Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa

razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov

izobraževanja in usposabljanja.

PRIPRAVA NA OPAZOVANJE POUKA:Medpredmetne in medjezikovne povezave s sodelovalnim in timskim poučevanjem: Razvijanje učne/strokovne pismenosti

Katja Pavlič Škerjanc, katja.pavlic@zrss.si

Projekt OBOGATENO UČENJE TUJIH JEZIKOV 2013-15

USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU

Šolski center Nova Gorica, 27. november 2014

Brez pretiravanja lahko trdimo, da sta OPAZOVANJE in ISKANJE podobnosti in različnosti temelja vse človeške vednosti.

One can state, without exaggeration,

that the observation of and the search for

similarities and differences

are the basis of all human knowledge.

Alfred Nobel

CategoryThe Teacher Evaluation Model, Marzano, 2001 (2013)

Average

Effect Size

Identifying similarities and differences 1.61

Summarizing and note taking 1.00

Reinforcing effort and providing

recognition.80

Homework and practice .77

Nonlinguistic representations .75

Cooperative learning .73

Setting objectives and providing

feedback.61

Generating and testing hypotheses .61

Questions, cues and organizers .59

KLJUČNI POJMI POJMOVNA MREŽA

VSEBINA usposabljanja:Pedagoško-didaktični pojmi

• Pismenost

– t.i. Učna pismenost

Strokovna pismenost (1)

• Medpredmetne povezave

– Medjezikovne povezave

– Poveze med jezikovnimi

in drugimi (npr. strokovnimi)

predmeti

• Sodelovalno poučevanje

– Timsko poučevanje

Interaktivno timsko poučevanje (3)

IZVEDBA usposabljanja:Profesionalni razvoj učiteljev

• Usposabljanje na delovnem

mestu

Skupni jezik strokovnega sporazumevanja

– Usposabljanje s

kolegialnim opazovanjem

pouka

Opazovanje pouka (2)

• Kritično prijateljevanje

Skupni jezik strokovnega sporazumevanja

Jasni cilji in kriteriji terakcijski načrt za razvoj

Medsebojno opazovanje pouka (s skupno refleksijo)

Načrtna razvojna praksa in fokusirana povratna informacija

Ugotavljanje in priznavanje razvoja oz. napredka

5 pogojev za profesionalni razvoj učiteljevThe Marzano Teacher Evaluation Model, Robert J. Marzano, 2013

• Namen profesionalnega razvoja učiteljev oz. strokovnega usposabljanja ni izboljšati („popraviti“)

učitelja, ampak mu pomagati razumeti spremenjeno

naravo izobraževanja/izobraževalne spremembe.

Profesionalni razvoj učiteljev

• The purpose of professional development or

professional learning is not to fix the teacher but to

enlighten the teacher on educational changes.

Yvonne DeWith,

SFU Ed Review 2014

Učinkovit profesionalni razvoj učiteljev

Effective professional

development to develop

expertise in any area …

should allow for sufficient

time for

1. practice,

2. collaboration,

3. self-reflection, and

4. constructive feedback.

Yvonne DeWith,

SFU Ed Review 2014

Učinkovit profesionalni razvoj, ki podpira razvoj

ekspertnega znanja na

kateremkoli področju …

mora omogočati dovolj

časa za

1. prakso/praktično izvajanje,

2. sodelovanje,

3. samorefleksijo in

4. konstruktivne povratne informacije.

RAZVIJANJE STROKOVNE PISMENOSTI [V J1 IN TJ]

Jezikovna zmožnost je ena sama, enovita in kompleksna, ne pa razčlenjeni seštevek

sporazumevalnih zmožnosti v različnih jezikih [torej nova celota

s specifičnimi novimi lastnostmi, ne pa vsota vseh ločenih posameznih jezikovnih

zmožnosti].

Cilje vzgojno-izobraževalnih programov, še zlasti tiste, ki

zadevajo transverzalne kompetence [npr. sporazumevalna

zmožnost v J1/učnem jeziku, sporazumevalna zmožnost v tujih jezikih idr.], je

mogoče celovito doseči le na nadpredmetni, tj. (kros)kurikularni ravni,

in sicer s sistematičnim in načrtnim medpredmetnim

povezovanjem ter sodelovalnim in timskim poučevanjem [= s sodelovanjem predmetov in učiteljev].

KLJUČNI konceptualni PREDPOSTAVKI

Jezik je v šoli • sredstvo sporazumevanja in• sredstvo spoznavanja (kot učni jezik) ter

• predmet spoznavanja (kot učni predmet).

VSAK UČITELJ

JE UČITELJ JEZIKA!

• Bullock Report, UK

1975;

• CoE, april 2014:

Recommendation

of the Committee of

Ministers to member

States on the

importance of

competences in the

language(s) of

schooling for

equity and quality

in education and

for educational

success

Učitelj vsakega predmeta je hkrati učitelj svojega predmeta in učitelj jezika.

• Za to preprosto resnico se skriva večkrat dokazano spoznanje, tako teoretično kot empirično, da sta človekova sporazumevalna zmožnost in pismenost njegov temeljni ključ do znanja na kateremkoli področju zasebnega in poklicnega življenja in torej tudi nujni pogoj za uspešno učenje.

• Raziskave potrjujejo, da je učni uspeh celo bolj odvisen od učenčeve sporazumevalne zmožnosti kot od njegovih kognitivnih zmožnosti oz. splošne inteligentnosti.

sredstvo sporazu-mevanja

SPORAZUMEVALNIJEZIK: odnosni

sredstvoSPOZNA-VANJA

UČNI JEZIKodnosni in spoznavni

predmet SPOZNA-VANJA

UČNI PREDMET

JEZIK V IZOBRAŽEVANJU: VLOGE

JEZIK KOT

SREDSTVO

JEZIK KOT

CILJ

Recommendation of the Committee of Ministers to member States

on the importance of competences in thelanguage(s) of schooling for equity and quality in

education and for educational success(Adopted on 2 April 2014)

The recommendation concerns the central importance

of competences in language(s) of schooling for

preventing underachievement and therefore their role

in ensuring equity and quality in education.

“Language of schooling” denotes the language used for teaching the various

school subjects and for the functioning of schools. This language is usually the

official language(s) of the State or the region, but may also concern officially

recognised regional or minority languages, foreign or migrant languages.

Depending on the national or regional context, several languages of schooling are

used.

Raznojezičnost in učenje jezikovprim. Dagmar Giersberg , http://www.goethe.de/ins/si/lju/lhr/lju_theorie/sl2854662.htm et al.

• Raziskovalci večjezičnosti [in raznojezičnosti]

ugotavljajo, da se učimo tujih jezikov učinkoviteje,

če zavedno uporabljamo že pridobljene izkušnje z znanjem in učenjem drugih jezikov [J1 in TJ].

• Pri tem se opirajo na dognanja kognitivne psihologije in

nevrolingvistike; gl. Jim Cummins, CUP [Common Underlying

Proficiency].

• Ta koncept/pristop je danes že prisoten v poučevalni praksi, vendar

žal še ni zelo razširjen.

• Če izkušnje (z učenjem kot takim ali pa izkušnje z jezikovnim sistemom) spretno aktiviramo, nam pomagajo pri hitrejšem in učinkovitejšem učenju nadaljnjih jezikov.

• To velja tako za jezikovni prenos iz J1 na TJ1 kot za t.i. učenje in poučevanje terciarnih jezikov [= jeziki, ki se jih učimo po usvojitvi

TJ1, npr. NEM kot TJ2 po ANG kot TJ1, nem. Tertiärsprachenunterrichts].

Jim Cummins also advances the theory that there is a common underlying proficiency (CUP) between two languages.

Skills, ideas and concepts students learn in their first language will

be transferred to the second language.

• Učenci izkušenj, ki so jih pridobili z učenjem J1 in TJ1,

praviloma ne aktivirajo sami od sebe.

• Sistematično jih moramo navajati in spodbujati k

temu, da posežejo po svojem jezikovnem repertoarju [ eksplicitno v nasprotju z implicitnim poučevanjem].

• Pri tem je ozaveščenost [t.i. language awareness] ključ

za prenos/transfer izkušenj in znanj.

• Kako pri učenju jezikov torej zavestno izkoristiti znanje

drugih jezikov, materinščine in TJ?

• Poleg transfer(j)a imata pomembno vlogo tudi

inteligentno ugibanje ter tvorjenje hipotez.

Raznojezičnost in učenje jezikovDagmar Giersberg , http://www.goethe.de/ins/si/lju/lhr/lju_theorie/sl2854662.htm et al.

VRSTE JEZIKOVNEGA PRENOSA

1. Prenos t.i. vsebinskega oz. zunajjezikovnega znanja (npr. razumevanje konceptov in pojmov);

2. Prenos metakognitivnih in metajezikovnih strategij (npr. učenje učenja; učne strategije za usvajanje

besedišča; vizualizacija; mnemotehnična sredstva/pripomočki,

miselni vzorci idr.);

3. Prenos posameznih jezikovnih prvin (leksikalnih [NB

denotacija in konotacija, metaforika, idiomatika] in slovničnih –

npr. fonoloških: zaznavanje glasov [razločevalne značilnosti] in

tvorjenje glasov; besedotvornih, oblikoslovnih, skladenjskih …).

4. Prenos sociolingvističnih prvin (jezikovni označevalci

družbenih odnosov, vljudnostne konvencije, jezikovni registri,

narečja in naglas …);

5. Prenos pragmatičnih prvin (prožnost, menjava vlog,

razvijanje teme, kohezija in koherenca; mikrofunkcije,

makrofunkcije, interakcijske sheme).

Temeljna načela (tuje)jezikovne politike v

izobraževanju v RS (Bela knjiga 2011)

• Pojmovni aparat

• pri pouku tujih

jezikov in

• pouku

slovenščine

• mora biti

• na ravni učnih

načrtov

• ustrezno povezan

in prekriven.

Navezovanje in povezovanje naj potekata na načine, ki

bodo spodbujali

• medsebojni prenos,

• čim večjo skladnost in

• stopenjsko nadgrajevanje jezikovnega

zunajjezikovnega (to je kulturno-civilizacijskega) znanja.

Na primer:

• razvijanje zmožnosti prepoznavanja skupnih in razlikovalnih

potez v slovničnih opisih posameznih jezikov,

• ustrezne učne strategije in dejavnosti,

• primerne organizacijske oblike pouka.

Resolucija o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201362&stevilka=2475; http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO91

Temeljna načela (tuje)jezikovne politike v

izobraževanju v RS (ReNPJP14–18, 2.1.6 Tuji jeziki)

V osnovno- in srednješolskem izobraževanju naj se pouk

vseh jezikov

• načrtuje in

• izvaja

tako, da se navezujejo drug na drugega in povezujejo med seboj, in sicer tako

• tuji jeziki ne glede na vlogo v kurikulu (prvi, drugi, tretji

tuji jezik idr.) kot tudi

• tuji jeziki in slovenščina ter

• tuji jeziki in nejezikovni predmeti.

Resolucija o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201362&stevilka=2475; http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO91

Temeljna načela (tuje)jezikovne politike v

izobraževanju v RS (ReNPJP14–18, 2.1.6 Tuji jeziki)

MEDJEZIKOVE [in medkulturne] POVEZAVE

• Povezovanje slovenščine

(materinščine, J1) in tujih

jezikov

• Povezovanje tujih jezikov

med seboj

• Navezovanje učenja in

poučevanja TJ na J1

• Navezovanje učenja in

poučevanja TJ2 na TJ1

(TJ3 na TJ2 in TJ 1 itd.)

Eno-,Znotrajpredmetno(J1, TJ)

Več-, Medpredmetno

Medjezikovno

Medpredmetno

SPORAZUMEVANJE (v J1 in TJ) Strokovna pismenost kot kroskurikularna kompetenca

JEZIKI(materinščina in tuji)

V vsebino usmerjeno (na vsebino osredinjeno učenje jezikov - J1 in TJ)

DRUGI predmeti

Razvijanje strokovne pismenosti v učnem jeziku (t.i. language of schooling)

znotraj drugih (t.i. vsebinskih oz. nejezikovnih) predmetov in pri materinščini (J1)ter v tujih jezikih pri pouku TJ (TJ1, TJ2?) in v medpredmetnih povezavah TJ in drugih predmetov]

Jezikovno ozaveščeno učenje drugih [nejezikovnih oz. vsebinskih] predmetov

Problem kategoriziranja in poimenovanja predmetov (glede na temeljne cilje):• vsebinski in veščinski? • jezikovni in nejezikovni? • jeziki/jezikovni in drugi predmeti?

RAZVIJANE STROKOVNE PISMENOSTI

[v J1/učnem jeziku in v TJ]

Temeljno NAČELO

in ključni KONCEPTI

Razvijanje strokovne pismenosti [v TJ] se praviloma (in/oz. optimalno)

uresničuje kot

interdisciplinarna medpredmetna povezava vsebinskega predmeta in tujega jezika,

ki se praviloma (in/oz. optimalno)

izvaja

z interaktivnim timskim poučevanjem

v kombinaciji z

multidisciplinarnim pristopomk povezovanju predmetov

in s sodelovalnim poučevanjem.

RASTOČA SPECIALIZIRANOST PISMNOSTI:Increasing Specialization of Literacy,

Timothy Shanahan, University of Illinois at Chicago, www.shanahanonliteracy.com

DISCIPLINARY literacy

Intermediateliteracy

BASIC literacy TEMELJNA

pismenost

STROKOVNA, predmetno specifična

pismenost

Shanahan 2008, 2012

UČNA (tudi predmetno specifična) pismenost

ZNANSTVENA, predmetno specifična

pismenost

Razvijanje strokovne pismenosti v TJ

Razvijanje strokovne pismenosti v tujih jezikih

kot kroskurikularni cilj

Nove paradigme

učenja tujih jezikov

Integrativnikurikul

Sodelovalno in timsko

poučevanje v medpredmet

nih timih

Posodabljanje

in izboljševanjekurikularnega

procesa

Projektni pristop k vpeljevanju

novosti in sprememb,

akcijsko raziskovanje, profesionalni

razvoj učiteljev

t.i. CLIL

Sistem MiKP Sistem SiTP

Kroskurikularnakompetenca

= transverzalna oz.

prečna kompetenca

in zato

= kroskurikularni cilj

kompetenca, ki preči celotni kurikul in

jo lahko razvijamo samo skozi načrtne

in na ravni kurikula usklajene

interakcije vseh predmetov, in sicer

znotraj njih, tj. znotrajpredmetno na

multidisciplinaren način, in med njimi,

tj. medpredmetno in interdisciplinarno]

Jezikovno ozaveščeno poučevanje „NJP“

• eksplicitno poučevanje jezikovne dimenzije oz.

komponente predmeta

v nasprotju s tradicionalnim

• implicitnim poučevanjem

eksplicíten jasen, nedvoumen,

pojasnjen

implicíten ki je vsebovan, pa ne

določno izražen

SPORAZUMEVANJE (v J1 in TJ) Strokovna pismenost kot kroskurikularna kompetenca

Učitelj vsakega predmeta je hkrati učitelj svojega predmeta in učitelj [strokovnega] jezika [tega predmeta].

Jezikovna dimenzija in jezikovni učni cilji

Implicitno poučevanje

Eksplicitno poučevanje

Nezavedno

modeliranje

Zavedno/Uzaveščeno modeliranje

(NB 3 stopnje modelirano, vodeno in

samostojno/avtoregulativno učenje)

Medpredmetno povezovanje in učni cilji

JEZIK

[J1 ali/inTJ]

• Jezikovni cilji

[jezikovna zmožnost?]

+

• Zunajjezikovni, t.i. vsebinski cilji

[jezikovna sporazumevalna zmožnost]

Katere vsebine uporablja TJ za

uresničevanje ciljev TJ kot

predmeta, in sicer katere

akulturacijske vsebine in katere

druge vsebine?

„NEJEZIKOVNI“/DRUGI predmet [NJP]

• Vsebinski cilji

+

• Predmetno-specifični jezikovni cilji

[strokovni jezik]

• Predmetno specifična pismenost, npr.

matematična, geografska,

ekonomska …

Učitelj NJP izbere vsaj 3

najpomembnejše cilje (vsebine,

koncepte) svojega predmeta za

vsak letnik.

Učitelj NJP poišče za izbrane cilje

(vsebine, koncepte ..) ustrezna

tujejezična gradiva.

Učitelj TJ po potrebi pomaga

učitelju NJP pri iskanju

tujejezičnih gradiv.

Učitelj TJ presodi jezikovno

zahtevnost in ustreznost izbranih

tujejezičnih besedil.

Učitelj NJP in učitelj TJ po potrebi adaptirata tujejezično besedilo – obvezno

skupaj – za specifično skupino učencev!

Učitelj NJP in učitelj TJ najprej ločeno, nato skupaj (strokovno usklajevanje!)

didaktizirata izbrano besedilo. …

PO KORAKIH DO PRIPRAVE na učno uro/učni sklop za RSP-TJ

1. korak

2. korak

3. korak

4. korak

5. korak

KOLEGIALNOOPAZOVANJE POUKA

OPAZOVANJE

V ŠOLI

Opazovanje

kot spoznavni postopek

v življenju in

v izobraževanju/šoli

Opazovanje pouka

• Sumativno/Evalvacijsko

• Formativno/Razvojno

– Kolegialno opazovanje pouka

Zagotavljanje kakovosti v šolstvu

• Profesionalni razvoj učiteljev

– Kolegialno učenje

– Kritično prijateljevanje

Ključni pojmi

Temeljni

spoznavni postopki:

1. Opazovanje

2. Razmišljanje

3. Del(ov)anje

Program USP pod drobnogledom …

Spreminjanje/Zboljševanje pedagoških ravnanj

[Medsebojna in vzajemna] opazovanja dela v razredu/pouka

• Profesionalni razvoj učiteljev

• Kritično prijateljevanje

• Kolegialno opazovanje po načelih opazovalnega protokola

Kritična presoja [kakovosti pouka] na prijateljski način

Kaj pomeni postati boljši učitelj? Kaj je dobro usposabljanje?

Kaj je dobra (?) „kritika“ [povratna informacija]?

Kaj so dobre (?) hospitacije [pedagoška opazovanja, opazovanja pouka]?

Kritični prijatelj, kritično prijateljevanje

Kritični prijatelj

• je zaupanja vredna oseba,

• ki nam postavlja provokativna

vprašanja in tako ustvarja pogoje,

• da na neko zadevo (problem)

pogledamo tudi z druge perspektive.

• Naše delo kritično oceni (= se do

njega opredeli), a kot naš prijatelj.

• Vzame si dovolj časa, da v celoti

razume

– kontekst zadeve (problema), ki jo

(ga) presoja,

– prav tako cilje, ki ji skušamo

doseči.

• Je podpornik/zagovornik naših ciljev,

a nam zastavlja „provokativna“

vprašanja, s pomočjo katerih te cilje

bolje razumemo in lažje dosežemo.

A critical friend has been

defined as “a trusted person

who asks provocative

questions, provides data to

be examined through

another lens, and offers

critique of a person’s work

as a friend” (Costa and

Kallick,1993). With its roots

in critical pedagogy, it is a

role often employed in an

educational context in a

similar way to mentoring

and coaching. Although

there are similarities, these

roles all offer a different

approach to supporting

individuals and groups.

Kar zadeva opazovanje, je usoda naklonjena

le dobro pripravljenim glavam.

Dans les champs de l'observation le hasard ne favorise

que les esprits prepares.

Louis Pasteur

1. učenci nek učni objekt

2. učenci učitelja

3. učitelj učence

4. ravnatelj učitelja

5. UČITELJ UČITELJAa) študent pedagoške smeri učitelja

b) učitelj pripravnik učitelja mentorja

c) učitelj mentor učitelja pripravnika

d) učitelj učitelja pri modeliranju pouka (oblika usposabljanja gl. projekt

OUTJ)

e) učitelj učitelja v podpornem/suportivnem timskem poučevanju (gl. ITP

interaktivni timski pouk)

f) učitelj učitelja v procesu [medsebojnega in vzajemnega] kolegialnega

opazovanja (kritično prijateljevanje - profesionalni razvoj)

OPAZOVANJA V ŠOLI … Kdo koga opazuje?

POJEM OPAZOVANJA

V širšem pomenu:

• vsi postopki zbiranja izkustvenega gradiva o stvarnosti

tudi spraševanje in

analiza pisnih virov

o [prim. branje = opazovanje

besedila; refleksija =

razmišljujoče opazovanje

(Colb) … ]

V ožjem pomenu:

• posebna metoda zbiranja izkustvenega gradiva z neposrednim čutnim zaznavanjem

kadar smo neposredno

priča nekemu pojavu ali

dogodku, ki deluje na naše

čute

OPAZOVANJE: vsakodnevno, znanstveno, pedagoško

OPAZOVANJE꞊ pridobivanje znanja oz.

védenja o svetu s

pomočjo čutov;

꞊ pridobivanje podatkov

o pojavih s pomočjo

opazovalnih,tj. merilnih

inštrumentov

Opazovanje je nekaj,

• kar vsakdo od nas počne

vsak dan,

• hkrati pa je opazovanje tudi

osnovna metoda vsake

znanosti.

• Ljudje opazujemo (zaznavamo)

predmete in dogodke okoli sebe

ves čas svoje budnosti.

• Vendar nikoli ne vidimo in

opazimo vsega: naše opazovanje

je odvisno od pozornosti, ki jo

namenjamo okolju.

Na najbolj splošni ravni

torej lahko ločimo:

• slučajno opazovanje,• namerno/načrtno

opazovanje.

NAMERNO OPAZOVANJE

Temeljni značilnosti NAMERNEGA OPAZOVANJA: Ciljno usmerjeno Strukturirano

PURPOSEFUL OBSERVATION: Clearly the instruction „observe!“

is absurd. Observation is always selective. It needs a chosen

object, a definite task, an interest, a point of view, a problem.

Karl Popper, Conjectures and refutations: the growth of scientific knowledge, 1972

»Po domače«:

• Učitelj, ki opazuje, se uči

iz tega, kar opazuje, vidi

in uvidi.

• Učitelj, ki izvaja pouk in

je opazovan, se uči iz

povratnih informacij

svojega kolega/svojih

kolegov.

• Oba se učita z (načrtnim)

razmišljanjem in

razpravljanjem.

NAMEN IN CILJI KOLEGIALNEGA OPAZOVANJA

OPAZOVALNI PROTOKOL

1. KORAK:

• Predopazovalni(pripravljalni) razgovor

15-20 min

2. KORAK:

• OPAZOVANJE

45 min

3. KORAK:

• Poopazovalni(refleksijski, evalvacijski)razgovor

25-45 min

medsebojno in

vzajemno OPAZOVANJEt.i. peer observation

praviloma vsak od sodelujočih

učiteljev opazuje in je opazovan

oblika PROFESIONALNEGA RAZVOJA UČITELJEV(kritično prijateljevanje)

nujna/obvezna oblika(pred)priprave na

interaktivno timsko poučevanje

Protokol = skupina pravil in/oz. dogovorov o

postopkih, ki se uporabljajo v medsebojnih stikih

ljudi na določenem področju.

OPAZOVALNI PROTOKOL

1.KORAK: Predopazovalni(pripravljalni) razgovor 15-20 min

1.1 Učitelja v opazovalnem timu, ki sta

se že vnaprej dogovorila o krovnem

namenu, splošnih ciljih, temeljnih

pravilih in časovnem poteku

medsebojnega opazovanja ( gl.

letni načrt vzajemnega opazovanja),

se pred vsakim opazovanjem

sestaneta, da se pogovorita o učni uri, v

kateri bo potekalo opazovanje.

OPAZOVALNI PROTOKOL, 1. korak

Predopazovalni razgovor

1.2 Učitelj, ki bo izvajal pouk in bo opazovan (UčiN), kolegu, ki ga bo

opazoval (UčiL), predstavi:

• sebe kot učitelja (kako podrobno, je odvisno od tega, koliko se

učitelja že poznata, ter od namena in predvidenega trajanja njunega

sodelovanja), ki naj obvezno vključuje kratko predstavitev njegove

učne filozofije oz. njegov temeljni pedagoški credo (preprosto, na

enopovedni ali celo enobesedni ravni);

• učence (učno skupino/oddelek: njihovo predznanje, učno klimo v

oddelku, prevladujoči odnos do predmeta in učenja nasploh ipd.) ter

• učne cilje in pričakovane učne rezultate učne ure,

• zgradbo in potek učne ure,

• učno gradivo in druga učna orodja,

• lahko pa tudi pristope in učne metode, ki bodo uporabljeni.

OPAZOVALNI PROTOKOL, 1. korak

Predopazovalni razgovor (dalje)

• Učitelj, ki bo izvajal pouk in bo opazovan (UčiN), kolegu, ki ga bo

opazoval (UčiL), tudi napove tudi, kje pričakuje možne težave in

zakaj ter kakšne alternativne poti je predvidel, da se jim pravočasno

izogne oz. jih ublaži.

• Predlaga tudi, kaj naj bo žarišče opazovanja, najbolje v obliki t.i.

opazovalnih vprašanj, in način zapisa opažanj in mnenj oz.

opazovalni obrazec, ki ga podrobno pojasni.

1.3 Učitelj, ki bo opazoval (UčiL), kolegu, ki bo pouk izvajal (UčiN), po

potrebi postavi zastavi še dodatna vprašanja.

OPAZOVALNI PROTOKOL, 2. korak

OPAZOVANJE

45 min

• Učni proces je kompleksna dejavnost, v

okviru katere sočasno poteka niz aktivnosti.

• Da bodo učinki opazovanja za oba učitelja

čim bolj koristni, naj bo opazovanje čim bolj

osredinjeno (na določen element učnega

procesa oz. specifično dejavnost učitelja ali

učencev).

• Učitelj, ki opazuje uro (UčiL), naj obvezno

uporablja opazovalni obrazec (strukturiran

ali odprt) in si nanj beleži svoja opažanja.

• Učitelj, ki opazuje (UčiL), se NE vključuje v

učni proces!

OPAZOVALNI PROTOKOL, 3. korak

Poopazovalni (refleksijski, evalvacijski) razgovor 25-40 min

• Po izvedeni učni uri in opazovanju se učitelja sestaneta (najbolje

takoj ali vsaj čim prej), da se pogovorita o učni uri (refleksija in/oz.

evalvacija).

• Pri tem dosledno upoštevata evalvacijski protokol kolegialnega

opazovanja.

OPAZOVALNI PROTOKOL, 3. korak

Evalvacijski protokol kolegialnega opazovanja1. Refleksijski/Evalvacijski pogovor o učni uri začne učitelj, ki je bil

opazovan (UčiN), s samorefleksijo oz. s svojimi vtisi o poteku

učne ure in s samooceno svoje izvedbe pouka. Učitelja, ki je pouk

opazoval (UčiL), povabi k analizi učne ure s konkretnimi

refleksijskimi vprašanji.

2. Učitelj, ki je opazoval (UčiL), pove svoje opažanja, vtise in mnenja

o učni uri. Začne s pozitivnimi opažanji in mnenji, morebitne

kritične pripombe poda konstruktivno, najbolje v obliki vprašanj, ki

spodbujajo dodatna pojasnila in utemeljitve ( gl. dajanje

povratnih informacij).

3. Opazovani učitelj (UčiN) se odzove na kolegove vtise in

komentarje.

4. Pogovor med njima poteka po metodi in načelih dialoga.

5. Analizo zaključita s skupnim pregledom pridobitev, tj. z zamislimi,

ki jih je vsakdo dobil za svoje nadaljnje pedagoško delo, in z

morebitnimi dopolnitvami oz. spremembami skupnega

načrta/dogovora o vzajemnem opazovanju.

POTI IN STRANPOTI OPAZOVANJA

Ogledali si boste nekaj slik, ki so izseki pouka. Nato boste primerjali svoja opažanja.

Kakšno naj bo kolegialno opazovanje, da bo doseglo svoje cilje?

Ob sliki, ki je v fotografijo ujet trenutek pouka, zapišite vsaj 5 svojih opažanj.

1. Razvrstite spodnje trditve o sliki tako, da boste oddvojili opažanja (O) in sklepanja/inference (S).

Trditve O/S

1. Na fotografiji je naravoslovna učilnica.

2. V razredu so trije učitelji.

3. Dva učitelja izvajata timski pouk, tretji ju opazuje.

4. Tri dijakinje so „za katedrom“, ena gleda v računalnik.

5. Pripravljajo se na računalniško predstavitev domače naloge.

6. V prvi vrsti sedi nekaj dijakov.

7. Nekateri imajo izročke, da bodo lažje sledili predstavitvi.

8. Pouk se še ni začel.

9. Nezainteresirano vedenje dijakov kaže nespoštovanje do učiteljev.

10. Ti učenci gotovo ne morejo biti zelo uspešni.

Mini DELAVNICA

1. Razvrstite spodnje trditve o sliki tako, da boste oddvojili opažanja (O) in sklepanja/inference (S).

Trditve O/S

1. Na fotografiji je naravoslovna učilnica.

2. V razredu so trije učitelji.

3. Dva učitelja izvajata timski pouk, tretji ju opazuje.

4. Tri dijakinje so „za katedrom“, ena gleda v računalnik.

5. Pripravljajo se na računalniško predstavitev domače naloge.

6. V prvi vrsti sedi nekaj dijakov.

7. Nekateri imajo izročke, da bodo lažje sledili predstavitvi.

8. Pouk se še ni zares začel.

9. Nezainteresirano vedenje dijakov kaže nespoštovanje do učiteljev.

10. Ti učenci gotovo ne morejo biti zelo uspešni.

S

S

S

S

S

S

S

S

O

O

Mini DELAVNICA

Sklepanje/inferiranje (lat. in-fero = v-nesem) je dopolnjevanje opažanj z informacijami, ki ne izhajajo iz resnične situacije, ampak jih je opazovalec vanjo vnesel, ker je situacijo povezal s svojimi prejšnjimi izkušnjami oz. s svojim védenjem ter je vanjo „vnesel“ svoje osebne vrednote in poglede …

[Pedagoško] OPAZOVANJE ???

• Gledati in videti • Opazovati in opaziti• Opaziti in sklepati/inferirati (oblikovati zaključke s

sklepanjem)

• Opaziti – sklepati/zaključiti – predvide(va)ti• Opažanja – sklepanja/inference – predikcije (na

osnovi opažanj in sklepanj predvidevati, kaj se bo zgodilo v bodoče)

KOMUNIKACIJA / SPORAZUMEVANJE

Zaznavanje/Percepcija

Zaznava/Percepcija

je proces

• organiziranja in

• interpretiranja

• (ter presojanja oz.

vrednotenja)

občutkov/podatkov, ki jih

pridobimo s čutili (tj. z

opazovanjem).

Komunikacijski šum

• Šum je omejitveni dejavnik

pri prenašanju sporočila.

• Poznamo 3 vrste

komunikacijskih šumov:

1. Mehanični

2. Semantični

3. Psihološki

• Zaradi njih sporočila med

prenosom izgubljajo

vsebino.

URAVNOVEŠANJE IN URAVNOTEŽANJE ZAZNAV IN PRESOJ …

Dejavniki, ki vplivajo na zaznavo:

značilnosti/lastnosti

opazovalca;

značilnosti/lastnosti

opazovanca;

značilnosti/lastnosti

konteksta/situacije

PERCEPCIJA

Karakteristike opazovalca

Karakteristike opazovanca

Karakteristike situacije

Značilnosti OPAZOVALCA:

• Predhodno (ne)poznavanje opazovane osebe

• Prepričanja, stališča, vrednote

• Razpoloženje

• Interesi, motivi, pričakovanja

• Kognitivna struktura …

PERCEPCIJA

Karakteristike opazovalca

Karakteristike opazovanca

Karakteristike situacije

Značilnosti OPAZOVANCA:

• Fizične/Telesne značilnosti

• Verbalna komunikacija

• Neverbalna komunikacija

• ….

PERCEPCIJA

Karakteristike opazovalca

Karakteristike opazovanca

Karakteristike situacije

Značilnosti SITUACIJE:

• Kontekst in vrsta interakcije

• Namen in cilji

• Okolje in okoliščine

• …

PEDAGOŠKO OPAZOVANJE: Področja

PODROČJA/VIDIKI OPAZOVANJA Opazujemo zunanje pojave, to so delovanja, ravnanja,

odzive.

Splošni vidiki:

• učiteljeva ravnanja in odzivi, npr. vodenje pogovora,

dajanje navodil, usmerjanje pri skupinskem delu ...

• učenčeva ravnanja in odzivi: npr. verbalna in neverbalna

komunikacija, ozračje v razredu ...

Didaktični vidiki:

• zasnova in izvedba poteka učne ure, npr. organizacija,

faze učnega procesa …;

• uporaba pristopov, metod, oblik dela in učnih sredstev,

• idr.

OPAZOVALNI OBRAZEC (tudi: opazovalni PROTOKOL) jepo ustreznih metodoloških kriterijih oblikovan INŠTRUMENT, ki

omogoča

pisno beleženje nekega pojava ali vidika učnega procesa,

ki smo ga izbrali za vsebino empiričnega proučevanja/opazovanja.

OPAZOVANJE: Opazovalni obrazci/protokoli

Protokol = skupina pravil in/oz. dogovorov o postopkih, ki se uporabljajo v medsebojnih stikih

ljudi na določenem področju.

Opazovalni protokoli/obrazci se med seboj razlikujejo1) po tehniki beleženja (odprti seznami, kontrolne liste, tabelarični zapis,

grafično snemanje učne ure itd.) in

2) po vsebini opazovanja: praviloma so sestavljeni tako, da se

osredinjajo na en vidik pouka.

Razdelimo jih lahko na:

protokole za opazovanje učiteljevega ravnanja,

protokole za opazovanje odzivov učencev ter

protokole za opazovanje medosebne komunikacije v razredu …

1. Odprto/Prosto ali besedno zapisovanje s

svojimi besedami opišemo situacije, ki ustrezajo

vnaprej postavljenim vprašanjem (dnevniki razmišljanj,

zapisovanje kritičnih dogodkov, anekdotski zapisi …);

2. Zaprto/Polodprto zapisovanje izbira odgovora

oz. dopolnjevanje:T.i. ček liste = kategorizacija informacij:

– v (vnaprej pripravljene) tabele, slike ipd. vnašamo podatke z

znamenji (obkljukamo ipd.) opredeljujemo se glede

prisotnosti/odsotnosti določenih lastnosti, značilnosti;

Ocenjevalne lestvice = vrednotenje informacij:

– v (vnaprej pripravljene) lestvice vpisujemo vrednosti (npr.

pogosto-včasih-nikoli) opredeljujemo se glede stopnjo

oz. kakovost določenih lastnosti, značilnosti.

PEDAGOŠKO OPAZOVANJE: Zapisovanje

Posebna vrsta protokolov so t.i. odprti seznami.

• Sestavljeni so iz vprašanj, na katera opazovalec

odgovori takoj po zaključenem opazovanju pouka.

• Pri odgovorih se navajanje dejstev pogosto prepleta z našo lastno

interpretacijo dogajanja pri pouku, zato je za metodološko korektno

uporabo odprtih seznamov potrebnega veliko strokovnega

(didaktičnega) in metodološkega znanja.

• Od občutljivosti posameznega opazovalca je odvisno, kako

natančno in objektivno bo ocenil dogajanje v razredu.

Ustrezen obrazec/protokol izberemo predvsem na

osnovi

opredelitve namena (vsebine in cilja) opazovanja, pa tudi

na osnovi objektivnih možnosti, ki jih imamo na voljo.

Pedagoško OPAZOVANJE: Zapisovanje

Taksonomija REFLEKSIJSKIH VPRAŠANJ

Revidirani Bloom, 2002

6. Kreiranje -

Ustvarjanje

5. Evalviranje -

Vrednotenje

4. Analiziranje

3. Apliciranje -

Uporaba

2. Razumevanje

1. Pomnenje

Andersen 1994, Krathwohl 2002 et al.

Taksonomija refleksijskih vprašanj:

6. Kaj bi kolegicama svetoval/-a, naj

morda v prihodnje poskusita narediti

drugače?

5. Kaj se je v opazovani učni uri izkazalo

kot dodana vrednost timskega pouka?

4. Ali sem v tem, kar se je dogajalo,

opazil/-a kakšne ponavljajoče se vzorce?

Kaj mi povedo o timskem poučevanju

nasploh?

3. Kje in kako lahko to, kar sem videl/-a,

tudi sam/-a uporabim?

2. Kako se to sklada z učnimi cilji, ki jih

sta jih napovedala? Kaj so bili

najpomembnejši elementi učne ure?

1. Kaj se je dogajalo pri pouku/učni uri?

Kaj sta delala učitelja, kaj dijaki?

Opazovanje pouka: REFLEKSIJSKA VPRAŠANJA

Pomnenje -

POMNITI1. Kaj se je dogajalo pri pouku/učni uri? Kaj

sta delala učitelja, kaj dijaki?

Razumevanje -

RAZUMETI

2. Kako se to sklada z učnimi cilji, ki jih sta jih

napovedala? Kaj so bili najpomembnejši

elementi učne ure?

Apliciranje -

UPORABITI3. Kje in kako lahko to, kar sem videl/-a, tudi

sam/-a uporabim?

Analiziranje –

ANALIZIRATI

4. Ali sem v tem, kar se je dogajalo, opazil/-a

kakšne ponavljajoče se vzorce? Kaj mi

povedo o timskem poučevanju nasploh?

Evalviranje -

VREDNOTITI5. Kaj se je v opazovani učni uri izkazalo kot

dodana vrednost timskega pouka?

Kreiranje –

USTVARITI6. Kaj bi kolegicama svetoval/-a, naj morda v

prihodnje poskusita narediti drugače?

We are inclined

to judge ourselves

by our ideals,

others by their acts.

Harold Nicholson

Sebe radi

presojamo po

svojih [plemenitih,

imenitnih] ciljih,

druge po

njihovih

dejanjih.

… kritično prijateljevanje

NE kritičnost, ampak …

Dajanje POVRATNIH INFORMACIJ

POVRATNE INFORMACIJE: 5 pravil [5C rule]

5 pravil za dobro povratno informacijo

completePOPOLNA

correct

PRAVILNA

corteous

VLJUDNA

clear

JASNA

concise

NATANČNA

MEDPREDMETNE POVEZAVEin TIMSKO POUČEVANJE

Sodelovanje med

UČITELJI

ali

»Nihče ni sam dovolj pameten.« Plavt

Sodelovanje med I

PREDMETI

na ravni kurikula

ali

»Celota je več kot vsota delov.« Aristotel

MEDPREDMETNE

IN KURIKULARNE

POVEZAVE

SODELOVALNO

IN TIMSKO

POUČEVANJE

MiKP SiTP

SODELOVANJE MED PREDMETI IN UČITELJI

Temeljni študijski viri

• Pavlič Škerjanc, K. (2014)

Sodelovati, ne sodelovati; to ni

tu vprašanje. Glej gradivo projekta

Posodobitev gimnazijskih programov

Konzorcija splošnih gimnazij.

• Pavlič Škerjanc, K. (2013)

Jezikovne povezave. Glej gradivo

projekta OUTJ II.

• Pavlič Škerjanc, K. (2013).

Prerezi skozi sistem

sodelovalnega in timskega

poučevanja. Glej gradivo projekta

OUTJ II.

• Pavlič Škerjanc, K. (2010b). Smisel

in sistem kurikularnih povezav.

Medpredmetne in kurikularne

povezave, Priročnik za učitelje.

Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

• Projekt Evropski oddelki I in II, 2004–2009 in

2009–11. Vodja projekta Katja Pavlič Škerjanc;

Dostopno na

http://www.zrss.si/dokumenti/zajavnost/EO%20

Predst%20celotna%2005-01-20.pdf (28. 11.

2012).

• Projekt Posodobitev gimnazij, 2008–2010.

Vodja sklopa Pilotni projekti Katja Pavlič

Škerjanc. Dostopno na

http://www.zrss.si/projektiess/default.asp?pr=2

(28. 11. 2012).

• Projekt Usposabljanje učiteljev za uvajanje

posodobitev gimnazijskih programov, 2008–

2010. Vodja projekta dr. Zora Rutar Ilc.

Dostopno na

http://www.zrss.si/projektiess/default.asp?pr=1

(28. 11. 2012).

• Projekt Sporazumevanje v tujih jezikih, 2008–

2010. Vodja projekta Katja Pavlič Škerjanc.

Dostopno na

http://www.zrss.si/projektiess/default.asp?pr=3

(28. 11. 2012).

• Projekt Posodobitev kurikularnega procesa na

osnovnih šolah in gimnazijah, 2010–2013.

Vodja projekta dr. Branko Slivar. Dostopno na

http://www.zrss.si/projektiess/default.asp?pr=7

(28. 11. 2012).

• Projekt Obogateno učenje tujih jezikov I in II,

2010–2012 in 2012–2013. Vodja projekta Katja

Pavlič Škerjanc. Dostopno na

http://www.zrss.si/projektiess/default.asp?pr=6

(28. 11. 2012).

1. Na skali od 0 do 10 ocenite, kako obremenilno je za vas sodelovanje s kolegi istega ali drugih

predmetov (merjenje prisotnosti stresa).

Refleksija

2. Nato razmislite, kaj so glavni dejavniki, ki zavirajo vaše sodelovanje s kolegi. Identificirajte vsaj tri.

3. Razmislite tudi, kaj po vašem mnenju spodbuja [oziroma bi spodbujalo] sodelovanje s kolegi.

SODELOVANJE

INTERDISCIPLINARNO POUČEVANJE

Deljeno vodenje

Personalizacijakurikula/učnih poti in individualizacija

učnega procesa

Kolegialnoučenje

SODELOVANJE? Zakaj in čemu?

MiKP in SiTP

SiTP

►Kaj bom RAJE naredil

skupaj s kolegom/-i kot sam? DODANA VREDNOST,

PRESEŽNA KAKOVOST??

SITO SMISELNOSTI

“Nekaj, česar sam ne morem narediti.”

“Nekaj, česar sam ne morem narediti tako dobro.”

Osmislitev medpredmetnega povezovanja in timskega poučevanja

profesonalizem, akademska drža, intelektualna skromnost ?

presežna kakovost, nadstandardna storitev, dodana vrednost?

INTEGRATIVNI KURIKUL

?

? AN SLO MAT

BIO

NE

KEM

GEOFIZ

ZG ŠVZ

GL LUMINF

FIL

SOCPS

SLO

MAT

AN NE

KEM

GEO

ŠVZ

ZGFIZ

BIO

ZG

SOC

PS

FIL

GL

INF

?

Kurikul, osredinjen na predmete

LUM

INTEGRATIVNI KURIKUL

Začetno neželeno stanje Končno želeno

stanje

Kako poglobljeno razumemo povezave oz. interakcije med

predmeti? Kaj jih usmerja? Od kod prihajajo “pobude” zanje?

SISTEM KURIKULARNIH POVEZAV

ENOPREDMETNEmonodisciplinarne

VEČPREDMETNEpluridisciplinarne

INTRAdisciplinarne

znotrajpredmetne

MULTIdisciplinarne

mnogopredmetne

RAZNOpredmetne?

INTERdisciplinarne

medpredmetne

vertik

aln

e

horizon-

talne

vertik

aln

e

horizon-

talne

ve

rtika

lne

horizon-

talne

deln

e

celo

vite

deln

e

celo

vite

deln

e

celo

vite

deln

e

celo

vite

deln

e

celo

vite

de

lne

celo

vite

celovite = kroskurikularne

ENOPREDMETNE

monodisciplinarne

VEČPREDMETNE

pluridisciplinarne

število predmetov

EN predmetVEČ predmetov =

več kot eden = DVA; več kot dva = TRIJE, ŠTIRJE …, VSI

INTRAdisciplinarne

znotrajpredmetne

MULTIdisciplinarne

mnogopredmetne

RAZNOpredmetne?

INTERdisciplinarne

medpredmetne

narava povezanosti narava povezanosti / interakcije med njimi

dva, več ali vse izvajalce

istega predmeta v dveh,

več ali vseh oddelkih na šoli

povezuje isti/enak učni cilj, dejavnost,

pristop …(višja kakovost učnega procesa, razbremenitev

učiteljev itd.)

SKUPNI cilj, dejavnost, pristop …, ki predmete povezuje

OD ZUNAJ(vsak predmet ga lahko

doseže sam, vendar ne tako dobro, tj. ne s tako dobrimi

učnimi rezultati dijakov)

SKUPNI, že integrirani učni cilj,

ki predmete povezujeOD ZNOTRAJ

(cilja predmet ga ne more doseči sam, ker je preveč

kompleksen)

SISTEM KURIKULARNIH POVEZAV

Povezovalni KONCEPT

Vodilni predmet

Nosilni predmet

Poudarjeni predmet Poudarjeni predmet

Podporni predmet Podporni predmet

Podporni predmet Podporni predmet

Kurikularne povezave (od bolj kompleksnih k manj kompleksnim)

se vzpostavljajo s/z oz. preko:

1. (makro)konceptov (npr. človekove pravice, medkulturnost ipd.)

2. kompetenc in t.i. pismenosti (ključnih in drugih, npr. bralne zmožnosti, medkulturne zmožnosti, digitalne zmožnosti, učenje učenja, socialnih zmožnosti ipd.)

3. miselnih postopkov, veščin in navad (npr. razvijanje kritičnega mišljenja, ustvarjalnega mišljenja, zmožnosti reševanja problemov in odločanja – ti. veščine za 21. stoletje, 21st centuryskills)

4. dejavnosti (npr. branje, pisanje …) 5. didaktičnih metod in postopkov (npr. aktivno učenje,

projektno učenje, problemsko učenje, sodelovalno učenje …) 6. uporabe učnih orodij (npr. IKT) 7. vsebin …

POVEZOVALNI ELEMENTI

timsko delo

sodelovalno poučevanje

drugo

drugo

TIMSKO POUČEVANJE

timsko poučevanje

tipa A

(interaktivno)

timsko poučevanje

tipa B

( …rotacijsko)

drugo

drugo

drugo

TIMSKO POUČEVANJE

Timsko poučevanje tipa B

• pomeni, da

• dva ali več učiteljev

• tesno sodeluje pri

načrtovanju, izvajanju in

vrednotenju učnega

procesa in ugotavljanju

učnih dosežkov dijakov,

• vendar ne poučujejo vsi

• iste oz. celotne skupine

dijakov oz.

• iste skupine dijakov

sočasno

• oz. ne izvajajo skupaj vseh

faz učnega procesa.

Timsko poučevanje tipa A

= interaktivno timsko

poučevanje

• pomeni, da praviloma

• dva učitelja (optimalna

velikost)

• sočasno poučujeta

• isto skupino učencev oz.

dijakov,

• praviloma tudi v istem

prostoru.

DejavnostiIsti prostor

Isti prostor ali

ločena/različna prostora

Vzporedno izvajanje Zaporedno izvajanje Vzporedno izvajanje

Iste

dejavnosti

1.DVOGOVORNI dialogični

(medsebojni dialog)

6.VZPOREDNI

paralelni

Različne

dejavnosti

2.SOODVISNItradicionalni

(soodvisne učne dejavnosti) 5.AIZMENJALNIalternacijski

(učitelja se izmenjujeta pri izvajanju učne ure)

7.RAZLOČEVALNI

diferencirani

3.DOPOLNJEVALNIkomplementarni

(posredno povezane dejavnosti)

4.PODPORNI

suportivni, tudi mentorski(nepovezane dejavnosti: eden poučuje,

drugi opazuje)

5.B

IZMENJALNI alternacijski(učitelja se izmenjujeta od skupine do

skupine ali se učenci premikajo od

enega do drugega)

INTERAKTIVNI TIMSKI POUK: VRSTE

Uspešnost TIMSKEGA POUČEVANJA je odvisna od kakovosti sodelovanja,

ključno pa je SKUPNO NAČRTOVANJE.

Faze

Vrste

NAČRTO-

VANJEIzvajanje Vrednotenje

refleksija–evalvacija

Sodelovalno

poučevanje

Timsko

poučevanje B

Timsko

poučevanje A

SODELOVALNO POUČEVANJE: SKUPNE FAZE

Sodelovanje med predmeti in učitelji …

Sodelovalno

poučevanje

Timsko poučevanje

(tip B)

Interaktivno timsko

poučevanje (tip A)

Skupno načrtovanje Skupno načrtovanje Skupno načrtovanje

Samostojno ločeno

izvajanje

Samostojno povezano

izvajanjeSkupno izvajanje

Samo(stojna)

evalvacija

Samo(stojna) in/oz.

povezana evalvacija

Samoevalvacija in

skupna evalvacija

1. Sami pri sebi ocenite smiselnost svojih dosedanjih

izkušenj s SITP? Upoštevaje sito smiselnosti, v prvi vrsti razmislite o

učnih ciljih in izvedbi timskega pouka.

2. Nato s sosedom na hitro primerjajta svoji oceni. Skušajta

ugotoviti, čému lahko pripišeta dano stanje. Samokritično npr.

ocenita, koliko SITP poznate vi sami in drugi na šoli in kako ga vodstvo šole

podpira (usposabljanje, organizacija dela).

Refleksija

Doslej bi vse

cilje enako

dobro lahko

dosegel tudi

sam.

V večini

primerov bi cilje

enako dobro

lahko dosegel

tudi sam.

Večino ciljev bi lahko

dosegel sam, za

nekatere cilje pa je Si

TP boljši pristop.

Ciljev nikakor

ne bi mogel

sam doseči

enako dobro.

Ciljev

nikakor ne bi

mogel doseči

sam.

1 2 3 4 5

Po mojih izkušnjah je (PREVERJENO) dodana vrednost za učence/dijake:

Bolj zanimiv

pouk

Večja pozornost

učitelja (delitve)

Možnost za sodobne

didaktične pristope

Boljše

razumevanje

Bolj povezano

znanje

Timsko poučevanje: Priporočila in opozorila

JEDRNI tim(i) DODATNI timiOBČASNI timi

(timi: gostitelj+gost)

• Stalni

• Celoletni

• Maloštevilni (1-2 na

š.l.)

• Vključenost v urnik!

(različni organizacijsko-

izvedbeni pristopi)

• Različni učni cilji, ki so

smisleno presečišče

celotnih učnih načrtov

obeh predmetov, tj.

NJP in TJ.

• Različni pristopi k

poučevanju, različne

metode in oblike dela.

• Različne (praviloma

vse) vrste ITP

• Občasni, a stabilni

• Aktivni samo v določenem

časovnem obdobju

• Obseg skupnega

delovanja je sicer omejen,

vendar zadosten za

uresničitev dovolj

kompleksnega učnega

cilja (najmanj 6 -12 ur v š.l.)

• Obvladljivo število

součiteljev (do 2 na leto).

• Izbrani učni cilji, tj. najbolj

vsebinsko relevantni z visiko

možnostjo transfera.

• Ustrezne metode poučevanja.

• Ustrezne (ciljem, metodi,

dijakom, učiteljem) vrste ITP.

• Občasni in ad hoc

• Običajno za zelo omejen

čas, npr. le 1 učno uro.

• Obvladljivo število

gostiteljev (malo).

• Učni cilji, izbrani na

osnovi ponudbe učitelja

NJP.

• Učitelj TJ praviloma

poučuje samostojno ob

prisotnosti slovenskega

učitelja NJP.

• Če se odločita za ITP, je

to praviloma suportivno

ITP (slovenski učitelj

opazuje) ali

komplementarno ITP (TJ

ima vodilno vlogo TU).

Strnjene organizacijske oblike: DVOJNE URE

Interaktivno timsko poučevanje (ITP) v obliki skupno izvedenih učnih ur v celoletnem urniku

Ure Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek

1. GEO MA + MA

2. SOC

3. SLO

4. FI

5. ŠVZ

6. ZGO

7. AN

• oba učitelja sta “redna” učitelja istega oddelka različnih predmetov;• 1-krat na teden imata v urniku zaporedni uri; alternirata pouk in prosto uro;• ITP izvedeta kot dvojno uro takrat, ko je to glede na učne cilje najbolj smiselno (večkrat na

leto, v zaporednih tednih ali 1-krat na mesec itd.)• število ur, vnaprej planiranih v globalnem obsegu, gre v učiteljevo učno obveznost (in

plačo)

• pouka izvajata dva učitelja istega predmeta, eden

je “redni” (matični) učitelj v oddelku, drugi prihaja “kot

gost”

• gostujočemu učitelju je to prva ura pouka v dnevu

• 1-krat na teden (lahko) poučujeta skupaj

• ITP izvedeta takrat, ko je to glede na učne cilje

najbolj smiselno

• število ur, vnaprej planiranih v globalnem obsegu,

gre v učiteljevo učno obveznost (in plačo)

1. Najprej individualno

• razmišljajte o oblikah sodelovanja ter sodelovalnega in

timskega poučevanja, v katere ste vključeni, in/oz.

medpredmetnega povezovanja;

• identificirajte dobre strani in slabosti;

• poiščite razloge za takšno stanje.

2. Nato v skupini oz. poučevalnem timu drug drugemu

predstavite svoja mnenja in ocene.

3. Na koncu predlagajte možnosti za izboljšave

kolegialnega sodelovanja, predvsem v zvezi z razvijanjem

strokovnega jezika (v SLO oz. učnem jeziku ali/in v TJ).

4. V nadaljevanju (tj. po današnjem USP) izdelajte akcijski

načrt za vpeljavo izboljšav v svoje delo (lastno ali

poučevalnega tima), če se le da, še za to šolsko leto.

DELAVNICA (45 min)

45 min: 5 za individualne refleksije in 25 min za delo v skupinah, 15 min za poročanja