April 6 Mak - finance.gov.mk

42001

MINISTERSTVO ZA FINANSIIREPUBLIKA MAKEDONIJA

Skopje, april 2001

Internet adresana Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonijahttp://www.finance.gov.mk/

Internet adresana Agencijata na Republika Makedonija za privatizacijahttp://www.mpa.org.mk/

Internet adresana Makedonskata berza za dolgoro~ni hartii od vrednost http://www.mse.org.mk/

Internet adresana Komisijata za hartii od vrednosthttp://www.sec.gov.mk/

2 / 3

SODR@INA

TABELI I GRAFI^KI PRIKAZI

Tabela 1: Republika Makedonija - Osnovni makroekonomski indikatori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5Funkcionalna klasifikacija na vladinite rashodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5Bruto doma{en proizvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6Ceni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6Rabotna sila (spored Anketata na rabotnata sila) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7Nadvore{no-trgovska razmena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7Industriskoto proizvodstvo vo 2000 i 2001 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8Cenite vo 2000 i 2000 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8Nadvore{no-trgovskata razmena vo 2000 i 2001 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10Nadvore{en dolg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11Tabela 2: Sostojba na nadvore{niot dolg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11Buxetski prihodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12Tabela 5: Prihodi na Buxetot na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13Buxetski rashodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14Tabela 6: Rashodi na Buxetot na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15Tabela 7: Buxet - Centralna dràvna vlast . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16Tabela 8: Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17Tabela 9: Fond za zdravstveno osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18Tabela 10: Fond za vrabotuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19Tabela 11: Fond za magistralni i regionalni pati{ta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20Makedonska berza na dolgoro~ni hartii od vrednost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21Tabela 12: Makedonska berza - Izve{taj za trguvawe od 1.03 do 31.03.2001 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22Pazar na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24Depoziti na fizi~kite lica kaj bankite i {tedilnicite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24

STATII

Prodolùvame vo pravec na reformite,Intervju so g-din Nikola Gruevski, minister za finansii na Republika Makedonija . . . . . . . . . .25m-r Antoneta Manova Stavreska -Vlijanieto na stranskite banki vrz doma{nata bankarska industrija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31m-r Zoran Jovanovski -Reformata na penziskiot sistem i razvojot na finansiskiot sistem vo Republika Makedonija . . .36Marina Na}eva-Kavrakova - Aktuelni aspekti na privatizacijata vo Republika Makedonija . . . .39D-r Sem Vaknin - Tipologija na finansiskite skandali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42Zlatko Antevski - Slobodni ekonomski zoni vo Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45Tomo Tomovski - Investicionite fondovi kako institucionalni investitori . . . . . . . . . . . . . . .49Dragi Tasevski - Po~etni iskustva vo upravuvaweto so javniot dolg (komparativen priod) . . . .53Sofija Gerasimova - Postapka i na~in za odlagawe na pla}aweto nadano~niot dolg i negovo evidentirawe vo knigovodstvenata evidencija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .56Vladimir Zdravev - Sistemska merka vo na~inot na rabotewe nadano~nite obvrznici vo prometot na malo na dobra i uslugi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .59Miroslav Jovanovi} -Ulogata na Sektorot za informatika vo rabotata na Ministerstvoto za finansii . . . . . . . . . . .62Biljana Janevska -Profesija-broker vo osiguruvaweto, novina na makedonskiot osiguritelen pazar . . . . . . . . . . . .64

POÎTUVANI,

Pred Vas e aprilskiot broj na biltenot na Minis-terstvoto za finanisi. Vo nego gi imate site pova`-ni podatoci za makedonskata ekonomija, dvièwetona berzata, cenite i t.n.

Vo delot na objaveni tekstovi, od ovoj broj zapo~-nuva serija na tekstovi koi se direktno povrzani sozakonskite i drugite mo`nosti i povolnosti zastranski investicii vo zemjata.

So ogled deka biltenot osven na makedonski se pe-~ati i na angliski jazik i se distribuira vo nad 500stranski investicioni banki i kompanii i se objavu-va na WEB stranicata na Ministerstvoto za finan-sii, koja e sî pove}e posetena kako od doma{ni takai od stranski investitori, ocenivme deka edna po-dolga serija na vakvi tekstovi vo koja podetalno }ese opi{at procedurite i zakonskata regulativa vozemjata e mnogu zna~ajna.

Minatata godina i pokraj mnogu slabata investi-ciona promocija be{e najuspe{nata godina vo vlezna stranski investicii vo Republika Makedonija,godina vo koja se investirani okolu 150 milioni do-lari. Ova be{e rezultat na golemoto otvorawe nazemjata za stranski investicii i brojnite reformivo ekonomijata delumno napraveni vo 1999 godina ipogolem del vo 2000 godina. Osven golemite dano~nireformi, brojnite reformi vo bankarstvoto, osigu-ruvaweto i deviznoto rabotewe, minatata godinaimavme silno zabrzuvawe na procesot na privatiza-cijata kako i mno{tvo zakoni vo pravec na podobru-vawe na sopstveni~kite prava (Zakon za denacional-izacija, Zakon so koj se vra}aat t.n. stari zarobenidevizi so koj zemjata se obvrza 1,1 milijarda DEM za10 godini, Zakon za sopstvenost i t.n.) {to ja zgole-muva sigurnosta kaj investitorot. Pokraj ova zemja-ta, se odlu~i i na izgradba na slobodni industriskizoni (koi se vo zarodi{), a sklu~i i golem broj na do-govori za slobodna trgovija (Turcija, Ukraina, Buga-rija, zemjite ~lenki na EFTA, SR Jugoslavija, Hr-vatska, Slovenija).

Dogovorot za asocijacija i stabilizacija e poseb-na pogodnost (otvorawe na 350 milionski pazar) i

toj e ve}e ratifikuvan od dvata parlamenta (na Re-publika Makedonija i EU). Stabilnata monetarnapolitika, aran`manite so MMF i SB se dopolnite-len signal za stranskite investitori. Parlamentotnaskoro treba da prifati i izmeni na Zakonot zatrgovski dru{tva so koj se vr{i radikalno poednos-tavuvawe na registracijata na firmi. Sepak, senkana site ovie napori, kako i na odli~nite odnosi sososedite (Grcija, Bugarija, SR Jugoslavija i Albani-ja) frlaat napadite na napadite na grupi teroristiporane{ni pripadnici na OVK, koi od koga edna{(mart) bea potisnati, kon krajot na april se vratijaza da go zabeleàt svojot u{te pogolem poraz na bor-benoto pole. Iako vo zemjata ìvotot se odviva rel-ativno normalno (osven vo nekolku pograni~ni selavo severozapadniot prete`no planinski pograni~enpojas), sepak slikata {to odnadvor se dobiva za Re-publika Makedonija e obeshrabruva~ka. Se se}avamkoga prv pat otidov vo Izrael pred nekolku godini.Gledaj}i gi prethodno TV snimkite od ovaa zemja, mo-eto ~uvstvo i predrasudi bea mnogu razli~ni i polo-{i od realnoto ìveewe vo najgolemiot del od ovaazemja.

Sega, go ~uvstvuvam istoto i za Makedonija. Koganeodamna bev vo Va{ington kako Makedonec, imav

g-din NikolaGRUEVSKI

Minister za finansii

4 / 5

mnogu poneprijatno ~uvstvo za zemjata tamu, otkolkukoga se vrativ.

Kako i da e, ova }e vlijae nepovolno, no sepak veru-vam deka brzo }e zavr{i i sostojbite }e se normali-ziraat, a biznisot vo Makedonija }e bide isto kako ido sega - prili~no atraktiven.

Ovaa godina u{te vo januari vlegoa nad 300 mili-oni dolari stranski investicii so proda`bata na51% od makedonskiot telekom, a duri i za vreme na

napadite na teroristite postoi interes za kupuvawegolemi makedonski kompanii i mnogu od niv se real-iziraat.

Veruvam deka informaciite od ovoj broj }e Vi bi-dat interesni.

Uìvajte vo stranicite na ovoj bilten.

MINISTER,Nikola Gruevski

Funkcionalna klasifikacija na vladinite rashodi(spored Buxetot na Republika Makedonija za 2001 godina)

Op{ti javni uslugi25%

Socijalna za{tita isocijalna sigurnost

24%

Obrazovanie iuslugi

13%

Javen red i bezbednost9%

Transakcii vo vrska sojavniot dolg

9%

Raboti vo vrska soodbranata i uslugi

8%

Transport i komunikaciiaktivnosti i uslugi

4%

Drugi razli~niuslugi

3%

Rekreativni i kulturniaktivnosti i uslugi

2%

Zemjodelstvo, regulativai operacii

1%

Drugo2%

OSNOVNI MAKROEKONOMSKI INDIKATORIgodi{ni podatoci za Republika Makedonija

1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000

Realen BDP % -9.1 -1.8 -1.2 0.8 1.5 2.9 2.7 5.1 *

Inflacija (prosek) % 349.8 121.8 15.9 3 4.4 1.2 -1.1 5.8 **

Inflacija (kraj na period) % 229.6 55.4 9.2 0.2 4.5 -1 2.3 6.1 **

Buxetsko saldo

(centralen buxet i fondovi) % BDP -13.4 -2.9 -1.2 -0.5 -0.4 -1.8 -0.1 3.5

Devizen kurs, prosek DEN/1USD 23.6 43.2 38.0 40.0 49.8 54.5 56.9 65.9

Devizen kurs, kraj na period DEN/1USD 44.6 40.6 38.0 41.4 55.4 51.8 60.3 65.3

Izvoz (F.O.B.) USD mld. 1.06 1.08 1.20 1.15 1.20 1.31 1.19 1.32 *

Uvoz (F.O.B.) USD mld. 1.01 1.27 1.42 1.46 1.59 1.91 1.78 2.08 *

Trgovski bilans USD mld. 0.05 -0.19 -0.22 -0.31 -0.39 -0.60 -0.59 -0.76 *

Bilans na tekovna smetka (so grantovi) USD mld. 0.02 -0.16 -0.22 -0.28 -0.27 -0.31 -0.11 -0.13 ***

kako % od BDP % 0.6 -4.7 -5.0 -6.5 -7.4 -8.7 -3.0* -3.4 *

Devizni rezervi USD mld. 0.12 0.16 0.27 0.27 0.28 0.34 0.46 0.71

Pokrivawe na uvozot (rezervi/uvoz) meseci 1.4 1.6 2.3 2.2 2.1 2.3 3.1 3.5 *

Nadvore{en dolg USD mld. n.a. n.a. 1.44 1.17 1.13 1.40 1.44 1.43 *

kako % od BDP % n.a. n.a. 32.3 26.6 30.5 41.5 43.4 45.7 *

* Prethodni podatoci** Vo 2000 godina inflacijata e prikaàna preku tro{ocite na ìvot.*** Podatokot e zaklu~no so 30.11.2000

Izvor: Dràven zavod za statistika, Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija i Narodna banka na Republika Makedonija.

4 / 2 0 0 1B I L T E N / M I N I S T E R S T V O Z A F I N A N S I I

FUNKCIONALNA KLASIFIKACIJA NA VLADINITE RASHODI

Funkcionalnata analiza na rashodite naglobalnata javna potro{uva~ka ovozmoùvasogleduvawe na strukturnite segmenti na jav-nata potro{uva~ka spored nivnata funkcija,sporedba so drugite zemji vo tranzicija i ot-krivawe na mo`nostite za racionalizacija.Izgotvena spored me|unarodnite standardi,funkcionalnata klasifikacija na Buxetot nacentralnata dràvna vlast za 2001 godina po-kaùva deka najgolemiot del od buxetskiterashodi e namenet za op{tite javni uslugi(25%) i socijalnata za{tita i socijalnata si-gurnost (24%). Zna~ajna koncentracija na ras-hodite na centralniot buxet se zabeleùva ivo obrazovnata sfera (13%), {to sekako e poz-itiven indikator. Va`no e da se odbeleì itoa deka u~estvoto na rashodite za javen red ibezbednost (9%) i rabotite vo vrska so odbra-nata (8%) e vo soglasnost so op{tiot trend vorazvienite zemji i pove}eto zemji vo tranzi-cija. Za transakciite vo vrska so javniot dolgkoi ne se klasificiraat po funkcii, sporedBuxetot na Republika Makedonija za 2001 god-ina }e se izdvojat 9% od vkupnite rashodi.

6 / 7

- vo SAD dolari

1995 1996 1997 1998 1999 20002)

Bruto doma{en

proizvod po ìtel1) 1,705 1,709 1,722 1,763 1,796 1,885

Izvor: Dràven zavod za statistika

18.0

16.0

14.0

12.0

10.0

8.0

6.0

4.0

2.0

0.0

-2.0

Tro{oci na ìvot Ceni na malo

BRUTODOMA[ENPROIZVOD

CENI

- vo mil. SAD dolari

1995 1996 1997 1998 1999 20002)

Bruto doma{en proizvod1) 3,351 3,390 3,439 3,540 3,633 3,290


1) Presmetani po PARE metodologija na OON so koja se vr{i konverzija so kurs prisposoben kon dvièwata na cenite vo nacionalnata ekonomija. Pri toa, kako bazen e zemen kursotna SAD$ vo odnos na denarot vo 1994 godina i e izvr{ena indeksacija so deflatorot za sekoja naredna godina.2) Procenka.

Vkupno Industrija i rudarstvo Zemjodelstvo i ribarstvo

- prose~ni stapki, vo procenti

* Prethodni podatoci



6.0

4.0

2.0

0.0

-2.0

-4.0

-6.0

-8.01996 1997 1998 1999* 2000*

- realni stapki, vo procenti

- prose~ni stapki, vo procenti

1995 1996 1997 1998 1999 2000

Tro{oci na ìvot 15.7 2.3 2.6 -0.1 -0.7 5.8

Ceni na malo 15.9 3.0 4.4 0.8 -1.1 10.6

- kraj na godina, vo procenti

1995 1996 1997 1998 1999 2000

Tro{oci na ìvot 8.8 -0.7 2.7 -2.4 2.4 6.1

Ceni na malo 9.2 0.2 4.5 -1.0 2.3 10.8

1995 1996 1997 1998 1999 2000


1995 1996 1997 1998 1999 20001)

Izvoz na stoki 1,204 1,148 1,237 1,311 1,192 1,319

Uvoz na stoki 1,719 1,627 1,779 1,915 1,796 2,085

Saldo -715 -634 -686 -777 -671 -766

- vo iljadi lica

1996 1997 1998 1999 2000

Aktivno naselenie 789.1 800.5 823.8 806.7 811.6

Vraboteni 537.6 512.3 539.8 545.2 549.8

Nevraboteni 251.5 288.2 284.1 261.4 261.7

4 / 2 0 0 1B I L T E N / M I N I S T E R S T V O Z A F I N A N S I IB I L T E N / M I N I S T E R S T V O Z A F I N A N S I I

NADVORE[NO - TRGOVSKA RAZMENA

RABOTNA SILA(spored Anketata na rabotnata sila)


11.0

9.0

7.0

5.0

3.0

1.0

-1.0

-3.0

- kraj na godina, vo procenti



CENI

1995 1996 1997 1998 1999 2000

Tro{oci na ìvot Ceni na malo

1) Prethodni podatoci

INDUSTRISKOPROIZVODSTVO

2000 i 2001 godina (po meseci)

- indeksi

Industrisko proizvodstvo I/2000 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I/2001 II III

Tekoven mesec / prethoden mesec 76.4 112.9 119.0 87.5 96.6 109.3 92.3 99.2 109.4 106.5 90.2 111.2 75.5 104.7 106.2

Kumulativen period na izminatite meseci/

ist period od prethodnata godina 107.9 110.0 110.3 110.0 111.0 110.6 108.4 106.4 105.3 105.2 103.6 103.5 100.4 96.6 91.3

Tekoven mesec / ist mesec prethodna godina 107.9 112.2 110.7 109.0 115.6 109.0 96.4 93.2 98.2 104.8 90.0 101.4 100.4 93.2 83.1

8 / 9

INDUSTRISKO PROIZVODSTVO

Proizvodstvoto vo industrijata vo Republika Makedo-nija vo mart 2001 godina vo sporedba so prethodniot me-sec ovaa godina beleì porast od 6,2%. Spored ekonom-skata namena na proizvodstvoto, zgolemuvaweto se dolìna porastot na sredstvata za trud (17,6%), materijaliteza reprodukcija (9,7%) i stokata za {iroka potro{u-va~ka (0,7%).

Vo mart ovaa godina od vkupno zastapenite 32 industriskigranki, vo 24 granki industriskoto proizvodstvo e povisokovo sporedba so prethodniot mesec. Osobeno za odbeleùvawee visokiot porast na prerabotkata na kau~uk (za 253,4%),sobiraweto i primarnata prerabotka na industriskiotpadoci (za 172,5%), proizvodstvoto na bi~ena gra|a iplo~i (za 102,2%), proizvodstvoto za raznovidni proizvodi(za 87,5%), proizvodstvoto na koà i krzno (za 34,6%),proizvodstvoto i prerabotkata na hartija (za 23,4%) iproizvodstvoto na prehranbeni proizvodi (za 14,9%).

Vo odnos na istiot mesec vo 2000 godina, industrisko-to proizvodstvo vo mart 2001 godina beleì pad od 16,9%,a vo sporedba so mart 1999 godina registriran e porast od3,5%. Osobeno izrazeno, na godi{no nivo, e nama-luvaweto kaj prerabotkata na oboeni metali (za 69,8%),ma{inogradbata (za 53,5%), proizvodstvoto na finalniproizvodi od drvo (za 42,3%) i proizvodstvoto na baznihemiski proizvodi (za 41%).

Vo prviot kvartal od 2001 godina vo odnos na istiot pe-riod minatata godina, proizvodstvoto beleì namalu-vawe od 8,7%, pred se', kako rezultat na padot na proiz-vodstvoto na materijalite za reprodukcija od 12,9% i nastokite za {iroka potro{uva~ka od 4%. Istovremeno,kaj sredstvata za trud e ostvaren porast od 23,5%.

Tro{ocite na ìvot vo mart 2001 godina ostvarijablag porast od 0,1% vo odnos na prethodniot mesec.Pritoa, najgolem mese~en porast na ìvotnite tro{o-ci e zabeleàn vo grupite: �stan� (stanarina, voda i us-lugi) za 0,9%, �domuvawe� i �ogrev i osvetlenie� za0,5%. Istovremeno, zabeleàno e namaluvawe na tro-{ocite vo grupite: �obleka i obuvki� i �higiena i zd-ravje� za 0,2% i �soobra}ajni sredstva i uslugi� za 0,1%.Na nivo na prethodniot mesec ostanaa indeksite vogrupite: �tutun i pijaloci�, �kultura i razonoda� i �po-ku}nina�.

Vo odnos na minatogodi{niot mart, indeksot na tro-{ocite na ìvot vo tretiot mesec od ovaa godina po-kaùva zgolemuvawe od 6,0%, najmnogu kako rezultatna zgolemuvaweto na tro{ocite za soobra}ajni sredst-va i uslugi (20,2%) i uslugi (15,5%).

Vo prvoto tromese~ie od godinata ostvaren e pro-se~en porast na tro{ocite na ìvot od 5,0%, {to e za0,8 procentni poeni pomalku vo odnos na prose~natastapka na inflacija za 2000 godina. Spored toa, stapka-ta na inflacijata se vra}a vo zonata na niski ednocif-reni vrednosti, {to e i dolgoro~na orientacija namakroekonomskata politika vo Republika Makedonija.

Cenite na malo vo tekot na mart 2001 godina, vo od-nos na prethodniot mesec ostanaa na isto nivo. Struk-turno, porast na maloproda`nite ceni vo odnos naprethodniot mesec e zabeleàn vo grupite: �zemjodels-ki proizvodi� za 0,3% (poradi povisokite ceni na ov-o{jeto za 3,0% i ribata za 0,6%), �prehranbenite pro-izvodi� za 0,2% i �industrisko prehranbenite proizvo-di� za 0,2% (poradi povisokite ceni na mle~nite pro-

CENI



CENINA MALO


- indeksi

Ceni na malo I/2000 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I/2001 II IIITekoven mesec/prethoden mesec 100.4 101.1 100.4 104.8 100.2 100.3 99.7 99.8 100.5 100.3 102.7 100.3 99.5 100.4 100.0

Tekoven mesec/ist mesec prethodna godina 100.3 104.4 104.9 114.0 114.3 115.1 115.7 113.3 113.5 109.6 112.6 110.8 108.0 107.4 107.5

Kumulativen period na izminatite

meseci/ist period od prethodnata godina 103.3 103.9 104.2 106.5 108.0 108.8 109.7 110.1 110.4 110.3 110.6 110.6 108.0 107.7 107.6

TRO[OCINA @IVOT


- indeksi

Tro{oci na ìvot I/2000 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I/2001 II IIITekoven mesec/prethoden mesec 100.4 101.1 100.4 104.8 100.2 100.3 99.7 99.8 100.5 100.3 102.7 100.3 99.5 100.4 100.1

Tekoven mesec/ist mesec prethodna godina 100.3 104.4 104.9 114.0 114.3 115.1 115.7 113.3 113.5 109.6 112.6 110.8 108.0 107.4 106.0

Kumulativen period na izminatite

meseci/ist period od prethodnata godina 103.3 103.9 104.2 106.5 108.0 108.8 109.7 110.1 110.4 110.3 110.6 110.6 108.0 107.7 105.0

izvodi za 1,6%, mesoto za 1,0% i prerabotkite od mesoza 0,3%). Minimalno namaluvawe od 0,1% na indeksotna cenite vo odnos na fevruari e zabeleàn vo grupa-ta �neprehranbeni industriski proizvodi�.

Vkupniot indeks na cenite na malo vo mart 2001 god-ina vo odnos na istiot mesec od prethodnata godina e

povisok za 7,5%, {to e za 0,1 procenten poen poniskovo odnos na fevruari.

Vo prvite tri meseci od godinata prose~niot porastna cenite na malo e sveden na 7,6%, {to e za 3,2 pro-centni poeni pomalku vo odnos na 2000 godina.

112.0

110.0

108.0

106.0

104.0

102.0

100.0

98.0

Tekoven mesec /prethoden mesec

Tekoven mesec / ist mesecprethodna godina

Kumulativen period na izminatite meseci/ist period od prethodnata godina


I/2000 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I/2001 II III

122.0

118.0

114.0

110.0

106.0

102.0

98.0

94.0

Tekoven mesec /prethoden mesec

Tekoven mesec / ist mesecprethodna godina

Kumulativen period na izminatite meseci/ist period od prethodnata godina


I/2000 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I/2001 II III

1 0 / 1 1

Obemot na stokovnata razmena na Republika Makedo-nija so stranstvo vo periodot januari - fevruari 2001godina iznesuva 427,4 milioni dolari i e za 16,4% pomalvo odnos na istiot period prethodnata godina. Pritoa,izvozot u~estvuva vo vkupnata razmena so 42,2%, a uvozotso 57,8%. Pokrienosta na uvozot so izvoz e 73,2%, a sal-doto na razmena e negativno i iznesuva 66,2 milionidolari. Deficitot vo ovoj period od godinata vo odnosna istiot period 2000 godina beleì zna~itelen pad od34,1%, ili 34,3 milioni dolari pomalku.

Vo tekot na fevruari, izvozot na makedonski stokiiznesuva{e 98,6 milioni dolari, {to e za 20,2% pove-}e vo odnos na prethodniot mesec. Istovremeno, rea-liziran e uvoz na stoki vo vrednost 129,2 milioni do-lari, odnosno 9,9% pove}e sporedeno so januari. Spo-redeno so istiot mesec minatata godina, indeksot nanadvore{no - trgovskata razmena, vo fevruari ovaa go-dina e namalen za 20,8%.

Vo razgleduvaniot period, najgolemo u~estvo voizvozot imaat raznite gotovi proizvodi (35,0%), pro-izvodite klasirani spored materijalot (30,4%) i pi-jalocite i tutunot (11,4%), a kaj uvozot dominiraatraznite transakcii i nespomnata stoka (24,5%), mine-ralnite goriva i maziva (19,0%) i ma{inite i trans-portnite uredi (15,5%).

Nabquduvano spored ekonomskata namena na stoki-te, vo prvite dva meseci od ovaa godina, izvozot na sto-ki za {iroka potro{uva~ka dostigna 90,1 milioni do-lari, odnosno 49,9% od vkupniot izvoz, a vedna{ potoasledi izvozot na proizvodi za reprodukcija so 85,9 mi-lioni dolari (47,6%). Sostojbite na stranata na uvo-

zot se popovolni, so ogled na toa {to se zgolemuva u~es-tvoto na uvozot na proizvodi za reprodukcija (70,7%),za smetka na uvozot na stoki za {iroka potro{uva~ka(19,1).

Analizirano spored proizvodi, vo periodot januari-fevruari 2001 godina, najgolemi prilivi se ostvareniod izvozot na toplo valani proizvodi od èlezo (13,4milioni dolari), ̀ enski bluzi i ko{uli (12,3 milionidolari) i nelegiran cink (10,7 milioni dolari).

Inaku, vo razgleduvaniot period ne bea registrira-ni pozna~ajni promeni vo pogled na geografskata na-so~enost na stokovnata razmena na Republika Makedo-nija. Sledstveno, grupacijata na razvieni zemji i pona-tamu e najgolemiot trgovski partner na Republika Ma-kedonija, so u~estvo od 63,7% vo izvozot i 48,6% vo uv-ozot. Pritoa, najgolem del od izvozot na makedonskistoki se ostvaruva vo zemjite ~lenki na EU (45,9%), ana republikite od porane{na SFRJ otpa|aat 30,9%.Istovremeno, dominira uvozot na stoki od zemjite~lenki na EU (39,7%), po {to sleduvaat zemjite odCentralna i Isto~na Evropa (28,2%) i republikitena porane{na SFRJ (19,0%).

Nabquduvano po pooddelni zemji, SR Germanija osta-nuva najzna~ajniot trgovski partner na Republika Ma-kedonija so u~estvo od 18,5% vo vkupnata razmena(24,7% vo izvozot i 14,0% vo uvozot). Potoa sleduva SRJugoslavija so 15,3% (24,1% kaj izvozot i 8,8% kaj uvo-zot), dodeka Rusija e tretiot trgovski partner na Repub-lika Makedonija so u~estvo od 9,0%. Potoa sleduvaatGrcija (8,1%), SAD (6,8%), Italija (5,4%), Slovenija(5,2%) itn.

NADVORE[NO-TRGOVSKA RAZMENA




Nadvore{no - trgovska razmena I/2000 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Vkupno 2000 I/2001 II

Vkupen izvoz 89.7 114.9 125.2 104.0 99.4 113.2 114.9 105.9 123.4 106.5 105.1 115.6 1,317.8 82.0 98.6

Vkupen uvoz 132.2 172.9 300.8 127.2 166.4 186.4 143.9 151.3 172.7 159.2 179.6 188.4 2,081.0 117.6 129.2

Saldo -42.4 -58.1 -175.5 -23.2 -67.0 -73.3 -29.0 -45.5 -49.4 -52.8 -74.5 -72.8 -763.2 -35.6 -30.6

* Minatiot broj na biltenot, vo kolonata Vkupno za 2000 godina be{e napravena pe~atna gre{ka, za {to iskreno im se izvinuvame na ~itatelite.

SOSTOJBA NA NADVORE[NIOT DOLG(po koristeni srednoro~ni i dolgoro~ni krediti)

31.12. 31.12. 31.12. 28.02. Plan na otplata vo 2001 godina

Vo milioni SAD dolari 1998 1999 2000 2001 glavnina kamata vkupno

1 2 3 4 5 6 7

1. OFICIJALNI KREDITORI 1004.2 1030.8 1025.2 1020.4 85.7 40.6 126.3

1.1. Multilateralni kreditori 683.7 713.7 708.9 717.9 57.6 26.1 83.6

1.1.1 IMF 114.2 113.2 81.6 78.4 7.8 2.1 9.9

1.1.2 IBRD 114.8 116.8 116.5 121.2 4.1 6.9 11.0

1.1.3 IFC 55.5 56.9 57.1 57.0 19.9 4.8 24.7

1.1.4 IDA 179.1 221.9 245.7 247.6 0.0 1.9 1.9

1.1.5 EIB 54.3 68.3 67.4 65.9 2.9 3.5 6.3

1.1.6 EUROFIMA 21.9 17.1 16.7 16.3 4.3 0.7 5.0

1.1.7 Fond za socijalen razvoj 4.8 4.6 7.0 6.4 1.0 0.3 1.3

1.1.8 EBRD 90.1 72.3 76.6 76.0 17.5 4.1 21.7

1.1.9 Evropska Unija 48.1 40.8 37.2 45.8 0.0 1.9 1.9

1.1.10 IFAD 0.8 1.7 3.1 3.3 0.0 0.0 0.0

1.2. Bilateralni kreditori 320.5 317.1 316.3 302.5 28.2 14.5 42.7

1.2.1. Reprogramiran dolg 280.1 265.3 252.5 251.7 22.9 12.5 35.4

1.2.2. Nereprogramiran dolg 32.5 14.3 12.0 0.0 1.2 0.1 1.3

1.2.3. Novozaklu~eni krediti 7.9 37.5 51.8 50.8 4.1 1.9 6.0

2. PRIVATNI KREDITORI 394.4 407.7 402.4 405.1 34.6 28.9 63.4

2.1. Londonski klub �NFA� od 1997 243.1 250.2 252.7 258.0 0.0 20.3 20.3

2.2. Ostanati 151.3 157.5 149.7 147.1 34.6 8.6 43.1

2.2.1. Pretprijatija (komercijalni krediti) 26.7 25.9 30.9 115.6 7.7 2.0 9.7

2.2.2. Banki (finansiski i stokovni krediti) 121.5 131.6 118.8 31.5 26.9 6.6 33.5

VKUPNO (1+2) 1398.6 1438.5 1427.6 1425.5 120.3 69.5 189.7

1) Prethodni podatoci

Izvor: Kvartalni bilteni na NBRM i interni podatoci na Ministerstvoto za finansii.


Nadvore{niot dolg na Republika Makedonija vrz os-nova na srednoro~ni i dolgoro~ni krediti vo prvitedva meseci od ovaa godina beleì blag pad od 2,1 mili-oni dolari (ili 0,15%) vo odnos na sostojbata na dolgotna krajot na 2000 godina, dostignuvaj}i na toj na~in ni-vo od 1.425,5 milioni dolari.

Najgolem del od nadvore{niot dolg e sprema ofici-jalnite (multilateralni i bilateralni) kreditori i evo visina od 1.020,4 milioni dolari, dodeka dolgot konprivatnite kreditori iznesuva 405,1 milioni dolari.

Vo ramkite na dolgot kon oficijalnite kreditori,Republika Makedonija dolì 717,9 milioni dolari,odnosno 70,3% sprema multilateralnite kreditori,{to vo sporedba so sostojbata na dolgot na krajot na mi-natata godina pretstavuva zgolemuvawe od 9 milionidolari. Toa glavno se dolì na zabrzanata dinamika napovlekuvawe na sredstva od multilateralnite kredi-tori vo prvite dva meseci od godinata. Kaj bilateral-nite kreditori, pak, ostvareno e namaluvawe na dolgotod 13,8 milioni dolari, koe vo golem del e rezultat na

otplatata na obvrskite kon Pariskiot klub na kredi-tori. Imeno, od septemvri minatata godina RepublikaMakedonija zapo~na so redovno servisirawe na dos-peanite obvrski kon zemjite od Pariskiot klub na kre-ditori. Ostanatoto namaluvawe na dolgot vo ovaa godi-na vo odnos na minatata se dolì na namaluvaweto poosnov na finansiski i stokovni krediti zemeni odstrana na makedonskite komercijalni banki.

Vredno e da se napomene deka na sreden rok }e trebapostepeno da se namaluva postoe~koto nivo na deficitvo platniot bilans i vnimatelno da se dizajnira nata-mo{noto zadolùvawe na zemjata, posebno vo odnos nakreditite pod nekoncesionalni uslovi, {to e predvi-deno i vo dogovorenata makroekonomska programa soMMF za slednite tri godini.

Spored planot na otplata na obvrskite vo tekot na2001 godina, na neto osnova treba da se platat obvrski-te vo iznos od 189,7 milioni dolari od koi 120,3 milio-ni dolari se obvrski po dostasana glavnina, dodeka 69,5milioni dolari se obvrski po kamata.

NADVORE[EN DOLG

1 2 / 1 3

Vkupnite prihodi na centralniot buxet vo prviotkvartal od ovaa godina dostignaa 13.488 milionidenari, {to pretstavuva 22,1% od planiranite pri-hodi za 2001 godina. Vo odnos na istiot period mina-tata godina koga se ostvareni 12.926 milioni denari,buxetskite prihodi beleàt zgolemuvawe od 4,4%.

Porastot na vkupnite prihodi glavno se dolì nazgolemenite dano~ni prihodi (za 6,5%) koi vo ovoj pe-riod u~estvuvaat so 86,1% vo strukturata na vkupnitebuxetski prihodi. Zgolemeni prihodi se evidenti-rani re~isi kaj site danoci, so isklu~ok na per-sonalniot danok od dohod od koj se ostvareni 1.873milioni denari, {to pretstavuva namaluvawe od22,6% vo odnos na istiot period minatata godina.Vakvoto namaluvawe be{e sosema o~ekuvano so ogledna poslednite izmeni vo Zakonot za personalen danokod dohod napraveni vo fevruari ovaa godina, so koipokraj drugoto, se izvr{i i redukcija na dano~nitestapki od 23%, 27% i 35% na dve stapki od 15% i 18%.

Najgolem porast na prihodite (63,9%) vo odnos naminatata godina e ostvaren kaj DDV, od koj se reali-zirani 4.879 milioni denari ili 26,7% od planira-nite. Porast na prihodite e evidentiran i kaj akci-zite od koi se ostvareni 2.424 milioni denari, {topretstavuva malo zgolemuvawe od 0,9% vo odnos naperiodot januari-mart 2000 godina. Zna~ajno e da seistakne deka vo razgleduvaniot period, zna~itelnopovisoki prihodi od akcizi vo odnos na minatata go-dina se realizirani kaj naftenite derivati (38,4%)i tutunskite prerabotki (104%), me|utoa nivniotefekt e neutraliziran pred se poradi mo{ne niski-te prihodi od akcizi od patni~ki avtomobili vo iz-nos od 124 milioni denari, sporedeno so istiot peri-od minatata godina koga se naplateni 768 milionidenari.

Isto taka, zgolemeni dano~ni prihodi vo iznos od984 milioni denari se ostvareni kaj danokot od do-bivka, {to pretstavuva zgolemuvawe od 8,9% voodnos na istiot period minatata godina, {to e rezul-tat na podnesenata godi{na smetka na krajot na fev-ruari vrz osnova na koja se vr{i poramnuvawe na up-latenite akontacii so realnite iznosi, odnosno seutvrduva vistinskata obvrska za presmetaniot danokod dobivka.

Od druga strana, prihodite od danocite od me|una-rodna trgovija i transakcii (carini i drugite uvoz-ni dava~ki) koi u~estvuvaat so 12,5% vo strukturatana vkupnite buxetski prihodi, vo prviot kvartal odovaa godina beleàt namaluvawe od 36,5% vo odnosna istiot period minatata godina, {to glavno e re-zultat na poniskata naplata na uvoznite dava~ki(39,8%).

Od ostanatite buxetski prihodi, pozna~aen e pri-livot na sredstva od nedano~nite prihodi (pretpri-emni~ki prihod i prihod od imot, taksi, nadomesto-ci i sl.) vo vkupen iznos od 1.084 milioni denari,{to pretstavuva zgolemuvawe od 49,4% vo odnos naprviot kvartal od minatata godina. Najgolem del odovie sredstva vo iznos od 520 milioni denari pret-stavuvaat prihodi od javni finansiski i nefinan-siski institucii, realizirani vo mart 2001 godina.

Zadolùvaweto vo stranstvo e povisoko vo spored-ba so istiot period od minatata godina za 45,9% po-radi realiziraniot priliv na sredstva vo mesec fev-ruari vo iznos od 607 milioni denari koi pretstavu-vaat prva tran{a od Kreditot na Evropskata unijanamenet za makrofinansiska poddr{ka. Vo mart 2001godina ne e evidentirano dopolnitelno zadolùva-we kaj me|unarodnite finansiski institucii.

BUXETSKI PRIHODI

PRI

HOD

I N

A B

UXET

OT

NA

REP

UBL

IK

A M

AK

EDO

NI

JA (

za p

erio

dot

janu

ari

2000

- m

art

2001

god

ina)

(vo

mil

ioni

den

ari)

Ost

vare

no v

oO

stva

reni

pri

hodi

po

mese

ciVi

d na

pri

hodi

Janu

ari-

Deke

mvri

Janu

ari

Fev

ruar

iM

art

Apri

lM

ajJu

niJu

liAv

gust

Sep

temv

riO

ktom

vri

Noe

mvri

Deke

mvri

Janu

ari

Fev

ruar

iM

art

2000

2000

2000

2000

2000

2000

2000

2000

2000

2000

2000

2000

2000

2001

2001

2001

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

12

34

56

78

910

1112

1314

1516

17B

IL

AN

S N

A P

RIHO

DI

TE63

,097

3,

837

3,

821

5,

268

5,

603

6,

333

5,

389

4,

615

5,

238

4,

186

5,91

86,

312

6,57

54,

420

4,20

04,

868

IZV

ORN

I P

RIHO

DI

56,7

65

3,12

0

3,59

0

4,95

1

4,51

1

4,83

0

5,34

1

4,55

5

5,23

8

4,17

65,

906

6,12

34,

419

4,41

73,

450

4,82

9D

AN

O^N

I P

RIHO

DI

51,1

20

2,93

6

3,36

2

4,60

6

4,25

0

4,60

8

4,55

1

4,26

6

4,83

4

3,93

34,

880

4,69

34,

195

4,26

13,

255

4,09

1D

anok

od

doho

d, o

d do

bivk

a i

od

kapi

taln

i do

bivk

i13

,586

71

1

1,16

2

1,45

2

1,09

1

993

1,

122

1,

057

1,

252

1,

073

1,08

71,

156

1,42

992

689

01,

041

Per

sona

len

dano

k od

doh

od10

,793

55

9

874

98

8

916

80

1

941

96

7

841

87

488

793

61,

208

715

575

583

Dan

ok o

d do

bivk

a2,

793

15

2

288

46

4

175

19

2

181

90

41

1

199

200

220

222

211

315

458

Dom

a{ni

dan

oci

na s

toki

i u

slug

i29

,733

1,

708

1,

556

2,

116

2,

291

2,

997

2,

795

2,

809

2,

942

2,

404

3,17

92,

859

2,07

92,

900

1,85

82,

544

Dan

ok n

a pr

omet

i D

DV

(od

1.04

.200

0)17

,452

95

6

951

1,

070

1,

173

1,

781

1,

655

1,

696

1,

808

1,

153

2,24

11,

766

1,20

22,

252

1,04

21,

585

Akc

izi

12,2

81

752

60

5

1,04

6

1,11

8

1,21

6

1,14

0

1,11

3

1,13

3

1,25

193

71,

092

877

647

817

960

Dan

ok o

d m

e|un

arod

na t

rgov

ija

itr

ansa

kcii

(car

ini

i da

va~k

i)7,

733

51

1

643

1,

022

86

7

616

63

3

387

63

9

440

613

677

685

424

457

500

Uvoz

ni d

ava~

ki6,

040

40

8

518

84

2

667

46

9

498

30

4

507

31

846

650

753

733

836

136

5D

rugi

uvo

zni

dava

~ki

i ta

ksi

1,69

3

103

12

5

180

20

0

148

13

5

83

132

12

214

717

014

986

9613

5D

rugi

dan

oci

63

6

1

16

1

1

1

13

1

161

11

00

0D

rugi

dan

oci

koi

ne s

ekl

asif

icir

ani

na d

rugo

mes

to63

6

1

16

1

1

1

13

1

16

11

10

00

Dan

oci

od s

peci

fi~

ni u

slug

i5

01

00

00

00

00

01

00

0K

omun

alni

dan

oci

50

10

00

00

00

00

10

00

Taks

i za

kor

iste

we

ili

dozv

oli

za v

r{ew

e na

dej

nost

00

00

00

00

00

00

011

506

Doz

voli

za

vr{

ewe

dejn

ost

00

00

00

00

00

00

010

484

Taks

a za

mot

orni

voz

ila

00

00

00

00

00

00

01

21

NED

AN

O^N

I P

RIHO

DI

5,64

5

185

22

7

345

26

1

223

78

9

289

40

4

242

1,02

61,

430

224

153

193

738

Pre

tpri

ema~

ki p

riho

d i

prih

od o

d im

ot1,

133

49

70

14

0

67

37

300

11

6

39

9173

9061

5570

520

Pro

fit

od

dopo

lnit

elni

akt

ivno

sti

na V

ladi

ni i

nsti

tuci

i15

0

0

0

0

0

0

0

0

0

150

00

00

Pri

hodi

od

javn

i f

inan

sisk

i i

nef

inan

sisk

i in

stit

ucii

697

25

70

14

0

67

35

205

80

0

45

030

052

7052

0D

rugi

pri

hodi

od

imot

421

24

0

0

0

2

95

36

39

46

5760

614

00

Taks

i i

nado

mes

toci

1,22

1

68

115

12

3

101

11

9

111

97

77

95

119

9896

7069

109

Par

i~ni

kaz

ni17

0

6

15

14

11

28

14

10

4

825

1321

175

8S

udsk

i ta

ksi

495

30

53

59

45

48

44

38

20

37

4543

3117

3248

Adm

inis

trat

ivni

tak

si55

1

32

46

49

45

43

53

48

52

5049

4244

3532

53D

rugi

Vla

dini

usl

ugi

325

23

22

26

22

24

24

28

35

28

2625

4228

4710

5D

rugi

ned

ano~

ni p

riho

di34

9

15

19

57

41

22

25

47

23

2931

1624

38

4K

AP

ITA

LN

I P

RIHO

DI

2,61

7

30

0

0

30

20

328

1

23

0

077

71,

200

03

21

Pro

da`

ba n

a ka

pita

lni

sred

stva

2,61

730

00

3020

328

123

00

777

1,20

00

10

0Pr

oda`

ba n

a ze

mji{

te i

nem

ater

ijal

ni v

lo`

uvaw

a0

00

00

00

00

00

00

22

1TR

AN

SF

ERI

I D

ON

AC

II

4,15

5

717

27

10

6

4

1,50

3

16

60

0

1013

190

1,51

00

141

38Tr

ansf

eri

od d

rugi

niv

oa n

a vl

ast

717

71

7

0

0

0

0

0

0

0

00

00

00

0Te

kovn

i tr

ansf

eri

od d

rugi

niv

oa n

a vl

ast

717

71

7

0

0

0

0

0

0

0

00

00

00

0D

onac

ii o

d st

rans

tvo

3,43

8

0

27

106

4

1,

503

16

60

0

10

1319

01,

510

014

138

Op{

ti i

tek

ovni

don

acii

3,43

8

0

27

106

4

1,

503

16

60

0

10

1319

01,

510

014

138

ZAD

OL

@UV

AW

E V

O S

TRA

NS

TVO

2,18

2

0

205

21

1

1,08

8

0

33

0

0

00

064

50

607

0M

e|un

arod

ni r

azvo

jni

agen

cii

2,18

2

0

205

21

1

1,08

8

0

33

0

0

00

064

50

607

0Za

dol`

uvaw

a ka

j me|

unar

odni

raz

vojn

i ag

enci

i2,

182

0

20

5

211

1,

088

0

33

0

0

0

00

645

060

70


1 4 / 1 5

Vkupnite rashodi na centralniot buxet vo prviotkvartal od 2001 godina iznesuvaa 13.019 milioni de-nari, {to vo odnos na istiot period minatata godinapretstavuva zgolemuvawe od 24,3%. Sporedeno soproektiranite golemini za 2001 godina, podatociteza prvite tri meseci od ovaa godina upatuvaat na re-~isi ramnomerna kvartalna distribucija na rasho-dite (21,3% od rashodite se ostvareni vo prviotkvartal). Imeno, za razlika od minatite godini, kogavoobi~aeno prviot kvartal se karakterizira{e sonamalen intenzitet na buxetska potro{uva~ka, ovaagodina sezonskata dinamika e delumno naru{ena po-radi vonrednite tro{oci za nacionalna bezbednost(eskalacijata na sudirot so vooruènite grupi eks-tremisti vo prvata polovina na mart).

Nabquduvano po oddelni kategorii na tro{oci,Za platite na vrabotenite vo javnata adminstracijavo periodot januari-mart 2001 godina se isplateni4.214 milioni denari (ili 32,4% od vkupnite rasho-di), {to pretstavuva zgolemuvawe od 18,7% vo odnosna istiot period minatata godina. Porastot pred se,se dolì na nesoodvetnata sporedbena osnova, bidej-}i vo januari minatata godina be{e isplatena samovtorata polovina od platite za dekemvri 1999 godi-na. Sporedeno na godi{no nivo, vo prviot kvartal seostvareni 27,6% od vkupno predvidenite sredstva zaplati, naemnini i nadomestoci vo Buxetot za 2001godina.

Tro{ocite za stoki i uslugi vo prvite tri meseciod ovaa godina iznesuvaa 1.809 milioni denari, {tosporedeno so prviot kvartal vo 2000 godina pret-stavuva porast od 46,1%. Toa glavno se dolì na von-rednite tro{oci za nacionalna bezbednost vo mart,koga voedno e zabeleàno zgolemuvawe kaj site po-zna~ajni tro{o~ni stavki vo ramkite na ovaa kate-gorija (na primer, tro{ocite za materijali vo pr-viot kvartal se povisoki za 56,5% vo odnos na istiotperiod minatata godina).

Tekovnite transferi vo razgleduvaniot periodzabeleàa porast od 5,6% vo odnos na minatata godi-na. So ogled na pribli`no ednakvite iznosi kaj po-ve}eto transferni pla}awa vo prviot kvartal, glav-

na pri~ina za porastot se zgolemenite tro{oci zasubvencii (26,7%), koi vo strukturata na tekovnitetransferi u~estvuvaat so 20%. Kako pozna~ajni te-kovni transferi od centralniot buxet vo ovoj peri-od moè da se izdvojat redovnite transferi do Fon-dot za penzisko i invalidsko osiguruvawe vo iznosod 907 milioni denari i programite za socijalna po-mo{ (792 milioni denari).

Vo periodot januari-mart 2001 godina, kamatnitepla}awa iznesuvaa 1.043 milioni denari, odnosno 5pati pove}e vo odnos na prviot kvartal minatata go-dina, {to se dolì na redovnata otplata na obvrs-kite kon Pariskiot klub na doveriteli i redovnotoservisirawe na obvrskite kon ostanatite nadvore{-ni kreditori. Od niv, najgolemiot del (96,2%) pret-stavuvaat kamatni pla}awa po osnov na zaemi odstranstvo.

Povisok iznos e registriran i kaj kapitalnitetro{oci (za 23,4%), koi vo analiziraniot period iz-nesuvaa 770 milioni denari i u~estvuvaa vo struktu-rata na vkupnite rashodi na centralniot buxet so5,9%. Inaku, kako najzna~ajni kategorii vo ramkitena kapitalnite tro{oci se izdvojuvaat tro{ocite zapostrojki, oprema i ma{ini (21,9%) i tro{ocite zaizgradba i renovirawe (21,6%).

Kapitalnite transferi vo periodot januari-mart2001 godina iznesuvaa 244 milioni denari, {to voodnos na istiot period minatata godina pretstavuvanamaluvawe od 28%. Najgolemiot del od isplatenitesredstva po ovoj osnov se nameneti za realizacijatana programata za pati{ta (215 milioni denari).

Zna~aen del od isplatenite sredstva vo prviotkvartal od centralniot buxet otpa|a i na tro{ocitepovrzani so davaweto na zaemi, u~estvoto vo del odhartii od vrednost i otplatata na glavnina (8,63%).Strukturno nabquduvano, najgolemiot del od oviesredstva (86,2%) e namenet za redovnoto servisirawena dolgovite. Imeno, vo razgleduvaniot period e ot-platena glavnina po stranski i doma{ni zaemi vo vi-sina od 969 denari, od koi samo 4 milioni denari seotplata na redovna glavnina na zaem od Narodnatabanka na Republika Makedonija.

BUXETSKI RASHODI

RA

SH

OD

I N

A B

UX

ETO

T N

A R

EP

UB

LI

KA

MA

KE

DO

NI

JA (

za p

erio

dot

janu

ari

2000

- m

art

2001

god

ina)

(vo

mil

ioni

den

ari)

Ost

vare

ni r

asho

diO

stva

reni

ras

hodi

po

mese

ciVi

d na

ras

hodi

Janu

ari-

Deke

mvri

Janu

ari

Fev

ruar

iM

art

Apri

lM

ajJu

niJu

liAv

gust

Sep

temv

riO

ktom

vri

Noe

mvri

Deke

mvri

Janu

ari

Fev

ruar

iM

art

2000

2000

2000

2000

2000

2000

2000

2000

2000

2000

2000

2000

2000

2001

2001

2001

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

12

34

56

78

910

1112

1314

1516

17B

IL

AN

S N

A R

AS

HO

DI

TE57

,689

2,

833

3,

675

3,

968

5,

448

3,

591

4,

579

3,

905

3,

657

3,

437

3,96

05,

733

12,9

024,

970

3,48

24,

567

TEK

OV

NI

TR

O[

OC

I46

,985

2,

321

3,

156

3,

366

4,

498

3,

239

4,

036

3,

384

3,

222

3,

076

3,45

54,

860

8,37

33,

850

3,15

34,

120

Pl

ati,

nae

mni

ni i

nad

omes

toci

16,2

85

559

1,

510

1,

481

1,

432

1,

515

1,

433

1,

407

1,

242

1,

363

1,41

21,

516

1,41

51,

424

1,34

21,

448

Osn

ovni

pl

ati

i na

emni

ni14

,383

54

1

1,30

5

1,27

2

1,24

6

1,32

9

1,24

9

1,22

9

1,23

1

1,19

41,

234

1,32

61,

227

1,24

01,

150

1,23

1N

adom

esto

ci1,

902

17

20

6

209

18

6

186

18

4

178

11

16

917

819

018

818

319

321

6S

toki

i o

stan

ati

usl

ugi

6,29

4

351

39

7

490

60

0

505

51

6

623

34

7

375

552

518

1,02

038

034

71,

082

Pat

ni i

dne

vni

tro{

oci

300

28

22

22

22

22

25

14

31

23

2440

2725

2518

1K

omun

alni

usl

ugi

375

17

36

58

27

13

21

40

6

15

3041

6825

2675

Zato

pluv

awe

486

53

40

81

43

7

11

30

-1

24

8860

5146

8711

5M

ater

ijal

i3,

076

16

5

162

20

5

215

20

8

255

32

5

221

19

425

225

761

519

699

539

Tro{

oci

za t

rans

port

199

18

17

22

14

12

15

13

15

11

3013

2015

2254

Teko

vno

(rut

insk

o) o

dr`

uvaw

e12

6

6

4

9

5

6

14

14

3

713

739

83

10D

ogov

orni

usl

ugi

819

35

61

64

64

53

10

8

114

46

37

7159

106

5459

64D

rugi

ope

rati

vni

tro{

oci

913

28

55

29

20

9

184

66

73

25

65

4441

9411

2643

Teko

vni

tran

sfer

i22

,790

1,

412

1,

142

1,

287

1,

911

1,

219

2,

013

1,

354

1,

633

1,

338

1,49

12,

315

5,67

51,

197

1,31

71,

544

Tran

sfer

i na

vl

adin

i in

stit

ucii

2,38

6

102

12

4

152

12

7

179

19

4

138

15

6

9218

840

353

295

5215

7D

ràv

ni d

onac

ii, t

rans

fer

i na

fiz

i~ki

lic

a i

na n

esto

pans

ki o

rgan

izac

ii13

,328

1,

093

98

5

985

1,

072

90

4

850

1,

127

1,

200

1,

101

1,15

61,

716

1,13

81,

077

1,09

41,

077

Tran

sfer

i po

osn

ova

na s

ubve

ncii

7,07

6

217

32

15

0

712

13

5

969

89

27

7

145

148

196

4,00

525

172

309

Kam

atni

pl

a}aw

a1,

616

0

10

6

107

55

5

0

74

0

0

00

511

262

850

146

47K

amat

a na

dom

a{ni

kre

dit

i0

00

00

00

00

00

00

040

0K

amat

a na

str

ansk

i kr

edit

i1,

616

0

10

6

107

55

5

0

74

0

0

00

511

262

850

106

47K

AP

ITA

LN

I T

RO

[O

CI

5,18

6

145

18

3

296

27

1

229

27

6

415

40

2

336

382

357

1,89

617

920

838

3K

upuv

awe

na k

apit

alni

sre

dst

va3,

231

55

84

14

7

175

10

9

163

20

5

212

29

8 18

913

71,

458

6420

825

4K

upuv

awe

na g

rad

e`ni

obj

ekti

590

0

0

22

0

0

0

0

0

5

200

543

04

77M

ebel

i k

ance

lar

iska

opr

ema

225

8

6

15

40

7

12

12

12

17

168

709

710

Kup

uvaw

e na

mot

orni

voz

ila

185

0

9

1

1

0

3

0

0

0

1328

131

04

11F

izib

ilit

i st

udii

, pod

goto

vka

napr

oekt

i i

diz

ajn

4

0

0

0

0

0

0

0

0

00

04

00

0P

ostr

ojki

, opr

ema

i m

a{in

erij

a17

7

0

1

1

0

8

1

0

0

11

016

50

130

39I

zgra

dba

, ren

ovir

awe

i un

apre

duv

awe

951

34

59

73

76

53

99

87

14

9

157

576

102

5146

66O

snov

no i

spe

cija

lno

od

rùv

awe

(inv

esti

cion

o od

rùv

awe)

1,09

9

12

9

35

58

40

48

106

51

11

882

9544

34

1852

Kap

ital

ni t

rans

fer

i1,

956

90

99

14

9

96

120

11

3

209

19

0

3819

322

043

811

50

129

Kap

ital

ni t

rans

fer

i do

vla

dini

ins

titu

cii

1,77

1

71

71

149

96

12

0

113

18

9

200

16

168

179

397

115

012

9K

apit

alni

tra

nsf

eri

do

edin

ici

nal

okal

na s

amou

prav

a18

5

20

28

0

0

0

0

20

-11

22

2541

400

00

DA

VA

WE

NA

ZA

EM

I, U

Ê

STV

O V

O D

EL

OD

HA

RTI

ITE

OD

VR

ED

NO

ST

IO

TPL

ATA

NA

GL

AV

NI

NA

5,51

7

367

33

7

306

68

0

124

26

7

106

33

25

123

516

2,63

494

112

063

Dava

we

zaem

i i

u~es

tvo

vo d

el o

d ha

rtii

te o

d vr

edno

st3,

956

36

7

238

20

3

147

12

4

182

10

6

33

2512

325

2,38

314

20

12Za

emi

na p

oedi

nci

i ne

stop

ansk

i or

gani

zaci

i3,

434

16

6

216

18

4

105

10

0

162

86

17

8

108

82,

273

142

00

U~e

stvo

vo

del

od

javn

ite

pret

prij

atij

a52

2

200

22

19

42

23

20

20

16

18

1517

110

00

12A

mor

tiza

cija

(ot

plat

a na

gl

avni

na)

1,56

1

0

99

103

53

3

0

84

0

0

00

491

251

798

120

51O

tpl

ata

na d

oma{

en d

olg

8

0

0

0

0

0

8

0

0

00

00

40

0O

tpl

ata

na n

advo

re{

en d

olg

1,55

3

0

99

103

53

3

0

76

0

0

00

491

251

794

120

51


BUXET - CENTRALNA DR@AVNA VLAST(vo denari)

1999 2000 2001

Zavr{na smetka Rebalans* Buxet**

VKUPNI PRIHODI 50,478,031,862 64,771,000,000 60,979,525,00IZVORNI PRIHODI 44,728,175,441 57,175,000,000 53,922,000,000

DANO^NI PRIHODI 41,858,828,319 50,931,000,000 49,728,000,000

Danok od dohod, od dobivka i od kapitalni dobivki 12,793,078,777 13,136,000,000 10,815,000,000

Personalen danok od dohod 10,233,016,110 10,523,000,000 7,789,000,000

Danok od dobivka 2,559,325,945 2,613,000,000 3,026,000,000

Drugi danoci od dohod, od dobivka i od kapitalni dobivki 736,722 0 0

Doma{ni danoci na stoki i uslugi 20,631,883,947 29,132,000,000 31,248,000,000

Danok na promet 9,958,866,206 3,946,000,000 0

Danok na dodadena vrednost (od 1.04.2000) 0 12,938,000,000 18,254,000,000

Akcizi 10,673,017,741 12,248,000,000 12,994,000,000

Danok od me|unarodna trgovija i transakcii (carini i dava~ki) 8,302,773,971 8,600,000,000 7,595,000,000

Uvozni dava~ki 6,802,005,702 7,176,000,000 5,911,000,000

Drugi uvozni dava~ki i taksi 1,500,768,269 1,424,000,000 1,864,000,000

Drugi danoci 123,627,594 55,000,000 60,000,000

Drugi danoci koi ne se klasificirani na drugo mesto 123,627,594 55,000,000 60,000,000

Danoci od specifi~ni uslugi 7,464,030 8,000,000 10,000,000

Komunalni danoci 7,464,030 8,000,000 10,000,000

NEDANO^NI PRIHODI 2,869,347,122 6,244,000,000 4,194

Pretpriema~ki prihod i prihod od imot 798,125,658 1,128,000,000 1,287,000,000

Taksi i nadomestoci 1,156,606,788 1,300,000,000 1,420,000,000

Drugi Vladini uslugi 127,316,281 200,000,000 200,000,000

Drugi nedano~ni prihodi 632,921,803 379,000,000 400,000,000

Proda`ba na kapitalni sredstva 154,376,592 3,237,000,000 887,000,000

TRANSFERI I DONACII 2,419,089,626 5,399,000,000 1,777,525,000

Transferi od drugi nivoa na vlast 32,283,095 0 0

Donacii od stranstvo 2,386,806,531 5,399,000,000 1,777,525,000

ZADOL@UVAWE VO STRANSTVO 3,330,766,795 2,197,000,000 5,280,000,000

Me|unarodni razvojni agencii 3,330,766,795 2,197,000,000 5,280,000,000

VKUPNI RASHODI 49,761,209,034 57,701,458,567 60,979,525,000TEKOVNI TRO[OCI 42,088,365,187 46,997,572,994 48,489,209,000

Plati, naemnini i nadomestoci 15,996,631,927 16,288,881,140 15,269,902,000

Stoki i ostanati uslugi 5,646,765,633 6,301,920,572 6,362,705,000

Tekovni transferi 18,227,967,627 22,790,751,680 22,694,602,000

Kamatni pla}awa 2,217,000,000 1,616,019,602 4,162,000,000

KAPITALNI TRO[OCI 2,407,296,601 5,186,521,411 6,154,816,000

Kupuvawe na kapitalni sredstva 1,312,799,356 3,230,782,373 4,142,216,000

Kapitalni transferi 1,094,497,245 1,955,739,038 2,012,600,000

DAVAWE NA ZAEMI, UÊSTVO VO DEL OD

HARTIITE OD VREDNOST I OTPLATA NA GLAVNINA 5,265,547,247 5,517,364,162 6,335,500,000

Davawe na zaemi i u~estvo vo del od hartiite od vrednost 2,942,547,247 3,956,462,370 3,300,000,000

Amortizacija (otplata na glavnina) 2,323,000,000 1,560,901,792 3,035,500,000

1 6 / 1 7

Zabele{ka:*Poradi Odlukata za izmena i dopolnuvawe na sredstvata vo Posebniot del utvrden so Buxetot na R. Makedonija za 2000 godina, iznosite na rashodnata strana se razlikuvaat odRebalansot za 2000 godina.

**Prihodite vo 1999 i 2000 godina, se reklasificirani spored noviot Pravilnik za klasifikacija na prihodite.


FOND ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWEVkupnite prihodi na Fondot za penzisko i invalidsko

osiguruvawe vo prviot kvartal od 2001 godina iznesuvaa5.711 milioni denari, {to pretstavuva zgolemuvawe od13,2% vo sporedba so istiot period vo 2000 godina. Struk-turno nabquduvano, najgolemo u~estvo imaat pridonesite odplati (68,8%), koi beleàt zgolemuvawe od 7,9% vo odnos nanabquduvaniot period. Vo prvite tri meseci od ovaa godinae zabeleàno zgolemuvawe i kaj prihodite od Buxetot na Re-publika Makedonija (za 21%), {to proizleguva od potrebataza ispolnuvawe na dopolnitelnite obvrski na Fondot (naprimer, retroaktivnata isplata na razlikata vo penziite od8%, obvrskite koi proizlegoa so reformite vo javnata admi-nistracija regulirani so Zakonot za predvremeno penzioni-rawe od 2000 godina i sl.). Zna~ajno zgolemuvawe za 20 pativo nabquduvaniot period beleàt i Prihodite od proda`bana akcii.

Vo razgleduvaniot period, vkupnite rashodi na Fondot

iznesuvaat 6.094 milioni denari, {to pretstavuva zgolemu-vawe od 10,6% vo odnos na prviot kvartal vo 2000 godina. Ovae pred se, rezultat na zgolemuvaweto na tro{ocite za penzii(za 11,4%), na koi otpa|aat 86,2% od vkupnite rashodi. Pri-~inata za ovoj porast se novite obvrski na Fondot za retro-aktivna isplata na razlikata vo penzii od 8% (vo visina od267 milioni denari) i isplatite po osnov na reformskitemerki povrzani so predvremenoto penzionirawe. Zna~aendel od rashodite na Fondot se vo forma na inter-fondovskitransfer kon Fondot za zdravstveno osiguruvawe na imepridones za zdravstvena za{tita (693 milioni denari), {tovo sporedba so prviot kvartal od minatata godina pretstavu-va zgolemuvawe od 5,5%.

Vo prvite tri meseci od 2001 godina, Fondot za penzisko iinvalidsko osiguruvawe ostvari deficit od 383 milioni de-nari, koj e ponizok za 84 milioni denari vo sporedba so is-tiot period minatata godina.

FOND ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWE(vo milioni denari)

1997 1998 1999 2000 2001Vid na prihodite / rashodite godi{no godi{no godi{no godi{no januari-mart

izvr{eno izvr{eno izvr{eno izvr{eno izvr{eno

PRIHODI 20,675 20,717 21,229 22,883 5,711Pridones od plati 14,242 13,373 14,316 15,722 3,744Pridones od dohodot 281 239 311 311 73Prihodi od Buxetot na Republikata 4,066 3,618 3,266 4,174 1,224Prihodi od privaten sektor 418 400 439 404 87Prihodi od individualni zemjodelci 143 74 65 58 13Prihodi od akcizi 731 691 632 804 151Pridones od Zavodot za vrabotuvawe za nevraboteni lica 713 961 868 1,101 276Drugi prihodi 33 122 45 74 18Prihodi od dividendi 48 50 67 53 6Prihodi po osnov na novi vrabotuvawa 0 419 841 167 0Prihodi od proda`ba na akcii 0 569 178 15 120Preneseni prihodi od prethodna godina 0 201 201 0 0RASHODI 20,129 20,521 20,669 22,940 6,094Penzii 17,330 17,730 17,756 19,774 5,288Redovni penzii 16,417 16,912 16,977 18,948 4,774Voeni penzii 492 464 458 505 112Zemjodelski penzii 421 354 321 321 102Retroaktivna isplata na 8% 0 0 0 0 267Predvremeno penzionirawe spored Zakonot od 2000 godina 0 0 0 0 32Predvremeno penzionirawe spored Zakonot od 2001 godina 0 0 0 0 0Nadomestok za telesno o{tetuvawe 62 63 69 72 18Nadomestoci od invalidsko osiguruvawe 105 98 95 94 22Vrabotuvawe i internatsko smestuvawe na deca invalidi 14 15 13 12 2Pridones za zdravstvena za{tita 2,290 2,321 2,450 2,672 693Nadomestok na stru~nata slu`ba 129 133 132 141 36Drugi rashodi 199 161 154 175 35RAZLIKADeficit / Suficit 546 196 560 -57 -383

Izvor: Interni podatoci na Ministerstvoto za finansii.

FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE(vo iljadi denari)

1997 1998 1999 2000 2001

Vid na prihodite / rashodite godi{no godi{no godi{no godi{no januari-fevruari


PRIHODI 10,261,085 10,641,361 12,067,718 12,641,590 1,901,154

Pridonesi 6,727,553 6,780,408 7,362,662 7,731,879 1,133,245

Pridonesi od Penziskiot Fond 2,415,208 2,309,412 2,417,000 2,648,973 390,949

Pridonesi od Zavodot za vrabotuvawe 886,898 1,037,290 1,350,421 1,940,873 363,681

Pridonesi od Ministerstvoto za trud 0 0 0 0 7,944

Drugi prihodi 231,426 185,919 937,635 319,865 5,335

Prihodi po dogovori za sini kartoni 0 328,332 0 0 0

RASHODI 10,356,130 11,905,967 11,691,628 12,452,050 1,770,248

Ambulantni tro{oci 3,794,038 3,457,967 2,491,206 2,559,718 382,843

Bolni~ko lekuvawe 3,708,673 5,182,874 5,482,375 5,548,340 804,865

Tro{oci po programi 93,355 124,969 125,468 206,929 6,352

Lekovi 872,199 1,024,178 1,248,676 1,725,790 256,114

Zabna za{tita 478,846 637,157 667,077 694,911 103,322

Ortopedski tro{oci 126,685 157,410 154,311 149,636 24,766

Lekuvawe vo stranstvo 188,320 289,973 161,307 79,779 11,397

Drug vid lekuvawe (nadomestoci) 688,339 705,372 800,513 733,472 131,583

Administracija 157,903 224,073 288,020 239,195 38,913

Oprema i odrùvawe 112,483 14,122 38,905 101,290 297

Drugi tro{oci 135,289 87,872 233,770 412,990 5,550

Krediti i kamati 0 0 0 0 4,246

RAZLIKA

Deficit / suficit -95,045 -1,264,606 376,090 189,540 130,906


1 8 / 1 9

Vkupnite prihodi na Fondot za zdravstveno osigu-ruvawe vo prvite dva meseci od 2001 godina bea ost-vareni vo iznos od 1,901 milioni denari, {to pret-stavuva zgolemuvawe od 17,6% vo odnos na istiot pe-riod minatata godina. Istovremeno, vkupnite rasho-di na Fondot iznesuvaa 1,770 milioni denari, odnos-no se zgolemeni za 10,6% vo odnos na prethodnata go-dina. Kako rezultat na vakvata dinamika na vkupniteprihodi i rashodi, Fondot ostvari suficit vo iznosod 131 milioni denari, koj poradi niskata sporedbe-na osnova vo prvite dva meseca od 2000 godina e povi-sok za 8,5 pati.

Najgolemiot del od prihodite na Fondot poteknu-vaat od pridonesite za zdravstveno osiguruvawe, koi voperiodot januari-fevruari 2001 godina se ostvareni voiznos od 1,130 milioni denari, ili 59,4% od vkupnite

prihodi, zabeleùvaj}i na toj na~in porast od 9,4% voodnos na istiot period vo 2000 godina. Pridonesiteuplateni od Fondot za penzisko i invalidsko osiguru-vawe iznesuvaa 391 milioni denari (so u~estvo od20,6% vo vkupnite prihodi), dodeka na prilivot nasredstva po osnov na pridonesite od Zavodot za vrabo-tuvawe otpa|a 19,3%, ili 367 milioni denari.

Strukturno nabquduvano, vo ramkite na vkupniterashodi na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, dom-inantno u~estvo imaa tro{ocite za bolni~ko leku-vawe (45,5%), koi zabeleàa blag pad od 2,5% spore-deno so istiot period minatata godina. Zna~aen delod rashodite na Fondot vo prvite dva meseci od 2001godina se nameneti za ambulantni tro{oci (21,6% odvkupnite rashodi na Fondot), koi vo razgleduvaniotperiod ostvarija porast od 9,7%.

FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE

REPUBLI^KI ZAVOD ZA VRABOTUVAWE(vo iljadi denari)

1997 1998 1999 2000 2001

Vid na prihodite / rashodite godi{no godi{no godi{no godi{no januari-mart


PRIHODI 3,983,318 4,260,446 4,128,879 5,118,775 1,323,365

Prihodi od pridonesi 993,550 990,240 1,057,733 1,120,684 265,700

Pridones od plati 971,254 968,627 1,036,577 1,098,269 260,386

Pridones od rabotni lu|e koi samostojno vr{at dejnost 22,257 21,610 21,156 22,415 5,314

Pridones {to go uplatuvaat rabotnicite na

privremena rabota vo stranstvo 39 3 0 0 0

Dotacii od Buxetot na Republikata 2,980,848 3,261,419 3,065,639 3,989,732 1,054,131

Za pokrivawe na deficitot na Republi~kiot zavod za vrabotuvawe 2,414,496 2,737,137 2,575,427 3,470,462 920,683

Za isplata na pari~en nadomest na vrabotenite od

pretprijatijata koi vo svoeto rabotewe iskaùvaat zaguba (zagubari) 565,716 524,282 490,212 515,891 133,448

Po drugi osnovi 636 0 0 3,379 23,504

Drugi prihodi 8,920 8,787 5,507 8,359 3,534

RASHODI 3,990,662 4,264,470 4,135,373 5,110,223 1,300,125

Rashodi za funkcijata 3,829,635 4,084,268 3,970,275 4,912,721 1,252,942

Sredstva za obezbeduvawe pari~en nadomestok na nevraboteni lica 2,114,430 2,073,058 1,754,718 1,874,561 468,147

Pridonesi za zdravstveno osiguruvawe 886,310 1,038,951 1,347,336 1,935,859 496,481

Pridonesi za penzisko i invalidsko osiguruvawe 828,895 972,259 868,221 1,102,301 288,314

Rashodi za stru~nata slu`ba 161,027 180,202 165,098 197,502 47,183

Osnovni plati i naemnini 97,810 99,244 105,358 117,970 29,966

Nadomestoci 12,161 13,924 17,144 19,230 2,882

Stoki i ostanati uslugi 31,137 43,443 34,161 53,844 14,335

Tekovni transferi 0 0 0 0 0

Kamatni pla}awa 0 0 0 647 0

Kapitalni tro{oci 19,919 23,591 8,435 5,811 0

Del od hartii od vrednost i otplata na glavnicata 0 0 0 0 0

RAZLIKA

Deficit / Suficit -7,344 -4,024 -6,494 8,552 23,240



REPUBLI^KI ZAVOD ZA VRABOTUVAWEVkupnite prihodi na Republi~kiot zavod za vrabotuvawe vo

prvoto tromese~ie od godinata iznesuvaa 1.323 milioni denari,{to vo odnos na istiot period minatata godina pretstavuvaporast od 28,4%. Povisokiot priliv na sredstva vsu{nost sedolì na zgolemenite dotacii od Buxetot na Republikata (za34,8%), koi vo strukturata na vkupnite prihodi na Fondot vorazgleduvaniot period u~estvuvaat so duri 79,7%. Najgolemiotdel od dotaciite (87,3%) se nameneti za pokrivawe na defici-tot vo tekovnoto rabotewe na Fondot. Prihodite od pridone-site od plati isto taka pretstavuvaat zna~aen izvor na sredstvaza Fondot. Imeno, vo prviot kvartal od 2001 godina po ovojosnov bea alimentirani 265,7 milioni denari, ili 19,7% odvkupnite prihodi na Fondot za vrabotuvawe.

Vo razgleduvaniot period se ostvareni rashodi vo visina od1.300 milioni denari, zabeleùvaj}i na toj na~in pribli`no

ednakov porast kako i prihodite. Najgolemiot del od rashoditena Fondot otpa|aat na uplatenite pridonesi za zdravstvenoosiguruvawe (38,2%), kaj koi vo sporedba so prviot kvartal vo2000 godina e registriran porast od 32,9%. Isto taka, visokou~estvo na rashodnata strana od kvartalniot bilans imaat isredstvata za obezbeduvawe pari~en nadomestok na nevrabotenilica (468.147 milioni denari), koi vo analiziraniot periodiznesuvaa 36% od vkupnite rashodi. Kako va`na komponenta navkupnite rashodi na Fondot vo prviot kvartal se izdvojuva in-ter-fondovskiot transfer kon Fondot za penzisko i invalid-sko osiguruvawe (288.314 milioni denari ili 22,2%), koj voodnos na istiot period vo 2000 godina e povisok za 32,9%.

Republi~kiot zavod za vrabotuvawe go zavr{i prviot kvar-tal so pozitiven finansiski rezultat od 23 milioni denari.

2 0 / 2 1

FOND ZA MAGISTRALNI I REGIONALNI PATI[TA(vo milioni denari)

1998 1999 2000 2001

Vid na prihodite / rashodite godi{no godi{no godi{no januari - mart

izvr{eno izvr{eno izvr{eno izvr{eno

PRIHODI 2,660 3,793 3,506 895

Prihodi od Buxet 668 924 1,590 215

Nadomestok za upotreba na pati{ta {togi koristat

stranskite motorni vozila 49 54 82 16

Godi{en nadomestok za patni motornivozila {to

podleàt na registracija 524 518 746 173

Nadomestok za upotreba na avtopat 468 492 537 89

Stranski kredit 939 1,793 538 364

Drugi prihodi 12 13 14 37

RASHODI 2,660 3,793 3,506 1,104

Investicii 1,203 1,985 1,662 720

Rashodi za studii, proektirawe, nadzor, provizii i materijalni tro{oci 0 0 179 39

Odrùvawe na pati{tata 784 790 952 320

Zimsko odrùvawe 101 220 261 166

Redovno odrùvawe 153 148 196 38

Investiciono odrùvawe 291 194 261 11

Odrùvawe na mostovi 65 39 43 57

Drugi raboti svrzani so odrùvaweto 173 189 192 49

Otplata na krediti 264 148 212 0

Sredstva za lokalni pati{ta 321 386 502 26

Ostanati tro{oci 89 142 0 0

Obvrski od prethodnata godina 0 342 0 0

Obvrski sprema Agencijata za sanacija na banki 0 0 0 0

RAZLIKA

Deficit / suficit 0 0 0 -209


Vkupnite prihodi na Fondot za magistralni iregionalni pati{ta vo prviot kvartal od 2001 godi-na iznesuvaa 895 milioni denari, {to sporedeno soistiot period minatata godina pretstavuva zgolemu-vawe od duri 60,0%. Osnovnata pri~ina za ovojporast e prilivot na sredstva po osnov na zemenstranski zaem od Evropskata investiciona banka vovisina od 364 milioni denari, odnosno 40,7% odvkupnite prihodi na Fondot. Vo razgleduvaniotperiod, transferite od centralniot buxet iznesuvaa215 milioni denari i bea poniski za 23,2% vo odnosna istiot period vo 2000 godina. Zna~}aen del odprihodite na Fondot se alimentiraat i odgodi{niot nadomestok za patni motorni vozila {topodleàt na registracija (19,3%), koi bea povisokiza 26% vo odnos na prviot kvartal minatata godina.

Istovremeno, vkupnite rashodi na Fondot zamagistralni i regionalni pati{ta iznesuvaa 1.104milioni denari, {to e duri dvojno pove}e vo odnosna periodot januari-mart 2000 godina. Pri~inata zavisokiot porast e finalizacijata na najgolemiotdel od investiciite vo patnata mreà, odnosnonabavkata na oprema i patna signalizacija, {topovlekuva mnogu pove}e tro{oci vo sporedba sopo~etnite investicioni fazi (zemjenite raboti).Inaku, zgolemuvawe e evidentirano i kaj tro{ociteza odrùvawe na pati{tata (63,9% pove}e), koi vostrukturata na vkupnite tro{oci na Fondot zamagistralni i regionalni pati{ta u~estvuvaat so29,0%.

Fondot go zavr{i prviot kvartal od 2001 godina sodeficit od 209 milioni denari.

FOND ZA MAGISTRALNI I REGIONALNI PATI[TA


MAKEDONSKA BERZA ZA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST

Iako vo 2000 godina makedonskata berza ostvaripet pati pogolem promet od prethodnata godina ikumulativno pogolem promet od site prethodni 4godini na nejzinoto postoewe, sepak, na ova polepostojat ogromni mo`nosti za razvoj i napredok.

Voveduvaweto na elektronski na~in na trguvawena berzata od april 2001 godina }e ja zgolemi efikas-nosta i brzinata na trguvawata, so istovremeno ovoz-moùvawe podobri uslugi na klientite.

Najva`niot moment vo podobruvaweto na ambien-tot na makedonskiot pazar na kapital e osnovawetona centralniot depozitar za hartii od vrednost.Centralniot depozitar ne samo {to }e spre~i pona-tamo{ni gre{ki, propusti, nepravilnosti, neefi-kasnosti, bavnost i sli~no, tuku }e pretstavuva vis-tinsko re{enie vo za{titata na pravata na maliteakcioneri vo kompaniite.

So neodamne{nite izmeni na dano~nite zakoni seobezbedi dopolnitelen stimul za kotirawe na berza-ta. Pretprijatijata koi }e kotiraat na oficijal-niot pazar, vo prvite tri godini se oslobodeni odpla}awe na danokot na dobivka za celi 50 procenti.Voedno, zakonskite izmeni ovozmoìja site transak-cii so akcii i obvrznici da se oslobodeni od pla-}awe na danok na dodadena vrednost, a do 2006 godinaosloboduvaweto vaì i od personalen danok.

BERZANSKI POKAZATELI - MART

Trendot na porast na promet na Makedonskataberza za dolgoro~ni hartii od vrednost prodolì ivo mart 2001 godina. Ostvaren e vkupen promet vovisina od 577.675.790 denari, {to pretstavuva zgole-muvawe na prometot za 2,2 pati vo odnos na prethod-niot mesec. Porastot se dolì, pred sî, na zgoleme-niot obem na trguvawe so obvrznicite izdadeni zapokrivawe na �staroto� devizno {tedewe na gra|a-nite (za 56%) vo sporedba so fevruari ovaa godina(vo mart e ostvaren vkupen promet od 94.013.536 de-

nari). Zgolemuvaweto voedno e rezultat i na pogole-miot broj na denovi na trguvawe (poto~no 1 den po-ve}e) vo odnos na fevruari, {to rezultira{e so 16%pogolem broj na transakcii.

Strukturnoto u~estvo na prometot na oficijalni-ot pazar vo vkupniot promet vo mart 2001 godina iz-nesuva 16,3%, odnosno beleì namaluvawe od 6,8 pro-centni poeni vo odnos na fevruari.

Najgolema aktivnost so ostvaruva i natamu na tre-tiot t.n. neoficijalen pazar, na koj vo mart ovaa god-ina e ostvaren promet vo visina od 483.662.254 denariili 83,7% od vkupniot promet.

Kako pova`ni blok transakcii vo mart 2001 godi-na se izdvojuvaat kumulativnoto trguvawe so akciitena Keramika AD Gevgelija vo vkupna vrednost od15.912.298 denari i trguvaweto so akciite na Silikarudnik âjle AD Gostivar vo vkupna vrednost od13.615.200 denari.

Vo mart ovaa godina prodadeni se 10 paketi na ak-cii vo sopstvenost na dràvata so vkupna vrednostod 259.057.678 denari, {to pretstavuva porast od 85%vo sporedba so fevruari 2001 godina.

Najlikvidni hartii od vrednost vo mart 2001 godi-na se obvrznicite izdadeni za pokrivawe na �staro-to� {tedewe, ~ija {to cena iznesuva{e 73%, kako iakciite na Toplifikacija AD Skopje i MakpetrolAD Skopje.

Fevruari 2001 Mart 2001

qq Vkupen promet vo denari: 260.071.412 577.675.790qq Vkupen promet vo akcii: 226.396 260.132qq Vkupen promet vo obvrznici: 1.385.899 2.119.189qq Vkupen broj na transakcii: 790 920qq Vkupen broj na denovi na trguvawe: 8 9qq Blok transakcii (vo denari): 2.695.316.499 61.765.691ãã Prose~en dneven promet (vo denari): 32.508.927 64.186.198,9ãã Prose~en broj na transakcii dnevno: 99 102,2ãã Prose~na vrednost na edna transakcija (vo denari): 329.204 627.908,5

Ostvaren promet po pazari vo mart 2001 godina

Pazaren segment Promet vo denari %

Prv pazar 94.013.536 16,27

Tret pazar

(bez blok transakcii) 483.662.254 83,73

Parket 224.604.576 46,44

Dràva 259.057.678 53,56

Vkupno site pazari 577.675.790 100,00

Promet po denovi vo mart 2001 godina

2 2 / 2 3

MAKEDONSKA BERZA NA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST A.D. SKOPJEIzve{taj za trguvawe od 01.03.2001 do 31.03.2001

Naziv na izdava~ot Nominalna Najvisoka Najniska Po~etna Posledna Br. na Promet Promet Br. den.

vrednost cena cena cena cena trans. /den/ /hv/ trguv.

Prv Pazar

Obvrznici

R. Makedonija - devizni vlogovi 74,7 71,4 73 73 672 94.013.536,37 2.119.189 9

Vkupno Prv Pazar 672 94.013.536,37 2.119.189

Tret Pazar

obi~ni akcii

@AS Skopje 73,3 DEM 280 280 280 280 2 35.560 127 1

@ito Bitola Bitola 300 DEM 480 480 480 480 1 24.000 50 1

@ito Vardar Veles 100 DEM 800 800 800 800 1 28.000 35 1

Ading Skopje 100 DEM 1.601 1.600 1.600 1.601 2 32.010 20 2

Alkaloid Skopje 50 DEM 2.200 1.900 1.960 1.900 20 4.055.130 1.977 6

Blagoj \orev Veles 50 DEM 160 160 160 160 5 410.720 2.567 3

Cementarnica USJE Skopje 100 DEM 3.380 3.380 3.380 3.380 1 174.070.000 51.500 1

Elektrometal Skopje 70 DEM 328 328 328 328 1 61.336 187 1

Evropa Skopje 100 DEM 1.615 1.100 1.100 1.615 4 1.114.250 821 3

Hoteli Metropol Ohrid 10 DEM 250 250 250 250 1 914.250 3.657 1

KIK Kumanovo 100 DEM 3.740 3.740 3.740 3.740 2 568.480 152 1

Komercijalna banka Skopje 5000 DEN 2.000 1.800 2.000 1.900 8 843.700 430 5

Komuna Skopje 50 DEM 321 321 321 321 17 668.964 2.084 1

Makedonija Turist Skopje 50 DEM 661 660 661 660 3 830.380 1.258 1

Makedonska [tedilnica 2653 DEN 3.100 3.100 3.100 3.100 1 1.364.000 440 1

Makmetal Skopje 100 DEM 3.100 3.100 3.100 3.100 2 46.500 15 1

Mako{ped Skopje 1000 DEN 130 130 130 130 2 234.000 1.800 1

Makpetrol Skopje 1000 DEM 10.900 10.000 10.320 10.000 58 4.421.336 427 8

Ma{inopromet Skopje 50 DEM 1.000 960 1.000 960 2 177.840 180 2

OHIS Skopje 100 DEM 601 600 600 600 3 51.637 86 1

O~na optika Skopje 43 DEM 1.420 961 1.420 1.420 28 257.148 216 1

Pelagonija komerc Bitola 100 DEM 600 450 600 450 7 50.850 85 4

Rudarski institut Skopje 10 DEM 465 314 341 415 7 1.011.901 2.683 1

Rudnici Bawani Skopje 50 DEM 600 600 600 600 1 1.800 3 1

Rudnici SASA M. Kamenica 100 DEM 750 750 750 750 1 39.750 53 1

Skopski Pazar Skopje 100 DEM 1.900 1.800 1.800 1.900 3 388.600 207 2

Skopski saem Skopje 100 DEM 3.150 3.112 3.150 3.150 4 8.230.010 2.639 1

Tabak osigur. i reosigur. Skopje 1000 DEM 35.000 35.000 35.000 35.000 1 1.750.000 50 1

Teteks Tetovo 100 DEM 320 320 320 320 3 10.892.160 34.038 3

Teteks banka Skopje 70 DEM 1.770 1.770 1.770 1.770 1 5.044.500 2.850 1

Toplifikacija Odrùvawe Skopje 60 DEM 138.000 138.000 138.000 138.000 1 138.000 1 1

Toplifikacija Skopje 100 DEM 1.500 1.400 1.500 1.470 33 4.541.920 3.103 9

Trans Veles Veles 10 DEM 162 162 162 162 2 66.744 412 1

Tutunska banka Skopje 1000 DEN 1.150 1.150 1.150 1.150 1 119.600 104 1


Naziv na izdava~ot Nominalna Najvisoka Najniska Po~etna Posledna Br. na Promet Promet Br. den.

vrednost cena cena cena cena trans. /den/ /hv/ trguv.

Vitaminka Prilep 29,11 DEM 2.400 2.300 2.300 2.400 4 492.200 210 2

Zare Lazarevski s. Mavrovo 100 DEM 3.150 3.150 3.150 3.150 1 1.341.900 426 1

Zemjod. komb. Pelagonija Bitola 100 DEM 600 600 600 600 2 55.800 93 1

prioritetni akcii

Komercijalna banka Skopje 1000 DEN 800 600 800 600 2 229.600 301 2

Vkupno Tret Pazar 238 224.604.576 115.287

Akcii vo sopstvenost na dràvata za gotovinsko pla}awe

Gostivarska trgovija Gostivar 342 DEM 5.321 5.321 5.321 5.321 1 7.773.981 1.461 1

Keramika Gevgelija 100 DEM 10.010 10.010 10.010 5.321 1 14.324.310 1.431 1

Kiro Dandaro Bitola 10 DEM 3.113 3.113 3.113 3.113 1 13.102.617 4.209 1

MZT Pumpi Skopje 100 DEM 470 470 470 470 1 17.965.750 38.225 1

2 4 / 2 5

INDIKATORI ZA DVI@EWATAVO MART 2001 GODINA

Na pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost vomart 2001 godina e registrirana zgolemena aktivnost, man-ifestirana preku pogolem vkupen promet realiziran naovoj pazar. Taka, vkupniot promet vo mart ovaa godina izne-suva 2.072,7 milioni denari, {to e za 129,9 milioni denari,odnosno za 6,7% pove}e vo odnos na prethodniot mesec.

Prose~niot dneven promet vo mart (22 rabotni dena) voodnos na fevruari (20 rabotni) se namali za 2,9 milionidenari, odnosno za 3,0%.

Na pazarot na pari vo mart 2001 godina vkupnata poba-ruva~ka na likvidni sredstva e pogolema od vkupnata po-nuda. Vkupnata pobaruva~ka na pazarot na pari se zgolemiza 249,8 milioni denari, odnosno za 11,2% vo odnos na fev-ruari, dostignuvaj}i go iznosot od 2.477,3 milioni denari.Istovremeno, vkupnata ponuda na likvidni sredstva dos-tigna vrednost od 2.167,7 milioni denari i vo odnos nafevruari e povisoka za 0,1%. Kako rezultat na vakvitedvièwa prose~nata ponderirana godi{na kamatna stapkana pazarot na pari vo mart iznesuva 8,08%, zabeleùvaj}izgolemuvawe za 0,7 procentni poeni vo sporedba so pret-hodniot mesec.

PAZAR NA PARI I KRATKORO^NI HARTII OD VREDNOST

Trendot na porast na depozitite vo bankite i {tedil-nicite vo izminatite dve godini, prodolùva i vo 2001 go-dina. Imeno, na krajot na januari ovaa godina, depozititese zgolemija na 14,4 milijardi denari (462 milioni DEM),a na krajot na fevruari iznosot na depozitite dostigna15,0 milijardi denari (482 milioni DEM). Depozitite vomart 2001 godina na fizi~kite lica vo bankite i {tedil-nicite iznesuvaat 13,9 milijardi denari (445 milioniDEM), {to pretstavuva namaluvawe za 7,6% vo odnos naprethodniot mesec, no vo sporedba so mart 2000 godina de-pozitite beleàt porast od 27,2%.

Namaluvaweto na depozitite, pred sî, e rezultat na mar-tovskite politi~ki turbulencii vo Republika Makedoni-

ja, predizvikuvaj}i nesigurnost kaj gra|anite, {to seefektuira{e so povlekuvawe na {tednite vlogovi na gra-|anite od bankite i {tedilnicite.

Spored ro~nosta na depozitite vo mart 2001 godina, 7,5milijardi denari, odnosno 55,5% od depozitite, se depoz-iti po viduvawe, dodeka 6,3 milijardi denari, odnosno44,5% od depozitite, pretstavuvaat oro~eni depoziti. Voodnos na prethodniot mesec oro~enite depoziti se zgole-meni za 2 procentni poeni.

Spored valutata na depozitite vo mart ovaa godina,45,7% od vkupnite depoziti se denarski, a 54,3% se deviz-ni depoziti. Vo sporedba so fevruari 2001 godina, denar-skite depoziti se zgolemeni za 2,7 procentni poeni.

DEPOZITI NA FIZI^KITE LICA KAJ BANKITE I [TEDILNICITE

Vkupen promet i ponderirana kamatna stapka na pazarot na pari

Dinamika na sostojbata na depozitite na fizi~kite lica kaj bankite i {tedilnicite

Vkupen promet (vo milioni denari, leva skala) Kamatna stapka (vo %, na godi{no nivo, desna skala)

Sos

tojb

a (v

o 00

0 de

nari

)S

osto

jba

(vo

000

dena

ri)

d-r SemVAKNIN

Da se bide minister za finansii na RepublikaMakedonija e nezavidna pozicija vo dene{novreme. Toa e mala zemja (9.600 milji kvadratni,

2 milioni ìteli), koja spa|a vo grupata na sredno-razvieni (okolu 1.900 SAD dolari BDP po ìtel).Natovarena so socijalisti~ko minato i albanskibuntuvawa - vo golema merka uvezni preku severnatagranica kon Kosovo - sepak uspea da ostvari porastna realniot BDP od 5,1% minatata godina i da spro-vede zna~itelni reformi vo ekonomijata.

Zaslugata za dobar del od ova ja ima 31-godi{niotminister za finansii, g-dinot Nikola Gruevski.

Osveùva~ki e da se intervjuira g-dinot Gruevski.Toj e simbol na generacijata skromni i efikasnitehnokrati, koi {to se pojavija niz Sredna i Isto~-na Evropa po padot na komunizmot. Toj podgotvenoprifa}a deka postarata generacija, �~ija {to li~-nost se formira{e vo vremeto na socijalizmot, zbo-ruva so jazikot na zapaden kapitalist, no ne odi potoj pat�.

�Zo{to g-dine minister?[to e pri~inata spored Vas�?

�Predizvikot, odnosno mo`nosta ne{to da se pro-meni. Jas bev kriti~ar na ekonomskite politiki vo

minatoto. Ne smeam da si dozvolam da ja propu{tam{ansata da gi sprovedam moite idei�.

Ovie idei gi proniknuvaat site sferi na makedon-skata ekonomija.

�Danokot na dodadena vrednost se vovede i vedna{sozdade buxetski suficit, koj {to se upotrebi za ot-pla}awe na vnatre{niot dolg i namaluvawe na dru-gite danoci. Makedonija e me|u zemjite so najnizokpersonalen danok na dohod i danok na dobivka vo sve-tot (i dvata so dano~na stapka od 15%). Toa i ovoz-moì na Makedonija da ponudi eden od najprijatel-skite reìmi na pazari na investicii i kapital vosvetot, so dano~ni osloboduvawa vo prvata godina zanovo-registriranite biznisi. DDV ima{e negativenefekt vrz inflacijata. Sepak, kako {to rastea cen-ite na elektri~nata energija, stapkata na inflaci-jata se zgolemuva{e, no na tolerantno nivo (za 5%)�.

Ministerot e svesen za sivata ekonomija vo svoja-ta zemja, no insistira na toa deka DDV iznese na vi-delina dobar del od problemite. Na primer, toj gonaveduva namaluvaweto na neobi~nite carini za su-rovini, ma{ini i drugi stoki, {to dovede do sraz-merno namaluvawe na prekugrani~niot kriminal.�U{te pove}e danoci i carinski stapki }e senamalat� - me razuveruva toj.


Vo poslednata godina i polovina pominavme niz intenzivni strukturnireformi, dodeka na drugi mnogu pobogati zemji im be{e potrebna ednadecenija da gi implementiraat. Usvoivme golem broj klu~ni zakoni. Goizdràvme noviot geopoliti~ki nemir - odrùvaj}i niska inflacija,

golemi devizni rezervi i rekordni stranski direktni investicii. Imammnogu pri~ini da bidam optimist

PRODOL@UVAMEVO PRAVEC NA REFORMITE

INTERVJU *so g-din Nikola Gruevski,minister za finansii na Republika Makedonija

* Intervjuto go vode{ed-r Sem Vakninza United Press International.

2 6 / 2 7

Moèbi najrevolucionerniot sektor e bankarski-ot so celosno nova zakonska infrastruktura: Zakonza banki, Zakon za osiguruvawe na depozitite, Zako-ni za ste~aj i kolateral. Tesno povrzani so novitearan`mani sklu~eni so MMF i so Svetskata banka,ovie zakoni dovedoa do vra}awe na javnata doverba vobankarskiot sektor. Za prv pat, {tednite vlogovi vo

bankite vsu{nost se zgolemija za tretina. Drugava`na rabota be{e kupuvaweto na trite elitni ma-kedonski banki od strana na stranski banki od Gr-cija, Slovenija i Germanija. �I drugi stranski bankise zainteresirani da otvorat filijali tuka� - gordoveli toj. "Ova vo golema mera }e ja zgolemi konku-rentnosta i }e go revitalizira bankarskiot sektor�.

�Duri i pri sega{nata kriza�?

�Za vreme na kosovskata kriza vo 1999 godina, za-padnite investitori i trgovski partneri izbegaa.Gr~kite investitori, koi {to podobro go poznavaatregionot, dojdoa i kupija pretprijatija po mo{ne po-volni ceni. Se nadevam deka lekcijata e nau~ena. Odpo~etokot na krizata, ja prodadovme na{ata najgole-ma pekarnica - @ito Luks - i na{iot najgolem saem -Skopskiot Saem - na gr~ki investitori. Novite sop-stvenici na najgolemata makedonska banka, Stopan-ska banka - Nacionalnata banka na Grcija planiraatda go zgolemat kapitalot.

�Mojata rabota vo ministerstvoto se sostoi vo gra-dewe na doverba i transparentnost. Go ispla}amepred vreme vnatre{niot dolg kon gra|anite i konbankite. Donesovme Zakon za obes{tetuvawe na {te-da~ite ~ii {to devizni {tedni vlogovi bea zamrz-nati za vreme na raspadot na SFR Jugoslavija - i ve}eisplativme del od toa. Go vrativme ekspropriraniotimot od vremeto na socijalizmot na zakonskite sop-stvenici pobrzo od site drugi zemji vo tranzicija (so

Zakonot za denacionalizacija donesen minatata go-dina). Gi podobrivme zakonite za imotni prava. Re-zultatot? Minatata godina imavme pove}e od 150 mi-lioni SAD dolari vo stranski direktni investicii(SDI), najdobra godina do sega. Ova ne gi opfa}a po-ve}e od 300-te milioni SAD dolari, koi {to gi pla-ti MATAV za 51% od Makedonskiot telekom�.

�Pove}eto od ovie investicii se gr~ki.Zarem ova ne izgleda kakoneprijatelsko prezemawe�?

�Nikako� - se smee toj - �[to e poprirodno od toaeden sosed da investira vo drug? SAD se najgolemiteinvestitori vo Kanada. Grcija e za nas toa {to e Ger-manija za ê{kata Republika. ]e be{e mnogu zagri-ùva~ki dokolku tie ne pokaèa nikakov interes dainvestiraat ovde�.

�Vo celina zemeno, kosovskata kriza od 1999 godi-na be{e lo{a za nas. Ona {to ni e potrebno e mir istabilnost. Vsu{nost, po vojnata, Makedonija zagubipolovina od u~estvoto na pazarot vo Kosovo. Na{etoindustrisko proizvodstvo se namali za edna osmina.Dolgot me|u kompaniite naglo skokna od 600 mili-oni na 1 milijarda germanski marki (i ottoga{ nava-mu ostana na toa). Dobivme pomalku od pettina od po-mo{ta koja {to ni be{e vetena. Paktot za stabil-nost - koj {to go opfa}a celiot Balkan - ne e vistin-ski odgovor na na{ite specifi~ni potrebi. Smetka-ta ni ja ostavija nam da ja platime�.

�Sega{nata kriza verojatno }e go namali na{iotBDP za nekolku procentni poeni vo odnos na plani-raniot porast od 6%. Toa zavisi od nejzinata dolgo-trajnost i intenzitet. Se pla{ime povtorno da ne gizagubime pazarite koi {to makotrpno gi razvivavmepo vojnata na Kosovo. Nevrabotenosta povtorno }e sezaostri. Iako ja imame poddr{kata na MMF i Svet-ska banka, moèbi }e bide potrebno resursite da seprenaso~at za voeni celi�.

�Dali na Makedonija i eponudena finansiska pomo{ od nekogo�?

�Zamoliv nekolku stranski vladi da ni pomognatpreku poddr{ka na buxetot, platniot bilans i na-

I N T E R V J U

Ponekoga{ ne se soglasuvame so receptite na MMF, koi imdavaat sli~ni soveti na site svoi klienti. No, nivniot pri-dones e mo{ne pozitiven i zna~aen. Odobruvaj}i krediti imsignaliziraat na investitorite deka se primeneti vistin-skite ekonomski politiki

Imavme mo{ne plodni razgovori. Apsolutno veruvam deka pretsedatelot na Republika Makedonija ja vodizemjata na vistinski na~in. So~uvstvuvame so golemite problemi so koi se soo~uva Makedonija povrzani soaktivnostite na teroristi~kite grupi i smetame deka treba da gi zememe predvid vo na{iot odnos konMakedonija. Rezultatot od ovie razgovori e toa {to }e ja naso~am na{ata misija kon razmisluvawata za toakako najdobro vo ovaa situacija da ñ pomogneme na Makedonija.

g-dinHorst KELER

Direktor naMe|unarodniot

monetaren fond


bavkata na strate{ki stoki, kako {to e naftata. Dosega ne dobiv odgovor� - gi kreva ramenicite - �No,krizata ne ja naru{i buxetskata ramka. Taa sodrìrezervi, koi {to planiravme da gi upotrebime zastrukturni reformi. Moèbi }e treba da gi prena-menime tie pari za potrebite na ministerstvata zaodbrana i vnatre{ni raboti�.

�Nekoi drugi efekti? Vrz devizniot kurs?Begstvoto na kapital�?

Ne vo golemi razmeri. Vo 1999 godina, lu|eto kupu-vaa devizi vo panika i koga krizata se sti{i ni pro-dadoa dvojna suma so zaguba. Narodnata banka na Re-publika Makedonija (NBRM) intervenira{e toga{,a intervenira i sega. Me|utoa, nie do sega potro{iv-me samo 7 milioni amerikanski dolari na ova (drugi25 milioni bea dadeni na na{ata rafinerija da kupinafta, za da se spre~i pritisokot na na{iot valutenpazar). Verojatno, bezdrugo bi go potro{ile ovoj iz-nos, za da ja apsorbirame prekumernata likvidnost.Osven toa, na{ite rezervi dvojno se zgolemija vo od-nos na 1999 godina i iznesuvaa okolu 700 milioniamerikanski dolari (ili 3,5 mese~no pokrivawe nauvozot) od 1999 godina, ne smetaj}i gi ne{to pove}eod 300-te milioni dolari od privatizacijata na Te-lekomot. Toa e edna sosema poinakva situacija�.

�Zboruvate za prekumerna likvidnost od edna strana i za ogromna me|ukompaniskia

zadolènost od druga.Zarem ne e toa kontradiktorno�?

�Samo navidum. Vo poslednite 12 meseci, prose~na-ta kamatna stapka koja moraa da ja pla}aat zaemopri-ma~ite vo Makedonija padna od 21% na 14%. Dobritezaemoprima~i pla}aat pomalku od 10% godi{no.Primenata na nov platen sistem upravuvan od komer-cijalnite banki }e ja zgolemi likvidnosta. Likvid-nosta vo bankarskiot sistem e tolku golema {to me-|u-bankarskata stapka na pozajmuvawe e 7% ili po-lovina od pazarnata stapka. Vkupnata pari~na masa egolema i prodolùva da se zgolemuva. Sepak, mnoguod firmite ne gi ispolnuvaat uslovite za da dobijatnovi krediti. Golem del od neizmireniot me|ukom-paniski dolg e mrtov, im pripa|a na firmi koi odam-na ne rabotat ili na golemite zagubari. So privati-zacijata na firmite i toj }e se privatizira ili pak}e se izbri{e. Mal del od dolgot }e go snosi dràva-ta. Nelikvidnosta ostana re~isi nepromeneta vo od-nos na 1999 godina."

�So drugi zborovi, najgolem del od dolgotna firmite e nefunkcionalen ili lo{?Kako se odrazuva ova vrz bankarskiot sistem�?

�Ne, ovie dolgovi voop{to ne se vo bankarskiotsistem. Niv gi napravija prethodnite direktori nadràvni firmi za vreme na porane{niot reìm.MMF oficijalno potvrdi deka pove}e od dve treti-

G-dine Stek, koga moè da dojde do sklu~uvawe na noviot aran`man?

Razgovorite se vo poln ek. Znam deka Makedonija raboti naporno na ispolnuvawe na uslovite i uveren sum deka ovamnogu brzo }e vrodi so rezultati. Ne bi sakal da go kaàm to~niot datum. Podobro e toa da go stori g-dinot Gruevski.Toj e onoj koj go vr{i najte{kiot del od rabotite i toj e onoj koj treba da kaè deka sî e zavr{eno. Mislam deka glav-nata cel e da se sprovede programata kolku {to e mo`no poblisku do sredinata na godinata, bez golemo pre~ekoruvawena ovoj termin. Na po~etokot postoe{e strav deka }e dojde do golemi odloùvawa, no so zadovolstvo istaknuvam dekaVladata na Republika Makedonija i Ministerstvoto za finansii uspeaja da ja odràt dinamikata i prodolùvaat soaktivnostite. Taka, jas li~no, smetam deka PSMAC (Kreditot za prisposobuvawe na upravuvaweto so javniot sektor)nema da predizvika pogolemi odloùvawa, no tuka zboruvam za sredinata na godinata, bidej}i Makedonija }e izleze odgrupata na zemji koi dobivaat krediti po povolni uslovi i }e premine kon zaem koj }e go otplatuva spored pazarniteuslovi na Bankata i koj e relativno evtin, no ne sepak ne vo forma na re~isi besplatni sredstva. Uslovite na Me|unar-odnoto zdruènie za razvoj (IDA) se za onie zemji koi imaat dohod po ìtel otprilika pomalku od 1,000 amerikanskidolari godi{no. So zadovolstvo izjavuvam deka na Makedonija ovie uslovi pove}e ne ñ se potrebni. Toa e mnogu dobro.Toa e indikator deka zemjata vo osnova dobro rabotela vo poslednite godina ili dve, i sega e vo mnogu podobra sostoj-ba da vr{i redovna otplata na kamatite, koi se sî u{te dosta prifatlivi. Imeno, dokolku Makedonija samata pozajmu-va na me|unarodniot pazar na kapital, bi trebalo da plati mnogu pove}e.

Dali 30 juni e krajniot rok za koristewe na sredstva pod IDA uslovi, ili pak postoi prostor za izvesna fleksibilnost?Ako postojat jasni pokazateli deka Makedonija ne se otkaùva od ispolnuvaweto na uslovite poradi politi~kite pri-tisoci, ako Makedonija e sî u{te mnogu seriozna vo vr{eweto na rabotite onaka kako {to e dogovoreno, toga{ smetamdeka Svetskata banka }e pokaè razbirawe, no se nadevam deka i MMF isto taka }e pokaè opredelena fleksibilnost,bidej}i o~igledno nastanite vlijaeja i na programata so MMF. Mislam deka ovie institucii se vo osnova realni idokolku tie smetaat deka vladata e seriozna vo namerite, sigurno }e imaat razbirawe za toa deka nekoi raboti }e trebada se redizajniraat.

g-dinPiter STEK

Izvr{en direktor voSvetskata banka

2 8 / 2 9

I N T E R V J U

ni od kreditnoto portfolio na na{ite banki pripa-|a vo A i V kategoriite so najmal rizik. Stopanskabanka koja so~inuva re~isi 50% od celokupniot ban-karski sistem, {to tuku zavr{i so ~isteweto na svo-eto portfolio {to pretstavuva golemo dostignuva-we, so dalekuse`no strukturno zna~ewe�.

�Po vtorpat go spomenavte MMF.Nekoi lu|e gi obvinuvaat deka se socijalno bes~uvstvitelni. Na primer, nevrabotenosta im se pripi{uva na strukturnite reformikoi tie ñ gi nametnaa na Makedonija�

�Ponekoga{ ne se soglasuvame so receptite naMMF, koi im davaat sli~ni soveti na site svoi kli-enti. No, nivniot pridones e pozitiven i zna~aen.

Odobruvaj}i krediti im signaliziraat na investi-torite deka se primeneti vistinskite ekonomski po-litiki. Politi~arite, zavisni od voljata na glasa-~ite, ~estopati treba da se podbucnuvaat za da gisproveduvaat bolnite reformi. Nekoi od merkite

vklu~eni vo na{iot aran`man ja zgolemija nevrabo-tenosta. Moravme da prodademe ili da zatvorime 12golemi zagubari. U{te 30 doprva treba da se proda-dat ili zatvorat. Otstranivme pove}e od 3000 rabot-nici od platniot spisok na dràvnata administra-cija. No, ova e samo kapka vo kofata na nevrabote-nosta�.

�Od kade ovaa dolgotrajna nevrabotenost�?

�Ima mnogu pri~ini�- vozdivnuva. Jasno e deka po-tegnav ~uvstvitelno pra{awe. -�Nevrabotenosta eprenaglasena. Mnogu lu|e vraboteni vo sivata ekono-mija se neprijaveni (ova se nadevam }e se smeni poslenamaluvaweto na danocite). Albanskite èni ~esto-pati odbivaat da rabotat i se prijavuvaat kako nev-raboteni za da gi dobijat zagarantiranite pridone-si. Sepak, nevrabotenosta e premnogu visoka. Brutodoma{niot proizvod treba postojano da raste votekot na barem pet godini za da se postigne napredok,a samo privatniot sektor i negovite mali i srednipretprijatija se dviè~kata sila na napredokot. Me-|utoa, privatniot sektor vo Makedonija stagnira.Prethodnata vlast im gi prodade firmite na pri-

jateli i toa go narekuvaa �otkup na akciite na fir-mata od strana na menaxmentot�. Starite-novi mena-xeri-sopstvenici nemaa nikakva vizija, nikakvanova tehnologija i novi proizvodi. Nivnite firmisozdadoa negativna dodadena vrednost. Osven toa, gi

Moèbi najrevolucionerniot sektor vo makedonskataekonomija e bankarskiot so celosno nova zakonskainfrastruktura: Zakon za banki, Zakon za osiguruvawe nadepozitite, Zakoni za ste~aj i t.n. Tesno povrzani so novitearan`mani sklu~eni so MMF i so Svetskata banka, ovie zakonidovedoa do vra}awe na doverbata na javnosta vo bankarskiotsektor

G-dine Lin, {to be{e tema na razgovorite so makedonskata delegacija?

Da bidam iskren, ne razgovaravme mnogu za krizata, tuku se koncentriravme na poliwata na koi sorabotu-vame. Kako {to znaete, imame golem broj proekti koi se vo podgotovka, vklu~uvaj}i go i proektot zavodosnabduvawe na Skopje, proektot za mladi i sport i proektot za za{tita na kulturnoto bogatstvo. Ovabe{e mo{ne zna~en del od razgovorite, koi se odnesuvaa i na kontinuiranite reformi koi gi prezema vla-data vo finansiskiot sektor i vo upravuvaweto so javniot sektor, a koi gi smetame za mnogu va`ni. Mnogusum zadovolen {to vladata, i pokraj politi~kite problemi so koi se soo~uva Republika Makedonija voposlednive nekolku meseci, uspea da prodolì so reformite, so podgotovkata na proektite na koi rabo-time i so implementacijata na proektite koi se vo tek. Se' na se', i pokraj mo{ne te{kata politi~kasituacija vo Makedonija vo momentov, smetam deka na{ata programa napreduva i se nadevam deka taka i }eprodolì.

[to e so noviot aran`man za reforma na javnata administracija? Koga moè da go o~ekuvame po~etokotna pregovorite za ovoj aran`man?

Kako {to znaete, postignavme golem napredok vo dogovorite okolu programata. Toa se odnesuva na pra{a-wata za makroekonomskata ramka koja treba da bide odr`liva vo smisla na vramnoteènost na buxetot, so-odvetna fiskalna pozicija, razumno tro{ewe itn. Ova se pra{awa so koi, kako {to znaete, MMF najmnoguse zanimava i ona {to sakame da go vidime e napredok vo razgovorite me|u MMF i vladata, pred da ja pret-stavime na{ata programa za poddr{ka na reformite na javnata administracija. Vo momentov se ~ini dekado toa nema da dojde mnogu brzo, bidej}i pra{awata koi treba da gi re{i vladata vo makroekonomskata iosobeno fiskalnata sfera, se sî u{te zna~ajni. Sepak, o~ekuvame deka esenva }e bidat razre{eni pra{a-wata kako me|u MMF i vladata, taka i onie me|u nas i vladata. Spored toa, ja o~ekuvame nivnata razre{-nica vo narednite nekolku meseci, se nadevam ne docna naesen, tuku otprilika po zavr{uvaweto na letoto.

g-dinJohanes LIN

Potpretsedatel naSvetskata banka

potisnaa novodojdencite so toa {to, na primer, giapsorbiraa kreditite {to gi ovozmoùva{e bankar-skiot sistem. Duri 81% od vkupnite krediti vo 1999godina otidoa kaj 16 zagubari. Pomalku od 20% zavr-{ija vo privatniot sektor. Toa be{e mreà na sta-rite momci, izgradena vrz osnova na ostatocite odsocijalizmot. Pokraj toa, nema dovolno dobri proek-ti, primenata na legislativata za imotnite pravaisto taka slaba, a bankarskiot sistem e nefunkcio-nalen i politiziran. Nestabilnosta na regionot u{-te pove}e ni gi zgolemuva problemite�.

�Birokratija�?

�I toa isto taka, iako ne be{e glavnata pre~ka, anoviot Zakon za trgovski dru{tva ovozmoùva dale-

ku polesno osnovawe i vodewe na firma. Me|utoa,vlasta pred 1998 godina se ~ini be{e ponastroena dagi odvra}a otkolku da gi privlekuva stranskite in-vestitori. Taa postavi pravni barieri za vlez. Ovae sega izmeneto. Barame stranski investitori i gipre~ekuvame so {iroko otvoreni race."

�Moèbi i premnogu?Neodamne{nata privatizacija, osobeno naOkta i Skopski saem, be{e kritikuvana deka e nedovolno transparentna�.

�Skopski saem be{e privatiziran preku berzataotkako se objavi soodveten javen oglas vo pe~atot.Be{e otvoren za site. Vo minatoto (1996-97 godina),Svetska banka prepora~a privatiziraweto da go vr-


G-dine Vijnholds, kako go ocenuvate najnoviot razvoj na nastanite vo Makedonija?

Odràvme sredba so ministerot za finansii, g-dinot Nikola Gruevski i g-dinot Piter Stek na koja imavme mo{nekonstruktiven razgovor. Nie, se razbira, sme mnogu zainteresirani za najnoviot razvoj na nastanite vo Makedonija, iministerot mo{ne jasno ni ja pretstavi situacijata. Na{iot odgovor be{e deka kako i sekoga{ mnogu ja poddrùvameMakedonija, a osobeno vo edna vakva situacija so koja se soo~uvate i deka }e se obideme da najdeme na~in, kolku {to emo`no pove}e, za zabrzuvawe na rabotite povrzani so programite so MMF i Svetskata banka koi se vo tek.Makedonskata delegacija utre }e ostvari pove}e sredbi so na{iot kadar i so rakovodstvoto, na koi povtorno }eistakneme deka e va`no timot na MMF povtorno da ja poseti Makedonija i da prodolì so razgovorite, da ja rediza-jnira programata poradi nekoi izmeni na pretpostavkite koi vlijaeja vrz makroekonomskata ramka, a koi navistinatreba da se zemat predvid. No, ministerot nî izvesti deka toj e tuka zaradi implementacija na potrebnite korekciii merki, kako i zaradi pominuvaweto na golem broj zakoni niz parlamentarnata procedura, koi se klu~ni uslovi zaaran`manite, {to e dosta ohrabruva~ki.

Koi se konkretnite ~ekori koi MMF }e gi prezeme za da ñ pomogne na Makedonija vo re{avaweto na momentnatasituacija?

Kolku {to sum jas izvesten, timot na MMF se podgotvuva povtorno da dojde vo Makedonija za dve nedeli. Toga{ tie}e razgovaraat za redizajnirawe na programata i se nadevam deka }e uspeat da postignat dogovor. Taka, rabotitepovrzani so programata }e moàt da prodolàt so voobi~aeniot tek. Toa treba da bide celta.

Makedonskata delegacija bara t.n. trust fond za Makedonija. Do kade e so toa?

Najprvin, mora da gi razgledame tekovnite aran`mani koi izlegoa nadvor od ona {to be{e planirano, kako rezultatna te{kotiite; toa mora da se zavr{i, a isto taka i nekoi raboti so Svetskata banka. Ne sum zapoznaen so site detalipovrzani so pozajmuvaweto od MMF, no sepak, tie sakaat da gi izbegnat nepotrebnite odloùvawa. Kako {to razbrav,postojat izvesni sredstva koi treba da pristignat od Evropskata unija, od mojata zemja -Holandija itn., taka {to eva`no da prodolìme so aktivnostite.

Dali smetate deka situacijata koja ja spomnavte moè da bide re{ena ovaa godina?

Mnogu so~uvstvuvam so te{kotiite na koi naiduva Makedonija. Morame da vi pomogneme. Ova e mnogu va`no i trebada gi izbegneme nepotrebnite odloùvawa. Se razbira, treba da se prezemat izvesni merki, mora da imame zdrava pro-grama, no uveren sum deka ministerot moè toa da go stori, a potoa mora da prodolìme da i' pomogneme na Makedonijavo ovie te{ki migovi.

Dali ste sigurni deka MMF }e gi prodolì zapo~natite aran`mani so Makedonija?

Nikoga{ ne moè da se kaè so sigurnost, no ako vladata prodolì da pokaùva nedvosmislena posvetenost, toga{toa moè da se ispolni. Sekako, ne moème da bideme sigurni za razvojot na nadvore{nite nastani i bezbednosnatasituacija, no zboruvaj}i za edna normalna situacija bi kaàl �da, postoi dobra mo`nost za zavr{uvawe na programitei toa uspe{no zavr{uvawe�.

g-dinJ. de Beaufort

VIJNHOLDS

Izvr{en direktorvo Me|unarodniot

monetaren fond

3 0 / 3 1

I N T E R V J U

{ime preku direktno pregovarawe. Okta - rafineri-jata - be{e pred zatvorawe koga se pojavi beliot vi-tez. Ne ja ispu{tivme mo`nosta da go spasime ovojvaèn imot. Site tri kompanii privatizirani prekudirektni pregovori sega ostvaruvaat profit. No-viot zakon ni dozvoluva da vr{ime privatizacija sa-mo preku berzata ili preku javen tender. Se nadevamdeka ova }e stavi kraj na kritikite�.

�Ne{to kako zaklu~ok�?

�Vo poslednata godina i polovina pominavme nizintenzivni strukturni reformi, dodeka na drugimnogu pobogati zemji im be{e potrebna edna deceni-ja da gi implementiraat. Usvoivme brojni klu~ni za-

koni. Go liberaliziravme devizniot reìm. Ja obno-vivme dano~nata administracija. Implementirametrezorski sistem. Gi prestruktuiravme carinskiot iplatniot sistem. Gi namalivme carinite i akciziteza odredeni proizvodi. Usvoivme amandmani na ogro-men broj ekonomski i finansiski zakoni (kako {to eZakonot za osiguruvawe). Podgotvuvame osnova zaInternet revolucija vo na{ata zemja. Neodamna gousvoivme Zakonot za elektronski potpis, a podgotvu-vame i drugi elektronski zakoni. Go napravivme setoova - i go izdràvme noviot geopoliti~ki nemir -odrùvaj}i niska inflacija, golemi devizni rezervii rekordni stranski direktni investicii. Imammnogu pri~ini da bidam optimist�.

M-r AntonetaMANOVA

STAVRESKA

Globalizacijata na finansiskite pazari i navle-guvaweto na stranskite banki vo makedonskatabankarska industrija, go aktueliziraa pra{awe-

to na potencijalnite koristi, tro{oci i rizicipovrzani so vlezot na stranskata konkurencija vo do-ma{niot bankarski sistem. Iako vo ekonomskata li-teratura postojat dve sprotistaveni gledi{ta za ef-ektite i vlijanieto {to go imaa vlezot na stranskitebanki vrz doma{nata ekonomija, empiriskite iskus-tva svedo~at deka vlezot na stranski banki nosi po-dobruvawe na kvalitetot na bankarskite uslugi,zabrzuvawe na ekonomskiot razvoj i namaluvawe naosetlivosta na bankarskiot sistem od pojava na kriza.

Imeno, stranskite banki vlijaat pozitivno voslednite aspekti:

l go podobruvaat kvalitetot na finansiskiteuslugi na doma{niot pazar, preku zgolemuvawena konkurencijata i primenata na posovremenibankarski ve{tini i tehnologii;

l go stimuliraat razvojot na pravnata ramka i jazajaknuvaat supervizorskata kontrola volokalnata, doma{na ekonomija;

l go podobruvaat pristapot na zemjata na me|unar-odniot pazar na kapital;

l go zabrzuvaat ekonomskiot razvoj il ja stimuliraat efikasnosta i voveduvaweto na

novi finansiski produkti.

MAKROEKONOMSKI ASPEKTI

Prisustvoto na stranskite banki moè da vlijaedirektno i indirektno vrz dolgoro~niot razvoj nadoma{nata ekonomija. So investirawe na kapitalotvo profitabilni proekti i preku efikasno upravu-vawe so rizicite, stranskite banki direktno vlijaatvo pravec na zgolemuvawe na finansiskata poddr{kana privatniot sektor i poefikasna alokacija na re-sursite. Na toj na~in se zabrzuva dolgoro~niot rastna doma{nata ekonomija. Indirektno, stranskitebanki go stimuliraat rastot na doma{nata ekonomi-ja so intenzivirawe na konkurencijata, pri {to gopodignuvaat op{toto nivo na efikasnost na bankar-skiot sistem. Pritoa, doma{nite banki davaat po-dobri uslugi, poaktivno gi mobiliziraat za{teditei gi plasiraat sredstvata vo poprofitabilni proek-ti.

Vo odnos na �osetlivosta� na doma{niot finansis-ki sistem od krizi, vlijanieto na stranskite banki


*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

Stranskite banki go stimuliraat rastot na doma{nata ekonomija sointenzivirawe na konkurencijata, pri {to go podignuvaat op{toto nivo

na efikasnost na bankarskiot sistem. Pritoa, doma{nite banki davaatpodobri uslugi, poaktivno gi mobiliziraat za{tedite i gi plasiraat

sredstvata vo poprofitabilni proekti

VLIJANIETO NA STRANSKITEBANKI VRZ DOMA[NATA BANKARSKAINDUSTRIJA

M-r Antoneta ManovaStavreska e vrabotena voNarodnata banka naRepublika Makedonija, voKabinetot na guvernerot.Rodena e 1970 godina.Diplomirala naEkonomskiot fakultet voSkopje 1992 godina. Voperiodot 1993 - 1994 godi-na gi zavr{uva postidlom-skite studii na CentralnoEvropskiot Univerzitet voPraga- Ekonomskifakultet, vo ramkite naFondacijata Otvorenoop{testvo. Magistrira vo1994 godina na tema�Inflacijata vo RepublikaMakedonija po monetarnotoosamostojuvawe�. Voperiodot oktomvri 1994 -juni 1997 godina raboti voDirekcijata zaistraùvawe vo Narodnabanka na RepublikaMakedonija, a od juni 1997godina do april 2001 godinae {ef na Kabinetot naguvernerot na Narodnabanka na RepublikaMakedonija. U~estvuvala napove}e me|unarodni semi-nari, kursevi i forumi odoblasta na monetarnatapolitika, makroekonomija-ta, finansiite ibankarstvoto.

3 2 / 3 3

B A N K A R S K I S I S T E M

moè da bide pozitivno, no i negativno. Zastapni-cite na stavot za negativni efekti, velat deka vo us-lovi na kriza vo doma{nata ekonomija, stranskitebanki moàt da go povle~at kapitalot i na toj na~inda predizvikaat ili da ja prodlabo~at valutnatakriza i finansiskata nestabilnost. Vo slu~aj nakriza na doma{niot pazar, stranskite banki se obv-inuvaat za �nelojalnost�, poradi napu{tawe na isti-ot, so {to ja zgolemuvaat negovata osetlivost. Vak-vata konstatacija e posebno validna pri golemou~estvo na stranskite banki vo finansiskiot sistemna doma{nata ekonomija. Posledniot aspekt se odne-suva na supervizijata i zakonskata regulativa. Ime-no, so cel da privle~at stranski banki, monetarnitevlasti vo zemjite vo tranzicija i zemjite vo razvoj ginamaluvaat ograni~uvawata za vlez na stranskiteinvestitori, {to vo odredeni slu~ai moè da dobiedimenzii na prebrza liberalizacija i pregolemaderegulacija na doma{niot bankarski sistem. Na tojna~in, pokraj pozitivnite aspekti na ovie procesi,moè da se sozdade porizi~na legislativna ramka zarabotewe.

Zastapnicite na tezata za pozitivni efekti odvlezot na stranskite banki, ukaùvaat deka stran-skite banki ne samo {to ne ja intenziviraat osetli-vosta na doma{niot finansiski sistem, tuka napro-tiv i ja zajaknuvaat negovata stabilnost. Taka, empi-riskite iskustva za me|usebnoto vlijanie na vlezotna stranski banki i osetlivosta na doma{niot fi-nansiski sistem (verojatnosta od pojava na kriza) po-kaùvaat deka stranskite banki ne ja zgolemuvaatverojatnosta od pojava na finansiska kriza vo do-ma{nata ekonomija, tuku naprotiv ja namaluvaat.Imeno, istraùvawata pokaùvaat negativna kore-lacija (povrzanost) pome|u zgolemeniot vlez nastranski banki i mo`nosta od pojava na kriza vo do-ma{niot finansiski sistem.

Isto taka, ne postoi sistematizirana evidencijadeka prisustvoto na stranskite banki, vo slu~aj navalutna i finansiska kriza, doveduva do pogolemodliv na kapital i pogolema nestabilnost na doma{-niot finansiski sistem. Iako postojat izoliraniprimeri na povlekuvawe na stranskiot kapital od

lokalniot pazar vo slu~aj na kriza, ne postojat sis-tematizirani fakti deka stranskite banki i stran-skite investitori voop{to, se pomalku "lojalni"otkolku doma{nite banki i investitori. Taka naprimer vo Meksiko, za krizata od 1994 godina sesmetaat podednakvo odgovorni doma{nite i stran-skite investitori. Voedno, vlezot na stranskitebanki ne samo {to ne sozdava porizi~ni uslovi zarabotewe, tuku determinira unapreduvawe na do-ma{nata supervizija, zajaknuvawe na zakonskata ram-ka i voveduvawe (ili po~ituvawe) na me|unarodnitesmetkovodstveni standardi. Taka na primer, reci-pro~niot dogovor za otvarawe na Meksiko kon SAD,vo ramkite na NAFTA dogovorot, predizvika priti-soci za harmonizacija na prudentnata regulativapome|u ovie dve zemji, vo domenot na adekvatnosta nakapitalot, valorizacijata, smetkovodstvenite prin-cipi i transakciite na povrzanite subjekti.

Stepenot na u~estvo i zna~eweto na stranskitebanki na doma{niot pazar moè da se utvrdi preku:a/ u~estvo na bankite so dominanten stranski kapi-tal, vo vkupniot broj na banki i b/ u~estvo na akti-vata na stranskite banki vo vkupnata aktiva na ban-karskiot sistem. Od tabelata br. 1 se gleda deka vonajgolem broj slu~ai koeficientot - vlez na stran-skite banki e pogolem od koeficientot - osvojuvawena pazarot. Toa e slu~aj vo Francija, Germanija,Italija, Velika Britanija, SAD, no ne e slu~aj soJaponija. Vo slu~ajot na Finska, Kina i Indija, koe-ficientot 0 ukaùva na zakonski restrikcii (bari-eri) pri vlez na stranski banki. Za razlika od oviezemji, koeficientot 100%, kaj Nepal i Svazilendukaùva na isklu~ivo prisustvo na stranski bankina doma{niot pazar. Onie zemji koi imaat koefi-cient od nad 75% (Nov Zeland i Luksemburg), sezemji so golemo prisustvo na stranski banki, {to seobjasnuva so nivnoto kolonijalno minato ili pak soprisustvo na sosed - golema zemja. Od razvienite zem-ji, Finska, Italija i SAD imaat relativno izoli-rani bankarski pazari, pri {to i dvata koeficientana stransko u~estvo se pod 10%.

MIKROEKONOMSKI ASPEKTI

Stranskite banki ne nosat so sebe samo kapital,tuku i znaewe, ve{tini, tehnologija, ekspertiza voupravuvaweto so rizicite, reputacija i novi idei.So namaluvawe na restrikciite pri vlez na stran-skite banki se ovozmoùva da se podobri kvalitetot,cenata i dostapnosta na bankarskite uslugi vodoma{nata ekonomija. Direktno, stranskite bankiimaat vlijanie vo voveduvaweto na novi i podobri

Bankite od stranstvo ne nosat so sebe samo kapital, tuku iznaewe, ve{tini, tehnologija, ekspertiza vo upravuvaweto sorizicite, reputacija i novi idei. So namaluvawe narestrikciite pri vlez na stranskite banki se ovozmoùva dase podobri kvalitetot, cenata i dostapnosta na bankarskiteuslugi vo doma{nata ekonomija

ve{tini, sovremeni tehniki na upravuvawe i odlu~u-vawe, postriktni kreditni proceduri i novi finan-siski produkti na lokalniot doma{en pazar. Indi-rektno, stranskite banki ja podobruvaat efikasnos-ta preku zgolemeuvawe na konkurencijata. Nivniotvlez inicijalno �ja namaluva� profitabilnosta nadoma{nite banki i gi prinuduva da prezemat aktiv-nosti za namaluvawe na tro{ocite i podobruvawe nauslugite, {to ima pozitivni efekti za ekonomskitesubjekti - korisnici na uslugite. Vo prosek, stran-skite banki ostvaruvaat najmali kamatni margini vovisokorazvienite zemji, dodeka najviskoki marginiostvaruvaat vo niskorazvienite zemji.

Voedno, vlezot na stranskite banki na doma{niotpazar naj~esto determinira primena na me|unarodnismetkovodstveni standardi, prisustvo na stranskirevizorski firmi i unapreduvawe na transparent-nosta na bankite preku prezentacija na informaciiza nivnite aktivnosti vo javnosta.

Empiriskite istraùvawa za vlijanieto na liber-alizacijata na vlezot na stranskite banki vrz efi-kasnosta na finansiskiot sistem govorat za poagre-sivno odnesuvawe na doma{nite banki pri takvi us-lovi. Taka, vo Avstralija, doma{nite banki gi po-dobrile svoite operacii, investrirale vo novi teh-nologii, gi namalile tro{ocite, taka {to stranski-te banki ostvarile ponizok profit i osvoile po-malo u~estvo od doma{niot pazar.

Vo osnova, najgolema korist od liberalizacijatana ograni~uvawata pri vlezot na stranskite bankiimaat ekonomskite subjekti, koi dobivaat podobri ipoeftini bankarski uslugi vo sporedba so periodotpred liberalizacija na ograni~uvawata. Taka na pri-mer, vo [panija, stranskite banki go zaìveale pa-zarot na komercijalni hartii od vrednost, pazarotna svop instrumjenti, kako i kreditnite karti~ki iavtomatite za gotovina (ATMs).


U~estvo na stranskite banki vobankarskiot sistem na oddelni zemji:

empirisko iskustvo

Zemja Broj na Stranska Vkupenstranski aktiva/vkupna broj na

banki/vkupen aktiva banki vobroj na banki 1995

Francija 0.25 0.10 95

Germanija 0.36 0.22 80

Holandija 0.45 0.05 20

Italija 0.08 0.01 64

ê{ka 0.60 0.51 15

Polska 0.36 0.16 28

Romanija 0.14 0.01 7

Rusija 0.07 0.00 14

Estonija 0.43 0.35 7

Litvanija 0.10 0.09 7

Kanada 0.64 0.08 69

Velika Britanija 0.26 0.16 70

SAD 0.05 0.03 370

Tajvan 0.14 0.06 24

Nov Zeland 0.88 0.92 8

Luksemburg 0.93 0.79 107

Avstrija 0.30 0.50 10

Japonija 0.08 0.19 73

Grcija 0.56 0.84 16

Ungarija 0.63 0.65 19

Finska 0.00 0.00 11

Kina 0.00 0.00 5

Indija 0.00 0.00 5

Nepal 1.00 1.00 3

Svazilend 1.00 1.00 3

Izvor: Svetska banka

Kamatni margini i profitabilnost: doma{ni nasproti stranski banki

Regioni Neto margini/ Nekamatonosni Tro{oci/ Danoci/vk Rezervacii/ Neto profit/vk.

vkupna aktiva prihodi/vk. aktiva vkupna aktiva aktiva vkupna aktiva vkupna aktiva

Ekonomii vo tranzicija

Doma{ni banki 6.89 3.87 4.51 1.43 3.17 1.64

Stranski banki 5.25 3.88 4.22 1.25 3.13 0.53

Razvieni ekonomii

Doma{ni banki 2.80 1.24 2.60 0.27 0.78 0.40

Stranski banki 2.32 1.25 2.25 0.25 0.67 0.40

Izvor: Svetska banka

3 4 / 3 5

B A N K A R S K I S I S T E M

SLUÂJOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Vo poslednata godina vo Republika Makedonija esozdadena povolna zakonska ramka i nova klima zavlez na stranski banki vo bankarskiot sistem. Toarezultira{e so vlez na stranski investitori odGrcija, odnosno Germanija i Slovenija vo prvata itretata banka po golemina vo Republika Makedonija- Stopanska banka a.d. Skopje i Tutunska banka a.d.Skopje. Investitori vo Stopanska banka a.d. Skopjese National Bank of Greece, IFCi EBRD, so vkupna inves-ticija od 133 milioni DEM (od koi 50 milioni DEMdokapitalizacija). Vlogot na Nova Qubqanska ban-ka i LHB banka od Germanija vo Tutunska banka a.d.Skopje e 21,3 milioni DEM, od koi 15 milioni DEMe dokapitalizacija. Strate{ki investitor od Grcija(Alfa Kredit banka) go otkupi kontrolniot paketna akcii vo u{te edna pomala banka - Kreditna bankaa.d Skopje, so investicija od 24,3 milioni DEM, odkoi 8 milioni DEM e dokapitaliazija. Vo Izvozno-Kreditna banka a.d Skopje svoe u~estvo vo kapitalotstekna EBRD, preku dokapitalizacija vo iznos od 6milioni DEM.

Na krajot na 2000, vo sopstvenost na stranski ak-cioneri se sedum banki, {sporedeno so pet banki vodekemvri 1999 godina. Ovie sedum banki u~estvuvaatvo vkupnata aktiva na bankite vo Republika Makedo-nija so 53,4%. Nivnoto u~estvo vo vkupniot kapitalna bankite vo Republika Makedonija iznesuva 45%.

So novite stranski invetsicii vo bankarskiotsistem, u~estvoto na stranskiot kapital vo vkupniotkapital na bankite vo Republika Makedonija se zgo-lemi od 19,3% (31.12.1999) na 40,8% (31.12.2000).Stranski kapital e prisuten vo 16 banki, pri {toprocentot na negovo u~estvo se dviì od 0,3% do100% (kaj dvete filijali na stranski banki). Odvkupnite vloùvawa na stranski kapital vo 2000-tagodina vo visina od 216,7 milioni DEM, 119,4 mili-oni DEM se nameneti za otkup na akcii od postoe~kiakcioneri na bankite, dodeka 97,3 milioni DEM sevloùvawa za dokapitalizacija na bankite. Ovie po-datoci zboruvaat za seriozno otvarawe na bankar-skiot sistem kon stranski investitori, so ten-

dencija za vlez na kapital i vo drugi makedonskibanki.

Zna~ajno e {to zakonskata regulativa e dosta at-raktivna za vlez na stranski banki na makedonskiotpazar i soglasno Zakonot za banki, stranskite inves-titori imaat ednakov, a vo odredeni domeni i podo-bar tretman vo odnos na doma{nite investitori.Otvaraweto na pazarot be{e prosledeno so liberal-izacija na raboteweto na bankite, posebno vo sfera-ta na deviznoto rabotewe i kreditnite odnosi sostranstvo (nov Zakon za devizno rabotewe), so cel dase otstranat administrativnite ograni~uvawa i dase sozdadat uslovi za poekonomi~no i pomoderno ra-botewe na bankite vo Republika Makedonija. Drà-vata im pomogna na bankite i preku prezemenite ak-tivnosti za vra}awe na doverbata na {teda~ite vobankarskiot sistem (novata {ema za osiguruvawe na{tednite vlogovi so pozadinska uloga na dràvata),kako i so novite re{enija vo sferata na naplata nahipotekite i pobrzo re{avawe na finansiskite spo-rovi.

Zna~ajno e {to liberalizacijata be{e prosledenaso zakonski re{enija koi ovozmoùvaat zajaknatasupervizorska kontrola na bankarskiot sistem. Natoj na~in, na bankite im se ostava od edna stranaprostor za maksimalna konkurentska borba za noviklienti i za osvojuvawe na pazarot. No, od drugastrana od niv se bara i maksimalno po~ituvawe nasupervizorskite standardi i normi, so primarna celda se za{titat {teda~ite, a potoa i sopstvenicitena kapitalot.

Stranskite banki bi trebalo vo takvata konstela-cija da imaat uloga na generatori na pozitivniteprocesi. Evidentnoto namaluvawe na kamatnitestapki za pove}e od 7-8 procentni poeni, koe se slu-~uva vo poslednive pet-{est meseci, e prviot i naj-seriozen pokazatel za pridobivkite od zgolemenatakonkurencija vo bankarskiot sistem. Novite bankar-ski produkti, najaveni vo forma na vrzano {tedeweso kreditirawe, stanbeni i potro{uva~ki krediti,koi se voobi~aeni za svetot, no izostanuvaa vo izmi-native desetina godini vo Republika Makedonija, }ebidat slednata pridobivka od vlezot na stranskibanki i zgolemuvaweto na konkurencijata.

Makedonskiot bankarski sistem, kone~no gi imasite preduslovi da prerasne vo "lokomotiva" koja }ego povle~e razvojot na Republika Makedonija. Rizi-cite vo toa scenario se slabiot i osiroma{en rea-len sektor i nestabilnoto politi~ko okruùvawe.Prestruktuiraweto na realniot sektor mora da bideeden od slednite ~ekori vo rasporedot za rabota namakedonskite banki za sledniot period. Finansis-

Stranskite banki bi trebalo da imaat uloga na generatori napozitivnite procesi. Evidentnoto namaluvawe na kamatnitestapki za pove}e od 7-8 procentni poeni, koe se slu~uva voposlednive pet-{est meseci, e prviot i najseriozen pokazatelza pridobivkite od zgolemenata konkurencija vo bankarskiotsistem


koto prestruktuirawe na pretprijatijata ne moè dase realizira bez aktivno u~estvo na bankite kakonajgolemi doveriteli, zaedno so dràvata. Iskustvo-to na stranskite banki od drugi zemji kade se sprove-doa ovie procesi, moè da bide od golemo zna~ewepri realizacijata na ovoj proces vo Republika Make-donija. Vo sprotivno, pridobivkite od namalenite

kamatni stapki i novite finansiski instrumentinema da moàt da gi dadat o~ekuvanite efekti i nemada moàt da bidat po~uvstvuvani na vistinski na~inod strana na ekonomskite subjekti. Bankarskiot sis-tem i stopanstvoto vo Republika Makedonija mora�da si podadat raka�, zatoa {to nivniot razvoj e mo-èn samo kako kompatibilen proces.

M-r ZoranJOVANOVSKI

Vo golem broj zemji vo svetot penziskite siste-mi pretstavuvaat t.n. tempirana bomba koja ot-~ukuva. Toa prvenstveno proizleguva od ras-

te~kiot problem na stareewe na naselenieto vo sve-tot, no i od drugi problemi kako {to se relativnovisokata stapka na nevrabotenost, dolgoro~no ne-odr`livite izda{ni vetuvawa dadeni vo minatotona idnite penzioneri itn. Relativno ograni~en brojna zemji, {to se odnesuva i na razvienite zemji, bes-kompromisno se soo~ija so problemite na penziskitesistemi, vozdrùvaj}i se glavno zaradi politi~katasenzibilnost na problemite. Iznenaduva toa {toLatinska Amerika e svoeviden lider vo svetot za re-formata na penziskiot sistem, nabquduvano od as-pekt na pooddelni regioni. Imeno, na ovoj kontinentpo~etnite ~ekori na toj plan se napraveni pred 20godini.

Republika Makedonija pretstavuva primer na zem-ja koja hrabro se soo~i so potrebata od reforma napenziskiot sistem. Pritoa, nadminata e tesnopar-tiskata tenzija so toa {to reformata e zapo~nata odedna, a prodolèna od druga politi~ka vlast. Vo Re-publika Makedonija reformata e motivirana od kla-si~nite potrebi. Aktuarskite proekcii za nared-nite 100 godini pokaàa deka postojniot penziskisistem na tekovno finansirawe (pay-as-you-go) e fi-nansiski neodr`liv na dolg rok. Vo otsustvo na re-forma, toa bi vodelo do teòk udar vrz makroeko-nomskata politika, sozdavaj}i buxetski deficiti odokolu 5-6% od BDP godi{no. Toa e finansiski neo-dr`livo i preku fiskalnata politika direktno bi

rezultiralo so naru{uvawe na makroekonomskatastabilnost.

Osnovnata cel na reformata na penziskiot sistemvo Republika Makedonija e vospostavuvawe na sis-tem, koj e finansiski samoodr`liv na dolg rok, a is-tovremeno obezbeduva adekvatna sigurnost na gra|a-nite vo ostvaruvaweto na pravata od penziskoto iinvalidskoto osiguruvawe. So reformata se vovedu-va pove}estolben penziski sistem. Prviot stolb }ego so~inuva postojniot dràven penziski fond, koj}e funkcionira kako i dosega. Vtoriot stolb }e gopretstavuvaat privatni penziski fondovi, toj }efunkcionira so kapitalno finansirawe i }e bidezadolìtelen za novovrabotenite po voveduvawetona ovoj stolb. Onie lica koi se vo raboten odnos vomomentot na voveduvawe na vtoriot stolb }e imaatpravo na izbor da ostanat samo vo prviot stolb ilida u~estvuvaat i vo vtoriot stolb. Tretiot stolb }ese razlikuva od vtoriot stolb po toa {to u~estvotovo nego }e bide na celosno dobrovolna osnova. Pri-toa, reformata e dizajnirana na na~in koj obezbedu-va taa da se odviva so umerena brzina za da bide pri-fatlivo nivoto na tranzicionite tro{oci. Ovietro{oci }e se pojavata zaradi toa {to u~esnicite voreformiraniot sistem }e upla}aat del od svoitepridonesi vo vtoriot stolb, so {to }e se namali pri-livot na sredstva vo prviot stolb.

Od aspekt na vremenskiot raspored na reform-skite aktivnosti, dosega e donesena zakonskata ram-ka za reformiraniot penziski sistem. Taa prven-stveno modificira oddelni komponenti (starosnatagranica za penzionirawe itn.) od funkcionirawetona postojniot sistem, koj vo idnina }e go pretstavuvaprviot stolb. Vo fazata na donesuvaweto na zakon-

3 6 / 3 7

Osnovnata cel na reformata na penziskiot sistem vo RepublikaMakedonija e vospostavuvawe na sistem, koj e finansiskisamoodr`liv na dolg rok, a istovremeno obezbeduva adekvatnasigurnost na gra|anite vo ostvaruvaweto na pravata od penziskoto iinvalidskoto osiguruvawe

REFORMATA NAPENZISKIOT SISTEM I RAZVOJOTNA FINANSISKIOT SISTEM VOREPUBLIKA MAKEDONIJA

Zoran Jovanovski eizvr{en direktor za

specijalni pra{awa voStopanska Banka A.D.

Roden e vo 1965 godina.Diplomiral na

Ekonomskiot fakultet voSkopje vo 1988 godina nafinansisko-smetkovod-stvena nasoka. Nekolku

semestri od postdiplom-skite studii sledel vo

SAD. Magistriral natema: �Efikasnosta nabankite vo Republika

Makedonija�. Koristel stipendija RonBraun od kancelarija za

informacii na SAD.Vo periodot od 1993 do2001 godina rabotel vo

Narodna Banka naRepublika Makedonija vo

Direkcijata zaistraùvawe, a od

dekemvri 2000 e v.d.direktor vo ovaa

direkcija. U~estvuval na golem brojme|unarodni seminari i

kursevi za profesionalnousovr{uvawe.

^len e na Komitetot zareforma na penziskiot

sistem vo RepublikaMakedonija i na

Upravniot Odbor naFondot za osiguruvawe na

depoziti.

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite naMinisterstvoto za finansii


skata ramka bea upatuvani brojni kritiki do diza-jnerite na reformata zaradi nedovolna detalnatarazrabotka na funkcioniraweto na vtoriot stolb,odnosno privatnite penziski fondovi. Kako {to itoga{ be{e objasneto, pri~ina za toa be{e izrabot-kata na poseben zakon za t.n. kapitalno finansiranopenzisko osiguruvawe. Predlog verzijata na ovoj za-kon e pu{tena vo procedura vo fevruari 2001 godina.So toa, reformata na penziskiot sistem vo Repub-lika Makedonija vleguva vo kvalitativno nova faza.

Odredbite od predlog-Zakonot za kapitalno fi-nansirano penzisko osiguruvawe ne nosat podobru-vawa samo za funkcioniraweto na penziskiot sistemvo celina. Tie }e predizvikaat zna~itelni promenii podobruvawa i vo finansiskiot sistem na Republi-ka Makedonija, na koi se fokusira ovoj napis.

Prvo, predlog-Zakonot }e dovede do institucion-alna diverzifikacija vo finansiskiot sistem. Pri-vatnite penziski fondovi nema da bidat pravni li-ca, tuku vo vistinska smisla na zborot fondovi vokoi }e se kumulira del od uplatenite pridonesi. Me-|utoa, }e postojat dru{tva za upravuvawe so privat-nite penziski fondovi, koi }e gi nosat odlukite zatoa kade i kolku da bidat investirani sredstvata nafondovite. Se predviduva da postojat dve dru{tva,izbrani na me|unaroden tender, koi }e treba da zado-volat posebno definirani kriteriumi. Taka, dru{-tvata }e treba da imaat osnova~ki kapital vo visinaod najmalku 1,5 milioni evra, koj soodvetno }e se zgo-lemi koga uplatenite sredstva vo sekoj od fondovite}e nadminat 100 milioni evra. Osnova~i na oviedru{tva }e moàt da bidat doma{ni ili stranskipravni lica, i toa mnozinskiot del od kapitalot nadru{tvoto da bide poseduvan od finansiski insti-tucii. Pritoa, za stranskite osnova~i se predviduvada imaat predviden investicionen rejting. O~igled-no e deka se propi{uvaat visoki kriteriumi za vlezvo ovoj biznis, koj doma{nite subjekti moèbi nemada bidat vo mo`nost da gi zadovolat. Intencijata eda se privle~at renomirani stranski investicioniku}i, koi zaedno so doma{ni institucii bi formi-rale dru{tva za upravuvawe so penziski fondovi. Natoj na~in }e se obezbedi transfer na tehnologija iknow-how, {to na dolg rok generalno gi pravidoma{nite finansiski institucii pokonkurentni.Istovremeno, prisustvoto na renomirani institu-cii dopolnitelno }e pridonese za zajaknuvawe na do-verbata vo finansiskiot sistem na Republika Make-donija.

Druga institucija koja momentno ne postoi, a tre-ba da se formira soglasno predlog-Zakonot e Pen-ziskata Agencija. Toa }e bide institucija od javen

karakter koja }e bide nadle`na za davawe i odze-mawe dozvoli i odobrenija na dru{tvata za upravu-vawe so penziski fondovi i }e vr{i supervizija nadraboteweto na ovie dru{tva. So toa dopolnitelno}e se podobri op{toto nivo na supervizija vo ramkina finansiskiot sektor i }e se napravi u{te eden~ekor kon eventualna realizacija na konceptot naintegralna supervizija na finansiskiot sektor.

Nova funkcija na ve}e postoe~ka institucija, od-nosno svoevidna indirektna funkcionalna diverzi-fikacija, e funkcijata na ~uvar na imotot na penzis-kite fondovi, {to }e ja vr{at dve od postojnite ban-ki vo Republika Makedonija. Idejata e vo funkcio-niraweto na vtoriot stolb na penziskiot sistem dase razdvojat poseduvaweto na sredstvata i odlu~uva-weto za nivnoto investirawe. So predlog-Zakonot epredvideno bankite ~uvari na imot da imaat kapitalod najmalku 20 milioni evra, soglasno definicijataza kapital vo Zakonot za banki. Na toj na~in, na oviebanki im se ovozmoùva da go pro{irat opfatot naaktivnosti za ostvaruvawe prihodi, a istovremenose obezbeduva ovaa funkcija da ja vr{at najgolemitebanki i se obezbeduva kvalitet na uslugite.

Vtoro, re{enijata od predlog-Zakonot treba dapridonesat za zabrzuvawe na razvojot na pazarot nakapital vo Republika Makedonija. Uplatenite pri-donesi vo privatnite penziski fondovi zabrzano }ese kumuliraat. So toa }e se sozdade pobaruva~ka zafinansiski instrumenti koi momentno ne postojatili nedovolno se koristat. Iskustvata pokaùvaatdeka vakvata pobaruva~ka za finansiski instrumen-ti se zadovoluva so adekvatna ponuda. Pritoa, }e sesozdade silen pottik za makedonskite akcionerskidru{tva da se odlu~at za emisija na dolgoro~ni har-tii od vrednost i kotirawe na Makedonskata berzana dolgoro~ni hartii od vrednost i na toj na~in dafinansirat del od svoite potrebi za dolgoro~nifinansiski sredstva. Poseben motiv za makedon-skite pretprijatija za kotirawe na berzata }e pret-stavuva soznanieto deka dru{tvata za upravuvawe sopenziskite fondovi, kako institucionalni investi-tori, investiraat za da go diverzificiraat rizikot,a ne za da stanat dominantni sopstvenici i da goprezemat upravuvaweto na kompaniite vo koi inve-

Predlog-Zakonot za kapitalno finansirano penziskoosiguruvawe }e dovede do institucionalna diverzifikacija vo

finansiskiot sistem. Privatnite penziski fondovi nema dabidat pravni lica, tuku vo vistinska smisla na zborot fondovi

vo koi }e se kumulira del od uplatenite pridonesi

3 8 / 3 9

F I N A N S I S K I S I S T E M

stirale. Vo sekoj slu~aj, seto ova }e vlijae vo pravecna prodlabo~uvawe na finansiskiot pazar vo Repub-lika Makedonija i zgolemuvawe na finansiskata in-termedijacija vo nacionalnata ekonomija.

Treto, dru{tvata za upravuvawe so penziski fon-dovi }e moàt da gi investiraat sredstvata na pen-ziskite fondovi soglasno detalnata regulativa vopredlog-Zakonot. Intencijata e da se obezbedi adek-vatna diverzifikacija na raznovidnite rizici koigo pridruùvaat investiraweto. Pritoa, se ovoz-moùva zna~aen del od sredstvata na privatnite pen-ziski fondovi da se investiraat vo raznovidni har-tii od vrednost (akcii, obvrznici i komercijalnizapisi na akcionerski dru{tva koi kotiraat naprviot i vtoriot Pazar na Makedonskata berza nadolgoro~ni hartii od vrednost). Istovremeno, sedozvoluva najmnogu do 20% od sredstvata na fon-

dovite da bidat investirani vo finansiski instru-menti emitirani nadvor od Republika Makedonija.Toa se dolì na namerata: a/ da se obezbedi zgoleme-na diverzifikacija na rizikot, vo konkretniotslu~aj od rizik na zemjata, imaj}i go predvid turbu-lentniot region vo koj taa se nao|a; b/ da se zgolemiatraktivnosta na upravuvaweto so privatnite pen-ziski fondovi vo Republika Makedonija za da seprivle~at renomirani stranski institucii.

So predlog-Zakonot e dadena mo`nost dru{tvataza upravuvawe so penziski fondovi da moàt dainvestiraat do 60% od nivnoto vkupno portfolio vobankarski depoziti. So toa kvalitativno }e sepodobri ro~nata struktura na depozitniot potenci-jal na bankite i }e im se ovozmoì soodvetno da gizgolemat dolgoro~nite plasmani. Porastot na{tedeweto vo bankarskiot sektor }e sozdadekvalitetna osnova za ponatamo{no namaluvawe naaktivnite kamatni stapki na bankite, odnosno nadolgoro~nite finansiski sredstva, dinamizirawena investicionata aktivnost, a so toa i zabrzuvawena ekonomskiot raste`. Za ilustracija, empiriskiteistraùvawa pokaùvaat deka po sproveduvaweto napenziskata reforma vo 1981 godina, edna ~etvrtinaod ostvareniot ekonomski raste` vo île vo peri-odot dosega se dolì na efektite od penziskatareforma.

Preku opi{anite re{enija od predlog-Zakonot zakapitalno finansirano penzisko osiguruvawe }e seovozmoì ponatamo{en razvoj na finansiskiot sek-tor, koj }e pretstavuva dvigatel na sevkupniotekonomski raste` vo Republika Makedonija. Toazna~i deka celokupnata reforma na penziskiot sis-tem vo na{ata zemja e dizajnirana na kompleksenna~in koj obezbeduva ne samo postignuvawe na prven-stvenata cel-funkcionirawe na penziski sistem koje finansiski samoodr`liv na dolg rok, tuku indi-rektno obezbeduva i zna~ajni dopolnitelni pozi-tivni ekonomski efekti naso~eni vo pravec nazgolemuvawe na ekonomskata aktivnost i podobru-vawe na ìvotniot standard na gra|anite naRepublika Makedonija.

So predlog-Zakonot e dadena mo`nost dru{tvata za upravuvaweso penziski fondovi da moàt da investiraat do 60% odnivnoto vkupno portfolio vo bankarski depoziti, so {tokvalitativno }e se podobri ro~nata struktura na depozitniotpotencijal na bankite i }e im se ovozmoì soodvetno da gizgolemat dolgoro~nite plasmani

Procesot na privatizacijata vo 2000 godina seodviva{e so voobi~aenata dinamika i rezul-tira{e so vkupno 1.616 privatizirani pret-

prijatija od otpo~nuvaweto na procesot vo 1993 god-ina. Ovie pretprijatija vrabotuvaat 226.000 lica, anivnata proceneta vrednost iznesuva okolu 4,5 mili-jardi DEM.

Vo periodot 01.01-31.12.2000 godina, procesot naprivatizacija e kompletiran vo 141 pretprijatie, sovkupna proceneta vrednost od 313 milioni DEM, a vo2001 godina vlegovme so 126 pretprijatija kade pos-tapkata za privatizacija e vo tek, so vkupna procene-ta vrednost od 155 milioni DEM.

Zna~ajno e da se napomene deka vo pretprijatijatakade postapkata na privatizacija e zavr{ena, Agen-cijata se u{te poseduva zna~itelen rezidualen kapi-tal za proda`ba. Na po~etokot na 2001 godina, Agen-cijata raspolaga{e so sopstveni akcii so nominalnavrednost od okolu 685 milioni DEM i akcii po os-nov na dràven kapital od okolu 300 milioni DEM,{to, soglasno zakonskata regulativa, Agencijata goprodava so prethodno dobiena soglasnost od Komisi-jata na Vladata na Republika Makedonija za privati-zacija. Ovie dve kategorii zaedno so~inuvaat kapi-tal za proda`ba od okolu 985 milioni DEM i negov-ata doprivatizacija pretstavuva eden od prior-

itetite vo raboteweto na Agencijata za privatiza-cija vo 2001 godina.

Na samiot po~etok na godinata, Agencijata za pri-vatizacija prezema inicijativa za ednostrano raski-nuvawe na dogovorite za proda`ba na pretprijatija-ta na lica koi go prezemaat upravuvaweto so pret-prijatijata (menaxerskite dogovori) vo 70 dru{tva,kade licata koi go prezemale upravuvaweto ne gi is-polnuvaat obvrskite od dogovorite. Soglasno ~len101-a od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe naZakonot za transformacija na pretprijatijata so op-{testven kapital, pretprijatieto e dol`no vo rokod 15 dena od denot na izvestuvaweto za raskinuvawe-to na dogovorot da i prenese obi~ni akcii na agen-cijata, koi potoa }e bidat ponudeni na proda`bapreku Makedonskata berza. Vkupnata vrednost na ak-ciite {to, po ovaa osnova, }e i bidat preneseni naAgencijata za privatizacija iznesuva okolu 75 mil-ioni DEM.

Karakteristi~no za 2000 godina be{e drasti~notozgolemuvawe na proda`bata na akcii preku Make-donskata berza za dolgoro~ni hartii od vrednost, sou~estvo na ovoj na~in na proda`ba so okolu 50% odvkupnata izvr{ena proda`ba. Ostatokot od proda`-

MarinaNA]EVA

KAVRAKOVA



Agencijata na Republika Makedonija za privatizacija aktivno u~estvuva vorabotata na Teloto za strukturni reformi, vo izgotvuvawe na uslovite zaproda`ba za oddelni pretprijatija, vodewe na postapkata okolu izborot

na nezavisni nadvore{ni konsultanti koi }e ja vr{at ekonomskataanaliza vo pretprijatijata i sl.

AKTUELNI ASPEKTINA PRIVATIZACIJATA VOREPUBLIKA MAKEDONIJA

Marina Na}eva-Kavrakovae generalen direktor naAgencijata na RepublikaMakedonija zaprivatizacija.Diplomirala naEkonomskiot fakultet voSkopje vo 1987 godina vofinansisko-bankarskanasoka. Predvrabotuvaweto voAgencijata, raboti voCarinskata uprava naRepublika Makedonijakako rakovoditel naSektorot za finansii iorganizacija. Nadol`nosta generalendirektor vo Agencijata zaprivatizacija enaimenuvana vo po~etokotna dekemvri 2000 godina.

4 0 / 4 1

P R I V A T I Z A C I J A

bite se realiziraa soglasno modelite na privatiza-cija i preku proda`ba na udeli. Vo sporedba so pret-hodnite godini, ovoj soodnos zna~itelno se razliku-va. Taka, na primer, vo 1999 godina, 49% od prihoditeod privatizacijata proizlegle od proda`bite prekumodelite na privatizacija, a samo 7% od proda`bitebile realizirani preku proda`ba na akcii na berza.

Vo pogled na na~inot na pla}awe, isto taka,zna~itelno e promenet soodnosot na sredstvata zapla}awe koi dominirale vo 1999 i 2000 godina. Ime-no, vo 1999 godina 88% od vkupnite prilivi bile za-robeni {tedni vlogovi i obvrznici, a samo 12% pri-livi vo gotovo. Sosema razli~no, vo 2000 godina do-minirala proda`bata vo gotovo, so okolu 70%, {tose dolì, pred se, na proda`bata na akcii preku Ma-kedonskata berza na prvata sesija, {to zna~i prompt-no pla}awe vo gotovo.

Na Makedonskata berza na dolgoro~ni hartii odvrednost vo tekot na 2000 godina se prodadeni1.959.550 akcii na Agencijata i dràvata vo 51 dru{-tvo, a realiziraniot prodaèn iznos bil 48 milioniDEM. Pokraj proda`bata na akcii od akcionerskitedru{tva, Agencijata po pat na javen povik vr{i pro-da`ba na udeli koi gi poseduva vo dru{tvata so og-rani~ena odgovornost.

Vo momentov, preku Makedonskata berza Agenci-jata za privatizacija nudi za proda`ba akcii vo 45dru{tva, vo vkupna vrednost na kapitalot za proda`-ba od 250 milioni DEM. Isto taka, preku javen po-vik, kontinuirano se prodavaat udeli vo dru{tva soograni~ena odgovornost.

Soglasno ~len 33 od Zakonot za transformacija napretprijatijata so op{testven kapital, vo postapka-ta na transformacija se obezbeduvaat barawata naporane{nite sopstvenici i nivnite pravni nasled-nici. Za taa cel, Agencijata za privatizacija vo te-kot na postapkite na transformacija ima napravenorezervacija na kapital vo vid na akcii ili udeli vovrednost od nad 12 milioni DEM i rezervacija nanedvièn imot vo vrednost od 3,6 milioni DEM. Vomomentov te~e postapkata za realizacija na re{eni-jata za denacionalizacija koi gi izdava Komisijataza denacionalizacija.

Posebna teìna na procesot na privatizacija mudava obvrskata za re{avawe na 40-te pretprijatija-zagubari, koi se vklu~eni vo Akcioniot plan na Vla-data na Republika Makedonija i koi vrabotuvaat nad35.000 lica, so vkupni obvrski od 820 milioni DEMi vkupni zagubi vo 1999 godina od 260 milioni DEM.

Agencijata na Republika Makedonija za privati-zacija e direktno involvirana i e eden od nositelitena ovoj proces, ~ie re{avawe pretstavuva del odobvrskite {to Vladata gi ima prezemeno vo aran-`manite so me|unarodnite finansiski institucii.Agencijata na Republika Makedonija za privatiza-cija aktivno u~estvuva vo rabotata na Teloto zastrukturni reformi i e nositel na aktivnostiteokolu podgotvuvawe na podatocite za 40-te zagubari,izgotvuvawe na uslovite za proda`ba za oddelnipretprijatija, vodewe na postapkata okolu izborotna nezavisni nadvore{ni konsultanti koi }e ja vr-{at ekonomskata analiza vo pretprijatijata i nivnoobezbeduvawe so celokupnata potrebna dokumentaci-ja. Za svojot del na obvrskite, Agencijata kontinui-rano go informira Teloto za strukturni reformi,kako i misiite na MMF i Svetskata banka.

Proda`bata na ovie pretprijatija na strate{kiinvestitori koi }e izvr{at nivna revitalizacijapretstavuva prioritet broj eden, a celiot ovoj pro-ces treba da ima pozitiven efekt vrz privlekuvawe-to na stranski direktni investicii vo RepublikaMakedonija, {to pretstavuva edna od strate{kiteopredelbi na Vladata, a vo koj proces Agencijata naRepublika Makedonija za privatizacija ima zna~ajnauloga.

Vo procesot na privatizacija vo Republika Make-donija vlezen e stranski kapital vo iznos od 180 mil-ioni DEM, a zaedno so post-privatizacionite tran-sakcii {to se slu~ija so proda`ba na akciite od ve-}e privatiziranite pretprijatija na stranski inves-titori, ovoj iznos e zna~itelno pogolem i iznesuvanad 450 milioni DEM. Za odbeleùvawe e deka pos-lednite tri godini beleàt mnogu pointenzivna in-vesticiona aktivnost vo sporedba so po~etocite naprocesot na privatizacija, a realni se o~ekuvawatadeka prilivot na stranski investicii }e bide zna~i-telno pogolem vo periodot {to sledi.

Pri~ini za toa ima pove}e i tie moè da se loci-raat vo podobruvaweto na ambientot za investirawevo Republika Makedonija i zgolemuvaweto na dover-bata na stranskite investitori za sigurnosta nanivnite investicii. Zgolemen priliv na stranskikapital se o~ekuva i preku proda`bata na pretpri-jatijata-zagubari, no i preku pretstojnata privati-zacija na javniot sektor.

Agencijata na Republika Makedonija za privatizacija, prekusvojot Sektor za investiciona promocija, vodi promotivniaktivnosti so cel privlekuvawe na stranski direktniinvesticii vo procesot na privatizacija i post-privatizacija


Agencijata na Republika Makedonija za privati-zacija, preku svojot Sektor za investiciona promo-cija, vodi promotivni aktivnosti so cel privleku-vawe na stranski direktni investicii vo procesotna privatizacija i post-privatizacija. Za taa cel,Agencijata be{e vklu~ena vo izrabotkata na Vodi-~ot za investitori za regionot na Jugoisto~na Evro-pa, {to kako proekt be{e organiziran i voden od Bu-garskata agencija za stranski investicii i Orga-nizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj. Vodi~otbe{e otpe~aten i distribuiran vo mesec oktomvri2000 godina, a vo tek e izgotvuvawe na novo izdanieza 2001 godina.

Na stranicata na Internet, http:/www.mpa.org.mk,Agencijata postojano gi plasira najnovite aktuel-nosti okolu procesot na privatizacija, podatoci zadru{tvata vo koi postoi kapital za proda`ba, stran-skiot kapital preku procesot na privatizacija i

post-privatizacija, kako i zakonskite akti za priva-tizacija i ostanatite zakoni koi se od interes zapotencijalnite investitori. So cel da se obezbedatpo~etnite informacii za pretprijatijata ~ij kapi-tal se prodava, izraboteni se preku 200 profili zapretprijatija od razli~ni dejnosti. Vo niv se prezen-tiraat osnovnite podatoci, kako {to se: sedi{te,lica za kontakt, kratok istorijat na pretprijatieto,kratok opis na dejnosta koja ja obavuvaat i primene-tata tehnologija, istoriski finansiski podatoci,

kako i aktuelnata struktura na kapitalot.Aktivnostite na Agencijata na Republika Make-

donija za privatizacija vo 2001 godina }e se fokusir-aat na slednovo:

l Naplata na dospeanite obvrski po dogovorite iakciite so popust {to se pla}aat na rati;

l Proda`ba na akciite (udelite) preneseni naAgencijata;

l Proda`ba na dràvniot kapital i proda`ba naakciite (udelite) na Fondot za penzisko i in-validsko osiguruvawe na Makedonija, po pret-hodno obezbeduvawe na soglasnost za proda`-bata.

l Aktivna uloga vo re{avaweto na pretprijatija-ta-zagubari, vo sorabotka so site ostanatiinstitucii involvirani vo procesot;

l Privlekuvawe na stranski kapital preku priva-tizacijata.

Vo procesot na privatizacija vo Republika Makedonija vlezene stranski kapital vo iznos od 180 milioni DEM, a zaedno so

post-privatizacionite transakcii {to se slu~ija so proda`bana akciite od ve}e privatiziranite pretprijatija na stranski

investitori, ovoj iznos e zna~itelno pogolem i iznesuva nad450 milioni DEM

Vo 1634 godina vo Amsterdam, na posebna berzase trguvalo so koreni od laliwa. Lu|eto giupotrebuvale ovie koreni kako sredstvo za

razmena i ~uvar na vrednosta. Tie gi trguvale i {pe-kulirale so niv. Retkite koreni od crni laliwa ima-le vrednost ista kako i golema rasko{na ku}a. Taapasija traela ~etiri godini i se ~inelo deka }e traezasekoga{. No, ne ispadnalo taka.

Meurot se rasprsnal vo 1637 godina. Za nekolku de-na, cenata na korenite od laliwa padnala za 96%!Ovaa specifi~na {ema na piramidalno vloùvawemalku se razlikuva od onie {to sledea po nea vo fi-nansiskata istorija na ~ove{tvoto na drugi mesta vosvetot. Taa nemala �organizacionen odbor�, nitu gru-pa koja {to se identifikuva so dvigateli i mo}nici,koi{to ja kontrolirale i upravuvale. Isto taka, ni-koga{ ne bile dadeni jasni vetuvawa vo vrska so do-bivkite koi {to investitorite bi moèle da gi o~e-kuvaat od u~estvoto vo {emata - nitu pak deka dobiv-kite im pretstojat.

Ottoga{ navamu, piramidalnite {emi se razvivaavo ramkite na sloèni psiholo{ki dosetki.

Sovremenite piramidalni {emi imaat nekolku za-edni~ki karakteristiki: prvo, vklu~uvaat se pogo-lem broj lu|e. Eksponencijalno rastat do razmerikoi {to obi~no i se zakanuvaat na nacionalnata eko-nomija i na samata op{testvena struktura so serioz-ni politi~ki i op{testveni implikacii. Stoticiiljadi investitori (od naselenie so pomalku od 3,5milioni) bea dlaboko fateni vo stapica vo vremetona bankarskata kriza vo Izrael vo 1983 godina.

Ova be{e klasi~na piramidalna {ema: bankite ginudea sopstvenite akcii na proda`ba, vetuvaj}i imna investitorite deka cenata na akciite edinstveno

}e se zgolemuva (nekoga{ i za 2% dnevno). Bankite gikoristea parite na investitorite, nivniot kapital,nivnite dobivki i parite {to gi pozajmile od stran-stvo za da go odràt ova nevozmo`no i nezdravo vetu-vawe. Site znaeja {to se slu~uva i site bea vme{ani.

Ministrite za finansii, guvernerite na Central-nata banka im pomagaa na bankite vo ovie kriminal-ni dejstvija. Ovaa specifi~na piramidalna {ema -verojatno najdolga vo istorijata - trae{e 7 godini.Eden den vo oktomvri 1983, SITE banki vo Izraelpropadnaa. Vladata se soo~i so takvi gra|anski ne-miri {to be{e prinudena da gi obes{teti akcioner-ite preku razraboten plan za povtoren otkup na ak-ciite koj {to trae{e 9 godini. Te{ko e da se proce-ni vkupnata indirektna {teta, no direktnata {tetaiznesuva{e 6 milijardi amerikanski dolari.

Ovoj specifi~en nastan frla svetlina vrz u{teeden vaèn atribut na piramidalnite {emi: na in-vestitorite im se vetuvaat nevozmo`no visoki pri-nosi, ili po pat na dobivki ili preku isplata na ka-mata. Takvite prinosi ne moàt da proizlezat odnormalnoto vloùvawe sredstva - pa taka, organiza-torite pribegnuvaat kon valkani trikovi.

Tie gi koristat novite pari, vloèni od strana nanovite investitori za da gi isplatat starite.

Islamskata religija im zabranuva na zaemodava~i-te da naplatuvaat kamata na kreditite koi {to gi da-vaat. Ovaa zabrana vo dene{no vreme e kontroverznai bi moèla da gi dovede sovremenite finansii docelosen prekin.

Zad ovie kulisi, nekolku pretpriema~i i verskifiguri vo Egipet i Pakistan osnovaa tkn. �Islamskibanki�. Bankite nitu im isplatuvaa kamata na inves-titorite, nitu im naplatuvaa kamata na zaemite koi{to im gi razdale na klientite. Namesto toa, svoiteinvestitori gi napravija partneri vo fiktivni do-bivki - i im naplatuvaa na klientite za fiktivnitezagubi. Se }e be{e dobro ako islamskite banki sepridrùvaa do pozdravi delovni praktiki.

D-r SemVAKNIN

4 2 / 4 3

Finansiskite institucii gi sledat modite i trendovite. Podlo`nise na "pozajmuva~ki trendovi" i pokaùvaat instinkt na stado.Skloni se kon koncentrirawe na sredstvata onamu kade {to mislatdeka bi moèle da dobijat najvisoki prinosi za najkuso mo`novreme. Vo ovaa smisla, ne se mnogu porazli~ni od investitorite vopiramidalnite investicioni {emi

TIPOLOGIJANA FINANSISKITE SKANDALI

Sem Vaknin e ekonomskisovetnik na Vladata naRepublika Makedonija.

Roden e vo Kirat Jam,Izrael 1961, godina.

Diplomiral na Technion -Izrael, Intitut za

tehnologija, Haifa.Doktoriral na

filozofija na tema:Filozofija na fizikata -

Pacific Western university,Kalifornija.

Posetuval golem broj nakursevi od oblasta na

teorijata na finansii iMe|unarodna trgovija.

Avtor e na �Malignat SelfLove - Narcissisam

Revisited� i �Posle do`dotili kako Zapadot go

zagubi Istokot�. Kolumnist vo �Central

Europe Review� iInternetContent.net i

urednik na rubrikite zamentalno zdravje i

Centralna i Isto~naEvropa vo Open Directory,

101 prodolènie go.com isearcheurope.com.

Dobitnik e na mnogubrojninagradi.

Ima objaveno stoticiprofesionalni napisi vo

poleto na finansiite iekonomijata i mnogubrojni

napisi povrzani sogeopoliti~ki i ekonomsko

politi~ki temi objavenivo pe~atena i

elektronska verzija vomnogu zemji vo svetot.



No, tie nudea neverojatno visoki �dobivki� i zavr-{ija kako i sekoja piramida: propadnaa i so sebe gipovlekoa stopanstvata i politi~kite garnituri.

Najnoviot primer za cenata {to ja plati celatanacija poradi propadnatite piramidalni {emi e Al-banija (1997). Edna tretina od naselenieto be{emnogu vme{ana vo niza silni investicioni planovikoi {to re~isi istovremeno propadnaa. Neve{totospravuvawe so politi~kata i finansiskata kriza jadovede Albanija do rabot na gra|anska vojna.

No, zo{to mora da propadnat piramidalnite {e-mi? Zo{to ne moàt zasekoga{ da prodolàt, potpi-raj}i se na novite pari i da go napravat sre}en sekojinvestitor, i nov i star?

Pri~inata e {to brojot na novi investitori - aspored toa i sumata novi pari raspolo`liva na orga-nizatorite na piramidite - e ograni~en. Ednostavnopostojat mnogu lu|e koi{to prezemaat rizici. Sud-niot den e najaven so �stra{noto� nesovpa|awe napreteranite obvrski i prilivot na novi pari. [tomnema pove}e raspolo`livi pari za da se isplatatstarite investitori, nastanuva panika. Site sakaatvo isto vreme da gi izvadat parite. Ova, o~igledno,nikoga{ ne e vozmo`no - del od parite se obi~no vlo-èni vo nedvi`nini ili dadeni kako zaem. Duri inajstabilnite i najzdravi finansiski instituciinikoga{ ne odvojuvaat pove}e od 10% od parite vlo-èni kaj niv.

Taka, piramidite se osudeni na propast. No, sepak,pove}eto investitori vo piramidite znaat deka tiese izmami (scams), a ne {emi (shemes). Predupredeniod propa|aweto na drugi piramidalni {emi, poneko-ga{ vo istoto mesto i vo istoto vreme, niv sepak, od-novo i odnovo toa gi privlekuva kako cve}eto p~eli-te i sekoga{ so isti rezultati.

Pri~inata e stara kolku i ~ove~kata psihologija:al~nost, lakomost. Organizatorite im vetuvaat nainvestitorite dve raboti: deka }e moàt da gi povle-~at nivnite pari koga }e posakaat i deka vo me|uvre-me, }e moàt da prodolàt so primawe visoki priho-di od nivnite pari.

Lu|eto znaat deka ova ne e mnogu izvodlivo i dekaverojatnosta da}e izgubat se ili del od svoite pariraste kako {to vremeto pominuva. No, samite sebesise ubeduvaat deka visokite dobivki ili isplatite nakamatite koi {to }e moàt da gi naplatat pred dapropadne piramidata, pove}e od {tedro }e im nado-mesti za zagubata na parite. Nekoi od niv se nadevaatdeka }e uspeat da gi povle~at parite pred bliskotopropa|awe, vrz osnova na �predupreduva~ki znaci�.So drugi zborovi, investitorite veruvaat deka mo-àt da gi nadmudrat organizatorite na piramidite.Investitorite sorabotuvaat so organizatorite na

psiholo{ko nivo: izmamenite u~estvuvaat vo ve{ttanc koj {to vodi kon nivniot zaedni~ki krah.

Ova e nesomneno najopasniot od site vidovi fi-nansiski skandali. Toj podmolno ja proniknuva sama-ta struktura na me|usebnite ~ove~ki odnosi. Gi na-ru{uva ekonomskite re{enija i zavr{uva so beda odnacionalni razmeri. Toj e zlo za op{testvata votranzicija.

Vtoriot vid finansiski skandali obi~no se po-vrzuva so pereweto na kapital, koj e sozdaden so �cr-nata ekonomija�, imeno: neprijaveniot prihod na da-no~nite vlasti. Takvite pari minuvaat niz bankar-skite kanali, nekolku pati go menuvaat sopstveni-kot, taka {to im se prikriva tragata i se sokrivaidentitetot na sopstvenicite na parite. Na ovoj na-~in se �perat� parite od dilerstvoto so drogi, neza-konskata trgovija so oru`je i pomalku egzoti~nataforma na dano~na evazija.

Finansiskite institucii koi {to u~estvuvaat vopereweto pari, vodat dvojni smetkovodstveni knigi.Ednata kniga e oficijalna. Pristap do vaka �na{te-luvanite� knigi im se dava na onie agencii i organikoi {to se zanimavaat so odano~uvawe, supervizijana banki, osiguruvawe na depoziti i finansiska lik-vidnost. Vistinskata evidencija se ~uva skriena vodrugi knigi. Ovie smetki ja odrazuvaat vistinskatasostojba na finansiskata institucija: koj kolku vlo-ìl, koga i pod koi uslovi - i koj {to pozajmil, kogai pod koi uslovi.

Ovaa dvoli~nost ja zamagluva vistinskata situaci-ja na institucijata do to~ka od kade {to nema vra}a-we. Duri i sopstvenicite na institucijata po~nuva-at da gubat orientacija na aktivnostite i ne ja raz-biraat vistinskata pozicija.

Dali e stabilna? Dali e likvidna? Dali portfo-lioto na sredstva e dovolno raznovidno? Nikoj neznae. Maglata gi obviva duri i onie koi{to prvi jasozdadoa. Nikakva normalna finansiska kontrola irevizija ne e vozmo`na pod vakvi okolnosti.

^lenovite na upravata i personalot na vakvitefinansiski organi so pomalku skrupuli, obi~no jaiskoristuvaat situacijata. Malverzaciite se {iro-ko rasprostraneti, zloupotreba na ovlastuvawa, zlo-upotreba ili zaguba na sredstva. Kade {to nema svet-lina, moàt da se razvijat mnogu grozni su{testva.

Sredstvata na mnogu finansiski institucii ne se dovolnodiverzificirani. Nivnite zaemi se koncentrirani vo eden

edinstven ekonomski sektor (zemjodelstvo, industrija,grade`ni{tvo), vo dadena zemja, ili geografsko podra~je.

Vakvata izloènost e {tetna po finansiskoto zdravje nainstitucijata zaemodava~

4 4 / 4 5

F I N A N S I S K I S I S T E M

Najpoznatiot - i najgolem - finansiski skandal odovoj vid vo ~ove~kata istorija be{e propa|aweto naBank for Credit and Commerce International LTD. (BCCI) odLondon vo 1991 godina. Re~isi cela decenija, rako-vodstvoto i vrabotenite vo ovaa somnitelna banka sezanimavaa so kradewe i pronevera na 10 milijardi(!!!) amerikanski dolari. Oddelot za supervizija priBankata na Anglija pod ~ii budni o~i treba{e da bi-de bankata - se pokaà kako nemo}na i nekompetent-na. Sopstvenicite na bankata - nekoi arapski {eici- moraa da investiraat milijardi dolari za da giobes{tetat investitorite.

Kombinacijata na nezakonski zaraboteni pari, lo-{i finansiski kontroli, somnitelni bankovnismetki i uni{teni dokumenti se pokaùva kako sose-ma itra. Nevozmo`no e da se proceni vkupnata {tetavo takvi slu~ai.

Tretiot vid e najperfiden i e najteòk za otkri-vawe. êsto pati moè da izbuvne vo skandal - ilinikoga{ da ne se slu~i, zavisno od situacijata, pri-livite na pari i intelektot na vme{anite. Finan-siskite institucii podleàt na politi~ki pritiso-ci, koi{to gi teraat da imaat doverba vo onie koi-{to ne ja zasluùvaat - ili pak da se otkaàt od di-verzifikacija (da imaat premnogu doverba vo edenzaemoprima~). Neodamna takvite politi~ki motivi-rani zaemi bea otkrieni vo Ju`na Koreja, koi{to imse davale na propadnatiot konglomerat Hanbo od re-~isi sekoja banka vo zemjata. Istoto moè slobodnoda se kaè za bankite vo Japonija i re~isi nasekade.Mnogu malku banki bi se osmelile da gi odbijat pri-jatelite na ministerot za finansii, na primer.

Nekoi banki bi go vr{ele izborot na barawata zakredit vrz osnova na socijalni pri~ini. Tie bi impozajmile na odredeni ekonomski sektori, bez ogledna nivnata finansiska odr`livost. Bi im pozajmilena siroma{nite, na bogatite, na programite za urba-nisti~ka obnova, na malite pretprijatija - i se toavo imeto na socijalnite pri~ini koi{to, kolku i dase opravdani -ne moàt da go opravdaat davaweto za-emi.

Ova e individualen slu~aj vo ramkite na eden po-rasprostranet fenomen: sredstvata (=portfolija na

zaemi) na mnogu finansiski institucii ne se dovol-no diverzificirani. Nivnite zaemi se koncentrira-ni vo eden edinstven ekonomski sektor (zemjodelst-vo, industrija, grade`ni{tvo), vo dadena zemja, iligeografsko podra~je. Vakvata izloènost e {tetnapo finansiskoto zdravje na institucijata zaemoda-va~. Ekonomskite trendovi se skloni kon razvivawevo edinstvo vo ramkite na istiot sektor, zemja iliregion. Koga nedvi`niot imot na Zapadniot breg naSAD opa|a - toa se slu~uva bez razlika na se drugo.Edna banka ~ie{to vkupno portfolio se sostoi odhipoteki na West Coast Realtors, bi se uni{tila.

Vo 1982 godina, Meksiko napravi propust pri ka-matnite isplati na svoite me|unarodni dolgovi.Nivnite zaostanati pla}awa mnogu porasnaa i se za-kanija na stabilnosta na celiot zapaden finansiskisistem. Bankite na SAD - koi{to bea najizloèni nadol`ni~kata kriza na Latinska Amerika - moraa dago platat glavniot del na smetkata koja {to iznesu-va{e do desetici milijardi amerikanski dolari.Re~isi celiot kapital im be{e vrzan vo zemjite naLatinska Amerika. Finansiskite institucii gi sle-dat modite i trendovite. Podlo`ni se na �pozajmu-va~ki trendovi� i pokaùvaat instinkt na stado.Skloni se kon koncentrirawe na sredstvata onamukade {to mislat deka bi moèle da dobijat najviso-ki prinosi za najkuso mo`no vreme. Vo ovaa smisla,ne se mnogu porazli~ni od investitorite vo pirami-dalnite investicioni {emi.

Lo{oto finansisko upravuvawe isto taka moè dabide rezultat na labavi i nekoherentni finansiskikontroli. Oddelot za vnatre{na revizija vo sekojafinansiska institucija - i nadvore{nata revizijakoja{to ja vr{at soodvetni nadzorni tela se odgov-orni da ja odbijat prirodnata ~ovekova sklonost konkockawe. Tie moraat da i pomognat na finansiskataorganizacija da se preorientira vo soglasnost soobjektivnite i pravilno analizirani podatoci. Akone uspeat vo ova - finansiskite institucii bi se od-nesuvale kako brod bez kormilo. Propisite na fi-nansiskata revizija (od koi{to najpoznati se ame-rikanskite FASBs) mnogu zaostanuvaat zad razvojotna moderniot finansiski pazar. Sepak, nivnoto ra-zumno i vnimatelno sproveduvawe bi moèlo da bideod neprocenliva pomo{ vo ottrgnuvaweto od finan-siskite skandali.

Zemaj}i ja predvid ~ove~kata psihologija - zaednoso sloènosta na moderniot svet na finansii - vis-tinsko ~udo e {to finansiskite skandali se retki.

Zemaj}i ja predvid ~ove~kata psihologija - zaedno sosloènosta na moderniot svet na finansii - vistinsko ~udo e{to finansiskite skandali se retki

VOVED

So namera da se sozdadat poatraktivni uslovi zazgolemuvawe na stranskite investicii vo Makedoni-ja, ovaa problematika za prv pat be{e regulirana soZakonot za slobodni ekonomski zoni (od 31.08.1999godina), a vo 1999 godina be{e osnovana i prvata eko-nomska zona vo mesnosta Bunarxik vo blizina na ma-kedonskata prestolnina Skopje (na okolu 20 km odSkopje), do Skopskiot aerodrom. Slobodnata eko-nomska zona e povrzana so èlezni~ka linija i mod-eren avtopat, koi {to ja povrzuvaat zonata so druga-ta transportna mreà vo Makedonija.

Ekonomska zonata e poseben del na teritorijata naRepublika Makedonija, koja {to e odvoena, oddelnoogradena i ozna~ena oblast, koja {to pretstavuva ce-losen subjekt i ima carinski i dano~ni privilegiiodobreni so zakon.

Ekonomskata zona ima svojstvo na pravno lice poregistriraweto vo trgovskiot registar.

DIREKCIJA ZA SLOBODNITEEKONOMSKI ZONI

Za vr{ewe na aktivnostite povrzani so razvojot,formiraweto i supervizijata na aktivnostite voslobodnite ekonomski zoni formirana e Direkcijaza slobodni ekonomski zoni.

Direkcijata e formirana za izvr{uvawe na dol`-nostite povrzani so razvojot, formiraweto i super-vizijata na aktivnostite vo slobodnite ekonomskizoni. Na Direkcijata ñ se dava celosna jurisdikcijaso zakon. Organite na Direkcijata se direktor i Up-raven odbor. Direktorot i ~lenovite na Upravniotodbor gi imenuva i razre{uva Vladata na RepublikaMakedonija. Direkcijata podnesuva izve{taj edna{godi{no do Vladata na Republika Makedonija.

OSNOVAWE NA SLOBODNAEKONOMSKA ZONA

Osnova~ot na zonata e dolèn oddelno da ja ogradii ozna~i teritorijata na istata. Osnova~ot na zona-ta moè da bide edno ili pove}e doma{ni ili stran-ski pravni ili fizi~ki lica. Vo slu~aj pove}e licada se osnova~i na zonata, osnova~ot treba da sklu~idogovor za osnovawe na zonata. Aktot ili dogovorotza osnovawe na sonata treba da sodrì:

l Ime na osnova~ot;l Ime na zonata;l Povr{ina na zonata;

ZlatkoANTEVSKI


Korisnikot na slobodnata ekonomska zona moè da vr{i sloboden uvoz beznikakvi ograni~uvawa od stranstvo ili od drugi slobodni ekonomski zoniili od drugi delovi na Republika Makedonija i pri toa da bide osloboden

od carina i drugi dava~ki

SLOBODNI EKONOMSKI ZONI VOREPUBLIKA MAKEDONIJA

Zlatko Antevski e roden1963 godina vo Skopje, R.Makedonija. Zavr{ilPraven fakultet vo Skopjevo 1986 godina i gopoloìl dràvniotpravosuden ispit voSkopje. U~el germanskijazik na Univerzitetot voKeln, Germanija (1987-88),kako i na Univerzitetot voBern, [vajcarija (vo 1991godina).Negovoto profesionalnoiskustvo opfa}a rabota voadvokatskata kancelarijaStojan Antevski vo Skopje,advokat i pomo{nikadvokat vo pravnata firmaSchadelin von Graf vo Bern,[vajcarija. Vo momentotraboti kako advokat voAdvokatskata kancelarijaAntevski vo Skopje i toa napove}e oblasti: stopanskoi korporacisko pravo,trgovsko pravo, pra{awavo vrska so privatizacija-ta i investicionoto pravo,trgovski dogovori,spojuvawe i pripojuvawe,Zakonite za banki iosiguruvawe i naplata napobaruvawa i me|unarodnaarbitraà. Specijalnostmu e zastapuvaweto nainteresite na stranskiteklienti vo R. Makedonija.


4 6 / 4 7

S L O B O D N I E K O N O M S K I Z O N I

l Aktivnosti koi{to }e se sproveduvaat vo zona-ta, i

l Vremenskiot period za koj {to e osnovana zona-ta.

Za osnovawe na zonata osnova~ite mora da podne-sat pismeno barawe do Direkcijata za slobodni eko-nomski zoni. Direkcijata dava odobruvawe za osno-vawe na zonata koe{to treba da go potvrdi Vladatana Republika Makedonija. Sekoja promena vo zonatamoè da se napravi so istata postapka kako i za osno-vawe na zona. Aktivnostite vo zonata moàt da za-po~nat otkako }e se dobie odobruvawe od makedon-skata Carinska uprava vo vrska so ispolnetite kri-teriumi za vr{ewe carinska supervizija.

Zonata e dol`na da isprati izve{taj za izvr{eni-te aktivnosti vo prethodnata godina do Direkcijataza slobodni ekonomski zoni najdocna do 15-ti aprilslednata godina.

KORISNIK NA SLOBODNAEKONOMSKA ZONA

Pokraj osnova~ot na zonata, korisnik na zonatamoè isto taka da bidat drugi doma{ni ili stranskipravni ili fizi~ki lica koi {to se registrirani zavr{ewe aktivnosti vo zonata. Korisnicite moàt dagi sproveduvaat svoite aktivnosti vo zonata sporedsklu~eniot dogovor so osnova~ot na zonata po dobi-enoto odobrenie od strana na makedonskite carinskivlasti.

USLOVI ZA CARINSKI IDANO^NI POVLASTICI ZASPROVEDUVAWE AKTIVNOSTI VOSLOBODNA TRGOVSKA ZONA

Korisnikot na zonata moè da dobie carinski idano~ni povlastici ako:

l Vo prvata godina od sproveduvaweto na svoiteaktivnosti vo zonata izvezuva vo stranstvo naj-malku 51% od proizvedenite stoki i uslugi vozonata;

l Vo vtorata godina od sproveduvaweto na svoiteaktivnosti vo zonata izvezuva vo stranstvo naj-malku 62% od proizvedenite stoki i uslugi vozonata;

l Vo narednite godini na sproveduvaweto nasvoite aktivnosti vo zonata izvezuva vostranstvo najmalku 70% od proizvedenite stokii uslugi vo zonata;

l Vr{i edna nova aktivnost i ne ja prefrla nad-vor od zonata vo drugite oblasti na RepublikaMakedonija;

l Nema neplateni danoci ili carina;l Protiv korisnikot na zonata ne se pokrenati

nikakvi postapki za napravenite prekr{oci nazakonskata regulativa ili storeno krivi~no de-lo vo vr{eweto na delovnite aktivnosti i,

l Protiv korisnikot na zonata ne e otpo~natanikakva ste~ajna postapka.

CARINSKI I DANO^NI POVLASTICIZA VR[EWE AKTIVNOSTI VOSLOBODNATA EKONOMSKA ZONA

Korisnikot na zonata gi steknuva slednite dano~-ni povlastici:

l Osloboduvawe od pla}awe DDV za stokite iliuslugite koi{to cirkuliraat vo ramkite naslobodnata ekonomska zona, osven za stokite iuslugite za finalna potro{uva~ka;

l Osloboduvawe od pla}awe DDV za materijalitekoi {to se uvezeni vo zonata za proizvodstvo nastoki i uslugi;

l Osloboduvawe od pla}awe DDV za materijalitekoi se upotrebuvaat vo proizvodstvoto na stokii uslugi za izvoz koi {to se proizvedeni vo zo-nata;

l Osloboduvawe od pla}awe danok na prihodi odkapital za period od deset godini od po~etokotna vr{ewe delovni aktivnosti vo zonata;

l Osloboduvawe od pla}awe na site danoci povr-zani so transfer na imot ili prava me|u osno-va~ot i korisnikot na slobodnata ekonomskazona.

l Vo slu~aj koga korisnikot na zonata gi investi-ra dobivkite ostvareni vo zonata, po istekot naperiodot od deset godini investiraniot iznos}e se namali za onolku kolku {to iznesuva da-no~nata osnova;

�BUNARXIK� -prva ekonomska zona vo Makedonija


l Vo slu~aj korisnikot na zonata da izvezuva odnea edno osnovno sredstvo pred istekot na pet-godi{niot period, iznosot na dano~noto oslo-boduvawe za toa osnovno sredstvo }e iste~e vogodinata na izvozot na toa osnovno sredstvo.

Natamo{ni povlastici za korisnikot na zonataosloboduvawe od pla}awa na dava~ki, danoci i drugirashodi povrzani so upotrebata na zemji{teto vo taazona, povrzuvaweto vo sistemot za kanalizacija, vo-dovod, greewe, nabavka na gas i elektri~na energija.

UPOTREBA NA ZEMJI[TETO VOSLOBODNATA EKONOMSKA ZONA

Zemji{teto vo slobodnata ekonomska zona moè dase dade pod naem na eden stranski investitor vo vre-metraewe od 50 godini. Periodot za naem na zemji{-teto moè da se prodolì za 25 godini.

Osnova~ot na slobodnata ekonomska zona e dolènnedvi`niot imot vo zonata da go dava pod naem. Evi-dencija za site dogovori za naem ili pod-naem trebada se vodi vo Direkcijata za slobodni ekonomski zo-ni vrz osnova na evidencijata na osnova~ot i koris-nikot na zonata.

AKTIVNOSTI KOI MO@E DA SE VR[AT VO EDNA SLOBODNA EKONOMSKA ZONA

l Site vidovi na proizvodi i uslugi za izvoz;l Bankarstvo i drugi finansiski uslugi;l Osiguruvawe i reosiguruvawe i,l Drugi delovni aktivnosti, osven aktivnosti od

oblasta na tekstilnata industrija.

Korisnik na zonata koj vr{i proizvodstvo iliunapreduvawe na stokite moè da gi prenese ovie ak-tivnosti preku dogovori na drugi pravni ili fizi~-ki lica koi imaat sedi{ta von ovaa zona. Korisni-kot e dolèn da plati DDV za stokite i uslugite koise predmet na navedenite dogovori.

Korisnikot na zonata moè isto taka da vr{i ak-tivnosti za skladirawe za negovite sopstveni potre-bi, moè da vr{i aktivnosti na maloproda`ba iliproda`ba na golemo za potrebite na drugite koris-nici na zonata i za celi na doma{niot i me|unarod-niot transport.

Korisnikot na zonata moè da vr{i sloboden uvozbez nikakvi ograni~uvawa od stranstvo ili od drugislobodni ekonomski zoni ili od drugi delovi na Re-publika Makedonija i pri toa da bide osloboden odcarina i drugi dava~ki. Stokite koi se uvezeni vo zo-

nata moàt da ostanat na nejzinata teritorija mak-simum pet godini.

AKTIVNOSTI KOI MO@AT DA SE VR[AT VO EDNA SLOBODNA EKONOMSKA ZONA

Slednite aktivnosti ne moè da se vr{at vo slo-bodnata ekonomska zona:

l Trgovija so rasipani materijali, zarazeni mate-rijali, |ubre koe moè da ja zagadi prirodnatasredina ili koe ne moè da se koristi od stranana lu|e ili ìvotni.

l Radioaktivni materijali, osven materijali zaindustriski, medicinski, nau~ni i drug vid is-traùvawa koi se dozvoleni od vlastite na Re-publika Makedonija.

l Lekovi, hemikalii i drugi biolo{ki materija-li, hemiski ili biohemiski derivati osven ma-terijali za industriski, prerabotuva~ki, medi-cinski ili farmaceftski celi koi se dozvole-ni spored odredeni sertifikati od Minister-stvoto za zdravstvo.

l Pu{ki, municija, eksplozivi osven proizvodiza ekonomski celi.

l Proizvodi i uslugi od zemji koi se pod dràvnii me|unarodni blokadi ili embarga.

l Proizvodi i uslugi koi go zagrozuvaat javniotmoral, op{tata bezbednost i odbranata na zem-jata.

l Proizvodi i uslugi koi ne se soglasno zakonitena Republika Makedonija nitu soglasno me|una-rodnite dogovori ratifikuvani od Makedonijaza za{tita na intelektualnata i industriskatasopstvenost.

Ekonomskata zona e poseben del na teritorijata naRepublika Makedonija, koja {to e odvoena, oddelno ogradena i

ozna~ena oblast, koja {to pretstavuva celosen subjekt i imacarinski i dano~ni privilegii odobreni so zakon

Makedonija

4 8 / 4 9

S L O B O D N I E K O N O M S K I Z O N I

TEHNI^KI STANDARDI I CENI

Korisnikot na slobodnata ekonomska zona moèpri proizvodstvoto na stoka ili uslugi za izvoz, na-mesto makedonskite standardi, tehni~ki normativii normi na kvalitet, da gi primenuva standardite nazemjata vo koja stokata i uslugite treba da se izvezat.

Makedonskite zakoni i drugite regulativi ne seprimenuvaat pri odreduvaweto na cenite na proizvo-dite ili uslugite izvr{eni vo slobodnata ekonoms-ka zona.

PRIMENA NA MATERIJALNOTO PRAVO I RE[AVAWE NA SPOROVI

Vo slobodnata ekonomska zona vaàt zakonite naRepublika Makedonija osven ako Zakonot za slobod-ni ekonomski zoni ili nekoj drug zakon ne predvidu-va poinaku. Spornite pra{awa me|u osnova~ot na zo-nata i korisnikot na zonata }e se razre{at vo nad-le`niot sud vo Republika Makedonija. Vrabotuva~i-te vo slobodnata ekonomska zona potpi{uvaat zaed-ni~ki dogovor so vrabotenite vo taa zona. So zaed-ni~kiot dogovor moàt da se razre{at i site spornipra{awa me|u stranite preku arbitraà ili posred-nik. Direkcijata za slobodnite ekonomski zoni os-nova Odbor za pra{awa okolu rabotnata sila iliposredni{tvoto.

CARINSKA KONTROLA

Osnova~ot na zonata e dolèn da gi opremi pros-toriite potrebni za aktivnostite na carinskitevlasti vo taa slobodna ekonomska zona. Sekoe vlegu-vawe ili izleguvawe od teritorijata na ekonomskatazona e pod carinska kontrola. Za potrebite na ca-rinskata kontrola, carinskite vlasti moàt da na-loàt vremeno namaluvawe ili zabrana za izvr{uva-we na nekoi delovni aktivnosti vo slobodnata eko-nomska zona.

Dobrata koi se koristat za opremuvawe na zonatase oslobodeni od pla}awe carina dokolu se na teri-torijata na zonata. Vo slu~aj takvata oprema da bideiznesena nadvor od teritorijata na zonata i vnesenana teritorijata na Republika Makedonija posle is-tekot na petgodi{niot period smetano od denot nanejziniot prvo koristewe vo taa zona, opremata seosloboduva od pla}awe carina.

Korisnikot na zonata e dolèn za potrebite nacarinskata kontrola da gi vodi slednite registri:

l Registar na site uvezeni dobra vo zonata;l Registar na site izvezeni dobra nadvor od zona-

ta;l Registar na dobrata koi se koristat vo zonata;l Registar na dobrata koi se ~uvaat vo magacini

vo zonata;l Registar na promenite na dobrata vo zonata.ZAPIRAWE NA AKTIVNOSTITE VOSLOBODNATA EKONOMSKA ZONA

Pri~ini za zapirawe na aktivnostite vo slobod-nata ekonomska zona:

l Odluka na osnova~ot da ja zatvori slobodnataekonomska zona;

l Ako carinskite vlasti otkrijat deka vo zonatane se ispolneti uslovite za vr{ewe carinskakontrola;

l Posle istekot na vremeto za koe dogovorot zaiznajmuvawe bil sklu~en so osnova~ot i,

l Posle istekot na vremeto za koe bila osnovanaekonomskata zona.

ZAPIRAWE NA AKTIVNOSTITE NA KORISNIKOT NA SLOBODNATAEKONOMSKA ZONA

Pri~ini za zapirawe na aktivnosta na korisnikotna slobodnata ekonomska zona:

l Vo slu~aj koga osnova~ot na zonata ili nadle`-niot sud go raskinuva dogovorot za koristewe nazonata sklu~en me|u osnova~ot i korisnikot nazonata, i

l Vo slu~aj da pomine rokot na vaèwe na dogovo-rot za iznajmuvawe zemji{te vo zonata.

Korisnikot na slobodnata ekonomska zona moè priproizvodstvoto na stoka ili uslugi za izvoz, namestomakedonskite standardi, tehni~ki normativi i normi nakvalitet, da gi primenuva standardite na zemjata vo kojastokata i uslugite treba da se izvezat

TomoTOMOVSKI


POIM ZA INVESTICIONI FONDOVI

Investicioni fondovi pripa|aat na grupatainstitucionalni investitori (finansiski posred-nici) vo koja spa|aat u{te i penziskite fondovi iosiguritelnite dru{tva.

Fondovite pretstavuvaat finansiski posredni~kiinstitucii so edinstvena cel da gi pribiraat slo-bodnite sredstva od investitorite i istite da givloùvaat vo hartii od vrednost, pari, devizi ilinedvi`nosti, odnosno vo razli~ni finansiski in-strumenti zaradi ostvaruvawe profit za investito-rite.

Investicionite fondovi moàt da bidat osnovaniod investicioni kompanii, odnosno dru{tva za upra-vuvawe so fondovi, brokerski ku}i ili banki. Osno-va~ot na investicionata kompanija moè da formi-ra i upravuva so 2-3, ili duri i 150 fonda, kako {toe slu~ajot so Fidelity Invetsments.

Za da se osnova i funkcionira investicionenfond, treba da postojat investitori (pravni i fi-zi~ki lica so slobodni pari~ni sredtstva), dru{tvoza upravuvawe so fondovi, koe upravuva i gi vloùvasredstvata na investitorite i depozitna banka(trusteeili custodian bank, koja pretstavuva ~uvar naimotot na fondot).

ISTORIJAT ZA POJAVATA I RAZVOJOT NA INVESTICIONITE FONDOVI

Prviot predvesnik na modernite investicionifondovi se javil na po~etokot na 19-iot vek vo[kotska i bil formiran od izvesen g-din RobertFleming, koj so parite {to gi pribral od nekolku[kotlan|ani, otpatuval vo Amerika. Tamu pariteuspe{no gi vloìl vo nekolku kompanii vo razvoj,pri {to celiot ostvaren profit go podelil so osta-natite investitori.

Investicioni fondovi (mutual funds), vo modernasmisla na zborot, za prv pat se pojavile vo SAD vo1924 godina, a toa se Massachusetts Investors Trust i StateStreet Research Investment Trust, koi se u{te postojat irabotat. Svojot zabrzan razvoj investicionite fon-dovi go zapo~nuvaat vo {eesettite godini, a osobenodoìvuvaat podem vo osumdesettite i devedesettitegodini na 20 vek, i toa ne samo vo SAD.

Vo praktikata investicionite fondovi se sre}a-vaat pod razli~ni nazivi, kako na primer, investi-cioni fondovi, fondovi za zaedni~ko investirawe,zaedni~ki fondovi, investicioni kopmanii i tn.


Pri~inata za pojavata, razvojot i podemot na investicionite fondovitreba da se bara vo nivnata relativna sigurnost poradi

diverzifikacijata na portfolioto, poniskiot rizik i relativno visokiteprinosi vo odnos na bankite, profesionalnoto vodewe na portfolioto i

stepenot na likvidnost na istite

INVESTICIONITEFONDOVI KAKOINSTITUCIONALNI INVESTITORI

Tomo Tomovski e direktorna Komisijata za hartiiod vrednost na RepublikaMakedonija. Roden e 1973 godina.Diplomiral na Pravniotfakultet vo Skopje vo1996 godina.Vo periodot 1998 - 1999rabotel kako stru~ensorabotnik vo Sektorotza kontrola na pazarot nakapital vo Stru~nataslu`ba na Komisijata zahartii od vrednost. Odjuli 1999 raboti kakorakovoditel na Slu`bavo Komisijata za hartiiod vrednost na RepublikaMakedonija.

5 0 / 5 1

I N V E S T I C I O N I F O N D O V I

Investicionite fondovi vo zavisnost od zemjatavo koja se osnovaat, se sre}avaat pod razli~ni izrazi,no vo osnova podelbata e na otvoren fond1) (vo Veli-ka Britanija u{te se narekuva i unit trust, dodekavo SAD-mutual fund, odnosno open-end fund) i zatvorenfond (vo Velika Britanija u{te se narekuva i invest-ment trust, dodeka vo SAD-investment company, odnosnoclosed-end fund).

Investicionite fondovi vo SAD pretstavuvaatedni od najzna~ajnite institucii na finansiskiotpazar.

Kako primer, vo 1997 godina vo svetski ramki pos-toele nad 33.000 investicioni fondovi, a vrednostana vloènite sredstva iznesuvala okolu 6.700 mili-jardi dolari, dodeka samo vo SAD vo istata godinapostoele nad 6.500 fondovi, vo koi se vloèni nad4.200 milijardi amerikanski dolari. Ve}e vo 1999godina vo SAD postoele nad 9.500 investicioni fon-dovi.

Procesot na osnovawe i rabota na investicionitefondovi preku donesenata soodvetna zakonska regu-lativa ja zafati i Isto~na Evropa, odnosno pora-ne{nite socijalisti~ki dràvi na po~etokot na de-vedesettite godini. Vo pove}eto zemji na Centralnai Isto~na Evropa investicionite fondovi stanaabiten element na privatizacijata, osobeno onamu ka-de {to be{e sprovedena masovna privatizacija pre-ku sistemot na vau~eri. Investicionite fondovi voovie dràvi vsu{nost pretstavuvaa mehanizam zakoncentracija na sopstvenosta vrz akcite od pora-ne{nite dràvni pretprijatija.

PREDNOSTI OD VLO@UVAWETOVO INVESTICIONI FONDOVI

Pri~inata za pojavata, razvojot i podemot na in-vesticionite fondovi treba da se bara pred se vonivnata relativna sigurnost poradi diverzifikaci-jata na portfolioto, odnosno vloùvawata, poniski-ot rizik i relativno visokite prinosi vo odnos nabankite (vo sporedba so oro~enite {tedni vlogovivo bankite), profesionalnoto vodewe na portfoli-

oto, i stepenot na likvidnost na istite (doa|awe dovloènite sredstva preku proda`ba na udelot).

Kako nebankarski institucii, tie vsu{nost pret-stavuvaat i najpogodna forma na pribirawe na slo-bodni pari~ni sredstva od individualnite investi-tori pri toa obezbeduvaj}i im lesen pristap na fi-nansiskite pazari. Osven toa, preku investicionitefondovi odnosno vloùvawata vo niv, malite inves-titori isto taka vr{at rasporeduvawe na rizikot nagolem broj razli~ni hartii od vrednost, bidej}i sa-mite nemaat sredstva ili znaewe za takvo ne{to. Vo-edno, preku investicionite fondovi izdava~ite nahartii od vrednost se zdobivaat so u{te edna mo`-nost za sobirawe na kapital.

VIDOVI INVESTICIONI FONDOVI

I . Spored vidot i oblikot na imotot, investicio-nite fondovi moàt da se podelat na tri vida:

1. investicioni fondovi koi kapitalot go vloù-vaat vo hartii od vrednost i toa:

l samo vo akcii (rizikot na rabotewe e pogolem)l samo vo obvrznici (rizikot na rabotewe e po-

mal)l vo akcii i vo obvrznici (vramnoteènost na ri-

zikot od raboteweto)2. investicioni fondovi koi investiraat vo ned-

vi`nini - stanbeni i delovni objekti i,3. investicioni fondovi koi kapitalot go vloù-

vaat vo posebni oblici odnosno instrumenti i toa:l vo stokil vo instrumenti na pazarot na pari (blagajni~ki

zapisi, sertifikati za depozit itn.)l vo lizing.

II . Javni i specijalizirani fondoviPonatamu, investicionite fondovi moè da se po-

delat na javni fondovi za site zainteresirani vlo-ùva~i i na specijalizirani fondovi, ~ii sertifi-kati moàt da gi kupat samo odnapred opredeleni in-stitucionalni investitori (penziski fondovi, osi-guritelni dru{tva itn.)

Postojat specijalizirani fondovi koi na investi-torite im nudat razli~ni vidovi na vloùvawa itoa: fondovi za pokrivawe na rizik, fondovi koivloùvaat vo indeksi, fondovi za arbitraà i otku-pi na dru{tva, kvant fondovi, granski fondovi,fondovi koi vloùvaat vo blagorodni metali, �zele-ni� fondovi i drugi eti~ki fondovi.

III . Me|unarodni fondoviPokraj ova postojat i me|unarodni fondovi koi

vloùvaat sredstva na me|unarodnite pazari i toa:

Procesot na osnovawe i rabota na investicionite fondovipreku donesenata soodvetna zakonska regulativa ja zafati iIsto~na Evropa, odnosno porane{nite socijalisti~ki dràvina po~etokot na devedesettite godini

1)Terminologijata za otvoren i zatvoren fond e utvrdena i vo Zakonot za investicioni fondovi(�Slu`ben vesnik na RM� br. 9/2000).


me|unarodni fondovi, globalni fondovi, regional-ni fondovi i fondovi koi investiraat vo odredenizemji. Me|utoa vo ovaa grupa na fondovi, na vrednos-ta na bilo koj fond {to investira vo hartii od vred-nost ne vlijaat samo uslovite na pazarot na kapital,tuku i soodnosot na deviznite kursevi vo odredenazemja.

IV . Osnovnata podelba na fondovite spored na~i-not na pribirawe na kapitalot i nivnoto osnovawe ena:

(1) Otvoreni investicioni fondovi (open-end-funds) i

(2) Zatvoreni investicioni fondovi ( closed-end-funds).

Kaj otvoreniot investicionen fond kapitalot sepribira preku izdavawe na investicioni kuponi (do-kumenti za udel) na vloùva~ite, za potoa toj da sevloùva soglasno politikata za investirawe objave-na vo prospektot na fondot. Otvoreniot fond moèda emitira investicioni kuponi i za nego ne postoiodreden limit do koj }e moè da izdava investicionikuponi. Zna~ajno e da se kaè deka kaj otvoreniot in-vesticionen fond postoi mo`nost spored koja na ba-rawe na sopstvenikot na investicioniot kupon (do-kument za udel), fondot e dolèn istiot da go otkupispored neto pazarnata vrednost. Otvoreniot inves-ticionen fond ne pretstavuva posebno pravno lice.

Zatvoreniot investicionen fond, za razlika odotvoreniot, kapitalot na investitorite go pribiravrz osnova na izdavawe na ograni~en broj na akcii zakoi ne postoi obvrska za povtoren otkup od strana nafondot dokolku nekoj od sopstvenicite na akciiteod zatvoreniot fond saka da go povle~e vloèniotkapital od fondot. So akciite na zatvorenite inves-ticioni fondovi se trguva na berzite i samo prekuproda`ba na berzata, odnosno drug reguliran pazar emo`no da se povle~e vloèniot kapital vo zatvore-niot fond. Cenite na akciite na zatvorenite inves-ticioni fondovi ne zavisat samo od vrednosta nanivnoto portfolio, tuku i od op{tite uslovi na po-nudata i pobaruva~kata na berzata. Zatvoreniotfond funkcionira kako akcionersko dru{tvo i vrznego se primenuvaat odredbite od Zakonot koi vaàtza site drugi akcionerski dru{tva.

Ovaa forma na investicioni fondovi vo pomalamerka e zastapena vo odnos na otvorenite investici-oni fondovi i istata najdobro funkcionira vo zem-jite koi imaat visok stepen na razvoj na pazarot nakapital.

Vrz osnova na prethodnoto moè da se donese zak-lu~ok deka investicionite fondovi pretstavuvaat

forma i nu`nost za razvojot i uspe{noto funkcio-nirawe na pazarot na kapital, i toa ne samo vo zemji-te koi ve}e imaat razvien pazar, tuku i vo onie vokoi postoeweto i raboteweto na pazarot na kapitale so ponov datum, kako {to e slu~ajot so RepublikaMakedonija. Investicionite fondovi se od golemava`nost vo pogled na koncentracijata i efikasnataalokacija na kapitalot, osobeno vo zemjite vo koiima nedostatok na kapital.

INVESTICIONITE FONDOVIVO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Iako so ne tolku brzo tempo kako vo drugite pora-ne{ni socijalisti~ki dràvi od Isto~na Evropa, ivo Republika Makedonija na po~etokot od devedeset-tite godini zapo~na procesot na oformuvawe i iz-graduvawe na instituciite i odnosite vrz osnova nakoi, po ugledot na zapadnite razvieni op{testva, bifunkcioniral pazarot na kapital.

Donesuvaweto na Zakon za investicioni fondovivo Republika Makedonija zna~i pred se, ne samo zbo-gatuvawe na finansiskata struktura, tuku i ovozmo-ùvawe na ponatamo{en razvoj na pazarot na kapi-tal vo Republika Makedonija.

Zakonot za investicioni fondovi dava mo`nost dase formiraat nebankarski finansiski instituciikoi zaedno so postoe~kite banki vo Republika Make-donija }e pretstavuvaat eden zaokruèn finansiskisistem.

Istovremeno, donesuvaweto na Zakonot za inves-ticioni fondovi zna~i usoglasuvawe i so sistemotna propisi od oblasta na pazarot na kapital so oniezemji kaj koi ve}e postoi razvien pazar na kapital.So predloèniot zakon se popolnuva i edna prazni-na vo finansiskiot sistem vo Republika Makedoni-ja.

Vo sodrìnata na zakonot se ureduvaat uslovite zaosnovawe investicioni fondovi i dru{tva za upra-vuvawe so investicioni fondovi i na~inot na nivno-to rabotewe, izborot na depozitnata banka i kontro-lata nad nivnoto rabotewe.

Soglasno definicijata vo zakonot, investicionenfond se osnova za zdruùvawe na pari~ni sredstvanameneti za investirawe, pribrani od investitoripreku javen povik, so koi za smetka na investitorite,upravuva dru{tvo za upravuvawe so fondovi, rakovo-dej}i se po principot na diverzifikacija na rizikot.

Investicioniot fond moè da se osnova kako ot-voren fond ili kako zatvoren fond, i so nego upra-vuva dru{tvo za upravuvawe so fondovi vo soglas-nost so statutot na investicioniot fond i odredbi-te na ovoj zakon.

5 2 / 5 3

I N V E S T I C I O N I F O N D O V I

Otvoreniot i zatvoreniot fond se osnovaat prekujaven povik za prodavawe na dokumenti za udel odnos-no povik za prodavawe na akcii. Sredstvata pribra-ni na ovoj na~in od strana na investicionite fondo-vi, se vloùvaat vo hartii od vrednost i pari~ni de-poziti rakovodej}i se od principite na profitabil-nost, likvidnost i podelba na rizikot.

Otvoreniot fond pretstavuva zdruùvawe na pa-ri~nite sredstva nameneti za investirawe, {to goosnova dru{tvo za upravuvawe so fondovi. Otvore-niot fond nema svojstvo na pravno lice.

Zatvoreniot fond e akcionersko dru{tvo koe seosnova so pribirawe na pari~ni sredstva preku javenpovik za prodavawe na sopstvenite akcii i vloùva-we na taka dobienite sredstva vo hartii od vrednost.

Investicioniot fond ima Statut, so koj se uredu-va negovoto rabotewe, pravnata polo`ba na sopstve-nicite na dokumentite za udel vo otvoreniot fond,odnosno na akcionerite vo zatvoreniot fond, odno-site na investicioniot fond so dru{tvoto za upra-vuvawe so fondovi i so depozitnata banka, kako idrugi pra{awa od interes za ostvaruvawe na celitena fondot.

Fondot izdava Prospekt koj sodrì podatoci, od-nosno detalni informacii za investicionite celi ipolitikata na fondot, kako i drugi informacii {tose odnesuvaat na fondot, a koi bi imale vlijanie naodlukata na vloùva~ot za vloùvawe vo fondot.

Fondot moè da vloùva vo hartii od vrednost koikotiraat ili so niv se trguva na Berzata, odnosno seprodavaat na pazar na pari ili drug reguliran pazar;i vo hartii od vrednost od novi emisii, ako za istitepostoi obvrska za vklu~uvawe na berza ili na drugreguliran pazar.

Zaradi diverzifikacija na portfolioto, {topretstavuva eden od osnovnite principi na rabote-weto na investicionite fondovi, postojat i odrede-ni ograni~uvawa vo vloùvaweto na izdadenite har-tii od vrednost na eden izdava~. Osnovna pri~ina zaova e namaluvawe na rizikot od vloùvaweto.

Investicioniot fond ne smee da investira vo har-tii od vrednost izdadeni od izbranata depozitnabanka i vo hartii od vrednost izdadeni od drugi fon-dovi.

Soglasno Zakonot za investicioni fondovi regu-lativnata i kontrolnata funkcija vo raboteweto nafondovite ja ima Komisijata za hartii od vrednost.

Dru{tvoto za upravuvawe so fondovi e dol`no daja izvestuva Komisijata za hartii od vrednost za ne-govata finansiska sostojba, za vloùvaweto na sop-stveniot kapital vo drugi pravni lica, za promenana negovite osnova~i itn. Istovremeno, dru{tvoto edol`no do Komisijata za hartii od vrednost da dos-tavuva godi{ni revidirani finansiski izve{tai nadru{tvoto, prospekti na investicionite fondovi sokoi upravuva, kako i godi{ni revidirani finansis-ki izve{tai na investicionite fondovi.

Zakonot za investicioni fondovi ne voveduva og-rani~uvawa za osnovawe na investicioni fondovi odstranski pravni i fizi~ki lica, odnosno otvorawena stranska filijala na investicionen fond vo Re-publika Makedonija, i istite bi moèle da se osno-vaat i rabotat vo zemjava soglasno na~inot i uslovi-te predvideni so ovoj zakon.

Donesuvaweto na Zakon za investicioni fondovi vo RepublikaMakedonija zna~i pred se, ne samo zbogatuvawe nafinansiskata struktura, tuku i ovozmoùvawe na ponatamo{enrazvoj na pazarot na kapital vo Republika Makedonija

VOVED

Upravuvaweto so javniot dolg na dràvata pret-stavuva proces na determinirawe na strategija zaobezbeduvawe na neophodni finansiski sredstva iotplatuvawe na obvrskite na dràvata so najmal mo-èn stepen na rizi~nost i najniski mo`ni tro{ocina dolg rok.

Edinicata za upravuvawe so dolgot, kako posebnooddelenie vo sektorot Trezor vo Ministerstvoto zafinansii na Republika Makedonija, funkcionira odneodamna. Vo ovoj po~eten stadium na razvoj, vo ram-kite na ova oddelenie se inkorporirani slednive ak-tivnosti:

l kreirawe na baza na podatoci zaradi sledewe nanadvore{niot dolg i

l kreirawe na baza na podatoci za sledewe na vna-tre{niot dolg, kade pokraj upravuvaweto sodolgot po izdadeni obvrznici, posebno zna~ajnaaktivnost e upravuvaweto so garanciite-kakopotencijalen dolg.

Upravuvaweto so dolgot podrazbira pribirawe nasite podatoci za javniot dolg na edno centralizira-no mesto, so cel da se formira baza na podatoci imesto od kade }e moè da se dobijat site neophodni

informacii zaradi efikasno upravuvawe so vkup-niot dolg na Republika Makedonija.

Rabotata na edinicata za upravuvawe so dolgot, odedna strana pretstavuva navistina skromna po obemaktivnost, no od druga strana pak i zna~aen napredokvo odnos na prethodnata sostojba bidej}i sega se ras-polaga so site zna~ajni podatoci za javniot dolg, ka-ko {to se: obem na vkupniot dolg (vnatre{en i nad-vore{en), vremenska struktura na dolgot, informa-cii za doveritelite itn.

EDINICA ZA UPRAVUVAWE SODOLGOT VO MINISTERSTVOTO ZA FINANSII VO REPUBLIKAMAKEDONIJA IKRALSTVOTO HOLANDIJA

Na po~etokot na funkcioniraweto na Edinicataza upravuvawe so dolgot vo Ministerstvoto za fi-nansii na Republika Makedonija, od ogromno zna~e-we se sogleduvawata i iskustvata na drugite zemji voovaa sfera. Vo prodolènie e iznesena komparativ-na analiza za postavenosta i raboteweto na holand-

DragiTASEVSKI



Iako holandskiot model na upravuvawe so javniot dolg (Debt management)se u{te e prakti~no nevozmo`no da se implementira vo na{iot sistem,

sepak e dobro da se izu~uvaat vakvite sistemi kako nasoki koi treba da gisledime i kako targeti koi treba eden den da gi ostvarime

POÊTNI ISKUSTVA VOUPRAVUVAWETO SO JAVNIOT DOLG

Dragi Tasevski epomo{nik na ministerotvo Sektorot zafinansiski sistem.Roden e 1978 godina,diplomiral naEkonomskiot fakultet voSkopje vo 2000 godinanasoka: finansiskosmetkovodstvenmenaxment, i vo momentove zapi{an napostdiplomski studii naistiot fakultet,nasoka-monetarnaekonomija. Posetuval pove}eseminari od oblasta napretpriema{tvo,menaxment i upravuvaweso javniot dolg i poseduvasertifikat za rabota sohartii od vrednost.Odli~no go poznavaangliskiot jazik.

(KOMPARATIVEN PRIOD)

5 4 / 5 5

U P R A V U V A W E S O J A V N I O T D O L G

skata i na makedonskata edinica za upravuvawe sodolgovite (Debt management unit - DMU).

Osnovna cel od koja trgnuvaat, i po koja se vodatpri rabotata, rakovodnite kadri i voop{to vrabote-nite vo ovaa holandska edinica DMU pretstavuva ob-ezbeduvawe na finansiski resursi po najniski tro-{oci za odreden stepen na prifatliv rizik.

Za da se realizira ovaa cel, oddelenieto za upravu-vawe so dolgot organizaciski e postaveno na sled-niov na~in:

l Front oddelenie (Front office) - kade se vr{i is-traùvaweto na pazarot i se podgotvuva strate-gija po koja }e se postapuva pri konkretnite ak-tivnosti na pazarot na pari i kapital. Vo ovojoddel se inkorporirani i operaciite, odnosnoaktivnostite za deluvawe na pazarot na pari ikapital.

l Bek oddelenie (Back office) - kade se vr{i klir-ing i poramnuvawe na prethodno sklu~enite do-govori od Front office-ot, kako i administracija,vo smisla na sledewe na dolgovite, i konkretnonamiruvawe na obvrskite po dostasani dolgovii sl.

Celite vo upravuvaweto so vladiniot dolg se naso-~eni kon namaluvawe na vremetraeweto na dolgot(debt duration), pri {to kako targetirano vremetrae-we go imaat postaveno periodot od 3.7 godini, kako izgolemuvaweto na likvidnosta na vladiniot dolg.

Osnovni karakteristiki na holandskiot dolg seslednive:

l iznos na dolgot - 178 milijardi evral prose~en rok na dostasanost - 6,4 godinil modificirano vremetraewe - 4,08 godini

(modified duration)l prose~en kupon - 6,2 %.Zna~ajno e da se napomene deka celokupniot ho-

landski dolg e denominiran vo edna edinstvena valu-ta EVRO, {to ovozmoùva izbegnuvawe na kursniotrizik. Ovaa politika na javen dolg ja vodele i predda stanat zemja ~lenka na Evropskata unija, pri {totoga{ celokupniot dolg bil denominiran vo gulde-ni. Pritoa, postoele realni mo`nosti za ostvaruva-we na politika na javen dolg bez zadolùvawe vostranstvo, blagodarenie na apsorpcionata mo} i lik-vidnosta na doma{niot pazar. Valutnata struktura

na dolgot na Republika Makedonija vo odnos naKralstvoto Holandija zna~ajno se razlikuva, bidej}i60% od vkupniot javen dolg na Republika Makedonijae denominiran vo stranska valuta, {to pretstavuvadopolnitelna opasnost zaradi mo`nite posledici odpromenite vo intervalutarnata vrednost na nacio-nalnata valuta.

Isto taka, karakteristi~no e {to postoi tenden-cija na relativno reducirawe na u~estvoto na jav-niot dolg vo vkupniot bruto doma{en proizvod naKralstvoto Holandija, kako rezultat na porastot nagoleminata na dolgot so pozabaveno tempo od dina-mikata na rast na bruto doma{niot proizvod. Vo2000 godina e zabeleàna sostojba i na nominalno na-maluvawe na vrednosta na dolgot vo odnos na pret-hodnata godina.

Pokraj namaluvaweto na vremetraeweto na dolgot,kako celi na menaxmentot se javuvaat i namaluvawa-ta na brojot na obvrznicite, odnosno izmenata nastrukturata na dolgot zaedno so swapoperacii za za-mena na fluktuira~kite so fiksni kamatni stapki,pri {to vo poslednite 6-7 godini od prethodno emi-tiranite 50 obvrznici, sega vo optek cirkuliraat sa-mo 27. Na ovoj na~in treba da se obezbedi pogolematransparentnost vo trguvaweto so obvrznicite, kakoi nivna prepoznatlivost na pazarot, {to vo krajnalinija }e dejstvuva vo nasoka na zgolemuvawe na lik-vidnosta na dràvnite hartii od vrednost na sekun-darniot pazar. Celta �podobruvawe na likvidnostana trguvaweto so dràvnite hartii od vrednost� eplanirano da se poddrì i so voveduvaweto na elek-tronski sistem na trguvawe - MTY Amsterdam. Imple-mentiraweto na softverot i neophodnite podgotov-ki i testirawa na sistemot se vo tek, i dokolku se seodviva spored planot, ovoj sistem }e zapo~ne sofunkcionirawe od mart 2001 godina. Negovata im-plementacija se o~ekuva da ovozmoì kontinuiranotrguvawe so dràvnite hartii od vrednost.

Ona {to e karakteristi~no za DMU e na~inot nakoj se upravuva so fluktuaciite vo likvidnosta votekot na godinata. Imeno, dolgoro~niot deficit gopokrivaat so sredstva od emisii na dolgoro~ni ob-vrznici na 3 i 10 godini, dodeka kratkoro~nite pot-rebi za sredstva gi zadovoluvaat so emituvawe na T-bills (trezorski zapisi). Bidejki i ponatamu ostanu-vaat odredeni fluktuacii vo dnevnite potrebi za pa-ri~ni resursi, kako posledno sredstvo za usoglasuva-we na potrebite se javuva trguvaweto na pazarot napari i kratkoro~ni hartii od vrednost, na dnevna os-nova. Na ovoj na~in potpolno se eliminiraat nedos-tatocite na sredstva vo tekot na godinata, pri {tovi{ocite na sredstva vo odredeni denovi, isto taka,

Na po~etokot na funkcioniraweto na edinicata za upravuvaweso dolgot vo Ministerstvoto za finansii na RepublikaMakedonija, od ogromno zna~ewe se sogleduvawata i iskustvatana drugite zemji vo ovaa sfera


se plasiraat na pazarot na pari. Na toj na~in se ost-varuva vistinsko upravuvawe, a voedno i ekonomi~nopokrivawe na potrebite od sredstva. Politikata naoddelenieto za upravuvawe so gotovinskite sredstvae, na krajot na denot da postoi stabilno trezorskosaldo od 25 milioni EVRA.

Vo holandskata DMU, garanciite se davaat isklu-~ivo na javni institucii, pri {to kako glavni garan-ti se javuvaat ministerstva vo ~ii ramki se javuvaatinstituciite, a kako kraen garant se javuva Minis-terstvoto za finansii. Na primer, odredena bolnicakoja planira da realizira odredena investicija vos-postavuva kontakt so bankata so barawe za kredit socel zatvorawe na finansiskata konstrukcija. Za ovojkredit, kako garant, najprvo se javuva Ministerstvo-to za zdravstvo, a potoa i Ministerstvoto za finan-sii. Ona {to e karakteristi~no e {to dosega se nemaaktivirano garancija dadena po kredit od ovoj vid.

Komparacijata na aktivnostite za upravuvawetoso dolgot vo holandskata DMU i vo oddelenieto zaupravuvawe so dolgot vo Ministerstvoto za finan-sii na RM govori za slednovo:

Imeno, organizaciski, vo delot na upravuvawetoso nadvore{niot dolg, kako i vo delot na doma{niotdolg po izdadeni odbvrznici, moème da se poistove-time so delot Administracija od Back officeoddelot,kade se vr{i sledewe na pristignuvaweto na obvrs-kite za pla}awe kako po redovni taka i po predvre-meni redempcii. Neophodno e da se napomene dekaova ne e mal is~ekor napred, imaj}i ja predvid pret-hodnata situacijata, koga be{e prakti~no nevozmo`-no da se odgovori na edno taka ednostavno pra{awe�Kolku iznesuva vkupniot dolg na Republika Make-donija?�, tokmu poradi nepostoeweto na edno cen-tralizirano mesto kade {to }e bidat locirani siteovie podatoci.

l Sporedeno so drugite aktivnosti od Front office-ot, moè da se zabeleì deka realno, kaj nas seu{te ne se sozdadeni mo`nosti za takov na~inna finansirawe na na{ite potrebi za likvid-nost. Ova se dolì na nedovolno razvien finan-siski sistem so nedovolno razvien pazar na parii kratkoro~ni hartii od vrednost i pazar nakapital, kako i nedovolno razvieni finansiskiinstrumenti. Kon ova se nadovrzuva i problemotna nedovolno {tedewe, kako i nerazvienata na-vika na instituciite, pretprijatijata i drugite

pravni i fizi~ki lica da investiraat vo hartiiod vrednost, kako i tradicionalnata orientira-nost na pretprijatijata kon kreditno finansir-awe na svoite finansiski potrebi.

l [to se odnesuva do upravuvaweto so dolgot vodelot na izdavawe na garancii, zabeleèn ezna~aen napredok vo nasoka na izgotvuvawe naproceduri za izdavawe na garacii od Vladata naRepublika Makedonija. Ovie proceduri namet-nuvaat porigorozni uslovi koi treba da bidatispolneti so cel da se dobie status na konkuren-ten u~esnik vo postapkata na odobruvawe na ga-rancija od Vladata na Republika Makedonija. Seplanira formirawe na stru~no telo koe }e bidenadle`no za definirawe na kriteriumite zaminimum neophodni uslovi koi treba da bidatzadovoleni od baratelite na garanciite, za sle-deweto na nivnoto ispolnuvawe, kako i potreba-ta od nivno redefinirawe. Voedno, so ovie pro-

ceduri se sozdavaat i uslovi za formirawe naFond za osiguruvawe na garanciite, od koj }ebidat kompenzirani tro{ocite koi }e nastanatkako rezultat na aktivirawe na odredeni garan-cii. Sredstvata vo ovoj fond }e bidat sozdadeniod samite barateli na garancii so pridones voiznos od odreden procent od visinata na odobre-nata garancija. Procesot na formulirawe i od-obruvawe na ovie proceduri od strana na Vla-data na Republika Makedonija e vo tek, so o~eku-vawe vo najkus moèn rok da stapat so sila.

Iako holandskiot model na upravuvawe so javniotdolg e se u{te prakti~no nevozmo`no da se imple-mentira vo na{iot sistem, sepak e dobro da seizu~uvaat vakvite sistemi kako nasoki koi treba dagi sledime i kako targeti koi treba eden den da giostvarime. Dobrata podgotvenost za promenite epreduslov za nivna uspe{na implementacija vo opti-malen vremenski period.

Predvremenoto studirawe na sovremenite i visoko razvienisistemi }e ni ovozmoì vo periodot koga }e bidat sozdadeni

uslovite za nivnoto funkcionirawe i implementirawe,vedna{ da zapo~neme so rabota, namesto da tro{ime dragoceno

vreme na obuka na kadri, obuka koja moè da bide sprovedena iprethodno

Vo op{tite sostojbi za voveduvawe na reformivo sferata na odano~uvaweto, a so cel pribli-ùvawe na dano~nite obvrski kon ekonomskata

sila na obvrznicite, sozdavawe kontinuirani navi-ki za obligatornosta na pla}aweto na javnite dava~-ki kako sostaven del na organiziraniot op{testvenìvot i voedno za ovozmoùvawe nepre~ena rabota irazvoj na stopanskiot ìvot na pravnite i fizi~-kite subjekti, se donesoa pove}e zakonski proekti,me|u drugoto i za voveduvawe disciplina na pla}awei naplata na javnite dava~ki.

Me|u ovie proekti od domenot na javnite dava~ki,edno od pozna~ajnite mesta zavzema Zakonot za utvr-duvawe i naplata na javnite prihodi (�Slu`ben ves-nik na RM�, broj 13/2001), vo natamo{niot tekst Za-konot, so koj e reguliran na~inot na naplata na jav-nite dava~ki, organizacijata na Upravata za javniprihodi, obvrskata na dano~nite obvrznici za prija-va, registracija i evidencija na dano~nite obvrski,inspekciskiot nadzor, prisilnata naplata, àlbena-ta postapka, kamatata za nenavremeno plateni dano~-ni obvrski, povratot na pove}e ili pogre{no upla-teniot danok i drugo.

Pri donesuvawe na ovoj zakonski proekt se ima{evo vid dano~nata sila na obvrznicite, uslovite nastopanisuvaweto, momentalnata polo`ba na stopan-stvoto vo na{ata republika, mo`nosta od povrzanodeluvawe, odnosno integrirawe vo stopanstvoto vodrugite evropski zemji i sli~no.

Voedno, so ovoj Zakon zemen predvid i nedostigotna finansiski sredstva, odnosno nelikvidnosta nastopanstvoto, koja nametna potreba od inkorpori-rawe na re{enie za regulirano zakonsko odnesuvawepri pla}aweto na dopolnitelno utvrdenite neplate-ni javni dava~ki po izvr{eniot inspekciski ilidrug nadzor, a za koi vo postapkata na kontrola se do-nesuvaat prvostepeni re{enija.

Decidna zakonska regulativa za naplata na dava~-kite na dano~nite subjekti donesena e so podzakon-skiot akt vrz osnova na ~lenovite 35 i 36 od ovoj Za-kon koj se odnesuva na site dava~ki {to dopolnitel-no }e se utvrdat po pat na donesuvawe re{enie od ov-lasteniot dano~en organ.

Donesuvaweto na ovaa regulativa e isto taka pre-dizvikano od potrebata da se platat obvrskite vo op-timalni mo`ni uslovi kaj odreden subjekt, a pri toada se ovozmoì negovoto kontinuirano stopansko de-luvawe.

Imeno, so kontrolite {to gi vr{i Upravata zajavni prihodi kaj dano~nite obvrznici moè da se ut-vrdat neplateni ili pomalku plateni javni dava~kiza danok na dobivka, danok na dodadena vrednost, per-sonalen danok, danok na imot i dr.

Za ovie dava~ki ovlastenoto lice od Upravata zajavni prihodi donesuva prvostepenoto re{enie, socel naplata na dava~kite vo predvideniot zakonskirok, soglasno ~lenot 33 od Zakonot.

Vo ~lenot 34 od Zakonot e precizirano deka da-no~niot subjekt moè da izajvi àlba do Minister-stvoto za finansii. @albata se podnesuva za konsta-tiranite neplateni javni dava~ki. So istata moàtda se dostavat novi dokazi vrz osnova na koi postoi

5 6 / 5 7

SofijaGERASIMOVA

Pri donesuvawe na Zakonot za utvrduvawe i naplata na javniteprihodi se ima{e vo vid dano~nata sila na obvrznicite, uslovitena stopanisuvaweto, momentalnata polo`ba na stopanstvoto vona{ata republika, mo`nosta od povrzano deluvawe, odnosnointegrirawe vo stopanstvoto vo drugite evropski zemji i sli~no

POSTAPKA I NAÎN ZAODLAGAWE NA PLA]AWETO NADANO^NIOT DOLG I NEGOVOEVIDENTIRAWE VOKNIGOVODSTVENATA EVIDENCIJA

Sofija Gerasimova epomo{nik na generalniotdirektor na Upravata zajavni prihodi na rabotno

mesto - rakovoditel naSektorot za kontrola iistragi vo Generalnatadirekcija. Rodena e vo

Skopje vo 1947 godina, adiplomirala na

Ekonomskiot fakultet voSkopje vo 1970 godina na

makro-ekonomskatanasoka. Prvoto rabotnoiskustvo go steknala vo

fabrikata"Staklarnica"-Skopje,

kade rabotela na rabotnizada~i vo oblasta na

planiraweto, finansiitei smetkovodstvoto, kako

rakovoditel nasmetkovodstvoto vofabrikata. Od 1976godina raboti kako

inspektor, a potoa kako{ef na Otsekot za

inspekcija i internakontrola vo porane{nata

Slu`ba za op{testvenoknigovodstvo. Po

transformacijata naslu`bata, prodolùva so

rabota vo Upravata zajavni prihodi-Generalna

direkcija.



mo`nost da se ospori dadenata konstatacija i utvr-deniot danok.

Me|utoa, ova pravo na àlba od dano~niot subjekt,ne zna~i voedno i pravo utvrdenata obvrska za javnidava~ki da ne bide platena vo dadeniot rok so prvo-stepenoto re{enie, doneseno od organot koj ja izvr-{il kontrolata. Na~inot i postapkata za eventual-noto odlagawe na izvr{uvawe na neplatenata javnadava~ka e posebno regulirano so ~lenot 35 od Zako-not i toa:

l dano~niot obvrznik moè da bara Upravata zajavni prihodi da go odloì pla}aweto do done-suvawe na re{enie po àlba, dokolku so pla}a-weto bitno oceni deka mu se nanesuva {teta ilionevozmoì dobrovolnata naplata.

Po sogleduvaweto na sostojbite, odgovornite licavo Upravata i Ministerstvoto za finansii, na da-no~niot obvrznik moàt da mu odobrat odloènopla}awe na obvrskite ili pla}awe na rati, so uslovdano~niot obvrznik da go obezbedi pla}weto na da-no~nata obvrska.

So cel identi~no re{avawe na odlagaweto na pla-}aweto na dano~nite obvrski, od strana na Minis-terstvoto za finansii e donesen Pravilnik za pos-tapkata i na~inot na obezbeduvawe na pla}aweto nadano~niot dolg (vo natamo{niot tekst: Pravilnik).

So doneseniot Pravilnik e propi{ana postapkatai na~inot na obezbeduvawe na pla}aweto vo slu~aikoga }e se odobri odloèna naplata za:

l odlagawe na izvr{uvawe na Re{enieto za dano-~en dolg do donesuvawe na re{enie po àlba(vtorostepeno re{enie);

l odloèno pla}awe na dano~ni obvrski ili pla-}awe na rati.

Vo Zakonot predviden e limit za koj ne se prifa}aodloùvawe na dano~en dolg, odnosno za iznos pomalod 10.000,00 denari ne postoi mo`nost za odlagawe.

Uslovite pod koi moè da se izvr{i odloùvawena dolgot se precizirani vo ~lenot 2 od Zakonot.Imeno, Upravata }e izvr{i odloùvawe na izvr{u-vawe naplata na dano~en dolg dokolku dano~niotsubjekt priloì:

l bankarska garancija ili l uplati gotovinski depozit.

Voedno vo Zakonot opredelen e rokot za odloùva-we i toa:

l globalen rok e krajot na tekovnata godina zapla}aweto na obvrskite vo tekovnata godina itoa za ednokratno ili pla}awe na rati.

Za pooddelni iznosi opredelen e rok od 9 do 36meseci i toa:

l za iznosite od nad 10.000,00 do 5.000.000,00 dena-ri rokot e do 9 meseci;

l za iznosite od 5.000.000,00 do 15.000.000,00 dena-ri do 15 meseci;

l za iznosite od 15.000.000,00 do 30.000.000,00 dena-ri do 24 meseci;

l nad 30.000.000,00 denari do 36 meseci.

Za odobruvawe na odloènoto pla}awe dano~niotsubjekt treba da dostavi barawe do Upravata za javniprihodi. Pri toa, pravniot subjekt zaedno so bara-weto treba da obezbedi pla}awe so eden od instru-mentite za obezbeduvawe odnosno bankarska garanci-ja. Visinata na bankarskata garancija treba da odgo-vara na iznosot na dano~niot dolg soglasno utvrde-nata dano~na obvrska so donesenoto re{enie.

Isto taka, dano~nata obvrska moè da se obezbedii so gotovinski depozit, koj treba da bide vo visinaod 50% od dano~niot dolg.

So bankarskata garacija, izdadena od bankarskainstitucija, bankata- garant se obvrzuva deka dano~-niot obvrznik }e go namiri dolgot, odnosno dokolkutoj ne go podmiri dolgot, istiot }e bide naplaten odsredstvata na garantot.

Vo toj slu~aj bankarskata garancija kako instru-ment za obezbeduvawe se naplatuva na �prv povik� i�bez prigovor� od smetkata na garantot vo gotovo.

Pri odlu~uvaweto na baraweto podneseno do Up-ravata, soglasno ~lenot 6 od Pravilnikot, }e se ima-at predvid redovnosta na dano~niot obvzrnik pri na-miruvaweto na dano~nite obvrski, obemot na {teta-ta koja bi nastanala po naplata na prvostepenoto re-{enie, odnosno naru{uvaweto na raboteweto na sub-jektot poradi nedostig na finansiski sredstva, koi}e se �simnat� naedna{ od ìro smetkata i sli~no.

Pri odobruvawe na odloènoto pla}awe, dano~ni-ot obvrznik treba da priloì dokaz za uplaten goto-vinski depozit na posebna depozitna smetka na Upra-vata za javni prihodi, za koi Upravata e obvrzana daizdade potvrda vo koja }e go nazna~i iznosot i rokotza koj sredstvata se uplateni, podatoci za dano~niotsubjekt i otpis na dano~niot dolg za koja se odnesuvauplatata.

So cel identi~no re{avawe na odlagaweto na pla}aweto nadano~nite obvrski, od strana na Ministerstvoto za finansii e

donesen Pravilnik za postapkata i na~inot na obezbeduvawena pla}aweto na dano~niot dolg

5 8 / 5 9

J A V N I P R I H O D I

Na uplatenite sredstva ne se presmetuva kamata.Vo slu~aite na nenavremeno namiruvawe na odlo-

ènoto pla}awe vo nazna~eniot rok, Upravata vr{inaplata od gotovinskiot depozit.

Gotovinskiot depozit moè da se povle~e na bara-we na dano~niot obvrznik dokolku toj priloì ban-karska garancija.

Na~in na evidentirawe na dobienoto odlagawe vosmetkovodstvenata evidencija na dano~niot subjekt

Po donesenoto re{enie za odloèno pla}awe ilipla}awe na rati, vo knigovodstvenata evidencija nadano~niot obvrznik-praven subjekt, potrebno e da sesprovedat knièwa za evidentirawe na nastanatitepromeni odnosno vo ovie sluj~ai potrebno e da se is-kaàt dadenite garancii, depozitite i sukcesivnotopla}awe soglasno so dogovorot.

Obvrskite za javnite dava~ki po osnov na donesen-ite re{enija od UJP, vo knigovodstvenata evidenci-ja se iskaùvaat vo ramkite na Grupata 26-Kratko-ro~ni obvrski za danoci, pridonesi i drugi dava~ki

na soodvetnite smetki za obvrski po osnov na neplat-en ili pomalku platen danok od dobivka, akcizi, da-nok od plati i drugi primawa.

Vo ramkite na ovaa grupa se vovedeni slednitesmetki:

260 - obvrski za danok na dodadena vrednost261 - obvrski za akcizi262 - obvrska za danoci i pridonesi od plati i na

plati kako i na dobivkata i na drugi primawa263 - obvrski za danoci i pridonesi od dobivkataIsto taka, vo ramkite na ovaa grupa vovedena e

smetkata 264-Odloèni obvrski za danok od dobivka.So ova, postoi zakonska mo`nost obvrskite po osnovna utvrdeni, a neplateni obvrski za dobivkata ved-na{ da se evidentiraat kako odloèni, soglasno do-nesenoto re{enie na Upravata za javni prihodi, {tone e slu~aj i so utvrdenite neplateni obvrski za da-nokot na dodadena vrednost akcizi, personalniot da-nok i drugo.

Smetame deka za niv evidentiraweto }e bide voramkite na soodvetnite smetki po pat na analiti~koevidentirawe vo ramkite na istite (bez posebna pre-glednost za odloènite pla}awa kako {to e predvi-deno za danokot od dobivka). Poradi ova se nametnu-va potreba od dopolnuvawe na Pravilnikot za sodr-ìnata na smetkite vo smetkovniot plan.

Za odobruvawe na odloènoto pla}awe dano~niot subjekt trebada dostavi barawe do Upravata za javni prihodi. Pri toa,pravniot subjekt zaedno so baraweto treba da obezbedi ipla}awe so eden od instrumentite za obezbeduvawe, odnosnobankarska garancija

Za da se spravi vo borbata protiv sivata eko-nomija i dano~nata evazija koi se bolka i narazvienite zemji, i protiv koi tekovno se

voveduvaat novi sistemski re{enija, merki i po-dobruvawa vo zakonskite propisi, Republika Ma-kedonija go voveduva Zakonot za regulirawe na go-tovinskite pla}awa. Kako proizvod na ovoj se o~e-kuva zgolemuvawe na prihodite, izedna~uvawe nauslovite za stopanisuvawe i obezbeduvawe na edna-kov dano~en tovar na site u~esnici vo prometot.

Imajki ja predvid opredelbata na Republika Ma-kedonija za integracija vo Evropskata unija, voMinisterstvoto za finansii i Upravata za javniprihodi se prevzemaa, a spored planot i po~nuvaatda se sproveduvaat odredeni proekti vo delot naosovremenuvaweto i moderniziraweto na samiotna~in na rabota vo ovie institucii. So ovie aktiv-nosti se te`nee kon postignuvawe i sozdavawe nacelosno operativna dano~na administracija, koja}e bide kompatibilna so normite i standardite naEvropskata unija.

Minatata godina, od aspekt na raboteweto na Up-ravata za javni prihodi, moè da se karakterizira

kako vreme vo koe se prezedoa pove}e zna~ajni ak-tivnosti naso~eni kon osovremenuvawe na fis-kalnoto rabotewe vo Republika Makedonija. Edenod segmentite koj go sledi ovoj pravec, a voedno e inovina vo fiskalnata politika e donesuvaweto naZakonot za registrirawe na gotovinskite pla}awa.Ovoj zakon e samo eden od nizata zakoni koi gisprovede Ministerstvoto za finansii vo nasoka napodobruvawe na finansiskata disciplina i borba-ta protiv sivata ekonomija.

Funkcioniraweto na platniot promet vo Repub-lika Makedonija e uredeno so pove}e zakonski ipodzakonski akti. Pla}awata pome|u registriran-ite subjekti i vr{itelite na dejnost se vr{at bez-gotovinski, so ìralni pari, dodeka pla}awata voprometot na malo na dobra i uslugi se vr{at goto-vinski. Ovie pla}awa ne se registriraat celosnovo firmite vo Republika Makedonija, a so toa u~es-nicite vo prometot prikaùvaat nerealen dneven

VladimirZDRAVEV



Donesuvaweto na Zakonot za registrirawe na gotovinskite pla}awa e edenod najefikasnite na~ini da se podobri naplatata na prihodite, da seobezbedi ednakov dano~en tovar vrz site u~esnici vo prometot i da se

izedna~at uslovite za stopanisuvawe

SISTEMSKA MERKA VO NAÎNOTNA RABOTEWE NA DANO^NITEOBVRZNICI VO PROMETOT NA MALONA DOBRA I USLUGI

Vladimir Zdravev erakovoditel na Sektorot zafiskalna avtomatizacija voUpravata za javniprihodi - Generalnadirekcija, a voedno eodgovoren za rabotnata grupana proektot elektronskioblik i elektronski potpis.Roden e 1973 godina voSkopje. Zna~ajno e da senapomne u~estvoto,podgotovkata i organizaci-jata na nekolku konferenciii biznis forumi vo tekot na1999 godina so rabotnizada~i vo Ministerstvoto zatrgovija. Diplomiral naMa{inskiot fakultet voSkopje vo 1998 godina.Posetil golem broj nakursevi i seminari i sesteknal so odredenisertifikati vo oblasta namenaxmentot, rabota sohartii od vrednost imarketing, od koi kakopozna~aen se izdvojuvasertifikatot za ForeignTrade Promotion for CentralEuropean Countries,organiziran pod pokrovi-telstvo na japonskata Vlada.

6 0 / 6 1

P L A T E N S I S T E M

pazar. Toa im ovozmoùva za neregistriraniot pro-met da gi izbegnat, odnosno da ne gi platat javnitedava~ki, {to rezultira so golema dano~na evazija,gubewe na prihodi, odlevawe na sredstva od dràv-nata kasa, kako i nelojalna konkurencija.

Kako rezultat na redovnite finansiski kontro-li i evidencii na dano~nite obvrznici e utvrdenodeka, momentno, vo na{ata zemja najgolem del od ne-pravilnostite vo prometot na malo na dobra i us-lugi se neevidentirawe na prometot vo celost, ne-izdavawe ili izdavawe na smetka samo po potreba,nerabotewe preku ìro smetka i vr{ewe na nabav-ki vo gotovo bez utvrduvawe na potekloto na stoka-ta.

Posledicite koi proizleguvaat od toa se odnesu-vaat na nepo~ituvawe na zakonskite normativi, ka-ko i nerealizirawe na obvrskite vo pogled na jav-nite dava~ki.

Site ovie negativnosti koi prizleguvaat odneevidentiraweto na gotovinskiot promet imaatdirektno vlijanie vrz kreiraweto na fiskalnatapolitika, a preku toa i na ekonomskata politika vozemjata. Imeno, so toa samite u~esnici vo prometotse direktno pogodeni od ovie vlijanija zatoa {toneednakvo gi podmiruvaat javnite dava~ki premasopstvenata dràva. Toa zna~i deka sekoj dano~enobvrznik ne gi koristi i obezbeduva svoite pravapodednakvo, a istovremeno i neednakvo gi sprove-duva i po~ituva zakonite.

Za da se nadmine fakti~kata sostojba, Minister-stvoto za finansii i Upravata za javni prihodi ak-tivno rabotea na podgotvuvawe na Zakonot za regu-lirawe na gotovinskite pla}awa i za obezbeduvawena klima za negovo celosno implementirawe. Done-suvaweto na Zakonot za registrirawe na gotovin-skite pla}awa e eden od najefikasnite na~ini da sezgolemat prihodite i da se dobie nivnata realnaslika, a so toa da se obezbedi i ednakov dano~en to-var vrz site u~esnici vo prometot, kako i izedna~u-vawe na uslovite za stopanisuvawe. Soodvetno na

toa, se namaluva {vercot zatoa {to sekoja pe~atenai izdadena fiskalna smetka }e treba da go potvrdipotekloto na dobroto, odnosno uslugata.

Sledej}i ja opredelbata na Republika Makedo-nija za integracija vo Evropskata unija, neophodnoe da se navede i faktot deka sistemot za registri-rawe na gotovinskite pla}awa e voveden re~isi vosite razvieni zemji, zemjite od Evropskata unija icentralno i isto~no-evropskite zemji. Kaj del odzemjite ovoj sistem se sproveduva so zakon, a kajnekoi od niv sproveden e bez zakonska osnova, od-nosno sistemot ne e fiskaliziran, no e vo funkci-ja. Toa zna~i deka pri sekoe gotovinsko pla}awekupuva~ot dobiva smetka. Po negovoto voveduvawevo site zemji e dobiena pozitivna ocenka za zna~i-telno namaluvawe na obvrskata za izbegnuvawe zaevidentirawe na gotovinskiot promet na malo nadobra i uslugi i zgolemuvawe na prihodite na dr-àvata od edna strana. Od druga strana, pak, e vove-den red vo pogled na dano~nata evidencija.

Preku sogleduvawe na oddelnite lokalnite sos-tojbi, be{e odlu~eno da se prifati sistemot, koj evoveden vo mnogu sosedni i centralno-isto~ni ev-ropski zemji (voedno prifaten i od strana na nekoizemji ~lenki na Evropskata unija, kako na primerItalija i Grcija). Stanuva zbor, vsu{nost za siste-mot za fiskalizirawe preku voveduvawe na Zakon.

Za uspe{no implementirawe na eden vakov fis-kalen sistem vo Republika Makedonija, Minister-stvoto za finansii i Upravata za javni prihodi iz-rabotija zakon so koj se naloùva zadolìtelnaupotreba na fiskalni uredi, poseben pravilnik, vokoj se utvrdeni site tehni~ko-tehnolo{ki karakte-ristiki i site postapki na kontrola i voveduvawena fiskalnite uredi kako soodvetni unificiraniproceduri za rabota. Izvr{eno e i soodvetno kad-rovsko zaokruùvawe na proektot, a vo taa nasokavo Upravata e formiran i poseben Sektor za fis-kalna avtomatizacija. Sektorot }e vr{i propi{u-vawe na pravilnici i proceduri za rabota, cen-tralna evidencija na podatocite, kako i kontrolana celiot proces. Kontrolata }e se odnesuva naupotrebata na fiskalnite uredi kaj dano~nite ob-vrznici, na avtoriziranite proizvoditeli na fis-kalni ma{ini i na, nivnite servisi.

Za ilustracija, samata instalacija na eden takovfiskalen aparat }e zna~i slednoto: site trgovskidru{tva koi rabotat vo prometot na malo i rabo-tat gotovinski, }e treba da se opremat so odobren-ite modeli na fiskalni aparati, a toa pak }e zna~i

Pla}awata pome|u registriranite subjekti i vr{itelite nadejnost se vr{at bezgotovinski, so ìralni pari, dodekapla}awata vo prometot na malo na dobra i uslugi se vr{atgotovinski. Ovie pla}awa ne se registriraat celosno vofirmite vo Republika Makedonija, a so toa u~esnicite voprometot prikaùvaat nerealen dneven pazar


snimawe na celokupniot promet {to se odviva kajovie dano~ni obvrznici preku elektroniski zapisza sekoja transakcija vo samiot aparat. Za da bidepovpe~atliva slikata za samiot fiskalen ured, toae samo edna elektronska registar kasa, POS(Point ofsale) - terminal ili fiskalen printer so vgradenafiskalna memorija koja 5 do 7 godini gi pametisite transakcii vo vid na traen elektronski zapis.Negovata primena ne zna~i postavuvawe na inspek-tor 24 ~asa vo objektot. Inaku, toa }e bide odogromna korist kako za slu`benite lica vo nasokana poefikasna kontrola, taka i za dano~niteobvrznici vo smisla na pogolem pregled vo na~inotna rabota. Na toj na~in, potro{uva~ot se za{titu-va od manipulacii.

Zna~ajno e da se potencira deka za uspe{no funk-cionirawe na celiot sistem e potrebno dosledno

sproveduvawe na Zakonot za registrirawe na goto-vinskite pla}awa so po~ituvawe na site negovi od-

redbi i dosledna primena na predvidenite kaznenimerki. Uspe{noto funkcionirawe na ovoj sistempredviduva i soodvetni stimulativni merki za sitepotro{uva~ite, od koi vo golema merka zavisi ne-govata soodvetna primena.

Zna~ajno e da se potencira deka za uspe{no funkcionirawena celiot sistem e potrebno dosledno sproveduvawe na

Zakonot za registrirawe na gotovinskite pla}awa sopo~ituvawe na site negovi odredbi i dosledna primena na

predvidenite kazneni merki

MiroslavJOVANOVI]

Dobrata informati~ka poddr{ka vo edna orga-nizacija e mo{ne biten faktor vo efikasnos-ta i uspe{noto ispolnuvawe na kompleksnite

zada~i. Ministerstvoto za finansii ne pretstavuvanikakov isklu~ok od ova pravilo. Poradi ovie pri-~ini, vo ramkite na organizacijata na Minister-stvoto za finansii }e go najdete i Sektorot za in-formatika, koj ja dava potrebnata poddr{ka.

Sektorot za informatika e eden navistina speci-fi~en segment od Ministerstvoto za finansii, po-radi svoite aktivnosti, koi se sveduvaat na poddr{-ka na korisnicite vo Ministerstvoto, nivna eduka-cija i zgolemuvawe na produktivnosta, efikasnostai kvalitetot na nivnata rabota. Me|utoa toa pret-stavuva samo eden del od zadolènijata, drugiot sesostoi vo odrùvawe i unapreduvawe na samiot sis-tem, prou~uvawe i voveduvawe na novi alatki i teh-nologii koi gi olesnuvaat i podobruvaat sekojdnev-nite aktivnosti na vrabotenite.

Sektorot za informatika vo Ministerstvoto zafinansii, po izdvojuvaweto na Upravata za javniprihodi, se najde vo situacija na prestruktuirawe iredefinirawe na odredeni zada~i. Kako elokventenprimer, bi go poso~ile prepu{taweto na poddr{ka-ta na sistemot DANIS na Upravata za javni priho-di, i prezemaweto na poddr{kata na trezorskiot sis-tem. Voedno bea voo~eni i odredeni segmenti koitreba{e da se unapredat ili pak da gi zamenat postoj-nite sistemi vo pravec na podobruvawe i unapredu-vawe na mo`nostite.

Kako takov primer bi go poso~ile voveduvawetona noviot sistem za elektronska komunikacija koj }e

gi pro{iri dosega{nite mo`nosti (dosega se potpi-ravme samo na elektronskata po{ta, no sega }e gi vo-vedeme davaweto i sledeweto na izvr{uvawe na zada-~ite, zgolemuvaweto na koordinacijata i informi-ranosta na vrabotenite kako i podobruvaweto na up-ravuvaweto so resursite. So voveduvaweto na siste-mot, paralelno se odviva i obukata na vraboteniteod Sektorot za informatika, za da bidat dobro za-poznaeni i ostru~eni so istiot. Samo na takov na~inmoè da se postigne kvalitet na odrùvaweto i is-koristuvaweto na mo`nostite na sistemot. So im-plementacijata na sistemot }e sledi i soodvetnaobuka na vrabotenite za da moàt da gi efektuiraatponudenite prednosti. Prednostite koi nie gi o~e-kuvame }e bidat pove}ekratni, od za{teda na vreme ihartija, pa se do zgolemena produktivnost i aùr-nost vo rabotata.

Sledniot segment od delokrugot na Sektorot ekoncentriran kon prezentiraweto na aktivnostitena Ministerstvoto za finansii preku sopstveniotveb sajt (http:\\www.finance.gov.mk). Intencijata ni eda gi napravime dostapni site polezni informaciido gra|anite i site zainteresirani od oblasta koja japokriva Ministerstvoto za finansii. Se trudime daprezentirame {to pove}e informacii i polezni so-drìni (vesti, zakoni, seminari i seminarski mate-rijali, razni objaveni materijali, bilteni, formu-lari, informacii za javni nabavki i drugi sodrì-ni). Nie sme svesni deka dosega e prezentiran sosemamal del, no nie imame postaveno cel toa da bide mno-gu pove}e i na mnogu pobogat i interaktiven na~in.Transparentnosta vo rabotata na Ministerstvoto zafinansii samo se potvrduva na ovoj na~in, a pristig-natite reakcii samo ni davaat pottik da napravimedopolnitelni usilbi za da bidat pokvalitetni. Na-{ata posvetenost vo toj pravec moète da ja pot-

6 2 / 6 3

Mo{ne vaèn segment od delokrugot na Sektorot za informatika eprezentiraweto na aktivnostite na Ministerstvoto za finansiipreku sopstveniot veb sajt (http:\\www.finance.gov.mk). Intencijatani e da gi napravime dostapni site polezni informacii dogra|anite i site zainteresirani od oblasta koja ja pokrivaMinisterstvoto za finansii

ULOGATA NA SEKTOROT ZAINFORMATIKA VO RABOTATA NAMINISTERSTVOTO ZA FINANSII

Miroslav Jovanovi} epomo{nik na ministerot

vo Sektorot zainformatika. Roden e

1968 godina, adiplomiral naElektronskiot

fakultet vo Ni{, SRJugoslavija, nasoka

�Kompjuterska tehnika iinformatika�.

U~estvuval na pove}eseminari, obuki i

kursevi od oblasta nainformatikata i

ekonomijata vo zemjata istranstvo. Vo

Ministerstvoto zafinansii e od po~etokot

na 2000 godina.Prethodno rabotel vo

Ministerstvoto zatrgovija. Odli~no go

vladee angliskiot jazik.



vrdite so ednostavna poseta na sajtot i sledeweto nadatumot na poslednoto "osveùvawe" na sodrìnata,pri {to lesno }e se uvidi deka sajtot barem edna{nedelno se osveùva so novi sodrìni. Bi sakale danapomeneme deka i mese~nite bilteni na Minister-stvoto za finansii moète da gi najdete na na{ataveb stranica, kako na makedonski, taka i na angliskijazik.

Implementacijata na trezorskiot sistem zaednoso promenite na platniot sistem pretstavuvaat novpredizvik. Celosnata implementacija na trezorski-ot sistem }e ovozmoì nov kvalitet vo rabotata,pogolema kontrola i racionalnost vo tro{eweto nabuxetskite sredstva i namaluvawe na mo`nite fi-nansiski zloupotrebi. So ogled na va`nosta na sis-temot, tehni~koto re{enie koe }e bide implentira-no e od osoben interes, pa poradi toa, mu posvetuvamedol`no vnimanie. Vo interes na site e postavuvawena siguren i efikasen sistem koj }e gi ispolni sitefunkcionalni barawa, a }e bide baziran na moderna,efikasna i sigurna tehnologija.

So Zakonot za elektronski potpis se otvoraatnovi obvrski i zada~i koi }e treba da bidat real-izirani. Voveduvaweto na elektronskiot potpis voramkite na administracijata i formiraweto na �ku-

}a� (CA - Certification Authority) koja }e gi izdava i }ese griì za nivnata avtorizacija, pretstavuva golem~ekor, koj }e ne dovede poblisku do digitalnataekonomija i voveduvaweto na elektronska vlada (e-government), izraz koj vo posledno vreme ~esto sekoristi.

Pokraj site ovie pogolemi proekti, Sektorot zainformatika moè da se pofali so odredeni sop-stveni re{enija koi go poednostavija i olesnijasekojdnevnoto rabotewe vo nekolku sektori. Voplan se u{te nekolku proekti so koi odredeni pro-cesi }e bidat avtomatizirani i olesneti.

Na krajot, bi sakal da ja istaknam i dobratasorabotka so ZIC-ot od Ministerstvoto za obrazo-vanie i nauka, kako i pomo{ta koja ja dobivame odUSAID (obukite koi odat preku World Learning Inc.).

Sektorot za informatika e navistina specifi~en segment odMinisterstvoto za finansii poradi svoite aktivnosti koi se

sveduvaat na poddr{ka na korisnicite vo ministerstvoto,nivna edukacija i zgolemuvawe na produktivnosta,

efikasnosta i kvalitetot na nivnata rabota

6 4 / 6 5

Za raboteweto i razvojot na osiguritelnata in-dustrija vo edna zemja od osobena va`nost e dej-nosta-posreduvawe vo osiguruvaweto. Vo neraz-

vienite op{testveni sistemi vo koi funkcioniraatmonopoli na odredeni dràvni pretprijatija, funk-cioniraweto na posrednicite vo osiguruvaweto i ge-neralno, vo finansiskiot sistem e marginalizirano.Svoite proizvodi ovie pretprijatija gi plasiraapreku interni subjekti - zastapnici ili agenti. Pos-rednicite moàt da se javat samo vo uslovi na razvi-en osiguritelen pazar i silna konkurencija pome|uosiguritelnite dru{tva.

Uloga i karakteristiki na brokerite

Postojat razli~ni na~ini na koi dru{tvata za osi-guruvawe moàt da ja organiziraat svojata proda`bana proizvodi i uslugi. Edniot na~in e istite da ko-ristat svoi interni ili eksterni sorabotnici -agenti, a drugiot na~in e rabotata da im ja doverat naspecijalizirani profesionalni sorabotnici - bro-keri. Izborot na na~inot na koj {to dru{tvata }e jaorganiziraat svojata proda`ba zavisi od op{testve-no-ekonomskoto i socijalnoto opkruùvawe, no i odkulturnite i obi~ajnite normi koi preovladuvaat voedna ekonomija. Taka na primer, vo porane{nite so-cijalisti~ki ekonomii preovladuva{e, pa duri i be-{e edinstveno zastapena proda`bata po pat na agen-ti ili zastapnici, dodeka pak vo razvienite pazarniekonomii dominantna e proda`bata na osiguritelni

proizvodi po pat na {iroko razgraneta mreà naprofesionalni brokeri. Kako tipi~en primer zaposlednovo e SR Germanija vo koja samo 1% od poten-cijalnite klienti koi baraat osiguritelno pokri-tie im se obra}aat direktno na osiguritelnitedru{tva, kako i [vajcarija vo koja 80% od osiguri-telniot pazar e vo racete na osiguritelnite broke-ri. Vo ramkite na Evropskata unija, posreduvawetopreku profesionalni brokeri ima re{ava~ka ulogavo razvojot na osiguritelniot pazar bidej}i 90% oddogovorite za osiguruvawe se sklu~uvaat preku neza-visni posrednici.

Pome|u dru{tvata za osiguruvawe koi gi nudatsvoite proizvodi i uslugi na osiguritelniot pazar ipotencijalnite klienti koi sakaat da sklu~at dogov-or za osiguruvawe, mora da postoi nekoj posrednik,koj }e go prezentira, promovira i plasira proizvo-dot ili uslugata na dru{tvata za osiguruvawe na pa-zarot. Istovremeno potrebata od servisirawe nasklu~eniot dogovor vo tekot na negovoto traewe,pretstavuva neminovnost. Od druga strana, poradizgolemeniot rizik na osiguruvawe, porastot na bro-jot na osiguruva~i kako i poradi razlikite vo uslo-vite i premiite na osiguruvawe, se sozdava potrebadogovara~ot na osiguruvaweto da pobara sovetodavnapomo{ kaj subjekt koj dobro ja poznava raznovidnos-ta na uslovite koi postojat na osiguritelniot pazari koj e vo sostojba da izbere najpovolno re{enie.Brokerot e lice koe direktno gi povrzuva licatakoi sakaat da osiguraat opredelen rizik i osiguru-va~ot koj moè da go izvr{i osiguruvaweto. Broke-rot e lice koe gi povrzuva osigurenikot i osiguru-va~ot, bez obvrska da izbere nekoj od niv, a so celosiguruvawe od opredeleni rizici, podgotovka zasklu~uvawe na dogovorot za osiguruvawe kako i

Edna od osnovnite karakteristiki na brokerot e negovatanezavisnost od ostanatite subjekti koi deluvaat na osiguritelniotpazar. So cel obezbeduvawe na profesionalnost i nezavisnost nabrokerot, pogolem broj zakonodavstva propi{uvaat obvrska nabrokerot sklu~uvawe na dogovor za osiguruvawe od profesionalnaodgovornost

PROFESIJA-BROKER VOOSIGURUVAWETO, NOVINA NAMAKEDONSKIOT OSIGURITELENPAZAR

Biljana Janevska ena~alnik vo Oddelenieto

za supervizija naosiguruvaweto priMinisterstvoto za

finansii vo Sektorot zamonetaren i finansiski

sistem.Rodena e 1975 godina.

Diplomirala naEkonomskiot fakultet vo

Skopje - nasokafinansii i bankarstvo,

vo 1999 godina. Pred vrabotuvaweto vo

Ministerstvoto zafinansii rabotela kako

sorabotnik vorevizorskoto dru{tvo�Dimitrov revizija� od

Skopje. Poseduvadiploma za poseta na kurs

za me|unarodnirevizorski standardi 1 i 2.

Ima poloèno kurs zabrokeri.

Go poznava angliskiotjazik.


BiljanaJANEVSKA


pomagawe pri izvr{uvawe na dogovorot vo slu~aj nanastanuvawe na {teta. Vo tekot na traeweto na dogo-vorot za osiguruvawe, brokerot vr{i optimalizaci-ja na osiguruva~koto portfolio na osigurenikot,pritoa ukaùvaj}i mu na novite potrebi i dogova-raj}i novi pokritija.

Evropskata osiguritelna regulativa propi{uvadeka kako broker vo osiguruvaweto moè da se javifizi~ko ili pravno lice koe ispolnuva odredenipropi{ani uslovi i standardi koi se odnesuvaat nadràvjanstvo, moralna podobnost, stru~na osposobe-nost, iskustvo za vr{ewe na osiguritelni raboti,poseduvawe na osiguruvawe od profesionalna odgov-ornost i drugi uslovi. Zaradi obezbeduvawe na kon-trola i nadzor nad nivnoto rabotewe i zaradi zapoz-navawe na javnosta so subjektite koi vr{at posredu-vawe vo osiguruvaweto, na nacionalno nivo se osno-vaat registri vo koi se zapi{uvaat fizi~kite ipravnite lica koi se zanimavaat so ovaa rabota. Vonekoi razvieni zemji postojat i opredeleni kodeksina odnesuvawe na profesionalnite brokeri. Taka naprimer, angliskiot kodeks na odnesuvawe gi propi-{uva slednive na~ini na odnesuvawe na profesion-alniot broker: rabotata da ja izvr{uva sovesno i od-govorno, da raboti vo najdobar interes na klientot,da ne dava pogre{na pretstava za sopstvenata dej-nost, na barawe na klientot da mu ja objasni razlika-ta vo tro{ocite pome|u razli~nite vidovi na poli-si, da odrùva delovni vrski so pogolem broj na osig-uruva~i, da gi ~uva delovnite informacii i sli~no.

Brokerot e dolèn vo odnosite so klientot da pos-tapuva so vnimanie na dobar stopanstvenik, da gi po-~ituva dobrite delovni obi~ai i da bara najpovolnaprilika za sklu~uvawe na dogovor za svojot klient.Istovremeno, toj e dolèn da gi poznava potrebiteza osiguruvawe na svojot nalogodava~ i da mu pronaj-de najpovolen osiguruva~, a pri~inite za izborot naopredelen osiguruva~ e dolèn pismeno da mu gi ob-razloì na idniot dogovara~ na osiguruvaweto.

Edna od osnovnite karakteristiki na brokerot enegovata nezavisnost od ostanatite subjekti koi de-luvaat na osiguritelniot pazar. So cel obezbeduva-we na profesionalnost i nezavisnost na brokerot,pogolem broj zakonodavstva propi{uvaat obvrska nabrokerot sklu~uvawe na dogovor za osiguruvawe odprofesionalna odgovornost. Vo odredeni slu~ai sepredviduva formirawe na garanten fond preku kojse pokrivaat {tetite koi moàt da gi pretrpat tre-ti lica kako rezultat na izmama ili drugo ne~esnodejstvie na brokerot ili negovite vraboteni.

Za svojata rabota brokerot ima pravo na naplatana provizija ako so negovoto posreduvawe do{lo dosklu~uvawe na dogovor za osiguruvawe. Provizijata

naj~esto ja pla}a osiguruva~ot. Ako dogovorot ne esklu~en, brokerot nema pravo na provizija, no imapravo na nadomest na tro{ocite na tovar na stranka-ta vo ~ij interes se nastanati. Nekoi zakonodavstvanaloùvaat brokerot zadolìtelno da ja prezentirapred klientot visinata na provizijata opredelena zasklu~uvawe na dogovorot za osiguruvawe koja istiotja dobiva od strana na osiguruva~ot.

Licencirawe na brokeri

So ogled na postoeweto na konflikt na interesi,postojat silni argumenti za strogi uslovi za licen-cirawe i kontrola na brokerite od strana na super-vizorskite vlasti vo edna zemja. Preduslovite za do-bivawe na dozvola za rabota kako broker se odnesu-vaat na poseta na opredelen kurs, odnosno obuka zaosiguruvawe op{to, ili pak za opredeleni vidovi naproizvodi i uslugi. Isto taka, moè da postoi bara-we za kontinuirana edukacija kako preduslov za obn-ovuvawe na dozvolata za rabota kako broker.

Silnata regulacija na brokerite, osobeno vo eko-nomiite vo podem, so brzo raste~ki i kompleksniosiguritelni potrebi, }e pomogne za za{tita na kli-entite i }e ja zgolemi doverbata vo osiguritelnataindustrija. Vo ekonomiite so mnogi posofisticira-ni kupuva~i, striktnite uslovi za dobivawe dozvolane se postavuvaat kako neophodnost.

Kako rezultat na dosega{noto me|unarodno iskus-tvo vo pogled na posreduvawe vo osiguruvaweto, pri-toa sledej}i gi nasokoite i direktivite na Evrop-skata unija vo ovaa oblast, so Zakonot za izmenuvawei dopolnuvawa na Zakonot za osiguruvawe (�Slu`benvesnik na Republika Makedonija� br. 13/2001) usvoenod strana na Sobranieto na Republika Makedonijana 13 fevruari 2001 godina, (po~nuvaj}i od 01.10.2001godina) se otvara mo`nost za formirawe na broker-ski osiguritelni dru{tva na makedonskiot osigu-ritelen pazar.

Soglasno so ovie izmeni na Zakonot, so rabotitena posreduvawe vo osiguruvaweto moàt da se zani-mavaat samo akcionerski dru{tva koi }e dobijatdozvola za rabota kako osiguritelni brokerskidru{tva od Ministerstvoto za finansii (Oddelenieza Supervizija na osiguruvaweto). Osnova~kiot kap-

Vo ramkite na Evropskata unija posreduvaweto prekuprofesionalni brokeri ima re{ava~ka uloga za razvojot na

osiguritelniot pazar bidej}i 90% od dogovorite zaosiguruvawe se sklu~uvaat preku nezavisni posrednici

6 6 / 6 7

O S I G U R U V A W E

ital potreben za osnovawe i rabota na brokerskodru{tvo iznesuva 75.000,00 EVRA.

Dokumentacijata potrebna za steknuvawe na dozvo-la za rabota kako osiguritelno brokersko dru{tvotreba da sodrì dokaz deka ~lenovite na organot naupravuvawe na osiguritelnoto brokersko dru{tvoposeduvaat soodvetno znaewe i iskustvo od oblastana osiguruvaweto i reosiguruvaweto, kako i dokazdeka protiv niv ne e vo tek ste~ajna postapka i ne seosuduvani za krivi~no delo protiv imotot ili od ob-lasta na finansiskoto rabotewe. Isto taka, treba dase dostavi dokaz deka ~lenovite na organot na upra-vuvewe ne zavisat od dru{tvata za osiguruvawe pre-ku kapitalna, upravuva~ka ili rodninska povrza-nost, kako i dokaz deka osiguritelnoto brokerskodru{tvo ima soodvetno osiguritelno pokritie za od-govornost za svoeto rabotewe.

Soglasno odredbite na Zakonot za osiguruvawespored koi fizi~kite i pravnite lica na RepublikaMakedonija ne smeat da se osiguruvaat vo stranstvo,koja odredba }e vaì do 01.01.2006 godina, i osiguri-telnite brokerski dru{tva ne smeat da obezbeduvaatosiguritelno pokritie vo stranstvo, osven vo slu~aj

koga osiguruvaweto na odnosniot rizik ne moè da seizvr{i vo Republika Makedonija.

Osiguritelnoto brokersko dru{tvo za svoite us-lugi napla}a pari~en nadomestok vo vid na provizi-ja dogovorena pome|u klientot i brokerot. Pritoamakedonskata zakonska regulativa propi{uva strik-tna obvrska na osiguritelnoto brokersko dru{tvoda go izvesti klientot za iznosot na nadomestokot{to go napla}a za izvr{uvawe na svoite uslugi.

So cel za{tita na interesite na klientite i zgo-lemuvawe na doverbata vo instituciite koi rabotatna osiguritelniot pazar, za nepo~ituvawe na odred-bite od zakonot koi se odnesuvaat na raboteweto naosiguritelnite brokerski dru{tva se predvideniodredeni kazneni odredbi. Taka, za la`no tvrdewedeka deluva kako nezavisen broker, }e se kazni osigu-ritelnoto brokersko dru{tvo so pari~na kazna voiznos od 250.000,00 do 300.000,00 denari. Za istiotprekr{ok }e se kazni i generalniot direktor i li-cata so posebni prava i odgovornosti vo osiguritel-noto brokersko dru{tvo.

Vo ovoj kontekst, smetame deka dobrata i fer reg-ulacija na osiguritelnata industrija, a od tuka i naosiguritelnite posrednici, pretstavuva edna od kri-ti~nite to~ki za zgolemuvawe na doverbata na jav-nosta vo osiguritelnata industrija. Istata }e gi po-dobri vrskite me|u osiguritelot, posrednikot i kli-entot, }e ja zajakne doverbata i za{titata na klien-tite, a seto toa }e pridonese za pogolem razvoj naosiguritelnata industrija vo celina.

Silnata regulacija na brokerite, osobeno vo ekonomiite vopodem, so brzo raste~ki i kompleksni osiguritelni potrebi, }epomogne za za{tita na klientite i }e ja zgolemi doverbata voosiguritelnata industrija

6 8

PODGOTVUVA I IZDAVA

MINISTERSTVO ZA FINANSIIREPUBLIKA MAKEDONIJAul. �Dame Gruev� 14, 1000 Skopje, Tel: (389) 02 117 288, Faks: (389) 02 117 280

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKAleksandar Stojkov

REDAKCISKI KOLEGIUMVan~o Kargovm-r Anita AngelovskaAleksandra Na}evaGordana JankuloskaGordana Ivanovi}

�PRODUKCIJA M�

DIZAJN:Zoran Rizovski - RiòMiroslav Milanovi}

FOTOGRAFIJAKire Galevski

FOTOLITIMagnaSken, Skopje

PEÂTINiko Kompani, Skopje

Tira`500 primeroci

PRI KORISTEWETO NA PODATOCITE OD OVAAPUBLIKACIJA, GI MOLIME KORISNICITEZADOL@ITELNO DA GO NAVEDAT IZVOROT

Documents

April 6 Mak - finance.gov.mk