UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA vARNOSTNE vEDE
DIPLOMSKO DELO Menedžerski prevzemi z vidika gospodarskega kriminala
Ljubljana, 2009 Damjan GABOR
[Type the document title]
2 Menedžerski prevzemi
Univerza v Mariboru
Fakulteta za varnostne vede
DIPLOMSKO DELO Menedžerski prevzemi z vidika gospodarskega kriminala
Študent: Damjan GABOR
Maj, 2009 Mentor: mag. Igor LAMBERGER
[Type the document title]
3 Menedžerski prevzemi
Zahvala
Z diplomsko nalogo se zaključuje moje najlepše obdobje študijskega življenja. Zato bi to priložnost izrabil za zahvalo svojim staršem za finančno pomoč in za to, da sem danes tukaj, kjer sem. Hvala!
Posebna zahvala gre teti Tereziji Zamuda, ki si je ob svojem prepolnem urniku vedno vzela čas za pomoč pri nastanku moje diplomske naloge.
Hvala moji Mateji, ki mi je stala ob strani v času študija, me spodbujala in se veselila mojih uspehov.
Hvala vsem mojim bližnjim in prijateljem za moralno podporo.
Na koncu se najlepše zahvaljujem mentorju mag. Igorju Lambergerju, za strokovno pomoč pri pripravi naloge, dobrodošle nasvete ter mu želim še veliko dobre volje pri delu s študenti.
[Type the document title]
4 Menedžerski prevzemi
KAZALO
1 UVOD ................................................................................................................................. 8
1.1 Namen, cilji in osnovne trditve ................................................................................................ 8
1.1.1 Namen ................................................................................................................... 8
1.1.2 Hipoteze ................................................................................................................ 9
1.2 Predpostavke in omejitve ......................................................................................................... 9
1.2.1 Predpostavke ............................................................................................................ 9
1.2.2 Omejitve .................................................................................................................... 9
1.3 Teoretična izhodišča ................................................................................................................ 9
2 MENEDŽERSKI PREVZEM, UPRAVLJANJE IN PRAVNA REGULATIVA ..... 12
2.1 Teorije prevzemov ................................................................................................................. 12
2.2 Splošno o prevzemih .............................................................................................................. 14
2.3 Menedžerske lastnosti in znanja ............................................................................................ 15
2.4 Slovenski sistem lastniškega nadzora nad podjetjem ........................................................... 16
2.5 Proces menedžerskega prevzema ciljnega podjetja ............................................................... 17
2.6 Sovražni ali prijateljski prevzem družbe................................................................................ 18
2.7 Regulatorji in upravljanje nadzora ......................................................................................... 20
2.7.1 Agencija za trg vrednostnih papirjev- ATVP ..................................................... 20
2.7.2 Urad za varstvo konkurence-UVK ..................................................................... 21
2.7.3 Banka Slovenije .................................................................................................. 21
2.7.4 Policija, tožilstvo in sodišče ............................................................................... 21
2.8 Zakonska podlaga .................................................................................................................. 22
2.8.1 Kazenski zakonik (KZ) ....................................................................................... 22
2.8.2 Zakon o prevzemih (ZPre-1) .............................................................................. 24
2.8.3 Zakon o bančništvu (ZBan) ................................................................................ 26
2.8.4 Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) ............................................................ 26
2.8.5 Zakon o varstvu konkurence (ZVK) ................................................................... 27
2.9 Etični kodeks ......................................................................................................................... 28
3 PRIMERI SPORNIH MENEDŽERSKIH PREVZEMOV ........................................ 29
3.1 BTC in Viator & Vektor ........................................................................................................ 29
3.2 Autocommerce ....................................................................................................................... 29
[Type the document title]
5 Menedžerski prevzemi
3.3 SCT in Primorje ..................................................................................................................... 29
3.4 Aktiva Group ......................................................................................................................... 30
3.5 Elan ........................................................................................................................................ 30
3.6 SIB Banka .............................................................................................................................. 30
3.7 Mercator in Pivovarna Laško ................................................................................................. 31
3.8 Istrabenz ................................................................................................................................. 31
3.9 Podjetja v lasti menedžerjev .................................................................................................. 33
3.10 Primer iz tujine: ameriški energetski gigant Enron ............................................................... 34
3.10.1 Epilog primera Enron ......................................................................................... 41
3.10.2 Menedžerji Enrona ............................................................................................. 41
3.10.3 Sindrom Enrona v Sloveniji ............................................................................... 42
4 OBLIKE GOSPODARSKE KRIMINALITETE ......................................................... 43
4.1 Kazniva dejanja zoper gospodarstvo ..................................................................................... 43
4.2 Menedžerske mahinacije........................................................................................................ 44
4.2.1 Kreativno računovodstvo .................................................................................... 45
4.2.2 Insiderstvo .......................................................................................................... 45
4.2.3 Prikrivanje lastništva in visokih dobičkov .......................................................... 47
5 PREPREČEVALNA VLOGA REVIZIJE .................................................................... 51
5.1 Preventivni mehanizmi .......................................................................................................... 52
5.1.1 Kontrola nadzornega sveta ................................................................................. 52
5.1.2 Kontrola eksternega računovodstva .................................................................... 53
5.1.3 Revizija ............................................................................................................... 53
5.1.4 Kontrola finančnih posrednikov ......................................................................... 53
5.2 Nagrajevanje kot mehanizem za preprečitev oportunističnega vedenja menedžmenta ......... 54
6 OMEJEVANJE GOSPODARSKEGA KRIMINALA ................................................ 55
6.1 Preprečevanje gospodarskega kriminala ................................................................................ 55
6.2 Neučinkovitost preganjanja gospodarskega kriminala .......................................................... 57
7 ZAKLJUČNE UGOTOVITVE ...................................................................................... 61
8 LITERATURA ................................................................................................................ 62
9 VIRI .................................................................................................................................. 64
[Type the document title]
6 Menedžerski prevzemi
POVZETEK
Vsaka gospodarska sprememba zahteva prerazdelitev politične moči in nove politične elite
pogosto brezkompromisno prerazdeljujejo družbeno bogastvo in stare podedovane pravice.
Menedžerski prevzemi slovenskih podjetij trajajo že nekaj let, najmanj od leta 2001 dalje.
Značilno je, da se pri nas v javnosti sprašujemo o tem, ali smejo menedžerji kot novi lastniki
zastaviti delnice kot zavarovanje za najete kredite, s katerimi so kupili delnice, čeprav je tukaj
veliko vprašanje pravičnosti. Pravila pravne države namreč zagotavljajo vsem posameznikom,
da lahko prosto razpolagajo s svojo lastnino. Prevzemi so izvedeni skozi zapleteno in
največkrat netransparentno serijo pripravljalnih aktivnosti koncentriranja paketov delnic, ki
poteka preko bank, borznoposredniških hiš ali t.i. prevzemnikov prijaznih podjetij. Največji
vsebinski očitek slovenskemu procesu privatizacije gre najmanj obravnavanemu, po svojem
obsegu pa daleč največjemu valu menedžerskih prevzemov, ko so menedžerji in lastniki družb
za upravljanje, po tekočem traku prevzemali pooblaščene investicijske družbe oz. iz njih
transformirane holdinge. Ne zakonodajalec, ne regulator nista ustrezno reagirala. Celo več,
zaslediti je bilo vrsto povezav med pisci zakonov in člani organov regulatorja, ki so v svojem
popoldanskem času nastopali kot odlično plačani svetovalci prevzemnikov.
Glede na namen diplomskega dela bom v prvem delu naloge preko teoretičnih izhodišč
različnih avtorjev in strokovnjakov predstavil področje menedžerskih prevzemov, menedžerje
in njihove aktivnosti za prevzem podjetja. V nalogi bom poskusil kritično oceniti nekatera
podjetja, ki so bila prevzeta s strani »iznajdljivih« menedžerjev.
V drugem delu naloge bom predstavil in opisal sam menedžerski prevzem. Ker za izvedbo
menedžerskega prevzema morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, pogoje pa narekuje
zakonodajni organ z ustreznimi predpisi, bom predstavil zakonodajno ureditev in regulatorje,
kateri skrbijo, da potekajo menedžerski prevzemi v skladu z obsoječo zakonodajo. V
nadaljevanju naloge bom predstavil nekaj uspešno izvedenih primerov menedžerskih
prevzemov, ki so znani tudi širši javnosti.
Cilj diplomskega dela je, skušati ugotoviti ali se menedžerji pri prevzemu poslužujejo
instrumentov, kateri so predmet gospodarske delikvence. Hkrati je tudi cilj, ugotoviti
pokvarljivost slovenskih menedžerjev, tako kot pri ameriškem gigantu Enron.
KLJUČNE BESEDE: menedžer, menedžerski prevzem, gospodarski kriminal, regulatorji, zakonodaja, podjetje Enron
[Type the document title]
7 Menedžerski prevzemi
ABSTRACT
Every economic change brings about the redistribution of political power and new political
elites often redistribute the social wealth and the old inherited rights without compromising.
Manager takeovers of Slovenian enterprises started some years ago, in 2001 at least. The
public is asking questions, whether the managers as the new owners should be allowed to use
the stock of the company to insure the loans they have taken to buy this company. The laws of
the countries enable each individual to have their property freely at disposal. The takeovers
are usually carried out through a complicated and non-transparent series of preparation
activities of concentrating the stock over different banks, joint stock companies or the so
called takeover friendly companies. The biggest reproach to Slovenian process of
privatization goes against the at least dealt with, however, the most spread form of manager
takeovers, where the managers and the owners of the management companies took over
authorized investment companies and the holdings transformed out of them. Nor the
legislator, nor the agencies of the regulator did anything against this occurrence. Furthermore,
there were many representatives of lawgivers and members of the agencies of the regulator
who also acted as well paid advisers of the people who undertook the takeovers.
Considering the purpose of my diploma paper I will introduce the field of
managerundertaking, managers and their activity's for undertaking of the company through
the theoretical basis of different authors and experts. In this diploma paper I will try to
evaluate some companies which were undertaken by so called "resourcefull" managers.
In the second part I will describe and introduce the management undertaking. There are
specific conditions for management undertaking which have to be fulfilled, but these
conditions have to be dictated by legislation with proper regulations , so I will present
legislative regulations which are responsible for the course of management undertaking in
order of existing legislation. In continuation of my diploma paper I will also present a few cases
of successfully deduced management undertakings which are also known to wider public.
The goal of my diploma paper is to find out whether the managers are using instruments
which are objects of an economic deliquency. And my second goal is to find out about the
corruption of slovenian managers, just like in the case of american company giant Enron.
Key words: manager, manager takeover, economic crime, regulators, legislation, company
Enron
[Type the document title]
8 Menedžerski prevzemi
1 UVOD
Z izrazom prevzem običajno označujemo pridobitev določenega deleža lastninskih pravic v
prevzetem podjetju, ki prevzemnemu podjetju zagotavlja kontrolni delež za odločilno
vplivanje na poslovanje podjetja, ki je bilo prevzeto. Osnovno gibalo mnogih menedžerskih
prevzemov, je doseganje velikih nezakonitih dobičkih ob razmeroma nizkem tveganju.
Konfliktnost menedžerskega prevzema se kaže na začetku procesa, gre namreč za kršitev
zlorabe notranjih informacij, saj imajo menedžerji na voljo vse informacije. Bistvo problema
je v informacijah, zaradi le-teh imajo menedžerji priviligiran položaj, bodisi ker imajo dostop
do vseh ključnih informacij, ki jim omogočajo izvajanje špekulativnih poslov.
Poleg tega so menedžerji tisti, ki so dejansko odgovorni za finančno poslovanje podjetij. Z
manipulacijo prodaje lastnih delnic imajo tako v rokah vse mehanizme, da zbijajo ceno delnic
in s tem opravijo cenejši nakup. Ker prevzemne aktivnosti pomenijo zelo velik finančni
vložek za prevzemnika, se ta poveže s skladi tveganega kapitala ali drugimi menedžerji in
finančne krediti. Vsa ta povezovanja potekajo mnogokrat netransparentno.
Vse zgoraj omenjeno sodi v sporne zadeve, katere so predmet gospodarskega kriminalala.
Zato bom v nalogi poskušal izpostaviti nekaj primerov, pri katerih menedžerji s prevzemi
zaradi nedorečene zakonodaje in ekonomskih vzrokov privedejo podjetja v negotove situacije.
1.1 Namen, cilji in osnovne trditve
1.1.1 Namen
Namen diplomske naloge je, predstaviti menedžerske prevzeme z vidika gospodarskega
kriminala v Sloveniji. V nalogi želim ugotoviti vzroke, ki dopuščajo možnost izrabe
obstoječih zakonodajnih predpisov.
Cilj naloge je:
• Predstaviti teoretično podlago za menedžerski prevzem,
• kritično presoditi menedžerske prevzeme nekaterih podjetij,
• opredeliti tista zakonska določila, ki določajo pravni okvir za izpeljavo menedžerskega
prevzema,
[Type the document title]
9 Menedžerski prevzemi
• ugotoviti, v kolikšni meri se menedžerji poslužujejo delikventnih dejanj za
menedžerske prevzeme.
1.1.2 Hipoteze
• Menedžerski prevzemi ne vplivajo negativno na gospodarski razvoj Slovenije,
• insajderstvo je menedžerski instrument za pomoč pri prevzemu ciljnega podjetja,
• v slovenskem tržnem prostoru je možen scenarij ENRONA.
1.2 Predpostavke in omejitve
1.2.1 Predpostavke V diplomski nalogi predpostavljam, da je menedžerski prevzem izrabljanje trenutne tržne
situacije in nedorečene zakonodaje na tem področju. Menim, da si "iznajdljivi" menedžerji z
zlorabo zaupanja lastnikov pridobijo pomembne informacije, ki so jim v pomoč pri izpeljavi
menedžerskega prevzema.
1.2.2 Omejitve Pri menedžerskih prevzemih sem se omejil le na nekaj tistih družb, ki so poznane v širši
javnosti z vidika spornih menedžerskih prevzemov. Ker gre za manjši vzorec imenovanih
podjetij, moje ugotovitve niso reprezentativne narave za slovenski družbeni prostor.
Kot drugo omejitev navajam nedostopnost zaupnih podatkov, ki bi mi v primeru dostopnosti
bili v pomoč pri moji kritični oceni.
1.3 Teoretična izhodišča
V tem delu naloge se bom osredotočil na določene definicije gospodarskega kriminala,
povzete po raznih avtorjih.
Med slovenskimi avtorji, ki se ukvarjajo z vprašanjem gospodarskega kriminala, lahko
navedemo prof. dr. Janeza Pečarja, ki gospodarski kriminal opredeljuje kot "moralno-etično,
poklicno deviantno in kriminalno vedenje posameznikov iz določenih, navadno višjih plasti
družbe, ki v razgibanem družbeno-gospodarskem življenju opravljajo dejanja, ki pogosto
pomenijo zvijačno in protipravno prilaščanje raznih dobrin in vrednosti" (Pečar,1973, str.25).
Podobno umeščajo gospodarski kriminal tudi tuji avtorji, ki trdijo, da je "gospodarski
kriminal kriminalno dejanje storjeno s strani osebe iz višjih družbenih razredov, ki uživa visok
[Type the document title]
10 Menedžerski prevzemi
ugled v družbi, tekom opravljanja svojih dolžnosti na delovnem mestu" (Edwin H. Sutherland
1983, str. 7).
Pomemben prispevek k pojasnjevanju gospodarskega kriminala je dal Gary Green, ko je
uvedel izraz "occupational crime", s katerim je označil "vsako kaznivo dejanje, ki je bilo
storjeno zaradi možnosti, ki se je ustvarila na delovnem mestu drugega legalnega poslovanja
organizacije" (Green, 1997, str. 15). Green je gospodarski kriminal nadalje razdelil v štiri
podskupine:
• Organizacijski gospodarski kriminal (organizational occupational crime).
V to skupino sodijo podjetja, ki sicer opravljajo legalni posel, glavni dobiček pa jim prinaša
kršenje zakonodaje. Sem se umešča tudi gospodarski kriminal označen z angleškim izrazom
kot corporate crime.
• Gospodarski kriminal stroke (professional occupational crime).
Vključuje protizakonito ravnanje posameznikov, kot so odvetniki, zdravniki, psihologi in
učitelji. Do kaznivih dejanj prihaja zaradi narave poklica.
• Gospodarski kriminal položaja (state-authority occuaptional crime).
Sem se uvršča širok obseg kaznivih dejanj, ki izvirajo iz pravnega položaja posameznika. V
osnovi bi za to skupino lahko rekli, da izkorišča javno zaupanje.
• Individualni gospodarski kriminal (individual occupational crime).
Sem lahko uvrstimo vse kršitelje, ki ne sodijo v nobeno izmed zgornjih treh skupin. Sem
sodijo tako delavci, ki v podjetju ukradejo del inventarja, kot tudi posamezniki, ki oddajo
namerno napačno izpolnjeno davčno prijavo.
Obravnavana problematika v diplomskem delu je zavestna nezakonitost pri poslovanju ali
prilaščanju podjetja. Avtor (Kramar, 1984, str. 18) je povzel to vrsto problematike kot
"povzročitev kaznivega dejanja (opustitev ali pooblastitev), ki je rezultat zavestne in namerne
odločitve ali malomarnosti tistih oseb, ki zasedajo vodstvena mesta znotraj organizacije (npr.
managerji, direktorji). Na tovrstne odločitve vpliva organizacijska struktura s svojimi cilji
(prvenstveno doseganje dobička), standardnimi procedurami in kulturnimi normami.
Odločitve so sprejete z namenom povečati skupno korist celotne organizacije".
[Type the document title]
11 Menedžerski prevzemi
Kaj pripelje posameznika do delikventnih dejanj?
Za razumevanje razlogov, ki privedejo posameznika do določenih dejanj je treba upoštevati
(Shover, Bryant, 1993, str. 141-176):
• Storilčeve osebne karakteristike,
• zgodovino njegovega razvoja,
• socialno okolje iz katerega prihaja,
• prestopnikov finančni položaj in
• situacijo, v kateri je bilo dejanje storjeno.
(Williams, 1997, str.22) je ugotovil, da se storilci odločijo za goljufijo, če so izpolnjeni trije
pogoji:
• Potencialni storilec odkrije možnost prisvojitve v prepričanju, da samo on pozna to
možnost,
• potencialni storilec verjame, da bo zloraba zaupanja ostala skrita,
• potencialni storilec si za dejanje vnaprej izoblikuje ustrezno racionalno pozo.
[Type the document title]
12 Menedžerski prevzemi
2 MENEDŽERSKI PREVZEM, UPRAVLJANJE IN PRAVNA
REGULATIVA
Cilj lastnikov uspešnih podjetij je povečanje premoženja. Pri delniških družbah, ki kotirajo na
organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se vrednost premoženja lastnikov kaže kot skupna
vrednost vseh delnic po trenutnem tečaju. Večanje vrednosti podjetja se torej odraža v višanju
realne vrednosti delnic. Pri uresničevanju tega cilja naletimo na oviro, ker cilj menedžerjev ni
večanje premoženja lastnikov podjetja. Menedžerji imajo prednost zaradi asimetričnosti
informacij. To prednost izkoriščajo tako, da sprejemajo odločitve, ki maksimizirajo njihove
lastne koristi in ne koristi lastnikov.
Seveda tako kot pri vsaki stvari obstajajo tudi pri menedžerskih prevzemih razlogi za in proti.
Če na kratko predstavim razloge za, so iz ekonomskega vidika zaradi povečanja učinkovitosti,
zmanjšanja vpliva države v samo gospodarstvo, možnost širitve delničarstva v razpršeno
lastništvo med državljane, omejitev političnega kadrovanja. Koncept privatizacije oziroma
prevzema, ima namen izboljšati način vladanja v podjetju, glede lastništva pa tudi
povečevanje števila imetnikov delnic in posledično priliva prihrankov preko delniških trgov v
gospodarstvo. Seveda je prisotna tudi manj prijetna stran prevzema, ki lahko povzroči kar
veliko negativnih ekonomskih in socialnih škodljivih posledic. Menedžment zaradi
racionalizacije dela nameni odpustiti odvečno delovno silo, s tem pa obstaja nevarnost
monopola, še posebej na tako majhnem trgu kot je Slovenija. Problem popolne privatizacije je
tudi v tem, da zaradi premalo donosnih dobrin in storitev obstaja nezainteresiranost privatnega
sektorja. V času tranzicije politika in širša javnost v Sloveniji niso imeli jasne predstave o
poteku, kar je povzročilo usodne posledice. Družbeno premoženje se je prodajalo in
razdeljevalo pod njegovo vrednostjo, izvrševale so se namerne slabitve družbenega
premoženja in tako so se posledično zmanjševale njegove vrednosti. Primer slabitve
družbenega premoženja so bili tudi stečaji, ki so se namerno izvrševali in vse to pod plaščem
gospodarskega kriminala. Sedaj pa pridemo do bistvenega problema v konceptu privatizacije,
to je monopolna moč in s tem povezan nacionalni interes.
2.1 Teorije prevzemov
Teorije in hipoteze, s katerimi raziskovalci poskušajo pojasniti dogajanje v zvezi s prevzemi,
lahko po avtorju (Brigham, 1992, str.850) razdelimo vsaj v dve skupini:
[Type the document title]
13 Menedžerski prevzemi
• Prva skupina izhaja iz predpostavke, da je mogoče s prerazporeditvijo proizvodnih
dejavnikov doseči višjo učinkovitost v njihovi rabi in s tem pozitivno prispevati k
povečevanju bruto domačega proizvoda. Znotraj te skupine lahko prevzeme razdelimo na
tiste, pri katerih podjetja združijo vsaj del svojih poslovnih dejavnosti, oziroma
neposredno sodelujejo pri proizvodnji izdelkov ali opravljanju storitev ter s tem dosegajo
pozitivne sinergijske učinke.
• Na finančne prevzeme, pri katerih podjetja ne sodelujejo na področju njihovih temeljnih
poslovnih dejavnostih, ampak le pri zagotavljanju optimalnih finančnih učinkov, ki jih
omogoča nova tvorba.
Obe omenjeni skupini prevzemov lahko združimo pod skupnim naslovom- prevzemi, katerih
cilj je doseganje različnih sinergij. K tej pa Shapiro (1990, str. 932) dodaja še prevzeme,
katerih cilj je discipliniranje menedžmenta ciljnega podjetja. Teorija predpostavlja, da
menedžment v nekaterih primerih ne ravna v skladu s pričakovanji lastnikov- delničarjev
podjetja in s svojim delovanjem ne maksimira tržne vrednosti podjetja. Takšno ravnanje lahko
vključuje pretirano rast podjetja, nepotrebno in škodljivo razpršitev dejavnosti, potratnost,
previsoke plače zaposlenih in nesposobnost menedžmenta, da bi učinkovito uporabil
premoženje podjetja. Namen teh disciplinskih prevzemov je bodisi spodbuditi menedžerje k
učinkovitejšemu poslovanju ali pa jih zamenjati s tistimi, ki bodo sposobni in pripravljeni
poslovati v skladu z zahtevami lastnikov podjetja. V tem smislu je možna delitev teorij
prevzemov na skupino, ki se ukvarja z raznimi sinergijami in na skupino, ki pojasnjuje vzroke
in posledice sovražnih prevzemov, s katerimi naj bi disciplinirali menedžment (Stein, 1988,
str.61).
Prevzemi, katerih namen je discipliniranje menedžmenta, so torej po svoji naravi neprijazni.
Sinergijski prevzemi pa so praviloma prijaznejši, saj njihov neposredni cilj običajno ni
zamenjava menedžmenta ciljnega podjetja, ampak povezovanje aktivnosti podjetij, katerega
namen je maksimiranje koristi delničarjev. Možne so tudi drugačne razvrstitve, ki izhajajo iz
različnih motivov, na osnovi katerih temeljijo posamezne teorije: motivi sinergije (finančne
sinergije, različna učinkovitost managerskih skupin, ekonomije obsega, tržna moč), motivi
pozitivnih davčnih učinkov, motiv odkupa premoženja podjetja pod njegovimi
nadomestitvenimi stroški, razpršitev dejavnosti podjetja, ohranjanje položaja menedžmenta,
obrambni prevzemi (Brigham,1992, str. 841).
[Type the document title]
14 Menedžerski prevzemi
2.2 Splošno o prevzemih
Prevzem podjetja ali njegovega večinskega deleža se v literaturi in praksi običajno razlaga kot
dejanje, ki naj bi prevzemnemu podjetju skrajšalo čas, ki bi ga sicer potrebovalo za razvoj.
Vsak prevzem lahko ob doseganju pričakovanih ugodnih učinkov prinese tudi negativne
učinke ali ne prispeva dovolj k pričakovanim pozitivnim učinkom poslovanja.
Avtor Leon Repovž meni, da je pogoj za uspešnost pri prevzemu podjetja premišljeno
ravnanje lastnikov in vodstva podjetja pri sklepanju tega posla, urejen pa mora biti tudi pravni
sistem za kupoprodajo in prevzem podjetij (Repovž, 1996, str.30).
V Sloveniji in v svetu poznamo sicer več vrst prevzemov: horizontalni, vertikalni,
koncentrični in konglomeratni prevzem.
Najbolj pogosti so t.i. horizontalni prevzemi, ko gre za prevzem podjetja iz iste panoge.
Najpogostejši razlogi za tak prevzem je izkoriščanje obsega v proizvodnji in distribuciji z
namenom zniževanja stroškov in povečevanja konkurenčnih prednosti. Poveča se tudi tržna
moč podjetja prevzemnika. Države s protimonopolno zakonodajo omejujejo tržno
koncentracijo z namenom ohranjanja konkurenčnih trgov, ki zagotavljajo učinkovito
delovanje ekonomskega sistema. V Sloveniji to nalogo opravlja urad za varstvo konkurence.
Vertikalni prevzemi (prevzem podjetja v isti panogi ali v povezanih panogah, vendar na
različni stopnji produkcijske verige) so v Sloveniji redki, saj znižajo strateško fleksibilnost
podjetja. Podjetje lahko prevzame bodisi svojega dobavitelja (prevzem nazaj) bodisi enega od
svojih kupcev (prevzem naprej). Vertikalni prevzem je običajno posledica omejeno
konkurenčnega trga polproizvodov zaradi njihove redkosti ali kritičnosti kakovosti
polproizvodov in kontrole specifikacij vmesnih proizvodov. Taki prevzemi izključijo
pogodbeno vezanje podjetja. V primeru pogodbenega vezanja velja, da je transakcija čim bolj
specifična in čim bolj dolgoročno je pogodbeno razmerje, tem manj primerna je tržna rešitev
in tem boljše je skupno lastništvo.
Pri koncentričnem prevzemu je prevzemnik povezan s ciljnim podjetjem z osnovno
tehnologijo, proizvodnim procesom ali trgi. V Sloveniji lahko pod to vrsto prevzema štejemo
prevzeme Save Kranj.
Konglomeratni prevzem je prevzem podjetja iz nepovezane panoge, podjetji pa nimata med
seboj nikakršnih tehnoloških ali proizvodnih povezav in si ne konkurirata na istem ciljnem
[Type the document title]
15 Menedžerski prevzemi
trgu. Ti prevzemi so na razvitih kapitalskih trgih manj uspešni kot horizontalni, saj
prevzemnik ne pozna dejavnosti, v katero vstopa. "Najboljši primer takega prevzema v
Sloveniji je bila diverzifikacija Autocommercea." Podjetja se za take prevzeme odločajo
predvsem zato, da bi zmanjšala poslovna tveganja, ki izhajajo iz ene same prevladujoče
dejavnosti.
Sovražni prevzemi so tisti, pri katerih imajo praviloma zaradi visokih premij največ koristi
delničarji ciljnega podjetja. Če omenim praktičen primer v Sloveniji, največji zmagovalci t.i.
pivovarske zgodbe v Sloveniji so bili prav delničarji, ki so po visoki ceni prodali delnice
Pivovarne Union.
Podjetja se lahko pred sovražnimi prevzemi sicer zavarujejo z nekaterimi obrambnimi ukrepi.
Ciljna družba lahko sklene pogodbe s ključnimi delavci glede zagotovitve delovnega mesta,
velikih odpravnin v primeru uspešnega prevzema ipd. Ciljna družba lahko izda tudi nove
delnice z glasovalno pravico in jih prenese na družbo, ki je v lasti vodstva ciljne družbe, lahko
se preventivno združi z drugimi podjetji ali pa sklene dogovor z določenim delničarjem, da
odkupi delnice, lahko tudi izdane v ta namen, po ugodni ceni.
2.3 Menedžerske lastnosti in znanja
Menedžment je proces, s katerim poskušamo doseči cilje organizacije na najučinkovitejši
možni način. Pri tem uporabljamo različne resurse z namenom, da bi z njihovo strukturo
dosegli cilje in kasneje ocenili učinkovitost organizacije (Bennet, 1992).
Menedžerji imajo v podjetjih zelo pomembno vlogo. So tisti zaposleni, ki niso neposredni,
oziroma končni izvajalci delovnih nalog, ampak imajo pod seboj vrsto podrejenih, katerim
delo planirajo, organizirajo, vodijo in kontrolirajo. Glavni rezultat njihovega dela so
odločitve, bistvo njihovega dela pa usklajevanje. In prav v tem se razlikujejo od ostalih
zaposlenih. Menedžer mora v določenem obsegu poznati delo posameznikov, ki jih vodi, in z
vnaprej zamišljenim načrtom zavestno usmerjati dejavnosti posameznikov v skladu z
zahtevami celotnega podjetja. Zaradi drugačnosti dela je zaželjeno znanje in sposobnosti
menedžerjev drugačno kot lastnosti in znanja drugih zaposlenih v podjetju. Po Možini (2002,
str.56) morajo biti menedžerji predvsem sposobni ugotoviti in razčleniti probleme. Sposobni
morajo biti poiskati ustrezne specialiste, jim jasno predstaviti probleme in jih voditi in
[Type the document title]
16 Menedžerski prevzemi
spodbujati, da bodo te probleme rešili. Med pogosto omenjanimi lastnostmi, ki so pri
menedžerjih zaželjene, je sposobnost gledati na stvari in dogajanje z vidika celote, sistemsko.
Logično razmišljanje in sklepanje sta zlasti pomembna v fazi ugotavljanja problemov, kar je
ena ključnih funkcij menedžerjev. Naslednja značilnost menedžerstva je sposobnost
komuniciranja in motiviranja sodelavcev in podrejenih, s katero dosežejo razumenvanje
sodelavcev in pripravljenost izvesti njihove zamisli. Zaradi zahtevnosti dela so za dobrega
menedžerja pomembne izkušnje in učenje iz njih. Poleg različnih nalog, ki jih imajo
menedžerji v podjetju, se v njihovem vsakdanu pojavlja tudi nekaj vlog, ki naj bi jih znal
odigrati vsak menedžer. Definicija (Možina 1994, str.20-22) v grobem loči tri skupine vlog s
podvlogami:
• Medosebne vloge; te vloge vključujejo odnose med ljudmi, menedžerji se vedejo
različno, in sicer glede na to, ali nastopajo v zastopniški, voditeljski ali povezovalni
vlogi,
• informacijske vloge; menedžer gradi mrežo stikov, da dobiva potrebne informacije.
Tako ločimo pregledovalno, posredovalno in predstavniško vlogo,
• vloge odločanja; le-te so najpomembnejše, saj menedžerji uporabljajo informacije za
odločanje o tem, kdaj in kako pripraviti organizacijo za nove cilje in akcije. Ta vloga
vsebuje podjetniško, reševalsko in razdeljevalsko vlogo.
2.4 Slovenski sistem lastniškega nadzora nad podjetjem
Pri dvotirnem sistemu je nadzorna funkcija povsem ločena od vodenja podjetja. Nadzorni
sveti so navadno opredeljeni kot formalno samostojni organi, katerih glavna naloga je
nadziranje uprave in njenega vodenja gospodarske družbe.
Z Zakonom o gospodarskih družbah (nadalje ZGD) je uzakonjeno kompromisno izhodišče, ki
dovoljuje eno ali dvotirno strukturo organov upravljanja. Razlika med obema je oblikovanje
nadzornega sveta kot vmesnega organa med lastniki, ki zagovarjajo svoje interese tudi prek
skupščine, in poslovodnim organom oziroma upravo. Izjema so velike delniške družbe in
delniške družbe s posebnimi značilnostmi, za katere je dvotirni sistem zakonsko predpisan.
Značilno za dvotirni sistem je, da poleg skupščine delničarjev predvideva še upravo in
nadzorni svet. Dvotirni sistem upravljanja naj bi bil odgovor na vrsto konfliktov, in sicer tako,
da razlikuje podjetje od družbe, kar doseže s tem, da med organi družbe "ločuje interesne
sfere, ki jih organi predstavljajo: uprava je nosilka interesov podjetja in mora zastopati
[Type the document title]
17 Menedžerski prevzemi
interese podjetja pred družbo, nadzorni svet skrbi "za skupne interese družbe kot asociacije
delničarjev", skupščina delniške družbe med drugim varuje interese posameznega delničarja,
"ki jih po naravi ogrožajo večinski delničarji (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem,
2002, str. 744-745).
2.5 Proces menedžerskega prevzema ciljnega podjetja
V procesu menedžerskega odkupa je udeleženih več oseb, ki morajo za izvedbo uspešnega
menedžerskega odkupa medsebojno sodelovati.
Glavne osebe so prodajalec, ki je lastnik podjetja; ciljno podjetje, ki je tarča prevzema oz.
katerega delnice so predmet nakupa; investitorji, ki priskrbijo manjkajoči kapital; novo
podjetje in menedžment podjetja; banke, zavarovalnice, oz. druge finančne ustanove, ki
prevzemnikom pomagajo pri finančni izvedbi operacije.
Menedžerski prevzem je dolgotrajen in zapleten proces, ki je običajno uspešno realiziran v
pol leta, sicer je pa realizacija odvisna od velikosti samega podjetja.
Proces se začne z odločitvijo menedžerjev za odkup ciljnega podjetja, katerega lastniki so
svoj delež voljni prodati. Menedžment mora verjeti v uspešno realizacijo odkupa, obenem pa
je potrebno preveriti ali obstaja nevarnost konkurenčnih prevzemnikov. Ožja ali širša skupina
menedžerjev, ki je združena z namenom prevzema podjetja, pripravi poslovni načrt, s
pomočjo katerega poišče investicijskega partnerja, ki bo pripravljen prevzeti večino
finančnega bremena za izvedbo odkupa. Čeprav se finančna struktura izvedbe menedžerskega
odkupa oblikuje skozi sam proces, je pomembno, da se začrtajo okvirji najbolj primerne
finančne strukture. Ko je shema finančne strukture začrtana, sledi faza iskanja finančnih
ustanov, ki bi bile pripravljene pomagati pri izvedbi menedžerskega odkupa. Med vsemi
stopnjami odkupa potekajo pogajanja o pogojih odkupa s prodajalci, lastniki podjetja, ki
zadevajo predvsem ceno odkupa. Ko je slednja dogovorjena, se običajno sklene dogovor o
bodoči nameri odkupa. Dogovor ni pravno zavezujoč, daje pa menedžmentu obljubo, da
lastniki podjetja v dogovorjenem obdobju ne bodo iskali drugega kupca. Preden je celoten
proces zaključen, je potrebno opraviti še skrbni pregled in pripraviti vso pravno
dokumentacijo, kar traja priblišno 3 mesece. Po uspešno zaključenem pregledu in urejeni
dokumentaciji je menedžerski odkup podjetja uspešno zaključen.
[Type the document title]
18 Menedžerski prevzemi
Ker je v tem primeru bila realizacija odkupa izpeljana iz mreže notranjih menedžerjev
imenujemo ta odkup notranji oziroma MBI (Bešter, 1996, str.101, 105).
2.6 Sovražni ali prijateljski prevzem družbe
Prevzem družbe pomeni torej nakup takšnega deleža delnic določene družbe, da lahko
prevzemnik prek skupščine delničarjev preglasuje druge delničarje ter pomembno vpliva na
odločitve glede vodenja družbe (kontrolni delež) ter lahko, ni pa nujno, prevzeto družbo
pripoji k prevzemni družbi ali družbi v lasti prevzemnika.
Odvisno od pravne ureditve v posameznih državah je mogoče prevzem določene družbe
izpeljati z nakupi delnic na organiziranem trgu ali z neposrednimi posli. Lahko pa se prevzem
izpelje z javno ponudbo za odkup delnic, ki je naslovljena neposredno na delničarje, po ceni,
višji kot je tržna, z določenim rokom za sprejem ponudbe ter navadno z vnaprej določenimi
pogoji (tender offer). Najučinkovitejši način prevzema družbe je gotovinski nakup (oziroma
ponudba za odkup) vseh delnic z glasovalno pravico določene ciljne družbe, lahko pa je
odkup financiran tudi z bančnimi krediti ali zadolževanjem z izdajo obveznic prevzemne
družbe. Uveljavljen je tudi t.i. dvostopenjski (two-tier) prevzem večinskega deleža delnic
ciljne družbe ter na naslednji stopnji odkup delnic od manjšinskih delničarjev pod manj
ugodnimi pogoji (squeeze-out). Ob pomanjkanju ustreznih pravnih pravil, ki bi določala, da
mora biti ponudba za prevzem naslovljena na vse delničarje, so pri dvostopenjskem prevzemu
manjšinski delničarji oškodovani ter v podrejenem položaju, kar lahko povzroči nezaupanje v
trg vrednostnih papirjev. Prevzeti je mogoče "javno družbo", katere delnice kotirajo na
organiziranem trgu, lahko pa je predmet prevzema tudi zaprta družba, katere delnic ni mogoče
pridobiti na trgu, temveč neposredno od imetnikov delnic. Razlika med obema vrstama
prevzemov je predvsem v tem, da so pri javnih družbah podatki o poslovanju družbe
večinoma javni, pri prevzemu "zaprtih družb" pa si mora prevzemnik podatke o ciljni družbi
pridobiti na podlagi dogovora in pogajanj s prodajalcem. Javnost oziroma nejavnost podatkov
o ciljni družbi vpliva tudi na ceno, po kateri bo prevzemnik kupil delnice; ta vsebuje tržno
oziroma kontrolno "premijo"- se pravi določen odstotek nad trenutno ceno delnic na trgu
(Samec, 2001).
V svetu ponudniki razvijajo zmeraj nove ter zmeraj bolj nasilne načine, da opravijo
nameravan prevzem. "Ciljne" družbe, tarče prevzemov, uporabljalo zmeraj nove ukrepe
[Type the document title]
19 Menedžerski prevzemi
oziroma obrambo pred prevzemom, saj je navadno cilj prevzemnika povečanje vrednosti
prevzete družbe s spremembo poslovne politike, kar večinoma pomeni zamenjayo obstoječega
vodstva oziroma menedžmenta družbe. Ta se seveda noče odreči prestižnemu položaju v
družbi, zato vodstvo ciljne družbe navadno skuša preprečiti izpeljavo prevzema ali javne
ponudbe za odkup delnic prek raznih dejanj ali pravnih poslov, ki so neposredno ali posredno
financirani iz sredstev ciljne družbe in lahko bistveno vplivajo na tekoče poslovanje družbe.
Vendar so v praksi takšni obrambni ukrepi pred prevzemom velikokrat le način izboljšanja
pogajalskega položaja nasproti prevzemniku. Prevzem se lahko opravi na več načinov in ne
le sovražno, kot se včasih napačno imenuje. Na splošno lahko prevzeme opredelimo kot
prijateljske (friendly) ali sovražne (hostile). Glede na način prevzema, govorimo o dveh
nasprotjih širokega spektra prevzemov. Resnično prijateljski prevzem se začne z zasebno in
zaupno ponudbo upravi ciljne družbe ali le predsedniku uprave, odvisno od prejšnjih razmerij
med prevzemno in ciljno družbo. Značilno za takšen način prevzema je tudi, da prevzemnik
dalj časa pred ponudbo ne kupuje delnic ciljne družbe, saj bi se lahko takšen nakup štel za
sovražno dejanje. Prednost "prijateljskega" prevzema je, da ima prevzemnik (navadno po
sporazumu o zaupnosti in o prepovedi kupovanja delnic brez soglasja ciljne družbe) dostop do
nejavnih podatkov glede ciljne družbe ter se lažje pogaja o morebitni združitvi s ciljno
družbo. Prevzemnik ima navadno tudi možnost pogajanj glede preprečitve uporabe t. i.
obrambnih ukrepov pred prevzemom, na primer o nadaljnji zaposlitvi ključnih delavcev ter
uprave ciljne družbe. Lažje se dogovori tudi o nadaljnjem nakupu delnic, o preprečitvi
odtujitve pomembnega premoženja družbe in drugo. Na drugi strani pa ima takšen način
poglavitno pomanjkljivost za potencialnega prevzemnika v tem, da vnaprej opozori upravo
ciljne družbe o nameravanem prevzemu ter ji tako zagotovi dovolj časa, da pripravi ustrezne
obrambne načine proti prevzemu ter v ta namen sklepa škodljive posle za družbo, lahko pa
celo najde ugodnejšega ponudnika. Pri sovražnem prevzemu prevzemnik kupuje oziroma
javno ponudi v odkup delnice ciljne družbe brez opozorila in sporazuma z upravo ciljne
družbe. Najpomembnejša prednost takšnega načina prevzema je v časovni sestavi oziroma
presenečenju in nepripravljenosti uprave ciljne družbe, glede na dejstvo , da so manjšinski
delničarji navadno pripravljeni sprejeti ponudbo. V tem primeru uprava ciljne družbe navadno
ne more vplivati na ponudbo in tudi nima dovolj časa, da bi uporabila obrambno taktiko pred
prevzemom. Na drugi strani je za prevzemnika bistvena pomanjkljivost takšnega prevzema,
da nima dostopa do nejavnih informacij glede poslovanja ciljne družbe. Med prijateljskim in
sovražnim načinom prevzema v tujini obstaja še širok spekter načinov prevzemov, pri katerih
navadno potencialni prevzemnik najprej da svojo ponudbo za prevzem neposredno ciljni
[Type the document title]
20 Menedžerski prevzemi
družbi s to razliko, da bo ponudbo v določenem roku javno objavil, vendar se s ciljno družbo
hkrati dogovori, da ne bo (tako kot pri sovražnem prevzemu) na trgu kupoval delnic ciljne
družbe, ne da bi prej obvestil upravo družbe ali celo, da bo delnice kupoval le s soglasjem
ciljne družbe (stand still agreement). Čeprav se lahko prevzemnik dogovori, da ne bo kupoval
delnic ciljne družbe, takšen način ni popolnoma "prijateljski", ker bodo zaradi javne objave
namena prevzema borzni posredniki navadno začeli kupovati delnice ciljne družbe (da bi jih
kasneje dražje prodali) ter tako dvignili ceno delnic do ponujene cene za prevzem ali celo čez
njo. Takšno kopičenje delnic pri špekulantih tudi poveča možnost prevzema, saj lahko (drug)
potencialni prevzemnik odkupi delnice od borznih posrednikov. V takšnih vmesnih primerih
prevzema se družbi navadno dogovorita tudi glede določenih poslov, ki bi bili lahko
''obrambni" in bi omejevali ponudbo za prevzem ali izvedbo prevzema ter navadno zahtevajo
soglasje skupščine delničarjev za morebitne obrambne posle ali dejanja uprave ciljne družbe
(Kocbek, 1999, str.329).
2.7 Regulatorji in upravljanje nadzora
Pomembno je, da so nadzorni organi politično neodvisni. Razlogi za to so: večja kredibilnost
nadzornih organov, neodvisnost je bistvena za potrošnika in industrijsko kredibilnost,
politične oblasti lahko občasno želijo vplivati na regulatorni organ z neregulatornim namenom
(lobiranje, klientelizem), politična oblast lahko išče vpliv v organu za kratkoročno politično
prednost, zagotavljanje konsistentnosti regulatornih organov skozi čas in med institucijami…
Nadzorni organi morajo biti torej politično neodvisni, a obenem tudi politično odgovorni za
svoja dejanja (Llewellyn, 2003, str 8).
2.7.1 Agencija za trg vrednostnih papirjev- ATVP
Agencija za trg vrednostnih papirjev ima po ZTVP-1 in predhodnih verzijah zakona
pomembno vlogo pri delovanju, razvoju in nadzoru trga vrednostnih papirjev (A.Dvošek,
L.Selinšek, 2005, str.21).
Prav zato je zelo pomembno, da je celoten postopek ponudbe za odkup delnic v celoti izveden
v skladu z zakoni in drugimi predpisi pooblaščenih državnih organov, ki skrbijo za nadzor nad
trgom vrednostnih papirjev in tudi prevzemov podjetij (Agencija za trg vrednostnih papirjev).
Ti predpisi določajo zahteve glede registracije ponudbe, obliko in vsebino dokumentov za
javnost in delničarje, začetek in dolžino trajanja ponudbe za odkup delnic, odstotek lastništva
[Type the document title]
21 Menedžerski prevzemi
nad nekim podjetjem, ki sproži obvezno ponudbo za odkup delnic v tem podjetju, sankcije,
pristojnosti in druge podrobnosti v zvezi s prevzemi. Predpisi lahko od prevzemnika tudi
zahtevajo, da vsem, tudi manjšinskim delničarjem, ponudi enake pogoje za odkup kot drugim.
2.7.2 Urad za varstvo konkurence-UVK
Urad za varstvo konkurence (UVK) se v svojih postopkih presoje koncentracije redno srečuje
s problematiko prikritega lastništva. Po izkušnjah je razlog za prikrivanje lastništva želja po
izogibanju dajanja javnih ponudb in tudi v želji po davčni utaji (www.racunovodja.com).
2.7.3 Banka Slovenije
Banka Slovenije v veliki meri spremlja izpostavljenost, ki nastaja v bančnem sistemu in je
povezana s prevzemnimi aktivnostmi. Podatkov, ki jih Banka Slovenije pridobi v postopku
pregleda in se nanašajo na individualne banke oziroma komitente, zaradi zakonskih določil
zaupnosti ne more razkriti. V Banki Slovenije pravijo, da predpisi o minimalnih jamstvih za
dodeljevanje kreditov ne obstajajo. Banke morajo v skladu s podzakonskim sklepom Banke
Slovenije, ki ureja upravljanje s tveganji, izdelati politiko sprejemljivih vrst zavarovanja in
določiti metodologijo ocenjevanja vrednosti zavarovanja.
2.7.4 Policija, tožilstvo in sodišče
To je specifična oblika kriminalitete, ki zahteva drugačen pristop kot klasična. Naša kazenska
zakonodaja ji še ni prilagojena. Preprostejše zadeve, kot so manjše poslovne goljufije,
preslepitve kupcev ali ponareditve poslovnih listin, se lahko rešijo z veljavnimi zakoni, zanje
niso potrebna posebna znanja kriminalistov, tožilcev in sodnikov. Težave so pri bolj
zapletenem gospodarskem kriminalu. Ovire so sistemske, prva so opisi kaznivih dejanj za
težje oblike tega kriminala v kazenskem zakoniku. Večina teh (ustvarjanje monopolnega
položaja, lažni stečaj, oškodovanje upnikov, preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi
papirji), pri katerih lahko nastane ogromna škoda, v praksi še ni bila uporabljena. Tožilstvo
pogosto uporabi bolj splošen člen, denimo o zlorabi položaja ali pravic, kar kaže, da zdajšnji
kazenski zakonik ne daje dovolj dobre podlage za ukrepanje. Strokovnjaki zato dodajajo, da
bi bilo to področje treba temeljito prevetriti in določiti jasne meje, kaj naj bo v tržnem
kapitalističnem gospodarstvu kaznivo. Druga ovira je preveč zapletena procesna zakonodaja.
Vse več je procesnih pravil, zaradi katerih nastajajo kupi papirjev in čedalje manj rešenih
sodnih zadev. Tretja težava je nespecializiranost policije, tožilstva in sodstva. Samo najbolj
usposobljen kader pri vseh treh organih bi lahko presegel slabosti zdajšnje zakonodaje. Pri nas
[Type the document title]
22 Menedžerski prevzemi
imamo na področju gospodarskega kriminala za zdaj kombinacijo ne prav dobre zakonodaje
in ne najbolje usposobljenega kadra za njeno izvajanje.
2.8 Zakonska podlaga
Ker v preteklosti tudi sodišča niso razumela koncepta delniških parkirišč, so bili do
nedavnega posamezniki vedno korak pred državo in so si z menedžerskimi prevzemi pridobili
ogromno premoženja. Spremenjeni so bili številni zakoni, in sicer zakon o prevzemih, o
gospodarskih družbah, o varstvu konkurence, o bančništvu. Sprememba zakonodaje je
prinesla mednarodno primerljive sankcije, ki ne samo, da uvajajo denarne globe ampak lahko
tudi izničijo določene posle. Prikrivanje parkirišč je za prevzemnike postalo zelo tvegano.
Zaradi sprememb zakonodaje in zaradi aktivnosti nadzornih organov se je tako razkrila vsa
obsežnost menedžerskih prevzemov. Člani organov vodenja ali nadzora v družbah lahko
odgovarjajo za elemente kaznivih dejanj, ki jih natančneje določa novi kazenski zakonik (KZ-
1) v posebnem poglavju Kazniva dejanja zoper gospodarstvo (členi 225 do 250).
V nadaljevanju diplomske naloge bom naštel le nekaj členov iz kazenskega zakonika, ki so
del tega konteksta, ter zakonske predpise, kateri so podlaga in okvir menedžerskim
prevzemom, Zakon o prevzemih, Zakon o bančništvu, Zakon o gospodarskih družbah, Zakon
o varstvu konkurence. V Sloveniji prav tako velja, da ni kaznivega dejanja in kazni brez
zakona, kar pomeni, da nikomur ne sme biti izrečena kazen ali druga kazenska sankcija za
dejanje, ki ga zakon ni določil kot kaznivo, še preden je bilo storjeno, in za katero ni bila z
zakonom predpisana kazen.
2.8.1 Kazenski zakonik (KZ)
Zloraba notranje informacije 238.člen
Kdor notranjo informacijo, ki bi lahko pomembno vplivala na ceno vrednostnega papirja ali
drugega fiančnega instrumenta, uvrščenega na organiziran trg v Republiki Sloveniji ali vsaj v
eni državi članici Evropske unije ali za katero je bil vložen predlog za uvrstitev na tak trg, ne
glede na to, ali se z njim trguje na tem trgu ali ne, pridobi v zvezi s svojim položajem pri
izdajatelju vrednostnega papirja ali lastniškim deležem v kapitalu izdajatelja vrednostnega
papirja, svojo zaposlitvijo ali pri opravljanju dejavnosti in jo izkoristi zase ali za koga drugega
za posredno ali neposredno pridobitev ali odsvojitev tega vrednostnega papirja ali druegega
finančnega instrumenta, se kaznuje z zaporom do treh let.
[Type the document title]
23 Menedžerski prevzemi
Enako se kaznuje oseba, ki notranjo informacijo sporoči nepoklicani osebi ali na podlagi
notranje informacije priporoči tretji osebi posredno ali neposredno pridobitev ali odsvojitev
tega vrednostnega papirja ali drugega finančnega instrumenta.
Enako kot v prvem odstavku se kaznuje oseba, ki nepooblaščeno pride do notranje
informacije in jo izkoristi za posredno ali neposredno pridobitev ali odsvojitev tega
vrednostnega papirja ali drugega finančnega instrumenta zase ali za koga drugega.
Če je pri dejanjih iz prejšnjih odstavkov šlo za vrednostne papirje ali druge finančne
instrumente velike vrednosti, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
Zloraba trga finančnih instrumentov 239.člen
(1) Kdor zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, s
prepovedanim ravnanjem zlorabi trg finančnih instrumentov, tako da, sklene posel ali izda
naročilo za trgovanje, ki udeležencem trga da napačno ali zavajajočo predstavo glede
ponudbe, povpraševanja ali cene finančnega instrumenta, ali s tem ena ali več povezanih oseb
zagotovijo ceno enega ali več finančnih instrumentov na nenormalni ali umetni ravni. Pri
sklenitvi posla ali izdaji naročila za trgovanje uporabi fiktivna sredstva ali druge oblike
goljufivega ravnanja, razširja napačne ali zavajajoče informacije o finančnih instrumentih, z
istim ciljem razširja govorive ter napačne in zavajajoče novice po medijih, medmrežju ali na
drug podoben način, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Če je bila z dejanjem iz prejšnjega ostavka pridobljena velika premoženjska korist ali
povzročena velika premoženjska škoda in je storilec hotel sebi ali komu drugemu pridobiti
tako premoženjsko korist ali drugemu povzročiti tako premoženjsko škodo, se kaznuje z
zaporom do petih let.
Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti 240. Člen
Nekaj najznačilnejših kaznivih dejanj: lažni stečaj, oškodovanje upnikov, poslovna goljufija,
preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi
papirji, preslepitev kupcev, ponareditev ali uničenje poslovnih listin, zloraba notranje
informacije, zloraba trga finančnih instrumentov in ne nazadnje najpogosteje uporabljeno
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti iz 240. člena KZ-1,
ki se glasi: »Kdor pri vodenju ali nadzorstvu gospodarske dejavnosti, zato da bi sebi ali komu
drugemu pridobil premoženjsko korist ali povzrčil premoženjsko škodo, zlorabi svoj položaj
[Type the document title]
24 Menedžerski prevzemi
ali dano zaupanje glede razpolaganja s tujim premoženjem, upravljanja podjetja ali vodenja
gospodarske dejavnosti, prestopi meje svojih pravic ali ne opravi svoje dolžnosti, se kaznuje z
zaporom do petih let.«
Nove razsežnosti kaznivega dejanja:
Dejanje se lahko izvrši pri vodenju ali nadzorstvu gospodarske dejavnosti. Nov izvršitveni
način: zloraba položaja ali danega zaupanja glede razpolaganja s tujim premoženjem,
upravljanja podjetja ali vodenja gospodarske dejavnosti. Odpravljena je klavzula o
subsidiarnosti!
(1) Kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti zase ali za koga drugega zahteva ali
sprejme nedovoljeno nagrado, darilo ali kakšno drugo korist ali obljubo oziroma ponudbo
take koristi, da bi zaradi pridobitve ali ohranitve posla ali druge nedovoljene koristi zanemaril
koristi svoje organizacije ali druge fizične osebe ali ji povzročil škodo, se kaznuje z zaporom
od šestih mesecev do petih let.
(2) Storilec dejanja iz prejšnjega odstavka, ki zahteva ali sprejme nedovoljeno nagrado,
darilo ali kakšno drugo korist ali obljubo oziroma ponudbo take koristi zase ali za koga
drugega kot protiuslugo zaradi pridobitve ali ohranitve posla ali druge koristi, se kaznuje z
zaporom od treh do petih let.
(3) Storilec dejanja iz prvega odstavka tega člena, ki po sklenitvi posla ali opravljeni
storitvi ali pridobitvi druge nedovoljene koristi zase ali za koga drugega zahteva ali sprejme
nedovoljeno nagrado, darilo ali kakšno drugo korist, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(4) Sprejeta nagrada, darilo ali kakšna druga korist se vzamejo.
Vsa zgoraj navedena kazniva dejanja iz kazenskega zakonika, so najpogostejša pri
obravnavani problematiki menedžerskih prevzemov.
2.8.2 Zakon o prevzemih (ZPre-1)
Leta 2006 je bil sprejet Zakon o prevzemih (ZPre-1). Tranzicijski razlogi in usklajevanje z
evropsko direktivo, katera ureja področje prevzemov, je prispevalo k temu, da je bil sprejet
zakon. Z Zpre-1 se je področje uporabe razširilo z javnih delniških družb, s katerih delnicami
se trguje na organiziranem trgu, še na tiste nejavne delniške družbe, katerih delovanje je
podobno delovanju javnih delniških družb zaradi nekonsolidiranega lastništva in finančne
moči.
[Type the document title]
25 Menedžerski prevzemi
Poglavitni namen je torej enako obravnavanje vseh delničarjev, povečevanje transparentnosti
na trgu kapitala, zmanjševanje asimetričnosti informacij in možnost trgovanja na osnovi
notranjih informacij ter v omejevanju managementa ciljnih podjetij v dejanjih, ki bi lahko
škodovala njegovim delničarjem (Bešter, 1997, str. 61).
Cilj ZPre-1 ni onemogočiti prevzeme, pač pa varstvo investitorjev na trgu vrednostnih
papirjev in zaščita manjšinskih delničarjev pri prenosu kontrolnega deleža z nakupom delnic
delniške družbe na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
ZPre-1 ureja načine in pogoje za nakup vrednostnih papirjev določene družbe v primeru, ko
želi prevzemnik pridobiti več kot 25 odstotkov glasovalnih pravic v tej družbi. Oseba, ki že
ima sveženj delnic, ki ji zagotavlja 25 odstotkov glasovalnih pravic, sme nadaljnje nakupe
opraviti le na podlagi javne ponudbe za odkup v skladu z ZPre-1. Pred ponudbo za odkup
mora ponudnik o svoji nameri obvestiti Agencijo za trg vrednostnih papirjev, upravo
izdajatelja vrednostnih papirjev, na katere se nanaša ponudba za odkup, ter organ, pristojen za
varstvo konkurence (Bešter, 1997, str. 43). Temeljno načelo ZPre-1 je torej enako
obravnavanje delničarjev. Pri tem ne ureja prevzema vseh družb, temveč samo prevzem
javnih delniških družb. Nadzor nad upravljanjem delniške družbe zagotavljajo samo delnice z
glasovalno pravico. ZPre-1 kot prag prevzema določa pridobitev takšnega deleža (svežnja) teh
delnic, ki imetniku zagotavljajo več kot 25 odstotkov glasovalnih pravic.
Zakon sledi ključnim načelom, ki so usmerjena zlasti v zaščito interesov vseh in še posebej
manjšinskih delničarjev ter enakost njihove obravnave, določitev pravične cene, obveznost
prevzemne ponudbe, varstvo pridobljenih pravic, pravno varstvo, transparentnost
prevzemnega postopka, obveščanje vseh strank, posebno predstavnikov zaposlenih, o vseh
ključnih elementih povezanih s prevzemno ponudbo, transparentnost obrambnih struktur.
Namen ZPre-1 ni zaščita pred tujci in pred sovražnimi prevzemi, saj je pri slednjih upravi celo
omejil možnost obrambe. Poglavitni namen je torej enako obravnavanje vseh delničarjev,
povečevanje transparentnosti na trgu kapitala, zmanjševanje asimetričnosti informacij in
možnost trgovanja na osnovi notranjih informacij ter v omejevanju managementa ciljnih
podjetij v dejanjih, ki bi lahko škodovala njegovim delničarjem (Bešter, 1997, str. 61).
Sprememba ZPre-1A pa je prinesla novo 7. točko drugega odstavka 32. člena (ki določa, kdaj
ATVP izda dovoljenje za prevzemno ponudbo): »…da prevzemnik agenciji dokaže, da za
plačilo vrednostnih papirjev, na katere se nanaša prevzemna ponudba, ni na kakršenkoli način,
[Type the document title]
26 Menedžerski prevzemi
posredno ali neposredno, dal ali se zavezal dati v zastavo ali zavarovanje vrednostnih papirjev
ali druge oblike premoženja ciljne družbe, ki niso v lasti prevzemnika.« To določilo
prepoveduje nekaj, kar pravno ni mogoče storiti, saj ni mogoče zastaviti vrednostnih papirjev,
ki jih nimamo. Praktično pa pomeni, da lahko ATVP odkloni dovoljenje, če prevzemnik ne
dokaže, kako bo financiral prevzem. Spremenjen ZPre-1A (Uradni list RS, št. 1/2008) in
ZPre-1B (Uradni list RS, št. 68/2008).
2.8.3 Zakon o bančništvu (ZBan)
Banke dajejo kredite na podlagi točno določenih zavarovanj. Točno je določeno, katera
zavarovanja so bolj in katera manj primerna. ZBan je (še) dovoljuje, da delnice ciljne družbe
kreditojemalec lahko zastavi za zavarovanje kredita. To je tudi eden od prijemov, ki se jih
poslužujejo menedžerji, kateri hočejo odkupiti ciljno podjetje, ki pa seveda ni niti moralno niti
pravično.
2.8.4 Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
Po zakonu o gospodarskih družbah ZGD-1, člen 263 morajo menedžerji in nadzorniki pri
opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega
gospodarstvenika, hkrati pa so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot
posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje
dolžnosti. Odškodninska odgovornost ni izključena, čeprav je nadzorni svet ali upravni odbor
odobril neko dejanje, razen če temelji na zakonitem skupščinskem sklepu.
Skrbnost in odgovornost 263.člen
(1) Član organa vodenja ali nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe
s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe.
(2) Člani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot
posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje
dolžnosti.
(3) Članu organa vodenja ali nadzora ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila
družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Odškodninska
odgovornost člana poslovodstva ni izključena, čeprav je nadzorni svet ali upravni odbor
odobril dejanje. Družba se odškodninskim zahtevkom lahko odreče ali jih pobota šele tri leta
po nastanku zahtevka, če s tem soglaša skupščina in če temu pisno ne ugovarja manjšina, ki
ima skupno vsaj desetino osnovnega kapitala. (4)
[Type the document title]
27 Menedžerski prevzemi
(4) Odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do člana organa vodenja ali nadzora, lahko
uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more poplačati.
Odškodninska odgovornost zaradi tretjih oseb 264.člen
(1) Oseba, ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane organov vodenja ali
nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje v škodo družbe ali njenih
delničarjev, mora družbi povrniti zaradi tega nastalo škodo. Delničarjem mora povrniti nastalo
škodo, če so bili oškodovani, ne glede na škodo, ki jim je bila povzročena z oškodovanjem
družbe.
(2) Poleg članov organov vodenja ali nadzora je kot solidarni dolžnik odgovoren tudi tisti, ki
je s škodljivim dejanjem pridobil koristi, če je dejanje storil namenoma. Odškodninski
zahtevek družbe lahko uveljavljajo tudi njeni upniki, če jih družba ne more poplačati.
(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo, če je bil član organov vodenja ali nadzora, prokurist
ali pooblaščenec zavezan k škodljivemu ravnanju pri uresničevanju: glasovalne pravice na
skupščini, upravičenja za vodenje na podlagi pogodbe o obvladovanju, ali upravičenja za
vodenje glavne družbe, v katero je družba vključena.
Dvotirni sistem upravljanja naj bi bil odgovor na vrsto konfliktov, in sicer tako, da razlikuje
podjetje od družbe, kar doseže s tem, da med organi družbe "ločuje interesne sfere, ki jih
organi predstavljajo: uprava je nosilka interesov podjetja in mora zastopati interese podjetja
pred družbo, nadzorni svet skrbi "za skupne interese družbe kot asociacije delničarjev",
skupščina delniške družbe med drugim varuje interese posameznega delničarja, "ki jih po
naravi ogrožajo večinski delničarji (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 2002, str.
744-745).
2.8.5 Zakon o varstvu konkurence (ZVK)
ZVK prepoveduje vsa dejanja pravnih in fizičnih oseb, ki pri opravljanju gospodarske
dejavnosti v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco na trgu ali nasprotujejo dobrim
poslovnim običajem nastopanja na trgu ali pomenijo nedovoljeno špekulacijo (splošne
določbe zakona, prvi in drugi člen). ZVK v 12. členu določa, da so podjetja, ki se nameravajo
združiti (nakup ali prodaja podjetja, združitev, povezanost obvladujočega in obvladanega
podjetja itd.), dolžna o svojem namenu obvestiti Urad za varstvo konkurence, če bi
nameravana združitev imela za posledico, da bi združena podjetja obvladovala več kot 50
[Type the document title]
28 Menedžerski prevzemi
odstotkov tržnega deleža določenega proizvoda ali storitve v Republiki Sloveniji. Urad za
varstvo konkurence izda odločbo o prepovedi združitve, če ugotovi, da bi bila z združitvijo
močno omejena konkurenca in bi obstajala nevarnost zlorabe prevladujočega položaja
podjetja na trgu. Zadnja dva odstavka ne veljata za majhna in srednja podjetja, kar pomeni, da
so združevanja dolžna prijaviti le velika podjetja.
2.9 Etični kodeks
Spoštovanje menedžerske etike je eden izmed pogojev za verodostojnost vodilnega
menedžmenta in dolgoročno za uspešen razvoj podjetij samih. Etična načela so pomembna
tako pri samem vodenju podjetja kot pri menedžerskem ravnanju na področju družbene
odgovornosti podjetja in samega vodilnega menedžmenta ter so v oporo pri sprejemanju
odločitev, pri pravilni presoji potrebnih vrednot in pri iskanju pravih odgovorov na mnoga
nova vprašanja, ki jih zastavljajo stalno spreminjajoče se razmere in izzivi. Ali naj se za
glavni cilj podjetja, po katerem se seveda presoja tudi njegova uspešnost, šteje samo
povečevanje vrednosti podjetja in s tem povečevanje bogastva delničarjev oziroma drugih
lastnikov, kot razume to poslanstvo slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, vsi
drugi cilji pa da morajo biti posebej navedeni v statutu. Tako zadevo pojmujejo na primer v
ZDA in tudi vemo, kakšne katastrofalne posledice je podjetje Enron prineslo malikovanje vse
večje vrednosti za delničarje ravno njim in kako ruinirana je bila menedžerska etika. V naših
razmerah je najbrž bolj etično in na dolgo stezo razvojno bolj koristno, da bi bil vodilni
menedžment odgovoren za osrednji cilj, ki zasleduje učinkovito rast podjetja v korist ter v
zadovoljstvo vseh glavnih vključenih udeležencev. S tega vidika naj vodilni menedžerji
skrbijo za dinamičen napredek in neprestano izboljšanje poslovanja podjetja ter za njegovo
razvojno uspešnost v primerjavi z najboljšimi domačimi in tujimi konkurenti (Vir: Krašovec
Tone, Menedžerska etika).
[Type the document title]
29 Menedžerski prevzemi
3 PRIMERI SPORNIH MENEDŽERSKIH PREVZEMOV
V tem delu naloge bom predstavil nekaj slovenskih podjetij, katera predstavljajo primere
spornih menedžerskih prevzemov, še nekaj menedžerskih prevzemov pa je predstavljenih v
tabeli 1. Skozi teoretična stališča avtorice Vide Kocjan, ki je zbrala podatke spodaj
imenovanih podjetij, si bomo ustvarili mnenje o menedžerjih, ki so danes večinski lastniki
priznanih družb v slovenskem prostoru.
3.1 BTC in Viator & Vektor
BTC je danes v večinski lasti Jožeta Mermala in drugih menedžerjev. Viator & Vektor je
prevzel Zdenko Pavček, nekdanji predsednik uprave te družbe. Po prevzemu je vodilno mesto
prepustil drugi osebi, sam pa je še vedno zaposlen kot svetovalec uprave. Gre torej za
človeka, ki ga zanimajo predvsem osebni interesi.
3.2 Autocommerce
Autocommerce (AC) je danes v lasti Hermana Rigelnika in nekaterih menedžerjev. Rigelnika
se večina spomni kot t.i. železnega Hermana, nekdanjega predsednika državnega zbora in
člana združene liste v času, ko je to vodil Janez Kocijančič, danes pa SD. Adrio Mobil je
najprej s pomočjo Rigelnikovega AC prevzelo poslovodstvo te družbe, nato so prevzem
izvedli tako, da je novomeška družba prišla v last Autocommerca, katerega lastniki pa so člani
menedžerske ekipe z Rigelnikom na čelu. Zanimivost managerskega odkupa družbe ACH je v
tem, da se je zgodil pol leta pred uvrstitvijo delnic na borzo. Zaradi koncentracije lastništva se
zdaj z delnicami bolj malo trguje in so predmet velikih špekulacij.
3.3 SCT in Primorje
Zgodba o SCT in Primorju iz Ajdovščine je javnosti dobro znana. Prva je v lasti Ivana
Zidarja, ki mu na starost grozijo številne zaporne kazni, druga v lasti menedžerske ekipe pod
vodstvom Dušana Černigoja. Tako SCT kot Primorje sta družbi, znani iz akcije „čista lopata“,
v kateri so kriminalisti odvzeli prostost nekaterim vodilnim zaradi suma korupcije in dajanja
podkupnin pri načrtovani graditvi kontrolnega stolpa na Brniku. Kot sporen in dvomljiv
prevzem naj navedemo primer iztisnitve malih delničarjev iz družbe SCT. Zidar jih je izstisnil
tako, da jim je ponudil odkup lastninskih deležev (delnic) po ceni, ki ni bila niti približno
enaka njihovi dejanski vrednosti, ampak je bila najmanj desetkrat nižja.
[Type the document title]
30 Menedžerski prevzemi
3.4 Aktiva Group
V družbi Aktiva group, ki je v lasti Darka Horvata, je bila ena od izvršnih direktoric Nevenka
Črešnar Pergar, sporna pa je bila iztisnitev malih delničarjev. Aktiva group je po lastninskem
preoblikovanju nekdanje družbene lastnine zbirala certifikate državljanov (jih odkupovala po
minimalnih cenah), jih nato zamenjala za delnice posameznih podjetij in tako povečevala
premoženje. Družba je prefinjeno izvedla neke vrste iztisnitev malih delničarjev oziroma
tistih, ki jim delnic niso bili pripravljeni prodati po ceni, kakršno so določili v Aktivi group.
3.5 Elan
Leta 1944 ustanovljeno družbeno podjetje je bil ponos slovenskega gospodarstva. Skupaj z
uspehi smučarskih asov je podjetje cvetelo vse do 80-let prejšnjega stoletja, nato so se v
podjetju začele težave. Podjetje se je zaradi nepremišljenega vlaganja in zadolževanja
finančno sesulo in tako leta 1990 po blokadi računa šlo v stečaj. Primer Elan je po nenavadnih
zapletih sodišča, prevzela komisija državnega zbora, ki je ugotovila, da je uprava Elana
prenesla kapital in pozitivne stvari na by-pass podjetja. Elan je bil kasneje prodan Hrvatom in
sicer Privredni banki, pred stečajem ga je rešila Slovenska razvojna družba, ki je poplačala
terjatve, dala denar za ponovni zagon ter poiskala ekipo finančnih strokovnjakov, ki bi Elanu
vrnila ponos in ga rešila iz rdečih številk. Sledili so nepričakovano dobri rezultati, katerim so
nato sledili zapleti zaradi izplačevanja visokih nagrad sanacijski 5-članski ekipi z Urošem
Koržetom na čelu. Za poslovno leto 2001 so si namreč obračunali 1,15 milijarde tolarjev
nagrade. Lastnike je nagrada motila prav tako tudi ideja o izplačilu nagrade v obliki Elanovih
delnic. Nasprotna stran pa je menila, da je bila pogodba, v kateri je bila določena premija za
uspeh, nesporna, saj so podjetje dobili v stanju tik pred stečajem, z veliko neto zadolžitvijo
ocenjeno na 60 milijonov evrov, zapuščajo pa ga kot finančno in poslovno sanirano podjetje
(Križnar, 2004).
3.6 SIB Banka
Leta 1990 ustanovljeni Slovenski investicijski banki je svoj ustanovitveni kapital zagotovila
Republika Slovenija. Kljub temu pa se omenjena banka nikoli ni mogla pohvaliti s pretirano
uspešnostjo. Banka po besedah mnogih intelektualcev ni obstajala zaradi ekonomskih
razlogov, temveč naj bi njen obstoj temeljil na političnih povezavah. Leta 2001 se je Javno
[Type the document title]
31 Menedžerski prevzemi
podjetje Energetika odločilo za nakup večinskega deleža v SIB banki. Takratna vrednost
delnice je jeseni 2001 znašala 1000 slovenskih tolarjev, mestna oblast mestne občine
Ljubljana ter še nekateri drugi pa so se dogovorili za nakupno ceno 3000 do 3800 tolarjev na
delnico. Zanimivo je tudi to, da je Energetika delnice SIB banki plačalo prej, preden jih je
banka odkupila od svojih delničarjev. V tej situaciji so posamezniki v banki izkoristili
notranje informacije in začeli kupovati delnice malih delničarjev po nižji ceni, kasneje pa so
jih dražje prodali Energetiki. Vodstvu SIB banke očitajo tudi prirejanje računovodskih
izkazov, revizijski hiši Iteo Abeceda pa zavajajoče revizorsko mnenje, saj so prikazali, da SIB
banka posluje uspešno in ji še naprej napovedovali uspešno prihodnost (Malnarič, 2005, str.
43).
3.7 Mercator in Pivovarna Laško
Da so bili menedžerski odkupi načrtovani že precej prej, kot so se zgodili, potrjujeta primera
Mercator in Pivoavarna Laško. Paradoksalno je, da Šrot zdaj napoveduje tožbe proti Janiju
Soršaku, direktorju UVK, ki ni dovolil prodaje skoraj četrtinskega deleža avstrijski družbi v
posredni lasti banke Raiffeisen. S tem bi Šrot prišel do skoraj četrt milijarde evrov gotovine, s
katero bi lahko konsolidiral zastavljeno lastniško verigo. V Pivovarni Laško mu namreč ne
gre vse po načrtih, saj družba dosega nižje poslovne izide, manjši fizični obseg prodaje in
nižji dobiček od načrtovanega.
3.8 Istrabenz
Presoja o tem, ali je šlo za goljufijo delničarjev ali za plemenito podjetnost, je odvisna od
tega, ali so direktorji pripravljali menedžerski odkup potihoma ali na glas. Če bi se kandidati
za MBO odločili za prevzem, to oznanili vsem delničarjem in se nato lotili finančnega načrta,
zadeva sploh ne bi bila sporna.
Bavčar je bil na mesto predsednika uprave Istrabenza imenovan sredi decembra 2001,
funkcijo pa je prevzel 1. junija 2002. Kljub temu, da je Istrabenz še pod vodstvom Kosmine
dvakrat dokapitaliziral OMV Istrabenz, nazadnje januarja 2002, se je pod Bavčarjem politika
podjetja močno zasukala. Marca 2004 Istrabenz začne s pogajanji, oktobra pa že proda svojo
polovico v družbi OMV Istrabenz, ki jo je še pred dobrim letom dokapitaliziral. Kupnina: 95
milijonov evrov. Konec leta 2004 so prvič objavljeni podatki o navzkrižnem lastništvu, ki
pokažejo, da je Istrabenz denar delničarjev vložil v 19,6 odstotni delež Maksime holding, d.d.,
ta pa je v Istrabenzu udeležena s 4,19 odstotka. Ta skromni delež že v naslednjem letu 2005
[Type the document title]
32 Menedžerski prevzemi
poskoči na 17,28 odstotka. Istrabenz tako postane zavarovan pred nepričakovanim
prevzemom. Prijazne družbe imajo namreč skupaj z Maksimo skoraj polovico vseh delnic, kar
naredi Istrabenz odpornega pred sovražnimi prevzemi in ga s tem na pladnju servira
menedžmentu. Leta 2006 vsa navzkrižna lastništva čudežno izginejo, kar pomeni, da so
Istrabenzove naložbe prenesene drugam. Leta 2008 izvemo, da so se deleži najverjetneje
preselili v finančno družbo FB investicije, ki bo prevzela Istrabenz. Iz te kratke zgodbe je
mogoče sklepati, da je Bavčar takoj po prevzemu krmila v Istrabenzu drastično obrnil
strategijo na glavo in jo kot kaže, podredil svojim prevzemnim načrtom. To pomeni, da je vsaj
šest let vlekel poteze, ki so bile v prid njemu, ne pa delničarjem. Da je to res, v veliki meri
dokazujejo objavljeni sporazumi o "Finančnem inžiniringu" in Bavčarjevo priznanje lastništva
v podjetju FB investicije. Iz teh dokumentov izhaja jasen namen, da se podjetje Istrabenz kupi
po nizki ceni 102,5 evra tako rekoč brez prevzemne premije. Delničarji bi se, če bi se
sporazum uresničil, znašli pred dejstvom, da imajo prevzemniki v rokah polovico podjetja in
se zato sploh ne morejo pogajati za ceno, temveč so lahko samo srečni, da so sploh dobili
izhod iz podjetja, ki ga že obvladujejo prevzemniki. Kupčkanje kapitala in lastniških deležev
ter dogovarjanje med potencialnimi prevzemniki je torej imelo jasen značaj konspiracije z
namenom ogoljufanja delničarjev. Zaradi jasnih dokumentov in priznanj bi imelo tožilstvo
lahko delo pri dokazovanju goljufije, zlorabe zaupanja ter zlorabe položaja po kazenskem
zakoniku, če bi se seveda tega lotilo. Očitano insiderstvo in usklajeno delovanje bi postali le
lepotni popravki na obtožnici. Sum pa ne pada zgolj na Bavčarja, člane uprave in nadzorni
svet Istrabenza, ki nosijo največjo odgovornost, temveč tudi na vse druge vpletene, od
vodstva Maksime, d.d., do NFD holdinga in drugih družb, ki so podpisale sporazum o
skupnem nastopu pri prevzemu. Na seznamu osumljencev bi se morali znajti tudi bankirji San
Paolo IMI, nosilci bančnega konzorcija, kupci nekdanjega Istrabenzovega deleža v Banki
Koper ter drugi pravni in finančni svetovalci, ki so gradili prevzemno zgodbo in sodelovali pri
načrtovanju nezakonitega posla, ne da bi na goljufijo opozorili organe pregona.
Primer Pivovarne Laško in številni drugi menedžerski prevzemi imajo popolnoma enake
lastnosti. Tudi tam je imelo dolgotrajno načrtovanje menedžerskega prevzema vse značilnosti
goljufije: večletno prikrivanje informacij pred lastniki z namenom osebnega okoriščanja. Gre
za dejanja, ki za sabo potegnejo najhujše kazenske sankcije v razvitih kapitalističnih državah
in za katere je predvidena visoka kazen tudi v slovenski kazenski zakonodaji (Vida Kocjan,
www.demokracija.si).
[Type the document title]
33 Menedžerski prevzemi
3.9 Podjetja v lasti menedžerjev
Tabela 1: Slovenska podjetja katera prevzeta s strani menedžerjev
Podjetje Kdaj Kdo
Hidria 1994 Ivan Svetlik in managerji
Kras Sežana V teku že nekaj let Edvard Fonda in managerji
BTC Januar 2001 Jože Mermal in managerji
alpes 2001 Franc Zupanc in zaposleni
GV Skupina 2001 Slobodan Sibinčič in managerji
IMP Črpalke 2002 Marko Mohar
SCT April 2004 Ivan Zidar in managerji
ACH Julij 2005 Herman Rigelnik in managerji
MIP November 2005 Družina Volk
Medex ... Aleša Kandus in družina
Termo Škofja Loka ... Janez Deželak
Iskra April 2006 Dušan Šešok in 50 managerjev
Primorje Maj 2006 Dušan Črnigoj in managerji
Gorenjski tisk Maj 2006 Kristin Kobal in managerji
Viator & Vektor December 2006 Zdenko Pavček in managerji
CM Celje 2006 Marjan Vengust in notr. lastniki
Celjske mesnine 2006 Izidor Krivec in managerji
Donit 2006 Tomaž Berločnik, Božidar Likar
Amis 2006 Boštjan Košak
Creina 2006 Peter Zaletelj
Monter Dravograd Januar 2007 B. Kadiš, M.Muratovič, R.Tomaž
Prevent Februar 2007 Nijaz Hastor, Jože Kozmus
Jata Emona Marec 2007 Stojan Hergouth, Marko Močan
Lip Bled Maj 2007 Alojz Burja, managerji
Vir: http://www.finance.si/
[Type the document title]
34 Menedžerski prevzemi
3.10 Primer iz tujine: ameriški energetski gigant Enron
V nadaljevanju naloge predstavljam primer ameriškega energetskega podjetja Enron. Čeprav
je bil ta v javnosti najbolj izpostavljen menim, da je potrebno poudariti, da to še zdaleč ni
osamljen primer razkritja finančnih prevar.
Družba Enron je bila ustanovljena leta 1986 z združitvijo podjetij Huston Natural Gas (v
nadaljevanju HNG) in Internorth (Kovačič, 2002, str. 86). Na začetku je bilo novo nastalo
podjetje Enron močno zadolženo zaradi kreditov, ki jih je Internorth najel za plačilo
prevzemne premije HNG. Perspektivni ekonomist Kenneth Lay je bil v novem podjetju
imenovan za predsednika direktorskega odbora. Kenneth Lay je doktoriral iz ekonomskih
znanosti na univerzi v Houstonu. Energetsko podjetje Enron je dvignil med sedem največjih
ameriških korporacij. Na področje energetike je prišel leta 1973, ko je najprej zasedel položaj
podpredsednika, kasneje pa še položaj predsednika podjetja za zemeljski plin Florida Gas
Company. Kasneje je bil tudi v vrhovnem vodstvu družbe Transco Energy, dokler ni postal
predsednik in generalni direktor podjetja Houston Natural Gas. Od združitve HNG z lokalnim
energetskim podjetjem leta 1986 pa je postal vodilni mož združenega podjetja, imenovanega
Enron (Plešnar, 2002c, str. 16). Leta 1984 je Zvezna komisija za reguliranje energetike
(Federal Energy Regulatory Commission) izdala vrsto odlokov, s katerimi je deregulirala trg
zemeljskega plina. Deregulacija je povzročila, da je ponudba postala nestabilna in posledično
so bile take tudi cene. Ker je bil Enron še vedno močno zadolžen in mu deregulacija trga
najprej ni prinesla pozitivnih rezultatov, se je Lay moral domisliti novega poslovnega
pristopa, s čimer bi družbo izvlekel iz zadolženosti. Obrnil se je na svetovalno družbo
McKinsey&Company in eden izmed svetovalcev je bil Jeffrey Skilling. Skilling, svetovalec
družbe McKinsey&Company, se je domislil preproste ideje, s katero bi povrnil kredibilnost
panogi iskanja, črpanja, prodajanja in kupovanja zemeljskega plina. Skillingova ideja je bila
oblikovanje banke plina (Gas Bank). Ideja temelji na posredovanju med ponudniki in kupci
plina. Enron bi zbral množico dobaviteljev plina in ga prodajal naprej množici kupcev.
Enronov zaslužek bi izhajal iz razlik med nakupnimi in prodajnimi cenami. Ideja je bila
dobra, vendar je vključevala tveganje – Enron bi moral imeti lastno ponudbo, ki bi
omogočala izpolnjevanje pogodb. Poleg tega bi moral imeti popolno poznavanje trga in
nadzor nad njim (Čoh, 2003, str. 12).
[Type the document title]
35 Menedžerski prevzemi
Na začetku Gas Bank ni imela uspeha, kasneje pa je v enem samem tednu prodaja dosegla
800 milijonov USD in pogodbe so se začele množiti. Ko je posel leta 1990 zacvetel, je Lay
Skillinga povabil v Enron, kjer je dobil lastno enoto imenovano Enron Gas Services. Medtem
se je Enron začel prilagajati potrebam trga. Začel je razvijati strankinim potrebam prilagojene
produkte. Zaradi spremenljivih cen so si nekateri kupci želeli zagotoviti ponudbo za nekaj
prihodnjih let, niso pa želeli biti izpostavljeni cenovnim nihanjem. Tako je Enron leta 1989
začel svojim kupcem prodajati opcijo nakupa plina na določen dan v prihodnosti, po določeni
ceni. Stranke Enrona so plin kupile po določeni ceni na določen dan v prihodnosti, Enron pa
je plin nabavljal po plavajoči ceni. V letih 1990 in 1991 sta se zgodili še dve pomembni
spremembi, ki sta ključno vplivali na Enronovo uspešno poslovanje: leta 1990 je newyorška
trgovska borza (New York Mercantile Exchange) vzpostavila nov trg za standardizirane
terminske pogodbe za plin, kar je pomnilo širitev in poglobitev trga, kjer je Enron že bil
največji akter in kot tak določal cene, širil trg in ga istočasno tudi nadziral. Leta 1991 je Enron
pri SEC-u dosegel, da mu je le ta dovolil knjiženje trgovskih dobičkov po tržnih vrednostih.
Enron je bilo prvo energetsko podjetje, ki je zahtevalo dovoljenje za uporabo te metode. Kot
utemeljitev so navedli, da vrednost njihovih produktov niha tako, kot niha vrednost finančnih
produktov, ki so se po dovoljenju SEC-a že knjižili po tržni vrednosti. Posledica SEC-ovega
dovoljenja je bila, da je Enron lahko kupil plin po ceni npr. 2 USD, ki naj bi bil prodan enkrat
v obdobju naslednjih 10 let, po ceni 3 USD, že sedaj pa je lahko knjižil celotni dobiček.
Skillingova enota Gas Services se je naglo širila, se preimenovala v Enron Capital & Trade
Resources. Njeno poslanstvo je bilo izvajanje energetskih rešitev po svetu (Čoh, 2003, str. 13
in 14).
Značilnost Enrona je bila, da je vzpostavil vrsto svojih podružnic, preko katerih je izvajal
večje projekte. Te podružnice, in ne Enron, so si sposojale denar, kupovale sredstva, sklepale
različne pogodbe ipd. Vzroki, zakaj je Enron ustvaril množico podružnic, so bili številni (Čoh,
2003, str. 16):
• Enron ni bil odgovoren za posojila, ki so jih najemale podružnice (jamčile so same s
svojim premoženjem),
• računovodska pravila so določala, da Enronu ni potrebno konsolidirati sredstev in
obveznosti podružnic, dokler ne nadzoruje vsaj 50 odstotkov njihovega lastniškega
kapitala; Enronovo dolžnost je bila le, da te obveznosti omeni v opombah svojega letnega
poročila,
[Type the document title]
36 Menedžerski prevzemi
• Enron je obveznosti vezane na financiranje velikih projektov prenesel na svoje
podružnice, je sam izkazoval ugodno bonitetno sliko in si tako zagotavljal nemoten dotok
sredstev potrebnih za posredniško dejavnost.
V prvi polovici 90-ih let je Enron začel uporabljati t.i. entitete s posebnim namenom (Special
Purpose Entity), ki niso imele sedeža v ZDA in zato niso bile podvržene ameriški zakonodaji.
Preko teh entitet si je sposojal denar, vendar pa mu teh obveznosti ni bilo potrebno prikazati v
svojih bilancah. Leta 1993 je skupaj s kalifornijskim pokojninskim skladom za uslužbence
javnih podjetij (California Public Employees' Retirement System) oblikoval podjetje,
imenovano Joint Energy Development Investments Limited Partnership (JEDI), ki naj bi
investiralo v projekte, namenjene varčevanju z energijo. Oba partnerja sta vložila enak delež,
zato Enronu ni bilo potrebno konsolidirati računovodskih izkazov z novim podjetjem, saj je
zakonodaja predpisovala konsolidacijo le v primeru, da znaša lastniški delež več kot 50
odstotkov. Ko se je pričel Internetni »boom«, je Enron začel ustvarjati vtis, da je internetno
podjetje in staviti svojo prihodnost na tehnologijo in Internet. Cene Enronovih delnic so
nenehno naraščale in ker je večina vodilnih delavcev prejemala delniške opcije kot nagrado za
uspešno vodenje, so bili le ti zainteresirani za doseganju vse večjih kratkoročnih dobičkov.
Menedžerji so bili spodbujeni k investiranju v tvegane projekte, saj so bile nagrade zelo
obetavne. Zaradi prejetih delniških opcij so bili iz dneva v dan bogatejši in več kot očitno je,
da so v svojem delovanju pozabili za poklicno etiko ter na interese lastnikov.
Leta 1998 je Enron vložil 10 milijonov USD v Rhythms NeTConnections (internetno
podjetje). V prvi javni ponudbi delnic jih je Enron kupil za nekaj manj kot 2 USD, konec
prvega trgovalnega dne pa so se delnice prodajale po 69 USD, vendar pa 300 milijonov
ustvarjenega dobička Enron ni mogel takoj unovčiti, saj so predpisi začetnim investitorjem
onemogočali prodajo delnic v prvih 180-ih dneh po začetku kotizacije. Preko zapletenih
transakcij, ki pa so vse bile speljane v zakonskih okvirih, je Enronu uspelo prečrpati sredstva
iz svojih podružnic brez obveze do konsolidacije, saj so skrbeli, da je bil lastniški kapital v
podružnicah vedno manjši ali enak največ 50. odstotkom. Fastow je ugotovil, da je za Enron
ugodno, če ima veliko podružnic za izvajanje najrazličnejših transakcij, zato je njihovo število
začelo naraščati. Ustanovili so še dve družabniški podjetji LJM–1 in LJM–2. LJM-1 naj bi
kupoval Enronove proizvode, z njimi bi izvajali investicijske projekte ter sklepal derivativne
pogodbe, s katerimi bi se Enron zaščitil pred tveganji. Glavni namen ustanovitve LJM-jev pa
je bil izvedba transakcij, ki bi Enronu omogočile prodajo delnic Rhythms NeTConnectionsa
(Čoh, 2003, str. 21).
[Type the document title]
37 Menedžerski prevzemi
Nekoliko kasneje je Fastow ustanovil še štiri podružnice, imenovane Raptor I, II, III in IV.
Enron jih je uporabljal za napihovanje vrednosti sredstev in dobička. Način, kako je to izvajal,
je bil sledeči: Enron je Raptorjem po izredno visoki ceni prodajal manjši del določenih
sredstev. Večji delež teh sredstev je ostal v lasti Enrona in kot tak je bil tudi izkazan v bilanci
stanja, vendar pa so bila v bilanci stanja ta sredstva ovrednotena po tržni vrednosti, torej po
taki ceni, kot jo je Raptor plačal Enronu za manjši delež kupljenih sredstev. Podobno
transakcijo so izvedli tudi s podružnico LJM–2. Podatke o takih transakcijah je Enron razkril
v opombah k letnemu poročilu, vendar pa ni razkril pomembnih dejstev; kdo so bili partnerji,
katerim je bil delež sredstev prodan, ter podatka, da je bila cena transakcije v nasprotju z
ekonomskimi zakonitostmi (Partnoy, 2003, str. 316 ter Čoh, 2003, str. 22).
Vse Enronove podružnice so bile izredno zadolžene, vendar pa to ni vplivalo na izkazani
poslovni izid, saj po zakonu ni bil zavezan h konsolidaciji računovodskih izkazov. Ko je
nastopila kriza, je prezadolženost podružnic pomembno vplivala tudi na finančno stanje
Enrona. Enron Online in Enron Energy Services sta bili dve enoti, ki sta dajali videz visoke
dobičkonosnosti, v resnici pa sta ustvarjali izgube. Za razliko od Enronovih podružnic, entitet
s posebnim namenom, so bile vse transakcije zelo transparentne. Vse je bilo zajeto v ustreznih
bilancah ter v letnem poročilu, vendar pa vsi podatki niso bili resnični. Enron Online naj bi
skrbel za spletno trgovanje. Na spletni strani naj bi se srečevali kupci in prodajalci, Enron pa
naj bi v vsakem poslu vedno bil ena od strani. Do tu ni še nič spornega, sporno pa je to, da je
Enron celotne vrednosti poslov knjižil kot prihodke, čeprav je šel denar v resnici k prodajalcu.
Ti izredno visoki prihodki so Enron povzdignili med sedem največjih podjetij po ustvarjenem
prihodku v ZDA (Čoh, 2003, str. 23).
Brez navideznih prihodkov ustvarjenih s pomočjo Enron Online, bi Enron ne dosegel tako
prestižnega položaja. Enron Energy Service se je ukvarjal z zmanjševanjem stroškov energije
in povečevanjem učinkovitosti njene uporabe. Tako se je npr. zavezal, da bo s
prerazporeditvijo svetíl podjetjem zagotovil znižanje stroškov za energijo za milijon dolarjev
na leto. Običajno so bile te pogodbe dolgoročne, Enron pa je vse bodoče in negotove prihodke
nedoločljive vrednosti knjižil takrat, ko je bila pogodba sklenjena. Pri določanju višine
prihodkov so bili zelo optimistični. Tako Enron Online kot Enron Energy Service sta bili
obravnavani kot tehnološki podjetji, kar je pomembno in ugodno vplivalo na višino cene
delnic. Resnica pa je bila drugačna. Obe podjetji sta ustvarjali velike izgube, ki jih je Enron
kompenziral z dobički, ki jih je ustvarjal s trgovanjem.
Pojav krize
[Type the document title]
38 Menedžerski prevzemi
Čeprav se je dejanski zlom Enrona zgodil »šele« leta 2001, je že prej mogoče zaznati nekatere
dejavnike, ki so kasneje vplivali na razplet dogodkov. Dejanski začetek krize lahko beležimo
že v letu 1997. Trije ključni dejavniki, ki so se zgodili (Košenina, 2003, str. 23 in Čoh, 2003,
str.25):
• širitev na trge novih produktov (prenos podatkov po optičnih kablih in derivativi na
vreme), na katerih niso imel dovolj izkušenj,
• vzpostavitev sklada tveganega kapitala, ki je investiral v internetna podjetja, ki pa so
propadla,
• Enron je nekaterim svojim zaposlenim dovolil vzpostavljanje podružnic, katerih namen je
bil manipuliranje s finančnimi podatki.
V letu 2000 je nastopila kalifornijska energetska kriza, kar je povzročilo padec cene Enronove
delnice, vendar pa je Enron kljub kalifornijski energetski krizi ustvarjal velike dobičke.
Enronovi posredniki so krizo v Kaliforniji izkoristili tako, da so izvajali strategijo, imenovano
kroženje. V Kaliforniji so kupovali električno energijo in jo prodajali v drugih zveznih
državah. S tem so prispevali k zmanjševanju ponudbe in povišanju cen na debelo v
Kaliforniji. Strategija kroženja je javnosti postala znana šele v začetku leta 2002. Javnost se je
sicer zgražala, vendar pa so posredniki, zgolj izkoristili možnosti, ki jim jih je ponudila
država. Razmere na ameriškem elektroenergetskem trgu so bile neurejene, saj je deregulacija
v vsaki zvezni državi potekala nekoliko drugače. Zaradi odsotnosti zakonodaje na zvezni
ravni je bil otežen ali nemogoč enoten nadzor kakor koordiniranje in sodelovanje med
posameznimi državami (Čoh, 2003, str. 26).
Poletje 2001 se zgodi nov udarec: nekateri finančni analitiki so se lotili analiziranja Enronovih
poslov s povezanimi strankami. Ugotovili so, da so bili Raptorji in LJM-ji povezana podjetja
ter da je Fastowo plačilo vezano na uspešnost poslovanja LJM-jev. Oktobra 2001 je Enron
objavil umik Andya Fastowa iz LJM-jev ter hkrati razkril, da bo zaradi predčasne prekinitve
pogodbe z LJM-jem zabeležil 35 milijonov USD izgube. Obenem je objavil, da ima pri
naložbah v zmogljivosti za prenos podatkov, distribucijo elektrike gospodinjstvom skupno
izgubo v višini 1,01 milijarde USD (Partnoy, 2003, str. 331 in Čoh, 2003, str. 26).
Kapitalski trgi so na objavljene novice reagirali šele dva dni kasneje, ko je cena Enronove
delnice začela padati. Približno v enem tednu je cena padla za 30 odstotkov, na vrednost 20
USD. Bolj kot objava o izgubah je na padec cene vplivala objava SEC-a, da izvaja preiskavo
o transakcijah med Enronom in LJM-ji. Zaupanje v Enron je začelo plahneti. Istočasno s
padanjem zaupanja v Enron je padalo zaupanje v revizijsko hišo Arthur Andersen. Kljub
[Type the document title]
39 Menedžerski prevzemi
priporočilom kodeksa poklicne etike, da bi zunanji revizor moral biti pri opravljanju svojega
posla neodvisen, se tega niso držali. Poleg revizijskih poslov so za Enron opravljali še vrsto
nerevizijskih poslov. Tako so v letu 2000 od Enrona prejeli 25 milijonov USD za revizijske
posle, za nerevizijske pa 27 milijonov USD (Partnoy, 2003, str. 335 in Čoh, 2003, str. 27).
Kasneje se je tudi izvedelo, da so del revizijske dokumentacije uničili z namenom prikrivanja
resničnih podatkov in dejstev. Revizijska hiša Arthur Andersen zagotovo nosi svoj del krivde
pri aferi Enron, saj bi morali podrobneje analizirati vse posle, ki jih je Enron izvajal. Sicer je
težko verjeti, da revizor nepravilnosti in tveganosti vseh Enronovih poslov ni ugotovil; najbrž
je šlo za prikrivanje dejanske slike zaradi konflikta interesov. Potapljajočo se barko je
Kenneth Lay poskušal reševati tudi s pomočjo političnih zvez, vendar nikjer niso naleteli na
plodna tla. Očitno se je vsa javnost, tudi politična, zavedla, da so zadeve v primeru Enron šle
veliko predaleč in so se od njega vsi poskušali distancirati. Edina Enronova rešilna bilka je
tako ostajala kreditna boniteta. Če bi ta padla pod raven nizko tveganih dolžniških
instrumentov, bi za Enron to pomenilo težave pri priskrbi zunanjih virov financiranja ter
ostrejša določila glede poplačevanja že najetih dolgov. Do novembra 2001 so tri velike
bonitetne agencije (Moody's, Standard & Poor's ter Fitch) Enronov dolg označevale kot nizko
tvegan, vendar pa so zaradi različnih dogodkov morale svoje ratinge spremeniti.
Enron je novembra 2001 priznal, da so bili dobički izkazani v preteklih letih napihnjeni in
bonitetne agencije so se morale ustrezno odzvati. Ko so konec novembra bonitetne agencije
Enronov dolg označile kot visoko tvegan, je cena njegove delnice padla na 1 (en!) USD.
Enron je moral ustaviti trgovanje, ker ni več mogel pridobivati sredstev na kapitalskih trgih,
na tisoče Enronovih delavcev je ostalo brez dela in brez pokojnin. Tako kot večina ameriških
korporacij, je tudi Enron vplačila svojih zaposlenih naložil v Enronovo delnico. Če so
Enronovi menedžerji lahko prodali svoje delnice in zanje kaj iztržili, tega zaposleni niso
mogli storiti, ker je bil njihov pokojninski sklad v letu 2001 zaklenjen. Kasneje je bilo
vodilnim managerjem očitano, in zagotovo ne brez razloga, da so si na račun upravljanja z
notranjimi informacijami nagrabili bogastvo v škodo »navadnih« zaposlenih, ki do svojih
prihrankov niso mogli priti zaradi administrativnih ovir. Zgodbe o Enronovem uspehu je
nepreklicno konec 2. decembra 2001, ko Enron vloži zahtevo za začetek stečajnega postopka,
odpusti 4.000 zaposlenih in vloži tožbo proti Dynegyu zaradi preklica dogovora o združitvi.
Iskanje krivca
Po tako klavrnem propadu ameriškega energetskega mogotca so se začela postavljati
vprašanja kdo je kriv, kako se je moglo kaj takega zgoditi, kdo bo zaposlenim v pokojninski
[Type the document title]
40 Menedžerski prevzemi
sklad vrnil vloženi denar ipd. Nemogoče je najti enega samega krivca. Pravzaprav krivca ni,
je samo splet različnih okoliščin, ki je nekaterim omogočil pridobivanje velikega bogastva.
Zaključek zgodbe je tak, da so nekateri čez noč ostali brez vsega.
Dejstva
• Kenneth Lay je s prodajo Enronovih delnic zaslužil 144 milijonov USD, od Enrona je
prejel tudi veliko posojil,
• Jeff Skilling se je okoristil na račun Enronovih shem nagrajevanja: s prodajo
Enronovih delnic je zaslužil 76 milijonov USD,
• Andy Fastow je na račun nagrajevalnih shem zaslužil 30 milijonov USD, dodatnih 45
milijonov pa je v dveh letih zaslužil na račun obeh LJM-jev,
• Enronove transakcije z LJM-ji niso bile nelegalne: zato tudi ni mogoče očitati, da so
zaobšli računovodska pravila, ko v bilanci stanja niso prikazovali transakcij s posebnimi
entitetami; res pa je, da so bile transakcije v nasprotju z ekonomsko logiko in kot take
neetične, nemoralne, nepoštene,
• ni bilo dokazano, da so bile entitete s posebnim namenom oblikovane za izvajanje
nelegalnih transakcij; vse transakcije so se odvijale v okviru zakonskih in računovodskih
določil,
• Enron je svoje posle opravljal večinoma na dereguliranih trgih, zato so bile transakcije
v manjši meri podvržene zakonom (v primerjavi s transakcijami na reguliranih trgih),
• izkazalo se je, da je zakonodaja mnogokrat preveč toga, prepočasi se prilagaja
dejanskim razmeram, kar gre lahko v prid hitrim in iznajdljivim, kot je bil Enron,
• Enron je bil za revizijsko podjetje Arthur Andersen prevelika stranka, kar je globoko
načelo njegovo neodvisnost; Arthur Andersen je prekršil najmanj dve načeli etičnega kodeksa
zunanjega revizorja: prvič- Enron je bil zanj preveč pomemben partner, da bi ga lahko izgubil
(finančna odvisnost), drugič- delež nerevizijskih storitev je bil močno prevelik v primerjavi z
revizijskimi in področje nerevizijskih storitev, ki so jih opravljali, je bilo preveč vpeto v
področje, ki so ga revidirali. Arthur Andersen je bil od Enrona preveč odvisen in kot tak ni bil
več sposoben revizije opravljati neodvisno, nepristransko, skrbno in pošteno. Arthur Andersen
bi moral ukrepati takoj, že ob prvih znakih nepravilnosti, pa tega ni storil. Še več, tega niso
storili niti leta 2001, ko je bilo stanje tako kritično, da je pripeljalo do stečaja tako velikega
energetskega giganta. Andersen je potrdil številke v Enronovem poročilu za leto 2000 in
ocenili notranje kontrole kot ustrezne, kljub dejstvom, ki so vzbujala dvom v tako oceno, zato
[Type the document title]
41 Menedžerski prevzemi
nosi revizijska hiša Arthur Andersen velik del krivde za razsežnosti afere Enron, saj bi
nepravilnosti oziroma visoka tveganja, v katera se je Enron s svojimi posli spuščal, moral
razkriti in vlagatelje nanje opozoriti,
• niti bonitetne agencije svojega dela niso opravile tako, kot bi morale: njegovih dolgov
niso pravočasno označile kot visoko tvegane,
• Enron je bil uspešen pri lobiranju in vplivanju na zakonodajo v želeni smeri – v
zameno so precej sredstev namenil volilni kampanji G.W. Bush-a.
3.10.1 Epilog primera Enron
Obtožnice in procesi proti 29 vodilnim menedžerjem Enrona. Najbolj razvpite so nedvomno
obsodbe vodilnih menedžerjev Kennetha Laya in Jeffreyja Skillinga, obtoženih bančnih in
delniških prevar, prikazovanja ponarejenih bilanc, pranja denarja, insiderskega trgovanja itd.
Glavni proces se je začel julija 2004 in bil končan maja 2006. Lay je bil obsojen na podlagi
vseh šestih točk obtožnice na 45 let zapora, vendar je dober mesec po obsodbi umrl. Skilling
je bil spoznan za krivega v 19 izmed 28 točk obtožnice in obsojen na 24 let in 4 mesece
zapora ter plačilo 26 milijonov dolarjev v korist Enronovega pokojninskega sklada. Škandal
Enron je imel prevelike razsežnosti, da bi se politična, zakonodajna in pravna javnost ne
odzvala. Tako je bil v ZDA julija 2002 sprejet Sarabanes-Oxleyev zakon z namenom
izboljšanja revizijskih postopkov in zagotavljanja večje neodvisnosti revizorja in direktorskih
odborov. Prav tako se je na burne dogodke odzvala tudi Evropska Unija, ki je izdala
priporočila o revizorjevi neodvisnosti, kar je bilo podrobneje obravnavano že v predhodnem
poglavju.
3.10.2 Menedžerji Enrona
V primeru Enron lahko ugotovimo, da so bile sporne vse razsežnosti menedžmenta, tako v
odnosu do zunanjega okolja, v odnosu do notranjega okolja in na osebnem nivoju.
V ODNOSU DO ZUNANJEGA OKOLJA SO MENEDŽERJI ZAVAJALI :
• poslovne partnerje (banke, revizijsko hišo Arthur Andersen),
• institucije (javnost, bonitetne agencije, banke),
• konkurente.
V ODNOSU DO NOTRANJEGA OKOLJA SO MENEDŽERJI ENRONA ZAVAJALI:
• lastne delničarje (okoriščanje menedžerjev na račun delničarjev),
[Type the document title]
42 Menedžerski prevzemi
• zaposlene.
NA OSEBNEM NIVOJU:
• menedžerji prikrivali informacije,
• pohlep in neetično ravnanje menedžerjev,
• vase zagledani menedžerji.
3.10.3 Sindrom Enrona v Sloveniji
Tudi v Sloveniji smo priča primerom, da podjetja sistematično in načrtovano prikazujejo
navidezno ugodne poslovne izide, izvedene s pomočjo ustvarjalnega računovodstva. Gre
pravzaprav le za prerazporejanje denarja znotraj družbe, katera ima svoje podružnice, le-te pa
niso v isti državi, skupaj tvorijo skupino. Matično podjetje, katero se ukvarja z določeno
proizvodnjo, prerazporeja denar znotraj te skupine, tako da prodaja izdelke v svoje
podružnične firme, ta pa njim nakaže denar. Gre za fikcijo, ker dejanske prodaje ni bilo,
oziroma so lahko izdelki še vedno kje v skladišču ali pa sploh niso bili oddani. Matično
podjetje tako knjiži fiktivne dobičke s predpostavko, da bodo enkrat v prihodnosti te stroje
prodali. S tem, ko se večajo dobički jim raste vrednost delnice in tako delničarji pobirajo
fiktivne dividende. Problem nastane, če se je stvar vršila v času konjunkture, ko je bil ta krog
še nekako sklenjen in izdelki so se še prodajali in tako so fiktivni dobički dobili realno
podlago. Konjunktura se je ustavila, s tem posledično se je zmanjšala prodaja, dobiček od
prodaje pa je že bil vknjižen.
Iz navedenega primera ugotavljam, da zaradi goljufivega prikazovanja poslovnih izidov,
podjetje dolgoročno skoraj ne more obstati. Menim, da konjunktura in recesija, ki sta dve
skrajnosti, lahko bistveno vplivata na poslovanje in poslovni izid določenega podjetja.
Ocenjujem, da menedžerjem gre samo za dobičkonosnost, ne oziraje se na posledice njihovih
dejanj. Ugotavljam, da menedžerji pogosto zlorabljajo zaupanje, prirejajo listine, izvajajo
koruptivna dejanja, zlorabljajo informacije, skratka vršijo gospodarska kazniva dejanja. Zato
menim, da je možen scenarij Enrona tudi v Sloveniji.
[Type the document title]
43 Menedžerski prevzemi
4 OBLIKE GOSPODARSKE KRIMINALITETE
4.1 Kazniva dejanja zoper gospodarstvo
• ustvarjanje monopolnega položaja (225. člen),
• lažni stečaj (226. člen),
• oškodovanje upnikov (227. člen),
• poslovna goljufija (228. člen),
• goljufija na škodo Evropskih skupnosti (229. člen),
• preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji (231. člen),
• preslepitev kupcev (232. člen),
• neupravičena uporaba tuje oznake ali modela (233. člen),
• neupravičena uporaba tujega izuma ali topografije (234. člen),
• ponareditev ali uničenje poslovnih listin (235. člen),
• izdaja in neupravičena pridobitev poslovne tajnosti (236. člen),
• vdor v poslovni informacijski sistem (237. člen),
• zloraba notranje informacije (238. člen),
• zloraba trga finančnih instrumentov (239. člen),
• zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (240. člen),
• nedovoljeno sprejemanje daril (241. člen),
• nedovoljeno dajanje daril (242. člen),
• ponarejanje denarja (243. člen),
• ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev (244. člen),
• pranje denarja (245. člen),
• izdaja nekritega čeka in zloraba bančne ali kreditne kartice (246. člen),
[Type the document title]
44 Menedžerski prevzemi
• uporaba ponarejene bančne, kreditne ali druge kartice (247. člen),
• izdelava, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje (248. člen),
• davčna zatajitev (249. člen),
• tihotapstvo (250. člen).
4.2 Menedžerske mahinacije
Morebitne mahinacije so sicer eno, drugo pa je privatizacijska zakonodaja, ki je bila do
lastnikov privatizacijskih družb, zbirateljic lastninskih certifikatov, zelo prijazna - skupaj s
tem, da so si v začetnem obdobju lahko izplačevali provizije za upravljanje v takrat še
neznansko nizko vrednotenih delnicah pidov. Izkoristili so jo tisti, ki so jo razumeli in imeli
za to dovolj podjetniške žilice.
Pri menedžerskih prevzemih je ključnega pomena javnost celotnega postopka, da lahko
potencialni konkurenti postavijo konkurenčno ceno, ki je običajno precej višja od tiste, ki jo
ponudijo menedžerji in s tem ponudijo manjšinskim delničarjem bolj »pravično« tržno ceno.
Denimo s striktnim preganjanjem prakse »delniških parkirišč« pod nadzorom menedžmenta,
katerim kasneje sledijo menedžerski odkupi, ki samo legalizirajo dejansko stanje. Nekateri
menedžerji za dosego svojih ciljev izvajajo prevarantsko računovodstvo, ki je namerno ali
lahkomiselno sestavljanje pomembno zavajajočih računovodskih izkazov in/ali kreativno
računovodstvo, ki je zavestno in načrtno transformiranje računovodskih izkazov v okviru
obstoječih pravil ali pri njihovi selektivni uporabi. Neuspešni menedžerji poskušajo z uporabo
kreativnega računovodstva prikriti svojo nesposobnost in odložiti reševanje problemov v
prihodnost. Včasih uporabijo kreativno računovodstvo tudi menedžerji korporacij v času
zahtev institucionalnih investitorjev po izkazanih dobičkih. Kreativno računovodstvo
prikazuje nerealne bilančne kategorije, daje nerealne napovedi, povzroča časovne
neusklajenosti itd. Posledica dejavnosti menedžerjev, ki so izvajali prevarantsko in/ali
kreativno računovodstvo, je razvidna npr. v ZDA pri Enronu. Iz vseh teh in podobnih
primerov se kaže skupna ugotovitev, da obstojijo sistemske pomanjkljivosti v različnih
sistemih korporacijskega upravljanja. Skoraj v vseh primerih so si menedžerji na različne
načine prisvajali denarna sredstva korporacije, ki so jo upravljali. Težavnost razkritja goljufij
je povzročalo dejstvo, da so bili v sporna dejanja vključeni vodilni menedžerji. Razkriti
primeri postavljajo vprašanje, ali so menedžerji ustrezno nadzorovani.
[Type the document title]
45 Menedžerski prevzemi
4.2.1 Kreativno računovodstvo Po pojmovniku računovodstva, financ in revizije je kreativno ali ustvarjalno računovodstvo
tisto računovodstvo, ki ni le spremljevalec in prikazovalec poslovanja, temveč s svojimi
rešitvami, vezanimi na računovodske informacije, izboljšuje poslovne odločitve ter s tem
poslovne izide in poslovna stanja (Turk, 2000, str. 794).
Zaradi tega uporabniki računovodskih informacij dobijo drugačno sliko od dejanske. Čeprav
je v kodeksu poklicne etike računovodje navedeno, da računovodja ne sme zavestno
sodelovati v nobeni nedovoljeni ali nezakoniti dejavnosti ter pri dejavnostih, ki mečejo slabo
luč na poklic računovodje, je v praksi poznanih veliko primerov, ko so računovodje s svojim
znanjem in poznavanjem stroke pripomogli k podajanju napačne slike o dejanskem
poslovanju posameznega podjetja.
4.2.2 Insiderstvo Insiderstvo je nezakonito izkoriščanje notranjih informacij insiderjev in naključnih insiderjev
pri trgovanju z vrednostnimi papirji.
Insiderji so osebe, ki v podjetjih opravljajo razne delovne naloge pri katerih se srečujejo z
informacijami ali dejstvi, ki so ali poslovna tajnost ali pa imajo značaj informacije, ki bi lahko
vplivala na poslovanje družbe. Biti insider ne pomeni nič slabega, dokler se ta »privilegij« ne
izkoristi na nezakonit oziroma na neetičen način.
Uprave podjetij, srednji menedžment in ostali menedžment se srečujejo pri rednem delu z
notranjimi informacijami, kot so poslovanje družbe, nameravani prevzemi in z drugimi
notranjimi informacijami, ki lahko vplivajo na tečaj delnice podjetja, zato morajo podjetja v
skladu z Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP), prijaviti Agenciji za trg vrednostnih
papirjev (ATVP) spisek oseb v podjetju, ki so v stiku z takimi informacijami, oziroma spisek
insiderjev.
4.2.2.1 Nesprejemljivost insiderstva Uporaba insiderskih informacij pa predvsem škodi vlagateljem in tako zmanjšuje njihovo
zaupanje v trg vrednostnih papirjev. Pronicanje notranjih informacij pa škodi tudi izdajateljem
vrednostnih papirjev, saj vlagatelji ne zaupajo izdajateljem, ki imajo v svojih vrstah
managerje, ki se okoriščajo z notranjimi informacijami . Nepošteno je do drugih vlagateljev,
kateri niso pridobili informacij. Nevarnost asimetrije informacij v nejavnih (neborznih)
podjetjih temelji na tem, da menedžerji in člani nadzornih svetov kot insajderji vedo o
[Type the document title]
46 Menedžerski prevzemi
poslovanju podjetja veliko več kot vsi preostali in lahko izkoristijo svoj položaj v podjetju in
pridobijo lastništvo pod pošteno tržno ceno od drugih slabo informiranih (malih) delničarjev.
4.2.2.2 Notranja informacija Notranja informacija je opredeljena v 243. členu Kazenskega zakonika RS in v 275. členu
Zakona o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP – 1). Za notranjo informacijo se po ZTVP - 1 šteje
vsaka natančna informacija, ki se nanaša na enega ali več izdajateljev vrednostnih papirjev ali
na enega ali več vrednostnih papirjev, ki še ni postala dostopna javnosti in ki bi, če bi postala
znana javnosti, verjetno imela pomembnejši vpliv na ceno vrednostnih papirjev. Isti člen tudi
določa, da so notranje informacije neposredno dostopne članom uprav, nadzornih svetov in
imetnikom kvalificiranega deleža pravnih oseb. Potrebno je namreč ločiti med posedovanjem
notranjih informacij, ki samo po sebi ni kaznivo dejanje, in okoriščanjem z njimi, kar je poleg
njihovega razkrivanja tretjim osebam podvrženo kazenskemu pregonu. Možnosti trgovanja na
podlagi notranjih informacij zmanjšuje predvsem pravočasno in ustrezno objavljanje cenovno
občutljivih informacij s strani izdajateljev. Pri tem zakonska in borzna določila jasno
opredeljujejo, da postane informacija dostopna javnosti v trenutku objave obvestila izdajatelja
v dnevnem časopisju ali v elektronski obliki na spletni strani borze SEOnetu. Cenovno
občutljive informacije so predvsem obvestila o vseh pomembnih poslovnih dogodkih
izdajateljev, ki jih borzna pravila razdeljujejo v posamezne sklope. Gre predvsem za
pravočasno objavo računovodskih izkazov, poslovnih poročil, ocen poslovanja izdajatelja,
podatkov o skupščini in odločanju o dividendah, poslovnih dogodkov, ki vplivajo na položaj
izdajatelja, podatkov o odločitvah in okoliščinah, ki vplivajo na njegovo kapitalsko strukturo
ter predvidenih statusnih spremembah izdajatelja. Najbolj učinkovito sredstvo proti
okoriščanju z notranjimi informacijami je gotovo takojšnje objavljanje vseh teh informacij,
saj se s tem zmanjšujejo možnosti širjenja notranjih informacij in okoriščanja z njimi. Po
zgledu mnogih tujih borz postaja prav elektronski način obveščanja javnosti eden izmed
učinkovitih sredstev, ki to omogočajo, čemur je z uveljavitvijo elektronskega načina
obveščanja sledila tudi Ljubljanska borza. Poleg pravočasnega obveščanja pa je za
preprečevanje trgovanja z notranjimi informacijami nedvomno pomembno odkrivanje
nepravilnosti in njihovo ustrezno kaznovanje. Iz tuje pa tudi naše prakse izhaja, da je
trgovanje na podlagi notranjih informacij težko odkriti, zaradi same narave dejanja pa ga je še
težje dokazati. Pri tem je zelo pomembno učinkovito delo nadzornih institucij trga kapitala,
državnega tožilstva oziroma sodnih organov.
[Type the document title]
47 Menedžerski prevzemi
Notranja informacija je vsaka natančna informacija, ki se nanaša posredno ali neposredno na
enega ali več izdajateljev finančnih instrumentov ali na enega ali več finančnih instrumentov,
ki še ni postala dostopna javnosti oziroma, ki še ni bila javno objavljena, in ki bi, če bi postala
znana javnosti, verjetno imela pomemben vpliv na cene teh finančnih instrumentov oziroma
na ceno iz njih izvedenih finančnih instrumentov. Ko je notranja informacija javno objavljena,
izgubi »vrednost« notranje informacije. Informacije se objavljajo navadno na SEO net-u
(http://seonet.ljse.si/).
4.2.3 Prikrivanje lastništva in visokih dobičkov Strokovnost in akademski nazivi sami po sebi nikakor niso zagotovilo za neodvisnost in
integriteto članov nadzornih svetov. Uprave gospodarskih družb, v katerih so uveljavljene
sporne poslovne prakse, skušajo nadzornike pridobiti na svojo stran, na primer s tem, da njim
osebno, njihovim organizacijam ali povezanim osebam ponudijo poslovno sodelovanje (npr.
svetovalno, razvojno, …). Pohlep člane nadzornih svetov kaj hitro ujame v lovke interesnih
mrež in korupcije. Uprave gospodarskih družb preko svojih političnih mrež lojalnim članom
nadzornih svetov pomagajo pri napredovanju v javni upravi, akademskem okolju,
gospodarstvu ali politiki, saj s tem povečujejo verjetnost, da jim bodo z naraščajočim vplivom
in močjo ti v prihodnje še bolj koristni.
In ko nadzorni organi ne opravlajo svoje dela, se začne poslovanje preko davčnih oaz,
slamnatih podjetij ali z naložbami v tujini, s tem da operejo denar. Nekateri pa, da bi prikrili
pravo lastništvo in se izognili davku na kapitalski dobiček in dividende, spletejo tako dolgo
verigo podjetij, da ob slabem davčnem nadzoru zabrišejo sledi za sabo. S pripojitvami in
oddelitvami podjetij, ki so drug drugemu lastniki, je skoraj nemogoče razplesti mrežo
lastništva. Samo v Sloveniji se lastniško lahko prepleta blizu 80 podjetij, večina od njih
obstaja zelo kratek čas. Od teh, ki ostanejo, pa se niti vlečejo v več družb v tujini: na Ciper, v
Luksemburg, na Britanske Deviške otoke, in Belize - ta je na tako imenovanem črnem
seznamu offshorov.
4.2.3.1 Fiktivno podjetje Fiktivno oz. slamnato podjetje je gospodarski subjekt, ki je registriran davčni zavezanec za
DDV in z goljufivim namenom pridobiva blago ali storitve ali to simulira, ne da bi plačal
DDV, ki ga je zaračunal na svojih izdanih računih, medtem ko dobavlja blago ali storitve z
[Type the document title]
48 Menedžerski prevzemi
obračunanim DDV. Prek ID DDV nato prejemniki računov za dobavljeno blago oziroma
storitve uveljavljajo odbitek oziroma zahtevajo vračilo plačanega vstopnega DDV.
4.2.3.2 Značilnosti fiktivnih podjetij Na Davčni upravi RS v svojem pojasnilu navajajo nekatere skupne značilnosti teh podjetij:
Značilnosti dobavitelja je novoregistrirani davčni zavezanec za DDV (novoregistrirani
zavezanec za DDV je zavezanec v prvih dvanajstih mesecih poslovanja od pridobitve DDV
številke), ki svoje dejavnosti ne oglašuje (časopisi, TV, radio, internet), nima nobenih
referenc glede ponujenih poslov, zakoniti zastopnik družbe je mlajša oseba, brez ustreznih
strokovnih znanj o poslu, ki ga ponuja, zakoniti zastopnik je tuj državljan, ki ni registriran
oziroma nima ustreznih dovoljenj za izvajanje določenih poslov. Je brez ustreznih sredstev za
izvajanje ponujenih poslov, nima ustreznih oziroma sploh nima poslovnih prostorov, nima
osnovnih sredstev za izvajanje takšne dejavnosti, nima zaposlenih delavcev oziroma nima
ustreznega števila zaposlenih, glede na obseg in vrsto dela.
Značilnosti transakcije (posla), da je ponudba za veliko vrednost poslov brez formalne
pogodbe, v kateri se natančneje dogovorijo pravila sklepanja poslov in odgovornosti strank.
Dobavitelj ponuja posel, v katerem zavezanec (prejemnik) ne nosi nobenega tveganja, blago
je brez ustrezne specifikacije za tržišče, na katerega se dobavlja (npr. avtomobili delani za
slovenski trg se dobavljajo v Anglijo - navidezna dobava), dobavitelj zahteva neobičajne
plačilne pogoje, lahko zahteva po takojšnjem plačilu (pogosta pri plačilu fiktivnih računov),
zahteva po predplačilu (pogosta pri prodaji avtomobilov), ali ne zahteva plačila preden
zavezanec ne dobi plačilo od svojega kupca, oziroma ne zahteva plačila pred vračilom DDV s
strani države (pogosto kombinirano s plačevanjem DDV po plačani realizaciji), zahteva po
plačilu z gotovino (pogosto pri prodaji avtomobilov), nerazumna zahteva po plačevanju tretji
osebi oziroma offshore družbi (asignacije); blago, ki je predmet ponujenega posla je t.i.
tvegano blago, ki se največkrat pojavlja v utajah DDV, enaka cena blaga (marža) ne glede na
količino dobavljenega blaga (ni običajnih količinskih popustov), blago s specifikacijo, ki se
ne more uporabljati v Sloveniji, pot blaga in pot računov iz nerazumljivih razlogov različna;
[Type the document title]
49 Menedžerski prevzemi
4.2.3.3 Davčne oaze Za davčne oaze so značilne nizke ali ničte davčne stopnje, kar pomeni, da družbe,
ustanovljene v offshore centrih, ne plačujejo davkov oziroma bistveno nižje davke, kot bi jih
plačevale doma. Značilna so tudi stroga pravila o bančni in gospodarski tajnosti, prosto
poslovanje ter pomanjkljiva izmenjava informacij oziroma nesodelovanje s tujimi davčnimi
oblastmi.
Kot ključne lastnosti, ki jih mora imeti neko območje, da ga lahko obravnavamo kot davčno
oazo, OECD navaja:
• odsotnost davkov ali uveljavljanje nominalnih davkov. Številne davčne oaze namreč
uveljavljajo samo plačilo minimalnih pristojbin v registrih podjetij,
• pomanjkanje možnosti za pridobitev in izmenjavo informacij. Večina davčnih oaz do
nedavna sploh ni želela sodelovati v izmenjavi informacij ali so celo prepovedovale
izdajanje informacij o ustanoviteljih, direktorjih in lastnikih offshore podjetij z
različnimi zakoni o tajnosti podatkov,
• pomanjkanje preglednosti v zakonodajnih, pravnih in administrativnih določbah.
Zakonodaja davčnih oaz v glavnem temelji na splošnem pravu, ki upravne in
organizacijske postopke večinoma prepušča notranjemu vodenju knjig uporabnikov
podjetja in uveljavlja razmeroma malo zahtev po evidenci javnih listin,
• zanemarljiv obseg dejavnosti.
Razvite dežele navadno zahtevajo vplačilo določene vsote ustanovnega kapitala in fizične
dokaze o dejanski pripravljenosti za opravljanje določene dejavnosti, medtem ko davčne oaze
z nekaj redkimi izjemami nimajo predpisov o najnižjem kapitalu za opravljanje dejavnosti.
Lahko bi dejali, da so razmere v davčnih oazah usmerjene bolj k najemu registriranih pisarn,
agentov in drugega kot načinih ustvarjanja dodatnih zaslužkov za strokovni kader v davčni
oazi.
Za davčne oaze so značilne nizke ali ničte davčne stopnje, kar pomeni, da družbe,
ustanovljene v offshore centrih, ne plačujejo davkov oziroma bistveno nižje davke, kot bi jih
plačevale doma. Značilna so tudi stroga pravila o bančni in gospodarski tajnosti, prosto
poslovanje ter pomanjkljiva izmenjava informacij oziroma nesodelovanje s tujimi davčnimi
oblastmi.
Eden najpomembnejših uporabnikov offshore centrov so velike korporacije, ki si na ta način
nižajo davčne stroške. Nekdaj uspešna ameriška korporacija Enron je imela v davčnih oazah
[Type the document title]
50 Menedžerski prevzemi
kar 881 podjetij, od tega jih je bilo 692 na Kajmanskih otokih. Čeprav je Enron med letoma
1996 in 2000 ustvaril 1,8 milijarde dolarjev prihodkov, od tega ni plačal niti centa
korporacijskih davkov. Kar ne preseneča, saj je samo za strokovnjake, ki so mu svetovali,
kako se davčnim obveznostim izogniti, izplačal 88 milijonov dolarjev honorarjev. Seveda
Enron še ni izjema.
Denar se opere preko davčnih oaz, slamnatih podjetij ali z naložbami v tujini. Nekateri pa,
da bi prikrili pravo lastništvo in se izognili davku na kapitalski dobiček in dividende, s
pripojitvami in oddelitvami podjetij, ki so drug drugemu lastnik, spletejo tako dolgo verigo
podjetij, da ob slabem davčnem nadzoru zabrišejo sledi za sabo.
Strokovnost in akademski nazivi sami po sebi nikakor niso zagotovilo za neodvisnost in
integriteto članov nadzornih svetov. Uprave gospodarskih družb, v katerih so uveljavljene
sporne poslovne prakse, skušajo nadzornike pridobiti na svojo stran, na primer s tem, da njim
osebno, njihovim organizacijam ali povezanim osebam ponudijo poslovno sodelovanje (npr.
svetovalno, razvojno, …). Pohlep člane nadzornih svetov kaj hitro ujame v lovke interesnih
mrež in korupcije. Uprave gospodarskih družb preko svojih političnih mrež lojalnim članom
nadzornih svetov pomagajo pri napredovanju v javni upravi, akademskem okolju,
gospodarstvu ali politiki, saj s tem povečujejo verjetnost, da jim bodo z naraščajočim vplivom
in močjo ti v prihodnje še bolj koristni.
Tem podjetjem seveda ni mogoče pavšalno očitati nezakonitega ravnanja. A četudi ravnajo
popolnoma v skladu s predpisi, se zastavlja vprašanje, ali je izogibanje davkom družbeno
odgovorno početje. Države s pobranimi davki financirajo gradnjo, vzdrževanje in izvajanje
javne infrastrukture, od cest, vrtcev, šol do bolnišnic. Poleg tega so velika podjetja, ki se
izognejo plačilu davka v matični državi, s tem nekako postavljena v privilegiran položaj.
[Type the document title]
51 Menedžerski prevzemi
5 PREPREČEVALNA VLOGA REVIZIJE
American Accounting Association je leta 1973 revidiranje opredelila kot "sistematičen
postopek nepristranskega pridobivanja in vrednotenja dokazov v zvezi z uradnimi trditvami o
gospodarskem delovanju in dogodkih za ugotavljanje stopnje skladnosti teh uradnih trditev z
uveljavljenimi sodili in poročanje o izsledkih zainteresiranim uporabnikom" (Taylor, Glezen,
1996, str. 32).
Zakon o revidiranju je leta 1993 dal razvoju slovenske revizijske stroke formalni okvir.
Sledila je ustanovitev Slovenskega inštituta za revizijo, ki ima svoje pristojnosti določene v
zakonu in statutu, s čimer so bili podani pogoji za sprejem vseh najpomembnejših aktov
inštituta, s katerimi se ureja delovanje revizijskih družb in revizorjev pri opravljanju poklicne
dejavnosti. Leta 1994 je svet inštituta sprejel Kodeks poklicne etike zunanjih revizorjev, ki
predstavlja etično-profesionalna načela in pravila delovanja in ravnanja revizorjev pri
opravljanju svojega poslanstva.
V Sloveniji se notranja revizija pospešeno razvija. Zakon namreč zahteva obvezno notranjo
revizijo v bankah, zavarovalnicah in finančnih institucijah. Zaradi pristopa k Evropski uniji je
treba uvesti notranjo revizijo tudi v državnih službah, ministrstvih in večjih občinah. Razne
afere, še zlasti z Enronom, so utrdile spoznanje, da je treba postaviti notranje revizijske
službe, da ne bi prihajalo do bankrotov, poneverb, povezanosti uprave s politiko in da bi se
okrepilo zaupanje v računovodske izkaze.Sami smo že ves čas opozarjali na pomembnost
Zunanji nadzor, tudi s strani notranjih revizijskih služb, bi bil najbolj omogočen v primeru, da
podjetje kot notranje revizorje najame zunanje strokovnjake. Vsekakor tudi same revizijske
službe ne bi smele biti znotraj podjetij, ki bi jih tudi plačevali. Strokovnjaki so mnenja, da bi
pokroviteljstvo nad notranjimi revizorji prevzela država, ki bi nadzirala njihovo delo. Pri
nadzoru revizorjev pa bi vsekakor morali sodelovati predstavniki vseh delov slovenske družbe
tudi zaradi tega, ker je v Sloveniji povezanost med politiko in gospodarstvom izjemno močna.
Revizorji morajo delovati neodvisno, a takšno neodvisnost je nemogoče doseči ob tržnem
delovanju revizorjev. Pretirano tržno delovanje revizorjev lahko pripelje do situacije, ko
nekatera velika podjetja na videz samostojna revizorska podjetja praktično omrežijo do takšne
mere (ponavadi s korupcijo), da ta podjetja postanejo zagovorniki politike teh velikih podjetij.
Primer Enron - Andersen je najbolj znan primer. Edino država lahko zagotovi neodvisnost
revizorjev od posameznih velikih podjetij. V Sloveniji pa je zaradi povezanosti države (vlade)
in gospodarstva potrebno zagotoviti tudi splošen nadzor nad revizorji, ki ga ne bi izvajale le
ustanove, ki so pod velikim vladnim vplivom. Na takšen način bi zagotovili, da bi notranji
[Type the document title]
52 Menedžerski prevzemi
revizorji pridobili potrebno odvisnost in bi potemtakem predstavljali celo obliko
modificiranega zunanjega nadzora.
Zakonodajalec bi se moral zavzemati predvsem za povečanje zunanjega nadzora. Zunanji
nadzor, tudi s strani notranjih revizijskih služb, bi bil najbolj omogočen v primeru, da podjetje
kot notranje revizorje najame zunanje strokovnjake. Vsekakor tudi same revizijske službe ne
bi smele biti znotraj podjetij, ki bi jih tudi plačevali.
5.1 Preventivni mehanizmi
Kako preprečiti oportunistično vedenje?
Različni motivi in asimetrija informacij vodijo do dvoma v zanesljivost informacij. Z
oportunističnim vedenjem menedžer podjetju povzroča t.i. agencijske stroške (stroški
nadziranja, stroški vezanja). Za zmanjšanje teh stroškov in pa nasploh za preprečitev
oportunističnega vedenja agenta mora vodstvo oz. delničarji(v nadaljnjem lastnik) sprejeti
določeno obliko notranje kontrole, s katero bodo preverjali agentovo delovanje v podjetju.
Oportunistično vedenje menedžerja, lastnik prepreči z nadzornimi oz. kontrolnimi mehanizmi.
Nadzorni mehanizmi so naslednji:
• kontrola nadzornega sveta,
• kontrola eksternega računovodstva,
• revizija,
• kontrola finančnih posrednikov.
5.1.1 Kontrola nadzornega sveta
Poglavitna funkcija nadzornega sveta je nadzorstvo nad vodenjem poslov podjetja, pri čemer
je članom nadzornega sveta primaren cilj lastnika oz. delničarjev podjetja, to je ustvarjanje
dobička. Pri opravljanju funkcije nadzorstva lahko nadzorni svet pregleduje in preverja
poslovne knjige ter dokumentacijo podjetja. Nadzorni svet ima kadarkoli pravico terjati od
uprave poročilo o izvajanju vseh poslovnih funkcij, ki jih je potrebno uresničevati za
doseganje ciljev podjetja. Najpomembnejše poročilo, preko katerega nadzorni svet spremlja
poslovanje podjetja, je letno poslovno poročilo, ki obsega letno računovodsko poročilo z
računovodskimi izkazi (bilanca stanja, izkaz uspeha,…).
[Type the document title]
53 Menedžerski prevzemi
Uprava (menedžment) mora na zahtevo nadzornega sveta podjetja predložiti poročilo oz.
informacije o izvajanju poslov podjetja. Na tak način je menedžer dolžan posredovati vse
informacije, ki se tičejo poslovanja, tudi tiste, do katerih lastnik nima dostopa. Lahko rečemo,
da preko nadzorstva nadzornega sveta podjetja lastnik pridobi tudi tiste informacije, ki mu jih
agent do določene časovne točke prikriva in jih izkorišča za uresničevanje svojih lastnih
ciljev.
5.1.2 Kontrola eksternega računovodstva
Računovodske storitve v tem primeru izvaja menedžment. Lastnik mora tako v primeru
eksternega računovodstva izvajati učinkoviti nadzor nad računovodskimi storitvami
menedžmenta, da le-ta ne bi deloval v lastnem interesu, temveč v interesu lastnika. Menedžer
je dolžan na zahtevo lastnika predložiti vpogled poročila o opravljenih računovodskih
storitvah ter vse računovodske listine, ki se nanašajo na samo računovodstvo podjetja.
5.1.3 Revizija
Revizija je notranji nadzorni mehanizem nad ex-ante oportunističnim vedenjem menedžerja,
ki lastniku nudi razkritje vseh pomembnih informacij v zvezi s poslovanjem podjetja. Revizija
poslovanja zajema preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod,
uporabljenih pri njihovem sestavljanju. Z revizijo poslovanja se preverja, ali računovodski
izkazi resnično kažejo stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov ter poslovni izid
podjetja. Revizija razkrije tudi morebitne zamolčane informacije menedžerja, ki jih namerno
ne posreduje lastniku.
5.1.4 Kontrola finančnih posrednikov
Finančni posredniki so subjekti, ki na trgu kupujejo za širši krog investitorjev manj primerne
finančne oblike ter jih preoblikujejo v drugačne finančne oblike, ki so za investitorje bolj
primerne. Najpomembnejši finančni posredniki so banke, zavarovalnice, pokojninski skladi in
investicijski skladi. V primeru finančnih mehanizmov vlogo lastnika prevzame investitor,
vlogo agenta pa upravljavec finančnega mehanizma. Cilj investitorja oz. lastnika je
maksimiranje vrednosti investicijskih sredstev, to je njegov glavni interes, ki ga more
upravljavec oz. menedžer upoštevati. Vendar pa lastnik delovanje menedžerja oz. upravljavca
pogosto posebej ne nadzoruje, zato se lahko pojavi oportunistično vedenje menedžerja.
[Type the document title]
54 Menedžerski prevzemi
Da bi se v primeru finančnih mehanizmov preprečilo oportunistično vedenje menedžerja oz.
upravljavca, se uvede nadzor nad upravljanjem finančnega mehanizma, preko katerega lastnik
investira sredstva podjetja. Tako lastnik doseže učinkovitost upravljanj s sredstvi, vloženimi v
določen finančni mehanizem.
5.2 Nagrajevanje kot mehanizem za preprečitev oportunističnega vedenja
menedžmenta
Lastnik lahko prepreči oportunistično vedenje menedžerja oz. managerja tudi tako, da
menedžerju ponudi stimulativno pogodbo.
Lastnik mora vedeti, kaj v stimulativni pogodbi naj ponudi menedžerju, da bo s tem dosegel
dovolj veliko stimulacijo, da menedžer ne bo deloval oportunistično. Menedžerja predvsem
stimulira naslednje:
• večja marža za vložen napor,
• partnerstvo med lastnikom in menedžmentom,
• sinergija med proizvodi različnih lastnikov,
• lastnik je aktivno vključen v upravljanje.
Kadar lastnik ponudi menedžerju stimulativno pogodbo se ta več ne vede individualno,
temveč je njegovo vedenje usmerjeno v doseganje skupnih oz. kolektivnih ciljev. Podobno
kot stimulacijske pogodbe tudi kompenzacije povezujejo nivo koristi menedžerja z dobičkom
lastnika. Kompenzacija za menedžerja pomeni, da popusti na račun pridobivanja kratkoročnih
dobičkov v podjetju in se ne osredotoča samo na delovanje v podjetju na kratek rok, saj takšne
akcije ponavadi dolgoročno zmanjšujejo vrednost podjetja, temveč upošteva dolgoročno
komponento pri ravnanju s podjetjem. Vendar pa v praksi večina teh kompenzacij ne daje
najboljših rešitev. Pri nas so v zadnjem času v fokusu javnosti predvsem relativno visoke
plače in nagrade menedžerjev in nadzornikov (Jensen, 1989). Toda plače in nagrade so
drugotnega pomena v primerjavi z učinkovitostjo dela menedžerjev in učinkovitostjo nadzora.
[Type the document title]
55 Menedžerski prevzemi
6 OMEJEVANJE GOSPODARSKEGA KRIMINALA
6.1 Preprečevanje gospodarskega kriminala
R. V. Clarke je leta 1997 objavil model šestnajstih tehnik preprečevanja kriminala v
konkretnih situacijah, ki jih je razdelil v štiri osnovne skupine (Farell et al., 2000, str. 122-
137):
• povečanje pričakovane porabe potrebnega časa in truda za izvedbo kriminalnega dejanja,
• povečanje tveganja odkritja,
• zniževanje pričakovanj glede nagrad in
• odpravljanje izgovorov.
Povečanje pričakovane porabe potrebnega časa in vloženega truda za izvedbo
kriminalnega dejanja bo istočasno povečalo riziko razkritja in posledično tveganje prijetja in
kaznovanja. Vse to pa lahko dosežemo s povečanjem:
• nedostopnosti cilja; To lahko zagotovimo s primernim varovanjem dokumentov (sef,
pisarniško pohištvo na ključ, ipd.) in prostorov,
• kontrol za omejevanje dostopa; Zaposlenim omejimo dostop v določene prostore podjetja
na podlagi njihovih pristojnosti s sistemom vhodnih kartic, lastnino podjetja fizično
zavarujemo z električno ograjo, nadzorujemo vhodne telefonske klice preko telefonske
centrale, ipd,
• kontrole nad potencialnimi prestopniki; Podjetje se s preverjanjem bonitete in poslovanja
kupcev in dobaviteljev skuša na eni strani izogniti nevarnosti neporavnanih terjatev, po
drugi strani pa si zagotoviti kakovostno in pravočasno dobavo blaga in storitev. Istočasno
pa je naloga vodstva podjetja, da zaposli kader, ki bo ravnal v interesu in za dobro
podjetja,
• kontrole uporabnikov; Slika na kreditnih karticah, elektronski podpis pri uporabi
elektronske pošte v poslovne namene, identifikacijska številka uporabnikov, ipd. S
povečanjem tveganja odkritja med samim izvajanjem kaznivega dejanja, zmanjšamo
ponudbo potencialnih kaznivih dejanj,
• kontrole nad vhodnimi in izhodnimi podatki; Notranja kontrola vhodnih dokumentov ob
dobavi blaga, kontrola ujemanja prejetih računov z naročenim in dobavljenim blagom,
nadzorovanje stanja zalog s črtnimi kodami,
[Type the document title]
56 Menedžerski prevzemi
• formalnega nadzora; Uporaba nadzornih video kamer, namestitev protivlomnih alarmnih
naprav ali najetje varnostne službe,
• nadzora, ki ga izvajajo zaposleni med seboj;
Pri tem mora biti podjetje pozorno, saj prevelik nadzor lahko pokvari delovno vzdušje v
organizaciji in privede do nezadovoljstva in bega delovne sile,
• naravni nadzor; Izhaja iz poslovnega okolja, panoge in narave poslovanja podjetja. če
poskrbimo za zmanjšanje velikosti pričakovane nagrade za kaznivo dejanje, se bo
želja po njegovi izvedbi pri enaki stopnji tveganja in količini vloženega truda posledično
zmanjšala,
• fizično odstranitev cilja kriminalnega dejanja; Organizacija jo lahko doseže z osnovnimi
ukrepi, s katerimi poskrbi, da zaposleni ob koncu delovnega dne (oziroma uporabe) za
seboj pospravijo delovno gradivo in drugo dokumentacijo zaupne narave v omaro, kjer je
varno zaklenjena in pod nadzorovanim dostopom,
• povečanje prepoznavnosti lastnine; To pride v veljavo predvsem pri zaščiti intelektualne
lastnine podjetja (blagovnih znamk, patentov in licenc). Prav tako lahko podjetje zmanjša
krajo svoje lastnine znotraj podjetja s primernim označevanjem (npr. inventarne številke),
• zmanjševanje 'skomin'; Pri zaposlenih lahko željo po kriminalni aktivnosti zmanjšamo
tako, da zadovoljimo njihove osnovne potrebe. To dosežemo s primernim plačilom
oziroma nagrado za njihovo delo, ustvarimo prijetno delovno klimo in delovno okolje v
podjetju, vzbudimo v zaposlenih občutek varnosti in pripadnosti, s čimer vplivamo na
zmanjšanje želje zaposlenega po škodovanju lastnemu podjetju,
• odstranitev bonitet samega kriminalnega dejanja; Tu bi predvsem lahko omenili razne
računalniške 'genije', ki s svojimi aktivnostmi gospodarstvu povzročajo ogromno denarno
škodo, po odkritju pa ostanejo velikokrat nekaznovani, z dobro plačano službo v kateri
izmed multinacionalk ali državnih institucij.
Odpravljanje izgovorov za izvedbo kaznivega dejanja je ena izmed novejših tehnik v zaščiti
pred kriminalom. To lahko dosežemo:
• z določitvijo strogih predpisov; Le ti morajo natančno opredeliti pričakovano ravnanje v
določenih situacijah. S tem odstranijo vse nejasnosti in možne izgovore zaradi
neinformiranosti ali nepoučenosti. Dober primer so carinski predpisi, ki odstranijo
izgovore pri nelegalnem uvozu blaga in storitev,
[Type the document title]
57 Menedžerski prevzemi
• s povečanjem osveščanja in vplivanjem na slabo vest posameznika; To dosežemo tudi s
kodeksom poklicnega vedenja in spodbujanjem pripadnosti posameznika svoji stroki na
eni strani in podjetju na drugi,
• z nadzorom nad potencialnimi prestopniki; To je eden izmed osnovnih namenov revizije
poslovanja podjetij,
• s povečanjem pripravljenosti ravnanja po zakonu.
6.2 Neučinkovitost preganjanja gospodarskega kriminala
Posledice gospodarskega kriminala so za razliko od klasičnega kriminala manj opazne in
manj zaznavne in jih je mogoče odkriti le pri pregledu poslovanja gospodarskih subjektov, kar
je zelo obsežno in zahtevno delo, prav tako pa se gospodarski kriminal lahko odkrije po
prijavi povečini anonimnih oseb ali po objavi v medijih ali naključno. Odkrivanje
gospodarskega kriminala je močno odvisno od interesa politike, sposobnosti organov
odkrivanja in pravne zakonodaje. Gospodarski kriminal je pogosto prikrit pod plaščem
običajnega poslovanja, zelo problematično pa je tudi dejstvo, da so poslovni dogodki varovani
kot poslovna skrivnost. Seveda so v posameznih primerih poslovne skrivnosti, predvsem
zaradi nevarnosti pred nelojalnimi konkurenti, upravičene, a ravno poslovne skrivnosti so
lahko tudi zelo dober skriti kotiček za gospodarski kriminal.
V Sloveniji se gospodarski kriminal povečuje, čeprav za razliko izpred petih let bolj
napreduje odkrivanje kriminala, predvsem s strani medijev in anonimnih prijav. Nekaj dejanj
gospodarskega kriminala po številu raziskanih primerov: poslovna goljufija, ponareditev ali
uničenje poslovnih listin, poneverba, davčna zatajitev, zloraba uradnega položaja,
podkupovanje, neupravičeno dajanje in sprejemanje daril, izdaja uradne tajnosti, pranje
denarja, preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji, zloraba notranjih informacij. Pri
poslovnih goljufijah je zelo veliko povratnikov - ljudi, ki so že počeli kazniva dejanja, bili
obsojeni ali vsaj osumljeni in so dejanja ponovno počeli. Najpogostejši osumljenci dejanj
gospodarskega kriminala: managerji, lastniki družb z omejeno odgovornostjo. Struktura
gospodarskih kriminalcev je zaskrbljujoča, saj gre predvsem za ljudi z visoko izobrazbo,
inteligenco, za bogate ljudi, za ljudi z veliko delovnih izkušenj, za ljudi, ki poznajo filozofijo
poslovnega sveta in vedo, kako izpeljati kazniva dejanja, da za njimi ne pustijo nobene sledi.
Prav tako je dosti teh ljudi vplivnih in imajo vpliv na politike in visoke državne uradnike.
Zanimivo pa je tudi dejstvo, da imajo ti ljudje tudi vpliv na medije in lahko na ta način
[Type the document title]
58 Menedžerski prevzemi
oblikujejo javno mnenje v svoj prid. Sodna praksa je pri gospodarskih kaznivih dejanjih zelo
majhna, zato večina gospodarskih kriminalcev ni kaznovanih in je pravosodje popolnoma
nesposobno procesirati le te, kot je tudi kriminalistična policija popolnoma nesposobna
dokazati posamezna dejanja gospodarskega kriminala (Pečar, 1993, str. 26).
Težave kriminalističnih služb za gospodarski kriminal:
• malo izkušenih gospodarskih kriminalistov. Nastal je velik prepad med starejšimi in
mlajšimi kriminalisti, saj je večina izkušenih kriminalistov odšla poiskat novo delo,
• občutna fluktuacija kriminalističnega kadra. Pritok kadra je sicer zadovoljiv, vendar
kriminalisti ponavadi takoj po opravljenem kriminalističnem tečaju iščejo službo drugje: v
gospodarstvu, v drugih državnih nadzornih inštitucijah (davčna, carinska uprava, devizni in
tržni inšpektoriat). Pretočnost je prevelika zaradi v spodnjih alineah opisanih težav,
• velika stresnost službe,
• premajhna ovrednotenost službe glede na zahtevnost in odgovornost le te. Enostavneje
povedano: prenizke plače in premajhna možnost napredovanja, glede na podobne poklice,
ki so dodatno v dosti primerih celo manj zahtevni. Ministrstvo za notranje zadeve bo po
novem to službo bolj ovrednotilo ter omogočilo večje napredovanje in tako preprečilo beg
izkušenega kadra,
• kopičenje nerešenih zadev oziroma veliki zaostanki,
• slaba izobrazbena struktura: zelo nizek delež univerzitetno izobraženih kriminalistov glede
na dejstvo, da so kazniva dejanja gospodarskega kriminala zelo kompleksna in njihovo
raziskovanje zahteva visoko izobraženost kadra,
• razdrobljenost državnih inštitucij (in njihovih pooblastil), ki se borijo proti gospodarskemu
kriminalu. V članku so omenjene naslednje inštitucije, ki niso povezane s policijo:
Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za pranje denarja, Urad za preprečevanje
korupcije.
Po mojem mnenju razdrobljenost ni problematična, morda bi bilo potrebno le povečati
povezanost med inštitucijami, omenjenim državnim organom, ki delujejo izven domene
policije, pa povečati pristojnosti.
[Type the document title]
59 Menedžerski prevzemi
Negativni učinki politike na raziskovanje in preganjanje gospodarskega kriminala:
Politika neposredno ne pritiska na policijo glede konkretnih kaznivih dejanj, ampak policiji
sistemsko onemogoča raziskovanje gospodarskega kriminala. V spodnjih alineah so opisani
negativni učinki politike na policijo:
• nezagotovitev sredstev za izvajanje strategije za boj proti gospodarskemu kriminalu.
Država je sicer oblikovala okvirno strategijo za boj proti gospodarskemu kriminalu, a za
zagotovitev sredstev za izvajanje strategije ni poskrbela. S tem je strategija dejansko le na
papirju, v realnosti pa se strategija ne izvaja,
• siromašenje kadra s posrednim povzročanjem v zgornjem tekstu opisanih težav,
• neodločenost za ustanovitev finančne policije, ki bi lahko bolj preganjala gospodarski
kriminal v državi,
• premajhna sredstva za gospodarske kriminaliste. Država ne namenja niti zadosti sredstev
za izobraževanje kriminalistov, kaj šele za povečanje njihovih plač za ustavitev fluktuacije
kadra.
Preganjanje gospodarskega kriminala je v Sloveniji na zelo nizki ravni. Večina storilcev
gospodarskega kriminala ne odgovarja za svoja kazniva dejanja in prav tako niti ne vrne
denarja, ki ga je ustvarila s pomočjo gospodarskega kriminala. Gospodarski kriminal se je v
Sloveniji še posebej razširil v času privatizacije, ki jo mnogi označujejo kot divjo, dasiravno
je bila v primerjavi z drugimi tranzicijskimi državami v določenem delu relativno v redu.
Slovenija je v času tranzicije izoblikovala gospodarsko elito, ki pa se je močno oddaljila od
normalnega, neškodljivega in nekaznivega delovanja in je počasi zaradi lastnega pohlepa
začela izpodjedati slovensko gospodarstvo.
Gospodarska elita močno nadzoruje celotno družbeno dogajanje v Sloveniji, pri tem izkorišča
vplive, ki jih ima na politiko in, kar je še posebej zaskrbljujoče, na policijo in zlasti
pravosodje. Pravni sistem v Sloveniji onemogoča obstoj pravne države zlasti na področju
gospodarstva in preganjanja gospodarskega kriminala. Slovenija bi morala razmisliti o uvedbi
finančne policije in gospodarskih sodišč, ki bi lahko uspešnejše in zlasti pomembno, brez
pritiskov ali zvez in korupcije, preganjala gospodarski kriminal. V Sloveniji zelo velik
problem predstavlja zlasti močno koruptiven kader v slovenskem pravosodju, katerega
koruptivnost in nepotizem je v veliki meri škodovala učinkovitosti pravosodja. Ravno
neučinkovitost pravosodja in drugih organov pregona, zlasti policije, katere neučinkovitost je
[Type the document title]
60 Menedžerski prevzemi
povzročila poleg zvez in korupcije predvsem država s sistemskim uničenjem in
onesposobitvijo kriminalistične policije, odgovorne za gospodarski kriminal, je povzročila
razrast gospodarskega kriminala v Sloveniji, saj gospodarski kriminalci zelo dobro vedo, da
jim pravosodje in policija zaradi nesposobnosti, nezmožnosti, pa tudi korumpiranosti, ne
bosta škodovala (Mag, 12.2.2003, str 28-31, naslov članka: Podzemlje z blagoslovom).
[Type the document title]
61 Menedžerski prevzemi
7 ZAKLJUČNE UGOTOVITVE
Glede na namen naloge, postavljene cilje in hipoteze v zaključnem delu naloge ugotavljam, da
so prevzemi sestavni del ekonomije, so izraz želje po uspehu, uspeh pa prinese tisto glavno
dobrino, to so zaslužki. Skozi tri hipoteze, katere sem si zastavil v uvodnem delu naloge, bom
svoje ugotovitve predstavil v nadaljevanju.
Glede na prvo postavljeno hipotezo ugotavljam, da menedžerski prevzemi v Sloveniji
trenutno ne vplivajo negativno na njen gospodarski razvoj. Kot izhodišče je lahko dejstvo, da
smo v Sloveniji ob osamosvojitvi doživeli obraten proces, ko so velika družbena podjetja
Sozd razpadla na manjša podjetja. V današnjem času vse bolj zaznavamo globalno
konkurenčnost, ki ponovno spodbuja podjetja, da se le-ta združujejo oziroma povezujejo,saj
bodo le tako lahko konkurenčnejša velikim gigantom. Procesi prevzemov so v dani situaciji
neizbežni in vplivajo na gospodarstvo, zato mora biti interes države transparentnost, ki naj bo
v skladu z veljavno zakonodajo. Prav slednje pomeni, da menedžerski prevzemi niso
negativno naravnani zoper slovenski gospodarski razvoj.
V uvodnem delu naloge sem med drugim tudi predpostavil, da je insiderstvo oziroma zloraba
notranjih informacij instrument, ki menedžerjem pomaga pri prevzemih podjetij. Menedžerji
v podjetjih bi morali biti nosilci in vzor etičnega ravnanja, skrbeti za etično implementacijo
moralnih vrednot med zaposlenimi in poskrbeti, da bo vsako nespoštovanje ustrezno
sankcionirano. Žal pogosto ugotavljamo, da je realnost drugačna, da se menedžerji za dosego
svojih ciljev poslužujejo nedovoljenih prijemov, kot je zloraba in okoriščenje z notranjimi
informacijami t.i. insiderstvo. Ob branju različne strokovne literature ugotavljam, da sicer
imamo zakone, razne agencije za spremljanje trga, ki vsako leto obravnavajo kar nekaj
insiderjev. Prepričan sem, da sankcije za nezakonita ravnanja niso dovolj visoka. To je razlog
več, da se menedžerji na ta račun okoriščajo saj je njihov dobiček pogosto večji od sankcije.
Predlagam, da bi država morala sprejeti ukrepe, s katerimi bi lahko preprečila marsikatero
zlorabo menedžerjev.
Pomembno vlogo bo država v prihodnje morala prevzeti tudi na področju delovanja uprav in
nadzornih svetov. V nasprotnem primeru menim, da je tudi v slovenskem prostoru možen
scenarij Enrona. V izogib tega država mora postati zgleden primer svojega delovanja, kar bi
dvignilo etično zavest, etične poslovne standarde ter zagotovilo večjo odgovornost vseh
državljanov.
[Type the document title]
62 Menedžerski prevzemi
8 LITERATURA
BELIČ,D. (2002). Kako se izogniti sovražnemu prevzemu? Ljubljana: Manager, št.4,str.60-64.
BEŠTER, J. (1996). Prevzemi podjetij in njihovi učinki na delničarje, managerje, zaposlene,
upnike in državo. Ljubljana: Gospodarski Vestnik, str.13-135.
ČOH, M. (2003). Korporacijsko upravljanje, primer Enron in njegova aktualnost v Sloveniji.
Diplomsko delo, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
DVORŠEK, A. (2000). Kriminalistična strategija omejevanja gospodarskega kriminala.
Ljubljana, Pravna fakulteta.
DVORŠEK, A., SELINŠEK, L. (2007). Problemi dokazovanja v zahtevnih kazenskih
postopkih. Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta in Fakulteta za varnostne vede, str. 157.
DVORŠEK, A., SELINŠEK, L. (2005). Problematika finančnega kriminala v Sloveniji.
Univerza v Mariboru, Fakulteta za policijsko-varnostne vede in Pravna fakulteta, str.39 – 159.
JELOVAC, D. (2002). Poslovna etika. Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo.
KAZENSKI ZAKONIK REPUBLIKE SLOVENIJE; 240.čl. Zloraba položaja ali zaupanja
KENDA, A. (2001). Enronovo vodstvo osumljeno prevare. Ljubljana: Finance, str.8.
KOCBEK, M. (1999). Prevzem podjetij in prevzem gospodarske družbe- pridobitev
kontrolnega deleža delniške družbe. Ljubljana: Pravnik, št. 6-8, str.321-331.
KOCBEK, M. (1997). Zakon o prevzemih s komentarjem. Ljubljana: Gospodarski Vestnik.
KOVAČIČ, D. (2002). Enron- sistematična kriza kapitalizma. Ljubljana: Finance, št.282,
str.28.
KRALJ, J. (2000). Temelji managementa in naloge managerjev. Koper, Visoka šola za
management.
MARTER, U. (2007). Kako izpeljati managerski prevzem velikega podjetja. Manager 2: 36.
MOŽINA, S. (2002). Management. Radovljica: Didakta, str.52-56 in 207-227.
LAH, R. (1999). Financiranje prevzema podjetja. Ljubljana: Kapital, str.32-33.
[Type the document title]
63 Menedžerski prevzemi
MIKLIČ, B. (2000). Prevzemi in kdo ima od njih koristi. Ljubljana: Kapital, str.34-36.
MRAMOR, D. (1992). Osnove poslovnih financ. Ljubljana: Gospodarski Vestnik.
NOVKOVIĆ, G. (2003). Zbogom MBO, pozdravljen MBI. Gospodarski Vestnik32: 6.
URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE. (1993). Predpisi o lastninskem preoblikovanju
podjetij. Ljubljana: Časopisni zavod.
PEČAR, J. (1993). Kriminaliteta belega ovratnika in družbeno nadzorstvo. Ljubljana. Revija
za kriminologijo in kriminalistiko, str. 25-38.
PLEŠNAR, J. (2001). Enronov največji stečaj v ameriški zgodovini. Ljubljana: Finance, str.7.
Polanič, I., Šafranič, J., Udovič, S. (2007). Naslov seminarske naloge. Problematika insiderstva pri poslovanju z vrednostnimi papirji v tržnem gospodarstvu »primer Airbus. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
PREMK, P. (2002). Prevzemi in ukrepi pred prevzemi. Ljubljana: Gospodarski vestnik, str.
647-652.
REPOVŽ, L. (1996). Motivi, strategije in financiranje prevzema podjetja. Ljubljana: Revizor,
str. 30-41.
TAVČAR, M. (1994). Etika in moralno delovanje managementa. Radovljica: Didakta.
TURK, I. (2002). Pojmovnik računovodstva, financ in revizije. Ljubljana: Slovenski inštitut
za revizijo, str. 1083.
VESNA, T. (1999). Financiranje prevzema podjetja. Ljubljana: Bančni vestnik, str.8-13.
VODOVNIK, Z. (2008). Pravni položaj managerjev. Univerza na Primorskem, Fakulteta za
management Koper.
[Type the document title]
64 Menedžerski prevzemi
9 VIRI
• Http://beta.finance-on.net/pics/cachepo/podjetja%20v%20lasti%20mana.
1181731932.gif , stran dobljena dne 08.02.2009
• http://razgledi.net/blog/2008/05/25/topi-kot-nacionalni-interes-in-menedzerski-
prevzemi/, stran dobljena dne 27.02.2009
• http://sluzisi.tuditi.delo.si/2008/08 /17/gnili-ameriski-kapitalizem/, stran dobljena dne
12.03.2009
• Zakon o prevzemih (Uradni list RS, št.79/2006). Zakonski predpis dobljen dne
16.03.2009 na http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_ZAKO4649.html
• Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št.131/2006). Zakonski predpis dobljen dne
13.03.2009 na http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO4300.html
• Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št.42/2006). Zakonski predpis dobljen
dne 16.03.2009 na http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_ZAKO4291.html
• Kazenski zakonik (Uradni list RS, 22.člen). Zakonski predpis dobljen dne 24.03.2009
na http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200855&stevilka=2296
• http://www.dossierkorupcija.com, stran dobljena dne 24.03.2009.