NEW 2010 JAN. - ourladyofmm.com Beseda/Jan-Feb-Mar-2010.pdf · 2 BožjabesedaJanuar/Februar/Marec2010 Lansko leto smo na praznik Srca Jezuso-vega začeli leto du-hovnikov.PapežBenedikt

Leto 2010 Letnik 61 Jan/Febr/Mar

BOŽJA BESEDA

Leto duhovništva19. junij 2009 - 19. junij 2010

The Word of GodBožja besedaSlovenian Religious quarterlyJanuary-February-March 2010Trimesečnik izdajajo Slovenskimisijonarji (Lazaristi) v Torontu

Uredništvo in uprava:739 Brown's LineToronto, Ont. CanadaM8W 3V7Tel.: (416) 255-2721

Glavni urednik in upravnik:Toni Burja, C.M.,e-mail: [email protected]

Tiska: Golla Graphics Inc.Etobicoke, Ontario, CanadaTel.: (416) 621-5945

Letna naročnina: $28.00Posamezna številka: $7.00

Poverjeniki:Montreal: Rev. Franc Letonja, C.M.,3470 Blvd. St. Joseph,Montreal, Que., H1X 1W6Tel.: (514) 254-8286

Sudbury: Ga. Francka Stopar,26 Severn St.Sudbury, Ont., P3C 2Y7

ISBN 0406-9110

NASLOVNICA • Jezus Kristus, večni veliki Duhovnik(ikona). Levo ob njem - Melkizedek. Desno ob njem - Sv. JanezMaria Vianney. Spodaj - daritveni oltar.

VSEBINA

Iz koledarjaSvetovni dan miru . . . . . . . .1Leto duhovnika . . . . . . . . . . .2

Svetovni drobiž . . . . . . . . . . . .6Molitev za evh. kongres . . . .9

Od Atlantika do PacifikaMisijon po Kanadi . . . . . . . .10Iz Župnije Brezmadežne . .13Pri Mariji Pomagaj . . . . . . .14Iz Župnije Sv. Vladimira . .1550 let Slovenske šole . . . . . .16Iz Baragove dežele . . . . . . .21Molitev v letu duhovnika .23

Zahvale . . . . . . . . . . . . . . . . . .24

Oglasi in voščila . . . . . . . . . .26

Za dobro voljo . . . . . . . . . . . .32

SVETOVNI DAN MIRUPapež Benedikt XVI. je za svetovni dan miru napisal posla-

nico z naslovom: »Če želiš gojiti mir, varuj stvarstvo.«Poslanico sta na tiskovnem uradu Svetega sedeža predstavila

nekdanji predsednik Papeškega sveta pravičnost in mir kardinalRenato Martino in tajnik papeškega sveta Mario Toso.

Papež v tokratni poslanici v ospredje postavlja mir na kozmičniravni, ki se kaže kot harmonija med Bogom, človeštvom instvarstvom. S tega vidika načeto naravno okolje ne pomeni lerušenja ravnovesja med človeštvom in stvarstvom, ampak še večjeslabljenje povezanosti med človeštvom in Bogom. Kot je dejalkardinal Martino, razmišljati o ekološki krizi pomeni razmišljatio notranji krizi človeka, kateremu je Bog dal zemljo, da bi jo obde-loval in varoval.

Papež v poslanici na vrsto problemov, ki se nanašajo na naravnookolje, ne odgovarja s tehničnimi rešitvami in se ne vmešava vpolitična delovanja, temveč izpostavlja prizadevanje Cerkve napodročju zaščite zemlje, vode in zraka, ki so Stvarnikovi darovičloveku, in spodbuja k ohranjanju ravnovesja med Stvarnikom,človeštvom in ustvarjenim. Prav tako izpostavi nekatere ključnetočke, ki bi pripomogle k obnovi miru na področju spoštovanjastvarstva.

Benedikt XVI. tako med drugim poziva k širšemu pogledu načloveka in stvarstvo, ki nista zvedena le na nek rezultat evolucij-skega determinizma.

Prav tako vabi h koreniti etični in kulturni obnovi, izpostavljaodgovornost vsakega človeka v skrbi za stvarstvo, poudarjapomen narodne in mednarodne odgovornosti, ki je povezana zresno in daljnosežno spremembo razvojnega programa, poziva patudi k medgeneracijski solidarnosti.

Sveti oče v poslanici prav tako nakaže dve skrajnosti v odnosudo naravnega okolja: ego-centrizem, ki pristaja na človekovosamovoljno ravnanje s stvarstvom, in eko-centrizem, ki pa človekuodvzema njegovo dostojanstvo nad stvarstvom. K čemur usmerjaBenedikt XVI. v poslanici pa je drža globokega notranjega in zu-nanjega ravnovesja med Stvarnikom, človeštvom in stvarstvom.

1Božja beseda Januar/Februar/Marec 2010

Iz koledarja

2 Božja beseda Januar/Februar/Marec 2010

Lansko leto smo napraznik Srca Jezuso-vega začeli leto du-

hovnikov. Papež BenediktXVI. je to leto povezal spraznikom Srca Jezusovegain s 150. obletnico smrti sv.Janeza Vianneya, duhovni-ka in gorečega arškega žup-nika, zavetnika župnikov.

V pismu za začetek letaduhovništva je papež Benedikt XVI. napisal, »naj to leto spodbudi no-tranjo prenovitev duhovnikov za pristnejše in odločnejše evangeljsko priče-vanje v današnjem svetu.« Papež Janez Pavel II. je govoril in spodbujalk novi evangelizaciji ne le škofe in duhovnike, ampak tudi vse vernoljudstvo. Vsi naj bi se v sedanjem svetu bolj potrudili uresničevatievangelij, Jezusovo veselo sporočilo o našem odrešenju.

Sveti arški župnik je večkrat poudaril, da je »duhovništvo ljubezenJezusovega Srca.« V mašnem hvalospevu v čast Srcu Jezusovemuslišimo, da pritekajo »iz njegovega srca zakramenti Cerkve, da bi vse ljudipritegnil k svojemu odprtemu srcu in bi znova in znova veseli zajemali izstudencev odrešenja.«

Namen leta duhovnikov ni v tem, da bi o duhovnikih govorili inpisali, ampak da bi se vsi - duhovniki in verniki - usmerili k Jezusuin bi zajemali milosti, ki so nam potrebne za življenje po evangeliju.Le s pomočjo Božje milosti bomo evangelij, sporočilo Božje ljubezniin odrešenja, bolje ter na novo razumeli in iz njega zaživeli.

Duhovnik: kdo in zakaj?Duhovništvo ni, kot bi kdo rekel, iznajdba ob nastanku Cerkve.

Službo duhovnika, nekoga, ki opravlja posebno službo pred Bogomali božanstvom poznajo vse vere.

Beseda duhovnik se v Svetem pismu omeni več kot tristo krat(okrog 270-krat v Stari zavezi in nad 40-krat v Novi zavezi). V Starizavezi se prvič pojavi v prvi Mojzesovi knjigi, v poročilu o Abra-hamovi vrnitvi kot zmagovalca nad kralji. »Salemski kralj Melkizedekpa je prinesel kruha in vina. Bil je duhovnik Najvišjega Boga« (1 Mz 14, 18).

Leto

G. Franc Letonja CM - duhovnik je poslan.Foto C. Soršak


V Stari zavezi so duhovniki opravljali predpisano službo. Njihovoglavno opravilo so bile daritve: žgalne, jedilne, kadilne ... Velikiduhovnik je smel le v določenem času stopiti v najsvetejši prostor,kjer je bila skrinja zaveze.

Jezus se je za nas in za naše odrešenje daroval Bogu Očetu. Kotpravi Bog in pravi človek je bil hkrati duhovnik in daritev. BoguOčetu se je najprej daroval pri zadnji večerji, ko se je dal učencem innam vsem v duhovno hrano. Pri zadnji večerji je nekako ‘prehitel’nasilno in okrutno smrt na križu in jo tako spremenil v darovanje.Pred Boga Očeta »je za zagrinjalom kot predhodnik stopil Jezus, ki je postalveliki duhovnik na veke, po Melkizedekovem redu« (prim. Heb 6, 20).

Pri zadnji večerji je Jezus s postavitvijo svete evharistije in mašnedaritve postavil tudi zakrament mašništva ali duhovništva Nove za-veze, ko je rekel učencem: »To delajte v moj spomin« (Lk 22, 19).

Jezus je skozi tri leta javnega delovanja pripravljal svoje učence naposlanstvo oznanjevanja, pričevanja in služenja. Pošiljal jih je, da sooznanjali, polagali roke na bolnike in mu tako pripravljali pot. »Poslaljih je pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je sam name-raval iti« (Lk 10, 1). Po prejemu Svetega Duha in okrepljeni z njegovomočjo so učenci - apostoli stopili v javnost in začeli s svojimposlanstvom. Oznanjali so, krščevali in zbirali nove člane v skupnost.»Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in vmolitvah« (Apd 2, 42).

Sveto mašniško posvečenje je krščanski zakrament, pri kateremdobi kandidat Božjo milost za opravljanje duhovniške službe vCerkvi. Ta zakrament ima tri stopnje: 1. diakonsko posvečenje; 2.duhovniško posvečenje; 3. škofovsko posvečenje. Zakramentposvečenja lahko podeljuje samo škof, ki je sam že prejel najvišjostopnjo posvečenja.

PoslanstvoJezus je apostolom, ki jih je sam izbral, naročil, naj oznanjajo in

krščujejo ... Iz Jezusovega naročila sledi, da je duhovnik oseba, ki pozakramentu mašniškega posvečenja opravlja zaupana mu bogo-služna opravila: oznanja evangelij, deli zakramente in tako formirakrščansko skupnost.

Katekizem katoliške Cerkve pravi, da je »mašnik krščanski duhovnik,

duhovnikaod 19. junija 2009do 19. junija 2010


ki je prejel drugo stopnjoposvečenja – mašniško po-svečenje. Njegova bistvenanaloga je darovanje maše, potem se tudi imenuje.« Kbistvu njegove službe spadapodeljevanje zakramentov,razen duhovniškega po-svečenja. Sveto birmo lahkopodeljuje s škofovim dovol-jenjem in v smrtni nevar-nosti. Preden se je Jezusposlovil od učencev na danvnebohoda, jim je rekel:»Dana mi je vsa oblast vnebesih in na zemlji. Pojditetorej in naredite vse narodeza moje učence: krščujte jih v

imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih spolnjevati vse, kar kolisem vam zapovedal« (Mt 28, 18-20).

V pismu Hebrejcem beremo o duhovnikovem poslanstvu, da »jevzet izmed ljudi in postavljen ljudem v korist glede tega, kar senanaša na Boga: da daruje daritve ...« (Heb 5, 1).

Poslanstvo, služenje in naloge duhovnika so v obredu mašniškegaposvečenja jasno izraženi. Škof posvečevalec nagovori kandidate zamašniško posvečenje na začetku obreda: »Vi, predragi sinovi, ki bosteposvečeni za mašnike, ... opravljajte sveto učiteljsko službo po vzoru Kristusa,učitelja. Božjo besedo, ki ste jo sami z veseljem sprejeli, vsem oznanjujte ...Duhovno daritev vernikov boste dopolnjevali s svojo službo in združevali s Kris-tusovo daritvijo, ki jo boste v svetih skrivnostih na oltarju nekrvavo darovali.Umevajte torej, kar delate; ravnajte se po tem, kar opravljate. Ker boste obhajaliskrivnost Gospodove smrti in njegovega vstajenja, si prizadevajte, da boste vsebi zatirali vsako grešno nagnjenje ter hodili po poti novega življenja.«

V posvetilni molitvi pa škof posvečevalec moli: »Vsemogočni Bog!Ti daješ časti in deliš vsa dostojanstva ... Apostolom svojega Sina sipridružil za spremljevalce učitelje vere, tako da so s pomočniki voznanjevanju napolnili ves svet. Zato te prosimo, Gospod, podelitakih pomočnikov ... obnovi v njihovih srcih Duha svetosti, od tebepodeljeno službo duhovništva naj sprejmejo, ... da besede veselegaoznanila pridejo v vse kraje sveta ...«

G. Anton Vukšinič ob 70. letnici duhovništva(leta 2009). Desno - g. Valentin Batič CM


Duhovnik v službi evangelijaŠkof posvečevalec v uvodu obreda mašniškega posvečenja spomni

kandidate, da jih je Bog poklical, da bi postali sodelavci Kristusa inbi ga posnemali z oznanjevanjem evangelija ter obhajanjem svetedaritve. »Da bi verniki zrasli v eno telo, v katerem vsi udje ‘nimajo istegaopravila’ (Rimlj 12, 4), je Gospod med njimi postavil nekatere za služab-nike, ki naj bi v skupnosti vernikov imeli zaradi svetega reda oblast darovatisv. mašo, odpuščati grehe in naj bi v Kristusovem imenu za ljudi javnoopravljali duhovniško službo«.

Iz zgoraj povedanega vidimo, daduhovniški poklic ni kot mnogi drugipoklici. Ta poklic se izrecno nanaša naBoga in na delo po Božji volji, da biljudje prišli do spoznanja resnice in bise zveličali. Duhovnik, ki je človek, jena nek način v dvojni službi: Bogu inljudem. Za duhovnika velja, da »jevzet izmed ljudi in postavljen ljudem v ko-rist glede tega, kar se nanaša na Boga, dadaruje daritve ...« (Heb 5, 1).

Naši predniki so duhovnika ime-novali ‘gospod’. Ponekod je še vuporabi ta izraz. Z besedo ali izra-zom ‘gospod’ se pri duhovniku oz-načuje dostojanstvo službe znotrajCerkve in vzvišenost duhovniškeslužbe. »Nihče si te časti ne jemlje sam, ampak ga kliče Bog« (Heb 5, 4).

Najpomembnejše duhovniško delo je oznanjevanje evangelija indelitev zakramentov. Ko je Jezus dal svojim učencem oblast in jihposlal oznanjat evangelij, je rekel: »Pojdite po vsem svetu in oznanjujteevangelij vsemu stvarstvu. Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdorpa ne bo sprejel vere, bo obsojen« (Mr 16, 15. 16).

Ko se je Savel spreobrnil in je bil krščen, je takoj začel oznanjatiKristusa križanega. Prepotoval je velik del rimskega cesarstva in pov-sod oznanjal evangelij, besede življenja. Tako je zapisal: »Blizu tebe jebeseda, v tvojih ustih in v tvojem srcu, namreč beseda vere, ki jo oznanjamo«(Rim 10, 8). Da je oznanjevanje nujno potrebno za sprejemanje vere,je zapisal isti apostol: »Kako naj verujejo, če niso slišali o njem (o Bogu)?In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca?« (Rim 10, 14).

Franc Letonja CM

G. Boštjan Lenart oznanja.Midland 2009, foto C. Soršak

Svetovni drobizV Slovenski vladi precej

škripa ... • Slovensko gospo-darstvo se vsak dan globlje ingloblje pogreza v resnično krizo,kateri ni videti dna. Ob konculeta 2009 je bilo v Sloveniji skoraj100.000 brezposelnih. Tudi Slo-venske železnice skušajo reševatikrizo s tem, da bodo v prvi stop-nji napotile 1.074 zaposlenih načakanje, kar pomeni, na začasnonezaposlenost. To je tako imeno-vani varčevalni ukrep s poli-tičnim ozadjem. Ker so železnicedržavna last, bo morala državanameniti 38,4 milijonov evrov zapokritje primanjkljaja.

Prihodnost za slovensko gos-podarstvo ni rožnata. Ekonomskianalitiki napovedujejo, da bogospodarska obnova v Slovenijiprecej poznejša, kot v drugihevropskih državah. Glavni vzrokza sedanje stanje je pomanjkanjeprotikriznih ukrepov, in to vpravem času. To dejstvo pa potr-juje, da so ministrstva neodloču-joča. V sedanji politični situacijiso mediji in urad za prepreče-vanje korupcije glavni pov-zročitelji naravnost bolestnegastanja v Sloveniji.

Pomanjkanje strokovnosti jeopaziti tudi v slovenskempravnem sektorju, kjer vlada pre-več upošteva politične metodepri reševanju pravnih nepravil-

nosti. Pravosodni minister AlešZalar se hoče na vsak načinznebiti državne tožilke BarbareBrezigar, češ, da je prekoračilameje svoje pristojnosti. BarbaraB. je vsekakor pravna strokov-njakinja in se upira ministrstvuza Pravosodje, da bi uvedel vdržavno tožilstvo ministrski nad-zor. Ministrski poseg bi bil pro-tiustaven. Člen 136. slovenskeUstave dobesedno pravi: »Funk-cija državnega tožilca ni združ-ljiva s funkcijami v drugihdržavnih organih, v organihlokalne samouprave in v organihpolitičnih strank ter z drugimifunkcijami in dejavnostmi.« Pri-čakovati je v zgodnji pomladi, dabo prišlo do dolgo pričakova-nega razpleta sodnega procesa o‘Patrijah’. Tedaj bo resnica poja-snila in razgalila lažni pravnipolitični načrt ‘velikega poka’slovenske skorumpirane levice.

Svetla točka v slovenskempravosodju je izvolitev MiroslavaMozetiča za podpredsednika Us-tavnega sodišča. Pravnik Mozetičje bil večkratni minister v vladahslovenske pomladi. Nasledil boCirila Ribičiča, sina zloglasnegaMitje Ribičiča.

Arbitražni sporazum s Hr-vaško bo zdaj še ostal v miznihpredalih.


23. avgust kot dan žalostnegaspomina • Evropski parlament jepozval », da bomo lahko dosto-janstveno in nepristransko po-častili njihov spomin.« ) jeslovensko javnost pozvala kpridružitvi vseevropskemu dne-vu spomina na naše žrtve totali-tarnih in avtoritarnih režimov:najprej okupacije s strani nacis-tičnih in fašističnih okupatorjev,nato pa revolucije, ki jo je izvajalaKomunistična partija.

Lizbonska pogodba • Kato-liška Cerkev je s 1. decembrom2009 postala tudi uradna dia-loška partnerica Evropske unije.S tem dnem je v polnosti stopil vveljavo pravni dokument, ime-novan Lizbonska pogodba.

17. člen te pogodbe določa, daEvropska unija priznava iden-tičnost in poseben prispevekCerkva in verskih skupnosti terUnijo zavezuje, da z njimi gojiodkrit, stalen in sorazmernojasen dialog. S tem je združe-vanje, povezovanje in sodelo-vanje v Evropi doseglo novo inkakovostno višjo stopnjo. Spoš-tovanje človeškega dostojanstva,gospodarstvo v službi človeka,mir, sodelovanje, prijateljskososedstvo in solidarnost v Evropiso tiste vrednote, ki jih v zvezi stem še posebej pozdravlja Ka-toliška Cerkev in jih želi še naprejpospeševati.

Družbeni nauk Cerkve vsvetu • Mednarodni inštitut kar-

dinala Van Thuana, namenjenširjenju družbenega naukaCerkve na mednarodni ravni, jeizdal prvo poročilo o tem delo-vanju. Knjiga s 187 stranmi vse-buje različne podatke, ocene inanalize o tem, koliko se je na vsehpetih celinah storilo na področjuširjenja cerkvenega družbeneganauka, izpostavljena pa so tudinajbolj pereča vprašanja in pro-blemi vsake celine posebej.

Cerkev na Madžarskem •Leta 1989 je bilo na Madžarskemle osem katoliških šol, danes jihje približno 330. Iz štirih dovo-ljenih redovnih skupnosti jih je vomenjenem obdobju nastalo večkot dvesto. Število krstov in birmter obiskov nedeljskega bogo-služja je od srede osemdesetih letostalo bolj ali manj nespreme-njeno. Iz navedenih ugotovitevlahko sklepamo, da je vernostmadžarske družbe le pogojnoodvisna od aktualnega družbe-no-političnega sistema. (Iz poro-čila s plenarnega zasedanjapredsednikov evropskih ško-fovskih konferenc - CCEE, nad-škof Alojzij Uran)

Cerkev in država. Cerkvenastališča do družbenih vprašanjnaletijo od države do države narazlične odmeve. Pri zastopanjustališč v zvezi z varovanjem inzaščito življenja od spočetja donaravne smrti so bolj uspešne, čese povežejo z drugimi krščan-skimi Cerkvami in verskimi



skupnostmi, kakor pa če se same‘borijo’ za spoštovanje življenjaoz. zaščito zakona in družine, jev Parizu poudarilo še več drugihškofov. (Iz poročila s plenarnegazasedanja predsednikov CCEE,nadškof Alojzij Uran).

Svetovni dan bolnikov 2010 •Katoliška Cerkev bo ta dan ob-hajala 11. februarja 2010 pod ge-slom: Cerkev v službi ljubeznitrpečim. Ta dan bosta zazna-movali tudi 25. obletnica izidaapostolskega pisma papeža Jane-za Pavla II. O odrešenjskemtpljenju in 25. obletnica usta-novitve. Osrednji dogodek sve-tovnega dneva bo slovesna sv.maša, ki jo bo v baziliki sv. Petrav Vatikanu ob navzočnosti bol-nikov, spremljevalcev, zdravstve-nih delavcev in odgovornih zapastoralo zdravja v krajevnihCerkvah, daroval papež Bene-dikt XVI. Krajevne Cerkve sopovabljene, da v pastoralne pro-grame primerno vključijo tudipraznovanje svetovnega dnevabolnikov.

Slovenska komisija karita-tivnih dejavnosti • SKKD Cer-kve na Slovenskem združuje 15organizacij, ki uresničujejo kari-tativno dejavnost v Sloveniji injih je potrdila Slovenska ško-fovska konferenca. Največja odteh je Slovenska Karitas. Vskupno 782 župnijah deluje 401Župnijskih Karitas. V prihodnjihletih bo na evropskem področju

posebna pozornost posvečenadobrodelnosti: leto 2010 je evrop-sko leto boja proti revščini in so-cialni izključenosti, leto 2011evropsko leto prostovoljstva, leto2012 pa evropsko leto medgene-racijskega sožitja in solidarnosti.(Iz poročila voditelja SKKD,msgr. mag. Anton Pačnik).

110. let starosti • Toliko jepraznoval Stanley Lucas, ki naj bibil najstarejši Evropejec in tretjinajstarejši moški na svetu.

“Lucas ni bil vpoklican v vojsko,saj je imel težave s srcem in je moralves čas jemati zdravila. Prav zato jeto tudi neke vrste čudež, da jedosegel tako visoko starost,“ pravinjegova hčerka Phyllis.

Lansko spomlad je umrla prej-šnja najstarejša Evropejka FlorrieBaldwin. Ta je živela kar 113 letin 307 dni. Za najstarejšo na svetupa je dolgo veljala Japonka Ka-mato Hongo, ki je umrla stara116 let in 45 dni.

Konec sveta • Nasini strokov-njaki zatrjujejo, da leta 2012 ne bokonec sveta, kot to predvidevajorazlični internetni viri. DavidMorrison iz Nase je povedal, dačloveštva ne ogroža ogromenplanet Nibiru, ki naj bi trčil vZemljo, prav tako sončna toplotane bo »scvrla« Zemlje. Poudarilje, da je vse skupaj le fikcija, ki sosi jo izmislili ustvarjalci filma2012, da bi tako čim bolj uspešnopropagirali svoj film.

Odkrili cepivo proti raku •Na Češkem naj bi raziskovalciodkrili zdravilo proti raku. Novocepivo naj bi uničilo kancerogenecelice ali pa vsaj zavrlo njihovoširjenje v telesu bolnika. Proiz-vodnja cepiva za zdaj poteka zelopočasi in v manjših količinah. Zaeno cepivo morajo raziskovalci inosebje vložiti en teden dela. Naleto lahko proizvedejo zgolj 50doz cepiva. Cena cepiva bo takoznašala okoli 4.000 evrov. V pri-hodnje nameravajo povečati pro-izvodnjo cepiva, saj se zanjzanimajo številna podjetja.

Kitajski zid je precej daljši!Dolžina se razteza na 8.851,8kilometra, kar je precej več od

večine ocen, ki govorijo o pettisoč kilometrih. Merjenje zidu jetrajalo dve leti, strokovnjaki paso si pomagali z navigacijskimsistemom in infrardečo tehno-logijo. Dosedanje ocene o dolžinizidu so v glavnem temeljile nazgodovinskih podatkih. Obram-bni sistem vključuje 6.259,6 kmzidu, 359,7 km jarkov in 2.232,5km naravnih ovir, kot so hribi inreke. Gradili so ga več stoletij, dabi Kitajsko varoval pred vpaditujcev. Prvi deli kitajskega ziduso bili zgrajeni pred več kot dvatisoč leti, obnovili in podaljšali paso ga v času dinastije Ming(1368–1644) zaradi grožnje vdo-rov severnih plemen.

Molitev za Slovenski evharistični kongresSpomnimo se na ta veliki dogodek, v katerega smo povabljeni, da se

vključimo tudi Slovenci po svetu. Tudi mi radi molimo molitev, ki jo jepripravila Slovenska liturgična komisija:

Gospod Jezus,pomagaj nam s svojo milostjo,da se bomo v času pripravena slovenski evharistični kongresvedno bolj zavzeto in dejavnoudeleževali mašne daritve,te z vedno večjo ljubeznijoprejemali v svetem obhajiluin te častili pod podobo kruhakot svojega Odrešenika.Amen.Marija, evharistična Žena, prosi za nas!


Logotip slovenskegaevharističnega kongresa


Vletošnjem adventnemčasu sem doživel prelo-mnico v svojem življe-

nju. Tokrat ta prelomnica ni bilav obliki spreobrnjenja, kakormorda pričakujete, ampak se jezgodila v fizičnem pomenubesede, bolj točno, v prostorskempomenu. Vizitator (provincialnipredstojnik lazaristov) g. PavleNovak me je prosil, da bi v ad-ventnem času oznanjeval evan-gelij med Slovenci v Kanadi. Popogovoru z njim sem privolil,kljub temu da sem kot župnik vBitoli od 24. septembra 2009moral že prvič dobiti zamenjavo.

4. decembra sem se z letalom izTrsta, preko Rima, prvič odpeljalprek Atlantskega oceana v naj-večje kanadsko mesto, Toronto.Doslej nisem imel veliko izkušenjz letalskimi poleti, saj sem letel lenekajkrat na območju Evrope,sedaj pa sem prvič zapustilEvropo in pristal v SeverniAmeriki.

Na letališču v Torontu me ječakal g. župnik Tine Batič, kate-rega sem v tistem trenutku za-gledal prvič v življenju. Doslejsem ga videl na nekaj slikah, ven-dar je bilo to dovolj, da sem gaspoznal. Po dobrih treh urah vžupnišču Marije Brezmadežnesem že moral oditi na pot protizahodu Kanade, kjer naj bi v do-brih desetih dnevih obiskal inmaševal za slovenske skupnosti.

Bil sem namenjen preko Cal-garyja v Lethbridge, vendar jebilo za tamkajšnje območje tavečer napovedano snežno invetrovno vreme. Ko smo prista-jali v Calgaryju, je imel pilot

Od Atlantika do Paci�ka

MISIJONPO KANADI

(Advent – božič 2009)

Lazarist g. Amadej Jazbec. Foto Toni B.

zaradi snega in vetra kar nekajtežav s pristajanjem. Hvala Bogu,smo srečno pristali. Po približnopolurnem čakanju na letalo zaLethbridge se je na ekranu po-javil napis, da je let odpovedan.Tako sem moral že kar prvi obiskodpovedati. Poklical sem dru-žino Dimnik v Lethbridge in jihsporočil, da me zaradi vremen-skih nevšečnosti ne bo tja. Za-konca Terenta iz Calgaryija pa stamedtem od Tineta Batiča žeizvedela, da je let za Lethbridgeodpovedan, zato sta me prišlaiskat na letališče. Iskreno pove-dano, se mi je kar prileglo dobititoplo zavetje in posteljo. Odpel-jala sta me k zakoncema Don-nely, kjer sem preživel prvi konectedna.

V soboto sta me Russel in Maryodpeljala na ogled Calgaryja, ki jegostilo zimske olimpijske igre leta1988. V nedeljo pa sem maševal vslovenski dvorani pred približno25 ljudmi. Po kosilu sem se žeodpravil v Edmonton, kjer sempopoldne zopet daroval svetomašo. Na letališču sta me priča-kala zakonca Brus in me takojodpeljala v slovensko dvorano,kjer sem daroval sveto mašo.Tukaj so imeli Slovenci tudibožično srečanje, zato jih je bilo primaši nekoliko več, približno 70.Tako v Calgaryju kot v Edmon-tonu sem doživel hudo zimo stemperaturami pod – 30 stopinjCelzija.

Naslednja misijonska postaja jebila Kelowna, kjer me je pričakalsofaran iz moje rodne župnijeGalicije, Rudi Herman. Ob temsem še bolj spoznal, kako je svetmajhen, ker lahko nekje v Kanadisrečaš človeka iz domačega kraja.V Kelowni sem imel mašo vcerkvi, kjer se je zbralo štiridesetljudi. Ta dan je bil tudi praznikBrezmadežne, zato smo pri svetimaši razmišljali o pomenu Mari-jinega Brezmadežnega spočetja.

Naslednji dan sva se z Rudijemodpeljala v ZDA, ker sem hotelprestopiti ameriško mejo. V po-tnem listu sem želel imeti tudižig, zato sva se z Rudijem pribli-žno pol ure pogovarjala z ameriš-kimi policisti in jim razlagalasvoje želje. Po izpolnjenemobrazcu in plačanih šestih ame-riških dolarjev sem dobil kar dvažiga v potni list in potrdilo izpol-njenega obrazca.

Ko sva se vrnila na njegovdom, sem se kmalu odpravil naletališče, od koder sem poletel vVictorijo. Tam sta me na letališčupričakala zakonca Vučko. Nanjunem domu sem dobil ‘meniprijetno’ izkušnjo hladne sobe,saj sem spal pri enajstih stopinjahCelzija, kar dokazuje toplomer, kisem ga tudi poslikal. Ob tem sempomislil, da si človek lahko obtakšnem stanju zelo utrdi svojezdravje. Po mojem je danes tolikobolezni, ker se vsepovsod gre-jemo. Če pa bi se utrdili v sobah,



kakršna je bila pri Vučkotovih, pagotovo ne bi bilo toliko bolezni.

Kakor v Kelowni, sem tudi vVictoriji imel mašo v cerkvi, kjerse nas je zbralo dvajset.

Petek, 11. decembra, je bil vznamenju vožnje proti Vancou-vru. Potoval sem z avtobusom izVictorije proti trajektu, ki nas jepeljal po zalivu Pacifika, nato pasem zopet nadaljeval vožnjo zavtobusom. V Vancouver semprispel v poznih popoldanskihurah, kjer sta me pričakala za-konca Rutar. V soboto me je nekiJanez, katerega priimek si nisemzapomnil, vozil po Vancouvru inokolici, da sem dobil vpogled vlepote mesta in okolice. Bila svatudi na enem izmed olimpijskihprizorišč. V nedeljo pa sem maše-val v slovenski dvorani, kjer se jezbralo okoli sto ljudi, kar je bilonajveč doslej. Po maši je sledilkulturno-umetniški program.Žal, nisem mogel ostati do konca,ker sem moral iti na letališče inpoleteti proti moji zadnji postajina zahodu, Prince George.

Letalo je imelo skoraj uro in polzamude, tako da smo morali svetomašo začeti ob 18.30 in ne ob17.00, kakor je bilo najprej predvi-deno. Tukaj pa je bilo pri maši vslovenskem domu približno šest-deset ljudi. Spal sem na domu za-koncev Gomboc. Naslednji dansem s Henrijem Novakom obiskalnjegovo žago, ki sem jo občudovalpredvsem zaradi tehnike, saj

temelji na računalniškem vodenju.Zvečer pa smo obiskali še japon-sko restavracijo, kjer sem prvičokušal japonske dobrote izpodrok kuharja, ki je kuhal kar vpričovseh zbranih.

Naslednji dan sem se odpravil vToronto, kamor pa nisem prispelbrez težav. Letalo v Princ Georgejuje imelo skoraj dve uri zamude,tako da sem zamudil letalo iz Van-couvra za Toronto. Poletel sem znaslednjim letalom, vendar brezprtljage. To se mi je prvič zgodilo,zato sem bil precej nejevoljen. Šesreča, da me je tolažil g. Tine Batič,ki mi je zagotavljal, da me bo pr-tljaga našla. Njegove besede so seuresničile tretji dan, ko je nekičlovek, zagorelega obraza, pripe-ljal moj kovček.

V Torontu sem imel najprejduhovno obnovo za Slovence vžupniji Marije Pomagaj, nato pa šev župniji Marije Brezmadežne sčudodelno svetinjo.

Kot ste opazili, sem svoje bi-vanje v Kanadi opisal potopisno.Sedaj pa moram pojasniti še svojeobčutke. Glede na to, da je bila tomoja prva izkušnja, da sem skorajvsakodnevno potoval iz kraja vkraj, moram povedati, da todoživljam kot pozitivno izkušnjo.Vesel sem, da sem spoznalSlovence, tako sem dobil občutek,da Slovenija ni tako majhna, kakorse zdi na prvi pogled. V drugemdelu, ko sem imel duhovno obno-vo v Torontu, sem tudi čutil, kako

prek oznanjevanja in spovedo-vanja napolnjujem samega sebe.Ta del sem doživljal že skoraj kotnaš misijon, ki ga imamo lazaristiod časa do časa po župnijah. Obtem sem zopet dobil potrdilo, daso ljudski misijoni prva nalogalazaristov.

Negativna izkušnja ob mojembivanju in oznanjevanju v Kanadipa je, da ljudje tudi danes živijo vveliki nevednosti, predvsem karse tiče pojmovanja svete maše,svete spovedi in verskih resnic.Bojim se, da k temu prispevamosvoj delež tudi duhovniki, ki neoznanjamo jasno resnice evan-gelija, kamor nas pošilja JezusKristus. Od časa, ko je živel Vin-cencij Pavelski, so se spremenilesamo zunanje okoliščine, verskanepoučenost pa ostaja velik pro-blem tudi danes. Pri tem sta siKanada in Slovenija zelo podobni.

Amadej Jazbec CM

Božičnica • Na Brezmadežno,8. decembra, smo imeli sv. mašotudi zvečer. Po sv. maši je odborKat. ženske lige v dvoranipripravil božičnico. Pred izme-njavo darov, ki so jih navzoče pri-nesle s seboj, smo peli in molili.Spregovorila nam je ga. RoziNesich. Nato smo žrebali in izbi-

rali dobitke. Vsaka članica jelahko izbrala darilo izpod dre-veščka ali pa že zbrano od kakedruge članice. To je povzročiloveliko manevriranja in smeha. Poizmenjavi je bil na razpolago čaj,brezalkoholne pijače, vino innarezek. Mislim, da smo šli vsidomov zadovoljni in veseli.

Priprave na praznike • Letossmo bili pred božičem deležnikar dvojnega prodajanja peciva,potic in drugih dobrot. Za to jepreskrbela plesna skupina ‘Mladiglas’ sredi decembra in članicekatoliške ženske lige v nedeljopred božičem. Slovenska šola je sprodajo božičnih zvezd poskr-bela za spomin na pokojne inokrasitev cerkve. Seveda smo zaokrasitev znova in znova hva-ležni naši skrbni sestri Veroniki.

Duhovna obnova • Že prej, kosmo začeli z ‘uradno’ obnovo, jeg. Amadej v petek in soboto predsv. mašo spovedoval. Uradnosmo obnovo začeli v ponedeljek,21. decembra. Pred tem je za an-gleško govoreče na tretjo ad-ventno nedeljo poskrbel g. JoeMacdonald. G. Jazbec se je trudil,da bi ljudem osmislil versko potin pri spovedi spodbujal ljudi, dabi zakrament sprave vzeli resne-je. Trudili smo se, da bi bilo do-volj spovednikov ljudem stalnona razpolago. Težko pa je izvabitiljudi v spovednico ‘na drugostran’, pa čeprav je pri misi-jonarju vrsta zelo dolga.

IZ ŽUPNIJEBREMADEŽNE,Toronto



Sveti večer in božič • Zelo jeobiskana večerna sv. maša nabožični večer. Že pred mašo vprijaznem razpoloženju nasto-pijo s svojim petjem otroci inmladi. Tudi pri sv. maši je bilopetje zelo lepo, posebno ko so seženskemu zboru ‘Naša pesem’pridružili moški glasovi. Prav bo,da nadaljujemo s to sv. mašo karv obeh jezikih.

Polnočnica, kljub temu da jetradicionalna, ni več tako obis-kana. Mogoče bi res imeli to sv.mašo nekoliko prej.

Božič ima poseben čar. Ko zju-traj stopiš v cerkev, zadiši posvečanem vonju kadila. Nato seprižgejo lučke in svetloba raz-svetli svetišče, začutiš veličinopraznika. Kako srečni smo, daimamo možnost priti v cerkev,kjer nas Božja beseda nagovori inpribliža to večno zgodbo o Božjidobroti in ljubezni, ki se tako ve-likodušno sklanja k nam, zem-ljanom. Ko se pri maši oglasi šeSlovenska božična pesem, člo-veka dvigne in ga osreči. Če ječlovek pripravljen sprejeti v Bogav presveti Evharistiji, si ne morepredstavljati lepšega prazno-vanja. Hvala vsem, ki ste pripraznovanju sodelovali in poma-gali, da smo praznike tako lepodoživeli.

Novo leto • Gospodarski od-bor je lepo poskrbel in pripravildvorano, da smo se poslovili odstarega leta ter veselo začeli novo

leto. V dvorani se je zbralo 185ljudi. Ansambel Matije Lebarja jeodlično poskrbel za zabavo, ga.Marija z osebjem pa za hrano.Hvala članom odbora, ki so se šeposebej potrudili, da se je vselepo izteklo. Enako hvala Janezuin Mariji, ki sta velikodušnopriskočila na pomoč.

Nekaj v številkah • V prete-klem letu je v naši župniji bilokrščenih 45 otrok (23 deklic in 22dečkov). Poročilo se je 18 parov(trije slovenski in 15 mešanih).Umrlo je 34 ljudi (18 moških in 16žensk). Prvo sveto obhajilo jeprejelo 12 otrok (en letnik), za-krament svete birme pa 29mladih (dva letnika). Za pra-znike je obiskalo našo cerkev2,573 ljudi. Zakrament sprave jeprejelo 386 vernikov.

Valentin Batič CM, župnik

Na tej župniji je potrebno po-hvaliti vse župnijske sodelavce,ki se trudijo, da bi stvari bile ure-jene in čim lepše. Teh sodelavcevne bomo naštevali poimensko,jih je kar dosti in je vsakdo vre-den pohvale ter spodbude za ne-sebično delo, ki ga opravlja. Njihnagrada je in ostaja Božja lju-bezen, ki jo toliko bolj prejemajo,kolikor bolj jo delijo drugim.

PRI MARIJIPOMAGAJv Toronto

Sedaj je nedeljska sv. mašasamo ob 10h, toda lepo obiskanain doživeta. Pevski zbor rednovadi in poje pri nedeljskih inprazničnih sv. mašah. Združujelepe stare pesmi (zborovske) inljudsko petje. Hvala njim zaposeben način češčenja Boga, kije obenem čudovita molitev.

Tudi druženje po svetih mašahje dragoceno in spodbudno zamnoge. Za postrežbo se mnogizelo potrudijo. Bogu hvala, čebomo vse možnosti, ki jih ima-mo, radi izkoristili za župnijskoskupnost.

Božičnica, ki jo je organiziralaKat. ženska liga, je lepo poteklain prinesla veliko veselja mno-gim. Hvala vsem sodelujočim indobrotnikom.

Toni Burja CM

Priprava na praznike • Nabožične praznike se pripravljamorazlično. Poznamo zunanjo (mate-rialno) in notranjo (duhovno)pripravo. Na zunaj se priprav-ljamo s krašenjem in osvetljeva-njem domov, postavljanjem smrekin jaslic. S tem so nekateri pohiteli.

V naši cerkvi smo postavilismreko in jaslice v ponedeljek,21. decembra. Jaslice je uredil g.Vinko Petkovšek, pomagala mu

je hčerka Elizabeth, ki je okrasilasmreko.

Duhovno obnovo smo tudiimeli, kljub temu da ‘letos’ župnikni imel nobenega pomočnika.Svete maše v pripravi so bile znagovorom in priložnostjo zaspoved pred mašo zjutraj in zvečerv ponedeljek, torek in sredo. Včetrtek je bila sveta maša samo zju-traj, zvečer pa polnočnica.

Število obiskovalcev polnočni-ce pada. Letos jih je bilo le kak-šnih sto. Na sveti božični dan jebil obisk pri mašah boljši kot obnedeljah. Tako po polnočnici kotna sveti dan smo si s hvaležnos-tjo voščili svete praznike.

Silvestrovanje • Cerkveni od-bor naše župnije je organiziralsilvestrovanje. Zadnji dan leta jebila ob 6. uri zvečer sveta maša vzahvalo in za dobrotnike našecerkve. Po maši so nekateri odšlidomov, drugi pa v dvorano. Tuso se jim kasneje pridružili pri-jatelji in znanci, da so skupajpričakali novo leto. Ko je urapokazala, da je nastopilo novoleto, smo si zaželeli, da bi gapreživeli zdravi in veseli.

Župnik je na novo leto ob naj-različnejših voščilih vsem za-želel, da bi nas spremljal božjiblagoslov in da bi si še naprejradi prizadevali za krepitev vere,upanja in ljubezni.

Novo leto • Za novo leto nas jepozdravil župnijski list v novi‘obleki’. Nedeljo za nedeljo nas

IZ ŽUPNIJESV. VLADIMIRAv Montrealu



bosta nagovarjala sv. VincencijPavelski in sv. Ludovika de Mari-llac, katerih 350-letnico smrti ob-hajamo letos. Nagovarjala invabila nas bosta, naj s krotkostjoopravljamo svoja dela, da bomokoristni in prijetni bližnjemu.

Župnijska statistika • Župnij-ske knjige nam povedo, kako jepotekalo življenje v letu 2009:

- Milost svetega krsta je medBožje otroke in v župnijo pri-vedla dva otroka;

- Prvega svetega obhajila v letu2009 ni bilo;

- Zakrament svete birme je pre-jelo osem mladih (trije dečki inpet deklet);

- Zakrament svetega zakona jesklenil en par;

- S pogrebno sv. mašo smo seposlovili od sedmih župljanov(pet moških in dveh žensk).

Franc Letonja CM, župnik

Letos obhajamo petdeset letobstoja Slovenske šole prižupniji Brezmadežne s Ču-

dodelno svetinjo. Ta čas lahko oz-načimo kot dobo rasti, uspehovin raznolikih izzivov. Gonilnasila delovanja je želja po ohra-nitvi slovenskega jezika, običajevin stikov z matično domovino. Taželja po slovenski identiteti sekaže v drugi in tretji generacijislovensko-kanadskih otrok, kiobiskujejo Slovensko šolo.

Predhodnica te šole je bilaSlovenska šola pri Mariji Poma-gaj v Torontu, ustanovljena leta1953. Gospod Janez Kopač,

takratni kaplan je postal njenprvi ravnatelj. V šolo je bilo v za-četku vpisanih približno 25 učen-cev. Razdeljeni so bili v dvarazreda. Število učencev je rasloin doseglo višek leta 1960, ko jeimela šola 122 učencev, pet razre-dov, otroško knjižnico in otroškipevski zbor. Takratni ravnateljlazarist g. Tone Zrnec je s pomočjoučiteljskega zbora sestavil sloven-ske učbenike za učenje sloven-skega jezika za otroke v Kanadi.Njegova učbenika ‘Materina Bese-da’ ter ‘Veseli Dom’ sta bila osnov-na učna pripomočka skozi številnaleta šolskega delovanja in sta

50 LETSLOVENSKE ŠOLE

pri Brezmadežni, Toronto

aktualna za uče-nje še danes.

Zaradi naraš-čanja slovenske-ga prebivalstva vEtobicoku in vMississaugi se jena pobudo slo-venskih lazaris-tov leta 1959 za-čela gradnja žu-pnijskih prosto-rov Marije Brez-madežne na Brown’s Line. Istegaleta je pouk slovenskega jezikazačel potekati v Etobicoku, v pros-torih župnije Kristusa Kralja, podvodstvom lazarista g. JanezaKopača. Po končani gradnji leta1961 pa se je šola preselila v pros-tore zdajšnje župnije.

Število vpisanih otrok v Slo-venski šoli na Brown’s Line jeraslo iz leta v leto. Od tridesetučencev, vpisanih prvo leto, jenaraslo na 170 v letu 1969. V sre-dini 70-ih let je šolo obiskovalopribližno 240 učencev. Takratniprostori niso več zadostovalipotrebam in tako je prišlo do do-graditve šolskih prostorov nadcerkveno dvorano, kjer Sloven-ska šola domuje še danes.

Pouk v Slovenski šoli je potekal vsedmih razredih. Starost otrok jebila od šest do dvanajst let. Učniprogram je vseboval učenje besed-nega zaklada, branje, slovnico, lite-raturo, zgodovino, zemljepis inglasbo. Učenci so po uspešno

opravljenih sedmih razredih prejelidiplomo. Poleg rednega pouka soimeli otroci priložnost sodelovati vraznih drugih dejavnostih. Vsakoleto pripravijo igro SvetegaMiklavža ter se po razredih pred-stavijo s kratkim programom obkoncu šolskega leta.

Med zaslužnimi voditelji tegaobdobja so bili g. Franc Cerar(1963 - 1982), g. Gerhard Pikl(1983 - 1992), ga. Mili Markun(1992 - 1994), ga. Majda Krošelj(1994 - 1997), g. Blaž Potočnik(1997 - 2002), ga. Sonja Kolenko


Prva stopnja, leto 2008-2009. Foto Milan Vinčec

Tretja stopnja, leto 2008-2009. Foto M. Vinčec


(2002 - 2006) in lazarist g. RomanTravar (2006 - 2008). Nato je pre-vzela to vlogo sedanja ravnate-ljica ga. Marta Jamnik-Sousa.

G. Cerar je kot prvi ravnateljSlovenske šole ustanovil mladin-ski pevski zbor, njegovo vodenjepa zaupal g. Blažu Potočniku.Skozi dolgoletno vodenje šole jeg. Cerar pripravljal učne načrte.Organiziral je tudi vsakoletnasrečanja s starši ter nastope

Slovenske šole za Miklavža inmaterinski dan.

Pod vodstvom drugega ravna-telja g. Gerharda Pikla je Sloven-ska šola zaprosila Ministrstvo zašolstvo v Kanadi za priznanjeslovenskega jezika kot predmetana srednješolski ravni. To priz-nanje je bilo odobreno leta 1986 inod takrat prejmejo učenci Slo-venske šole kredit iz slovenskegajezika na redni srednji šoli. Tako seje v osemdesetih letih uresničila

želja po priznanju slovenskegajezika v širšem prostoru.

Naslednja ravnateljica ga. MiliMarkun je uvedla v sistem Slo-venske šole otroški vrtec kot pre-hodni razred med otroškimkotičkom (otroci od 3. leta) inrednim prvim razredom.

Osamosvojitev Slovenije leta1991 je prinesla pozitivne spre-membe tudi za Slovensko šolopri Mariji Brezmadežni. Pome-

nila je izboljšanje povezavein sodelovanja z matičnodržavo ter povečano pod-poro le te. Pod vodstvomtedanje ravnateljice MajdeKrošelj je bil leta 1996 orga-niziran in izpeljan prvi izletmaturantov Slovenske šolev Slovenijo. Učenci so setam pridružili argentinskimmaturantom na dvote-denskem izletu po Sloveniji.Temu je sledilo potovanjematurantov leta 1998.

Od leta 2000 Slovenskadržava nudi maturantom Slo-venske šole poleg spoznavanjalepot Slovenije tudi dvotedenskitečaj slovenskega jezika. Medravnateljevanjem g. Blaža Po-točnika in na pobudo gospeChristine Genorio je Slovenskašola dosegla, da je ta tečaj pri-znan kot drug tuj jezik tudi nakanadski šoli. Tako danes dijakiSlovenske šole dobijo ob zaključ-ku šolanja priznanje slovenskegajezika z dvema srednješolskima

Druga stopnja, leto 2008-2009. Foto M. Vinčec

kreditoma. Ontarijsko Ministr-stvo za šolstvo je Slovenski šolileta 2000 podelilo kulturno na-grado na Mednarodnem simpo-ziju v srednji šoli Don Bosco.Nagrado je sprejel takratni rav-natelj g. Blaž Potočnik. Od takratse kreditni razred Slovenske šo-le vsako leto udeleži tega sim-pozija.

Vodstvo Slovenske šole je leta2002 prevzela ga. Sonja Kolenko.Uvedla je sistemsko sprememboiz razrednega na stopenjski pouk.V tem času je Slovenska šola za-čela s prodajo božičnih zvezd, kise nadaljuje še danes. Leta 2004 jebila na predlog učiteljskega zboraorganizirana prva maturantskaGala. Ta slovesni večer je od tedajnaprej postal tradicija. Vsaki dveleti se maturanti, po vrnitvi izSlovenije, poslovijo od slovenskešole s pesmijo in plesom na Galavečeru.

Izboljšana povezava s Slove-nijo je spodbudila Slovensko šolok uvedbi sprememb v načinuučenja. Klasično usmerjeno uče-nje s poudarkom na slovnici niveč izpolnjevalo potreb sloven-skih otrok. Na začetku so Slo-vensko šolo obiskovali učenci,katerih starša sta bila oba Slo-venca. Danes je to bolj izjema.Vedno več je otrok, od katerih jele eden od staršev slovenskegarodu. Poleg tega deluje Sloven-ska šola v okolju, kjer staršivedno manj komunicirajo v slo-venskem jeziku. Tudi učitelji Slo-venske šole niso več vsi iz prvegeneracije Slovencev. V odgovorna to situacijo je Slovenska drža-va organizirala seminar za učite-lje slovenskega jezika. Vsi učiteljiSlovenske šole so obvezani ude-ležiti se vsaj enkrat tega semi-narja za krepitev slovenščine inza posodobitev metod učenja.


Deseti razred, leto 2008-2009. Foto M. Vinčec


Od leta 1996 je večina učiteljevSlovenske šole že izkoristilo tomožnost.

Poleg posodobljenih metodučenja si Slovenska šola prizadevaza posodobitev učnih sredstev.Leta 2006, ko je vodstvo šole pre-vzel g. Roman Travar, je Slovenskašola pridobila šest prenosnih raču-nalnikov za učinkovitejše učenjeslovenskega jezika po razredih. Fi-nančna sredstva za njihov nakupje podarilo Ministrstvo za Slo-vence po svetu.

In kje je Slovenska šola danes,to je, 50 let kasneje? Vpisanih jepribližno sto učencev. Najmlajšizačnejo v vrtcu v šestem letustarosti. Poleg pouka sloven-skega jezika, verouka in petja,učenci sodelujejo v raznih kul-turnih dejavnostih. PripravijoMiklavževanje, praznovanje pu-sta, naredijo ‘butarice’ in berejo‘Pasijon’. Ob koncu šolskega letanapišejo letno šolsko poročiloimenovano Letopis in se po stop-njah pripravijo na zaključno pri-reditev. Pod vodstvom g. MilanaVinčeca ima Slovenska šola letospo dolgem času spet otroškipevski zbor.

Delovanje Slovenske šole nibrez izzivov. Leta 1994 je Kanadaodpovedala finančno pomočvsem etničnim šolam v Kanadi.Slovenska šola se finančno vzdr-žuje pretežno s šolnino. Tekočedelovanje pa ne bi bilo mogočebrez podpore mnogih v sloven-

ski skupnosti. Predvsem se Slo-venska šola zahvaljuje župnijiMarije Brezmadežne, Slovenskiin Krekovi banki ter vsem usta-novam in posameznikom za nji-hovo radodarnost. Za podporopri delovanju Slovenske šole intečajev v Sloveniji se Slovenskašola zahvaljuje Ministrstvu zaSlovence po svetu, Ministrstvuza šolstvo v Sloveniji ter društvuSlovenija v svetu.

Za aktivno 50-letno delovanjeSlovenske šole gre iskrena zahvalavsem učiteljem, pomočnikom inudeležencem Slovenske šole ternašim župnijam in drugim slo-venskim ustanovam za njihov čas,trud in požrtvovalnost.

S ponosom lahko gledamonazaj na petdesetletno delovanjeSlovenske šole. Njeno poslanstvoostaja nespremenjeno, to je,ohranjanje slovenskega jezika inkulture v Torontu in okolici.Slovenska šola bo nadaljevala zobujanjem in negovanjem pono-sa na slovensko dediščino medmladimi. Mnogi so to danes žeotroci bivših učencev. S tem jepotrjen namen Slovenske šolemed slovensko skupnostjo zaprihodnost.

Učiteljski zbor

Praznovanje Baragovih dni nakrajih, kjer je božji služabnik de-loval, vsakega romarja osebnonagovarjajo. Ne moreš si kaj, da

bi se ne zamislil, kako je misijonarBaraga prepotoval velike razdaljedežele, ki sedaj nosi njegovo ime. Najsibo hoja s krplji po snegu ali vožnja vozkem kanuju po jezeru, njegova pot jebila namenjena indijanskemu človeku.Zanje je obiskoval Evropo in do-movino, da bi jim kot dober pastir inškof priskrbel potrebnih misijonarjev insredstev. Njegova skrb je bila Indi-jancem natisniti slovar in slovnico, jimtako dati samozavest in ovrednotiti nji-hovo zgodovino, značaj, šege terobičaje. Preko vsega tega jih je z dobronovico Jezusa Kristusa uspešno osvo-bajal praznovernega strahu.

»Imam dobro novico. Proces beati-fikacije božjega služabnika škofa Fri-derika Ireneja Baraga se približuje

srečnemu zaključku,« je bila osrednja izjava nadškofa Alexandra K.Sample iz škofije Marquett, kateremu smo glasno zaploskali, vstali inrekli: »Bogu hvala.« Kmalu bo 180 let, odkar je Baraga prišel vAmeriko, 140 let od njegove smrti in več kot 80 let od ustanovitveBaragove zveze. So bili letošnji 60. Baragovi dnevi od 26. do 27. sep-tembra 2009 res zadnji pred slovesno razglasitvijo njegove svetosti?

Slovenci iz Lemonta, Chicaga, Clevelanda, Toronta in Hamiltonater drugih krajev verjamemo nadškofovim besedam. Baragov svet-niški zgled nam namreč neprekinjeno razsvetljuje življenjsko pot. To-liko bolj če se naša molitev in pesem povežeta v obhajanje sv.evharistije v katedrali sv. Petra, kjer se nahajajo relikvije Slovenskegaškofa. Naše molitve na Baragovo priprošnjo ne pojenjajo in v zadnjemletu se je Baragovi zvezi pridružilo kar 500 novih članov. Rezultat

V letu 2009 dobra novicaiz Baragove dežele



molitve so številna osebna uslišanja ter 5 čudežev, od katerih sta dvapovsem primerna za beatifikacijo. Nadškof je svojo izjavo podkrepilz besedami novega postulatorja Baragove beatifikacije dr. AndreaAmbrosi. Postulator je pred kratkim obiskal škofijo Marquette in seprepričal o čudežih na Baragovo priprošnjo. Ob njih je glede na svo-jih 300 rešenih primerov beatifikacij zatrdil, da je proces Baragovebeatifikacije blizu konca.

Tudi iz Slovenije so prišle dobre novice. V imenu Slovenske ško-fovske konference je romarje pri slovenski maši ob navzočnosti ome-njenega ameriškega nadškofa in treh pomožnih škofov nagovorilduhovnik mag. Igor Luzar. Razveselil nas je z napovedjo bližnje raz-glasitve mučenca Lojzeta Grozdeta. V svoji pridigi je ponovil znanebesede papeža Janeza Pavla II.: »Svetost je sila, ki spreminja svet.«Povabil nas je, naj zvesto vztrajamo v molitvi, iz katere je slovenskinarod rasel in obrodil bogate sadove svetosti, miru in blaginje. Našamolitev naj bo v letu duhovnikov namenjena za trdnost in svetostnaših družin, iz katerih bodo rasli duhovni in redovni poklici, kibodo ‘svetili’ vrednote prihodnjim rodovom. Želeti si je svetnikov, kinas bodo osvobodili pred strahom osamljenosti in praznoverjempotrošništva. Naša domovina potrebuje nove misijonarje, ki bodo kotškof Baraga naši deželi prinašali konkretne sadove dobrih novic.

Iz oddaljene Floride v ZDA pa ni prišla samo dobra novica. Od tamje prispel na Baragove dneve letošnji nagrajenec Baragove zveze, toje duhovnik g. Aloysius Hribšek. Njegova življenjska pot je zazna-movana z begom pred smrtjo iz domovine po drugi svetovni vojni terz ljubeznijo in zvestim služenjem izseljenim Slovencem. Zanj in zaSlovence, katerim je bil poslan, sta bila skupna tolažba in veseljeBaragova prisotnost na tej novi celini, na kateri je Božjo voljo predstoletjem iskal prav slovenski svetnik.

Poleg dobrih novic in duhovnih spodbud, ki smo jih romarji pre-jeli v Baragovem škofijskem mestecu Marqette, ne bomo pozabiliveselega prepevanja glasbenih gostov. Moški oktet Kres iz Cerknice

Skupina romarjev iz Toronta

ter pevski zbor iz Lemonta sta znala povzdigniti tako bogoslužje kottudi dobro voljo pri večerji. Slovenska pesem je namreč v oddaljeniAmeriki sama po sebi dobra novica. g. Boštjan Lenart

Iz Baragove zveze so poslali zahvalo romarjem avtobusa s Toronta.Iz te zahvale objavljamo naslednje:»Thank you as your gift of support for the cause of our first bishop, Bishop

Frederic Baraga in the amount of $ 2,595.00. It was such a wonderful week-end at Baraga Days and thank you for giving of your time to attend andyour efforts and expense to travel to Marquette. We would have no celebra-tion, if not for people like you.

… As you know, prayers are important, so we ask you to remember thecause of Bishop Baraga in your prayers. There is a new thrust and excite-ment as I feel like we are moving forward toward canonization, with ournew postulator, Dr. Andrea Ambrosi in Rome.

We have brochures, prayer cards and materials free for the asking… Youcan also visit our website at fredericbaraga.org.« Elizabeth Delene

Archivist. Editor The Baraga Bulletin

Molitev v letu duhovništvaDo praznika Srca Jezusovega, 19. junija 2010, nadaljujemo z letom

duhovništva in priporočamo naslednjo molitev:Jezus, večni veliki Duhovnik,ohrani svoje duhovnike v zavetju svojega presvetega Srca,da jim nihče ne bo mogel škodovati!Ohrani neomadeževane njihove maziljene roke,ki se vsak dan dotikajo tvojega presvetega Telesa.Ohrani čiste njihove ustnice,ki jih je pordečila tvoja dragocena Kri.Ohrani čisto in sveto njihovo srce,ki je zapečateno z vzvišenim znamenjemtvojega slavnega duhovništva.Naj rastejo v ljubezni do tebe!Obvaruj jih vsega posvetnega!Daj jim z oblastjo spreminjati kruh in vinotudi moč spreminjati srca.Blagoslovi njihovo delo z obilnimi sadoviin podari jim nekoč krono večnega življenja. Amen.

Sv. Terezija Deteta Jezusa



ZAHVALAV ponedeljek, 26. oktobra 2009, je v Domu

Lipa umrla naša mama, stara mama in pra-staramama Ana Kokelj. Rodila se je 25.julija 1919 v Račevi, Slovenija. V Kanado jeprišla leta 1954 za možem Pavlom Koke-ljem, ki je umrl 20. junija 1998.

Iskrena hvala g. Toniju B. za zakramentsv. maziljenja, molitve v pogrebnem Za-vodu, sv. mašo in druge obrede. Hvala or-ganistu Andreju Pahulje in pevskemuzboru.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poslovili od naše mame v pogreb-nem Zavodu, v cerkvi in na pokopališču.

Hvala vsem, ki ste izrazili sožalje, namenili molitve ali darovali zasv. maše, Dom Lipa, cvetje in drugo.

Draga mama, počivaj v Božjem miru!Žalujoči: otroci Milka, Franc, Mani, Andrej in Dora z družinami; drugi

sorodniki, pokojni mož Pavel, prijatelji ter bratje Vinko in Janez Lukančič združinami v Sloveniji.

ZAHVALARojene po prijaznih, skromnih domovih iz

vseh koncev naše domovine, razseljene povsem svetu, sprejema mati Zemlja svojeotroke. Kajti iz prsti so bili vzeti in se vanjovračajo.

Tako se je 2. novembra 2009 poslušnovrnil Jože Žoldoš. Sprijaznjen z usodo inspravljen z Bogom je mirno zaspal v novoživljenje, v krogu svojih ljubljenih, kot dragimož, oče in dedek.

Iskrena hvala vsem, ki ste ga obiskovali na domu in v bolnišnici,molili zanj v teh letih trpljenja. S temi žrtvami ste mu pomagali lajšatine samo telesne bolečine, ampak tudi duševne, ki jih je mirno pre-našal med večletnim trpljenjem. Bogu hvala za vse!

Bog povrni gg. Ivanu Plazarju in T. Burji za obiske doma in v bol-nišnici ter za podeljene zakramente.

Iz srca iskrena hvala g. Ivanu Kranjcu, župniku v Murski Soboti vPrekmurju. Zastopal je vse druge iz rodne domovine, toliko ljubljenih

sorodnikov, prijateljev in znancev, ki bi radi prišli na slovo, a je bilonemogoče. V Črenšovski cerkvi so zvonovi žalostno naznanjali njegovodhod v večnost, a tudi veličastno doneli v pričakovanju slave pri Bogu.

Iz zadnjega slovesa oziroma darovane sv. maše za dragega Jožetase zahvaljujemo gg. Ivanu Kranjcu in Ivanu Plazarju, da sta v našasrca z besedami tolažbe vlivala novo upanje. Hvala tudi somaševal-cem, gg. T. Burji, J. Nosanu in Fr. Johnu Borean (iz župnije St. Clareof Assisi).

Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga obslovesu zasuli z rožami, mu darovali svete maše, izrekli svojcemsožalje, molili ter darovali za Cancer Society, Dom Lipa ali druge do-brodelne namene.

Bog povrni vsem za udeležbo pri sv. maši in spremljanje na nje-govi zadnji zemeljski poti. Lepa hvala organistki Rozi Stodulski-Fo-tivec in nosilcem krste.

Svojo hvaležnost izražamo tudi ge. Mariji Soršak in sodelavkamza pripravljeno pogrebščino ter gospem za darovano pecivo.

Dragi Jože, počivaj mirno v kanadski zemlji. Naj se tvoje srceraduje v Gospodovi svetlobi!

Žalujoči: žena Agata; otroci Cvetka (Paul), Jožef (Kathy), Stanley (De-nnise), Rosemary (Grant), Danny (Theresa); vnuki Matthew, Robert,Stephen, + Chirstopher, Michael, Andrew, Aaron, Ariel, Arik, Aurora,Timothy in Joseph.

ZAHVALADne 5. januarja 2010 je zaspala v Gospodu

draga mama, stara mama in sestra KristinaGorjup Cushing v starosti 69. let.

Zahvalimo se vsem sorodnikom, prijate-ljem in znancem, ki ste se prišli poslovit odrajne Kristine.

Hvaležni smo g. Timonty Jones za lepgovor, pa tudi hčerki Lidiji za poslovilni govorv pogrebnem Zavodu. Iskrena hvala hčerkiSilviji za lepo ureditev vsega potrebnega.

Bog povrni za podarjene sv. maše, rože indarove v druge namene. Pa tudi za lepo urejeno pogrebščino.

Kristina, počivaj v Božjem miru.

Žalujoči: hčerka Lidija z družino, hčerka Silvija, sestri Melita v Kanadi in



Marija v Sloveniji; sestrična Joža, poročena Svetek, Milka, poročenaVukšenič v Avstraliji, pa tudi Anton Eržen ter drugi sorodniki in prijateljiv Kanadi in Sloveniji.

ZAHVALAV četrtek, 21. januarja, je prenehalo biti

srce moža in očeta Staneta Pahulje.Hvala vsem, ki ste ga obiskovali v bolnici

in na domu ter zanj molili v tem za nastežkem času.

Iskrena hvala g. Tinetu Batiču in g. TonijuB. za obiske v bolnici. Slednjemu tudi zapogrebno sv. mašo in g. Johnu Nosanu zaudeležbo pri njej. Hvala sestri Kristini zamolitve.

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, ki sobili v žalostnih dneh z nami, in vsem, ki so se udeležili pogrebne sv.maše. Hvala nosilcem krste, bralcem in ministrantu.

Hvala Andreju za veliko pomoč pri vsem, tudi za vse prečute nočipri stricu. Hvala vsej tvoji družini in vsem moškim, ki so peli.

Hvala kuharici Mariji Hozjan in gospem za pripravo pogrebščineter drugim za pomoč v baru. Hvala vsem darovalcem svetih maš,cvetja, peciva in za Cancer Society.

Dragi Stane, mož in oče! Vsi te bomo pogrešali, bodi z Jezusom inMarijo ter večna luč naj ti sveti.

Žalujoča žena Ella, sin Toni, hči Erni, sin Peter z vnukinjama Dominiquein Rebecca ter sin Mark; v Sloveniji brat Vinko; Zinka Pahulje, žena pokoj-nega brata Janeza, njihovi otroci Marinka, Janez in Andrej z družinami tervsi sorodniki v Kanadi, Sloveniji in Argentini.

SLOVENSKI MISIJONARJI IN MISIJONARKENA MADAGASKARJU IN MALAVIJU,

V ZAMBIJI IN RUSIJIse iz srca zahvaljujejo vsem dobrotnikom

za duhovno in materialno pomočin želijo blagoslovljeno leto 2010

Apostolski krožek (416) 255-2721

Veselo in blagoslovljeno leto 2010vam iz srca želimo vsi sodelavci Vseslovenskega kulturnega odbora

FAMILY MEAT & DELICATESSEN278 Brown's Line, Toronto, Ontario

Tel.: (416) 255-1098

želi vsem strankam in prijateljem božjega blagoslovav letu 2010 in se toplo priporoča za obisk

Richard in Mary Vitrih

LAVRIŠA CARPENTRY LIMITEDVošči vsem znancem, rojakom in prijateljem

srečno leto 2010

FRANK LAVRIŠA

140 Donnelly Drive, Mississauga, Ontario, L5G 2M4Tel.: (416) 271-0890

GLAS KANADSKIH SLOVENCEVprisluhnite nam vsako nedeljo na

CHIN FM 100.7 od 5. do 6. ure pop.Marija Jevni1ek

tel: 905-461-9818; Fax: 905-461-9853e-mail: [email protected]

GLASILOCvetka Kocjančič, odgovorna urednicae-mail: [email protected] Brence, upravnik in izvršni urednik

tel: 416-281-6794e-mail: [email protected]

JBG DESIGNS

Želi vsem odjemalcem, prijateljem,znancem milosti polno leto 2010

Website: www.jbgdesigns.com

� �



TOP GRADE MOLDS LTD.in družina Jože Slobodnik

želijo vsem Slovencem in prijateljemblagoslovljeno in mirno leto 2010

929 Pantera Dr., Mississauga, Ont., L4W 2R9

Silver StarMetal Fabricating Inc.

Tel: (905) 671-1143 www.silverstarmetal.comFax: (905) 671-1143 [email protected]

Alojz Lebar in družina želita vsem prijateljem in znancemsrečo v letu 2010

EETTOOBBIICCOOKKEE SSHHEEEETTMMEETTAALL

EETTOOBBIICCOOKKEE MMEECCHHAANNIICCSS

Družine Blas

želijo blagoslovljeno leto 2010

Tel: 416-743-3522 Fax 416-740-364712 Taber Rd. Etobicoke ON M9C 3A4

Division of 398362 Ontario Limited

Slovenski advokat in notar

ANTHONY KLEMENČIČ

z družino vošči klientom, rojakom in prijateljem obilo božjega žegna v letu 2010

770 Brown’s Line, Toronto, M8W 3W2Telephone (416) 255-7500

Fax (416) 255-6667

ANDREJ MARKEŠODVETNIK IN NOTAR

želi blagoslovljeno leto 2010

BEACH, HEPBURN LLPSuite 1000, 36 Toronto St.Toronto, Ont., M5C 2C5

Tel.: (416) 350-3655 Fax.: (416) 350-3510E-Mail: [email protected]



JOŽE DERMASTJA z družino

želi vsem Slovencem, Slovenkam,

prijateljem in znancem

blagoslovljeno in uspeha polno leto 2010

1366 Yonge St., Toronto, Ont., M4T 3A7Telephone (416) 239-2140


Dr. Franc STEPECOPTOMETRIST

želi vsem rojakom in klientomv letu 2010 zdravja in sreče

QUEENSWAY PROFESSIONAL CENTRE190 Sherway Drive, Suite 309Etobicoke, Ontario, M9C 5N2

Tel.: (416) 622-2020


Za dobro voljo

- Kaj je optimizem? Če v restavraciji naročiš ostrige in upaš, da boš našel biser, s katerim boš plačal.

- • -- Bral sem da kajenje škodi zdravju.

Odločil sem se, da ne bom več bral. - • -

- Tvoji zobje so kot diamanti... ne tako lepi, ampak tako redki.

- • -- Petelin navsezgodaj zapoje…

ker potem ne pride več do besede.

- Kaj je veliko, kaj malo? Opeka za hišo, ali na glavo.

- • -- Še nikoli nisem videl, da je človek

ratal iz opice. Da človek rata opica, pa vidimskoraj vsak dan!

- • -- Zakaj je Bog dal enim lase,

drugim ne? Ker je ene ‘falil’ in potem z lasmipokril.

- • -- Ali imate knjigo: “Moški glavni

v hiši?”- Gospod, pravljice so na otroškem

oddelku!- • -

- Tisoč knjig sem prebral in pri nobeni se nisem takozjokal, kot danes pri praznibančni knjižici.

- • -- Vse, kar imam, sem nakradel.

Samo šolo in izpit za avto semkupil.

- • -- Natakar vpraša: “Vam razrežem

pico na 4 ali 8 kosov?” - “Kar na 4, ker 8 ne bommogel

pojesti.”- • -- Koliko jih dela v vatikanu? - Približno polovica.

Imamo vse, česar ne potrebujemo.

Prazne glave splavajo slej ko prej na površje.

TRY HARD INDUSTRIAL SUPPLY CO. LTD.1411 Courtneypark Drive, Mississauga, Ont., L5T 2E3

Tel.: (905) 565-8700 Fax: (905) 565-8018 Toll Free: 1-888-798-7533Abrasives, Carbides, Digital Readouts, Fasteners, Hand Tools,

HSS Cutting Tools, Lubricants, Machine Tools Accessories, Power Tools, Precision Measuring Instruments, Bandsaw Blades

Naša odlična zaloga bo ugodila vsaki vaši željiFrank Ferko, President

Hours: 7 a.m. - 5 p.m. Mon. - Fri. 9 a.m. - Noon Sat.

Slovenski okulist se priporoča

Dr. Joseph Gasser, M.D., F.R.C.S. (C)Ophthalmologist (eye physician & surgeon)

28 Bartley Dr. (Eglinton &Victoria Park)Toronto Ont., M4A 1B8 Tel.: (416) 750-8149

DOM LIPA - Slovenski starostni dom smo zgradili zaSlovence. Ste osameli in oslabeli? Potrebujete pomoč alidružbo rojakov? Obiščite nas zlasti ob torkih, ko imamoprogram za starejše. Morda se odločite, da se naselite vlepem in mirnem domu. Vsem pomoči potrebnim so vratavedno odprta. Kličite (416) 621-3820. 52 Neilson Dr., Etobicoke, Ontario, M9C 1V7

CATHOLIC CEMETERIESARCHDIOCESE OF TORONTO

www.catholic-cemeteries.comTel: (416) 733-8544

Assumption, Mississauga (905) 670-8801Christ the King, Markham (905) 471-0121

Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467Mount Hope, Toronto (416) 483-4944

Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822Resurrection, Whitby (905) 668-8912

ADDRESS

Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • January 2010

BO¸JA BESEDA — THE WORD OF GOD, Religious quarterly pe-riodical, is published by Slovenian Missionaries of St. Vincent, &#(Brown¿s Line, Toronto, Ontario. Printed by Golla Graphics Inc. Sub-scription rates in Canada £@*.)), in United States £@).)) US per year.Changes of address and undelivered copies should be sent to Bo5jaBeseda, &#( Brown¿s Line, Toronto, Ontario, M*W #V&.

KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICANAPREDNA, FINANÇNO MOÇNA USTANOVA, USMERJENA K ODLIÇNOSTI

&$& Browns LineEtobicoke, OntarioM*W #V&{$!^} @%@-^%@&

^!! Manning Ave.Toronto, OntarioM^G @W!{$!^} %#@-$&$^

VVLLOOGGEE◊ Hranilne◊ Vezane◊ Çekovni ra2un◊ TFSAs

IINNVVEESSTTIICCIIJJEE◊ RRSPs/RRIFs◊ Delnice◊ Mutual Funds◊ RESPs

PPOOSSOOJJIILLAA◊ Osebna◊ Hipote2na◊ Gradbena◊ Line of credit

ZZAAVVAARROOVVAANNJJEE◊ Za potovanje◊ Hi1e/Avtomobile◊ Posojila◊ Hranilne vloge

DDRRUUGGEE UUSSLLUUGGEE◊ MasterCard◊ Online Banking◊ Menjava £US◊ Ban2ni avtomat{ATM} Website: www.krek.ca

HRANILNICA IN POSOJILNICA

725 Brown’s Line, Toronto, ON M8W 3V7Tel: (416)255-1742 Fax: (416)255-3871

TOLL FREE: 1-888-SCU-1742611 Manning Ave., Toronto, Parish Hall

Tel: (416)531-847523 Delawana Dr., Hamilton, Villa Slovenia

Tel: (905)578-7511 www.sloveniacu.ca

V pomoč članom inSlovenski skupnosti.

Vabimo vas, da nas obiščete.

VAM NUDIVSE VRSTE BANČNIH USLUG

Documents

NEW 2010 JAN. - ourladyofmm.com Beseda/Jan-Feb-Mar-2010.pdf · 2 BožjabesedaJanuar/Februar/Marec2010 Lansko leto smo na praznik Srca Jezuso-vega začeli leto du-hovnikov.PapežBenedikt