UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

NATAŠA ŠKOBERNE

NAVIDEZNA ZAKONSKA ZVEZA

Diplomsko delo

Maribor, 2017

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

NAVIDEZNA ZAKONSKA ZVEZA

Študent: Nataša Škoberne

Številka indeksa: 71187674

Študijski program: UNI-B1-PRAVO

Študijska smer: Pravo

Mentorica: izr. prof. dr. Suzana Kraljić

Maribor, julij, 2017

Zahvala

Iz srca hvala moji družini za vso podporo

in spodbudne besede v času študija.

Hvala, ker verjamete vame in me podpirate

na moji življenjski poti.

Posebna zahvala mentorici, izr. prof. dr. Suzani Kraljić,

za sprejeto mentorstvo in usmerjanje pri

izdelavi diplomske naloge.

POVZETEK

V diplomski nalogi je predstavljena problematika navidezno sklenjenih zakonskih zvez, s

katero se soočamo tudi pri nas. V Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je

določeno, da je zakonska zveza z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene. V

nalogi so opredeljeni tudi drugi pogoji za sklenitev zakonske zveze in postopek sklenitve

zakonske zveze. Prav tako je v nalogi opredeljeno, katere dokumente potrebuje tuj

državljan pri prijavi sklenitve zakonske zveze. Zakonska zveza mora temeljiti na

svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti,

vzajemnem spoštovanju, razumevanju in medsebojni pomoči. Neveljavna je zakonska

zveza, ki ni bila sklenjena z namenom skupnega življenja zakoncev. Namen bodočih

zakoncev, da bosta živela skupaj, je tako eden od pogojev za veljavnost zakonske zveze.

Obstajajo pa tudi primeri, ko osebi, ki sklepata zakonsko zvezo, tega namena nimata,

temveč sklepata zakonsko zvezo samo zato, da bi pridobili nekatere pravice, ki iz nje

izhajajo – na primer pridobitev dovoljenja za bivanje. Ker navidezno sklenjena

zakonska zveza formalno izpolnjuje vse z zakonom določene pogoje, ki so določeni v

Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, je v nalogi poglavje tudi o tem, kako

pristojni organi ugotovijo, da gre za navidezno sklenjeno zakonsko zvezo. Včasih so

navidezne zakonske zveze sklenjene zaradi prisile, zato je v diplomski nalogi poglavje

tudi o tej problematiki. V nalogi so prav tako predstavljene ugotovitve HEUNI, kjer so

proučevali prisilno sklenjene navidezne zakonske zveze, ki so imele znake kaznivega

dejanja trgovine z ljudmi. Sodelujoče države so bile Estonija, Irska, Latvija, Litva in

Slovaška. Pri prisilno sklenjeni zakonski zvezi gre lahko tudi za izvršitve drugih

kaznivih dejanj, katera so prav tako opisana.

Ključne besede: zakonska zveza, navidezno sklenjena zakonska zveza, prisilna

navidezna zakonska zveza, Evropska Unija, trgovina z ljudmi

ABSTRACT

This undergraduate thesis discusses the issue of marriage of convenience, which has

also been discovered in Slovenia. Matrimony and Family Relations Act defines

matrimony as a community of husband and wife. The thesis includes conditions that

must be completed and the process of conclusion of matrimony. The thesis also includes

informations, which documents are needed for conclusion of matrimony. Marriage must

base on free will, on interactive respect, understanding and help to each other.

Matrimony which was not conducted with the purpose of living together, is invalid. In

some cases, persons, who conduct matrimony, do not have that intention, but they

conduct matrimony to get some rights – e.g. to get the right to live in other country.

Because marriage of convenience formally completes all conditions, which are specified

in Matrimony and Family Relations act, there is also a chapter, how authorities know,

that marriage of convenience is conducted. Sometimes marriage of convenience is

conducted because of the force, so there is also a chapter on forced marriage of

convenience. The paper also includes findings of HEUNI. They studied marriage of

convencience, which was connected with human trafficking. The study includes reports

from Estonia, Ireland, Latvia, Lithuania and Slovakia. In forced marriage there also can

be some other criminal offenses commited, so there is also a chapter about that problem.

Keywords: matrimony, marriage of convenience, forced marriage, European Union,

human trafficking

KAZALO

1. UVOD ....................................................................................................................... 1

1.1. Opredelitev problema ........................................................................................ 1

1.2. Namen, cilji in hipoteze ..................................................................................... 3

1.3. Metode dela ........................................................................................................ 4

2. ZAKONSKA ZVEZA .............................................................................................. 4

2.1. Pogoji za sklenitev in veljavnost zakonske zveze ............................................. 5

2.2. Postopek sklenitve zakonske zveze ................................................................... 8

2.3. Sklenitev zakonske zveze, v kateri je ena od oseb tujec .................................... 9

2.4. Navidezno sklenjena zakonska zveza .............................................................. 10

2.4.1. Pravica do združitve družine in navidezna zakonska zveza ..................... 11

2.4.2. Navidezna zakonska zveza, ki je sklenjena v državi gostiteljici med državljanom EU in državljanom tretje države ........................................................ 12

2.4.3. Skupine navideznih sklenitev zakonskih zvez ......................................... 14

2.5. Zavrnitev sklenitve zakonske zveze ................................................................ 15

3. PRAVICE, KI JIH TUJA OSEBA PRIDOBI S SKLENITVIJO ZAKONSKE ZVEZE V REPUBLIKI SLOVENIJI ............................................................................. 16

4. INDICI, KI KAŽEJO NA MOŽNO ZLORABO INSTITUTA ZAKONSKE ZVEZE ........................................................................................................................... 17

4.1. Preden se bodoča zakonca prvič srečata .......................................................... 17

4.2. Faza pred sklenitvijo zakonske zveze .............................................................. 18

4.3. Poročni obred ................................................................................................... 18

4.4. Prošnja za vstopni vizum ali dovoljenje za prebivanje .................................... 18

4.5. Prebivanje v državi članici gostiteljici ............................................................. 19

4.6. Razveza zakonske zveze .................................................................................. 19

5. PREISKOVANJE PRIMEROV NAVIDEZNIH SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE ........................................................................................................................... 20

6. KAZNIVA DEJANJA, KI IZHAJAJO IZ NAVIDEZNO SKLENJENIH ZAKONSKIH ZVEZ ...................................................................................................... 22

7. PRISILNE NAVIDEZNO SKLENJENE ZAKONSKE ZVEZE ........................... 23

7.1. Kazniva dejanja, ki izhajajo iz prisilnih navideznih zakonskih zvez............... 28

8. SKLEP .................................................................................................................... 30

9. LITERATURA IN VIRI ......................................................................................... 32

9.1. Monografije ..................................................................................................... 32

9.2. Pravni viri ........................................................................................................ 32

9.3. Internetni viri ................................................................................................... 34

9.4. Članki ............................................................................................................... 36

9.5. Odločbe sodišč ................................................................................................. 36

1

1. UVOD

1.1. Opredelitev problema

V 3. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR)1 je

podana definicija zakonske zveze. Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska

skupnost moža in žene. »Zakonska zveza mora temeljiti na svobodni odločitvi skleniti

zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju,

razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči.« To je določeno v 13. členu ZZZDR. V

35. členu istega zakona pa je še določeno, da je neveljavna zakonska zveza, ki ni bila

sklenjena z namenom skupnega življenja zakoncev. Pravica tožbe za razveljavitev

zakonske zveze pripada zakoncema in vsem, ki imajo neposredno korist od tega, da se

zakonska zveza razveljavi (36. člen ZZZDR).

Navidezno sklenjena zakonska zveza formalno izpolnjuje vse z zakonom določene

pogoje, ki so določeni v nacionalnem zakonu države, v kateri se zakonca poročita; v

Sloveniji je to trenutno še ZZZDR. Problem je v tem, da se navidezne zakonske zveze

ne sklepajo z namenom skupnega življenja, pač pa z namenom pridobiti določene

pravice. Pogost razlog za sklenitev navidezne zakonske zveze je državljanu tretje države

omogočiti pridobitev dovoljenja za prebivanje v državi članici EU na podlagi pravice o

prostem gibanju državljanov EU. Medtem ko ZZZDR ne daje pristojnosti matičarjem,

da bi zavrnili sklenitev navidezne zakonske zveze, pa je prišlo do spremembe pri

Družinskem zakoniku2, ki je bil sprejet 21.3.2017. Tako je v 4. odstavku 30. člena DZ

določeno, da se v primeru, če je vsaj ena izmed oseb, ki nameravata skleniti zakonsko

zvezo, tujec ali tujka in ob prijavi obstajajo razlogi za sum, da nameravata skleniti

zakonsko zvezo izključno ali predvsem z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje

ali z namenom pridobitve državljanstva RS, in nimata namena oblikovati življenjske

skupnosti, izvede posebni ugotovitveni postopek. Če bo upravna enota ugotovila tak

namen, bo z odločbo zavrnila sklenitev zakonske zveze, o pritožbi zoper to odločbo pa

bo odločalo ministrstvo, pristojno za družino – to je določeno v 32. členu DZ. V

primeru, da zakonska zveza ni bila sklenjena z namenom oblikovanja življenjske

1 Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), Uradni list SRS, št. 15/1976, 30/1986-ZNP, 1/1989, 14/1989, Uradni list RS, št. 13/1994-ZN, 82/1994-ZN-B, 29/1995-ZPDF, 26/1999-ZPP, 60/1999-Odl. US, 70/2000-ZZNPOB, 64/2011, 110/2002-ZIRD, 42/2003-Odl. US, 16/2004, 101/2007-Odl. US, 90/2011-Odl. US, 84/2012-Odl. US, 82/2015-Odl. US. 2 Družinski zakonik (DZ), Uradni list RS, št. 15/2017.

2

skupnosti zakoncev, pa lahko tožbo za razveljavitev zakonske zveze po DZ vložita

zakonca, vsi, ki imajo pravni interes za to razveljavitev, prav tako pa tudi državni

tožilec. Pobudo za vložitev tožbe za razveljavitev zakonske zveze državnemu tožilcu

lahko posredujejo upravni in drugi državni organi, nosilci javnih pooblastil, izvajalci

javnih služb in organi lokalnih skupnosti (2. odst. 48. čl. DZ).

Navidezne sklenitve zakonske zveze so lahko povezane z organiziranim kriminalom in

kaznivimi dejanji, kot sta na primer trgovina z ljudmi (113. člen KZ-1)3 in prisilna

sklenitev zakonske zveze ali vzpostavitev podobne skupnosti (132. a člen KZ-1).

Obstaja več vrst navideznih zakonskih zvez, ki se razlikujejo glede na to, s kakšnim

namenom so sklenjene. Osredotočila se bom na navidezne zakonske zveze državljanov

EU s tujcem oziroma tujko, ki so sklenjene z namenom državljanom tretjih držav

pridobiti pravico do prebivanja v Schengenskem prostoru. Pravica do prostega gibanja

in prebivanja v EU je ena od štirih temeljnih svoboščin, ki so predpisane z zakonodajo

EU.4 Vendar pa obstajajo primeri, ko skušajo osebe zlorabiti svobodo gibanja z

namenom, da bi obšle nacionalna pravila o priseljevanju. Evropska Komisija je s

pomočjo držav članic pripravila Priročnik o reševanju problematike domnevnih

navideznih sklenitev zakonskih zvez med državljani EU in državljani tretjih držav v

okviru prava EU o prostem gibanju državljanov EU.5 Namen tega dokumenta je

pomagati nacionalnim organom, da bi učinkoviteje obravnavali primere zlorab pravice

do prostega gibanja v obliki navideznih sklenitev zakonske zveze, ne da bi s tem

ogrozili temeljni cilj EU, da se zagotavlja pravica prostega gibanja državljanov EU in

njihovih družinskih članov. Ker je zakonska zveza povezana z najbolj intimnimi vidiki

zasebnega in družinskega življenja, morajo biti vsi ukrepi, ki jih nacionalni organi

sprejmejo za preprečevanje zlorab v zvezi z navideznimi zakonskimi zvezami, v skladu

s temeljnimi pravili in načeli prava EU. Preiskavo zakonske zveze je mogoče opraviti

le, če obstaja utemeljen sum, da ne gre za pravo zakonsko zvezo. Tak sum zadostuje kot

podlaga za začetek preiskave, po koncu preiskave pa je mogoče uveljavljanje pravic na

podlagi pravil o prostem gibanju oseb odreči le, če so to v ustreznem postopku dokazali

nacionalni organi v skladu z ustreznim dokaznim standardom. Nacionalni organi so

3 Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2), Uradni list RS, št. 55/2008-popr., 39/2009, 55/2009-odl. US, 91/2011, 50/2012. 4 45. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (2010/C 83/02), URL: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2010:083:0389:0403:sl:PDF (16.6.2017). 5 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Pomagati nacionalnim organom v boju proti zlorabam pravice do prostega gibanja: Priročnik o reševanju problematike domnevnih navideznih sklenitev zakonske zveze med državljani EU in državljani tretjih držav v okviru prava EU o prostem gibanju državljanov EU – v nadaljevanju Priročnik, URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX:52014DC0604 (8.5.2017).

3

zavezani v dokazovanje navidezno sklenjenih zakonskih zvez. V kolikor dvomijo v

pristnost zakonske zveze in imajo za to ustrezne dokaze, lahko pozovejo zakonca, da

predložita ustrezne dodatne dokumente ali dokaze. V kolikor se temu pozivu zakonca ne

odzoveta, pa to ne sme biti razlog za sklep, da je njuna zakonska zveza navidezna.6

Pri odkrivanju in pregonu navidezno sklenjenih zakonskih zvez je potrebno tudi

čezmejno sodelovanje. Tu sta v veliko pomoč agenciji EU Europol in Eurojust. Prav

tako pa imajo pomembno vlogo tudi nacionalni organi in razne nevladne organizacije.

Tudi na slovenskem ozemlju smo priča navidezno sklenjenim zakonskim zvezam.

Trend ilegalnih migracij se skozi zadnja leta spreminja, dandanes pa postajajo

navidezne zakonske zveze vse bolj zanimiva pot v EU.

1.2. Namen, cilji in hipoteze

Namen diplomske naloge je ugotoviti problematiko navidezno sklenjenih zakonskih

zvez. Gre sicer za problem, ki se po razširjenosti v posameznih državah članicah EU

močno razlikuje. Da gre za naraščajoč problem v EU lahko ugotovimo iz Priročnika o

problematiki navideznih sklenitev zakonske zveze med državljani EU in državljani

tretjih držav, ki ga je pripravila Komisija, po tem, ko jo je več držav članic EU prosilo

za pomoč pri prepoznavanju in reševanju tega problema. Moj namen je ugotoviti, katera

kazniva dejanja so storjena v primeru navidezno sklenjenih zakonskih zvez. Preučila

bom, kako pristojne institucije ugotovijo, da gre za navidezne zakonske zveze, kakšen je

postopek, kakšne so posledice za osebi, ki sta sklenili takšno zakonsko zvezo.

Pomembna sprememba pri urejanju te problematike je uveljavitev DZ, v katerem je na

novo urejen postopek prijave zakonske zveze v primeru, ko je vsaj ena izmed oseb, ki

nameravata skleniti zakonsko zvezo, tujec ali tujka. Menim, da bo nova ureditev

pomagala pri reševanju omenjene problematike. Prav tako se s pojmom navideznih

zakonskih zvez pogosto povezujejo tudi prisilne sklenitve navideznih zakonskih zvez,

zato se bom dotaknila tudi te tematike.

• Osebe (državljani EU), ki sklenejo navidezno zakonsko zvezo, pogosto prihajajo

iz socialnega dna.

6 Povzeto po: Delovni dokument služb Komisije: Priročnik o reševanju problematike domnevnih navideznih sklenitev zakonske zveze med državljani EU in državljani tretjih držav v okviru prava EU o prostem gibanju državljanov EU (spremni dokument) – v nadaljevanju Spremni dokument, URL: http://ec.europa.eu/justice/citizen/files/swd_2014_284_sl.pdf (14.6.2017).

4

• S sprejetjem DZ je prišlo do pomembne spremembe na področju sklepanja

navideznih zakonskih zvez.

Raziskovalna vprašanja:

• Navidezno sklenjene zakonske zveze so vse večji problem v številnih državah

EU.

• Navidezno sklenjene zakonske zveze so pogosto sklenjene pod prisilo.

• EU ustrezno ukrepa proti navidezno sklenjenim zakonskim zvezam.

1.3. Metode dela

Pri diplomski nalogi sem uporabila opisno oziroma deskriptivno metodo z opisovanjem

obstoječih stanj in dejstev. Uporabila sem tudi metodo komparacije, s katero sem

primerjala različna stališča. Preučila sem slovensko in tujo literaturo. Pri pripravi

diplomske naloge sem uporabila tudi sodno prakso.

2. ZAKONSKA ZVEZA

V Ustavi Republike Slovenije7 je določeno, da temelji zakonska zveza na

enakopravnosti zakoncev ter da se sklene pred pristojnim državnim organom. Zakonsko

zvezo in pravna razmerja v njej ureja zakon (53. člen URS). Po ustavnem določilu

temelji zakonska zveza na enakopravnosti zakoncev. Ta ustavna določba pomeni

uporabo splošnega ustavnega načela o enakosti pred zakonom in enakopravnosti ne

glede na spol za zakonsko zvezo. Načelo o enakopravnosti zakoncev v zakonski zvezi

izhaja tudi iz Konvencije ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk8 in iz Splošne

deklaracije človekovih pravic.9 Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska

skupnost moža in žene (3. člen ZZZDR). S tem je zakonodajalec opredelil zakonsko

zvezo kot skupnost, v kateri partnerja živita skupaj. Dolžnost skupnega življenja je v

ZZZDR poudarjena še v nekaterih določbah, prav tako pa so določene tudi sankcije v

primeru njene kršitve.10 Zakonska zveza mora temeljiti na svobodni odločitvi skleniti

7 Ustava Republike Slovenije (URS), Uradni list RS/I št. 33/1991, Uradni list RS, št. 42/1997-UZ68, 66/2000-UZ80, 24/2003-UZ3a, 47, 68, 69/2004-UZ14, 69/2004-UZ43, 69/2004-UZ50, 68/2006-UZ121, 140, 143, 47/2013-UZ148, 47/2013-UZ90, 97,99, 75/16-UZ70a. 8Konvencija ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, sprejeta na Generalni skupščini Združenih narodov, 18. decembra 1979 z resolucijo št. 34/180. 9 Splošna deklaracija človekovih pravic, URL: http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/splosna-deklaracija-clovekovih-pravic/ (22.8.2017). 10 Povzeto po: Novak B., 2014, Družinsko pravo, Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, str. 24.

5

zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju,

razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči (13. člen ZZZDR).

2.1. Pogoji za sklenitev in veljavnost zakonske zveze

Za sklenitev in veljavnost zakonske zveze morajo biti izpolnjeni pogoji, ki so določeni v

ZZZDR.

Po ZZZDR morata biti osebi, ki želita skleniti zakonsko zvezo, različnega spola, saj je

namen zakonske zveze v zasnovanju družine. Vendar pa se v zvezi s to določbo

zastavlja vprašanje, ali obstajajo utemeljeni razlogi, da se zgolj zaradi nesposobnosti

(transseksualnega) para za spočetje otroka, paru jemlje pravico skleniti zakonsko zvezo.

Dandanes reproduktivnost ni več konstitutivni element zakonske zveze, saj je smisel in

razlog zakonske zveze v moderni državi precej širši. Zakonska zveza naj bi

zadovoljevala tudi čustvene, spolne, moralno-etične in ekonomske potrebe, želje in

zahteve partnerjev. Tako ugotovimo, da istospolnih partnerjev ne bi smeli obravnavati

drugače od raznospolnih.11

Pred pristojnim državnim organom morata izjaviti soglasje, da želita skleniti zakonsko

zvezo (16. člen ZZZDR). Pravilo, da se zakonska zveza sklene pred pristojnim

državnim organom, konkretizira ustavno načelo o ločitvi države in verskih skupnosti pri

sklepanju zakonske zveze (7. člen URS). Z njim URS predpisuje obligatorno civilno

sklenitev zakonske zveze in s tem pri sklepanju zakonske zveze vzpostavlja strogo

ločenost med državo in verskimi skupnostmi. Načelo obligatornosti civilne sklenitve

zakonske zveze pomeni, da država priznava pravne posledice zakonske zveze samo tisti

zakonski zvezi, ki je sklenjena pred državo.12 V 2. členu Pravilnika o sklepanju

zakonske zveze13 je določeno, da je pristojni organ za sklepanje zakonskih zvez

načelnik upravne enote ali od njega pooblaščena oseba ob navzočnosti matičarja.

Osebi, ki sklepata zakonsko zvezo, morata biti polnoletni (18. člen ZZZDR). Izjemoma

lahko sklene zakonsko zvezo oseba, ki še ni stara 18 let, v kolikor to dovoli CSD o in

obstajajo za to utemeljeni razlogi. CSD delo v takem primeru zasliši mladoletno osebo,

11 Povzeto po: Novak, 2014, str. 25-26. 12 Povzeto po: Novak, 2014, str. 30. 13 Pravilnik o sklepanju zakonske zveze, Uradni list RS, št. 67/2013, 32/15.

6

osebo, s katero namerava skleniti zakonsko zvezo ter njegove starše oziroma skrbnika

(23. člen ZZZDR). CSD dovoli sklenitev zakonske zveze mladoletnika v primeru, če

oceni, da je mladoletnik dovolj zrel za uresničevanje pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz

zakonske zveze. Podatke o njegovi zrelosti CSD pridobi predvsem od oseb, ki so

mladoletniku blizu. V primeru, da CSD soglaša s sklenitvijo zakonske zveze

mladoletnika, pride do spregleda oziroma dispenza zadržka mladoletnosti.14 Da lahko

prida do spregleda mladoletnosti morajo biti izpolnjene materialne predpostavke, ki se

pojavljajo kot subjektivne (mladoletnikova telesna in duševna zrelost) in objektivne

(upravičljiv razlog za sklenitev zakonske zveze) in formalna predpostavka, ki jo

predstavlja privolitev CSD.15 Postopek se zaključi z odločbo, katero morata bodoča

zakonca predložiti ob prijavi za sklenitev zakonske zveze matičarju.16 Mladoletnik s

sklenitvijo zakonske zveze pridobi popolno poslovno sposobnost. Če se zakonska

zveza, ki jo je sklenil mladoletnik, razveže še pred polnoletnostjo, mladoletnik obdrži

popolno poslovno sposobnost.17

Da je zakonska zveza veljavno sklenjena, je potrebno, da sta bodoča zakonca osebno

navzoča (29. člen ZZZDR). V posebno utemeljenih primerih sme upravna enota

dovoliti, da eden od bodočih zakoncev sklene zakonsko zvezo po pooblaščencu.

Pooblaščenec mora imeti pooblastilo, ki je izdano v obliki javne listine, v njem pa mora

biti natančno navedena oseba, s katero namerava pooblastitelj skleniti zakonsko zvezo.

Zakonska zveza mora biti sklenjena v treh mesecih od izdaje pooblastila (30. člen

ZZZDR). Z uveljavitvijo DZ je prišlo do pomembne spremembe, saj ta zahteva

navzočnost obeh bodočih zakoncev in ne dopušča možnosti sklenitve zakonske zveze

po pooblaščencu (1. odst. 36. čl. DZ). S tem naj bi omejili primere zmote o osebi

zakonca. Za veljavno sklenitev zakonske zveze je potrebno, da je ta sklenjena z

namenom skupnega življenja zakoncev (35. člen ZZZDR). Veljavnosti zakonske zveze

ne škoduje, če partnerja, ki ob sklenitvi zakonske zveze nista imela namena skupnega

življenja, vendar sta kasneje vseeno živela skupaj, prav tako tudi ne, če namena

skupnega življenja ni imel eden od zakoncev, pa je potem vseeno živel z drugim

zakoncem. Tak miselni pridržek enega od partnerjev ni upoštevan. Pogoj skupnega

14 Povzeto po: Novak, 2014, str. 81. 15 Povzeto po: Geč-Korošec Miroslava, Kraljić Suzana, Družinsko pravo, 3. spremenjena in dopolnjena izdaja, Inštitut za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo, Maribor, 2000, str. 54, 55. 16 Center za socialno delo Šmarje pri Jelšah: Dovolitev sklenitve zakonske zveze mladoletni osebi, URL: http://csd-smarje.com/index.php?option=com_content&task=view&id=21&Itemid=30 (10.7.2017). 17 Povzeto po: Novak, 2014, str. 81.

7

življenja zakoncev se nanaša na primere, da v kolikor sta zakonca sklenila zakonsko

zvezo navidezno, se pravi z namenom, da bi eden od zakoncev pridobil določeno korist,

je takšna zveza neveljavna. Korist, ki bi lahko izhajala iz sklenitve zakonske zveze je na

primer pridobitev dovoljenja za prebivanje.18

Zakonska zveza ni veljavna, v kolikor bodoča zakonca nista vanjo svobodno privolila.

Svobodna privolitev ni podana, če je bila privolitev izsiljena ali dana v zmoti. Privolitev

je izsiljena, če je zakonec vanjo privolil zaradi strahu, povzročenega z resno grožnjo. V

zmoti pa je dana privolitev, če je zakonec mislil, da sklepa zakonsko zvezo s pravo

osebo, pa je sklenil zakonsko zvezo z drugo (zmota o fizični osebi), ali je sklenil

zakonsko zvezo z določeno osebo, ki pa ni tista, za katero se je izdajala (zmota o civilni

osebi). Privolitev je lahko dana v zmoti tudi glede bistvenih lastnosti zakonca, če bi

drugega zakonca odvrnile od sklenitve zakonske zveze, če bi bil zanje vedel, in ki delajo

skupno življenje nevzdržno (17. člen ZZZDR).

Zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki je težje duševno prizadeta ali nerazsodna (19.

člen ZZZDR). Pri tem je potrebno, da je oseba trajneje razsodna, ne samo v času

sklenitve zakonske zveze. Oseba, ki sklepa zakonsko zvezo, mora razumeti pomen in

posledice izjave volje za sklenitev zakonske zveze in mora v skladu s tem

razumevanjem tudi ravnati. To pomeni, da oseba nima defekta razuma ali defekta volje.

Šteje se, da ima oseba, ki je dopolnila 18 let, sposobnost za razsojanje. V primeru, da

matičar ob prijavi namena sklenitve zakonske zveze ugotovi, da oseba nima potrebne

razsodnosti, upravna enota z odločbo zavrne sklenitev zakonske zveze.19

V ZZZDR je določeno, da nihče ne more skleniti nove zakonske zveze, dokler njegova

prej sklenjena zakonska zveza ne preneha ali ni razveljavljena (20. člen ZZZDR). Ta

zahteva izhaja iz načela monogamnosti zakonske zveze, po katerem je zakonska zveza

življenjska skupnost enega moškega in ene ženske.20 Zakonske zveze ne morejo skleniti

med seboj sorodniki v ravni vrsti do kateregakoli kolena, posvojitelj in posvojenec (21.

člen ZZZDR), prav tako pa ne skrbnik in njegov varovanec, dokler traja skrbništvo (22.

člen ZZZDR). Določba, ki pravi, da zakonske zveze ne morejo skleniti sorodniki v

ravni vrsti do kateregakoli kolena je pomembna predvsem zato, saj je v primeru

18 Povzeto po: Novak, 2014, str. 84. 19 Povzeto po: Novak, 2014, str. 81, 82. 20 Povzeto po: Novak, 2014, str. 82.

8

sorodstvenih razmerij višja pogostost dednih bolezni ali kromosomskih napak otrok.21 V

kolikor zakonsko zvezo skleneta skrbnik in varovanec, skrbništvo preneha, zakonska

zveza pa ostane v veljavi. Prenehanje skrbništva ni ovira, da ga ne bi CSD ponovno

vzpostavil, če zakonec po sklenitvi zakonske zveze še vedno potrebuje skrbnika.

Skrbništvo lahko še naprej opravlja zakonec, ki je to funkcijo opravljal že pred

sklenitvijo zakonske zveze, vendar pa mora CSD pred postavitvijo skrbnika preveriti,

ali med varovancem in skrbnikom ne obstaja kolizija interesom. CSD lahko vnaprej

dovoli sklenitev zakonske zveze med skrbnikom in njegovim varovancem, kar ima za

posledico, da skrbniško razmerje ne preneha. Pri sklenitvi zakonske zveze med

skrbnikom in njegovim varovancem pogosto pri varovancu obstaja še kakšen od

zakonskih zadržkov. V takem primeru pa je zaradi obstoja takšnega zadržka zakonska

zveza neveljavna.22

Zakonska zveza, ki je sklenjena v nasprotju z opisanimi določbami, je neveljavna.

Pravico tožbe za razveljavitev imata zakonca in vsi tisti, ki imajo neposredno pravno

korist od tega, da se zakonska zveza razveljavi (36. člen ZZZDR).

2.2. Postopek sklenitve zakonske zveze

Osebi, ki želita skleniti zakonsko zvezo, se prijavita matičarju, ki vodi poročno matično

knjigo za naselje, kjer želita skleniti zakonsko zvezo. V prijavi izjavita, da zakonsko

zvezo sklepata po svobodni volji in da so izpolnjeni vsi pogoji za njeno veljavnost.

Matičar preveri izpolnjevanje pogojev. V kolikor ti pogoji niso izpolnjeni, upravna

enota z odločbo zavrne sklenitev zakonske zveze. V primeru, da so pogoji izpolnjeni,

matičar bodočima zakoncema ponudi termine, ki so na voljo za sklenitev zakonske

zveze. Ko se bodoča zakonca odločita za prost termin, uradna oseba sestavi zapisnik o

prijavi sklenitve zakonske zveze.23

V primeru, da sta osebi, ki sklepata zakonsko zvezo slovenska državljana, morata

izpolnjevati pogoje, ki so določeni v ZZZDR. V kolikor je ena oseba tuj državljan, se v

skladu z Zakonom o mednarodnem zasebnem pravu in postopku24 pogoji za sklenitev

21 Povzeto po: Fabjan Vodušek V., Večje tveganje za plod, če sta starša v sorodu?, URL: https://www.rtvslo.si/zabava/svetovalnica/vecje-tveganje-za-plod-ce-sta-starsa-v-sorodu/190528 (23.8.2017). 22 Povzeto po: Novak, 2014, str. 85. 23Povzeto po: Zupančič K., Družinsko pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1999, str. 61. 24 Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP), Uradni list RS, št.56/99.

9

zakonske zveze za tujca oziroma tujko presojajo po pravu države, katere državljan

oziroma državljanka je ob sklenitvi zakonske zveze.

Bodoča zakonca morata ob prijavi sklenitve zakonske zveze matičarju predložiti

veljaven osebni dokument s sliko in podatke o pričah, ki bosta navzoči ob sklenitvi

zakonske zveze. Če je eden od bodočih zakoncev tuj državljan, mora ta predložiti tudi

dodatne priloge, ki bodo opredeljene v nadaljevanju.

Ob sklenitvi zakonske zveze morata biti navzoča oba bodoča zakonca, dve priči,

načelnik upravne enote ali od njega pooblaščena oseba in matičar. Postopek sklenitve

zakonske zveze vodi načelnik upravne enote ali od njega pooblaščena oseba. Ta mora

najprej preveriti istovetnost zakoncev in ali je podana matičarjev ugotovitev, da so

izpolnjeni pogoji za sklenitev zakonske zveze. Oseba, ki vodi postopek nato prebere

določbe o osebnih pravicah in dolžnostih zakoncev, izreče poročni nagovor, nato pa

vsakega od zakoncev vpraša, ali želita drug z drugim skleniti zakonsko zvezo. Po

pritrdilnem odgovoru obeh zakoncev, je zakonska zveza sklenjena. Ustno soglasje je

konstitutivni element zakonske zveze, medtem ko je vpis v matični register, ki je

deklaratorni element zakonske zveze, namenjen le lažjemu dokazovanju zakonske zveze

z izpiskom iz matičnega registra.25

2.3. Sklenitev zakonske zveze, v kateri je ena od oseb tujec

Če se želi v RS poročiti tujec, mora ob prijavi zakonske zveze predložiti posebne

dokumente, prav tako pa mora matičar ugotoviti, ali tujec izpolnjuje pogoje za sklenitev

zakonske zveze po pravu države, katere državljan je.

Dokumenti, katere mora tujec predložiti, so:

• Izpisek iz rojstne matične knjige.

• Dokaz o tujem državljanstvu.

• Potrdilo o samskem stanu ali drugo potrdilo, ki izkazuje zakonski stan.

• Potrdilo države, katere državljan je, da ni zadržkov za sklenitev zakonske

zveze.26

25 Povzeto po: Novak, 2014, str. 86. 26 Povzeto po: Hefele B., Poroka s partnerjem iz druge države, URL: http://www.prirocnikporoka.si/poroka-s-partnerjem-iz-druge-drzave/ (22.8.2017).

10

Tuje javne listine se lahko uporabljajo v RS le, če so najprej overjene v državi izvora,

nato pa še v RS na ministrstvu, ki je pristojno za zunanje zadeve ali na diplomatsko

konzularnem predstavništvu (1. odst. 14. čl. ZOLMP-1).27 Overitev listin pa ni

potrebna:

• Med državami podpisnicami Haaške konvencije o ukinitvi potrebe po

legalizaciji tujih javnih listih.28 V takem primeru zadostuje overitev s pečatom

APOSTILLE.

• Prav tako ni potrebna overitev listin med državami, ki imajo sklenjene

bilateralne sporazume o vzajemnem priznavanju listin brez overitve.29

Pomembno je, da izpiski in druge listine niso starejši od šestih mesecev. V primeru, da

bodoči zakonec ne razume slovenskega jezika, mora biti pri sklenitvi zakonske zveze

navzoč tudi tolmač.30

2.4. Navidezno sklenjena zakonska zveza

V ZZZDR je določeno, da mora zakonska zveza temeljiti na svobodni odločitvi skleniti

zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju,

razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči (13. člen ZZZDR). Zakonska zveza mora

biti sklenjena z namenom skupnega življenja zakoncev. V primeru, da ta namen ni

izkazan, je zakonska zveza neveljavna (35. člen ZZZDR). Navidezne zakonske zveze so

se pojavljale že v preteklosti. V Nemčiji so na primer ženske sklenile zakonsko zvezo

zgolj zaradi pridobitve priimka ali plemiškega naziva. Dandanes prav tako obstajajo

primeri, ko zakonca nimata namena skupnega življenja in skleneta zakonsko zvezo

samo zato, da bi pridobila nekatere pravice, ki izhajajo iz sklenjene zakonske zveze. To

sta na primer pravica do pokojnine, pravica do dedovanja, pogosta razloga za sklenitev

navidezne zakonske zveze pa sta tudi pridobitev dovoljenja za bivanje in pridobitev

državljanstva.31 Pravico tožbe za razveljavitev pripada zakoncema in vsem, ki imajo

27 Zakon o overitvi listin v mednarodnem prometu (ZOLMP-1), Uradni list RS, št.9/2017. 28 Konvencija o odpravi potrebe legalizacije tujih listin, URL: http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/mp.gov.si/PDF/Mednarodne_pogodbe/Prevodi/17-1962-010-PREVOD.pdf (22.8.2017). 29 Povzeto po: Pogoji za sklenitev zakonske zveze tujcev v Sloveniji in pogoji za sklenitev zakonske zveze v tujini, URL: http://www.upravneenote.gov.si/fileadmin/pageuploads/ue-zalec/PDF/pogoji_za_sklenitev_ZZ_tujcev_v_SLO.pdf (23.8.2017). 30 Povzeto po: Heferle B., n.d. 31 Zadravec B., "Navidezne" zakonske zveze, Pravna praksa, 2010, št. 20, str. 12-14.

11

neposredno korist od tega, da se zakonska zveza razveljavi (1. odstavek 36. člena

ZZZDR).

Osebe, ki prostovoljno sklenejo navidezno zakonsko zvezo pogosto prihajajo iz

socialnega dna. Glavni razlog, zakaj državljani EU državljanom tretjih držav pomagajo

pri zlorabi prava EU o prostem gibanju državljanov EU, je torej finančna korist. V

nekaterih primerih je razlog za sklenitev take zakonske zveze želja po pomoči

državljanu tretje države.32

2.4.1. Pravica do združitve družine in navidezna zakonska zveza

Direktiva sveta 2003/86/ES33 določa pogoje do združitve družin za državljane tretjih

držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic. Združitev družine je potrebna, da

se omogoči družinsko življenje.

V kolikor ima državljan tretje države v RS veljavno dovoljenje za stalno prebivanje ali

že eno leto prebiva v državi na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje in je

dovoljenje za začasno prebivanje veljavno še vsaj eno leto, lahko državljan tretje države

zaprosi za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane. Za

pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje za svoje družinske člane morajo imeti

družinski člani veljaven potni list, ustrezno zdravstveno zavarovanje, ki krije najmanj

nujne zdravstvene storitve v RS, zadostna sredstva za preživljanje, potrdilo o

nekaznovanju iz matične države, ki ni starejše od treh mesecev (če ga država izdaja),

fotografijo, ki kaže pravo podobo tujca, pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu

RS v tujini pa mora družinski član podati tudi dva prstna odtisa za njihov digitalni

zajem. Državljan tretje države mora prav tako dokazati obstoj sorodstvenega razmerja z

originalnimi izpiski o sklenjeni zakonski zvezi, če to dejstvo ni nastalo v RS.34

V 55. členu Zakona o tujcih35 določeno, da se dovoljenje za prebivanje v RS tujcu ne

izda, kadar je očitno, da je bila zakonska zveza sklenjena predvsem z namenom

pridobitve dovoljenja za prebivanje ali če se v postopku podaljšanja dovoljenja za

32 Povzeto po: Misuse of the right to family reunification: Marriages of convenience and false declarations of parenthood, URL: https://ec.europa.eu/home-affairs/sites/homeaffairs/files/what-we-do/networks/european_migration_network/reports/docs/emn-studies/family-reunification/0a_emn_misuse_family_reunification_study_publication_bf_en.pdf (12.7.2017). 33 Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine, (UL, št. 251/12), URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32003L0086&from=SL(22.8.2017). 34 Informacije za tujce: Združitev družine, URL: http://www.infotujci.si/v/9/zdru%C5%BEitev-dru%C5%BEine (12.7.2017). 35 Zakon o tujcih (ZTuj-2-UPB5), Uradni list RS, št. 16/2017.

12

začasno prebivanje ali izdaje dovoljenja za stalno prebivanje ugotovi, da družinski član

dejansko ne živi v družinski skupnosti s tujcem, kateremu ta zakon priznava pravico do

združitve z družino.

V 128. členu ZTuj-2 je določeno, da se dovoljenje za začasno prebivanje družinskemu

članu, ki ni državljan EU in je družinski član državljana EU, ki v RS prebiva na podlagi

izdanega potrdila o prijavi prebivanja ali dovoljenja za stalno prebivanje, ali

slovenskega državljana, ki ima v RS prijavljeno prebivališče, ne izda, v kolikor se

ugotovi, da je bila zakonska zveza sklenjena predvsem z namenom pridobitve

dovoljenja za prebivanje. Prav tako je v 135. členu določeno, da državljanu EU ali

družinskemu članu preneha dovoljenje za stalno prebivanje, če je le-ta namenoma dajal

napačne podatke o svoji istovetnosti ali druge netočne podatke ali je namenoma prikril

okoliščine, ki so pomembne za izdajo dovoljenja, ali če se ugotovi, da je bila zakonska

zveza sklenjena predvsem z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje (5. odst. 56.

čl. ZTuj-2).

2.4.2. Navidezna zakonska zveza, ki je sklenjena v državi

gostiteljici med državljanom EU in državljanom tretje

države

V EU je pravica do prostega gibanja in prebivanja v njej ena od štirih temeljnih

svoboščin, ki so zagotovljene državljanom EU; poleg prostega pretoka blaga, kapitala in

prostega ustanavljanja sedeža in opravljanja storitev.

V Listini EU o temeljnih pravicah36 je določeno, da sta pravici sklepanja zakonske

zveze in pravica ustvarjanja družine zagotovljeni v skladu z nacionalnimi zakoni, ki

urejajo uresničevanje teh pravic (9. člen Listine EU o temeljnih pravicah).

V 6. členu Direktive Evropskega parlamenta in sveta 2004/38/ES37 je določeno, da ima

vsak državljan EU pravico, da prve tri mesece prebiva na ozemlju druge države članice

36 Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010/C 83/02), http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2010:083:0389:0403:sl:PDF, (16.6.2017). 37 Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja uredbo o (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC, - v nadaljevanju Direktiva 2004/38/ES; URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32004L0038&from=SL (10.7.2017).

13

zgolj na podlagi veljavne osebne izkaznice ali potnega lista. Da bi lahko po začetku

trimesečnega obdobja uveljavljali pravico do prebivanja, morajo državljani EU

izpolnjevati določene pogoje, odvisno od statusa, ki ga imajo v državi gostiteljici. Če

ima državljan EU v RS veljavno dovoljenje za stalno prebivanje, ali če že eno leto

prebiva v Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje in je to dovoljenje

veljavno še vsaj eno leto, potem lahko državljan EU zaprosi za izdajo dovoljenja za

začasno prebivanje za svoje družinske člane. Družinski člani državljana EU imajo

pravico do prebivanja več kot 3 mesece samo, če ima državljan EU celovito zdravstveno

zavarovanje ter zadostna finančna sredstva zase in za svoje družinske člane, da ne

postanejo breme sistema socialne pomoči v državi članici gostiteljici. Državljan EU

mora dokazati obstoj sorodstvenega razmerja z originalnimi izpiski o sklenjeni zakonski

zvezi (7. člen Direktive 2004/38/ES). Po petih letih prebivanja v državi članici

gostiteljici ima državljan EU in njegovi družinski člani možnost pridobiti dovoljenje za

stalno prebivanje v državi članici gostiteljici.38

Za namene Direktive 2004/38/ES je opredeljena zloraba kot nepristno ravnanje z

izključnim namenom pridobiti pravico do prostega gibanja in prebivanja na podlagi

prava EU, ki kljub formalnemu izpolnjevanju pogojev, določenih s pravili EU, ni

skladno s cilji zadevnih pravil. Kot tipičen primer zlorabe so navedene navidezne

sklenitve zakonskih zvez.39

Navidezno sklenjena zakonska zveza je po definiciji veljavna zakonska zveza, saj sta

stranki v očeh zakona postali mož in žena. Za odkrivanje navidezno sklenjene zakonske

zveze se je potrebno osredotočiti na namen razmerja, na katerem temelji pravica do

prebivanja.40

V Uvodni izjavi št. 28 je za namene Direktive 2004/38/ES opredeljen pojem navidezno

sklenjene zakonske zveze. Navidezno sklenjena zakonska zveza je zakonska zveza, ki je

sklenjena z izključnim namenom uživanja pravice do prostega gibanja in prebivanja na

podlagi Direktive 2004/38/ES, ki sicer ne bi bila sklenjena.41 Glavni razlog za sklenitev

38 Informacije za tujce: Dovoljenje za stalno prebivanje; URL: http://www.infotujci.si/v/12/dovoljenje-za-stalno-prebivanje (10.7.2017). 39 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o smernicah za boljši prenos Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ter njeno učinkovitejšo uporabo, URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52009DC0313&from=SL (15.6.2017). 40 Spremni dokument (14.6.2017). 41 Priročnik (8.5.2017).

14

navidezne zakonske zveze je torej pridobitev pravice do vstopa in prebivanja na podlagi

prava EU o prostem gibanju državljanov EU. Prav tako so lahko navidezne sklenitve

zakonske zveze posledica želje po podaljšanju bivanja, ki jo imajo ljudje, ki jim je

pravica ostati na ozemlju države članice gostiteljice pred kratkim potekla ali bo kmalu

potekla. Enaki vzgibi lahko veljajo tudi za državljane tretjih držav, ki jim grozi izgon iz

države članice gostiteljice.42

2.4.3. Skupine navideznih sklenitev zakonskih zvez

Kot standardne navidezne sklenitve zakonske zveze se opredeljujejo zakonske zveze, v

okviru katere sta oba zakonca sostorilca, ki sta svobodno privolila v odnos z namenom

zlorabe prava EU. Državljan EU večinoma privoli v sklenitev navidezne zakonske

zveze zaradi denarja.43 Državljane EU, ki so v ranljivem položaju, na primer v revščini,

imajo neporavnane dolgove, so brezdomci ali zasvojeni z drogami, je lažje prepričati v

navidezno sklenitev zakonske zveze, da bi izboljšali svoj položaj. Nekatere državljane

EU prepričajo v navidezno sklenitev zakonske zveze tako, da jim podajo napačne

informacije glede vsote denarja, ki jo bodo prejeli, če bodo sklenili takšno zakonsko

zvezo. Prav tako jim podajo napačne informacije glede trajanja navidezno sklenjene

zakonske zveze.44

Zakonska zveza sklenjena z namenom prevare je tista, ko zakonec, ki je državljan tretje

države, zakonca, ki je državljan EU, prepriča, da bosta kot par imela pristno in trajno

zakonsko življenje. V takem primeru državljan EU ni sostorilec pač pa žrtev, njegova

edina krivda pa je dobra vera. Takšne zakonske zveze običajno, a ne nujno, sledijo

kratkemu razmerju na spletu ali po tem, ko je državljan EU, državljana tretje države

spoznal med počitnicami v tuji državi.45

Kot tretja pojavna oblika navidezno sklenjene zakonske zveze se opredeljuje zakonska

zveza, ki je sklenjena pod prisilo. Vloga posrednikov je pri tej obliki zelo pomembna,

saj po navadi organizirajo potovanje državljana EU v državo gostiteljico, prav tako pa

42 Spremni dokument (14.6.2017). 43 Europol Early Warning Notification, Marriages of convenience: A link between facilitation of illegal immigration and THB, URL: https://www.europol.europa.eu/publications-documents/marriages-of-convenience-link-between-facilitation-of-illegal-immigration-and-thb (15.6.2017). 44 Povzeto po: Heuni, Minna Viuhko, Anni Lietonen, Anniina Jokinen and Matti Joutsen (eds), Exploitative sham marriages: exploring the links between human trafficking and sham marriages in Estonia, Ireland, Latvia, Lithuania and Slovakia, 2016, URL: http://www.heuni.fi/material/attachments/heuni/reports/ci5Y5cgbB/Nettiin.pdf (8.5.2017). 45 Povzeto po: Spremni dokument (14.6.2017).

15

imajo pomembno vlogo pri sami sklenitvi zakonske zveze. Takšna navidezna zakonska

zveza ima pogosto znake kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, katero bo opisano tudi v

nadaljevanju.46

2.5. Zavrnitev sklenitve zakonske zveze

Zakonodaje nekaterih evropskih držav vsebujejo določbe o preprečevanju navideznih

zakonskih zvez in dajejo matičarjem pravico odkloniti sklenitev zakonske zveze, če

ugotovijo, da osebi ne želita skleniti zakonske zveze zaradi skupnega življenja, temveč

zgolj zato, da bi obšli veljavno zakonodajo, ki ureja položaj tujih državljank in

državljanov. Tak primer je Švica, ki je vprašanje navideznih zakonskih zvez uredila z

Zveznim zakonom o tujkah in tujcih (Bundesgesetz über die Ausländerinnen und

Ausländer). Tako ima v Švici matičar možnost zavrniti sodelovanje v postopku

sklenitve zakonske zveze pri očitni zlorabi zakonskih pravic. Sodišča lahko že sklenjene

navidezne zakonske zveze izrečejo za neveljavne, kantonalni organi nadzora v civilnih

zadevah pa lahko zavrnejo priznanje navideznih zakonskih zvez, ki so bile sklenjene v

tujini z namenom, da bi osebe zaobšle švicarsko zakonodajo na področju tujcev. Matičar

izvede ugotovitveni postopek, v katerem lahko pridobiva podatke o bodočih zakoncih

od različnih organov. Če obstaja sum o zlorabi, mora zaslišati osebi, ki nameravata

skleniti zakonsko zvezo. Po izvedbi zaslišanja se matičar odloči, ali bo zavrnil svoje

sodelovanje ali pa bo sklenil zakonsko zvezo.47

Naša zakonodaja matičarjem ne daje pristojnosti, da bi zavrnili sklenitev zakonske

zveze. Zakonska zveza, ki ni bila sklenjena z namenom skupnega življenja pa se lahko

razveljavi. Pravico tožbe za razveljavitev imata zakonca in vsi tisti, ki imajo neposredno

pravno korist od tega, da se zakonska zveza razveljavi.

Do pomembne spremembe je prišlo s sprejetjem DZ 21.3.2017. Tako je v 30. členu DZ

določeno, da se v primeru, če je vsaj ena izmed oseb, ki nameravata skleniti zakonsko

zvezo, tujec ali tujka in ob prijavi obstajajo razlogi za sum, da nameravata osebi skleniti

zakonsko zvezo izključno ali predvsem z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje

v skladu z zakonom, ki ureja dovoljenja za prebivanje tujcev ali z namenom pridobitve

46Povzeto po: Spremni dokument(14.6.2017). 47 Zadravec B., 2010, str. 12-14.

16

državljanstva RS v skladu z zakonom, ki ureja državljanstvo, in nimata namena

oblikovati življenjske skupnosti, izvede posebni ugotovitveni postopek v skladu z

Zakonom o upravnem postopku. V kolikor se bo ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za

obstoj in veljavnost zakonske zveze, bo upravna enota z odločbo zavrnila sklenitev

zakonske zveze. O pritožbi zoper odločbo pa bo odločalo ministrstvo, pristojno za

družino. Določbe bodo začele veljati 1.1.2018.

3. PRAVICE, KI JIH TUJA OSEBA PRIDOBI S

SKLENITVIJO ZAKONSKE ZVEZE V

REPUBLIKI SLOVENIJI

Zakonec, ki ni državljan EU, lahko zaradi združitve družine s slovenskim državljanom

vstopi v RS z veljavnim potnim listom, v katerem je vizum, ki ga izda pristojni organ

RS ali druga država pogodbenica Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z

dne 14. junija 1985, razen če je državljan države, s katero je RS ukinila vizume, ali z

veljavnim potnim listom in dovoljenjem za prebivanje, ki ga izda druga država članica

EU, razen če z mednarodno pogodbo ni določeno drugače. Družinski član, ki je v RS

vstopil na podlagi veljavne osebne izkaznice, potnega lista, potnega lista in dovoljenja

za prebivanje, izdanega s strani druge države članice EU ali potnega lista in vizuma za

vstop, lahko prebiva na območju RS brez dovoljenja za prebivanje 90 dni od dneva

vstopa v državo. Če želi družinski član, ki ni državljan EU, zaradi združitve oziroma

ohranitve družine s slovenskim državljanom na območju RS prebivati dlje od

devetdesetih dni, mora pred pretekom dovoljenega prebivanja on sam oziroma njegov

zakoniti zastopnik ali slovenski državljan pri upravni enoti, na območju katere družinski

član prebiva, zaprositi za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana

državljana RS (127. člen ZTuj-2). V primeru, da se ugotovi, da je bila zakonska zveza

sklenjena predvsem z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje, se dovoljenje za

začasno prebivanje družinskemu članu, ki ni državljan EU, ne izda. V kolikor je bilo

dovoljenje za začasno prebivanje tujcu že izdano, se dovoljenje razveljavi. Ko gre za

ugotovitev zlorabe že izdanega dovoljenja za stalno prebivanje, upravna enota odloča o

prenehanju dovoljenja za stalno prebivanje (128. člen ZTuj-2).

17

4. INDICI, KI KAŽEJO NA MOŽNO ZLORABO

INSTITUTA ZAKONSKE ZVEZE

Svet EU je v resoluciji z dne 4. decembra 1997 o ukrepih za boj proti navideznim

zakonskim zvezam48 navedel nekaj indicev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati,

da gre za navidezno zakonsko zvezo. Pojem indici o zlorabi je potrebno razumeti v

smislu, da takšni indici, ki jih zberejo nacionalni organi nikoli samodejno in neizogibno

ne potrjujejo zlorabe zakonske zveze, katere pristnost se preučuje. Vedno je potrebna

obširna in nepristranska presoja vseh elementov, saj pri osebah, ki želijo skleniti

zakonsko zvezo, ni nobenih »pravil«. V preteklosti je bilo običajno, da sta se bodoča

zakonca med seboj poznala dlje časa, da starostna razlika med njima ni bila prevelika,

da sta poznala družini drug drugega, vendar pa ti stereotipi že dolgo ne veljajo več.

Starostna razlika se veča, prav tako pa se spreminja predstava o skupnem življenju.49

Indice o zlorabi, ki se v praksi pogosto pojavljajo, je mogoče razvrstiti glede na skupine,

ki ustrezajo povezanim fazam življenjskega cikla navidezno sklenjenih zakonskih

zvez.50

4.1. Preden se bodoča zakonca prvič srečata

V tej fazi želi državljan tretje države pridobiti pravico do vstopa ali prebivanja v izbrani

državi članici, državljan EU pa želi finančno korist. Bodoča zakonca se v tej fazi

odločita, da bosta zlorabila pravo EU o prostem gibanju državljanov EU z navidezno

sklenitvijo zakonske zveze.

Za osebe, ki želijo skleniti navidezno zakonsko zvezo je verjetneje:

• da so bili neuspešni pri prejšnjih prošnjah za vstop ali dovoljenje za prebivanje

preko drugih načinov priseljevanja;

• da trenutno nezakonito prebivajo v državi članici EU;

• da so se že pred tem nezakonito preselili v državo članico EU;

• da jim grozi skorajšnji potek zakonitega prebivanja v državi članici EU;51

• da je zakonska zveza sklenjena med tekom postopka izgona.52

48 Resolucija Sveta z dne 4. decembra 1997 o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za boj proti sklepanju navideznih zakonskih zvez, (UL, 97/C 382/01), URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:31997Y1216(01)&from=SL (25.9.2017). 49 Povzeto po: Zadravec B., 2010, str. 12-14. 50 Spremni dokument, str. 35 (14.6.2017). 51 Spremni dokument, str. 35 14.6.2017).

18

4.2. Faza pred sklenitvijo zakonske zveze

V tej zvezi sta domnevna kršitelja in bodoča zakonca že v stiku in se pripravljata na

poročni obred, ki bo dal formalno veljavnost.

Za osebe, ki želijo skleniti navidezno zakonsko zvezo je verjetneje:

• da se pred poročnim obredom še niso osebno srečali;

• da so se našli s pomočjo agencije za posredovanje, ki ima domnevne povezave z

organiziranim kriminalom, ali pa s pomočjo neformalne mreže znotraj skupnosti

državljanov tretjih držav, ki delujejo kot posrednik;

• da zakonca ne govorita skupnega jezika, ki ga oba razumeta, in ni dokazov, da si

prizadevata za oblikovanje skupne podlage za sporazumevanje.53

4.3. Poročni obred

V tej fazi se bodoča zakonca pripravljata na poroko in na praznovanje.

Za osebe, ki želijo skleniti navidezno zakonsko zvezo je verjetneje:

• da uporabljajo kraj poroke, ki je znan po zlorabah instituta zakonske zveze ali ki

ima možne povezave z organiziranim kriminalom;

• da poroko organizira tretja oseba, za katero se zdi, da za to ni primerna, ali ki

ima domnevne povezave z organiziranim kriminalom;

• da je državljan EU v državo pripotoval le malo pred poročnim obredom, brez

preprečljivega razloga, ali pa je državo zapustil takoj po sklenitvi zakonske

zveze, ponovno brez prepričljivega razloga;

• da je za potovanje poskrbela tretja oseba z možnimi povezavami z organiziranim

kriminalom.54

4.4. Prošnja za vstopni vizum ali dovoljenje za prebivanje

V tej fazi sta zakonca že formalno poročena in se v zvezi s pridobivanjem pravice za

zakonca iz tretje države do vstopa ali prebivanja v državi članici gostiteljici na podlagi

prava EU o prostem gibanju državljanov EU opirata na navidezno sklenjeno zakonsko

52 Zadravec B., 2010, str. 12-14. 53 Spremni dokument, str. 36 (14.6.2017). 54 Spremni dokument, str. 36 (14.6.2017).

19

zvezo. Države članice lahko, kadar državljan EU uveljavlja pravico do prostega gibanja

in prebivanja na njihovem ozemlju, od njegovega družinskega člana, ki ni državljan EU,

zahtevajo vstopni vizum. Ker morajo predložiti tudi dokumente, je možno, da bodo

osebe, ki so sklenile navidezno zakonsko zvezo, navedle napačne ali nasprotujoče

informacije o bistvenih osebnih zadevah, npr. ime, datum rojstva, starost,

državljanstvo,… Pri tem je potrebno upoštevati posamezne okoliščine vsakega primera,

saj je možno, da zakonca še ne živita dovolj dolgo skupaj, da bi lahko spoznala

vsakodnevne navade drug drugega. Prav tako je v tej fazi mogoče, da navedeta napačne

podatke o prvem srečanju, o poročnem obredu in praznovanju, o skupnih načrtih za

prihodnost,…55

4.5. Prebivanje v državi članici gostiteljici

V tej fazi je bil zakoncema na podlagi prava EU o prostem gibanju državljanov EU

izdan vstopni vizum ali dokument za prebivanje, vendar nekateri dvomi še ostajajo.

Vsako pravico, ki je pridobljena z zlorabo, je mogoče preklicati tudi po prvotni

odobritvi. Prevara mora trajati dovolj dolgo, da lahko zakonec, ki je državljan tretje

države izpolni roke, ki jih pravo določa za pridobitev neodvisne pravice do prebivanja.

V EU je mogoče pravico do stalnega prebivališča pridobiti po petih letih prebivanja. Za

osebe, ki so sklenile navidezno zakonsko zvezo, je verjetneje, da zakonca ne živita

skupaj brez prepričljivega razloga.56

4.6. Razveza zakonske zveze

V tej fazi zakonca menita, da ni več potrebe po ohranjanju videza pristnega razmerja,

saj menita, da je pravica do prebivanja zakonca, ki je državljan tretje države,

zagotovljena in da ni več nevarnosti, da bi mu prenehala. Osebi, ki sta sklenili

navidezno zakonsko zvezo, začneta postopek za uradno razvezo zakonske zveze, saj ta

ne služi več prvotnemu namenu.57

55 Spremni dokument, str. 37-38 (14.6.2017). 56 Spremni dokument, str. 38-39 (14.6.2017). 57 Spremni dokument, str. 39 (14.6.2017).

20

5. PREISKOVANJE PRIMEROV NAVIDEZNIH

SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE

Glavne tehnike preiskovanja, ki jih uporabljajo nacionalni organi pri preiskovanju

navideznih sklenitev zakonskih zvez, so:

• sočasni razgovori ali vprašalniki;

• preverjanje dokumentov in ozadja;

• inšpekcijski pregledi, ki jih izvajajo organi kazenskega pregona, organi za

priseljevanje ali drugi pristojni organi;

• pregledi na lokalni ravni, s katerimi se preveri, ali par dejansko živi skupaj in

skupaj upravlja svoje gospodinjstvo.58

Za lažjo predstavo bom navedla nekaj vprašanj, ki se pojavljajo pri preiskovanju

navideznih zakonskih zvez:

• Kje in kdaj je bila sklenjena zakonska zveza?

• Kako je ime staršema zakonca?

• Kdo je bil vaša priča na poroki?

• Kako je potekalo praznovanje?

• Kje je potekalo praznovanje?

• Kdo je bil prisoten pri sklenitvi zakonske zveze?

• Kje je zaposlen zakonec?

• Kako in kje sta se z zakoncem spoznala?

• Koliko časa pred poroko sta se spoznala?

• V katerem jeziku komunicirata?

• Ima zakonec kakšnega brata ali sestro?

• Kje nameravata živeti?

• Kdo je predlagal, da skleneta zakonsko zvezo?

• Ali sta šla na poročno potovanje?

• Datum rojstva vašega zakonca.

• Katere praznike praznujeta z zakoncem?59

58 Priročnik (8.5.2017). 59 Več o tem: Odločba Upravnega sodišča: UPRS sodba in sklep I U 1505/2010 z dne 16.11.2011, odločba Upravnega sodišča: UPRS sodba I U 1209/2013 z dne 5.2.2014, odločba Upravnega sodišča: UPRS sodba II U 476/2013 z dne 4.7.2014, odločba Upravnega sodišča: UPRS sodba I U 780/2014 z dne 10.12.2014.

21

Preiskavo zakonske zveze je mogoče opraviti le, če obstaja sum, da ni prava zakonska

zveza. Zakoncu, s katerim poteka razgovor, je potrebno pojasniti, da so vprašanja

namenjena odpravi dvomov, ki jih imajo nacionalni organi v zvezi s pristnostjo

zakonske zveze. Protislovja, nedoslednosti, pomanjkanje podrobnosti in malo verjetne

izjave, ki so pomembni za odločanje, je treba opredeliti in zakonce, s katerimi poteka

razgovor, nanje izrecno opozoriti. Pri tem je potrebno upoštevati, da te pomanjkljivosti

niso nujno znak zlorabe, temveč so lahko posledica napačnega razumevanja vprašanja

ter dejstva, da je lahko spomin na določene dogodke omejen ali popačen. Pri

preiskovanju je najpomembneje, da le-to poteka v skladu s temeljnimi pravicami, zlasti

s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in pravico do sklepanja

zakonske zveze.60

Postopek ugotavljanja navidezne zakonske zveze poteka skladno z določbami Zakona o

splošnem upravnem postopku.61 Tako je v 8. členu ZUP določeno, da je potrebno v

postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so

pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Dokazno breme, da gre za zlorabo instituta

zakonske zveze z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje je na strani države.

Dokazni standard se lahko giblje v določenem razponu v odvisnosti od okoliščin, ki so

povezovale partnerja pred sklenitvijo zakonske zveze. V kolikor je dovolj očitno, da je

bila zakonska zveza sklenjena predvsem z namenom pridobitve dovoljenja za

prebivanje, je mogoče ravnanje zakoncev opredeliti kot zlorabo pravil o zakonitem

prebivanju državljanov tretjih držav EU ter ustavnopravnega instituta zakonske zveze,

ki je namenjeno predvsem pridobitvi dovoljenja za prebivanje. Upravni organ mora v

takih okoliščinah nedopusten namen zakoncev v postopku ugotoviti brez dvoma.62

60 Povzeto po: Spremni dokument (14.6.2017). 61 Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list RS, št. 24/2006, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 8/2010, 82/2013. 62 Več o tem: Odločba Upravnega sodišča: UPRS sodba I U 1717/2015 z dne 7.4.2017.

22

6. KAZNIVA DEJANJA, KI IZHAJAJO IZ

NAVIDEZNO SKLENJENIH ZAKONSKIH

ZVEZ

V našem KZ-1 navidezno sklenjena zakonska zveza ni urejena. V povezavi z navidezno

sklenjenimi zakonskimi zvezami, ki so sklenjene prostovoljno, zato prideta v poštev

kaznivi dejanji kot sta overitev lažne vsebine ali goljufija.

V 253. členu KZ-1 je glede kaznivega dejanja overitve lažne vsebine določeno:

(1) Kdor spravi pristojni organ ali notarja v zmoto in s tem doseže, da ta v javni listini,

zapisniku, knjigi ali poslovni listini potrdi kar koli lažnega, kar naj bi bil dokaz v

pravnem prometu, se kaznuje z zaporom do treh let.

(2) Enako se kaznuje tudi, kdor uporabi javno listino, zapisnik, knjigo ali poslovno

listino iz prejšnjega odstavka, čeprav ve, da je lažna.

Storilec tega kaznivega dejanja je lahko vsakdo. To kaznivo dejanje se lahko stori le z

direktnim naklepom. Pri tem kaznivem dejanju gre za izdelavo prave listine, saj listino v

tem primeru izda pravi izdajatelj, ki je na listini kot tak tudi označen in je pooblaščen za

izdajo listine, toda vsebina izdane listine je lažna. Gre za posebno obliko goljufije.

Storilec spravi v zmoto pristojni organ s tem, da mu navaja lažne okoliščine ali

določene okoliščine zamolči, izključno na podlagi teh navedb pa pristojni organ te lažne

okoliščine potrdi. Kaznivo dejanje je storjeno, ko je v listini potrjena lažna navedba, ki

ima pomen za pravna razmerja in zato služi listina za dokaz v pravnem prometu.

Kaznivo dejanje je podano, če je uradna oseba spravljena s storilčeve strani v zmoto,

tako da za lažnost navedb ne ve.63

To kaznivo dejanje ni izpolnjeno, v kolikor zakonca nista imela namena skupnega

življenja ob sklenitvi zakonske zveze. Namen skupnega življenja ne spada med pogoje

za samo sklenitev zakonske zveze in za izdajo listine o njeni sklenitvi. Tudi v primeru,

če zakonca ob sklenitvi zakonske zveze nimata namena živeti skupaj in če tega lažno ne

63Povzeto po: Deisinger Mitja, Kazenski zakonik s komentarjem, Posebni del, GV založba, Ljubljana 2002, str. 598, 599, 600.

23

prikazujeta in ne spravljata v zmoto pristojni organ, potem v takem primeru to kaznivo

dejanje ni izpolnjeno.64

V kolikor gre za organizirano dejavnost, bi lahko šlo za kaznivo dejanje prepovedano

prehajanje meje ali ozemlja države, ki je določeno v 308. členu KZ-1:

…

(5) Kdor pridobiva ali zbira ljudi za nezakonito preseljevanje, jim preskrbuje

ponarejene dokumente ali prevoz ali kako drugače organizira nezakonito preseljevanje

ali organizira preseljevanje s preslepitvijo pristojnih organov glede pravega namena

vstopa na ozemlje Republike Slovenije, se kaznuje z zaporom do petih let in denarno

kaznijo.

(6) Če storilec z dejanji iz tretjega, četrtega ali petega odstavka tega člena sebi ali

komu drugemu pridobi nesorazmerno premoženjsko korist ali priskrbi brezpravno

delovno silo ali povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali taka dejanja stori

kot član hudodelske združbe, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let in denarno

kaznijo.

…

Pri tem kaznivem dejanju bi lahko imel pomembno vlogo državljan EU, ki je sklenil

navidezno zakonsko zvezo z državljanom tretje države ali posredniki, ki organizirajo

take poroke.65 Storilec kaznivega dejanja je lahko vsakdo. Kaznivo dejanje se lahko

stori le z direktnim naklepom.

7. PRISILNE NAVIDEZNO SKLENJENE

ZAKONSKE ZVEZE

Nekatere navidezno sklenjene zakonske zveze so sklenjene pod prisilo. Europol je v

svojih raziskavah odkril, da večina oseb, ki vstopijo v navidezno sklenjeno zakonsko

zvezo, prihaja iz Vzhodne Evrope, kot žrtve pa se večinoma pojavljajo mlade ženske, ki

64 Več o tem: Odločba Višjega sodišča: VSC sklep II Kp 88376/2010 z dne 5.4.2011 in Odločba Vrhovnega sodišča: I Ips 88376/2010-20 z dne 17.11.2011. 65 Povzeto po: Matković M., Kdo je na udaru prisilnih fiktivnih porok?, URL: http://www.24ur.com/novice/slovenija/fiktivne-

poroke.html (8.5.2017).

24

prihajajo iz ruralnih področij, ki imajo finančne težave, pogosto so tudi pripadnice

narodnih manjšin. Posredniki večinoma preko spleta državljankam EU obljubijo dobro

plačilo, v kolikor bodo sklenile navidezno zakonsko zvezo z državljanom tretje države.

V nekaterih primerih državljanke EU sprva soglašajo s sklenitvijo takšne zakonske

zveze, vendar si kasneje premislijo. Posredniki jih kljub temu prisilijo v poroko z

državljanom tretje države. Pojavljajo se tudi primeri, ko državljanke EU odpotujejo v

državo gostiteljico, saj jim je posrednik obljubil dobro plačano delo, ko pridejo v državo

gostiteljico pa jih prisilijo v poroko z državljanom tretje države. Za sklenitev zakonske

zveze po navadi ne dobijo plačila, saj je prisiljena v sklenitev z namenom poplačila

stroškov, ki jih je imel posrednik, s tem ko je državljanki EU plačal pot v državo

gostiteljico.66

V Sloveniji takšnih primerov še nismo zaznali, so pa jih zaznali v nekaterih državah

EU. Tako so Estonija, Slovaška, Irska, Litva in Latvija skupaj pripravile poročilo o

prisilnih navidezno sklenjenih zakonskih zvezah.67

V vseh poročilih je bilo zaznano, da so državljankam EU grozili, jih nadzorovali,

omejevali svobodo, nad njimi pa so prav tako izvajali nasilje. V nekaterih primerih so

bile državljanke EU žrtve posilstev, prav tako pa nekatere niso smele uporabljati

kontracepcije, saj so državljani tretjih držav želeli, da bi žena zanosila, kar bi po

njihovem mnenju pripomoglo pri pridobitvi dovoljenja za prebivanje na območju EU. V

Latviji so prav tako nekatere državljanke EU prisilili v kriminalna dejanja. Nekatere so

bile, po podatkih s Slovaške, prisiljene tudi v prostitucijo.68

V več primerih so bile prepričane, da zakonska zveza, ki je bila sklenjena v drugi

državi, v Estoniji ne velja ali pa so bile prepričane, da bodo lahko vložile zahtevek za

razvezo zakonske zveze že po nekaj mesecih. V nekaterih zaznanih primerih so

državljanke EU posrednike poznale od prej. Kot posredniki so se pojavljali sorodniki

državljank EU, sosedje, družinski prijatelji, v nekaterih primerih celo uradnik. Iz tega

lahko ugotovimo, da so posredniki večinoma osebe, ki jih državljanke EU poznajo.

Državljani tretjih držav, ki so sklenili navidezno zakonsko zvezo, so prihajali iz Indije,

66 Heuni, Minna Viuhko, Anni Lietonen, Anniina Jokinen and Matti Joutsen (eds), Exploitative sham marriages: exploring the links between human trafficking and sham marriages in Estonia, Ireland, Latvia, Lithuania and Slovakia, 2016, URL: http://www.heuni.fi/material/attachments/heuni/reports/ci5Y5cgbB/Nettiin.pdf (8.5.2017). 67 Povzeto po: Heuni, 2016, str. 15 (8.5.2017). 68 Povzeto po: Heuni, 2016, str. 44 (8.5.2017).

25

Pakistana, Irana in Bangladeša. Ugotovili so, da je bila večina navideznih zakonskih

zvez sklenjenih v državi gostiteljici, ne v domačih državah. Kot države izvora so se

pojavljale Estonija, Litva, Latvija in Slovaška, kot končne države, kjer je bila sklenjena

navidezna zakonska zveza pa Ciper, Irska, Združeno kraljestvo, Italija in Nizozemska.

V več primerih so estonskim državljankam ponudili dobro plačano delo na Cipru, šele

ko so prispele tja, pa so ugotovile, da jih tam ne čaka zaposlitev, pač pa so bile

prisiljene v poroko z državljanom tretje države. V nekaterih primerih so zaznali kaznivo

dejanje trgovine z ljudmi.69 Po vstopu Latvije v EU je latvijska ambasada na Irskem

opazila, da je začelo naraščati število zakonskih zvez, ki so sklenjene na Irskem med

latvijskimi državljankami in državljani tretjih držav.70

Latvijska ambasada je naredila raziskavo, kjer so preučevali profil oseb, ki so sklenile

ali so bile osumljene, da so sklenile navidezno zakonsko zvezo. Raziskavo so naredili

med oktobrom 2010 in avgustom 2013. Proučili so 500 primerov. Ugotovili so, da je

približno 450 latvijskih državljank prispelo na Irsko malo pred sklenitvijo navidezne

zakonske zveze. 104 latvijske državljanke so bile v času sklenitve navidezne zakonske

zveze stare manj kot 20 let. V 185 primerih so latvijske državljanke prihajale iz večjih

družin, kjer so bili več kot štirje otroci. V 167 primerih so imele latvijske državljanke

otroke že pred sklenitvijo navidezne zakonske zveze. Zgolj v treh primerih so zaznali,

da je sklenil navidezno zakonsko zvezo latvijski državljan, v 497 primerih so bile to

latvijske državljanke. Kot državljani tretje države, ki so sklenili navidezno zakonsko

zvezo z latvijskimi državljankami so bili večinoma pakistanski državljani. V letu 2009

je bilo zakonskih zvez, ki so bile sklenjene med pakistanskim državljanom in latvijsko

državljanko na Irskem 257, leta 2010 143, leta 2011 39, leta 2012 je bilo takih

zakonskih zvez 56, leta 2013 65, leta 2014 pa je bilo zabeleženih 76 takšnih primerov.

Na drugem mestu so indijski državljani. Leta 2009 je bilo takih zakonskih zvez 80, leta

2010 37, leta 2011 10, leta 2012 15, leta 2013 je bilo 18 takih primerov, leta 2014 pa 76.

Na tretjem mestu so po številu navideznih zakonskih zvez, ki so sklenjene z latvijskimi

državljankami, državljani Bangladeša.71

69 Andreou E., Sham-marriage brides the latest trafficking victims, URL: http://cyprus-mail.com/2016/02/18/police-investigate-sham-marriage-claim/ (12.7.2017). 70 Povzeto po: Heuni, 2016, str. 37 (8.5.2017). 71 Povzeto po: Heuni, 2016, 152-153 (8.5.2017).

26

Prav tako so raziskavo naredili na estonski ambasadi. Ugotovili so, da so leta 2014 na

Irskem estonske državljanke sklenile zakonske zveze večinoma s pakistanskimi

državljani – teh primerov je bilo 25, sledijo jim zakonske zveze z indijskimi državljani

(18), na tretjem mestu z desetimi sklenitvami zakonskih zvez pa so zakonske zveze z

irskimi državljani.72

Raziskava irskih strokovnjakov je pokazala, da so se posredniki, ki so iskali državljanke

EU, ki bi sklenile navidezno zakonsko zvezo, osredotočili na točno določene skupine.

To kaže tudi na dobro organizacijo med posredniki v domači državi državljank EU, med

organizatorji takšnih porok na Irskem in med bodočimi zakonci, ki so državljani tretjih

držav. Med razlogi, zakaj so se državljanke EU odločile za potovanje na Irsko, kjer so

nato sklenile navidezno zakonsko zvezo, je na prvem mestu želja po boljšem življenju,

sledi jim ponudba za boljšo zaposlitev. Zgolj v nekaterih primerih so se državljanke EU

zavedale, da bodo sklenile navidezno zakonsko zvezo, v drugih primerih pa so jim

obljubili službo v trgovini ali da bodo zaposlene kot varuške. Po prihodu na Irsko so

večino državljank EU nastanili v stanovanju z več moškimi. Državljanke EU so se tako

znašle v tuji državi, z zelo malo oziroma nič znanja angleščine. Znašle so se v situaciji,

kjer so bile finančno odvisne od drugih, bile so v izolaciji, brez dostopa do pristojnih

služb, kjer bi lahko poiskale pomoč. V večini primerov so ugotovili, da so bile

državljanke EU žrtve posilstva, od tega jih je bilo kar nekaj posiljenih od več oseb.

Nekatere so doživljale tudi psihične zlorabe, bilo jim je omejeno gibanje, prav tako pa

so nekaterim državljankam EU vzeli potne liste, grozili njihovi družini oziroma jim

omejevali stik s sorodniki.73

Delo latvijske ambasade je bistveno pripomoglo pri odkrivanju zlorabe človekovih

pravic v zvezi s prisilnimi navideznimi zakonskimi zvezami. Uradniki na ambasadi so

državljankam Latvije, ki so sklenile takšne zakonske zveze, nudili podporo in finančno

pomoč. Estonska ambasada pa je sodelovala tudi s socialnimi službami v Estoniji s

ciljem, da se prepreči prisilne navidezne zakonske zveze in trgovino z ljudmi.74

Latvijski strokovnjaki so ugotovili, da so navidezno sklenjene zakonske zveze pogosto

povezane s kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi. Na eni strani je možna trgovina z

72 Povzeto po: Heuni, 2016, str. 155 (8.5.2017). 73 Povzeto po: Heuni,, 2016, str. 165-168 (8.5.2017). 74 Povzeto po: Heuni, 2016, str. 180 (8.5.2017).

27

ljudmi v primerih, ko je oseba prisiljena v sklenitev navidezne zakonske zveze. To se

lahko zgodi v primeru, ko oseba ni vedela za namen, da se sklene takšna zakonska

zveza, pač pa je mislila, da potuje v drugo državo z namenom, da bo tam delala. Na

drugi strani pa so lahko opazni elementi trgovine z ljudmi, kadar je oseba privolila v

sklenitev navidezne zakonske zveze, vendar pa je kasneje postala žrtev.75

Latvija si prav tako prizadeva preprečevanje kaznivega dejanja trgovine z ljudmi.

Predvsem se osredotočajo na skupine oseb, ki bi utegnile biti žrtve trgovine z ljudmi.

Izvajajo preventivne ukrepe na šolah, informirajo širšo javnost, prav tako pa

izobražujejo specialiste. Pomembno vlogo imajo tudi razne nevladne organizacije.76

Statistični podatki od leta 2007 do leta 2014 kažejo, da so v Latviji zagotovili pomoč

113 osebam, ki so bile žrtve trgovine z ljudmi. Od tega je bilo kar 59 takšnih, ki so

sklenile navidezno zakonsko zvezo.77

Ugotovili so, da so osebe, ki so prisilno sklenile navidezno zakonsko zvezo, po večini

ženske. Večina je bila starih okoli 20 let, prav tako pa so ugotovili, da je večje tveganje,

da postanejo žrtve prisilno sklenjenih navideznih zakonskih zvez, tiste osebe, ki

prihajajo iz nefunkcionalnih družin, starši katerih so imeli težave z odvisnostjo od drog

ali pa so trpele zaradi nasilja v družini.78

Po zbranih podatkih so ugotovili, da so bile ženske žrtve spolnih zlorab. Možje so jih

pogosto prisilili v spolne odnose, v kolikor so jih zavrnile, pa so jim grozili. Tudi v

Latviji so ugotovili, da so državljankam EU omejevali osebno svobodo, prav tako pa

niso smele imeti stika s svojimi prijatelji oziroma sorodniki. V kolikor se je v navidezni

zakonski zvezi rodil otrok, so ženskam pogosto grozili, da jim bodo odvzeli otroka.79

Po podatkih, ki so jih zbrali litvanski strokovnjaki, je bilo v letu 2010 30 primerov, kjer

je bila sklenjena navidezna zakonska zveza med državljanom oziroma državljanko Litve

in državljanom tretje države. V letu 2011 je bilo takih primerov 33, v letu 2012 14, v

letu 2013 16 in v letu 2014 je bilo takih zakonskih zvez 32. Ti podatki vključujejo zgolj

75 Povzeto po: Heuni, 2016, str. 220 (8.5.2017). 76 Povzeto po: Heuni, 2016, str. 130, 201, 239, 241, 300 (8.5.2017). 77 Povzeto po: Heuni, 2016, str. 204 (8.5.2017). 78 Povzeto po: Heuni, 2016, str. 219-220 (8.5.2017). 79 Povzeto po: Heuni, 2016, str. 223-225 (8.5.2017).

28

zakonske zveze, ki so bile sklenjene v Litvi med državljanom Litve in državljanom

tretje države in kjer je bilo sodno ugotovljeno, da gre za navidezno zakonsko zvezo.

Ugotovljeno je bilo, da v Litvi pred letom 2014 ni bilo primerov, kjer bi zaznali

navidezne zakonske zveze, ki bi bile povezane s trgovino z ljudmi. Vendar pa to ne

pomeni, da takšnih primerov ni bilo.80

Ugotovili so, da se lahko uspešno bojujejo proti navideznim zakonskim zvezam ne

samo z izobraževanjem, pač pa s sodelovanjem vseh držav članic, socialnimi službami,

šolami in drugimi institucijami. Prav tako so ugotovili, da je potrebno sodelovanje tako

med organi v domači državi, kot tudi v državi gostiteljici.

7.1. Kazniva dejanja, ki izhajajo iz prisilnih navideznih

zakonskih zvez

V našem Kazenskem zakoniku je prišlo do novosti, saj je v skladu s 37. členom

Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v

družini ter boju proti njima,81 na novo uvedeno kaznivo dejanje prisilne sklenitve

zakonske zveze ali vzpostavitve podobne skupnosti.

Tako je v 132. a členu KZ1-UPB2 določeno:

(1) Kdor s silo ali grožnjo, da bo uporabil silo, ali z zlorabo podrejenega ali odvisnega

položaja drugega prisili v sklenitev zakonske zveze ali v vzpostavitev podobne

skupnosti, ki je v skladu z zakonom v določenih pravnih posledicah izenačena z

zakonsko zvezo, se kaznuje z zaporom do treh let.

(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti mladoletni osebi ali slabotni osebi,

se kaznuje z zaporom do petih let.

Pri prisilnih navideznih zakonskih zvezah gre lahko tudi za trgovino z ljudmi. Tako je v

Protokolu, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov v boju proti mednarodnem

80 Povzeto po: Heuni, 2016, str. 265 (8.5.2017). 81 Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami v družini ter boju proti njima, Uradni list RS-MP št. 1/15.

29

organiziranem kriminalu82 trgovina z ljudmi opredeljena kot: novačenje, prevoz,

premestitev, dajanje zatočišča ali sprejemanje oseb zaradi izkoriščanja z grožnjo,

uporabo sile ali drugimi oblikami prisile, ugrabitvijo, goljufijo, prevaro, zlorabo

pooblastil ali ranljivosti ali dajanjem ali prejemanjem plačil ali koristi, da se doseže

soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo. Izkoriščanje vključuje vsaj izkoriščanje

prostitucije ali drugih oblik spolne zlorabe, njihovo prisilno delo ali storitve, suženjstvo

ali podobna stanja, služabništvo ali odstranitev organov.

Prav tako je pomembna Direktiva 2011/36 EU83, ki šteje trgovino z ljudmi za hudo

kaznivo dejanje, s katerim so kršene temeljne človekove pravice, prav tako pa je izrecno

prepovedana v tretjem odstavku 5. člena LEUTP. Pri nas je kaznivo dejanje trgovine z

ljudmi opredeljeno v 113. členu KZ1-UPB2.

Poleg navedenih kaznivih dejanj bi lahko šlo še za kaznivo dejanje posilstva, ki je

opredeljeno v 170. členu KZ-1, grožnjo, ki je opredeljena v 135. členu KZ-1,

protipraven odvzem prostosti, opredeljeno v 133. členu KZ-1 ali za kaznivo dejanje

spravljanja v suženjsko razmerje, ki je opredeljeno v 112. členu KZ-1.

Pomembno vlogo pri preprečevanju prisilnih navideznih zakonskih zvez imajo tudi

razne nevladne organizacije. Pri nas je pomembno društvo Ključ – center za boj proti

trgovini z ljudmi. V Sloveniji primerov prisilnih navideznih zakonskih zvez, ki so

sklenjene z namenom pridobitve pravice do prebivanja z državi članici EU, še nismo

zaznali. V kolikor bi zaznali takšne primere, bi v društvu Ključ prav tako nudili pomoč

kot ostalim žrtvam trgovine z ljudmi. Nudili bi jim varno namestitev, če bi se zanjo

odločili, celostno oskrbo, ki vključuje psihosocialno svetovanje, pomoč pri integraciji v

družbo, pomoč pri iskanju ustrezne zdravstvene oskrbe, če bi jo potrebovali, pomoč pri

dostopu do pravnih storitev in zagovorništvo.84

82 Protokol za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, URL: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2015-02-0001?sop=2015-02-0001 (12.7.2017). 83 Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. 4. 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ, URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32011L0036&from=SL (8.5.2017). 84 Matković M., 2016 (8.5.2017).

30

8. SKLEP

V Sloveniji je zakonska zveza urejena v ZZZDR, ki zakonsko zvezo opredeljuje kot

življenjsko skupnost moža in žene, ki je urejena z zakonom. Namen bodočih zakoncev,

da bosta živela skupaj, je eden od pogojev za veljavnost zakonske zveze. Obstajajo

posamezniki, ki tega namena nimajo, pač pa sklenejo zakonsko zvezo samo za to, da bi

pridobili nekatere pravice, ki iz nje izhajajo. V takih primerih govorimo o navideznih

zakonskih zvezah. Najpogosteje so navidezne zakonske zveze povezane z željo tujcev,

da pridobijo na območju neke države nekatere pravice, ki so povezane z osnovanjem

življenjske skupnosti.

V nekaterih primerih se za sklenitev navidezne zakonske zveze odločita oba bodoča

zakonca prostovoljno. Kot je razvidno iz poročil držav, ki so sodelovale pri projektu

HEUNI, se državljan/ka EU za sklenitev navidezne zakonske zveze odloči predvsem

zaradi zaslužka, kar dokazuje mojo predpostavko, da osebe oziroma državljani EU, ki

sklenejo takšno zakonsko zvezo, pogosto prihajajo iz socialnega dna. V nekaterih

primerih pa je ena oseba prisiljena v sklenitev takšne zakonske zveze. V takih primerih

lahko pride do kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, prav tako pa gre lahko za kaznivo

dejanje prisilne sklenitve zakonske zveze ali vzpostavitve podobne skupnosti.

Slovenska zakonodaja trenutno ne daje pristojnosti matičarjem, da bi zavrnili sklenitev

navidezne zakonske zveze. Kljub temu, da se RS ne srečuje pogosto z navideznimi

zakonskimi zvezami, pa je na tem področju prišlo do spremembe s sprejetjem DZ. Ta

namreč vsebuje določilo, po katerem bo lahko matičar zavrnil sklenitev navidezne

zakonske zveze. V kolikor bo vsaj ena od oseb, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo,

tujec, in bo ob prijavi zakonske zveze obstajal sum, da namerava skleniti zakonsko

zvezo izključno ali predvsem z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje ali

namenom pridobitve državljanstva RS, in nima namena oblikovati življenjske

skupnosti, se bo izvedel ugotovitveni postopek. Če bo upravna enota ugotovila tak

namen, bo z odločbo zavrnila sklenitev zakonske zveze. Tako bo omogočeno preprečiti

sklenitve navideznih zakonskih zvez, še preden bi prišlo do zlorabe tega instituta, s tem

pa bo RS pomagala EU pri reševanju tega problema.

31

Pomembno vlogo pri preprečevanju navideznih zakonskih zvez imajo tako nacionalni

organi, mednarodne institucije, prav tako pa tudi nevladne organizacije. Agencija

Europol zagotavlja predvsem pomoč, kadar so združbe organiziranega kriminala

vpletene v trgovino z ljudmi. Prav tako lahko nacionalnim organom zagotovi operativno

in strateško analitično podporo in informacije o nastajajočih trendih. Eurojust pa

zagotavlja pomoč zlasti kar zadeva preiskovanje ali pregon določenih dejanj in

usklajevanje med nacionalnimi organi. Europol navaja, da se lahko pričakuje, da se bo

zaradi trenutne migracijske in begunske krize povečalo število pod prisilo sklenjenih

zakonskih zvez, saj bodo migranti in prosilci za azil na tak način pogosteje poskušali

pridobiti legitimno dovoljenje za prebivanje, kar prav tako potrjuje mojo tezo, da so

navidezno sklenjene zakonske zveze vse večji problem v številnih državah EU.

32

9. LITERATURA IN VIRI

9.1. Monografije

• Deisinger Mitja, Kazenski zakonik s komentarjem, posebni del, GV založba,

Ljubljana, 2002.

• Geč-Korošec Miroslava, Kraljić Suzana, Družinsko pravo, 3. spremenjena in

dopolnjena izdaja, Inštitut za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo,

Maribor, 2000.

• Novak Barbara, Družinsko pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana,

2014.

• Zupančič Karel, Družinsko pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana,

1999.

9.2. Pravni viri

• Družinski zakonik (DZ), Uradni list RS, št. 15/2017.

• Delovni dokument služb Komisije: Priročnik o reševanju problematike

domnevnih navideznih sklenitev zakonske zveze med državljani EU in

državljani tretjih držav v okviru prava EU o prostem gibanju državljanov EU

(spremni dokument), URL:

http://ec.europa.eu/justice/citizen/files/swd_2014_284_sl.pdf (14.6.2017).

• Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o

pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in

prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja uredbo o (EGS) št. 1612/68 in

razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS,

75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC; URL:

http://eur-lex.europa.eu/legal-

content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32004L0038&from=SL (10.7.2017).

• Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve

družine, URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-

content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32003L0086&from=SL (22.8.2017).

• Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. 4. 2011 o

preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o

33

nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ, URL: http://eur-

lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32011L0036&from=SL

(8.5.2017).

• Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2), Uradni list RS, št. 55/2008-popr., 39/2009,

55/2009-odl. US, 91/2011, 50/2012.

• Konvencija o odpravi potrebe legalizacije tujih listin, URL:

http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/mp.gov.si/PDF/Mednar

odne_pogodbe/Prevodi/17-1962-010-PREVOD.pdf (22.8.2017).

• Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami v

družini ter boju proti njima, Uradni list RS-MP št. 1/15.

• Konvencija ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, sprejeta na Generalni

skupščini Združenih narodov, 18. decembra 1979 z resolucijo št. 34/180, Uradni

list RS-MP št. 11/81.

• Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010/C 83/02), URL: http://eur-

lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2010:083:0389:0403:sl:PD

F (16.6.2017)

• Pravilnik o sklepanju zakonske zveze, Uradni list RS, št. 67/2013, 32/2015.

• Protokol za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti

ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo ZN proti mednarodnemu

organiziranemu kriminalu, URL: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-

rs/vsebina/2015-02-0001?sop=2015-02-0001 (12.7.2017).

• Resolucija Sveta z dne 4. decembra 1997 o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za boj

proti sklepanju navideznih zakonskih zvez (97/C 382/01), URL: http://eur-

lex.europa.eu/legal-

content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:31997Y1216(01)&from=SL (25.9.2017).

• Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o smernicah za boljši

prenos direktive 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih

članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ter njeno

učinkovitejšo uporabo, URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-

content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52009DC0313&from=SL (15.6.2017).

• Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Pomagati nacionalnim

organom v boju proti zlorabam pravice do prostega gibanja: Priročnik o

reševanju problematike domnevnih navideznih sklenitev zakonske zveze med

34

državljani EU in državljani tretjih držav v okviru prava EU o prostem gibanju

državljanov EU, URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-

content/SL/ALL/?uri=CELEX:52014DC0604 (8.5.2017).

• Ustava Republike Slovenije (URS), Uradni list RS/I št. 33/1991, Uradni list RS,

št. 42/1997-UZ68, 66/2000-UZ80, 24/2003-UZ3a, 47, 68, 69/2004-UZ14,

69/2004-UZ43, 69/2004-UZ50, 68/2006-UZ121, 140, 143, 47/2013-UZ148,

47/2013-UZ90, 97,99, 75/16-UZ70a.

• Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP), Uradni list RS,

št.56/99.

• Zakon o overitvi listin v mednarodnem prometu (ZOLMP-1), Uradni list RS,

št.9/2017. • Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list RS, št. 24/2006,

105/2006 – ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 8/2010, 82/2013.

• Zakon o tujcih (ZTuj-2-UPB5), Uradni list RS, št. 16/2017.

• Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), Uradni list SRS, št.

15/1976, 30/1986-ZNP, 1/1989, 14/1989, Uradni list RS, št. 13/1994-ZN,

82/1994-ZN-B, 29/1995-ZPDF, 26/1999-ZPP, 60/1999-Odl. US, 70/2000-

ZZNPOB, 64/2011, 110/2002-ZIRD, 42/2003-Odl. US, 16/2004, 101/2007-Odl.

US, 90/2011-Odl. US, 84/2012-Odl. US, 82/2015-Odl. US.

9.3. Internetni viri

• Andreou E., Sham-marriage brides the latest trafficking victims, URL:

http://cyprus-mail.com/2016/02/18/police-investigate-sham-marriage-claim/

(12.7.2017).

• Center za socialno delo Šmarje pri Jelšah: Dovolitev sklenitve zakonske zveze

mladoletni osebi, URL: http://csd-

smarje.com/index.php?option=com_content&task=view&id=21&Itemid=30

(10.7.2017).

• Europol Early Warning Notification, Marriages of convenience: A link between

facilitation of illegal immigration and THB, URL:

https://www.europol.europa.eu/publications-documents/marriages-of-

convenience-link-between-facilitation-of-illegal-immigration-and-thb

(15.6.2017).

35

• Fabjan Vodušek V., Večje tveganje za plod, če sta starša v sorodu?, URL:

https://www.rtvslo.si/zabava/svetovalnica/vecje-tveganje-za-plod-ce-sta-starsa-

v-sorodu/190528 (23.8.2017).

• Hefele B., Poroka s partnerjem iz druge države, URL:

http://www.prirocnikporoka.si/poroka-s-partnerjem-iz-druge-drzave/

(22.8.2017).

• Heuni, Minna Viuhko, Anni Lietonen, Anniina Jokinen and Matti Joutsen (eds),

Exploitative sham marriages: exploring the links between human trafficking and

sham marriages in Estonia, Ireland, Latvia, Lithuania and Slovakia, 2016, URL:

http://www.heuni.fi/material/attachments/heuni/reports/ci5Y5cgbB/Nettiin.pdf

(8.5.2017).

• Informacije za tujce: Dovoljenje za stalno prebivanje; URL:

http://www.infotujci.si/v/12/dovoljenje-za-stalno-prebivanje (10.7.2017).

• Informacije za tujce: Združitev družine, URL:

http://www.infotujci.si/v/9/zdru%C5%BEitev-dru%C5%BEine (12.7.2017).

• Matković M., Kdo je na udaru prisilnih fiktivnih porok?, URL:

http://www.24ur.com/novice/slovenija/fiktivne-poroke.html (8.5.2017).

• Misuse of the right to family reunification: Marriages of convenience and false

declarations of parenthood, URL: https://ec.europa.eu/home-

affairs/sites/homeaffairs/files/what-we-

do/networks/european_migration_network/reports/docs/emn-studies/family-

reunification/0a_emn_misuse_family_reunification_study_publication_bf_en.pd

f (12.7.2017).

• Pogoji za sklenitev zakonske zveze tujcev v Sloveniji in pogoji za sklenitev

zakonske zveze v tujini, URL:

http://www.upravneenote.gov.si/fileadmin/pageuploads/ue-

zalec/PDF/pogoji_za_sklenitev_ZZ_tujcev_v_SLO.pdf (23.8.2017).

• Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Poročilo o napredku v boju

proti trgovini z ljudmi (2016), URL:

http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2016/SL/1-2016-267-SL-F1-

1.PDF (14.6.2017).

• Splošna deklaracija človekovih pravic, URL: http://www.varuh-rs.si/pravni-

okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-

36

pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/splosna-deklaracija-clovekovih-pravic/

(22.8.2017).

9.4. Članki

• Zadravec Bojana, "Navidezne" zakonske zveze, Pravna praksa, 2010, št. 20, str.

12-14.

9.5. Odločbe sodišč

• Odločba Upravnega sodišča: UPRS sodba in sklep I U 1505/2010 z dne

16.11.2011.

• Odločba Upravnega sodišča: UPRS sodba I U 1209/2013 z dne 5.2.2014.

• Odločba Upravnega sodišča: UPRS sodba II U 476/2013 z dne 4.7.2014.

• Odločba Upravnega sodišča: UPRS sodba I U 780/2014 z dne 10.12.2014.

• Odločba Upravnega sodišča: UPRS sodba I U 1717/2015 z dne 7.4.2017.

• Odločba Višjega sodišča: VSC sklep II Kp 88376/2010 z dne 5.4.2011.

• Odločba Vrhovnega sodišča: VS I Ips 88376/2010-20 z dne 17.11.2011.