UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

Presoja kalkulacije stroškovne cene oskrbnega dne za brezdomca v Zavetišču za brezdomce Javnega

zavoda SOCIO Celje

Calculation of cost price for providing one day care to a homeless person in Shelter for the Homeless at

the public institution Socio Celje assessment

Kandidatka: Špela Kopriva Program: Univerzitetni Študijska smer: Računovodstvo in revizija Mentorica: Doc. dr. Andreja Lutar Skerbinjek

Celje, junij, 2013

2

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Andreji Lutar Skerbinjek za usmerjanje in pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se svojim staršem, da so mi omogočili študij in me spodbujali na študijski poti. Zahvala gre vsem zaposlenim na zavodu Desetka Celje, ki so kakor koli pripomogli k izdelavi tega diplomskega dela, še posebej direktorici Vesni Lavrič za to, da mi je omogočila vse pogoje za pripravo diplomske naloge in me razumela in spodbujala ter bila vedno na voljo za kakršno koli vprašanje. Iskrena hvala Ediju za vso podporo, razumevanje in potrpežljivost; prav tako vsem ostalim bližnjim. Posebej se zahvaljujem Janji in Damijanu za opravljeno lektorsko delo.

3

PREDGOVOR Sistem socialnega varstva v Sloveniji zagotavlja različne oblike pomoči posameznikom in skupinam, ki se znajdejo v stiskah. Storitve socialnega varstva izvajajo socialnovarstveni zavodi, med katere spada tudi Zavod za socialno varstvene dejavnosti Celje (v nadaljevanju JZ SOCIO Celje). Zavod, ki je bil leta 2002 ustanovljen s ciljem, da bi se na širšem celjskem območju vzpostavila socialno varstvena mreža, danes pod svojim okriljem upravlja Materinski dom, vzpostavlja Varne točke, nudi terensko delo z odvisniki, je koordinator projekta Celje zdravo mesto in projektov iz področja socialno varstvenih storitev ter se aktivno vključuje v postopke obravnave žrtev nasilja. Delovanje zavoda je v javnem interesu in tako se njegova dejavnost skoraj v celoti financira iz namensko dodeljenih javnih sredstev. Pod okriljem JZ SOCIO Celje deluje tudi Zavetišče za brezdomce, ki je namenjeno ljudem v prepoznavni socialni stiski, brez bivališča, urejene prehrane in osebne higiene ter zaposlitve. Njihov status je posledica spleta okoliščin, in sicer osebnih odločitev ter značilnosti posameznikov, hkrati pa tudi raznih družbenih okoliščin, ki posamezniku omejujejo možnosti izbire. Tako se tudi opravljanje storitev v Zavetišču za brezdomce financira iz javnih sredstev, ki jih dodelita Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Mestna občina Celje, pri tem pa financerja postavljata pogoj, da mora okrog 20,00 % ali več nastalih stroškov JZ SOCIO Celje kriti iz sredstev, ki jih mora zavod pridobiti iz drugih virov. Te predstavljajo prispevki uporabnikov Zavetišča za brezdomce in finančna sredstva občin, iz katerih prihajajo uporabniki storitev Zavetišča za brezdomce. Tako mora zavod najprej pridobiti informacije o polni stroškovni ceni storitev, ki jih opravlja v sklopu Zavetišča za brezdomce in nato ugotoviti kolikšen del polne stroškovne cene se ne pokrije iz namenskih sredstev Mestna občine Celje in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Tako smo v diplomskem delu, ki je hkrati tudi poslovna raziskava, v Microsoftovem orodju Excel pripravili model za izračun polne stroškovne cene stroškovnega nosilca, tj. oskrbnega dneva za brezdomca v Zavetišču za brezdomce JZ SOCIO Celje, ki bo zavodu v pomoč pri računanju polne in zožene stroškovne cene opravljene storitve v katerem koli časovnem obdobju. Vpeljavo pripravljenega modela smo upravičili s tem, da smo na podlagi obračunskih podatkov za leto 2011 izračunali polno in zoženo stroškovno ceno stroškovnega nosilca, ter nato zoženo stroškovno ceno primerjali s tisto, ki so jo v JZ SOCIO Celje izračunali v letu 2011 in ugotovili, da je ponovno izračunana stroškovna cena za 6,41 % višja. Ker smo morali dokazati še pravilnost modela, smo vanj vstavili obračunske podatke iz leta 2005 in 2007 ter primerjali polni in zoženi stroškovni ceni stroškovnega nosilca s tistima, ki sta bili že izračunani s postopkom kalkuliranja v delih avtorice Podbregar leta 2006 in 2008. Dobili smo identične podatke in s tem dokazali, da model deluje pravilno. Na koncu smo dodali še izračun polne in zožene stroškovne cene stroškovnega nosilca po predračunskih podatkih in tako želeli samo predstaviti zavodu različne vidike uporabnosti pripravljenega modela, kot je na primer primerjava obračunske kalkulacije s predračunsko in analiziranje odmikov obračunskih rezultatov od predračunskih.

4

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................. 8

1.1 Opredelitev področja in opis problema ....................................................................... 8

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve.................................................................................... 9

1.3 Predpostavke in omejitve raziskovanja ..................................................................... 10

1.4 Predvidene metode raziskovanja ............................................................................... 10

2 PREDSTAVITEV JAVNEGA ZAVODA SOCIO CELJE ............................................. 11

2.1 Zakonske podlage za ustanovitev JZ SOCIO Celje................................................... 11

2.2 Organizacija JZ SOCIO Celje ................................................................................... 11

2.2.1 Vodstvo in ureditev JZ SOCIO Celje ................................................................. 12

2.2.2 Dejavnost JZ SOCIO Celje................................................................................. 12

2.3 Organizacija računovodstva v JZ SOCIO Celje ........................................................ 14

2.4 Končne ugotovitve poglavja ...................................................................................... 16

3 STROŠKOVNO RAČUNOVODSTVO V JAVNIH ZAVODIH .................................... 17

3.1 Stroški in razvrščanje stroškov .................................................................................. 18

3.1.1 Naravne vrste stroškov ....................................................................................... 18

3.1.2 Uresničeni ali obračunski in načrtovani ali predračunski stroški ....................... 20

3.1.3 Izvirni in izpeljani stroški ................................................................................... 20

3.1.4 Neposredni in posredni stroški ........................................................................... 20

3.1.5 Splošni in posamični stroški ............................................................................... 21

3.1.6 Stalni in spremenljivi stroški .............................................................................. 22

3.2 Stroškovno mesto in poslovnoizidno mesto .............................................................. 22

3.3 Stroškovni nosilci ...................................................................................................... 24

3.4 Kalkulacija stroškov .................................................................................................. 25

3.5 Obračunska in predračunska kalkulacija stroškov..................................................... 27

3.5.1 Obračunska kalkulacija v procesnem načinu ustvarjanja poslovnih učinkov .... 28

3.5.2 Obračunska kalkulacija v naročilnem načinu ustvarjanja poslovnih učinkov .... 29

3.5.3 Predračunska kalkulacija .................................................................................... 30

3.6 Ugotovitve 3. poglavja .............................................................................................. 31

4 STROŠKOVNO RAČUNOVODSTVO V JZ SOCIO CELJE ........................................ 33

4.1 Poslovnoizidna in stroškovna mesta v JZ SOCIO Celje ........................................... 33

4.1.1 Prihodki in odhodki JZ SOCIO Celje ................................................................. 34

4.2 Stroškovno mesto – Zavetišče za brezdomce ............................................................ 34

4.2.1 Zasedenost Zavetišča za brezdomce ................................................................... 34

4.2.1 Odhodki v Zavetišču za brezdomce.................................................................... 36

5

4.2.1 Prihodki v Zavetišču za brezdomce .................................................................... 39

4.3 Izračun cene stroškovnega nosilca ............................................................................ 41

4.3.1 Določitev ključa za delitev posrednih stroškov .................................................. 42

4.3.2 Izračun polne lastne cene bivanja brezdomca v Zavetišču za brezdomce Celje 44

4.3.3 Izračun zožene lastne cene bivanja brezdomca v Zavetišču za brezdomce Celje ..................................................................................................................................... 45

4.3.4 Določitev sklopa formul za izračun cene oskrbnega dne za brezdomca v Zavetišču za brezdomce Celje ..................................................................................... 46

4.4 Ugotovitve 4. poglavja .............................................................................................. 52

5 SKLEPI ............................................................................................................................. 54

6 POVZETEK/SUMMARY ................................................................................................ 56

7 LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 58

6

KAZALO TABEL Tabela 1: Povprečna letna zasedenost Zavetišča za brezdomce Celje v letih od 2006 do 2011 ..................................................................................................................................... 35 Tabela 2: Struktura odhodkov Zavetišča za brezdomce v letu 2011 po skupinah odhodkov ............................................................................................................................................. 38 Tabela 3: Struktura prihodkov Zavetišča za brezdomce Celje po virih financiranja v letu 2011 ..................................................................................................................................... 39 Tabela 4: Prikaz izračunanih osnov za razporejanje stroškov stroškovnega mesta uprave na druga stroškovna mesta ....................................................................................................... 43 Tabela 5: Prikaz razporeditve vseh odhodkov stroškovnega mesta uprave v letu 2011 na stroškovno mesto Zavetišče za brezdomce Celje ................................................................ 43

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Prikaz razporeditve zaposlenih po organizacijskih enotah JZ SOCIO Celje in po izobrazbi v letu 2011 ........................................................................................................... 12 Graf 2: Grafični prikaz zasedenosti Zavetišča za brezdomcev med leti 2006 in 2011 ....... 36 Graf 3: Prikaz odhodkov Zavetišča za brezdomce Celje v letu 2011 po glavnih skupinah.. ............................................................................................................................................. 38 Graf 4: Prikaz prihodkov Zavetišča za brezdomce Celje po virih financiranja v letu 2011. ............................................................................................................................................. 39

SEZNAM PRILOG PRILOGA 1

Slika 9: Prikaz v orodju Excel izračunane polne in zožene lastne cene stroškovnega nosilca - oskrbnega dneva za brezdomca v JZ SOCIO Celje na podlagi obračunskih podatkov za leto 2011. ............................................................................................................................. 61 PRILOGA 2 Tabela 6: Prikaz vseh odhodkov v letu 2011, zbranih na stroškovnem mestu Zavetišče za brezdomce Celje .................................................................................................................. 44 Tabela 7: Celotni stroški stroškovnega mesta Zavetišča za brezdomce Celje .................... 44

7

Tabela 8: Število zaposlenih v JZ SOCIO po stroškovnih mestih v letu 2005 ................... 63 Tabela 9: Vsi stroški obračunskega leta 2005 – neposredno nastali na stroškovnem mestu Zavetišče za brezdomce ter vsi neposredni stroški stroškovnega mesta uprave v obračunskem letu 2005 ........................................................................................................ 63 Tabela 10: Namenski javni prihodki za sofinanciranje programa Zavetišča za brezdomce ter določenega deleža stroškov uprave v obračunskem letu 2005 ....................................... 63 Tabela 11: Število zaposlenih v JZ SOCIO po stroškovnih mestih v letu 2007 ................. 65 Tabela 12: Vsi stroški obračunskega leta 2007 – neposredno nastali na stroškovnem mestu Zavetišče za brezdomce ter vsi neposredni stroški stroškovnega mesta uprave v obračunskem letu 2007 ........................................................................................................ 66 Tabela 13: Namenski javni prihodki za sofinanciranje programa Zavetišča za brezdomce ter določenega deleža stroškov uprave v obračunskem letu 2007 ....................................... 66

Slika 10: Prikaz v orodju Excel izračunane polne in zožene lastne cene stroškovnega nosilca - oskrbnega dneva za brezdomca v JZ SOCIO Celje na podlagi obračunskih podatkov za leto 2005. ......................................................................................................... 64 Slika 11: Prikaz v orodju Excel izračunane polne in zožene lastne cene stroškovnega nosilca - oskrbnega dneva za brezdomca v JZ SOCIO Celje na podlagi obračunskih podatkov za leto 2007. ......................................................................................................... 66 PRILOGA 3 Tabela 14: Predvideno število zaposlenih v JZ SOCIO po stroškovnih mestih v letu 2011 ............................................................................................................................................ .68 Tabela 15: Vsi planirani neposredni stroški stroškovnega mesta Zavetišče za brezdomce in vsi planirani neposredni stroški stroškovnega mesta uprave v letu 2011 ............................ 69 Tabela 16: Planirani namenski javni prihodki za sofinanciranje programa Zavetišča za brezdomce v letu 2011 ......................................................................................................... 69

Slika 12: Prikaz v orodju Excel izračunane predvidene polne in zožene stroškovne cene stroškovnega nosilca - oskrbnega dneva za brezdomca v JZ SOCIO Celje – za leto 2011. ............................................................................................................................................ .69

8

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Obravnavana tema diplomskega dela je presoja kalkulacije stroškovne cene oskrbnega dne za brezdomca v Zavetišču za brezdomce javnega zavoda SOCIO Celje (v nadaljevanju JZ SOCIO Celje). Ker obravnavani zavod opravlja socialnovarstvene storitve ne le za brezdomce na območju mesta Celje, ampak pokriva celotno Savinjsko regijo, pričakuje s strani občin, ki spadajo v to območje, sicer neobvezno, finančno pomoč, saj mora JZ SOCIO Celje za obstoj programa za brezdomce del storitev, ki jih opravlja, financirati iz drugih virov. Iz tega vzroka je storitve, ki jih zavod opravlja v sklopu Zavetišča za brezdomce, potrebno ovrednotiti. Tako bi bilo najprej potrebno pravilno izračunati polno lastno ceno oskrbnega dneva za brezdomca v Zavetišču za brezdomce JZ SOCIO Celje, nato pa ugotoviti, kolikšna je razlika med tistim deležem polne lastne cene oskrbnega dneva za brezdomca v Zavetišču za brezdomce JZ SOCIO Celje, za katero vemo, da se bo pokrila z namenskimi sredstvi MDDSZ1 in MOC2, in celotno polno lastno ceno storitve. Polno lastno ceno storitve bomo torej zožili za tiste stroške, ki jih v celoti pokrijeta MDDSZ in MOC ter tako dobili razliko, ki jo mora JZ SOCIO Celje pokriti iz drugih virov. To bomo razumeli kot zoženo stroškovno ceno stroškovnega nosilca – oskrbnega dneva za brezdomca v Zavetišču za brezdomce JZ SOCIO Celje. JZ SOCIO Celje je lastno ceno storitev, ki jih opravlja za brezdomce, zadnjič izračunal leta 2007, od takrat je bila lastna cena le še indeksirana z letno inflacijo. V sklopu diplomskega dela bomo pripravili enostaven model, s katerim bo mogoče mesečno, večmesečno, letno oziroma v katerem koli časovnem intervalu izračunati ažurno polno lastno ceno oskrbnega dneva in zoženo stroškovno ceno, ki jo morajo v JZ SOCIO Celje pokriti z lastnimi sredstvi (pod zoženo stroškovno ceno razumemo tisti del polne stroškovne cene storitve, ki se ne pokrije z namensko dodeljenimi sredstvi s strani MOC in MDDSZ, ampak mora JZ SOCIO Celje pridobiti sredstva od drugod). Prvi rezultat modela bo omogočil poslovodstvu natančnejši pregled nad stroški, ki posredno in neposredno nastajajo pri oskrbi brezdomcev, v končni fazi pa bo poslovodstvo pridobilo informacije o višini sredstev, ki jih mora JZ SOCIO Celje še dodatno zagotoviti za pokritje stroškov oskrbe brezdomcev v Zavetišču za brezdomce, s čimer bo zavod zadostil pogodbeni zahtevi MDDSZ in bo posledično ohranil možnost sofinanciranja programa oskrbe brezdomcev iz namenskih proračunskih sredstev še v prihodnjem letu. 1 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 2 Mestna občina Celje

9

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen Osnovni namen diplomske naloge je pripraviti model formul za izračun lastne cene stroškovnega nosilca, to je oskrbnega dneva brezdomca v Zavetišču za brezdomce Javnega zavoda SOCIO Celje. Ker je Zavetišče za brezdomce na slovenskem območju specifično in edinstveno, saj pomoči potrebnim osebam ne nudi le najnujnejšo oskrbo in pomoč, ampak poskuša brezdomce tudi vključiti nazaj v realno življenje tako, da bodo ponovno sposobni skrbeti zase, želimo s to poslovno raziskavo omogočiti vodstvu sprotno in natančno spremljanje problematike stroškov, kar lahko za samo delovanje Zavetišča za brezdomce pomeni še bolj učinkovito opravljanje storitev. Cilji teoretičnega dela diplomske naloge:

1. Proučiti stroške po vrstah, mestih in nosilcih. 2. Proučiti izračun in namen stroškovne cene. 3. Proučiti posebnosti stroškovne cene v javnih zavodih.

Cilji praktičnega dela diplomske naloge:

1. Predstaviti Javni zavod SOCIO Celje in proučiti njegova stroškovna mesta s poudarkom na stroškovnem mestu Zavetišče za brezdomce.

2. Izračunati stroškovno ceno stroškovnega nosilca – oskrbnega dneva za brezdomca v Zavetišču za brezdomce – in zoženo stroškovno ceno stroškovnega nosilca, torej tisti del polne lastne cene stroškovnega nosilca, za katerega mora JZ SOCIO Celje zagotoviti sredstva iz drugih virov.

3. Primerjati in analizirati izračunano zoženo stroškovno ceno z že izračunanimi cenami iz let 2005 in 2007.

4. Pripraviti sklop formul za izračun polne in zožene lastne cene oskrbnega dne uporabnika storitev v Zavetišču za brezdomce.

Trditve Izračunana zožena stroškovno cena stroškovnega nosilca bo po novem izračunu na mesečni ravni za 12,00 % višja od tiste zožene stroškovne cene, ki je bila določena v letu 2011. Trenutno določena zožena stroškovna cena oskrbnega dneva za brezdomca je bila fiksno določena za celotno leto 2011 in je bila v začetku leta pridobljena tako, da se je zožena stroškovna cena iz leta 2010 povečala za odstotek predvidene rasti cen življenjskih potrebščin za leto 2011. Tako določena zožena stroškovna cena storitve ne pokriva dejansko nastalih stroškov, ki jih ima JZ SOCIO Celje z vzdrževanjem uporabnikov Zavetišča za brezdomce. Z novo nastavljenim sklopom formul bi radi dokazali, da je zožena stroškovna cena stroškovnega nosilca dejansko višja od trenutno določene, in sicer za 12,00 %. Z zastavljenim sklopom formul bomo na podlagi podatkov iz zaključnega računa Javnega zavoda SOCIO za leto 2007 in leto 2005 izračunali polno in zoženo lastno ceno oskrbnega dne za brezdomca. Rezultati bodo enaki tistim, ki so bili pridobljeni s takrat uporabljenim načinom računanja stroškovne cene oskrbnega dne brezdomca.

10

Ker bo postavitev sklopa formul za izračun cene oskrbnega dne za uporabnika storitev Zavetišča za brezdomce JZ SOCIO Celje prispevek, s katerim bo poslovodstvo zavoda lahko v kratkem časovnem intervalu – torej mesečno ali trimesečno – pridobivalo ažurne in natančne podatke o tem, kolikšne stroške povzroči oskrba brezdomcev v Zavetišču za brezdomce, moramo preveriti, ali takšen izračun deluje pravilno. To bomo storili tako, da bomo vzeli podatke iz zaključnih računov let 2005 in 2007. V teh letih je bila stroškovna cena oskrbnega dne za brezdomca že izračunana in z izračunom istih rezultatov bomo lahko dokazali pravilnost delovanja novo nastavljenih formul. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskovanja Pri izdelavi diplomskega dela se bomo omejili le na določeno enoto Javnega zavoda SOCIO Celje, in sicer na Zavetišče za brezdomce, in ne bomo proučevali stroškovne problematike celotnega zavoda. Predpostavljamo, da se ureditev stroškovnih mest v Javnem zavodu SOCIO Celje in vrsta storitev, ki jih zajema oskrbni dan za brezdomca v Zavetišču za brezdomce, tekom raziskave ne bosta spremenila. Prav tako predpostavljamo, da se v tem času ne bo bistveno spremenila temeljna zakonodaja, ki obravnava delovanje JZ SOCIO Celje. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomskem delu, ki je poslovna raziskava in kjer gre pretežno za analitični pristop pri raziskovanju podatkov, bomo uporabili:

1. metodo deskripcije za objektivno in podrobno predstavitev teoretičnih podlag izračuna zožene stroškovne cene, s poudarkom na posebnostih v javnih zavodih,

2. komparativno metodo za primerjavo izračunane zožene lastne cene z rezultati iz leta 2007 in 2005,

3. metodo kompilacije, kjer bo šlo za povzemanje spoznanj, sklepov in stališč drugih avtorjev,

4. statično metodo za prikaz podatkov, doseženih prihodkov in odhodkov v letu 2011 in preučevanje verodostojnih dokumentov, ki so bili podlaga za izdelavo finančnega poročila po stroškovnih mestih v letu 2011.

11

2 PREDSTAVITEV JAVNEGA ZAVODA SOCIO CELJE 2.1 Zakonske podlage za ustanovitev JZ SOCIO Celje Zavod za socialno varstvene dejavnosti Celje je po svoji statusni obliki zavod, kar po 1. členu Zakona o zavodih pomeni (UL RS, št. 12/91, 45l/94, 8/96, 18/98, 36/00, 127/06), da spada med organizacije, ustanovljene za opravljanje dejavnosti, ki nimajo za cilj pridobivanje dobička. Kot javni zavod je po 6. točki 1. odstavka 3. člena Zakona o javnih financah (UL RS, št. 11/11, str. 1102) posredni uporabnik državnega proračuna. To pomeni, da gre za pravno osebo, ki je ustanovljena s strani države ali občine in sredstva za financiranje pridobiva iz proračuna ustanoviteljev, kot to določa Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega proračuna v 3. členu (UL RS, št. 46/03, 5289). JZ SOCIO Celje, čigar osrednji namen je opravljanje storitev pomoči posameznikom in družini ter drugih socialnovarstvenih storitev, je bil ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi Zavoda za socialno varstvene dejavnosti Celje dne 18. 10. 2002 (UL RS, št. 88/02, 9712). Temeljni akt, na podlagi katerega je Mestna občina Celje sprejela Odlok o ustanovitvi Zavoda za socialnovarstvene dejavnosti Celje, je Zakon o socialnem varstvu, kjer je v drugem odstavku 43. člena zapisano, da »občina zagotavlja mrežo javne službe za pomoč družini na domu« (citirano iz Zakona o socialnem varstvu, UL RS, št. 54/92, 56/92, 42/94, 41/99 in 26/01). Tako je Mestna občina Celje pridobila socialnovarstveni zavod, ki je prevzel nase določene projekte Centra za socialno delo Celje in nekatere statusno neopredeljene projekte ter z aktivnim sodelovanjem z institucijami, kot so Krizni center za mlade, Center za socialno delo Celje, Policijska uprava, Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Zdravstveni dom Celje, Psihiatrična bolnica Vojnik, Zavod Vir in podobne organizacije, omogočil vzpostavitev socialnovarstvene mreže na celjskem območju (Podbregar 2008, 12). 2.2 Organizacija JZ SOCIO Celje Organizacija obravnavanega zavoda je izdelana v skladu z njegovim statutom in poslanstvom. Osrednji cilj JZ SOCIO Celje pa je omogočanje razvijanja, dopolnjevanja, ohranjanja ter izboljšanja socialnih zmožnosti svojim uporabnikom (Letno poročilo JZ SOCIO 2011, 32). Osrednji vir financiranja JZ SOCIO Celje so sredstva ustanovitelja, ki se določijo v njegovem proračunu, sredstva ostalih občin v regiji, namenska sredstva za pokritje stroškov določenih nalog s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, sredstva pridobljena po pogodbi s podjetji ter drugimi pravnimi in fizičnimi osebami, darila, donacije, sponzorstva in mecenstva ter drugi viri, določeni z zakonom (Uradni list RS, št. 88/02, 9712, 6. člen).

12

Pomemben del financiranja pa predstavljajo tudi evropska sredstva in sredstva uporabnikov, ki bivajo v ustanovah zavoda (Podbregar 2008, 12). 2.2.1 Vodstvo in ureditev JZ SOCIO Celje Organe zavoda, ki omogočajo nemoteno delovanje, uresničevanje ciljev, zastavljenih dejavnosti ter nenehen razvoj in napredek, po Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi JZ SOCIO – Javnega zavoda za socialnovarstvene dejavnosti Celje z dne 11. 06. 2012 (Uradni list RS, št. 44/12, 4527) predstavljajo direktorica javnega zavoda, ki organizira in vodi delo ter samo poslovanje zavoda, ga predstavlja in zastopa ter je hkrati odgovorna za zakonitost dela zavoda, in člani sveta zavoda, ki imajo osnovne pristojnosti, da nadzirajo zakonitost poslovanja JZ SOCIO Celje in sprejemajo, potrjujejo ter ocenjujejo strateške odločitve, ki se nanašajo na trenutno in prihodnje delovanje zavoda. Zavod pri projektnem delu sodeluje tudi s prostovoljci in osebami, ki opravljajo družbenokoristno delo, prav tako nudi študentom možnost opravljanja praktičnega dela študija. V letu 2011 je bilo v JZ SOCIO Celje zaposlenih 16 oseb (glej graf 1) (Letno poročilo JZ SOCIO 2011, 32). Graf 1: Prikaz razporeditve zaposlenih po organizacijskih enotah JZ SOCIO Celje in po izobrazbi v letu 2011

Vir: Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest JZ SOCIO Celje 2003 2.2.2 Dejavnost JZ SOCIO Celje Kaj lahko opredelimo kot javno službo na posameznem področju natančneje določajo področni zakoni za posamezne dejavnosti. Tako Zakon o socialnem varstvu (UL RS št.

JZ SOCIO CELJE

UPRAVA

Direktorica - 1

Poslovna sekretarka - 1

ZAVETIŠČE ZA BREZDOMCE

Strokovni vodja zavetišča - 1

Dežurni delavci v zavetišču - 5

MATERINSKI DOM

Strokovna vodja materinskega

doma - 1

Strokovna delavka - 1

Strokovni sodelavec - 1

PROJEKTNA PISARNA CELJE ZDRAVO MESTO

Strokovna delavka I. projektne pisarne - 1

Strokovna delavka II. projektne pisarne - 1

TERENSKO DELO Z ODVISNIKI

Strokovna delavka - 1

Laična delavka -2

13

3/07, 23/07, 41/07, 122/07, 61/10, 62/10, 57/12) v 42. členu opredeljuje, da javna služba na področju socialnega varstva obsega storitve:

- socialne preventive, - prve socialne pomoči, - osebne pomoči, - pomoči družini za dom in na domu, - institucionalnega varstva3, - vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji.

JZ SOCIO Celje tako (Letno poročilo JZ SOCIO 2011, 19–25):

• v Materinskem domu nudi zavetje materam z mlajšimi otroki in nosečnicam, ki so se znašle v različnih rizičnih življenjskih situacijah in potrebujejo pri preprečevanju in razreševanju socialnih stisk strokovno pomoč,

• izvaja program Celje zdravo mesto, ki je namenjen spodbujanju upravnih organov ter javnih in zasebnih družb k izboljšanju življenjskega prostora prebivalcev mesta Celja,

• se ukvarja s problematiko drog na Celjskem, • vzpostavlja Varne točke za tako in drugače ogrožene mladostnike, • se aktivno vključuje tudi v razgovore z žrtvami nasilja, sodeluje pri stikih pod

nadzorom in nudi podporo žrtvam v raznih postopkih, • v Zavetišču za brezdomce nudi zavetje in možnost vključitve v program ponovne

družbene integracije brezdomcev.

Poleg omenjenega zavod izvaja še razne projekte, s čimer kot koordinator s projektnimi partnerji razvija nove oblike pomoči družini pri skrbi za družinske člane, se ukvarja s problematiko neenakopravnosti žensk v politiki, podjetništvu, znanosti in raziskovalnem področju ter oblikuje in razvija ogrodja in metodologije za oblikovanje lokalnih akcijskih načrtov in regionalnih akcijskih načrtov za socialno vključevanje, ki omogoča učinkovitejšo integracijo področno določenih pristopov z združevanjem mest ali strategij na regionalni in nacionalni ravni (Letno poročilo JZ SOCIO 2011, 26–31). Ker se bomo v nadaljevanju ukvarjali izključno z organizacijsko enoto Zavetišče za brezdomce, bi na tem mestu podrobneje predstavili namen zavetišča in njegove osnovne funkcije. Zavetišče za brezdomce je namenjeno ljudem v prepoznavni socialni stiski, brez bivališča, urejene prehrane in osebne higiene ter zaposlitve. Njihov status je posledica spleta okoliščin, in sicer osebnih odločitev ali značilnosti posameznikov, hkrati pa tudi raznih družbenih okoliščin, ki posamezniku omejujejo možnosti izbire (Letno poročilo JZ SOCIO 2011, 20).

3 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve definira institucionalno varstvo kot obliko obravnave v zavodu, drugi družini ali drugi organizirani obliki, ki upravičencem nadomešča, dopolnjuje ali zagotavlja funkcijo doma ali lastne družine. Obsega osnovno oskrbo in socialno oskrbo posameznikov v skladu s predpisi s področja socialnega varstva ter zdravstveno varstvo po predpisih s področja zdravstvenega varstva (MDDSZ, 2011).

14

Vrata zavetišča so za vse iskalce pomoči odprta 24 ur na dan – s stalno prisotnostjo dežurnih delavcev – vse dni v letu. Osnovni namen in cilji programa, ki ga v Zavetišču za brezdomce izvajajo, je obvladovanje skupine uporabnikov, preprečevanje nasilja med njimi, zaustavitev vnosa alkohola v zavetišče, zagotovitev primernega bivanja in vsaj enega toplega obroka dnevno, nudenje pomoči pri reševanju eksistenčnih vprašanj, zagovorništvo in spremstvo pri stikih z institucijami, nudenje pomoči pri osebnih stiskah, podpora pri reševanju materialnih težav, razne vrste informiranja in ostalih možnih pomoči. Zavetišče za brezdomce v prvi vrsti nudi možnost celodnevnega bivanja, hkrati uporabnikom omogoča dnevni topli obrok hrane, pranje posteljnine in osebne garderobe, umivanje in kopanje, možnost samostojne priprave obrokov, pomoč pri skrbi za zdravje, prvo pomoč, pomoč pri reševanju stanovanjske problematike in spremstvo uporabnikov na različne ustanove. Uporabniki so deležni individualne obravnave, ki je usmerjena v izboljšanje odnosa do sebe in okolice, v aktivno pridobivanje novih izkušenj, opredelitve in prepoznave osrednjega problema trenutnega socialnega položaja, urejanje materialnih problemov in krepitev samozavesti. Pri skupinskem delu gre predvsem za nadzor skupinske dinamike v mejah hišnega reda, čiščenja skupnih prostorov, skupinsko izvajajo tudi čiščenje okolice objekta, manjša popravila in premestitve, delavnice, kot so pogovorne skupine, različna druženja, predavanja, družabne igre in podobno (Letno poročilo JZ SOCIO 2011, 20). Pri izvajanju programa se JZ SOCIO Celje sooča predvsem s težavami glede strukture stanovalcev, saj postaja Zavetišče za brezdomce podaljšana roka psihiatrije, gerontološka ustanova4 in postpenalna inštitucija5, kar pa še zdaleč ni zajeto v programu. Problem se odraža pri nastanitvenih možnostih za brezdomce, ki pridejo iz bolnišničnih obravnav po akutnih ali kroničnih telesnih boleznih in bi potrebovali daljši ali krajši čas paramedicinsko6 in splošno-higiensko nego, ki je sami niso sposobni, prav tako pa zanjo v Zavetišču ni usposobljenega kadra (Letno poročilo JZ SOCIO 2011, 20). 2.3 Organizacija računovodstva v JZ SOCIO Celje Javni zavod SOCIO Celje nima lastne računovodske službe. Ker pa je kot pravna oseba in neposredni uporabnik proračuna po Zakonu o računovodstvu (UL RS, št. 23/99 in 30/02, 1. in 2. člen) zavezan k vodenju poslovnih knjig in izdaji letnih poročil, finančno-

4 Ustanova, ki se ukvarja z zdravstvenimi, psihosocialnimi, poklicnimi in okoljskimi vidiki gerontologije, tj. vede, ki raziskuje staranje in starost (Inštitut Antona Trstenjaka, 2010). 5 Zavetišče za brezdomce postaja postpenalna inštitucija v smislu omogočanja pomoči, ki se jo nudi obsojenim osebam po odpustu na prostost, da se jim pomaga čim prej vpeljati v normalno življenje (Lukman 2010, 29). 6 Gre za storitve kurativnega zdravljenja, ki zajemajo lajšanje simptomov bolezni ali poškodb, zmanjšanje resnosti bolezni ali poškodb ali zaščito pred poslabšanjem in/ali komplikacijami bolezni in/ali poškodb, ki bi lahko ogrozile življenje ali normalne življenjske funkcije in se lahko izvaja v bolnišnicah, ambulantah ali na domu ter druge pomožne zdravstvene storitve, kamor se uvrščajo storitve laboratorijev, slikovna diagnostika in prevoz bolnikov (Marn 2007, 1-3).

15

računovodske in svetovalne storitve zanj opravlja za tovrstne dejavnosti ustanovljen javni zavod Desetka Celje. Knjigovodske listine in poslovne knjige se tako evidentirajo v skladu:

- z Zakonom o računovodstvu (UL RS, št. 23/99 in 30/02), - s Pravilnikom o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in

druge osebe javnega prava (UL RS, št. 54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04, 75/04, 117/04, 141/04, 117/05, 138/06, 120/07, 124/08, 112/09),

- z Zakonom o javnih financah (UL RS, št. 11/11, 1102), - s Slovenskimi računovodskimi standardi, - s Pravilnikom o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb

javnega prava (UL RS št. 34/04, 13/05, 138/06, 120/07, 112/09, 58/10), - z Zakonom o zavodih (UL RS št. 12/91, 45I/94, 8/96), - s Kodeksom računovodskih načel (Slovenski inštitut za revizijo, 1998), - z določbami in navodili Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, - z zahtevami ustanovitelja in notranjimi računovodskimi pravili, ki so določeni z

aktom o ustanovitvi zavoda, organizacijsko strukturo dela in statutom zavoda - ter drugimi predpisi, ki urejajo področje računovodstva.

Pravilnik o računovodstvu in inventuri JZ SOCIO Celje pa opredeljuje organizacijo in vodenje računovodstva na način, ki omogoča (Pravilnik o računovodstvu in inventuri JZ SOCIO Celje 2003, 5):

- zagotavljanje informacij nadzornim organom države (proračunska inšpekcija, Računsko sodišče RS) za ocenjevanje namembnosti, gospodarnosti in učinkovitosti porabe sredstev iz javnih financ,

- vpogled pristojnih notranjih in zunanjih organov zavoda v poslovanje in razpolaganje s sredstvi z namenom ugotavljanja uresničevanja nalog javne službe, za katere prejemajo sredstva iz javnih financ,

- vpogled davčnih organov v obračun davkov in prispevkov ter drugih obveznosti. Tako se v računovodstvu zagotavljajo podatki, ki omogočajo (Pravilnik o računovodstvu in inventuri JZ SOCIO Celje 2003, 8).:

- informacije o upravičenosti porabe namensko dodeljenih sredstev, nastalih stroških ter uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti posameznih programov oziroma projektov in ostalih dejavnosti ter funkcij zavoda po stroškovnih mestih, kjer sta med drugimi tudi ločeni tržna in javna dejavnost,

- informacije o stanju in gibanju obveznosti do virov ter dolgoročnih in kratkoročnih sredstvih, ki morajo biti ločene za javno in tržno dejavnost,

- pravilno obračunavanje in odvajanje davkov in drugih davčnih oziroma zakonskih obveznosti,

- razporejanje presežka prihodkov nad odhodki oziroma kritje presežka odhodkov nad prihodki

- ter sestavljanje poročil, analiz in finančnih planov zavoda Sama računovodska dejavnost je razdeljena na (Interni vir JZ SOCIO Celje):

1. Knjigovodstvo plač, kjer se obračunavajo in izplačujejo plače javnim uslužbencem v skladu z zakonskimi določbami, uredbami, pravilniki, kolektivnimi pogodbami in ostalimi podzakonskimi akti, ki urejajo omenjeno področje.

16

2. Knjigovodstvo osnovnih sredstev in drobnega inventarja, kjer gre za knjigovodsko razvidovanje gibanja osnovnih sredstev in drobnega inventarja ter posebno evidentiranje v registru osnovnih sredstev in drobnega inventarja.

3. Finančno knjigovodstvo, kjer gre za pripravo računovodskih izkazov. 4. Stroškovno računovodstvo, kamor spada knjigovodstvo materiala in storitev ter z

njim povezano računovodsko predračunavanje, obračunavanje, nadziranje in analiziranje.

5. Računovodsko kontrolo, kjer gre za interni nadzor pravilnosti, kakovosti in neoporečnosti računovodskega dela s strani direktorice pooblaščenih oseb.

2.4 Končne ugotovitve poglavja JZ SOCIO Celje je bil 18. oktobra 2002 ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi Zavoda za socialnovarstvene dejavnosti Celje, ki ga je izdala Mestna občina Celje. S tem je Mestna občina Celje pridobila socialnovarstveni zavod, ki je nase prevzel določene projekte Centra za socialno delo Celje in nekatere statusno neopredeljene projekte ter z aktivnim sodelovanjem z ostalimi socialnimi inštitucijami vzpostavil socialnovarstveno mrežo na celjskem območju. Po svoji statusni obliki je JZ SOCIO Celje javni zavod in kot tak spada med organizacije, ustanovljene za opravljanje dejavnosti, ki nimajo cilja pridobivanja dobička. Z vidika financiranja je posredni uporabnik državnega proračuna. Največ sredstev zavod pridobi s strani ustanovitelja, tj. Mestne občine Celje in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, pomemben del finančnih virov so tudi evropska sredstva, sredstva uporabnikov, ki bivajo v enotah zavoda, in podobno. V JZ SOCIO Celje je zaposlenih 16 oseb, osrednja organa zavoda sta direktorica in svet zavoda. JZ SOCIO Celje na celjskem območju opravlja socialno varstvene storitve in tako v Materinskem domu nudi zavetje materam z mlajšimi otroki in nosečnicam, ki so se znašle v različnih rizičnih življenjskih situacijah in potrebujejo pri preprečevanju in razreševanju socialnih stisk strokovno pomoč, izvaja program Celje zdravo mesto, ki je namenjen spodbujanju upravnih organov ter javnih in zasebnih družb k izboljšanju življenjskega prostora prebivalcev mesta Celja. Prav tako se ukvarja s problematiko drog na Celjskem, vzpostavlja Varne točke za tako in drugače ogrožene mladostnike, se aktivno vključuje tudi v razgovore z žrtvami nasilja, sodeluje pri stikih pod nadzorom in nudi podporo žrtvam v raznih postopkih. V Zavetišču za brezdomce nudi zavetje in možnost vključitve v program ponovne družbene integracije brezdomcem, poleg tega zavod kot koordinator izvaja še razne druge projekte s področja sociale. Javni zavod SOCIO Celje nima lastne računovodske službe, zato tovrstne storitve zanj opravlja javni zavod Desetka Celje. Računovodstvo je organizirano v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi, zakonskimi določili in ostalimi predpisi s področja računovodstva ter internimi akti in pravili JZ SOCIO Celje.

17

3 STROŠKOVNO RAČUNOVODSTVO V JAVNIH ZAVODIH Stroškovno računovodstvo kot računovodstvo notranjega področja poslovanja, zajema računovodsko spremljanje in presojanje (Turk et al. 2004, 16):

• prvin poslovnega procesa od trenutka, ko ima organizacija možnost njihove uporabe, kljub temu da se še ne trošijo;

• ustvarjanja poslovnih učinkov (proizvodov in storitev); • skladiščenja in prodajanja poslovnih učinkov ter • poslovnega izida kot posledice poslovnih dogodkov povezanih s poslovnimi učinki.

Tako zagotavlja informacije o (Čižman 2011, 7):

• stroških posameznih programov, funkcij in dejavnosti, ki so podprte z analizami, med obdobnimi primerjavami in primerjavami s predračunskimi kalkulacijami ter z drugimi organi in organizacijami;

• gospodarnosti, uspešnosti, učinkovitosti programov, posameznih funkcijah in dejavnostih;

• podatke o namenskosti in zakonitosti porabe finančnih sredstev, kar pomeni natančen prikaz pokritja upravičenih odhodkov z namensko dodeljenimi finančnimi sredstvi.

Medtem ko je naloga finančnega računovodstva oblikovanje informacij za potrebe zunanjega poročanja in obravnava poslovnih subjektov v razmerju z drugimi, stroškovno računovodstvo na drugi strani oblikuje take informacije, ki so potrebne pri notranjem poročanju (Čižman 2011, 7). Oblika in vsebina poročanja načeloma nista natančno določena, vseeno se morajo javni zavodi v sklopu stroškovnega računovodstva držati splošno določenih okvirjev, posebnih zakonskih in strokovnih pravil ter metod, namenjenih izključno omenjenim pravnim subjektom. Tako je po določilih Pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (UL RS 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/10, 104/10) javni zavod dolžan pripraviti izkaz prihodkov in odhodkov ločeno za javno službo in tržno dejavnost. Iz tega vzroka mora razporejati prihodke in odhodke ustrezno, in sicer glede na vrsto dejavnosti, kar določa Slovenski računovodski standard 35 (2006, 35). Na podlagi določil omenjenega standarda morajo javna podjetja v primeru, če opravljajo več dejavnosti, najprej izkazovati stroške in odhodke po posameznih gospodarskih javnih službah in drugih dejavnostih. Nato morajo za vsako gospodarsko javno službo oblikovati poslovnoizidno mesto, na katerem se ustrezno zbirajo pripadajoči prihodki in odhodki, posluževati se mora tudi uporabe ustrezno določenih stroškovnih nosilcev, na katere se na podlagi izračunov razporejajo stroški. V računovodstvu javnih zavodov največji problem predstavlja izbira ustreznega sodila, na podlagi katerega je za vsako posamezno dejavnost mogoče ugotoviti njene pripadajoče stroške. Tako Čižman (2011, 8) priporoča, naj se stroški delijo na posamezne dejavnosti po sodilu, ki ga predpiše pristojno ministrstvo oziroma ga izbere določeni uporabnik sam, v dogovoru z ustanoviteljem in svetom zavoda. V kolikor ni mogoče najti primernejšega sodila, se lahko kot sodilo uporabi razmerje med prihodki, doseženimi pri opravljanju

18

posameznih vrst dejavnosti v skladu s 23. členom Pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (UL RS 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, popr. 60/10 in 104/10). 3.1 Stroški in razvrščanje stroškov Stroški so cenovno izraženi potroški prvin poslovnega procesa, kjer nastopajo predmeti dela, delovna sredstva, delovna sila in storitve zunanjih izvajalcev (Turk et al. 2004, 40). Kadar nimamo opravka s katero izmed prvin poslovnega procesa ali se katera izmed njih ne troši, kljub temu da je del poslovnega procesa, ali kadar katere izmed prvin ni mogoče vrednostno izraziti oziroma za njeno pridobitev niso bila potrebna finančna sredstva ali cenovno izraženi potroški prvin niso smiselno povezani z nastajanjem poslovnih učinkov oziroma presegajo utemeljeni znesek pri doseganju poslovnih izidov, o stroških ne moremo govoriti (Čižman 2011, 8). Stroške lahko razvrščamo glede na (Čižman 2011, 8–9):

1. prvine poslovnega procesa – narave vrste stroškov, 2. čas nastanka – obračunski in predračunski stroški, 3. kraj nastanka – izvirni in izpeljani stroški, 4. možnost razporejanja na poslovne učinke – neposredni in posredni stroški, 5. obnašanje pri spremembi obsega poslovanja – stalni in spremenljivi stroški, 6. delovanje poslovnih funkcij organizacije – proizvodni in neproizvodni stroški, 7. vrednotenje poslovnih učinkov – stroški učinkov in stroški obdobja, 8. vrednotenje stroškovnih sestavin za potrebe poslovnih odločitev – dejanski,

ocenjeni in standardni stroški, 9. poslovne odločitve – odločujoči in neodločujoči stroški, dodatni in mejni stroški,

okoliščinski stroški ter obvladljivi in neobvladljivi stroški ter 10. druga sodila.

3.1.1 Naravne vrste stroškov Slovenski računovodski standardi (2006, 16.1) določajo, da se stroški ob začetnem pripoznanju razčlenjujejo po izvirnih vrstah na a) stroške materiala; b) stroške storitev; c) stroške amortizacije; č) stroške dela; d) stroške dajatev, ki so neodvisne od poslovnega izida in niso vezane na stroške od a) do č); lahko pa tudi na e) finančne stroške. Tako razvrščanje stroškov v literaturi večkrat zasledimo tudi kot razvrščanje stroškov po naravnih vrstah ali razvrščanje stroškov po prvinah poslovnega procesa. Naravne vrste stroškov – torej stroški materiala, storitev, amortizacije, dela, dajatev in obresti – so za določene uporabnike predpisane z enotnim kontnim načrtom (Čižman 2011, 10). V skladu z 48. členom Pravilnika o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur.l. RS, št. 54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04,

19

75/04, 117/04, 141/04, 117/05, 138/06, 120/07, 124/08, 112/09) se naravne vrste stroškov podrobneje evidentirajo na kontih:

1. podskupine 460 – ti predstavljajo stroške materiala, kjer se izkazujejo stroški materiala, kupljenih polizdelkov, vgrajenih delov, pomožnega materiala, energije, nadomestnih delov za osnovna sredstva in materiala za vzdrževanje osnovnih sredstev, odpisi drobnega inventarja in lastne embalaže, uskladitev stroškov materiala zaradi ugotovljenih popisnih razlik, stroške pisarniškega materiala in strokovne literature ter druge stroške materiala;

2. podskupine 461, kjer beležimo stroške storitev – znotraj te skupine se evidentirajo

stroški storitev pri proizvajanju proizvodov, stroški transportnih storitev in storitev, povezanih z vzdrževanjem, najemnine, povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom, stroški plačilnega prometa in bančnih storitev, stroški intelektualnih in osebnih storitev, stroški sejmov, reklame in reprezentance, stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki bremenijo pravno osebo ter drugi stroški storitev;

3. podskupine 462 predstavlja amortizacija – v tej podskupini se izkazuje amortizacija

opredmetenih osnovnih sredstev, amortizacija neopredmetenih sredstev, amortizacija drobnega inventarja in embalaže. Posebej se izkazuje amortizacija sredstev za opravljanje dejavnosti javnih služb ter za opravljanje dejavnosti na trgu. V okviru te skupine se izkazuje tudi zmanjšanje stroškov amortizacije, ki se nadomešča v breme obveznosti do virov sredstev;

4. podskupine 463, ki jih predstavljajo dolgoročne rezervacije za stroške

reorganizacije pravne osebe, za pokrivanje pričakovanih izgub iz kočljivih pogodb in za pokrivanje drugih obveznosti, ki se nanašajo na sedanje učinke, vendar kot pravi Čižman (2011, 10) postavka v evidencah javnih zavodov ni več pomembna, saj se rezervacije iz sredstev javnih financ ne smejo oblikovati, iz drugih sredstev pa je oblikovanje omejeno z nameni rezervacij (reorganizacije, tveganja);

5. podskupine 464, to so stroški dela – v tej podskupini se izkazujejo plače

zaposlencev, nadomestila plač zaposlencev, stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev, regres za letni dopust, povračila in drugi prejemki zaposlencev, delodajalčevi prispevki in druge delodajalčeve dajatve od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlencev ter nagrade vajencem skupaj z dajatvami, ki bremenijo pravno osebo;

6. podskupine 465, kjer se evidentirajo drugi stroški – dajatve, ki niso odvisne od

poslovnega izida, izdatki za varstvo okolja, nagrade dijakom in študentom na delovni praksi skupaj z dajatvami, štipendije dijakom in študentom ter ostali podobni stroški;

Med naravne vrste stroškov ne smemo uvrščati finančnih, drugih in prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, saj se ne vštevajo v stroškovno ceno lastnih proizvodov in storitev, kljub temu se seveda razporejajo na dejavnosti tržne in javne narave v izkazu poslovnega izida, meni Čižman (2011, 10).

20

3.1.2 Uresničeni ali obračunski in načrtovani ali predračunski stroški Glede časa nastanka ločimo obračunske stroške, to so uresničeni stroški, ki jih ugotavljamo po dejanskem nastanku v obračunskem obdobju, in predračunske ali načrtovane stroške, ki jih moramo predvideti že pred začetkom izvajanja proizvajalnega procesa končnih učinkov (Garrison et al. 2008, 33). Obračunski stroški predstavljajo podatkovno podlago za računovodsko obračunavanje in računovodske obračune, medtem ko se na podlagi predračunskih stroškov oblikujejo računovodski predračuni za potrebe računovodskega predračunavanja. 3.1.3 Izvirni in izpeljani stroški Glede na to ali so se stroški pojavili znotraj ali zunaj organizacije, razčlenjujemo izvirne in izpeljane stroške. Izvirni stroški so stroški, ki se v organizaciji pojavljajo prvič in so povezani s potroški zunaj nje nabavljenih prvin poslovnega procesa (Turk et al. 2004, 186). Pri opredeljevanju, ali je strošek izviren ali ne, moramo biti posebej pozorni, da kot izvirni strošek opredelimo tisti strošek, z nastankom katerega, organizacija ni porabljala lastnih sredstev. Pri tako strogem razmejevanju stroškov na izvirne in izpeljane določenih stroškov, ki jih delno povzroči organizacija sama, ne bi mogli razporediti nikamor. Zato lahko take stroške definiramo kot take, ki so izenačeni z izvirnimi (Drury 2008, 192). Kot navajajo Turk et al. (2004, 221) lahko kot stroške, ki so izenačeni z izvirnimi, razumemo stroške, ki so vračunani in nato čakajo na pasivnih časovnih razmejitvah na dejansko nastale stroške ter stroške, ki so pred tem čakali na aktivnih časovnih razmejitvah in so potem vračunani šele ob dejanskem nastanku. Poleg teh se v organizaciji lahko pojavijo še stroški, ki so cenovni izraz potroškov lastnih polproizvodov. Imenujemo jih izpeljani stroški (Turk et al. 2004, 128). 3.1.4 Neposredni in posredni stroški Stroške delimo na posredne in neposredne glede na to, ali jih lahko določenemu stroškovnemu nosilcu, ki ga lahko definiramo kot stroškovno mesto začasne narave, končni poslovni učinek ali posamezno dejavnost, pripišemo neposredno ali ne. Neposredni stroški so tisti, za katere lahko brez težav ugotovimo, koliko jih je povzročil posamezni stroškovni nosilec, posredni stroški pa so skupni več stroškovnim nosilcem in jih moramo na posamezne stroškovne nosilce razporediti po določenem ključu; ta je navadno izražen v odstotku, dobljenem iz razmerja med kategorijo splošnih stroškov, ki jih je treba razporediti, in osnovo za njihovo razporejanje. Pri izbiri osnove za razporejanje stroškov, ki jo navadno predstavljajo neposredni materialni stroški ali neposredni stroški dela, moramo biti previdni, saj lahko z nedosledno izbiro določene končne učinke, kjer v neposrednih stroških prevladuje delež bodisi stroškov materiala bodisi stroškov dela, preveč obremenimo s splošnimi stroški. To nadalje pomembno vpliva na ugotavljanje lastnih cen proizvodov. Pri členitvi stroškov na posredne in neposredne je pomembno,

21

kako so stroški povezani z nastankom poslovnega učinka. Tako lahko neposredne stroške že v trenutku nastanka povežemo z nastajajočimi poslovnimi učinki, medtem ko je posredne stroške potrebno s koeficienti dodatka splošnih stroškov ustrezno razporediti na posamezne učinke. Koeficient dodatka splošnih stroškov izračunamo po formuli tako, da imamo v imenovalcu posredne (splošne) stroške, v števcu pa osnovo za njihovo razporejanje. Ta je lahko izražena v količinskih (navadno sta to število neposrednih delovnih ur in število neposrednih strojnih ur) ali vrednostnih podatkih (kot so na primer vsi neposredni stroški, neposredni stroški dela, neposredni stroški materiala in podobno) (Čižman 2011, 11). Turk et al. (2004, 42) prav tako poudarjajo ugotavljanje posrednih in neposrednih stroškov v zvezi s stroškovnimi nosilci. Neposredni stroški že od začetka bremenijo celoto poslovnih učinkov posamezne poslovne dejavnosti, s posrednimi stroški pa so obremenjeni preko stroškovnih mest, na katerih nastajajo, če že na njih ni mogoče opredeliti storitev, ki ustvarjajo neposredne stroške. Čižman (2011, 11) na drugi strani meni, da je pri razporejanju stroškov v prvi vrsti treba izhajati iz opredelitve dejavnosti, šele nato se lahko določijo neposredni in posredni stroški. Ker so posamezne dejavnosti – predvsem v javnem sektorju – zelo različne, dostikrat izredno unikatne narave, ni nekega splošnega pravila, kako univerzalno opredeliti neposredne in posredne stroške. Zato je za določene uporabnike smiselno, da stroškovna mesta v okviru dejavnosti nastavijo tako, da lahko spremljajo neposredne stroške (npr. projektov, programov) in splošne stroške te dejavnosti (vodenje dejavnosti, administrativni stroški) ter splošne stroške drugih dejavnosti. Problem pri določanju posrednih in neposrednih stroškov pri osebah javnega prava je predvsem v tem, da so nekateri stroški v okviru javne dejavnosti že pokriti z javnimi finančnimi sredstvi. Pojavlja se namreč vprašanje, ali je stroške, ki jih krije ustanovitelj oziroma javni financer in niso neposredni stroški, upravičeno izkazovati le pri dejavnostih javne službe ali bi jih morali v deležu, dobljenim z ustrezno metodo razporejanja stroškov, prikazovati tudi pri dejavnostih tržne narave. Pri tem mora določeni uporabnik upoštevati pravila iz podzakonskih in drugih predpisov, ki urejajo določanje cen njihovih storitev (v našem primeru gre za Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev) in hkrati dejstvo, da je ugotavljanje pravilne stroškovne cene posameznega proizvoda ali storitve pred načinom financiranja nastanka takega proizvoda ali storitve (Čižman 2011, 11). 3.1.5 Splošni in posamični stroški Posamični stroški so posledica potroškov prvin poslovnega procesa, vezani na posamičen poslovni učinek, kot so na primer stroški izdelovalnega materiala ali izdelovalnega dela. Splošni stroški so skupni stroški, ki nastajajo v okviru določenega poslovnega procesa ali zunaj njega ter se nanašajo na vse poslovne učinke v istem obdobju. Ugotovimo lahko, da so posamični stroški pravzaprav neposredni, splošni stroški pa posredni stroški, vendar prve razlikujemo glede na mesto pojavljanja, neposredne in posredne pa glede na način razporejanja (Turk et al. 2004, 44).

22

3.1.6 Stalni in spremenljivi stroški Načeloma bi lahko rekli, da so stalni stroški tisti, ki se v določenem obdobju ne spreminjajo z obsegom dejavnosti, medtem ko obseg dejavnosti na spremenljive stroške vpliva v smislu njihovega naraščanja (Garrison et al. 2008, 48). Ker so v daljšem časovnem obdobju lahko načeloma vsi stroški spremenljivi, se pri ločevanju stroškov na stalne in spremenljive omejimo na obračunsko leto. Ko se spreminja obseg dejavnosti, se posledično spreminja izvajanje posameznih aktivnosti, ki povzročajo stroške. Kadar se stroški spremenijo s spremembo obsega aktivnosti govorimo o spremenljivih stroških, kadar pa so stroški povezani s tistimi aktivnostmi, na katere sprememba v obsegu dejavnosti ne vpliva, lahko takšne stroške definiramo kot stalne, meni Čižman (2011, 11–12). Slovenski računovodski standardi (16, 16.22) praviloma pojmujejo spremenljive (variabilne) stroške kot sorazmerne (proporcionalne) stroške, stalne (fiksne) stroške pa kot neomejeno (absolutno) stalne stroške, vendar je treba pri takem razmejevanju upoštevati tudi odmike od tega pravila. Pri razčlenjevanju stroškov si lahko pomagamo z izkustvenimi metodami – z metodo ocenjenega razmerja med stalnim oziroma spremenljivim delom ter celoto, metodo ocenjenih stopenj spremenljivosti stroškov in drugimi metodami. Če razpolagamo z več podatki iz preteklosti, si lahko pomagamo z nekaterimi matematičnimi metodami: z metodo izračunavanja koeficientov odzivljivosti, metodo računske interpolacije, metodo dodatnih stroškov, grafično metodo, metodo regresijskih enačb. Za uporabo teh metod mora biti izpolnjenih več pogojev: a) v stroških pri različnih obsegih dejavnosti se upoštevajo stalne cene prvin poslovnega procesa, b) celotni stalni stroški pri opazovanih različnih obsegih dejavnosti se ne razlikujejo in c) gibanje celotnih stroškov je mogoče napovedovati le pri omejenem obsegu dejavnosti, če ni gotovo, da se spremenljivi stroški spreminjajo sorazmerno z obsegom (SRS 16, 16.24). V končni fazi je različno razčlenjevanje stroškov odvisno od vrste kalkulacije, ki jo želimo uporabiti za potrebe vrednotenja poslovnih učinkov (Perner 2009, 2). 3.2 Stroškovno mesto in poslovnoizidno mesto Slovenski računovodski standardi (2006, 16) opredeljujejo stroškovno mesto kot namensko, prostorsko ali stvarno zaokrožen del podjetja, na katerem ali v zvezi s katerim se pri poslovanju pojavljajo stroški, ki jih je mogoče razporejati na posamezne začasne ali končne stroškovne nosilce in je zanje nekdo odgovoren. Stroškovna mesta, ki se nanašajo na ustvarjanje poslovnih učinkov v ožjem pomenu, ločimo na (Turk et al. 2004, 44):

• stroškovna mesta osnovne (glavne ali temeljne) dejavnosti, kjer se izvaja tista dejavnost, zaradi katere je bila organizacija ustanovljena in kjer imajo poslovni učinki načeloma naravo končnih stroškovnih nosilcev;

23

• stroškovna mesta stranske oziroma pomožne dejavnosti, kjer se odvijajo stranske dejavnosti poslovnih subjektov kot podpora bolj smotrnemu osnovnemu delovanju in kjer imajo lahko poslovni učinki naravo končnih stroškovnih nosilcev, seveda pa to ni nujno;

• stroškovna mesta pomožne dejavnosti, kjer se odvija pomožna dejavnost kot taka, ki nudi podporo osnovni dejavnosti v smislu njene normalne izvedbe, poslovni učinki imajo, razen v izjemnih primerih, naravo začasnih stroškovnih nosilcev.

Ostala stroškovna mesta, katerih poslovni učinki so izključno začasni stroškovni nosilci, so lahko še stroškovno mesto nakupne dejavnosti, prodajne dejavnosti ter splošne dejavnosti (Turk et al. 2004, 45). Ker mora javni zavod razporejati ločeno na tržno in javno dejavnost, znotraj javne dejavnosti pa še tako, da je na podlagi ustreznih sodil in evidenc mogoče ugotoviti stroške za posamezne dejavnosti javne službe, mora oblikovati smiselna stroškovna mesta (Kumše 2006, 30). Ugotavljanje stroškov po stroškovnih mestih je, kot razlaga Čižman (2011, 8–9), v prvi vrsti pomembno še z vidika lažje prerazporeditve na stroškovne nosilce oziroma učinke poslovnega procesa. Hkrati lahko lažje ugotovimo oziroma spremljamo, kje kakšni stroški nastanejo in kdo je zanje odgovoren, kar predstavlja podlago pri odločanju o ukrepih zmanjševanja stroškov. Pri vzpostavljanju stroškovnih mest je potrebno zadostiti dvema kriterijema, in sicer združevati je treba tiste stroške, ki se gibljejo podobno in take stroške, za katere je odgovorna ista oseba. Tako razporejanje stroškov po stroškovnih mestih nalaga posameznim vodjam odgovornost za gibanje stroškov v mejah načrtovanih stroškov, hkrati se tako omogoča poslovodstvu tudi pravilnejše ocenjevanje dela poslovodij in lahko vpliva na oblikovanje plač. Načeloma je stroške znotraj osnovne, stranske in pomožne dejavnosti ter nakupne, prodajne in splošne dejavnosti mogoče neposredno razporejati na temeljna stroškovna mesta, vendar obstajajo tudi stroški, ki jih ni mogoče razporediti neposredno, zato so znotraj teh dejavnosti vzpostavljena še splošna stroškovna mesta. Vse stroške splošnih stroškovnih mest je potrebno kasneje razporediti na druga temeljna mesta znotraj izbrane dejavnosti (Turk et al. 2004, 212–213). Kljub temu da pri določenih uporabnikih ne moremo govoriti o klasičnih poslovnih funkcijah, se tudi tu pojavljajo vse funkcije, potrebne za normalno delovanje zavoda na vseh ravneh poslovanja od prodaje blaga in storitev do izvajanja dejavnosti v javno dobro. Tako lahko glede na nastale poslovne učinke členimo posamezne dejavnosti na stroškovna mesta temeljne dejavnosti, kjer nastajajo poslovni učinki, stroškovna mesta stranske in pomožne dejavnosti, kjer lahko nastajajo poslovni učinki samostojno ali pa služijo le kot podpora temeljni dejavnosti, ter stroškovna mesta splošne dejavnosti, kjer se zbirajo stroški na ravni celotne organizacije, ki jih moramo razporediti na temeljna stroškovna mesta (Čižman 2011, 8–9). Pomembno se je zavedati, da stroškovna mesta v javnih zavodih ne služijo le evidentiranju poslovnih odhodkov, ampak se na njih zbirajo tudi prihodki, ki takim mestom pripadajo, pravi Čižman (2011, 10).

24

Razporejanje tudi prihodkov na stroškovna mesta je določenim uporabnikom lahko v pomoč pri programih, dejavnostih ali projektih, ki se izvajajo v različnih obdobjih ali različno dolgo ali imajo različno vsebino in se različno financirajo. Tukaj se pojavi problem razporeditve posrednih stroškov, saj se kadar projekti ne trajajo niti eno obračunsko obdobje, se stalno pojavljajo novi, stari pa zapirajo, klasičnega količnika ne da izračunati. Zato je pokrivanje splošnih stroškov navadno v celoti predvideno s finančnim načrtom, standardi normativi in podobnim, pravi Čižmanova (2011, 16) in tako predlaga dve rešitvi v knjigovodskem spremljanju:

• če stroškovnega mesta ne obremenimo s stroški, priznamo na njem zmanjšanje prihodkov za prispevek za pokritje stroškov in na splošnem stroškovnem mestu povečanje prihodkov za prispevek za kritje pokrivanja nerazporejenih splošnih stroškov;

• v kolikor stroškovno mesto obremenimo s splošnimi stroški, te priznamo na njem v velikosti, priznani s finančnim načrtom, na splošnem stroškovnem mestu moramo stroške zmanjšati v tistih postavkah, ki se tičejo priznanih v okviru finančnega načrta posameznega projekta.

Tako javna podjetja upoštevajoč Slovenski računovodski standard 35 (2006, 35.17) za vsako gospodarsko javno službo smiselno oblikujejo svoje poslovnoizidno mesto, za katerega ugotavljajo prihodke in pripadajoče stroške. Poslovnoizidne enote načeloma skrbijo za doseganje želene uspešnosti in zato jim vrhovno poslovodstvo podjetja zagotavlja potrebna sredstva in vire financiranja, v nekaterih primerih lahko tudi same skrbijo za nekatera sredstva in njihove vire, ki so prisotni pri njenem poslovanju. Ker je poslovnoizidnim mestom načeloma naloženo, da s proizvodnjo in prodajo poslovnih učinkov dosežejo načrtovani poslovni izid, je računovodstvo dolžno zagotavljati vpoglede in poročila o zoženih ali popolnih stroških po mestih in nosilcih, o stanju in gibanju nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodih v zalogi, o odhodkih, prihodkih ter o poslovni uspešnosti po proizvodih, skupinah proizvodov in za celotno enoto (Koletnik 2007, 443). Kljub temu Čižmanova (2011, 10) meni, da v kolikor obstaja ustrezno pojasnilo lahko namesto o poslovnoizidnih enotah govorimo kar o stroškovnih mestih. 3.3 Stroškovni nosilci Stroške definiramo kot cenovno izražene potroške prvin poslovnega procesa, ki nastajajo v zvezi z ustvarjanjem in distribucijo končnih poslovnih učinkov, in kot take jih je potrebno s poslovnimi učinki tudi povezati, kar pomeni, da moramo določiti stroškovne nosilce – to so lahko proizvodi ali storitve, zaradi katerih so stroški nastali in na katere se tudi nanašajo (Turk et al. 2004, 40). Stroškovni nosilec Slovenski računovodski standard 16 (2006, 16.21) opredeljuje kot poslovni učinek, zaradi katerega se pojavijo stroški in s katerim jih je treba tudi povezovati.

25

Pri tem ne pridejo v poštev samo končni izdelki ali storitve, ki so že namenjene za prodajo, ampak tudi tisti učinki, ki jih organizacija uporablja za lastno delovanje. Ker lahko torej poslovne učinke ločimo na poslovne učinke za lastne potrebe in poslovne učinke za prodajo, moramo posledično stroškovne nosilce deliti na začasne stroškovne nosilce in končne stroškovne nosilce. Tako so poslovni učinki za lastne potrebe samo začasni stroškovni nosilci, saj kasneje obremenijo poslovne učinke za prodajo kot končni stroškovni nosilci, vendar ne več v vlogi stroškovnega nosilca, ampak kot izpeljani oziroma sekundarni stroški. Začasni stroškovni nosilci so na primer storitve posameznih služb znotraj organizacije, ki jih navadno definiramo kar kot splošne stroške. Na drugi strani so poslovni učinki za prodajo končni stroškovni nosilci, ki zbirajo vse stroške v zvezi s procesom ustvarjanja in razpečavanja končnih poslovnih učinkov (Turk et al. 2004, 40). Čižmanova (2011, 12) prav tako poudarja, da je posebnost javnega sektorja v tem, da načeloma končni učinki niso proizvodi, temveč storitve, še največkrat pa dejavnosti, zato je smiselno pri kalkulacijah spremljati razporeditev vseh stroškov in odhodkov že z vidika poročanja v izkazu poslovnega izida, kjer je potrebno za javno in tržno dejavnost ločeno prikazati vse prihodke in nastale odhodke po vrstah dejavnosti. Glede na potrebe stroškovnega računovodstva je torej mogoče na poslovne učinke kot stroškovne nosilce obračunskega obdobja razporediti vse stroške (razen neposrednih stroškov nabave), samo proizvajalne stroške v širšem ali ožjem pomenu ali samo spremenljivi del poslovnih stroškov. Izbira metode vključevanja stroškov v poslovne učinke obračunskega obdobja je odvisna od tega, ali je namen kalkuliranja dobiti podlago za vrednotenje zalog proizvodov oziroma nedokončane proizvodnje ali – nasprotno – podlago za postavljanje ali presojanje prodajnih cen (SRS 2006, 16.11). 3.4 Kalkulacija stroškov Stroške lahko razporejamo enostopenjsko – z ravni celotne organizacije jih razporedimo neposredno na raven poslovnih učinkov – ali dvostopenjsko, kjer se stroški z ravni celotne organizacije najprej razporedijo na raven stroškovnih mest, nato pa na raven poslovnih učinkov (Čižman 2011, 13). V kolikor stroškov ne razporedimo neposredno na stroškovne nosilce, poteka njihovo razporejanje po stroškovnih mestih v več korakih. Najprej zabeležimo vse izvirne vrste stroškov ter stroške porabljenih lastnih polproizvodov in sestavnih delov. Sledi prenos stroškov s splošnih na temeljna stroškovna mesta, znotraj posameznih dejavnosti, nato pa prenos stroškov iz pomožnih dejavnosti na stroškovna mesta v okviru temeljne proizvajalne oziroma storitvene in neproizvajalne dejavnosti. Po alokaciji vseh stroškov na temeljna stroškovna mesta v proizvajalni in neproizvajalni dejavnosti sledi določitev odstotka ali količnika dodatkov za razporeditev splošnih stroškov na stroškovne nosilce. Načeloma stroške po stroškovnih mestih ugotavljamo posredno ali neposredno po načelu povzročitelja, kadar povzročitelja ne moremo določiti, uporabimo vzročno povezano posredno sodilo oziroma ključ za razdelitev stroškov (Koletnik 2007, 200–201).

26

Pri tem morajo biti splošni stroški čim bolj kompatibilni z izbrano osnovo za razporejanje, drugače bo na stroškovne nosilce razporejenih preveč ali premalo splošnih stroškov, kar pomeni, da bo končni izračun stroškovne cene proizvoda ali storitve (torej kalkulacija stroškovne cene) napačen (Koletnik 2007, 208). Javni zavodi so zavezani k razporejanju splošnih stroškov na posamezne dejavnosti po primernem sodilu, ki ga določi pristojno ministrstvo oziroma ga določeni uporabnik – s soglasjem ustanovitelja – lahko izbere sam, meni Čižman (2011, 8). Citirano po Duhovnik (2007, 51): »Če ni ustreznejšega sodila, se kot sodilo lahko uporabi razmerje med prihodki, doseženimi pri opravljanju posamezne vrste dejavnosti. Po tem sodilu se predpostavlja, da je dejavnost, ki ustvari večje prihodke, avtomatično povzročila tudi večje stroške, ki jih neposredno ni mogoče razporediti na stroškovne nosilce, kar zamegljuje dejansko sliko o stroških, ki jih povzročajo posamezne dejavnosti.« In ker so kalkulacije stroškov proizvodov, storitev, programov, dejavnosti in zavoda kot enovite organizacije končni izdelek stroškovnega računovodstva, morajo biti izdelane kar se da pravilno. Za pravilno izdelavo kalkulacije mora javni zavod že v osnovi poslovati na način, da bo računovodstvo kasneje sposobno pridobiti pravilne in resnične podatke, ki bodo omogočali izračun lastne cene (Čižman 2011, 8). Tako Upchurch (2002, 182) meni, da je predpogoj za sestavo poslovnega in finančnega načrta kot osnove za izdelavo najprej predračunske, po končanem obračunskem obdobju pa še obračunske kalkulacije, da se poslovni dogodki vodijo po stroškovnih mestih, znotraj njih pa še po stroškovnih nosilcih. Na podlagi tako oblikovanega finančnega načrta in letnega ali vmesnih finančnih poročil dobimo popoln pregled potrebnih stroškov za izračun lastne cene izbranega stroškovnega nosilca. Kalkulacije se razlikujejo glede na izbrano osnovo. Splošno dejstvo je, da v javnem sektorju večji del stroškov predstavljajo stroški dela in stroški storitev, kar je ključnega pomena pri izbiri metode razporejanja stroškov na dejavnosti. Običajna sestava cene, ki se spremeni le v kolikor uporabimo drugačno razvrščanje stroškov, na primer na spremenljive in stalne ali na proizvajalne in neproizvajalne, je takšna, ki vključuje neposredne stroške po prvinah poslovnega procesa, povečane za posredne spremenljive stroške dejavnosti, ki jim prištejemo posredne spremenljive stroške organizacije ter posredne stalne stroške dejavnosti in organizacije, kar vse skupaj tvori lastno (stroškovno) ceno na enoto učinka (Čižman 2011, 13). Vsem neposrednim in posrednim stroškom stroškovnega nosilca pravimo lastna cena in jo izkazujemo v kosovnem obračunskem listu oziroma obračunski kalkulaciji (Koletnik 2007, 217). Ker zahteva vsaka metoda kalkulacije drugačen postopek, drugačne podatke in njihovo pripravo, mora javni zavod najprej (Čižman 2011, 8–9):

1. določiti metodo vrednotenja poslovnih učinkov (torej izbrati mora eno izmed možnih kalkulacij) in ji prilagoditi način evidentiranja in zbiranja stroškov po stroškovnih mestih in vrstah dejavnosti,

2. glede na vrsto dejavnosti določiti stroškovna mesta oziroma vrste dejavnosti,

27

3. glede na učinek dejavnosti določiti stroškovne nosilce, 4. glede na prvine poslovnega procesa razčleniti stroške po naravnih vrstah, seveda v

skladu z enotnim kontnim načrtom za določene uporabnike 5. ter glede na obseg dejavnosti spremljati stalne in spremenljive stroške.

Če v postopku kalkuliranja upoštevamo popolne stroške začasnega ali končnega stroškovnega nosilca, govorimo o popolni lastni ceni, če pa zajamemo le zožene stroške začasnega ali končnega stroškovnega nosilca, pa je izid kalkuliranja zožena lastna cena. Če ji dodamo še poslovni izid, dobimo prodajno kalkulacijo, rezultat katere je prodajna cena izdelka ali storitve (Koletnik 2007, 14). Kadar obračunavamo stroške poslovnih učinkov po popolnih stroških, vse stroške razvidujemo po vrstah, mestih in nato še po stroškovnih nosilcih ter po nekem logičnem zaporedju najprej ugotavljamo stroškovno vrednost ustvarjanja poslovnih učinkov, nato stroškovno vrednost gotovih proizvodov in ob njihovi prodaji še odhodke. Pri metodah zoženega vrednotenja stroškov stroške najprej razporedimo na proizvajalna in neproizvajalna mesta, na katerih je njihov povzročitelj, nato pa samo izbrane usmerimo med odhodke. Posledično se v stopnjo dodatka splošnih stroškov in dalje v stroškovno vrednost učinkov vračuna le del stroškov. Poznamo več vrst vrednotenja poslovnih učinkov po metodah zoženega vrednotenja, kjer je izbira odvisna od vrste poročanja, torej ali gre za zakonsko predpisano metodo za potrebe zunanjega poročanja ali glede na vrste nalog in potrebe odločanja izbrane metode za notranje poročanje (Koletnik 2007, 253–254). Pri kalkulaciji poslovnih učinkov po zoženi lastni ceni izključimo posredne stroške obresti in neposredne stroške prodaje, pri kalkulaciji poslovnih učinkov po proizvajalnih stroških zajamemo le neposredne stroške materiala, neposredne stroške dela, druge neposredne stroške ter posredne proizvajalne stroške, pri kalkulaciji poslovnih učinkov po spremenljivih stroških v širšem pomenu v obračun namesto posrednih proizvajalnih stroškov zajamemo vse posredne spremenljive stroške. Tako pri stroškovnih nosilcih razvidujemo vse neposredne in posredne stroške, kjer prve dodelimo stroškovnim nosilcem na podlagi izvirnih listin ali razdelilnikov iz knjigovodstev vhodnih sredstev in prvin, v drugem koraku pa na podlagi izbranih osnov in stopenj dodatkov na stroškovne nosilce razdelimo splošne proizvajalne in neproizvajalne stroške ter tako izračunamo vse dejanske stroške po nosilcih, ki predstavljajo t. i. zoženo lastno ceno (Koletnik 2007, 217). 3.5 Obračunska in predračunska kalkulacija stroškov Kalkulacije v osnovi glede na uporabljene podatke za potrebe kalkuliranja ločimo na obračunske, kjer operiramo z že znanimi in nastalimi stroški, in predračunske, kjer se pri postopku kalkuliranja opiramo na predvidene stroške, ki naj bi tekom izvajanja poslovnega procesa šele nastali (Podbregar 2008, 25). Obstaja več različnih metod obračunavanja stroškov po stroškovnih nosilcih, ki se razlikujejo glede na naravo poslovnega procesa. Tako Rowan (2010, 99) meni, da je osrednja obračunska metoda, ki naj bi se je javni zavodi predvsem kot izvajalci storitvenih dejavnosti posluževali, tradicionalna kalkulacija polne lastne stroškovne cene končnega

28

učinka. V kolikor bi se ta preprosta tehnika izkazala za napačno ali nenatančno pa avtor svetuje, da naj bi se organizacije javnega prava v prvi vrsti – pred tradicionalnimi stroškovnimi metodami – posluževale modernejših metod, kot sta točka pokritja in procesno spremljanje stroškov (ABC metoda), ne glede na vrsto končnega poslovnega učinka. Vpeljava sodobnejših pristopov je sicer uporabna za spoznavanje vzročne zveze med inputi, outputi in posledicami, ki jih je izbrani output prinesel v širše družbeno okolje, vendar pa je njihova uporaba v primerjavi z uporabo v gospodarskih dejavnostih (ki so jim te metode prvotno namenjene) precej omejena, in sicer iz treh vzrokov. Prvič, v dobiček usmerjene organizacije ne operirajo s posledicami, ki jih ima končni učinek proizvodnega procesa kot javna dobrina. Te posledice, ki jih je v širše družbeno okolje prinesel javni proizvod ali storitev, je v javnem sektorju precej težje, včasih celo nemogoče vrednostno izmeriti. Drugič – variabilni stroški so v negospodarskih družbah precej manjši kot v proizvajalnih dejavnostih, kjer je končni izdelek fizično oprijemljiva stvar ali natančno ovrednotena storitev, in pravzaprav sploh ni nujno, da se pojavijo. Tretjič – od samih končnih učinkov oziroma outputov ni nobenih prihodkov, ki bi pokrili spremenljive stroške (Rowan 2010, 99). Vzročna zveza, ki jo stroškovne tehnike obravnavajo, tako z vidika organizacije nima več osrednje vloge, je manj močna in zato vodstvu organizacije manj pomembna. Uporaba metod stroškovnega računovodstva se kljub temu zahteva, saj so informacije, ki jih pridobimo z njihovo uporabo dragocene; mogoče ne v točno določenem trenutku, ampak glede na daljše časovno obdobje. Lahko rečemo, da so tolikšnega pomena, da lahko tipično neusklajeno računovodstvo postane urejeno, s pravili stroškovnega računovodstva, predpisanimi s strani zunanjih organov (npr. zakonodajalcev, izdajalcev računovodskih standardov, drugih računovodskih služb, raznih financerjev itd.) (Rowan 2010, 99). 3.5.1 Obračunska kalkulacija v procesnem načinu ustvarjanja poslovnih učinkov Podjetja, ki proizvajajo enake ali zelo podobne enote izdelkov ali storitev, se pogosto poslužujejo metode procesnega spremljanja poslovnih učinkov (Horngren 2012, 606). Pri tem imamo v mislih nepretrgan proces ustvarjanja istovrstnih ali sorodnih poslovnih učinkov v proizvodnem delu, v knjigovodstvu stroškovnih nosilcev pa za ugotavljanje lastne cene proizvodov v obračunskem obdobju. Stroški se spremljajo po proizvodih ali storitvah, ki se uresničujejo v organizacijskih enotah temeljne dejavnosti, neprekinjeno in so homogeni (Koletnik 2007, 219). Stroški se najprej spremljajo po proizvodnih enotah in se na koncu obračunskega obdobja prevalijo na začasne ali končne stroškovne nosilce. Kadar so končni učinki kot produkt procesnega načina ustvarjanja poslovnih učinkov, bomo s čistim delitvenim obračunom oziroma čisto delitveno kalkulacijo vse stroške v obdobju razdelili na eno vrsto dokončanih oziroma nedokončanih poslovnih učinkov. Lastna cena učinka v procesni proizvodnji z enim stroškovnim nosilcem bo tako količnik, kjer bomo vse stroške v obračunskem obdobju v števcu delili s seštevkom količine dokončanih učinkov v obdobju in količine pogojno dokončanih učinkov v obračunskem obdobju v imenovalcu. Pri tem je količina

29

pogojno dokončanih učinkov seštevek zmnožkov količin in ocenjenih stopenj dokončanosti posameznih vrst nedokončanih proizvodov (Koletnik 2007, 220). Kadar se v poslovnem procesu istočasno ali postopoma ustvarjajo raznovrstni proizvodi ali storitve in proces ustvarjanja učinkov običajno poteka na različnih stroškovnih mestih, je treba izbrati druge obračunske tehnike razporejanja stroškov na nosilce. Pri tem se lahko opiramo na različne delitvene kalkulacije, kot so (Koletnik 2007, 220):

1. Čisti delitveni obračun po stroškovnih mestih – ta se uporablja, kadar potekajo procesi za posamezne proizvode ali storitve na stroškovnih mestih neenakomerno.

2. Delitveni obračun z enakovrednostnimi števili upošteva preprosto razdelitev stroškov na raznovrstne in sorodne učinke, brez predhodnega poznavanja stroškov po stroškovnih mestih.

3. Obračun vezanih poslovnih učinkov, ki ga uporabimo, kadar v procesnem načinu ustvarjanja poslovnih učinkov poleg osnovnih nastajajo še stranski (vezani) proizvodi.

3.5.2 Obračunska kalkulacija v naročilnem načinu ustvarjanja poslovnih učinkov Obračun stroškov po stroškovnih nosilcih v naročilnem načinu ustvarjanja poslovnih učinkov je tradicionalna metoda ugotavljanja stroškov v organizacijah, kjer imajo širok program ustvarjanja proizvodov ali storitev in vsako naročilo zahteva različen obseg materialov, strojnega in delovnega časa ter režijskega dela. Zato je treba vsako posamezno naročilo obračunati posebej (Koletnik 2007, 228). Gre torej za razvidovanje stroškov po naročenih proizvodih ali storitvah oziroma po naročenih serijah istovrstnih proizvodov ali storitev v različnih dejavnostih. Pri tem pa operiramo s posrednimi in neposrednimi stroški po nosilcih, in sicer določimo stroškovnemu nosilcu neposredne stroške materiala s pomočjo zahtevnice materiala, neposredne stroške dela pa s pomočjo ustrezno opremljenega delovnega lista. Posredne stroške ugotovimo tako, da s pomočjo izbrane osnove in stopenj dodatkov določimo vrednost (dejanskih ali načrtovanih) splošnih proizvajalnih in neproizvajalnih stroškov po nosilcih. Pri tem kot osnovo za razporejanje splošnih stroškov pogosto uporabimo potroške ali stroške neposrednega strojnega ali fizičnega dela, lahko pa tudi ustvarjeno količino končnega učinka, v kolikor gre za proizvodnjo enega končnega poslovnega učinka (Koletnik 2007, 228). V naročilnem načinu ustvarjanja poslovnih učinkov poznamo posamični način ustvarjanja poslovnih učinkov in serijski način ustvarjanja poslovnih učinkov. Posamični način ustvarjanja poslovnih učinkov je tisti, pri katerem je vsak proizvod ali storitev stroškovni nosilec. Lastno ceno takega stroškovnega nosilca bomo dobili s pomočjo popolne delitvene kalkulacije stroškov, kjer neposredne in posredne stroške v obračunskem obdobju v števcu delimo s seštevkom količine dokončanih poslovnih učinkov in količine pogojno dokončanih poslovnih učinkov v imenovalcu (Koletnik 2007, 229). Serijski način ustvarjanja raznovrstnih posamičnih poslovnih učinkov je lahko kontinuiran, kar pomeni, da imamo glavni proizvajalni nalog za eno serijo in več pomožnih proizvajalnih nalogov za sklope in podsklope, ali pa nekontinuiran, kjer imamo

30

proizvajalne naloge za končni proizvod ter za serijo sklopov in podsklopov (Koletnik 2007, 229). Na koncu obdobja so v naročilnem načinu ustvarjanja poslovnih učinkov kosovna obračunska poročila o stroških po nosilcih. To so obračunske kalkulacije (Koletnik 2007, 235):

• popolna kalkulacija s preprostim dodatkom splošnih stroškov, • popolna kalkulacija z razčlenjenimi dodatki splošnih stroškov po stroškovnih

vrstah, • popolna kalkulacija z razčlenjenimi dodatki splošnih stroškov po stroškovnih

mestih in • popolna kalkulacija z razčlenjenimi dodatki splošnih stroškov po stroškovnih vrstah

in mestih. 3.5.3 Predračunska kalkulacija Če želi javni zavod opravljati program, izvesti projekt ali ponuditi določeno storitev, ki se bo financirala iz proračuna, mora financerju predstaviti pričakovano vsebinsko in finančno situacijo omenjene dejavnosti. Prav tako mora javni zavod izračunati stroškovno ceno storitve, ki bi jo želel ponuditi na trgu v okviru dodatne dejavnosti, saj drugače ne more izračunati prodajne cene storitve, ki mu bo omogočila pozitivno poslovanje. Pri tem se proračunski uporabniki poslužujejo prvin računovodskega predračunavanja (Kavčič 2005, 12). V kolikor je računovodsko predračunavanje učinkovito, lahko od njega pričakujemo ustrezne pozitivne posledice, kot so (Juretič 2007, 177):

1. nadzor nad stroški zavoda, 2. lažja in hitrejša priprava poročil za potrebe zunanjega in notranjega poročanja, 3. primerjava dejanskih stroškov z načrtovanimi ter hkrati uspešnejše iskanje vzrokov

za prevelike odmike realiziranih stroškov od predvidenih, 4. omogočanje stalnega, sistematičnega in pravočasnega iskanja možnosti za

zmanjšanje stroškov in njeno dosledno uresničevanje, 5. postavljanje realnejših ciljev na podlagi preteklih poslovnih rezultatov, kar hkrati

pomeni natančnejšo in manj tvegano izdelavo finančnega načrta, 6. dajanje poslovodstvu smernice pri organiziranju planskih dejavnosti zavoda, 7. izboljšanje konkurenčnega položaja zavoda, tako v smislu opravljanja javne, kot

tržne dejavnosti, 8. boljše in hitrejše prilagajanje razmeram in spremembam na trgu ter 9. učinkovitejša, gospodarnejša in bolj smotrna poraba javnih sredstev.

Računovodsko predračunavanje zajema predračune stroškov po mestih in nosilcih ter predračune polproizvodov in sestavnih delov, ki imajo podobno obliko in vsebino kakor obračuni v knjigovodstvu, vendar se nanašajo na prihodnje spremembe in stanja (Koletnik 2007, 245). Pri predračunski kalkulaciji stroškov se na stroškovne nosilce prenesejo le stroški, ki so obravnavani kot ocenjeni oziroma standardni, s čimer se izognemo ugotavljanju dejanskih

31

stroškov, ki imajo glavne pomanjkljivosti, da niso enaki v vseh mesecih, saj nanje vplivajo različne okoliščine (npr. sprememba v obsegu dejavnosti) in da podatki o stroških, potrebnih za sprotno odločanje, niso na razpolago pravočasno, temveč šele po koncu obračunskega obdobja (Turk et al. 2004, 341). Računovodsko predračunavanje tako zajema predračune stroškov po mestih in nosilcih ter predračune polproizvodov in sestavnih delov, ki imajo podobno obliko in vsebino kakor obračuni v knjigovodstvu, vendar se nanašajo na prihodnje spremembe in stanja (Koletnik 2007, 245). Ker gre torej pri računovodskem predračunavanju za podobne metode, kot se uporabljajo pri pripravi obračunskih računovodskih poročil, lahko vidimo, da računovodsko spremljanje oz. predračunavanje, v kombinaciji z računovodskim presojanjem za javni zavod pomeni ne samo osredotočanje na zniževanje stroškov, temveč tudi natančnejše planiranje porabe namensko dodeljenih sredstev. Predvsem slednje je izrednega pomena, za dodeljevanje dotacij s strani financerja zavoda (Rowan 2010, 104). 3.6 Ugotovitve 3. poglavja Stroškovno računovodstvo zagotavlja v javnem zavodu informacije o stroških posameznih programov, funkcij in dejavnosti, ki so podprte z analizami, medobdobnimi primerjavami in primerjavami s predračunskimi kalkulacijami ter z drugimi organi in organizacijami, glede gospodarnosti, uspešnosti, učinkovitosti programov, posameznih funkcij in dejavnostih podatkov o namenskosti in zakonitosti porabe finančnih sredstev, kar pomeni natančen prikaz pokritja upravičenih odhodkov z namensko dodeljenimi finančnimi sredstvi. Ker gre pri stroškovnem računovodstvu za poročanje notranjim uporabnikom, oblika in vsebina poročanja načeloma nista natančno določena, vseeno se morajo javni zavodi v sklopu stroškovnega računovodstva držati splošno določenih okvirjev, posebnih zakonskih in strokovnih pravil ter metod, namenjenih izključno omenjenim pravnim subjektom. Iz tega razloga morajo zavodi ustrezno razporejati prihodke in odhodke ter pri ugotavljanju stroškov vsake posamezne javne gospodarske dejavnosti izbrati ustrezno sodilo, na podlagi katerega je za vsako posamezno dejavnost mogoče ugotoviti njene pripadajoče stroške. Stroške kot cenovno izražene potroške prvin poslovnega procesa, kjer nastopajo predmeti dela, delovna sredstva, delovna sila in storitve zunanjih izvajalcev, lahko razvrščamo glede na različna sodila. Javni zavodi stroške razčlenjujejo po naravnih vrstah tako, kot jih predpisuje Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, ostalih sodil za razčlenjevanje stroškov se poslužujejo glede na lastno organizacijo in potrebe pri poslovanju.

32

Javna podjetja morajo v skladu s SRS 35 za vsako gospodarsko javno službo (seveda pa posebej tudi za tržno dejavnost, v kolikor jo zavod izvaja) smiselno oblikovati svoje poslovnoizidno mesto, za katerega ugotavljajo prihodke in pripadajoče stroške. V kolikor obstaja utemeljena razlaga lahko v javnih zavodih namesto o poslovnoizidnih mestih govorimo kar o stroškovnih mestih; slednji se lahko tudi smiselno oblikujejo znotraj poslovnoizidnih mest. V vsaki posamezni javni gospodarski službi je za javne zavode smiselno, da oblikujejo stroškovne nosilce, kamor se na podlagi izračunov razporejajo ustrezni stroški. Tako razporejeni stroški nadalje predstavljajo pravilno podlago za različne kalkulacije stroškov. Poznamo popolno kalkulacijo stroškovne cene končnega učinka, zoženo kalkulacijo stroškovne cene končnega učinka in kalkulacijo prodajne cene končnega učinka. Katero kalkulacijo bo javni zavod izbral, je odvisno od samega namena kalkuliranja. Pri postopku kalkuliranja lahko operiramo z že znanimi in nastalimi stroški, v tem primeru gre za obračunsko kalkulacijo ali pa izberemo predvidene stroške, ki naj bi tekom izvajanja poslovnega procesa šele nastali in tako pripravimo predračunsko kalkulacijo. Sam postopek kalkulacije poteka tako na podlagi obračunskih kot predračunskih podatkov enako, vendar se kalkulacije bistveno razlikujejo glede na vsebinsko različne procese ustvarjanja poslovnih učinkov. Temeljna metoda, ki naj bi se je javni zavodi posluževali pri izračunavanju stroškovne in tudi prodajne cene poslovnega učinka, naj bi bila tradicionalna kalkulacija polne lastne cene končnega poslovnega učinka. V kolikor se vsi stroški ustrezno in realno razporedijo na pripadajoče stroškovne nosilce, lahko s tradicionalno metodo kalkulacije polne lastne cene končnega poslovnega učinka dobimo ustrezne in realne rezultate. V primeru, če bi se tradicionalne metode kalkulacije stroškovne cene končnega poslovnega učinka izkazale za napačne, naj bi se javni zavodi posluževali modernejših metod, kot sta točka pokritja in procesno spremljanje stroškov (ABC metoda).

33

4 STROŠKOVNO RAČUNOVODSTVO V JZ SOCIO CELJE 4.1 Poslovnoizidna in stroškovna mesta v JZ SOCIO Celje Javni zavod SOCIO Celje opravlja tako tržno kot javno dejavnost, zato je poslovanje zavoda organizirano po več poslovnoizidnih mestih za izvajanje gospodarskih javnih služb, vendar se poslovni izid vseh gospodarskih javnih služb ugotavlja skupaj, stroški in prihodki tržne dejavnosti se evidentirajo na ločeni poslovnoizidni enoti (Interni vir JZ SOCIO Celje 2011). Poslovnoizidna mesta so se v dogovoru z ustanoviteljem razdelila na poslovnoizidno mesto splošne dejavnosti, kjer se zbirajo prihodki in odhodki uprave zavoda, in poslovnoizidna mesta temeljne nepridobitne dejavnosti, ki so razdeljena po posameznih programih oziroma projektih (Interni vir JZ SOCIO Celje 2011):

- zavetišče za brezdomce; - materinski dom; - terensko delo z odvisniki; - projektna pisarna Celje zdravo mesto in - projekt Lap's in Rap's.

Poslovnoizidno mesto tržne dejavnosti je posebej ločeno od ostalih. Na njem se zbirajo prihodki in odhodki, pridobljeni z udejanjanjem zavoda na trgu kot popolnoma konkurenčnega subjekta v dejavnostih prodaje blaga in storitev zaradi pridobivanja dobička na trgu. Edini prihodki in z njimi povezani odhodki tržne narave so iz naslova najemnin, ki jih zavod ustvari z oddajanjem nekaterih prostorov v poslovno uporabo. Minimalno nastali dobiček, ustvarjen s tržno dejavnostjo, se navadno nameni za pokrivanje stroškov javne službe ali rednega vzdrževanja poslovnih prostorov oddanih v najem (Interni vir JZ SOCIO Celje 2011). Poslovnoizidna mesta javne dejavnosti so določena tako, da vsaka zunanja organizacijska enota predstavlja svoje stroškovno mesto, z izjemo projekta Lap's in Rap's, pri katerem se poslovni dogodki vodijo ločeno od ostalega poslovanja zavoda po določilih financerja (Interni vir JZ SOCIO Celje 2011). Na poslovnoizidnih mestih se tako zbirajo namensko dodeljena sredstva s strani financerjev in ostali namensko in nenamensko dodeljeni prihodki za pokrivanje nastalih odhodkov pri izvajanju glavne dejavnosti zavoda, torej tiste socialnovarstvene dejavnosti, za katero je bil JZ SOCIO Celje ustanovljen, in stroški, ki so se pokrili iz namensko dodeljenih sredstev (Interni vir JZ SOCIO Celje 2011). Ker so vsa poslovnoizidna mesta v JZ SOCIO Celje hkrati tudi stroškovna mesta zavoda, namen poslovne raziskave pa ni ugotavljanje poslovnega izida poslovnoizidnega mesta Zavetišče za brezdomce menimo, da lahko v nadaljevanju namesto o poslovnoizidnih mestih govorimo o stroškovnih mestih.

34

4.1.1 Prihodki in odhodki JZ SOCIO Celje JZ SOCIO Celje spada med posredne uporabnike proračuna oziroma med določene uporabnike enotnega kontnega načrta in kot tak spremlja prihodke in odhodke tako po načelu denarnega toka kot po načelu nastanka poslovnega dogodka. Temeljno knjiženje poteka po načelu nastanka poslovnega dogodka, kjer gre za evidentiranje prihodkov in odhodkov ob pogoju, da je poslovni dogodek, ki jih bo povzročil, že nastal in je neodvisen od dejanskih prilivov in odlivov denarnih sredstev. Zaradi spremljanja gibanja javnofinančnih prihodkov in odhodkov morajo neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov spremljati dogodke tudi po načelu denarnega toka, kar pomeni, da evidenčno knjižijo prihodke in odhodke na podlagi plačane realizacije – torej poslovni dogodek je nastal, hkrati je prišlo do prejema ali izplačila denarnih sredstev povezanih z njim oziroma obveznosti in terjatve so se poravnale na drug možen način – s pobotom (Interni vir JZ SOCIO Celje 2011). Ker zavod v skladu z vsemi zakonskimi in drugimi določili evidentira prihodke in odhodke po načelu nastanka poslovnega dogodka, se od tod dalje v evidenčno knjiženje ne bomo spuščali podrobneje. 4.2 Stroškovno mesto – Zavetišče za brezdomce 4.2.1 Zasedenost Zavetišča za brezdomce Zavetišče za brezdomce je dislocirana organizacijska enota JZ SOCIO Celje. Poleg tega, da nudi zatočišče osebam, ki ga v določenem trenutku resnično potrebujejo, izvaja tudi t. i. evalvacijski program Zavetišča za brezdomce Celje, v katerega se lahko vključijo osebe, ki so ostale brez stanovanja, zaposlitve, ki so v duševni stiski, trpijo zaradi razpada družine, nasilja, alkoholizma, ki so pobegnile od doma, so nezmožne pridobiti državljanske pravice in podobno ter so pripravljene sprejeti pomoč za spremembo lastnega življenja, situacije ali zgolj ureditev socialnoekonomskega položaja v obliki, kot ga ponuja program Zavetišča (Interni vir JZ SOCIO Celje 2011). Metode dela z uporabniki potekajo tako na individualni kot skupinski ravni, pri čemer so v skupinske oblike dela vedno vključeni vsi uporabniki. Zaradi prostorske stiske in omejenega števila zaposlenih razporejajo uporabnike enakovredno po različnih dejavnostih tako, da je vsak uporabnik vsaj enkrat vključen v vsako skupino, saj (Interni vir JZ SOCIO Celje 2011):

- skupina za samopomoč deluje le enkrat mesečno in vključuje od 5 do 8 uporabnikov;

- kreativne delavnice lahko zajemajo od 10 do 12 uporabnikov; - so se rednih mesečnih sestankov dolžni udeležiti vsi uporabniki; - družabne igre potekajo 16-krat mesečno in vključujejo od 14 do 16 uporabnikov; - organizirana športna skupina vključuje od 6 do 8 uporabnikov; - se v priložnostne skupne aktivnosti lahko vključi do 20 uporabnikov.

35

Zavetišče za brezdomce JZ SOCIO Celje zaradi prostorske stiske v okviru prenočitvenih kapacitet razpolaga le s sedmimi sobami, v katerih je razporejenih 25 postelj, tri dodatne postelje pa so t. i. prenočitvene kapacitete odprtega tipa, ki so namenjene kriznim interventnim primerom (Interni vir JZ SOCIO Celje 2011). Tako je bilo od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 v program zavetišča vključenih skupaj 35 uporabnikov, s povprečno starostjo 55,3 let, od tega 29 moških in 6 žensk. Po analizi je imelo 9 uporabnikov srednješolsko izobrazbo, 13 poklicno izobrazbo, 13 uporabnikov pa je imelo dokončano osnovno šolo. Pri analizi prihodkov je bilo ugotovljeno, da je 24 uporabnikov prejemalo družbeno socialno finančno pomoč, 8 uporabnikov pokojnino, 3 uporabniki so bili zaposleni preko javnih del in so prejemali redne osebne mesečne dohodke (Interni vir JZ SOCIO Celje 2011). Glede na statistično analizo zavoda je znašalo povprečno število dni bivanja na mesec 610 dni glede na vse uporabnike Zavetišča za brezdomce na mesec (Interni vir JZ SOCIO Celje 2011). Iz razpoložljivih podatkov lahko ugotovimo, da je znašalo povprečno lansko letno število bivalnih dni skupno za vse uporabnike 7.320 dni. Če dobljeni podatek delimo s 365 dnevi ugotovimo, da je program Zavetišča v letu 2011 mesečno povprečno koristilo 20 uporabnikov. Ob polni zasedenosti prenočitvenih kapacitet Zavetišča za brezdomce, kar pomeni 25 uporabnikov dnevno, bi znašalo skupno število bivalnih dni v letu 9.125 dni. Iz tega lahko vidimo, da so bile v letu 2011 kapacitete izkoriščene v približno 80,23 odstotno. Tabela 1 in graf 2 prikazujeta tendenco gibanja povprečne letne zasedenosti Zavetišča za brezdomce JZ SOCIO Celje med leti 2006 in 2012, izraženo v odstotkih. Najvišje število povprečnih letnih nočitev je bilo v letu 2008, najnižje v letu 2006. Vidimo lahko, da v izbranem obdobju Zavetišče za brezdomce nikoli ni bilo polno zasedeno, kljub temu je bil v vseh teh letih odstotek zasedenosti dovolj visok, da upravičuje obstoj Zavetišča za brezdomce v Celju. Tabela 1: Povprečna letna zasedenost Zavetišča za brezdomce Celje v letih od 2006 do 2011

LETO ŠT. DNI % ZASEDENOSTI 2011 7.320,00 80,22 2010 6.492,00 71,15 2009 7.695,96 84,34 2008 8.319,00 91,17 2007 7.920,00 86,79 2006 6.480,00 71,01

Vir: Interni vir JZ SOCIO Celje

36

Graf 2: Grafični prikaz zasedenosti Zavetišča za brezdomcev med leti 2006 in 2011

Vir: Interni vir JZ SOCIO Celje 4.2.1 Odhodki v Zavetišču za brezdomce Po določilih 48. člena Pravilnika o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur.l. RS, št. 54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04, 75/04, 117/04, 141/04, 117/05, 138/06, 120/07, 124/08, 112/09) JZ SOCIO Celje razčlenjuje odhodke zavoda, tako torej tudi odhodki stroškovnega mesta Zavetišče za brezdomce po posameznih vrstah na (Letno poročilo JZ SOCIO Celje 2011, interno): 1. konte podskupine 460 – stroške materiala, kjer so v letu 2011 evidentirani:

• stroški čistilnega materiala za vzdrževanje higiene bivanjskih prostorov, • stroški detergentov za ročno pranje posode, stroški pralnih praškov in ostalih

pralnih sredstev, • stroški materiala za vzdrževanje bivanjskih prostorov, namenjeni manjšim

popravilom, ki so jih vzdrževanci in zaposleni sposobni opraviti sami, • stroški drugega pomožnega materiala za uporabnike, kot so na primer stroški,

povezani z urejanjem osebne dokumentacije uporabnikov Zavetišča, • stroški pomožnega materiala za izvedbo programskih delavnic, kot so na primer

slikarski pripomočki, material za modeliranje, za izvedbo kuharskih delavnic in podobno,

• stroški materiala za osebno higieno uporabnikov, kot so mila, šamponi, zobne ščetke, brisače in ostali podobni pripomočki,

• stroški materiala za obdaritev uporabnikov Zavetišča, • stroški zaščitne obleke za zaposlene, kot so zaščitni plašči, rokavice, higienske

maske in podobno, • strošek električne energije, • stroški ogrevanja, • stroški vodarine in drugi stroški povezani z uporabo javnega vodovoda,

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

2006 2007 2008 2009 2010 2011

%

leto

zasedenost zavetišča

37

• stroški nadomestnih delov za osnovna sredstva in materiala za vzdrževanje osnovnih sredstev,

• stroški strokovne literature in stroški časopisov ter revij za uporabnike Zavetišča za brezdomce in

• stroški pisarniškega materiala; 2. konte podskupine 461 – stroške storitev, kjer beležimo v letu 2011:

• stroške dimnikarskih storitev, • stroške telefonskih naročnin in pogovorov, zakupnin e-poštnih predalov ter

naročnine na kabelsko televizijo, • stroške poštnih in kurirskih storitev, • stroške supervizije7, • stroške pranja posteljnin, brisač in oblačil uporabnikov Zavetišča ter ostalih,

podobnih pralnih storitev, • stroške tekočega vzdrževanja bivanjskih prostorov, torej storitev zunanjih

izvajalcev, • stroške tekočega vzdrževanja računalniške in komunikacijske opreme v

Zavetišču, • stroške vzdrževanja druge bivanjske opreme v Zavetišču, • stroške postelj, stolov, vozičkov, hodulj in podobnih pripomočkov za

uporabnike s posebnimi potrebami, • stroške zdravstvenih pregledov uporabnikov Zavetišča in rednih zdravstvenih

pregledov zaposlenih v Zavetišču, • stroške strokovnega izobraževanja zaposlenih, • stroške odvoza smeti in drugih komunalnih storitev, • stroške dnevnic za službena potovanja zaposlenih, • stroške nočitev v državi, • stroške prevoza na službenih potovanjih, • stroške cestnin, parkirnin in podobno, • stroške izplačanih nagrad prostovoljcem za pomoč pri oskrbi in delu z

uporabniki Zavetišča, • stroške dajatev za prostovoljce in • stroške reprezentance;

3. konte podskupine 462 – stroške amortizacije, ki zajemajo amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev, amortizacijo neopredmetenih sredstev in amortizacijo drobnega inventarja;

4. konte podskupine 464 – stroške dela, kjer so stroški: • osnovnih plač zaposlenih, • dodatkov zaposlenim za delo v posebnih pogojih (dežurstva, nočno delo, delo na

dela proste dneve), • povečanega obsega dela zaposlenih,

7 Supervizija je metoda trajnega učenja iz dela, ki omogoča kakovostnejše opravljanje socialnovarstvenih dejavnosti ter spodbuja poklicni in osebni razvoj na različnih delovnih področjih. Supervizija je hkrati ena od oblik poklicnega spremljanja in varovanja kakovosti strokovnega dela v organizacijah socialnega varstva (Pravilnik o načrtovanju, spremljanju in izvajanju supervizije strokovnega dela na področju socialnega varstva 2003, 3. člen). Supervizija je za zaposlene v socialnovarstvenih ustanovah, kot je JZ SOCIO Celje, obvezna, izvaja pa se pod nadzorom supervizorja.

• nadurnega dela, • dodatka na delovno dobo zaposlenih,• položajnega dodatka,• nadomestil plač zaposlenih do trideset dni,• povračil stroškov za prehrano med delom, prevoz na delo in z dela

prejemkov, • dodatnega pokojninskega zavarovanja,• regresa za letni dopust,• delodajalčevih prispevkov in drugih delodajalčevih dajatev od plač.

V letu 2011 je zavod na stroškovnem mestu Zavetišče za brezdomce zabeležil 163.805,10 EUR stroškov, ki neposredno bremenijo točno to stroškovno mesto. Tabela 2: Struktura odhodkov Zavetišča za brezdomce v letu 2011 po skupinah odhodkov

VRSTA ODHODKASTROŠKI MATERIALA

STROŠKI STORITEVSTROŠKI AMORTIZACIJE

STROŠKI DELA SKUPAJ

Vir: Interni vir JZ SOCIO Celje Graf 3: Prikaz odhodkov Zavetišča za brezdomce Celje v letu 2011 po glavnih skupinah

Vir: Interni vir JZ SOCIO Celje

STROŠKI MATERIALA

STROŠKI STORITEV

STROŠKI AMORTIZACIJE

STROŠKI DELA

dodatka na delovno dobo zaposlenih, položajnega dodatka, nadomestil plač zaposlenih do trideset dni, povračil stroškov za prehrano med delom, prevoz na delo in z dela

dodatnega pokojninskega zavarovanja, regresa za letni dopust, delodajalčevih prispevkov in drugih delodajalčevih dajatev od plač.

na stroškovnem mestu Zavetišče za brezdomce zabeležil 163.805,10 neposredno bremenijo točno to stroškovno mesto.

Struktura odhodkov Zavetišča za brezdomce v letu 2011 po skupinah

VRSTA ODHODKA ZNESEK V EUR STROŠKI MATERIALA 11.316,34

STROŠKI STORITEV 11.176,56 STROŠKI AMORTIZACIJE 1.096,78

140.215,42 163.805,10

Vir: Interni vir JZ SOCIO Celje

: Prikaz odhodkov Zavetišča za brezdomce Celje v letu 2011 po glavnih

Vir: Interni vir JZ SOCIO Celje

STROŠKI MATERIALA

STROŠKI STORITEV

STROŠKI AMORTIZACIJE

STROŠKI DELA

6,91

6,82

0,67

38

povračil stroškov za prehrano med delom, prevoz na delo in z dela ter drugih

delodajalčevih prispevkov in drugih delodajalčevih dajatev od plač.

na stroškovnem mestu Zavetišče za brezdomce zabeležil 163.805,10

Struktura odhodkov Zavetišča za brezdomce v letu 2011 po skupinah

DELEŽ V % 6,91 6,82 0,67 85,60 100,00

: Prikaz odhodkov Zavetišča za brezdomce Celje v letu 2011 po glavnih

85,60

39

Iz tabele 2 in grafa 3 lahko razberemo, da najvišji odstotek stroškov v letu 2011 predstavljajo stroški dela, ki izhajajo iz osrednje dejavnosti zavoda. Ta je v javnem zavodu SOCIO Celje socialnovarstvene narave, usmerjena v delo z ljudmi, ki zahteva v največji meri primerno usposobljen kader, da lahko svojim uporabnikom nudi kakovostne storitve. 4.2.1 Prihodki v Zavetišču za brezdomce Skupni prihodki namenjeni pokrivanju rednega delovanja Zavetišča za brezdomce so v letu 2011 v skupnem znesku znašali 172.630,16 EUR. Tabela 3 in graf 4 prikazujeta prihodke po virih financiranja.

Tabela 3: Struktura prihodkov Zavetišča za brezdomce Celje po virih financiranja v letu 2011

VIR FINANCIRANJA VIŠINA SREDSTEV V EUR DELEŽ V %

MDDSZ 102.707,68 59,50

MESTNA OBČINA CELJE 43.093,79 24,96

OSTALE OBČINE 7.008,00 4,06

UPORABNIKI 19.820,69 11,48

SKUPAJ 172.630,16 100,00 Vir: Interni vir JZ SOCO Celje Graf 4: Prikaz prihodkov Zavetišča za brezdomce Celje po virih financiranja v letu 2011

Vir: Interni vir JZ SOCIO Celje Vidimo lahko, da so več kot polovico vseh prihodkov Zavetišča za brezdomce v višini 102.787,68 EUR predstavljala namensko dodeljena sredstva Ministrstva za delo, družino in

59,50

24,96

4,06

11,48

0 10 20 30 40 50 60 70

MDDSZ

MESTNA OBČINA CELJE

OSTALE OBČINE

UPORABNIKI

40

socialne zadeve RS, ki jih je zavod pridobil na podlagi sklenjene pogodbe o sofinanciranju delovanja Zavetišča za brezdomce. Sredstva predstavljajo 59,50 % vseh prihodkov in so namenjena za kritje materialnih stroškov in stroškov dela (Letno poročilo JZ SOCIO 2011, interno). Iz tabele 3 je razvidno, da je 24,96 % vseh sredstev prispevala Mestna občina Celje kot ustanoviteljica JZ SOCIO Celje, ki se je z odlokom o ustanovitvi zavoda zavezala k prispevanju sredstev za izvajanje osnovne dejavnosti zavoda. 4,00 % vseh prihodkov Zavetišča za brezdomce v letu 2011 so predstavljala sredstva drugih občin v Savinjski regiji, ki jih je zavod pridobil z izstavitvijo računov za bivanje brezdomcev v Zavetišču za brezdomce na podlagi sklenjenih pogodb o sofinanciranju. Uporabniki storitev Zavetišča za brezdomce so načeloma osebe, ki že vrsto let ne živijo v okoliščinah, ki jih današnja družba pojmuje kot normalne, kar pomeni tudi, da nimajo stalnega bivališča. Zato JZ SOCIO Celje za vsakega uporabnika storitev pridobi podatke o zadnjem registriranem stalnem bivališču. Na podlagi tega pošlje zavod občini, v kateri je imel uporabnik storitve prijavljeno zadnje stalno bivališče, Pogodbo o sofinanciranju socialnovarstvenega programa za vsako leto bivanja posebej. Pogodba o sofinanciranju socialnovarstvenega programa za občine ni obvezna, temveč izključno prostovoljna, vendar jih občine skoraj nikoli ne zavrnejo. V Pogodbi o sofinanciranju socialnovarstvenega programa je navedeno (Interni vir JZ SOCIO Celje 2011):

• polno ime uporabnika storitev in njegov zadnji naslov stalnega bivališča, • podlaga, na osnovi katere je bilo uporabniku dodeljeno bivanje v Zavetišču za

brezdomce (navadno je to priporočilo Centra za socialno delo ali drugih socialnih ustanov, kot je na primer organizacija Ozara Slovenije),

• višina sredstev, ki jih mora za bivanje posameznega uporabnika storitev JZ SOCIO Celje pridobiti iz drugih virov (torej razlika sredstev za pokritje stroškov Zavetišča za brezdomce, ki ni iz naslova namenskih dotacij MDDSZ in MOC in je v letu 2011 znašala 192,00 EUR) ter

• določba, v kateri se sodelujoča občina s pogodbo zavezuje, da bo v tekočem letu krila 50,00 % razlike sredstev, torej 98,00 EUR v letu 2011, preostalih 50,00 % teh sredstev bo JZ SOCIO Celje pridobil s strani uporabnikov.

11,48 % vseh prihodkov Zavetišča za brezdomce v letu 2011 so predstavljala sredstva, ki so jih prispevali uporabniki storitev sami, in sicer navadno iz naslova prejete socialne podpore. Pri vsem tem je treba poudariti, da so namenska sredstva MDDSZ in MOC, ki financirajo delovanje Zavetišča za brezdomce, okvirno določena s pogodbo, glede na stroške, ki jih v zvezi z izvajanjem programa oskrbe brezdomcev JZ SOCIO Celje predvideva v prihodnjem obračunskem letu. Sredstva se tekom obračunskega obdobja nato izplačujejo na podlagi mesečne realizacije stroškov do višine, določene s pogodbo (Interni vir JZ SOCIO Celje 2011). Ob tem je izrednega pomena zahteva MDDSZ kot osrednjega financerja Zavetišča za brezdomce JZ SOCIO Celje, da lahko zavod iz namenskih javnih sredstev (torej iz proračuna MDDSZ in MOC) v obračunskem obdobju pridobi okrog 80,00 % namenskih

41

finančnih sredstev, za približno 20,00 % vseh nastalih stroškov pa mora zavod zagotoviti kritje iz drugih virov. V našem primeru so to sredstva, ki jih prispevajo sami uporabniki storitev (največkrat iz naslova pripadajoče socialne pomoči) in sodelujoče občine, na podlagi prej omenjenih pogodb. V kolikor zavod teh sredstev ne bi uspel pridobiti oziroma bi se ob koncu obračunskega leta izkazalo, da je zavod precej več kot 80,00 % stroškov financiral iz naslova namensko dodeljenih sredstev za program oskrbe brezdomcev, v prihodnjem obračunskem obdobju s strani MDDSZ ne bi bil upravičen do namensko dodeljenih sredstev (Interni vir JZ SOCIO Celje 2011). Zato je poleg izračuna polne stroškovne cene oskrbnega dneva za brezdomca v Zavetišču za brezdomce JZ SOCIO Celje, izračun zožene stroškovne cene stroškovnega nosilca, s katero pridobimo informacijo o deležu stroškov, ki jih mora JZ SOCIO Celje pokriti iz drugih virov, ključnega pomena za obstoj programa oziroma pridobitev javnih sredstev za izvajanje programa vsako naslednje obračunsko obdobje. 4.3 Izračun cene stroškovnega nosilca Če javni zavod pridobiva prihodke za opravljanje javne službe iz drugih virov s prodajo opravljenih storitev javne službe ali s sredstvi iz naslova donacij, je kalkulacija cene zanj zelo pomembna. Za ceno storitev javne službe običajno v skladu s pravilnikom za oblikovanje cen da soglasje ustanovitelj oziroma glavni financer, in sicer s sklepom vlade ali občinskega sveta ali posredno prek organov upravljanja. Posebno pozornost je treba nameniti tudi kalkulaciji cene, ki jo zavod določi pri pridobivanju prihodkov iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, saj mora v tem primeru v samo kalkulacijo cene vključiti tudi stroške investicij in investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev, ki jih uporablja pri izvajanju tržne dejavnosti (Kumše 2006, 30). Pri izračunu cene oskrbnega dne za brezdomca v Zavetišču za brezdomce JZ SOCIO Celje se bomo sicer v razumski meri ozirali na določila Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09, 6/12) in stroškovno ceno izračunali v smislu prodaje storitve na trgu. Pri tem se moramo zavedati, da niti MDDSZ niti MOC od izvajalca socialnovarstvenih storitev za brezdomce tega izračuna ne zahtevata, prav tako ga nihče od sofinancerjev storitve ne bo uradno potrdil, temveč je namen izračuna v prvi vrsti internega pomena, po drugi strani bo služil kot utemeljitvena podlaga za določitev deleža sofinanciranja storitve s strani uporabnikov ter sodelujočih občin. Prav tako je na tem mestu smiselno ponovno poudariti, da storitve Zavetišča za brezdomce niso pridobitne narave, tako je model za izračun stroškovne cene treba pripraviti ob zavedanju, da naj bi poslovnoizidno mesto ob zaključku obračunskega leta izkazovalo ničelni poslovni rezultat. Stroškovni nosilec v našem primeru predstavlja oskrbni dan enega brezdomca v Zavetišču za brezdomce. Na njega bomo razporedili vse stroške, ki se neposredno zbirajo na stroškovnem mestu Zavetišče za brezdomce. Prav tako bomo stroškovni nosilec obremenili

42

s stroški, ki jih bomo na podlagi ustreznega sodila iz stroškovnega mesta uprave razporedili na stroškovno mesto Zavetišča za brezdomce. 4.3.1 Določitev ključa za delitev posrednih stroškov Vsi stroški, ki se vodijo na stroškovnem mestu Zavetišče za brezdomce so izvirni in neposredni, saj bremenijo organizacijsko enoto kot stroškovno mesto direktno. Posredne stroške povezane z dejavnostjo Zavetišča za brezdomce predstavljajo tako le stroški uprave na splošnem stroškovnem mestu. Med te beležimo:

• stroške čistilnega materiala, • stroške materiala za vzdrževanje poslovnih prostorov, • stroške ostalega pomožnega materiala, • stroške pomožnega materiala za osebno higieno ter razkužil in zdravstvenih

pripomočkov (v primeru nujne oskrbe oseb, ki se v velikih primerih najprej zatečejo na naslov uprave)

• stroške zaščitnih oblek in ostalih zaščitnih sredstev za delavce, • stroške ogrevanja poslovnih prostorov, • stroške strokovne literature, • stroške pisarniškega materiala, • stroške čistilnih storitev, • stroške tiskanja promocijskega materiala, • stroške oglaševalskih storitev, • stroške dimnikarskih storitev, • telefonske, internetne in ostale telekomunikacijske stroške, • stroške poštnih in kurirskih storitev, • stroške storitev tekočega vzdrževanja poslovnih objektov in opreme v teh prostorih, • stroške bančnih storitev, • stroške strokovnega izobraževanja zaposlenih, • stroške komunalnih storitev, • stroške kilometrine na službeni poti, dnevnice ter ostale prevozne stroške

zaposlenih, • stroške reprezentance, • stroške plač • in stroške povezane z najemom finančne pomoči (torej stroške najema kredita s

pripadajočimi obrestmi). Vsi stroški, ki smo jih v letu 2011 evidentirali na stroškovnem mestu uprave, so v letu 2011 znašali 75.093,83 EUR. Ker posredne stroške uprave ne moremo razporediti na stroškovna mesta osnovnih dejavnosti JZ SOCIO Celje na podlagi stvarnih meril, moramo te stroške razporediti na osnovi podlage za razporejanje. Tako smo se s poslovodstvom in svetom zavoda JZ SOCIO Celje dogovorili, da bomo kot podlago za alokacijo stroškov uprave s splošnega stroškovnega mesta na stroškovna mesta temeljne dejavnosti izbrali število zaposlenih na posameznem stroškovnem mestu. Ključ za delitev stroškov uprave smo določili v obliki naslednjega količnika:

43

število zaposlenih na posameznem stroškovnem mestu x 100

število zaposlenih skupaj.

Na takšen način smo izračunali različne deleže stroškov uprave, ki se bodo razporedili po posameznih stroškovnih mestih, kar je razvidno iz tabele 4. Pri izračunu nismo upoštevali zaposlenih, ki so razvrščeni na stroškovno mesto uprave, saj moramo celotne stroške uprave razporediti na ostala stroškovna mesta. Tabela 4: Prikaz izračunanih osnov za razporejanje stroškov stroškovnega mesta uprave na druga stroškovna mesta

STROŠKOVNO MESTO ŠTEVILO

ZAPOSLENIH DELEŽ V % ZAVETIŠČE ZA BREZDOMCE 6,00 42,86

MATERINSKI DOM 3,00 21,43 PROJEKTNA PISARNA CELJE ZDRAVO

MESTO 2,00 14,29 TERENSKO DELO Z ODVISNIKI 3,00 21,43

SKUPAJ 14,00 100,00 Vir: Interni vir JZ SOCIO Celje V naslednjem koraku (prikazuje ga tabela 5) bomo stroške uprave iz splošnega stroškovnega mestna na podlagi izračunanega količnika dodatka stroškov v deležu prenesli na temeljno stroškovno mesto Zavetišče za brezdomce. Vidimo, da stroški uprave po tako izbranem načinu alokacije stroškov obremenijo stroškovno mesto Zavetišče za brezdomce v višini 32.185,22 EUR oziroma v višini 42,86 % vseh stroškov uprave. Tabela 5: Prikaz razporeditve vseh odhodkov stroškovnega mesta uprave v letu 2011 na stroškovno mesto Zavetišče za brezdomce Celje

VRSTA ODHODKA

SM UPRAVA - ODHODKI V

EUR

SM ZAVETIŠČE ZA BREZDOMCE

- ODHODKI V EUR

100% 42,86% STROŠKI MATERIALA 3.321,97 1.423,80

STROŠKI STORITEV 18.969,31 8.130,25 AMORTIZACIJA 481,56 206,40

STROŠKI PLAČ ZAPOSLENIH 52.064,31 22.314,76 FINANČNI ODHODKI 256,68 110,01

SKUPAJ 75.093,83 32.185,22 Vir: Interni vir JZ SOCIO Celje Po opravljeni razdelitvi stroškov uprave kot posrednih stroškov lahko ugotovimo, koliko znašajo skupni stroški, ki bremenijo stroškovno mesto Zavetišče za brezdomce, kar prikazuje tabela 6.

44

Tabela 6: Prikaz vseh odhodkov v letu 2011, zbranih na stroškovnem mestu Zavetišče za brezdomce Celje

VRSTA ODHODKA (SM Zavetišče za

brezdomce)

NEPOSREDNI STROŠKI V

EUR

POSREDNI STROŠKI V EUR

SKUPAJ STROŠKI V

EUR STROŠKI

MATERIALA 11.316,34 1.423,80 12.740,14 STROŠKI STORITEV 11.176,56 8.130,25 19.306,81

AMORTIZACIJA 1.096,78 206,40 1.303,18 STROŠKI PLAČ ZAPOSLENIH 140.215,42 22.314,76 162.530,18

FINANČNI ODHODKI 0,00 110,01 110,01 SKUPAJ 163.805,10 32.185,22 195.990,32

Vir: Interni vir JZ SOCIO Celje 4.3.2 Izračun polne lastne cene bivanja brezdomca v Zavetišču za brezdomce Celje V predhodni korakih smo glede na organiziranost in način dela v JZ SOCIO Celje najprej predstavili stroške, ki neposredno bremenijo stroškovno mesto Zavetišče za brezdomce, nato smo s podlago za razporejanje stroškov razporedili na obravnavano stroškovno mesto posredne stroške splošnega stroškovnega mesta, torej stroške uprave. V naslednji stopnji bomo ugotovili stroške, ki bremenijo stroškovni nosilec – oskrbni dan za uporabnika storitev Zavetišča za brezdomce, nato pa z enostavno delitveno kalkulacijo izračunali stroškovno ceno stroškovnega nosilca. Iz tabele 7 lahko vidimo, da smo najprej vse neposredne in posredne stroške v celoti prenesli na obravnavani stroškovni nosilec. Na podlagi tega lahko izračunamo polno lastno ceno oskrbnega dne za brezdomca v Zavetišču za brezdomce. Tabela 7: Celotni stroški stroškovnega mesta Zavetišča za brezdomce Celje

VRSTA ODHODKA

SM ZAVETIŠČE ZA BREZDOMCE - SKUPAJ STROŠKI V EUR

STROŠKI MATERIALA 12.740,14

STROŠKI STORITEV 19.306,81

AMORTIZACIJA 1.303,18

STROŠKI PLAČ ZAPOSLENIH 162.530,18

FINANČNI ODHODKI 110,01

SKUPAJ ODHODKI 195.990,31 Vir: Interni vir JZ SOCIO Celje

45

Na podlagi vseh znanih podatkov lahko izračunamo polno lastno ceno stroškovnega nosilca – oskrbnega dne za uporabnika storitev Zavetišča za brezdomce – če bi bile kapacitete zavetišča polno zasedene, kar bi pomenilo 9.125 oskrbnih dni na leto:

VSI ODHODKI, KI BREMENIJO IZBRAN STROŠKOVNI NOSILEC V LETU 2011

ŠTEVILO OSKRBNIH DNI OB POLNI ZASEDENOSTI V LETU 2011

= 195.990,31 EUR

9.125,00

= 21,48 EUR.

Če upoštevamo realno zasedenost kapacitet v letu 2011 (torej 7.320), znaša polna lastna cena 26,77 EUR. Iz česar sledi, da lahko izračunamo povprečno vrednost oskrbnine na uporabnika storitev na mesec v letu 2011 po naslednji formuli: POLNA LASTNA CENA OSKRBNEGA DNE x POVPREČNO ŠTEVILO DNI NA MESEC V LETU 2011 = 26,77 EUR x 30,42 = 814,34 EUR. 4.3.3 Izračun zožene lastne cene bivanja brezdomca v Zavetišču za brezdomce Celje Sicer v literaturi obstaja več načinov izračuna zožene stroškovne cene, avtorji pa javne zavode spodbujajo predvsem k razlikovanju stalnih in spremenljivih stroškov ter posledično k izračunu zožene stroškovne cene po spremenljivih stroških. Ker pa je proces razlikovanja stroškov na stalne in spremenljive kompleksen in zahteva natančnost ter zavzeto sodelovanje vseh zaposlenih, v marsikaterem primeru rezultati niso takšni, kot so bili pričakovani. V primeru izračuna zožene stroškovne cene JZ SOCIO Celje razporejanje stroškov na stalne in spremenljive ne bi bilo smiselno, ker niti MDDSZ niti MOC za dodelitev namenskih sredstev Zavetišču za brezdomce tega ne zahtevata, oba financerja sredstva dodeljujeta na podlagi obračunane realizacije predhodnega obračunskega obdobja (v obračunskem letu do višine, določene v pogodbi) in tako vsak mesec sproti določita stroške, ki jih priznata oziroma ne priznata, med njimi so po svoji naravi tako spremenljivi kot stalni stroški, poleg tega bi bila sama razdelitev stroškov na stalne in spremenljive brez nekaterih sprememb v poslovnem procesu zelo težavna. V dani situaciji se zdi najprimernejši izračun zožene stroškovne cene stroškovnega nosilca na podlagi sodila namenskih prihodkov. Tako bomo na podlagi obračunskih podatkov leta 2011 od izračunane povprečne mesečne polne lastne cene odšteli tisti delež stroškov, ki se je pokril iz namensko dodeljenih in v naprej znanih javnih sredstev. Polno lastno ceno stroškovnega nosilca bomo zožili za zgoraj omenjene stroške in dobili zoženo lastno ceno, ki nam bo dala informacije o stroških, ki jih mora JZ SOCIO Celje pokriti iz drugih virov.

46

V celotnem letu 2011 je JZ SOCIO Celje za kritje neposredno nastalih stroškov na stroškovnem mestu Zavetišče za brezdomce prejel:

- 102.707,68 EUR s strani MDDSZ in - 43.093,79 EUR s strani MOC.

Gledano na letni ravni je JZ SOCIO Celje prejel 145.801,47 EUR namenskih sredstev s strani MOC in MDDSZ za delno pokritje nastalih stroškov. Če od vseh znanih namenskih prihodkov v letu 2011 odštejemo vse stroške, s katerimi smo obremenili stroškovno mesto Zavetišče za brezdomce ter dobljeno vrednost delimo z vsemi oskrbnimi dnevi za brezdomce, dobimo zoženo stroškovno ceno stroškovnega nosilca – razliko, ki jo mora JZ SOCIO Celje v celoti pokriti iz drugih virov. V kolikor dobljeno vrednost pomnožimo s povprečnim številom dni na mesec, dobimo povprečno zoženo stroškovno ceno storitve, ki bi jo moral JZ SOCIO Celje kriti iz drugih virov. V letu 2011 je tako izračunana vrednost znašala 208,57 EUR. 4.3.4 Določitev sklopa formul za izračun cene oskrbnega dne za brezdomca v Zavetišču za brezdomce Celje Da bi omogočili lažje delo računovodstvu pri izračunu cene oskrbnega dne za brezdomca v Zavetišču za brezdomce Celje, bomo pripravili model, ki bo omogočal enostaven in natančen izračun v izbranem časovnem obdobju z vstavljanjem podatkov o tekočih ali prihodnjih predvidenih poslovnih odhodkih JZ SOCIO Celje. Model je pripravljen v Microsoftovem orodju Excel. Postopek izračuna polne in zožene stroškovne cene bomo v nadaljevanju prikazali opisno in nazorno po korakih. V prvem koraku (slika 1) najprej izračunamo osnovo, na podlagi katere bomo kasneje razporejali stroške iz stroškovnega mesta uprave na stroškovno mesto Zavetišče za brezdomce. V vrstico C3 najprej vnesemo podatek o številu zaposlenih, katerih plače bremenijo stroškovno mesto Zavetišče za brezdomce neposredno, nato v vrstico C5 vnesemo podatek o številu vseh zaposlenih v JZ SOCIO Celje, na koncu v vrstico C6 podatek o številu zaposlenih na stroškovnem mestu uprave. Formula je v prvem koraku nastavljena tako, da število vseh zaposlenih na stroškovnem mestu Zavetišče za brezdomce deli s številom vseh zaposlenih, od katerih se pred deljenjem odšteje število zaposlenih na stroškovnem mestu uprave. Rezultat se najprej zaokroži na štiri decimalna mesta, saj je število v končni celici C7 v ozadju programa Excel oblikovano kot odstotek – iz tega vzroka je končna vrednost postopka kasneje prikazana kot odstotek na dve decimalni mesti. Kočni rezultat prvega koraka je torej v odstotku izražena podlaga za razporejanje posrednih stroškov iz stroškovnega mesta uprave na stroškovno mesto Zavetišča za brezdomce.

47

Slika 1: Prvi korak – izračun podlage za razporejanje posrednih stroškov

Vir: Lasten vir V drugem koraku (slika 2) po vrsti od vrstice C13 do vrstice C17 vpišemo podatke o stroških uprave v izbranem časovnem obdobju po vrstah. Vrednosti se nato v vrsticah od E13 do E17 samodejno preračunajo na zneske, ki jih moramo kot posredne stroške razporediti na stroškovno mesto Zavetišče za brezdomce. Skupni znesek deleža posrednih stroškov uprave, ki ga na podlagi osnove razporejanje prerazporedimo na stroškovno mesto uprave, se sešteje v vrstici E18. Slika 2: Drugi korak – izračun posrednih stroškov uprave, ki jih bomo prerazporedili na stroškovno mesto Zavetišče za brezdomce

Vir: Lasten vir V tretjem koraku (slika 3) v vrstice od C24 do C28 vnesemo neposredne stroške, ki v izbranem časovnem intervalu bremenijo stroškovno mesto Zavetišče za brezdomce, po vrstah. Nato se v vrsticah od E24 do E28 seštejejo neposredni stroški stroškovnega mesta Zavetišče za brezdomce (od vrstice C24–C28) s prerazporejenimi posrednimi stroški uprave, ki so zabeleženi od vrstice E13 do vrstice E17. Tako v celici E29 dobimo seštevek vseh neposrednih in prerazporejenih posrednih stroškov, ki v izbranem časovnem obdobju bremenijo stroškovno mesto Zavetišče za brezdomce.

48

Slika 3: Tretji korak – izračun vseh stroškov, ki v določenem časovnem intervalu bremenijo stroškovno mesto Zavetišče za brezdomce

Vir: Lasten vir V četrtem koraku (slika 4) smo zaradi lažje preglednosti samo izpostavili skupni seštevek vseh neposrednih stroškov v izbranem časovnem obdobju na stroškovnem mestu Zavetišče za brezdomce (vrstica C34, ki je identična vrstici C29) ter seštevek neposrednih stroškov stroškovnega mesta Zavetišče za brezdomce in prenesenih posrednih stroškov uprave (vrstica E34, ki je identična vrstici E29). Vrednost iz vrstice E34 nam bo služila pri nadaljnjem izračunu, seštevek iz vrstice C34 pa nam v istem koraku služi le za nazorno primerjavo med neposredno nastalimi stroški obdobja na stroškovnem mestu Zavetišče za brezdomce in vsemi stroški, ki v istem obdobju upravičeno bremenijo obravnavano stroškovno mesto. Slika 4: Četrti korak – izpostavitev seštevka vseh stroškov, ki v izbranem časovnem obdobju upravičeno bremenijo stroškovno mesto Zavetišče za brezdomce

Vir: Lasten vir V petem koraku (slika 5) se glede na število oskrbnih dni v izbranem časovnem intervalu izračuna stroškovna cena enega oskrbnega dne, glede na vse uporabnike storitev. V vrstico C39 vnesemo število oskrbnih dni v izbranem mesecu ali število oskrbnih dni v izbranem obračunskem letu v vrstico C43, nato program po formuli E34/C39 oziroma E34/C34 deli vse stroške, zbrane na stroškovnem mestu Zavetišče za brezdomce s številom oskrbnih dni v izbranem časovnem intervalu. Tako v vrstici C40 oziroma C44 dobimo polno lastno ceno stroškovnega nosilca – oskrbnega dne za brezdomca v izbranem časovnem obdobju.

49

Slika 5: Peti korak – izračun polne lastne cene oskrbnega dne za brezdomce v Zavetišču za brezdomce v izbranem časovnem intervalu

Vir: Lasten vir V šestem koraku (slika 6) dajemo možnost izračuna stroškovne cene oskrbnega dneva za posameznega uporabnika storitev. V vrstico C49 oziroma C53 vnesemo število oskrbnih dni, ki jih je bil posamezni uporabnik storitev deležen v izbranem časovnem obdobju. V našem primeru lahko izračunamo stroškovno ceno oskrbnega dneva za uporabnika storitev v posameznem mesecu ali v posameznem letu. Vrednosti program izračuna v vrstici C50 oziroma C55, in sicer tako da v predhodnem koraku izračunano stroškovno ceno oskrbnega dneva v izbranem časovnem intervalu množi s številom oskrbnih dni, ki jih je bil uporabnik deležen v izbranem časovnem obdobju. Pri izračunu stroškovne cene oskrbnega dneva za posameznega uporabnika storitev je ta izračunana na podlagi povprečnih oskrbnih dni na mesec v posameznem letu. Ta drugi del šestega koraka je lahko v duhu Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09, 6/12) ključnega pomena pri operiranju s predračunskimi podatki. Slika 6: Šesti korak – izračun stroškovne cene za posameznega uporabnika storitev v izbranem časovnem obdobju

Vir: Lasten vir V sedmem koraku (slika 7) program na podlagi znanih podatkov o prihodkih izračuna razliko stroškov, ki se ne pokrijejo iz naslova namenskih sredstev in jih mora JZ SOCIO Celje zagotoviti iz drugih virov. Tako v vrstice od C6 do C64 oziroma od C72 do C74 vnesemo podatke o namenskih sredstvih pridobljenih s strani MDDSZ in MOC ter drugih možnih sofinancerjev. Pri tem mora biti uporabnik modela pozoren na pravilen vnos ali obračunskih ali predračunskih podatkov za izbrano časovno obdobje. Program nato v vrsticah C67 oziroma C77 izračuna zoženo stroškovno ceno storitve tako, da od izračunane polne stroškovne cene oskrbnega dneva za brezdomce odšteje stroške, za katere imamo zagotovljena namenska sredstva s strani ustanovitelja in pristojnega ministrstva. Višina teh stroškov natanko sovpada z višino namensko dodeljenih sredstev.

50

Slika 7: Korak sedem – izračun zožene stroškovne cene v izbranem časovnem obdobju

Vir: Lasten vir V osmem koraku (slika 8) moramo določiti, kolikšen del zožene stroškovne cene storitve bomo pokrili iz naslova sredstev uporabnikov in koliko sredstev naj bi za posameznega uporabnika prispevala pristojna občina po pogodbi, pojasnjeni v poglavju 4.2.1; po navodilih poslovodstva JZ SOCIO Celje naj bi uporabnik in sodelujoča občina pokrila vsak polovico vrednosti zožene stroškovne cene oskrbnega dneva za brezdomca. Vrednosti se izračunajo v vrstici C83 in C84 oziroma C87 in C88, odvisno od izbranega časovnega intervala. Slika 8: Osmi korak – razdelitev vrednosti stroškovne cene stroškovnega nosilca v izbranem časovnem obdobju med uporabnika storitev in sodelujočo občino

Vir: Lasten vir Kot je razvidno iz slike 9 v prilogi 1, smo nato v pripravljen model vnesli zahtevane podatke obračunskega leta 2011 (natančneje smo jih razdelali v prejšnjih poglavjih) in tako izračunali povprečno mesečno polno lastno stroškovno ceno obravnavanega stroškovnega nosilca ter povprečno mesečno zoženo stroškovno ceno, ki bi jo JZ SOCIO Celje moral ob pravilni razporeditvi stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih kriti iz drugih virov. Oba dobljena rezultata sta identična tistima, ki smo ju izračunali z ročnim matematičnim pristopom v poglavjih 4.3.2 in 4.3.3.

51

Ker samo na podlagi ene primerjave rezultatov, izračunanih enkrat s pripravljenim modelom in drugič z običajnim računskim postopkom, ne moremo trditi, da pripravljen model deluje pravilno, smo iz diplomskih del avtorice Podbregar povzeli podatke (priloga 2), s katerimi je avtorica v letih 2006 in 2008 izračunala polno stroškovno ceno oskrbnega dneva za brezdomce in zoženo stroškovno ceno z ročnim matematičnim pristopom. Najprej smo za lažje razumevanje postopka računanja v tabelah od 8 do 10 v prilogi 2 smiselno zbrali osnovne obračunske podatke za leto 2005, s katerimi je operirala tudi avtorica Podbregar (2006, 26–36). Tabela 8 v prilogi 2 podaja razporeditev zaposlenih (teh je bilo v letu 2005 brez zaposlenih na stroškovnem mestu uprave 12) po vseh stroškovnih mestih. V tabelo 9 v prilogi 2 smo po naravnih vrstah stroškov razporedili neposredne stroške stroškovnega mesta Zavetišče za brezdomce in neposredne stroške stroškovnega mesta uprave. Ti podatki so dovolj, da pripravljen model (računski postopek v modelu prikazuje slika 10 v prilogi 2) na osnovi podlage za razporejanje posrednih stroškov avtomatsko razporedi ustrezen delež neposrednih stroškov uprave na stroškovno mesto Zavetišče za brezdomce in izračuna skupno višino stroškov, ki v izbranem časovnem obdobju bremenijo to stroškovno mesto. V letu 2005 je bilo takih stroškov 135.002,00 EUR. Tega leta so v Zavetišču za brezdomce zabeležili 7.665 oskrbnih dni za brezdomce. Znesek je še zadnji ključni podatek, da model v šestem koraku (glej sliko 10 v prilogi 2) izračuna povprečno mesečno polno lastno ceno stroškovnega nosilca, ki je v letu 2005 znašala 535,64 EUR. Rezultat je enak tistemu, ki ga je izračunala avtorica Podbregar (2006, 30) v svojem diplomskem delu. V nadaljevanju smo v tabeli 10 zbrali podatke o namenskih prihodkih iz sredstev javnih financ, ki jih je JZ SOCIO Celje v letu 2005 prejel s strani MDDSZ in MOC za izvajanje programa v Zavetišču za brezdomce v višini 90.831,00 EUR. S pomočjo tega je model v nadaljnjem postopku (glej sliko 10 v prilogi 2) izračunal zoženo stroškovno ceno stroškovnega nosilca, ki je znašala 175,28 EUR. Prav takšen rezultat je izračunala tudi avtorica Podbregar (2006, 36). Isti postopek smo v tabelah od 11 do 13 v prilogi 2 ponovili z obračunskimi podatki iz leta 2007 in izračun z nastavljenim modelom prikazali v sliki 11 v prilogi 2. Tudi v tem primeru smo dobili isto vrednost izračunane povprečne mesečne polne lastne cene stroškovnega nosilca in povprečne mesečne zožene stroškovne cene stroškovnega nosilca kot ga je s svojim matematičnim pristopom izračunala avtorica Podbregar (2008, 27–38). Pri samem izračunu stroškovne cene smo kot najprimernejšo pravno podlago uporabili določila Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09, 6/12). Tako smo izračunali polno stroškovno ceno in zoženo stroškovno ceno storitve, ki bi – če zanemarimo vsebino storitve – lahko na podlagi tega pravilnika obveljala, v primeru prodaje storitve na trgu v duhu 10. člena. Ta pravi, da se cene socialno varstvenih storitev določijo na osnovi načrtovanih povprečnih mesečnih stroškov za tekoče leto, torej elementov za oblikovanje cen, preračunanih na enoto storitve. Kot enota storitve se lahko pojmujejo ura, dan ali mesec – v našem primeru je to bil oskrbni dan za brezdomca v Zavetišču za brezdomce JZ SOCIO Celje. Tako smo v pripravljen model vstavili predračunske podatke za leto 2011 (priloga 3), ki jih je JZ SOCIO Celje pripravil v finančnem načrtu za leto 2011 (Letno poročilo JZ SOCIO

52

Celje 2010, interno). Te smo najprej – kot že v prejšnjih primerih – v prilogi 3 v tabelah od 14 do 16 zaradi boljšega pregleda smiselno povzeli, tako da smo v nadaljevanju v model vnesli najprej predvideno število zaposlenih, ki jih je JZ SOCIO Celje planiral v letu 2011, nato pa predvidene neposredne stroške stroškovnega mesta Zavetišče za brezdomce in stroškovnega mesta uprave. Povprečno število planiranih oskrbnih dni v letu 2011 je znašalo 7.665,84, kar smo izračunali iz predvidenega mesečnega števila uporabnikov v Zavetišču za brezdomce (JZ SOCIO Celje je planiral povprečno 21 uporabnikov mesečno) tako, da smo planirano število brezdomcev na mesec množili s povprečnim številom planiranih dni na mesec v letu 2011 in dobljeni rezultat množili s skupnim številom mesecev v letu 2011 (21 x 30,42 x 12). Tako smo (kot je prikazano na sliki 12 v prilogi 3) v šestem koraku dobili vrednost predvidene polne lastne stroškovne cene oskrbnega dneva, ki je znašala 891,51 EUR. V naslednjih korakih smo uporabili še podatke o planiranih namenskih javnih prihodkih za sofinanciranje programa Zavetišča za brezdomce v letu 2011 (iz tabele 16 v prilogi 3), kjer je JZ SOCIO po pogodbi z MDDSZ predvidel 102.708,00 EUR sredstev in 59.000,00 EUR sredstev iz naslova sofinanciranja s strani ustanovitelja. Model je tako v zadnjem delu izračunal zoženo stroškovno ceno stroškovnega nosilca, ki je znašala 249,91 EUR. Vidimo lahko, da pripravljen model ni uporaben samo za operiranje z obračunskimi podatki, ampak lahko z njim izpeljemo kalkulacijo polne in zožene stroškovne cene stroškovnega nosilca tudi na podlagi predračunskih podatkov, kar je vodstvu zavoda lahko v pomoč pri analiziranju in ugotavljanju odmikov obračunskih od predračunskih rezultatov. Predvsem slednje ima velik pomen pri oblikovanju prihodnjih strateških odločitev. 4.4 Ugotovitve 4. poglavja Javni zavod SOCIO Celje opravlja tako tržno kot javno dejavnost, zato je poslovanje zavoda organizirano po več poslovnoizidnih mestih za izvajanje gospodarskih javnih služb, vendar se poslovni izid vseh gospodarskih javnih služb ugotavlja skupaj, stroški in prihodki tržne dejavnosti se evidentirajo na ločeni poslovnoizidni enoti. Iz tega vzroka lahko o posameznih poslovnoizidnih enotah znotraj skupnega poslovnoizidnega mesta javne službe za potrebe presoje kalkulacije govorimo o stroškovnih mestih JZ SOCIO Celje. Tako je tudi Zavetišče za brezdomce kot dislocirana organizacijska enota stroškovno mesto, kjer se neposredno zbirajo odhodki, povezani z oskrbovanjem oseb, ki so ostale brez stanovanja, zaposlitve, ki so v duševni stiski, trpijo zaradi razpada družine, nasilja, alkoholizma, ki so pobegnile od doma, so nezmožne pridobiti državljanske pravice in podobno ter so pripravljene sprejeti pomoč za spremembo lastnega življenja, situacije ali zgolj ureditev socialnoekonomskega položaja v obliki, kot ga ponuja program Zavetišča. JZ SOCIO Celje storitev ne trži, prav tako se od njega izračun stroškovne cene storitve nikoli ni zahteval, saj sredstva za pokritje nastalih stroškov v poslovnem procesu, ki se odvija v Zavetišču za brezdomce, pridobi s strani MDDSZ in MOC v določenem obsegu okrog 80,00 %, preostali del sredstev za popolno pokritje stroškov mora zavod zagotoviti iz drugih virov. V koliko zavod teh sredstev ne zagotovi v prihodnjem letu ni upravičen do

53

prejema namenskih sredstev s strani glavnih financerjev programa Zavetišča za brezdomce. Tako JZ SOCIO Celje preostala sredstva pridobiva iz naslova sklenjenih pogodb s sodelujočimi občinami in prispevkov samih uporabnikov Zavetišča za brezdomce. Ker pa JZ SOCIO Celje potrebuje informacije o tem, kolikšen del stroškov se ni pokril iz naslova namensko dodeljenih sredstev in je njihovo pokritje treba zagotoviti iz drugih virov, smo zavodu pripravili kalkulacijo stroškovne cene oskrbnega dneva za brezdomce v Zavetišču za brezdomce. Najprej smo pridobili podatke o vseh odhodkih, ki neposredno bremenijo stroškovno mesto Zavetišče za brezdomce, nato smo na podlagi izbranega ključa (število zaposlenih v posameznih organizacijskih enotah JZ SOCIO Celje) iz stroškovnega mesta uprave na stroškovno mesto Zavetišče za brezdomce ustrezno prenesli del posrednih stroškov. Ker je končni učinek poslovnega procesa Zavetišča za brezdomce oskrbni dan za brezdomca, smo tega definirali kot stroškovni nosilec in nanj iz stroškovnega mesta Zavetišče za brezdomce prenesli vse stroške. Te smo delili s povprečnim številom vseh uporabnikov v letu 2011 in tako izračunali polno lastno stroškovno ceno enega oskrbnega dneva za brezdomca, ki je v letu 2011 znašala 814,34 EUR. Ko smo nato iz mesta uprave prenesli tudi del prihodkov (uporabili smo enako podlago za razporejanje) in jih sešteli z namenskimi prihodki MDDSZ, smo lahko izračunali še stroškovno ceno stroškovnega nosilca zoženo za tisti del stroškov, ki so se v celoti krili iz namenskih sredstev. Dobljena zožena stroškovna cena stroškovnega nosilca je cena, ki jo mora JZ SOCIO Celje pokriti iz lastnih virov, in je v letu 2011 znašala 208,57 EUR. Isti računski postopek smo nato izvedli še v pripravljenem modelu za izračun polne in zožene stroškovne cene oskrbnega dneva za brezdomca, pripravljenega v Microsoftovem orodju Excel, kjer smo dobili enake rezultate kot z ročnim matematični postopkom. Ker pravilnost delovanja modela ne moremo ugotoviti samo na podlagi ene primerjave, smo model testirali še s podatki iz leta 2005 in 2007, ko sta bili polna in zožena stroškovna cena že izračunani. Dobili smo iste rezultate kot avtorica Podbregar v svojih delih. Na koncu smo v model vstavili še predračunske podatke za leto 2011 in pokazali, da lahko z modelom izvedemo ne samo obračunsko, temveč tudi predračunsko kalkulacijo polne in zožene stroškovne cene. Polna stroškovna cena oskrbnega dneva za brezdomca v JZ SOCIO Celje je po planiranih podatkih znašala 891,51 EUR. Tako izračunano planirano polno stroškovno ceno smo primerjali z obračunsko polno stroškovno ceno in ugotovili, da je JZ SOCIO Celje ob koncu leta 2011 realiziral za 77,17 EUR nižjo polno lastno ceno stroškovnega nosilca.

54

5 SKLEPI JZ SOCIO Celje v sklopu Zavetišča za brezdomce izvaja program evalvacije, v katerega se načeloma na priporočilo Centra za socialno delo in podobnih inštitucij vključujejo osebe, ki so ostale brez stanovanja, zaposlitve, ki so v duševni stiski, trpijo zaradi razpada družine, nasilja, alkoholizma, ki so pobegnile od doma, so nezmožne pridobiti državljanske pravice in podobno ter so pripravljene sprejeti pomoč za spremembo lastnega življenja, situacije ali zgolj ureditev socialnoekonomskega položaja v obliki, kot ga ponuja program Zavetišča za brezdomce. Program evalvacije se v širšem pomenu pojmuje kot celovita oskrba uporabnikov Zavetišča za brezdomce in se v veliki meri financira z namenskimi sredstvi MDDSZ in MOC. Ker mora JZ SOCIO Celje za obstoj programa, ki ga izvaja v Zavetišču za brezdomce, okrog 20,00 % stroškov zagotoviti kritje iz drugih virov, je bilo potrebno najprej pripraviti kalkulacijo polne stroškovne cene, nato to zožiti za tisti del stroškov, za katere imamo zagotovljena sredstva s strani MDDSZ in MOC. Z vodstvom in svetom zavoda smo se dogovorili za pripravo kalkulacijskega modela za izračun polne in zožene stroškovne cene oskrbnega dneva za brezdomca v Zavetišču za brezdomce, da bi ugotovili, koliko stroškov sploh en oskrbni dan za brezdomca povzroči in kolikšen del teh stroškov odpade na breme zavoda tako, da mora ta za njihovo pokritje zagotoviti sredstva iz drugih virov. Hkrati smo se dogovorili, da bomo izračunali polno in zoženo stroškovno ceno za leto 2011. Pred samim izračunom smo torej pridobili podatke o vseh odhodkih, ki so v letu 2011 neposredno bremenili stroškovno mesto Zavetišče za brezdomce, nato pa na podlagi izbranega ključa (število zaposlenih v posameznih organizacijskih enotah JZ SOCIO Celje) iz stroškovnega mesta uprave na stroškovno mesto Zavetišče za brezdomce ustrezno prenesli del posrednih stroškov. Ker je končni učinek poslovnega procesa Zavetišča za brezdomce oskrbni dan za brezdomca, smo tega definirali kot stroškovni nosilec in nanj iz stroškovnega mesta Zavetišče za brezdomce prenesli vse stroške. Te smo delili s povprečnim številom vseh uporabnikov v letu 2011 in tako izračunali polno lastno stroškovno ceno enega oskrbnega dneva za brezdomca, ki je v letu 2011 znašala 814,34 EUR. Ko smo nato iz mesta uprave prenesli tudi del prihodkov (uporabili smo enako podlago za razporejanje) in jih sešteli z namenskimi prihodki MDDSZ, smo lahko izračunali še stroškovno ceno stroškovnega nosilca zoženo za tisti del stroškov, ki so se v celoti krili iz namenskih sredstev. Dobljena zožena stroškovna cena stroškovnega nosilca je cena, ki jo mora JZ SOCIO Celje pokriti iz lastnih virov. Ta je v letu 2011 znašala 208,57 EUR. V diplomskem delu smo postavili dve trditvi, in sicer da bo zožena stroškovna cena oskrbnega dne za brezdomca v Zavetišču za brezdomce JZ SOCIO Celje za 12 % višja od tiste zožene stroškovne cene, ki je bila indeksirana z inflacijo v letu 2011, ter da bo stroškovna cena, izračunana na podlagi obračunskih podatkov iz leta 2005 in 2007 s pripravljenim modelom, enaka stroškovni ceni, izračunani s takrat uporabljenim načinom računanja stroškovne cene oskrbnega dne brezdomca.

55

Prvo trditev lahko po zaključeni poslovni raziskavi potrdimo le delno. Res je izračunana zožena stroškovna cena stroškovnega nosilca – torej 208,09 EUR – na mesečni ravni višja od tiste, ki jo je JZ SOCIO Celje določil v letu 2011 – ta je znašala 196,00 EUR – vendar le za 8,63 %. Kljub temu smo upravičili vpeljavo modela kalkulacije stroškovne cene, saj smo tako pridobili ključno informacijo o tem, da je bila stroškovna cena v letu 2011 izračunana prenizko. Nasprotno lahko v celoti potrdimo drugo postavljeno trditev, kjer smo z nastavljenim modelom izvedli kalkulacijo stroškovne cene stroškovnega nosilca za leti 2005 in 2007, rezultat je bil identičen tistemu, ki ga je v svojih delih izračunala avtorica Podbregar (2006, 26–36; 2008, 27–38). Ugotovili smo torej, da nastavljeni model za kalkulacijo polne in zožene stroškovne cene obravnavanega stroškovnega nosilca deluje pravilno. V zadnjem delu poslovne raziskave smo v model vnesli tudi predračunske podatke, ki jih je JZ SOCIO Celje predvideval v Finančnem planu za leto 2011 in tako pokazali, da je nastavljeni model možno uporabiti tudi za predračunsko kalkulacijo polne in zožene stroškovne cene obravnavanega stroškovnega nosilca, v kolikor imamo podatke o deležu namenskih prihodkov iz sredstev javnih financ. V konkretnem izračunu smo na primer ugotovili, da je bila v letu 2011 v Zavetišču za brezdomce realizirana za 77,17 EUR nižja polna stroškovna cena stroškovnega nosilca. Glede na trenutno gospodarsko stanje in splošno dogajanje tako na državni kot svetovni ravni bodo morali javni zavodi – kot meni Juretič (2007, 176) – stremeti predvsem k iskanju rešitev za zniževanje stroškov ter vzpostavitvi sistema razvidovanja, ki bo omogočal pregledno in pravilno oziroma upravičeno porabo namensko dodeljenih sredstev, prav tako kot porabo lastnih (na trgu pridobljenih) finančnih in drugih sredstev. Pri tem bodo morali več pozornosti posvečati računovodskemu predračunavanju in obračunavanju, delo si bodo lahko olajšali s primeri takšnega kalkulacijskega modela, kot smo ga predstavili v izpeljani poslovni raziskavi. Prav tako lahko rezultati stroškovnih kalkulacij, ki jih opravi predstavljeni model, predstavljajo utemeljeno podlago za sklepanje pogodb s sofinancerji storitev Zavetišča za brezdomce.

56

6 POVZETEK/SUMMARY Diplomsko delo, ki je hkrati poslovna raziskava, obravnava presojo kalkulacije stroškovne cene oskrbnega dneva za brezdomca v Zavetišču za brezdomce JZ SOCIO Celje. Del socialnovarstvenega programa oskrbe brezdomcev se financira iz namenskih sredstev MDDSZ in MOC, del sredstev za pokritje nastalih stroškov pa mora zavod zagotoviti iz drugih virov (v nasprotnem primeru izgubi pravico do izvajanja tovrstnega programa). Zato smo se odločili izračunati polno stroškovno ceno oskrbnega dneva za brezdomca v Zavetišču za brezdomce, nato pa jo zožiti za tiste stroške, ki jih pokrijejo namenska sredstva MDDSZ in MOC v izbranem obračunskem obdobju. Takšna zožena stroškovna cena oskrbnega dneva za brezdomca nam da informacijo o tem, koliko stroškov mora zavod pokriti iz drugih virov. Da bi zavodu olajšali delo pri računanju polne in zožene stroškovne cene oskrbnega dneva za brezdomce, smo JZ SOCIO Celje pripravili model v Microsoftovem orodju Excel in postopek izračuna prikazali opisno in nazorno po posameznih korakih. Na koncu smo vpeljavo pripravljenega modela v računovodsko delo upravičili s tem, da smo na podlagi obračunskih podatkov za leto 2011 izračunali polno in zoženo stroškovno ceno oskrbnega dneva za brezdomca ter nato zoženo stroškovno ceno primerjali s tisto, ki so jo v JZ SOCIO Celje izračunali v letu 2011 in ugotovili, da je ponovno izračunana stroškovna cena višja. Pravilnost delovanja modela smo ugotovili s tem, ko smo ponovno preračunali že izračunane stroškovne cene iz let 2005 in 2007 ter dobili enake rezultate. Za prikaz večstranske uporabnosti pripravljenega modela smo dodali tudi izračun polne in zožene stroškovne cene oskrbnega dneva za brezdomca po predračunskih podatkih; prav tako smo želeli zavod s tem spodbuditi k večjemu osredotočanju na računovodsko predračunavanje. Ključne besede: javni zavod, socialnovarstvene storitve, stroškovno računovodstvo, kalkulacija, polna stroškovna cena, zožena stroškovna cena

57

Thesis, which is also a business survey, deals with the assessment of the Calculation of cost price for providing one day care to a homeless person in Shelter for the Homeless at the public institution SOCIO Celje. Since the part of the social program care for the homeless is being financed from earmarked funds of Ministry of Labour, Family and Social Affairs and Municipality of Celje, the other part of funds must be provided from other sources otherwise JZ SOCIO Celje loses the right to implement such a program. That is why we decided to calculate the full cost price for providing one day care to a homeless person in Shelter for the Homeless and then narrowed it down for the costs to be covered by earmarked funds of Ministry of Labour, Family and Social Affairs and Municipality of Celje. The cost price for providing one day care to a homeless person, narrowed like mentioned above, gives us information of how much assets must JZ SOCIO Celje get from other sources. In order to facilitate the work of JZ SOCIO Celje at the calculation of cost price for providing one day care to a homeless person, we prepared a model in a Microsoft Excel tool, also the process for calculating is descriptively and clearly shown step by step. We have justified the introduction of our model in accounting process with calculation of full cost price and narrowed cost price for providing one day care to a homeless person and found out that recalculated narrowed cost price with model was higher than narrowed cost price JZ SOCIO Celje has calculated in year 2011. Proper functioning of the model was found when we recalculated the already calculated cost price from 2005 to 2007 and got the same results. To introduce the multiple uses of the prepared model we added the calculation of cost price for providing one day care to a homeless person by planned data; as well our purpose was to encourage JZ SOCIO Celje in order to give more focus on budgeting. Keywords: public institutions, social services, cost accounting, calculation, full cost price, narrowed cost price

58

7 LITERATURA IN VIRI LITERATURA

1. Čižman, Milenka. 2011. Razporejanje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih. IKS, revija za računovodstvo in finance, 38(6), 7–27.

2. Drury, Colin. 2008. Management and cost accounting, 7th ed. London: Thomson Learning.

3. Duhovnik, Meta. 2007. Problematika računovodenja stroškov, učinkov in koristi v

javnem zavodu. V Zbornik referatov: 39. simpozij o sodobnih metodah v

računovodstvu, financah in reviziji, Portorož, 18.-20. aprila 2007 (str. 39–56). Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

4. Garrison, Ray H. 2008. Managerial accounting, 12th ed. Boston: McGraw-

Hill/Irwin.

5. Horngren, Charles T. 2012. Cost accounting: a managerial emphasis, 14th ed. Upper Saddle River (New Jersey): Prentice Hall.

6. Juretič, Doroteja. 2007. Stroškovno računovodstvo v javnih zdravstvenih zavodih.

V Zbornik referatov: 10. letna konferenca računovodij, Portorož, 10. in 11. maj

2007 (str. 175–194). Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

7. Kavčič, Slavka. 2008. Predračunavanje in priprava finančnih načrtov v javnih

zavodih. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

8. Koletnik, Franc. 2007. Računovodstvo za notranje uporabnike informacij. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

9. Kumše, Irena. 2006. Posebnosti vodenja poslovnih knjig v javnih zavodih. Davčno

finančna praksa, 7(7/8), 27–31.

10. Lukman, Samuel. 2010. Postpenalna pomoč: diplomsko delo. Ljubljana: [S. Lukman].

11. Marn, Stane. 2007. Izdatki in viri financiranja zdravstva, Slovenija. Ljubljana: Statistični urad RS.

12. Podbregar, Vesna. 2006. Računovodstvo stroškovnega mesta Zavetišče za

brezdomce v Javnem zavodu SOCIO Celje: diplomsko delo. Celje: [V. Podbregar].

13. Podbregar, Vesna. 2008. Računovodska analiza stroškovnega mesta: diplomsko delo. Celje: [V. Podbregar].

59

14. Rowan, Jones in Pendlebury, M. W. 2011. Public sector accounting,6th revised ed.. United Kingdom: Pearson Education Limited.

15. Turk, Ivan. 2004. Stroškovno računovodstvo. Ljubljana: Zveza računovodij,

finančnikov in revizorjev Slovenije.

16. Upchurch, Alan. 2002. Cost accounting: principles and practice. London: Prentice Hall; Harlow (Essex): Pearson Education.

VIRI

1. Interni viri JZ SOCIO Celje. 2011. Celje: JZ SOCIO Celje.

2. Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. (2010). Gerontologija. [online]. Dostopno na: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/ [10. 02. 2013].

3. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. (2011). Institucionalno varstvo. [online]. Dostopno na: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/socialnovarstvene_storitve/institucionalno_varstvo/ [10. 02. 2013].

4. Odlok o ustanovitvi Zavoda za socialno varstvene dejavnosti Celje. 2002.

Ljubljana: Uradni list RS, št. 88.

5. Perner, Vili. (2009). Pripoznavanje in razporejanje stroškov v nepridobitnih

organizacijah [online]. CPA Perner d.o.o. Ljubljana. Dostopno na: http://www.cpa-perner.si/vedez/NPO-pripoznavanje-in-razporejanje-stroskov.pdf [12. 05. 2013].

6. Poslovna bilanca in finančno poročilo za leto 2011 JZ SOCIO Celje. 2012. Celje:

JZ SOCIO Celje.

7. Poslovna bilanca in finančno poročilo za leto 2007 JZ SOCIO Celje. 2008. Celje: JZ SOCIO Celje.

8. Poslovna bilanca in finančno poročilo za leto 2005 JZ SOCIO Celje. 2006. Celje:

JZ SOCIO Celje.

9. Pravilnik o računovodstvu in inventuri, JZ SOCIO Celje. 2003. Celje: JZ SOCIO Celje.

10. Pravilnik o načrtovanju, spremljanju in izvajanju supervizije strokovnega dela na

področju socialnega varstva. 2003. Ljubljana: Uradni list RS št. 117/2003.

11. Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, JZ SOCIO Celje. 2003. Celje: JZ SOCIO Celje.

60

12. Pravilnik o varstvu osebnih podatkov, JZ SOCIO Celje. 2003. Celje: JZ SOCIO Celje.

13. Program za vodenje socialno varstvenega zavoda. 2005. Ljubljana: Strokovni svet RS za splošno izobraževanje.

14. Slovenski računovodski standardi, 2. izd. 2006. Ljubljana: Zveza računovodij,

finančnikov in revizorjev.

15. Statut JZ SOCIO Celje. 2003. Celje: JZ SOCIO Celje.

16. Zakon o socialnem varstvu. 2004. Ljubljana: Uradni list RS. Št. 36.

61

Priloga 1 Izračun polne in zožene stroškovne cene in oskrbnega dneva za brezdomca v Zavetišču za brezdomce JZ SOCIO Celje za leto 2011. Slika 9: Prikaz v orodju Excel izračunane polne in zožene lastne cene stroškovnega nosilca – oskrbnega dneva za brezdomca v JZ SOCIO Celje na podlagi obračunskih podatkov za leto 2011

1. KORAK

Število zaposlenih na SM Zavetišče za brezdomce 6

Število vseh zaposlenih v JZ SOCIO Celje 16

Število zaposlenih na SM Uprava 2

Osnova za prerazporeditev stroškov 42,86%

2. KORAK

VRSTA ODHODKA

SM UPRAVA - ODHODKI V

EUR

SM ZAVETIŠČE

ZA BREZDOMCE

- POSREDNI STROŠKI V

EUR

STROŠKI MATERIALA 3.321,97 1.423,80

STROŠKI STORITEV 18.969,31 8.130,25

AMORTIZACIJA 481,56 206,40

STROŠKI PLAČ ZAPOSLENIH 52.064,31 22.314,76

FINANČNI ODHODKI 256,68 110,01

SKUPAJ 75.093,83 32.185,22

3. KORAK

VRSTA ODHODKA

SM ZAVETIŠČE

ZA BREZDOMCE

- NEPOSREDNI

STROŠKI V EUR

SM ZAVETIŠČE

ZA BREZDOMCE

- STROŠKI SKUPAJ V

EUR

STROŠKI MATERIALA 11.316,34 12.740,14

STROŠKI STORITEV 11.176,56 19.306,81

AMORTIZACIJA 1096,78 1.303,18

STROŠKI PLAČ ZAPOSLENIH 140.215,42 162.530,18

FINANČNI ODHODKI 0 110,01

SKUPAJ 163.805,10 195.990,32

4. KORAK VSI STROŠKI SM ZAVETIŠČE ZA BREZDOMCE od 01.01. do 31.12.2011 163.805,10 195.990,32

62

5. KORAK

ŠTEVILO OSKRBNIH DNI V MESECU X STROŠKOVNA CENA ENEGA OSKRBNEGA DNE ZA BREZDOMCA V EUR #DEL/0!

ŠTEVILO OSKRBNIH DNI V LETU 2011 7.320,00 STROŠKOVNA CENA ENEGA OSKRBNEGA DNE ZA BREZDOMCA V LETU 2011 V EUR 26,77

6. KORAK ŠTEVILO OSKRBNIH DNI ZA UPORABNIKA (IME IN PRIIMEK) STROŠKOVNA CENA ZA UPORABNIKA (IME IN PRIIMEK) V MESECU X V EUR #DEL/0!

ŠTEVILO DNI V LETU 2011 365

ŠTEVILO POVPREČNIH DNI NA MESEC V LETU 2011 30,42 STROŠKOVNA CENA ZA UPORABNIKA NA MESEC V LETU 2011 V EUR 814,34

7. KORAK

NAMENSKI PRIHODKI V MESECU X

VIR FINANCIRANJA V EUR

MDDSZ

MESTNA OBČINA CELJE

FINANCER XY

SKUPAJ 0,00

OSTALI STROŠKI ZA POKRITJE V MESECU X #DEL/0!

NAMENSKI PRIHODKI V LETU 2011

VIR FINANCIRANJA V EUR

MDDSZ 102.707,68

MESTNA OBČINA CELJE 43.093,79

FINANCER XY 0

SKUPAJ 145.801,47

OSTALI STROŠKI ZA POKRITJE NA MESEC V LETU 2011 -208,57

8. KORAK

SOFINANCIRANJE S STRANI OBČINE V MESECU X V EUR #DEL/0! SOFINANCIRANJE S STRANI UPORABNIKA (IME IN PRIIMEK) V MESECU X V EUR #DEL/0!

SOFINANCIRANJE S STRANI OBČINE NA MESEC V LETU 2011 V EUR 104,29 SOFINANCIRANJE S STRANI UPORABNIKA NA MESEC V LETU 2011 V EUR 104,29

Vir: Lasten vir

63

Priloga 2 Izračun polne in zožene stroškovne cene oskrbnega dneva za brezdomca v Zavetišču za brezdomce JZ SOCIO Celje glede na obračunske podatke leta 2005 in leta 2007. Tabela 8: Število zaposlenih v JZ SOCIO po stroškovnih mestih v letu 2005

STROŠKOVNO MESTO ŠTEVILO

ZAPOSLENIH ZAVETIŠČE ZA BREZDOMCE 5,00

MATERINSKI DOM 2,00 PROJEKTNA PISARNA CELJE ZDRAVO MESTO 2,00

JAVNA DELA 3,00 SKUPAJ 12,00

Vir: Podbregar, 2006 Tabela 9: Vsi stroški obračunskega leta 2005 – neposredno nastali na stroškovnem mestu Zavetišče za brezdomce ter vsi neposredni stroški stroškovnega mesta uprave v obračunskem letu 2005

VRSTA ODHODKA

SM ZAVETIŠČE ZA BREZDOMCE -

NEPOSREDNI STROŠKI V EUR

SM UPRAVA - NEPOSREDNI

STROŠKI V EUR

STROŠKI MATERIALA 2.783,00 3.530,12 STROŠKI STORITEV 3.426,00 23.405,33

AMORTIZACIJA 0,00 0,00 STROŠKI PLAČ ZAPOSLENIH 92.873,00 59.251,26

FINANČNI ODHODKI 0,00 14,40 SKUPAJ 99.082,00 86.201,11

Vir: Podbregar, 2006 Tabela 10: Namenski javni prihodki za sofinanciranje programa Zavetišča za brezdomce ter določenega deleža stroškov uprave v obračunskem letu 2005

VIR FINANCIRANJA

VIŠINA SREDSTEV V

EUR MDDSZ 54.350,00

MESTNA OBČINA CELJE 36.481,00 SKUPAJ 90.831,00

Vir: Podbregar, 2006

64

Slika 10: Prikaz v orodju Excel izračunane polne in zožene lastne cene stroškovnega nosilca – oskrbnega dneva za brezdomca v JZ SOCIO Celje na podlagi obračunskih podatkov za leto 2005

1. KORAK

Število zaposlenih na SM Zavetišče za brezdomce 5 Število vseh zaposlenih v JZ SOCIO Celje 14

Število zaposlenih na SM Uprava 2

Osnova za prerazporeditev stroškov 41,67%

2. KORAK

VRSTA ODHODKA

SM UPRAVA - ODHODKI

V EUR

SM ZAVETIŠČE

ZA BREZDOMC

E - POSREDNI

STROŠKI V EUR

STROŠKI MATERIALA 3.530,12 1.471,00 STROŠKI STORITEV 23.405,33 9.753,00 AMORTIZACIJA 0 0,00 STROŠKI PLAČ ZAPOSLENIH 59.251,26 24.690,00 FINANČNI ODHODKI 14,4 6,00

SKUPAJ 86.201,11 35.920,00

3. KORAK

VRSTA ODHODKA

SM ZAVETIŠČE

ZA BREZDOMC

E - NEPOSREDNI STROŠKI V

EUR

SM ZAVETIŠČE

ZA BREZDOMCE - STROŠKI

SKUPAJ V EUR

STROŠKI MATERIALA 2.783,00 4.254,00 STROŠKI STORITEV 3.426,00 13.179,00 AMORTIZACIJA 0 0,00 STROŠKI PLAČ ZAPOSLENIH 92.873,00 117.563,00 FINANČNI ODHODKI 0 6,00

SKUPAJ 99.082,00 135.002,00

4. KORAK VSI STROŠKI SM ZAVETIŠČE ZA BREZDOMCE od 01.01. do 31.12.2005 99.082,00 135.002,00

5. KORAK ŠTEVILO OSKRBNIH DNI V MESECU X STROŠKOVNA CENA ENEGA OSKRBNEGA DNE ZA BREZDOMCA V EUR #DEL/0! ŠTEVILO OSKRBNIH DNI V LETU 2005 7.665,00 STROŠKOVNA CENA ENEGA OSKRBNEGA DNE ZA BREZDOMCA V LETU 2005 V EUR 17,61 6. KORAK ŠTEVILO OSKRBNIH DNI ZA UPORABNIKA (IME IN PRIIMEK)

65

STROŠKOVNA CENA ZA UPORABNIKA (IME IN PRIIMEK) V MESECU X V EUR #DEL/0! ŠTEVILO DNI V LETU 2005 365 ŠTEVILO POVPREČNIH DNI NA MESEC V LETU 2005 30,42 STROŠKOVNA CENA ZA UPORABNIKA NA MESEC V LETU 2005 V EUR 535,64

7. KORAK NAMENSKI PRIHODKI V MESECU X VIR FINANCIRANJA V EUR

MDDSZ MESTNA OBČINA CELJE FINANCER XY SKUPAJ 0,00

OSTALI STROŠKI ZA POKRITJE V MESECU X #DEL/0! NAMENSKI PRIHODKI V LETU 2005 VIR FINANCIRANJA V EUR MDDSZ 54.350,00 MESTNA OBČINA CELJE 36.481,00 Zavod RS za zaposlovanje SKUPAJ 90.831,00

OSTALI STROŠKI ZA POKRITJE NA MESEC V LETU 2005 -175,28

8. KORAK SOFINANCIRANJE S STRANI OBČINE V MESECU X V EUR #DEL/0! SOFINANCIRANJE S STRANI UPORABNIKA (IME IN PRIIMEK) V MESECU X V EUR #DEL/0! SOFINANCIRANJE S STRANI OBČINE NA MESEC V LETU 2005 V EUR 87,64 SOFINANCIRANJE S STRANI UPORABNIKA NA MESEC V LETU 2005 V EUR 87,64

Vir: Lasten vir Tabela 11: Število zaposlenih v JZ SOCIO po stroškovnih mestih v letu 2007

STROŠKOVNO MESTO ŠTEVILO

ZAPOSLENIH ZAVETIŠČE ZA BREZDOMCE 7,00

MATERINSKI DOM 4,00 PROJEKTNA PISARNA CELJE ZDRAVO MESTO 2,00

TERENSKO DELO Z ODVISNIKI 5,00 SKUPAJ 18,00

Vir: Podbregar, 2008

66

Tabela 12: Vsi stroški obračunskega leta 2007 – neposredno nastali na stroškovnem mestu Zavetišče za brezdomce ter vsi neposredni stroški stroškovnega mesta uprave v obračunskem letu 2007

VRSTA ODHODKA

SM ZAVETIŠČE ZA BREZDOMCE - NEPOSREDNI

STROŠKI V EUR

SM UPRAVA - NEPOSREDNI

STROŠKI V EUR

STROŠKI MATERIALA 4.911,00 3.206,00 STROŠKI STORITEV 5.216,00 33.312,00

AMORTIZACIJA 0,00 0,00 STROŠKI PLAČ ZAPOSLENIH 115.307,00 59.666,00

FINANČNI ODHODKI 0,00 8,00 SKUPAJ 125.434,00 96.192,00

Vir: Podbregar, 2008 Tabela 13: Namenski javni prihodki za sofinanciranje programa Zavetišča za brezdomce ter določenega deleža stroškov uprave v obračunskem letu 2007

VIR FINANCIRANJA VIŠINA SREDSTEV V EUR MDDSZ 56.190,00

MESTNA OBČINA CELJE 38.059,00 Zavod RS za zaposlovanje 13.118,00

SKUPAJ 107.367,00 Vir: Podbregar, 2008 Slika 11: Prikaz v orodju Excel izračunane polne in zožene lastne cene stroškovnega nosilca – oskrbnega dneva za brezdomca v JZ SOCIO Celje na podlagi obračunskih podatkov za leto 2007

1. KORAK

Število zaposlenih na SM Zavetišče za brezdomce 7

Število vseh zaposlenih v JZ SOCIO Celje 20

Število zaposlenih na SM Uprava 2

Osnova za prerazporeditev stroškov 38,89%

2. KORAK

VRSTA ODHODKA

SM UPRAVA - ODHODKI

V EUR

SM ZAVETIŠČE

ZA BREZDOMC

E - POSREDNI

STROŠKI V EUR

STROŠKI MATERIALA 3.206,00 1.246,81

STROŠKI STORITEV 33.312,00 12.955,04

67

AMORTIZACIJA 0 0,00

STROŠKI PLAČ ZAPOSLENIH 59.666,00 23.204,11

FINANČNI ODHODKI 8 3,11

SKUPAJ 96.192,00 37.409,07

3. KORAK

VRSTA ODHODKA

SM ZAVETIŠČE

ZA BREZDOMC

E - NEPOSREDNI STROŠKI V

EUR

SM ZAVETIŠČE

ZA BREZDOMCE - STROŠKI

SKUPAJ V EUR

STROŠKI MATERIALA 4.911,00 6.157,81

STROŠKI STORITEV 5.216,00 18.171,04

AMORTIZACIJA 0 0,00

STROŠKI PLAČ ZAPOSLENIH 115.307,00 138.511,11

FINANČNI ODHODKI 0 3,11

SKUPAJ 125.434,00 162.843,07

4. KORAK VSI STROŠKI SM ZAVETIŠČE ZA BREZDOMCE od 01.01. do 31.12.2007 125.434,00 162.843,07

5. KORAK

ŠTEVILO OSKRBNIH DNI V MESECU X STROŠKOVNA CENA ENEGA OSKRBNEGA DNE ZA BREZDOMCA V EUR #DEL/0!

ŠTEVILO OSKRBNIH DNI V LETU 2007 8.216,00 STROŠKOVNA CENA ENEGA OSKRBNEGA DNE ZA BREZDOMCA V LETU 2007 V EUR 19,82

6. KORAK ŠTEVILO OSKRBNIH DNI ZA UPORABNIKA (IME IN PRIIMEK) STROŠKOVNA CENA ZA UPORABNIKA (IME IN PRIIMEK) V MESECU X V EUR #DEL/0!

ŠTEVILO DNI V LETU 2007 365

ŠTEVILO POVPREČNIH DNI NA MESEC V LETU 2007 30,42 STROŠKOVNA CENA ZA UPORABNIKA NA MESEC V LETU 2007 V EUR 602,86

7. KORAK

NAMENSKI PRIHODKI V MESECU X

VIR FINANCIRANJA V EUR

MDDSZ

MESTNA OBČINA CELJE

FINANCER XY

68

SKUPAJ 0,00

OSTALI STROŠKI ZA POKRITJE V MESECU X #DEL/0!

NAMENSKI PRIHODKI V LETU 2007

VIR FINANCIRANJA V EUR

MDDSZ 56.190,00

MESTNA OBČINA CELJE 38.059,00

Zavod RS za zaposlovanje 13.118,00

SKUPAJ 107.367,00

OSTALI STROŠKI ZA POKRITJE NA MESEC V LETU 2007 -205,38

8. KORAK

SOFINANCIRANJE S STRANI OBČINE V MESECU X V EUR #DEL/0! SOFINANCIRANJE S STRANI UPORABNIKA (IME IN PRIIMEK) V MESECU X V EUR #DEL/0!

SOFINANCIRANJE S STRANI OBČINE NA MESEC V LETU 2007 V EUR 102,69 SOFINANCIRANJE S STRANI UPORABNIKA NA MESEC V LETU 2007 V EUR 102,69

Vir: Lasten vir Priloga 3 Izračun planirane polne in zožene stroškovne cene oskrbnega dneva za brezdomca v Zavetišču za brezdomce JZ SOCIO Celje na podlagi podatkov iz Finančnega načrta za leto 2011 JZ SOCIO Celje. Tabela 14: Predvideno število zaposlenih v JZ SOCIO po stroškovnih mestih v letu 2011

STROŠKOVNO MESTO ŠTEVILO

ZAPOSLENIH ZAVETIŠČE ZA BREZDOMCE 5,00

MATERINSKI DOM 3,00 PROJEKTNA PISARNA CELJE ZDRAVO MESTO 2,00

TERENSKO DELO Z ODVISNIKI 3,00 JAVNA DELA 3,00

SKUPAJ 16,00 Vir: Finančni načrt 2011 JZ SOCIO Celje

69

Tabela 15: Vsi planirani neposredni stroški stroškovnega mesta Zavetišče za brezdomce in vsi planirani neposredni stroški stroškovnega mesta uprave v letu 2011

VRSTA ODHODKA

SM ZAVETIŠČE ZA BREZDOMCE - NEPOSREDNI

STROŠKI V EUR

SM UPRAVA - NEPOSREDNI

STROŠKI V EUR

STROŠKI MATERIALA 18.213,00 4.886,00 STROŠKI STORITEV 24.370,00 32.392,00

AMORTIZACIJA 0,00 0,00 STROŠKI PLAČ ZAPOSLENIH 144.829,00 82.002,00

FINANČNI ODHODKI 0,00 20,00 SKUPAJ 187.412,00 119.300,00

Vir: Finančni načrt 2011 JZ SOCIO Celje Tabela 16: Planirani namenski javni prihodki za sofinanciranje programa Zavetišča za brezdomce v letu 2011

VIR FINANCIRANJA VIŠINA PRIČAKOVANIH

SREDSTEV V EUR MDDSZ 102.708,00

MESTNA OBČINA CELJE 59.000,00 SKUPAJ 161.708,00

Vir: Finančni načrt 2011 JZ SOCIO Celje Slika 12: Prikaz v orodju Excel izračunane predvidene polne in zožene stroškovne cene stroškovnega nosilca – oskrbnega dneva za brezdomca v JZ SOCIO Celje – za leto 2011

1. KORAK

Število zaposlenih na SM Zavetišče za brezdomce 5 Število vseh zaposlenih v JZ SOCIO Celje 18

Število zaposlenih na SM Uprava 2

Osnova za prerazporeditev stroškov 31,25%

2. KORAK

VRSTA ODHODKA

SM UPRAVA - ODHODKI V EUR

SM ZAVETIŠČE ZA BREZDOMCE - POSREDNI STROŠKI V EUR

STROŠKI MATERIALA 4.886,00 1.526,88 STROŠKI STORITEV 32.392,00 10.122,50 AMORTIZACIJA 0 0,00 STROŠKI PLAČ ZAPOSLENIH 82.002,00 25.625,63

70

FINANČNI ODHODKI 20 6,25

SKUPAJ 119.300,00 37.281,25

3. KORAK

VRSTA ODHODKA

SM ZAVETIŠČE ZA BREZDOMCE - NEPOSREDNI STROŠKI V EUR

SM ZAVETIŠČE ZA BREZDOMCE - STROŠKI SKUPAJ V EUR

STROŠKI MATERIALA 18.213,00 19.739,88 STROŠKI STORITEV 24.370,00 34.492,50 AMORTIZACIJA 0 0,00 STROŠKI PLAČ ZAPOSLENIH 144.829,00 170.454,63 FINANČNI ODHODKI 0 6,25

SKUPAJ 187.412,00 224.693,25

4. KORAK VSI PREDVIDENI STROŠKI SM ZAVETIŠČE ZA BREZDOMCE od 01.01. do 31.12.2011 187.412,00 224.693,25

5. KORAK ŠTEVILO OSKRBNIH DNI V MESECU X STROŠKOVNA CENA ENEGA OSKRBNEGA DNE ZA BREZDOMCA V EUR #DEL/0! ŠTEVILO PREDVIDENIH OSKRBNIH DNI V LETU 2011 7.665,84 PREDVIDENA STROŠKOVNA CENA ENEGA OSKRBNEGA DNE ZA BREZDOMCA V LETU 2011 V EUR 29,31

6. KORAK ŠTEVILO OSKRBNIH DNI ZA UPORABNIKA (IME IN PRIIMEK) STROŠKOVNA CENA ZA UPORABNIKA (IME IN PRIIMEK) V MESECU X V EUR #DEL/0! ŠTEVILO DNI V LETU 2011 365 ŠTEVILO POVPREČNIH DNI NA MESEC V LETU 2011 30,42 PREDVIDENA STROŠKOVNA CENA ZA UPORABNIKA NA MESEC V LETU 2011 V EUR 891,51 7. KORAK NAMENSKI PRIHODKI V MESECU X VIR FINANCIRANJA V EUR

MDDSZ MESTNA OBČINA CELJE FINANCER XY SKUPAJ 0,00

OSTALI STROŠKI ZA POKRITJE V MESECU X #DEL/0! PRIČAKOVANI NAMENSKI PRIHODKI V LETU 2005 VIR FINANCIRANJA V EUR MDDSZ 102.708,00 MESTNA OBČINA CELJE 59.000,00 Zavod RS za zaposlovanje

71

SKUPAJ 161.708,00 PREDVIDENI OSTALI STROŠKI ZA POKRITJE NA MESEC V LETU 2011 -249,91

8. KORAK SOFINANCIRANJE S STRANI OBČINE V MESECU X V EUR #DEL/0! SOFINANCIRANJE S STRANI UPORABNIKA (IME IN PRIIMEK) V MESECU X V EUR #DEL/0! PRIČAKOVANO SOFINANCIRANJE S STRANI OBČINE NA MESEC V LETU 2011 V EUR 124,96 PRIČAKOVANO SOFINANCIRANJE S STRANI UPORABNIKA NA MESEC V LETU 2011 V EUR 124,96

Vir: Lasten vir