UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Magistrsko delo

UVAJANJE ODZIVNIH SPLETNIH MEST V PODJETJA

Junij 2015 Maruša Fujs

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Magistrsko delo

UVAJANJE ODZIVNIH SPLETNIH MEST

V PODJETJA

Deployment of Responsive Web Design to The Companies

Kandidat: Maruša Fujs

Študijski program: Ekonomske in poslovne vede

Študijska usmeritev: Management informatike in elektronskega poslovanja

Mentor: prof. dr. Samo Bobek

Študijsko leto: 2014/2015

Maribor, junij 2015

ZAHVALA

Zahvalila bi se mentorju, dr. Samo Bobku, za napotke in usmerjanje pri izvedbi magistrskega dela. Posebej bi se zahvalila dr. Simoni Sternad Zabukovšek za motivacijo, podane izkušnje in strokovno pomoč v času študija.

Iskreno se zahvaljujem mami Andreji in očetu Milanu, ki sta mi študij omogočila in mi pri njem stala ob strani. Hvala tudi ostali celotni družini in prijateljem, posebej Metki, Andreji, Roku in Marku za pomoč pri izvedbi magistrskega dela.

Zahvalila bi se tudi Novi KBM d.d. in Ciciklubu, ki sta mi pomagala in dovolila uporabiti podatke, ki so del predmeta raziskovanja v magistrskem delu.

POVZETEK

Z odzivnim spletnim oblikovanjem se v Sloveniji ukvarjamo zadnjih nekaj let. Zaradi eksponentne rasti uporabe mobilnih in tabličnih naprav so načrtovalci videli priložnost in tudi nujo prilagoditi spletne strani različnim dimenzijam mobilnih in tabličnih naprav. Odzivno oblikovane pa niso samo spletne strani, ampak tudi aplikacije, predloge za elektronski poštni marketing (ang. Email Marketing) in drugo. V kolikor želijo podjetja biti konkurenčna tudi pri spletnih predstavitvah, morajo slediti trendom, ki prihajajo iz tujine. Poleg odzivnega oblikovanja pa se čedalje več pomena daje izražanju skozi vsebino, interaktivnosti, sledenju grafičnim smernicam in dobri uporabniški izkušnji.

Spletna stran je del oglaševalske kampanje podjetja, ki želi digitalno oglaševati preko različnih kanalov, kot so družbena omrežja, zakupljeni oglasi, ključne besede, elektronski poštni marketing, produktne strani in drugo. Čeprav je oglaševalska kampanja lahko usmerjena tako, da spletna stran ni primarni cilj uporabnika, ampak zgolj sekundarni, kamor pride uporabnik po več informacij, moramo vseeno uporabnika pričakati tako, da doživi optimalno izkušnjo na spletni strani z vsebinskega in oblikovnega vidika. Pri oglaševalskih kampanjah je predvsem pomembno, da uporabnika vodimo do končnega cilja in ga na tej poti ne izgubimo. V kolikor bo naš uporabnik na to pot zašel preko mobilnih ali tabličnih naprav in ne bo pridobil optimalne uporabniške izkušnje, bo lahko spletno stran zapustil prej, kot če bi bila iskana vsebina prilagojena. Nekateri oblikovanje spletne strani povezujejo tudi s stanjem ponudbe samega podjetja. Če podjetje z oblikovanjem svoje spletne predstavitve ne stremi k novim trendom, si hitro ustvarimo vtis, da se podjetje ne razvija, posledično bo za nas manj privlačna tudi njihova ponudba.

V magistrskem delu smo obdelali različne koncepte spletnih mest, ki lahko vključujejo odzivno oblikovanje in s tem uporabniku nudijo optimalno izkušnjo. Nato smo raziskali trenutne trende grafičnega oblikovanja, interaktivnosti in optimizacijo. Definirali smo odzivno oblikovanje, raziskali statistike povečanja mobilnih in tabličnih naprav, prednosti odzivnega oblikovanja in naredili SWOT analizo odzivnega oblikovanja. Posebej smo se posvetili tudi uporabniški izkušnji ter samemu testiranju uporabnosti, ki se pogosto vključuje v razvoj produktov in storitev v vseh življenjskih fazah. Raziskavo smo podkrepili še s primerjavo statistik obiska in prodaje na spletni trgovini pred vključitvijo odzivnega oblikovanja in po njej ter s predstavitvijo testiranja uporabniške izkušnje na konkretnem primeru.

V magistrskem delu nismo posebej predstavljali tehnične podpore in izvedbe razvoja odzivnega oblikovanja, ampak ga raziskali zgolj z uporabniškega vidika ter priložnosti za podjetja.

Ključne besede: odzivno spletno oblikovanje, uporabniška izkušnja, grafično oblikovanje, Landing Page, Single Page, optimizacija.

I

ABSTRACT

In Slovenia, we’ve been dealing with the concept of responsive web design for the past couple of years. Because of the exponential growth of the use of mobile and tablet devices, website designers saw this opportunity and we’re basically forced to adapt their websites to different dimensions of mobile and tablet devices. Websites are not the only ones who are responsive; there are also applications, email marketing suggestions and others. If the companies want to measure up to their competition regarding their web presentations, they have to follow current trends. Besides responsive designing, presentation through content, interactivity, following graphic trends and user experience is also proving to be very important.

The website is a part of an advertising campaign of a company that tries to digitally advertise their product with the help of different channels, such as social network, leased adds, keywords, email marketing, product sites and others. Although advertising campaign works in a way, so that a certain website is not the user’s primary goal but secondary, where the user gets more information, we still have to make sure the user gets the ultimate experience through the content and design aspect. The most important thing about advertising campaigns is the fact that the user is guided towards the final goal and that we don’t lose him in the process. In case a user uses his mobile or tablet device and therefore does not get the optimal user experience he will most likely close the website earlier as if this website was adapted content wise. Some associate web designing with the condition of supplies of a certain company. If the company is not interested in using the current trends in their website, we will therefore get the impression this company or organisation is not developing and so their products or what they have to offer will also be less appealing to us.

In the post-graduate thesis different concepts of websites, which can include web design and therefore provide the user with an optimal experience, were investigated. Our next step was to investigate the current trends in graphic design, interactivity and optimization. We also defined the concept of web design, explored the statistics of the use of mobile and tablet devices, the advantages of responsive design and executed the SWOT analysis of responsive designing. We were also very interested in user experience and the usability testing, which is commonly incorporated in the product and service development in all life stages. We substantiated our research with the help of statistics comparison of visits and sail on an online store, before and after the enrolment of responsive web design and with the help of presenting an user experience on a specific case.

In the post-graduate thesis, technical support and implementation development of web design were not specifically presented; we only did the research from the user’s point of view and presented the companies’ opportunities.

Key words: Responsive web design, User experience, Graphic design, Landing Page, Single Page, Optimization.

II

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ___________________________________________________________ 11.1 Opredelitev področja oziroma opis problema, ki je predmet raziskovanja ________________ 11.2 Namen, cilji in raziskovalne hipoteze magistrskega dela _______________________________ 1

1.2.1 Namen dela _______________________________________________________________ 11.2.2 Cilji dela __________________________________________________________________ 11.2.3 Raziskovalne hipoteze dela ___________________________________________________ 2

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ________________________________________________ 21.4 Metode raziskovanja ____________________________________________________________ 3

I TEORETIČNI DEL _________________________________________________ 4

2 SODOBNI KONCEPTI SPLETNIH STRANI __________________________ 42.1 Koncepti spletnih mest in njihova namembnost ______________________________________ 4

2.1.1 Korporativne spletne strani ___________________________________________________ 42.1.2 B2B in B2C _______________________________________________________________ 72.1.3 Single Page _______________________________________________________________ 72.1.4 Hybrid Website ___________________________________________________________ 152.1.5 Parallax Scrolling Websites __________________________________________________ 162.1.6 Landing Page _____________________________________________________________ 20

2.2 Trendi grafičnega oblikovanja spletnih mest 2015/2016 ______________________________ 252.3 Interaktivnost na spletnih straneh ________________________________________________ 302.4 Optimizacija __________________________________________________________________ 31

2.4.1 Iskalni marketing __________________________________________________________ 332.4.2 Napovedi iskalnega marketinga _______________________________________________ 372.4.3 Orodja za podporo optimizaciji _______________________________________________ 40

3 ODZIVNO SPLETNO MESTO _____________________________________ 423.1 Statistike povečanja uporabe mobilnih in tabličnih naprav ___________________________ 423.2 Definicija odzivnega spletnega mesta ______________________________________________ 44

3.2.1 Odzivno oblikovanje _______________________________________________________ 453.2.2 Aplikacija ali odzivno spletno mesto? __________________________________________ 47

3.3 Prednosti odzivnih spletnih strani v poslovanju _____________________________________ 483.4 SWOT analiza odzivne spletne strani in ugotovitve __________________________________ 49

4 UPORABNIŠKA IZKUŠNJA ______________________________________ 514.1 Uporabniško usmerjeno načrtovanje ______________________________________________ 514.2 Uporabniška izkušnja __________________________________________________________ 534.3 Testiranje uporabnosti _________________________________________________________ 54

II APLIKATIVNI DEL ________________________________________________ 58

5 ODZIVNA SPLETNA STRAN CICIKLUB ___________________________ 585.1 Statistika obiska spletne strani pred uvedbo odzivnega oblikovanja in po njej ____________ 585.2 Statistika prodaje preko spletne strani pred uvedbo odzivnega oblikovanja in po njej _____ 65

6 TESTIRANJE UPORABNIŠKE IZKUŠNJE SPLETNE STRANI NOVA KBM _______________________________________________________________ 676.1 Priprava in izvedba uporabniškega testiranja ______________________________________ 676.2 Analiza in optimizacija uporabniške izkušnje ______________________________________ 68

7 SKLEP _________________________________________________________ 72

III

8 LITERATURA IN VIRI ___________________________________________ 75

KAZALO SLIK

SLIKA 1: KONCEPTI SPLETNIH MEST ________________________________________________ 4SLIKA 2: SINGLE PAGE IN NAVIGIRANJE _____________________________________________ 9SLIKA 3: SINGLE PAGE IN PRIPOVEDOVANJE ZGODB ________________________________ 10SLIKA 4: SINGLE PAGE IN VSEBINSKA HIERARHIJA ___________________________________ 11SLIKA 5: SINGLE PAGE IN MOBILNO PRILAGAJANJE _________________________________ 12SLIKA 6: SINGLE PAGE IN VKLJUČEVANJE SLIK _____________________________________ 13SLIKA 7: OBLIKOVANJE SINGLE PAGE IN MULTI PAGE _______________________________ 13SLIKA 8: HYBRID WEBSITES _______________________________________________________ 16SLIKA 9: PARALLAX OBLIKOVANJE ________________________________________________ 17SLIKA 10: PARALLAX SCROLL: HORIZONTALNO DRSENJE ____________________________ 18SLIKA 11: PARALLAX SCROLL: VERTIKALNO DRSENJE ______________________________ 18SLIKA 12: PARALLAX SCROLL: METODA PLASTI ____________________________________ 19SLIKA 13: POVEZAVA OGLASA IN LANDING PAGE-A _________________________________ 20SLIKA 14: LANDING PAGE _________________________________________________________ 22SLIKA 15: CLICK THROUGH LANDING PAGE ________________________________________ 24SLIKA 16: LEAD GENERATION LANDING PAGE ______________________________________ 25SLIKA 17: FLYOUT/SLIDEOUT NAVIGACIJA _________________________________________ 26SLIKA 18: PRIPOVEDOVANJE ZGODB _______________________________________________ 27SLIKA 19: KARTIČNO OBLIKOVANJE _______________________________________________ 28SLIKA 20: STOPNJA ZAPUŠČANJA SPLETNE STRANI __________________________________ 32SLIKA 21: OPTIMIZACIJA __________________________________________________________ 33SLIKA 22: SEARCH ENGINE MARKETING CYCLE ____________________________________ 35SLIKA 23: ŠTUDIJA PRIMERA SEO OPTIMIZACIJE ____________________________________ 36SLIKA 24: TESTIRANJE SPLETNE STRANI ___________________________________________ 38SLIKA 25: ODSTOTEK TEDENSKIH SEJ NA NAPRAVAH ________________________________ 39SLIKA 26: UPORABNIKI PAMETNIH TELEFONOV _____________________________________ 42SLIKA 27: UPORABNIKI TABLIČNIH NAPRAV ________________________________________ 43SLIKA 28: MOBILNI PROMET _______________________________________________________ 43SLIKA 29: GLOBALNA RAST NAPRAV IN POVEZAV ___________________________________ 44SLIKA 30: ODZIVNA SPLETNA STRAN CICIKLUB _____________________________________ 45SLIKA 31: PRILAGAJANJE ZASLONA ________________________________________________ 47SLIKA 32: AKTIVNOSTI V UPORABNIŠKO USMERJENEM NAČRTOVANJU _______________ 51SLIKA 33: ELEMENTI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE ______________________________________ 52SLIKA 34: ELEMENTI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE ______________________________________ 53SLIKA 35: ŠTEVILO TESTIRANIH UPORABNIKOV ____________________________________ 56SLIKA 36: PREGLED CILJNE SKUPINE _______________________________________________ 58SLIKA 37: PREGLED ŠTEVILA SEJ __________________________________________________ 59SLIKA 38: PREGLED UPORABNIKOV ________________________________________________ 59SLIKA 39: PREGLED OGLEDA STRANI ______________________________________________ 60SLIKA 40: PREGLED ŠTEVILA KLIKOV GLEDE NA SEJO _______________________________ 60SLIKA 41: PREGLED POVPREČNEGA TRAJANJA SEJE _________________________________ 60SLIKA 42: PREGLED STOPNJE OBISKOV ENE STRANI _________________________________ 61SLIKA 43: PREGLED ŠTEVILA NOVIH UPORABNIKOV ________________________________ 61SLIKA 44: PREGLED OPERACIJSKEGA SISTEMA _____________________________________ 62SLIKA 45: PREGLED OPERACIJSKEGA SISTEMA NA MOBILNIH NAPRAVAH _____________ 63SLIKA 46: PREGLED LOČLJIVOSTI ZASLONA ________________________________________ 64SLIKA 47: PREGLED KONVERZIJ ___________________________________________________ 65SLIKA 48: PREGLED KONVERZIJ NA RAZLIČNIH NAPRAVAH __________________________ 66SLIKA 49: PREGLED STOPNJE KONVERZIJ SPLETNE TRGOVINE _______________________ 66SLIKA 50: ANALIZA VPRAŠALNIKA ________________________________________________ 69SLIKA 51: ANALIZA NALOGE – »HEAT-MAP« _________________________________________ 70SLIKA 52: ANALIZA NALOGE - FIKSACIJE ___________________________________________ 71

IV

KAZALO TABEL

TABELA 1: SWOT ANALIZA .................................................................................................................. 50

KAZALO OKRAJŠAV

UX – User Experience

CTA – Call To Action

SEO – Search Engine Optimization

SEM – Search Engine Marketing

UCD – User - Centred Design

CTR – Click Through Rate

1

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja oziroma opis problema, ki je predmet raziskovanja

Hiter dostop do podatkov na vsakem koraku je postal nuja. Biti prvi in ponuditi čim bolj uporabne podatke pa postaja tekma številnih podjetij s področja informacijske tehnologije in digitalnega marketinga. Razvoj poteka nenehno, zadnjih nekaj let pa se vse vrti okrog zagotavljanja uporabnikom prijazne izkušnje. Iz namiznega računalnika smo se preselili proti manjšim prenosnim digitalnim napravam, kar je podpora temu, da smo bolj odzivni kot kadarkoli prej. Tako na osebni kot na poslovni ravni.

Skozi magistrsko delo se bomo ukvarjali z odzivnostjo različnih konceptov spletnih strani. »Odzivna spletna stran omogoča prilagodljivo postavitev strani, dinamične slike, ki se spreminjajo glede na dimenzije zaslona, enostavno branje, obračanje in pomikanje na vseh napravah ter navigacijo z minimalnim spreminjanjem velikosti«, navaja BuyITC (2014).

Pregledali bomo različne koncepte spletnih strani, opisali njihove prednosti in priložnosti za podjetja skozi oči digitalnega marketinga, ki v ospredje pogosto postavlja uporabniku prilagojeno izkušnjo. Opredelili bomo trenutne trende grafičnega oblikovanja, interaktivnost na spletnih straneh in optimizacijo, ki zaradi pomembnosti uvrščanja v brskalnikih pomeni pomemben del procesa pri nastajanju spletne strani. Raziskali bomo tudi pomen uporabniške izkušnje pri izvedbi spletnih strani in testiranje uporabnosti. Prav tako pa bomo na konkretnem primeru opisali implementirano odzivno spletno mesto ter njegovo statistiko pred uvedbo odzivnega oblikovanja in po njej ter opisali priljubljeno testiranje uporabniške izkušnje oziroma na konkretnem primeru predstavili podporo zagotavljanja optimalne uporabniške izkušnje.

1.2 Namen, cilji in raziskovalne hipoteze magistrskega dela

1.2.1 Namen dela

Namen magistrskega dela je pojasniti pomen odzivnih spletnih mest in njegovih priložnosti skozi optimalno uporabniško izkušnjo, interaktivno vsebino, strateško oglaševanje ter statistiko po implementaciji odzivnega spletnega mesta.

1.2.2 Cilji dela

Cilji v teoretičnem delu:

• Pregledati sodobne koncepte spletnih strani in njihovih namembnosti.

• Opredeliti trende grafičnega oblikovanja in pomen interaktivnosti na spletnih straneh.

• Proučiti optimizacijo spletnih strani in poiskati orodja za podporo optimizaciji.

• Raziskati statistike mobilne in tablične uporabe. • Proučiti pomen odzivnega spletnega mesta, njegovih učinkov in

uporabe v poslovanju.

2

• Proučiti pomen uporabniške izkušnje in testiranja.

Cilji v aplikativnem delu:

• Predstaviti odzivno spletno mesto in analizirati na konkretnem primeru.

• Proučiti statistike obiska in prodaje pred uvedbo odzivnega oblikovanja in po njej na konkretnem primeru.

• Predstaviti implementacijo analize uporabniške izkušnje in testiranja uporabniške izkušnje na konkretnem primeru.

1.2.3 Raziskovalne hipoteze dela

Zastavljene hipoteze so:

Hipoteza 1: Obisk spletnih strani se po uvedbi odzivnega spletnega oblikovanja poveča.

Hipoteza 2: Uporabniki spletne strani, na katerih je bilo narejeno testiranje uporabniške izkušnje, so ocenili obisk spletne strani kot dobro uporabniško izkušnjo.

Hipoteza 3: Stopnja konverzije nakupa se po uvedbi odzivnega spletnega oblikovanja poveča.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Predpostavljamo, da se obisk na spletni strani po uvedbi odzivnega spletnega mesta poveča, saj odzivne spletne strani izboljšujejo uporabniško izkušnjo. Menimo, da podjetjem dobra uporabniška izkušnja, ki jo uporabniki dobijo med brskanjem po spletni strani, omogoča priložnosti na področju internetne prodaje in digitalnega marketinga. Menimo tudi, da če bodo podjetja želela biti konkurenčna na spletu, bodo morala uvesti odzivno oblikovanje na vseh svojih spletnih predstavitvah.

Predpostavljamo, da izbiro pravilnega koncepta spletne strani izberemo na podlagi uporabe spletne strani po implementaciji. Menimo, da uporaba navedenih konceptov spletnih strani ni kompatibilna z vsebino, ki jo želimo predstavljati na spletu.

Predpostavljamo, da uvedba odzivnega oblikovanja uporabnikom da dobro uporabniško izkušnjo in je tudi eden izmed dejavnikov, zaradi katerih se uporabniki raje vračajo na spletno stran, kar pa lahko pomeni tudi večji obisk na spletni strani in večjo spletno prodajo.

Predpostavljamo, da pri testiranju uporabniške izkušnje dobimo nazorne rezultate že pri testiranju desetih ljudi. Menimo, da na podlagi teh rezultatov lahko pridemo do podrobne analize.

Predpostavljamo, da bodo vsi podatki, ki jih bomo dobili v teoretičnem in aplikativnem delu točni, pravilni in verodostojni.

Omejitve raziskave bodo angleška in slovenska literatura ter omejitev strani magistrskega dela. Vsebinsko se bomo omejili na obravnavani problem.

3

V aplikativnem delu statistike pred uvedbo odzivnega oblikovanja na spletni strani in po njej se bomo osredotočili le na podatke enega podjetja. Prav tako se bomo osredotočili le na podatke enega podjetja pri analizi testiranja uporabniške izkušnje.

Pri raziskavi statistike izbranega podjetja se bomo omejili na uporabo enega orodja (Google Analytics). Prav tako v raziskavo ne bomo zajeli demografskih podatkov in drugih podatkov, ki jih pri raziskavi našega problema ne potrebujemo.

V aplikativnem delu testiranja uporabniške izkušnje bo omejitev analize vzorec desetih uporabnikov.

1.4 Metode raziskovanja

Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela, teoretični in aplikativni. V prvem delu bomo osredotočeni na koncepte različnih spletnih strani, zato bomo govorili o poslovni raziskavi. Pri tem bomo uporabili deskriptivni pristop, ker bomo opisali trenutno poznane koncepte v povezavi z obravnavanim problemom. V okviru deskriptivnega pristopa bomo uporabili metodo deskripcije, s katero bomo s pomočjo teorij opisali različne pojme.

Uporabili bomo tudi metodo kompilacije, s pomočjo katere bomo povzeli rezultate drugih avtorjev in prišli do samostojnih, posplošenih sklepov ter metodo komparacije, s katero bomo primerjali spoznanja različnih avtorjev. Pri izvedbi magistrskega dela bomo uporabili slovensko in angleško literaturo ter spletne vire.

V aplikativnem delu bomo predstavili primerjavo statistik iz različnih obdobij pred uvedbo odzivnega oblikovanja in po njej na konkretnem primeru. Naredili bomo tudi testiranje uporabniške izkušnje na konkretnem primeru. Na podlagi spoznanj iz teoretičnega in aplikativnega dela bomo potrdili ali ovrgli hipotezo 1, hipotezo 2 in hipotezo 3.

4

I TEORETIČNI DEL

2 SODOBNI KONCEPTI SPLETNIH STRANI

Digitalna industrija je v današnjem času tako v razcvetu kot še nikoli poprej. Podjetja so povečala stik z digitalnimi agencijami in se hitro odzivajo na vse možnosti, ki so v tem trenutku na voljo. Tako digitalna industrija postaja hitro prenatrpana, z obilo agencijami, ki nudijo zelo podobne storitve. Ustvarjati kreativne, sveže projekte je ključ za obstoj na trgu (Bluestone, 2015). Veliko kreativnosti pa vsebuje tudi oblikovanje spletnih strani, ki v današnjem času ne pomenijo samo predstavitev podjetja, ampak mnogo več. Prednost se daje zanimivi vsebini, modernemu oblikovanju, dobri uporabniški izkušnji in optimalni prilagojenosti, da lahko uporabniki do spletne strani dostopajo kjer koli in kadar koli. V nadaljevanju predstavljamo koncepte spletnih mest in njihove namembnosti, trenutne trende grafičnega oblikovanja, pomen interaktivnosti na spletnih straneh ter opisujemo pomen optimizacije na spletnih mestih.

2.1 Koncepti spletnih mest in njihova namembnost

Vsaka spletna stran je drugačna. Ne obstaja čarobni piškotek, ki bi realiziral rešitev in zgradil spletno stran, da bi delovala za vse ljudi ter za vsa podjetja. Ne glede na to, katero strukturo izberemo, je prioriteta navigacija oziroma vsebinska struktura (Stover, 2014). V nadaljevanju vam predstavljamo različne koncepte spletnih strani, ki se lahko uporabljajo za različne namene (slika 1)

Slika 1: Koncepti spletnih mest

2.1.1 Korporativne spletne strani

Korporativna spletna stran je informativna spletna stran, ki jo upravlja podjetje ali drugo podjetje, kot je na primer dobrodelna organizacija ali neprofitna ustanova (Wikipedia,

Korporativne spletne strani

B2B in B2C

Single Page

Hybrid Website

Parallax Scrolling Website

Landing Page

5

2014). Preko korporativnega komuniciranja ostaja v stiku z uporabniki spletne strani, komunicira z javnostjo in z njimi ohranja odnos ter pretok informacij.

»Korporativno komuniciranje je eden najpomembnejših dejavnikov za uspeh vsakega podjetja. To je način, s katerim podjetje komunicira s svojimi zaposlenimi in potrošniki. povečuje moralo zaposlenih in korporativno kulturo«, navaja Bruno Završnik (2010). Klement Podnar (2011, str. 22) pa navaja definicijo korporativnega komuniciranja, kot »pogled na celoto, ki poudarja načine, s katerimi dosegamo harmonizacijo in maksimalno možno uspešnost ter učinkovitost vseh zavedno uporabljenih oblik internih in eksternih komunikacij, da bi preko njih oblikovali ugodno podlago za odnose s skupinami, od katerih je podjetje odvisno«. Podnar (ibid., 21) je primer korporativnega komuniciranja predstavil na korporaciji BMW Group, »ki ima za doseganje posredovanja enotnega sporočila, oziroma podobe različnim deležnikom zadolženo službo za korporativno komuniciranje. Slednja med drugim skrbi za dajanje izjav o podjetju, je odgovorna za izdelave analiz okolja in svetuje vodstvu podjetja, oblikuje komunikacijske strategije, cilje, politike in ključna sporočila ter skrbno določa celotno vizualno podobo, skrbi za publikacije, ki so izdane v imenu podjetja, elektronske medije in vsa druga sporočila podjetja«.

Korporativna spletna stran se razlikuje od elektronskega poslovanja, portalov ali spletnih strani, ki zagotavljajo javnosti informacije o podjetju in ne poslujejo ali opravljajo drugih storitev. Skoraj vsako podjetje, ki sodeluje z javnostjo, ima korporativno spletno stran ali pa vključuje enake funkcije v druge spletne strani. Velika podjetja običajno ohranijo enotno krovno stran podjetja, ki vsebujejo tudi druge blagovne znamke podjetja ali hčerinska podjetja (Wikipedia, 2014). Podnar (2011, str. 110) navaja, da »korporativno komuniciranje mora skrbeti za integracijo komunikacij tako znotraj kot zunaj podjetja. Deluje kot podpora osnovnim dejavnostim in nalogam podjetja. Skrbi za informiranost znotraj in zunaj podjetja ter orkestrira pojavljanje organizacije tako, da je zagotovljena relevantna diferenciacija korporativne znamke na različnih trgih«.

Preko spletne strani mora korporacija sporočati transparentnost podatkov, predstaviti svoje prednosti, morebiti certifikate in potrdila, ki potrjujejo različne vrednote, kot so poštenost in strokovnost ter prikazati sebe v dobri luči in maksimalnemu zaupanju. Prav vsebina spletne strani je tista, ki bo uporabnika prepričala o produktih, morebitnem nakupu ali odločitvi o sodelovanju.

Korporativne spletne strani so oblikovane po konceptu večstranske strani (ang. Multiple Page1

• Vsebujejo tradicionalne uporabnike.

) (Stover, 2014):

• Spletna stran je lahko oblikovana tudi kot spletna trgovina. • Na spletni strani predstavljamo tehnične informacije.

Spletne strani, ki so v upravljanju korporacij, se od navadnih, malih spletnih strani ločijo tudi v informacijskem sistemu. Ozadje upravljanja spletne strani sestavlja uredniški vmesnik, ki je po navadi zelo kompleksen, hkrati pa mora biti enostaven za urednikovanje. Takšne spletne strani urednikuje več oseb, ponekod pa urednikovanje

1 V nadaljevanju bomo uporabljali naziv Multiple Page.

6

prevzame oglaševalska agencija ali podjetje, ki se ukvarja z digitalno tehnologijo. Uredniški vmesnik mora zagotavljati konsistentnost informacij, ki se objavljajo na spletni strani, varnost pred vdori ter urednikom onemogočati vstop v objave informacij, za katere nimajo pravic.

Načrtovanje in postavitev korporativnih spletnih strani

Pri načrtovanju korporativne spletne strani Tony Probert (2014) navaja naslednjih 10 točk:

1. Spletna stran naj izstopa: oblikovana bi naj bila tako, da izstopa, da je zaželena in vabljiva. Vendar uporabniki spletne strani ne smejo izgubiti intuicije, ki jim pomaga, da se na spletni strani počutijo, kot doma.

2. Vsebina na spletni strani je zelo pomembna: ukvarjanje z uporabniki na spletni stani se začne z ustvarjanjem privlačne vsebine. To je tudi točka preloma, ki pogosto naredi razliko med spletnimi stranmi, ki se ukvarjajo s svojimi uporabniki in tistimi, ki se ne.

3. Oblikovanje spletne strani naj je prijazno uporabnikom: pot do naslednjega koraka na spletni strani in do informacij, ki jih uporabniki iščejo, naj je prijazna in enostavna.

4. Uporabnikom je potrebno ponuditi kar potrebujejo: pomeni, da jim je potrebno dati, kar želijo, in ne to, kar mi mislimo, da potrebujejo. Želje uporabnikov lahko preverimo z anketami ali z vzpostavitvijo fokusnih skupin.

5. Optimizirana spletna stran: z različnimi orodji in na podlagi uporabniške izkušnje naj se vzpostavi spletna stran, ki deluje hitro in je odzivna na različne naprave. Hitrost spletne strani postaja vedno bolj pomembna tudi za Google, ki slednje uporablja kot enega izmed dejavnikov, ki vplivajo na razvrstitev spletne strani v iskalnikih.

6. Pomagajmo svojim uporabnikom, da ostanejo fokusirani: veliko dejavnikov lahko zmoti uporabnike med brskanjem spletne strani. To je tudi razlog, zakaj je potrebno o njih zbirati informacije. Več vemo o uporabnikih, bolj lahko obvladujemo njihov fokus na spletni strani ter pozornost preusmerimo na pomembne vsebine. Za to lahko uporabimo jasne kazalnike in oblikovana navodila.

7. Vsebina na spletni strani naj je enostavna: ljudje na spletu radi berejo, vendar v manjšem obsegu. Zato mora spletna stran vsebovati več grafike, ki v uporabnikih vzbudi zanimanje. Spletne vsebine lahko popestrimo tudi z raznimi info-grafikami vendar v zmernih količinah.

8. Nudimo podporo na vseh napravah: odzivno oblikovanje lahko v 95 % podpre spletno stran na različnih napravah..

9. Zaščitimo svojo blagovno znamko: spletna stran mora podpirati blagovno znamko podjetja, v kolikor ni usmerjena tako, lahko spletni predstavitvi podjetja bolj škodi, kot pa pomaga.

10. Družbena omrežja: ko proučujemo kontekst korporativne vsebine, ne smemo pozabiti na družbena omrežja. Slednja so lahko prav srce podjetja, saj prikazujejo, kaj zaposleni počnejo in kaj so v realnem času zapisali.

7

2.1.2 B2B in B2C

Multimedija (2015) navaja: »B2B (ang. Business to Business) spletna trgovina je osredotočena na znani krog uporabnikov – poslovne partnerje. Na podlagi prijave partnerja prilagodi prikaz vsakemu partnerju posebej, mu prikaže rabate in cene, cenike, navodila, datoteke, naročila, statuse naročil, reklamacije,… Z uvedbo B2B spletne trgovine v poslovanje bomo omogočili našim partnerjem 24-urni dostop do ažurnih informacij, spletno naročanje, ažurne cene, vpogled v zgodovino naročil, zalogo in še več. Uporabniške izkušnje partnerjev se izboljšajo, saj se odzivni čas na njihove zahtevke zmanjša na minimum. Vse to predstavlja neprecenljivo podporo našim partnerjem, hkrati pa zmanjšamo stroške poslovanja za servisiranje strank«.

Adamsoft (2015) pa glede B2C navaja: »B2C (ang. Business to Costumer) spletna trgovina je namenjena prodaji blaga in storitev končnim uporabnikom (fizičnim osebam). Sistem poslovanja je analogen B2B spletni trgovini, razlike so v identifikaciji kupcev, načinu plačila in izdaji računov (maloprodajni račun)«.

Prednosti odzivnih oblikovanj spletnih trgovin so, da lahko uporabniki pregledujejo artikle in kupujejo tudi preko mobilnih in tabličnih naprav. Delovanje spletne trgovine na namizni napravi in tablični je enako. Na namizni kupujemo s klikom, na mobilni in tablični napravi pa z dotikom. Odzivno oblikovanje omogoča tudi, da si produkt lahko ogledamo v optimalni velikosti, ki je prilagojena na napravo. Nakupovanje je sedaj postalo veliko lažje, kot je bilo, saj lahko kupujemo kadar koli in kjer koli.

2.1.3 Single Page

Single Page oziroma One Page2

»Cilj Single Page-a je, da je čim manj klikanja, uporabniška izkušnja pa temelji na drsenju (ang. Scroll). Le-to je bolj intuitivno, enostavnejše in zmanjša čas nalaganja spletne strani. Poleg tega nudi bolj dinamično interakcijo med stranjo in uporabnikom. Pomembno pa je tudi to, da tovrstne spletne strani poenostavijo uporabo predvsem na mobilnih napravah«, (Dignitas ekipa, 2014).

je spletna stran, ki se nahaja samo na eni strani, vendar vsebuje vse komponente predstavitve, kot se nahajajo na Multiple Page-u. V Sloveniji se prav zaradi načina izvedbe spletne strani na eni strani pogosto uporablja izraz tudi enostranska spletna stran, uporabnik namreč med brskanjem po spletni strani ne prehaja med spletnimi stranmi oziroma podstranmi. Celotna vsebina, ki je predstavljena na spletni strani se mora prilegati in nahajati na eni sami spletni strani. Kareen Liez (2012) navaja, da so vse vsebine, ki bi jih drugače videli na več straneh, povezane in si jih lahko ogledamo s pomikanjem vertikalno, horizontalno ali s klikom na navigacijske gumbe, ki nas pripeljejo točno do določenega odseka spletne strani.

Običajno se uporablja za portfelje, promocije izdelkov, kratkih obvestil in za vse drugo, kar za predstavitev ne potrebuje veliko vsebine (Liez, 2012). Kot navaja Cameron Chapman (2014) je Single Page odlična tehnika za upravljanje manjših spletnih strani, za katere bi drugače uporabljali več podstrani, sedaj pa lahko celotno vsebino na interaktiven način predstavimo na eni strani. Hkrati pa obstaja še veliko drugih

2 V nadaljevanju bomo navajali naziv Single Page.

8

razlogov, zakaj pri načrtovanju uporabiti oblikovanje omenjenega koncepta (od enostavnega vzdrževanja, do manjšega prenosa podatkov).

Pojma Single Page in Landing Page se velikokrat uporabljata za iste namene, vendar je njun pomen precej drugačen. Single Page je vsebinsko zelo široko usmerjen, njegova dolžina in količina informacij pa nista tako zelo omejeni, kot pri Landing Page. Slednji se uporablja predvsem za pridobivanje novih uporabnikov, potencialnih kupcev ali klice k prodaji. Single Page pa se bolj uporablja (enako kot Multiple Page), za informiranje uporabnikov, predstavitev podjetja itn. Več podrobnosti o Landing Page konceptu spletne strani bomo predstavili v poglavju 2.1.6.

Prednosti Single Page oblikovanja

Pri načrtovanju spletne strani moramo premisliti, kdaj Single Page oblikovanje uporabiti, saj za vsak projekt takšno oblikovanje ni primerno. Cameron Chapman (2014) navaja nekaj prednosti, zakaj uporabiti Single Page oblikovanje:

• je intuitivno za uporabo, ker je privzeto delovanje na Single Page strani, da uporabnik krmari po spletni strani preko pomikanja oziroma drsenja. Po navadi za boljše razumevanje načina brskanja po strani vključimo puščice ali druge navigacijske napotke. Enostavno drsenje po strani uporabnike spletne strani premakne iz enega sklopa ali razdelka v drugega. Posledično nam ni treba skrbeti za uporabnike, da bi med brskanjem obtičali v večplastnih navigacijah in neskončno časa iskali tisto, kar potrebujejo. Z jasno definirano navigacijo je spletna stran razumljiva tudi, če ne vsebuje značilne glave. Na sliki 2 prikazujemo (označeno z vijolično) primer dveh spletnih strani, ki vsebujeta različne oblike nagovarjanj k premiku na drugi razdelek na spletni strani.

9

Slika 2: Single Page in navigiranje

Vir: (Edgar, 2015) in (Squarespace, 2015)

• Hitro in enostavno vzdrževanje. Single Page je hitreje sprogramiran kot Multi Page. Proces oblikovanja traja manj časa, vsekakor pa je to odvisno tudi od tega, kako kompleksen sploh bo Single Page. Samo oblikovanje ima tudi določene omejitve, Single Page namreč vsebuje razdelke, ki morajo brezhibno delovati skupaj. Vnaprej načrtovana osnovna postavitev pospeši celotni proces oblikovanja. Vzdrževati Single Page je veliko lažje kot Multi Page, saj moramo skrbeti samo za eno stran.

• Single Page oblikovanje mora biti enostavno. Ko delamo samo z eno stranjo, se vsebine morajo poenostaviti in tako izpostaviti samo najbolj bistvene komponente. S tem se izognemo spletnim stranem, ki so neuporabne za marketinško oglaševanje, hkrati pa uporabnik najhitreje pride do najbolj pomembne točke.

• Predstavitev vsebine na Single Page-u pogosto učinkuje, kot pripovedovanje neke zgodbe, kar lahko posledično poveča akcije na

10

spletni strani. V kolikor spletne strani niso oblikovane po konceptu Single Page, pripovedovanje zgodb ni tako učinkovito. Slednje namreč vzbudi konverzije in navduši uporabnike, da se lotijo neke akcije. Ljudje sledimo zgodbam, tako »online« kot »offline«, kar ima definitivno prednost za doseganje dobre uporabniške izkušnje. Zgodbe poslušamo in beremo že od malega, zato je to nekaj, kar je del nas. Na sliki 3 prilagamo primer, kjer je podjetje Wild pripravilo zanimivo kratko predstavitev, kako je nastalo.

Slika 3: Single Page in pripovedovanje zgodb

Vir: (Wild, 2015)

• Organiziranje spletne strani je lažje, saj na Single Page-u ni seznamov strani in podstrani, ki jih je potrebno pripraviti. Pri oblikovanju Single Page-a se tako ne sprašujemo, kaj je vrhnja spletna stran in kaj je spodnja spletna stran, izognemo se velikim navigacijskim menijem in podmenijem, ker se nahaja vse na eni strani. Na izbiro imamo tudi, ali pri načrtovanju vključimo navigacijske povezave ali uporabniku preprosto pustimo drsenje, kar pa je seveda odvisno od načrtovalca, ali bo s tem pripomogel k boljši uporabniški izkušnji ali ne. Če se lotimo oblikovanja spletne strani, ki ni Single Page, te opcije nimamo na izbiro. Na sliki 4 vidimo, da načrtovalci niso uporabili klasične navigacije, ampak so vsebinsko

11

hierarhijo predstavili na podlagi pomikanja preko puščic (na sliki označeno z vijolično).

Slika 4: Single Page in vsebinska hierarhija

Vir: (Sohlström, 2015)

• Reduciramo prenos podatkov, saj Single Page ne vsebuje tako obsežne vsebine kot na primer Multi Page. V današnjem času veliko uporabnikov dostopa do spletne strani preko mobilnih naprav, in s tem, da zmanjšamo zakup podatkov uporabnikom, ki dostopajo preko mobilnih naprav, pocenimo brskanje. Kljub različnim paketom, ki jih ponujajo mobilni operaterji, s tem pomislimo na tiste uporabnike, ki imajo omejen zakup podatkov, zato je pomembno, da spletna stran ni velika.

• Bolj ko imamo zapleteno spletno stran, težje bo dobro delovala na manjšem zaslonu. Odzivno oblikovanje seveda ni omejeno samo na Single Page, vendar bolj ko je stran kompleksna, težje stran deluje dobro na manjših ekranih. Zato je v osnovi Single Page stran primernejša za odzivno oblikovanje, saj je načrtovanje odzivnega oblikovanja enostavnejše za spletno stran, ki se nahaja samo na eni strani. Posledično tudi preprosta navigacija in podobne spremembe na manjših zaslonih delujejo enostavneje. Primer mobilnega prilagajanja prikazujemo na sliki 5.

12

Slika 5: Single Page in mobilno prilagajanje

Vir: (Bear on unicycle, 2015)

Valerie Guglielmi (2014) navaja še nekaj prednosti Single Page oblikovanja:

• Kontrola nad informacijami: uporabnik ne more preklapljati med stranmi s klikom, ampak lahko brska med informacijami samo na linearen način. Tako imamo kontrolo in sposobnost usmerjanja uporabnika med informacijami točno v vnaprej določenem vrstnem redu.

• Potovanje uporabnikov: nekatere spletne strani so pogosto zasnovane tako, da so estetsko zelo dovršene. Uporabniki svoj obisk na spletni strani začutijo bolj kot potovanje, ne pa pasivno gledanje vsebine na posamezni strani.

• Primerne za mobilno uporabo: Single Page ponuja enostavno in zabavno izkušnjo za uporabnike, saj je vse, kar morajo storiti, da se preprosto pomikajo po spletni strani, ne da bi morali klikniti za informacije, ki jih potrebujejo.

• So unikatne: pri ustvarjanju ene spletne strani se načrtovalec osredotoči samo na eno stran in zato lahko uporabi več kreativnosti, kot če načrtuje Multiple Page.

• Vsepovsod slike: vključevanje slik na spletno stran je še ena prednost oblikovanja spletne strani, saj je postavitev koncepta Single Page zelo primerna za slike. Na sliki 6 vidimo primer slike, kot ozadja na spletni strani.

13

Slika 6: Single Page in vključevanje slik

Vir: (Garden Estúdio, 2014)

Kdaj uporabiti Single Page in kdaj Multi Page oblikovanje?

Cameron Chapman (2014) navaja, da čeprav obstaja veliko prednosti glede Single Page spletnih strani, pa vendarle niso ustrezne v vseh rešitvah. Obstaja veliko razlogov, kdaj je koncept smiselno uporabiti in kdaj ne. V kolikor ustanavljamo novo spletno stran, ki bi imela le peščico strani oziroma podstrani, potem je Single Page oblikovanje zelo smiselno. Kondenziranje vsega na eno spletno stran da spletni strani moderen pridih, poleg tega pa majhna količina vsebine na spletni strani vseeno deluje večje. Prav tako je lahko tudi zelo dobro prodajno orodje. Koncept lahko izkoristimo tudi pri oblikovanju spletne trgovine (uporabimo kombinirana okna za nalaganje podrobnosti o izdelku in proces košarice). Tradicionalno oblikovanje s strukturo (Multiple Page) pa je bolj smiselno uporabiti, ko spletne strani vsebujejo veliko informacij in so kompleksnejše. Na sliki 7 prikazujemo primer Single Page oblikovanja (slika levo ima samo eno naslovnico) in Multi Page oblikovanja (slika desno, kjer vidimo naslovnico in veliko podstrani).

Slika 7: Oblikovanje Single Page in Multi Page

Vir: (Ewer, 2015)

14

Če želimo spletno stran uporabiti za nadaljnje obsežne digitalne oblike trženja ali če imamo veliko povedati na naši spletni strani (podrobni opisi izdelkov, blogi itn.) je Multi Page oblikovanje bolj primerno. Predvsem je najbolj pomembno, da takrat, ko se odločamo med Single Page ali Multi Page oblikovanjem, določimo jasne cilje uporabe po produkciji, ko bo stran prišla na splet (Ewer, 2015).

Kadar se sprašujemo, kaj je najboljša izbira koncepta, po navadi ni napačnega ali pravilnega odgovora. Obstajajo pa dejavniki, ki lahko načrtovalca usmerijo v eno ali drugo smer (ibid., 2015):

Single Page oblikovanje izberemo, če:

• ne nameravamo vlagati v digitalni marketing in nam slednji ni prioriteta,

• potrebujemo razmeroma preprosto rešitev, • nimamo veliko vsebine.

Multiple Page oblikovanje izberemo, če:

• nameravamo vlagati v digitalni marketing, • imamo veliko vsebine, ki bi jo radi objavili na spletni strani, • bomo redno pisali blog, • nam je uvrstitev prioriteta v iskalniku.

Najboljše usmeritve za oblikovanje koncepta Single Page

V nadaljevanju navajamo nekaj usmeritev za oblikovanje koncepta Single Page:

• Enostavnost: zasnova in vsebina naj sta poenostavljeni, kolikor je mogoče. Kompleksno oblikovanje zasnove in vsebine ne izboljša uporabniške izkušnje (Chapman, 2014).

• Navigacija je še vedno koristna: čeprav uporabniki lahko drsijo po spletni strani, to še ne pomeni, da je ta način uporabniku povsem prijazen. To še posebej velja za spletno stran, ki je zelo dolga in vsebuje veliko razdelkov. Priporočamo, da se navigacija vključi in uporabniku naredi stran bolj prijazno, razen če imamo zelo dober razlog, zakaj navigacije naj ne bi vključili (ibid., 2014).

• Razdelitev vsebine: če uporabljamo Single Page oblikovanje, še ne pomeni, da se mora vsebina nahajati v celoti enega dolgega razdelka, saj s tem uporabnike zasujemo s preveč informacijami. Vsebino moramo razdeliti v logične razdelke, tako da uporabniki lažje najdejo, kar iščejo (ibid., 2014). Poskrbeti je potrebno, da bodo sporočila v posameznih odsekih jasna in jedrnata od začetka do konca. Najbolj pomembno pa je, da se držimo stalnega in zaporednega pretoka vsebin (kaj, kako, kje, kdaj) ter da vključujemo zgodbe (Ghazarian, 2014).

• Urediti ozadje spletne strani: Single Page-i imajo po navadi zelo velika ozadja. Veliko spletnih strani ima v ozadju navadno ali ponavljajočo se teksturo, boljše pa je, da ta prostor izkoristimo in naredimo nekaj kreativnega. Ozadje lahko pomaga razdeliti tudi vsebine in ne vsebuje samo ene slike, ampak je v ozadju serija slik, če to vsebini ustreza (Chapman, 2014).

15

• Uporabljati oblikovanje poziva k dejanju (ang. Call to action)3

• Hitro nalaganje. Ena izmed največjih slabosti Single Page je počasno nalaganje spletne strani. Ker je Single Page samo ena stran za zagotavljanje vsebine, se te spletne strani dalj časa nalagajo. Zato je pri oblikovanju potrebno zelo dobro premisliti, katere animacije in oblikovne elemente bomo vključili, ali so ti res potrebni, in kako ne bomo spletne strani s tem še dodatno obremenili (ibid., 2014).

. Dobro oblikovanje CTA naredi pol dela, če ne celo celega. Lahko rečemo, da za vsako spletno stran, ki je predvidena, pa naj bo to mobilna aplikacija, naročila, možnost dema, prijave kontaktnega obrazca in drugo, ne glede na namen, je prav kakovost CTA lahko glavni vzrok za konverzijo (ibid., 2014).

Single Page oblikovanje je lahko zelo učinkovit način, da se vključi uporabnike in se jih med brskanjem tudi vodi. Pogosto se tudi pojavlja, da Single Page vsebuje blog, ki vodi na neko drugo spletno stran. V veliki meri pa je dober Single Page predvsem odvisen od namena spletne strani (Ghazarian, 2014)

2.1.4 Hybrid Website

Čeprav obstaja veliko Single Page spletnih strani, obstaja tudi veliko hibridnih spletnih strani (ang. Hybrid Websites4) spletnih strani. Dajejo vtis Single Page-a, vendar se razlikujejo po tem, da je pri sami izdelavi spletne strani uporabljen ajax5 in modalna okna6

3 V nadaljevanju bomo navajali kratico CTA.

. Vsebuje pa tudi več strani z vsebino. Hibridne spletne strani so lahko odlična rešitev, če ne moremo vsega dobiti v oblikovanje Single Page (Chapman, 2014). Na sliki 8 predstavljamo primer spletne strani koncepta Hybrid Sites, kjer se ob kliku na zavihek v navigaciji na enakem mestu naloži nova podstran. Uporabnik se po strani ne premika, ampak se spletna stran preko ajax-a sama nalaga v uporabnikovem vidnem polju. Podan primer spletne strani se odlično odziva tudi na mobilnih napravah.

4 V nadaljevanju bomo navajali naziv Hybrid Websites. 5 »Ajax (asinhroni JavaScript in XML) je skupina medsebojno povezanih spletnih razvojnih tehnik, uporabljenih za ustvarjanje interaktivnih spletnih aplikacij«, (Wikipedia, 2015b). 6 »Modalno okno je okno, ki ga moramo nujno zapreti, če želimo nadaljevati delo v enem od ostalih oken«, (Lokar, 2013).

16

Slika 8: Hybrid Websites

Vir: (Dang & Blast, 2014)

2.1.5 Parallax Scrolling Websites

Paralaksne spletne strani z drsenjem (ang. Parallax Scrolling Websites7

• enostavne in moderne,

) se nahajajo na eni spletni strani, tako kot koncept oblikovanja Single Page. Karri Stover navaja (2014), da so Single Page in Parallax Websites:

• predstavljajo en produkt, storitev ali nabor storitev, • vsebina ni preveč tehnične narave, • vsebina temelji na preprostih slikah in/ali besedilih, • produkt ali storitev sta prilagojeni vsaki potencialni stranki oziroma

kupcu.

Koncept Parallax Scroll-a sega v čas osem bitnih video iger iz leta 1980 in prihaja iz večosne kamere, ki je bila uporabljena tudi v tradicionalni animaciji od 1930 leta naprej (Wikipedia, 2015c). Spletni oblikovalci so pričeli z uporabo HTML5 in CSS3 vključevati Parallax Scrolling v letu 2011 (ibid., 2015c). Parallax izhaja iz grške besede parallaxis, ki pomeni menjavo, spremembo. Ta sprememba pomeni, da jo dobiš na zaslonu, potem ko klikneš na gumb ali drsiš. Metoda pomikanja spremeni perspektivo uporabnikovega gledanja. Ta metoda je bila zelo razširjena na spletu, vendar se nikoli ni uporabljala za zasnove spletnih strani (Lee, 2013). Kot navaja Jaymes Brown (2013) je 7 V nadaljevanju bomo uporabljali naziv Parallax Scrolling Websites.

17

izraz »Parallax« najprej prišel iz vizualnega efekta 2D video igric, ki uporabljajo različne slike za ozadje, slednje pa ustvarijo hitrost gibanja za kreiranje iluzije v globini igranja. Generalno je bilo narejeno tako, da se ozadje igre premika počasneje, kot ospredje, s tem ustvarimo globino in se ozadje zdi bolj oddaljeno. Enak koncept velja za Parallax Website oblikovanje, kjer ozadje spletne strani premakne z drugo hitrostjo, kot ostale strani in s tem ustvari impresivni vizualni učinek, ki omogoča nešteto kreativnih aplikacij za digitalno pripovedovanje zgodb.

Kot vidimo na sliki 9, je Parallax oblikovanje sestavljeno iz več slikovnih kompozicij, ki na grafiki ustvarijo globino ter animacije:

Slika 9: Parallax oblikovanje

Vir: (Brown, 2013)

Parallax Design doda na spletni stani odlične priložnosti, da (Brown, 2013):

• spletna stran dobi globino in animacije, kar za uporabnike pomeni dodatno izkušnjo,

• po spletni strani vodimo uporabnike preko pripovedovanja zgodb, • spodbujamo uporabnike, da se pomikajo skozi celotno spletno stran,

sami obiski na spletni strani pa s tem trajajo dlje, • spletna stran vzbudi radovednost v uporabnikih, • uporabnike neposredno usmerimo s klici k dejanjem, • z inovativnim interaktivnim interpretiranjem vsebine spletna stran

pridobi kredibilnost.

Veliko različnih stilov Parallax oblikovanja po navadi dobro deluje na konceptu Single Page. Spletna stran, ki uporablja Parallax Scrolling je lahko oblikovana po konceptu Multiple Page, saj oblikovanje po prvem konceptu ustvari lažje brskanje po spletni strani (Rocheleau, 2014).

Glede same izbire Parallax Scrolla in njegove uporabe na spletni strani Cameron Chapman (2014) navaja, da je predvsem odvisno od stališča in pogleda načrtovalca. Cameron Chapman meni, da je Parallax Scroll nekaj najboljšega, kar se je lahko internetu zgodilo. Pomembno je vedeti, kdaj in na katerem mestu je dobro uporabiti Parallax Scroll. Nekatere spletne strani lahko imajo veliko prednosti od tega efekta, medtem ko drugje lahko pride do varljivega oziroma težjega načina uporabe spletne strani. Ključno je, da se načrtovalec odloči, ali želi uporabiti Parallax Scroll, ker je to uporabno na spletni strani, ali izključno zato, da bi bilo sodobno. Pri uporabi Parallax

18

Scroll-a je potrebno pomisliti tudi na to, ali se uporabi JavaScript ali navadna CSS tehnika.

Poleg uporabe vertikalnega drsenja po vsebini, obstaja tudi možnost implementacije horizontalnega drsenja po vsebini. Horizontalno gibanje je samo še ena tehnika za ustvarjanje učinkov, ki jih lahko pričakujemo na Parallax Websites (Rocheleau, 2014). Na sliki 10 vidimo primer horizontalnega drsenja, kjer med stranmi deluje nekakšna animacija kocke.

Slika 10: Parallax Scroll: horizontalno drsenje

Vir: (Agency, 2015)

Na sliki 11 vidimo primer vertikalnega drsenja. Med stranmi se lahko pomikaš preko vertikalne navigacije, z drsenjem ali z drugimi navigacijskimi namigi. V kolikor se pomaknemo zelo počasi, točno opazimo, kako se plasti prikazujejo in razkrivajo.

Slika 11: Parallax Scroll: vertikalno drsenje

Vir: (Iutopi, 2015)

Pri vseh prednostih imajo Parallax Scrolling Websites tudi nekaj slabosti. Največ teh slabosti izhaja iz dejstva, da se večina teh spletnih strani nahaja na eni sami zelo dolgi strani. SEO na eni spletni strani ima samo en nabor metapodatkov, en učinkovit H1 tag in en url. Parallax Scroll ni najbolj kompatibilen z odzivnostjo in mobilnim

19

oblikovanjem (Brown, 2013) ter ga je potrebno na mobilnih in tabličnih napravah posebej prilagoditi.

Tipi Parallax Scroll-a

Obstajajo štiri glavne metode Parallax Scrolling-a, ki se uporabljajo v arkadnih sistemskih ploščah, video igralnih konzolah in osebnih računalniških sistemih (Wikipedia, 2015c):

• Metoda plasti: je osnovna metoda Parallax Scrolling-a, kjer se v ozadju plasti pomikajo počasneje, kot plasti v ospredju. Glede na to, kako želimo povedati zgodbo, lahko prilagodimo ozadje plasti, ki se lahko pomikajo vertikalno in horizontalno, kar vodi k simulaciji večosnih kamer (Schneider, 2014). Nekateri sistemi za prikazovanje podpirajo več plasti v ozadju, ki se lahko neodvisno pomikajo v horizontalni ali vertikalni smeri. V takem sistemu za prikazovanje lahko igro proizvaja Parallax z enostavnim spreminjanjem pozicij plasti z različnimi vrednostmi v enaki smeri. Plasti, ki se premikajo hitreje, zaznavamo, kot da se nahajajo bližje (Wikipedia, 2015c). Na sliki 12 prikazujemo demonstracijo metode plasti Parallax Scrolling-a, kjer na levi sliki vidimo plasti iz strani, na desni sliki pa iz ospredja:

Slika 12: Parallax Scroll: metoda plasti

Vir: (Wikipedia, 2015c)

• Sprite metoda: programerji lahko ustvarijo tudi psevdo-plasti sprite-ov (individualni objekti z možnostjo kontrole, ki so narisani s pomočjo strojne opreme, v ospredju ali ozadju plasti), če so na voljo v sistemu zaslona (ibid., 2015c).

• Ponavljajoči se vzorec/metoda animacije: drsenje zaslona, ki je zgrajeno iz posameznih ploščic, je lahko narejeno tako, da »pluje« preko ponavljajoče se plasti v ozadju z animacijo individualnih sličic/ploščic in s tem prikazuje Parallax učinek. »Color cycling« se lahko uporablja kot hitra animacija ploščic na celotnem zaslonu. Ta efekt daje učinke iluzije druge plasti. Veliko iger uporablja to tehniko za pomikanje zvezd (ibid., 2015c).

• Raster metoda:

20

v grafiki so linije pik v sliki tipično razporejene od vrha proti dnu z rahlo zamudo (imenovano horizontalno intervalno izrezovanje) med risanjem ene vrstice in risanjem naslednje vrstice (ibid., 2015c).

2.1.6 Landing Page

Ellie Mirman (2010) navaja, da je Landing Page8

Do Landing Page-ov prehajamo lahko preko drugih spletnih strani ali oglasov v iskalnikih. Ko uporabnik klikne na vgrajeni oglas, se mu odpre Landing Page z dodatnimi informacijami, ki jih potencialna stranka išče. Stranke po navadi pridejo do Landing Page-ov iz različnih povezav, ki jih najdejo na družabnih omrežjih, elektronskih poštah in na SEO (ang. Search engine optimization)

(v slovenščini jo poimenujemo ciljna, produktna, pristajalna stran) spletna stran, na katero uporabnik pristane ob brskanju za informacijami o kakšnem produktu ali storitvi. Omogoča nam, da pridobivamo podatke uporabnikov preko obrazcev. Dober Landing Page bo usmerjen direktno na določeno populacijo uporabnikov spletne strani (naj bo to e-poštna kampanja ali elektronska knjiga), zaradi ciljane in zanimive ponudbe v ozadju pa bomo dobili večji odstotek potencialnih strank, ki bodo iz produktne strani prešle na glavno spletno stran. Posledično lahko dobimo o produktu ali storitvi več informacij ter preko analitike spremljamo vedenje uporabnikov. Kot komentira Corey Eridon (2013): vse produktne strani so spletne strani, niso pa vse spletne strani produktne strani.

9

Slika 13: Povezava oglasa in Landing Page-a

optimiziranih kampanjah. Podjetja si prizadevajo po konverziji začetnih interesov v prodajo ali zbiranju osnovnih informacij o potencialnemu kupcu (Marino, 2015). Na sliki 13 prikazujemo primer oglasa in Landing Page-a, ki prikazujeta odlično ujemanje sporočila in oblikovanja (Landing Page Conversion Course, 2015).

Vir: (Landing Page Conversion Course, 2015)

8 V nadaljevanju bomo navajali naziv Landing Page. 9 V nadaljevanju bomo navajali kratico SEO.

21

Izvor produktnih strani izvira iz leta 2003, ko jih je IT oddelek podjetja Microsoft formiral kot odziv na slabo spletno prodajo programov Office. Proces je bil dolgotrajen, kot rezultat pa je bilo formiranih kar nekaj »start-upov«, ki so poskušali poenostaviti in racionalizirati proces. Najpomembnejše med temi so Unbounce (http://unbounce.com/) iz Canade in Hubspot (http://www.hubspot.com/) iz Massachusettsa. Vzpon računalništva v oblaku in elektronskega trgovanja okrog leta 2009 je zagotovil idealne pogoje za te »start-upe«, (Wikipedia, 2015d).

Obstaja zelo veliko elementov, ki jih dober Landing Page potrebuje. Izdelava teh elementov pa je pogosto odvisna od tega, kakšni so sploh naši cilji Landing Page-a. Ena izmed komponent, ki jih potrebujemo za optimizacijo, je na primer dolžina – na spletu se dobro obneseta obe različici: kratka in dolga forma (Soskey, 2015).

Pri oblikovanju Landing Page-a je dobro, da upoštevamo nekaj namigov (Moisei, 2015):

1. Uporabimo načelo AIDA: Zavedanje (ang. Awareness) – pritegniti pozornost uporabnika. Interes (ang. Interest) – da vzbudimo in poudarimo prednosti

za uporabnika. Želja (ang. Desire) – inducira v uporabnike idejo, da si ta

produkt ali storitev želijo. Akcija (ang. Action) – uporabniki opravijo in zaključijo

postopek nakupa. 2. Brez motečih dejavnikov:

če Landing Page nima nobene navigacije, razen gumba, ki poziva CTA uporabnike prisilimo k odhodu iz Landing Page-a. Čeprav uporabnikom ne zagotovimo nobene navigacije, bodo našli način, kako zapustiti spletno stran, po navadi celo z zaprtjem brskalnika. Ti uporabniki se mnogokrat več ne vrnejo.

3. Pridobitev pozornosti: značilno je, da Landing Page pritegne pozornost uporabnika v prvih 3 sekundah prihoda. V kolikor uporabnik jasno ne vidi, kaj bi naj našel na strani, ali pa ga vsebina, ki jo vidi, ne zanima, bo verjetno vsebino na Landing Page-u odklonil.

4. Brez lažnih pričakovanj: Landing Page mora biti konsistenten z namigi, ki jih ustvarja prvotni oglas, ki so ga opazili ali obratno. Uporabnik mora najti na Landing Page-u vsebino, ki jo je videl in kliknil na oglasu.

V nadaljevanju predstavljamo primer dobrega primera Landing Page oblikovanja. Primer Wistia – Free Plan je izbran na podlagi najboljših kombinacij uporabljenih elementov, ni pa vključenih nobenih statistik glede uporabnikov. Wistia pomaga podjetjem in jim nudi gostovanje, kam lahko dodajo svoje video posnetke. Na sliki 14 vidimo, da je dolžina obrazca kombinirana z vidno umestitvijo, ki odpravi skoraj vse dvome po ustvarjanju novega računa. V kolikor pa se uporabniku pri odločitvi, ali bi izpolnil obrazec, pojavi dvom, se lahko pomakne v spodnji del Landing Page-a in si prebere odgovore na pogosta vprašanja. Ustvarjalci tega Landing Page-a so razdelka obrazca in pogostih vprašanj ločili z barvnim kontrastom, prvi odsek ima minimalno modro teksturo, v drugem delu pa se pogosta vprašanja nahajajo na praznem belem ozadju, kar vsebino naredi bolj čitljivo (Soskey, 2015).

22

Slika 14: Landing Page

Vir: (Soskey, 2015)

Tipi Landing Page-ov

Obstajata dva tipa Landing Page-ov: referenčni in transakcijski. Referenčni Landing Page predstavlja informacije, ki so relevantne za uporabnika, transakcijski Landing Page pa poskuša prepričati uporabnika, da dokonča transakcijo (Careening segue, 2010).

• Referenčni Landing Page: kot že samo ime pove, se referenčni Landing Page osredotoča na pridobivanje informacij o potencialnih strankah. Nekateri na primer vsebujejo povzetek ponudbe proizvodov ali storitev. Uspeh je, da temelji na prihodku, ki je ustvarjen iz oglasov. Spletni oglasi so podsklop in so specializirani za oglaševanje s ključnimi besedami. So učinkovita in ekonomična marketinška tehnika, saj ključne besede pomagajo usmerjati zainteresirane iskalce in morebitne potencialne kupce do produktnih strani z vsebino, ki jo iščejo (Marino, 2015). Posebni tip referenčnega Landing Page-a je »webvert«, kjer se marketinški cilj osredotoča na »Lead Generation« in interakcije z uporabniki. Webvert je sestavljen iz oglasa, ki je zasnovan po principu AIDA. Transfer prihaja iz Google Adwords in je namenjen

23

dvema specifičnima marketinškima taktikama (Careening segue, 2010):

1. doseganje visoke Google Adwords Landing Page kvalitetnih rezultatov, s prednostjo, da je vložek Adwords kampanje minimaliziran.

2. Webvert ima jasen poziv k dejanju, običajno v obliki odgovora.

• Transakcijske produktne strani: cilj transakcijske produktne strani je spodbujanje uporabnika k izpolnitvi obrazcev, oddaji kontaktnih podatkov in k nakupu produkta ali storitve, ki je oglaševana. Skupna taktika pridobivanja informacij, uporabljena na takšnih straneh, je odtegovanje podatkov vse do takrat, ko so te kontaktne informacije podatki s strani potencialnega kupca. V tem trenutku stranko definiramo kot konverzijo, kar pomeni zainteresiranega kupca, ki ponuja kontaktne informacije, katere lahko uporabimo za direktni marketing (Marino, 2015). Ustvarjalci Landing Page-ov pogosto izboljšujejo svoje izdelke z raznimi testnimi metodami, kot so A/B testiranje in multivariatno testiranje (Careening segue, 2010).

Obstaja še tretji tip Landing Page-a, ki se imenuje »Squeeze Page«. Ta je zelo ciljno usmerjen in se osredotoča izključno na zajemanje podatkov o uporabniku. Glavni cilj Squeeze Page-a je, da prepriča, se jim »dobrika« ali kako drugače pritiska na uporabnike, da oddajo enega od najbolj iskanih osebnih podatkov, to je e-poštni naslov (Marrs, 2013). Te strani imajo visoko stopnjo konverzije in zbirajo podatke za prihajajoče ciljane elektronske naslove, ki bodo uporabljeni v direktnih kontaktnih kampanjah (Careening segue, 2010).

Cilji Landing Page-ov

Obstajata dva osnovna cilja produktnih strani, in sicer klik do nekega končnega cilja (ang. Click Through) in pridobivanje podatkov (ang. Lead Generation). Prvi tip ima en sam cilj, in sicer, da prepriča uporabnika, da klikne na neko drugo stran. Pogosto se uporablja za trženjske kanale, kjer je opisan proizvod ali storitev dovolj podrobno, da se uporabnik ogreje do te točke, da se približa k odločitvi nakupa proizvoda ali storitve (Unbounce, 2015).

• Click Through Landing Page: so strani, kjer želimo uporabnika (potencialnega kupca) preusmeriti, da klikne na gumb, ki nato uporabnika odpelje na stran, kjer uporabnik lahko produkt ali storitev tudi kupi. Njihov namen je enostranski, ljudi želijo nagovoriti, da se odločijo direktno za nakup, in so lahko zelo uspešni pri določenih produktih, predvsem pri teh, kjer si prizadevamo za veliko prodajo svojih produktov (Rondeau, 2011). Vse prepogosto so digitalni marketinški kanali direktno usmerjeni na nakupovalno košarico ali vodijo do registracije. Glede na to, da ti kanali pogosto ne zagotavljajo zadostnih, ciljno usmerjenih informacij, je posledica tega slaba konverzija. Na tem mestu je pomembno, da se pojavi »click trough« stran. Ta služi kot postaja pred usmeritvijo na nakupovalno košarico ali stranjo za

24

registracijo, le da imamo sedaj veliko večjo možnost za konverzijo. Razlog tiči v tem, da so uporabniki bili seznanjeni z detajli ponudbe preko produktne strani (Unbounce, 2015).

Na sliki 15 vidimo primer Click Through Landing Page. Ko pride uporabnik na ta Landing Page, mu je takoj razumljivo, kaj se na njem nahaja. S klikom na zeleni gumb uporabnik lahko brezplačno preizkusi produkt.

Slika 15: Click Through Landing Page

Vir: (Gardner, 2010a)

• Lead Generation Landing Page Lead Generation produktne strani se uporabljajo za zajemanje uporabniških podatkov, kot so ime in elektronski naslov. Edini namen te strani je zbrati informacije o uporabnikih in trgu, ki jih bomo lahko uporabili v prihodnje. Spletna stran vsebuje obrazec z opisom, kaj ponujamo v zameno, da uporabniki izpolnijo obrazec in oddajo osebne podatke. Obstaja veliko načinov uporabe Lead Generation landing Page, nekateri primeri so navedeni spodaj (Unbounce, 2015): elektronska knjiga, registracija za konferenco, svetovanje za profesionalne storitve, kuponi s popusti ali dobropisi, brezplačni preizkusi, opozorilo o produkciji prihajajočega produkta na trg, itn.

Na sliki 16 vidimo primer Lead Generation Landing Page. Spletna stran vsebuje obrazec, kjer uporabnik odda ime in priimek ter elektronski naslov. Uporabnik je seznanjen z vsebino in v kakšne namene oddaja osebne podatke. Velikokrat se podatki preko takšnih form uporabljajo za e-poštni marketing, kjer lahko prijavljenim

25

uporabnikom pošljemo še več informacij o produktu ali storitvi, ki so jo prebirali na naši produktni strani ali pa zgolj ostajamo v kontaktu z njimi.

Slika 16: Lead Generation Landing Page

Vir: (Gardner, 2010b)

2.2 Trendi grafičnega oblikovanja spletnih mest 2015/2016

V nadaljevanju navajamo nekaj trendov grafičnega in tehničnega oblikovanja, ki se prenašajo iz preteklih let, ter nekaj novih, ki jih lahko pričakujemo v letošnjem in v naslednjih letih.

Zmogljivost in hitrost

Večina spletnega oblikovanja se ozira tudi na hitrost nalaganja spletnih strani. Tako je potrebno paziti na velikost datotek na spletni strani, predvsem za uporabnike, ki dostopajo preko počasnejše internetne povezave. Hitrost nalaganja spletnih strani je tudi pogosta težava pri uporabnikih, ki do spletnih mest dostopajo preko mobilnih naprav. Iz teh razlogov oblikovalci spletnih strani vedno več časa namenjajo hitrosti in čim bolj tekoči uporabniški izkušnji (Leigh Turner, 2015).

Zelo velika tipografija

Velika tipografija se kaže kot trend v letu 2015, saj ustvarja vizualno hierarhijo na spletni strani in zagotavlja, da uporabniki najprej preberejo velik tekst, saj le-ta najprej pritegne njihovo pozornost (Leigh Turner, 2015). Tipografija ni samo oblikovanje črk. Narejena pravilno lahko daje dušo vašemu tekstu, krepi preostalo oblikovanje na spletni strani in pomaga vaši blagovni znamki, da izstopa (Hemmings, 2015).

Skrita glavna navigacija

Veliko strani uporablja skrite navigacije na vstopni strani. Skrite navigacije pa uporabniki opazijo šele, ko so pripravljeni za nadaljnje raziskovanje strani in kliknejo na pravo ikono. Skrite navigacije so moderne predvsem zaradi čistosti strani in funkcionalnosti (Leigh Turner, 2015).

26

Flyout/slideout navigacija

V primeru na sliki 17 so se odločili za vertikalno navigacijo na desni strani (namesto tipične horizontalne navigacije na vrhu strani), ki jo zaznamo bolj kot drsečo navigacijo (»flyout/slideout«) – tehnika, ki je bila prenesena iz mobilnih aplikacij oziroma iz elektronskih naprav z manjšimi ekrani (ibid., 2015).

Slika 17: Flyout/slideout navigacija

Vir: (Leigh Turner, 2015)

Profesionalne visokokakovostne slike po meri

Uporaba fotografij po meri daje oblikovanju novo širino, oziroma zamenja klasično izbiro fotografij, ki jih lahko kupiš na spletu. Tako z izbiro ustvariš unikatno izkušnjo, saj nihče drug ne uporablja enake fotografije na njihovi spletni strani (ibid., 2015). Če niste prepričani, ali bi za vašo spletno stran uporabili visokokakovostno sliko ali video, razmislite o »cinemagraph-u« (ang. Cinemagraph). Cinemagraph, oziroma premikajoča se slika, lahko izrazi veliko več kot samo mirujoča slika in hkrati uporabi manj pasovne širine kot video. Ozadje vaše strani tudi poživi in radovednega obiskovalca zabava za 15 % dlje kot po navadi (Hemmings, 2015).

Centrirana usmerjenost s fiksirano širino

Večina spletnih strani v preteklih letih je uporabljala 100% oblikovanje elementov, tako da so slike vidne oziroma so raztegnjene čez celotno širino. Pred tem trendom je bila večina strani fiksne širine in je bila centrirana, tako da je bilo vidno, kje se je stran končala. Ta trend pa, kot kaže, ponovno prihaja nazaj, v bolj moderni različici, kjer sicer »slika« gre od ene do druge strani, vendar je vsebina centrirana v vidno polje (Leigh Turner, 2015).

Odstranjevanje oblikovnih elementov

27

V oblikovanju obstaja ideja, da je dizajn popoln, ko so vsi nepotrebni elementi odstranjeni. V letu 2015 je ta trend pogosto zaznati, saj najdemo veliko strani, ki poenostavljajo svoj dizajn z odstranjevanjem nepotrebnih elementov (ibid., 2015).

Odsotnost velikih naslovnih slik v ozadju

V zadnjih letih je bil trend velikih naslovnih slik v ozadju, s tekstom v ospredju, le-ta pa je bil prva stvar, ki so jo uporabniki videli, ko so prišli na stran. In kako lahko izstopaš med množico, ki so sprejeli trend z veliko sliko v ozadju? Da narediš prav nasprotno (ibid., 2015).

Pripovedovanje zgodb in interakcije

Dobra vsebina je vedno pomemben dejavnik spletne strani, v kolikor pa dobro vsebino predstavimo skozi zgodbo, je to še dodaten velik plus. Tako se bo spletno oblikovanje v letu 2015 pogosto vrtelo okrog pripovedovanja zgodb (ibid., 2015). Če postavimo zanimivo vprašanje za obiskovalca strani, kot na primer prikazujemo na sliki 18: »Koliko sužnjev dela za vas?«, sprožite stikalo radovednosti v možganih vašega uporabnika. Uporabniku potem ponudimo dva možna odgovora, kot na primer: »Kaj? Sužnji delajo zame?« ali »Ugotovite: Preglejte raziskavo.« Ob klikih na odgovore mu ponujate vprašanja in odgovore, enega za drugim. Med tem, ko uporabnik klika med odgovori in vprašanji, smo mi uspeli predstaviti svojo zgodbo in s spletno predstavitvijo pridobili novega sledilca, stranko ali simpatizerja (Hemmings, 2015).

Slika 18: Pripovedovanje zgodb

Vir: (Hemmings, 2015)

Dolge strani z drsenjem

Predvsem zaradi prilagojenosti mobilnim napravam se pojavlja trend daljših strani, saj je drsenje veliko lažje kot konstantno klikanje, da najdemo želeno informacijo (Leigh Turner, 2015).

Najprej digitalni marketing

28

Ustanovitelj Clearleft - Andy Budd pravi, da podjetja spoznavajo, da večina strank vzpostavi prvi kontakt z njimi na spletu, zato bomo vedno bolj priča pristopu »najprej digitalno«, kar pomeni, da bodo komunikacijski napori najprej izpostavljeni na spletu in šele nato na ostalih kanalih (Creative Bloq, 2015).

Varnost in zasebnost

Veliko časa v preteklosti smo namenjali varnosti na spletu, da so lahko ljudje zaupali postopkom na spletu in spletnemu nakupovanju. Sedaj, ko so uporabniki veliko bolj osveščeni o izmenjavi podatkov (predvsem s tretjimi stranmi), pa precej neradi podajo svoje podatke brez dobrega razloga – in prav je tako (ibid., 2015).

Kartično oblikovanje

Kartice so zelo hitro postale najboljši vzorec oblikovanja za mobilne naprave. Prihajajo v različnih oblikah in velikostih, pogosto pa kartice vključujejo informacije, kot so naziv, uporabniško ime, sliko in različne ikone. Včasih se doda tudi kratko besedilo, recimo za opis produkta (Lake, 2014). Kartično oblikovanje je uvedel tudi Twitter (na sliki 19) (Intercom, 2015):

Slika 19: Kartično oblikovanje

Vir: (Intercom, 2015)

Isomorphic JavaScript

Vedno več bo uporabe Isomorphic JavaScript10

10 Isomorphic JavaScript pomeni, da lahko na strežniku zaženeš isto kodo kot se zažene v brskalniku (Neutron Drive Blog, 2015).

, predvsem pri podjetjih, ki so veliko vlagala v JavaScript za njihovo infrastrukturo spletne strani. Ponuja namreč izboljšave

29

na področjih zmogljivosti, SEO in vzdrževanja. Airbnb in Twitter že uporabljata Isomorphic JavaScript, ostali ga bodo kmalu (Creative Bloq, 2015).

Ponovitev

Oblikovalec Robby Leonardi predvideva, da trenutno trende imamo (odzivno in »flat« oblikovanje), poudarek bo na izboljšavah obstoječih konceptov in tehnologij, predvsem na področjih boljše tipografije in izpopolnjene spletne postavitve (ibid., 2015).

Živahno oblikovanje

Ustanovitelj BaseKit-a, Richard Healy pravi, da naj razmišljamo krepko, grafično in internacionalno. Govorimo o živahnih, nepričakovanih barvah, v nasprotju z umirjenimi in zadušenimi okolji. Uporabimo naj najboljše prakse odzivnega oblikovanja in smiselnega gibanja, ki naj bo precizno koreografirana animacija, ki omogoča tekoče, brezhibne interakcije na dotik ter - še najbolj pomembno - navduši uporabnike (ibid., 2015).

Skoraj ravno oblikovanje

Da bi izločili probleme pri ravnem oblikovanju in vseeno obdržali dobre lastnosti le-tega, so oblikovalci iznašli skoraj ravno oblikovanje (ang. almost-flat design). Nekaterim elementom so tako dodali globino in dimenzijo, da uravnovesi ploskost drugih elementov. Lep primer skoraj ravnega oblikovanja je Gmail (Hemmings, 2015).

Domiselne ilustracije

Z roko narisane ilustracije bodo vašo blagovno znamko ali imidž podjetja naredile domiseln in dodale kanček prijaznosti, ki ga bodo vaši konkurenti le stežka kopirali. Predvsem bo ta trend opaziti pri kreativnih podjetjih ali blagovnih znamkah, ki se besedi »dolgočasno« v veliki meri izogibajo (ibid., 2015).

Minimalistično, uporabniško naravnano oblikovanje

Manj je več. To pogosto drži tudi pri spletnem dizajnu, kjer vam bo obiskovalec hvaležen, če mu ne boste izpostavljali vse vsebine, ampak samo tisto, ki je zanj dejansko relevantna, ostale informacije pa mu ponudite preko drsnih stranskih menijev (ibid., 2015).

Poudarek na originalnosti

Originalnost bo v prihodnjih letih prihajala do izraza predvsem preko povečanja po meri narisanih elementov, ki bodo kombinirani z natančno načrtovanimi animacijami (Mombrea, 2015).

Razvoj ravnega oblikovanja

Klasično in minimalistično oblikovanje bo prevladovalo v naslednjem obdobju sodobnih spletnih strani. Pričakovati je, da bo trend »Parallax« oblikovanja upadel, orjaške slike pa se bodo obdržale, oziroma vrnile. Moderne bodo čiste spletne strani z doslednim izborom barve (ibid., 2015).

30

Mikro izkušnje

Gre predvsem za to, da ne izpostavljate celotne vsebine vsakemu uporabniku in poskušate poenostaviti začetno navigacijsko pot. Vseeno pa bo skozi mini izkušnje oziroma manjše korake predstavljena vsebina spletne strani in dejavnosti. Hkrati bo vse skupaj veliko bolj zanimivo in prepričljivo (ibid., 2015).

Iz navedenega povzemamo, da bodo ključne smernice v prihodnjem še naprej temeljile na minimalističnem in ravnem oblikovanju s pridihom živahnih kombinacij. Pomembne bodo mikrointerakcije, animacije, hitrost nalaganja spletnih strani in zagotavljanje varnosti. Spletne strani, ki bodo še naprej vključevale velike naslovne slike, bodo poseben pridih svoji blagovni znamki dale s slikami, ki bodo unikatne, delane po meri ter ne bodo prenesene iz spleta. Povečal se bo tudi pomen tipografije in pripovedovanje zgodb skozi vsebino. Navigacija, ki smo jo do sedaj uporabljali samo na mobilnih in nekaterih tabličnih dimenzijah (»hamburger« ikona), pa se prenaša tudi na namizno različico. Načrtovalci pravijo, da uporabnik mora biti pripravljen, da klikne na navigacijo in začne brskati po ostalih podstraneh. Spletni strani pa bo definitivno dal unikaten pridih načrtovalec s svojo kreativnostjo, drugačnostjo in originalnostjo.

2.3 Interaktivnost na spletnih straneh

Ljudje smo fizična bitja in sveta ne dojemamo samo z možgani. Naša telesa nam sporočajo, kako svet procesirati in se učiti. Medtem ko ljudje mislimo in doživljamo svet s telesom, so trenutne interakcije s tehnologijo omejene na zaslone, kar primarno ustvarja vizualno interakcijo in interakcijo z dotikom. Za oblikovalce je čas, da začnejo razmišljati, kako naš odnos s tehnologijo izboljšati s tem, da smo pozorni, kako ljudje doživljamo svet (Quintanilha, 2014)

Jerry Cao navaja (2015), da če pogledamo v prakso oblikovanja, je interaktivno oblikovanje vedno bilo ena izmed težjih UX (ang. User Experience) disciplin. Dnevi, ko so bili uporabniki še navdušeni nad preprostimi interakcijami, so minili. Zdaj so animacije skoraj obvezne, skupaj z obilo mikrointerakcij. Novi vzorci interaktivnega oblikovanja se uporabljajo kot podpora novim tehnologijam, ampak osnove oblikovanja ostajajo brezčasne. Naloge interaktivnega oblikovanja so čim večje doseženo število uporabnikov. Nove vzorce interaktivnega oblikovanja podpira razvoj HTML5, CSS, Javascript in jQuery. Nove funkcionalnosti zagotavljajo nove načine interakcije, kar pomeni nov način zabave uporabnikom. V nadaljevanju navajamo nekaj tehnik (Cao, 2015):

• parallax Scrolling in efekti, • kartična postavitev in oblikovanje, • video in animacije, • oblikovani elementi, ki zahtevajo fizične akcije, kot so kliki in poteg. • mikrointerakcije so namenjene različnim trenutkom, ki se zgodijo

medtem, ko uporabljamo spletno stran ali aplikacijo (primer: zvonjenje alarma ali brisanje elektronske pošte),

• obvestila in opomniki, ki prihajajo iz spletnih strani ali aplikacij,

31

• personalizirana in locirana orodja, ki vzbudijo uporabniku med uporabo spletne strani ali aplikacije občutek, da je oblikovana posebej zanj in ustvarja nepozabne kontekstualne izkušnje,

• hitro prikazovanje ali skrivanje vsebine s kliki ali potegi, • lebdeči (ang. Hover) efekti in akcije za sekundarno vsebino, • prehodi in funkcije z zankami med elementi.

Ne glede na tehnologijo, navajamo pet stebrov interaktivnega oblikovanja (ibid., 2015):

1. Ciljno usmerjeno oblikovanje (fokus na osebah, uporabniški scenariji in zemljevidi izkušenj, tako da vsaka interakcija uporabnika premakne bliže cilju).

2. Uporabnost (funkcija mora biti intuitivna in zanesljiva, preden je lahko zabavna za uporabnike. Zagotavljati moramo le toliko funkcij, kot jih uporabniki resnično potrebujejo).

3. Označevalci (oblika mora odražati funkcijo, saj je vizija naš prevladujoči občutek).

4. Učljivost (vmesniki, ki so skladni z obstoječim oblikovanjem, so bolj predvidljivi, kar pomeni tudi lažjo učljivost).

5. Povratne informacije in odzivni čas (vmesniki se morajo odzvati na uporabnike na človeški način, ki lahko da občutek realne komunikacije. Interakcija mora biti oblikovana kot komunikacija s človekom, ki se preprosto odziva na to, kaj uporabnik naredi ali reče, in ne kot stroj.

2.4 Optimizacija

V podjetju Red Orbit (2015) navajajo, da je optimizacija spletnih strani »eden ključnih elementov uspešne strategije digitalnega marketinga. Gre za kanal, ki nam je v veliko pomoč pri gradnji preference in pospeševanju nakupa«.

Spletne strani postajajo vsak dan vse večje in kompleksnejše. Slabost tega je, da se strani lahko zelo počasi nalagajo, kar vpliva na obnašanje uporabnikov, zmanjšuje konverzije prodaje in prihodkov. Spletna stran je lahko počasna iz več razlogov (nizki pomnilnik strežnika, priliv podatkov itn.). Če je spletni strežnik počasen, bo to oviralo samo predstavitev spletne strani. Prav tako lahko povzroči upočasnitev spletne strani veliki transfer uporabnikov (Quinn, 2014).

Primer stopnje zapuščanja spletne strani v odvisnosti od hitrosti nalaganja spletne strani prikazujemo na sliki 20 (Mesarec, 2014), kjer lahko opazimo, da je zapustna stopnja pri majhnem času nalaganja za skoraj 10 % manjša kot pri daljšem nalaganju spletne strani.

32

Slika 20: Stopnja zapuščanja spletne strani

Vir: (Mesarec, 2014):

Da preprečimo dolgo nalaganje in druge nevšečnosti, ki zmanjšujejo uporabniško izkušnjo, moramo spletno stran optimizirati.

Optimizacija spletne strani je eksperimentalna metoda za testiranje, ki načrtuje najboljše delovanje za spletno stran. Osnovni postopek je zelo preprost (Shimooka, 2015):

1. Ustvarimo nekaj različnih možnosti oblikovanja ali variacij na strani ali podstrani spletne strani.

2. Spletno stran razdelimo na promet tako, da vsak uporabnik ali kontrolna skupina na strani vidi trenutno verzijo in eno od teh novih verzij.

3. Spremljamo, katera verzija deluje bolje na podlagi specifičnih meritev uspešnosti.

4. Meritve uspešnosti lahko neposredno odražajo poslovne cilje spletne strani in tako lahko vključujejo stvari, kot so (ibid., 2015): koliko nakupov izdelkov je bilo narejenih na spletni strani

(prodajni cilj); koliko ljudi se bo vpisalo v prijavni obrazec in prijavilo na

elektronske novice (cilj dosega števila uporabnikov); koliko ljudi si bo ogledalo video ali pogosta vprašanja (FAQ)

na podstrani (storitveni cilj).

Uspešnost meritve se pogosto omenja kot razmerje konverzije, ki je enaka odstotku uporabnikov, ki izvedejo akcijo, ki se preizkuša, v primerjavi s skupnim številom uporabnikov na spletni strani. Optimizacija je komponenta razvoja ekosistema spletne strani. V okviru optimizacije je osnovni postopek analiza podatkov, ustvarjanje testov in nato izvajanje boljših rezultatov, ki so se prikazali na testu (ibid., 2015). Celoten postopek je prikazan na sliki 21:

33

Slika 21: Optimizacija

Vir: (Shimooka, 2015)

2.4.1 Iskalni marketing

»Iskalni marketing združuje metode, katerih cilj je izboljšati vidljivost spletnega mesta, produktov ali storitev na strani iskalnih rezultatov spletnega iskalnika. Sestoji iz plačljivih umestitev in organskih (neplačljivih) iskalnih rezultatov. Plačljive metode iskalnega marketinga delujejo na podlagi zakupljenih ključnih besed (SEM) in kontekstualnega oglaševanja, organski iskalni rezultati pa so povezani z optimizacijo spletnih mest (SEO), ki sestoji iz »on-site« in »off-site« optimizacije«, navaja Diggital (2015a). Prvotno se je SEM krajše imenoval SM oziroma »Search marketing« (iskalni marketing). Ta izraz se sedaj pogosto uporablja kot krovni izraz nad SEO (ang. Search engine optimization)11 in SEM. Daljši zapis Search engine marketing ali SEM12

SEM

, se običajno uporablja kot opis plačanih iskalnih aktivnosti (Search Engine Land, 2015).

SEM je vrsta spletnega marketinga, ki je povezan z raziskovanjem, s potrditvijo in s pozicijo spletne strani v iskalnikih. Cilj je doseganje največje prepoznavnosti in povečanje deleža plačanih in/ali organskih prometnih napotitev iz iskalnikov. Vključuje stvari, kot so SEO, raziskave ključnih besed, analize konkurence, plačani oglasi in druge storitve, ki lahko povečajo iskalni promet (Beal, 2015).

»Umeščanje med plačljive organske rezultate dosežemo z marketingom na spletnih iskalnikih (SEM), ki je plačljiva metoda in poteka na principu licitacij, in naborom ključnih besed. Z zakupom ključne besede in pravilno cenovno politiko se umestimo med plačane pozicije na podstrani iskalnih rezultatov. Pri umestitvah in oglasih je mogoče spremljati, če je uporabnik kliknil na oglas in ali ga je le ta pripeljal na želeno spletno mesto. V tem smislu je mogoče izmeriti učinek investicije oziroma zakupa ključne besede in predvideti učinek, ki ga tak način oglaševanja prinaša prodajalcu produktov ali storitev. Pri taktikah, strategiji, višinah investicij in predvsem konkurenci, si lahko pomagamo s specializiranimi orodji, ki nam pomagajo optimizirati naše investicije. Posebej se lahko tovrstne optimizacije, v smislu prihrankov, uporabljajo pri

11 V nadaljevanju bomo navajali kratico SEO. 12 V nadaljevanju bomo navajali kratico SEM.

34

nastopu na več trgih«, navaja Diggital (2015a). Orodja za podporo optimizaciji bomo podrobneje opredelili v poglavju 2.4.3.

SEM je nekakšno ravnovesje med vsebino in zaračunavanjem klikov ter ni tako enostavno kot konvencionalno oglaševanje. Veliko uporabnikov poskuša vzpostaviti kampanjo »plačilo za klik« in jih odvrača, ko so neuspešni, saj zapravljajo finančna sredstva na neefektivnih kampanjah. Glede na kompleksno naravo procesa je nujno potrebno najemanje ali zaposlovanje strokovnjakov, ki upravljajo s kampanjami digitalnega marketinga. Za veliko podjetij z močno prisotnostjo na spletu ali v procesu spletne prodaje, je SEM boljša oglaševalska opcija zaradi večjega povračila glede na vloženi evro (Jeff Bittner, 2015).

Na sliki 22 vidimo, kako SEM ocenjuje poslovanje, produkte, storitve, konkurenco in razvija popolni načrt za »plačilo za klik« kampanjo (Jeff Bittner, 2015):

• Raziskava ključnih besed: raziskuje relevantne ključne besede za SEM kampanjo »plačilo za klik«, da definira, katere ključne besede imajo optimalni iskalni obseg, da zagotovimo oglasu največjo izpostavljenost.

• Analiza konkurence: označevanje ključnih besed, ki imajo visoke stopnje obiskov je ključnega pomena za vsako kampanjo ključnih besed (ang. AdWords)13

• Kreiranje oglasa:

. Poznavanje uporabnikov, za katere veste, da ne želite njihovih klikov, je tako pomembno kot poznavanje tistih, za katere si želite, da kliknejo na vaš oglas.

imeti nadzor nad oglasi omogoča, da lahko gradimo usmerjene oglase z vsebino okrog ciljnega občinstva. To pomeni, da z višjo kakovostjo in nižjimi stroški na klike lahko izboljšamo SEM ROI (ang. Return On Investment).

• Kampanja: Vzpostavljanje oglaševalske kampanje je strateško ravnovesje med zaračunavanjem za klik, relevantnostjo vsebine in oglasa ter ustrezno relevantnostjo vsebine na spletni strani, ki je povezana z oglasom.

• Managament oglasov: upravljanje nove AdWords kampanje je odličen način, da preko vaših oglasov postajate uspešnejši od vaše konkurence. S spremljanjem trendov ključnih besed in osveževanjem oglasov jih ohranjamo ciljane in sveže.

13 V nadaljevanju bomo uporabljali naziv AdWords.

35

Slika 22: Search Engine Marketing Cycle

Vir: (Jeff Bittner, 2015)

SEO

SEM je širši pojem kot SEO. Kjer si SEO prizadeva zagotoviti boljše rezultate organskega iskanja, SEM pomaga uspešno ciljati uporabnike preko oglaševanja (plačanih) povezav in v rezultatih iskanja. Kot dodatek k organskemu iskanju pošilja ciljan promet na spletno stran. SEO in SEM niso konkurenčne storitve. SEO se šteje kot podmnožica SEM storitev. V današnjem času, če želimo poslovati na internetu, moramo biti vidni v vseh povezavah (organskih in oglaševalskih), kar pomeni, da potrebujemo SEO in SEM (Beal, 2015).

»SEO metode so namenjene optimiziranju pojavnosti vašega spletnega mesta med organskimi rezultati na spletnih iskalnikih. Spletno mesto pridobi s SEO metodami višjo umestitev na straneh z iskalnimi rezultati, večkratno pojavnost med iskalnimi rezultati, saj se prikaže pogosteje in je med iskalnimi rezultati uvrščena višje. Boljša pojavnost spletnega mesta je lahko dosežena tudi z različnimi tipi iskanih datotek – fotografijami, videi, besedili ali avdio datotekami«, navaja Diggital (2015a). Diggital (2015a) je SEO razdelil dve področji: “on-site” in “off-site” optimizacija:

»Na “on-site” optimizacijo vplivajo t.i. interni faktorji:

• vsebina (dinamika objav, kako je strukturirana vsebina, označevanje vsebinskih elementov, ...),

• domena (URI), • nazivi in meta podatki na posameznih vsebinah, straneh, spletnem

mestu, • poimenovanja datotek, • pravilno "kodiranje" izvedbenega dela pojavnosti.

Na “off-site” optimizacijo vplivajo t.i. zunanji faktorji:

• povezave na spletno mesto iz zunanjih kredibilnih virov (forumi, blogi,…),

• partnerski programi, • "social bookmarks"«.

36

»Z analizo spletne strani se optimizacija strani šele dobro začne. Za vrhunski rezultat si je najprej treba zastaviti cilje. V skladu z njimi je nato potrebno preveriti zmožnosti, po katerih se spletna stran v določeni panogi sploh lahko uvrsti na prve strani v iskalnikih. SEO analiza vključuje tako pregled panoge kot tudi tehnične aspekte spletne strani in ko določimo ključne besede, po katerih naj bi se optimiziralo spletno stran, lahko govorimo o načrtih in rešitvah za naprej«, navaja Spletnik SEO (2015).

Na sliki 23 prikazujemo primer študije SEO optimizacije, ki je potekala v okviru kampanje podjetja Coloured Raine. S kampanjo so želeli povečati spletno prisotnost v iskalnikih ter določili naslednje podcilje (SEO Gazelle, 2015):

• Pridobitev večje prepoznavnosti in pomagati spletno stran povezovati z več ključnimi besedami.

• Povečanje lokalne prepoznavnosti v iskalniku Google. • Primerjava začetka in izida organske spletne predstavitve.

Rezultati kampanje so bili, da so s pomočjo razvijajočih »Coloured Raine's« ključnih besed in PR strategije povečali domet in interakcijo uporabnikov na spletni strani. Tehnična optimizacija je prav tako podprla in izboljšala iskanje razvrstitev, ki pomagajo ustvariti povečanje prometa. Pomembnejši rezultati vključujejo (ibid., 2015):

• povečanje ciljnih ključnih besed, ki kotirajo na vstopni spletni strani; • 664,46 % povečanje organskega prometa, ki ni v povezavi z

blagovno znamko (organski promet, ki ni povezan z blagovno znamko kaže, da uporabniki, ki dosegajo spletno stran z uporabo ključnih besed, ne vključujejo ime blagovne znamke ali URL povezave podjetja);

• 439,18 % povečanje novih uporabnikov; • 459,85 % povečanje predstavitve in skupnega ogleda spletne strani

novih uporabnikov, ki pristanejo na spletno strani.

Slika 23: Študija primera SEO optimizacije

37

Vir: (SEO Gazelle, 2015)

Kontekstualno oglaševanje

Diggital navaja (2015a): »kontekstualno oglaševanje kot plačljivo metodo, kjer se oglasi v tekstovni obliki, skupaj z naslovom in povezavo ali celo sliko prikazujejo na predefiniranih pozicijah na spletnih iskalnikih, skupnostih ali celo na spletnih mestih«. Smart AD (2015) navaja, da je »kontekstualno oglaševanje zagotovo eden izmed najboljših ciljanih načinov spletnega oglaševanja. Pomeni oglaševanje z relevantnimi ključnimi besedami. Te se nahajajo na spletni strani, kjer se nahaja oglas. S tem pristopom se uporabniku prikazujejo oglasi na tistem mestu, kjer je vsebina spletne strani primerna besedam v oglasu. Če na primer uporabnik išče potovanja, se mu bodo prikazovali oglasi o raznih potovalnih ponudbah«.

2.4.2 Napovedi iskalnega marketinga

James A. Martin (2015) navaja, da strokovnjaki napovedujejo, da bo mobilna naprava prevladovala v prihajajočem letu, vendar to ne predstavlja le ene komponente enačbe. Marketing je v času turistične sezone leta 2014 porabil 49 % plačanih oglasov na mobilnih platformah, zato mnogi marketinški strokovnjaki pričakujejo v letu 2015 povečanje mobilnega oglaševanja. Število uporabnikov, ki išče informacije, izdelke ali cene preko mobilnih naprav, se povečuje. Proizvajalci zato morajo biti pripravljeni ovrednotiti promet mobilnega iskanja, kar je v preteklosti bilo težje kot na namiznem iskanju. Izkušnje spletnih strani, vsebina in transakcijski tokovi morajo biti optimizirani, da zadovoljijo naraščajoči pretok uporabnikov iz mobilnih naprav. V kolikor spletna stran ni prijazna uporabnikom mobilnih naprav, lahko izgubimo na iskalnem marketingu. Google namreč daje prednost mobilno prijaznim spletnim mestom, saj lahko izgubimo velik del trga, v kolikor ne vključimo mobilne uporabnike v strategijo iskalnega marketinga.

»Google je konec februarja napovedal, da bo z 21.04.2015 pričel tudi z razvrščanjem spletnih strani glede na prilagojenost za mobilne naprave«, navaja Andraž Štalec (2015). Ta sprememba naj bi vplivala na mobilna iskanja v vseh jezikih in ima velik vpliv na rezultate iskanja. Posledično bodo uporabniki enostavneje našli relevantne, kakovostnejše rezultate iskanja, ki so optimizirani za njihove naprave. Google je ponudil tudi orodje, ki testira prikaz, kako Googlebot vidi spletne strani (Google Webmaster Central Blog, 2015):

• Če želimo testirati samo nekaj strani, lahko uporabimo »Mobile-Friendly Test«.

• Če želimo testirati spletno stran, pa lahko uporabimo svoj »Webmaster Tools Account«, s katerim lahko pridobimo seznam vprašanj mobilne uporabnosti, z uporabo »Mobile Usability Report« skozi celotno spletno stran.

Primer testiranja spletne strani preko »Mobile-Friendly Test« poteka preko Google spletne strani, kjer vpišeš povezavo spletne strani, ki jo želiš testirati. Kot primer smo vpisali povezavo slovenske spletne trgovine Ciciklub, ki je dobila odliko pri ocenjevanju prijaznosti mobilnim napravam. Rezultati so prikazani na sliki 24:

38

Slika 24: Testiranje spletne strani

Vir: (Google Developers, 2015)

V raziskavi podjetja Red Orbit ugotavljajo, da v dobrih dveh tednih po objavi Googlove napovedi večjih rezultatov pri razvrščanju spletnih strani ni videti. Andraž Štalec (2015) navaja: »V mlinček smo vrgli 26.000.000 sej (ang. Sessions), zabeleženih na 29 različnih mednarodnih spletnih straneh od 01.01.2014 do 30.04.2015. Za tako velik časovni razpon smo se odločili tudi zato, da smo lahko analizirali morebitne sezonske vplive na uporabo mobilnih naprav. Vir obiska pri omenjenih sejah je bil izključno organski obisk iz Googla. Analizirali smo spremembe v odstotku organskih obiskov prek mobilnih naprav. To pomeni, da bi se moral v primeru, da se je položaj spletne strani na iskalnikih poslabšal, odstotek dostopov prek mobilnih naprav zmanjšati (oz. obratno, če se je položaj izboljšal). Po domače povedano: če bi Google spletno stran popolnoma odstranil iz iskalnih rezultatov na mobilnih napravah, bi po logiki organski mobilni obisk padel na 0 %«.

V raziskavi so iskali spremembe v odstotku organskih dostopov prek različnih naprav (ibid., 2015). Rezultate raziskave prikazujemo na sliki 25:

39

Slika 25: Odstotek tedenskih sej na napravah

Vir: (Štalec, 2015)

Andraž (Štalec, 2015) nadaljuje: »Sprememba je očitna. Odstotek dostopov prek mobilnih naprav se je od začetka leta 2014 do danes več kot podvojil. Vendar nismo iskali tega. Iskali smo morebiten padec tega odstotka v zadnjih dveh tednih. In nismo ga našli. Edina anomalija, ki se pojavi, je v zadnjem tednu leta 2014 in prvem tednu leta 2015, ko odstotek dostopov preko mobilnih naprav poskoči s 14 % na 16 % in nato zopet pade na slabih 14 %«.

Velike spremembe v tako kratkem času sicer ni bilo, Google (Google Inside Search, 2015) pa je že poročal o tem, da se je število spletnih strani, prilagojenih mobilnim napravam, v zadnjih dveh mesecih, odkar so napovedali to spremembo, povečalo za 4,7 %. Na mobilnih telefonih lahko preko teh spletnih strani enostavno najdemo visoko kvalitetne in relevantne rezultate, kjer je tekst berljiv, brez dotikanja ali povečave, cilji klikov so ustrezno razporejeni in spletna stran se izogiba predvajanju vsebin ali vodoravnemu drsenju. Peter Mesarec (2015) navaja: »Kljub temu, da velikih sprememb še ni vidnih, moramo imeti vseeno v mislih, da ima Google več kot 200 kriterijev, na podlagi katerih bo odločil, katera spletna stran bo na katerem mestu in da prijaznost mobilnim napravam ne more biti najpomembnejši kriterij. Spletne strani, ki so prilagojene mobilnim napravam, morajo postati norma in tukaj lahko spremembo algoritma nekako primerjamo s tisto za HTTPS, kjer je Google dodal kriterij, ki bo v prihodnosti postal pomembnejši, še bolj pa je Google s tem poskrbel za to, da bo splet lepši in boljši«.

»V Google Webmaster Tools (Orodju za spletne skrbnike) je sedaj na voljo beta Analitika iskanja. Nova verzija je nadgradnja starih iskalnih poizvedb, ki naj bi bila bolj natančna in bolj uporabna. Nova analitika iskanja nam prinaša več možnosti, prav tako pa je na voljo tudi nekaj več podatkov. Sedaj lahko podatke o klikih in prikazih (CTR - ang. Click Through Rate) ter položaju (ali pozicijah) na iskalniku grupiramo in filtriramo po kategorijah: poizvedbe, strani, države, naprave, vrste iskanja in glede na datume«, navaja Živa Prelog (2015). Z novim orodjem lahko pridemo do (Prelog, 2015):

1. »Natančnejših podatkov.

40

2. Možne časovne primerjave. 3. Filtriranja in primerjanja po državah. 4. Filtriranja in primerjanja podatkov glede na naprave. 5. Možnost spremljanja podatkov glede na vrsto iskanja«.

2.4.3 Orodja za podporo optimizaciji

»Gre za spletna orodja, ki nam pomagajo bolj učinkovito izvajati storitev optimizacije strani«, navaja Spletnik SEO (2015). Chris Baird (2015) je naredil raziskavo in povprašal dvajset spletnih strokovnjakov, naj ocenijo svoja najljubša orodja spletne optimizacije. Postavil jim je vprašanje, katero izmed treh orodij za podporo spletni optimizaciji bi izbrali, če bi jim bila ponujena taka izbira. Analiza je pokazala, da so strokovnjaki med vsemi orodji, ki jih imajo na izbiro, izpostavili naslednjih pet:

1. Google Analytics (med najboljše tri umestilo 8 strokovnjakov) »Z orodjem Google Analytics spremljamo obisk in obnašanje uporabnikov na naših spletnih straneh. Podatki so prikazani po urah, dnevih, lahko pa tudi geografsko – odvisno kateri kazalec gledamo. Gre za izredno natančno orodje, ki nam lahko pomaga pri usmerjanju našega posla na spletu, pri prenovi spletne strani ali pri določanju optimalne poti do t.i. najbolj želenega dejanja vaših uporabnikov, naj bo to nakup, naročilo ali drugo«, (Spletnik SEO, 2015).

2. Optimizely (med najboljše tri umestilo 7 strokovnjakov) Je platforma uporabniške izkušnje, ki omogoča A/B in multivariatno testiranje za uporabnike, s tem pa izboljšamo svoje spletne strani in mobilne aplikacije (CrunchBase, 2015).

3. Intercom (med najboljše tri umestilo 6 strokovnjakov) Omogoča enostavno komunikacijo z uporabniki. Več kot 4.000 spletnih in mobilnih podjetij uporablja Intercom, da lahko gledajo in se pogovarjajo z uporabniki. Pošljejo ciljno (targetirano) elektronsko pošto, ki se nato prikaže v sporočilu aplikacije. Intercom nato prikaže, kdo uporablja vaš produkt in omogoči enostavno osebno komunikacijo z uporabnikom, ki je bil ciljno nagovorjen z elektronsko pošto, ki se mu je prikazala v sporočilu aplikacije (CrozDesk, 2015a).

4. Qualaroo (med najboljše tri umestili 4 strokovnjaki) Je podjetje z marketinškim programom, ki ustvarja rešitve za pomoč podjetjem, razumeti uporabnike, ki naredijo največ konverzij. Rešitev je prilagodljiva, da ponudi uporabnikom najboljšo doseženo izkušnjo na spletni strani, ne glede na to, če dostopajo preko namizja, tablične ali mobilne naprave. Z manjšo kodo, Qualaroo omogoči ciljno usmerjanje na podlagi uporabniškega vedenja, specifičnih potreb, demografije in drugih podatkov. Ti pozivi so lahko uporabljeni, da dobimo vpogled o uporabnikih, vplivamo na njihovo vedenje ter na koncu iz njih dobimo dragocene stranke (Crozdesk, https://crozdesk.com, 2015b).

5. Mixpanel (med najboljše tri umestili 4 strokovnjaki) Je analitični program za mobilne naprave in splet, ki temelji na dogodku. Aplikacija omogoča, da ne merimo samo oglede spletne strani, ampak tudi akcije uporabnikov. Sposoben je vprašati tudi kompleksna vprašanja, ki jih razbere iz dogodkov (interakcije med

41

ljudmi in produktom) z lastnostmi, ki jih želijo raziskovati. Vprašanja so recimo »katera Google Adwords kampanja nam daje največ plačljivih uporabnikov?«, ki jih lahko raziščemo. Mixpanel pomaga podjetjem z lociranjem kje so se uporabniki izgubili (v kateri stopnji procesa) povečati konverzije in zagnati poskuse, da se vprašanja, ki so še neodkrita, raziščejo (Crozdesk, 2015c).

V nadaljevanju pa dodajamo še nekaj orodij, ki jih ponuja iskalnik Google in se pogosto uporabljajo ter nudijo široko paleto možnosti za raziskovanje in merjenje. »Orodja Google Analytics, Google Webmaster in Website Optimizer so Googlova brezplačna orodja, namenjena merjenju učinkovitosti optimizacije strani in testiranju boljših različic spletnih strani – npr. nakupnih poti vaših obiskovalcev. Ker smo Google Analytics že prej opredelili, sedaj navajamo še Google Webmaster Tool in Website Optimizer«, (Spletnik SEO, 2015):

• »Google Webmaster Tool ima drugačno funkcijo; je orodje, ki vam pomaga diagnosticirati težave, ki se pojavijo na vaši spletni strani. Hkrati preko tega orodja spremljate zunanje povezave, ki ste jih ustvarili do vaše spletne strani. Tudi tu gre za izredno natančne podatke, ki vam lahko služijo kot dober vir informacij za nadaljnjo optimizacijo spletne strani.

• Med mnogimi drugimi obstaja še eno brezplačno Googlovo orodje, ki ga lahko uporabite v sklopu optimizacije strani: imenuje se Website Optimizer, namenjeno pa je testiranju različnih vsebin in različnih postavitev ključnih elementov (navigacije, besedila, slik ipd.) na spletni strani. Po določenem obdobju se odločite, katero različico bi uporabili. Cilj je priti do najbolj učinkovite možne različice spletne strani, postopek pa lahko vedno znova ponavljate za vsako podstran ali element, ki se tam pojavlja«.

»Na spletu najdemo še številna druga orodja, s katerimi si vsakodnevno pomagamo pri optimizaciji strani. Seveda je potrebno orodje najprej preizkusiti in šele nato se lahko odločimo, ali daje verodostojne informacije oziroma ali ustreza našim potrebam. Da bi preverili, ali so rezultati, ki jih daje določeno orodje, primerljivi s tistimi, ki jih že imamo, preizkušamo več različnih orodij hkrati«, (ibid., 2015).

42

3 ODZIVNO SPLETNO MESTO

3.1 Statistike povečanja uporabe mobilnih in tabličnih naprav

»17. maja praznujemo svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe. Namen dneva je okrepiti zavedanje o možnostih, ki jih k razvoju družbe in gospodarstva prispeva uporaba interneta, računalnikov, mobilnih telefonov in drugih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Vedno pomembnejše pa je tudi ozaveščanje o digitalnem razkoraku – o možnostih za dostop do interneta in o e-veščinah, ki jih posamezniki in podjetja potrebujejo«, navaja Statistični urad RS (2014).

»Pametni telefoni in tablični računalniki so del našega vsakdana in nas tako spremljajo na vsakem koraku. Ravno zato, ker so z nami vedno in povsod, je tako pomembno, da je naše spletno mesto na njih najdeno«, (SmartAD, 2012). Uporaba pametnih telefonov in tabličnih naprav se iz leta v leto viša. Posledično se viša tudi uporaba interneta oziroma dostopanje do spleta preko mobilnih in tabličnih naprav.

»Svetovni trg mobilnega oglaševanja bo v letu 2016 dosegel dva pomembna mejnika, ugotavlja raziskovalna družba eMarketer. Vrednost mobilnega oglaševanja bo namreč takrat prvič presegla 100 milijard dolarjev (92 milijard evrov), poleg tega pa bo njegov delež v celotnem digitalnem oglaševanja znašal že več kot 50 odstotkov«, (Marketing Magazine, 2015)

eMarketer (2014) napoveduje, da bo število uporabnikov pametnih telefonov po svetu v letu 2016 preseglo 2 milijardi. V letu 2015 bo več kot 1,91 milijard uporabnikov pametnih telefonov, slika 26 pa kaže, da se bo ta napoved v letu 2016 povečala še za 12,6 odstotkov.

Slika 26: Uporabniki pametnih telefonov

Vir: (eMarketer, http://www.emarketer.com, 2014)

43

Več kot milijarda ljudi po vsem svetu bo v letu 2015 uporabljala tablične naprave. Do leta 2018 bo število uporabnikov tabličnih naprav doseglo 1,43 milijarde. V letu 2015 se pričakuje, da se bo skupno število uporabnikov tabličnih naprav povečalo za 17,1 odstotkov, kar je manj v primerjavi z letom 2014 (29,1 odstotkov) in 2013 (54,1 odstotkov). Do leta 2018 bo stopnja rasti novih uporabnikov tabličnih naprav še samo 7,9 odstotna (slika 27). Ključni razlog za počasno rast je, ker je trenutno število uporabnikov asimetrično glede na število razvijajočih se trgov. Glede na to, da ti trgi prehajajo v fazo zrelosti, ni pričakovati, da bi lahko zadržali trdno pozicijo pri številu uporabnikov. Statistike napovedujejo, da bo Kitajska v letu 2017 imela 400 milijonov uporabnikov tabličnih naprav (eMarketer, 2015).

Slika 27: Uporabniki tabličnih naprav

Vir: (eMarketer, 2015)

Po Ciscovih raziskavah se bo povečal tudi mobilni promet. Leta 2019 bo mobilni promet dosežen do 24,3 eksabajtov na mesec (prikaz na sliki 28) (Cisco, 2015a):

Slika 28: Mobilni promet

Vir: (Cisco, 2015a)

44

Cisco napoveduje, da bo od leta 2014 do leta 2019 globalna mobilna rast prometa prehitela globalni fiksni promet s faktorjem 3. Trendi prometa mobilnih podatkov vključujejo (Cisco, 2015a):

• Leta 2019 bo več kot 69 odstotkov svetovne populacije (7,6 bilijonov) mobilnih uporabnikov.

• Mobilna hitrost povprečnega globalnega omrežja bo hitrejša za 2,4 krat. Iz 1,7 Mbps (ang. Megabit per second, oziroma megabit na sekundo) leta 2014 bo do leta 2014, 4.0 Mbps.

• Leta 2019 bo mobilni video predstavljal 72 odstotkov globalnega mobilnega podatkovnega prometa.

Na sliki 29 prikazujemo globalno rast naprav in povezav. Iz grafikona lahko opazimo, da se bo uporaba ne-pametnih telefonov do leta 2019 zmanjšala, uporaba pametnih telefonov pa povečala. Od leta 2014 do 2019 se bo vidno povečala tudi žična ali brezžična komunikacija od naprave do naprave (ang. Machine to Machine – M2M) istega tipa.

Slika 29: Globalna rast naprav in povezav

Vir: (Cisco, 2015b)

3.2 Definicija odzivnega spletnega mesta

»Odzivna spletna stran oziroma v tujini bolj poznana pod Responsive web design (RWD) je nov pristop oblikovanja spletnih strani. Rezultat odzivne spletne strani je, da se enotna spletna stran prilagaja na vseh napravah in platformah, da v fazi nastajanja ne podvaja izgradnje namiznih in mobilnih spletni strani, ampak njen razvoj poteka hkrati za različne velikosti zaslonov ter zmogljivosti naprav (od mobilnih telefonov do namiznih računalnikov). Omogoča prilagodljivo postavitev strani, dinamične slike, ki se spreminjajo glede na dimenzije zaslona, enostavno branje, obračanje in pomikanje na vseh napravah ter navigacijo z minimalnim spreminjanjem velikosti. Ozadje odzivne spletne strani je zgrajeno iz različnih navpičnih kolon s vsebino, ki s pomočjo programskega zaznavanja različnih resolucij, razporedi kolone tako, da omogočajo optimalen prikaz na manjših ali večjih zaslonih. Posledično delovanje odzivne spletne strani poteka normalno na vseh najbolj razširjenih brskalnikih (Microsoft Internet

45

Explorer, Netscape Navigator, Mozilla Firefox, Opera, Safari in Chrome) ter na operacijskih sistemih telefona (Symbian OS, Android, BlackBerry OS, iOS in Windows Phone OS«, (BuyITC, 2014). Na sliki 30 prikazujemo primer prilagajanja spletne strani na različne dimenzije.

Slika 30: Odzivna spletna stran Ciciklub

Vir: (lastno)

3.2.1 Odzivno oblikovanje

»Mobile First je čudovita filozofija oblikovanja«, pravi Ethan Marcotte (2011, str. 112), grafični oblikovalec, razvijalec in avtor odzivnega oblikovanja. Takšno oblikovanje pomeni, da pri načrtovanju upoštevamo najprej oblikovanje za mobilne naprave in šele nato nadaljujemo z drugimi dimenzijami. Pri odzivnem oblikovanju je namreč potrebno strukturo spletne strani oblikovati za vsako dimenzijo posebej. Po izvedbi spletne strani pa je potrebno za vsako napravo posebej tudi potestirati.

Vsak temelj stavbe ima svoj odtis, ki opredeljuje njen okvir, slednji pa oblikuje fasado. Vsaka faza arhitekturnega procesa je bolj nespremenljiva, kot prejšnja. Kreativne odločitve oblikujejo fizični prostor, ki določa način, kako se bodo ljudje gibali več desetletij ali celo stoletij. Delo na spletu je popolnoma drugačna zadeva, saj je definirano s svojo minljivostjo, pogosto se izboljšuje ali zamenja v letu ali dveh. Neusklajene širine oken, zaslonske resolucije, uporabniške želje in vgrajene pisave uporabnikov so samo nekatera od neotipljivih sredstev, ki se jim bomo prilagajali. (Marcotte, 2010).

Ta nastajajoča disciplina se imenuje odzivna arhitektura (ang. Responsive architecture), saj se tukaj vprašamo, kako se fizični prostori odzivajo, ko ljudje gredo skozi njih. S kombinacijo vgrajene robotike in nateznih materialov arhitekti eksperimentirajo z umetniškimi instalacijami ter stenskimi strukturami, ki se prilagodijo, razširijo in upognejo, ko se jim približamo. Senzorji gibanja so lahko povezani s podnebnimi kontrolnimi sistemi, da nastavijo temperaturo in osvetlijo sobo, ko se le-ta napolni z ljudmi. Podjetja so že izdelala »pametno tehnologijo stekla«, ki lahko samodejno

46

postane motno, ko uporabniki v sobi dosegajo določen prag gostote, kar jim daje dodatno plast zasebnosti (ibid., 2010).

Namesto krojenja nepovezanih oblikovanj za različne dimenzije spletnih naprav, jih lahko obravnavamo kot enako izkušnjo. Oblikujemo namreč lahko za optimalne uporabniške izkušnje in jo poskušamo vdelati v naše oblikovanje, da bo čim bolj fleksibilna in bolj prilagodljiva različnim medijem. (ibid., 2010).

Zanimivo je, da se arhitekti trudijo premagati omejitve, ki so značilne za njihovo stroko. Spletni oblikovalci se trenutno soočajo s spreminjajočo se pokrajino na novih napravah in so prisiljeni v premagovanje ovir, ki nastajajo, zaradi prilagodljivosti na spletu. Za kreiranje odzivnega oblikovanja v smislu ospredja (ang. front-enda), ostajajo tri glavne sestavine (Marcotte, 2011, str. 8-9):

1. prilagodljiva postavite, 2. prilagodljive slike in mediji, 3. medijske poizvedbe, modul CSS3 specifikacije.

»Ko gledamo statično spletno stran na osebnem računalniku, se vsebina spletne strani prikaže na primer v treh stolpcih. Vendar pa, ko dostopamo do iste spletne strani prek tabličnega računalnika ali mobilnega telefona, vidimo le dva ali celo samo en stolpec in moramo za pregled celotne strani navigirati horizontalno (levo - desno). V nekaterih primerih se vsebina ne pokaže pravilno, kar je posledica velikega prenosa podatkov za ogled spletne strani na mobilni napravi. Situacijo dodatno oteži možnost ležečega ali portretnega ogleda zaslona na mobilnih in tabličnih napravah. Tovrstnih težav pa spletna stran nima, v kolikor je narejena po pristopu odzivnega dizajna. Spletna stran se na tabličnem računalniku avtomatično odzove na specifiko velikosti zaslona naprave in se vsa vsebina prikaže v dveh stolpcih. Hkrati je upoštevano tudi, da se funkcionalnost spletne strani prilagodi navigiranju z dotikom ekrana, in ne z uporabo miške«, (SM Studio Marketing, 2013).

»Responsive web design je oblikovanje prihodnosti, saj relevantno vsebino in grafiko strani sproti prilagaja dimenzijam posamezne naprave«, (SmartAD, 2012). Vsi uporabniki pametnih telefonov namreč klikamo in brskamo po spletnih straneh, internetu ter si želimo čim prej najti vsebino, ki ni samo relevantna in pravočasna, ampak tudi enostavna za branje tudi na manjših mobilnih zaslonih. Pomanjkanje prijaznosti mobilnim napravam je tudi problem za spletne založnike, saj uporabniki opustijo spletne strani, ki niso mobilno prijazne. Raziskave kažejo, da 74 odstotkov uporabnikov pravi, da obstaja večja verjetnost, da se bodo na spletno stran vrnili, če bo prijazna mobilnim napravam. Uporabniško prijazno in manj prijazno prilagajanje zaslona mobilnim napravam, prikazujemo na sliki 31 (Google Inside Search, 2015).

47

Slika 31: Prilagajanje zaslona

Vir: (Google Inside Search, 2015)

3.2.2 Aplikacija ali odzivno spletno mesto?

Izbira med odzivno spletno stranjo in aplikacijo je bolj poslovne narave in ni toliko pogojena s tem, kakšne so tehnične zmogljivosti, ki ji vsaka platforma lahko ponudi. Razlog za to je, da lahko isti uporabniki dostopajo do storitev preko namizja, lahko potencialno povežejo blagovno znamko tudi preko pametnih telefonov. Za podjetja so aplikacije samo še en medij, preko katerega dosegajo uporabnike, kot to počnejo preko spletnih strani ali oglasov. V kolikor podjetja želijo, da uporabniki čim večkrat opazijo njihovo blagovno znamko, morajo imeti odzivno spletno oblikovanje, kot tudi različne aplikacije (Varshneya, 2014).

Roni Kordiš navaja (2014a): »Odkar je Apple predstavil njihov App Store, se je začelo množično izdelovanje aplikacij za mobilne in tablične naprave. Želje naročnikov so bile po navadi povezane s trendom, da imaš spletno mesto in da imaš aplikacijo, ki jo uporabljajo uporabniki. Vendar je nastal problem – število aplikacij je čedalje večje in uporabniki mobilnih naprav si sami izbiramo aplikacije, ki jih namestimo na svoje mobilne naprave. Če upoštevamo, da je potrebno izdelati aplikacijo za vsaj tri mobilne operacijske sisteme (iOS, Android, Windows Mobile), potem so stroški tega lahko zelo visoki«. Navajamo pet problemov, ki prispevajo k lažji odločitvi, kakšen koncept uporabiti (Kordiš, 2013b):

1. »Prvi problem, ki nastane, je, da imajo uporabniki več naprav – posledično morajo naložiti na vse svoje naprave tudi aplikacije, ki jih uporabljajo. Če ima uporabnik kvalitetno uporabniško izkušnjo na odzivnem spletnem mestu, potem se bo sam rajši posluževal takšnega načina dostopanja do informacij. Predvsem to velja za spletna mesta, ki jih ne uporabljajo vsak dan.

2. Drugi problem je, kako najti pravo aplikacijo. Če pridemo na spletno mesto in na njem vidimo ikono, ki nas odpelje na App Store (ali Google Play), potem to pomeni, da moramo na spletno

48

mesto priti z mobilno napravo. To pomeni predvsem preveč korakov.

3. Tretji problem – kako najti pravo aplikacijo oziroma ali se aplikacija sploh kaj razlikuje od spletnega mesta? Če se ne, potem je to precej velika potrata denarja oziroma sredstev.

4. Četrti problem je število spletnih mest, ki jih imajo podjetja. Namreč večje medijske hiše imajo n-spletnih mest. Ali si bomo res za vsako spletno mesto poiskali aplikacijo, si jo namestili in jo uporabljali? Verjetno ne, saj ko bomo potrebovali informacijo iz dotičnega spletnega mesta, potem bomo našli pot do njih preko iskalnika, in če bomo tam dobili informacije, se bomo vračali k njim.

5. Peti problem je število aplikacij, ki jih imamo na svojem mobitelu, če to ni enako številu spletnih mest, ki jih dnevno obiskujemo. V bistvu je ravno obratno – večinoma imamo naložene aplikacije, ki so povsem namenske, spletna mesta pa obiskujemo preko računalnika – ravno zaradi razloga, ker le-ta niso odzivna in je precej težko dostopati do vsebin prek mobilnih naprav«.

3.3 Prednosti odzivnih spletnih strani v poslovanju

V poglavju navajamo ključne prednosti odzivnih spletnih strani v poslovanju, ki so jih izpostavili različni avtorji:

• »Izognemo se nepredvidljivim stroškom. Začetni vložek v oblikovanje spletne strani z odzivnim dizajnom je nekoliko večji kot pri statični spletni strani. Vendar pa prihranimo na dolgi rok. V kolikor pripravljamo spletno stran z odzivnim dizajnom, se pripravi le eno spletno stran in ni potrebno dodatno pripravljati še mobilne in tablične verzije. Prav tako se izognemo težavam mobilne spletne strani, ki zahteva prilagoditev na številne platforme (Android, iPhone, Windows Phone…ipd.), kar še dodatno vpliva na višino nepredvidljivih stroškov«, navaja SM Studi Marketing (2013).

• »Prihodnosti se ni treba bati. Trenutno za dostop do interneta uporabljamo osebne računalnike, mobilne telefone in tablične računalnike. Zelo verjetno pa lahko v kratkem pričakujemo razvoj novih naprav. Spletne strani, ki bodo postavljene po konceptu odzivnega dizajna, bodo funkcionalne tudi na novih napravah«, (ibid., 2013).

• »Vse večji dostop do interneta se vrši prek mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov. Podatki statističnega urada RS kažejo, da za dostop do interneta 20 % ljudi uporablja prenosni računalnik, prav toliko pa jih uporablja mobilni telefon. Tablične računalnike uporabljajo 4 % uporabnikov interneta, 6 % pa se jih poslužuje drugih ročnih mobilnih naprav (e-bralnik, MP3 predvajalnik, igralna konzola)«, (ibid., 2013).

• »Uporabniki pametnih mobilnih telefonov imajo večinoma telefon ob sebi 24 ur na dan, 7 dni na teden. Potrošniki so tako v vsakem trenutku dostopni za interakcijo in komunikacijo, zato je izrednega pomena, da ne pozabimo na gradnjo blagovne znamke v

49

kateremkoli trenutku. Uporabniki pričakujejo, da bo spletna stran, do katere dostopajo z mobilnim telefonom ali tabličnim računalnikom, prav tako funkcionalna, kot če bi za dostop uporabili osebni računalnik«, (ibid., 2013).

• »Povečana vidljivost. Z uporabo odzivnega dizajna spletni strani povečamo vidljivost. Tovrstna spletna stran je namreč samo ena in zanjo obstaja le en URL naslov. Tega uporabniki lahko delijo, kar blagovni znamki oziroma podjetju omogoča viralnost. Po drugi strani pa spletna stran, do katere z mobilnega telefona dostopamo prek mobilne aplikacije, deljenja vsebin ne omogoča, saj so vsebine na voljo izključno le lastnikom aplikacije«, (ibid., 2013).

• »Dodatno pa en URL, ki deluje na različnih platformah, omogoča veliko konkurenčno prednost pri optimizaciji (SEO) spletne strani, saj je večja verjetnost izpisa med prvimi zadetki«, (ibid., 2013).

• »Preprosto vzdrževanje: če imate več verzij spletne strani (za namizne računalnike, mobilne telefone, tablice itd.), boste primorani posodabljati vsako od njih pri vsaki spremembi vsebine. Pri odzivni spletni strani boste spremenili vsebino samo enkrat, kar vam prihrani ogromno časa in seveda denarja, če vaše spletne strani ne upravljate sami«, navaja WebComodo (2015).

• »Če lahko uporabniki dostopajo do vaše spletne strani s katerokoli napravo ste lahko prepričani, da ne boste izgubili potencialnega kupca vaših proizvodov ali storitev«, (ibid., 2015).

• »Je sodobna na domačih in tujih trgih«, navaja BuyITC (2014). • »Ima manjša obremenitev pri prenosu podatkov«, (ibid, 2014).

3.4 SWOT analiza odzivne spletne strani in ugotovitve

Na podlagi teoretične raziskave smo v tabeli 1 naredili SWOT analizo oblikovanja odzivne spletne strani. Med prednosti smo razvrstili dejavnike, ki prinesejo podjetju z uvedbo odzivnega oblikovanja pozitivne stvari. V drugem delu, med slabostmi, so se razvrstili dejavniki, ki v času načrtovanja in izvedbe potrebujejo dodaten čas, posledično pa prinašajo tudi dodaten strošek. V predelu priložnosti in slabosti smo razporedili dejavnike, ki podjetju z uvedbo odzivnega oblikovanja prinesejo dodatne priložnosti v poslovanju ter nevarnosti, ki se lahko pojavijo po izvedbi. Nevarnostim se lahko v večji meri izognemo, če pri vseh fazah dolgoročno in na široko razmišljamo ter sproti vsako zadevo tudi testiramo.

50

Tabela 1: SWOT analiza

PREDNOSTI SLABOSTI

• Optimalen pogled na različnih napravah.

• Dostop do spletne strani kjer koli in kadar koli.

• Manj porabljenega časa pri izvedbi odzivnega oblikovanja, kot če bi programirali vse platforme ločeno.

• Moderna spletna stran, ki je konkurenčna na domačih in tujih trgih.

• Več poslovnih priložnosti, zaradi večje dostopnosti (zagotovljeno komuniciranje preko različnih kanalov).

• Dodatno porabljen čas za načrtovanje spletne strani za različne dimenzije.

• Dodatno porabljen čas za testiranje spletne strani na različnih dimenzijah.

• Dodatno porabljen čas za pripravo grafičnih materialov za različne dimenzije (primer: velikih oglasnih slik, žičnih modelov, grafik, …).

• Dodatno porabljen čas za izvedbo, kot če programiramo samo namizno različico.

• Zahtevnejše načrtovanje uporabniške izkušnje zaradi zagotavljanja optimalnega prikaza in berljivosti na vseh zaslonih.

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

• Upoštevanje CTA pri načrtovanju, lahko poveča klikabilnost na določene vsebine.

• Odzivno spletno oblikovanje podpira razne metode (pripovedovanje zgodb, vključevanje interakcij, trendov grafičnega oblikovanja in drugo), s tem pa lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo ter je naša spletna stran uspešnejša

• Dobro optimizirana spletna stran lahko poveča obisk na spletni strani, saj jo uporabniki v brskalnikih najdejo hitreje, zaradi optimalne prilagojenosti pa se na njo tudi raje vračajo.

• Kljub opravljenemu testiranju na različnih napravah, lahko spletna stran še vedno ni 100% prilagojena.

• Slike, ki vsebujejo tekst, po prilagajanju na manjše zaslone lahko izgubijo berljivost zaradi preveč pomanjšane pisave.

• Pri načrtovanju ni upoštevano »Mobile First« načrtovanje, kar lahko pomeni slabšo uporabniško izkušnjo na mobilnih in tabličnih napravah.

Vir: (lastno)

51

4 UPORABNIŠKA IZKUŠNJA

4.1 Uporabniško usmerjeno načrtovanje

V nadaljevanju bomo opisali uporabniško usmerjeno načrtovanje (ang. User-Centred Design14

Slika 32: Aktivnosti v uporabniško usmerjenem načrtovanju

). Emilija in Kristina Stojmenova (2013): navajata, da je UCD: »pristop k načrtovanju, pri katerem se največ pozornosti posveča potrebam, željam, zahtevam in omejitvam končnih uporabnikov izdelka v vsaki fazi postopka izdelave. Oziroma z drugimi besedami: UCD je proces oblikovanja in razvijanja izdelkov z vidika končnih uporabnikov, ki upošteva, kako uporabniki razumejo in uporabljajo izdelke«. Ko načrtujemo ali razvijamo nove produkte, velikokrat zanemarimo proces UCD, saj se bolj posvečamo drugim dejavnikom, pri tem pa pozabimo na končnega uporabnika izdelka (ibid., 2013). »Glavna razlika med UCD ter ostalimi pristopi načrtovanja je v tem, kdo oziroma kaj se komu oziroma čemu prilagaja. UCD dejavnosti je treba vključiti v vseh fazah življenjskega cikla izdelka, od zasnove, preko analize, načrtovanja in izvajanja, do preizkušanja in vzdrževanja«, (ibid., 2013). Posamezne aktivnosti, ki so vključene v proces UCD prikazujemo na sliki 32 (ibid., 2013).

Vir: (Stojmenova & Stojmenova, 2013)

14 V nadaljevanju bomo navajali kratico UCD.

52

Damjan Obal (2013, str. 60) v nadaljevanju opisuje model elementov uporabniške izkušnje (ang. User Experience15

Slika 33: Elementi uporabniške izkušnje

), ki ga je posebej opredelil avtor modela Jesse James Garret: »Garret v svojem modelu elementov uporabniške izkušnje, ki je hkrati tudi eden izmed prvih poskusov opisa načrtovanja uporabniške izkušnje, začne s strategijo, katere cilj je definirati uporabniške potrebe in cilje, pri čemer sta pomembna razumevanje in komunikacija z uporabniki. Skupaj s cilji uporabnikov je treba definirati tudi cilje naročnika, na primer poslovne cilje. Naslednji korak oziroma plast je definiranje obsega. Ko poznamo cilje, se posvetimo specifikacijam funkcionalnosti in vsebinskim zahtevam. Obsegu sledi struktura, proces, kjer ima glavno vlogo načrtovanje interakcij, s katerimi definiramo, kako se sistem odziva na aktivnosti uporabnika. S strukturiranjem informacij in vsebin se ukvarja informacijska arhitektura. Naslednja plast, ki jo Garret imenuje skelet, je sestavljena iz treh aktivnosti (informacijsko oblikovanje, oblikovanje in načrtovanje vmesnikov ter oblikovanje navigacije). Zadnja plast je površje (komunikacijsko in grafično oblikovanje)«. Elementi uporabniške izkušnje na sliki 33:

Vir: (Obal, 2013, str. 60)

Vsak UX projekt je lahko izziv zase in nima samo ene prave poti, kako priti do rezultatov. Ta pristop oz. proces je pogosto odvisen od nas, predvsem pa moramo biti prepričani in samozavestni, da bodo tehnike in orodja, ki jih bomo uporabili, privedle do rezultatov, ki nam bodo v pomoč. Pomembna informacija pri planiranju projekta je tudi proračun, ki pa ni zmeraj dorečen vnaprej. Ta informacija nam koristi predvsem, če se storitve zaračunavajo na dnevni ravni, saj dobimo s tem določen tudi čas, ki ga lahko 15 V nadaljevanju bomo navajali kratico UX.

53

porabimo za projekt in ga kombiniramo s pristopom, ki nam bo časovno in finančno najbolj ustrezal (Allen & Chudley, 2013).

4.2 Uporabniška izkušnja

Metka Zemljič (2012) navaja: »Pojem »izkušnja« lahko razumemo v širšem pomenu. Povzemamo lahko, da je izkušnja smiseln, osebno doživet dogodek, in ne toliko novo pridobljeno znanje, ter da predstavlja zapomnjeno zgodbo uporabe in porabe (potrošnje). Uporabniška izkušnja je podkategorija izkušnje, ki se osredotoča na specifičnega mediatorja – interaktivne produkte«. Emilija in Kristina Stojmenova (2013) pa uporabniško izkušnjo razlagata kot izkušnjo, ki »vključuje uporabnikova dojemanja in odzive, ki so posledica uporabe ali pričakovane uporabe določenega izdelka«. Sam izraz uporabniške izkušnje sta uvedla sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja Donald Norman in Jakob Nielsen. (Diggital, 2015b). Uporabniško izkušnjo lahko razumemo tudi, kot celoviti »atribut izdelkov«, ki pa je sestavljen iz elementov: uporabniško prijazno, uporabno, zaželeno, dostopno, verodostojno, dosegljivo in dragoceno (prikazano na sliki 34) (Stojmenova & Stojmenova, 2013).

Slika 34: Elementi uporabniške izkušnje

Vir: (Stojmenova & Stojmenova, 2013)

»Uporabniška izkušnja spletne strani je izkušnja obiskovalca, ki pride na spletno stran«, navaja Lea Avsec (Avsec, 2013). Spletno oblikovanje v današnjem času poznamo kot kombinacijo različnih področij od marketinga, blagovne znamke in vse do uporabnosti. Upoštevanje uporabniške izkušnje spletnih strani (ang. Web site user experience) pri načrtovanju pa ni samo trend, ampak pomembna komponenta oziroma, kot omenja Diggital (2015b): »nekakšno vodilo in merilo za kakovostno oblikovanje, ki pravi, da je ustvarjanje spletnih mest, ki so enostavna za uporabo in učinkovita za obiskovalce«. Uporabniki ob brskanju na spletni strani doživljajo izkušnjo, ki zajema vse od grafične privlačnosti do hitrosti spletne strani ter enostavnosti. Ključno je, da se uporabnik na spletni strani hitro znajde, v najkrajšem času pride do informacij, ki ga zanimajo, in pusti na spletni strani sled ali se prijavi na elektronske novice, pošlje povpraševanje, kontaktira lastnika spletne strani ali opravi kakšen nakup (Avsec, 2013).

54

Zaradi hitrega načina življenja in omejenega časa je pomembno, da na spletni predstavitvi uporabniku takoj podamo čim več podatkov. Nina Bečić (2014) navaja, da kar »79 odstotkov testnih uporabnikov spletno stran le posname oziroma »skenira«, 16 odstotkov pa jih bere besedo za besedo«. Ti podatki nam povedo, da zelo malo uporabnikov temeljito predela vsebino na spletni strani, večina uporabnikov pa bi najraje takoj po obisku na spletni strani dobila informacijo, ki jo išče (Bečić, 2014).

»Ena izmed mnogih definicij govori, da je oblikovanje uporabniške izkušnje pravzaprav pogled uporabnika na to, kako je zasnova spletne strani v pomoč obiskovalcu za bolj učinkovito dosego cilja. Njen namen je reševanje problemov. Obenem pa smiselno poveže poslovanje in dizajn. Pri uporabniški izkušnji gre torej za konceptualno oblikovanje strategije, ki nas pripelje do rešitve, kot je učinkovit dizajn ali uporabniški vmesnik. Ni pa nujno, da je uporabniški vmesnik (ang. UI – User Interface) sam po sebi rešitev. Uporabniška izkušnja – UX ni enako uporabniški vmesnik – UI. Je pa zasnova UI velik del strategije UX«. V nadaljevanju navajamo razvojne in načrtovalne metode uporabniške izkušnje za doseganje cilja (Indesignstudies, 2014):

• »Oblikovanje uporabniškega vmesnika (ang. UI Design). • Načrtovanje in skiciranje (ang. Wireframe, Mock-Up). • Oblikovanje (ang. Visual Design). • Strategija informacijske arhitekture (ang. Information Architecture

Strategy). • Načrtovanje interakcije (ang. Interaction Design). • Testiranje uporabnosti (ang. Usability Testing). • Raziskava uporabnikov (ang. User Communication)«.

»Katere metode uporabiti in na kakšen način, je pri snovanju spletne strani v podjetju odvisno od vrste poslovanja, dejavnosti, namena spletne strani, itd. Dobra uporabniška izkušnja obiskovalce spletne strani pripelje do želene izvedbe klicnih akcij. To pomeni, da mora obiskovalec že z nekaj kliki priti do ciljne konverzije. Ni pa nujno, saj je to odvisno od vrste in zahtevnosti kupcev spletne strani. Zelo pomembna je osredotočenost na ciljno skupino obiskovalcev spletne strani. Uporabniki imajo svoja pričakovanja in to jim je potrebno ponuditi. Pri tem ne smemo pozabiti, da morajo vse poti na spletni strani voditi do glavnih ciljev, ki smo si jih zastavili na spletni strani. Oblikovanje uporabniške izkušnje v bistvu zahteva veliko več dela v ozadju, kot pa je dejansko videti na všečnem oblikovanju ali uporabniškem vmesniku. Pri tem gre za ogromen strateški proces, katerega cilj je ustvariti izdelek ali spletno stran, katero bodo uporabniki hitro dojeli«, povzema Indesigstudies (2014).

Damjan Obal (2013) navaja: »Kaj pomeni za uporabnika dobra uporabniška izkušnja, pa je povsem subjektivno mnenje. Razlikuje se namreč od uporabnika do uporabnika, čeprav mora biti skrbno načrtovana in oblikovana. Globalni cilj vseh, ki se ukvarjajo z načrtovanjem izkušenj, je enak: ustvariti dobro, pozitivno in všečno izkušnjo«.

4.3 Testiranje uporabnosti

»Uporabnost predstavlja obseg, v katerem se lahko izdelek uporablja s strani določenih uporabnikov za doseganje določenih ciljev z določeno uspešnostjo, učinkovitost in zadovoljstvo v določenem kontekstu uporabe«, navajata Emilija in Kristina Stojmenova (2013). Testiranje uporabnosti je proces, s katerim ugotavljamo uporabniške težave in

55

uporabnikovo zadovoljstvo, ki se ponavlja skozi celotni življenjski cikel, z njim pa je dobro začeti čim prej (prej ko so ugotovljene napake, cenejši so popravki). V testiranje vključimo uporabnike, ki so nam v pomoč pri ugotavljanju in ocenjevanju učinkovitosti produkta in zadovoljstva z njim. Pri reševanju nalog, ki so vnaprej določene, jih opazujejo strokovnjaki uporabnosti in si pri tem zapisujejo opazke, ki so jih med testiranjem ugotovili. Pozorno poslušajo uporabnika in poskušajo ujeti vsako informacijo, ki jim bo koristila pri delanju analize, ter zbirajo kvantitativne podatke (potreben čas, da je bila naloga izvedena, stopnja napak in število uspešno zaključenih nalog) (ibid., 2013). Metka Zemljič (2011) navaja, da je pomembno, da v procese razvoja vključimo različne fokusne skupine. Testiranje uporabnosti pa prikazuje, da ni potrebno porabiti veliko denarja in časa, da pridemo do uporabnih informacij.

»Testiranje uporabnosti je lahko formalno ali neformalno in se lahko izvaja v različnih okoljih, kot so (Stojmenova & Stojmenova, 2013).

• laboratorij za uporabnosti; • konferenčna dvorana; • uporabnikovo okolje – doma ali na delovnem mestu; • daljinsko testiranje – ko so uporabniki na drugi lokaciji«.

»Obstajajo tudi različne metode testiranja uporabnosti. Katera metoda bo uporabljena, je odvisno od več kriterijev, kot so (ibid., 2013):

• namen in cilji testiranja uporabnosti; • razpoložljivost človeških virov, strokovnjakov za ocenjevanje,

končnih uporabnikov in razvijalcev; • profil sodelujočih, kot so: končni uporabniki in / ali strokovnjaki za

ocenjevanje; • število sodelujočih; • lokacija ocenjevanja; • potrebna tehnična oprema in naprave; • razvojna stopnja sistema; • pričakovane podrobnosti in raven zanesljivosti preizkusnih

rezultatov«.

Pri izvajanju je priporočljiva vzporedna uporaba različnih metod. Slednje namreč odreagirajo drugače v različnih situacijah pri ocenjevanju in iskanju težav (ibid., 2013).

Nekateri ljudje mislijo, da je uporabnost zelo draga in zapletena in da se testiranje uporabnosti lahko dela samo na redkih projektih z velikim proračunom. Jakob Nielsen (2000) se ne strinja s tem, saj pravi, da najboljši rezultati iz testiranja prihajajo že po testiranju prvih petih uporabnikov. Število uporabniških težav najdemo v uporabniškem testiranju z »n« uporabniki: N (1 - (1 – L) n), kjer N pomeni število uporabniških težav pri načrtovanju ter L delež uporabniških težav odkritih med testiranjem enega uporabnika. Tipična vrednost L je 31 odstotkov. Izris krivulje za L = 31 % prikazuje naslednje rezultate (na sliki 35):

56

Slika 35: Število testiranih uporabnikov

Vir: (Nielsen, 2000)

Na sliki vidimo, da, ko zberemo podatke že od enega testiranega uporabnika, se naučimo že skoraj tretjino vsega, kar bi morali vedeti iz modela uporabnosti. Ko testiramo drugega uporabnika, odkrijemo, da je ta oseba počela nekaj enakih stvari kot prvi testirani uporabnik, kar pomeni nekaj prekrivanja med najdenimi postopki. Ker so ljudje med seboj drugačni, bo vsekakor nekaj novega, kar bomo opazili pri drugem uporabniku in česar pri prvem nismo. Tretji uporabnik bo spet naredil veliko stvari, kar smo opazili že pri prvem ali drugem in celo nekatere stvari, ki smo jih mogoče opazili pri obeh skupaj, vendar bo spet doprinesel majhno količino novih podatkov, ki jih prva dva nista. Ko testiramo vedno več uporabnikov, bomo izvedeli vedno manj, saj smo podobne stvari že prej verjetno videli (Nielsen, 2000).

Za pridobivanje dobrih ugotovitev uporabnosti, potrebujemo uporabne podatke. Navajamo pet nasvetov, ki pripomorejo k boljšim poročilom testiranja uporabnosti (Schade, 2013):

1. Bodimo natančni Ugotovitve, ki so nejasne, ne dajejo veliko možnosti za izboljšanje. S pomanjkljivimi pojasnili ali podrobnostmi se težko ugotovi, kaj je problem in kako ga popraviti. Recimo, če je uporabnikom na testiranju bilo težko najti registracijo, je potrebno podati specifične ugotovitve, kot je, da je gumb premalo kontrasten in preveč skrit v ozadju. Če je le mogoče, je dobro opredeliti specifično področje oblikovanja, toka ali interakcije, ki je uporabniku povzročila problem.

2. Ne krivimo uporabnika V kolikor posplošujemo rezultate v odnosu do uporabnika, so lahko rezultati napačni. V kolikor primerjamo, da so trije uporabniki bili sposobni nekaj storiti in eden ne, se ta vrsta ugotovitve osredotoča na uporabnika in ne na obliko. Tukaj nastane problem, ker se nam zdi, da je kriv uporabnik, in s tem razrešimo vprašanje v celoti. Ugotovitve je potrebno pojasniti glede na elemente oblikovanja, ki so zmedli uporabnika ali so jih vodili po napačni poti (mogoče je kriva prav nejasna navigacijska struktura, povezava ali se katera stran ni ujemala s pričakovanji uporabnika). Pomembno je, da pred

57

testiranjem uporabniku povemo, da testiramo sistem in ne njega. To bo tudi prineslo plodne rezultate testiranja.

3. Poglejmo sliko na večje Lahko se je fokusirati na detajle pri testu uporabnosti, medtem ko lahko velike napake pogosto spregledamo. Manjše težave je seveda pomembno ugotoviti, te pa ne bodo odpravile večjih napak v povezavi z zasnovo oziroma oblikovanjem. Na primer: spreminjanje oblike gumbov in poimenovanja gumbov lahko izboljšajo korake procesa, ne morejo pa popraviti procesa, ki ni skladen s pričakovanji uporabnikov oz. z njihovimi potrebami. Preveč natančno fokusiranje na detajle lahko povzroči ekipam, da zavijejo preveč »bandaž« na oblikovanje, ki v osnovi trpi za zlomljeno nogo. Če ima uporabnik problem pri vsakem koraku, je najverjetneje za slabo izkušnjo potrebno kriviti celotno strukturo, ne samo majhne detajle na celotni poti (gumbi). Pogosto je krivec za takšne napake predvsem pomanjkanje časa, virov ali proračuna, da bi odpravili velike napake oblikovanja. Priporočljivo je, da detajle vključujemo v končna poročila, vendar ne pozabimo velikih, pomembnejših zadev, da ne bodo ostale spregledane.

4. Pomagajmo poiskati rešitve Delo uporabniškega profesionalca je opredeliti težave oblikovanja, odpravljanje težav pa je delo oblikovalca ali razvijalca. Strokovnjaki uporabnosti pogosto imajo edinstveno strokovno znanje in razmišljanje tudi o oblikovalskih rešitvah. Znanje (kaj dela in kaj ne) namreč pridobijo iz prve roke ter imajo dolgoletne izkušnje pri razumevanju, kaj deluje in kaj ne. Ponudijo lahko vpogled v različne možnosti rešitev oblikovanja.

5. Organizirajmo in razvrstimo ugotovitve Vsako vprašanje, ki ga odkrijemo skozi testiranje, ni enako pomembno. Poročilo lahko ima 5 ali 100 ugotovitev, potrebno pa je odkriti kaj je relevantno glede na zaslon, oblikovanje ali elemente in kaj so največji problemi iz vidika uporabnosti. Ugotovitve naj se združujejo s podobnimi, kar pomeni, da lahko obstajajo razdelki o navigacijskih vprašanjih in drugi razdelki o posameznih straneh ali tokovih nalog. Poleg tega se ugotovitve morajo razvrstiti tudi po resnosti na lestvici nizko, srednje, visoko.

58

II APLIKATIVNI DEL

5 ODZIVNA SPLETNA STRAN CICIKLUB

Ciciklub, otroški knjižni klub, je 10.01.2014 objavil novi portal, ki je poleg nove grafike in funkcionalnosti, uvedel še odzivno oblikovanje. V točki 5.1 in 5.2 bomo primerjali obisk in prodajo na spletni strani pred uvedbo odzivnega oblikovanja in po uvedbi odzivnega oblikovanja. Analiza bo opravljena na podlagi Google Analytics statistike v obdobju od 01.02.2013 do 01.01.2014 in od 01.02.2014 do 01.01.2015.

5.1 Statistika obiska spletne strani pred uvedbo odzivnega oblikovanja in po njej

Na podlagi uporabe Google Analyticsa bomo primerjali statistiko obiska spletne strani pred uvedbo odzivnega oblikovanja in po njej. Datumski termin oziroma interval opazovanja smo nastavili na 01.02.2014 in 01.01.2015 ter 01.02.2013 in 01.01.2014, kjer modra vijuga na grafih prikazuje prvi termin oziroma terminal opazovanja in oranžna vijuga drugi termin oziroma interval opazovanja. Kot prvi primer primerjave prilagamo graf (slika 36) s sejami (ang. Sessions) oziroma številom obiskov na spletni strani. Ugotovili smo, da se je obisk spletne strani povečal za 11,84 %. V letu 2013/2014 je bilo 45.156 obiska, leto pozneje pa 50.504. Iz grafa lahko tudi opazimo, da je vijuga v letu 2013/2014 nekoliko niha v primerjavi z letom pozneje, ko ohranja konstanto.

Slika 36: Pregled ciljne skupine

Vir: (Google Analytics – Ciciklub)

59

Podrobnejša statistika seje na sliki 37 prikazuje, da je uporabnikov, ki so prišli samo enkrat na stran 23.012 od vseh 50.504 sej v letu 2014/2015. Ti uporabniki so vsega skupaj naredili 176.429 klikov, kar v povprečju pomeni 7,67 klikov na enega uporabnika.

Slika 37: Pregled števila sej

Vir: (Google Analytics – Ciciklub)

Slika 38 prikazuje število unikatnih uporabnikov (ang. Users). Odstotek unikatnih uporabnikov se je od leta 2013/2014 do 2014/2015 zmanjšal za 0,95 % oziroma iz 26.006 na 25.760.

Slika 38: Pregled uporabnikov

Vir: (Google Analytics – Ciciklub)

Število ogledov strani oziroma klikov po strani (ang. Pageviews) se je od 2013/2014 do 2014/2015 povečal za 21,50 % oziroma iz 331.444 na 402.691. Podroben graf lahko vidimo na sliki 39.

60

Slika 39: Pregled ogleda strani

Vir: (Google Analytics – Ciciklub)

Število strani na sejo oziroma povprečno število klikov (ang. Pages/Session) glede na sejo se je povečalo za 8,63 %. Iz podatka lahko razberemo (slika 40), da so uporabniki glede na sejo v drugem letu (2014/2015) naredili 7,97 klikov, v prvem (2013/2014) pa 7,34.

Slika 40: Pregled števila klikov glede na sejo

Vir: (Google Analytics – Ciciklub)

Na sliki 41 vidimo, da se je povprečna dolžina seje oziroma obiska (ang. Avg. Session Duration) na spletni strani povečala za 8,59 %, uporabniki so namreč v letu 2014/2015 na spletni strani porabili povprečno 00:05:13 časa, kar je več v primerjavi z letom prej, ko so porabili 00:04:48 časa.

Slika 41: Pregled povprečnega trajanja seje

Vir: (Google Analytics – Ciciklub)

61

Odbojnostna stopnja oziroma stopnja obiskov na eni strani (ang. Bounce Rate) se je zmanjšala za 1,17 %, kar pomeni, da se je število uporabnikov, ki so spletno stran zapustili takoj, ko so vstopili nanjo, manjše. V letu 2013/2014 je bila stopnja obiska na strani 29,76 %, leto kasneje pa 29,41 % (slika 42).

Slika 42: Pregled stopnje obiskov ene strani

Vir: (Google Analytics – Ciciklub)

Število novih obiskovalcev (ang. New Sessions) se je od 2013/2014 do 2014/2015 zmanjšalo za 11,12 %. V prvem letu je bilo namreč 45.156 uporabnikov, od tega 51,20 % novih, v drugem letu pa od 50.504 uporabnikov 45,60 % novih (slika 43).

Slika 43: Pregled števila novih uporabnikov

Vir: (Google Analytics – Ciciklub)

62

Na sliki 44 prikazujemo najbolj uporabljen operacijski sistem, preko katerega so uporabniki dostopali do spletne strani Ciciklub. Največ se uporablja operacijski sistem Windows, ki glede na število uporabnikov ostaja v približno enakem obsegu (-0,67 %). Močno pa se je povečal dostop iz operacijskih sistemov Android (+ 157,10 %) in iOS (+51,69 %). Na drugi strani pa je opaziti tudi velik padec pri dostopu iz operacijskega sistema Macintosh (-22,84 %).

Slika 44: Pregled operacijskega sistema

Vir: (Google Analytics – Ciciklub)

63

Do ključnega podatka pa pridemo preko podatkov, ki so prikazani na sliki 45, kjer lahko opazimo, da se je število sej opravljenih preko operacijskega sistema Android od 2013/2014 do 2014/2015 povečalo za kar 157,10 %. Tudi uporaba preko drugih operacijskih sistemov, razen SymbianOS in FirefoxOS, se je povečala. Iz tega lahko sklepamo, da naraščanje uporabe mobilnih operacijskih sistemov narašča sorazmerno s številom uporabnikov mobilnih naprav.

Slika 45: Pregled operacijskega sistema na mobilnih napravah

Vir: (Google Analytics – Ciciklub)

64

Na sliki 46 pa lahko opazimo povečanje uporabe tudi na različnih stopnjah ločljivosti zaslona, predvsem na dimenziji 360x640 (mobilne naprave), kjer vidimo, da se je število sej povečalo za kar 1.144,62 %.

Slika 46: Pregled ločljivosti zaslona

Vir: (Google Analytics – Ciciklub)

65

5.2 Statistika prodaje preko spletne strani pred uvedbo odzivnega oblikovanja in po njej

Vzporedno s testiranjem v točki 5.1, smo naredili tudi primerjavo prodaje in opravljenih transakcij v letu 2013/2014 in 2014/2015. Na sliki 47 vidimo primerjavo novih in vračajočih se uporabnikov. V predelu konverzije (ang. Conversions) opazimo, da je bilo za 67,08 % povečanih transakcij novih in vračajočih se uporabnikov, od tega se je v letu 2014/2015 v primerjavi z letom prej število transakcij, ki so jih opravili vračajoči se uporabniki povečalo za 82,62 %, število transakcij, ki so jih opravili novi uporabniki, pa se je povečalo za 45,10 %.

V letu 2013/2014 v primerjavi z letom pozneje pa se je za 53,52 % povečal tudi prihodek (ang. Revenue) novih in vračajočih uporabnikov, od tega se je za 69,80 % povečal prihodek vračajočih uporabnikov in za 30,25 % novih uporabnikov. Povečala pa se je tudi stopnja konverzij spletne trgovine za 49,39 %.

Slika 47: Pregled konverzij

Vir: (Google Analytics – Ciciklub)

Na sliki 48 lahko vidimo, da so se transakcije, prihodek in stopnja konverzij spletne trgovine povečale tudi na mobilnih (za 254,86 %) in tabličnih napravah (za 116,77 %). Še vedno pa največji odstotek nakupov uporabniki naredijo preko namiznih naprav. Na sliki opazimo tudi, da se je povečal obisk na spletni strani tudi preko tabličnih in mobilnih naprav, na slednji kar za več kot 4.500.

66

Slika 48: Pregled konverzij na različnih napravah

Vir: (Google Analytics – Ciciklub)

Na sliki 49 podrobneje prikazujemo stopnje konverzij spletne trgovine. Na grafu lahko opazimo, da stopnja konverzije v letu 2013/2014 precej niha, v letu pozneje pa je bolj konstantna. Razberemo lahko, da so se povečale transakcije, stopnja konverzij spletne trgovine, prihodek, edinstveni nakupi in količina nakupov. Povprečna vrednost naročila pa je v primerjavi z letom prej manjša.

Slika 49: Pregled stopnje konverzij spletne trgovine

Vir: (Google Analytics – Ciciklub)

67

6 TESTIRANJE UPORABNIŠKE IZKUŠNJE SPLETNE STRANI NOVA KBM

Testiranje uporabniške izkušnje korporativne spletne strani Nova KBM d.d.16

V testiranje uporabniške izkušnje je bil vključen vprašalnik, naloge, intervju ter naprava za sledenje pogleda. Med testiranjem so bile odkrite različne ugotovitve, med drugim pa je bil tudi opazovan postopek uporabnikovega brskanja za podatki, uporabnikove težave pri izvedbi naloge, predvsem pa je bilo pomembno, da se med testiranjem ugotovi morebitne ključne izboljšave spletne strani.

je potekalo 16. septembra 2014, med 9.00 in 20.00 uro. Testiranje je bilo opravljeno z desetimi osebami s štajerskega demografskega področja, ki so bile ciljno izbrane na podlagi različne starosti, spola, statusa in stopnje poznavanja banke Nova KBM. Pri reševanju nalog je bila uporabljena naprava za sledenje pogleda (Tobii X60 Eye Tracker).

Povzetek testiranja prilagamo v nadaljevanju. Del poročila, v katerem je zajeta celotna analiza in izsledki testiranja ter predlogi izboljšav, je uporabljen v obravnavani vsebini v točki 6.1 in 6.2.

6.1 Priprava in izvedba uporabniškega testiranja

Potreba po testiranju uporabniške izkušnje spletne strani je nastala po implementaciji več kot 20 nadgradenj na obstoječi spletni strani. Predlogi nadgradenj so bili pripravljeni na podlagi uporabniškega testiranja leta 2013, ki je pokazalo srednje dobro oceno enostavnosti uporabe spletne strani Nova KBM. Na podlagi ugotovljenih rezultatov je bil namen projekta izboljšati uporabniško izkušnjo in spletno stran Nova KBM poenostaviti ter med drugim prilagoditi predstavitev vsebin različnim ciljnim skupinam ter življenjskim situacijam, v katerih se znajdejo, dati poudarek oglasnim vsebinam in slikovnim predstavitvam.

Vzporedno z nadgradnjami se je delno spremenila tudi grafična podoba, zmanjšale so se temne barve in uvedle svetlejše ter modificiral uredniški vmesnik za urednikovanje spletne strani. Moderatorji spletne strani sedaj lahko dostopajo od kjer koli in koder koli ter v celoti sami spreminjajo vsebine, jih prilagajajo glede na kampanje, življenjske situacije, segmente (osebni, poslovni, investitorji) ter zagotavljajo transparentnost. Cilj testiranja je bil, da se ugotovi ali so implementirane nadgradnje spletne strani učinkovite in uporabnikom prijaznejše.

Testiranje je bilo razdeljeno na tri dele, za vsak posamezni sklop pa so bile pripravljene naloge:

1. Prvi del je vključeval pripravo strukturiranega vprašalnika, ki se je navezoval na uporabo interneta, spletnih bančnih storitev, spletne banke, dostopa do spleta, informacije, ki jih iščejo v povezavi z bančnimi storitvami in na splošno glede uporabniške prijaznosti obstoječe spletne strani Nova KBM. Za izpolnitev vprašalnika je bilo

16 V nadaljevanju bomo uporabljali naziv Nova KBM.

68

predvidenih deset minut, testiranci pa so ga morali izpolniti na podlagi svojih izkušenj.

2. Za reševanje drugega dela je bilo predvidenih štirideset minut. V tem času so testiranci v izolirani sobi morali rešiti dvanajst kratkih nalog, ki so narekovale navodila za izvedbo naloge, v vsebino pa so bile vključene implementirane nadgradnje. Pri izvedbi nalog se je s pomočjo naprave za sledenje pogleda (Tobii X60) celotno testiranje tudi posnelo.

3. V zadnjem delu, ki je trajal deset minut, je potekal strukturirani intervju, v katerem so predstavili izkušnje, ki so jih testiranci pridobili med reševanjem, subjektivne poglede glede vsebin, strukture spletne strani in grafike.

6.2 Analiza in optimizacija uporabniške izkušnje

Rezultati analize vprašalnika so bili predstavljeni na grafikonih (enega izmed grafikonov predstavljamo tudi na sliki 50). Poleg osebnih in demografskih podatkov je bil namen preko vprašalnika ugotoviti:

• število ur uporabe interneta na teden, • uporabo spletnih bančnih storitev bank testirancev, • pogostost uporabe spletnih bančnih storitev, • čas, ob katerem največ dostopajo do spletne strani banke, • čas, ob katerem največ dostopajo do spletne banke, • pogostost iskanja informacij glede bančnih poslov preko spleta, • dostop do bančnih storitev preko telefona, • dostop do bančnih storitev preko tablice, • nabor iskanih informacij v povezavi z bančnimi storitvami, • dostop do spletne strani Nova KBM, • pogostost dostopa do spletne strani Nova KBM, • ocena dostopnosti spletne strani Nova KBM, • ocena preglednosti spletne strani Nova KBM, • ocena razumljivosti storitev spletne strani Nova KBM in • razne izpostavitve ter rešitve, ki so se uporabnikom vtisnile v

spomin.

Rezultate v zvezi z vprašanjem, katere informacije glede bančnih storitev uporabniki iščejo najpogosteje, prikazujemo na sliki 50.

69

Slika 50: Analiza vprašalnika

Vir: (Nova KBM, 2014)

S pomočjo posnetkov naprave za sledenje pogleda (Tobii X60 Eye Tracker) in ugotovitev med testiranjem so bile opravljene obsežne analize podatkov. Skupaj je bilo dvanajst nalog, ki so imele časovno omejitev. V kolikor naloga v časovnem okviru ni bila rešena, je testiranec nadaljeval z reševanjem naslednje naloge. Naloge so bile vsebinsko usmerjene na implementirane nadgradnje, cilj pa je bil na podlagi rezultatov ugotoviti, ali so implementirane rešitve bile učinkovite oziroma uporabniško prijaznejše ali ne. Vsaka naloga je imela tudi posebej določeno, kaj se želi s pridobljenimi podatki ugotoviti. Pri vsaki nalogi sta bili dodani še dve podvprašanji, v zvezi s tem, ali je uporabniku bila naloga razumljiva ali nerazumljiva, ali enostavna ali zahtevna. Tako se je lahko testirance obravnavalo tudi individualno in razdelilo na tiste, ki jim je bila vsebina znana že pred testiranjem, in one, ki jim je bila vsebina nova. Na podlagi tega je bilo mogoče ugotoviti, če jim je bila pot do rešitve bila zapletena ali ne.

Rezultati so bili predstavljeni:

1. v tabeli, kjer so zapisane ugotovitve in uspešnost reševanja, 2. v grafikonih z razumljivostjo in zahtevnostjo posamezne naloge, 3. s »heat-map«17

4. in fiksacijami po prvih desetih sekundah (slika 52).

slikami (slika 51), ki prikazujejo območja na spletni strani, kjer se je po prikazu navodila naloge oko testirancev najpogosteje pojavilo

Na podlagi »heat-map« slik je bila narejena tudi primerjava spletne strani pred implementacijo modifikacij in spletne strani po uvedbi modifikacij.

17 »Heat-map« oziroma toplotni zemljevid je grafična predstavitev podatkov s pomočjo uporabe barv (prehajanje od rdeče – najbolj gledana točka proti zeleni – najmanj gledana točka) v dvodimenzionalni sliki.

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

Katere informacije glede bančnih storitev iščete najpogosteje?

Elektronsko bančništvo

Krediti

Obresti

Poslovalnice

Računi

Tečajnice

Varčevanje

Nič

70

Prilagamo primer »heat-mapa« vstopne strani, kjer lahko opazimo, da so se testiranci s pogledom največ nahajali na navigaciji, polju za Bank@Net, velikem oglasnem mestu, pripomočkih, življenjskih situacijah in v sredini osrednje vsebine.

Slika 51: Analiza naloge – »heat-map«

Vir: (Nova KBM)

71

Slika 52: Analiza naloge - fiksacije

Vir: (Nova KBM)

V zadnjem delu testiranja je testiranec imel kratek sneman intervju, z namenom, da se od testiranca pridobi čim več izkušenj in vtisov, ki jih je dobil med testiranjem. Vprašanja so bila strukturirana, testiranec pa je odgovarjal na vprašanja glede uporabniške prijaznosti, zahtevnosti uporabe, dostopnosti vsebine in njene predstavitve, preglednosti posameznih sklopov in na koncu podal komentar tudi na samo grafiko. Med testiranci so bili tudi posamezniki, ki se z grafičnim oblikovanjem ukvarjajo.

Po zaključku analiz posameznih sklopov se je na podlagi rezultatov identificiralo še 31 manjših postavk, za katere so bili pripravljeni tudi predlogi za nadgradnje. Sami popravki so bili po testiranju tudi izvedeni in niso bistveno vplivali na strukturo ter videz spletne strani. Pridobljeni so bili tudi dodatni kvantitativni podatki in primerjani z rezultati raziskave, ki so bili podani na uporabniškem testiranju leta 2013. Ugotovljeno je bilo, da se je enostavnost uporabe spletne strani Nova KBM, v primerjavi z letom prej, povečala za 14 %.

Uporabniško testiranje dokazuje, da so uporabniki spletnih strani zelo različni, razlikuje pa se tudi njihovo računalniško znanje in poznavanje spletnih storitev. Spletne strani morajo zato biti načrtovane za različne uporabnike, predvsem pa je dobro, da načrtovalci in oblikovalci med nastajanjem spletne strani upoštevajo uporabniško izkušnjo ali v proces načrtovanja uporabnike tudi vključijo.

72

7 SKLEP

V spletnem okolju preživljamo čedalje več časa. Razvoj informacijske tehnologije ni nobeno presenečenje, morda je bolj presenetljivo dejstvo, kako hitro se razvija. Digitalni mediji so že zdavnaj postali del našega vsakdana, spremljanje nenehnega razvoja digitalizacije pa postaja, predvsem za laike, vse težje. Vendar so ravno tukaj številne priložnosti, saj kvalitetno proučevanje panoge lahko privede do dobrih rezultatov v poslovnih okoljih.

Petindvajset hitrih let svetovnega spleta je dodobra premešalo navade ljudi, morda bi lahko rekli celo, da je uporaba spleta postala eksistenčna vrednota. Glede na to ni čudno, da se nakupni procesi v veliki meri odvijajo na spletu, pionirji spletnih trgovin pa dosegajo neverjetno rast prodaje.

Spletna prodaja je tako danes podprta s številnimi orodji, ki omogočajo spremljanje nakupnih procesov, natančno proučevanje naših strank in neprestano optimiziranje, tako ponudbe kot tudi samih procesov nakupa. Vse skupaj je seveda izvedljivo bistveno hitreje in učinkoviteje kot v klasičnih prodajalnah. Dodaten pospeševalec celotne branže je tudi razvoj omrežij in pametnih mobilnih telefonov, ki so nam na voljo na vsakem koraku in že dodobra prevzemajo vlogo računalnikov.

Statistike iz leta v leto kažejo porast uporabe mobilnih telefonov, zato je postalo neizogibno prizadevanje, kako namizne različice spletnih strani optimalno prilagoditi še za druge naprave, da bodo uporabniku na primer novice in obvestila razumljive, pregledne ter bo imel prilagodljiv pogled na slike. Prednost dostopa do spletne strani iz mobilne naprave je tudi uporaba direktnih kontaktov, kot je na primer klik/dotik na telefonsko številko.

Pri načrtovanju odzivnih spletnih strani se upošteva postavitev elementov na različnih napravah, ki se mora prilagajati tako na namizni, kot na najmanjši različici spletne strani. Pri tem ne smemo pozabiti na uporabniško izkušnjo s katero bomo zagotovili, da se uporabniki na naših spletnih straneh dobro počutijo, znajdejo med brskanjem ter radi vračajo na spletno stran.

Magistrsko delo smo razdelili na dva dela, teoretični in aplikativni. Najprej smo opredelili in pregledali sodobne koncepte spletnih strani in njihovih namembnosti. Pri načrtovanju spletne strani moramo upoštevati, za kaj se bo slednja po produkciji uporabljala in na podlagi tega tudi izbrati pravilni koncept. Poleg Multi Page koncepta spletnih strani se odzivno oblikuje tudi spletne trgovine, Single Page, Landing Page in drugo. Raziskali smo trende grafičnega oblikovanja in napovedi uporabe za v prihodnje ter definirali pomen interaktivnosti na spletnih straneh.

Zaradi povečanja uporabe mobilnih naprav je optimizacija spletnih strani pomembna kot še nikoli prej. Google je namreč napovedal, da bo upošteval odzivno oblikovanje spletnih strani in tiste, ki imajo vključen ta koncept, razvrstil v brskalniku višje. Spremljanje raznih statistik pa nam omogoča, da lahko optimizacijo redno izvajamo, saj preko analiz lahko pridobimo konkretne podatke o naših uporabnikih, spremljamo obisk in prodajo (v primeru spletne trgovine) na spletni strani.

73

Na podlagi raziskav eMarketer (2015) smo ugotovili, da bo uporaba mobilnih naprav še vedno eksponentno naraščala, stopnja rasti novih uporabnikov tabličnih naprav pa bo do leta 2018 samo še 7,9 odstotna.

V aplikativnem delu smo naredili analizo spletne strani Ciciklub na podlagi statistik orodja Google Analytics. Primerjali smo statistike spletne strani pred uvedbo odzivnega oblikovanja in po njej, in sicer v obdobju od 1.2.2013 do 1.1.2014 ter od 1.2.2014 do 1.1.2015. Na podlagi rezultatov smo razbrali, da se je število uporabnikov in sej v obdobju od 1.2.2014 do 1.1.2015 v primerjavi z letom prej povečalo, povečalo pa se je tudi število ogledov strani, povprečno število klikov na sejo in povprečna dolžina obiska. Zmanjšalo pa se je število uporabnikov, ki stran zapustijo takoj, ko pridejo nanjo, kar pomeni, da se uporabniki na spletni strani zadržijo dlje in po njej tudi več brskajo, kot so leto prej. Iz statistik smo razbrali, da se ni povečalo število novih uporabnikov in število novih sej. Ker se je obisk v obdobju po uvedbi odzivnega spletnega oblikovanja povečal, bomo hipotezo 1: Obisk spletnih strani se po uvedbi odzivnega spletnega oblikovanja poveča, delno potrdili. Sklepamo namreč lahko, da je uvedba odzivnega oblikovanja eden izmed dejavnikov, ki je lahko vplival na uporabniško izkušnjo, zaradi katere uporabniki ostajajo dalj časa na spletni strani. To pa lahko opazimo tudi iz statistike števila uporabnikov mobilnih naprav, ki se je v primerjavi z letom prej povečala. Na podlagi tega, lahko zaključimo, da je brskanje po spletni strani primerno tudi za uporabnike mobilnih naprav. Vzrok za to pa je lahko prav dobra uporabniška izkušnja, zaradi optimalne prilagojenosti vsebine na mobilnih napravah.

Pred uvedbo odzivnega oblikovanja in po njej, smo na spletni strani Ciciklub primerjali tudi statistike prihodka. Ugotovili smo, da so se povečale transakcije preko mobilnih in tabličnih naprav, kar lahko pomeni, da je enako kot pri prejšnji analizi prav odzivno oblikovanje bilo eden izmed dejavnikov, ki je izboljšal uporabniško izkušnjo, zaradi katere so uporabniki večkrat zaključili nakup v obdobju od 1.2.2014 do 1.1.2015 kot v prejšnjem. Ne samo, da je prilagojena spletna stran, optimalno je prilagojena tudi košarica za nakup produkta. V obdobju od 1.2.2014 do 1.1.2015 v primerjavi s prejšnjim letom pa se je tudi prihodek novih in vračajočih se uporabnikov povečal za 53,52 odstotkov, od tega se je za 69,80 odstotkov povečal prihodek vračajočih se uporabnikov in za 30,25 odstotkov prihodek novih uporabnikov. Za 49,39 % pa se je povečala tudi stopnja konverzije spletne trgovine. Hipotezo 3: Stopnja konverzije nakupa se po uvedbi odzivnega spletnega oblikovanja poveča, bomo na podlagi rezultatov delno potrdili. Sklepamo namreč lahko, da je prav odzivno oblikovanje eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na to, da uporabniki naredijo več nakupov oziroma nakup do konca izpeljejo.

Eden izmed pomembnih dejavnikov pri načrtovanju spletne strani je upoštevanje uporabniške izkušnje. Prepogosto se namreč osredotočamo na druge dejavnike, vključevanje naših uporabnikov v proces načrtovanja oziroma upoštevanje uporabniške izkušnje pa zanemarimo. Nova KBM se zaveda pomena svojih uporabnikov, zato testiranje uporabniške izkušnje izvaja vsakokrat, ko so predvidene večje nadgradnje spletne strani ali po izvedbi nadgradenj. Vsaka sprememba na spletni strani na uporabnika lahko vpliva negativno ali pozitivno, pri modifikacijah spletnih strani pa je potrebno upoštevati različne uporabnike, različnih starostih in različne stopnje poznavanja računalništva. Z določeno modifikacijo lahko nekaterim uporabnikom brskanje poenostavimo, nekaterim pa zelo otežimo. Zato je potrebno upoštevati oba vidika in najti kompromis. Uporabniki spletne strani Nova KBM, na katerih je bilo

74

narejeno testiranje uporabniške izkušnje, so ocenili obisk spletne strani Nova KBM kot dobro uporabniško izkušnjo. To so ugotovitve na podlagi kvantitativne raziskave, ki je podala rezultat 3,9 glede enostavnosti uporabe spletne strani Nova KBM, kjer je bila uporabljena lestvica 1 (zelo zahtevno) do 5 (zelo enostavno). V primerjavi s testiranjem, ki je bilo narejeno leto prej, se je enostavnost uporabniške izkušnje izboljšala za 14 %. Hipotezo 2: Uporabniki spletne strani, na kateri je bilo narejeno testiranje uporabniške izkušnje, so ocenili obisk spletnega mesta kot dobro uporabniško izkušnjo, bomo na podlagi rezultatov potrdili. Na testiranju je bilo ugotovljeno tudi, da je bilo pri analizi prvih petih uporabnikov mogoče najti ključne težave, ki jih imajo med brskanjem po spletni strani. Na podlagi testiranja lahko raziskavo Jakoba Nielsena tudi potrdimo.

Posledice razvoja digitalizacije se že dodobra občutijo v marketinškem svetu, saj so se proračuni iz klasičnih kanalov usmerili tudi na novejše, predvsem na digitalne – mobilne in tablične naprave. Tiskani mediji in televizija še sicer zmeraj odvzameta velik del proračunov, vendar so v napovedih trendov tudi predpostavke, da se bo to kmalu spremenilo. Napovedujejo namreč, da se bo komunikacijska pot obrnila, kar pomeni, da se bo začela na spletu, kasneje pa bo podprta s klasičnimi kanali, kot so televizija, tiskani mediji in radijski oglasi. Tako bodo analize spletnih uporabnikov, upoštevanje grafičnih smernic in razvoj odzivnega spletnega oblikovanja ključnega pomena v spletnem poslovnem okolju.

Na podlagi omenjenih napovedi bi magistrsko delo zaključili z dejstvom, da je uvajanje odzivnih spletnih strani ključnega pomena za poslovanje in spletno predstavitev podjetja. Je tudi eden izmed dejavnikov, ki bo spletno predstavitev podjetja naredil konkurenčno na domačih in tujih trgih ter svojim uporabnikom zagotovil optimalno uporabniško izkušnjo na različnih napravah. Ugotovili smo tudi, da moramo pri načrtovanju spletne strani upoštevati trende grafičnega oblikovanja, izbrati pravilni koncept spletne strani, vključiti interaktivnost in razne animacije, predvsem pa moramo biti uporabniško usmerjeni ter upoštevati končnega uporabnika, saj je le-ta naš glavni potencialni kupec. Da bomo uspešni pri doseganju večjega obiska na spletni strani, moramo poskrbeti za redno optimizacijo, ki konsistentno s trendi spletnih strani postaja kompleksnejša, ter priskrbeti transparentno, kreativno vsebino, ki bo v našem uporabniku ustvarila posebno doživetje in izkušnjo naredila nepozabno.

75

8 LITERATURA IN VIRI

1. Adamsoft. (2015). http://www.adamsoft.si. Pridobljeno 6. junija 2015 iz Adamsoft: http://www.adamsoft.si/B2C-spletna-trgovine/

2. Agency, F. (2015). http://www.fk-agency.com. Pridobljeno 6. maja 2015 iz FK Ageny: http://www.fk-agency.com/

3. Allen , J., & Chudley, J. (24. januar 2013). http://www.smashingmagazine.com. Pridobljeno 31. maja 2015 iz Smashing Magazine: http://www.smashingmagazine.com/2013/01/24/effectively-planning-ux-design-projects/

4. Avsec, L. (28. januar 2013). ttp://data.si. Pridobljeno 31. maja 2015 iz Data: http://data.si/blog/2013/01/28/uporabniska-izkusnja-spletne-strani/

5. Baird, C. (11. maj 2015). https://blog.crozdesk.com. Pridobljeno 5. junija 2015 iz Crozdesk: https://blog.crozdesk.com/2015/05/11/website-optimization-tools/

6. Beal, V. (2015). http://www.webopedia.com. Pridobljeno 13. maja 2015 iz Webopedia: http://www.webopedia.com/TERM/S/SEM.html

7. Bear on unicycle. (2015). https://bearonunicycle.com/#hello. Pridobljeno 29. aprila 2015 iz Bear on unicycle: https://bearonunicycle.com/#hello

8. Bečić, N. (14. junij 2014). http://blog.renderspace.si. Pridobljeno 31. maja 2015 iz Renderspace: http://blog.renderspace.si/nacrtovanje-uporabniske-izkusnje-za-zadostovalce-2/

9. Bluestone, D. (2015). http://www.smashingmagazine.com/. Pridobljeno 30. januarja 2015 iz How And Why To Make Side Projects Work At A Digital Agency: http://www.smashingmagazine.com/2015/01/23/how-why-make-side-projects-work-digital-agency/

10. Brown, J. (15. avgust 2013). https://www.unleashed-technologies.com. Pridobljeno 5. maja 2015 iz Unleashed Technologies: https://www.unleashed-technologies.com/blog/2013/08/15/what-parallax-web-design-%E2%80%93-definitions-tips-considerations

11. BuyITC. (februar 2014). http://www.buyitc.si. Pridobljeno 17. maja 2015 iz BuyITC: http://www.buyitc.si/resitev/6512/Responsive-odzivna-spletna-stran

12. Cao, J. (28. april 2015). http://thenextweb.com. Pridobljeno 6. junija 2015 iz TNW News: http://thenextweb.com/dd/2015/05/07/the-future-of-interaction-design/

13. Careening segue. (3. marec 2010). http://www.careeningsegue.com. Pridobljeno 6. maja 2015 iz Careening segue: http://www.careeningsegue.com/reference-transactional-landing-page-examples/

76

14. Chapman, C. (22. december 2014). http://www.webdesignerdepot.com/. Pridobljeno 23. aprila 2015 iz Webdesignerdepot: http://www.webdesignerdepot.com/2014/12/how-to-design-the-perfect-single-page-website/

15. Cisco. (3. februar 2015a). http://newsroom.cisco.com/. Pridobljeno 10. junija 2015 iz Cisco: http://newsroom.cisco.com/release/1578507/Cisco-Visual-Networking-Index-VNI-Mobile-Forecast-ProjectsNearly-10-fold-Global-Mobile-Data-Traffic-Growth-Over-Next-Five-Years?utm_medium=rss

16. Cisco. (3. februar 2015b). http://www.cisco.com. Pridobljeno 10. junija 2015 iz Cisco: http://www.cisco.com/c/en/us/solutions/collateral/service-provider/visual-networking-index-vni/white_paper_c11-520862.html

17. Creative Bloq. (23. januar 2015). http://www.creativebloq.com. Pridobljeno 6. junija 2015 iz Creative Bloq: http://www.creativebloq.com/web-design/hottest-trends-2015-11513980)

18. CrozDesk. (2015a). https://crozdesk.com. Pridobljeno 5. junija 2015 iz CrozDesk: https://crozdesk.com/providers/optimizely

19. Crozdesk. (2015b). https://crozdesk.com. Pridobljeno 5. junija 2015 iz Crozdesk: https://crozdesk.com/providers/qualaroo

20. Crozdesk. (2015c). https://crozdesk.com. Pridobljeno 5. junija 2014 iz Crozdesk: https://crozdesk.com/providers/mixpanel

21. CrunchBase. (2015). https://www.crunchbase.com. Pridobljeno 5. junija 2015 iz CrunchBase: https://www.crunchbase.com/organization/optimizely

22. Dang & Blast. (2014). http://www.dangblast.com/. Pridobljeno 29. aprila 2015 iz Dang & Blast: http://www.dangblast.com/

23. Diggital. (2015a). http://diggital.si. Pridobljeno 14. maja 2015 iz Diggital: http://diggital.si/products/item/16-iskalni-marketing

24. Diggital. (2015b). http://diggital.si. Pridobljeno 31. maja 2015 iz Diggital: http://diggital.si/products/item/29-uporabniska-izkusnja

25. Dignitas ekipa, k. s. (2014). http://www.dignitasteam.com. Pridobljeno 29. aprila 2015 iz Dignitas ekipa, kreativne spletne rešitve, David Modrič s.p.: http://www.dignitasteam.com/izdelava-spletnih-strani-trendi-v-letu-2015/

26. Edgar, t. s. (2015). http://edgartells.me/. Pridobljeno 29. aprila 2015 iz Edgar, the storyteller: http://edgartells.me/

27. eMarketer. (11. december 2014). http://www.emarketer.com. Pridobljeno 17. maja 2015 iz eMarketer: http://www.emarketer.com/Article/2-Billion-Consumers-Worldwide-Smartphones-by-2016/1011694

77

28. eMarketer. (8. januar 2015). http://www.emarketer.com. Pridobljeno 27. maja 2015 iz eMarketer: http://www.emarketer.com/Article/Tablet-Users-Surpass-1-Billion-Worldwide-2015/1011806

29. Eridon, C. (6. avgust 2013). http://blog.hubspot.com. Pridobljeno 6. aprila 2015 iz HubSpot Blogs: http://blog.hubspot.com/marketing/what-is-a-landing-page-ht

30. Ewer, T. (23. marec 2015). http://www.kriesi.at. Pridobljeno 26. aprila 2015 iz Kriesi: http://www.kriesi.at/archives/single-page-or-multiple-page-design-whats-better-for-your-wordpress-website

31. Garden Estúdio. (2014). http://gardenestudio.com.br/. Pridobljeno 29. aprila 2015 iz Garden Estúdio: http://gardenestudio.com.br/

32. Gardner, O. (22. maj 2010a). http://unbounce.com. Pridobljeno 25. aprila 2015 iz Unbounce: http://unbounce.com/landing-page-examples/click-through/campaign-monitor-just-one-cta-please/

33. Gardner, O. (19. maj 2010b). http://unbounce.com. Pridobljeno 17. aprila 2015 iz Unbounce: http://unbounce.com/landing-page-examples/lead-gen-pages/webtrends-lead-gen-a-lesson-in-cool-simplicity/

34. Ghazarian, A. (8. avgust 2014). http://designmodo.com. Pridobljeno 29. aprila 2015 iz Designmodo: http://designmodo.com/ux-single-page-websites/

35. Google Developers. (2015). https://www.google.com. Pridobljeno 15. maja 2015 iz https://www.google.com/webmasters/tools/mobile-friendly/?url=http%3A%2F%2Fwww.ciciklub.si

36. Google Inside Search. (21. april 2015). http://insidesearch.blogspot.com. Pridobljeno 15. maja 2015 iz Google Inside Search: http://insidesearch.blogspot.com/2015/04/ranking-change-to-help-you-find-mobile_21.html

37. Google Webmaster Central Blog. (26. februar 2015). http://googlewebmastercentral.blogspot.com. Pridobljeno 15. maja 2015 iz Google Webmaster Central Blog: http://googlewebmastercentral.blogspot.com/2015/02/finding-more-mobile-friendly-search.html

38. Guglielmi, V. (30. oktober 2014). http://www.mayecreate.com. Pridobljeno 26. aprila 2015 iz Maye Create Design: http://www.mayecreate.com/2014/10/advantages-and-disadvantages-of-one-page-websites/

39. Hemmings, S. (2015). http://www.quertime.com. Pridobljeno 6. junija 2015 iz Quertime: http://www.quertime.com/article/8-website-design-trends-to-follow-in-2015-2016/

40. Indesignstudies. (2014). http://www.indesignstudies.com. Pridobljeno 31. maja 2015 iz Indesignstudies: http://www.indesignstudies.com/uporabniska-izkusnja-spletno-stran-spremeni-v-nakupno-destinacijo/

78

41. Intercom. (2015). https://blog.intercom.io. Pridobljeno 6. junija 2015 iz Intercom: https://blog.intercom.io/why-cards-are-the-future-of-the-web/

42. Iutopi. (2015). http://www.iutopi.com/. Pridobljeno 6. maja 2015 iz Iutopi: http://www.iutopi.com/

43. Jeff Bittner. (2015). http://jeffbittner.com. Pridobljeno 14. maja 2015 iz Jeff Bittner: http://jeffbittner.com/search-engine-marketing-sem/

44. Kordiš, R. (24. september 2013b). http://tehnik.telekom.si/. Pridobljeno 28. maja 2015 iz Telekom Slovenija Tehnik: http://tehnik.telekom.si/kolumne/aplikacija-ali-odzivno-spletno-mesto

45. Kordiš, R. (25. avgust 2014a). http://www.enki.eu. Pridobljeno 28. maja 2015 iz Enki: http://www.enki.eu/en/node/207

46. Lake, C. (3. april 2014). https://econsultancy.com. Pridobljeno 6. junija 2015 iz Econsultancy: https://econsultancy.com/blog/64646-15-delicious-examples-of-card-based-web-design/

47. Landing Page Conversion Course. (2015). http://thelandingpagecourse.com. Pridobljeno 10. junija 2015 iz Landing Page Conversion Course: http://thelandingpagecourse.com/landing-page-101-intro/

48. Lee, J. (18. september 2013). http://www.instantshift.com. Pridobljeno 5. maja 2015 iz Instant Shift: http://www.instantshift.com/2013/09/18/parallax-scrolling-designs/

49. Leigh Turner, A. (2. januar 2015). http://thenextweb.com. Pridobljeno 6. junija 2015 iz TNW News: http://thenextweb.com/dd/2015/01/02/10-web-design-trends-can-expect-see-2015/8/

50. Liez, K. (5. maj 2012). http://naldzgraphics.net. Pridobljeno 24. aprila 2015 iz Naldz Graphics: http://naldzgraphics.net/tips/single-page-website-benefits/

51. Lokar, M. (29. januar 2013). http://ucilnica1213.fmf.uni-lj.si/. Pridobljeno 29. aprila 2015 iz Spletna učilnica FMF 2012/13: http://ucilnica1213.fmf.uni-lj.si/mod/forum/discuss.php?d=572&parent=1146

52. Marcotte, E. (25. maj 2010). http://alistapart.com. Pridobljeno 27. maja 2015 iz Alist Apart: http://alistapart.com/article/responsive-web-design

53. Marcotte, E. (2011). Responsive Web Design. New York: Jeffrey Zeldman.

54. Marino, L. (24. marec 2015). http://www.searchenginepeople.com. Pridobljeno 24. aprila 2015 iz Search engine people: http://www.searchenginepeople.com/blog/what-is-landing-page.html

55. Marketing Magazine. (3. april 2015). http://www.marketingmagazin.si. Pridobljeno 16. maja 2015 iz Marketing Magazine: http://www.marketingmagazin.si/novice/mmarketing/11643/naslednje-leto-bo-

79

mobilno-oglasevanje-zavzemalo-ze-vec-kot-polovico-trga-digitalnega-oglasevanja

56. Marrs, M. (16. september 2013). http://www.wordstream.com. Pridobljeno 6. maja 2015 iz WordStream: http://www.wordstream.com/blog/ws/2013/09/16/squeeze-page

57. Martin, J. (28. januar 2015). http://www.cio.com. Pridobljeno 14. maja 2015 iz Cio: http://www.cio.com/article/2876102/seo-sem/seo-and-sem-predictions-and-tips-for-2015.html

58. Mesarec, P. (15. julij 2014). http://www.red-orbit.si. Pridobljeno 17. maja 2015 iz Red Orbit: http://www.red-orbit.si/blog/kako-se-na-spletu-vedemo-na-razlicnih-napravah

59. Mesarec, P. (11. maj 2015). http://www.red-orbit.si. Pridobljeno 15. maja 2015 iz Red Orbit: http://www.red-orbit.si/blog/se-je-rodila-mobilna-mis

60. Mirman, E. (29. november 2010). http://blog.hubspot.com. Pridobljeno 5. aprila 2015 iz HubSpot Blogs: http://blog.hubspot.com/blog/tabid/6307/bid/7177/What-Is-a-Landing-Page-and-Why-Should-You-Care.aspx

61. Moisei, L. (2015). http://www.hongkiat.com. Pridobljeno 6. maja 2015 iz Hongkiat: http://www.hongkiat.com/blog/beautiful-landing-pages/

62. Mombrea, M. (2015). http://www.itworld.com. Pridobljeno 6. junija 2015 iz IT World: http://www.itworld.com/article/2900889/web-design-trend-predictions-for-2016-2017.html

63. Multimedija. (2015). http://www.multimedija.net. Pridobljeno 6. junija 2015 iz Multimedija: http://www.multimedija.net/izdelava-spletne-trgovine/b2b-spletna-trgovina

64. Neutron Drive Blog. (27. januar 2015). http://blog.neutrondrive.com/. Pridobljeno 4. junija 2015 iz Neutron Drive Blog: http://blog.neutrondrive.com/posts/252697-isomorphic-javascript-is-not-the-answer

65. Nielsen, J. (19. marec 2000). http://www.nngroup.com. Pridobljeno 31. maja 2015 iz NN/g Nielsen Norman Group: http://www.nngroup.com/articles/why-you-only-need-to-test-with-5-users/

66. Obal, D. (maj 2013). Doktorska disertacija: Integracija uporabnikov v proces načrtovanja interakcij vseprisotnih sistemov. Maribor.

67. Podnar, K. (2011). Korporativno komuniciranje. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

68. Prelog, Ž. (14. maj 2015). http://www.red-orbit.si. Pridobljeno 15. maja 2015 iz Red Orbit: http://www.red-orbit.si/blog/5-novosti-ki-jih-prinasa-posodobitev-gwt

80

69. Probert, T. (2014). http://www.accruefulton.com. Pridobljeno 25. marca 2015 iz Accrue Fulton: http://www.accruefulton.com/insights/article/34/10_things_to_consider_when_planning_your_corporate_website_makeover

70. Quinn, M. (19. februar 2014). http://www.forbes.com. Pridobljeno 7. maja 2015 iz Forbes: http://www.forbes.com/sites/theyec/2014/02/19/how-to-optimize-your-websites-performance-and-keep-customers-happy/

71. Quintanilha, M. (20. november 2014). http://research.microsoft.com. Pridobljeno 6. junija 2015 iz Microsoft Research: http://research.microsoft.com/apps/video/default.aspx?id=238670

72. Red-orbit. (2015). http://www.red-orbit.si. Pridobljeno 14. maja 2015 iz Red-orbit: http://www.red-orbit.si/storitve/optimizacija-spletnih-strani?gclid=CjwKEAjwj9GqBRCRlPram97Xk3ESJADrN7Iej1n-5AchlqECx7vZsj6zhnGdeFYSGFE936pp86I0YxoCtZDw_wcB

73. Rocheleau, J. (22. oktober 2014). http://www.vandelaydesign.com. Pridobljeno 6. maja 2015 iz Vandelay Design: http://www.vandelaydesign.com/parallax-scrolling-best-practices-examples-and-tutorials/

74. Rondeau, J. (22. junij 2011). https://www.highimpactdesigner.com. Pridobljeno 23. aprila 2015 iz High Impact Designer Blog: https://www.highimpactdesigner.com/blog/click-through-vs-lead-generating-landing-pages/

75. Schade, A. (14. september 2013). http://www.nngroup.com. Pridobljeno 31. maja 2015 iz NN/g Nielsen Norman Group: http://www.nngroup.com/articles/actionable-usability-findings/

76. Schneider, S. (24. september 2014). http://www.noupe.com. Pridobljeno 5. maja 2015 iz Noupe: http://www.noupe.com/imho/i-hate-parallax-scrolling-heres-why-you-should-too-84354.html

77. Search Engine Land. (2015). http://searchengineland.com. Pridobljeno 13. maja 2015 iz Search Engine Land: http://searchengineland.com/guide/what-is-sem

78. SEO Gazelle. (1. april 2015). http://www.seogazelle.com. Pridobljeno 14. maja 2015 iz SEO Gazelle: http://www.seogazelle.com/coloured-raine-seo-case-study

79. Shimooka, C. (13. januar 2015). http://boxesandarrows.com. Pridobljeno 7. maja 2015 iz Boxes and Arrows: http://boxesandarrows.com/a-beginners-guide-to-web-site-optimization-part-1/

80. SM Studio Marketing. (6. junij 2013). http://www.sm-studiomarketing.com. Pridobljeno 27. maja 2015 iz SM Studio Marketing: http://www.sm-studiomarketing.com/intelligence/clanki/odzivni-dizajn-spletnih-strani-responsive-web-design/

81. Smart AD. (2015). http://www.smart-ad.s. Pridobljeno 14. maja 2015 iz Smart AD: http://www.smart-ad.si/produkti/kontekstualno-oglasevanje/

81

82. SmartAD. (9. november 2012). http://www.smart-ad.si. Pridobljeno 16. maja 2015 iz SmartAD: http://www.smart-ad.si/blog/category/responsive_web_design/

83. Sohlström, S. (2015). http://stefansohlstrom.com/. Pridobljeno 29. aprila 2015 iz Stefan Sohlström: http://stefansohlstrom.com/

84. Soskey, G. (15. januar 2015). Hubspot Blog. Pridobljeno 6. maja 2015 iz http://blog.hubspot.com: http://blog.hubspot.com/marketing/landing-page-examples-list

85. Spletnik SEO. (2015). http://www.optimizacija-strani.com. Pridobljeno 14. maja 2015 iz http://www.optimizacija-strani.com/seo-storitve.html

86. Squarespace. (2015). http://www.dreamingwithjeff.com/. Pridobljeno 29. aprila 2015 iz Squarespace: http://www.dreamingwithjeff.com/

87. Statistični urad RS. (15. maj 2014). http://www.stat.si. Pridobljeno 16. maja 2015 iz Statistični urad RS: http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=6239

88. Stojmenova, E., & Stojmenova, K. (2013). http://aig.si. Pridobljeno 30. maja 2015 iz AIG: http://aig.si/13/clanki/naprave_testiranja/N9_Stojmenova.pdf

89. Stover, K. (5. junij 2014). http://www.business2community.com. Pridobljeno 29. aprila 2015 iz Business 2 community: http://www.business2community.com/online-marketing/single-page-vs-traditional-site-design-many-pages-website-need-0904998

90. Štalec, A. (5. maj 2015). http://www.red-orbit.si. Pridobljeno 14. maja 2015 iz Red Orbit: http://www.red-orbit.si/blog/kaksne-so-posledice-googlovega-mobilegeddona

91. Unbounce. (2015). http://unbounce.com. Pridobljeno 24. aprila 2015 iz Unbounce: http://unbounce.com/landing-page-articles/what-is-a-landing-page/

92. Varshneya, R. (31. julij 2014). http://www.entrepreneur.com. Pridobljeno 2. junija 2015 iz Entrepreneur: http://www.entrepreneur.com/article/235981

93. WebComodo. (2015). http://webcomodo.com. Pridobljeno 3. junija 2015 iz WebComodo: http://webcomodo.com/prednosti-odzivne-spletne-strani/

94. Wikipedia. (2014a). http://en.wikipedia.org. Pridobljeno 29. januarja 2015 iz Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/Corporate_website

95. Wikipedia. (8. marec 2015b). http://sl.wikipedia.org. Pridobljeno 29. aprila 2015 iz Wikipedia: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ajax_(programiranje)

96. Wikipedia. (24. april 2015c). http://en.wikipedia.org. Pridobljeno 5. maja 2015 iz Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/Parallax_scrolling

82

97. Wikipedia. (9. april 2015d). http://en.wikipedia.org. Pridobljeno 12. aprila 2015 iz Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/Landing_page

98. Wild. (2015). http://wild.as/hell. Pridobljeno 29. aprila 2015 iz Wild: http://wild.as/hell

99. Završnik, B. (2010). Kako izboljšati korporativno komuniciranje. Znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo MANAGEMENT, IZOBRAŽEVANJE IN TURIZEM, (str. 2315 - 2316). Portorož.

100. Zemljič, M. (2011). Application design: from complex project management system to diverse-user friendly application. World usability day Slovenia 2011: conference proceedings of the 2nd International Conference World Usability Day (str. 49-52). Kranj: Iskratel.

101. Zemljič, M. (2012). Vrednotenje kakovosti razvoja programske opreme. Sodobne tehnologije in storitve: OTS 2012 (str. 234-240). Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Inštitut za informatiko.