Evropski svet - Consilium6 Konference na vrhu Prva konferenca na vrhu je bila organizirana februarja 1961 v Parizu, njen „[…] cilj pa je [bil] poiskati ustrezne načine za organizacijo

Kancler Konrad Adenauer pozdravlja

predsednika Charlesa de Gaulla na vrhu

v Bonnu, 18. julij 1961

Skupinska fotografija, Dublin, 10. in 11.

marec 1975

Skupinska fotografija, Solun, 19. in 20. j

unij 2003 Prvo zasedanje Evropskega sveta po začet

ku veljavnosti

Maastrichtske pogodbe, Bruselj, 10. in 11.

december 1993

Delovna seja, Pariz, 9. in 10. december 1

974

Prvo zasedanje Evropskega sveta po zače

tku veljavnosti

Enotnega evropskega akta, København,

4. in 5. december 1987

Tiskovno središče med zasedanjem

Evropskega sveta

Stavba Justus Lipsius: sedež

Evropskega sveta danes

Bund

esar

chiv

, 145

Bild

-F01

1021

-002

, Eg

on S

tein

er

Copy

righ

t: Bu

ndes

regi

erun

g/A

ndre

a Bi

ener

t

Predsednik Herman Van Rompuy s kanc

lerko Angelo Merkel,

zasedanje Evropskega sveta 16. in 17. dec

embra 2010 v Bruslju

Evropski svet: Pogodba o Evropski uniji

Evropski svet postane institucija

Konference na vrhu

201150 let konferenc na vrh

u:

glavni mejniki

1961

Evropski svet: začetki

19755

1975

19755

1975

1975

1975

1975

19755

1975

1975

1975

1975

1975 97

597

597

597

519

75 979797 197977979797 19791111

1993

199333

1993

199333

1993

1993

1993

1993

1993

1993 99

319

93 993

1993

1993

1993 99

319

93 993

99393 99999999999999999999991919111

2009

2009

200909 00

920

0920

0920

0920

0920

0920

0920

09 009

009

009

2000000 20000 20000000000000000020202222222222

EVROPSKI SVETINSTITUCIJA NA VRHU

EVROPSKE UNIJE

Pariz, 9. in 10. december 1974

København, 14. in 15. december 1973

Naftna kriza.

Pariz, 19. in 20. oktober 1972

Udeležba Danske, Irske in Združenega

kraljestva.

Haag, 1. in 2. december 1969

Politična odločitev o prvi širitvi.

Rim, 29. in 30. maj 1967

10 let Rimske pogodbe.

Bonn, 18. julij 1961

Pariz, 10. in 11. februar 1961

1. julij 1987Evropski svet je vklju

čen

v Enotni evropski akt.

Dublin, 10. in 11. marec 1975

Prvo zasedanje Evropskega sveta.

Solun, 19. in 20. junij 2003

Evropski svet zadnjič zaseda

v državi, ki predseduje; odtlej

zaseda v Bruslju.

1. november 1993

V Pogodbi o Evropski uniji so

opredeljene funkcije Evropskega

sveta (Maastrichtska pogodba).


„Voditelji držav ali vlad [...] so sklenili, [...] da

se bodo

redno srečevali na zasedanjih, na katerih bodo p

rimerjali

stališča, usklajevali politike in se dogovarjali

o skupnih

stališčih, da bi tako pospeševali politično zd

ruževanje

Evrope. [...]“ (tiskovno sporočilo z vrha)

„[...] Treba se je bilo vrniti k izvorom

moči, da bi lahko najprej uresničili

gospodarsko združitev ter nato poiskali

oblike celovitejše in globlje zveze. [...]“

Jean Monnet svoje Spomine iz leta

1976 zaključuje s poglavjem o Evrop-

skem svetu.

„Evropski svet daje Uniji nujno

spodbudo za njen razvoj, za katerega

določa tudi splošne politične

smernice. [...]“ (člen D Maastrichtske

pogodbe)

„[...] Evropski svet določa načela in

splošne smernice skupne zunanje

in varnostne politike. [...]“ (člen J.8

Maastrichtske pogodbe)

„[...] Evropski svet daje Uniji potrebne spodbude

za njen razvoj in zanj opredeljuje splošne politi

čne

usmeritve in prednostne cilje. [...]

Evropski svet sestavljajo voditelji držav ali vlad

držav članic skupaj z njegovim predsednikom

in

predsednikom Komisije. [...]“ (člen 15 Pogodbe o

Evropski uniji)


„[...] Namen konference je bil poiskati ustrezne

načine za organizacijo tesnej-

šega političnega sodelovanja. [...]“ (tiskovno sp

oročilo z vrha)


„Vrh je mrtev, naj živi Evropski svet!“

(izjava predsednika Valéryja Giscarda d’Est

ainga ob

zaključku vrha)

© Evropska unija, 2011 – Q

C-32-10-634-SL-P

www.european-council.europa.eu

1. december 2009

Začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe:

Evropski svet postane institucija, njegov

predsednik pa je izvoljen za dve leti in pol

.

SL

GEN

ERA

LNI

SEK

RET

AR

IAT

SV

ETA

AR

HIV

SKA

ZB

IRK

A

Rue de la Loi/Wetstraat 1751048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIËTel. +32 22816111


QC-31-11-406-SL-C

DECEMBER 2011

doi:10.2860/73850

EVROPSKI SVET

EVROPSKI SVETEvropski svet

Petdeset let konferenc na vrhu

http://www.european-council.europa.euhttp://www.european-council.europa.eu

KAKO DO PUBLIKACIJ EVROPSKE UNIJEBrezplačne publikacije:• na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu);• na predstavništvih ali delegacijah Evropske unije. Njihovi kontaktni podatki

so na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu ali po faksu +352 2929-42758.

Publikacije, ki so naprodaj:• na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu).

Plačljive naročnine (na primer na Uradni list Evropske unije ali zbirke odločb sodne prakse Sodišča Evropske unije):• pri prodajnih zastopnikih Urada za publikacije Evropske unije

(http://publications.europa.eu/others/agents/index_sl.htm).

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Kataloški podatki so navedeni na koncu te publikacije.

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2012

ISBN 978-92-824-3500-7doi:10.2860/73850

© Evropska unija, 2012Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.

Printed in Belgium

Tiskano na papirju, beljenem brez elementarnega klora (ECF)

Opozorilo

To knjižico je pripravil generalni sekretariat Sveta in služi zgolj v informativne namene.

Informacije o Evropskem svetu in Svetu so na voljo na spletiščih:


www.consilium.europa.eu

oziroma pri službi generalnega sekretariata Sveta za obveščanje javnosti na naslovu:

Rue de la Loi/Wetstraat 1751048 Bruxelles/BrusselBELGIQUE/BELGIË

Tel. +32 22815650Faks +32 22814977www.consilium.europa.eu/infopublic

http://www.european-council.europa.euhttp://www.consilium.europa.euhttp://www.consilium.europa.eu/infopublichttp://europa.eu

Evropski svet


3

Vsebina

Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

Konference na vrhu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

Začetki Evropskega sveta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

Evropski svet v pogodbah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

Enotni evropski akt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

Maastrichtska pogodba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

Amsterdamska pogodba in Pogodba iz Nice. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

Evropski svet postane institucija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

Kronološki pregled konferenc na vrhu in zasedanj Evropskega sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

Dodatne informacije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

4

Predgovor

V tem priročniku so opisani začetki in zgodovina Evropskega sveta. Nastal je kot dopolnilo plakata iz serije Zgodovinski utrinki (Arhivi): „Evropski svet – institucija na vrhu Evropske unije“.

Kot izhodišče služi prvo srečanje na vrhu leta 1961 v Parizu, nato pa so v priročniku opisani razvoj delovanja, vloge in poslanstva Evropskega sveta do trenutka, ko leta 2009 z Lizbon-sko pogodbo postane samostojna institucija.

Na koncu priročnika je objavljen izčrpen seznam vseh zasedanj Evropskega sveta in konfe-renc na vrhu od leta 1961.

Priročnik je namenjen akademskim krogom in raziskovalcem, pa tudi vsem, ki se zanimajo za zgodovino evropskega povezovanja.

Po želji nam lahko svoje pripombe ali predloge pošljete na naslednji elektronski naslov: [email protected].

mailto:[email protected]

5

Uvod

Voditelji držav ali vlad šestih držav članic Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ) so se na povabilo predsednika francoske vlade Guya Molleta sestali 19. in 20. februarja 1957 v Parizu, da bi zgladili še zadnja vprašanja v zvezi s pripravo prihodnjih Rimskih pogodb.

Po začetku veljavnosti Rimskih pogodb je francoski predsednik Charles de Gaulle znova dal zamisel o srečanjih na najvišji ravni. Tako je februarja 1961 v Parizu organiziral prvo konfe-renco na vrhu voditeljev držav ali vlad šestih držav članic Evropskih skupnosti.

Zasedanja Evropskega sveta so se v petdesetih letih obstoja od te prve konference na vrhu voditeljev držav ali vlad držav članic postopoma razvila iz občasnih vrhov v samostojno evropsko institucijo. Ob tej obletnici naj na kratko preletimo zgodovino te nove institucije, ki je bila že od samih začetkov središče glavnih odločitev držav članic glede njihove integra-cije. Ta zgodovina odraža zgodovino Evropske unije kot celote, tj. njenih politik in ciljev, kriz in napredka.

6

Konference na vrhu

Prva konferenca na vrhu je bila organizirana februarja 1961 v Parizu, njen „[…] cilj pa je [bil] poiskati ustrezne načine za organizacijo tesnejšega političnega sodelovanja […]“ (1). Ker so srečanja potekala na ravni voditeljev držav ali vlad, je bilo na njih mogoče obrav-navati pomembna vprašanja, ki niso bila predvidena v Pariški ali v Rimskih pogodbah, na primer nekatere vidike odnosov s tretjimi državami.

Šesterica je julija 1961 na vrhu v Bonnu preučila zamisel o poglobljenem političnem sodelo-vanju in izjavila: „Voditelji držav ali vlad […] so sklenili, da […] se bodo redno srečevali na zasedanjih, na katerih bodo primerjali stališča, usklajevali politike in se dogovarjali o sku-pnih stališčih, da bi tako pospešili politično združevanje Evrope […]“ (2).

A v tem obdobju so razvoj morebitnega političnega združevanja zavirale neugodne okoli-ščine, zlasti neuspeh „Fouchetovega načrta“ (3) v letih 1961 in 1962, nesoglasja v letih 1963 do 1967 zaradi prve širitve ter kriza „praznega stola“ v letih 1965 in 1966, v katerih Francija ni sodelovala na sejah Sveta in njegovih teles.

V takšnih okoliščinah se voditelji držav in vlad niso sestajali vse do maja 1967, ko so se zbrali na vrhunski konferenci v Rimu, na kateri so uradno praznovali desetletnico podpisa pogodb o EGS in Euratomu.

(1) Tiskovno sporočilo z vrha.

(2) Uradno tiskovno sporočilo s konference na vrhu.

(3) Christian Fouchet je bil predsednik komisije, ki je bila ustanovljena februarja 1961 na vrhu v Parizu in naj bi preučila težave pri evropskem sodelovanju, voditelji držav ali vlad pa so ji julija 1961 na vrhu v Bonnu dali nalogo, naj „jim predloži predloge o tem, kako bi lahko združevanju njihovih narodov čimprej dali statutarni značaj“ (uradno sporočilo za tisk, Bonn, 18. julij 1961).

7

© E

vrop

ska u

nija

Delovna seja, Pariz, 9. in 10. decembra 1974.

Na srečanju na vrhu decembra 1969 v Haagu je prvič sodelovala tudi Komisija, Skupnost pa je dobila ponoven zagon. Odločitve, sprejete na tem vrhu, so med drugim omogočile sprejetje sklepa o lastnih sredstvih Skupnosti, začetek sodelovanja na zunanjepolitičnem področju (evropsko politično sodelovanje, ki se je začelo na podlagi prvega „Davignonovega poročila“) ter pristop Danske, Irske in Združenega kraljestva. Celotni sklop teh premikov odtlej poznamo kot trikotnik „dovršitve, poglobitve, širitve“. Tri nove članice so bile pova-bljene, naj se udeležijo srečanja na vrhu, sklicanega oktobra 1972 v Parizu, čeprav so uradno pristopile šele januarja 1973.

8

© E

vrop

ska u

nija

Začetki Evropskega sveta

Po vrhu v Københavnu (decembra 1973), na katerem je bilo določeno, da bodo srečanja na vrhu organizirana, kadar koli bo to potrebno, je bil decembra 1974 na vrhu v Parizu, ki ga je gostil predsednik Valéry Giscard d'Estaing, ustanovljen Evropski svet.

Ta ustanovitev je izvirala iz „potrebe po celostnem pristopu do notranjih težav pri evrop-skem povezovanju in do težav, s katerimi se Evropa spopada na zunanji ravni“ (4). Evropski svet je dobil s tem vlogo političnega gonila na ravni Skupnosti in tudi v zvezi s političnim sodelovanjem. Voditelji držav ali vlad so se skupaj z zunanjimi ministri odtlej začeli sestajati „trikrat letno in kadar koli, ko je to potrebno“ (5).

(4) Tiskovno sporočilo ob zaključku vrha v Parizu.

(5) Prav tam.

Skupinska fotografi ja, Dublin, 10. in 11. marca 1975.

9

Evropski svet je prvič zasedal marca 1975 v Dublinu.

Čeprav za Evropski svet v pogodbah takrat še ni obstajala pravna podlaga, je bila njegova vloga pri spodbujanju evropskega povezovanja potrjena v osemdesetih letih 20. stoletja, ko se je Evropa soočala z ovirami na področju proračuna in kmetijstva. Tako je Evropskemu svetu junija 1984 v Fontainebleauju uspelo odpraviti zastoj s sprejetjem svežnja ukrepov za ti dve področji. Poleg tega je ad hoc odboru (6) naročil, naj „pripravi predloge za izboljšanje delovanja evropskega sodelovanja na ravni Skupnosti in pri političnem sodelovanju“ (7).

Evropski svet je o poročilu tega odbora razpravljal na zasedanju junija 1985 v Milanu in se z večino glasov odločil, da bo sklical medvladno konferenco za revidiranje pogodb, zlasti v zvezi z delovanjem institucij Skupnosti in prostim gibanjem, ter zato, da bi pripravili bese-dilo v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko.

(6) T. i. „odbor Dooge“, včasih tudi „odbor Spaak II“ kot navezovanje na odbor, ustanovljen z resolucijo na konferenci v Messini leta 1955.

(7) Sklepi Evropskega sveta z zasedanja v Fontainebleauju, sklepi predsedstva.

10

Evropski svet v pogodbah

Enotni evropski akt

O rezultatih posvetovanj medvladne konference je Evropski svet razpravljal decembra 1985 v Luxembourgu in dosegel politični dogovor, ki je omogočil sprejetje Enotnega evropskega akta. Akt je začel veljati 1. julija 1987, v njem pa so v enem samem dokumentu zbrane spre-membe pogodb Skupnosti in besedilo o sodelovanju na zunanjepolitičnem področju.

Enotni akt je Evropskemu svetu dal pravno podlago v pogodbi, saj potrjuje njegov obstoj in določa njegovo sestavo: „V Evropskem svetu se sestajajo voditelji držav ali vlad držav članic in predsednik Komisije Evropskih skupnosti. Pomagajo jim ministri za zunanje zadeve in član Komisije. Evropski svet se sestane vsaj dvakrat na leto.“

Čeprav pristojnosti Evropskega sveta v Enotnem aktu niso natančneje določene, pa še naprej sodeluje pri najpomembnejših vidikih evropskega povezovanja.

Tako je prispeval k oblikovanju ekonomske in monetarne unije, pri čemer je imelo odlo-čilno vlogo več zasedanj Evropskega sveta, na primer v Hannovru junija 1988.

Maastrichtska pogodba

Evropski svet je decembra 1989 v Strasbourgu določil, da se bo decembra 1990 začela med-vladna konferenca o ekonomski in monetarni uniji. Tej je aprila 1990 sledilo zasedanje Evropskega sveta v Dublinu, na katerem so se začela pripravljalna posvetovanja o med-vladni konferenci na temo politične unije. Obe medvladni konferenci sta se začeli ob robu zasedanja Evropskega sveta decembra 1990 v Rimu. Evropski svet je decembra 1991 v Maa-strichtu dosegel dogovor o novi pogodbi, ki naj bi v enem besedilu združila ti dve področji.

Z Maastrichtsko pogodbo, ki je bila podpisana 7. februarja 1992 in začela veljati 1. novem-bra 1993, je bila ustanovljena Evropska unija na podlagi okrepljenega stebra Skupnosti, s katerim je bila med drugim uvedena ekonomska in monetarna unija, dodana pa sta bila še dva nova stebra: skupna zunanja in varnostna politika (SZVP) ter sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev (PNZ).

11

© E

vrop

ska u

nija

Ta pogodba med drugim določa vlogo Evropskega sveta v medinstitucionalnih odnosih. Pravilo, da Evropskemu svetu predseduje voditelj države ali vlade tiste članice, ki trenutno predseduje Svetu, je z njo postalo uradna praksa. Poleg tega zaradi povečanja pristojnosti Evropskega parlamenta določa, da mora Evropski svet po vsakem zasedanju poročati Parla-mentu in mu predložiti letno pisno poročilo o napredku Unije.

Po zaslugi Maastrichtske pogodbe pa so postale jasnejše tudi pristojnosti Evropskega sveta: „Evropski svet daje Uniji nujno spodbudo za njen razvoj, za katerega določa tudi splošne politične smernice.“ To med drugim pomeni, da Evropski svet opredeljuje širše smernice gospodarske politike.

Prvo zasedanje Evropskega sveta po začetku veljavnosti Enotnega evropskega akta, København, 4. in 5. decembra 1987.

12

© E

vrop

ska u

nija

Amsterdamska pogodba in Pogodba iz Nice

Po zasedanju Evropskega sveta v Torinu marca 1996, ki je medvladni konferenci poveril nalogo, da pripravi spremembe pogodbe, je posebno zasedanje Evropskega sveta v Dublinu oktobra tega leta dalo nov zagon pogajanjem. Odprta vprašanja so bila rešena na zasedanju Evropskega sveta v Amsterdamu junija 1997. Pogodba je bila torej lahko podpisana 2. okto-bra 1997, veljati pa je začela 1. maja 1999.

V Amsterdamski pogodbi so opredeljene pristojnosti Evropskega sveta na področju SZVP: „Evropski svet določa načela in splošne smernice skupne zunanje in varnostne politike, tudi pri vprašanjih, ki zadevajo obrambo. [Evropski svet] odloča o skupnih strategijah, ki naj jih Unija izvaja na področjih, kjer imajo države članice pomembne skupne interese.“ V zvezi s tem je treba opozoriti na pomembno vlogo, ki so jo pri tem imela zasedanja Evropskega sveta v Pörtschachu (neformalno zasedanje oktobra 1998), Kölnu (junija 1999) in Helsin-kih (decembra 1999).

Po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe je Evropski svet na izrednem zasedanju v Tampereju oktobra 1999, ki je bilo namenjeno vzpostavitvi „območja svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji“, sprejel sklep o začetku izvajanja „skupne evropske azilne in migracijske politike“ ter omogočil znaten napredek na področju policijskega in pravoso-dnega sodelovanja.

Skupinska fotografi ja, Lizbona, 23. in 24. marca 2000.

13

Evropski svet je na izrednem zasedanju v Lizboni marca 2000 sprejel strategijo za izboljša-nje konkurenčnosti evropskega gospodarstva. S tem namenom je med drugim uvedel novo odprto metodo koordinacije na vseh ravneh, „skupaj z močnejšo usmerjevalno in koordi-nacijsko vlogo Evropskega sveta, da bi zagotovil bolj konsistentno strateško usmeritev in učinkovitejše spremljanje napredka“. Sklenjeno je bilo, da se bo Evropski svet vsako pomlad sestal na zasedanju, na katerem bo nadalje obravnaval to temo.

Evropski svet je leta 1999 začel proces reform, ki je bil namenjen zlasti širitvi Unije. Po raz-pravah o teh temah na zasedanjih v Helsinkih (decembra 1999), Göteborgu (junija 2001) in Barceloni (marca 2002) je Evropski svet junija 2002 v Sevilli izrazil strinjanje z vrsto spe-cifi čnih ukrepov, ki se uporabljajo za organizacijo in delovanje Evropskega sveta in Sveta, brez spreminjanja pogodb (8). Ti ukrepi se nanašajo na pripravo, potek in nadaljnje delo po razpravah Evropskega sveta in na podlagi njegovih sklepov.

Izjava št. 22, priložena Sklepni listini Pogodbe iz Nice z dne 26. februarja 2001, določa: „Od leta 2002 bo v času vsakokratnega predsedstva eno zasedanje Evropskega sveta v Bruslju. Ko bo Unija štela 18 članic, bodo vsa zasedanja Evropskega sveta v Bruslju.“ Pogodba je bila sklenjena po štirih dneh pogajanj na zasedanju Evropskega sveta v Nici decembra 2000 (9).

Evropski svet je v izjavi, ki jo je sprejel decembra 2001 v Laekenu, pozval k sklicu Konven-cije o prihodnosti Evrope. Osnutek „ustavne pogodbe“, ki ga je Konvencija julija 2003 pre-dložila predsedujočemu Evropskemu svetu, je bil izhodišče za delo medvladne konference, sklicane oktobra 2003, pogodba pa je bila podpisana 29. oktobra 2004.

Ker pa pogodba leta 2005 ni bila ratifi cirana, so morali voditelji držav ali vlad na zaseda-nju Evropskega sveta junija 2005 (10), v času luksemburškega predsedovanja, sprejeti izjavo o enoletnem obdobju za razmislek. V odgovor na zasedanje Evropskega sveta junija 2006 pod avstrijskim predsedovanjem so voditelji držav ali vlad ob 50. obletnici Rimske pogodbe

(8) Zasedanje Evropskega sveta v Sevilli junija 2002, sklepi predsedstva.

(9) Zasedanje Evropskega sveta v Nici je bilo doslej najdaljše v zgodovini.

(10) Zasedanje Evropskega sveta v Solunu junija 2003 je bilo zadnje, ki je potekalo izven Bruslja. Vsa priho-dnja zasedanja se identifi cirajo po datumu in predsedovanju, ne pa po lokaciji.

14

© E

vrop

ska u

nija

sprejeli Berlinsko izjavo, v kateri so določili cilj, „da Evropski uniji še pred naslednjimi voli-tvami v Evropski parlament leta 2009 zagotovimo nov skupni temelj“. Na zasedanju Evrop-skega sveta junija 2007 pod nemškim predsedovanjem so se dogovorili o sklicu medvladne konference z nalogo, da spremeni veljavne pogodbe. Rezultat tega procesa je bila pogodba, podpisana v Lizboni 13. decembra 2007.

Zasedanje Evropskega sveta v Sevilli, 21. junija 2002.

15


Lizbonska pogodba, ki je spremenila obstoječe pogodbe, je začela veljati 1. decembra 2009. V njej je med drugim določeno, da Evropski svet postane institucija, kar pomeni, da zanj veljajo vse določbe, ki se uporabljajo za institucije Unije. Kadar na primer sprejema zave-zujoče pravne akte, mora upoštevati pravno podlago iz Pogodbe, njegovim aktom pa je mogoče ugovarjati na Sodišču. Zaključek procesa opuščanja neformalnega statusa vrhun-skih zasedanj je bilo sprejetje Poslovnika Evropskega sveta kot nove institucije na dan, ko je Pogodba začela veljati (11).

Pogodba določa tudi vzpostavitev stalnega predsedovanja Evropskemu svetu, vključno s funkcijo predsednika, ki ga člani izvolijo za dobo dveh let in pol, z možnostjo enkratne ponovne izvolitve (12).

Od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je Evropski svet pod vodstvom Hermana Van Rompuya, njegovega prvega izvoljenega predsednika, pobudnik vseh pomembnejših odlo-čitev, ki jih Unija sprejema pri soočanju z mednarodnimi in notranjimi izzivi na gospo-darskem, fi nančnem in monetarnem področju, v zvezi z azilom in priseljevanjem, širitvijo, razvojnim sodelovanjem in mednarodnimi odnosi. Tako ima strateško vlogo pri razvoju Unije, ki jo je dobil z Maastrichtsko pogodbo, kar je bilo potrjeno tudi z Lizbonsko pogodbo.

(11) Glej UL L 315, 2.12.2009, str. 51.

(12) Od držav, ki so se Uniji pridružile leta 2004 in 2007, sta Evropskemu svetu kot predstavnika svojih držav članic predsedovala le voditelja države ali vlade Slovenije in Češke.

16

Kancler Konrad Adenauer pozdravlja predsednika Charlesa de Gaulla na vrhu


Skupinska fotografija, Dublin, 10. in 11. marec 1975

Skupinska fotografija, Solun, 19. in 20. junij 2003Prvo zasedanje Evropskega sveta po začetku veljavnosti Maastrichtske pogodbe, Bruselj, 10. in 11. december 1993


Prvo zasedanje Evropskega sveta po začetku veljavnosti Enotnega evropskega akta, København,


Tiskovno središče med zasedanjem Evropskega sveta

Stavba Justus Lipsius: sedež Evropskega sveta danes

Bund

esar

chiv

, 145

Bild

-F01

1021

-002

, Eg

on S

tein

er

Copy

righ

t: Bu

ndes

regi

erun

g/A

ndre

a Bi

ener

t

Predsednik Herman Van Rompuy s kanclerko Angelo Merkel, zasedanje Evropskega sveta 16. in 17. decembra 2010 v Bruslju



Konference na vrhu

2011 50 let konferenc na vrhu: glavni mejniki

1961


111111111111111111111111119999999999999999999999999999977777777777777777777777777755555555555555555555555555555555555

111111111111111111111111111199999999999999999999999999999

99999999999999999999999999999333333333333333333333333333333331

222222222222222222222222222222222222000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000999999999999999999999999

2EVROPSKI SVET INSTITUCIJA NA VRHU EVROPSKE UNIJE


København, 14. in 15. december 1973Naftna kriza.

Pariz, 19. in 20. oktober 1972Udeležba Danske, Irske in Združenega kraljestva.

Haag, 1. in 2. december 1969Politična odločitev o prvi širitvi.

Rim, 29. in 30. maj 196710 let Rimske pogodbe.



1. julij 1987Evropski svet je vključen v Enotni evropski akt.

Dublin, 10. in 11. marec 1975Prvo zasedanje Evropskega sveta.

Solun, 19. in 20. junij 2003Evropski svet zadnjič zaseda v državi, ki predseduje; odtlej zaseda v Bruslju.

1. november 1993V Pogodbi o Evropski uniji so opredeljene funkcije Evropskega sveta (Maastrichtska pogodba).

Bonn, 18. julij 1961„Voditelji držav ali vlad [...] so sklenili, [...] da se bodo redno srečevali na zasedanjih, na katerih bodo primerjali stališča, usklajevali politike in se dogovarjali o skupnih stališčih, da bi tako pospeševali politično združevanje Evrope. [...]“ (tiskovno sporočilo z vrha)

„[...] Treba se je bilo vrniti k izvorom moči, da bi lahko najprej uresničili gospodarsko združitev ter nato poiskali oblike celovitejše in globlje zveze. [...]“ Jean Monnet svoje Spomine iz leta 1976 zaključuje s poglavjem o Evrop-skem svetu.

„Evropski svet daje Uniji nujno spodbudo za njen razvoj, za katerega določa tudi splošne politične smernice. [...]“ (člen D Maastrichtske pogodbe)

„[...] Evropski svet določa načela in splošne smernice skupne zunanje in varnostne politike. [...]“ (člen J.8 Maastrichtske pogodbe)

„[...] Evropski svet daje Uniji potrebne spodbude za njen razvoj in zanj opredeljuje splošne politične usmeritve in prednostne cilje. [...]

Evropski svet sestavljajo voditelji držav ali vlad držav članic skupaj z njegovim predsednikom in predsednikom Komisije. [...]“ (člen 15 Pogodbe o Evropski uniji)

Pariz, 10. in 11. februar 1961„[...] Namen konference je bil poiskati ustrezne načine za organizacijo tesnej-šega političnega sodelovanja. [...]“ (tiskovno sporočilo z vrha)

Pariz, 9. in 10. december 1974„Vrh je mrtev, naj živi Evropski svet!“ (izjava predsednika Valéryja Giscarda d’Estainga ob zaključku vrha)


C-32-10-634-SL-Pwww.european-council.europa.eu

1. december 2009Začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe: Evropski svet postane institucija, njegov predsednik pa je izvoljen za dve leti in pol.

Plakat z naslovom „Evropski svet, institucija na vrhu Evropske unije“, objavljen z namenom proslaviti petdeset let zasedanj voditeljev držav ali vlad Evropske unije.

http://www.european-council.europa.eu

17

Kronološki pregled konferenc na vrhu in zasedanj Evropskega sveta

Konference na vrhu

10. in 11. februarja 1961, Pariz (Quai d’Orsay), predsedujoči Charles de Gaulle18. julija 1961, Bonn (Godesberger Redoute), predsedujoči Konrad Adenauer29. in 30. maja 1967, Rim (Kapitol), predsedujoči Aldo Moro1. in 2. decembra 1969, Haag (Ridderzaal), predsedujoči Piet de Jong19. in 20 oktobra 1972, Pariz (mednarodni konferenčni center), predsedujoči Barend Biesheuvel14. in 15. decembra 1973, Københaven (Bella Center), predsedujoči Anker Jørgensen9. in 10. decembra 1974, Pariz (Quai d’Orsay), predsedujoči Valéry Giscard d’Estaing

Zasedanja Evropskega sveta

10. in 11. marca 1975, Dublin (grad Dublin), predsedujoči Liam Cosgrave16. in 17. julija 1975, Bruselj (stavba Charlemagne), predsedujoči Aldo Moro1. in 2. decembra 1975, Rim (palača Barberini), predsedujoči Aldo Moro1. in 2. aprila 1976, Luxembourg (konferenčni center Kirchberg), predsedujoči Gaston Thorn12. in 13. julija 1976, Bruselj (stavba Charlemagne), predsedujoči Joop den Uyl29. in 30. novembra 1976, Haag (Ridderzaal), predsedujoči Joop den Uyl25. in 26. marca 1977, Rim (palača Barberini), predsedujoči James Callaghan 29. in 30. junija 1977, London (Lancaster House), predsedujoči James Callaghan5. in 6. decembra 1977, Bruselj (stavba Charlemagne), predsedujoči Leo Tindemans7. in 8. aprila 1978, Københaven (Christiansborg), predsedujoči Anker Jørgensen6. in 7. julija 1978, Bremen (Mestna hiša), predsedujoči Helmut Schmidt4. in 5. decembra 1978, Bruselj (stavba Charlemagne), predsedujoči Helmut Schmidt12. in 13. marca 1979, Pariz (mednarodni konferenčni center), predsedujoči Valéry Giscard d’Estaing21. in 22. junija 1979, Strasbourg (Palača Evrope), predsedujoči Valéry Giscard d’Estaing29. in 30. novembra 1979, Dublin (grad Dublin), predsedujoči Jack Lynch27. in 28. aprila 1980, Luxembourg (konferenčni center Kirchberg), predsedujoči Francesco Cossiga12. in 13. junija 1980, Benetke (Fondazione Cini), predsedujoči Francesco Cossiga

18

1. in 2. decembra 1980, Luxembourg (konferenčni center Kirchberg), predsedujoči Pierre Werner23. in 24. marca 1981, Maastricht (Mestna hiša), predsedujoči Dries van Agt29. in 30. junija 1981, Luxembourg (konferenčni center Kirchberg), predsedujoči Dries van Agt26. in 27. novembra 1981, London (Lancaster House), predsedujoča Margaret Thatcher29. in 30. marca 1982, Bruselj (stavba Charlemagne), predsedujoči Wilfried Martens28. in 29. junija 1982, Bruselj (palača Egmont), predsedujoči Wilfried Martens3. in 4. decembra 1982, Københaven (Eigtveds Pakhus), predsedujoči Poul Schlüter21. in 22. marca 1983, Bruselj (stavba Charlemagne), predsedujoči Helmut Kohl17. do 19. junija 1983, Stuttgart (Neues Schloss), predsedujoči Helmut Kohl4. do 6. decembra 1983, Atene (Zappion), predsedujoči Andreas Papandreou19. in 20. marca 1984, Bruselj (stavba Charlemagne), predsedujoči François Mitterrand25. in 26. junija 1984, Fontainebleau (grad Fontainebleau), predsedujoči François Mitterrand3. in 4. decembra 1984, Dublin (grad Dublin), predsedujoči Garret Fitzgerald29. in 30. marca 1985, Bruselj (stavba Charlemagne), predsedujoči Bettino Craxi28. in 29. junija 1985, Milano (grad Sforzesco), predsedujoči Bettino Craxi2. in 3. decembra 1985, Luxembourg (konferenčni center Kirchberg), predsedujoči Jacques Santer26. in 27. junija 1986, Haag (konferenčni center ministrstva za zunanje zadeve), predsedujoči Ruud Lubbers5. in 6. decembra 1986, London (konferenčni center Queen Elizabeth II), predsedujoča Margaret Thatcher29. in 30. junija 1987, Bruselj (stavba Charlemagne), predsedujoči Wilfried Martens4. in 5. decembra 1987, Københaven (Eigtveds Pakhus), predsedujoči Poul Schlüter11. in 12. februarja 1988, Bruselj (stavba Charlemagne), predsedujoči Helmut Kohl27. in 28. junija 1988, Hannover (Hannover Messe), predsedujoči Helmut Kohl2. in 3. decembra 1988, Rodos (Palati tou Megalou Magistrou), predsedujoči Andreas Papandreou26. in 27. junija 1989, Madrid (kongresni center v Madridu), predsedujoči Felipe González8. in 9. decembra 1989, Strasbourg (Palais de la Musique et des Congrès), predsedujoči François Mitterrand28. aprila 1990, Dublin (grad Dublin), predsedujoči Charles Haughey (posebno zasedanje Evropskega sveta)25. in 26. junija 1990, Dublin (grad Dublin), predsedujoči Charles Haughey27. in 28. oktobra 1990, Rim (palača Madama), predsedujoči Giulio Andreotti14. in 15. decembra 1990, Rim (Montecitorio), predsedujoči Giulio Andreotti8. aprila 1991, Luxembourg (Konferenčni center Kirchberg), predsedujoči Jacques Santer (neformalno zasedanje Evropskega sveta)

19

28. in 29. junija 1991, Luxembourg (Konferenčni center Kirchberg), predsedujoči Jacques Santer9. in 10. decembra 1991, Maastricht (Provinciehuis), predsedujoči Ruud Lubbers26. in 27. junija 1992, Lizbona (kulturni center Belém), predsedujoči Aníbal Cavaco Silva16. oktobra 1992, Birmingham (Birmingham ICC), predsedujoči John Major (posebno zasedanje Evropskega sveta)11. in 12. decembra 1992, Edinburgh (Holyrood House), predsedujoči John Major21. in 22. junija 1993, Københaven (Bella Center), predsedujoči Poul Nyrup Rasmussen29. oktobra 1993, Bruselj (stavba Charlemagne), predsedujoči Jean-Luc Dehaene10. in 11. decembra 1993, Bruselj (stavba Charlemagne), predsedujoči Jean-Luc Dehaene24. in 25. junija 1994, Krf (palača Anaktora), predsedujoči Andreas Papandreou15. julija 1994, Bruselj (stavba Charlemagne), predsedujoči Helmut Kohl9. in 10. decembra 1994, Essen (Messe Essen), predsedujoči Helmut Kohl26. in 27. junija 1995, Cannes (festivalska palača), predsedujoči Jacques Chirac22. in 23. septembra 1995, Mallorca (hotel Formentor), predsedujoči Felipe González (neformalno zasedanje Evropskega sveta)15. in 16. decembra 1995, Madrid (kongresni center v Madridu), predsedujoči Felipe González29. marca 1996, Torino (Lingotto), predsedujoči Lamberto Dini21. in 22. junija 1996, Firence (Fortezza da Basso/razstavišče), predsedujoči Romano Prodi5. oktobra 1996, Dublin (grad Dublin), predsedujoči John Bruton (posebno zasedanje Evropskega sveta)13. in 14. decembra 1996, Dublin (grad Dublin), predsedujoči John Bruton23. maja 1997, Noordwijk (Grand Hotel Huis ter Duin), predsedujoči Wim Kok (neformalno zasedanje Evropskega sveta)16. in 17. junija 1997, Amsterdam (Nederlandsche Bank), predsedujoči Wim Kok20. in 21. novembra 1997, Luxembourg (konferenčni center Kirchberg), predsedujoči Jean-Claude Juncker (izredno zasedanje Evropskega sveta o zaposlovanju)12. in 13. decembra 1997, Luxembourg (konferenčni center Kirchberg), predsedujoči Jean-Claude Juncker15. in 16. junija 1998, Cardiff (Mestna hiša), predsedujoči Tony Blair24. in 25. oktobra 1998, Pörtschach (Parkhotel Pörtschach), predsedujoči Viktor Klima (neformalno zasedanje voditeljev držav in/ali vlad)11. in 12. decembra 1998, Dunaj (Hofburg), predsedujoči Viktor Klima26. februarja 1999, Bonn (Gästehaus der Bundesregierung auf dem Petersberg), predsedujoči Gerhard Schröder (neformalno zasedanje voditeljev držav in/ali vlad)

20

24. in 25. marca 1999, Berlin (Hotel Intercontinental), predsedujoči Gerhard Schröder14. aprila 1999, Bruselj (stavba Justus Lipsius), predsedujoči Gerhard Schröder (neformalno zasedanje voditeljev držav in/ali vlad)3. in 4. junija 1999, Köln (Der Gürzenich), predsedujoči Gerhard Schröder15. in 16. oktobra 1999, Tampere (Museokeskus Vapriikki), predsedujoči Paavo Lipponen10. in 11. decembra 1999, Helsinki (razstavišče Helsinki), predsedujoči Paavo Lipponen23. in 24. marca 2000, Lizbona (Mednarodni lizbonski sejem), predsedujoči António Guterres19. in 20. junija 2000, Santa Maria Da Feira (kongresni center Europarque), predsedujoči António Guterres13. in 14. oktobra 2000, Biarritz (Kongresni center Biarritz), predsedujoči Jacques Chirac7. do 11. decembra 2000, Nica (kongresni center Acropolis), predsedujoči Jacques Chirac23. in 24. marca 2001, Stockholm (Stockholm Mässan), predsedujoči Göran Persson15. in 16. junija 2001, Göteborg (Svenska Mässan – švedski razstaviščni in kongresni center), predsedujoči Göran Persson21. septembra 2001, Bruselj (stavba Justus Lipsius), predsedujoči Guy Verhofstadt (izredno zasedanje Evropskega sveta)19. oktobra 2001, Gent (Sint Pietersabdij), predsedujoči Guy Verhofstadt (neformalno zasedanje voditeljev držav in/ali vlad)14. in 15. decembra 2001, Bruselj (kraljevska palača Laeken), predsedujoči Guy Verhofstadt15. in 16. marca 2002, Barcelona (kongresni center Catalunya), predsedujoči José María Aznar21. in 22. junija 2002, Sevilla (razstaviščni in kongresni center), predsedujoči José María Aznar24. in 25. oktobra 2002, Bruselj (stavba Justus Lipsius), predsedujoči Anders Fogh Rasmussen12. in 13. decembra 2002, Københaven (Bella Center), predsedujoči Anders Fogh Rasmussen17. februarja 2003, Bruselj (stavba Justus Lipsius), predsedujoči Costas Simitis (izredno zasedanje voditeljev držav in/ali vlad)20. in 21. marca 2003, Bruselj (stavba Justus Lipsius), predsedujoči Costas Simitis16. aprila 2003, Atene (dvorana Zappeion), predsedujoči Costas Simitis (neformalno zasedanje voditeljev držav in/ali vlad)19. in 20. junija 2003, Solun (13) (Porto Carras), predsedujoči Costas Simitis

(13) Zadnje zasedanje Evropskega sveta zunaj Bruslja.

21

16. in 17. oktobra 2003, Bruselj (14) (stavba Justus Lipsius), predsedujoči Silvio Berlusconi 12. in 13. decembra 2003, predsedujoči Silvio Berlusconi 25. in 26. marca 2004, predsedujoči Bertie Ahern 17. in 18. junija 2004, predsedujoči Bertie Ahern 4. in 5. novembra 2004, predsedujoči Jan Peter Balkenende16. in 17. decembra 2004, predsedujoči Jan Peter Balkenende22. in 23. marca 2005, predsedujoči Jean-Claude Juncker16. in 17. junija 2005, predsedujoči Jean-Claude Juncker15. in 16. decembra 2005, predsedujoči Tony Blair23. in 24. marca 2006, predsedujoči Wolfgang Schüssel15. in 16. junija 2006, predsedujoči Wolfgang Schüssel14. in 15. decembra 2006, predsedujoči Matti Vanhanen8. in 9. marca 2007, predsedujoča Angela Merkel21. in 22. junija 2007, predsedujoča Angela Merkel14. decembra 2007, predsedujoči José Sócrates13. in 14. marca 2008, predsedujoči Janez Janša19. in 20. junija 2008, predsedujoči Janez Janša1. septembra 2008, predsedujoči Nicolas Sarkozy (izredno zasedanje Evropskega sveta)15. in 16. oktobra 2008, predsedujoči Nicolas Sarkozy7. novembra 2008, predsedujoči Nicolas Sarkozy (neformalno zasedanje voditeljev držav in/ali vlad)10. in 11. decembra 2008, predsedujoči Nicolas Sarkozy1. marca 2009, predsedujoči Mirek Topolánek (neformalno zasedanje voditeljev držav in/ali vlad)19. in 20. marca 2009, predsedujoči Mirek Topolánek18. in 19. junija 2009, predsedujoči Jan Fišer17. septembra 2009, predsedujoči Fredrik Reinfeldt (neformalno zasedanje voditeljev držav in/ali vlad)29. in 30. oktobra 2009, predsedujoči Fredrik Reinfeldt19. novembra 2009, predsedujoči Fredrik Reinfeldt (neformalno zasedanje voditeljev držav in/ali vlad)

(14) Zasedanja Evropskega sveta od tedaj dalje potekajo v Bruslju, v stavbi Justus Lipsius, če ni določeno drugače.

22

Po Lizbonski pogodbi (1. decembra 2009)

10. in 11. decembra 2009, predsedujoči Fredrik Reinfeldt, zadnje zasedanje pod vodstvom šestmesečnega predsedstva Sveta11. februarja 2010, Bruselj, knjižnica Solvay, predsedujoči Herman Van Rompuy (15) (neformalno zasedanje Evropskega sveta)25. in 26. marca 2010, Bruselj (stavba Justus Lipsius), prvo formalno zasedanje Evropskega sveta pod predsedovanjem Hermana Van Rompuya

(15) Prvi predsednik Evropskega sveta, izvoljen 1. decembra 2009 za dobo dveh let in pol, z možnostjo enkratne ponovne izvolitve (člen 15(5) PEU).

23

Dodatne informacije

Publikacije in spletni viri (na voljo brezplačno v tiskani in elektronski obliki v uradnih jezikih EU)

http://www.consilium.europa.eu/publications

Sklepi v zvezi z Evropskim svetomhttp://www.european-council.europa.eu/council-meetings/conclusions

Sporočila za javnost v zvezi z Evropskim svetomhttp://www.consilium.europa.eu/ec-pressreleases

Poslovnik Evropskega sveta – Poslovnik Sveta, 2009, 46 straniEvropski svet in Svet: dve instituciji, ki delujeta za Evropo, 2010, 16 straniEvropski svet v letu 2010, 2011, 46 straniEvropski svet in Svet na kratko, 2010, 6 straniViri informacij o Evropskem svetu in Svetu, 2010, 6 straniEvropski svet – institucija na vrhu Evropske unije, 2011, plakat formata A1Evropski svet in Svet, 2010, DVD (v več jezikih)

Spletna mesta

Evropski svet: http://www.european-council.europa.euPredsednik: http://www.european-council.europa.eu/president

Facebook

Predsednik: http://www.facebook.com/Hermanvanrompuy

Twitter

Evropski svet: http://twitter.com/EUCouncilPressPredsednik: http://twitter.com/euHvR

http://www.consilium.europa.eu/publicationshttp://www.european-council.europa.eu/council-meetings/conclusionshttp://www.consilium.europa.eu/ec-pressreleaseshttp://www.european-council.europa.euhttp://www.european-council.europa.eu/presidenthttp://www.facebook.com/Hermanvanrompuyhttp://twitter.com/EUCouncilPresshttp://twitter.com/euHvR

Generalni sekretariat Sveta

Evropski svet – Petdeset let konferenc na vrhu

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije

2012 – 23 str. – 17,6 x 25 cm

ISBN 978-92-824-3500-7doi:10.2860/73850

KAKO DO PUBLIKACIJ EVROPSKE UNIJEBrezplačne publikacije:• na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu);• na predstavništvih ali delegacijah Evropske unije. Njihovi kontaktni podatki

so na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu ali po faksu +352 2929-42758.

Publikacije, ki so naprodaj:• na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu).

Plačljive naročnine (na primer na Uradni list Evropske unije ali zbirke odločb sodne prakse Sodišča Evropske unije):• pri prodajnih zastopnikih Urada za publikacije Evropske unije

(http://publications.europa.eu/others/agents/index_sl.htm).

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Kataloški podatki so navedeni na koncu te publikacije.

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2012

ISBN 978-92-824-3500-7doi:10.2860/73850

© Evropska unija, 2012Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.

Printed in Belgium

Tiskano na papirju, beljenem brez elementarnega klora (ECF)

Opozorilo

To knjižico je pripravil generalni sekretariat Sveta in služi zgolj v informativne namene.

Informacije o Evropskem svetu in Svetu so na voljo na spletiščih:


www.consilium.europa.eu

oziroma pri službi generalnega sekretariata Sveta za obveščanje javnosti na naslovu:

Rue de la Loi/Wetstraat 1751048 Bruxelles/BrusselBELGIQUE/BELGIË

Tel. +32 22815650Faks +32 22814977www.consilium.europa.eu/infopublic

http://bookshop.europa.euhttp://ec.europa.euhttp://bookshop.europa.euhttp://publications.europa.eu/others/agents/index_sl.htm

Kancler Konrad Adenauer pozdravlja

predsednika Charlesa de Gaulla na vrhu


Skupinska fotografija, Dublin, 10. in 11.

marec 1975

Skupinska fotografija, Solun, 19. in 20. j

unij 2003 Prvo zasedanje Evropskega sveta po začet

ku veljavnosti

Maastrichtske pogodbe, Bruselj, 10. in 11.

december 1993


974

Prvo zasedanje Evropskega sveta po zače

tku veljavnosti

Enotnega evropskega akta, København,


Tiskovno središče med zasedanjem

Evropskega sveta

Stavba Justus Lipsius: sedež

Evropskega sveta danes

Bund

esar

chiv

, 145

Bild

-F01

1021

-002

, Eg

on S

tein

er

Copy

righ

t: Bu

ndes

regi

erun

g/A

ndre

a Bi

ener

t

Predsednik Herman Van Rompuy s kanc

lerko Angelo Merkel,

zasedanje Evropskega sveta 16. in 17. dec

embra 2010 v Bruslju



Konference na vrhu

201150 let konferenc na vrh

u:

glavni mejniki

1961


19755

1975

19755

1975

1975

1975

1975

19755

1975

1975

1975

1975

1975 97

597

597

597

519

75 979797 197977979797 19791111

1993

199333

1993

199333

1993

1993

1993

1993

1993

1993 99

319

93 993

1993

1993

1993 99

319

93 993

99393 99999999999999999999991919111

2009

2009

200909 00

920

0920

0920

0920

0920

0920

0920

09 009

009

009

2000000 20000 20000000000000000020202222222222

EVROPSKI SVETINSTITUCIJA NA VRHU

EVROPSKE UNIJE


København, 14. in 15. december 1973

Naftna kriza.

Pariz, 19. in 20. oktober 1972

Udeležba Danske, Irske in Združenega

kraljestva.

Haag, 1. in 2. december 1969

Politična odločitev o prvi širitvi.

Rim, 29. in 30. maj 1967

10 let Rimske pogodbe.



1. julij 1987Evropski svet je vklju

čen

v Enotni evropski akt.

Dublin, 10. in 11. marec 1975

Prvo zasedanje Evropskega sveta.

Solun, 19. in 20. junij 2003

Evropski svet zadnjič zaseda

v državi, ki predseduje; odtlej

zaseda v Bruslju.

1. november 1993

V Pogodbi o Evropski uniji so

opredeljene funkcije Evropskega

sveta (Maastrichtska pogodba).


„Voditelji držav ali vlad [...] so sklenili, [...] da

se bodo

redno srečevali na zasedanjih, na katerih bodo p

rimerjali

stališča, usklajevali politike in se dogovarjali

o skupnih

stališčih, da bi tako pospeševali politično zd

ruževanje

Evrope. [...]“ (tiskovno sporočilo z vrha)

„[...] Treba se je bilo vrniti k izvorom

moči, da bi lahko najprej uresničili

gospodarsko združitev ter nato poiskali

oblike celovitejše in globlje zveze. [...]“

Jean Monnet svoje Spomine iz leta

1976 zaključuje s poglavjem o Evrop-

skem svetu.

„Evropski svet daje Uniji nujno

spodbudo za njen razvoj, za katerega

določa tudi splošne politične

smernice. [...]“ (člen D Maastrichtske

pogodbe)

„[...] Evropski svet določa načela in

splošne smernice skupne zunanje

in varnostne politike. [...]“ (člen J.8

Maastrichtske pogodbe)

„[...] Evropski svet daje Uniji potrebne spodbude

za njen razvoj in zanj opredeljuje splošne politi

čne

usmeritve in prednostne cilje. [...]

Evropski svet sestavljajo voditelji držav ali vlad

držav članic skupaj z njegovim predsednikom

in

predsednikom Komisije. [...]“ (člen 15 Pogodbe o

Evropski uniji)


„[...] Namen konference je bil poiskati ustrezne

načine za organizacijo tesnej-

šega političnega sodelovanja. [...]“ (tiskovno sp

oročilo z vrha)


„Vrh je mrtev, naj živi Evropski svet!“

(izjava predsednika Valéryja Giscarda d’Est

ainga ob

zaključku vrha)


C-32-10-634-SL-P


1. december 2009

Začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe:

Evropski svet postane institucija, njegov

predsednik pa je izvoljen za dve leti in pol

.

SL

GEN

ERA

LNI

SEK

RET

AR

IAT

SV

ETA

AR

HIV

SKA

ZB

IRK

A

Rue de la Loi/Wetstraat 1751048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIËTel. +32 22816111


QC-31-11-406-SL-C

DECEMBER 2011

doi:10.2860/73850

EVROPSKI SVET

EVROPSKI SVETEvropski svet


http://www.european-council.europa.eu

VsebinaPredgovorUvodKonference na vrhuZačetki Evropskega svetaEvropski svet v pogodbahEnotni evropski aktMaastrichtska pogodbaAmsterdamska pogodba in Pogodba iz Nice

Evropski svet postane institucijaKronološki pregled konferenc na vrhuin zasedanj Evropskega svetaDodatne informacije

Documents

Evropski svet - Consilium6 Konference na vrhu Prva konferenca na vrhu je bila organizirana februarja 1961 v Parizu, njen „[…] cilj pa je [bil] poiskati ustrezne načine za organizacijo