7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 1/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 2/181
CIP – Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana
27-188.627-175
LE GOFF, Jacques, 1924 Nastanek vic / Jacques Le Goff ; [prevod Katarina Rotar ; spremna besedaDu{an Mlacovi} ]. – Ljubljana : Studia humanitatis, 2008. – (Studia humanitatis)
Prevod dela: La naissance du Purgatoire
ISBN 978-961-6262-93-4
242032384
Jacques
LE GOFF
Nastanek vic
Jacques Le Goff
La naissance du Purgatoire
© Gallimard, 1981
© za slovensko izdajo Studia humanitatis 2009
Prevedla
Katarina Rotar
Ljubljana
2008
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 3/181
Vice, velika stvar!
sv. Katarina iz Genove
V poeziji vice presegajo nebesa in
pekel, pomenijo prihodnost, ki je prva dva nimata.
Chateaubriand
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 4/181
7
TRETJI KRAJ
V 16. stoletju, ~asu ostrih razprav med protestanti in katoli-ki, so reformatorji mo~no o~itali svojim nasprotnikom, da ver- jamejo v vice*, v to, ~emur je Luther dejal »tretji kraj«.1 Tega»izmi{ljenega« onstranstva v Svetem pismu ni.
Namenil sem se prikazati stoletja dolgo oblikovanje tega tre-tjega kraja od anti~nega judeo-kr{~anstva naprej in pokazati, da je nastal v ~asu razcveta srednjeve{kega Zahoda v drugi polovici
12. stoletja, nato pa prikazati bliskoviti uspeh, ki ga je do`ivel vstoletju, ki je sledilo. Za konec bom posku{al pojasniti, zakaj je vtesni zvezi z velikim zgodovinskim trenutkom, ki ga predstavljakr{~anstvo, in kako odlo~ilen je bil pri tem, da je nova dru`ba,nastala v neverjetnem razcvetu dveh stoletij in pol po letu 1000,posameznika sprejela ali zavrnila kot heretika.
Cilji vic
Redko imamo prilo`nost slediti zgodovinskemu razvojukak{nega verovanja, tudi ~e so v njem – in tako je z vicami – zbrane
* V pri~ujo~i izdaji francosko besedo purgatoire nadome{~a »o~i{~evali{~e« in bese-do Purgatoire »vice«. (Op. ur.)
1 V zvezi z Luthrom in vicami gl.: P. Althaus, »Luthers Gedanken über die letztenDinge«, Luther Jahrbuch, XXIII, 1941, str. 22–28.
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 5/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 6/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 7/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 8/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 9/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 10/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 11/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 12/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 13/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 14/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 15/181
PRVI DEL
ONSTRANSTVA PRED VICAMI
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 16/181
31
I
ANTI^NI IMAGINARIJISrednjeve{ke vice posegajo po motivih, ki so se pojavili v
zelo starih ~asih: tema, ogenj, muke, most preizku{nje in preho-da, gora, reka itn. Tu so {e prvine, ki so jih skorajda sprejele, a sose jim navsezadnje odrekle: pa{niki, blodenje. Nekatere motiveso zavrnile `e kar takoj: reinkarnacijo, metempsihozo. Najprejbom torej govoril o teh ov~icah, ki so pri{le od drugod in od
dale~ – nekatere od zelo dale~ v prostoru in ~asu.^e v dosje vic vklju~imo te starodavne religije, pomeni, da
vice umestimo v skupek re{itev enega samega problema: struk-ture drugega sveta, imaginarija onstranstva kot prikaza njihovefunkcije. V nekaterih primerih bomo zaradi sklicevanja na drugereligije naleteli na realne, zgodovinske dedi{~ine: ogenj, deni-mo, se je selil iz stare Indije na kr{~anski Zahod in ogenj v vi-cah je zdru`il {tevilne ognje, ki so jih tod in tam pri`igali skozi
~as. Ka`e, da je egiptovski model mo~no vplival na popeklitevpoznej{ih drugih svetov. V~asih ima primerjava z drugimi religij-skimi onstranstvi zgolj logi~no vrednost, je zgolj prikaz sistemovonstranstva in tega, kako razli~no so re{evali skupni problem. Aline gre pri ujemanju med temi re{itvami in kr{~ansko re{itvijo,to je vicami, samo za enak odgovor, ne da bi mogli biti zares
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 17/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 18/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 19/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 20/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 21/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 22/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 23/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 24/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 25/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 26/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 27/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 28/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 29/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 30/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 31/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 32/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 33/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 34/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 35/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 36/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 37/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 38/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 39/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 40/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 41/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 42/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 43/181
85
II
O^ETJE VIC
Aleksandrija: dva gr{ka »utemeljitelja« vic
Prava zgodovina vic se za~ne s paradoksom, in to dvojnim.Ljudje, ki jim upravi~eno pravimo »utemeljitelji« nauka o vicah,so gr{ki teologi. Njihovi pogledi so v gr{kem kr{~anstvu nemarares odmevali, vendar {e niso prinesli pojma vic v pravem pome-
nu besede. Sploh pa so bile vice v srednjem veku eno glavnih jabolk spora med gr{kimi in rimskimi kristjani. Poleg tega jeteorija, kakr{no so razvili ti gr{ki teologi in je dala temelje za-metkom vic, po mnenju kr{~anstva – ne le rimskega, ampak tudigr{kega – kratko malo hereti~na. Nauk o vicah se je torej za~elz zgodovinsko ironijo. V pri~ujo~i knjigi se ne bom ukvarjal zgr{kimi pojmovanji onstranstva – izjema je le njihovo soo~enje sstali{~i rimskih kristjanov o vicah na drugem lyonskem koncilu
leta 1274 in nato na florentinskem koncilu v letih 1438–1439,ki pa `e pade iz kronolo{ke sheme te knjige. Zaradi razhajanjmed obema Cerkvama, med obema svetovoma, ki so se za~ela vpozni antiki, je zgodovina vic zahodna in rimska zadeva. Vendarmoramo na za~etku geneze vic omeniti gr{ka »izumitelja« vic,Klementa Aleksandrijskega (umrl pred letom 215) in Origena
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 44/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 45/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 46/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 47/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 48/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 49/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 50/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 51/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 52/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 53/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 54/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 55/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 56/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 57/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 58/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 59/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 60/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 61/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 62/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 63/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 64/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 65/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 66/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 67/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 68/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 69/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 70/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 71/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 72/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 73/181
NASTANEK VIC
Legendarna Teodorikova kazen spada v tisti del dosjeja vic, ki je bil namenjen politiki. Mo~no oro`je v rokah Cerkve je bilo, daje lahko lai~nemu voditelju grozila z mukami v onstranstvu ^e
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 74/181
146
je lahko lai~nemu voditelju grozila z mukami v onstranstvu. ^e
je lahko pokazala na slavnega umrlega v kaznovalnem ognju, je stem gro`njo dokazala; to je bil zgled brez primere. Imaginarij on-stranstva je bil politi~no oro`je. Toda Gregor Veliki je imel na vo-ljo le pekel, se pravi skrajno oro`je, primerno za skrajne primere.[ele z vicami se je dalo gro`njo uravnote`iti. In {e druga napovedv tem videnju: kralja, ki je preganjal kristjane, so v peklenskiogenj poslali skozi vulkan, in to na Siciliji. V srednjem veku sose spominjali tega ognjenega ustja, v katerem so posku{ali videti
ena izmed vrat v vice.
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 75/181
147
III
ZGODNJI SREDNJI VEK
Mirovanje nauka in razcvetanje videnj
V petih stoletjih med Gregorjem Velikim in 12. stoletjem sozametki vic obmirovali. Vendar je bil ogenj {e zmeraj tam. Karzadeva teorijo, morda res ni bilo nobenih teolo{kih novosti, todana podro~ju videnj in domi{ljijskih potovanj v onstranstvo, naliturgi~nem podro~ju je nastal prostor za ~istilni ogenj, vezi med`ivimi in umrlimi pa so se zgostile. Zakaj bi nas to obdobje, vkaterem se, kar zadeva koncepcije onstranstva, ni dosti zgodilo,sploh zanimalo? Z njim se ne bom ukvarjal zato, da bi ustregeltradiciji kronolo{kih predstavitev. Prav narobe, rad bi poka-zal, da zgodovinski ~as ni ne uniformno hiter ne sklenjen. Nana{em podro~ju je teh pet stoletij dolgo obdobje, v katerem jerazmi{ljanje o onstranstvu na videz obmirovalo.
Bralec lahko razume nápak dvoje zadev. Prvi nesporazum
bi utegnil nastati, ker so navedena besedila na videz neurejena.Omenil bom nekaj velikih imen tedanje kr{~anske misli, kot soAlkuin, Janez Skot, Hraban Maver, Raterij iz Verone, Lanfrank,ki o na{i temi niso dosti povedali, a je pomenljiva prav talakoni~nost. [ele besedila drugega in tretjega reda bodo jasneje
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 76/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 77/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 78/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 79/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 80/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 81/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 82/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 83/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 84/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 85/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 86/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 87/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 88/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 89/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 90/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 91/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 92/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 93/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 94/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 95/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 96/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 97/181
NASTANEK VIC
molijo, bedijo in delijo milo{~ine v dobro po~itka du{ v mukah, dabo tako ve~ radosti v nebesih in da bo vrag premagan in razo~aran.«
Ko se je na{ mo` vrnil v domovino, je sporo~ilo skrbno preneselsvetemu o~etu opatu in bratom. Ko so ga ti sli{ali, so se s srci, polnimiradosti, zahvalili Bogu, molitvam dodali {e ve~ molitev, milo{~inam
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 98/181
192
{e ve~ milo{~in in si zagrizeno prizadevali za po~itek rajnih. Svetio~e opat je vsem samostanom predlagal, da bi na dan po praznikuvseh svetih, prvi dan novembrskih kalend, povsod slavili spomin navse verne in tako njihovim du{am zagotovili pokoj, da bi zasebnoin javno obhajali ma{e s psalmi in milo{~ino, da bi milo{~ino brezzadr`kov delili med vse reve`e: tako bi vra`jemu sovra`niku zadalihuj{e udarce, kristjana, ki trpi v tem peklu, pa bi navdajalo upanje naBo`jo milost.
Nekaj let pozneje je slavni italijanski menih in kardinal PeterDamiani napisal Odilov `ivljenjepis, ki ga je skorajda v celotiprepisal od Jotsualda; tako je ta epizoda zaslovela.45 Jakob izVoragine jo je v 13. stoletju omenil v Zlati legendi: »Sveti PeterDamiani pripoveduje, da je sveti Odilo, clunyjski opat, izvedel,da je v bli`ini nekega vulkana na Siciliji velikokrat sli{ati krikein rjovenje demonov, ki se prito`ujejo, da so jim milo{~ine in mo-litve iztrgale iz rok du{e rajnih, nakar je naro~il, naj v njegovihsamostanih po prazniku vseh svetih obhajajo spomin na rajne. To je nato sprejela vsa Cerkev.« Jakob iz Voragine je pisal sredi 13.stoletja – zgodovino je torej interpretiral v lu~i vic, ki so tedaj`e obstajale. Ko pa sta Odilovo `ivljenje pisala Jotsuald in PeterDamiani, so vice {ele nastajale. Cluny je tako pomemben mejnik.Pojavi se natan~no dolo~en kraj – gora, ki bruha ogenj; oblikujese klju~na liturgi~na praksa – umrli, zlasti tisti, ki potrebujejopripro{nje, dobijo v cerkvenem koledarju svoj dan.
45 Jotsualdovo besedilo je v PL, zv. 142, 888–891, besedilo Petra Damianija pa v PL, zv. 144, 925–944.
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 99/181
DRUGI DEL
12. STOLETJE – NASTANEK VIC
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 100/181
195
STOLETJE VELIKEGA RAZCVETA
Dvanajsto stoletje je bilo stoletje eksplozije rimskega
kr{~anstva. Sistem dru`benih odnosov se je po po~asnem zorenjuspremenil. Su`enjstvo je dokon~no izginilo, veleposest iz pozneantike in zgodnjega srednjega veka se je korenito preobrazila.Uveljavil se je fevdalni sistem, ki je izoblikoval dvojno hierar-hijo, dvojno oblast. Prvi in temeljni razcep je lo~il oblastnike,gospodo, od mno`ice kmetov, ki so bili podvr`eni njihovi pravicido upravljanja s fevdom. Zaradi teh pravic je gospoda kmetompobirala precej{en del proizvoda njihovega dela predvsem v
obliki dajatev v naravi, ~edalje bolj pa tudi v denarju (obstajaleso tudi dajatve v obliki delovne sile, vendar so postajale tlakevse redkej{e): to je bila fevdalna renta. Gospoda je imela oblastnad mno`ico kmetov (nad podlo`niki, ki so bili podvr`eni go-spostvu, pode`elani, ljudmi z nekdanjega posestva, ki so bilivredni prezira tudi z moralnega vidika) s celim skupkom pravic,od katerih so bile ob ekonomskem izkori{~anju najpomembnej{esodne pravice. Drugi razcep je nastal znotraj razreda oblastnikov.
Elita, sestavljena iz posestnikov najpomembnej{ih gospostev, si je z vezmi vazalstva podredila malo in srednje vite{ko plemstvo.Gospod je v zameno za skupek uslug, zlasti voja{kih, pa tudi vobliki pomo~i in svetovanja, naklonil vazalu svoje varstvo in mu
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 101/181
NASTANEK VIC
*Zdaj bom postopoma zo`eval in poglabljal raziskavo, tako
da se bo vzpostavila logika vic. Ta logika dobiva sistemati~noobliko v dveh smereh: v prvi, teolo{ki smeri sledi razvoju sis-tema odre{itve in se nato tesno pove`e z razvojem pojmovanjgreha in pokore ter z razvojem razdelanega nauka o poslednji
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 102/181
198
greha in pokore ter z razvojem razdelanega nauka o poslednjisodbi; druga, imaginarna smer opredeli naravo in funkcije ognjain se nato osredoto~i na kraj o~i{~evanja v onstranstvu. Mojakulturnogeografska in kulturnosociolo{ka raziskava, v katerisem doslej posku{al zajeti vse izraze onstranstva v celotnemkr{~anskem svetu, se bo osredoto~ila – ne da bi pustila vnemarkaterokoli pomembno pri~evanje – na kraje in okolja, kjer jepri{lo do odlo~itve, to je, kjer so nastale vice. Poiskal in opredelilbom sredi{~a, kjer je pri{lo do dokon~ne teolo{ke in doktrinalnedodelave, ter obmo~ja, kjer se je imaginarni zemljepis onstran-stva zasidral v tuzemskih zemljepisnih danosti. Ker se mi zdi,da pojav izra`a veliko mutacijo dru`be, bom naposled analiziralna~in, kako so vice dobile mesto v tem rojevanju nove dru`be.Osrednji del pri~ujo~e knjige bo temeljil na teh {tirih elementih.
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 103/181
199
IV
^ISTILNI OGENJ
Za~etek 12. stoletja: pridobitve in neodlo~nosti
Na za~etku 12. stoletja je odnos do umrlih, kot ga razbiramoiz dokumentov duhov{~ine in Cerkve, slede~: po poslednji sod-bi bosta za vse ve~ne ~ase obstajali dve skupini ljudi, izbraniin pogubljeni. Njihovo usodo v glavnem dolo~i vedênje za ~asa`ivljenja – vera in dobra dela odlo~ajo o odre{itvi, brezbo`nost
in hudodelski grehi vodijo v pekel. Glede tega, kaj je med smrtjoin vstajenjem, nauk ni posebno natan~en. Po mnenju nekaterihrajni po smrti ~akajo v grobovih ali v tema~nem in nevtralnemobmo~ju, ki je tako kot {eol iz Stare zaveze povezan z grobom, onjihovi dokon~ni usodi pa bo odlo~ila sodba. Po mnenju drugih,in teh je ve~, so du{e sprejete v razli~na bivali{~a. Eno teh bivali{~ je posebno, in to je Abrahamovo naro~je, v katerem se zbirajopravi~ne du{e, ki gredo na kraj osve`itve in miru, medtem ko ~aka-
jo na raj v pravem pomenu besede. Pri ve~ini umrlih je – po vsemvidezu je cerkvena oblast podpirala to stali{~e – takoj po smrtiodlo~eno, v katero od dveh kategorij spadajo: v kategorijo tistih,ki so povsem dobri, mu~encev, svetnikov, popolnih pravi~nikov, kigredo pri pri~i v raj in se radoste ob gledanju Boga, kar je najvi{ja
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 104/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 105/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 106/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 107/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 108/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 109/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 110/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 111/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 112/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 113/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 114/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 115/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 116/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 117/181
NASTANEK VIC IV. ^ISTILNI OGENJ
in delati milostna dela.«34 Tako se je vzpostavila povezava medobujanjem spomina na dan 2. novembra, ki so ga stoletje prejuveljavili v Clunyju, in nastajajo~imi vicami – liturgi~na verigamed `ivimi in mrtvimi, ovita okoli vic.
Pari{ki elaborati
Kon~ajmo z dvema eminentnima magistroma in pari{kimakancelarjema. Peter iz Poitiersa († 1205) je v petih knjigah Teolo{kih izrekov, napisanih pred letom 1170, razpravljal o enemvpra{anju: »^e nekdo sklepa takole: ta dva, od katerih je edenzakrivil smrtni greh in hkrati odpustljivega, drugi pa le odpustljivgreh, ki je enak odpustljivemu grehu prvega, bosta kaznovana z
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 118/181
228 229
34 Gl.: Longère, Œuvres oratoires de maîtres parisiens au XII e siècle, op. cit., zv. 2,str. 144, op. 16: Quia vero sunt quidam qui in purgatoriis poliantur, ideo de eis tanquamde indignioribus hodierna die agimus, pro eis orantes, oblationes, et elemosinas facien-tes.
neenakim trpljenjem, kajti oni prvi bo trpel ve~no in drugi le vo~i{~evali{~u (in purgatoriis), in sleherne ~istilne muke ( poena
purgatoria) bodo manj{e od vsakr{nega ve~nega trpljenja, in tadrugi si ne zaslu`i, da bi bil bolj kaznovan za odpustljivi greh kot
oni prvi za svoj drugi greh: torej bi bili nepravi~ni do tega dru-gega. To ni pravilno. Ta dva, ki sta kriva enakega odpustljivegagreha, si zaslu`ita, da sta enako kaznovana za ta greha, vendarbo eden kaznovan v tem `ivljenju in drugi v ~istilnem ognju ( inigne purgatorio), in sleherno trpljenje na tem svetu je manj{eod vsakr{nega trpljenja v ~istilnem ognju (ignis purgatorii): bilibi torej nepravi~ni do njega.«33 Ta izvrstna analiza, v kateri jePeter iz Poitiersa na predve~er nastanka vic zbral ves besed-
njak s podro~ja o~i{~evanja, poudarja vez med o~i{~evali{~emin odpustljivim grehom, uporablja izraz in purgatoriis, ki ka`ena prostorsko umestitev, in odra`a `e skoraj pretirano skrb zaprera~unavanje pokore in o~i{~evanja, prav kakor je bilo zna~ilnoza delovanje vic v 13. stoletju.
Tudi Prevostin iz Cremone, ki je bil prav tako pari{ki kan-celar († 1210), je v nedatirani pridigi v po~astitev spomina narajne uporabil izraz in purgatoriis: »Ker so nekateri osna`eni
v o~i{~evali{~ih, se moramo potemtakem ukvarjati z njimi, sajso danes poni`ani, in moliti moramo zanje, darovati milo{~ino
33 PL, zv. 211, 1064.
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 119/181
231
V
»LOCUS PURGATORIUS«
Kraj o~i{~evanja
Ogenj sredi 12. stoletja ni ozna~eval le kraja, temve~ je razentega posku{al prostorsko umestiti fazo o~i{~evanja, skozi kateroso {li nekateri rajni. Vendar pri tem ni zadostovalo, da so indivi-dualizirali dolo~en prostor v onstranstvu. Ne da bi bralca zasuls preve~ podrobnostmi, ga moram tu vpeljati v tehni~no razi-skovanje; raziskave so se namre~ osredoto~ale na nekatere krajein okolja, v katerih so v 12. stoletju izdelali kr{~anski nauk. In
ker smo pri{li do trenutka, ko se bodo pojavile vice kot dolo~enkraj, na slovni~ni ravni pa kot samostalnik purgatorium (db.o~i{~evali{~e) moram omeniti problem avtenti~nosti besedil1 indatiranja.
Med letoma 1170 in 1180: o avtorjih in datumih
Erudite so v preteklosti ter sem in tja vse do danes zavedla be-
sedila, ki so jih pomotoma pripisali cerkvenim avtorjem, umrlimpred letom 1170. Zaradi tega so verjeli, da so vice nastale ̀ e prej.
1 Za podrobnosti o vicah gl. Dodatek II.
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 120/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 121/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 122/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 123/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 124/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 125/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 126/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 127/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 128/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 129/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 130/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 131/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 132/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 133/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 134/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 135/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 136/181
VI
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 137/181
267
VICE MED SICILIJO IN IRSKO
Imaginarna potovanja v onstranstvo – od Dritelmovega vi-
denja do videnja Karla Debelega – ki so jih srednjeve{ki ljudjeimeli za »realna«, ~etudi so bila predstavljena kot sanje (som-mia), so potovanja `ivih, katerih telo je ostalo na zemlji in ka-mor se je njihova du{a vrnila. Ta videnja so se nadaljevala skozicelo 12. stoletje. Odlo~ilna stopnja pri nastajanju vic je bilo ssvojim dvojnim zemljepisom, tuzemskim in onstranskim, zadnjetovrstno videnje, Purgatorij sv. Patrika. Vidimo tudi, kako se je oblikoval drug tip pripovedi, ki je nato v 13. stoletju sprejel
vice z odprtimi rokami in skrbel za njihov {irok prodor. To sopripovedi o tem, kako se `ivim prikazujejo rajni, ki prestajajo~istilne muke in pridejo, da bi od `ivih zahtevali pripro{nje alipa jih posvarili, da se morajo pobolj{ati, ~e se ho~ejo izogniti~istilnim mukam. To je pravzaprav povzemanje zgodb iz 4. knji-ge Dialogov Gregorja Velikega, le da te prikazni na zemlji nisove~ zato, da bi se o~istile preostanka svojih napak, ampak so naizrednem kratkotrajnem dopustu, za ~as enih sanj.
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 138/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 139/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 140/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 141/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 142/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 143/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 144/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 145/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 146/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 147/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 148/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 149/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 150/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 151/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 152/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 153/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 154/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 155/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 156/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 157/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 158/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 159/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 160/181
VII
LOGIKA VIC
Umrli obstajajo le prek `ivih in zanje. Inocenc III. je to pove-
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 161/181
315
dal takole: ̀ ivi se ukvarjajo z umrlimi, ker so sami bodo~i mrtve-ci. Prihodnost v kr{~anski dru`bi, zlasti v srednjem veku, nimazgolj kronolo{kega pomena, pa~ pa predvsem eshatolo{ki po-men. Narava in nadnarava, ta svet in onstranstvo, v~eraj, danes in jutri ter zmeraj in ve~nost – vse je zdru`eno, narejeno je iz istegatkiva, ki ni brez dogodkov, kot so rojstvo, smrt, vstajenje, ni brezkakovostnih preobratov, kot je spreobrnitev, ter nepri~akovanihdogodkov, kot je ~ude`. V svoji dvoumni vlogi je Cerkev pov-
sod: nadzira in re{uje, upravi~uje in spodbija uveljavljeni red.Od konca 4. stoletja do sredine 12. stoletja, to je od Avgu{tinado prelata Otona iz Freisinga, strica Friderika Barbarosse, jedru`ba `ivela po bolj ali manj idealnem zgledu Bo`je dr`ave.Najpomembnej{e je bilo to, da se tuzemska dr`ava, ~etudi ne-popolna, ne bi prevesila na hudi~evo stran, na stran zla. Tako jeostalo tudi po 12. stoletju. Dokler se je obdr`al ta fevdalni svetmogo~nikov in {ibkih, dobrih in hudobnih, belih in ~rnih, je satan
silovito napadal in stra{il.Toda v ~asu razcveta kr{~anstva, se pravi med koncem 11.in sredino 13. stoletja (ali ~e uporabimo lo~nici u~enjakov, od
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 162/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 163/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 164/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 165/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 166/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 167/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 168/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 169/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 170/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 171/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 172/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 173/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 174/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 175/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 176/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 177/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 178/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 179/181
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 180/181
NASTANEK VIC
O tej evoluciji pri~a celo liturgija. Ta v zvezi z vicami ni povedala{e ni~esar, a se je po~asi `e odpirala novi klasifikaciji umrlih,ki je imela posledice v ceremonialu, kjer se je uveljavljala skrbza usodo posameznika. To vidimo v Sumi o cerkvenih slu`bahJaneza Beleta, kanonika pari{ke Notre-Dame iz ~asa pred letom
1165:
O opravljanju slu`be (bo`je) za rajne»Preden je telo umito in zavito v mrli{ki prt, mora duhovnik alinjegov vikar priti z blagoslovljeno vodo na kraj, kjer le`i, in izgo-varjati zanj molitve k Bogu, rotiti mora svetnike in jih prositi, najsprejmejo njegovo du{o in jo ponesejo na kraj radosti. Res obstajajodu{e, ki so popolne, ki takoj ob izstopu iz teles odletijo v nebesa.
Obstajajo {e druge, povsem slabe, ki takoj padejo v pekel. So pa {edruge srednje (medie) ki jih je treba na ta na~in priporo~iti Tako
7/25/2019 LGoff
http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 181/181
354
druge, srednje (medie), ki jih je treba na ta na~in priporo~iti. Takoravnamo tudi za zle, vendar le za vsak primer. Umito in v mrli{kiprt ovito telo je treba odnesti v cerkev, in tedaj je treba peti ma{o.« 54
Sledi Avgu{tinovo besedilo, ki ga ponavlja tudi Gracijanov Dekret , o {tirih kategorijah, ki so {e ukle{~ene med izbrane inpogubljene.
S. G. F. Brandon je zapisal, da »je Cerkev izumila idejo vic,zato da bi zasula prepad med interesi posameznika, ~igar pot trajasedemdeset let (three-score years and ten), in interesi ~love{kegarodu, ki obsegajo tiso~letja (prepad, ki se ga hebrejski religijinikoli ni zares posre~ilo zapolniti).« 55
54 Jean Beleth. Summa de ecclesiasticis officiis, ur. H. Duteil, Corpus ChristianorumContinuatio Mediaevalis, 41, A. Turnhout, 1971, str. 317 sqq.
55 S. G. F. Brandon, Man and his Destiny in the Great Religions, Manchester Univer-sity Press, 1962, str. 234.
Recommended