Planiranje in vodenje proizvodnje
Pvp06 Planiranje potreb po kapacitetah1
Tone Ljubi 01.05
Katedra zaproizvodne sisteme
Tone LJUBI
PLANIRANJEIN VODENJEPROIZVODNJEmetode, modeli, tehnike
PLANIRANJEIN VODENJEPROIZVODNJEmetode, modeli, tehnike
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ
06 Planiranje kapacitet ingrobo terminsko planiranje
[email protected]://www.fov.uni-mb.si/ljubic
06.010 NASLOVNICA
06.020 MESTO PLANIRANJA MATERIALNIH POTREB
PLANIRANJEDISTRIBUCIJEPLANIRANJE
DISTRIBUCIJE
MRP MRP
RAZPOREJANJE -FINO TERMINSKO
PLANIRANJE
RAZPOREJANJE -FINO TERMINSKO
PLANIRANJE
PLANIRANJEPOTREB PO
KAPACITETAH
PLANIRANJEPOTREB PO
KAPACITETAH
CRPCRP
FAS FAS
NADZOR IN VODENJE NAROIL IN
POVPRAEVANJA
NADZOR IN VODENJE NAROIL IN
POVPRAEVANJA
PLANIRANJEMONTAE -
SESTAVLJANJA
PLANIRANJEMONTAE -
SESTAVLJANJAPLANIRANJE
MATERIALNIHPOTREB
PLANIRANJEMATERIALNIH
POTREB
OSNOVNOPLANIRANJE
PROIZVODNJE
OSNOVNOPLANIRANJE
PROIZVODNJE
DOLGORONO IN SREDNJERONO (STRATEKO) POSLOVNO PLANIRANJE
DOLGORONO IN SREDNJERONO (STRATEKO) POSLOVNO PLANIRANJE
PLANIRANJEPROIZVODNEGA
PROGRAMA
PLANIRANJEPROIZVODNEGA
PROGRAMA
NADZORIN VODENJEKAPACITET
NADZORIN VODENJEKAPACITET
NADZORIN VODENJE
ZALOG
NADZORIN VODENJE
ZALOG
IC IC
GROBO PLANIRANJEPROIZVODNIH
VIROV
GROBO PLANIRANJEPROIZVODNIH
VIROV
RCCP RCCP
MPSMPS
NADZORIN VODENJE
IZDELAVE
NADZORIN VODENJE
IZDELAVE
SFC SFC
OS OS
PAC PAC
NAPO
VEDO
VANJ
E DOLGORONO
SREDNJERONO
KRATKORONO
APP APP
Organizacijska in Organizacijska in asovna hierarhija planiranja proizvodnjeasovna hierarhija planiranja proizvodnje
06.030 KORAKI PLANIRANJA KAPACITET
V prvem koraku se ggrobo robo pplanira kalanira kappaciteteacitete,, potrebne za realizacijo osnovnega plana proizvodnje (taktini nivo):
po oddelkih / kapacitivnih / delovnih mestih potrebne kapacitete- delovne ure strojev in delavcev,
potrjuje se izvedljivost osnovnega plana proizvodnje, pomaga pri srednjeronem odloanju o kapacitetah (nabava
novih strojev, kooperacije). V drugem koraku se doloa grobi terminski plan - v katerih
ojih planskih terminskih obdobjih bodo delovna mesta obremenjena z operacijami, potrebnimi za izdelavo sestavnih delov / montao sklopov, sestavov in izdelkov po osnovnem planu proizvodnje in planu materialnih potreb (operativni nivo),
doloi se stopnjo obremenitve delovnih mest in opozori na kratkorone ukrepe za obasno spremembo kapacitet,
je izhodie za morebitne spremembe osnovnega plana proizvodnje.
PPlaniranjelaniranje potreb po kapacitetahpotreb po kapacitetahRCCP = RoughRCCP = Rough--cut Capacity Planningcut Capacity Planning
CRP = Capacity Requirements PlanningCRP = Capacity Requirements Planning
Planiranje in vodenje proizvodnje
Pvp06 Planiranje potreb po kapacitetah2
06.01.010 PROCESI PLANIRANJA KAPACITET
(OSNOVNO)PLANIRANJE
PROIZVODNJE
PLANIRANJE PROIZVODNEGA
PROGRAMA
GROBOPLANIRANJEKAPACITET
PLANIRANJE PROIZVODNIH
VIROV
PLANIRANJEMATERIALNIH
POTREB
PLANIRANJE POTREB PO KAPACITETAH
GROBO TERMINSKOPLANIRANJE
PLANIRANJE PLANIRANJEPROIZVODNJE KAPACITET
taktini nivo -osnovni planleto / mesec
operativni nivo -terminski planmesec / teden
strateki nivo -srednjeroni plan
leto do 3 leta
izdelki
gradniki / materiali
druine izdelkov
obrati / delavnice
stroji / delovna mesta
tovarna
Relacije med procesi planiranja (fiziRelacije med procesi planiranja (fizine) ne) proizvodnje inproizvodnje in planiranjeplaniranjem kapacitetm kapacitet
06.040 KDO KAKO - KDAJ
na taktinem nivoju statino, letno za obdobje leta, na operativnem nivoju drsno, odvisno od proizvodnega
intervala: pogosto meseno za naslednje tri mesece, ali tedensko za naslednji mesec.
dokaj zanesljivo verjetnost preko 80%.
na taktinem nivoju dokaj ohlapno, na operativnem nivoju natanno in podrobno (detajlirano)
na taktinem nivoju sluba operativnega planiranja in priprave proizvodnje,
na operativnem nivoju sluba operativnega planiranja in priprave proizvodnje in neposredni operativni vodje proizvodnje (mojstri, delovodje, obratovodje ..)
Kdo je zadolKdo je zadolen za planiranje en za planiranje potreb po kapacitetahpotreb po kapacitetahin grobo (pretoin grobo (pretono) terminsko planiranje no) terminsko planiranje ? ?
Kako pogosto ? Kako pogosto ?
Kako natanKako natanno ? no ?
Koliko zanesljivo ? Koliko zanesljivo ?
06.050 DEFINICIJE KAPACITET
KKaappacitetacitetaa je koliina dela - delovnih ur (DU / NU), ki jo lahko opravi neko delovno sredstvo (ali delavec).
Praktino nobeno delovno mesto ne more dalj asa delovati neprekinjeno; na vsakem delovnem mestu prihaja do zastojev - izgub delovnega asa; loujemo
Obiajno smatramo, da je delovna ura decimalna, da ima torej 100 decimalnih minut.
delovna mesta, kjer prevladujejo izgube delovnega asa zaradi delavca ("rona" delovna mesta) in
delovna mesta, kjer prevladujejo izgube delovnega asa zaradi delovnih sredstev ("strojna" delovna mesta).
ZmoZmogglljjivostivost je koliina (tevilo) izdelkov (ali obdelovancev), ki jih delovno mesto lahko izdela (obdela) v enoti asa (uri, delovnem dnevu).
RazRazppoloololljjive kaive kappaciteteacitete razumemo kot koliino dela tevilo delovnih ur, ki jih je na nekem delovnem (ali kapacitivnem) mestu mogoe opraviti v planskem obdobju.
Problematika razpoloProblematika razpololjivih kapacitetljivih kapacitet
Planiranje in vodenje proizvodnje
Pvp06 Planiranje potreb po kapacitetah3
06.060 KAPACITETE V ENEM LETU
maksimalnmaksimalno o teoretiteoretino razno razppoloololljjiveive kakappaciteteacitete (fond delovnega asa):52 tednov 40 ur + 1 dan 8 ur = 2.080 delovnih ur pri delu v eni izmeniv eni izmeni
4.160 delovnih ur v v dvehdveh izmenizmenahah6.240 delovnih ur v v trehtreh izmenizmenahah ;;
vendar fonda delovnega asa nikdar ni mogoe izkoristitiv celoti; vedno prihaja do izgub,
izgube pa so razline na "ronih" delovnih mestih, kjer jih opredeljuje delavec, in na "strojnih" delovnih mestih, kjer izgube opredeljuje stroj.
Zakonska doloila omejujejo delovni as delavca na 8 delovnih ur na dan in 5 delovnih dni v tednu, torej na40 delovnih ur tedensko.
V proizvodnji z intermitentnimi proizvodnimi procesi (posamina, serijska proizvodnja) so tako v enem letuv enem letu
Pri kontinuiranih proizvodnih procesih opredeljujejo razpololjive kapacitete tehnine karakteristike opreme.
Problematika razpoloProblematika razpololjivih kapacitetljivih kapacitet
06.070 IZGUBE ZARADI DELAVCA
Za delovna mesta, kjer prevladujejo izizggube delovneube delovnegga a asa asa zaradi delavcazaradi delavca (med dopustom stroj stoji), so izgube v povprenem letu v slovenskih razmerah pri osemurnem delavniku v eni izmeni dravni prazniki in dela prosti dnevi ~ 12 dni po 8 ur = 96 DU = 4,6% letni dopust delavca ~ 25 dni po 8 ur = 200 DU = 9,6% odmor med delom (pol ure dnevno) = 112 DU = 5,4% bolezni ali pokodbe (statistino ugotovljeno) = 122 DU = 5,7% opraviene odsotnosti (statistino ugotovljeno) = 90 DU = 4,3% ostalo (statistino ugotovljeno) = 32 DU = 1,5%,kar je skupno 652 delovnih ur oziroma okrog 31%.
Za taka delovna mesta se upoteva povpreni fond teoretiteoretinonorazrazppoloololljjivihivih kakappacitetacitet (as, ko sta delavec in stroj na razpolago za delo) 1.428 oziroma ~~ 1.1.43430 efektivnih delovnih ur letno0 efektivnih delovnih ur letno..
Konkretne vrednosti zavisijo od leta in od delovnega okolja;druge oblike delovnega asa (ve izmen, turnusi ipd.) imajo seveda drugaen fond razpololjivih kapacitet.
Problematika razpoloProblematika razpololjivih kapacitetljivih kapacitet
06.080 IZGUBE ZARADI STROJA
Za delovna mesta, kjer prevladujejo izizggube delovneube delovnegga a asa asa zaradi zaradi strostrojjaa (med dopustom delavca nadomea drug delavec), pa so izgube v povprenem letu v slovenskih razmerah pri osemurnem delavniku v eni izmeni dravni prazniki in dela prosti dnevi ~ 12 dni po 8 ur = 96 DU = 4,6% odmor med delom (pol ure dnevno) = 112 DU = 5,4% veji vzdrevalni posegi in popravila
(statistino ugotovljeno) = 175 DU = 8,4% sprotno ienje, mazanje (statistino ugotovljeno) = 100 DU = 4,8% ostalo (statistino ugotovljeno) = 32 DU = 1,5%,kar je skupno 515 delovnih ur oziroma okrog 24,7%.
Za "strojna" delovna mesta se tako upoteva povpreni fond teoretiteoretinono razrazppoloololljjivihivih kakappacitetacitet (as, ko je stroj na razpolago za delo) 1.565 oziroma ~~ 1.1.570570 efektivnih delovnih ur letnoefektivnih delovnih ur letno..
Konkretne vrednosti prav tako zavisijo od leta (sovpadanje praznikov in dela prostih dni s sobotami in nedeljami), pa tudi od vrste in kakovosti stroja.
Problematika razpoloProblematika razpololjivih kapacitetljivih kapacitet
Planiranje in vodenje proizvodnje
Pvp06 Planiranje potreb po kapacitetah4
06.090 IZKORISTEK KAPACITET
IIzkoristek kapacitetzkoristek kapacitetTudi v vsem asu, ko je na razpolago za delo, obiajno stroj (delovno mesto) ne dela; razmerje med asom, v katerem se opravlja koristno delo - efektivnim asom, in med asom, v katerem je delovno mesto na razpolago za delo, je faktor izkorienosti delovnega mesta; le-ta pove, koliki del asa, v katerem je za delo na razpolago tako delavec kot stroj, se v povpreju izkoristi za koristno delo
fiz = faktor izkorienosti delovnega mesta,te = efektivni delovni as - as, ko se na delovnem mestu opravlja koristno delo, v delovnih (koledarskih) urah,tr = as, ko je delovno mesto na razpolago za delo, v
delovnih (koledarskih) urah
eiz
r
tft
=
Obiajno je manji od 1, ugoden je e, e je veji od 0,8;odvisen je predvsem od vrste stroja, velikosti serij oziroma koliine za hkratno izdelavo, pripravljenosti dela, asa zamenjavo orodij, izmeta, popravila neprimerne kakovosti ipd.
Problematika razpoloProblematika razpololjivih kapacitetljivih kapacitet
06.100 RAZPOLOLJIVE KAPACITETE
DDejansko razpoloejansko razpololjive ljive kapacitetkapacitetee ob ob upoupotevanju tevanju izkoristkizkoristka kapaciteta kapacitete se as, v katerem sta tako delavec kot stroj na razpolago za delo, pomnoi s faktorjem izkorienosti delovnega mesta(kapacitet), se dobi dejansko (stvarno) razpololjive kapacitete:
Kr = dejansko razpololjive kapacitete na delovnem mestu,Kt = teoretino mono tevilo delovnih ur na delovnem mestu,Kg = izgube delovnega asa v delovnih urah,fiz = faktor izkorienosti delovnega mesta
Dejansko razpololjive kapacitete so tako e manje odteoretino razpololjivih kapacitet.
Kr = ( Kt Kg ) fiz
Problematika razpoloProblematika razpololjivih kapacitetljivih kapacitet
06.01.010 PRIMER DOLOANJA RAZPOLOLJIVIH KAPACITET
PRIMER DOLOANJA DEJANSKO RAZPOLOLJIVIH KAPACITETNa delovnem mestu TT , kjer se dela v eni izmeni, prevladujejo izgube delovnega asa zaradi delavca. 11,7% delovnega asa se izgubi zaradi odmora med delom, bolezni in pokodb, opravienih odsotnosti ter drugega. Statistino ugotovljen faktor zkorienosti delovnega mesta je 0,78. Doloamo razpololjive kapacitete (zaokroeno na delovne ure) po terminskih enotah delovnih mesecih v letu po delovnem koledarju.
Razpololjive kapacitete - delovno mesto: TT Kapacitete so navedene v: delovnih urah terminska enota 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 leto delovnih dni 20 21 21 20 21 21 19 14 22 21 20 18 238 delovnih ur 160 168 168 160 168 168 152 112 176 168 160 144 1904 izgube 11,7% 19 20 20 19 20 20 18 13 21 20 19 17 226
bruto delovnih ur 141 148 148 141 148 148 134 99 155 148 141 127 1678 razpololjive kapacitete 110 116 116 110 116 116 105 77 121 116 110 100 1313
Planiranje in vodenje proizvodnje
Pvp06 Planiranje potreb po kapacitetah5
06.110 NORMATIVI KAPACITET
nnGrobo planiranje potreb po kapacitetah z normativi kapacitet (taktini nivo)Grobo planiranje potreb po kapacitetah z normativi kapacitet (taktini nivo) V normativih kapacitet so navedene vse kapacitete po
delovnih mestih, skupno potrebne za izdelavo posameznih vrst izdelkov v celoti, preko vseh stopenj gradnje (vkljuno izdelava vseh njihovih gradnikov in sestavnih delov);
obiajno se podajajo v normnih urah (NU), to je v asu, ki ga proizvodni postopki predpisujejo za izvedbo posameznih operacij;
koliine vrst izdelkov po osnovnem planu proizvodnje semnoijo z normativnimi delovnimi urami po normativih kapacitet, dobijo se za izdelavo potrebne kapacitete;
raun je povsem natanen.
Planiranje potreb po kapacitetah inPlaniranje potreb po kapacitetah ingrobo (pretogrobo (pretono) terminsko planiranjeno) terminsko planiranje
06.03.010 PRIMER NORMATIVOV KAPACITET 1.
PRIMER GROBEGA PLANIRANJA POTREB PO KAPACITETAH Z NORMATIVI KAPACITETV podjetju izdelujemo dve vrsti izdelkov, I in J. Normativi kapacitet za izdelavo tehdveh vrst:
Osnovni plan proizvodnje za leto predvideva po planskih terminskih enotah delovnih mesecih izdelavo naslednjih koliin vrst izdelkov:
Osnovni plan proizvodnje Koliine so navedene v: fizinih enotah terminska enota 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 leto vrsta izdelka II 330 330 340 400 400 400 300 300 300 370 370 360 4200 vrsta izdelka JJ 170 160 170 130 130 140 250 250 250 280 280 240 2450
0,75 NU0,45 NU0,25 NU1,45 NU
TUV
skupno
I
za 1
eno
toizd
elka
0,30 NU0,18 NU0,12 NU0,60 NU
TUV
skupno
J
za 1
eno
toizd
elka
Normativkapacitet
Del-mesto
Izde-lek
Normativkapacitet
Del-mesto
Izde-lek
06.03.020 PRIMER NORMATIVOV KAPACITET 2.
Plan potrebnih kapacitet: Plan potrebnih kapacitet Kapacitete so navedene v: normnih urah terminska enota 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 leto vrsta izdelka II 1,45 NU skupno
480
480
493
580
580
580
435
435
435
538
538
522
6096
0,75 NU DM TT 248 248 255 300 300 300 225 225 225 278 278 270 3152 0,45 NU DM UU 149 149 153 180 180 180 135 135 135 167 167 162 1892 0,25 NU DM VV 83 83 85 100 100 100 75 75 75 93 93 90 1052 vrsta izdelka JJ 0,60 NU skupno
102
96
102
79
79
85
150
150
150
169
169
145
1476
0,30 NU DM TT 51 48 51 39 39 42 75 75 75 84 84 72 735 0,18 NU DM UU 31 29 31 24 24 26 45 45 45 51 51 44 446 0,12 NU DM VV 20 19 20 16 16 17 30 30 30 34 34 29 295 skupno plan proizvodnje
582
576
595
659
659
665
585
585
585
707
707
667
7572
DM TT 299 296 306 339 339 342 300 300 300 362 362 342 3887 DM UU 180 178 184 204 204 206 180 180 180 218 218 206 2338 DM VV 103 102 105 116 116 117 105 105 105 127 127 119 1347
Planiranje in vodenje proizvodnje
Pvp06 Planiranje potreb po kapacitetah6
06.120 FAKTORJI OBREMENITVE KAPACITET
ooGrobo planiranje potreb po kapacitetah s faktorji obremenitve kapacitet (taktini nivo)Grobo planiranje potreb po kapacitetah s faktorji obremenitve kapacitet (taktini nivo) Uporablja se ga, kadar ni na razpolago normativov kapacitet. Faktorji obremenitve kapacitet (planski faktorji) so delei
kapacitet na raznih delovnih mestih, porabljenih v preteklostipreteklostiza izdelavo doloenih vrst izdelkov.
S faktorji obremenitve kapacitet se lahko heuristino (z oceno) grobo doloi kapacitete posameznih virov (obratov, delovnih / kapacitivnih mest), potrebne za realizacijo po osnovnem planu proizvodnje predvidenih vrst in koliin realnih izdelkov (ali druin izdelkov).
Raun seveda ni zelo natanen, vendar da grobo sliko situacije potreb po kapacitetah na asovnem nivoju leta.
Planiranje potreb po kapacitetah inPlaniranje potreb po kapacitetah ingrobo (pretogrobo (pretono) terminsko planiranjeno) terminsko planiranje
06.04.010 PRIMER FAKTORJEV OBREMENITVE1.
Statistika za zadnje tromeseje vrsta izdelka II vrsta izdelka JJ skupno faktor obremenitve Skupno opravljenih delovnih ur 1818 527 2345 delovno mesto TT 1266 0,54 (54%) delovno mesto UU 727 0,31 (31%) delovno mesto VV 352 0,15 (15%) Izdelana koliina izdelkov 1280 850 Povpreno normnih ur za enoto izdelka 1,42 0,62
PRIMER GROBEGA PLANIRANJA POTREB PO KAPACITETAH S FAKTORJI OBREMENITVE KAPACITETV podjetju izdelujemo dve vrsti izdelkov, I in J. Iz statistike izhajajo podatki o realizaciji proizvodnje v zadnjem tromeseju:
Osnovni plan proizvodnje za leto predvideva po planskih terminskih enotah delovnih mesecih izdelavo naslednjih koliin vrst izdelkov:Osnovni plan proizvodnje Koliine so navedene v: fizinih enotah terminska enota 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 leto vrsta izdelka II 330 330 340 400 400 400 300 300 300 370 370 360 4200 vrsta izdelka JJ 170 160 170 130 130 140 250 250 250 280 280 240 2450
06.04.020 PRIMER FAKTORJEV OBREMENITVE 2.
Plan potrebnih kapacitet: Plan potrebnih kapacitet Kapacitete so navedene v: delovnih urah terminska enota 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 leto vrsta izdelka II 1,42 NU skupno
469
469
483
568
568
568
426
426
426
525
525
511
5964
54% DM TT 253 253 261 307 307 307 230 230 230 284 284 276 3222 31% DM UU 145 145 150 176 176 176 132 132 132 163 163 158 1848 15% DM VV 71 71 72 85 85 85 64 64 64 78 78 77 894 vrsta izdelka JJ 0,62 NU skupno
105
99
105
81
81
87
155
155
155
174
174
149
1520
54% DM TT 57 53 57 44 44 47 84 84 84 94 94 80 822 31% DM UU 33 31 33 25 25 27 48 48 48 54 54 46 472 15% DM VV 15 15 15 12 12 13 23 23 23 26 26 23 226 skupno plan proizvodnje
574
568
588
649
649
655
581
581
581
699
699
660
7484
54% DM TT 310 306 318 351 351 354 314 314 314 378 378 356 4044 31% DM UU 178 176 183 201 201 203 180 180 180 217 217 204 2320 15% DM VV 86 86 87 97 97 98 87 87 87 104 104 100 1120
Planiranje in vodenje proizvodnje
Pvp06 Planiranje potreb po kapacitetah7
06.130 GROBO TERMINSKO PLANIRANJE
ppGrobo terminsko planiranjeGrobo terminsko planiranje Na dan ali izmeno, vasih tudi na polovico dneva ali na
delovno uro natanno se ugotavlja roke za zaroke za zaetek in etek in zakljuzakljuekek izvajanja posameznih delovnih operacijdelovnih operacij po (predvidenih) delovnih nalogih.
Terminski raTerminski raunun se izvaja v nazav nazaj; j; od izraunanega oziroma predpostavljenega roka zakljuka izdelave se odteva ase za izvedbo posameznih operacij (zaeni z zadnjo operacijo v proizvodnem postopku!) in morebitne medoperacijske zastoje (prehodne ase) med operacijami.
Na zasedbo kapacitetzasedbo kapacitet se ne ozirane ozira, obnaa se, kot da bibile na razpolago neomejene kapacitete (infinite capacity loading').
Planiranje potreb po kapacitetah inPlaniranje potreb po kapacitetah ingrobo (pretogrobo (pretono) terminsko planiranjeno) terminsko planiranje
06.05.010 PRIMER GROBEGA TERM. PLANIRANJA 1.
PRIMER GROBEGA TERMINSKEGA PLANIRANJAZa izdelka I in J, za katera so definicije proizvodnega procesa ter v as razporejene materialne potrebe (koliine in roki za izdelavo) navedene v primeru izrauna materialnih potreb, elimo izdelati grobi terminski plan izdelave - na delovno uro natanno ugotoviti roke za izvedbo operacij na (predvidenih) delovnih nalogih za konno montao (sestavljanje) izdelkov, sestavljanje sklopov, sestavov in gradnikovter izdelavo sestavnih delov. Na vseh delovnih mestih ( TT , UU in VV ) se dela v eni izmeni, delovni dan traja od 7:00 do 15:00 delovne ure od 0 do 7:
7:007:00 8:008:00 9:009:00 10:0010:00 11:0011:00 12:0012:00 13:0013:00 14:0014:00 15:0015:00DU 0DU 0 DU 1DU 1 DU 2DU 2 DU 3DU 3 DU 4DU 4 DU 5DU 5 DU 6DU 6 DU 7DU 7
Kapacitete so torej 8 DU na dan (brez upotevanja odmora med delom in drugih izgub) - 40 DU v terminski enoti (tednu). ase za izvedbo operacij in prehodne ase med operacijami zaokroujemo navzgor na cele ure.Roki za zakljuek delovnih nalogov (dobavni roki) se nanaajo vedno na prvo uro zadevnega delovnega dneva.
06.05.020 PRIMER GROBEGA TERM. PLANIRANJA 2.
asovni potek izdelave:
as izvedbe operacije Prehodni as Rok - delovni dan / ura Izdelek Koliina
Operacija Del-mesto top NU tmo DU zaetek zakljuek prehod
II 100 010 TT 0,5 + 0,10100 = 10,5 11 0,5 1 020 VV 1,5 + 0,20100 = 20,2 21 0,8 1 030 TT 0,0 + 0,30100 = 30,0 30 2,0 2 040 UU 1,0 + 0,10100 = 11,0 11 1,0 1 JJ 200 010 TT 0,5 + 0,10200 = 20,5 21 0,7 1
020 UU 1,0 + 0,08200 = 17,0 17 1,8 2 030 VV 1,5 + 0,10200 = 21,5 22 0,5 1 040 TT 0,0 + 0,06200 = 12,0 12 0,0 0 050 UU 0,5 + 0,05200 = 10,5 11 0,5 1 AA 200 010 VV 2,0 + (6,00200) /100 = 14,0 14 1,0 1 020 UU 0,5 + (8,00200) /100 = 16,5 17 0,5 1 BB 840 010 TT 0,3 + 0,05840 = 42,3 43 1,7 2 020 UU 1,0 + 0,02840 = 17,8 18 0,0 0 CC 600 010 VV 4,0 + 0,05600 = 34,0 34 1,5 2
473 / 0
464 / 6463 / 2 464 / 5467 / 4464 / 6 467 / 3471 / 4467 / 4 471 / 2
471 / 4 472/ 7
464 / 0
461 / 0458 / 1 460 / 7462 / 4461 / 0 462 / 4
462 / 4 463 / 7
457 / 4454 / 6 457 / 3457 / 7457 / 4 459 / 5
461 / 0458 / 6 460 / 7
453 / 0450 / 6 453 / 0453 / 0448 / 4 452 / 6
458 / 5457 / 7 459 / 5
450 / 6445 / 1 450 / 4
Planiranje in vodenje proizvodnje
Pvp06 Planiranje potreb po kapacitetah8
06.05.030 PRIMER GROBEGA TERM. PLANIRANJA 3.
Gantogram - asovni potek izdelave:
DD 445 446 447 448 449 450 451 452 453 454 455 456 457 458 459 460 461 462 463 464 465 466 467 468 469 470 471 472 473 444
DN - 100 II / 473
OP 010
OP 010OP 020
OP 010OP 020
OP 010OP 020
OP 030OP 040
OP 050
OP 010OP 020
OP 030
OP 040DN - 200 JJ / 464
DN - 200 AA / 461
DN - 600 CC / 453
DN - 840 BB / 453
delovno mesto V
delovno mesto Tdelovno mesto U
medoperacijski zastoj
06.140 UGOTAVLJANJE POTREB PO KAPACITETAH
qqUgotavljanje detajlnih potreb po kapacitetahUgotavljanje detajlnih potreb po kapacitetah Za vsako operacijo na (predvidenih) delovnih nalogih je
znano delovno mesto, na katerem se operacija izvaja. Ko se za vsako operacijo ugotovi as, potreben za njeno
izvedbo in roke zaetka in zakljuka izvedbe, se s preureditvijo teh podatkov lahko ugotovi tudi potrebe po kapacitetah - zasedba delovnih mest po delovnih dnevih in urah.
Pogosto se pokae neenakomerna obremenitev ali celo preobremenitev posameznih delovnih mest (ve predvidenih delovnih nalogov oziroma operacij na njih hkrati konkurira za isto kapaciteto - delovno mesto).
To je le indikaciindikacijja a ppreobremenitvereobremenitve; v tem trenutku se ne ukrene niesar.
Planiranje potreb po kapacitetah inPlaniranje potreb po kapacitetah ingrobo (pretogrobo (pretono) terminsko planiranjeno) terminsko planiranje
06.06.010 PRIMER UGOTAVLJANJA POTREB PO KAPACITETAH 1.
PRIMER UGOTAVLJANJA OBREMENITVE DELOVNIH MESTObremenitev delovnih mest TT, UU in VV v zadevnem planskem obdobju:
delovno
mesto T delovno mesto U
delovno mesto V
delovno mesto T
delovno mesto U
delovno mesto V
Terminska enota / del.dan potr. raz. potr. raz. potr. raz.
Terminska enota / del dan potr. raz. potr. raz. potr. raz.
43 445 7 8 8 8 46 460 8 7 8 7 8 446 8 8 8 8 461 8 8 8 8 447 8 8 8 8 462 4 8 4 8 8 448 8 8 8 4 8 463 6 8 7 8 8 449 8 8 8 8 8 464 5 8 8 2 8
44 450 4 8 2 8 8 8 47 465 0 8 8 8 451 8 8 8 8 8 466 8 8 8 8 452 8 8 8 6 8 467 4 8 8 3 8 453 8 8 8 468 8 8 8 8 454 2 8 8 8 469 8 8 8 8
45 455 8 8 8 8 48 470 8 8 8 8 456 8 8 8 8 471 2 8 4 8 8 457 3 8 4 8 1 8 472 8 7 8 8 458 8 10 8 15 8 473 8 8 8 459 4 13 8 13 8 474 8 6 8
Planiranje in vodenje proizvodnje
Pvp06 Planiranje potreb po kapacitetah9
06.06.020 PRIMER UGOTAVLJANJA POTREB PO KAPACITETAH 2.
Histogrami obremenitve delovnih mest TT , UU in VV :
DD 440 445 450 455 460 465 470 475 480TE 42 43 44 45 46 47 48 49 50
DU
16
8
delovno mesto T
DD 440 445 450 455 460 465 470 475 480TE 42 43 44 45 46 47 48 49 50
DU
16
8
delovno mesto U
DD 440 445 450 455 460 465 470 475 480TE 42 43 44 45 46 47 48 49 50
DU16
8
delovno mesto V
06.150 IZKUSTVENE KRIVULJE 1.
Zlasti v okolju posamine ali maloserijske proizvodnje s preteno ronim delom, kjer proizvodni postopki niso posebej natanni (nedefiniran nain delovanja, ohlapni asovni normativi), se vidi, da as za izdelavo posameznih (zaporednih) izdelkov s tevilom izdelanih izdelkov pada, opazen je efekt priuevanja (najpogosteje kvalificiranih) delavcev.
Lahko se predpostavi, da: bo as, potreben za izdelavo enote izdelka, manji
vsakokrat, ko se bo v isti seriji izdelava istega izdelka ponovila,
zmanjevanje asa za izdelavo ni linearno; najprej se as za izdelavo zmanjuje hitro, s tevilom izdelanih izdelkov pa vse poasneje,
je zmanjevanje mogoe izraziti z neko krivuljo -izkustveno krivuljo (tudi: krivuljo priuevanja).
Izkustvene krivuljeIzkustvene krivuljeLearning CurvesLearning Curves
06.160 IZKUSTVENE KRIVULJE 2.
Izkunje kaejo, da zmanjevanje asa za izdelavo poteka eksponencialno,
njegovo dinamiko pa doloa stopnja izkuenosti (koeficient uenja - priuevanja), ki ima vrednost naeloma manjo od 1.
Izkustvene krivulje je mogoe uporabiti tudi pri planiranju kapacitet,
najbolj uporabne so v okolju delovno intenzivne izdelave po naroilu (MtO) oziroma razvoja in izdelave po naroilu (EtO), kjer je vsaka vrsta izdelka v nekem smislu unikat, hkrati pa se izdelujejo majhne serije izdelkov iste vrste,
z njimi je mogoe prevideti pretone ase za serije inase za izdelavo posameznih izdelkov v serijah.
Najpogosteje se uporablja stopnja izkuenosti 0,8 (dele priuevanja pri skrajevanju izdelavnih asov je pri tem 1 - 0,8 = 20%).
Izkustvene krivuljeIzkustvene krivuljeLearning CurvesLearning Curves
Planiranje in vodenje proizvodnje
Pvp06 Planiranje potreb po kapacitetah10
06.180 IZKUSTVENE KRIVULJE 4.
Splona enaba izkustvene krivulje: , , ,1
miz i iz i it t Q
= loglog 2m=
kjer pomenitiz,i = povpreni as za izdelavo ene enote vrste izdelka i pri izdelavi koliine Qi ,tiz,i,1 = as (delovne ure) za izdelavo prvega izdelka vrste i, tiz,i,n = as (delovne ure) za izdelavo n-tega izdelka vrste i, tiz,i,Q = izdelavni as (delovne ure) za izdelavo koliine Qi izdelka vrste i, Qi = koliina vrste izdelkov i, za izdelavo katere se doloa asovni normativ,m = eksponent izkustvene krivulje, = stopnja izkuenosti (izraena kot decimalno tevilo).
1, , , , ,1
miz i Q iz i i iz i it t Q t Q
= = as za izdelavo neke koliine izdelkov (potrebne kapacitete -proizvodni interval):
as (asovni normativ) za izdelavo nekega izdelka iz te koliine izdelkov: 1 1
, , , ,1 ( 1)[ ]m miz i n iz it t n n =
Izkustvene krivuljeIzkustvene krivuljeLearning CurvesLearning Curves
06.07.010 PRIMER IZKUSTVENE KRIVULJE 1.
PRIMER DOLOANJA PRETONEGA ASA Z IZKUSTVENO KRIVULJOV podjetju, kjer se v manjih serijah izdelki izdelujejo preteno rono, planirajo izdelavo serije 20 enot izdelkov vrste J. Predvideva se, da bo za izdelavo prvega izdelka iz serije potrebno 100 delovnih ur, da pa se bodo asi izdelave nadaljnjih izdelkov zmanjevali po izkustveni krivulji s stopnjo izkuenosti 0,80. Koliken bo povpreni asza izdelavo enega izdelka? Koliko asa bo potrebno za izdelavo posameznih izdelkov? Koliken bo pretoni as (proizvodni interval) za celo serijo?
Eksponent izkustvene krivulje:log
logm = == 0,80 -0,09691 0,32193
0,301032
,iz Jt = -0,32193100 20 = 38,1205 38,1 DU/enoto izdelkaPovpreni as izdelave:
Proizvodni interval za celotno serijo: , ,iz J Qt= =1 0,32193100 20 762,4 DU
as za izdelavo posameznih (zaporednih) izdelkov:tiz,J,1 = 100,0 DUtiz,J,2 = 100 [ 21-0,32193 - ( 2-1)1-0,32193 ] = 59,999 DU 60,0 DU tiz,J,3 50,6 DUtiz,J,4 45,4 DU tiz,J,5 41,8 DU tiz,J,6 39,2 DU tiz,J,7 37,1 DU
: : : :
tiz,J,13 30,1 DU tiz,J,14 29,3 DU tiz,J,15 28,7 DU tiz,J,16 28,1 DUtiz,J,17 27,5 DU tiz,J,18 26,9 DU tiz,J,19 26,4 DU tiz,J,20 26,0 DU
06.07.020 PRIMER IZKUSTVENE KRIVULJE 2.
20
40
60
80
100
120
00 5 10 15 20
IZKUSTVENA KRIVULJA za stopnjo izkuenosti = 0,80
koliina izdelkov
as za izdelavo enote izdelka