakultet, Arsen Arsenov, smeta deka se dis-

kriminiraat doma{nite kom-panii ELEM i MEPSO, za smetka na EVN.“Pod poimot snabduvawe se podrazbira neprekinato snab-duvawe so elektri~na energija, {to praktikata o~igledno go demantira. Vo evropskite direktivi se veli deka pazarot na elektri~na energija treba da se bazira na na~elata na nediskriminacija. Ako ja poglednete praktikata, }e vidite deka dràvata gi dis-kriminira svoite energetski

kompanii, so toa {to na edna & dozvoluva da napla}a nep-ostojano fiktiven dodatok za instalirana mo}nost, dodeka drugite dve kompanii ELEM i MEPSO nemaat takva mo`nost”, veli profesorot Arsenov.Od EVN gi otfrlaat vakvite izjavi i objasnuvaat deka tie ne korespondiraat so real-niot pazar i so Zakonot za energetika. Velat deka zakonot ovozmoùval liberalizacija, a ne monopolizacija na pazarot. Dodavaat i deka Regulator-

nata komisija za energetika utvrduva koj }e bide nuèn snabduva~. Zakonot go brane{e i min-isterot za ekonomija Fatmir Besimi. “Vo zakonot ne se dozvoluva monopol na EVN. Pri pi{uvaweto na zakonot postojano bea vklu~eni i kompaniite i energetskata zaednica. Regulatorot ima zajaknata pozicija i treba da regulira odredeni dejnosti za da go za{titi interesoot na potro{uva~ot. Apsolutno vo

nikakva forma zakonot ne doz-voluva monopol na EVN. Kakva bilo dilema za monopolsko odnesuvawe na pazarot se regulira i so drug zakon, Za-konot za za{tita na konkuren-cijata”, veli Besimi. Na de-batata, ekspertite poso~ija deka anomalii vo Zakonot za energetika se i pregolemata mo} na Regulatorna komisija za energetika, slabostite vo delot na energetskata efikas-nost i obnovlivite izvori na energija.

zna~i poimot ekonomska kriza kon krajot na minatata godina. No, vo ovie {est meseci Pekabesko se vrati vo kondicija i moàm da potvrdam deka dobivkata ni e pogolema od prethodnite godini”, izjavi Slobodan Kutrevski, prv izvr{en direktor na Pekabesko.Se planira proizvodstvenite pogoni od noviot objekt da bidat pu{teni vo upotreba za dve godini. "Predvideno e novite kapaciteti dnevno da moè da proizveduvaat po 35 toni suvomesni proizvodi, kako i po 2,5 toni preraboteno

sveò meso i pa{teta”, najavi Kutrevski. So investicija od 10 milioni evra noviot proizvodstven pogon }e se gradi po evropski standardi, so cel da se dostigne konkurentnosta za plasman na proizvodite na evropskiot pazar. Za op{tinata ovaa investicija e va`na poradi privlekuvawe na vnimanieto na drugi stopanstveni-ci kon prostorot koj e namenet za izgradba na industriski objekti. "Ovaa investicija }e bide signal za drugite kompanii koi sakaat

da gi pro{irat svoite kapaciteti ili da gradat novi objekti”, izjavi @ika Stojanovski, gradona~alnik na op{tina Ilinden.Zemji{teto, koe e so vkupna pov-r{ina od 39.363 metri kvadratni, e kupeno na javno naddavawe po cena od 360 denari za metar kvadraten. Na povr{ina od 17.200 metri kvadratni }e bide izgradena fabrikata vo koja }e ima proizvod-stven del, distributivni skladi{ta i administrativen del. Vo izgradbata na noviot objekt }e se vklu~at doma{ni kompanii.

[E]ERINSKA: SE [TITI I OKTA!Spored Radmila [e}erinska, pretsedatel na Nacionalniot sovet za evro-integracii, zakonot go legalizira “katastrofalniot dogovor na Vladata i OKTA so toa {to Regulatornata komisija }e gi formira cenite na naftenite derivati vo soglasnost so ovoj netransparenten dogovor”.

energetika nikakva forma zakonot ne doz-

evroroo--dataa a a naaaa

12 23.09.2010 KOMPANII PAZARI I FINANSIIÊTVRTOK

Zanaet~istvoto sekade vo svetot e edinst-venata granka koja lesno ja prebrodi ekonomskata kriza. Taka e vo Evropa, a

spored doma{nite zanaet~ii, taka e i vo Makedonija. Pet iljadi zanaet~ii se ofici-jalno registrirani vo zemjava, no se pretpostavuva deka brojkata e mnogu pogolema, so ogled na faktot {to ima golem broj zanaet~ii koi rabotat na crno. Nelojalnata konkuren-cija e zakana za idninata na zanaet~istvoto, a dopolnitelen problem im pretstavuva i nedostigot od kalfi i ~iraci. Vo Starata ~ar{ija ima golem broj tradicionalni zanaet~ii - stolari, limari, bojaxii, krznari, kazanxii, no, kako {to velat tie, poleka gi zgasnuvaat zanaetite vo nemo`nost da najdat nivni naslednici. Mitko Stojanov izrabotuva lonci ve}e 30 godini i za nego ne samo krizata, tuku i modernoto vreme e vinovnikot za nama-leniot promet. "Nikoj ne saka da go raboti ova, a mladive ne se interesiraat. Sega ima novi, pomoderni zanaeti, pove-}e sakaat da popravaat avtomo-

Zanaet~istvoto vo cela Evropa, vklu~uvaj}i ja i Makedonija, e edinstvenata granka koja brzo se izvle~e od krizata. Taa vo Makedonija ima golem, neiskoristen potencijal. Za prv pat se organizira{e nacionalnata manifestcija "Denovi na zanaet~istvoto”.

��

STARITE ZANAETI IZUMIRAAT, NA NOVITE IM E REDOT

FRIZERI, KOZMETIÂRI, FILIGRANI - ZANAETI ZA MLADATA GENERACIJA

5 iljadi registrirani

zanaet~ii vo Makedonija

SOWA [email protected]

Utre i vo sabota, Oto Mebel Market }e organizira “Ot-voreni denovi”, nastan koj

{to treta godina po red zna~i promocija na novi proizvodi i mo`nost za porelaksirano druèwe so kupuva~ite. “Kra-jot na letoto i po~etokot na esenta za OTO Mebel Market ozna~uva dve raboti: po~etokot na novata proda`na sezona i vreme za tradicionalniot ur-ban vikend. "Otvoreni denovi 3" so novite sodrìni {to }e gi ponudi, poleka prerasnuva

vo odli~na zabava za celoto semejstvo”, veli Nikola Vasi-levski, menaxer za proda`ba i marketing vo Tehnokoop, proiz-voditelot na mebel koj {to e sopstvenik na prodavnicite Oto Mebel. “Otvoreni denovi 2010” e lociran na platoto pred salonot na OTO Mebel Market i Tehnokoop, koi se nao|aat vo kompleksot na Olimpiski bazen vo Skopje. Nastanot }e se odviva pod mototo “Ne zastanu-vajte popatno! Ovoj vikend site pati{ta vodat vo OTO Mebel

Market!”, a posetitelite moè da o~ekuvaat odli~en izbor na mebel za se~ij vkus, popusti od 15-30%, relaksirana atmosfera i mo`nost da dobijat nekoi od podarocite {to OTO Mebel i negovite prijateli gi podgot-vija za posetitelite, velat vo OTO Mebel. I pokraj toa {to glavniot nastan }e se odviva vo salonot kaj Olimpiski bazen, popustite i promociite vaàt vo site proda`ni saloni na OTO Mebel Market vo periodot od 18 do 25 septemvri.

PO TRET PAT OTVORENI DENOVI SO POTROШUVAÎTE NA OTO MEBEL

Stopanskata komora na Makedonija organizira seminar za merewe

na u~inokot vo kompaniite. Seminarot }e se odrì na 5 i 6 oktomvri, a predava~i }e bidat Verica Haxi Vasileva–Markovska, finan-siski konsultant i Tereza Serafimova, HR-konsultant.“Ovoj seminar }e Vi ovozmoì da razberete pove}e za toa kako da ja podobrite brzinata i nasokata na dvièweto

na va{ata organizacija, kreiraj}i direktna vrska so sekoj poedinec i nego-vata individualna rabota. I {to e najbitno, kako da se dviìte vo vistinska nasoka. Ovaa nasoka treba da bide jasna, fokusirana i naso~ena tokmu kon definiranata delovna strategija”, velat od Komo-rata.Upravuvaweto so u~inokot pretstavuva deloven proces koj na liderite i vraboten-

ite im ovozmoùva da post-avat prioriteti na merlivi celi za visoki rezultati.Spored programata, na seminarot }e ima predava-wa za ciklus na delovno planirawe, proces za upra-vuvawe so u~inok-link me|u strategijata i uspe{nite rezultati vo raboteweto, kako da se nateraat lu|eto da ja prifatat i praktiku-vaat kulturata na merewe u~inok, kako i za sistem za merewe u~inok.

KOMORATA ORGANIZIRA SEMINAR ZA MEREWE NA UÎNOKOT VO KOMPANIITE

bili", objasnuva Stojanov. Nacionalnata manifestacija "Denovi na zanaet~istvoto”, koja za prv pat se odrùva vo zemjava, pokaà deka vo zemjava ima s$ pogolem in-teres za takanare~enite novi, moderni zanaeti. Montaà na son~evi sistemi, izrabotka na nakit i filigrani, iz-rabotka na dizajnirani ~anti, suveniri i sl. Me|u sedumte zanaet~ii koi dobija i plaketa za zanaet~ii na godinata e i mladata Blagorodna Doneva od Veles, koja ve}e ~etiri godini izrabotuva suveniri so etno-motivi. Mladite velat deka vo zanaet~istvoto e va`no obra-zovanieto, no u{te povaèn e talentot."Poteknuvam od umetni~ko semejstvo, pa zatoa i mi se rodi èlbata za vakov za-naet. Gledam da go usovr{am zanaet~istvoto, da ne bide ba{ kako {to izrabotuvale starite, zatoa {to sega ima tolku mnogu novi tehniki koi moè da se primenat, a proizvodot, sepak, da bide ra~no izraboten", veli Blagorodna.Brojot na u~enici koi se zapi{uvaat vo srednite stru~-ni u~ili{ta od godina vo godina e s$ pomal. Za nekoi struki kvotite voop{to ne se popolnuvaat, pa i nastavniot kadar ostanuva bez rabota.

Profesorite velat deka mla-dite pove}e se interesirale za zanaeti vo domenot na uslugite, frizerki, kozmeti~arki, a vo posledno vreme atraktivni bile novite zanaeti, kako elektronikata. Iako srednite stru~ni u~ili{ta o~ekuvaa pogolem interes vo krizata, sepak, u~enicite pove-}e odat kon op{tite gimnazii. "Ima trendovski struki, toa se kozmeti~ari i frizeri, a, eve, grafi~kata struka, kade {to rabotata e pe~atar, grafi~ar, tehni~ar, za nea nema interes. Duri nema ni za prehranbenata struka, kade {to porano barem ima{e interes", objasnuva Lidija Andonovska, profesor po stru~ni predmeti vo sred-noto stru~no u~ili{te Dimitar Vlahov vo Skopje. Nekoi {koli sorabotuvaat so Zanaet~iskata komora i formiraat struki koi poteknu-vaat direktno od barawata na zanaet~iite, odnosno ona {to bara pazarot. "U~ime mnogu od Zanaet~iskata komora od Koblenc, Germanija,

koja sorabotuva so na{ata, i gledame da implementi-rame tamo{ni iskustva. Taka, imame struka karoseriski mehani~ar, {to e relativno nova struka i aktuelen trend vo avtomobilskata industrija", objasnuva Aleksandar Strezovs-ki, profesor vo avtosoobra}aen u~ili{en centar Boro Petru{evski.

IMA IDNINA Zanaet~istvoto ima idnina vo Makedonija, no realno e potrebna pogolema poddr{ka od instituciite. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, veli deka ve}e se raboti na toa godinava vo nacional-nata strategija za poddr{ka na pretpriemni{tvoto da se

vklu~i i zanaet~istvoto. "Napravivme anketa {to treba da se napravi za podobru-vawe na zanaet~istvoto i ima tri preporaki - jaknewe i unapreduvawe na insti-tucionalnata struktura na zanaet~istvoto, razvoj na obra-zovanieto vo ovoj segment, razvoj i unapreduvawe na komorskoto rabotewe. Potoa, vo kontaktite so Zanaet~iskata komora vo Koblenc, Germanija, se obiduvame da preneseme iskustva. Potencijalot na zanaet~istvoto ne e dovolno iskoristen, a ima potencijal za rast i razvoj”, veli Fatmir Besimi, minister za ekonomija.Preporakite od partnerot na makedonskata Zanaet~iska

komora, odnosno germanskata Zanaet~iska komora od Ko-blenc Germanija, se deka osven trdicionalnite zanaeti mora da se investira vo novite pomoderni zanaeti."Zanet~istvoto mora da ima svoj dopir vo site oblasti i industrii, trgnuvaj}i od energetikata, pa s$ do IT-tehnologijata. Vo Germanija zanaet~istvoto raspolaga so mnogu uspe{en obrazoven sistem i toa e edna oblast koja vo svetot sluì kako model. Se nadevam deka i kaj vas toa }e se razviva i }e pridonesuva za ekonomijata", veli Aleksandar Baden, glaven izvr{en direk-tor na Zanaet~iskata komora od Koblenc.

1323.09.2010KOMPANII PAZARI I FINANSII ÊTVRTOK

So predlog-zakonot za dràvna pomo{, namesto pazarna, se voveduva

dràvna ekonomija, obvini opozicijata na v~era{nata sobraniska Komisija za ekonomski pra{awa. Del od parlamentarcite poso~uvaat deka nejasnoti-ite vo predlog-tekstot se mo`nost za zloupotreba i alatka so koja Vladata }e im pomaga na firmite bliski do nea. Kako eden od najspor-nite elementi se poso~i mo`nosta Vladata da odo-bri dràvna pomo{ na koj bilo praven subjekt bez da se pobara soglasnost od Komisijata za za{tita na konkurencijata, i toa na neopredelen rok i so neopredelen iznos."Ova e sprotivno od transparentnoto, ot~etno i odgovorno rabotewe. So vakov ~len koj ne regulira ni{to, isto kako da nem-ame zakon. Nosite zakon, a n$ turkate vo bezzakonie", istakna Marjan~o Nikolov,

VIKTORIJA [email protected]

Vladata na Republika Makedonija, na sino-}e{nata sednica imenu-

va nov zamenik-direktor na Upravata za javni prihodi.Kako {to informira portpa-rolot na Vladata, Muhamet Hoxa, noviot zmenik-direktor na Upravata za javni prihodi e Muhamet Ahmeti, diplo-miran pravnik od Tetovo.Ahmeti doa|a na mestoto na Alajdin Ze}iri, koj e razre{en od strana na Vla-data bidej}i so slu`bena karti~ka si kupuval cigari,

kafe, ~okoladi i benzin i za kratko vreme go potro{il limitot od 300.000 denari. Zekiri be{e razre{en po barawe na DUI.Slu~ajot za zloupotreba na slu`benata karti~ka bil otkrien koga vo UJP ne mu bile priznati tro{ewata koi {to Zekiri gi napravil so slu`benata karti~ka zatoa {to bile nenamenski. Po dopolnitelniot uvid bilo utvrdeno deka Zekiri si ja {tedel platata i ìveel na dràvna smetka bidej}i so

karti~kata kupuval ~evli, o~ila za sonce, pazaruval vo marketi i sl. UJP go pot-vrdi slu~ajot za nenamensko tro{ewe.

MUHAMET AHMETI, NOV ZAMENIK-DIREKTOR NA UJP

METODIJA HAXI-VASKOVZAMENIK-MINISTER ZA EKONOMIJAZakonot za dràvna pomo{ e celosno uso-glasen so evropskata regulativa

MARJANÔ NIKOLOVPRATENIK NA SDSMZakonot e vo sprotivnost so transparentnoto, ot~etno i odgovorno rabotewe.

OPOZICIJATA GO OSPORUVA PREDLOG-ZAKONOT ZA DR@AVNA POMO[

NAMESTO PAZARNA, ODIME KON DR@AVNA EKONOMIJA?!

Za Vladata, Zakonot za dràvna pomo{ pretstavuva dobliùvawe do evropskoto zakonodavstvo, dodeka za opozicijata e samo alatka za pomo{ na firmite bliski do vlasta.

Narodnata banka na v~era{nata aukcija na blagajni~ki zapisi

sobra 132 milioni evra od bankarskiot sektor. Sega vkupno od proda`ba na ovie hartii od vrednost, NBM ~uva na smetki 400 milioni evra. Iako osnovnata ka-mata po koja se prodavaat blagajni~kite zapisi neo-damna padna na rekordno nisko nivo od 4,5%, bankarite sekoj sreda ru{at rekordi

vo iznosot na pari {to gi investiraat vo zapisi. Ek-spertite komentiraat deka na toj na~in NBM gi izvlekuva parite od ekonomijata i namesto vo krediti, parite se sterizlizraat vo central-nata banka. Sugeriraat da se ograni~i iznosot na pari {to se so-bira od bankite, onolku kolku {to }e bide potrebno za odrùvawe na monetarnata stabilnost.

NBM SOBRA 132 MILIONI EVRA OD BLAGAJNI^KI ZAPISI

pratenik od SDSM.Toj tvrdi deka ovoj ~len od predlog-zakonot otvora mo`nost za pottiknuvawe na monopolsko odnesu-vawe, i toa so dràvni pari. Zamenik-ministerot za ekonomija, Metodija Haxi-Vaskov, se ogradi od site obvinuvawa, tvrdej}i deka Zakonot e usoglasen so ev-ropskoto zakonodavstvo.

Prateni~kata na Nova demokratija, Flora Kadriu, predlaga Komisi-jata da predloì ~len vo predlog-zakonot koj }e gi doprecizira sega nejzinite uslovi okolu toa koj, kako i pod koi uslovi moè da dobie i koristi dràvna pomo{. Na sednicata na Komisija-ta bea usvoeni amandmani preloèni od ~lenovi na

VMRO-DPMNE so koi se preciziraat kategoriite mikro, mali i sredni pretprijatija. Ekspertite smetaat deka dràvnata pomo{ sekade e neodminliva katego-rija, poso~uvaj}i gi kako primer zemjite-~lenki na Evropskata unija. Sepak, ne se sigurni dali Za-konot za dràvna pomo{ }e profunkcionira i kaj nas i se pra{uvaat dali

vo makedonskiot buxet voop{to ima prostor za vakva merka. Zakonot za dràvna pomo{, spored predlaga~ot, ima za cel da pridonese za slo-bodna ekonomija i zdrava konkurencija vo dràvata. So nego se jakne uloga-ta i nezavisnosta na Komisijata za za{tita na konkurencijata, pod ~ija nadle`nost

}e bide raspredelbata i koristeweto na dràvnata pomo{.Opozicijata, poradi brojnite nejasnotii i nedore~enosti, go ocenuva predlog-zakonot kako na~in za Vladata da si go legalizira svoeto netrans-parentno i koruptivno tro{ewe na dràvni pari i na~in da gi za{titi bliskite do sebe i fa-vorizirani kompanii.

14 23.09.2010 BALKAN BIZNIS POLITIKAÊTVRTOK

Desette najvlijatelni politi~ki partii koi se vo politi~ka trka

na op{tite izbori koi }ese odràt vo Bosna i Hercegovina na treti oktomvri, sekojdnevno na predizborna promo-cija tro{at po 25.000 evra, {to pretstavuva 65 prose~ni plati vo zem-jata, objavi Transparensi Interne{nal (TI).Analiziraj}i gi prvite dve nedeli od prediz-bornata kampawa koja ja vodat 39 partii regis-trirani za u~estvo na izborite, TI, utvrdi deka

najmnogu pari za kampawa izdvojuvaat Partijata na nezavisni socijal-demokrati (SNSD), na ~ie ~elo e Milorad Dodik. SNSD za samo 15 dena oglasuvawe vo elektron-skite i pi{anite mediumi izdvoila 90.000 evra, a po nea sledi parti-jata na Haris Silajxi}, Partija za Bosna (SBiH) so potro{eni 82,5 iljadi evra. Vedna{ po niv e Sojuzot za podobra idnina (SBB) na mediumskiot tajkun Fahrudin Radon~i}, koj za oglasuvawe dosega izdvoil 70.000 evra.

POLITI^KITE PARTII VO BIH DNEVNO TRO[AT 25 ILJADI EVRA ZA OGLASUVAWE

Hrvatskata kompanija Atlantik grupa ne plani-ra novi akvizicii do

2012 godina, bidej}i mora da zavr{i so integracijata na slo-vene~kata prehranbena kompanija Droga Kolinska ko-ja ja prezede pred nekolku meseci, izjavi direktorot Emil Tedeski.“]e imame mnogu rabota so integracijata na Droga Kolin-ska, toa e na{a primarna zada~a i predizvik”, re~e

Tedeski.Toj isto taka soop{ti deka negovata kompanija o~ekuva rast na profiot i prihodot vo narednata godina, iako smeta deka ekonomijata vo regionot s$ u{te ne go doprela dno-to. “Ekonomskata slika na regio-not doprva }e se vlo{uva”, predupredi Tedeski.

ATLANTIK NE PLANIRA NOVI AKVIZICII

Insolventnata slovene~ka kompanija Merkur koja ima

148 milioni evra zaguba i samo 32 milioni evra kapital, najavuva opti-mizirawe na proda`nata mreà pred s$ vo stran-stvo. Nadzorniot sovet na Merkur, go potvrdi povtor-no revidiraniot godi{en izve{taj. Izve{tajot pokaùva mnogu polo{i rezultati od onie koi se navedeni vo prvobitniot izve{taj.

Na krajot na minatata godina Merkur ima{e 120 milioni evra kapital, a izve{tajot za prvite {est meseci od ovaa godina pokaùva deka kapitalot na Merkur iznesuval samo 32 milioni evra.Spored pretsedatelot na Nadzorniot sovet na Merkur, Matev` Slapni~ar, sanaciskata programa koja se odnesuva na restruktuirawe na Merkur vklu~uva proda`ba na delovi od kompanijata.

MERKUR OSTVARI ZAGUBA OD 148 MILIONI EVRA K O M E R C I J A L E N O G L A S

Vladata na Jorgos Pa-pandreu o~ekuva da inkasira tri mili-jardi evra preku am-nestijata na neplate-

ni danoci. Golemite i malite kompanii }e imaat mo`nost da gi izramnat svoite stari dano~ni obvrski preku pla}a-we na procent od dano~nata suma koja ja dolàt i taka da ja zapo~nat narednata fiskalna godina.Parite se o~ekuva da vlezat vo dràvnata blagajna vo fazi do krajot na 2010 go-dina i po~etokot na 2011 godina. ”Nie go olesnuvame biznisot (vo zemjata) od minatoto”, izjavi gr~kiot premier Jor-gos Papandreu objavuvaj}i ja dano~nata amnestija.Kako {to pi{uvaat gr~kite mediumi, desetici iljadnici kompanii so nenaplateni danoci za periodot od 2000 do 2009 godina }e imaat korist od voveduvaweto na ovaa merka. Site pretpri-jatija koi imale promet od 20 milioni evra i ne bile predmet na dano~ni ins-

pekcii vo periodot od 2000 do 2009 godina imaat pravo na dano~na amnestija. Sumata koja treba da se plati za da se zatvorat slu~aite od ovoj period se presmetuva so mnoèwe na prijaveniot prihod za godinite koi se vo pra{awe so opredelen procent zavisno od vkupniot prihod na kompanijata. Pro-centot za pogolemiot broj golemi ili mali kompanii e 2%, osven za pretprijatijata koi rabotat so proda`ba na golemo kako i kompaniite koi se zanimavaat so proda`ba na goriva i tutunski proiz-vodi, za koi {to stapkata iznesuva 7%. Minimalnite sumi koi {to treba kom-paniite da gi isplatat se o~ekuva da variraat pome|u 400 i 1.000 evra, zavisno od nivnite prihodi.Dol`nicite bi trebalo da isplatat minimum 25% od svojot dolg ne podocna od 12 noemvri ovaa godina. Trgov-cite poedinci i kompaniite }e moè da go isplatat os-tanatiot dolg na rati.Dokolku presmetaniot dolg iznesuva pomalku od 5.000 evra, toj moè da se plati na mese~ni rati koi ne moè da

bidat pomali od 500 evra, po pla}aweto na baraniot mini-mum. Dokolku zaostanatitot danok iznesuva pome|u pet i 20 iljadi evra, dolgot moè da se isplati za period ne podolg od {est meseci. Site kompanii koi imaat dolg pogolem od 20 iljadi evra }emoàt da go platat svojot dolg za period od 12 meseci, po pla}aweto na baraniot minimum od 25%. Minister-stvoto za finansii sakaj}i da dobie {to pobrz priliv na pari, nudi i dopolnitelni 10% popust za prvata rata od isplatata, dokolku minimumot koj {to se dolì e isplaten odedna{.Site kompanii koi go pro-pu{taat rokot gubat pravo da imaat korist od danokot za amnestija. Tie }e mora da go platat polniot iz-nos na danokot ili spored neoficijalni iformacii }ebidat predmet na dano~na

revizija.Gr~kiot minister za finansii Jorgo Papakonstatinu }e ima serija od sredbi do krajov na nedelava so profesion-alnite asocijacii i komori vo zemjata za da razgovaraat za detalite na danokot za amnestija.Spored neoficijalni podato-ci od vladata, merkata nema da vaì za finansiskite kompanii vo zemjata, kako {to se banki, osiguritelni kompanii i golemi kompanii koi kotiraat na Atinskata berza. Kompaniite i trgov-cite poedinci koi samostojno aplicirale za amnestija za fiskalnata 2008 godina, nema da imaat benefit od ovogodine{nata amnestija. Spored izvori od gr~koto Ministerstvo za finansii, ~lenovite na ekspertskata trojka Me|unarodniot mon-etaren fond (MMF), Evrop-skata Centralna banka (ECB) i Evropskata komisija (EK) go odobrile predlogot na vladata. Grcija s$ u{te se soo~uva so te{kotii vo sobiraweto na buxetski prihodi, a gr~koto Ministerstvo za finansii se obiduva da go popolni

ispraznetiot buxet preku voveduvawe na novi merki. Me|utoa, ~lenovite na MMF, ECB i EK izvestija deka amnestijata na dano~nite ob-

vrski nema da donese pove-}e od dve milijardi evra, {to e zna~itelno pomalku od o~ekuvawata na gr~kata vlada.

DANO^NATA AMNESTIJA ]E DONESE TRI MILIJARDI EVRA VO BUXETOT

GRCIJA SO NOVI MERKI JA POLNI ISPRAZNETATA KASA

Kompaniite so promet od 20 milioni evra koi ne bile predmet na dano~ni inspekcii vo periodot od 2000 do 2009 godina imaat pravo na dano~na amnestija

��

VESNA [email protected]

� ”Nie go olesnuvame biznisot vo zem jata od minatoto”, izjavi gr~kiot premier Jorgos Papandreu objavuvaj- }i ja dano~nata amnestija

10%popust za prvata rata

od isplatata

1523.09.2010BALKAN BIZNIS POLITIKA ÊTVRTOK

Gr~kite kamionxii gi prodolìja protestite pred zgradata na Parla-

mentot vo centarot na Atina, dodeka èlezni~arite za v~era najavija pove}e~asoven prekin na rabotata, kako predupreduva~ki znak do Vladata.Pove}e od 2.500 voza~i na kamioni i cisterni, koi gi po~naa protestite pred 10 dena, ja pominaa no}ta pred

Parlamentot kade {to se vodi rasprava za sporniot Zakon za liberalizacija pri izdavaweto dozvoli za prevoz, {to, kako {to tvrdat, mnogu te{ko }e gi pogodi.Ako se usvoi predloèniot Zakon, site }e bankrotirame, velat u~esnicite vo {tra-jkot. Tie najavuvaat deka }egi predloàt protestite s$ dodeka ne bide postignat dogo-vor so Vladata, koja, soglasno

barawata na EU, odlu~i da go liberalizira sektorot za transport.Vrabotenite vo gr~kite elez-nici ne se soglasuvaat so vladi-niot predlog za privatizirawe na ovoj sektor i namaluvawe na platite. Sindikatot na èlezni~arite se zakanuva deka dokolku vo me|uvreme ne se najde zaedni~ko re{enie, na 7 oktomvri }e se odrì generalen {trajk.

GR^KITE KAMIONXII I @ELEZNIÂRITE PRODOL@UVAAT SO PROTESTITE

Srbija bi moèla da o~ekuva nejzi-nata kandidatura za

~lenstvo vo EU da bide odobrena kon krajot na 2011 godina, ako bidat ispolneti postavenite uslovi, prenesuva inter-net-portalot Euraktiv, koj se povikuva na izvor od Evropskata komisija (EK).Se naveduva deka sorabotkata me|u Sr-

bija i Ha{kiot tribunal, reformite vo pravosud-stvoto i obezbeduvaweto funkcionalni nezavisni tela i institucii se trite klu~ni pra{awa na koi }e posveti vnimanie Komisijata vo naredniot period."S$ dodeka Ratko Mladi} ne bide vo Hag, me|u Brisel i Belgrad }e ima problem. Srbija mora

100% da sorabotuva so Hag. Izgubivme edna godina vo procesot na integracii poradi toj problem”, izjavi izvorot od EK. Toj izrazi uveruvawe deka na Sovetot na min-istri na sostanokot vo oktomvri, Komisijata }e donese mislewe za kandi-daturata za ~lenstvo na Srbija vo EU.

SRBIJA ]E DOBIE KANDIDATURA ZA ^LENSTVO VO EU DO KRAJOT NA 2011

K O M E R C I J A L E N O G L A S

Vo potraga po novi izvori na prihodi, hrvatskata vlada }eprodade ili iznajmi 28 mil-

ioni kvadrati grade`no zemji{te, izjavi pretsedatelot na Hratskiot fond za privatizacija, Vedran Duvwak.Zemji{teto, koe spored pazarnite ceni, vredi najmalku stotina milioni dolari, se nao|a niz cela Hrvatska, vklu~uvaj}i go i jadranskiot breg.Odlukata e donesena vo vreme koga vladata najavi i proda`ba na malcinski udel vo dràvnite kompanii so {to bi go namalila buxetskiot deficit. Duvwak istakna deka hrvatskata vlada s$ u{te odlu~uva koe zem-ji{te }e go prodava, a koe }e go iznajmuva so mo`nost za gradba. Vo sekoj slu~aj javnata ponuda vo koja vladata }e objavi minimalna cena }e po~ne naskoro, soop{ti toj.

HRVATSKATA VLADA ]E PRODAVA 28 MILIONI KVADRATI ZEMJI[TE

Bosna i Hercegovina iskoris-tila 95,5 milioni evra ili 30% od 320 milioni evra od

instrumentot za pretpristapna pomo{ IPA.Direktorot na agencijata za vrabotuvawe na BiH, Adnan Deli} vo ramki na konferenci-jata za podgotovka i izrabotka na proekti za koristewe na sredstva od IPA-fondovite za prekugrani~na sorabotka izjavi deka ovie sredstva se dostapni za Federacijata do 2012 godina.Toj izjavi deka agencijata ja videla svojata {ansa preku kvalitetni proekti da iskoristi {to pove}e od tie sredstva. Celta na konferencijata e da se soedinat direktorite na kan-tonalnite zavodi za vrabotuvawe koi se grani~at so Hrvatska i so op{tinite na Hrvatska so {to bi rabotele na zaedni~ki proekti.

BIH ISKORISTILA 30% OD IPA-PROGRAMATA

Re~isi 90% od pivarnicite vo Srbija staklenata ambalaà ja uvezuvaat od stranstvo,

iako srpskata staklarnica vo Para}in e edna od najgolemite vo regionot.Najmnogu {i{iwa se uvezuvaat od Hrvatska, a proizvoditelite na pivo i mineralna voda tvrdat deka na doma{niot pazar ne postoi niedna staklarnica koja gi zadovoluva nivnite standardi.“Staklenata ambalaà za na{e-to pivo ja uvezuvame od hrvat-skata kompanija Vetropak stra-à. Prethodno, ambalaàta ja zemavme od srpskata fabrika za staklo Para}in, no otkoga tie ne go izrabotuvaat vidot na {i{e koe nam ni odgovara, po~navme da nara~uvame od str-anstvo”, soop{tija od Vawevska pivarnica.

SRBIJA UVEZUVA STAKLENA AMBALA@A OD HRVATSKA

16 23.09.2010 SVET BIZNIS POLITIKAÊTVRTOK

5,5 milijardi dolari plati kineskata ICBC za 20% od ju`noafrikanskata

Standard bank

Evropskata unija soop{ti deka e podgotvena da se otkaè od carinata vo

vrednost od nekolku milijardi evra za uvoz na elektron-ska oprema i uredi od SAD, Japonija i Tajvan, zaradi toa {to Svetskata trgovska orga-nizacija ovaa taksa ja oceni kako ilegalna.Na EU & bil ponuden rok da se àli za ovaa odluka koja STO ja donese vo avgust, no soop{ti deka }e postapi soglasno odlukata na administraci-

jata. STO ja osudi EU zaradi voveduvawe carina na kompjut-erski monitori, kabelskite i satelitski uredi za pristapi do Internet i na uredite koi istovremeno kopiraat, pe~atat, skeniraat i pra}aat fak-sovi. SAD, Japonija i Tajvan ukaàle deka ovie uredi ne treba da se carinat, bidej}i se opfateni vo spogodbata za informati~ka tehnologija od 1996 godina so koja se ukinuva carinskoto optovaruvawe. Carinata na ovie proizvodi

vo EU dostignala 14%, {to gi razgnevilo amerikanskite proizvoditeli, bidej}i so toa nivnite uredi stanale pomalku konkurentni vo Ev-ropa. Va{ington veli deka minatogodi{nata vrednost na toj izvoz bila 44 milijardi dolari. Tajvan se nadeva deka promenata na praktikata na EU }e im pomogne na proiz-voditelite da im konkuriraat na korejskite firmi LG i Samsung ~ii proizvodi se uvezuvaat bez carina.

EU POD PRITISOK ZA DA JA UKINE CARINATA ZA UVOZ NA ELEKTRONIKA

Od po~etokot na godinata okolu 1.700 dràvjani na

Moldavija dobile roman-ski paso{i, a vo nared-niot period se o~ekuva s$ pogolem broj Moldavci da pobaraat dràvjanstvo na Romanija, koja e ~lenka na Evropskata unija, naveduva londonskiot vesnik „Tajms”. Spored vesnikot, postoi stravuvawe deka vo sled-nite pet godini duri okolu milion ìteli na Molda-

vija bi moèle da dobijat romansko dràvjanstvo, so {to bi im bilo ovozmoèno da se naselat i da dobijat rabota vo koja bilo zemja-~lenka na EU.So vakvata politika na Romanija postoi opasnost za „tivka” promena na granicite na Evropskata unija, so {to siroma{nata Moldavija prakti~no „na mala vrata” bi vlegla vo Unijata, naveduva „Tajms” vo svojot serijal na

reportaì za evropskite zemji koi, spored vesnikot, se nao|aat na „rabot od propasta”.Vo reportaàta za Molda-vija se naveduva i slu~ajot na eden 35-godi{en zem-jodelec od moldavskoto selo Mingir, koj go prodal svojot edinstven bubreg na crniot pazar i so tie pari si izgradil ku}a. Ova, po nego go napravile u{te 15 ìteli na negovoto selo.

TAJMS: SIROMA[NATA MOLDAVIJA „NA MALA VRATA” VO EU

Kineskite i zapadnite bankari se trkaat za vlez vo Afrika,- pi{uva ugledniot britanski nedelnik

“Ekonomist”.Trkata zapo~nala vo 2007 go-dina, koga najgolemata svets-ka banka spored pazarnata vrednost, kineskata ICBC, kupila 20% od sopstvensta vo ju`noafrikanskata Stan-dard banka, za 5,5 milijardi dolari. Vo toa vreme, skoro site vode~ki bankari go voo~ile ovoj poteg, bidej}i kupuvaweto na najgolemata banka vo Ju`na Afrika is-padna deka e visokoprofita-bilen biznis.Iako globalnata finasis-ka kriza gi “zagriza” i nekoi od tamo{nite banki, brzoraste~kata trgovska razmena pome|u crniot kon-tinent i drugite pazari vo podem, sepak ne gi osueti zapadnite banki.“Site vo momentov gledaat kon Afrika”, izjavil za “Ekonomist”, Xeko Mare, pretsedatel na upravata na Standard bank.Ovaa godina vo januari, Bankata na Kina- finan-siskata ku}a so najmnogu me|unarodni biznisi, sozdade pakt so Ekobank od Togo, koja raboti vo 31 afrikanska dràva.Ponatamu, vo avgust, bra-zilskite banki Bradesko i

Banko objavija deka osnovale nova afrikanska holding kiompanija koja gi vklu~uva i Banko Espirito Santo Af-rika (BESA), inaku del od portugalskata finansiska grupacija so sedi{te vo An-gola- Espirito Santo.Momentalno najgolemata bri-tanska banka HSBC pregovara za kupuvawe na Nedbank, isto taka od Ju`na Afrika.Vilijam Mils, koj ja vodi Sitigrup bankata vo Af-rika, Evropa i Bliskiot istok, za “Ekonomist” izjavil deka bankarskiot pazar na “crniot kontinent” stanuva s$ pokonkurenten. Dobivkata na lokalnite i zapadnite banki vo subsaharska Afrika, bez Ju`noafrikanskata Republika, minatata godina iznesuvala 2,6 milijardi dolari, {to e mnogu blisku do profitot koj go ostvaruvaat bankite vo Kina i Indija.

NAJGOLEM USPEH POSTIGNAA KINEZITE

Kinezite koi prvi vlegoa na ovoj pazar, stojat u{te podobro. Samo Eksport- im-port bankata na Kina, fi-nansiskata institucija koja ja promovira trgovijata i investiciite na najmnogu-brojnata zemja vo svetot, momentalno ima okolu 20 milijardi dolari vo pos-lednite krediti, dodeka site zapadni banki imaat okolu 50 milijardi dolari. Ponatamu, zaemite na Bankata na Kina samo vo minatata godina se duplirale na podra~jeto na

Afrika i Bliskiot Istok, pa sega se povisoki za tri milijardi dolari.Ve}e spomenatata kineska ICBC banka neodamna & dala kredit na nigeriskata teleko-munikaciska kompanija MTN od 200 milioni dolari, za da ja kupi opremata od kineskiot proizvoditel Huavejxi.Inaku vo Afrika, najgolemi banki se ju`noafrikanskata Standard bank, koja raboti vo 16 zemji i togoanskata Ekobank, koja ima svoi bi-znisi vo site zemji od za-padna i sredna Afrika. Ovaa e momentalno najbrzo raste~kata banka vo Afrika so 750 vraboteni, kade {to 40% od rabotnite mesta se otvoreni samo vo poslednite tri godini.Visok interes za vlez na ovoj brzoraste~ki pazar imaat bankite koi {to is-toriski se povrzani so ovoj

region, kako Sosiete @en-eral vo podra~jata kade {to se zboruva francuski jazik, britanskite Barklejs i Standard ârterd, kade {to se zboruva angliski, dodeka portugalskite banki se zainteresirani za Angola i Mozambik.@an Liu Matej, {efot za me|unarodno {irewe na francuskata Sosiete @en-eral, za “Ekonomist” veli deka bankata planira da otvori 100 novi podru`nici vo subsaharska Afrika, a vo momentov ima 300.Zapadnite i kineskite banki

vo Afrika rabotat po ist model, odnosno rabotat i so bogati klienti, dràvi i golemi i sredni kompanii. Isto taka bankite akumu-liraat pove}e depoziti ot-kolku {to davaat krediti, so {to se sozdava visoka likvidnost, koja potoa ja “parkiraat” vo zaemite na dràvite i tamo{nite cen-tralni banki. Kako {to se zgolemuvaat kamatnite stapki, s$ u{te vra}aweto na kapi-talot e pove}e od dobro.Kako {to pogolemiot broj na finansiski analiti~ari vo godinite koi doa|aat

o~ekuvaat visok ekonomski rast na dràvite na “crniot kontinent”, ne e ni ~udno {to pome|u prvite na terenot stignuvaat bankite.Otkako zapo~na izgradbata na novite aerodromi, hidroelek-trani i ostanatite golemi infrastrukturni proekti, zapo~na da se namaluva i stapkata na nevrabotenost, a bankite koi }e dojdat prvi na ovoj pazar }e soberat i najgolem del od klientite, bidej}i s$ pogolemiot broj na vraboteni Afrikanci zna~i i pogolema potro{uva~ka i pove}e krediti.

Golem interes za vlez na ovoj brzoraste~ki pazar imaat bankite, koi imaat i istoriski vrski so ova podra~je, kako {to se francuskite, britanskite i portugalskite. Kinezite se probija prvi

��

FINANSISKI POHOD KON “CRNIOT KONTINENT”

BANKARSKATA TRKA ZA AFRIKA ZAPO^NA

VASE [email protected]

300 novi podru`nici

}e otvora Sosiete @eneral

vo Afrika

1723.09.2010SVET BIZNIS POLITIKA ÊTVRTOK

Pretsedatelot na SAD, Barak Obama, po ostavkata na Lorens Samers razmisluva na negovo mesto da postavi li~nost so iskustvo kako korporativen izvr{en direktor, odnosno, ~ovek so iskustvo

��

SE TENÎ EKONOMSKIOT TIM NA OBAMA

GLAVNIOT ARHITEKT NA AMERIKANSKATA EKONOMSKA POLITIKA PODNESE OSTAVKA

Lorens Samers, glav-niot ekonomski so-vetnik na ameri-kanskiot pretseda-tel Barak Obama,

objavi deka }e podnese os-tavka kon krajot na godinava. Belata ku}a potvrdi deka Samers planira da se vrati na profesorskoto mesto na Univerzitetot Harvard.Najvata za ostavkata na Sa-mers doa|a vo moment na zagriùva~ki ekonomski poka-zateli. Zazdravuvaweto na amerikanskata ekonomija pokrizata e zabaveno, i pokraj naporite na Vladata za nej-zino stimulirawe.Pretsedatelot Obama po os-tavkata na Lorens Samers razmisluva na negovata pozicija da postavi li~nost koja vo svojot bekgraund ima iskustvo kako korpo-rativen izvr{en direktor. Ova re{enie treba da bide kontrareakcija na kritikite deka vo administracijata na Obama nedostiga iskustvoto na privatniot korporativen sektor vo administracijata.Porane{nata glavna izvr{na direktorka na korporacijata Kseroks, Ana Mulketi, za brzo vreme se najde na vrvot od ovaa lista, a Belata ku}atvrdi deka s$ u{te nema

re{enie koj }e go zameni Samers.Visok pretstavnik od ad-minsitracijata potvrdil deka Mulketi imala delovna ve~era vo Va{ington so sovetni~kata na pretsedatelot Obama, Valeri Xeret.Me|u ostanatite kandidati koi se zemaat predvid kako zamena na Robert Samers se negovata zameni~ka vo Nacionalniot ekonomski sovet, Diana Farel, koja vo Belata ku}a pristigna od kompanijata MekKinzi i Lora Tajson, koja e ekonomist na Berkli, univerzitetot vo Kalifornija, koja za vreme na administracijata na Bil Klinton bila pretsedatel na Sovetot na ekonomski konsultanti.Bliskite lu|e do Lorens Samers velat deka toj ja podnel ostavkata od li~ni pri~ini. Ako ne se vrati na Harvard do januari, toj }e go nadmine dozvoleniot period za otsutstvo od rabotnoto mesto, a istoto }e bide za-tvoreno. Toga{ toj }e mora povtorno da aplicira.Vo pismenata izjava Samers navel deka “}e mu nedostiga raboteweto so pretsedatelot i negoviot tim i sekojdnevnite predizvici pri kreiraweto na ekonomskata politika”.Visok oficijalen pretstavnik veli deka Lorens Samers

o~ekuval da bide postaven na pozicijata glaven sekre-tar na dràvnata blagajna, pozicijata koja ja imal za vreme na vladeeweto na pretsedatelot Klinton. Koga namesto taa pozicija Obama mu ja ponudil pozicijata vo Ekonomskiot sovet vo Belata ku}a, toj prvenstveno smetal deka tamu }e ostane namnogu edna godina, za potoa da bide imenuvan za pretsedatel na bordot na Federalnite rezervi (FED).Namesto nego, Obama, vo me|uvreme, za pretsedatel na FED go imenuva Ben Bernanke. Bidej}i zdravstveniot sistem i zakonite za finansiska regulacija s$ u{te ne bile doneseni, Samers odlu~uva da pomine u{te edna godina vo Belata ku}a.

PRITISNAT OD LEVICATA I DESNICATA

Lorens Samers, so svoeto iskustvo kako porane{en pretsedatel na Harvard, porane{en pretsedatel na FED i realiziran akademski ekonomist, mu pomognal za Obama za vreme na pre-dizbornata kampawa. Kako {to se steknuva so pozici-jata vo administracijata na Belata ku}a, liberalite po~nuvaat da go napa|aat i da etiketiraat kako premnogu konzervativen i premnogu povrzan so Volstrit. @en-

skata lobi-grupa od admin-istracijata po~nuva da go napa|a zaradi negovata iz-java dodeka bil vo Harvard deka ènite ne moàt da gi sovladaat pote{kite nauki zaradi mnogute obvrski {to gi imaat. Zaradi ovaa kon-troverznost, toj voedno i se povlekuva od pozicijata pretsedatel na Harvard.Vo me|uvreme, kritikite za negovoto rabotewe s$ pove}ese zgolemuvale, i toa od

dvete strani – i od levicata i od desnicata. Liderot na malcinstvoto vo gorniot dom, Xon A. Bohner, na po~etokot od ovoj mesec go povikal Obama da go otpu{ti Samers zaedno so sekretarot na dràvnata blagajna, Tim Gejtner, kako prv ~ekor {to treba da go napravi pri preureduvaweto na sek-torot za ekonomska politika. Nekoi od demokratite isto taka go poddràle ova.

Lorens Samers e tretiot ~len od ekonomskiot tim na Obama koj se povlekuva od funkcijata od po~etokot na ova leto. Vo juli os-tavka podnese na~alnikot na Administrativno-buxetskata uprava na Belata ku}a, Piter Orsag, a kon krajot na mi-natiot mesec si zamina i rakovoditelot na Sovetot na ekonomskite konsultanti na Belata ku}a, Kristina Romer.

VASE [email protected]


� Lorens Samers, dosega{niot glaven ekonomski sovetnik na Barak Obama

23.09.201018 FEQTONÊTVRTOK

Edna evrejska pogo-vorka {to mi ja kaà mojata pri-jatelka veli deka sekoj biznis koj e

povrzan so eni, e uspe{en biznis. Obidete se da poglednete niz prozorecot koga patuvate do rabotnoto mesto. ]e vidite mno{tvo èni koi brzaat na rabota, brzaat na {oping, ili ednostavno odlu~ile da ja posetat svojata prijatelka, no ona {to za site niv e zaedni~ko e faktot deka site tie koristat {minka. Bez somnenie, vakviot ra-zubaven svet ~ini mnogu pari, pa onoj {to napravil kalkulacija so evrejskata pogovorka i potrebata za ubavina, navistina do-bil rezultat koj pokaùva golemi cifri.Vode~ka kompanija vo svetot koja najdobro zarabotuva od ubavinata e francuskata grupacija Loreal. Otkako go proslavi svojot eden vek postoewe, glavnata cel na kompanijata e da ja zacvrsti svojata pozicija vo poleto na kozmetikata so 23 internacionalni brendovi, {to ostvaruvaat godi{na proda`ba pogolema od 50 milioni evra. No, ona {to ja pravi prikaznata za Loreal poinakva od site drugi kompanii koi rabotat na razubavuvaweto e origi-nalnata ideja koja u{te od osnovaweto pretstavuva motiv na kompanijata. Da se pronajde formulata za ubavina koja }e bide vo harmonija so biologijata i naukata. Sekako, seto ova go dopolnuva i francuskata strast za ubavinata {to provejuva i vo umetnosta, knièvnosta, sekojdnevi-eto.

OD BOJA ZA KOSA DO ORALNA KOZMETIKA

So sozdavaweto na prva-ta boja za kosa {to ne sodrèla nikakvi {tetni

dna evrejska pogo-vorka {to mi ja kaà mojata pri-jatelka veli deka

CARSTVOTO NAUBAVINATA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI L’ORÉAL

hemiski sostojki, mladiot francuski hemi~ar Juxin [uler go trasiral patot na site istraùva~ki sektori na dene{nata kompanija. Formulata za bojata ja na-rekol Oreal, a otkako ja patentiral, vo 1909 godina ja osnoval kompanijata {to podocna }e se nare~e Loreal (L’Oreal). Negovata kompanija proizveduvala boi za kosa {to za razlika od drugite na toga{niot pazar, bile bez mineralni soli. Boite za kosa pred [uler, po up-otrebata ja o{tetuvale kosata i & davale “ki~est” izgled. Po osnovaweto, prvata celna grupa na mladata kompanija bile frizerskite saloni vo Pariz. Taa sorabotka trae i denes, bidej}i Loreal go poseduva i najgolemoto u~ili{te za frizeri, vo koe se vr{at i testirawa za novi tehniki i proizvodi vo taa granka.Po nekoe vreme, pokraj proiz-vodstvoto na boi za kosa, kompanijata zapo~nala i so proizvodstvo na drugi produk-ti za razubavuvawe, pa posle svoevremenoto pro{iruvawe, vo 1960 godina grupacijata vleguva na berzata vo Pariz, so cel da ja otvori vratata za novi finansiski resursi. Vo 1974 godina za da donese stabilnost na akcionerite

vo grupacijata, kompani-jata prodava zna~aen del od svoite akcii na {vajcarskiot gigant Nestle. Ovaa sorabotka podocna }e najde svoe mesto i vo inovaciite od farma-kologijata, koja e aktvina komponenta od biznisot na Loreal, no i vo oralnata kozmetika, {to e finalniot proizvod na sorabotkata so Nestle, {to gi sublimira site inovacii na istraùva~kite centri na dvete kompanii, a brendot {to se pojavi e u{te edna pobeda na nau~nite dostigawa vo zgolemuvawe na pazarot.Vo tie godini po inicijativa na direktorot Fransis Dale, grupacijata zapo~nuva so internacionalna ekspanzija, a navleguvaweto na aziskiot pazar zapo~nalo od Japonija, drevnata zemja na razubavu-vaweto.Sepak, spektakularniot rast na kompanijata }e go ost-vari usvojuvaweto na plan-ot za strate{ki brendovi. Taka vo 80-tite i 90-tite godini zna~ajnite inves-ticii napraveni na pole-to na istraùvawata }e pokaàt golema efikasnost, poradi lansiraweto na no-vite strate{ki produkti koi uspe{no }e go zacvrstat imixot na brendot Loreal. No, za da uspee takviot plan, bila potrebna i primena na francuskiot model za lider vo izborot na menaxer za golemi kompanii kako {to e Loreal. Vo 1988 godina, ~ovekot koj rakovodi so sektorot za primeneti istraùvawa,

674 registrirani patenti

vo 2009

��Vode~ka kompanija vo svetot koja najdobro zarabotuva od ubavinata e francuskata grupacija Loreal. Po eden vek postoewe, glavnata cel na kompanijata e da ja zacvrsti svojata pozicija vo poleto na kozmetikata so 23 internacionalni brendovi

ârls Zvijak, gi zema uzdite na kompanijata i kompletno go promenuva opsegot na dejnosti preku koi moè da se napra-vat pari. Vsu{nost, Zvi-jak veruval vo ona {to se vika vrska pome|u is traùvawata i marketingot, pa otkako go promo-viral aktivno spojuvaweto na inovaciite i mo-mentalnite tren-dovi na pazarot, to j uspe{no ja prodolìl misi-jata na negovite prethodnici. Vo 21-ot vek L o r e a l vleguva so pro-m o c i j a na s vo -jata nova strategija {to se te-m e l i n a k r{ewe na stereotipite za ubavina-ta, i pro-mocija na

produkti koi }e imaat razli~na

cel vo zavisnost od bojata na koàta ili

nekoi drugi karakteristiki.Toa go zbogati i portfolioto na Loreal so novi brendovi koi go pro{irija pazarot i na drugite kontinenti.Pod rakovodstvo na Lind-sej Oven-Xons koj stana direktor vo 2006 godina, grupacijata prodolùva so novi inovacii za da gi pokrie svetskite

PRIKAZNI OD WALL STREET

�� Ve}e 25 godini so red investiciskiot guru Bajron Vajn, koj momentalno raboti vo Blackstone grupacijata, odrùva letni sostanoci so na-jgolemite igra~i od Wall Street i so niv gi razmenuva svoite gledi{ta za investiciski mo`nosti

Sostanocite na 50 odbrani vloùva~i, a me|u koj ima duri barem deset

milijarderi, redovno se odrùvaat vo mestoto Hemptons na Long Ajlend , Wujork, kade {to pove}eto od niv duri i gi pominu-vaat svoite odmori.Ovaa godina po odrànite dva sostanoci koj Vajn gi narekuva “ben~mark ru~eci”, op{toto raspoloènie se smeta za tmurno i pesimisti~ko, a administracijata na Barak Obama se poso~uva kako glavniot vinovnik za besperspektivnosta na site mo`ni investicii.Zaklu~ok na ovaa grupa na

miljarderi e deka na dolg rok ekonomijata ja ~eka sporo oporavuvawe dodeka na kratok rok postoi realna opasnost od nova recesija. Obama od ovaa grupa go doìvuvaat kako neprijatel na biznisot poradi {to site se obe-shrabreni da pravat novi investicii {to vlijae vrz

vrabotuvaweto na novi kadri. Kako najgolemi gre{ki na Obama mu gi prepi{uvaat zdravste-vnata reforma poradi nastanatite nepredvidlivi tro{oci za osiguruvawe kako i nesigurnosta povr-zana so danocite.Vajn ni ovaa godina ne saka{e da gi otkrie

imiwata na u~esnicite na ovie sostanoci. No sepak neoficijalno se znae deka vo poslednava godina na ovoj klub miljarderi im se pridruìja i Xorx Soros, Xulijan Robertson i Xejms Hanos.Spored misleweto na ovoj klub, kako najgolemi prepreki za idnite in-vesticiski aktivnosti na ovie lica se naveduvaat pregolemata zadolènost, pregolemite tro{oci za rabota i slabata edukaci-ja na rabotnata sila za biznisite na idninata. Poradi toa ve}e nikoj ne veruva ni vo berzanskite pazari nitu vo mo`nosta S&P 500 da dostigne vred-nost od nad 1200 indeksni

poeni idnata godina.“KLASI^NI” VLO@UVAWA

Vo klimata na vakva nedoverba i razo~aruvawe prosledeno duri so depresivnost, klubot na miljarderi se naso~uva kon vloùvawa vo nekoj poklasi~ni investicii. Se kupuvaat prazni zgradi i farmi a se baraat i investiciski priliki vo Afrika. Ovie miljarderi ne vloùvaat vo tipi~ni investiciski instrumenti kako {to se fondovi i akcii. Svoite investicii sekoga{ gi koncentriraat strate{ki vo razni sek-tori kako {to se komerci-

jalnite nedvi`nosti.Sepak ovoj klub ne e ni nepogre{liv. Vo 2007 godina koga be{e prisuten i Soros, samo toj i u{te eden investitor o~ekuvaa recesija i krah na svetskite berzi. Ovoj pat negativnoto raspoloèni e ednoglasno i istoto moè da se pro~ita i sogleda duri i vo izve{taite na ovaa grupa koj javno gi ob-javi Vajn.“Eden od sostanocite zavr{i vo 15:45 ~asot no ni eden od prisutnite ne pokaà ni najmala voqa da go iskoristi ostanatoto vreme do zatvorawe na berzata za da dade nalog da kupuva ne{to” tvrdi Vajn.

� Amazon Kindl (Amazon Kindle) - ~ita~ot za elektronski knigi, proiz-vod na Amazon.com

VO TAJNIOT KLUB NA MILIJARDERI VLAD

� EVA LONGORIJA e novoto za{titno lice na Loreal. Kako za{titni lica na kompani-jata sekoga{ bile odbirani najubavite èni na svetot

23.09.2010 19FEQTON ÊTVRTOK

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nasta-nale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prika-znite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odrùvaat na vrvot na ska-lata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

potrebi za kozmetikata. BEZ STRAV OD KONKURENCIJATA

Iako direktorot Oven-Xons ja spomenuva svetskata kriza-ta kako najneo~ekuvanata i najostrata kriza {to ja doìveal svetot dosega, sepak minatogodi{nata proda`ba na kompanijata, blagodarenie na uspe{noto menaxirawe, ne opadnala vo odnos na izmi-natite godini. Oficijalnite podatoci velat deka vo 2009 godina Loreal ostvaril 17,5 milijardi evra od vkupnata proda`ba. Ovie golemi pari Loreal gi ostvaruva od proizvodnite linii, koi vo zavisnost od proda`bata i namenata, se podeleni na profe-sionalni, potro{uva~ki i luksuzni produkti, kako i aktivna kozmetika. Site tie oddelno se prodavaat kako internacionalni brendovi na Loreal. Pokraj L’Oreal Professionel, kompanijata gi poseduva i Redken, Ker-astase, Matrix, L’Oreal Paris, Garnier, Giorgio Armani, Yves Saint Laurent,Biother, Ralp Lauren, Diesel, i u{te 12 drugi svetski brendovi.Vo poslednava dekada, glavnata cel na kompani-jata e dvojno da ja zgolemi bazata na potro{uva~i so toa {to targetira{e 1 mil-ijarda novi potro{uva~i, osobeno od pazarite na

zemjite vo razvoj. Taka, od “Xenifik” do “Inoa”, mi-natata godina be{e godina na golemi inovacii, {to vo golem del e pri~inata za uspe{no ostvarenata proda`ba vo krizata.. Interesen e podatkot deka pokraj prisustvoto na Loreal vo 130 zemji, duri 56% od proda`bata, kompanijata gi ostvaruva samo od Zapadna Evropa. A za da gi prodade svoite prozivodi, Loreal upotrebuva svoi nezavisni

distributivni kanali, osven za ograni~en broj prodavni-ci {to gi poseduva. Spored Forbs, grupacijata Loreal e na 355 mesto od listata na 500 najgolemi rangirani korporacii, {to e nezabeleìtelen pad od dve mesta spored listata od prethodnata godina. No zatoa pak, Vimens Vear Dejli, najpoznatiot ùrnal od svetot na modata, kogo

~esto go narekuvaat i “Bib-lija na modata”, Loreal e na prvoto mesto od 100-te rangirani kompanii za ubavina. So toa se pobedeni site ostanati konkurenti koi, nesomneno, isto taka se uspe{ni vo industrijata za ubavina. No, za menaxerskiot tim na Loreal, “konkuren-cijata e zdrava rabota i go vodi nejziniot tim” kako {to se veli vo godi{niot

izve{taj. Taka, pozicion-iraweto na produktite go pravat so optimalno odredu-vawe na cenata osvojuvaj}i go pazarot, a najmnogu se potpiraat na istraùva~kata dejnost vo koja i najmnogu investiraat.Investiciskata politika na Loreal se zaokruùva vo tri tipovi na investicii. Toa se investicii vo naukata, marketingot i finansiski

TRAMP GO NEMA NI VO KLUBOT NA MILJARDERI, NO NI NA FILMIako mnogumina bi o~ekuvale i Donald Tramp da bide del od ovoj klub na miljarderi, sepak se pret-postavuva deka istite ne samo {to ne mu dale korpa tuku ne bil ni pokanat. No, zatoa iako pokanet, Tramp sepak dobiva korpa vo najnovoto filmsko ostvaruvawe na reìserot Oliver Stoun. Ovoj reìser neodamna prizna deka ja isfrlil sce-nata vo svoeto filmsko ostvaruvawe so naslov Wall Street vo koja se pojavuva ekscentri~niot wujor{ki miljarder Donald Tramp. Ovaa scena koja e snimena, no podocna isfrlena od filmot se odviva na sledniov na~in. Donald Tramp se nao|a vo ista prostorija za strièwe so Gordon Geko (Majkl Daglas) i mu predlaga da se is~e{la kako nego. Geko (Daglas) na ova mu replicira: Ne blagodaram Don, jas sum ~ovek od gel“.

VIDEO-IGRA ZA DOBIVAWE RABOTANa po~etokot na 21-ot vek Loreal promovira{e biznis-video igra, koja podocna stana uslov vo poleto na biznis-edukacijata na nekolku vode~ki univerziteti. Celta na igrata e menaxirawe na kompanija za kozmetika, a so tekot na razvojot taa stanuva i edna od alatkite za najmuvawe na novi rabot-nici vo kompanijata.

AKADEMIJA ZA FRIZERI VO SRCETO NA PARIZAkademijata za frizeri {to vo 2006 godina ja otvori Loreal e najgolemiot centar za obuka na vakvite kadri i se nao|a vo srceto na Pariz. Inspirirano od Dider Gomez, eden od najgolemite francuski dizajneri, Akademijata na edno mesto gi donesuva vrvnite imiwa koi rabotat so ureduvawe na kosata, kako {to se @an Mari ârpentier, Filip Almont, Ri~ard Di Meglio i mnogu drugi. Spored mediumite, sekoj detal od Akademijata bil gri`livo odbran i si imal svoe zna~ewe.

�� Internacionalni brendovi na Lore-al pokraj L’Oreal Professionel se i Redken, Kerastase, Matrix, L’Oreal Paris, Garnier, Giorgio Armani, Yves Saint Laurent, Biother, Ralp Lauren, Diesel, i u{te 12 drugi, {to pret-stavuvaat svoevidni sinonimi za ubavina

� Vlezot od “fabrikata za ubavina”, kako {to Francuzite ja narekuvaat golemata kompanija Loreal

investicii. Okolu edna tretina od investiciite, ili poto~no okolu 630 milioni dolari, minatata godina bile potro{eni vo distribucijata na proiz-vodite, dodeka investiciite vo marketingot zaokruìle 40% od vkupnite inves-ticii. Sledstveno na ova, kom-panijata gi zadovoluva finansiskite potrebi na to~no 64.600 vraboteni.Celata ovaa grià za klien ti te , Loreal j a sosredoto~i vo dene{niot slogan na kompanijata, koj veli “Bidej}i vie vredite za toa” (”Becouse you’re worth it!”).

BIZNIS - ETIKAZa organizacija na svoite vraboteni, Loreal se pot-pira najmnogu na Kodot za biznis-etika, koj e promo-viran vo 2000 godina, a svoeto vtoro izdanie go doìvea vo 2007 godina. Od druga strana, u{te edno priznanie za kompani-

jata dojde od Institutot Etisfer, pa ovaa godina Loreal e proglasena za najeti~kata kompanija vo svetot. Priznanieto se dodeluva spored stan-dardi vo biznisot, sek-torite za ~ove~ki resur-si, antikoruptivnosta i odr`livosta. No, s$ u{te ne se znae kakva e prirodata na skan-dalot koj go odbeleà ova leto vo Francija, a koj se pojavi po navodnite ob-vinuvawa deka kompanijata Loreal vloìla golema suma nezakonski pari za kampawata na pretsedate-lot Sarkozi. Pra{aweto koe se otvora e dali se raboti za edna golema investicija na sektorot za odnosi so javnosta ili pak, navistina se raboti za gigant koj moè da menuva politi~ki lideri?Vo naredniot broj “Kapital” ~itajte za E-bay. Doznajte kako se pravi aukcija preku Internet

� BAJRON VAJN (na fotosot) i negovite kolegi milijarderi kako najgolemi gre{ki na Obama mu gi prepi{uvaat zdravstevnata reforma poradi nastanatite nepred-vidlivi tro{oci za osiguruvawe kako i nesigurnosta povrzana so danocite.

DEE DEPRESIJA

23.09.201020 ÊTVRTOK OBUKI / LIDERSTVO / MENAXMENT / PR

KOMUNIKACISKI VE[TINIKomunikacija e klu~en faktor za razvojot na sekoj biznis. Imeno bez dobra komunikacija nema da bidete vo mo`nost da napravite dobra delovna sorabotka, koja e od ogromno zna~ewe za razvivawe na Va{iot biznis. Ovaa obuka }e Vi ovozmoì da go podignete kvalitetot na Va{ite delovni komunikaciski sposobnosti na visoko i dostojno nivo.Koj treba da ja poseti obukata?

Menaxeri, pretpriema~i, sopstvenici, lica odgovorni za �proda`ba Vraboteni vo oddelite za komunikacija so javnost, �Vraboteni vo oddelot ~ove~ki resursi (HR) �Site koi sakaat da ja zgolemat svojata biznis ekspertiza �

Po~etok: 28 Septemvri 2010 godina �19 Oktomvri 2010 godina �02 Noemvri 2010 godina �23 Noemvri 2010 godina �14 Dekemvri 2010 godina �

Trener: Elica Per~inkova Vremetraewe: 12 [email protected] 02/ 24 61 477

� OGLASI ZA VRABOTUVAWE

� REVIZORSKI IZVE[TAI

� SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI

� TENDERI

� POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

� SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII

� SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE

SO JAVNOSTA

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT:DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105


OBUKI �

TRENIZNI �

RABOTILNICI �

KONFERENCII �

FORUMI �

SAEMI �

OD 15. SEPTEMVRI SAMO VO

OGLASUVAJTE:

KOSMO INOVATIVEN CENTAR

Obuka na tema

LIDERSTVO I LIDERSKI VE[TINIOBLAST: Know-how programaTERMIN: 2 Oktomvri 2010VREMETRAEWE : 56 ~asa (4 meseci)

Veb link (internet stranica so pove}e detali): �http://www.cosmoinnovate.com.mk/Liderstvo%20i%20liderski%20vestini.html

OPIS NA OBUKATANedostatokot na liderski ve{tini kaj menaxerite se reflektira �vo motivacijata i produktivnosta na timot i sorabotnicite. Liderskite ve{tini moàt da se razvijat so trening-programa za liderstvo i menaxment. Obukata Liderstvo i liderski ve{tini na u~esnicite }e im �ovozmoì uvid vo prakti~ni metodi za razvoj na nivnite liderski sposobnosti i nivna prakti~na primena za zgolemuvawe na moralot i produktivnosta na nivnoto delovno i po{iroko opkruùvawe.

Obuka na tema

UPRAVUVAWE SO PROMENIOBLAST: Know-how programaTERMIN: 2 Oktomvri 2010VREMETRAEWE : 56 ~asa (4 meseci)

Veb link (internet stranica so pove}e detali): �http://www.cosmoinnovate.com.mk/Upravuvanje%20so%20promeni.html

OPIS NA OBUKATANa po~etokot na dvaeset i prviot vek, promenite se nasekade. �Socijalnite, politi~kite i ekonomskite promeni se slu~uvaat tolku brzo, {to pove}eto lu|e ~uvstvuvaat deka nemaat vlijanie vrz toa.Individuite i organizaciite moraat da se podgotvat za neizvesnata �idnina. Menaxmentot na promeni zna~i podgotovka na organizaciite i individuite za prezemawe odgovornost za svojata idnina. Obukata treba da ja sledat lica koi }e gi upravuvaat promenite vo �svojata organizacija

KOSMO Inovativen CentarJane Sandanski 113, 1000 Skopje(02) 244 8077, 244 [email protected]

23.09.2010 21ÊTVRTOKOBUKI / LIDERSTVO / MENAXMENT / FINANSII I SMETKOVODSTVO

Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: [email protected]

RABOTA �

TENDERI �

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI �

SOOPШTENIJA �

PO PROMOTIVNI CENI!

SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

OSVE@ETE GI VA[ITE

INFORMACII!

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili

[email protected]

23.09.201022 ÊTVRTOK OBUKI / MENAXMENT / MARKETING / PRODA@BA / HR

KAKO DO PODOBRI REZULTATI NA ISPITOT IELTS?Za ispitot IELTS moète da se podgotvite preku rabotilnicata IELTS Tips&Hints koja ja organizira Britanski sovet. Na ovaa rabotilnica }e se zapoznaete so strukturata i sodrìnata na ispitot (akademska i op{ta verzija) fokusiraj}i se na tehnikite na polagawe na ispitot:

informacii za formatot na testot i vidot na pra{awa; �podgotvitelni materijali od Britanski sovet; �soveti za podgotovka na ispitot; �soveti za postignuvawe na podobri rezultati na ispitot i �pomo{ pri identifikacija na tipi~ni i ~esti gre{ki. �

Rabotilnicata }e se odrì na 23 oktomvri i 13 noemvri vo Skopje, Strumica i Bitola. Pove}e informacii na www.britishcouncil.org/mk/macedonia-ielts-tips.

ALEKSANDRIJA EDUKATIVEN CENTAR

OBUKA NA TEMA �

IT PROEKT MENAXMENTOblast: Proekt menaxment �Termin: 30.09.2010 �Vremetraewe : 40 ~asa (3 nedeli) �Veb link (internet stranica so pove}e detali): �http://www.alexandria.com.mk/ProfesionalniKursevi.asp#

OPIS NA OBUKATA �Obrazovnata programa � IT Project manager se izveduva spored programite za sertifikacija na CompTIA IT Project+ i e sostavena od 2 moduli koi moàt da se sledat i poedine~no:1. CompTIA IT Project+ 24 ~asa 2. Managing projects with Microsoft Project2007 16 ~asa

DINAMIKA: �Modul 1: tri pati nedelno �po 8 {kolski ~asa (~etvrtok, petok, sabota) Modul 2: edna{ nedelno �po 8 {kolski ~asa vo sabotaTERMINI: � 09:00- 16:00 ~asotTRAEWE NA KURSOT: � 3 nedeli

www.alexandria.com.mk

Aleksandrija Edukativen Centar Atinska 12, 1000 Skopje tel. (02) 307 3443, 307 3442


OBUKA NA TEMA: Usluga i proda`ba vo maloproda`bataOblast: Usluga kon klientiteTermin: 24-25 Septemvri 2010Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): �http://www.tsl.mk/article/mk/usluga-vo-maloprodazbata/

Opis na obukata:Kako Ve doìvuvaat Va{ite kupuva~i? Dali ja znaete �tajnata na uslugata orientirana kon kupuva~ite? Nau~ete gi ve{tinite i tehnikite za uspe{no postapuvawe vo sekoja interakcija so kupuva~ot.

Pridobivki:Definirawe na klientot i tehnologijata na �kreirawe na lojalni klientiGradewe na vistinski prv vpe~atok �Zgolemena svest za povrzanosta na proda`bata i uslugata �vo maloproda`bataKompetentnost za re{avawe na problemi �so klientiteIzgradeni ve{tini za efektivna prezentacija �na benefitite vo proda`bataPrakti~ni tehniki za pro{iruvawe na proda`bata �

Edinstvena sertificirana obuka za menaxeri vo MKAdises ToPLeaF

PRAVILA I STILOVI NA MENAXIRAWE POÊTOK 28 SEPTEMVRI 2010

Dali znaete da menaxirate vo vreme na krizi?Smetate li deka gi imate vistinskite lu|e?[to ne funkcionira vo va{iot tim? Ne{to fali? Otkrijte {to!!SESIJA I - 28.09.2010

Vo {to se sostoi problemot / [to na vistina zna~i menaxment? �

SESIJA II - 5.10.2010[to zna~i dobar menaxment / Idealen izvr{itel? �

SESIJA III - 12.10.2010Stilovi na menaxment / Koi komplementarni timovi dobro �funkcioniraat?

SESIJA IV - 19.10.2010Deadwood � / Kako da raboti{ so osamen java~?

SESIJA V - 26.10.2010Kako da se spravi{ so „A” tip / Kako da raboti{ dobro so „Paliku}a”? �

Po~etok: 28.09.2010 (vtornik)

MODERATOR: PROF. DR. LEONID NAKOV(edinstven licenciran moderator za Adizes TOP Leadership Forum Program vo Makedonija)Vreme: 13 – 18 [email protected]

02/ 24 61 477Vo tek e promotivna vau~er kampawa so koja moè da se obezbedi popust do 30%.Vau~erot moè da se kupi najdocna do 30 septemvri 2010 godina, a pogodnostite od istiot moète da gi iskoristite najdocna do 31 dekemvri 2010 godina!!!

Dokolku ste zainteresirani za konkretnata agenda na bilo koja od obukite slobodno kontaktirajte ne.

OBUKI �

TRENIZNI �

RABOTILNICI �

KONFERENCII �

FORUMI �

SAEMI �

OD 15. SEPTEMVRI SAMO VO

OGLASUVAJTE:

OBUKA NA TEMA:

Gerila MarketingTMOblast: Gerila trening programi (Marketing)Termin: 1-2 Oktomvri 2010Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): �http://www.tsl.mk/article/mk/gerila-marketing/

Opis na obukata:Licencirani direktno od Tatkoto na Gerila marketingot � – g. Jay Conrad Levinson, Vi ja pretstavuvame Gerila Marketing programata koja Vi nudi re{enija na koi se izgradeni edni od najuspe{nite brendovi vo svetot.

Pridobivki:Otkrivawe na ravenkite koi vaàt vo marketingot �Kristalizirawe na na~inot na koi e potrebno da ja �kreirame efektivna percepcijata za na{iot proizvod ili uslugaOtkrivawe na optimalniot miks na mediumski alatki �(gerila oru`ja)Steknuvawe na kontrola vo komunikacijata so target �grupiteMinimizirawe na investicijata i maksimizirawe na �profitot

Triple S GroupAdresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 �Telefon: 3112048 �Faks: 3112395 �E-mail: [email protected] �Web: www.TSL.mk �

23.09.2010 23ÊTVRTOK

ZO[TO ITIL?ITIL � dava adaptiven i fleksibilen plan za upravu-vawe so IT servisite i ohrabruva da se razmisluva logi~ki, otkolku da se sledat nekoi strogi pravila. ITIL � kreira vzaemno razbirawe pome|u IT person-alot, nabavuva~ite, izveduva~ite i korisnicite vo biznisot. ITIL ima golema uloga vo za{teduvaweto na orga-nizacijata, bidej}i obezbeduva optimalen broj na kadar, procesi i tehnologija. Proaktivniot management i postojaniot napredok na servisite pomagaat vo zgol-emuvaweto na kvalitetot i namaluvaweto na celokupnite tro{oci.

ITIL PRIDOBIVKI:Namaleni tro{oci �Usovr{uvawe na � IT servisite so upotreba na dokaàni, najprakti~ni procesi Podo-bruvawe na zadovolstvoto na korisnicite preku poprofesionalen pristap kon obezbedu-vaweto na servisotUsovr{uvawe vo obezbeduvaweto na � third party servisi preku ITIL specifikaciiteStandardi i vodstvo �

Podobrena produktivnost �Usovr{uvawe na ve{tinite i iskustvoto �

AD EuroKompjuter Sistems – ECS vo sorabotka so ITSM CENTER Slovenija zapo~na so organizacija na obuki za ITIL, koi se pove}e stanuvaat realnost i neophod-nost na kompaniite vo Republika Makedonija.

Obukite {to se planirani da se odràt vo naredniot period se:

Za pove}e informacii obratete se na: Suzana Xepi} +389 (0)2 3114 568 [email protected]

AD EuroComputer Systems-ECSITIL Education center

Information Technology Infrastructure Library OBUKIInformation Technology Infrastructure Library (ITIL) pretstavuva mnoèstvo na koncepti i tehniki za upravu-

vawe na IT infrastrukturata, razvojot i operaciite. ITIL e izdaden vo niza od knigi, taka {to sekoja od niv pokriva odredena tema od oblasta na IT management.

Promotivno predavawe za seminarot za Brzo îtawe23.09.1028.10.10In Optimum Makedonija

Kreativnica za deca: I love to learn 23.09.1026.09.10(êt i Ned)In Optimum Makedonija

Brzo ~itawe (Power Reading) 24.09 – 29.09.10

01.10 – 06.10.10In Optimum MakedonijaJunior Brzo ~itawe (Junior Power reading)24.09 – 29.09.1001.10 – 06.10.10In Optimum MakedonijaUslugi i proda`ba vo maloproda`ba24.09-25.09.102 dena h 6 ~asaTriple S Learning

Razvoj i upravuvawe na ~ove~ki

resursi24.09 - 25.09.10ESP

Liderstvo: Fenomenot Liderstvo24.09.10Univerzitet za turizam i menaxmentLiderstvo: Upravuvawe so vremeto kako vaèn faktor za podobruvawe na li~nata i organizaciskata efektivnost 24.09.10Univerzitet za turizam i menaxment

Smetkovodstvo

24.09.20103 mes (60 ~asa)Kosmo Inovativen CentarFinansiska inteligencija za HR profesionalci25.09 -26.09.10CS GlobalKomunikacii: Krizno komunicirawe25.09.10Univerzitet za turizam i menaxmentKomunikacii: Va`nosta na gradeweto kompe-

tencii za menaxerskata funkcija pregovarawe 25.09.10Univerzitet za turizam i menaxmentMenaxment na mal biznis: @eni pretpriema~i26.09.10Univerzitet za turizam i menaxmentMenaxment na mal biznis: Smart Investing26.09.10Univerzitet za turizam i menaxment

Deloven Angliski jazik

27.09.20106 mes (40 ~asa)Kosmo Inovativen CentarRe{enie za va{ata finansiska idnina27.09.1004.10.10Sinergija Plus

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki

OBUKI / HR / INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA / KONFERENCII

KAKO DA JA RAZVIETE VA[ATA KARIERA? �

INFORMIRAJTE SE VO KAPITAL. �

SITE INFORMACII ZA OBUKI, TRENINZI, RABOTILNICI I �KONFERENCII NA EDNO MESTO.

23.09.201024 ÊTVRTOK

Od 6 do 10 oktomvri vo Republika Turcija

“BURSA AGRICULTURE 2010''

Osmiot Me|unaroden saem za zemjodelie “BURSA AGRICULTURE 2010'' e eden od pogolemite me|unarodni saemi za zemjodelie , sto~arstvo i oprema za sto~arstvo , na koj svoe u~estvo }e zemat renomirani kompanii od pove}e zemji od svetot.

Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii da se prijavat �za poseta na saemskata manifestacija najdocna do 30 septemvri 2010 godina.

OBUKI / KONFERENCII I SAEMI

KONTAKT LICE :

Venera Andrievska Tel: (02) 3244037; Faks:(02) 3244088Call Centar : (02) 15015 E-adresa: [email protected]

Elizabeta Andrievska-Eftimova Tel: (02) 3244074; Faks:(02) 3244088Call Centar : (02) 15015 E-adresa: [email protected]

Na 3 i 4 oktomvri vo [tip i Skopje

MAKEDONSKO-TURSKI BIZNIS-FORUMSO KOMPANII OD U[AK

Grupa od {eesetina biznismeni, ~lenovi na Trgovsko industriskata komora na U{ak od Republika Turcija, na 3 i 4 oktomvri 2010 godina }e ja posetat R. Makedonija. Nivnata cel e da vospostavat delovni kontakti so makedon-ski kompanii vo Skopje i [tip. Biznismenite od U{ak }e imaat prilika da se zapoznaat so mo`nostite za investirawe vo na{ata zemja i za potencijalite za vodewe biznis vo nekolku stopanski sektori. Vo ramkite na nivnata poseta, Stopanskata komora na Makedonija organizira Makedonsko-turski biznis-fo-rum, so cel vospostavuvawe na bilateralni delovni kontakti so makedonski kompanii, koi bi se javile kako nivni potencijalni delovni partneri.

Po zavr{uvawe na oficijalniot del na biznis forumot, planirani se bilateralni razgovori me|u �kompaniite od pove}e industriski sektori: osiguruvawe, koàrska industrija i ma{inska industrija, keramika grade`ni{tvo, reklamni agencii itn.

Spored programata, delovnite sredbi na 3-ti oktomvri }e se odràt �vo delovnite prostorii na Op{tina [tip, so po~etok vo 15 ~asot, a na 4-ti oktomvri 2010 godina vo Skopje vo Stopanskata komora na Makedonija, so po~etok vo 13:30 ~asot.

Ve molime Va{iot interes za vospostavuvawe na delovnite sredbi so partneri od turskata strana, da go najavite najdocna do 30-ti septemvri, 2010 godina (~etvrtok) na e-mail adresite: [email protected], [email protected], ili na tel: (02) 3244-034, 3244 037 kaj licata: Biljana Peeva-\uri} ili Venera Andrievska vo Stopanskata komora na Makedonija.

Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: [email protected]

RABOTA �

TENDERI �

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI �

SOOPШTENIJA �

PO PROMOTIVNI CENI!

SAMO VO ОБЈАВЕТЕ ГИ ВАШИТЕ ОГЛАSИ ЗА:

Od 17 do 19.10.2010 godina vo Praga, Чe{ka

KONGRES NA BIZNISOT OD JUGOISTOЧNA EVROPA I SREDBI SO KOMPANII OD EU

Od 17 do 19 oktomvri 2010 godina, vo organizacija na MCE CCE vo Praga, Republika Чe{ka, ]e se odrì Me|unaroden kongres na kompanii od Jugoisto~na Evropa i bilateralni sredbi so vode~kite kompanii od Evropskata unija.Kongresot e namenet za menaxerski timovi od slednive sektori:

PR Agencii i konferenciski menaxment; �sektor za nabavki; �hoteli i ketering firmi; �turisti~ki agencii; �telekomunikacii; �marketing i dr. �

Cenata za u~estvo na nastanot e 200, 300 i 450 evra za edno, dve ili tri lica od ista kompanija. Cenata vklu~uva dve no}evawa vo hotel so doru~ek, pristap do konferenciska programa, kafe pauza, ru~ek, gala ve~eri, biznis sostanoci, mo`nosti za mre`no povrzuvawe i aerodromski transferi. Site zainteresirani kompanii moàt da go prijavat svoeto u~estvovo Stopanskata komora na Makedonija najdocna do 29 septemvri 2010 godina.Podetalno na www.mchamber.mk.

KONTAKT LICE :

Vlatko Stojanovski Tel: (02) 3244004 Faks:(02) 3244088Call Centar : (02) 15015 E-adresa: [email protected]

Od 20 do 24 oktomvri 2010 godina, vo Split, Republika Hrvatska

ME\UNARODEN SAEM „SASO 2010„Stopanskata komora na Makedonija go najavuva odrùvaweto na me|unarodnite saemi „SASO �2010„ {to }e se odràt od 20- 24 oktomvri 2010 godina vo Split, Republika Hrvatska.

Stanuva zbor za eden od najgolemite vode~ki biznis- nastani vo Hrvatska, koj gi obedinuva grupata na saemite:

15-ti Me|unaroden saem za grade`ni{tvo; � 15-ti Me|unaroden saem za drvna i metalna industrija; � 15-ti Me|unaroden saem za alati i oprema; � 12-ti Me|unaroden saem za zanaet~istvo i malo stopanstvo; � 11-ti Me|unaroden saem za elektronika,energetika i telekomunikacii, „SEET„; � 5-ti Me|unaroden saem za finansii “SAFIR” i � 3-ti Me|unaroden saem za ekologija “SEKO”. �

KONTAKT LICE : Venera Andrievska Tel: (02) 3244037; Faks:(02) 3244088Call Centar : (02) 15015 E-adresa: venera@mchamber

Saemot „SASO„ e odli~na prilika za sredba na delovni posetiteli (biznis-sektor, finansiski i energetski sektor, distributeri, grade`nici, arhitekti, rakovoditeli i zastapnici). „SASO„ e najgolem specijaliziran saem vo Hrvatska so trend na porast od godina vo godina so site ekonomski pokazateli. Sekoja godina na sae-mot „SASO„ se pretstavuvaat noviteti od razni stopanski dejnosti.Vloète samo 5 dena vo podobruvawe na svojot deloven imix i bidete del od najzna~ajnata stopanska manifes-tacija vo Hrvatska, ostvarite kontakti so celiot pazar, so u~estvo na Me|unarodniot saem „SASO 2010„.Vo ramkite na odrùvawe na Saemot }e se odràt B2B sredbi, natprevari, prezentacii, rabotilnici i trkalezni masi, kako i komorski sredbi.Stopaskata komora na Makedonija za ovoj renomiran saemski nastan vo Hrvatska obezbedi 20% popust za kompaniite koi sakaat da izlagaat na Saemot i besplatni vleznici za posetitelite. Stopanskata komora na Makedonija gi povikuva site zainteresirani makedonski kompanii da go prijavat svoeto u~estvo na Saemot „SASO 2010” , najdocna do 30 septemvri 2010 godina.

2523.09.2010FUN BUSINESS ÊTVRTOK

Ma k e d o n s k i -o t t e k s t i l e n brend Astibo ja promov ira{e svojata najnova

kolekcija za pretstojnata sezona esen-zima 2010/11.Novata moderna èna treba da se najde vo mod-elite od novata kolekcija na brendot koj so godini opstojuva na makedonskiot pazar. Ovoj pat ona {to go ponudija e izbor od koj sekoj }e bide zado-volen. Glavniot motiv e da se zadovoli vkusot na sofisticiranata i urbana samouverena èna. Vistin-ski pogodok za makedon-skata èna. Vaka izjavi Beti Saneva, generalen menaxer na modnata ku}a BEAS-S, nositel na brendot Astibo, po zavr{uvaweto na modnata revija vo preu-baviot ambient na Suli An vo Skopje.Astibo u{te edna{ ja pokaà svojata dominant-nost na doma{niot moden pazar. Kolekcijata, koja sodrì 60 ènski modeli, e sostavena od trite modni linii EleganceClassic i Cat woman.

Najnovite kreacii se osmisleni od dizajner-skiot tim na Astibo pod palkata na modniot dizajner od Hrvatska, Ana Qubi~i}, koi, sepak, gi nosat pre-poznatlivite odliki na samiot brend. Stanuva zbor za isklu~itelniot moderen dizajn, vrvniot kvalitet i dostapnite ceni.Najnovite dizajnerski par~iwa se dostapni na site proda`ni mesta na Astibo {irum Make-donija. So ovaa ponuda na Astibo za pretstojna-ta sezona so sigurnost }e se zbogati ponu-data na doma{nite proizvoditeli i }e se unapredi ponu-data na doma{nite proizveduva~i i proiz-vodi.Za povtornata reinkarnacija na bren-dot Astibo vo sopstven brend e zadolèna modnata ku-}a BEAS–S. Stanuva zbor za inovativna kompanija koja se zani-mava so proizvodstvo na {irok spektar na modnata konfekcija. Kompanijata e izvozno orientirana i sorabotu-va so visokokvalitetni evropski i svetski mod-


ELITNI ULICI

RASTAT KIRIITE NA DOMOVITE NA SVETSKITE BRENDOVI


Vo momentov, london-skata ulica Wu Bond (New Bond Street) e najskapoto mesto vo Evropa za izna-

jmuvawe prostor, utvrdil odreden izve{taj. Ulicata e dom na najgolemite svetski brendovi, vo koi e vklu~en i brendot Armani. Cenata za iznajmuvawe prodavnici se zgolemi na 836 dolari za metar kvadraten na godi{no nivo, {to e povisoko od ce-nata na Pariskata avenija - [anzelize. Wujor{kata Petta avenija ostanuva najskapoto mesto za iznajmuvawe pros-tor za firmite, a po nea sleduvaat Zalivot Kausvej vo Hong Kong i Ginza vo Tokio.Cenite za iznajmuvawe pros-tor na ulicata Wu Bond skoknala za 19,4%na godi{no nivo. Najvisoka kirija imaat prodavnicite koi se naju-darni, odnosno, se nao|aat vo prviot red, poznati kako “zona A”. Cenata se zgolemi-la na 100 evra za metar kvadraten na godi{no nivo. Pobaruva~kata na firmite za svoj prostor gi zgolemuva cenite za iznajmuvawe na prostorite, tvrdi Petar Mejs, koj e glavniot vo firmata Ka{men i Vejkfilds (Cushman & Wakefield’s), konsultantska firma za nedvi`nosti koja e

proglasena za kompanija koja gi ima najskapite prostori vo sekoja zemja vo koja ima svoe pretstavni{tvo. “Uli-cata Wu Bond ostanuva edna od najbaranite lokacii na svetot za luksuznite bren-dovi”, veli toj. ”Ovoj trend }eprodolì i vo idnina, vrz osnova na toa {to s$ u{te ima golem broj barawa koi treba da se ispolnat.”Me|unarodnite trgovci gi baraat primarnite lokacii koi se najprimamlivi za turistite. Izve{tajot veli deka i zgolemeniot turizam gi zgolemil cenite za izna-jmuvawe na prostorite. Ovoj izve{taj e napraven vrz osnova na istraùvawe spro-vedeno vo 59 zemji.Ulicata Hadok Lobo vo San Paolo vo Brazil zabeleùva porast na cenite za 92%. Vo Azija, cenite na Mumbai Linking Roud se ka~ile za 33%. No, iznenaduva~ki, vo izve{tajot se nao|a i Bu-garija, vo koja se zabeleàl porast na cenite za 50%. Za razlika od niv, kaj pariskata [anzelize cenite padnale za 9,5%.

[OKOVI PO KRIZATAIzve{tajot veli deka, imaj}i gi predvid ostrite opa|awa do 25% vo nekoi delovi na svetot vo 2008 i 2009 godina, kaj dve tretini od

lokaciite za iznajmuvawe cenite se zgolemile ili os-tanale stati~ni vo godinata do juni. “[okovite, koi se neizbe`ni kako rezultat od svetskata ekonomska kriza, se u{te se ~uvstvuvaat na pazarot na nedvi`nosti i patot do zazdravuvaweto od recesijata dosega e daleku od lesen”, veli Xonatan Stahan, glavniot rakovodi-tel na proda`bata na malo vo Ka{men i Vejkfilds. “Vo pove}eto zreli pazari se o~ekuva okupatorite da bi-dat vnimatelni i selektivni vo odnos na prostorot koj go prezele. Kako i da e, pobaruva~kata na golemite me|unarodni brendovi za prostor na svetskite trgov-ski ulici vo gradovi kako London i Wujork prodolì da ja nadminuva ponudata, a seto toa rezultira so zgol-emuvawe na cenite za izna-jmuvawe. Raste~kite ekonomii vo svetot baraat {to pogolem kvalitet na uslugite, a i toa e u{te eden dodatok koj ja zgolemuva cenata na imotot. Pette najskapi maloproda`ni oblasti vo Velika Britanija se nao|aat vo glavniot grad, London. Ulicata vo Birmin-gem, Haj Strit, se nao|a na {estoto mesto, a po nea e ulicata Nortamerlend vo Wukasl.

Cenite za iznajmuvawe prostori na najelitnite ulici vo svetot vrtoglavo rastat. Svetskite brendovi ne samo {to go sakaat primarnoto i najvidlivoto mesto, tuku sakaat i pogolem kvalitet na imotot koj go iznajmuvaat, kako i golema bezbednost

��

10-TE NAJSKAPI ULICI ZA IZNAJMUVAWE NA PROSTOR (DO JUNI 2010 GODINA)

Listata po~nuva od prvata pozicija, potoa sleduva ulicata, gradot i cenata za iznajmuvawe prostor po metar kvadraten na godi{no nivo.

1. Petta avenija (Fifth Avenue), Wujork – 1.850 dolari2. Kausvej Bej (Causeway Bay), Hong Kong – 1.664 dolari3. Ginza (Ginza), Tokio – 877 dolari4. Wu Bond (New Bond Street), London – 836 dolari5. [anzelize (Champs Elysees), Pariz – 793 dolari 6. Via Montenapoleone (Via Montenapoleone), Milano – 770 dolari7. Banhof{trase (Bahnhofstrasse), Cirih – 685 dolari8. Mieongdong (Myeongdong), Seul – 551 dolari9. Pit Sтrit Mol (Pitt St Mall), Sidnej – 468 dolari10. Kaufinger{trase (Kaufingerstrasse), Minhen – 421 dolari

Wujor{kata Petta avenija ostanuva najskapo mesto za �iznajmuvawe prostor za kompaniite vo svetot

Ulicata Wu Bond vo momentov e najskapoto mesto za �iznajmuvawe prodavnica vo Evropa

SPORTLIFE23.09.201026 ÊTVRTOK

SAWA ANTONIEVI]

18 iljadi ~lenovi na Fejsbuk na grupata

za poddr{ka na sve{tenikot

Micios e eden od najstrastvenite naviva~i na gr~kiot fudbalski klub, koj ve}e ja premina 51-ta godina od svojot ìvot

��

Najaktuelniot, na-jgledaniot, najpre-poznatliviot sport na dene{nicava? Koj, ako ne fudba-

lot! Go gledaat maì, poretko èni, deca, negovi verni fanovi, gleda~i, naviva~i. Odekot na fudbalskite za-visnici od ovoj sport go slu{ame koga se odrùvaat nekoi va`ni natprevari, vo domovite, pa duri i vo obloùvalnicite, a ne se izbegnuva ni faktot {to za nego ~esto se zboruva i deka e “najva`nata sporedna rabota na svetot”. Eden od najstrasnite naviva~i na gr~kiot fudbalski klub PAOK e 51-godi{niot sol-unski sve{tenik, Hristos Micios, so dolga, seda brada,


koj ne propu{ta nitu eden natprevar na klubot za koj strasno naviva. Sekoj nat-prevar go sledi opkruèn od najvè{tenite naviva~i, koi zaradi negovata lojal-nost i predanost kon timot go narekuvaat i Papa-PAOK. Pravoslavniot pastir gi posetuva natprevarite vo svojata crna riza, so pozna-

tiot klupski crno-bel {al okolu vratot. “Koga od sta-dionot }e se vratam doma, ne sakam da ja soblekuvam oblekata. Sakam i ponatamu da go ~uvstvuvam mirisot na stadionskata atmosfera kakva {to samo naviva~ite na PAOK znaat da sozdadat”, naglasuva Hristos Micios, koj sosema slu~ajno go nosi imeto na Spasitelot. Pred svojata skromna sol-unska crkva otecot Hristos privlekuva stotina mladi i problemati~ni solunci, koi gi ispoveduva i im pomaga vo odviknuvaweto od zavisnosti. “Toa se lu|e koi rabotat za minimalna plata i razmisluvaat samo na toa kako da soberat dovolno pari za nedelniot natprevar. Tie se prvi koi se priklu~uvaat vo razni demonstracii i koi prvi odat da se borat za svojata zemja koga dol`nosta }e gi povika, nasproti decata na bogatite koi se {koluvaat vo stranstvo”. Pripadnicite na gr~kata pravoslavna crkva ne go delat istiot entuzijazam kako {to go pravi toa nivniot duhoven otec (za kogo naviva~kite

fanovi skandiraat “Sve{tenikot e Bog”). Zaradi toa, nadredenite go obvinuvaat ote-cot Hristos za o{tetuvawe na niv-

nata reputacija, za {to e premesten vo druga parohija vedna{ po objavuvaweto na snimkata na Youtube na koja jasno moè da se vidi toj so fakel vo rakata kako glasno izviknuva:“Jas ìveam i di{am za PAOK”. Za kratok period, toj nepopularen poteg predizvi-ka vistinska mala revoluci-ja niz ulicite na Solun. Na Facebook e formirana grupa za poddr{ka na sve{tenikot na koja za nekolku dena bile za~leneti 18.000 fanovi. Pravoslavnite dostoinst-venici nabrzo go vratile Papa-PAOK nazad vo epar-hijata. Otecot i ponatamu e presre}en so toa {to go pravi. “Pred nekolku dena dojdoa okolu 20-ina motociklisti pred mojata crkva. Site tie bea naviva~i koi bea dojdeni na ispoved. Imam 1.000 do 1.500 ispove-di sekoj mesec, a 80% od onie koi doa|aat se lu|e do 30-godi{na vozrast. Sedam so niv, gi nudam so hrana i pijalaci i diskutirame za nivnite problemi do ranite utrinski ~asovi”, veli sve{tenikot.

NAJVERNIOT NAVIVA^ NA PAOK

OTECOT VO CRNA MANTIJA, GLAVEN NA SPORTSKITE NATPREVARI

Hrabriot crnorizec znae za moment da go napu{ti svojot eparhiski dom za da prisustvuva na natpre-varite na PAOK i cvr-sto da ja pokaè svojata naviva~ka strast kon fud-balskiot klub

1.000-1.500 ispovedi mese~no kaj otecot so naviva~ki duh

23.09.2010 27

SPORTSPORTSPORT ÊTVRTOK


Kontroverzniot fud-balski sudija Ba-jron Moreno, koj

na Svetskoto prvenstvo vo 2002 godina priz-na neregularen gol za selekcijata na orga-nizatorot, Ju`na Ko-reja, vo natprevarot so Italija, e uapsen na aerodromot Xon Kenedi vo Wujork, otkako kaj nego se pronajdeni {est kilogrami heroin.Drogata bila sokriena vo negovata obleka, a po prvobitniot raspit toj e pritvoren i sega }e go ~eka krajot na istra`nata postapka, kako i tekot na mnogu iz-vesniot sudski proces.Moreno doìvea interna-cionalna slava na ve}e spomenatiot natprevar, koga pri postignuvaweto na vtoriot gol za Ju`na Koreja ne vide deka vo istata akcija topkata be{e izlezena vo gol aut okolu polovina metar.Vesta za negovoto apsewe sigurno deka }e odekne vo Italija, kade {to toj be{e istaknat kako neprijatel broj eden, a tamo{nite fudbalski

zavisnici s$ u{te ne moàt da mu ja zaboravat gre{kata po koja tie bea eliminirani vo ~etvrtfi-naleto od turnirot.Inaku, ovoj nekoga{ res-pektabilen sudija, pokraj internacionalnata, mnogu neslavno ja zavr{i i doma{nata sudiska kari-era, otkako be{e sus-pendiran od Fudbalskata federacija na Ekvator bidej}i zaboravil da go namesti ~asovnikot na po~etokot od vtoroto poluvreme na eden prven-stven natprevar. Ovaa sredba zavr{ila celi 13 minuti po istekot na vremeto predvideno za igra.Vo momentov, soglasno aktuelnite zakoni na SAD, Moreno se soo~uva so pove}egodi{na zatvor-ska kazna.

SR\AN IVANOVI][email protected]

EURO 2012

Proslaveniot ger-manski fudbaler Lotar Mateus od zav~era e pro-moviran vo nov selektor na bu-

garskata fudbalska reprezen-tacija. Ovaa vest ja obikoli cela Evropa, i pokraj toa {to Germanecot ne e aktiven pove}e od deset godini, sepak i natamu e golemo ime vo in-ternacionalniot fudbal.No, mnogumina se zapra{aa kolku naimenuvaweto na Ma-teus za selektor na Bugarija, vsu{nost e viustinski poteg. Kako fudbaler Lotar be{e izvonreden, nezamenliv vo sredniot red na germanskata reprezentacija ili vo ekipite na Baern Minhen i Inter, kade {to pomina najgolem del od svojata kariera. Sepak, kako stru~wak Mateus ne moè da se pofali so bleskavi rezul-tati, nitu pak so podolg prestoj na klupata na nekoj tim ili reprezentacija.Trenerskata kariera toj ja zapo~na vo ekipata na Rapid od Viena kade {to se zadrà samo edna godina. Edna sezona be{e predvodnik i na belgrad-ski Partizan. Toga{ uspea so crno-belite da se izbori za nastap vo Ligata na evrop-skite {ampioni, no i pokraj prvi~nite uspesi, sorabot-kata so Partizan zavr{i pred sudskite organi, otkako otpu{teniot Mateus bara{e isplata na preostanatiot del od dogovorot.Vo 2003-ta toj ja prezede

DOLGO OTSUSTVO ZA RIBERI

selekcijata na Ungarija, kade {to ostana nepolni dve godini, a otkako ne uspea da ja odvede ovaa zemja na svetskoto prven-stvo vo rodnata Germanija, dobi otkaz od ungarskata fudbalska federacija. Otkako ja napu{ti rabotata vo Un-garija, trenerskata kariera na Mateus odi vo nadolna linija. Prvo zamina vo Bra-zil kade {to nakratko go prezede “kormiloto” na timot na Atletiko od Paranaenze, za

DALI MATEUS E VISTINSKIOT IZBOR ZA BUGARSKATA SELEKCIJA?

Po prviot ubedliv triumf protiv Roma, pred doma{nata publika, Baern vo narednoto kolo }e igra so timot na Bazel na gosti, a trite boda i zacvrstu-vaweto na prvata pozicija ekipata }e treba da gi osvoi bez Riberi

��

Vo posledniot nat-prevar od redovnoto kolo na germanskoto fudbalsko prvenstvo, ekipata na Baern od

Minhen go sovlada Hofenhajm so 2:1, no poradi povreda, na podolg period ja zagubi svojata najgolema yvezda, Frank Riberi.Francuzinot odigra odli~no na ovaa sredba, asistira{e za prviot gol na bavarskiot klub, no mora{e da bide iznesen od terenot vo 70-ta minuta, otkako pri eden udar kon protivni~kiot gol nezgodno go svitka glu`dot od levata noga.“Negovata povreda moè da bide mnogu seriozna”, izjavi trenerot na Baern, Lui van Gal, koj vo naredniot period }e mora da go podgotvi timot da funkcionira bez fran-cuskiot reprezentativec.Serioznosta na povredata ja istakna i pretsedatelot na klubot, Karl Hajnc Ru-menige.“Prvata dijagnoza ne e op-timisti~ka. Verojatno e deka toj }e otsustvuva podolgo vreme”, obelodeni Rumenige.Vo ovaa sezona, najtrofejniot

germanski tim na site vre-miwa }e se obide da osvoi s$ {to moè da se osvoi vo doma{nite natprevaruvawa, no, po lanskiot nastap vo finaleto od Ligata na ev-ropskite {ampioni, }e se obide da napravi i ~ekor pove}e na me|unarodnata scena.Po prviot ubedliv triumf protiv Roma, pred doma{nata publika, Baern vo narednoto kolo }e igra so timot na

Bazel na gosti, a trite boda i zacvrstuvaweto na prvata pozicija ekipata }e treba da gi osvoi bez Riberi.Inaku, seks-skandalot na Francuzinot minatata se-zona direktno vlijae{e na formata na Baern vo zavr{nicata od sezonata. Be{e obelodeneto deka toj nekolku pati koristel seksu-alni uslugi od maloletnata marokanska prostitutka Zahia B. Pokraj toa {to se

soo~i i so krivi~na prijava od francuskata policija, Riberi stravuva{e deka aferata }e se odrazi i na negovata bra~na vrska. Seto toa rezultira{e so golema nervoza vo igrata, po {to toj dobi crven karton na prviot polufinalen natpre-var i ne be{e vo sostavot na Baern za golemoto fi-nale so Inter, vo koj itali-janskiot klub triumfira{e so ubedlivi 2:0.

BUNDES LIGA

po nekolku meseci povtorno da se vrati vo Avstrija i zastanuva na ~elo na Red Bul od Salzburg.Minatata sezona toj be{e trener i vo izraelskiot {ampionat, kade {to go predvode{e niskobuxetniot tim na Makabi Netanija. Ottamu i pomalku iznenaduva odlukata na bugarskata fed-eracija, po lo{iot start na kvalifikaciite za prestojnoto evropsko prvenstvo vo Ukrai-

na i Polska, rabotata da mu ja ponudi tokmu na Mateus.Inaku Germanecot e poznat i po svojot kontroverzen quboven ivot, otkako ~etiri pati izleze pred mati~ar. Se {pekulira deka toj ve}e se razdelil i od ~etvrtata so-pruga, ukrainskata manekenka Lila ûdinova, pa realno e da se o~ekuva deka ako ni{to drugo, toj vo Bugarija }e ja pronajde svojata petta ìvotna sopatni~ka.

Bajron Moreno �na SP 2002 katastrofalno ja o{teti Ita-lija. Denes toj e uapsen {vercer na droga

UAPSEN PROBLEMATI^NIOT SUDIJA Germanecot e poznat i po svojot kontroverzen quboven

ìvot, otkako ~etiri pati izleze pred mati~ar. Se {pekulira deka toj ve}e se razdelil i od ~etvrtata sopruga, ukrainskata manekenka Lila ûdinova, pa re-alno e da se o~ekuva deka ako ni{to drugo, toj vo Bu-garija }e ja pronajde svojata petta ìvotna sopatni~ka

Lotar Mateus }e ja spasuva trenerskata �kariera vo bugarskata reprezentacija

Francuskiot reprezentativec �zaraboti pote{ka povreda na glu`dot

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA:TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKIILI ISPRATETE E-MAIL NA: [email protected] KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

OVAA ESEN ÎTAJTE VOSPECIJALNI PRILOZI

GAXET I IT TEHNOLOGIJA KARTI^KI VINO BANKI I FINANSII

IVENT INDUSTRIJA

DELOVNI PODAROCI BRENDOVI GRADE@NI[TVO

ENTERIERI BIZNIS STIL

SEPTEMVRI

OKTOMVRI

NOEMVRI

DEKEMVRI

Documents

Br.129-kapital-23.09.2010