Pedagoška Psihologija 1

Predavanje 3

Dr. Daša GrajfonerOddelek za psihologijo

Filozofska fakultetaUniverza v Mariboru

8.1.2011

Individualne razlike v sposobnosti

Čustva

Čustvena inteligenca EQ

Inteligenca IQ

Samopodoba

Osebnost

Ustvarjalnost

Plutchik (1980): tridimenzionalni cirkumfleksni model emocij

Weiner, 2007Čustva so glavna komponenta atribucijske

teorije:

Lokus, stabilnost, odgovornost

Vloga čustev: zavist, občudovanje, hvaležnost

Vzroki za

uspeh ali

neuspeh

Lokus – notranji ali

zunanji

Stabilnost – se vzrok

spreminja ali ostaja enak

Odgovornost ali kontrole –

ali oseba lahko kontrolira

vzroke

Emotion in Education (Educational Psychology)

Čustva Negativna

Anksioznost Sram Stres Strah Plašnost

Pozitivna Upanje Užitek Zadovoljstvo (pri dosegi cilja)

Vloga čustev pri motivaciji in spominu

Pri učencu ali/ali učitelju?

Produkti vnos t

Pritisk

Je stres potreben?

Pritisk kot izziv

Višanje motivacije

Nizka produktivnost

Najvišja produktivnost

Opozorilni znaki

Fiziološki znaki

Fizična in psihična izčrpanost

Nezadovoljiva Prevelik

Aktivnost - Aplikacije1. Kakšna je povezava med učenjem, spominom,

motivacijo, postavljanjem cilja in čustvih v izobraževalnem okolju?

2. Kako ravnati z anksioznimi učenci?

Kako ravnati z anksioznimi učenci?

Ausubel, 1978

Primerne priprave

Jasna navodila

Pomirjujoče in sproščeno vzdušje

Individualna obravnava

Psihološki trening

Kognitivno vedenjska terapija

Čustvena InteligencaSposobnost razpoznavanja čustev pri sebi in

drugih, motiviranja sebe in drugih ter upravljanje s čustvi pri sebi in v razmerjih z drugimi ljudmi. (Goleman, 1997)

Kaj je skupinska čustvena inteligenca?

Sposobnost skupine, da generira norme, ki višajo čustveno zavednje in upravljanje z vedenjem, ki ima za posledico pozitivne občutke.

Kako skupinska čustvena inteligenca vpliva na dinamiko

Skupinska čustvena inteligenca

Zaupanje, skupinska identiteta, motivacija in cilji

Udestvovanje, sodelavnje

Boljše odločitve, večja kreativnost in produktivnost

Relevantnost čustvene inteligence v skupinah

Medosebna komunikacija

Dobrobit in dobro počutje

Motivacija

Storilnost

AktivnostRazmislite o konfliktni situaciji v vašem življenju.

Opišite jo

Aktivnost

Vaš takojšen odziv

Vaše misli

Fiziološke spremembe (bitje srca, potenje)

AktivnostKaj ste občutili (strah, anksioznost,

žalost…)

Gledano nazaj, so bili vaše vedenje in odzivi primerni ali ne?

Ali so bile vaše avtomatske misli točne? Podprte z dokazi?

Ali bi bilo bolje spremeniti te misli?

Izboljšanje ČI

Vodite dnevnik občutkov.

Zapišite kaj se je zgodilo.

Vprašajte se po svojih občutkih in vedenjih.

Pri drugih: aktivno poslušanje in efektno komuniciranje

Samopodoba - kognitivnaSplet pojmov, predstav in prepričanj o sebi

(Musek, 1992)

Humanistična razlaga: Samopodoba – kako vidim samo sebe Idealen jaz – kakšna bi rada bilaPomembni drugi – kakšno me vidijo

Vpliv učitelja na otrokov razvoj in samopodobo?

Samopodoba

Splošni pojem o sebi

Šolski

Samo- vrednotenje

pri predmetih

Socialni

Vrstniki Pomembni drugi

Čustveni

Identifikacija in izražanje

čustev

Obvladovanje čustev

Telesni

Telesne sposobnosti Telesni videz

Hierarhično najmočnejša v adolescenci

Samospoštovanje - čustveno

Čustvena reakcija vrednotenja samega sebe

AktivnostKako vpliva samospoštovanje na vedenje učencev

v šoli?Kako življenje v šoli vpliva na samospoštovanje

učencev?

SamospoštovanjeUčenci z več samospoštovanja so v šoli običajno bolj

uspešni (Marsh, 1990)

Višje samospoštovanje povezano z bolj naklonjenimi stališči do šole, pozitivnim vedenjem v razredu in večjo popularnostjo me sovrstniki (Cauley & Tyler, 1989)

Zanimive ure ter pozornost učitelja vpliva na višjo samopodobo (Hoge et al, 1990)

Zapostavljanje ali dodelitek k skupini z nižjimi sposobnostmi negativno vpliva na samospoštovanje (Covington, 1992)

Aktivnost

Spol in narodnost učenca ne vpliva na njeno/njegovo

samospoštovanje.

Razpravljajte.

InteligentnostKapaciteta za učenje

Celotno znanje, ki ga ima oseba

Splošna sposobnost prilagajanja v novih situacijah in na okolje

Gardner, 1983 logična - matematično (občutljivost in zmožnost za

razlikovanje logičnih številčnih vzorcev, sposobnost sklepanja)

lingvistična (občutljivost za glasove, ritem, pomen besed, različne funkcije jezika),

glasbena (sposobnost za izvajanje in upoštevanje ritma, višine in barve tona, za presojanje oblik glasbenega izražanja) C. Trevarthen

prostorska (sposobnost natančnega zaznavanja in dojemanja vidno-prostorskega okolja in izvajanja

transformacija na neko prvotno percepcijo)

telesna - gibalna (sposobnost kontroliranja lastnih telesnih gibov in spretnega rokovanja s predmeti),

interpersonalna (sposobnost razlikovanja in ustreznega odzivanja na razpoloženje, temperament, motivacijo in želje drugih ljudi)

intrapersonalna (dostop do lastnih občutkov in sopsobnost razlikovanja med njimi, sposobnost dvigniti se nad njih in kontrolirati lastno vecdenje, spoznati lastno vrednost, pomanjkljivosti, želje in sposobnosti).

Osebnost – kako jo merimo?

Kako jo definirati?

Ali se spreminja s časom?

Je konsistentna?

Se ljudje razlikujejo?

S katerimi besedami bi opisali osebnost?

Kaj je osebnost?Osebnost je edinstvena celota vedenjskih tendenc in

mentalnih procesov, ki so relativno trajni in dosledni v različnih situacijah (Pervin & John, 1997; Musek, 1993).

Velikih 5: EXTRAVERTIRANOST, NEVROTICIZEM, PRIJETNOST, ODPRTOST, VESTNOST

Pomembna vprašanjaTeoretična - kako kvantificirati edinstvene vedenjske

tendence?

Metodološka – kako merimo osebnost?

Izbira metod za točno in veljavno meritev teh tendenc

Relevantne teorije osebnostiPotezne (trait) teorije (Webb, 1915; Deary, 1996) 3.

super faktorji (Eysenck, 1952), velikih 5 (McCrae & Costa, 2004),

Biološke potezne teorije (Gray et al., 1991; Zuckermann,1991)

Psihoanalitične teorije

Ego

Id Superego

Fenomenološke teorijeSubjektivne izkušnje posameznika so pomembne

in edinstvene.

Samo-podoba oblikuje realnost in osebnost

Kelly 1905-1967 Teorija osebnostnih konstruktov

Rogers 1902-1987 Teorija posameznikovega doživljanja

Psihološko svetovanje in psihoterapija

Osebnost in skupineEkstravertiran

iMislijo naglasDobro

razlagajoSo lahko

glasni

IntrovertiraniRabijo čas za

procesiranjeVisoka

koncentracijaSo lahko tihi

Vloga osebnosti v šolskem okolju

Osebnost otrok

Osenost staršev

Osebnost učitelja

Ali lahko otrokovo zgodnje vedenje napove

Temperament

Osebnost

Učne stile

Kognicijo

Mentalno zdravje

Aktivnost - aplikacije1. Kakšna je povezava med učenjem,

inteligenco, čustveno inteligenco in osebnostjo v izobraževalnem okolju?

AktivnostZatočišče

15 ljudi in njihovih družinskih članov je v fakultetni knjižnici, ki je edino zatočišče pred nedavnim jederskim napadom.

Ti posamezniki so edini preživeli na zemlji.

Radiacija bo ponehala v dveh tednih.

Hrane in vode je samo za 7 ljudi.

Odločitev kdo bo preživel mora biti večinska.

Samo 7 ljudi lahko preživi!

Do ponedeljkaScenarij dveh konfliktov iz vašega življenja: v

preteklosti in sedanjosti

Kako ste konflikt rešili v preteklosti?

Kaj ste se iz tega naučili?

Kako konflikt rešujete zdaj?

Vloga komunikacje v konfliktu.

Do ponedeljkaPoiščite in kategorizirajte definicije ustvarjalnosti

Razložite kako bi zastavili in izpeljali program za nadarjene učence.