Jabolka

Alkmene Belinik Braeburn

Bobovec Carjevi adel

Elstar Fuji Gala

Goster Granny smith Grafentajnc

Idared James grieve Julyred

Jonagold Jonatan Jerseymac

Lonjon Lobo Lord lambourne

Majda Mantet Merlose

Mutsu Prima Rdei boskop

Summerred Topaz Zlati delies

Quinte Ananasova reneta Beli zimski kalvil

Boskopski kosma Delbar Domai kosma

Discovery Gambovec - moancelj Jakob lebel

Gorenjska voenka Voenka Ontario

Koksova reneta Krivopecelj Kanada

Lepocvetka Boskopski kosma Fantazija

Rdei jonatan Zlata parmena Londonski peping

Priolov delies ampanjska reneta

Stare sorte jablan:Belinik: Plodovi so do srednje debeli z zelenkasto do bledo rumenkasto koico. Meso je belo, prhko, prijetno sladko-kiselkastega okusa. Zori okoli 20. julija.

Rdei astrahan: Plodovi so srednje debeli in imajo okroglasto ploato obliko. Plod je ves pokrit s krlatno rdeo barvo in modrikasto voeno prevleko. Meso je belo, le tik pod koico je rdekasto, sono in prijetnega okusa. Zori okoli 25. julija.

arlamovski: Plodovi so srednje debli in okroglasto ploati. Koica je zelenkasto rumena z intenzivnimi rdeimi progami. Meso je rumenkasto belo, prhko, sono in kislo. Zori po 15. avgustu.

Grafentajnc: Plodovi so srednje debeli, okroglasto ploati. Koica je gladka, nekoliko mastna, rumene barve, na sonni strani svetlo rdee progasta in lisasta. Meso je rumenkasto belo, prhko, sono, sladko kiselkastega okusa, diee. Zori proti koncu avgusta.

Pisani kardinal: Plodovi so debeli so zelo debeli, neenakomerno razviti in robati. Koica je slamnato rumene barve z rdeimi tu in tam zabrisanimi progami. Meso je rumenkasto belo, rahlo, vinsko kiselkastega osveujoega okusa. Zori konec avgusta ali v zaetku septembra.

Lord lambourne: Plodovi so srednje debeli sploeno okroglasti, izenaeni. Koica je rahlo hrapava zelenkasto rumena na sonni strani zamolklo oranno do rjavordea razporejena v obliki pri z mono voeno prevleko. Meso je belo do kremno grobo in sono sladko kislega okusa. Zori okoli 10. septembra.

Zlata pramena: Plodovi so srednje debeli, okroglasti zlato rumene barve, oranno rdeega preliva in rdeih prog. Meso je vrsto, sono, diee prijetnega okusa. Zori okoli 10. septembra.

Koksova oranna reneta: Plodovi so srednje debeli, ploati proti muhi rahlo koniasti. Koica je rumeno zelena, pokrita z rdeimi progami. Meso je sono, topno odlinega sladko kislega okusa. Zori okoli 10. septembra.

Jakob lebel: Plodovi so debeli do zelo debeli, ploato okrogli . Koica je zeleno rumena, manji del rdee priasta. Meso je sono, vinsko kislega okusa. Zori po 20. septembru.

Herbertova reneta: Plodovi so debli, okroglasti ter rahlo sploeni. Koica je zelenkasto rumena, na sonni strani rdea. Zori po 20. septembru.

Dolenjska voenka: Plodovi so debeli, okroglasti in sploeni. Koica je svetlo zelena kasneje voeno rumena. Meso je krhko, sono, sladko kiselkastega prijetnega okusa. Zori konec septembra.

Lepocvetka: Plodovi so srednje debeli do debeli. Koica je citronasto rumene barve, posuta s pikicami. Meso je aromatino, sono, prijetnega okusa. Zori v drugi dekadi septembra.

Boskopski kosma: Plodovi so debeli, okroglasto ploati. Koica je hrapava, zelenkasto rjava, na sonni strani rdekasta. Meso je rumenkasto, na zaetku vrsto, prhko, sono dobrega okusa s prijetno kislino in aromo. Zori okoli 30. septembra.

Kanada: Plodovi so ploato okrogli, nepravilne oblike, debeli do zelo debeli. Koa je hrapava, posuta z velikimi rjavimi pikami, zelenkasto rumene barve. Meso je vrsto, kasneje prhko, sono, prijetnega okusa z nekaj kisline. Zori okoli 30. septembra.

Ovji nos: Plodovi so drobno do srednje debeli podolgovati proti muhi zoeni in postrani presekani podobni so ovji glavi, zato tudi takno ime. Koica je rumena na sonni strani zamolklo rdea z priami. Meso je belo, hrustljavo, sono prijetnega sladkega okusa z blago kislino. Sladkega okusa z blago kislino. Zori konec septembra zaetek oktobra.

Carjevi: Plodovi so srednje debeli in ploato okrogli. Koa je zelenkasto rumena, na sonni strani rdekasta. Meso je sono, topno, sladko kiselkastega okusa. Zori okoli 1. oktobra.

Ananas reneta: Plodovi so drobni, jajaste oblike. Koica je zelenkasto rumena, vasih na sonni strani oranno rdea. Po vsem plodu so posute znailne drobne plutaste pikice. Meso je sono, sladko kiselkasto s svojstveno prijetno aromo. Zori okoli 1. oktobra.

Baumanova reneta: Plodovi so srednje debeli, ploato okrogli. iroka ana jamica je obdana z blagimi nabori. Koica je gladka, rumena in po plodu progasta rdea. Meso je nekoliko grobo, sladkega okusa. Zori okoli 1. oktobra.

Gorika sevka: Plodovi so srednje debeli do debeli, ploato okroglasti. Koica je gladka, svetlo rumena, na sonni strani rdee priasta oziroma rdea. Meso je vrsto, sono, sladko z malo kisline. Zori po 1. oktobru.

Damasonski kosma-ledrovka: Plodovi so srednje debeli, nekoliko sploeni. Koica je rumenkasto zelena prekrita s hrapavo rjavkasto prevleko. Meso je sono, prijetnega sladko kislega okusa. Zori okoli 1. oktobra.

Krivopecelj: Plodovi so podolgovato okroglasti in srednje debeli do debeli. Veina plodov ima bradavico v pecljevi jamici, ki odriva pecelj postrani. Koica je tanka, svetlo rumene barve, veji del pokrita z rdeo barvo in progami. Meso je vrsto, sono osveujoega sladko kislega okusa. Zori v zaetku oktobra.

tajerski pogaar: Ima tudi ve sinonimov dot so: kolaara, boinica, tanjiraa, koturaa, krugla in e nekatera druga imena. Plodovi so srednje debeli do debeli sploeni oziroma pogaasti, rebrasti in grbati. Koica je gladka vasih tudi mreasto rjasta, zelenkasto rumena na sonni strani prekrita z rjavo rdeo do temno rdeo zamolklo barvo, ki v kleti dobi voeno prevleko. Meso je zelenkasto belo, sono, vinsko kislega prijetnega okusa. Zori v prvi polovici oktobra.

Londonski peping: Plodovi so srednje debeli, ploato okrogle oblike z znailnimi petimi rebri ob muhi. Koica je gladka, mastna in zelene barve, v skladiu porumeni. Na sonni strani ima bakreno rdeo barvo. Meso je sono, topno in odlinega okusa. Zori okoli 10. oktobra.

Beli zimski kalvil: Plodovi so srednje debeli do debeli, iroko kopasti tudi nesimetrini. Koica je bledo zelene tudi rumena na sonni strani se pojavijo rjasti fleki oziroma oranna rdeica. Meso je zelenkasto do belo sono in krhko, blago kiselkast z izjemno lahtno aromo. Zori okoli sredine oktobra.

tajerski moancelj: Plodovi so drobni okroglasto valjaste oblike. Koica je vrsta, nekoliko mastna zelenkasto rumene barve, na sonni strani rahlo rdee nadahnjena. Meso je vrsto, sono, prijetnega sladko kislega okusa in aromatino. Zori v sredini oktobra.

Gorenjska voenka: Plodovi so debeli okroglasto ploati, ob muhi rebrasti z voeno prevleko. Koa je svetlo rumena, na sonni strani rdea. Meso je vrsto, kiselkasto in sono. Zori sredi oktobra.

Ontario: Plodovi so debeli, ploati in rebrasti. Koica je zelenkasto rumena, na sonni strani pordela, z voeno prevleko. Meso je zelo sono kiselkastega osveujoega okusa. Zori po 20. oktobru.

ampanjska reneta: Plodovi so srenje debeli, ploate oblike in rebrasti. Koica je zelena, kasneje dobi rumen priliv, na sonni strani rdee nadahnjena. Meso je sono in izrazito kiselkastega okusa. Zori v drugi polovici oktobra.

Zvonno jabolko: Plodovi so veliki nesimetrini srednje debeli do debeli so izdolene kopaste oblike podobni zvonu, zato tudi tako ime. Koica slamnato rumena na sonni strani tudi rahlo oranno rdee nadahnjeni. Meso je belo vrsto manj sono kiselkasto. Zori proti koncu oktobra.

Bobovec: Plodovi so srednje debeli, podolgovato okrogli, zelene barve z rdeimi priami. Meso je izredno vrsto, sono in kiselkasto. Zori v zadnji dekadi oktobra.

Jablane so razporejene po asu zorenja.

Nove sorte jablan:

Vista bella Sstarkova rana Discovery Julyred Mantet JerseymacSummered James grieve Alkmene Prima Lord lambourne Gala

Elstar Fantazija Jonagold Jonatan Melrose Zlati deliesRdei delies Gloster Lonjon Mutsu Idared Majda

Braeburn Grenny smit Fuji Pilot

Hruke

Boskova steklenka Fetelova Klapovka

Junijska lepotica Klero Konferans

Krasanka Moretinijeva Nogavika

Pakhamova Rdea viljamovka Trevuka

Viljamovka Drutvenka Pastorjevka

Viljamovka - b Zelena motnica Koja

Abate fetel Avranska Decana comizo

Galertova Gijotova Grofica parika

Drutvenka Viljamovka - b Vienka

Morentinijeva Moretinijeva Gospodinica

AvrankaSinonima: bonne louise d'avranches, buona luisa d'avranches

Izvor: Vzgojena je bila v Franciji okoli leta 1870 in jo najdemo e povsod po Evropi.

Drevo: Dobro se prilagaja neugodnim podnebnim in talnim razmeram, zato uspeva tudi na vijih legah. Drevo raste srednje bujno, razvija bolj piramidno kronjo, rodi na krajem rodnem lesu, primerna je za sodobne oblike kroenj. S kutino ni skladna, zato je potrebna posredovalka. Je precej odporna proti boleznim in kodljivcem.

Cvetenje in oplodnja: Srednje zgodaj cveti, je opraevalka. Opraujejo jo Fetelova, ifardova, Trevuka, Klapova, Konferans, Drutvenka, ViIjamovka, Hardijeva, Boskova, Krasanka. Odporna je proti pozebi med cvetenjem.

Rodnost: Zarodi zgodaj, rodi dobro in redno.

Zorenje in trpenost: Zori v prvi polovici septembra, v skladiu zdri priblino mesec dni, v hladilnici dva do tri mesece.

Plod: Je srednje debel, hrukaste oblike, z dolgim, olesenelim, nekoliko ukrivljenim pecljem. Koica je gladka, zelenkasto rumena, na sonni strani rdee prelita in posuta s tevilnimi rjavkastimi lenticelami. Meso je belo, sono, topno, sladko, z malo kisline in aromatino. Plodovi so trpeni za prevoze.

Priporoilo za gojenje: Ker ni zahtevna za podnebne in talne razmere, jo lahko gojimo tudi na vijih legah.

KonferansSinonim: conference

Izvor: Sawbridgeworth v Veliki Britaniji. Vzgoji I ga je Rivers s prosto opraitvijo sorte leon leclerc de laval, iriti so jo zaeli leta 1894.

Drevo: Prilagaja se razlinim okoljem, glede tal ni zahteven. Raste srednje bujno. Kot podlago priporoajo sejanec za bolj suha in slabo rodovitna tla, kutino pa za svea, srednje teka in rodovitna tla. Skladnost s kutino je zadovoljiva. Za brezvirusne klone konferansa ni potrebna posredovalka. Najpogosteja oblika kronje je klasina poevna palmeta, priporoajo pa tudi manje, okrogle oblike kot vreteno, kordone ali prosto palmeto. V prvih letih po sajenju in v zaetni rodnosti ne krajajo enoletnih vej, krajajo dveletne in e moneje tri- do tiriletne veje, da spodbudijo zgodneji zaetek rodnosti. V polni rodnosti rodi poveini na brstiih dveletnih vej. Sorta je odporna proti krlupu in obutljiva za kalcijevo klorozo; precej obutljiva je za suenje cvetja, jablanov rak in zelo obutljiva za hruev bakterijski oig.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje pozno, je dobra opraevalka, nagnjena je k partenokarpnim plodovom. Opraevalke so viljamova, rdea viljamova, trevuka, avranka, klapova, drutvenka, hardijeva, boskova, general leklerk, highland, krasanka.Rodnost: Zarodi zgodaj, obilno rodi, vasih pretirano na kodo debeline plodov, kar moramo uravnavati s primerno rezjo in redenjem plodov.

Zorenje in trpenost: Zori sredi septembra, 15 do 20 dni za viljamovo, v sadni shrambi zdri do konca septembra ali

sredine oktobra; e so plodovi obrani ob zaetku zorenja, v hladilnici zdrijo tudi 6 do 7 mesecev. Primeren je tudi za kontrol irano atmosfero.

Plod: je srednje debel, stekleniasto ali hrukasto spotegnjene oblike in s srednje dolgim, tankim, ukrivljenim pecIjem. Koica je zeleno rumena, na soncu nekoliko prelita z rdeico, posuta z drobnimi rjavimi pikicami, ki proti vrhu preidejo v rjasto prevleko. Meso je belo rumenkasto, topno, sono, prijetnega sladkega okusa, diee.Priporoilo za gojenje. Obutljiv je za hudo poletno vroino, za tako imenovani toplotni udar, zato ni primeren za suha in topla juneja obmoja. je odlina sorta za sveo porabo, zaradi njenih odlinih lastnosti za hlajenje jo imenujejo kraljico hruko Konferans je primeren za plantane nasade in sadne vrtove.

DrutvenkaSinonimi: doyenne de comice, decana del comizio, comice, fondante du comice, beurre robert

Izvor: ni znan, odkrili so jo v Angersu v Franciji in razirili v pridelovanje leta 1849.

Drevo: Zahteva zmerno toplo in vlaneje podnebje, bujno raste na sejancu in tudi kutini. Skladnost s kutino je zadovoljiva, vendar za MA priporoajo posredovalko, s ibko rastoo kutino MC je skladna.

Rodnost: Rodi veinoma na ibkejih vejicah, ki jih drevo pridobi med polno rodnost jo od 6. do 7. leta. Rastlina je dovolj odporna proti krlupu, srednje obutljiva za bolico, zelo obutljiva za hruev bakterijski oig. Precej odporna je proti poznim spomladanskim pozebam.

Cvetenje in oplodnja: Cveti pozno in kratkotrajno, je slabo partenokarpna. Dobro jo opraujejo Klapova, ViIjamova, Rdea viljamova, Konferans, Fetelova, Avranka, Hardijeva, Boskova, General leklerk, Highland, Krasanka.

Rodnost- poasi zarodi, rodi srednje in neredno, nagnjena je k izmenini rodnosti in nekoliko tudi k predasnemu odpadanju plodov.

Zorenje in trpenost: Zori konec septembra, 25 do 30 dni za Viljamovo. Plodove je treba takrat imprej obrati in skladiiti; v navadnem skladiu zdrijo do novembra, v hladilnici do februarja, v kontrolirani atmosferi pa e dva meseca dlje.

Plod: je debel do zelo debel, znailne aaste oblike, s kratkim stoastim vratom, ki je top. Pecelj je kraji in raven. Koica je gladka, zelenkasto rumena, z rdee bronastim nadihom, posuta z drobnimi zelenimi lenticelami. Rjasta prevleka je vidna okoli peclja pa tudi v aini jamici, vasih e po delu ploda. Meso je belkasto, sono, izjemno okusno, kislo-sladko in diavno. Sodi med najokusneje sorte.

Priporoilo za gojenje: V novih nasadih priporoajo za saditev brezvirusni klon A, ki zboljuje rodnost. Kot podlago je primerno uporabljati ibkeje tipe kutine, kot sta brezvirusni klon MC ali EMLA C, ki precej zmanjujeta bujnost, pospeujeta zaetek rodnosti in vplivata na boljo rodnost.

FetelovaSinonimi: abbe fetel, abate fetel, calebasse abbe fetel

Izvor: ni znan, odkrili so jo v Chessyles-Mines v Franciji leta 1866 in zaeli iriti leta 1876.

Drevo: Zahteva rodovitna tla z dovolj zrane vlage. Bujno raste na sejancu, srednje bujno do srednje ibko na kutini. Skladnost s kutino ni vedno zadovoljiva, zato je potrebna posredovalka. Sprva rodi predvsem na brstikah in meanih vejah, v polni rodnosti pa poveini na brstiih na dveletnih vejah. Sorta je srednje odporna proti krlupu, cepljena na kutino je obutljiva za klorozo. Obutljiva je za fungicide, ki vsebujejo baker. Je izredno obutljiva za hruev bakterijski oig.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje pozno, je srednje partenokarpna. Opraevalke so Klero, ifardova, Koja, Klapova, Trevuka, Avranka, Hardijeva, ViIjamova, Boskova, Pakhamova, Krasanka, Rdea viljamova.

Rodnost: Rodi srednje dobro do dobro in nekoliko neredno.

Zorenje in trpenost: Zori sredi septembra, 20 do 25 dni za viljamovo; v navadnem skladiu se ohrani mesec dni, v hladilnici do konca januarja, v kontrolirani atmosferi e dlje, eprav ni dobro pretiravati.

Plod: je debel, znailno podaljano stekleniaste oblike, pecelj srednje dolg in debel, iz ploda raste postrani in je nekoliko ukrivljen. Koica je tanka, gladka, svetlo zeleno-rumena, rdea na sonni strani, rjasta ob peclju in aici ter posuta s tevilnimi rdekasto-rjavimi pikicami. Meso je belo, topno, sono, sladko, z rahlo kislino in prijetnega okusa.

Priporoilo za gojenje: V toplih junih obmojih se ne obnese najbolje. Primerna je za plantane nasade in sadne vrtove. Neredno rodnost si v zadnjih letih prizadevajo odpraviti s primerno rezjo.

Junijska lepoticaSinonimi: bella di giugno, mirandino rosso, precoce di moglia

Izvor: To je stareja italijanska sorta, ki so jo zaeli nanovo propagirati leta 1970.

Rast: Drevo raste bujno, ni dobro skladna s kutino. Ni potrebno kraja nje vej.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgodaj; obutljiva je za pozebo med cvetenjem. Opraevalke so koja, zgodnja morettinijeva, fetelova, konferans, boskova, viljamova, krasanka, drutvenka.

Rodnost: Zgodaj zarodi in dobro rodi.

Zorenje in trpenost: Zori konec junija ali v zaetku julija, as uporabnosti plodov je nekaj dni.

Plod: je droben, podolgovato hrukaste oblike, z dolgim, ukrivljenim peci jem, ki izraa iz ploda. Koica je gladka, rumena in mono rdea na sonni strani. Meso je belo, sono, sladko, dovolj trpeno za mehanje.Plodovi so dovolj trpeni pri sortiranju in prevozih.Priporoilo za gojenje. So rta najbolje uspeva v toplejih obmojih in v rod 0vitnih tleh. Pri zgodnjem namakanju plodovi doseejo primerno debelino.

MoretinijevaSinonim: butirra precoce morettini

Izvor: Je noveja italijanska sorta; vzgojii jo je Morettini s krianjem sort koja x viljamova; iriti so jo zaeli leta 1956.

Drevo: Zahteva toplo podnebje z dovolj zrane vlage. V hladnejih obmojih daje drobneje plodove, ki zori jo pozneje. Zahteva tudi rodovitna tla in dobro oskrbo. Rast drevesa je srednja do bujna. Je zelo skladna s kutino, dobro uspeva tudi na sejancu. Rodi veinoma na brstiih, brstikah, pogosto tudi na meanih rodnih vejah. Sorta je precej obutljiva za krlup in zelo obutljiva za hruev bakterijski oig.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgodaj, nagnjena je k partenokarpnosti. Je dobra opraevalka. Opraujejo jo fetelova, klero, ifardova, koja, santa maria, rdea viljamova, hardijeva, junijska lepotica, krasanka.

Rodnost: Zarodi zgodaj, rodi redno in dobro.

Zorenje in trpenost: Zori konec julija ali v zaetku avgusta, 15 do 20 dni pred viljamovo. Plodovi zdrijo v hladilnici 5 do 6 tednov.

Plod:je srednje debel, hrukaste oblike, s srednje dolgim in poevnim pecIjem. Koica je gladka, tanka, zeleno svetlo rumenkasta in rdea na sonni strani, pokrita z drobnimi, malo opaznimi lenticelami. Meso je belkasto, vrsto, masleno, topno, so no, zelo dobrega sladkega okusa, odporno proti mehanju. Plodovi so zaradi nene koice obutljivi za manipulacijo in prevoze.

Priporoilo za gojenje: Zanimiva je za gojenje v plantanih nasadih in sadnih vrtovih.

Rdea viljamovkaSinonimi: max red bartlett, red bartlett, william rossa

Izvor: je brstna mutacija viljamove, vzgojena leta 1938 v Zillah (Washington, ZDA). iriti so jo zaeli leta 1945.

Drevo: Zahteve glede podnebja in tal so podobne kot pri viljamovi; rast je slaba do srednja na sejancu ali na kutini, kjer je potrebna posredovalka. Primerna je za vse oblike kroenj in sisteme sajenja. Rodi na brstiih,

brstikah in tudi na meanih rodnih vejah. je srednje obutljiva za krlup in boljim; mono obutljiva je za hruev bakterijski oig.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje pozno, je diploidna in dobra opraevalka. Opraujejo jo iste opraevalke kot viljamovo.

Rodnost: Zarodi zgodaj, rodi prav dobro in redno.

Zorenje in trpenost: Zori soasno z viIjamovo ali kak dan pozneje, zdri do srede septembra, v hladilnici do konca novembra, v kontrolirani atmosferi pa e 2 do 3 mesece dlje.

Plod: je srednje debel do debel, kutinaste ali hrukaste oblike, s srednje dolgim in ukrivljenim pecljem. Koica je v osnovi rumena, po vsej povrini ivo rdee prelita in s temnejimi priami. Meso je belkasto, topno, sono, sladko, s primerno kislino, z znailno mukatno aromo, podobno kot pri viljamovi.

Priporoilo za gojenje: Ima iste zahteve za gojenje kot viljamova, od nje se razlikuje le po prikupni rdei barvi. Je najstareji rdei mutant viljamove, ki je dal bolje rezultate kot drugi, zato ga v zadnjih letih moneje irijo. Zaradi monosti regresije rdee barve je treba pri razmnoevanju uporabljati selekcionirane klone, Te sorte ne priporoajo za predelavo, ker so sledovi rdee barve tudi v mesu.

ViljamovkaSinonimi: william's bon chretien, bartlett, beurree william, williams christbirne

Izvor: Aldermaston (Velika Britanija), vzgojena iz sejanca, verjetno okoli 1765.

Drevo: Uspeva v toplih obmojih pa tudi do 800 m nadmorske viine; za tla ni zahtevna. Odporna je proti spomladanskemu mrazu. Rast je srednja na sejancu in tudi na kutini. Skladnost s kutino je slaba do zelo slaba, zato je obvezna posredovalka. Brezvirusni kloni viljamove pa so skladni z BA 29 in MA. Primerna je za vse gojitvene oblike in sisteme. Rodi predvsem na dve- do triletnem lesu, na rodnih ibah, pa tudi na meanih rodnih vejah. Drevo je srednje obutljivo za krlup, bolj pa za hruevo bolico in klorozo. Zelo je obutljiva za hruev bakterijski oig.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje pozno, je diploidna so rta in dobra opraevalka. Je praktino samoneoplodna; nagnjena je k partenokarpiji, oblika partenokarpnih plodov je vretenasta do vaIjasta. Opraevalke so fetelova, koja, trevuka, klero, ifardova, klapova, hardijeva, konferans, pakhamova, dru-tvenka, zimska dekanka, avranka, boskova, krasanka.Rodnost. Zarodi zgodaj, rodi odlino in redno.

Zorenje in trpenost: Zori sredi avgusta do zaetka septembra, obiajno dozori v osmih do desetih dneh. V hladilnici zdri tri mesece, v kontrolirani atmosferi ali v polietilenskih vrekah pa do konca februarja.

Plod: je srednje debel do debel, zvonasto hrukaste oblike, spodaj nekoliko trebuast, s srednje debelim vratom. Pecelj je srednje dolg, irok, olesenel, bolj ali manj ukrivljen. Koica je gladka, zelenkasto rumena, vasih z rahlo rdeico na sonni strani, posuta s tevilnimi drobnimi rjavimi pikicami in rjasta ob peci ju. Meso je belkasto, zelo sono, drobnozrnato, top no, sladko, s primerno kislino in z znailno mukatno aromo.

Priporoilo za gojenje: Za podnebne in talne razmere ni zahtevna. Odlina je za sveo porabo, nenadomestljiva v predelovalni industriji za kompote, sirupe, destilate itn. Je vodilna sorta za plantane nasade in sadne vrtove.

Junijska lepotica