ОПШТИНА КРАТОВО

П Р Е З Е Н Т А Ц И Ј АП Р Е З Е Н Т А Ц И Ј АП Р Е З Е Н Т А Ц И Ј АП Р Е З Е Н Т А Ц И Ј А

RAZVOJ NA GRADOTRAZVOJ NA GRADOTRAZVOJ NA GRADOTRAZVOJ NA GRADOT

Gradot Kratovo se nao|a vo severoisto~niot del na Republika Makedonija,85 km odale~eno od glavniot grad Skopje.

Op{tinata Kratovo ima 10.441 `itel dodeka gradot ima 6.500 `iteli so 30 naseleni mesta i povr{ina od 376km2.

Istorijata na gradot Kratovo otsekoga{ bila povrzana so rudarstvoto.Kako naselba Kratovo se spomenuva u{te pred ra|aweto na Hrista

vo Homerovata Ilijada vo 6 vek p.n.e. Vo gradot toga{ `iveelo trakisko pleme Peoni.

Vo vremeto na vladeeweto na Rimjanite gradot se vikal Koritos,po nivnoto zaminuvawe so gradot Kratovo zavladeale Vizantijcite koi go

narekuvale Koriton.narekuvale Koriton.Osnovata na imeto e slovenska a doa|a od zborot korito bidejki li~i

na korito.Kratovo e eden od najstarite gradovi na Balkanot,bogat so kulturno

istoriski spomenici od site istoriski periodi,arheolo{ki lokaliteti,sakralni objekti,bogat folklor i tradicija no i so prirodni

retkosti i ubavini.Posebna atraktivnost i unikatnost na gradot Kratovo mu davaat

kulturno istoriskite spomenici-kratovski kuli i mostovi.

2. URBANISTI^KI RAZVOJ NA GRADOT2. URBANISTI^KI RAZVOJ NA GRADOT2. URBANISTI^KI RAZVOJ NA GRADOT2. URBANISTI^KI RAZVOJ NA GRADOT

Urbanisti~kiot razvoj na gradot Kratovo zapo~nuva vo 1970 godina so ponovi geodetski snimki,odnosno vo 1974 godina izotvuvawe na Osnoven urbanisti~ki

plan i Detalen urbanisti~ki plan za gradot Kratovo vo povr{ina od 130 ha.Katastarski podlogi za gradot Kratovo postojat,odnosno se koristele u{te vo 1942

godina.Po donesuvaweto na ovie planovi vo 1970 godina postoi urbanisti~ka pasivnost

na gradot se do 1995 godina koga povtorno se urbaniziraat poedini delovi na gradot,doa|a do potreba od pro{iruvawe na Osnovniot urbanisti~ki plan {to zna~i

gradot postepeno se {irel.Vo 1998 godina doneseni se urbanisti~ki dokumentacii(urbanisti~ki planovi za

naseleni mesta)za 10 naseleni mesta.Vo 2002 godina potrebite na gradot diktiraat nov urbanisti~ki razvoj soodvetno na

socijalno ekonomskiot razvoj na op{tinata I od tie pri~ini vo istata godina se donesuva Generalen urbanisti~ki plan za gradot Kratovo so zgolemena povr{ina

od 183ha.Problemot na gradot od oblasta na urbanisti~kata sfera I vo ovie godini

prodol`uva {to zna~I starite detalni urbanisti~ki planovo od 1974 godina se u{te na se revidirani I se nesoodvetni so tekot na vremeto za rabota.

3.PROEKT [TO SE PODGOTVUVA VO SORABOTKA SO 3.PROEKT [TO SE PODGOTVUVA VO SORABOTKA SO 3.PROEKT [TO SE PODGOTVUVA VO SORABOTKA SO 3.PROEKT [TO SE PODGOTVUVA VO SORABOTKA SO FRANCUSKATA ASOCIJACIJAFRANCUSKATA ASOCIJACIJAFRANCUSKATA ASOCIJACIJAFRANCUSKATA ASOCIJACIJA

• Op{tina Kratovo ja podr`uva idejata za me|usebna sorabotka so Regionot Dolna Normandija-Republika Francija vo oblasta na za{titata na kulturnoto nasledstvo od na{a strana preku Asocijacijata na gradovi od Makedonija so arhitektonsko nasledstvo.

• Gradot Kratovo poseduva bogato kulturno nasledstvo,spomenici na kulturata za{titeni so zakon i toa za{titeni se 3 crkvi,6 kuli,6 mostovi,13 ku}i i 1 star an,kako spomeni~ka celina Ajdu~ka ~ar{ija vo Kratovo.Nekoi od ovie objekti se obnoveni,dodeka pove}eto od niv se vo faza na raspa|awe ili so nesoodvetna intervencija del od ku}ite go imaat izgubeno svojstvoto na spomenik na kulturata.

• Op{tina Kratovo gi sledi sostojbite na teren i blagovremeno go izvestuva • Op{tina Kratovo gi sledi sostojbite na teren i blagovremeno go izvestuva Ministerstvoto za kultura za pomo{ na finansiski srestva.

• Bidejki za centralnoto gradsko podra~je-Ajdu~ka ~ar{ija postoi odredena urbanisti~ka analiza,gradot Kratovo se odlu~i kako proekt za analiza vo sorabotka so Francukata asocijacija da go predlo`i potegot isto~no od centarot na gradot prema crkvata Sv.Jovan Prete~a.

• Vo blokot koj e predmet na rabotna analiza opfateni se dve srednovekovni kuli(Emin begova i Krsteva kula,edna crkva-Sv.Jovan Prete~a so prate~ki objekti i 11 ku}i so stara arhitektura).

• Detalnata analiza na blokot so inventarizacija,odnosno valorizacija }e dade baza na podatoci,odnosno re`im na za{tita koj }e bide vgraden vo prestojnata revizija na stariot Detalen urbanisti~ki plan za ovoj lokalitet.

Za blokot postoi legenda so ozna~eni broevi na objektite,bidejki blokot e smalen za da se dobie ambientalen prostor nakratko }e gi objasnam sodr`inite na objektite.Reden broj 3 e Emin begova kula e so P+1 kat koja slu`ela za `iveewe i odbrana ,momentalno objektot ne se koristi ,ne se vr{eni nikakvi intervencii i za{titena so zakon kako spomenik na kulturata.

Reden broj 5 e individualna ku}a so P+1 kat ne e za{titena so zakon za spomenik na kulturata no ima vrdni arhitektonski elementi koi treba da se predlo`at vo re`imot za za{tita na idniot detalen urbanisti~ki plan.

Reden broj 6 e Krsteva kula ,spomenik na kulturata so P+4 kata,momentalno ne se koristi i ne se vr{eni intervencii.

Reden broj 7 e stara ku}a ne e za{titena so zakon,no prestavuva predizvik za za~uvuvawe,odnosno valorizirawe vo idnina.

Reden broj 8 prestavuva stara ku}a vo eden mo{ne ambientalen prostor vkrstuvawe na dve ulici so prekrasni vidici kon ulicite,ne e za{titena so zakon za

spomenik na kulturata no vredi da se napravi inventarizacija i se spasi toa {to mo`e da se za~uva.

Objektot pod reden broj 9 isto taka e stara ku}a so eden poseben izgled na ponovo vreme koja mo`e da prestavuva primer za okolniot ambient,objektot ne e za{titen so zakon,dosta dobro e za~uvan bidejki vo nego se `ivee.

Objektite pod reden broj 10 i 11 prestavuvaat objekti vo niza koi formiraat prekrasna uli~na fasada so ornamenti na fasadata,dosta se o{teteni,za{titeni se so

zakon za spomenik na kulturata i se primer kako da ostanat spomenici so brza intervencija na za{tita.

Objektot pod reden broj 12 e spomenik na kulturata Ku}a na Josif Daskalov koja e sru{ena od prodirawe na atmosferski vlijanija no za ovoj objekt postoi odredena dokumentacija koja vo bliska idnina treba da se rekonstuira i se vrati vo prvobitnata sostojba.

Objektot pod reden broj 13 e neza{titena so zakon no prestavuva odli~en primer za objekt dosta dobro za~uvan ambientalno postaven vo neposredna blizina na srednovekovnta crkva Sv.Jovan Prete~a i obvrzuva da se izvr{i inventarizacija,odnosno predlo`i re`im za nejzina za{tita.

Crkvata Sv.Jovan Prete~a so reden broj 17 i prate~ki objekti vo nejziniot dvor broj 15 i broj 16 se funkcionalna celina so ambientalen prostor za turistite.Crkvata

e spomenik na kulturata i izgradena od makedonski arhitekt vo 1836 godina,za nea postoi odredena arhitektonska dokumentacija,vr{eni se odredeni intervencii na krovot no u{te mnogu treba da se napravi da se vrati duhot na namenata na

objektot.

Objektite pod reden broj 18 i 19 e dvojna ku}a na dvajca sopstvenici so posebni vlezovi,ku}a koja ima odredena karakteristika na ambientalen prostor,ne e za{titena so zakon i potrebno e da se izvr{i soodvetna analiza za idna za{tita vo detalniot urbanisti~ki plan.

I objektot pod reden broj 34 prestavuva objekt na eden prekrasen prostor koj gleda vo Manceva reka,agolna fasada koja izleguva na deve ulici,ne e za{titena so zakon I prestavuva odli~en primer za soodvetna za{tita.

БЛАГОДАРАМБЛАГОДАРАМ