Usoda podob / The Future of the Image

LIKOVNE BESEDE / ARTWORDS 83 – 84, 2008 22

Alen OÏbolt (1966, Ptuj) je po umetni‰ki poti najprejstopal kot V.S.S.D. (uradna razlaga kratice je Ve‰ slikarsvoj dolg; druga polovica umetni‰ke skupine je bil JanezJordan). Prostorske slike, ustvarjene pod avtorstvomV.S.S.D., so sestavljali najrazliãnej‰i materiali, slike inobjekti, svetlobne in zvoãne pokrajine, besede, ki so us-tvarjale slike, in slike, ki so ustvarjale besede; zajemalein vplivale so na vse ãlovekove ãute, »ãutno« zaobjetjeje bilo doseÏeno z odnosi med posameznimi ravnmi ma-terialnega. Po V.S.S.D. Alen OÏbolt nadaljuje obravna-vo soodvisnosti med snovnim, vidnim, navideznim; v»umetni‰kem« izpostavlja zaznavne in sprejemne proce-se; na eni strani totalnost, polnost, vseobseÏnost, nadrugi nepojmljiva krhkost, minljivost, zaãasnost – iluzi-ja skozi magiãni privlak snovnega. S sedanjostjo komu-nicira prek preteklosti; v spreminjajoãi se, (na)videznirealnosti in resniãnosti, v pomenski neoprijemljivosti inmanipulacijah, razprtih reprezentativnim pojavnostim,OÏbolt ohranja vez s svetom prek njegove materije –ohranjevalke resniãnega.

Alen OÏbolt (1966, Ptuj) began his artistic career underthe name V.S.S.D. (the official explanation of the ini-tials is Do You Painter Know Your Dues; the secondmember of the artistic group was Janez Jordan). Spacepaintings created under the name V.S.S.D. consisted ofdiverse materials, paintings and objects, lightscapes andsoundscapes, words creating paintings and paintingscreating words; they were embracing and affecting allhuman senses, »sensual« embrace was achievedthrough the relationships between individual layers ofthe material. After V.S.S.D. Alen OÏbolt continues withconsideration of the interdependence between material,visible, imaginary; in »artistic« he is underlining theperceptible and receiving processes; totality, complete-ness, broadness on one hand and incredible frailness,passing, temporariness on the other – the illusionthrough magical attraction of the material. He is com-municating with the present through the past; in thechanging, seeming reality and the ungraspable meaningand manipulations, open to representational appear-

ances, OÏbolt maintains connection with the worldthrough its substance – preserver of the real.

Ob leto‰nji razstavi V.S.S.D., 20 let pred tem (Galerija·kuc, pod razstavo se je kot avtor podpisal Alen OÏ-bolt), sem v besedilu, ki sem ga pripravila za dnevnikVeãer (objavljeno 15. oktobra 2007), med drugim od-govorila na eno izmed vpra‰anj ankete, ki je bila pri-pravljena za objavo v katalogu ob razstavi. V.S.S.D oz.umetni‰ko skupino, ki jo kratica predstavlja, sem ozna-ãila kot »konceptualno in ontolo‰ko konsistentnoumetni‰ko entiteto, ki vztraja/obstaja v sestavi (id)enti-tete dveh teles in ene narave, umetni‰ke narave, doloãe-ne z estetskim«. Ta odgovor je bil del refleksije, ki semjo osnovala okrog naslednjih besed: »Sama sem razsta-vo dojela in doÏivela v vmesnem, med umetni‰kim indokumentarnim, kar interpretiram v smeri, da V.S.S.D.ostaja kljub simbolnemu pokopu in da so vpra‰anja inzanimanja ‰e vedno tukaj in zdaj. Îelja po inscenaciji vsedanjem trenutku, uprizoritvi skozi dokument, posre-dovanju skozi podobe podob mi zastavlja vpra‰anje ozvezi med resnico in ãasom.«

Petra Kapš: Omenjeni zapis sem Alenu OÏboltu obpovabilu k intervjuju posredovala kot potencialni spro-Ïilec ter nanj prejela naslednji odziv:

Alen Ožbolt: Hm, meni je tvoj tekst presenetljiv.Razmi‰ljujoã. Hkrati provokativen in meditativen; inodprt in zaprt. Nedokonãen. Dvojen. Z nekaterimi mi-slimi se strinjam, z drugimi ne. Mogoãe je to lahkodober zaãetek.

Preseneãena sem ob besedi provokativno – kaj ti jevzbudilo ta vtis?

No, meni – kot avtorju ali umetniku, ãe hoãe‰ – sokomentarji in kritike vedno presenetljivi, ko lahko ‘za-denejo’ v sredi‰ãe ali zgre‰ijo, ‘padejo’ tako blizu alitako daleã stran. Ali pa mi lahko odkrijejo tudi nekajnovega. Saj pozna‰ to misel: umetnik naredi tudi tisto,ãesar ne ve, da naredi, da je naredil. Ali pa sproÏi v gle-dalcu, bralcu, nekaj drugega oz. se tega niti nujno ne

Alen Ožbolt

Pred in po ter o sedaj Before and After and about Now

ENA 6/28/08 14:55 Page 22

Alen Ožbolt

23

zaveda. Branje paã ni eno, ampak jih je mnogo. Poglediso zelo razliãni. So mesta v tekstu, kjer si se postavila vneki poloÏaj, ki ga pa ne znam opisat dobro ali zgoljkomaj in pribliÏno: kot hkrati zunaj in znotraj. Kot dasi enkrat ‘v refleksiji’, v branju, v kritiãni distanci – indrugiã spet, kot da si ti besedilo, beseda, da ti razstav-lja‰, kot da si ‘ti razstavljena’!? No morda res ãudnapripomba; mogoãe se mi je to zdelo provokativno.

Kar si zapisal o »od kod ‘provokativnost’«, je pravtisto, kar me v tekstih zanima – artikulacija lastnegastali‰ãa … Za zaãetek bi ti zastavila vpra‰anje, ki se mije postavilo ob prebiranju kataloga V.S.S.D., 20 let predtem – kaj pa tebi, ãe seveda kaj, pomeni V.S.S.D.danes?

Pomeni seveda nekaj. Vãeraj drugaãe kot danes.Danes veã kot niã. To je oãitno. Zato tudi omenjenarazstava.

âe se usmeriva v razstavo V.S.S.D., 20 let pred tem –ob ogledovanju razstavljenega sem se ukvarjala z misli-jo razstave brez fotografij preteklih razstav … âe pomi-slim na razstavo sedaj, Ïe z nekoliko ãasovne distance,imam v spominu izjemno natanãnost pri razpostavitvifotografij in ostalih materialov – kako so, urejeni vhorizontalne in vertikalne linije, uãinkovali izãi‰ãeno.Obãutek imam, kakor da bi bila ta ‘sistematiãnost’vkljuãena z namenom ustvarjanja vtisa reda in poskusaustvarjanja izvzetja ter izolacije izjemno gostega umet-ni‰kega ustvarjanja in dogajanja. Ampak ãe odmisliminformativno, dokumentarno in, recimo, raziskovalno(skice, naãrti, kompozicije prostora itn.), je bila vred-nost materiala prav skozi obravnavo te stvarnosti v raz-stavnem prostoru razstava v nizu razstav V.S.S.D. S teoptike razstava ni dosegla distance do V.S.S.D. Nahajase v vmesnem prostoru. Omenjeni pogled bi lahko na-daljevala z razmislekom o dokumentarni naravi teh fo-tografij ter razlikami v kvaliteti; to je ustvarjalo vtis,kot da gre za nekaj, kar je bilo v doloãenem trenutku inprostoru ustvarjeno in je kot tak‰no neponovljivo. A ssopostavljenimi teksti, ki so drugaãne narave, je na enistrani ta razlika stopnjevana, na drugi pa je ravno iztega razmerja izhajal dvojni status razstave, torej umet-ni‰ki in dokumentarni oz. prehajanje obojega. âe je tarazstava, kot je tudi zapisano v katalogu, Ïelela skozirazstavljeni material pokazati nekaj, kar je bilo, sedajpa tega veã ni – potem je moje mnenje, da ta cilj ni bildoseÏen.

Sam pa mislim, da je ta razstava ‘dosegla’ distanco,celo veliko distanco do V.S.S.D. in ni v nizu V.S.S.D.razstav. Morda je blizu le V.S.S.D. razstavi Spominskepodobe prihodnosti, ki pa je bila eksces in je nekakoizvzeta iz ostale ‘aktivnosti’ umetnika, saj je bila delana

z neke nemogoãe, umetne, ‘fiktivne’ zunanje pozicije, spozicije zunanjega opazovalca, kritika ali »kao« umet-nostnega zgodovinarja. Torej po mojem prepriãanju jerazstava sicer pokazala nekaj – to nekaj pa je lahko tudipraznina, odsotno mesto, odsotnost, vrzel, razpoka –vendar pokazala je lahko le to, kar je bilo, pa tega niveã. Seveda je to pokazala iz dana‰nje perspektive, izperspektive dana‰njega pogleda, dana‰njega videnja.Dvojna narava te razstave izhaja ravno iz razcepa medizgubljeno preteklostjo in predstavljenimi ostanki, do-kumenti, fotografijami …, torej med preteklostjo in nu-jno omejenostjo dana‰njega pogleda v preteklo … Seve-da je bil glavni problem kako ‘organizirati’, predstaviti»ostanek«, torej kako obstojeãi material – predvsem fo-tografski – organizirati in ga nekako, v neki preprostiobliki, ãim jasnej‰i formi, predstaviti, prikazati. Znotrajvelikega ‰tevila in kaosa zelo razliãnih in ‰tevilnih oblikrazstav, projektov in razstavljanja je bilo treba izumitineko logiko, ki pa seveda ni mogla biti in ni hotela bitiumetnostnozgodovinska ali dana‰nja kuratorska logi-ka. In ni ‰lo za sistematiãnost. Saj v tem ostanku, v os-tankih, ohranjenem materialu, nisem na‰el nobene li-nearnosti, nobene gospodarnosti, nobene sistematike,

Alen OÏbolt, V.S.S.D. 20 let pred tem / V.S.S.D. – 20 Years Before, 2007, material glina / material clay, foto / photo: Bojan Salaj

ENA 6/28/08 14:55 Page 23

Usoda podob / The Future of the Image

LIKOVNE BESEDE / ARTWORDS 83 – 84, 2008 24

nobenega reda, logike, temveã neprestano gibanje, iska-nje, spreminjanje, nered, veã-smernost, negospodarnostin divja‰tvo.

Nekako ne morem mimo vpra‰anja – kak‰na pa jedana‰nja kuratorska logika?

Dana‰nje in tudi vãeraj‰nje kuratorske prakse so se-veda lahko razliãne. Torej so na delu razliãne in ne nu-jno le ena logika, ki proizvaja pozicijo, stali‰ãe, izjavokuratorja. Logika, ki je tu na delu, pa po moje nikakorni le estetska, vrednostno ideolo‰ka ali ‘druÏbeno poli-tiãna’, ampak je tudi ekonomska, zadaj so lahko tudi‘sebiãni’ ekonomski interesi, Ïelja po poloÏaju in moãi.Nekateri kustosi naj bi bili ali Ïelijo biti umetniku prija-telji, svetovalci, sodelavci, drugi njihovi dirigenti ali tre-nerji, eni jih vodijo, drugi jih Ïelijo formirati, predstav-ljati, odkriti in narediti vidne. V najbolj‰em primeru so– seveda je to moje stali‰ãe – kustosi lahko prvi sogo-vorniki, gledalci, tisti, ki se pribliÏajo in sku‰ajo razu-meti umetni‰ko delo ali umetni‰ki dogodek, ga postavi-jo v neki kontekst, in/ali ga morda celo inicirajo,sproÏijo ali ga celo omogoãijo, torej v smislu »makeplace for art«. Seveda je umetnost in ‘art-sistem’ nas-ploh mnogo bolj zapleten in veãplasten kot le relacijaproizvajalec-konzument ali umetnik-kustos-javnost.Vpra‰anje »kdo je tu gospodar?« ali »kaj gledamo?« pasploh ni tako butasto, saj ga je postavil Daniel Buren Ïe‘daljnega’ leta 1972 na Documenti 5, ko je opazil, darazstave vse pogosteje niso veã razstave umetnin, tem-veã »razstave razstave kot umetnine«. Tisto, kar je ne-koã bil neke vrste ‘eksces’, premik, je danes norma alisprejeto dejstvo in simptom zadnjih desetih, petnajstihlet: kako je kustosova izjava – ki ponavadi ni tekst, nitibeseda – postala razstava. To se je danes zgodilo do temere, da je kustos postal edini avtor razstave, z naslo-vom, izborom ‘materiala’, s postavitvijo … Kustos jezasedel avtorsko mesto proizvajalca razstav in zdi se mi,da se samo-refleksija ali celo kritika te pozicije s stranikustosov dogaja ‰ele nekaj zadnjih let.

âe nadaljujem vpra‰anje o kuratorski logiki – kak‰enpoloÏaj je imel TevÏ Logar v telesu razstave V.S.S.D.,20 let pred tem?

Ko sem ga povabil in sva se zaãela pogovarjati, ga ni-kakor nisem videl kot kustosa. In tudi potem ne. Na za-ãetku, ko sva se sreãala na temo razstave, sem ga videlkot »mladega raziskovalca«, kar je bilo za TevÏa spre-jemljivo. Vsekakor je bil pri zadevi avtonomen in samo-stojen, in to je bilo tudi moje edino priãakovanje od indo njega. Nisem mu dajal nobenih napotkov, usmeri-tev, direktiv, nasprotno, priãakoval sem, da bo v proce-su svojega raziskovanja V.S.S.D. videl s strani, nekaj,ãesar jaz ne morem videti, nekaj drugega, ali da bo videl

tudi nekaj, tisto, kar sem sam morda spregledal, ãesarne vidim.

Kak‰ni so bili tvoji obãutki skozi proces snovanja inpripravljanja te razstave?

O svojih obãutkih pametni sicer sploh ne govorijo …Obãutki so bili tudi zelo, zelo razliãni; obãutke je tudizelo teÏko opisati, saj jih vsak doÏivlja popolnoma dru-gaãe. So pa bila ‘raznolika stanja stvari’, lahka, zraãnain hkrati muãna, morasta. Morda lahko govorim o nav-du‰enju, veselju in ‰irokem razgledu, a hkrati tudi oblokadi, stanju na mestu, obremenjujoãih, teÏkih tre-nutkih, ko v celi stvari nisem na‰el in videl nobenegasmisla in perspektive. Torej, zgodila so se preseneãenja,ãudenja nad ponovno odkritim materialom, tudi uÏitekin fascinacija, razoãaranja, ker se kaj ni na‰lo, kar bimoralo ‰e nekje biti, malo tople ali prijetne nostalgijeob odkrivanju in tudi nekaj sramu, kako je bilo mogoãebiti tako naiven, tako ne-umno misliti, pristopati in de-lati.

Na kaj se navezuje zadnji stavek zadnje povedi vzgornjem sestavku?

Stavek je odvisen in nikakor ni neodvisen, vendar –ãe Ïe nekje – se navezuje v prvi vrsti na svoj lastenpomen, na svoje mesto izjave, ki je pristransko in jescela v okvirjih dana‰njega razumevanja, videnja in di-stanciranega, pristranskega pogleda na preteklo, izgub-ljeno, na manjkajoãe.

Se ti je zgodilo, da si bil V.S.S.D.?Ne, tu je smrt, razcep in prekinitev, zato niti v enem

trenutku nisem oÏivel V.S.S.D.-ja in to v nobenem tre-nutku nisem postal.

Kako pa naj potem razumem prvih nekaj stavkov vkatalogu? »Ime mi je V.S.S.D. Ne vidim veã dobro injasno … Zakaj se ugasli umetnik sploh ogla‰a po svo-jem dvanajstletnem molku!?« Kdo tukaj izreka in vimenu (nosilcu biti) koga se to izrekanje dogaja?

Tam govori in se izreka V.S.S.D. In zgolj v svojemimenu.

Zanima me tvoj komentar na misel, ki sem jo zapisa-la v okviru »trialo‰kega« besedila s Petjo GrafenauerKrnc in Zoranom Srdiçem o eni izmed »neformalnih«skupin slovenskih umetnic (Lada Cerar, Metka Zupa-niã, Vesna Bukovec): »V.S.S.D., ki se izreka kot entitetaz enim glasom, v 1. osebi ednine, in s tem prikriva, koli-kor je v danih pogojih moÏno, individualnost, ki konsti-tuira skupno – skupino. âe si privo‰ãim sprehod v teo-lo‰ke strukture in postopke interpretacije, gre v primeruV.S.S.D. za obratno situacijo, kot je npr. v liku Jezusa

ENA 6/28/08 14:55 Page 24

Alen Ožbolt

25

Kristusa, ki je eno telo in dve naravi – ãlove‰ka in boÏ-ja. Pri V.S.S.D. imamo opraviti z dvema telesoma ineno naravo (x – umetnost?), ki se manifestira skozi ‰tiriroke in dve glavi, x je skupen.«

Seveda zanimivo razmi‰ljanje, branje, vendar moj ko-mentar ne more biti tako sveÏ ali zanimiv, verjetno.V.S.S.D. je med drugim zapisal: »âe nimam uãitelja insem brez uãencev, ali to pomeni, da ne obstajam?«Kako naj to razumem/o drugaãe, kot da je umetnik samzelo dvomil o svojem obstoju in tudi o zelo krhkih, ne-sigurnih in minljivih oblikah svojega obstoja, prisotno-sti in pa tudi o tem, da ga je – kot je pisal – bilo vsakiã zvsako novo pojavnostjo – sliko, kipom, razstavo – ved-no manj in manj in ne veã in veã. Vendar se mi daneszdi, da je imel V.S.S.D. zapleteno in precej veã kot zgoljeno naravo.

Ali lahko, glede na zgornji odgovor, o razstavi raz-mi‰ljam skozi optiko utrjevanja spomina, strahu predtem, da kaj ne bi bilo pozabljeno, spregledano in izbri-sano?

Lahko, le da sam nisem tako razmi‰ljal. In razmi‰ljalsem prej nasprotno.

Hotenje po ponovni vzpostaviti vsaj delne, fragmen-

tirane, iz okru‰kov nenehno sestavljajoãe se Ïive prisot-nosti V.S.S.D.? Razstavo bi lahko umestili v smer ak-tualnega re-uprizarjanja za posameznika ali ‰ir‰o skupi-no ljudi bolj ali manj pomembnih umetni‰kih pojavov,del, gledali‰kih iger itn. S tem, da tovrstna umetni‰kadogajanja ne izhajajo iz citiranja, ponavljanja, komenti-ranja (vendar tudi to), ampak dejanskega, realnega vno-viãnega uprizarjanja. Interpretacijo bi lahko argumenti-rala z »ne zgolj dokumentarno naravo« razstave, zizpostavljanjem doloãenega umetni‰kega dogajanja kotcelote … Razstava sicer odstopa od »priãakovanega«modela pripravljanja razstave o v ãasu Ïe artikuliranem(in v primeru V.S.S.D. kar podrobno obdelani in razi-skani umetni‰ki pojavnosti, TevÏ Logar namreã priãnesvoje besedilo v katalogu z vpra‰anjem, ki gre pribliÏnotako: Kaj naj ‰e dodam, ko je Ïe skoraj vse povedano?).Ampak saj nikoli ni vse povedano, je le do doloãeneravni konstruirano.

Kontekst je lahko tudi le nakljuãen, ãeprav seveda ni… Nikakor pa nisem Ïelel razstave umestiti v aktualnodogajanje in niti re-uprizarjati pomembnih umetni‰kihdogodkov ali del, niti sodelovati pri mapiranju in kon-struiranju zgodovine. Zaenkrat pa se ‰e nisem odloãil zati‰ino.

Alen OÏbolt, Nemirne oblike/oblike nemira / Restless Forms/Forms of Restlessness, 1995/2004, (Poteze glasov: ãrni jeziki, ble‰ãeãi jeziki, prazni jeziki) / (Outlines of voices: black talk, glamorous talk, empty talk), 1. – 34, pesek, sintetiãna barva, aluminij, umetna smola / sand, synthetic paint, aluminium, artificial

resin, foto / photo: Bojan Salaj

ENA 6/28/08 14:55 Page 25

Usoda podob / The Future of the Image

LIKOVNE BESEDE / ARTWORDS 83 – 84, 2008 26

Ko si omenjal nostalgijo … vtis ob prebiranju besedi-la v katalogu je bil blizu predstave, da umetnik govori one(z)moÏnosti sinhronizacije s trenutnim stanjem civili-zacije in ‰e posebej z umetnostjo, kakr‰na prevladuje injo narekuje umetnostni trg in priãakovane formalne tervsebinske zahteve, kar naj bi ob upo‰tevanju predstav-ljalo pot v »vidno« skozi medijsko prisotnost. (Kot pri-mer naj na tem mestu omenim razstavo Triglav, ki je bila lani na ogled v Mali galeriji ljubljanske Modernegalerije in je pervertirala samo sebe. Torej slovenskiumetniki o simbolnem in politiãnem v slovenski umet-nosti, kar pa Ïal nikakor ne izstopa iz polja umetnosti vpolje politiãnega, ampak je rumeno obarvano samokon-struiranje in promoviranje lastnega mesta v zgodovini.)Ali ti tovrstno dogajanje predstavlja obremenitev?

Ne moreva se tu iti psihoanalize, vendar nostalgija ninekaj nostalgiãnega, nostalgija je konstrukcija, spomi-njamo se lahko le tako, da pozabljamo, urejamo, cenzu-riramo spomine. Ekonomija spomina je tudi, da se spo-minjamo le tistega, kar potrebujemo, in pozabimo tisto,kar moramo pozabiti, tudi glede na trenutne potrebe.Mnogi umetniki pa svojih del in projektov ne zasnujejona lastnem telesu ali na lastnem izroãilu, temveã jih

lahko zamenjajo najeta telesa, najeti in sposojeni sim-boli, sposojena umetni‰ka dela in izroãila. Imena, tele-sa, umetni‰ka dela in razliãni simboli so lahko zgolj ma-nipulacija ali tudi potro‰ni‰ko blago. Pri omenjenizadevi ‘OHO’ gre po mojem mnenju predvsem za poli-tiko osvajanja in prisvajanja, vendar gre tudi za politikoali politike reprezentacije in, seveda, gre tudi za zgre‰e-no sreãanje. Mislim pa, da tu – ali natanãneje tam – negre za manipulacijo in spreminjanje simbolov … za »sa-mokonstruiranje lastnega mesta v zgodovini«, kot pra-vi‰, pa ãisto mogoãe.

Glede obremenitve pa … vãasih je Ïe dihanje in pre-bavljanje obremenitev in ne zgolj veliko in ‘veliko’ do-gajanje okoli nas.

Kako pa naprej? Ali si pomislil na knjigo, ki bi seÏela– razprla V.S.S.D. skozi vizualno in besedno (Besedaslike) ali kako drugaãe?

Sem, seveda. Vmes, med pripravo te razstave. Tudi vdvomu »zakaj in ali ne bi raje knjige kot razstave!?« inpredvsem »ali ni knjiga dosti bolj‰i, primernej‰i formatin tudi nosilec od razstave!?«. No, ampak na koncu jebila razstava in ne knjiga. Knjige imam sicer zelo rad.Tiste za branje ali tudi samo za listanje. Zelo priroãnaoblika. Vendar, ‰e raj‰i imam razstave.

V kolik‰ni meri ti je kot avtorju pomembno/nujnoposegati, komentirati, se odzivati na interpretacije inrazlage ter doloãujoãe kontekste? In zakaj? Si namreãavtor, ki intenzivno in aktivno sodeluje na diskurzivniravni.

Meni osebno se zdi to pomembno, skoraj nujno. Ra-zumevanje in opredelitev konteksta in svojega mesta.Pomeni pa tudi: zavedati se pomena besed in ‰e posebejmisli. Besede in misli so lahko dejanja, misli, ki spremi-njajo svet. Besede – torej misli – nimajo v lasti samo li-terati, politiki, novinarji, trgovci in marketingarji … Be-sede in misli pripadajo tudi vsem nam, ostalim. Tostali‰ãe je tudi subverzivno, saj pomeni tudi boj za bese-do, za izjavo, torej za prostor. Individualne misli in izja-ve – tako kot individualni prostori – so zelo pomembne.Besede potem nimajo v lasti le lastniki. Tak‰ni in dru-gaãni lastniki. To je bilo pomembno – se spominjam – vprej‰njih, preteklih, biv‰ih ex- ãasih in je enako pomem-bno tudi danes. Besede nastanejo – med drugim – medzobmi.

Vizualne besede, besede-slike, vizualna pisma … paso, kot umetni‰ka dela, nove oblike, forme, nove sintak-se, ki spreminjajo svet vizualno. Îivimo v mestih in hi-‰ah, prav tako in ‰e dosti bolj Ïivimo v jeziku in v podo-bah. Beseda je konj, ali kot velja danes – beseda je avto.

Ali se tvoja temeljna estetska izhodi‰ãa skozi ãas in

Alen OÏbolt, Igra (Neskonãne oblikovne verige) / Game (of an Infinite Chain of Form), 2005, ãebelji vosek, Ïica / beeswax, wire, foto / photo: Bojan Salaj

ENA 6/28/08 14:55 Page 26

Alen Ožbolt

27

prostor spreminjajo ali ostajajo nespremenjena? Oziro-ma ‰e pred-vpra‰anje: kak‰na je relacija izhodi‰ãnihvpra‰anj, kot so bila zastavljena V.S.S.D. in pri samo-stojnem delu?

V temelju, po bistvu in v strukturi, se najbrÏ ne spre-minjamo dosti. Vendar se kljub temu po substanci, ‘vse-bini’ in doÏivljanju morda spreminjamo zelo veliko. Ra-zumevanje sebe in pogled na svet se lahko vedno ali semora na novo formirati razliãno od ãasa do ãasa, izãasa v drug ãas, je drugaãno od prostora do prostora,neskladno od problema do problema, se menja od sta-li‰ãa do stali‰ãa. Moji pristopi, izrazna sredstva, po-stopki in vizualizacija se – sicer odvisno – zelo, veliko innenehno spreminjajo, vendar so lahko zgolj ali le do-polnjena ali pa – bolj ali manj – moãno spremenjena; sopodobna in/ali drugaãna in lahko tudi radikalno nova,vendar pa so vedno samo moja, ‘le osebna’ in ‘zgoljosebna’. Osebne refleksije in pogledi, ki sem jih kotV.S.S.D. tako kritiziral in napadal, ãeprav je ‰lo ‘le’ zaosebni napad. Vendar kljub povednemu ne vem, ali seizhodi‰ãa zares radikalno in bistveno spreminjajo, nav-kljub temu, da sem se velikokrat postavil kritiãno nas-proti sebi ali proti sebi. Razlika do V.S.S.D. je vsekakoroãitna, hkrati pa je oãitna tudi podobnost. Bistvena raz-lika pa je v tem, v nekem obãutku: ko je bil V.S.S.D.,sem bil prepriãan, da spreminjam svet, danes pa imamobãutek, da svet spreminja mene.

Ob ogledovanju spletne strani (www.alenozbolt.si/)in katalogov, knjig, me je presenetila vztrajnost, ogro-men trud, ki je vloÏen v delo. Gre za fiziãno – telesnoprisotnost in lastnoroãnost v procesu artikulacije dela –v delovnem prostoru, pa naj je to galerijski prostor aliosebni atelje. Bi bilo zate sprejemljivo, da drugi/izvajal-ci izvedejo posamezno delo po tvojih navodilih?

Nikoli nisem razmi‰ljal o tem. Nikoli me ni zanimalodirigiranje, dajanje navodil v smislu vodenja igre, »I amyour master, follow me« ali tudi »do it yourself« obr-njena logika. Pravzaprav se mi zelo upira uporaba inizkori‰ãanje drugih ali delo drugih za dvoumno ‘last-ne/svoje’ umetni‰ke projekte. Mislim, da tu, vsaj pona-vadi, ne gre za sodelovanje, prej nasprotno. Seveda paje bistveno vpra‰anje, ali bi na ta naãin sploh lahkoizvedli moje delo, ali pa bi bilo to delo pravzapravnjihovo. Podobno vpra‰anje – »ãigavo je delo!?« – jedanes na delu v velikih delavnicah J. Koonsa, D. Hirstain ‰e mnogokje. Seveda ne gre za vpra‰anje, kdo je av-tor, nosilec ideje, master …; vodstvo in avtorstvo je tuznano, vpra‰anje pa je in definitivno ostaja – »ãigavo jedelo!?«.

Kot kontinuiteta tvojega dela se razkriva ponavljanjeistega/sorodnega telesnega oziroma roãnega giba, lahko

ritualnega ponavljanja, ampak zagotovo ne avtomat-skega, »ma‰inskega« repetiranja. Ali v kontekstu tvoje-ga dela roka predhodi misel?

Ne gre za vedno isto situacijo, ampak za vedno raz-liãno. Vãasih je roka res osvobojena in je pred mislijoali pa misli sama, dela lahko sama; vãasih pa misel po-polnoma kontrolira in nadzoruje roko. Vendar ãistozares ne gre ne za avtomatiko in ne za »ma‰insko repe-tiranje« enega vzorca. Vzorci so razliãni. Najbolje pa je,ko se prehodi, pristopi ter razliãni postopki in ‘izvajalci’dela gibljivo sestavljajo in spreminjajo, obraãajo, zlaga-jo in prilagajajo delovnemu procesu, notranji logiki ingradnji umetni‰kega dela.

V zadnjih razstavnih projektih je moã opaziti ‘pre-nosljivost’ objektov, s katerimi ustvarja‰ telo razstave.Za ‘Ïivost in neponovljivost dogodka’, kar je bilo bis-tvenega pomena pri npr. risbah v pesku – se pravi en-kratnost, ki je primerljiva (kot si tudi sam zapisal) skoncertom, z dogodki, ki so osnovani na improvizacij-skih tehnikah, z v Ïivo uprizorjenim nastopom – se zdi,da ni veã v ospredju. Ne gre veã za mikro/krhke delce, s

Alen OÏbolt, »Ghost, cloud, shadow…,« I., 2005, pesek, akril, aluminij / sand,acrylic, aluminium, foto / photo: Bojan Salaj

ENA 6/28/08 14:55 Page 27

Usoda podob / The Future of the Image

LIKOVNE BESEDE / ARTWORDS 83 – 84, 2008 28

katerimi se delo gradi, ampak veãje, kompaktnej‰e, tudisamostojnej‰e enote, ãeprav ‰e vedno dele, ki v doloãe-nem trenutku ustvarijo celoto. V mislih imam razstavniprojekt Ljubezen je bojno polje, v katerem je postavitevsestavljala mnoÏica ‘objektov’. Kaj je v ozadju tega pre-mika?

Iskanje nove oblike tega ãasa. Pravzaprav moram/ospet znova odkriti ne le obliko, ampak tudi na‰ ãas –kako misliti ãas, ãutiti mirovanje ãasa, ne le hitro stroj-no ali informacijsko brnenje –, vseprisotno obliko ãasa.U-obliãiti ãas, govorim o procesu, kako v ali ob virtual-nem in digitalnem sestaviti dolgo in poãasno, pravza-prav mirujoão obliko. Obliko v mirujoãem ãasu in naenem prostoru in ne v hitrem, gibljivem ãasu in razliã-nih medijskih in virtualnih prostorih. Ne sodobnohitro, hipno, kratko in uãinkovito pomnoÏeno obliko,ampak dolgo, poãasno, teÏko materialno-prostorsko-ãasovno eno obliko. Torej ne vzporedni in mnogi pre-miki, ampak v konãni posledici nasprotno – gibanje uje-to v mirovanje.

Sodobna post-konceptualna umetnost naj na primerne bi bila umetnost oblik in materiala, ampak umetnostraziskave, idej in razliãnih druÏbenih sreãanj. Vendar,ãe so ideje nematerialne oblike, so oblike lahko ideje, kiso na‰le svojo materialno obliko. Ob pripravi del za

razstavo me je eksplicitno zanimalo materialno. Snov-no. Svet je materialen, digitalna je tehnologija, svet jestar, sodobna je tehnologija. Svet ni zgolj zelo nestano-viten, gibljiv, pretoãen, brez ravnoteÏja, virtualen, veã-smeren itd., na‰ svet je tudi neposreden, fiziãen, mate-rialen, je tudi tam, kjer je ponavljanje, kjer na ta naãinmiruje, kjer je negiben, kjer stoji, kjer je STOP in neGO. Enako velja za ãloveka.

Torej, zanimala me je snov. Pri oblikovanju sem na-merno uporabljal predvsem razliãne tradicionalne mate-riale – glino, mavec, les, Ïivalsko kost, papir, karton,pesek, kovine – Ïico, svinec, aluminij, ploãevino, uliva-nje v bron, in tudi nekaj novodobnih sintetiãnih mate-rialov, predvsem kite, smole in silikon. Uporabljal pasem tudi hrano, ‘hranilne materiale’, od kruha, razliã-nih sadeÏev, do krompirja in voska. Pri oblikovanjusem se osredotoãil predvsem na roko, rokodelstvo, vsesem oblikoval le z roko, z rokama, izognil sem se vsemorodjem ali tehnikam, razen tistim res najbolj prepro-stim, kot so modelirke, ‰ila, brusi. Roka se mi danes zdibolj radikalna in subverzivna od uporabe sodobnihstrojev in tehnologij. Sodobne tehnologije so ukaz, za-poved, nujnost, roka je odpoved. Material, snov, sevedamislim tudi na sodobno snov in misel, pa gre seveda tu-di prek roke, od roke, iz roke. Ampak seveda tudi iz te-

Alen OÏbolt, Vie des formes / Îivljenje oblik (a. Oblikovni dialogi, b. Oblikovne spremembe, c. Urejanje materialnih oblik 1. – 43. ) / Vie des formes/The Life ofForms (a. Dialogues of Form, b. Changes of Form, c. Arrangement of Material Forms 1–43), 1998–2005, foto / photo: Bojan Salaj

ENA 6/28/08 14:55 Page 28

Alen Ožbolt

29

lesa, iz ust, iz glave, z lopate, iz me‰alca, od kladiva, izlivarske peãi, pa tudi iz Ïlice, hladilnika in ne le iz televi-zije ali interneta. Material je tudi iz tega sveta, obstajakontinuiteta med svetom in materiali, med ãlovekom inmateriali. Zdi se, da je v tem zelo ozkem prostoru ‰emoÏno izboriti enkratnost in neponovljivost. Verjamemv obliko kot dogodek.

Potem me je zanimala tudi navidezna zmaga ãlovekanad naravo. Vendar je ta zmaga lahko hkrati tudi na‰poraz, saj lahko – npr. biotehnologija, biokemija, gene-tika – v temelju poru‰i bistvo ãloveka, bolezen na smrt.S tehnologijo namreã ne obvladujemo narave in je nemoremo manipulirati; urejali naj bi ‘le’ odnose med ãlo-vekom in naravo, ne pa tudi odnosov med ãlovekom inveãnostjo, torej med ãlovekom in bogom. Za to imamofilozofijo in umetnost.

Zanimalo me je tudi: umetnost in njen okvir, umet-nost in njen prostor. Na ravni prostora in produkcije:radikalen premik je v tem, da danes imam/o – za razli-ko od prej – vedno manj in manj praznine in poslediãnomanj osebnega prostora. âe je Îiga npr. za omenjenorazstavo Ljubezen je bojno polje realiziral svoje najveã-je delo, sem jaz na tej razstavi predstavil svoja doslejnajmanj‰a dela. Nekatera so bila dobesedno drobna.Prviã sem jih tudi postavil na podstavek, jih urejal in za-prl v ‰katle. Pa ne gre le za okvir, gre tudi za produkcijoin ekonomijo umetnosti, saj je bila ta – vsaj v mojemprimeru je tako – prej socialistiãno dostopna in poceni,materialno in fiziãno precej veãja in nekako tudi boljuãinkovita, ekonomiãna in obvladljiva. Vendar je restudi to, da je v medijskem prostoru, ki je totalen invseobsegajoã, stanj‰an in zmanj‰an tudi na‰ osebni pro-stor, ne le fiziãni. Umetnost in njena ‰irina, moã ali ti‰i-na, ‰ibkost itd.

Pa ‰e bi lahko na‰teval …

Kako dojema‰ relacijo med ãasom, lepoto in resnico?Ne vem, zakaj to spra‰uje‰ mene …!? O tem so se

vendar spra‰evale, ‘razbijale’ in razvijale misel mnogefilozofske in umetnostnozgodovinske glave, kaj naj bimoja malenkost dodala tej veliki temi? Ni nujno, da sotu vedno enaãaji. Ali ne obstajajo tu tako absolutna inhkrati tudi zelo krhka in relativna razmerja; logiãni, ar-tikulirani in racionalni odnosi in zveze, hkrati pa ti poj-mi kot entitete obstajajo tudi protislovno, loãeno, asin-hrono, nepovezano, iracionalno in tudi vsak le zase? Inseveda je lahko tudi manko teh pojmov!? Lahko je tudikot nekaj zunaj na‰ega dometa, izkustva, neodvisno odna‰ega izkustva? Nemara pa vse to dojemamo vednoprek svoje osnovne, ‘majhne’ ãlove‰ke mere?

Kako se znajde‰ v izgubljanju meja med umetnostjoin kulturo, kar je v vzvratnem pogledu osnovano na

poudarjanju posameznikove kreativnosti kot podroãja,v katerem se, tako se zdi, lahko uspe‰no realizira indivi-dualnost in obãutek subjektivitete? A ta vsesplo‰no zah-tevana ustvarjalnost se ne more izogniti zaobjetju v ‰eveã produkcije in potro‰nje.

Tu sem namerno radikalen, morda pa naiven, saj lo-ãim in tudi loãujem umetnost in kulturo. Enako loãujemmed umetnostjo in dizajnom in arhitekturo. Dizajn,vsaj ta, ki je danes na oblasti, je vse bolj samoljuben insamozadosten ter v neoliberalni logiki globalizma in ka-pitalizma vseobsegajoã, skoraj totalitaren. Dana‰nji ArsVivendi pravzaprav nima veliko opraviti z umetnostjo,pa toliko veã s potro‰ni‰tvom. Leta 2000 sem za en ka-sneje neobjavljen pogovor pisal: »Kultura je za vse,umetnost je le za enega. Kultura je hrana, umetnost jelakota. Kultura je jeãa, umetnost je svoboda. Kultura jeporaba, umetnost je pomanjkanje. Kultura je funkcio-nalna, umetnost ne funkcionira. Kultura je konvencija,umetnost je kr‰itev konvencije in kulture. Kultura jejezik, umetnost je lajanje. Kultura je obleka, umetnostje Ïenska. Kultura je stara, umetnost je lepa.« Temuimam malo za dodati.

Kako se kot umetnik sooãa‰ s prevladujoãim »raz-stavnim« vzorcem predstavljanja in prikazovanja umet-ni‰kih del, projektov, vzpostavljanjem »prostora zaumetnost«? V zvezi s tem bi se navezala na predavanjeIrit Rogoff in njeno analizo ter problematizacijo termi-na access (dostop) v/do umetni‰kega dela. Z omenjeneperspektive gre namreã za posledice pretiranega diktata»olaj‰evalnih okoli‰ãin« za ãim laÏje, hitro in enostavno»vstopanje« v umetni‰ko delo – s precizno usmerjenimiopisi, interpretacijami, teoretskimi obravnavami in kon-tekstualizacijo neposredno na »legendah« ob delu, kardosega vsaj dvojni uãinek – usmerjanje gledalãeve po-zornosti in poslediãno perceptivno »lenobo« gledalca inkrãenje dela. Gledalcu je prepu‰ãeno, ali bo bral ali gle-dal (ãe zelo poenostavim zaznavanje in sreãevanje zumetni‰kim), ampak nekako se mi zdi, da se s tem pre-tiranim ponavljanjem vzorca krni Ïe tako okrnjenamoÏnost transformacije v gledalcu, udeleÏencu.

Analize Irit Rogoff ne poznam, vendar zanimivo, tu-di sam se – kot gledalec – velikokrat spra‰ujem, ali po-stanem na razstavi bebec, ki potrebuje podnapise, pre-vode; torej ali sem bralec ali gledalec?, ali moram bitipredvsem bralec/bebec ali v najbolj‰em primeru gleda-lec in bralec hkrati, oz. koliko sem lahko le ‰e zgolj gle-dalec in ne zato nujno slepec? Razstave – danes – mora-mo bolj brati kot gledati!? Vendar je to – sicer sploh nev enaki meri – veljalo vsaj pribliÏno tako tudi v moder-nizmu, ko se je skozi teorijo modernizma tudi retroak-tivno doloãalo ‘pravilne’ kode izvajanja, gledanja inbranja umetni‰kega dela. Vedno so obstajale neke kon-

ENA 6/28/08 14:55 Page 29

Usoda podob / The Future of the Image

LIKOVNE BESEDE / ARTWORDS 83 – 84, 2008 30

vencije predstavitve in recepcije. In ne le to … tudi koli-ko npr. umetnik modernizma pravzaprav mora sprejetiumetnost kot kodo in samo galerijo kot privilegiranumetni‰ki prostor, kot dejstvo, in se sooãiti z obstojeãi-mi zakoni prezentacije. Seveda gre danes gotovo za do-loãeno »lenobo«, poneumljanje gledalca, poenostavlja-nje in »krãenje dela«, instant kraj‰anje na legendo,razlago ob delu, omejevanje dela, kot omenja‰. Poeno-stavljeno ali grobo reãeno pa gre za dve razliãni ‘dejav-nosti’: ena ma‰i, druga luknja, odpira vsebine in pome-ne. Ni pa nujno, da je umetnost vedno v prednosti inpred refleksijo; to sploh ni nujno.

Vpra‰anje, ki ga Ïelim zastaviti Ïe nekaj ãasa, je po-vezano s tvojim mentorstvom v okviru teãaja za kustoseSveta umetnosti, ‰ole za sodobno umetnost SCCA-Ljub-ljana. Dve leti si bil mentor teãajnikom, »bodoãim ku-stosom«. Zanima me relacija med tvojim pogosto pole-miãnim obravnavanjem kuratorske prakse in pozicijeter sprejetjem vloge mentorja.

Na to, oz. natanãneje, za to sem moral Ïe nekajkrat‘prijateljsko’ odgovarjati, pa bom tu – vseeno – ponov-no. Pozicija mentorja zame nikakor ni samoumevna.Tudi poloÏaj uãitelja, do katerega so danes Ïe vsi zelokritiãni. Îe na ravni znanja – kar seveda ni isto kot ved-nost – in tudi na ravni kdo podeljuje in kdo posedujeznanje. Samoumevna pa tudi ni pozicija kustosa. Tudini samoumevno ‘sreãanje’ umetnika in kustosa. To za-gato ali zgre‰eno sreãanje sem tematiziral ves teãaj, odsreãanja do sreãanja. Torej, sploh mi ni treba, pa vse-eno sprejmem, da pojasnim zadeve ‰e tako. Samo vabi-lo, da sodelujem pri teãaju, me je seveda presenetilo,vendar hkrati izzvalo, moji kritiãni prispevki in stali‰ãado vãeraj‰njega in morda ‰e dana‰njega vladajoãega si-stema sodobne umetnosti, kjer dominirajo in kjer vodi-jo igro kustosi – gospodarji, so bili znani. Sam semsprejel sodelovanje, mogoãe z me‰animi obãutki in nela-godjem, vendar z namenom, da predstavim bolj inten-zivno tudi drugo stran, da sku‰am/o kritiãno pogledatina obstojeãi sistem. Upam, da mi/nam je to nekako leuspelo.

In pravzaprav … danes mislim, da zadeva ni bilatako slaba, lahko bi bila seveda bolj‰a, ampak je bila pomojem mnenju vseeno produktivna, morda na nekate-rih ravneh zelo produktivna. ·ola oz. teãaj SCCA imaoz. je takrat imel dragoceno vlogo odpiranja in prehaja-nja mej, prestopanja gapov in neposrednega sreãevanjain sooãenja z umetnostjo, z umetniki, s kustosi, galeri-sti, vstopanje ‘od zadaj’ v ateljeje, v pisarne, delovneprostore galeristov, kustosov. Vse to je bilo za sodelujo-ãe zelo dragoceno. Vsaj meni se tako zdi.

Kak‰na je tvoja predstava o viziji, teoriji in praksikuratorja, ki si jo posredoval udeleÏencem teãaja?

To bi pravzaprav morala vpra‰ati njih. Mislim pa, dajim nisem zabrusil »naj se vendar brigajo zase in pustijoumetnike pri miru!«, ampak nasprotno, svetoval semjim – med drugim –, naj imajo odprte oãi in pamet, najãim veã gledajo in veliko berejo, naj se uãijo …, to je resprecej tradicionalno in staromodno, ampak je danes to-liko bolj pomembno. Gre za to, da ne gojijo zgolj svojevizije (kolikor je ta resniãno njihova je seveda vpra‰a-nje), ker je ‰e veliko drugih, in naj ne gradijo le svojegaimidÏa, podobe, svojega narcizma, naj ne bildajo zgoljsvojega kuratorskega ega.

Meni je bilo in mi je popolnoma jasno, da poljeumetnosti ni art safari, kjer so kustosi lovci, umetnikitarãe ali v najbolj‰em primeru trofeje. Kustos tudi niDJ, kjer umetniki in publika ple‰ejo, kot on igra. Îal sev na‰em prostoru skoraj nekritiãno sprejema in le redkoanalizira in relativizira ‘superiorna’ moã kustosa, pozi-cijo moãi, pozicijo gospodarja (kot so npr. nekoã kritiã-no analizirali pozicijo in moã kritika torej interpretaumetni‰kega dela). Torej, meni je jasno, da tudi ‰e takodobra analiza ali interpretacija nikoli ne more dokonã-no osvojiti, prevzeti umetni‰kega dela, kaj ‰ele ga pose-dovati, imeti v lasti. Kustos pa tudi ni apriori »subjekt,za katerega se predpostavlja« – ãe malo obrnem –, »daima«; on mora oz. bi moral to svoje ‘imetje’ vedno zno-va dokazovati in lastno pozicijo problematizirati. Toumetnik vendar mora poãeti ob vsakem svojem delu inna vsaki razstavi.

Lahko pa nekoliko vseeno pristanem na doloãenoprivilegirano pozicijo in avtoriteto kustosa – kot nekoãkritika – in lahko razumem/o njegovo Ïeljo obvladati, apredvsem – bi moral – razumeti umetni‰ko delo, skozisvoje vedenje, angaÏma, navsezadnje tudi kot potova-nje, ‘turizem’, prek razliãnih sreãanj in pribliÏevanjumetni‰kemu delu.

Interpretacija ima seveda vedno moÏnost »slutiti,uganiti, ubesediti tisto, ãesar umetni‰ko delo ne moreneposredno govoriti«, kot je to opisala Jane Gallop.Torej je odgovornost – ãeprav ne maram te besede –kustosa (podobno velja za interpreta/analitika) v temprimeru njegova sposobnost pribliÏevanja umetnini znamenom, da jo de‰ifrira, ugane, razvozla, in to ku-stos/interpret/analitik dosega skozi »identifikacijo zumetnino in transfernim razmerjem (menjavo) do nje«,potem je »tudi tu podobno kot v umetnostni zgodovinirelacija analitika do umetnine relacija mnogih komplek-snih soodvisnosti in mnogih vzajemnih, medsebojnihzapeljevanj«. In vlogo kustosa danes vidim v angaÏira-nju, de‰ifriranju, prepoznavanju Ïive situacije in pred-vsem v spodbujanju moÏnosti za ustvarjanje, delovanjein umetni‰ke projekte.

ENA 6/28/08 14:55 Page 30

Alen Ožbolt

31

âeprav se sam ne opredeljuje‰ kot kurator, pa gledena veã postavk opravlja‰ prav delo kuratorja – npr. ãese ‰e enkrat vrnem k razstavi V.S.S.D., 20 let pred tem –selekcija, koncept, tekst, postavitev. Bi lahko s te optikeopredelil distinkcijo med umetnikom in kuratorjem?

Tudi umetnik se neprestano ukvarja s konceptom intekstom svojega dela, selekcijo delovne materije, proce-som dela, procesom ustvarjanja, materializacijo in po-stavitvijo svojega dela v kontekst galerije ali razstavne-ga prostora … Morda pa je ‘zadeva’ pri razstaviV.S.S.D., 20 let pred tem, kot se zdi tebi, res mnogo boljzavozlana, zapletena in problematiãna … kot se zdimorda meni. Vseeno pa mislim, da umetnik tu ni ‘moj’objekt, ampak je subjekt. Zato nisem opravljal kurator-skega dela, delo kuratorja, niti ne namesto in na mestukuratorja.

Sedaj si v drugi vlogi, ampak ponovno vkljuãen v po-droãje ‰olanja na Akademiji za likovno umetnost in ob-likovanje. Ne izobraÏuje‰ kuratorjev, ampak umetnike.Kaj je tvoje temeljno naãelo v tovrstnem izobraÏevanju?

Z izobraÏevanjem – pravzaprav je to zelo zanimiva inpo svoje zelo zveneãa beseda – ob in skozi razliãne in‰ti-tucije sem v Ïivljenju vseeno imel relativno bogate iz-ku‰nje, pa seveda tudi nekaj teÏav, zato sem tudi zelokritiãen do tega procesa in do avtoritete v izobraÏevanju– kdo izobraÏuje, kdo se izobraÏuje in kaj se izobraÏuje.Navsezadnje sem Ïe v srednji ‰oli kritiãno bral na totemo ‰ole in nemogoãega uãiteljskega poklica. IzobraÏe-vanje, posebej na umetni‰kih ‰olah, je danes spet ‘podkritiko’, torej predmet kritike. Kar je seveda dobro. Izo-braÏevanje je veliko vpra‰anje. Vendar se mi – kljubvsemu – danes zdi izobraÏevanje in ‰olanje mladih ljudiizjemno pomembno in, naj uporabim tudi to besedo, iz-jemno odgovorno. Tu nisem ironiãen. IzobraÏevalne in-stitucije pa naj bi bile v tem avtonomne. Gre za to, damladih ljudi ne prepustimo medijem, reklami, televiziji,trgovini, da ne postanejo ali ostanejo le pasivni potro-‰niki in sprejemniki.

Res sem na akademiji, danes ne kot ‰tudent, paã pakot profesor, sprejel sem to mesto in vlogo, ne vleãemse ven, ampak tam sem zaradi meni pomembnih vsebinin ‰tudentov. Vsekakor pa gre tudi »na podroãju izo-braÏevanja, ‰olanja« umetnosti za dialog, pravzapravmora iti za dialog, enakopraven ali ne, glede pozicije,mesta in vsebin, in ne gre nujno za hierarhiãno razmer-je. ·e posebej na umetni‰ki akademiji poteka zapletenproces, ki nikoli ni enak in niti ne morebiti doloãenvnaprej. Velikokrat gre za zelo osebne nivoje in indivi-dualne naloge, teme. Proces in ‰tudij zato nista linearna,progresivna, in se ne odvijata le naprej in naprej in vi‰jein vi‰je. Umetnost ni plezanje po steni, ni ‰port, niti ni

znanost. Lahko sreãujemo in raziskujemo tudi ‘neupo-rabne’ snovi, to ni nujno ravna pot, perspektivna, am-pak je mnogokrat neravno in vijugasto iskanje. Gremolahko tudi nazaj, ne le naprej, in seveda vstran, zaidemov slepo ulico, izgubimo se … Govorimo, ampak vednotudi poslu‰amo, torej govorijo seveda tudi ‰tudentje.Vendar oni govorijo tudi s svojim delom, in tu so neka-ko na bolj‰em, saj lahko s tem inicirajo teme in sproÏa-jo, naslavljajo vpra‰anja. Jaz svoje delo umetnika pu‰-ãam zunaj, o tem ne govorim, tudi ko sem izzvan,sku‰am osebno raven izpustiti. Na umetni‰ki akademijise uãijo pomembne snovi in tudi nepomembne, nepo-trebne, torej tiste, ki niso nujno po meri in potrebi ob-stojeãega aktualnega sveta. Na akademiji imajo ‰tu-dentje moÏnost in privilegij, da lahko raziskujejo,eksperimentirajo, in jim je dovoljeno, da delo, poskus,eksperiment tudi propade, ne uspe, kar nikakor ni izbi-ra recimo vrhunskega znanstvenika, ki sicer deluje v la-boratoriju, vendar raziskave plaãuje korporacija, torejje vpet v nekak‰no mezdno razmerje s kapitalom, lastni-kom, farmacevtsko industrijo. Njemu preprosto ne smespodleteti, takrat izgubi sluÏbo, ãe poenostavim.

Na veã mestih si zapisal, da je tvoj pogled usmerjen vpreteklost. Kaj pa v prihodnje?

»Jutri bo« – vsaj tako velikokrat govorijo z razliãnihodrov in govornic – »vse drugaãe, lep‰e, bolj‰e in novo…«!? Ne morem reãi, da je prihodnost manj zanimivaod preteklosti, vendar prihodnost je nekako bolj ‘ena-ka’, doloãena, definirana, preteklost pa je bogata inneznana, nedokonãana. Res je, da sem Ïivel brez pri-hodnosti, brez cilja in perspektive v prihodnosti. Pri-hodnost, vsaj mislim tako, nima kake prednosti nad alipred preteklostjo, ima pa jo seveda dana‰nji ãas, danesje tisti, ki je gospodar nad preteklostjo in prihodnostjo.Sem za bolj‰o preteklost, ne za bolj‰o prihodnost. âe paje predmet posameznega Ïivljenja, da ne le pôje, pojé inne Ïivi le sebe in ne jé in govori le za sebe in o sebi, am-pak posku‰a nekaj veã, globlje in ‰ir‰e in tudi o in v sve-tu, je tu pribliÏno dovolj smisla za gledanje, refleksijo inustvarjanje tudi jutri. �

Pogovarjala se je Petra Kap‰.

Petra Kapš (1975, Maribor) je konãala ‰tudij sloven‰ãine in teologije vokviru mariborske in ljubljanske univerze. Podiplomski ‰tudij filozo-fije umetnosti nadaljuje na Filozofski fakulteti v Mariboru. Deluje kotsamostojna kuratorka in umetnostna kritiãarka.

Petra Kapš (1975, Maribor) graduated in Slovene language and Theo-logy at University of Maribor and Ljubljana. She is continuing post-graduate studies in Philosophy at the Faculty of Arts in Maribor. Sheis working as freelance curator and art critic.

ENA 6/28/08 14:55 Page 31