SALSA V OSNOVNI ŠOLI · Considering salsa being one of the most popular forms of social dance in Slovenia, it's reasonable to gradually turn it into teens education process. In order

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT

Športna vzgoja

SALSA V OSNOVNI ŠOLI

DIPLOMSKO DELO MENTORICA: doc. dr. Petra Zaletel, prof. šp. vzg. RECENZENTKA prof. dr. Mateja Videmšek, prof. šp. vzg. Avtorica dela

VITA PERGOVNIK

Ljubljana, 2016

Zahvala

Iskreno se zahvaljujem mentorici doc. dr. Petri Zaletel, ki mi je s svojimi nasveti pomagala pri pisanju diplomskega dela ter me tekom študija in tečaja salse še bolj navdušila nad plesom in ustvarjanjem. Hvala recenzentki prof. dr. Mateji Videmšek. Galu Požunu se zahvaljujem za pomoč pri nastanku fotografij in vse spodbude in podporo tekom študija. Najlepša hvala družini, ki mi omogoča šolanje, me podpira in vedno stoji ob strani.

Ključne besede: salsa, osnovni koraki, športna vzgoja, program salse v osnovni šoli SALSA V OSNOVNI ŠOLI Vita Pergovnik Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016 Športna vzgoja Število strani: 67, število tabel: 14, število slik: 20, število virov: 20. IZVLEČEK Osnovni cilj in namen diplomskega dela je slikovni in opisni prikaz osnovnih korakov in figur salse ter predstavitev možnosti vključevanja salse v osnovnošolski program. Glede na to, da je salsa eden izmed najbolj popularnih oblik družabnega plesa v slovenskem prostoru, jo je smiselno postopoma in enakomerno učiti in vključevati k vzgoji otrok in mladostnikov. Z namenom, da bi salso približali že najmlajšim generacijam, sem pripravila program za učenje salse v osnovnih šolah, ki ga lahko uporabi in izvede vsak učitelj in tako pripomore k razvoju salse v Sloveniji. Program sem sestavila na podlagi domačih in tujih virov o salsi, družabnih plesih, didaktiki ter lastnih izkušenj, ki sem jih pridobila v času svojega udejstvovanja na plesnem področju in študija na Fakulteti za šport.

Športna vzgoja je izjemno pomemben predmet v osnovni šoli, ki vseh devet let vključuje tudi tematski sklop ples oz. plesne igre. V ta sklop bi bilo smiselno vključiti tudi salso, ki tako kot ples in gibalna dejavnost spodbuja telesni, mentalni in emocionalni razvoj učenca. S poučevanjem salse in lastnim ustvarjanjem spodbujamo neverbalno komunikacijo, originalnost in izvirnost posameznika, pri čemer učenec odkriva, doživlja in spoznava svoje sposobnosti ter se privaja na komunikacijo s seboj, vrstniki in svetom okoli sebe.

Key words: salsa dance, basic steps, physical education, salsa program in primary school SALSA IN PRIMARY SCHOOL Vita Pergovnik University of Ljubljana, Faculty of Sports, 2016 Sport education Pages: 67, tables: 14, pictures: 20, references: 20. ABSTRACT Primary goal and purpose of diploma paper is description of basic steps and figures of salsa, using words with photographs, as well as presentation of possibilities of salsa integration into primary school program. Considering salsa being one of the most popular forms of social dance in Slovenia, it's reasonable to gradually turn it into teens education process. In order to introduce salsa to youngest generations, I prepared a primary school salsa study scheme, which can be used and executed by any teacher and so forth helps with salsa in Slovenia.

The program is designed on the basis of domestic and foreign sources of salsa, social dances, didactics and my personal dance experiences, which I gained during my dance career and study at the Faculty of sport. Physical education is extremely important subject in primary school, which includes thematic unit dance or dance games for all 9 years. It would be reasonable to place salsa in that complex. Salsa, as a dance and form of activity, has a positive effect on physical, mental and emotional growth of a student. Learning and using salsa, as well as our own imaginative creativity, we enhance nonverbal communication, originality and uniqueness of an individual, in terms of which a student experiences and discovers his abilities, while getting used to communication with himself, other students and world around him.

Kazalo

1 UVOD ............................................................................................................................. 1

1.1 Salsa in njeni tehnični elementi ......................................................................................... 2

1.1.1 Drža............................................................................................................................. 4

1.1.2 Osnovni koraki ............................................................................................................ 5

1.1.3 Obrati ........................................................................................................................ 11

1.1.4 Menjave prostorov ................................................................................................... 13

1.1.5 Ostale figure ............................................................................................................. 17

1.2 Možnosti vključevanja salse v osnovnošolski program ................................................... 20

1.3 Cilji ................................................................................................................................... 20

2 METODA DELA .............................................................................................................. 21

3 PROGRAM SALSE V SKLOPU REDNEGA POUKA ŠPORTNE VZGOJE ................................... 22

3.1 Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje .............................................................................. 23

3.1.1 PRVI RAZRED............................................................................................................. 23

3.1.2 DRUGI RAZRED ......................................................................................................... 29

3.1.3 TRETJI RAZRED .......................................................................................................... 35

3.2 Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje ............................................................................ 41

3.2.1 ČETRTKI RAZRED ....................................................................................................... 41

3.2.2 PETI RAZRED ............................................................................................................. 45

3.2.3 ŠESTI RAZRED ........................................................................................................... 49

3.3 Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje ............................................................................ 53

3.3.1 SEDMI RAZRED ......................................................................................................... 53

3.3.2 OSMI RAZRED ........................................................................................................... 57

3.3.3 DEVETI RAZRED ........................................................................................................ 61

4 SKLEP ............................................................................................................................ 65

5 VIRI ............................................................................................................................... 66

1

1 UVOD Gibanje je bistvo vsega, premikanje telesa, s čimer od otroštva do pozne starosti izražamo svoje razpoloženje in doživljamo čustva. Ples kot način gibanja omogoča spoznavanje lastnega telesa, sebe, saj deluje kot sprejemnik, posredovalec in izvajalec, ko sprejema kinestetične, ritmične in socialne dražljaje ter se na nek način odziva nanje (Zagorc, 2006). Ples posamezniku hkrati s pridobivanjem motoričnih sposobnosti in gibalnih spretnosti prinaša tudi zabavo, veselje in sprostitev. Pomembno je, da učenci pri vsem tem raziskujejo in opazujejo svojo okolico in telo. Pri gibalno - plesni dejavnosti otrok razvija prostorsko, časovno in gibalno koordinacijo, ritmični posluh, domišljijo, ustvarjalnost, fantazijo, imaginacijo, improvizacijo, socialne veščine, medsebojno komunikacijo in pozitiven odnos do sebe in ljudi ki ga obkrožajo (Krivec, 2013). Tako plesne dejavnosti v šoli niso namenjene treniranju bodočih poklicnih plesalcev, temveč vzgoji in oblikovanju celostne podobe vsakega učenca. Pogosto ples deluje tudi preventivno in terapevtsko pri različnih motnjah, ki jih povzročajo duševne obremenitve mladih med šolanjem. Zato ples, ki je že od nekdaj del družbenega življenja, pomeni razvijanje in doživljanje celotnega telesnega potenciala in socialnega stika. Ples predstavlja učinkovito sredstvo socializacije, kjer se razvija razumevanje, obzirnost, sodelovanje in strpnost (Neubauer, 2004). Ples je ena tistih dejavnosti, ki so zelo pomembne tudi za kakovostno preživljanje prostega časa, zlasti v predpubertetnem in pubertetnem obdobju. Navade, ki jih učenci s pomočjo plesa, salse pridobijo v tem obdobju so zelo pomembne za vse življenje, saj pripomorejo k telesni in duševni sprostitvi in blažijo mnoge negativne učinke sodobnega načina življenja (Zagorc, Horvat, Marčac Mirčeta in Lampič, 1998). Salsa je družabni ples, katerega začetki segajo v Kubo. Pleše se v paru, vključuje značilne plesne korake in figure ter ima hiter ritem (Zagorc, 2001). Bottomer (2006) je zapisal, da je stil plesa afriško – karibski, kar daje gibom videz sproščenosti. Pri salsi je zgornji del telesa ves čas pokončen in pri miru, medtem ko boki nihajo, se premikajo ritmično, kot posledica gibanja nog. Ignacio Piñeiro je leta 1928 uporabil frazo "Echale Salsita !", ki pomeni "Spice it up", kot naslov skladbe z besedilom. Kasneje se je ta fraza poenostavila v "Salso", ki se je kot mešanica latino glasbenih stilov začela hitro širiti po svetu. Temu je sledilo tudi širjenje plesa salsa. Kot tango v Argentini, je salsa je s časoma postala odsev življenja v revnejših okrožjih Kubanskih mest, saj so se lahko z njo vsi povezovali in po svoje izražali. V času revolucije, ki jo je vodil Fidel Castro se je veliko pevcev, skladateljev in glasbenikov odločilo ostati na Kubi, veliko pa jih odšlo tudi v New York, kjer se je kubanska glasba prepletla s portoriško različico in ameriškim jazzom. Tradicionalnim karibskim inštrumentom so se pridružile trobente. Vpliv newyorške kulture je močno zaznamoval salso, kar je vidno še danes v značilnem stilu plesanja. Od tod se je salsa hitro razširila po vsej Ameriki, Evropi ter tudi drugod po svetu (Bottomer, 2006).

2

Salsa se je v Sloveniji začela razvijati leta 1996 in je ena najbolj popularnih oblik družabnega plesa v našem prostoru. Salsa kot temperamenten ples, poln strasti in dinamike, kjer prevladujeta sproščenost in lahkotnost, spodbuja socialne stike in toplino odnosov. Ravno družabna komponenta je tista, ki je povzročila hiter razvoj, ohranitev salse vse do danes. Razviti so različni stili plesanja salse, saj je nanjo vplivala kultura več držav (Prosen, Zaletel, Jarc Šifrar in Zagorc, 2011). Salsa v okviru Plesne zveze Slovenije ni organizirana kot tekmovalni šport. S salso se na rekreativnem nivoju ukvarjajo nekatere članice PZS (klubi). Ples, salsa otrokom in mladostnikom zagotavlja, da na površje spravijo svoja občutja in čustva, ki jih z besedami ne znajo opisati, saj se med plesanjem sprostijo, občutijo samozavest, samozaupanje, zadovoljstvo, kar pa jim pomaga pri oblikovanju samopodobe, vedenjskih vzorcev in navezovanju stikov. Ples je eden izmed pomembnih dejavnikov pri razvijanju in vzpostavljanju socialnih stikov, saj spodbuja skupinsko reševanje problemov, sodelovanje, prilagajanje, podrejanje, sklepanje kompromisov ter upoštevanje enotnih pravil. Prav tako spodbuja ustvarjalnost in izvirnost, sporazumevanje na neverbalen način, ki mu skozi vzgojo in poučevanje namenimo premalo pozornosti. Neverbalno razmišljanje bi morali ohranjati in spodbujati ves čas, saj bi tako preprečili, da se z odraščanjem izgubljata originalnost in izvirnost. Kot je dokazano, bi s povečanjem deleža ur, namenjenim umetniškim zvrstem (likovna, glasba, ples, šport), lahko izboljšali splošni uspeh. Namesto učenja na pamet, zapomnjenja vseh pravil, bi morali večjo pozornost nameniti razvoju učenčeve intuicije, vizualizacije, empatije in kinestetičnega občutka (Zagorc, 1997). Ravno šolska športna vzgoja pa predstavlja nenehen proces bogatenja znanja, razvijanja sposobnosti in osebnostnih lastnosti (Kovač idr., 2011).

1.1 Salsa in njeni tehnični elementi Salsa je izjemno priljubljen in razširjen ples, ki vključuje vse latinskoameriške in afriško kubanske ritme kot so son, danson, guarija, guaracha, mambo, rumba, Puerto Rico bomba itd. Ime izvira iz španske besede salsa, ki pomeni omaka, a glasbeniki in plesalci to dojemajo bolj kot začimbo, popestritev (Wainwright, 2005). Ime salsa izvira iz New Yorka, a korenine plesa salse segajo na karibski otok Kuba. V tridesetih letih 19. stoletja je začel jazz vplivati na čistost tradicionalne kubanske glasbe in tako so po vojni jazz bandi kubansko glasbo igrali na njihov, drugačen način. Leta 1959, ob prihodu Fidela Castra v Havano, se je nekaj pevcev, glasbenikov in skladateljev odločilo ostati na Kubi, številni pa so odšli v New York, kjer se je kubanska glasba hitro prepletla z portoriškim stilom in ameriškim jazzom. Newyorška kultura in dodajanje trobent v glasbo sta močno zaznamovala salso, kar se z značilnim stilom plesanja odraža še danes. S prihodom skupine The Beatles, leta 1962, je latino glasba potihnila, a je kmalu v zgodnjih sedemdesetih letih 19. stoletja doživela velik komercialni vzpon Od takrat naprej je razvoj salse rasel in nastajali so novi stili plesanja (Bottomer, 2006). Glasba salse je pisana v štiričetrtinskem taktu pri hitrosti 40 do 60 taktov v minuti. V osnovnem ritmu plešemo štiri korake (Urška video plesna šola, 1999).

3

Ambrož, Zagorc in Kocbek (2004) so zapisali, da salso v osnovnem ritmu plešemo štiri korake v ritmični razdelitvi h, h, h, h ali zapisano s taktnimi deli: 1/8, 1/8, 1/8, 1/8. Prvi korak lahko začnemo na različne dobe/udarce v glasbi, tako lahko štejemo na različne načine:

- 1, 2, 3, 4 ali - 2, 3, 4, 1 ali - 3, 4, 1, 2.

Kot pri ostalih latinskih plesih s Kubansko – Karibskim izvorom, je tudi pri salsi prisotno in pomembno gibanje bokov. Gibanje začnemo z nogami, stopala so rahlo razmaknjena, kolena pa sproščena in nekoliko pokrčena. Težišče se v celoti prenaša iz ene noge na drugo z iztegovanjem kolen. Prenos težišča omogoča tudi izrazitejše gibanje bokov. Pri koraku, ki je definiran z dvema udarcema, se premik bokov zgodi pri drugem udarcu (Wainwright, 2005). Salsa se že od samega začetka njenega razvoja neprestano spreminja. Na razvoj salse je vplivala kultura več držav, zato so se tudi razvili različni stili salse. Poznamo na primer portoriški, kolumbijski, kubanski, afro-karibski, newyorški in losangeleški stil salse. Vsak izmed njih ima svoje značilnosti. Razlikujejo se po drži, izvedbi korakov, načinu gibanja telesa, figurah, smereh gibanja in po tem, na katero dobo v taktu narediš prvi korak (Salsa plesni stili, 2004). Ker se velikokrat uporabljajo izrazi levo, desno, leva roka, desna roka, leva noga in desna noga, bodo v nadaljevanju uporabljene naslednje kratice:

L = levo D = desno LR = leva roka DR = desna roka LN = leva noga DN = desna noga

'Tap' pomeni dotik tal s sprednjim notranjim delom stopala, pri čemer teže ne prenesemo in ostane na nasprotni nogi. Dotik se izvede blizu nasprotne noge. 'Tap' z levo nogo tako pomeni, da se z levo nogo dotaknemo tal s sprednjim notranjim delom stopala leve noge, vzporedno in blizu desne noge, pri tem teža ostaja na desni nogi. Pred začetkom vseh opisanih korakov je plesalčeva teža vedno na desni nogi (prosta je leva noga), plesalkina pa na levi (prosta je desna noga). Koraki so opisani tako, da je prvi korak izveden na prvi udarec oziroma na prvo dobo, kar pa v salsi ni vedno nujno. Kot je zapisal Bottomer (2006) so koraki v salsi redko poimenovani, saj jih niso izumili profesionalni plesalci in so si izrazi za posamezne korake lahko zelo različni. Nekateri koraki so bili izvzeti iz tradicionalnega plesa, drugi iz drugih zvrsti plesa, nekateri pa so na novo poimenovani. Še danes se ples razvija in se pojavljajo vedno novi koraki in figure.

4

1.1.1 Drža Drža je vzravnana in pokončna. Z zgornjim delom telesa sta plesalca nekoliko nagnjena drug proti drugemu, saj se z občutkom naslanjata drug na drugega, kar pripomore k boljši vodljivosti. Plesalec vodi plesalko z levo in desno roko, kar je še potrebno zaradi številnih odprtih slik. Hrbet je zaradi oddaljenosti plesalcev nekoliko ukrivljen. Zgornji del telesa mora ostajati miren, saj le tako pride do izraza gibanje bokov (Podgorelec, 1994). Pri salsi poznamo dva osnovna tipa drže in sicer odprta in zaprta plesna drža. Partnerja plešeta različne figure v različnih držah, od visoke zaprte do dvojne odprte drže s križnim prijemom, drže z eno roko ali solo – brez drže (Ambrož idr., 2004). Zaprta drža Plesalca sta obrnjena eden proti drugemu, zgornji del trupa je pokončen in vzravnan. Plesalec drži plesalko z desno roko okoli pasu (nizka zaprta drža) ali pa za lopatico (visoka zaprta drža). Plesalkina leva roka je na zgornjem delu plesalčeve desne nadlahti. Njena desna roka pa počiva na levi roki plesalca, držita ju v višini oči.

Slika 1. Zaprta drža (osebni arhiv).

Slika 2. Zaprta drža (osebni arhiv).

Slika 1 in Slika 2 prikazujeta zaprto držo iz dveh zornih kotov. Odprta drža Poznamo več različic. Plesalca sta vedno obrnjena eden proti drugemu in se v pokončni drži držita za eno ali obe roki. Med plesalcema je približno 40 cm prostora. Roke so napete, tako lahko plesalec lažje in bolje vodi plesalko.

5

Pri Kubanskem stilu na primer plesalec drži plesalko za zapestji, v Kolumbiji pa največkrat uporabljajo dvojni prijem. Če uporabljamo enojni prijem, naj bo prosta roka pokrčena in nekoliko stran od telesa (Bottomer, 2006).

Slika 3. Dvojna odprta drža (osebni arhiv).

Slika 4. Enojni križni prijem (osebni arhiv).

Slika 5. Dvojni križni prijem (osebni arhiv).

Slika 3 prikazuje dvojno odpro držo, kjer je plesalkina desna roka v plesalčevi levi roki ter njena leva roka v plesalčevi desni roki. Pri enojnem križnem prijemu, ki je prikazan na Sliki 4 je plesalkina desna roka v plesalčevi desni roki. pri dvojnem križnem prijemu (Slika 5) pa se plesalec in plesalka držita z levo v levi roki in z desno v desni roki. Desna roka se križa zgoraj, leva pa spodaj. Poznamo tudi enojno odprto držo, kjer se plesalec in plesalka držita samo z eno roko (navadno plesalkina desna in plesalčeva leva) in pa prosti stil, kjer se soplesalca ne držita. Pri salsi je, kakor tudi pri drugih plesih v paru, zelo pomembno vodenje, da se soplesalca začutita in skupaj razvijata prijeten občutek za dotik. Komunikacija med plesalcema je nujo potrebna in pri salsi to dosežemo s tem, da se plesalca nežno in z občutkom z rokama naslanjata drug na drugega ter ob oddaljitvi roke napneta (Jones in Kravets, 2007).

1.1.2 Osnovni koraki Osnovni korak salse ustreza ritmu salsa glasbe. Ritem je štiričetrtinski, pri osnovnem koraku to pomeni, da na prve tri udarce naredimo korake, četrti udarec pa predstavlja pavzo, premor. Štejemo lahko tudi z besedami ''hitro, hitro, počasi'', pri čemer ''hitro'' predstavlja en udarec, ''počasi'' pa dva udarca. Pri vseh korakih je težišče telesa znižano in sicer s pomočjo fleksije v kolenih in gležnjih. Posledica gibanja nog je premikanje bokov. Telo je pokončno in vzravnano. Gibanje plesalke in plesalca je zrcalno (Bottomer, 2006). Priključki ene noge k drugi so odprti, to pomeni, da nog nikoli ne priključimo tesno skupaj, temveč se noga le približa drugi nogi (Podgorelec, 1994). Vsaki dobi oz. udarcu v glasbi sočasno pripada en korak ali gib.

6

Osnovni korak na mestu Vsi koraki so izvedeni na mestu ali pa so zelo kratki. Osnovni korak na mestu lahko plešemo v zaprti ali pa odprti plesni drži.

Tabela 1

Osnovni korak na mestu.

Udarec Plesalec Plesalka

1. Korak na mestu z LN. Korak na mestu z DN.

2. Korak na mestu z DN. Korak na mestu z LN.


4. 'Tap' z DN. 'Tap' z LN.




8. 'Tap' z LN. 'Tap' z DN.

Tabela 1 prikazuje potek gibanja plesalke in plesalca po korakih.

1. korak

2. korak

3. korak

4. korak

1. korak

2. korak

3. korak

4. korak

Slika 6. Osnovni korak na mestu od zadaj in s strani (osebni arhiv).

7

Na Sliki 6 so prikazani prvi štirje koraki osnovnega koraka na mestu. Na zgornjih fotografijah so od zadaj prikazani koraki, ki jih izvede plesalec, na spodnjih pa koraki plesalca in plesalke s strani. Druge štiri korake plesalca izvedeta ravno obratno, tako da plesalka začne z levo nogo, plesalec pa z desno. Osnovni korak v stran Običajno plešemo v odprti drži ali pa solo. Prvi in četrti korak izvedemo v stran. Če dela plesalka korak v desno, ga plesalec izvede v levo in obratno (Wainwright, 2005). Tabela 2

Osnovni korak v stran.

V Tabeli 2 so zapisani načini gibanja za izvedbo osnovnega koraka v stran. Koraki so zapisani posebej za plesalca in posebej za plesalko. Iz tabele lahko razberemo, da so plesalčevi prvi štirje koraki enaki kot pa plesalkini drugi štirje koraki. Plesalca plešeta zrcalno.

Slika 7 prikazuje plesalkine prve štiri korake pri osnovnem koraku v stran.


1. Naredi majhen korak v stran na LN. Naredi majhen korak v stran na DN.

2. Prenos teže v stran na DN. Prenos teže v stran na LN.

3. Priključi LN k DN. Priključi DN k LN.


5. Naredi majhen korak v stran na DN. Naredi majhen korak v stran na LN.

6. Prenos teže v stran na LN. Prenos teže v stran na DN.

7. Priključi DN k LN. Priključi LN k DN.


1. korak

2. korak

3. korak

4. korak

Slik 7. Osnovni korak v stran za plesalko (osebni arhiv).

8

Osnovni korak križno zadaj/pahljača Pri osnovnem koraku križno zadaj se plesalca v prvem koraku z eno roko izpustita in oba obrneta za 90° navzven. Korak je lahko tudi priprava na obrat.

Tabela 3

Osnovni korak križno zadaj.

V Tabeli 3 so opisani koraki gibanja plesalke in plesalca pri osnovnem koraku križno zadaj.


1. Korak z LN križno za DN, sočasno spusti levo roko, obrat za 90° v L.

Korak z DN križno za LN, sočasno spusti desno roko, obrat za 90° v D.

2. Prenos teže nazaj na DN. Prenos teže nazaj na LN.

3. Priključek LN k DN, obrat za 90° v D. Priključek DN k LN, obrat za 90° v L.


5. Korak z DN križno za LN, sočasno spusti desno roko, obrat za 90° v D.

Korak z LN križno za DN, sočasno spusti levo roko, obrat za 90° v L.

6. Prenos teže nazaj na LN. Prenos teže nazaj na DN.

7. Priključek DN k LN, obrat za 90° v L. Priključek LN k DN, obrat za 90° v D.


1. korak

2. korak

3. korak

4. korak

5. korak

6. korak

7. korak

8. korak

Slika 8. Osnovni korak križno zadaj (osebni arhiv).

9

Na Sliki 8 vidimo gibanje plesalca in plesalke. Iz slike je natančno razvidno zaporedje korakov pri osnovnem koraku križno zadaj. V drugem delu lahko med vračanjem v odprto držo plesalka izvede tudi obrat na noter (proti soplesalcu) za 540°, prav tako lahko v tem delu oba izvedeta obrat na noter. Osnovni korak nazaj Plesalec za začetek tega koraka plesalko rahlo, z občutkom potisne stran od sebe. Oba naredita prvi korak nazaj z zrcalnima nogama, plesalka z desno nogo, plesalec z levo nogo. Tabela 4

Osnovni korak nazaj.


1. Korak nazaj na LN; DN ostane kjer je, dvig pete od tal in pokrčenje v kolenu.

Korak nazaj na DN; LN ostane kjer je, dvig pete od tal in pokrčenje v kolenu.

2. Postopen prenos teže naprej na DN. Postopen prenos teže naprej na LN.

3. Približanje LN k DN. Približanje DN k LN.


5. Korak nazaj na DN; LN ostane kjer je, dvig pete od tal in pokrčenje v kolenu.

Korak nazaj na LN; DN ostane kjer je, dvig pete od tal in pokrčenje v kolenu.

6. Postopen prenos teže naprej na LN. Postopen prenos teže naprej na DN.

7. Približanje DN k LN. Približanje LN k DN.


V Tabeli 4 je, posebej za plesalca in posebej za plesalko opisano gibanje pri osnovnem koraku nazaj.

1. korak

2. korak

3. korak

4. korak

Slika 9. Osnovni korak nazaj (osebni arhiv).

Slika 9 prikazuje gibanje plesalca in plesalke med osnovnim korakom nazaj.

10

Osnovni korak Pleše se v odprti ali zaprti drži. Če uporabljamo dvojno držo lahko plesalec plesalko bolj približa k sebi (Bottomer, 2006). Tabela 5

Osnovni korak.

V Tabeli 5 je opisano gibanje plesalke in plesalca pri osnovnem koraku.

Slika 10 prikazuje potek gibanja pri osnovnem salsa koraku.


1. Korak naprej na LN. Korak nazaj na DN, LN ostane kjer je.

2. Prenos teže nazaj na DN. Prenos teže naprej na LD, DN ostane.

3. Primik LN nazaj z DN. Primik DN k LN.


5. Korak nazaj na DN, LN ostane kjer je. Korak naprej na LN.

6. Prenos teže naprej na LD. Prenos teže nazaj na DN.

7. Primik DN k LN. Primik LN nazaj z DN.


1. korak

2. korak

3. korak

4. korak

5. korak

6. korak

7. korak

8. korak

Slika 10. Izvedba osnovnega koraka (osebni arhiv).

11

1.1.3 Obrati Obrati so ključna komponenta plesa salse. Izvajajo se na obeh nogah.

Obrat plesalke pod roko Plesalec naredi osnovni korak. Plesalka v prvem delu naredi osnovni korak nazaj, v drugem delu pa obrat pod svojo desno roko. Zavrti se lahko pod plesalčevo levo ali pa desno roko, odvisno od njunega prijema pred izvedbo obrata. Med drugim in tretjim udarcem pripravita roko za obrat.

Tabela 6

Obrat plesalke pod roko.

Korak Plesalec Plesalka

1. Korak naprej z LN. Korak nazaj z DN.

2. Prenos težišča nazaj na DN. Prenos težišča naprej na LN.

3. Priključi LN nazaj k DN. Priključi DN naprej k LN.

4. Korak nazaj z DN. Korak naprej z LN.

5. Prenos težišča naprej na LN. Obrat v desno za 360° s prenosom teže na DN.

6. Priključi DN naprej k LN. Priključi LN k DN.

V Tabeli 6 je opisan način gibanja plesalke in plesalca pri obratu plesalke pod roko za 360°.

Na Sliki 11 je po korakih prikazan obrat plesalke pod roko

1. korak

2. korak

3. korak

4. korak

5. korak

6. korak

Slika 11. Koraki pri obratu plesalke pod roko (osebni arhiv).

12

Dvojni obrat plesalke Vse enako kot pri obratu plesalke pod roko, le da se tokrat plesalka zavrti v desno za 720°. Plesalec obrat V odprti drži plesalka naredi osnovni korak nazaj, plesalec pa obrat v desno za 360°. Plesalec si med obratom za hrbtom preda plesalkino desno roko iz njegove leve v desno roko. Po končanem obratu sta v enojnem križnem prijemu. Tabela 7

Plesalec obrat.


1. Korak naprej z LN in spusti plesalkino LR. Korak nazaj z DN.

2. Prenos teže na DN in obrat v desno za 360°. Prenos težišča naprej na LN.

3. Priključi LN k DN. Priključi DN naprej k LN.

V Tabeli 7 je opisan obrat plesalca za 360°. Slika 12 prikazuje obrat plesalca za 360° s preprijemom roke za hrbtom.

1. korak

2. korak

3. korak

Slika 12. Obrat plesalca (osebni arhiv).

13

Menjajoči obrat (''Alemana'') Gre za kombinacijo treh obratov, prvi obrat izvede plesalka, drugega plesalec in tretjega zopet plesalka. Pleše se v zaprti drži (Jones in Kravets, 2007). Tabela 8

Koraki za menjajoči obrat – ''alemana''.


1. Korak nazaj z DN. Korak naprej in navznoter z LN.

2. Prenos težišča naprej na LN. Obrat pod plesalčevo levo roko v desno za 360° s prenosom teže na DN.

3. Priključi DN naprej k LN. Priključi LN k DN.


5. Obrat v desno za 360° s prenosom teže na DN, za hrbtom si preda plesalkino DR iz njegove LR v DR.

Prenos težišča naprej na LN.

6. Priključi LN k DN. Priključi DN naprej k LN.

7., 8., 9. Vse enako kot pri prvih treh udarcih, le da se plesalka zavrti pod plesalčevo DR.

V Tabeli 8 so opisani načini gibanja in plesni koraki za menjajoči obrat. Razvidno je, da se pri tem koraku zgodi kombinacija treh obratov. Menjajoči obrat lahko uporabimo tudi za prehod iz zaprte v odprto držo in sicer tako, da plesalca po tretjem obratu ostaneta v enojnem križnem prijemu.

1.1.4 Menjave prostorov Pri menjavi prostora plesalec in plesalka zamenjata mesti. Lahko se izvede v odprti ali zaprti drži. Uporabi se lahko kot samostojna figura, velikokrat pa je uporabna pri povezovanju ostalih korakov.

14

Menjava prostora pred telesom Je menjava prostora (cross body lead), kjer gre plesalka ob plesalčevem levem boku na njegovo mesto.

Tabela 9

Menjava prostora pred telesom.

V Tabeli 9 je opisano zaporedje korakov pri menjavi prostora pred telesom.

Slika 13 po korakih prikazuje gibanje plesalca in plesalke pri menjavi prostora pred telesom.


1. Korak naprej z LN. Korak nazaj na DN.

2. Prenos teže nazaj na DN. Prenos teže naprej na LN.

3. Korak v stran z LN z obratom za 90° v L.

Korak pred plesalca z DN.

4. Kratek korak nazaj z DN. Korak naprej z LN.

5. Prenos teže na LN in obrat za 90° v L. Korak na mestu z DN in obrat za 180° v L.


1. korak

2. korak

3. korak

4. korak

5. korak

6. korak

Slika 13. Koraki menjave prostora pred telesom (osebni arhiv).

15

Menjava prostora pred telesom z obratom Je enaka kot menjava prostora pred telesom, le da tukaj pri 4. koraku dodamo še obrat plesalke v desno za 180°. Tabela 10

Menjava prostora pred telesom z obratom.

V Tabeli 10 je zapisan potek gibanja za menjavo prostora pred telesom z obratom plesalke za 180°.

1. korak

2. korak

3. korak

4. korak

5. korak

6. korak

Slika 14. Menjava prostora pred telesom z obratom (osebni arhiv).

Na Sliki 14 je prikazana menjava prostora pred telesom z obratom, pri kateri lahko obrat po 6. koraku zaključimo v zaprto ali odprto plesno držo.


1. Korak naprej z LN. Korak nazaj na DN.


3. Korak v stran z LN z obratom za 90° v L. Korak pred plesalca z DN.

4. Kratek korak nazaj z DN. Korak naprej z LN.

5. Prenos teže na LN in obrat za 90° v L. Obrat za 180° v D, korak v stran z DN.

6. Korak na mestu z DN. LN se priključi DN.

16

Menjava prostora s hrbtom proti plesalcu Ta menjava je zelo uporabna za povezovanje mnogih korakov v odprti drži. Tabela 11

Menjava prostora s hrbtom proti plesalcu.


1. Korak nazaj z LN. Korak nazaj z DN.

2. Prenos teže naprej na DN. Prenos teže naprej na LN.

3. Z LN korak naprej za plesalko, obrat za 90° v D.

Z DN korak pred plesalca, obrat za 90° v L.

4. Korak nazaj z DN. Korak nazaj z LN.

5. Prenos teže naprej na LN. Prenos teže naprej na DN.

6. DN priključi k LN. LN priključi k DN.

V Tabeli 11 vidimo, da menjavo prostora s hrbtom proti plesalcu plesalec in plesalka začneta s prvim korakom nazaj in sicer z zrcalnima nogama.

Na Sliki 15 so prikazani prvi trije koraki menjave prostora, kjer se plesalka s hrbtom obrne proti

plesalcu. Pri drugem koraku plesalec po diagonali dvigne plesalkino desno roko nad njeno glavo

in jo s tem zavrti v levo za 90°. V drugi polovici menjave plesalec spusti plesalkino levo roko.

Slika 15. Koraki menjave prostora s hrbtom proti plesalcu (osebni arhiv).

1. korak

2. korak

3. korak

17

1.1.5 Ostale figure Presta Je plesna figura, kjer se plesalka pod plesalčevo levo roko zavrti v levo smer za 180° in konča ob njegovem desnem boku.

Tabela 12

Presta.




3. Zavrti plesalko pod LR in priključi LN k DN.

Z DN korak naprej ob plesalčev desni bok in obrat v L za 180° pod svojo DR.

4. Korak nazaj z DN. Korak nazaj z LN.

5. Prenos teže naprej na LN. Prenos teže naprej na DN.

6. Dvigne LR in pod njo zavrti plesalko, DN priključi k LN.

Korak pred plesalca z LN in obrat v D za 180° pod DR na svoj izhodiščni položaj.

V Tabeli 12 so opisani koraki gibanja pri presti.

1. korak

2. korak

3. korak

4. korak

5. korak

6. korak

Slika 16. Koraki preste (osebni arhiv).

Slika 16 prikazuje sosledje korakov pri plesni figuri presta.

18

Po prvih treh korakih lahko: a) plesalka ostane ob desnem boku plesalca in se v tem položaju skupaj obračata v krogu,

menjata strani, tako da je plesalka enkrat ob plesalčevem desnem, drugič pa ob levem boku, izvajata razna sinhrona ali pa nasprotna gibanja.

b) plesalec odvrti plesalko stran od sebe (Slika 18), na svojo desno. Tukaj lahko zopet izvedeta različna gibanja (na primer položaj na Sliki 19), nato se plesalka navadno zavrti za 360° v levo nazaj k plesalcu.

Česanje, božanje (''Haircombing'') Je plesna figura, pred katero pripravimo roki v dvojni križni prijem. Med osnovnim korakom, ko plesalka z levo nogo stopi korak naprej roke potujejo navzgor in nato preko glave plesalca ter nazaj navzdol okoli vratu. Velikokrat uporabimo za prehod iz odprte v zaprto držo, lahko pa rudi nadaljujemo v odprti drži.

Slika 19. Česanje (osebni arhiv).

Slika 19 prikazuje korake in potek rok med plesno figuro česanje.

Slika 17. Plesalec odvrti plesalko v njegovo desno (osebni arhiv).

Slika 18. Položaj ob koncu plesalkinega odsuka (osebni arhiv).

19

Botafogo Je dodatna figura, ki izhaja iz sambe. Ob koncu predhodnega koraka se plesalec in plesalka

pripravita na izvedbo koraka tako, da imata oba težišče telesa na levi nogi. Od tod začneta križni

korak z desno nogo naprej pred levo nogo, pri čemer se diagonalno opirata z desnima rokama.

Korake od 4 – 6 izvedeta ravno v nasprotno smer z opiranjem na levi roki. Zadnjih 6 udarcev

predstavljajo štirje kratki koraki v smeri naprej v polkrogu.

Tabela 13

Koraki botafoge.

Korak Štetje Plesalec Plesalka

1. 1 Z DN korak križno pred LN. Z DN korak križno pred LN.

2. in Korak v stran z LN. Korak v stran z LN.

3. 2 Prenos teže v stran na DN. Prenos teže v stran na DN.

4. 3 Z LN korak križno pred DN. Z LN korak križno pred DN.

5. in Korak v stran z DN. Korak v stran z DN.

6. 4 Prenos teže v stran na LN. Prenos teže v stran na LN.

7.-10. 5 in, 6 in, 7 in, 8 in

4x: kratek korak naprej v polkrogu v D z vodilno DN, LN vedno priključi tik za LN.

4x: kratek korak naprej v polkrogu v D z vodilno DN, LN vedno priključi tik za LN.

Tabela 13 navaja zaporedje korakov pri botafogi, kjer plesalec in plesalka plešeta identične korake.

1. korak

2. korak

3. korak

Slika 20. Nekateri koraki botafoge.

Slika 20 prikazuje izvedbo prvih treh, v Tabeli 13 opisanih korakov botafoge. Po končanem desetem koraku lahko vse ponoviš še v drugo smer, pri čemer plesalec in plesalka začneta z nasprotno nogo in roko kot prvič ali pa nadaljuješ s katerimkoli salsa korakom. Par lahko botafogo izvaja tudi sinhrono, vzporedno, za premikanje po prostoru ali za spremembe smeri gibanja.

20

1.2 Možnosti vključevanja salse v osnovnošolski program Zagorc idr. (1998) so zapisali, da so si teorije učenja plesa in treniranja z mladimi enotne v tem, da je potrebno v prvi fazi treniranja (4 – 8 let) učencem zagotoviti široko podlago. V tej začetni fazi prilagajanja in privajanja otrok v šport so v ospredju raznovrstne vsebine, ki pripomorejo k pridobivanju številnih gibalnih izkušenj. Vadba naj v tem obdobju temelji na igri, improvizaciji, vzpodbudah, spoznavanju s prostorom, časom in zavedanjem lastnega gibanja. Sledi druga faza (9 – 15 let) v kateri se gradi osnova izbrane plesne zvrsti. Tukaj je poleg splošne priprave v vadbo vključena tudi specialna priprava, kamor sodi predvsem piljenje tehnike. Sledi zadnja, tretja faza (po petnajstem letu), kjer je poudarek še vedno na pravilni tehniki, vzporedno pa se povečuje obremenitev, vadba postaja vedno bolj specifična, vedno bolj individualna, vadimo v oteženih okoliščinah. Do izraza pride otrokova emotivnost in sposobnost za umetniški izraz. Pomembnost plesa v šoli v naši družbi je podcenjena, pri pouku ga malo poučujemo in v slovenskem prostoru živi predvsem zaradi mnogih plesnih klubov in plesnih šol (Zagorc idr., 1998). Vsaka človekova dejavnost je motivirana in je posledica notranjih (potrebe, nagoni, želje, motivi) in zunanjih spodbud, ciljev (Zaletel, Tušak in Zagorc, 2006). Tako je učence dobro spodbujati, motivirati in jim ples privzgojiti v življenje že od samega začetka. Poučevanje salse bi spodbudilo medsebojne stike, izboljšalo gibanje v ritmu in plesno ustvarjalnost. Salsa bi bila vključena v redni pouk športne vzgoje, športne interesne dejavnosti in dopolnilni pouk. V kolikor šola organizira nastope, prireditve, šolska športna tekmovanja, tečaje, tabore, šole v naravi, dodatni športni program, minuto za zdravje, rekreativni odmor in ostale aktivnosti, kjer je udeležba prostovoljna, se lahko znotraj teh vedno pojavljajo tudi vsebine salse. Plesanje salse je lahko vključeno tudi k izbirnima predmetoma šport (šport za zdravje, šport za sprostitev, izbrani šport) in plesne dejavnosti (ples, starinski in družabni plesi, ljudski plesi). Za začetek bi bilo smiselno salso najprej vpeljati v redni pouk športne vzgoje, nato k interesnim dejavnostim in v tretjem triletju k izbirnemu predmetu plesne dejavnosti. Vsa preostala ponudba je močno odvisna od šole, njihovih prostorov, urnika in interesov. Na šoli bi lahko potekal tečaj salse, v sklopu minute za zdravje bi zavrteli salsa glasbo ob kateri bi učenci zaplesali, med rekreativnim odmorom bi učenci lahko plesali v plesni dvorani, v šoli v naravi pa bi se na primer lahko organiziral tudi salsa večer. Glede na to, da bi se učenci tekom šolanja tako dobro naučili salso, bi lahko bil to tudi otvoritveni ali zaključni ples na valeti, saj bi vključeval tudi zahtevnejše korake. Idej je veliko, potrebujemo voljo in trdo delo, s katerim bi učence že od prvega razreda navdušili in motivirali nad plesom, salso.

1.3 Cilji V svoji diplomski nalogi želim:

opisati in predstaviti osnovne korake, elemente in figure salse; predstaviti možnosti za vključevanje salse v pouk šolske športne vzgoje; izdelati opisni in slikovni program za poučevanje salse v osnovni šoli.

21

2 METODA DELA Diplomska naloga je monografskega tipa, uporabila sem deskriptivno metodo dela. Pri pisanju sem si pomaga z domačimi in tujimi viri iz različnih medijev. Vsebina temelji na razpoložljivi literaturi o salsi, družabnih plesih, didaktiki ter lastnih izkušnjah, ki sem jih pridobila v času svojega udejstvovanja na plesnem področju in študija na Fakulteti za šport. Strokovno literaturo sem iskala v podatkovni bazi Cobiss in na svetovnem spletu. Nalogi so dodane fotografije, ki so moje avtorsko delo. Fotografije so bile izvožene iz videa in obdelane z računalniškim programom Fotor.

22

3 PROGRAM SALSE V SKLOPU REDNEGA POUKA ŠPORTNE VZGOJE V učnem načrtu za osnovne šole je ples v prvem triletju opredeljen kot tematski sklop Plesne igre, v drugem in tretjem triletju pa kot tematski sklop Ples. Navadno se, v skladu s priporočili, temu sklopu nameni 10 do 12 ur pouka v vsakem razredu. V nadaljevanju je predstavljen primer programa za vključevanje salse v redni pouk športne vzgoje. Tabela 14

Število ur salse znotraj rednega pouka športne vzgoje.

Razred Tematski sklop Število ur na leto, namenjenih

tematskemu sklopu Število ur salse, znotraj

tematskega sklopa

1. razred Plesne igre 12 3



4. razred Ples 10 2

5. razred Ples 10 2

6. razred Ples 10 2

7. razred Ples 10 2

8. razred Ples 10 2

9. razred Ples 10 2

Tabela 14 prikazuje predlog vključevanja salse v pouk športne vzgoje. V prvem triletju bi bile salsi, v sklopu plesnih iger, namenjene vsako leto tri šolske ure, od priporočenih dvanajst. V drugem in tretjem triletju se salsi nameni po dve uri od skupno priporočenih desetih ur za tematski sklop ples. Poleg šolskih ur športne vzgoje, kjer je salsa glavna vsebina, so lahko njene vsebine tudi sestavni del uvodnega ali zaključnega dela vadbene enote. Predlagam, da se znotraj tematskega sklopa (ples ali plesne igre), salsa v prvem in drugem triletju v uvodnem delu vadbene enote pojavi v obsegu treh dodatnih ur, v zaključnem delu pa v obsegu štirih dodatnih ur. V tretjem triletju naj se v uvodnem delu pojavi še pri dveh urah, v zaključnem delu pa pri treh. Vadbene enote oziroma ure športne vzgoje so zasnovane na podlagi učnega načrta za osnovne šole in upoštevajo učenčeve sposobnosti in znanja. Program je pripravljen tudi s pomočjo priporočil iz osnovnošolskega učnega načrta za izbirni predmet plesne dejavnosti. Predlagam, da bi učence pri urah tematskega sklopa ples oz. plesne dejavnosti združeni po spolu tudi v drugem in tretjem triletju. Učno uro sestavljajo trije deli: 1. Pripravljalni, uvodni del oziroma ogrevanje (približno 15 minut) 2. Glavni del (25 – 30 minut) 3. Sklepni, zaključni del (do 5 minut)

23

3.1 Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje

3.1.1 PRVI RAZRED

UČNA PRIPRAVA

Šola: OŠ Šoštanj Prostor: Plesna dvorana

Razred: 1. A Datum: 14.10.2016

Število vadečih: 20 Zaporedna številka ure: 18

Spol: dečki in deklice Zaporedna št. ure v tematskem sklopu:

7

Vsebina vadbene ure: plesne igre – salsa (ritmično gibanje)

Stopnja učnega procesa: posredovanje novih vsebin, utrjevanje

Cilji: Spoznavni cilji – (povezani s praktičnimi vsebinami)

Učenec spopolni ritmično gibanje.

Učenec zna stati v paralelni poziciji nog.

Spoznavni cilji – (povezani s teoretičnimi vsebinami)

Učenec ve kakšna je paralelna pozicija nog.

Razvoj telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti

Učenec razvija koordinacijo gibanja rok in nog.

Motivacijski / socialni cilji

Učenec sodeluje s sošolci.

Metodične enote:

paralelna pozicija nog

štiričetrtinski takt

spremljanje ritma s ploskanjem

Prevladujoče učne oblike: frontalna, delo v koloni

Prevladujoče učne metode: razlaga, prikaz, pogovor

Orodja in športni pripomočki: /

Pomagala: radio in zgoščenke

Učila: /

PRIPRAVLJALNI DEL Trajanje: 15 min

Uvod: 3 min

Motivacija učencev: Pogovor, kako lahko z gibanjem, plesom izražamo in prikazujemo stvari, živali,…

Navodila za delo: Učitelj pove kako bo potekala ura.

Splošno ogrevanje: 6 min Spoznavanje – učenci po učiteljevih navodilih prosto hodijo, tečejo, lahkotno poskakujejo po prostoru, ko koga srečajo si sežejo v roko, povedo svoje ime, si dajo petko, se objamejo, nasmejijo,…

Specialno ogrevanje: Sklop prostih gimnastičnih vaj: 6 min • Odkimavanje (ne, ne) in prikimavanje (da, da) z glavo – 8 x • Sprenevedanje z rameni (dvignemo gor, sprostimo dol) – 8 x • Ventilator z rokama (kroženje) – 8 x • Plavanje (prsno, kravl), tudi na eni nogi – 9 x • Smo drevo v viharju (predkloni, zakloni, odkloni) – 8 x • Stopalo na gugalnici (zamahi z nogo naprej, nazaj) – 6 x • Vozimo slalom (nagib kolen levo, desno) – 6 x • Risanje krogov po zraku s palcem na nogi (kroženje v gležnju) – 6 x

24

GLAVNI DEL Trajanje: 26 min

Vsebinska priprava:

Paralelna pozicija nog, stopal Nogi sta vzporedno, teža je enakomerno porazdeljena na obeh stopalih. Štiričetrtinski takt Časovni interval, razdeljen na štiri dele oziroma udarce, ki si v taktu sledijo v enakih časovnih intervalih, vendar niso enako metrično poudarjene - prva je najbolj izrazita in zadnja najmanj.

Metodična priprava: Količinska in organizacijska priprava:

Dejavnosti učitelja: Dejavnosti učenca: Količina: Organizacija:

1. Razloži in prikaže kaj pomeni paralelna postavitev nog.

2. Razloži kaj je

ritem, tako da otroci dojamejo, prikaže s ploskanjem,

3. Razlaga in prikaz

nalog. 4. Prikaz ritmičnega

ploskanja, opozarjanje na pravilen ritem, hodi na začetku kolone.

1. Stojijo v krogu (napihnejo balon) in se naučijo ter izvajajo paralelno pozicijo nog po učiteljevih navodilih.

2. Klek v krogu, posnemanje učitelja:

- ploskanje v štiričetrtinskem taktu, prvi plosk bolj poudarjen (bum!)

- tleskanje - tapkanje po stegnih.

3. V krogu:

Gledajo v krog: - korakanje na mestu v ritmu - enakomerno korakanje in

hkratno ploskanje na mestu - enakomerno korakanje in

hkratno ploskanje v krogu Z desno ramo v krog:

- ''prometnik'' (eden izmed učencev stoji na sredini in ''ureja promet'')

(Otrin, 2006) 4. Hoja po prostoru v koloni (kača) in

na vsak korak, udarec dejavnost (ploskanje, tleskanje, premiki rok).

1. 5 min 2. 3 x 2 min 3. 3 x 2 min

+ 4 min 4. 5 min

1., 2. in 3.:

4.:

SKLEPNI DEL Trajanje: 4 min

Vaje za sprostitev (sukanje sproščenih rok okoli telesa, stresanje rok, stresanje nog, predklon in zibanje levo in desno,…)

ANALIZA URE

Doseženi cilji: Posebnosti: Opombe za naslednjo uro:

Vpis v dnevnik: Pregledal:

25

UČNA PRIPRAVA





8

Vsebina vadbene ure: plesne igre – salsa (ritem in gibanje nog)

Stopnja učnega procesa: utrjevanje in posredovanje novih vsebin


Učenec se giblje na mestu in v različnih smereh.

Učenec se giblje v ritmu.


Učenec pozna pravila igre ''stoj in pojdi''.


Učenec razvija občutek za ritem.

Učenec razvija koordinacijo celotnega telesa.



Učenec izboljša pozornost in koncentracijo.

Metodične enote:

paralelna in odprta pozicija nog

osvajanje ritma

samostojno spremljanje ritma

igra ''stoj in pojdi''

Prevladujoče učne oblike: frontalna


Orodja in športni pripomočki: 20 obročev


Učila: /


Uvod: 3 min

Motivacija učencev: Pove, da bodo med uro videli kako bi bilo če bi ustavili čas.

Navodila za delo: Pove, kaj bodo delali, kdo kaj pripravi in pospravi.

Splošno ogrevanje: 8 min Ptički iščejo gnezda – učenci se ob glasbi gibajo po prostoru, ko se glasba ugasne mora vsak učenec čim hitreje poiskati svoje gnezdo (obroč) in v njem stati z vzporedno postavljenimi stopali. Kdor prvi najde gnezdo lahko določi kakšno bo nadaljnje gibanje.

Specialno ogrevanje: Sklop gimnastičnih vaj z obročem ob glasbi: 6 min

Kroženje z levo in desno roko naprej – 8 x

Vzročenje, zasuki trupa v levo in desno – 7 x

Odkloni in zakloni – 7 x

Predkloni in zakloni v razkoraku – 7 x

Izpadni korak naprej čez obroč z levo in desno nogo – 6 x

Vrtenje obroča okoli leve in desne roke – 8 x

Vrtenje obroča okoli pasu – 1 min

Poskoki v obroč in iz njega (levo, desno, naprej, nazaj) – 6 x

26


Vsebinska priprava:

Ritem – menjavanje dveh nasprotij, je izmenjavanje težkih in lahkih dob. Plesni mojster Eden izmed učencev (Plesni mojster) je na eni strani dvorane, vsi ostali so na drugi strani dvorane. Učenci naenkrat vprašajo: ''Kako lahko uidemo Plesnemu možu?'', nato Plesni mož odgovori: ''Takole.'' in zraven pokaže način gibanja. Ko učenci vidijo kako se je potrebno gibati skušajo na tak način priti na drugo stran dvorane brez da jih Plesni mojster ulovi. Kogar ujame prav tako postane Plesni mojster, naslednje gibanje kaže tisti, ki je bil zadnji ujet.



1. Razloži pravila igre, prikaže primere gibanja in izbere učenca, ki bo prvi Plesni mojster.

2. Razdeli učence na

dve skupini, razloži in prikaže nalogo, med izvajanjem opazuje pravilnost izvedbe. Pove še druge različice te vaje.

3. Razloži pravila igre

in demonstrira vsa gibanja, preden jih morajo izvajati.

1. Plesni mojster. 2. Gibanje v ritmu z

glasnim štetjem udarcev iz ene strani telovadnice na drugo in nazaj: hoja, medvedja hoja, hopsanje, sonožni in enonožni poskoki, v opori spredaj,…

3. ''Stoj in pojdi'' – učenci

se na določen način prosto gibljejo po prostoru, na znak ''stoj'' se ustavijo, na znak ''pojdi'' nadaljujejo z gibanjem.

1. 2 x 3 min 2. 10 min 3. 10 min

1.:

2.:

3.:


Učenci ležejo v krog in stresajo vse dele telesa ob glasbi.

ANALIZA URE



27

UČNA PRIPRAVA





9

Vsebina vadbene ure: plesne igre – salsa (gibanje nog)

Stopnja učnega procesa: utrjevanje


Učenec se zna koordinirano gibati.

Učenec izvaja gibe ob različni glasbeni spremljavi.


Učenec ve kaj je ritem.



Učenec razvija gibalno ustvarjalnost.



Učenec spopolni medsebojne odnose.

Metodične enote:

sinhrono gibanje v kolonah

gibanje v ritmu


Prevladujoče učne oblike: frontalna, delo v kolonah




Učila: /


Uvod: 2 min

Motivacija učencev: Učencem povemo, da bomo ponovili vse naučeno skozi igre in se na koncu zabavali.

Navodila za delo: Podamo navodila in napotke, kaj bomo pri uri počeli.

Splošno ogrevanje: 7 min Posnemanje živali – žabe, štorklje, vrabčki, metulji, medvedi, miška, kača, gazela, konji,… (Otrin, 2006).

Specialno ogrevanje: Sklop prostih gimnastičnih vaj: 5 min

• Odkimavanje (ne, ne) in prikimavanje (da, da) z glavo – 8 x • Sprenevedanje z rameni (dvignemo gor, sprostimo dol) – 8 x • Ventilator z rokama (kroženje) – 8 x • Plavanje (prsno, kravl), tudi na eni nogi – 9 x • Smo drevo v viharju (predkloni, zakloni, odkloni) – 8 x • Stopalo na gugalnici (zamahi z nogo naprej, nazaj) – 6 x • Vozimo slalom (nagib kolen levo, desno) – 6 x • Risanje krogov po zraku s palcem na nogi (kroženje v

gležnju) – 6 x • Poskoki – 5 x • Počepi – 7 x

28


Vsebinska priprava:

Nalepka Stopalo je nalepka, ki jo postopoma odlepiš in nalepiš, stopalo zapičiš (visoko dvigneš peto), stegneš (tal se dotakneš le s konico palca) , položiš nazaj na polprste z dvignjeno peto in postaviš na tla (Kovač

Valdés, 2011).

Mažemo margarino na kruh Vajo izvajamo v paralelnem in odprtem položaju. Teža je ves čas na eni nogi, s prosto, delavno nogo podrsamo s celim stopalom naprej, tako da dvignemo najprej peto in potem preko polprstov do pozicije point. Po isti poti podrsamo nazaj v začetno pozicijo (Kovač Valdés, 2011). Dlan pozdravi nasprotno stopalo Med hojo dvignemo desno nogo in se z levo dlanjo dotaknemo notranjega dela desnega stopala in nato obratno (Kovač Valdés, 2011). Še dotik nasprotnega stopala in dlani za telesom.



1. in 2. Da navodila, prikaže vaji in opazuje ter popravlja učence. 3. Razloži in prikaže nalogo. 4. Razlaga in prikaz.

1. Nalepka. 2. Mažemo margarino na

kruh. 3. Dlan pozdravi

nasprotno stopalo. 4. Gibanje ob glasbi

(hoja, sonožni poskoki, enonožni poskoki, poskoki iz ene na drugo nogo - medvedki) po prostoru v dveh kolonah v štiričetrtinskem taktu. Nato še hkratno ploskanje na vsak udarec.

1. 5 min 2. 5 min 3. 6 min 4. 10 min

1. in 2.:

3.:

4.: 2x


Tržnica – Vsak učenec si zamisli, da je nek sadež, ki ga prodajajo na tržnici, vsi so ob robu telovadnice in ko učitelj poimenuje sadje, ki so si ga zamislili to sadje vstane in zapleše ples tega sadja (posnema obliko, trdnost, okus, velikost) in se usede na sredino dvorane (mešalec). Ko je v mešalcu vso sadje naredimo multivitaminski sok (so vrtijo okoli sebe in med sabo) (Kovač Valdés, 2011).

ANALIZA URE



29

3.1.2 DRUGI RAZRED

UČNA PRIPRAVA





4

Vsebina vadbene ure: plesne igre – salsa (štiričetrtinski takt)



Uvod: 2 min

Motivacija učencev: Pove, da bodo danes v vlogah figur in da bomo videli katera bo najbolj zanimiva.

Navodila za delo: Pove kaj bodo delali.

Splošno ogrevanje: 7 min Ukazi – učenci se ob glasbi gibajo na besedne napotke kot so: teci… stop, sedi, vrti se… stop, skrij se, skači po eni nogi… stop, zapoj pesmico… stop, hopsaj… stop, pleši… stop. Navodila lahko dajejo tudi učenci.


Odkimavanje (ne, ne) in prikimavanje (da, da) z glavo – 8 x

Kroženje z glavo v levo in desno – 6 x

Sprenevedanje z rameni (dvignemo gor, sprostimo dol) – 8 x

Ventilator z rokama (kroženje) – 8 x

Plavanje (prsno, kravl), tudi na eni nogi – 9 x

Smo drevo v viharju (predkloni, zakloni, odkloni) – 8 x

Izpadni korak naprej z levo in desno – 6 x

Počepi – 8 x

Poskoki – 8 x

Mravljice (sed, s prsti okoli stegnjenih nog) – 8 x


Učenec se giblje ob različni glasbi.

Učenec zna praktično interpretirati štiričetrtinski ritem s ploskanjem.


Učenec ve, kaj pomeni štiričetrtinski takt.

Učenec loči med hitrim in počasnim ritmom.



Učenec razvija občutek za ritem



Metodične enote:


gibanje v ritmu

hitrost gibanja in glasbe


Prevladujoče učne metode: razlaga, prikaz



Učila: /

30


Vsebinska priprava:

Metanje figur Učenci stojijo v vrsti, eden izmed njih vsakega posebej za roko potegne iz vrste in ga zavrti tako, da ostane v nekem položaju v prostoru. Ko so vsi učenci v pozah, si jih tisti, ki jih je metal ogleda in izbere tistega, ki mu je najbolj všeč. Te poze so lahko poljubne ali pa določimo naj bodo čimbolj smešne, visoke, široke, žalostne, raztegnjene, da naj predstavljajo stol, mizo, slona, kolo,… Tisti ki je izbran za najbolj zanimivega lahko naslednji meče sošolce. (Kovač Valdés, 2011).



1. Razloži nalogo in prikaže na primeru kako poteka. Ko so učenci v pozah opazuje, da mirujejo.

2. in 3. Razloži in prikaže nalogo.

1. Metanje figur. 2. Gibanje v ritmu z

glasnim štetjem udarcev iz ene strani telovadnice na drugo in nazaj: hoja, medvedja hoja, hopsanje, sonožni in enonožni poskoki, v opori spredaj,…

3. Gibanje (hoja,

sonožni poskoki, enonožni poskoki,…) po prostoru v kolonah po štirje v štiričetrtinskem taktu in hkratno ploskanje na vsak udarec, prvi je poudarjen.

1. 6 min 2. in 3. 10 min

1.:

2.:

3.: 5x


Streljanje s ploskom – učenci stojijo v krogu, na sredini je eden ki ploska prosti sošolcem, proti tistemu ki ploskne mora reagirati s skokom, počepom, zamrznjeno figuro. Ploska poljubno, kdor ne odreagira se uleže na tla na trebuh (če je kdo zelo počasen ali ni zbran učitelj to pove in se tudi on uleže na tla) (Kovač

Valdés, 2011).

ANALIZA URE



31

UČNA PRIPRAVA





5

Vsebina vadbene ure: plesne igre – salsa (osnovni položaji nog)



Učenec razvija orientacijo v prostoru.

Učenec zna prikazati osnovne pozicije postavitve nog.


Učenec razume zakaj je pomembna pravilna telesna drža.


Učenec razvija občutek zadovoljstva ob obvladovanju telesa.



Učenec pomaga sošolcu v paru.

Učenec oblikuje pozitivne življenjske vzorce.

Metodične enote:


drža

osnovni položaji nog

Prevladujoče učne oblike: frontalna, delo v parih




Učila: /


Uvod: 3 min

Motivacija učencev: Učitelj pove kako pomembna je telesna drža in zakaj je tako, primerja z risanimi junaki, športniki,… Pove kaj bodo na uri počeli.

Splošno ogrevanje: 5 min Lovljenje v paru – učenci so razdeljeni v pare in se držijo za roki. En par lovi, ko ujame drugi par ta nadaljuje z lovljenjem. Med tekom se ne smejo spustiti, če se par spusti mora loviti.

Specialno ogrevanje: Sklop gimnastičnih vaj v paru: 7 min

odkloni glave v levo in desno - 8 x

odkloni trupa v levo, desno z držanjem za roki - 8 x

globoki predkloni, zakloni s ploskom nad glavo in med nogami - 8 x

zasuki trupa s ploskom - 8 x

izpadni korak v stran - 8 x

izpadni korak naprej z desno in levo nogo - 8 x

zamahi s nogo naprej in nazaj z opiranjem na ramo – 8 x

zapiranje knjige - 10 x

počepi – 10 x

visoki poskoki – 10 x

sprostilna vaja – pol minute

32


Vsebinska priprava:

Osnovne postavitve nog: Paralelna pozicija (skupaj in narazen) Odprta pozicija (skupaj in narazen) Zapičeno stopalo (na blazinicah prstov)



1. Razloži osnovne pozicije postavitve nog in vse prikaže. 2. in 3. Razloži nalogo, prikaže gibanje in ves čas spremlja, opazuje in popravlja učence.

1. Postavijo se tako, da vsi vidijo učitelja in ponavljajo za njim.

2. Učenci v krogu in obrnjeni z

levo ramo navznoter. Držijo se vzravnano, stopala v paralelnem in nato v odprtem položaju. Ob glasbi v ritmu hodijo, tečejo, skačejo, hopsajo naprej. Ko se glasba ugasne se obrnejo za 180° in nadaljujejo ko se glasba začne.

3. Učenca v paru v ritmu udarjata

z rokama skupaj: naravnost z obema rokama, oba z desno roko, oba z levo roko, izmenično z levo in desno roko,… Nato še v gibanju (hoja, tek,…).

1. 9 min 2. 6 min 3. 10 min

1.:

2.:

3.: 10x


Tržnica – Vsak učenec si zamisli, da je nek sadež, ki ga prodajajo na tržnici, vsi so ob robu telovadnice in ko učitelj poimenuje sadje, ki so si ga zamislili to sadje vstane in zapleše ples tega sadja (posnema obliko, trdnost, okus, velikost) in se usede na sredino dvorane (mešalec). Ko je v mešalcu vso sadje naredimo multivitaminski sok (so vrtijo okoli sebe in med sabo) (Kovač Valdés, 2011).

ANALIZA URE



33

UČNA PRIPRAVA





6

Vsebina vadbene ure: plesne igre – salsa (smeri v prostoru)



Učenec se zna gibati v različnem ritmu ob glasbeni spremljavi.


Učenec pozna možne smeri gibanja.

Učenec ve, kakšna je pravilna telesna drža.


Učenec razvija koordinacijo gibanja.

Učenec razvija in izboljša telesno držo.


Učenec razvija samozavest in vztrajnost.


Metodične enote:

smeri v prostoru

ravnotežje

drža





Učila: /


Uvod: 2 min

Motivacija učencev: Da se bomo naučili poleg leve in desne še druge smeri gibanja, kam se lahko premikamo (zbežimo mački, če smo miške).

Navodila za delo: Pove, kako bo ura potekala.

Splošno ogrevanje: 5 min Mačka in miška – učenci stojijo v krogu in se držijo za roke, eden izmed učencev je zunaj kroga (mačka), drugi notri (miška). Miška mora uiti mački, oba pa lahko tečeta le okoli kroga in pa skozenj.


Odkimavanje (ne, ne) in prikimavanje (da, da) z glavo – 8 x

Kroženje z glavo v levo in desno – 6 x

Sprenevedanje z rameni (dvignemo gor, sprostimo dol) – 8 x

Ventilator z rokama (kroženje) – 8 x

Plavanje (prsno, kravl), tudi na eni nogi – 9 x

Smo drevo v viharju (predkloni, zakloni, odkloni) – 8 x

Izpadni korak naprej z levo in desno – 6 x

Počepi – 8 x

Poskoki – 8 x

Mravljice (sed, s prsti okoli stegnjenih nog) – 8 xi

34


Vsebinska priprava:

Smeri v prostoru Naprej, nazaj, levo, desno, gor, dol in kombinacije (noter, ven, okoli, čez). Mostovi (igra v parih): en učenec od para se postavi v neko obliko, pozo, ki spominja na most. Drugi, glede na besedilo, ki ga govorimo izvaja gibanje v ritmu:

Okoli, okoli, okoli, čez, spodaj in skozi. Blizu in daleč, blizu in daleč,

okoli, okoli, okoli.

Nato vlogi zamenjata (Kovač Valdés, 2011).



1. Razloži, nauči jih smeri gibanja v prostoru in jih prikaže – skozi igro, če bi mačka prišla iz leve bežimo v desno.

2. Razloži igro in

prikaže kako bo potekala.

3. Razloži in prikaže

gibanja.

1. Stojijo tako, da vsi vidijo učitelja in ponavljajo za njim. 2. Smeri v prostoru. 3. Gibanje v ritmu z glasnim

štetjem udarcev iz ene strani telovadnice na drugo: hoja, medvedja hoja, hopsanje, tek, sonožni in enonožni poskoki, v opori spredaj,… Poudarek na napetosti vseh mišic in telesni drži med izvajanjem vaj.

1. 10 min 2. 10 min 3. 8 min

1.:

2.:


Štampiljke – učenci sedijo v krogu, eden pleše okoli, za njihovimi hrbti in se enega izmed sedečih dotakne na katerikoli del telesa, tisti more vstati in naprej plesati tako, da se drži za tisti del telesa (Kovač Valdés, 2011)..

ANALIZA URE



Spet teče okoli sošolca.

Teče okoli tistega, ki predstavlja most. Spleza čez, pod njim in skozi neko odprtino (mer rokami, nogami,…)

Stopi isto blizu sošolca, teče daleč stran od njega in zopet čisto blizu.

35

3.1.3 TRETJI RAZRED

UČNA PRIPRAVA





5

Vsebina vadbene ure: plesne igre – salsa (poudarjena doba)



Učenec zna prenesti težišče iz ene na drugo nogo.

Učenec pravočasno poudari dobo, udarec.


Učenec pozna čas v plesu.

Učenec loži trajanje dobe (četrtinka, polovinka, celinka).


Učenec razvija ravnotežje.


Učenec goji pozitiven odnos do športa.

Učenec razvija samozavest.

Metodične enote:

prenos težišča

poudarjena doba


Prevladujoče učne oblike: frontalna, delo v parih, delo v trojkah


Orodja in športni pripomočki: 20 mehkih žog


Učila: /


Uvod: 2 min

Motivacija učencev: Reče, da se bomo gugali, zibali kot ladjice na morju, vpraša če vedo kako.

Navodila za delo: Pove kaj bomo med uro počeli.

Splošno ogrevanje: 5 min Ladjice v pristanišče – učenci se ob glasbi gibljejo (hodijo, tečejo, plešejo,…) po prostoru med mehkimi žogami (bojami), ko se glasba ugasne vsak poišče svojo žogo in nanjo položi desno nogo, se nanjo usede, se je dotakne z glavo,…

Specialno ogrevanje: Sklop gimnastičnih vaj z mehko žogo: 6 min • odkloni z glavo v levo in desno – 8 x • kroženje z rokama naprej in nazaj s predajo žoge – 7 x • zamahi z rokama v levo in desno s predajo žoge – 7 x • odkloni trupa v levo in desno z žogo – 8 x • kroženje z boki in hkratna predaja žoge okoli pasu – 7 x • predklon v sedu, žogo popeljemo okoli stegnjenih nog – 6 x • kroženje v gležnjih in z žogo v zapestjih – 8 x • krepilne vaje za trebušne mišice, žoga je med kolenoma – 10 x • krepilne vaje za hrbtne mišice, žoga je med stopaloma – 10 x • počepi z žogo do tal – 10 x

36


Vsebinska priprava:

''Mrtvo telo'' Učenec stoji med dvema sošolcema in je napet ter trden kot deska, ostala dva si ga podajata. Najprej na majhni razdalji in ga pustimo visoko nato na večji razdalji in s spuščanjem nižje. Opazujemo kako težje postala zaradi prenosa težišča (Otrin, 2006).

Sence Učenci se razdelijo v pare. Eden vodi gibanje drugi ga čim bolj natančno in enako časno posnema, nato vlogi zamenjata. Najprej prosto, nato v ritmu s ploskanjem, tleskanjem, na koncu še v ritmu z glasbo.


Dejavnosti učitelja:

Dejavnosti učenca: Količina: Organizacija:

1. , 2., 3. in 4.: Razloži nalogo in prikaže kako se izvaja.

1. ''Mrtvo telo'' 2. Učenci izvajajo skoke na

mestu – različno visoke – brez obratov ali z njimi – z obema nogama, na eni nogi, iz ene na drugo nogo (prenos teže),…

3. Sence. 4. Učenci na glasbo s

štiričetrtinskim taktom na prvo dobo delajo določene izrazite gibe (skok, počep, obrat,…) ali poze. Na 2., 3. in 4. dobo mirujejo, so zamrznjeni v pozi. Nato enako, le da je poudarjena (težka) doba 2., 3. ali pa četrta.

Še na izpadanje, kdor se zmoti izpade.

1. 3 min 2. 5 min 3. 9 min 4. 10 min

1.: 5x

2.:

3.: 9x 4.:


Zbujanje – učitelj ob glasbi: ''Poležavaš na tleh, se pretegneš, obrneš, zakotališ, predstavljaš si, da si se ravnokar zbudil in da ti še ni treba vstati,…''

ANALIZA URE



37

UČNA PRIPRAVA





6

Vsebina vadbene ure: plesne igre – salsa (hitrost ritma)



Učenec ozavesti gibanje nog v ritmu.

Učenec loči in izvede gibanje v različnih ritmičnih hitrostih.


Učenec ve kaj je poudarjena doba.

Učenec razume štiričetrtinski takt.


Učenec razvija koordinacijo gibanja, še posebej delo nog.

Učenec razvija občutek za ritem.


Učenec izboljša pozornost in koncentracijo.

Učenec krepi medsebojno povezanost.

Metodične enote:

hitrost gibanja


poudarjena doba





Učila: /


Uvod: 2 min

Motivacija učencev: Ob trudu bodo lahko delali premete v stran.

Navodila za delo: Pove, kaj bodo med uro počeli.

Splošno ogrevanje: 5 min Bratec reči me – učenci se gibajo (tečejo, hopsajo, hodijo v čepu) po prostoru, dva izmed učencev lovita, kogar ujameta se mora postavit v določen položaj (stoja razkoračno, stoja predkoražno, v opori spredaj). Ostali učenci jih lahko rešijo tako, da splezajo pod njimi.


• Odkimavanje (ne, ne) in prikimavanje (da, da) z glavo – 8 x • Sprenevedanje z rameni (dvignemo gor, sprostimo dol) – 8 x • Kroženje z rokama naprej in nazaj – 8 x • Zamahi z rokama v stran – 9 x • Odkloni trupa v levo in desno – 8 x • Predkloni in zakloni trupa – 7 x • Zamahi z levo in desno nogo naprej in nazaj – 6 x • Izpadni korak naprej z levo in desno nogo – 6 x • Izpadni korak v stran z levo in desno nogo – 6 x • Kroženje v zapestjih in gležnjih – 8 x • Počepi – 10 x • Žabji poskoki – 10 x

38


Vsebinska priprava:

Napake:

- gibanje ni v ritmu - učenec ne loči med hitrejšim in počasnejšim ritmom



1. Pove kako naloga poteka in jo tudi prikaže. S ploskanjem daje ritem.

2. Pove kako

naloga poteka in jo tudi prikaže.

3. Pove kako

naloga poteka in jo tudi prikaže. Ves čas opazuje učence in pove za vsakega ki opazi, da ne dela v skladu z navodili.

1. Učenci tečejo v krogu 'Hitro, počasi' – glede na hitrost učiteljevega ploskanja, na vsak udarec oz. plosk en korak.

'Visoko, nizko' – če je glasba, ploskanje, žvižganje glasno, dvigajo kolena visoko in obratno.

2. Gibanje po prostoru v

kolonah po štirje v štiričetrtinskem taktu in hkratno ploskanje z rokama, na prvi, poudarjen udarec plosknejo visoko nad glavo, naredijo poskok, počep, obrat za 180°,…

3. Gibajo se iz ene strani

telovadnice na drugo, eden mimo drugega. Ena skupina na primer ploska, počepa, vzroči roke na prvi takt, druga na drugi,... Komur uspe pravilno izvesti nalogo lahko naredi premet v stran.

1. 2 x 5 min 2. 10 min 3. 10 min

1.:

2.: 5x

3.:


Umiritev in sprostilne gimnastične vaje.

ANALIZA URE



39

UČNA PRIPRAVA





7

Vsebina vadbene ure: plesne igre – salsa (imitacija osnovnega koraka)



Učenec spozna igro ''plesni fotoalbum''.

Učenec drugače kot ostale, izvede zadnji udarec


Učenec ve, da je četrti udarec drugačen, poseben.

Učenec pozna štiričetrtinski takt.


Učenec razvija koordinacijo dela nog.




Učenec izboljša koncentracijo.

Metodične enote:

imitacija ritma salse

drugačen četrti udarec





Učila: /


Uvod: Motivacija učencev:

Navodila za delo:

Splošno ogrevanje: Skupine – učenci se ob glasbi prosto gibajo po prostoru (hodijo, tečejo, hopsajo, plešejo), učitelj pove številko in del telesa in toliko se jih mora postaviti skupaj s tistim delom telesa ki ga določi. Kdor ostane brez skupine naj naredi tri poskoke, počepe,…


• Odkimavanje (ne, ne) in prikimavanje (da, da) z glavo – 8 x • Sprenevedanje z rameni (dvignemo gor, sprostimo dol) – 8 x • Kroženje z rokama naprej in nazaj – 8 x • Zamahi z rokama v stran – 9 x • Odkloni trupa v levo in desno – 8 x • Predkloni in zakloni trupa – 7 x • Zamahi z levo in desno nogo naprej in nazaj – 6 x • Izpadni korak naprej z levo in desno nogo – 6 x • Izpadni korak v stran z levo in desno nogo – 6 x • Kroženje v zapestjih in gležnjih – 8 x • Počepi – 10 x • Žabji poskoki – 10 x

40


Vsebinska priprava:

Plesni fotoalbum Učenci ob živahni salsa glasbi sproščeno plešejo po prostoru. V nekem trenutku ugasnemo glasbo ali pa zakličemo stop, učenci se morajo čim prej ustaviti in zamrzniti kot na fotografiji. Spodbujamo učence, da obstanejo v čim bolj zanimivih pozah, v različnih nivojih, stoje , sede, leže, na eni nogi. Da so učenci bolj ustvarjalni lahko nekaj učencev igra fotografe in fotografirajo ostale v pozah, spomnimo jih, kako so se fotografirali ko so kolesarili, plavali, veselo poskakovali, brcali žogo,… Vsakokrat jih pohvalimo, da so njihove poze zanimive kot prave fotografije. (Kovač Valdes, 2011).



1. Razloži in prikaže potek naloge. 2. in 3. Razloži in prikaže potek naloge, sproti določi načine gibanja.

1. Plesni fotoalbum. 2. Gibanje po prostoru.

Izvajanje prvih treh korakov v ritmu (najprej ploskanje, nato glasba), namesto zadnjega, četrtega udarca:

- polčep - poskok - obrat za 180° - brc naprej

Prvi korak vedno začnejo z drugo nogo.

3. Gibanje po prostoru v kolonah po štirje v štiričetrtinskem taktu s ploskanjem, tleskanjem, vsak izmed učencev ploska na drug udarec. Na četrti udarec pavza. Po dveh taktik gre prvi učenec na rep kolone.

1. 7 min 2. 13 min 3. 10 min

1. in 2.:

3.: 5x


Stresanje nog, rok, trup.

ANALIZA URE



41

3.2 Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje

3.2.1 ČETRTKI RAZRED

UČNA PRIPRAVA





5

Vsebina vadbene ure: plesne igre – salsa (osnovni korak na mestu)

Stopnja učnega procesa: utrjevanje, posredovanje novih vsebin


Učenec obvlada ritem salse.

Učenec zna hitro in pravilno reagirati na določen dražljaj.


Učenec ve kaj je osnovni korak salse na mestu.

Učenec ve kaj je refleks.


Učenec razvija refleks.

Učenec razvija koordinacijo gibanja telesa skladno z ritmom glasbe.



Učenec pomaga sošolcem.

Metodične enote:

refleks

imitacija ritma salse

osnovni korak na mestu

Prevladujoče učne oblike: frontalna


Orodja in športni pripomočki: 5 klopi


Učila: /


Uvod: 2 min

Motivacija učencev: Pogovor o hitrem reagiranju, Bolt.

Navodila za delo: Pove kako bo ura potekala.

Splošno ogrevanje: 5 min Potres, poplava, letala– učenci se prosto gibljejo po prostoru (hodijo, tečejo, plešejo) in ko učitelj reče potres se čim hitreje stisnejo ob steno, ko reče poplava splezajo na letvenike, ko reče letala se uležejo na tla.

Specialno ogrevanje: Sklop gimnastičnih vaj na klopi: 7 min • sed na klopi in kroženje z glavo v levo in desno – 10 x • stoja na klopi in kroženje z rokama naprej in nazaj – 10 x • stoja na klopi in zamahi z rokama v stran – 10 x • razkorak na klopi in predklon – 7 x • izpadni korak naprej na klop z levo in desno nogo – 8 x • sed na klopi in kroženje z levim in desnim gležnjem po zraku – 8 x • hoja po klopi in na vsak korak ''zajemanje vode'' z nogo – 2 x

dolžina klopi • opora zadaj na klopi in dvigovanje telesa – 10 x

42


Vsebinska priprava:

Refleks – čim hitrejši odgovor na dani dražljaj, zahtevo, izziv. Je zelo pomembna lastnost plesalca. Prepad Učenec se zaleti po dolžini dvorane, na znak učitelja in kasneje sošolca – plosk, vzklik, pisk – se mora v hipu ustaviti, ne da bi padel v ''prepad'', potrebna je čim hitrejša reakcija in izredna hkratna aktivacija vseh mišic (Otrin, 2006).



1., 2. Razloži in prikaže naloge. 3. Razloži gibanje nog pri salsi in prikaže pravilno izvedbo vaje. 4. Prikaže gibanje in pove kako ga izvajati.

1. Učenci so postavljeni v krogu, eden izmed njih je na sredini in improvizira skoke – zelo različne po višini, velikosti, obliki in času. Večkrat obstane, naredi pavzo. Drugi plosknejo hkrati z njegovim doskokom na tla.

2. Prepad. 3. Učenci za pravilno gibanje

nog izvajajo hojo na prve tri udarce, na četrtega sledi pavza (kot pri osnovnem koraku salse). Namesto hoje še tek, poskoki, počepi, brce, ploski,…

4. Osnovni korak na mestu.

Obrnjeni v različne smeri, poudarjeno iztegovanje nog in gibanje bokov. Posnemajo učitelja.

1. 3 min 2. 3 min 3. 10 min 4. 10 min

1.:

2.: 3.:

4.:


Učenci se uležejo v krog, z glavami navznoter in stresajo roke, noge, naredijo svečo in stresajo z nogama,…

ANALIZA URE



43

UČNA PRIPRAVA





6

Vsebina vadbene ure: plesne igre – salsa (osnovni korak v stran)



Učenec zna osnovni korak na mestu in v stran.

Učenec se giba v ritmu.


Učenec loči med osnovnim korakom na mestu in osnovnim korakom v stran.



Učenec razvija ustvarjalnost.


Učenec izboljša koncentracijo.


Metodične enote:

osnovni korak na mestu

osnovni korak v stran



Orodja in športni pripomočki: 20 mehkih žog


Učila: /


Uvod: 2 min

Motivacija učencev: Pove, da se bodo učili nov korak in da bodo vključili tudi mehke žoge.

Navodila za delo: Opiše potek ure in zadolžitve učencev.

Splošno ogrevanje: Bratec reči me – učenci se gibajo (tečejo, hopsajo, hodijo v čepu) po prostoru, dva izmed učencev lovita, kogar ujameta se mora postavit v določen položaj (stoja razkoračno, opora spredaj, opora zadaj). Ostali učenci jih lahko rešijo tako, da splezajo pod njimi.

Specialno ogrevanje: Sklop gimnastičnih vaj z mehko žogo: 8 min • odkloni z glavo v levo in desno – 8 x • kroženje z rokama naprej in nazaj s predajo žoge – 7 x • zamahi z rokama v levo in desno s predajo žoge – 7 x • odkloni trupa v levo in desno z žogo – 8 x • kroženje z boki in hkratna predaja žoge okoli pasu – 7 x • predklon v sedu, žogo popeljemo okoli stegnjenih nog – 6 x • izpadni korak naprej z levo in desno nogo, žoga kot opora – 7 x • kroženje v gležnjih in z žogo v zapestjih – 8 x • krepilne vaje za trebušne mišice, žoga je med kolenoma – 10 x • krepilne vaje za hrbtne mišice, žoga je med stopaloma – 10 x • počepi z žogo do tal – 10 x

44


Vsebinska priprava:

Razvijanje pravočasne reakcije in timinga (pravočasnosti).



1. Razdeli učence v pare, razloži potek naloge in pred vsako različico demonstrira vajo. 2., 3. in 4.: Razlaga in prikaz.

1. Učenci so razdeljeni v pare: - podajanje in lovljenje žoge pred

prsmi v odskoku - podajanje žoge z odbojem od tal

(najprej vsak poda žogo z osmim odbojem, nato četrtim, nato drugim, nazadnje prvim – poda takoj)

- pred podajo ob tla se učenec med odbijanjem žoge obrne na mestu za 360°.

- učenec se s hrbtom obrne proti sošolcu, skoči v zrak raznožno in med tem žogo ob tla in med nogama poda sošolcu (Otrin, 2006).

2. Učenci se gibajo (hoja, tek,

poskoki, brce,…) po prostoru, na prvi takt učenci hodijo naprej tri udarce, na četrtega se ustavijo. Na drugi takt hodijo nazaj tri udarce in se na četrtega ustavijo. Enako še v stran, po diagonali,… spreminjajo smer.

3. Učenci se postavijo tako, da vsi

vidijo učitelja in ponavljajo za njim osnovni korak v stran.

4. Ponovimo osnovni korak na mestu

in zraven v krajše zaporedje vključimo osnovni korak v stran.

1. 10 min 2. 10 min 3. 5 min 4. 5 min

1.:

2.: Vsak učenec:

3.:


Sprostilne gimnastične vaje.

ANALIZA URE



45

3.2.2 PETI RAZRED

UČNA PRIPRAVA





5

Vsebina vadbene ure: plesne igre – salsa (osnovni korak)



Učenec se zna sinhrono premikati skupaj s sošolcem.

Učenec zna osnovni korak nazaj.


Učenec pozna osnovni korak nazaj.


Učenec razvija koordinacijo gibanja nog.

Učenec razvija sposobnost sinhronega premikanja.



Metodične enote:

osnovni korak v stran

osnovni korak nazaj in osnovni korak (naprej in nazaj)

medsebojna usklajenost



Orodja in športni pripomočki: 20 palic


Učila: /


Uvod: 2 min

Motivacija učencev: Pove, da se dodo učili nov korak in da bodo v uro vključene palice.

Navodila za delo: Učencem da navodila, kaj bodo delali in na kakšen način.

Splošno ogrevanje: 6 min Komandiranje s kazalcem – učenci so razdeljeni v štiri skupine po pet učencev, eden je na sredi ostali okoli njega. Tisti na sredini je ves čas tiho in samo s kazalcem kaže kaj morajo početi, oni ubogajo. Učitelj pove, kdaj vloge zamenjano.

Specialno ogrevanje: Sklop gimnastičnih vaj s palico: 7 min

• kroženje glavo v levo in desno, roke s palico v predročenju – 8 x • krožni prenos rok naprej in nazaj, brez da izpustimo palico – 8 x • odkloni v levo in desno s palico – 6 x • globoki predkloni in zakloni s palico – 6 x • zamahi z nogo do palice v predročenju z levo in deno nogo – 7 x • izpadni korak naprej z levo in desno nogo, roki s palico v

predročenju – 8 x • krepilne vaje za hrbtne mišice, palica v vzročenju – 10 x • poskoki čez palico – pol minute (komu uspe večkrat)

46


Vsebinska priprava:

Medsebojna usklajenost Učenec z gibi nakaže premik, brez dotika. Drugi odreagira kot ukaže prvi učenec in prvi sledi odzivu (če drugi na primer zaradi sile teže pada proti tlom, mora ta premikati roke navzdol) – biti morata usklajena. Zelo pomemben je predtakt – predgib, prvi razširi roke kot da bi hotel drugega prijeti za pas, nato skupaj počepneta in odskočita. Dvig je lahko visok, nizek, v desno, v levo, naprej ali nazaj in to mora biti jasno razvidno že iz predgiba. Vlogi učenca tudi zamenjata.



1. – 3.: Razlaga in prikaz

1. Učenci se postavijo tako, da vsi vidijo učitelja in ponavljajo za njim ter tako ponovijo gibanje pri salsi, osnovni korak na mestu in osnovni korak v stran.

2. Učenci se razporedijo tako, da

vsi vidijo učitelja in se učijo osnovni korak nazaj in naprej.

3. Medsebojna usklajenost.

1. 10 min 2. 8 min 3. 10 min

1. in 2.:

3.: Učenci so v parih in razporejeni poljubno po prostoru.


Stresanje rok in nog v paru.

ANALIZA URE



47

UČNA PRIPRAVA





6

Vsebina vadbene ure: plesne igre – salsa (osnovni korak križno zadaj)



Učenec spopolni gibanje pri salsi.

Učenec osvoji osnovne korake na mestu in v različne smeri-


Učenec ve kako izvesti osnovni korak križno zadaj

Učenec ve, da je osnovni korak križno zadaj lahko tudi priprava na obrat.



Učenec spopolni koordinacijo gibanja pri osnovnih korakih.



Metodične enote:

osnovni korak križno zadaj

različne vrste osnovnih korakov

Prevladujoče učne oblike: frontalna, vadba po postajah


Orodja in športni pripomočki: 4 kratke vrvice, 4 letveniki

Pomagala: vadbeni kartoni, radio, zgoščenke

Učila: /


Uvod: 2 min

Motivacija učencev: Pove da smo se naučili že veliko različnih osnovnih korakov in da bomo danes plesali prav vse.

Navodila za delo: Pove kako bo ura potekala.

Splošno ogrevanje: 6 min Sence - učenci so razdeljeni v skupine po štiri. Eden vodi gibanje drugi ga čim bolj natančno in enako časno posnemajo, nato vloge zamenjajo. Najprej prosto, nato v ritmu s ploskanjem, tleskanjem, na koncu še v ritmu z glasbo.

Specialno ogrevanje: Sklop prostih gimnastičnih vaj: 7 min • kroženje z glavo v levo in desno - 8 x • kroženje z rokama naprej in nazaj - 8 x • odkloni v levo, desno - 8 x • globoki predkloni, zakloni - 8 x • zasuki trupa - 8 x • kroženje s trupom - 7 x • izpadni korak naprej z desno in levo - 8 sekund • kroženje v zapestjih in gležnjih - 8 x • zapiramo knjigo – 6 x • počepi – 10 x

48


Vsebinska priprava:

Napake:

- ni križanja nog zadaj - ni ritmičnega gibanja - ni pravilnega dela nog in posledično premikanja bokov - niso sproščeni



1. Učitelj razloži in prikaže korak.

2. Pove kaj bodo

delali, kako si postaje sledijo in prikaže naloge vseh postaj.

1. Se postavijo tako da vsi vidijo učitelja ter se z njim naučijo osnovni korak križno zadaj.

2. Krožijo po postajah in

izvajajo: 1 osnovni korak na

mestu, 2 osnovni korak v

stran čez vrvico, 3 osnovni korak nazaj

ob letveniku, 4 osnovni korak, 5 osnovni korak križno

zadaj.

1. 8 min 2. 20 min

1.:

2.:


Dihalne vaje za umiritev.

ANALIZA URE



5 4

3

2 1

49

3.2.3 ŠESTI RAZRED

UČNA PRIPRAVA





4

Vsebina vadbene ure: plesne igre – salsa (obrat za 360°)



Učenec sproščeno izvaja osnovne korake salse.

Učenec se giblje v ritmu.


Učenec pozna pomen ritma.

Učenec loči med osnovnimi koraki v različne smeri.



Učenec razvija orientacijo v prostoru z obvladovanjem telesa v različnih položajih.



Učenec izboljša medsebojne odnose.

Metodične enote:

obrat za 360°

kombinacija

Prevladujoče učne oblike: frontalna, delo v skupinah




Učila: /


Uvod: Motivacija učencev: Pove, da bodo danes zaplesali prvo solo kombinacijo.

Navodila za delo: Pove kaj bodo med uro počeli in kdo pripravi radio.

Splošno ogrevanje:

Zadeni tempo - naloga učencev je, da po prostoru hodijo, skačejo, plešejo v istem tempu kot je glasba. Učitelj jim najprej pokaže dva različna primera - eno hitrejšo in eno počasnejšo glasbo in ponazori gibanje. Ko učitelj glasbo ustavi, morajo vsi učenci okameneti. Nato učitelj zamenja glasbo in učenci nadaljujejo s hojo v drugem tempu.


• kroženje z glavo v levo in desno - 8 x • kroženje z rokama naprej in nazaj - 8 x • odkloni v levo, desno - 8 x • globoki predkloni, zakloni - 8 x • zasuki trupa - 8 x • kroženje s trupom - 7 x • izpadni korak naprej z desno in levo - 8 sekund • kroženje v zapestjih in gležnjih - 8 x • zapiramo knjigo – 6 x • počepi – 10 x

50


Vsebinska priprava:

Enostavna kombinacija:

Količina Gibanje

2 x Osnovni korak na mestu.

2 x Osnovni korak v stran.

2 x Osnovni korak nazaj.

2 x Osnovni korak.

1 x Obrat za 360° v desno.


2 x Osnovni korak križno zadaj.

1 x Hoja naprej: D, L, D, 'tap'; L, D, L, 'tap'.

1 x Hoja nazaj: D, L, D, 'tap'; L, D, L, 'tap'. .



1. Kaže korake in zraven govori, kaj delajo.

2. Učence nauči korake

za obrat za 360°. 3. Učence nauči

enostavno kombinacijo, opazuje kaj jim gre najslabše in jim popravlja napake.

4. Pove in prikaže

različne oblike izvajanja in prehodov med kombinacijami, pomaga.

1. Ponavljanje za učiteljem (zrcalno).

2. Naučijo se obrat za 360°

v desno. 3. Enostavna kombinacija. 4. Izvajanje kombinacije v

različnih oblikah: - po koncu zasuk za 90°

in ponovna ponovitev - plesanje kombinacije v

krogu (obrnjeni na noter in na ven – lahko se držijo za roke)

- dve skupini: ena odpleše kombinacijo, druga gleda, nato zamenjata

1. 5 min 2. 8 min 3. 10 min 4. 3 x 3 min

1. – 4.:


Sprostilne gimnastične vaje.

ANALIZA URE



51

UČNA PRIPRAVA





5

Vsebina vadbene ure: plesne igre – salsa (kombinacija v paru)



Učenec zna naučene osnovne korake izvesti v paru.

Učenec razume vajo ogledala.


Učenec ve kaj pomeni kombinacija in koreografija.

Učenec loči med različnim vrstami osnovnih korakov, hitro in počasno izvedbo.


Učenec razvija koordinacijo.

Učenec razvoja moč nog.


Učenec sodeluje s partnerjem.

Metodične enote:

ogledala

ples v paru

kombinacija v paru





Učila: /


Uvod: 2 min

Motivacija učencev: Pove, d bodo plesali v parih.

Navodila za delo: Pove kaj bodo med uro počeli in kdo pripravi radio in izbere glasbo.

Splošno ogrevanje: 6 min Bratec reči me – učenci se gibajo (tečejo, hopsajo, hodijo v čepu) po prostoru, dva izmed učencev lovita, kogar ujameta se mora postavit v določen položaj (stoja razkoračno, opora spredaj, opora zadaj). Ostali učenci jih lahko rešijo tako, da splezajo pod njimi.


• kroženje z glavo v levo in desno - 8 x • kroženje z rokama naprej in nazaj - 8 x • odkloni v levo, desno - 8 x • globoki predkloni, zakloni - 8 x • zasuki trupa - 8 x • kroženje s trupom - 7 x • izpadni korak naprej z desno in levo - 8 sekund • izpadni korak v stran z levo in desno nogo – 8 x • kroženje v zapestjih in gležnjih - 8 x • zapiramo knjigo – 8 x • počepi – 10 x • visoki poskoki – 12 x

52


Vsebinska priprava:

Ogledala v parih Je igra posnemanja, kjer si eden izmed učencev izmišljuje gibanje, drugi pa ga posnema. Gibanje, ki ga prikaže učenec naj bo izmišljeno in pa vključuje že naučene korake salse. Kombinacija v paru:

Količina Gibanje

4 x Korak v plesalkino desno oz. plesalčevo levo in priključek druge noge.

4 x Korak v plesalkino levo oz. plesalčevo desno in priključek druge noge.





2 x Osnovni korak.

1 x Obrat plesalke za 360°.

1 x Osnovni korak.



1. Pove navodila igre in z enim od učencev prikaže kako poteka. Pove, ko vlogi zamenjata. 2. Učence nauči kombinacijo in jih vodi, popravlja, opazuje.

1. Izvajajo nalogo ogledala v parih - prosto. Najprej si zaporedje izmišljuje eden, potem še drugi.

2. Učenje in plesanje

enostavne kombinacije v dveh vrstah, kot da bi bili v parih. Mesta menjajo smeri urinega kazalca vsakič ko enkrat ponovijo kombinacijo. Za menjavo imajo na voljo 4 udarce.

1. 10 min 2. 15 min

1.:

2.:


Lutka – Učenec sproščeno leži na tleh in dovoli, da ga sošolec premika (noge, roke, glavo,…). Vlogi še zamenjata (Zagorc, 2008).

ANALIZA URE



53

3.3 Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje

3.3.1 SEDMI RAZRED

UČNA PRIPRAVA





5

Vsebina vadbene ure: plesne igre – salsa (obrat pod roko in s preprijemom roke za hrbtom)



Učenec zna osnovne korake in kombinacije salse.

Učenec odpleše lažjo koreografijo v paru.


Učenec razume pomen sproščenega gibanja in komuniciranja.

Učenec dojema ples kot družbeno dejavnost.


Učenec razvija občutek za ritem in vodenje.

Učenec razvija koordinacijo telesa.



Učenec upošteva plesni bonton.

Metodične enote:

obrat plesalke za 360° pod roko

obrat plesalca za 360° s preprijemom roke za hrbtom

krajša koreografija v paru

Prevladujoče učne oblike: delo v parih




Učila: /


Uvod: Motivacija učencev: Pove, da se bodo učili že obrate in opazovali svoje ravnotežje.

Navodila za delo: Pove kaj bodo med uro počeli ter kdo pripravi radio in izbral glasbo.

Splošno ogrevanje: Zmrznjenčki Učenci se gibljejo po prostoru v ritmu salse. Ko glasba ugasne se morajo prenehati gibati – na nek način zmrznejo, saj morajo obstati v pozi, v kateri so bili preden je prenehala igrati glasba, ne smejo se premakniti niti malo. Na začetku glasbo večkrat ugasnemo, na koncu pa vedno manjkrat.

Specialno ogrevanje: Sklop prostih gimnastičnih vaj: 7 min • kroženje z glavo v levo in desno - 8 x • kroženje z rokama naprej in nazaj - 8 x • odkloni v levo, desno - 8 x • globoki predkloni, zakloni - 8 x • zasuki trupa - 8 x • kroženje s trupom - 7 x • izpadni korak naprej z desno in levo - 8 sekund • izpadni korak v stran z levo in desno nogo – 8 x • kroženje v zapestjih in gležnjih - 8 x • počepi – 8 x

54


Vsebinska priprava:

Krajša kombinacija:

Količina Gibanje





2 x Osnovni korak.

1 x Obrat plesalke za 360° pod roko.

2 x Osnovni korak.

1 x Obrat plesalca za 360° s preprijemom roke.



1. Poda navodila, se pogovori z njimi, kaj vse so se že naučili in prikaže kako so postavljeni.

2. in 3. učencem

razloži kaj se bodo naučili in obrata tudi prikaže.

4. Učence z opisom in prikazom nauči kombinacijo.

1. Ponovijo do sedaj naučeno v dveh vrstah, obrnjeni eden proti drugemu. Po vsaki ponovitvi kombinacije se zamenjajo za eno mesto v levo, v smeri urinega kazalca. Nato še s prijemom za roke.

2. Naučijo se obrat

plesalke pod roko. 3. Naučijo se obrat

plesalca s preprijemom rok.

4. Krajša kombinacija.

1. 10 min 2. 4 min 3. 4 min 4. 10 min

1.:

2., 3., 4.:


Masaža v paru.

ANALIZA URE



55

UČNA PRIPRAVA





6

Vsebina vadbene ure: plesne igre – salsa (menjave prostora)



Učenec zna osnovne korake.

Učenec zna menjave prostora.


Učenec ve kaj pomeni zamenjati prostor.

Učenec loči med različnimi vrstami menjave prostora.


Učenec razvija koordinacijo gibanja in orientacijo.

Učenec razvija sproščenost gibanja.


Učenec razume ples kot kulturno dejavnost.

Učenec razume in spoštuje plesni bonton.

Metodične enote:

menjava prostora pred telesom brez obrata

menjava prostora pred telesom z obratom

menjava prostora s hrbtom proti plesalcu



Orodja in športni pripomočki: 20 kolebnic


Učila: /


Uvod: 2 min

Motivacija učencev: Pove da če bodo med uro pridni bodo lahko poskušali izvesti

Navodila za delo: Pove, da se bodo naučili kako menjati prostor in določi dva učenca, ki za to uro izbereta glasbo.

Splošno ogrevanje: 5 min Sence - učenci so razdeljeni v skupine po štiri in se gibajo v koloni. Prvi vodi gibanje, drugi ga čim bolj natančno in enako časno posnemajo, vloge zamenjajo po treh osmicah in sicer tako, da gre prvi na konec kolone. Gibajo se v ritmu.

Specialno ogrevanje: Sklop gimnastičnih vaj s kolebnico: 8 min • odklon glave v levo in desno, predročenje – 8 x • kroženje z rokama naprej in nazaj - 8 x • odkloni s kolebnico v levo in desno – 7 x • zasuki trupa s kolebnico – 8 x • kroženje z boki in hkratno kroženje z rokama nad glavo - 9 x • zamahi z levo in desno nogo do kolebnice v predročenju – 8 x • prestopiš kolebnico in narediš izpadni korak naprej z levo in

desno nogo – 6 x • predklon v sedu in kolebnica okoli stopal – 30 sekund • nizki poskoki – 10 x • visoki poskoki – 10 x

56


Vsebinska priprava:

Kombinacija v paru:

Količina Gibanje



2 x Osnovni korak.

1 x Menjava prostora pred telesom brez obrata.


2 x Osnovni korak.


2 x Osnovni korak.

1 x Obrat plesalca za 360° s preprijemom roke.


2 x Menjava prostora s hrbtom proti plesalcu.



1. Učencem pove kako naloga poteka in pokaže, kako z občutkom voditi soplesalca.

2. Učencem pove kaj

so menjave prostora in jih nauči tri različne menjave.

3. Učence nauči

kombinacije v paru, pove, kdaj se pari zamenjajo, spodbuja k pravilni in samostojni izvedbi.

1. Ponovitev že naučenih korakov v paru in s kolebnico okoli pasu - vodenje. Vlogi lahko tudi menjajo.

2. Učenje menjav prostora:

- pred telesom brez obrata

- pred telesom z obratom - s hrbtom proti plesalcu

3. Kombinacija v paru. Pari

se menjajo.

1. 3 min 2. 10 min 3. 12 min

1. in 2.:

3.:


Vodenje slepca – pari se razporedijo po prostoru, eden je slep (miži ali ima zavezane oči), drugi ga vodi, mu daje naloge in z njim pleše.

ANALIZA URE



57

3.3.2 OSMI RAZRED

UČNA PRIPRAVA





8

Vsebina vadbene ure: plesne igre – salsa (presta)



Učenec zna presto.

Učenec zapleše kratko koreografijo.


Učenec ve kateri so osnovni koraki salse.

Učenec loči osnovne korake od ostalih plesnih akcij.


Učenec razvija moč rok, nog in trupa.

Učenec se uči pravilne telesne drže.




Metodične enote:

presta

presta z odsukom

koreografija



Orodja in športni pripomočki: 18 letvenikov


Učila: DVD


Uvod: 5 min

Motivacija učencev: Ogled nastopa salse na DVD.

Navodila za delo: Pove navodila za nadaljevanje poteka ure.

Splošno ogrevanje: 5 min Diagonale – učenci ob glasbi 1 minuto prosto tečejo, poplesujejo po dvorani, nato izvajajo določena gibanja po diagonali telovadnice.: hoja v čepu, gibanje v opori spredaj, s težiščem na rokah, gibanje vzvratno v opori spredaj, zajčji poskoki, skoki jelenček, skoki strižno,…

Specialno ogrevanje: Sklop gimnastičnih vaj ob letveniku: 6 min • kroženje z glavo v levo in v desno – 8 x • razteg prsne mišice s prijemom z levo in desno roko za letvenik – 15

sekund • odklon v levo in desno, drža letvenika z obema rokama nad glavo – 8 x • predklon, roki v vzročenju in na letvici v višini kolka – 20 sekund • prednoženje z levo in desno nogo na letvenik – 20 sekund • izpadni korak naprej z levo in desno nogo na letvenik – 10 x • krepilne vaje za trebušne mišice na letveniku – 10 x • krepilne vaje za hrbtne mišice ob letveniku – 10 x • poskoki na drugo prečko in nazaj dol – 10 x • ''obrnjeni na glavo'' – 30 sekund

58


Vsebinska priprava:

Ogrlica Učenci stojijo v krogu in nizajo korake salse, vsak učenec pokaže en korak in ga lahko ponovi največ dvakrat. Ko prvi učenec pokaže gib, ga vsi ostali ponovijo, nato drugi učenec pokaže gib in učeni skupaj ponovijo enega za drugim. Skupino lahko razdelimo na pol in imamo tako dve ogrlici. Kombinacija

Količina Gibanje


2 x Osnovni korak.

1 x Menjava prostora pred telesom z obratom.

1 x Menjava prostora pred telesom brez obrata.


2 x Osnovni korak.


2 x Osnovni korak.

2 x Presta.

2 x Osnovni korak.

1 x Presta z odsukom.




1. in 2. Razlaga in prikaz. 3. Pove da se bodo

naučili koreografijo in jo demonstrira, nauči, pove, kdaj učenci menjajo partnerja.

1. Ogrlica.

2. Naučijo se presto in presto z odsukom.

3. Učenci se naučijo in

odplešejo kombinacijo oziroma koreografijo. Menjava parov, ko tako reče učitelj.

1. 5 min 2. 10 min 3. 15 min

1.:

2. in 3.:


Učenci ležejo na hrbet, zaprejo oči in se umirijo. V ozadju mirna, tiha glasba, učitelj lahko tudi govori zgodbo.

ANALIZA URE



59

UČNA PRIPRAVA





9

Vsebina vadbene ure: plesne igre – salsa (botafoga)



Učenec odpleše koreografijo.

Učenec samostojno začne koreografijo na prvo dobo.


Učenec ve kaj je botafoga.

Učenec razume pomen sproščenega in usklajenega gibanja.



Učenec razvija moč rok in nog.


Učenec pozna higieno pri plesu.


Metodične enote:

lastna skupinska koreografija

botafoga

Prevladujoče učne oblike: frontalna, delo v paru




Učila: /


Uvod: 2 min

Motivacija učencev: Pove učencem, da bodo danes tudi oni v vlogi vodje skupine in koreografa.

Navodila za delo: Pove kaj bodo počeli in kako bodo vse izpeljali.

Splošno ogrevanje: 4 min Tek po črtah 2 minuti, lovljenje po črtah 2 minuti.


• kroženje z glavo v levo in desno - 10 x • kroženje z rokama naprej in nazaj - 9 x • odkloni v levo, desno - 8 x5 • globoki predkloni, zakloni - 8 x • zasuki trupa - 8 x • kroženje s trupom - 10 x • izpadni korak naprej z desno in levo - 10 sekund • kroženje v zapestjih in gležnjih - 10 x • počepi – 10 x

zapiramo knjigo – 10 x • sklece – 10 x

60


Vsebinska priprava:

Kombinacija v paru

Količina Gibanje

2 x Korak naprej, obrnjena v isto smer, plesalkina desna rama ob plesalčevi levi rami (plesalka prvi korak z levo, plesalec z desno).

1 x Plesalka korak naprej in obrat za 90° v desno, plesalec ravno obratno.

1 x Plesalka desno nogo priključi levi, plesalec pa levo nogo priključi k desni.



2 x Osnovni korak.


2 x Osnovni korak.

2 x Presta.

2 x Osnovni korak.

1 x Botafoga.

Ponovimo od osnovnega koraka v stran dalje.



1. Učence razdeli v skupine po pet, pove kaj bodo delali in prikaže potek naloge.

2. Razlaga in

prikaz. 3. Z razlago in prikazom jih nauči kombinacijo v paru.

1. Razdeljeni so na manjše skupine po pet in ponavljajo že naučeno. Tisti, ki je spredaj na sredini si izmisli 16 udarcev dolgo kombinacijo korakov nato se premaknejo za eno mesto naprej v smeri urinega kazalca. Po rotaciji naučeno ponovijo, tisti ki je na novo na sredini pa si izmisli novih 16 udarcev.

2. Razporedijo se tako, da vsi

vidijo učitelja in se učijo botafogo.

3. Kombinacija v paru – pari se

menjajo naključno, za to imajo na voljo 8 udarcev.

1. 10 min 2. 7 min 3. 15 min

1.: 4x 2.:

3.:


Stresanje delov telesa.

ANALIZA URE



61

3.3.3 DEVETI RAZRED

UČNA PRIPRAVA





4

Vsebina vadbene ure: plesne igre – salsa (menjajoči obrat – ''alemana'')



Učenec zna zaporedoma narediti več obratov.

Učenec v ritmu odpleše koreografijo salse.


Učenec loči med vsemi naučenimi koraki in figurami salse.

Učenec ve kaj je koreografija.


Učenec razvija moč rok in nog.




Učenec vodi ples.

Metodične enote:

dvojni obrat plesalke

menjajoči obrat – ''alemana''

lastna koreografija v paru

Prevladujoče učne oblike: delo v paru


Orodja in športni pripomočki: 6 klopi


Učila: /


Uvod: 2 min

Motivacija učencev: Pove jim, da bodo danes plesni koreografi in da se naj potrudijo, saj bodo v naslednji uri nastopili pred sošolci ter dobili oceno.

Navodila za delo: Poda natančna navodila kako bo ura potekala.

Splošno ogrevanje: 5 min Diagonale – učenci ob glasbi 1 minuto prosto tečejo, poplesujejo po dvorani, nato izvajajo določena gibanja po diagonali telovadnice.: hoja v čepu, gibanje v opori spredaj, s težiščem na rokah, gibanje vzvratno v opori spredaj, zajčji poskoki, skoki jelenček, skoki strižno,…

Specialno ogrevanje: Sklop gimnastičnih vaj na klopi: 7 min • sed na klopi in kroženje z glavo v levo in desno – 10 x • stoja na klopi in kroženje z rokama naprej in nazaj – 10 x • stoja na klopi in zamahi z rokama v stran – 10 x • razkorak na klopi in predklon – 7 x • izpadni korak naprej na klop z levo in desno nogo – 8 x • sed na klopi in kroženje z levim in desnim gležnjem po zraku – 8 x • hoja po klopi in na vsak korak ''zajemanje vode'' z nogo – 2 x

dolžina klopi • opora zadaj na klopi in dvigovanje telesa – 10 x • sklece z oporo rok na klopi – 10 x

62


Vsebinska priprava:

Učenje dveh težjih figur, dvojnega obrata plesalke pod roko in alemane. Sestavljanje lastne koreografije, ki bo ocenjena v naslednji uri.



1. in 2.: Razloži novo figuro in jo praktično prikaže ter nauči učence. 3. Poveš navodila, predlagaš, da koreografijo sestavljata oba, izmenično in da mora vsebovati vsaj 3 različne osnovne korake, menjavo prostora, vsaj dva obrata in posebno figuro (botagogo, alemano, presto ali pa presto z odsukom).

1. Naučijo se dvojni obrat plesalke pod roko.

2. Ponovijo obrat za

plesalko in obrat za plesalca, nato ju povežejo in tako izvedejo menjajoči obrat – ''alemano''.

3. Učenci so razdeljeni v

pare in si izmišljujejo lastno kombinacijo v paru.

1. 4 min 2. 7 min 3. 18 min

1., 2. in 3.:


Sprostilne gimnastične vaje v krogu.

ANALIZA URE



63

UČNA PRIPRAVA





6

Vsebina vadbene ure: plesne igre – salsa (nastop)

Stopnja učnega procesa: preverjanje vsebin


Učenec sproščeno nastopa pred sošolci.

Učenec zna vse naučene korake in figure.


Učenec pozna plesni bonton.

Učenec loči med različnimi koraki in figurami salse.


Učenec razvija samozavest.

Učenec razvija koordinacijo in orientacijo.


Učenec sodeluje s sošolcem.

Učenec pohvali ostale nastope in sošolce spodbuja.

Metodične enote:

nastop





Učila: /


Uvod: 2 min

Motivacija učencev: Zbranost pri zadnjih vajah pred nastopom in ocenjevanje.

Navodila za delo: Poda natančna navodila kako bo ura potekala.

Splošno ogrevanje: 5 min Hoja, tek, poskoki po črtah (2 minuti), lovljenje po črtah z dvema lovcema (3 minute).

Specialno ogrevanje: Sklop prostih gimnastičnih vaj: 6 min • kroženje z glavo v levo in desno - 10 x • kroženje z rokama naprej in nazaj - 10 x • odkloni v levo, desno - 10 x • globoki predkloni, zakloni - 10 x • zasuki trupa - 10 x • kroženje s trupom v levo in desno – 10 x • izpadni korak naprej z desno in levo - 10 sekund • kroženje v zapestjih in gležnjih - 10 x • zapiramo knjigo – 10 x • počepi – 10 x • poskoki – 12 x • sklece – 10 x

64


Vsebinska priprava:

Kriterij ocenjevanja:

5 4 3 2 1

Koreografija vsebuje: - vsaj 3 različne

osnovne korake, - menjavo prostora, - vsaj dva obrata in - posebno figuro (botagogo, alemano, presto ali pa presto z odsukom).

Koreografija vsebuje: - vsaj 2 različna

osnovna koraka, - menjavo prostora, - en obrat in - posebno figuro (botagogo, alemano, presto ali pa presto z odsukom).

Koreografija vsebuje: - vsaj 2 različna

osnovna koraka, - menjavo prostora, - en obrat in

Koreografija vsebuje le osnovne korake in nepopolne ostale figure.

Koreografija ni sestavljena.



1. Pove jim, da imajo še 15 minut, da izpilijo svojo koreografijo za nastop. Medtem hodi po dvorani in jim še kaj pomaga, če to potrebujejo.

2. Ocenjuje

koreografije.

1. Vadijo samostojno kombinacijo.

2. Učenci prikažejo

svojo koreografijo v paru pred sošolci in učiteljem, ki jih oceni.

1. 15 min 2. 15 min

1.:

2.:


Učitelj pove ocene in jih zapiše v redovalnico.

ANALIZA URE



65

4 SKLEP Športna vzgoja je pomemben predmet v osnovni šoli, ki obravnava številne individualne in kolektivne športne panoge in discipline in mora biti sredstvo celostnega razvoja osebnosti. Celostni razvoj lahko zagotovimo tako, da učence seznanimo z različnimi športnimi dejavnostmi, ki potekajo postopoma in se nadgrajujejo od 1. do 9. razreda osnovne šole. Med vsemi športnimi aktivnostmi zaseda pomembno mesto tudi ples in znotraj njega salsa. S pomočjo salse bi se učenci naučili telesnega izražanja, kar je enako pomembno kot besedno izražanje, hkrati pa bi spodbudili posameznikovo doživljanje in razmišljanje. V Sloveniji so salsa večeri, dogodki in tečaji zelo priljubljeni in obiskani, a Prosen (2008) pravi, da nam primanjkuje tečajev za usposabljanje strokovnega kadra in licenčnih vaditeljev. Salso bi bilo potrebno vpeljati v šole, učitelji pa bi morali imeti tudi možnosti, da se dodatno strokovno spopolnijo v različnih plesnih zvrsteh. Diplomska naloga je lahko v pomoč vsem osnovnošolskim učiteljem, ki lahko program neposredno uporabijo pri rednih urah športne vzgoje ali pa vsem ostalim učiteljem, ki lahko prav tako tudi v srednjih šolah uporabijo napisani program ali pa le njegove dele. Z opisnim in slikovnim prikazom osnovnih korakov in figur sem želela čim bolj nazorno in jasno predstaviti elemente, ki so vključeni v program. V sklopu ur redne športne vzgoje v času osnovne šole bi se učenci postopoma naučili ritma salse, osnovnih korakov in figur. Z rednim in postopnim učenjem salse bi lahko učence navdušili nad plesom, glasbo in ustvarjanjem ter jim salso kot športno aktivnost predstavili in privzgojili kot del vsakdana, druženja in življenja.

66

5 VIRI Ambrož, T., Zagorc, M. in Kocbek, R. (2004). Svetovni plesni program. Ljubljana: plesna zveza

Slovenije

Bottomer, P. (2006). Dance class. London: Anness Publishing Limited

Jones, N. in Kravets, N. (2007). Salsa Lesson: the swinging salsa. [Video DVD]. Leeuwarden: Casa de musica.

Kovač Valdés, J. (2011). Plesna žgečkalnica: priročnik ustvarjalnega giba in sodobnega plesa za otroke z osnovami plesnih tehnik. Ljubljana: JSKD, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Kovač, M., Markun Puhan, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., … Muha, V. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Športna vzgoja [Elektronski vir]. Pridobljeno iz http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_sportna_vzgoja.pdf

Krivec, B. (2013). Sos? Ples! Ptuj: Zveza kulturnih društev Ptuj.

Neubauer, H. (2004). Učni načrt. Izbirni predmet: program osnovnošolskega izobraževanja. Plesne dejavnosti: ples, ljudski plesi, starinski in družabni plesi. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo.

Otrin, I. (2006). La la bum: plesna abeceda za začetnike. Ljubljana: Javni sklad RS za kulturne dejavnisti.

Pogorelec, I. (1994). Zaplešimo družabno. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Prosen, J. (2008). Osnove salse (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz www.fsp.uni-lj.si/cobiss/diplome/Diploma22056820ProsenJerneja.pdf

Prosen, J., Zaletel, P., Jarc Šifrar, T., in Zagorc, M. (2011). Salsa – najpopularnejša oblika družabnega plesa. Šport, 59(1-2), 179–183.

Salsa plesni stili. (2004). Salsa Slovenija. Pridobljeno iz http://www.salsaslovenija.org/

Šušteršič, A. in Zagorc, M. (2010). Sodobni ples pri pouki športne vzgoje v osnovni šoli. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Urška video plesna šola. (1999). Družabni ples 1. [Video DVD]. Ljubljana: Urška - video plesna šola.

Wainwright, L. (2005). Let's dance. London: Collins.

Zagorc, M. (1997). Ples – ustvarjanje z gibom. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Zagorc, M. (2001). Ples: družabnost, šport, umetnost. Ljubljana: Domus.

Zagorc, M. (2006). Ples v sodobni šoli: prvo triletje I. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Zagorc, M., Horvat, M., Marčac Mirčeta, M. in Lampič M. (1998). Jazz ples. Plesna zveza Slovenije: Združenje plesnih vaditeljev, učiteljev in trenerjev Slovenije: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

67

Zaletel, P., Tušak, M. in Zagorc, M. (2006). Plesalec – športnik in umetnik. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Documents

SALSA V OSNOVNI ŠOLI · Considering salsa being one of the most popular forms of social dance in Slovenia, it's reasonable to gradually turn it into teens education process. In order