Psihološka znanost o visokih dosežkih: razvoj talenta · 12/18/2018  · talenta. Različni...

The Psychological Science of High Performance:

Talent Development

Psihološka znanost o visokih dosežkih:

razvoj talenta

Frank C. Worrell, Ph.D.

University of California, Berkeley

Predstavitev na 5. študijskem popoldnevu

Centra za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta18. december 2018

Prirojena in popolnoma razvita nadarjenost

Pregled

Zgodovinske definicije nadarjenosti.

Od nadarjenosti do razvoja talentov.

◦ Mega model: Razvojne poti.

Izvajalci / Ustvarjalci.

Integrirana konceptualizacija.

Vloga priložnosti.

Motivacija.

Kulturni dejavniki in dosežki.

Od potenciala do izjemnih dosežkov.

Odgovori na vprašanja.

Oddelek za izobraževanje ZDA: Področja

nadarjenosti.

1. Intelektualne sposobnosti.

2. Akademski dosežki.

3. Ustvarjalnost.

4. Vodstvene spretnosti.

5. Vizualna in uprizoritvena umetnost.

6. (Psihomotorične sposobnosti).

Gardnerjeva teorija

mnogoterih inteligentnosti

Jezikovna Uporaba besed.

Logično-matematična Uporaba številk.

Prostorska Uporaba prostorskih

razmerij.

Telesno gibalna Uporaba telesa.

Medosebna Uporaba znanja drugih.

Znotrajosebna Uporaba znanja o sebi.

Glasbena Uporaba intonacije in ritma.

Naravoslovna Uporaba vzorcev v naravi.

Moja preprosta definicija nadarjenosti

Nadarjenost = vrhunska uspešnost glede

na vrstnike.

Nadarjeni = vrhunska uspešnost glede na

trenutno referenčno skupino vrstnikov.

Nadarjenost = vrhunska uspešnost glede

na trenutno referenčno skupino vrstnikov.

Nadarjenost = vrhunska uspešnost glede na

trenutno referenčno skupino vrstnikov.

Nadarjenost = vrhunska uspešnost glede

na trenutno referenčno skupino vrstnikov.

Nadarjenost = vrhunska uspešnost glede na

trenutno referenčno skupino vrstnikov.

Vrstniška skupina v osnovni šoli

I believe that this one will go down in Science Fair history.

Vrstniška skupina na univerzi

Sedaj potrebujemo nekoga, ki bo pobrisal tablo. Kdo ima samo magistrsko stopnjo?

Pomembne opredelitve razvoja

talentov Renzulli (1986)

◦ Nadarjenost je produkt interkacije med (a)nadpovprečnimi, ampak ne nujno izjemnimi sposobnostmi, (b) predanostjo nalogi, in (c)ustvarjalnostjo.

Haensly, Reynolds in Nash (1986)

◦ Nadarjenost je rezultat interakcije med (a)sposobnostmi, ki so se uspešno združile, (b)okoljem, ki omogoča in spodbuja razvoj sposobnosti, (c) ovirami, ki so izboljšale ali izpopolnile izraženost teh sposobnosti in (d)predanostjo, ki omogoča, da se sposobnosti v celoti razvijejo.

Rena

SubotnikPaula

Olszewski-

Kubilius

…je manifestacija izvedbe ali produkcije, ki je na

zgornjem delu distribucije področja talenta celo

v primerjavi z ostalimi visoko uspešnimi

posamezniki na tem področju.

…je mogoče razumeti skozi razvojni vidik, saj je

v začetnih fazah potencial ključna spremenljivka;

kasneje je dosežek merilo nadarjenosti; in pri

popolnoma razvitih talentih se kaže v obliki

eminentnosti na določenem področju.

…vključuje psihosocialne spremenljivke, ki imajo

ključno vlogo pri manifestaciji nadarjenosti na

vseh razvojih stopnjah.

Subotnik, Olszewski-Kubilius in Worrell (2011)Opredelitev: Nadarjenost….

Razvojne poti

Področja talentov

Izvajalci Ustvarjalci

Igralci.

Atleti.

Komiki.

Plesalci.

Pianisti/Pevci.

Kirurgi.

Politiki.

Avtorji.

Koreografi.

Skladatelji.

Dramatiki.

Znanstveniki.

Fiziki.

Podobnosti med izvajalci in

ustvarjalci

Razlike

med

izvajalci in

ustvarjalci.

Subotnik, Olszewski-Kubilius in Worrell (2011)

Večina področij talentov je poligenih in povezanih z mnogimi lastnostmi (fiziološke, kognitivne, dispozicijske).

Komponente so multiplikativne (vse morajo biti prisotne) in imajo različen prispevek.

Talenti so rezultat konfiguracije komponent.

Različni profili lahko vodijo do istih talentov.

Distribucija talentov ni normalno porazdeljena v populaciji.

Talenti kažejo nizko stopnjo dednosti, zato jih ni mogoče enostavno napovedati.

Simonton (1999, 2001)Emergenično dedovanje

Lastnosti se ne pokažejo vse naenkrat: epigenetske poti (prirojene razvojne poti).◦ Lastnosti se bodo pojavile, razvijale (z različno

hitrostjo), sledi obdobje stabilnosti in konec.

• Morda ne bodo prisotni zgodnji kazalniki talenta.

Različni posamezniki začenjajo izkazovati isti talent v različnih starostnih obdobjih.

Posameznikov talent se lahko sčasoma spremeni.

Talent se lahko tudi „izgubi“.

Simonton (1999, 2001)Epigenetska rast

Papierno idr. (2005)

Papierno idr. (2005)

Narava /

potencial.

Kultiviranje:

priložnosti,

učitelji, možnosti,

psihosocialni

dejavniki.

Potrebne sestavine

1. Sposobnosti na področju (niso vedno

znane).

◦ Biologija.

2. Predanost nalogi.

3. Priložnosti za razvoj.

4. Psihosocialni dejavniki.

5. (Možnost).

1. SPOSOBNOSTI

Biološki vidik: Sposobnost ali potencial?

Nikoli se ne boš zmazal. Vedela bo, da si bil ti, Pablo.

Ali so sposobnosti pomembne?

2009: “Practice Made Perfect: How Anyone Can

Master Anything Quicker, Easier, and Better Than

Ever.”

◦ Roberto Moretti

2010: “The Genius in All of Us: Why Everything

You’ve Been Told About Genetics, Talent, and IQ is

Wrong.”

◦ David Shenk

2010: “Bounce: Mozart, Federer, Picasso,

Beckham, and the Science of Success.”

◦ Matthew Syed

Sposobnosti so pomembne

Splošne sposobnosti (g) in sposobnosti

na določenem področju talenta.

Splošne sposobnosti – osnova za visoke

dosežke na mnogih področjih.

Potrebne, vendar ne zadostne.

Pomen splošnih sposobnosti se razlikuje

glede na posamezno področje.

Trud lahko potencira sposobnosti.

Učne poti

Park, Lubinski in

Benbow, 2007,

Psychological Science

Lubinski,

2004

2. PREDANOST NALOGI

Predanost nalogi

Zakaj identificiramo učence za specializirane programe?

◦ Tako lahko več delajo (Lubinski, NAGC, 2007).

Sposobnost brez trdega dela ne prinese uspeha.

Brez predanosti nalogi ni razvoja na nobenem področju.

Predanost nalogi na nekaterih področjih pomeni vključitev namerne prakse (angl. deliberate practice).

Predanost nalogi: od potenciala k

ekspertnosti(Ericsson idr. , 1993)

Ure tedenske vadbe pri različnih starostih

Violina

Predanost nalogi skozi čas(Ericsson idr, 1993)

Ure

va

db

e

Prihodnji

učiteljiDobri izvajalci Vrhunski

izvajalci

violina

Kaj nam to pove?

“Ljudje, ki so na samem vrhu, ne delajo samo več ali veliko več kot ostali. Delajo veliko, veliko več” (p. 39).

Nekateri pravijo, da je potrebno 10,000 ur [namerne] prakse, da posameznik doseže raven obvladovanja, ki se povezuje s tem, da je svetovni strokovnjak – na kateremkoli področju (p. 40)◦ Skladatelji, košarkarji, pisatelji, drsalci, koncertni

pianisti, šahisti, glavni kriminalci.

◦ Outliers (Malcolm Gladwell, 2008)

Ne vedno: Opozorilo – čas in sposobnosti.

Namerna praksa je delo

Cilj je razvoj sposobnosti

◦ Zasnovan z namenom izboljšanja dosežkov

Lahko se velikokrat ponovi

◦ Vključuje prejemanje pogostih povratnih

informacij

◦ Vloga učitelja ali trenerja

◦ Dolgoročnejši in manj intuitivni pri

akademskih predmetih

Mentalno zahtevni

Ni zabavno

Mozart v primerjavi s Salierijem:

Sposobnosti v primerjavi namerno prakso

Salieri

Umrl pri 74.

Zgodaj pričel s študijem

glasbe.

Napisal je 37 – 45 oper.

Štiri so na voljo na

DVD-ju.

Mozart

Umrl pri 35.

Zgodaj pričel s študijem

glasbe.

Napisal je 20 – 22 oper.

Vse so na voljo na

DVD-ju.

3. RAZVOJ

Razvoj

Nadarjeni učenci ne razvijejo svojih

potencialov, če nimajo primernega

učitelja /mentorja / trenerja.

◦ Mozartov oče; Pavarottijev učitelj; Syedov

trener.

◦ Strokovno znanje mentorja je v

pedagogiki in v tem, da zna spodbuditi

razvoj najboljših potencialov pri učencu.

Različne vrste učiteljev so potrebne na

različnih stopnjah razvoja.

Učitelji na različnih stopnjah

(Bloom, 1985)

Faza 1: Potencial za spretnosti.

◦ Poučevanje osnovnih veščin, vzpodbujanje ljubezni do

področja.

◦ Prvo triletje osnovne šole za zgodnja šolska

(akademska) področja.

◦ Do dodiplomskega študija za področja, ki se razvijejo

kasneje.

Faza 2: Kompetentnost za ekspertnost.

◦ Poučevanje za razvoj tehnike.

◦ Tretje triletje osnovne šole do srednje šole.

Faza 3: Mentorstvo za osebno nišo.

◦ Fakulteta in nadaljnje izobraževanje.

4. PRILOŽNOSTI

Priložnosti so pomembne

Potrebno je zagotoviti priložnosti.

Priložnosti je treba sprejeti.

Razvoj talentov običajno zahteva sredstva:

◦ socialna, kulturna, finančna.

Bloom o razvoju talentov

◦ V obdobju mladostništva talent postane

središče družine posameznika, ki je na poti do

eminentnosti.

Pomembna

je vloga

priložnosti.

5. PSIHOSOCIALNI DEJAVNIKI

Psihosocialni dejavniki

Omejitve

Nizka motivacija.

Neproduktivna miselna

naravnanost.

Nizka raven psihološke

moči.

Šibke socialne spretnosti.

Neodprtost ali strah pred

priložnostmi (tveganje).

Ojačevalci

Optimalna motivacija.

Produktivna miselna

naravnanost.

Razvite psihološke moči.

Razvite socialne spretnosti.

Odprtost do predstavljenih

priložnosti.

Psihosocialni dejavniki

Omejitve

Nizka motivacija.

Neproduktivna miselna

naravnanost.

Nizka raven psihološke

moči.

Slabe socialne spretnosti.

Neodprtost ali strah pred

priložnostmi (tveganje).

Ojačevalci

Optimalna motivacija.

Produktivna miselna

naravnanost.

Razvite psihološke moči.

Razvite socialne spretnosti.

Odprtost do predstavljenih

priložnosti.

Nadarjenost in motivacija

Notranja in zunanja motivacija.

Razredna naravnanost: dosežki ali obvladovanje.

Samoučinkovitost.

Fiksen oz. razvojni pogled na inteligentnost.

Varovanje lastne vrednosti.

Učinek velike ribe v majhnem ribniku (angl. Big-Fish-Little Pond-Effect).

Motivacijski problemi v manj zastopanih družbenih skupinah (občutek pripadnosti in angažiranosti).

Kaj je motivacija?

Skupek psihosocialnih konstruktov na katere vplivajo družbena okolja (dom, šola, vrstniki).

Nanjo vplivajo sporočila, ki jih posamezniki prejmejo ali zaznavajo.

Motivacija vodi delovanje organizma.

◦ Pogosto je povezana z visokim dosežkom ali vrhunsko izvedbo.

Motivacija: Kritična raven za razvoj

talenta (Worrell, 2018)

Motivacija: Kritična raven za razvoj

talenta (Worrell, 2018)

potencial /

sposobnost

+ priložnosti

trud

razvit

talent

motivacija

razvoj

Zaščita lastne vrednosti.

Kako bi me opisal, če…

1. Veliko delam in uspem?– 2. Ne poskušam in uspem? – 3. Ne poskušam in ne uspem? – 4. Veliko delam in ne uspem? –

Če nisem prepričan, da bom uspel, katera strategija najbolje varuje mojo lastno vrednost?

Učinek velike ribe v majhnem ribniku

(angl. Big-Fish-Little Pond-Effect)

Posameznikovo samozavedanje in občutek

za kompetentnost na področju se zamaje,

ko vstopi v bolj selektivno okolje,

povezano s tem področjem.

◦ Prehod iz osnovne v srednjo šolo; iz

običajnega razreda v zahtevnejši razred, iz

srednje šole na fakulteto, iz druge v prvo

ekipo.

Normalno stanje.

Posameznik ne sme dovoliti, da ga iztiri.

Ameriški kulturni kontekst

Rasa, etnična pripadnost, država izvora in

znanje angleškega jezika, med drugimi

spremenljivkami, igrajo pomembno vlogo

pri tem, kdo smo in kako se drugi

odzivajo na nas, tudi v šolah.

Razvrednotenje posameznikov zaradi

pripadnosti določeni skupini se jasno

izraža preko stereotipov in interakcij.

Ogbujeva kulturna ekološka teorija

Opozicijska identiteta (nekateri člani skupine).

◦ Pomanjkanje zaupanja v obljube o šolah in izobraževanju.

◦ Starši, ki dajejo mešana sporočila o izobraževanju.

◦ Prepričanje, da je dobro delovanje v šoli značilno za predstavnike določene kulture.

Sindrom majhnega napora.

◦ Nezanimanje za šolanje.

◦ Osredotočanje energije in samozavedanja v izvenšolskih dejavnostih.

Statistika izobraževanja nadarjenih

Interpretacije manj zastopanih

skupin v ameriškem kontekstu

Raziskave kažejo, da bodo pripadniki manjšinskih

skupin bolj verjetno iskali in razlagali sporočila

učiteljev o tem, da imajo nizke sposobnosti.

Poleg tega je pri posredovanju povratnih

informacij verjetnost, da bodo učenci iz

manjšinskih skupin prevzeli kritične povratne

informacije kot sporočilo pomanjkanja

kompetentnosti in ne kot možnost za

izboljšanje.

Ocene pristranskosti(Cohen idr. 1999)

Motivacijska in šolska

(akademska) identifikacija

Pristranskost in ocene

motivacije

Primerjave domen

Razvoj talentov je potovanje (z

negotovim koncem)

Sposobnosti

/ potencial.

Kompetentnost

.

Ekspertnost.

Umetnost,

akademskost,

ustvarjalna

produkcija.

Spodbujevalci so priložnosti, trud,

praksa, učenje in motivacija.

Uspešnost v odraslosti

Standardi izjemne uspešnosti se povečajo v

odraslosti.

130 IQ točk uvrščamo v zgornji vrh 2,3 %

populacije in zadošča za vstop v večino

programov za nadarjene.

2 % populacije doktorira (npr. MD, DDS, JD

in 1 % pridobi raziskovalni doktorat (npr.

PhDs).

Še manj jih pridobi naziv eminenca.

Upoštevajte naslednje

0,0000009 % populacije ZDA ima Nobelovo nagrado.

22 Pulitzerjevih nagrad je podeljenih vsako leto (ena v vsaki izmed 22 kategorij).

69 medalj iz matematike je bilo podeljenih od leta 1936 do leta 2018.

Manj kot 2 % športnikov v srednji šoli se s športom ukvarja profesionalno.

V visoko profitnih športih manj kot 1 % športnikov v srednji šoli postane profesionalcev.

Področja

Šolsko (akademsko).

◦ Matematika (zgodaj); psihologija (kasneje).

Atletika.

◦ Golf (individualno); skupinski športi.

Poklici.

◦ Medicina in programiranje (individualno);

◦ Strokovna uspešnost ekipe.

Umetnostna produkcija.

◦ Risanje; kulinarika.

Uprizoritvene umetnosti.

◦ Igranje, ples.

Šolska (akademska) področja

Psihologija – Simonton

Se začne kasneje –

mladostništvo.

Ni jasnih dokazov o specifičnih

kognitivnih sposobnostih.

Ni jasno, da intervencije

pomagajo; morda zgodnejša

izpostavljenost, zgodnje možnosti

za vključevanje v psihološke

raziskave.

Mentorstvo je pomembno na

višjih ravneh.

Psihosocialne spretnosti so

ključne.

Matematika – Leikin

Lahko se začne zgodaj (tudi v

vrtcu).

Dokazi za napovedno veljavnost

“matematičnega uma” in

sposobnosti matematičnega

razmišljanja.

Omogoča številne intervencije

(klubi, obogatitvene dejavnosti,

akceleracija, olimpijade ipd.)

Mentorstvo je pomembno na

višjih ravneh.

Psihosocialne spretnosti so ključne.

Razvoj uveljavljenega psihologa

Razvoj talenta na področju golfa

Mini-c Pro-c Big-CLittle-c

Inhibitorji

--Fizična energija

-Ne podporna okolja.

Razvoj talenta na področju kulinarike

Kateri dejavniki preusmerijo

posameznike s potencialom na

posameznem področju?

Ne vztrajajo ob ovirah, težavah ali neuspehu.

Izguba strasti za področje.

Pomanjkanje ustreznega izobraževanja ali

usposabljanja.

Pomanjkanje finančnih virov.

Pomanjkanje podpore v družini, okolju, ali

vrstniški skupini.

Vprašanja za področje?

Kako lahko družba identificira področja,

na katerih ima posameznik izjemen

potencial dovolj zgodaj, da mu omogoči

ustrezen razvoj in usposabljanje?

◦ Učno (akademsko) področje v primerjavi z

ostalimi področji.

Na kakšen način lahko družba podpira

razvoj izvenšolskih (neakademskih)

talentov pri mladih, ki prihajajo iz družin z

nizkim SES?

◦ Pomen priložnosti, virov.

Zaključki

Potencial zahteva izobraževanje ali usposabljanje, da preraste v talent.

Obogatitvene dejavnosti in akceleracijo je potrebno povezati z ustreznimi akademskimi in socialno-čustvenimi podporami.

Izjemna uspešnost je na koncu maratona, ne šprinta.

Kar zadeva manjšinske skupine, moramo ustvariti kritično maso vzornikov na akademskem področju, podobno kot jih imamo v zabavi in športu.

Oznaka“nadarjen” ni

sopomenka za uspeh,

srečo ali zadovoljstvo.

Hvala za vašo pozornost.

Vprašanja?

https://gse.berkeley.edu/frank-c-worrell

Email: frankc@berkeley.edu