1

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET

ww

w.m

ladi

nska

.com

/moj

plan

et •

MES

EČN

IK, Š

T. 8

• A

PRIL

201

0 •

LETN

IK 5

• 3

,47

€ z

a na

ročn

ike

v šo

li, 3

,72

€ z

a na

ročn

ike

na d

omu,

4,1

0 €

v p

rost

i pro

daji

PosterPoster

8REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET

TEST TEST

Polomija

Slepec ni kača ...Slepec ni kača ...

PisanePisanenjorkenjorke

4

sive celiceptice

44

Leteči pingvini? Plavajoče papige? Seveda ne: to so mormoni, vrsta njork. Nam najbližji živijo na severu Atlantskega oceana, dve vrsti pa najdemo v Tihem oceanu.

OSEB NA IZ KA ZNI CA

Kraljestvo: Animalia (živali)

Deblo: Chordata (strunarji)

Razred: Aves (ptiči)

Red: Charadriiformes (pobrežniki)

Družina: Alcidae (njorke)

Rod: Fratercula (mormoni)

Vrste: Fratercula arctica, F. cirrhata,

F. corniculata

5555

Atlantski mormon(Fratercula arctica)Še dobro, da ga ne poznamo samo s črno-belih fotografij! Drži: zgoraj je črn, spodaj bel, bel ima tudi obraz – kaj boš potem z barvnim filmom ... Toda njegov kljun! Ta naravnost zažari v modri, rdečeoranžni in rumeni barvi! Za barvno usklajenost poskrbijo še oranžnordeče noge … Pozimi rožene ploščice ob kljunu odpadejo, zato je takrat kljun manjši pa tudi barva zbledi. Ker kljun po obliki spominja na papagajskega, pravijo tej ptici tudi »morska papiga«. Izrazitih vidnih razlik med spoloma ni; samci so malce večji.

Ta najmanjša in pri nas tudi najbolj znana vrsta mor-monov zraste kakšnih 30 centimetrov, med letenjem pa je seveda širši kot daljši. Čez krila namreč meri pol metra. Dodatnih točk za umetniški vtis pri letenju sicer ne bi dobil, saj hitro maha s krili in o kakšnem elegantnem jadranju ni niti sledu. A hitrost, ki jo do-seže, ni zanemarljiva: tudi več kot 80 km/h! Zato pa je toliko bolj spreten pri potapljanju, saj se lahko po-topi več deset metrov globoko. Sardele, sledi, jegulje in druge manjše ribe so glavna sestavina njegovega jedilnika, za prilogo pa si privošči rake, mehkužce in pozimi živalski plankton.

Ko letijo nad oceanom, so tiho. Povsem drugače pa je med gnezdenjem, ko se zberejo v kolonijah. Takrat se glasno oglašajo z globokimi glasovi.

SelivkeMormoni konec avgusta odletijo na odprti ocean, kjer preživijo vso zimo. Spomladi se preselijo na sever, na otoke ali obalne predele, kjer se zberejo v velikih kolo-nijah. Najdemo jih na obalah severne Evrope, Islandiji in drugih severnih atlantskih otokih – vse do vzhodnih obal severne Amerike. Mormoni spolno dozorijo pri pe-tih letih starosti. Parček po navadi ostane skupaj vse življenje. Na pečinah s kljunom in nogami izkopljeta gnezdo, nekakšno votlino, ki lahko sega tudi več kot meter globoko v tla. Enkrat na leto samica izvali eno samo belo jajce. Ko se po 40 dneh izvali mormonček, zanj skrbita oba starša. In ker vemo, da imajo mladiči kar naprej odprte kljune, je jasno, da je treba te kljune nemudoma napolniti s hrano …

8

reportaža

Živali v šoli

Učence naravoslovnega krožka iz osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici sta obiskala člana Društva ljubiteljev eksotičnih živali BIOEXO Nika Fon Leben in Aleš Abram in jim predstavila nekaj živali z vseh koncev sveta. Večino živali so lahko učenci tudi prijeli in pobožali – le strupeni ptičji pajek je ostal kar na varnem v svojem terariju.

Kač se večina ljudi že od nekdaj boji, nekaterim se prepro-sto gabijo, veliko pa jih meni, da imajo kače sluzasto kožo. V resnici je njihova koža suha in ima nešteto prelepih vzor-cev. Nekatere kače so res zelo strupene in nevarne ljudem; da bi jih zasledovale in jih poskušale ugrizniti ali zadušiti s stiskom, pa ne drži. Če se le da, se nam izognejo, v strahu pa nas lahko tudi napadejo.

Takšna srečanja z eksotičnimi živalmi so zanimiva ravno zato, da se vsaj malo znebimo strahu pred njimi; največkrat se jih bojimo predvsem zaradi lastne nevednosti. Sicer pa bomo v naših gozdovih, na travnikih ... težko naleteli na živali, ki živi-jo čisto na drugem koncu sveta.

9

Ta leopardji gekon (Eublepharis macularis) bi seveda moral imeti izrazite temne leopardje lise, od tod tudi njegovo ime, vendar je albin*, zato so njegove lise zelo svetle barve. Če po-zorno pogledate fotografijo, opazite, da ima precej debel rep. V repu si namreč spravi za-logo za hude čase. Še sreča, da ga ni nihče ogrožal, saj gekoni ob nevarnosti odvrže-jo svoj rep, ta ob tem močno trza in tako prevara sovražnika, brezrepi gekonček pa zbeži na varno. Odraslim rep ne zraste več. Z jezičkom si gekoni včasih pobrska-jo po nosu in si očistijo oči.

albin* – človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta

Bradata agama (Pogona vitticeps) živi v pušča-vah in polpuščavah Avstralije. Ime je dobila po tem, ker v nevarnosti napihne brado in upa, da bo prestrašila napadalca. Tale agamica je še mla-diček, dolga dobrih 10 cm, sicer pa zraste do pol metra. »Bodice« ob straneh so pravzaprav mehke in ne bodejo. Ne vem, ali ji je bilo všeč božanje, kakšne-ga posebnega strahu naša obiskovalka ni kazala. Verjetno pa je že navajena na previdne otroške prstke.

Zelene legvanke (Iguana iguana) Du-ške, stare štiri leta, se otroci niso bali. Nika jim je povedala, da je zelo pri-jazna in ima rada otroke. Tudi na šoli imajo zelenega legvana, a se ne pusti božati: tako kot ljudje se tudi živali razlikujejo med sabo, ne samo po vi-dezu, ampak tudi po značaju.

Najbolje pa se je legvanka počutila kar na Niki, ki je priznala, da se ji včasih (nehote) zaplete s kremplji v lase in jo boleče pocuka.

1616

sive celicezdravje

Veda o možganih – nevrologija*Medicinska znanost, kakršno poznamo danes, se je začela razvijati pred 300 leti, ko je razcvet znanosti zdravnikom omogočil spoznavanje, kako deluje telo. A vendar se je v zadnjih dvajsetih letih o mož ganih odkrilo več kot prej v celotni zgodovini. Procesi, s katerimi možgani obdelujejo informacije, so zelo zapleteni. Številna znanstvena področja skušajo spoznati in obdelati in-formacije na način, kot to počnejo možgani: filozofija, psihologija, je-zikoslovje, računalniške vede ...

MožganiMožganiPravimo, da so možgani osrednji organ živčevja. Živci delujejo kot drobne telefonske žice, ki pošiljajo sporočila po vsem telesu. Skrbijo za to, da naše telo deluje, da lahko mislimo, čutimo, se zavedamo in si zapomnimo. Z njihovo pomočjo se premikamo, govorimo, gledamo, vohamo. In še mnogo drugega. Zelo koristni so. Možgani trdo delajo celotno življenje. Aktivni so tudi takrat, ko spimo.

Nevron

* Nevrologija je veda o živčnem sistemu, živčnih boleznih in o njihovem zdravljenju.

Možgani potrebujejo pravo hranoRazlične snovi, ki jih vnesemo v telo, vplivajo tudi na delovanje možganov: na spomin, uče-nje, koncentracijo, budnost, odločanje. Mož-gani so odvisni od krvi, ki jih oskrbuje s hranili in kisikom. Možgani so v primerjavi z drugimi organi pravi energetski potrošniki. Čeprav se-stavljajo le 2 odstotka telesne mase, porabijo kar 20 odstotkov goriva, ki se izloči iz hrane in pijače.

171717

Možgani so mehki in nežni, zato je dobro, da jih varuje zelo trda kost – lobanja. Videti so nagrbanceni, podobno kot orehova lupina.

Kar je dobro za telo, je dobro tudi za možgane V možganih imajo hranila podobno vlogo kot v telesu. Iz ogljikovih hi-dratov se sprosti glukoza, ki jim da energijo. Beljakovine gradijo in ohra-njajo živčevje. Maščobe (pravzaprav posebne maščobne kisline, ki jim re-čemo nenasičene) skrbijo za hitrejši prenos informacij. Da ti procesi lahko potekajo, so potrebni vitamini in mi-nerali. Tekočina skrbi za dostavo hra-nil. Kisik, ki ga vdihavamo, prinese boljše počutje in zbranost. Da se kisik lahko uporabi, je nujno potreben mi-neral železo.

Hrana, ki prija našim možganom

VRSTA HRANE KAJ VSEBUJE ZA KAJ

Polnozrnata hrana, jabolka, grozdje glukozo za energijo

Rdeče meso, bučna semena, soja, sezam, pinjole, oves, špinača, fižol, leča

minerale – železo

za prenos kisika –dobro za splošno delovanje

Ribe (tuna, postrv), meso, mlečni izdelki, soja, oreščki, brokoli, grah, špinača

beljakovineza gradivo,pomembne za budnost, koncentracijo in spomin

Ribe, orehi, arašidovo olje, avokado

nenasičene ma-ščobne kisline

gradivo za ovojnice možganskih celic, ki so zelo pomembne pri prenosu sporočil

Sezam, bučna semena, jajca, mleko, sir, ribe, korenje minerale – cink

pomoč pri mnogih kemičnih reakcijah – pomemben za budnost in koncentracijo

Mleko in mlečni izdelki, makova semena, oreščki, polnozrnata žita, pšenični kalčki, fige, sezam, soja, stročnice

minerale – kalcij

pomoč pri prenašanju sporočil po telesu

Paprika, jagode, mango, ananas, kosmulje, banane

vitamine (C, B1)minerale (kalij, natrij)

boljše počutje, zbra-nost, spomin

FOTO

GRA

FIJE

: SH

UTT

ERST

OCK

Vesna Šučur

181818

Gorske narcise ali ključavnice

sive celicezavarovane rastline

Nekateri jim rečejo tudi bedenice, latinsko pa se imenujejo Narcissus poeticus radiiflorus. V Sloveniji rastejo v Karavankah na gorskih travnikih nad Jesenicami (najbolj znane so z Golice) pa tudi ob Muri in celo na Krasu jih najdemo, na vrhu Slavnika in ob slovenski obali.

1919

Min

i

Cvetni listi gorskih narcis so

A – rumenkasti.B – beli. C – rožnati.

Te rastline imajo

A – čebulice. B – korenine. C – korenike.

Gorske narcise

A – so naprodaj na tržnici.B – so naprodaj samo v cvetličarnah.C – je prepovedano trgati in izkopavati.

Da gorske narcise izginjajo,

A – je krivo podnebje.B – je odgovoren človek.C – so krive živali.

1.

2.

3.

4.

Gorske narcise

ZnačilnostiSpadajo v družino narcisovk. Zanje je značilno, da imajo v zemlji čebu-lico in zrastejo približno 50 cm visoko. Imajo travi podobne liste, cvet-ni listi pa so razširjeni v šest prostih, koničastih, belih krpic. Na sredini cveta je majhen rumen privenček z valovitim rdečkastim robom.

Kdaj cvetijo?Običajno cvetijo v maju, včasih pa že aprila ali šele junija.

Zakaj izginjajo?Gorske narcise izginjajo zaradi človekovega poseganja v okolje. Število rastlin se zmanjšuje zaradi opuščanja košnje in posledično zaraščanja travnikov z gozdom, zaradi spreminjanja travnikov v pašnike in zaradi gnojenja z umetnimi gnojili.

OPOZORILO!

… zakaj se imenujejo ključavnice? Ker so cvetovi zaklenjeni, kot da imajo narcise ključavnico, da jih žuželke ne morejo oprašiti.

Od leta 2004 velja popolna prepoved izkopavanja in trganja

teh rastlin.

Dalibor Tomic

FOTO

GRA

FIJI:

TO

MAŽ

RO

ZMAN

Rešitve: 1B, 2A, 3C, 4B

26

USTOLOVEC

Prvi dinozavri

© M

ladi

nska

knj

iga

V

se m

ater

ialn

e av

tors

ke p

ravi

ce s

o la

st M

ladi

nske

knj

ige.

Evdimorfodon Eden prvih pterozavrov, evdimorfodon, je imel kratko glavo z majhnimi zobmi, najverjetneje se je hranil z æuæelkami.

Plateozaver je zrasel do 10 m v dolæino in je bil tako eden najveËjih in najpogostejπih dinozavrov v triasu.

IπigvalastiaTa sesalcu podobni plazilec je bil dolg 2 m in se je hranil z rastlinami, ki jih je æel z roæevinastim kljunom.

KaËji pastirji iz obdobja triasa so bili podobni

danaπnjim, le da je razpon njihovih kril meril 20 cm. Bili so okusni zalogaji za majhne, hitre

in okretne dinozavre.

Eoraptor Ta plenilski dinozaver je bil dolg 1 meter. Ime pomeni fltat ob zori«.

Kelofiz Ta dolgovrati plenilski dinozaver je æivel v velikih Ëredah. Njegove okamnine so naπli v velikih skupinskih grobovih.

27

USTOLOVEC

Prvi dinozavri

© M

ladi

nska

knj

iga

V

se m

ater

ialn

e av

tors

ke p

ravi

ce s

o la

st M

ladi

nske

knj

ige.

Evdimorfodon Eden prvih pterozavrov, evdimorfodon, je imel kratko glavo z majhnimi zobmi, najverjetneje se je hranil z æuæelkami.

Plateozaver je zrasel do 10 m v dolæino in je bil tako eden najveËjih in najpogostejπih dinozavrov v triasu.

IπigvalastiaTa sesalcu podobni plazilec je bil dolg 2 m in se je hranil z rastlinami, ki jih je æel z roæevinastim kljunom.

KaËji pastirji iz obdobja triasa so bili podobni

danaπnjim, le da je razpon njihovih kril meril 20 cm. Bili so okusni zalogaji za majhne, hitre

in okretne dinozavre.

Eoraptor Ta plenilski dinozaver je bil dolg 1 meter. Ime pomeni fltat ob zori«.

Kelofiz Ta dolgovrati plenilski dinozaver je æivel v velikih Ëredah. Njegove okamnine so naπli v velikih skupinskih grobovih.

3240

plazilci

OSEB NA IZ KA ZNI CA

Ime: slepec (Anguis fragilis)

Razred: plazilci, Reptilia

Red: luskarji, Squamata

Podred: kuščarji, Sauria

Družina: slepci (Anguilis)

Dolžina: 52 cm

Značilnosti: Noge so zakrnele,

brez vidnih ostankov.

V Evropi živi ena vrsta.

Je živoroden. V juliju

ali avgustu povrže od 5

do 25 mladičev.

Življenjska doba: v naravi do 10 let,

v ujetništvu tudi do 50.

Si že slišal star pregovor, da kogar je ugriznila kača, se boji še zvite vrvi? Na kačo res na hitro spominja vse, kar je dolgo, okroglo in zvito. Tak je tudi slepec (Anguis fragilis). Na prvi pogled je tak kot kača in lahko bi trdili, da ga slabi poznavalci živali tja tudi uvrščajo. V resnici pa je slepec kuščar. Na svetu je kar sedemdeset vrst slepcev, pri nas pa je to edini predstavnik breznogih kuščarjev.

ee cpSl

3341

Kuščar Si kdaj razmišljal, katere lastnosti dokazujejo, da je slepec kuščar? Vsekakor so za kuščarje značilne noge, a te so pri tem plazilcu za-krnele in ostanki lepo skriti pod kožo. Gibljive veke in sposobnost, da mu v nevarnosti odpade del repa, pa so značilnosti, ki jih ima-jo le kuščarji.

Le zakaj bi žival odvrgla del repa? To stori samo, kadar je v ne-varnosti. Odtrgani del repa z zvijanjem pritegne pozornost ple-nilca, med tem pa se slepec zavleče v skrivališče.

Življenjski prostor slepcev so vlažni gozdovi, travniki, polja in vrtovi. Skriva se pod kamenjem, v kompostu, pod listjem in žaganjem. Zgodaj zjutraj in zvečer lovi deževnike in gole polže in tako skrbi za ravnovesje v vrtovih. Prehranjuje se tudi z ličinkami žuželk.

Pomisli, zakaj lahko v ujetništvu slepci živijo tudi 40 let dlje kot v naravi. To je zaradi številnih plenilcev, ki se prehranjujejo s slepci. Zelo pogosto je plen li-sic, volkov, večjih ptic in kač. Nedorasle živali pleni-jo tudi krastače, hrošči in mravlje. Lepo število jih konča tudi pod kolesi avtomobilov.

Ozaveščeni ljudje ga ne preganjajo ali celo po-bijajo. Človeku je povsem nenevaren, na vrtu pa skrbi, da se predvsem polži ne namnožijo pre-več.

FOTO

GRA

FIJE

: BO

RIS

KOZI

NC,

SH

UTT

ERST

OCK

… da kadar slepec odvrže rep, mu v nekaj tednih zraste nov, ki pa je krajši od prvotnega.

Boris Kozinc