ebook

okno.mk

:�: :�:

PISATELOT VARSKI I DRUGI

RASKAZI

T E M P L U MSkopje, 2008

k n i g a 5

Urednik na edicijata: Nikola GelevskiGrafi~ko ureduvawe i dizajn: Branko Prqacrte` na koricata: Keith Shore

Templum, adresa:Kliment Ohridski 15, 1000 Skopjewww.templum.com.mktemplum@mt.net.mk

CIP - Katalogizacija vo publikacija; Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Kliment Ohridski”, Skopje

821.163.3-32

GO[EVSKI, DU[KOPisatelot Varski i drugi raskazi: raskazi / Du{ko Go{evski - Skopje : Templum, 2008. - 113 str.; 18 sm. - (Katapult; kn. 5)

ISBN 978-9989-189-22-7

COBISS.MK - ID 71100682

DU[KO GO[EVSKI

raskazi

:�:

“When I die Dub­lin will b­e written in my heart. ”

James Joyce (1882 – 1941)

“Koga }e umram }e go najdat Dablin vo moeto srce”.

Xems Xojs

“Oh, London is a man’s town, there’s power in the air;And Paris is a woman’s town, with flowers in her hair;

And it’s sweet to dream in Venice, and it’s great to study Rome;But when it comes to living, there is no place like home.”

Henry Van Dyke (1852 – 1933)

“O, London e ma{­ki grad, so taa mo} vo vozduhot;Pariz e `enski grad, so cve}iwa vo kosite;

i slatko e da se sonuva vo Venecija, i prekrasno e da se prou~uva Rim;

no nikade kako doma ne e”.

Henri Van Dajk

:�:

:�:

Na Valan­dovo i site moi...

:�:

:�:

SODR@INA

Pisatelot Varski

Kolku za po~etok :15A sega vistinski po~etok :16Skopje – Wujork – Skopje :17Poets society: Beginning :19Interesen Raskaz :25Navreden :28Inspiracija :31Time – out :34Mamurlak :38Hronologija na razo~aruvaweto :40Slatko progonstvo :41Fin ~ovek :46Potsvesta na stopiraweto (pod eden mlad bor) :51Opravdano otsuten :55Poveli i drugpat :57Varski na {­alter :61Чehovci :64Rakuvawe :70Kako stanav lekar :71Jazz smoke :74Portret na eden `iv mrtovec :76Bele{­kite na nesudeniot pravnik :80Neprdlivi a smrdlivi :84Poslednata cigara :88I za kraj edna bajka :91

:�:

a:

Per­petu­u­m mobile

Od prv red :99Od vtor red :101

Art Bon­us

Qubovno kre{­endo :105Dnevno sonuvawe :1081991 - 2008 :110

Za avtorot :113

:10: :11:

b:

v:

:1�:

a: PISATELOT VARSKI

:1�:

:1�:

KOLKU ZA PO^ETOK

Kolku bedni i niski udari se po~etocite.

Poto~no, po~etocite za po~etocite. Vo tie prvi re~enici pisatelot naj~esto se obiduva da go zala`e ~itatelot so po-~etok koj ja obrabotuva te`inata na toj po~etok, so `albi i poplaki za te{­kotijata na prvata re~enica, istovremeno skrivaj}i ja svojata avtorska blokada. Prviot interval, neume{­nosta za svirewe na prvata nota ja pokriva so navi-dum nov, moderen po~etok koj mu slu`i kako alibi. Tupi i zamajuva istovremeno probuvaj}i da bide interesen. I dodeka da zavr{­i za po~etokot, toj e ve}e na sredina. Kolku podlo.

Neli?

:1�:

A SEGA VISTINSKI PO^ETOK

Suetata, nadmenosta i gordelivosta otsekoga{­ mu bile podragi i poblizki na Varski. Skromnosta, dare`li-vosta, filantropijata mu se tu|i, so sekoj nov den s$ podale~ni. Nepoznati.

Toj e prototip, nederatiziran eksperimentalen glu{­ec na tranziciskoto studirawe. Toj e Janus1, i ma~enik i gre{­nik, i arhangel i lucifer, apokrifen i vistinit vo isto vreme. Antagonizmot na dobroto i zloto, taa ve~-na bitka }e ja pronajdete i vo nego.

Zatoa, }e ve molam, ne sudete mu prestrogo.

� Starorimski mitolo{­ki bog so dve lica

:1�:

SKOPJE - WUJORK - SKOPJE

Od vekovistite (kratenka od ve~ni studenti) ostanavme jas (9 godina) Aki (8), Kinezot (8), Slave (jubilej 10), Koki (nikoj ne znae{­e), i u{­te nekolku pomladi koi ved-na{­ se vklopija, a nemaa ni po pet godini sta`.

Vo taa devetta godina od moeto poluprekrasno - polut-raumati~no studirawe, `iveev na osmi sprat vo “Goce”. Sobata be{­e so kujna, alternativata neli e VC. [to bi rekol Hamlet na ova? To cook or not to cook, to …

Vlegov, se vseliv. Sobata be{­e suva, nema{­e vlaga, pro-zorot se otvara{­e, imav i stol~e i du{­ek. Se {­tipnav. Vo red sum.

Vo taa moja privremena radost, vo `ivosta na ureduva-weto me stemni. Toga{­ ja vidov.

Golemiot prozor be{­e bez zavesa, nadvor vrne{­e. Na ekra-not pred mene ima{­e neverojatna, fantasti~na gletka. Roj od svetilki na zgradite i ku}ite. I do niv vode{­e pravil-no osvetleniot, navla`net bulevar. Pi{­teweto na do`dot vnesuva{­e dopolnitelna relaksacija, ja prave{­e atmosfe-rata ~udna, filmska, nepoznata. Se setiv. Pa ova e Wujork, a jas sum na Menhetn. Inaku od Xersi.

Go pu{­tiv maloto radio. I {­tekerot rabote{­e. Edno-stavno kockite se poklopuvaa. Vrtev na stanicite. 100.8.

:1�:

- jazz fm. I ni{­to ne e kako {­to izgleda. Pletenki od saks, do`d i nade` ja ispolnuvaa 809-kata. Se razbukti krea-tivnosta i imaginacijata do docna vo no}ta... devet osum sedum.. dva eden.

Be{­e okolu devet izutrina. Stanav, poglednav. Lele...

Otidov da kupam zavesi.

:1�:

POETS SOCIETY: BEGGINING

Be{­e rano utro okolu deset. Sedev na masi~kata i name-sto da u~ev gledav kako natrenot se rastopuva vo kafeto. Staviv u{­te edno. Pa u{­te edno. Bev gotov da go frlam kafeto samo poradi u`ivaweto na taa gletka na pretopu-vawe.

Be{­e tivko, tmurno i bledosivo i ne sakav da se vrtam naokolu. Ne sakav ni muzika, ni {­u{­tewa ni brm~ewa. Samo jas i mojot joga partner, taa crna te~nost {­to gi progoltuva{­e malite beli tabletki i pritoa ja zadr`u-va{­e svojata boja.

I toga{­ se slu{­na silno tropawe na vratata. Siot mir i spokoj otidoa niz {­oqata. Чi{­{­{­.

Vleze Viktor. Negovata gabaritna pojava ja ispolni vratata od malata studentska soba.

- Nekoj den }e mi vleze{­ sose vrata.

- [o prai{­?

- Gledam kako se rastopuva natrenot vo kafeto.

- Auu, izvini {­to pre~am, da dojdam pokasno?

- Aj na majka vickast bil on?

- Dojdov da te pokanam, ve~er kaj mene vo 9. Imam iznena-duvawe. Ima s$ {­to treba, ne se ma~ete so kupuvawe. - I

:1�:

trgna nadvor. Znaev deka ne go ubeduvam da posedi u{­te malku i da mi ka`e za {­to se raboti. Obo`ava{­e da dr`i nekoja misteriozna najava na slu~uvawata {­to gi organi-ziraa kaj nego. Na izleguvawe, mu doviknav deka mo`ebi nema da mo`am.

- ]e dojdat Bor~e i Anton! Provea niz hodnikot. Si-gurno se smee{­e odej}i nadolu po skalite.

Bor~e be{­e mlad umetnik, samostoen i dosta talenti-ran. Dva pati be{­e odbivan od akademijata. Godinava se sprema{­e da konkurira po tret pat. Vo me|uvreme studi-ra{­e na eden od tehni~kite fakulteti. I hiperaktivno tvore{­e.

Anton... Anton be{­e ne{­to posebno. Naj~udniot tip koj sum go zapoznal. Чovek {­to sigurno gaze{­e na zemjata. Miren, stabilen i sekoga{­ so zadr{­ka za aktuelnostite. Dava{­e svoe mislewe otkako site }e zaboravea na nasta-not. Vistinska riznica na mudrosti i idei. Sekoga{­ porazli~en vo tolkuvawata. Sekojpat od drug agol gleda-{­e na rabotite. Diskreten vo razgovorite. U{­te potain-stven vo qubovta. I ne, ne be{­e peder (ops, ova... gej).

Mnogu trud vlo`iv da go zapoznaam, i tokmu koga se otka`av samiot mi prijde. Me zate~e, mi go napravi umot ~ar{­af, i potoa me pokani da se vidime pak. Ve~erta sva-tiv {­to zboruva{­e preku denot.

Se imavme sretnato {­est pati. I sekoj pat be{­e posebno iskustvo, denovi vo koi se gordeev so sebesi, so postignu-vaweto da sedam so takov ~ovek. Znaev deka ima idnina pred nego, i so sram si gi i{­kav mislite deka nekojpat }e imam ~ovek na visoki pozicii. Kolku dolni razmislu-vawa.

Izlegov nadvor, pred domot be{­e pustelija. Be{­e rano, edvaj deset. Site spiea. Trgnav kon bifeto pa kon crk-

:�0:

vi~kata “Arhangel Mihail” kade naj~esto odev da se odmaram, da razmisluvam. Da se opu{­tam. Zeleniloto i liturgiite od zvu~nicite sozdavaat prekrasna atmosfe-ra, sekojpat sve`o iskoseniot park i malata fontana nudat relaksacija.

Od tamu se pojavija Bosko i drugar mu... a... sedum pati se imam zapoznaeno u{­te ne znam kako se vika. Te{­ki alo-kosi. Se skriv pozadi fontanata, pominaa. Gi odbegnav, inaku denot }e mi se vide{­e kratok.

A znaev deka dene{­niot }e minuva bavno.

Trgnav da lutam niz gradot, niz kni`arnicite, plo{­-tadot, pazarot so stari knigi. Go zdipliv “Gol ru~ek” od Barouz za 100 denari. Kupiv dve limenki, 300 grama girici i se ka~iv na Kale. Malo, re~isi nezabele`livo vetrence duvka{­e gore, retko ubav den, si pomisliv. Toa se dol`e{­e na ubavata najava za ve~erta, no i na Barouz i Amstel.

Se spu{­tiv nadolu, a vedna{­ po mene se spu{­ti i no}-ta. Zaedno pristignavme vo domot. Чekav, ~ekav, i otkako pominaa nestrplivi desetina minuti trgnav kon Vik-tor. @ivee{­e vo sopstven stan koj go imaa kupeno pred desetina godini. Go kupija onolku kolku {­to sega ~ini edno renovirawe na VC. Iako poteknuva{­e od imotno semejstvo, da ne go znaev podobro nema{­e da go zabele`am toa. Postojano gi izbegnuva{­e takvite razgovori, kako da se srame{­e. Be{­e vistinsko zadovolstvo da se drugaruva so nego.

Stanot mu be{­e blizu. Yvonev. Otvori.

-Vlezi. – Na masi~kata vo pretsobjeto ima{­e pismence

- Otvori go.

Go otvoriv.

:�1:

VARSKI ]E DOJDE PRV.

Poglednav, 19.50. Kikotej}i se vlegovme vo kujnata. Pobarav pija~ka. Mi podade u{­te edno pismence.

VARSKI VEDNA[ ]E POBARA PIJAЧKA.

- A {­o treba ebago, oficijalno barawe da podnesam?

Viktor izvadi dve kristal ~a{­i, sad so led. Vlegovme vo dnevnata. Od komodata izvadi irsko viski.

- De be, `olta nema{­?

- Imam. Pij viski. @olta }e pieme drugpat.

- Ne odi ova se meze!

- Ne, ne odi, pazi da ne ti se slo{­i.

Izvadi nekoe dansko sirewe so magdanos i maslinki i se vrati vo kujnata. Jas ja istra`uvav bogatata irska tradicija. Ne e Bernard [o najzaslu`en za promocija na Irska. Ili U2. Ne. Najgolemiot ambasador na Irska e tokmu ova malo kafeavo {­i{­ence. Zastanav pokraj nego-vata doma{­na biblioteka i ne znam koga pomina ~asot. Stignaa i Anton i Bor~e, se raspostelivme. Po~navme da xagorime. Viktor po~na ne{­to da objasnuva, novi teko-vi novi strui, ni{­to ne go razbirav. ]e razberete sega, vrte{­e okolu nas, spremaj}i ne{­to okolu DVD-to. Sedna, n$ podgotvi, gi izgasi svetlata. Proekcijata zapo~na.

DEAD POETS SOCIETY

- Au, ova horor a? – pssst slu{­nav istovremeno. Se skrotiv vo foteljata.

Staring: ROBIN WILLIAMS

:��:

- Ne be, komedija e. – vikna Bor~e, Viktor se razdra po nas. Anton be{­e mol~aliv kako i obi~no.

I po~na. Od po~etokot do krajot ne progovorivme, ne se svrtevme, ne mrdnavme. Kako zmii da imavme vo nozete. Filmot n$ zate~e, n$ impresionira, n$ povle~e vo eden magi~en svet, vo poetskata nedojdija. Od toga{­ go imam gledano desettina pati, no sekoga{­ }e se se}avam na toj prv pat, na na{­ite izrazi, na na{­ite pogledi polni zadovolstvo i neo~ekuvanost. Kako most kon ve~nosta koj e vidliv samo za nas. Dlaboko skriena tajna. Porakata be{­e jasna.

Viktor {­lapna so racete, odnosno go zapali svetloto. Se pribravme. Anton i Bor~e go pofatija {­i{­eto. Jas gledav vo Viktor. Nema{­e potreba od objasnuvawa. Nema-{­e potreba od soglasnost, se razbiravme.

- ]e treba da smislime ime!- rekov. Viktor izvadi u{­te edno pismence zad televizorot.

VARSKI ]E POЧNE DA GO DRVI SO TEHNIЧKI PRA[AWA.

Podocna i jas se pridru`iv na smeata. Anton (za koj podocna se ispostavi deka ve}e go imal gledano) pu{­ti bluz od Huker, Viktor po~na da ja polni masata. Na sekoj zvuk od mikrobranovata nose{­e po eden oval. Morska hrana, xiger so luk i parmezan, pohovano sirewe i limo-ni...

Be{­e odli~en doma}in i edvaj ~ekav da dojde nekoga{­ kaj mene doma, da go nagostam, a ne vo onaa studentska kelija, sekoga{­ se ~uvstvuvav kako ve~en dol`nik {­to ne mo`e da nadomesti. Izborot na vina be{­e negov, nie ponizno se pokoruvavme. Be{­e tradicionalist. Za sekoe {­i{­e ima{­e posebna prikazna koja ja prenesuva{­e. Moravme da slu{­ame, dodeka ne zavr{­e{­e ne go otvara{­pe {­i{­eto.

:��:

Na ~etvrtoto “{­ato” }e dehidriravme za malku. Sedevme do docna. Do rano. Edinstveno ovde, me|u niv, se gubev kako sogovornik, no bev beskrajno sre}en slu{­atel.

Be{­e no} na nekontrolirana mlade{­ka enerija, bujna fantazija i golemi sonuvawa. No} koja vo se}avawata sekoga{­ }e prostrujuva so nezadr`livi emocii.

Se zazoruva{­e koga Anton i Bor~e trgnaa kon svojot dom, zaedno `iveeja. Jas go zamoliv Viktor da prespijam kaj nego, te{­ko deka }e stignev doma.

Legnav zadovolen i iscrpen kako po maturska ve~er, koga zavr{­uva edna i zapo~nuva druga epoha.

Pod pernicata pismence.

SLATKI SNI[TA, VARSKI.

:��:

INTERESEN RASKAZ

Sosem slu~ajno i ne sakaj}i se najdov na edna od onie sredbi na stari poznajnici na koi se preraska`uvaat “slu~ki” od starite denovi. Site zaedno evociraa spome-ni, preraska`uvaa edna pa druga pa treta situacija, me|u-sebno nadopolnuvaj}i gi detalite {­to gi propu{­taa. Na krajot na sekoja prikazna se konstatira{­e kolku sme bile ludi, otka~eni i.t.n. Po zavr{­uvaweto ima{­e pauza od nekolku sekundi i najbrbliviot ili onoj so najdobra memorija za vakvi nastani (a naj~esto toa e eden ist) zapo~nuva{­e novo, odnovo, nanovo.

Nekoja ma~nina me stega{­e vo dolniot del od stomakot so sekoja nova re~enica za “golemite ludorii” koi naj-~esto gi preraska`uvaa – vo toa vreme nemi posmatra~i. Nikoj ne go zabele`uva{­e moeto posveteno mol~ewe, site bea okupirani ili so zboruvawe ili so mislewe na nekoja zaboravena.

Intenzitetot i glasnosta na muzikata se zgolemi no toa ne im pre~e{­e na moite soborci, tie odgovorija pro-porcionalno. Odvreme-navreme }e pomine{­e nekoj od staroto jato, pa so dofrluvawe i izvici se pozdravuvaa iako do v~era, a verojatno i od utre edinstveniot kontakt im e koga }e se is~e{­ea edni od drugi. Se ~uvstvuvav kako vo lo{­ amerikanski film od osumdesettite.

:��:

Probav na dvapati da go svrtam muabetot. Prviot pat za sport, vtoriot za muzika. Neuspe{­no. Koga i tretiot pat ne uspeav, i toa so najsilniot adut – politikata, pomi-sliv deka ovaa ve~er nema da zavr{­i.

Sekako ima{­e nekolku interesni momenti, no od ovaa perspektiva mi li~ea na izdi{­an balon, na izgazena ~anta. Popusto se koncentrirav na nekolkute pesni na Xo Koker, tankiot gra~liv glas na Slaveto ja uni{­tu-va{­e ute{­nata nagrada. Pomisliv da si odam. Tokmu vo toj mig, ni porano ni podocna, tuku vo toj daden moment nadvor se isturi. A jas bev pe{­ak. A Xigata so koj dojdov be{­e eden od glavnite u~esnici vo nekolkute nastani koi sledea na repertoarot. Bar da be{­e Baronot tuka, so nego neam gajle...

Turi se nosea, masata se polne{­e i prazne{­e, edinstve-noto ebanata tema ne se iscrpuva{­e, bunar bez dno vo koj tonev cela ve~er.

Nema{­e nitu edna poznata masa, nitu edna guma za spa-suvawe naokolu.

Potpren, zabele`av deka site se svrteni kon mene.

A? – pra{­a Tode. Bevme sedummina i osven jas i Xigi site bea poletarci, ebivetri so koi se nemav videno nekolku godini. Kaj se nasukaa ovde se ~udev.

- Ti li be{­e?

- [o e be Tode?

- Ti li & ja stavi ~avkata na stolot na taa po francu-ski? – smea.

- Ne! – Se svrtea. Mislea.

- Ne be, ti be{­e? - Nastojuva{­e Tode.

- Ne, ne bev jas, da ve ebam i gavranite mislev da ka`am. Sepak:

:��:

- Ne bev, se kladime? – i se otka~i nekako temata. Na red dojde maturskata. Ova ne mo`ev da go istrpam. Sednav na {­ankot. Sam. Zapaliv edna i pivkav kapu~ino, ~ekav da projde vremeto.

Ne se slu~i ni{­to interesno do krajot, kako ni pred toa. Samo sakav ovaa melanholija, ovaa agonija da ja podelam so nekogo i da mu predizvikam barem polovina od ma~ninata i dosadata {­to jas ja po~uvstvuvav. Se nade-vam deka uspeav.

:��:

NAVREDEN

Naj~esto koga }e zaglavam, mislam koga navistina }e ja opleskam, drugiot den sum vonredno nestrpliv da probam da se ispravam. Mo`e da zaginam tr~aj}i, itaj}i kon mes-toto na zlostorot, po {­to zapo~nuvaat operaciite: fin-girawe na nastanite, glumewe ludilo, pravewe naudren. Kako ni{­to da ne bilo, probuvam da pomognam na drugi poliwa, podmestuvam planini. Vrtam okolu samo da me vidite kolku sum mil i pameten. Dobar i smiren risja-nin. Ne srkam toa {­to jas sum go plukal, tuku toa {­to go plukale site zaedno. I mu stavam sol i crn piper.

Odev kaj Baronot, niz glavata mi se prevrtuvaa slikite od v~era ve~er. Re`irav nekolku scenarija za opravdu-vawe, izmisluvav i novi po patot. I sekoe novo be{­e polovina od prethodnoto, ponekoga{­ gi povtoruvav isti-te. A bev tolku jasen. I glasen...

Stignav pred zgradata, go ima{­e iznajmeno potkrovjeto. Celiot pat go minav pe{­, be{­e studeno i nosot po~na da mi te~e. Tr~av po skalite kolku da se zadi{­am za da ne mora prv jas da po~nam. Ova be{­e najnovoto scenario. Proizleze samo od sebe. Zvonev. Go slu{­nav klu~ot, se svitkav i po~nav silno da vdi{­uvam i izdi{­uvam. Vra-tata se otvori.

:��:

- Ccc, nema{­ pet sprata kondicija.

Poleka se ispraviv s$ u{­te glumaj}i zadi{­anost. Go poglednav toa milno, naivno trkalezno lice, od nego izleguvaa najprijatelskite pcovki {­to sum gi slu{­nal nekoga{­. Vistina e vi velam, slikite od celiot zaedni~-ki `ivot mo`et da vi preletaat za nekolku sekundi, da ve obmotaat, da ve sru{­at. Probav da ka`am ne{­to, glasot me izdade.

I toga{­:

- Izvini peder, ozbilno izvini - jas u{­te nesvesen, a toj prodol`i – ako ne dojde{­e u{­te saat, ne znam {­o }e napravev.

Mol~e{­e. Jas mol~ev u{­te pove}e.

- [o da praam, edna mucka {­o imam naaaa – poka`uva{­e so racete okolu u{­ite.

- Baron be {­o...

- Vlezi ajde, pa} }e ispadne “pacientot” otsprotiva - i me povede vnatre, vo maloto pretsobje. Bran toplina me previ, po~naa da mi `arat obrazite. Razmisluvav za v~era, Baronot o~igledno pome{­al ne{­to, nekoja od koc-kite se izmestile.

- Cel den budalam niz stanov. Arno dojde.

Vlegovme vo kujnata, sednavme. Popusto se napregav da se setam. Чajnikot be{­e vrel, si staviv ~aj. Baronot pro-dol`i da se izvinuva. Go prekinav za kratko.

Limon ima{­? – mi podade, ima{­e rase~eno dve kri{­ki. Toj seu{­te zboruva{­e.

- Varski znae{­ deka jas za tebe nikoga{­...

Чajot be{­e od hibiskus, odli~no mi dojde. Zaedno zavr-{­ivme. Jas so ~ajot toj so monologot. Jas pak si naleav, sega ~eka{­e jas da ka`am ne{­to.

:��:

- Baron, i da znae{­ deka ti se lutev, ama posle si velam, aj pijan be{­e.

- Pijan bev, pijan bev, {­o ne zemav gomna da jadam koga sum pijan. Ah be... se sepnav koga si ja zgrap~i kosata, po~na da se kube, mojata ne~uvstvitelnost sepak ima gra-nici. Si velev, da go smiram malku.

- Arni gomna si izede v~era – sepak tie moi granici se mnogu niski - drug pat ne si go ispivaj...

- A ne – me prekina – gotovo. Zavr{­iv so toa.

- So {­o zavr{­i?

- Ne pijam ve}e. Kraj – go naglasi poslednoto i odmavna so rakata.

- Ne zaebavaj. – Ova otide vo neposakuvan pravec. Negovata sovest be{­e klimava i neodlu~na, budalava navistina mo`e{­e da napravi ne{­to vakvo.

Posle dolgi i ma~ni razgovori uspeav da gi otkovam klincite {­to gi zakovav, go nagovoriv za posletka. Ima-{­e u{­te od vinoto, go ispivme, kupivme novo. Dojde i Koki. Pievme cela ve~er, a najmnogu baronot, presre}en {­to si go vratil prijatelot.

:�0:

INSPIRACIJA

- A be, ti ~epka{­ ne{­to?

- [o?

- Znae{­.

- Ne znam

- Go mrsi{­ ma~orot?

- Koj ma~or?

- De be, Varski, ne dup~i, znae{­ {­o te pra{­uvam?

- [o?

- A be ti mentalen si?

Znaev deka Koqo v~era ja drndosal kole{­kata, i sega uporno ja forsira{­e temava. Kaj be{­e do v~era, da go ebam?

Koqo le`e{­e na drugiot krevet cel iskezen. Cimerot v~era gi slu{­nal, kole{­kata mu vikala “svr{­i na mene i taka }e se tu{­iram”. Stivska romantika.

Vleze Giro.

- A be Giro, ti ~epka{­ ne{­to?

- De be, Koqo, cel sprat te razbra, {­o ne zalepi{­ soop-{­tenie ebago?

:�1:

- Ah gnidi qubomorni. Znam jas oti ve pecka. Ama }e doj-dete vie pak kaj bate Koqo. Sezonata samo {­to po~na - i izleze nekade. Tor top.

Zapaliv, pu{­ev. Razmisluvav za Koqo. [o ti zna~i upornost. Se isplati. Go poglednav i Giro. [o ti zna~i sistematska gre{­ka na evolucijata.

Golemata glava na Stojan se podade na vratata vo prid-ru`ba na negovoto zaloeno telo. Majka mu ispratila {­est pastrmajlii. Giro trgna po vino, Koqo pak iznikna od nekade. Jas otka`av i ostanav sam. Kone~no.

Vleze Boki, zede {­e}er, izleze. Boban pobara dva stola, imal gosti. Boki go vrati {­e}erot. Giro se vrati po ~a{­i. Site gi pre~ekav i gi oterav dosta so~no.

Zaklu~iv. Kone~no mir.

Mir. Mir. Mir. Stanav. Do terasa. Sednav.

Krstozbor. Zaglaviv.

Dosadno. Dosadno. Dosadno.

I {­o }e praam trgnav kaj Stojan. U{­te bea na na{­ite, pri kraj, i poleka se prefrluvaa na Amerika - Rusija. Kapitalisti, globalisti, komunisti. Globalizam, anti globalizam i anarhija. Pa geostrategija, pa vlada vo sen-ka, vlada pod sonce. I toga{­, vo toj moment mi pomina ne{­to niz glava. Zedov tetratka i penkalo. I se rodi slednoto:

Kraj potokot na nade`ta

kraj izvorot na verata

kaj vrutokot na ~ove~nosta

kraj mudrosta vekovna

stojat globalistite

:��:

go zazedoa mestoto

na rojalistite

socijalistite

feudalistite

crkovistite

i se branat i {­titat

kako nekoga{­

na Goce mislite

ili na Tito bistite

da, da, tie istite.

:��:

TIME - OUT

(Na Tajm aut - Valandovo)

Be{­e maglivo, u`asno studeno.

Bev vo centarot bez mo`nost za brzo vra}awe vo domot. Strategijata “vlezi - izlezi” niz prodavnicite ne me zatopluva{­e, morav da se trgnam nekade. Koga }e zastanev pred nekoj izlog se tresev kako list.

Moite dvesta i sedumdeset denari na nekolkupati ja odlo`uvaa mojata odluka no koga prestanav da gi ~uvstvu-vam prstite na nozete kolku mo`ev pobrzo se vturnav vo omileniot kafe-bar.

Ne znam {­to me zgrea pobrzo. Toplinata od silno navaleniot kamin ili blagite zvuci na Ahmad Xamal. Stoev nekoe vreme nasladuvaj}i se na atmosferata. Moment na zadovolstvo {­to gi izbri{­a moite sivotemni sliki od porazeniot grad, grdite izrazi na licata koi gi sre}avam, koi ne me poznavaat, koi ni samite ne se pozna-vaat. Od onoj haos koj go ostaviv eden beskone~en metar zad mene, sega me {­tite{­e Kolman. Mo`ebi sum pristra-sen no mislam deka najsre}nite lica gi gledam tokmu vo ovoj lokal. Чisti mo}ni nesovr{­eni lica koi oddavaat blagost i prijatnost. Vo momentov bea tri. Ponekoga{­ se pomalku.

Sednav nasproti prozorot, sakav da im se potsmevam na minuva~ite. Da se voshituvam na studot koj gi stega{­e

:��:

nivnite tela, nivnite studeni srca. kako {­to e studena i mojata pakosna du{­a od den na den se potemna i pomra~na. Mojata iskrivena sovest pove}e ne prepoznava dobrina vo ovie lu|e.

- Povelete? - Ah, eve edna prijatna li~nost.

- Espreso i ~aj - odgovaram sepnuvaj}i se. Razmisluvav me|u dvete opcii, a ne dvete zaedno. Brza ku~ka…

- Чaj od? - Taa e tolku prijatna. ]e gi pora~am i dvete, nema nazad.

- Od {­to imate?

- Imame od kamilica, planinski, nane, kantarion, pra-ska, kru{­a, jabolko, jabolko so cimet...

- Jabolko so cimet, bez espreso - sepak preovlada razu-mot.

Od policata na {­ankot zedov dneven vesnik, po~nav da se zanimavam so nego. Lu|eto ~ita~i se delat na dve gru-pi. Onie koi po~nuvaat da ~itaat od prvata i onie koi po~nuvaat da ~itaat od poslednata strana. Jas pripa|av vo treta grupa. Po~nuvav od KULTURA. ]e pominev preku sodr`inite i potoa od po~etok. [tom }e stignev do rubrikata ja preskoknuvav i ja ostavav za kraj. Kako sladok desert.

- Izvinete, `al mi e. Nemame jabolko so cimet. Mo`e samo jabolko.

- Vo toj slu~aj espreso.

Stigna. Racete s$ u{­te mi treperea i pravev dosta napori da ne tropkam so filxanot po staklenata masa.

Zapaliv.

- Izvinete, se pu{­i na sprotivnata strana. Na onie ~etiri - bi mo`el da se premestam samo poradi taa slatka nasmevka.

:��:

- Samo edna }e palam.

- Vo red. Izvinete u{­te edna{­, ne e do nas. Znaete zakon e.

- Fala i na vas, ne e problem - prekinavme so ispreple-teniot dijalog, se vrativ na kafeto i vesnikot.

Naedna{­ me preplavi nekoj neosnovan optimizam, mi naviraa relaksirawa i sre}ni misli. Za patuvaweto doma vo petok, za polo`eniot ispit pred dve nedeli, za, za... za udobniot stol vo koj sedam...

- Povelete?

- [tok.

Zapaliv u{­te edna. Ova ve}e nalikuva{­e na ne{­to. Zami`uvav dodeka goltav i mnogu brgu vo ~a{­ata ostana edna mala goltka kafeava te~nost koja edvaj go prekriva-{­e dnoto.

- U{­te edna i da platam.

Mi ostanaa u{­te {­eeset denari no toa voop{­to ne me voznemiruva{­e. Sega sedev i gledav vo vrvolicata od lu|e koi im begaa na prvite kapki do`d.

Mala promena vo raspolo`enieto vnese faktot {­to {­tokot be{­e osumdeset, a jas imav {­eeset. No koga se saka s$ se mo`e.

- Izvinete, kolku vi e uzoto?

- Pedeset.

- Aj edno.

Kupiv dvaesetminutno u`ivawe so ostanatite pedeset denari i sega definitivno be{­e kraj.

Majls Dejvis me isprati do vratata. Ja otvoriv so strav, za~ekoriv kako da vleguvam vo druga dimenzija. Bezmalku toa i be{­e. Silen vetar prostrui okolu u{­ite, malku mi

:��:

go odzede zdivot. Trgnav niz vla`nite ulici, minuvav niz koloni topli avtomobili so mislite vo raskrsni-cata me|u topliot xez-klub i u{­te potopliot krevet, daleku zad stanbenite blokovi.

:��:

MAMURLAK

Sega primetiv deka seriozno se zanimavam so pi{­uva-we samo koga poradi te{­ki budala{­tini i nenadminli-vi glupirawa, samoprogonet se zatvoram vo mojata soba. Nate`nuvaat se}avawata i pri raskrevaweto na maglata, se davam vo sopstveniot sram. Nesredenite haoti~ni misli koi slajduvaa vo mojata glava, nikako ne se otstra-nuvaa. Ma~ninata vo du{­ata e s$ pogolema, s$ posilna. Po iljada zo{­to i ni edno zatoa doa|am do psiholo{­kiot zenit na samokritikata i do prezir kon ona {­to sum.

Ne se ni osmeluvam da izlezam, nitu me interesira po-gledot {­to go nudi prozorecot. Bednosta na ovie ~asovi {­to traat so denovi e najgolema vnatre{­na bolka, pod uslov `ivotot da e zdodeven i bezgri`en. Boli sekade, a najmnogu vo umot i sovesta.

Da mo`am da slikam, sovesta bi si ja naslikal kako temna provalija polna kal, gnoj i crvi. Probav da ja is~istam. Popusto.

Ne uspeaja ni Nabokov, Xojs, Kafka. Mo`ebi Uelbek i Bukovski zagrebaa malku pod povr{­inata.

Ne uspeaja ni Najtvi{­, Jutu, Koker. Mo`ebi malku Ram-{­tajn.

:��:

Duri po nekolku dena doa|a do nekakvo provetruvawe, nekoja faza na samoopravduvawe i potraga po uteha vo bednosta ne drugite.

A dotoga{­ pi{­uvam...

:��:

HRONOLOGIJA NA RAZO^ARUVAWETO.

Edna od najgolemite ve{­tini na ~ovekot e prikriva-we na razo~aruvaweto. Golema bedotija na sovesta. Go potisnuvame tolku dlaboko, na tolku nepristapno mes-to {­to i samite zaboravame na nego. Ili se trudime. Neprijatnosta e u{­te pogolema ako razo~aruvaweto e od nekoj blizok.

Toa ne e psihi~ka bolka, toa e psihi~ka tortura. [amarewe na nade`ta, raskrinkuvawe na stabilnata misla.

Pridru`en element?

Glumata. Lo{­ata gluma, pred s$. Kiselite nasmevki, pre-nasilenoto smeewe.

Potoa doa|a utehata. Mnogu lo{­ leksilium. So mnogu kratko dejstvo.

Sovet?

Ima lek za lo{­ mamurlak?

E pa nema ni za ova.

:�0:

SLATKO PROGONSTVO

Staklata od malite prozori po~naa da se tresat, vetrot silno fu~e{­e. Be{­e kraj na noemvri i taa ve~er prv pat se spu{­ti pod nulata. Le`ev zagledan vo drvjata, vo ridot pred mene ~ij bel vrv se spu{­ta{­e s$ podolu i podolu. Za nekolku ~asa i ovde }e provee prviot sneg. Telefonot po~na da yvoni. Nekolku zagri`eni povici, kolku da mi go uni{­tat denot.

Tie: sam si, }e te zavee, }e te odnese, redovno polni go telefonot na agregatot.

Jas: doma sum, ima lu|e okolu, agregatot e poln, nema sneg, a i da ima nema da me zatrupa. Da, ima iscepeno drv-ja. Ima i leb. Ima, ima...

Stanav. [esti den od samoprogonot. Poleka minuvaa neprijatnite misli, ma~ninata vetree{­e. U{­te edna- edna dve nedeli i da se prosti, da se zaboravi.

Mala soba i u{­te edna mala ostava na po~etokot na plani-nata, za celosna reparacija i pro~istuvawe na gre{­niot um.

Vo oganot tlee{­e ~akor drvo od v~erave~er, lesno go ras-plamtiv. Sedev pokraj prozorecot i ~ekav da mi pomine prviot stud. Po patekata minuva{­e edna silueta, se izra-duvav koga po raskrsnicata me|u dvete kolibi se upati

:�1:

navamu. Kolku i da mi be{­e sma~eno od lu|eto ne mo`ev bez niv. Eden mal razgovor so poznat ili nepoznat za raz-bivawe na monotonijata. Go prepoznav. Stojan od [umska-ta policija.

Zatropa. Vleze. Se pozdravivme, mi podade dva vesnika, od v~era i denes. Mi gi ispratile od najbliskoto selo. Tamu imav prijateli. Bi trebalo da naminam, da gi vi-dam. Da sekako.

- Da stavam kafe? – gi krevav knigite

- Kafe }e stavi{­, ama stavi i od taa va{­ata, lozovata. – Nato~iv edna ~a{­a.

- Ti?

- Ne.

- De be?

- Ne, ne, rano mi e.

- [o pisatel }e be{­e?- Se napi, napravi gargara.

Zaradi dvaeset te{­ki alkosi celata pisatelska fela e proglasena za pijana bagra. Mislat oti i jas pijam za da pi{­uvam. Ne pomisluvaat deka pijam oti sum mlad.

Ognot po~na da pukoti. Bidna i kafeto. Imav gr~ko kafe, mirisot ja prekri celata soba. I Stojan po~uvstvu-va.

Srkna i re~e:

- Aaa, {­o kafe e ova?

- Hrvatsko.

- Aha – u{­te edna goltka – si {­etal ti po beliot svet, znae{­ {­o da pie{­. Zapaliv so ~akmakot, objasnuvaj}i deka ima kibrit, palam so ~ak-mak ili so `ar~e zaradi filing.

- I ti si stanal ~udak.

:��:

Go ispivme kafeto, staviv da pottoplam pojadok... Mirisot od ~orbata go sovlada prethodniot, Stojan pak se okokori.

- Tele{­ka, mo`e?

Mavna potvrdno so glavata i stana sam da si nato~i od {­i{­eto.

Postavivme na masata, si staviv i jas edna, greota e da srka{­ samo ~orba. Od ~iniite se {­ire{­e miris na luk, Stojan po~na da stenka od zadovolstvo.

Go pu{­tiv tivko radioto.

- Aj pro~itaj nekoj od tvoite raskazi.

- Kakov?

- Nekoj so `eni. Ima{­ ti i takvi, znam jas.

Po~nav da ~itam eden, povremeno zastanuvaj}i da srknam ili da zemam goltka. Iskreno saka{­e da slu{­a. Nato~i u{­te edna kolku da gi zavr{­ime ~iniite, bez da me prekinuva.

Zavr{­iv. Mi go pobara da go odnese na kolegite. Mu go dadov, go svitka vnatre vo uniformata, kako poster od porno yvezda. Se gordeev.

- Aj so mene – re~e na stanuvawe. Odbiv. Me potfati pod rakata i po~na da me vle~e. Edvaj uspeav da nato~am edno litro, za pozdrav kaj {­to }e odime. Znaev deka so nego motika ne mi treba{­e.

Trgnavme nagore. Go gledav toj prosed pedesetogodi{­-nik kako so lesnotija grabi napred. Jas zadi{­en uspevav nekako da go sledam.

Ostriot vetar me se~e{­e, sve`iot vozduh se polne{­e i prazne{­e od moite gradi. Stignavme do maliot vrv {­to li~e{­e na grbavka i prodol`ivme desno. Odevme paralel-no so prviot drvored od {­umata. Neboto be{­e belo, u{­te

:��:

ne be{­e po~nalo da provejuva. Pod nas se gledaa razmes-teni svetilki, od nekolkute kolibi na koi im ~adea oxa-cite.

Onie {­to imaa kolibi pogore, vo planinata neminovno prezimuvaa vo seloto. Onie podolu ostanuvaa preku cela zima, kako popatni stanici na {­umarite i lovxiite koi im bea povremeni gosti. Nosea novosti navamu vra}aa poz-dravi nazad. I si gi `iveeja svoite ednostavni `ivoti.

Stignavme pred edna koliba.

- Kaj me nosi{­ Stojane, daj gukni barem.

- Kaj Pavlevci, ja kolat sviwata. – Ne rekov ni{­to. Ako me poglednat nakrivo, si velev, }e posedam i nazad. Nema da mi e prvpat da vletam vo makazi, nitu da izletam.

Na nekolku daski {­to li~ea na splav le`e{­e ko`ata. Malo poto~e od izme{­ana krv i voda te~e{­e nadolu. Vo edno }ese na grankata bea nozete, opa{­ot i u{­ite.

Od zad kolibata izlegoa eden sredove~en par, ma` i ̀ ena so krvavi race zasukani do laktovite. Me pozdravija kako da pre~ekale najblizok rodnina. N$ pokanija vnatre. Na krevetot sedea dvajcata majstori. Se pozdravivme, sednav-me. Doma}inite rekoa deka }e zavr{­at so se~eweto za de-settina minuti.

Vleze edno mom~e, verojatno vnu~e. Dva-trinaeset godini. N$ poslu`i so ~a{­i, sedna kraj vratata. Masata be{­e polna. Salata od domati i praz, sirewe, kiselo, pod-lu~eni piperki. Stojan objasnuva{­e za mene. Edniot od niv, onoj levo, dijagonalno od mene so namr{­ten pogled me gleda{­e. Koga Stojan zavr{­i re~e:

- Na{­ite pisateli se za nikade.

- To~no. – Rekov u{­te pred da probaat da go zamol~at Stojan i drugiot majstor.

- Kako i s$ drugo – prodol`i – ama oni se najzanikade.

:��:

- I nikoj ne gi ~ita.

- Nikoj ne gi ~ita – povtoriv vadej}i go diplomatskiot olesnuva~ od paltoto. - A vie ~itate lozova?

Izli`ana {­ega, ama funkcionira ponekoga{­. Kako se-ga. I site se nasmeaja, se raspolo`ija, razgovorot `ivna i se nafrlivme na mezeto.

U`ivav vo nivnite nepoznati razgovori za stokata, za markiraweto drva, za cenata na kompirot. Nadvor po~na da provejuva. Vnatre topla soba, polna topli lu|e. Stigna i presno mesce, bokalot crveno. Jas bev vo trans, mi igraa site muskuli, se tresev od zadovolstvo. Mo`e li `ivotot da e tolku ubav? Se raduvav na prosti, mali ednostavni ne{­ta {­to samo prirodata mo`e di ni gi ponudi. Ili gi prifa}ame ili sami si gi ograni~uvame, otstranuvame.

Na ispra}awe im vetiv na tie prijatelski lica deka eden den }e pi{­uvam za niv. Nivnite uka`uvawa deka za niv nemalo {­to da se pi{­uva, deka i jas }e bidam dosaden pisatel, nema da vlijaat na mene. Im go vetiv toa nim. Si go vetiv toa samiot sebesi.

:��:

FIN ^OVEK

Zastanav pokraj patot, ne be{­e krstosnica no sepak morav da razmislam za ponatamu. Kolata zafa}a{­e malku od asfaltot na dvosmerniot neramen i posran od stada regionalen pat.

Zapaliv edna, trgnav nadolu po `itoto i po~nav razmi-sluvav za `itnite krugovi i neobi~ni pojavi. Se mislev kakvi se {­ansite da se spu{­tat vonzemjani i da me dignat so niv, na ispituvawe. Verojatno tolku }e se razo~araat od primerokot {­to nema ni da me spu{­tat, }e me frlat odozgora. Brzo zaklu~iv deka vakvi misli sega mi se najmalku potrebni. Se dvi`ev nadolu po poleto a klasja-ta krckaa pod moite noze. Kaewe i bezbroj lo{­i misli mi ja pravea ~ar{­af glavata, {­aram-baram od se}avaweto na ludostite od prethodnite dva dena. Tapata bolka pod ja-bol~nicata me potsetuva{­e na dolgiot jazik i verojatno }e me odvra}a{­e od ludorii vo narednite nekolku dena. Dodeka ne zaboravam. I dodeka navistina ne mi ja skr{­at glavata nekade.

Koli minuvaa neramnomerno pokraj mojot parkiran golf, a jas se ~udev {­to pravam sam, talkaj}i niz nivite na sredna Makedonija. Znaev {­to pravam. Barav drvo da si ja aknam glavata od nego. A drvo nikade nema{­e. Vero-

:��:

jatno i lamarinata na golfot }e zavr{­e{­e rabota no bev nere{­itelen, zbrkan a i ni{­to dobro nema{­e da donese nova modrica.

Se vrativ vo kolata i probav da zapalam., Ne pale{­e. Taman koga pomisliv deka }e stane interesno zapali i trgnav po patot. Najprvo gi odbegnuvav a potoa namerno gi gazev lajnata, pravev osmici, se vra}av nazad pa pak napred i sobirav trofei od kravi, ovci i po nekoja koza. Dodeka se smeev se potsetiv na edna scena od eden film za histeri~en nervnoobolen kamionxija i prestanav da se glupiram. Zastanav na benzinska, zemav dve piva i sednav kraj ~e{­mata. Da se oladam i odmoram. Mi prijde polica-ec {­to kisne{­e tuka.

- Pie{­ i vozi{­, a?

- Ne. Prvo pijam a potoa vozam. - se nasmevnav i goltnav. He he, fintava mi ja ka`a eden prijatel. Stoe{­e i me gleda{­e, ni{­to ne mi odgovori. Ne treba{­e da tropnam vakvo ne{­to. Ne se vrati nakaj prodava~ot, otide nakaj po-liciskata kola, ja zavrte na izlezot i ~eka{­e da trgnam. Ne treba{­e da tropnam, ebago, navistina ne treba{­e. Gi ispiv dvete piva i sedev. Ne planira{­e da mrdne od tamu. Be{­e 15. 35. Trgnav da zemam u{­te dve piva. Izgleda }e si posedam tuka.

Na pumpata rabote{­e samo eden, mlad de~ko.

- Koga planira da mrdne od tamu?

- A?

- Milicajov!

- Aaa! [o znam. Najkasno do osum. - Do osum zna~i.

Zemav kikiriki i ~ips so pivata, sednav do kolata, pu{­tiv ne{­to od Koker i razmisluvav da si go prese~am jazikot. Poleka piev navalen na sedi{­teto. Vo me|uvre-

:��:

me smeniv na Hladno pivo pa na Xoni [tuli~. Nekade po ~etiriesettina minuti policaecot izleze od avtomo-bilot i trgna nakaj benzinskata. Pominuva{­e otkaj mene, jas si gi sobrav nozete vnatre i gi trgav hartiite. Samo {­to zapaliv zastana na prozorot, ja namaliv muzikata.

- Ne me teraj da te brkam, }e ti ja prevtasam krntijata.

- OK.

Go izgasnav motorot. Go dopiv prvoto pivo, ne go otvoriv vedna{­ vtoroto. Bev gladen. Vo kolata imav samo vegeta, natren i med. Vlegov pak vo benzinskata. Nema{­e ni{­to kalori~no.

Pobarav ne{­to od de~koto, trgna da izvadi, policae-cot po~na da potka{­luva. De~koto se vrati. Mu ponudiv ne{­to od sitnoto so koe raspolagav, me odbi so pogled {­to se izvinuva{­e.

Se vrativ vo kolata. Otsekoga{­ gi sakav policajcite, nikoga{­ ne sum imal problem, {­to mi treba{­e sea ne znam. Go otvoriv vtoroto pivo. Goltav i poleka gladta ja snemuva{­e. Znaev deka }e se vrati pogolema i postra{­na. Ja o~ekuvav.

Okolu sedum po~nav da ne ~uvstvuvam nikakva glad. Toa be{­e lo{­o. Kupiv smoki i su{­eni slivi. Okolu osum dojde druga policiska kola. Mojot prijatel izleze i poka-`uva{­e nakaj mene. Kimnaa so glavata, vleze vo negovata kola (drugiot dojde so ponova) mi mavna na izleguvawe i otide.

Se pokriv so paltoto i legnav. Ne pominaa ni deset minuti slu{­nav tropawe po stakloto. De~koto od benzin-skata mi donese sendvi~ so salama zamotan vo hartija. Se fativ za xebot, me odvrati. Mu zablagodariv. Nabrzina go prexvakav i mi legna ubavo. Zapaliv i se po~uvstvuvav u{­te poubavo. Sam, na benzinska stanica, so cigarata vo

:��:

race go gledav isplovuvaweto na mese~inata i yvazdite, ja slu{­av Nora Xons i se prisetuvav deka i skapaniot `ivot ima dobri momenti. Taka zaspav.

Me razbudi tropkawe po stakloto. S$ me bole{­e koga se vrtev. Be{­e utro, sonceto u{­te ne be{­e izgreano. Ja otvo-riv vratata. Nadvor be{­e policaecot so plasti~na ~a{­a vo racete {­to isparuva{­e.

- Kafe? - me pra{­a. Gledav so nedoverba. Pomislev deka nema {­ansa da e otrueno. Mo`ebi ima ne{­to za polesna stolica. Kako i da e, }e mora da me nosi odovde.

- Fala. Nema{­e ni{­to vo nego, taka mislam, ~isto toplo ubavo kafe. Zapaliv i go ponudiv. Ne pu{­i. Fin ~ovek. Jas sum govedo.

- ]e me pu{­ti{­ denes?

- Ne. - Ne e tolku fin. Porazgovaravme malku, imal dve de~iwa, i dvete devoj~iwa. Ednata trgnala ne u~ili{­te. Mi poka`a slika.

- A da me pu{­ti{­?

- Ne, ne.

- Ok. Se gledame posle. - Trgna nakaj kolata. Me potseti na bratu~ed mi T. Doblesen po~ituva~ na pravilata, sove-sen i ~esen, vo isto vreme nepopustliv. Retki, retki lu|e, a tolku potrebni.

Mislev da trgnam. Nema{­e da poka`e mera~ot. Ama {­to-povi, brza... Ne. ]e si posedam. Izvadiv od pozadi eden roman od Gazdanov i po~nav da go ~itam. Nekade okolu devet silno prepe~e. Morav da ja podmestam kolata na sen-ka. Bev do Stojan (Stojan se vika) da mu ka`am deka }e ja podmestam. Nema problem. Fin ~ovek.

Ja prilepiv do yidot na benzinskata i prodol`iv da ~itam. U{­te mi se nema{­e prijadeno no Stojan mi donese

:��:

banica so sirewe. Od `ena mu. Mi se dopadna. Ja pozdra-viv po nego. Ve~erta mi tekna edna luda ideja da napi{­am raskaz za ova. Go pi{­uvav ve~erta pod malata svetilka na golfot. Utro e i go dopi{­uvam. Eve go ide so ne{­to vo rakata. Vo }ese.

- ]e me pu{­ti{­ denes?

- Ne. ]e posedam u{­te nekoj den. I taka nemam popamet-na rabota. Vo }eseto ima{­e leb, meso so kompir i pala~in-ki. Neverojatno. Kupiv malo {­i{­ence crveno vino. Od ru~ekot si ostaviv i za ve~er. @ena mu odli~no gotvi.

Go dovr{­uvam raskazot. Pred da si odi }e mu go dadam na Stojan, da go isprati za objavuvawe. Znam deka }e go objavi.

Toj e fin ~ovek.

POTSVESTA NA STOPIRAWETO (POD EDEN MLAD BOR)

So Aki se razdelivme pred dva ~asa kaj Veles. Toj trg-na nagore, za Zagreb, na metal festivalot. Treba{­e da stigne do utre poru~ek.

Jas imav pote{­ka zada~a. Treba{­e da stignam od Veles do Valandovo. Po mo`nost ovaa nedela.

Aki be{­e eden od dvajcata poradi koj gi pravev ovie patuvawa. Vtoriot be{­e Keruak. Dvajcata mi vdahnaa re~isi mitska qubov kon stopiraweto. Toa za niv be{­e institucija, profesija, na~in na `ivot. Se voodu{­evu-vav. Me privlekuva{­e avanturata, prostranstvata i nez-naeweto na slednata cel, nasokata, me{­avinata na sre}a i strav.

Sega be{­e samo edna glupava ideja

Silen vetar duva{­e na avtopatot, probav da se zasolnam dolu pod asfaltot. Stoev nekolku kilometri po vtorata patarina. Barav {­to i da e, Negotino, Strumica ili Gevgelija, ne be{­e va`no. Vetrot vo sebe ima{­e pra{­ina, koja ja goltav povremeno, koga }e se svrtev kon sever. Sam, so edna mala no nova temna ta{­na, mobilen vo edniot xeb i usb­ flash vo drugiot. Vo nego bea bea site moi poemi, dva albumi od Sidarta, i nekolku e-knigi.

:�1::�0:

Go izvadiv ostatokot od sendvi~ot, hranata sekoga{­ pru`a zadovolstvo i smiruvawe. Go degustirav so misli-te vo nekoj restoran, so mlad burgundec na masata i prija-ten makedonski melos. Zastana kamion, tipot se simna da se olesni. Be{­e sredove~en, sreden rast, sredna te`ina najverojatno i srednist. Ako ne se trgnev od dupkata pod asfaltot, }e me pomo~e{­e.

- Ej, {­o prai{­ be ti tuka?

- Stopiram.

- Stopira{­? A {­o na pauza si momentalno? – Sram mu be{­e da se izmo~a pred mene, se zavrte na drugata strana, i go pu{­ti mlazot. Чekav da zavr{­i.

- Nadolu odi{­? – Pra{­av

- Aha. - Trgna nakaj kamionot povikuvaj}i me so rakata.

- Ripaj ajde.

Se ka~iv vnatre. Slobodno bi mo`el da `iveam vnatre. Ima{­e DVD pleer, i okolu dvaesettina pornofilmo-vi pod nego, limenki bezalkoholni i alkoholni piva, kokakoli i sodi, site staveni vo edna mre`esta kesi~ka, nekolki kutii cigari... Krevetot, pozadi dobro names-ten. Razvrzavme mal muabet iako po~avme nekako sporo, potajno. Voze{­e za Atina.

Nekolku minuti mi bea potrebni za da se relaksiram i da zapadnam vo dobro raspolo`enie i prijaten razgovor. Be{­e eden od onie lu|e koi vedna{­ ti “legnuvaat”; vospo-stavuva{­ komunikacija bez problem se razbirate napola re~enica, smeata e neizostavna. Me ostavi posle Gradsko, pred Negotino. Nikojpat ne mo`am da najdam vakov ~ovek na dobra relacija. No pominav prijatni 20 kilometri so nego. Omilena akterka mu bila Xejna Xejmison. Naj-mnogu mu se dopa|al filmot koga se vo vselenata. Toa mu doa|a ne{­to kako postmodernisti~ko virtuelno porno,

:��:

razmisluvav vo mene. Se ma~am ponekoga{­ so nesoodvet-ni misli, toa mi e del od karakterot.

Se pozdravivme, dodeka se simnuvav mi frli paket~e “Virginia” cigari, kolku prekrasen ~ovek be{­e toj fan na Xejna Xejmison. Zape~e dobro pozadi, veter i sonce, mladite bor~iwa se ni{­aa, asfaltot be{­e ispraven pred mene. Trnav po krajot na `oltata linija se u{­te pod impresii na kratkoto patuvawe, razmisluvaj}i da sopram so avanturite. Inaku nekoga{­ }e naidam na nekoj fan na Fredi Merkjuri.

Kolku e razdraznuva~ko da pe{­a~i{­ po avtopat, zvucite od avtomobilite ti gi paraat u{­ite i nervite, te gledaat ~udni faci so nosevite zalepeni na staklata od kolite... Se iska~iv nad patot pod eden bor, sednav pod negovata senka da zdivnam. Gi izvadiv pakuvaweto Virxinija, splesnata kutii~ka-tabakera, dosega nemav pu{­eno vak-vi. Zapaliv, zapaliv i gledav suvi ridi{­ta i asfalt, so pogledot vrtev naokulu i razmisluvav {­to ponatamu.

Dlabokite dimovi me pe~ea odvnatre, ne bev naviknat na pojaki cigari. Suvata usta ne mo`e{­e da go pru`i zadovolstvoto {­to treba da go dobie ~ovek koga pu{­i kva-litetna cigara.

Stoperite znaat, najte{­ko se stopira na avtopat, taa pusta linija prepolna ma{­ini, bez `ivot vo nea, bez sta-nici i narod, bez toplina i lutina, bez xagor, bez puls ebate...

Nikoj ne mo`e da si ja pretstavi ovaa agonija, zatoa {­to e mala, nezabele`liva, prestanuva vedna{­ po prvata zastanata kola, zaborava{­ na nea i odi{­, prodol`uva{­. Na samosta koja prethodno te dru`ela i koja te tera da razmisluva{­ & go vrti{­ grbot, so nade` deka nema pove}e da se sretnete. Mislite {­to naviraat i {­to ti sozdavaat ma~nina, gi trgnuva{­, gi i{­ka{­. Da da toa e odgovorot.

:��:

Samite ja skrivame vo potsvesta ovaa delumno nezabele`-liva rabota, zatoa {­to se pla{­ime od nea. Se pla{­ime od osamenosta i razmisluvaweto, a najmnogu od dvete za-edno. Zatoa is~eznuva ovaa ma~na slika od na{­ite glavi, iz~eznuva so na{­a pomo{­, so na{­ amanet. Razlikata me-|u `ivotot so partner, drugar, sogovornik i osamenosta, e kako razlikata me|u ovie i prvite re~enici. I ova }e ostane potsvesna slika vo mojata glava nekoga{­. Zatoa re-{­iv. ]e go zapi{­am ova vedna{­ po pristigaweto... ne, }e go zapi{­am ova, sega i vedna{­.

:��:

OPRAVDANO OTSUTEN

Vo dale~inata jasno i bistro sjajea sne`nite vrvovi na [ar planina.

Vo neposredna blizina, pod terasata edno kup~e plas-tika, tegli od ajvar, polni vrzani kesi i edno ku~e{­ko lajno davaa dopolnitelen {­arm na momentot koj sodr`e-{­e goltka kafe. Smrdeata me povrati vnatre, od prozo-recot prodol`iv da go gledam utrinskoto otsjajuvawe koe se sudira{­e so belinite po celiot isto~en poteg na planinata. Ne{­to kako ute{­na nagrada.

Be{­e okolu pladne, i navistina, navistina se ~udev {­to da pravam. Eden od onie mrzlivi denovi koga nemate ideja, koga i bezdelni~eweto vi izgleda te{­ko, koga se molite da ne dojde nekoj i da vi gi odzema zborovite od ustata. I zatropa nekoj na vratata.

- Nazad!

Vleze tenok, ispien sredove~en ~ovek.

- Чorapi? Pet za sto?

- Ne fala.

Izleze. Go ispiv kafeto, i legnav pak.

Spiev okolu dva ~asa, i ve}e be{­e makedonsko pladne. Tri ~asot pomina.

Vleze Zo.

:��:

- Ajde nakaj doma, stop?

- Ne si odam.

- Oti be?

- Imam va`en sostanok ve~er.

- So `enska?

- Ne, so kolegiumot. Petok sme.

- Aaaa, ok. Aj se gledame.

Kolegiumot bevme Jas, Baronot, Zo, Aki, Slave i prid-ru`ni ~lenovi.

Чuden be{­e toj kolegium, sekoj pat zasedava{­e a nikoj pat ne nose{­e odluki. Kakvo gubewe na vreme i energija, kakvo tro{­ewe na mladosta. Be{­e prekrasno.

Znaev deka ova }e zavr{­i, deka e posledna godina. Zatoa forsiravme do maksimum. Se simnav i trgnav vo menzata. Riba, oriz, cveklo, dobro be{­e denes. Pametam poneko-ga{­ i vojnicite {­to ne posetuvaa se `alea na hranata. Na radioaktivnite pleskavici i gumenata zelka.

Otkako ja zavr{­iv i ovaa obvrska trgnav nakaj Kozle, se vrativ i fativ pravo nadolu do kejot na Vardar i ottamu pravo po patekata. Dobro potsredena, zelena. Vo toploto martovsko utro ima{­e po nekoj velosipedist, parovi so rolerki, eden-dvajca {­to xogiraat i tolku. Gi staviv slu{­alkite, pu{­tiv live radio i ne znam koga sum stasal pred vladata. Se mislev dali da sednam pred nekoja kafeterija i da pro~itam nekolku vesnici na pri-jatnoto vreme ili da se ka~am na Kale i da slu{­am classic fm, ili da prodol`am pravo do Aerodrom kaj ribarite... Se pra{­uvate koga }e se slu~i interesnoto, {­to e si`eto. Epa nema si`e, tuka nekoi de~i{­ta od kameniot most mi roknaa kamen vo glavata i se razbudiv vo bolnica so mal potres na mozokot.

Taa ve~er go ispu{­tiv kolegiumot.

:��:

POVELI I DRUGPAT

Nikoj me nema{­e tepano tolku mnogu kako Ko~eto. Koga }e podrazmislam mislam deka site drugi zaedno ne me mavale tolku mnogu pati. ]e me sretne{­e nekade po uli-cite, bez razlika dali ima lu|e po nea ili ne, bez razli-ka dali me gleda nekoj od oddelenieto i }e me pra{­a{­e “zo{­to sum berel praski od negovata kru{­a”. Otkako }e mu odgovorev, {­to i da odgovorev, }e me ra{­laka{­e so negovite dolgi race. Neminovno. Edinstveno dobro be{­e {­to ne trgnuva{­e po mene koga }e se istrgnev, ne, toga{­ }e naprave{­e maksimum dva-tri ~ekori, me ispra}a{­e so dobroplasiran {­ut otpozadi. Iako ne tr~a{­e po mene begav s$ do agolot od nekoja sledna ulica, ne svrtuvaj}i se, ne sakav da ja vidam taa silueta koja be{­e najgolemi-ot ko{­mar vo moeto detstvo. Potoa Ko~eto se izgubi, be{­e nekade vo stranstvo, no edna{­ dojde na eden mesec i toga{­ iako gimnazijalec jadev }otek u{­te dvapati. Se vrati pred tri-~etiri godini. Dojde o`enet so dete na pat. Ko~eto se smiri. Od negovata kru{­a praski bere{­e samo `ena mu.

Sega be{­e pred mojata vrata, suv, ispien vo liceto, izgleda{­e kako ~etiriesetgodi{­nik iako ima{­e deset godini pomalku. Stoe{­e taka pred mene so molben, stra-dalni~ki izraz na koj se oddava{­e seta maka koja ja pre-

:��:

trgnal niz godinite, surovosta na vremeto koe ja pregazi negovata mladost ima{­e ostaveno silen beleg vrz nego.

Mu rekov da vleze. Ode{­e pred mene simnuvaj}i se po skalite nadolu, i vo toj moment mislev dali nekoj go ima videno kako vleguva, se mislev dali da mu pomognam da gi pomine site skali vo eden ~ekor. Naglave~ki.

Mi se razbistrija mislite koga vlegovme vo rabotnata soba, koja se nao|a{­e vo podrumot od ku}ata i vo koja gi minuvav denovite pi{­uvaj}i, preveduvaj}i, ~itaj}i. Ne znam dali be{­e vo pra{­awe glupavosta, razbienite recep-tori za vkus i ubavina ili pak nezainteresiranost kaj nego no toj ne izre~e nitu eden zbor za mojata prostorija koja ja opremuvav ve}e dve godini, gri`livo go planirav i go postavuvav sekoj nejzin del. Mojata biblioteka, kni-gite naredeni na temnocrvenite mahagonski polici, sto-lovite i biroto od masivni drva, slikite, kaminot...

Okolu ~as i polovina mi gi obrazlo`uva{­e svoite problemi, be{­e prili~no zaglaven, delumno poradi nez-naewe, a delumno poradi u{­te pogolemo neznaewe. Nikoj ne se potrudi da im objasni na ovie lu|e deka patot do brza zarabotuva~ka e najbrziot pat do bankrot, rizikot koj go prezemaa ili ne im be{­e poso~en ili voop{­to ne go slu{­aa od zvukot na {­u{­kaweto na parite, od tropka-weto na zlatnite moneti, tie zvuci {­to n$ hipnotiziraa i n$ dr`ea nesvesni cela decenija. Sakav sevo ova da go isturam mnogu pogrubo i posilno, da go rastresam, da go isturam svojot gnev vo ovoj kanal vo koj se dave{­e, da mu ja potegnam jamkata koja samiot si ja stavil. Ne mo`ev. Go gledav toj skr{­en ~ovek koj iskreno veruva{­e deka }e mu pomognam, be{­e nekako siguren vo toa iako nenamet-livo, ednostavno go znae{­e toa. Vo negoviot pogled ne mo`ev da vidam ni{­to od zloto i pakosta koja ja gledav site onie godini, no sepak toa be{­e toj, stra{­iloto na moeto detstvo be{­e pred mene i jas imav {­ansa da go zako-

:��:

pam. Sonuvav za vakva {­ansa, mnogupati razmisluvav za na~inot kako da se osvetam, kako }e go zgazam, uni{­tam. A sega be{­e pred mene i vo nego ne gledav deka se se}ava na ne{­to, na maltretiraweto, na stravot so koj odev na u~ili{­te, so solzi koga... edna{­ mu rekov da ne me mal-tretira pred devoj~iwata, posle mo`e da pravi {­to saka. Me dr`e{­e dodeka ne dojdoa i potoa pred niv mi gi sob-le~e pantalonite. Znam deka vedna{­ potoa se razbolev i ne odev na u~ili{­te cela nedela, a potoa kako ni{­to da ne bilo. Ne znaev kako da go potsetam, da pobaram izvinu-vawe, negovite problemi bea pogolemi, tolku realni i tolku... sega{­ni.

Ne znam kako da si go objasnam ova, no slednite nekolku denovi gi potegnav site vrski, prijatelstva i slu`bi za da mu pomognam. Nikoga{­ vo `ivotot ne sum se zazemal na takov na~in ni za mnogu pobliski. A za nego go isprevrtev celiot telefonski imenik, ~etiri dena se zanimavav samo so toa ne razmisluvaj}i za ni{­to drugo. Slikite od minato-to ne is~eznaa, bea tuka celo vreme, no nekako podrugi, ne tolku silni, nekako... duri me pottiknuvaa u{­te pove}e.

Be{­e okolu osum ~asot, samo {­to se be{­e spu{­til mra-kot. Чekav eden dokumentarec koj go pratev vo serijal, obrabotki na bibliskite misterii i nemav ispu{­teno nitu eden del. Yvone{­e yvon~eto i izlegov nadvor, vleze bez da pra{­a. Be{­e pijan, smrdeata na lo{­o vino ili dobro vino v lo{­a usta ree{­e niz celata soba. Sednavme vo dnevnata, samiot si pobara rakija. Nadrobiv malku krastavica i domati, mol~e{­e za seto vreme. Potoa po~na, po~na da zboruva. Otpo~etok gi povrzuva{­e prikazni-te, no potoa se gube{­e i zboruva{­e sosem drugo. Pak go mrazev, no sedev tamu sproti nego ne ka`uvaj}i mu ni{­to, dodeka postojano me tera{­e da se napijam i jas, jas go odbi-vav, pa po nekoe vreme pak }e po~ne{­e da me tormozi. Prvo be{­e ta`no nezadovolen, potoa malku se opu{­ti i po~na

:��:

da zboruva mnogu posilno, pcue{­e i kolne{­e s$ {­to }e mu dojde pred nego. Ne znam kolku misli mi preletaa niz gla-vata, {­to pravev so nego sega, zo{­to ne go isfrliv nadvor kako klop~e, kako vre}a |ubre {­to nesomneno i be{­e. Koga }e se sepnev toj s$ u{­te be{­e tuka zboruvaj}i postojano i ~uvstvuvav kako ni{­to da ne sum ispu{­til od negoviot monolog. Po~na i kon mene vulgarno da se odnesuva, me tera{­e da pijam, mi ja nude{­e svojata ~a{­a. Stanav i jas, si nato~iv edna kolku da go uspokojam. Piev kolku da naz-dravam, potoa si staviv u{­te edna i mi dojdoa nekolku skici za raskazi vo glavata, hrabri si`ea koi posakav da gi iskoristam i prodol`iv da pijam so namera podocna koga }e si otide da se simnam dolu i da pi{­uvam. Toj zboruva{­e za edno, jas mrdav so glavata mislej}i na ne{­to sosem drugo. Gi praznevme ~a{­ite sedej}i vo ista soba so mislite vo dve razli~ni dimenzii.

Utroto stanav od tretpat, aspirinot vistina ja ubi glavobolkata, no zadu{­nosta i gadlivosta me pratea vo tekot na celiot den. Re{­iv da zavr{­am so nego, go zedov re{­enieto i samiot trgnav da mu go vra~am. Na vratata izleze `ena mu, skromna i ispla{­ena {­to zboruva so ma` vo hodnikot. Mi re~e da dojdam pokasno koga }e bide doma. Popladneto go pronajdov, mu go vra~iv dokumentot, nekolkupati mi se zablagodari, me pokani, ne vlegov, me vle~e{­e da vlezam, mu rekov ne sakam, a dojdov so namera da mu ka`am deka pove}e ne sakam da go vidam, deka ova e prv i posleden pat {­to mu vr{­am usluga. Negovoto nasmeano lice dodeka go ~ita{­e dokumentot voop{­to ne predizvikuva{­e simpatija kaj mene ili zadovolstvo za moeto dobro delo. Se gotvev da si zaminam, sega be{­e momentot da mu iznaka`am s$:

- Ej Ko~o?

- U{­te edna{­ fala ti Varski.

- Nema problem Ko~e. Poveli i drugpat.

:�0:

VARSKI NA [ALTER

Nekolku lica bea vnatre, podeleni vo dve grupi. Vlegov i zastanav zad ednata. Broev. Чetvorica. Dobro e. Gi preb-roiv i od drugata strana, bea {­est. Se zamisliv. Zo{­to {­estiot od prvata redica ne zastanal ili barem da se pre-mestel otkako ja uvidel gre{­kata. ]e bil petti na red. Vo red e, podobro e za mene. @enata pred mene se svrte. Be{­e niska i sitna so iskriveno zlobno lice, onakvo kakvo {­to imaat nekoi `eni koga igraat na orata po svadbite. Najverojatno glasno progovoriv ne{­to {­tom se svrte taka brzo. Me izgleda bez da re~e ni{­to; prvo me pogled-na vo liceto, potoa me izmerka nadolu i pak se zavrte nakaj redot. Pominaa nekolku minuti, u{­te bevme {­est od ednata i pet od drugata strana. Pak pomisliv na gre{­-kata na posledniot od drugata linija. Eden ja napu{­ti kolonata i izleze so voznemireno lice. Najverojatno se brza{­e. Pred da ja otvori vratata se svrte i pak se vrati. Site gledavme vo nego. Se obrati kon vtorite od sekoja linija, koi otkako }e zavr{­ea onie koi bea na {­alterot }e stanea na{­i voda~i. Zastana pome|u niv

- Izvinete, no se brzam, ograni~en sum so rok. Mo`e li da me propu{­tite pred vas, za kratko sum. ]e ve molam? - Dodeka go ka`uva{­e poslednoto gleda{­e kon site, obra-}aj}i se na site, no najmnogu na idnite voda~i.

:�1:

Gospo|ata od prviot red so {­estorica, koja nalikuva{­e na onie nesudeni i neostvareni dami, koi postojano se dr`ea so stav na gordelivost, prva se obrati:

- Gospodine site nie sme vrzani so rok, site nie se brzame. - Ovaa opaska izre~ena so prividen inteligenten izraz gi okura`i i drugite, pa vedna{­ se javi i tretata od mojot red odnosno vtora po voda~ot. - Da, pa ne ste vie najpametniot ovde, site nie… - potoa se slu{­aa pove-}e isprepleteni glasovi koi zboruvaa pove}e edna kon druga otkolku kon gospodinot koj zamoli za prednost. Mrdaa so glavite vo znak na razbirawe edna kon druga, nesudenata dama od prviot red mrda{­e so glavata dija-gonalno nagore, i{­kaj}i si ja {­i{­kata i prevrtuvaj}i so o~ite. Vrabotenite na {­alterot rabotea i povremeno poglednuvaa pod oko {­to se slu~uva.

Gospodinot s$ u{­te ne be{­e trgnat, no namerata mu be{­e o~igledna. Tokmu vo momentot koga minuva{­e okolu mene re{­iv da se vklu~am i jas.

- Gospodine, ako sakate jas }e vi go otstapam redot.

- Ma idete u pi~ku mater site, koj gospodin, da bev gospodin nema{­e da ~maam ovde pred {­alter kako vas gmi-zavci edni. - I silno ja turna vratata kon nadvor sakaj}i da ja tresne nazad, no mehanizmot ne mu dozvoli. Damata od prviot red si re~e ne{­to za sebe, no dovolno glasno da ja slu{­nat site. Nekakvo kaewe {­to ne ispratila drug. Drugite se poglednaa eden so drug. Se po~uvstvuvav kako vo vozot Orient-ekspres.

Sega bevme pet na pet i bevme izramneti. Gre{­kata na {­estiot od prviot red, sega petti, be{­e ispravena, ne po negova zasluga. Чista sre}a. Prviot od mojot red, a potoa i prviot od drugiot red zavr{­ija i se upatija nazad. Pristapija vtorite, sega voda~i na kolonite. Gospo|ata

od prviot red sega ja postavi svojata ~anta na {­alterot i poleka gi vade{­e dokumentite pri {­to se pogri`i site da vidime kakva elegantna i moderna ~anta ima. Poleka gi vade{­e dokumentite, dr`ej}i gi so krajot na prstite, kako {­totuku da gi lakirala noktite. Nasmevkata & be{­e vko~aneta i postojana. Re~isi site od mojata kolona gledaa kon nea, so izraz koj jasno ja oddava{­e zlobata i gnevot koi se talo`ea vo ova op{­testvo. Kolku bedno izgleda{­e seto toa.

Se slu{­na nekoj povi{­en glas od {­alterot na mojata kolona, no nabrzo se sti{­i. Do krajot nema{­e i nekoi slu~uvawa, osven po nekoe tuvkawe i netrpelivo izdi-{­uvawe. Nikoj, re~isi nikoj ne mo`e{­e da u`iva vo momentite na ~ekawe. Site bea agresivni i neraspolo`e-ni. Ima{­e edno mom~e koe be{­e smireno, no postojano poglednuva{­e kon ~asovnikot.

Dojdov na red. Se bli`e{­e krajot na ova prekrasno do`i-vuvawe. Zavr{­i so zborovite na {­alterskiot rabotnik i so moja blaga nasmevka i pozdrav.

- Gospodine Varski, s$ u{­te nema pristignato ni{­to na va{­ata smetka.

:��::��:

ЧEHOVCI

Be{­e nedela, sedev pred slatkarnicata, samo {­to ja do~i-tuvav recenzijata za objavenite raskazi. Akcentot be{­e staven kaj onie avtorite kaj koi “se ~uvstvuva Чehov, toj e prisuten, `ivee vo ovie mladi pisateli”, a bidej}i vo mene ne `ivee{­e nikoj drug osven jas, ne bev spomnat. Moite raskazi gi objavuvaa na krajnite stranici.

Go zatvoriv spisanieto i se zagledav vo kolonata {­to ide{­e kon mene. Pred mene proa|aa postari `eni, se vra-}aa od crkva i jas razmisluvav za niv. Razmisluvav koj }e ni ja odr`uva verata koga }e si otidat ovie skromni `eni~ki. Koj }e ja nasledi nivnata vostanovena praksa. Sekoja nedela odea na liturgija, palea sve}i za zdravje, gi posetuvaa grobi{­tata, ve~nite domovi vo koi po~i-vaat nivnite bli`ni. Sve`o cve}e i dogorki od sve}ite ostanuvaa po niv. Se vra}aa ottamu so poblagi izrazi, spokoj se o~ituva{­e na mnogumina od niv. Razmisluvav za niv i ne navleguvav vo nekoi nivni paganski obi~ai koi se vkoreneti vo niv, ili nivnoto tolkuvawe i posto-jano isprevrtuvawe na nekoi dotoga{­ni tradicionalni veruvawa, koi se menuvaa so sekoj nov pop. Ne, toa ne mi e bitno, edinstveno va`no e {­to seto toa go pravat poradi nivnata vera, seto toa e posveteno na Boga i tie

:��:

bespogovorno go sledat. Koj }e gi nasledi? Sekako ne sega{­nava sredna generacija bezbo`nici. Dali nekoj }e gi nasledi?

Mislite mi se raziduvaa zaedno so mamurlakot, a kafeto dopolnitelno mi pomogna vo nadminuvaweto na mojata sostojba iako znaev deka podocna racete }e mi se tresat od nego. Neminovno. Go ispiv i stanav da se pro-{­etam po ~ar{­ijata. Be{­e okolu pladne, zracite po~naa nemilosrdno da napa|aat. Poleka se ~iste{­e narodot od ulicata, ostanavme jas i u{­te ~etvorica –pet koi samo {­to sednaa na edna od masite pred malata kebap~ilnica i koi o~igledno planiraa da se zadr`at. Go ostaviv niv-niot glasen xagor zad mene i si zaminav doma. Sednav da pi{­uvam no ni{­to ne doa|a{­e pred mene, nikakva slika ne mi pomaga{­e da prodol`am. Bri{­ev i pak pi{­uvav zborovi, samo zborovi, bez da ja dovr{­am re~enicata. Jas sum Varski, majstor na po~etocite.

Si nato~iv rakija vetuvaj}i si deka }e ispijam samo edna i deka nema da se zaigruvam. Koga }e se napiev pi{­uvav kako lud, pi{­uvav dodeka ne se otreznam i potoa ili }e zaspiev ili pak }e prodol`ev so pieweto. Drugiot den im se voshituvav na moite raskazi i poemi ne veruvaj}i deka jas sum gi napi{­al, no vedna{­ potoa gi bri{­ev ili gi pe~atev i gi kriev vo edno sanda~e nemaj-}i hrabrost da gi objavam ili poka`am nekomu.

Racete po~naa da mi se tresat i se simnav da jadam iako znaev deka toa nema da mi pomogne, naprotiv }e imam problemi i so vareweto. Pojaduvav i izlegov nadvor otka-`uvaj}i se od idejata da pi{­uvam denes, barem ne sega. Mo`ebi ve~er. Nadvor vrne{­e ogan, a toa go potvrduva{­e i gradskiot termometar koj avtomatski se gase{­e po ~eti-riesettiot stepen i momentalno be{­e edna crna ramka.

:��:

[totuku ot~uka pladne. Sedev nadvor pod debelata senka koja nude{­e neobi~na ladovina i ~itav, odnosno go prepro~ituvav Чehov. Toa mi be{­e sovet od izdava~ite, profesorite, internet-lekciite, pa duri i od bibliote-karot. - Чitaj go Чehov mom~e, toj e knigata od koja treba da u~i{­... ~itaj i prepro~ituvaj go potoa pak... od nego }e nau~i{­ s$ {­to ti tr.. – i taka jas go ~itav, nonstop go ~itav i ni{­to ne razbirav.

Od toplinata mi se vla`nea prstite i s$ pote{­ko gi vrtev stranicite na prastaroto izdanie od {­eeset i osma, me nerviraa tie `olti rapavi stranici. Le`ev i go goltav najdobriot raska`uva~ koj idnite generacii }e go baraat po antikvarnici.

Koga zavr{­iv, so zadovolstvo konstatirav deka sepak Чehov e genij i se raduvav {­to najposle go do`iveav u`i-vaweto koe site go ~uvstvuvaa koga go ~itaa i se raduvav {­to ne sum pove}e poglupav od drugite tuku glupav kako site niv. Ne znaev dali e sugestivno ili navistina mi se dopadna ovoj pat. Site mi se ka~ija na glava so nego. Sega znaev deka go sakam, go sakam ~ovekot i mi e drago {­to postoel, {­to gi napi{­al site ovie stranici, }e pro~i-tam apsolutno s$ {­to }e najdam. Mojata radost be{­e neiz-merna, sli~na vakva radost ~uvstvuvav koga go “otkriv” Dostoevski, iako za nego mi treba{­e mnogu pove}e vreme da sfatam deka ima ne{­to posebno vo celiot galimatijas od re~enici koi se gleda{­e deka ne se pi{­uvani tuku eruptirani. Te{­ko mi ode{­e vareweto.

Vedna{­ trgnav vo bibliotekata, tamu ne be{­e bibliote-karot Andon, be{­e negoviot sin koj ~esto go menuva{­e. Mi poka`a kade e raftot so Чehov, kaj ruskite pisateli, o~ite mi se ra{­irija koga gi vidov kompletite. Izvadiv edno pozdravo izdanie, navidum so site stranici.

- Dali ima nekoe ponovo izdanie, ili site se predpotop-ski?- morav da pra{­am.

:��:

- Eee, ehe – se slu{­na glasot na Andon koj vleguva{­e – ehe, aj zemaj ako zema{­ i ne se pravi vickast ovie se za ~itawe, a ne za vo vitrina.

- Andone, kaj si? Prav be{­e Andone, Чehov e majstor, sega po~nuvam so nego.

- Se ubedi, a? Dizela{­ si ti, kasno pali{­, ama ako zapali{­...

- Da, ajde }e se vidime ve~er na pivo i ima{­ nekoja pin-ceta? – Me pogledna za~udeno – za stranive da ne se ras-pa|aat koga vrtam – edna postara tetratka preleta pokraj mojata glava na izleguvawe, no toa ne e va`no, go imav Чehov vo racete, a odev po ladno pivo vo prodavni~kata.

* * *

Prepora~uvam Чehov (a i s$ drugo) da se ~ita so ladno pivo ili vino zavisi od vremeto, toga{­ zadovolstvoto e kompletno. Denovite mi minuvaa pod golemata cre{­a kade piev pivo i ~itav, so zadovolstvo ~itav, pi{­uvav s$ pove}e, se ~uvstvuva{­e negovoto vlijanie vo moite raskazi. Mu se javiv na Oli, kolega od fakultet, inaku profiliran pisatel so nekolku romani i bezbroj lo{­i metafori vo niv.

- Oli, ovoj bil neverojaten, virtuoz e bez nikakov..

- Koj, za koj mi zbori{­? – Mu objasniv deka go ~itam Чehov, moite impresii gi iska`uvav brzo za da go preki-nam negovoto smeewe i grogotawe.

- Ooo, Kolumbo ti si? – i pak smeewe. Ova ne be{­e sme{­-no, ne voop{­to ne be{­e, go poznavam negovoto iznasileno smeewe i prepravawe, ova be{­e poni`uva~ki od negova strana i zatoa pobrzav da prekinam.

:��:

Se raduvav kako malo dete dodeka go ~itav i toa mi stanuva{­e somnitelno. Po~nav da se javuvam na nekoi od prijatelite i im ka`uvav kolku e dobar Чehov, bez sram za zadocnetost im se javuvav i na nekoi pisateli, na lek-tori, po~nav da gi testiram dali moeto mislewe e sli~no na nivnoto, dali n$ odu{­evile istive raboti, me zagri-`uva{­e mojata opsesija. Maka ma~ev da izvadam pove}e od dva-tri zbora od niv, od site tie. Nikoj ne saka{­e da razgovara za nego, a razgovaravme za s$ drugo. Osven baja-tite komentari deka toj e “majstor na kratkiot raskaz” nagolemoto prika`uvawe na “Чehovskata vozdr`anost” i negovata “lesnotija na raska`uvaweto niz koja te vodi kako leptir niz vetrot” nema{­e ni{­to pove}e.

Zarem nikoj ne go prepozna zo{­to e tolku fantasti~en, dobar. Zarem nikoj ne gleda{­e deka toj stava{­e du{­a vo sekoj od svoite raskazi?

Zarem nikoj ne go gleda{­e ona {­to go gledav jas?Deka samiot Чehov ne se razlikuva{­e (mnogu) od stariot Velko od Strmjani ili dedo Vasilij. Se pla{­ev javno da go “plasiram” takvoto gledawe, no zarem ne e taka?. Zarem bea porazli~ni prikaznite, ne samo na dedo Velko tuku na cela edna generacija starci koi kako mal gi slu{­av, gi slu{­av nivnite prikazni, nivnite `ivoti i sudbi-ni? Zarem ne go imav istoto ~uvstvo denta na nivite ili ve~erta koga nasednati pred nekoe ogni{­te gi slu{­avme starite, so blagost polni prikazni, nivnata prirodna sposobnost intrigantno da zapo~nat, celosno dr`ej}i te vo tenzija do samiot kraj koga sekoga{­ ima{­e efekt koj me dr`e{­e zamislen i po nekolku dena? A nivnata nara-tivna tehnika, prirodna nenametliva, nivnite zborovi... Site tie Чehovci, eden do eden nepismeni majstori na nepi{­aniot zbor. Zar Чehov ne e ni{­to drugo tuku samo obrazovan pretstavnik na vakviot soj? Fotograf koj gi

:��:

zamrznuva{­e slikite vo nivniot zenit ne davaj}i im da ostarat!

Vakvata ekstaza me dr`e{­e nekolku nedeli, bezmalku tri i za seto toa vreme pi{­uvav pod dlaboka impresija, bez prestan. Napi{­av ~etirinaeset raskazi, i gi ispra-tiv do dvete spisanija so koi sorabotuvav, i koi gi izdavaa moite tvorbi. Se mislev kako }e odgovorat na mojata promena, duri i tie me ohrabruvaa da u~am od nego. Po nekolku dena dobiv dva identi~ni odgovori deka nema da mi objavat nitu eden od raskazite.

:��:

RAKUVAWE2

Prodol`iv i po prviot i po vtoriot svire`. Po tretiot jasno go ~uv svoeto ime i morav da zastanam iako znaev koj dovikuva. Be{­e studeno i suvo vreme i mnogu ma~no mi se vide vadeweto na racete od toplite xebovi i rakuvaweto so negovite kamen - {­aki. Ima{­e lo{­a navika da ne ja pu{­ta rakata dodeka zboruva, a jas se sramev da priznaam deka ima{­e nekoja toplina i udobnost vo negovata golema {­epa i pokraj tvrdata kora na ko`ata. Dodeka zboruva{­e razmisluvav za negovata rabota, za se~eweto drvja, vle~e-weto, tovareweto. Ottamu toj reljef na dlankite. Od ma~-ninata na mislata mi zamina neprijatnosta.

S$ u{­te zboruva{­e, sega i jas se vklu~iv vo razgovorot. Racete ne ni se razdelija ni koga zamina eden avtomobil. Samo malku se pomestivme ponazad.

Razgovorot poleka se pridvi`uva{­e kon krajot. Stiso-kot se olabavi i kone~no na{­ite race se razdelija. Se razdelivme i nie. Kraj.

� Ova e eden od raskazite spomnat vo Чehovci, pi{­uvan pod vlijanie.

:�0:

KAKO STANAV LEKAR

- Kaj si Varski, defektu fabri~ki? Anton gi ra{­iri racete i trgna kon mene, cela kafeana se svrte kon nas.

- Kaj si Antone torpedo neispukano? – se pregrnavme, sednavme. Se nemavme videno dve godini. Prijateli od studentskite denovi. Anton be{­e poet. Zaedno se kriev-me od studentskata inkvizicija na koja & smeta{­e sekak-va kreativnost, koja edinstveno go poddr`uva{­e sportot, no samo vo ramkite na slaboorganiziranosta.

Dodeka pora~uva{­e se potse}av na nekoi na{­i zaedni~-ki momenti.

Na crveniot ~ar{­av po~naa da niknuvaat; najprvo dve ~a{­i i bokal~e temno`olta, najverojatno farbana, pa {­opskata, pa bokal~e mineralna. Nie ve}e razvrzavme.

- Ti go ~itav raskazot. Onoj za vozot? Dobar e. Podobar od prethodnite - sekojpat koga me ocenuva{­e me ostava{­e bez zborovi, bez mo`nost za replika. [to i da ka`ev be{­e odvi{­no. – Koga bi po~nal i da misli{­ koga pi{­u-va{­, mo`e da napi{­e{­ golemi raboti.

Чuknavme, se napivme i jas nemo ~ekav da prodol`i.

- Izdava{­ vo dve spisanija koi izleguvaat na tri mese-ci. Kade brza{­?

Gi ispivme ~a{­ite, stavivme u{­te po edna.

:�1:

- A ti po~na da pi{­uva{­ proza?

- Ne postavuvaj pra{­awa na koi go znae{­ odgovorot. – zaboraviv kolku te`ok be{­e. Bez nepotrebni zborovi, bez bezna~ajni prikazni, bez povtoruvawa i stereotipi. A mo`e{­e da zboruva cela ve~er. I po takov razgovor site okolu nego se ~uvstvuvavme kako po boks me~. Izudi-rani na fer na~in.

Ne pi{­uva{­e proza. Od nekoi svoi pri~ini ja ~uvstvu-va{­e za ne~ista, kako krpa so koja sekoj mo`e da bri{­e. Od druga strana, za nego poezijata pretstavuva{­e ~ista, iskonska tvorba, izvor od koj mo`at da pijat samo onie so ~isto srce i blagost vo du{­ata. Edinstvena od starite vrednosti koja ne e zagrozena.

Salatata privr{­uva{­e. Po kratki konsultacii odlu-~ivme da prejdeme na belo. Anton ve}e se ima{­e najaveno ovde, se najavuva{­e sekojpat koga doa|a{­e vo glavniot grad, imal spremeno riba za nego.

Чetirite par~iwa morska cipora i prigodno izladeni-ot “Traminec” bea poslu`eni. Anton znae{­e deka u`ivam vo ovie gurmanski sedenki i so zadovolstvo me gleda{­e. Jas se pravev deka ne go zabele`uvam.

- Da bevme sega 14 vek, jas }e bev lekar – re~e Anton i prodol`i da ja ~isti ribata. Jas so vnimanie go sledev, znaev deka ova vodi nekade. Ne ~eka{­e pra{­awe, prodol-`i:

- Vo 14 vek vo pobogatite italijanski gradovi kako Venecija, Firenca, postoele cehovi. – sekoga{­ raska`u-va{­e detalisti~ki. – Cehovi na trevari(aptekari), gra-de`nici, cehovi na sudii... Najpriznaeni i najceneti vo cehot na lekarite bile poetite.

- Poetite?

:��:

Da, poetite. Bidej}i tie go le~ele najva`noto. Tie ja le~ele du{­ata.

So slast jadevme od ribata i pievme od vinoto koi odli~no se nadopolnuvaa so medot koj te~e{­e od ustata na Anton.

:��:

JAZZ SMOKE

Moram da ja prenesam poemata {­to Anton mi ja posveti mene, kako na vqubenik vo xez muzikata.

Me klepaat prikoven Magi~ni duroviTie blagi zvuci Istovremeno surovi

Pe~at i vre`at vrz mene Zvucite na toa vremeSilno boli ovaa muzikaKrvav beleg na nivnoto breme

Krv i pot sploteni vo krikSe razlevaat po yidovite `oltiPo mojot `ivot, po mojot {­tit

Zvukot silen bol {­to zra~i Se sudira so moite yidoviOd tutun po`olteniSe sudira so moite gradiOd nivna maka ispolneti

:��:

Zvukot silen taga zra~iMe oplakuvaOtrovot moj go la~i I du{­ata ja lekuva

:��:

PORTRET NA EDEN @IV MRTOVEC (POZNANIK NA VARSKI)

Vo dva ~asot izutrina, daleku od gradskiot haos, mladite neartikulisani zvuci i xagorot na no}nata strast, edna mala uli~ka im go nude{­e svojot mir i spokoj na nejzinite `iteli. Se nao|a{­e na periferijata na edna gradska naselba i s$ u{­te odoleva{­e na urbani-te demoni koi koga-toga{­ }e navlezea vo nea. So mali ku}i, drvoredi od lipa od dvete strani i nekolku mesni sobirali{­ta, be{­e posledniot bastion na nekoga{­noto maalsko `iveewe, i onie koi `iveeja ovde bea gordi na svoite domovi, kolku i da se neatraktivni i zastareni. Uli~nite svetilki zgasnaa i re~isi celata ulica ja obvi temnina. Re~isi cela.

Gorniot prozorec na edna dvokatna ku}a ostana da sve-ti. Vo malata soba sede{­e vo foteljata i ve}e nekoe vreme zjapa{­e vo kaminot Josif Vasinev – Seledin. Lesno e da se ka`e deka ima{­e okolu 54-55 godini, sreden rast, proseda kosa i brkovi. Lesno e da se ka`e i deka sedata proret~ena kosa mu se spu{­ta{­e do ramewata, s$ u{­te nosej}i ja kako spomen na edno vreme, bleda kopija na nekoga{­niot buren `ivot koj go prikriva{­e i pritis-ka{­e sevo ova vreme, i koj sega go progolta. Vistinskata te`ina e da se pronikne vo negovite o~i. Dlabokite crni zenici, tie bele`nici na `ivotot sega bea prazni.

Vo niv nema{­e taga, bolka, zavist. U{­te pomalku sre}a ili radost. Vo niv nema{­e ni{­to ostanato, bea ispieni, presu{­eni. Negoviot odraz potsetuva{­e na odrazot koj go imaa `ivite mrtovci, ubieni pred vreme, `ivi zako-pani. Lu|e koi go izgubile najva`noto vo `ivotot, ja bea izgubile nade`ta. Sega bea pobrojni za u{­te eden, Josif - Seledinot

S$ u{­te sede{­e vo svojata fotelja, posmatraj}i ja cela-ta soba, masata, knigite po policite, sve}ata koja gore{­e. Pripali cigara. Dlaboko go vovlekuva{­e ~adot i go pu{­-ta{­e nagore kon zatemnetiot luster.

Dodeka nemo gleda okolu sebe, skoro nesvesen i vo poluson, da go razgledame negoviot `ivot odnosno krahot {­to go srozi ovoj nekoga{­ silen i ambiciozen ~ovek.

Toj ne potklekna na navredite od negovite {­efovi, nitu na ucenite koga ja zagubi rabotata. So dignata glava gi rabote{­e najponi`uva~kite raboti. Toj ne se skr{­i ni koga ne mo`e{­e da ja {­koluva }erkata iako prethodno go obezbedi sinot i be{­e spremen na osuda poradi toa, kolku i da go bole{­e. Gi gube{­e prijatelite, steknuva{­e novi. @ivotot prodol`i i otkako mu ja prekinaa stru-jata pred dve nedeli. Kakva be{­e taa du{­a golema kolku planina i {­to se slu~i pred nekolku ~asa za taa da go izgubi `ar~eto {­to tlee{­e vo nea sive ovie godini?

No da se vratime na po~etokot. Josif be{­e roden vo bla`enosta i qubovta na edno malku podobro situirano semejstvo. Sre}ni detski denovi kakvi {­to sekoe dete zaslu`uva, ispolneti so igri i zabava i povremeni pro-{­etki niz toga{­nata golema dr`ava. Mina nezaboravni gimnaziski denovi vo koi, poradi negovata otvorenost i {­irokogradost, no i poradi negovite patuvawa nadvor postojano be{­e ~ekor ponapred pred negovite vrsnici.

:��::��:

Avtoritativen i zavodliv, be{­e... edna sre}na prikazna.

Studentskiot veter go odduva na eden sosema poinakov breg. Po kratkite revolucionerni obidi, zaplovi vo za nego sosema novi vodi. Zapo~na da zadira vo umetnosta. Najprvo proba so slikawe, dosta neuspe{­no i samiot prizna. Potoa so golem entuzijazam se obide i vo muzi-kata, bez pogolemi uspesi. Zapo~na da pi{­uva kratki raskazi i povremeno poetski tvorbi, najprvo so posveti, a podocna po~na i da gi objavuva vo nekolku kni`evni spisanija. Iako negovite mali uspesi voop{­to ne bea ohrabruva~ki, negovata naklonetost kon umetnosta u{­te pove}e se zasili. Otkriva{­e novi pravci, posetuva{­e sekakvi kulturni nastani. Redovno ode{­e na teatar, balet, operi, vistinski vqubuvaj}i se vo niv.

Diplomiraweto i brakot, a podocna i nesre}niot raz-vod poleka go ottrgnuvaa od prethodnite aktivnosti, pos-tepeno celosno im se posveti na rabotata i decata.

Prethodniot {­ematski modeliran `ivot prodol`i da vozi po {­inite {­to gi postavuva{­e op{­testvoto, no sega toa be{­e pateka na bedata, siroma{­tija i o~aj. Nikoj ne mo`e{­e da se prepoznae vo novata sostojba. Lu|e odea po patot zboruvaj}i sami so sebe, nikoj ne prepoznava{­e nikogo. Potresot be{­e tolku silen {­to gi podmesti site plastovi koi bea prethodno gradeni. Slojot na qubovta se soedini so bogatstvoto, slojot na harmonijata se preto-pi vo nesre}ata, imavme nesre}na harmonija. I niz seto toa pominuva{­e Josif Vasinev, seto toa go prebroduva-{­e, s$ do pred nekolku ~asa.

Vo posledno vreme rabote{­e honorarno, postavuva{­e sceni. Nekolkumina rabotea na povik, naj~esto koga ima{­e manifestacii ili otvoreni proslavi, izbori. V~era, koga kombeto gi transportira{­e, neo~ekuvano ne{­to go rastrese Josif. Se parkiraa pozadi golemata scena na operata, vlegoa niz podrumot. Nikoj ne se zagle-

:��:

duva{­e vo izrazot na Josif koj kako malo dete {­eta{­e so pogledot levo-desno. Dolu, dodeka drugite rabotea, toj se iska~i gore na scenata. Iako nema{­e dojdeno dvaesettina godini malku {­to se ima{­e izmeneto. Se simna, rabote-{­e nemarno. Po~na da se nabli`uva po~etokot, tie treba-{­e da u~estvuvaat i vo promenite i vo tekot na izvedbata. Tegobite rasnea vo nego, ne se ~uvstvuva{­e najdobro. Naedna{­ izvika pred site deka toj treba da e gore, vo sala-ta. Se rasprava{­e so negovite kolegi, go prokolnuva{­e {­efot da go pu{­ti gore. Apsurdnosta na negovoto barawe im be{­e jasna na site, no nikoj ne znae{­e {­to se slu~uva so Josif, inaku stabilen i seriozen ~ovek koj eve kako malo dete tr~a{­e od edna do druga strana. Prvite zvuci na orkestarot gi pre~ekaa nepodgotveni. Site se str~aa kon svoite mesta ostavaj}i go Josif sam, gledaj}i nago-re niz scenata kako da mo`e da vidi niz {­ticite. Kako opien stoe{­e i gleda{­e nagore, ja prepozna Kavalerija rustikana. Po dve decenii se vrati na svojata qubov koja ja izneveri, ja do~eka vo nejziniot podrum, sobiraj-}i gi kablite i vle~ej}i oprema od scenata. Ne mo`e{­e da izdr`i i izleze nadvor. Zvucite s$ u{­te odyvonu-vaa vo negovata glava, zadiraa vo negovite spomeni. Vo negovite damne{­ni nade`i i `elbi. Bezbroj sliki mu minuvaa niz glavata, sliki koi blikaa so strast, qubov i mlade{­ka energija. Negovite ostareni i grubi race ne mo`ea da gi zadr`at solzite koi navrea. Nitu eden od malkuminata minuva~i ne mo`e{­e da razbere {­to ja jade{­e negovata du{­a. Nitu eden ne mo`e{­e da znae {­to ja gori du{­ata na ovoj sredove~en ~ovek. Pla~e{­e besko-ne~no dodeka ne presu{­i.

Zastana i pogledna (so toj prazen, prazen pogled), okolu nego se bea nasobrale nekolkumina, mo`ebi pra{­uvaa ne{­to. Da mu pomognat? Dali nekoj mo`e da mu go vrati `ivotot? Ne mo`at, ne mo`am ni jas, ni vie...

:��:

BELE[KITE NA NESUDENIOT PRAVNIK

Pred nekoe vreme primiv praven sovet od Fi~o, kom{­i-ja socijalec, vo pretodniot `ivot bil vraboten vo “Vo-dovod”. Ne mi be{­e va`en tolku sovetot, ne mi be{­e po-ni`uva~ki obidot na ovaa sirota du{­a da se nadvie nad nekogo i da mu popuva. No ne smee{­e da mi zadira vo ona vo {­to sum najdobar, prv {­ampion. No me iritira{­e i nervira{­e smeeweto i kreskaweto na crniot oblak koj ve}e podolgo vreme mi vrne{­e nesre}i, neretko i grmote-vici. Ajde da raska`am prvo ne{­to i za crniot oblak, pa potoa da gi soedinam ovie dve prikazni.

Crniot oblak, taa nesre}a ve}e nekolku godini e so mene, moj veren pridru`nik, kompawon vo vistinska smisla na zborot. Postojano e so mene, odnosno nad mene, nikoga{­, nitu edna{­ za sevo ova vreme ne me napu{­ti, po-sebno vo nekoi retkosvetli momenti koga mo`am da nami-risam pristojnost i malku ~ove~nost. Toga{­ na site yvo-na razglasuva, eve tuka sum, podobro istavi se, da ne ti na-pakostam, da ne te sotrijam, {­to me zaboravi? Ne, moj drag gubitniku, jas ne dozvoluvam da prejde{­ kaj normalnite, saka{­ belo obla~e? Ti }e skapuva{­, o~aen si, prekrasen, ti koj najdobro znae{­ {­to e sre}a, radost, }e gnie{­ vo temninata na ~ovekovata nesre}a, znam deka saka{­ da te pregrne toplata prijatna pazuva na qubovta, no edinstve-

:�0:

no mo`e da te pregrnat dvete pazuvi na debeliot zadnik so aroma na tvojata smrdlivata sudbina. Fi~o pak, koj ima{­e daleku pogolem oblak od mojot, iako ne tolku lut, so negovata sme{­na arogantnost, retko ima{­e problemi, osven neizbe`nite egzistencijalni, povrzani so pre`i-vuvaweto. Toj duri i im se dopa|a{­e na onie nad koi se obiduva{­e da go vospostavi svojot beden avtoritet, tie se sme{­kaa, toj osvojuva{­e nekoi nevidlivi za drugite, no za nego da, podanici, vraboteni, vojnici, pa duri i glasa-~i. I ne bi se zanimaval, so negoviot umobolen karakter dokoku i jas ne dojdov na dneven red vo negovata {­izofre-na agenda.

Sedevme na zaedni~kata terasa, gledavme fudbal, ko-ne~no na bliznacite dolu im se posre}i da ukradat tele-vizor. Ne im dozvolivme da go ~uvaat doma, od nenadeen pretres. Sedevme, gledavme, pcuevme i pievme, odli~na ve~er. Seto vreme dodeka trae{­e natprevarot, pokraj do-sadniot komentar na sportskiot novinar moravme da ja slu{­ame i plitkosta na Fi~o i negovite izleti i obidi da ni ja dolovi od drug i poblizok agol ubavinata na ovaa igra. Edinstvenite munuti zadovolstvo koi i gi imav nedelava, kontinuirano gi ubiva{­e so dodavawe nezreli komentari. ^asovnikot na moeto trpenie be{­e okolu pet do dvanaeset koga Fi~o, koj go dopiva{­e {­estoto pivo zastana me|u mene i televizorot. Negovata opservativna misla o~igledno be{­e odamna zamostena inaku sekako }e go primete{­e bezmalku ubistveniot moj pogled. Duri i drugite koi sedea do nas po~uvstvuvaa deka saatot na Fi-~o mnogu brzo ot~ukuva, pa i tie po~naa ne{­to da stenka-at, da mr~varat okolu o~iglednata negova sega{­na i moja idna nepresmetlivost i nepravilno rasuduvawe.

Raspravijata be{­e vo poln ek, dvajca stoeja kraj Fi~o, eden zad mene, a jas mol~ev. Vo toj moment Fi~o zastana

:�1:

pred dvajcata koi go dr`ea i me posovetuva da si najdam advokat zatoa {­to toj }e me tu`el za navreda i kleveta. Tenxereto na kapakot po~na silno da pi{­ti i jas gromo-glasno, silno gestikuliraj}i pobarav pauza od petnaeset minuti dodeka da se snabdime so potrebnite zakonski ma-terijali i pivo, jas trgnav po prvoto, a edniot od bliz-nacite po vtoroto. Po pauzata jasno im gi pretstaviv od-lomkite koi se odnesuvaa na poso~eniot navoden delikt po {­to se razvi burna raspravija po faktite. S$ te~e{­e dobro, pivoto najmazno od s$, koga Fi~o stana i nezado-volen od vaka postavenata fakti~ka sostojba, gi prezema voobi~aenite dejstvija {­to mu stoeja na raspolagawe i namesto da se `ali preku redovnite i vonrednite prav-ni lekovi, toj izleze od procedurata i napravi presedan. Toj kako {­to ve}e rekov ne ja prifati vaka postavenata fakti~ka sostojba poradi najbanalen fakt - nedovolna stru~na sprema na protivnikot, T.E. mene, po {­to be{­e napraven presedanot odnosno prifatena takvata konsta-tacija i mi be{­e sugerirano da ja prifatam i jas. Jasno e deka udri(ja) po mene so najsilnoto oru`je, po intimnata bolka {­to me razoruva{­e sekojpat koga }e be{­e spomnato deka ne uspeav da dobijam diploma i da go zavr{­am pravo-to. Sekojpat se sveduva{­e na toa. No ovojpat ne mo`ev da preminam preku toa, ne koga na sprotivnata klupa be{­e edna propadnata bedotija od ~ovek. Ona {­to se slu~i po-docna, mnogu dobro znam deka e taka, se narekuva dejstvie vo mig, i ne sum celosno, tuku delumno odgovoren. Ne sum odgovoren nitu za podmetnuvawe, nitu za izgorenicite od vtor i tret stepen.

Crniot oblak se smee{­e, se smee{­e kako nikoga{­ dotoga{­, se smee{­e so ~asovi bez prekin, dodeka me pri-veduvaa, za vreme na ispra{­uvaweto be{­e do istra`nata sudijka(moja kole{­ka), koga zboruvav so advokatot po

slu`bena dol`nost(istotaka moj kolega, no poslab od mene) kaj slu`benoto vozilo… Nekolku ~asa se smee{­e i vreska{­e, pa se naviknav. Potoa nedna{­ prestana, go sne-ma. Is~ezna. Potoa zavrna …

:��::��:

NEPRDLIVI, A SMRDLIVI

Vo edn­a izmislen­a post-socijalisti~­ka zemja kade in­telektualcite n­e prdat i kade {to obiln­o se pie rakija.

- Son~evite zraci se prelevaa vrz cve}iwata vo razni boi. Pokraj potokot koj ̀ ubore{­e, crcorea pticite. @abite kre-kaa kraj rekata, i se …. - Viktor be{­e prekinat.

- Dobro, dosta e, prestani - Profesorot tivko, no so golema pritaena agresivnost go prekina svojot student. - Kako prvo, ova e ve}e izliten i pred s$ dosaden po~etok na edna tvorba, a kako vtoro odlu~i se dali e potok ili reka. – Se svrte kon ostanatite:

- Treba da evoluirate, sami da pronao|ate novi izrazi, da se borite protiv literarnata stereotipnost. Ako saka-te da stanete uspe{­ni pisateli ili poeti ne treba da se raduvate koga }e ve pro~itaat recenzentite ili kriti~a-rite, toa im e rabota. Koga }e ve pro~itaat drugarite, kom-{­iite, prodava~ite vo najbliskata prodavnica, toga{­ ste ja postignale celta. Ako ve pro~itaat i roditelite vie ste na tronot. Ajde sledniot! - Profesorot se svrte kon Julija

- Dolgiot organ na Arigo se mava{­e tamu-vamu. Eli se navla`ni, so cela svoja strast {­to ja ~uvstvuva{­e i prodol`i po…

:��:

- Vo red. No bi bilo interesno dokolku mu e kratok, a debel, ne mora sekojpat da mu e dolg, bez razlika na va{­i-te `elbi - Eli se vcrvi - A kade e reklamata za kondomi. Ne zaboravajte dragi studenti, ova e kurs za kreativno pi-{­uvawe, a ne za devetnaesetvekoven realizam. - Profeso-rot se svrte i se navedna so zadnikot svrten nakaj klasot. Naedna{­ ispu{­ti dolg glasen gas. Zbunetite u~enici se gledaa vtren~eno.

- Razmislete okolu ova, neka vi bide inspiracija. I patem zo{­to vo nieden va{­ roman ne prdat. - So ova zavr-{­i u{­te eden ~as kaj ekscentri~niot profesor Dolin.

Izleze nadvor na ve}e popladnevnoto sonce i se upati kon kafeterijata na krajot na ulicata. Vo kafeterijata se pie{­e s$ osven kafe. Vleze i ja spu{­ti {­apkata na poslednata masa vo desniot agol. Mu se dopa|a{­e malku pozatemneta atmosfera. Sam so dupliot {­tok razmislu-va{­e {­to ponatamu. Ovaa negova reaktivacija koja ja pri-fati so drago srce ve}e mu dosaduva{­e. Ne mo`e{­e da gi navede negovite u~enici kon sr`ta na negovoto u~ewe. Po otvaraweto na ovaa ednogodi{­na {­kola za kreativno pi{­uvawe toj treba{­e da gi nau~i negovite u~enici na na~inot na pravewe pari od pi{­uvawe. Amerikanskiot na~in. Spored nego kruna na pi{­uvaweto ne e Pulicero-vata nagrada, ili pak Bukerovata, tuku otkupenite prava od nekoja holivudska produkcija. Za izdavawe roman ne e najva`en recenzentot ili lektorot tuku menaxerot i marketin{­kiot sorabotnik. Taka gi u~e{­e negovite stu-denti. Komercijaliziraweto na literaturata ovde ode{­e mnogu pote{­ko. Verojatno }e ja napu{­ti rabotata i }e se preseli vo nekoja druga isto~noevropska zemja. A tolku strasti mo`e da se rasplamtat i tolku tabu temi da se ot-vorat vo ovaa konzervativna sredina. Mnogu dobro znae-{­e deka kontroverzijata i toa kako se prodava.

:��:

Vratata na kafeterijata se otvori i vnatre vleze postar, elegantno oble~en ~ovek. So proseda kosa, so mala crna bradi~ka, vedna{­ se upati kon Dolin. Verojatno znae{­e deka e tamu.

- Dobar den po~ituvan gospodine Dolin. - Mu re~e na lo{­ angliski jazik.

- Ne sum jas po~ituvan, no sednete. - Mu odgovori Dolin so mala nasmevka.

- Za kratko sum, }e me izvinite. - Se svrte kon {­ankot - Kelner edna `olta.

- Ovde sum da vi predlo`am ne{­to. Vie kako pretstav-nik na Amerikanskata literatura i kultura i kako cenet gostin vo na{­ata zemja gi u`ivavte site prijatnosti na na{­eto gostoprimstvo.

U`ivavte? O ne ne pak, si pomisli Dolin. Kako lepe{­ka sum za ovie pateti~ni doma{­ni intelektualci. Verojat-no povtorno }e me progonuvaat. Sekade e isto.

- No vie ne smeete vaka da se odnesuvate i vo vakva mera da ni vra}ate po s$ {­to sme storile za vas.

- Izvinete, no vie u{­te na po~etokot znaevte deka jas sum pretstavnik i promoter na eden poinakov stil na…

- Vie ste go posramotile mojot vnuk na va{­eto predava-we. A toj tolku se trude{­e. Duri i jas mu pomagav so opi-site i likovite.

- O zar vie ne ste pisatel? Pa jas sum sosema zbunet, iz-vinete, ne znaev. Jas pomisliv deka ste od onie {­to mi go pratija dopisot vo koj me obvinuvavte za ki~...

- Pisatel sum kako ne sum. Lektor, preveduva~, kriti-~ar, eseist, recenzent, stru~en sorabotnik, zatoa vi velam deka vie ne mo`ete tuku taka da navreduvate ne~ie delo na koe i jas sum pomognal. I to~no e i jas sum potpi{­an na

:��:

dopisot, no taka mi nalaga statusot, ni{­to li~no. ]e ve molam da bidete poqubezni so vnuk mi, eve, go podgotvuva svoeto prvo delo, ne treba vaka da vlijaete na negoviot mo-ral. Se nadevam deka vo idnina podobro }e se razbirame i deka ova }e bide samo edna pominata benka vo odnos na na{­eto idno prijatelstvo. - Ja dopi rakijata i izleze bez da plati.

Lektor, preveduva~, kriti..? Dolin donese odluka. ]e ostane. Ova e plodna po~va. ]e pravi pari, pa makar i sam da im gi pi{­uva knigite na studentite.

:��:

POSLEDNATA CIGARA

Ja gasam poslednata cigara i se se}avam... Sedevme pred kinoto, biv{­oto kino, a sega prigodna sala vo koja pov-remeno se odr`uvaa manifestaciite na Crveniot krst. Znaevme deka e neverojatna mo`nosta da namine nekoj i da n$ fati, ova mesto be{­e bezmalku napu{­teno. Viko za-pali prv i ja podade nakaj nas. I pokraj o~ekuvawata ni-koj ne se zaka{­la, site dolgo vovlekovme po instrukcii-te {­to gi imavme primeno. Prvata cigara {­to ja ispu{­iv-me. Site imavme po petnaeset godini, site vozbudeni i upla{­eni i istovremeno sigurni vo ona {­to go pravime.

Sega sedam na istoto ova mesto, magi~no i polno so spomeni i patem s$ u{­te zatvoreno. Vo utrinskite ~aso-vi, sloboden od sekakvi obvrski i problemi, sedev ovde i se se}avav na prvata cigara. Ottoga{­ pominaa osum godi-ni, sekako ne premnogu, no dobar period prepoln so niko-tinski truewa vo malite studentski sobi~ki, vo docnite ve~erni ~asovi zaedno so prepolnite filxani kafe. Ili vo partnerstvo so trilitarskite tubi nekakva me{­avina na koja stoe{­e etiketa koja n$ ubeduva{­e deka vnatre ima vino. Ili vo utrinskite ~asovi pred kabinetite na pro-fesorite vedna{­ po prviot |evrek beskone~no ~ekaj}i ispitot da po~ne. Sega koga razmisluvam za cigarata, sfa-}am deka nitu eden dobar spomen ne me vrzuva za nea. Seka-

:��:

ko deka be{­e prigodno na letnata vrelina da se pripali cigara, zaedno so buz studenata krigla, no kriglata be{­e dobra i bez nea, nejzinata ubavina i sve`ina ne be{­e dik-tirana od lesnoto vdi{­uvawe i izdi{­uvawe na tutunot. Pu{­am u{­te od “poslednata cigara” i ve}e se gadam od nea re{­en u{­te pove}e da prekratam so nea sega, vedna{­, no sepak si velam }e ja dopu{­am do kraj, za kraj.

Beskone~no dolgo trae ovaa cigara, ja gledam kako nevi-no ispu{­ta ~ad ednostavno postoej}i, razlevaj}i se vo voz-duhot, stopuvaj}i se so ~istiot vozduh, igraj}i so son~e-vite zraci... Se se}avam deka otprilika taka e opi{­uvana cigarata kaj golemite pisateli. I se trudam da se setam na nekoj opis na crnilata vo gradite, na taa temnina koja osvojuva s$ pred sebe. Ne mo`am da se se}avam... S$ u{­te tlee, doa|a do krajot, u{­te malku }e zgasne zasegoga{­ od mojot `ivot.

S$ u{­te ima vreme da se prisetam na nekolku nejzini svetli strani. Da, se se}avam na strasta kaj nekoi lu|e, mo`ebi s$ u{­te gi ima, sigurno gi ima. Zvu~am pateti~-no, no toa sepak be{­e “toa vreme”, vremeto i pred mene. Koga po makotrpna rabota, }e dojdea, }e sednea da ru~aat. Po ru~ekot, (pred |ezveto, so kafeto koe isparuva{­e i jakiot miris koj se {­irel niz sobata) poleka poleka }e se fatea za rabota. ]e go izvadea }eseto i vo edna mala har-tija stavaa tutun. Be{­e milina da gi gleda ~ovek, posebno onie koi toa go rabotea so edna raka. Ve{­to, precizno. ]e ja liznea hartijata i }e ja svitkaa cigarata. Ritualot (da, da, toa be{­e ritual) be{­e gotov. ]e pripalea... Ili pak onie vozdr`ani gospoda }e izlezea ve~erta na pro{­etka, oble~eni vo najnovi kostumi i ko{­uli, }e pro{­etaa po ~ar{­ijata, edna{­ dvapati i }e se smestea vo ne~ij dvor. Tamu sedej}i na masite pred bokalite so vino, }e gi pro-dol`ea razgovorite poleka vadej}i gi luliwata. Po~nuva-{­e da se {­iri mirisot na tutunot, a nivnite o~i po mal-

:��:

ku solzea od prviot ~ad koj go odbivaa. Samo malku ~ad vo tekot na celiot den. Na otvoreno... Ili pak otmenosta na onie koi ne samo {­to gi pu{­ea, tuku so vistinska stava i gordost gi dr`ea purite. Prefinetosta na nivnite dvi-`ewa so cigarata, mirislivosta koja se {­ire{­e okolu niv. Vistinski u`ivateli na finiot tutun.

Dogoruva. Se ~uvstvuva `estinata na `ar~eto, sli~na na `estinata na onie koi pu{­at bez prestan, bez red i re-dosled. Pu{­at bez ogled, bez kontekst. Sekoga{­ i sekade, bez nikakva umerenost, bez nikakvo u`ivawe. Nasilno, nasilno e toa {­to go gledam denes. Se siluva nekoga{­-niot dreven ritual na mirot. Se gu{­ime vo sopstvenata potreba, koja stanuva s$ ponepotrebna. Ne, ova e krajot!

Mojata peta silno zgazna vrz malata svetlina i zgasna. Za navek. :�0:

I ZA KRAJ EDNA BAJKA

I ~adot od cigarite koj polze{­e po yidovite, ka~uvaj-}i se gore dolu, vrtej}i i kru`ej}i okolu prostorijata nema{­e pove}e kade da odi. O~ite pe~ea, s$ po~esto se slu{­a{­e ka{­lawe. Nekolkumina pobaraa voda, na vrabote-niot mu prekur~i od polnewe i po~na ne{­to da negoduva. Po nekolku pcovki i dosta interesni izrazi, voda mo`ea da pobaraat samo onie pohrabrite, onie koi site gi pozna-vaa. Toga{­ se otvori vratata. onie najnestrplivi dimni ~esti~ki koi se nao|aa najblizu jurnaa nadvor. Vlegoa nekolku nesre}ni kislorodni atomi. Naskoro }e bidat progoltani od sivite zmejovi, }e bidat izdi{­ani niz ni-kotinski praznini, oh, kolku nesre}na sudbina imaa tie male~kite.

Ne znaev dali pogornite misli mi doa|aa od nedostigot na sve` vozduh ili od zamaenosta na mojot um so sekakvi dostojni si`ea, makar i basni. Horor basni.

Odnekade vleze Kinezot, nisko i debelo tip~e so okrugli o~i, na s$ li~e{­e osven na Kinez. Zatoa i taka go vikaa.

- Ela nadvor!

- [o e be Kinez?

- Te ~ekaat, odi.

:�1:

:��:

Znaev deka }e dojde i ovoj den, be{­e 27 dekemvri, kraen rok, a siguren sum deka nemaa slu{­nato za “novodogi{­na milostina”. Izlegov nadovor, do vratata stoeja Bale, Vik-tor i Jasika. [o & treba{­e i na nea da zastane so niv, sega }e dobieja sila.

- Kaj si be Varski? - Nekako ̀ enstveno, ne`no me pra{­a Viktor, da vidi{­ da ne veruva{­.

- Tuka.

- I na Internet mi odi{­, a ne si vra}a{­ dugot, a? - se vme{­a i Bale palej}i cigara, da go otrovi da go ebam.

- Ne be, se pi{­av. - Odgovoriv. Gledav, gledav... sekade gledav, levo desno, si vikav belki nema da pomine nekoj poznat, da me opezat.

- Aha, kako kaj nas a? Ako se zaglavuva, znaeme nie {­o e te`ok `ivot, ama znae{­, kraj godina e. Popis praime -se zakikotija dvajcata. Me nervira{­e ova licemerie, ~ekav pobrzo da zavr{­at. Si velam da si odat, pa da odam da go skr{­am Kinezot, da mu gi ebam tie kodo{­kite u{­i...

- [o, ne ti e sme{­no, a?- Bale.

- Sme{­no mi e be. Se smeam vo sebe.

- [o to, na vibracii da ne si? Vra}aj parite. Abe vra}aj parite be kopuk. - Bale glume{­e makedonski narodni prikaz-ni, mo`ebi i ne glume{­e - oti }e ti se ka~am nekoja ve~er be, ej. ]oa }e ti go bapnam ima gnojot od zabot da ti izleze be ej, me slu{­a{­ li? - Mirotvorecot Viktor slu{­a{­e i se smee{­e.

Mi zayvoni telefonot, se javiv, u~tivo me po~ekaa da zavr{­am, u{­te pou~tivo mi ja vra~ija sim-karti~kata se pozdravivme i si otidoa.

Taka olesnet si trgnav nakaj sobata i si spomnuvav na site pisateli koi gi tepale i gi gwavele. Uelbek, jas, Uel-bek i u{­e nekoj ima{­e. Verojatno i drugite gi maltreti-rale ama sram im e da priznaat.

Pomina Kinezot od nekade i mu zalepiv edna kloca, duri vo petata me frkna.

Vlegov vo sobata, na masata ima{­e pismence od cime-rot.

Varski, ti gi zedov bonovite i gi prodadov, mora{e, ne­mav za pat. A i taka mi dol­`i{. Pomini si ubavo za Nova godina.

Ne mu se lutev, jas ne bev al~en za pari kako celiot drug zaeban svet. Samo sakav Lap-top i besplaten (ili platen) internet i ni{­to drugo. I ni{­to drugo. I ni{­to drugo-oooooooo!!!

Izlegov nadvor, sednav na klupi~kite i po~nav da ~itam vesnik, da gi pomine `e{­tinata. Dojde Zombi so ~etiri limenki. Zombi, najveseliot ~ovek na planetava. Pie{­e pivo vo leto i zime, den i no}, pred i po jadewe, Otvorivme dve limenki, pievme od ladnite piva, nadvor be{­e ne znam, minus dvaeset mislam i me ubedi da odime kaj nego.

Tropavme nekoi bezveze muabeti, toj po~na ne{­to za koli, a jas pojma nemav za koli, vozev ~at pat ama ne znaev {­o e dizna, a {­o karburator, iako ubavo zvu~e{­e. Bev na sredina na vtorata limenka, koga mi re~e:

- Saka{­ da se zbogatime?

- Ne be, sakam da sum dupen, pa pu{­ten, {­o pra{­awe }e ti be{­e ova.

- Ozbilno be?

Go obrazlo`i negoviot plan, go oterav u kurac i trgnav nakaj postrojkata. Treba{­e da odam da se sretnam so Ivo-na, treba{­e da mi sredi za honorarot, mi tekna, nema{­e kaj da mi se javi.

Po pat go sretnav Bale, ~eka{­e avtobus. Zedov edna od {­ipkite {­to stoeja kraj trafikata, se zaletav i go lupnav

:��:

pozadi. Mu ja proma{­iv glavata, mala glava ima{­e i mi se svrte. Jas begav so {­ipkata toj prazen tr~a{­e nakaj mene. Cirkus. Toa si go zamisluvav dodeka ja gledav negovata mala glava. Sepak si velev deka nekojpat }e go napravam toa i nema da ja proma{­am, ne, nema.

Stigna privaten, vlegov pozadi, me isfrlija i trgnav pe{­.

Odev, talkav po trgovski, gledav Lap-topi (negovoto ve-li~estvo Lap-topot, namerno go pi{­uvam so golema buk-va, of koga bi imal eden). Vlegov vo veceto, gi ~itav nevo-obi~aeno kreativnite poraki, ispi{­ani so crveno, sino, crno... Dodeka ~vr~orev mi dojde ideja da se olesnam, kaj }e baram posle... Izvadiv od palomite i go izbri{­av ok-lopot na {­oljata.

Toga{­, to~no nad kazan~eto pred mene se stvori vol{­e-ben ~ad, od koj izleze eden proziren de~ko so namr{­tena faca, so crvena marama okolu glavata, vo belo plava ruba od polovinata nadolu.

- Poveli moj gospodaru - izvika, glasot kako da doa|a{­e od nekoj dlabok bunar, so eho. Go gledav nekoe vreme, se zakop~av

- A be ne ti e ladno? - go pra{­av, znaev deka ne tripu-vam, ne koristev drogi i sli~ni gomna, na Aco pivata bea zape~ateni.

- Ne.

- Dobro. Kolku `elbi imam na raspolagawe?

- Edna.

- De be? Neli tri bea. [o edna {­o poprvo.

- De~ko znae{­ li kolku lu|e serat na ovoj kapak?

- I na site im ispolnuva{­ `elbi?

- Ne, samo na onie koi }e go zabri{­at, ti si prv ovaa godina.

:��:

- E pa godinata }e zavr{­i, vaqda mo`e..

- Ne `alam, ako ne go iskoristime buxetot se prefrla vo idnata godina.

Gledav deka se brza, sigurno ladno mu be{­e iako ne saka-{­e da priznae i si pobarav lap-top. Bap, naedna{­ toj se izgubi, ~ad nasekade, a jas ne ka{­lav, i koga se ras~isti pred mene, postaven na {­oqata ima{­e glanc nov lap-top. Ne proveriv dali ima licenciran Windows, i koi programi gi ima. Trgnav doma, tr~av, itav, niz koli i avtobusi, kon domot, kon domot...

Me razbudi tropawe na vratata. Gi slu{­nav glasovite na Bale i Viktor. S$ bilo son, vidi be zaebana rabota, {­o ubavo }e be{­e. Spiev oble~en, izlegov na terasa, skoknav dolu(`iveev na prvi) i trk nakaj trgovski. Se simnav do-lu, vlegov vo veceto. Triev, triev, triev... Popusto... :��:

:��:

b: PERPETUUM MOBILE

:��:

:��:

OD PRV RED.

Go stavi {­e{­irot na glava, go podigna vesnikot od vto-rata skala i izleze na ulicata. Pomina od drugata strana, zastana i se zagleda vo golemiot ~asovnik nad katedrala-ta.

Zad golemite strelki majstorot go nadgleduva{­e meha-nizmot {­to sozdava{­e problemi minatiot den. Ja izvedi cigarata od ustata i taka neizgasnata ja frli niz otvo-rot. Se spu{­ta{­e nadolu razgoruvaj}i se i padna na tro-toarot kade {­to sosema izgasna.

Pomina gradskiot slu`itel koj gi ~iste{­e ulicite i ja {­utna kon plasti~nata korpa {­to ja dr`e{­e vo drugata raka.

Eden fotograf go slika{­e dodeka gi mete{­e ulicite. Si otide doma i vo malata rabotilnica ja izvadi fotogra-fijata. Be{­e odli~na i bojata i senkata. Mo`ebi malku poslab be{­e kontrastot.

Urednikot odlu~i da ja vmetne fotografijata na prednata stranica so naslov “TROTOARITE SE RASPUKANI, GRADSKITE VLASTI NE GI ZABELE@UVAAT”.

Silen miris se ra{­iri vnatre. Cigarata go osve`i, mu ja razbistri dremkata dodeka go voze{­e mini - kombeto. Zastana na slednata ulica i ja ufrli kutijata vo edno po-golemo sanda~e, specijalno praveno za taa namena.

:��:

OD VTOR RED

Vrz skalite, drvenite skali, poluraspadnati od vlagata, se vle~e{­e edna stara izvalkana krpa. Celata iskinata, razderena na pove}e mesta se trkala{­e gore dolu, vo race-te na sluginkata. Silno se tresea tie predvreme ostareni i ispukani dlanki, obele`ani {­to od vodata {­to od ne-~istotijata, {­to gi korne{­e tkivata na nekoga{­ ne`nata ko`a. Bez nikakva misla vo glavata, bez nikakva ideja ili namera, krpata prodol`uva{­e da gi sledi motorizirani-te race na sluginkata. Skala po skala, s$ do celta bez cel. Krajot ovde be{­e po~etok, po~etokot eden del od krajot. I s$ taka do najgornata skala, toj po~etok na ogromnata od drvo prekriena soba. Samo nekolku stapki, pred malata sofa i pred masi~kata. Ostanatoto be{­e tvrda daska, so tenki procepi edna od druga, koi bea silno kovani, no se-pak propustlivi.

Nova, ovojpat slabo navla`neta krpa ima{­e svoi momenti. Edna po edna vo dol`ina, bez zapirawe poradi su{­nosta na tvrdoto bukovo drvo. Mahagonot be{­e verti-kalen, kraj malata vitrina i malite trino`ni stol~i-wa. Podot be{­e zavr{­en po pominati dva ~asa nad nego. Strugaj}i mu ja ne~istotijata, vle~ej}i ja tankata prek-rivka od prav i muvla, sluginkata se podigna, so racete na polovinite. Bez da odmori, bez da zeme zdiv, prodol`i kon malite prozor~iwa, ovoj pat so mala, skoro suva krpa.

Deteto brzo go izvedi velosipedot od gara`ata, ve-}e docne{­e. Silno potegna na pedalite i po~na da gi rasfrla vesnicite dol` ulicata.

Go stavi {­e{­irot na glava, go podigna vesnikot od vto-rata skala i izleze na ulicata. Pomina od drugata strana, zastana i se zagleda vo golemiot ~asovnik nad katedrala-ta

:100: :101:

Vedna{­ do prozor~iwata be{­e krevetot. Pod krevetot mi-risa{­e na svinska slanina sve`o gotvena, vlagata od pod drveniot pod zadira{­e vo mirisot, kako i muvlosanata stara postelina koja ne se gleda{­e pod krevetot, no ja ~uvstvuva{­e. Narodnite {­ari bea izvezeni na posteli-nata, stari |um~iwa i |ezviwa, svetilkata na gaza be{­e na yidot, zabesena zaedno so ~ak-makot (alatka za palewe cigari).

Dodeka da se svrti dve mali ~a{­i nalik na epruvetki bea na masata. Zad nea stoe{­e slugata, koj samo {­to be{­e zavr{­il nadvor so senoto. Kako i rakijata. Sobata be{­e mala i za~adena od {­totuku zapalenoto {­pore, na koe tivko svire{­e lon~eto so ~aj. Pivnaa po edno malo ~okan-~e rakija i sednaa da se odmorat, sami vo samotijata i vo ti{­inata na koja bea naviknati. Sami `iveeja ve}e osum godini, so povremeni gostini, bez postojani podstanari. Sekoj den go minuvaa ~istej}i, rabotej}i. I nikoj ne doa-|a{­e. Nivniot dom be{­e ~ist, dvorot be{­e sreden, kujna-ta be{­e gotova. Za denes. Do utre…

g: ART BONUS

:10�:

:10�:

QUBOVNO KRE[ENDO

Otse~na i silno izrazena ti{­ina go prese~e burniot aplauz i ja obvi salata so presileno o~ekuvawe. @edta na publikata be{­e pove}e od normalna, nivnata vozbu-da so samiot prestoj ovde ja podgreva{­e temperaturata. Dostoinstvenoto dr`ewe na cenetite gosti ode{­e po tanka linija, na samata granica. Prigu{­eni izvici na voshit i razgora~eni o~i go odlikuvaa ovoj neobi~en nastan. Eden od najgolemite umetnici na dene{­nicata, Golemiot Arturo po prv pat be{­e ovde vo golemata kral-ska sala. Se pokloni. Vo prepoznatliv stav gi o~ekuva{­e prvite zvuci na pijanoto.

Pritisokot vrz nego, onoj silen damne{­en neprijatel be{­e se poslab, pominoren se gube{­e.. Ogromnata ener-gija sostavena od volja i iskustvoto go ponese i ja razbi sitnikavata trema. Zapo~na. Prvite zvuci od pijanoto, tivki no ostri ja razbija `ednata ti{­ina i se razviorea niz golemata sala. A gore, vo malata lo`a, vo zatemneto alova atmosfera eden par budno go slede{­e po~etokot na koncertot. Vol{­ebnata mocartova Cosi fan tu­te ja poro-si temnata pateka po koja }e odi nezauzdanata strast na sredove~niot par. Mocart be{­e i pove}e od dovolen za da ja podigne atmosferata, nivnite srca zaigraa. Damata go ~eka{­e gospodinot, go imaa zadr`ano xentlmenskiot

:10�:

:10�:

odnos i pravilata na qubovnata igra. Na qubovta koja se budi sekojpat koga be{­e neo~ekuvano. Negovite prsti treperea, energi~en bran prostrui niz negovite veni, se do negovata ma{­kost. Be{­e spremen, be{­e al~en ~eka{­e moment. Krajot na mocartovoto delo ne go namali inten-zitetot na qubovniot nagon koj ja para{­e atmosferata od aplauz, ti{­ina i nov po~etok. Чekaa. Чekaa i ja testiraa svojata izdr`livost. Dobro vladeea so ubavinata na odlo-`uvaweto.

Nekade kon sredinata na ve~era{­nata koncertna prog-rama, dojde momentot. Malku pointenzivnata La pr­omes­sa od Rosini go pridvi`i trkaloto na koe vlijae{­e i samata Venera. Dojde migot na najvisokiot naboj na strast, posle ovoj mig ili }e se prepu{­te{­e na slasta ili }e sogore{­e. Vo toj mra~en ~as, vo temnata lo`a sen-kata se nadvi nad vitosta na `enskata silueta, i kako Vlad vrz Mina se vpu{­ti kon nejziniot vrat, ne`en a grub i tolku sladok. Samo nema vozdi{­ka izleze od us-tata na damata, i so zatvoreni o~i u`iva{­e vo o~ekuva-noto. Gospodinot rastegaj}i ja vratovrskata se spu{­ti podolu, kon gradite, kako mladen~e zaslepeno i orienti-rano samo kon nabreknatata bradavica. Prodol`i kon veneriniot triagolnik, kon toj hram na zadovolstvoto. Ostrite jazi~ni zafati soodvetstvuvaa so krajnite not-ni varijacii. Krajot na Rosini be{­e samo moment, dolga pauza za vozduh, za da ja zeme razgolenata dama ostro, na zemjata, vo sovr{­ena harmonija so silnoto i napadno tem-po na La mia letizia infonder­e, pa potoa da se opu{­ti so opa|a~kiot intenzitet vedna{­ po po~etokot. Na dnoto na malata terasa, pozlatenite ostri rabovi izvieni vo nep-ravilniformi go krieja soedinetototelo koe vode{­e qu-bov. Vo branovi, onaka kako {­to nalaga{­e ritamot na bez-vremeno ~istata muzika na Verdi. A taa trae{­e i trae{­e.

:10�:

Tivki vozdi{­ki gi propratuvaa visokite notni kraevi na O sole mio, ~uvstvoto be{­e vonzemsko, dol`inata ja tempiraa so krajot na koncertot, so krajot na O sole mio, so najdobroto delo na Kapua. Ritualot na qubovnata igra se bli`e{­e kon krajot. Se tresea i dvajcata, mornici im minea po teloto, muskulite se zgr~uvaa, vozdi{­kite ne bea pove}e tivki. Na krajot, na poslednata nota i izvik, izvadeni od petna ̀ ila, vo taa istro{­enost na umetnikot na scenata, u{­te eden silen izvik, dvoen i usoglasen se prolea niz salata i se izgubi vo glasovnata mo}nost na peja~ot. Qubovnoto kre{­~endo go dostigna svojot zenit. Vo vrhovna ekstazi~nost demonot blikna niz telata na dvajcata, eruptiraj}i silno. Vrela lava se lee{­e vrz crveniot sentilon. Dolgo po burniot aplauz se povrati-ja, si dojdoa na sebe, zedoa vozduh. Nivnite srca go pop-rimija normalniot takt, se usoglasija so atmosferata na veli~estveno do`iveani momenti koi gi ~uvstvuva{­e celata sala, no samo tie gi do`iveaja. Mo`ebi najveli~e-stvenite vo nivniot `ivot.

:10�:

DNEVNO SONUVAWE

Postelnina so sliki od zumbul, liv~iwa od rozi vrz nea i golema damka, temno crvena. Toa bea elementite na slikata pred koja stoeja dve postari gospo|i. Ednata zbo-ruva{­e, drugata slu{­a{­e, iako dvete bea svrteni kon sli-kata. Cenata pod niv ne se gleda{­e, obemot na gospo|ite, posebno na taa od levata strana ne go dozvoluva{­e toa. Is-ting ne saka{­e da se pribli`i, ne saka{­e da go vidat. Se svrte kon drugata strana, kon {­ankot. Zastana i pora~a eden kowak. Dodeka go ~eka{­e pijalokot razmisluva{­e za narednite ~ekori. Iako ima{­e dovolno pari, sepak be{­e nesiguren. Onie dve dami dolgo vreme stoeja pred slikata. Po~etnata cena ne mo`e{­e da ja vidi, nevozmo`-ni bea onie dvete. Ispi edna goltka koja dobro go protre-se. Ispi u{­te edna, kolku da ja utopi prvata. Krvta mu razigra niz teloto, mu se vrati bojata. [est ~asa be{­e ovde, vo ovaa zatemneta prostorija, bez da gi oddeli o~ite od slikata. Slikata ja postavija pred dva ~asa, i ottoga{­ gleda vo nea. Cenata ja postavija pred triesettina minu-ti, no ne saka{­e da se pribli`e vedna{­. Go ispi kowakot i pora~a u{­te eden. Sega pie{­e poleka. Si zamisluva{­e nekoja tenka i mazna zgodna brineta kako mu prio|a ovde na {­ankot. Pora~uva koktel, ja zaveduva...

Ne bea neobi~ni ovie dnevni sonuvawa za nego iako bea poretki vo poslednite nekolku nedeli, otkako se vrabo-ti. Iako be{­e rastr~an po muzei i antikvarnici, povre-meno si go dozvoluva{­e ova zadovolstvo. Pora~a u{­te eden kowak, i zaplovi po vodite na edna kanadska reka. Studena, kako srceto na negovata sakana, koe }e go stopi podocna vo eden vigvam nad kawonot. Pod {­atorot, samo toj i negovata Pokahontas, skrieni od zvezdite. Potoa pred vodopadite, vo utrata se galea i miluvaa iako taa mirisa{­e na kowak. Kow...

Posle nekoe vreme se svrte kon slikata. Be{­e prazna, stoe{­e samo ramkata na mestoto kade {­to do pred nekoj moment, do pred strasnata qubov vo vigvamot stoe{­e tamu. Sega ja nema, ja nema, ja nema...

No go ima seto vreme na svetot za nego i negovata qube-na.

:10�::10�:

1991 - 2008

Trgnavme poleka. Poleka mnogu bavno re~isi i ne se za-bele`uva{­e deka se dvi`ime. Treperevme, srcata silno ni udiraa.

Se opu{­tivme malku. Iako s$ u{­te ispla{­eni i nervoz-ni ~ekorite ni bea polesni. Kradevme mali rastojanija. No site bevme svrteni so glavite nazad, podgotveni da se str~neme nazad vo sekoj moment.

Ajde poleka, poleka, no so sitno brzi ~ekori. Mo`e da se ka`e deka ve}e po~navme da se dvi`ime.

Sega povremeno se svrtuvavme. I se stresuvavme od ona {­to navistina mo`e da go vidime, na sekoe svrtuvawe is-polneto so strav i o~ekuvawe.

Odime, odime duri i malku podispraveno. Daleku od silno izrazeno odewe, se u{­te so nestabilni ~ekori. Stravot igra{­e vo na{­ite o~i, prstite se gr~ea na sekoe svrtuvawe nazad iako retko se svrtuvavme.

Opu{­teno i poleka, odime bez da se svrtime. Sepak ne izdr`av. Sakav da se svrtam nazad, i se svrtev. Nema{­e nikoj.

Gordi i ispraven­i mar{irame n­apred. Napred, n­apre-eeeeed!

:111:

:110:

Za avtorot

Go{­evski Du{­ko e roden na 11. septemvri 1983 godina vo Valandovo kade {­to zavr{­uva osnovno i sredno obra-zovanie.

Momentalno e apsolvent na Pravniot fakultet na uni-verzitetot “Sv Kiril i Metodi” vo Skopje, kade {­to para-lelno so pravnite studii se posvetuva na kni`evnosta i ekologijata.

Vo po~etokot na 2006 godina gi objavuva prvite raskazi na raznite kni`evni portali i blog strani na internet a podocna i vo kni`evni spisanija.

“Pisatelot Varski i drugi raskazi” e prvo negovo delo so koe konkurira na konkursot za najdobra debitantska proza NOVITE 2007 vo organizacija na izdava~kata ku}a Templum i vleguva vo najtesniot izbor za nagradata.

Podocna pod licencata na cr­eative commons knigata besplatno ja objavuva na internet, so {­to taa stanuva treta elektronska kniga vo Makedonija dostapna na ovoj na~in.

Za edna nedela knigata e simnata nad 2 000 pati.

Najposle ja objavuva vo pe~atena verzija.

:11�:

:11�: