VSEBINA

Jan Dominik BogatajPATRISTINI ZAHTEVNI REALIZEM V ODNOSU DO IMETJA:

HO TROPOS DIPLOUS PSEVDO-) BAZILIJA VELIKEGA

Andrej FinkO PRIDOBITNI DEJAVNOSTI KATOLIKE CERKVE

Milena Fornazari in Zoran VaupotTRENJE CERKVENEGA PREMOENJA V SLOVENIJI

Andrej NagliPRIDOBITNA DEJAVNOST UPNIJ IN SAMOSTANOV

Petja MiheliZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE KOT OBLIKA OBDAVITVE

IN VPRAANJA GLEDE SVOBODE VEROIZPOVEDI

Jakob PiletiNEZADOSTNOST PREMOENJA PRI DOSEGANJU VENE BLAENOSTI VISIO DEI:

AKVINEV POGLED NA PROBLEM PREMOENJAIN VLOGA CERKVE

UDK: 27-426:332.852

1.01 izvirni znanstveni lanek

Jan Dominik Bogatajmagistrski tudent teologije (Teoloka fakulteta Univerze v

Ljubljani)

PATRISTINI ZAHTEVNI REALIZEM V ODNOSU DO IMETJA:HOTROPOS DIPLOUS PSEVDO BAZILIJA VELIKEGA

IZVLEEK: lanek obravnava tematiko kranskega odnosa do bogastva,kakor ga v lui izvirne sintagme zahtevni realizem prikazujeta dvedeli cerkvenih oetov, postavljeni v iri kontekst pojmovanja imetjaznotraj patristine misli. Znamenito delo Quis dives salvetur? KlemenaAleksandrijskega evangeljsko radikalnost raziri tudi na bogatae, kojim pokae pot odgovornega in nenavezanega odnosa do imetja.Homilija De beneficientia (psevdo-)Bazilija Velikega pa predstavlja ebolj zahtevno stalie do upravljanja z dobrinami, ko popravljatemeljno dualistino paradigmo (ne)odpovedi premoenju s tem, davzpostavlja zgolj pozitivni, dvostopenjski tropos diplous potpopolnih in tistih, ki popolnim tesno sledijo. Avtor lanka podajaizviren prispevek na podroju preuevanja kompleksne patristinepercepcije imetja, ki ni zgolj enostransko odklonilna ali povsemindiferentna, temve na podlagi evangeljske zahtevnosti upotevarealnost razlinih stopenj glede odnosa do imetja. Priujoi lanek sezdi relevanten tudi za sodobno iskanje konkretnega etinega odnosado materialnih dobrin.

JEL KLASIFIKACIJSKA KODA: A13, B11, N01, Z12, Z13

KLJUNE BESEDE: (psevdo-)Bazilij Veliki, drubena etika, patristika, KlemenAleksandrijski, imetje

PATRISTIC DEMANDING REALISM IN RELATION TO WEALTH:

HO TROPOS DIPLOUS OF (PSEUDO-) BASIL THE GREAT

ABSTRACT: The present article deals with the Christian perception ofwealth, as seen in two works of the Church fathers, through the originalperspective of the so-called demanding realism. The renowned workQuis dives salvetur? of Clement of Alexandria broadens the radicality ofthe Gospel also to rich people with opening the path of responsibleand unattached attitude towards possession. The homily Debeneficientia of (pseudo-)Basil the Great represents an even moredemanding position regarding wealth, through the transformation ofthe traditional dualistic paradigm of complete (non-)renunciation ofwealth. It puts forward a two-fold positive expression of tropos diplouswhich concerns the way of perfection and the way of those whotightly follow the perfected. The author of this article offers anoriginal contribution to the complex patristic perception of wealth which is not only unilaterally unfavourable or totally indifferent, but,on the base of demands of the Gospel, considers the reality of differentlevels regarding the renunciation of wealth. The findings of this articleseem to be relevant for the contemporary quest of concrete ethicalrelationship towards the material goods.

JEL CLASSIFICATION CODE: A13, B11, N01, Z12, Z13

KEYWORDS: (pseudo-)Basil the Great, social ethics, patristics, Clement ofAlexandria, wealth

UVOD: KOMPLEKSNOST PATRISTINE PERCEPCIJE IMETJA

Osnovno naelo pristopanja k delom cerkvenih oetov e posebej napodroju ekonomske in drubene teorije je v priznanju, da obseenkorpus najrazlinejih del ne predstavlja shematino urejene,sistematizirane in koherentne misli (Stander 2014, 22). Potreben jepodroben tudij zgodovinskih okoliin, posameznih avtorjev, razlinihmiselnih tradicij in vplivov, da bi iz vsega tega lahko izluili splonopregledno sliko. Veliina patristine misli ni v tem, da bi podajalaenoumne in sistematine oziroma strogo doloene koncepte, temve

v tem, da ohranja organskost, sveino in nedokonnost interpretacij.(Leemans 2011) Namen priujoega lanka je razkriti del tegaduhovnega bogastva, da bi lahko predstavljal rodoviten humus zakonkretno delovanje v dananjem asu.

Patristina doba je sestavljena iz breztevilnih variacij duhovno-teoloke misli, ki na podlagi biblinega in antinega izroila ieodgovore na konkretna vpraanja ljudi svojega asa. Na tem obzorju sezarisuje tudi tematika kranskega odnosa do imetja in premoenjaoziroma bogastva. Znotraj tega e posebej izstopa vpraanje o nainuizpolnjevanja radikalnosti evangeljskega sporoila glede odpovedidobrinam. Hipotetino klavzulo e hoe biti popoln najdemozgolj v Matejevem evangeliju (Mt 19,21), medtem ko je Luka in Markone poznata, a je ta vseeno razirjena v patristinih delih, denimo priHieronimu (Pismo 130 Dimitriju). To dejstvo predstavlja podlago zakasneje razlikovanje med popolnejim izpolnjevanjem bojeganapotila, ki se je v obliki ubotva in neporoenosti razvilo znotrajmenitva, in med obiajnim izpolnjevanjem evangeljskih zahtev sstrani ljudi v svetu. (Pierson 2017; Schroeder 2009, 23)

Klasino dualistino pojmovanje in razlikovanje med dvemarazlinima potema, med popolno meniko odpovedjo in doloenomero dobrodelnosti laikov se na obzorju izvirne sintagmezahtevnega realizma pokae kot nezadostno. Preko konkretnihprimerov iz patristinega izroila predvsem opusa KlemenaAleksandrijskega in Bazilija Velikega bomo poskuali pokazati, da grev osnovi za medsebojno povezan, primerljiv in pravzaprav enovitodnos do imetja, ki v vsakem primeru zahteva (duhovni) boj zabrezstrastje, solidarnost, ljubezen do Boga in blinjega.

KLEMEN ALEKSANDRIJSKI: QUIS DIVES SALVETUR?

Prvo klasino kransko delo, posebej namenjeno oblikovanju odnosado bogastva, je spis Klemena Aleksandrijskega (ok. 150ok. 211) znaslovom ali v Hieronimovem uveljavljenem

1

latinskem prevodu Quis dives salvetur? Delo je nastalo na podlagikonkretnih moralnih vpraanj bogataev oziroma premonih ljudi,kako je z njihovim zvelianjem, kakno je njihovo moralno stanje, kakonaj ob evangeljski zahtevnosti denimo ob navezavi na Kako tekobodo tisti, ki imajo premoenje, prili v Boje kraljestvo! (Mr 10,23) aliLae gre kamela skozi ivankino uho, kakor bogata pride v Bojekraljestvo. (Mr 10,25) ravnajo resnino kransko. eprav delo nizasnovano v obliki homilije, izhaja prav iz razlage svetopisemske prilikeo bogatem mladeniu (Mr 10,17-31). Klemen ima predvsem dvanamena: eli pokazati, da obstaja pot reitve tudi za tiste, ki posedujejopremoenje, saj golo dejstvo posedovanja lastnine e nikogar neoddaljuje od Boga; obenem pa eli bogatae posvariti, da kranskamorala zahteva odgovorno in pravilno ravnanje z imetjem. Grki naslovdela, kakor ga je prenesel Evzebij Cezarejski (v svoji Cerkvenizgodovini), pravzaprav ne odraa najbolje Hieronimovega prevoda, sajKlemen noe postavljati dvoma o monosti reitve bogatih, temveeli prikazati ustrezen nain ravnanja bogataev, da bi se lahko reili. M.G. Bianco tako predlaga ustrezneji latinski prevod naslova, ki bi selahko glasil Quisnam dives ille sit qui salvetur. (Cives 2003, 9)

Omenjeno delo je Klemen napisal v svojem aleksandrijskemobdobju, to je konec 2. stoletja (okrog 180200), ko je bil sooen zrealnimi ivljenjskimi vpraanji bogatih kranskih meanov.Kranstvo, kakor ga opredeljujejo evangeliji in drugi novozaveznispisi, se pri pojmovanju bogastva do doloene mere oddaljuje odjudovstva, kjer Stara zaveza govori o bogastvu predvsem kot znamenjubojega blagoslova oziroma bojega daru. Predvsem sinoptinievangeliji bogastvo eksplicitno predstavljajo kot nevarnost (Mt 6,24; Lk16,13), zato je tudi znani Kristusov odgovor bogatemu mladeniu takoradikalen. Delo Quis dives salvetur? ima izjemen pomen zaradi svojegazgodnjega nastanka, saj je dejansko prvo vsebinsko celovito besedilo,namenjeno oblikovanju kranskega odnosa do bogastva. Skozizgodovino teoloke misli je sicer doivelo e veliko interpretacij, tudimedsebojno zelo razlinih. (Osborn 2005, 251; Holman 2001, 4953)Nekateri so v njem videli apologijo kranskega komunizma (Gordon1989, 101111), nekateri so ga hoteli uporabljati za utemeljitevkapitalizma, verjetno pa ga lahko pravilno razumemo ele takrat, ko ga

2

3

zremo v lui prvotnega namena etino oblikovati lastnikepremoenja za pravilno rabo materialnih dobrin (QDS 24).

Klemen pozornosti ne usmerja toliko na dejstvo lastnine inposedovanja premoenja kot takega, temve na notranji odnos do le-tega. Raba dobrin je tista, ki odloa o zvelianju posameznika. Izbesedila lahko razberemo celo pozitivno vrednotenje dobrin, ki soboji dar, a zato zahtevajo e prav posebno mero odgovornostioziroma nenavezanosti. Prav preko posedovanja dobrin kristjan lahkoslui in mora sluiti svojim blinjim ter tako uresnievati medsebojnoljubezen. Klemen torej evangeljski odlomek interpretira duhovnooziroma mistino. Pozornost usmerja na notranji odnos lastnika dostvari, kar pa ne pomeni, da zanika popolno odpoved dobrinam poKristusovem vzoru. Pravi cilj posedovanja dobrin je popolnomasvobodno deljenje z drugimi, ki pa nasprotuje prilaanju, zlorabi inkopienju bogastva in je v najglobljem smislu usmerjeno knotranjemu bogastvu in lepoti ( ). (34.1) Prav vtem Klemenovem staliu da posedovanje bogastva samo po sebi enima moralne konotacije, temve je bolj pomemben odnos dopremoenja se razodeva zaetek patristine percepcije imetja, ki jolahko imenujemo zahtevni realizem. Klemen zarta doloeno smerrazvoja misli, ki je po svojem izvoru evangeljsko radikalna in stalno zreubogega Kristusa ter njegov poziv k odpovedi lastnini, obenem pa je tazahtevnost zaradi izkuenj konkretnega kranskega ivljenjapostavljena v kontekst realnega ivljenja v svetu in neizogibnegadejstva obstoja imetja.

Besedilo je, kakor smo e omenili, skozi stoletja doivelo mnogointerpretacij in je v marsiem kljuno zaznamovalo kranskorazumevanje imetja in bogastva. Kljub temu lahko v lui pojmovnesintagme zahtevnega realizma odkrivamo veliino in aktualnostKlemenove misli ter njen pomen za ravnanje s premoenjem vsodobnem asu. V delu razbiramo, kako lucidno avtor iz 2. stoletja vzvestobi radikalnemu biblijskemu razodetju podaja kranskeodgovore na konkretne oziroma realne situacije, v katerih se ljudjenahajajo. To lahko zremo na dveh ravneh: realistino, upotevajokonkretnost, ki po ostrem dualistinem vzorcu ljudi ne deli na dobre inslabe zgolj glede na njihovo (ne)posedovanje materialnih dobrin; in na

ravni evangeljske zahtevnosti, ki se kae v veliki odgovornosti priupravljanju z dobrinami ter zahtevi po solidarnosti.

Ko Klemen navaja evangeljsko priliko o bogatem mladeniu, samnakae svoj modus interpretandi ter nekako vnaprej argumentira svojorazlago, ko pravi, da Odreenik ni govoril na loveki nain, temve jevse uil po boanski modrosti in skrivnosti (5.2). Iz tega po njegovemsledi, da pravilno razumevanje imperativa Prodaj, kar ima. (Mt 19,21;Mr 10,21) ni nujno v goli zavrnitvi vsega imetja oziroma bogastvasamega po sebi. Klemen namre poudarja boj za notranjo svobodo innenavezanost loveka v odnosu do premoenja. Oievanje srca inmisli posvetnih teenj po posedovanju bogastva je najbolj pravilna intemeljna pot za vsakega loveka.

'Prodaj, kar ima.' Kaj to pomeni? Ne zapoveduje, kot nekateripovrno trdijo, da mora zavrei premoenje in se odrei premoenju,temve da izene iz due misli o premoenju, naklonjenost, pohlep inpretirano strast do njega, ivljenjske skrbi in trnje, ki duijo semenaivljenja. (QDS 11.2)

Klemenov napotek za kristjane, ki posedujejo premoenje, jenaslednji: Osvoboditi duo teenj po asnih dobrinah ( ) in odstraniti iz nje tuje misli( ). (12.1) To pravilnopreprianje, ki je vredno Odreenika, kakor ui Klemen, je realistino,saj upoteva lovekovo naravno tenjo po doloeni lastnini, obenempa je postavljeno v kontekst lovekove duhovne razsenosti innjegovega notranjega odnosa do dobrin.

Zahtevnost: imetje kot organon ljubezni do blinjega

Ko je govora o sami namembnosti premoenja oziroma bogastva, jeKlemenovo stalie evangeljsko zahtevno. Kako bi bilo obestvo() med ljudmi sploh mogoe, e nihe ne bi imel niesar?(13.1) S tem vpraanjem nakazuje upravienost in hkrati socialnorazsenost premoenja. Imetja, ki lahko koristi tudi blinjim, torej nitreba zavrei (14.1), saj je dano od Boga tudi za pomo in slubo

4

blinjim. Bogastvo je sredstvo ( ), pravi Klemen, kise mora uporabljati za pravinost, ne pa za krivico. Po svoji naravi jenamenjeno sluenju, ne pa gospodovanju ( , ). (14.3) ele pravina ali krivina raba bogastva nosi v sebimonost moralne presoje (14.4). S filozofskega stalia Klemen v skladus stoiko konceptualizacijo bogastvo oznai za adiaphoron, kar pomeninaelno moralno indiferentnost premoenja samega po sebi (QDS 1415; Hoek 2001, 73; Donahue 1963). Pozornost je tako znova usmerjena knotranjemu odnosu, k dui in njenim strastem. Klemen na podlagitovrstne usmerjenosti k istosti notranjega odnosa do imetja izvirnopovee dve tematiki izhodinega vpraanja odreenje in bogastvo:

Odreenje ne temelji na zunanjih stvareh niti e so tevilneali redke, majhne ali velike, slavne ali neslavne, astne alineastne , temve na krepostih due, veri, upanju, ljubezni,bratoljubju, spoznanju, blagosti, milini in resnici. (QDS 18.1)

Klemen ne zagovarja nepreudarnega zavraanja lastnine, ki bi bilolahko celo plod astihlepja, kakor so delali Anaksagora, Demokrit inKratet (11.4), saj je lahko tudi nekdo, ki je ubog in brez premoenja,poln strasti in obratno. (18.5) Klemen poudarja, da je treba bitimoneji od premoenja. Kristus te ne oddaljuje od tvojih stvari, kerGospod ni nevoljiv. (24.1) Bogastvo mora biti postavljeno v slubokranske ljubezni, ki je nasprotje egoizma, prilaanja in kopienja.Klemen nepravilno rabo bogastva postavlja v iri kontekst lovekeosebe in s tem povee lovekovo notranjost in zunanjost. Temeljnikriterij moralne presoje je sebinost. Nepravino posedovanje nastopitakrat, ko stvari nekdo obdri zase, ne da bi jih dal v skupno koristtistim, ki so jim potrebne. (31.5) Toda tudi za takne bogatae je evedno odprta pot k odreenju, ki jo Klemen ob koncu svojega delanakae s potjo pokore (39.441.7).

V enem izmed najglobljih odlomkov, kjer povzema miselcelotnega dela, podaja tudi splono sporoilo evangeljske prilike. Vnjem se kae ravno organskost patristine misli, ki ni absolutizirajoa,deterministina ali idealizirajoa, temve izhaja iz globokegaupotevanja konkretne realnosti lovekove eksistence, ki jo na podlagievangeljske radikalne zapovedi ljubezni preko aktivne odgovornostiklie in vzgaja k poboenju (19.5):

Bogatae i, da ne zanemarjajo svojega odreenja, kakor dabi bili e vnaprej obsojeni, da ne meejo bogastva v morje, nitida ga nimajo za ivljenju sovranega in varljivega, temve dase priuijo nekega naina ( ), kako uporabljatibogastvo in si pridobiti ivljenje. (27.1)

Klemenov tako postane izziv za iskanje sredstevuresnievanja kranske ljubezni do blinjega ter s tem zahtevne inodgovorne rabe dobrin. Iskanje tovrstnega naina preraanjasebinosti in poti sluenja ljudem preko premoenja se je odvijaloskozi vso patristino dobo, poseben odmev pa je dobilo pri BazilijuVelikem.

DVOJNA POZITIVNA POT: BAZILIJ VELIKI IN HOMILIJA DE BENEFICIENTIA

Bazilij Veliki (ok. 330379) predstavlja drugega izmed vrhuncevpatristine misli o kranskem odnosu do imetja in bogastva. Takoosebna izkunja kot tudi teoretsko-teoloki premislek sta gazaznamovala do te mere, da je postal eden izmed temeljnih virov zapreuevanje razvoja kranske drubene in ekonomske misli. Dvemavelikima splonima socialnima problemoma takratnega asa suenjstvu in poglabljajoim se razlikam med bogatimi in revnimi seje leta 368 pridruila e huda lakota med prebivalci Kapadokije,predvsem v mestu Cezareja. (Karayannopoulos 1981, 384385) Ta je bilapovod za nastanek tirih homilij, ki jih je Bazilij namenil prav tematikibogastva in revine in ki so postale znane kot osnova za obravnavonjegove percepcije omenjenih vsebin (Moreschini 2005, 78).

Razvoj od Klemena Aleksandrijskega do Bazilija Velikega

V asu med Klemenom Aleksandrijskim in t. i. kapadokimi oetioziroma Kapadoani se je zgodil paradigmatini obrat, ko je leta 313cesar Konstantin kranstvu odprl vrata do vejega drubenega vpliva.

5

Delitev dobrin ni bila ve le osebna krepost in ideal, kakor ga jeponujala grko-rimska filantropija, temve je postala drubeni ideal, kitemelji na svetopisemskem nauku in misli prvih cerkvenih oetov. Tose odraa zlasti v pridigah Kapadoanov o revini. (Holman 2009, 5455)

Klemen se v svojem delu oitno osredotoa predvsem na bogate,saj je spodbujen ravno z njihovimi vpraanji in jim z eksegezo odlomkao bogatem mladeniu odgovarja ter nakazuje mono pot reitve. Natak nain verjetno ni mogel iz svoje koe, saj je tudi sam pripadal vijimdrubenim slojem, delno pa je k tej apologiji bogastva in iskanju nainapomoi blinjim pripomoglo tudi dejstvo, da je takratna kranskaskupnost ivela v preganjanju. (55) Bazilij se na drugi strani bolj posveaubogim kljub temu da je bil sprva tudi sam del drubene inekonomske elite, emur se je kasneje odrekel. Klemen se, kakor smo eprikazali, prvenstveno osredotoa na notranji odnos do imetja oziromastrasti due, medtem ko Bazilij bolj poudarja socialno razsenost vsmislu zapovedi Ljubi svojega blinjega kakor samega sebe.(Schroeder 2009, 24) Klemenov individualni pristop Bazilij raziri inpozornost usmeri k dejstvu, da posedovanje premoenja predstavljaveliko drubeno odgovornost sebino ravnanje z njim pomeni grehproti ljubezni do blinjega. Evangeljski imperativ bogatemumladeniu, naj proda premoenje, za Bazilija ne pomeni ve dvehstopenj kranskega ivljenja, deljenega na menihe in laike, temveprinaa zapoved ljubezni, ki enako vee vse kristjane in vse ljudi.

Ali zapoved v Matejevem evangeliju 'e hoe biti popoln,pojdi, prodaj, kar ima in daj ubogim.' (Mt 19,21) ni bilanapisana tudi za poroene? Po prejetem blagoslovu otrok odGospoda, ko si bil vreden postati star, ali si sedaj dodal: 'Daj miotrok, da mi ne bo treba izpolnjevati tvojih zapovedi, da mi nebo treba dosei nebekega kraljestva?' (Hom. in div. 7)

Podobno argumentacijo, ko Bazilij trdi, da so zapovedi evangelijaobvezujoe tako za poroene kot za menihe, najdemo tudi v njegovipridigi Sermo asceticus et exhortatio de renuntiatione saeculi et de

perfectione spirituali (PG 31, 625D648C).

Analizi Bazilijevega odnosa do imetja in bogastva je posveeno eveliko znanstvenih del, zato bomo na tem mestu le na kratko povzelinekaj njegovih osnovnih nael, ve pozornosti pa usmerili k manj znanihomiliji De beneficientia.

Bazilijev odnos do bogastva

Paul Schroeder eno izmed temeljnih znailnosti Bazilijevega pogledana drubo oznauje z izrazom ethics of sustainability (etikavzdrnosti), kar pomeni, da naelo ljubezni od ljudi zahteva, daprevzamejo taken nain ivljenja, ki je vzdren in koristen za celotnopopulacijo. Bazilijeva drubena vizija je v tem, da bi ljudje iveli vpreprostosti, kar pomeni, da bi vsak dobil svoj skromen dele imetja, kibi ga bilo posledino dovolj za vse. V kontekstu ekonomske filozofijelahko njegovo stalie oznaimo za limited resource paradigm(paradigmo omejenih virov). Bazilij namre verjame, da je Bogljudem namenil dovolj materialnih sredstev za vse, ki si jih morajo zatomed seboj deliti. To zahtevo Schroeder imenuje distributivemandate (distributivna zapoved), ki tistim, ki posedujejo vepremoenja, kakor ga potrebujejo, zapoveduje, naj ga delijo z boljpotrebnimi. (2009, 26) Bazilij za takno prerazporejanje uporabizanimivo grko besedo (Hom. dicta tempore famis etsiccitatis 6).

Tistim, ki imajo dovolj premoenja in noejo pomagati blinjim,Bazilij pripie greh (Destruam horrea mea 6). Socialno razsenostpremoenja Bazilij izjemno pronicljivo opredeljuje z grkim izrazom, kipomeni skupnost oziroma obestvo. Ljudi, ki si prilaajo dobrine inivijo po naelu tekmovalnost ter strogo zasebne vloge imetja, oznaiza , medtem ko trdi, da je cilj vsakega loveka v tem, dapostane . ut za blinjega ni zgolj nekineosebni imperativ solidarnosti, temve postane odraz novostikranske eksistence, v katero je inherentno vkljuena tudi doloenaskupna raba dobrin. To je Bazilij poskual uresnievati v Cezareji prekoustanove, znane kot Basiliada, ki je zdruevala kompleks zgradb za

6

brezdomce, bolne in gobavce, obenem pa je sluila kot duhovnosredie in bogosluni prostor. (Schroeder 2009, 3338) Na podobennain je ideal kranske skupnosti Bazilij uresnieval preko noveureditve skupnostnega oziroma cenobitskega menitva. Vsemu temuje bila skupna usmerjenost k obestvenim odnosom, ki v preprostostiivljenja odkrivajo lepoto sluenja ubogim in anticipirajo eshatolokonovost novega neba in nove zemlje (2 Pt 3,13). Bazilij se o tem izraatakole: Goree posnemajmo prvo kransko skupnost, kjer je bilo vseskupno ivljenje, dua, sloga, skupna miza, nedeljena povezanost ,saj je nehlinjena ljubezen iz mnogo teles napravila eno in zdruilamnogo du v eno samo skladno. (Hom. dicta tempore famis etsiccitatis 8)

Dvojna pozitivna pot: (psevdo-)Bazilij Veliki in De beneficientia

Bazilijev univerzalizem, sestavljen iz dveh temeljnih usmeritev upotevanja celovitosti loveke osebe, ki v sebi neloljivo zdruujenotranje in zunanje podroje, ter enovite percepcije zapovedi ljubeznido Boga in blinjega ponuja izdelano sintezo zgodnjega kranskegaodnosa do premoenja in bogastva. V Bazilijevem delu lahko opazimopreseganje klasine antinomije med dvema kvalitativno razlinimakranskima odnosoma do imetja. Bazilij sicer ohranja meniki idealpopolne zavrnitve vseh zemeljskih dobrin, vendar s tem ostalihkristjanov ne odvezuje od odgovornosti izpolnjevanja iste zapovedi.Izvirna sintagma patristinega zahtevnega realizma, ki v sebizdruuje tako pot radikalne zahtevnosti kot tudi realistinegaupotevanja konkretnega ivljenja, dobi izjemen izraz v homiliji Debeneficientia, ki je pripisana Baziliju Velikemu. Homilija se po do sedajznanih raziskavah nahaja zgolj v enem grkem rokopisu, ki ga hraniNemka dravna knjinica (Deutsche Staatsbibliothek) v Berlinu podifro Phillipps 1467 (gr. 63) (h49 in BBU), f. 218v219v. Rokopis,katerega izvor ni znan, je datiran v 13. ali 14. stoletje in vsebuje vehomilij, ki so Bazilijevo delo oziroma so njemu vsaj pripisane. Besediloiz omenjenega rokopisa se je po posameznih odlomkih ohranilo tudipreko citatov v grkih florilegijih, denimo pri Quaestiones etresponsiones Psevdo-Atanazija Sinajskega (PG 89, 465A; 12B7) in v

latinskem prevodu Francisca de Vergare iz 16. stoletja. Vodilniraziskovalci Bazilijevih del in patristinega odnosa do imetja soprepriani, da bi ta homilija lahko bila tudi njegovo avtorsko delo, atega zaradi doloenih odstopanj v jeziku in vsebini ni mogoe povsemdokazati. Bolj verjetno je, da homilija spada v kontekst kake menikeskupnosti na prehodu iz 4. v 5. stoletje, ki je ivela po tradicijiBazilijevega Pravila. (Holman et al. 2012, 457463)

Homilija De beneficientia je spodbujajoa (adhortativna) razlagaodlomka o bogatem mladeniu. Zanimivo je, da Bazilij tudi svojolastno spreobrnitev pripisuje temu evangeljskemu odlomku. Homilijaposlualce oziroma bralce spodbuja, naj postanejo uresnievalci bojebesede in ne zgolj njeni poslualci. Vsebinsko jedro homilije se nahaja vubeseditvi dveh osnovnih izbir kranskega ivljenja, ki ju Bazilijpostavlja v medsebojno organsko povezano razmerje:

Obstaja dvojen nain ( ) za izpolnjevanjenaega naina ivljenja: prvi je popoln, drugi pa temu tesnosledi. Drugi ne sme za prvim, kolikor je mogoe, zaostajati,prav tako ne sme biti loen od njega. Vsak dan morate namrepopolno izvrevati vse, kar pritie temu drugemu nainu, daboste tako neko dosegli popolnost. (812)

Izraz ho tropos diplous ( ) lahko torej interpretiramo vskladu s splonim sporoilom homilije, to je kot poudarjanje enovitostikranskega naina ivljenja v odnosu do premoenja. Bazilij namrespodbuja k aktivni dobrodelnosti in pogumni delitvi dobrin s tistimi, kiso v stiski. e je pokazal Gospod takno ljubezen do nas, da je za nasdal samega sebe, kako imamo lahko mi pomisleke pri delitvi dobrin inne postavimo nad vse dobrobiti bratov? (1820) Odnos solidarnosti dosoljudi je postavljen v odnos loveka z Bogom, saj homilija spodbuja,da bi Boga naredili za dolnika. e si dal Gospodu, kako potem nimazaupanja, da bo od njega tudi prejel? (2728) Bazilij ob temzagotavlja, da bo Bog povrnil pomnoeno () tistemu, kidaje ljudem v stiski. Dobrodelnost je oznaena za sredstvo oziromasnov odreenja, . (3) Pot doloene loitve odpremoenja tako postane imperativ za vse ljudi, ki naj bo v skladu z

7

8

9

njihovim stanom. Poudarek na vsebinski enovitosti zapovedibogatemu mladeniu, ki se zrcali v ljubezni do blinjega, tako vdoloeni meri spreminja klasino loitev med popolno menikoodpovedjo lastnini in obiajno, neredko zgolj formalnodobrodelnostjo laikov.

PATRISTINI ODNOS DO DVEH POTI V KONTEKSTU PREMOENJA

Klasina patristina delitev na dve poti izvrevanja evangeljskezapovedi o odpovedi bogastvu kakor je denimo navzoa v Didache,Psevdo-Barnabovem Pismu ali pri Ireneju Lyonskem (Adversushaereses) dobi s homilijo (Psevdo-)Bazilija Velikega De beneficientianov poudarek. Iz nje lahko razberemo, da stopa v ospredje enotnostoziroma organska povezanost kranskega ivljenja. Ti dve poti v luihomilije zasijeta v enotnosti, saj e na jezikovni ravni avtor govori oenem, a dvojnem nainu sporoa temeljno, prakransko organskopovezanost telesa vernikov, kjer se v ospredju ne nahaja loitev nastanove, temve skupno ivljenje v razlinih odtenkih. Podobno seBazilij izreka v neki drugi homiliji (Homilia XXI), ko razlaga mesto izKnjige psalmov (Ps 118,1), kjer odpoved zasebni lastnini umea v irikontekst odloitve bremena, nujno potrebne za hojo po potikranskega ivljenja.

Takno stalie je znailno tudi za druge poznoantine pridige, kiso pripisane Kapadoanom. Psevdo-Bazilijeva homilija De misericordiaet iudicio tako uporablja podoben jezik, ko louje med popolnimi(), ki jim Gospod podarja polnost milosti, ker so dovrilisluenje blinjim z odpovedjo materialnim sredstvom, in drugimi(), ki jim je Bog naroil delitev tega, kar imajo, da bi bili lahkoposnemovalci boje dobrote. (Schroeder 2009, 107) Obe poti stapotemtakem zelo podobni, saj v svojem jedru odgovarjata na istoevangeljsko zapoved. Gregorij Nazianki v svoji Pridigi 14 na podobennain uvaja razliko med potjo popolnosti ter potjo stalne delneodpovedi bogastvu, ki omogoa, da je dejstvo lastnine premoenja

10

pravilno rabljeno in nekako v sebi posveeno preko delitve spotrebnimi. Tudi Bazilij poslualcem oziroma bralcem sporoa, da e sene morejo ali noejo odrei vsemu v prid nebekim dobrinam, morajoimetje v figurativnem smislu vsaj razdeliti med dva otroka: eden jepreudaren oziroma nebeki in pomeni delitev dobrin z ljudmi vstiski, drugi pa je e nevzgojen in predstavlja nesmiselnost rabepremoenja na tem svetu. (Hom. dicta tempore famis et siccitatis 8;Holman et al 2012, 473474)

V isto interpretativno smer sodi tudi homilija De beneficientia, kiskua zdruevati zahtevnost evangeljske zapovedi in realistinogledanje na poloaj vseh ljudi, ki ne morejo popolnoma zavrei vsehzemeljskih dobrin. Homilija podaja ideal popolne odpovedipremoenju, obenem pa podobno pot kae tudi vsem ostalim ljudem.To pot tvori solidarnost oziroma imperativ stalne delne odpovedipremoenju v prid blinjim, ki so v stiski. Enotnost kranskega ivljenjain izpolnjevanja zapovedi ljubezni do blinjega omenjena homilijazagotavlja prav s tem, ko tudi drugemu (manj popolnemu) nainuivljenja daje monost doseganja popolnosti.

ZAKLJUEK

Patristini odnos do imetja se zaenja oblikovati s KlemenomAleksandrijskim, poseben zagon pa dobi s iritvijo kranstva v 4.stoletju. V tem kontekstu lahko opazimo irok konsenz gledeosnovnega odnosa do imetja kot , ki na osnovi stoikefilozofije preko Klemena vstopi v kransko patristino misel. Notranjanenavezanost na bogastvo in oievanje hlepenja oziroma strasti pobogastvu postane temelj za kasneji razvoj kranske drubene inekonomske misli, ki enega izmed svojih (zgodnejih) vrhuncev doiviprav v misli Kapadoanov. Percepcija premoenja v odnosu do revinein ubogih dobi takrat tudi teoloko konotacijo na tak nain seizoblikuje povezava med kristologijo na eni strani in drubenimidealom solidarnosti ter ljubezni do blinjega na drugi.

Lahko bi zakljuili, da Klemen Aleksandrijski svojim premonimsodobnikom in tudi generacijam, ki sledijo, na temelju imperativanotranjega oievanja strasti do bogastva nekako raziri ivankinouho (Hoek 2001). Bazilij Veliki in (Psevdo-)Bazilijeva homilija Debeneficientia pa poudarjata splono poklicanost vseh ljudi, da se prekopopolne ali delne odpovedi imetju osvobodijo za prehod ez toivanko. Bistvo sporoila se potemtakem od konkretnegaKristusovega svarila o nevarnosti bogastva prestavi k temeljni zapovediljubezni do Boga in blinjega, ki se nujno uresniuje tudi preko delitvedobrin. Pri vsem tem pa ostaja odprta pot do aktualizacije tegasporoila na razlinih ravneh od posameznikovega vsakdana doekonomskih teorij , ki naj bi upotevala zahtevnost biblinegaimperativa po odgovorni rabi dobrin in obenem iskala konkretneoziroma realne monosti njegovega uresnievanja.

REFERENCE

Allen, Pauline, Neil Bronwen, in Wendy Mayer. 2009. Preaching Povertyin Late Antiquity: Perceptions and Realities. Leipzig: EvangelischeVerlagsanstaltz.

Cives, Simona. 2003. Introduzione. V: Clemente Alessandrino. Il ricco ela salvezza, 518. Ur. Simona Cives. Torino: San Paolo.

Countryman, Louis William. 1980. The Rich Christian in the Church ofthe Early Empire: Contradictions and Accommodations. New York:Edwin Mellen Press.

ernukov, Veronika, Judith L. Kovacs, in Jana Pltov, ur. 2017.Clements Biblical Exegesis. Leiden, Boston: Brill.

Daley, Brian E. 2007. The Cappadocian Fathers and the Option for thePoor. V: The Option for the Poor in Christian Theology, 7788. Ur. DanielG. Groody. Indiana: Notre Dame Press.

De misericordia et iudicio Bazilij Veliki. 1857. De misericordia etiudicio. Patrologia Graeca 31, tretji zvezek. Ur. Jean-Paul Migne.

Destruam horrea mea Bazilij Veliki. 1857. Destruam horrea mea, etmaiora aedificabo: itemque de avaritia. Patrologia Graeca 31, tretjizvezek. Ur. Jean-Paul Migne.

Donahue, J. R. 1963. Stoic Indifferents and Christian Indifference inClement of Alexandria. Traditio 19:438446.

Gordon, Barry. 1989. The Economic Problem in Biblical and PatristicThought. Leiden, New York, Kbenhavn, Kln: E. J. Brill.

Hengel, Martin. 1974. Property and Riches in the Early Church: Aspectsof a Social History of Early Christianity. Philadelphia: Fortress Press.

Hoek, Annewies van den. 2001.Widening the Eye of the Needle: Wealthand Poverty in the Works of Clement of Alexandria. V: Wealth andPoverty in Early Church and Society, 6775. Ur. Susan R. Holman. GrandRapids: Baker Academic.

Holman, Susan R. 2001. The Hungry Are Dying. Beggars and Bishops inRoman Cappadocia. Oxford: Oxford University Press.

Holman, Susan R., ur. 2009. God Knows There's Need. ChristianResponses to Poverty. Oxford: Oxford University Press.

Holman, Susan R., Caroline Mac, in Brian J. Matz. 2012. De Beneficientia:A Homily on Social Action Attributed to Basil of Caesarea. VigiliaeChristianae 66:457481.

Hom. dicta tempore famis Bazilij Veliki. 1857. Homilia dicta temporefamis et siccitatis. Patrologia Graeca 31, tretji zvezek. Ur. Jean-PaulMigne.

Hom. in div. Bazilij Veliki. 1857. Homilia in divites. Patrologia Graeca 29,prvi zvezek. Ur. Jean-Paul Migne.

Homilia XXI Bazilij Veliki. 1857. Homilia XXI. Patrologia Graeca 31, tretjizvezek. Ur. Jean-Paul Migne.

Ihssen, Brenda Llewellyn. 2008. Basil and Gregorys Sermons on Usury:Credit Where Credit Is Due. Journal of Early Christian Studies 16, t.3:403430.

Karayannopoulos, Ioannes. 1981. St. Basil's Social Activity: Principles andPraxis. V: Basil of Caesarea. Christian, Humanist, Ascetic. A Sixteen-

Hundredth Anniversary Symposium, 375391. Ur. Paul JonathanFedwick. Toronto: Pontifical Institute of Mediaeval Studies.

Konstantelos, Demetrios J. 1981. St Basil the Great's Social Thought andInvolvement. Greek Orthodox Theological Review 26:8186.

Kopecek, Thomas A. 1973. The Social Class of the Cappadocian Fathers.Church History 42:453466.

Leemans, Johan, Brian J. Matz, in Johan Verstraeten, ur. 2011. ReadingPatristic Text on Social Ethics. Issues and Chanllenges for Twenty-First-Centrury Christian Social Thought. Washington: The Catholic Universityof America Press.

Matz, Brian. 2001. The Use of Patristic Socioethical Texts in CatholicSocial Thought. V: Wealth and Poverty in Early Church and Society, 287294. Ur. Susan R. Holman. Grand Rapids: Baker Academic.

Matz, Brian. 2011. The Principle of Detachment from Private Property inBasil of Caesareas Homily 6 and its Context. V: Reading Patristic Text onSocial Ethics. Issues and Challenges for Twenty-First-Centrury ChristianSocial Thought, 161184. Ur. Johan Leemans, Brian J. Matz, in JohanVerstraeten. Washington: The Catholic University of America Press.

Moreschini, Claudio. 2005. Introduzione a Basilio il Grande. Brescia:Morcelliana.

Osborn, Eric. 2005. Clement of Alexandria. Cambridge: CambridgeUniversity Press.

Patistas, Timothy. 2001. St. Basil's Philanthropic Program and ModernMicrolending Strategies for Economic Self-Actualization. V: Wealth andPoverty in Early Church and Society, 267288. Ur. Susan R. Holman.Grand Rapids: Baker Academic.

Petrakis, Vicki. 2010. Philanthropia as a Social Reality of Askesis andTheosis in Gregory the Theologian's Oration: On the Love for the Poor.V: Philanthropy and Social Compassion in Eastern Orthodox Tradition:Papers of the Sophia Institute Academic Conference, 90105. Ur.Matthew J. Pereira. New York: Columbia University AcademicCommons.

Pierson, Chris. 2017. Private Property: The Church Fathers and Beyond.

School of Politics and International Relations, University ofNottingham.Https://www.nottingham.ac.uk/cssgj/documents/working-papers/wp009.pdf (pridobljeno 18. 3. 2017)

QDS Klemen Aleksandrijski. 1857. Quis dives salvetur? PatrologiaGraeca 9, drugi zvezek. Ur. Jean-Paul Migne.

Quaestiones et responsiones (Psevdo-)Atanazij Sinajski. 1865.Quaestiones et responsiones. Patrologia Graeca 89. Ur. Jean-PaulMigne.

Racine, Jean-Franois. 2004. The Text of Matthew in the Writings of Basilof Caesarea. Leiden, Boston: Brill.

Schroeder, Paul C. 2009. Introduction. V: Basil the Great, On SocialJustice, 1539. Ur. Paul C. Schroeder. New York: St. Vladimir's SeminaryPress.

Sermo asceticus Bazilij Veliki. 1857. Sermo asceticus et exhortatio derenuntiatione saeculi et de perfectione spirituali. Patrologia Graeca 31,tretji zvezek. Ur. Jean-Paul Migne.

Stander, Hennie. 2014. Economics in the Church Fathers. V: The OxfordHandbook of Christianity and Economics, 2243. Ur. Paul Oslington.Oxford: Oxford University Press.

UDK: 272:005

1.02 pregledni znanstveni lanek

Andrej Finktitularni profesor, Fakulteta za drubene vede

(Papeka argentinska katolika univerza, Buenos Aires)

O PRIDOBITNI DEJAVNOSTI KATOLIKE CERKVE

IZVLEEK: Potena pridobitna dejavnost je za vsakogar, zaposameznika ali skupino, nekaj obiajnega. lovek ni le duhovno,temve tudi telesno bitje. Pridobitna dejavnost je potrebna za njegovotelesno ivljenje in kritje materialnih potreb. Isto velja za vejeskupnosti in ustanove. Katolika Cerkev je vidna in duhovna ustanovahkrati, tako hierarhino urejena druba kot tudi Kristusovoskrivnostno telo. Je ena, a sestavljena iz dveh temeljnih prvin,loveke in boje. Ko je govora o pridobitni dejavnosti Cerkve, se vse toin e marsikaj drugega medsebojno prepleta. Katolika Cerkev imalahko v lasti premoenje in izvaja pridobitno dejavnost na vse pravinenaine naravnega in pozitivnega prava. To lahko dela tako, kakor smejovsi drugi. Ne glede na zunanji normativni (pravni) vidik pa je vcerkvenem nauku, zlasti drubenem, jasno predvideno, da Cerkevmaterialne dobrine lahko poseduje in z njimi upravlja, a mora ob temnujno upotevati tudi kriterij evangeljskega ubotva. Pri vsem pamorajo vladati razumnost, modrost in transparentnost.

JEL KLASIFIKACIJSKA KODA: K11, Z12, Z13

KLJUNE BESEDE: Katolika Cerkev, pridobitna dejavnost, katoliki drubeninauk, kanonsko pravo, zmernost

ON PROFITABLE ACTIVITY OF THE CATHOLIC CHURCH

ABSTRACT: It seems to everyone, to individuals and groups alike, that ajust profitable activity is something normal. Humans are not onlyspiritual, but also bodily beings. Profitable activities are necessary fortheir bodily life and covering of material needs. The same goes forlarger communities and institutions. The Catholic Church is a visibleand at the same time spiritual institution, a hierarchically organizedsociety as well as Christ's mystical body. It is one, but composed oftwo fundamental elements, human and Divine. As far as profitableactivities of the Church are concerned, all this and many other thingsare mutually intertwined. Catholic Church like any other individualand institution can be a propriety owner and engage in profitableactitivies by all just means of the natural and positive law. In addition tothe aforementioned external normative (legal) aspects, the Churchdoctrine in general and its social teaching in particular clearly definesthat the Church can own and administrate material goods, but at thesame time necessarily respecting the criteria of Evangelical poverty. Allthis should be governed by prudence, wisdom and transparency.

JEL CLASSIFICATION CODE: K11, Z12, Z13

KEYWORDS: Catholic Church, profitable activities, Catholic social teaching,canon law, temperance

UVOD

Potena pridobitna dejavnost je za vsakogar, za posameznika aliskupino, nekaj obiajnega. Pridobitna dejavnost je potrebna zaivljenje. lovek je namre telesno in duhovno bitje. Pridobitnadejavnost je potrebna za njegovo telesno ivljenje in kritje materialnihpotreb. Pridobitna dejavnost pomeni priti do neesa oziromapredstavlja prizadevanje, da pride kaj iz neesa. Pridobitev je vselejdoseena z neko dejavnostjo oziroma delom. Pri tem gre lahko zaustvarjanje dobrin v dobesednem pomenu (npr. produkcija),omogoanje uporabe neesa, kar e obstaja, a ni dosegljivo (npr.ribolov, kopanje rudnin), ali pa ustvarjanje pogojev, da se lahko uporabi

doloen potencial, ki je e v naravi (npr. delo na polju). Pridobitev jelahko doseena tudi z razlinimi storitvami (npr. olstvo, mediji,sodstvo, varnostne sile), ko se v njihovo zameno dosee nekaprotidajatev. Nekaj je mogoe pridobiti tudi s pravino prisvojitvijo(npr. nakup, menjava). Prav tako je nekaj mogoe pridobiti z ustrezniminvestiranjem, ki omogoa t. i. civilne sadove (npr. obresti, rente,najemnine). Tudi vzgojne, umetnike in duhovne dejavnosti v irempomenu prinaajo neke vrste pridobitev, ki sicer ni vselej materialnoizmerljiva. Ko so poteene najnujneje telesne potrebe, nastopijopotrebe duhovne narave. Pridobitna dejavnost obsega tudi te. Zgotovostjo je torej mogoe trditi, da brez pridobitne dejavnosti zlastitiste, ki zadeva skrb za prehrano in obleko ne bi bilo lovekegaivljenja.

e vse nateto velja za posameznika in manje skupnosti (npr.druine in krajevna zdruenja), velja tudi za veje skupnosti inustanove. Vse namre potrebujejo materialna sredstva za svoj obstoj, kisi jih morajo na poten nain pridobiti. Vsaka ustanova si mora e obsvoji ustanovitvi doloiti sredstva, iz katerih bo ivela. Vsaka ustanovaima svoj specifini namen, ki je odvisen od njene narave: politini (npr.drava), gospodarsko-trgovski (npr. podjetja), duhovni (npr. verskeskupnosti), umetniki (npr. galerija) itd. Razli

en namen bo narekoval razlina sredstva. Pri namenih KatolikeCerkve kot ustanove se lahko po mnenju nekaterih teava pojavi e vtem, da skrbi za loveka, ki je telesno bitje, a ima istoasno tudiduhovno razsenost. Ta dvojnost je botrovala znanim sporom vzgodovini, kjer so si stale nasproti razline dihotomije oziromapolarnosti: svetna oblast proti cerkveni, denarna mo proti ubotvu alispiritualizmu itd. Iz tovrstnih polarnosti so izvirale tudi vmesnerazliice, ki so povzroile neteto nesporazumov, tudi vojn ingrozodejstev, katerih posledice utimo e danes.

ZNAILNOSTI KATOLIKE CERKVE

Kakor pravi Katekizem Katolike Cerkve, je Cerkev vidna in duhovna,hierarhino urejena druba in Kristusovo skrivnostno telo hkrati; jeena, a sestavljena iz dveh prvin, loveke in boje, v emer se nahajanjena skrivnost (KKC, 220). Namen in poslanstvo Cerkve je biti solzemlje in lu sveta. Za cilj ima boje kraljestvo, ki ga je sam Bog nazemlji zael in ki naj se dalje razirja, dokler ga Bog sam ne dovri obkoncu vekov. (220)

Nedeljivost lovekega bitja dua in telo na prvi pogled nizlahka sprejemljiva. V dolgih stoletjih pa je bilo to miselno erazjasnjeno. Tako je postalo jasno razlikovanje med lovekovimitelesnimi in duhovnimi potrebami, prav tako je jasno, da med njimi nemore biti pravega nasprotja, da se oboje v loveku dopolnjuje inprispeva k njegovi enovitosti ter osebni in drubeni rasti. Tako sedenimo v pojmu skupno dobro (bonum commune), ki je glavninamen drave, zdruuje vse, kar zadeva lovekovo telesno in duhovnocelovitost. Ko je govora o pridobitni dejavnosti Cerkve, se vse to in emarsikaj drugega prepleta, le da zaradi velikosti in presenostiomenjene ustanove e v veliko irem in globljem obsegu. Namendelovanja Cerkve je duhovne narave, saj predstavlja veno zvelianjedu, tuzemska podlaga pa v kontekstu celotne problematike odpira edruge vidike, ki jih je treba upotevati za pravilno umevanje njenegaposlanstva in delovanja. Tuzemskost kot podlaga duhovnosti (gratiasuponit naturam) za ohranjanje obojega nujno potrebuje materialnasredstva.

eprav je vse to po naravni logiki jasno, se ob tem vendarleustavljajo nasprotniki religiozne duhovnosti. Predvsem se ob temzgraajo nasprotniki Katolike Cerkve, drugim Cerkvam in verskimskupnostim pa pogosto ne postavljajo ugovorov. Samo KatolikaCerkev je stalno na udaru posluati mora stare in obrabljene oitke odenarju, ki naj bi ga imela, od vatikanskega zlata in na splonobogastva ter vatikanskih bank, pa do malih upnijskih otrokih vrtcev,osnovnih in srednjih ol ter univerz, ki jih po njihovem ne bi smelaimeti. panski kanonist Aznar Gil ima na zaetku svoje knjige zanimivsploen komentar, ki ga velja kljub dolini citirati: Govoriti danes vpaniji o materialnem imetju Katolike Cerkve, v katerem koli izmednjegovih odtenkov ali pomenov, je prav gotovo nevarna zadeva, ne

samo ker je treba strokovno razlagati razline vidike, temve ker topomeni vstopati v problematiko, v kateri se meajo in kriajonerazumevanja, dvomi, sumnienja, temanosti, idealizmi-realizmi itd.,ki ustvarjajo aprioristine dvome, ob katerih je teko dosei umirjen inobjektiven dialog. Temu je treba dodati e splono pomanjkanjeinformacij, ki je znailno za cerkveno ekonomijo, kar je dobronamernoali zlonamerno pomagalo ustvarjati fantastine privide o cerkvenembogastvu, ki je v resnici le rahitina ekonomija, ki omogoa zgolj njenopreivetje. Edino bogastvo Cerkve je danes podobno tistemu, ki so ganeko imele premone, a kasneje obuboane druine: zelo bogatokulturno in umetniko premoenje, ki pa je dejansko zelo malo vredno.Zato ni udno, e se zaostrijo teave, kadar hoemo o tem govoriti izcerkvenopravnega vidika. Mea se namre kovinski zven asnega zduhovnim, kar nikoli ni bilo zlahka sprejeto. 'astitljivi vonj po denarju'je bil vedno sporna tema v Cerkvi ... Oitna potreba Cerkve po asnihdobrinah, da lahko izpolnjuje svoje poslanstvo kot katera koli drugaloveka skupina, in nujnost evangeljske revine ustvarjata bogato indinamino napetost, ki pa je bila v preteklosti tudi vedno vzrok delitvemnenj znotraj Cerkve. (1993, 13)

Omenjeni avtor uporablja besedno zvezo govoriti danes vpaniji. Kaj pa govoriti danes o tem v Sloveniji? Kako je pri nas znerazumevanji, dvomi, sumnienjem, meglo in temanostjo v glavahin srcih ljudi, za katere bi lahko mislili in od njih celo priakovali, daimajo o tem jasne pojme? Zagotovo na stanje stvari ponekod e vednovplivajo ostanki miselnost iz polpretekle dobe, ko Cerkev ni smelaopravljati niti najbolj elementarne dobrodelne dejavnosti. Kakorkoli e,danes se sreujemo z nelojalnimi nasprotniki in venimi sovranikiCerkve.

CERKVENA PRAVILA ZAKONIK CERKVENEGA PRAVA

Vsako bitje, oseba ali ustanova, ki se sama sebe zaveda, samo sebe tudiopredeljuje in izpoveduje, kdo ali kaj je. S tem izpoveduje vseznailnosti lastne eksistence in se od tod pojavlja v javnosti z vsem, kar

je in ima. Za ustanove je naravno, da si ob ustanovitvi same sebi dajoime, opredelijo svoj namen, postavijo pravila delovanja in se najprejsame ad intra (od znotraj) po teh pravilih ravnajo. Nato pa zahtevajood drugih, da ta interna pravila tudi zunaj nje (ad extra) spotujejo.Na to je treba spomniti zato, ker so v danem besedilu obravnavanapravila in naela, ki si jih je Katolika Cerkev postavila sama v sledenjusvojemu ustanovitelju Jezusu Kristusu. Raba lastnih oziroma notranjihpravil potemtakem najprej meri na istovetnost, identiteto, skladnostneesa s samim seboj. S temi normami Katolika Cerkev vsem jasnosporoa, kaj je, kaj hoe biti in se poskua tega dosledno drati. Njenenotranje norme pa so nujno skladne z zunanjim normativnimsistemom in strukturo. Zunanje norme (mednarodnopravne, dravne,ustavne, zakonske) namre ustvarjajo pogoje in okvir, da vse skladnodeluje. Katolika Cerkev si je med drugim sama sebi postavila Zakonikcerkvenega prava, s katerim ureja svoj notranji ustroj in delovanje.Zadnja prenovljena razliica Zakonika je iz leta 1983, prejnja pa iz leta1917. Na podoben nain je cerkveno uiteljstvo v svojem vestoletnemoznanjevanju zbralo neteto dokumentov (okronic, apostolskihspodbud, pisem itd.), v katerih je v vsakem obdobju izraala svojastalia do vseh za lovetvo pomembnih vpraanj. V moderni dobi jevse to dobilo naziv drubeni nauk oziroma socialna doktrina Cerkve, kiobravnava najrazlineje vidike lovekovega delovanja. O tem obstajaobirna bibliografija v tevilnih jezikih, ki se posvea posameznimvpraanjem. Eden zadnjih uradnih cerkvenih dokumentov s tegapodroja je Kompendij drubenega nauka Cerkve, ki je bil izdan leta2004 (v slovenskem prevodu: Kompendij 2005). V njem je vsebovanpovzetek oziroma jedro cerkvenega nauka, ki se nanaa na drubenavpraanja.

V peti knjigi Zakonika cerkvenega prava je govora o cerkvenempremoenju. Kanon 1254 v prvem paragrafu doloa naslednje:Katolika cerkev ima neodvisno od dravne oblasti naravno pravicopridobivati, imeti, upravljati in odtujevati premoenje za namene, ki soji lastni. V drugem paragrafu je to pojasnjeno na naslednji nain:Nameni, ki so ji lastni, pa so predvsem: opravljanje boje slube,dostojno vzdrevanje klerikov in drugih sluabnikov, opravljanje delsvetega apostolata in kranske dobrodelnosti, predvsem do ubogih.V prvem poglavju Zakonika pod naslovom Pridobivanje premoenja

je v kanonu 1259 zapisano: Cerkev more premoenje pridobivati navse pravine naine naravnega ali pozitivnega prava, kakor smejo todrugi. V drugem poglavju pete knjige pa Zakonik govori o upravljanjutega premoenja. Katolika Cerkev torej lahko izvaja pridobitnodejavnost in si pridobiva premoenje na vse pravine nainenaravnega ali pozitivnega prava. Posebej je poudarjeno, da to lahkodela tako, kakor smejo drugi. Ta zakljuek spada v prej omenjenonaravno logiko in sploni pravni okvir.

Italijanski kanonist Morgante trdi, da iz kanona 1254 izhajadolnost drave, da Cerkvi priznava iste pravice, kakrne pripadajodravljanom v zvezi s pridobivanjem asnih dobrin. Ta dolnost dravpa je uzakonjena v slovesnih konvencijah in mednarodnihdeklaracijah. (1993, 25) Nato citira Evropsko konvencijo za varstvolovekovih pravic z dne 4. novembra 1950: Izvajanje pravic insvoboin, ki so priznane v tej Konvenciji, mora biti zagotovljeno brezkakrnih koli razlik glede na spol, raso, barvo, jezik, vero, politinopreprianje ali katero koli drugo okoliino dravnega ali drubenegaizvora, pripadnost dravni manjini, bogastvo, rojstvo ali drugeokoliine. Generalna skupina OZN v drugem lenu svojeDeklaracije o lovekovih pravicah z dne 10. decembra 1948 doloanaslednje: Vsakemu posamezniku gredo vse pravice in svoboine izte Konvencije brez kakrnih koli razlik glede na spol, raso, barvo, jezik,vero, politino preprianje ali katero koli drugo okoliino dravnegaali drubenega izvora, pripadnost dravni manjini, bogastvo, rojstvoali druge okoliine. (2526) Z besedo posameznik je poleg fizineosebe miljena tudi katera koli pravna oseba, kakor v naem primeruKatolika Cerkev.

Ne glede na normativni vidik pa je v cerkveni doktrini nasploh inzlasti v drubenem nauku e stoletja jasno, da Cerkev lahko posedujematerialne dobrine in z njimi upravlja. O tem govori e tako klasienavtor, kakren je sveti Toma Akvinski, ki v svojem delu De regimineprincipum povzdigne srednjo mero med obema skrajnostma materializmom in pretiranim spiritualizmom. Pravi, da je doloenakoliina materialnih dobrin potrebna ne samo za ivljenje, temve tudiza uresnievanje kreposti. (I, 15) To naelo sta blie naemu asupotrdili znani papeki okronici Rerum novarum (1891) in

Quadragesimo anno (1931). Rerum novarum Leona XIII. v paragrafu 17govori o upravienosti Cerkve do lastnega imetja, saj je to potrebno zanjeno delovanje. V paragrafu 20 razglaa njeno zavezanost ne leduhovnemu zdravju ljudi, temve tudi blaginji njihovega zemeljskegaivljenja. Quadragesimo anno Pija XI. pa v paragrafu 64 to dodatnopotrjuje.

Pape Pij XII. je v nagovoru uradnikom Neapeljske banke 20. junija1948 dejal naslednje: Kadar denar, etudi v izobilju, ni malik, ki se murtvuje vse, niti ni vulgarno sredstvo za zadostitev nizkih sebinosti,temve je v rokah du, ki niso obremenjene z lakomnostjo, temve sotega osvobojene in svobodne po svobodi, ki nam jo je dal Kristus, tedajbudi in ohranja dobra dela za dobro ljudi in bojo slavo ter se tako poudeu milosti spreminja v prehodno stopnjo do pravinosti inkranske svetosti. Leta 1950 (25. aprila) pa je v govoru uradnikomItalijanske centralne banke spomnil, da Kristus v evangelijih ne obsojapravino pridobljenega bogastva, temve nepravilno ravnanje z njim.(Belaunde 1980, 9293) Ob tem velja spomniti, da so dobrine lesredstvo in naelno niso ne dobre ne slabe, same po sebi so moralnoindiferentne. To je jasno izrazila e okronica Quadragesimo anno vparagrafu 105.

panski Sploni slovar cerkvenega prava (Otaduy et al. 2012) se podgeslom asno premoenje Cerkve posebej ukvarja z eklezioloko inkanonsko upravienostjo cerkvenega premoenja ter njegovegaupravljanja. Najprej omenja, da drugi vatikanski koncil v osmemparagrafu dogmatine konstitucije o Cerkvi (Lumen gentium) izrecnopoudarja, da Cerkev sestavljata dve stvarnosti, boja in loveka, ki izobeh prvin dejansko sestavljata eno samo stvarnost. Duhovnadimenzija Cerkve namre ne more pozabiti na obstoj vidnega indrubenega organizma. Cerkev kot boje ljudstvo potrebujematerialna sredstva, da lahko udejanja svoje odreenjsko nadnaravnoposlanstvo, kakor je zapisano v paragrafu 76 koncilske pastoralnekonstitucije o Cerkvi in svetu Gaudium et spes. asne dobrinepredstavljajo sredstvo, ki je neloljivo povezano s cerkvenimposlanstvom. Istoasno pa ima to poslanstvo doloene omejitve. Vdanem kontekstu so upraviene samo tiste asne dobrine, ki soresnino potrebne za izvrevanje tega poslanstva. Upravljanje s

cerkvenimi asnimi dobrinami mora biti strokovno primerno ingospodarsko uspeno. To pomeni, da morajo imeti upravitelji tegaimetja tehnino usposobljenost in poklicno izkuenost v upravi infinancah ter drugih sorodnih veinah. (703) Iskanje zdravega dobikapa mora biti vseskozi uravnoteeno s kriteriji ubotva in pravinosti.Drugi odstavek kanona 1254 v Zakoniku cerkvenega prava, ki govori onamenih Katolike Cerkve, omenja le glavne. To pa ne izkljuujedrugih, ki so implicirani in ki bi jih cerkvena hierarhija ali verniki lahkorabili na tevilnih podrojih, kot denimo pri kranski formaciji, volstvu (na vseh stopnjah), sodobnih komunikacijskih sredstvih,tiskarnah, zalobah in pri novih nainih apostolata, potrebninavzonosti na mednarodnih forumih, vzdrevanju domov za ostareleitd. (703)

Zakonik v poglavju Pridobivanje premoenja govori bolj alimanj zgolj o darovih, pri emer niso izkljueni drugi pravini naini, kijih predvidevata naravno ali pozitivno pravo, skladno s prejomenjeno splono pravno strukturo. To pomeni, da se je v teh zadevahtreba ravnati po veljavni civilni zakonodaji vsake drave, ki doloanaine pridobivanja premoenja. V mejah teh dolob, skladno zdravnim javnim in zasebnim pravom, lahko torej Cerkev izvruje vsepridobitne dejavnosti, ki bi bile potrebne za izpolnitev njeneganamena. Kanon 1254 v prvem odstavku govori o namenih, ki so Cerkvilastni. Ta pravica pa istoasno vsebuje omejitve. Ena izmed omejitevizkljuuje tista sredstva in dobrine, ki po svoji naravi niso in ne morejobiti uporabne za izpolnitev cerkvenih namenov, ker so denimo extracommercium (izven domene pridobivanja/trgovanja) ali celo ilegalne.Druga omejitev pa meri na nain, kako se sredstva in imetje upravlja, dane bi prihajalo do zlorab. panski komentar Zakonika zelo jasno trdi, dapodjetja in druga produkcijska sredstva niso sama po sebi ('per se')nedovoljena in neprimerna, da bi bila del cerkvenega premoenja, a jehkrati jasno, da morajo nameniti ves dobiek in rento za izpolnitevcerkvenih namenov. (Marzoa et al. 2002, 44) Garrido Casal zastopastalile, da Cerkev ne zavraa in ne opua gospodarske dejavnosti,temve jo uporablja na poseben nain, ki se ne identificira z nobenozgolj tuzemsko ideologijo. loveko vsebino teh dobrin vrednoti v luievangelija. /... / Cerkev je dolna primerno investirati materialnasredstva, s katerimi razpolaga, da z dobikom podpira lastno dejavnost,

ki ji jo je naloil Ustanovitelj. / / Pri upravljanju sredstev morajo predtehnino-efektivnimi vselej prevladovati pastoralni nagibi. (2009, 31)Schouppe dodaja, da meje gospodarske perspektive najdemo tudi priupravljanju premoenja. V tevilnih primerih je primerno investiratidenar, vendar je to treba narediti v skladu s spotovanjem doloenihpravil (dovoljene pogodbe, skladnost z naelom ubotva in drugiminameni Cerkve) in ne zgolj po kriteriju rentabilnosti doloenegaposla. (2007, 23) Kot primer prihodkov iz tega naslova avtor omenjamonost t. i. civilnih sadov. Po njegovem so to lahko obresti na kapital,dosmrtne ali kakrne koli druge rente, plailo najemnin ipd. (79)

Nameni Cerkve kot vzrok in omejitev hkrati na podlagiomenjenega predstavljajo temeljna naela celotnega patrimonialnegacerkvenega prava. V Zakoniku omenjenim tirim namenom lahkododamo e druge, ki so porazgubljeni drugod po Zakoniku indokumentih drugega vatikanskega koncila. Pri tem gre za tistenamene, ki se tiejo pobonosti, apostolata in kranskedobrodelnosti, bodisi duhovne ali asne (kanon 114); ali pa tiste, kizadevajo prizadevanje za popolneje ivljenje ali za pospeevanjejavnega bogoastja ali kranskega nauka ali za druga dela apostolata,kot so prizadevanja za evangelizacijo, opravljanje del pobonosti alikranske dobrodelnosti in za prepojitev asnega reda s kranskimduhom (kanon 298). Koncilski dokumenti so kot cerkveni namenpoudarili ustanavljanje in vodenje ol, lastnitvo in uporabljanjedrubenih obil (medijev), promocijo misijonske dejavnosti, pomorevnim ter promocijo miru in pravinosti (Marzoa et al. 2002, 44). S teminameni popolnoma soglaa italijanski kanonist Cristian Begus (2007,35).

Vsi zgoraj navedeni avtorji so si edini v tem, da Cerkev lahkoopravlja pridobitno dejavnost, ki je potrebna za njeno preivetje. Nikjerni namre doloeno, da mora Cerkev iveti samo od darov. Darovi sosicer zaeleni, a nikakor ne morejo biti edino sredstvo za izpolnjevanjenjenega poslanstva. Cerkev in kristjani zato ne bi smeli podlei oitkomnasprotnikov, ki bi zelo radi videli, da bi bila Cerkev siromana,nebogljena in nesposobna kakrnega koli zunanjega oziroma v drubivplivnega delovanja. Cerkev mora, tako kakor vsak posameznik, zaupativ Boga. To pa ne pomeni, da bo vse padlo od zgoraj. Preve znano in

jasno je vodilo Moli in delaj, prav tako slovenski rek Pomagaj si samin Bog ti bo pomagal. To velja tudi za pridobitno dejavnost Cerkve.

UBOTVO V DUHU

V okviru obravnavane problematike nujno obstajajo e drugi vidiki, kizadevajo zlasti preudarnost in zmernost. Zgoraj sta bili e omenjenidve skrajnosti materializem in pretirani spiritualizem. Prva ali drugaskrajnost je lahko udomaena v dravah, v katerih se ivljenje nagibabolj na eno ali na drugo stran, in sicer v odvisnosti od gospodarskihpogojev, ki tam prevladujejo. V bogatejih dravah je skunjava bolj vprvi skrajnosti, v revnejih bolj v drugi. Povsod pa mora veljati kriterijpravilno razumljenega ubotva. Gre za ubotvo v duhu (Mt 5,3). To merina nenavezanost na zemeljske dobrine naj jih bo veliko ali malo.Gotovo neredki izmed nas poznamo premone ljudi, ki ivijo skromnoin brez zunanjega razglaanja veliko pomagajo Cerkvi oziroma njenikaritativni dejavnosti. Lahko pa poznamo tudi revne, ki ob svojinebogljenosti, do neke mere morda razumljivo, hlepijo zgolj pomaterialnem. V tej zvezi se ponekod veliko govori o Cerkvi ubogih. Stem e ni ni narobe, a ko je treba zgraditi katoliko olo ali kako drugonujno potrebno zgradbo za nego ostarelih ali bolnih, bo Cerkev prosilaza podporo tiste, ki imajo denar, ne pa ubogih, ki ga nimajo ali ga imajosamo toliko, da komaj preivijo. Cerkev tvorijo oboji tisti, ki denarimajo, in tisti, ki jim ga primanjkuje. Duhovna razsenost pa je tista, kiprve in druge izenauje ter omogoa, da oboji istoasno, sicer vsak nasvoj nain oziroma po svojih zmonostih, duhovno prispevajo hgradnji bojega kraljestva e na zemlji.

Ob vsem, kar je bilo doslej pojasnjeno, velja ponovno opozoriti nae citirano besedilo, ki ga vsebuje Zakonik cerkvenega prava v kanonu1254: Cerkev more premoenje pridobivati na vse pravine nainenaravnega ali pozitivnega prava, kakor smejo to drugi. Besedna zvezakakor smejo to drugi po eni strani postavlja pravilo in brani naeloenakosti pred zakonom in drugimi posamezniki ter ustanovami.Dejansko pa je priporoljivo, da Cerkev to enakost in pravico uporablja

in uveljavlja s previdnostjo. V zgoraj omenjenem panskem Splonemslovarju cerkvenega prava je zapisano, da mora upravljanje scerkvenimi asnimi dobrinami biti strokovno primerno in gospodarskouspeno. To pomeni, da morajo imeti upravitelji tega imetja tehninousposobljenost in poklicno izkuenost v upravi in financah ter drugihsorodnih veinah. (Otaduy et al. 2012, 703)

ZAKLJUEK PREVIDNOST PRI UPRAVLJANJU

Ker se s primernim upravljanjem obstojeega premoenja udejanjatudi pridobivanje novega, je funkcija upraviteljev pomembna. Kakorpojasnjuje Aznar Gil (1993, 362), sedanji Zakonik cerkvenega prava zelomalo govori o znailnostih in pogojih, ki naj bi jih imel upravitelj alioskrbnik cerkvenega premoenja. V kanonu 1279 je govora le osposobnih osebah, ki delujejo v obestvu s Cerkvijo. Kljub temu seZakonik veliko posvea sami upravi premoenja. Upravitelji so lahkokleriki ali laiki (kanon 1282), brez razlikovanja med mokimi in enskami.Isti avtor v tem okviru opozarja, da je prejnji Zakonik iz leta 1917 odupraviteljev premoenja zahteval naslednje kvalitete: morajo bitipreudarni moje, usposobljeni in na dobrem glasu, spretni vupravljanju s asnimi dobrinami; ne samo zato, da se preprei monakoda, ki bi jo lahko utrpela cerkvena pravna oseba, temve tudi zato,da se izkljui kakren koli sum pri vernikih; njihov mandat naj bi trajal trileta z monostjo ponovne nastavitve.

V diplomaciji najdemo klasino pravilo: Aliis licet, tibi non licet.(Drugim je dovoljeno, tebi ni.). To meri na obnaanje diplomata, ki siv odnosu do drugih ljudi ne sme dovoliti niti besede niti geste, ki bibila lahko kakor koli razumljena kot neprimerna. To, kar je za drugelahko sprejemljivo, zanj ni. Pravilo je uporabno tudi v naem kontekstu.Pri dovoljeni pridobitni dejavnosti Cerkve mora veljati naslednje:Cerkev jo lahko opravlja, kakor smejo to drugi, vendar vselej sprevidnostjo, vasih pa tudi skrajno pazljivo. Obstajajo okoliine inprimeri, v katerih Cerkev ne bi smela biti vpletena kljub temu, da sme,kakor drugi, saj bi s tem preve tvegala. To je lahko oitno pri

sodelovanju v delnikih drubah, e cerkveni kapital v njih ni veinski,da bi tako lahko imel nadzor nad najpomembnejimi odloitvamidrube. Vidik previdnosti bi lahko povzeli v naslednjih treh glavnihsmereh: 1. zakonitost, korektnost, brezhibnost, potenost upravljanjaali poslovanja; 2. transparentnost pri upravljanju ali poslovanju; in 3.razumnost, previdnost, preudarnost, modrost. Podani vrstni red jezgolj deklarativne narave, saj je nemogoe doloiti, kaj je na prvem inkaj na zadnjem mestu. etudi se zdi, da je potenost prva, nerazumnain neprevidna potenost vendarle ni smotrna. e zadeve ne potekajo vceloti transparentno, se bo kljub potenosti, modrosti in pazljivosti vsezdelo umazano, saj odsotnost nadzora lahko dopua sum, da senekaj skriva. Vse omenjeno mora biti torej med seboj prepleteno.

K temu je treba dodati e neprijetno misel, ki mora spremljatitovrstno dejavnost. Pri vrednotenju pridobivanja in upravljanjapremoenja je treba al vselej predvidevati tudi slabe namene, ki neprihajajo samo s strani nasprotnikov Cerkve, temve tudi lastnih ljudi.Razumski in karseda nepristranski pristop nam lahko pomaga priobravnavanju te obutljive snovi, ki zadeva loveka samega in njegovonaravo, ki je telesna in duhovna. Prehitre in nepremiljene sodbe v tehzadevah lahko v skrajnih primerih pripeljejo do znanih krivic, vnajmileji razliici pa do praznega govorjenja in izkazovanja oitneganepoznavanja problematike.

REFERENCE

Akvinski, Toma. 1964. Del gobierno de los principes (De regimineprincipum). Prev. Alonso Ordez. Buenos Aires: Editorial Lozada.

Aznar Gil, Federico D. 1993. La administracin de los bienes temporalesde la Iglesia. Salamanca: Universidad Pontificia de Salamanca.

Begus, Cristian. 2007. Diritto patrimoniale canonico. Citt del Vaticano:Lateran University Press.

Belaunde, Cesar H. 1980. Doctrina economico-social. Buenos Aires:

Editorial Claretiana.

Garrido, Casal, in Pablo Amador. 2009. Administracion eclesiastica.Buenos Aires: Editorial Universidad Catolica Argentina.

KKC Katekizem Katolike cerkve. 1993. Prev. Anton trukelj. Ljubljana:Druina.

Kompendij Kompendij drubenega nauka Cerkve. 2005. Prev. PavelBratina. Ljubljana: Druina.

Koncilski odloki: drugi vatikanski cerkveni zbor. 1980. Ur., prev. AntonStrle. Ljubljana: Nadkofijski ordinariat.

Leon XIII. 1891. Delavsko vpraanje: okronica sv. oeta Leona XIII. Prev.Andrej Kalan. Ljubljana: Katolika tiskarna.

Marzoa, ngel, Jorge Miras, in Rafael Rodriguez-Ocana. 2002.Comentario Exegetico al Codigo de Derecho Cannico. Pamplona:Instituto Martin de Azpilcueta, Facultad de Derecho Cannico,Universidad de Navarra.

Morgante, Marcello. 1993. L'amministrazione dei beni temporali nellachiesa. Rim: Piemme.

Otaduy, Javier, Antonio Viana, in Joaqun Sedano. 2012. DiccionarioGeneral de Derecho Canonico, zv. 1. Navarra: EUNSA.

Pij XI. 1940. Okronica Pija XI. Quadragesimo anno: o obnovidrubenega reda. Ur., prev. Ale Ueninik. Domale-Groblje:Misijonska tiskarna.

Schouppe, Jean-Pierre. 2007. Derecho patrimonial canonico. Pamplona:Ediciones Universidad de Navarra.

ZCP Zakonik cerkvenega prava (Codex iuris canonici). 1983. Ljubljana:Nadkofijski ordinariat.

UDK: 272:339.138(497.4)

1.01 izvirni znanstveni lanek

Milena Fornazaridocent, Fakulteta za poslovne vede (Katoliki intitut)

Zoran Vaupotdocent, Fakulteta za poslovne vede (Katoliki intitut)

TRENJE CERKVENEGA PREMOENJA V SLOVENIJI

IZVLEEK: Po svetu zasledimo jasna pravila tako cerkvenih institucij samihkot tudi drav (davni vidik) glede rabe cerkvenega premoenja vneverske namene. Lahko Katolika Cerkev v Sloveniji sploh tri svojepremoenje? Kateri del cerkvenega premoenja je sploh mogoetriti? Izpostavili smo praktini primer iz poslovnega sveta in preverili,kako je mogono triti cerkveno premoenje skladno s trenjskoteorijo (definiranje produkta trenja, cenovna politika, trenjski kanaliin promocija). Navedli smo nekaj dilem (pravne, organizacijske, davnenarave), nekaj izzivov (doloitev jasnih ciljev) in tudi konkretnihnapotkov iz trenjske stroke, kako si olajati nastopanje na trgu.Vsekakor gre za podroje z veliko rezervami, izzivi in obenem eneizkorienimi naini, kako se lahko Cerkev v Sloveniji e bolj pribliasvojim vernikom.

JEL KLASIFIKACIJSKA KODA: M31, M37, Z12

KLJUNE BESEDE: trenje, cerkveno premoenje, cilji trenja, nastop na trgu

MARKETING OF THE CHURCH PROPERTY IN SLOVENIA

ABSTRACT: Different Church institutions as well as individual states (taximplications) around the world have clear rules on commercial use ofChurch facilities. Can the Catholic Church in Slovenia market its ownproperty? Which part of the Church property is possible to bemarketed? We pointed out a case study from business environmentand we tried to connect commercial use of the Church property tomarketing theory (product, price, place, promotion). We listed sometax, legal and organizational dilemmas, some challenges (definingclear goals) and some instructions from marketing practice how to besuccessful on the market. This is obviously a huge opportunity for theSlovenian Catholic Church, with many challenges and unused wayshow to become even closer to its faithful.

JEL CLASSIFICATION CODE: M31, M37, Z12

KEYWORDS: marketing, Church property, marketing goals, marketingactivities

UVOD

Po svojem poslanstvu je Katolika Cerkev naeloma blizu vernikom innjena (prvenstvena) bogosluna funkcija je na splono jasnorazumljena. Kljub temu da je delovanje te institucije v osnovi izrazitoneprofitno, Cerkve povsod po svetu, na tak ali drugaen nain,posedujejo razlino premoenje, ki je namenjeno predvsembogosluju in vernikom. Po svetu zasledimo jasna pravila takocerkvenih institucij samih kot tudi drav (davni vidik) glede rabecerkvenega premoenja v neverske namene. Pri tem se zastavljavpraanje, ali lahko Cerkev sploh tri svoje objekte.

Pri upravljanju cerkvenega premoenja in njegovi neverski rabi jetreba loiti med nepridobitnimi in pridobitnimi dejavnostmi. Medneverske nepridobitne dejavnosti spada denimo raba cerkvenelastnine za kulturne dogodke ali izobraevanje, ko gre za podporoCerkve lokalnemu okolju, vernikom pri njihovem druenju,izobraevanju in podobno. Neverska nepridobitna dejavnost se izvaja

tudi takrat, ko cerkveni objekti nastopajo v funkciji dobrodelnosti.Neverska pridobitna dejavnost pa zajema okoliine, ko gre zapotencialno trenje cerkvenega premoenja v pridobitne namene.

V lanku se ne spuamo v analizo pravnih in finannihopredelitev organizacijskih oblik cerkvenega premoenja, kakordenimo zasebnih zavodov (npr. dom za ostarele) ali pravnih oseb, kiupravljajo z gozdovi (npr. druba z omejeno odgovornostjo, samostanipd.). Iz tega razloga sama uporaba razlinih izrazov kakor denimopridobitna, nepridobitna, profitna ali trna dejavnost , ki se vzakonodaji uporabljajo v povezavi z razlinimi dejavnostmi, neopredeljuje ciljne oziroma pravilne organizacijske oblike premoenjaCerkve.

UREDITEV PO SVETU IN OSNOVNA NAELA

Ko pregledujemo prakso posameznih cerkvenih institucij po svetu spoudarkom na Katoliki Cerkvi, zasledimo predvsem dvoje: to podrojeje urejeno z vsakokratnimi zakoni posamezne drave in njenimodnosom do Katolike Cerkve ter upotevanjem davne zakonodaje, kivelja za cerkvene institucije, e gre za potencialno pridobitnodejavnost. Pri trenju objektov, ki so velikokrat tudi del narodnekulturne dediine in pod spomenikim varstvom (kar pomeni, da jevzdrevanje povezano z velikimi in stalnimi stroki), pa je trebaupotevati, da je Cerkev lastnica nekaterih objektov, ki so tudi v civilnirabi, denimo vrtci, ole, domovi za ostarele. Pri tem nastopajo podobnapravila, kakrna veljajo na trgu za trenje katerega koli objekta. Pritrenju tega, kar ljudje obiajno razumejo kot Cerkev, je treba torej vosnovi loiti med trenjem ideje (poslanstva Cerkve in iritve idej medverniki) ter upravljanjem njenega realnega premoenja v doloenemprostoru in asu. Pri slednjem lahko razlikujemo med upravljanjemstvarnega premoenja (zgradbe, zemljia, gozdovi) in upravljanjemtistih storitev ali nakupov, kjer Cerkev nastopa na trgu.

Ko gre za neprofitno rabo cerkvenih objektov, velja nekaj

osnovnih nael (St. Mary 2012; Church Policy 2011). Primarni cilj rabeobjektov je opravljanje bogosluno-dunopastirske oziromapastoralne dejavnosti, to je dejavnosti v oje verskem pomenu. Ko greza drugano, to je neversko, a vseeno nepridobitno dejavnost (npr.kultura, izobraevanje), velja, da v cerkvenih prostorih ne morejopotekati aktivnosti, ki niso skladne s cerkvenim naukom in katolikimietino-moralnimi naeli. Skupine, ki cerkvene objekte uporabljajo vneprofitne namene, ne smejo biti politine ali aktivistine organizacijezasebne narave. Cerkvenih objektov navadno ne uporabljajopripadniki drugih veroizpovedi. Predpostavlja se spotovanjeobstojeih verskih simbolov in kodeksa vedenja, primernega zacerkvene objekte. Pri tem veljajo tudi doloena druga pravila izcivilnega sveta (poarna varnost, ravnanje z odpadki, prepoved kajenja,pitja alkohola, skrb za otroke itd.). Za tako rabo so jasno doloeni cenikiuporabnine. Raba cerkvenih objektov v zasebne poslovne namene nidovoljena, prav tako ni dovoljena njihova povezava s konkretnimimarketinko-trenjskimi aktivnostmi.

Vpraati se velja tudi glede odnosa kristjanov do finannihsredstev, kapitala in pridobitne dejavnosti Cerkve. Kakor navajajonekateri avtorji, denimo Gregg (2017), lahko ljudje, ki se ukvarjajo sfinancami, s svojimi napakami resno ogrozijo blaginjo revnih, ostarelihin drugih ranljivih skupin. Prav tako lahko ogrozijo razmere, kipomagajo k splonemu napredku. Kljub temu bi brez finannihsredstev in ljudi, podkovanih v finannem upravljanju, imeli veinomale samooskrbna gospodarstva, kar bi privedlo do tega, da bi prav ljudjena robu drube imeli e manj monosti, da bi uli revini, istoasno pabi bolj premoni imeli manj sredstev za pomo blinjim v stiski. Taknautemeljitev po naem mnenju upraviuje pridobitno dejavnost Cerkve,v katero sodi tudi organizacija trnih aktivnosti, povezanih s cerkvenimpremoenjem. V tem kontekstu knjiga Philipa Bootha Drubeni naukCerkve in trno gospodarstvo (2014) ne govori o tem, da bi moralaCerkev trno gospodariti, temve o spoznanjih, da je Cerkev tista, ki je zoznanjevanjem svobode omogoila svoboden razcvet trnegagospodarstva in evropske civilizacije. Boothovo delo temelji na analizipapekih enciklik o drubenem nauku Cerkve, ki zagovarja svobodotrnega gospodarstva s socialno noto in hkrati obsoja njegovedeviacije. Podobne analize posameznih elementov trnega

gospodarstva s poudarki na socialni noti in obsodbi trnih deviacijnajdemo tudi pri Woodsu (2005), medtem ko se z odnosom Cerkve doekonomije, lastnine in storitev, ki jih ta opravlja za svoje vernike,izrpno ukvarjata Hall in Bold (2006). Gregg (2017) navaja obsodbopapeev glede pohlepa finannih institucij, borznih hi in finannihmehanizmov, ki so po letu 2008 z matematinimi algoritmi inprojekcijami povzroili finanne balone, za njimi pa stojijo konkretniljudje s svojimi lovekimi slabostmi oziroma pohlepom.

Cerkev je navadno mono vpeta v ivljenje vernikov in lokalnegaokolja. Da lahko deluje v dobro ire skupnosti, je treba opraviti vekorakov (Throop 2008):

1. identifikacija potreb lokalnega okolja;2. identifikacija monosti cerkvenih objektov za neversko rabo;3. lociranje lovekih in ostalih virov za upravljanje z njimi,

posredovanje le-teh lokalni skupnosti in nadzor nad njihovo rabo;pri vsaki rabi, ki ni strogo verska, je treba trajno ovrednotiti vsakdogodek in presoditi njegove pozitivne in negativne uinke;

4. definiranje cenovne in strokovne politike.

Za neverske potrebe in rabo sakralnih objektov je torej trebavzpostaviti sistem ve politik oziroma ravnanj in pravil na praktiniravni, ko gre za (2008):

1. koordinacijo (kdo odloa o oddajanju prostorov v druge namene,kdo ima pri tem prednost, kdo je kontaktna oseba);

2. odgovornost (koliko dela opravijo cerkveni uslubenci in kolikozunanji sodelavci, kako je z morebitno kodo, ienjem,morebitnim vandalizmom);

3. stroke (kakna je cenovna politika oddajanja, ko gre zaposameznike, skupine, neverujoe; kaken je davni vidik v tujininavadno poznajo ve vrst najemnin , ko gre za druenje medverniki, versko izobraevanje in kulturne prireditve odprtega tipa);

4. zavarovanje in drugo odkodninsko odgovornost (morebitna

nastala koda, kako je zavarovano premoenje, potencialnepokodbe obiskovalcev);

5. varnost oziroma varnostno slubo.

Ko gre torej za rabo cerkvenih objektov za namene, ki niso strogoverski, potrebujemo razmislek predvsem o tem, kako takne aktivnostisobivajo z osnovnim cerkvenim poslanstvom, komu so namenjene inkakne posledice prinaajo.

Kadar razmiljamo o trni oziroma profitni rabi cerkvenegapremoenja, imamo najpogosteje v mislih upravljanje z gozdovi indrugimi povrinami ter oddajanje stanovanjskih povrin v cerkvenilasti, kjer so pravila trne dejavnosti jasna in urejena z vsakokratnoobstojeo zakonodajo. Pogosto pa pozabljamo, da je Cerkev tudi samauporabnica doloenih storitev ali izdelkov, ki jih potrebuje za svojedelovanje ali ivljenje svojih uslubencev. Cerkev kot trni dejavnikvstopa na trg tudi po nabavni plati kot pomemben, stabilen in stalenodjemalec doloenih izdelkov ali storitev. Cerkev letno in pravzapravvsakodnevno potrebuje vrsto izdelkov za opravljanje bogosluja insvojega dunopastirskega poslanstva (svee, okrasitev cerkva, oblailaitd.), obenem pa je uporabnica doloenih trnih storitev (zavarovanjeobjektov, oskrba z energijo, telekomunikacije itd.). Zgled za dodatneprihodke lahko poiemo pri globalnih podjetjih, ki nastopajo na vetrgih in znajo optimizirati svoje izhodne stroke s centralno nabavodoloenih storitev, pogajanji s ponudniki le-teh na trgu in, upotevajostalnost ter koliino nakupov, tudi s koliinskimi popusti. Ti lahko vdaljem asovnem obdobju prinesejo precejnje prihranke. To velja eposebej takrat, ko gre za veja vzdrevalna in gradbena dela ternadomeanje odsluene opreme (cerkvene klopi ali stoli, osvetlitev,ozvoenje, ogrevanje itd.). Kakor kae v nadaljevanju predstavljenprimer podjetja za izdelavo klopi oziroma stolov za cerkvene prostore,je Cerkev blizu ljudem in pozna njihove potrebe.

TRENJE CERKVENEGA PREMOENJA IN POSLOVNA PRAKSA

Pred nekaj leti je soavtor tega besedila v vlogi kriznega managerjavodil projekt preobrata poslovanja v takrat e nedavnonovoustanovljenem herinskem podjetju nekdaj velike in ugledneslovenske skupine s podroja lesnopredelovalne industrije, ki se jeznala v postopku prostovoljne likvidacije. Omenjeno herinskopodjetje je proizvajalo pohitvene izdelke za profesionalneuporabnike, velika veina izdelkov so bili stoli za razline namene odpisarn, domov za ostarele in ol do cerkva. Prav slednji segmentnaronikov je predstavljal pomemben del prihodka podjetja, saj smobili dale najveji dobavitelj stolov za naronike iz tevilnih slovenskihupnij in samostanov, zelo velika koliina stolov pa je nala svojeraznovrstne kupce po vsej Evropi od Nemije, Francije, vice in vse doskandinavskih drav.

Ker smo imeli pomembno tevilo relativno velikih kupcev tudi vAngliji, smo se odloili, da bomo poskuali ta trg dodatno razviti. Ponaih analizah namre nismo dosegali tolikne realizacije trnegapotenciala, kakor na drugih obstojeih triih. Razmislek, v kateri smerirazvijati nae trne aktivnosti za dvig prodajnih rezultatov, nas jepripeljal do ugotovitve, da za potencialne cerkvene naronike izAnglije pravzaprav ne dobavljamo niesar. Ker je to stanje v primerjaviz naimi uspenimi rezultati na drugih prej omenjenih trgihpredstavljalo anomalijo, smo se odloili raziskati angleki trg za dobavostolov za potrebe cerkva. Analizo smo zaeli z ugotovitvijo, da je naepodjetje oziroma njegov pravni predhodnik sicer e v preteklostiponujal stole za cerkvene objekte tudi anglekim kupcem, a je bil pritem neuspeen iz ne povsem pojasnjenih razlogov. Zaradi tega se jeporodila misel, da bi morda veljalo namesto s stoli poskusiti scerkvenimi klopmi. Ker gre za specifien proizvod, s katerim naizaposleni tehnologi in obstojei zunanji oblikovalci niso imeli izkuenj,smo se s predlogom za sodelovanje obrnili na eno izmed slovenskihfakultet, ki se je ukvarjala z dizajnom. Na predlog je naletel na odlienodziv, zgledno hitro so aktivirali svoje tudente, ki so z navduujookreativnostjo predlagali tevilne inovativne oblike cerkvenih klopi.Izbrali smo jih kakih dvajset in jih atraktivno predstavili na velikemoglasnem panoju.

Ker je udeleba na sejmih za pohitveno industrijo eden izmed

najpomembnejih kanalov oglaevanja in nainov stika s kupci terobenem zelo neposredna metoda izvedbe trne raziskave, smo poizvedeni analizi obstojeih sejemskih predstavitev v Angliji izbralisejem cerkvene opreme. Zelo specializiran dogodek zaradi kratkega,dvodnevnega trajanja ni predstavljal prevelike finanne obremenitve.Le-ta je bila zanesljivo manja, kakren bi bil denimo vloek vspecializirano trno raziskavo, katere izvedbo bi morali zaupatizunanjim izvajalcem. Z velikim priakovanjem glede odzivaobiskovalcev smo oblikovali na razstavni prostor in zanj sestavilikompetentno ekipo sodelavcev, v kateri so bile zastopane takoizkunje iz prodaje vseh naih izdelkov na anglekem trgu kot tudi tisteiz prodaje segmentu cerkvenih kupcev iz celotne Evrope. Z ekiponajojih sodelavcev smo nestrpno priakovali poroilo naihudeleencev sejma, ki smo ga tudi doakali takoj po njihovempovratku iz Anglije. Glavno sporoilo je bilo preprosto: naepredstavljene oblike klopi so bile udeleencem sejma, med katerimi soprevladovali cerkveni ekonomi oziroma nabavniki, sicer zelo ve, aproizvod (klop) za njih enostavno ni bil pravi. Tudi v anglekih cerkvahso namre odsluene klopi praviloma nadomeali s stoli. Razlog zanezanimivost proizvoda je bil jasno argumentiran s strani vejegatevila obiskovalcev sejma in je zvenel nekako takole: prostorianglekih cerkva se v vedno vejem obsegu trijo kot prostori za raznekulturne prireditve. Glede prostorske prilagodljivosti fiksnopostavljenih klopi in preminih stolov slednji vsekakor prepriljivozmagajo. Poleg tega je na enaki povrini mogoe na stole pravilomaposesti veje tevilo obiskovalcev kakor v cerkvenih klopeh, saj tezavzemajo ve prostora. Jasna ekonomska logika je torej pretehtala vkorist nadomeanja obstojeih cerkvenih klopi s stoli in noben drugrazlog ni imel veje moi, ki bi nagnila odloitev v smeri nadomestitveklopi z novimi klopmi.

Tako smo s sejemsko analizo trga pri neposrednih potencialnihkupcih zelo hitro prili do odgovora, da nae vlaganje v razvojcerkvenih klopi, vsaj za potrebe anglekega trga, ne bi bilo smiselno.Ker smo na ostalih trgih za cerkveno rabo e uspeno prodajali naestole, smo projekt cerkvenih klopi takoj opustili. e vedno pa je ostaloneodgovorjeno vpraanje, zakaj v Angliji ne uspemo prodati niti stolov.Odgovor na to vpraanje smo kmalu dobili, izhajal pa je prav tako iz

omenjene elene funkcionalnosti cerkvenih prostorov kot lokacijkulturnih dogodkov. Stoli za te namene so morali imeti dve kljunilastnosti nakladalnost in relativno nizko teo (zaradi pogostih potrebpo premikanju). Prvi pogoj je bil izpolnjen e z izdelki, ki smo jih rednoproizvajali. Pri drugem pa se je zalomilo. Nai standardni stoli, ki so bili vceloti iz lesa, so bili teji od tistih s kovinskim podnojem. Slednje bisicer lahko (in smo jih tudi dejansko) proizvajali, a ker smo kovinskapodnoja uvaali v relativno majhnih koliinah, so bile njihove ceneposledino relativno visoke. Zato smo bili pri konnih izdelkihnekonkurenni. Skratka, izdelka za trg anglekih cerkva nismo bilisposobni ponuditi po ceni, ki bi jo trg lahko sprejel.

KAJ JE LAHKO PREDMET TRENJA?

Po predstavitvi primera iz poslovne prakse, ki lepo osvetljuje takonaraajo pomen cerkvenih prostorov in trno ponujenih lokacij zakulturne dogodke kot tudi pomen produktnega prilagajanja opremedobaviteljev, se sedaj usmerimo na tisto tematiko, ki jo ilustrira oitnatrna usmerjenost Anglikanske Cerkve. Zdi se, da kakor Anglija v Evropiprednjai s tisto najbolj prvinsko obliko kapitalistinega oziromatrnega gospodarstva, tako se takno ravnanje prenaa tudi na njenedrubene podsisteme, med drugim Anglikansko Cerkev. Kakor kaezgoraj predstavljeni primer iz prakse, se Cerkev obnaa kot dobergospodar v vseh vidikih trenja, tudi pri optimizaciji sedenih kapacitetza obiskovalce neverskih dogodkov. Trenje cerkvenega premoenja jetorej drubeno sprejeto, oitno pa obstaja tudi doloenopovpraevanje po uporabi tega premoenja. Po naih izkunjah izposlovne prakse podobne trende lahko zasledimo e v skandinavskihdravah in Nemiji, eprav je trenutno vendarle mogoe opaziti, da soti zaenkrat e manj izraziti kakor na Otoku. Kaj pa Slovenija? Na prvipogled se zdi, da je Katolika Cerkev v Sloveniji pri vpeljavi aktivnegapristopa k dobikonosnemu trenju vsaj nekaterih tipov svojihnepreminin e relativno zadrana. Ali s tem zgolj sledi doloenisploni usmeritvi Katolike Cerkve, ki je (nekoliko) drugana v

primerjavi z Anglikansko, pa je e stvar loene raziskave.

Poskuajmo najprej odgovoriti na vpraanje, katere vrstepremoenja, ki jih ima v lasti Katolika Cerkev v Sloveniji, je splohteoretino mogoe triti. Naj dodamo, da se v tem prispevku nespraujemo o etino-moralnih vidikih samega obstoja in nadalje tuditrenja cerkvenega premoenja, o emer je sicer mogoe zaslediti eveliko literature, kot denimo pri Koirju (2003) ali Boothu (2014). Iemonamre predvsem isto vsakdanje omejitve, zaradi katerih doloenihtipov cerkvenega premoenja enostavno ni mogoe oziroma smiselnotriti. Kadar govorimo o trenju, govorimo o zasluku. V nasprotnemprimeru gre za dobrodelno dejavnost. Z njo samo po sebi seveda ni ninarobe prav nasprotno , a to pa ni trna dejavnost, ki je predmettega prispevka. Prihodki iz prodaje predmetov trenja morajo torej vsajpokriti odhodke, sicer ustvarjamo izgubo. Tudi izgubo mora nekdo prejali slej pokriti. Kateri so torej tipi cerkvenega premoenja, ki jih jemogoe ponuditi na trgu? Prva omejitev, ki jo predlagamo, je omejitevna nepreminine. Tudi e ima Cerkev v lasti doloeno tevilopreminega premoenja, kot denimo vozil, to po naem mnenju ninamenjeno trenju, temve izkljuno lastnim potrebam. Vnadaljevanju podajamo pregled lastnine po razlinih vrstahpremoenja, katerega glavni vir je Letno poroilo Katolike cerkve vSloveniji (2016).

Gozdovi in kmetijska zemljia

V slovenski javnosti se veliko govori o gozdovih in kmetijskih zemljiihv lasti Katolike Cerkve, zato gozdove in kmetijska zemljia omenjamona prvem mestu. Po obsegu to premoenje znaa priblino 30.000hektarjev gozdov in 15.000 hektarjev kmetijskih zemlji. Predmettrenja so pridelki oziroma lesni prirast, ki je rezultat gospodarjenja stem tipom premoenja. Slednje je zagotovo primerno za trenje in toslovenska Cerkev e uspeno pone. Javnosti je najbolj znan primernjenega podjetja GG Bled, ki uspeno gospodari z gozdovi na iremobmoju Bleda.

Nepreminine za izvajanje pedagoke dejavnosti

Gotovo med nepreminine, ki jih je mogoe triti, spadajo olskiprostori (celotni objekti, posamezne uilnice oziroma njihovi sklopi,veje predavalnice, portne dvorane itd.). Nekateri so starejegadatuma in jih je slovenska Cerkev pridobila nazaj ele v postopkudenacionalizacije. Drugi, denimo prostori Osnovne ole Alojzijautarja v entvidu nad Ljubljano, pa so novogradnje. Za tovrsten tipcerkvenega premoenja se zdi usmeritev v trenje sprejemljiva innaeloma neproblematina, sploh kadar so planiki najemnin inuporabniki prostorov pravne in fizine osebe, ki nepreminineuporabljajo v enake ali sorodne namene, za katere so bili ti prostori e vosnovi predvideni.

V okviru Cerkve v Sloveniji in njenih pravnih oseb (kofije, upnije,redovne skupnosti ipd.) delujejo naslednje olske ustanove,nastanjene v lastnih nepremininah: 1 visokoolski zavod Katolikiintitut, v katerega okviru deluje zaenkrat edini visokoolski zavod vlasti slovenske Cerkve, to je Fakulteta za poslovne vede; Teolokafakulteta, ki je lanica Univerze v Ljubljani; 10 tudentskih domov, 4dijaki domovi, 4 katolike gimnazije, 2 katoliki osnovni oli, 10glasbenih ol in 20 vrtcev. Vse navedene ustanove delujejo vnepremininah, ki so v lasti Katolike Cerkve v Sloveniji. eprav javnodostopni podatki ne obstajajo in eprav opisa premoenja do zakljukaredakcije tega prispevka nismo prejeli niti iz drugih virov, ocenjujemo,da imajo nekatere izmed navedenih ustanov tudi presene kapacitete,ki jih e trijo, kar se nam zdi naeloma popolnoma ustrezna usmeritev.

Stanovanjski in pisarniki prostori

Dobikonosno oddajanje zasebnim oziroma poslovnim najemnikompo naem mnenju ni sporno prav nasprotno. Z oddajanjem tegapremoenja se zagotavljajo sredstva vsaj za tekoe vzdrevanjeprostorov in s tem ohranjanje cerkvenega premoenja, ki bi bilo vprimeru nezasedenosti izpostavljeno zobu asa in bi za lastnika

predstavljalo zgolj zahtevno strokovno mesto. Tudi za to vrstonepreminega premoenja nam podatki o njegovem obsegu niso bilina voljo.

Domovi za ostarele

Pomemben segment nepreminin v lasti Cerkve so domovi za ostarele.Na podroju socialne skrbi za stareje in onemogle je Katolika Cerkev vSloveniji leta 2005 odprla vrata desetih domov za ostarele, leta 2015 pajih je bilo trinajst. Vpis se je v desetletju (20052015) poveal s 184 na1045 varovancev (+567 %). Domovi so locirani v Nadkofiji Ljubljana (7),Nadkofiji Maribor (4) in kofiji Celje (2). Ta dejavnost se tudipopolnoma sklada z naukom evangelija, zato ni udno, da smo vzadnjih letih lahko beleili rast tevila domov za ostarele v cerkvenilasti, predvsem pa izrazito rast tevila v njih nastanjenih varovancev.Realno je mogoe priakovati, tudi glede na splone demografsketrende, da se bo izrazita rast ohranjala e naprej.

Sakralne nepreminine

Glede na register Ministrstva za kulturo o vpisani sakralni kulturnidediini iz januarja 2009 je v Sloveniji 6.157 sakralnih enot (2.386 cerkva,515 kapel in zidanih znamenj ter 3.256 kriev). Kakor opozarja prejnavedeni osnovni vir podatkov, predstavljajo cerkve in znamenja v lastiKatolike Cerkve v Sloveniji 80 % slovenske kulturne dediine. Dravaza njihovo vzdrevanje in obnovo namenja okoli 20 % sredstev oddelea, ki ga sicer daje v te namene. Zagotovitev preostanka potrebnihsredstev je torej na pleih Cerkve. Prav na tem podroju po naemmnenju pa tudi znotraj Cerkve v Sloveniji same obstaja najvejadilema. Ali sploh triti doloen del sakralnih nepreminin z namenompridobitve nujnih finannih sredstev za njihovo vzdrevanje?

TRENJE V OJEM POMENU

Trenjska teorija pozna t. i. naelo 4P (product, place, price,promotion). Gre za to, da je treba doloiti oziroma opredeliti izdelekali storitev, cenovno politiko, trenjske kanale in promocijo (Armstronget al. 2015) kot nabor taktinih orodij, ki trnikom pomagajo priuresnievanju njihove trenjske strategije.

Opredelitev trenjskega produkta

Temeljno trenjsko vpraanje je, kaj je na izdelek (ali storitev), kajizmenjujemo s svojimi kupci in kaj prodajamo. Navadno gre zakompleksen odgovor na navidez preprosto vpraanje, saj podizdelkom (ali storitvijo) razumemo to, kar naim kupcem prinaadodano vrednost za zadovoljitev njihovih specifinih potreb, ki je nimanihe drug na trgu. (Armstrong et al. 2015) V nadaljnjem razvoju greobiajno tudi za graditev blagovne znamke, torej tiste psiholokedodane vrednosti, zaradi katere je kupec za doloen izdelek ali storitevpripravljen plaati ve, kakor za konkurenni izdelek. V naem primeru,ko ne gre za graditev blagovne znamke, je produkt nekoliko lajeopredeliti: to so celotne nepreminine oziroma prostori vnepremininah, namenjeni stanovanjski, poslovni, olski, domski inkulturni rabi, ki jih lahko opredelimo bodisi kot enkratne dogodke alitrajni najem. V naem primeru ne gre za trenje ideje, torej idejebogosluja in cerkvenega nauka, kar bi predpostavljalo popolnomadrugaen pristop, temve za bolj razumljiv produkt. Mogoe je trditi,da gre za t. i. posebne produkte, ki doloeni skupini ljudi, naklonjeniCerkvi, pomenijo ve od trnih vrednosti posameznih nepreminin.

Cena

e iz opredelitve trenjskega produkta je razvidno, da je cenovnapolitika pri trenju produkta v naem primeru relativno enostavno

dololjiva doloa jo konkurenca, torej trne cene primerljivihnepreminin in njihove rabe na trgu. Cerkev nima primarnepridobitnike oziroma profitne usmeritve, vseeno pa tei k temu, da seiz najemnin pokrivajo vsaj stroki rabe objektov v najirem pomenu,predvsem za ohranjanje vrednosti premoenja, torej za pokrivanjestrokov vzdrevanja. Tu je treba vsekakor vselej upotevati tudi davnividik takne dejavnosti.

Trenjski kanali

Zato da uporabniki vedo, da je neki izdelek ali storitev na trgu na voljo,je predhodno treba opraviti ve aktivnosti (Armstrong et al. 2015):

1. zbiranje informacij: za nartovanje naih trenjskih aktivnostipotrebujemo podatke o tem, kaj se dogaja na trgu konkurennihnepreminin, kako je s cenami, kakni so trendi, kakno jepovpraevanje v sploni in zainteresirani javnosti ter kakni so naicilji pri tej dejavnosti;

2. promocija (oglaevanje) o trenjskih produktih, pri emer g