Pet Prvih Sobot

7/25/2019 Pet Prvih Sobot

1/10

1

1. nagovor: Pet prvih sobot

1) Nekaj pojasnil

Zaeli smo pobonost petih prvih sobot po fatimsko, kakor so jopriporoili nai kofje, v posebnem razodetju pa Jezus in Marija. Tako se bomotemeljito pripravili na obnovitev izroitve (posvetitve) Mariji letos, 15. avgusta,na njen najveji praznik Marijino vnebovzetje.

Hkrati se bomo spomnili, da je bil pred sedemdesetimi leti slovenskinarod po naroilu papea Pija XII. prvi posveen Marijinemu brezmadenemuSrcu.

Dne 1. januarja 2013 je minilo 70 let, kar je na muenec blaeni AlojzijGrozde za vero daroval svoje mlado ivljenje. Ko so ga na Mirni na Dolenjskemzajeli in muili, so pri njem nali tudi fatimske zgibanke, s katerimi je hotel iriti

prvosobotno pobonost v domaem kraju.Mi bomo z Materjo Marijo v letu vere s pomojo te pobonosti poglobili

svojo vero. Marija kot zvezda nove evangelizacije nas bo vodila k Bogu.

Pobonost prvih sobot je e pred Fatimo priporoal pape Pij X. in obstojipredvsem v prejemu svetega obhajila v zadoenje Marijinemu brezmadenemuSrcu. Tu pa gre e za nekaj ve. Poleg spovedi in svetega obhajila spada k

pobonosti petih prvih sobot tudi molitev enega dela ronega venca in polegtega vsaj 15 minut premiljevanja o skrivnostih ronega venca. Vse to

izvrujemo v zadoenje in spravo Marijinemu brezmadenemu Srcu.

2) Kako je prilo do pobonosti petih prvih sobot?

Najstareji fatimski vidkinji Luciji se je 10. decembra 1925 prikazalapresveta Devica v svetleem oblaku in ob strani drala Jezuka. V roki je imelas trnjem obdano srce. Trni, ki se zabadajo v njeno srce, pomenijo nae grehe, kiranijo njeno srce. To je povedal tudi mali Jezus, ki je takrat rekel Luciji:

Imej soutje do Srca tvoje presvete Matere, obdanega s trni, s katerimi

ga nehvaleni ljudje nenehno prebadajo, ne da bi kdo napravil eno samo spravnodejanje, da bi jih izvlekel.

Marija je Luciji dala naroilo glede irjenja pobonosti petih prvih sobotin obljubila tistim, ki jo bodo obhajali, milost zvelianja. Glavne Marijine

besede se glasijo:Herka moja, glej moje Srce, obdano s trni, katerega nehvaleni

ljudje nenehno prebadajo s svojimi kletvami in nehvalenostmi. Vsaj ti siprizadevaj, da me tolai, in jim povej, da bom vsem tistim, ki se bodo petmesecev, vsakokrat na prvo soboto, spovedali, prejeli sveto obhajilo, zmolili

roni venec in mi petnajst minut v premiljevanju petnajstih skrivnosti


2/10

2

ronega venca delali drubo v spravo za grehe, v njihovi smrtni uri stala obstrani z vsemi potrebnimi milostmi za zvelianje njihovih du.

Pozneje je Jezus sam spodbujal sestro Lucijo, naj si prizadeva zaraziritev pobonosti petih prvih sobot. Ona je storila vse, kar ji je bilo mogoe,

eprav so se pokazale mnoge teave. Vse do konca svojega skoraj stoletnegaivljenja je pospeevala eenje Marijinega brezmadenega Srca.Leirijski kof je pobonost petih prvih sobot razglasil v Fatimi 13.

septembra 1939. Dal je natisniti tudi podobice nae Gospe z razlago tepobonosti. Zaela se je iriti med ljudmi po kofijah in upnijah, ne le naPortugalskem, ampak tudi drugod.

3) Prvosobotna pobonost prvi v Sloveniji

V septembru 1942 je pri nas prvi izla knjigaFatima, Marijina besedasedanjemu svetu, ki jo je spisal Sreko Zamjen. Med drugo svetovno vojno jedoivela kar tiri izdaje in je bila zato zelo razirjena med ljudmi. Duhovniki indrugi verniki so z velikim zanimanjem in upanjem brali o fatimskih sporoilih ino obhajanju petih prvih sobot.

V ljubljanski kofiji je prvosobotno pobonost razglasil in vnetopospeeval kof dr. Gregorij Roman, ki je fatimske dogodke jemal zelo resno.Proti koncu leta 1942 je doloil, da se po vseh upnijah ljubljanske kofije

pobonost petih prvih sobot zane na 1. soboto v januarju 1943 in se kona vmaju, ko se bodo verniki 30. maja posvetili Marijinemu brezmadenemu Srcu.

Ljudje so se odzvali v zelo velikem tevilu. Nastalo je pravo ljudsko gibanje.Cerkve so bile polne in pred spovednicami zelo dolge vrste. Za marsikoga je bilata pobonost priprava na mueniko smrt leta 1945.

kof Roman je prvosobotno pobonost na fatimski nain obhajal dokonca svojega ivljenja. Prav tako je ravnala sestra Lucija, ki je dejala:

Kar mene zadeva, se nikoli ne poutim tako srena kot takrat, kadar sepribliuje prva sobota. Mar ni res, da je naa najveja srea v tem, da popolnomapripadamo Jezusu in Mariji ter da jih ljubimo, samo in edino nje, brezpridrkov? To zelo jasno vidimo v ivljenju svetnikov Oni so bili sreni, ker

so ljubili.


3/10

3

2. nagovor: lovek je ustvarjen za venost

1) Na cilj so nebesa

Prvosobotna pobonost nas usmerja v nebesa in nas ui, kako naj ivimo,da jih bomo dosegli. e resno sodelujemo, nam Devica Marija zagotavlja vsemilosti, ki so potrebne za zvelianje. Mnogi danes ne verjamejo v posmrtnoivljenje ali pa njihovo vero ogroa dvom. Od stotih Slovencev jih le 50 verjamev Boga in le 30 v veno ivljenje, eprav se jih 70 e priteva h katoliki Cerkvi.Ali smo mi sami trdno prepriani, da s smrtjo ni vsega konec, ampak se z njo

pravo ivljenje ele zane? J Bog, j venost! Naa dua je neumrljiva! Jezus inMarija nas iva in poveliana priakujeta v nebesih. To nas ui naa vera. Bog tovedno znova potrjuje, tudi na izreden nain po prikazovanjih angelov in DeviceMarije pa tudi samega Jezusa.

Tako se je zgodilo v Fatimi na Portugalskem pred skoraj sto leti, ko sta setrem otrokom prikazala in jih nagovorila angel miru in Devica Marija. Dogodkiv Fatimi, kot vsako pristno prikazanje, so najprej dokaz za obstoj ivega Boga,Device Marije, angelov in svetnikov. Trije fatimski pastirki, devetletna Lucija,osemletni Franiek in estletna Jacinta, so ob trikratnem sreanju z angelom1916 izkustveno doiveli sreanje z Bojim svetom, prav tako naslednje leto, kose jim je estkrat prikazala in jih nagovorila Devica Marija.

2) Devica Marija nas priakuje v nebesih

Nebeka Mati je e pri prvem prikazanju, 13. maja 1917, pastirkompovedala, da je iz nebes, in je tudi njim zagotovila, da bodo prili tja. Lucija seje namre opogumila in jo vpraala:

Bom tudi jaz la v nebesa?Da, pojde.In Jacinta?Tudi.In Franiek?

Tudi on bo el, vendar mora zmoliti e veliko ronih vencev.Ob Marijinem zagotovilu Luciji, da bo prila v nebesa, je vidkinja

povedala: Notranje veselje, ki sem ga tedaj obutila, je bilo nepopisno.Podobno se je izrazil e sv. Pavel, ko je rekel, da oko ni videlo in uho ni slialoin v lovekovo srce ni prilo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo (1 Kor2,9).

3) Ljudi reujemo za nebesa z molitvijo in rtvijo

Marija je 13. maja 1917 v Fatimi naroila, da mora Franiek zmoliti eveliko ronih vencev, preden bo el v nebesa. To naroilo velja za nas vse. Prav


4/10

4

je imel sv. Alfonz Marija Ligvorij, ko je rekel: Le tisti zna prav iveti, kdor znaprav moliti. Kdor bo molil, se bo zvelial; kdor ne bo molil, se bo pogubil.

Marija nas hoe opomniti na nujnost molitve. Z njo rastemo v veri, upanjuin ljubezni ter se povezujemo z Bogom, ki je na zadnji cilj in smisel vsega

naega ivljenja. e angel miru je pri svojem prvem prikazanju, spomladi 1916,nauil fatimske pastirke posebno molitev, ki je prav primerna za leto vere inuresnievanje Slovenskega pastoralnega narta:

Moj Bog, verujem vate,molim te, upam vatein te ljubim nadvse.Prosim te odpuanja za tiste,ki ne verujejo, ne molijo,ne upajo in te ne ljubijo.

Fatima je v tej lui klic k poglobljeni veri, upanju in ljubezni ter je pobesedah bl. Janeza Pavla II. danes bolj aktualna kakor kdajkoli prej. Hkrati jepovabilo k slavljenju Boga in k pronji za tiste, ki v Boga ne verujejo, ga nemolijo, vanj ne upajo in ga ne ljubijo. Pastirke je angel takoj od zaetka napotilk apostolski dejavnosti, k reevanju ljudi za nebesa, in sicer najprej z molitvijozanje. Tako so tudi sami rastli v ljubezni, ne le do Boga, ampak tudi do

blinjega.Posebno zveliavna je molitev, ki je povezana z rtvijo, darovano Bogu iz

ljubezni do njega in do ljudi. Fatimske pastirke so vekratne Marijine pronje,

in e posebej videnje pekla (13. julija 1917), mono spodbudile k reevanju ljudiza nebesa. V ta namen so veliko molili in se rtvovali. Nobena rtev jim ni bila

preteka. S tem so se posvetili, saj je Franika in Jacinto e leta 2000 blaeniJanez Pavel II. razglasil za blaena, za Lucijo pa se je tudi e zael postopek.

Naj nas njihov junaki zgled spodbudi, da bomo tudi mi z molitvijo inrtvijo reevali ljudi za nebesa. Iz ljubezni do Boga in ljudi sprejeta ter Kristusuna kriu pridruena rtev dobiva vrednost iz njegove rtve ter je zatonajuinkoviteja molitev in ve kot molitev. Prilik za rtev ni treba iskati, sajnam vsak dan prinese kaj tekega, pri emer se mora izkazati naa

potrpeljivost. e poklicne in stanovske dolnosti so dostikrat povezane skriem.

V venosti bomo spoznali, koliko ljudi je Bog reil za nebesa na podlaginaih molitev in rtev. Zato bomo radi posluali Marijo, ki je fatimskim

pastirkom 19. avgusta 1917 z alostnim izrazom naroila:Molite, veliko molite in delajte rtve za grenike. Veliko du namre

gre v pekel, ker ni nikogar, ki bi se zanje rtvoval in molil zanje.


5/10

5

3. nagovor: eenje Marijinega brezmadenega Srca

1) Zakaj govorimo o Marijinem Srcu?

Kadar omenjamo Marijino Srce, mislimo na njeno osebo z vsem njenimnotranjim duhovnim bogastvom, predvsem z njeno ljubeznijo. Srce je pri temsimbol, ki kae na globljo stvarnost. astiti Marijino Srce pomeni: obudovati,astiti in premiljevati njeno duhovno ivljenje z vsemi krepostmi, predvsem znjeno ljubeznijo do Boga in ljudi. Pri tem eenju ona nae srce upodablja poJezusovem Srcu.

Prve sobote so le ena od oblik eenja Marijinega brezmadenega Srca.Marijino Srce namre zavzema v fatimskem sporoilu sredino mesto. Pridrugem prikazanju trem fatimskim pastirkom, 13. junija 1917, je Marija rekla,da bo Jacinto in Franika kmalu vzela v nebesa. Luciji pa je napovedala:

Ti pa ostane tu e nekaj asa. Jezus hoe s tvojim sodelovanjemdosei, da me bodo ljudje spoznali in ljubili. Na svetu hoe vpeljatipobonost do mojega brezmadenega Srca. Tistemu, ki se je bo oklenil,obljubim zvelianje. Te due bo Bog ljubil kakor cvetlice, s katerimi krasimnjegov prestol.

Lucija je tu dobila ivljenjsko nalogo: razirjanje eenja Marijinegabrezmadenega Srca. Da bi to udovito poslanstvo im bolje izpolnila, ji je Bognaklonil skoraj sto let duhovno bogatega in apostolsko dejavnega ivljenja. Tudinjena sestrina Jacinta jo je pred svojo zgodnjo smrtjo spodbujala, naj ljudem

pove, da hoe Bog na svetu vpeljati eenje Marijinega brezmadenega Srca.Srce Jezusovo hoe, da se ob njem asti Marijino brezmadeno Srce.

2) Smisel zadoevanja Marijinemu brezmadenemu Srcu

Ena od oblik eenja je zadoevanje Marijinemu Srcu. Z grehi se jelovetvo oddaljilo od Boga in je v nevarnosti venega pogubljenja. Marija kotMati vsega lovekega rodu je zanj zaskrbljena, zato nas s prikazovanji v Fatimiin drugje opozarja, da smo v svoji pretirani zagledanosti v ta svet pozabili na

poslednje rei. Hoe nam pomagati k pravemu spoznanju in ljubezni. Zato namje razodela svoje brezmadeno Srce, da bi nas reila in nas privedla v globineJezusovega Srca.

Po drugem prikazanju, 13. junija 1917, so pastirki na dlani Marijinedesne roke zagledali srce, obdano s trni, ki so se zabadali v srce. Pastirki sorazumeli, da je bilo Marijino brezmadeno Srce aljeno z grehi lovetva in jehotelo zadoevanja. Od tega prikazanja naprej so v srcu utili e bolj goreoljubezen do Marijinega brezmadenega Srca. Ob tem so duhovno rastli, kajtiljubezen je tista sila, ki edina more loveka spremeniti in posvetiti.

Prvosobotna pobonost je usmerjena predvsem v zadoevanje zasramotenje Marijinega brezmadenega Srca. Besedazadoevanjev fatimskih


6/10

6

sporoilih nam ni kar takoj razumljiva. Vekrat bi jo lahko zamenjali z besedosprava. Niti Marija niti Jezus zase ne potrebujeta naega zadoevanja, epravoba nai grehi zelo prizadenejo, na kar kae tudi trnje okrog srca v Marijini roki.Zadoevanje in spravo potrebujemo mi ljudje, kadar se poruijo ali zrahljajo

nai odnosi do Jezusa in Marije, da bi se ponovno vzpostavili ali okrepili.Katekizem katolike Cerkve nas ui: Greh rani in oslabi grenika samega, patudi njegove odnose z Bogom in z blinjim (KKC 1459). Naa zveza zJezusom in Marijo ter seveda z blinjim se mora normalizirati in ponovnozaiveti v ljubezni.

Jezus je sicer na kriu e zadostil za vse nae grehe in nas je spravil zOetom, vendar moramo pri spreobrnjenju in spravi sodelovati tudi mi, da si

pridobimo polnost duhovnega zdravja in se upodobimo po Kristusu. Zzadoevanjem in spravo z Bojo pomojo popravimo raznovrstni nered, ki ga je

povzroil greh. Hkrati pokaemo svoje sodelovanje in se pripravimo na sprejemBojih darov. V nas samih se z delovanjem Svetega Duha in naimsodelovanjem nekaj premika; oblikujemo se po Jezusovem in Marijinem Srcu.

3) Marija nas kot romarje vodi v nebesa

Pape Benedikt XVI. je kot romar v Fatimi 2010 dejal: V Fatimi nasDevica Marija vse vabi, da gledamo na zemljo kot na kraj svojega romanja protidokonni domovini, ki so nebesa. V resnici smo mi vsi romarji in potrebujemoMater, da nas vodi.

eenje Marijinega brezmadenega Srca je po Boji volji sredstvo zareitev ljudi za veno sreo, sredstvo, ki vodi k spreobrnjenju in svetemuivljenju, k ivljenju iz vere, upanja in ljubezni. Marija je to trem fatimskimotrokom razodela 13. julija 1917 po videnju pekla v drugem delu fatimskeskrivnosti. Lucija pripoveduje:

Kakor da bi hoteli prositi pomoi, smo prestraeni povzdignili pogled knai Gospe, ki nam je z dobroto in alostjo rekla:

'Videli ste pekel, kamor pridejo due ubogih grenikov. Da bi jih reil,hoe Bog na svetu vpeljati pobonost do mojega brezmadenega Srca.'

Marijino brezmadeno Srce bije za nas in nas hoe reiti za srenovenost. Sveta nebesa se sklanjajo h greni zemlji. V asu hitrega prodiranjaverske brezbrinosti in nevere Devica Marija klie vsemu svetu: Ljudje,zganite se! Ni vseeno, kako ivite! Ne bodite zakopani samo v zemljo! Bog jeusmiljen in priakuje, da se spreobrnete in zaivite novo ivljenje!Kar je Marija dosegla pri treh otrocih, bi rada tudi pri nas. Pastirki so imelistalno pred seboj nebesa kot svoj cilj. Za nebesa so z velikimi rtvami reevaligrenike. Ali jih hoemo vsaj nekoliko posnemati?


7/10

7

4. nagovor: Izroitev Marijinemu brezmadenemu Srcu (Mariji)

Vsako prvo soboto v mesecu se s posebno molitvijo izroimo (posvetimo)

Marijinemu brezmadenemu Srcu, posebej z besedami: Danes se izroimotvojemu brezmadenemu Srcu. Pobonost petih prvih sobot nas hoe temeljitopripraviti na izroitev (posvetitev) Mariji na praznik Vnebovzete 15. avgusta, kobomo izrekli besede: Tebi, naa Mati, se danes vsi skupaj posvetimo. Sprejminas v svoje varstvo in nas izroi svojemu Sinu Jezusu, naemu Odreeniku.

1) Bistvo izroitve (posvetitve)

Izroitev (posvetitev) Marijinemu brezmadenemu Srcu (Mariji) jenajodlineja oblika eenja Boje Matere, saj s tem na neki nain vstopimo vnjeno Srce, ki postane na dom. e v soglasju s to izroitvijo tudi ivimo, nas boDevica Marija po smrti sprejela v nebeko slavo, na zaetni in zakrit nain pa

bomo te slave deleni e na zemlji.Izroitev Marijinemu brezmadenemu Srcu je popolna in nepreklicna

podaritev sebe nai duhovni Materi in po njej Jezusu Kristusu. Njej se izroimone le v varstvo, ampak v last, da svobodno razpolaga z nami. Pravzaprav gre pritem za obnovitev krstnih obljub. Tako se je Materi Mariji izroal bl. Janez PavelII. s svojim papekim geslom, ki je postalo njegova ivljenjska usmeritev: Vessem Tvoj!

Izroitev je toliko rodovitneja, kolikor bolje je bila pripravljena. Sevedapa ni dovolj, e posvetilno molitev samo zmolimo. Treba je v soglasju z njo tudiiveti. Izroitev globoko posega v nae ivljenje in nas vodi na pot spreobrnjenjain novega ivljenja. To je ivljenje iz krsta in drugih zakramentov, ivljenje poevangeliju, v zvesti hoji za Kristusom in Marijo.

Naa izroitev se ne ustavi pri Mariji, ampak se po njej usmerja k Bogu.Marija je Bogu najblija. e se izroimo njej, najhitreje in z najvejo gotovostjodoseemo Boga. Po Mariji k Jezusu! Popolnoma se izroimo Mariji zato, da bi

bili popolnoma Jezusovi in Oetovi. Ker je Devica Marija polna Svetega Duha,

on po izroitvi Mariji v obilneji meri deluje tudi v nas in nas posveuje.

2) Razline oblike izroitve (posvetitve)

Najvija oblika izroitve (posvetitve) Marijinemu brezmadenemu Srcu jeizroitev (posvetitev) vesoljne Cerkve in sveta. Izvril jo je pape Pij XII. leta1942, kakor je pape Leon XIII. leta 1899 Cerkev in ves svet posvetil

presvetemu Jezusovemu Srcu.Pape Janez Pavel II. je 25. marca 1984, v povezanosti z vsemi kofi

sveta, izroil Cerkev in ves svet ter posebej ruske narode Marijinemu


8/10

8

brezmadenemu Srcu. Tako je izpolnil pronjo Boga, ki jo je Devica Marijaposredovala sestri Luciji leta 1929:

Priel je trenutek, ko Bog prosi svetega oeta, naj v obestvu z vsemikofi sveta posveti Rusijo mojemu brezmadenemu Srcu. Obljublja, da jo

bo po tem sredstvu reil (...)Po tem nadvse pomembnem dogodku posvetitve se je zaelo propadanjekomunizma, ki je privedlo do razpada Sovjetske zveze in drugih komunistinihvladavin ter do padca berlinskega zidu.

V jubilejnem letu 2000 je pape Janez Pavel II. to posvetitev ponovil.Pape Benedikt XVI. je v letu duhovnitva 2010 v Fatimi posvetil Marijinemu

brezmadenemu Srcu vse duhovnike.Poleg posvetitve lovetva in Cerkve ugajajo Bogu tudi posvetitve

narodov, kofij, upnij, stanov in druin ter posameznikov. Vsekakor ima privsaki posvetitvi (izroitvi) posebno teo osebna odloitev vsakega posameznika.

Aprila 1943 je pape Pij XII. prosil vse kofe po svetu, naj posebnoastijo Marijino brezmadeno Srce in mu posvetijo svoje kofije. tevilni kofjeso se vabilu odzvali in posvetili Marijinemu brezmadenemu Srcu svoje kofije.

3) Izroitev (posvetitev) v Sloveniji

Pri nas je kof Roman ljubljansko kofijo pred podobo brezjanske MarijePomagaj v stolnici posvetil Marijinemu brezmadenemu Srcu 30. maja 1943.Pridruili so se mu duhovniki in verniki po upnijah ljubljanske kofije. Kolikor

so mogle, so posvetitev izvedle tudi druge upnije. Verniki so se na posvetitevpripravljali z mnoinim obhajanjem petih prvih sobot od januarja do maja1943. Neposredna priprava pa je bila na spravni in spokorni dan, 29. maja 1943.

Jugoslovanski kofje, med katerimi so bili tudi slovenski, so posvetitevobhajali v Rimu, med drugim vatikanskim koncilom, v soboto, 30. novembra1963, v najstareji rimski baziliki Marije Snene ali Marije Velike.

Slovenski narod se je posvetil Boji Materi v prvem letu svojesamostojnosti, 15. avgusta 1992, na praznik Marijinega vnebovzetja. Na ta dansvojo posvetitev (izroitev) vsako leto obnavljamo. Letos bo ta obnovitev za 70-

letnico prve posvetitve e bolj slovesna. Sicer pa izroitev Marijinemubrezmadenemu Srcu po naih cerkvah obnavljamo vsako prvo soboto vmesecu.

Obnavljanje izroitve naj bi nas vodilo do poglobljenega kranskegaivljenja. Le tako eenje Marijinega brezmadenega Srca ne bo samo nekapobonost, ampak bo po Marijinem zgledu in s pomojo njene pripronje

pospeila duhovno rast iz Boje besede in zakramentov, zlasti iz sveteevharistije. Blagodejno bo vplivala na novo evangelizacijo in pomagala priuresniitvi Slovenskega pastoralnega narta.


9/10

9

5. nagovor: Poivimo molitev ronega venca

1) Sem Gospa ronega venca

Molitev ronega venca je pri prvosobotni pobonosti zelo poudarjena. Nemolimo samo enega dela ronega venca, ampak o eni ali ve skrivnostih tudipetnajst minut premiljujemo. Tako ronemu vencu posvetimo ve kot pol ure.

Molitev ronega venca so v zadnjih stoletjih zelo priporoali papei, atudi Marija v ve od Cerkve priznanih prikazovanjih, zlasti v Lurdu in Fatimi.Ta dragocena molitev je pri fatimskih prikazovanjih zelo v ospredju. Marija jemed njimi vedno imela v rokah roni venec. Zmeraj je pastirkom naroala, najroni venec molijo vsak dan. Tega so se drali, eprav domai druini nistaimeli navade, da bi ga redno skupaj molili. Pastirki so ga molili tudi predzaetkom prikazovanj.

Ko sta Lucija in Jacinta po prvem Marijinem prikazanju Franikupovedali, da bo priel v nebesa, a da bo prej po Marijini elji moral zmoliti eveliko ronih vencev, je zelo zadovoljen vzkliknil: O moja draga Gospa!Zmolil bom ronih vencev, kolikor bo hotela! Pogosto se je oddaljil od Lucijein Jacinte ter sam zase premiljeval ali molil roni venec. e mu je Lucija

prigovarjala, naj se pride igrat, saj bo pozneje molil skupaj z njima, je odgovoril:Tudi pozneje bom molil. Ali se ne spomni, da je rekla naa Gospa, da

moram zmoliti veliko ronih vencev?Pri zadnjem prikazanju, 13. oktobra 1917, je Marija razodela, da je

Gospa ronega venca. Pastirkom je naroila:e naprej vsak dan molite roni venec!Tako je roni venec postal njihova vseivljenjska molitev.

2) Molitev ronega venca je obrodila bogate sadove

Neka mati in sin sta prosila Franika, naj bi pri Devici Mariji izprosilzdravje za oeta in milost za sina, da mu ne bi bilo treba iti k vojakom.Franiek ju je povabil, da so skupaj klee molili roni venec. Pridruili so se

jim e drugi ljudje. Po poti do Irijske globeli so skupaj molili drugi del ronegavenca, v Irijski globeli pa e tretjega. Kmalu sta se vrnila v Irijsko globel mati insin skupaj z zdravim oetom.

Lucija pripoveduje, da je k Jacinti priel neki mo, ki je jokal kakor otrok.Dobil je poziv, da mora na vojsko, doma pa je imel bolno eno v postelji in trimajhne otroke. Prosil je za ozdravljenje ene ali za preklic poziva. Jacinta ga je

povabila, naj z njo moli roni venec. Potem mu je rekla:Ne jokajte! Marija je tako dobra! Zanesljivo vam bo dala milost, za

katero prosite.

Ni pozabila na moa. Na koncu ronega venca je zanj vselej zmolilazdravamarijo. ez nekaj mesecev je priel s svojo eno in tremi otroii, da se


10/10

10

zahvali Mariji za obe prejeti milosti. Zaradi vroine, ki jo je dobil predodhodom, je bil oproen vojake slube, njegovo eno pa je Marija udenoozdravila.

Franiek in Jacinta sta imela velikokrat v rokah roni venec zlasti v svoji

zadnji bolezni. Njuna mati je povedala, da sta zmolila tudi po sedem do osemronih vencev na dan.

3) Sestra Lucija o ronem vencu

Sestra Lucija je v svoji zadnji knjiiciMoj pogled na Sporoilo po pretekuasa in dogajanjmed drugim zapisala o ronem vencu tole:

Vpraujem se: zakaj je [Marija] izbrala molitev ronega venca in nekakne druge () Morda zato, ker je vsem najbolj dostopna, majhnim invelikim, modrim in nevednim, da z dobro voljo vsak dan darujejo Bogu poninomolitev naega ronega venca? Prav od zaetka nas vodi k pomembnim Bojimskrivnostim odreenjskega dela, ki ga je izvril Jezus Kristus, na Odreenik.

To molitev zaenjamo s klicem k Presveti Trojici: V imenu Oeta in Sinain Svetega Duha.Nato se potopimo v prvo razodetje Boga v tej skrivnosti: 'SvetiDuh bo priel nadte in mo Najvijega te bo obsenila, zato se bo tudi Sveto, ki

bo rojeno, imenovalo Boji Sin' (Lk 1,35).Nadaljujemo molitev in zremo Marijo, spremenjeno v ivi tempelj

Presvete Trojice: Sveti Duh, ki je priel nadnjo, Oe, ki je nad njo razgrnil svojedelo, in Sin, ki je bil po Najvijem spoet v njenem devikem telesu. Ta

skrivnost Presvete Trojice je temelj, zaetek in konec vsake nae molitve, vsenae biti in vsega naega ivljenja. Od Boga prihajamo, k Bogu se vraamo in vBogu ivimo ()

Vsi potrebujemo Marijino posredovanje pri Bogu. Sveti oe Janez PavelII. je dejal: 'Roni venec je moja najljuba molitev.' Da, to je najlepa molitev, kiso nas jo nauila nebesa. Vodi k vejemu spoznavanju Boga in njegovegaodreenjskega dela v Kristusu.

p. Anton Nadrah, Stina

Documents

Pet Prvih Sobot