ProSparProKidProAdvanceProExpressProInstantProStandardProActiveProAgroProRenovationProCardMaestroMasterCardVissaClassicVisaElectronProSparProKidProAdvanceProExpressProInstantProStandardProActiveProAgroProRenovationProCardMaestroMasterCardVissaClassicVisaElectronProSparProKidProAdvanceProExpressProInstantProStandardProActiveProAgroProRenovationProCardMaestroMasterCardVissaClassicVisaElectron

Macedonia

Dekemvri 2006

Broj II

VISA Busines Electron na ProKredit Banka

Nova ekspozitura vo Bitola

Nova ekspozitura vo Kumanovo

Vo Skopje otvoren

Biznis Centar

ProCredit Bank Macedonia Newsletterw w w . p r o c r e d i t b a n k . c o m . m k

2

Macedonia

Sodr`ina

Voved..................................2

Vesti od zemjata.............3-5

Vi ja pretstavuvame filijalata - Tetovo.......6-7

Na[e intervju...............8-10Viktorija Mitreska

ProKid.................................11

ProCredit Holding: Kade sme denes............12-14

ProCredit Network –

novosti........................15-16

Vi gi pretstavuvame na[ite kolegi..................17Arlinda HasaniAleksandar Todorov

Na[ gostin..................18-19Da[mir Halili

Na[a tema........................20Kamatni stapki

Treninzi i seminari...... 21

Za nas pi[uvaa................22

Na[i kampawi.................23

Dobredojdovte vo timot..24

Izdava~:

ProCredit Banka AD Skopje

Jane Sandanski 109a

Kontakt:

v.mihajlovska@procreditbank.com.mk

b.tasevska@procreditbank.com.mk

d.vidovski@procreditbank.com.mk

v.simonovski@procreditbank.com.mk

i.bajdevski@procreditbank.com.mk

Pe~ati: DataPons-Skopje

Dragi kolegi i prijateli,

Kako [to se bli`i kra-jot na godinata, se pove]eni stanuva jasno deka zaed-ni~ki zaokru`ivme u[teedna uspe[na godina, real-iziraj]i gi planiranite ce-li. Na samo eden mesec predkrajot na ovaa godina, mnogu

sme blisku do celosno ispolnuvawe na postaveniot biznis plan.

Otvoraj]i devet novi ekspozituri, se dobli`ivme do mnogunovi klienti vo dr`avata, a prisustvoto na ProKredit stana sepovidlivo. Vo izminative tri meseci stanavme operativni vovtorata ekspozitura vo Bitola, tretata ekspozitura voKumanovo, osmata ekspozitura vo Skopje zaedno so Biznis cen-tarot i sosema novite ekspozituri vo Ko~ani i Ki~evo, so [to imovozmo`ivme polesen pristap do na[ite uslugi na site klientiod ovie regioni.

Godinava ja iskoristivme i za zgolemuvawe na brojot nana[ite proizvodi, za da sozdademe ponuda soodvetna napotrebite na sekoj biznis i na sekoj gra\anin, a istovremeno vrzosnova na soznanijata za impulsot na pazarot i iskustvata oddirektniot kontakt so klientite, gi nadgraduvavme i podobru-vavme ve]e postoe~kite produkti.

Rezultat na posvetenata rabota e i porastot na aktivatana na[iot bilans na sostojba. Brojkata od nad 100 milioni evra, zasite nas pretstavuva ogromno dostignuvawe.

I ona [to ne mo`eme da ne go spomeneme, e sorabotkata ipoddr[kata, [to ovaa godina im ja ponudivme na sestrinskitebanki. Kolegata Goran Haxipetrov, koj go vospostavi karti~niotbiznis vo DR Kongo, blagodarenie na dobro zavr[enata rabota enazna~en za Regionalen koordinator na ProKredit za ATM zaAfrika. Biljana Severinova, na[iot prv Marketing lik, ja ispra-tivme vo Nikaragva da gi potkrepi tamo[nite sektori zaMarketing i Bankarstvo na malo. I samo pred nekolku nedeli kole-gata Alajdin Dalipi, koj mnogu uspe[no ja vode[e ekspozituratavo Tetovo, zamina za Turcija, zaedno so u[te nekolku kolegi od ses-trinskite banki da go postuliraat ProKredit bankarstvoto.

Imame u[te mnogu za [to bi sakale da Ve potsetime i da Vizablagodarime, no imaj]i gi predvid pretstojnite praznici, predse, bi sakale da Vi posakame u[te mnogu godini polni so uspesikako na profesionalen taka i na privaten plan, da bidete zdravi,sre]ni i polni so elan za ostvaruvawe na u[te pogolemi rezul-tati.

VOVED

Dekemvri 2006

3

Macedonia

Vesti od zemjata

Broj II

Na 17 Oktomvri 2006, ProKre-dit Banka, pred pove]e od 75 prisut-ni gosti i ~lenovi na AmChamMakedonija, na AmCham BusinessAfter Hours koktel, ja pretstavi nova-ta ekspozitura i Biznis Centar voSkopje.

Noviot Biznis Centar e diza-jniran so cel da gi zadovolipotrebite na korporativnite klien-ti, nudej]i gi site bankarski uslugiod strana na posveteni vraboteni vopoudobna atmosfera. Na biznis kli-entite ]e im bide posveteno li~novnimanie od vraboten koj e zapoz-naen so nivniot biznis i koj ]e mo`e

navremeno da gi zadovoli nivnitebarawa. Za vreme na sve~enosta,vrabotenite vo ProKredit Bankaim ovozmo`ija na gostite obikolkana novata ekspozitura i bizniscentar. Novata Ekspozitura voSkopje locirana vo Kapi[tec, ]ebide osma ekspozitura na bankatavo Skopje. G-n Nenad Plazibat,Rakovoditel na Ekspoziturata i nanoviot Biznis Centar naProKredit Banka so kratkaprezentacija go istakna golemiotbroj na uspesi na Bankata odnejzinoto otvarawe vo 2003 dodenes.

Tehnoma 2006ProKredit Banka i ovaa godina, kako partner na Skopski Saem,

zede aktivno u~estvo na Tehnoma 2006 - edna od najpresti`nite i najbo-gatite saemski manifestacii na koja u~estvuvaat pretstavnicite na naj-golemite doma[ni, no i stranski proizvoditeli vo oblasta na met-alurgijata, elektrotehnikata, nemetalite i grade`ni[tvoto. Ona [todopolnitelno dodade vrednost i go zbogati saemot Tehnoma 2006 be[eIzlo`bata na pronajdoci Makinova koja se odr`uva[e za vreme naceliot saem, kako i Saemot za zanaet~istvo i malo stopanstvo.

ProKredit Banka ja Pretstavi Novata Ekspozitura i

Biznis Centar vo Skopje

ProKredit Banka so vtora Ekspozitura vo BitolaNovata ekspozitura na ProKredit Banka vo Bitola, locirana vo

noviot del od gradot e osnovana so cel da gi uslu`i site fizi~ki lica ipretprijatija vo Bitola i regionot, sozdavaj]i dolgoro~na sorabotka soniv. Po tri meseci rabotewe, vtorata ekspozitura vo Bitola otvoripove}e od 100 smetki na fizi~ki lica i toa tekovni, [tedni i oro~enismetki, debitni i kreditni karti~ki od site brendovi, i servisira smet-ki na pravni pretprijatija koi gi odbraa povolnite i fleksibilni usloviza platen promet. Vo ekspoziturata na ProKredit Banka op[tata javnostmo`e da bide uslu`ena so kompletni bankarski uslugi i posebno sekojmo`e da dobie konsultacija za poddr[ka i razvoj na maloto stopanstvo.

Ekspoziturata sve~eno e otvorena od strana na:• Nata[a Trajkovska, Rakovoditel na ekspoziturite vo Bitola;• Ralf A. Bret, Ambasador na Republika Germanija vo Makedonija;• Vladimir Talevski, Gradona~alnik na Op[tina Bitola

Po sve~enoto otvorawe, ambasadorot na Sojuzna Republika GermanijaRalf Bret, pred nasobranite gosti go testira[e” funkcioniraweto nabankomatot vo novata filijala.

4

Macedonia

ProKredit Banka so treta Ekspozitura vo KumanovoNovata ekspozitura na ProCredit Bank vo Kumanovo e osnovana so cel

da gi uslu`i site fizi~ki lica i pretprijatija vo Kumanovo i regionot, soz-davaj]i dolgoro~na tesna sorabotka so niv.

Po tri meseci rabotewe, tretata ekspozitura vo Kumanovo, otvoripove]e od 1310 smetki na fizi~ki lica i toa tekovni, [tedni i oro~enismetki, debitni i kreditni karti~ki od site brendovi, i servisira smetkina pravni pretprijatija koi gi odbraa povolnite i fleksibilni uslovi zaplaten promet i krediti. Ekspoziturata dosega ima isplateno pove]e od361 kredit na pretprijatija, vo vkupen iznos od 1.124.666 EUR.

Kreditiraweto na mikro, malite i sredni privatni pretprijatija e primarna dejnost naProKredit Banka. Doka`anata tehnologija, po merka skroenite kreditni proizvodi, brzata, flek-sibilna i nebirokratska procedura, kako i povolnite uslovi, ja napravija ProKredit Banka prvizbor na banka za ovaa celna grupa, koja do sega broi 56.000 zadovolni klienti.Ekspoziturata sve~eno e otvorena od strana na:

• Biljana Filipovi], Rakovoditel na filijalata vo Kumanovo; • Frederik M. De Man, Ambasador na Kralstvoto Holandija vo Makedonija; • Elizabet A. Muler, Zamenik Ambasador na Sojuzna Republika Germanija vo Makedonija; • Kristijan Lutke Vestman, Direktor na kancelarijata na KfW vo Skopje, Makedonija; • Kenxi Nakazava, Direktor na kancelarijata na Evropskata Banka za Obnova i Razvoj vo

Skopje, Makedonija; • Zoran Damjanovski, Gradona~alnik na Op[tina Kumanovo;

Internacionalniot Festival na Filmska Kamera

“Bra]a Manaki”ProKredit Banka ve]e tradicionalno e sponzor na

Internacionalniot Festival na Filmska Kamera “Bra]a Manaki”, [to seodr`uva sekoja godina vo Bitola. Ovaa godina, od 26 septemvri do 1oktomvri se odr`a 27. po red Internacionalniot Festival na FilmskaKamera “Bra]a Manaki”.

Vo konkurencija za “Kamera 300”, oficijalniot natprevar na dol-gometa`ni filmovi od najnovata evropska i svetska kinematografija bea

12 filmovi. Dobitnik na ovogodine[nata „Zlatna Kamera 300” be[e filmot ^ukaweto na moetosrce zapre”, od kinematografot Stefan Fontejn. Na festivalot be[e dodelena i Nagrada za`ivotno delo „Zlatna Kamera 300” na germanskiot kinematograf Mihael Balhaus.

Nagrada od publikata na festivalot dobi makedonskiot film „Tajnata kniga”, koj be[e i vooficijalnata konkurencija za „Kamera 300”.

Performans na Ne[kaartProKredit Banka ovaa godina go poddr`a

muzi~ko-koreografskiot tancov spektakl Aramii, voizvedba na studioto za moderen tanci Ne[kaart odSofija, a vo re`ija i koreografija na Ne[ka Robeva,koj se odr`a na 2 noemvri 2006 godina voUniverzalnata sala vo Skopje. Temata na Aramii eprezemena od mitovite i legendite na Balkanot, pri{to i muzikata i tancot se tokmu od srceto na

Vesti od zemjata

Dekemvri 2006

Macedonia

Balkanskiot Poluostrov. Pretstavata sodr`i elementi od bugarskiot, turskiot, makedonskiot,albanskiot, romanskiot i gr~kiot folklor. Prikaznata e dramati~na, so mnogu presvrti na sudbi-nata. Aramii ja prika`uva mistikata na zemjite vo koi `iveeme i bogatata senzualnost na muzika-ta i tancot na Balkanot.

Pred odr`uvaweto na nastanot, posetitelite imaa mo`nost da se zapoznaat so ProPay iProCash uslugite za brz transfer na pari dostapni vo grupata na ProKredit Banki vo celiot svet.

Agrofud 2006Vo ramki na godi[nata sorabotka so Skopski Saem, ProKredit Banka

u~estvuva[e na 56. me\unarodniot saem na hrana, pijaloci i stoki za {irokapotro[uva~ka - Agrofud 2006, koj se odr`a na Skopskiot saem od 26 – 30septemvri.

Ovaa godina saemot ponudi poinakov koncept, zdru`uvaj]i gi site saemi odprehrambenata industrija i zemjodelieto, do sega odr`uvani vo tekot na celatagodina. Eden del od bogatata programa na Agrofud 2006 be[e zabaven i posvetenna [irokata javnost, a drugiot del be[e posveten na stru~nata javnost i ponudistru~ni predavawa od oblasta na prehrambenata industrija i zemjodelieto.

ProKredit Banka be[e aktiven u~esnik na saemot preku promocija naProAgro kreditite, Zemjodelskata [tedna kni[ka i drugite uslugi na Bankata. Vodelot na stru~ni predavawa, ~lenovi na Kreditniot oddel odr`aa predavawepred prisutnite od stru~nata javnost. Predavaweto ima[e za cel da ja pretstaviProKredit Banka i da gi zapoznae prisutnite so uslovite za ProAgro kredititena Bankata.

Skopje, 1 Noemvri, 2006

Vesti od zemjata

Nova karti~ka na ProKredit Banka - VISABusiness Electron debitna karti~ka so ~ip

tehologija, nameneta za pravni lica.

ProKredit Banka ja pretstavi svojata novame\unarodna VISA Business Electron debitna

karti~ka so ~ip tehnologija, nameneta za pravnilica (mali i sredni firmi i golemi kompanii,kako i dr`avni institucii i javni pretprijatija),so [to ja pro[iri svojata paleta na karti~ki zau[te edna karti~ka, edinstvena od ovoj vid naMakedonskiot pazar.

VISA Business Electron debitnata

karti~ka od ProKredit Banka ovozmo`uva pravno-to lice poednostavno da gi planira potrebite zagotovina vo firmata, go [tedi vremeto na vrabo-tenite spravuvaj]i se so provizii i kursni razli-ki pri pla]awe na tro[ocite za delovnite patu-vawa, reprezentacija kako i site drugi tro[ocipovrzani so sekojdnevnoto rabotewe. Ednostavno,ovaa karti~ka ovozmo`uva podigawe na gotovinana pove}e od 1 milion bankomati vo svetot

24~asa/7dena vo nedelata i pla]awe na pove]e od24 milioni proda`ni mesta.

„Ja izdavame VISA Business Electron deb-

itnata karti~ka so cel da im ovozmo`ime namalite i na srednite firmi, kako i na golemitekompanii da imaat kompletna kontrola nad svo-ite tro[oci. ^ip tehologijata, on-line i 100%avtorizacija na sekoj tro[ok, ja pravat ovaakarti~ka sigurna, kako za firmata taka i zakorisnikot” - izjavi Darko Vidovski - Zamenikrakovoditel na sektorot za bankarstvo na malo.

So voveduvaweto na ovaa karti~ka,ProKredit Banka im ovozmo`i na firmite daposeduvaat pove}e VISA Business Electronkarti~ki za sekoj korisnik-vraboten posebno vosklop na nivnata firma, a pri toa ne se potrebniminimum sredstva na `iro-smetkata.

U[te edna povolnost e besplatna me\unaro-dna VISA Electron debitna karti~ka nameneta za fi-zi~ki lica za sekoj korisnik na VISA BusinessElectron karti~ka.

Broj II

6

Macedonia

Po~etocite na ProKredit BankaMakedonija zna~ea i po~etok na raboteweto naekspoziturata na ProKredit Banka vo Tetovo.Prvite dve ekspozituri, tetovskata i skopskatago vtemelija noviot na~in na bankarskorabotewe vo Makedonija, pristap do sekojpotencijalen klient i uslugi prilagodeni konpotrebite na klientite. Po~etokot ne be[elesen, 15-tinata mladi entuzijasti vrabotenivo na[ata ekspozitura, neumorno odea od du]ando du]an, od tezga do tezga, od salon do salon...I na najednostaven i najprifatliv na~in zapotencijalniot klient, mu gi nudea i objasnuvaana[ite proizvodi, na[ite uslugi i na[ata mis-ija.

Vo ovoj period ekspoziturata vo Tetovo givr[e[e uslugite za gotovinskiot i bezgotovin-skiot platen promet i za klientite od Gostivar,kade, vo toa vreme ima[e samo kreditno odde-lenie. I so mnogu silna qubov kon rabotata,`elba za golemi uspesi i verba vo vrednostitena ProKredit Banka, uspevavme da gi uslu`imemalkute klienti, koi slu~ajno vleguvaa voekspoziturata, a vo isto vreme da bideme i nad-vor i da gi promovirame uslugite na bankata ida privlekuvame novi klienti.

Od den na den se pove]e novi licapo~nuvaa da vleguvaat vo novata ekspozitura vocentarot na gradot. Tuka bea pre~ekuvani odvedrite lica na mladite, no dobro podgotveni

Sovetnici za klienti, koi profesionalno odgo-varaa na sekoe pra[awe i barawe na klientite.O~igledno im se dopadnavme, go po~ituvaa ona[to go pravime, pa dojdoa kaj nas, ni stanaa kli-enti. So mnogu entuzijazam i vlo`en trudpo~navme da rasteme, najprvo so brojot na kli-enti, a so niv se zgolemuva[e i brojot na kred-iti i depoziti, pa potoa i brojot na vrabotenivo ekspoziturata. Pa, od 15-tinata na po~etokot,denes ja dostignavme brojkata od 28 profesion-alci, koi vredno i dostoinstveno prodol`uvaatda ja afirmiraat bankata vo na[iot grad.Iskustvoto od po~etokot be[e prenesuvanoponatamu na novite kolegi so osnovna cel i tieda gi nau~at vistinskite vrednosti i vistin-skiot pristap vo raboteweto.

Od samiot po~etok, pa do denes, site niesme polni so pozitivna energija i `elba za [topokvalitetno rabotewe, koja nepre~eno se pre-

Vi ja pretstavuvame:

Dekemvri 2006

Macedonia

7

nesuva na novite kolegi - otvoreni i podgotveni[to poskoro da ja iskoristat vo svoetorabotewe. Tuka svojata obuka ja pominaa i mnogukolegi od drugi ekspozituri i ja po~uvstvuvaaenergijata i duhot [to se del od tetovskataekspozitura. A, energijata ja ~uvstvuvaat i kli-entite i zatoa se so nas, rabotat so nas, `iveatso nas, rastat so nas..., i ne samo toa, i svoitebiznis partneri gi upatuvaat kon nas, so prepo-raka za brzina, kvalitet i profesionalizam.

Da ne izgleda deka zboruvame naprazno, bispomenale nekolku brojki, koi bi ja potkrepilena[ata gordost i na[iot motiv za u[te poener-gi~na i podinami~na rabota. Denes ekspozitura-ta Tetovo ima isplateno re~isi 5.000 kreditivo vkupen iznos od nad 25 milioni evra, adeponiranite sredstva na 11.000 smetki japominuvaat brojkata od 8 milioni evra. Brojotna klienti koi [to rabotat so nas e nad 8.000,

koi paralelno koristat po nekolku od na[iteproizvodi i uslugi. Pokraj kreditnite proizvo-di, i nekolkute vidovi na [tedewe, [to im ginudime, vo posledno vreme za na[ite klientimnogu privle~ni se kreditnite i debitnitekarti~ki, [to ProKredit Banka im giovozmo`uva so mnogu ednostavna procedura.Dosega imame izdadeno okolu 3.000 karti~ki,[to mo`e da se koristat na na[ite tri banko-mati rasporedeni na teritorijata na Tetovo.U[te edna potvrda za na[ata dobra rabota ipostignati rezultati e proglasuvaweto naekspoziturata vo Tetovo za najdobra ekspozitu-ra vo prviot kvartal na 2006 godina. A da ne gozaboravime i faktot deka vo ovaa ekspoziturase izgradija golem broj na rakovoditeli naekspozituri i profesionalci vo svojata oblast,[to pretstavuva golem benefit za bankata.

Sega na[ najgolem predizvik e otvarawetona vtorata ekspozitura na ProKredit Banka voTetovo, [to vo sekoj moment o~ekuvame da po~neoperativno da funkcionira. Imaj]i predviddeka e locirana na edno od najfrekventitemesta vo gradot, podgotveni sme da gi pre~ekamei uslu`ime site dobronamernici [to ]eodlu~at da vlezat vo na[ite novi prostorii, aonie [to seu[te ne re[ile, da gi privle~emeso na[iot duh, vedrina i profesionalnost. Ienergi~no da prodol`ime da u~ime, da seusovr[uvame i da rasteme, zatoa [to smevodeni od mototo “The sky is our limit”.

Broj II

Ekspoziturata Tetovo

8

Macedonia

Viktorija Mitreska, za site vraboteni vo Pro Kredit

Banka e prepoznatlivo lice. Prisutna skoro od samoto

osnovawe, Viki e eden od pionerite, koi gi vospostavija

temelite na ProKredit vo Makedonija. Kako Rakovoditel

na Sektorot za sredstva i likvidnost, Viki be[e odgovor-

na za naj~uvstvitelniot del od raboteweto na bankata.

Sega e vo finalni podgotovki za novata uloga - rakovodi-

tel i predava~ na Regionalnata ProKredit Akademija za

Isto~na Evropa.

Sekoga[ interesno za nas e kako zapo~na prikaznata

ProKredit Makedonija. }e gi spodeli[ li so nas se]avawa-

ta i impresiite za po~etocite na Sektorot za sredstva

i likvidnost?

Po~etocite na bankata, a i na Sektorot za sredstva i likvid-

nost, se povrzani so edna relativno mala grupa na mladi

entuzijasti, koi vlo`ija maksimalni napori bukvalno od

ni[to da napravat ne[to, da sozdadat institucija. Del od taa

grupa be[e i Biljana Argir, od koja go “naslediv” sektorot,

nekolku meseci po negovoto formirawe. Spored toa, jas

mo`am so vas da go spodelam ona [to se slu~uva[e vo peri-

odot otkako go prezedov Sektorot.

Kako i sekoj po~etok i toj na Sektorot za sredstva i likvid-

nost ne be[e ni najmalku lesen. Treba[e vo relativno kratok

vremenski period da se vospostavi dobra sorabotka so osta-

natite organizacioni delovi na bankata, da se razberat

nivnite problemi i potrebi, no i da se vospostavi odli~na

komunikacija so nadvore[niot svet, odnosno bankata da se

etablira kaj ostanatite subjekti na pazarot.

Treba[e da se sozdadat kvalitetni proceduri za rabota,sek-

torot da se opremi so soodvetni hardverski i softverski

re[enija, da se prilagodi na novite proizvodi na Bankata,a

so toa i na novite potrebi koi rastea od den na den.

Pretstoe[e period na preboluvawe na “detskite bolesti”,a

toa se slu~uva[e zatoa [to bankata od samiot po~etok se

[ire[e i razviva[e so isklu~itelno brza dinamika.

Specifi~no za ProKredit bankite e toa [to Sektorot za

sredstva i likvidnost, kako i ostanatite sektori vo

Centralata, imaat uloga na servis na ekspoziturite, [to za

mene pretstavuva[e konceptualna novina, no vo isto vreme i

golem predizvik.

Navistina be[e naporno, no so golema pomo[ i podr[ka od

menaxmentot na bankata,seto toa go do`iveav kako dopolnite-

len predizvik, koj isklu~itelno mnogu mi pomogna da se

izgradam i profesionalno i li~no.

Kolku e va`na ulogata na sektorot za sredstva i likvid-

nost vo vkupnoto funkcionirawe na bilo koja banka, a

sekako i na ProKredit ?

Kako [to ve]e rekovte, Sektorot za sredstva i likvidnost e

eden od naj~uvstvitelnite segmenti na bankata,tokmu poradi

svojata osnovna funkcija-da ja odr`uva likvidnosta na banka-

ta vo optimalni ramki.Toa zna~i deka sektorot treba posto-

jano da vnimava Bankata vo sekoe vreme da raspolaga so

dovolno sredstva vo iznos i vid koj ovozmo`uva redovno i

kvalitetno servisirawe na nejzinite obvrski. Vtorata

zada~a, ne pomalku va`na od prvata, e optimalno rakovodewe

so vi[okot na likvidni sredstva, [to zna~i deka sektorot

sekojdnevno treba da pravi plan za dvi`ewe na sredstvata i

vi[okot na sredstva da go plasira na najoptimalen

na~in.Dvete zada~i se isklu~itelno odgovorni i baraat mak-

simalen anga`man ne samo od vrabotenite vo sektorot, tuku i

od celata institucija. Generalno ka`ano,sektorot ja raboti

svojata rabota vrz baza na informaciite dobieni od ekspoz-

iturite i ostanatite sektori, koi se odnesuvaat na

dvi`ewata na pari~nite tekovi,odnosno za vlezovite i

izlezite na parite vo i od Bankata.Od ekspoziturite dobiva

informacii za planiranite i realiziranite kreditni

isplati, za potrebite na klientite od denarski i devizni

sredstva, za nasokite na dvi`ewe na tie sredstva, za rabota-

ta na klientite so gotovi pari i sli~no.Od ostanatite sek-

tori vo Centralata, dobivame informacii za planiranite

prilivi i odlivi na pari po site ostanati osnovi, Sektorot

gi obrabotuva ovie informacii i vo sorabotka so menaxmen-

tot na Bankata,nosi odluki za efikasno upravuvawe so sred-

stvata.

Vo odelot koj go rakovode[e e sekoga[ dinami~no.

Postojano planirawe na sredstva, sledewe na site

aktivnosti vo filijalite i koordinirawe na tekot na

parite. Kako izgleda eden obi~en raboten den vo Sektorot

za sredstva i likvidnost?

Mislam deka dinami~nosta vo ovoj sektor ne e ni malku pora-

zli~na od taa vo bilo koj drug organizacionen del na banka-

ta.Sekako, postojat aktivnosti koi mora sekojdnevno da se

izvr[uvaat, me\utoa nivniot redosled postojano se menuva.

Denot voobi~aeno zapo~nuva so izgotvuvawe na kursnata

lista na Bankata i analiza na sostojbata na gotovinata vo

Dekemvri 2006

Na[e intervju

Macedonia

9

Broj II

Viktorija Mitreska,

Sovetnik vo Sektorot

za sredstva i likvidnost

ekspoziturite.

Potoa se vr[i analiza na sostojbite na smetkite na bankata

vo zemjata i vo stranstvo,i vrz baza na prethodno dobienite

informacii od ostanatite delovi na Bankata se planira

likvidnosta, odnosno se pravi plan na prilivite i odlivite

na sredstva.Od toj plan se izveduva proekcija na sredstvata

so koi Bankata bi raspolagala na kraj na rabotniot den,kako i

plan za najoptimalno plasirawe na vi[okot na likvidni

sredstva.

Specifi~nosta na rabotata kaj nas e vo toa [to najgolem del

od ovie proekcii se validni samo nekolku minuti,odnosno tie

mora kontinuirano da se revidiraat so sekoja novonastanata

situacija. Na primer, dovolno e eden na[ klient da izvr[i

pogolemo pla]awe kon klient na druga banka vo zemjava i ve]e

imame druga sostojba na `iro smetkata na ProKredit banka,

koja podrazbira prezemawe na poinakvi ~ekori od tie [to ini-

cijalno sme gi planirale. ProKredit Banka aktivno u~estvuva

i na devizniot pazar vo zemjava. Ovoj pazar e isklu~itelno

dinami~en, osobeno ako stanuva zbor za trguvawe so valuti

razli~ni od evroto, na primer so amerikanski dolari, [vaj-

carski franci i sli~no, kade odnosot me\u valutite se menu-

va od sekunda vo sekunda taka [to od sektorot se bara na kli-

entite da im ponudi pazaren,konkurenten kurs,no vo isto

vreme i da ja za[titi bankata od negativnite promeni vo kur-

sevite.

Sektorot kontinuirano vodi smetka i za optimalnata snab-

denost na ekspoziturite so gotovina.Sostojbata so gotovina

isto taka e isklu~itelno dinami~na kategorija koja se menuva

re~isi so sekoe vleguvawe na klient vo filijala.

Se na se dinami~nosta kaj nas zavisi od dinami~nosta na rab-

otata na ekspoziturite.

Zatoa kvalitetnoto izvr[uvawe na na[ite zada~ite zavisi od

kvalitetot na komunikacijata so ostanatite organizacioni

delovi na ProKredit bankata,a pred se so ekspoziturite.

4. Od pozicijata Rakovoditel na Sektorot za sredstva i

likvidnost sega se podgotvuva[ za edna poinakva uloga-

akademska, kako predava~ i menaxerska, kako rakovoditel na

Regionalnata ProKredit akademija. Kako ja do`ivuva[ ovaa

transformacija? Dali ]e ti nedostasuva dinamikata od

prethodnoto rabotno mesto ?

Da, transformacijata e o~igledna, no ne i kompletno

razli~na, zatoa [to jas i ponatamu ostanuvam vo vodite na

bankarstvoto, samo sega od malku poinakov aspekt. Novata

zada~a ja do`ivuvam kako ogromna ~est, zatoa [to ]e imam pri-

lika steknatoto znaewe od oblasta na bankarstvoto da go

spodelam so ostanatite kolegi.Ja do`ivuvam i kako novo

iskustvo zatoa [to akademijata ja gledam kako centar za razme-

na na iskustva,pa ]e mo`am od kolegite i od ostanatite preda-

va~i da steknam novi znaewa i novi iskustva [to ]e mi pomog-

nat u[te pove]e da se izgradam profesionalno i li~no. Ja

do`ivuvam i kako predizvik zatoa [to ova e prva institucija

od vakov vid vo zemjava, pa so samoto toa odgovornosta na

timot e ogromna.

Treba da izgradime institucija koja na na[ite kolegi ]e im

pru`i kvalitetna obuka.Na[a cel e po zavr[uvaweto na

obukata, kolegite da si zaminat zadovolni,zatoa [to se pobo-

gati za novi znaewa i novi iskustva koi ]e im ovozmo`at

kvalitetno izvr[uvawe na sekojdnevnite zada~i.

{to se odnesuva do dinami~nosta voop[to ne o~ekuvam poma-

la dinamika od dosega[nata. Naprotiv, o~ekuvam mnogu

pove]e, zatoa [to vo Regionalnata Akademija godi[no bi se

obu~uvale ne[to pove]e od 400 lu\e od 10 zemji od regionot,

na koi bi im predavale okolu 20-30 predava~i.

I,za razlika od klasi~nite obrazovni institucii na koi nie

sme naviknale,kade se posetuva kontinuirana nastava i

fizi~ki ne se napu[ta institucijata se do zavr[uvaweto na

nastavata ,Regionalnata ProKredit akademija e sosema

poinakov koncept.Nastavata,za sekoja grupa slu[ateli ]e se

vr[i vo tri bloka od po dve sedmici vo tekot na edna

godina.Toa zna~i deka na sekoi dve sedmici na akademijata ]e

doa\aat novi lu\e,[to e mo[ne dinami~en koncept.

Vpro~em, ProKredit akademijata,kako i sekoja druga institu-

cija pretstavuva `iv organizam, vo koj postojano se slu~uvaat

procesi koi treba da se kanaliziraat.Toa bara maksimalen

anga`man,kako od moja strana,taka i od strana na site koi se na

bilo koj na~in povrzani so institucijata.

Kako se odvivaa tvoite podgotovki za novata funkcija, pre-

dava~ na akademijata. Del od niv se slu~uvaa i vo Furt, na

ProKredit Akademijata. Pa kakvi se tamo[nite impresii ?

ProKredit Akademijata vo Furt, Germanija,za mene pretstavu-

vaa neprocenlivo iskustvo, i ottamu sekoga[ se vra]am polna

so pozitivni impresii.Za ilustracija,pretstavete si samo

kolku mo`at da se razlikuvaat lu\eto od eden do drug grad vo

Makedonija,pa ]e dobiete slika kolku mo`at da bidat

razli~ni lu\eto koi doa\aat od tri kontinenti.

10

Macedonia

Dekemvri 2006

No, site tie lu\e gi povrzuva edna mnogu silna vrska-site se

vraboteni vo ProKredit bankite vo nivnite zemji.Ovaa vrska

pravi isklu~itelno kompakten tim,zatoa [to bez ogled na toa

kolku se razli~ni zemjite od koi tie lu\e doa\aat,sepak site

imaat edna cel-da ja napravat svojata institucija,ProKredit

bankata, lider na pazarot na bankarskite uslugi vo svojata

sredina.

Akademijata ja do`ivuvam ne samo kako institucija koja nudi

formalno obrazovanie od mnogu oblasti, tuku i kako mesto na

koe u~ime dragoceni `ivotni lekcii. Vo toj kontekst,

Akademijata mi pomogna da gi sogledam razli~nite

opkru`uvawa vo koi funkcioniraat 19-te institucii od

ProKredit mre`ata,da razmenam iskustva so kolegite od

drugite zemji, da steknam tehni~ko znaewe od pove]e oblasti,

da se izgradam li~no i profesionalno...nad se nau~iv kolku

e silna mo]ta na grupata, odnosno deka grupata e edinstve-

niot odr`liv element vo op[testvoto.

Toa soznanie mi pomogna polesno da se spravam so predi-

zvicite koi gi nose[e sekoja poseta na Akademijata. Vo nared-

nite dve godini ]e imam dvojna uloga-slu[atel na ProKredit

Akademijata vo Furt, i predava~ i rakovoditel na

Regionalnata ProKredit Akademija za Isto~na Evropa.Od

Akademijata vo Furt steknav i ]e steknuvam dragoceni iskust-

va,koi sekako ]e mi pomognat vo mojata rabota vo

Makedonija.Predizvikot na dvojnata uloga e ogromen,zatoa

[to ~ovek mnogu lesno mo`e da padne vo isku[enie ednos-

tavno da ja preslika Akademijata od Furt vo ovde[ni uslovi,

zatoa [to smetam deka e isklu~itelno kvalitetna instituci-

ja.Sekako jas so site sili ]e se trudam novata institucija da

bide originalna, da ima svoj duh i da bide prepoznatliv sub-

jekt, koj na kolegite od regionot ]e im ponudi podednakvo

kvalitetni iskustva.

Podgotovkite za ProKredit Akademijata se ve]e pri kraj,

pa mo`e li da ni ja objasni[ nejzinata namena i uloga? Koj

se mo`e da aplicira i [to ]e se izu~uva ?

Regionalnata ProKredit Akademija za Isto~na Evropa ima za

cel da ponudi obuka za menaxmentot od sredno nivo na

ProKredit bankite od regionot.Toa zna~i deka celna grupa na

Akademijata se lu\eto od bankite vo regionot koi se nao\aat

na rabotni mesta kako rakovoditeli na ekspozituri i

rakovoditeli na sektori, kako i nivnite zamenici i asisten-

ti.Ova e takanare~enoto nivo 2 na obrazovanie na kadarot vo

ProKredit mre`ata. Vakvi institucii, vo ramkite na

ProKredit mre`ata ima ili ]e ima u[te dve-ednata ve]e

funkcionira i se nao\a vo Nikaragva, a go pokriva regionot na

Latinska Amerika,a vtorata e vo faza na osnovawe i ]e bide

locirana vo Gana, pokrivaj]i go regionot na Afrika.

Nivoto na obuka 1 go so~inuvaat lokalnite trening centri koi

postojat vo sekoja institucija, dodeka pak nivoto 3 pretstavu-

va ProKredit Akademijata vo Furt, Germanija. Vakvata orga-

nizaciska postavenost nosi zaokru`en obrazoven

proces,odnosno celovitost na obrazovniot sistem vo

ProKredit mre`ata.

Regionalnata Akademija ima za cel da pru`i unificirana

obuka za sredniot menaxment,odnosno znaewata i iskustvata

koi kolegite ]e gi steknat treba da im pomognat polesno i poe-

fikasno da gi izvr[uvaat sekojdnevnite zada~i. Velam

unificirana, zatoa [to nastavniot plan i programa se isti

za site u~esnici od regionot,a se kreirani vrz baza na

reprezentativna analiza na potrebite od vakov tip obuka.Vo

toj kontekst na Akademijata ]e se izu~uvaat predmeti i ]e se

steknuvaat ve[tini od 4 oblasti i toa : ProKredit, Osnovni

poznavawa, Menaxerski sposobnosti i Li~na efikasnost.

Dali i od aspekt na na~inot i metodite na nastava

Regionalnata ProKredit Akademijata ]e go zadr`i tren-

dot na poinakva i inovativna banka?

Sekako.Kako [to rekov, na[a cel e kolegite da steknat znae-

wa i iskustva [to ]e im pomognat vo izvr[uvaweto na sekojd-

nevnata rabota.Smetam deka najefikasen metod za ostvaru-

vawe na taa cel e aktivnata participacija na u~esnicite vo

nastavata, odnosno ]e se trudime nastavata da pretstavuva

kombinacija od nekolku nastavni metodi.Pritoa prakti~nata

nastava kako i teoretskata podgotovka ]e bidat podednakvo

zastapeni. Ponatamu,]e se trudime na Akademijata da

doneseme [to e mo`no pove]e predava~i so golemo

prakti~no,no i `ivotno iskustvo,osobeno lu\eto od ProCreditHolding i IPC, koi imaat mnogu [to da ka`at za oblasta vo koja

dejstvuvaat.Na kraj,svoite iskustva so nas ]e gi spodelat i

nekoi od u~esnicite od Akademijata vo Furt,taka [to smetam

deka benefitot za u~esnicite na Regionalnata Akademija ]e

bide pove]ekraten.

Od aspekt na regionalniot karakter na akademijata,[to

toa ]e zna~i za ProKredit Makedonija-priznanie, obvrska,

odgovornost ?

Seto toa,no i mnogu pove]e.Toa e mo`nost za afirmacija na

Makedonija kako zemja, no i na ProKredit Banka Makedonija

kako institucija koja mo`e uspe[no da sprovede vakov

proekt.Toa e i predizvik,da napravite ne[to [to dosega nikoj

vo zemjava ne go napravil. Proektot anga`ira mnogu resursi.

Cela edna ekipa, vklu~uvaj]i gi i generalnite direktori, kon-

tinuirano raboti na site mo`ni pra[awa povrzani so

Akademijata, od tehni~ki do pravni i administrativni.

Veruvajte, toa ne e ni malku lesna zada~a. Odgovornosta e

golema-vremenskata ramka e tesna, pritisokot od `elbata za

uspe[no sproveduvawe na proektot e golem, a resursite se

ograni~eni.

No, Makedonija ima sposobni lu\e, a na nas e toa da go

doka`eme.

Macedonia

11

Broj II

ProKid

12

Macedonia

{to pi[uva ProCredit Holding

ProCredit Holding: Kade sme denes

(… prodol`uva od PCB Macedonia Newsletter No 1)

3. Osnovawe na Internacionalna Kompanija

Od Januari 2005- ta god. PCH ima uloga na kompanija – roditel na bankarskata grupa. Ova mo`eda se ozna~i kako treta i aktuelna faza. Vo najgolem del ovaa faza se sostoi od prezemawe akcii zaimplementacija na razli~ni merki na po[iroka osnova. Glavna posledica od ovaa nova faza e odoblasta na sopstvenosta: porastot na kapitalot, neophoden za da obezbedi balans pome\u sop-stvenicite od privatniot i javniot sektor, ]e bide voden od DOEN, IPC i IPC – Invest, dodeka vo istovreme holding kompanijata ]e bara novi akcioneri, prete`no od privatniot sektor. Isto taka ulogatana holding kompanija i ovozmo`uva na ProCredit Holding za prv pat da gi zadovoluva potrebite na indi-vidualnite banki za pogolem obem na sredstva za pozajmuvawe i da rakovodi so bankite poefikasno.Ponatamu se vodat intezivni diskusii na tema “~ove~ki resursi”. Vkupniot broj na vraboteni e~etirikratno zgolemen od 2000 na 8000. Bankite koi rabotat so mikrofinansirawe se poznati poodli~niot trening na vrabotenite. Kako i da e, vremeto ja zasili strukturata na personalot i gi cen-tralizira[e delovite na trening procesot; stana neophodno postoeweto na institucionalizirankapacitet za obuka.

Kako i da e, pred se, nekolku pokazateli ni davaat pretstava za tekovnite stapki na rastot: 2005obemot na krediti e zgolemen za 40 milioni evra mese~no so vkupno kreditno portfolio na krajot nagodinata od 1,4 milijardi evra i pove]e od 500.000 kreditobarateli. Ne bi bilo mo`no da se finan-sira ova portfolio bez porast na bankarskite operacii so depoziti. Obemot na depozitite mnogu sezgolemi vo 2005 god. do 1,2 milijardi evra, dodeka obemot na sredstva dobieni od IFI se zgolemi samona 400 milioni evra.

3.1. Novi akcioneri

Desetgodi[nata proekcija koja ja izgotvi menaxmentot na PCH pojasni deka porastot na kapi-talot koj go planiraa tekovnite akcioneri nema da bide dovolen da i ovozmo`i na RSN da im izlezevo presret na potrebite na bankite za rast preku reinvestirawe na profitot i istovremeno da izdvo-juva del od profitot za dividendi. Ovoj konflikt - reinvestirawe nasproti ispla]awe na dividendi

Dekemvri 2006

13

Macedonia

{to pi[uva ProCredit Holding

- ]e se intenzivira so vleguvaweto na novite banki vo ProCredit grupata.Zatoa pro[iruvaweto na postoe~kata grupa mo`e da se napravi so vleguvawe na nekolku selek-

tirani akcioneri za [to postoi konsenzus pome\u postoe~kite akcioneri. Vo pazarna ekonomija, pazar-nite parametri sekoga[ imaat klu~na uloga;no kako i da e, pova`ni se sopstvenicite nakompanijata,nivnite vrednosti i celi. Sopstvenikot mo`e da se fokusira edinstveno na mak-simizirawe na profitot ili da razmisluva na razvoj na biznisot na dolg rok. Soptvenikot mo`e davraboti menaxeri koi se posveteni na statusot, postojano nastojuvaj]i da gi maksimiziraat sopstveniteplati, a da gi namalat site ostanati tro[oci; ili da vrabotat menaxeri na koi interesite na akcioner-ite- na primer, interesite na lu\eto koi rabotat vo kompanijata- im se va`ni, i ~ii visoki eti~ki stan-dardi im nalo`uvaat da izbegnuvaat nekoi vidovi transakcii, duri i ako tie transakcii mo`at da jazgolemat vrednosta na akciite. Nakratko, pravilnata sopstveni~ka struktura e od primarno zna~eweako ProCredit saka da se zadr`i na izbraniot kurs na dolg rok. Zatoa kompanijata postojano bara silnikosopstvenici koi pokraj se mora da gi delat svoite vrednosti i dolgoro~no da se obvrzat.

3.2. Novite ulogi: Finansirawe i upravuvawe

Esenta 2004 god. ProCredit Holding se zdobi so rejting (BBB -) od rejting agencijata Fitch Ratings.Mnogu od na[ite podru`nici isto taka se rangirani od Fitch Ratings; a ne mo`e da se o~ekuva da dobi-jat sporedlivo visok rejting poradi niskiot rejting na zemjite vo koi dejstvuvaat. Rejtingot i olesnuvana PCH da dobie dolgoro~ni sredstva na pazarot na kapital koi mo`e da gi distribuira vo svoitepodru`nici. Blagodarenie na dobriot rejting PCH dobi pribli`no 100 milioni evra dolgoro~ni zaemiza samo nekolku meseci. Ovoj pozitiven trend se o~ekuva da prodol`i i vo idnina. Zaemite sesostaveni samo od komercijalni sredstva, bez dopolnitelni komponenti ili garancii od treta strana.

Paralelno so ovie dostignuvawa vo delot na holding kompanijata, bankite-podru`nici postig-naa rast vo obemot na depozitite [to gi privlekuvaat. Vkupnite depoziti vo ProCredit bankite se ekvi-valentni na 85% od nivnoto kreditno portfolio. ProCredit bankite se razvija od mre`a na banki zamikro finansirawe vo grupacija koja raboti uspe[no vo pazarni uslovi.

Na nivo na holding kompanijata, nie uspe[no postavivme kontrola i upravuva~ki funkcii koi sebitni za celata bankarska grupa: Sektorot za revizija vo direkcijata na bankata, ~ija rabota e pomog-nata od supervizorskite sektori vo site banki. Na[iot menaxment na informacioni sistemifunkcionira mnogu blisku so realnoto vreme i ni ovozmo`uva da vlijaeme vrz glavnite parametri koise va`ni za bankata vrz konsolidirana osnova, vo nekoi slu~ai samo so eden den docnewe.

Sektorot za Marketing vo direkcijata gi sovetuva Sektorite za marketing vo bankite i obezbedu-va odr`uvawe na korporativniot imix, trasparentno, fer i eti~ko reklamirawe. Sektorot za ~ove~kiresursi gi koordinira kriteriumite za vrabotuvawe i politikata na bankite i gi sovetuva Sektoriteza ~ove~ki resursi vo bankite. Vo site ovie oblasti, hoding kompanijata odr`uva redovni osnovni inapredni trening seminari, povremeno vo direkcijata vo Frankfurt. Vo odnos na ovie treningslu~uvawa zabele`ana e portebata ne samo da se prenesat tehni~kite ve[tini, tuku i da se razvijat ispodelat vrednostite i zaedni~kiot jazik vo dijalog so vrabotenite.

Kako [to poka`uva i maliot broj na vraboteni od samo 20, ProCredit Holding ne e tipi~na upravakoja izvr[uva klasi~ni funkcii na donesuvawe odluki. Samata opredelba za mikrofinansirawe namalite biznisi bara visoko decentraliziran proces na odlu~uvawe. Ova e slu~aj vo individualnitezemji kade [to odgovornosta za donesuvawe odluki se sproveduva vo filijalite i nivnite vraboteni.Principot na decentralizacija ]e prodol`i da se primenuva vo ramkite na holding kompanijata.

3.3. “Nova” politika za ~ove~ki resursi

Bidej]i na[ata “stara” politika za ~ove~ki resursi se poka`a efikasna vo praksa, nie vsu[nostnemame “nova”. Bankite koi bea prvi institucii za mikrofinansirawe, ve]e imaa razli~na politika za~ove~ki resursi sporedeno so tradicionalnite banki. Na[ite vraboteni ne se izvr[ni menaxerskislu`benici, tuku individui koi poka`uvaat inicijativa i prezemaat odgovornost za raboteweto. Ona[to e novo e vsu[nost goleminata na personalot.

Broj II

14

Macedonia

{to pi[uva ProCredit Holding

Na[ata grupa postojano se spravuva so posledicite od porastot na personalot, kako vo individ-ualnite banki, kade vkupno 40 IPC menaxeri obu~uvaat okolu 8000 vraboteni, a vo holding kompanijata20 vraboteni se zadol`eni za izvr[uvawe na obvrskite na direkcijata.

Najva`ni sredstva vo na[ite banki pretstavuvaat vrabotenite i so niv na[iot stil narabotewe. Za ProCredit grupata najbitno e promovirawe na dolgoro~na lojalnost na personalot i osig-uruvawe deka vrabotenite ja razbiraat i poddr`uvaat na[ata biznis politika i vrednosti. Na[itebanki gi opslu`uvaat malite biznisi i pretpriema~i i voop[to “obi~nite lu\e”. Ovaa cel vo sporedbaso uspehot na [tedeweto i kreditiraweto vo Germanija ili {panija, nema implikacii samo vrzuslovite na na[ite kreditni operacii, na[iot imix i bankarskite uslugi, tuku i vrz na[iot personal.Bankite koi se orientirani kon naselenieto sekoga[ imaat ne[to ednostavno i cvrsto, karakteristi-ki koi igraat va`na uloga kako kriteriumi vo na[iot personal. Nie ne celime kon rabotewe so prof-itno orientirani banki koi nudat visoko sofisticirani produkti za “pobednicite” vo konkurentnotoop[testvo tuku kon profitabilni banki koi nudat uslugi za naselenieto. Na[ite klienti ne se edin-stveno “pobednici”, tuku ja formiraat srednata klasa koja se prilagoduva na uslovite na kapitalizmotpreku kreirawe vrabotuvawa, proizvodstvo za doma[niot pazar i ponuda na stoki za [irokapotro[uva~ka.

Pri vrabotuvawe na personalot, osobeno menaxerskiot, ne nastojuvame da gi vrabotime “pobed-nicite”, ako pobednik zna~i da se bide glaven pome\u kolegite, studena efikasnost i nedostatok navolja za komunikacija, nakratko: nedostig od socijalni ve[tini i emocionalna intelegencija.

Golem broj ekonomisti i delovni lu\e go delat svetot na dve areni koi baraat potpolnorazli~ni formi na odnesuvawe. Xorx Soros vo edno intervju go opi[a toa: “...site nie mora da naprav-ime razlika pome\u akciite [to gi prevzemame vo uloga na natprevaruva~i i onie vo uloga na gra\ani.Kako natprevaruva~ go nametnuva[ svojot interes bez razmisluvawe za posledicite. Kako gra\anin tisi zagri`en za op[estvoto i voden od toa [to e op[to dobro, a ne od sopstvenite interesi”.

Nie svesno ja odbivame ovaa podelba kako model na `ivot i rabota. Veruvame deka rabotata ipretpriemni[tvoto mo`e i treba da bidat vodeni na na~in koj go po~ituva ~ove~koto dostoinstvo. Nee na[ stil da gi “izmamime lu\eto” i da go izvle~eme najdobroto od niv, nitu da ja eksploatirame seko-ja mo`nost [to ni ja nudi pazarot na tu\a smetka; namesto toa nudime uslugi koi se transparentni i obe-mni, privlekuvame doverba i vnimanie i obezbeduvame atmosfera za rabota koja im ovozmo`uva navrabotenite da se ~ustvuvaat prijatno i dostoinstveno.

Za nas ova e edinstven prifatliv na~in za organizirawe na raboteweto na dolg rok vo uslovina pazarna ekonomija. Toa odi bez da ka`eme deka sekojdnevniot uspeh na na[ite bankarski operaciiedinstveno mo`e da gi zajakne na[ite ubeduvawa.

ProCredit akademijata e dizajnirana za da go podr`i ovoj uspeh preku obezbeduvawe dolgoro~nimo`nosti za individualen razvoj i trening i da gi oformi vrabotenite vo efikasni lokalni menaxeri.Zatoa pri izborot na u~esnici na seminarite na akademijata, nie posvetuvame golemo vnimanie na pro-cenka na individualnite socijalni ve[tini i emocionalna inteligencija i na nivnata dolgoro~naposvetenost. Na[ite klienti zaslu`uvaat prijatelski raspolo`en komunikativen personal, koj ]e jarazbere nivnata situacija i ]e so~uvstvuva so niv, istovremeno odr`uvaj]i soodvetna profesionalnadistanca.

Procenkata na socijalnata odgovornost ne treba da se razbere kako na[a nezainteresiranost zaprofesionalizmot. Vsu[nost na[ite vraboteni ve]e poseduvaat osnovni sposobnosti vo tehni~kasmisla, kako [to e zabele`ano od najgolem del od na[ite konkurenti- osobeno od Zapadnite banki.

So proektot za bankarska akademija, ProCredit holdingot u[te edna[ go potvrduva interna-cionalniot i multikulturen karakter- koj se bazira na spodelenata vizija za ~ove~koto nastojuvawe dase vodi biznisot vo pazarni uslovi. So cel uspe[no da ja o`iveeme ovaa vizija, potrebna ni e silnapodr[ka od lokalnite menaxeri i promocija na korporacijata. Na kraj akademijata, kako nadopolnuvawena neophodnite tehni~ki ve[tini, treba da slu`i kako odr`uva~ na ProCredit filozofijata.

Prezemeno od ProCredit Holding News No 1/06 from January 2006

Dekemvri 2006

15

Macedonia

Celo e koga se ima se...

Vo sredinata na Oktomvri vo Sofija se otvori u[te edna filijala na ProKredit Banka.Filijalata se nao\a na ulica “Vito[a” 131. Otvaraweto na 12-ta filijala na PKB voSofija se poklopuva so 5-ot rodenden na bankata. Do krajot na 2006 godina Pro Kredit Banka ]e otvori u[te tri novi filijali vo gradovite:Dimitrovgrad, Montana, Dupnica, so [to filijalite vo mre`ata na ProKredit Bankata kebidat nad 50. Vo filijalite rabotat nad 800 vraboteni i opslu`uvaat nad 100 000 klien-ti... Neka im e sre]en rodendenot i neka prodol`at da ni`at uspesi.

{tedi, za da ima[ koga ke porasne[...

Svetskiot den na [tedeweto, 30 Oktomvri, be[e proslaven vo site filijali na ProKredit Banka vo Bosna.... “Gi povikuvame site gra\ani darazmislat za neophodnosta od [tede-weto za posigurna idnina i da gi pose-tat filijalite na Pro Kredit Banka,kade [to so iskusen bankarski sovet ]eizberat [tedewe kakvo [to posaku-vaat...” istakna direktorot na bankataPeter Moelders.Vo ovaa esenska akcija ne se zaboraveninitu decata, za koi bankata podgotvipodaroci za site onie koi ]e otvorat[tedni kni[ki..Na kraj da mu se pridru`ime na det-

skiot hor:

Detska radost...

Vo Odesa, Ukraina e otvoreno u[te edno detsko igrali[te sponzorirano od Pro KreditBanka Ukraina. Akcijata koja e zapo~nata neodamna vklu~uva otvarawe na detski igrali[ta vo sitegradovi kade [to ima filijali na Pro Kredit Banka.Igrali[tata se so supermoderni ni[alki koi se brendirani vo znakot na Pro Kredit.

Broj II

Vesti od ProCredit Network

16

Macedonia

Vesti od ProCredit Network

PROtegni raka....

Na 22 i 23 Septemvri 2006 godina vo grat~eto Obzor voBugarija se odr`a IV Fudbalski Turnir nasloven kako“Protegni raka” Protegni raka e dobrotvorna organizacijaformirana vo 2004 od vraboteni vo ProKredit Banka.Celta na organizacijata e da im se ovozmo`i medicinski

tretman na bolnite deca od socijalno poslabite familii.Donacijata od pove]e od 10.000 evra be[e obezbedena od sponzorite na turnirot kako i odsamite u~esnici. U~esnicite bea podeleni vo pove]e od 20 timovi so preku 450 u~esnicii obo`avateli. Finaleto na kupot se odr`a na 23 Septemvri, vo koe se sretenaa ekipitena PKB Kosovo i PKB Gruzija. Natprevarot zavr[i 1:1 po istekot regularno vreme.Pobednikot be[e re[en po izveduvaweto na penalite po koi mre`ata na PKB Kosovo sezatrese duri 4 pati.

Da se potsetime .....na letoto

Kon krajot na letoto vo najposetenoto tur-isti~ko mesto na Ilixa- “Termalnata Riviera”odr`ana e promocija za proizvodite koi ginudi Prokredit Banka vo Bosna i Hercegovina.Celiot kompleks be[e preplaven so baloni itopki so logoto na Prokredit, pa vrabotenitena bankata “ moraa da zaplivaat” na zabavata.

Otvoreni dve novi filijali vo Gruzija

Vo Gruzija se otvoreni dve novi filijali vo gradovite Batumi i Kobuleti. Novite filijali se otvoreni so cel da ovozmo`at najdobra bankarska usluga i neposre-den kontakt so klientite. Vo momentov vo Gruzija ima 23 filijali i 38 bankomati. Seplanira vo idnina da se otvorat nekolku filijali i bankomati vo Tbilisi.Vo slu~aj da vi zatreba, ovie filijali rabotat do 19.03 ~asot.

Dekemvri 2006

17

Macedonia

Vi gi pretstavuvame...

Arlinda: Koga zapo~na so rabota i [to zna~e[e zatebe da bide[ del od ProKredit timot?Aleksandar: So rabota zapo~nav vo juli 2005 godina,vo [tipskata ekspozitura, [to seu[te be[e vo podgo-tovka, pa zatoa vo avgust bev ispraten na obuka voSubotica, Srbija. Na obukata, ve]e se po~uvstvuvavkako del od ProKredit timot, [to u[te pove]e se razvikoga se vrativ vo {tip i po~nav da rabotam vo ovaaekspozitura. Timot me osvoi so svojata profesional-nost, a vo isto vreme i prijatelskoto raspolo`enie odstrana na sekoj kolega. Kakvi bea tvoite po~etoci voProKredit Banka i kako be[e prifatena Bankata vozapadniot region?Arlinda: I moite po~etoci vo Prokredit Banka sevrzani za kreditiraweto. Jas po~nav koga Bankata be[evo osnovawe, isto taka kako krediten analiti~ar, zakoe rabotno mesto smetam deka e ogromen predizvik.Dve godini rabotev, vo mojot grad, Tetovo, za potoa dadojdam na rakovodnoto mesto vo ekspoziturata voGostivar. Na samiot po~etok ne be[e ni najmalkulesno, imavme zada~a da pretstavime, promovirame iafirmirame edna sosema nova institucija.Aleksandar ti raboti[ na krediti za mali i srednipretprijatija, ka`i mi kolku vo va[iot region imavakvi klienti. Aleksandar: Potencijalot na na[ata ekspozitura egolem zatoa [to go pokrivame gradot {tip i regionotokolu nego ( Probi[ti, Sveti Nikole...). Se trudimesekoj klient [to ]e vleze kaj nas da go zadr`ime, i pole-ka ja gradime doverbata kaj klientite. Site na[i kli-enti, mali i sredni kompanii se renomirani i uspe[nivo svojot sektor. Kako be[e da se pomine od kreditenanaliti~ar na rakovodna pozicija?Arlinda: Za mene toa ne be[e golem problem, zatoa[to prethodno bev Supervizor, zna~i bev odgovorna zaedna grupa na kreditni analiti~ari. Novata rabotnapozicija bara mnogu pogolem anga`man i odgovornost,no so sebe nosi i pogolemi predizvici. Dadov se odsebe za da postignam [to podobri rezultati na ovaapozicija i mislam deka se isplate[e... Jas vo momentov

rabotam nadvor od svojot grad i toa go do`ivuvam kakosteknuvawe na novo iskustvo. Znam deka i ti izvesenperiod si pominal vo Skopje, pred da zapo~ne[ daraboti[ vo {tip. Ka`i mi dali ima nekakva razlikame\u biznisite vo dvata grada?Aleksandar: Vo Skopje rabotev dva meseci i mislamdeka tamu go steknav najgolemoto iskustvo za krediti-raweto na mali i sredni pretprijatija. Tamu zapoznavgolem broj na klienti so razli~ni biznisi i senaviknav na mnogu dinami~na rabota. Toa mi be[emotiv koga dojdov vo {tip da prodol`am so intenzivna-ta rabota, so cel i vo na[ata ekspozitura da dojdat [toe mo`no pove]e klienti. Razliki postojat i vo struktu-rata na pazarot, kaj nas ist broj na banki, kako voSkopje, se borat za daleku pomal broj na klienti. Kakoe kaj vas vo Gostivar? So kakva konkurencija sesoo~uvate, i kako e pozicionirana ProKredit Banka napazarot?Arlinda: I kaj nas ima konkurencija, [to e relativnosilna. Sepak, ProKredit ima razli~en pristap kon kli-entite, nie im nudime proizvodi vo zavisnost odpotrebite, efikasno i brzo odgovarame na nivnitebarawa i toa e ona [to ne pravi posebni i privle~niza klientite. Postoeweto na raznovidni proizvodi, nisozdava mo`nost da gi uslu`ime site klienti.Klientite se zadovolni so na[ite uslugi, pa ostanu-vaat so nas. O~igledno dobro ne go poznava[ ovojregion, dali nekoga[ si bil vo gradovite pod {ara?Aleksandar: Da, kako aktiven skija~ vo minatotoredovno gi posetuvav Mavrovo i {apka, no moram dapriznaam deka Gostivar i Tetovo ne gi poznavam dovol-no. Se nadevam deka vo idnina ]e imam prilikapodobro da go zapoznaam toj region. A, dali ti si bilavo {tip?Arlinda: Da naj~esto na rabotni sostanoci, no imavprilika odblizu da go zapoznaam gradot, [to iskrenomnogu mi se dopadna. Veruvam deka naskoro ]enapravite nekoj dobra zabava, na koja ]e ja pokanite igostivarskata ekspozitura, so cel podobro da se zapoz-naeme.

Broj II

Arlinda Hasani -

Rakovoditel na

ekspozitura na

ProKredit Banka

vo Gostivar

Aleksandar Todorov -

Postar krediten

analiti~ar vo

ekspoziturata vo

{tip

i

18

Macedonia

Na[ gostin:

PKB:PKB: Bi sakale nakratko da ni ja pret-

stavite Va[ata kompanija

Da[mir Halili:Da[mir Halili: Firmata Viktorija se zani-mava so uvoz na staklo naj~esto od Romanija,Rusija, Kina, a po potreba i od drugi zemji, iistoto go obrabotuva i prodava vo na[atadr`ava. So ovaa dejnost se zanimavame od 1995godina. Nie go obrabotuvame stakloto [to sekoristi kako dekorativen element voenterierite, [to podrazbira raznovidnaobrabotka na stakloto: crtawe na razni figurispored barawata na na[ite klienti, pi[uvawena stakloto i sli~no.

PKB:PKB: Koga po~navte da sorabotuvate so

ProKredit Bankata?

Da[mir Halili:Da[mir Halili: Na[ata firma e klient naProKredit Banka re~isi od samiot po~etok naraboteweto na ekspoziturata vo Tetovo.Smetkata vo ProKredit Banka ja otvorivme voAvgust 2003, a prviot kredit ni be[e odobrenvo septemvri istata godina. Ottoga[ nie smeva[i klienti, vo celost zadovolni od uslugatana vrabotenite i od proizvodite [to ni ginudite. Za ovie tri godini vo firmata se~uvstvuva postoeweto na banka [to ne sledi vorabotata, [to nam mnogu ni zna~i.

PKB: PKB: Zo[to odlu~ivte da po~nete sora-

botka so ProKredit Banka?

Da[mir Halili:Da[mir Halili: Osnovna pri~ina be[etransparentnosta na ovaa banka, odnosno klien-tot go dobiva ona [to mu e veteno. Osven toa,mnogu zna~ajno za nas be[e [to va[iot pristape nebirokratski, bez dolgi proceduri, otvoreniste za sorabotka so site potencijalni klienti,a va[ite uslovi se mnogu fleksibilni i giadaptirate spored potrebite na klientot. Bisakal da potenciram deka ona [to me donese, au[te pove]e [to me zadr`a ovie godini so vas ija intenzivira[e i pro[iri na[ata sorabotkae i odnosot [to va[ite vraboteni go imaat konklientite. Jas prvpat vo moeto rabotewe sesretnav so tolku pozitiven i otvoren odnos odstrana na bankarskite rabotnici, [to ednos-tavno ne mo`am da ka`am deka ne mi godi...

PKB: PKB: {to za vas zna~ea kreditite [to vi

bea odobreni kaj nas?

Da[mir Halili:Da[mir Halili: Vo tekot na svoeto rabote-we, firmite ne sekoga[ se finansiski pod-gotveni da gi finansiraat site proekti [to seod vitalno zna~ewe za rabotata i razvojot nakompanijata. Vo tie momenti na firmite im epotrebna finansiska poddr[ka. Toa se slu~i iso na[ata kompanija, pa zatoa se obrativme voProKredit Banka, kade naidovme na celosno

Dekemvri 2006

19

Macedonia

Da[mir Halili,

sopstvenik na Viktorija DOOEL Tetovo

razbirawe i poddr[ka. Prviot kredit go koris-tevme za dovr[uvawe na grade`nite raboti nana[iot deloven objekt, po [to firmata se pre-seli vo noviot objekt, a so toa ni se namalieden tro[ok – kirijata. So sledniot kredit odva[ata banka kupivme ponovi ma[ini zaobrabotka na staklo za enterieri, so [to gozgolemivme obemot na raboteweto, a istovre-meno porasna i interesot na proizveduva~itena staklo i na proizveduva~ite na ma[ini za

obrabotka na staklo za sorabotka so nas. Potoani odobrivte i kredit za kupuvawe na tovarnovozilo, so [to si gi namalivme tro[ocite zatransport na na[ite proizvodi do klientite, avo isto vreme ja podobrivme i uslugata.Rastej]i so ova tempo, stanavme atraktivna irenomirana kompanija vo sektorot vo koj rabo-time, pa vo 2004 bevme pokaneti na saemot naproizvoditeli na staklo i proizvoditeli nama[ini za obrabotka na staklo vo {angaj. Ovaza nas be[e mnogu golema promocija, a voedno imo`nost odblizu da se zapoznaeme i da raz-menime iskustva so na[ite kolegi od svetot.Ottamu se vrativme so novi ma[ini za obrabot-ka na stakloto, so [to kvalitetot na na[iteproizvodi vidno se zgolemi.

PKB:PKB: Koi se va[ite o~ekuvawa od ProKre-

dit Banka?

Da[mir Halili:Da[mir Halili: Znam deka realizacijata namoite biznis planovi vo najkratok mo`en roknema da mo`e da se slu~i bez poddr[ka odbanka. O~ekuvam deka i vo idnina ProKreditBanka ]e me sledi vo raboteweto i ]e mepoddr`uva vo realizacijata na novite proekti.Vo momentov imame edna ideja za investicija,koja proizleze od na[ata neodamne[na posetana partnerite vo Dizeldorf, Germanija. Vo tekni e podgotovkata na elaborat za ovaa investi-cija, i iskreno se nadevame deka vo del odfinansiraweto na proektot ]e ni pomogneProKredit Banka. Nie silno veruvame dekasorabotkata so ProKredit Banka vo idnina ]eprodol`i i u[te pove]e ]e se razviva i inten-zivira.

PKB:PKB: Na kraj, dali kako na[ klient bi

sakale ne[to da ni pora~ate?

Da[mir Halili:Da[mir Halili: Sakam da vi pora~am daprodol`ite po patot po koj ste trgnale, zatoa[to toa e vistinskiot pat da gi osvoite klien-tite. Da prodol`ite da bidete transparentni iotvoreni, za da ja imate na[ata doverba i daprodol`ite da se [irite niz dr`avata zanasekade da im bidete dostapni na svoite kli-enti. Vi posakuvam uspeh i da prodol`ime darasteme zaedno.

Broj II

20

Macedonia

Dekemvri 2006

Vo kategorija na osnovni bankarski aktivnos-ti gi vbrojuvame pribiraweto na depoziti, plasir-awe na pribranite depoziti vo krediti ili drugiinvesticii za smetka na bankata, kako i drugiaktivnosti koi soglasno zakonot mo`at da seizvr[uvaat isklu~itelno od strana na bankite.

Zakonot za banki gi definira depozitite nasledniot na~in: „Depozit e pobaruvawe na drugi sub-jekti od bankata vo pari, so ili bez kamata, ilinadomest od bilo koj vid, naplativi vedna[ ili naopredelen rok, zavisno od dogovorenite uslovi pripolo`uvawe na depozitot.”. Vo istiot zakon kredititese definirani kako: „Kredit e obvrska za odobru-vawe na odreden iznos na pari vo zamena za otplatana odobreniot i nepodmiren iznos, zaedno so kamata-ta, ili provizijata presmetani na toj iznos.

Ottuka eden od osnovnite elementi kaj depozi-tite i kreditite e kamatata. Kamatnata stapka pret-stavuva cena za koristeweto na kreditnite (pari~ni)sredstva vo odreden period i kako takva se formirana finansiskiot pazar. Generalno, korisnosta napari~nite resursi e povisoka vo sega[niot momentvo odnos na idninata, zaradi [to e potrebno da seplati odredena cena za nivno koristewe vo soodvet-niot period.

Kamatnata stapka mo`e da se nabquduva kakonominalna i realna kamatna stapka. Nominalnatakamatna stapka e onaa koja e dogovorena me\u kredi-torot i dol`nikot i taa e identi~na so realnatastapka samo vo slu~aj na nepromenetost na op[totonivo na cenite. Realnata kamatna stapka ja pret-stavuva nominalnata kamatna stapka koregirana zapromenite na stapkata na inflacija.

Kamatata pretstavuva istovremeno prihodna itro[kovna komponenta vo bilansot na sekoja bankars-ka institucija. Ostvarenata razlika me\u aktivnite ipasivnite kamatni stapki (kamatna margina) e prihodza bankata koj treba da obezbedi pokrivawe natro[ocite na finansiskata transakcija, soodvetenkvalitet i standard na uslugite i sli~no.

Edna od poslednite novini vo domenot nabankarskoto rabotewe vovedena vo RepublikaMakedonija od strana na Narodna Banka na RepublikaMakedonija e obvrskata za presmetka i objavuvawe naefektivnite kamatni stapki za kreditite i depozi-

tite koja stapi vo sila na 30 Juni 2006 godina.Voveduvaweto na efektivnata kamatna stapka ima zacel da ovozmo`i sporeduvawe na kamatnite stapkipri izbor na najpovolnite uslovi za koristewe nakredit, odnosno za vlo`uvawe na depozit (najnizoktro[ok pri koristewe na kredit, odnosno najvisokprinos pri vlo`uvawe na depozit).

Kamatnite prihodi pretstavuvaat najzna~aendel od prihodnata strana na bilansot na uspeh naProKredit Banka Makedonija. Ottuka proizleguva izna~eweto na primenata na edinstvena kamatna poli-tika ~ija cel e ovozmo`uvawe na dolgoro~na finan-siska stabilnost na Bankata.

Presmetka na kamatata vo ProKredit BankaMakedonija se vr[i na sledniot na~in:

Krediti – Na ostatokot na glavninata namese~na osnova vrz baza na tekovniot broj na denovivo godinata, vklu~uvaj]i go prviot den bez posledniotden od toj period, so primena na metodot na propor-cionalni stapki.

Depoziti – Kamatnite stapki se izrazeni nagodi[no nivo, se fiksni i kamatata se presmetuva soprimena na metodot na proporcionalni stapki namese~no nivo. Pla]aweto na kamatata mo`e da bideanticipativno ili pak mese~no, kvartalno, godi[noili na denot na dospevawe na depozitot.

I namesto zaklu~ok, transparentnosta e ednaod osnovnite korporativni vrednosti na ProKreditBanka Makedonija. Kategorijata „skrieni tro[oci” eneprifatliva vo na[eto rabotewe. Na[ite klientise i mora da bidat zapoznaeni so site tro[ocipovrzani so koristeweto na odreden proizvod iliusluga. Zatoa na[ata obvrska ne zavr[uva so pres-metkata i objavuvaweto na efektivnite kamatni stap-ki, tuku prodol`uva pri sekoja povtorna sredba soklientite. Literatura:

- Zakon za banki, Slu`ben vesnik na RepublikaMakedonija broj 63/2000, 103/2000, 37/2002,51/2003, 85/2003

- Kamatnata politika vo Republika Makedonija, m-rZoran Stavreski

- „Odluka za presmetuvawe i objavuvawe na efek-tivna kamatna stapka na kreditite i depozitite”na Narodna Banka na Republika Makedonija

Na[a tema: Kamatni stapki

KAMATATA KAKO OSNOVEN ELEMENT NA DEPOZITITTE I KREDITITE

21

Macedonia

Treninzi & seminari

Sredba na najdobrite SME kreditni analiti~ari

vo mre`ata na PKB

Vo prvata polovina na oktomvri vo hotel Klimetica,Ohrid se odr`a rabotna sredba na SME kreditnianaliti~ari od bankite vo ProKredit mre`ata, koivo izminatiot period poka`ale najdobri rezultati..Na ovoj nastan u~estvuvaa 10-tina kreditni anali-ti~ari od Srbija, Bugarija, Kosovo, Bosna, Romanija,Albanija, Ukraina i Makedonija, koi gi razmenuvaasvoite iskustva, slu[naa i nau~ija ne[to novo odsestrinskite banki, i se zabavuvaa. Organizator imoderator na sredbata be[e Annett Timinger pret-stavnik na timot za poddr[ka vo kreditiraweto odProKredit Holding.

- - -

Sektor za ~ove~ki resursi – obuki

Vo tekot na oktomvri sektorot za ~ove~ki resursiodr`a obuki od dve oblasti i za dve kategorii navraboteni. Prvata be[e za zapoznavawe so noviotHR Module, [to be[e namenet za site Odgovorni zaobrabotka na podatoci i site Rakovoditeli na

ekspozituri, koi se direktno involvirani voraboteweto so ovoj sistem, a se odnesuva na vnesu-vawe i sledewe na podatoci za vrabotuvawa, otsust-va i drugi kategorii od oblasta na ~ove~kite resur-si.Vtorata obuka se odnesuva[e samo naRakovoditelite na ekspozituri i Rakovoditelite nasektori, na koi im bea pretstaveni Intervjua zavrednuvawe (Appraisal interviews), kako nov na~in zapodobra i potransparentna komunikacija sovrabotenite.

- - -

Sovetnici za klienti – supervizori

Vo Septemvri vo h. Molika, Bitola se odr`a ednod-neven seminar za sovetnicite za klienti-supervi-zori. Seminarot ima[e dve bazi~ni temi:- Revidirawe na procedurata za smetki, - Voveduvawe na VISA Business Electron – kako novproizvod na bankata i kako u[te eden benefit [toedinstveno ProKredit Banka im go ovozmo`i nasvoite klienti.

Broj II

Seminari za razvoj na soft skills

Za [esnaeset kolegi od ProKredit Banka, koi minatata god-ina bea obu~uvani vo ~etiri razli~ni oblasti (Liderstvo,Proda`ba & Komunikacii, Menaxment na vreme,Regrutirawe & selekcija), na {tuloviot Univerzitet be[erealiziran seminar “Obuka za predava~i”. So ovoj seminarim se ovozmo`i na predava~ite da nau~at na najdobarmo`en na~in do go prenesat svoeto znaewe i ve[tini. Poovaa obuka grupite od po ~etiri predava~i (na[i kolegi)zaminaa na dvodnevni podgotovki na seminarite, [totreba[e da gi realiziraat za site vraboteni vo Bankata,koi se zainteresirani da prisustvuvaaat na istite.Najgolem interes ima[e za seminarot Proda`ba &Komunikacija, ve[tina [to pretstavuva osnova voraboteweto vo bankata. Vo tekot na Noemvri vo nekolku gradovi niz Makedonija se realiziraa ednodnevniseminari od ovie ~etiri oblasti, za okolu 400 vraboteni, zaiteresirani za razli~ni ve[tini.Realizacijata na ovie seminari im ovozmo`i na vrabotenite pro[iruvawe na znaewata, sogleduvawe nanovi na~ini za olesnuvawe na rabotata i sekako, podobruvawe na osnovnite ve[tini.

Obuka za novovrabotenite kreditni analiti~ari

Vo tekot na oktomvri vo vrmetraewe od tri sedmici, voSkopje se odr`a obuka za novovrabotenite kreditni anali-ti~ari vo bankata. Vo tekot na ovoj period, novite kolegi sesteknaa so teoretski poznavawa od oblasta na kreditirawe-to i od site ostanati oblasti, koi vleguvaat vo delokrugotna raboteweto na Bankata. A preku prakti~niot del, rabot-ni zada~i i primeri od rabotata na kreditniteanaliti~ari, se dobli`ija do sekojdnevnite aktivnosti nabankata i im se ovozmo`i polesno da se vklopat vo rabot-niot proces.

- - -

- - -

22

Macedonia

Za nas pi[uvaa...

Dekemvri 2006

23

Macedonia

Na[i kampawi

Oktomvri - Noemvri, 2006

Oktomvri, 2006

Oktomvri - Noemvri, 2006

Broj II

Septemvri, 2006

Macedonia

Dobredojdovte vo timot!