MAKEDONSKI TEATARSKI FESTIVAL “VOJDAN … · MARJAN RISTESKI, gradona~alnik na Prilep - Makedonskata kulturna prestolnina, gradot pod Markovite kuli, gradot na kulturata za 2007,

42 MAKEDONSKI TEATARSKI FESTIVAL “VOJDAN ̂ ERNODRINSKI” - PRILEP

B I L T E N B r . 1B I L T E N B r . 1B I L T E N B r . 1B I L T E N B r . 1B I L T E N B r . 1

4242424242MAKEDONSKI TEAMAKEDONSKI TEAMAKEDONSKI TEAMAKEDONSKI TEAMAKEDONSKI TEATARSKI FESTIVTARSKI FESTIVTARSKI FESTIVTARSKI FESTIVTARSKI FESTIVALALALALAL

“VOJDAN ÊRNODRINSKI”“VOJDAN ÊRNODRINSKI”“VOJDAN ÊRNODRINSKI”“VOJDAN ÊRNODRINSKI”“VOJDAN ÊRNODRINSKI”

P R I L E PP R I L E PP R I L E PP R I L E PP R I L E P

0 2 . 0 6 . 2 0 0 70 2 . 0 6 . 2 0 0 70 2 . 0 6 . 2 0 0 70 2 . 0 6 . 2 0 0 70 2 . 0 6 . 2 0 0 7


2

N A M E S T O V O V E D N I K P O E T S K AI N S P I R A C I J A N A U M E T N I ^ K I O T

D I R E K T O R P E T A R T E M E L K O V S K I Z AO V O J F E S T I V A L , Z A O V A A P U B L I K A

I Z A I D N I N A T A

NA BRAN PRERODEN VO LEBED

NEKA DOJDAT SITE BO@ICI I MUZI

OD FILIPI,

OD STOBI,

OD HERAKLEA,

OD LIHNIDOS . . .

DA GO KRILAT NA[IOT TEATAR

VO KO@UREC OD ZLATNI STRUNI

OTI ZBOROT E

NAJGOLEMATA DUHOVNA GRADBA

VO NE@NIOT UM!

Petar TemelkovskiUmetni~ki direktor na Festivalot


3

S V E ^ E N O O T V O R AW E

Sino}a, vo prepolnata sala od hramot na kulturata, prv na qubitelite na

teatarskata umetnost im se obrati Umetni~kiot direktor na Festivalot Petar

Temelkovski. Toj im posaka dobredojde na site gosti na Festivalot: na zamenikot

minister za kultura Slobodan Despotovski, na pretsedatelot na sovetot na grad

Skopje Blagoja ôrevski, na gradona~alnikot na Prilep, Marjan Risteski, na

Mitropolitot Prespansko - pelagonsiki i administrator novozelandski Gospodin

Petar, na episkopot Heraklejski Gospodin Kliment.

- Posebno se raduvam, {to Prilep go dobi epitetot - grad na kulturata. Zna~i, so

dobra noga stapnav.

Godina{nava nagrada za ̀ ivotno delo,

Sobranieto mu ja dodeli na akterot

Dim~e Me{koski, koj pogolemiot del

od svojata du{a mu ja ostavi na

teatarot, re~e Temelkovski.

MARJAN RISTESKI,

gradona~alnik na Prilep

- Makedonskata kulturna prestolnina, gradot pod Markovite kuli, gradot na

kulturata za 2007, po 42. pat e doma}in na najzna~ajnata tetarska manifestacija,

koja go nosi imeto na osnovopolo`nikot na makedonskata tetarska dramaturgija

“Vojdan ̂ ernodrinski”. Prilep ima dolga teatraska tradicija, a so toa i sre}a i

zadovolstvo od ovaa umetnost. Anegdotata povrzana so tetarot , prilep~ani so

zadovolstvo ja raskaùvaat. Vo dale~nata 1947, visoki prestavnici na toga{nata

vlast, do{le so namera da mu stavat klu~ na teatarot. Prilep~ani gi zapra{ale:

Zo{to? Odgovorot bil: Nemame pari. Ako nema pari dràvata , nie }e najdeme -

odgovorile gra|anite. Site dale po edna niza tutun i si go zadràle teatarot.

Festivalot ostanuva zna~aen mig vo na{ata kulturna samostojnost, sekoja

godina sublimiraj}i gi dostigawata vo teatarskiot ̀ ivot. Od godina vo godina se

zbogatuva i ima nagorna linija. Ovde{nite nagradi se najdobar barometar za

vrednosta na makedonskiot teatar.

Na [ticite {to ìvot zna~at, nastapuvale legendite na makedonskoto

akterstvo: Petre Prli~ko, Ilija Xuvalekoski, Risto [i{kov, Dimitar Ge{oski,

Nada Ge{oska, Ilija Mil~in, Darko Dameski i mnogu drugi. Raduva faktot {to

mladi kadri go osveùvaat tetarskiot repertoar. Na teatarskite sceni doa|a nov


4

bran {koluvani i

talentirani akteri,

reìseri, koi na na{iot

teatar mu ovozmoùvaat

neophodna sveìna, nova

energija i senzibilitet.

Makedonskoto teatarsko

tvore{tvo e ànrovsko

bogato so odli~ni akteri i

zatoa treba da bide

prestavuvano {to po~esto

nadvor od granicite, bidej}i

imame {to da pokaème.

Godine{niov festival }e

bide vo znakot na doma{niot teatar, bez u~estvo na stranski teatri. Zatoa e vreme

da razmisluvame, toj da gi nadmine nacionalnite ramki i da ja forsirame idejata,

Prilep da stane centar na teatarskite igri na Balkanot. Narednite sedum dena

}e ja slavime boìcata Talija. Neizmerna e sre}ata na eden gradona~alnik da im

posaka dobredojde, na site {to ìveat od i za umetnosta.

Dobredojdovte vo gradot na tetarot, na qubovta i na umetnosta. Cela godina

Prilep ̀ ivee so kulturata. Sekojdnevno se slu~uvaat nastani koi privlekuvaat

golem interes. Prodolète da gi posetuvate za da ja opravdame doverbata dadena

od Ministerstvoto za kultura. Na akterite im posakuvam uspe{en nastap i vo

denovite na Festivalot prijatno da se ~ustvuvaat vo na{iot grad. Scenata mu ja

prepu{tam na negovoto Viso~estvo -

akterot”.

DIMÊ ME[KOSKI, dobitnik na

Nagradata za ̀ ivotno delo

- Im blagodaram na ~lenovite na Sobranieto

na Festivalot {to mi ja dodelija ovaa

nagrada. Motiv za mojata inspiracija, za

kreativnosta i dostignuvawata , se moeto

semejstvo, ovaa draga publika i mojot

Dramski teatar ,vo koj rabotam ~etirieset

godini. Posebno ja potenciram ,prilepskata

publika, koja blagodarej}i im na Festivalot

i na svojata tradicija, znae {to e dobra

pretstava, {to e dobar akter i znae da

nagraduva.


5

Zamenik ministerot

za kultura Slobodan

Despotovski, Festivalot

go proglasi za otvoren so

zborovite: - Teatrot na

“Vojdan êrnodrinski” se

vika{e "Skrb i uteha". Jas

znam deka vo narednive

denovi Ve o~ekuva:

doìvuvawe, zadovolstvo,

uteha i nikako skrb.

Ministerstvoto za

kultura }e se pogriì od

idnata godina da go zgolemi

buxetot na Festivalot i toj da stane zna~aen kulturen nastan vo regionot.

Festivalot e otvoren . . .

G l e d a v m e . . .

Makedonski naroden teatar Skopje

,,Revizor,, - Nikolaj Vasiqevi} Gogoq

Reìja: Vladimir Mil~in

Scenograf: Krste Xidrov

Kostimi: Marija Pupu~evska

Muzika: Miodrag Ne~ak

Igraat:

Vlado Jovanovski, Sa{ka Dimitrovska, Kamka Tocinovski, Oliver Mitkovski,

Danica Georgievska, Jordan Simonov, Emil Ruben, Vladimir Endrovski, Traj~e

Georgiev, Magdalena Rizova- êrnih, Zoran Qutkov, Petar Arsovski, Kiril

Korunoski, Vasil [i{kov, Katina Ivanova, Iskra Veterova, Kiril Pop Hristov,

Aleksandar [ehtanski.


6

Odblisku za pretstavata.. .

VLADIMIR MILÎN, reìser:

Za sre}a na teatarot i na literaturata,

a za nesre}a na ìvotot, se pokaùva

deka Gogoq e eden od ve~no aktuelnite

avtori, a Revizor - eden od ve~no

aktuelnite tekstovi, na koj moè da mu

prio|ate od razni aspekti, vo zavisnost

od toa kako go ~ustvuvate vremeto, vo

koe ìveete. Gogoq kako avtor u{te

dolgo }e bide te{ko da se odmine vo

tetarot. I so “Revizor” i so “Mrtvi

du{i”. Sepak ima u{te eden mnogu

zna~en aspekt , a toa deka koga go rabotite Revizor , mora da napravite ansambl.

Toa e golem zafat za sekoj teatar. Ovaa pretstava ja sakam mnogu i gord sum na

nea. Na akterite no i mene kako na reìser, ni treba{e edna vakva pretstava. Vo

Prilep ja vide golem auditorium i ako igrate na denot na otvoraweto, toa sozdava

premierska atmosfera koja prestavuva dopolnitelna odgovornost za akterite.

Mislam deka pretstavata si ja najde adresata - prilepskata publika , koja mnogu

intenzivno znae da gi sledi pretstavite.

Akterite za pretstavata:

ZORAN QUTKOV, akter:

Znaej}i deka prilepskata publika e stroga vo svoite kriteriumi za teatar,

apsolutno sme zadovolni so ona {to go prikaàvme na festivalot. Vo Skopje moèbi

publikata dosega ni prifa}a{e polesno. Ovde mislam deka ima{e nekoja

predrasuda vo odnos na tekstot na aktuelnite slu~uvawa. Publikata ne reagira{e

vo tekot na pretstavata, no nakraj, so aplauzot ja nagradia ekipata i jas sum

zadovolen od toa. Za nagrada ne razmisluvam. Mi be{e zadovolstvo {to prv pat

doa|am na festivalot so golema uloga, i so pretstava koja mnogu sakam da ja igram.

VLADO JOVANOSKI, akter:

Ve~era{nava pretstava pomina vo eden mnogu ubav ritam, vo odnos na

vremetraeweto ima{e edno gledlivo tempo. Ne mi e prv pat vo Prilep da gostuvam

, no ve~erva sepak po~ustvuvav odredena stegnatost na prilepskata publika. Mnogu

ne se razlikuvame od onie vremiwa na feudalna Rusija za koi pi{uva Gogoq, pa

zatoa moèbi i prisustvoto na odredeni mo}nici pridonese za odredena stegnatost

na publikata.


7

SA[KA DIMITROVSKA, akterka:

Nemavme o~ekuvan fit bek od publikata. Vo Skopje sme naviknati pove}e da

komunicirame so publikata. Ne mislam deka toe e poradi traeweto na pretstavata.

Jas uìvav vo sekoj mig od pretstavata i se nadevam deka publikata za drugite

pretstavi }e se opu{ti i pove}e }e uìva. .

Publikata za pretstavata :

- “Revizor”, od Nikolaj Vasiqevi~ Gogoq vo reìja na Vladimir Mil~in, be{e

prvata pretstava, koja sino}a ja vide publikata i so koja zapo~na oficijalniot

del na Festivalot.

- I pokraj toa {to be{e podolga otkolku {to sme naviknale da gledame, pretstavata

be{e odli~na. Mi se dopadna i kako reìserska postanovka i kako akterska izvedba.

Prilepskata publika nema mnogu mo`nosti da gi vidi na scenata aketrite od

Narodniot teatar i vakva mo`nost ne bi trebalo da se propu{ti.

- O~ekuvam i drugite pretsavi koi }e imame mo`nost da gi vidime do krajot na

Festivalot da bidat isto taka interesni i vredni za na{eto vnimanie.

- Ako se sudi po ve~era{nava pretstava, mislam deka godina{niov festival }e

bide eden od podobrite. Ve~era{nava pretstava vo celost mnogu mi se dopadna.

- Standardna pretstava, ne e ne{to posebno, no o~ekuvam vo drugite denovi da se

podigne nivoto na kvalitet na festivalot, i o~ekuvam dobri pretstavi.

- Voodu{evena sum, pretstavata be{e prekrasna, moèbi prviot del malku na

publikata i prozvu~i

monotono, no vo vtoriot del

vpe~atokot be{e izvonreden.

Dobri glumci, dobra ekipa i

doìvuvawe za prilep~ani.

O~ekuvam deka i pretstavite

od drugite tetarski ku}i }e

bidat vredni za gledawe.

Sepak so netrpenie ja

o~ekuvam poslednata

pretstava.


8

RABOTILNICA:LUTETE SE -

RE[ETASTO ]O[E

Na Branko Stavrev

Go pomnam denot

kako sega da #-

mlad,

poleten, re~e:

Vo Prilep Vi donesov

Strumi~ka smea

od scenata po sokacite

neka se lee . . .

Veruvajte }e Ve pleni,

}e Ve zeme

kako mene, kako Urdin

{to go zede.

Re~e, taka i be{e.

Vensonosec na Talija

stana.

Lauerat so gordost {to

pred Anton Panov

zakletva zede

duri i na [i{kov zavet

mu dade

deka neboto }e go spoi{

so papo~nata vrvka

so ona - Makedonija

{to se vika.

I ostana taka:

zdu{ni, sonceto, duhot

da ni go gree.

Lele . . . - ~udo se slu~i voPrilep. Bez talambasi, beztrubi i tuturki, bez lagiili ligu{ewa, bez partalavrasko{ i tupurdii zapo~naêtirieset i vtoriotfesatival “Vojdan êrno-drinski”.Lele . . . - {to be{e ova ~udonevideno vo Prilepof:festival bez rasko{enognomet.Bez dum korun dum . . .Dum . . .Tro{ete im go lebecot nanarodecot. Dum . . .Dum . . . pu{ti glasumetni~kiot direktorPetar Temelokoski dum, itoa na scenata. Tuka nekaeksplodira ubosta, silatana duhot, na tvore{tvoto,akterstvoto, silata nareìjata i igrata . . .I kvrc, za zabica gi zafatiparaderite. Kiselini giiskinaa pozerite. Ne vidoaseir seirxiite. Si ostanavo mir publikata da si gi

sledi pretstavite i da sevoshituva na majstorskiteigri na majstorite.

*Organizatorite na teatar-skiot festival na “Vojdanêrnodrinski” godinavamoàt da zdivnat. Se slu~ifestival za narodni pesnii instrumenti “PeceAtanasoski” od Dolnenigodinava da ja skine lentatai sam za sebe i za drugite nagajda da si ja isviri himnata“êtirieset i edna iljadama~enici”, osudeni datr~aat po organizaciipretprijatija, firmi,firmi~ki, ministri iministerstva za daobezbedat sredstva zapokrivawe na tro{ocite.Kako za niv taka i za sitevaì da se obratat naI m e j l o t :Ma~enici,to~ka,kom,tire,partalkovci. Majmun~etoostana izgubeno voprevodot.

- Kritikata za Festivalot moè da po~ne


9

KOPRIVARNIKI TOA E ZDRAVO

FESTIVALSKI (N) AFORIZMI

[PIC - BLIC

- Nikoj ne im e kriv na pratenicite vo Sobranieto naR.Makedonija: si izbraa reìser za Pretsedatel i pak siostaa prosti. Me|u sebe se narekuvaat akteri, a ne se nipo~etnici.

* * *

- Dveiljadi i petstotini godini go umiraat teatarot, muse zakanuvaat so filmovi, televizii, evrovizii iinterneti, a toj si ̀ ivee kako bubreg vo loj zo{to zboruvaza narodot, so narodot, a narodot zboruva so nego -teatarot.

* * *

Koga vidoja glumcite kolu zemaat politi~arite na prvi,zedoja i propejaa.

* * *

- Na boìcata Talija i se sma~i od na{ite tragedii, taa inatamu re{i da si ostane boìca na komedijata.

* * *

- Ti ubi go akterot velej}i mu deka ne # akter. Toj e i siostanuva akter.

Misla na Biltenot

I stariot akter bi i gi pokaàl zabite na kritikata - noete vilicite ne mu se pri raka . . .

Denovive do “Biltenot” stigna vest deka Vladata e vo

opklada so nevernicite vo istraùva~kite mo`nosti na

arheologot Packo Kuzman. Vladata tvrdi deka opozicijata

ne znae kolku teatri ima vo Makedonija, kolku se ìvi, a

kolku anti~ki. Vo nejzino ime “Biltenot” so kru{evsko

pivo }e gi ~esti site oponenti koi }e se javat so odgovor,

dali e to~no deka vo Makedonija ̀ iveat 11 ̀ ivi teatri, 7

anti~ki i kolku od niv se ve}e staveni na pokaz na

javnosta. U~esnicite svoite to~ni odgovori imaat pravo

da gi ispra}aat do 30 fevruari idnata godina.

Na Blaè Aleksoski

Te snema,

ne oti se mu{na,mina pokraj {ticite

{to ìvot zna~at; i pakte ima . . .

Gledam:i ovaa prolet pomno, so

grià i ukost, go see{pismoto po duhovnata

niva . . .R’kulci pu{ta{ so

tvoite retki knigi,pi{uva{ za Prilep,

za ovoj narod poln somudrost, {ega,

i naviki:da go namagar~i zloto

i zlite{to poftile imeto i

minatoto da mu go zemat.]e re~e{ so tvoj jazik:

{to um strui niznivnite prazni glavi.

[to tabiet e toa da gomo~a{.

Sli~no na junacite tvoi,sli~no na Skube,

Koloban, [lake, iliSvetikaravan~e Naum~e

sli~no na Trtka, sli~nona Dr~ka, Su~ka i Ku~ka.

ûdacite na Prilep setoa,

~udacite tvoi i na{i!


10

INTERVJU - PETAR TEMELKOVSKI, pretsedatel naSobranieto na MTF i umetni~ki direktor

TVORE^KI OGNOMET NATEATARSKITE SCENI

BILTEN: Devet pretstavi vo konkurencija, edna nagrada zaìvotno delo, edno ìri za Oficijalnata programa, tritematski tribini… Gospodine Temelkovski, Vie ste odgovorenza godina{niov lik na festivalot. [to nosi 42. MTF " Vojdanêrnodrinski"?P. TEMELKOVSKI: Festivalot godinava donese {irokspektar sodrìni. Napraviv koncept da ima klasi~ni isovremeni dela, zedov reìseri od re~isi site generacii,po~nuvaj}i od Vladimir Mil~in koj ne e od najstaratageneracija, no e od povozrasnite reìseri, pa preku VladoCvetanovski, Sa{o Milenkovski koi ve}e "odat" kon srednatageneracija…potoa, nekolku pretstavi ima, bukvalno {to sediplomski raboti na reìserite…Tvore{tvoto e plod. Kako umetni~ki direktor moèv da goizberam najdobroto od ponudenoto. Zatoa ne moàm Festivalotda go napravam nitu podobar nitu polo{. Moàm samo da sakamda bide dobar Festival. Se nadevam deka od izborot {to go napraviv, publikata }e bidezadovolna. Osobeno za{to gi "sudriv" iskustvoto i zrelosta so poletot, talentot i mladosta.B: Festivalot godinava }e otvori tri temi za razgovor. Novo e {to ima samo edno ìri zaoficijalnata festivalska programa. Ova za da se izbegne paralelizam ili…P.T: Festivalot vo Prilep stana tradicija, pred se bi rekol poradi prilep~ani koi go sakaatmnogu. Vovedov novina: Festivalot }e bide Makedonski teatarski festival kako {to mu ei naslovot. Toj se pretvori tu vo me|unaroden, tu internacionalen, pa vo poslednite godinise sozdadoa dva festivali. Pokraj za oficijalnata programa, ima{e i ìri za pridru`nitemanifestacii. I se dodeluvaa posebni nagradi. No, MTF e festival eden, nacionalen, nagra|anite na Makedonija od ~ii pari se finansira preku Ministerstvoto za kultura i prekulokalnata samouprava na Prilep, od sponzorite. Za tie sredstva }e im dademe priznanie nana{ite tvorci. Vo Makedonija ima me|unarodni festivali: MOT, " Risto [i{kov" voStrumica, Denovi na komedijata vo Kumanovo, Studentskiot festival "Skomrahi".Vovedov tri temi za diskusija. Na prvata, na koja }e se govori za proektiraweto iprogramiraweto na teatarski proekti, moderator }e bide reìserot i diretor na MNTSa{o Milenkovski, dramskiot pisatel Venko Andonovski }e ja vodi temata: Doma{endramski tekst, kriza na institucijata ili na avtorot. Gi pokanivme studentite podramaturgija i dramskite avtori da razmenat mislewa, no i da dojdat do soznanie zo{todramskiot tekst e vo kriza vo Makedonija. Ovaa godina malku imame doma{ni avtori.

"Makedonski rulet" e filmsko scenario,preto~eno vo dramski tekst, a avtenti~endoma{en dramski tekst e samo " Lavirintitena se}avaweto" od Avni Halimi na albanskiotteatar. Site drugi pretstavi se na stranskitekst. Zatoa, temata za doma{niot dramskitekst smetam deka }e bide plodotvorna. Trebada se pottiknat mladite dramski pisateli.Dali so konkursi ili so nekoja drugastimulacija, mora da se razmisli.Makedonskiot teatar e obdaren so dramskipisateli: od Evripid pa se do dene{ni dni.Tretata tema }e bide za noviot makedonskiteatar koja }e ja vodi reìserot ZlatkoSlavenski.

B: Dali zadadenite temi }e ponudatre{enija za aktuelnite i akutniproblemi vo makedonskiot teatar?P.T: Festivalot e svileno bube. Toj ne ekoùrec. Toa treba da bideop{testvoto, gradot. Tie treba da goizvadat bubeto nadvor. Da bide ubavo.Festivalot samo }e gi otvori temite,}e gi oblagorodi, }e gi predloì i }e gizbogatuva. Op{testvoto, se nadevam, }egi poddrì na{ite soznanija i zaedno }ego nosime bubeto do celta.


11

B: Imame li, ili doprva }e se sozdava nov makedonski teatar?P.T: Mislam deka ve}e imame, samo ne e sistematiziran i ne e obznanet. A po~etocite ve}ese pravat. Zlatko Slavenski pravi vo MNT edna ultrasovremena i spektakularna pretstava- "Solaris"koja }e bide na Ohridsko leto. Smetam deka Slavenski so taa pretstava }e goodbeleì po~etokot na noviot makedonski teatar. Gi znam konceptot na pretstavata iinspiracijata. I zatoa go pokaniv da ja vodi taa tema.B: Nema pretstavi po pokana od stranstvo. Ne zna~i li toa deka se zatvora Festivalot, bezmo`nost barem da napravi paraleli vo tatarskata umetnost kaj nas i okolu nas ?!P.T: Ne, daleku od toa. Imam edna ideja za koja be{e docna da ja sprovedam godinava. Zanea konsultirav mnogu kolegi. Sakam so site sosedni i so zemjite od balkanskoto opkruùvaweda napravam dogovori. Konkretno so direktorite na nivnite festivali. Imam namera sekojagodina, na{ata pobedni~ka pretstava da go otvori nivniot festival, a nivnata pobedni~kapretstava da go otvori na{iot MTF. Zna~i, nie vo sedum godini }e pojdeme vo sedum mesta,a vo tie godini od pove}e zemji }e ni dojdat na gosti. ]e gi pro{irime prijatelstvoto isoznanijata, }e gi spodelime problemite. Dogodina }e go napravam ovoj koncept. TakaFestivalot em }e si ja zadrì svojata nacionalna fizionomija, em nema da go zatvorime.Godinava imame pokaneto nekolku teatrolozi od Bugarija i od Crna Gora. Tie }e go sledatFestivalot i }e razmenat mislewa i idei so na{ite teatrolozi. Sekoja godina }e imamegosti - od razli~ni zemji.B: Dadovte do znaewe deka nema da se donesat pretstavi koi ne moè da se igraat naprilepskite sceni. Dali stanuva zbor za ograni~uvawa ili doprva }e se sozdavaat ovdealternativni sceni?P.T: Festivalot se odrùva voPrilep. Toa ne e ograni~uvawe,tuku e logika na ne{tata.Prilep ima dve sceni, tretata ekamerna, tuka e i letnata scena.Ima manastiri, prostori kade moèda se odigra pretstava. Zna~i,pretstava {to tehni~ki ne moè dase odigra na scenite vo Prilep, nee logi~no da doa|a na ovoj festival.Neka bide na drugi festivali.Osven toa, Domot na kulturata imarasko{na scena, kade moè da seigra. Mislam deka dosega, so maliisklu~oci, pretstavi {to se igralenadvor odavde, moèle da seodigraat vo Prilep. Vo pra{awebile kaprici. Ne go zemam za zlo toa. Moèbi nekoj sakal da si napravi pove}e propaganda.Glupavo e spored mene, edna prekrasna publika koja so godini qubomorno go ~uva Festivalotkako vqubenik vo teatarskata umetnost da ja ostavime vo edna skriena taga. A ìrito daodi vo Skopje. Toga{, zo{to pravime festival? Ako e taka, moè da go zememe ìriot, dase pro{eta so mene niz Makedonija, i nekade da dodelime nagradi. Festivalot e za da mu seoddolìme na gradot. Seta semantika da ja preneseme vo Prilep. Inaku, publikata sme jadiskriminirale.B: Vie ste pretsedatel na Sobranieto na festivalot i umetni~ki direktor. Toa e odekonomski pri~ini ili…P.T: Funkciite se soedineti vo edna. Toa be{e ideja na prethodniot pretsedatel KirilRistoski. Nie ja prifativme i ja smetame za dobra. Ne tolku od ekonomski, kolku od prakti~nipri~ini. Eden ~ovek moè. Samo treba pove}e da poraboti.B: [to }e im kaète na publikata i na umetnicite?P.T: Koga }e vlezat vo teatarot, da si gi isklu~at mobilnite telefoni i da uìvaat. Dase raduvaat. ]e priredime tvore~ki ognomet na scenite. Toj treba da se vidi.


12

Do ocenuva~kata komisija na 42 MTF “Vojdan êrnodrinski”, pristignaaizvestuvawa od pretsedatelot na parlamentot Qubi{a Georgievski, umetni~kiotdirektor na Festivalot Petar Temelkovski i pretsedatelot na izvr{niot odborna Festivalot Sinko Velinov, so koi se informira ìrito deka baraat da bidatizzemeni od ocenuvaweto na pretstavata “Makedonski rulet” i dodeluvaweto nanagradite, kako u~esnici vo samata pretstava.

Promocija na

“DOLNA ZEMJA”

Utre napladne }e bide

posetena kamenata ku}a na Crna

Reka vo ~est na tvore{tvoto na

Blagoja Risteski Platnar. Imeno,

po ovoj povod, izdava~kata ku}a

“Vrv” pri mese~niot magazinot

“Denica” go izdade nezavr{eniot

roman na Platnar - Dolna zemja. Za

tekstot }e govori profesor doktor

Ferid Muhi}.

Trgnuvaweto }e bide vo nedela

vo 11:00 ~asot od pred Domot na

kulturata “Marko Cepenkov”.

BIFE

Domot na kulturata sobra sili, abogami i hrabrost i si zadade mnoguva`na zada~a. Da go renovira i da gorazubavi BIFE - to koe, }e sesoglasite igra edna od pozna~ajniteulogi vo festivalskoto sekojdnevie.More vitraì, sliki, {ank i sitepotreb{tini {to treba da gi ima ednorenomirano BIFE od rangot napridruèn del na edna nacionalnamanifestacija. Se si ima bifeto.

Od nas edno BRAVO. Dovolno e. Otidrugo ̀ iri osven oficijalnoto nema dago ocenuva. Petkite ]e si gi dobie odgostite. Nim pak, kako {to doa|aaatprvite odglasi, mislata polesno imte~e. NA ZDRAVJE..


13

Tribina: “Proektirawe, planirawe i menaxirawe na teatarskiot proekt”moderator: Sa{o Milenkovski, reìser i direktor na MNT

NEMA MENAXMENT BEZ ZAKONSKA PODDR[KA

- Festivalot e vistinskoto mesto da postigneme menaxrski konsenzus za nekolkusu{tinski pra{awa koi se vrzani so proektirawe, planirawe i menaxirawe nateatarskiot proekt. Ne bi sakal da ja pretvorime sredbata vo “prikaska” za nemawepari , tuku i so tie malku pari da vidime kako moè da se izmenaxira na nekoj precizenna~in koj }e odgovara za razvojot na tetarskata umetnost.So pojava na Riste Stefanovski vo teatarskoto menaxirawe ve}e se vospostavija nekavistandardi i nie pomladite direktori mnogu nau~ija od nego. Delot na menaxirawetovo vistinskata smisla na zborot e zasluga na Riste Stefanovski.Sa{o Milenkovski govore{e za primerot na MNT. Programata na MNT ja praveleokolu 60 lu|e po terkot na zapadno evropski proekti. Pojdovnata to~ka se kriteriumite.- Osnovata na teatarskata dejnost e proizvodstvo na kulturna vrednost {to ja vikame

teatarska pretstava.Kriteriumite gipodelivme nanekolku celini.Osnovata nadramskata pretstavae teatarskata pred-lo{ka i po ova pra-{awe imame konsen-zus. Bez nacionalnadramatrurgija nemateatar. Klu~ot nasekoja teatarskaku}a e da promoviradela koi poteknu-vaat od avtori odM a k e d o n i j a .Dramskiot avtortreba da se vrati nana{ite sceni. Lu|e-to pla}aat vleznicaza da im kaème koi

se {to sme i {to gi ~eka utre. Su{tin-ski i prv kriterium e nacionalna drama-turgijana nivo na dramska predlo{ka. Promoviraweto na teatarskata reìja e aspekt koj {toe su{tinski za makedonskiot teatar. Bez reìser i bez sovremena slika za svetot ni{tone biduva. Reìserot e garant za pretstavata i toa e vtoriot kriterium za vrednuvawena pretstavata. Akterskoto bitie e centarot na teatarskiot duh. Kastingot - podelbatae su{tinska. Teatarskoto delo sodrì u{te elementi. Teatrite malku rabotat na razvojna estestko vizuelnoto egzistirawe na teatarskoto delo. Izborot na scenografijata ikostimografijata e ~etvrtiot su{tinski element. Izborot na muzikata e isto takavaèn segment - istakna Sa{o Milenkovski na tribinata.Moderatorot se osvrna na nedostatocite na zakonite vo makedonski ramki a koi gifrustriraat menaxerite i ne moàt da funkcioniraat. Zakonot za javni nabavki enapraven globalno i administrativno i ne gi poznaval specifikite na nivnata dejnost.Zakonot, za nabavka so vrednost nad tri iljadi evra predviduva i tender.- Zakonot za javni nabavki e katastrofalen. Nie nikako kako menaxeri ne sakame da goeskivirame, nitu da vlezeme vo zonata na sivoto ili vo zonata na netransparentninabavki, no mora da se ima predvid deka teatarskata dejnost ima kompletno poinakvaspecifika i dinamika - re~e Milenkovski.


14

Spored nego i Zakonot za rabotni odnosi eko~nica. Teatarskite rabotnici treba i dase nagraduvaat.- Ako vo ednata raka imame kam{ik vo drugatatreba da imame i {eker~e. Ne moè samo dase kaznuvaat rabotnicite. Tuku zakonotmorada da dava mo`nost za nagrada - re~eMilenkovski.Tetarskiot esnaf treba da se izbori zapromena na zakonot za rabotni odnosi damoè da se nagradat vonrednite talenti.Ako eden akter prodava pretstavi ne e ferda ima 200 evra plata. Potrebna e eveluacijana dosega{niot Zakon za rabotni odnosi.

Kolektivniot dogovor ni{to su{tinski ne promenil. Najgolema kazna ili nagrada zaglumec e ako na pretstavata dojde edniot so skap xip, a drugiot so "fi}o" - re~eMilenkovski.Zakonot za kultura, zakonot za rabotni odnosi i kolektivniot dogovor treba daprisposobat na 21 vek i toa itno, efikasno i imperativno. Tie promeni se pokrenatiod teatarskiot esnaf.JORDAN VITANOV, vele{ki teatar:Za da moè da bidat primenlivi vakvite modeli na menaxirawe, neophodno e, sporedmene, pred se, da se definirame koj vo {to spa|a. Iako e malku nadvor od temata, noeden od problemite, ako ne i glaven, e {to ni izmislija nekakvi kratenki koi li~at najaponski imiwa, a nie samo po navika se narekuvame teatri. Jas toa ne moàm da goprifatam. Ni go odzedoa imeto TEATRI, pravej}i nekakvi hibridi, spojuvaj}i nekoizgradi so kreativni institucii. Namesto da gi standardizirame teatrite, kadrovski,tehni~ki, organizacioni, pa da se primenat ovie modeli, nie se obezli~uvame. Namestoda imame prepoznatlivi teatri, nie vlegovme vo svetot na nekoi centri za kultura.Mojata zalo`ba e ako moè da se redefinira onaa famozna segregacija {to se napravikade teatri so tradicija od 50-60 godini ostanaa bez svoeto ime. Da ni se vrati imeto:TEATAR. Da bideme pak posebni institucii. Treba da bideme partneri so dràvata, ane nejzini zalo`nici. Sega se formira svest deka ìveeme od nivnata milost, a ne odna{iot trud. Baram Sobranieto na festivalot da go pokrene ova pra{awe. Na teatriteprvo im treba redefinirawe pa potoa standardizirawe.IVAN MIHAJLOV, reìser od Bugarija:Me interesira po koj kriterium im se delat platite na artistite? Ovoj problem goimame i vo Bugarija i ne e re{en. Platata e ista, bez razlika dali e vo pra{awe glavnauloga ili ne. Pred sezona si gi zema{ parite. Porano vo Bugarija se primenuva{e edenna~in za site da ne zemaat ista plata. Ima{e garantiran minimum za sekoj akter. Toabea 17 pretstavi vo mesecot. Sekoja narednaodigrana pretstava be{e plus: glavnite ulogibea najvisoko bodirani.RISTO STEFANOVSKI, teatrolog:Su{tinski problem e pra{aweto nafinansiraweto i raspredelbata na parite voteatrite. Vo na{iot sistem teatarot epodredena rabota. Teatarot se tretira kakosocijalna institucija. Nie sme partner. Trebada ima strategija i da se znae {to sakaop{testvoto. Teatarot go ma~at dve raboti:inercijata vo sistemot i nie samite koi pretamekako ribi na suvo. Vo teatarot glumcite da nese kategoriziraat, tuku da se vrednuvaat ulogite.Mediokritetite go melat teatarot kakovodeni~ki kamewa.

TEATAROT PARTNER NADR@AVATA

Makedonskite teatri mora da senaviknat da pakuvaat proekti, da girealiziraat i nakraj da dadat ot~et.

Teatarot kolku i da e siroma{en sokreativnata energija na vrabote-nite, e partner na dràvata ivlogot na teatarot treba da seevaluira. Teatarot e partner nadràvata vo koj odnos teatarot soznaeweto, pametot, energijata ra|akvalitet be{e re~eno na tribinata.


15

Bilten na 42 MTF „VOJDANÊRNODRINSKI” - Prilep

Za izdava~ot: Petar Temelkoski

Ureduva - Redakcija: Slobodan Ro{koski,Elizabeta Mitreska, Karolina

Micevska, Svetlana Risteska, ZlatkaPurkovi}

Fotografii: Svetlana Risteska iKarolina Micevska.

Pe~ati: „TIREKS” - Prilep

]e gledate:

Sabota:Centar za kultura “Marko Cepenkov” - 19.30 ~asot

NT - Bitola“Makbett” - Eèn Jonesko

Reìja: Jon Karamitru

NT - “Vojdan êrnodrinski” - 22.00 ~asotNT - Veles

“Prokletstvoto na izgladnetata klasa” Sem [epardReìja : Nikola Ristov

Nedela :NT “Vojdan êrnodrinski” - 19.30 ~asot

NT - [tip“Tartif” Andrej Rozman

Reìja: Vlado Cvetanovski

Centar za kultura “Marko Cepenkov” - 22.00 ~asotNT - Bitola

“Sostojba na svesta” Irvin Vel{Reìja: Sofija Ristevska

Ponedelnik:Scena 105 - CK ”Marko Cepenkov” - 12.00 ~asot

Tematska tribina“Doma{en dramski tekst, kriza na instituciite ili na avtorot”

NT - “Vojdan êrnodrinski” - 19.30 ~asotNT - Kumanovo

“Obidi” od Martin KrimpReìja: Robert Simonovski

Centar za kultura “Marko Cepenkov” - 22.00 ~asotTurski teatar - Skopje

“Zad kulisi” Majkl FreinReìja: Dragana Milo{evski - Popova

NT - “Vojdan êrnodrinski” - 24.00 ~asotIspitna pretstava na studentite po akterska igra- 4 godinaKlasa na profesorite Vlado Cvetanovski i Mimi Tanevska

Makedonski teatarski festival

„VOJDAN ÊRNODRINSKI” -PRILEP

Dom na kulturata „Marko Cepenkov”

7500 Prilep

tel.: 048/401-630 ili 425-520

faks: 048/401-631

E-mail: [email protected]


16

LI^NA KARTA NA FESTIVALOT

42 MAKEDONSKI TEATARSKI FESTIVAL„VOJDAN ̂ ERNODRINSKI” – PRILEP

Pokroviteli:Ministerstvo za kultura na Republika Makedonija

Sobranie na Op{tina Prilep

Sobranie na MTF:Branko \or~ev - Dramski teatar,

Goran Ili} - NT Kumanovo,Dragan Maxirov - NT Strumica,

Jordan Vitanov - NT Veles,Kiril Ristoski - FDU,

Qubomir âdikovski - Teatar za deca i mladiNaxi [aban - Turski teatar Skopje

Osman Ahmeti - Albanski teatar SkopjeSa{o Ognenovski - NT Bitola

Senko Velinov - MNTToni âtleski - NT PrilepTraj~e Kacarov - NT [tip

Izvr{en odbor na MTF:Senko Velinov - pretsedatel

Branko \or~ev - ~lenGoran Ili} - ~len

Osman Ahmeti - ~lenSa{o Ognenovski - ~len

Umetni~ki direktor:Petar Temelkovski

@iri komisija:Blaè Minevski - dramski pisatel,

Branko Stavrev - reìser,Elhame Biqali - akter

Sekretar na MTF:Stojan Dam~eski

Tehni~ki sekretar:Qup~o Todorovski

Documents

MAKEDONSKI TEATARSKI FESTIVAL “VOJDAN … · MARJAN RISTESKI, gradona~alnik na Prilep - Makedonskata kulturna prestolnina, gradot pod Markovite kuli, gradot na kulturata za 2007,