1

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET

TEST

Detektiv

ww

w.m

ladi

nska

.com

/moj

plan

et •

MES

EČN

IK, Š

T. 1

0 •

JUNI

J 201

0 •

LETN

IK 5

• 3

,47

€ z

a na

ročn

ike

v šo

li, 3

,72

€ z

a na

ročn

ike

na d

omu,

4,1

0 €

v p

rost

i pro

daji

PosterPoster

10REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET

OvceOvceOvratničar Ovratničar

4

Ovce so mirne, prijazne in pohlevne živali. Pogosto jih vidimo na strmih pobočjih, kjer se skromno pasejo in skrbijo za to, da se pašniki ne zarastejo z gozdom ali pa da kmetom ni treba kositi na bolj odročnih predelih. Trpežne in trdožive kožuhaste živalce so kot ustvarjene za težke razmere. Zaščitene z volno najdemo na hladnih in mokrih območjih (denimo v visokogorju Škotske), prav nič nenavadnega pa ni, da jih srečamo tudi v suhih in vročih krajih, na primer na kamnitih in redko poraščenih otokih v Dalmaciji.

sive celicedomače živali

44

5

OSEB NA IZ KA ZNI CAVrsta: ovca (Ovis aries)Rod: ovca (Ovis)

Družina: votlorogi (Bovidae)Poddružina: koze (Caprinae)Red: sodoprsti kopitarji (Artiodactyla)

Telesna masa: od 40 do 100 kgBrejost: približno 5 mesecevŠtevilo mladičev: običajno 1 ali 2Življenjska doba: približno 12 let,

lahko do 20 let

Ovce so podobno kot koze in govedo sodoprsti kopitarji. Predvsem s kozami imajo precej skupnega in koze in ovce pogosto z eno besedo poimenujemo kar drobni­ca. Ovce so potomke muflonov, ki so njihovi bližnji so­rodniki. Ovce so precej številčnejše od koz, kajti imajo nekaj, česar koze nimajo – njihov kožuh je volna. Go­jimo jih predvsem zaradi volne pa tudi zaradi mesa in manj zaradi mleka. Volno pridobivamo s striženjem. Najprej jo je treba očistiti in obeliti, potem pa se spre­de in uporabi v najrazličnejše namene. Ovčja volna je najbolj pogosto uporabljana volna. V nekaterih drža­vah, kjer ne jedo svinjine ali govedine zaradi verskih razlogov, je prav jagnjetina poleg perutninskega mesa zelo cenjen vir živalskih beljakovin.

PosebnostiOvce so mali prežvekovalci, ki tehtajo nekaj deset kilo­gramov. Njihovo telo pokriva gosta dlaka, ki ji rečemo volna. Ta je izjemen izolator in ovce ščiti tako pred vro­čino kot pred mrazom in tudi dežjem. Res nič nenava­dnega, da volno cenimo kot surovino za izdelavo toplih zimskih oblačil, kajne? Volna je lahko zelo različnih barv. Najbolj so znane bele ovce, so pa še rjave, črne in lisaste oziroma pisane. Prav zanimive so živalce, ki ima­jo sicer bel kožuh, noge in glave pa imajo črno obarva­ne. Za pridobivanje volne so najbolj cenjene bele ovce, ker volne pred barvanjem ni treba toliko beliti. Nekatere pasme ovc so brez rogov, večinoma pa so rogovi nekoli­ko okroglo zavihani, podobno kot pri muflonih. Rogove imajo lahko samci in samice.

555

plazilcizakaj? kako?narava

Galebi

Galebi – koristne ekološke ptice

ZnačilnostiGalebi so najbolj znani predstavniki morskih ptičev sever­nih zmerno toplih predelov. Poznamo 45 vrst galebov, ki so razširjeni po vsem svetu, le v tropskih predelih jih je bolj malo. So odlični letalci, plavalne noge pa jim omogo­čajo, da so tudi dobri plavalci. Veliki so od 25 do 78 cm, težki pa od 90 g do 2 kg. Samci so malce večji od samic. Odrasli so bele, sive ali črne barve, mladiči so običajno rjavo marogasti.

Glede hrane so zelo prilagodljivi, hranijo se z vsem, kar dobijo: z ribami, raki, mehkužci, črvi, žuželkami, tudi z ra­stlinami in mrhovino. Radi brskajo med smetmi, nekatere vrste napadajo celo ptiče in sesalce.

Gnezdo si izdelajo iz rastlinja. Gnezdijo na tleh, na skal­nih policah, v grmovju, nekatere vrste tudi na drevju.

888

Naš največji galeb je rumenonogi galeb (Larus cachinnans), ki meri od 53 do 59 cm. Do nedavnega so ga obravna­vali kot podvrsto srebrnega galeba (Larus ar-gentatus). Rumenonogi galeb se od srebrnega loči po nogah, ki so rumene in ne rožnate. Prvot­no so rumenonogi galebi gnezdili na samotnih morskih otočkih, kjer so bili varni pred plenilci, kot sta kuna in lisica. Zdaj pa jih najdemo tudi v bližini ljudi, predvsem blizu odlagališč odpad­kov in v pristaniščih. Zadnja leta jih lahko vidi­mo tudi v Ljubljani. Ornitologi domnevajo, da jih privlačijo ravne strehe, ki so pokrite z gruščem. Na takih strehah se počutijo varne. V Ljubljani so našli že več gnezdišč, lani na poslopju Tobačne tovarne Ljubljana. Seveda pa jih je v našo pre­stolnico privabila tudi obilica hrane, ki jo najde­jo na številnih smetiščih.

Galebi

9

OSEB NA IZ KA ZNI CAKraljestvo: Animalia (živali)Deblo: Chordata (strunarji)Razred: Aves (ptiči)Družina: Laridae (galebi)Rod: Larus

Rumenonogi galeb je značilen predstavnik velikih ga­lebov. V odraslem obdobju ima hr­bet sivo obarvan, noge in kljun ima rumene barve, konice kril so črne z manjšimi in večjimi belimi pikami. Na spodnji strani čeljusti kljuna ima rde­čo piko, po kateri mladiči prepoznajo svoje starše.

Rdeča pikaGalebi ohranjajo čiste plaže in obale, s čimer so si pridobili sloves koristnih ekoloških ptic. Mladiči so sitni in hrupni jed­ci. Mladi galebi vedo, da bodo dobili hrano le tedaj, ko bodo s svojimi kljuni večkrat vztrajno udarili v rdečo piko na spodnji strani materinega kljuna. Ne­običajni obred jih nauči vede­nja, ki prežene lakoto in jim omogoči preživetje.

12

agame

Ovratničar (Chlamydosaurus kingii) je zelo nenavaden kuščar. Takoj ga prepoznamo po ovratniku, po katerem je tudi dobil ime. Ovratnik je velika kožna guba, ki se ob nevarnosti razpre. Deluje kot nekakšen dežnik. V nevarnosti se napihne, sicer pa je zložen ob telesu.

12121212

čv atnO ir ar

Družina agamV družino agam spada več kot 300 vrst kuščarjev. Večina agam ima zna­čilno zunanjost kuščarjev: tanek dolg rep, vitko telo, dolge noge in trikot­no oblikovano glavo. Ostri zobje se ne obrabijo in ne izpadejo, kot se to zgodi pri legvanih. Agame imajo ne­zamenljive zobe, ki so pritrjeni na čeljust. Značilnost večine vrst je lu­skasti greben na hrbtu, ki je veliko višji pri samcih kot pri samicah. Lu­ske so majhne.

13

Hitri pobegOvratničar je aktiven podnevi. Večji del dneva se zelo rad sonči na kakšni nizki veji. Po tleh in med skalami išče žuželke ter druge majh­ne nevretenčarje. Je tudi zelo dober plezalec. Ko dodobra prestraši svojega nasprotnika, hitro pobegne na najvišje drevo.

Boj za samiceSamci se med seboj močno borijo za samice. Parjenje poteka v dežev­ni dobi, to je od junija do septembra. Izležena jajčeca so izpostavlje­na soncu. Po približno dveh mesecih se izležejo mladički, ki so veliki okoli 5 cm. Prve dni se držijo skupaj, ker starši ne pazijo nanje.

FOTO

GRA

FIJI:

SH

UTT

ERST

OCK

1313

Zastrašujoči ovratnik Ovratničar pa poskuša plenilce ali vsiljivce prestrašiti pred­vsem s svojim velikim ovratni­kom. Široka kožna guba okoli vratu je oluskana in podprta s hrustančnimi letvami. Pri mir­ni živali je ovratnik zložen ob telesu, ob nevarnosti pa se razpne kot dežnik. To ga na­redi večjega in nevarnejše­ga in onemogoči plenilcu, da bi ga pogoltnil. Ovratnik je lahko do štirikrat širši od trupa.

Nevarni nasprotnikuKuščar ovratničar ima zelo razvito obrambo. Da prestraši svojega nasprotnika, zavzame zastraše­valno držo, razpne svoj grozeči ovratnik in spre­minja barvo. Nasprotnika prestraši z zibanjem telesa ter grozečim sikanjem iz odprtega gobca. Samca med bojem kmalu začneta močno spre­minjati barvo. Postaneta temnejša ali svetlejša. Zmagovalec postane rdeč, premaganec pa rjav­kast ali siv.

… da so si legvani in agame podobni? To je zanimivo, saj živijo na različnih celinah. Legvane najdemo v Ameriki, na Madagaskarju in na nekaj tihomorskih otokih, agame pa v Afriki, Aziji in Avstraliji.… da so ovratničarji po telesu sivo rjavo obarvani? Ovratnik je večinoma siv do rumen, pri nekaterih populacijah pa živo oranžen do rdeč.… da imajo agame močno razvite kremplje? To velja za drevesne vrste, prav tako pa tudi za talne živali.

… da je ovratničar zanimiv tudi zaradi neke druge svoje posebnosti? Teče lahko tudi po zadnjih nogah. Pri tem sprednje noge in rep dvigne. Na videz močno spominja na gibanje nekdanjih dinozavrov.

… da spada kuščar ovratničar med najhitrejše plazilce sploh?

… da je populacija ovratničarjev v zadnjih letih močno upadla? Vedno bolj pa so priljubljeni za gojenje med številnimi teraristi. Ker so zelo zahtevni in se morajo tudi veliko gibati, niso primerni za domačo žival.… da je samec ovratničarja precej večji od samice? … da se kuščarji občasno tudi levijo? To pomeni, da staro kožo zamenjajo z novo. Stara koža jim namreč postane pretesna. V velikih kosih se jim povsem olušči. V novi koži pa lahko spet nekoliko zrastejo.

Tina Pavlovič

OSEB NA IZ KA ZNI CADružina: agame (Agamidae)Podred: kuščarji (Lacertilia)Razred: plazilci (Reptilia)Dolžina živali: povprečno od 60 do 70 cm,

največji tudi okoli 90 cmŠtevilo izleženih jajc na gnezdo: od 8 do 14Habitat: gozdnati predeliRazširjenost: jug Nove Gvineje, sever Avstralije Življenjska doba: okoli 12 let

14

sive celicedrevesa

Najstarejša oljkav Istri

141414

Oljka je zimzeleno drevo, na katerem se listi obdržijo približno tri leta in rastejo od spomladi do jeseni, ko postanejo bolj čvrsti. Listi so eliptične podolgovate oblike. Na zgornji strani so bleščeči, svetlo do temno zelene barve, na spodnji pa so srebrne barve. Krošnja je razvejena, deblo je pepelnato sive barve, ki se s starostjo spreminja. Mlada drevesa imajo gladko steblo, stara so grčasta.

OSEB NA IZ KA ZNI CAKraljestvo: Plantae (rastline)Deblo: Magnoliophyta (semenke)Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)Red: Lamiales (ustnatičevci)Družina: Oleaceae (oljkovke)Rod: Olea (oljka)Vrsta: O. europaea

V nacionalnem parku Brioni smo na otoku Veliki Brion obi­

skali eno od najstarejših oljk v Sredozemlju. Oljka s svojo

bogato krošnjo, mogočno debelino in obliko svojega debla

daje nacionalnemu parku svojevrsten pečat. Mnenja o nje­

nem izvoru so deljena. Arheološke raziskave kažejo, da je

prišla s Krete ali iz Sirije, kjer so oljčna drevesa vzgajali že

pred 5000 leti. Od tam so jih Feničani, Grki in kasneje Rimlja­

ni razširili po vsem Sredozemlju.

15

Pomladanska nevihta leta 1984 je oljko tako hudo poškodo­

vala, da se je prepolovila. Rešili so jo tako, da so rane zaprli

z betonom. Njeno deblo, ki se je po udaru strele razpolovilo,

je vsako leto bolj grčasto. Opazimo lahko tudi rebra – pove­

zave, ki potekajo iz korenin do nekaterih vej.

Oljka velja za zelo hvaležno rastlino. Plodove rodi tudi ta­

krat, ko ji ne posvečamo posebne pozornosti. Številne stran­

ske korenine ji namreč omogočajo, da se pomladi sama,

celo obnovi se lahko, če jo prizadenejo hude zmrzali ali po­

žari. Oljka je skorajda neuničljiva rastlina. Obstaja celo iz­

rek, ki pravi, da je oljka kot mati: Lahko si privoščiš, da je

leta in leta ne vidiš, pa te vseeno ne bo pozabila.

… da so bila divja oljčna drevesa znana

že v prazgodovini, prva oljčna drevesa

v danes razširjeni in znani obliki pa

so uspevala že približno 6000 let pred

našim štetjem?… da se oljčno drevo pojavlja v različnih

mitologijah, v legendah, v umetnosti in

tudi v različnih religijah?

… da v Sloveniji oljčno drevo že od

nekdaj velja za blagoslovljeno drevo?

V nedeljo pred veliko nočjo (cvetna

nedelja) gredo ljudje z oljčnimi vejicami

v cerkev. … da je oljčno drevo simbol miru,

znanosti, modrosti in zmage?

… da so starogrški olimpijski zmagovalci nosili krone, spletene

iz vršičkov divje oljke, imenovane

kotinos?… da je zdravilne lastnosti oljčnega olja

poznal že Hipokrat, oče medicine?

1515

Raziskave, ki so jih opravili na Institutu Ruđer Bošković v

Zagrebu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, so poka­

zale, da je oljka na Brionih stara približno 1600 let. Posa­

mezni primerki oljk, zahvaljujoč izjemnim sposobnostim

obnavljanja celic in korenin, lahko doživijo izjemno visoko

starost, celo več kot 2000 let.

Oljka je visoka 6 metrov, s krošnjo 22 x 8 metrov. Še danes

rodi plodove, čeprav jo je pred leti neurje precej poškodo­

valo. V povprečju jih naberejo okoli 30 kilogramov. Iz njih

iztisnejo približno 4,1 kg ekstra deviškega oljčnega olja.

Zadnje raziskave kažejo, da je na otoku Veliki Brion okoli

400 oljk, ki naj bi izvirale še iz antičnih časov.

FOTO

GRA

FIJE

: DAR

E VI

DIC

Biba Jamnik

tuje dežele

1616

Sardinija leži med Italijo in Afriko. Ta drugi največji italijanski otok je nekoliko večji od Slovenije, a ima manj prebivalcev. Domačini govorijo jezik sardinščino, ki pa je v uporabi predvsem v notranjosti otoka.

Plaža za vsakogarSardinija se ponaša s številnimi plažami, ki spadajo med najlepše v Evropi. Najbolj znane najdemo na Smaragdni obali – Costa Sme­ralda. Tu so bogataši že pred nekaj desetletji zgradili več hotelov in naselij. Prav tako lepih ali pa še lepših plaž k sreči ni težko najti tudi drugod. Peščene obale so večinoma lahko dostopne. Včasih so dolge več kilometrov, ponekod pa se med skalovjem skriva le nekaj metrov peska. Nekatere plaže so zaradi prepadnih sten do­stopne le s čolnom ali peš. Ena najlepših plaž je Kremenčeva plaža na polotoku Sinis. Snežno beli pesek je videti kot zglajena riževa zrna. Zaradi njega je voda ob obali še posebno lepe modre barve.

S dr aiina jS dr aiina j

Pesek s Kremenčeve plaže spominja na riž.

171717

Okamnele podobeOtočani imajo že od nekdaj radi kamenje. Nič čudnega, saj je na otoku mogoče naj­ti veliko zanimivih oblik, barv in velikosti tega naravnega materiala. Za severno oba­lo so značilni velikanski zglajeni kosi sive­ga in rdečkastega granita, ki je ponekod oblikovan, kot bi ga obdelal kakšen kipar. Najbolj znana sta naravna kipa v obliki slončka in medveda. V Arbataxu pa se iz vode dviguje nenavadno rdečerjavo obar­vana kamnita gmota, ki je največja zname­nitost mesta.

Kamne vseh mogočih oblik in velikosti do­mačini pogosto vgradijo v ograjo okoli hiše ali pa postavijo na vrt. Včasih tudi takšne, ki so jih oblikovali ljudje pred nekaj tisoč leti! Marsikje je mogoče najti tudi stare grobove, izklesane v večje kamne. Ker so luknje majhne, jim pravijo škratova biva­lišča. Iz trdega granita so svoja bivališča v obliki utrdb gradili tudi stari naseljenci otoka, za katere ne vedo, od kod so prišli. Njihova naselja se imenujejo nuragi.

Rdečerjavo obarvane skale v Arbataxu

Staroselci so gradili utrdbe – nurage.

34

znanost nekočplanetov strip

42

3543

NAPISALA: NELI KODRIC FILIPIcNARISAL: DA MI JAN STE PAN CIC