Pvp 06 Plan Kapacitet

Planiranje in vodenje proizvodnje

Pvp06 Planiranje potreb po kapacitetah1

Tone Ljubi 01.05

Katedra zaproizvodne sisteme

Tone LJUBI

PLANIRANJEIN VODENJEPROIZVODNJEmetode, modeli, tehnike

PLANIRANJEIN VODENJEPROIZVODNJEmetode, modeli, tehnike

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ

06 Planiranje kapacitet ingrobo terminsko planiranje

[email protected]://www.fov.uni-mb.si/ljubic

06.010 NASLOVNICA

06.020 MESTO PLANIRANJA MATERIALNIH POTREB

PLANIRANJEDISTRIBUCIJEPLANIRANJE

DISTRIBUCIJE

MRP MRP

RAZPOREJANJE -FINO TERMINSKO

PLANIRANJE

RAZPOREJANJE -FINO TERMINSKO

PLANIRANJE

PLANIRANJEPOTREB PO

KAPACITETAH

PLANIRANJEPOTREB PO

KAPACITETAH

CRPCRP

FAS FAS

NADZOR IN VODENJE NAROIL IN

POVPRAEVANJA

NADZOR IN VODENJE NAROIL IN

POVPRAEVANJA

PLANIRANJEMONTAE -

SESTAVLJANJA

PLANIRANJEMONTAE -

SESTAVLJANJAPLANIRANJE

MATERIALNIHPOTREB

PLANIRANJEMATERIALNIH

POTREB

OSNOVNOPLANIRANJE

PROIZVODNJE

OSNOVNOPLANIRANJE

PROIZVODNJE

DOLGORONO IN SREDNJERONO (STRATEKO) POSLOVNO PLANIRANJE

DOLGORONO IN SREDNJERONO (STRATEKO) POSLOVNO PLANIRANJE

PLANIRANJEPROIZVODNEGA

PROGRAMA

PLANIRANJEPROIZVODNEGA

PROGRAMA

NADZORIN VODENJEKAPACITET

NADZORIN VODENJEKAPACITET

NADZORIN VODENJE

ZALOG

NADZORIN VODENJE

ZALOG

IC IC

GROBO PLANIRANJEPROIZVODNIH

VIROV

GROBO PLANIRANJEPROIZVODNIH

VIROV

RCCP RCCP

MPSMPS

NADZORIN VODENJE

IZDELAVE

NADZORIN VODENJE

IZDELAVE

SFC SFC

OS OS

PAC PAC

NAPO

VEDO

VANJ

E DOLGORONO

SREDNJERONO

KRATKORONO

APP APP

Organizacijska in Organizacijska in asovna hierarhija planiranja proizvodnjeasovna hierarhija planiranja proizvodnje

06.030 KORAKI PLANIRANJA KAPACITET

V prvem koraku se ggrobo robo pplanira kalanira kappaciteteacitete,, potrebne za realizacijo osnovnega plana proizvodnje (taktini nivo):

po oddelkih / kapacitivnih / delovnih mestih potrebne kapacitete- delovne ure strojev in delavcev,

potrjuje se izvedljivost osnovnega plana proizvodnje, pomaga pri srednjeronem odloanju o kapacitetah (nabava

novih strojev, kooperacije). V drugem koraku se doloa grobi terminski plan - v katerih

ojih planskih terminskih obdobjih bodo delovna mesta obremenjena z operacijami, potrebnimi za izdelavo sestavnih delov / montao sklopov, sestavov in izdelkov po osnovnem planu proizvodnje in planu materialnih potreb (operativni nivo),

doloi se stopnjo obremenitve delovnih mest in opozori na kratkorone ukrepe za obasno spremembo kapacitet,

je izhodie za morebitne spremembe osnovnega plana proizvodnje.

PPlaniranjelaniranje potreb po kapacitetahpotreb po kapacitetahRCCP = RoughRCCP = Rough--cut Capacity Planningcut Capacity Planning

CRP = Capacity Requirements PlanningCRP = Capacity Requirements Planning



06.01.010 PROCESI PLANIRANJA KAPACITET

(OSNOVNO)PLANIRANJE

PROIZVODNJE

PLANIRANJE PROIZVODNEGA

PROGRAMA

GROBOPLANIRANJEKAPACITET

PLANIRANJE PROIZVODNIH

VIROV

PLANIRANJEMATERIALNIH

POTREB

PLANIRANJE POTREB PO KAPACITETAH

GROBO TERMINSKOPLANIRANJE

PLANIRANJE PLANIRANJEPROIZVODNJE KAPACITET

taktini nivo -osnovni planleto / mesec

operativni nivo -terminski planmesec / teden

strateki nivo -srednjeroni plan

leto do 3 leta

izdelki

gradniki / materiali

druine izdelkov

obrati / delavnice

stroji / delovna mesta

tovarna

Relacije med procesi planiranja (fiziRelacije med procesi planiranja (fizine) ne) proizvodnje inproizvodnje in planiranjeplaniranjem kapacitetm kapacitet

06.040 KDO KAKO - KDAJ

na taktinem nivoju statino, letno za obdobje leta, na operativnem nivoju drsno, odvisno od proizvodnega

intervala: pogosto meseno za naslednje tri mesece, ali tedensko za naslednji mesec.

dokaj zanesljivo verjetnost preko 80%.

na taktinem nivoju dokaj ohlapno, na operativnem nivoju natanno in podrobno (detajlirano)

na taktinem nivoju sluba operativnega planiranja in priprave proizvodnje,

na operativnem nivoju sluba operativnega planiranja in priprave proizvodnje in neposredni operativni vodje proizvodnje (mojstri, delovodje, obratovodje ..)

Kdo je zadolKdo je zadolen za planiranje en za planiranje potreb po kapacitetahpotreb po kapacitetahin grobo (pretoin grobo (pretono) terminsko planiranje no) terminsko planiranje ? ?

Kako pogosto ? Kako pogosto ?

Kako natanKako natanno ? no ?

Koliko zanesljivo ? Koliko zanesljivo ?

06.050 DEFINICIJE KAPACITET

KKaappacitetacitetaa je koliina dela - delovnih ur (DU / NU), ki jo lahko opravi neko delovno sredstvo (ali delavec).

Praktino nobeno delovno mesto ne more dalj asa delovati neprekinjeno; na vsakem delovnem mestu prihaja do zastojev - izgub delovnega asa; loujemo

Obiajno smatramo, da je delovna ura decimalna, da ima torej 100 decimalnih minut.

delovna mesta, kjer prevladujejo izgube delovnega asa zaradi delavca ("rona" delovna mesta) in

delovna mesta, kjer prevladujejo izgube delovnega asa zaradi delovnih sredstev ("strojna" delovna mesta).

ZmoZmogglljjivostivost je koliina (tevilo) izdelkov (ali obdelovancev), ki jih delovno mesto lahko izdela (obdela) v enoti asa (uri, delovnem dnevu).

RazRazppoloololljjive kaive kappaciteteacitete razumemo kot koliino dela tevilo delovnih ur, ki jih je na nekem delovnem (ali kapacitivnem) mestu mogoe opraviti v planskem obdobju.

Problematika razpoloProblematika razpololjivih kapacitetljivih kapacitet



06.060 KAPACITETE V ENEM LETU

maksimalnmaksimalno o teoretiteoretino razno razppoloololljjiveive kakappaciteteacitete (fond delovnega asa):52 tednov 40 ur + 1 dan 8 ur = 2.080 delovnih ur pri delu v eni izmeniv eni izmeni

4.160 delovnih ur v v dvehdveh izmenizmenahah6.240 delovnih ur v v trehtreh izmenizmenahah ;;

vendar fonda delovnega asa nikdar ni mogoe izkoristitiv celoti; vedno prihaja do izgub,

izgube pa so razline na "ronih" delovnih mestih, kjer jih opredeljuje delavec, in na "strojnih" delovnih mestih, kjer izgube opredeljuje stroj.

Zakonska doloila omejujejo delovni as delavca na 8 delovnih ur na dan in 5 delovnih dni v tednu, torej na40 delovnih ur tedensko.

V proizvodnji z intermitentnimi proizvodnimi procesi (posamina, serijska proizvodnja) so tako v enem letuv enem letu

Pri kontinuiranih proizvodnih procesih opredeljujejo razpololjive kapacitete tehnine karakteristike opreme.


06.070 IZGUBE ZARADI DELAVCA

Za delovna mesta, kjer prevladujejo izizggube delovneube delovnegga a asa asa zaradi delavcazaradi delavca (med dopustom stroj stoji), so izgube v povprenem letu v slovenskih razmerah pri osemurnem delavniku v eni izmeni dravni prazniki in dela prosti dnevi ~ 12 dni po 8 ur = 96 DU = 4,6% letni dopust delavca ~ 25 dni po 8 ur = 200 DU = 9,6% odmor med delom (pol ure dnevno) = 112 DU = 5,4% bolezni ali pokodbe (statistino ugotovljeno) = 122 DU = 5,7% opraviene odsotnosti (statistino ugotovljeno) = 90 DU = 4,3% ostalo (statistino ugotovljeno) = 32 DU = 1,5%,kar je skupno 652 delovnih ur oziroma okrog 31%.

Za taka delovna mesta se upoteva povpreni fond teoretiteoretinonorazrazppoloololljjivihivih kakappacitetacitet (as, ko sta delavec in stroj na razpolago za delo) 1.428 oziroma ~~ 1.1.43430 efektivnih delovnih ur letno0 efektivnih delovnih ur letno..

Konkretne vrednosti zavisijo od leta in od delovnega okolja;druge oblike delovnega asa (ve izmen, turnusi ipd.) imajo seveda drugaen fond razpololjivih kapacitet.


06.080 IZGUBE ZARADI STROJA

Za delovna mesta, kjer prevladujejo izizggube delovneube delovnegga a asa asa zaradi zaradi strostrojjaa (med dopustom delavca nadomea drug delavec), pa so izgube v povprenem letu v slovenskih razmerah pri osemurnem delavniku v eni izmeni dravni prazniki in dela prosti dnevi ~ 12 dni po 8 ur = 96 DU = 4,6% odmor med delom (pol ure dnevno) = 112 DU = 5,4% veji vzdrevalni posegi in popravila

(statistino ugotovljeno) = 175 DU = 8,4% sprotno ienje, mazanje (statistino ugotovljeno) = 100 DU = 4,8% ostalo (statistino ugotovljeno) = 32 DU = 1,5%,kar je skupno 515 delovnih ur oziroma okrog 24,7%.

Za "strojna" delovna mesta se tako upoteva povpreni fond teoretiteoretinono razrazppoloololljjivihivih kakappacitetacitet (as, ko je stroj na razpolago za delo) 1.565 oziroma ~~ 1.1.570570 efektivnih delovnih ur letnoefektivnih delovnih ur letno..

Konkretne vrednosti prav tako zavisijo od leta (sovpadanje praznikov in dela prostih dni s sobotami in nedeljami), pa tudi od vrste in kakovosti stroja.




06.090 IZKORISTEK KAPACITET

IIzkoristek kapacitetzkoristek kapacitetTudi v vsem asu, ko je na razpolago za delo, obiajno stroj (delovno mesto) ne dela; razmerje med asom, v katerem se opravlja koristno delo - efektivnim asom, in med asom, v katerem je delovno mesto na razpolago za delo, je faktor izkorienosti delovnega mesta; le-ta pove, koliki del asa, v katerem je za delo na razpolago tako delavec kot stroj, se v povpreju izkoristi za koristno delo

fiz = faktor izkorienosti delovnega mesta,te = efektivni delovni as - as, ko se na delovnem mestu opravlja koristno delo, v delovnih (koledarskih) urah,tr = as, ko je delovno mesto na razpolago za delo, v

delovnih (koledarskih) urah

eiz

r

tft

=

Obiajno je manji od 1, ugoden je e, e je veji od 0,8;odvisen je predvsem od vrste stroja, velikosti serij oziroma koliine za hkratno izdelavo, pripravljenosti dela, asa zamenjavo orodij, izmeta, popravila neprimerne kakovosti ipd.


06.100 RAZPOLOLJIVE KAPACITETE

DDejansko razpoloejansko razpololjive ljive kapacitetkapacitetee ob ob upoupotevanju tevanju izkoristkizkoristka kapaciteta kapacitete se as, v katerem sta tako delavec kot stroj na razpolago za delo, pomnoi s faktorjem izkorienosti delovnega mesta(kapacitet), se dobi dejansko (stvarno) razpololjive kapacitete:

Kr = dejansko razpololjive kapacitete na delovnem mestu,Kt = teoretino mono tevilo delovnih ur na delovnem mestu,Kg = izgube delovnega asa v delovnih urah,fiz = faktor izkorienosti delovnega mesta

Dejansko razpololjive kapacitete so tako e manje odteoretino razpololjivih kapacitet.

Kr = ( Kt Kg ) fiz


06.01.010 PRIMER DOLOANJA RAZPOLOLJIVIH KAPACITET

PRIMER DOLOANJA DEJANSKO RAZPOLOLJIVIH KAPACITETNa delovnem mestu TT , kjer se dela v eni izmeni, prevladujejo izgube delovnega asa zaradi delavca. 11,7% delovnega asa se izgubi zaradi odmora med delom, bolezni in pokodb, opravienih odsotnosti ter drugega. Statistino ugotovljen faktor zkorienosti delovnega mesta je 0,78. Doloamo razpololjive kapacitete (zaokroeno na delovne ure) po terminskih enotah delovnih mesecih v letu po delovnem koledarju.

Razpololjive kapacitete - delovno mesto: TT Kapacitete so navedene v: delovnih urah terminska enota 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 leto delovnih dni 20 21 21 20 21 21 19 14 22 21 20 18 238 delovnih ur 160 168 168 160 168 168 152 112 176 168 160 144 1904 izgube 11,7% 19 20 20 19 20 20 18 13 21 20 19 17 226

bruto delovnih ur 141 148 148 141 148 148 134 99 155 148 141 127 1678 razpololjive kapacitete 110 116 116 110 116 116 105 77 121 116 110 100 1313



06.110 NORMATIVI KAPACITET

nnGrobo planiranje potreb po kapacitetah z normativi kapacitet (taktini nivo)Grobo planiranje potreb po kapacitetah z normativi kapacitet (taktini nivo) V normativih kapacitet so navedene vse kapacitete po

delovnih mestih, skupno potrebne za izdelavo posameznih vrst izdelkov v celoti, preko vseh stopenj gradnje (vkljuno izdelava vseh njihovih gradnikov in sestavnih delov);

obiajno se podajajo v normnih urah (NU), to je v asu, ki ga proizvodni postopki predpisujejo za izvedbo posameznih operacij;

koliine vrst izdelkov po osnovnem planu proizvodnje semnoijo z normativnimi delovnimi urami po normativih kapacitet, dobijo se za izdelavo potrebne kapacitete;

raun je povsem natanen.

Planiranje potreb po kapacitetah inPlaniranje potreb po kapacitetah ingrobo (pretogrobo (pretono) terminsko planiranjeno) terminsko planiranje

06.03.010 PRIMER NORMATIVOV KAPACITET 1.

PRIMER GROBEGA PLANIRANJA POTREB PO KAPACITETAH Z NORMATIVI KAPACITETV podjetju izdelujemo dve vrsti izdelkov, I in J. Normativi kapacitet za izdelavo tehdveh vrst:

Osnovni plan proizvodnje za leto predvideva po planskih terminskih enotah delovnih mesecih izdelavo naslednjih koliin vrst izdelkov:

Osnovni plan proizvodnje Koliine so navedene v: fizinih enotah terminska enota 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 leto vrsta izdelka II 330 330 340 400 400 400 300 300 300 370 370 360 4200 vrsta izdelka JJ 170 160 170 130 130 140 250 250 250 280 280 240 2450

0,75 NU0,45 NU0,25 NU1,45 NU

TUV

skupno

I

za 1

eno

toizd

elka

0,30 NU0,18 NU0,12 NU0,60 NU

TUV

skupno

J

za 1

eno

toizd

elka

Normativkapacitet

Del-mesto

Izde-lek

Normativkapacitet

Del-mesto

Izde-lek

06.03.020 PRIMER NORMATIVOV KAPACITET 2.

Plan potrebnih kapacitet: Plan potrebnih kapacitet Kapacitete so navedene v: normnih urah terminska enota 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 leto vrsta izdelka II 1,45 NU skupno

480

480

493

580

580

580

435

435

435

538

538

522

6096

0,75 NU DM TT 248 248 255 300 300 300 225 225 225 278 278 270 3152 0,45 NU DM UU 149 149 153 180 180 180 135 135 135 167 167 162 1892 0,25 NU DM VV 83 83 85 100 100 100 75 75 75 93 93 90 1052 vrsta izdelka JJ 0,60 NU skupno

102

96

102

79

79

85

150

150

150

169

169

145

1476

0,30 NU DM TT 51 48 51 39 39 42 75 75 75 84 84 72 735 0,18 NU DM UU 31 29 31 24 24 26 45 45 45 51 51 44 446 0,12 NU DM VV 20 19 20 16 16 17 30 30 30 34 34 29 295 skupno plan proizvodnje

582

576

595

659

659

665

585

585

585

707

707

667

7572

DM TT 299 296 306 339 339 342 300 300 300 362 362 342 3887 DM UU 180 178 184 204 204 206 180 180 180 218 218 206 2338 DM VV 103 102 105 116 116 117 105 105 105 127 127 119 1347



06.120 FAKTORJI OBREMENITVE KAPACITET

ooGrobo planiranje potreb po kapacitetah s faktorji obremenitve kapacitet (taktini nivo)Grobo planiranje potreb po kapacitetah s faktorji obremenitve kapacitet (taktini nivo) Uporablja se ga, kadar ni na razpolago normativov kapacitet. Faktorji obremenitve kapacitet (planski faktorji) so delei

kapacitet na raznih delovnih mestih, porabljenih v preteklostipreteklostiza izdelavo doloenih vrst izdelkov.

S faktorji obremenitve kapacitet se lahko heuristino (z oceno) grobo doloi kapacitete posameznih virov (obratov, delovnih / kapacitivnih mest), potrebne za realizacijo po osnovnem planu proizvodnje predvidenih vrst in koliin realnih izdelkov (ali druin izdelkov).

Raun seveda ni zelo natanen, vendar da grobo sliko situacije potreb po kapacitetah na asovnem nivoju leta.


06.04.010 PRIMER FAKTORJEV OBREMENITVE1.

Statistika za zadnje tromeseje vrsta izdelka II vrsta izdelka JJ skupno faktor obremenitve Skupno opravljenih delovnih ur 1818 527 2345 delovno mesto TT 1266 0,54 (54%) delovno mesto UU 727 0,31 (31%) delovno mesto VV 352 0,15 (15%) Izdelana koliina izdelkov 1280 850 Povpreno normnih ur za enoto izdelka 1,42 0,62

PRIMER GROBEGA PLANIRANJA POTREB PO KAPACITETAH S FAKTORJI OBREMENITVE KAPACITETV podjetju izdelujemo dve vrsti izdelkov, I in J. Iz statistike izhajajo podatki o realizaciji proizvodnje v zadnjem tromeseju:

Osnovni plan proizvodnje za leto predvideva po planskih terminskih enotah delovnih mesecih izdelavo naslednjih koliin vrst izdelkov:Osnovni plan proizvodnje Koliine so navedene v: fizinih enotah terminska enota 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 leto vrsta izdelka II 330 330 340 400 400 400 300 300 300 370 370 360 4200 vrsta izdelka JJ 170 160 170 130 130 140 250 250 250 280 280 240 2450

06.04.020 PRIMER FAKTORJEV OBREMENITVE 2.

Plan potrebnih kapacitet: Plan potrebnih kapacitet Kapacitete so navedene v: delovnih urah terminska enota 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 leto vrsta izdelka II 1,42 NU skupno

469

469

483

568

568

568

426

426

426

525

525

511

5964

54% DM TT 253 253 261 307 307 307 230 230 230 284 284 276 3222 31% DM UU 145 145 150 176 176 176 132 132 132 163 163 158 1848 15% DM VV 71 71 72 85 85 85 64 64 64 78 78 77 894 vrsta izdelka JJ 0,62 NU skupno

105

99

105

81

81

87

155

155

155

174

174

149

1520

54% DM TT 57 53 57 44 44 47 84 84 84 94 94 80 822 31% DM UU 33 31 33 25 25 27 48 48 48 54 54 46 472 15% DM VV 15 15 15 12 12 13 23 23 23 26 26 23 226 skupno plan proizvodnje

574

568

588

649

649

655

581

581

581

699

699

660

7484

54% DM TT 310 306 318 351 351 354 314 314 314 378 378 356 4044 31% DM UU 178 176 183 201 201 203 180 180 180 217 217 204 2320 15% DM VV 86 86 87 97 97 98 87 87 87 104 104 100 1120



06.130 GROBO TERMINSKO PLANIRANJE

ppGrobo terminsko planiranjeGrobo terminsko planiranje Na dan ali izmeno, vasih tudi na polovico dneva ali na

delovno uro natanno se ugotavlja roke za zaroke za zaetek in etek in zakljuzakljuekek izvajanja posameznih delovnih operacijdelovnih operacij po (predvidenih) delovnih nalogih.

Terminski raTerminski raunun se izvaja v nazav nazaj; j; od izraunanega oziroma predpostavljenega roka zakljuka izdelave se odteva ase za izvedbo posameznih operacij (zaeni z zadnjo operacijo v proizvodnem postopku!) in morebitne medoperacijske zastoje (prehodne ase) med operacijami.

Na zasedbo kapacitetzasedbo kapacitet se ne ozirane ozira, obnaa se, kot da bibile na razpolago neomejene kapacitete (infinite capacity loading').


06.05.010 PRIMER GROBEGA TERM. PLANIRANJA 1.

PRIMER GROBEGA TERMINSKEGA PLANIRANJAZa izdelka I in J, za katera so definicije proizvodnega procesa ter v as razporejene materialne potrebe (koliine in roki za izdelavo) navedene v primeru izrauna materialnih potreb, elimo izdelati grobi terminski plan izdelave - na delovno uro natanno ugotoviti roke za izvedbo operacij na (predvidenih) delovnih nalogih za konno montao (sestavljanje) izdelkov, sestavljanje sklopov, sestavov in gradnikovter izdelavo sestavnih delov. Na vseh delovnih mestih ( TT , UU in VV ) se dela v eni izmeni, delovni dan traja od 7:00 do 15:00 delovne ure od 0 do 7:

7:007:00 8:008:00 9:009:00 10:0010:00 11:0011:00 12:0012:00 13:0013:00 14:0014:00 15:0015:00DU 0DU 0 DU 1DU 1 DU 2DU 2 DU 3DU 3 DU 4DU 4 DU 5DU 5 DU 6DU 6 DU 7DU 7

Kapacitete so torej 8 DU na dan (brez upotevanja odmora med delom in drugih izgub) - 40 DU v terminski enoti (tednu). ase za izvedbo operacij in prehodne ase med operacijami zaokroujemo navzgor na cele ure.Roki za zakljuek delovnih nalogov (dobavni roki) se nanaajo vedno na prvo uro zadevnega delovnega dneva.


asovni potek izdelave:

as izvedbe operacije Prehodni as Rok - delovni dan / ura Izdelek Koliina

Operacija Del-mesto top NU tmo DU zaetek zakljuek prehod

II 100 010 TT 0,5 + 0,10100 = 10,5 11 0,5 1 020 VV 1,5 + 0,20100 = 20,2 21 0,8 1 030 TT 0,0 + 0,30100 = 30,0 30 2,0 2 040 UU 1,0 + 0,10100 = 11,0 11 1,0 1 JJ 200 010 TT 0,5 + 0,10200 = 20,5 21 0,7 1

020 UU 1,0 + 0,08200 = 17,0 17 1,8 2 030 VV 1,5 + 0,10200 = 21,5 22 0,5 1 040 TT 0,0 + 0,06200 = 12,0 12 0,0 0 050 UU 0,5 + 0,05200 = 10,5 11 0,5 1 AA 200 010 VV 2,0 + (6,00200) /100 = 14,0 14 1,0 1 020 UU 0,5 + (8,00200) /100 = 16,5 17 0,5 1 BB 840 010 TT 0,3 + 0,05840 = 42,3 43 1,7 2 020 UU 1,0 + 0,02840 = 17,8 18 0,0 0 CC 600 010 VV 4,0 + 0,05600 = 34,0 34 1,5 2

473 / 0

464 / 6463 / 2 464 / 5467 / 4464 / 6 467 / 3471 / 4467 / 4 471 / 2

471 / 4 472/ 7

464 / 0

461 / 0458 / 1 460 / 7462 / 4461 / 0 462 / 4

462 / 4 463 / 7

457 / 4454 / 6 457 / 3457 / 7457 / 4 459 / 5

461 / 0458 / 6 460 / 7

453 / 0450 / 6 453 / 0453 / 0448 / 4 452 / 6

458 / 5457 / 7 459 / 5

450 / 6445 / 1 450 / 4




Gantogram - asovni potek izdelave:

DD 445 446 447 448 449 450 451 452 453 454 455 456 457 458 459 460 461 462 463 464 465 466 467 468 469 470 471 472 473 444

DN - 100 II / 473

OP 010

OP 010OP 020

OP 010OP 020

OP 010OP 020

OP 030OP 040

OP 050

OP 010OP 020

OP 030

OP 040DN - 200 JJ / 464

DN - 200 AA / 461

DN - 600 CC / 453

DN - 840 BB / 453

delovno mesto V

delovno mesto Tdelovno mesto U

medoperacijski zastoj

06.140 UGOTAVLJANJE POTREB PO KAPACITETAH

qqUgotavljanje detajlnih potreb po kapacitetahUgotavljanje detajlnih potreb po kapacitetah Za vsako operacijo na (predvidenih) delovnih nalogih je

znano delovno mesto, na katerem se operacija izvaja. Ko se za vsako operacijo ugotovi as, potreben za njeno

izvedbo in roke zaetka in zakljuka izvedbe, se s preureditvijo teh podatkov lahko ugotovi tudi potrebe po kapacitetah - zasedba delovnih mest po delovnih dnevih in urah.

Pogosto se pokae neenakomerna obremenitev ali celo preobremenitev posameznih delovnih mest (ve predvidenih delovnih nalogov oziroma operacij na njih hkrati konkurira za isto kapaciteto - delovno mesto).

To je le indikaciindikacijja a ppreobremenitvereobremenitve; v tem trenutku se ne ukrene niesar.


06.06.010 PRIMER UGOTAVLJANJA POTREB PO KAPACITETAH 1.

PRIMER UGOTAVLJANJA OBREMENITVE DELOVNIH MESTObremenitev delovnih mest TT, UU in VV v zadevnem planskem obdobju:

delovno

mesto T delovno mesto U

delovno mesto V

delovno mesto T

delovno mesto U

delovno mesto V

Terminska enota / del.dan potr. raz. potr. raz. potr. raz.

Terminska enota / del dan potr. raz. potr. raz. potr. raz.

43 445 7 8 8 8 46 460 8 7 8 7 8 446 8 8 8 8 461 8 8 8 8 447 8 8 8 8 462 4 8 4 8 8 448 8 8 8 4 8 463 6 8 7 8 8 449 8 8 8 8 8 464 5 8 8 2 8

44 450 4 8 2 8 8 8 47 465 0 8 8 8 451 8 8 8 8 8 466 8 8 8 8 452 8 8 8 6 8 467 4 8 8 3 8 453 8 8 8 468 8 8 8 8 454 2 8 8 8 469 8 8 8 8

45 455 8 8 8 8 48 470 8 8 8 8 456 8 8 8 8 471 2 8 4 8 8 457 3 8 4 8 1 8 472 8 7 8 8 458 8 10 8 15 8 473 8 8 8 459 4 13 8 13 8 474 8 6 8



06.06.020 PRIMER UGOTAVLJANJA POTREB PO KAPACITETAH 2.

Histogrami obremenitve delovnih mest TT , UU in VV :

DD 440 445 450 455 460 465 470 475 480TE 42 43 44 45 46 47 48 49 50

DU

16

8

delovno mesto T

DD 440 445 450 455 460 465 470 475 480TE 42 43 44 45 46 47 48 49 50

DU

16

8

delovno mesto U

DD 440 445 450 455 460 465 470 475 480TE 42 43 44 45 46 47 48 49 50

DU16

8

delovno mesto V

06.150 IZKUSTVENE KRIVULJE 1.

Zlasti v okolju posamine ali maloserijske proizvodnje s preteno ronim delom, kjer proizvodni postopki niso posebej natanni (nedefiniran nain delovanja, ohlapni asovni normativi), se vidi, da as za izdelavo posameznih (zaporednih) izdelkov s tevilom izdelanih izdelkov pada, opazen je efekt priuevanja (najpogosteje kvalificiranih) delavcev.

Lahko se predpostavi, da: bo as, potreben za izdelavo enote izdelka, manji

vsakokrat, ko se bo v isti seriji izdelava istega izdelka ponovila,

zmanjevanje asa za izdelavo ni linearno; najprej se as za izdelavo zmanjuje hitro, s tevilom izdelanih izdelkov pa vse poasneje,

je zmanjevanje mogoe izraziti z neko krivuljo -izkustveno krivuljo (tudi: krivuljo priuevanja).

Izkustvene krivuljeIzkustvene krivuljeLearning CurvesLearning Curves


Izkunje kaejo, da zmanjevanje asa za izdelavo poteka eksponencialno,

njegovo dinamiko pa doloa stopnja izkuenosti (koeficient uenja - priuevanja), ki ima vrednost naeloma manjo od 1.

Izkustvene krivulje je mogoe uporabiti tudi pri planiranju kapacitet,

najbolj uporabne so v okolju delovno intenzivne izdelave po naroilu (MtO) oziroma razvoja in izdelave po naroilu (EtO), kjer je vsaka vrsta izdelka v nekem smislu unikat, hkrati pa se izdelujejo majhne serije izdelkov iste vrste,

z njimi je mogoe prevideti pretone ase za serije inase za izdelavo posameznih izdelkov v serijah.

Najpogosteje se uporablja stopnja izkuenosti 0,8 (dele priuevanja pri skrajevanju izdelavnih asov je pri tem 1 - 0,8 = 20%).





Splona enaba izkustvene krivulje: , , ,1

miz i iz i it t Q

= loglog 2m=

kjer pomenitiz,i = povpreni as za izdelavo ene enote vrste izdelka i pri izdelavi koliine Qi ,tiz,i,1 = as (delovne ure) za izdelavo prvega izdelka vrste i, tiz,i,n = as (delovne ure) za izdelavo n-tega izdelka vrste i, tiz,i,Q = izdelavni as (delovne ure) za izdelavo koliine Qi izdelka vrste i, Qi = koliina vrste izdelkov i, za izdelavo katere se doloa asovni normativ,m = eksponent izkustvene krivulje, = stopnja izkuenosti (izraena kot decimalno tevilo).

1, , , , ,1

miz i Q iz i i iz i it t Q t Q

= = as za izdelavo neke koliine izdelkov (potrebne kapacitete -proizvodni interval):

as (asovni normativ) za izdelavo nekega izdelka iz te koliine izdelkov: 1 1

, , , ,1 ( 1)[ ]m miz i n iz it t n n =


06.07.010 PRIMER IZKUSTVENE KRIVULJE 1.

PRIMER DOLOANJA PRETONEGA ASA Z IZKUSTVENO KRIVULJOV podjetju, kjer se v manjih serijah izdelki izdelujejo preteno rono, planirajo izdelavo serije 20 enot izdelkov vrste J. Predvideva se, da bo za izdelavo prvega izdelka iz serije potrebno 100 delovnih ur, da pa se bodo asi izdelave nadaljnjih izdelkov zmanjevali po izkustveni krivulji s stopnjo izkuenosti 0,80. Koliken bo povpreni asza izdelavo enega izdelka? Koliko asa bo potrebno za izdelavo posameznih izdelkov? Koliken bo pretoni as (proizvodni interval) za celo serijo?

Eksponent izkustvene krivulje:log

logm = == 0,80 -0,09691 0,32193

0,301032

,iz Jt = -0,32193100 20 = 38,1205 38,1 DU/enoto izdelkaPovpreni as izdelave:

Proizvodni interval za celotno serijo: , ,iz J Qt= =1 0,32193100 20 762,4 DU

as za izdelavo posameznih (zaporednih) izdelkov:tiz,J,1 = 100,0 DUtiz,J,2 = 100 [ 21-0,32193 - ( 2-1)1-0,32193 ] = 59,999 DU 60,0 DU tiz,J,3 50,6 DUtiz,J,4 45,4 DU tiz,J,5 41,8 DU tiz,J,6 39,2 DU tiz,J,7 37,1 DU

: : : :

tiz,J,13 30,1 DU tiz,J,14 29,3 DU tiz,J,15 28,7 DU tiz,J,16 28,1 DUtiz,J,17 27,5 DU tiz,J,18 26,9 DU tiz,J,19 26,4 DU tiz,J,20 26,0 DU

06.07.020 PRIMER IZKUSTVENE KRIVULJE 2.

20

40

60

80

100

120

00 5 10 15 20

IZKUSTVENA KRIVULJA za stopnjo izkuenosti = 0,80

koliina izdelkov

as za izdelavo enote izdelka

Documents

Pvp 06 Plan Kapacitet