UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Delo diplomskega projekta

PRIMERJALNA ANALIZA PLATFORM ZA IZDELAVO

SPLETNIH MEST GOOGLE SITES IN WIX

Comparative Analysis of Website Building Platforms

Google Sites and Wix

Kandidatka: Mateja Orešek Študijski program: Ekonomske in poslovne vede Študijska usmeritev: Elektronsko poslovanje

Mentor/ica: Simona Sternad Zabukovšek

Jezikovno pregledal/a: Tanja Zečevič, uni. dipl. prof. slov.

Študijsko leto: 2016/2017

Maribor, avgust 2017

Zahvala

Nemogoče je imenovati vse tiste, ki ste mi pomagali prehoditi dosedanjo študijsko pot.

Posebna zahvala je namenjena moji mentorici dr. Simoni Sternad Zabukovšek za

strokovno pomoč, podporo ter stalno dostopnost med izdelavo diplomskega projekta.

Iskrena hvala staršem in sestri, ki so mi vsa študijska leta potrpežljivo stali ob strani in

me podpirali. Upam, da vedo, kaj vse se skriva v preprostih besedah hvala vam.

Zahvala pa gre prav tako mojemu fantu, vsem prijateljem in sošolcem za njihovo pomoč.

POVZETEK

Tema diplomskega projekta je izdelava spletnih mest s pomočjo brezplačnih orodij. V

današnjem času podjetja nujno potrebujejo spletno mesto, saj večina ljudi pridobi

informacije na svetovnem spletu in za nekatera podjetja je strošek izdelave spletnega

mesta prevelik, zato smo v diplomskem projektu preverjali, ali lahko izdelamo spletno

mesto brez znanja programiranja in ali je spletno mesto, izdelano z brezplačnimi orodji,

vseeno lahko videti profesionalno.

Namen diplomskega projekta je primerjava funkcionalnosti dveh brezplačnih orodij za

izdelavo spletnega mesta. Testirali smo orodji Google Sites in Wix. Ti sta si v veliki meri

med seboj zelo podobni, uporabniški vmesnik se sicer rahlo razlikuje, funkcionalnost

orodij pa kar precej.

Da smo lahko orodji primerjali, smo v skladu s fazami življenjskega cikla izdelave spletnih

mest izdelali dve podobni spletni mesti in to nato primerjali.

Ključne besede: spletno mesto, spletna stran, brskalnik, vrste spletnih mest, brezplačna

orodja za izdelavo spletnih mest, izdelava spletnega mesta, trendi spletnih mest.

ABSTRACT

The topic of the thesis is the creation of websites using free tools. Given the fact that

nowadays most people acquire information on the World Wide Web, it is not surprising

that vast majority of companies need their own website. For smaller companies, the

costs of making the website are often too high. For that reason we analyzed possibilities

of website creation without the knowledge of programming, using free tools which allow

users to create professional looking websites.

The main purpose of the thesis is to compare the functionality of two free tools for

website creation. We have tested the Google site and Wix. The tools are very similar to

each other, however, while the user interface is just slightly different, the functionality

of the tools varies considerably. In order to be able to compare the tools, we created

two similar sites in accordance with the phases of the web site lifecycle process and then

compared them.

Key Words: website, web page, browser, website types, free web design tools, website

creation, website trends.

i

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................... 1 1.1 Opis področja in opredelitev problema ................................................................................. 1 1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave ......................................................................................... 1 1.3 Predpostavke in omejitve ..................................................................................................... 2 1.4 Predvidene metode raziskave ............................................................................................... 2

2 SPLET ................................................................................................................ 3

2.1 Zgodovina spleta .................................................................................................................. 3 2.2 Spletna mesta ....................................................................................................................... 4 2.3 Vrste spletnih mest ............................................................................................................... 6

2.3.1 Vrste spletnih mest glede na tehnologijo .......................................................................... 6 2.3.2 Vrste spletnih mest glede na namen ................................................................................. 8

2.4 Značilnosti spletnega mesta .................................................................................................. 8 2.5 Trendi ................................................................................................................................... 9 2.6 Optimizacija ........................................................................................................................ 11 2.7 Kriteriji za ocenjevanje spletnih mest ................................................................................. 12

2.7.1 Oblikovna podoba............................................................................................................ 12 2.7.2 Vsebina ............................................................................................................................ 13 2.7.3 Vizualna hierarhija ........................................................................................................... 13 2.7.4 Navigacija ......................................................................................................................... 14 2.7.5 Usklajenost ...................................................................................................................... 14 2.7.6 Dostopnost ...................................................................................................................... 15 2.7.7 Konvencionalnost ............................................................................................................ 15 2.7.8 Verodostojnost ................................................................................................................ 15

3 IZDELAVA SPLETNEGA MESTA .......................................................................... 17

3.1 Načrtovanje spletnega mesta ............................................................................................. 17 3.2 Analiza spletnega mesta ..................................................................................................... 18 3.3 Oblikovanje in razvoj spletnega mesta ............................................................................... 18

3.3.1 Struktura spletnih mest ................................................................................................... 19 3.3.2 Navigacija po spletnem mestu......................................................................................... 21 3.3.3 Uporaba barv in tipografija .............................................................................................. 22 3.3.4 Razvoj .............................................................................................................................. 24

3.4 Testiranje spletnega mesta ................................................................................................. 25 3.5 Izvajanje in vzdrževanje spletnega mesta ........................................................................... 26

4 GOOGLE SITES ................................................................................................. 27

4.1 Prijava v orodje in kreiranje spletnega mesta ..................................................................... 27 4.2 Dodajanje vsebin in urejanje spletnega mesta .................................................................... 28 4.3 Optimizacija, nastavitve, postavitev, vzdrževanje ............................................................... 29

5 WIX ................................................................................................................. 30

5.1 Prijava v orodje in kreiranje spletnega mesta ..................................................................... 30 5.2 Dodajanje vsebin in urejanje spletnega mesta .................................................................... 31 5.3 Optimizacija, nastavitve, postavitev, vzdrževanje ............................................................... 32

6 PRIMERJAVA GOOGLE SITES IN WIX ................................................................. 33

7 SKLEP .............................................................................................................. 35

ii

LITERATURA IN VIRI ................................................................................................ 37

iii

KAZALO SLIK Slika 1: Trenutno najbolj priljubljeni brskalniki ............................................................................................ 5

Slika 2: Postopek strežbe statičnih spletnih mest ........................................................................................ 7

Slika 3: Postopek strežbe dinamičnih spletnih mest .................................................................................... 7

Slika 4: Primer dobre vizualne hierarhije ................................................................................................... 14

Slika 5: Linearna struktura spletnega mesta .............................................................................................. 19

Slika 6: Linearna struktura spletnega mesta s povezavo na domačo stran ............................................... 19

Slika 7: Hierarhična struktura spletnega mesta ......................................................................................... 20

Slika 8: Mrežna struktura spletnega mesta ............................................................................................... 21

Slika 9: Kje vse je lahko postavljena navigacija po spletnem mestu .......................................................... 22

Slika 10: Razvoj spletnega mesta ............................................................................................................... 25

Slika 11: Prijava v orodje in kreiranje spletnega mesta ............................................................................. 27

Slika 12: Google Sites urejevalnik besedila ................................................................................................ 28

Slika 13: Prijava v orodje in kreiranje spletnega mesta ............................................................................. 30

KAZALO TABEL

Tabela 1: Primerjava orodij Wix in Google Sites ........................................................................................ 34

SEZNAM OKRAJŠAV

Brskalnik CRM RDBMS SEO

Spletni brskalnik Upravljanje odnosov s strankami oziroma Upravljanje relacijskih baz podatkov Optimizacija spletnih strani

1

1 UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema

V svojem diplomskem projektu želimo raziskati izdelavo spletnih mest ter to, ali lahko

spletno mesto izdela nekdo brez znanja programiranja in s pomočjo brezplačnih

programov za izdelavo spletnih mest.

Elektronsko poslovanje zajema vse vrste poslovanja, katerega glavna značilnost je, da

udeleženci niso v neposrednem fizičnem stiku, ampak da stik vzpostavljajo s pomočjo

informacijsko-komunikacijske tehnologije.

V današnjem svetu se vse razvija z bliskovito hitrostjo. Kdor želi priti do želenih

informacij, ne vzame več v roke kataloga, letaka ali česa podobnega, ampak se s svojo

pametno napravo poveže z internetom ter poišče informacije s pomočjo spletnih mest.

Prav zaradi tega je v današnji družbi uporaba interneta in spletnih mest vsakodnevna

praksa.

Spletna mesta uporabnikom omogočajo, da na hiter in enostaven način dobijo želene

informacije. Prav zaradi tega morajo biti spletna mesta izdelana na pregleden in zanimiv

način, da pritegnejo uporabnika.

Izdelava spletnega mesta je dolgotrajen postopek, saj moramo paziti na različne

elemente, na primer, da je spletno mesto pregledno, čitljivo, barvno usklajeno, zanimivo

in tako naprej. Prav tako moramo upoštevati tudi, katero množico obiskovalcev želimo

z njo pritegniti in kako to narediti na najbolj zanimiv in inovativen način.

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave

Namen diplomskega projekta je analiza funkcionalnosti dveh brezplačnih platform za

izdelavo spletnih mest, in sicer sta to Google Sites in Wix.

Cilji diplomske naloge so:

• Opisati zgodovino razvoja spletnega mesta.

• Opredeliti vlogo, vrste, strukturo, značilnosti in trende spletnega mesta.

• Opisati, kako spletno mesto deluje.

• Opredeliti in opisati korake pri izdelavi spletnega mesta.

• Analizirati funkcionalnosti platform Google Sites in Wix.

• Opraviti primerjavo orodij.

2

V diplomskem projektu bomo preverjali naslednje hipoteze:

• H1: S pomočjo brezplačnih orodij lahko izdelamo spletno mesto, ki je

prav tako videti profesionalno.

• H2: Spletno mesto lahko izdela tudi oseba brez znanja programiranja s

pomočjo brezplačnih platform za izdelavo spletnih mest.

• H3: Spletno mesto lahko uredimo po posameznikovih željah in potrebah

s pomočjo brezplačnih platform.

1.3 Predpostavke in omejitve

Predpostavljamo, da v današnjem svetu večina ljudi išče informacije s pomočjo spletnih

mest, in posledično se vedno več ljudi odloča za izdelavo spletnih mest. Prav tako

predpostavljamo, da lahko spletno mesto izdela nekdo brez znanj o programiranju,

ampak ima osnovna znanja o izdelavi spletnih mest, in je kljub temu ta spletna stran oz.

spletno mesto lahko videti profesionalno.

Pri pisanju diplomskega projekta se bomo srečali z nekaterimi omejitvami:

• Omejenost na le dve orodji: Google Sites in Wix.

• Časovna omejitev.

• Omejenost knjižnih virov, saj je večina informacij na spletu.

1.4 Predvidene metode raziskave

Diplomski projekt bomo razdelili na dva dela. Prvi del je teoretični in zajema drugo ter

tretje poglavje, drugi del pa je empirični in zajema poglavja od četrtega naprej.

V teoretičnem delu diplomskega projekta bomo uporabili deskriptivni pristop, saj bomo

podajali dejstva, ki so povezana z izbranim področjem. Uporabili bomo tudi

komparativno metodo, s katero bom primerjala podobna oziroma enaka dejstva,

postopke in odnose. S pomočjo metode kompilacije pa bomo povezali stališča, sklepe

ter mnenja različnih avtorjev.

V empiričnem delu diplomskega projekta bomo uporabili metodo eksperimentiranja, saj

bomo z uporabo, opazovanjem in testiranjem platform za izdelavo spletnih mest Google

Sites in Wix pridobili potrebne podatke, izsledke in rezultate o funkcionalnosti teh dveh

programov.

3

2 SPLET

Marsikdo pojma internet in splet zamenjuje, zato je treba na začetku pojasniti, kaj je

internet in kaj splet. V grobem lahko rečemo, da je internet osnova spleta, a si pomen

teh dveh besed oglejmo še ožje.

Internetu lahko rečemo tudi medmrežje. Predstavlja veliko računalniško omrežje, v

katero so povezana številna računalniška omrežja. Vedno več omrežij se povezuje v to

omrežje omrežij. Za lažjo predstavo interneta si zamislimo ogromno sipo, ki ima milijone

lovk, v teh drži druge manjše sipe (ogromno manjših omrežij, ki jih med seboj povezuje

internet), ki držijo še manjše, in tako naprej (podjetja in družbe imajo večplastna

omrežja) (Smith & Bebak, 2000, str. 9).

Omrežje lahko uporabljamo na različne načine, kar z eno besedo imenujemo storitve.

Torej, internet gosti več različnih storitev (elektronska pošta, neposredni klepet itd.) in

ena izmed teh je splet ali svetovni splet (angl. World Wide Web, WWW) in je namenjena

širši javnosti. Splet je zbirka hipertekstovnih dokumentov, ki so med seboj povezani s

pomočjo interneta. Do teh dokumentov lahko dostopamo s pomočjo programov, ki se

imenujejo spletni brskalnik; ta s spletnega strežnika dokument prenese in ga nato

prikaže na računalniškem ekranu (Smith B. , 2009, str. 10).

2.1 Zgodovina spleta

Da lahko razumemo zgodovino spleta, moramo na začetku povedati, da se splet ne bi

razvil brez interneta. Petdeseta in šestdeseta leta 20. Stoletja so bila prelomnica, ko se

je pojavila ideja o povezavi računalnikov med seboj. Seveda ta povezava ne predstavlja

dejanskega interneta, kot ga poznamo danes, in se ni zgodila čez noč (Syladys, 2017).

Pri razvoju interneta je imela pomembno vlogo ameriška vojska, ki je potrebovala

računalniško omrežje, ki ne bi bilo odvisno od vseh svojih sestavnih delov, ampak bi

lahko delovalo tudi, če posamezni v omrežje povezani računalniki ne bi več delovali

(Ojsteršek, 2017).

Leta 1969 so na ameriškem obrambnem ministrstvu izumili eksperimentalno omrežje

ARPANET (angl. Advance Research Projects Agency), ki je bilo namenjeno razvoju orožja

in vojaške tehnologije ter pomoči raziskovalcem za hitrejšo izmenjavo različnih

informacij. Tako je ARPANET postal pomembno orodje, ki je omogočalo delo na

oddaljenih računalniških sistemih, prenos datotek, elektronsko pošto in izmenjavo

informacij po interesnih skupinah, tako imenovanih distribucijskih seznamih (Pečenko,

Šalamon, Praprotnik, Slabe, & Tomažič, 2012, str. 101).

Prav tako je bila isto leto postavljena računalnika mreža za študente in predavatelje

univerz Michigan in Wayne State, po tem vzorcu so nastala še druga omrežja. Ne glede

na to, kako so se omrežja širila, je bilo najpomembnejše njihovo medsebojno

povezovanje, ki ga je »odkril« prav ARPANET: vsak računalnik v omrežju lahko

4

samostojno komunicira z drugimi računalniki. Bistvo tega je bilo nastanek standarda IP

(kratica za Internet Protokol), ki je odpiral vrata vsem računalnikom, ne glede na

proizvajalca ali način dela (Pečenko, Šalamon, Praprotnik, Slabe, & Tomažič, 2012, str.

101).

Letnica 1983 predstavlja začetek delovanja interneta, ko se je omrežje ARPANET

razdelilo na dve sestavni omrežji: MILNE (MILitary NETwork) in ARPANET. Vsako omrežje

je dobilo številko omrežja in z namestitvijo pretvornikov je bilo omogočeno usmerjanje

paketov med njima (Ojsteršek, 2017).

V osemdesetih letih 20. stoletja se je internet iz Združenih držav razširil po vsem svetu,

a vseeno so bili to še časi, ko so bili medsebojno povezani samo veliki računalniki na

univerzah, inštitutih in v velikih podjetjih. Seveda so se že v tistem času začeli pojavljati

prvi osebni računalniki, ki sprva še niso medsebojno komunicirali, a so jih pozneje s

pomočjo modemov, prek telefonskega omrežja, začeli povezovati v prva omrežja, ki pa

še seveda niso bila internet, temveč veliko preprostejša in manjša (Pečenko, Šalamon,

Praprotnik, Slabe, & Tomažič, 2012, str. 102).

Leta 1990 se je v ZDA pojavil prvi ponudnik internetnih storitev, ki je dostop omogočal

tudi zasebnim uporabnikom, vendar se je internet za zasebno rabo povsem odprl sredi

devetdesetih let 20. stoletja (Joker 100, 2001).

Leta 1989 sta Tim Berners-Lee in Robert Cailliau na mednarodnem inštitutu CERN

(Evropska organizacija za jedrske raziskave) v Švici začela razvijati projekt ENQUIRE (angl.

»Enquire Within Upon Everything«, po knjigi, katere se je Berners-Lee spominjal iz

otroštva). Seveda se je ta precej razlikoval od spleta, kot ga poznamo danes, a je prav

tako vseboval mnogo istih osrednjih zamisli, ki jih lahko srečamo pri spletu in tudi

naslednjem Berners-Leejevem projektu, imenovanem Semantic Web. Berners-Leeja je

pri snovanju spleta vodila predvsem misel, da bi poenostavil dostop do knjižničnih

informacij, ki so bile na različnih strežnikih v raziskovalnem središču CERN (O'Luanaigh,

2014).

Tako je leta 1991 Tim Berners-Lee postavil temelje novemu servisu, svetovnemu spletu

(World Wide Web - WWW) in protokolu HTTP (Joker 100, 2001).

V Sloveniji so se prvi računalniki v internet priključili oktobra 1991 na inštitutu Jožefa

Stefana. Seveda so bili pred tem veliki računalniki že povezani v nekatera druga omrežja,

na primer DecNet in BitNet. Zasebni računalniki so se v internet začeli množičneje

povezovati od leta 1994 (to je tudi leto, ko je Slovenija dobila Mat' Kurjo, prvi spletni

imetnik) (Pečenko, Šalamon, Praprotnik, Slabe, & Tomažič, 2012, str. 102).

2.2 Spletna mesta

Kot pri vseh področjih znanja o spletu se tudi pri spletnih mestih srečamo z veliko izrazi.

Zato je treba na začetku najprej razumeti nekaj osnovnih izrazov spletnega mesta, saj se

bomo z njimi v tem diplomskem projektu pogosto srečevali.

5

Spletni brskalnik (v nadaljevanju brskalnik) je aplikacijski program, ki omogoča iskanje

in interakcijo z vsemi informacijami na svetovnem spletu. Zdi se, da je bila beseda

"brskalnik" pred spletom splošni izraz za uporabniške vmesnike, ki vam omogočajo

brskanje po internetnih besedilnih datotekah (navigacijo in branje) (Rouse, 2007).

Spodnja slika prikazuje trenutno najbolj priljubljene brskalnike.

Slika 1: Trenutno najbolj priljubljeni brskalniki

Vir: (Media Genesis, 2017)

Domača ali začetna stran je spletna stran, ki jo ljudje večinoma najprej obiščemo, saj se

ob zagonu spletnega brskalnika (na primer Microsoft Internet Explorer, Chrom, Mozilla

in tako naprej) najprej pokaže. Brskalnik je običajno prednastavljen tako, da je domača

stran prva stran proizvajalca brskalnika. Vendar ga lahko nastavite na katero koli spletno

mesto. Lahko na primer določite, da je vaša domača stran »http://www.yahoo.com« ali

»http://whatis.com«. Določite lahko tudi, da ni domače strani (prazen prostor bo

prikazan), v tem primeru pa izberete prvo stran s seznama zaznamkov ali vnesete spletni

naslov. Torej je domača stran vstopna točka za spletno mesto ter mora vsebovati

povezave z drugimi stranmi spletnega mesta (Rouse, Home page, 2005).

Spletne strani so temelj spleta in vsebujejo oznake HTML, besedila, nadbesedilne

povezave, grafiko, video- in avdiovložke, vse to skupaj pa je shranjeno na straneh, ki se

povezujejo na tako imenovan hipertekstni način (angl. hypertext transport protocol). Iz

tega izhaja kratica http, ki jo srečujemo vseskozi pri delu na internetu. Na spletu lahko

najdemo več milijonov spletnih naslovov ali spletišč (angl. websites). Vsaka spletna stran

ima svoj internetni naslov oziroma svoj univerzalni lokacijski vir s kratico URL (angl.

Universal Resource Locator) oz. enolični kazalec virov (Pečenko, Šalamon, Praprotnik,

Slabe, & Tomažič, 2012, str. 127).

Spletno mesto je zbirka datotek World Wide Web (WWW), ki vsebuje začetno datoteko

z imenom domače strani. Podjetje ali posameznik vam pove, kako priti do svoje spletne

strani, tako da vam pošlje naslov svoje domače strani. Na domači strani lahko dostopate

do vseh drugih strani na njihovi strani (Rouse, 2005).

Ker spletno mesto pomeni geografski prostor, lahko spletno mesto zamenjuje s spletnim

strežnikom. Strežnik je računalnik, ki ima datoteke za eno ali več spletnih mest. Zelo

veliko spletno mesto se lahko razširi na več strežnikov na različnih geografskih lokacijah.

6

Dober primer je IBM. Njihovo spletno mesto je sestavljeno iz več tisoč datotek,

razporejenih na več strežnikov na svetovnih lokacijah (Rouse, 2005).

Sinonim in manj pogosto uporabljeni izraz za spletno mesto je "prisotnost na spletu".

Zdi se, da ta izraz bolje izraža idejo, da spletna stran ni vezana na določeno geografsko

lokacijo, ampak je "nekje v kiberprostoru". Vendar se zdi, da se "spletna stran" uporablja

veliko pogosteje. (Rouse, 2005)

Oba izraza, tako spletno mesto kot spletna stran, lahko uporabljamo kot sopomenki,

pomembno je le, da se zavedamo, da je mesto lahko sestavljeno iz več strani (Smith &

Bebak, 2000, str. 27).

2.3 Vrste spletnih mest

Kot smo že povedali, so bila prvotno spletna mesta zgolj informativna. Preden so bila

odprta za javnost, so izobraževalne in raziskovalne ustanove ter vladne agencije lahko

medsebojno izmenjavale informacije prek besedilnih spletnih mest. Obstaja več vrst

spletnih mest, ki jih bomo spoznali v nadaljevanju.

2.3.1 Vrste spletnih mest glede na tehnologijo

Glede na tehnologijo, ki jo spletna mesta uporabljajo, ločimo:

• statična spletna mesta in

• dinamična spletna mesta.

Statična spletna mesta se ob vsakem osveževanju spletnega brskalnika ne spreminjajo.

Primerna so predvsem za predstavitev dejavnosti ali storitev, s tekstom, slikami, ki se ne

spreminjajo dnevno ali celo na vsako uro. Takšne spletne predstavitve so primerne za

veliko večino podjetij. Tehniki, ki ju uporabljamo pri tem, sta HTML v povezavi s CSS1

(angl. cascading style sheet). Prednost tako izdelane spletne strani je v ceni, saj je ta nižja

od dinamičnih spletnih strani; prav tako v njenem URL-ju, ki je statičen. To je dobro

predvsem z vidika indeksiranja spletnih strani s strani spletnih iskalnikov, saj je stran, ki

je statična lepo »zlistana« v iskalnikih, medtem ko stran, ki vseskozi spreminja svoj URL,

vsakič znova »pade« ven iz iskalnikov. Posledično jo težje najdemo, za lažjo predstavo si

lahko ogledamo sliko 2, ki prikazuje postopek strežbe statičnih spletnih mest (1A

Internet, 2010).

1 CSS je spletna stran, ki je pridobljena iz več virov z določenim prednostnim vrstnim redom, kjer se definicije katerega koli elementa sloga v nasprotju.

7

Slika 2: Postopek strežbe statičnih spletnih mest

Vir: (Drenovec, 2017)

Dinamična ali interaktivna spletna mesta so izdelana s pomočjo sistema za upravljanje

odnosov s strankami oziroma CRM2 (angl. Customer Relationship Management, v

nadaljevanju CRM). Že ime pove, da bomo urejali vsebine. Primerna so predvsem za

portalska mesta, spletne trgovine, strani večjih podjetij, ki si želijo interakcije z

uporabniki (ankete, vprašalniki, komentarji, dodajanje vsebin obiskovalcev, ki se beležijo

v podatkovno bazo). Tukaj ne zadostuje samo znanje HTML-ja, temveč tudi programskih

jezikov PHP, ASP-ja, urejanje podatkovnih baz itd. Za lažjo predstavo si lahko ogledamo

sliko 3, ki prikazuje postopek strežbe dinamičnih spletnih mest (1A Internet, 2010).

Slika 3: Postopek strežbe dinamičnih spletnih mest

Vir: (Drenovec, 2017)

2 CRM je izraz, ki se nanaša na prakse, strategije in tehnologije, ki jih podjetja uporabljajo za upravljanje in analizo medsebojnih odnosov in podatkov med celotnim življenjskim ciklusom kupca, s ciljem izboljšati poslovne odnose s strankami, pomagati pri ohranjanju strank in spodbujati rast prodaje.

8

2.3.2 Vrste spletnih mest glede na namen

Prav tako lahko ločimo spletna mesta glede na namen (Smith B. , 2009, str. 15) in

(Crowder & Crowder, 2008, str. 15):

• Osebna spletna mesta: njihov namen je predstaviti posameznika svetu.

Informacije na teh spletnih mestih so v manjšem obsegu namenjene predvsem

družini, najstnikom, starim staršem itd.

• Informativna spletna mesta: primer tega je wikipedija.org, ki je spletna

enciklopedija. Ta spletna mesta so namenjena zagotavljanju informacij o

določenih temah.

• Spletna mesta organizacij: na teh mestih najdemo predstavitvene informacije o

določeni organizaciji.

• Politična spletna mesta: uporabljajo jih predvsem politične stranke ter tudi

posamezniki na volitvah.

• Slikovna spletna mesta: njihov namen je deljenje slik. Ta mesta ljudje uporabljajo

predvsem zato, ker je slike lažje deliti kot pa pošiljati prek elektronske pošte ali

čakati, da se srečamo z določenimi ljudmi, ki jim želimo pokazati slike.

• Tematska spletna mesta: zagotavljajo pridobivanje informacij o določeni

tematiki.

• Poslovna spletna mesta: njihova glavna cilja sta predvsem predstavitev in

prodaja izdelkov ali storitev podjetja.

• Razvedrilna spletna mesta: ta vsebujejo humor, različne spletne igre, slike itd. So

eden od najpomembnejših razlogov, zakaj se svetovni splet uporablja, prav tako

imajo ljudje od teh spletnih mest velika pričakovanja, saj si bodo z njimi zapolnili

prosti čas.

2.4 Značilnosti spletnega mesta

Spletno mesto je ogledalo podjetja, ki je dostopno vsakemu, ki ima internet, ne glede na

oddaljenost, delovni čas ali število obiskovalcev. Za izdelovanje res dobrih spletnih mest

je treba poznati osnovna načela marketinga, oblikovanja in psihologije kupca (Mitić,

2017).

Zelo pomembno je tudi, da smo pozorni na internetne trende. Internet se, prav tako kot

svet, v katerem živimo, nenehno spreminja. Uspešne formule za izdelovanje mest iz

preteklosti so lahko neproduktivne v prihodnosti (Mitić, 2017).

Dobro spletno mesto je tisto, ki ga lahko kupci zlahka najdejo na internetu in ki

komunicira z njimi. Da je spletno mesto uspešna, mora zadovoljiti višje kriterije.

Najpomembnejši trije so (Mitić, 2017):

• oblikovanje,

• vsebina in

• navigacija.

9

Videz spletnega mesta je slika podjetja na internetu. Obiskovalci verodostojnost in

strokovnost podjetja presodijo prek videza spletnega mesta. Slabo izoblikovano spletno

mesto izkrivlja sliko podjetja, zato moramo biti zelo previdni, kadar gre za spletno

oblikovanje mesta. Oblikovanje je proces, ki se začne z osnutkom bodočega spletnega

mesta, načrtovanjem in na koncu oblikovanjem. Obstaja veliko elementov, ki jih je treba

uskladiti pri oblikovanju spletnega mesta: izbira tehnik, ki se bodo uporabljale za

ustvarjanje vsebin v obliki besedila, slike, animacije in tako naprej (Mitić, 2017).

Razlog, zakaj je spletno mesto obiskano, se skriva v vsebini. Način, s katerim je vsebina

napisana, lahko vpliva na uspeh spletnega mesta. Bolj ko bo vsebina kakovostna, višjo

uvrstitev bo imela v iskalnikih, s tem pa bo tudi bolj obiskana. Dobra spletna mesta kupce

motivirajo in spodbudijo k dejanjem (Mitić, 2017).

Navigacija spletnega mesta je zelo pomemben element, ki ga ne smemo zanemariti.

Elementi spletnega mesta, kot so glava, navigacijski meni, vsebina, noga in ostalo,

morajo imeti logično postavitev. Obiskovalec ne sme biti zmeden in neorientiran zato,

ker lahko z enim dejanjem, z enim klikom na miško zapusti spletno mesto (Mitić, 2017).

Spletno mesto mora vsebovati naslednje osnovne elemente (Mitić, 2017):

• naslov spletnega mesta,

• enostavno navigacijo,

• učinkovito vsebino,

• enostaven proces kupovanja in naročanja,

• koristne fotografije,

• prijavo na e-novice,

• komentarje strank,

• stran o nas,

• stran z vprašanji in odgovori – pogosta vprašanja in

• kontaktne podatke.

2.5 Trendi

V tem podpoglavju si bomo ogledali trende za izdelavo spletnih mest. Včasih so bila

spletna mesta izjemno preprosta in suhoparna, danes pa se srečujemo z zelo

kreativnimi, zanimivimi spletnimi mesti, ki človeka kar vabijo k ogledu. Trendi na

področju spletnih mest se iz leta v leto spreminjajo in dopolnjujejo, prav tako se mora

temu prilagoditi način izdelave spletnih mest.

Podjetja ali posamezniki, ki se ukvarjajo z izdelavo spletnih mest, morajo biti vedno v

koraku s časom. Ozaveščenost, spremljanje trendov in novosti so ključni za dobro

izveden projekt. Nikakor ni dovolj, da kot izvajalec obtičimo na eni vrsti izdelave spletne

strani in se ne pomaknemo naprej. Ažurnost je vsekakor ključnega pomena, sledenje

trendom izdelave pa še bolj.

10

Poglejmo si nekaj trendov pri izdelavi spletnih mest:

• preprosta tipografija,

• preproste barvne kombinacije,

• odzivna spletna mesta,

• manj besedila in več posnetkov,

• velike in jasne fotografije.

Preprosta tipografija

Ljudje po navadi najmanj časa posvečamo izbiri primerne tipografije (pisave) na

spletnem mestu, a je to zelo pomembno. Tipografija se je skozi čas spremenila in zdaj je

trend uporaba čim bolj čistih, jasnih linij, ki so lepo berljive. Nihče ne mara dodatnih

okraskov, s katerimi le zmotimo pozornost bralca. Ravno tako ne smemo pretiravati z

barvami, odebeljenimi ter prevelikimi črkami. Najdite pravo razmerje, ki se bo odlično

podalo k celotnemu videzu spletne strani (Spletik, 2014).

Preproste barvne kombinacije

Preprosto spletno mesto je po navadi ključ do uspeha. Včasih so bila spletna mesta zelo

živahna, barvna, utripajoča … Danes ni več tako. Vsi moteči dejavniki in dodatne barve

so pravzaprav nezaželeni. Spletno mesto mora biti preprosto, čisto, elegantno ter

vabljivo. Modra, siva, svetlo zelena in rdeča so barve, ki so vse bolj pogosto uporabljene

pri samem videzu spletnega mesta (Spletik, 2014).

Odzivna spletna mesta

Ljudje lahko do spletnih mest dostopajo prek telefona in tabličnega ali navadnega

računalnika. Posledično gledamo spletno mesto na različnih zaslonih. Trend izdelave

spletnih mest je vsekakor usmerjen v tako imenovane responsive oziroma odzivne

spletne strani. Tako bo vsebina prikazana glede na medij, prek katerega dostopamo

(Spletik, 2014).

Manj besedila in več posnetkov

Ljudje smo postali vse bolj zahtevni in časovno omejeni, že od nekdaj pa smo vizualno

usmerjeni. Številne raziskave so pokazale, da veliko raje pogledamo posnetek, kot pa

beremo dolga besedila. Slednja so lahko na spletnem mestu odbijajoča ter prav nič

privlačna. Namesto da pišemo dolga besedila, raje ponudimo zabaven ter poučen video

posnetek, ki ga bodo ljudje raje pogledali (Spletik, 2014).

Velike in jasne fotografije

Pomembno je, da na spletu uporabniku ponudimo dovolj jasne in velike fotografije.

Slednje namreč polepšajo celoten videz spletnega mesta ter vabijo k prebiranju (Spletik,

2014).

11

Trend izdelave spletnega mesta, kot smo že povedali, se seveda iz leta v leto spreminja,

a je pomembno, da se znamo tem trendom približati ter se jim kar se da prilagoditi

(Spletik, 2014).

2.6 Optimizacija

Optimizacija spletnih strani, SEO (angl. search engine optimization, v nadaljevanju SEO),

je postopek, s katerim se spletnemu mestu izboljša položaj v iskalnikih (Google, Najdi.si,

Yahoo, Bing …).

Optimizacija spletnih strani je zelo zapleten postopek, ki zahteva ogromno znanja in

izkušenj. Če se optimizacija spletnih strani izvaja nepravilno, lahko iskalnik spletno stran

kaznuje in odstrani iz svojega indeksa.

Optimizacija spletnih strani se deli na notranjo (angl. on site) in zunanjo (angl. off site)

optimizacijo.

Notranja optimizacija

Notranja optimizacija spletnih strani pomeni, da mora biti spletna stran narejena po

vseh pravilih SEO. Če spletna stran ni narejena po teh, je treba narediti popravke.

Popravki, ki jih naredimo, v večini primerov skoraj nič ne spremenijo videza strani.

Večinoma gre za popravke, ki jih vidijo le iskalniki, za uporabnika pa je stran skoraj brez

sprememb. Ključni elementi notranje optimizacija (Optiweb, 2017):

• domena,

• struktura spletišča in naslov URL,

• naslovi strani,

• vsebina strani,

• meta podatki (naslov, opis, ključne besede),

• alt oznake (alternativno besedilo za multimedijsko gradivo),

• preusmeritve,

• Sitemap.xml (datoteke z URL naslovi) in robots.tex,

• povezave z Google Webmasters Tools in Google Analytics.

Zunanja optimizacija

Zunanja optimizacija spletnih strani pa zajema predvsem pridobivanje zunanjih povezav.

Zunanje povezave so povezave z drugih spletnih strani na spletno stran. Vsaka povezava

z druge spletne strani namreč pomaga strani, da jo iskalniki uvrstijo višje med rezultate

iskanja.

Pridobivanje povezav je vse prej kot lahko delo. Med tem je treba upoštevati vsa pravila

SEO. V primeru nepravilnega pridobivanja povezav lahko iskalnik spletno stran kaznuje

s slabšo uvrstitvijo ali pa jo celo odstrani iz svoje baze strani. Kadar iskalnik kaznuje stran,

v večini primerov kazen traja vsaj pol leta, včasih pa tudi več let.Vsaka spletna stran mora

12

imeti čim več zunanjih povezav. Iskalnik vsako zunanjo povezavo šteje kot pozitiven glas

za spletno stran (Gorec, 2017).

Pridobivanje zunanjih povezav je postopek, ki se nikoli ne zaključi. Povezave je namreč

treba pridobivati ves čas. Če se ne pridobivajo zunanje povezave za spletna mesta, bodo

ta kmalu začela izgubljati položaje (Gorec, 2017).

2.7 Kriteriji za ocenjevanje spletnih mest

V tem poglavju bomo predstavili kriterije za ocenjevanje spletnih mest. Vsako

podjetje/ustanova bi se moralo izdelave spletnega mesta lotiti zelo premišljeno. Pri tem

bi morali jasno vedeti, kaj si želijo s spletnim mestom doseči in komu bo to namenjeno.

Spletno mesto mora zadovoljiti uporabnikove zahteve, za to pa mora biti ustvarjeno po

določenih kriterijih. Ti se med seboj prepletajo in dopolnjujejo ter so razvrščena v več

kategorij. Ta merila so (Devaney, 2017):

• oblikovna podoba,

• vsebina,

• vizualna hierarhija,

• navigacija,

• usklajenost,

• dostopnost,

• konvencionalnost,

• verodostojnost.

2.7.1 Oblikovna podoba

Medtem ko sta videz in občutek spletnega mesta pomembna, večina obiskovalcev ne

prihaja na spletno mesto, da bi ocenili, kako slikovito je. Namesto tega prihajajo na

spletno mesto, da dokončajo nekaj dejanj ali najdejo določen del informacij. Če dodamo

nepotrebne elemente oblikovanja (elementi, ki nimajo funkcionalnega namena) na

spletno mesto, bo obiskovalcem težje doseči želeno. Pri ustvarjanju oblikovne podobe

je dobro, da upoštevamo nekaj praktičnih nasvetov (Devaney, 2017):

• Ne uporabljajmo preveč barv. Pri oblikovanju spletnega mesta je priporočljivo

izbrati največ pet (plus ali minus dve) različnih barv.

• Dobro je, da je na našem spletnem mestu ozadje ves čas enako.

• Tipi pisav, ki jih izberemo, morajo biti čitljivi. Ko gre za barve, jih ne smemo

uporabljati preveč. Skupno priporočilo je uporaba največ treh različnih tipov v

največ treh različnih velikostih.

• Grafiko uporabimo le, če pomaga uporabniku dokončati opravilo ali opraviti

določeno funkcijo.

13

Dobro narejena oblikovna podoba je tista, ki doseže harmonijo barv, slik in vsebine.

Zavedati se moramo, da je še tako dobro oblikovana spletna stran brez vrednosti, če ne

vsebuje vsebine, ki bi prepričala obiskovalca, da se je na spletno mesto še vredno vrniti

(Skrt, 2003).

2.7.2 Vsebina

Spletna vsebina mora biti ažurna, slovnično pravilna, razumljiva, jedrnata, pregledna,

verodostojna in uporabna. Ker spletne vsebine podlegajo drugačnim pravilom branja in

pisanja v primerjavi z vsebinami v tiskanih verzijah, je treba vedeti, kako jih napisati. Zelo

pogosta napaka, ki jo pri objavi vsebine na spletnih mestih delajo podjetja, je, da objavijo

popolnoma isto vsebino kot v svojih promocijskih prospektih in pri tem ne upoštevajo,

da spletni uporabniki s težavo prebirajo dolge tekste z ekrana. Zaradi tega je

priporočljivo, da je vsebina kratka in jedrnata ter razdeljena v logične enote. Spletno

mesto nikakor ne sme biti natrpana s tekstom. Dolge tekste je treba razdeliti v poglavja

in jih predstaviti na več podstraneh. Vsebino, ki zajema široko vidna polja ekrana, lahko

razdelimo v več stolpcev. Za lažje sprehajanje po vsebini uporabljajmo kratke in jasne

naslove ter poudarimo ključne besede. Najpomembnejše informacije moramo podati

tako, da jih bodo uporabniki takoj zaznali in da jih bodo pritegnile k branju. Preden

spletno mesto objavimo na internetu, še enkrat skrbno preberimo celotno vsebino in

preverimo njeno slovnično pravilnost. Strani, polne slovničnih in tipkarskih napak, so

neprivlačne, težko berljive in, kar je najpomembnejše, odvračajo obiskovalce (Skrt,

2003).

2.7.3 Vizualna hierarhija

V tesni povezavi z načelom preprostosti vizualna hierarhija vključuje ureditev in

organiziranje elementov spletnega mesta, tako da se obiskovalci seveda najprej nagibajo

k najpomembnejšim elementom. Ko gre za optimizacijo uporabnosti, je cilj

obiskovalcem, da izpolnijo želeno dejanje, vendar na način, ki je varen in prijeten. S

prilagajanjem položaja, barve ali velikosti določenih elementov lahko spletno mesto

strukturiramo tako, da bodo obiskovalce najprej pritegnili tisti elementi, ki so za spletno

mesto bistveni (Devaney, 2017).

Na sliki 4 lahko vidimo, da je poziv k dejanju »Get Spotify Free« na vrhu vizualne

hierarhije. Za začetek je postavljen na levi strani (večina obiskovalcev »skenira« spletno

mesto od leve proti desni). Še več, to je edini element nad prelomom, ki uporablja to

temno vijoličasto barvo, ki seveda privlači našo pozornost.

14

Slika 4: Primer dobre vizualne hierarhije

Vir: (Spotify, 2017)

2.7.4 Navigacija

Intuitivna navigacija na spletnem mestu je ključnega pomena, da obiskovalci lahko

najdejo, kar iščejo. V idealnem primeru obiskovalec lahko pride na spletno mesto in ni

treba temeljito razmišljati o tem, kje bi morali klikniti naprej – mogoče je premikanje iz

točke A do točke B. Tukaj je nekaj nasvetov za optimizacijo navigacije spletnega mesta

(Devaney, 2017):

• Strukture navigacij naj bodo preproste (in blizu vrha spletnega mesta).

• Navigacija naj bo vključena v nogo spletnega mesta.

• Navigacijsko vrstico uporabimo na vsaki strani, tako da se ljudje zavedajo svoje

navigacijske poti.

• Iskalno polje vključimo v zgornjem delu spletnega mesta, da bodo obiskovalci

iskali po ključnih besedah.

• Na strani ne ponujajmo preveč navigacijskih možnosti.

• Ne smemo kopati preveč globoko. V večini primerov je najbolje, da navigacija ne

bo globoka več kot tri ravni.

• Vključimo povezave znotraj kopije strani in pojasnimo, kam te povezave vodijo.

2.7.5 Usklajenost

Poleg ohranjanja doslednosti spletnega mesta morata biti celoten videz in občutek

spletnega mesta usklajena na vseh straneh spletnega mesta. Ozadja, barvne sheme,

pisave in celo toni vašega pisanja so področja, na katerih se lahko dosledno vpliva na

uporabnost (Devaney, 2017).

Vendar to ne pomeni, da mora vsaka stran na spletnem mestu imeti enako natančno

postavitev. Namesto tega ustvarimo različne postavitve za določene vrste strani (npr.

postavitev za ciljne strani, postavitev informacijskih strani …) in z dosledno uporabo teh

15

postavitev bodo obiskovalci lažje razumeli, kakšen je tip informacij, ki jih bodo verjetno

našli na določeni strani (Devaney, 2017).

2.7.6 Dostopnost

Po podatkih comScoreja se je med letoma 2013 in 2015 poraba tabličnih računalnikov

povečala za 30 %. V istem časovnem obdobju se je poraba pametnih telefonov povečala

za 78 %. Za zagotovitev resnično velike uporabniške izkušnje mora biti stran združljiva z

različnimi napravami (in operacijskimi sistemi ter brskalniki), ki jih uporabljajo

obiskovalci (Devaney, 2017).

Na visoki ravni to pomeni vlaganje v spletno strukturo, ki je zelo fleksibilna – kot odzivna

oblika. Z odzivnim spletnim mestom se vsebina samodejno spremeni in preuredi, da

ustreza dimenziji katere koli naprave, ki jo obiskovalec uporablja. Na nižji ravni je lahko

izboljšanje dostopnosti preprosto kot dodajanje alt besedila vsem slikam (zato

obiskovalci, ki ne morejo videti slik v svojih brskalnikih, lahko še vedno razumejo, kaj je

na strani) (Devaney, 2017).

Ne nazadnje je bolj pomembno, da spletno mesto ponuja odlično izkušnjo na različnih

platformah, ne da bi morala biti na vseh videti enaka. In to lahko pomeni spoštovanje

konvencij, specifičnih za platformo, namesto da poskuša stisniti edinstvene elemente, ki

jih uporabniki te platforme morda ne poznajo (Devaney, 2017).

2.7.7 Konvencionalnost

Obstajajo določeni koncepti spletnega oblikovanja, ki so z leti postali vedno bolj

seznanjeni z internetnimi uporabniki. Take konvencije vključujejo (Devaney, 2017):

• Glavna navigacija je na vrhu (ali levi strani) strani.

• Logo v zgornjem levem (ali srednjem) delu strani.

• Na logotip je mogoče klikniti in ta vedno vrne obiskovalca na domačo stran.

• Povezave spreminjajo barvo/videz, ko se premikate nad njimi.

Medtem ko bi bilo morda skušnjava, da bi vse takšne koncepte zaradi popolne izvirnosti

ali edinstvenosti oblikovali zunaj »okenskega okvirja«, bi to (verjetno) bila napaka.

Podobno bi bilo postaviti volanski obroč na zadnjem sedežu – ljudje bi bili zmedeni. Da

bi zagotovili najboljšo izkušnjo za obiskovalce spletnega mesta, je treba izkoristiti

poznavanje tega, da že vemo, katere vrste spletnih izkušenj poznajo. Te podatke lahko

uporabimo za lažje urejanje spletnega mesta. Eden od najpogostejših primerov

konvencionalnosti v spletnem oblikovanju je uporaba ikone za nakupovalni voziček na

spletnem mestu e-trgovin (Devaney, 2017).

2.7.8 Verodostojnost

Navsezadnje lahko z uporabo spletnega oblikovalskega koncepta – oblikovalskih

elementov in strategij, ki jih obiskovalci že poznajo – pri svojem spletnem mestu

16

poskrbimo za večjo verodostojnost. Če si prizadevamo ustvariti spletno mesto, ki

zagotavlja najboljšo uporabniško izkušnjo, je lahko verodostojnost velik del te (Devaney,

2017).

Eden od najboljših načinov za izboljšanje verodostojnosti spletnega mesta je biti jasen

in pošten glede izdelka/storitve, ki ga prodajamo na spletnem mestu. Obiskovalci ne bi

smeli brskati po desetini strani, da bi ugotovili, kaj dejansko počnemo in prodajamo.

Druga vrsta verodostojnosti pa je imeti stran s cenami. Čeprav smo morda v skušnjavi in

bi želeli »prisilili« ljudi, da stopijo v stik z nami, da bi izvedeli več o cenah, je bolje, če so

cene na spletnem mestu vidne. S tem je podjetje bolj zaupanja vredno in legitimno

(Devaney, 2017).

17

3 IZDELAVA SPLETNEGA MESTA

Izdelavo spletnega mesta lahko razdelimo v posamezne faze, tako kot vsako drugo

področje razvoja programske opreme, kar lahko z drugimi besedami imenujemo tudi

življenjski cikel izdelave spletnega mesta. Določitev tega cikla pomaga razvijalcem, saj ti

tako natančno vedo, kaj morajo narediti v posameznih fazah. Prav tako omogoča

razvijalcu, da sledijo nizu postopkov in standardov, ki pomagajo pri zagotavljanju

največje kakovosti. Te faze niso vedno zaporedne, ampak jih je mogoče preurediti, da

ustrezajo projektu.

3.1 Načrtovanje spletnega mesta

Načrtovanje spletnega mesta, ki je prva faza izdelave spletnega mesta, vključuje

opredelitev namena spletnega mesta. Prvi korak v fazi načrtovanja spletnega mesta je

odgovor na vprašanje: "Kaj je namen spletne strani?" Kot smo že povedali, posamezniki

in organizacije oblikujejo in objavljajo spletne strani za različne namene. Posamezniki

razvijajo spletna mesta, da delijo svoje hobije, objavljajo življenjepise ali samo delijo

ideje o osebnih interesih. Organizacije ustvarjajo spletne strani, s katerimi bodo člane

obveščale o prihajajočih dogodkih ali zaposlile nove člane. Podjetja ustvarjajo spletna

mesta za oglaševanje in prodajo izdelkov ali za 24-urno spletno podporo svojim

strankam. Inštruktorji objavljajo spletne strani in dodajajo informacije svojim učnim

programom s programsko opremo šole za upravljanje tečaja na spletu, s čimer seznanijo

študente o politiki tečaja, nalogah in predvidenih datumih ter zahtevnosti tečaja. Dokler

ne moremo ustrezno opredeliti namena spletnega mesta, ga ne bi smeli razvijati (Woods

& Dorin, 2013).

Opredelitev ciljev in namena je nujno potrebna za določitev obsega projekta. Če tega ne

naredimo v tej, nas lahko to preganja v naslednjih fazah izdelave spletnega mesta.

Različne vrste spletnih mest imajo različne namene, kar je odvisno od tega, kdo je

občinstvo. Nekatera spletna mesta so namenjena prodaji izdelkov, druga so namenjene

zagotavljanju praktičnih informacij, nekatera pa samo zabavi. Vrste spletnih mest smo

že predstavili v poglavju 2.3 Vrste spletnih mest.

Poleg razumevanja namena spletnega mesta moramo tudi razumeti, kdo bo uporabljal

spletno mesto, in računalniška okolja večine uporabnikov. Če poznamo sestavo ciljnega

občinstva – vključno s starostjo, spolom, splošnim demografskim ozadjem in raven

računalniške pismenosti – nam bo to pomagalo pri oblikovanju spletnega mesta,

primernega za ciljne uporabnike. Razumevanje računalniških okolij uporabnikov bo

določilo, katere vrste spletnih tehnologij je treba uporabiti. Če na primer večina

uporabnikov uporablja internetne povezave z nizko hitrostjo, ne želimo ustvarjati strani

z velikimi grafičnimi ali večpredstavnostnimi elementi (Woods & Dorin, 2013).

18

Zadnji vidik faze načrtovanja spletnega mesta je identifikacija lastnikov vsebin in

avtorjev. Za ugotovitev tega se moramo vprašati:

• Kdo je lastniki in kdo je avtor informacij na spletni strani?

• Kdo odloča, ali in kje bomo objavili informacije?

3.2 Analiza spletnega mesta

V fazi analize odločimo o vsebini in funkcionalnosti spletnega mesta. To je pravzaprav

najpomembnejša faza. Če želimo določiti ustrezno vsebino in funkcionalnost spletnih

mest, moramo najprej določiti naloge, ki jih uporabniki potrebujejo. Odgovor na to

vprašanje omogoča, da lahko določimo potrebno vsebino in koristne informacije za

uporabnike. Vsebine, ki ne služijo nobenemu namenu, je treba odstraniti s spletne strani

(Woods & Dorin, 2013).

V fazi analize je pomembno upoštevati tudi procese, ki so potrebni za podporo

funkcionalnosti spletnega mesta. Če na primer želimo, da uporabniki naročajo izdelke

prek spletnih mest, morate določiti procese ali dejanja, ki jih je treba sprejeti vsakič, ko

se izvede naročilo. Jasno razumevanje in določanje želene vsebine in funkcionalnosti

spletnega mesta določata vrsto spletnega mesta, ki ga oblikujemo, in zmanjšata možnost

spremembe v fazi razvoja spletnega mesta (Woods & Dorin, 2013).

Torej lahko rečemo, da je analitika proces analize vedenja obiskovalcev na spletnem

mestu. Uporaba spletne analitike naj bi omogočila podjetju, da privabi več obiskovalcev,

zadrži ali privabi nove kupce (Rouse, 2005).

Spletna analitika se pogosto tudi uporablja za upravljanje odnosov s strankami (angl.

CRM analytics). Cilj je promovirati določene izdelke tistim odjemalcem, ki jih

najverjetneje kupijo, in določiti, katere izdelke najverjetneje kupi določena stranka. To

lahko pomaga izboljšati razmerje med prihodki in tržnimi stroški (Rouse, 2005).

3.3 Oblikovanje in razvoj spletnega mesta

Ko določite namen spletnega mesta in določite vsebino ter funkcionalnost, morate

upoštevati načrt spletnega mesta. Nekateri ključni dejavniki pri oblikovanju spletnega

mesta določajo, kako organizirati vsebino spletne strani, izbrati ustrezno spletno

strukturo, kako uporabljati multimedijske vsebine, reševati vprašanja dostopnosti in

oblikovati strani za mednarodno občinstvo.

Pri ustvarjanju oblikovne podobe upoštevamo nekaj praktičnih nasvetov (Skrt, 2004):

• Ne pretiravajte pri številu različnih barv, ki jih boste uporabili na strani,

• Uporabljate primerno velikost in tipografijo pisave.

• Zaradi boljše čitljivosti uporabljajte temno pisavo na svetli podlagi.

• Okoli tekstov uporabljajte prazen prostor.

• Ozadje naj ne bo izstopajoče.

19

• Uporaba grafičnih elementov mora popestriti vsebino, nikakor pa je ne sme

zadušiti.

• Grafični elementi in slike morajo biti zaradi dolžine nalaganja spletne strani

optimizirani.

3.3.1 Struktura spletnih mest

Spletna mesta uporabljajo različne vrste struktur, linearno, hierarhično in mrežno. Vsaka

struktura povezuje spletna mesta na drugačen način ter s tem definira, kako se bodo

obiskovalci lahko sprehajali po spletnem mestu in si ogledovali različne spletne strani

(Woods & Dorin, 2013, str. 17).

Linearna struktura spletnega mesta

Linearna struktura spletnega mesta povezuje spletne strani v ravni črti oziroma

zaporedno na naslednjo stran, kot prikazuje slika 5. Primerna je predvsem za

informacije, ki jih je treba brati v določenem vrstnem redu. Če so na primer podatki na

prvi spletni strani potrebni za razumevanje informacij na drugi spletni strani. Pri tej

strukturi ima vsaka stran povezavo na naslednjo in prejšnjo stran (Woods & Dorin, 2013,

str. 17).

Slika 5: Linearna struktura spletnega mesta

Vir: (Woods & Dorin, 2013)

Poznamo še eno različico linearne strukture spletnega mesta, ki vključuje dodatno

povezavo do domače strani spletnega mesta, prikazano na sliki 6. Za nekatera spletna

mesta je premikanje iz enega modula v naslednji zelo pomembno, a je hkrati prav tako

pomembno, da lahko uporabniki enostavno dostopajo do domače strani. V tem primeru

zagotovimo povezavo s spletnih strani modula na prejšnji in naslednji modul ter na

domačo stran. Tako uporabniku ni treba večkrat klikniti na prejšnjo povezavo, da bi se

vrnil na domačo stran (Woods & Dorin, 2013, str. 17-18).

Slika 6: Linearna struktura spletnega mesta s povezavo na domačo stran

Vir: (Woods & Dorin, 2013)

20

Hierarhična struktura spletnega mesta

Hierarhična struktura spletnega mesta povezuje spletne strani v drevesno strukturo,

tako kot prikazuje slika 7. Hierarhična struktura spletnega mesta dobro deluje na

spletnem mestu z glavno stranjo z indeksi ali vsebino strani, ki se povezuje z vsemi

drugimi spletnimi stranmi. S to strukturo bi glavna indeksna stran prikazala splošne

informacije, sekundarne strani pa bi vsebovale podrobnejše informacije. Obiskovalec

spletnega mesta lahko enostavno preide z domače strani v katerikoli modul. Poleg tega

lahko obiskovalec zlahka pride med moduli s pomočjo povezav. Ena od glavnih težav s

to strukturo pa je nezmožnost enostavnega premikanja z enega dela strani na drugega.

Če se želi obiskovalec na primer premakniti iz modula 1 v podmodul, modula 3, bi moral

obiskovalec uporabiti gumb nazaj, da pride na domačo stran, in nato klikniti povezavo

na modul 3 in tam poiskati želen podmodul. To je zelo nadležno že za spletna mesta, ki

vsebujejo dve spletni strani, kaj šele za spletna mesta, ki imajo v modulu 1 100 spletnih

strani (Woods & Dorin, 2013, str. 18-19).

Slika 7: Hierarhična struktura spletnega mesta

Vir: (Woods & Dorin, 2013)

Mrežna struktura spletnega mesta

Mrežna struktura spletnega mesta nima določene organizacije, za lažjo predstavo

strukture si oglejmo sliko 8. Ta struktura spletnega mesta najbolje deluje na spletnih

mestih z informacijami, ki jih ni treba brati v določenem vrstnem redu, in s številnimi

navigacijskimi možnostmi. Svetovni splet uporablja takšno strukturo s prepletanjem,

tako da lahko uporabniki med spletnimi stranmi krmarijo v poljubnem vrstnem redu.

Obiskovalci takšnega spletnega mesta se lažje premikajo med moduli ali povzetki

modulov. S tem modelom se najpogosteje zagotavlja povezava do domače strani z vsake

21

strani, zaradi česar se pri posamezni spletni strani prikaže še ena puščica za domačo

stran (Woods & Dorin, 2013, str. 19).

Slika 8: Mrežna struktura spletnega mesta

Vir: (Woods & Dorin, 2013)

Večina spletnih mest je kombinacija linearnih, hierarhičnih in mrežastih struktur.

Nekatere informacije na spletnem mestu so lahko hierarhično organizirane z indeksne

strani, druge so lahko dostopne z vseh področij spletnega mesta, tretje informacije pa

se lahko linearno organizirajo za branje v določenem vrstnem redu. Uporaba

kombinacije vseh treh struktur je primerna, če uporabnikom pomaga enostavno krmariti

po spletnem mestu. Ključno je, da lahko uporabniki na najbolj učinkovit način dostopajo

do pravih informacij (Woods & Dorin, 2013, str. 19).

3.3.2 Navigacija po spletnem mestu

Osnovno vprašanje pri pripravi navigacije po spletnem mestu je, kako obiskovalcu

omogočiti čim bolj enostavno uporabo spletne predstavitve. Brez solidne, logične

organizacije informacij spletno mesto ne bo funkcioniralo, in to ne glede na njeno

morebitno dobro vsebino. Enostavna, razvidna in konsistentna navigacija mora

omogočati uporabniku udobno sprehajanje po vsebini spletnih mest ter hiter in

enostaven dostop do informacij, ki jih išče. Uporabnik mora v vsakem trenutku vedeti,

na kateri strani in kje znotraj strukture spletnega mesta je (v kateri kategoriji,

podkategoriji). Vsaka stran mora uporabniku odgovoriti na dve vprašanji, in sicer Kje

sem? in Kam lahko grem s te strani?. Pri navigaciji se pogostokrat omenja pravilo "three-

click-rule", po katerem uporabnik naj ne bi kliknil več kot trikrat, da bi prišel do želenih

informacij. Strani z obširno vsebino morajo na vidnem mestu vključevati iskalnik, s

pomočjo katerega bo uporabnik lažje in veliko hitreje našel tisto, kar išče. Iskalnik mora

22

zagotavljati učinkovito poizvedovanje med množico dokumentov ter omogočati hiter

dostop do želenega dokumenta (Skrt, 2004).

Pri oblikovanju navigacije ločimo med globalnimi in lokalnimi meniji ter vsebinsko

povezavo. Globalni meniji so dostopni s katerekoli točke na spletnem mestu, medtem

ko so lokalni meniji pomembni samo za strani, na katerih te najdemo. Vsebinske

povezave niso vedno očitne in se pojavijo v dejanski vsebini. Tako kot smo že omenili na

začetku, mnogo strokovnjakov trdi, da obiskovalcem ni treba posvetiti več kot treh

klikov, da bi dobili, kar želijo, ni nobenega trdega in hitrega pravila, ki omejuje število

navigacijskih ravni. Obstaja lahko en globalni meni in dve ali tri ravni lokalnih menijev, ki

gredo globlje v vsebino (Potts, 2007, str. 74-75).

Obstaja veliko krajev na spletnem mestu, kamor lahko postavimo navigacijo spletnega

mesta. Navigacijo lahko postavimo na vrh strani, v sami glavi, ob straneh, v nogo ali v

vsebino, tako kot prikazuje slika 9 (Potts, 2007, str. 75).

Slika 9: Kje vse je lahko postavljena navigacija po spletnem mestu

Vir: (Potts, 2007, str. 75)

3.3.3 Uporaba barv in tipografija

Z barvami se vsakodnevno srečujemo v okolici in jih dojemamo kot nekaj povsem

naravnega, kar seveda tudi so. Barve, če se tega zavedamo ali ne, močno vplivajo na naše

počutje in čustva, s tem pa tudi na naša dejanja. Z ustrezno izbiro barv lahko stranki brez

težav sporočimo, kaj želimo, da najprej opazi, in kako naj se počuti. Na uporabnost

seveda vpliva tudi odtenek barve, ki ga izberemo. Prav tako z izbiro slabe barvne

kombinacije lahko ustvarimo ravno obratni (negativni) učinek sporočila. Uporabniki si

tako sporočilo razlagajo ravno nasprotno od želenega ali pa informacije enostavno

spregledajo. Brez težav bi lahko trdili, da je izbira prave barvne kombinacije ključnega

pomena za uspeh. Psihologija barv je zelo zapleteno področje in njihova izbira ni tako

enostavna, kot se morda zdi (Optiweb, 2016).

23

Ozadje spletnih mest je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na obiskovalce. Ravno od

ozadja je odvisno, ali bodo obiskovalci na našem spletnem mestu ostali ali jo hitro

zapustili. Obiskovalcem, ki imajo raje »čistost«, so ljubše barve, kot so modra, zelena in

bela. Paziti pa je treba, da spletno mesto ne bo videti preveč sterilno, robotsko. Če

želimo s spletnim mestom izražati moč in trdnost, uporabimo črno, rdečo in oranžno.

Paziti moramo, da rumene in rdeče ne uporabljamo prekomerno, saj lahko ta

kombinacija hitro utrudi oči. Prav tako preveč črne barve deluje naporno oz. že malo

gotsko. Besedilo na spletnem mestu je v večini primerov črno, ker je ozadje v večini

primerov belo. Ta kombinacija daje občutek formalnosti. Moder tekst na beli podlagi

daje občutek naravnega, prijaznega videza, enako je tudi z zelenim besedilom. Rdeča na

beli podlagi pa lahko deluje že malo agresivno. Teorija psihologije barv je zelo

pomemben dejavnik v marketingu. Svet temelji na barvah in prav je, da teorijo

psihološkega vpliva barv na ljudi upoštevamo tudi pri ustvarjanju spletnega mesta, ki bo

ogledalo podjetja v internetnem svetu. Čeprav imajo barve svoj psihološki vpliv, pa imajo

tudi vsake oči še vedno svojega malarja (Spletnik, 2012).

Študija je pokazala, katere barve so všeč moškim in katere ženskam in katerih te dve

skupini ne marata. Glede na ciljno publiko je smiselno upoštevati te rezultate in tako

poskrbeti, da bodo barvne kombinacije pozitivno vplivale na stopnjo konverzije. Barve,

ki so moškim in ženskam najljubše (Optiweb, 2016):

• Ženski populaciji so najljubše modra, vijoličasta, zelena in rdeča barva.

• Moški populaciji so najljubše modra, zelena, črna in rdeča barva.

Napotki za uporabo barv na spletnem mestu (Multimedija, 2017):

• Besedilo mora biti berljivo.

• Uporabljajmo barve, ki so privlačne in prijetne na prvi pogled.

• Izbirajmo barve, ki bodo ustvarile podobo, ki jo želite.

• Uporabljajmo varne barve za splet.

• Za ozadje me uporabljajmo intenzivnih barv, saj otežujejo branje.

• Barve morajo biti enotne na vseh straneh.

Tipografija je oblikovanje in uporaba pisave kot sredstvo komunikacije. Ko nekdo obišče

spletno mesto, je verjetno, da ga ne zanimajo barve, slike ali zvok na spletni strani,

temveč takoj pogleda besedilo, saj se vsakdo opira nanj, in le z besedilom lahko

obiskovalec doseže svoj cilj in je zanj ključnega pomena. Pri oblikovanju tipografije

upoštevajmo nekatera pravila (WebdesignerDepot Staff, 2009):

1. Sami preberite celotno besedilo: Branje skozi besedilo zagotavlja osnovno idejo

o tem, kako se lahko besedilo integrira v spletno mesto, s čimer se izognemo

razliki med pisanjem in oblikovanjem spletne strani in bomo lahko videli, ali je

naša tipografija sploh berljiva.

2. Prikažimo jasno hierarhijo: Vsako spletno mesto potrebuje dobro razvito

hierarhijo: indikatorje, kje začeti branje in kako nadaljevati. Tipografija lahko

24

zagotovi to hierarhijo. Z razmišljanjem o velikosti in pisavah lahko poudarimo kos

besedila kot naslov na način, ki ga različne oblike v oblikovanju ne morejo

zagotoviti.

3. Bodimo pozorni na mikro in makro tipografijo: Makro tipografija je celotna

struktura, kako se pojavi v kontekstu oblikovanja in estetike, ko obravnavamo

besedilo kot blok. Mikro tipografija se bolj ukvarja s podrobnostmi razmika,

težavami, ki določajo, ali so besede lahko berljive. Mikro tipografija je absolutna

potreba, ko gre za sestavljanje bloka besedila: če ni čitljivo, ni smisla nadaljevati

postopka.

4. Upoštevajmo barvne tipe: Ko spletni oblikovalec dela z barvnim tipom, je nujno

potrebna skrb, kako bodo barve tipografije vidne na barvi ozadja. Najlažja rešitev

za to stanje je zagotoviti, da se barva tipografije drastično razlikuje od barve

ozadja.

5. Postanete resni glede svojega CSS: CSS lahko pomaga odpraviti probleme

amaterske tipografije, kot je spreminjanje tipk in velikosti med stranmi. CSS lahko

zagotovi enostavno doslednost med tipografijo na celotnem spletnem mestu.

6. Določimo centralno besedilo: Z določanjem centralnega besedila lažje

oblikujemo spletno mesto in njegovo tipografijo.

7. Načrtovanje velikosti pisave: Pri načrtovanju velikosti pisave vzamemo v obzir

to, da lahko uporabniki povečajo velikost besedila na spletni strani. Seveda ta

pisava ni takšna, kot če bi uporabili velikost pisave, ki smo jo izbrali, vendar lahko

še vedno preberejo vse, poiščejo povezave in tako naprej. Prav tako je treba

upoštevati, da se velikosti brskalnika lahko razlikujejo.

3.3.4 Razvoj

Spletni razvoj je proces razvijanja spletnih mest na internetu ali intranetu. Pomislimo na

svojo najljubšo spletno stran. Ne glede na to, ali gre za e-trgovino, spletno storitev za

prevajanje videoposnetkov ali katero koli drugo vrsto internetne aplikacije, jo je moral

razviti spletni razvijalec. Ampak kako je to videti? Za lažjo predstavo si lahko pomagamo

s sliko 10. Proces spletnega razvoja lahko razdelimo na tri glavne komponente (Shiotsu,

2014):

1. Kodiranje na strani odjemalca: Ko gledamo ali uporabljamo spletno mesto, smo

znani kot »uporabnik« ali »stranka«. Torej so spletne aplikacije ali računalniški

programi, ki jih izvaja spletni brskalnik uporabnika, imenovane skripte na strani

odjemalca. To pomeni, da program zahteva vse datoteke, ki jih potrebuje za

zagon s spletnega strežnika, in nato deluje v spletnem brskalniku. To omogoča

spletni strani, da ima edinstveno in izmenično vsebino, odvisno od vnosa

uporabnika ali drugih spremenljivk. Ajax, Flash, JavaScript, jQuery, Microsoft

Silverlight, HTML5 in CSS3 so nekateri primeri priljubljenih jezikov, vtičnikov in

knjižnic, uporabljenih pri skriptiranju na straneh.

2. Kodiranje na strani strežnika: V nasprotju s skriptami na strani odjemalca se

strežniške skripte izvajajo na spletnem strežniku, ko uporabnik zahteva

dokument ali storitev. Strežnik nato izdela dokument, običajno v obliki HTML, ki

25

ga lahko prebere brskalnik stranke. Dokument, poslan v brskalnik, lahko pogosto

vsebuje skripte na strani odjemalca. ASP.NET, PHP, Java, ColdFusion, Perl, Python

in Ruby so primeri jezikov, ki se uporabljajo za strežniško kodiranje.

3. Tehnologija baz podatkov: Da katera koli spletna stran deluje na internetu, mora

biti gostiteljica v bazi podatkov na spletnem strežniku. Baza podatkov vsebuje

vse datoteke, potrebne za delovanje spletnega mesta in njegovih aplikacij.

Spletne strani običajno uporabljajo neko obliko sistema za upravljanje relacijskih

baz podatkov (RDBMS3 v nadaljevanju). Vodilne možnosti RDBMS so Oracle,

Microsoft SQL Server, Apache in IBM. RDBMS z odprtim kodom, ki jih vodijo

MySQL, PostgreSQL in MariaDB, so prav tako zelo priljubljeni.

Slika 10: Razvoj spletnega mesta

Vir: (Wodehouse, 2017)

3.4 Testiranje spletnega mesta

Spletno mesto mora biti preizkušena na različnih stopnjah spletnega oblikovanja in

razvojnih procesov. Postopek testiranja mora biti celovit in vsebovati pregled vsebine

spletne strani, funkcionalnosti in uporabnosti. Spletna mesta z lomljenimi povezavami,

manjkajoča grafika in nepravilna vsebina ustvarjajo slab vtis. Želimo pritegniti

uporabnike na spletno stran in ohraniti interes. Če obiskovalci ugotovijo, da je spletno

mesto slabo testirano in vzdrževano, se bodo manj verjetno vrnili (Woods & Dorin, 2013,

str. 22).

Uporabnost je merilo, kako dobro spletno mesto omogoča uporabniku, da doseže svoje

cilje. Testiranje uporabnosti je način, s katerim uporabnike spletne strani prosijo, da

izvajajo določene naloge, da bi izmerili preprosto uporabo izdelka in uporabnikovo

dojemanje izkušenj. Testiranje uporabnosti za spletno mesto bi se moralo osredotočiti

na tri ključne vidike: vsebino, navigacijo in predstavitev (Woods & Dorin, 2013, str. 22).

Testiranje uporabnosti se lahko izvede na več načinov. Učinkovit način je, da neposredno

opazujemo uporabnike, ki povezujejo (ali uporabljajo) spletno mesto. Ko opazujemo

uporabnike, lahko sledimo povezavam, ki jih kliknejo, in zabeležimo njihova dejanja in

komentarje. Uporabnike lahko prosimo, da pojasnijo, katere naloge so poskušali doseči

3 RDBMS - Relational DataBase Management System je program, ki nam omogoča ustvarjanje, posodabljanje in upravljanje relacijske baze podatkov.

26

med navigacijo na spletnem mestu. Podatki, pridobljeni s spremljanjem uporabnikov, so

lahko neprecenljivi pri iskanju potencialnih težavnih področij na spletnem mestu. Drug

način za izvajanje testov uporabnosti je, da uporabnikom dodelimo določeno nalogo, ki

jo je treba dokončati (na primer iskanje seznama cen izdelka), in nato opazujemo, kako

se obrnejo na spletno mesto, da dokončajo nalogo (Woods & Dorin, 2013, str. 22).

Testiranje uporabnosti je mogoče tudi z vprašalnikom ali anketiranjem. Pri pisanju

vprašalnika ali ankete pazimo, da napišemo odprta vprašanja, ki lahko priskrbijo

dragocene informacije. Vprašalnik za testiranje uporabnosti mora vedno vključevati

prostor za uporabnike, da napišejo dodatne pojasnjevalne pripombe (Woods & Dorin,

2013, str. 23).

Za novo uveljavljeno ali vzdrževano spletno mesto je treba izvesti še dve vrsti testov:

testiranje združljivosti in testiranje izjemnih situacij. Testiranje združljivosti se izvaja za

preverjanje, ali spletno mesto deluje z različnimi brskalniki in različicami brskalnika.

Različni brskalniki različno prikazujejo nekatere vidike spletnih strani, zato je

pomembno, da spletne strani preizkusimo v več različnih brskalnikih, da preverimo, ali

se pravilno prikazujejo v vsakem brskalniku. Testiranje izjemnih situacij določa, kaj se

na spletnem mestu zgodi, ko do spletnega mesta dostopa večje število uporabnikov. Ko

na tisoče uporabnikov hkrati uporablja spletno mesto, lahko deluje nesprejemljivo

počasi, in to želimo s tem testiranjem ugotoviti in na koncu odpraviti. Če spletno mesto

ne deluje dovolj hitro, lahko namreč odvrne uporabnika (Woods & Dorin, 2013, str. 23).

3.5 Izvajanje in vzdrževanje spletnega mesta

Ko je spletno mesto preizkušeno in so bile opravljene morebitne potrebne spremembe,

se lahko spletna stran izvede. Izvajanje spletnega mesta vključuje dejansko objavo

spletnega mesta na spletnem strežniku. Ko objavimo spletno mesto, znova preizkusimo

spletne strani, da vidimo, ali je kakšna očitna napaka, na primer prekinjena povezava ali

manjkajoča grafika (Woods & Dorin, 2013, str. 24).

Ko je spletno mesto preizkušeno in izvedeno, razvijemo postopek za vzdrževanje spletne

strani. Uporabniki bodo nedvomno zahtevali spremembe in pravočasno posodobitev

vsebin. Vendar moramo zagotoviti, da posodobitve spletnega mesta ne bodo ogrožale

njegove celovitosti in doslednosti. Spletno mesto moramo redno posodabljati. To lahko

pomeni urno, dnevno, tedensko ali manj pogosto, odvisno od namena spletnega mesta.

Ne smemo imeti zastarele vsebine ali imeti vključene povezave na spletne strani, ki ne

obstajajo več. Pri vzdrževanju spletnega mesta določimo nekoga, ki je odgovoren za

posodobitve vsebine, strukture, funkcionalnosti in tako naprej, da ne bo prišlo kasneje

do zmede (Woods & Dorin, 2013, str. 24).

27

4 GOOGLE SITES

Google Sites je strukturirano orodje za ustvarjanje spletnih mest, ki jih ponuja Google.

Cilj Google Sites je, da lahko kdorkoli oblikuje spletno mesto, kjer lahko več ljudi sodeluje

in deli datoteke. Z Google Sites gre za ponovno rojstvo Jotspota, ki ga je Google pridobil

leta 2006. Danes Googlov spletni gradnik ni več videti kot Jotspot, saj Google Sites

neprestano dodelujejo in jo nadgrajujejo (Steele, 2017).

4.1 Prijava v orodje in kreiranje spletnega mesta

Da lahko dostopate do Google Sites, moramo imeti Gmail ali kateri koli drug Googlov

račun; če tega nimamo, ga moramo ustvariti in nato lahko nadaljujemo. Prijavimo se v

račun in nato gremo na Google Sites. Na tem mestu stisnemo gumb 'ustvari', nato pa

lahko izberemo, kako bomo ustvarili spletno mesto – v klasičnih spletnih mestih Google

ali v novih spletnih mestih Google. Če izberemo način v klasičnih spletnih mestih Google,

pridemo na nadzorno ploščo, kjer moramo izbrati predlogo. Na voljo jih imamo kar

nekaj, in ko jo izberemo, moramo poimenovati spletno mesto in izbrati lokacijo, nato

lahko izberemo temo ter opišemo spletno mesto, če želimo. Ko vse to izpolnimo, še

enkrat stisnemo gumb 'ustvari'. Če pa izberemo način v novih spletnih mestih Google,

pridemo na stran, kjer lahko začnemo takoj ustvarjati spletno mesto, saj je zdaj mesto

pripravljeno za dodajanje in urejanje vsebine. Slika 11 prikazuje postopek prijave in nato

kreiranje spletnega mesta.

Slika 11: Prijava v orodje in kreiranje spletnega mesta

Vir: (Google Sites, 2017)

28

4.2 Dodajanje vsebin in urejanje spletnega mesta

Ko organiziramo strani, jih lahko začnemo spreminjati in vizualno nalagati vsebino.

Graditelj ponuja dobro strukturiran nabor funkcij. Gumb »Vstavi« vsebuje tri razdelke

(pogosto uporabljeno, pripomočki in Google), pri čemer vsak skriva več možnosti: polje

HTML, grafikone, koledar, nedavne objave, Google Drive, pogovor Hangout, zemljevid,

YouTube itd. Z Googlovimi spletnimi mesti lahko dodamo več prispevkov in se naročimo

na obveščanje o spremembah spletnega mesta. Dobra novica je, da graditelj omogoča

urejanje nekaterih kod HTML. Napredni urejevalnik je opremljen s priročnim gumbom

za predogled. Ko je spletno mesto pripravljeno, ga lahko objavimo na domeni. Spletna

stran Google Sites je privzeto javno objavljena na spletu. Če je treba, lahko spremenimo

nastavitve dostopa in omogočimo, da spletno mesto vidijo samo posamezne osebe ali

vsi, ki imajo povezavo (Steele, 2017).

Besedilo lahko urejamo tako, da stisnemo gumb 'uredi stran' in pojavi se urejevalnik

besedila. Izberemo, kje želimo urediti besedilo, in ga nato s pomočjo urejevalnika

uredimo, kot prikazuje slika 12. Besedilu lahko tako uredimo slog pisave, velikost, barvo,

ustvarimo hiperpovezavo, lahko ustvarimo različne sezname in določimo, kako bo

besedilo poravnano.

Slika 12: Google Sites urejevalnik besedila

Vir: (Google Sites, 2017)

Če želimo dodati slike, se postavimo na mesto, kamor želimo sliko dodati, in nato

stisnemo 'vstavi' in nato 'slika' in odpre se polje za dodajanje slik. Sliko lahko naložimo z

računalnika ali pa jo poiščemo s pomočjo spleta. Če želimo sliko urediti, stisnemo na

sliko in pojavi se urejevalnik slike, s pomočjo katerega lahko spremenimo postavitev in

velikost slike, lahko izklopimo ali vklopimo oblivanje slike ali jo izbrišemo.

Med spletnimi stranmi v Google Sites se lahko pomikamo tako, da v navigacijskem

meniju kliknemo na želeno stran. Če želimo ustvariti novo stran za spletno mesto,

kliknemo na ustvarjanje strani. Lahko izbiramo med različnimi vrstami strani, odvisno od

29

vrste vsebine, ki jo želimo dodati na stran. Lahko ustvarite vrste strani, kot so (Steele,

2017):

• Spletna stran: To vrsto strani lahko uredimo tako, kot želite: napišemo kopijo,

vstavimo pripomočke, priložimo dokumente in drugim sodelavcem omogočimo

komentiranje na straneh.

• Obvestila: Ta vrsta strani je namenjena objavljanju novic. Podobno kot v

spletnem dnevniku prikazuje objave, ki jih dodajamo v kronološkem vrstnem

redu.

• Okovje za datoteke: Ta vrsta strani omogoča shranjevanje in upravljanje datotek,

kar nam olajša njihovo skupno rabo z drugimi uporabniki našega spletnega

mesta. Sodelavci se lahko naročijo na stran, da se obvestijo, kdaj so datoteke

dodane, spremenjene ali odstranjene.

• Seznam strani: Elementi, dodani na seznam, so preprosti za dodajanje, urejanje

in odstranjevanje. Podobno kot pri okovju za datoteke se lahko uporabniki

naročijo na prejemanje obvestil.

• Začetna stran: Ta vrsta strani vsebuje dva razdelka – prvi, ki je lahko prilagojen,

da prikaže prilagojen nabor pripomočkov, in drugi, kjer lahko uporabniki dodajo

vsebino, ki jo vidijo vsi gledalci.

Pri oblikovanju je pomembno povedati, da Google Sites razlikuje med temami in

predlogami. Teme urejajo celoten videz in občutek, barve in slike mesta, medtem ko so

predloge opisane zgoraj in vsebujejo postavitev ter vrsto strani. Ko kliknemo gumb za

predlogo spremembe strani, bomo dejansko spremenili vrsto strani, in ne osnovne

teme. Če želimo spremeniti osnovno temo, gremo na razdelek Teme, barve in pisave.

Izbiramo lahko med enim, dvema in tremi stolpci, omogočimo/onemogočimo lahko

nogo, dodamo stranske profile in spremenimo pisave, barve in ozadja (Steele, 2017).

Če želimo izbrati ali spremeniti temo spletnega mesta, stisnemo gumb, kjer lahko

spreminjamo, kdo lahko vidi naše spletno mesto, in gremo na Teme, barve in pisave ter

tam spreminjamo videz spletnega mesta. Predlogo pa lahko izberemo, ko ustvarimo

spletno mesto. Če želimo kasneje spremeniti predlogo spletnega mesta, kliknemo gumb

Nastavitve ter nato na nastavitve strani.

4.3 Optimizacija, nastavitve, postavitev, vzdrževanje

Optimizacija posamezne spletne strani in celotnega spletnega mesta je v naprednih

nastavitvah, v zavihku Upravljanje spletnega mesta. V zavihku Upravljanje spletnega

mesta lahko v razdelku Splošno spreminjamo imena spletnega mesta in posameznih

spletnih strani. Tam lahko nastavimo samodejno prilagoditev spletne strani mobilnim

napravam in njeni varnosti. Prav tako lahko v zavihku Splošno vnesemo opis spletnega

mesta, dodamo meta ključne besede, napišemo obvestilo, ki se bo prikazalo, ko obiščejo

naše spletno mesto. Spletno mesto objavimo s klikom na gumb Objavi. Spletno mesto

posodabljamo tako, da se prijavimo v Gmail ali Googlov račun, gremo na Google Sites in

izberemo stran, ki jo želimo urediti.

30

5 WIX

Wix.com je platforma za izdelavo spletnih mest v oblaku, ki jo je najprej razvila in

popularizirala izraelska družba, ustvarjena leta 2006 in imenovana Wix. Uporabnikom

omogoča, da ustvarijo HTML5 spletne strani in mobilna spletna mesta z uporabo

spletnih orodij za povleci in spusti (Zukerman, 2012).

Graditelj spletnega mesta Wix je postal neverjetno dobro znan v zadnjih nekaj letih,

delno zaradi proračunskih posegov, kot je kampanja Super Bowl 2017 (hollywoodski

igralec Jason Statham). Danes je Wix največji igralec v pokrajini spletnega graditelja in

gosti 90 milijonov spletnih mest (Robert, 2016).

5.1 Prijava v orodje in kreiranje spletnega mesta

Preden lahko začnemo uporabljati orodje Wix, se moramo vanj najprej registrirati s

svojim elektronskim naslovom in želenim geslom. Prijavo si lahko poenostavimo s tem,

če imamo že račun na Facebooku ali račun Google+, saj se v Wix lahko prijavimo tudi

prek njiju. Na spodnji sliki je prikazan postopek prijave in kreiranja spletnega mesta v

orodju Wix.

Slika 13: Prijava v orodje in kreiranje spletnega mesta

Vir: (Wix, 2017)

Preden začnemo izdelovati spletno mesto, moramo najprej izbrati kategorijo svoje

spletne strani. Lahko izbiramo med naslednjimi vrstami: podjetja in storitve, glasba,

31

blog, osebno, spletna trgovina, fotografije, restavracije in hrana, dogodki, lepota in

wellness, nastanitev in ostale. Po izbrani kategoriji se odločimo, ali bomo izdelali spletno

mesto z Wix ADI ali z Wix Urednikom (angleško Editor). Razlika med njima je ta, da

moramo pri ADI-ju najprej odgovoriti na nekaj vprašanj in nato samodejno oblikujemo

edinstveno spletno stran, vendar lahko iz tega načina preidemo na Wix Urejevalnik. Pri

urejevalniku pa najprej izberemo predlogo, stisnemo gumb 'uredi' in nato začnemo

izdelovanje spletnega mesta na osnovi predloge, v katero povlečemo in spustimo

elemente, kot so besedilna polja, oblike, slike in videoposnetki. Čeprav je ADI

avtomatiziran in ga je lažje nastaviti, ima urejevalnik več možnosti prilagajanja in več

aplikacij. Pri Uredniku se prikaže video pred začetkom izdelave spletnega mesta, ki

vsebuje osnovna navodila. Pri ADI-ju pa nas na začetku orodje vodi skozi proces izbire.

5.2 Dodajanje vsebin in urejanje spletnega mesta

Urejevalnik Wix je kraj, v katerem lahko gradimo in urejamo spletno mesto. Slednje

urejamo s pomočjo različnih vrstic in menijev, v katerih lahko najdemo različna orodja.

Zgornja vrstica urejevalnika vsebuje: menije »Strani, spletna stran, orodja, pomoč,

nadgradnja, razveljavitev poteze, ponovitev poteze, pogled urejevalnika (namizje ali

mobitel), objavo. Za pomikanje med stranmi v urejevalniku, kliknemo na meni Strani ter

izberemo stran, ki jo želimo urejati. Prav tako lahko s pomočjo te vrstice urejamo splošne

nastavitve spletnega mesta, kot sta ime in spletni naslov strani, nastavimo lahko, da

stran ne prikazuje navigacije ter da ne vsebuje glave in noge. Tukaj lahko tudi uredimo

optimatizacijo spletnega mesta za spletne iskalnike.

Wix nam hkrati s spletnim mestom za namizje računalnika samodejno izdela tudi spletno

mesto za mobilne naprave. Na pogled za mobilne naprave pridemo s klikom na gumb,

kjer je narisan mobilni telefon. Spletno mesto mobilne naprave in namizje računalnika

sta povezani, tako da so spremembe, narejene na spletnem mestu za namizne

računalnike, prav tako vidne na spletnem mestu, ki je prilagojeno za mobilne naprave.

Mobilni urejevalnik trenutno omogoča urejanje v manjšem obsegu, tako lahko uredimo

le položaj vsebine, vsebine pa ne.

Orodna vrstica urejevalnika je na desni strani urejevalnika. Uporabljamo jo za enostavno

urejanje elementov na spletnem mestu, kot so kopiranje, brisanje, podvajanje,

razporejanje elementov, poravnava, upravljanje velikosti elementov, položaj elementov

in tako naprej.

Na levi strani najdemo meni, ki vsebuje naslednja orodja: Ozadje, Dodajanje, Tržnica

aplikacij, Moji prenosi, Blog in Trgovina. S pomočjo tega menija urejamo videz spletnega

mesta in dodajamo elemente.

S klikom na gumb Ozadje (angl. background) lahko spremenimo ozadje spletnega mesta,

barvo sheme in vrsto. Elemente, kot so besedilo, slike, gumbi, navigacijska vrstica in tako

naprej, najdemo v 'dodaj' (angl. Add). Elemente dodamo tako, da jih povlečemo na

32

spletno stran ali pa samo kliknemo na želeni element in ga nato premaknemo, kamor

želimo.

Besedilo urejamo tako, da kliknemo na polje z besedilom, in odpre se nam meni, v

katerem najdemo urejanje besedila, dodajanje animacij, brisanje besedila in druge

nastavitve besedila. Besedilu lahko tako spremenimo velikost, vrsto, slog, barvo,

senčenje, vrstične oznake, ustvarimo hiperpovezavo in določimo, kako bo besedilo

poravnano.

Slike dodamo tako, da kliknemo na 'dodaj' (angl. Add) in nato na slike (angl. Image). Nato

se odpre meni, kjer lahko naložimo svoje slike, poiščemo med brezplačnimi slikami, ki so

na voljo za komercialno uporabo, ali pa kupimo katero izmed profesionalnih slik. Ko sliko

dodamo, se nad njo pojavi meni, s pomočjo katerega lahko urejamo sliko, dodajamo

povezave na sliko, spreminjamo njeno velikost, jo obrežemo, spreminjamo stil,

dodajamo aplikacije in izbrišemo. Če kliknemo na Uredi, lahko sliko uredimo, jo

obrežemo, zavrtimo, dodamo okvir, efekt, spremenimo kontrast in tako naprej. S klikom

na Poveži dodamo povezave na spletne naslove, strani, elektronsko pošto. Prav tako

lahko s pomočjo sidra (angl. Anchor) ustvarimo povezavo na določeno mesto v besedilo,

to je neke vrste zaznamek.

Orodje Wix nam prav tako omogoča dodajanje aplikacij na spletno mesto. Aplikacije

lahko dodamo tako, da na levem meniju kliknemo gumb Tržnica aplikacij (angl. App

market). Izbiramo lahko med brezplačnimi aplikacijami ali plačljivimi.

5.3 Optimizacija, nastavitve, postavitev, vzdrževanje

Optimizacijo spletnega mesta za iskalnike lahko uredimo tako, da v zgornji vrstici

kliknemo gumb Strani in nato Manager strani. Tukaj vnesemo ime, opis, ključne besede

spletnega mesta ter kodo za analitiko Google in kodo za orodje Google za spletne

skrbnike. Spletno mesto pa objavimo tako, da kliknemo na gumb v zgornji vrstici Objavi

(angl. Publish). Ko se odločimo za objavo spletnega mesta, lahko izbiramo, ali želimo, da

spletni iskalniki naše mesto najdejo, in ali želimo, da se mobilnim uporabnikom prikaže

prilagojeno spletno mesto za mobilne naprave. Prav tako lahko v nastavitvah označimo,

da spletno mesto uporablja samo nujno potrebne piškote.

Ko želimo posodobiti spletno mesto, se moramo najprej prijaviti v orodje in nato na

seznamu naših spletnih mest kliknemo na gumb Uredi mesto (angl. Edit site) pri

spletnem mestu, ki ga želimo posodobiti. Nato lahko spletno mesto posodobimo.

Brezplačna različica orodja Wix ne omogoča ustvarjanja varnostne kopije spletnega

mesta.

33

6 PRIMERJAVA GOOGLE SITES IN WIX

Obe orodji, tako Google Sites kot Wix, sta si zelo podobni in imata tako prednosti in

slabosti, kot lahko to vidimo v tabeli 1. Če začnemo primerjavo pri vpisu v orodje,

moramo pri orodju Google Sites imeti Gmail račun ali kateri koli drugi Googlov račun. Pri

orodju Wix pa se lahko vanj vpišemo s katerimkoli računom. Če imamo Googlov račun

ali Facebook, se nam ni treba registrirati.

Pri Wix si izberemo kategorijo spletnega mesta, česar pri Google Sites ne moremo storiti,

a si tukaj lahko izberemo tip spletnega mesta. Pri obeh orodjih si lahko izberemo

podlogo. Seveda imamo pri obeh na voljo veliko izbiro podlog, ki jih lahko nato

prilagodimo tako, da nam ustreza. Prav tako si lahko pri obeh orodjih izberemo, da

začnemo izdelovati spletno stran od začetka, brez kakršnekoli predloge.

Tako Google Sites kot Wix imata podoben način vstavljanja elementov: pri obeh izbereš

element, ki želiš dodati. Razlika je v tem, da imaš pri Google Sites določeno postavitev in

lahko elemente prestavljaš med vrsticami ali stolpci in nato dodaš določeno poravnavo.

Pri Wixu pa povlečeš element, kamor želiš, in bo ostal tam, kamor si ga odložil; ni ti treba

paziti na stolpce ali poravnavo. Za urejanje besedila pri obeh orodjih izbereš besedilo, ki

ga želiš urediti, in nato ga začneš urejati, razlika je v tem, da se ti pri Wixu vrstica za

urejanje pokaže nad besedilom, pri Google Sites pa na vrhu strani. Prav tako imamo pri

Wixu večjo svobodo pri urejanju besedila, ki je pri Google Sites nimamo, na primer

različni efekti, koliko razmika bo med posameznimi črkami in podobno. Prav tako imamo

pri Wixu večjo svobodo pri urejanju slik. Pri Google Sites lahko sliko postavimo v določen

stolpec in tam lahko izbiramo, ali bo slika v njem postavljena levo, desno ali v sredini,

medtem ko pri Wixu postavitev slike spreminjamo tako, da kliknemo na sliko in jo

povlečemo na želeno mesto in jo tam odložimo. Pri Google Sites je velikost slike lahko

majhna, srednja, velika ali izvirna, pri Wixu pa lahko sliko primemo v enem od kotov in

jo po želji večamo ali manjšamo, lahko pa tudi vpišemo velikost slike – koliko bo x in y se

temu primerno prilagodi oziroma obratno.

Obe orodji omogočata prilagoditev spletnega mesta mobilni napravi, vendar pri Wixu

lahko pogledamo, kako je spletno mesto videti v mobilni napravi, preden ga objavimo,

ter lahko spreminjamo postavitev elementov. Pri Google Sites pa tega ne moramo, saj

lahko samo nastavimo, da se prilagodi mobilnim napravam.

Tako Google Sites kot Wix imata dobro optimatizacijo orodja. Pri obeh lahko na istem

mestu urediš ime, opis, ključne besede spletnega mesta ter kodo za analitiko Google in

kodo za orodje Google za spletne skrbnike. Prav tako moraš pri obeh orodjih plačati, da

lahko ustvariš varnostno kopijo spletnega mesta. Nadgradnja spletnega mesta pri obeh

poteka podobno. Najprej se prijaviš v orodje, nato izbereš stran, ki jo želiš nadgraditi,

nato klikneš 'uredi', jo nadgradiš in shraniš spremembe.

34

Lahko vidimo, da sta si orodji dokaj podobni. Vendar nam Wix omogoča večjo svobodo

pri izdelavi spletnega mesta kot Google Sites.

Tabela 1: Primerjava orodij Wix in Google Sites

WIX GOOGLE SITES

Hitra prijava v orodje DA NE

Izbira kategorije DA NE

Izbira podloge DA DA

Izdelava brez podloge DA DA

Vstavljanje besedila in elementov DA DA

Urejanje besedila in elementov DA DA

Spreminjanje velikosti slik po lastni želji

DA NE

Prilagoditev spletnega mesta mobilnim napravam

DA DA

Ogled prilagoditve na mobilne naprave DA NE

Optimatizacija orodja DA DA

Varnostna kopija NE NE

Nadgradnja spletnega mesta DA DA

35

7 SKLEP

Začetki interneta segajo v petdeseta in šestdeseta leta 20. stoletja, ko se je pojavila ideja

za povezavo računalnikov med seboj. Seveda ta povezava ne predstavlja dejanskega

interneta, kot ga poznamo danes, in se ni zgodila čez noč. Internet, ki ga poznamo danes,

se je razvil komaj v devetdesetih letih 20. stoletja in se še vedno razvija.

Internet gosti več različnih storitev (elektronska pošta, neposredni klepet itd.) in ena

izmed teh je splet ali svetovni splet (angl. World Wide Web, WWW), ki je namenjen širši

javnosti.

Spletno mesto vsebuje več med seboj povezanih spletnih strani, ki so shranjene na

strežniku in do katerih lahko dostopamo s pomočjo svetovnega spleta, z uporabo

brskalnika. Spletna stran je v osnovi ena sama datoteka HTML, ki vsebuje besedila in

druge elemente.

Vrste spletnih mest lahko ločimo glede na tehnologijo. Pri tem razlikujemo statična in

dinamična spletna mesta, glede na namen pa osebna in informativna spletna mesta,

spletna mesta organizacij, politična, slikovna, tematska, poslovna in razvedrilna spletna

mesta.

Izdelavo spletnega mesta lahko razdelimo v posamezne faze, ki niso vedno zaporedne,

ampak jih je mogoče preurediti, da ustrezajo projektu. Faze izdelave spletnega mesta so

načrtovanje, analiza, oblikovanje in razvoj, testiranje in izvajanje ter vzdrževanje

spletnega mesta.

V diplomskem projektu smo testirali dve brezplačni orodji za izdelavo spletnega mesta,

Google Sites in Wix. Za uporabo premijske različice orodij, ki omogoča več

funkcionalnosti, bi morali plačati. Z obema orodjema smo izdelali spletno mesto ter ju

na podlagi tega primerjali.

Hipotezo H1 'Spletno mesto lahko izdelamo z uporabo brezplačnih orodij in je prav tako

videti profesionalno' bomo potrdili, saj imata obe testirani orodji v svoji brezplačni

različici dovolj orodij za izdelavo profesionalnega spletnega mesta.

Hipotezo H2 'Spletno mesto se lahko izdela tudi brez znanja programiranja' bomo prav

tako potrdili, saj pri izdelavi nismo potrebovali nobenega znanja o programiranju. Obe

testirani orodji temeljita na principu povleci ter spusti in v ozadju se samodejno pišejo

kodo spletnega mesta.

Hipotezo H3 'Spletno mesto lahko uredimo po posameznikovih željah in potrebah s

pomočjo brezplačnih platform' bomo zavrgli. Res je, da brezplačni orodji omogočata

veliko prilagoditev, vendar pri obeh ne moremo v celoti prilagoditi določenih stvari tako,

kot želimo in potrebujemo. Tako Wix kot Google Sites ne omogočata, da bi imeli različno

36

vsebino za namizne računalnike in mobilne naprave. Prav tako orodje Google Sites ne

omogoča, da postavimo sliko, kamor želimo, ampak se moramo držati določenih okvirjev

in postavitve.

S pomočjo svetovnega spleta lahko najdemo ogromno informacij in orodij, ki nam

pomagajo pri izdelavi spletnega mesta, so povsem brezplačna in nas vodijo skozi celoten

postopek, vendar pa je odvisno od nas, koliko smo kreativni in inovativni. Prav tako lahko

na svetovnem spletu najdemo vrsto drugih brezplačnih orodij, ki so nam v veliko pomoč

pri izdelavi spletnega mesta, to so orodja za obdelovanje slik, orodja za pretvorbo

formatov datotek in orodja za vodenje projektov. A če bi želeli še bolj podrobno

spoznati, kako profesionalno je videti spletno mesto, narejeno v brezplačnih orodjih, bi

morali narediti podrobnejšo analizo in dodati kakšen anketni vprašalnik.

37

LITERATURA IN VIRI

1. 1A Internet. (2010). Statične ali dinamične spletne strani? Pridobljeno 1. 8. 2017 z Blogspot: http://izdelava-spletnih-strani-1a.blogspot.si/2010/06/staticne-ali-dinamicne-spletne-strani.html.

2. Crowder, P., & Crowder, D. (2008). Creating Web Sites Bible, Third Edition. Indianapolis: Wiley Publising. Pridobljeno 23. 7. 2017.

3. Devaney, E. (29. avgust 2017). 8 Guidelines for Exceptional Web Design, Usability,

and User Experience. Pridobljeno 25. 7. 2017 s HubSpot: https://blog.hubspot.com/blog/tabid/6307/bid/30557/6-guidelines-for-exceptional-website-design-and-usability.aspx.

4. Drenovec. (2017). Aktivne spletne strani. Pridobljeno 23. 7. 2017 z Drenovec.tsckr: http://drenovec.tsckr.si/.

5. Google Sites. (2017). Google Sites. Pridobljeno 1. 8. 2017 z Google Sites: https://sites.google.com/site/sites/.

6. Gorec. (2017). Optimizacija spletnih strani. Pridobljeno 29. 7. 2017 z Gorec d.o.o.: http://www.gorec.si/optimizacija-spletnih-strani/.

7. Joker 100. (2001). Joker. Pridobljeno 25. 8. 2017 z Zgodovina interneta: http://www.joker.si/article.php?rubrika=37&articleid=4134&page=5.

8. Media Genesis. (5. 6 2017). The Great Debate: Which Web Browser Reigns Supreme? Pridobljeno 28. 7. 2017 z Media Genesis.

9. Mitić, A. (2017). Značilnosti dobrih spletnih strani. Pridobljeno 1. 8. 2017 s Positive studio: http://positive-studio.si/znacilnosti-dobrih-spletnih-strani/.

10. Multimedija. (2017). Uporaba barv pri izdelavi spletnih strani. Pridobljeno 25. 7. 2017 z Multimedija - Blog: http://www.multimedija.net/blog/spletne-strani/uporaba-barv-spletno-stran.

11. Ojsteršek, M. (2017). Zgodovina interneta. Pridobljeno 28. 7. 2017 s s-sers.mb: http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/rac/moduli/spletne_aplikacije/01_internet/02_datoteka.html.

12. O'Luanaigh, C. (12. marec 2014). World Wide Web born at CERN 25 years ago. Pridobljeno 28. 7. 2017 s Cern.

13. Optiweb. (26. 7. 2016). Uporabite prave barve in zmagajte. Pridobljeno 2017 z Optiweb: http://www.optiweb.com/blog/uporabite-prave-barve-zmagajte/.

38

14. Optiweb. (2017). Optimizacija spletnih strani in trgovin. Pridobljeno 29. 7. 2017 z Optiweb d.o.o.: http://www.optiweb.com/optimizacija-spletnih-strani/?gclid=CKnQuY3Tg9UCFRHgGwodldMGkw.

15. Pečenko, N., Šalamon, B., Praprotnik, G., Slabe, A., & Tomažič, D. (2012). Brez skrbi,

kar naprej! Ljubljana: Pasadena. Pridobljeno 25. 7. 2017.

16. Potts, K. (2007). Web Design and Marketing Solutions. New York: Apress Media LLC. Pridobljeno 23. 7. 2017.

17. Robert. (2016). Wix.com Review – The Flexible Website Builder. Pridobljeno 1. 8. 2017 z WebsiteToolTester.com: https://www.websitetooltester.com/en/reviews/wix-review/.

18. Rouse, M. (2005a). Home page. Pridobljeno 25. 7. 2017 s Search Microservices Techtarget: http://searchmicroservices.techtarget.com/definition/home-page.

19. Rouse, M. (2005b). Web analytics. Pridobljeno 25. 7. 2017 s Search Microservices Techtarget: http://searchcrm.techtarget.com/definition/Web-analytics.

20. Rouse, M. (2005c). Web site. Pridobljeno 25. 7. 2017 s Search Microservices Techtarget: http://searchmicroservices.techtarget.com/definition/Web-site.

21. Rouse, M. (2007). Browser. Pridobljeno 25. 7. 2017 s Search Microservices Techtarget: http://searchwindevelopment.techtarget.com/definition/browser.

22. Shiotsu, Y. (2014). Web Development 101: What is Web Development? Pridobljeno 25. 7. 2017 z Upwork Blog: https://www.upwork.com/blog/2014/03/web-development-101-web-development/.

23. Skrt, R. (2003). 7 sestavin dobre spletne strani. Pridobljeno 25. 7. 2017 z Nasvet spletno oglaševanje, optimizacija spletnih strani: http://www.nasvet.com/nacrtovanje-spletnih-strani-2/#respond.

24. Skrt, R. (2004). Vsebina, navigacija, oblikovna podoba in ostali gradniki spletnih

strani. Pridobljeno 25. 7. 2017 z Nasvet spletno oglaševanje, optimizacija spletnih strani: http://www.nasvet.com/navigacija-strani/.

25. Smith, B. (2009). Creating Web Pages For Dummies, 9th Edition. Wiley Publishing. Pridobljeno 22. 7. 2017.

26. Smith, B., & Bebak, A. (2000). Oblikovanje spletnih strani za telebane. Ljubljana: Pasadena. Pridobljeno 29. 7. 2017.

27. Spletik. (2014). Trendi in novosti pri izdelavi spletne strani. Pridobljeno 25. 7. 2017 s Spletnik: https://spletnik.si/blog/2014/07/08/trendi-in-novosti-pri-izdelavi-spletne-strani/.

39

28. Spletnik. (2012). Psihologija barv na spletnih straneh. Pridobljeno 1. 8. 2017 s Spletnik: http://www.zurnal24.si/slovenija/spletniksi-psihologija-barv-na-spletnih-straneh-170650.

29. Spotify. (2017). Spotify. Pridobljeno 29. 7. 2017 s Spotify: https://www.spotify.com/us/.

30. Steele, H. (2017). Sites.google.com Review. Pridobljeno 25. 7. 2017 s SuperbWebsiteBuilders: https://superbwebsitebuilders.com/google-sites-review/.

31. Syladys. (2017). Syladys.com. Pridobljeno 29. 7. 2017 s Kdo je izumil internet?: http://syladys.com/sl/pages/327042.

32. WebdesignerDepot Staff. (2009). 10 Web Typography Rules Every Designer Should

Know. Pridobljeno 28. 7. 2017 z Webdesigner: https://www.webdesignerdepot.com/2009/02/10-web-typography-rules-every-designer-should-know-2/.

33. Wix. (2017). Wix. Pridobljeno 5. 8. 2017 z Wix: http://www.wix.com.

34. Wodehouse, C. (2017). Front-End Web Development: Client-Side Scripting & User

Experience. Pridobljeno 28. 7. 2017 z Upwork: https://www.upwork.com/hiring/development/how-scripting-languages-work/.

35. Woods, D., & Dorin, W. (2013). HTML5 and CSS Comprehensive, Seventh Edition. Boston: Course Technology, Cengage Learning. Pridobljeno 25. 7. 2017.

36. Zukerman, E. (2012). Create a Website Easily With Wix (Even the Free Version). Pridobljeno 25. 7. 2017 s PCWorld: https://en.wikipedia.org/wiki/Wix.com.