DIPLOMSKO DELO - CORE · 2017-12-01 · V Abstract This diploma thesis presents an analysis of multiple choice questions in the elementary school physics competition. It presents

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO

DIPLOMSKO DELO

BARBARA STARIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO

Študijski program: Matematika in fizika

ANALIZA NALOG IZBIRNEGA TIPA S

TEKMOVANJ ZA STEFANOVA PRIZNANJA

DIPLOMSKO DELO

Mentor: dr. BOJAN GOLLI, izr. prof. Kandidatka: Barbara Starič

Somentorica: dr. NADA RAZPET, viš. pred.

Ljubljana, september, 2016

I

Iskrena zahvala mentorju dr. Bojanu Golliju in somentorici dr. Nadi Razpet za vso pomoč,

nasvete ter usmeritve. Njuno vodenje je bilo izredno strokovno ter poučno. Posebna zahvala

gre tudi Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije za posredovanje statističnih

podatkov.

II

III

Povzetek

V diplomskem delu je predstavljena analiza nalog izbirnega tipa s tekmovanj za Stefanova

priznanja. Predstavljena sta zgodovina in popularizacija tekmovanja. Podrobneje sem

pregledala tri šolska leta in tri najbolj obsežne teme: vzgon, silo ter gibanje. Primerjala sem

uspešnost reševanja nalog ter analizirala učinkovitost odgovorov. Na podlagi statističnih

podatkov sem ugotovila, da ni opaznega napredka pri reševanju nalog od leta do leta in da

tekmovalci naloge o vzgonu ter silah bistveno slabše rešujejo kot naloge o gibanju. To

pripisujem težavnosti. Za vsako od nalog iz let 2004, 2007 in 2008 s tekmovanj za zlato

Stefanovo priznanje sem sestavila graf, iz katerega je razvidno, ali možni odgovori zastavljeni

tako, da razlikujejo med uspešnimi in manj uspešnimi tekmovalci. Pri nekaterih nalogah se je

razlika jasno pokazala, pri drugih pa ne, kar lahko kaže na to, da je večina nalogo reševala z

ugibanjem. Naloge iz leta 2004 so bile glede na učinkovitost dobre, tiste iz leta 2008 pa

predvsem lahke.

Ključne besede: tekmovanje za Stefanovo priznanje, izbirni tip nalog, uspešnost reševanja

nalog, učinkovitost odgovorov

IV

V

Abstract

This diploma thesis presents an analysis of multiple choice questions in the elementary school

physics competition. It presents the history and popularisation of the competition. In detail I

examined three school years and three rather extensive topics: buoyancy, force and motion. I

also compared the successfulness of problem solving and analysed the effectiveness of

responses. Based on statistical data I concluded that there was no significant progress in

problem solving through the years. I found out that competitors are solving motion related

problems fundamentally better than those related to buoyancy and forces which I attribute to

different levels of difficulty. I created a graph for every exercise from the elementary school

physics competitions from years 2004, 2007 and 2008 from which it is evident if possible

solutions are given in a manner to differentiate between successful and less successful

competitors. With some exercises the difference was clearly seen, but with others it was not,

which can indicate that the majority of competitors were solving that specific problem with

speculation. Considering the effectiveness of distractors, the test problems from the 2004

competition were good, while the ones from 2008 were mostly easily solvable.

Keywords: elementary school physics competition, multiple choice type questions,

successfulness of problem-solving, effectiveness of distractors

VI

VII

Kazalo vsebine

1 UVOD ............................................................................................................................................... 1

2 TEKMOVANJA OSNOVNOŠOLCEV V ZNANJU FIZIKE ZA STEFANOVA PRIZNANJA ........................... 3

2.1 ZGODOVINA TEKMOVANJA ..................................................................................................... 3

2.2 CILJI IN NAMEN TEKMOVANJA ................................................................................................ 3

2.3 POPULARIZACIJA TEKMOVANJA .............................................................................................. 4

2.3.1 ŠOLSKO TEKMOVANJE ..................................................................................................... 4

2.3.2 PODROČNO TEKMOVANJE .............................................................................................. 4

2.3.3 DRŽAVNO TEKMOVANJE: ................................................................................................ 5

2.4 TIPI NALOG IN NJIHOVA POGOSTOST ..................................................................................... 5

2.5 POTEK DRŽAVNEGA TEKMOVANJA ZA ZLATO STEFANOVO PRIZNANJE ................................. 6

3 PRIMERJAVA USPEŠNOSTI REŠEVANJA NALOG IZ VZGONA, SIL IN GIBANJA .................................. 9

3.1 NALOGE IZ VZGONA ................................................................................................................ 9

3.2 NALOGE IZ SIL ........................................................................................................................ 14

3.3 NALOGE IZ GIBANJA .............................................................................................................. 20

3.4 POVZETEK .............................................................................................................................. 26

4 ANALIZA UČINKOVITOSTI ODGOVOROV ....................................................................................... 28

5 ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 90

VIII

IX

Kazalo slik

Slika 2.1: Reševanje teoretičnih nalog v 8. razredu ................................................................................. 7

Slika 2.2: Reševanje eksperimentalnih nalog v 9. razredu ...................................................................... 7

Slika 2.3: Pripravljeni pripomočki za eksperimentalno nalogo v 9. razredu ........................................... 8

Slika 3.1: Relativna vrednost pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz vzgona po

posameznih letih ................................................................................................................................... 12

Slika 3.2: Skupen prikaz števila pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz vzgona iz let

2004, 2007 in 2008 ................................................................................................................................ 12

Slika 3.3: Relativna vrednost pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz sil po


Slika 3.4: Skupen prikaz števila pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz sil iz let 2004,

2007 in 2008 .......................................................................................................................................... 18

Slika 3.5: Relativna vrednost pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz gibanja po


Slika 3.6: Skupen prikaz števila pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz sil iz let 2004,

2007 in 2008 .......................................................................................................................................... 24

Slika 4.1: Krivulja odgovorov na izbrano vprašanje ............................................................................... 28

Slika 4.2: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za 1.

vprašanje v 8. razredu leta 2004 ........................................................................................................... 30























X

































XI

Kazalo tabel

Tabela 3.1: Število uspešno/neuspešno rešenih nalog izbirnega tipa iz vzgona iz let 2004, 2007 in

2008 ....................................................................................................................................................... 11

Tabela 3.2: Število uspešno/neuspešno rešenih nalog izbirnega tipa iz sil iz let 2004, 2007 in 2008 .. 17

Tabela 3.3: Število uspešno/neuspešno rešenih nalog izbirnega tipa iz sil iz let 2004, 2007 in 2008 .. 23

Tabela 4.1: Rezultati 1. vprašanja za 8. razred iz leta 2004 glede na skupno število doseženih točk ... 29





Tabela 4.6: Rezultati vseh 5 vprašanj izbirnega tipa nalog za Zlato Stefanovo priznanje v 8.razredu leta

2004 ....................................................................................................................................................... 39




Tabela 4.10: Rezultati 4. vprašanja za 9. razred iz leta 2004 glede na skupno število doseženih točk . 46


Tabela 4.12: Rezultati vseh 5 vprašanj izbirnega tipa nalog za Zlato Stefanovo priznanje v 9.razredu

leta 2004 ................................................................................................................................................ 50







leta 2007 ................................................................................................................................................ 61




Tabela 4.22: Rezultati 4. vprašanja za 9. razred iz leta 2007 glede na skupno število doseženih točk 68

Tabela 4.23: Rezultati 5. vprašanja za 9.razred iz leta 2007 glede na skupno število doseženih točk . 70


leta 2007 ................................................................................................................................................ 72






leta 2008 ................................................................................................................................................ 80



Tabela 4.32: Rezultati 3 .vprašanja za 9. razred iz leta 2008 glede na skupno število doseženih točk . 85

XII



leta 2008 ................................................................................................................................................ 89

1

1 UVOD

V diplomskem delu bom predstavila tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike za Stefanova

priznanja, in sicer zgodovino, cilje in namene, popularizacijo in potek tekmovanj.

Namen diplomskega dela je raziskati naloge – njihov tip ter pogostost. Izbrala bom tri teme,

ki se najpogosteje pojavljajo pri vprašanjih izbirnega tipa ter za tri šolska leta preverila, katero

temo so tekmovalci reševali najbolje, katero najslabše in ali se je z leti uspeh izboljševal.

Osredotočila se bom na učinkovitost ponujenih odgovorov pri nalogah izbirnega tipa.

Cilj raziskave je ugotoviti, katere teme so najpogosteje zajete v tekmovalnih nalogah, katere

so najbolj težavne ter katero od izbranih tem so učenci na tekmovanju reševali najbolje, katero

najslabše in ali je opaziti kak napredek. Drugi del se nanaša na učinkovitost odgovorov pri

vprašanjih izbirnega tipa. Pri tem se bom osredotočila na problem sestavljanja nalog s

podanimi odgovori ter na kriterije za dobro formulirane naloge ter ponujene odgovore.

Skušala bom odgovoriti na naslednja vprašanja:

Kakšni so tipi nalog ter kakšna je njihova pogostost?

Katero temo od vnaprej izbranih so učenci pri vprašanjih izbirnega tipa reševali

najbolje, katero najslabše?

Ali se je z leti uspeh izboljševal ali je ostal približno enak?

Kako učinkoviti so zavajajoči odgovori?

Kakšni so kriteriji za dobro sestavljene naloge in ponujene odgovore?

Ali so na podlagi analize tekmovalne naloge dobro sestavljene?

Ali je na podlagi morebitnega napredka pri reševanju nalog možno vnaprej predvideti,

ali bo vprašanje dobro ali slabo?

Ali lahko učenci iz pregleda tekmovanj starejših let ugotovijo, katere teme se

najpogosteje uporabljajo in ali se naloge znotraj le-teh ponavljajo?

Ali lahko učenci pridejo do doseženih točk z eventualnimi ugibanji med zgolj dvema

izbranima odgovoroma ob predpostavki, da ostale takoj izločijo?

Metodo ocenjevanja odgovorov na vprašanja s podanimi odgovori so prvi predlagali

avtorji članka 1. Metoda je predstavljena v poglavju analiza učinkovitosti

odgovorov. Avtorji so metodo demonstrirali na primerih vprašanj izbirnega tipa pri

2

raziskavi FCI (Force Concept Inventary) 2, pri kateri so raziskovali napačne

predstave študentov o silah in gibanju.

Dr. Barbara Rovšek iz Pedagoške fakultete je v članku 3 analizirala rezultate

tekmovanja za Stefanova priznanja v šolskem letu 2013/2014.

Zanimalo jo je, kako uspešni so bili osmošolci ter devetošolci na tekmovanju v

omenjenem šolskem letu. Ugotovila je, da je uspešnost odvisna od več parametrov. Za

pravo predstavo o znanju učencev je treba rezultate podrobneje analizirati. O

razširjenosti alternativnih predstav in razumevanj lahko sklepamo na podlagi

frekvence različnih odgovorov pri nalogah izbirnega tipa. S primerjanjem frekvence

pravilnih odgovorov lahko sklepamo o težavnosti obravnavanih fizikalnih vsebin.

Lahko pa primerjamo uspešnost različnih skupin tekmovalcev pri reševanju

objektivno lažjih oziroma težjih nalog.

Analiza rezultatov je pokazala, da se objektivnost ocenjevanja z vsako naslednjo

stopnjo tekmovanja izboljša. Več učencev je namreč na šolskem tekmovanju doseglo

veliko število točk, a le malo se jih je s področnega tekmovanja nato uvrstilo na

državnega.

V članku z naslovom Physics competitions for learners of primary

schools in Slovenia sta dr. Rovšek in dr. Repnik predstavila izkušnje s tekmovanjem v

znanju fizike pri osnovnošolcih. Opisala sta vsa tri področja tekmovanja; šolsko,

področno ter državno, ter za slednje navedla razloge, zakaj je Komisija za

popularizacijo obdržala eksperimentalni del tekmovanja. Prikazala sta primere tipov

nalog ter frekvenco fizikalnih tem.

Omenjena avtorja sta predstavila sodobno obliko fizikalnih tekmovanj za 8. ter 9.

razred osnovne šole. Izpostavila sta, da je pomembno ohraniti tekmovanje na treh

stopnjah ter da obdržati eksperimentalne naloge na zadnji stopnji, torej državnem

tekmovanju. 4

3

2 TEKMOVANJA OSNOVNOŠOLCEV V ZNANJU FIZIKE ZA

STEFANOVA PRIZNANJA

2.1 ZGODOVINA TEKMOVANJA

Tekmovanja iz fizike za osnovnošolce so potekala že pred letom 1980, prvo republiško

tekmovanje pa je bilo leta 1981 na Pedagoški akademiji v Mariboru. Tekmovanje je potekalo

v okviru srečanja mladih tehnikov Slovenije. Na njem je sodelovalo 16 ekip sedmošolcev in

22 ekip osmošolcev 5.

Leta 1982 so fiziki v Mariboru v sodelovanju z Društvom matematikov, fizikov in

astronomov Slovenije organizirali prvo samostojno republiško tekmovanje. Torej je bilo letos

na sporedu že 36. tekmovanje.

Po osamosvojitvi Slovenije so se leta 1992 tekmovanja iz republiških preimenovala v

državna, od leta 1994 pa osnovnošolci tekmujejo za zlata, srebrna in bronasta Stefanova

priznanja.

Že od nekdaj so se fizikalna tekmovanja razlikovala od ostalih osnovnošolskih tekmovanj.

Tekmovali niso posamezniki, ampak dvočlanske ekipe, tekmovanje pa je poleg teoretičnih

zajemalo tudi eksperimentalne naloge. S šolskih letom 1999/2000 se je končalo reševanje

teoretičnega dela tekmovanja v parih, ostalo pa je ekipno reševanje eksperimentalnega dela.

Od šolskega leta 2005/2006 dalje pa učenci oba dela tekmovanja rešujejo individualno.

2.2 CILJI IN NAMEN TEKMOVANJA

Eden od ciljev tekmovanj je zagotovo širjenje in poglabljanje že osvojenih znanj, ki segajo

tudi nad zahtevnostjo rednega programa na področju fizike za osnovno šolo in so dober

pokazatelj primerjave znanj med učenci. Sama tekmovanja lahko odkrijejo in spodbujajo za

fiziko nadarjene učence ter jih motivirajo za nadaljnje poglabljanje znanja. Eden od glavnih

namenov pa je izpopolnjevanje v eksperimentalnem delu. Tekmovanja pa so hkrati tudi

priložnost za druženja mladih iz različnih šol in okolij ter mentorjev.

4

2.3 POPULARIZACIJA TEKMOVANJA

2.3.1 ŠOLSKO TEKMOVANJE

Šolsko tekmovanje je prva raven tekmovanja, ki poteka znotraj vsake osnovne šole. Datum in

ura sta vnaprej določena z razpisom in sta enotna za vse šole v Sloveniji. Prav tako so enotne

naloge. Na šolsko tekmovanje se lahko prijavijo vsi učenci 8. in 9. razreda devetletke.

Predsednik šolske tekmovalne komisije se z ravnateljem šole dogovori za nemoten potek

tekmovanja. Za fotokopiranje ter tajnost tekmovalnih pol poskrbi ravnatelj. Predsednik šolske

tekmovalne komisije pa je pristojen tudi za to, da svojimi sodelavci pridobi ocenjevalce.

Poskrbeti mora tudi za vpis tekmovalcev v zapisnik, za arhiviranje celotne tekmovalne

dokumentacije ter objavo dosežkov. Prav tako je njegova naloga prijaviti tekmovalce na

drugo raven tekmovanja (področno tekmovanje).

Šolska tekmovalna komisija poskrbi za izvedbo tekmovanja, ovrednotenje izdelkov

tekmovalcev, vnos števila doseženih točk po posameznih nalogah v informacijski strežnik,

določitev ter razglasitev vrstnega reda tekmovalcev po uspehu, določitev prejemnikov

bronastih Stefanovih priznanj ter določitev udeležencev področnega tekmovanja.

2.3.2 PODROČNO TEKMOVANJE

Področnega tekmovanja se lahko udeležijo učenci 8. in 9. razreda, ki so na šolskem

tekmovanju dosegli najboljše rezultate. Udeležijo se ga 3 % vseh učencev 8. razreda in 3 %

vseh učencev 9. razreda na šoli. Poleg tega se nadaljnjega tekmovanja lahko udeležijo tudi

tekmovalci, ki jih na osnovi dosežkov s šolskih tekmovanj izbere državna tekmovalna

komisija po pregledu vseh rezultatov šolskih tekmovanj.

5

2.3.3 DRŽAVNO TEKMOVANJE:

Državnega tekmovanja se lahko udeležijo učenci 8. in 9. razreda osnovne šole, ki so si to

pravico priborili na področnem tekmovanju. Udeleži se ga 0,5 % vseh učencev 8. razreda ter

0,5 % vseh učencev 9. razreda.

Državna tekmovalna komisija določi 80 % kandidatov za državno tekmovanje glede na

število tekmovalcev, prijavljenih na področno tekmovanje, dodatne tekmovalce pa izbere na

osnovi dosežkov s področnih tekmovanj, potem ko so zbrana vsa poročila. Državna

tekmovanja že od samega začetka potekajo na dveh lokacijah, in sicer na Pedagoški fakulteti

v Ljubljani ter Pedagoški fakulteti v Mariboru. Sprva so tekmovanja potekala na eni od

omenjenih lokacij, in sicer dve leti zapored, nato pa dve leti na drugi lokaciji. Od šolskega leta

2005/2006 dalje pa zaradi večjega števila sprejetih tekmovalcev na državnem tekmovanju

potekajo na obeh lokacijah hkrati.

Naloge ovrednoti ena tekmovalna komisija – vrednotenje poteka izmenično, in sicer dve leti

zaporedoma na Pedagoški fakulteti v Mariboru in dve leti na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

Pri izvedbi tekmovanja in vrednotenju izdelkov sodelujejo učitelji fizike in študenti fizike pod

vodstvom svojih profesorjev. Letos sem se vrednotenja udeležila tudi jaz.

Tekmovalne komisije ovrednotijo izdelke in objavijo dosežke najkasneje v treh dneh po

izvedenem tekmovanju.

2.4 TIPI NALOG IN NJIHOVA POGOSTOST

Naloge, ki se pojavljajo na tekmovanjih za srebrno in zlato Stefanovo priznanje, so teoretične,

izbirnega tipa ali eksperimentalne.

Na tekmovanju za srebrno Stefanovo priznanje je bilo v šolskih letih 2006/2007 in 2007/2008

pet nalog izbirnega tipa ter tri teoretične naloge. Pred tem pa je bilo področno tekmovanje

sestavljeno iz osmih teoretičnih nalog.

Na državnem tekmovanju, torej tekmovanju za zlato Stefanovo priznanje, je bilo v šolskem

letu 2007/2008 osem nalog, od tega so bile štiri izbirnega tipa, dve sta bili teoretični, dve pa

eksperimentalni. Leto pred tem je bilo največ nalog, pet, izbirnega tipa, dve sta bili teoretični

6

ter dve eksperimentalni. Pred tem pa je bilo na tekmovanju za zlato Stefanovo priznanje pet

nalog, od tega tri teoretične in dve eksperimentalni.

Naloge izbirnega tipa so tiste, ki vnaprej ponujajo nekaj možnih odgovorov, običajno štiri. Od

tega je samo en odgovor pravilen. Nepravilne rešitve so dostikrat takšne, da je med njimi tudi

odgovor, ki je zavajajoč, torej takšen, ki zajema tipične napake učencev. Za pravilen odgovor

prejme tekmovalec dve točki, za nepravilnega se ena odšteje.

Teoretične naloge so tiste, ki od tekmovalcev zahtevajo predvsem teoretično znanje fizike.

Zasnovane so tako, da je do rezultata včasih mogoče priti z dobrim premislekom, včasih pa je

potreben tudi račun. Potrebne obrazce dobijo tekmovalci na posebnem listu. Treba je

poudariti, da je pri fiziki zelo pomembno tudi znanje matematike in nekaterih drugih,

predvsem naravoslovnih učnih predmetov.

2.5 POTEK DRŽAVNEGA TEKMOVANJA ZA ZLATO STEFANOVO

PRIZNANJE

Organizatorji 28. tekmovanja (12. april 2008) so bili Oddelek za fiziko in tehniko Pedagoške

fakultete v Ljubljani, Oddelek za fiziko Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru,

Društvo matematikov, fizikov in astronomov in Zavod RS za šolstvo. Tekmovanje je potekalo

v predavalnicah ter laboratorijih obeh fakultet v Ljubljani ter v Mariboru.

Kot absolventka študija matematike ter fizike sem bila kot opazovalka prisotna na oddelku za

fiziko ter tehniko Pedagoške fakultete v Ljubljani.

7

Slika 2.1: Reševanje teoretičnih nalog v 8. razredu 6

Vse naloge, tako teoretične kot tudi eksperimentalne, so učenci reševali sami. Edini

pripomočki, ki so jih lahko imeli na delovni površini, so bili:

list s formulami ter obrazci, ki so ga prejeli na mestu tekmovanja,

polo, ki jim jo razdelil študent,

nepopisan pomožni listi z žigom DMFA,

pisala,

kalkulator ter

geometrijsko orodje.

Slika 2.2: Reševanje eksperimentalnih nalog v 9. razredu 6

8

Pri reševanju eksperimentalnega dela tekmovanja so imeli učenci na razpolago vse

pripomočke, ki so jih potrebovali.

Slika 2.3: Pripravljeni pripomočki za eksperimentalno nalogo v 9. razredu 6

Začetek reševanja nalog je bil jasno določen, kar je bilo zapisano tudi na šolski tabli, ki je bila

vidna vsem tekmovalcem. Zabeležila sta se začetek reševanja tekmovalnih pol in čas

prenehanja reševanja. Slednji se je določil po izračunu, saj so učenci teoretični del reševali 90

minut, eksperimentalna pa po 45 minut za vsako od nalog. Študent je 10 minut pred koncem

izrekel tudi opozorilo, tako da so učenci lahko v miru zaključili reševanje.

9

3 PRIMERJAVA USPEŠNOSTI REŠEVANJA NALOG IZ

VZGONA, SILE IN GIBANJA

V obdelavo podatkov sem zajela tekmovanja treh let, in sicer iz leta 2004, 2007 in 2008.

Poglobila sem se v prvo nalogo, to je nalogo izbirnega tipa. Zajetih je bilo nekaj primerov, od

tega je imel vsak od njih podane štiri možne odgovore. Treba je bilo izbrati samo pravilni

odgovor, ne pa tudi zapisati postopka reševanja.

Izbrala sem si tri fizikalne teme: vzgon, sile ter gibanje. Zanimalo me je predvsem to, katero

od navedenih tem so reševali najboljše, katero najslabše in ali se je z leti uspeh izboljševal ali

je ostal približno enak. Zanimala so me tudi odstopanja med posameznimi leti 7, 8, 9.

3.1 NALOGE IZ VZGONA

Leto 2004, 8. razred, naloga 1b

»V posodo, napolnjeno z vodo, vržemo železen ključ s plutovinastim obeskom, ki ima enako

prostornino kot jo ima ključ. Katera od spodnjih slik pravilno kaže mirujoči ključ v vodi?

Obkroži črko nad njo.«

Pravilen odgovor: B

Leto 2007, 8. razred, naloga A5

»Na gospodinjsko tehtnico položimo jabolko in skledo z vodo. Nato jabolko prestavimo v

skledo. Jabolko plava. Kaj je pokazala tehtnica pred prestavljanjem in po prestavljanju

jabolka?

10

A Tehtnica kaže v obeh primerih enako maso.

B Tehtnica kaže večjo maso tedaj, ko jabolko leži neposredno na tehtnici.

C Tehtnica kaže večjo maso tedaj, ko jabolko plava.

D Tehtnica kaže manjšo maso tedaj, ko je masa vode manjša od mase jabolka.


»Leseno kocko z robom 1 dm potopimo v laneno olje, da jo površinsko zaščitimo. Ko kocko

izpustimo, priplava na površje. Ena tretjina prostornine kocke je nad gladino. Kolikšna je

gostota kocke?«

A 300

B 600

C 1200

D 1500

Leto 2004, 8. razred, naloga 1d

»Telo A ima prostornino 2 dm3 in gostoto 0,7 kg/dm

3, telo B pa enako prostornino kot telo A

in gostoto 1,4 kg/dm3. Obe telesi vržemo v vodo. Kolikšni sta sili vzgona na telesi A in B?«

A Sila vzgona na telo A je 7 N, na telo B pa 14 N.

B Sila vzgona na telo A je 14 N, na telo B pa 20 N.

C Sila vzgona na telo A in na telo B je 20 N.

D Sila vzgona na telo A je 14 N, na telo B pa 28 N.

11


»Jabolko plava v skodeli vode. Skodelo z jabolkom postavimo na kuhinjsko tehtnico. Jabolko

potisnemo v vodo, da je v celoti potopljeno, a ne pritiska na dno posode. Kaj pokaže

tehtnica?«

A Tehtnica pokaže manjšo maso kot pred potopom, saj se je vzgon povečal.

B Tehtnica pokaže večjo maso kot pred potopom, saj jabolko potiskamo z roko.

C tehtnica pokaže enako maso kot pred potopom, saj je na njej še vedno le skleda z vodo in

jabolkom.

D tehtnica bi pokazala več, če bi se jabolko dna dotikalo, drugače pa ne.

Na tekmovanju za srebrno Stefanovo priznanje so učenci izbrane naloge iz teme o vzgonu

reševali dokaj uspešno. Uspeh se je z leti malce izboljševal. Na tekmovanju za zlato

Stefanovo priznanje leta 2004 je nalogo iz omenjene teme rešilo pravilno le 21,9 %

tekmovalcev. Leta 2007 je bil delež tistih s pravilno rešeno nalogo 38,9 %.

Absolutna vrednost Relativna vrednost %

Pravilno odgovorilo 1422 58,2

Nepravilno odgovorilo 1022 41,8

Skupaj 2444 100

Tabela 3.1: Število uspešno/neuspešno rešenih nalog izbirnega tipa iz vzgona iz let 2004,

2007 in 2008

12

Slika 3.1: Relativna vrednost pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz vzgona

po posameznih letih

Slika 3.2: Skupen prikaz števila pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz

vzgona iz let 2004, 2007 in 2008

13

Osmošolci so pri nalogi 1b iz leta 2004 podali 238 pravilnih odgovorov, kar predstavlja 58,2

% vseh tekmovalcev. Nepravilnih je bilo 175. Najbolj množičen nepravilen odgovor je bil

odgovor »C«. Ostala dva možna sta bila izbrana pri zelo majhnem odstotku. Če pogledamo

odgovore, je »C« res najbolj zavajajoč izmed vseh nepravilnih.

Pri nalogi A5 iz leta 2007 me je zelo presenetila izbira odgovorov. Naloga se mi zdi lahka,

precej logična. Pri šolskem pouku so skoraj zagotovo delali takšne naloge. Pravilnih

odgovorov bilo le 58,4 %. Kar 33,6 % vseh tekmovalcev je izbralo odgovor »B«, ki je bil

izmed napačnih izbran v največjem številu. To nalogo bi marsikdo lahko rešil zgolj s

premislekom, če pozna osnovne zakone fizike.

Naloga A3 iz leta 2008 je imela že boljši odstotek pravilnih odgovorov, kar 64,9 %. Večina

tistih, ki se niso odločili za pravilen odgovor, je izbrala odgovor A, kar 82 tekmovalcev od

skupno 901 pa se ni odločilo za nobenega. To nalogo je pravilno rešilo največ učencev.

Na državnem tekmovanju leta 2004 so učenci temo o vzgonu imeli pri 1D nalogi. Naloga je

bila precej težka, saj je le 21,9 % vseh učencev odgovorilo pravilno. Kot zanimivost naj

omenim, da sem nalogo dala rešiti nekaj aktualnim profesorjem fizike in nihče od njih ni

prišel do pravilnega odgovora. Najbolj zavajajoč odgovor je bil »C«. S svojega vidika bi prej

rekla, da jih bo več izbralo odgovor »D«. Naloga je bila izmed vsem, ki zadevajo vzgon,

najslabše rešena.

Tudi leta 2007 so nalogo A3, ki se nanaša na temo o vzgonu, pravilno rešili v manjšini: zgolj

38,9 %. Izmed nepravilnih odgovorov je bil najpogosteje izbran odgovor »C«. Tega je izbralo

kar 47 učencev od 131. Naloga se mi zdi neupravičeno tako slabo rešena, saj so podobno

reševali že na področnem tekmovanju. Če bi ji posvetili nekaj pozornosti, bi jo rešili bolje. V

pomoč bi jim bil tudi premislek o tem, kako je z maso, če stopimo na tehtnico mi in nas nekdo

potisne. Očitno se je večina odločala med odgovoroma »B«, ki je pravilen, in »C«.

Pri analizi nalog iz vzgona sem ugotovila, da v splošnem naloge niso bile tako težke, ampak

da učenci niso imeli dovolj znanja. Tudi tam, kjer se nalogo da rešiti na pamet, zgolj s

premislekom, jih je veliko izbralo napačen odgovor. Sploh omenjeni nalogi s tehtnico in

jabolkom se da rešiti s premislekom. Je pa res, da so se pri večini odločali med dvema

odgovoroma, saj so bili ostali odgovori izbrani v majhnem številu.

14

Tema o vzgonu je po moji presoji ena od težjih ‒ običajno so odgovori takšni, da v učencih

porajajo dvome o pravilnosti. To pa je konec koncev tudi namen tekmovanja, saj se pokaže,

ali učenci zares razumejo snov in znajo reševati probleme. Menim, da je omenjena tema pri

pouku fizike premalo obravnavana in da bi se lahko izvajalo še več poskusov, ki bi

ponazarjali zakonitosti o vzgonu. Tema je namreč takšna, da če jo učenci razumejo, lahko

naloge rešijo s premislekom, s poznavanjem zakonitosti. Veliko nalog je bilo takšnih, da bi jih

lahko rešili, če bi pri pouku fizike izvedli več poskusov ter ob njih razvili razgovor.

3.2 NALOGE IZ SIL

Leto 2004, 8. razred, naloga 1c

»Na telo delujeta sili F1 = 2 N in F2 = 5 N. Sili ležita v isti ravnini. Ali je rezultanta teh dveh

sil enaka 4N oziroma 7 N?«

A Da.

B Lahko je enaka 4 N in ne more biti enaka 7 N.

C Lahko je enaka 7 N in ne more biti enaka 4 N.

D Ne more biti enaka niti 4 N niti 7 N.


»Kroglo potiskamo in vlečemo s silama F1 in F2. S katero od sil FA do FD bi lahko preprečili

premikanje krogle na sliki?«

Pravilen odgovor: B

15


»Gorski reševalec prečka prepad prek viseče vrvi. Katera slika prikazuje mesto reševalca, ko

je vrv napeta z največjo silo?«

Pravilen odgovor: C


»Na spodnji sliki je telo v ravnovesju. Nanj delujejo tri sile v označenih smereh. Označene so

le smeri sil, ne pa tudi njihove velikosti. Katera od spodnjih trditev je pravilna?«

A velikost F1 + velikost F2 = velikost F3

B velikost F1 + velikost F2 < velikost F3

C velikost F1 + velikost F2 > velikost F3

D velikost F1 = velikost F2 = velikost F3

16


»Peter priveže vrv na veliko športno vzmet za krepitev mišic. Vrv priveže na kljuko od vrat in

vzmet raztegne s silo 100N. Vzmet se raztegne za 5 cm. Nato se mu pri igri pridruži Rok,

sname vrv s kljuke in vrv povleče prav tako s silo 100 N. Za koliko se sedaj raztegne vzmet?«

A 2,5 cm

B 5 cm

C 10 cm

D 25 cm


»Na klancu miruje zaboj. Na kateri sliki so pravilno narisane sile nanj?«

Pravilen odgovor: A


»Tri enake sanke A, B in C zvežemo z lahkimi vrvicami, kot kaže slika. Postavimo jih na

ledeno ploskev, da lahko trenje zanemarimo. Sanke A vlečemo s silo FA = 12 N, vlakec iz sank

se zato giblje enakomerno pospešeno. Kolikšna je sila FBA s katero sanke B preko vrvice

vlečejo sanke A in kolikšna je sila FCB, s katero sanke C preko vrvice vlečejo sanke B?«

17

A FBA = 12 N, FCB = 12 N

B FBA = 8 N, FCB = 4 N

C FBA = 6 N, FCB = 3 N

D FBA = 0N, FCB = 0 N

Nalogo iz teme o silah je v letu 2004 na tekmovanju za srebrno Stefanovo priznanje pravilno

rešilo le 11,6 % učencev, na državnem tekmovanju pa 32,3 % pri eni in 45,2 % pri drugi

nalogi iz enake teme.

V letu 2007 je bil delež učencev s pravilnim odgovorom večji, in sicer 65,9 % na tekmovanju

za srebrno priznanje ter 68,7 % na tekmovanju za zlato Stefanovo priznanje.

V letu 2008 je na tekmovanju za srebrno Stefanovo priznanje nalogo iz teme o silah pravilno

rešilo 421 učencev, kar predstavlja 46,7 % vseh tekmovalcev. Na državnem tekmovanju pa je

nalogo pravilno rešilo 75 % učencev.

Tako lahko opazimo, da se je uspeh z leti izboljševal. Na tekmovanju za srebrno Stefanovo

priznanje je bil delež učencev z izbranim pravilnim odgovorom manjši od tistih na državnem

tekmovanju.




Skupaj 2672 100

Tabela 3.2: Število uspešno/neuspešno rešenih nalog izbirnega tipa iz sil iz let 2004, 2007 in

2008

18

Slika 3.3: Relativna vrednost pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz sil po

posameznih letih

Slika 3.4: Skupen prikaz števila pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz sil iz

let 2004, 2007 in 2008

19

Naloga 1c iz leta 2004 je bila najslabše rešena naloga izmed vseh izbranih o silah. Pravilno je

odgovorilo le 48 tekmovalcev od skupno 413, kar predstavlja 11,6 % vseh učencev, ki so

prišli na področno tekmovanje. Kar 78,7 % vseh tekmovalcev je izbralo odgovor »C«.

Sklepam, da učenci poznajo osnove o silah, saj je prvi del odgovora večina poznala, drugega

pa le manj učencev. Vprašanje je zahtevalo znanje kotnih funkcij, ki pa ga učenci v 8. razredu

še nimajo.

Nalogo A4 iz leta 2007 so učenci rešili po pričakovanjih. Velika večina, kar 65,9 %, je

odgovorila pravilno. Med nepravilnimi odgovori je izstopal odgovor »C«, ki je tudi edini

zavajajoč. Iz tega sklepam, da so tekmovalci izbirali med dvema odgovoroma, torej so imeli

50 % možnosti, da izberejo pravega.

V šolskem letu 2008 se je na sile navezovala naloga A1. Skupaj je bilo več nepravilnih kot

pravilnih odgovorov. Trije odgovori so bili slikovni, med njimi tudi pravilni, eden pa je trdil,

da zahtevana naloga ni odvisna od faktorja, ki je prikazan slikovno. Ta odgovor je bil med

nepravilnimi tudi največkrat izbran. Iz rezultatov sklepam, da so učenci, ki so izbrali slikoven

odgovor, sile razstavili in s tem prišli do pravilne ugotovitve. Večina ostalih je izbrala edini

odgovor v besedi.

Na tekmovanju za zlato Stefanovo priznanje leta 2004 je bila naloga 1c vezana na temo o

silah. Tekmovalci so jo rešili slabo: le 32,3 % vseh je odgovorilo pravilno. Večina, kar 54,2

%, se je odločila za odgovor »A«, ki je sicer nepravilen. Tudi pri tej nalogi rezultati kažejo,

da je veliko učencev izbiralo med dvema odgovoroma. Sklepam, da so šli na izločanje manj

primernih odgovorov in na koncu izbirali med tistima, ki sta se jim zdela najbolj primerna.

Leta 2007 so nalogo A4, ki se nanaša na sile, reševali precej dobro. Pravilnih je bilo 68,7 %

vseh odgovorov. Naloga je izredno lahka, lahko da celo preveč lahka, kar je lahko zavajajoče.

Seštevanje vzporednih ter nevzporednih sil je tema, ki jo učenci hitro osvojijo in običajno ne

povzroča večjih težav.

Leto kasneje je nalogo A1 pravilno rešilo kar 75 % učencev,kar jo opredeli kot najbolje

rešena naloga iz sil. Učenci so se odločali med dvema odgovoroma, pravilnim in enim od

nepravilnih. Slednji je bil izbran v kar 83,9 % primerih. Naloga se zdi zelo lahka, saj je

potrebno osnovno znanje o silah na klancu pri mirujočem telesu. Iz rešitev je mogoče sklepati,

da tekmovalci poznajo osnovne lastnosti razstavljanja in sestavljanja sil na klancu, le na silo

lepenja niso bili pozorni.

20

Leta 2004 so nalogo o silah na tekmovanju dobili tudi devetošolci. Pravilnih odgovorov je

bilo samo 45,2 %. Pričakovala bi, da v devetem razredu sile poznajo bolje, saj je to ena

pomembnejših tem pri pouku fizike in se z njo srečujejo pri veliko fizikalnih poglavjih.

Omenjena naloga je rešljiva s premislekom in osnovnim teoretičnim znanjem o silah. Kar

nekaj učencev ni odgovorilo na to vprašanje, torej niso hoteli tvegati z napačnim odgovorom.

Če pogledamo skupno tabelo rezultatov, lahko vidimo, da je približno polovica izbranih

odgovorov pravilna ter polovica nepravilna. Natančneje, 49,6 % vseh tekmovalcev je izbralo

pravilen, 50,4 % pa nepravilen odgovor.

Naloge o silah so se mi zdele težke, predvsem z vidika ponujenih odgovorov, saj ni bilo

enostavno izločiti nepravilnih. To pomeni, da so bili možni odgovori dobro izbrani. Kar nekaj

je bilo takšnih, ki so v učencih vzbudili dvom o pravilnosti. To se vidi predvsem pri tistih, ki

so se odločali med dvema odgovoroma, saj ni bilo enostavno izločiti nepravilnih odgovorov.

Pojavila se je tudi naloga, ki se že na prvi pogled zdi preveč enostavna za takšno tekmovanje

– enostavna s tega vidika, da učenec z malo truda izloči vse nepravilne odgovore. Taka naloga

je dobrodošla kot motivacija za ostale, vendar marsikdo išče v njej morebitne pasti, ki pa jih

dejansko ni.

3.3 NALOGE IZ GIBANJA


»Za telo, ki se giblje premo, je narisan graf hitrost v odvisnosti od časa. V katerem trenutku je

telo najbolj oddaljeno od začetne lege? Pozitivna hitrost pomeni gibanje v desno, negativna

pa v nasprotni smeri.«

21

A Ob t1= 1 min

B Ob t2 = 2 min

C Ob t3 = 3 min

D Ob t4 = 4 min


»Kateri od grafov kaže spreminjanje hitrosti kamna, ki ga vržemo navpično navzgor z začetno

hitrostjo 10 m/s?«

Pravilen odgovor: D


»Narisan je graf a(t) gibanja nekega telesa. Kako si sledijo vrste gibanj, ki jih prikazuje

graf?«

A Pospešeno, enakomerno,

pojemajoč

B Pojemajoče, pospešeno,

enakomerno

C Enakomerno, mirovanje,

enakomerno

D Pospešeno, mirovanje, pojemajoče

22


»Padalec skoči iz lebdečega helikopterja. Nekaj časa pada, potem odpre padalo, ki njegovo

padanje upočasni. Kateri graf pravilno kaže hitrost padalca v odvisnosti od časa potem, ko

skoči iz helikopterja, pada, odpre padalo in pada s padalom, preden pristane padalec na

tleh?«

Pravilen odgovor: A


»Na grafih je prikazano, kako so se spreminjale hitrosti štirih tekačev od štarterjevega strela

naprej. Kateri tekač je štartal prezgodaj?«

Pravilen odgovor: A


»Na grafih hitrosti v odvisnosti od časa sta prikazani gibanji dveh avtomobilov. Na katerem

grafu je povprečna hitrost obeh avtomobilov enaka?«

23

Pravilen odgovor: D

Naloge iz teme o gibanju so učenci reševali tako: na tekmovanju za srebrno Stefanovo

priznanje leta 2004 je bil delež učencev s pravilno izbranim odgovorom 83 %, v letu 2007

74,1 %, leto kasneje, v 2008, pa 67,8 %.

Na tekmovanju za zlato Stefanovo tekmovanje je bilo v letu 2004 pravilnih odgovorov 52,9

%, leta 2008 pa pri dveh nalogah kar 99,2 %.




Skupaj 2636 100

Tabela 3.3: Število uspešno/neuspešno rešenih nalog izbirnega tipa iz sil iz let 2004, 2007 in

2008

24

Slika 3.5: Relativna vrednost pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz gibanja

po posameznih letih

Slika 3.6: Skupen prikaz števila pravilnih/nepravilnih odgovorov nalog izbirnega tipa iz sil iz

let 2004, 2007 in 2008

25

Že na prvi pogled je opaziti, da so bile naloge iz gibanja zelo dobro rešene. Od izbranih tem je

gibanje tisto, ki je imelo najboljši rezultat.

Leta 2004 je nalogo 1b pravilno rešilo kar 346 učencev od skupno 417, kar predstavlja 83 %

vseh tekmovalcev. Naloga je lahka s predpostavko, da znajo učenci znajo brati z grafov.

Torej, da znajo odčitavati podatke z njih. Nepravilni odgovori so bili izbrani v približno

enakem številu, brez večjih odstopanj.

V letu 2007 se je na gibanje nanašala naloga A3, ki tudi ni delala večjih preglavic. Pravilno

izbranih odgovorov je bilo 74,1 %. Izmed nepravilnih je izstopal odgovor »A«, ki je bil edini

konkurenčen pravilnemu, vendar so ga učencev izbrali s prehitrim sklepanjem. Niso

upoštevali tega, da kamen ne obstane v zraku, pač pa se vrne na tla.

Leto kasneje je nalogo A1 pravilno rešilo 67,8 % učencev, kar tudi ni slab rezultat. A če

pogledamo nalogo, vidimo, da je zelo lahka – zahteva znanje o branju grafov. Pri tej nalogi bi

pričakovala boljši rezultat. Večina jih je res odgovorila pravilno, a skupaj se je 295 učencev

odločilo za odgovora »C« in »D«.

Na državnem tekmovanju leta 2004 je bila izmed vseh nalog o gibanju, ki sem jih vzela v

analizo, ta najslabše rešena. 52,9 % učencev jo je rešilo pravilno. Gre še za eno nalogo, ki

zahteva znanje branja podatkov iz grafa. Ne zdi se mi težka, čeprav jo je 47,1 % tekmovalcev

rešilo narobe.

Leta 2008 sta bili na tekmovanju za Zlato Stefanovo priznanje kar dve nalogi takšni, ki sta

zahtevali znanje o gibanju, in obe sta bili rešeni pravilno s strani vseh učencev, razen enega.

Ti dve nalogi sta bili zagotovo vključeni v tekmovanje za spodbudo. Kot motivacija za

reševanje ostalih nalog. Obe sta zahtevali branje iz grafa. Nista bili računski, niti nista

zahtevali vsega teoretičnega znanja, le toliko, kot zadostuje za »branje« iz grafov. Pri vsaki od

nalog je bil samo en odgovor nepravilen.

Skupne številke povedo, da je 74,8 % vseh odgovorov pravilnih, 25,2 % pa nepravilnih.

Naloge o gibanju so se mi zdele izredno lahke, zlasti leta 2008. Sama bi se odločila za kakšno

računsko nalogo, ki pa jih pri nalogah o gibanju ni bilo.

26

3.4 POVZETEK

Z zbranih podatkov je razvidno, da so učenci od treh izbranih tem najbolje reševali naloge o

gibanju. Od leta do leta ni bilo večjih odstopanj pri uspehu. Te naloge so bile izredno lahke in

vseh šest, ki so se pojavile v treh omenjenih letih, je bilo grafičnih. Rezultat je bilo treba

odčitati iz grafa. Rezultati so pokazatelj, da so bile naloge lažje kot tiste iz ostalih tem.

Najslabše so učenci reševali naloge, vezane na vzgon. Ti rezultati so bili najslabši in od leta

do leta ni vidnega nobenega napredka.

Pri nalogah o silah so bila od leta do leta največja odstopanja pri uspehu. Najslabše so te

naloge reševali leta 2004, bolje 2007, najbolje pa v letu 2008. Vendar iz tega še ne moremo

sklepati, da gre za viden napredek.

Teme, ki se v nalogah za 8. razred pojavljajo najbolj pogosto, so gostota in specifična teža,

merjenje sil, nevzporedne sile, tlak, tlak v tekočinah ter vzgon. Najmanj pogoste pa so teme o

delu in energiji, notranji energiji ter toploti.

Tekmovalne naloge za 9. razred so v največji meri zahtevale znanje iz enakomernega gibanja,

enakomerno pospešenega gibanja, sile in pospeška ter astronomije.

Teme, ki so se pojavile najmanj pogosto, so napetost in električno delo, električni upor ter

magnetno polje.

Iz analize nalog, ki se nanašajo na vzgon, sile in gibanje, sklepam, da učenci nimajo dovolj

znanja iz prvih dveh tem. To sta temi, ki zahtevata tako teoretično kot praktično znanje.

Rezultat bi bil boljši, če bi pri pouku fizike izvedli več poskusov, izvedenih individualno

oziroma skupinsko. Samo teoretično znanje ni dovolj. Pri kar nekaj nalogah je bilo opaziti, da

bi učenci, če bi to preizkusili praktično in se ob poskusih tudi pogovorili, ugotovili povezave

med količinami in bi podrobneje obravnavali vzrok in posledico.

Sama bi učiteljem fizike svetovala, da bi dali več poudarka eksperimentalnemu delu nalog, saj

bodo učenci s tovrstnim delom bolje osvojili tudi teorijo Menim, da se pri pouku fizike preveč

časa posveča predavanju ter teoriji kot eksperimentalnim vajam ter demonstraciji poskusov.

Učitelji fizike bi vsako leto po zaključenem tekmovanju za Stefanovo priznanje lahko preučili

rezultate vseh tekmovalcev ali vsaj izide svojih učencev, saj se da veliko naučiti iz napak.

Velikokrat se zgodi, da učenci množično odgovarjajo z istim nepravilnim odgovorom, kar

27

lahko učiteljem veliko pove: ali so narobe naučeni, imajo napačno predstavo ali pa je

vprašanje res zavajajoče. Pri pripravi učencev na tekmovanje bi čas namenila reševanju nalog

iz preteklih tekmovanj ter se bolje poglobila v tiste teme, ki se pojavljajo bolj pogosto. To se

da razbrati iz preteklih biltenov, kjer so zbrane naloge iz tekmovanj. Več poudarka bi dala

tudi poskusom. Teoretično znanje dobijo učenci pri rednem pouku fizike, ure, namenjene

pripravam na samo tekmovanje, pa bi bilo bolje posvetiti poskusom. S tem bi učenci pridobili

teoretično ter praktično znanje in bi bili kos več tipom nalog.

Če bi učenci znali bolje uporabiti znanje, ki so ga pridobili pri matematiki, bi imeli manj težav

pri računskih nalogah. Predvsem osmošolci, in sicer znanje o premem ter obratnem

sorazmerju, o izpeljavi enačb, računanje z odstotki ter odčitavanje z grafov. Slednja tema

devetošolcem ne dela težav, kar je bilo mogoče razbrati z rešenimi nalogami o gibanju.

Pomembno je, da se učitelji z učenci čim več pogovarjajo, da ob reševanju nalog tudi

sprašujejo, zakaj so uporabili nek obrazec, zakaj nekatere vplive zanemarimo, kaj razberemo

iz rezultata. Tako lahko preverijo, kako razmišljajo in koliko se poglabljajo v obravnavano

učno snov.

28

4 ANALIZA UČINKOVITOSTI ODGOVOROV

Eden od kriterijev za pripravo dobrega testa je učinkovitost. To lahko preverjamo s krivuljo

odgovorov na izbrano vprašanje. Kot sem že omenila v uvodu, so metodo ocenjevanja

odgovorov na vprašanje s podanimi odgovori predlagali avtorji članka 1.

V pomoč mi je bil tudi seminar dr. Gollija, ki se nahaja na njegovi spletni strani 10.

Učinkovitost odgovorov sem prikazala grafično. Na absciso sem nanašala skupno število

doseženih točk. Le-te sem grupirala v razrede enake širine. Na ordinati pa je zabeležen uspeh

pri izbranem vprašanju, in sicer v odstotkih.

Dobro vprašanje je tisto, pri katerem krivulja pravilnih odgovorov narašča od izhodišča do

100 %, ostali odgovori pa so približno enakomerno zastopani in gredo od približno 20 % proti

0.

Pri slabem vprašanju je krivulja pravilnega odgovora bolj ali manj vodoravna. To lahko

pomeni, da odgovor ni bil razumljivo napisan in so učenci ugibali pravilnega, ali pa je bilo

vprašanje tako lahko, da je večina vedela pravilen odgovor.

Slika 4.1: Krivulja odgovorov na izbrano vprašanje 10

29

ZLATO STEFANOVO PRIZNANJE ‒ 8. razred devetletne osnovne šole, leto 2004.

1. vprašanje:

Ladja zapluje iz slanega morja v reko. Kaj se zgodi z vzgonom in ladjo?

A. Vzgon se poveča, ker se ladja bolj pogrezne.

B. Vzgon se ne spremeni, čeprav se ladja pogrezne.

C. Vzgon se zmanjša, ker se ladja nekoliko dvigne.

D. Vzgon se ne spremeni, čeprav se ladja nekoliko dvigne.

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

PRI NALOGAH

IZBIRNEGA TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV V

%

A B C D X A B C D X

7‒12 1 1 0 0 0 0 100 0 0 0 0

13‒18 7 5 1 1 0 0 71,4 14,3 14,3 0 0

19‒24 15 7 6 1 0 1 46,7 40 6,7 0 6,7

25‒30 27 5 15 1 2 4 18,5 55,6 3,7 7,4 14,8

31‒36 29 3 24 2 0 0 10,3 82,8 6,9 0 0

37‒42 13 1 12 0 0 0 7,7 92,3 0 0 0

43‒48 4 0 4 0 0 0 0 100 0 0 0

Tabela 4.1: Rezultati 1. vprašanja za 8. razred iz leta 2004 glede na skupno število doseženih

točk

30


vprašanje v 8. razredu leta 2004

Vprašanje je dobro zastavljeno. Krivulja pravilnih odgovorov narašča od izhodišča do 100 %,

ostali odgovori so približno enakomerno zastopani. Izjema je odgovor »A«, a so nanj

odgovorili predvsem tisti, ki imajo nizko skupno število doseženih točk. Dejala bi, da so

učenci, ki so odgovorili na vprašanje z odgovorom »A«, le-tega ugibali oziroma skušali

logično sklepati. Večina učencev, ki je imela skupno doseženih vsaj 50 % vseh možnih točk,

je odgovorila pravilno, kar pripisujem znanju fizike.

2. vprašanje:

Miha je s štoparico, ki kaže desetinke sekunde, meril nihajni čas nihala. Najprej je (i) izmeril

čas enega nihaja 1,3 s ± 0,2 s, nato je izmeril še (ii) čas desetih nihajev 13,5 s ± 0,2 s. Katera

trditev velja za meritvi?

A. Meritev (i) je manj natančna kot meritev (ii), saj je nedoločenost

meritve (0,2 s) glede na izmerjeni čas (i) večja kot pri meritvi (ii).

31

B. Meritev (i) je bolj natančna kot meritev (ii), saj je izmeril le čas enega

nihaja.

C. Pri eni meritvi se je Miha zmotil, saj je čas (ii) mnogo daljši od časa (i).

D. Čas enega nihaja je izmeril enako natančno pri obeh meritvah.

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

PRI NALOGAH

IZBIRNEGA TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV V

%

A B C D X A B C D X

7‒12 1 0 1 0 0 0 0 100 0 0 0

13‒18 7 2 3 1 1 0 28,6 42,9 14,3 14,3 0

19‒24 15 6 6 0 0 3 40 40 0 0 20

25‒30 27 20 1 1 2 3 74,1 3,7 3,7 7,4 11,1

31‒36 29 26 0 0 1 2 89,7 0 0 3,4 6,9

37‒42 13 13 0 0 0 0 100 0 0 0 0

43‒48 4 4 0 0 0 0 100 0 0 0 0


točk

32



Tudi to vprašanje je dobro zastavljeno, kar prikazuje krivulja pravilnih odgovorov. Izjema so

zopet učenci, ki so imeli skupno število doseženih točk nizko, torej manj kot 50 % vseh

možnih točk. Tu bi pričakovala več pravilnih in manj nepravilnih odgovorov, saj so pri pouku

fizike izvedli kar nekaj eksperimentalnih vaj, kjer so opravili več meritev. Učenci, ki so

skupno dosegli več točk, pri tem vprašanju niso imeli težav.

3. vprašanje:

Na spodnji sliki je telo v ravnovesju. Nanj delujejo tri sile v označenih smereh. Označene so

le smeri sil, ne pa tudi njihove velikosti. Katera od spodnjih trditev je pravilna?

A. Velikost F 1 + velikost F 2 = velikost F 3

B. Velikost F 1 + velikost F 2 < velikost F3

33

C. Velikost F 1 + velikost F 2 > velikost F3

D. Velikost F 1 = velikost F 2 = velikost F3

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

PRI NALOGAH

IZBIRNEGA TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV V

%

A B C D X A B C D X

7‒12 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 100

13‒18 7 4 2 1 0 0 57,1 28,6 14,3 0 0

19‒24 15 11 0 1 2 1 73,3 0 6,7 13,3 6,7

25‒30 27 15 0 8 2 2 55,6 0 29,6 7,4 7,4

31‒36 29 12 1 15 0 1 41,4 3,4 51,7 0 3,4

37‒42 13 9 1 3 0 0 69,2 7,7 23,1 0 0

43‒48 4 1 0 3 0 0 25 0 75 0 0


točk

34



Vprašanje ni dobro zastavljeno, ne pa tudi tako zelo slabo. Krivulja pravilnih odgovorov ne

narašča od izhodišča do 100 %. Več učencev se je pri tem vprašanju odločilo za odgovor »A«.

Sklepam, da so ugibali med odgovoroma A in C, ostali so bili po večini izločeni. Rekla bi, da

so bolj kot ne pravilen odgovor ugibali, saj je nepravilno odgovoril tudi velik delež

tekmovalcev, ki so skupno dosegli več točk.

4. vprašanje:

Telo A ima prostornino 2 dm 3 in gostoto 0,7 kg/dm 3 , telo B pa enako prostornino kot telo A

in gostoto 1,4 kg/dm 3 . Obe telesi vržemo v vodo. Kolikšni sta sili vzgona na telesi A in B?

A. Sila vzgona na telo A je 7 N, na telo B pa 14 N.

B. Sila vzgona na telo A je 14 N, na telo B pa 20 N.

C. Sila vzgona na telo A in na telo B je 20 N.

35

D. Sila vzgona na telo A je 14 N, na telo B pa 28 N.

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

PRI NALOGAH

IZBIRNEGA TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV V

%

A B C D X A B C D X

7‒12 1 0 0 0 1 0 0 0 0 100 0

13‒18 7 0 0 5 2 0 0 0 71,4 28,6 0

19‒24 15 2 0 8 5 0 13,3 0 53,3 33,3 0

25‒30 27 0 3 14 10 0 0 11,1 51,9 37,0 0

31‒36 29 0 6 17 6 0 0 20,7 58,6 20,7 0

37‒42 13 0 8 4 1 0 0 61,5 30,8 7,7 0

43‒48 4 0 4 0 0 0 0 100 0 0 0


točk

36



Vprašanje bi bilo zelo dobro, če pogledamo krivuljo pravilnih odgovorov. Vendar to

ovržemo, saj so ostali odgovori zelo razpršeni. Domnevam, da so učenci ugibali o pravilnosti

odgovorov. Največ jih je odgovorilo s »C«, kar me preseneča. Če že, bi sama rekla, da je bolj

zavajajoč odgovor »D«, do katerega bi lahko prišli s poznavanjem definicije sile vzgona, ki je

enaka sili teže izpodrinjene tekočine.

5. vprašanje:

Tri enake lesene klade postavimo eno zraven druge na hrapavo ravno podlago. Ko klado A

potiskamo silo F A = 1,2 N v vodoravni smeri, kot je narisano, se klade gibljejo enakomerno.

Kolikšna je sila FBA

, s katero klada B deluje naklado A in kolikšna je sila FCB

, s katero klada

C deluje na klado B?

A. F BA = 1,2 N in FCB

= 1,2 N.

37

B. F BA = 0,6 N in FCB

= 0,3 N

C. F BA = 0,8 N in FCB

= 0,4 N

D. F BA = 0,4 N in FCB

= 0,4 N

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

PRI NALOGAH

IZBIRNEGA TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV V

%

A B C D X A B C D X

7‒12 1 0 0 1 0 0 0 0 100 0 0

13‒18 7 2 2 1 2 0 28,6 28,6 14,3 28,6 0

19‒24 15 5 3 5 1 1 33,3 20 33,3 66,7 66,7

25‒30 27 9 2 13 1 2 33,3 7,4 48,1 3,7 7,3

31‒36 29 6 2 17 2 2 20,7 6,9 58,6 6,9 6,9

37‒42 13 1 0 10 2 0 7,7 0 76,9 15,4 0

43‒48 4 0 0 4 0 0 0 0 100 0 0


točk

38



Vprašanje je dokaj dobro zastavljeno. Krivulja pravilnih odgovorov z izjemo učenca, ki je

skupno zbral od 13‒18 točk, lepo narašča proti 100 %, ostali odgovori pa so približno

enakomerno razporejeni. Da bi bilo vprašanje res dobro, bi morali biti nepravilni odgovori

zastopani v manjšem deležu.

39

Šolsko leto 2003/04

8. razred devetletne osnovne šole

Tekmovanje za Zlato Stefanovo priznanje

Vprašanje 1. 2. 3. 4. 5.

Pravilni

odgovor

B A C B C

Število

učencev

% Število

učencev

% Število

učencev

% Število

učencev

% Število

učencev

%

Pravilno 62 64,6 71 74 31 32,3 21 21,9 51 53,1

Nepravilno 29 30,2 17 17.7 60 62,5 75 78,1 40 41,7

Brez

odgovora

5 5,2 8 8,3 5 5,2 0 0 5 5,2

skupaj 96 100 96 100 96 100 96 100 96 100

Tabela 4.6: Rezultati vseh 5 vprašanj izbirnega tipa nalog za Zlato Stefanovo priznanje v 8.

razredu leta 2004

Učenci so najboljše rešili drugo vprašanje, in sicer je bila uspešnost kar 74-odstotna.

Najslabše so rešili četrto vprašanje. Kar 78,1 % tekmovalcev je to vprašanje rešilo nepravilno.

40


1. vprašanje:

V lončkih L 1 , L 2 in L3 je po 0,1 dm 3 vode, v lončku L 4 pa je 0,2 dm 3 vode. Temperatura

vode v lončku L 1 je 10°C,v L 2 je 20°C, v L3 je 40°C in v L 4 je 50°C. V prazno večjo posodo

zlijemo najprej vodo iz drugega in tretjega lončka, potem iz prvega in na koncu še iz četrtega.

Kolikšna je na koncu temperatura vode v večji posodi?

A. 24°C

B. 30°C

C. 34°C

D. 40°C

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

PRI NALOGAH

IZBIRNEGA TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV V

%

A B C D X A B C D X

8‒13 3 0 1 1 0 1 0 33,3 33,3 0 33,3

14‒19 6 2 1 2 0 1 33,3 16,7 33,3 0 16,7

20‒25 13 0 2 6 3 2 0 15,4 46,2 23,1 15,4

26‒31 26 2 2 9 2 11 7,7 7,7 34,6 7,7 42,3

32‒37 26 0 2 14 5 5 0 7,7 53,8 19,2 19,2

38‒43 21 1 0 18 2 0 4,8 0 85,7 9,5 0

44‒49 9 0 0 8 1 0 0 0 88,9 11,1 0


točk

41



Vprašanje ni najboljše zastavljeno, ne pa tudi najslabše. Krivulja pravilnih odgovorov

narašča, opazimo lahko, da se kar nekaj učencev ni odločilo za nobenega od podanih

odgovorov. Sklepam, da je bilo vprašanje za njih pretežko, saj so bili vsi odgovori izbrani v

lepem številu. Ker naloga zahteva pravilno nastavljeno enačbo, je, po moji presoji, kar težka.

Da se pa na vprašanje pravilno odgovoriti tudi s sklepanjem, saj imajo podane rešitve kar

velik razpon med posameznimi vrednostmi.

2. vprašanje:

Padalec skoči iz lebdečega helikopterja. Nekaj časa pada, potem odpre padalo, ki njegovo

padanje upočasni. Kateri graf pravilno kaže hitrost padalca v odvisnosti od časa potem, ko

skoči iz helikopterja, pada,odpre padalo in pada s padalom, preden pristane padalec na tleh?

42

Pravilen odgovor: A

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

PRI NALOGAH

IZBIRNEGA TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV V

%

A B C D X A B C D X

8‒13 3 1 0 0 2 0 33,3 0 0 66,7 0

14‒19 6 2 1 1 2 0 33,3 16,7 16,7 33,3 0

20‒25 13 4 2 1 5 1 30,8 15,4 7,7 38,5 7,7

26‒31 26 11 3 0 11 1 42,3 11,5 0 42,3 3,8

32‒37 26 16 2 1 7 0 61,5 7,7 3,8 26,9 0

38‒43 21 12 0 0 9 0 57,1 0 0 42,9 0

44‒49 9 9 0 0 0 0 100 0 0 0 0


točk

43



Če pogledamo krivulje, lahko vidimo, da je večina učencev izbirala med odgovoroma »A« in

»D«. Torej je vprašanje slabo, saj ima ima učenec 50-odstotno verjetnost, da ugane pravilni

odgovor tudi v primeru, če nima znanja. Najmanjkrat je bil zastopan odgovor »C«, kar me ne

preseneča, saj je res neustrezen. Grafi so nazorni, vendar menim, da osnovnošolci še ne znajo

dobro »brati« grafov.

3. vprašanje:

Tri enake sanke A, B in C zvežemo z lahkimi vrvicami, kot kaže slika. Postavimo jih na

ledeno ploskev, da lahko trenje zanemarimo. Sanke A vlečemo s silo F A = 12 N, vlakec iz

sank se zato giblje enakomerno pospešeno. Kolikšna je sila F BA s katero sanke B preko vrvice

vlečejo sanke A in kolikšna je sila F CB , s katero sanke C preko vrvice vlečejo sanke B?

44

A. F BA = 12 N, FCB

= 12 N.

B. F BA = 8 N, FCB

= 4 N

C. F BA = 6 N, FCB

= 3 N

D. F BA = 0 N, FCB

= 0 N

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

PRI NALOGAH

IZBIRNEGA TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV V

%

A B C D X A B C D X

8‒13 3 1 0 1 1 0 33,3 0 33,3 33,3 0

14‒19 6 2 3 0 0 1 33,3 50 0 0 16,7

20‒25 13 4 1 5 1 2 30,8 7,7 38,5 7,7 15,4

26‒31 26 7 9 1 3 6 26,9 34,6 3,8 11,5 23,1

32‒37 26 9 13 1 1 2 34,6 50 3,8 3,8 7,7

38‒43 21 4 12 1 2 2 19,0 57,1 4,8 9,5 9,5

44‒49 9 0 9 0 0 0 0 100 0 0 0


točk

45



Ker krivulja pravilnih odgovorov ni bolj ali manj vodoravna, to vprašanje ni tako zelo slabo.

Videti je, da narašča, z izjemo tistih treh učencev, ki so skupno dosegli od 14‒19 točk.

Polovica teh je odgovorila pravilno. Ostali, nepravilni odgovori, so bili tudi pri kar nekaj

učencih izbrani, in sicer največkrat odgovor »A«. Tisti, ki so skupno dosegli srednje število

točk, so odgovarjali zelo različno. Prav vsi odgovori so bili izbrani vsaj enkrat. Zaključim

lahko, da vprašanje ni učinkovito.

4. vprašanje:

Žogico dvignemo in jo spustimo ter jo opazujemo, kako se odbija od mize. Žogica se odbija

od mize tako, da se pri vsakem odboju od površine mize v notranjo energijo pretvori 20

odstotkov kinetične energije žogice. Kolikokrat se odbije od mize, da se višina, do katere se

po odboju dvigne, zmanjša pod polovico začetne višine?

46

A. 1 krat.

B. 2 krat.

C. 3 krat.

D. 4 krat.

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

PRI NALOGAH

IZBIRNEGA TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV V

%

A B C D X A B C D X

8‒13 3 0 0 1 0 2 0 0 33,3 0 66,7

14‒19 6 0 1 2 2 1 0 16,7 33,3 33,3 16,7

20‒25 13 0 0 8 5 0 0 0 61,5 38,5 0

26‒31 26 1 0 13 10 2 3,8 0 50 38,5 7,7

32‒37 26 0 0 12 12 2 0 0 46,2 46,2 7,7

38‒43 21 0 0 6 15 0 0 0 28,6 71,4 0

44‒49 9 0 0 1 8 0 0 0 11,1 88,9 0


točk

47

Slika 4.10: Uspeh pri izbranem vprašanju v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk za

4. vprašanje v 9. razredu leta 2004

Krivulja pravilnih odgovorov narašča od izhodišča do 100 %, iz česar sklepam, da je

vprašanje dobro. Ostale krivulje, ki torej prikazujejo nepravilne odgovore, pa sicer niso v

večini enakomerno zastopane. Sploh odgovor »C«, ki ga je izbralo kar precej učencev. Ta

ovrže tezo o dobrem vprašanju, saj so učenci, kot je videti iz krivulj, ugibali med dvema

odgovoroma. Menim, da naloge niso reševali premišljeno, da niso uporabili znanja o

računanju z odstotki.

5. vprašanje:

Skozi vezje na sliki teče tok. Kateri od tokov je največji? Vse žarnice so enake.

A. I 1

B. I 2

C. I 3

48

D. I 4

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

PRI NALOGAH

IZBIRNEGA TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV V

%

A B C D X A B C D X

8‒13 3 0 2 0 0 1 0 66,7 0 0 33,3

14‒19 6 0 2 2 2 0 0 33,3 33,3 33,3 0

20‒25 13 0 4 2 4 3 0 30,8 15,4 30,8 23,1

26‒31 26 0 5 4 10 7 0 19,2 15,4 38,5 26,9

32‒37 26 0 4 7 9 6 0 15,4 26,9 34,6 23,1

38‒43 21 0 2 13 5 1 0 9,5 61,9 23,8 4,8

44‒49 9 0 0 9 0 0 0 0 100 0 0


točk

49



Tudi to vprašanje je bolj kot slabo, dobro. Opazimo, da se nihče ni odločil za odgovor A.

Sklepam, da so bili odgovori razumljivo napisani. Krivulja pravilnih odgovorov sicer narašča,

a ne v celoti. Dva tekmovalca, ki sta skupno zbrala od 14‒19 točk, sta odgovorila pravilno,

ostali ne. Tu namreč krivulja pravilnih odgovorov izstopa.

Ostali odgovori so približno enakomerno zastopani.

50




Vprašanje 1. 2. 3. 4. 5.

Pravilni

odgovor

C A B D C

Št.tekm. % Št.tekm. % Št.tekm. % Št.tekm. % Št.tekm. %

Pravilno 58 55,8 55 52,9 47 45,2 52 50 37 35,6

Nepravilno 26 25 47 45,2 44 42,3 45 43,3 49 47,1

Brez

odgovora

20 19,2 2 1,9 13 12,5 7 6,7 18 17,3

skupaj 104 100 104 100 104 100 104 100 104 100


razredu leta 2004

Devetošolci so v šolskem letu 2003/2004 najbolje rešili prvo vprašanje, in sicer je bilo

pravilno rešenih 55,8 % odgovorov, najslabše, z 47,1 % pa zadnje, 5. vprašanje.

51


1. vprašanje:

Planinca gresta na Šmarno goro. Prvi gre po strmi poti, ki je dolga 600 m, drugi po položni, ki

je dolga 1 km. Oba začneta pot ob vznožju in jo končata na vrhu, ki je 300 m višje. Vsak nese

svoj nahrbtnik z maso 5 kg. Koliko dela je oddal vsak planinec svojemu nahrbtniku, ko ga je

nesel od vznožja do vrha Šmarne gore?

A. Prvi odda manj dela, ker je njegova pot krajša, drugi več,ker je njegova pot daljša.

B. Prvi odda več dela, ker gre po strmi poti, drugi pa manj,ker gre po položni poti.

C. Oba planinca oddasta enako delo.

D. Ne moremo ugotoviti, koliko dela oddasta nahrbtnikoma, ker ne poznamo teže

planincev.

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

PRI NALOGAH

IZBIRNEGA TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV V

%

A B C D X A B C D X

15‒19 11 6 1 2 2 0 54,5 9,1 18,2 18,2 0

20‒24 23 7 1 13 1 1 30,4 4,3 56,5 4,3 4,3

25‒29 33 9 0 21 2 1 27,3 0 63,6 6,1 3,0

30‒34 31 6 0 25 0 0 19,4 0 80,6 0 0

35‒39 19 0 0 19 0 0 0 0 100 0 0

40‒44 13 3 0 0 10 0 23,1 0 0 76,9 0

45‒49 1 0 0 1 0 0 0 0 100 0 0

52


točk



To vprašanje je »slabo«. Krivulja pravilnih odgovorov sprva narašča, nato ne več. Ostale

krivulje so tudi razgibane. Naloga je zelo razumljivo napisana, prav tako podani odgovori.

Lahko, da so učenci ugibali pravilen odgovor, še bolj verjetno se zdi, da so premalo poznali

teorijo o »delu in energiji«, saj jih je veliko izbralo odgovor A. Zanimivo je, da se je kar 10

učencev od 13 iz skupine, kjer so skupno zbrali od 40 do 44 točk, odločilo za odgovor »D«.

Ta skupina zelo izstopa. Sicer so učenci bolj kot ne izbirali med odgovoroma »A« in »C«.

53

2. vprašanje:

Peter in Rok sta vlekla vrv. Peter se je močno upiral, a Rok ga je skupaj z vrvjo vred vseeno

potegnil prek sredinske črte. Kaj lahko trdimo za sile?

A. Rok je na Petra deloval z večjo silo kot Peter na Roka.

B. Tla so bolj potiskala Roka,kot ga je z vrvjo vlekel Peter.

C. Peter je Roka vlekel z enako silo kot Rok Petra. Rok zato ni mogel zmagati,

dokler Peter ni spustil vrvi.

D. Peter se je bolj opiral ob tla, kot vlekel Roka.

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

PRI NALOGAH

IZBIRNEGA TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV V

%

A B C D X A B C D X

15‒19 11 6 2 0 3 0 54,5 18,2 0 27,3 0

20‒24 23 14 2 0 6 1 60,9 8,7 0 26,1 4,3

25‒29 33 17 6 0 2 8 51,5 18,2 0 6,1 24,2

30‒34 31 12 5 2 7 5 35,5 16,1 6,5 22,6 16,1

35‒39 19 8 5 1 3 2 42,1 26,3 5,3 15,8 10,5

40‒44 13 7 4 0 0 2 53,8 30,8 0 0 15,4

45‒49 1 0 1 0 0 0 0 100 0 0 0


točk

54



Vprašanje se mi zdi »slabo«, a to ne zaradi krivulje pravilnih odgovorov, pač pa zaradi

napačnih odgovorov. Veliko tekmovalcev je za odgovor izbralo prvo možnost, to je odgovor

A. Torej, ali so učenci ugibali pravilni odgovor ali pa vprašanje ni bilo razumljivo napisano.

Ostali nepravilni odgovori so enakomerno zastopani.

3. vprašanje:

Jabolko plava v skodeli vode. Skodelo z jabolkom postavimo na kuhinjsko tehtnico. Jabolko

potisnemo v vodo, da je v celoti potopljeno, a ne pritiska na dno posode. Kaj pokaže tehtnica?

A. Tehtnica pokaže manjšo maso kot pred potopom, saj se je vzgon povečal.

B. Tehtnica pokaže večjo maso kot pred potopom, saj jabolko potiskamo

z roko.

55

C. Tehtnica pokaže enako maso kot pred potopom, saj je na njej še vedno le

skleda z vodo in jabolkom.

D. Tehtnica bi pokazala več, če bi se jabolko dna dotikalo, drugače pa ne.

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

PRI NALOGAH

IZBIRNEGA TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV V

%

A B C D X A B C D X

15‒19 11 0 2 7 2 0 0 18,2 63,6 18,2 0

20‒24 23 3 6 8 4 2 13,0 26,1 34,8 17,4 8,7

25‒29 33 0 10 14 7 2 0 30,3 42,4 21,2 6,1

30‒34 31 0 14 10 6 1 0 45,2 32,2 19,4 3,2

35‒39 19 1 9 4 4 1 5,3 47,4 21,0 21,0 5,3

40‒44 13 0 9 4 0 0 0 69,2 30,8 0 0

45‒49 1 0 1 0 0 0 0 100 0 0 0


točk

56



Vprašanje ni ne dobro ne slabo. Če pogledamo krivuljo pravilnih odgovorov, vidimo, da

narašča proti 100 %, pa čeprav je v skupini s skupno doseženimi točkami med 45 in 49 le en

učenec. S tega stališča je vprašanje dobro. Vendar krivulje nepravilnih odgovorov niso

enakomerno zastopane, sploh odgovor »C«, ki ga je izbralo veliko tekmovalcev.

4. vprašanje:

Peter priveže vrv na veliko športno vzmet za krepitev mišic. Vrv priveže na kljuko od vratin

vzmet raztegne s silo 100 N. vzmet se raztegne za 5 cm. Nato se mu pri igri pridruži Rok,

sname vrv s kljuke in vrv povleče prav tako s silo 100 N. Za koliko sesedaj raztegne vzmet?

A. 2,5 cm

B. 5 cm

C. 10 cm

D. 25 cm

57

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

PRI NALOGAH

IZBIRNEGA TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV

V %

A B C D X A B C D X

15‒19 11 0 7 4 0 0 0 63,6 36,4 0 0

20‒24 23 4 13 4 0 2 17,4 56,5 17,4 0 8,7

25‒29 33 2 16 13 0 2 6,1 48,5 39,4 0 6,1

30‒34 31 0 24 7 0 0 0 77,4 22,6 0 0

35‒39 19 0 16 3 0 0 0 84,2 15,8 0 0

40‒44 13 0 13 0 0 0 0 100 0 0 0

45‒49 1 0 1 0 0 0 0 100 0 0 0


točk

58



Tekmovalci, ki so skupno dosegli malo točk, so na to vprašanje odgovorili zelo dobro. Po tem

sklepam, da vprašanje ni bilo dobro zastavljeno. Lahko, da je bilo prelahko ali pa morda

nerazumljivo napisano in so učenci pravilen odgovor izbrali z ugibanjem.

Takšna vprašanja so dobra spodbuda za nadaljnje naloge, saj dajejo motivacijo za nadaljnje

reševanje tekmovalnih nalog. Tudi pri takšnih nalogah je potrebno znanje, čeprav na prvi

pogled ni videti tako.

5. vprašanje:

Opeko z robovi a, b in c položimo na mizo. Na katero ploskev jo moramo položiti, da bo sila,

s katero deluje opeka na mizo, največja?

A. Na ploskev ab.

B. Na ploskev bc.

C. Na ploskev ac.

59

D. Sila je vedno enaka.

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

PRI NALOGAH

IZBIRNEGA TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV V

%

A B C D X A B C D X

15‒19 11 4 0 0 7 0 36,4 0 0 63,6 0

20‒24 23 0 1 5 16 1 0 4,3 21,7 69,6 4,3

25‒29 33 4 0 4 25 0 12,1 0 12,1 75,8 0

30‒34 31 3 0 1 27 0 9,7 0 3,2 87,1 0

35‒39 19 0 0 2 17 0 0 0 10,5 89,5 0

40‒44 13 0 0 0 13 0 0 0 0 100 0

45‒49 1 0 0 0 1 0 0 0 0 100 0


točk

60



Krivulja pravilnih odgovorov izstopa, vendar vprašanje kljub temu ni »dobro«. Bilo bi, če bi

učenci, ki so imeli skupno doseženih najmanj točk, nanj odgovorili slabše. Predvidevam, da je

bilo vprašanje prelahko, zato toliko pravilnih odgovorov. Za tiste, ki so na vprašanje

odgovorili nepravilno, bi rekla, da so morda pomislili na tlak, ki opisuje delovanje sile na

površino. Menim, da je bil namen tega vprašanja prav ta dilema, a so bili učenci dovolj

previdni.

61




Vprašanje 1. 2. 3. 4. 5.

Pravilni

odgovor

C B B B D


Pravilno 91 69,5 25 19,1 51 38,9 90 68,7 106 80,9

Nepravilno 38 29 88 67,2 74 56,5 37 28,2 24 18,3

Brez

odgovora

2 1,5 18 13,7 6 4,6 4 3,1 1 0,8

skupaj 131 100 131 100 131 100 131 100 131 100


razredu leta 2007

Devetošolci so v šolskem letu 2006/2007 najbolje rešili prvo vprašanje, in sicer je bilo

pravilno rešenih kar 69,5 % odgovorov, najslabše pa na drugega ‒ 67,2 %.

62


1. vprašanje:

Planinec gre na Šmarno goro. Gor gre po strmi poti, ki je dolga 600 m, dol pa po položni, ki je

dolga 1 km. Gor in dol nese svoj nahrbtnik z maso 5 kg. Koliko dela odda nahrbtniku, ko ga

nese gor in dol?

A. Gor grede odda 30 kJ dela, dol grede pa 50 kJ dela. Celotno opravljeno

delo je 80 kJ.

B. Gor grede odda več dela, ker gre po bolj strmi poti, dol grede pa manj, ker

gre po položni poti. Celotno opravljeno delo je pozitivno.

C. Gor in dol grede odda enako delo 15 kJ, celotno opravljeno delo je 30 kJ.

D. Gor grede odda pozitivno delo, dol grede pa enako delo prejme od

nahrbtnika. Celotno opravljeno delo je nič.

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

PRI NALOGAH

IZBIRNEGA TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV V

%

A B C D X A B C D X

20‒23 9 6 0 0 3 0 66,7 0 0 33,3 0

24‒27 15 9 2 0 2 2 60 13,3 0 13,3 13,3

28‒31 23 10 2 1 8 2 43,5 8,7 4,3 34,8 8,7

32‒35 26 9 1 4 11 1 34,6 3,8 15,4 42,3 3,8

36‒39 27 9 1 1 15 1 33,3 3,7 3,7 55,6 3,7

40‒43 20 3 1 1 13 2 15 5 5 65 10

44‒47 8 1 0 0 7 0 12,5 0 0 87,5 0

48‒51 1 0 0 0 1 0 0 0 0 100 0

63


točk



Krivulja pravilnih odgovorov narašča proti 100 %, ostali odgovori pa so, z izjemo odgovora

»A«, približno enakomerno zastopani in gredo nekako od 20 % proti 0.

Učenci so po večini izbrali bodisi odgovor »A«, bodisi pravilen odgovor »D«. Torej je bila

verjetnost za izbiro pravega 50-odstotna.

2. vprašanje:

Ob kateri Lunini meni je mogoče videti Lunin mrk?

A. Ob mlaju.

B. Ob prvem krajcu.

C. Ob ščipu.

64

D. Ob zadnjem krajcu.

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK PRI

NALOGAH IZBIRNEGA

TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV

V %

A B C D X A B C D X

20‒23 9 3 0 4 0 2 33,3 0 44,4 0 22,2

24‒27 15 7 0 8 0 0 46,7 0 53,3 0 0

28‒31 23 10 0 9 0 4 43,5 0 39,1 0 17,4

32‒35 26 6 0 20 0 0 23,1 0 76,9 0 0

36‒39 27 7 0 18 0 2 25,9 0 66,7 0 7,4

40‒43 20 2 0 17 0 1 10 0 85 0 5

44‒47 8 0 0 8 0 0 0 0 100 0 0

48‒51 1 0 0 1 0 0 0 0 100 0 0


točk

65



Še eno vprašanje, ki ga je težko opredeliti: ni ne dobro, ne slabo. Krivulja pravilnih

odgovorov sicer narašča, vendar ne od izhodišča. Dveh odgovorov ni izbral nihče od

tekmovalcev. Večina se je odločala med odgovoroma »A« in »C« ali pa ni izbrala nobenega

odgovora. Ti učenci so torej imeli 50-odstotno verjetnost, da uganejo pravilni odgovor tudi v

primeru, da o temi vprašanja nimajo dovolj znanja. S tega stališča je vprašanje »slabo«, saj je

velik faktor tudi sreča in ne zgolj znanje.

3. vprašanje:

Kateri prebivalci Zemlje vidijo Lunin mrk in kako ga lahko opazujejo?

A. Opazujejo ga lahko vsi prebivalci Zemlje, a ne vsi hkrati in ne vsi enako

časa.

B. Opazujejo ga lahko samo prebivalci dela Zemlje, ki ima ob času mrka dan,

a ne vsi hkrati in ne vsi enako časa.

66

C. Opazujejo ga lahko samo prebivalci dela Zemlje, ki ima ob času mrka noč,

a ne vsi hkrati in ne vsi enako časa.

D. Opazujejo ga lahko samo prebivalci dela Zemlje, ki ima ob času mrka

noč, vsi hkrati in vsi enako časa.

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

PRI NALOGAH

IZBIRNEGA TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV V

%

A B C D X A B C D X

20‒23 9 0 3 5 1 0 0 33,3 55,6 11,1 0

24‒27 15 0 2 10 3 0 0 13,3 66,7 20 0

28‒31 23 0 0 19 3 1 0 0 82,6 13 4,3

32‒35 26 0 4 17 4 1 0 15,4 65,4 15,4 3,8

36‒39 27 1 0 18 7 1 3,7 0 66,7 25,9 3,7

40‒43 20 0 1 8 11 0 0 5 40 55 0

44‒47 8 0 0 5 3 0 0 0 62,5 37,5 0

48‒51 1 0 0 0 1 0 0 0 0 100 0


točk

67



Tudi pri tem vprašanju bi lahko sklepali, da so učenci ugibali med dvema odgovoroma. To

pomeni, da so ostali evidentno napačni. Nekateri so do pravilnega prišli z znanjem, drugi z

ugibanjem. Krivulja pravilnih odgovorov sicer v večjem delu narašča, vendar ostale niso

enakomerno zastopane. Zaradi tega sklepam, da je vprašanje »slabo«.

4. vprašanje:

V spodnjih vezjih so vezane 4 enake žarnice. Število črtic okoli žarnice je mera za žarenje.

Najbolj žari žarnica s štirimi črticami, najmanj pa žarnica z dvema črticama. Katera od

spodnjih slik najbolj pravilno kaže njihovo žarenje?

68

Pravilen odgovor: B

SKUPNO ŠTEVILO


NALOGAH

IZBIRNEGA TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV

V %

A B C D X A B C D X

20‒23 9 3 5 0 1 0 33,3 55,6 0 11,1 0

24‒27 15 3 9 0 3 0 20 60 0 20 0

28‒31 23 3 18 0 1 1 13 78,3 0 4,3 4,3

32‒35 26 4 18 0 4 0 15,4 69,2 0 15,4 0

36‒39 27 2 23 0 1 1 7,4 85,2 0 3,7 3,7

40‒43 20 0 19 0 1 0 0 95 0 5 0

44‒47 8 0 8 0 0 0 0 100 0 0 0

48‒51 1 0 1 0 0 0 0 100 0 0 0


točk

69



To vprašanje je po moji presoji »dobro vprašanje«, čeprav je pravilni odgovor izbralo veliko

tistih, ki so imeli manjše skupno število doseženih točk.

Krivulja pravilnih odgovorov narašča proti 100 %, ostale pa so približno enakomerno

zastopane na spodnji polovici grafa. Malce izstopa odgovor »A«, kar je pričakovano. Če

pogledam vsa štiri vezja na sliki, bi rekla, da sta edina možna odgovora »A« in »B«.

5. vprašanje:

Tok skozi žarnico se poveča z 0,25 A na 0,75 A, če se napetost poveča z 1 V na 3V. če pa se

napetost na žarnici poveča s 5 V na 6 V, se tok poveča z 1 A na 1,1 A. Kateri od spodnjih

grafov je najverjetneje nastal na podlagi meritev lastnosti te žarnice?

70

Pravilen odgovor: D

SKUPNO ŠTEVILO


NALOGAH IZBIRNEGA

TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV

V %

A B C D X A B C D X

20‒23 9 0 0 0 9 0 0 0 0 100 0

24‒27 15 2 0 0 13 0 13,3 0 0 86,7 0

28‒31 23 0 0 2 21 0 0 0 8,7 91,3 0

32‒35 26 0 1 1 24 0 0 3,8 3,8 92,3 0

36‒39 27 0 0 0 27 0 0 0 0 100 0

40‒43 20 0 0 0 20 0 0 0 0 100 0

44‒47 8 0 0 0 8 0 0 0 0 100 0

48‒51 1 0 0 0 1 0 0 0 0 100 0


točk

71



Vprašanje je »slabo«, ker je krivulja pravilnih odgovorov bolj ali manj vodoravna. Ker so vse

ostale zastopane z nizkimi odstotki odgovorov, sklepam, da je bilo vprašanje izredno lahko in

so skoraj vsi tekmovalci odgovorili pravilno. Je pa takšno vprašanje na tekmovanju

dobrodošlo kot motivacija za reševanje nadaljnjih nalog.

72




Vprašanje 1. 2. 3. 4. 5.

Pravilni

odgovor

D C D B D


Pravilno 60 46,5 85 65,9 33 25,6 101 78,3 123 95,3

Nepravilno 61 47,3 35 27,1 93 72,1 26 20,2 6 4,7

Brez

odgovora

8 6,2 9 7 3 2,3 2 1,6 0 0

skupaj 129 100 129 100 129 100 129 100 129 100


razredu leta 2007

V šolskem letu 2006/2007 so devetošolci pri nalogah izbirnega tipa najbolje rešili peto

vprašanje, in sicer z 95,3-odstotno uspešnostjo, najslabše pa tretje, kjer jih je kar 72,1 % rešilo

nepravilno.

73

ZLATO STEFANOVO PRIZNANJE - 8. razred devetletne osnovne šola, leto 2008.

1. vprašanje:

Na klancu miruje zaboj. Na kateri sliki so pravilno narisane sile nanj?

Pravilen odgovor: A

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

PRI NALOGAH

IZBIRNEGA TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV V

%

A B C D X A B C D X

12‒16 3 0 1 2 0 0 0 33,3 66,7 0 0

17‒21 9 6 3 0 0 0 66,7 33,3 0 0 0

22‒26 27 16 10 0 1 0 59,3 37,0 0 3,7 0

27‒31 34 25 7 0 1 1 73,5 20,6 0 2,9 2,9

32‒36 36 32 4 0 0 0 88,9 11,1 0 0 0

37‒41 12 11 1 0 0 0 91,7 8,3 0 0 0

42‒46 3 3 0 0 0 0 100 0 0 0 0


točk

74



Vprašanja ne bi mogla opredeliti kot «dobro« ali »slabo«. Krivulja pravilnih odgovorov sicer

narašča od izhodišča do 100 %, prav tako so ostali odgovori približno enako zastopani, z

izjemo odgovora »B«, na katerega je tudi odgovorilo kar nekaj učencev. Ravno zaradi

slednjega ga ne morem označiti kot »dobro« ali »slabo« vprašanje. Za pravilen odgovor je

bilo potrebno poznavanje teorije o razstavljanju sil na klancu.

2. vprašanje:

Kateri gostoti sta enako veliki?

A 1 in 1

B 1 in 1000

C 1 in 10

D 1 in 0,001

75

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

PRI NALOGAH

IZBIRNEGA TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV V

%

A B C D X A B C D X

12‒16 3 0 1 2 0 0 0 33,3 66,7 0 0

17‒21 9 2 4 3 0 0 22,2 44,4 33,3 0 0

22‒26 27 3 8 8 5 3 11,1 29,6 29,6 18,5 11,1

27‒31 34 0 4 24 3 3 0 11,8 70,6 8,8 8,8

32‒36 36 2 1 31 2 0 5,6 2,8 86,1 5,6 0

37‒41 12 0 0 12 0 0 0 0 100 0 0

42‒46 3 0 0 3 0 0 0 0 100 0 0


točk

76



Vprašanje ni ne dobro ne slabo. Dva učenca od treh iz skupine z najmanj doseženimi točkami

sta odgovorila pravilno. Če pogledamo ostale, bi lahko rekli, da je vprašanje »srednje dobro«,

saj krivulja pravilnih odgovorov z izjemo dveh omenjenih narašča. Kar nekaj učencev je

odgovorilo z odgovorom »B«.

3. vprašanje:

Tlak na globini 20 m je približno 3 bare. Kolikšen je tlak na globini 40 m in 60 m pod vodno

gladino?

A 6 barov, 9 barov

B 5 barov, 7 barov

C 4 bare, 6 barov

D 4 bare, 8 barov

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

PRI NALOGAH

IZBIRNEGA TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV

V %

A B C D X A B C D X

12‒16 3 2 0 1 0 0 66,7 0 33,3 0 0

17‒21 9 8 1 0 0 0 88,9 11,1 0 0 0

22‒26 27 17 10 0 0 0 63 37 0 0 0

27‒31 34 13 19 1 0 1 38,2 55,9 2,9 0 2,9

32‒36 36 9 26 1 0 0 25 72,2 2,8 0 0

77

37‒41 12 1 11 0 0 0 8,3 91,7 0 0 0

42‒46 3 0 3 0 0 0 0 100 0 0 0


točk



Tu je večina tekmovalcev ugibala rezultat med dvema odgovoroma. Krivulja pravilnih

odgovorov enakomerno narašča od 0 proti 100 %. Učenci, ki so imeli skupno doseženih manj

točk, so v večjem številu odgovorili na vprašanje z odgovorom »A«, tisti z boljšim rezultatom

pa so odgovorili pravilno. Odgovor »A« je zelo zavajajoč in temu primerni so tudi izidi. Po

pričakovanjih je nanj odgovorilo veliko tistih, ki imajo skupaj doseženih manj točk. Ostalih

odgovorov pa skorajda niso izbrali.

78

4. vprašanje:

Dva delavca prenašata vreče cementa. Prvi vreče nosi po stopnicah, drugi pa jih dviguje s

škripcem. Drugi delavec dvigne eno vrečo v polovico krajšem času kakor prvi. Kolikšno delo

opravi prvi delavec pri prenašanju ene vreče v primerjavi z drugim?

A Oba opravita enako dela.

B Prvi opravi več dela, saj je vrečo nosil daljši čas.

C Drugi opravi več dela, saj je vrečo dvignil v krajšem času.

D Noben izmed delavcev pri dvigovanju vreče ne opravi dela.

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

PRI NALOGAH

IZBIRNEGA TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV V

%

A B C D X A B C D X

12‒16 3 2 0 0 1 0 66,7 0 0 33,3 0

17‒21 9 6 3 0 0 0 66,7 33,3 0 0 0

22‒26 27 24 2 0 0 1 88,9 7,4 0 0 3,7

27‒31 34 28 2 2 0 2 82,4 5,9 5,9 0 5,9

32‒36 36 34 0 1 1 0 94,4 0 2,8 2,8 0

37‒41 12 12 0 0 0 0 100 0 0 0 0

42‒46 3 3 0 0 0 0 100 0 0 0 0

79


točk



To vprašanje je slabo. Verjetno je bilo za tekmovalce zelo lahko, saj jih je večji delež

odgovoril pravilno. Morda celo načrtno, saj jih je veliko s tako lahkim vprašanjem pridobilo

kar nekaj motivacije za reševanje ostalih nalog na tekmovanju.

80




Vprašanje 1. 2. 3. 4.

Pravilni

odgovor

A C B A

Št.tekm. % Št.tekm. % Št.tekm. % Št.tekm. %

Pravilno 93 75 83 66,9 70 56,5 109 87,9

Nepravilno 30 24,2 35 28,2 53 42,7 12 9,7

Brez

odgovora

1 0,8 6 4,8 1 0,8 3 2,4

skupaj 124 100 124 100 124 100 124 100


razredu leta 2008

Osmošolci so v šolskem letu 2007/2008 najbolje rešili četrto vprašanje, in sicer je bila

uspešnost kar 87,9-odstotna, najslabše pa tretje vprašanje. Teh je bilo 42,7 %.

81

ZLATO STEFANOVO PRIZNANJE - 9. razred devetletne osnovne šole, leto 2008.

1. vprašanje:

Na grafu je prikazano gibanje motorista. Kolikšno pot opravi prvih 16 s?

A 350 m

B 224 m

C 112 m

D 75 m

SKUPNO ŠTEVILO


NALOGAH IZBIRNEGA

TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV

V %

A B C D X A B C D X

12‒19 2 0 1 1 0 0 0 50 50 0 0

20‒23 4 0 2 2 0 0 0 50 50 0 0

24‒27 16 0 2 13 0 1 0 12,5 81,3 0 6,2

28‒31 29 0 4 24 0 1 0 13,8 82,8 0 3,4

32‒35 40 0 1 39 0 0 0 2,5 97,5 0 0

36‒39 23 0 0 23 0 0 0 0 100 0 0

40‒43 8 0 0 8 0 0 0 0 100 0 0


točk

82



Vprašanje je slabo. Tekmovalci so obkroževali na le dva od možnih odgovorov. To pomeni,

da so ostali odgovori evidentno napačni. Takrat ima učenec 50-odstotno verjetnost, da ugane

pravilen odgovor tudi v primeru, da o vprašanju nima znanja.

2. vprašanje:

Na grafih je prikazano, kako so se spreminjale hitrosti štirih tekačev od štarterjevega strela

naprej. Kateri tekač je štartal prezgodaj?

Pravilni odgovor: A

83

SKUPNO ŠTEVILO


NALOGAH IZBIRNEGA

TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV V %

A B C D X A B C D X

12‒19 2 1 0 1 0 0 50 0 50 0 0

20‒23 4 4 0 0 0 0 100 0 0 0 0

24‒27 16 16 0 0 0 0 100 0 0 0 0

28‒31 29 29 0 0 0 0 100 0 0 0 0

32‒35 40 40 0 0 0 0 100 0 0 0 0

36‒39 23 23 0 0 0 0 100 0 0 0 0

40‒43 8 8 0 0 0 0 100 0 0 0 0


točk

84



To vprašanje je zelo slabo. Vsi, z izjemo enega učenca, so nanj odgovorili pravilno. Je pa

takšno vprašanje dobrodošlo kot spodbuda za nadaljnje naloge. Menim, da se takšno (lahko)

vprašanje na tekmovanju pojavi namenoma, da tekmovalci dobijo motivacijo za reševanje

ostalih nalog.

3. vprašanje:

Žogo vržemo v zrak in jo zopet ujamemo. Kolikšna je sprememba potencialne energije med

dvigovanjem v primerjavi s spremembo potencialne energije med padanjem?

A Med padanjem je sprememba potencialne energije večja kakor med dvigovanjem.

B Spremembi sta enaki.

C Med padanjem je sprememba potencialne energije manjša kakor med dvigovanjem.

D Spremembi sta nasprotno enaki.

85

SKUPNO ŠTEVILO


NALOGAH IZBIRNEGA

TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI UČENCEV

V %

A B C D X A B C D X

12‒19 2 0 0 0 2 0 0 0 0 100 0

20‒23 4 0 1 0 3 0 0 25 0 75 0

24‒27 16 0 4 0 11 1 0 25 0 68,8 6,2

28‒31 29 0 4 1 24 0 0 13,8 3,4 82,8 0

32‒35 40 0 4 0 36 0 0 10 0 90 0

36‒39 23 0 0 0 23 0 0 0 0 100 0

40‒43 8 0 0 0 8 0 0 0 0 100 0


točk

86



Vprašanje je slabo, saj so se tudi tu učenci odločali med dvema od štirih podanih odgovorov.

To je že tretje slabo vprašanje s tega tekmovanja, kar pa ni sprejemljivo. Dopustno je eno, kar

predstavlja četrtino nalog izbirnega tipa, več je pa absolutno nedopustno.

4. vprašanje:

Na grafih hitrosti v odvisnosti od časa sta prikazani gibanji dveh avtomobilov. Na katerem

grafu je povprečna hitrost obeh avtomobilov enaka?

Pravilen odgovor: D

87

SKUPNO ŠTEVILO


NALOGAH IZBIRNEGA

TIPA

ŠTEVILO

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV

ODGOVORI

UČENCEV V %

A B C D X A B C D X

12‒19 2 0 0 0 2 0 0 0 0 100 0

20‒23 4 0 0 0 4 0 0 0 0 100 0

24‒27 16 0 0 0 16 0 0 0 0 100 0

28‒31 29 0 0 0 29 0 0 0 0 100 0

32‒35 40 0 0 0 39 1 0 0 0 97,5 2,5

36‒39 23 0 0 0 23 0 0 0 0 100 0

40‒43 8 0 0 0 8 0 0 0 0 100 0


točk

88



Vprašanje je bilo izredno lahko, saj so nanj vsi, razen enega tekmovalca, odgovorili pravilno.

Vprašanje je torej slabo. Vsa štiri vprašanja s tega tekmovanja so »slaba«. Menim, da si tega

na tekmovanju ne bi smeli privoščiti, saj to ni pokazatelj znanja. Z malce sreče so lahko tudi

tisti, ki so imeli skupno doseženih manj točk, prišli do precej lepih izidov.

89




Naloga 1. 2. 3. 4.

Pravilni

odgovor

C A D D

Št.tekm. % Št.tekm. % Št.tekm. % Št.tekm. %

Pravilno 110 90,2 121 99,2 107 87,7 121 99,2

Nepravilno 10 8,2 1 0,8 14 11,5 0 0

Brez odgovora 2 1,6 0 0 1 0,8 1 0,8

skupaj 122 100 122 100 122 100 122 100


razredu leta 2008

V šolskem letu 2007/2008 so devetošolci izmed nalog izbirnega tipa najbolje rešili drugo ter

četrto vprašanje, s kar 99,2-odstotno uspešnostjo, najslabše pa tretje, kjer je napačno

odgovorilo le 11,5 % vseh tekmovalcev.

90

5 ZAKLJUČEK

V prvem delu diplomske naloge sem preučevala izbirni tip nalog iz let 2004, 2007 in 2008, in

sicer tiste, ki so se nanašale na teme o vzgonu, silah ter gibanju. Te sem izbrala zato, ker se mi

zdijo ene bolj pomembnih ter obsežnih tem. To so hkrati tudi teme, ki se na tekmovanjih

pojavljajo večkrat kot ostale.

Pri nalogah izbirnega tipa sem ugotovila, da ni mogoče sklepati, da je iz leta v leto opažen

napredek. Analiza je pokazala, da so naloge iz sil in vzgona težje od tistih iz gibanja. Pri

temah o silah ter vzgonu so bili rezultati opazno slabši od tistih pri gibanju – ali so bile

slednje naloge res toliko lažje ali pa so bili morda učenci tako dobro pripravljeni pri tej temi.

Osebno so se mi zdele naloge lahke in tudi zelo podobne med seboj. Vseh šest nalog iz

gibanja je zahtevalo odčitavanje rezultata iz grafa. Zlasti leto 2008 dokazuje, da sta bili obe

nalogi, ki sta se nanašali na gibanje, izredno lahki, saj je le eden od učencev odgovoril

napačno oziroma ni podal odgovora. Vsi ostali, kar 121 tekmovalcev, pa so na vprašanje

odgovorili pravilno.

Kar nekaj nalog iz sil in vzgona je bilo takšnih, pri katerih je bilo treba dobro premisliti. Da je

bila naloga še težje rešljiva, pa so poskrbeli skrbno izbrani možni odgovori, ki so bili

zavajajoči oziroma takšni, da se jih ni dalo takoj izločiti. To pomeni, da tekmovalec težje

pride do pravilnega odgovora z ugibanjem.

V drugem delu diplomske naloge sem se osredotočila na učinkovitost odgovorov pri nalogah

izbirnega tipa. Za vsako od nalog izbirnega tipa s tekmovanj za zlato Stefanovo priznanje iz

let 2004, 2007 in 2008 sem sestavila tabelo, kjer sem razvrščala učence glede na skupno

število doseženih točk. Rezultate sem predstavila z grafom, kjer je bil v ospredju uspeh pri

izbranem vprašanju (v %) v odvisnosti od skupnega števila doseženih točk. Iz grafa je

razvidno, ali je vprašanje dobro ali slabo in pa kakovost ponujenih odgovorov. Pri dobro

zastavljeni nalogi s skrbno izbranimi napačnimi odgovori lahko ugotavljamo značilne

napačne predstave učencev. Nekaj primerov je bilo takih, da se jih ni dalo opredeliti kot dober

ali slab primer naloge.

91

Kar nekaj vprašanj je bilo takšnih, da so učenci obkroževali le dva od možnih odgovorov, kar

pomeni, da so bili ostali evidentno napačni. v takšnih primerih ima učenec 50-odstotno

verjetnost, da ugane pravilni odgovor tudi v primeru, ko o vprašanju nima osvojenega znanja.

Ocenjujem, da so bile tekmovalne naloge dobro sestavljene. So primeri, kjer je krivulja

pravilnih odgovorov bolj ali manj vodoravna, ostale pa so zastopane z nizkimi odstotki

odgovorov. Take primere nalog podpiram, saj je vprašanje očitno lahko, kar je odlična

motivacija za tekmovalce pri reševanju nadaljnjih nalog.

Sem pa opazila, da so naloge iz leta v leto lažje. Sploh, če pogledam krivulje pravilnih in

nepravilnih odgovorov iz leta 2008. Te so pokazale, da je večji delež vprašanj lahkih, saj je

večina tekmovalcev nanje odgovorila pravilno. Naloge iz leta 2004 pa so po večini »dobre«,

kar prikazujeta obe krivulji. Takrat ni bilo zaznati zelo lahkih vprašanj.

Ali so naloge res lažje, slabše, lahko ugibamo. Morda so pa učenci bolje pripravljeni in imajo

več znanja o teh temah.

Pregledala ter analizirala sem precej nalog iz preteklih tekmovanj, vendar jih je bilo občutno

preveč, zato sem se osredotočila ne na določene in jih obravnavala tudi v pričujočem

diplomskem delu. Kar nekaj je takšnih, ki jih bom pri svojem učiteljskem delu uporabila.

Predvsem tiste, pri katerih je mogoče izvesti tudi eksperiment.

92

LITERATURA:

1 Morris, G., Branum-Martin, L., Harshman, N., Baker, S.D., Mazur, E., Dutta, S.,

Mzoughi, T. in McCauley, V. Testing the test: Item response curves and test quality.

American journal of physics, 2006, Vol.(74), 449-453, doi: 10.1119/1.2174053

2 Hestenes, D., Wells, M., in Swackhamer, G. (1992). Force Concept Inventory. The physics

teacher, Vol.(30), 141-158

3 Rovšek, B. (2014). Analiza rezultatov šolskega tekmovanja za Stefanova priznanja v letih

2013/2014. Fizika v šoli, Letn.20 (2), 107-114

4 Rovšek, B., in Repnik, R. (2015). Physics competitions for learners of primary

schools in Slovenia. v: Fazio, Claudio (ur.), Sperandeo-Mineo, Rosa Maria (ur.)

Teaching/learning physics : integrating research into practice,

GIREP - MPTL 2014 International Conference, July 7 - 12, 2014, University of Palermo,

Italy. Palermo: Universitá degli Studi di Palermo, Dipartamento di Fisica e Chimica, str.

949-953

5 Opis tekmovanj. Pridobljeno s strani https://www.dmfa.si/Tekmovanja/FiOS/ (23. 3.

2008)

6 Pridobljeno s strani http://www.pef.uni-lj.si/gorani/tekmovanja.html (28. 12. 2008)

7 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije ‒ 1573. (2004). 24.državno

tekmovanje iz fizike za osnovnošolce. Ljubljana: dMFA založništvo.





10 Golli, B., Vrednotenje testov izbirnega tipa v naravoslovju. (29. 3. 2012). Pridobljeno s

strani http://www.pef.uni-lj.si/bojang/modul.pdf

https://www.dmfa.si/Tekmovanja/FiOS/

http://www.pef.uni-lj.si/bojang/modul.pdf

Documents

DIPLOMSKO DELO - CORE · 2017-12-01 · V Abstract This diploma thesis presents an analysis of multiple choice questions in the elementary school physics competition. It presents