UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA · aspect of the messages. It was established that the messages are in fact spoken language that happens to be written down. The texts occur

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za slovanske jezike in književnosti

DIPLOMSKO DELO

Petra Turza Dajč

Maribor, 2016

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za slovanske jezike in književnosti

Diplomsko delo

SOCIOLEKT MLADIH V ELEKTRONSKIH

MEDIJIH

Graduation thesis

YOUTH SOCIOLEKT IN ELECTRONIC MEDIA

Mentor: Kandidatka:

doc. dr. Drago Unuk Petra Turza Dajč

Maribor, 2016

Lektor: Robert Lang, prof. slov. in nem.

Prevajalka: Andreja Golob, univ. dipl. prev. in tolm. angl. in nem.

ZAHVALA

Zahvaljujem se svojim profesorjem za znanje, ki so mi ga posredovali v

času študija.

Posebej se iskreno zahvaljujem svojemu mentorju, doc. dr. Dragu Unuku za

vse napotke, ideje, strokovno pomoč, potrpljenje, čas in razumevanje pri

nastajanju moje diplomske naloge.

Hvala družini in vsem, ki ste na kakršenkoli način prispevali k

uresničitvi mojega

cilja.

IZJAVA

Podpisana Petra Turza Dajč, rojena 18. 6. 1980, študentka Filozofske fakultete Univerze v

Mariboru, študijski program slovenski jezik s književnostjo, izjavljam, da je diplomsko

delo z naslovom Sociolekt mladih v elektronskih medijih pri mentorju Dragu Unuku, avtorsko

delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso

prepisani brez navedbe avtorjev.

Kraj, Maribor

Datum, 10. 9. 2016

_________________________________

(podpis študenta-ke)

POVZETEK

Sodobni mediji, še posebej elektronski mediji, kot so računalnik, telefon, tablični računalnik

idr., z možnostjo zapisa in velike količine shranjevanja podatkov omogočajo razmah

sporazumevanja na daljavo. V sodobnem času so pomemben pripomoček vsakega

posameznika. Omogočajo mu sodobni način sporazumevanja, zato so postali priljubljeni in

razširjeni pri mladi populaciji uporabnikov. S pogosto uporabo elektronskih medijev mladi

spreminjajo tudi slovenski jezik. Pri sporazumevanju uporabljajo posebno jezikovno

različico, t. i. sociolekt mladih, ki je predmet raziskave. Gradivo proučevanja so digitalna

besedila, ki jih tvorijo mladostniki, stari od trinajst do petnajst let, s pomočjo elektronskih

medijev. Analizirali smo njihovo grafično podobo. Ugotovili smo, da gre za govorjena

besedila, ki so dejansko zapisana. Besedila so dvogovorna in po obsegu kratka. Njihovo

stavčno zgradbo tvorijo predvsem enostavčne in pastavčne povedi. Temeljne značilnosti

obravnavanih besedil so sporazumevanje v neknjižnem jeziku, izrazita ekspresivnost in

gospodarnost jezika, ki se odražajo na vseh jezikovnih ravneh. Obravnavana besedila so

sestavljena iz 68 % jezikovnih in kar 32 % nejezikovnih sredstev, od katerih prevladujejo

emotikoni, sledijo pa okrajšave in druga izrazna sredstva.

Ključne besede: jezik v elektronskih medijih, mladostniški sociolekt, nejezikovna sredstva,

emotikoni

ABSTRACT

Electronic media such as computers, phones, pads etc. are designed to record and store

computer data, thus enabling data transfer. In modern times, they have become almost

indispensable and are used by virtually everyone. Facilitating modern communication

methods, these gadgets are the latest trend among users of the younger generation. A

corollary to the ubiquitous use of electronic media is the changing of the Slovenian language.

Communication among the young is based on a specific language variety, i.e. the sociolect,

which is the subject of this research. The material examined included digital texts produced

with electronic media by youths aged thirteen to fifteen. The analysis involved the visual

aspect of the messages. It was established that the messages are in fact spoken language that

happens to be written down. The texts occur as short dialogues. Their clause structure

consists of simple sentences and vocative/interjectional clauses. The underlying

characteristics of the texts in question are that they all involve communication in non-

standard language, are marked by high expressiveness and language economy, which shine

through on all language levels. The texts consist of 68% linguistic means and 32% non-

linguistic means, predominantly emoticons, followed by abbreviations and other means of

expression.

Key words: language in electronic media, youth sociolect, non-linguistic means, emoticons

Sociolekt mladih v elektronskih medijih

i

KAZALO

1 UVOD .............................................................................................................................. 1

2 NAMEN ........................................................................................................................... 2

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ....................................................................................... 2

4 METODOLOGIJA .......................................................................................................... 3

4.1 Raziskovalne metode ............................................................................................... 3

4.2 Raziskovalni vzorec ................................................................................................. 3

4.3 Postopki zbiranja podatkov ....................................................................................... 3

5 TEORETIČNI DEL ......................................................................................................... 4

5.1 Sporazumevanje ........................................................................................................ 4

5.1.1 Besedilo ............................................................................................................. 5

5.1.1.1 Vloge besedil .................................................................................................. 5

5.1.1.2 Vrste besedil .................................................................................................... 6

5.1.2 Elektronski mediji .............................................................................................. 9

5.1.2.1 Internet .......................................................................................................... 10

5.1.2.2 Jezik v elektronskih medijih ......................................................................... 11

5.1.2.2.1 Emotikoni ................................................................................................... 13

5.1.2.2.2 Akronimi .................................................................................................... 14

5.2 Sociolekt: opredelitev pojma in umestitev v zvrstnostni sistem ............................. 15

5.2.1 Zvrstnost slovenskega jezika .......................................................................... 15

5.2.1.1 Socialne zvrsti ............................................................................................... 15

5.2.1.2 Funkcijske zvrsti ........................................................................................... 15

5.2.1.3 Prenosniške zvrsti ......................................................................................... 15

5.2.2 Sociolekti ......................................................................................................... 19

5.2.2.1 Vrste sociolektov........................................................................................... 20

5.2.2.1.1 Kultivirani, obrobni in ekscesni sociolekti ................................................. 23

6. EMPIRIČNI DEL: SOCIOLEKT MLADIH V ELEKTRONSKIH MEDIJIH ............ 27

6.1 Sporazumevanje ...................................................................................................... 28

6.2 Besedilo................................................................................................................... 29

6.2.1 Vloga besedil ................................................................................................... 30

6.2.2 Vrsta besedila ................................................................................................... 30

6.3 Grafična podoba ...................................................................................................... 31

6.3.1 Pravopisna podoba ........................................................................................... 34


ii

6.3.2 Grafostilistična podoba .................................................................................... 37

6.3.3 Morfološka podoba .......................................................................................... 41

6.3.4 Skladenjska podoba.......................................................................................... 45

6.3.5 Leksikalna podoba ........................................................................................... 49

6.3.6 Sociolekt mladih v razmerju do standardnega jezika in njegove posebnosti .. 53

6.3.7 Pribesedilnost in jezikovno-nejezikovna podoba ............................................. 55

7 ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 57

8 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................ 60

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Vrste besedil ................................................................................................ 7

Preglednica 2: Emotikoni v besedilih elektronskih medijev. ............................................ 14

Preglednica 3: Akronimi v besedilih elektronskih medijev. ............................................. 15

Preglednica 4: Analiza besedil .......................................................................................... 31

Preglednica 5: Izbor najpogosteje uporabljenih emotikonov in njihov pomen. ................ 40

Preglednica 6: Seznam akronimov in njihov pomen......................................................... 42

Preglednica 7: Seznam zlogovnih krajšav in njihov pomen ............................................. 43

Preglednica 8: Kompleksne krajšave in njihov pomen ..................................................... 44

KAZALO SLIK

Slika 1: Primer fotografije kot slikovne govorice v spletnem besedilu ............................ 12

Slika 2: Primer novodobnega besedila 1 ........................................................................... 29



Slika 5: Nizanje emotikonov in njihov pomen v besedilu ................................................ 40

Slika 6: Stavčna zgradba besedil ....................................................................................... 49

Slika 7: Pribesedilnost in jezikovno-nejezikovna podoba besedil .................................... 56


1

1 UVOD

Živimo v času, ko je moderna informacijska tehnologija iz dneva v dan

pomembnejša v razvoju sodobnega človeka. Zanimanje za elektronske medije in

elektronsko sporazumevanje je pri sodobnem človeku mogoče opaziti že zelo

zgodaj; ob vstopu v osnovno šolo večina otrok že pozna vsaj računalnik in telefon;

ob odraščanju pa intenzivnost zanimanja samo še narašča.

V zgodnjem najstništvu, torej pri otrocih po desetem letu starosti, se pri

posameznikih že pojavlja želja po prisotnosti elektronskega medija in

sporazumevanju prek SMS-sporočil, spleta ipd. Elektronski mediji so v sodobnem

času namreč postali skoraj nujna življenjska potreba vsakega posameznika. Z

njihovo pomočjo smo dosegljivi skoraj povsod in vedno, omogočajo nam hiter

dostop do informacij, iskanje podatkov, pošiljanje pošte, spoznavanje novih ljudi,

zabavo, klepet in še marsikaj.

Z uporabo elektronskih medijev oz. sporazumevanjem prek družbenih omrežij,

SMS-sporočil, elektronske pošte, forumov ipd., mladostniki s svojim posebnim

načinom sporazumevanja spreminjajo tudi slovenski jezik. Pomemben je razvoj

informacijsko-komunikacijske tehnologije in njihova širitev v vsakdanje življenje.

Tovrstno sporazumevanje je v resnici govorno tudi, ko je uresničevano pisno. Zanj

je značilno posebno besedišče, ki je večjezično, zunanjemu uporabniku tudi

nerazumljivo. Opušča se standardizirana raba ločil in druga pisna ustaljenost.

Besedila tvorijo slikovne in grafostilistične prvine, kot so emotikoni, krajšave,

logogrami, zlaganke idr. V ospredju sporazumevanja so predvsem težnja po

sporazumevalnem stiku, ekspresivnost v izražanju, čutnost, čustvenost, poročanje

o sebi.

Govorimo o t. i. sociolektu mladih, torej o neformalizirani jezikovni varianti

omejene družbene skupine.


2

V diplomskem delu bomo analizirali besedila, ki jih tvorijo mladostniki, stari od

trinajst do petnajst let, in sicer predvsem na družbenih omrežjih. Skušali bomo

ugotoviti značilnosti oz. drugačnost »njihovega jezika« v razmerju do standardnega

oziroma knjižnega jezika. Pozorni bomo predvsem na pravopisne, oblikovne in

leksikalne značilnosti besedil. Kljub skromni ponudbi literature o naši temi, bomo

v svoji raziskavi skušali potrditi svoje domneve o drugačnosti jezika ciljne skupine.

Diplomsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu bomo

posplošeno predstavili terminologijo obravnavane teme, v empiričnem pa

analizirali posamezna besedila ciljne skupine glede na njihovo grafično podobo

(pravopisno, grafostilistično), morfološko, skladenjsko, leksikalno, kar bomo

primerjali s knjižnim jezikom, ki deluje kot standard za primerjanje drugih

jezikovnih različic (zvrsti) knjižnega jezika. Podali bomo tudi kvantitativne podatke

o strukturi besedil.

2 NAMEN

Namen diplomskega dela je umestiti pojem sociolekta v kontekst variantnosti

(zvrstnosti) jezika, opredeliti sporazumevanje v elektronskih medijih, preučiti

različne vrste besedil, razmerje jezikovnih in prijezikovnih značilnosti, vidik

sociolekta mladih v razmerju do standardnega jezika in empirično analizirati

besedilo glede na oblikovne in besedne pojave.

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

V diplomski nalogi smo postavili hipoteze, da so besedila na oblikovni ravni zelo

variantna in kreativna, bolj služijo stiku kot posredovanju informacij. Besedila niso

linearna, ampak se dialoško nadaljujejo (verižijo). Gre za besedila, kjer je veliko

igre z grafičnimi in oblikovnimi sredstvi ter jezikovnimi pomeni.


3

4 METODOLOGIJA

4.1 Raziskovalne metode

V diplomski nalogi smo uporabili naslednje raziskovalne metode:

1. Deskriptivno metodo – opisali smo splošne značilnosti sporazumevanja,

besedil, elektronskih medijev, zvrstnosti jezika in mladostniški sociolekt.

2. Analitično metodo – preučevali smo oblikovne in besedne pojave besedil.

3. Sintetično metodo – sociolekt mladih kot jezikovna varianta.

4. Statistično metodo – na podlagi analize besedil smo kvantitativno izrazili

njihovo oblikovno podobo.

4.2 Raziskovalni vzorec

Z družbenega omrežja Facebook in iz SMS-sporočil smo zbrali trideset naključno

izbranih besedil, ki so jih kreirali mladostniki, stari od trinajst do petnajst let.

Besedila smo po istih merilih analizirali glede na oblikovne in besedne pojave.

Raziskovalni vzorec, ki obsega 25 besedil z omrežja Facebook in 5 iz SMS-

sporočil, smo omejili zaradi obsežnosti obdelave gradiva.

4.3 Postopki zbiranja podatkov

Z družbenega omrežja Facebook in SMS-sporočil smo zbirali besedila različnih

uporabnikov, nekaj smo jih zbrali sami, druga so nam posredovali udeleženci

pogovorov. Besedila smo nato po enakih merilih kvalitativno in kvantitativno

analizirali.


4

5 TEORETIČNI DEL

5.1 Sporazumevanje

O sporazumevanju ali komunikaciji lahko govorimo, ko se izmenjujejo besedila

med ljudmi. V proces sta vključena ta, ki govori ali piše, in tisti, ki posluša ali bere.

Gre za nujen človeški pojav, oziroma za eno od najpogostejših oblik človekove

družbene dejavnosti, za katero bi lahko dejali, da je verjetno tudi najpomembnejša.

Po besedah Bešterjeve idr. »sporazumevanje obsega sporočanje (ali tvorjenje

besedil) in sprejemanje besedil«. Oseba A, ki je v vlogi sporočevalca, kaj sporoča

osebi B, torej prejemniku, ki njeno besedilo sprejema. V primeru, da obvlada isti

jezik, ga tudi razume. Sporočevalec ima lahko vlogo govorca ali pisca, prejemnik

pa poslušalca ali bralca. V kolikor se prejemnik odzove na sporočevalčevo besedilo,

torej mu odgovori ali odpiše, mu pritrdi oziroma nasprotuje, postane prejemnik

sporočila sporočevalec. Vlogi sporočevalca in prejemnika se torej zamenjata. Tukaj

govorimo o dvosmerni komunikaciji. Dopisovanje in pogovarjanje sta tipična

primera dvosmerne komunikacije (Bešter idr. 2000: 27).

Unuk pojasnjuje, da je sporazumevanje usmerjeno delovanje in je lahko: simbolno

(ko imamo stik), nesimbolno (ko med sporočevalcem in naslovnikom ni stika, tudi

če sta skupaj); enogovorno ali dvogovorno; enosmerno ali dvosmerno; neposredno

ali posredno (Unuk 2005/06: 15).

Zaradi vse hitrejšega razvoja komunikacijskih tehnologij lahko v 21. stoletju

govorimo o sporazumevanju, ki poteka prek spleta. Na tak način se udeležencem s

skupnimi interesi odpirajo možnosti za pogovor, kramljanje, čeprav se med seboj

ne poznajo osebno (Jakop 2008: 210–219). O novodobnem sporazumevanju lahko

govorimo tudi, ko govorimo o klepetih bodisi na spletnih forumih, družbenih

omrežjih bodisi po elektronskih, SMS-sporočilih idr.


5

5.1.1 Besedilo

Kar nastane pri »besedenju« oziroma besednem sporočanju, Toporišič (2000: 695)

imenuje besedilo. »Besedilo je rezultat t. i. govorne dejavnosti, tj. smiselne uporabe

jezikovnih prvin za prenos določene količine obvestila«. Po obsegu so besedila

lahko zelo različna. Besedilo je lahko že enostavčna poved, včasih celo polstavčna,

pastavčna, besednozvezna, lahko je tudi obsežno kot je to npr. roman (Toporišič

2000: 695, 715).

Besedilo je, kot trdi Unuk (2005/06: 38), bistveni dejavnik sporazumevanja. Pravi,

da ni sporazumevanja brez besedila. Razume ga kot jezikovno-tematsko strukturo

relativno omejenega izražanja kompleksa besed. Besedilo mora biti smiselno in

razumljivo. Temeljni sestavni deli besedila so uvod, jedro in zaključek.

Glede na povedano bi lahko dejali, da smo doslej govorili o tradicionalnem

besedilu. Če se ozremo okrog sebe, spoznamo, da v današnjem času skoraj ne

najdemo posameznika, ki ne bi imel v žepu oziroma torbi telefona, tablice ali

računalnika, torej sredstva, s pomočjo katerih danes nastajajo besedila, ki se od

tradicionalnih razlikujejo.

Strehovec (2007: 35) govori o novomedijskem besedilu (forum, blog, elektronsko

ali sms-sporočilo), ki ga je potrebno obravnavati kot novo kulturo, kulturo novih

medijev. Nova besedila, ki nastajajo v času t. i. novih medijev, se namreč zelo

razlikujejo od tradicionalnih oblik besedil. Tradicionalno besedilo je npr. tiskani

dokument na materialnih nosilcih (straneh knjig, revij ipd.), medtem ko je

novomedijsko besedilo digitalni dokument na zaslonih.

5.1.1.1 Vloge besedil

Vloge besedil povzemamo po Toporišiču (2000: 724–725). Po njegovih trditvah

besedila opravljajo več vlog, to so:


6

1. Prikazovalna ali pomenskopodstavna vloga: gre za prenos informacije o

izbrani temi ali predmetnosti naslovniku.

2. Razodevalna ali ekspresivna vloga: gre za podajanje podobe tvorca

besedila. Izrazitega tvorca je namreč moč spoznati že po nekaj prebranih

povedih. Njegov morebiten svojstven način tvorjenja besedil se lahko kaže

v izbiri svojega načina izbire skladenjskih vzorcev, besed, delanju novih

povezav, tvorjenju novih besed.

3. Pozivna ali apelativna vloga: gre za besedila, ki se posebej obračajo na

naslovnika. Tvorec besedila z ogovarjanjem in navideznim

soudeleževanjem naslovnika pri pogovoru želi tudi nanj vplivati (npr. ga

čustveno ganiti, o čem prepričati, ga spraviti k dejavnosti).

4. Govornostikovna vloga: ohranja zvezo med tvorcem in naslovnikom, in

sicer z velelniškimi, ogovornimi, pastavčnimi sredstvi.

5. Lepotna vloga: se usmerja k besedilnim, besedilnovrstnim značilnostim,

jezikovnim lastnostim zgradbe besedila. Najpogosteje jo najdemo v

pesništvu, predvsem v ritmiziranih besednih igrah.

6. Ojezikovna vloga: se osredotoča na jezik kot sestav. Najjasneje jo opravljajo

stavki, v katerih vprašujemo o pomenu določenega izraza, besedilnega

mesta ali v katerem gre za natančnejše izrekanje določenega besedovanja

(Toporišič 2000: 724–725).

5.1.1.2 Vrste besedil

Ko govorimo o besedilih, po besedah Bešterjeve in drugih (2000: 71–92), ne

smemo zanemariti različnih sestavin le-teh: teme, načina razvijanja teme,

sporočevalčevega namena, tipičnih jezikovnih prvin, prenosnika, razkrivanja

sporočevalca. Zato se besedila ločijo glede na vrsto.

Vrste besedil glede na merilo delitve smo predstavili v preglednici 1:


7

VRSTE BESEDIL MERILO DELITVE

UMETNOSTNA NEUMETNOSTNA

ne

največkrat ne

da, zelo

da

da

ne, podrejena drugim

vlogam

preverljivost podatkov

praktični namen besedila

poudarjenost lepotne

vloge

GOVORJENA ZAPISANA

slušni

(spontana besedila, sprotni odziv

naslovnika, se popravljajo,

dopolnjujejo, ponavljajo ipd.,

((ne)knjižni jezik)

vidni

(vnaprej pripravljena

besedila, asinhroni odziv

naslovnika, izraba

nebesednih prvin, knjižni

jezik)

prenosnik

ENOGOVORNA DVOGOVORNA

ne da spodbujanje naslovnika k

odzivu

SUBJEKTIVNA OBJEKTIVNA

da ne razodevanje sporočevalca

ZASEBNA JAVNA

namenjena posamezniku, manjši

skupini ljudi

namenjena množici ljudi izbrani krog naslovnikov

URADNA NEURADNA

družbeno neenakovredna naslovniku

uradni nagovori, predpisani uradni

zaključki in zunanja oblika

družbeno enakovredna

naslovniku

neuradni nagovori in

pozdravi

družbena vloga

sporočevalca

družbeno razmerje med

sporočevalcem in

naslovnikom

» se nadaljuje«


8

»nadaljevanje«

VRSTE BESEDIL MERILO DELITVE

PRAKTIČNOSPORAZUMEVALNA URADOVALNA

namen (uporabe)

namenjeno posamezniku

v enakovrednem razmerju

namenjeno posamezniku

v neenakovrednem

razmerju

izbrani krog naslovnikov

družbeno razmerje med

sporočevalcem in

naslovnikom

PUBLICISTIČNA STROKOVNA

namenjeno širši javnosti namenjeno ožji javnosti

(t. i. strokovni javnosti)

vrsta javnosti

PRIKAZOVALNA ZAGOTAVLJALNA

npr. novica, obvestilo, poročilo, izvid

…

npr. naročilnica,

prijavnica, grožnja,

prisega …

VREDNOTENJSKA ČUSTVENA

npr. kritika, graja, komentar, pohvala

…

npr. ljubezensko pismo

…

sporočevalčev namen

POZIVNA POIZVEDOVALNA

npr. prošnja, ukaz, vabilo, zapoved … npr. vprašanje, anketa …

POVEZOVALNA IZVRŠILNA

npr. pozdrav, zahvala, čestitka, sožalje

…

npr. oporoka, pooblastilo,

odpoved …

OBVEŠČEVALNA OPISOVALNA

sporočanje o dogajanju v sedanjosti

oz. prihodnosti (npr. vozni red,

telefonski imenik, jedilni list)

navajanje lastnosti,

sestave, delovanja,

položaja živega bitja,

predmeta, kraja, poti …

način razvijanja teme

PRIPOVEDOVALNA RAZLAGALNA

sporočanje o preteklih dogodkih sporočanje o vzročnih in

drugih razmerjih med

dogodki

UTEMELJEVALNA

presojanje sveta okrog sebe in

pojasnjevanje svojih sodb

Preglednica 1: Vrste besedil (Bešter idr. 2000: 71–92)


9

5.1.2 Elektronski mediji

Elektronski mediji so mediji, ki omogočajo shranjevanje in prenos računalniških

zapisov, npr. magnetni trak, disk, disketa, CD-ROM. So tudi posredniki podatkov

in informacij v elektronski obliki, kot so to npr. radio, televizija, internet.

Omogočajo nam namreč »elektronsko posredovano izmenjavo sporočil med dvema

sporočevalcema oz. prejemnikoma ali več sporočevalci in prejemniki«. Elektronski

mediji se delijo na radijska, televizijska, telefonska in računalniška. Ti se

povezujejo v širše telekomunikacijsko omrežje. Z razvojem računalniške

tehnologije in interneta med njimi prihaja do konvergence

(http//www.termania.net/slovarji/termis-terminoloska-podatkov, pridobljeno 15. 6.

2016).

Elektronski medij ima v sodobnem času zelo velik vpliv, saj omogoča širjenje novic

in stikov po vsem svetu. Pri tem ni pomembno, ali smo od naslovnika oddaljeni le

meter ali več tisoč kilometrov. Tako časovne kot prostorske razdalje niso več

pomembne. S pomočjo elektronskih medijev lahko podajamo informacije,

izražamo svoja mnenja (npr. na forumih ipd.), sklepamo nova poznanstva (npr. po

spletnih družbenih omrežjih) in prijateljstva, se zabavamo ali izobražujemo.

Po splošnih podatkih se za elektronske medije v sodobnem času intenzivno zanima

vse več uporabnikov. Razvoj računalniške tehnologije in mobilnih telekomunikacij

vpliva na odnos do medijev ter sporazumevanja. Posebej mlada populacija nima

več pozitivnega interesa do tradicionalnih medijev. Posegajo po sodobnih

sporazumevalnih sredstvih in načinih, kot so SMS- in MMS-sporočila, elektronska

pošta, družbena omrežja. Elektronski mediji nam namreč omogočajo hitrejši način

sporazumevanja, svobodo v sporazumevanju, inovativnost uporabe tehnoloških

možnosti in mobilnost. Predvsem so zelo pomembni tudi za današnji življenjski

slog.

Kot danes vsesplošno razširjeno sporazumevalno sredstvo Michelizza (2014: 151–

166) navaja SMS-sporočilo, njegov fizični kanal za prenos oz. najpogostejši stik je

mobilni telefon, natančneje dva mobilna telefona, torej pošiljateljev in naslovnikov.


10

Zamenja ju lahko računalnik, s katerega je mogoče poslati SMS-sporočila več

naslovnikom hkrati. Tak način nam omogoča hitrejšo storitev. Pojem definira kot

»dodatno storitev v omrežju GSM/UMTS, ki omogoča pošiljanje, sprejemanje in

shranjevanje kratkih tekstovnih sporočil. SMS-ji so teksti z do največ 160 različnih

črk, številk in znakov, ki se pošiljajo prek SMS-centra za prenašanje sporočil v

omrežju GSM/UMTS«. S SMS-sporočilom lahko npr. nadomestimo telefonski klic,

povabimo na zabavo, pošljemo voščilo, dobimo želeno informacijo, darujemo,

glasujemo, … SMS-sporočilo je lahko del uradnega in neuradnega sporazumevanja,

ki nadomešča govorjena in pisana besedila.

Kot je zaznati iz vsakdanjih izkušenj z elektronskimi mediji, imajo vsa druga

sodobna sporazumevalna sredstva oz. načini podobne ali enake vloge kot npr. SMS-

sporočila.

5.1.2.1 Internet

Internet je komunikacijsko omrežje, ki je računalniško podprto. Tvori ga neskončna

veriga povezanih računalnikov, ki si med seboj izmenjujejo podatke in informacije.

Je torej informacijski sistem, ki je porazdeljen po svetu in katerega glavni temelj je

telekomunikacijsko omrežje, ki omogoča telekomunikacijske storitve, npr splet,

elektronsko pošto ipd. Po spletu imamo možnost priklica informacij; služi kot

informacijski sistem, poleg tega pa tudi kot družbeno omrežje. Ko govorimo o

spletu, lahko govorimo o sodobnem množičnem mediju (http//www.termania.net;

pridobljeno 15. 6. 2016).

Internetne tehnologije, ki jih omenja Simona Kranjc (2003: 436), v svojem

prispevku Jezik v elektronskih medijih, omogočajo različne možnosti prenosa

informacij. Prenos lahko poteka prek različnih protokolov (npr. telneta, http-ja, ftp-

ja, www-ja), elektronske pošte ali celo elektronskega bančništva. Želene

informacije iščemo v brkljalnikih in bazah podatkov. Ti so urejeni tako, da nam

nudijo kar najhitrejšo pot do informacij. Dobrovoljc (2008: 197–210) opozarja na


11

pomembnost interneta, ki so ga po raziskavah strokovnjakov z različnih področij

označili za »znanilca elektronske revolucije oziroma za sodobni družbeni

fenomen«. Naugton (v Dobrovoljc 2008: 198) pravi, da je internet »ena najbolj

izrednih stvaritev človeškega uma«.

5.1.2.2 Jezik v elektronskih medijih

S pojavom novih oblik in načinov sporočanja se po lastnih opažanjih spreminja tudi

jezik, saj nam tehnične možnosti elektronskih medijev na svoj način omogočajo

tudi to. Jezik, ki se uporablja za sporazumevanje v elektronskih medijih, se od

standardne slovenščine precej razlikuje. Vzroke lahko najdemo v tehničnih

značilnostih medija in okoliščinah, v katerih tovrstno sporazumevanje poteka

(Erjavec in Fišer 2013: 109–116).

»V jezik elektronskih medijev nezadržno prodira govorna forma. Besedila v

elektronskih medijih postajajo vse pogostejša, njihova vloga pa počasi prevzema

oz. dopolnjuje pisna sporočila« (Kranjc 2003: 435). Chrystal (v Erjavec in Fišer

2013: 109–116) ugotavlja, da » t. i. internetni jezik ni ne pisni ne govorjeni, temveč

vsebuje značilnosti obeh«. Zaradi prepletanja lastnosti govorjenega jezika v

zapisanem, pojasnjuje Nataša Jakop (2008: 210–219), so se pravila zapisanega

slovenskega jezika v sodobnem spletnem diskurzu porušila.

Spletna besedila so tvorjena z namenom, da bi z njimi tvorci vplivali na naslovnika.

Pri tem ne izbirajo sredstev, s katerimi bi pri naslovniku dosegli učinek. Zaradi

svoje tehnične narave internet nudi možnosti verbalnega in tudi neverbalnega

jezika. Sem prištevamo slikovno, glasbeno govorico oz. jezik, ki spremlja animacije

na spletnih straneh (Kranjc 2003: 436).


12

Slika 1: primer fotografije kot slikovne govorice v spletnem besedilu (http://facebook.com/;

pridobljeno 30. 7. 2016)

Govorna forma prodira predvsem v tipe internetnih besedil, kot so elektronska pošta

in klepeti oz. pogovori, ki nastajajo na medmrežju, kar je iz vsakodnevne rabe

medija razvidno samo po sebi. Tvorci t. i. spletnih besedil se po besedah Gorjanca

(v Jakop 2008: 197–210) izražajo bolj sproščeno, čustveno, včasih žaljivo in

vulgarno; ne obremenjujejo se s posledicami sporočenega. To vpliva na podobo

besedil, ki niso ne oblikovana ne popravljena, čeprav pisno sporazumevanje za

razliko od govorjenega to omogoča (Kranjc v Jakop 2008: 197–210).

Pojav elementov pogovornega jezika v elektronskem mediju, natančneje v SMS-

sporočilu, Filipan Žignić idr. (2012: 5–21) označi kot začetek obdobja

konceptualnega zapisanega govorjenega jezika. Zanj je značilna raba slikovnih in

grafostilističnih elementov (emotikonov), novih krajšav. Ima dialoški značaj.

Asinhronija, pogosto vizualna (namesto morfemov se uporabljajo grafični znaki),

je bistvo takšnega sporazumevanja. Pogosto se uporabljajo tudi tuji izrazi in

dialektizmi. Michelizza (v Jakop: 2008: 210–219) navaja še nekaj značilnosti

spletnih besedil, ki po njenem ogrožajo slovenski jezik, in sicer: neupoštevanje ločil

in velikih začetnic, vključevanje prvin tujega jezika, nepravilno zapisovanje besed

in kot je bilo že večkrat omenjeno, njihov zapis pogosto spominja na govor.

http://facebook.com/


13

Iz navedenih trditev oziroma ugotovitev lahko sklepamo, da v t. i. »novodobnih

besedilih« prihaja do odstopanja od jezikovne norme na več jezikovnih ravneh

(pravopisni, morfološki, fonološki, sintaktični).

Po mnenju Simone Kranjc (2003: 69–82) so na strukturni ravni zanimivi klepeti.

To so besedila, ki se prenašajo prek vizualnega prenosnika. Strukturno gledano

imajo obliko pogovora, v katerem se izmenjujejo vloge govorca in poslušalca

oziroma pisca in bralca. To je tudi strukturno načelo govornega sporazumevanja.

Zanj je značilno, da se vloge med govorci in poslušalci izmenjujejo po različnih

vzorcih, in sicer: verižnem, kjer si vlogi sledita zaporedno (ABAB); oklepajočem,

kjer npr. prvemu vprašanju sledi še eno vprašanje, temu odgovor na drugo vprašanje

in šele nato odgovor na prvo vprašanje; mešanem, kjer na vprašanje odgovorimo z

vprašanjem, temu sledi odgovor na drugo vprašanje, na prvo pa odgovora ni.

Kranjčeva ugotavlja, da se, čeprav imajo klepeti po internetu v veliki meri podobno

zgradbo kot govorjena besedila, od njih vselej razlikujejo v nekaterih elementih

(npr. vzorec menjave vlog), kar je posledica medija. V računalniškem besedilu so

prisotni govorni signali, včasih nadomeščeni s smeški, to je posebnimi znaki,

sestavljenimi iz ločil (dvopičja, podpičja, vezaja, oklepaja). Lahko jih nadomeščajo

nedokončani izreki ali enodelni neglagolski izreki ipd.

5.1.2.2.1 Emotikoni

Gre za slikovno predstavitev izraza obraza z uporabo ločil, številke ali črke, ki

pogosto pisno izražajo občutke ali razpoloženje posameznika. Gre namreč za

likovno ali zvočno podobo, ki izraža določeno čustvo. Npr. likovna podoba :-)

označuje veselje, smeh ipd. Kombinacije znakov in ločil, t. i. smeške ali »smiley«

poznamo tudi v grafični podobi, v katero se samodejno pretvori, če programska

oprema take možnosti omogoča. Najdemo jih tudi na spletu, npr.

(http//www.termania.net; pridobljeno 10. 7. 2016). Poleg likovne upodobitve z

znaki za ločila in drugimi znaki (*, +, ∞, ☼, $, # idr.) imamo tako še ikonografično

upodobljene emotikone. Ti širijo nabor pomenskih vsebin emotikonov in pridajajo

https://codex.wordpress.org/File:icon_smile.gif


14

še dekorativno razsežnost znamenjem – emotikonom. Emotikoni delujejo oz

učinkujejo glede na ustaljenost rabe.

Nekaj najpogosteje uporabljenih emotikonov v besedilih elektronskih medijev –

obstaja jih še veliko več – bomo predstavili v preglednici 2.

GRAFIČNA

PODOBA

EMOTIKONA

POMEN LIKOVNA PODOBA

vesel :-) ali :)

žalosten :-( ali :(

pomežikniti ;-)

kazati jezik :-P

presenečen :-o ali :o

poljub :-*

Preglednica 2: Emotikoni v besedilih elektronskih medijev (vir: http//www: symbols-n-

emoticons.com/p/facebook-emoticons-list.html; pridobljeno 20.8.2016).

5.1.2.2.2 Akronimi

Po ugotovitvah Filipan Žignićeve idr. (2012: 5–21) so akronimi zelo pogost pojav

v računalniškem jeziku in imajo v besedilu podobno vlogo kot emotikoni.

V SSKJ je izraz akronim z jezikoslovnega vidika razložen kot »ustaljena okrajšava

večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov (SSKJ 2014: 76).

Glede na njihov pojav lahko torej po besedah Kranjčeve (2003: 69–82) »govorimo

o ekonomičnosti sporazumevanja in jezika nasploh«.

Po navedbah virov ugotavljamo, da je večina akronimov tvorjenih iz angleških

besed, narečnih besed ali celo v kombinaciji obeh. Najdemo tudi akronime, tvorjene

iz knjižnih besed, npr. LP, ki pomeni lep pozdrav, ko gre za nezaznamovanost

jezikovnih sredstev (LP, LN, LV …). Akronimi učinkujejo s svojo ustaljeno rabo.


15

Nekaj najpogosteje uporabljenih akronimov v besedilih elektronskih medijev

navajamo v preglednici 3:

AKRONIM POMEN V TUJEM POMEN V

DOMAČEM JEZIKU

RTM / rad te mam

RTMF / rad tem mam ful/zelo

NZK / ni za kaj

CU see you se vidimo

BTW by the way mimogrede

ILU i love you ljubim te/rad te imam

JK just kidding samo šalim se

UOK are you ok a si v redu

LP / lep pozdrav

Preglednica 3: Akronimi v besedilih elektronskih medijev (Kalin Golob 2008: 283–294 in Filipan

Žignić 2012: 5–21).

5.2 Sociolekt: opredelitev pojma in umestitev v zvrstnostni sistem

5.2.1 Zvrstnost slovenskega jezika

Jezikovne zvrsti Cvetek (2009: 17) v svojem delu obravnava kot variante jezika, ki

se med seboj razlikujejo glede na različne dejavnike. Slovenski jezik, kot tudi drugi

jeziki, ima več variant. Standardno varianto v slovenskem jezikoslovju poimenuje

standardni ali knjižni jezik. Je umetna tvorba, ki je kodificirana v slovenski slovnici,

pravopisu in slovarju. Že sam standardni jezik pozna več variant (funkcijskih,

stilnih). V nasprotju s standardnim jezikom pa se še veliko večja raznolikost pojavi

pri živi tvorbi, torej nestandardnem jeziku.

Jezikovne zvrsti ali oblike po Toporišiču (2000: 13–14), ki je v slovenskem prostoru

najbolj splošno sprejeta klasifikacija, delimo na več glavnih snopov ali oblik:


16

1. SOCIALNE ZVRSTI: knjižni jezik (zborni in splošno- ali

knjižnopogovorni); neknjižni jezik (narečja in pokrajinski pogovorni

jeziki); spremljevalne socialne podzvrsti.

2. FUNKCIJSKE ZVRSTI: praktičnosporazumevalna, strokovna,

publicistična, umetnostna.

3. PRENOSNIŠKE ZVRSTI: govorjeni ali zapisani jezik.

4. ČASOVNE ALI ZGODOVINSKE ZVRSTI: sodobna, pretekla.

5. MERNOSTNE ZVRSTI: vezana, nevezana beseda.

Vse naštete zvrsti, ki se uresničujejo v besedilih, »lahko obravnavamo z različnih

stališč, in sicer: kdo ustvarja besedila posameznih zvrsti, komu so namenjena, v

čem je njihova posebna vloga, katere strukturne značilnosti imajo, ali stopajo pred

nas v govorjeni ali pisni podobi, vezani ali nevezani, ali neposredno ubesedujejo

predmetnost ali pa so reprodukcija že ubesedene predmetnosti ipd.« (Toporišič

2000: 13–14).

5.2.1.1 Socialne zvrsti

V slovenski slovnici Toporišič (Toporišič, 2000: 14) deli socialne zvrsti na dva

dela, in sicer na nadzvrsti: knjižni in neknjižni jezik. Knjižni jezik, ki je najbolj

uzaveščena zvrst slovenskega jezika, govorno in pisno gojimo kot vsenarodno

sredstvo sporočanja. Njegova današnja norma je »predpisana za rabo v besedilih

vseh knjižnih funkcijskih zvrsti in je zajeta v glasoslovju, pisavi, oblikah, zvezah in

besedju«. Knjižni jezik ima strogo (zborno) in manj strogo (knjižno pogovorno)

zvrst (SP 2001: 125).

Neknjižni jezik se deli na pokrajinske pogovorne jezike (zemljepisna nadnarečja)

in zemljepisna narečja. Sem se uvrščajo še spremljevalne socialne podzvrsti:

interesne govorice (sleng, žargon, latovščina), starostne zvrsti (otroška,

mladostniška, odrastlostna, starčevska), spolnostni (moška, ženska), vitalnostni

(živa, papirnata), interesnozdružbena (družinska, dvoriščna, šolska, delovnostna,


17

športna, rekreacijska), izobrazbenostna (predšolska, osnovnošolska, srednješolska,

višješolska, univerzitetna), stanovska (kmečka, delavska, mestna, plemiška),

stvarnostna (dejstvena, umiselna) (Toporišič 2000: 13).

Sociolingvistika imenuje razlike po posameznih družbenih skupinah, ki so lahko

fonološke, oblikoslovne, skladenjske in leksikalne, jezikovne variante. V njih se

kaže socialna diferenciacija. Vplivanje knjižnega standarda na dialekt, predvsem v

leksiki, se v slovenskem jeziku najpogosteje kaže skozi medije. V izrazni podobi in

oblikoslovju gre za vpliv dialekta na knjižni standard. Jezikovne variacije se

izražajo tudi v stilih: intimni stil (družina, sošolci, prijatelji), normalni stil (delovno

mesto, rekreacija, družabno srečanje), visoki stil, ki je prefinjen in nenaraven

(umetnostna besedila ipd.). Na njihovo rabo vplivajo izobrazba govorca, težnja po

prestižnosti, zunajjezikovne razmere ipd. (Unuk 1997: 21).

Skubic (2003: 239–245) v svoji analizi Jezikovna zvrstnost in sociolekti, Odziv na

rešitve v Slovenskem pravopisu 2001, glede klasifikacije zvrstnosti jezika odpira

nova vprašanja. Ugotavlja namreč, da so v Slovenskem pravopisu zvrstne oznake

glede na delitev zvrstnih snopov, in sicer v uvodu v pravopisno poglavje, razdeljene

nekoliko drugače, kot bi pričakovali. Zvrstni snopi so tam namreč razdeljeni na

socialne, funkcijske, časovne, mernostne in prenosniške zvrsti. V nadaljevanju, pri

razdelitvi zvrstnih oznak, se delitev spremeni. Glede na zapisane obrazložitve

postanejo prenosniške zvrsti podrazdelek socialnih. Pojasnjeno je na primerih:

prvine, ki so označene z neknj. pog., se uporabljajo »zlasti v govornih stikih«,

označene z neobč. pa domnevno v pisnih. Izmed oznak, ki jih najdemo v

Slovenskem pravopisu, se izpostavlja npr. izobrazbeno. Oznaka opozarja na rabo

ljudi, »ki v svojem izražanju kažejo na določeno višjo izobrazbo«. Navaja še

oznako mestne govorice, ki je pojasnjena z geografsko-socialno umeščenostjo kot

»značilna za večja mestna okolja«, čeprav pri pregledu sicer zelo redkih prvin (npr.

familija, papa, oma ipd.) ugotavlja, da gre bolj kot za izražanje zgolj mestnega

prebivalstva za izražanje meščanstva kot družbenega sloja. Za izražanje mestnega

prebivalstva je bolj tipična oznaka neknjižno pogovorno. Analiza torej dokazuje, da


18

pravopis med socialne zvrsti ne vnaša več le osi dialekt–knjižni jezik, pač pa tudi

prvine sociolekta.

5.2.1.2 Funkcijske zvrsti

Funkcijske zvrsti služijo različnim uporabnostnim namenom. Toporišič (2000: 27)

jih poimenuje tudi področne. Ubesedujejo namreč predmetnost različnih področij

človekovega udejstvovanja. Po njegovem ločimo štiri funkcijske zvrsti:

praktičnosporazumevalno, strokovno, publicistično in umetnostno. Razdeljene so

še na podskupine: strokovna se deli na praktičnostrokovno, strokovno, poslovno,

poljudnoznanstveno in znanstveno, umetnostna pa na prozo, dramatiko in poezijo.

Osrednjo vlogo ima praktičnosporazumevalna zvrst, v katero se človek že nekako

rodi in posledično iz nje usvaja preostale tri. Praktičnosporazumevalni jezik se

uporablja v vsakdanjih pogovorih, poročilih, naznanilih, obvestilih, v preprostih

opisih in pripovedovanjih. Uporabljamo ga skoraj vsi (Toporišič 2000: 27–28).

5.2.1.3 Prenosniške zvrsti

Prenosniške zvrsti so pomemben dejavnik sporazumevanja. Glede na prenosnk, v

primeru da se piše ali govori, se v Slovenski slovnici omenja različnost besedila. V

besedilu se namreč jezik lahko uresničuje pisno (dobiva vidno oz. otipno podobo)

ali glasovno (dobiva slušno podobo). Jezik je torej lahko zapisan ali govorjen

(Toporišič 2000: 32).

Govorni jezik, tj. sporazumevanje s slušnostno uresničitvijo, je ena izmed temeljnih

pojavnosti jezika. V govorjeni obliki se človek najprej nauči tudi maternega jezika,

in sicer spontano. Govorjenje je po navedbah Unuka (1997: 22) lahko prosto ali po

vnaprejšnji pripravi. Prosto govorjenje je vsakdanji pojav. Je oblika govora, ki ga

odlikujejo predvsem stik s poslušalcem, pristnost in živost. Ni strogih pravil

ubesedovanja. Izstopa nekaj značilnosti: izbira skladenjskih vzorcev in ubeseditev


19

vsebine potekata v trenutku govorjenja, med govorjenjem se menjata časovna in

prostorska perspektiva, besedilo čustveno zaznamujejo in intenzivirajo ponovitve,

zamolki, poudarjanje, med povedmi ni jasno določenih mej, začeti skladenjski

vzorec se ponavlja, prekinja, spreminja, dopolnjuje, pogosta je inverzija, osebek in

povedek sta na koncu stavka idr. Strožja pravila ubesedovanja veljajo za govorjenje

po vnaprejšnji pripravi. Govor si najprej zapišemo. Takšne oblike govorjenja so

branje, deklamacije, spominsko obnavljanje ipd. (Unuk 1997: 22).

Pisni jezik oziroma sporočanje prek pisnega prenosnika je v nasprotju z govorjenim

natančnejši in bolj dodelan. Zapisana besedila je mogoče prebrati kadarkoli in

kjerkoli, neodvisno od časovne in prostorske razdalje, mogoče ga je večkrat

reproducirati, lažje dojeti idr., nima pa neposrednega stika s tvorcem besedila. To

je lahko včasih tudi nejasno ali dvoumno. S pisnim jezikom se vzpostavlja

standardizacija jezika (Unuk 1997: 22).

5.2.2 Sociolekti

Sociolekt je jezikovni termin s sopomenkama socialni dialekt oz. socialna jezikovna

varianta. Gre torej za »zvrsti kakega jezika glede na socialno diferenciacijo in

družbeno vlogo, ki jo imajo v jezikovni skupnosti« (Unuk 1997: 19).

Sociolekti oziroma govorice družbenih skupin, kot jih poimenuje Irena Stramljič

Breznik (2007: 183), »jezikovno odražajo nenehno težnjo po priznavanju lastne

posebne perspektive in sistema družbenih vrednot«. Na njihovo oblikovanje

vplivajo različni dejavniki, kot so spol, družbeni sloj, življenjski stil ipd. Sodobne

sociolingvistične raziskave opredeljujejo kot izrazit sociolekt starostnih in ožje

interesno povezanih skupin sleng. Ta se na zanj osrednjih prvinah, tj. besedni igri,

medjezikovnosti, disfemizmu, hitro širi in spreminja. Temeljni vzrok za to je pojav

novih oblik medijev, kot je npr. splet. Slengovske jezikovne prvine se zaradi

množične dostopnosti pomikajo iz zaprtih in obrobnih družbenih sporočanjskih

položajev v javne in množične. V svojem prispevku Slovenska slengovska


20

frazeologija danes še navaja pomembno ugotovitev Gjurina (v Stramljič Breznik

2007: 185), obravnava posebne vrste slenga: družinski, otroški, mladostniški,

splošni, publicistični in sleng člankarjev v zabavnorevialnem, bulvarnem tisku.

Spregledati ni mogoče mladostniškega slenga, ki vključuje tudi najstniškega idr.,

ter se najintenzivneje razvija. Govori pa se tudi že o internetnem slengu. Razvil se

je pri sporazumevanju po sms-sporočilih, elektronski pošti in klepetalnicah

Internetni sleng vključuje veliko kratic, ki so pogosto angleške, danes že tudi

poslovenjene ali kombinirane (Stramljič Breznik 2007: 183–185).

5.2.2.1 Vrste sociolektov

Sociolekte podrobno obravnava Skubic (2003: 297–320) v svojem prispevku

Sociolekti od izraza do pomena, zato smo njihovo diferenciacijo povzeli po njem.

Glede delitve si postavi dve tezi: Oblikovanje sociolekta lahko poteka na podlagi

različnih delitev govorcev v skupine. Sociolekt se oblikuje kot posebna vrsta jezika,

ki je »utemeljena na življenjskih (tudi sporočanjskih) razmerah skupin govorcev

(Bourdieu v Skubic: 297–320), še posebej pa na njihovem posebnem pogledu na

svet (Vološinov, Bahtin v Skubic, 2003: 297–320)«. Druga in pomembnejša je

delitev sociolektov na osi, »ki jo tvori odnos dane skupine do dominantne kulture v

družbi« (Skubic 2003: 297–320) .

V vsaki družbi je torej toliko sociolektov, kolikor je v njej v danem trenutku skupin,

ki razvijejo ustaljen način komuniciranja, in sicer za potrebe izražanja lastne

posebne perspektive in sistema vrednot. Na specifiko družbene perspektive

najintenzivneje vpliva delitev na družbene razrede. Zaradi neposredne možnosti

uveljavljanja posameznikovih želja, odnosa do dominantne družbene kulture in

dominantnega praktičnega čuta družbe kulturni, materialni in socialni kapital

pomembno vplivajo na način posameznikove eksistence (Skubic, 2005: 173).

Sociolekte Skubic (2005: 173–185) loči tudi glede na različne dejavnike:


21

1. Sociolekte starostnih skupin – starost je pomemben dejavnik pri družbeni

razplastenosti govora.V razvoju posameznikovega odnosa do sociolekta

Chambers (v Skubicu 2005: 174–178) loči tri faze: fazo otroštva, fazo

odraščanja in fazo odraslosti. V fazi otroštva je pomemben vpliv vrstnikov

in družine. Otroci že takoj, ko obvladajo jezik, razumejo tudi družbeno

razplastenost jezika in znajo z njo tudi manipulirati. Vpliv vrstnikov, ki

postane kmalu dominanten, se najizraziteje kaže v primeru otrok preseljenih

staršev. Ti otroci hitro izgubijo značilnosti govorice staršev in prevzamejo

sociolekt vrstnikov. V fazi odraščanja mladostniki razvijejo celovite

subkulture, na katere ima pomemben vpliv industrija zabave, ki je

osredotočena nanje. Pri tej starosti gre za izredno občutljivost za mnenje

vrstnikov. Formirajo se lastni jeziki generacijskih skupin, izrazito ekscesne

narave. Na osnovi lastnih, alternativnih vrednot si pogosto načelno

prizadevajo preseči družbene delitve, ki so značilne za odrasle. Faza

odraslosti se pojavi z vstopom mladih na trg delovne sile, ki se hkrati izraža

tudi kot »jezikovni trg«. Umikati se začne alternativni, ekscesni sociolekt,

nadomesti ga ustrezni neekscesni oziroma pri določenih skupinah

postekscesni sociolekt, tj. ekscesni sociolekt, ki se je »prodal«. V tej fazi

postane pritisk kulturnega jezika kot ideala največji, predvsem zaradi

poslovnih stikov z drugimi ljudmi pri določenih poklicih. Ti imajo lahko

vpliv tudi na sociolekte govorcev, ki pa niso pripadniki višjih družbenih

skupin (npr. uslužbenci za okenci, uslužbenci pri delu z občani idr.).

2. Sociolekti spolov – raba jezika je diferencirana tudi po spolu. Po prvih

raziskavah Labova (v Skubicu 2005: 179–180) so ženske v Ameriki bolj

izrazito uporabljale nestandardne fonetične variante kot moški, a so svoj

govor v »skrbnem govoru« popravile v smeri proti standardni izreki, prav

tako bolj kot moški. Za odkrite družbenojezikovne vrednote so po njegovih

ugotovitvah ženske dojemljivejše kot moški. Nasprotna Labovi je trditev

Trudgilla (v Skubicu 2005: 179–180), ki trdi, da ženske v nižjih družbenih

razredih že na splošno uporabljajo bolj standardne fonetične variante kot

moški. Milroy (v Skubicu 2005: 179–180) glede na ugotovitve drugih meni,

da se od moških bolj pričakuje, da bodo ohranjali obrobni sociolekt v vseh


22

situacijah. Pri njih se namreč lojalnost lokalnim vrednotam precej bolj togo

ocenjuje kot pri ženskah, ki lahko uporabljajo tudi kultivirane različice (za

moške »premehkužne«). Omembe vredne so eksplicitne zapovedi družbe,

tako imenovane spolske vloge – zapovedi v obliki izrekov kot »To se za

žensko ne spodobi« ipd. Splošno rečeno se torej v družbi od žensk pričakuje

večja kultiviranost, manj robat govor. Na razlike med spoloma v rabi

diskurzivnih strategij se je osredotočila druga vrsta raziskav. Fischmanova

(v Skubic 2005: 179–180) je namreč ugotovila, da ženske vnašajo v pogovor

bistveno več organizacijskega napora kot moški, ki podajajo informacije

bolj neposredno. Npr. za pridobitev informacij in kot sredstvo za

spodbujanje odziva ženske postavljajo bistveno več vprašanj. Ženske med

poslušanjem uporabljajo več povratnih signalov (»a res«, »ja«), ki izražajo

spodbudo k nadaljevanju, kot moški, ki teh signalov uporabljajo bistveno

manj in so običajno znak nezanimanja. Medtem ko moški podajajo

informacije v obliki preprostih izjav, se ženske na izjave odzivajo z

dodatnimi poizvedovanji ali pripombami. Moški prekinjajo sogovornika

bistveno pogosteje kot ženske. Ženske so preprosto bolj osredotočene na

negovanje družbenih vezi.

3. Življenjski stili in jezik – pri oblikovanju identitete se posameznik v času

hitrega tehnološkega napredka sooča tudi s hitrimi spremembami možnosti

in zahtev. Danes lahko govorimo o veliki družbeni mobilnosti, o

postindustrijski družbi. Posameznik ne pričakuje, da bo lahko vse življenje

nastopal v isti vlogi, ohranjal enake vrednote, opravljal isti ali vsaj enak

poklic. Od njega se pričakuje, da bo aktivno vodil »identitetno politiko«

(Ule, Luthar v Skubic, 2005: 181). »Še nikoli v zgodovini ni v družbi toliko

različnih življenjskin stilov nujno potrebovalo toliko različnih simbolnih

sredstev za samoizraz«. V postmoderni je za življenjske stile značilna

izrazita estetizacija. Tako lahko govorimo tudi o estetizaciji jezika. Kljub

liberalizaciji na področju družbenih identitet, večji odprtosti sociolektnih

skupin ostaja pojem družbenega razreda relevanten, in sicer kot vpliv

primarne socializacije ter zaradi vztrajnega ohranjanja kapitalske ločnice.

Nekatere skupine se iz različnih razlogov še zmeraj ne morejo ali nočejo


23

pridružiti novim družbenim formacijam. Z življenjskimi stili namreč

fragmentacija družbe uničuje nekdanji občutek kolektivne pripadnosti,

varnosti, ustaljenosti. Za mnoge skupine je značilno še vedno vztrajanje v

okviru tradicionalnih sociolektov – obrobnih ali kulturnih. Z večjo

sprejemljivostjo življenjskih stilov in sociolektov se postavlja v

problematičen položaj vloga ekscesnega. Ekscesno bi namreč lahko

izgubilo »globino čustvovanja«, ki je bistveno za njegovo funkcijo, in

postalo benigen kliše.

4. Eksplicitne ideološke drže – so zadnji dejavnik razdelitve sociolektov. Če

sociolekte razumemo kot izraze vrednotnih in kognitivnih sistemov

družbenih skupin, potem sistem posameznikovih prepričanj nikakor ne

more biti vedno le stvar družbene perspektive. Pogosto je lahko tudi stvar

razmišljanja in odločitve. To lahko povzročita ali naivnost ali

»komunikacijski razum«. Tu ne gre le za stvar izbire življenjskega stila, pač

pa za izbiro verskega, političnega in splošnega družbenega stališča (Skubic,

2005: 173–185).

5.2.2.1.1 Kultivirani, obrobni in ekscesni sociolekti

Načini govorjenja se lahko delijo tudi po družbenih slojih oziroma statusnih

skupinah. V okviru te delitve se konkretne skupine definirajo same po lastnih

kriterijih, ki so vedno povezani z odnosom do dominantne (jezikovne) kulture

(Skubic, 2005: 185).

Glede na odnos do dominantne kulture deli Andrej Skubic (2004: 297–320)

sociolekte v tri osnovne skupine:

A. Kultivirani sociolekti »se opirajo na dominantno kulturo v družbi«, jo

ustvarjajo in v njej živijo. H kultiviranim sociolektom lahko umestimo

tradicionalno govorico več vrst skupin. Sem torej lahko štejemo večino

govorcev nad določeno količino različnih vrst kapitalov, predvsem

kulturnega. Srednji razred se loči od spodnjega. Kultivirani sociolekt je tudi


24

najobičajnejši in kompromisni izraz za geografsko premaknjene govorce. Ti

se hočejo znebiti zaznamovanosti s svojo prvotno govorico, a se z novo ne

identificirajo dovolj, da bi jo začeli uporabljati. Za njih je optimalna izbira

regionalno manj zaznamovanega kultiviranega sociolekta. Omenjeni

sociolekt je značilen tudi za govorce, ki so se socialno povzdignili, a ne

izberejo nadkultiviranega sociolekta, ker se v svoji novi družbeni skupini še

ne počutijo dovolj gotovi. Načelo kultiviranih sociolektov je evfemizem. Ta

družbeni sloj išče ideale v področju duha, kulture (2004: 297–320).

V svojih Obrazih jezika Skubic (2005: 186) poudarja, da kultivirani sociolekti na

določen način stremijo h kulturnemu jeziku ali celo k njegovi standardizirani

obliki. Kljub temu izraza kulturni jezik in kultivirani sociolekt ne moremo enačiti.

Slednji namreč omogoča različna odstopanja od čiste kulturne forme, dodatna

zaznamovanja, medtem ko je kulturni jezik jezik zahtevnejših govornih položajev

za vse pripadnike družbe. Od govorcev vseh družbenih skupin se zahteva določen

izraz pripadnosti v tej družbi legitimni kulturi, ne glede na drugačnost njihovih

vrednot ali govora v siceršnjem življenju. Kultivirani sociolekti so dejansko le blizu

kulturnemu jeziku, kar je določena socialna prednost njihovih govorcev v tovrstnih

situacijah, ki kulturni jezik obvladujejo bolje, bolj naravno, sproščeno (Skubic,

2005: 186).

B. Obrobni sociolekti sicer priznavajo dominantno kulturo, a se po drugi

strani zavedajo, da ta kultura vendarle »ni naša«. Družbene skupine imajo manj

družbene moči. Govorimo lahko o govorici družbenih skupin iz nižjega družbenega

sloja, ki »večvrednost« kulturnega oziroma bolj »pravilnega« jezika sicer

priznavajo, kljub izraziti lojalnosti do svojega sociolekta. Le-to zahtevajo tudi od

drugih pripadnikov iste skupine. Obrobni sociolekti so lahko podeželski, mestni in

priseljenskei obrobni (Skubic 2004: 297–320). Podeželski obrobni sociolekti se

govorijo v manjših, geografsko ločenih skupnostih. To so skupine govorcev, ki se

ukvarjajo pretežno s kmetijstvom, fizičnim delom, podpornimi dejavnostmi.

Značilna je izrazita fonetična diferenciranost, ki zaznamuje govorca kot pripadnika

ali nepripadnika skupnosti. Mestne obrobne sociolekte govori skupina govorcev


25

sorazmerno gostih mrež, ki olajšujejo preživetje v težjih razmerah. To so lahko

brezdomci ali fizični delavci ali celo bolj kvalificirani zaposleni s poklicno

izobrazbo, ki se gibljejo že v znatno večjih, socialno pestrejših kolektivih, zato so

bolj izpostavljeni množični komunikaciji. Fonetično njihove govorice niso tako

zelo zaznamovalne. Priseljenske obrobne sociolekte govorijo priseljeni tujci, ki

jezika novega okolja še niso povsem obvladali oziroma je v njem mogoče opaziti

vsaj fonetične znake maternega jezika. Njihovi potomci lahko govorijo posebne

različice, predvsem v okoljih z dovolj priseljenci. Ti imajo tam namreč največ

možnosti, da z ustvarjanjem lastnih družbenih mrež ohranjajo posebne jezikovne

repertoarje. Ti govorci torej niso izobraževani v maternem jeziku. Njihov jezik

ostaja na ravni sociolekta staršev ali je celo na tej ravni načet z jezikom okolja. Pri

teh družbenih skupinah pogosto pride do preklapljanja med maternim jezikom (za

pogovor o domačih temah) in jezikom okolja (za pogovor o dogajanju v šoli).

Pogosta je tudi uporaba izposojenih leksemov, fraz, celih ustaljenih rekel iz drugega

jezika. To so najnižje vrednoteni in najbolj obrobni sociolekti, ki so velikokrat

predmet posmeha. Njihovi govorci so zaznamovani kot tujci v skupnosti. Obrobni

sociolekti so na glasovni, slovnični in leksikalni ravni geografsko zelo razčlenjeni,

tudi do medsebojne nerazumljivosti. Njihovo načelo je disfemizem. V kultiviranem

sociolektu izraz za skrajno čustveno stisko, pomeni v obrobnih sociolektih gol izraz

za čustveno angažiranost v pogovoru (Skubic 2004: 297–320).

C. Ekscesni sociolekti ne priznavajo dominantne kulture, njeno nadomestilo je

lasten sistem vrednot: »subjektivnost namesto racionalizma, skrajnost

namesto zmernosti, hedonizem namesto duhovnosti itd.« Ironizirajo in

semantično sprevračajo druge sociolekte. Značilna je pretirana raba

jezikovnih inovacij in vulgarizmov. Izstopajo izposojenke iz drugih jezikov

(npr. iber, ludnica ipd.) in narečij (npr. žganjica), inovativne tvorjenke (npr.

špinel), arhaizmi (npr. bojda), metaforično/metonimično sprevračanje

pomena splošno znanim besedam (npr. stari za prijatelja ipd.). Načelo

obravnavanih sociolektov je torej intertekstualnost: aktivno se meša visoko

in nizko, domače in tuje, staro in novo (Skubic, 2004: 297–320).


26

Na podlagi teoretičnih spoznanj predvidevamo, da sociolekt mladih lahko

umestimo k ekscesnim sociolektom glede na vse omenjene značilnosti elektronsko

posredovanih besedil.


27

6 EMPIRIČNI DEL: SOCIOLEKT MLADIH V

ELEKTRONSKIH MEDIJIH

Besedila smo zbirali z namenom, da bi zbrali čim večje število zapisov različnih

mladih govorcev in tako na objektivni način z analizo prikazali, kako mladi s svojim

posebnim jezikom doprinašajo k »bogatenju« oziroma »siromašenju« slovenskega

jezika. Zbrali smo trideset različnih zapisov pogovorov šestdesetih različnih

udeležencev. Pri zbiranju gradiva smo bili omejeni na udeležence, ki so stari od

trinajst do petnajst let. Besedil nismo spreminjali. Gre torej za avtentična besedila.

Glavni vir celotne vsebine besedil predstavljajo zapisi anonimnih govorcev s

spletnega družbenega omrežja Facebook, manjši del, pet besedil, pa je pogovorov

prek sms-sporočil. Spletna družbena stran Facebook omogoča uporabnikom

brezplačen dostop. S povezavo na eno omrežje ali več omrežij se lahko

sporazumevajo z drugimi ljudmi z istega omrežja. Na tak način ustvarjajo nova

poznanstva, prijateljstva ali enostavno ohranjajo stik. Z ustvarjanjem profilov

posamezniki lahko objavljajo fotografije, avdio- in videoposnetke, svoje pisne

prispevke (misli, ideje, sporočila, vabila idr.). Delijo jih lahko s prijatelji, znanci

oziroma drugimi uporabniki, tj. spletnimi prijatelji, ki imajo dostop do teh vsebin.

Profili so lahko za javnost odprti ali zaprti. To pomeni, da so dostopni samo ožjemu

krogu uporabnikov, torej spletnim prijateljem. Zunanji opazovalec, kot smo v času

zbiranja gradiva bili tudi mi, nima dostopa do takšnih vsebin, kar nam je oteževalo

delo, saj naša ciljna skupina v večini nima odprtih profilov.

Besedila, ki smo jih analizirali, imajo enako oblikovno podobo, v večini primerov

gre za t. i. spletne klepete. To so zapisana besedila s prvinami govorjenih besedil,

ki so kratka. Besedila so večpredstavna, saj množice datotek, ki se pojavljajo na

internetu, nudijo uporabnikom predvajanje (zvoka, videa, animacije), gledanje

(slik), strukturiranje ali branje.

V analizi besedil smo se osredotočili predvsem na oblikovnost besedil. Osredotočili

smo se na pravopisno, grafostilistično, morfološko, skladenjsko in leksikalno

podobo jezika ter jezik udeležencev analiziranih besedil umestili v jezikovno zvrst.


28

Besedila smo sistematizirali glede na njihovo vrsto in vlogo, nato smo jih

kvalitativno in kvantitativno obravnavali po enakih merilih, predstavljenih v

preglednici 4. Vsak primer pogovora smo obravnavali kot primer besedila, ki je

različno po obsegu. Rezultate analize smo podkrepili s primeri iz posameznih

primerov besedil.

V sklepnem delu smo povzeli kvantitativne podatke in podali spoznanja.

6.1 Sporazumevanje

Obravnavana besedila so tvorba udeležencev spletnih klepetov oz. sms-sporočil,

kar pomeni, da sta vključena vsaj dva udeleženca: sporočevalec in prejemnik, ki si

sproti zamenjujeta vloge. Ko prejemnik odgovori sporočevalcu, prevzame vlogo

sporočevalca sam, prvi sporočevalec pa postane prejemnik. V obravnavanih

primerih gre torej za dvosmerni način komuniciranja.

Navajamo primer dvosmerne komunikacije:

A Povej njemi ja

B Saj san

A Bravo

B

Po primeru sodeč lahko trdimo, da gre za novodobno oziroma spletno

sporazumevanje. V naših primerih gre za sinhroni način komuniciranja, kar pomeni,

da gre za »istočasno sodelovanje v komunikacijskem procesu« (Kranjc 2003: 69–

82).

V vseh tridesetih primerih besedil je uporabljen verižni vzorec menjave vlog, saj si

vlogi sledita zaporedno (ABAB).


29

6.2 Besedilo

Besedila so po obsegu različna, običajno kratka ali zelo kratka. To niso

tradicionalna besedila, ki so, kot v svojih zapiskih s predavanj trdi Drago Unuk

(2005/06: 38), smiselna in razumljiva in imajo temeljne sestavne dele: uvod, jedro,

zaključek. Besedila, ki jih obravnavamo, so digitalni dokument na zaslonih

računalnika ali telefona, torej elektronskih medijev, zato lahko govorimo o

novomedijskih besedilih. Za lažji prikaz podobe besedil smo uporabili kopije

izvirnih besedil:

Slika 2: primer novodobnega besedila 1 (http://www.facebook.com, pridobljeno 15. 5. 2016)



http://www.facebook.com/




30

6.2.1 Vloga besedil

Glede na to, da gre za besedila, ko se nenehno ohranja zveza med tvorcem in

naslovnikom, lahko trdimo da je govornostikovna vloga temeljna vloga

obravnavanih besedil. Na to nakazuje zelo pogosta uporaba velelniških, ogovornih

in pastavčnih sredstev. Običajno se prepleta s pozivno, takrat ko govorec besedila

želi vplivati na soudeleženca, ga čustveno ganiti, o čem prepričati, npr. z objavo

fotografije, na katero se pričakuje komentar.

Mi mamo tau

To je to!

Lušni

Wuaj fala

6.2.2 Vrsta besedila

Obravnavana besedila so neumetnostna, dvogovorna, subjektivna, zasebna,

neuradna, praktičnosporazumevalna in tudi čustvena, saj je večina pogovorov

čustveno obarvanih.

Pojavi pa se nam prvo vprašanje pri določitvi vrste besedil glede na prenosnik. V

našem primeru gre za spontana besedila, odziv naslovnika je sprotni, sproti se

dopolnjujejo, ponavljajo, pojavljajo se v neknjižnem jeziku. Imajo torej vse

značilnosti govorjenih besedil, čeprav so zapisana. Obravnavamo jih lahko kot

zapisana besedila s prvinami govorjenega jezika. Recimo jim govorno-pisna

besedila.

Stara iden jas spat ka me glava ubija

Nočko

o Okej nočka


31

6.3 Grafična podoba

Jezik, ki ga uporabljajo tvorci obravnavanih besedil, se že ob prvem pogledu na

besedilo precej razlikuje od standardne slovenščine. Razlog za to je sodobna

tehnična sposobnost medija, v katerem poteka sporazumevanje in daje tvorcem

različne možnosti oblikovanja besedil. Besedila nastajajo sproščeno, posredujejo se

hitro in brez popravkov.

Na podlagi podrobne analize besedil je mogoče povzeti nekaj splošnih značilnosti

jezika mladih v elektronskih medijih, ki so v nadaljevanju predstavljene s

konkretnimi primeri.

Podrobno analizo besedil smo predstavili v preglednici 4.

ZAPOREDNA

ŠTEVILKA

PRIMERA BESEDILA

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

PRAVOPISNA

PODOBA

neupoštevanje velike

začetnice

x x x x x

neupoštevanje ločil x x x x x x x x

neupoštevanje pisanja

skupaj ali narazen

x x x

ponavljanje črk x x x x

Redukcija x x x x x x

Prevzemanje x x x x x

GRAFOSTILISTIČNA

PODOBA

Emotikoni x x x x x x

druga pisna znamenja x x x x x

MORFOLOŠKA

PODOBA

zlogovne krajšave x x

kompleksne krajšave x

Akronimi x

»se nadaljuje«


32

»nadaljevanje«

ZAPOREDNA

ŠTEVILKA

PRIMERA BESEDILA

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

SKLADENJSKA

PODOBA

intenzifikacija x x x x x

- stopnjevanje x x

- nizanje izraznih

sredstev

x x x x

ekspresivnost x x x x x x x x x x

- elipsa x x x x x

- podvojitve

veznikov,

členkov

x x x x x x x x x x

- medmeti x x x x x x x x x x

LEKSIKALNA

PODOBA

Večjezičnost x x x x x x x

Narečnost x x x x x x x x x x

neologizmi

variantnost x x x x x x x x

ZVRSTNOST JEZIKA

knjižni jezik x x x x x x

neknjižni jezik x x x x x x x x

- sleng x x x x x x x x

ZAPOREDNA

ŠTEVILKA

PRIMERA BESEDILA

11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

PRAVOPISNA

PODOBA


začetnice

x x

neupoštevanje ločil x x x x


skupaj ali narazen

ponavljanja črk x x x x x

Redukcija x x x x

prevzemanje x x x

GRAFOSTILISTIČNA

PODOBA

Emotikoni x x x x x x x x x

druga pisna znamenja x x x x

»se nadaljuje«


33

»nadaljevanje«

ZAPOREDNA

ŠTEVILKA

PRIMERA BESEDILA

11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

MORFOLOŠKA

PODOBA

zlogovne krajšave x x x

kompleksne krajšave

Akronimi x x x x x x x

SKLADENJSKA

PODOBA

intenzifikacija x x x x x x x x

- stopnjevanje x x x

- nizanje izraznih

sredstev

x x x x x x x x

ekspresivnost x x x x x x x x x

- elipsa x

- podvojitve,

veznikov,

členkov

x x x x

- medmeti x x x x x x x x

LEKSIKALNA

PODOBA

večjezičnost x x x x x x x x

Narečnost x x x x x x x x

neologizmi x x

variantnost x x x x x

ZVRSTNOST JEZIKA

knjižni jezik x

neknjižni jezik x x x x x x x x x x

- sleng x x x x x x x x x x

ZAPOREDNA

ŠTEVILKA

PRIMERA BESEDILA

21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

PRAVOPISNA

PODOBA


začetnice

neupoštevanje ločil x x


skupaj ali narazen

x

ponavljanje črk x x x

Redukcija

prevzemanje x x x

»se nadaljuje«


34

»nadaljevanje«

ZAPOREDNA

ŠTEVILKA

PRIMERA BESEDILA

21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

GRAFOSTILISTIČNA

PODOBA

emotikoni x x x x x

druga pisna znamenja x

MORFOLOŠKA

PODOBA

zlogovne krajšave x x x

kompleksne krajšave x

akronimi x x x x

SKLADENJSKA

PODOBA

intenzifikacija x x

stopnjevanje x

- nizanje izraznih

sredstev

x

- ekspresivnost x x x x x x x x

Elipsa x x x

- podvojitve

veznikov,

členkov

x x x x x x

- medmeti x x x x x x x

- LEKSIKALNA

PODOBA

večjezičnost x x x x x x x

narečnost x x x x x x

neologizmi

variantnost x x

ZVRSTNOST JEZIKA

knjižni jezik x x

neknjižni jezik x x x x x x x

Sleng x x x x x x x x x

- Preglednica 4: Analiza besedil

6.3.1 Pravopisna podoba

Za besedila mladih v elektronskih medijih je značilna nestandardna ortografija

oziroma pravopisna podoba. Večji del besedil je zapisan v pogovornem jeziku,


35

narečju ali slengu, knjižnega zapisa je zelo malo. Njegove prvine smo našli le v

devetih primerih od skupno tridesetih. V omenjenih primerih smo analizirali

značilnosti, kot so: neupoštevanje velike začetnice, ločil ter pisanja skupaj oz.

narazen. Ugotovili smo, da so najpogosteje neupoštevana ločila:

Hvala

Kje si ti

Joj

Da

Dobra

Eh ne laži

Redkeje se pojavi neupoštevanje velike začetnice. Sklepamo, da zato, ker nam že

tehnična možnost samega medija ob preskoku v novo vrstico omogoča, da se beseda

ob začetku nove povedi izpiše z veliko. Vseeno pa se tu in tam posebnosti v zapisu

še pojavljajo, pogosto, ko se pojavi lastno ime med besedilom ali pa gre za

enovrstično besedilo:

za vedno?

kdaj greste vi?

mhm

isto ogledalo

pa vi tamar?

Včasih se v knjižnem zapisu povedi zgodi, da ni upoštevano pravilo pisanja skupaj

oz. narazen:

Nevem več res

20minut peš ker nimam motorja doma

Opažamo, da se kljub knjižnemu zapisu besed ob eni pravopisni posebnosti pojavi

še druga, običajno povsod manjka ločilo. Zaradi okoliščin nastajanja besedil se tu

in tam pojavi tudi tipkarska napaka:

bom klicu prjatla če me peljw


36

V navedenem primeru se pojavi tuja črka »w« namesto »e«, ker na tipkovnici

računalnika stoji na njeni levi strani. Vprašanje pa je, ali gre res za napako. Če gre

za zapis izraza »peljaw«, gre najbrž za reduciranje do mere, ko je besedilo še

informativno razumljivo oz. berljivo.

Jezik mladih je izrazito ekspresivno obarvan. Mladi npr. svoje izjave radi čustveno

poudarijo. Ena od značilnosti nestandardnega, torej pogovornega oziroma

narečnega zapisa, ki nakazuje na čustveno zaznamovanost besedil, je podvajanje

črk, posebej samoglasnikov, največkrat zadnjih:

Ajdii Ajaa no lepu

Okiii Nove dogodivščineee

Heej Komaj čakan srednjooo

Ehh OooooooooooO

Gree Falaa

neeej

V besedilih je izrazita fonetičnost, značilen je torej fonetični zapis besed:

use, končau, pojedu, pou, čaki mau, klicu, pru, ču, mislo, vijo, lepu, pogledo, vuni,

pobrsko. Deli besedila so sicer lahko napisani tudi kot zapis v standardnem jeziku,

a so redki in so odvisni od teme: takoj, šoli, hvala, gremo, uživaj, pozdravi, ne, ja,

tekmo, babico, idr.

Vuni sem

Ja pač za pru maj najbr pol pa takoj po šoli

Ajd uživaj pozdravi jih…

Samoglasniki, in sicer nenaglašeni, se pogosto izpuščajo. Govorimo o t. i. redukciji

samoglasnikov:

velik, sm/sn, ulet, vrjetn/vrjetno, drugač, tak, kak, dijo, učit, kolko, nekak, pozabla,

dnar, bejb


37

Posebej pozorni smo bili na angleške besede, ki so v obravnavanih besedilih pogost

pojav. Nekatere so zapisane v skladu s slovensko izgovorjavo. V tem primeru lahko

govorimo o prevzemanju besed, in sicer o prilagajanju v zapisovanju (ob branju pa

tudi v izgovorjavi) zaradi poenostavljanja. Gre za besedišče, ki je splošno znano oz.

rabljeno v mladostniškem slengu ali v širši populaciji: imena znamk ali izdelkov;

poimenovanja za tehnologijo, zabavo, subkulturo ipd. Navajamo nekaj primerov

takšnih besed, ki smo jih opazili v besedilih:

mek : McDonalds V mek sm šov 1. V tem letu

okej/oki/oke : ok Okej hvala ti

sori : sorry sori, love

haj : hi Haj

fejkaš : fake Fejkaš opis

bejb : baby Fala bejb

ajfon : iphone Hjao vržen ajfona resno

linkeri : link Ej mi pošleš prosin linkere od ang

šit : shit Eh šit

6.3.2 Grafostilistična podoba

Pri analizi grafostilistične podobe smo upoštevali rabo emotikonov in drugih

izraznih sredstev v besedilih. Tako z emotikoni kot tudi drugimi izraznimi sredstvi

(*, ???, !!!, … itd.) njihovi uporabniki intenzivneje »izražajo svoje čustveno stanje,

čustveni odnos do prejemnika ali predmeta obravnave. Na ta način besedila

ekspresivno obarvamo« (Mesarić 2005: 70). Emotikoni predstavljajo v besedilu

petindvajset odstotkov celotnega besedila, medtem ko druga izrazna sredstva slaba

dva odstotka. Emotikoni lahko stojijo kjerkoli v besedilu. Največkrat stojijo na

koncu povedi, za ločilom ali namesto njega. Pogosto se nizajo, kar pomeni, da je

izražanje čustvenega stanja ali vrednotenja samo še bolj intenzivno.

Usee najbolšeee matic velik sreče pa ljubezni pa pač use kar si sam želiš

Mah sej ni treba sej se v pondelk vidmo


38

Aja nimam cajta

Np

slike pa so retard

brb

Znaš ka je pomlad kda ti sobi brni kak na letališči

Za vedno?

Za vedno!

Na koncu povedi običajno stojijo tudi druga izrazna sredstva (znaki za ločila,

simboli iz logike, matematični simboli ipd.), rabo najpogostejših navajamo v

primerih:

kaj je ojačevalec ???

Luki ti še maš fraj eno karto???

Kaj pa te???

Kok pa maš do s sm*

Opažamo, da se najpogosteje pojavljajo izrazna sredstva v obliki vprašajev, ki se

nizajo. V navedenih primerih gre za intenzivnost zanimanja o določeni temi. Tu in

tam se emotikoni pojavijo sredi povedi ali stojijo kar namesto nje. V tem primeru

uporabniki sporočajo samo z emotikoni, saj udeleženci pogovorov natančno

poznajo njihov pomen.

Bo nekak ti?

A Np

B

A Za 165 dni maš rd

B

A Povej njemi ja


39

B saj san

A Bravo

B

Emotikoni v besedilih še zdaleč niso samo v obliki smeškov, nasmejanih rumenih

obrazkov. Pojavljajo se v različnih oblikah, ki so posebne za družbena omrežja in

jih uporabljajo mladi uporabniki. V obravnavanih besedilih se ob rumenih obrazkih

različnih oblik pojavljajo še naslednji emotikoni, ki se nizajo drug za drugim, včasih

tudi brez smiselnega pomena, pogostokrat ne najdemo določljive pomenske

povezave med njimi. Najpogosteje uporabljeni emotikoni v besedilih so npr.: ,

, , , , , , , , , , . , , idr. Gre za ikonografe, ki

nastopajo v vlogi emotikonov.

Nočko

Okej nočka

ah sweety veš da yours

Lepiki

Po tebee

Lysm

lysm2

Lepivi

Falaa

love

Love!


40

Emotikoni delujejo ikonografsko, pomeni da obstaja analogija med samo slikovno

upodobitvijo, tj. emotikonom, in vsebino, ki se z emotikonom posreduje ali se na

njo kaže. Ker so slikovne narave, ni mogoče enoznačno razvezati pomena, zajetega

v emotikon, pač pa je ta v neki osrediščeni splošnosti pomena.

Npr. izraža oz. kaže na pomen obljube, zvestobe. Na kaj se vsebovana zvestoba

nanaša, ugotavljamo iz celote besedila: prijateljstvo, ljubezen, stik, pripadnost

skupini.

Ko gre za nize emotikonov ( ) se nebesedno izraža, pogosto

ponavlja sestavljenost kakega odnosa (zaljubljenost, prijateljstvo, pripadnost), ki

se nekako estetizira in stopnjuje, npr.: Bjutiša dva .

Navajamo nekaj najpogosteje uporabljenih emotikonov in njihov pomen

Z emotikoni, zlasti pa z nizi emotikonov se izraža stopnjevani odnos, čustvo,

vrednotenje. Pomembna je intenziteta, ki je vsebovana v emotikonu.

Emotikoni niso vezani na znanje konkretnega jezika, ker so ikonografski in njihov

pomen izhaja iz enoznačnega predstavljanja, tako da so v sporazumevanju

mednarodni.

V preglednici 5 navajamo nekaj najpogosteje uporabljenih emotikonov in njihov

pomen:

Bjutiša dva

zaljubljenost

okrepljena zaljubljenost

sporočanje (o zaljubljenosti) vsemu svetu

poljub (izraz ljubezni)

zaklinjanje (zaklenjeno za večno)

slavljenje (ob ljubezni zaljubljenosti)

obljuba zvestobe

Slika 5: Nizanje emotikonov in njihov pomen v besedilu


41

EMOTIKON ANGLEŠKI

POMEN

SLOVENSKI POMEN

cool heart razbijajoče srce

in love zaljubljen

eahrt svet

blowing a heart kiss pošiljati zaljubljen poljub

purple heart biti nekomu atraktiven/glamurozen

smiley face nasmejan/vesel

crying tears of joy solze sreče

heart as a gift podarjeno srce

broken heart zlomljeno srce

sparkling heart peneče srce

ring prstan

closed lock zaklenjeno

clinking bears nazdraviti s pivom

blushing zardevati

Preglednica 5: Izbor najpogosteje uporabljenih emotikonov in njihov pomen (http://www. symbols-

n-emoticons.com/p/facebook-emoticons-list.html, pridobljeno 15. 8. 2016).

6.3.3 Morfološka podoba

Na seznamu vseh uporabljenih besed, ki jih uporabljajo mladi, najdemo slabih osem

odstotkov takih, ki so okrajšane. Nekatere so sestavljene iz črkovno-številčnih

kombinacij, iz kombinacij črk in števk ter obratno, druge iz zlogov. Najpogostejše

so okrajšave, ki jih imenujemo akronimi. Nekatere izmed njih so tudi posebne za

družbeno omrežje. Večina jih je nastala iz angleških besed.

Seznam okrajšav, ki smo jih našli v obravnavanih besedilih, in njihov pomen

navajamo v preglednicah 6, 7 in 8.


42

A. AKRONIMI

AKRONIMI POMEN V ANGLEŠKEM

JEZIKU

POMEN V SLOVENSKEM

JEZIKU

NP no problem brez/ni problema

OMG o my god o moj bog

LY love you ljubim te/rad te imam

LYSM love you so much zelo te ljubim/imam rad

TY thank you hvala

BRB bee right back takoj bom nazaj

TYT take your time vzemi si čas

WB welcome back dobrodošli nazaj

RD / rojstni dan

FB facebook Facebook

LOL laughing out loud smejem se naglas

BTW by the way mimogrede

WTF what the fuck kaj za vraga/kaj (to) zajebava

Preglednica 6: Seznam akronimov in njihov pomen

V besedilih se pojavi samo en akronim, ki je sestavljen iz slovenske besede, RD:

rojstni dan. Vsi ostali so nastali iz angleških. Vsi so zapisani spontano, z malimi

tiskanimi črkami, oziroma je začetnica lahko zapisana z veliko, ker tehnika mediju

omogoča, da to stori avtomatično. Navajamo nekaj primerov uporabe akronimov:

Za 165 dni maš rd

A brb

B Tyt

A back:)

B Wb

A Ty


43

B Np

Fala ljubezen ly more

B. ZLOGOVNE KRAJŠAVE

ZLOGOVNA

KRAJŠAVA

POMEN V

ANGLEŠKEM JEZIKU

POMEN V

SLOVENSKEM

JEZIKU

Min / minut

zkj/zk / zakaj/zaka

By bye adijo

Perf perfect perfektno/odlično

Bby baby draga

Mybe maybe mogoče

nvn/nwm / neven/ne vem

Fix fix fiksno/dokončno

Tnx thanks hvala

Sry sorry oprosti

Preglednica 7: Seznam zlogovnih krajšav in njihov pomen

Pretežni del uporabljenih zlogovnih krajšav je prav tako iz angleškega jezika. V

seznamu najdemo tri okrajšave, ki so nastale iz knjižne oziroma neknjižne

slovenščine: min, zkj/zk in nvn/nwm. Okrajšave za besede zakaj in ne vem so

uporabljene v različnih variantah, tvorjene so torej enkrat iz knjižnega, drugič iz

neknjižnega jezika. Ena izmed teh, nwm predstavlja posebnost v primerjavi z

drugimi, ker je v zapisu kratice uporabljena črka iz angleške abecede. Primeri

uporabe zlogovnih krajšav:

A Sn mislo da še maš A kolko pa tisto prije???

B Nah sry B nwm bom jutri pogledo


44

A Ty še enkrat bby A Kama pišen

B Np bby B Pač sek

Omg perf

C. KOMPLEKSNE KRAJŠAVE

KOMPLEKSNA

KRAJŠAVA

POMEN V

ANGLEŠKEM JEZIKU

POMEN V

SLOVENSKEM

JEZIKU

5krat / petkrat

ju3 / jutri

O5 / opet/spet

4you for you zate

Preglednica 8: Seznam kompleksnih krajšav in njihov pomen

Raba kompleksnih krajšav v besedilih mladih ni tako pogosta kot druge (o)krajšave,

je pa prisotna. Opažamo, da kompleksne krajšave pogosteje nastajajo iz domačega

jezika, čeprav se pojavi tudi angleška. Primeri rabe kompleksnih krajšav:

A wTF? wTf? WtF WTF? wtf

B 4you

A o5 nemaš časa?

B Nej lol

A Sm 3 na tedn mate pozim

B ja poleti pa 5krat

A Hi, idemo ju3 na pijačo?


45

6.3.4 Skladenjska podoba

Besedila, ki jih analiziramo, nastajajo v komunikaciji po internetu in se prenašajo

prek vizualnega prenosnika, strukturno gledano imajo torej obliko pogovora.

Skladenjska zgradba je torej preprosta, veliko je kratkih stavkov.

Pri analizi smo se osredotočili na stavčno zgradbo in pojave, ki stopnjujejo čustveno

zaznamovanost besedil.

Besedila sestavljajo krajše povedi, in sicer enostavčne ter pastavčne. Opažamo, da

se pojavljajo tudi večstavčne, a v večini primerov soredne. Podrednih in prirednih

večstavčnih povedi je zelo malo.

V svojem delu smo analizirali 236 povedi. Največ, torej petintrideset odstotkov

vseh besedil predstavljajo enostavčne povedi:

V meku sm Športni razred???

Pojedu sm en mcchicken Zaj nisem bla dugo ….

V mek sm sov 1. V tem letu kaj je ojačevalec???

Kje si ti bom jaz to malo pobrsko

in kam greste zdej? vuni sem

Vrjetn dam Kaj je narobe??

Se ene pou ure bomo tle Kaj je narobe??

Kok pa maš do s Fejkaš opis

kdaj greste vi? Komaj čakan srednjooo

Poleti pa 5krat Za 165 dni maš rd

Na kero greš naprej??? Sumiči

Dobra ena četrtina, torej sedemindvajset odstotkov povedi je pastavčnih. Med njimi

najdemo največ medmetnih in členkovnih, nekaj tudi zvalniških, kjer so v večini

primerov uporabljena ogovorna sredstva. Navajamo nekaj primerov, upoštevali

nismo emotikonov na koncu povedi:


46

Ajdii Wuaj Hvala

Joj Heej Da

Haha Ehh Jap

Bye Waw Ne

Hah Ooooooooo Fala

Mhm Šment Tnx

Aja ojej Love!

Enak delež, kot je pastavčnih oziroma sedemindvajset odstotkov, je večstavčnih

sorednih povedi. Izstopajo medmetne in členkovne. V primerih, ki jih navajamo, ne

dodajamo emotikonov, ki stojijo v izvirnih besedilih:

Hi, idemo ju3 na pijačo?

Hm ka se bašeš telko s toplimi sendviči?

hjao, vržen ajfona resno

Eh ne laži

haha ok

Dijo hahah

Nej, lol

ja genij

Neej nemren

nep ni še nobenega doma

Nah sry

Nah maček gre zraun

Ja haha

omg fala tiii


tamar a si končau?

Le enajst odstotkov od celote besedil, torej preostanek, tvorijo večstavčne podredne

(osem odstotkov) in priredne (tri odstotke) povedi. Tudi tokrat v primerih ne

navajamo emotikonov.


47

Aa nevem če mi bo uspelo

Bom klicu prjatla če me peljw

Že veš kdaj grete na morje??

Mi gremo vrjetno tut takoj po šoli če bomo dobili takrat termin

Sn mislo da še maš

Mah sej ni treba sej se v pondelk vidmo

Usee najbolšee matic velik sreče pa ljubezni pa pač use kar si sam želiš

Ajd uživaj golobček fajn praznujte haha

S pojavom intenzifikacije se veča intenzivnost čustvenega in drugega odnosa

tvorcev besedil. V besedilih mladostnikov, torej v obravnavanih besedilih, se

intenzifikacija izraža v povečevanju števila emotikonov oziroma njihovim

nizanjem, drugih izraznih sredstev (najpogosteje emotikonov in predvsem medmeta

ha ha, ki zaznamuje smeh in stoji pogosto namesto emotikona), rabo presežnika, ki

ga najdemo tudi v angleškem jeziku ali v kombinaciji obeh.

HAHAHAHAHHA

Nove dogodivščineee novi lidjeee

Lepivi

lynajmore

Kaj je narobe??

Aja nimam cajta

Pogosta je raba veznika pa ter členka pač, ki čustveno barvata besedilo:

ges pa ja neeej

lahko pa grema špilat kaj

Kaj pa tee?

Sem mislo da če bi šal z mano pa materjo pa seko na tekmo slovenija španija ker

mamo eno karto viška

Pa drugač

Pa gre


48

Ja pač za pru maj najbr pol pa takoj po šoli…

Usee najbolseee matic velik sreče pa ljubezni pa pač use kar si sam želiš

Pač sek

Iz besedil mladostnikov je razvidna nepopolna shematiziranost stavčne zgradbe,

pogosta je elipsa oziroma izpustnost (osebka, predloga, pomožnega glagola ipd.).

Sn mislo… In kak gre odbojka??? /jaz/, /ti/1

Zaj nisem bla dugo…zopet bolna /na odbojki/, /sem bila/

tak da ni neke /spremembe/

nove dogodivščine novi lidjeee /prihajajo/

back:) /sem/

pač sek /počakaj/

ja genij /si/

ei brb tuš /grem pod/

ja jesenski prvaki mo same zmage /imamo/

Videti je (posebej raziskave nismo usmerili v to smer), da je pri dekletih skladenjska

zgradba bolj raznovrstna in razdelana, hkrati pa je tudi besedni fond obsežnejši in

bolj razčlenjen (niansiranje izražanja). To pripisujemo razlikam po spolu v razvoju

jezika pri mladostnikih.

1 // označuje izpuščeno


49

Stavčno zgradbo celotne vsebine besedil smo predstavili v grafikonu slike 6.

Slika 6: Stavčna zgradba besedil

6.3.5 Leksikalna podoba

Besedje mladih, ki se uporablja v besedilih elektronskih medijev, je pretežno

neknjižno, slengovsko, pogovorno ali narečno. Knjižnih je le nekaj besed v

pastavčnih povedih:

Hvala Ja Bravo

Škoda Dobra

Tu in tam se pojavi tudi besedna zveza ali enostavčna poved, katere zapis besedja

je knjižni:

Kje si ti Gradbena gimnazija

ker nimam motorja doma Športni razred???

0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40%

Enostavčne povedi

Pastavčne povedi

Soredne večstavčne povedi

Priredne večstavčne povedi

Podredne večstavčne povedi

Stavčna zgradba besedil


50

V pogovornem jeziku se pojavljajo slegnovske besede (ajd, stara, zdroa), nove

prevzete besede, in sicer prevzete polcitatno ali citatno iz angleščine, srbohrvaščine

in nemščine, tudi italijanščine, pogosto kot okrajšave.

Ajd fajn boj

Stara iden jas spat

Zdroa kak si

Angleške prevzete besede: mek, mcchicken, ok, bye, sry, sori, np, omg, perf, ly

more, love, sweety, yours, lysm, bby, retard, bejb, brb, tyt, back, ty, sherlock,

playboy, btw,mybe, lol, hi, tnx, ly, wb.

back

najšla san jeh

naš sherlock

v meku sm pojedu sm en mcchicken

slike so retard


Srbohrvaške prevzete besede: ajd, svaka čast, ljubaviii, o5, majkemi, idi.

Ajd uživaj pozdravi jih…

Svaka čast prela

Majkemi idi slike glejat

Nemške izposojenke: fajn, špilali, fraj, fix, cajt.

Si ču kak smo špilali

Aja nimam cajta



51

Italijanska izposojenka: cauu.

Ok te pa drugič,ly čau, btw kda boš mejla fix čas te jave…

Izstopa beseda »bjutiša«, ki izhaja iz angleškega izraza /beautiful/. Slovenski izraz

za ta slengovski izraz, ki hkrati zveni tudi narečno, je lepotica. Primer je bil

uporabljen kot komentar na objavljeno fotografijo: Bjutiša dva. Sklepamo, da gre

za neologizem oz. priložnostnico.

Kot ugotavljamo, je večina prevzetih besed slengovskega izrazoslovja v

novodobnih besedilih angleškega izvora, preseneča pa dejstvo, da je še vedno precej

tudi srbohrvaških. Menimo, da srbohrvaški izrazi niso več posledica nekdanjega

skupnega jugoslovanskega jezika, ampak trenda poslušanja hrvaške glasbe, čeprav

tega ne moremo z gotovostjo trditi.

Strinjamo se z Natašo Jakop (2008: 210–219), ki pravi, da je posledica vnosa

leksikalnih prvin iz tujih jezikov v besedišče mladih novo besedje v slovenskem

jeziku, saj se prevzeto običajno kmalu podomači, in sicer oblikoslovno, skladenjsko

in pisno, najprej z zapisom v različnih variantah.

Primeri variantnega zapisa nekaterih angleških in drugih izrazov:

ok/okiii/okej/oke

A Gda boš te mi poslikaj

B ok

A ok te pa drugič.ly cau, btw kda boš mejla fix čas te jave…

B oke, ly2

A Dej ulet

B Haha okej


52

A Mah sej ni treba sej se v pondelk vidmo

B okiii

hi/heej/haj/hei

A Heej

B Haj

A Kak si

A Hi, idemo ju3 na pijačo?

B Hei, nvn mybe

lepiki/lepivi/bjutiša

Lepiki

Lepivi

Bjutiša dva

HAHA/HAHAH/HAH, haha, hahah, hah/ hahahahhaha


Jaz se morem učit sori hah

Viroza hahaha

neman dodanoga ampak hja vidin hahahahhaha

ne/nah/nep/nej

nep ni še nobenega doma

nej LOL

Nah sry


53

Pogost pojav so, kot smo že dejali, narečni izrazi, ki nastajajo med tvorjenjem

besedil, v primeru, ko so uporabniki pripadniki istega ali sorodnega narečnega

območja.

Navajamo nekaj dialektizmov, ki se pojavljajo v besedilih: mislo,, čujema, vreji,

vuni, fala, resan, lidje, nemren, trbej, gučati, idi, sumiči, cuj, nej, zaj.ges itd. Primeri

rabe dialektizmov v besedilu:

Vreji ajde se čujemo jutri vuni sem

Fala ljubezen

Doživele sve že resan marsikaj

Nej ti trbej nič gučati samo poslušaj

Ges pa ja neeej

V besedilu smo zasledili samo dva primera vulgarizmov, čeprav smo jih glede na

starost ciljne skupine pričakovali. To sta iz angleščine prevzeta beseda šit (shit) in

angleška okrajšava wtf (what the fuck).

Eh šit to san pa pozabla

6.3.6 Sociolekt mladih v razmerju do standardnega jezika in njegove

posebnosti

Večina besedil, ki jih tvorijo mladostniki v elektronskih medijih, natančneje šolarji,

stari od trinajst do petnajst let, je zapisanih v neknjižnem jeziku: pogovornem,

narečnem in slengovskem, ki prevladuje tako v besedišču kot skladnji. Knjižnega

oziroma standardnega jezika, ki – kot pove poimenovanje – deluje kot standard, s

katerim se lahko primerjajo druge jezikovne različice, je v besedilih zelo malo.

Govorimo le o njegovih sledeh, saj ga med tridesetimi besedili različnih pogovorov

najdemo le v devetih, a še to v obliki pastavčnih ali skromnih enostavčnih povedi.


54

Npr. ob objavljeni novi fotografiji na profilu posameznice in njenem sporočilu

fotografije (fotografije ne navajamo zaradi spoštovanja anonimnosti avtrorice in

druge osebe na fotografiji), ki glasi: #Mario #grupavigor #greathnight #rogašovci

se pojavijo komentarji, na katere sledijo odgovori. Navajamo primere

dialogov:

A

B

A Lušni

B Vuaj fala

A Opasnive sta vüve

B Ma naaaaš

Skoraj celotno besedilo je zapisano v neknjižnem, in sicer narečnem in

slengovskem jeziku, v kratkih povedih, s pribesedilnimi sestavinami. Sledi

knjižnega jezika najdemo le v zapisu lastnega imena Mario, ne pa rogašovci. Kot

smo že nekajkrat dejali, standardni jezik je le sled celote besedil. Mladi se

sporazumevajo v svoji jezikovni različici, t. i. sociolektu mladih, v našem primeru

posebni za pripadnike obravnavane starostne skupine.

Posebnost, ki je pri obravnavi omenjene jezikovne različice ne smemo izpustiti oz.

izstopa, je klišejskost kontaktnih sredstev, ki jo tvorijo:

- besedišče, ki je sicer čustveno zaznamovano

Lysm

lysm2

love

iii ljubavi

- emotikoni


55

Lysm

- ogovori



- pozdravi

hej, zdroa, ajde, bye, hi

- medmeti za vzbujanje pozornosti (običajno stojijo samostojno)

ooooooo, hjao, eh, iii, mhm, haha, waw, ojej

- sredstva spodbujanja, preverjanja, vzdrževanja stika v besedilu

Nah, ne, jap, da, Matic

Primer rabe: Usee najbolšeee Matic

6.3.7 Pribesedilnost in jezikovno-nejezikovna podoba

Če na kratko povzamemo celotno grafično podobo besedil, lahko rečemo, da so

besedila mladih v elektronskih medijih sestavljena iz jezikovnega (verbalnega) in

nejezikovnega (neverbalnega) dela. K jezikovnemu delu prištevamo besede

oziroma lekseme, k nejezikovnemu pa ostala izrazna sredstva, ki se pojavljajo kot

posebna v obravnavanih besedilih: okrajšave (akronime, zlogovne in kompleksne

krajšave), emotikone in druga izrazna sredstva (*, ??? ipd.). Ugotavljamo, da še

vedno največji delež celotnega besedila sestavljajo besede, tj. 68 %, čeprav je to, če

posplošimo, le dobra polovica vsebine. Torej slabih 32 % je nejezikovne vsebine.

25 % nejezikovnih prvin predstavljajo emotikoni, 5 % okrajšave in 2 % druga

izrazna sredstva (ločila, * ipd.), ki opravljajo vlogo nejezikovnih prvin.


56

Pribesedilnost in jezikovno-nejezikovno podobo obravnavanih elektronskih besedil

mladostnikov prikazujemo v grafikonu slike 7.

Slika 7: Pribesedilnost in jezikovno-nejezikovna podoba besedil

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80%

Leksemi

Okrajšave

Emotikoni

Druga izrazna sredstva

Pribesedilnost in jezikovno-nejezikovna podoba besedil


57

7 ZAKLJUČEK

V diplomskem delu Sociolekt mladih v elektronskih medijih smo predstavili

jezikovne in prijezikovne značilnosti besedil mladostnikov, starosti od trinajst do

petnajst let, ki nastajajo v elektronskih medijih. Glavni vir pridobitve besedil je bilo

spletno družbeno omrežje, ki je trenutno najbolj aktualen prostor nastanka

obravnavanih vsebin.

Diplomsko delo smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo

predstavili sporazumevanje, besedilo, elektronske medije in jezikovno zvrstnost, v

empiričnem pa smo se osredotočili na analizo besedil glede na oblikovne in besedne

pojave ter značilnosti jezika mladih (tudi v razmerju do standardnega jezika).

Standardni jezik deluje – pove poimenovanje – kot standard, s katerim se (lahko)

primerjajo druge jezikovne različice (t. i. mladih).

Kot neuporabnike družbenega omrežja in nepoznavalce njegovih vsebin nas je

zanimala predvsem celostna podoba sporočil. Ob prebiranju prvih pridobljenih

besedil so se pojavljala vedno nova odprta vprašanja, na katera smo iskali odgovore.

Ugotovili smo, da so to sporočila, ki so na besedilni in oblikovni ravni še

večpredstavna, kar pomeni, da nam omogočajo predvajanje avdio- in

videoposnetkov, objavljanje fotografij, slik in hkrati grafiko. Pri analizi besedil smo

se osredotočili predvsem na grafično podobo besedil. Zanimala nas je predvsem

pravopisna, grafostilistična, morfološka, skladenjska in leksikalna podoba besedil

glede na posebnosti.

Vsa besedila so kratka, tvorjena iz enostavčnih ali pastavčnih povedi, če so povedi

večstavčne, so to največkrat soredne pastavčne. Besedila so tvorba dvosmernega

sporazumevanja, njihova zunanja zgradba ni urejena, ni členjena na uvod, jedro in

zaključek, kar dokazuje, da ne gre za tradicionalna, pač pa za elektronska oziroma

digitalna besedila, ki se berejo na zaslonih računalnikov, telefonov ali drugih

elektronskih medijev in so izraz spontanega nezgrajenega dvogovora.


58

V besedilih izstopa izrazita ekspresivnost. Ugotovili smo, da je ciljna skupina,

katere besedila so bila predmet raziskave, uporabila le 68,18 odstotkov jezikovnih

prvin oziroma leksemov, kar 24,57 odstotkov emotikonov in 5,52 odstotkov

okrajšav ter 1,73 odstotke drugih izraznih sredstev. Ekspresivnost se izraža na vseh

ravneh. Najpogosteje jo tvorci dosežejo z nizanjem istih črk (običajno

samoglasnikov) v besedi ali na njenem koncu, emotikonov in drugih izraznih

sredstev, rabo pogovornega jezika in posledično tudi takšnega zapisa, s slengovsko

izbiro besedja, ki ga tvorijo dialektizmi in predvsem angleški izrazi. Pojavljajo se

še srbohrvaški, nemški in v sledeh celo italijanski izrazi. Čustvenost besedil se zelo

poudarja z rabo ogovornih sredstev in ljubkovalnic, tudi z rabo medmetov, ki je v

besedilih zelo pogosta, ter izpusti (predlogov, pomožnih glagolov ipd.). Pogostokrat

so besedila nepregledna in zunanjemu uporabniku nerazumljiva: nepregleden je

predvsem zapis, saj se ne upoštevajo ne velika začetnica ne ločila in ne stičnost

(tudi takrat, ko se pojavi zapis v knjižnem jeziku); zapis besed je neenoten, pojavlja

se torej v različnih variantah; jezik obravnavane ciljne skupine je pogosto

nerazumljiv. Mladi se namreč pogostokrat sporazumevajo z okrajšavami, ki so

najpogosteje nastale iz angleškega jezika, nekatere tudi iz srbohrvaškega in

domačega, a pogostokrat neknjižnega jezika. Ustvarjajo svoje besedišče, posebno

za njihov krog uporabnikov. V mnogih primerih gre za sporazumevanje samo z

emotikoni. Včasih je njihova raba tudi nesmiselna, saj se predvsem v primerih, ko

se kopičijo ob besedilu, pojavljajo v nesmiselni povezavi s povedanim, njihova

vloga je izražanje okrepljenega stika ali intenzificiranje vsebine.

Glede na ugotovljene značilnosti lahko trdimo, da smo obravnavali besedila, ki se

zapisujejo in imajo hkrati značilnosti govorjenih. So posledica trenutnega stanja

udeležencev: sporazumevanja brez fizičnega stika. Za tak način sporazumevanja je

poznavanje knjižnega jezika nepomemben dejavnik, saj v besedilih najdemo le

njegove sledi, kar je vpliv izobraženosti oz. šole in medijev.

Gre za pisno-govorna sporočila, ki so tako pisna kot govorna, obenem pa so številno

večpredstavnostna: ikonografskost (emotikoni), avdio- in videovsebine (zvok,

slika).


59

Tvorjenje sporočil v neknjižnem oziroma nestandardnem jeziku je izraz sodobnih

oblik sporazumevanja, s katerimi mladi uporabljajo možnosti informacijsko-

komunikacijske tehnologije, tako so lahko v stalnem intenzivnem in interaktivnem

stiku. Ker gre za starostno obdobje, tj. trinajst do petnajst let, za katerega je tipična

raba slenga, so sporočila v slengu; zapisana so zaradi načina sporazumevanja, to pa

je neistočasno, dialoško (tudi monološko), ne neposredno (na razdaljo). Izstopajo

izrazite prvine govorjenosti. Besedila so tako individualizirana kot klišejska in

stereotipna, kar pripisujemo izražanju pripadnosti neformalizirani skupini.

Diplomsko delo predstavlja izsek obravnavanja sporočil, ki nastajajo v sodobnem

sporazumevanju, določenem z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, in so

deležna relativno številnih jezikovnih obravnav, predvsem delnih.


60

8 VIRI IN LITERATURA

Viri:

Besedila mladih, zbrana na družbenem omrežju Facebook. Pridobljeno 15. 5. 2016

na http://www.facebook.com.

SMS-sporočila. Pridobljeno 15. 5. 2016.

Literatura:

Knjižne izdaje in članki

Bešter, M., Križaj Ortar, M., Končina, M., Bavdek, M., Poznanovič, M., Ambrož,

D. idr. (2000). Na pragu besedila 1. Učbenik za slovenski jezik v 1. letniku

gimnazij, strokovnih in tehniških šol. Ljubljana: Rokus Klett.

Cvetek, J. (2009). Žargon igralcev pokra. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v

Mariboru, Filozofska fakulteta.

Dobrovoljc, H. (2008). Jezik v e-poštnih sporočilih in vprašanja sodobne

normativistike. Slovenščina med kulturami. (str. 197–210).

Erjavec, T., Fišer, D. (2013). Jezik slovenskih tvitov: korpusna raziskava. V A. Žele

(Ur.), Obdobja 32. Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve) (str.

109–116). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Filipan Žignić, B., Velički, D., Sobo, K. (2013). SMS Communication – Croatian

SMS Language Features as Compared with those in German and English

Speaking Countries. Revija za elementarno izobraževanje, 5 (5–21).

Jakop, N. (2008). Pravopis in spletni forumi: kva dogaja? Slovenščina med



61

kulturami. (str. 210–219).

Kalin Golob, M. (2008). SMS-sporočila treh generacij. Slovenščina med

kulturami. (str. 283–294).

Kranjc, S. (2003). Jezik v elektronskih medijih. V A.Vidovič Muha (Ur.),

Obdobja 20. Slovenski knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje.

(str. 435–446). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Kranjc, S. (2004). Jezikovna zvrstnost v sodobnih medijih. V E. Kržišnik (Ur.),

Obdobja 22. Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na slovenskem: členitev

jezikovne resničnosti. (str. 434–358). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska

fakulteta.

Kranjc, S. (2003). Skladenjska analiza besedil, ki nastajajo v računalniških

klepetalnicah. V V. P. Hadž (Ur.), Drugo slovensko-hrvaško slavistično srečanje

= Drugi hrvatsko-slovenski slavistički skup (str. 69–82). Ljubljana: Univerza v

Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Mesarić, A. (2005). SMS-besedilnost. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v

Mariboru, Pedagoška fakulteta.

Michelizza, M. (2014). Jezik SMS-jev in SMS-sporazumevanje. Jezikovni zapiski.

14 (1). 151–166.

Skubic, A. E. (2003). Jezikovna zvrstnost in sociolekti. Slavistična revija. 51 (1).

15–28.

Skubic, A. E. (2005). Obrazi jezika. Ljubljana: Študentska založba.

Skubic, A. E. (2004): Sociolekti od izraza do pomena: kultiviranost, obrobje in

eksces. V E. Kržišnik (Ur.), Obdobja 22. Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na


62

Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti. (str. 297–320). Ljubljana: Univerza v

Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Stramljič Breznik, I. (2007). Slovenska slengovska frazeologija danes. Slovenski

jezik. 6. 183–193.

Strehovec, J. (2007). Besedilo in novi mediji: od tiskanih besedil k digitalni

besedilnosti in digitalnim literaturam. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo

Literatura. Zbirka Novi pristopi.

Toporišič, J. (1992). Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva

založba.

Toporišič, J. (2000). Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.

Unuk, D. (1997). Osnove Sociolingvistike. Maribor: Univerza v Mariboru,

Pedagoška fakulteta.

Unuk, D. (2005/06). Zapiski s predavanj Slovenskega knjižnega jezika IV. Maribor:

Pedagoška fakulteta.

Slovarji

Slovenski pravopis (2001). Ljubljana: ZRC SAZU.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (2000). Ljubljana: DZS.

Spletne strani

http://www.facebook.com; pridobljeno 15. 5. 2016.

http://www.termania.net; pridobljeno 20. 8. 2016.



63

http://www.symbols-n-emoticons.com/p/facebook-emoticons-list.html;

pridobljeno 15. 8. 2016.

Documents

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA · aspect of the messages. It was established that the messages are in fact spoken language that happens to be written down. The texts occur