LGoff

7/25/2019 LGoff

http://slidepdf.com/reader/full/lgoff 1/181

7/25/2019 LGoff


CIP – Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

27-188.627-175

LE GOFF, Jacques, 1924 Nastanek vic / Jacques Le Goff ; [prevod Katarina Rotar ; spremna besedaDu{an Mlacovi} ]. – Ljubljana : Studia humanitatis, 2008. – (Studia humanitatis)

Prevod dela: La naissance du Purgatoire

ISBN 978-961-6262-93-4

242032384

Jacques

LE GOFF

Nastanek vic

Jacques Le Goff

La naissance du Purgatoire

© Gallimard, 1981

© za slovensko izdajo Studia humanitatis 2009

Prevedla

Katarina Rotar

Ljubljana

2008

7/25/2019 LGoff


Vice, velika stvar!

sv. Katarina iz Genove

V poeziji vice presegajo nebesa in

pekel, pomenijo prihodnost, ki je prva dva nimata.

Chateaubriand

7/25/2019 LGoff


7

TRETJI KRAJ

V 16. stoletju, ~asu ostrih razprav med protestanti in katoli-ki, so reformatorji mo~no o~itali svojim nasprotnikom, da ver- jamejo v vice*, v to, ~emur je Luther dejal »tretji kraj«.1 Tega»izmi{ljenega« onstranstva v Svetem pismu ni.

Namenil sem se prikazati stoletja dolgo oblikovanje tega tre-tjega kraja od anti~nega judeo-kr{~anstva naprej in pokazati, da je nastal v ~asu razcveta srednjeve{kega Zahoda v drugi polovici

12. stoletja, nato pa prikazati bliskoviti uspeh, ki ga je doìvel vstoletju, ki je sledilo. Za konec bom posku{al pojasniti, zakaj je vtesni zvezi z velikim zgodovinskim trenutkom, ki ga predstavljakr{~anstvo, in kako odlo~ilen je bil pri tem, da je nova dru`ba,nastala v neverjetnem razcvetu dveh stoletij in pol po letu 1000,posameznika sprejela ali zavrnila kot heretika.

Cilji vic

Redko imamo prilo`nost slediti zgodovinskemu razvojukak{nega verovanja, tudi ~e so v njem – in tako je z vicami – zbrane

* V pri~ujo~i izdaji francosko besedo purgatoire nadome{~a »o~i{~evali{~e« in bese-do Purgatoire »vice«. (Op. ur.)

1 V zvezi z Luthrom in vicami gl.: P. Althaus, »Luthers Gedanken über die letztenDinge«, Luther Jahrbuch, XXIII, 1941, str. 22–28.

7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


PRVI DEL

ONSTRANSTVA PRED VICAMI

7/25/2019 LGoff


31

I

ANTI^NI IMAGINARIJISrednjeve{ke vice posegajo po motivih, ki so se pojavili v

zelo starih ~asih: tema, ogenj, muke, most preizku{nje in preho-da, gora, reka itn. Tu so {e prvine, ki so jih skorajda sprejele, a sose jim navsezadnje odrekle: pa{niki, blodenje. Nekatere motiveso zavrnile è kar takoj: reinkarnacijo, metempsihozo. Najprejbom torej govoril o teh ov~icah, ki so pri{le od drugod in od

dale~ – nekatere od zelo dale~ v prostoru in ~asu.ê v dosje vic vklju~imo te starodavne religije, pomeni, da

vice umestimo v skupek re{itev enega samega problema: struk-ture drugega sveta, imaginarija onstranstva kot prikaza njihovefunkcije. V nekaterih primerih bomo zaradi sklicevanja na drugereligije naleteli na realne, zgodovinske dedi{~ine: ogenj, deni-mo, se je selil iz stare Indije na kr{~anski Zahod in ogenj v vi-cah je zdruìl {tevilne ognje, ki so jih tod in tam priìgali skozi

~as. Kaè, da je egiptovski model mo~no vplival na popeklitevpoznej{ih drugih svetov. V~asih ima primerjava z drugimi religij-skimi onstranstvi zgolj logi~no vrednost, je zgolj prikaz sistemovonstranstva in tega, kako razli~no so re{evali skupni problem. Aline gre pri ujemanju med temi re{itvami in kr{~ansko re{itvijo,to je vicami, samo za enak odgovor, ne da bi mogli biti zares

7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


85

II

OÊTJE VIC

Aleksandrija: dva gr{ka »utemeljitelja« vic

Prava zgodovina vic se za~ne s paradoksom, in to dvojnim.Ljudje, ki jim upravi~eno pravimo »utemeljitelji« nauka o vicah,so gr{ki teologi. Njihovi pogledi so v gr{kem kr{~anstvu nemarares odmevali, vendar {e niso prinesli pojma vic v pravem pome-

nu besede. Sploh pa so bile vice v srednjem veku eno glavnih jabolk spora med gr{kimi in rimskimi kristjani. Poleg tega jeteorija, kakr{no so razvili ti gr{ki teologi in je dala temelje za-metkom vic, po mnenju kr{~anstva – ne le rimskega, ampak tudigr{kega – kratko malo hereti~na. Nauk o vicah se je torej za~elz zgodovinsko ironijo. V pri~ujo~i knjigi se ne bom ukvarjal zgr{kimi pojmovanji onstranstva – izjema je le njihovo soo~enje sstali{~i rimskih kristjanov o vicah na drugem lyonskem koncilu

leta 1274 in nato na florentinskem koncilu v letih 1438–1439,ki pa è pade iz kronolo{ke sheme te knjige. Zaradi razhajanjmed obema Cerkvama, med obema svetovoma, ki so se za~ela vpozni antiki, je zgodovina vic zahodna in rimska zadeva. Vendarmoramo na za~etku geneze vic omeniti gr{ka »izumitelja« vic,Klementa Aleksandrijskega (umrl pred letom 215) in Origena

7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


NASTANEK VIC

Legendarna Teodorikova kazen spada v tisti del dosjeja vic, ki je bil namenjen politiki. Mo~no oro`je v rokah Cerkve je bilo, daje lahko lai~nemu voditelju grozila z mukami v onstranstvu ê

7/25/2019 LGoff


146

je lahko lai~nemu voditelju grozila z mukami v onstranstvu. ê

je lahko pokazala na slavnega umrlega v kaznovalnem ognju, je stem gro`njo dokazala; to je bil zgled brez primere. Imaginarij on-stranstva je bil politi~no oro`je. Toda Gregor Veliki je imel na vo-ljo le pekel, se pravi skrajno oro`je, primerno za skrajne primere.[ele z vicami se je dalo gro`njo uravnoteìti. In {e druga napovedv tem videnju: kralja, ki je preganjal kristjane, so v peklenskiogenj poslali skozi vulkan, in to na Siciliji. V srednjem veku sose spominjali tega ognjenega ustja, v katerem so posku{ali videti

ena izmed vrat v vice.

7/25/2019 LGoff


147

III

ZGODNJI SREDNJI VEK

Mirovanje nauka in razcvetanje videnj

V petih stoletjih med Gregorjem Velikim in 12. stoletjem sozametki vic obmirovali. Vendar je bil ogenj {e zmeraj tam. Karzadeva teorijo, morda res ni bilo nobenih teolo{kih novosti, todana podro~ju videnj in domi{ljijskih potovanj v onstranstvo, naliturgi~nem podro~ju je nastal prostor za ~istilni ogenj, vezi medìvimi in umrlimi pa so se zgostile. Zakaj bi nas to obdobje, vkaterem se, kar zadeva koncepcije onstranstva, ni dosti zgodilo,sploh zanimalo? Z njim se ne bom ukvarjal zato, da bi ustregeltradiciji kronolo{kih predstavitev. Prav narobe, rad bi poka-zal, da zgodovinski ~as ni ne uniformno hiter ne sklenjen. Nana{em podro~ju je teh pet stoletij dolgo obdobje, v katerem jerazmi{ljanje o onstranstvu na videz obmirovalo.

Bralec lahko razume nápak dvoje zadev. Prvi nesporazum

bi utegnil nastati, ker so navedena besedila na videz neurejena.Omenil bom nekaj velikih imen tedanje kr{~anske misli, kot soAlkuin, Janez Skot, Hraban Maver, Raterij iz Verone, Lanfrank,ki o na{i temi niso dosti povedali, a je pomenljiva prav talakoni~nost. [ele besedila drugega in tretjega reda bodo jasneje

7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


NASTANEK VIC

molijo, bedijo in delijo milo{~ine v dobro po~itka du{ v mukah, dabo tako ve~ radosti v nebesih in da bo vrag premagan in razo~aran.«

Ko se je na{ mo` vrnil v domovino, je sporo~ilo skrbno preneselsvetemu o~etu opatu in bratom. Ko so ga ti sli{ali, so se s srci, polnimiradosti, zahvalili Bogu, molitvam dodali {e ve~ molitev, milo{~inam

7/25/2019 LGoff


192

{e ve~ milo{~in in si zagrizeno prizadevali za po~itek rajnih. Svetio~e opat je vsem samostanom predlagal, da bi na dan po praznikuvseh svetih, prvi dan novembrskih kalend, povsod slavili spomin navse verne in tako njihovim du{am zagotovili pokoj, da bi zasebnoin javno obhajali ma{e s psalmi in milo{~ino, da bi milo{~ino brezzadr`kov delili med vse reveè: tako bi vra`jemu sovra`niku zadalihuj{e udarce, kristjana, ki trpi v tem peklu, pa bi navdajalo upanje naBo`jo milost.

Nekaj let pozneje je slavni italijanski menih in kardinal PeterDamiani napisal Odilov ìvljenjepis, ki ga je skorajda v celotiprepisal od Jotsualda; tako je ta epizoda zaslovela.45 Jakob izVoragine jo je v 13. stoletju omenil v Zlati legendi: »Sveti PeterDamiani pripoveduje, da je sveti Odilo, clunyjski opat, izvedel,da je v bliìni nekega vulkana na Siciliji velikokrat sli{ati krikein rjovenje demonov, ki se pritoùjejo, da so jim milo{~ine in mo-litve iztrgale iz rok du{e rajnih, nakar je naro~il, naj v njegovihsamostanih po prazniku vseh svetih obhajajo spomin na rajne. To je nato sprejela vsa Cerkev.« Jakob iz Voragine je pisal sredi 13.stoletja – zgodovino je torej interpretiral v lu~i vic, ki so tedajè obstajale. Ko pa sta Odilovo ìvljenje pisala Jotsuald in PeterDamiani, so vice {ele nastajale. Cluny je tako pomemben mejnik.Pojavi se natan~no dolo~en kraj – gora, ki bruha ogenj; oblikujese klju~na liturgi~na praksa – umrli, zlasti tisti, ki potrebujejopripro{nje, dobijo v cerkvenem koledarju svoj dan.

45 Jotsualdovo besedilo je v PL, zv. 142, 888–891, besedilo Petra Damianija pa v PL, zv. 144, 925–944.

7/25/2019 LGoff


DRUGI DEL

12. STOLETJE – NASTANEK VIC

7/25/2019 LGoff


195

STOLETJE VELIKEGA RAZCVETA

Dvanajsto stoletje je bilo stoletje eksplozije rimskega

kr{~anstva. Sistem dru`benih odnosov se je po po~asnem zorenjuspremenil. Suènjstvo je dokon~no izginilo, veleposest iz pozneantike in zgodnjega srednjega veka se je korenito preobrazila.Uveljavil se je fevdalni sistem, ki je izoblikoval dvojno hierar-hijo, dvojno oblast. Prvi in temeljni razcep je lo~il oblastnike,gospodo, od mnoìce kmetov, ki so bili podvrèni njihovi pravicido upravljanja s fevdom. Zaradi teh pravic je gospoda kmetompobirala precej{en del proizvoda njihovega dela predvsem v

obliki dajatev v naravi, ~edalje bolj pa tudi v denarju (obstajaleso tudi dajatve v obliki delovne sile, vendar so postajale tlakevse redkej{e): to je bila fevdalna renta. Gospoda je imela oblastnad mnoìco kmetov (nad podlo`niki, ki so bili podvrèni go-spostvu, podeèlani, ljudmi z nekdanjega posestva, ki so bilivredni prezira tudi z moralnega vidika) s celim skupkom pravic,od katerih so bile ob ekonomskem izkori{~anju najpomembnej{esodne pravice. Drugi razcep je nastal znotraj razreda oblastnikov.

Elita, sestavljena iz posestnikov najpomembnej{ih gospostev, si je z vezmi vazalstva podredila malo in srednje vite{ko plemstvo.Gospod je v zameno za skupek uslug, zlasti voja{kih, pa tudi vobliki pomo~i in svetovanja, naklonil vazalu svoje varstvo in mu

7/25/2019 LGoff


NASTANEK VIC

*Zdaj bom postopoma zoèval in poglabljal raziskavo, tako

da se bo vzpostavila logika vic. Ta logika dobiva sistemati~noobliko v dveh smereh: v prvi, teolo{ki smeri sledi razvoju sis-tema odre{itve in se nato tesno poveè z razvojem pojmovanjgreha in pokore ter z razvojem razdelanega nauka o poslednji

7/25/2019 LGoff


198

greha in pokore ter z razvojem razdelanega nauka o poslednjisodbi; druga, imaginarna smer opredeli naravo in funkcije ognjain se nato osredoto~i na kraj o~i{~evanja v onstranstvu. Mojakulturnogeografska in kulturnosociolo{ka raziskava, v katerisem doslej posku{al zajeti vse izraze onstranstva v celotnemkr{~anskem svetu, se bo osredoto~ila – ne da bi pustila vnemarkaterokoli pomembno pri~evanje – na kraje in okolja, kjer jepri{lo do odlo~itve, to je, kjer so nastale vice. Poiskal in opredelilbom sredi{~a, kjer je pri{lo do dokon~ne teolo{ke in doktrinalnedodelave, ter obmo~ja, kjer se je imaginarni zemljepis onstran-stva zasidral v tuzemskih zemljepisnih danosti. Ker se mi zdi,da pojav izraà veliko mutacijo dru`be, bom naposled analiziralna~in, kako so vice dobile mesto v tem rojevanju nove dru`be.Osrednji del pri~ujo~e knjige bo temeljil na teh {tirih elementih.

7/25/2019 LGoff


199

IV

ÎSTILNI OGENJ

Za~etek 12. stoletja: pridobitve in neodlo~nosti

Na za~etku 12. stoletja je odnos do umrlih, kot ga razbiramoiz dokumentov duhov{~ine in Cerkve, slede~: po poslednji sod-bi bosta za vse ve~ne ~ase obstajali dve skupini ljudi, izbraniin pogubljeni. Njihovo usodo v glavnem dolo~i vedênje za ~asaìvljenja – vera in dobra dela odlo~ajo o odre{itvi, brezbo`nost

in hudodelski grehi vodijo v pekel. Glede tega, kaj je med smrtjoin vstajenjem, nauk ni posebno natan~en. Po mnenju nekaterihrajni po smrti ~akajo v grobovih ali v tema~nem in nevtralnemobmo~ju, ki je tako kot {eol iz Stare zaveze povezan z grobom, onjihovi dokon~ni usodi pa bo odlo~ila sodba. Po mnenju drugih,in teh je ve~, so du{e sprejete v razli~na bivali{~a. Eno teh bivali{~ je posebno, in to je Abrahamovo naro~je, v katerem se zbirajopravi~ne du{e, ki gredo na kraj osveìtve in miru, medtem ko ~aka-

jo na raj v pravem pomenu besede. Pri ve~ini umrlih je – po vsemvidezu je cerkvena oblast podpirala to stali{~e – takoj po smrtiodlo~eno, v katero od dveh kategorij spadajo: v kategorijo tistih,ki so povsem dobri, mu~encev, svetnikov, popolnih pravi~nikov, kigredo pri pri~i v raj in se radoste ob gledanju Boga, kar je najvi{ja

7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


NASTANEK VIC IV. ÎSTILNI OGENJ

in delati milostna dela.«34 Tako se je vzpostavila povezava medobujanjem spomina na dan 2. novembra, ki so ga stoletje prejuveljavili v Clunyju, in nastajajo~imi vicami – liturgi~na verigamed ìvimi in mrtvimi, ovita okoli vic.

Pari{ki elaborati

Kon~ajmo z dvema eminentnima magistroma in pari{kimakancelarjema. Peter iz Poitiersa († 1205) je v petih knjigah Teolo{kih izrekov, napisanih pred letom 1170, razpravljal o enemvpra{anju: »ê nekdo sklepa takole: ta dva, od katerih je edenzakrivil smrtni greh in hkrati odpustljivega, drugi pa le odpustljivgreh, ki je enak odpustljivemu grehu prvega, bosta kaznovana z

7/25/2019 LGoff


228 229

34 Gl.: Longère, Œuvres oratoires de maîtres parisiens au XII e siècle, op. cit., zv. 2,str. 144, op. 16: Quia vero sunt quidam qui in purgatoriis poliantur, ideo de eis tanquamde indignioribus hodierna die agimus, pro eis orantes, oblationes, et elemosinas facien-tes.

neenakim trpljenjem, kajti oni prvi bo trpel ve~no in drugi le vo~i{~evali{~u (in purgatoriis), in sleherne ~istilne muke ( poena

purgatoria) bodo manj{e od vsakr{nega ve~nega trpljenja, in tadrugi si ne zasluì, da bi bil bolj kaznovan za odpustljivi greh kot

oni prvi za svoj drugi greh: torej bi bili nepravi~ni do tega dru-gega. To ni pravilno. Ta dva, ki sta kriva enakega odpustljivegagreha, si zasluìta, da sta enako kaznovana za ta greha, vendarbo eden kaznovan v tem ìvljenju in drugi v ~istilnem ognju ( inigne purgatorio), in sleherno trpljenje na tem svetu je manj{eod vsakr{nega trpljenja v ~istilnem ognju (ignis purgatorii): bilibi torej nepravi~ni do njega.«33 Ta izvrstna analiza, v kateri jePeter iz Poitiersa na predve~er nastanka vic zbral ves besed-

njak s podro~ja o~i{~evanja, poudarja vez med o~i{~evali{~emin odpustljivim grehom, uporablja izraz in purgatoriis, ki kaèna prostorsko umestitev, in odraà è skoraj pretirano skrb zaprera~unavanje pokore in o~i{~evanja, prav kakor je bilo zna~ilnoza delovanje vic v 13. stoletju.

Tudi Prevostin iz Cremone, ki je bil prav tako pari{ki kan-celar († 1210), je v nedatirani pridigi v po~astitev spomina narajne uporabil izraz in purgatoriis: »Ker so nekateri osnaèni

v o~i{~evali{~ih, se moramo potemtakem ukvarjati z njimi, sajso danes poniàni, in moliti moramo zanje, darovati milo{~ino

33 PL, zv. 211, 1064.

7/25/2019 LGoff


231

V

»LOCUS PURGATORIUS«

Kraj o~i{~evanja

Ogenj sredi 12. stoletja ni ozna~eval le kraja, temve~ je razentega posku{al prostorsko umestiti fazo o~i{~evanja, skozi kateroso {li nekateri rajni. Vendar pri tem ni zadostovalo, da so indivi-dualizirali dolo~en prostor v onstranstvu. Ne da bi bralca zasuls preve~ podrobnostmi, ga moram tu vpeljati v tehni~no razi-skovanje; raziskave so se namre~ osredoto~ale na nekatere krajein okolja, v katerih so v 12. stoletju izdelali kr{~anski nauk. In

ker smo pri{li do trenutka, ko se bodo pojavile vice kot dolo~enkraj, na slovni~ni ravni pa kot samostalnik purgatorium (db.o~i{~evali{~e) moram omeniti problem avtenti~nosti besedil1 indatiranja.

Med letoma 1170 in 1180: o avtorjih in datumih

Erudite so v preteklosti ter sem in tja vse do danes zavedla be-

sedila, ki so jih pomotoma pripisali cerkvenim avtorjem, umrlimpred letom 1170. Zaradi tega so verjeli, da so vice nastale ̀ e prej.

1 Za podrobnosti o vicah gl. Dodatek II.

7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


VI

7/25/2019 LGoff


267

VICE MED SICILIJO IN IRSKO

Imaginarna potovanja v onstranstvo – od Dritelmovega vi-

denja do videnja Karla Debelega – ki so jih srednjeve{ki ljudjeimeli za »realna«, ~etudi so bila predstavljena kot sanje (som-mia), so potovanja ìvih, katerih telo je ostalo na zemlji in ka-mor se je njihova du{a vrnila. Ta videnja so se nadaljevala skozicelo 12. stoletje. Odlo~ilna stopnja pri nastajanju vic je bilo ssvojim dvojnim zemljepisom, tuzemskim in onstranskim, zadnjetovrstno videnje, Purgatorij sv. Patrika. Vidimo tudi, kako se je oblikoval drug tip pripovedi, ki je nato v 13. stoletju sprejel

vice z odprtimi rokami in skrbel za njihov {irok prodor. To sopripovedi o tem, kako se ìvim prikazujejo rajni, ki prestajajo~istilne muke in pridejo, da bi od ìvih zahtevali pripro{nje alipa jih posvarili, da se morajo pobolj{ati, ~e se ho~ejo izogniti~istilnim mukam. To je pravzaprav povzemanje zgodb iz 4. knji-ge Dialogov Gregorja Velikega, le da te prikazni na zemlji nisove~ zato, da bi se o~istile preostanka svojih napak, ampak so naizrednem kratkotrajnem dopustu, za ~as enih sanj.

7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


VII

LOGIKA VIC

Umrli obstajajo le prek ìvih in zanje. Inocenc III. je to pove-

7/25/2019 LGoff


315

dal takole: ̀ ivi se ukvarjajo z umrlimi, ker so sami bodo~i mrtve-ci. Prihodnost v kr{~anski dru`bi, zlasti v srednjem veku, nimazgolj kronolo{kega pomena, pa~ pa predvsem eshatolo{ki po-men. Narava in nadnarava, ta svet in onstranstvo, v~eraj, danes in jutri ter zmeraj in ve~nost – vse je zdruèno, narejeno je iz istegatkiva, ki ni brez dogodkov, kot so rojstvo, smrt, vstajenje, ni brezkakovostnih preobratov, kot je spreobrnitev, ter nepri~akovanihdogodkov, kot je ~ude`. V svoji dvoumni vlogi je Cerkev pov-

sod: nadzira in re{uje, upravi~uje in spodbija uveljavljeni red.Od konca 4. stoletja do sredine 12. stoletja, to je od Avgu{tinado prelata Otona iz Freisinga, strica Friderika Barbarosse, jedru`ba ìvela po bolj ali manj idealnem zgledu Bo`je dràve.Najpomembnej{e je bilo to, da se tuzemska dràva, ~etudi ne-popolna, ne bi prevesila na hudi~evo stran, na stran zla. Tako jeostalo tudi po 12. stoletju. Dokler se je obdràl ta fevdalni svetmogo~nikov in {ibkih, dobrih in hudobnih, belih in ~rnih, je satan

silovito napadal in stra{il.Toda v ~asu razcveta kr{~anstva, se pravi med koncem 11.in sredino 13. stoletja (ali ~e uporabimo lo~nici u~enjakov, od

7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


7/25/2019 LGoff


NASTANEK VIC

O tej evoluciji pri~a celo liturgija. Ta v zvezi z vicami ni povedala{e ni~esar, a se je po~asi è odpirala novi klasifikaciji umrlih,ki je imela posledice v ceremonialu, kjer se je uveljavljala skrbza usodo posameznika. To vidimo v Sumi o cerkvenih slu`bahJaneza Beleta, kanonika pari{ke Notre-Dame iz ~asa pred letom

1165:

O opravljanju slu`be (bo`je) za rajne»Preden je telo umito in zavito v mrli{ki prt, mora duhovnik alinjegov vikar priti z blagoslovljeno vodo na kraj, kjer leì, in izgo-varjati zanj molitve k Bogu, rotiti mora svetnike in jih prositi, najsprejmejo njegovo du{o in jo ponesejo na kraj radosti. Res obstajajodu{e, ki so popolne, ki takoj ob izstopu iz teles odletijo v nebesa.

Obstajajo {e druge, povsem slabe, ki takoj padejo v pekel. So pa {edruge srednje (medie) ki jih je treba na ta na~in priporo~iti Tako

7/25/2019 LGoff


354

druge, srednje (medie), ki jih je treba na ta na~in priporo~iti. Takoravnamo tudi za zle, vendar le za vsak primer. Umito in v mrli{kiprt ovito telo je treba odnesti v cerkev, in tedaj je treba peti ma{o.« 54

Sledi Avgu{tinovo besedilo, ki ga ponavlja tudi Gracijanov Dekret , o {tirih kategorijah, ki so {e ukle{~ene med izbrane inpogubljene.

S. G. F. Brandon je zapisal, da »je Cerkev izumila idejo vic,zato da bi zasula prepad med interesi posameznika, ~igar pot trajasedemdeset let (three-score years and ten), in interesi ~love{kegarodu, ki obsegajo tiso~letja (prepad, ki se ga hebrejski religijinikoli ni zares posre~ilo zapolniti).« 55

54 Jean Beleth. Summa de ecclesiasticis officiis, ur. H. Duteil, Corpus ChristianorumContinuatio Mediaevalis, 41, A. Turnhout, 1971, str. 317 sqq.

55 S. G. F. Brandon, Man and his Destiny in the Great Religions, Manchester Univer-sity Press, 1962, str. 234.

Documents

LGoff