NEW TRENDS IN CONTEMPORARY NURSING – PROMOTING … 2...New trends in contemporary nursing – promoting research, education, and multisector partnerships Novi trendi v sodobni zdravstveni

September 17-18, 2009, Ljubljana, Slovenia

Proceedings of Lectures with Peer Review / Zbornik predavanj z recenzijo

2nd INTERNATIONAL SCIENTIFIC CONFERENCE ON RESEARCHIN NURSING AND HEALTH CARE

2. MEDNARODNA ZNANSTVENA KONFERENCA S PODRO^JARAZISKOVANJA V ZDRAVSTVENI NEGI IN ZDRAVSTVU

NEW TRENDS IN CONTEMPORARY NURSING – PROMOTINGRESEARCH, EDUCATION AND MULTISECTOR PARTNERSHIPS

NOVI TRENDI V SODOBNI ZDRAVSTVENI NEGI – RAZVIJANJERAZISKOVANJA, IZOBRA@EVANJA IN MULTISEKTORSKEGAPARTNERSKEGA SODELOVANJA

2nd International Scientific Conference co-financed by theSlovenian Research Agency

2. mednarodno znanstveno konferenco sofinanciraARRS – Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

College of NursingJesenice

Visoka {olaza zdravstveno negoJesenice

New trends in contemporary nursing –promoting research, education, and multisector partnerships

Novi trendi v sodobni zdravstveni negi –razvijanje raziskovanja, izobra‘evanja in multisektorskegapartnerskega sodelovanja

Editors/Urednikidr. Brigita Skela Savi~Boris Miha Kau~i~dr. Bojana Filej

Peer Reviewers/Recenzentidr. Bojana Filej, Sloveniadr. Sa{a Kadivec, SloveniaBoris Miha Kau~i~, Sloveniadr. Angela Kydd, Scotlanddr. Brigita Skela Savi~, Sloveniamag. Irena Trobec, Sloveniadr. Joca Zurc, Slovenia

Published by/Izdala in zalo‘ilaCollege of Nursing Jesenice, SloveniaVisoka {ola za zdravstveno nego Jesenice

Design & printing by/Oblikovanje in tiskZalo‘ba Pivec, Slovenia

Print run/Naklada200 copies/200 izvodov

CIP - Katalo‘ni zapis o publikacijiUniverzitetna knji‘nica Maribor

616-083:001.891(082)

INTERNATIONAL Scientific Conference on Research in Nursing and Health Care (2 ; 2009 ;Ljubljana) New trends in contemporary nursing – promoting research, education, and multisectorpartnership : proceedings of lectures with peer review = Novi trendi v sodobni zdravstveni negi –razvijanje raziskovanja, izobra‘evanja in multisektorskega partnerskega sodelovanja : zbornikpredavanj z recenzijo / 2nd International Scientific Conference, September 17-18, 2009,Ljubljana, Slovenia = 2. mednarodna znanstvena konferenca ; [editors, uredniki Brigita SkelaSavi~, Boris Miha Kau~i~, Bojana Filej]. - Jesenice : College of Nursing = Visoka {ola zazdravstveno nego, 2009

ISBN 978-961-91988-8-9

1. Gl. stv. nasl. 2. Vzp. stv. nasl. 3. Skela-Savi~, Brigita 4. Kau~i~, Boris Miha 5. Filej, BojanaCOBISS.SI-ID 63346689

Contents/Kazalo

Welcome Greetings/Pozdravni nagovori .................................... 9

dr. Brigita Skela Savi~ ............................................................................. 11Darinka Klemenc .................................................................................... 18mag. Zdenka Ti~ar .................................................................................. 21

Conference Programme/Program konference .......................... 23

Invited plenary Speakers/Vabljeni plenarni predavatelji ... 35

PLENARNA PREDAVANJAdr. Brigita Skela Savi~Vplivni dejavniki razvoja zdravstvene nege v sodobni dru‘bi:prevzemanje odgovornosti s strani vseh akterjevInfluential factors for the development of nursing care in modern society:the taking of responsibility by all parties ....................................................... 45

Franka Krajnovi}, Branka RimacNova uloga sestara u lokalnom planiranju za zdravljeNew role of nurses in the process of health care planning on localgovernmental level ......................................................................................... 55

dr. Suzana Mlinar, dr. Matej Tu{ak, dr. Mateja Videm{ek, dr. Damir KarpljukMedicinske sestre in samopodobaNurses and the self-concept ............................................................................ 65

dr. Majda PajnkiharAnaliza in vrednotenje teorij zdravstvene negeAnalysis and evaluation of nursing care theories ........................................... 73

Isabel Maria Henriques SimõesVpliv kroni~ne bolezni na dru‘ino, ki skrbi za pacientaImpact of chronic illness on the caregiver family:difficulties and coping strategies of informal caregiver ................................... 81

dr. Angela KyddEvalvacijsko raziskovanje na multidisciplinarnih timih: rezultatiza oblikovanje najbolj{e prakseEvaluative research on a multi agency team: results to inform best practice ... 89

NEW TRENDS IN CONTEMPORARY NURSING – PROMOTING RESEARCH, EDUCATION AND MULTISECTOR PARTNERSHIPS

4

dr. Andrea ThiekötterSpremenjene naloge medicinskih sester v vsakodnevni praksi:kak{en na~in izobra‘evanja in raziskovanja potrebujemo?Changing tasks for nurses in everyday practice:what type of education and research do we need? ........................................ 114

mag. Kriemhild LeitnerPoskus integracije vse‘ivljenjskega u~enja v sodobni u~ni na~rt visokih{ol za zdravstvoAn attempt to integrate lifelong-learning into contemporary curriculumdesign in higher healthcare education ............................................................ 122

dr. Bojana Filej, dr. Brigita Skela Savi~ICN-ove kompetence kot osnova za ugotavljanje kompetentnosti {tudentovVisoke {ole za zdravstveno nego JeseniceICN competences as a framework for assessing the capabilities of studentsat the College of Nursing Jesenice .................................................................. 129

Inge Bergmann – TyackeRaziskovanje v praksi – uvajanje platforme KomPASS glede razvojakompetenc na zdravstvenem in socialnem podro~juThe practice of research – introducing KomPASSplatform for competencedevelopment in the health and social area ..................................................... 138

dr. Sa{a KadivecVloga trajnega zdravljenja s kisikom na domu pri pove~anju kakovosti‘ivljenja bolnikov s kroni~no obstruktivno plju~no boleznijoThe role of long term home oxygen treatment for better quality of lifefor patients with COPD ................................................................................... 145

dr. Danica @eleznik, Sa{a Gmajner, Uro{ @eleznikDejavniki, ki vplivajo na samooskrbo starostnikov v doma~em okoljuFactors affecting self-care of home dwelling elderly people ............................ 152

Other Oral Presentations/Druga predavanja ............................. 167

mag. Jo‘ica Ram{ak Pajk, mag. Andreja Prebil, Karmen Romih,Marijana Kastelic, Marija Me‘ik VeberKomunikacija {tudentov prvega letnika Visoke {ole za zdravstveno negoJesenice s pacientom na klini~ni praksiCommunication between first-year students at the College of NursingJesenice and patients during clinical practice training ..................................... 169

mag. Vesna ûk, Nata{a HvalaVpliv klini~nega okolja na zadovoljstvo {tudentov s prakso zdravstvene negeThe Influence of Clinical Setting on Students’ Satisfaction with Nursing CarePractice .......................................................................................................... 177

NOVI TRENDI V SODOBNI ZDRAVSTVENI NEGI – RAZVIJANJE RAZISKOVANJA, IZOBRA@EVANJA IN MULTISEKTORSKEGA PARTNERSKEGA SODELOVANJA

5

Katja Skinder Savi}, Marijana KastelicOcenjevanje klini~ne prakse na Visoki {oli za zdravstveno nego JeseniceAssessment of clinical practice af the College of Nursing Jesenice .................. 185

mag. Cvetka GregorcOvire medpoklicnega sodelovanja zdravstvenih delavcevBarriers in interprofessional collaboration of health care workers .................. 193

mag. Radojka Kobentar, dr. Bojana Avgu{tin Av~in, Rozika [pilakStigma pacientov z du{evnimi motnjami – ocena {tudentov zdravstvene negeStigma attributed to pacients with mental disorders – the assessmentof nursing care students ................................................................................. 205

mag. Irena Trobec, Sabina Li~enDo‘ivljanje in izku{nje negovalnega tima in pomo‘nega osebja pri deluz varovancem z demencoExperience of nursing team and other staff working with people withdementia ........................................................................................................ 214

mag. Jo‘ica Ram{ak Pajk, Alenka Mimi~Pragmati~en pogled na znanje zdravstvene negeA pragmatic point of view of nursing care knowledge ................................... 224

Ester Benko, Helena Sko~ir, mag. Irena TrobecIzku{nje o izkustvenem u~enju na Visoki {oli za zdravstvo IzolaExperience of experiential learning in College of Health Care Izola ................ 228

Barbara Donik, Mateja LorberPotreba po uvajanju razli~nihmetod pou~evanja glede na u~ne stile {tudentov zdravstvene negeIntroduction of different teaching methods considering learning stylesof nursing care students ................................................................................. 235

Marjetka Kocijan~i~Uporaba podatkovnih baz na podro~ju zdravstvene nege med {tudentiVisoke {ole za zdravstveno nego JeseniceUse of databases among students of College of Nursing Jesenice .................. 242

dr. Ivica Avber{ek – Lu‘nikLaboratorijska medicina in zdravstvena nega: cilji in prioritete sodelovanjaLaboratory medicine and nursing: aims and priorities of cooperating ............ 249

dr. Irena Grmek Ko{nikZaviralni vpliv bakterije E. coli ATCC 25922 na rast proti meticilinuodporne bakterije Staphylococcus aureus (MRSA)Inhibition of E. coli ATCC 25922 on the growth on methicillin resistantStaphylococcus aureus (MRSA) ....................................................................... 255


6

dr. Miljenko Kri‘mari}, Matej Vidovi~Kristalizacija fiziolo{ke raztopine v Foleyevem katetruCrystallization of sodium chloride in Foley catheters ....................................... 263

Gabrijela Valen~i~, dr. Miljenko Kri‘mari}Klju~ne interakcije bolnikov in medicinske sestre s prenosnim enokanalnimEKG monitorjemKey interaction between patients and nurses with portable handheldECG monitor ................................................................................................... 269

mag. Jo‘ica EderPercepcija in recepcija pojmov management in ideologija medprebivalstvom v SlovenijiPerception and reception of the concepts management and ideology amongthe Slovene population ................................................................................... 275

mag. Jo‘ica Peterka NovakU~inkoviti sestanki – orodje kakovosti v rokah mened‘erjev zdravstvenenegeEffective meetings – the tools of quality in the hands of nursing caremanagers ....................................................................................................... 285

Barbara Donik, Natalija Kirbi{, Boris Miha Kau~i~, Aleksandra Sor{akInteres kariernega razvoja s stali{~a dijakov in {tudentov zdravstvene negeInterest in career development from the point of view of secondary schooland university students ................................................................................... 294

mag. Cvetka GregorcVpliv konfliktov na po~utje zdravstvenih delavcevInfluence of conflicts on the wellbeing of health care workers ........................ 303

Zvonka FekonjaPrenos teorije zdravstvene nege v prakso: implementacijana znanosti temelje~e zdravstvene negePutting nursing theory into practice: implementation of evidencebased nursing ................................................................................................ 315

Zdenka Kramar, Oti MerteljSpremljanje razjede zaradi pritiska: proces z dokazi podprte praksein kakovost vsakodnevnega delaContinouos assessment of pressure ulcers: Evidence-based processand daily quality work ................................................................................... 324

Lidija Mrak, Sabina Vihteli~Pomen izvajanja delavnic nujne medicinske pomo~i med izvajalcizdravstvene nege v Psihiatri~ni bolni{nici IdrijaThe importance of emergency medical aid workshops conductedbetween health care workers in the Psychiatric Hospital of Idrija ................... 336


7

dr. Sa{a KadivecVpliv notranjega nadzora na kakovost zdravstvene negeThe influence of internal supervision on the quality of nursing care ................ 344

Mirjana Bu{ljetaPresoja izvajanja standardov zdravstvene nege na osnovi Alpha metodeAssessment performed standards of nursing care based on Alpha method .... 351

Andreja Kelbi~, Aleksander JusUporaba teorije, prakse in izobra‘evanja v zdravstveni negi v Centruza nujno medicinsko pomo~ MariborThe implementation of nursing care theory, practice and trainings atthe Emergency Centre Maribor ....................................................................... 358

Zvezdana Vra‘i~Poklicni standardi in kompetence dietetikov in prehranskih svetovalcevProfessional standards and competences of dietitians and nutritionconsultants ..................................................................................................... 364

dr. Barbara Korou{i} SeljakPrimer sodobnega informacijskega sistema za na~rtovanje prehraneAn example of a modern information system for diet planning ...................... 371

dr. Joca ZurcGibalna aktivnost kot sestavni del promocije zdravjaPhysical activity as a segment of health promotion ........................................ 378

Ana Stopar Stritar@ivljenjski slog pacientov s kroni~no du{evno motnjo in njihov prosti ~asLifestyle of patients with cronical mental disorder and their leisure ................ 385

dr. Tatjana Welzer Dru‘ovec, dr. Marko Hölbl, dr. Marjan Dru‘ovec,Mirjam Bona~i}, dr. Ana Habjani~Izobra‘evanje pacientov o varnosti in zasebnostiProtection of personal data in context of medical treatment ........................... 396

Igor Jajeti}Pravo ~ovjeka na privatnost u planiranju i provo|enju zdravstvene njegeHuman right to privacy in planning and implementing health care ................ 403

dr. Suzana Mlinar, dr. Marija BohincSeznanjenost {tudentov zdravstvene nege s kr{itvami, ki jih dolo~aâstno razsodi{~eThe nursing students’ knowledge on violations as defined by the Courtof honour ....................................................................................................... 413


8

Lea Ah~in, Marijana Kastelic, An~i Bizjak, Marija Tav~ar, Zdenka Bre{ar,Andreja Zupan, [pela Po‘un, Irena BarovnicaDo‘ivljanje {tudentov na klini~ni praksiExperience of students during clinical practice ................................................ 421

mag. Hilda MazeModel usposabljanja medicinskih sester v bolni{niciA model of nurse training in hospitals ............................................................ 430

mag. Ljiljana LeskovicAli je raziskovanje v socialno varstvenih zavodih v uporabi kot in{trumentza razvoj stroke?Is research in social care institutions used as an instrument forthe development of the discipline? .................................................................. 436

Tatjana Po‘arnikStali{~a operacijskih medicinskih sester do izobra‘evanjaStandpoints of operating nurses on education ................................................ 445

Karmen Romih, Barbara Benedik, Katja VrankarStali{~e izrednih {tudentov 2. letnika podiplomskega {tudija Fakulteteza zdravstvene vede Univerze v Mariboru do magistrskega {tudijazdravstvene negeViews of the part-time second-year postgraduate students of the Facultyof Health Sciences of University of Maribor regarding the master’sprogram in nursing care ................................................................................. 455

General Information/Splo{ne informacije ..................................... 465

Authors’ Index/Seznam avtorjev ....................................................... 469


9

Welcome Greetings

Pozdravni nagovori


10


11

Honoured guests,and participants of the secondinternational scientific conferencehosted by the College of NursingJesenice!

College of Nursing Jesenice is playing a significant role in helping to build a completepicture of the importance of nursing in a modern society through its pedagogical andeducational approaches and its research and developmental activities.

Partnership, knowledge and development are the guiding principles of our college, whichwe strive to reach through our activities in a number of fields. I am proud to addressyou at the second international scientific conference »New trends in contemporary

nursing – promoting research, education and multisector partnership«. You haveall contributed to this achievement with your participation in this conference. Aside fromthe participants, we must also recognise the other key elements of the conference: theresponsible programme committee, the professional expertise of the reviewers, andthe excellence of the organising commitee. Our efforts at the first conference in 2008have already borne fruit. The Slovenian Research Agency has approved a request forfunding on the basis of our application for the second international conference, in thecategory of scientific conferences 2009. The placing of the second conference in thecategory of scientific conferences has brought the organisers both new responsibiltyand motivation for future endeavours.

Through the wide range of activities in which it participates, College of Nursing Jesenicedraws clear attention to the factors important for the development of nursing in Slo-venia. Besides the current conference, we have already planned a number of eventsfor the year 2009. In January we hosted a symposium and round table »My career – Quovadis: The education of nurses in Slovenia«. This was followed in June by the interna-tional summer school »Nurses in the research and development of medical care: quanta-tive and qualitative approaches«. In June, we saw the realisation of an idea to bringtogether all students of medical sciences, as we were the principal driving force andorganisers of the first student conference of medical sciences, entitled: »Partnership,knowledge and development in the study of medical sciences.«

We are also active in the field of developing new study programmes. In October, thethird generation of students will enter undergraduate nursing studies; the first gradua-tes are expected in 2010. We are also proud of the trust shown in us by those who haveinscribed in the second level (Master’s) nursing programme which will begin in Octo-ber 2009. We are developing programmes specifically tailored to meet not only the healthand illness needs of the population but also the organisational needs of the medicalsystem. We are also planning a Master’s programme in health management for the year2010. Our ultimate goal is the development of programmes which will meet both


12

Spo{tovani gostje, udele‘enci, udele‘enke2. mednarodne znanstvene konferenceVisoke {ole za zdravstveno nego Jesenice!

Visoka {ola za zdravstveno nego Jesenice s svojimi pedago{kimi in izobra‘evalnimipristopi ter raziskovalnimi in razvojnimi aktivnostmi pomembno soustvarja celovitosliko pomena zdravstvene nege v sodobni dru‘bi.

Partnerstvo, znanje in razvoj so usmeritve Visoke {ole za zdravstveno nego Jesenice, kijih uresni~ujemo skozi na{e delovanje na razli~nih podro~jih. Ponosna sem, da vaslahko nagovorim na 2. mednarodni znanstveni konferenci »Novi trendi v sodobni

zdravstveni negi – razvijanje raziskovanja, izobra‘evanja in multisektorskega part-

nerskega sodelovanja«. Dose‘ek je rezultat vseh Vas, udele‘encev konference, ki stese odlo~ili, da sodelujete s svojimi prispevki. Poleg Vas znanstveno konferenco vednospremljajo odgovoren programski odbor, strokovnost recenzorjev in odli~nost organi-zacijskega odbora.

present and future health and health care-related needs. We are commited to deliveringstudy programmes of the highest quality, to be taught at all levels of the Bologna pro-gramme; by doing so, we wish to make a significant contribution to the developmentand teaching of life-long learning programmes. Our work is supported by both our ownand the research of others.

The second international conference offers an opportunity for the bringing together andsharing of knowledge, research achievements, professional development, experienceand innovations, providing fresh impetus for cooperation and participation. We are veryhopeful that the aims of the conference will be achieved, given the selection of interna-tional and Slovene experts who are participating.

The conference is also important from the point of view of the development of nursingas a profession in Slovenia, as a number of interests cross in the field of professionalnursing development and training. Politicians and health management find it hard toaccept the fact that the education of nurses at college level is the basic level of educa-tion required for nursing and must be carried out according to the EU directive for theregularisation of professions and the guidelines drawn up by the International Councilof Nurses, the WHO and the European Federation of Nurses Associations. College ofNursing Jesenice wishes to contribute significantly to the appropriate placing of nursingwithin the healthcare system in general and to the implementation of appropriate, Euro-pean comparable, staffing structures in nursing in health and social institutions, to thebenefit of university educated nurses.

International scientific conferences are an opportunity for us to gather proof for accep-ting responsibilty for the development of nursing on not just an individual level, but onthe level of institutional health management, politicians, associations and chambers.

We are siezing the opportunities offered to us in the development of nursing; thecitizens of Slovenia need them.

Brigita Skela Savi~, PhDDean of the College of Nursing Jesenice


13

Na{a prizadevanja ob 1. mednarodni znanstveni konferenci v letu 2008 so obrodilasadove, saj smo na razpisu Agencije za raziskovanje RS v kategoriji znanstveni sestankiv letu 2009, s kandidaturo »2. mednarodna znanstvena konferenca« bili uspe{ni in takopridobili sofinanciranje Agencije za raziskovanje RS. S tem se je 2. mednarodna znan-stvena konferenca uvrstila v kategorijo znanstvenih sestankov, kar nalaga organizator-jem nove odgovornosti in motivacijo za nadaljnje delo.

Visoka {ola za zdravstveno nego Jesenice s svojimi {ir{imi aktivnostmi jasno opozarjana vplivne dejavnike, ki so pomembni za razvoj zdravstvene nege v Sloveniji. Tako smov letu 2009 poleg dana{njega izvedli naslednje dogodke: v januarju posvet z okroglomizo »Moja kariera – Quo vadis: Izobra‘evanje medicinskih sester v Sloveniji«; v juniju1. mednarodno poletno {olo raziskovanja »Medicinske sestre raziskujejo in razvijajozdravstveno nego – kvantitativni in kvalitativni pristop« in v juniju smo uresni~ili idejopovezovanja {tudentov zdravstvenih ved, saj smo bili pobudniki in organizatorji 1. {tu-dentske konference {tudentov zdravstvenih ved »Partnerstvo, znanje in razvoj v {tudijuzdravstvenih ved«.

Aktivni smo tudi na podro~ju razvoja novih {tudijskih programov. V oktobru vstopa vprogram prve stopnje Zdravstvena nega tretja generacija {tudentov, prve diplomante pri-~akujemo v letu 2010. Ponosni smo na zaupanje vseh tistih, ki so se vpisali v program2. stopnje Zdravstvena nega, z magistrskim {tudijem pri~nemo v oktobru 2009. Pravtako razvijamo nove {tudijske programe, ki so odziv na potrebe populacije na podro~juzdravja in bolezni ter organiziranja zdravstvenega sistema. Za leto 2010 napovedujemomagistrski {tudij Zdravstveni mened‘ment. Na{ cilj delovanja je razvoj programov zapotrebe zdravstvene dejavnosti danes in jutri. Zavezani smo kakovostni izvedbi progra-mov, ki jih ‘elimo razvijati na vseh bolonjskih stopnjah formalnega izobra‘evanja, pravtako pa ‘elimo prispevati pomembni dele‘ pri razvoju in izvajanju programov vse-‘ivljenjskega u~enja. Na{e delovanje je podprto s pregledi dokazov znanstveno razisko-valnega dela in z lastnim znanstvenim raziskovalnim delom.

2. mednarodna znanstvena konferenca ponuja prilo‘nosti za povezovanje v znanju,raziskovalnih dose‘kih, strokovnih novostih, izku{njah, inovativnosti in v razvijanjunovih predlogov medsebojnega povezovanja in sodelovanja. Nabor mednarodnih indoma~ih strokovnjakov daje zaupanje, da bodo cilji konference dose‘eni.

Konferenca je pomembna tudi z vidika razvoja profesije zdravstvene nege v Sloveniji,saj smo v obdobju, ko se prepletajo razli~ni interesi na podro~ju profesionalnega razvo-ja in izobra‘evanja v zdravstveni negi. Politika in zdravstveni mened‘ment te‘ko doje-mata dejstva, da je izobra‘evanje medicinskih sester na visoko{olski ravni bazi~no izo-bra‘evanje za dejavnost zdravstvene nege in mora potekati v skladu z EU direktivo zaregulirane poklice in usmeritvami, ki so jih na tem podro~ju pripravili Mednarodni svetmedicinskih sester, Svetovna zdravstvena organizacija in Evropsko zdru‘enje v zdrav-stveni negi. Visoka {ola za zdravstveno nego Jesenice ‘eli pomembno prispevati kustrezni umestitvi zdravstvene nege v sistem zdravstvenega varstva in k realizacijiustrezne, evropsko primerljive kadrovske strukture zaposlenih v zdravstveni negi vzdravstvenih in socialnih zavodih, v korist diplomiranih medicinskih sester.

Mednarodne znanstvene konference so prilo‘nost za nabor dokazov za prevzemanjeodgovornosti za razvoj zdravstvene nege tako na nivoju posameznika, mened‘mentazdravstvenega zavoda, politike, dru{tev in zbornic.

Izkoristimo prilo‘nosti, ki se nam ponujajo v razvoju zdravstvene nege, saj jih dr‘avljaniSlovenije potrebujejo.

doc. dr. Brigita Skela Savi~

dekanja Visoke {ole za zdravstveno nego Jesenice


14

The second international scientific conference on nursing and health research– organised by the University College of Nursing Jesenice – is already thesecond opportunity to present »new trends« in modern nursing and midwiferycare in Slovenia. The lecturers from abroad in individual thematic fields fitlysupplement what our experts have to offer at the conference. This year’snovelty is that the conference has moved from Bled to Ljubljana.

Such an event for the professional public always poses a challenge for organi-sers, participants, lecturers, and students; they will again join forces under thebroad title of the conference – »New Trends in Modern Nursing – DevelopingResearch, Education and Multisectoral Cooperation«. Carefully selected,expressive and concise, the title offers acquisition of new knowledge throughresearch, than come education and, which is particularly relevant, multisec-toral cooperation among equal partners: true, it has been heard already, yetregularly ignored. Especially the last concept, »multisectoral cooperationamong equal partners«, can acquire as many meanings as we need or arewilling to perceive – all this in hope that we can push the cart loaded withdivisions, entanglements into our self-made (obsolete) barriers, as well ascomplacency with our own professional positions, forward along the path ofopen cooperation – everybody with everybody.

Additional challenge is organising the conference at the time when everybodyis more or less involved in nursing education, be it at graduate or postgraduatelevel, when parallel with public support to educational programmes the Nur-ses Association of Slovenia, monitoring the EU directive 36/2005, emphasisesquality, professionalism, appropriate delivery of clinical practice and the pro-vision of employment opportunities for the graduates. We also hope to haveoutgrown apprehensions that nurses with masters degrees will not be able to


15

find jobs. In regard to this, we could really use some synergic support of ourown professional group (particularly of the management responsible foremployment), since additional knowledge will clearly enable us to offeremployers, and especially patients, more and better quality, nurses with MA’sand PhD’s will thus posses all necessary modern knowledge (e.g. in the fieldof research). And these academic levels are at long last available in Slovenia.

Research, as one of the crucial elements for the advancement of nursing, is atthe top of the conference’s agenda, as if the organiser wishes to highlight whatis lacking in the Slovenian nursing, especially in its clinical settings, whatshould be encouraged, who should be provided with new knowledge –above all regular and part-time graduate students, who have been recentlyredirected to patients’ bedsides, into immediate clinical and/or home settings.At the same time we are amidst the preparations for the public mandate –clinical specialisations, which has been granted to the Nurses Association ofSlovenia by the Ministry of Health, so gaining knowledge in the field ofresearch is absolutely essential.

Though the conference will last only two day, it will host considerable num-ber of experts from abroad (Austria, Croatia, Germany, Portugal, Scotland), andat the same time gather lecturers from our educational institutions (Ljubljana,Maribor, Jesenice, Izola …); numerous lecturers from clinical settings and fromother professional fields promise genuine multidisciplinary, multisectoral andmultiprofessional cooperation. As befit the organiser – an educational institu-tion – the event covers equal number of expert modules on theory, practiceand education, which formed, beside research, the title of our first internatio-nal scientific conference in 2008. The modules include research and practice,clinical practice, nursing in the modern society, management, health promo-tion, ethics etc. Each module facilitates cooperation, even among the modulesthemselves, and once the exchange between theory and practice comes tolife at applicable levels, that is in direct insights of lecturers into clinicalsettings and vice versa, we will be able to state with certainty that our practi-cal work is based on the theory and the other way around.

Allow me to repeat what I wrote during the first scientific conference a yearago: »We eagerly expect that the recurring motif of our educational events willremain bold ideas, intermingling with the contents which are and will be,through perseverance and deepening of these concepts, synonymous withdevelopment, progress, challenges in theory, practice, and research (here Ishould add: multisectoral cooperation among equal partners) carried outby the University College for Nursing Jesenice and the Slovenian nursing ingeneral.« See you next year.

Darinka Klemenc

president of Nurses and Midwives Association of Slovenia


16

Druga mednarodna znanstvena konferenca s podro~ja raziskovanja v zdrav-stveni negi in zdravstvu, ki jo organizira Visoka {ola za zdravstveno nego Jese-nice, pomeni ‘e drugo prilo‘nost za predstavitev »novih trendov« sodobnezdravstvene in babi{ke nege v Sloveniji. Predavatelji iz tujine v posameznihtematskih sklopih lepo dopolnjujejo doma~o strokovno ponudbo konference.Leto{nja novost sre~anja je, da se konferenca z Bleda seli v Ljubljano.

Strokovni dogodek vedno pomeni izziv organizatorjem, sodelujo~im, udele‘en-cem, predavateljem, {tudentom – vsem je tudi tokrat namenjen {irok naslovkonference, ki vabi z »Novimi trendi v sodobni zdravstveni negi – razvijanjeraziskovanja, izobra‘evanja in multisektorskega sodelovanja«. Skrbno izbran, vpomenski nabor izrazov zlo‘en naslov ponuja pridobitev novih znanj z razisko-vanjem, sledi izobra‘evanje in pomenljivo multisektorsko partnersko sodelova-nje: ‘e sli{ano, a do sedaj redno presli{ano. Zlasti slednje troje – »multisektorskopartnersko sodelovanje« – ima toliko pomenov, kot jih potrebujemo, ali kot jih‘elimo videti – vse v dobri veri, da premaknemo voz razmejitev, vpetosti v lastne(pre‘ivete) prepreke, zagledanosti v lastne cehovske okope naprej po potiodprtega sodelovanja – vseh z vsemi.

Izziv je tudi organizacija konference v ~asu, ko se vsi po malem v na{i dr‘aviukvarjamo s fenomenom izobra‘evanja za zdravstveno nego tako na dodiplom-skem kot na podiplomskem nivoju, ko ob isto~asni javni podpori izobra‘eval-nim programom tudi Zbornica – Zveza kot varuh EU direktive 36/2005 opozarjana kakovost, strokovnost, ustrezno izvajanje klini~ne prakse, zaposljivost diplo-mantov. Upajmo tudi, da smo prerasli bojazni, da medicinske sestre s strokov-nimi magisteriji ne bodo zaposljive. Tu bi res potrebovali sinergi~no podporolastne poklicne skupine (zlasti mened‘menta, ki je odgovoren za zaposlovanje)v argumentaciji, da bomo ob dodatnih znanjih sposobni nuditi delodajalcu,zlasti pa pacientu, ve~ in bolj{e, da bomo imele vsa potrebna sodobna znanja(npr. iz raziskovanja) me, medicinske sestre z magisteriji in doktorati. Inkon~no lahko vse to dose‘emo doma.

Raziskovanje kot eden od vitalnih elementov napredka zdravstvene nege je nakonferenci postavljeno na prvo mesto, kot da bi organizator ‘elel posebej izpo-staviti, ~esa v slovenski zdravstveni negi, posebej v klini~nih okoljih, primanj-kuje, kaj je potrebno spodbuditi, opremiti z novimi znanji: v prvi vrsti redne


17

in izredne diplomante, ki jih v zadnjem ~asu spet usmerjamo nazaj ob pacien-tovo posteljo, v neposredna klini~na in/ali doma~a okolja. Ob isto~asnih pripra-vah na javno pooblastilo – klini~ne specializacije, ki ga je Zbornici – Zvezipodelilo Ministrstvo za zdravje, so znanja s podro~ja raziskovanja neizogibnopotrebna.

Za eno dvodnevno konferenco bogat nabor strokovnjakov iz tujine (Avstrija,Hrva{ka, Nem~ija, Portugalska, [kotska) in isto~asno sodelovanje predavate-ljev iz doma~ih izobra‘evalnih institucij (Ljubljana, Maribor, Jesenice, Izola …),{tevilni predavatelji iz klini~nih okolij in drugih strokovnih podro~ij obetajodejansko multidisciplinarno, multisektorsko in multiprofesionalno sodelovanje.Z matemati~nega vidika se pojavlja (kot se za izobra‘evalno institucijo – orga-nizatorico spodobi) enako {tevilo strokovnih sklopov o teoriji in praksi ter izo-bra‘evanju, kar je bil poleg raziskovanja naslov prve mednarodne znanstvenekonference leta 2008. Sledijo sklopi, kot so raziskovanje in praksa, klini~na prak-sa, zdravstvena nega in sodobna dru‘ba, mened‘ment, promocija zdravja,etika. Vsak sklop zase vabi k sodelovanju, tudi z drugim sklopom, in ko bodo vpraksi za‘ivele {e izmenjave teorije in prakse na prakti~nem nivoju, torej v ne-posrednem vpogledu predavatelja izza katedra »v« (klini~na okolja) in pogledu»iz« (klini~nega okolja) za predavateljski pult, bomo lahko z gotovostjo trdili, dadelujemo iz teorije skozi prakso in nazaj.

Kot sem zapisala ob prvi znanstveni konferenci pred letom dni, naj ponovim:»@eljno pri~akujemo, da se bo rde~a nit izobra‘evalnih dogodkov {e naprejodvijala v smeri drzno zastavljenih idej, se prepletala z vsebinami, ki so inbodo ob vztrajanju in poglabljanju na teh konceptih postale sinonim razvoja,napredka, izzivov v teoriji, praksi in raziskovanju (dodajam: multisektorskempartnerskem sodelovanju) Visoke {ole za zdravstveno nego Jesenice in zdrav-stvene nege v slovenskem prostoru nasploh. Na svidenje torej ob letu osorej.

Darinka Klemenc

predsednica Zbornice zdravstvene in babi{ke nege Slovenije –Zveze strokovnih dru{tev medicinskih sester, babicin zdravstvenih tehnikov Slovenije


18

Dear Colleagues,Dear Guests,

The second International Scientific Conference on Research in Nursing andHealthcare affirms that Slovenia has made considerable progress in this fieldin terms of international research cooperation and development of nursing inSlovenia. In Slovenia, however, the development of research in nursing stillleaves room for improvement, and therefore international networking and acomparison of good practices that have already been tested and are wellestablished in some countries are even more important.

Our era is often called the information age, in part due to the large quantitiesof information relevant to the overall development of professions and essen-tial for innovation. The time needed to turn this acquired information into in-novation representing value added in the system is of crucial importance now.In order to be competitive at home and globally, we must increase researchin nursing, thus becoming a more significant player.

We live in Europe, and the statistics for the next thirty years are not optimi-stic. The share of elderly people will increase in Slovenia, just as elsewhere.One should be aware that it is not only treatment that is of importance, butalso education for a healthy life, suitable political guidelines supported bylegislation, and standard healthcare practices, as well as views and visions forhealthy lifestyles. Moreover, our work should also be directed towards otherfields. Stays in hospitals are shorter, which makes nursing in hospitals, socialcare institutions and at home increasingly more demanding. Knowledgeacquired years ago without the further development of our profession will notenable us to perform our demanding tasks. By transferring competencies pre-sent also in Slovenia, nursing is gaining in importance. However, it will take


19

some time before we catch up with the most advanced European countries inthis field. For the financial sustainability of the healthcare system this is oneof the key aspects and is closely linked to research. As a consequence, it isalso linked to formal higher education in nursing at both first and secondlevels. In this connection, I should like to point out that formal education mustexclusively build on quality while taking into consideration staffing needs innursing and healthcare, and increasing future demand.

The year 2008 saw the onset of recession and this year a further downturnwas recorded. This has caused grave problems in relation to financial sustai-nability in Slovenia and other countries around the world. Although thesedifficulties are also evident in healthcare, we must be aware that the conse-quences will be felt much more and will be more persistent in this particularfield.

The second International Scientific Conference on Research in Nursing andHealthcare poses a challenge for the profession and focuses on disseminationof new knowledge. It advocates the fact that our professional strength dependson continuous upgrading of our expertise. Medicine as a science is makinggiant leaps forward every day, which in turn implies that ongoing research isrequired in order to be able to perform our healthcare tasks.

This very conference, attended by experts from all over the world and withthe exceptional selection of conference topics coupled with our understandingof knowledge as a tool of empowerment, confirms that investment in know-ledge is essential. Knowledge acquired by nurses is a precondition for com-petencies, quality and safe services in nursing and quality healthcare. Timespent at the conference provides an opportunity to enhance knowledge andexchange valuable experiences. I am convinced that your discussions willbe rewarding, productive and lively.

Thank you for the invitation and I wish you every success in your work.

Zdenka Ti~ar, MSc

UndersecretaryMinistry of HealthHealth Care System Development and Coordination DivisionHealth Care Directorate


20

Spo{tovane kolegice in kolegi,cenjene gostje in gosti!

Druga mednarodna znanstvena konferenca o raziskovanju v zdravstveni negiin zdravstvu je dokaz, da smo v Sloveniji na tem podro~ju dosegli pomembnepremike zlasti v mednarodnem povezovanju raziskovalnega dela in v razvojuzdravstvene nege. Ker razvoj raziskovalnega dela v zdravstveni negi pri nas‘al ni v zavidljivem polo‘aju, je toliko bolj pomembno mednarodno povezo-vanje in primerjava dobrih praks, ki so v nekaterih dr‘avah ‘e preizku{ene inute~ene stalnice.

Obdobje, v katerem ‘ivimo, imenujemo informacijska doba, za katero je zna-~ilna velika koli~ina informacij, ki so pomembne za razvoj stroke in klju~neza nastanek inovacij. V tem trenutku je pomembna predvsem hitrost odpridobljene informacije in do inovacije, ki je v sistemu dodana vrednost.ê ‘elimo biti v doma~em okolju in svetu konkuren~ni, moramo pove~evatiraziskovanje v zdravstveni negi.

@ivimo v evropskem prostoru in demografski statisti~ni podatki ne ka‘ejo op-timisti~nih podatkov za prihodnjih trideset let. Starej{ih prebivalcev bo tudi vSloveniji vedno ve~. Zavedati pa se moramo, da ni pomembno le zdravljenje,pomembna staje tudi vzgoja in izobra‘evanje za zdravo ‘ivljenje, ustrezne po-liti~ne smernice s spremljajo~o zakonodajo, zna~ilne zdravstvene prakse terpogledi in vizije na poti k zdravemu na~inu ‘ivljenja. Predvsem pa moramona{e delo usmerjati tudi na druga podro~ja. Le‘alne dobe so se v bolni{nicahskraj{ale, zahtevnost zdravstvene nege se s tem nenehno zvi{uje tako v bolni-{nicah, socialno-varstvenih zavodih kakor tudi v doma~em okolju. Brez raz-voja stroke bo zahtevnost na{ega dela presegla znanja, ki smo jih pridobivalipred leti. Zdravstvena nega pridobiva na pomenu predvsem s prenosom kom-petenc, kar se pojavlja tudi v Sloveniji, verjetno pa bo pa bomo potrebovalio-trebno {e nekaj ~asa, da bomo na tem podro~ju dohiteli nekatere evropskedr‘ave. Za finan~no zdr‘nost zdravstvenega sistema je to eden od najpomemb-nej{ih sistemov in v tesni povezavi z raziskovalnim delom. Posledi~no se


21

navezuje tudi na formalno izobra‘evanje na prvostopenjskih in drugostopenj-skih visoko{olskih {tudijskih programih zdravstvene nege. Ob tem naj pouda-rim, da je treba v formalnem izobra‘evanju graditi izklju~no na kakovosti, zupo{tevanjem potreb glede na projekcijo kadra v zdravstveni negi in zdrav-stveni oskrbi ter glede na vse ve~je potrebe v prihodnosti.

V letu 2008 smo bili pri~a za~etku recesije, ki se je v leto{njem letu le {e po-globila. Tako kakor drugod po svetu tudi v Sloveniji iz dneva v dan nastajajove~ji problemi, povezani s finan~no zdr‘nostjo vzdr‘ljivostjo. êprav se te‘a-ve ‘e ka‘ejo tudi v zdravstvu, se moramo zavedati, da bodo posledice na tempodro~ju {e bolj ob~utne in tudi dolgoro~nej{e.

Druga mednarodna znanstvena konferenca o raziskovanju v zdravstveninegi in zdravstvu je izziv za stroko in je namenjena {irjenju novih spoznanj.Dejstvo je namre~, da smo v strokovnem pogledu lahko mo~ni le, ~e imamopotrebna strokovna znanja, ki jih nenehno obnavljamo in nadgrajujemo.Medicina kot znanost napreduje vsak dan, zato je, stalno raziskovanje nujno,~e ‘elimo zdravstveno dejavnost opravljati kakovostno, nujno stalno razisko-vanje.

Da je znanje na{a mo~ in vlaganje v strokovno izpopolnjevanje klju~negapomena, pri~a ta znanstvena konferenca z mednarodno udele‘bo in izrednimizborom tém. Znanje medicinskih sester je namre~ pogoj za prevzemanjekompetenc, za zagotavljanje kakovostne in varne zdravstvene nege ter kako-vostno zdravstveno varstvo. Konferenca pomeni prilo‘nost za izpopolnje-vanje znanja in mo‘nost za izmenjavo dragocenih izku{enj. @elim vam kako-vostne in bogate razprave in uspe{no strokovno delo tudi v prihodnje.

Hvala za povabilo in veliko uspehov pri delu.

mag. Zdenka Ti~ar

podsekretarkaMinistrstvo za zdravjeSektor za razvoj in koordinacijo zdravstvenega varstvaDirektorat za zdravstveno varstvo


22


23

ConferenceProgramme

Programkonference


24


25

ÊTRTEK, 17. 09. 2009 / THURSDAY, 17th September 2009

9.30 – 10.00 OTVORITEV MEDNARODNE ZNANSTVENE KONFERENCES KULTURNIM PROGRAMOM / OPENING OF THEINTERNATIONAL SCIENTIFIC CONFERENCE

doc. dr. Brigita Skela Savi~dekanja Visoke {ole za zdravstvena nego Jesenice

Darinka Klemencpredsednica Zbornice zdravstvene in babi{ke nege Slovenije –Zveza strokovnih dru{tev medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Slovenije

mag. Zdenka Ti~arpodsekretarkaMinistrstvo za zdravje Republike Slovenije

ZDRAVSTVENA NEGA IN SODOBNA DRU@BA / NURSING CAREAND MODERN SOCIETYModeratorki / moderators: Branka Rimac, dr. Bojana Filej

10.00 – 10.25 Influential factors for the development of nursing care inmodern society: the taking of responsibility by all parties /Vplivni dejavniki razvoja zdravstvene nege v sodobni dru‘bi:prevzemanje odgovornosti s strani vseh akterjevdr. Brigita Skela Savi~, College of Nursing Jesenice

10.25 – 10.50 New role of nurses in the process of health care planning onlocal governmental level / Nova vloga medicinskih sester prina~rtovanju zdravstvene obravnave na lokalni ravniFranka Krajnovi}, Branka Rimac, HUMS, Croatia

10.50 – 11.15 Nurses and the self-concept / Medicinska sestra insamopodobadr. Suzana Mlinar1, dr. Matej Tu{ak2, dr. Mateja Videm{ek2,dr. Damir Karpljuk2, University of Ljubljana, Faculty of Healthstudies1, University of Ljubljana, Faculty of Sport2

11.15 – 11.30 Razprava / Discussion11.30 – 12.00 Odmor / Coffee Break


26

TEORIJA IN PRAKSA / THEORY AND PRACTICEModeratorki / moderators: dr. Andrea Thiekötter, dr. Majda Pajnkihar

12.00 – 12.25 Analysis and evaluation of nursing care theories / Analiza invrednotenje teorij zdravstvene negedr. Majda Pajnkihar, University of Maribor, Faculty of HealthSciences

12.25 – 12.50 Impact of chronic illness on the caregiver family: difficultiesand coping strategies of informal caregiver / Vpliv kroni~nebolezni na dru‘ino, ki skrbi za pacientaIsabel Simões, School of Nursing, Portugal

12.50 – 13.15 Evaluative research on a multi-agency team: results to informbest practice / Evalvacijsko raziskovanje namultidisciplinarnih timih: rezultati za oblikovanje najbolj{epraksedr. Angela Kydd, The University of the West of Scotland,Scotland

13.15 – 13.30 Razprava / Discussion13.30 – 15.00 Odmor za kosilo – Lunch Break

IZOBRA@EVANJE V ZDRAVSTVENI NEGI / EDUCATION IN NURSINGCAREModeratorki / moderators: dr. Angela Kydd, dr. Danica @eleznik

15.00 – 15.25 Changing tasks for nurses in everyday practice: what type ofeducation and research do we need? / Spremenjene nalogemedicinskih sester v vsakodnevni praksi: kak{en na~inizobra‘evanja in raziskovanja potrebujemo?dr. Andrea Thiekötter, Carinthia University of Applied Sciences,Austria

15.25 – 15.50 An attempt to integrate lifelong-learning into the contemporarycurriculum design in higher healthcare education / Poskusintegracije vse‘ivljenskega u~enja v sodobni u~ni na~rt visokih{ol za zdravstvomag. Kriemhild Leitner, Carinthia University of Applied Sciences,Austria


27

15.50 – 16.15 ICN competences as a framework for assessing the capabilitiesof students at the College of Nursing Jesenice / ICN-ovekompetence kot osnova za ugotavljanje kompetentnosti{tudentov Visoke {ole za zdravstveno nego Jesenicedr. Bojana Filej, dr. Brigita Skela Savi~, College of NursingJesenice


RAZISKOVANJE IN PRAKSA / RESEARCH AND PRACTICE

Moderatorki / moderators: dr. Suzana Mlinar, Darinka Klemenc

16.50 – 17.15 The practice of research – introducing KomPASS platform forcompetence development in the health and social area /Raziskovanje v praksi – uvajanje platforme KomPass glederazvoja kompetenc na zdravstvenem in socialnem podro~juInge Bergmann-Tyacke, MPhil, BSc, University of AppliedSciences Bielefeld, Germany

17.15 – 17.40 The role of long term home oxygen treatment for a betterquality of life for patients with COPD / Vloga trajnegazdravljenja s kisikom na domu pri pove~anju kakovosti ‘ivljenjabolnikov s KOPBdr. Sa{a Kadivec, KOPA Golnik, College of Nursing Jesenice

17.40 – 18.05 Factors affecting self-care of home dwelling elderly people /Dejavniki, ki vplivajo na samooskrbo starostnikov v doma~emokoljudr. Danica @eleznik, University of Maribor, Faculty of HealthSciences

18.05 – 18.30 Razprava in zaklju~ek prvega dneva znanstvene konference /Discussion, close of the first day of the conference

19.30 Ve~erja / Dinner


28

PETEK, 18. 09. 2009 / FRIDAY, 18th September 2009Predavalnica / Room: C

Moderatorka / moderator: Barbara Donik

Tema / Topic: KLINI^NA PRAKSA IN OKOLJE / CLINICAL PRACTICALTRAINING AND THE CLINICAL ENVIRONMENT

09.00 – 09.15 Communication between first-year students at the College ofNursing Jesenice and patients during clinical practical training/ Komunikacija {tudentov prvega letnika Visoke {ole zazdravstveno nego Jesenice s pacientom na klini~ni praksimag. Jo‘ica Ram{ak Pajk, Marija Me‘ik Veber,Marijana Kastelic, Karmen Romih, mag. Andreja Prebil

09.15 – 09.30 The influence of clinical setting on students’ satisfaction withnursing care practice / Vpliv klini~nega okolja na zadovoljstvo{tudentov s prakso zdravstvene negemag. Vesna ûk, Nata{a Hvala

09. 30 – 09.45 Assessment of clinical practice at the College of Nursing Jesenice/ Ocenjevanje klini~ne prakse na Visoki {oli za zdravstvenonego JeseniceKatja Skinder Savi}, Marijana Kastelic

09.45 – 10.00 Barriers in interprofessional collaboration of health careworkers / Ovire medpoklicnega sodelovanja zdravstvenihdelavcevmag. Cvetka Gregorc

10.00 – 10.15 Stigma attributed to patients with mental disorders – theassessment of nursing care students / Stigma pacientovz du{evnimi motnjami – ocena {tudentov zdravstvene negemag. Radojka Kobentar, dr. Bojana Avgu{tin Av~in, Rozika[pilak

10.15 – 10.30 Experience of nursing team and other staff working with peoplewith dementia / Do‘ivljanje in izku{nje negovalnega tima inpomo‘nega osebja pri delu z varovanci z demencomag. Irena Trobec, Sabina Li~en



29

Moderatorka / moderator: dr. Ivica Avber{ek Lu‘nik

Tema / Topic: IZOBRA@EVANJE / EDUCATION

11.20 – 11.35 A pragmatic point of view of nursing care knowledge /Pragmati~en pogled na znanje zdravstvene negemag. Jo‘ica Ram{ak Pajk, Alenka Mimi~

11.35 – 11.50 Experience of experiential learning at the College of HealthCare Izola / Izku{nje o izkustvenem u~enju na Visoki {oliza zdravstvo IzolaEster Benko, Helena Sko~ir, mag. Irena Trobec

11.50 – 12.05 The need for the implementation of different teaching methodsregarding the different learning styles of nursing care students/ Potreba po uvajanju razli~nih metod pou~evanja glede nau~ne stile {tudentov zdravstvene negeBarbara Donik, Mateja Lorber

12.05 – 12.20 Usa of databases among students of the College of NursingJesenice / Uporaba podatkovnih baz na podro~ju zdravstvenenege med {tudenti Visoke {ole za zdravstveno nego JeseniceMarjetka Kocijan~i~

12.20 – 12.40 Razprava / Discussion12.40 – 14.00 Odmor / kosilo – Lunch Break

Moderatorka / moderator: Zdenka Kramar

Tema / Topic: TEORIJA IN PRAKSA / THEORY AND PRACTICE

14.00 – 14.15 Laboratory medicine and nursing: aims and priorities ofcooperating / Laboratorijska medicina in zdravstvena nega:cilji in prioritete sodelovanjadr. Ivica Avber{ek Lu‘nik

14.15 – 14.30 Inhibition of E.Coli ATCC 25922 on the growth on methicillinresistant Staphylococcus aureus (MRSA) / Zaviralni vplivE. Coli ATCC 25922 na rast proti meticilinu odporne bakterijeStaphylococcus aureus (MRSA)dr. Irena Grmek Ko{nik

14.30 – 14.45 Crystallization of sodium chloride in Foley catheters /Kristalizacija fiziolo{ke razstopine v Foleyevem katetrudr. Miljenko Kri‘mari}, Matej Vidovi~


30

14.45 – 15.00 Key interaction between patients and nurses with portablehandheld ECG monitor / Klju~ne interakcije bolnikov inmedicinske sestre s prenosnim enokanalnim EKG monitorjemGabrijela Valen~i~, dr. Miljenko Kri‘mari}


Moderatorka / moderator: dr. Bojana Filej

Tema / Topic: MENED@MENT / MANAGEMENT

15.40 – 15.55 Perception and reception of the concepts management andideology among the Slovene population / Percepcija inrecepcija pojmov mened‘ment in ideologija med prebivalstvomv Slovenijimag. Jo‘ica Eder

15.55 – 16.10 Efficient meetings – the tools of quality in the hands of nursingcare managers / U~inkoviti sestanki – orodje kakovosti v rokahmened‘erjev zdravstvene negemag. Jo‘ica Peterka Novak

16.10 – 16.25 Interest in career development from the point of view ofsecondary school and university students / Interes kariernegarazvoja s stali{~a dijakov in {tudentov zdravstvene negeBarbara Donik, Natalija Kirbi{, Boris Miha Kau~i~,Aleksandra Sor{ak

16.25 – 16.40 Influence of conflicts on the wellbeing of health care workers /Vpliv konfliktov na po~utje zdravstvenih delavcevmag. Cvetka Gregorc

16.40 – 17.00 Razprava in zaklju~ek konference / Discussion, end of conference

PETEK, 18. 09. 2009 / FRIDAY, 18th September 2009Predavalnica / Room: I

Moderatorka / moderator: mag. Jo‘ica Peterka Novak

Tema: TEORIJA IN PRAKSA / THEORY AND PRACTICE

09.00 – 09.15 Putting nursing theory into practice: implementation of evidencebased nursing care / Prenos teorije zdravstvene nege v prakso:implementacija na znanosti temelje~e zdravstvene negeZvonka Fekonja


31

09.15 – 09.30 Continuous assessment of pressure ulcers: Evidence-basedprocess and daily quality work / Spremljanje razjede zaradipritiska: proces z dokazi podprte prakse in kakovostvsakodnevnega delaZdenka Kramar, Oti Mertelj

09.30 – 09.45 The importance of emergency medical aid workshopsconducted between health care workers in the PsychiatricHospital of Idrija / Izvajanje delavnic nujne medicinskepomo~i in rezultati raziskave o pomembnosti izvajanjadelavnic opravljane med izvajalci zdravstvene negev Psihiatri~ni bolni{nici IdrijaLidija Mrak, Sabina Vihteli~

09.45 – 10.00 The influence of internal supervision on the quality of nursingcare / Vpliv notranjega nadzora na kakovost zdravstvene negedr. Sa{a Kadivec

10.00 – 10.15 Assessment performed standards of nursing care based onAlpha method / Presoja izvajanja standardov zdravstvene negena osnovi alfa metodeMirjana Bu{ljeta

10.15 – 10.30 The implementation of nursing care theory, practice andtrainings at the Emergency Centre Maribor / Uporaba teorije,prakse in izobra‘evanja v zdravstveni negi v Centru za nujnomedicinsko pomo~ MariborAndreja Kelbi~, Aleksander Jus


Moderatorka / moderator: mag. Milica Lahe

Tema / Topic: PROMOCIJA ZDRAVJA / HEALTH PROMOTION

11.20 – 11.35 Professional standards and competences of dietitians andnutrition consultants / Poklicni standardi in kompetencedietetikov in prehranskih svetovalcevZvezdana Vra‘i~

11.35 – 11.50 An example of a modern information system for diet planning/ Primer sodobnega informacijskega sistema za na~rtovanjeprehranedr. Barbara Korou{i} Seljak


32

11.50 – 12.05 Physical activity as a segment of health promotion / Gibalnaaktivnost kot sestavni del promocije zdravjadr. Joca Zurc

12.05 – 12.20 Lifestyle of patients with chronical mental disorder and theirleisure / @ivljenjski slog pacientov s kroni~no du{evno motnjoAna Stopar Stritar

12.20 – 12.40 Razprava / Discussion12.40 – 14.00 Odmor / kosilo – Lunch Break

Moderatorka / moderator: mag. Irena Trobec

Tema / Topic: ETIKA / ETHICS

14.00 – 14.15 Protection of personal data in context of medical treatment /Izobra‘evanje pacientov o varnosti in zasebnostidr. Tatjana Welzer Dru‘ovec, dr. Marko Hölbl, dr. MarjanDru‘ovec, Mirjam Bona~i}, dr. Ana Habjani~

14.15 – 14.30 Human right to privacy in planning and implementing healthcare / Pravo ~ovjeka na privatnost u planiranju i provo|enjuzdravstvene negeIgor Jajeti}

14.30 – 14.45 The nursing students’ knowledge on violations as defined bythe Court of Honour / Seznanjenost {tudentov zdravstvene neges kr{itvami, ki jih dolo~a âstno razsodi{~edr. Suzana Mlinar, dr. Marija Bohinc

14.45 – 15.00 Experience of students during clinical practice / Do‘ivljanje{tudentov na klini~ni praksiLea Ah~in, Marijana Kastelic, An~i Bizjak, Marija Tav~ar,Zdenka Bre{ar, Andreja Zupan, [pela Po‘un, Irena Barovnica


Moderatorka / moderator: dr. Joca Zurc

Tema / Topic: IZOBRA@EVANJE / EDUCATION

15.40 – 15.55 A model of nurse training in hospitals / Model usposabljanjamedicinskih sester v bolni{nicimag. Hilda Maze


33

15.55 – 16.10 Is research at social care institutions used as an instrumentfor the development of the discipline? / Ali je raziskovanjev socialno zdravstvenih zavodih v uporabi kot in{trumentza razvoj stroke?mag. Ljiljana Leskovic

16.10 – 16.25 Standpoints of operating nurses on education / Stali{~aoperacijskih medicinskih sester do izobra‘evanjaTatjana Po‘arnik

16.25 – 16.40 Views of the part-time second-year postgraduate students at theFaculty of Health Sciences of University of Maribor regardingthe master’s program in nursing care / Stali{~e izrednih{tudentov 2. letnika podiplomskega {tudija na Fakulteti zazdravstvene vede Univerze Maribor do magistrskega {tudijazdravstvene negeKarmen Romih, Barbara Benedik, Katja Vrankar

16.40 – 17.00 Razprava in zaklju~ek konference / Discussion, end of conference


34


35

Invited PlenarySpeakers

Vabljeni plenarnipredavatelji


36


37

INGE BERGMANN-TYACKE, RN, MPHIL

is a nurse, nurse educator and researcher. As a memberof the academic staff in KomPASS, University of AppliedSciences in Bielefeld (Germany), she works as internatio-nal coordinator in research and education. She has wor-ked in a number of research and development projectsin nursing as well as in education. Her research interestsinclude teacher education in the national and internationalcontext as well as the area of competence development.She has an international background through her work asa nurse in the USA and in Great Britain and also throughher University studies in the UK, where she obtained bothher Bachelor and Master degrees.

Dr. SAŠA KADIVEChas a BA in Health Education and a MA in Quality Mana-gement. She attained a doctor’s degree in social pedagogyat the Faculty of Education in 2007. She has been emplo-yed at the University Clinic of Respiratory and Allergic Diseases Golnik since 1988 and has been General mana-ger Assistant for Nursing Care since 2004. She underwentadditional professional training on team leadership and theimplementation of changes in teamwork both at home andabroad. She has been a lecturer of nursing care at the Col-lege of Nursing Jesenice since 2007. In 2003, she was awar-ded The Best HRM Project for the project of quality circlesin nursing care by the publishing group Gospodarski vest-

Dr. BOJANA FILEJis a senior lecturer at the College of Nursing Jesenice andFaculty of Health Sciences in Maribor, a carrier of the sub-ject Organisation of Nursing Care and Management. Boja-na Filej gained rich leadership experience carrying out topmanagement functions in the Health Center Maribor: headof the department, head of the service and a general direc-tor assistant for nursing care. She acquired her theoreticalknowledge at master study at Faculty of organisationalsciences and at the University of Nijmegen in the Nether-lands. She studied PhD at Faculty for social work in Ljub-ljana. She was a president and a vice president of theNurses and Midwives Association of Slovenia. Bojana Filej

has participated in the numerous international research projects. Her bibliography com-prises more than 230 units, some of them are original and representative scientific articles.With her work, reputation and knowledge has influenced professional development of thenursing care in Slovenia.

nik. In 2004, she received the award Zlati znak by the Chamber of Nursing and MidwiferyServices of Slovenia and a Silver Award for Innovation for the quality circle for preventionof bedsores by the University Clinic Golnik in 2006.


38

FRANKA KRAJNOVICFinished nursing school in Virovitica, graduated pedagogyand sociology on the Philosophical department of theUniversity of Zadar in 2003 on the topic »Characteristics ofprofessional performance – interdisciplinary approach«mentored by prof. dr. sc. M. Palekčić, currently preparingdoctoral thesis in the field of pedagogical science in pe-dagogical section of Philosophical department of the Uni-versity of Zagreb, also mentored by prof. dr. sc. MarkoPalekčić.

Currently employed in County of Zadar as a professionalconsultant for health and social care, before that workedas a nurse in General hospital of Zadar and Pakrac.

Specific area of interest includes disease prevention and health promotion in local commu-nity, public health and health care research. Publishes texts concerning nursing in Croatiannursing association magazine.

Dr. ANGELA KYDD, senior lecturer

Academic Experience

Programme Leader for the BSc (Hons) GerontologicalNurse Specialist (1998–2003)Programme Leader for the Overseas Nursing Programme(2006–2008)Moderator and lecturer for the International Perspectivesin Health and Social Care (2004–present)Module Co-ordinator for the MSc (Nursing) Frail OlderAdult Module (2008–present)

Other Experience

Steering group member of the School of Health, Nursing and Midwifery Research CommitteeProject Manager for the Socrates/Erasmus Intensive ProgrammeProject manager for funded Diabetes ResearchCo-researcher on several projects

Subjects: Gerontology, International teaching, networking and research, Overseas

Nursing, Mental Health and Well Being in Later Life, Evaluations,

Internal Activities

! Co-ordinator of the Gerontology Interest Group! Co-ordinator of a liaison between the UWS and the Older Peoples Forums in Renfrewshire! Chair of the senior lecturers forum! Post graduate supervisor

External Activities

! Member of the British Society of Gerontology (BSG) Executive! Member of the Institute for Learning and Teaching in Higher Education! Steering Group Member, Mental Health for Older People Group, NHS Health Scotland! Steering Group Member for the Carers Joint Planning and Implementation Group.! Convener of the Qualitative Research Interest Group, Gerontological Society of America

(GSA)


39

! Keele University: Post Nursing Registration Modules and Diplomas 2002–2007! External examiner Nursing Department at Galway University (term January 2005–2009).! External Examiner for UHI Millennium Institute. BA Health Studies (term Feb 2007–Sept

2010)! External Examiner for the Overseas Nursing Programme Belfast (term Jan 2007–2010)! Member of Board of Directors Renfrewshire Association for Mental Health (2007–present)

KRIEMHILD LEITNEREducation

Magistra (FH) für sozialwissenschaftliche Berufe, FH Diplo-ma degree programme Information- and Knowledge mana-gement, University of Applied Sciences Burgenland, Eisen-stadt, 2007. Advisor: Fritz Betz.

Undergraduate studies in Psychology, University of Vien-na, 2003.

Current position held

Research assistant in curriculum development, School ofHealth and Care, Carinthia University of Applied Sciences;2007 – present.

Dr. SUZANA MLINARis a assistant for nursing at the Faculty of Health Sciencesin Ljubljana. She worked for several years at the hospitalin Ljubljana. Afterwards she got her PhD at the Faculty ofSport in Ljubljana. In her doctorate study, she researchedsports activity and lifestyle of the nurses employed at in-tensive care units. Her research focuses on nursing care,nursing ethics as well as nursing women. Her research haspresented and published in several national and interna-

tional conferences and Journals.

Dr. MAJDA PAJNKIHARAssociated professor dr. Majda Pajnkihar is a lecturer atthe Faculty of Health Sciences of the University of Mari-bor. She gives lectures in nursing and holds seminars intheory of nursing, communication and qualitative researchfor first year students. In the second year she gives lectu-res in nursing of child and adolescent. She also lecturesqualitative research and conducts related seminars in thefirst year of Master study.

She is Chair of the Nursing and Head of the Institute forNursing at the Faculty of Health Sciences.


40

She defended her PhD dissertation titled Theory development for nursing in Slovenia at theUniversity of Manchester in the United Kingdom.

She is a visiting professor at the University of Rijeka and former visiting professor at the Uni-versity of Zagreb in Croatia. She gave lectures at the University of Lincoln and the Univer-sity of Surrey in England in 2007. She is a member of the editorial board of the renownedInternational Journal of Nursing Studies.

BRANKA RIMAC, RN

I am president of Croatian Nurses Association which isnon-governmental association that gathers nurses from allover the Republic of Croatia and stands for the modern,transparent organization that stimulates members’ creati-vity and innovations. In 2008 I won my second mandateto this position. One of my major messages to fellow nur-ses was to lead the organization in a new and modern way,opening the new horizons for learning and evolving into amodern and cooperative nursing association. In 2005 Croa-tian Nurses Association was elected a full member to EFNand me as a member of Executive Committee to this orga-nization. In 2008 I was elected as a member of Parliamen-tary Board for Gender Equality of Croatian Government.I am a member of Sigma Teta Tau International Honor

Society of Nursing and The American Organization of Nurse Executives.

I started with the education on the field of health care in 1982. As a nurse, I participated inthe process of health care actively, especially concerning the rheumatic diseases. My grea-test whish is to share my knowledge and experience with my fellow colleagues in the bestway possible. I started doing that participating in 2nd International Congress for Nurses inZagreb, Croatia, leading the workshop about positive changes and better future in nursing.Today Croatian Nurses Association (CNA) and Zagreb University, Medical Faculty have sig-ned Cooperation Agreement which anticipates the creation of curriculums for the first Nur-sing University Studies in Croatia. The generations of Croatian nurses now have the possibi-lity to educate themselves on academic level for the first time in nursing history in Croatia.Also, I hosted second international nursing conference on leadership and organized works-hops for future nurses faculty in Croatia. Having finished EU Peer Mission for health sector,I am committed to making Croatian Nurses Association and Croatian nurses leaders on thefiled of regional nursing education development.

I am also committed to bringing nurses from South East Europe to European Federation ofNurses Association, ensuring long term viability and ability for all nurses to be heard andtheir needs to be met. Our obligation as nurses today widens to include safe workingenvironment, lobbying, safe equipment and improved image of nurses as one of the mostresponsible professionals of today. The challenges that are in front of us include lobbyingand influencing leaders, employers and decision makers to include the nurses in decisionmaking process and these challenges must result with unity among nurses and more willing-ness to go forward.


41

Desired employment / Associate Professor in the School of Nursing of CoimbraOccupational field

WORK EXPERIENCE

Dates 1981–1999

Occupation or position held (1981–1989) Nurse; 1989–1995) Graduate Nurse;(1995–1999) Specialist in Medical-Surgical Nursing

Main activities and Provide care to cancer patientsresponsibilities Training and management in nursing

Name and address Portuguese Institute of Oncology, Coimbraof employer

Type of business or sector Hospital

Dates 1999–2009

Occupation or position held (1999–2002) Nurse Specialist in the Scientific-Educational Unit of Medical-Surgical Nursing in a request, with the function of teaching; (2002–2004) Assistant Professor; (2004–2009) Associate Professor

Main activities and Teaching; supervision and coaching of the clinicalresponsibilities practice

Name and address of employer School of Nursing of Coimbra

EDUCATION AND TRAINING

Dates 1978–1981 – Course in General Nursing1990 – Bachelor of Nursing1993–1995 – Specialist in Medical-Surgical Nursing1995 – Specialized Higher Studies in Nursing2003 – Master of families and social systems

Title of qualification awarded Nurse Specialist in Medical-Surgical NursingAssociate Professor

Principal subjects / Teaches different contents of Medical-Surgical Nursingoccupational skills covered Teaches medical and surgical pathology

Coaching of graduate students in their final year’s scientific research

Supervision and coaching of the clinical practiceResponsible for the short duration course: »Informal

Caregivers: Continued Cares«Member of the European Project Virtual HospitalCollaborates in the Nursing Graduate Course in Cape

Verde

Name and type of organisation School of Nursing of Coimbraproviding education and training

ISABEL MARIA HENRIQUES SIMÕES


42

Dr. BRIGITA SKELA SAVI^, RN, BSC (ORG),MSC (ORG), PHD (ORG)

is the dean on the College of Nursing Jesenice, Sloveniaand Head of the Research Institute for Health care andNur-sing care at the same college.

She is senior lecturer in nursing and assistant professor forhuman resource development. She is also a mentor forBachelors’ and Masters’ theses in the fields of humanresources management, nursing and health care manage-ment. In Slovene language she has published more than130 papers on nursing, management, leadership, complexquality control, personnel development in medical careand oncology, and nursing in oncology. She has articles in

reviews with impact factor: Health care management review, Stress and Health and CroatianMedical Journal. She is also a reviewer for the »Journal of the Nurses’ and Midwives’ Asso-ciation of Slovenia«. In her doctorate study, she researched change management in Slovenehospitals. Her current and future research interest is the modern management and leader-ship in health care organizations.

Dr. ANDREA THIEKÖTTERis a Professor for Nursing Science at the Carinthia Univer-sity of Applied Sciences in Austria since 2004. She is a qua-lified nurse and worked for several years at the Florence-Nightingale-Hospital in Düsseldorf-Kaiserswerth, Germany.She studied health promotion and health management atthe University of Applied Sciences in Magdeburg and gother diploma as a health expert. Afterwards she worked asa nursing director at a catholic hospital in Magdeburg. Shewrote her dissertation about »Nursing Education in the Ger-man Democratic Republic« at the Martin-Luther-UniversityHalle-Wittenberg, where she got her Doctor of Philosophyin 2005. Her research interests are: qualitative research,nursing history and professionalization, nursing education,theories, and management. For contact use: [email protected]

POSTGRADUATE SPECIALIST STUDY:

Deconal University College, Lovisenberg, Norway, 2005Specialist in Elderly Care and Rehabilitation

EMPLOYMENTS: Maribor, General Hospital, from 1975–1997Faculty of Health Sciences, University of Maribor, 1997–

POSITIONS:

Head nurse Maribor General Hospital, Department ofPulmonary Diseases, 1990–1996Assistant to Head Nurse of the Hospital Maribor Gene-ral Hospital, 1996–1997

Dr. DANICA @ELEZNIK, RN, B.SC., M.SC., PH.D.


43

Associate dean for Education Faculty of Health Sciences, University of Maribor, 1997–2008

Chair in Nursing Care Faculty of Health Sciences, University of Maribor, 2002–2008

Head of Committee for Education Faculty of Health Sciences, University of Maribor, 1999–2008

Vice-president of Nurses Association of Slovenia Nurses Association of Slovenia 2003–2007

TEACHING:

Senior lecturer for Nursing Care and Ethics in Nursing Care and Supervision Faculty of HealthSciences, University of MariborHigh School of health Izola University of PrimorskaVisiting lecturer University of Rijeka, Faculty of MedicineUniversity of Mostar, Faculty of Medicine


44


45

doc. dr. Brigita Skela Savi~Visoka {ola za zdravstveno nego [email protected]

IZVLEÊKRaziskave ka‘ejo, da je premalo ustreznega prepoznavanja zdravstvene nege kotprofesije, kar vodi v podrejen in neustrezen polo‘aj zdravstvene nege v zdravstve-nem sistemu. Izkazuje se, da je lokalni nivo potreb prebivalstva po zdravstveni obrav-navi treba umestiti v globalni kontekst, s tem bo zdravstvena nega postala tudi poli-ticno potrebna. Nadgradnja bazi~nega znanja v zdravstveni negi postaja pomem-ben globalni trend zadnjih desetletij.V Sloveniji smo v obdobju, ko se prepletajo razli~ni interesi na podro~ju profesional-nega razvoja in izobra‘evanja v zdravstveni negi. Politika in zdravstveni mened‘-ment te‘ko dojemata dejstvo, da je izobra‘evanje medicinskih sester na visoko{olskiravni bazi~no izobra‘evanje za dejavnost zdravstvene nege in da mora potekati vskladu z EU direktivo za regulirane poklice v skladu z bolonjsko prenovo in drugimiusmeritvami. Po podatkih Zbornice zdravstvene nege Slovenije iz avgusta 2009 jev Sloveniji registriranih 19.195 zaposlenih v zdravstveni negi, od tega jih imasamo 5712 (29,76 %) visoko strokovno izobrazbo, ki ustreza direktivam EU, 13.483(70,26 %) je assistant nurses, ki imajo kon~ano srednjo zdravstveno {olo.Problem slabo razvite profesije zdravstvene nege v Sloveniji je ve~plasten. V prvivrsti gre za nerazvito vertikalno izobra‘evanje. Medicinske sestre v Sloveniji morajoprese~i obdobje raziskovanja samega sebe, dojemanja profesije, vloge v dru‘bi, nuj-nosti izobra‘evanja, na~ina izobra‘evanja idr. Za rezultate klini~nega raziskovanjamorajo biti zainteresirani mened‘erji v zdravstveni negi. ê ‘elijo biti medicinskesestre v prihodnosti vklju~ene v oblikovanje zdravstvene politike, morajo danes pre-poznati in za~eti graditi vrednote, ki bodo zajele lokalno in globalno problematikoin politiko na podro~ju zdravstva.Klju~ne besede: zdravstvena nega, profesionalni razvoj, potrebe prebivalstva, glo-balizacija

Vplivni dejavniki razvojazdravstvene nege v sodobni

dru‘bi: prevzemanje odgovornostis strani vseh akterjev

Influential factors for the developmentof nursing care in modern society:

the taking of responsibility by all parties

dr. Brigita Skela Savi~


46

ABSTRACTResearch has shown that nursing as a profession is still not recognized enough inSlovenia, which leads into a subordinate and inappropriate position of nursing wit-hin the Slovenian health care system. The population’s health care needs at the locallevel should be placed into the global context, making nursing necessary also fromthe political point of view. The need for upgrading basic nursing knowledge andskills has in recent decades been gaining ground as an important global trend.Slovenia has entered a period when different interests in the field of professional de-velopment and training for nurses are overlapping. Both politicians and health caremanagers find it difficult to understand that the education of nurses at the universitylevel is the basic level of education in nursing and that it must be conducted in ac-cordance with the EU directive for regulated professions, in accordance with the Bo-logna Process and with other guidelines. According to the data collected by the Nur-ses and Midwives Association of Slovenia, a total of 19,195 persons in Sloveniawere registered as employees in the field of nursing as of August 2009, with only5,712 (29.76 %) having a higher education degree conforming to the EU directives,and 13,483 (70.26 %) qualified as assistant nurses with secondary education.The reason why nursing as a profession is poorly developed in Slovenia is many-sided. However, the main issue seems to be virtually non-existent vertical axis educa-tion. Nurses in Slovenia must get over the period of self-exploration and of percei-ving their profession, their role in society, the need for education, the means of edu-cation, etc. Nursing managers should be especially interested in the results of clini-cal studies. If nurses wish to be included in the process of shaping their profession inthe future, they should strive to recognize and work on promoting the values specificfor both local and global issues, and to recognize health care policies.Key words: nursing care, professional development, population needs, globalization

1 Uvod

Allan in sod. (2008) pravijo, da je malo raziskav, ki bi opisovale pomen zdrav-stvene nege v sodobni dru‘bi in v globalnem kontekstu. Pogosto se raziskaveosredoto~ajo na interakcije med medicinskimi sestrami in pacienti ter medsamimi medicinskimi sestrami, zadovoljstvom z delom idr. Premalo je ustrez-nega prepoznavanja zdravstvene nege kot profesije, kar vodi v podrejen inneustrezen polo‘aj zdravstvene nege v zdravstvenem sistemu.

Thupayagale in sod. (2008) so v okviru projekta »Value of Nursing project«,ki je vklju~eval 10 dr‘av, ugotovili, da medicinske sestre vrednotijo svojo pro-fesijo skozi potrebe dru‘be po njihovih storitvah, kar se odra‘a v njihovemdojemanju svoje profesije skozi: medicinske sestre smo »advokati pacientov«,»prevzemamo skrb za druge ljudi«, »lepo je, ~e ve{, da si nekomu pomagal, inmalo je takih poklicev«.

Allan in sod. (2008) pravi, da je danes treba lokalni nivo potreb prebival-stva po zdravstveni obravnavi umestiti v globalni kontekst, s tem bo zdrav-


47

stvena nega postala tudi politicno potrebna. Horton s sod. (2008) opozori nato, da so povsod medicinske sestre naj{tevil~nej{a poklicna skupina v zdrav-stvu. Ali lahko to vpliva na razvoj zdravstvene nege?

2 Vplivni dejavniki

2.1 Potrebe zdrave in bolne populacije

V prihodnosti bo vse manj institucionaliziranega zdravljenja, vedno bolj se boizvajala obravnava na domu, obravnava v bolni{nicah bo kratka, intenzivnain podprta z zdravstveno vzgojno pripravo pacienta in svojcev na okrevanjena domu. Pomembno vlogo pri doseganju celovitosti obravnave bodo imelikadri v zdravstveni negi, ki bodo morali sistem zdravstvene obravnave gradi-ti na resursih pacienta (fizi~ni, psihi~ni, socialni, ekonomski idr.), svojcev incelotne dru‘be in pri tem upo{tevati sposobnosti celotnega socialnega in dru‘-benega okolja, kamor se pacient vra~a (Skela Savi~, 2008 a). V kolikor bodomedicinske sestre sprejele ta izziv, se morajo zavedati nujnosti razvoja zna-nja na tem podro~ju, saj se bodo potrebe pacientov zdru‘evale na podro~juzdravstvenih, negovalnih, socialnih in drugih potreb in bodo z vidika uporab-nika koordinirale z enega mesta. Horton in sod. (2008) pravi, da je trebazdravstveno nego dati na zemljevid novih prilo‘nosti, ki na ~akajo v zdrav-stvu. Prevladujo~a bo postala zdravstvena nega na domu in medicinske se-stre imajo idealno prilo‘nost, da ponudijo svoje znanje in izku{nje pri noviorientaciji potreb v zdravstvu. Pri{lo bo do komercializacije zdravstva, zlastina podro~ju skrbi za starostnike, kar lahko vodi v {e ve~je razvrednotenjezdravstvene nege, ~e bo dopu{~en ekonomski vpliv.

2.2 Izobra‘evanje medicinskih sester

Izobra‘evanje za poklic diplomirane medicinske sestre je urejeno z Evropskodirektivo za regulirane poklice (European Mutual Recognition of ProfessionalQualifications Directive, 2005/36/ES, 2005). Klju~ni elementi omenjene direkti-ve so, da mora program izobra‘evanja trajati najmanj 3 leta, da se v programlahko vklju~ijo osebe, ki so stare najmanj 18 let, program obsega najmanj 4600ur, polovico od tega mora biti izvedena v klini~nem okolju, idr. Eden izmedpomembnih ciljev »Tuning Project« (2007) je bil povezovanje Bolonjskegaprocesa z Evropskimi direktivami na podro~ju izobra‘evanja. Ena od {tudij(Agencia Nacional de Evaluacion de la Calidad, 2005; in Zabalegui et all, 2006),izvedena v okviru tega projekta, je pokazala izjemno zapletenost in razli~nostpredmetnikov in njihovo strukturo v evropskih dr‘avah. Klju~nega pomenaje, da bolonjski proces ponuja mo‘nosti za razvoj vertikale v izobra‘evanju izzdravstvene nege v dr‘avah, kjer to do danes {e ni razvito, in s tem razvojznanstveno razsikovalnega dela in razvoja zdravstvene nege kot znanstvenediscipline.


48

Vendar pa potrebe sodobne dru‘be zahtevajo od diplomiranih medicin-skih sester vedno ve~ znanja in je z EU direktivo predpisano izobra‘evanje lebazi~no izhodi{ce za nadaljnje izobra‘evanje medicinskih sester za potrebezdrave in bolne populacije. Sheer in ostali (2008) pravijo, da razvoj nadgrad-nje znanja v zdravstveni negi, v tuji literaturi se uporablja besedna zveza »de-velopment of advanced nursing practice«, postaja pomemben globalni trendzadnjih desetletij. Mednarodni svet medicinskih sester (ICN) definira nadgrad-njo znanja diplomiranih medicinskih sester kot pridobljeno znanje na special-nih podro~jih, ki imajo zna~aj ekspertnega znanja, znanja strokovnjaka, s kom-pleksnimi ve{~inami in sposobnostmi za odlo~anje, klini~nimi kompetencamiza {ir{e podro~je prakse, z zna~ilnostmi, ki so zna~ilne tudi za posameznodr‘avo in so sprejete v praksi na ravni dr‘ave in na splo{no. Za dosego teganivoja znanja se priporo~a magisterij na podro~ju zdravstvene nege. OpisICN-a je bistvo razvoja znanja v zdravstveni negi in ka‘e na to, da bodo mora-le dr‘ave te zahteve interpretirati in realizirati v svoji praksi in pri tem upo-{tevati specifi~ni kontekst zdravstvene problematike in stanje zdravstvenegasistema.

V letu 2007 je bilo v Sloveniji prvi~ mogo~e vpisati magistrski {tudij zdrav-stvene nege, leta 2010 bodo v delovno okolje pri{li prvi magistranti zdravstve-ne nege v Sloveniji. S tem so vzpostavljeni prvi pogoji za razvoj klini~nega ra-ziskovanja v zdravstveni negi. Do sedaj so medicinske sestre, ki so {tudiralena drugih dodiplomskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe inpodiplomskih programih za pridobitev magisterija in doktorata znanosti, pred-vsem raziskovale na podro~ju mened‘menta, kakovosti in dojemanja lastneprofesije, saj jim omenjeni programi niso dali dovolj znanj za raziskovanje lastneprofesije s klini~nega vidika.

2.3 Zdravstvena nega, zdravstveni mened‘mentin zdravstveni sistem

Vloga zdravstvene nege je v slovenski dru‘bi pogosto zanemarjena, povezu-jemo jo predvsem z izvajanjem medicinsko tehnicnih posegov in prijaznostjoter ustre‘ljivostjo medicinskih sester. Zdravstvena nega ima svoje lastne kom-petence v procesu obravnave pacienta, ki se jih medicinske sestre pri klini~-nem delu pogosto ne zavedajo, ali jim dajejo premalo poudarka (Skela Savi~,2008 b; Skela Savi~, 2009). Eden od razlogov je, da rezultati raziskav organi-zacijske kulture v slovenskih bolni{nicah poka‘ejo na hierarhi~no kulturo(Skela Savi~, 2008 c, Yazbeck, 2004), kar pa za razvoj zdravstvene nege nistimulativno.

V Sloveniji smo v obdobju, ko se prepletajo razli~ni interesi na podro~juprofesionalnega razvoja in izobra‘evanja v zdravstveni negi. Politika in zdrav-stveni mened‘ment te‘ko dojemata dejstvo, da je izobra‘evanje medicinskihsester na visoko{olski ravni bazi~no izobra‘evanje za dejavnost zdravstvene


49

nege in da mora potekati v skladu z EU direktivo (2005) za regulirane poklice,v skladu z bolonjsko prenovo in drugimi usmeritvami, kot so Framework ofCompetences for Generalist Nurse (ICN, 2003), a WHO European strategy fornursing and midwifery education (WHO, 2000), EFN Policy Statement, Bolog-na Process (EFN, 2007) and Synergy EU Directive 36, Bologna and EuropeanQualifications framework (EFN, 2008).

Znano je globalno pomanjkanje diplomiranih medicinskih sester, ki jedobro opisano v literaturi in medijsko prepoznavno (Beres, 2006). V Slovenijine govorimo o to~nih {tevilkah, ker se znotraj sistema organiziranja zdrav-stvene nege sre~ujemo s problemom izobra‘evanja kadra na dveh stopnjah,to je srednje{olski nivo in visoko strokovni nivo. Po podatkih Zbornice zdrav-stvene nege Slovenije iz avgusta 2009 je v Sloveniji registriranih 19195 zapo-slenih v zdravstveni negi, od tega jih ima samo 5712 (29,76 %) visoko strokov-no izobrazbo, ki ustreza direktivam EU, 13483 (70,26 %) je assistant nurses, kiimajo kon~ano srednjo zdravstveno {olo. Podatki ka‘ejo, da se v neposrednipraksi sre~ujemo s premajhnim {tevilom visoko strokovnega kadra na pod-ro~ju zdravstvene nege, kar pomeni, da srednje{olsko izobra‘en kader dnev-no pri svojem delu presega svoje poklicne kompetence, ki jih pridobi z uspo-sabljanjem v srednje{olskih programih in s pripravni{tvom. Na drugi strani pana strani delodajalcev ni zaznati zaskrbljenosti zaradi pomanjkanja diplomira-nih medicinskih sester in zaradi posledicnega prenosa del in nalog diplomira-nih medicinskih sester na tehnike zdravstvene nege. Obstaja nevarnost, da boekonomski vidik sistema zagovarjal stali{~e, da je srednje{olsko izobra‘enikader v zdravstveni negi ustrezen za izvajanje zdravstvenih storitev na podro~-ju zdravstvene nege kljub jasnim usmeritvam direktive Evropske unije, kdoje nosilec zdravstvene nege in kako mora biti izobra‘en (Skela Savic, 2008 b;Skela Savi~, 2009). Kako to vpliva na kakovost zdravstvene obravnave v Slo-veniji, {e ni raziskano. Pomembna izhodi{~a na podro~ju kadrov v zdravstve-ni negi je dala raziskava avtorja Albreht (2004), ki opozori na pomanjkanje di-plomiranih medicinskih sester v Sloveniji do leta 2033 na osnovi izra~unanihdemografskih trendov in pove~anih zahtev po zdravstveni obravnavi na stra-ni populacije. Posledice te raziskave so bile pove~an vpis na obstoje~e viso-ko{olske programe za diplomirane medicinske sestre od leta 2005 naprej inustanovitev novih visoko{olskih zavodov za izobra‘evanje medicinskih sester.Ustanavljanje novih {ol je odprlo novo problematiko na podro~ju nezadostnein pomanjkljive usposobljenosti visoko{olskih u~iteljev in strokovnih sodelav-cev za kakovostno izvedbo programa, kar je posledica dejstva, da v Slovenijini bilo mo‘nosti za vertikalno izobra‘evanje na podro~ju zdravstvene nege.

3 Razprava

Medicinske sestre v slovenski zdravstveni negi si ‘elijo avtonomije v svojistroki. Westonova (2009) povzema rezultate raziskav in ugotavlja, da kjermedicinske sestre poro~ajo o svoji veliki avtonomiji, v enaki meri spregovo-


50

rijo tudi o uvedeni kontroli nad izvajanjem prakse zdravstvene nege. Rezulta-ti opisane sinergije se ka‘ejo s pozitivnimi izidi zdravstvene oskrbe za pacien-te, ve~jim zadovoljstvom medicinskih sester, manj{o fluktuacijo in ni‘jo mor-taliteto pri pacientih. Za prevzemanje klini~ne avtonomije je treba sprejeti od-govornost za znanje, ve{~ine, na dokazih temelje~e delovanje in odgovornostza razvoj profesije.

Problem slabo razvite profesije zdravstvene nege v Sloveniji je ve~plasten.V prvi vrsti gre za nerazvito vertikalno izobra‘evanje, saj so se prvi magistr-ski programi iz zdravstvene nege za~eli izvajati {ele v letu 2007. V Sloveniji nidoktorskega {tudija zdravstvene nege, kar pomeni slabo razvito znanstveno-raziskovalno delo na tem podro~ju. Za razvoj raziskovanja in dojemanje po-membnosti le-tega ima pomembno vlogo izobrazba medicinskih sester. Bolj koso medicinske sestre izobra‘ene, bolj{a je njihova percepcija o potrebnostiraziskovanja (Karkos, Peters, 2006; McCleary, Brown, 2003). Ehrenfeld inEckerling, (1991) sta primerjala medicinske sestre z magisterijem in tiste breznjega. Medicinske sestre z magisterijem so pokazale za raziskovanje v zdrav-stveni negi ve~ pozitivne dr‘e. Enako poka‘e raziskava McCloskey (2008).Karkos in Peters (2006) v svoji raziskavi poka‘eta, da {tevilo let delovnih iz-ku{enj ni povezano z odnosom medicinskih sester do raziskovanja.

Medicinske sestre v Sloveniji morajo prese~i obdobje raziskovanja same-ga sebe, dojemanja profesije, vloge v dru‘bi, nujnosti izobra‘evanja, na~inaizobra‘evanja idr, saj je to obdobje raziskovanja po navedbah Politove (Politin sod., 2008) zaznamovalo razviti svet po drugi svetovni vojni do leta 1970 inje danes urejeno s {tevilnimi deklaracijami, evropskimi direktivami in temelj-nimi raziskavami, ki pomembno pojasnjujejo vlogo zdravstvene nege vdru‘bi. Prav tako Polit poudarja, da je financiranje raziskav mnogo ve~je, koso raziskave usmerjene v paciente. Borbasi in sod. (2002) so predlagali, da seraziskovanje v zdravstveni negi mora usmeriti v nacionalne zdravstvene prio-ritete.

Za rezultate klini~nega raziskovanja morajo biti zainteresirani mened‘erjiv zdravstveni negi. Za ustvarjanje organizacijske kulture, ki izhaja iz dokazovtemelje~e prakse, je treba zaposlene izobra‘evati na tem podro~ju, jih spod-bujati za razvoj in inovativnost ter graditi podporni sistem, kot je mentorstvo,timsko delo, uvajanje novih tehnologij, spremljanje dela, dokazov idr. Klju~niso vodje, ki gradijo tak{no kulturo in izra‘ajo vedenje, da je raziskovanje po-membno za prakso zdravstvene nege (Stetler, 2003).

Slovenske mened‘erke v zdravstveni negi se morajo vpra{ati, kaj danesnaredijo za razvoj raziskovanja, kajti le na osnovi tega lahko gradijo »eviden-ce based management«. Enako vpra{anje si morajo zastaviti poklicna zdru‘e-nja na podro~ju zdravstvene nege. Mened‘ment zdravstvene nege se mora izservilne funkcije organiziranja, podpiranja, oskrbovanja idr. preleviti v funkci-jo, ki sprejema odlo~itve na osnovi klini~nih, aplikativnih in temeljnih raziskav.


51

[ele skozi to bo izgradnja modela vertikalnega izobra‘evanja v zdravstveninegi (prva, druga in tretja bolonjska stopnja) v Sloveniji dobila svojo te‘o inmesto v dru‘bi.

Skela Savi~ opozarja, da se v nekaterih krogih pojavlja ob~utljivo vpra{a-nje, ali bodo medicinske sestre z magisteriji iz zdravstvene nege zaposljive.Vpra{anje zagotovo ima svojo paralelo, saj se pri zdravnikih spodbuja podi-plomski {tudij in se nih~e ne pogovarja o njihovi nezaposljivosti. Zaradi tegase jim delovne kompetence v klini~nem okolju ne pove~ujejo, se pa pove~u-jejo kompetence na podro~ju raziskovanja, razvoja stroke in vklju~evanja vizvajanje visoko{olskih programov (Skela Savi~, 2008 b; Skela Savi~, 2009).Zato se slovenski zdravstveni sistem ne sme bati, kaj mu bodo prinesle izo-bra‘ene medicinske sestre, in v tem ne sme videti le stro{kov, ampak morate‘iti k temu, da se nenehno pove~uje razmerje med srednje{olsko in visokostrokovno izobra‘enim kadrom v zdravstveni negi v korist visoko strokov-nega kadra.

Pomembno odgovornost pri razvoju profesije zdravstvene nege v Slove-niji imajo medicinske sestre same, saj morajo zavzeti stali{~e, da zaklju~en ma-gisterij ali doktorski {tudij ne pomeni bega od bolni{ke postelje ali novegadelovnega mesta, ampak pomeni vec znanja za izvajanje bolj kakovostnezdravstvene nege na obstoje~em delovnem mestu v klini~nem okolju. Znanjenaj ne be‘i v pisarne, ampak naj se ga uporablja in razvija ob bolniku inraz{irja v timski metodi dela ter predaja {tudentom. Piramido vrednostnegasistema v Sloveniji, da diplomirane medicinske sestre delajo samo dopoldne,in to predvsem na delovnih mestih, kjer organizirajo delovni proces, je trebaobrniti. V neposrednem delovnem okolju je treba v 24-urnem procesu zdrav-stvene obravnave pove~ati {tevilo diplomiranih medicinskih sester, ki soizobra‘ene v skladu z direktivo EU, in zmanj{evati {tevilo srednje{olsko izo-bra‘enega kadra. Le na ta na~in lahko pove~ujemo kakovost zdravstveneoskrbe, ki mora temeljiti tudi na dokazih podprti zdravstveni negi.

Izvajalci {tudijskih programov morajo prevzeti odgovornost in pripravljatiin izvajati programe, ki bodo temeljili na prenosu znanja v klini~no okolje.Zato je pomembni moment, ki ga morajo upo{tevati odgovorni v Sloveniji zaakreditacijo dodiplomskih in podiplomskih programov na podro~ju zdravstve-ne nege, usposobljenost visoko{olskih u~iteljev in visoko{olskih sodelavcev(Skela Savi~, 2008 b; Skela Savi~, 2009).

Razumevanje zdravstvene nege same kot profesije, izgradnja znanstveno-raziskovalnega dela, zagovarjanje pomena razvoja profesije s strani mened‘-menta zdravstvene nege, prepoznavanje in izgradnja vrednot, ki so »du{a«zdravstvene nege in jo vodijo tako na zavedni kot nezavedni ravni, z evrop-sko regulativo usklajen in kakovostno izveden {tudij na vseh bolonjskih stop-njah so klju~nega pomena za vzpostavljanje zavedanja o pomenu zdravstve-ne nege v sistemu in dru‘bi. Le aktivnosti mened‘menta in aktivnosti vsake


52

medicinske sestre bodo danes prepoznano razvrednotenje zdravstvene negelahko obrnile v zdravstveno nego kot pomembno akterko pri zdravstveniobravnavi posameznika in dru‘be ter pomembno akterko pri na~rtovanju invodenju zdravstvene politike.

ê ‘elijo biti medicinske sestre vklju~ene v oblikovanje zdravstvene poli-tike v prihodnosti, morajo danes prepoznati in za~eti graditi vrednote, kibodo zajele lokalno in globalno problematiko in politiko na podrocju zdrav-stva. Allan in sotali (2008) pravi, da je zdravstvena nega kot delovna sila velikaparat, ve~ji od medicine, in ima {irok vpliv na zdravje ljudi. Nujno je potreb-no, da delamo na lokalnih vrednotah in da razmi{ljamo globalno in povzema-mo globalne vrednote humanosti, dostojanstva in spo{tovanja. Medicinskesestre morajo dejstva, ki jih uporabljajo za odlo~anje pri svojem delu, vzetiiz dokazov, ali pa poskrbeti, da bodo na osnovi znanstvenoraziskovalnegadela dokazale, da se odlo~ajo pravilno. K temu morajo dodati {e eti~nenorme (empatija, spo{tovanje), feministicno etiko, pravi~nost in enakost.

Globalna delovna sila postaja raznolika in prehodna, zato tudi vrednotepostajajo bolj kompleksne (Smith in sod., 2006).

Literatura

Albreht, T. (2004). Analiza preskrbljenosti z medicinskimi sestrami ter ovrednotenje stopenj-skih ukrepov in projekcij do leta 2033. In{titut za varovanje zdravja RS.

Allan, H., Tschudin, V., Horton, K. (2008). The devaluation of nursing: a position statement.Nursing Ethics, Nursing Ethics, 2008 Jul; 15 (4): 549–56 (journal article – standards)ISSN: 0969-7330 PMID: 18515443 CINAHL AN: 2009945924.

Beres, J. (2006). Staff Development to University Faculty: Reflections of a Nurse Educator.Nursing Forum Volume 41, 3; 141–5.

Borbasi, S., Hawes, C., Wilkes, L., Stewart, M., May, D. (2002). Measuring the outputs ofAustralian nursing research published 1995–2000. Journal of Advanced Nursing, 38,489–497.

Ehrenfeld, M., & Eckerling, S. (1991). Perceptions and attitudes of registered nurses toresearch: A comparison to a previous study. Journal of Advanced Nursing, 16(2), 224–232.

European federation of nurses. EFN Policy Statement. Synergy EU Directive 36, Bolognaand European Qualifications framework. October 2008. Dostopno na: http://www.efn-web.org/version1/en/index.html (19. 1. 2009).

European federation of nurses. EFN Policy Statement. Bologna Process. June 2007. Dostop-no na: http://www.efnweb.org/version1/en/index.html (19. 1. 2009).

European Union EU Parliament and Council (2005). Recognition of Professional ualifica-tions Directive 2005/36/EC. EU Parliament and Council: Brussels.


53

Horton K, Tschudin V, Forget A. (2007). The value of nursing: a literature review. NursEthics, 14: 716–40.

ICN Framework of Competences for Generalist Nurse. Geneva: International Council ofNurses, 2003.

Karkos, B., Peters, K. (2006). A magnet community hospital: Fewer barriers to nursingresearch utilization. Journal of Nursing Administration, 36(7/8), 377–382.

McCleary, L.,&Brown, G. (2003a). Association between nurses’ education about researchand their research use. Nurse Education Today, 23, 556–565.

McCloskey, D.J. (2008). Nurses perceptions of research utilization in a corporate healthcare system. Journal of Nursing Scholarship, 40:1, 39–45. C_2008 SIGMA THETATAU INTERNATIONAL.

Polit, D. F., Beck, T.C. (2008). Nursing research: principles and methods. 7th edition. Phila-delphia: Lippincott, Williams & Wilkins.

Sheer, B., Wong, F. K. Y. (2008). The development of advanced nursing practice globally.Journal of Nursing Scholarship; 40:3, 204–211. C_2008 SIGMA THETA TAUINTERNATIONAL.

Skela Savic, B. (2009). Dejavniki in kriteriji ustanavljanja novih srednjih zdravstvenih {ol invisoko strokovnih zdravstvenih {ol s programi zdravstvena nega : vidik {ir{e odgovor-nost. V: SKELA-SAVI^, Brigita (ur.), KAUÎ^, Boris Miha (ur.). Moja kariera – quo vadis: izobra‘evanje medicinskih sester v Sloveniji : posvet z okroglo mizo, Ljubljana,30. januar 2009. Jesenice: Visoka {ola za zdravstveno nego, 2009, str. 33–39.

Skela Savi~, B., Lokar, K., Ram{ak Pajk, J., Kiger, A. M., Kau~i~, B.M. (2008a). Vloga zapridobitev soglasja k Bolonjskemu programu druge stopnje – magistrski {tudijskiprogram »Zdravstvena nega« Visoke {ole za zdravstveno nego Jesenice. Jesenice.

Skela Savi~, B. (2008b). Teorija, raziskovanje in praksa v zdravstveni negi – vidik odgovor-nosti mened‘menta v zdravstvu in mened‘menta v visokem {olstvu = Theory, researchand practice – the view of responsibility for health care management and managementin higher education. V: SKELA-SAVI^, Brigita (ur.), KAUÎ^, Boris Miha (ur.), RAM[AK-PAJK, Jo‘ica (ur.). 1st International Scientific Conference, September 25–26, 2008,Bled, Slovenia. Theory, research and practice – the three pillars of contemporary nur-sing care: proceedings of lectures with peer review: 1st international scientific conferen-ce: zbornik predavanj z recenzijo: 1. mednarodna znanstvena konferenca, September25–26, 2008, Bled, Slovenia. Jesenice: College of Nursing: Visoka {ola za zdravstve-no nego, 2008, str. 38–46.

Skela Savi~, B., PAGON, M. (2008c). Relationship between nurses and physicians in termsof organizational culture: who is responsible for subordination of nurses?. Croat. med. j.,2008, vol. 49, no. 3, str. 334–343. http://www.cmj.hr/2008/49/3/18581611.htm.

Smith PA, Allan HT, Henry L, Larsen JA, Macintosh MM. Valuing and recognising the talentsof a diverse healthcare workforce. Report to the European Social Fund: ResearchingEqual Opportunities for Internationally Recruited Nurses and Other Healthcare Profes-sionals. 2006. Retrieved 31 October, 2007, from: http//:portal.surrey.ac.uk/reoh.

Stetler, C.B. (2003). Role of organization in translating research into evidence-based prac-tice. Outcomes Management, 7 (3), 97–129.

Thupayagale G, Dithole K. What is in a name: the case of nursing. Nurs Forum, 40: 141–44.

Tuning Educational Structure in Europe (2007). Universities’ contribution to the BolognaProcess Spain: University of Deusto.


54

Weston, M.J. (2009). Validity of instruments for measuring autonomy and control overnursing practice. Journal of Nursing Scholarship, 1st Quarter; 41 (1): 87–94 (journalarticle – research, tables/charts) ISSN: 1527–6546 PMID: 19335682 CINAHL AN:2010284371.

World Health Organization. Regional Office for Europe. Nurses and midwives for health. AWHO European strategy for nursing and midwifery education. Copenhagen, 2000.

Yazbeck A. Introducing clinical pathways in the Slovene hospital (clinical) setting: professio-nal cultures and changes in organizational behavior [master’s thesis]. Ljubljana: Univer-sity Ljubljana, Faculty of Economics; 2004.

Zabalegui, A., Macia, L., Márquez, J., Ricomá, R., Nuin, C., Mariscal, I., Pedraz, A.,Germán, C., Moncho, J. (2006). Changes in nursing education in the European Union.Full TJournal of Nursing Scholarship, 2nd Quarter; 38 (2): 114–8 (journal article –pictorial, tables/charts) ISSN: 1527–6546 PMID: 16773913 CINAHL AN:2009232268.


55

Franka Krajnovi}Upravni odjel za zdravstvo i socijalnu skrb Zadarske ‘upanije, Zadar, Hrva{ka

Branka RimacHrvatska udruga medicinskih sestara, Zagreb, Hrvatska

SA@ETAKSvi sustavi zdravstvene skrbi funkcioniraju u ozra~ju stalnih promjena i izazova i svisu pozvani sudjelovati i doprinijeti prilagodbi promjenama te je i Me|unarodno vi-je}e medicinskih sestara objavilo preporuke za medicinske sestre diljem svijeta u ko-jima se nagla{ava vode}a ulogu medicinskih sestara u inovativnim pristupima uzdravstvenoj njezi. Na taj na~in se ‘eljelo doprinijeti stvaranju okru‘enja, globalnoi lokalno, za pru‘anje u~inkovite, sigurne i zadovoljavaju}e zdravstvene skrbi uz is-tovremeno smanjenje tro{kova.Oslanjaju}i se na preporuke Me|unarodnog vije}a medicinskih sestara za Svjetskidan sestrinstva 2009. analizirali smo sadr‘aj baze podataka za inovacije Me|una-rodnog vije}a medicinskih sestara (ICN) i sadr‘aj lokalnih mre‘nih stranica vezanza zdravlje (Zadarska ‘upanija: Plan za zdravlje ‘itelja Zadarske ‘upanije 2009–2019) kako bismo utvrdili neka obilje‘ja lokalnog okru‘enja u Hrvatskoj i mogu}no-sti primjene novih ideja u razli~itim kategorijama zdravstvene njege.Cilj ovog rada bio je definirati: a) neka pozitivna obilje‘ja okoline koja idu prilogspremnosti sustava na promjene i b) podru~ja (kategorije) zdravstvene njege u koji-ma bi primjena novih ideja i intervencija pobolj{ala skrb i unaprijedilo zdravljelokalnog stanovni{tva.Rezultati analize sadr‘aja ukazuju na to kako je dru{tveno okru‘enje u Zadarskoj‘upaniji spremno za primjenu novih ideja u podru~ju odre|enih kategorija zdrav-stvene njege, kako postoji uskla|enost izme|u podru~ja mogu}ih intervencija tevrijednosti, normi i ciljeva sustava te kako je sustav strukturiran tako da podupirerazvoj procesa dono{enja odluka na lokalnoj razni {to mo‘e doprinijeti prihva}anjuinovacija u podru~ju promicanja i unaprje|enja zdravlja.Klju~ne rije~i: inovativni pristupi, zdravstvena njega, zdravlje populacije

Nova uloga sestara u lokalnomplaniranju za zdravlje

New role of nurses in the processof health care planning on local

governmental level

Franka Krajnovi}Branka Rimac


56

ABSTRACTAll health care systems function in the area of constant changes and challenges, con-stantly contributing to those changes and challenges. International Council of Nurses(ICN) has also released the recommendations for nurses of the world, stressing outthe importance of nurse role as the leader in innovative approaches to health care.This document represents the contribution to the creation of global and local environ-ment efficient for providing quality health care that is safe and cost efficient.On the base of those recommendations given by International Council of Nurses ho-noring International Nursing Day 2009, we analyzed the content of ICN´s data ba-se for innovations and the content of local networks for health in County of Zadar(County of Zadar: Health Plan for Zadar County Inhibitans 2009–2019) in order toestablish couple of characteristics specific for local communities in Croatia and toestablish the possibility of implementation of new ideas in different levels of healthcare system.The aim of this work was: a) to define some positive characteristics of environmentthat contribute to system readiness to change, b) to define some areas (categories)of health care system in which one could introduce new ideas and nursing interven-tions in order to improve health of citizens on the level of local communities.The results of content analysis point to the fact that the society climate in County ofZadar accepts the implementation of new ideas in the areas connected to healthcare, that there is harmony between the areas of possible nursing interventionsand values, normative and goals of health care system and that health care systemis structured in order to be able to support the development of decision making pro-cess on local governmental level which can contribute the acceptance of innovationson the filed of health promotion and advancement.Key words: Innovations, health care, population health

1 Uvod

Me|unarodno vijeće medicinskih sestara (International Council of Nurses, udaljnjem tekstu ICN) je Svjetski dan sestrinstva 2009. godine posvetilo temi ino-vativnih pristupa u zdravstvenoj njezi ‘eleći na taj na~in ukazati na nedovolj-no prepoznatu ulogu medicinskih sestara kao profesionalne skupine koja krozprimjenu novih pristupa i intervencija u zdravstvenoj njezi mo‘e zna~ajno ut-jecati na u~inkovitost i kvalitetu zdravstvene skrbi istovremeno smanjujućiukupne tro{kove skrbi općenito. Vrlo bitna ~injenica za pru‘anje takve skrbije i okru‘enje koje mora pokazati spremnost za promjene kako globalno takoi lokalano. Me|unarodne organizacije kao {to su Ujedinjeni narodi ili Svjetskazdravstvena organizacija, ‘itelji nekog teritorijalnog podru~ja (općine, grado-vi, ‘upanije, dr‘ave), profesionalne organizacije kao {to je Me|unarodno vi-jeće medicinskih sestara, radne organizacije kao {to su zdravstvene ustano-ve, udruge gra|ana ili ~ak pojedinci mogu biti inicijatori i sna‘ni promotoripromjena koje će doprinijeti skrbi kakvu ‘elimo.

Tijekom 2006. godine Zadarska ‘upanija kao jedinica podru~ne/regional-ne samouprave donosi odluku o prihvaćanju politike zdravlja na razini zajed-


57

nice te obvezu poticanja svih dru{tvenih aktera na stvaranje uvjeta koji će do-prinositi razvoju zdravlja. Cilj takve politike zdravlja je osigurati zdrava mje-sta za ‘ivot u svakom naselju, na radnom mjestu, u {koli, svugdje gdje stanov-nici Zadarske ‘upanije ‘ive i rade.

U dokumentu pod nazivom Plan za zdravlje ‘itelja Zadarske ‘upanije defi-nirano je pet javnozdravstvenih prioritetnih podru~ja – ovisnost o drogama,prevencija kardiovaskularnih bolesti, pobolj{anje skrbi za starije i nemoćne,smanjivanje nasilja i posljedi~no suzbijanje ozljeda i smrtnosti te prevencija iubla‘avanje posljedica tjelesne neaktivnosti.

Za svako od navedenih podru~ja definirani su dugoro~ni, srednjoro~ni ikratkoro~ni ciljevi pri ~emu je klju~ni ~imbenik uspjeha upravo suradnja {iro-kog spektra dru{tvenih aktera-od profesionalaca do politi~ara ili ~lanovagra|anskih inicijativa te medija.

Cilj ovog rada je definirati podru~ja zdravstvene njege u kojima bi sestremogle biti incijatori novih ideja te neka obilje‘ja socijalne okoline koja su, poteoriji difuzije Everetta M. Rogersa bitna za implementaciju novih ideja (Green-halgh, 2005).

2 Materijali i metode

U ovom tekstu percepcija novih uloga medicinskih sestara na lokalnoj razinitemelji se na provedenoj analizi i odabiru sadr‘aja vezanih za inovativne pri-stupe u zdravstvenoj njezi dostupne u bazi podataka inovativnih pristupaMe|unarodnog vijeća medicinskih (ICN-a), materijalima Hrvatske udrugemedicinskih sestara (HUMS) pripremljenim za Svjetski dan sestrinstva 2009.te odabranih sadr‘aja vezanih za zdravlje na mre‘nim stranicama Zadarske‘upanije.

3 Inovativni pristupi zdravstvenoj njezi

Objavljujući dokument pod nazivom International Nurses Day 2009. DeliveringQuality, Serving Communites: Nurses Leading Care Innovations ICN, kao vodećasestrinska me|unarodna organizacija, detektira razli~ita podru~ja/kategorijezdravstvene njege u kojima su sestre primjenjujući postojeće intervencije unovoj situaciji osigurale pobolj{anje kvalitete skrbi kao i dostupnost usluga.

Za potrebe objavljivanja tog dokumenta ICN je inovaciju definirao kaogeneriranje novih ideja ili aplikacija postojećih na novu situaciju, {to rezultirapobolj{anjem usluge, programa, strukture, proizvoda i/ili sustava.

Po ovoj definiciji »novom situacijom« moèmo smatrati sve promjenekoje uo~imo u postojećem okruènju u kojemu se provodi zdravstvena njega,


58

a koje po na{oj procjeni mogu dovesti do promjena u krajnjim ishodima zdrav-stvene njege kao {to je primjerice, pobolj{anje usluga.

Slijedom toga nove ideje mogu se primjenjivati ne samo u klini~koj praksikoju obilje‘ava razvoj medicinske tehnologije i primjena novih lijekova veći u podru~ju promicanja zdravlja i prevencije bolesti kao va‘ne odrednicesestrinske prakse sukladno definiciji zdravstvene njege V. Henderson iz 1958.godine. (Fu~kar, 1995.)

Iz informacija dostupnih u bazi podataka (ICN Innovations Databasehttp://www.icn.ch/innovations/) vidljivo je kako su inovacije u podru~juzdravstvene njege poduprte od razli~itih institucija, od nacionalnih i regional-nih zdravstvena uprava, sveu~ili{ta, istra‘iva~kih (sestrinskih) instituta, lokal-nih obrazovnih institucija, civilnih udruga, udruga poslodavaca u zdravstvu,razli~itih sestrinskih organizacija do pojedinaca, odnosno sestara koje susvoje inovativne usluge u obliku te~ajeve ili u~enja specifi~nih vje{tina sta-vile na raspolaganje zajednici i zainteresiranim populacijskim skupinama.

Inovacije, ili nove ideje u zdravstvenoj njezi mogu biti usmjerene premaodre|enim populacijskim skupinama u svrhu promjene rizi~nih oblika pona-{anja (ICN Innovations Database: Health Promotion: E-CHANGE: An ElectronicNursing Intervention to Support Health Behavior CHANGE), ili u svrhu pobolj-{anja usluga u okviru primarne zdravstvene za{tite (ICN Innovations Data-base: Primary Health Care: MidCentral District Health Board (MDHB) PrimaryHealth Care Nursing Innovation te u svrhu svladavanja specifi~nih vje{tinakako bi se umanjile posljedice rizi~nih oblika pona{anja (ICN InnovationsDatabase: Maternal and Child Health: P.A.C.T. (Practical Advise on Childcarefor Teenagers).

Pojedini autori smatraju kako je globalni nedostatak zdravstvenih djelatni-ka doveo do toga da sestre preuzimaju sve zahtjevnije i brojnije uloge koje sudo sada obavljali drugi zdravstveni djelatnici navodeći ~ak do 3000 novihsestrinskih uloga (Spilsbury and Meyer, 2001.).

Drugi autori k tome jo{ pridodaju: »… demografske promjene koje uklju-~uju povećana o~ekivanja korisnika usluga, {iroki spektar primjene novih infor-macijskih i medicinskih tehnologija, gotovo eksponencijalno rastuću bazuznanja i nove zdravstvene prakse, povećanje i kompleksnost samog zdravstve-nog sustava (prema Richardson 2002), usredoto~enost na unaprje|enje kvalite-te (prema EFN Lisbon Objectives, 2006.) ...« (Cerjan – Letica, 2006.)

Uvo|enje i prihvaćanje inovativnih pristupa u praksi dugotrajan je i slo-‘en proces koji uvelike ovisi o karakteristikama pojedinca uklju~enih u pro-ces, uloge koje imaju u socijalnim okru‘enjima, normama i vrijednostima ko-je dijele i na~inima na koji komuniciraju s drugima. (ICN, 2009.)

Proces inovacija usko je vezan s probojem tehnologije kojom se kontinui-


59

rano nastoji pobolj{ati okru‘enje u kojemu ljudi ‘ive i rade. Po~etkom sedam-desetih godina tehnolo{ke promjene se po~inju shvaćati kao dru{tveni pro-ces koji obuhvaća vrlo {irok spektar ~imbenika, a teorija difuzije inovacija(Diffusion of Innovations) ili teorija o prihvaćanju novih ideja u socijalnom kon-tekstu ili odre|enom dru{tvenom okru‘enju Everetta M. Rogersa temelj je zaobrazlo‘enje procesa inovacije koji se po toj teoriji sastoji od nekoliko stup-njeva – znanja, uvjerenja, odluke, implementacije i potvrde (Greenhalgh i sur.2004. prema Rogers 2003.). Ti stupnjevi opisuju proces koji zapo~inje uvo|e-njem uklju~enih strana u izradu inovativnog pristupa, nakon ~ega slijedi for-moranje stajali{ta o inovativnom pristupu {to do idućeg stupnja u kojemu sedonosi odluka o tome na koji na~in će se razvijati nova ideja, a nakon ~egaslijedi implementacija ideje u okru‘enje. Nakon odre|enog vremena slijedivrjednovanja i mjerenje ishoda. (ICN, 2009.)

Negdje po~etkom 80-ih svoju primjenu teorija difuzije nalazi i u podru~jusestrinstva u modelu zdravstvene njege Sister Celiste Roy«, (tako|er sociologakao {to je bio i autor teorije difuzije) »Roy Adaptation Model« u kojemu seinovacija i prihvaćanje inovacija shvaća kao proces koji motivira pojedincena generiranje novih ideja, dok je adaptacija shvaćena kao pozitivan odgovorna promjene u okruènju. (Johnson, 1987., Muray, 2007., Tiffany and Lutjens1989.). Unutar sestrinstva to je zna~ajno doprinijelo razvoju novog, holisti~-kog, modela pristupa pojedincu, zdravom i bolesnom nasuprot do tadanaj~e{će kori{tenom medicinskom modelu.

Nove ideje se uvijek doga|aju u kontekstu i kao odgovor na okolinu u ko-joj pojedinci ‘ive i rade, neki autori smatraju kako je kontekst unutar kojeg sedoga|aju inovacije jednako va‘an kao i pojedinci koji svojim osobnim postup-cima poku{avaju postići promjenu (Angus i sur., 2003.) Nekada{nji kontekst ukojemu su sestre imale vrlo ograni~enu ulogu u aktivnostima vezanim za pro-micanje zdravlja i prevenciju bolesti ustupio je mjesto slo‘enom socijalnomokru‘enju u kojemu se od sestara o~ekuju nove uloge u kojima će aktivnijesudjelovati u primicanju i unaprje|enju zdravlja te samim time i podizanjukvalitetu ‘ivota.

4 Inovativne okoline – preduvjet za primjenunovih ideja

Nijedna nova ideja ne mo‘e se primjeniti ukoliko okolina u kojoj se trebajudogoditi promjene nije spremna za takav proces jer će priroda te okoline zna-~ajno utjecati na vjerojatnost postojanja inovacija, na njeno prihvaćanje ili ne(ICN, 2009.). Postoje brojni ~imbenici u okolini, pod kojom podrazumijevamoorganizaciju u kojoj ljudi rade ili zajednici u kojoj ‘ive, koji olaka{avaju prim-jenu inovativnih pristupa, uklju~ujući pojedince, zaposlenike ili upravu, ma-


60

terijalne uvjete rada, me|usobne odnose unutar organizacije, ekonomske mo-gućnosti, politiku razvoja zajednice i organizacije.

Greenhalgh (2005.) navodi {est klju~nih elementa koji ukazuju na to da lipostoji spremnost za prihvaćanje novih ideja ili inovacija i u praksi:

1. percepcija kako je promjena potrebna2. uskla|enost izme|u nove ideje s va‘ećim vrijednostima, normama cilje-

vima i sposobnosti sustava3. sposobnost procjene implikacija nove ideje i mogućnosti koje donosi

nova ideja4. sustav za potporu, podupiranje, zagovaranje, stvaranje mi{ljenja i stajali-

{ta o novoj ideji5. sposobnost i kapaciteti da se vrijeme i resursi posvete novoj ideji6. sposobnost u~inkovitog vrjednovanja uvo|enja nove ideje i pru‘anja

povratnih informacije.

5 Plan za zdravlje ‘itelja Zadarske ‘upanijeZadarska ‘upanija konstituirana je 16. travnja 1993. godine i temeljnim aktom,Statutom Zadarske ‘upanije, propisani su poslovi od podru~nog (regionalnog)zna~aja koje ‘upanija obavlja unutar samoupravnog djelokruga rada. Samimtime ste~eni su uvjeti za planiranje razvoja zajednice sukladno potrebam imogućnostima ‘itelja na odre|eno teritorijalnom podru~ju. Strate{ko planira-nje u Zadarskoj ‘upaniji vezano je za izradu Regionalnog operativnog progra-ma (ROP) 2003. (Zadarska ‘upanija: Regionalni operativni program 2004.–2010.)u kojemu je detaljano nalaizirano pet dimenzija dru{tveno-gospodraskog raz-voja: demografija, radna snaga i socijalna skrb, gospodarski proizvodni sustav,dostupnost, okoli{ te administrativni kapaciteti.

Zdravlje stanovni{tva je bitna odrednica svih pet dimenzija te je, po{tu-jući pravo svojih ‘itelja da ‘ive u estetskom i ekolo{ki kvalitetnom okru‘enju,tri godine nakon izrade ROP-a donesena odluka o prihvaćanju politike zdrav-lja na razini ‘upanije ~ime se Zadarska ‘upanija pridru‘uje globalnoj akcijibrige za zdravlje u 21. stoljeću.

Cilj prihvaćanja politike zdravlja na podru~noj (regionalnoj) je osiguratizdrava okru‘enja svagdje gdje ljudi ‘ive i rade, to~nije u svih 34 općine i 6gradova u kojima ‘ivi vi{e od 162 tisuće stanovnika (po popisu iz 2001. godine).

Samim time je prihvaćena i obveza poticanja svih dru{tvenih aktere nastvaranje uvjeta koji će doprinositi razvoju i o~uvanju zdravlja.

Utvr|ivanjem stanja zdravlja ‘itelja Zadarske ‘upanije pokrenut je processustavnog planiranja za zdravlje te je definirano je pet prioritetnih podru~jakoja će biti podloga za planiranje razli~itih intervencija:

1. Ovisnost o drogama2. Prevencija kardiovaskularnih bolesti3. Skrb za starije i nemoćne


61

4. Smanjivanje nasilja i posljedi~no suzbijanje ozljeda i smrtnosti5. Prevencija i ubla‘avanje posljedica tjelesne neaktivnosti

Za svako od prioritetnih podru~ja definirani su dugoro~ni, srednjoro~ni ikratkoro~ni ciljevi.

Dugoro~ni cilj u podru~ju problematike ovisnosti je do 2019. godine kodregistriranih ovisnika o psihoaktivnim drogama iz zadarske ‘upanije smanjitivremenski interval izme|u prvog uzoimanja glavnog sredstva ovisnosti iprvog javljanja na lije~enja sa 7 na pet godina.

Dugoro~ni cilj prevencije kardiovaskularnih bolesti do 2019. godine jesmanjiti smrtnost mu{karaca i ‘ena u dobi 36–65 godina starosti od ishemij-ske bolesti srca i cerebrovaskularnih bolesti za 20 %, smanjti razinu rizika ucijeloj populaciji, rano otkriti osobe s povi{enim rizikom za KVB (hipertenzijai hiperlipidemija) te povećati broj pacijenata s hipertenzijom koji odr‘avajukrvni tlak unutar preporu~enih vrijednosti.

Dugoro~ni cilj u podru~ju skrbi za starije i nemoćne je do 2019. godinenekim od primjerenih oblika izvaninstitucionalne skrbi obuhvatiti 50 % stanov-ni{tva starijeg od 65 godina, a kvalitetnom institucionalnom skrbi 3 % popu-lacije starije od 65 godina.

U podru~ju smanjivanje nasilja i posljedi~no suzbijanje ozljeda i smrtnostidugoro~ni cilje je smanjiti broj potencijalno izgubljenih godina ‘ivota u Skupi-ni ozljede, otrovanja i neke druge posljedice vanjskih uzroka uzrokovanih pro-metnim nesrećama sa sada{njih 50 % na 30 % te smanjiti interval pojavnostinasilja u obiteljskom okru‘enju do primjenu bilo kojih za{titinih mjera za 50 %.

Dugoro~ni cilj za prevencija i ubla‘avanje posljedica tjelesne neaktivnostije do 2019. povećati broj osoba koje su tjelesno aktivne u mjeri dovoljnoj dabi sa~uvale svoje zdravlje s 8 % na 30 %.

Definiranju problematike, prioritetnih podru~ja i ciljeva prethodilo je usa-vr{avanje odre|ene skupine ljudi (tim za zdravlje) odabrane po specifi~nomkriterijima – predstavnici vlasti, struke, medija i civilnih udruga. ([ogorić i sur,2009.) Tijekom dvije godine rada ta skupina ljudi prihvatila je obvezu sudjelo-vanja u programu Rukovo|enje i upravljanje za zdravlje u zajednici kojeg je uHrvatskoj pokrenula [kola narodnog zdravlja Andrija [tampar s voditeljicomprojekta doc. dr. sc. S. [ogorić i Hrvatska mre‘a zdravih gradova na ~elu sprof. dr. sc. S. Langom, obvezu izrade tri dokumenta koja su prihvaćena narazini @upanijske skup{tine kao predstavni~ke vlasti. Slika zdravlja Zadarske‘upanije, Strate{ki okvir Plana za zdravlje temeljen na Slici zdravlja Zadarske‘upanije prihvaćeni su 2007. godine, Plan za zdravlje ‘itelja Zadarske ‘upanijeprihvaćen je 2009. godine. Zajedno, sva tri dokumenta ~ine cjelinu unutarkoje su za navedena podru~ja definirane aktivnosti, materijalni i ljudski resursi,vremenski okvir provedbe pojedinih aktivnosti te na~in praćenja, vrjednova-nja i informiranja javnosti o provedbi pojedinih aktivnosti. U kratkoro~nim pla-novima koji obuhvaćaju razdoblje od 1–3 godine u svih pet prioritetnih


62

podru~ja navedeno je oko 60 konkretnih aktivnosti s navedenim nositeljimaaktivnosti. Nositelji aktivnosti su primjerice, patrona‘na slu‘ba, Zavod zajavno zdravstvo, lije~nici opće i obiteljske medicine, Dom zdravlja, udrugegra|ana, profesionalne udruge, Policijska uprava Zadarska, obrazovne institu-cije, mediji, Hrvatske ceste, sveu~ili{te, gradovi, općine, centri za socijalnuskrb, sudovi, caritativne organizacije …

Kao mogući izvori financiranja navode se fondovi EU, dr‘avni i lokalniprora~uni, zaklade te me|unarodne organizacije koje raspisuju natje~aje zadodjelu sredstava za provedbu aktivnosti u prioritetnim podru~jima {to jevrlo bitan element u provedbi definiranih ciljeva i aktivnosti.

U bazi podataka o inovacijam Me|unarodnog vijeća medicinskih sestara(International Council of Nurses Innovations Database www.icn.ch/innova-tions/) navedeno je oko 36 kategorija unutar kojih se sestre obavljaju svojudjelatnost – od informatike do intervencija u velikim katastrofama ili ruko-vo|enju ustanovama ili timovima, gerontologije, promicanja zdravlja.

U Planu za zdravlje ‘itelja Zadarske ‘upanije navedeno je ukupno 60aktivnosti u svih pet prioritetnih koje mogu uklju~ivati vrlo raznolike sestrin-ske intervencija – od primjene specijaliziranih postupaka u kući klijenta, od-nosno pacijenta do podizanja kvalitete skrb u socijalnim i zdravstvenim usta-novama. Koje intervencije su najzastupljnije u ukupnim aktivnostima u ovojfazi nije moguće vidjeti, no s obzirom na to da je Planom predvi|eno praćen-je i vrjednovanje intervencija te informiranje javnosti u u~incima u narednomrazdoblju bit će i to moguće utvrditi.

6 Zaklju~no

Naslanjajući se na teorijske postavke difuzije inovacija Everetta M. Rogersakoji koristi komunikacijski pristup isti~ući ~etiri klju~na elementa u procesutehnolo{ke promjene: inovativnu tehnologiju, kanale komunikacije, dru{tvenisustav te vrijeme posebnu pozornost posvetili smo jednom elementu –dru{tvenom sustavu kako bismo dokazali spremnost lokalne zajednice zapromjene {to je jedan od klju~nih ~imbenika prihvaćanja novih ideja. (Green-halgh, 2005.)

Dru{tveni sustav osigurava sredstvo kojim se inovacije usvajaju i graniceunutar kojih se inovacije usvajaju, prihvaćanje politike zdravlja na razinipodru~ne samouprave ukazuje na spremnost za promjene na razini sustavakoja je jedan od klju~nih ~imbenika za primjenu novih ideja. Strukturadru{tvenog sustava utje~e na tehnolo{ku promjenu na nekoliko na~ina. Dru{-tvene norme, predvodnici mi{ljenja, agenti promjene, vlast i posljedice inova-cija predstavljaju ~imbenike koji utje~u na tehnolo{ku promjenu. U to suuklju~eni i kulturne odrednice, priroda politi~kih institucija, zakoni, politi~ke iadministrativne strukture. Autorica mnogih stru~nih ~lanaka iz podru~ja prim-


63

jene novih ideja u zdravstvenim organizacijama T. Greenhalgh navodi kakoje decentralizirano dono{enje odluka bitan ~imbenik u prihvaćanju novih ide-ja. (Greenhalgh, 2005.). Dono{enje odluka na razini lokalne, predstavni~ke, vla-sti o prihvaćanju politike zdravlja te kori{tenje specifi~nih kriteriji za odabir~lanova timova za zdravlje na lokalnoj razini ([ogorić i sur. 2009.) pozitivnasu obilje‘ja decentraliziranog funkcioniranja sustava koji na taj na~in postajemotivirajući za primjenu novih ideja.

Donoseći formalnu odluku o prihvaćanje politike koja promi~e i unapr-je|uje zdravlje na lokalnoj razni te imenujući grupu ljudi koja se prihvatila ob-veze izrade i provedbe Plana za zdravlje sustav je pokazao spremnost na prim-jene.

Utvr|ena javnozdravstvena prioritetna podru~ja problematike, materijal-ni i ljudski resurse te vrijeme potrebno za ostvarenje ciljeva dokazuju uskla-|enost izme|u potreba i mogućnosti sustava u podru~ju promicanja i una-prije|enja zdravlja lokalnog stanovni{tva.

Kategorije zdravstvene njege unutar kojih se mogu primjenjivati inovativ-ni pristupi i sestrinske intervencije su javno zdravstvo, gerontologija i skrbza starije, mentalno zdravlje, zdravstvena njega u kući, promicanje zdravlja,skrb za kroni~ne bolesnike, palijativna skrb, primarna zdravstvena za{tita, se-kundarna (bolni~ka) skrb, skrb o zdravlju obitelji i djece i kardiovaskularnozdravlje.

Uspore|ujući aktivnosti navedene u lokalnom planu za zdravlje s bazominovacija ICN-a moguće je uo~iti jedanaest kategorija (od ukupno 36 kategori-ja zdravstvene njega u kojima se mogu prijavljivati inovacija u bazu ICN-a)unutar kojih sestre mogu primjenjivati razli~ite intervencije. S obzirom na toda je nacionalna sestrinska udruga Hrvatska udruga medicinskih sestara) us-trojena na teritorijalnom principu gdje su podru‘nice udruge nositelji aktivno-sti na lokalnoj razini podru‘nica HUMS-a u Zadarskoj ‘upaniji mo‘e biti nosi-telj niza aktivnosti navedenih u lokalnom Planu za zdravlje.

Svaka sestra mo‘e imati va‘nu ulogu u osiguravanju u~inkovite primjeneinovacija dajući povratne informacije o korisnosti, primjenjivosti i doprinosuodre|enih inovacija ili intervencija u sustavu zdravstvene (i dru{tvene) skrbiza zdravlje te na~ina na koje se nove ideje mogu pobolj{ati da bi li vi{e odgo-varale potrebama na lokalnoj razini (HUMS 2009, prema ICN 2009.)

Literatura i kori{teni izvoriAngus J, Hodnett E, O’Brien-Pallas L.: Implementing evidence-based nursing practice: a tale

of two intrapartum nursing units Nursing Inquiry Volume 10 Issue 4, Pages 218–228,2003.

Cerjan-Letica G.: Sestrinstvo. Stomatologija i medicina: usporedba klju~nih profesionalnihsposobnosti U: Knjiga radova 3. kongresa Hrvatske udruge medicinskih sestara, (Ur:Dubravka Matija{i}-Bodalec), Zagreb 2006., str. 21–37.


64

Fu~kar G. (1995.) Proces zdravstvene njege, Medicinski fakultet Sveu~ili{ta u Zagrebu,Zagreb.

Greenhalgh T, Robert G, Macfarlane F, Bate P, Kyriakidou O, Diffusion of innovations inservice organizations: systematic review and recommendations, The Milbank quarterly82: 4, 581–629, 2004.

Greenhalgh T, Seyan K, Boynton P, »Not a university type«: focus group study of socialclass, ethnic, and sex differences in school pupils’ perceptions about medical school.,BMJ (Clinical research ed.) 328: 7455, 1541, Jun, 2004.

Hrvatska udruga medicinskih sestara: Omogu}iti kvalitetu, pru‘iti uslugu zajednici: Vode}auloga sestre u inovativnim pristupima zdravstvenoj njezi: HUMS-Svijet sestrinstva,Zagreb, 2009.

International Council of Nurses ICN Innovations Database : Health Promotion: E-CHANGE:An Electronic Nursing Intervention to Support Health Behavior CHANGE, www.icn.ch/innovations/

International Council of Nurses ICN Innovations Database: Primary Health Care: MidCen-tral District Health Board (MDHB) Primary Health Care Nursing Innovation www.icn.ch/innovations/

International Council of Nurses ICN Innovations Database: Maternal and Child Health:P.A.C.T. (Practical Advise on Childcare for Teenagers www.icn.ch/innovations/

International Council of Nurses Innovations Database www.icn.ch/innovations/

International Council of Nurses: Interbational Nurses Day 2009.Delivering Quality, ServingCommunities: Nurses Leading Care Inovations www.icn.ch/innovations/

Johnson T, Mary B. The holistic paradigm in nursing: The diffusion of an innovationResearch in Nursing & Health, August 1989. Volume 3, Issue 2, Pages 129–139.

Murray, Teri A. Innovation in Nursing Education: Which Trends Should You Adopt? NurseEducator: July/August 2007, Volume 32, Issue 4, pp 154–160.

[ogori} S, D‘akula A, Vuku{i} Rukavina T. et al. Evaluation of Croatian model of poly-centric health planning and decision making. Health Policy 89 (2009.) 271–278.

Tiffany C, Louette R. Johnson Lutjens (1993.) Planed Change Theories for Nursing: Review,Analysis amd Implications, SAGE Publications, London.

Zadarska ùpanija; Upravni odjel za zdravstvo i socijalnu skrb : Tim za zdravlje : Slikazdravlja Zadarske ‘upanije , Strate{ki okvir Plana za zdravlje temeljen na Slici zdravljaZadarske ‘upanije prihva}eni su 2007. godine, Plan za zdravlje ìtelja Zadarske ‘upa-nije http://www.zadarska-zupanija.hr/zdravstvo_i_socijalna_skrb.php

Zadarska ùpanija; Upravni odjel za zdravstvo i socijalnu skrb : Tim za zdravlje : Strate{kiokvir Plana za zdravlje temeljen na Slici zdravlja Zadarske ùpanije prihva}eni su2007. godine, Plan za zdravlje ‘itelja Zadarske ‘upanije http://www.zadarska-zupa-nija.hr/zdravstvo_i_socijalna_skrb.php

Zadarska ùpanija; Upravni odjel za zdravstvo i socijalnu skrb : Tim za zdravlje : Plan zazdravlje ìtelja Zadarske ‘upanije http://www.zadarska-zupanija.hr/zdravstvo_i_socijalna_skrb.php

Zadarska ùpanija: Statut http://www.zadarska-zupanija.hr/statut.php


65

Medicinske sestre in samopodoba

Nurses and the self-concept

dr. Suzana Mlinardr. Matej Tu{ak

dr. Mateja Videm{ekdr. Damir Karpljuk

asist. dr. Suzana Mlinar, prof. zdr. vzg.Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Oddelek za zdravstveno [email protected]

izr. prof. dr. Matej Tu{akizr. prof. dr. Mateja Videm{ekizr. prof. dr. Damir KarpljukUniverza v Ljubljani, Fakulteta za {port

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: Samopodoba je na~in, kako vidimo sami sebe. Povezanaje z osebno identiteto in zaznavanjem odgovornosti za druge. Osebna identiteta jepogoj za razvoj poklicne identitete, ki mora pri medicinskih sestrah temeljiti na mo-rali in etiki.Cilj: Cilj raziskave je bil ugotoviti statisti~no zna~ilne razlike v samopodobi med me-dicinskimi sestrami, zaposlenimi v intenzivnih enotah, in ènskami enake starosti, izo-brazbe in regionalne pripadnosti.Metode: Za analizo razlik med medicinskimi sestrami in ènskami kontrolne skupi-ne je bil uporabljen One-Way ANOVA test. Podatke smo obdelali s SPSS 14.0.Rezultati: Z eno faktorsko analizo variance smo ugotovili, da imajo medicinske se-stre bolj izraèno samopodobo kot ènske kontrolne skupine.Razprava: V zdravstveni negi je samopodoba zelo pomembna, ker je mo~no po-vezana z vrednotami posameznika in njegovim vedenjem. Samopodoba kaè medi-cinskim sestram, kako lahko uporabljajo svoje sposobnosti, in izbolj{uje njihov od-nos do pacientov.Klju~ne besede: zdravstvena nega, samopodoba, medicinske sestre, ènske

ABSTRACTBackground: The self-concept is the way we see ourselves in our minds. Self-con-cept is related to personal identity in perceiving the responsibility towards others.Personal identity is required for the development of professional identity. Professionalidentity of nurses should be based on morality and ethics.


66

Aims: The goal of the research was to discovering significant differences in the di-mensions of self-concept between the clinical nurses who employed in an intensivecare unit and women were of the same age, regional origin and had a similar levelof education.Methods: To determine the differences between the clinical nurses and women ofcontrol group we used One – Way ANOVA Test. The data was processed using theSPSS 14.0.Results: The results of the analysis of variance showed that clinical nurses have amore positive self-concept than the women of the control group.Conclusion: Self-concept is very important in nursing because it closely connectedto the exiting value system of the individuals and their behaviour. Self-concept renderto nurses’ appraisal of the way they use their abilities, and of their performance asrelational to patients.Key words: nursing care, self-concept, nurses, women

1 Uvod

Samopodoba je psiholo{ki konstrukt (Fitts, 1965; cit. po Lamovec, 1994, str. 7),skozi katerega zaznavamo sebe; na~in, kako se vidimo sami in kako nas vidijodrugi ter kako se skladno s tem tudi obna{amo. Samopodoba se razvija v inte-rakciji z drugimi (Olthuis, Legt in Dekkers, 2007, str. 63) in zaznamuje posa-meznikovo komunikacijo z ljudmi (Tu{ak in Faganel, 2004; Karagözo|lu idr.,2008, str. 642). Pomembna sestavina jaza je samospo{tovanje, ki zajema oce-no samega sebe in ob~utek pomembnosti ter u~inkovitosti samega sebe(Tu{ak, 2003, str. 64). Predstava o sebi je lahko vir samospo{tovanja in samo-zavesti ter ob~utka vrednosti in zadovoljstva s svojim ‘ivljenjem. Pozitivna innaklonjena samopodoba spodbuja ~loveka k novim dejavnostim in prizade-vanjem, laj{a mu stike z ljudmi in mu pomaga uspe{neje razre{evati vsakod-nevne te‘ave (Tomori, 2001, str. 123; Zaletel, Tu{ak, Tu{ak, Zagorc, 2005, str.90). ê je samopodoba negativna in nezadovoljujo~a, je ~lovek zagrenjen,~rnogled in brez volje. V odnosih z ljudmi je tak ~lovek bodisi preob~utljivbodisi odklonilen, nezaupljiv ali celo sovra‘en (Tomori, 2001, str. 124). Knastanku in razvoju samopodobe vplivajo mnenja in predstave drugih ljudi onas (Olthuis idr., 2007, str. 63). Mnenje drugih zaznavamo tako, kot ga dolo~a-jo merila in zna~ilnosti na{ega lastnega zaznavanja (Musek, 1999). Mi vidimo,kar o nas vidijo drugi (Musek, Tu{ak in Zalokar Divjak, 1998). Samopodobamedicinskih sester temelji na njihovih do‘ivetjih med izvajanjem intervencijzdravstvene nege po njihovih sposobnostih (Olthuis idr., 2007, str. 65).

Pri identiteti gre za pomemben vidik samopodobe, ki nam oblikuje ob~u-tek celovitosti, enako kakor ob~utja istovetnosti in obenem razli~nosti od dru-gih (Musek, 2004, str. 90; Payne in Walker, 2002). Del na{e identitete se izob-


67

likuje pod vplivom vlog, ki jih sprejemamo, in tudi pod vplivom informacij, kinam jih o nas posredujejo drugi (Karagözoglu, 2008, str. 642). Mnenja drugiho nas samih postanejo del na{ih lastnih predstav o sebi, del na{e lastne iden-titete. Ta del identitete imenujemo dru‘bena ali socialna identiteta. Del podo-be o sebi, ki si jo ustvarimo izklju~no na osnovi osebnih izku{enj, pa imenuje-mo osebna identiteta (Musek, 1995). Celovitost osebnosti zahteva od ~loveka,da ohranja osebno identiteto, ki bistveno vpliva na njegovo vedenje in delo-vanje. ^loveku omogo~a, da se ocenjuje skozi rezultate lastnih akcij. Samo-podoba je povezana z osebno identiteto v zaznavanju odgovornosti za druge(Olthuis idr., 2007, str. 63). Osebna identiteta je pogoj za razvoj poklicne iden-titete. Poklicna identiteta medicinskih sester mora temeljiti na morali in etiki.Moralna dimenzija povezave samopodobe z osebno identiteto je v ‘elji ~lo-veka, da deluje moralno (Olthuis idr., 2007, str. 69). Delovanje medicinskihsester mora temeljiti na zaupanju in spo{tovanju potreb drugega.

Delo, ki ga opravljajo tehnice zdravstvene nege, je odgovorno in poveza-no z moralno eti~nimi na~eli. Izvajalci zdravstvene nege morajo imeti ustrez-ne psihofizi~ne sposobnosti in osebnostne lastnosti, ki omogo~ajo human inodgovoren odnos do pacientov. Strokovno znanje, eti~na odgovornost, zave-danje strokovnih pristojnosti, doslednost delovanja v negovalnem in zdrav-stvenem timu so pogoji za uspe{no opravljanje zdravstvene nege (Tschudin,2006, str. 316). Cilj raziskave je bil ugotoviti pomembne razlike v dimenzijahsamopodobe med tehnicami zdravstvene nege, ki so zaposlene v intenzivnihenotah, in ‘enskami kontrolne skupine.

2 Metode

2.1 Vzorec anketirank

V vzorec smo zajeli dve skupini, ki sta vklju~evali 603 ‘enske, stare od 20–40let, s srednje{olsko izobrazbo. V raziskavo smo zajeli 298 tehnic zdravstvenenege, ki so bile zaposlene v intenzivnih enotah, povpre~ne starosti 29,4 leta,(SD = 6,3 leta). V kontrolni skupini je bilo 305 ‘ensk izena~ene regionalne pri-padnosti, izobrazbe in starosti (M = 30,4 let, SD = 5,6 let). V raziskavo smo vklju-~ili ‘enske, ki so bile pripravljene sodelovati prostovoljno. Njihova anonim-nost je bila zagotovljena.

2.2 Vzorec spremenljivk

Vpra{alnik samopodobe (TSCS) temelji na predpostavki, da je samopodobave~dimenzionalni konstrukt (Fitts, 1965; cit. po Lamovec, 1994). Vpra{alnik za-jema odvisne spremenljivke dimenzij samopodobe: kriti~nost do sebe, telesnijaz, moralno-eti~ni jaz, osebnostni jaz, dru‘inski jaz, socialni jaz, identiteta,zadovoljstvo oziroma lastna podoba, obna{anje (vedenje) in samovrednote-


68

nje (splo{no). Standardizacija TSCS lestvice je bila izvedena na 626 osebahmed 12. in 68. letom. Enakomerno sta bila zastopana oba spola in razli~ne eti~-ne socialno ekonomske skupine iz ZDA. Zanesljivost test-retest v obdobjudveh tednov zna{a za pozitivno lestvico 0.92, za samokriti~nost pa 0.75.Lestvica je bila validirana na vzorcu normalnih oseb in v razli~nih psihiatri~-nih skupinah, kjer so se pokazale nekatere statisti~no zna~ilne razlike (Lamovec,1994, str. 20).

2.3 Metode obdelave podatkov

Izra~unali smo osnovne statisti~ne parametre. Z One-Way ANOVA testom smougotavljali razlike v samopodobi med tehnicami zdravstvene nege in ènskamikontrolne skupine. Podatke smo obdelali s statisti~nim programom SPSS 14.0za Windows Profesional 2001. Statisti~ne zna~ilnosti smo preverjali na ravni5 % tveganja (p = 0.05).

3 Rezultati

Z raziskavo smo ugotovili statisti~no zna~ilne razlike med tehnicami zdrav-stvene nege in ènskami kontrolne skupine v vseh dimenzijah samopodobe(Tabela 1). Tehnice zdravstvene nege imajo pozitivnej{o samopodobo kotènske kontrolne skupine v dimenziji telesni jaz, moralni jaz, osebnostni jaz,druìnski jaz, socialni jaz, ki je nekoliko manj izraèn, vendar {e vedno sta-tisti~no zna~ilen. Imajo tudi bolj izraèno identiteto, lastno podobo, vedenjein splo{no samovrednotenje. @enske kontrolne skupine imajo bolj izraènokriti~nost do sebe kot tehnice zdravstvene nege.

Tabela 1: Statisti~no zna~ilne razlike v samopodobi

Spremenljivke samopodobe Skupina N M SD Min. Max. ANOVA F Pom.

Kriti~nost do sebe ZT 298 31,84 6,48 14 48 8,562 0,004@KS 305 33,33 6,06 19 50Skupaj 603 32,60 6,31 14 50

Telesni jaz ZT 298 70,66 8,52 43 88 15,607 0,000@KS 305 67,81 9,18 37 88Skupaj 603 69,22 8,97 37 88

Moralno-eti~ni jaz ZT 298 75,24 7,27 46 90 33,081 0,000@KS 305 71,46 8,77 41 88Skupaj 603 73,33 8,28 41 90

Osebnostni jaz ZT 298 72,28 8,22 45 89 27,218 0,000@KS 305 68,87 7,80 42 86Skupaj 603 70,55 8,18 42 89

Dru‘inski jaz ZT 298 74,36 7,58 52 89 15,570 0,000@KS 305 71,58 9,53 37 88Skupaj 603 72,96 8,72 37 89


69

Spremenljivke samopodobe Skupina N M SD Min. Max. ANOVA F Pom.

Socialni jaz ZT 298 66,12 5,64 48 79 5,076 0,025@KS 305 65,00 6,57 41 80Skupaj 603 65,56 6,15 41 80

Identiteta ZT 298 128,02 10,11 91 144 14,995 0,000@KS 305 124,14 14,11 61 146Skupaj 603 126,07 12,43 61 146

Zadovoljstvo oz. lastna podoba ZT 298 116,74 13,29 71 146 28,842 0,000@KS 305 110,92 13,32 71 142Skupaj 603 113,80 13,61 71 146

Obna{anje (vedenje) ZT 298 113,89 11,27 76 146 21,028 0,000@KS 305 109,57 11,86 71 136Skupaj 603 111,70 11,76 71 146

Samovrednotenje (splo{no) ZT 298 358,66 29,77 263 425 28,577 0,000@KS 305 344,41 35,18 203 416Skupaj 603 351,51 33,34 203 425

Legenda: ZT – tehnice zdravstvene nege, @KS – ‘enske kontrolne skupine, N – {tevilo oseb, M – aritme-ti~na sredina, SD – standardna deviacija, Min. – minimalni rezultat, Max. – maksimalni rezultat, F – F vred-nost, Pom. – statisti~no zna~ilna razlika (p = 0,00).

4 Razprava

Pozitivna samopodoba predstavlja neiz~rpen vir energije za udejanjanje raz-li~nih nalog in ciljev (Tomori in Zalar, 2000, str. 408), kar je v skrbi za drugezelo pomembno. Samospo{tovanje je proces, v katerem posameznik ocenjujesvoje lastne podvige, sposobnosti in lastnosti v skladu s svojimi ponotranjeni-mi vrednotami, ter je eden izmed temeljnih ciljev pri vzgoji za vrednote. Izspo{tljivega odnosa do sebe se razvija spo{tljiv odnos do drugih (Kobolt,2000). Ugotovili smo, da imajo tehnice zdravstvene nege bolj izra‘eno dimen-zijo samospo{tovanja kot ‘enske kontrolne skupine, kar pomeni, da se boljcenijo in zaupajo vase. Na samopodobo vpliva tudi sistem vrednot, ki je zna-~ilen za socialno kulturno okolje (Zaletel, idr., 2005, str. 90). @enska se v oko-lju, ki pri~akuje od nje zlasti ‘rtvovanje za druge, pogosto po~uti manj priza-deto ob pojemanju svojega delovnega u~inka, ~e je ob tem {e vedno sposob-na poskrbeti za druge in biti koristna v medosebnih odnosih (Tomori, 2001,str. 126). Pri tehnicah zdravstvene nege je morda vzrok bolj{e samopodoberavno ob~utek koristnosti, ko skrbijo za ‘ivljenjsko ogro‘ene paciente. Lahkosklepamo, da je pri izvajanju zdravstvene nege ‘ivljenjsko ogro‘enih pacien-tov zelo pomemben ob~utek koristnosti in morda celo ob~utek pomembnosti,ki pove~ata ob~utek lasne vrednosti. Tehnice zdravstvene nege, ki skrbijo za‘ivljenjsko ogro‘ene paciente, morajo izvajati visoko strokovno zdravstvenonego. Olthuis idr. (2007, str. 68) ugotavljajo, da je nivo strokovnosti povezan sspo{tovanjem sebe kot ~loveka. Zato je pomembno, da tehnice zdravstvenenege spo{tujejo tudi sebe. Prav tako sposobnost ocene lastnih profesionalnih


70

u~inkov dela zavisi od zmo‘nosti avtonomnega opravljanja dela, kar pomenibiti odgovoren za lastno delovanje in u~inke lastnega dela (Olthuis idr., 2007,str. 68).

Ker imajo tehnice zdravstvene nege pri samokriti~nosti morda nekolikoni‘je vrednosti od ‘ensk kontrolne skupine, to ka‘e na dejstvo, da so nagnje-ne k temu, da posku{ajo ustvariti ugoden vtis na druge. Heikkinen, Latvala inIsola (2003, str. 261) ugotavljajo, da imajo medicinske sestre slabo mnenje osebi ter da se izogibajo pogovoru o konfliktu ter se upirajo njegovemu razre-{evanju. Telesni jaz imajo tehnice zdravstvene nege statisti~no pomembno boljizra‘en kot ‘enske kontrolne skupine. Tomori in Rus Makovec (2000, str. 363)ugotavljata, da je telesna samopodoba temeljni vidik ~lovekove osebne iden-titete in mentalne predstave o tem, kdo smo. Vendar ni odvisna zgolj od tega,kako presojamo sami sebe, ampak ve~inoma tudi od odziva drugih na nas(Goffman, 1968b; cit. po Payne in Walker, 2002, str. 43). Telesna samopodobaje pomemben vidik splo{ne samopodobe. Za zdravstvene delavce je {e po-sebno pomembna, ker se pri delu vsak dan sre~ujejo z ljudmi, ki do‘ivljajospremembe v lastnem telesu ali na njem (Payne in Walker, 2002, str. 49). Imetilepo telo in biti zadovoljen s svojim telesom pomeni spo{tovati samega sebe,kar je tudi vir telesnega zdravja (Zagorc in Tu{ak, 2000, str. 435).

Moralni jaz imajo tehnice zdravstvene nege izra‘en bolj kot ‘enske kon-trolne skupine. Morda je ob~utek »jaz sem dober« povezan s kakovostjo oprav-ljenega dela. Tehnice zdravstvene nege morajo biti osebno odgovorne in mo-tivirane, da delajo dobro. Zavedati se morajo posledic svojih dejanj. Olthuisidr. (2007, str. 63) ugotavljajo, da ljudje, ki so moralni, tudi sprejemajo moral-ne odlo~itve in vedno tudi moralno delujejo. H kakovosti dela tehnic zdravs-tvene nege lahko prispeva svoje tudi dru‘inski jaz, ki izra‘a ob~utek vredno-sti do najbli‘jih. Zato lahko tehnice zdravstvene nege odgovorno, humano ins ~love{ko toplino pristopajo tudi k pacientom. Z velikim ob~utkom koristno-sti si tudi krepijo moralni jaz. Osebnostni jaz je pri tehnicah zdravstvene negeizra‘en bolj kot pri ‘enskah kontrolne skupine, prav tako dimenzija socialne-ga jaza. To je pomembno, ker tehnice zdravstvene nege opravljajo human po-klic, pri katerem sta zelo pomembna sprejemljivost in spo{tovanje druga~no-sti v odnosih do {ir{ega kroga ljudi. Dobro mnenje o samem sebi ne pomenile skrbi zase, ampak tudi skrb za druge (Olthuis idr., 2006, str. 69). Zahtevauporabo lastnih virov za dosego pozitivnih odzivov pri drugih, za dosego pro-duktivnega in tvornega ‘ivljenja (Olthuis idr., 2006, str. 69). Moralno ob~utlji-ve osebe so sposobne zaznati po{tenost in kriti~nost (Weaver, 2007, str. 145).Medicinske sestre potrebujejo veliko mero nesebi~nosti, ne‘nosti; izogibati pase morajo {koditi drugim in osebnemu pogledu na situacijo (Weaver, 2007, str.145). V raziskavi smo ugotovili, da imajo tehnice zdravstvene nege bolj izra‘e-no dimenzijo vedenja kot ‘enske kontrolne skupine. Spo{tljiv odnos do dru-gih in kompetentno opravljena zdravstvena nega pomeni ve~je zadovoljstvotako pacientov kakor tudi tehnice zdravstvene nege.


71

Ugotovili smo, da imajo tehnice zdravstvene nege bolj izra‘eno identitetoin dimenzijo zadovoljstva s sabo kot ‘enske kontrolne skupine. Same sebe vi-dijo kot dobre osebe in se tudi bolje sprejemajo kot ‘enske kontrolne skupi-ne, ki so tudi bolj kriti~ne do sebe v primerjavi s tehnicami zdravstvene nege.Na oblikovanje samopodobe pomembno vplivajo tudi vrednote. Enim so zaosnovno samospo{tovanje bolj odlo~ilni odnosi, v katerih so z ljudmi. Dru-gim sta za samopodobo najbolj pomembni njihova delovna u~inkovitost aliuspe{nost. Tretji razvijajo svoj vrednostni odnos do sebe na osnovi svojih spo-sobnosti za zaslu‘ek. êtrtim je najpomembnej{i njihov zunanji videz, petimugled, {estim zavest, da so vedno in povsod ravnali po{teno in v skladu s svo-jimi vrednostnimi na~eli (Tomori, 2001, str. 126). To je pomembno vedetizato, ker se prav izguba ali te‘ava na podro~ju, ki najbolj odlo~ilno vpliva nana{o samopodobo, lahko najgloblje in najbolj bole~e odrazi v na{em po~utjuin odnosu do sebe in svojega ‘ivljenja (Tomori, 2001, str. 126). Kadar smo za-dovoljni s sabo, smo bolj radostni, spo{tljivi, potrpe‘ljivi. To so osebne kvali-tete, ki vplivajo na posameznikovo interakcijo z zunanjim svetom. Slednjeje zlasti pomembno za medicinske sestre, ker izvajajo zdravstveno nego, prikateri je pomembna skrb za druge.

5 Sklep

Medicinske sestre z visoko samopodobo la‘e razvijejo ob~utek za odgovor-nost in opravljeno delo. Zadovoljstvo s sabo prena{ajo tudi na druge in okoli-co. S pacienti so ljube~e, skrbne, spo{tljive, zaupne in imajo z njimi uspe{ne,u~inkovite odnose. Eti~no vedenje je zanje samoumevno. To je pomembno vvseh odnosih in {e toliko bolj v zdravstveni negi ‘ivljenjsko ogro‘enih pacien-tov, ker lahko kvalitetno zdravstveno nego nudi le samozavestna medicinskasestra.

LiteraturaHeikkinen, E., Latvala, E. in Isola, A. (2003). Envy in a nurse education community. Interna-

tional Journal of Nursing Studies, 40(3): 259–68.

Karagözoglu, S., Kahve, E., Koç, Ö., idr. (2008). Self esteem and assertiveness of finalyear Turkish university students, Nurse Educ. Today, 28(5): 641–649.

Kobolt, D. (2000). Temeljni vidiki samopodobe. Ljubljana: Pedago{ki in{titut.

Lamovec, T. (1994). Psihodinamika osebnosti 2. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveniin{titut Filozofske fakultete.

Musek, J. (2004). Slovenia under a psychomicroscope: recent research on personality andvalue dimensions. Psychol. Beitr. (Lengerich), 46 (suppl.1): 89–102.

Musek, J. (1995). Ljubezen dru‘ina, vrednote. Ljubljana: Educy.


72

Musek, J. (1999). Psiholo{ki modeli in teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Musek, J., Tu{ak, M. in Zalokar Divjak, Z. (1998). ^lovek kot celotno bitje. Ljubljana:Educy.

Olthuis, G., Legt, C. in Dekkers, W. (2007). Why hospice nurses need high self-esteem.Nurs Ethics, 14 (1): 62–70.

Payne S, in Walker J. (2002). Psihologija v zdravstveni negi: humanisti~na znanost v zdrav-stveni negi. Ljubljana: Educy.

Tomori, M. in Rus Makovec, M. (2000). Eating behavior, depression, and self-esteem inhigh school students. J. adolesc. health, 26: 361–67.

Tomori, M. in Zalar, B. (2000). Sport and physical activity as possible protective factors inrelation to adolescent suicide attempts. Int. j. sport psychol, 31 (3): 405–13.

Tomori, M. (2001). Du{evno zdravje mladostnikov. Zdrav Var, 40 (suppl.),123–127.

Tschudin, V. (2006). Communication as the future of nursing ethics. Nurs. Ethic, 2 (4): 315–20.

Tu{ak, M. (2003). Nekateri psiholo{ki problemi ukvarjanja s {portno rekreacijo. V H. Ber~i~(Ur.), Zbornik 3. Slovenski kongres {portne rekreacije (str. 64–65). Oto~ec: Prispevki inpovzetki poro~il, strokovnih predavanj in predstavitev 3. slovenskega kongresa {portnerekreacije z mednarodno udele‘bo.

Tu{ak, M. in Faganel, M. (2004). Jaz – {portnik: samopodoba in identiteta {portnikovLjubljana: Fakulteta za {port, In{titut za {port.

Weaver, K. (2007). Ethical sensitivity: state of knowledge and needs for further research.Nurs Ethics, 14(2): 141–55.

Zaletel, P., Tu{ak, M., Tu{ak, M. in Zagorc, M. (2005). Analysis of differences in the self-concept of sport dancers compared to other top-level athletes and non-athletes of bothgenders. Kinesiol. slov, 11 (2): 89–104.


73

doc. dr. Majda PajnkiharFakulteta za zdravstvene vedeUniverza v [email protected]

Analiza in vrednotenje teorijzdravstvene nege

Analysis and evaluation of nursingcare theories

dr. Majda Pajnkihar

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: V zdravstveni negi razvoj znanosti in znanja nima dolgetradicije in se v veliki meri naslanja na znanja iz drugih disciplin. Teorije zdravstve-ne nege so osnova za prakso, izobra‘evanje in raziskovanje. Pred sprejemom v upo-rabo je teorijo treba spoznati, analizirati in vrednotiti njeno uporabnost.Metodologija raziskovanja: Analiza in vrednotenje teorij je del {ir{e raziska-ve, kjer je bila uporabljena kvalitativna metodologija, metoda utemeljene teorije intehnika zbiranja podatkov z delno strukturiranimi intervjuji.Rezultati: Teorije so sprejete in uporabne v praksi, ~e se skladajo z okoljem, zna-njem medicinskih sester, poudarjajo holisti~no in individualno obravnavo, medseboj-ne odnose ter postavljajo ~loveka v sredi{~e obravnave.Razprava: Medicinske sestre cenijo in ‘elijo teorije, ki so enostavne za razumeva-nje in imajo prakti~no vrednost. Pred sprejemom v uporabo so pomembni izbor, ana-liza in vrednotenje teorije ter izbor kriterijev. Te‘ave v slovenski zdravstveni negipredstavlja izjemno malo literature o teorijah zdravstvene nege v slovenskem jeziku.Nobenega dvoma ni, da teorija opisuje, razlaga in napoveduje obravnavo pacien-ta v praksi.Klju~ne besede: teorija, razvoj, analiza, vrednotenje

ABSTRACTTheoretical premises: The development of science and knowledge does not havea long tradition in the field nursing and leans greatly on science and knowledge ofother disciplines. Nursing theories represent a basis for practice, education andresearch. Prior to its application in practice a theory needs to be studied and analy-sed, with its usefulness and coherence evaluated.


74

Research methodology: Analysis and evaluation of theories are part of a widerresearch in which qualitative methodology, grounded theory method and datagathering technique of semi-structured interviews have been used.Results: Theories are accepted and applied in practice if they are coherent with aparticular environment, its health care system and nurses’ knowledge and if they putvalue on holistic and individual treatment and interpersonal relations, placing thehuman being into the focus of treatment.Discussion: Nurses appreciate and request theories which are easily understandableand have practical value. Slovene nursing faces the problem of an extreme scarcityof literature in nursing theories in Slovene language and also the problem of adop-ting and applying theories without prior evaluation. There is no doubt it is theorythat describes, explains and predicts the treatment of patients in practice.Conclusion. Selection, analysis and evaluation of a theory, as well as a choice ofcriteria, are needed prior to the adoption of a theory.Key words: theory, development, analysis, evaluation

1 Uvod

Razvoj teorij zdravstvene nege sega v ~as Florence Nightingale, ki je podalaosnove moderne in sistemati~ne zdravstvene nege. Osnovni koncept njeneteorije {e danes prina{a pomemben element, ~eprav poudarja fizi~no okolje,ki je v takratnem ~asu predstavljal najve~ji problem v obravnavi ranjencev inpacientov. Teorije zdravstvene nege vedno poudarijo in opi{ejo koncepte, kiso v interesu zdravstvene nege in pacientov v dolo~enem ~asu. Podajajoosnovo za profesijo in disciplino ter znanosti zdravstvene nege. Teorije inraziskovanje pomagajo pri opisu, razvoju in delovanju prakse zdravstvene nege.

Pomagajo medicinski sestri v praksi pri: vodenju in utemeljevanju zdrav-stvene nege, razvoju znanja in izku{enj, odgovorih na vpra{anja, re{evanjuproblemov, teoreti~nem in kriti~nem razmi{ljanju, iskanju in razlaganju feno-menov. Teorija opi{e, razlo‘i in napoveduje zdravstveno nego.

Z aplikacijo teorije, znanja in raziskovanja zdravstvene nege se pojavljajonova vpra{anja, problemi, fenomeni, ki podajajo osnovo za razvijanje noveteorije. Aplikacija teorije zahteva razvoj in prilagoditve glede na spremembein potrebe v praksi in v dru‘bi.

2 Razvoj izobra‘evanja in teorij zdravstvene nege

Nightingalova je ustanoviteljica moderne zdravstvene nege in teorije. @e 1859je posku{ala opredeliti zdravstveno nego, kar je imelo pomemben vpliv na izo-bra‘evanje in prakso ter kasnej{e delo raziskovalk v zdravstveni negi. Od


75

tedaj so {tevilne medicinske sestre ‘elele opisati »jedro« in edinstvenostzdravstvene nege. Ve~ kot sto let raziskovanja, izobra‘evanja in prakse je pris-pevalo pomembne rezultate k razvoju, obsegu in kompleksnosti teorije zdrav-stvene nege ob pomo~i znanosti, umetnosti in humanisti~nih ved. Sodobnazdravstvena nega se pri~enja s hitrim razvojem teorij zdravstvene nege v 50.letih 20. stoletja. V to obdobje spadajo znane teoreti~arke, kot sta Peplau(1952), Henderson (1955) itd. V obdobje 60. let spadajo teorije znanih teoreti-~ark Abdellah (1960), Orlando (1961), Levine (1969) itd. V obdobju 1970 so teo-rije Rogers (1970), Roy (1970), Orem (1971), King (1971), Watson (1979) itd.(Pajnkihar, 2003).

Johnson in Weber (2010) opisujeta, da so na za~etno oblikovanje in raz-voj konceptualnega okvirja za izobra‘evanja v 50. letih vplivale teorije Nigh-tingalove in kombinacija drugih teorij iz umetnosti, znanosti in humanizma.Poseben pomen pripisujejo teoretikom Bertalanffyju, Selyeju, Maslowu in Erik-sonu. V ZDA je bila ustanovljena prva {ola zdravstvene nege leta 1873, vklju-~itev izobra‘evanja zdravstvene nege v okvir univerze je bila 1909. leta,~eprav ni bilo podpore, da medicinska sestra potrebuje ve~ kot le ro~ne intehni~ne spretnosti. Kljub temu je ‘e 1899 Teachers College of Columbia Uni-versity ponudil program za diplomirano medicinsko sestro in v letu 1920 prvimagistrski {tudij ter 1933 prvi doktorski {tudij zdravstvene nege (Matarazzo,1971, cit v Johnson in Weber 2010).

Razvoj zdravstvene nege potrebuje fakultetno, magistrsko in doktorsko izo-bra‘evanje, podprto z mo~nim znanstvenim raziskovanjem. Zaskrbljujo~e je,da ni – in v kratki bodo~nosti ne bo – mo‘nosti razvoja na znanosti podprtegaizobra‘evanja.

2.1 Vpliv izobra‘evanja na razvoj in aplikacijo teorijzdravstvene nege

V slovenskem prostoru je bil od leta 1924, ko je bila ustanovljena prva {ola zamedicinske sestre, in leta 1951, ko je bila ustanovljena prva Vi{ja {ola za me-dicinske sestre v Ljubljani, v izobra‘evanju poudarjen prakti~en vidik s po-membnim vplivom biomedicinskega modela. Vklju~itev razli~nih teorij zdrav-stvene nege v vi{je{olsko izobra‘evanje sega v 80. leta. Teorije zdravstvenenege pred sprejemom in aplikacijo v izobra‘evanje in prakso niso bile ovred-notene in preizku{ene. V tem lahko poi{~emo vzrok, zakaj {e danes – po sko-raj treh desetletjih – ni bila sprejeta v slovensko zdravstveno nego nobena teo-rija na osnovi strokovnega konsenza. S tem se postavljajo vpra{anja: kaj je teo-rija, kako se teorije med seboj razlikujejo in zakaj so pomembne. Teorijezdravstvene nege, ki so bile ve~ji del razvite v ameri{kem prostoru, ne more-jo prina{ati rezultatov in odgovorov v slovenskem prostoru. Izobra‘evanje jeklju~ do razvoja raziskovanja, znanja in razvoja ter uporabe teorije v praksi.


76

Teorija opi{e zdravstveno nego in zajema znanje za njeno uporabo. Naslovensko zdravstveno nego je nedvomno imela najve~ji vpliv opredelitevHendersonove (1955) (Pajnkihar, 2003).

Izobra‘evanje, ki je ‘e desetletja vklju~eno v okvir univerz, in razvoj znanosti zdravstvene nege z izvajanjem in uporabo raziskovanja ter teorije zavodenje prakse morata prina{ati rezultate. Vendar pa Johnson in Weber (2010)razlagata tudi o drugih vplivih na razvoj teorije, kot so: vloga ideje, ki jo prina-{a teorija, nacionalna sredstva za razvoj raziskovanja in izobra‘evanja, znan-stvene revije, raziskovalne aktivnosti itd.

Izobra‘evanje v Sloveniji je bilo vedno podrejeno splo{ni zakonodaji inne potrebam zdravstvene nege. Vklju~itev izobra‘evanja zdravstvene nege vokvir univerz, razvoj diplomskih in podiplomskih {tudijskih programov je pri{laz mo~no zakasnitvijo v primerjavi z zahodnimi dr‘avami, {e posebej v primer-javi z ZDA. Primerjava z izobra‘evanjem z ZDA je prikazana zaradi izbora,aplikacije in uporabe teorij zdravstvene nege v slovenskem prostoru, ki sobile razvite v ameri{kem prostoru.

3 Analiza in vrednotenje teorij zdravstvene nege

Analiza in vrednotenje teorij zdravstvene nege pomeni, da se teorijo oceni gle-de na uporabnost v praksi. Teorija zdravstvene nege opisuje, razlaga in napo-veduje zdravstveno nego. Je organiziran in interaktiven sklop konceptov zaopisovanje, razlaganje, napovedovanje fenomenov, ki so v interesu zdravstve-ne nege (Pajnkihar, 2003). V teoreti~nih opredelitvah prihaja do nejasnegaopredeljevanja modela in teorije. Chinn in Kramerjeva (1999) izraz modelopredeljujeta kot simboli~no predstavitev empiri~nih izku{enj z besedami, sli-kovnimi ali grafi~nimi diagrami, matemati~nimi notacijami ali stvarnimi mate-riali. Znanje se nana{a na izkustvene stvari. Modeli so oblika znanja, ki si pri-zadeva pojasnjevati in raz~i{~evati. Modeli so pomensko povezani sklopi kon-ceptov in predpostavk ter odnosov med njimi. Po mnenju Chinna in Kramer-jeve (1999) so modeli abstraktnej{i od teorij, saj je trebe koncepte in predvi-devanja, na osnovi katerih neka teorija nastane, najprej vzpostaviti, jih znan-stveno utemeljiti in preizkusiti. Medtem ko Meleisova (1997) opozarja, da izra-za model in teorija uporabniki velikokrat zamenjujejo zato, ker so modeli prav-zaprav abstraktnej{a oblika teorij. Imova in Meleisova (1999) teorijo zdrav-stvene nege na splo{no opredeljujeta kot organizem, koherenten in sistemati-~en izraz sklopa ugotovitev, ki se nana{ajo na pomembna vpra{anja discipline,posredovana kot pomembna celota, ki opisuje ali razlaga neke fenomene alisklope fenomenov. Po Meleisovi (1997) je teorija konceptualizacija nekaterihvidikov dejanske zdravstvene nege, ki je podana zato, da bi opisovala feno-mene, razlagala odnose med fenomeni, napovedovala posledice ali predpiso-vala zdravstveno nego.


77

Teorije so potrebne za:

! razvoj teoreti~nega in kriti~nega razmi{ljanja,! obogatitev in raz{iritev delovanja na podro~ju razvoja teoreti~nega znanja,! profesionalni razvoj in avtonomijo,! zagotavljanje smeri v praksi, izobra‘evanju in raziskovanju,! razvoj zdravstvene nege in kakovosti,! pomagajo pri terminologiji in izra‘anju v zdravstveni negi,! humana in individualna zdravstvena nega, ki postavlja pacienta v sredi{~e

obravnave,! pomo~ pri oblikovanju negovalnih diagnoz.

3.1 Kriteriji za opis, vrednotenje in analiza teorije

Za izbor, aplikacijo in uporabo teorije je treba oblikovati kriterije za oceno teo-rije zaradi ugotovitve skladnosti teorije s prakso, znanjem, filozofijo in vred-notami.

Meleisova (1991) je vzpostavila {est kriterijev, pomembnih pri izboru teorije:

! osebnostni kriterij,! kriterij mentorja,! kriterij teoretika,! kriterij prestavitve v literaturi,! kriterij socialno-politi~ne skladnosti,! kriterij uporabnosti.

McKenna (1997) navaja naslednje kriterije kot osnovo za izbiro teorije:

! filozofija,! zdravstveno varstvo,! preprostost,! razumljivost,! izvor teorije,! osebne vrednote in prepri~anja.

3.1.1 Kriteriji za vrednotenje in analizo teorije

Glede na analizo literature so prikazani avtorji in kriteriji za vrednotenje in ana-lizo teorij. Izpostavljeni so glavni elementi za ocenjevanje in kritiko uporab-nosti teorije, kot so na~in razvoja, strukturiranja in mo‘nosti uporabe, vplivateorije na razvoj znanja in na prakso ter na~in vrednotenja teorije.

! McKenna (1997): Kako je bila teorija razvita, kako je teorija interno struk-turirana, kako je lahko uporabljena, kako vpliva na razvoj znanja, kako jeteorijo mo‘no testirati?


78

! Walker in Avant (1995): kje je bila razvita, njen pomen, logo~nost, uporab-nost, splo{nost, ekonomi~nost in testiranje.

! Stevens-Barnum (1998): interna kritika (jasnost, konsistentnost, adekvat-nost, logi~en razvoj in stopnja razvoja) in eksterna kritika (mo‘nosti upo-rabe, uporabnost, signifikantnost, kompleksnost).

! Chinn in Kramer (1999): namen, koncepti, definicije povezave, struktura inpredvidevanja.

! Tomey (1998): jasnost, preprostost, splo{nost, empiri~na natan~nost.

! Meleis (1997): analiza konceptov in teorije: kriteriji teoretika, od kod teorijaizhaja, in interne dimenzije.

! Johnson in Webber: kriterij – na kritiki osnovani model: jasnost in razum-ljivost namena teorije, skladnost mej teorije s prakso, jasnost jezika teorijein vklju~evanje ‘argona, jasnost in definiranje glavnih konceptov, koncep-ti stimulirajo formiranje propozicij, variable in predvidevanja pomagajo inrazlo‘ijo propozicije, teoreti~no znanje pomaga razlo‘iti in napovedatifenomene ter teorija vpliva na prakso zdravstvene nege.

Kriteriji zgoraj navedenih avtorjev se na grobo delijo na interne in ekster-ne, nadalje na teoreti~ne (jasnost, konsistentnost, enostavnost adekvatnost ...in filozofske (filozofske ideje teoretika, njegovo izhodi{~e, izobrazba, izku{nje,razlogi za razvoj teorije, osebni doprinos pri razvoju teorije).

4 Metodologija raziskovanja

Analiza in vrednotenje teorij je del {ir{e raziskave, kjer je bila uporabljena kva-litativna metodologija, metoda utemeljene teorije in tehnika zbiranja podatkovz delno strukturiranimi intervjuji.

4.1 Rezultati raziskave

Raziskava o opisu, izboru in uporabnosti teorij v zdravstveni negi je bila delcelotne raziskave. V slovenskem prostoru je imela pomemben vpliv SZO naaplikacijo teoreti~nih konceptov v prakso, izobra‘evanje ter raziskovanje inkasneje Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego v Mariboru.Aplikacija konceptualnega modela V. Henderson, ki ve~inoma podpira izobra-‘evanje in prakso, je nedvoumno vpliv SZO. Pri pregledu dokumentov zdrav-stvene nege ni opredeljeno, na kak{ni profesionalni osnovi je bil pripravljenizbor osmih teorij zdravstvene nege za izobra‘evanje (in prakso).

V raziskavi so bile analizirane in ovrednotene {tiri teorije ve~ji del glede


79

izbor kriterijev od McKenne (1997) v kombinaciji z ostalimi opisanimi teo-retiki.

Pri tem se ni upo{teval na primer nivo znanja medicinskih sester, social-na in politi~na situacije, pacient in ~as obravnave itd. (Pajnkihar, 2003). Sode-lujo~i v raziskavi so opisali probleme v praksi:

»Pacienta ‘elimo obravnavati holisti~no in individualno glede na nje-gove fizi~ne, emocionalne in zdravstvene probleme, vendar imajo {evedno prednost intervencije ZN in medicinska sestra mora asistiratizdravniku.«

»Problem vidim v skraj{ani hospitalizaciji in pomanjkanju medicin-skih sester ter intenzivni diagnosti~no terapevtski obravnavi. V ZNprimanjkuje ~asa za ugotavljanje pacientovih problemov in pripravepacienta za samooskrbo.«

Sodelujo~e medicinske sestre so jasno izpostavile potrebo po uporabi inopisale vrednost teorije ZN.

»Delo v praksi je nemogo~e brez podpore teorije ZN, toda teorije sote‘ko razumljive in nivo znanja medicinskih sester ne dopu{~a upo-rabe in sledenja teorije /…/.«

»Teorije ZN se pou~ujejo v {olah /…/. Uporabljamo Hendersonovo,ki ve~ji del omogo~a sistemati~no delo in fizi~ne potrebe pacientovvendar je preozka, da bi pokrivala kompleksne potrebe.«

V raziskavi je bilo izpostavljeno, da teorija mora poudariti pacienta in med-sebojne odnose. Dodatne te‘ave za uporabo teorij zdravstvene nege predstav-ljata tudi angle{ki jezik in razumevanje.

»Uporabljamo teorijo Peplau zaradi poudarjanja medsebojnih odno-sov in sodelovanja s pacientom. Te‘ava je v tem, da ni prevedena vslovenski jezik.«

Izjemno pomemben kriterij predstavlja enostavnost in razumljivost teorije.

»Poznam samo Hendersonovo in mi je zelo blizu. ê bi lahko, biizbrala teorijo, ki bi prina{ala bolj{o podlago za prakti~no delo. Teo-rija mora biti enostavna in razumljiva.«

Prikazan je majhen izsek iz raziskave. Sodelujo~e medicinske sestre v ra-ziskavi so jasno opisale te‘ave za izbor, aplikacijo in teorijo, ki bi lahko uspe-{no podpirala delo medicinskih sester.

Integracija teorije v prakso mora biti smiselna, razumna in podo‘iveta nesamo za teoretike, temve~ tudi za medicinske sestre in paciente v praksi. Teo-rije postanejo v praksi smiselne, ko izlu{~ijo identiteto in samostojnost posa-meznikov.


80

5 Zaklju~ek

Omogo~ajo komplementarnost z drugimi zdravstvenimi poklici, prispevajo kracionalnosti izvajanja zdravstvene nege, postavijo pacienta v sredi{~e aktiv-nosti zdravstvene nege in utrjujejo vez med teoreti~nim in klini~nim izobra‘e-vanjem. Teorija in praksa tvorita celoto. Teorije imajo namen opisovanja, raz-laganja in napovedovanja dejanskega stanja in predstavljajo in opisujejopodro~je delovanja medicinske sestre. Teorija pomaga medicinski sestri in jovodi pri delu s pacientom. Pomaga ji pri odlo~anju, katere podatke je morapridobiti od pacienta in kako jih uporabiti ob upo{tevanju zdravstvenega prob-lema pacienta.

Teorije zdravstvene nege nudijo edinstvene perspektive. Vsaka teorija do-lo~a, kako medicinske sestre pomagajo pacientu, kako ugotavljajo in na~rtuje-jo zdravstveno nego, posredujejo in vrednotijo rezultate. Razli~ne teorije raz-li~no vplivajo na na~in obravnave in sprejemanja pacienta. Teorija lahko spod-buja odvisnost pacienta, s poudarjanjem, da mora medicinska sestra nareditizanj vse, medtem ko druga spodbuja neodvisnost pacienta, s poudarjanjem,da medicinska sestra u~i pacienta o samooskrbi.

Teorija ka‘e medicinski sestri pot in vsebino celostne obravnave pacienta.Od izbrane teorije pa je odvisno, kateri elementi bodo poudarjeni v procesuobravnave.

Literatura

Chinn, P. L., Kramer, M. K. (1999). Theory and Nursing, integrated knowledge develop-ment. 5th edition. St Louis: Mosby.

Im, E. O., Meleis, A. I. (1999). Situation – Specific Theories: Philosophical Roots, Proper-ties, and Approach. Adv Nurs Sci. 22 (2): 11–24.

Johnson, BM, Webber, PB (2010). An Introduction to Theory and Reasoning in Nursing, RdEdition. Philadelphia: Wolters Kluwer, Lippincot Williams & Wilkins.

Mc Kenna, H. P. (1997). Nursing Theories and Models. Routledge Essentials for Nurses.Padstow, Cornwall: TJ Press International, LTD.

Meleis, A. I. (1997).Theoretical Nursing: Development & Progress. 3rdedition. Philadel-phia: Lippincott.

Pajnkihar, M. (2003). Theory development for nursing in Slovenia. Ph. D. Thesis, The Facultyof Medicine, Dentistry, Nursing and Pharmacy. Manchester: University of Manchester

Stevens Barnum, B. (1998). Nursing theory: Analysis, Application, Evaluation. 5th edition.New Yourk: Lippincott.

Walker, L. O., Avant, K. .C (1995). Strategies for Theory Construction in Nursing. 3rd

edition. Norwalk, CT: Appleton & Lange.


81

Isabel Maria Henriques Simões, RN, MSAssociate Professor in the School of Nursing of CoimbraScientific-Educational Unit of Medical-Surgical [email protected]

ABSTRACTBackground: The socio-demographic and cultural changes that occurred in the lastyears have turned care giving to relatives with chronic or incapacitating diseasesinto an emotional and physical burden, with serious implications in the quality of lifeof the caregivers, more marked in the main ones.Objectives: Identify the difficulties faced by the wives who take care of theirdependent husbands who suffered Stroke and the strategies of coping that are used.Method: Descriptive-correlational investigation using the bivariate Spearman corre-lation, adopting a significance value for the results of á=.05. The sample is compo-sed of 41 caregivers of dependent husbands who have had a stroke. Scales Carers’Assessment of Difficulties Index (CADI) were used to identify the difficulties andCarers’ Assessment of Managing Index (CAMI), for coping strategies, data wascollected through structured interviews.Results: The results showed that difficulties are related with the physical and emo-tional burden associated with the caring activity. The coping strategies that the care-givers most often use and consider to be effective are constituted mostly by the follo-wing dimension – dealing with the events/resolution of problems, such as crying andseek for the positive side in every situation.Discussion: The physical and emotional burden of caring came out as the mostsignificant finding. The study reveals that the valorisation of competences and thecare giving experience, associated to the occupation and sharing of feelings andworries, are strategies of coping frequently used. The younger the caregivers the mo-re they use the strategy »live one day at a time«. The usage of confrontation mecha-nisms related with the way of dealing with the symptoms of stress is associated withthe socioeconomic level. Self confidence and belief in their competence and expe-rience in care giving is a strategy that is acquired along the time. Crying is the stra-tegy most strongly related with the perception of difficulties. Teaching and training ofcompetences is recommended in the field of informal caregiving. It is also importantto give help in the exploitation of the networks of informal care and in the identifica-tion of effective coping strategies.Key Words: caregiver’s difficulties, coping strategies

Impact of chronic illness on thecaregiver family: difficulties

and coping strategies of informalcaregiver

Vpliv kroni~ne bolezni na dru‘ino,ki skrbi za pacientaIsabel Maria Henriques Simões


82

Nowadays, the chronic-degenerative disease is the cause of morbidity andmortality to vast portion of the total population, affecting every country, in-dependently of their level of development. The World Health Organization(WHO) predicted that in 2005 chronic diseases were the cause of death tonearly 35 million people in the whole world. Stroke is one of the largest cau-ses of death in the industrialized countries, generating incapacity and creatingstrong dependency in the majority of situations of strong dependency. Conse-quently, this phenomenon results in difficulties of adaptation to a totally newlife both by the ill person and by his/her family. When the ill person returnsto his home, he is frequently treated by his wife, some of them quite elder,that live the care giving activity with mixed feelings of fear, anguish and worry.This translates into an emotional and physical burden that is hard to support(Araújo, Paul, Martins, 2008).

1 Sample and Methods

The population of this study was constituted by males who have been diag-nosed with having had a stroke and had been hospitalized in the HospitalUniversity of Coimbra, Portugal, in an interval of 3 years, with the followingcriteria of inclusion:

! the area of residence of the caregivers and the person who has had astroke should be within the council of Coimbra;

! the ill should have a Barthel Index inferior or equal to 75 % (independencein the activities of daily life);

! the informal caregiver should be the spouse of the chronically ill.

Among the 235 patients that were hospitalized, within a period of threeyears, and to who was diagnosed a stroke, only 41 could be included in thestudy. This is explained by the fact that when the data was collected some ofthem had already passed away, others had been institutionalized, others pre-sented a Barthel Index higher than 75 % and a small number of them had al-ready been notified as unidentifiable because they were not living anymorein the addresses given by the Hospital University of Coimbra.

Table 1 characterizes socio-demographically the sample of caregivers, whileTable 2 presents some socio-demographic and clinic characteristics of the illperson who needs care giving.

In order to get to know and to operationalize the perceived difficulties bythe caregivers it was used the CADI – Carers’ Assessment of Difficulties Index,constituted by seven sub-scales/dimensions: relational problems with the de-pendent person, reactions to the caregiving activity, physical burden of caring,restrictions in social life, fragile familiar support, fragile professional supportand financial constrains. In accordance to the indication from the authors, the


83

Table 1: Sample characteristics of caregivers (N = 41)

Age (years)≤ 5051–6061–7071–80

Education– Incomplete Primary School– Complete Primary School– Secondary School– High School– Higher School

Job– Retired/Pensionist/Unemployed– Non specialized worker/Farmer /Cleaning Lady– Specialized worker– Technical– Technical graduate

Agglomeration of residence– Rural– Urban

Socioeconomic Level– Low– Medium low– Medium– Medium high– High

351320

2510132

336--2

2813

1319612

7.312.231.748.8

61.024.42.47.34.9

80.514.6

--

4.9

68.331.7

31.746.314.62.44.9

Median

67.0SD – 9.8

SOCIODEMOGRAPHIC AND CLINICAL

Age (years)< 5555 – 6566 – 76≥ 77

Education– Incomplete Primary School– Complete Primary School– Secondary School– High School– Higher School

Job– Retired– Does not work because of illness– Unemployed

Time period as a dependent≤ 6 months6 months – 1 year1 year – 2 years2 years – 3 years> 3 years

Barthel Index0 – 25 %25 – 50 %50 – 75 %

7.314.658.519.5

36.634.112.212.24.9

92.74.92.4

7.322.031.729.39.8

31.734.134.1

36248

1514552

3821

3913124

131414

Median71,0SD – 8.9

no %

Table 2: Characteristics of patients (N = 41)


84

questionnaires end up with an open space where it is asked to the surveyedto refer other difficulties that result from their situation of caregivers. There-fore, the CADI allows to identify the most frequent type of difficulties and howthey are lived and perceived by the caregivers (Nolan, Grant, 1989; Nolan,Grant, Ellis, 1990; Nolan, Grant, Keady, 1998). The scale application in thisstudy revealed good internal consistency (Cronbach’s alpha = 90).

In accordance to the stress model of Lazarus, the stressful event origina-tes individual responses that depend on the capacity that the individual hasto face the new situation. Thus, the burden to which the caregivers and thechronically ill are subject to, can not be analyzed based only on the modifica-tions that the caring activity causes in the life of the caregivers, but also howthey perceive and react to that new living (Brito, 2001; Van Den et al., 2001).This is why we use an instrument whose goal is to understand how each ca-regiver deals with the perceived difficulties, what are the mechanisms of co-ping activated and what is its efficacy, CAMI - Carers’ Assessment of ManagingIndex, constituted by three sub-scales/dimensions: dealing with the events/re-solution of problems, alternative perceptions about the situation and dealingwith symptoms of stress. Also CAMI through an open question allows that thecaregivers reveal other mechanisms of coping that they might consider effecti-ve (Nolan, Keady, Grant, 1995 and Nolan, Grant, Keady, 1996). With the usageof this instrument we found a value of Cronbach’s alpha of 74. The scores ob-tained with this instrument do not allow to determine the total scores, both inthe scales and in the sub-scales, because, in accordance to the authors, it isneither licit nor correct from the conceptual point of view to use total scores(Nolan, Grant, Keady, 1996).

2 Results

The difficulties more frequently perceived by the caregivers that are wives ofvictims of Stroke are related with emotional and physical burden associatedwith the situation as caregivers. In fact, this aspect was quite clear, boththrough the analysis of the items of the CADI and also through the analysis ofthe content developed in the open question of the questionnaire. Feelingslike: it leaves me extremely tired physically, my quality of life got worst, myhealth was somehow shaken, I can’t rest because I’m always worried about thecare giving, this situation makes me feel exasperated and it’s transforming mynerves, are clearly perceived by the caregivers (> 70.0 %) as a source of hugedifficulties in the care given to their dependent husbands.

The results seem to reveal that the perception of the difficulties is notrelated with the time spent in the caregiving.

The presented strategies in CAMI scale, that are more regularly used andconsidered to be effective by the caregivers, constitute mostly the dimension


85

Table 3: Summary statistics relative to CADI considering its dimensions, the items that wereanalyzed individually and the global of the scale (N = 41)

Max

imum

obse

rv.

Min

imum

obse

rv.

Coe

f. of

varia

tion

Stan

dard

Dev

iatio

n

Wei

ghte

dA

vera

ge

Ave

rage

Med

ian

SCALE CADI no

DIMENSIONS

Relational problems with the dependent person 7 7.00 27.00 14.98 2.14 22.00 5.68 37.91 %

Reactions to the caregiving activity 7 7.00 24.00 20.44 2.92 19.00 4.64 22.69 %

Physical burden of caring 6 7.00 27.00 18.44 3.07 15.00 4.06 22.00 %

Restrictions in social life 3 3.00 12.00 9.41 3.14 10.00 2.50 26.55 %

Fragile familiar support 2 2.00 8.00 4.10 2.05 4.00 2.11 51.42 %

ITENS NON INTEGRATEDIN THE DIMENSIONS

04. It brings me financial problems – 1.00 4.00 3.07 – 4.00 1.19 38.76 %

07. It seems to me that the healthspecialists (doctors, nurses, socialassistants, etc) do not haveany idea about the problemsthat the caregivers face – 1.00 4.00 3.00 – 3.00 1.10 36.67 %

– dealing with the events/resolution of problems, with special importance to»trust in my own experience and in the competence that I have been acquiringalong the time« and »take measures in order to avoid that the problemsappear«. Among the dimension – alternative perceptions about the situation –special empathizes is given to the strategies: »to think that there is alwayssomeone in a worst position compared with mine« and »accept the situation asit is«. In the dimension – dealing with symptoms of stress, the most used are:»cry for a while« and »do other things like reading, watching television or somet-hing like that in order to avoid thinking about life«. Still in the same dimension,dealing with symptoms of stress, the analysis of the content of the open que-stion showed that getting occupied, doing something more than just caregiving is perceived as extremely positive, associated with strategies likegetting out of home for a while and sharing feelings and worries with someone.

The strategies that most frequently relate with the perception of difficul-ties of the caregivers are, undoubtedly, crying and seeking for the positiveside in each situation. The usage of the strategy of crying is higher when theperception of the difficulties is also greater. On the other side, searching forthe positive side of every situation is more common when the perception ofthe difficulties is lower.

The results show that the caregivers do not consider as effective manyof the strategies reffered in the CAMI. In fact, from the 36 strategies that are


86

mentioned, only 12 are somehow related with the perceptions of difficultiesinherent to the care giving.

3 Discussion

The caregivers are in their majority elder woman, with na average age(69.0 anos) very similar to the one that was found in other studies (Rodríguez,1999; Van Den et al., 2001). The level of education of the caregivers, as of herhusbands, is on average quite low. The professional situation, among the 33inquired, is most often retired or similar condition, which makes some sensetaking into account their average age.

The Great majority of the caregivers live alone with their husbands in ru-ral areas or in the surroundings of Coimbra. 13 of them live in conditions ofextreme poverty, with serious financial problems. This conclusion goes in theopposite direction from the results obtained in the research of Van Den et al.(2001), where the carigivers were mostly from the middle class.

In relation to the sharing of responsability in care giving activity, themajority of the caregivers take care alone of their husbands.

The difficulties that were more commonly pointed out are according to theones referred in the research of Minnes et al. (2000), and are related with the– physical burden of caring. »It leaves me extremely tired physically« was themost frequent affirmation, followed by »my health was somehow shaken«.

The physical effort is perceived as very harsh, which is confirmed by theanswers given in the open question of the CADI: »I have difficulties whilegiving him the shower, because I feel tired«, »I don’t feel enough energy andstrength to take care of him and the house simultaneously«, »I don’t have timeneither to take care of the house nor of our land«, »it is difficult because I haveto take care of him«, (...). Several studies have confirmed that the practice ofcare giving to dependent ill person has serious consequences in the health ofthe informal caregivers, because of the burden it implies (Rodríguez, 1999;Brito, 2001; Moreira, 2001). The perception of the difficulties is not related withthe length of the period of care giving, which may be explained, in one hand,by the competences that the practice develops and, by in the other hand, dueto the fact that in an initial phase the caregivers might have some hope in theirhusband recovery, and consequently perceiving less difficulties.

Some difficulties were also mentioned in the areas of – restrictions insocial life, similarly to what happened in other studies (Costa, Silva, 2000;Brito, 2001; Moreira, 2001; Land, Hudson, 2002), which reflects the lonelinessand the difficulty in maintaining activities that were practiced before the rela-tive’s illness and that were perceived as rewarding.


87

Among the three dimensions of the scale CAMI – dealing with the events/resolution of problems is the one that presents more strategies of coping usedby the caregivers, as a method to deal with the difficulties associated withcare giving. From the 14 strategies, 13 revealed to be valid, especially »trust inmy own experience and in the competence that I have been acquiring«, »try toobtain all the possible information about the problem«, »establish a list of priori-ties and try to focus on the most important things«, »modify the features of thehouse in order to facilitate things« and »take measures in order to avoid that theproblems appear in the future«. Van Den et al. (2001) also concluded that thecaregivers that had high perception of effectiveness relatively to the caregiving they provide, had lower perception of the difficulties in the practice ofcare giving and revealed superior well being.

Only four strategies, two from the dimension – dealing with the symptomsof stress: »Throw all the tension away by shouting out loud or something similar«and »cry for a while«, show a positive correlation with the perception of diffi-culties related with – relational problems with the dependent person, which wasalso found in the study conducted by Brito (2001).

4 Conclusion

The perception of the difficulties is associated with the emotional and physi-cal burden, and they increase with the socioeconomic level of the caregivers.The results also suggest that there is no relation between the perception ofdifficulties and the length of the period in the situation of caregivers.

The study reveals that the development of competences and the caregiving experience, together with the occupation and the sharing of feelings andworries are the most commonly used strategies. Crying is the strategy that ismost strongly related with the perception of difficulties.

We believe that only through the creation of strategies of interventiondirected to the caregiver, giving them knowledge and competences, as well asinstrumental and emotional support; it is then possible to diminish the diffi-culties that are felt during the informal care giving. Taking into considerationthe knowledge that he/she has about the needs of the ill and its family, thenurse has responsibilities in the preparation and monitoring not only of thechronically ill person but also his/her caregiver. Only then the informal caregiving can turn to be a gratifying activity both for the person who needs it andfor the person that provides it.

It is important to notice the importance of the elaboration of research inthis area, in an effort to match the needs of the chronically ill and their infor-mal caregivers.


88

References

Araújo, I. M., Paul, C., Martins, M.M. (2008). Cuidar de famílias com idoso dependentepor AVC: Do hospital à comunidade – Um desafio. Referencia, 7, 43–53.

Brito, M. L. S. (2001). A saúde mental dos prestadores de cuidados a familiares idosos.Coimbra: Quarteto.

Costa, A. C., Silva, M. E. D. (2000). Estudo exploratório sobre o bem-estar psicológico defamiliares cuidadores de idosos com doença crónica. Revista Portuguesa de MedicinaGeriátrica-Geriatria, 126, 15–18.

Land, H., Hudson, S. (2002). HIV serostatus and factors related to physical and mental well-being in Latina family AIDS caregivers. Social Science & Medicine, 54, 147–159.

Minnes, P. [et al.] (2000). Coping and stress in Canadian family caregivers of persons withtraumatic brain injuries. Brain – Injury, 14 (8), 737–748.

Moreira, I, M. P. B. (2001). O doente terminal em contexto familiar. Uma análise daexperiência de cuidar vivenciada

Nolan, M., Grant, G. (1989). Addressing the needs of informal carers: a neglected area ofnursing practice. Journal of Advanced Nursing.Oxford. 14, 950–961.

Nolan, M., Grant, G., Keady, J. (1996). Understanding the needs of family carers: a guidefor practicioners. Buckingham: Open University Press.

Nolan, M., Grant, G., Keady, J. (1998). Assessing the needs of family carers: guide forpracticioners. Brighton: Pavilion Publishing.

Nolan, M.; Grant, G., Ellis, N. (1990). Stress is in the eye of the beholder: reconceptualizingthe measurement of carer burden. Journal of Advanced Nursing, 15, 544–555.

Nolan, M.; Keady, J.; Grant G. (1995). CAMI: a basis for assessment and support withfamily carers. British Journal of Nursing. 4 (14), 822–826.

Rodríguez, J. M. (1999). Las consecuencias psicosociales del cuidado informal a personasmayores. Revista Internacional de Sociologia (RIS) Tercera Época, 23, 7–29

Van Den, H. [et al.] (2002). Long-term effects of a group support program and an individualsupport program for informal caregivers of stroke patients: which caregivers benefit themost? Issue, 47 (4), 291–299


89

dr. Angela Kydd, Senior LecturerFaculty of Education, Health and Social SciencesUniversity of the West of [email protected]

ABSTRACTEvaluative research is at the heart of best practice and is now becoming an integralpart of service delivery in the United Kingdom (UK). It is now a necessity in an agewhere justification of limited resources is essential (NHS QIS 2004a: 37) Evaluatorsneed to be sensitive to the work, as evaluation can make people feel judged and isoften viewed as a punitive measure. Indeed this paper illustrates that the process ofevaluation can be an intimidating experience for many staff. Yet evaluation seeks toidentify both successful and problem areas of activity (NHS QIS, 2004b: 95). In factClarke, (1999: 3–4) suggests that evaluation is primarily concerned with determi-ning the value of an established intervention.As evaluation developed, it became clear that the need to develop qualitative (pro-cess) evaluation in conjunction with quantitative (summative) evaluation was essen-tial (Robson, 2000). Evaluations were historically quantitative and these evaluationswere not concerned with descriptions and understandings. However, since the growthof quantitative evaluations in the 1960s, qualitative evaluations have gained in im-portance.The differences between evaluation and research are not always clear (Rossi andFreeman, 1995:5) Research can be described as involving theory testing and theorybuilding and evaluation can be seen as a type of research, but the emphasis is lesson theoretical development and more on practical implications (Hall and Hall,2004:6). The difference between audit and evaluation is more subtle. Evaluation,like audit is an investigation of how a service operates, but evaluation seeks to high-light the successful areas of a service as well as the problematic areas, which Weiss(1998: 4) suggests contributes to the improvement of a policy or programme.This paper reports on the qualitative part of an evaluation of a multi-agency team inthe West of Scotland. The quantitative evaluation showed that the team were failingto deliver, but this part of the evaluation, looking at the experiences of staff withinthe culture and context they were operating, explains why the service was not mee-ting targets.Key words: Evaluative research, process evaluation, multiagency team

Evaluative research on a multiagency team: results to inform

best practiceEvalvacijsko raziskovanje

na multidisciplinarnih timih:rezultati za oblikovanje najbolj{e prakse

dr. Angela Kydd


90

1 Introduction

Evaluation of services within the health and welfare system is becoming a ne-cessity in an age where justification of limited resources is essential. Howe-ver, it must be remembered that the process of evaluation can be a new andintimidating experience for many staff who are already working in a rapidlychanging climate.

Changes within the health and welfare system are constant and unrelen-ting and the drive to meet targets is one of the main concerns for every servi-ce provider. Staff, from management to unqualified workers, who participatein an evaluative study sometimes feel that they are being judged and asses-sed in a punitive manner.

It is for this reason that sensitivity must be given when undertaking an eva-luation of any kind and acknowledgement has to be given to staff, who arerequired to have their practice examined whilst they endeavour to carry onproviding a service.

This evaluation was commissioned in January 2006 and was reported onin June 2006. It consisted on two parts; part one was a quantitative evalua-tion, looking at the activity of the multi-agency team and the numbers of pa-tients seen, by whom and what the outcomes were. Part two was a qualitativeevaluation, exploring the perceptions of staff and their feelings about theirrole, the role of others and the efficiency and effectiveness of their work.

Owing to word constraint, part two only is reported on. This part of theevaluation was essential to explain why the team, once very efficient, appea-red to be less efficient than when they first started out two years prior tobeing evaluated. Again, due to word constraint, the analysis of the data collec-ted is not dealt with in this paper.

2 The Context of the Evaluation

The Clinical Strategy for the local health board (NHS Argyll and Clyde, 2004)underlined the drive for health board to provide more appropriate commu-nity-based models of care in line with national strategy. The key areas were:

! Services for Older People! Mental Health! Services for People with a Learning Disability.

The document stated that service provision focused on care that tookplace in hospitals. The new strategy proposed that in working with localauthority partners, the emphasis needed to be shifted to increased care pro-vided in local communities and in peoples own homes.

The main aim was to develop a care management and prevention system


91

across the locality in order to develop local rehabilitation and recuperationservices and ultimately cease the inappropriate use of continuing care beds.Partnership working was viewed as the way forward to ensure a range ofsupporting services in the community.

However, at the time of the evaluation (March 2006), the health board wasbeing subsumed into another health board. It was a decision made by thenewly appointed Health Minister, Andy Kerr because of the amount of debtthe local health board had incurred. The dissolution of this health board wasextremely demoralising for staff at all levels. Public confidence in the servicewas low, change was certain but the outcome of change was not known, stafflacked shared vision and it was a time of uncertainty and stress for manypeople. On April 1st 2006 the larger merged health board came into being.

3 The Purpose of the Evaluation

The evaluation was commissioned to ascertain the effectiveness of the origi-nal aim of a multi-agency team. This would include the successful and prob-lem areas within the team and to identify any gaps in the service. In order tocarry out a meaningful evaluation, a pluralistic evaluation was planned andthis is outlined below.

4 The Plan of the Evaluation

The plan for the evaluation included best use of the roles of the evaluators.One evaluator was a service manager in the multi-agency team and she com-pleted the quantitative work on the system and its components. Her role as ateam manager meant she could describe the service system, and she accessto data on staff activity. The other was an academic from the University of theWest of Scotland, and utilising her independent stance, she was able toaddress the qualitative work on the staff perspectives. The original intentionwas that she would also take the user perspective, but due to the volume ofstaff wishing to be interviewed, user perspectives were sought from membersof the multi-agency team.

Because the multi-agency team was made up of several systems of care, itwas important to gather information from different perspectives. The evalua-tion was planned to include four different sources of information in order toexplore the processes and outcomes of the team:

! A Profile of the multi-agency team! The System Components and Staff Activity! The Staff Perspective! The User Perspective

Whilst these sources are interlinked, they need to be examined separately


92

in order to get a more complete picture. The information collected from eachsource provided a small snapshot of different perspectives of the players in-volved within the multi-agency team, and this ethnographic style of approachwas adopted with the aim of providing a balanced report on the workings ofthe team. Additional information was collected from patients’ notes and refer-ral requests.

A brief resumé of how the information was gathered is given below:

4.1 Plan: A Profile of the Team

This section describes an account of the team and the remit of the team. Theprofile includes the original ethos of the team and the changes that haveoccurred within it as reported in staff interviews.

4.2 Plan: The System Components and Staff Activity

In order to examine the workload of staff this evaluation concentrated onthe referrals made in a given point in time, where they originated from andhow the team dealt with them.

4.3 Plan: Staff Perspectives

A semi-structured questionnaire was designed (Appendix 1) and the aim wasto explore staff morale, job security and professional remit. Face-to face inter-views were conducted and lasted on average for an hour. The original inten-tion was to interview one member of each professional discipline. However,on visiting the team, it was clear that staff anxiety was high and many mem-bers of staff attached and affiliated to the team wanted to voice their opinions.It was deemed important to interview as many staff as possible and to this enda total of 25 interviews were conducted. The information gathered from theinterviews proved to be essential in piecing together the ‘story’ of the multi-agency team. Information from this source has been used throughout theevaluation.

4.4 Plan: User Perspectives

In order to evaluate the quality of the service offered, it was necessary to talkto the recipients of the service offered by the team. The original intention wasto interview 50 people (to include patients’ relatives/carers) on their experien-ce of hospital admission, in-patient treatment, discharge and aftercare. Due tothe volume of staff interviewed, only 6 people were interviewed by staff andthe findings reported to the evaluator. The interviews lasted for approxima-tely 20 minutes.

The interview schedule was designed (Appendix 2). The aim was to explore


93

the experiences of people who had been discharged from the multi-agencyteam to attempt to find out what they found good and problematic about theservice.

Both interview schedules were designed by the evaluators and discussed atThe Frail Older Adult Services Group meeting in February 2006. Slight amend-ments were made to each schedule following comments from the team.

Every evaluation has to be done within the contexts and mechanisms ofthe situation and the following history of the team is provided to illustrate thebigger picture.

5 The Origins of the TeamThe multi-agency team was created as part of an initiative at the local healthboard to prevent hospital admission and to facilitate early supported dischar-ge. The purpose of the team was to reduce the numbers of patients delayedin hospitals. It was formed by joining two earlier teams, the Discharge andRehabilitation Team (DART) and the Rapid Response Team. The Rapid Res-ponse and Dart teams were set up in 1999 as vanguard teams of multi-profes-sionals, commissioned to work together, under one manager and under oneroof, with the sole aim of providing a rapid response to patients, either priorto hospital admission or prior to hospital discharge.

The team was funded from three sources,

! Delayed discharge partnership working funds! NHS funds! Social work funds

When the teams merged to form the multi-agency team, no extra moneyhad been built in to allow for expansion of the team. The team was auditedseveral times, and the results were favourable with regard reducing hospitaladmissions and delayed discharges.

6 The Changes Occurring Within the TeamMany changes within and outwith the team took place from autumn 2005 tothe time of the qualitative part of the evaluation (March 2006). These changeswere important to note as the quantitative part of the evaluation was compi-led in the autumn and winter of 2005. Statistics needed to be interpreted wit-hin the changing culture of the team. Some changes were subtle, others weresudden and unexpected. With each change came consequences.

6.1 Changes in Management

Initially, one manager led the original team. She was reported to have workedin a collaborative manner with all departments. However, this person did not


94

continue as manager. Her loss was greatly felt by the team. She was replacedby a nurse manager, who made some staff feel that the team was becomingnurse-led, and this led to friction amongst staff. This manager left for a studysecondment, and two managers replaced her. The roles of the two senior ma-nagers were not fully understood and some discontent was felt amongst staff.Some staff reported that they were unsure why the team had two managers,especially as most staff reported to a professional manager as well.

What many staff did not realise was that the situation was due to the natureof the funding and the nature of staff redeployment in the area. A managerwas appointed at strategic level and a redeployed senior manager, took uppost as Integrated Services Manager. In addition to these two managers, thenursing staff and Allied Health Professionals (AHPs) all had a professionalmanager to answer to. In essence, staff were answerable to three differentdisciplines.

A further complication was caused by funded posts being split betweendifferent areas of work and staff had difficulty allocating their time to theirareas of responsibility.

This proved to be a major problem area. Multi-management and sharedbudgets were identified in an earlier evaluation of the team, but the resultswere not acted upon.

6.2 Changes in Administrative Support

In February 2006, the receptionist left the team to get a job more in line withher skills. She had been employed as an administrative support worker, butin reality she was a highly skilled IT graduate. She helped the staff with data-base and information technology management and had access to both thehealth and social work databases. Her knowledge and interest in the team wassuch that she became an indispensable administrative and IT support.

When she left the team the void was felt. Two examples of this were

1. The homecare organisers who originally were employed to answer the pho-nes and field calls had enjoyed a period of visiting clients regularly. Howe-ver, when the receptionist left they had to resume administrative work.Homecare support workers now had to take over telephone duties andsome felt the loss of their community role quite keenly.

2. The receptionist has access and knowledge of both the health and the so-cial care databases. She collated statistics and if required, could providethe team with information on the team activity within each area. It maybe the reason that December 2005 figures were presented for this report,because it became clear during the evaluation that figures were more diffi-cult to access.


95

7 The Composition of the Team

The team comprise multi-agency professionals. Table 1. lists the team mem-bers the multi-agency team should have and the real numbers they actuallyhad, which shows a deficit of 6.22 staff. The table also identifies the additionalmanagement structure.

Tabl

e 1

– Th

e C

ompo

sitio

n of

the

Tea

m

Prof

essi

on/J

ob t

itle

Add

ition

s/Su

btra

ctio

ns o

f Sta

ffW

hole

tim

e eq

uiva

lent

(wte

)M

anag

ed b

y:

Inte

grat

ed S

ervi

ces

Coo

rdin

ator

1Pr

inci

ple

Offi

cer f

or O

lder

Peo

ple’

s Se

rvic

es

Dis

char

ge C

oord

inat

or1

Serv

ice

Gen

eral

Man

ager

Phys

ioth

erap

ist

1 ha

s ad

ditio

nal r

emit

of A

ctin

g2.

12C

omm

unity

/Acu

te S

uper

viso

rSu

perv

isor

1.5*

Occ

upat

iona

l The

rapi

st0.

5 si

ck le

ave

2.6

Hea

d O

ccup

atio

nal T

hera

pist

2.1*

Occ

upat

iona

l The

rapy

ass

ista

nt+

32hr

s ba

nk1.

5H

ead

Occ

upat

iona

l The

rapi

st A

cute

2*

Dis

trict

/Lia

ison

Nur

sing

1who

le ti

me

equi

vale

nt (w

te)

5.1

Com

mun

ity N

urse

Lea

don

stu

dy le

ave.

0.5

G g

rade

1.6*

vaca

ncy

and

2 w

te v

acan

cies

at E

gra

de

Bed

Man

ager

s5.

6D

isch

arge

Co-

ordi

nato

r

Hom

ecar

e Su

perv

isor

1As

sist

ant P

rinci

pal O

ffice

r for

Old

er P

eopl

e’s

Serv

ices

Hom

ecar

e or

gani

ser

0.5

0.5

Hom

e C

arer

s18

.9H

omec

are

Supe

rvis

or

Die

ticia

n1

Com

mun

ity S

enio

r

Tota

l40

.82

Act

ual T

otal

34.6

Def

icit

of 6

.22

staf

f

* Ind

icat

es th

e tru

e nu

mbe

r of s

taff

wor

king


96

8 The Criteria for Referral to Team

! Patient must be seen by referring GP/Nurse prior to referral! Patient has an acute onset of illness! Patient’s condition/chronic disease has deteriorated! Patient has had a fall or related deterioration within 3 days! Patient is being considered for, or is ready for discharge

It is interesting to note that the above criteria differ from the referral crite-ria of the Rapid Response and Dart teams. The relevance of these differencesis addressed in the recommendations below.

The present workload of team came from two main sources, with all orsome of the team being part of each source in order that professional exper-tise was maximised. This was part of the original reason why the DART andRapid Response Teams merged. However, on evaluation, it was clear thatthe team was stretched trying to meet its aims.

The first source (listed below) was once part of the remit of the formerDART team and the prevention of admission was part of the former remit ofthe Rapid Response Team.

! Discharge planning and early supported discharge! Prevention of admission and early supported discharge

These two areas of responsibility are addressed separately.

9 The System Components and Staff Activity

The team functions as a whole, but have been addressed separately to allowdescription of the relatively new services within the team.

10 Discharge Planning and Early SupportedDischarge

Whilst the whole team had an involvement in all aspects of the work the mainpeople involved in discharge planning were the

! Discharge Co-ordinator! Bed managers! Home care organisers and home carers! District Liaison Nurses

10.1 Discharge Co-ordinator

The main function of the Discharge Co-ordinator was to ensure that staff workin a co-ordinated way to ensure that patients with complex needs were sup-


97

ported through the discharge process and that maximum bed usage wasachieved. The co-ordinator used to attend ward meetings in order to be invol-ved in decisions made on those patients who would be candidates for earlysupported discharge. However, due to sick leave and an additional respon-sibility another project, she had been unable to attend many of the wardmeetings.

10.2 Bed Managers

The bed management team co-ordinated admissions to all wards within thehospital that presented through accident and emergency. They were respon-sible for helping staff free up specialist beds to allow arranged admissions forplanned surgery or procedures to be carried out. In order to meet the needsof the hospital patients, they assisted ward staff to identify patients who couldbe discharged at an earlier time and advise the staff to refer the patient(s) toappropriate services. This could include a referral to the multi-agency teamor to the liaison nursing service. They also used to take all general practitio-ner (GP) referral calls for medical admissions. Out of normal working hoursbed managers had to deal with hospital site management. At the time of theevaluation (March 2006) the bed managers reported that they were not nowas involved with delayed discharge work and their remit had increased dueto managing hospital duties, such as bank staff deployment, hospital security,emergency admissions and covering staff shortages on the ward. The rolechanged to such an extent that although still managed (and financed) by themulti-agency team managers, the bed managers had little input into the team.

10.3 Home Care Organiser and Home Carers

Home care also played a large part in supporting discharges. In December2005, there were 20 patients receiving support from the hospital to home ini-tiative. Within the multi-agency team office there was an organiser who couldattend case conferences for those patients requiring complex care packagesas well as those requiring home care to support their discharge. Hospital to home provided services to patients discharged from hospital and also tothose patients referred from community staff or the emergency department,whose admission had been prevented. There were 300 hours available forthis work.

Criteria for the homecare service includes

! Patients must have a full assessment (CARENAP) completed! Patients required a minimum of daily input! Where patients were receiving service prior to admission, had been in

hospital for 6 weeks and longer or required a large increase in service


98

These 20 patients only constituted those provided with a service andnot with the volume of referral to home care throughout the area for servicefollowing discharge from hospital. According to the December 2005 statisticsobtained from the Social Work information service, there was an average of41 new referrals from hospital sources per month and 9 restarts per monthbeing dealt with overall in homecare services, giving a total of 50 per monthwith an average of 7 of these cases requiring 10 hours or more per week.

Hospital to home only provided service for a maximum of 4 weeks. Afterthis the team had to negotiate ongoing services with the area teams for main-stream services. The needs of patients were assessed in the wards by theward-based team and social work involvement. Care was planned usingthe Carenap assessment document.

If the service was unable to be provided from the hospital to home team,then the social worker has to approach the area team concerned. Should nospaces be available in main stream services then a private service is purcha-sed for 1 week using the hospital budget to prevent delayed discharges. Ho-wever, patients through this process can sometimes end up with fragmentedservices; with different providers for each visit they are receiving, thus pre-venting the hospital to home supporting convalescence and rehabilitation.This service was only available to those patients living within the localarea, but accepted hospital discharges from hospital other than only the localhospital.

10.4 District Liaison Nurses

This service had undergone a great deal of change. In December 2005, the di-strict liaison nurses attended to patients in accident and emergency to carryout nursing assessments on the patients referred to multi-agency team. Theliaison service dealt with 109 referrals in the month of December and was staf-fed with 1.5 G grade nurses [managerial] and 1.6 E grade nurses [staff nur-se]. The manager of the rapid response team left in the autumn of 2005. Anurse manager replaced her and, according to some members of staff, the teambecame more a nurse led unit than a multi-disciplinary team. Other professio-nals felt aggrieved and tensions within the team began to show. The tensionsled to much unhappiness and the nurse manager opted to take a secondment,leaving the nurses within the team without a manager. The part time G gradeleft to pursue continuing professional development which left the team with1.6 E grade nurses. There were then vacancies for 0.5 G grade and 2 E grades.

In December 2005 the E grade nurses were suddenly informed that theirroles would change. They ceased rapid response duties with immediate effectand were deployed to work as liaison nurses. This work meant that they nolonger went out into the community and no longer undertook carenap asses-


99

sments. Confusion arose within primary care, as GPs would phone to requestnursing assessments only to be told that the nurses no longer performed thisduty. The GPs then had to rely on the district nurses to undertake this work.Many professionals within the team felt the loss of the nurses and the multi-professional team was reduced to a team of homecare workers, physiothera-pists and occupational therapists. The nurses, once an integrated part of theteam, became a peripheral part of the team. The seemingly overnight changeled to a climate of uncertainty with other members of the team.

In addition, with the nurses no longer part of the team, the numbers weredepleted and an out of hours service could no longer be maintained. Timingof referrals became an important consideration for the evaluation, as manypatients presented to the services in unsocial hours.

11 Results of the Evaluation

Part one of the evaluation was quantitative, showing statistics over a threemonth period on types of referral, reasons for referral, staff activity, admissionsin the 3 month period, numbers of supported discharges, social care prior to,and after, referral; referrals to mainstream services, social circumstances, sour-ces of referral to the team, workload by referral source and time of referrals.The findings were illuminating, but did not explain the cause of the failing per-formance of the team. However, when matched with the qualitative findings,those as described by the staff, the reasons became clearer.

12 The Qualitative Results: The Staff Perspective

The staff perspective proved to be a very illuminating part of the evaluation.This section has been dealt with in sections, under the themes that came outof the 25 interviews with staff affiliated to and involved with the multi-agencyteam.

The underlying flavour of all themes was a lack of communication andchange. Not one member of staff was resistant to change, but many felt thatthey were not involved, nor asked about the many changes that had, and thatwould, occur within the team.

The first sections of the evaluation show an extremely negative picture.However, the final two sections that explore service gaps (12.6) and recom-mendations for improvement (12.7). These sections clearly demonstrate thatstaff were working hard to achieve the best outcomes for patients and thatall staff had thought of ways that the team could improve had they been con-sulted.

The following themes dominated the interviews.


100

! Staff Morale! Management of the multi-agency team! Workload! Changes! Job Security! Gaps Identified in the Service! Recommendations made by Staff for Improvement to the Team

12.1 Staff Morale

Every member of staff reported that morale in the team was very low or non-existent. Reasons given were lack of communication, sudden changes with noconsultation, lack of team meetings, in-house fighting, too many managersto report to, staff stress, excessive workloads, lack of support and failure tounderstand colleague’s remits. One member of staff told me,

It’s extremely stressful here. It’s taken away all commitment, enthu-siasm and drive for what you do. If things go well you get ignored. It’sthe difference between paying the mortgage rather than loving yourday.

Further comments included that there was a lack of direction in the teamand that no one seemed to know what was happening to it. Staff reported thatthey used to be proud of belonging to such a team, now some felt it was diffi-cult to get through the day.

All staff were very genuine and many members of the team were clearlyvery stressed just talking about their workload. They worried what was hap-pening to referrals that used to come from the team. They also worried aboutthe effect that their stress was having on their family life. Staff reported beinglate home, worrying about work they had not completed and worrying aboutclients. Some staff felt resentful because other staff did not stay on late at workto finish off tasks and others went off sick when they were unwell. Most staffrealised that this resent was unreasonable, but it was how the job made themfeel. Several staff reported having to take stress related sick leave.

Many staff reported that the team had gone from being an example ofexcellence, working in a happy and cohesive manner, to a dispirited, over-worked and unhappy set of individuals. One told me,

We had something and it has gone to nothing. Will be hard to rebuildour reputation. We probably needed improving and refining rather thanknocking down. We had good reputation in community and now theydon’t know of us

Not one member felt that they were part of a team any longer. Most staffgot support from a fellow member of staff (not always from the same profes-


101

sional discipline) and most felt that their managers were unable to help them.A further problem lay in staff loyalties. They felt pulled away from the teamwork to cover the wards and yet their multi-agency work was equally deman-ding.

The team was obviously in a great deal of distress and this clearly neededto be addressed urgently.

12.2 Management of the Team

The staff did not understand the management structure. One manager wasbased in the office and managed the day-to-day running of the team; all staffknew that she was in post until the end of March 2006. The other managerhad an office away from the team and appeared to have little to do with therunning of the team. Some staff felt uncertain as to her role, feeling that shewas perhaps employed to monitor the working of the team. One member ofstaff told me,

We were used to being a close team. There have been major conflictsthat have caused a lot of conflict within the team and made thingsuncomfortable. Change of managers. No-one knew who was manager.Both managers said they could make decisions. Yet there is no leader-ship now. We used to feel the team was important when we had astrong manager. We don’t feel like that anymore.

Some staff felt that it was difficult having three managers to answer to.Some staff ignored the fact they had three managers and most chose the ma-nager they went to with issues concerning them, many selected the managerdepending on the issue they wished to discuss.

Several staff felt that having three managers contributed to the fragmenta-tion of the team. Some staff had remits outwith the multi-agency team and thisleft others in the team with a greater workload. The allocation of duties wasincomprehensible to several staff and many staff reported that they had noidea which members of the team were responsible for several different remits.The problem was caused by different sources of funding and working out whata ‘section of a job’ was proved confusing. Those staff with several remits feltthat they had too many competing demands.

Very few staff criticised individual managers but felt that no one managerwas able to give support as each manager had a remit to staff their areas ofresponsibility. In addition, the transitional nature of the service manager’s postleft staff feeling that any long-term issues were not possible for this managerto address.

What was clear was that most staff received support from fellow teammembers, not necessarily from the same profession, which served to makethe team feel fragmented.


102

12.2.1 Remit

Most staff reported that they were clear about the remit of their work, butseveral reported that they had difficulty managing their remit and had toprioritise to the detriment of other areas of their remit. What some staff wereunclear about was the remit of other members of the team, especially whenthey had commitments outwith the multi-agency team. This caused tensions,which were not possible to resolve because of the management structure.Some staff felt that joint working had suffered, when asked if the team workedcohesively she told me,

No. We are very disjointed. There is a breakdown in the team. Itsbecause of low morale. Lot of bridges have been broken. Lots ofpersonality clashes due to stress. I had a colleague I worked well with,I asked her to come with me to see a patient - a few weeks ago itwouldn’t have been a problem. Now it was not her job.

Having to cover ward work when required and also work for the multi-agency team plus cover sick leave proved to be a big problem for several staff,again because they were multi-managed.

12.2.2 Communication

A lack of communication within the team was reported. The staff reported thatthey used to have regular meetings. These did not happen now. The lack of ateam meeting was felt to contribute to a breakdown in communication and afeeling of belonging. Many staff reported that they had considered leaving theirposts. When asked why they did not, many replied that they were hoping forimprovements, because when the team was working well, it had been exci-ting and challenging. Several staff reported that managers seemed obliviousto the stress within the team and that little was being done to fill staff va-cancies.

Some staff reported that an audit had been carried out last year and wereaggrieved that they never got to hear about the results. This evaluation itselfcaused interest. All staff wished to be interviewed. It was abundantly clear thatthey wished to voice their opinions. All staff, without exception, were extre-mely frank in their interviews. One member of staff summed up what manyhad said:

We suggested an away day and nothing happened. An audit tookplace and we got no feedback. Meetings aren’t discussions – we aretold what to do.

It is important to state that given the low morale of the team, it was surpri-sing to find that all staff seemed keen to fix the problems, and many had ex-cellent comments on suggested improvements for the team (reported on in


103

section 12.7). It is also important to state that the managers felt disempoweredas they were only able to part manage staff. Some reported that they wouldlike to be more supportive but were unable to negotiate with the competingdemands staff had on them from other areas.

12.3 Workload

The recording of multi-agency activity was seen to be unfair. Some staff feltthat the work they did was not being ‘counted’. This arose because the num-bers of patients staff dealt with for the multi-agency team referrals were collec-ted by the multi-agency team, yet the number of patients they saw for thewards was collected by their professional managers. Unless all numbers werecounted together it was impossible to see the very heavy workloads that thestaff had to deal with on a daily basis. Staff also had little confidence that num-bers were being recorded and collated accurately because health and socialwork information technology (IT) systems were not compatible. Some felt thatcolleagues were undertaking ward work or outside referral work, leaving themto deal with referrals of patients to the multi-agency team. The climate wasso bad that staff did not feel they could query colleagues. One staff membertold me,

The work didn’t used to impact on my home life. Now I can go homeupset, come into work feeling ‘help what are we going to get?’ some-times I see people up to 6pm. I take carers phone numbers home withme.

There were many such examples, another member of staff said,

I feel constantly overwhelmed by the amount of work that has tobe done.

I enjoy the people management aspect but day to day administrationis very time consuming

To find out how real this situation was, the evaluator asked staff to com-plete a snapshot diary of a day. Some staff completed these and the diarieswere returned with half hour time slots of activities. The returns showed thatthe staff within the team were carrying large workloads with little time forwriting notes. This four-week snapshot demonstrated that what the staff hadreported was true and until all staff use one system, the situation will not beremedied. However, staff were not to blame for failing to record their hoursas only some staff are used to the system and those that are not have littletime to undertake training.

Staff also reported that they felt frustrated that they had no idea of thepatient statistics collected. One staff member told me:


104

There is no cohesive approach to collecting data. Everyone seems tobe collecting statistics in different ways. There is no strategic view, noone is asking ‘where are the pressure points in the system?’ We askedfor information on the evening service – there was no information. Tryasking about the revolving door status – there are no statistics for this.

12.4 Changes

An air of change pervaded the team. Staff knew of the move towards interme-diate care. They were unsure of how things would be different, as many staffpointed out that the ethos of the new plans for intermediate care were exactlythe same as the original ethos of the rapid response and dart teams.

Not one member of staff was particularly negative about change. They hadbeen through many changes and this was yet another. It was clear they werechange exhausted. They knew that the multi-agency manager was employeduntil the end of March 2006 and this fact in itself represented another change.Some staff were worried that the nurses would ‘take over’ again and fight tohave the multi-agency team as a nurse-led team. Other members of staff couldnot wait to have the nurses back in the team.

Many staff were upset at the way the nurses were removed suddenly fromthe team. The move came as a surprise to all and served to make staff veryanxious about the management and direction of the team. Some staff were an-gry that the decision to remove the nurses from the team had been carriedout with no consultation and this made them feel that they were no longeroperating as a team.

The above change put pressure on the staff from physiotherapy andoccupational therapy. Without the nurses to complete the Carenap assessments,the physiotherapists and occupational therapists were required to undertakethis time consuming piece of work. Some staff (nurses and Allied Health Pro-fessionals [AHPs]) felt that AHPs lacked the holistic expertise of the nurses,although others felt that the needs of the patients they visited were mostly formobility problems, which they were more than able to handle. However, thepressure of this extra work was keenly felt coupled with being asked to coverward work when the AHP input on the wards was inadequate.

The nurses who had formerly been in the team felt displaced.

12.5 Job Security

Many staff felt insecure in their jobs. This was due to the feeling that the teamlacked direction in light of the problems identified above and also because thehealth board had been taken over by a larger health board. On April 1st 2006,


105

the local health board was disbanded. No one knew what changes wouldbe forthcoming. There was confusion as to why managers were trying toredesign the multi-agency team at this time, when they knew that ultimatedecisions would now be made by the newly formed larger health board.

12.6 Gaps Identified in the Service

The gaps in the multi-agency service are all included in the recommendations.As all staff had excellent points to make on what they felt would make the teamwork in a more efficient way, the gaps and staff recommendations have beentaken as separate sections. The gaps provide a ‘wish list’ and the recommen-dations (Section 12.7) provide a pragmatic approach to restoring the team toits former status as an innovative, effective and efficient service. The gaps inservices, as reported by staff interviewed are listed below:

! Patients on the wards had to wait for mainstream services whilst thosereferred to multi-agency team had very responsive and immediate servi-ces. This led to delays in the system.

! Different IT systems collected different data so no one knew what the wholepicture of workload and patient throughput was. Now that the secretaryhad left, health and social work figures were hard to compare.

! There was no evidence to show that there needed to be an increase in staffin order to manage the workload. Similarly, it was not possible to identifyareas that clearly needed more staff.

! Resources appeared to be related to bed management, rather than reha-bilitation, occupational therapy, physiotherapy and social work. Theseservices were overstretched which slowed the system down.

! Patients continue to remain in hospital waiting for funding.

! Need good 24-hour community service, seven days a week. There are gapsin the day. The multi-agency team closes at 4.30 pm and the evening servicestarted at 6.30pm and finishes at 8.30 pm. Overnight services would possiblydouble discharges.

! A community infrastructure is needed.

! Service asked for is not always the service needed.

! Assessments are not done properly. This may be due to hospital staffbeing over-cautious or it may be that the staff are unsure of the patients’abilities until that patient is home.

! Patients were not made aware that after four weeks they would have topay for mainstream services. This was an issue because some patients re-fused the service and this left them vulnerable to readmission to hospital.

! Equipment is urgently needed.


106

! There is a need for a social worker within multi-agency team. The socialworker would be there for social admissions and could help to couldcomplete Carenap assessments. This would take a great deal of pressureoff the physiotherapists and occupational therapists.

It must be noted that when staff were asked if the team was successful, moststaff reported that patients were given a good service and that the rapid wayin which the team could respond to facilitating discharges and preventingadmissions was excellent. Many staff felt that the patients did get a good ser-vice and all staff were obviously committed to doing what they could toprovide well for patients.

12.7 Recommendations made by Staff for Improvementto the Team

The following recommendations are taken directly from the interviews withstaff.

! One single manager should run the multi-agency team with control of adedicated budget and dedicated staff.

! The multi-agency team should have a direct link with named medicalpersonal and pharmaceutical support.

! Nurses need to be back in the team but the team should aim to stay amulti-agency team.

! AHP’s need more resources.

! Unqualified staff are needed to help the professionals within the team.

! The multi-agency team needs to be advertised on the wards. Ward staffneed to know what team is about and what it’s not about.

! The ward work need to be taken off the team.

! One team could manage ward discharges and one team could manageprimary care. This would mean staff wouldn’t get pulled in all directions.

! Use district nurse for General Practitioners and Accident and Emergency.

! Move the team out of acute hospitals and into an intermediate care team.

! The ward discharge patients of the multi-agency team should be based inday hospitals.

! The multi-agency team work should be moved into intermediate care.

! The area is stressful and this should be acknowledged. Down time is nee-ded, as are team building or away days.

! Good communication is essential. Part time workers need to be able totake referrals and a whiteboard with patient details (as used in A + E) mayfacilitate such communication.


107

! Short sharp regular team meetings would also help keep lines of commu-nication open.

! Training needed on the use of the Carenap assessment and getting peopleinto respite is needed. More information needs to be given on eveningalarms and overnight services.

13 The Users Perspectives

Before drawing the evaluation together and making recommendations, thefinal part of the evaluation is presented from the users perspectives of themulti-agency team. This was perhaps the most disappointing area of informa-tion gathering as very little time was afforded to this piece of work and only6 people were interviewed for a short time (approximately twenty minutes).

This is possibly the most important area of the evaluation and the one thatwas afforded the least time. One of the main weaknesses of the informationcollected is that it was done by members of the service and this may haveaffected the manner in which users of the service responded.

Six people were interviewed and it appeared that only brief answers weregiven, which is telling of vulnerable people who do not feel empowered tocomplain. 4 of the 6 people felt that they had been left without help once mul-ti-agency team services were withdrawn. Of the remaining 2, 1 person reliedsolely on her family and the other did not need any services. 1 person dis-continued services because they did not wish to pay for the services and 1was unhappy with having to pay. 1 person was wishing to attend day servicesbut was not referred and this left him feeling neglected. 1 stopped servicesbecause the times of the service were unsuitable. Out of the 6 people intervie-wed 4 people were unhappy about some aspect of their discharge. This isnot a failing of the multi-agency team, but in some cases it was a lack of un-derstanding on behalf of the patients on what services were available and whatservices need to be funded following discharge from the multi-agency team.Patients 4 and 6 were clearly requiring some form of contact with servicesand given that both were aged between 80 and 89 they may be seen as vulne-rable.

An additional and important point is that that there is no method of gathe-ring users feedback on a service. A ‘good outcome’ needs to be addressedfrom the perspective of the person receiving the service (Chell and Robinson,2003).

The above findings, whilst very small, show that patient feedback isessential to inform service design.


108

14 Concluding Remarks

The evaluation proved to be an interesting exercise in examining the multi-agency team from the three different perspectives of collecting figures, inter-viewing staff and interviewing users of the service. One limitation was the lackof time spent on asking users of the service about their experiences followingdischarge.

! However, some interesting and illuminating points were discovered andthese have served to inform the recommendations below.

15 Recommendations

The recommendations are addressed in three strands

! General Recommendations! Recommendations for the Partnership Team! Recommendations for the MATCH Team

15.1 General Recommendations

! From the interviews with staff it is vitally important to feedback the resultsand recommendations made of the evaluation. Ideally the authors of thereport should carry this out in order that any queries can be answered.It is equally important that staff are given feedback of actions that may(or may not be) taken as a result of the recommendations.

! No attempt should be made to identify any participant. Staff gave very frankresponses to the questions posed and all had recommendations for the wayforward. Whilst the team at present is extremely demoralised and overwor-ked, it is of great importance to take a positive approach to the voices ofthe frontline staff. All staff felt that patients received a good service and thisfinding should be highlighted given the circumstances some staff are wor-king in.

! Whilst consideration is given to staff grades, little consideration is given tothe experience of staff working at lower grades. A specialist professional ata lower grade working in his or her area of expertise is far more valuableand credible than a non-specialist person at a higher grade. Employing bygrade rather than experience can prove to be an expensive mistake. Thisrecommendation should not be viewed as a cost cutting exercise

! Staff at all levels need to be valued. There are currently many unfilled postsin health and social work and this trend will continue unless staff aremade to feel valued and cared for.


109

! Cognisance must be taken of workloads and staff stresses.

! Many frontline staff have made excellent recommendations for improve-ments to their working conditions, and such recommendations need tobe considered.

! Evaluations from past evaluations and audits plus other services shouldbe used to inform the design of new evaluations where relevant.

! Information for evaluation on any service should include the views ofthe users of that service

15.2 Recommendations for Partnership Teams

! The staff and users feedback is an integral part of the recommendations

! The anxiety caused by audit and evaluation should be recognised and feed-back days on the results of such exercises should be planned and deli-vered as soon as possible after the results have been presented to thecommissioners of the work.

! New and existing projects need to have evaluation processes built in asa funded part of the project.

! The potential for a negative impact of evaluation and/or audit on a serviceshould not be underestimated. It is essential that areas of good practicebe highlighted as well as areas that prove to be problematic.

! Staff need to be trained to conduct evaluations.

! New initiatives need to be costed to include areas of potential growth.

! The management structures of jointly funded projects need to be clearlyestablished. Any areas of potential conflict need to be established before ateam is implemented.

! When teams are redesigned and / or merged, the original aims of theteam(s) should be considered when designing the aims of the new ser-vice.

! The potential for policy-driven targets to have a negative impact on patient-centred and relationship-centred care should be noted.

15.3 Recommendations for the Multi-agency Team

! One manager needs to lead the team and have a dedicated budget and dedicated staff to support them

! Personnel employed in new roles need clear job descriptions and need tohave an induction period, supervision and avenues of support from supe-riors.


110

! Team meetings and team building are an essential part of multi-agencyworking.

! Team expansion is essential to the future of the team. More support staffare needed and secondments and sick-leave need to be covered if theteam is to function properly.

! Infrastructures to support new systems should be in place before changeis implemented and proposed changes should be introduced to the teamprior to change taking place.

! Further work needs to be undertaken on effective ways of supportingpatients at home. This may include education on voluntary and privateservices available to patients and staff training at all levels.

! The recommendations made by staff for the purposes of this evaluationneed to be taken on board.

References

Chell, S. and Robinson, M. (2003) User and Carer Perspectives of Leeds Intermediate CareTeams. A report commissioned by the Leeds Older People’s Modernisation Team fromthe Nuffield Institute for Health. (2003) Leeds, University of Leeds.

Collins, W. (1989) Collins Concise Dictionary. Glasgow, The Bath Press for William CollinsSons & C0. Ltd.

Kendrick, S. and Conway, M. (2003) ISD Information and Statistics Division IncreasingEmergency Admissions Among Older People in Scotland a Whole Systems ApproachEdinburgh, Information and Statistics Division Scottish Executive.

Morgan, J. (2006) NHS turns on L1m media blitz to tackle staff crisis. The Herald, FridayMarch 3rd. page 4.

NHS Argyll and Clyde (2004). Shaping the Future: The Clinical Strategy for NHS Argylland Clyde. Paper for Public Consultation. Paisley, NHS Argyll and Clyde.

NHS Quality Improvement Scotland (2004a). Older People in Acute Care. February 2004Edinburgh: NHS Quality Improvement Scotland.

Scottish Executive (2001) Expert Group on Healthcare of Older people. Adding Life toYears. Edinburgh Scottish Executive

Scottish Executive CCD2/2004 (2004) Extended Local Partnership Agreements and theJoint Performance Information and Assessment Framework (JPIAF for 2003-2004) Edin-burgh, Scottish Executive

Scottish Executive (2005) Building a Health Service Fit for the Future: The Kerr Report.Edinburgh, Scottish Executive


111

Appendix 1. Questionnaire for Staff

Morale within the TeamCan you tell me about morale within the team?How do you feel that staff sickness affects work?Secondments out of the teamAre you clear about your remitDo you feel secure in your jobHave you time off sick this year?Do you feel supported through changeDo you feel you can approach your managers?How do feel about having two managers plus a professional managerDoes this cause you any problems?Are you happy in your work? Do you ever feel stressed?Do you feel pressured by you community/ward roles?Is there anything you think would improve your job?How do you feel about the constant changes over the last year?Have you ever thought of leaving?Is there anything else you would like to add?Is there anything you find helpful from management/colleaguesDo you feel valued in your professional role?

JobDo you feel patients get a good service?What are the biggest blocks in the patient’s journeyService failuresService successesAre the teams working in a co-ordinated way?Is joint working working?Gaps in service?Have you ever protected a patient?


112

Appendix 2. Questionnaire for users of the multi-agency service

CriterionTwo or three weeks (minimum 1 week, maximum 4 weeks) discharged by the teamCan be in receipt of main stream servicesCan be without mainstream services

Questionnaire to be completed in office

1. What age band do you come under?Under 5960-6970-7980-8990-990ver 100

2. Gender M (1)F (2)

3. Home Location RenfrewshireEast RenfrewshireOther (please state)

4. Source of Referral GPA+EWardDistrict nurseOther, please state………………………..…………......

5. Day of referral MondayTuesdayWednesdayThursdayFridaySaturdaySunday

6. Time of referral AMPMEvening (after 5pm)Night (after 9pm)

7. Any other suggestions that may be useful ……............... (ask team)


113

Questionnaire to be completed in person’s home.

I want to ask you about the assessment you had1. Where did your assessment take place?2. Did you find it difficult to answer the questions?3. Can you remember who did the assessment?4. Were you alone with the person who carried out the assessment?

I now want to ask what you thought about the assessment.5. Were you offered services suitable to your needs?

Prompt: people/equipment6. Did you receive the help you wanted?7. Did you receive the help when you wanted it?8. Did you decline any services because they weren’t suitable or were

too expensive? (Please explain)

What is life like now for you? 9. Did you continue to get help? (Either from staff, or with equipment)10. How did you feel when the help stopped?11. If services have stopped, do you feel you still need help?

Please explain.12. Are you getting any help from elsewhere? Prompt: private/GP/DN13. Overall were you satisfied with the help you got:

a. at the time you needed it?b. after you recovered?


114

dr. Andrea Thiekötter, FH-Prof. Dr. phil., Dipl.-Gesundheitswirtin (FH), NurseProfessor for Nursing ScienceCarinthia University of Applied [email protected]

Changing tasks for nursesin everyday practice: what type

of education and researchdo we need?

Spremenjene naloge medicinskih sesterv vsakodnevni praksi: kak{en na~in

izobra‘evanja in raziskovanjapotrebujemo?

dr. Andrea Thiekötter

ABSTRACTBackground: Based on the development in the health care sector the tasks in nur-ses’ practice have recently changed. Nurses certainly need a specialized educationwhich qualifies them getting prepared for the new challenges in their action fields.Therefore it is first necessary to determine the changing tasks of nurses’ practice. Inorder to compare if nurses are qualified for these challenges it has to be exploredwhat type of education they already have and they should need, in addition whichresearch fields in nurses’ practice should be focused in the future.Objectives: Which new and already changed tasks could be identified in nurses’practice? Which study programs do exist in Austria currently? Which aims do thesestudy programs have? Which new programs should be developed to qualify nursesfor responding to the challenges in the health care sector? Which research in nur-sing is necessary?Methods: This study is designed by (1) analyzing literature in general to find allthe factors influencing the development in the health care sector, and with it, all thechanging tasks of nurses’ practice. To investigate the current aims of nurses’ acade-mic education in Austria, (2) the curricula of the study programs on bachelor’s andmaster’s level at four universities and three universities of applied sciences are analy-zed by using certain criteria.


115

Results: The findings of this study show that the tasks of nurses’ practice have chan-ged: Hereby the focus is pointed at care/ nursing management, clinical care, deve-lopment of concepts and models in nursing, and nursing science. Beneath the non-academic occupational training for nurses, the Austrian universities have already res-ponded to the changing tasks of nurses by implementing new bachelor’s and ma-ster’s programs. These programs have different emphases like e.g. on social skills,patient’s education, clinical care expert’s assessment, nursing management, scienti-fic based nursing and research.Discussion: To meet the new challenges of nurses’ practice, the aims of the exi-sting study programs should be modified. Austrian universities should implement mo-re bachelor programs for nursing practitioners (general nursing) and more master pro-grams for nursing experts (specialized nursing). The changing tasks of nurses’ prac-tice produce new problems and questions which should be answered and exploredby applied research especially. Therefore, definitely more PhD programs in nursingscience with the focus on research as well as the establishment of nursing researchinstitutes are necessary.Keywords: Changing tasks, new challenges, nurses’ practice, nursing education,research fields

1 Deutmeyer & Thiekötter 2009.

1 Changing tasks for nurses in everyday practice

Today, nurses are confronted with changing tasks in their action fields as aresult of the development in the health care sector in Europe. Many aspectsare responsible for the changes like the demographical development of thepopulation, and with it, the increase of the elder people.1 In the last century,the lifespan has been increased to an age of ca. 80 years based on the medi-cal-technical progress. The increasing amount of senior citizens frailties or agerelated diseases will show their impact on the provision of care. The changesof the spectrum of diseases (e. g. dementia, depression, cancer, diabetes, heartdiseases, and infections), a higher proportion of chronic diseases, and the multi-morbidity will raise the need of nursing, especially for the elderly. The chan-ge of social processes like individualizing and the dissolution of the traditio-nal family structures will even increase the need of new concepts of the pro-vision of social and health care service. In this case, the inpatient care for theelderly and the outpatient care (i.e. home nursing, ambulatory nursing servi-ce) are addressed. Nursing professions are requested to develop alternativesupplying concepts for people in need of care. Additionally nursing modelsfocusing on specific age-related illnesses like dementia have to be developed.Conceptual competence of all nursing-professionals is crucial to meet this chal-lenge. In the last decades, service offerings in the field of health services haveexpanded, such that people in need of care (in particular those with chronic


116

diseases) feel abandoned without professional guidance. Case managers stepin helping them to give orientation. This not only makes patients feel morecomfortable but also reduces costs in the provision of health services. Casemanagement has emerged as a control instrument in the health care sector,which can also applied by the nursing profession.

Currently the need of care is diagnosed by physicians2, who are traditio-nally considered as experts in this matter. They determine the care level, bywhich the compensation is fixed. The nursing profession, however, would bemore suitable, as care belongs to their main field of business. Care expert’sassessment will be increasingly requested by the prognosticated rise in needfor care, such that the nurses have to concentrate on their original business.They are specialists in regard of investigations and assessments related tocare. The quality of care services moves increasingly in the field of vision, ifthe search for a suitable place into a geriatric home is searched, for instance.Within the field of the care quality, numerous quality assurance instrumentshave been developed recently which are applied in practice (nursing standard,international expert standards in nursing, nursing models and concepts, nur-sing diagnostics etc.). The verification of the quality and of the effectivenessof nursing actions requires research in this field. The nursing profession isable to proof quality and effectiveness as long as they are provided withresearch competences. These examples show that nurses not only have tohave specialized knowledge, action and key competences, they should alsodispose of further authorities and abilities, in order to cope with the risenrequirements to the nurses. This requires changed and new authority profi-les, such that the challenges the nurses are faced can be mastered. This inclu-des the following tasks:

! personnel management and leadership;! executive functions (e.g. control of basic conditions in care, finance mana-

gement);! control of health/ nursing services (e.g. case management, disease mana-

gement; organizing nursing/ care);! quality management (e.g. expert standards in nursing); 3

! expert’s assessment (e.g. care appraisal);! health promotion and nursing prevention; 4

! consultation and training of patients and their family members;! development of supplying concepts (e.g. hospice and palliative care);! development and implementation of nursing models and concepts; 5

! research (e.g. examination of the effectiveness of specific care actions).

2 BGBl. 1997.3 Schiemann & Moers 2007.4 Dangel & Korporal 2004.5 Schaeffer 2000.


117

This examples show four core ranges of nursing: care/ nursing management,clinical care (nurses’ practice), and development of concepts and models in nur-sing as well as nursing science including research. In order that the nursing pro-fession is able to handle the outlined changing tasks and new activities, theaims and contents of nurses’ education should be modified and differentiated.But, which type of education do they already have? Which development linescould be identified?

2 Education of nurses in Austria

The qualification structure of nurses is changing in Austria at present.6 Nursesand children’s nurses are qualified by a three a three-year occupational trai-ning ending with a diploma which is commonly taking place at nursing schoolsat hospitals. Within the area of caring the elderly, there is no separate three-year professional training, only a two-year training program qualifies as an oldpeople’s counselor in some parts of the country. These training programsbelong to the occupational-specialized-school training system in Austria, andthis occupational training for nurses could have been transferred to the uni-versities since 2006.7

Regarding to the Bologna process8 a few universities and universities ofapplied sciences have already started some study programs on bachelor’s andmaster’s level in nursing currently, and some more are still in the planningphase.9 In Austria, universities are more research oriented as against univer-sities of applied sciences which are more practice oriented.

Bachelor study programs in nursing at universities and universities of appliedsciences 10

Since 2004 the Medical University of Graz offers Nursing Science as a bac-helor program (6 terms). This program mediates competencies especially inthe social field like e. g. communication, team working and cooperation. A di-ploma as a nurse is not a prerequisite for this program.

The Private University for Health Sciences, Medical Computer Science andTechnology (UMIT) in Hall in Tirol also provides Nursing Science as a bache-lor program (6 terms) which is characterized by the area of specialization onclinical care expert’s assessment, teaching and management. Here a diplomaas a nurse is a prerequisite for studying this program. Aside this program aCombined Study Program in Nursing has been offered since 2006 too. It con-

6 Thiekötter 2006.7 BGBl. 2008.8 Jahn 2005; Stöcker 2005.9 Deutmeyer & Thiekötter 2007; Rappold 2008.

10 All used internet sources about the universities see below references.


118

tains a three-year diploma training in nursing plus a 6-term bachelor programin nursing science. Both training programs combine the occupation nurse andthe academic grade Bachelor of Science in Nursing in one total period of fouryears.

In 2007, the Paracelsus Medical Private University (PMU) in Salzburg hasestablished its bachelor program Nursing Science (6 terms), and it prepares forscientific based occupational work. Furthermore, the PMU offers also a Com-bined Study Program (diploma and bachelor degree in nursing in 7 terms) likethe UMIT.

Since 1999 the University Vienna had been offering a nursing program,which took 8 terms and was called the Individual Diploma Study Nursing (IDS).2005 was the last time for students to be admitted in this program because itis closed down now.

The FH Campus Wien (Vienna) has started in 2008 with a bachelor pro-gram (6 terms) in nursing which allows students afterwards to work as a nur-sing practitioner.

The IMC-FH Krems offers a part time study program called Advanced Nur-sing Practice with a bachelor degree (5–6 terms) starting in fall 2009. It isaddressed to nurses with a diploma and three years of work experiences as anurse to deepen their knowledge in nursing practice. The emphases of thisprogram are nursing management or nursing development, and patients’ edu-cation.

Since 2007, the Carinthia University of Applied Sciences also qualifies stu-dents within the bachelor program Health Care Management (6 terms) onmanagement competences not only in the field of health but also especially inthe field of nursing/ care. It runs full time as well as part time.

3 Master study programs in nursing at universitiesand universities of applied sciences

A master program (4 terms) called Health and Nursing Science has been con-secutively offered at the Medical University of Graz in 2007. It is focusingon scientific work in nursing including understanding nurses’ practice andthereof resulting problems, and developing scientific based solutions.

The UMIT in Hall in Tirol offers a master program in Nursing Science(4 terms) which especially qualifies the students to apply scientific methodsin nurses’ practice, and which should contribute forward to improve the qua-lity of nursing. This master program contains the four main emphases: exper-tise and research in geriatric nursing, pedagogic of nursing (nursing educationand teaching), nursing/ care management, and nursing informatics.

Another master program (4 terms) named Nursing Science, the PMU in Salz-burg will offer in fall 2010 which trains the students on methodical and analy-tical competencies in theory and research.


119

11 BGBl. 1997, 2008.12 Deutmeyer & Thiekötter 2007; Stöcker 2005.

Additionally as the third academic stage of qualification, the doctoratestudy program (PhD) in Nursing Science (4-6 terms) should be referred whichhas been offered at the UMIT since 2005 and obtains explicitly scientificresearch and method authority.

In general, the entry requirement for all master programs is a bachelor de-gree and sometimes the diploma in nursing mentioned above. The prerequi-site diploma of nursing may cause future problems for the graduates: If theydon’t have a diploma in nursing already, the graduates may face serious prob-lems on the job market. According to the law of nurses, for carrying out activi-ties in the field of nursing management and teaching, a two-year professionalexperience as a nurse with a diploma is supposed.11 This means that these twofields of work nursing management and teaching will not be accessible forgraduates after their studies according to the legal situation at present.

The outlined analysis about the study programs in nursing in Austriashows that the offered bachelor programs in nursing science are focusing onsocial skills (e. g. communication, cooperation), patients’ education, clinicalcare expert’s assessment, nursing management, and scientific based nursing.Three of all universities are offering academic education for nurses which iscoming along with the occupation as a nurse admitted by the states’ law, andwhich allows those nurses to work as nursing practitioners afterwards. This isowed to the bologna process (academization) and to the professionalizationprocess in nursing.12

Finally it has to be stated that all master study programs at the universi-ties are aiming on scientific work including research and methods in theoryand practice of nursing.

But which type of education should nurses need to meet the challengesin their practice field? Which new study programs should be developed fornurses? And which nursing fields should be focused in research?

4 Future development in education of nurses andresearch fields in nursing

First of all it is to determine that the development of academic education fornurses in Austria has already started and it is still in progress. A few bachelorstudy programs are implemented oriented on nurses’ practice but these arenot enough, especially those are still missing which are admitted by the sta-tes’ law allowing to work as nursing practitioners.


120

In relation to the changing tasks and new challenges in the nursing sector,the Austrian universities and universities of applied sciences have alreadyreacted with bachelor’s and master’s programs. If the four core ranges of thechanging tasks of nurses (care/ nursing management, clinical care, develop-ment of nursing models, and nursing science – mentioned before) are compa-red with the aims and emphases of the study programs, others should urgentlybe developed and implemented with the following aims and differentiation:

! nursing management and leadership;! case and disease management;! quality management, nursing assessment and diagnostics;! palliative care and pain management for chronic sick persons;! public health nursing and nursing prevention;! family health nursing (e. g. consultation of patients and their family mem-

bers);13

! counselling and education of patients;! development of nursing methods and evaluation of nurses’ actions;14

! teaching and research.

Austria needs more bachelor programs for nursing practitioners (in gene-ral nursing) and more master programs for nursing experts (in specialized nur-sing). Caused on the changing tasks in nurses’ practice, especially appliedresearch becomes an important role: It is necessary to explore all the que-stions regarding to the challenges and new tasks of nurses as a consequencefor nurses’ practice and for their education15. The specialized fields of nurses’practice should be focused in research, of cause, and for nurses’ educationmore PhD programs in nursing science with the focus on research are neces-sary. Research carrying out in nursing research institutes and the implemen-tation of the academic study programs in nursing will contribute to thefurther establishment of the scientific basis of nursing.

Uncitated referencesDeutmeyer M., Thiekötter A. 2009. Herausforderungen, Trends und Potentiale des Gesund-

heits- und Pflegemanagements im Kontext des demografischen Wandels. In: dies. (Hg.):Herausforderungen, Trends und Potenziale im österreichischen Gesundheits- und Pflege-management. Wien: Facultas, 10-27.

Deutmeyer M., Thiekötter A. 2007. Studienführer Pflege und Gesundheit in Österreich. EinBeitrag zur Professionalisierung durch Akademisierung. Wien: Facultas.

Thiekötter, A. 2006. The Development of Academic Nursing Education in Austria. In: TheInternational Nurse, News and Views. Vol. 19, No 2, Spring/ Summer, 4.

13 Cotroneo et al. 1999.14 Stemmer 2005.15 Weidner 2003.


121

ReferencesCotroneo M., Zimmer M., Zegelin-Abt A. 1999. Proposals for the future health care system:

family oriented primary health care. Pflege 12 (3), 163–171.

Dangel B., Korporal J. 2004. Value of nurses in prevention and health promotion. PflegeAktuell 58 (March), 136–139.

Jahn, H. 2005. The development of German courses of studies in context of the Bologna-Process: the realization in nursing. PR-Internet Pflege 7 (1), 14–18.

Rappold E. 2008. Österreichs Pflege in Bewegung? Pflege 21 (3), 147–148.

Schaeffer, D. 2000. Care management: concepts and thoughts in nursing science. Pflege13 (1), 17–26.

Schiemann D., Moers M. 2007. Expert standards in nursing as an instrument for evidence-based nursing practice. Journal of Nursing Care Quality 22 (2), 172–179.

Stemmer, R. 2005. On the current situation of nursing-sensitive outcome measurement – anoutline. PR-Internet Pflege 7 (7–8), 430–435.

Stöcker, G. 2005. The Bologna process in nursing education. Pflege Aktuell 59 (Dec.),662–665.

Weidner, F. 2003. The society has been called upon to support knowledgable studentnurses. Nursing knowledge is a necessity. Pflege Aktuell 57 (1), 22–26.

InternetBundesgesetzblatt für die Republik Österreich 1997, Teil 1, Gesundheits- und Kranken-

pflegegesetz. http://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/BgblPdf/1997_108_1/1997_108_1.pdf, 08-11-2009.

Bundesgesetzblatt für die Republik Österreich. 2008, Teil 1, Gesundheitsberufe-Rechtsänderungsgesetz 2007. http://www.oegkv.at/fileadmin/docs/GuKG/BGBL.pdf,08-11-2009.

http://pflegewissenschaft.univie.ac.at/index.php?id=16534, 08-09-2009.

http://www.fh-campuswien.ac.at/studium/gesundheit/bachelor/gesundheits-_und_krankenpflege/_berblick/, 08-09-2009.

http://www.fh-kaernten.at/cms/gesundheit_pflege.htm, 08-09-2009.

http://www.fh-krems.ac.at/bachelor-de/berufsbegleitend/advanced-nursing-practice/advanced-nursing-practice, 08-09-2009.

http://www.medunigraz.at/178, 08-09-2009.

http://www.medunigraz.at/pflege_master, 08-09-2009.

http://www.pmu.ac.at/673.htm, 08-09-2009.

http://www.pmu.ac.at/674.htm, 08-09-2009.

http://www.umit.at/page.cfm?vpath=studien/bakkalaureat_studien, 08-09-2009.

http://www.umit.at/page.cfm?vpath=departments/pflege/studium & studium = 162 &abschluss=mag&expanddiv=subStudiumItem180, 08-09-2009.

http://www.umit.at/page.cfm?vpath=departments/pflege/studium & studium = 162 &abschluss =dr&expanddiv=subStudiumItem180, 08-09-2009.


122

mag. Kriemhild Leitner, Research AssistentCarinthia University of Applied Sciences, AustriaSchool of Health and [email protected]

An attempt to integratelifelong-learning into

contemporary curriculum designin higher healthcare education

Poskus integracije vse‘ivljenjskega u~enjav sodobni u~ni na~rt visokih {ol

za zdravstvo

mag. Kriemhild Leitner

ABSTRACTBackground: Lifelong Learning is another principle in the current construction ofsocio-economic change and results in basically new requirements in the developmentof a contemporary curricula design in higher healthcare education and of teaching/learning arrangements respectively.Objectives: The result of the analysis aims to reflect the identified meaning of Life-long Learning with respect to its implementation in the development of a contempo-rary curricula design in higher education in general and of professional teaching inhigher healthcare education in particular.Method: By means of literature research and definition analysis, the conceptual ap-proach of Lifelong Learning will be examined and demonstrated.Results: To design professional teaching and learning arrangements in healthcareeducation it has to be equally oriented towards the teaching and the learning pro-cess. The interconnectedness of formal education structures with informal teachingand learning should meet the complexity of contemporary requirements in the qualityof teacher education in healthcare professions. By regarding curricular design as»work in progress« a continuous adaption to the changing parameters should be ac-complished. To promote processes of continuous learning, and active theory-to-prac-tice transfer quality development is considered as a professionalization strategy.Discussion: A process of restructuring the educational systems in Europe has takenplace and has redesigned the relationship between scientific knowledge and indivi-


123

dual know-how as well as the interface between man and economics. Moreover, Li-felong Learning is characterised as a conceptual framework to meet the upcomingchallenges of the demographic and social change in Europe. The consequent trans-formation of nursing education to a bachelor’s and master’s level as contemporaryprofessionalising strategy reflects the increased social and economic significance ofevidenced based practice in health and care. With this in mind, Lifelong Learningand the underlying relationship of scientific knowledge, institutional research and»every day« knowledge on the one hand, and corresponding new methods in teac-hing, learning and research in healthcare professions required on the other hand,will build the focus of further study.Key Words: Socio-economic change – lifelong learning - teacher education in health-care and nursing

The very conception of the knowledge society, referring to the growing im-pact of scientific and technical knowledge on all facets of personal, social andeconomic life, accompanies past and actual discourses and reform-trends ineducational theory, practice and requirements in curriculum design respecti-vely. In the course of the »Lisbon Strategy« and »Bologna Declaration«, the goalwas set to reform the structures of the higher education system with the »newstrategic goal« of Europe: »to become the most competitive and dynamic know-ledge-based economy in the world, capable of sustainable economic growthwith more and better jobs and greater social cohesion«(Lisbon Strategy 1999).

Not least against the backdrop of demographic change in the western in-dustrial nations lifelong learning has become a »guiding principle« and a »keyto strengthening Europe’s competitiveness and improving the employabilityand adaptability of the workforce« in the »knowledge society and economy«(A Memorandum on Lifelong Learning, 2000). With the European QualificationsFramework for Lifelong Learning (EQF) the focus in learning and teaching inhigher education is now determined by a fundamentally changed notion ofquality. The credit point system is when focusing on the length of study aninput oriented approach, whereas when emphasizing the results of learning,as it is done by the EQF, it constitutes an outcome orientation (EQF, 2008).

This shows that due to conflicting demands of culturally-bound educatio-nal systems and economic-oriented employment systems the notion of educa-tion and knowledge is by no means based on common ground. »The label‘knowledge society’ directs the attention given to knowledge to its economicsignificance for added value and competition. At the same time, it becomesapparent that knowledge is changing, that it constantly has to be newly acqui-red and structured« (translated after Lenz, 2003). As a consequence, presently»very different development perspectives are claimed concurrently« (seeArnold et al 2000, p. 45). The European Parliament and Council recommendan orientation towards learning targets and the development of a quality assu-


124

rance system through clear and measurable objectives and standards for theimplementation of lifelong learning (see EQF 2008). What is essentially strikingis that the orientation towards learning targets inevitably contradicts the no-tion of freedom of science and teaching (see Aff & Schwarzl 2009, p. III). Theclaim is raised »that self-organized learning should be strengthened and beco-me more effective; but also formal learning opportunities including media-sup-ported learning should be used more efficiently« (translated after Arnold et al.2000, p. 45f). Lenz (2003, p.116) identifies as the new qualification scheme:basic education – flexibility – ongoing learning.

According to the European Commission (Improving the Quality of Teac-her Education 2007, p.2ff) »changes in education and in society place new de-mands on the teaching profession« not least to comply with the guiding prin-ciple of lifelong learning. These changes require teachers to go beyond the abi-lity to impart basic knowledge. Instructors are increasingly called to help stu-dents to become »fully autonomous learners by acquiring key skills«. It is re-garded as essential to focus on learner needs and »to develop more collabo-rative and constructive approaches to learning« instead of »memorising infor-mation«. Teachers are more and more expected to be »facilitators«, able torespond to the demand for »individualised learning«, skilled in attuning thelesson design to a multicultural environment and to use the »opportunitiesoffered by new technologies«. Moreover due to increased school autonomyteachers may also have to take on additional decision-taking or managerialtasks. Among others, a leading principle should be a »commitment to reflec-tive practice, through research, and through a systematic engagement in con-tinuous professional development«.

These changes require teachers not only to acquire new knowledgeand skills but also to develop them continuously. To equip the teac-hing body with skills and competences for its new roles, it is ne-cessary to have both high-quality initial teacher education and acoherent process of continuous professional development keepingteachers up to date with the skills. (Improving the Quality ofTeacher Education 2007, S. 5)

According to Heuser and Spoun (2002, p. 30, translated) in this context the»width and depth of the training« is critical and »recommendations should bemade not only with regard to knowledge but also personality«. This is contra-sted by the unification and standardization of the European higher educationarea, a shortening of the duration of studies, and tight school-like curricula.

According to Stöcker’s (2002, p. 11f, translated) positioning in matters ofoccupation and education policies, the »complex interplay of demographic,technological, economic and educational changes resulting in changes inresponsibilities, tasks and qualification requirements puts« the health sectorunder a »continuous adaptation and innovation pressure«. In order to be able


125

to pool the potentials and capabilities of occupations within the health sectorin a goal-oriented way, »content-related curricular changes are necessary«.Such changes »are inevitably the most effective means for the success of mo-dern strategies and concepts within the health and social sector, as well as forthe self-conception of instructors and their key function within the educationprocess« (Stöcker 2002, p. 12). Due to the aspirations of the non-physicianhealth care professions concerning professionalization and academisation ithas become necessary to »reflect the European ideas within the education pro-cess« and to facilitate the further development of their job descriptions throughtheory, research and practical experiences (translated after Bischof-Wanner2002, p. 38f). Giesecke (2002, p. 9) emphasizes that continuous education isa self-evident part of the development of the profession and consequentlylifelong learning becomes an essential element both during training andthrough the ever-changing demands within the persons occupational biogra-phies.

Subsequently, it has to be kept in mind that »training throughout the lifes-pan doesn’t mean the same as ‘lifelong learning’«. Especially for the design ofeducation and training programs it is important to consider that the »mostimportant didactic issues of lifelong learning have not grown out of didacticitself, but out of the theory of the society« (translated after Casale et al. 2006,p.131). Learning paraphrases currently the core challenges which modernadult education with all its formal and informal ramifications has to take on(Arnold et al 2003, p. 43). With reference to Auferkorte-Michaelis (2005, p. 85)it has to be pointed out that with the transformation of modern societies intothe concept of »knowledge societies« as well as with the reform processes ofthe European higher education area, higher education institutions, as placesfor knowledge transfer and knowledge production, have an important co-res-ponsibility with regard to societal developments. »Higher education institutionsare learning organizations in two respects: they consider learning on the onehand as their task and on the other hand they apply it reflexively to their ownorganization« (translated after Auferkorte Michaelis, 2005, p. 85f). »Researchingoccasions and conditions, structures and processes, effects and results of lear-ning in different everyday and institutional contexts is elementary and consti-tutive for the theory and practice within adult education« (translated after Ar-nold et al, 2003, p. 43f). This is especially true for the development of a profes-sional teaching and learning design for non-physician health care professionson the level of a master program. Both, the quality of teacher education aswell as the non-physician health care professions are subject to an open-ended strong professionalization dynamic.

Consequently the conceptual curriculum of »Teaching in Health Profes-sions – Professional Teaching-Learning Arrangements« is equally oriented to-wards the teaching and the learning process. It attempts to implement dyna-mic training requirements through situative, dialogical-reflexive educational


126

design. Regarded as »work in progress« (see Schwarzl et al., 2009) a conti-nuous adaptation to the changing parameters should be accomplished. Themaster program claims to include at the same time practice-oriented researchtopics and systemic person-centered education concepts. The goal is to pro-mote processes of continuous learning and active theory-to-practice transferthrough considering quality development as a professionalization strategy. Thetraining design should facilitate »motivating students to have self-criticallifelong qualification interests and to entertain methodically-reflected andresponsible-minded professional actions« (translated after Göpel 2005, S. 6).

The pressing demand for both a scientifically-didactical as well as a pro-fessionally-founded and at the same time activity-oriented training of instruc-tors within the health system seems indisputable. Consequently, leadingstudents to evidence-based occupational knowledge and action and moreovertaking into account the theory and practice of professional communicationskills and of (knowledge) management is considered to be central.

The interconnectedness of formal education structures with informal, ex-perience-oriented forms of teaching and learning should meet the complexityof the expectation. At the same time this reciprocal relationship between bothapproaches is founded on an important bridging function which not only linksextrinsic and intrinsic learning, but which furthermore leads students in thecourse of their studies from linear to theory-based, cooperative and reflexivelearning and teaching.

On this basis it is aimed to cultivate experience-based abilities and com-petencies, and to create learning and teaching processes in a scientific-analy-tical and situative way within later teaching, leadership and advisory activi-ties. A training concept aligned to the practice category reflects the diversityof occupational fields and as a consequence the strongly varying areas of com-petencies of the occupational realities within the area of health and care. The-se calls on developing behavior patterns in terms of a trans-disciplinary andtrans-professional responsibility community through an integrated differentia-tion (see Göpel 2005, p. 1ff). The objective is the forming and further develop-ment of an accepting »Practice Identity« through professional leading of dialo-gues and evidence-based professional practice. With regard to actual societaland social developments as well as matters of education policies, the deve-lopment of intercultural and intergenerational competencies plays an impor-tant role.

In sum, due to comprehensive restructuring processes especially highereducation institutions in the area of health and care are facing a multitude ofchallenges and unknown situations. Accordingly, the development of a susta-inable qualification profile for the tailored conceptual design and implementa-tion of a single-phased master degree program for the development ofa professional teaching and learning design in the area of health and care is


127

characterized by great complexity. The multidimensional and open characterof a respective educational concept within the context of the described deve-lopments is at the same time teaching and learning instrument, learningobjective and innovation process.

References

Aff, J., Schwarzl C.: Umsetzung einer modernen universitären Lehrerausbildung zwischenProfessionalität, Arbeitsmarktperspektive und aufgeklärtem Humanismus. Darstellung deswirtschaftspädagogischen Studienangebotes an der Wirtschaftsuniversität Wien in derneuen Bologna-Architektur. In: Wissenplus 3-08/09. p. I –VI.

Arnold, R., Faulstich P., Mader W., Nuissl von Rein, E.,Schlutz, E.: Forschungsmemorandumfür Erwachsenen- und Weiterbildung. In: Zeitschrift für Erziehungswissenschaft 2003 /Heft 26 / Beitrag 3. p. 41–69.

Auferkorte-Michaelis N. (2005): Hochschule im Blick. Innerinstitutionelle Forschung zu Le-hre und Studium an einer Universität. Münster: LIT.

Bischof-Wanner, C. : Berufskonstruktion der Krankenpflege im 19. Jahrhundert. In: Stöcker,G. (2002): Bildung und Pflege. Eine berufs- und bildungspolitische Standortbestimmung.Hannover: Schlütersche. 1.1–1.1.6.

Casale, R., Jacobi , J., Oelkers, J., Tröler, D.: Lebenslanges Lernen – ein alter Hut? In: Fatke,R., Merkens, H. (2006) (Hrsg.): Bildung über die Lebenszeit. Wiesbaden: Vp. p. 131–143.

Commission of the European Communities (2000): Commission Staff Working Paper. AMemorandum on Lifelong-Learning. http://www.bologna-berlin2003.de/pdf/MemorandumEng.pdf

Commission of the European Communities (2007): Communication from the Commission tothe council and the European Parliament. Improving the Quality of Teacher Education.http://ec.europa.eu/education/com392 en.pdf

Commission of the European Communities: The Bologna Process – Towards the EuropeanHigher Education Area. http://ec.europa.eu/education/higher-education/doc1290en.htm

European Council – Presidency Conclusions (1994-2009): http://europa.eu/european-council/index en.htm

European Council (2000): Presidency Conclusion. European Council (Lisbon): 23rd and24th March, 2000. http://www.consilium.europa.eu/ueDocs/cms Data/docs/pressData/en/ec/00100-r1.en0.htm

European Union (2008): Recommendation of the European Parliament and of the Council of23. April 2008 on the establishment of the European Qualifications Framework forlifelong Leanring. In: Official Journal of the European Union: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2008:111:0001:0007:EN:PDF

Giesecke, G. : Preface in: Stöcker, G. (2002): Bildung und Pflege. Eine berufs- undbildungspolitische Standortbestimmung. Hannover: Schlütersche.

Göpel, E. (2005): Sozialer Wandel und Veränderungen gesundheitsbezogener Berufsbilder– Konsequenzen für die Ausbildung in den Gesundheitsberufen. http://www.hrk.de/bologna/de/download/dateien/Goepel text.pdf


128

Heuser, U. J., Spoun, S.: Lernt was ihr wollt! In: Zeitchancen, Oktober 2002. p. 30–31.Cited from: Lenz, W. : Lebenslanges Lernen in der Wissensgesellschaft – Voraussetzun-gen und Rahmenbedingungen in Österreich. In: Bundesministerium für Bildung, Wis-senschaft und Kultur (Österreich) (2004) (Hrsg.): Lebenslanges Lernen in der Wissensge-sellschaft. Vorraussetzungen und Rahmenbedingungen. Innsbruck: Studienverlag. p.31–65.

Lenz, W. : Lebenslanges Lernen in der Wissensgesellschaft – Voraussetzungen und Rahmen-bedingungen in Österreich. In: Bundesministerium für Bildung, Wissenschaft und Kultur(Österreich) (2004) (Hrsg.): Lebenslanges Lernen in der Wissensgesellschaft. Vorraus-setzungen und Rahmenbedingungen. Innsbruck: Studienverlag. p. 31–65.

Schwarzl, C., Vettori, O.: Curricula als work in progress? – Erste Ergebnisse einerlernergebnisorientierten Programmentwicklung. In: Zeitschrift für HochschulentwicklungJg. 3/ Nr. 4. 12/2008. www.zfhe.at

Stöcker, G. (2002): Bildung und Pflege. Eine berufs- und bildungspolitische Standortbestim-mung. Hannover: Schlütersche.


129

dr. Bojana FilejVisoka {ola za zdravstveno nego Jesenice,Fakulteta za zdravstvene vede, Univerza v [email protected]

doc. dr. Brigita Skela Savi~Visoka {ola za zdravstveno nego [email protected]

ICN-ove kompetence kot osnovaza ugotavljanje kompetentnosti

{tudentov Visoke {ole zazdravstveno nego Jesenice

ICN competences as a framework forassessing the capabilities of students at

the College of Nursing Jesenice

dr. Bojana Filejdr. Brigita Skela Savi~

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: [tudentje zdravstvene nege si v izobra‘evalnem programuprve stopnje postopno pridobivajo kompetence, ki jih potrebujejo za opravljanje na-log v poklicu diplomirane medicinske sestre / diplomiranega zdravstvenika. Kompe-tenca obsega vsa znanja, spretnosti in sposobnosti in so v programu Zdravstvenanega na Visoki {oli za zdravstveno nego Jesenice natan~no dolo~eni pri vsakem po-sameznem predmetu.Cilj: Z raziskavo smo ‘eleli ugotoviti stopnjo dose‘ene kompetence, pridobljene napredavanjih in seminarjih ter na klini~ni praksi.Metoda: Raziskava ima zna~ilnost kvantitativne raziskave, v kateri so sodelovali{tudentje 1. in 2. letnika rednega in izrednega {tudija zdravstvene nege na Visoki{oli za zdravstveno nego Jesenice. Kot osnovo za ugotavljanje stopnje pridobljenekompetentnosti smo uporabili globalne kompetence Mednarodnega sveta medicin-skih sester. Za analizo podatkov smo uporabili SPSS program, verzija 17.Rezultati: Raziskava je pokazala na vsaj dve statisti~no pomembni ugotovitvi: a)da obstaja razlika v oceni pridobljenih kompetenc med rednimi in izrednimi {tudentiv korist izrednih, b) da kompetentnost nara{~a iz prvega v drugi letnik {tudija.Klju~ne besede: kompetenca, kompetentnost, {tudent, zdravstvena nega


130

ABSTRACTTheoretical standpoints: Nursing students subsequently acquire competency nee-ded to carry out tasks in their profession of a registered nurse at the College of Nur-sing Jesenice. Competency includes all knowledge, skills and abilities and is preci-sely defined within each subject in the nursing program.Goal: Goal of this research is to find out level of achieved competency acquired atthe lectures, seminars, and clinical practice.Method: This research has characteristics of quantitative research. The study popu-lation was first and second-year full and part time nursing students at the College ofNursing Jesenice. Global competencies by the International Council of Nurses wereused as a basis for determination of the acquired competency level. SPSS programversion 17 was used for data analysis.Results: Research showed on at least two statistically important findings: a) there isa difference in assessment of competency level between full and part-time students,in favour of the part-time students, b) that competency level is raising from the first tothe second study year.Key words: competence, competency, student, nursing

1 Uvod

V dana{njem »tekmovalnem« ~asu je za obstoj in razvoj organizacij klju~negapomena razvoj posameznikov, ki prispevajo k razvoju organizacije in njene-mu obstoju na vse bolj konkuren~nih trgih. Enako velja za posameznika. êle-ta ‘eli obstati na trgu delovne sile, se mora nenehno izobra‘evati in {iritisvoje znanje, spretnosti, skratka, svoje kompetence.

Koncept zdru‘ene Evrope omogo~a prost pretok delovne sile, kar za me-dicinske sestre pomeni enako stopnjo izobrazbe in pridobljenih kompetenc,da bi zagotovile enako kakovostno in varno zdravstveno nego za vse dr‘av-ljane Evropske unije.

Zdravstvena nega ima svoje lastne kompetence v procesu obravnave pa-cienta, ki se jih medicinske sestre v klini~nem delu pogosto niti ne zavedajo,ali jim dajejo premalo poudarka (Skela Savi~, 2008; Skela Savi~, 2009). Kom-petence medicinske sestre se pri~nejo razvijati ‘e z vstopom v izobra‘evalniprogram prve stopnje zdravstvene nege in dose‘ejo nivo usposobljenosti zapoklic, ko {tudent uspe{no zagovarja diplomsko delo. Nadaljnji razvoj kom-petenc v poklicni karieri medicinske sestre mora potekati v dialogu med po-sameznikom in delodajalcem. Kompetentnost zaposlenih je treba preverjati,in sicer kot navaja Majcen (2008), z ugotavljanjem klju~nih kompetenc zadelo, kar imenujemo oblikovanje modela kompetenc.

Poizkusa oblikovanja modela kompetenc za dejavnost zdravstvene negesmo se lotili tudi v Sloveniji, ko je delovna skupina Zbornice – Zveze zbrala


131

aktivnosti (storitve, postopki, posegi) posameznih izvajalcev zdravstvene inbabi{ke nege v priro~niku Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni inbabi{ki negi (2008).

Do sedaj namre~, kot navaja Filej (2006), ni bilo nikoli mogo~e postavitijasnih mej med nalogami medicinske sestre in zdravstvenega tehnika, pravtako pa tudi ne med medicinsko sestro in zdravnikom. Najbolj znan kriterij zarazmejevanje opravil med medicino in zdravstveno nego je bil v preteklostidogovorjen – poseg v telo. Torej, vse storitve, s katerimi bi posegali v pacien-tovo telo, so bile v pristojnosti zdravnika. Z ve~anjem stopnje izobrazbe ins tem s pridobivanjem ve~jega obsega formalnih kompetenc se je navedenikriterij seveda spremenil.

@eleznik (2008) navaja, da ne obstaja splo{no sprejeta definicija kompe-tenc, niti njihova enotna delitev. O kompetencah posameznega poklica mora-mo pri nas {ele razmisliti, nekaj kompetenc je sicer navedenih v Seznamupoklicev v zdravstveni dejavnosti, vendar se pojavlja vpra{anje, ali so toresni~no vse kompetence. Razmisliti pa tudi moramo, s katero aktivnostjoposamezno kompetenco lahko dose‘emo.

Mnogi avtorji (Gruban, 2004; Glossary of labor market terms and standardand curriculum development terms, 1997; ICN, 2004; Lofmark, Smide, Wik-blad, 2006; Ramritu, Barnard, 2001; Majcen, 2008; @eleznik, 2008) ugotavljajo,da so definicije termina »kompetenca« sicer podobne in da vklju~ujejo speci-fi~no obna{anje, znanje in spretnosti (Ramritu, Barnard, 2001); znanje, razu-mevanje in presojo, spretnosti, osebne presoje in vedenje (Lofmark, Smide,Wikblad, 2006); znanje in izku{nje, razli~ne sposobnosti in ve{~ine ter drugeosebnostne lastnosti (Majcen, 2008).

Za sprejem definicije je potreben konsenz, tako kot v Angliji, kjer so seza~ele razprave glede kompetenc v zdravstveni negi v poznih 80. letih minu-lega stoletja. Definicije so se razlikovale in kon~na definicija pravi, da kompe-tenca temelji na kombinaciji komponent, ki odsevajo: znanje, razumevanje inpresojo; stopnjo spretnosti – kognitivnih, tehni~nih ali psihomotori~nih in me-dosebnih; stopnjo osebnih presoj in vedenj (Lofmark, Smide, Wikblad, 2006).

Tako bi lahko povzeli, da kompetenca obsega pridobljeno znanje in spret-nosti, ki so potrebne za uspe{no in u~inkovito izvajanje dela, za razumevanjein kriti~no presojo.

1.1 Kompetenca, kompetentnost, merjenje kompetence

Avtorja Ramritu in Barnard (2001) sta prou~evala, kaj diplomantom zdravstve-ne nege pomeni kompetenca. Iz opravljenih intervjujev sta kompetencoopisala z osmimi koncepti: varna praksa, omejena neodvisnost, potrebni viri,mened‘ment ~asa in delovne obremenitve, eti~ni vidik, klini~ne spretnosti,


132

znanje, razvoj kompetence. Z nadaljevanjem kvalitativne analize sta iz osmihkonceptov postavila tri hierarhi~ne nivoje povezav: 1. nivo – kompetenca kotvarna praksa; 3. nivo – razvoj kompetence; v 2. nivo sta uvrstila vseh {estostalih konceptov.

Lofmark, Smide, Wikblad (2006) so opisali kompetenco kot u~ni rezultatin sposobnost izvajanja zdravstvene nege. Watson, Calman, Norman, Redfern,Murrells (2002) navajajo, da je merjenje klini~ne kompetence {tudentov v izo-bra‘evalnem procesu nujno in da ni enotnega instrumenta za merjenje. Av-torji so tako razvili instrument z 78 kompetencami. Avtorji Lofmark, Smide,Wikblad (2006) so v svoji raziskavi uporabili vpra{alnik z 18 kompetencami,Meretoja, Leino-Kilpi, Kaira (2004) pa vpra{alnik s 73 kompetencami, ki so jihrazvrstili v sedem kategorij.

Avtorji Watson, Calman, Norman, Redfern, Murrells (2002) ugotavljajo, daje samoocenjevanje klini~ne kompetence s strani {tudentov pomemben ele-ment celotne ocene {tudenta. Avtorji Lofmark, Smide, Wikblad (2006) so v svo-ji {tudiji primerjali samooceno {tudentov glede doseganja kompetenc z ocenozaposlenih izku{enih medicinskih sester glede doseganja njihovih kompetenc.Ugotovljeno je bilo, da so samoocene {tudentov vi{je kot ocene zaposlenihmedicinskih sester glede njihovih dose‘enih kompetenc.

Watson, Stimpson, Topping, Porock (2002) navajajo, da je ocenjevanje kli-ni~nih kompetenc postalo sredi{~e izobra‘evanja medicinskih sester. V razi-skavi so ugotovili, da so kompetence razli~ne glede na delovni standard, kispecificira, kaj javnost lahko pri~akuje od medicinske sestre. Zato je pomem-bno, da profesija specificira, kaj je kvalifikacija posameznika in njegova kom-petenca in kaj lahko ljudje od medicinske sestre pri~akujejo.

2 Metode

2.1 Instrumentarij

Kot osnovo za merjenje dose‘ene kompetence smo uporabili globalne kom-petence Mednarodnega sveta medicinskih sester – ICN (2004), ki so oprede-ljene v treh vsebinskih sklopih:

! poklicna, eti~na in pravna praksa;! upravljanje in zagotavljanje zdravstvene nege;! razvoj poklica.

Vpra{alnik obsega 62 kompetenc. Vpra{alnik smo preoblikovali na na~in,da smo navedene kompetence spremenili iz 3. osebe ednine v 1. osebo edni-ne in oblikovali trditve. [tudent je ocenil stopnjo doseganja navedene kompe-tence s pomo~jo Likertove lestvice, tako da je ocena 1 pomenila »kompetencesploh nisem pridobil« in ocena 5 »kompetenco sem pridobil v celoti«. Vsako


133

kompetenco je {tudent ocenjeval tudi z vidika, kje jo je pridobil – na predava-njih in seminarjih ali na klini~ni praksi.

2.2 Vzorec

Raziskavo smo izvedli med rednimi in izrednimi {tudenti prvega in drugegaletnika zdravstvene nege Visoke {ole za zdravstveno nego Jesenice. [tevilovpisanih {tudentov v {tudijskem letu 2008/2009 je bilo 241, od tega 158 vpisa-nih v 1. letnik (82 rednih {tudentov in 76 izrednih) in 83 vpisanih v 2. letnik(49 rednih {tudentov in 34 izrednih).

[tudentom smo vpra{alnike razdelili na seminarjih, ki so potekali v mese-cu juniju. Vrnjenih je bilo 162 (67,2 %) vpra{alnikov.

2.3 Statisti~na obdelava

V okviru statisti~ne obdelave smo posamezne kompetence vsebinsko zdru‘iliv »izvedene spremenljivke«, ob predhodnem preverjanju notranje konsistent-nosti trditev v vpra{alniku. Tako smo oblikovali naslednje izvedene spremen-ljivke: odgovornost, eti~na praksa, pravna praksa, zagotavljanje zdravstvenenege in upravljanje, promocija zdravja, ocenjevanje, na~rtovanje, izvajanje,vrednotenje, terapevtska komunikacija in medosebni odnosi, varno okolje,medpoklicno sodelovanje, utrjevanje poklica, izbolj{evanje kakovosti in izo-bra‘evanje. Za vse izvedene spremenljivke smo izvedli tudi faktorske analize,vendar smo v vseh primerih dobili le en faktor, zato smo v nadaljnji obdelavipodatkov uporabili oblikovane izvedene spremenljivke. Notranja konsistent-nost le-teh (Cronbach’s Alpha) je bila vedno ve~ja od 0,60.

Za posamezno izvedeno spremenljivko (lo~eno predavanja, seminarji inklini~na praksa) smo naredili osnovno deskriptivno statistiko (PV in SD) ter{e Cronbach alpha test - test reabilnosti in t test. Uporabljen je bil statisti~nipaket SPSS, verzija 17.

3 Rezultati

V raziskavi je sodelovalo 87 (53,7 %) {tudentov prvega letnika in 75 (46,3 %){tudentov drugega letnika. 97 (59,9 %) je bilo {tudentov rednega {tudija in 65(40,1 %) {tudentov izrednega {tudija. 130 (80,2 %) jih je bilo ‘ensk in 32 (19,8%) mo{kih. 144 (88,9 %) jih je kon~alo srednjo zdravstveno {olo, 8 (4,9 %) gim-nazijo in 9 (5,6 %) drugo srednjo {olo, 1 (0,6 %) anketirani ni odgovoril.

Izmed izvedenih spremenljivk so anketirani najvi{e ocenili eti~no prakso(PV = 4,41; SD = 0,53), medpoklicno sodelovanje (PV = 4,17; SD = 0,59) in var-no okolje (PV = 4,14; SD = 0,64). Navedene kompetence so {tudentje pridobili


134

na predavanjih in seminarjih. Na klini~ni praksi pridobljeno kompetenco so{tudentje prav tako najvi{je ocenili eti~no prakso (PV = 4,49; SD = 0,48), natovarno okolje (PV = 4,34; SD = 1,27) in medpoklicno sodelovanje (PV = 4,25;SD = 0,57).

Pri nekaterih kompetencah vrednost ocene dose‘ene kompetence nara{-~a na klini~ni praksi, kar poka‘ejo tudi statisti~no pomembne razlike v izve-denih spremenljivkah: odgovornost (p = 0,000), na~rtovanje zdravstvene nege(p = 0,000), izvajanje zdravstvene nege (p = 0,003), terapevtska komunikacijain medosebni odnosi (p = 0,000) ter medpoklicno sodelovanje (p = 0,009).

Rezultati tudi ka‘ejo, da obstaja razlika med pridobljenimi kompetencamirednih in izrednih {tudentov, in sicer, da so izredni {tudentje bolj kompetent-ni kot redni. Statisti~no pomembno bolj{i so izredni {tudenti v kompetencah(izvedene spremenljivke), pridobljenih na predavanjih, seminarjih in klini~nipraksi: pravna praksa (P: p = 0,003; KP: p = 0,014), zagotavljanje zdravstvenenege in upravljanje (P: p = 0,006; KP: p = 0,025), promocija zdravja (P: p = 0,008;KP: p = 0,003), na~rtovanje (P: p = 0,003; KP: p = 0,034), izvajanje (P: p = 0,006;KP: p = 0,042), medpoklicno sodelovanje (P: p < 0,001; KP: p = 0,002), utrje-vanje poklica (P: p = 0,016; KP: p = 0,021), izobra‘evanje (P: p = 0,005; KP:p = 0,020).

Razlike obstajajo tudi med {tudenti 1. in 2. letnika. Statisti~no pomembnobolj{i so {tudentje 2. letnika v naslednjih kompetencah (izvedenih spremen-ljivkah), pridobljenih na predavanjih, seminarjih in klini~ni praksi: etika (P:p < 0,001; KP: p < 0,001), na~rtovanje (P: p = 0,011; KP: p < 0,001), izvajanje (P:p = 0,001; KP: p < 0.001), vrednotenje (P: p = 0,0039, KP: p = 0,037) in med-poklicno sodelovanje (P: p = 0,003, KP: p < 0,001).

Iz podatkov vidimo, da so si {tudenti 2. letnika pridobili ve~jo kompetent-nost na klini~ni praksi pri dveh izvedenih spremenljivkah: odgovornost (KP:p = 0,029) ter terapevtska komunikacija in medosebni odnosi (KP: p = 0,001).

Z analizo podatkov smo ugotovili, da na stopnjo pridobljene kompetencevpliva tudi predhodna izobrazba. [tudentje, ki niso predhodno zaklju~ili sred-nje zdravstvene {ole, statisti~no pomembno slab{e dosegajo naslednje kom-petence: zagotavljanje zdravstvene nege in upravljanje (P: F = 3,767, p = 0,026;KP: F = 4,359, p = 0,015), izvajanje zdravstvene nege na klini~ni praksi (F =3,487, p = 0,033) in izobra‘evanje na klini~ni praksi (F = 3,400, p = 0,036).

4 Razprava

V literaturi najdemo razli~ne vpra{alnike z razli~nim {tevilom kompetenc, naosnovi katerih so raziskovalci ocenjevali stopnjo dose‘ene kompetentnosti.Med pregledom literature nismo zasledili, da bi bile uporabljene globalne kom-petence ICN kot osnova za ocenjevanje kompetentnosti {tudentov, zato nimogo~a neposredna primerjava.


135

Nekateri rezultati ka‘ejo na to, da bodo potrebne nadaljnje {tudije za pri-dobitev verodostojnih odgovorov, zakaj so nekatere pridobljene kompetenceocenjene vi{je, medtem ko so druge ocenjene nizko. V na{i raziskavi je »eti~-na praksa« ocenjena najvi{je tako z vidika predavanj in seminarjev kot tudi zvidika klini~ne prakse. Podobno ugotavljajo tudi avtorji Lofmark, Smide, Wik-blad (2006), in sicer, da je eti~ni vidik ocenjen zelo visoko, medtem ko so in-formiranje in u~enje sodelavcev ter na~rtovanje in rangiranje intervencij oce-njeni zelo nizko. Vzrokov je lahko seveda ve~, od vsebine in obsega pred-meta, od kakovosti izvedbe in nenazadnje tudi od kakovosti predavatelja inmentorja. Vse navedeno je izhodi{~e za nadaljnje raziskovalno delo. Griscti,Jacono B. in Jacono J. (2005) so v svoji raziskavi ugotovili, da obstaja poveza-va med ~asom u~itelja, ki ga le-ta porabi za izvajanje svoje klini~ne vloge, inobsegom klini~nih kompetenc {tudentov.

Ugotavljamo, da se kompetentnost razvija vertikalno (iz 1. v 2. letnik) inhorizontalno (od predavanj in seminarjev h klini~ni praksi).

Pomembna razlika obstaja tudi med rednimi in izrednimi {tudenti v koristslednjih. Izredni {tudentje so v ve~ini zaposleni in imajo dolo~ene delovne iz-ku{nje. Mnogi so ‘e razporejeni na delovna mesta diplomiranih medicinskihsester oziroma opravljajo naloge le-teh. Izredni {tudentje so bolj kompetentnikot redni pri oceni ve~ine kompetenc. Pri nekaterih – kot npr. odgovornost,vrednotenje zdravstvene nege, terapevtska komunikacija in medosebni odno-si so izredni {tudentje bolj kompetentni z vidika predavanj in seminarjev, karpomeni, da izredni {tudentje kompetenco dobro obvladajo s teoreti~negavidika, ne pa tudi z vidika klini~ne prakse. Pojavijo se vpra{anja, ali ne morejo(zaradi ute~enosti sistema in procesov) ali ne smejo (zaradi hierarhije) dolo-~ene pridobljene kompetence uporabiti. Odgovornost je sicer jasno oprede-ljena v 55. ~lenu Zakona o zdravstveni dejavnosti, vendar je najve~ji problemprav v delegiranju in prevzemanju nalog, za katere oseba nima ustrezne izo-brazbe in za njihovo izvajanje ni kompetentna. Navedeno je posledica mankadiplomiranih medicinskih sester in ustrezne delitve dela, predvsem pa neza-vedanja omejitev lastnih kompetenc. V nekaterih sredinah obstajajo tudi ome-jitve glede posvetovanja z ustreznimi strokovnjaki.

Vrednotenje zdravstvene nege se ka‘e kot pomanjkljivost v obstoje~inegovalni dokumentaciji, v kateri se daje poudarek predvsem izvajanju (kajin kako), ki mora biti v skladu s hi{nimi standardi in doktrino. Ne spremljajopa se premiki v smislu napredka glede pri~akovanih rezultatov, {e manj pasodelovanje s pacienti pri doseganju le-teh.

Kompetenca »terapevtska komunikacija in medosebni odnosi« se nana{apredvsem na posredovanje informacij o stanju pacientov. V klini~nem okoljuje dajanje informacij s strani medicinskih sester nejasno, v nekaterih sredinahpreve~ omejeno. Tam pa, kjer je obseg informacij jasen, le-te podaja diplomi-rana medicinska sestra, torej jih {tudent zdravstvene nege oz. tehnik zdrav-stvene nege ne sme.


136

Na stopnjo doseganja kompetence vpliva tudi predhodna izobrazba. Tisti{tudentje, ki imajo predhodno zaklju~eno srednjo zdravstveno {olo, so bolj{iv kompetencah zagotavljanje zdravstvene nege in upravljanje (predavanje,seminarji, klini~na praksa), izvajanje zdravstvene nege in izobra‘evanje (kli-ni~na praksa).

Tehniki zdravstvene nege v izobra‘evalnem programu izvajajo tudi klini~-no prakso, kjer se seznanijo z delovanjem sistema na mikro nivoju in z vseminalogami, ki jih morajo pri pacientu opraviti. Zavedajo pa se tudi pomenanadaljnjega izobra‘evanja zaradi razvoja stroke in ohranjanja pridobljenihkompetenc. Mnogi izmed njih imajo opravljeno tudi {estmese~no priprav-ni{tvo in strokovni izpit, kar vpliva na stopnjo dose‘ene kompetence.

5 Zaklju~ek

Ker je zdravstvena nega »aktivna« profesija, kjer se medicinske sestre u~ijo zdelom, mora biti pridobivanje klini~nih kompetenc v zadostni meri klju~no vizobraèvalnem procesu, kar dolo~a tudi direktiva EU 2005/36/ES. Integracijateorije in prakse omogo~a povezavo »vedeti kaj« z »vedeti kako«.

Wadel (2001) je ugotovil, da morajo u~itelji in medicinske sestre mened‘er-ke sodelovati pri oblikovanju standardov prakse, pri ugotavljanju bistvenihkompetenc, specifi~nih za dolo~eno okolje, in pri razvoju ustreznih metod mer-jenja kompetenc. Midgley (2006) navaja, da imajo {tudentje raje okolje, ki omo-go~a individualizacijo, inovativnost, njihovo vklju~enost, personalizacijo inusmerjenost k nalogam. Na podro~jih, ki jih omenjata Wadel in Midgley, ima-jo visoko{olski u~itelji zdravstvene nege in medicinske sestre v klini~nem oko-lju {e veliko prilo‘nosti, da izbolj{ajo svojo trenutno prakso delovanja. Izve-dena raziskava je pokazala na nekaj izhodi{~ za pripravo projektov izbolj{av.

Literatura

Direktiva 2005/36/ES Evropskega parlamenta in sveta o priznavanju poklicnih kvalifika-cij. Strasbourg, 7. september, 2005.

Filej, B. (2006). Razmerja med medicino in zdravstveno nego z vidika pristojnosti, odgo-vornosti in timskega dela. V B. Filej (ur.), B. M. Kau~i~ (ur.), M. Lahe (ur.), M. Pajnkihar(ur.), Kakovostna komunikacija in eti~na dr‘a sta temelja zdravstvene in babi{ke nege(str. 20–22). Maribor: Dru{tvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Mari-bor.

Glossary of labor market terms and standard and curriculum development terms. (1997).

Griscti, O., Jacono, B., Jacono, J. (2005). The nurse educator’s clinical role. J Adv Nurs, 50(1), 84-92. Dosegljivo na: http://web.ebscohost.com/ehost/delivery ? vid = 44 & hid= 106&sid=936ba5d4-1ba5-4b7f-8 ... (7. 8. 2009).


137

ICN Framework of Competences for Generalist Nurse. (Usmeritve o globalnih kompetencahmedicinskih sester). (2004). Utrip, XII (7-8), 11–24.

Lofmark, A., Smide, B., Wikblad, K. (2006). Competence of newly-graduated nurses – acomparison of the perceptions of qualified nurses and students. J Adv Nurs, 53 (6),721–728.

Majcen, M. (2008). Management kompetenc. Model kompetenc kot orodje za razvojkadrov in vodenje zaposlenih k doseganju ciljev. HRM, 6 (25), 18–22.

Meretoja, R. (2004). Comparison of nurse competence in different hospital work environ-ments. J Nurs Manage, 12 (5), 329–336. Dosegljivo na:

http://web.ebscohost.com/ehost/delivery?vid=14&hid=106&sid=936ba5d4-1ba5-4b7f-8 ... (7. 8. 2009)

Midgley, k. (2006). Pre-registration student nurses perception of the hospital-learning envi-ronment during clinical placements. Nurse Educ Today, 26 (4), 338-345. Dosegljivona: http://web.ebscohost.com/ehost/delivery?vid=45&hid=106&sid=936ba5d4-1ba5-4b7f-8 ... (7. 8. 2009).

Ramritu, P.L., Barnard, A. (2001). New nurse graduates understanding of competence.International Nursing Review, 48, 47–57.

Seznam poklicev v zdravstveni dejavnosti. Uradni list RS, {t. 82/2004 in {t. 110/2004.

Skela Savi~, B. (2009). Dejavniki in kriteriji ustanavljanja novih srednjih zdravstvenih {ol invisoko strokovnih zdravstvenih {ol s programi zdravstvena nega: vidik {ir{e odgovor-nost. V: B. Skela Savi~ (ur.), B. M. Kau~i~ (ur.). Moja kariera – quo vadis: izobra‘evanjemedicinskih sester v Sloveniji: posvet z okroglo mizo, Ljubljana, 30. januar 2009 (str.33–39). Jesenice: Visoka {ola za zdravstveno nego.

Skela Savi~, B. (2008). Teorija, raziskovanje in praksa v zdravstveni negi - vidik odgovor-nosti mened‘menta v zdravstvu in mened‘menta v visokem {olstvu = Theory, researchand practice – the view of responsibility for health care management and managementin higher education. V: B. Skela Savi~ (ur.), B. M. Kau~i~ (ur.), J. Ram{ak Pajk (ur.). 1stInternational Scientific Conference, September 25–26, 2008, Bled, Slovenia. Theory,research and practice – the three pillars of contemporary nursing care: proceedings oflectures with peer review: 1st international scientific conference: zbornik predavanj zrecenzijo: 1. mednarodna znanstvena konferenca, September 25–26, 2008, Bled,Slovenia (str. 38–46). Jesenice: College of Nursing: Visoka {ola za zdravstveno negoJesenice.

Waddell, D. L. (2001). Measurement issues in promoting continued competence. J ContinEduc Nurs, 32 (3), 102–106. Dosegljivo na: http://web.ebscohost.com/ehost/deli-very?vid=14&hid=106&sid=936ba5d4-1ba5-4b7f-8 ... (7. 8. 2009).

Watson, R., Calman, L., Norman, I., Redfern, S., Murrells, T. (2002). Assessing clinicalcompetence in student nurses. J Clin Nurs, 11 (4), 554–555. Dosegljivo na: http://search.ebscohost.com/login.aspx? (20.4.2009).

Watson, R., Stimpson, A., Topping, A., Porock, D. (2002). Clinical competence assessmentin nursing: a systematic review of the literature. J Adv Nurs, 39 (5), 421–431.

Zakon o zdravstveni dejavnosti. Uradni list RS, {t. 23/2005.

@eleznik, D. (2008). Kompetencam na pot. Obzor Zdr N, 42 (3), 165–167.

@eleznik, D., Brlo‘nik, M., Bu~ek Hajdarev~, I., Dolin{ek, M., Filej, B., Isteni~, B. idr. (2008)Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babi{ki negi. Ljubljana: Zbornicazdravstvene in babi{ke nege Slovenije – Zveza strokovnih dru{tev medicinskih sester,babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.


138

Inge Bergmann – Tyacke, MPhil, BSc, RN, Nurse EducatorMember of KomPASS Academic StaffUniversity of Applied Sciences Bielefeld, [email protected]

The practice of research –introducing KomPASS

platform for competencedevelopment in the health

and social area

Raziskovanje v praksi – uvajanje platformeKomPASS glede razvoja kompetenc

na zdravstvenem in socialnem podro~ju

Inge Bergmann – Tyacke

ABSTRACTBackground: From the educational perspective, the Bologna Process has introdu-ced the shift from teaching to learning, from input to outcome and a focus on a widerconcept of competence rather than just knowledge, skills and abilities. (1)From the professional perspective, interprofessional cooperation for the sake of bestquality client care and an efficient health care system is on demand more than ever.(2)Objectives: The newly introduced Competence Platform KomPASS is committed tocompetence research in the field of nursing, health and social professions. It aims atproviding an infrastructure for research and innovation in an otherwise practice-orien-ted University. (3) (4)Method: KomPASS staff support researchers by identifying funding opportunities forresearch and development and assists with applications for funding, sustains a net-work with partners from educational and clinical practice and provides support forproject teams in all aspects of project management as well as methodological que-stions. KomPASS also aims to coordinate different researchers’ projects and provi-des structures and support systems for dissemination of project results. Above all, Kom-PASS promotes academic discourse among the researchers and in the faculty on com-petence development in the health and social area.The competence platform also provides structures and services for students and newgraduates to increase their research competence.


139

On the structural level, KomPASS receives regressive funding from the governmentand strives at generating increasing income by offering academic services to inter-nal and external clients in order to become self-sufficient.Results: At this point, KomPASS is half way through its (funded) development pha-se. Results are on structural as well as on content level: with regards to competenceresearch, inter- and intraprofessional research projects have been initiated, multisec-tor partnerships are in place and ensure the permeability between practice and re-search, and regular conferences serve the dialogue between partners and the disse-mination of research results.With regards to competence development, KomPASS offers regular project supportto project teams in order to promote research competence. Teaching in the facultybenefits from the projects and feeds results back to the professionals for further dis-cussion.A PhD group has been initiated and 7 faculty members are presently working onresearch regarding competence in the health and social field for their PhD.Discussion: The success of KomPASS lies not only in the efforts of those involved,but also depends on a structural framework. University structures are well establishedand not easy to disturb. Thus, the opportunities that come with the establishment ofthe Competence Platform also present a challenge to all concerned.(5) At this level,KomPASS could become a driving force for change towards more interprofessionaland multisectoral approaches. The need to eventually self-finance is another challenge,since internal service does not create enough money, while external service is notonly very time consuming, but there is also no financially strong industry in the fieldof social and health care.Key Words: Competence research, competence analysis, competence development

Literature(1) http://www.bmbf.de/en/3336.php [access: 02.07.2009].(2) http://www.svr-gesundheit.de/Gutachten/Gutacht07/KF2007-engl.pdf [access: 02.07.2009].(3) http://www.kompass.fh-bielefeld.de/ [access: 02.07.2009].(4) http://www.bmbf.de/en/864.php [access: 05.07.2009].(5) Hanft, A. (2008): Bildungs- und Wissenschaftsmanagement. Vahlen Verlag.

1 The Practice of Research

KomPASS as one of several ‘competence platforms’ is based on an initiativeof the Ministry of Innovation, Science, Research and Technology of the Ger-man Bundesland of North Rhine-Westphalia. Its task is the development, pro-motion and strengthening of a sustainable research infrastructure across thetwo faculties »Nursing and Health Studies« and »Social Science« within the Uni-versity of Applied Sciences in Bielefeld, Germany. (1) With this initiative, theministry aims at the promotion of research at Universities of Applied Scien-ces, which traditionally did not focus as much on research but rather on prac-


140

tice projects closely related to the teaching. The existing close connections andnetworks with practice settings should serve to identify research questionstogether with practice partners, thereby guaranteeing their relevance andinnovative value for practice. (2)

With the particular focus on competence research and development, thework of KomPASS has therefore 2 scopes: on one hand it takes aim at thestructural level by promoting a research infrastructure across the faculties.On the other hand, it works at the content level by initiating, supporting andconducting research and development projects and by promoting researchcompetence for junior researchers. Based on the faculties’ structure, work inKomPASS focuses on the professional groups of nursing, physiotherapy,occupational therapy and social work and on the teachers involved in theireducation.

2 Background

Educational developments in Europe are largely based on agreements madein the course of the Bologna and Copenhagen Processes. One central aspectrelates to student orientation which should replace traditional teacher orien-tation. This leads to new demands in the learning and teaching environmentwhich affect students, teachers and educational environments equally. (3)Long-term objectives of the ‘new educational culture’ include transparent edu-cation, increased mobility and improved international employability andshould thereby contribute to Europe’s global economic leadership.

Student orientation includes the shift from teaching to learning, from inputto outcome and – in the German educational world – it revives the discussionabout the quality of learning outcome: learning outcome should be more thanjust knowledge, skills and/or abilities, rather it should relate to the competen-ce of (professional) acting. (4) This concept poses huge challenges to teachers,such as: how do we describe competences, how can competences be acqui-red and how can they be examined? (5)

The situation in social and health care fields worldwide is shaped by de-mographic developments as well as economic forces. In Germany, the Advi-sory Council on the Assessment of Developments in the Health Care Systemurges interprofessional cooperation and professional responsibility for the sakeof best quality client care and an efficient health care system. (6) Participa-tory, coordinating and integrating approaches to health care are the key to ademand-orientated health care service. (7) These demands challenge healthcare professionals and educators in health care professional education, like-wise: which competences are necessary in order for professionals to meet tho-se expectations? How do we analyse these and what implications does thishave on curriculum development, learning and teaching?


141

3 Objectives

In view of these challenges, KomPASS is to be a centre of excellence in thefield of competence research from the health and social perspective, contri-buting to fundamental as well as applied research, supporting innovation inthe clinical as well as the educational sectors of the health and social field andpromoting and shaping professionalization processes of the professions con-cerned.

4 Method

Research is KomPASS’ central scope. It includes the monitoring requests forproposals, supporting researchers in bringing forward funding applications andin various aspects of running their research projects including project mana-gement and event management. KomPASS also takes up cross-project que-stions following a meta-analytic approach.

KomPASS provides structures for cooperation and peer-consultationamong the researchers and international networking with educational andresearch institutions.

For the faculties, it is important to connect research and teaching. Studentshave the opportunity to participate in research as ‘student project assistant’and, to connect their Bachelor or Master thesis with current research projects.KomPASS offers workshops on research topics for students as well as for pro-ject workers and has initiated a network of PhD students from both faculties.

5 Results

The foundation of KomPASS in January 2007 was based on an existing inter-disciplinary research cooperation of both faculties on »significant transitionsduring a professional career«. Research interest was on the individual as wellas on specific groups. Questions focused on successful coping strategies, thesignificance of structural framework in adaptation processes, and the effect ofprevious phases in life on transition. With the foundation of KomPASS, com-petence research became the centre of attention. Following are selectedresearch examples, the respective links lead to a short project description andthe researchers responsible:

6 AnKOM: Accreditation of prior learning

Three projects worked on the development of instruments with which toanalyse and determine equivalences in learning outcomes for the accredita-tion of prior certificated learning stemming from further education. Two ofthem were (together with 9 other projects for different target study courses in


142

Germany) part of a federal initiative to implement the Bologna and Copenha-gen processes on a national level, aiming at nurse managers and medical assi-stants. The third project with different funding aimed at nurse teachers. Quali-tative as well as quantitative instruments were developed and have since beenimplemented in the faculty. An overarching expert panel (HIS Higher Edu-cation Information System) is – as part of a scientific monitoring and supportproject – working on generalisation and implementation across the country(8) (9)

http://www.kompass.fh-bielefeld.de/projekte/abgeschlossene-forschungsprojekte/ab-projekt-2

7 Transitionen and MentoS- competencedevelopment during the study course

Transitionen aims at all students at the Faculty of Health and Social Care. Fo-cus is on transitions at the beginning as well as the end of the study courseand the beginning of professional work. The main research interest lies in stu-dents’ competence development throughout this time period. The overall aimwith this project is the implementation of evidence-based measures regardingorganisation development, personnel development and curriculum develop-ment in order to enable students’ successful start into their professional worksituation.

MentoS focuses on the nurse management students. It analyses the effectof continuous mentoring by experienced nurse managers on the developmentof management competences.

http://www.kompass.fh-bielefeld.de/projekte/laufende-forschungsprojekte/transitionenhttp://www.kompass.fh-bielefeld.de/projekte/laufende-forschungsprojekte/mentos

8 Modularisierung: developing a qualificationframework for the action field of care of the elderly

In cooperation with the German Institute for Applied Nursing Research (dip),a qualification framework for the domain of care of the elderly has beendeveloped. The framework includes different qualification levels and is thebasis for a modularized qualification program which will also be developedas part of the project. Implementation and evaluation will be in selected insti-tutions. This project is funded by Federal and Länder Governments.

http://www.kompass.fh-bielefeld.de/projekte/laufende-forschungsprojekte/modularisierung

With a network of partners from the clinical and educational setting as wellas stakeholders, the dialogue about developments, research needs and imple-mentation of innovative programmes ensures constant communication bet-ween researchers and the practice settings. In regular meetings and works-


143

hops, course is set for further work, specific research interests are beingbrought forward and possible project drafts and partnerships discussed.

For dissemination of research results, KomPASS links with the professio-nal community and organises events and publications. The first KomPASS con-ference in May 2008 attracted 180 participants and proved to be very success-ful. It focussed on the concept of competence and the exploration of implica-tions and consequences for different settings. Contributions were publishedin KomPASS’ first publication. (10) On 18th November 2009 the 2nd conferencewill take place, this time with the focus on competences needed for success-ful interprofessional and intersectoral cooperation in the field of social andhealth care.

At present, a portfolio of academic service to the region’s institutions isbeing developed.

9 Discussion

As with all institutions, KomPASS concerns people as well as structures. Kom-PASS has been founded by researchers with a common goal in mind. Howe-ver, researchers and academic staff as well as the institution itself, also havetheir own interests. It is a constant challenge to not only appreciate this, butalso to work constructively with everybody’s interest in the sense of person-nel development and support of the individual towards their own goals, whi-le still following the goal-oriented development of KomPASS. The success ofKomPASS lies not only with the efforts of those involved directly; it alsodepends on a structural framework. A major challenge arises from the needto become self-sufficient and therefore develop a business design and plan –science management and marketing is a new task in the academic environ-ment and not only concerns KomPASS but also the universities themselves,since they have been set on the road tobecoming independent organisations.(11)

Regarding both research and infrastructure, KomPASS has the potential tobecome a driving force for change and a signpost towards more interprofes-sional and multisectoral approaches in education and research – also inclu-ding stronger international cooperation.

Literature(1) http://www.bmbf.de/en/864.php [access: 05.07.2009].

(2) http://www.kompass.fh-bielefeld.de/ [access: 02.07.2009].

(3) Schneider, R.; Szczyrba, B.; Welbers, U.; Wildt, J. (Hrsg.) (2009): Wandel der Lehr-und Lernkulturen. Reihe: Blickpunkt Hochschuldidaktik, Band 120. Bielefeld: W.Bertelsmann Verlag.


144

(4) http://www.bmbf.de/en/3336.php [access: 02.07.2009].

(5) Kaufhold, M. (2006): Kompetenz und Kompetenzerfassung: Analyse und Beurteilungvon Verfahren der Kompetenzerfassung. Wiesbaden: VS Verlag für Sozialwiss.

(6) http://www.svr-gesundheit.de/Gutachten/Gutacht07/KF2007-engl.pdf [access:02.07.2009].

(7) http://www.svr-gesundheit.de/Gutachten/%DCbersicht/GA2009-LF.pdf [access:05.07.2009].

(8) http://ankom.his.de/initiative/index en.php [access: 05.07.2009].

(9) Freitag, Walburga (2009): Neue Bildungswege in die Hochschule. Bielefeld, W.Bertelsmann Verlag.

(10) Walkenhorst, U.; Nauerth, A.; Bergmann-Tyacke, I.; Marzinzik, K. (Hrsg.) (2009):Kompetenzentwicklung im Gesundheits- und Sozialbereich. Bielefeld: Univer-siätsVerlagWebler.

(11) Hanft, A. (2008): Bildungs- und Wissenschaftsmanagement. Vahlen Verlag.


145

dr. Sa{a Kadivec, prof. zdr.vzg.Bolni{nica Golnik, Klini~ni oddelek za plju~ne bolezni in alergijoVisoka {ola za zdravstveno nego [email protected]

Vloga trajnega zdravljenjas kisikom na domu pri pove~anju

kakovosti ‘ivljenja bolnikovs kroni~no obstruktivno plju~no

boleznijo

The role of long term home oxygentreatment for better quality of life

for patients with COPD

dr. Sa{a Kadivec

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: Kroni~na obstruktivna plju~na bolezen (KOPB) je med glav-nimi vzroki obolevnosti in umrljivosti v razvitih dr‘avah in de‘elah v razvoju.Cilj: Oceniti, ali trajno zdravljenje s kisikom na domu pri bolnikih s KOPB zmanj{apogostost hospitalizacij in skraj{a le‘alno dobo v bolni{nici, ter dobiti oceno kvalitetenjihovega ‘ivljenjaMetoda: raziskava izvedena na panelni skupini, ki jo sestavlja 30 bolnikov na traj-nem zdravljenju s kisikom na domu (TZKD). Primerjalna skupina je kohorta 2122bolnikov s KOPB,med katerimi je 30 opazovanih bolnikov s TZKD.Rezultati: Povpre~na stopnja hospitalizacije pri bolnikih s KOPB na osebo je 0.54na leto. Bolniki, ki so v tem obdobju pre{li na doma~o terapijo s kisikom, so imeli vobdobju pred uvedbo koeficient hospitalizacije nekoliko vi{ji (0.58) ), po uvedbi te-rapije s kisikom pa ni‘jo frekvenco hospitalizacije (0.51). Povpre~na le‘alna dobabolnika je v pozitivni korelaciji z njegovo starostjo. Starost ima vpliv na le‘alno do-bo pri bolnikih pred uvedbo kisika (p = 0.014) in tudi po uvedbi kisika (p = 0.018).Razprava: z raziskavo smo dokazali, da je zdravljenje s kisikom na domu za bol-nika prednost, ~e upo{tevamo kazalnike kakovosti, kot so le‘alna doba, stopnja hos-pitalizacije in kakovost ‘ivljenja.Klju~ne besede: KOPB, hospitalizacija, kakovost ‘ivljenja, stopnja hospitalizacije


146

ABSTRACTTheoretical Background: Chronic obstructive pulmonary disease (COPD) is oneof the main causes of morbidity and mortality in developed and developing coun-tries.Goals: Our goals were to assess whether the long-term home oxygen treatment (h-LTOT) in patients with COPD decreases hospitalization frequency and the length ofhospital stays, and to get the evaluation of the quality of life in patients with COPD.Method: The study was performed on a panel of 30 h-LTOT patients. The controlgroup was a cohort of 2122 patients with COPD, among which 30 patients withh-LTOT were monitored.Results: The average hospitalization rate in patients with COPD is 0.54 per year.In patients who began their h-LTOT in that period, the hospitalization ratio was slightlyhigher (0.58) just before they started h-LTOT and slightly lower after the introductionof oxygen therapy (0.51). The average length of hospital stay is positively correlatedwith patients’ age. Patients’ age influences both the length of hospital stay before theintroduction of oxygen therapy (p = 0.014) and after the introduction of oxygen the-rapy (p = 0.018).Discussion: The study confirms that h-LTOT is an advantage if the following qualityindicators are considered: length of hospital stay, hospitalization rate and quality oflife.Key words: COPD, hospitalization, quality of life, rate of hospitalization

1 Uvod

Kroni~na obstruktivna plju~na bolezen (KOPB) je prepoznana kot zanemar-jen medicinski in socialni problem tako v smislu izvajanja storitev zdravstve-ne nege kot tudi raziskovanja (Firlei, Lamprecht, Schirnhofer, Kaiser in Stud-nicka, 2007; Nonoyama, Brooks, Guyatt in Goldstein, 2007; J Garcia – Amerych,Lange, Benet, Schnohr in Anto, 2006). Za KOPB je zna~ilna postopna in nepo-pravljiva izguba plju~ne funkcije. Simptomi, kot so zasoplost, utrujenost in ka-{elj prizadenejo ljudi pri opravljanju vsakdanjih opravil in imajo velik vplivna kakovost ‘ivljenja. Znani dejavniki, ki vplivajo na kakovost ‘ivljenja bolni-kov s KOPB, so spol, FEV1, terapija s kisikom in {tevilo obiskov na urgencioziroma v bolni{nici (Wang, Bourbeau, 2005).

V zadnjih letih nara{~a {tevilo {tudij, ki merijo kakovost ‘ivljenja bolnikovs KOPB. Kljub temu da je kakovost bolnikovega ‘ivljenja najbolj za‘elen re-zultat pri spopadanju z boleznijo, je obi~ajno zelo slabo merljiva (Williams,Bruton, Ellis – Hill, McPherson, 2007). Ve~ina {tudij, ki trdijo, da ocenjujejokakovost ‘ivljenja bolnikov s KOPB, uporabi standardizirana merila, ki pane temeljijo na pogledih bolnikov s KOPB, kaj jim je v ‘ivljenju zares po-membno. Glede na nejasno definicijo koncepta kakovosti ‘ivljenja imajolahko kvantitativne metode pri dolo~anju, kaj je taki skupini bolnikov po-membno, zgolj omejeno vrednost.


147

2 Raziskovalni del

2.1 Pacienti

Vzorec predstavlja kohorta 2122 bolnikov s primarno diagnozo KOPB (ICD-10:J420-J439), ki so bili hospitalizirani v obdobju od 1. decembra 2004 do 31. marca2008 (1216 dni) v Bolni{nici Golnik, Klini~nem oddelku za plju~ne bolezni inalergijo (KOPA Golnik), izmed katerih smo izbrali podskupino 30 bolnikov sKOPB na trajnem zdravljenju s kisikom na domu (TZKD), ki so bili v opazo-vanem obdobju vsaj enkrat hospitalizirani.

2.2 Material

V analizo so bili vklju~eni podatki o datumu sprejema in odpusta, identifika-cijski {tevilki, tri-mestni diagnozi KOPB kot vzroku hospitalizacije, spolubolnika, datumu smrti v bolni{nici in tudi podatek o tem, ali ima bolnik TZKD.

Drugi vir podatkov predstavlja strukturiran intervju za bolnike, ki so nazdravljenju s TZKD, ki smo mu dodali podatek o datumu za~etka terapije skisikom s seznama, ki ga vodi servisna slu‘ba za vzdr‘evanje koncentratorjev.

Intervju z bolnikom je vseboval poleg osnovnih demografskih podatkovtudi vrsto vira kisika, pretok kisika v litrih na minuto, koliko ur dnevno izvajaterapijo in ali prejema kisik v ~asu na{ega obiska.

2.3 Metode

Ker je KOPA Golnik specializirana bolni{nica za diagnostiko in zdravljenjeKOPB na podro~ju dr‘ave, na~rt te {tudije predpostavlja, da se enkrat hospi-talizirani bolniki tudi ob kasnej{ih poslab{anjih bolezni vra~ajo na zdravljenjev to ustanovo. Mo‘nosti hospitalizacij opazovanih bolnikov zaradi katerihkoli drugih vzrokov razen KOPB so v tej {tudiji izklju~ene.

Izvedli smo retrospektivno panelno opazovalno in primerjalno {tudijo (re-trospective observational and comparative study). Panelno skupino sestavlja30 bolnikov na TZKD, ki jih je po predhodnem dogovoru in pristanku nasodelovanje obiskala medicinska sestra. Obisk na domu je poleg intervjuja zbolnikom obsegal tudi pregled osnovnih vitalnih funkcij (saturacija, frekven-ca pulza in dihanja). Natan~en ~as obiska ni bil napovedan. Primerjalna sku-pina je kohorta 2122 bolnikov s KOPB (med katerimi je 30 opazovanih bol-nikov s TZKD), s katero smo ‘eleli oceniti le‘alno dobo in stopnjo hospitaliza-cije v obdobju 40 mesecev.

Uporabili smo deskriptivno statistiko in testiranje hipotez s t-testom,Wilcoxon Signed Ranks, Mann-Whitney U testom, analizo variance in Spear-manovo rang korelacijo. Ker je ~as opazovanja sprejemov na bolni{ni~no


148

zdravljenje omejen na tri leta in {tiri mesece, smo frekvenco bolni{ni~nihobravnav posameznega pacienta prera~unali v koeficient oseba/leto glede nadol‘ino intervala opazovanja. Le‘alna doba je bila izra~unana kot povpre~nale‘alna doba posameznega bolnika, pri ~emer je bilo upo{tevano {tevilonjegovih hospitalizacij.

3 Rezultati

Med posami~nimi diagnozami je pri bolniku s KOPB najpogostej{i vzrok spre-jema v bolni{nico neopredeljena kroni~na obstruktivna bolezen plju~, pri bol-nikih s TZKD pa je najpogostej{i vzrok sprejema v bolni{nico akutno poslab-{anje KOPB, ki predstavlja eno tretjino primerov. Zelo pogost razlog je infek-cija dihal pri bolniku s kroni~no boleznijo.

Na obisku pri bolnikih, ki se zdravijo s kisikom na domu, je bilo ugotovlje-no, da bolniki prejemajo kisik v povpre~ju 21 ur na dan pri pretoku 1,8 litra inda so na tej obliki zdravljenja v povpre~ju 27,8 meseca. Vklju~eni bolniki sobili v povpre~ju stari 74 let, 54 % je mo{kih, Vsi prejemajo kisik preko koncen-tratorja, slabih 40 % ima doma {e prenosno bombico. 75 % bolnikov je imeloapliciran kisik tudi ob ~asu obiska.

Bolniki, ki se zdravijo s kisikom na domu, so stari v povpre~ju 74 let in sev povpre~ju zdravijo s kisikom 15 mesecev. Vsi prejemajo kisik preko kon-centratorja, slabih 40 % ima doma {e prenosno bombico.

Bolniki s KOPB so bili ob prvi hospitalizaciji stari 70 let, bolniki, ki sokasneje pre{li na terapijo s kisikom, so bili ob prvem sprejemu povpre~no3 leta starej{i (73 let). Ve~ina hospitaliziranih bolnikov je mo{kih (75 %),medtem ko je na terapiji s kisikom 63,3 % mo{kih in 36,7 % ‘ensk.

Povpre~na stopnja hospitalizacije pri bolnikih s KOPB na osebo je 0.54 naleto, oziroma ena hospitalizacija na dve leti. Bolniki, ki so v tem obdobju pre{lina doma~o terapijo s kisikom, so imeli v obdobju pred uvedbo koeficient hos-pitalizacije nekoliko vi{ji (statisti~no nezna~ilno: F = 0.21; p = 0.664) ), po uved-bi terapije s kisikom pa ni‘jo frekvenco hospitalizacije (F = 0.07, p = 0.893).Frekvenca hospitalizacije bolnikov po uvedbi s kisikom je celo malenkost ni‘-ja (od 0,58 na 0,51) od povpre~ne stopnje hospitalizacije, ki na tej kohorti ve-lja za vse bolnike s KOPB, ~eprav statisti~no nezna~ilno. Stopnja hospitaliza-cije ni v zna~ilni korelaciji s starostjo bolnika s KOPB (Tabela 1).

Povpre~na le‘alna doba na bolnika s KOPB zna{a 10,6 dneva (± 9.9).Bolniki, ki so kasneje pre{li na terapijo s kisikom, so imeli pred uvedbo dalj{ole‘alno dobo, vendar statisti~no nezna~ilno razli~no od ostalih bolnikov.Povpre~na le‘alna doba bolnika je v zna~ilni pozitivni korelaciji z njegovostarostjo. Pri bolnikih s TZKD je povpre~na le‘alna doba v {ibki zna~ilni kore-laciji s starostjo pred uvedbo TZKD in tudi po uvedbi TZKD.


149

Starost torej vpliva na le‘alno dobo, starej{i bolniki so dalj ~asa v bol-ni{nici. Starost ima vpliv na le‘alno dobo pri bolnikih pred uvedbo kisika(p = .014) in tudi na le‘alno dobo po uvedbi kisika (p = .018), ~eprav so kore-lacije {ibke (r = .17; .24). Starost na pogostost hospitalizacij nima pomembne-ga vpliva (Tabela 1).

Tabela 1: Primerjava stopnje hospitalizacije in povpre~ne le‘alne dobe in starosti glede napodatke v paneli pred-po za dve skupini bolnikov, ena s TZKD (30) in ena brez TZKD(2092)

TZKD V primerjavi s skupino Korelacija s starostjo KOPB

Mean F-ratio p R p

Koeficient hospitalizacije pred 0.58 0.21 0.645 0.14 0.520TZKD

Koeficient hospitalizacije po 0.51 0.07 0.893 0.15 0.492TZKD

Le‘alna doba pred TZKD 12.6 2.47 0.116 0.24 0.014

Le‘alna doba po TZKD 6.6 9.38 0.002 0.17 0.018

Kakovost ‘ivljenja bolnikov pred uvedbo TZKD in po njej

Trideset bolnikov, ki jim je bila v obdobju od konca leta 2004 do konca aprila2008 uvedena terapija s kisikom na domu, je imelo 109 hospitalizacij. Primer-java frekvence hospitalizacij pred uvedbo terapije na domu in po njej z bol-niki, ki nimajo te terapije, ka‘e, da se v splo{nem pogostost hospitalizacij nizni‘ala.

[tevilo hospitalizacij za posameznega bolnika, ki je za~el s TZKD, se v pov-pre~ju ni zna~ilno zni‘alo (Wilcoxon Signed Ranks test: z = -.913, p = .361), ~eprimerjamo to frekvenco pred uvedbo TZKD in po njej. V skupini s TZKD jebila tudi bolnica, ki je imela 19 hospitalizacij, kar je najve~ v celotnem zbiruhospitalizacij zaradi KOPB v opazovanem obdobju.

Povpre~na le‘alna doba glede na {tevilo hospitalizacij bolnika po tem, koje pre{el na terapijo s kisikom na domu, se je zelo zni‘ala, vendar statisti~nonezna~ilno (Wilcoxon Signed Ranks test: z = -1.874, p = .061) v primerjavi zle‘alno dobo pred uvedbo in po uvedbi TZKD.

Razprava

Bolniki, ki so sodelovali v raziskavi, odra‘ajo tipi~no sliko bolnikov s srednjodo te‘ko obliko KOPB. Najpomembnej{e ugotovitve {tudije so, da starost sta-tisti~no zna~ilno vpliva na le‘alno dobo bolnika pred uvedbo kisika in po njej,


150

nima pa pomembnega vpliva na {tevilo hospitalizacij. Bolniki navajajo velikepozitivne u~inke terapije s kisikom pri hoji, obla~enju in sla~enju, uporabitelefona, ravnanju z zdravili in opravljanju la‘jih in te‘jih fizi~nih del v gospo-dinjstvu.

Povpre~na le‘alna doba je pri bolnikih s TZKD pomembno ni‘ja v primer-javi z bolniki brez TZKD. Le‘alna doba bolnikov s TZKD se je v primerjavi zle‘alno dobo bolnikov brez TZKD skoraj prepolovila. Razlog vidimo v tem,da se bolniki, ki odhajajo s kisikom domov, vra~ajo na kraj{o hospitalizacijov bolni{nico zaradi testiranja koncentratorja in takrat je le‘alna doba kratka.Med vzroki za sprejem bolnikov s TZKD v bolni{nico je v 60 % akutna oku‘baspodnjih dihal oz. AEKOPB (akutna eksacerbacija KOPB). V skoraj poloviciprimerov pa je razlog za sprejem v bolni{nico opredeljena ali neopredeljenaKOPB.

[tudija poka‘e, da je v skupini bolnikov z uvedeno TZKD le‘alna doba sta-tisti~no zna~ilno ni‘ja, ~e jo primerjamo s povpre~no le‘alno dobo bolnikovbrez TZKD. Le‘alna doba skupine s TZKD v hospitalizacijah, ki so sledile uved-bi TZKD, se je tudi v primerjavi z le‘alno dobo bolnikov, ki te terapije nimajo,statisti~no zna~ilno zni‘ala, saj se je skoraj prepolovila (z 12,6 dneva na 6,6dneva).

Povpre~na stopnja hospitalizacije pri bolnikih s KOPB na osebo je 0,54na leto, oziroma ena hospitalizacija na dve leti. Bolniki, ki so v tem obdobjupre{li na doma~o terapijo s kisikom, so imeli v obdobju pred uvedbo koe-ficient hospitalizacije nekoliko vi{ji (0,58), po uvedbi terapije s kisikom pani‘jo frekvenco hospitalizacije (0,51).

Boulanger (2006) je v raziskavi ugotavljal stopnjo hospitalizacije glede naspol. Ugotovil je splo{no stopnjo hospitalizacij 0,37 na bolnika. Najpomembnej{isimptom, ki so ga izkusili bolniki, je bila zasoplost, ki je imela velik vpliv nanjihovo ‘ivljenje, kar podpirajo tudi ‘e objavljene {tudije. Kljub nekaterimhudim fizi~nim omejitvam, ki jih povzro~a zasoplost ob naporu, pa bolnikividijo aktivnosti kot pomemben del njihovega ‘ivljenja, ki jim omogo~ajoudejstvovanje na razli~nih ‘ivljenjskih podro~jih, vzdr‘ujejo smisel/pomenvlog, ki so jih v ‘ivljenju imeli, in ohranjajo njihovo samostojnost. Garrido insod. (2006) so ugotavljali kakovost ‘ivljenja bolnikov s KOPB v povezavi zzdravjem in na{li korelacijo med telesno in mentalno komponento kakovosti‘ivljenja, povezanega z zdravjem.

Donaldson in sod. (V: Anzueto, Sethi, Martinez, 2007) poro~ajo, da imajobolniki s hudo obliko KOPB 3,4 poslab{anja letno, primerjalno z 2,68, ki jihimajo bolniki z zmerno KOPB. Drugi avtorji definirajo poslab{anje KOPB sspremembami znakov bolezni. Bolniki s FEV1 nad 60 % imajo povpre~no 1,6poslab{anja letno, s FEV1 med 40–59 % pa imajo 1,9 poslab{anja letno, in 2,3poslab{anja za tiste pod 40 % FEV1.


151

Literatura

Anzueto, A., Sethi, S., Martinez, F.J. (2007). Exacerbations of chronic obstructive pulmo-nary diseases. Proc Am Thorac Soc Vol 4, pp 554–64.

Boulanger, L., Syat, B., Rossiello, R., Marton, J. P., Emani, S., Migausky, BA. (2006) Gen-der base d differences in hospitalization rates for chronic obstructive pulmonary disea-ses. Disease: Findings from a Disease Management Program. Chest Meeting Abstracts.2006; 130(4): 84S.

Firlei, N., Lamprecht, B., Schirnhofer, L., Kaiser, B., Studnicka, M. (2007). Die Pravalenzder COPD in Osterreich – die erwartete entwicklung bis 2020. Wien Klin Wochenschr,119/17–18: 513–18.

Garcia – Amerych, J., Monso E., Marrades, R. M., Escarrabil, J., Felez, M.A., Sunyer J.,Anto, J. M. (2001). Risk factors for hospitalization for a chronic obstructive pulmonarydiseases exacerbation. Am J Resp Crit Care Med Vol.164, pp 1002–1007.

Nonoyama, M., Brooks, D., Guyatt, GH., Goldstein, R. (2007). Effect of oxygen on healthquality of life in patients with chronic obstructive pulmonary diseases with transientexertional hypoxemia. Am J resp Crit care med vol 176, pp 343–49.

Williams, V., Bruton, A., Ellis – Hill, C., McPherson, K. (2007). What really matters topatients living with chronic obstructive pulmonary diseases? An exploratory study. ChrResp Diseases; 4: 77–85.


152

dr. Danica @eleznik, prof. zdr. vzg., vi{. pred.Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene [email protected]

Sa{a Gmajner, univ. dipl soc.

Uro{ @eleznik, dipl.zn.Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor

ABSTRACTIntroduction: This study is focused to describe the self-care of home-dwelling el-derly people living in Slovenia and factors affecting to self – care. The purpose is todescribe the experiences of the elderly people’s ability to manage at home.The aim of this study was to produce new knowledge about the self-care of homedwelling elderly people living in Slovenia and the factors connected with it. The know-ledge could be used to develop elderly care and support elderly people who live athome and the knowledge could be also used to educate nurses to care for the el-derly people.Methods: The quantitative structured data was collected by interview of home-dwel-ling elderly people all over Slovenia. The sample consisted of 302 home-dwellingelderly people who were clients in domiciliary care. The selection criteria were: aged75 years or over and the ability to communicate, no hearing problems, no severemental problem/cognitive disability and gave full consent for their participation. Com-munity nurses selected elderly people in their homes. Descriptive statistics was usedfor presentation of sample background information and cross tabulations for presen-tation of results. Factors were extracted by factor analysis.Results: Extracted self-care factors (handling of everyday tasks, relationship withhealth care staff, medication handling, and medical treatment) were often in signifi-cant relations to elderly people’s perceptions concerning either their past or their fu-ture (physical condition, family relations, meaningful and stimulating ageing, workinghabits etc).

Factors affecting self-careof home dwelling elderly people

Dejavniki, ki vplivajo na samooskrbostarostnikov v doma~em okolju

dr. Danica @eleznikSa{a GmajnerUro{ @eleznik


153

Discussion and conclusions: Self-care is combined with functional capacity, sti-mulative ageing and acceptance of the future. Quality old age depends a great dealon the habits and approaches to life in the previous active years. A general preven-tive and other measures, and strivings for healthy habits and lifestyle, are the way tohealthy ageing. It is upon each of us how the process will be directed.The results may present the basis for care planning by caregivers, especially commu-nity nurses. On the basis of this results the model of nursing and social care for ho-me – dwelling elderly people living in Slovenia could be planned.Key words: self-care, factors, home-dwelling, elderly people

IZVLEÊKUvod: Prikazana {tudija je osredoto~ena na opisovanje samooskrbe starostnikov, ki‘ivijo v doma~em okolju v Sloveniji, in na dejavnike, ki so s samooskrbo povezani.Namen je bil je opisati izku{nje starostnikov o njihovi sposobnosti za ‘ivljenje vdoma~em okolju.Cilj te {tudije je bil predstaviti novo znanje o samooskrbi starostnikov, ki ‘ivijo v do-ma~em okolju v Sloveniji, in izpostaviti tiste dejavnike, ki so z njo povezani. Znanjabi se lahko uporabila za razvijanje zdravstvene nege in oskrbe starostnikov, za pod-poro starej{im ljudem, ki ‘ivijo v doma~em okolju, prav tako bi se znanja lahko upo-rabljala za izobra‘evanje medicinskih sester, ki skrbijo za starej{e ljudi.Metode: Raziskava je imela kvantitativen zna~aj, podatki so bili zbrani z anketira-njem starostnikov po vsej Sloveniji. Vzorec je sestavljalo 302 doma ‘ive~ih starostni-kov, ki so bili uporabniki uslug patrona‘nega varstva. Merila za izbor so bila: sta-rost 75 let ali ve~, sposobnost komunikacije, brez okvar sluha, brez resnih du{evnihte‘av / kognitivne invalidnosti in popoln pristanek za njihovo sodelovanje. Izbor sta-rostnikov so na njihovih domovih naredile patrona‘ne medicinske sestre. Uporablje-na je bila opisna statistika za opis demografskih podatkov in navzkri‘ne tabele shi-kvadrat testom za predstavitev rezultatov. Dejavnike samooskrbe in dejavnike, kiopisujejo dojemanje preteklosti in prihodnosti starostnikov, smo dolo~ili na podlagifaktorske analize.Rezultati: Izpostavljeni dejavniki samooskrbe starostnika (ravnanje z vsakdanjimiopravili, odnos z zdravstvenim osebjem, ravnanje z zdravili in zdravljenje) so bilipogosto statisti~no zna~ilno povezani z dejavniki o dojemanju bodisi njihove prete-klosti ali njihove prihodnosti (fizi~no stanje, dru‘inski odnosi, smiselno in spodbuja-jo~e staranje, delovne navade itd.)Razprava in sklepi: Samooskrba je kombinirana s funkcijsko sposobnostjo, sti-mulativnim staranjem in sprejetjem prihodnosti. Kakovostna starost je zelo odvisnaod navad in pristopov do ‘ivljenja v preteklih aktivnih letih. Splo{ni preventivni indrugi ukrepi, prizadevanja za zdrave navade in ‘ivljenjski slog so pot do zdravegastaranja. Kako se ta proces usmerja, je odvisno od vsakega posameznika. Rezultatilahko predstavljajo podlago za na~rtovanje skrbi in oskrbe starostnikov, zlasti patro-na‘ne zdravstvene nege. Na podlagi teh rezultatov se lahko na~rtuje model zdrav-stvene nege in socialne oskrbe za starostnike, ki ‘ivijo v doma~em okolju v Sloveniji.Klju~ne besede: samooskrba, dejavniki, dom-stanovanje, starostniki


154

1 Introduction

At the start of the twenty-first century, one of the most profound social chan-ges to occur in developing societies is that the population is older (Backman,Hentinen 1999; â~inovi~ Vogrin~i~, 2000; @eleznik, 2005; Drago{, 2004; Hen-dry in McVittie, 2004, Kempen et al., 2006). This change is a result of socialand scientific developments over the course of the previous century, resul-ting in the addition of 25 years to life expectancy ( Ramov{, 2003; Dean, 2003).This demographic trend has meant that, in Europe, elderly people representtwenty per cent of the total population and demographic projections anticipa-te significant increases in this section of the population; these projections pre-dict that the proportion of the elderly people in Europe as a whole will increa-se to twenty five per cent by the year 2025 (European Commission, 2000).According to (Cheng, 2006; Baltes in Baltes, 1990), ageing is more than a seriesof biological changes. It is defined by gender, class, social standing, and cultu-re rather than year alone. Ageing is for the individuals regarded as somethingunpleasant, useful, and unnecessary and above all, unwanted. Owing to eco-nomical crisis the whole relationship to people in older years has been chan-ged. The old aged people feel themselves to be useless. There are still somestereotypes that old aged people are unnecessary and inferior (Mesec, 2000;Zupan~i~, 2004).

One important factor allowing an elderly people to live at home is self-ca-re. Self-care means to take care of his/her own self it is a part of an individuallifestyle, which is shaped by values and beliefs learned in specific cultures (Slo-var slovenskega knji‘njega jezika, 2005). Self care practices are seen to reflectelderly people’s individual styles and adaptations specific to their personal hi-stories, current circumstances and views of the future. According to Backmanin Hentinen, (2001), self-care seems to be connected with the personal expe-riences of each old woman or man. Self-care is the personal care that indivi-duals require each day to regulate their own functioning and development(Orem et al., 2001; Allender in Spradley, 2001). Self-care is supposed to be thekey to health and illness care (Aggleton in Chalmers, 1985; Orem, 2001; Tolja-mo in Hentinen 2001; William, 2004, Parissopoulos in Kotzabassaki, 2004). Thetheory of self-care proposes that individuals learn and deliberately performfor themselves or have performed for them (dependent care) on a continu-ous basis those actions that are necessary to protect human integrity, physi-cal and mental functioning, and development within norms essential for pro-moting life, health and well-being (McAuley et al. 2000; Denyes et al. 2001;Tomey in Alligood 2002; Allison, 2007). Physical activity seems to be animportant factor when older people assess their health (Leinonen in Jylhä2001). According to Teel in Leenerts, (2005), self-care responses appear to belearned within the social context early in life, be reinforced through the lifecycle, and evolve through cooperation with both professional and lay persons.


155

Self-care has traditionally been defined as activities associated with healthpromotion (Backman, Hentinen 1999; Backman, 2003). It represents the rangeof behaviours undertaken by individuals to promote or restore their health.The activities of daily living, such as exercise, nutrition and relaxation, are of-ten used to measure self-care. Orem, (1991) has started: »self-care means carethat is performed by oneself for oneself when one has reached a state of ma-turity that enables consistent, controlled, effective, and purposeful action«. Theaim of such rational self-care is to maintain health. In this way, self-care is seenas a rational, conscious way to operate. In this presentation, self-care activi-ties are not seen merely as rational ways to maintain health. Self-care is notonly a conscious way to act, but partly also a subconscious routine that hasbeen shaped in the course of life. Self-care is not a separate part of old men’sor women’s lives. It is associated closely with both their past life and the futu-re. Such knowledge of the self-care of elderly people helps us to understandmany aspects of self-care and its associations with vulnerability in later life.

2 Methods

Quantitative research method was used. Quantitative study is needed to get ageneral picture and to describe what the self-care of home – dwelling elderlypeople is like in Slovenia, because we don’t have any knowledge of that. Quan-titative research methods assume that the world is stable and predictable, andphenomena can be measured empirically (Christensen, Kackrow, 2003). Thepositivist tradition of quantitative research derives from the biomedical scien-ces (Topping, 2006). Quantitative researchers focus on a very specific area andplan every detail (Polit, Beck, Hungler 2006). The purposive sample involvesthe conscious selection by a researcher of a certain criterion.

2.1 Data collection

The data was collected in Slovenia by interviewing elderly people in their ho-mes by structured instrument. The community nurses selected and intervie-wed the elderly people in their homes who fulfilled the criteria (over 75 yearsold, does not have a profound hearing problem, does not have a severe men-tal problem/cognitive disability, can speak Slovene, can give fully informedconsent of their participation). All the home-dwelling elderly people in thisstudy were capable of describing their experiences of self-care and they werevery interested to discuss and share their opinions.

2.2 Instrument

The whole instrument consists of 91 items and covers background data, andthe following subscales measuring the following factors: types of self-care, self


156

care orientation, functional ability, life satisfaction and self-esteem. The origi-nal instrument had been used previously in the Finnish language, it was ba-sed on Backman’s theory of the self-care of elderly people and it was usedand tested in Finland. The reliability and validity was found to be good(Räsänen, Backman, Kyngäs, 2007). In order to use the instrument in thisstudy, it had to be translated from Finnish into English and then to Slovenelanguage following instructions by Harkness, (2003). Before using the instru-ment, it was pre-tested by five elderly people. The researcher asked the par-ticipants to read the instrument very carefully and give their comments. Intheir opinion, units, sentences and statements were logical, understandableand unambiguous.

Cronbach’s alpha coefficient for the reliability of the instrument in thisstudy was highly accepted for self-care orientation. The alpha values were asfollow: self-care 0.75, self-care orientation 0.60, self-esteem 0.75, life-satisfaction0.84 and functional capacity 0.95.

2.3 Data analyses

The data were analysed by exploratory factor analyses – principal componentanalyses with varimax rotation and an unlimited number of factors (Burns inGrove 2005; Gillis in Jackson 2001). Before the final exploratory factor analy-ses, all items with low correlation coefficients (under 0.400) were omitted(Polit, Beck, Hungler 2006; Gillis in Jackson 2001). Items with factor loadingsunder 0.400 were also omitted, and missing values were excluded likewise.Factors were extracted using the following guidelines: eigenvalues were grea-ter than one in all factors and the factors showed a reasonable structure interms of the theory underlying the instruments (Gillis in Jackson 2001; Hollo-way in Wheller 2002; Gerrish in Lacey 2006).

Sum variables have been made for each factor of self-care of home-dwel-ling elderly people and separated them into three 3 categories (good, modera-te, poor), using percentiles. The procedures of sum variables calculations wasdone by adding together all the items of each factor divided by the total num-ber of those items (Teeri et al. 2008). The relations between the factor variab-les were analyzed using cross-tabulations and χ2 tests.

The statistical calculation was made by SPSS (Statistical Package for theSocial Sciences) 12.0.1. SPSS supported all statistical methods used in thisstudy. P-value < 0.05 was considered significant.

2.4 Ethical considerations

The Board of the Ethical Committee in Slovenia approved this research studyinto home–dwelling elderly people. The permission to use the instruments wasgiven by the Ethical Committee in Slovenia. In this study it was emphasized


157

that participation was completely voluntary. Written consent was obtainedfrom each elderly person. Anonymity and confidentiality were assured andpermission. Participants were advised that their participation was entirelyvoluntary and that they had the right to withdraw from the study at any time.Participants were assured that their confidentiality would be protected andfindings reported anonymously. Quantitative information was obtained usinganonymous instruments.

3 Results

The factor analysis started with 42 items and 6 items were omitted based onthe criterion. A twelve-factor solution was specified, 4 factors described self-care and 8 factors describe elderly people’s perceptions concerning either thepast or the future. For all extracted factors sum variables were calculated and,according to percentiles, separated into 3 equal categories (poor, moderateand good). The relations between the factor variables were analysed using χ2

tests. There were statistically significant connections between the self-carebehaviour and experiences of health and ageing and attitudes towards otherpeople (table 1, cells include p-values). These connections were present innearly all calculations. Some relations were also found to ageing and the futureand to elderly people’s background.

Table 1: The self-care behaviour and factors connected to it (N = 302)

Elderly people background physical family meaningful future working past confidence futurefamily and stimula- percep- habits event perspec-

ting ageing tions tives

handling of everyday tasks < .001 < .001 < .001 .453 < .001 .497 .837 .099

Relationship with health care .001 < .001 <. 001 .542 .003 .079 .708 .046

staff medication handling .049 .901 .002 .033 .241 .124 .229 .298

medical treatment .365 .019 .024 < .001 .262 .051 .211 .076

The results of χ2-tests for the first extracted self-care behaviour factor(handling of everyday tasks) showed statistically significant connections tophysical condition, family relations, meaningful and stimulating ageing and toworking habits (table 2). More than 80 % of the elderly people who managedeveryday tasks well had good (52 %) or moderate (30 %) physical condition.60 % of the elderly people and more who managed everyday tasks well hadgood family relations. More than 80 % of the elderly people who managedeveryday tasks well had meaningful and stimulating ageing (good 40 % andmoderate 43 %). Also nearly 80 % of the elderly people who managed every-day tasks well had good (50 %) or moderate (30 %) working habits.


158

Table 2: Handling of everyday tasks and the factors connected to it (N = 302)

The results of χ2-tests for the second extracted self-care behaviour factor(relationship with health care staff) showed statistically significant connectionsto physical condition, family relations, meaningful and stimulating ageing,working habits and future perspectives (table 3). Nearly 80 % of the elderlypeople who enjoyed good relations with health care staff had good (48 %) ormoderate (29 %) physical condition. More than 60 % of the elderly people withgood relationships with health care staff had good family relations. Over 80 %of the elderly people with good relationships with health care staff had mea-ningful and stimulating ageing (good 43 % and moderate 41 %). More than80 % of the elderly people with good relationships with health care staff hadgood (54 %) or moderate (30 %) working habits. All results confirmed theresults of the first self-care behaviour factor (handling of everyday tasks).

The only contradiction represented factor future perspectives, describingageing and the future with only one item: »I am going to continue living at ho-me, no matter how sick I may become«. Nearly 90 % of the elderly people withgood relationships with health care staff had poor (62 %) or moderate (26 %)

Factors connected to the Handling of everyday taskshandling of every day tasks

Poor Moderate Well χ χ χ χ χ2

n % n % n % P-value

Physical condition < 0.001Poor 50 67 40 34 20 18Moderate 21 28 48 40 32 30Good 4 5 31 26 56 52Total 75 100 119 100 108 100

Family relations < 0.001Poor 28 37 30 25 22 20Moderate 27 36 43 36 21 20Good 20 27 46 39 65 60Total 75 100 119 100 108 100

Meaningful and stimulating ageing < 0.001Poor 39 52.0 37 31 18 17Moderate 26 34.7 54 45 47 43Good 10 13.3 28 24 43 40Total 75 100.0 119 100 108 100

Working habits < 0.001Poor 32 43 23 20 22 20Moderate 35 47 48 40 32 30Good 8 10 48 40 54 50Total 75 100.0 119 100 108 100


159

future perspectives. The elderly people who had good relationships withhealth care staff (and also in most cases practice healthy self-care behaviour)had difficulty to accept that they will probably have to leave their homes atsome stage.

The results of χ2-tests for the third extracted self-care behaviour factor(medication handling) showed statistically significant connections to physicalcondition, meaningful and stimulating ageing and future perceptions (table 4).Nearly 80 % of the elderly people with poor medication handling had good(37 %) or moderate (36 %) physical condition. These results show that theelderly people in good physical condition show some signs of irresponsibleself-care, but correlation was not strong. More than 80 % of the elderly people

Table 3: Relations with health care staff and factors connected to them (N = 302)

Factors connected to relations Relation to health care staffwith health care staff

Poor Moderate Good χ χ χ χ χ2

n % n % n % P-value

Physical condition 0.001Poor 59 47 36 33 16 23Moderate 36 29 44 41 20 29Good 30 24 28 26 33 48Total 124 100 108 100 69 100

Family relations < 0.001Poor 54 43 21 20 5 7Moderate 37 30 35 32 19 28Good 33 27 52 48 45 65Total 124 100 108 100 69 10

Meaningful and stimulating ageing < 0.001Poor 63 51 21 19 11 16Moderate 44 35 53 49 28 41Good 17 14 34 32 30 43Total 124 100 108 100 69 100

Working habits 0.003Poor 39 31 27 25 11 16Moderate 54 44 40 37 21 30Good 31 25 41 38 37 54Total 124 100 108 100 69 100

Future perspectives 0.046Poor 52 43 46 44 43 62Moderate 38 31 38 37 18 26Good 32 26 20 19 8 12Total 124 100 104 100 69 100


160

with good medication handling had good (26 %) or moderate (55 %) familyrelations. Nearly 80 % of the elderly people with good medication handling hadgood (38 %) or moderate (30 %) future perceptions, but also correlation wasnot strong.

Table 4: Medication handling and factors connected to it (N = 302)

Medication handling and factors Medication handlingconnected to it

Poor Moderate Good χ χ χ χ χ2

n % n % n % P-value

Physical condition 0.049Poor 32 27 36 46 42 41Moderate 43 36 21 27 36 35Good 44 37 21 27 25 24Total 119 100 78 100 105 100.0

Meaningful and stimulating ageing 0.002Poor 42 35 33 42 20 19Moderate 40 34 30 39 58 55Good 37 31 15 19 27 26Total 119 100 78 100 105 100.0

Future perceptions 0.033Poor 49 41 23 29 34 32Moderate 46 39 25 32 31 30Good 24 20 30 39 40 38Total 119 100 78 100 105 100

The results of χ2-tests for the fourth extracted self-care behaviour factor(medical treatment) showed statistically significant connections to family rela-tions, meaningful and stimulating ageing and to future perceptions (table 5).The elderly people with good medical treatment had good (38 %) or modera-te (38 %) family relations. More than 80 % of the elderly people with goodmedical treatment had meaningless and unstimulating ageing (poor 35 % andmoderate 46 %). More then 70 % of the elderly people with good medical treat-ment had good (42 %) or moderate (34 %) future perceptions.

4 Discussion

Noted by Fung in Carstensen (2002), any synthesis of the self-care of the el-derly people and related factors based on the existing research knowledge ishampered by the fact that self-care and related factors have been defined from


161

Table 5: Medical treatment and factors connected to it (N = 302)

Medical treatment and factors Medical treatmentconnected to it

Poor Moderate Good χχχχχ2

n % n % n % P-value

Family relations 0.019Poor 29 22 32 35 19 24Moderate 32 24 29 31 30 38Good 69 53 31 34 30 38Total 131 100 92 100 79 100

Meaningful and stimulating ageing 0.024Poor 32 24 35 38 28 35Moderate 52 40 38 41 36 46Good 47 36 19 21 15 19Total 131 100.0 92 100 79 100

Future perceptions 0.000Poor 67 51 21 23 19 24Moderate 35 27 39 42 27 34Good 29 22 32 35 33 42Total 131 100 92 100 79 100

different theoretical viewpoints and operationalized in a number of differentways. Roughly speaking, it can be said that advancing age and declining func-tional capacity are likely to affect self-care at some point of the life span (Nor-burn et al., 1995). The knowledge of elderly people home–dwelling self-care isnot clear. Most studies are quantitative which measure and compare two ormore factors which have been defined and measured in different ways. Be-cause of the lack of knowledge of the levels of self care of home-dwelling el-derly people this study is based on Backman’s theory 1999 of the self care ofhome-dwelling elderly people. According to Backman’s study 2003 and someother studies (Zasuszniewski, 1996; Rabiner et al., 1997), the self-care of elderlypeople is found to be linked to functional capacity, satisfaction with life andself-esteem (Toljamo, Hentinen, 2001; Isola et al., 2003; Fagerström et al., 2007).These factors were also studied here.

Based on factor analyses, four factors were found which described the self-care. All other factors described elderly people’s perceptions concerning eit-her the past or the future. The elderly people who were able to manage theirdaily activities/routines had good functional capacity, good family relations,live qualitatively, accept the future positively and clearly and are satisfied withtheir life because they can take care of themselves. Elderly people, whose lifewas full of heavy labour, are more responsible for self-care with high levels oflife satisfaction. They are responsible for their health, therapies and maintai-


162

ning functional capacity and they are satisfied with their own life. Careful treat-ment with medicaments is connected with stimulative ageing and clear accep-tance of the future.

The elderly people who had good relations with health care staff were ingood physical condition, had good family relations and had meaningful andstimulating ageing. They were also proud of their past and present workingperformance. The future perspectives factor describes the elderly people’s de-sire to stay at home at any cost; this is the only negative experience of theirself-care.

Estimation of elderly people should be founded on the level of their func-tionality and not according to chronological age. Functional level is the accu-rate indicator of the difficulties experienced by elderly people and the requi-red interventions. Functional capabilities range from complete independenceto complete dependence, accompanied by different/various physical, cogniti-ve, psychological and emotional deprivation (Hagberg et al., 2004).

According to Gerson, Berg, (2004) the increase in size of older groups ofthe population has set new demands for the development of existing establis-hed means of providing support to the elderly people which, at the same ti-me, calls for an organised approach to the development of new forms of care– educational forms in the field of gerontological nursing.

In order to understand self-care of the elderly people living in Slovenia itis necessary to understand that elderly people would like to live as long aspossible at home and care for themselves in daily living. According to (HobbsLeenerts et al., 2002; Teel in Leenerts, 2005; Allison, 2007), self-care consists ofthe action systems performed by individuals in time and in conformity withhealth care requirements that are associated with their growth and develop-ment, their state of health and health-related conditions, the environment, andother influencing factors.

5 Conclusion

The self-care of home-dwelling elderly people who are able to manage theirdaily activities, are in good functional capacity and who have good family re-lations, live qualitatively and have meaningful stimulating ageing. They areproud of their past and present working performance. Their self-care is at ahigh level. Elderly people whose life was full of heavy labour are more res-ponsible for self-care with high levels of life satisfaction. They are responsiblefor their health, therapies and maintaining functional capacity and they are sa-tisfied with their own life.

In the process of planning public care for the elderly population it is ofvital importance that the middle generation of today becomes prepared for


163

their old age. Otherwise, social problems of the elderly population will be im-possible to manage. Healthy way of life, better human and generational rela-tionships, respectfulness, tolerance, solidarity, and before all, treating old ageas equally valuable period of life are important for one’s self-care in old age.

ReferencesAllender, J. A., Spradley, B. W. (2001). Community Health Nursing: Concepts and Practi-

ce. Philadelphia, New York, Baltimore. Lippincott.

Allison, S. E. (2007). Self-Care Requirements for Activity and Rest: An Orem Nursing Focus.V: Nursing Science Quarterly, letnik, 20. Thousand Oaks :Sage Publications, str. 68–76.

Backman, K., Hentinen, M. (2001). Factors associated with the self-care of home-dwellingelderly. Nordic College of Caring Sciences. V: Scandinavian Journal of Caring Scien-ces, letnik 15, Oxford: Blackwell Publishing Limited, str.195–202.

Backman, K., Hentinen, M. (1999). Model for the self-care of home-dwelling elderly. V:Journal of Advanced Nursing, letnik 30, Oxford, London, Edinburgh, Melbourne: Black-well Scietific Publications, str. 564–572.

Backman, K. (2003). Self-care of home-dwelling elderly persons from the view of theirvulnerability. V: Mi~etiæ Turk, D. in Kokol, P., (ed). V: International Symposium »Newtrends in modern nursing«. Maribor: University College of Nursing Studies, str. 29–34.

Baltes, P. M., Baltes, M. M. (1990). Psychological perspectives on successful ageing: Themodel of selective optimisation with compensation. V: Successful Aging Perspectivesfrom the Behavioural Sciences, (Baltes, P. M. in Baltes, M. M., eds). New York. Cam-bridge University Press, str. 1–34.

Burns, N., Grove, S. K. (2005). The practice of nursing research. V: Conduct, critique &utilisation. The 4 th edition. Philadelphia, the US: W. B. Saunders Company.

Christensen, B. L. & Kackrow, E. O. (2003). Fundations of nursing. St. Louis: Mosby.

Cheng, C. Y. (2006). Living alone. The choice and health of older women. V: Journal ofGerontological Nursing, letnik 32, {tev. 9, Thorofare: Slack , str. 16–23.

â~inovi~ Vogrin~i~, G. (2000). Dru‘ina in star ~lovek. V: Socialno delo, letnik 39, {t. 4–5.Ljublana: Fakulteta za socialno delo, str. 287–291.

Dean, M. (2003). Growing older in the 2st Century Growing Older Programme. Swindon.The ESRC Research programme on Extending the Quality of Life.

Denyes, M. J., Orem, D. E. & Bekel, G. (2001). Self-care: a foundational science. NursingScience Quarterly , letnik 14, Thousand Oaks : Sage Publications, str. 28–54.

Drago{, S. (2004). Bo skrb za starost ‘enskega spola? Zdravni{ki Vestnik, letnik 73, {t. 6,Ljubljana: Slovensko zdravni{ko dru{tvo, str. 531–534.

European Commission (2000). Survey of the Current Status of Research into »Ageing« inEurope by the ad hoc Advisory Committee on Coordination of RTD Policies. EuropeanCommision, Brussel.

Fagerström, C., Holst, G. & Hallberg, I. R. (2007). Feeling hindered by health problems andfunctional capacity at 60 years and above. V: Archives of Gerontology & Geriatrics,letnik 44, {t. 2, Amsterdam: Elsevier Science Publishers B.V. str.181–201.


164

Fung, H. H. & Carstensen, L. L. (2002). In focus: The knowledge of our years. V: AgeingToday, letnik 23, {t 2 , San Francisco: American Society on Aging, str. 9–12.

Gerrish, K. & Lacey, A. (2006). The Research Process in Nursing. Blackwell Oxford Publi-shing.

Gerson, L. & Berg, J. (2004). Enhancing Self-Care in Community Dwelling Older Adults. V:Geriatric Nursing, letnik 25, {t. 5, Philadelphia: Philadelphia Elsevier Science, str. 272–276.

Gillis, A. & Jackson, W. (2001). Research for nurses: Methods and Interpretation. Philadel-phia. F. A. Davis Company.

Hagberg, M., Hagberg, B. & Saveman, B. I. (2004). The significance of personality factorsfor various dimensions of life quality among older people. V: Ageing & Ment Health,letnik, 6, {t. 2, Abingdon: Routledge str. 178–185.

Harkness, J. A., (2003). Instrument translation. V: Harkness, J. A., van der Vijver, F. J. R., &Mohler, P. P., (ed.). Cross-Cultural Survey Methods. New Jersey : John Wiley & Sons.

Hendry, F. & McVittie, C. (2004). Is quality of life a healthy concept? Measuring andunderstanding life experiences of older people. V: Qualitative Health Research, letnik14, Thousand Oaks: Sage Publications Inc., str. 961–975.

Hobbs Leenerts, M., Teel, C. S., & Pendleton, M. K., (2002). Building a Model of Self-Carefor Health Promotion In Ageing. V: Journal of Nursing Scholarship, letnik 34, {t. 4,Oxford : Blackwell Publishing Limited, str. 355–361.

Holloway, I., & Wheller, S. (2002). Qualitative Research in Nursing. Oxford, Malden,Carlton: Blackwell Science.

Kempen, G. I. J., Ranchor, A. V., van Sonderen, E., van Jaarsveld, C. H. M. & Sanderman,R. (2006). Risk and protective factors of different functional trajectories in older persons:are these the same? V: Journal of Gerontology, letnik 61, {t. 2, Oxford: Oxford Univer-sity Press / UK, str.95–101.

Leinonen, R., Hekkinen, E., & Jylhä, M., (2001). Predictors of decline in self-assessments ofhealth among older people – a 5-year longitudinal study. V: Social Science & Medicine,letnik 52, {t. 9, Oxford : Pergamon Press str.1329–1341.

McAuley, E., Blissmer, B., Marquez, D. X., Jerome, G. J. & Kramer, A. F. (2000). Socialrelations, physical activity, and well-being in older adults. V: Preventive Medicine, letnik31, {t. 5, Burlington: Academic Press Inc., str. 608–617.

Mesec, B., (2000). Teorija Roberta Atchleya o kontinuiteti v starosti. V: Socalo delo, letnik39, {t. 4–5, Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, str. 355–364.

Norburn, J. E. K., Bernard, S. L., Konrad, T. R. (1995). Self – care and assistance fromothers in coping with functional status limitations among a national sample of elderadults. V: Journal of Gerontology, letnik 50, Oxford : Oxford University Press / UK, str.101–109.

Orem, D. E., Taylor, S. & McLaughlin, K. (2001). Nursing – concepts of practice. St. Louis:Mosby.

Orem D. E. (1991) Nursing Concepts of Practice. StLouis. Mosby Year Book.

Parissopoulos, S. & Kotzabassaki, S. (2004). Orem’s self-care Theory, transactional analy-sis and the management of elderly rehabilitation. ICUS and Nursing Web Journal 17:http://www.nursing.gr/OREM.pdf (11p).

Polit, D. E., Beck, C.T., Hungler, B.P. (2006). Essentials of nursing research: methods, ap-praisals, and utilization. 6th ed. Philadelphia, New York, Baltimore. J. B. Lippincott.


165

Rabiner, D. J., Konrad, T. R., DeFriece, G. H., Kincade, J. & Bernard, S. L. (1997). Metropo-litan versus nonmetropilitan differences in functional status and self-care practice. Fin-dings from a national sample of community-dwelling older adults. V: Journal of RuralHealth, letnik 13, Oxford : Blackwell Publishing Limited, str. 14–28.

Räsänen, P., Backman, K., Kyngäs, H (2007). Development of an instrument to test themiddle-range theory for the self-care of home-dwelling elderly. Scandinavian Journal ofCaring Sciences, letnik 21, {t. 3, Oxford: Blackwell Publishing Limited, str. 39–405.

Ramov{, J. (2003). Kakovostna starost: socialna gerontologija in gerontagogika. Ljubljana:In{titut Antona Trstenjaka.

Slovar slovenskega knji‘nega jezika (2005). Ljubljana: DZS.

Teel, C. S. & Leenerts, M. H. (2005). Developing and testing self-care interventions for olderadults in caregiving roles. V: Nursing Research, letnik 54, {t. 3, Baltimore: LippincottWilliams & Wilkins, str. 193–201.

Teeri, S., Välimäki, M., Katajisto, J. & Leino-Kilpi, H. (2008) Maintenance of patients’ inte-grity in long-term institutional care. V: Nursing Ethics, letnik 15, {t. 4 : Sage Publications,Ltd., str. 523–535.

Toljamo, M. & Hentinen, M. (2001). Adherence to self-care and social support. Journal ofClinical Nursing, leto 10, {t. 5, Oxford: Blackwell Publishing Limited, str. 618–627.

Tomey, A. M. & Alligood, M. R. (2002). Nursing theorists and their work (5th ed.). St. Louis:Mosby.

Topping, A. (2006). The quantitative – qualitative Continuum. V: Gerrisg K & Lacey A (eds).The research process in nursing. Oxford, Malden, MA, Blackwell Publishing, str.157–158.

William, L. (2004). The utility of self-care theory as a theoretical basis for self-neglect. V:Journal of Advanced Nursing, leto 34, {t. 4, Oxford: Blackwell Publishing Limited str.545–551.

Zasuszniewski, J. A. (1996). Self -help and help-seeking behavior patterns in healthy elders.V: Journal of Holistic Nursing, letnik 14, {t. 3 Thousand Oaks : Sage Publications Inc.,str. 223–236.

Zupan~i~, M. (2004). Pozna odraslost. V: Marjanovi~ Umek, L. & Zupan~i~, M. (ur) Razvoj-na psihologija. Ljubljana. Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani.

@eleznik, D. (2005). Kakovost ‘ivljenja starostnikov. V: [peli~, M. & [pur, M. (ur.) Paliativ-na oskrba boljnikov – Zbornik, Ljubljana: Zbornica – Zveza zdravstvene in babi{kenege Slovenije, str.16–17.


166


167

Other OralPresentations

Drugapredavanja


168


169

mag. Jo‘ica Ram{ak Pajk, mag. Andreja Prebil, Karmen Romih, Marijana Kastelic,Marija Me‘ik VeberVisoka {ola za zdravstveno nego [email protected]

Komunikacija {tudentov prvegaletnika Visoke {ole za

zdravstveno nego Jesenices pacientom na klini~ni praksi

Communication between first-year studentsat the College of Nursing Jesenice and

patients during clinical practice training

mag. Jo‘ica Ram{ak Pajkmag. Andreja Prebil

Karmen RomihMarijana Kastelic

Marija Me‘ik Veber

POVZETEKTeoreti~no izhodi{~e: Profesionalni odnos med {tudentom zdravstvene nege in pa-cientom je eden izmed pomembnih vidikov zdravstvene nege in osnova v izobra‘e-vanju ter razvijanju ve{~in in znanja na klini~ni praksi. Izhodi{~e za oblikovanje pro-fesionalnega odnosa {tudenta pa predstavljajo komunikacijske ve{~ine.Cilj: Namen raziskave je predstaviti komunikacijo {tudentov, v ve~ji meri neverbal-no, na klini~ni praksi ob izvajanju dveh na~rtno izbranih intervencijah zdravstvenenege. Raziskava ‘eli podati zna~ilnosti {tudentove komunikacije na klini~ni praksiter njihovo subjektivno do‘ivljanje klini~ne prakse.Metoda: Uporabljena je bila metoda opazovanja z vnaprej dodelanimi in vsebin-sko opredeljenimi kriteriji. Vklju~enih je bilo 87 {tudentov (47 izrednih {tudentov in40 rednih {tudentov), ki so opravljali klini~no prakso v Splo{ni bolni{nici Jesenice,na Oddelku za zdravstveno nego in v Domu upokojencev dr. Franceta Bergelja Jese-nice. Opazovanje je potekalo v mesecu marcu, aprilu in maju 2009.Rezultati: Rezultati ka‘ejo na to, da je med izbranimi intervencijami (jutranja negain aplikacija subkutane terapije) zna~ilna razlika. Ra~unane so srednje vrednosti, stan-dardni odklon in korelacija. Rezultati ka‘ejo na to, da so se {tudenti dobro odrezaliin da so hkrati previdni, saj se skoraj vse srednje vrednosti gibajo okoli 3.00.


170

ABSTRACTBackground: Professional relationship between student of nursing care program-me and patient is the most important factor in nursing care, and the foundation inthe process of student‘s education and development of his/her skills and knowledgein clinical practice. The basis for the development of student‘s professional relations-hip represent mostly the communicational skills.Aims: The main goal of the research is to present the non-verbal communication ofstudents in clinical practice, together with the two chosen nursing care interventions.In the research we try to give the assessment of the characteristics of student‘s com-munication in clinical practice, and their subjective experiencing of clinical practice.Methods: We used the method of observation along with the advanced criteria.The research sample consist of 87 students (i.e. 47 part-time students and 40 full-time students) who are included in clinical practice in General Hospital of Jesenice,Nursing Care Ward, and in Home for Elderly People, Dr. Franceta Bergelja Jeseni-ce. The observation lasted from March to April 2009.Results: The results point out that there is a significant difference between choseninterventions (morning nursing care and subcutaneous therapy application). The meanvalue, standard deviation and correlation were calculated. The results point out thatthe students were good at non-verbal communication, and are at the same time cau-tious, because the entire mean values move around 3.00.Discussion: The students make their best endeavors to contact and communicatewith patients, and have the ability of showing the empathy, what is clearly evidentfrom their varieties of non-verbal communication. At the same time, students are ex-periencing certain fears and stress in clinical practice, and consequently need a strongsupport from persons who can make them trust. The given results represent a greatopportunity to develop the mentor and tutor system at College of Nursing Care Jese-nice in the nearer future.Key words: communication, empathy, student, clinical practice

1 Uvod

Temelj profesionalnega odnosa {tudenta do pacienta so komunikacija oziro-ma komunikacijske ve{~ine, ki jih je nekatere ‘e osvojil, druge pa si pridobi v~asu izobra‘evanja. Na~in, kako {tudent komunicira s pacientom, je zelo po-memben tako za slednjega kot tudi za samega {tudenta. Pacient v procesuzdravljenja do‘ivlja marsikaj; lahko je prisoten mo~an strah, celo anksioznost,

Razprava: [tudenti se trudijo pri navezovanju stikov s pacienti, imajo sposobnostempati~nega do‘ivljanja pacienta, kar je razvidno iz njihovega na~ina neverbalnekomunikacije. [tudenti na klini~ni praksi do‘ivljajo razli~ne stiske in potrebujejo pod-poro oseb, katerim lahko zaupajo. Pridobljeni podatki nam bodo v pomo~ pri obli-kovanju mentorskega in tutorskega sistema na Visoki {oli za zdravstveno nego Jese-nice ( V[ZNJ).Klju~ne besede: komunikacija, empatija, {tudent, klini~na praksa


171

lahko tudi odpor in nesprejemanje zdravljenja ter bolezni. A ne gre zgolj zazmo‘nost komuniciranja {tudenta v tak{nih skrajnih okoli{~inah; s profesio-nalno komunikacijo mislimo tudi na povsem obi~ajen pogovor s pacientom,na pristno in ~love{ko vzpostavljanje zaupljivega in partnerskega odnosa terna zmo‘nost razumevanja in v‘ivljanja v pacientove stiske, potrebe, interese,pri~akovanja, bojazni, sre~o in moralno-eti~ne dileme. Medosebni odnos medpacientom in {tudentom je obojestranska interakcija, ki je lahko na~rtovanaali ne, ali pa je del dolo~ene intervencije v zdravstveni negi. Medosebni od-nos lahko izzove razli~na do‘ivljanja, verbalno in neverbalno izra‘anje, zavest-ne ter nezavedne odzive tako na eni kot na drugi strani. Pacient je v procesuzdravljenja mo~no odvisen od narave medosebnega odnosa, {tudent palahko v tem odnosu raste, si pridobiva izku{nje ter postaja z vsako interakcijos pacientom bolj samozavesten.

Namen raziskave je predstaviti komunikacijo {tudentov, v ve~ji meri ne-verbalno, na klini~ni praksi ob izvajanju dveh na~rtno izbranih intervencijah.Raziskava ‘eli podati zna~ilnosti, kako {tudenti prvega letnika Visoke {ole zazdravstveno nego Jesenice komunicirajo s pacienti in s tem tudi izra‘ajostopnjo empatije, ter zakaj je tako. Slednje smo sku{ali ugotavljati skozi {tu-dentovo pisanje refleksije, vodene z desetimi odprtimi vpra{anji.

2 Komunikacija in medoseben odnos {tudent pacient

Skozi profesionalno komunikacijo se {e najbolj odra‘a empatija, sposobnostv‘ivljanja {tudenta v pacientove okoli{~ine in ~ustva. Empatija je racionalnoin ~ustveno dogajanje, ki temelji na sposobnosti postavljanja v polo‘aj druge-ga in v‘ivljanja vanj. V‘ivljanje je nujno potrebno za razumevanje du{evnihprocesov. Pospe{uje pripravljenost pacientov na odprtost, na samorazkriva-nje, na zaupanje in se odra‘a tudi v spo{tovanju pacientove avtonomije,samopodobe in identitete. Empati~no komuniciranje je zato pomemben delzdravilnega procesa, ki med drugim vklju~uje tudi uporabo naklonjenih ne-verbalnih sporo~il (Ule, 2005, str. 345-347). Empatija vklju~uje tako verbalnokomunikacijo, kot je na primer posredovanje splo{nih in strokovnih informa-cij, nasvetov ali navodil pacientu – prevzeti skrb in odgovornost do drugega,postaviti se v polo‘aj drugega (na ~ustveni in miselni ravni), kot tudi never-balno, ki se odra‘a v {tudentovi splo{ni telesni govorici.

Pomanjkanje empatije lahko vodi do asimetri~ne komunikacije medpacientom in {tudentom, pa tudi do razvoja negativnega odnosa, do te‘jegapridobivanja informacij za diagnozo in razumevanje pacientovih te‘av, kar,povedano druga~e, vodi v enosmerno komunikacijo (Ule, 2003; Ule 2005).Asimetri~na komunikacija se lahko pri {tudentu pojavlja tudi na ravni never-balne komunikacije, in sicer v parajeziku (npr. vzdihi), v umiku pogleda, vodmiku od pacientove postelje, v skomigih in nadomestnih aktivnostih (npr.


172

gledanje skozi okno) (Felser-Rakovec, 2002, str. 204). Reynolds (2000) v temkontekstu navaja {e pove{enost obrvi, nagubano ~elo, prekri‘ane noge inneaktivno poslu{anje pacienta. [tudije ka‘ejo, da so ve{~ine neverbalnekomunikacije med {tudenti slabe; le-to ima za rezultat tudi pomanjkanje izra-‘anja empatije v odnosu do pacienta (Nishizawa et. al 2006, str. 16).

Neverbalna sporo~ila niso samo dogajanje, ki bi spremljalo verbalno izra-‘anje, temve~ imajo tudi samostojno komunikacijsko vlogo, ki je nezamenlji-va. Telesni gibi, izrazi na obrazu, dr‘a telesa, razdalja med govorcema, molk,dotiki izdajajo mnogo ve~ o nas samih in o na{ih namerah kot besede (Ule,2003, str. 115, 116). V na{i raziskavi smo se pri predstavljanju na~ina {tudento-vega ne/profesionalnega komuniciranja s pacientom osredoto~ili na naslednjeelemente neverbalne komunikacije – to so stik z o~mi, telesna dr‘a, mimikaobraza, kronemi~na komunikacija, dotik, proksemi~na komunikacija in molk.Stik z o~mi z vidika pacienta {tejemo kot pomemben del izra‘anja pozitivnih~ustev, kot je na primer dajanje spodbude, izra‘anje spro{~enosti in zaupa-nja; tudi {tudentova telesna dr‘a pri negi pacienta izkazuje dolo~ena ~ustva;toga, nespro{~ena in zadr‘ana telesna dr‘a lahko ka‘e na {tudentov strah,odpor, na dolo~eno bolezensko stanje ali celo na osebnost posameznika. Natelesno dr‘o lahko gledamo tudi kot na terapevtsko orodje. Spro{~ena dr‘a,nagnjena tudi rahlo naprej, pacientu vzbudi ob~utek varnosti, topline in vzpo-stavlja pozitiven odnos med {tudentom in pacientom (Rungapadiachy, 2003,str. 258–261). Mimika, izrazi ali govorica obraza so izjemno pomemben kanalneverbalnega komuniciranja. S sogovornikovega obraza razbiramo ~ustva,mnenja, stali{~a in presojamo reakcije na na{a sporo~ila (Ule, 2005, str. 210).Mrk, ‘iv~en in tog obraz lahko izra‘ajo podobna {tudentova stanja kot telesnadr‘a; nasprotno pa lahko veder obraz ali nasmeh v pacientu vzbuja ob~utkepristne varnosti in mo‘nost za samorazkrivanje. Proksemi~na komunikacijavklju~uje intimno, osebno, socialno in javno razdaljo (Ule, 2005, str. 218) Zapacienta je zelo pomembna intimna ali osebna razdalja, ki jo {tudent lahkozavzame tudi v primerih, ko opravila tega ne zahtevajo. S tem izka‘e priprav-ljenost na nudenje pomo~i in izra‘a svojo ~love{kost. Molk ali ti{ino lahko opi-{emo kot premor med govorom, lahko pa pomeni vse – od tega, da ne ‘elimoni~esar povedati, do tega, da ne vemo, kaj bi povedali (Rungapadiachy, 2003,str. 266) [tudent lahko z molkom pacienta ignorira, ga prikraj{a za pomembneinformacije, ali pa izra‘a svojo napetost in nelagodje. Nasprotno pa lahko{tudent z vodenjem pogovora, ki vklju~uje prvi pozdrav, izrekanje navodil ininformacij, s pacientom vzpostavi vzajemen odnos, ki je klju~en v procesuzdravljenja pacienta.

3 Uporabljena metoda v raziskavi

Za namen pridobivanja podatkov je bila uporabljena metoda opazovanja zvnaprej pripravljenimi kriteriji. Kriteriji so pripravljeni na osnovi pregleda


173

literature in izku{enj. Vsak kriterij ima {tiri stopnje in slednje imajo vsebinskoopredeljen pomen. Podatki so bili obdelani s pomo~jo programskega orodjaMicrosoft Excel.

Ra~unane so srednje vrednosti (µ), standardni odklon (SE) in korelacijskevrednosti (r).

Opazovanje je potekalo dopoldan v vnaprej domenjenih intervencijah (ju-tranja nega in intervencija zdravstvene nege) in vsaka je trajala po deset mi-nut. Nekaj podatkov o subjektivnem do‘ivljanju klini~ne prakse {tudentov jepridobljenih s kvalitativno metodo analize besedila odgovorov na vodilna od-prta vpra{anja. [tudenti so bili seznanjeni s splo{no informacijo, da bodo opa-zovani.

Opazovana populacija je skupina {tudentov prvega letnika Visoke {ole zazdravstveno nego Jesenice, generacija 2008/2009, ki je v izbranem terminu(marec, april in maj 2009) opazovanja bila razpisana na klini~no prakso v Splo-{ni bolni{nici Jesenice na oddelku za zdravstveno nego in v Domu upokojen-cev dr. Franceta Bergelja Jesenice. Sodelovalo je 87 {tudentov prvega letnika,od tega 47 {tudentov rednega {tudija in 40 {tudentov izrednega {tudija.

Legenda:

1 – {tudent ima pri izvajanju zdravstvene nege pacienta spro{~eno telesno dr‘o, njegov/njen obraz pa je ves ~asobrnjen k pacientu;

2 – {tudent ima pri izvajanju zdravstvene nege pacienta zadr‘ano telesno dr‘o, njegov/njen obraz pa je ve~ino ~asaobrnjen k pacientu;

3 – {tudentova telesna dr‘a je pri izvajanju zdravstvene nege pacienta zadr‘ana, nespro{~ena njegov/njen obraz paje {e vedno premalo v stiku s pacientovim;

4 – {tudent ima pri izvajanju zdravstvene nege pacienta togo telesno dr‘o in se trudi, da ima obraz obrnjen stran odpacienta.

Slika 1 – Rezultati kriterija »telesna dr‘a«


174

4 RezultatiRezultati raziskave ka‘ejo, da so bili pri jutranji negi (dalje JN) {tudenti boljredkobesedni (N = 24) kot pri intervencijah zdravstvene nege (dalje IZN) N =38 (vodijo pogovor, izre~ejo pozdrav, povedo navodila). Tudi srednje vred-nosti potrjujejo ugotovitve pri JN µ = 3.01 in pri IZN µ = 3.28. Pri izvajanjuzdravstvene nege {tudenti s pacientom spro{~eno vzpostavljajo stik z o~miv ve~ji meri pri intervencijah zdravstvene nege (µ = 3.1; SD = 0.84) kot v JN(µ = 2.9; SD = 0.8). O~esni stik vzpostavljajo v ve~ji meri, kot je to potrebno,oziroma {tudent nagovarja pacienta.

Korelacijski izra~un ka‘e na povezanost (r = 0.54) med tistimi, ki s pacien-tom pri izvajanju IZN vzpostavijo o~esni stik, uporabljajo pa tudi spontani dotik.

[tudent, ki pri izvajanju intervencije zdravstvene nege pacientu spontanonameni ~as in pozornost, uporablja tudi dotik in ka‘e na empati~en odnos(r = 0.61). Korelacijski izra~un ka‘e {e na zna~ilno povezanost med {tudenti,ki znajo oceniti primerno telesno razdaljo in se pacientu tudi pribli‘ajo oziro-ma imajo primerno, nezadr‘ano telesno dr‘o in obraz obrnjen proti pacientu(r = 0.58).

Nekaj odgovorov {tudentov na odprta vpra{anja:

Vpra{anje: Kaj mislite o zdravstveni negi nasploh?

»Zdravstveni delavec mora biti tako teoreti~no kot prakti~no dobropodkovan in prijazen do pacienta, da mu ta lahko zaupa in od njegaizve kaj pomembnega za svoje zdravje, ~e je to mogo~e.«

»Menim, da je ZN premalo cenjena in prepoznavna v {ir{em okolju.«

Vpra{anje: Ali bi se rad/a pogovarjal/a o izku{njah, pridobljenih na klini~-ni praksi, in s kom?

»O izku{njah se pogovarjam s so{olci, s fantom, z doma~imi, z nepo-srednim mentorjem na KP in na tutorskih sestankih.«

»O izku{njah bi se pogovarjala z mentorji, ki jih imamo na KP, in mo-go~e bi se na ta na~in znebili strahu in neprijetnih ob~utkov, ki ver-jetno spremljajo vsakega {tudenta.«

»Primanjkujejo predavanja in seminarji s podro~ja, kako se znebitistrahu, kako pristopiti k sami klini~ni praksi.«

»@elim se pogovarjati s klini~nim mentorjem o izku{njah.«

»Najraje bi izku{nje delil z izku{eno medicinsko sestro.«

Vpra{anje: Kaj je tisto, kar vas najbolj skrbi pri izvajanju zdravstvene negena klini~ni praksi?

»Strah pred izvajanjem napak (mentor opozori najpogosteje na izve-dene napake).«

»Enaka pravila za redne in izredne {tudente, premalo zasebnosti priizvajanju intervencij.«


175

»Trpljenje ljudi.«

»Bojim se hitrega tempa dela na KP.«

»Negativen odnos zdravstvenega tima do {tudentov.«

»Stik z du{evno moteno ter nasilno osebo.«

»Zaradi vonja mi je bilo slabo, imela sem mehke noge, roke in prstiso bili hladni kot led, glas se mi je tresel. Po prvi kon~ani jutranjinegi sem si oddahnila in si mislila, da je najhuj{e ‘e za mano. Po 14dneh KP sem navdu{ena, u‘ivam in se zabavam.«

»Dolo~ene medicinske sestre niso pomagale oziroma svetovale, kjelahko najdemo kak{no stvar.«

»Nepoznavanje okolja in to, da nas mentorji jemljejo kot osnovno-{olce.«

»Po pravici povedano imam v~asih zdravstvene nege vrh glave, karzadeva jutranjo nego. Zavedam se, da to spada zraven, ampak vsee-no bi se morale osredoto~iti na druge, za nas bolj pomembne stvari.«

»Dobro organiziran program, a nekoliko prenatrpan.«

»Skrb, da bi naredil kak{no napako, ki bi lahko ogrozila pacienta.«

»Premalo intervencij, del DMS.«

5 Razprava

Medoseben odnos med pacientom in {tudentom je obojestranska interakcija,ki je lahko na~rtovana ali tudi ne, se krepi ali nazaduje. Zgodi se lahko tudi,da namesto da bi se odnos med {tudentom in pacientom skozi komunikacijokrepil, se le-ta krha, saj {tudent skozi komunikacijo ni zmo‘en pokazati razu-mevanja za pacienta, ko le-ta na kakr{en koli na~in ne komunicira in se nevede tako, kot bi {tudent pri~akoval. Zmo‘nost profesionalnega komunicira-nja je lahko ‘e priu~ena, lahko pa za {tudenta predstavlja popolno neznanko.Slednje lahko izra‘a skozi pove~an odpor oziroma z ohranjanjem dolo~enerazdalje do pacienta tako na verbalni kot na neverbalni ravni. Pacient le-to zaz-na kot »hladno rutino«, pretirano strokoven odnos, kot razosebljenje, saj ganeguje na videz brez~utna oseba, kot nerazumevanje njega samega, njegovihob~utij in zna~aja ter nenazadnje tudi kot ne-skrb do njegovega polo‘aja ozi-roma bolezni. Stisko pa lahko do‘ivlja tudi {tudent; zavedanje lastne nezmo‘-nosti komuniciranja s pacientom bodisi zaradi pomanjkanja izku{enj, znanja,odsotnosti mentorja, ali pa zaradi nadzora, osebnih strahov in pogledov naopravljanje zdravstvene nege, lahko izkazuje v nezainteresiranosti, togosti,jezi, in sicer na verbalen ali na neverbalen na~in.

Neverbalno komuniciranje pomeni, da po{iljatelj sporo~ila ne uporabljaglasovnih ali jezikovnih sredstev (Rungapadiachy, 2003, str. 250). Neverbalnakomunikacija pomeni izra‘anje s celim telesom, na primer z gestami, z mimi-ko, z izrazom na obrazu itd. Glede na to, da empatija na splo{no pomeni »de-


176

lo na ~ustvovanju« (emotional labor), kar pomeni zavestno, namerno izra‘a-nje primernih ~ustev v odnosu do pacienta (skrb, navdu{enje ...) in osebnost,zmo‘no so~ustvovanja, lahko re~emo, da se vse to najbolj odra‘a v neverbal-ni govorici; stavek kot »opa‘am, da vas je strah«, lahko v sozvo~ju z na{imizrazom na obrazu, tonom govora in telesno dr‘o da pacientu vedeti, da namje zanj mar (Stepien, 2006, str. 524). Tudi na{a raziskava je pokazala, da je pri31 % (N=27) {tudentov mo~ oceniti, da so imeli empati~en odnos do pacienta.Sposobnost empati~nega do‘ivljanja pacienta se odra‘a v {tudentovem samo-stojnem ob~utenju tega, kdaj naj bi pacient potreboval ve~ osebne pozornostikot obi~ajno. Dotik ima lahko za pacienta tudi terapevtski pomen. ê bo naprimer {tudent pacienta prijel za roko ali se dotaknil njegove rame in z njimvzpostavil pristen o~esni stik, bo to z njegove strani nakazovalo toplino, tola‘-bo, pozornost. Tak dotik ni strogo rutinski in strokoven. Kronemi~na komuni-kacija z vidika pacienta pomeni ~as trajanja pozornosti, ki jo {tudent namenipacientu.

6 Zaklju~ekKot smo pri~akovali, in tudi izku{nje ka‘ejo, se {tudenti trudijo pri navezova-nju stikov s pacienti, sku{ajo povezati in uporabiti pridobljeno teoreti~no zna-nje v praksi. Komunikacijo pri intervencijah zdravstvene nege {tudentje do-‘ivljajo kot pomembno. Pri opravljanju klini~ne prakse {tudenti do‘ivljajo raz-li~ne situacije, ene bolj druge manj prijetne, {e posebej, ker so na pri~etku svo-je karierne poti in nabiranja znanja ter izku{enj. Pokazalo se je, da ‘elijo re{itistiske in se pogovoriti o stiskah in zadregah tudi s strokovnim osebjem ali men-torjem. Komunikacija in empati~en odnos sta izjemnega pomena pri vzpostav-ljanju odnosa med pacientom in {tudentom in nenazadnje tako pri {olskih kottudi klini~nih mentorjih ter vzpostavljanju tutorskega in mentorskega sistemana V[ZNJ.

LiteraturaNishizawa, Y. (2006). The non-verbal communication skills of nursing students: Analysis of

interpersonal behaviour using videotaped recordings in a 5-minute interaction with si-mulated patient. Pridobljeno 09. 07. 2009 iz http://web.ebscohost.com.

Rakovec-Felser, Z. (2002). Zdravstvena psihologija. Maribor: Visoka zdravstvena {ola.Reynolds, J. W. (2000). The measurement and development of empathy in nursing. USA:

Ashgate.Rungapadiachy, M. D. (2003). Medosebna komunikacija v zdravstvu. Ljubljana: Educy.Stepien, A. K. (2006). Educating for Empathy. Pridobljeno 09. 07. 2009 iz http://web.ebs-

cohost.com.Ule, M. (2003). Spregledana razmerja. Maribor: Aristej.Ule, M. (2005). Psihologija komuniciranja. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede.


177

mag. Vesna ûk, prof. zdr. vzg., pred.Nata{a HvalaPsihiatri~na bolni{nica Idrija

Vpliv klini~nega okolja nazadovoljstvo {tudentov s prakso

zdravstvene negeThe Influence of Clinical Setting

on Students’ Satisfaction with NursingCare Practice

mag. Vesna ûkNata{a Hvala

IZVLEÊK Teoreti~no izhodi{~e: V klini~nem okolju {tudenti opazujejo, se u~ijo in ob pod-pori mentorja pridobivajo izku{nje. To vpliva na rezultate {tudentovega klini~negau~enja, profesionalno rast, odgovornost in pripadnost skupini.Cilj: Namen raziskave je bil predstaviti pri~akovanja in zadovoljstvo {tudentov naklini~nem usposabljanju za podro~je Zdravstvena nega in mentalno zdravje.Metoda: Raziskavo smo izvedli leta 2009 na vzorcu 120 {tudentov in uporabilianketni vpra{alnik, ki vsebuje kriterije za vrednotenje uspe{nosti.Rezultati: Potrdili smo hipotezo, da varno klini~no okolje vpliva na zadovoljstvo{tudentov s prakso zdravstvene nege. [tudentom so se v povpre~ju izpolnila pri~ako-vanja, ugotovili smo pomembne razlike med izrednimi in rednimi {tudenti.Razprava: [tudenti v delovnih okoljih pri~akujejo izvajanje kakovostne zdravstve-ne nege in stalno prisotnost mentorjev, ki jim omogo~a sodelovanje in re{evanje prob-lemov. Najbolj zadovoljni so zaradi mo‘nosti izkustvenega u~enja, terapevtske ko-munikacije, timskega dela in sprejetosti v klini~nih timih. [tudenti spremenijo stali{~ao motnjah mentalnega zdravja.Klju~ne besede: klini~no okolje, zdravstvena nega, {tudent, zadovoljstvo

ABSTRACTBackground: Clinical setting give an opportunity to students for observation,lear-ning and gain experiances with mentors’ support. This affects on students’ clinicallearning results, on their proffesional growth, their responsability and on their clini-cal team membership.


178

Aim: The purpose of the study was to present how the clinical setting influence onexpectations and satisfaction of students with Mental Health Nursing Practice.Methods: The research was carried out in 2009 in 120 students. We used que-stionnaire, wich involves criteria for assessing effectiveness of clinical practice.Results: We confirmed the hypothesis that safe clinical environment affects on sti-dents satisfaction with their nursing practise. In average the students are fulfilled theirexpectations; however we found important differences between fulltime and part ti-me students.Conclusion: Students in working environments expect quality nursing and clinicalmentor s constant support wich enables an cooperation and problem solving.The hig-hest level of satisfaction was expressed about the possibility of learning from expe-riences and therapeutic communication, team work and feeling of being accepted toclinical teams. Students change their viewpoints about Mental Health Disorders.Key words: Clinical setting, Nursing, student, satisfaction

1 Uvod

Klini~no usposabljanje (klini~na praksa) je pomemben in obvezen del za pri-dobivanje in razvijanje specifi~nih strokovnih kompetenc zdravstvene nege.Cilj organiziranega in sistemati~nega pristopa je uspe{na realizacija izobra‘e-valnih vsebin, pridobivanje izku{enj, sposobnost prilagajanja v klini~nem oko-lju in izpolnitev pri~akovanj {tudentov. Uspe{nost izobra‘evalnih aktivnostije kompleksna in odvisna od {tevilnih dejavnikov. Podpreti mora {tudente priusposabljanju za poklic z namenom razvoja ustreznih kompetenc in omogo-~iti u~inkovito, neodvisno in odgovorno delovanje v svoji stroki. Prakti~nousposabljanje za podro~je Zdravstvena nega in mentalno zdravje poteka dvatedna. Kljub predavanjem, {tudenti pogosto pridejo v klini~no okolje s pred-sodki, napa~nimi predstavami in negativnimi stali{~i.

2 Klini~no okolje

Definicija pravi, da je »klini~no u~no okolje interaktivno omre‘je sil znotraj kli-ni~nega okolja, ki vpliva na rezultate {tudentovega klini~nega u~enja« (Dunn inBurnett, 1995, str. 1166). U~ne baze, kjer {tudenti opravljajo klini~no prakso,potrebujejo dolo~en ~as za svoj razvoj in oblikovanje zahtev po ustvarjanjukorektnega okolja tako za okrevanje pacienta kot tudi za izvajalca zdravstve-ne nege. Zagotavljanje primernega delovnega okolja omogo~a uspe{no izvaja-nje zdravstvenih postopkov s poudarkom na kakovosti in varnosti, pomeniosredoto~anje na pacienta, zdravstveno prakso, podprto z dokazi in pravilistroke. Povezovanje teorije in prakse, stalna prisotnost mentorjev in vklju~e-vanje {tudentov v interdisciplinarne time so bistveni del programa klini~ne


179

prakse. To pomeni vodenje in ravnanje z odprtim dialogom, u~enje, nenehnopridobivanje in obnavljanje znanja, pro‘nost za prilaganje spremenjenim zah-tevam upravljanja, ravnanja in obvladovanja zdravstvene prakse.

Klini~na okolja so tudi delovne organizacije, ki po kon~anem {olanjuzaposlujejo mlade diplomante, zato se moramo zavedati in biti odgovorni,da neskladja, ki nastajajo med {olsko in deloavno sfero, {kodijo tako posamez-niku kot organizaciji. Prvi vstopi v svet dela s pomanjkljivo poklicno usposob-ljenostjo, delovna organizacija pa ‘e na za~etku vlo‘i veliko ~asa in sredstevza njegovo poklicno socializacijo ter obnovo (Urh, 2005).

2.1 [tudenti v klini~nem okolju

Aktivnosti v klini~nem okolju so osredoto~ene na izvajanje zdravstvene negepacientov in u~enje {tudentov. V {olskem okolju so aktivnosti za {tudentestrukturirane, v klini~nem okolju, ki je nestanovitno in spremenljivo, pa se {tu-denti soo~ijo s celo paleto nepisanih pravil in pri~akovanj (Madsen, 2008, str.526). Poro~ajo o neţelenih dogodkih, ob katerih |tudenti izraţajo svojo nemo~in negotovost; sre~ujejo se z razliko med pridobljenim teoreti~nim znanjem intem, kar opazijo v praksi (Kyrkjebø in Hage, 2005). Raziskave ugotavljajo, da{tudente med pridobivanjem novih izku{enj v klini~ni praksi ovirajo in pred-stavljajo visoko stopnjo stresa njihovo pomanjkanje izku{enj, nepoznavanjeoddelkov in procesov, strah pred zdravniki in bojazen, da bi storili napako(Boychuk-Duchscher, 2001).

V »podpornem« u~nem okolju, v katerem lahko opazujejo, delajopraktici-rajo in postavljajo vpra{anja, se {tudenti nau~ijo ve~ in poleg tega {e profesio-nalno rastejo. Omogo~anje takega okolja, kjer lahko {tudenti delajo, pridobi-vajo spretnosti in ve{~ine, daje {tudentom ob~utek pripadnosti in odgovorno-sti (Kemper, Cheryl in Mayo, 2004). Pomembno je torej, da v klini~nem oko-lju ustvarimo pogoje in na~ine dela, ki bodo dali ob~utek varnosti, sprejetostiin bodo motivirali {tudente za izkustveno u~enje. Marenti~ Po‘arnik (2000) na-vaja, da je upo{tevanje osnovnih ~lovekovih ~ustvenih potreb (po varnosti,samospo{tovanju, uveljavljanju, radovednosti, samouresni~evanju) ter empa-ti~en odnos nujen v vsakem izobra‘evalnem procesu.

2.2 Mentorji v klini~nem okolju

Nove okoli{~ine in dejavnosti predstavljajo nelagodnost, strah pred neznanim,ki je nujen del vsake nove izku{nje. Prilagajanje na razli~ne situacije v klini~-nem okolju pomeni za {tudenta te‘jo umestitev. Ob vplivu mno‘ice stimulov{tudent tudi te‘je lo~uje med tem, kaj je bistveno in kaj ni. Ugotavljamo se, daima prisotnost mentorja velik vpliv na la‘ji prehod {tudenta. Prisotnost men-


180

torja vpliva tudi na kakovost {tudentovih klini~nih izku{enj in na zadovolj-stvo pri delu (Charleston in Happell, 2005; Gray in Smith, 2000).

Mentorstvo definiramo kot odnos, v katerem medicinska sestra nudi pod-poro in vodenje {tudentom, da le-ti pove~ajo svojo samozavest, razvoj spo-sobnosti in socializacije znotraj podro~ja prakse. Prepoznava se ga kot pomem-bno strategijo pri zagotavljanju pozitivnih izku{enj {tudentov znotraj klini~ne-ga okolja (Morton-Cooper in Palmer, 2000). Z vzpostavitvijo dobrega odnosase »odprejo« vrata za kakovostno vsebinsko oz. u~no komunikacijo v o‘jemsmislu. Odnos mentorja do {tudenta je odlo~ilnega pomena. Raziskave poka-‘ejo, da je delo z mentorjem uspe{no, ~e se {tudenti izka‘ejo kot samozavest-ni, kompetentni, izkazovati morajo zanimanje za delo. ê so uspe{ni, in ~eniso preve~ samozavestni, in oblastni, bo odnos med njimi in mentorjem u~in-kovit in prijeten. Polo‘aj postane ~ustveno naporen in neu~inkovit kot izku{-nja, kadar {tudenti niso preve~ uspe{ni, ne poka‘ejo dovolj kvalitet, ali zaradidejstva, da jim mentor ni naklonjen (Pearcey in Elliot, 2004; Webb in Shakes-peare, 2008).

3 Medsebojni odnosi v klini~nem okolju

Pri pou~evanju in usposabljanju je pomembno razumevanje osebnostnih zna-~ilnosti ljudi. Za poklice v zdravstveni negi je teorija u~enja pomembna zara-di dejstva, da tudi u~enje pacienta zahteva upo{tevanje njegovih potreb, indi-vidualnost in na pacienta osredoto~eno u~enje. [tudenti zdravstvene negeso odrasle osebe in kot take, jih je trebapotrebno spodbujati, da prevzamejoodgovornost za svoje u~enje (Reece in Walker, 2002; cit po Hand, 2006).

Teoreti~no znanje predstavlja osnovo za pridobivanje in utrjevanje prak-ti~nega znanja in spretnosti za delo z ljudmi, ki poteka v realnem klini~nemokolju (Li~en, Trobec in Sko~ir, 2008). [tudenti, ki imajo ve~jo teoreti~no pod-lago, so na delo v klini~nem okolju bolje pripravljeni, poka‘ejo ve~ znanja,bolj{e spretnosti in vedenje (Mullen in Murray, 2002). [tudenti pogosto(lahko) tudi pri~akujejo, da jih v klini~nem okolju ~aka pasivno u~enje; nisopa pripravljeni na samostojno aktivno iskanje znanja in pridobivanje spretno-sti. Model u~enja tako ostaja le opazovanje in poslu{anje.

Ob~utek biti sprejet in cenjen znotraj skupine je osnova, da se proces u~e-nja za~ne. Na u~inkovitost u~nega okolja vpliva interakcija med {tudenti inzdravstvenim osebjem. Klju~nega pomena za motivacijo in u~enje {tudenta staje vzor in vpliv klini~nega osebja. Pozitivni vzori so opisani kot: pozorno po-slu{anje {tudenta in njegovih potreb, da jih ga osebje ne priganja, da osebjeu‘iva v pou~evanju, ko demonstrirajo svoje klini~ne sposobnosti, in da{tudente vklju~ijo v neposredno delo, da so fleksibilni, da dajejo povratneinformacije. [tudenti pri~akujejo podporo in zavezanost klini~nega osebja dou~enja, dobro vzdu{je, profesionalnost, fleksibilnost in povratne informacije(Mullen in Murray, 2002).


181

3.1 Na~rtovanje in organizacija klini~ne prakse

Izobra‘evanje in usposabljanje je ciljno naravnan proces. Pomembno je upo-{tevanje ljudi, ki bodo udele‘eni v izobra‘evanju, okoli{~in, ciljev, vsebin inmetod pou~evanja in usposabljanja. Potrebno je poskrbeti tudi za osnovne po-trebe {tudentov.

Velike delovne obremenitve, dolg delavnik, te‘ave pri izvajanju poklicnihvlog in razli~na tveganja, ki so jim izpostavljene medicinske sestre in drugozdravstveno osebje, vplivajo na strpnost in pripravljenost na delo s {tudenti.Dobra organizacija in obve{~enost omogo~ata uspe{nost klini~ne prakse tudiob dneh, ko je na oddelkih {e posebno naporno. Celotno osebje na oddelkumora biti seznanjeno s prihodom {tudentov, s ~asom, ki ga bodo dnevno pre-‘iveli na oddelku, ter koledarskim trajanjem klini~ne prakse. Razporeditev pa-cientov, organizacija prostega prostora, na~rtovanje {tudentovega dostopa dodokumentacije in pacientov, naj bi bile pripravljene vnaprej.

Literatura opozarja na negativne dejavnikefaktorje, ki vplivajo na interes{tudentov za opravljanje klini~ne prakse na podro~ju Zdravstvene nege inmentalnega zdravja. Andrago{ki pristop poudarja pomen vklju~enosti {tuden-tov pri na~rtovanju in organiziranju v skladu z ugotovljenimi potrebami pou~enju; pri identifikaciji u~nih potreb in pri oblikovanju ciljev. Pomembno je,da je pou~evanje osredoto~eno na potrebe {tudentov, na njihove zmo‘nostiin sposobnosti; vklju~uje podporo in pomo~ pri evalvaciji izobra‘evanja inusposabljanja (Knowles, 1984; cit po Hand, 2006).

4 Metoda dela

Osnovni raziskovalni in{trument je bil anketni vpra{alnik, sestavljen iz 10 tr-ditev za vrednotenje odgovorov od 1–-3 in tri odprta vpra{anja. Zagotovljenasta bila anonimnost in prostovoljno sodelovanje {tudentov, ki so izpolnili an-keto ob zaklju~ku prakse v bolni{nici. Testirali smo hipotezo, da varno klini~-no okolje vpliva na izku{nje in zadovoljstvo {tudentov s prakso zdravstvenenege.

5 Rezultati

V vzorcu je bilo 120 {tudentov na klini~nem usposabljanju v Psihiatri~ni bol-ni{nici Idrija od januarja do junija 2009. V vzorcu je bilo 83 % ‘ensk in 17 %mo{kih, 75 % rednih in 25 % izrednih {tudentov. (Slika 1)


182

Slika 1: Struktura vzorca

Slika 2: Ocenjevanje kriterijev kakovosti klini~ne prakse

Kakovost izvedbe so {tudenti ocenjevali s kriteriji organiziranosti, delov-nega okolja, mentorstva, mo‘nosti izkustvenega u~enja, timskega dela in ka-kovosti medsebojnih odnosov. Izra~unane so bile povpre~ne vrednosti odgo-vorov vseh skupin (2,41; SD 0, 35). Ugotovili smo pomembne razlike med sku-pinami izrednih in rednih {tudentov, saj so izredni (2, 55) v povpre~ju boljzadovoljni od rednih {tudentov (2, 36). Med skupinami rednih {tudentov nibilo ugotovljenih statisti~no pomembnih razlik (p = 0,8479). S Hi kvadrattestom smo potrdili hipotezo, da varno klini~no okolje pomembno vpliva naizku{nje in zadovoljstvo {tudentov s prakso zdravstvene nege (Hi2 = 24,67, karje ve~ od kriti~ne vrednosti 9,4873; stopnje prostosti DF = 4; pri 0,05 stopnji zna~il-nosti).


183

Ugotovili smo, da so se pri~akovanja {tudentov popolnoma izpolnila v60 %, delno so bili zadovoljni v 37 %, 3 % vseh {tudentov pa je bilo nezado-voljnih. (Slika 3) Med razlogi za nezadovoljstvo so navedli razporeditev nane‘eleni oddelek. Najve~je zadovoljstvo v klini~nem okolju so {tudenti izrazilizaradi sprejetosti v klini~ne time, stalne prisotnosti mentorjev ter mo‘nostisodelovanja, u~enja in pridobivanja izku{enj). Pomembna so bila stali{~a {tu-dentov pred in po klini~niem usposabljanjem in po njem.u.

6 Razprava

V raziskavi smo ugotovili, da {tudenti v delovnih okoljih pri~akujejo izvajanjekakovostne zdravstvene nege in stalno prisotnost mentorjev, ki jim omogo~asodelovanje in re{evanje problemov. Najbolj zadovoljni so zaradi mo‘nostiizkustvenega u~enja, terapevtske komunikacije, timskega dela in sprejetostiv klini~nih timih. [tudenti pridobivajo izku{nje preko procesa u~enja nepo-sredno v delovnih enotah, kamor so vklju~eni. Ugotovili smo, da so vred-note, stali{~a in predstave o vlogi zdravstvene nege in mentalnem zdravjupomembne, da {tudenti spremenijo stali{~a o motnjah mentalnega zdravja.[tudenti pri~akujejo ob~utek varnosti in sprejetost. Pri~akujejo, da mentorvodi proces izkustvenega u~enja tako, da jih postavlja v aktivno situacijo, kipomaga k lastni aktivnosti. Potrebno je stalno prilagajanje klini~nemu okolju,da pridobivajo nova znanja in izku{nje in znajo komunicirati s pacienti inostalim zdravstvenim osebjem. [tudenti tako oblikujejo svojo pozitivno samo-podobo in poklicno identiteto.

Slika 3: Izpolnitev pri~akovanj {tudentov


184

Literatura in viri

Boychuk Duchscher, J. E. (2001). Out in the Real World Newly Graduated Nurses in Acute-care Speak Out. Journal of Nursing Administration, 31 (9), 426–439.

Charleston, R., Happel, B. (2005). Coping with uncertainty within the perceptorship expe-rience: the perceptions of nursing students. Journal of Psychiatric and Mental HealthNursing, 12 (3), 303–309.

Dunn, S. V., Burnett, P. (1995). The development of a clinical learning environment scale.Journal of Advanced Nursing, 22 (6), 1166–1173.

Gaberson, K. B., Oermann, M. H. (1999). A philosophy of clinical teaching V: Clinicalteaching strategies in nursing. New York: Springer publishing company, 1–11.

Gray, M. A., Smith, L. N. (2000).The qualities of an effective mentor from the studentnurse’s perspective: findings from a longitudinal qualitative study. Journal of AdvancedNursing, 32 (6), 1542–1549.

Hand, H. (2006). Promoting effective teaching and learning in the clinical setting. NursingStandard, 20 (39), 55–63.

Kemper, A. K., Cheryl, R.D., Windsor, W. S., Mayo, R.M. (2004). Guidelines for publichealth practitioners serving as student preceptors. Health Promot Pract, 5 (2), 160–172.

Kyrkjebø, J., Hage, G. (2005). What we know and what we do: nursing students experien-ces of improvement knowledge in clinical practice. Nursing Education Today, 3 (25),167–175.

Li~en, S., Sko~ir, H., Trobec, I. (2008). Delovna organizacija kot u~ni zavod. V B. SkelaSavi~ idr (Ur.), Zbornik predavanj z recenzijo 1. mednarodne znanstvene konferenceTeorija, raziskovanje in praksa – trije stebri, na katerih temelji sodobna zdravstvenanega (str 317–323). Jesenice: Visoka {ola za zdravstveno nego.

Madsen, W. (2008). Teaching histroy to nurses: Will this make me a better nurse? NurseEducation Today, 28 (5), 524–529.

Marenti~ Po‘arnik, B. (2000). Psihologija u~enja in pouka. Ljubljana: DZS, str. 205.

Morton-Cooper, A., Palmer, A. (2000). Mentoring, Preceptorship and Clinical supervision:A Guide to Support Roles in Clinical Practice, 2nd ed. Oxford: Blackwell ScientificPublications.

Mullen, A., Murray, L. (2002). Clinical placements in mental health: Are clinicians doingenough for undergraduate nursing students? International journal of mental health nur-sing, 11 (1), 61–68.

Pearcey, G. C., Elliot, B. E. (2004). Student impressions of clinical nursing. Nurse EducationToday, 24 (5), 328-337.

Urh, I. (2005). U~e~a se organizacija in razvoj poklicne indetitete. Doktorska disertacija.Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko.

Stuhlmiller, C. M. (2006). Promoting student interest in mental health nursing. Journal Ame-rican Psychiatric Nurses Association, 11 (6), 355–358.

Webb, C., Shakespeare, P. (2008). Judgements about mentoring relationship in nurse edu-cation. Nurse education today, 28 (5), 563–571.


185

Katja Skinder Savi}, univ. dipl. org.Visoka {ola za zdravstveno nego [email protected]

Marijana Kastelic, univ. dipl. org.Visoka {ola za zdravstveno nego [email protected]

Ocenjevanje klini~ne praksena Visoki {oli za zdravstveno

nego Jesenice

Assessment of clinical practiceaf the College of Nursing Jesenice

Katja Skinder Savi}Marijana Kastelic

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: Ocenjevanje klini~ne prakse je proces, pri katerem visoko-{olski u~itelj spremlja napredovanje {tudenta skozi celotno obdobje prakse. Na kli-ni~ni praksi {tudenti tudi ocenjujejo svoje znanje in sposobnosti. V Sloveniji {e ved-no i{~emo najbolj{o re{itev za ocenjevanje klini~ne prakse.Cilj: Namen raziskave je bil ugotoviti, na katerih podro~jih ocenjevanja prihaja donajve~jih odstopanj med kon~nim vrednotenjem {olskega mentorja in samoocenjeva-njem {tudenta.Metoda: Podatki so bili zbrani s pomo~jo vpra{alnika za kon~no vrednotenje men-torja in samoocenjevanje {tudenta na klini~ni praksi. Kriteriji vrednotenja in ocenje-vanja so bili razvr{~eni na profesionalno vedenje, komunikacijo, procesno metododela in zdravstveno vzgojo. Podatke smo obdelali s statisti~nim programom SPSS.Rezultati: Ugotovili smo, da so se {tudenti drugega letnika {tudija statisti~no po-membno na vseh podro~jih ocenjevanja ocenili bolje, kot so jih ocenili visoko{olskiu~itelji, {tudenti prvega letnika pa na 8 od 16 podro~ij ocenjevanja.Razprava in zaklju~ki: [tudenti prvega letnika so bolj kriti~ni do svojega profe-sionalnega vedenja in strokovnega znanja kot {tudenti drugega letnika {tudija. Pri{tudentih prvega letnika so bile najve~je razlike na podro~ju uporabe procesa zdravs-tvene nege, kjer so bile kon~ne ocene visoko{olskega u~itelja najni‘e. [tudenti dru-gega letnika so bili najni‘e ocenjeni na podro~ju zdravstvene vzgoje. Statisti~no po-membne razlike so bile najve~je na podro~jih varovanja zaupnosti pacientovihpodatkov in varnosti pacienta, osebja.Klju~ne besede: {tudent, visoko{olski u~itelj, samoocenjevanje, vrednotenje


186

ABSTRACTTheoretical background: Assessment of clinical practice is a process where nur-sing teacher mentor student’s progression through the entire period of practice. Onclinical practice students also assess their knowledge and abilities. In Slovenia weare still searching for the best solution for the assessment of clinical practice.Aim: Aim of the research was to find out in which areas of final evaluation are thegreatest differences between mentor’s evaluation and student’s self-evaluation.Method: Data collection was based on a questionnaire of mentor’s evaluation andstudent’s self-evaluation in clinical practice. Evaluation and grading criteria were ca-tegorized in professional behaviour, communication, nursing process and health edu-cation. Research data were analyzed with SPSS statistical program.Results: Findings showed that students of the second year of study program evalua-ted themselves statistically significantly better compared to evaluation of their men-tors. Students of the first year of study program evaluated themselves statistically sig-nificantly better compared to evaluation of their mentors especially on the 8 from 16areas of assessments.Discussion and conclusions: Students of the first year of study program are mo-re critical to their professional behaviour and professional knowledge than studentsof the second year of study program. Students of the first year of study program re-ceived the lowest grades in the area of nursing process which were the highest diffe-rences between self and mentor’s evaluation. Students of the second year of studyprogram received the lowest grades in the area of health education. The highest dif-ferences between self and mentor’s evaluation were in the area of protecting the con-fidentiality of patient data and safety of patient and staff.Key words: nursing student, nursing teacher, self-assessment, evaluation

1 Teoreti~na izhodi{~a

Na klini~ni praksi stalno spremljamo razvoj in napredek posameznika, ker stem zagotavljamo individualni pristop do {tudentov. Zavedati se moramo, dapri nekaterih znanje »dozori prej« kot pri drugih, ker nismo vsi enako sposob-ni in moramo dejansko upo{tevati tudi trud in napredek vsakega posamezni-ka (Zak{ek in sod., 2008 a). V klini~nem okolju {tudent prena{a svoje teoreti~-no znanje in prakti~ne ve{~ine iz kabinetnih vaj v neposreden stik s pacien-tom. V tem procesu so zelo pomembni visoko{olski u~itelji kot {olski mentor-ji in medicinske sestre kot klini~ni mentorji (Skela Savi~, 2008). Ocenjevanjeklini~ne prakse je proces, pri katerem mentor spremlja napredovanje {tuden-ta skozi celotno obdobje prakse. Na podlagi povratne informacije visoko{ol-skega u~itelja {tudent ve, na katerih podro~jih mu primanjkuje znanja, ve{~inin kako mora izbolj{ati svoj profesionalen odnos (Hand, 2006). Ocenjevanje{tudenta na praksi naj bi potekalo skozi celotno obdobje prakse in naj ne bibilo rezultat le ene trenutne predstave. V Sloveniji {e vedno i{~emo najbolj{ore{itev za ocenjevanje klini~ne prakse, ki je zelo kompleksno in bi temu deluocen morali pripisati ve~jo te‘o kot do sedaj (Zak{ek in sod., 2008b).


187

[tudentova samoocena je izraz njegove percepcije lastnega delovanja,odvisna pa je tudi od osebnostnih lastnosti in zna~ilnosti ter od samopodobein delovnih izku{enj.

[tudent na podlagi samoocenjevanja na klini~ni praksi ocenjuje svoje zna-nje in sposobnosti (Silver, Campbell, Marlow, 2008).

Namen raziskave je bil raziskati razmerja med samooceno {tudenta inkon~no oceno visoko{olskega u~itelja.

1.2 Raziskovalna vpra{anja

! Ali so ocene kon~nega vrednotenja visoko{olskega u~itelja vi{je od samo-ocen {tudentov v prvem in drugem letniku {tudija?

! Na katerih podro~jih ocenjevanja je prihajalo do najve~jih odstopanj medkon~no oceno visoko{olskega u~itelja in samooceno {tudenta?

2 Cilj

Z raziskavo smo ‘eleli ugotoviti naslednje:

! razlike med oceno kon~nega vrednotenja visoko{olskega u~itelja in samoo-ceno {tudenta v prvem letniku {tudija,

! razlike med oceno kon~nega vrednotenja visoko{olskega u~itelja in samoo-ceno {tudenta v drugem letniku {tudija,

! podro~ja ocenjevanja, pri katerih so bile statisti~no pomembne razlike medkon~no oceno visoko{olskega u~itelja in samooceno {tudenta.

3 Metoda

3.1 Opis vzorca

V raziskavi so sodelovali {tudenti prvega in drugega letnika {tudijskega pro-grama prve stopnje Zdravstvena nega na Visoki {oli za zdravstveno negoJesenice v {tudijskem letu 2008/09. V prvem letniku je sodelovalo 61 rednihin 52 izrednih {tudentov, ki so opravili klini~ni prakso v naslednjih u~nihbazah: Splo{na bolni{nica Jesenice, Dom starej{ih ob~anov dr. FrancetaBergelja Jesenice in Bolni{nici KOPA Golnik. Pri rednih {tudentih smo vred-notili 290, pri izrednih pa 234 ur klini~ne prakse.

V drugem letniku je sodelovalo 34 rednih in 27 izrednih {tudentov, ki soopravljali klini~no prakso v naslednjih u~nih bazah: Splo{na bolni{nica Jese-nice, Bolni{nica za ginekologijo in porodni{tvo Kranj, Psihiatri~na klinika Ljub-ljana, Psihiatri~na bolni{nica Begunje, Pediatri~na klinika Ljubljana. Pri rednih{tudentih smo vrednotili 511, pri izrednih pa 261 ur klini~ne prakse.


188

3.2 Uporabljen instrumentarij

V raziskavi smo uporabili vpra{alnika za kon~no vrednotenje in samooce-njevanje {tudenta na klini~ni praksi, katera smo povzeli po St. John FisherCollege, Wegmans School of Nursing in po San Juan College Department ofNursing.

Vpra{alnika sta bila sestavljena iz 16 podro~ij ocenjevanja in so bila razde-ljena na 4 temeljne vsebinske sklope:

! profesionalno vedenje,

! komunikacija in sodelovanje,

! procesna metoda dela, strokovna presoja, izvajanje intervencij zdravstvenenege,

! zdravstvena vzgoja.

Omenjena podro~ja smo ocenjevali po naslednjih kriterijih:

! ni mo‘no – ni bilo opazovano, ni bilo mo‘nosti za opazovanje, ne pride vpo{tev za to u~no bazo;

! nezadosten – {tudent ne izpolnjuje minimalnih pri~akovanj;

! napreduje – {tudent postaja kompetenten, a potrebuje veliko in{trukcij inpodpore;

! kompetenten – {tudent neprestano izpolnjuje pri~akovanja;

! odli~en – presega pri~akovanja (Visoka {ola za zdravstveno nego Jesenice,2007).

3.3 Postopek

Ob zaklju~ku klini~ne prakse v posameznih u~nih bazah je visoko{olski u~i-telj na podlagi Obrazca kon~nega vrednotenja ocenil {tudenta z oceno »opra-vil« ali »ni opravil«. Za oceno »opravil« je moral {tudent na vseh 16 podro~jihocenjevanja dose~i minimalno oceno »napreduje«. Po enakih kriterijih ocenje-vanja so {tudenti podali {e svojo samooceno na klini~no prakso.

3.4 Statisti~na obdelava podatkov

Podatki so bili najprej urejeni v elektronski preglednici Excel, nato pa {e ana-lizirani s pomo~jo statisti~nega ra~unalni{kega programa SPSS 16.0. Uporabilismo osnovno deskriptivno statistiko in enosmerno ANOVO.


189

4 RezultatiV raziskavo so bili vklju~eni podatki kon~nega vrednotenja in samoocenjeva-nja {tudenta na klini~ni praksi. V prvem letniku smo obdelali 326 kon~nih vred-notenj visoko{olskih u~iteljev in 322 samoocenjevanj {tudentov, v drugem let-niku pa 267 kon~nih vrednotenj in 262 samoocenjevanj.

Ocene {tudentov po posameznih podro~jih glede na postavljene kriterijeocenjevanja so imele razpon od 1 do 5. Rezultati so v tabeli 1 in 2.

Tabela 1: Razlike v oceni trditev med visoko{olskimi u~itelji in {tudenti V[ZNJ v prvemletniku {tudija

TrditevPovpre~na Povpre~na

F Pvrednost / vrednost /standardni standardniodklon odklonkon~nega samoocenje-mentorja vanja {tudenta

Eti~en odnos do pacientov. 4,62 / ,532 4,52 /,564 5,480 ,020

Varovanje zaupnosti pacientovih podatkov. 4,56 / ,566 4,59 /,562 ,516 ,473

Varnost pacienta, osebja, okolja. 4,53 /,584 4,44 /,521 4,842 ,028

Delovna obleka in obutev, osebna urejenost. 4,77 /,523 4,68 /,477 4,837 ,028

To~nost, delovne navade, sprejemanjeodgovornosti, iskanje prilo‘nosti za u~enje. 4,56 /,740 4,57 /,526 ,019 ,890

Uporaba ustreznih oblik komuniciranja pripacientu in ~lanih zdravstvenega tima. 4,27 /,625 4,15 /,491 7,848 ,005

Vklju~evanje v timsko delo. 4,22 /,632 4,15 /,489 1,973 ,161

Sporo~anje/prenos pomembnih informacijmentorju in ostalim ~lanom zdravstvenega tima. 4,21 /,628 4,28 /,528 2,631 ,105

Dokumentiranje zdravstvene nege. 3,95 /,645 3,96 /,525 ,035 ,851

Uporaba procesa zdravstvene nege. 3,59 /,578 3,83 /,493 33,145 ,000

Ugotavljanje in re{evanje zdravstvenihproblemov pri posameznem pacientu. 3,78 /,580 3,74 /,594 ,749 ,387

Uporaba teoreti~nega znanja za izvajanjezdravstvene nege. 3,84 /,636 3,87 /,520 ,596 ,441

Izvajanje individualne, holisti~ne, k pacientuorientirane obravnave. 3,94 /,639 3,90 /,585 ,726 ,395

Izvajanje in sodelovanje v diagnosti~no-terapevtskem programu. 3,74 /,875 3,89 /,551 6,700 ,010

Izvajanje opredeljenih intervencij zdravstvenenege v okviru 14 ‘ivljenjskih aktivnosti. 4,02 /,584 4,01 /,520 ,019 ,891

Zaznavanje potrebe po zdravstvenemizobra‘evanju pacienta, izbira in uporabaustrezne metode vzgojno izobra‘evalnega dela. 3,66 /,642 3,77 /,566 4,543 ,033


190

Tabela 2: Razlike v oceni trditev med visoko{olskimi u~itelji in {tudenti V[ZNJ v drugemletniku {tudija

Povpre~na Povpre~na F PTrditev vrednost / vrednost /

standardni standardniodklon odklonkon~nega samoocenje-mentorja vanja {tudenta

Eti~en odnos do pacientov. 4,26 /,586 4,61 /,494 56,853 ,000

Varovanje zaupnosti pacientovih podatkov. 4,13 /,671 4,70 /,466 125,362 ,000

Varnost pacienta, osebja, okolja. 4,04 /,692 4,51 /,544 75,235 ,000

Delovna obleka in obutev, osebna urejenost. 4,41 /,551 4,69 /,550 33,862 ,000

To~nost, delovne navade, sprejemanjeodgovornosti, iskanje prilo‘nosti za u~enje. 4,16 /,744 4,59 /,521 58,112 ,000

Uporaba ustreznih oblik komuniciranjapri pacientu in ~lanih zdravstvenega tima. 3,94 /,717 4,29 /,525 40,848 ,000

Vklju~evanje v timsko delo. 3,94 /,688 4,16 /,500 17,062 ,000

Sporo~anje/prenos pomembnih informacijmentorju in ostalim ~lanom zdravstvenega tima. 3,89 /,688 4,22 /,547 37,135 ,000

Dokumentiranje zdravstvene nege. 3,95 /,638 4,05 /,515 3,510 ,062

Uporaba procesa zdravstvene nege. 3,73 /,677 3,94 /,574 14,570 ,000

Ugotavljanje in re{evanje zdravstvenihproblemov pri posameznem pacientu. 3,59 /,661 3,89 /,596 29,491 ,000

Uporaba teoreti~nega znanja za izvajanjezdravstvene nege. 3,67 /,728 3,93 /,590 21,657 ,000

Izvajanje individualne, holisti~ne, k pacientuorientirane obravnave. 3,71 /,717 4,05 /,561 38,028 ,000

Izvajanje in sodelovanje v diagnosti~no-terapevtskem programu. 3,73 /,746 4,01 /,583 22,614 ,000

Izvajanje opredeljenih intervencij zdravstvenenege v okviru 14 ‘ivljenjskih aktivnosti. 3,93 /,615 4,06 /,669 5,282 ,022

Zaznavanje potrebe po zdravstvenemizobra‘evanju pacienta, izbira in uporabaustrezne metode vzgojno-izobra‘evalnega dela. 3,51 /,767 3,88 /,685 34,605 ,000


191

5 Razprava in zaklju~ki

[tudenti zdravstvene nege so bili s strani visoko{olskega u~itelja najslab{e oce-njeni na podro~ju dokumentiranja zdravstvene nege (Hyatt, Brown in Lipp,2008).

[tudenti prvega letnika so sebe ocenili bolje, kot so jih ocenili visoko{ol-ski u~itelji na 8 od 16 podro~jih ocenjevanja, medtem ko so bile samoocene{tudentov drugega letnika {tudija na vseh 16 podro~jih ocenjevanja vi{je odkon~ne ocene visoko{olskega u~itelja. Pri {tudentih prvega letnika {tudija sobile statisti~no pomembno najve~je razlike na podro~ju uporabe procesazdravstvene nege, saj so se {tudenti ocenili bolje, kot so jih ocenili visoko{ol-ski u~itelji. [tudenti drugega letnika so bili najni‘je ocenjeni na podro~juzdravstvene vzgoje. Statisti~no pomembne razlike so bile najve~je na podro~-jih varovanja zaupnosti pacientovih podatkov in varnosti pacienta, osebja, sajso bile samoocene {tudentov vi{je od kon~ne ocene visoko{olskega u~itelja.

V prvem letniku {tudija {tudenti zdravstvene nege {e ne vidijo bistvasamoocenjevanja, v drugem in tretjem letniku pa postajajo vedno bolj samo-kriti~ni do svojega znanja in profesionalnega vedenja v klini~nem okolju(Wilkins, Leamon, Rawnson, Brown, 2008).

V raziskavi smo ugotovili, da so bili {tudenti prvega letnika bolj samokri-ti~ni do svojega profesionalnega vedenja in strokovnega znanja v klini~nemokolju kot pa {tudenti drugega letnika {tudija, saj so bile razlike med kon~nooceno visoko{olskega u~itelja in samooceno {tudenta ve~je pri {tudentih dru-gega letnika, razen na podro~ju uporabe procesa zdravstvene nege, kjer so bili{tudenti drugega letnika v primerjavi s prvim bolj samokriti~ni.

V raziskavi, kjer je sodelovalo 3.205 medicinskih sester iz 30 dr‘av po sve-tu, se jih je 2.964 (92.5 %) strinjalo, da so v ~asu {olanja dobile vsa potrebnaznanja in ve{~ine za delo s pacientom v klini~nem okolju (Edwards, Davis,2006).

Klju~ni element za doseganje kompetenc {tudijskega programa Zdravstve-na nega je kontinuirano spremljanje napredovanja {tudenta na klini~ni prak-si. Mentor mora {tudentu dati povratno informacijo, kaj dela dobro, kaj bilahko delal {e bolj{e in na katerih podro~jih mu primanjkuje strokovnegaznanja, ve{~in, spretnosti.

Na Visoki {oli za zdravstveno nego Jesenice s {tudijskim letom 2009/2010prehajamo na stopenjski na~in ocenjevanja klini~ne prakse. Mentor bo ocenooblikoval na podlagi to~k, ki jih bo {tudent zbral pri posameznih sklopih oce-njevanja. [e naprej bomo na razli~ne na~ine sku{ali vzpodbuditi kriti~norazmi{ljanje vsakega {tudenta o njegovih reakcijah in delovanju na klini~nipraksi. Predvidevamo, da bo tudi uvedba stopenjskega ocenjevanja spreme-nila samokriti~nost pri {tudentih.


192

Literatura

Edwards, PA, Davis, CR. (2006). Internationally Educated Nurses Perceptions of Their Clini-cal Competence. Journal of Continuing Education in Nursing, 37(6): 265–69.

Hand, H. (2006). Assessment of learning in clinical practice. Nursing Standard, 21(4):48–56.

Hyatt, SA , Brown, L., Lipp, A. (2008). Supporting mentors as assessors of clinical practice.Nursing Standard, 22 (25): 35–41.

(St. John Fisher College, Wegmans School of Nursing) http://home.sjfc.edu/nursing/docu-ment/FNP_PreceptorEvaluationOfStudentPerformance.pdf 15.10.2007.

(San Juan College Department of Nursing) http://www.sjc.cc.nm.us/documents/Allied-Health/Syllabi/NURS%20110.doc 15.10.2007.

Silver, I., Campbell C., Marlow B., Sargeant J. (2008). Self-assessment and continuingprofessional development: the Canadian perspective. Journal of Continuing Educationin the Health Professions, 28 (1): 25–31.

Skela Savi~, B. Teorija, raziskovanje in praksa v zdravstveni negi – vidik odgovornostimened‘menta v zdravstvu in mened‘menta v visokem {olstvu. (2008). V B. Skela Savi~(Ur.), B. M. Kau~i~ (Ur.)J. Ram{ak Pajk (Ur.). Teorija, raziskovanje in praksa – trije stebri,na katerih temelji sodobna zdravstvena nega. (Bled, 25.–26. 09. 2008). Jesenice:Visoka {ola za zdravstveno nego Jesenice.

Visoka {ola za zdravstveno nego Jesenice. (2007): Obrazec za kon~no vrednotenje inocenjevanje {tudenta, Jesenice: Visoka {ola za zdravstveno nego Jesenice

Zak{ek, T., Rebec, D., Sko~ir, H., Karnju{, I., Trobec, I. (2008a). Ocenjevanje klini~neprakse {tudentov zdravstvene nege in babi{tva. Obz Zdr N, 42 (1), 35–39.

Zak{ek, T., Rebec, D., Sko~ir, H., Karnju{, I., Trobec, I. (2008b). Ocenjevanje klini~neprakse {tudentov zdravstvene nege in babi{tva. Obz Zdr N, 42 (1), 35–39.

Wilkins, C., Leamon, J., Rawnson, S., Brown, S. (2008). Student midwives’views of self-assessment. British Journal of Midwifery, 16 (2): 88–93.


193

Ovire medpoklicnega sodelovanjazdravstvenih delavcev

Barriers in interprofessional collaborationof health care workers

mag. Cvetka Gregorc

mag. Cvetka Gregorc, prof. zdr. vzg.Zavod RS za transfuzijsko [email protected]

ABSTRACTIntroduction: In Slovnian health care are many negative interprofessional andorganizational factors, which cause interpersonal in intergroups disharmony – cof-licts and reduce collaboration.Purpose: To present participants and causes of conflicts within and between pro-fessional groups of nurses, employees in laboratories and physicians.

IZVLEÊKIzhodi{~e: V slovenskem zdravstvu so prisotni {tevilni negativni dejavniki, ki pov-zro~ajo medosebna in medskupinska nesoglasja – konflikte med zdravstvenimi de-lavci, in ovirajo sodelovanje.Cilj: Predstaviti soudele‘ence in vzroke konfliktov znotraj in med poklicnimi skupina-mi medicinskih sester, zaposlenih v laboratorijih, in zdravnikov.Metoda: Podatki so pridobljeni z anketo med 473 zdravstvenimi delavci.Rezultati: Med poklicnimi skupinami so razlike v dojemanju sodelovanja in konflik-tov. Konflikti med medicinskimi sestrami in zdravniki so pogostej{i, kot z zaposlenimiv laboratorijih. Medicinske sestre s strani zdravnikov pogosteje kot s strani kolegicdo‘ivljajo podcenjevanje, nepoznavnje, neupo{tevanje svojega dela. Zaposleni v la-boratorijih pa pri delu z medicinskimi sestrami pogosteje kot pri delu s kolegi do‘ivi-jo nepripravljenost na sodelovanje. Medicinske sestre in zdravniki pogosteje kot za-posleni v laboratorijih zaznavajo delovno preobremenjonst, pomanjkanje kadra, po-manjkanje ~asa za re{evanje delovnih in medosebnih problemov in delo preko red-nega delovnega ~asa.Razprava: Obstoje~e razlike v dojemanju sodelovanja in konfliktov med zdrav-stvenimi delavci predstavljajo pomemben izziv za mened‘erje in vodje pri pospe-{evanju medpoklicnega sodelovanja.Klju~ne besede: zdravstveni delavci, konflikti, negativni interakcijski in organizacij-ski dejavniki


194

Metod: Data has been collected by questionnaire between 473 health workers.Results: Each profession viewed collaboration and conflicts differently. Conflicts aremore frequent between nurses and physicians then with employees in laboratories.Nurses experience from physicians belittling, ignorance, disregard of work or pro-fession, more frequently then from colleague. Employees in laboratories more fre-quently as from colleagues experience unwillingness for collaboration from nurses.Nurses and physicians have percived more frequently then employees working over-load, lack of staff, no time for problem solving and work over regular time.Discussion: Such differences in perceptions of collaboration and conflicts representimportant challenges to managers and clinical leaders when it comes to advancinginterprofessional collaboration.Keywords: health care professionals, conflicts, negative interprofessional and orga-nizational factors

1 Uvod

Kakovost in u~inkovitost storitev v sodobnih, kompleksnih zdravstvenihorganizacijah je odvisna tako od znanja, usposobljenosti in kompetenc zapo-slenih, kot tudi od njihovega medsebojnega sodelovanja. @e dolgo je znano,da formalna organizacijska pravila, predpisi in nadzor predstavljajo leosnovo za usklajeno delovanje zaposlenih (Georgopoulos and Mann, 1962;Øvretveit, 1997). Tesna delovna soodvisnost med zdravstvenimi delavci nudi{tevilne prilo‘nosti za nesoglasja, nestrinjanja oziroma konflikte, ki ovirajo so-delovanje. Uspe{no sodelovanje je odvisno predvsem od neformalnih pravilin dogovorov med zaposlenimi. Pri usklajevanju medsebojnih razlik v poklic-nih vlogah, znanju, sposobnostih, poklicnih kompetencah, vrednotah, potre-bah, ciljih imajo pomembno vlogo komunikacija, empatija, sposobnost poslu-{anja, skupni cilji in iskanje alternativnih poti za re{evanje problemov. Priprav-ljenost na sodelovanje, medsebojno zaupanje, spo{tovanje in komunikacija sotemelj konstruktivnega re{evanja nesoglasij – konfliktov (Simson and Petere-son, 2000; Dirks and Ferrin, 2001).

2 Raziskave konfliktov med zdravstvenimi delavci

Zdravstveni delavci lahko pridejo v konflikt pri delu oziroma v odnosih z bol-niki ter njihovimi svojci, s sodelavci ali skupinami, z nadrejenimi, z vodstvomzdravstvene ustanove in z drugimi institucijami. Najpogosteje prihaja do konf-liktov med sodelavci (Skjørshammer and Hofoss, 1999; Skjørshammer, 2001;Cox, 2003; Almost, 2005, Vivar, 2006; Tabak and Koprak, 2007). [tevilne {tudi-je poro~ajo o negativnih medsebojni odnosih znotraj posameznih poklicnihskupin (Skjørshammer and Hofoss, 1999; Skjørshammer, 2001; Klemenc in


195

Pahor, 2004; Royal College of Nursing, 2005; Stevenson et al., 2006; Almost,2005; Vivar, 2006; Tabak and Koprak, 2007).

Medosebni (interpersonalni) konflikt med dvema ali ve~ posameznikinastane, ko eden ali ve~ posameznikov v delovnem odnosu zazna, da obna-{anje oz. namen sodelavcev ni v skladu z njihovimi in jih ogro‘a (Wall andCallister, 1995; Almost, 2005, Tabak and Koprak, 2007).

Medpoklicni (interpofesionalni) konflikt je najsplo{neje opredejen kotna~in vedenja med poklicnimi skupinam, pri ~emer se udele‘enci identificira-jo z eno skupino in zaznavajo, da utegne druga skupina prepre~iti doseganjeciljev ali pri~akovanj njihove skupine (Cox, 2003; Poto~an, 2005; Jackson andRestifo, 2006).

2.1 Vzroki konfliktov

Konflikte med zdravstvenimi sodelavci pogojujejo {tevilni dejavniki, ki soodraz osebnosti udele‘encev, njihovih medsebojnih odnosov, zna~ilnostiorganizacijskega in zunanjega okolja.

Glavni vzrok za konflikte v zdravstvu sta razliki v mo~i in statusu med po-klicnimi skupinami, kar pogojujejo razlike glede na spol, izobrazbo, socialnoekonomski status ter podro~je in naravo dela. Prevlada ‘ensk v zdravstveninegi in pomanjkanje terciarne kvalifikacije sta povezana z nizkim statusom inpomanjkanjem mo~i v zdravstvenem okolju (Lupton, 2003). Spolne razlikevplivajo na pove~anje ~ustvenih konfliktov, medtem ko so posledica razlike vizobrazbi, razlike v razmi{ljanju in izvajanju nalog, kar pove~uje vsebinskekonflikte (Ancona, 1990; Jahn, 1997). Obstoje~e raziskave potrjujejo, da imatapoklicni status in polo‘ajna mo~ zdravnikov klju~ni vpliv na vedenje drugihzdravstvenih delavcev. Vodstveni stil zdravnikov vpliva na sodelovanje inu~inkovitost zdravstvenega tima. V ve~jih {tudijah poro~ajo, da seo konfliktimed zdravstvenimi delavci pojavljajo predvsem na podro~ju poklicnih kom-petenc. »Prerekanje in tekmovanje« za bolnike slabi sodelovanje (Katzman,1988; Gerteis, 1993; Curtis, 1994). Fox (1994) govori o rivalstvu za bolnike tudiznotaj poklicnih skupin (med kirurgi in anestezisti). Odnose med poklicnimiskupinami zlasti medicinske sestre zaznavajo kot konfliktne. Raziskave odno-sov med medicinskimi sestrami in zdravniki so pokazale tri kategorije proble-mov, v zvezi s katerimi se konflikti pojavljajo najpogosteje (Walby, Greenwellet al., 1994; MacKay, 1993 cit. po Pahor, 2007):

! upor zdravni{ki avtoriteti – do konflikta pride, ker medicinske sestre, zlastivodilne, te‘ijo k avtonomnemu polo‘aju dejavnosti zdravstvene nege,zdravniki pa jih ‘elijo obdr‘ati v pomo~ni{ki in podrejeni vlogi:

! prizadevanje po lo~evanju zdravljenja in zdravstvene nege na podro~jih,kjer meje niso jasne (intenzivna nega, oskrba ran, skrb za umirajo~e);

! v zvezi s polo‘ajem bolnikov – kako bi se do njih obna{ali, kdo je odgovo-ren zanje, ali z drugimi besedami, »~igavi« so bolniki.


196

Konflikte povzro~ajo tudi razlike v odnosu do bolnikov. Medicinske sestreso razvile osebna razmerja do bolnikov, kar lahko pripelje do konfliktov zzdravniki in zaposlenimi v laboratorijih, ki so do bolnikov bolj tehni~no inmanj ~ustveno usmerjeni (Ashworth, 2000; Jervis, 2002).

Medsebojni odnosi v zdravstvu so pogosto spregledani, potisnjeni na stran-ski tir in zaznavani kot manj pomembni in manj problemati~ni (Skjørshammerand Hofoss, 1999). Zdravstveni delavci so prezaposleni in si ne vzamejo ~asza pogovor o medsebojnih odnosih in o konfliktih. Mnogi problemi se izpo-stavijo {ele, ko je njihova re{itev nujna. Prednost imajo problemi, povezani zbolniki, nato s strokovnim delom in nazadnje {ele so tu medsebojni odnosi.Zaradi bolnikov so zdravstveni delavci bolj pripravljeni na kompromise ali izo-gibanje. Delovno sodelovanje in delovno okolje se obravnavate {ele, ko po-staneta nevzdr‘ni. Obravnava konfliktov ne sledi njihovi pojavnosti (Skjørs-hammer, 2001).

Temeljna zna~ilnost odnosov med zdravstvenimi delavci je njihova hie-rarhi~nost. Gre za odnos povezanosti ~lanov dolo~ene celote na na~in, da soni‘ji podrejeni vi{jim (Klemenc, 2007). Hierarhi~na medpoklicna razmerja, ste-reotipi, pristranskost, neodkrito in te‘avno komuniciranje, neenakovrednost,nesamozavest v medpoklicnih razmerjih, ob~utek nespo{tovanosti s strani dru-gih strok so le nekateri dejavniki, ki so prisotni v medpoklicnih razmerjih vslovenskem zdravstvu in so povod za konflikte (Skela Savi~, 2006; Vrbov{ek,2006; Kvas in sod., 2007).

Medpoklicne odnose med zdravstvenimi delavci ote‘ujejo tudi specifi~nidelovni pogoji, kot so: velike psihi~ne, telesne, ~ustvene obremenitve zaradinarave dela z bolniki, izmensko delo, delo ob nedeljah in praznikih, izpostav-ljenost {kodljivim vplivom, nasilje vseh vrst, neugodna mikro in makro-klima,ob vsem tem pa {e pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester (Klemenc,2007).

3 Namen raziskave

Z raziskavo med medicinskimi sestrami, zdravniki in zaposlenimi v laborato-rijih so ugotovljeni soudele‘enci v konfliktih in vzroki za konflikte znotraj inmed poklicnimi skupinami. Z analizo in primerjavo dobljenih podatkov soprikazane statisti~no pomembne razlike in soodvisnosti med zdravstvenimidelavci.

4 Metoda

Uporabjena je kvantitativna metoda s tehniko anketiranja. Anketni vpra{alnikje vseboval vpra{anja zaprtega tipa, v katerih so anketiranci ocenili svoje iz-ku{nje s konflikti s pomo~jo petstopenjske ordinalne merske lestvice strinja-


197

nja. Pridobljeni podatki so obdelani s pomo~jo ra~unalni{kega programaExcel in statisti~nega paketa SPSS 12.0.

5 Vzorec

1100 vpra{alnikov je bilo razdeljeno medicinskim sestram, zdravnikom in za-poslenim v laboratorijih v Zdravstvenem domu Ljubljana, v slovenskih trans-fuzijskih ustanovah in bolni{nicah. Vsi vrnjeni vpra{alniki 473 (42,7 %) so vklju-~eni v vzorec, ki ga predstavlja 228 (48 %) medicinskih sester, 189 (40 %) za-poslenih v laboratorijih in 56 (12 %) zdravnikov.

V vseh treh anketiranih poklicnih skupinah je bil najve~ji dele‘ ‘ensk. Medmedicinskimi sestrami je imelo 49,1 % anketiranih srednjo stopnjo izobrazbe,14,9 % vi{jo, 33,8 % visoko strokovno in le ena medicinska sestra (2,2 %) uni-verzitetno izobrazbo. Med zaposlenimi v laboratorijih je imelo 16,4 % sodelu-jo~ih v raziskavi univerzitetno izobrazbo, 27 % visoko strokovno, 12,7 % vi{join 43,9 % srednjo stopnjo izobrazbe. Povpre~na skupna delovna doba medanketiranimi medicinskimi sestrami je bila 19 let, med zaposlenimi v laborato-rijih 17 let in med zdravniki 17 let.

6 Rezultati

Konflikti so pogostej{i znotraj poklicnih skupin kot med poklicnimi skupina-mi. Med poklicnimi skupinami so konflikti pogostej{i med medicinskimi sestra-mi in zdravniki (ρ = 0,583; p < 0,01) kot z zaposlenimi v laboratorijih. Slednjise z nara{~anjem konfliktnosti zdravnikov in medicinskih sester umikajo kon-fliktom (Pearsonov koeficient korelacije: z zdravniki: ρ = -0,195; p < 0,01; zmedicinskimi sestrami: ρ = -0,336; p < 0,01).

6.1 Negativni interakcijski dejavniki

S faktorsko analizo in metodo glavnih osi so dolo~eni glavni vzroki za nasta-nek konfliktov s posamezno poklicno skupino. Negativni interakcijski dejavni-ki, navedeni v tabeli 1, se pojavljajo pri delu 73,8 % anketiranih medicinskihsester, 70,1 % zaposlenih v laboratorijih in 73,5 % anketiranih zdravnikih (KMO= 0,899; p < 0,01). Med poklicnimi skupinami so razlike le v razmerju med ute‘-mi pri posameznih negativnih interakcijskih dejavnikih.

Medicinske sestre pri delu do‘ivljajo neskladnosti predvsem s svojimi ko-legicami in zdravniki in zelo redko z zaposlenimi v laboratorijih (povpre~neocene: 1 – nikoli; 2 – zelo redko (1 ali ve~ na leto); 3 – redko (1 ali ve~ namesec); 4 – pogosto (1ali ve~ na teden); 5 – zelo pogosto (1 ali ve~ na dan))(Graf 1).


198

Graf 1: Povpre~ne ocene pojavnosti vzrokov za konflikte s sodelavci pri delu medicinskih sester

Tabela 1: Glavne osi in ute‘i negativnih interakcijskih dejavnikov pri medicinskih sestrah,zaposlenih v laboratorijih, in zdravnikih

1. os (73,8 %) 1. os (70,1 %) 1. os (73,5 %)z medicinskimi sestrami ute‘i z zaposlenimi v laboratoriju ute‘i z zdravniki ute‘i

razlikovanje med zaposlenimi ,969 razlike v razumevanju delovnih ,981 razlikovanje med zaposlenimi ,788zadolìtev

nedore~ena pravila – postopki nespo{tovanje, nepriznavanje podcenjevanje, nepoznavanjesodelovanja ,913 poklicne vloge in strokovnosti ,874 neupo{tevanje dela, poklica ,776

prelaganje oz. izogibanje neustrezna komunikacija ,795 nespo{tovanje, nepriznavanjeodgovornosti ,901 poklicne vloge in strokovnosti ,725

nespo{tovanje, nepoznavanje podcenjevanje, nepoznavanje, nedore~ena pravila – postopkipoklicne vloge in strokovnosti ,898 neupo{tevanje dela, poklica ,784 sodelovanja ,701

nestrinjanje z usmeritvami omejena mo`nost sodelovanja pri nestrinjanje z usmeritvaminadrejenih / podrejenih ,871 sprejem. odlo~. v zvezi z delom ,758 nadrejenih / podrejenih ,696

podcenjevanje, nepoznavanje, nedore~ena pravila – postopki omejena mo`nost sodelovanjaneupo{tevanje dela, poklica ,853 sodelovanja ,755 pri sprejemanju odlo~itev

v zvezi z delom ,681

nepripravljenost na sodelovanje ,853 osebnostno neujemanje prelaganje oz. izogibanjez zaposlenimi ,745 odgovornosti ,644

neustrezna komunikacija ,842 prelaganje oz. izogibanje osebnostno neujemanje ,623odgovornosti ,738

omejena mo`nost sodelovanja nestrinjanje z usmeritvami nepripravljenost na sodelovanje ,544 pri sprejemanju odlo~itev nadrejenih / podrejenih ,673

v zvezi z delom ,840

razlike v razumevanju delovnih nepripravljenost na sodelovanje ,664 nepripravljenost na sodelovanje ,544zadolìtev ,738

osebnostno neujemanje ,729 razlikovanje med zaposlenim ,644 neustrezna komunikacija ,499

razli~na stali{~a, vrednote, cilj ,530 razli~na stali{~a, vrednote, cilj ,543 razli~na stali{~a, vrednote, cilj ,485


199

Medicinske sestre s strani kolegic statisti~no pogosteje kot s strani zdrav-nikov in zaposlenih v laboratorijih do‘ivljajo (t-test parov):

! razli~na stali{~a, prepri~anja, vrednote, cilji (t1= 5,8; t

2= 14,2; p

1 in p

2 < 0,01);

! osebnostno neujemanje (t1= 4,6; t

2= 11,1; p

1 in p

2 < 0,01);

! razlike v razumevanju delovnih zadol‘itev (t1= 6,3; t

2= 12,9; p

1 in p

2 < 0,01);

! neustrezno komunikacijo (t1= 3,7; t

2= 10,2; p

1 in p

2 < 0,01);

! razlikovanje med zaposlenimi (t1 = 3,2; t

2 = 8,4; p

1 in p

2 < 0,01);

! omejene mo‘nosti sodelovanja pri sprejemanju odlo~itev (t1= 1,8; t

2= 11,8;

p1 in p

2 < 0,01).

V enaki meri kot pri delu s kolegicami do‘ivljajo pri delu z zdravniki:

! nespo{tovanje, nepriznavanje poklicne vloge (t = 0,58; p = 0,56);! nepripravljenosti na sodelovanje (t = 0,6; p = 0,54);! nedore~ena pravila sodelovanja (t = 1,6; p = 0,11);! izogibanje in prelaganje odgovornosti (t = 1,8; p = 0,07);! nestrinjanje z usmeritvami nadrejenih (t = 1,8; p = 0,07).

S strani zdravnikov pa pogosteje kot s strani medicinskih sester do‘ivijopodcenjevanje, nepoznavnje, neupo{tevanje njihovega dela (t = -3,36; p < 0,01).

Pri medicinskih sestrah so vsi negativni interakcijski dejavniki v statisti~-no zna~ilnih korelacijah s frekvenco konfliktov z njihovimi kolegicami, z zdrav-niki in z zaposlenimi v laboratorijih. Koeficient korelacije se giblje od 0,183(razlike v prepri~anjih, stali{~ih, ciljih z vodilno medicinsko sestro) do 0,555(osebnostno neujemanje z zdravniki). Med medicinskimi sestrami so statisti~-no zna~ilni povzro~itelj konfliktov zaradi negativnih interakcijskih dejavnikovmedicinske sestre (srednja, vi{ja, visoka stopnja izobrazbe). Povezanost s po-javnostjo konfliktov je visoka (R = 0,616; p ≤ 0,05). Srednje medicinske sestrepovzro~ajo 35 % konfliktov, vi{je in diplomirane medicinske sestre pa k temuprispevajo {e 3 % (Regresija – Stepwise test).

Zdravniki so najve~krat v neskladju z zdravniki in z medicinskimi sestra-mi in precej manj z zaposlenimi v laboratorijih. Pri delu z zdravniki pogostejekot s strani medicinskih sester in zaposlenih v laboratorijih do‘ivljajo:

! osebnostno neujemanje (t1= -2,2; p

1= 0,032

; t2= -5,3; p

2 < 0,01);

! razlikovanje med zaposlenimi (t1= -2,36; p

1= 0,022; t

2= -4,8;

1 in p

2 < 0,01);

! omejene mo‘nosti sodelovanja pri sprejemanju odlo~itev (t1= -1,9; p

1= 0,059

;

t2= -5,1; p

2 < 0,01).

Vse ostalo v enaki meri do‘ivljajo s strani kolegov in medicinskih sester.

Ve~ina negativnih interakcijskih dejavnikov je v statisti~no zna~ilni korela-ciji s pojavom konfliktov z medicinskimi sestrami (srednja stopnja izobrazbe),z zdravniki in z vodilnimi zdravniki. Statisti~no zna~ilni povzro~itelj konflik-tov zaradi navedenih zna~ilnosti dela so zdravnik (vodja, predstojnik) in me-dicinske sestre (srednja stopnja izobrazbe). Povezanost s pojavnostjo kon-


200

fliktov je visoka (R = 0,621; p ≤ 0,05). Vodilni zdravniki povzro~ajo 30 % konf-liktov, medicinske sestre (srednje) pa k temu prispevajo {e 9 % (Regresija -–Stepwise test).

Zaposleni v laboratorijih do‘ivljajo pri svojem delu med sicer redkimite‘avami najve~ neujemanja s sodelavci v laboratorijih, sledijo medicinske se-stre in nato zdravniki. Pogosteje kot s strani zaposlenih v laboratorijih pado‘ivljajo pri delu z medicinskimi sestrami nepripravljenost na sodelovanje(t = 8,7; p

< 0,01). Statisti~no zna~ilni povzro~itelji konfliktov zaradi negativnih

interakcijskih dejavnikov laboratorijski tehniki in medicinske sestre (vi{ja,visoka stopnja izobrazbe). Povezanost s pojavnostjo konfliktov je visoka(R = 0,563; p ≤ 0,05). Laboratorijski tehniki povzro~ajo 28 % konfliktov, vi{je indiplomirane medicinske sestre k temu prispevajo {e 2 % (Regresija – Step-wise test).

6.2 Neugodni organizacijski dejavniki

Medicinske sestre in zdravniki neugodne pogoje dela do‘ivljajo podobno. Vprimerjavi z njimi zaposleni v laboratorijih zaznavajo manj neugodnih delov-nih pogojev.

Medicinske sestre pri svojem delu zaznavajo predvsem prevelik obsegdela (t = 14,4; p < 0,01), pomanjkanje kadra (t = 10,8; p < 0,01), pomanjkanje~asa za re{evanje delovnih in medosebnih problemov (t = 7,02; p < 0,01), deloprek rednega delovnega ~asa (t = 5,2; p < 0,01) in neustrezno izkori{~enost~love{kih, prostorskih in ~asovnih virov (t = 2,25; p = 0,015) (t-test).

Pri zdravnikih prav tako zaznavajo prevelik obseg dela (t = 9,7; p < 0,01),pomanjkanje kadra (t = 7,4; p < 0,01), pomanjkanje ~asa za re{evanje delovnihin medosebnih problemov (t = 6,5; p < 0,01), delo preko rednega delovnega~asa (t = 6,6; p < 0,01) in pomanjkljivo znanje s podro~ja mened‘enta (t = 2,6;p = 0,11).

Zaposleni v laboratorijih zaznavajo predvsem prevelik obseg dela (t = 7,8;p < 0,01), pomanjkanje kadra (t = 6,1; p < 0,01) in delo preko rednega delovne-ga ~asa (t = 1,9; p = 0,057) (t-test).

7 Razprava

Raziskava je potrdila, da so v odnosih med zdravstveni delavci in v organiza-cijskem okolju slovenskega zdravstva prisotni {tevilni negativni dejavniki, kipovzro~ajo medosebna in medskupinska nesoglasja – konflikte. Konflikti sonajpogostej{i med sodelavci, ki najpogosteje delajo skupaj, t.j. znotraj poklic-nih skupin. Med poklicnimi skupinami so konflikti pogostej{i med medicinski-


201

mi sestrami in zdravniki kot z zaposlenimi v laboratorijih. Medicinske sestrein zdravniki delajo neposredno z bolniki, zato je med njimi ve~ja delovnasoodvisnosti kot z zaposlenimi v laboratorijih, ki niso v neposrednem stiku zbolniki. Posamezniki, delovne skupine in timi z majhno medsebojno odvisnost-jo imajo manj konfliktov, in obratno (Jehn and Mannix, 2001).

[tevilne {tudije v tujini se osredoto~ajo na diado medicinske sestre –zdravniki kot pomemben vir konfliktov. Mnogo let je bila razlika v mo~i medzdravniki in medicinskimi sestrami glavni vzrok za konflikte v zdravstvu.Situacija se s~asoma spreminja, ker se dviga raven izobrazbe med medicin-skimi sestrami in se opredeljujejo strokovna podro~ja delovanja zdravstvenenege v zdravstvenem timu in zdravstvenem varstvu (Ashworth, 2000). Medi-cinske sestre so vse bolj samostojne pri sprejemanju odlo~itev v zdravstveninegi, kar vodi v pove~anje konfliktov z zdravniki (Jervis, 2002). Ve~ja profe-sionalna avtonomija je v nasprotju s {e vedno prisotno tradicionalno vlogozdravnika, ki daje ukaze in navodila za delo, ostali zdravstveni delavci pa jihs ~im manj brez ugovarjanja izvajajo. êprav se mi{ljenje, da so medicinskesestre izvajalke zdravnikovih navodil, po~asi spreminja, se to {e vedno ob~uti.Zdravniki imajo {e vedno avtoritativno vedenje. Mnenj medicinskih sester neupo{tevajo, skrbi jih upad zdravnikove avtoritete in mo~i (Ashworth, 2000).Makary s sodelavci (2006) opisuje, kako medicinske sestre povezujejo u~in-kovito timsko delo z dobrim sodelovanjem in spo{tovanjem njihovega dela,zdravniki pa s predvidevanjem njihovih potreb in sledenjem navodilom.

V vseh treh poklicnih skupinah imajo najve~ji vpliv na pojavnost konflik-tov nespo{tovanje, nepriznavanje poklicne vloge in strokovnosti ter podcenje-vanje, nepoznavanje in neupo{tevanje dela in poklica. Vzroke za to lahko pri-pi{emo izobra‘evalnemu sistemu v Sloveniji, ki daje premalo poudarka med-poklicnemu spoznavanju in sodelovanju med bodo~imi zdravstvenimi profe-sionalci. [tudenti zdravstvenih ved so tradicionalno socializirani z mo~no pro-fesionalno identifikacijo z lastno profesijo. Posledica tak{ne socializacije pa jezelo omejeno poznavanje ostalih profesionalcev v timu – pripadniki vsake pro-fesije namre~ zelo malo vedo o praksi, strokovnem znanju, odgovornostih, ve{-~inah, vrednotah in teoreti~nih perspektivah prefesionalcev drugih disciplin,kar predstavlja eno glavnih ovir za sodelovalno prakso v zdravstvenih timih(San Martin Rodriguez, Beaulieu et al, 2005 cit. po Vrbov{ek, 2006).

Medicinske sestre in zdravniki pogosteje kot zaposleni v laboratorijih zaz-navajo delovno preobremenjonst, pomanjkanje kadra, pomanjkanje ~asa zare{evanje delovnih in medosebnih problemov in delo prek rednega delovne-ga ~asa (v izmenah, de‘urstvo). Delovno preobremenjenost medicinskih se-ster in zdravnikov lahko pripi{emo neusklajenosti med razvojnimi zahtevamizdravstva in premajhnim {tevilom zaposlenih medicinskih sester in zdravni-kov. Na pomanjkanje diplomiranih medicinskih sester in zdravnikov v sloven-skem prostoru in s tem pove~ano delovno obremenjenost in iz~rpanost zapo-


202

slenih ‘e ve~ let opozarjajajo zbornici, dru{tvi, sindikata medicinskih sesterin zdravnikov in ministrstvo za zdravje Vzrok za pomanjkanje kadra ni lepremajhno {tevilo kandidatov za zaposlitev, ampak tudi ekonomski element.Delodajalci izpraznjenih delovnih mest ne zapolnijo zaradi bolj{ega finan~-nega u~inka (http://novice.siol.net 2007; http://www.zzs-mcs.si, 2009).

8 Zaklju~ek

Za uvajanje sodelovalne prakse bodo potrebne spremembe obstoje~ih inte-rakcijskih, organizacijskih in sistemskih dejavnikov, ki poleg osebnih dejavni-kov vplivajo na dinamiko konfliktov. Pri spremembah interakcijskih dejavni-kov ima pomembno vlogo vsak zaposleni. Vsak mora pri~eti pri sebi. Ko spoz-na sebe, la‘e najde pravo pot do sodelavcev. Ko spremeni svoj pogled na dru-ge, se ~ude‘no spremenijo tudi drugi. Osnova za spremembe organizacijskihin sistemskih dejavnikov je sprememba obstoje~e zakonodaje in internih pred-pisov zdravstvenih ustanov. @e v pravnih aktih bi morale biti poleg pristojno-sti in odgovornosti zdravnikov opredeljene tudi pristojnosti in odgovornostimedicinskih sester in zaposlenih v laboratorijih. Naloga poklicnih zdru‘enjje, da spro‘ijo postopke za spremembo obstoje~ega stanja.

Literatura in ostali viri

Almost, J. (2005). Conflict within nursing work environments: concept analysis. Journal ofAdvanced Nursing 53(4), 444–453.

Ancona, D. (1990). Outward bound: strategies for team survival in the organization. Aca-demy of Management Journal 33, 334–365.

Ashworth, P. (2000), Nurse–doctor relationships: conflict, competition or collaboration.Intensive and Critical Care Nursing. 30(16), 127–128.

Cox, B. K. (2003). The effects od intrapersonal, intargoup and intergroup conflict on teamperfomance effectiveness and work satisfaction, Nurs Adm Q, 27(2): 153–63.

Curtis, K. A. (1994). Attributional analysis of interprofessional role conflict. Soc Sci Med,39: 255–63.

Dirks, K. T, Ferrin, D. L. (2001). The role of trust in organizational settings. OrganizationScience 12, 450–467.

Fox, N. J. (1994). Anaesthetists the discourse on patient fitness and the organistion ofsurgery. Soc Healtf Illn, 54: 783–9.

Georgopoulos, L. L., Mann, F. C. (1962). The hospital as an organization. Hospital Admi-nistration, 57–58.

Gerteis, M. (1993). Coordinating care and integrating services. In: Gerteis M, Edgman-Levitan S,

Daley J, Delbanco TM, eds.Through the patient’s eyes. Understanding and promoting pa-


203

tient-centered care. San Francisco: Jossey-Bass, 1993: 45–71.

Jackson, M., Restifo, V. (2006). Surviving and thriving with conflict on the job. http://www.nurse.com, februar, 2006.

Jehn, K. A. (1997). A qualitative analysis of conflict types and dimensions in organizationalgroups. Administrative Science.

Jehn, K. A, Mannix, E. (2001). The dynamic nature of conflict: a longitudinal study ofintragroup conflict and performance. Academy of Management Journal 44, 238–251.

Jervis, L. L. (2002). Working in and around the chain of command: power relations amongnursing staff in an urban nursing home. Nursing Inquiry 9 (1), 12–23.

Katzman, E. M. (1988). Nurse–physician conflicts as barriers to the enactment of nursingroles. West J Nurs Res, 10: 576–90.

Klemenc, D., Pahor, M. (2004). Zman{evanje pojavov nasilja na delovnih mestih medicin-skih sester v Sloveniji, Obzor Zdr N, 38(1): 43–52.

Klemenc, D. (2007). Medpoklicno sodelovanje v zdravtvenem timu med medicinskimi se-strami in zdravniki – prilo‘nost za nenehno izbolj{evanje kakovosti. Zdrav Vestn, 76:55–9.

Kvas, A., Domanjko, B., [trancar, K., Bojc, N., Pahor, M. (2007). Medpoklicno sodelova-nje med slovenskimi medicinskimi sestrami in zdravniki; kvalitativni pregled. V: Filej, B(ur.), Kersni~, P (ur.). 6. mednarodni kongres zdravstvene in babi{ke nege »Zdravstvenain babi{ka nega kokovstna, u~inkovita in varna_ab. Ljubljana. Zbornica zdravstven inbabi{ke nege Slovenije – Zveza dru{tev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehni-kov Slovenije, 493– 499.

Lupton, D. (2003). Medicine as Culture. London, Thousand Oaks, London, New Delhi:SAGE Publications.

Øvretveit, J. (1997). Effective care also depends on organisation. Scandinavian Journal ofSocial Medicine, 25,1–2.

Pahor, M. (2007). Sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki kot dru‘beni pojav.Zdrav Vest; 76: 43–7.

Poto~an, V. (2005). U~inkovitost ali uspe{nost organizacije: navidezni ali dejanski konflikt,Organizacija, 38: 570–576.

Royal College of Nursing. A survey of the wellbeing and working lives of nurses in 2005.http://www.rcn.org.uk/publication/pdfs, februar, 2006.

Simons, T. L., Peterson, R. S. (2000). Task conflict and relationship conflict in top manage-ment teams: the pivotal role of intragroup trust. Journal of Applied Psychology 85(1),102–111.

Skela Savi~, B. (2006). Organizacijska kultura in uvajanje sprememb v slovenskih bolni{ni-cah: subkulture in mesto zdravstvene nege: Obzor Zdr N 40: 187–95.

Skjørshammer, M., Hofoss, D. (1999). Physician in conflict: a study of individual and work-related characteristics. Scandinavian Journal of Caring Sciences, 13, 211–216.

Skjørshammer, M. (2001). Co-opearaion and conflict in a hospital: interprofessional diffe-rences in perception and management of conflict. Journal of interprofessional care, Vol.15, No.1: 7–18.

Stevenson, K., Randle, J., Grayling, I. (2006). Inter-group conflict in health care: UK stu-dents? experiences of bullying and the need for organisational solutions, The OnlineJournal od Issues in Nursing. http//www.nursingworld.org, januar 2007.


204

Tabak, N., Koprak, O. (2007). Relationship between how nurses resolve their conflicts withdoctors, their stress and job satisfaction. Journal of Nursing management15, 321–331.

Vivar, C. G. (2006). Putting conflict management into practice: a nursing case study. Jour-nal of Nursing management 14, 201–206.

Vrbov{ek, S. (2006). Strukturne zna~ilnosti razmerij med medicinskimi sestrami in zdravni-ki. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za dru‘bene vede. Diplomsko delo.

Wall, J. A., Callister, R. R.(1995). Conflict and its management, Journal of Management,Vol. 21, 515–558.

Zdravni{ka zbornica Slovenije. Dostopno na:http://www.zzs-mcs.si (19. 3. 2009)

Zbornica zdravstvene in babi{ke nege Slovenija. Zbornica opozarja na velik primanjkljajmedicinskih sester. Dostopno na: http://novice.siol.net. maj 2007.


205

mag. Radojka Kobentar, Psihiatri~na klinika [email protected]. Bojana Avgu{tin Av~in, Psihiatri~na klinika [email protected] [pilak, Psihiatri~na bolni{nica [email protected]

IZVLEÊKIzhodi{~a: Negativno vrednotenje in prikraj{anost oseb z du{evno motnjo zaradistigme vpliva na identiteto posameznikov ter njihovo u~inkovito spoprijemanje z ìv-ljenjskimi problemi..Metode: Raziskava je zajela 46 rednih {tudentov 2. letnika po zaklju~enih preda-vanjih iz predmeta zdravstvene nege in mentalnega zdravja s psihiatrijo. [tudenti soizpolnili revidirano verzijo vpra{alnika (Attribution Questionnaiere-rAQ; CarriganP. W., 2002).Rezultati: Statisti~no pomemben dele` skupne stigme je najve~ji pri pacientih,odvisnih od alkohola (povpre~je/SD 34,2 ± 8,48), sledijo pacienti s shizofrenijo(22,7 ± 7,14) in nato pacienti z levkemijo (12,35 ± 4,57).Sklep: [tudenti so ocenili najve~ stigme pri pacientu, odvisnem od alkohola, manjpri pacientih s shizofrenijo in najmanj pri pacientih z levkemijo.Klju~ne besede: stigma, pacient, du{evna motnja, {tudenti

ABSTRACTBackground: Stigma-induced depreciation and handicap of persons with mentaldisorders affects the identity of individuals and their efficacy of coping with prob-lems in life.

Stigma pacientov z du{evnimimotnjami – ocena {tudentov

zdravstvene nege

Stigma attributed to pacients with mentaldisorders – the assessment of nursing

care students

mag. Radojka Kobentardr. Bojana Avgu{tin Av~in

Rozika [pilak


206

Methods: The research included 46 regular second-year students after the lecturesof the subject ’Nursing care and mental health with psychiatry’ have been comple-ted. (Attribution Questionnaire-rAQ; Carrigan P. W., 2002).Results: The largest statistically significant percentage of total stigma was attributedto patients addicted to alcohol (mean/SD 34,2 ± 8,48), followed by patients withschizophrenia (22,7 ± 7,14) and patients with leukaemia (12,35 ± 4,57).Conclusion: The students attributed the most stigma to patients addicted to alcohol,less to patients with schizophrenia, and the least to patients with leukaemia.Key words: stigma, patient, mental disorder, students

Uvod

Civilizirana dru‘ba ni bila nikoli posebej naklonjena osebam z du{evnimimotnjami. Stigma oseb z du{evno motnjo {e vedno temelji na nepotrjenihpredpostavkah, da so te osebe nevarne, neodgovorne, nepredvidljive innesposobne ter same odgovorne za svojo situacijo.


1.1 Stigma oseb z du{evnimi motnjami

Odnos do oseb z du{evnimi motnjami se je skozi zgodovino spreminjal.Pacienti, {e posebno tisti s shizofrenijo, so prete‘no veljali za posebne, dru-ga~ne, nerazumljene in odtujene. Vzroke za stigmatizacijo lahko najdemo vpomanjkanju znanja o du{evnih motnjah, nepou~enosti o terapevtski obrav-navi, strahu pred izgubo razsodnosti, zanikanju obstoja du{evnih motenj terpomanjkanju osebnih izku{enj (Sartorius, 2003; Crisp, 2003; Corrigan in Rüsch,2002; Winkler, Werling-Richter in Angermayer; 2006).

Stigmo zaradi du{evne motnje lahko razdelimo v tri skupine, in sicer nadu{evne motnje, za katere javnost meni, da so povezane z nasiljem in neza-konitimi aktivnostmi (shizofrenija, odvisnosti, du{evne motnje, povezane zoku‘bo z virusom HIV), nato du{evne motnje, pri katerih vedenje pacientovlahko spravlja svojce v nelagoden polo‘aj (npr. pacienti z demenco, mejnoorganizirana osebnostna motnja, avtizem) ter nazadnje du{evne motnje, kate-rih zdravljenje privede do opaznih stranskih u~inkov (npr. ekstrapiramidnistranski u~inki in povi{anje te‘e ob antipsihoti~ni terapiji).

Pomembno se je zavedati, da stigma zaradi kakr{nega koli vzroka pred-stavlja stres, ki povi{a tveganje za razvoj du{evne motnje. Tako so bile v razi-skavah dokazane tudi ‘e psiholo{ke posledice stigme zaradi rasne ali verskedruga~nosti, debelosti ali staranja (Sartorius, 2003; Bernet, 2005).


207

1.2 Stigma zaradi shizofrenije

Po oceni Svetovne psihiatri~ne organizacije (Welth Psychiatric Assotiation -WPA) predstavlja stigma zaradi shizofrenije poglavitno oviro pri izbolj{anjudu{evnega zdravja in kakovosti ‘ivljenja pacientov in njihovih dru‘in. Zaradistigmatizacije se tako oseba s psihi~no motnjo pogosto socialno izolira in osamiter se po~uti nerazumljeno (Sartorius, 2003; Crisp, 2003; Zäske in Baumann,2004).

Pacienti z du{evno motnjo so tako pogosto in neutemeljeno ozna~eni kotnevarni, nesposobni in neodgovorni, kar povzro~a njihovo izolacijo, brez-domstvo in ekonomski propad. S tem se obenem zelo zmanj{ajo mo‘nosti zanormalno ‘ivljenje, delo, izobra‘evanje, zdravljenje, rehabilitacijo in vrnitevv dru‘beno skupnost. Invalidnost, povezana z du{evnimi motnjami, zavzemav razvitih dr‘avah okrog 15 % ekonomskega bremena vseh bolezni skupaj(Schulze in Angermeyer, 2003).

Stigmatizacija pacientov s shizofrenijo se ka‘e na {tirih ve~jih podro~jih:

1. Medosebni odnosi: stigme in diskriminacije v kontekstu socialnih odnosov.Pacienti s shizofrenijo imajo te‘ave v navezovanju socialnih stikov inutrpijo oslabitev socialnih stikov, kar je osrednji problem stigme pacien-tov in njihovih bli‘njih.

2. Stigma zaradi ovir, ki jih prina{a bolezen pri iskanju zaposlitve, izobra‘e-vanja in na podro~ju partnerskih odnosov.

3. Negativno javno mnenje o du{evni motnji, odnos medijev do du{evnihmotenj.

4. Pravice pacientov s shizofrenijo (zavarovanja, dostop do socialnih storitev,invalidska upokojitev, status in{titucij za delo s pacienti s shizofrenijo),(Schulze in Angermeyer, 2003).

@idanik s sodelavci je (2007) v svoji raziskavi pri{el do sklepov, ki ka‘ejo,da osebe, odvisne od alkohola, nosijo ve~ stigme kakor pacienti z drugimidu{evnimi motnjami, in da so tisti z du{evnimi motnjami bolj dru‘beno ozna-~eni kot tisti s kakr{nokoli telesno boleznijo.

1.3 Stigma zaradi odvisnosti od alkohola

Sindrom odvisnosti od alkohola je kroni~na bolezen, ki nastane kot posledicadolgotrajnega kroni~nega pitja alkoholnih pija~ z vsaj tremi znaki izmed na-slednjih, ki so se kazali v preteklem letu, in sicer: neobvladljiva ‘elja po pitju,slab{a kontrola nad pitjem, vztrajanje pri pitju kljub posledicam, ve~je posve-~anje pitju z opu{~anjem obveznosti, ve~ja toleranca do popitega alkohola tertelesne motnje ob prenehanju pitja. Vzroke za u‘ivanje alkohola najdemo vvplivih okolja, osebnih in genetskih dejavnikih ob so~asni prisotnosti alkoho-la. Osebe, odvisne od alkohola, so zmotno dele‘ne ve~jega nerazumevanja s


208

strani okolice, ki jih zaradi tega po~etja ozna~uje za karakterno {ibke, moral-no opore~ne in neodgovorne. Vendar pa je medicinsko dokazano, da gre priodvisnosti od alkohola za resne nevrobiolo{ke spremembe v mo‘ganih (Rus-Makovec, 2009).

1.4 Stigma zaradi somatske bolezni

Vsem je dobro znano dejstvo, da sta telesna in du{evna plat tesno povezaniin se v mnogih primerih prekrivata, saj ni telesne bolezni, ki ne bi vplivala napsihi~no strukturo, in obratno. Bolezen vedno najbolj prizadene posameznikain njegove najbli‘je, stres zaradi bolezni je zelo visoko na lestvici stresa, {ezlasti ko gre za neozdravljivo rakavo bolezen. Ob~utki, ki se ob tem ka‘ejo,nosijo v sebi negotovost pred prihodnostjo in so {e posebej povezani s stra-hom pred bole~ino in smrtjo. V ~asu bolezni se spremenijo socialni stiki z ljud-mi, ki jim soo~enje s smrtjo povzro~a neprijetne ob~utke in nemo~ karkolispremeniti (Corrigan in Rüsch, 2002; Bernet, 2005).

1.5 Vloga stali{~ medicinskega osebja do du{evnih motenj

Stigma zaradi shizofrenije je vezana tudi na zdravstveno in drugo osebje, kidela s pacienti z du{evno motnjo, na in{titucije, v katerih poteka delo s pa-cienti, in tudi na terapijo. Stali{~e medicinskega osebja do pacientov s shizo-frenijo je vedno bolj prepoznavno kot del problema stigmatizacije in skrbi zapaciente. [tevilni zdravstveni delavci imajo {e vedno stereotipno predstavo otem, da ima shizofrenija slabo prognozo, le da na zmanj{anje negativnih simp-tomov bolezni in socialno izolacijo pacientov z na{o terapijo ste‘ka kakorkolivplivamo. Prav tako je v nekaterih sredinah {e vedno prisotno pokroviteljskovzdu{je moralne superiornosti do oseb s shizofrenijo (Crisp, 2003).

Eden od najpomembnej{ih dejavnikov za zmanj{evanje stigme ter strahupred nevarnostjo do pacientov s shizofrenijo sta stik in komunikacija s pacien-tom ter poskus razumevanja ‘ivljenjske situacije pacienta s shizofrenijo. Ve-mo, da so osebe, ki pacientov z du{evno motnjo ne dojemajo kot nevarne innepredvidljive, tudi bolj tolerantne. Drugi pa se nana{a na izbolj{anje pravicin pravne za{~ite pacientov s shizofrenijo. Obstajajo kazalci, ki ka‘ejo, da sediskriminacija v posameznih dru‘bah zmanj{uje. K temu prispevata tolerant-nost in razumevanje, ki zamenjujeta predsodke in stigmatizacijo (Johannsen,2004; Stevens, 2008).

1.6 Destigmatizacijski u~inek poslu{anja pacienta

Pacienti s shizofrenijo imajo o sebi pogosto neustrezno, za njih bole~o pred-stavo o samem sebi. Stigma pacientov s shizofrenijo izhaja »od zunaj«, iz sta-li{~ dru‘be kot tudi iz notranje introjekcije, predstave o dru‘bi in njenih vred-


209

notah, ki jo ima vsak posameznik. Zaradi ob~utkov sramu pacienti te‘ko go-vorijo o bole~ih ob~utkih. Za pacienta s shizofrenijo je pomembno, da lahkov zanj varnem okolju izra‘a lastne ob~utke in da je sli{an, da mu nekdo aktiv-no prisluhne. Aktivno poslu{anje pomeni tudi verbalizacijo ali prevod ob~ut-kov v besede. Poslu{alec mora v~asih ‘e zgolj potrditi izra‘ene ob~utke, v~a-sih pa lahko pacientu preprosto pomaga najti besedo. Ko se za pacienta te‘kiali stra{ljivi ob~utki lahko izrazijo v besede, izgubijo del svoje mo~i. Potrditevteh ob~utkov s strani poslu{alca daje pacientom ob~utek, da so do dolo~enemere »normalni« in univerzalni, kar jim prinese olaj{anje. Pacientom, ki ob~u-tijo strah, sode~, da se od drugih (tj. »normalnih«) ljudi razlikujejo zaradi oseb-nostnih zna~ilnosti, je v olaj{anje zagotovilo, da so njihove te‘ave posledicabolezni. S poslu{anjem damo pacientu vedeti, da ga razumemo in smo mupripravljeni pomagati (Corrigan in Rüsch, 2002; Crisp,2003).

2 Metoda

2.1 Instrumentarij in vzorec

Za namen raziskave sta uporabljeni metodi pregleda relevantne literature inmetoda pisnega anketiranja z vnaprej pripravljenim standardiziranim instru-mentarijem. Vpra{alnik je pridobljen s privoljenjem avtorja (Attribution Que-stionnaiere-rAQ; Carrigan P. W., 2002). Populacija 46 {tudentov rednega {tudijaje 8. 2. 2009 izpolnila revidirano verzijo vpra{alnika. Omenjeni vpra{alnik vse-buje tri kratke zgodbe razli~nih pacientov s shizofrenijo [SCH], odvisnega odalkohola [ODV], in z levkemijo [LEV], z osmimi trditvami, ki se nana{ajo naoceno stopnje usmiljenja, nevarnosti, strahu, odgovornosti za svoje stanje,zdravljenja, jeze, pomo~i in izogibanja, na devetstopenjski lestvici z oceno1 sploh ne in 9, da zelo. Koeficient Cronbach α je bila 70,7. Dodatna lestvica jespra{evala po ~ustvenih obremenitvah {tudentov iz lastnega dela s pacienti.

Vsi {tudentje so imeli izku{nje iz dela s pacienti, saj so vsi, razen treh, bilidele‘ni zdravstvene predizobrazbe.

2.2 Cilji in namen

Temeljni namen raziskave je ocenitev stigme pri rednih {tudentih zdravstve-ne nege, posebno pri osebah z du{evnimi motnjami, {e posebej, ker {tudentjev svoji poklicni karieri {e niso imeli dalj{ega stika s pacienti, obolelimi zdu{evnimi motnjami.

2.3 Raziskovalno vpra{anje

Kot prvo pa nas zanima, kako {tudentje zdravstvene nege ocenjujejo skupnostigmo pacientov z razli~nimi motnjami, ter koliko posamezne ~ustvene kate-


210

gorije naproti pacientom (jeza, bojazen, usmiljenje) vplivajo na kognitivnoravnanje (pomo~, zdravljenje v bolni{nici, odklanjanje). Dodatno raziskovalnovpra{anje je: koliko so {tudentje zdravstvene nege obremenjeni s {tudijem.

3 Rezultati

3.1 Demografski podatki in obremenitve

Starost {tudentov je bila v povpre~ju 20,83 leta ± 1,77 SD. V skupini je bilo42 ‘ensk in le 4 mo{ki. Vpra{anja o ~ustvenih obremenitvah pri {tudiju zdrav-stvene nege so ocenili s povpre~no oceno na posebni lestvici od 1 (zelo malo)do 5 (zelo veliko).

Tabela 2: Povpre~je ocen kategorij za razli~ne bolezni

Tabela 1: Povpre~je skupne stigme


211

Tabela 3: Povpre~je kategorij za razli~ne bolezni

Vnaprej{nje naklonjenosti, ki se ka‘e prek usmiljenja, je odvisnik od alko-hola dele‘en najmanj [x = 2,65], malo ve~ pacient s shizofrenijo [x = 4,50] innajve~ tisti z levkemijo [6,67]. Nizka ocena usmiljenja do odvisnega v primer-javi z drugimi boleznimi je domnevno posledica travmati~nih izku{enj zaradispremenjenih odnosov in znanih socialnih posledic pitja. Socialni zapis o ne-varnem [x = 4,48] odvisniku se jasno pomembno razlikuje kakor pri pacientuz levkemijo, ki ima skoraj ni~elno povpre~no oceno nevarnosti [x = 1,07] nalestvici med 1 sploh ne in 9, da, zelo. Popolnoma razumljivo je da ob~utenjenevarnosti deluje ogro‘ajo~e, saj pove~a stopnjo strahu in jeze z izogibanjem,kar posledi~no ob drugih stigmatizirajo~ih atributih zni‘a pripravljenost zanudenje pomo~i.

4 Razprava

Dru‘beni limit in visoka toleranca do u‘ivanja alkohola sta pogoja, ki tudi mla-dim omogo~ata nemoteno u‘ivanje alkoholnih pija~ ter odpirata mo‘nostza prestop meje zmernega pitja na poti k odvisnosti. Vemo, da je u‘ivanjealkoholnih pija~ med mladimi raz{irjen pojav, zato bi bilo pri~akovati ve~tolerance. Vendar pa je slika druga~na.

Pri~ujo~a raziskava je pokazala, da so {tudenti netolerantni do alkohola,saj je ocenjena stopnja skupne stigme bistveno vi{ja [34,2 ± 8,48] kot pri shi-zofreniji [22,7 ± 7,14]. Najni‘ja stopnja skupne stigme je pri pacientu z levke-mijo [12,5 ± 4,57], saj je telesna bolezen bolj zna~ilna in razumljiva. Tako seje potrdilo dejstvo, da so odvisni od alkohola bolj stigmatizirani kakor tisti sshizofrenijo, a kljub temu bistveno ve~ od obolelih z levkemijo.

[tudenti so se odlo~ili za odgovoren poklic v zdravstvu, zato je usmerje-


212

nost k zdravju pomembno vi{ja. Glede na oceno stigme pa kljub temu lahkosklepamo, da o~itno {e nimajo dovolj znanja in lastnih izku{enj iz dela spacienti z du{evnimi motnjami, da bi bil rezultat druga~en. Drugi razlog je ver-jetno ta, da so mladi v obdobju odra{~anja bolj kriti~ni do pojavov v dru‘bi.Tako bi prihodnji programi za destigmatizacijo pacientov z du{evnimi motnjamimorali najprej zajeti {tudente zdravstvenih {ol in fakultet.

V slovenski lai~ni populaciji je sicer stigmatiziranost odvisnih od alkoholapremosorazmerna s problemom pitja v dru‘bi, raz{irjenostjo pojava ter sekun-darno patologijo. Statisti~no pomembna stigma pri odvisnih ka‘e {e na drugadejstva, podprta tudi s teorijo okolja, kot so osebna izku{nja, u~enje ter emo-cije. Slednje pa mo~no vplivajo na mi{ljenje, vedenje in odnos do posamez-nikov, ki prekomerno pijejo. Znana so dejstva o izgubi delovnih dni, invalid-nosti, smrti, lo~itvah, kaznivih dejanjih, nasilju v dru‘ini ter drugih boleznih,povzro~enih zaradi prekomernega u‘ivanja alkohola, ki vplivajo tudi na obli-kovanje in utrjevanje stigme v splo{ni populaciji. Raziskava je potrdila pred-postavke, da so osebe odvisne od alkohola veliko bolj stigmatizirane, saj sovpra{ani pokazali manj usmiljenja, jih ocenili za nevarne in bi se jih sami bali.Pomembno je poudariti, da bi kljub visoki oceni stigme pri pacientih z du{ev-nimi motnjami ti bili dele‘ni pomo~i v skoraj enakem odstotku kakor pacientz levkemijo.

Visoke ocene omenjenih spremenljivk pri odvisnem pacientu pa ka‘ejo nadomnevno zgodnjo posredno ali neposredno travmati~no izku{njo, ki je ver-jetno podprta s pomanjkanjem znanja respodentov, saj je vsakomur telesnabolezen z vidnimi zunanjimi znaki, ki ima organski vzrok, intuitivno boljrazumljiva. Tudi zgodba osebe, odvisne od alkohola ob sicer protektivnihdejavnikih, kot so dru‘ina, partnerska zveza, socialno okolje in delo v grad-benem podjetju ne morejo zmanj{ati stigme kljub manj znanem dejstvu, daima prekomerno u‘ivanje alkoholnih pija~ organski vzrok.

Ob tem so zmotno razmi{ljanje, nepoznavanje odvisnosti same in vzrokovnastanka vzroki za prelaganje odgovornost na posameznika tisto, kar odvezu-je dru‘bo in ~lane o‘je skupnosti kakr{nekoli dol‘nosti in morebitne krivde,odvisnemu pa nalaga te‘ko breme odlo~itve in aktivnega sodelovanja, ki jebrez socialne podpore obsojeno na neuspeh. Stigma odvisnih od alkoholapoleg tega zavira odlo~itev za zdravljenje, uspe{nost zdravljenja in nadaljnjorehabilitacijo z reintegracijo v skupnosti (Corrigan in Rüsch, 2002).

Ni~elna ocena izra‘anja jeze do pacientov z levkemijo in delno shizofreni-jo opozarja, da je emocionalna reakcija posameznikov odvisna od raz{irjeno-sti pojava v dru‘bi, posledi~ne {kode ter ocene skupne stigme. Ocena izogi-banja pacientom je v obratnem sorazmerju z oceno pomo~i, tako bi se naj-manj izogibali pacientu z levkemijo, nato pacientu s shizofrenijo in najboljodvisnemu od alkohola.

Nazadnje smo vpra{ali, koliko so {tudenti zdravstvene nege obremenjenis {tudijem.


213

[tudij zdravstvene nege je eden najzahtevnej{ih, saj morajo {tudentjepoleg pridobivanja klini~nih znanj delovati v avtenti~nem klini~nem okolju,ki zahteva visoko stopnjo znanja, odgovornosti, prilagajanja razli~nim situaci-jam in sodelovanja v timu. [tudentje so na lestvici (1 najmanj do 5 najve~)zato jasno ocenili, da so utrujeni, iz~rpani in da med delom ob~utijo stisko.Glede na povedano domnevamo, da so {tudenti zdravstvene nege zelo obre-menjeni s {tudijem, kar lahko dodatno vpliva na sprejemanje nekaterihdu{evnih motenj.

5 SklepRaziskovanje populacije {tudentov zdravstvene nege v obdobju adolescenceglede stigme pacientov z du{evnimi motnjami se osredoto~a v poglobljenoanalizo tega problema. Prav ta mlada generacija bodo~ih sodelavcev bo v pri-hodnosti potrebovala ve~ znanja in izku{enj za udejanjanje destigmatizacijskihprogramov, izbolj{anje senzibilnosti kakor tudi pove~anje stopnje tolerant-nosti za kakovost ‘ivljenja pacientov z du{evnimi motnjami v skupnosti.

LiteraturaAngermeyer, M. C., Schulze, B., Dietrich, S. (2003). Courtesy stigma – a focus group study

of relatives of schizophrenia patients. Soc Psychiatry Psychiatr Epidemiol. 38:593–602.

Bernet, B. (2005). Zwischen Öffnung und Verschlissung. Das ambivalente Verhältnis vonPsychiatrie und Öffentlichkeit. Schweizer Archiv für Neurologie und Psychiatrie. 5: 270–73.

Corrigan, P. W., Rüsch, N. (2002). Stereotypen über psychische Erkrankungen und klinisc-he Versorgung: Vermeiden Menschen Behandlung wegen Stigmatisierung? PsychiatricRehabilitation Skills. 6 (3): 312–334.

Crisp, A. H. (2003). Every family in the land. Royal college of Psychiatrists.

Johannsen, M. (2006). Stigmatisierungsleben psychisch Erkrankter. Auswirkungen undBewältigungsmöglichkeiten. Diplomsko delo. Berlin: Alice Salamon-Fachhochschule Berlin.

Rus Makovec, M. (2009). Z alkoholom povzro~ene du{evne motnje. V: Pregelj P., KobentarR. (ur.) Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v du{evnem zdravju. Ljubljana: Rokus-Klett.

Sartorius N. (2003). One of the Last Obstacles to Better Mental Health Care: The Stigma ofMental Illness.

Stevens L. Das Psychiatrische Stigma folgt Dir, wohin Du auch gehst, für den Rest DeinesLebens. Pridobljeno na http://www.antipsychiatry.org/ge-stigm.htm 28. 12. 2008.Geabel

Winkler I., Werling-Richter M., Angermayer M. C. (2006). Strategien gegen die Stigmati-sierung kranker Menschen und ihre praktische Umsetzung am Beispiel des IrrsinnigMenschliche. Gesundheitswesen. 68:708–713.

Zäske W., Baumann A. (2004). Stigma erschwert Behandlung und Integration. DeutschesÄrzteblatt:12.

@idanik, M., Pastirk, S., Mrzlekar-Svetel, D. Socialne predstave o alkoholikih. Pridobljenona http://vestnik.szd.si/st07-1/st07-1-11-17.htm 5. 1. 2009.


214

mag. Irena Trobec, prof. zdr. vzg., vi{. pred.Univerza na PrimorskemVisoka {ola za zdravstvo [email protected]

Sabina Li~en, dipl. m. s., asist.Univerza na PrimorskemVisoka {ola za zdravstvo [email protected]

Do‘ivljanje in izku{nje negovalne-ga tima in pomo‘nega osebja pri

delu z varovancem z demencoExperience of nursing team and other staff

working with people with dementia

mag. Irena TrobecSabina Li~en

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: Tveganje za nastanek demence se z ve~anjem ‘ivljenjskedobe nenehno pove~uje. Do‘ivljanje ob pojavu bolezni in tudi kasneje je za svojcestresno in bole~e, za zaposlene v zdravstveni negi pa svojstven izziv v skrbi za obo-lelega.Cilji: Cilj raziskave je prikazati do‘ivljanje negovalnega tima in pomo‘nega osebjapri skrbi za varovanca z demenco ter vpliv znanja in izku{enj na njihovo delo.Metode: Podatki so bili zbrani znotraj fokusne skupine ter s kratkim anketnim vpra-{alnikom. Raziskava je bila izvedena med ~lani negovalnega tima in pomo‘negaosebja junija 2009 v Domu starej{ih ob~anov Ilirska Bistrica.Rezultati: Rezultati so pokazali, da so zaposleni na varovanem oddelku usposob-ljeni za delo z varovanci z demenco. Redno se udele‘ujejo strokovnih seminarjev inizobra‘evanj na tem podro~ju. Izpostavili so predvsem strah pri za~etni obravnavivarovanca z demenco in psihi~no obremenjenost kot posledici narave dela.Razprava: Zaposleni se zavedajo pomena svojega dela in poudarjajo, da je todelo za ljudi, delo s srcem. Velikokrat se znajdejo v prime‘u; na eni strani so svojcis svojimi pri~akovanji, na drugi delo, ki mora biti opravljeno. Raziskavo bi bilo smi-selno raz{iriti in zajeti ve~ zavodov razli~nih regij po Sloveniji.Klju~ne besede: negovalni tim, varovanec z demenco, do‘ivljanje, zdravstvenanega


215

ABSTRACTBackground: Consequently with increasing life expectancy also increasing the riskof developing dementia. The occurrence of the disease is usually a stressful and pain-ful experience for the relatives and presents a challenge for the nursing team.Objectives: The aim of the study is to show experience of nursing team workingwith people with dementia and how knowledge and acquired experience affect theirwork.Methods: Data were collected in the focus group, which is one of the methods forcollecting qualitative research data and with a brief survey. Research was conduc-ted in June 2009 in Nursing home in Ilirska Bistrica and included members of nur-sing team.Results: The results showed that the nursing team is skilled for working with peoplewith dementia. They also attend special seminars and training. There is above all theinitial fear to care for people with dementia and the psychological burden that cha-racterizes the nursing team.Discussion: The nursing team is aware of the importance of their work and theycalled this phenomena »work with heart«. They often find themselves between twoworlds, on the one hand the relatives with their expectations; on the other, they knowthat the work must be done. In the future the research should be extended and inclu-de more institutional establishments of different regions of Slovenia.Keywords: nursing team, people with dementia, experience, nursing care

1 Demenca – bolezen sodobnega ~asa

Nara{~anje ‘ivljenjske dobe ima za posledico vedno ve~ji dele‘ starej{e po-pulacije (Vincent, 2006) in s tem tudi tveganje za nastanek demence. Ocenestrokovnjakov tako v svetu kot pri nas ka‘ejo, da {tevilo ljudi, pri katerih sepojavljajo du{evne motnje, po 65 letu nenehno raste. Bolj ali manj izra‘eneznake demence naj bi imelo ‘e okoli 1 % ljudi pred 65. letom starosti, po 65.letu pa se prevalenca demence podvoji vsakih 5 let (Jamison, 2007). Podatkika‘ejo, da je v slovenskih domovih za starej{e med ljudmi (v nadaljevanjudom), ki so stari nad 65 let, med 20 % in 40 % oseb z demenco. [tevilka sestalno ve~a (FIRIS, 2009).

1.1 Namestitev starostnika z demenco v dom

Porast starostnikov v Sloveniji se ne razlikuje od stanja drugje v Evropi, ven-dar se zdi, da v Sloveniji na skokovito pove~anje {tevila starej{ih ljudi nismopripravljeni. Po podatkih Institucionalnega varstva starej{ih in posebnih sku-pin odraslih v Sloveniji (2007) so razlogi za namestitev v dom pri prosilcih raz-li~ni: zdravstveno stanje 75,95 %, starost 7,35 %, drugi razlogi (socialni, oseb-ni) 16,7 %, relativno zdravih je 4 % stanovalcev ter nepomi~nih ali omejenopomi~nih je 67 %. V raziskavi, ki sta jo izvedli Kobal Straus in Kalan (2008) je


216

med zdravstvenimi razlogi za sprejem nemalokrat demenca. Avtorici v praksiopa‘ata pove~ano povpra{evanje po nastanitvah na oddelkih za paciente z de-menco oz. varovanih oddelkih. Podobno opa‘ajo tudi drugje po svetu. Razlogza namestitev v dom je pove~ana stopnja odvisnosti, katere vzrok je veliko-krat demenca (Darton, Netten in Forder, 2003).

Razli~ni avtorji omenjajo dodatno strokovno izobra‘evanje kadra, ki delaz varovanci z demenco, kot problem mednarodne razse‘nosti (MacDonald inCarpenter, 2003; Mozley idr. 2000 in Netten idr., 2001). Kompleksnost in razno-likost potreb ljudi z demenco v domu predstavlja neke vrste izziv za tiste, kiso zanje odgovorni, med njimi predvsem ~lane negovalnega tima.

1.2 Odnos zaposlenih z varovancem z demenco

Pomemben vidik pri delu z varovanci z demenco je odnos zaposleni – pacient.V znameniti izjavi je Hegel (v Norberg, Helin, Dahl, Hellzén in Asplund, 2006)to ozna~il kot razmerje med »gospodarjem in su‘njem«. Hegel razlaga odnoskot sre~anje dveh posameznikov, ki se med seboj borita in na koncu eden alidrugi prepusti ‘ivljenje drugemu. V odnosu do varovanca z demenco jepomembna individualna izku{nja negovalca (medicinske sestre ali osebe, kiskrbi zanj), pri ~emer vedno obstaja tveganje, da do varovanca z demencozavzame neoseben odnos, ga iz subjekta spremeni v objekt svojega delova-nja, zaradi ~esar svoje delo lahko dojema kot manj vredno in nepomembno.

2 Metoda dela

Podatki so bili zbrani znotraj fokusne skupine. Osnovna zna~ilnost fokusneskupine so intervjuji z majhno skupino ljudi (6-8). Cilj fokusne skupine je do-biti ~im bolj kvalitetne podatke o ljudeh v socialnem kontekstu, kjer lahko pri-merjajo lastne poglede s pogledi drugih (Krueger, 1998). Podatki so bili zbranis pomo~jo polstrukturiranega intervjuja in neposrednega opazovanja. Pred in-tervjujem so udele‘enci v raziskavi izpolnili vpra{alnik z 8 vpra{anji odprtegain zaprtega tipa. Zbrani podatki so bili kvalitativno in kvantitativno obdelani.Raziskava je bila izvedena junija 2009 v Domu starej{ih ob~anov Ilirska Bistrica.

2.1 Raziskovalni vzorec

V raziskavo je bilo vklju~enih {est ~lanov negovalnega tima (5 ‘ensk in 1 mo{-ki) ter trije ~lani pomo‘nega osebja (3 ‘enske), od katerih je 6 razporejenihna varovanem oddelku, 3 pa na negovalnem oddelku, vendar imajo vsi izku{-nje z delom z varovanci z demenco. Usmeritev doma je namre~ taka, da sevsako leto celoten {ir{i tim zamenja tako, da so v ve~ letih vsi razvr{~eni navarovani oddelek. Izobrazba zaposlenih je prikazana v grafu 1. Anketirancem


217

sta bila razlo‘en potek in namen raziskave ter zagotovljena anonimnost. Vod-stvo Doma starej{ih ob~anov Ilirska Bistrica nam je raziskavo odobrilo in omo-go~ilo izvedbo intervjujev v njihovih prostorih.

Zaposleniv zdravstveni negina varovanem oddelku Zdravstveni tehnik (n) Negovalec/bolni~ar (n)

Dopoldanska izmena 1 4

Popoldanska izmena 1 3

No~na izmena 1* 2*

Legenda: No~na izmena 1*: zaposleni razvr{~en na celoten dom upokojencev

2.2 Analiza podatkov

Intervjuji so bili posneti in prepisani v transkripte. Analiza je bila narejena izrazli~nih vidikov: vrstni red tem, prisotnost/odsotnost teme, ~as za dolo~enotemo, intenzivnost izra‘anja, razlogi vs. reakcije, dvom in nezaupanje, posa-meznik vs. skupina, analiza vsebine (Krueger, 1998).

Starost anketirancev se giblje med 25–50 let. Njihova povpre~na starost je37,5 leta.

Tabela 1: Kadrovska struktura zaposlenih v zdravstveni negi na varovanem oddelkus {estintridesetimi varovanci z demenco

Graf 1: Izobrazba udele‘encev v raziskavo


218

3 Rezultati in razpravaV nadaljevanju so prikazani rezultati raziskave. Vseh 9 udele‘encev v raziska-vi je mnenja, da so dovolj usposobljeni za delo z varovanci z demenco. Vsitudi pridobivajo dodatna specifi~na znanja z delom s starostnikom oz. varo-vancem z demenco, razen enega udele‘enca, ki za to {e ni imel prilo‘nosti.Zanimalo nas je tudi, ali je v formalnem izobra‘evanju oz. {olanju, ki so gaopravili, dovolj poudarjena skrb za starostnike z demenco. Trije anketiranciso nam to pritrdili, 6 pa jih je zanikalo. Da bi moralo biti glede na naravo nji-hovega dela izobra‘evanje o zdravstveni negi starostnika prioriteta, meni 7anketirancev, 2 pa menita, da to ne dr‘i (graf 2).

Pri vpra{anju, kako vidijo in do‘ivljajo svoje delo, so anketiranci imeli navoljo ve~ odgovorov, ki jih prikazuje tabela 2. Najbolje so ocenili trditve, daje njihovo delo smiselno in koristno, zahtevno in naporno ter samostojno inodgovorno. @al niso prepri~ani, da je njihovo delo zanimivo in ustvarjalno terspo{tovano in cenjeno. Ne strinjajo pa se s tem, da je njihovo delo enoli~noin dolgo~asno.

Tabela 2: Moje delo je …

MOJE DELO JE … Najmanj … Najbolj …

1 2 3 4 5

Smiselno in koristno 1 2 6

Samostojno in odgovorno 6 3

Enoli~no in dolgo~asno 5 1 2 1

Zanimivo in ustvarjalno 4 3 2

Zahtevno in naporno 1 2 6

Spo{tovano in cenjeno 1 6 2

Graf 2: Izobra‘evanje


219

Zanimalo nas je njihovo znanje o demenci in reakcije v neprijetnih situa-cijah z varovanci z demenco. Zato smo jih prosili, naj navedejo simptome, kijih opa‘ajo pri varovancu z demenco (tabela 3). Pri naslednjem vpra{anju paso anketiranci navedli svoje reakcije v neprijetni situaciji z varovanci z demenco(tabela 4). ê odgovore primerjamo z odgovori podobne raziskave (Hughes,Bagley, Reilly, Burns in Challis 2008), lahko re~emo, da je njihovo znanje pri-merno in po na{i oceni rezultat konstantnega strokovnega izobra‘evanja, kijim ga omogo~a ustanova, ki stremi h kakovostnemu kadru.

Tabela 3: Navedite vedenje ali simptome, ki jih po va{ih izku{njah nakazuje varovanecz demenco

NAVEDITE VEDENJE ALI SIMPTOME, KI JIH PO VA[IH nIZKU[NJAH NAKAZUJE VAROVANEC Z DEMENCO odgovorov

1. Nepoznavanje besed, ponavljanje vpra{anj 72. Nemir, begavost, strah 63. Slaba orientacija (~asovna, krajevna, prostorska) 54. Fizi~na in verbalna agresivnost 45. Neprepoznavanje svojcev 36. Iskanje doma, svojih ‘e pokojnih star{ev ali drugih sorodnikov 2

Tabela 4: Kako reagirate v neprijetni situaciji z varovancem z demenco

KAKO REAGIRATE V NEPRIJETNI SITUACIJI nZ VAROVANCEM Z DEMENCO odgovorov

1. Vedno je pristop individualen, potrebne so izku{nje 92. Potrebno je odmakniti pozornost varovanca od neprijetnosti 63. Velikokrat pomaga, ~e se ga dotaknemo (~e nam to dovoli) 54. Se pogovorimo s svojci in povpra{amo po njihovih izku{njah 25. Vedno ga gledam v o~i, ko mu nekaj dopovedujem 26. Odpeljemo ga na sprehod s sprostitveno telovadbo 27. V skrajnem primeru po navodilih apliciramo primerno terapijo 1

Na podlagi analize transkriptov so bile postavljene {tiri kategorije: a)delovna obremenitev, b) za~etni strah pred varovanci z demenco, c) vlogasvojcev, ~) do‘ivljanje dela.

Udele‘enci v raziskavi opisujejo svoje delo kot psihi~no naporno in pove-do, da je to velikokrat tudi odvisno od njihovega po~utja ter stadija boleznivarovanca: »Delo z varovanci z demenco je psihi~no in fizi~no napornodelo …, odvisno, v kak{nem stadiju dobi{ pacienta … tudi od na{ega po~utja inrazpolo‘enja … ni lahko … te‘ko je, ker mora{ delati po~asi, da jih ne prestra{i{in zmede{, delo pa mora biti narejeno hitro«.

Opa‘ajo, da starostniki z demenco danes prihajajo v dom relativno poznoin je zato vzpostavitev medosebnih odnosov izredno te‘ka, ~e ne nemogo~a:


220

»Pozna se, da danes prihajajo starostniki z demenco, ki je ‘e kar huda. V~asihso prej prihajali, z njimi si lahko veliko po~el in jih u~il. Danes pa le opazuje{in se jim prilagaja{. V ospredju je ve~inoma nega. V~asih smo kuhali, pekli, ‘en-ske so pomagale pri pomivanju skodelic …, danes pa izgori{, ker je vse na tebi,pa {e nanje mora{ paziti. Komunikacije, tiste verbalne, sploh ni, razen z na{estrani in med nami, seveda. To ~loveka po~asi iz~rpava. V bistvu so to boljukazi njim, na katere si sami odgovarjamo.«

Velikokrat so omenjali strah pred posameznim varovancem z demenco,ki je bil prisoten ob prihodu varovanca v dom in je trajal vse do takrat, doklerga niso bolje spoznali: »Na za~etku, ko pride kak{en nov pacient, nas je vsestrah …, kako bo reagiral v dolo~eni situaciji … ni enostavno … mora{ spoznatinjegove ´finte´, da lahko predvidi{ njegove reakcije … v~asih so varovanci kotprogramirani in opazi{, da nekatera dejanja delajo zaporedno ali v dolo~enemdelu dneva …, koliko ~asa pa to traja, je odvisno od ~loveka in od izku{enjdelavca.«

Varovance z demenco velikokrat obravnavajo tako individualno kot v sku-pini. Odvisno od njihovega stanja. Veliko se zadr‘ujejo v dnevnem prostoru,kjer jih posku{ajo aktivirati skladno z njihovimi zmo‘nosti: »Je pa tudi tako,da kamor koli se obrne{, povsod jih je polno. Hodijo za tabo in si v~asih kotmagnet. Tudi ~e imamo malico, varovanci prihajajo v na{e prostore, se posede-jo zraven nas. Tak{no je na{e delo. Dejansko si z njimi non stop … ne more{ seskriti (smeh). Te‘ko je morda takrat, kadar ti sam nima{ dobrega dneva in ve{,da mora{ kljub vsemu delovati 100 %, ker pa~ dela{ tako delo. Teh dni na sre~oni veliko«.

Po notranjem dogovoru se celoten tim na varovanem oddelku enkrat let-no zamenja. Delovna organizacija upo{teva tudi ‘elje posameznikov. Izku{nje,ki jih dobijo, velikokrat prenesejo na ostale delavce in sodelavce v timu:»Mislim, da si zmeraj predamo izku{nje. Je pa odvisno, kako jih ostali sprejme-jo. Eni jih, spet drugi jih ne ..., sem se toliko navadila, da bi kar delala tukaj {enaprej. Na za~etku je prisoten strah, potem pa se navadi{ in dela{ dobro. So paspet dolo~ene delavke, ki si ne ‘elijo delati tukaj oz. ne bi ostale ve~ kot toliko.«

Svojci varovancev z demenco kot tudi drugi ljudje gledajo na njihovodelo zelo razli~no. Poleg tistih, ki njihovo delo zelo cenijo, so tudi taki, ki se zboleznijo nikakor ne morejo sprijazniti: »Svojci nas cenijo. So nekako del tima,nas pohvalijo, razumejo, pomagajo in podpirajo pri na{em delu in tako vemo,da delamo dobro …, to je tudi tisto, kar nas motivira za naprej…~e so zadovoljniz na{im delom in nam to povedo, nas to napolni s pozitivno energijo. To namda nov elan, saj vidimo in ~utimo, da delamo dobro. Ni pa to pravilo, so svojci,ki se nikakor ne morejo sprijazniti z boleznijo dru‘inskega ~lana in se potemzna{ajo nad nami … po eni strani to razumemo, ni pa nam vedno lahko.Demenca je za nekatere {e zmeraj tabu tema. Za zunanji svet toliko bolj. êre~e{ varovani oddelek, ljudje reagirajo, kot da si zaposlen v kak{nem zaporu.«


221

Vsi udele‘enci v raziskavi se strinjajo, da tudi varovanci z demenco nasvojstem na~in izra‘ajo svoje zadovoljstvo z njimi, kar sprejemajo kot pozitiv-no povratno informacijo, na osnovi katere sklepajo, da delajo dobro: »ê ni~drugega te vzamejo za svojega in te potem objemajo, bo‘ajo ali dr‘ijo za roke.Me to tako ~utimo in smo s tem zadovoljne. Kakor koli obrnemo, so varovanciz demenco kakor otroci s posebnimi potrebami in nimajo zavor. Brez zadr‘kovizkazujejo trenutno razpolo‘enje, tudi na ~ustvenem nivoju. Lahko se tudizgodi, da ~ez nekaj minut pozabijo, da so bili prijazni s tabo in nate kri~ijo alipa se jezijo, tudi u{~ipnejo te.«

V nekem ~asu se nau~ijo lo~evati slu‘bo od zasebnosti. Vendar se strinja-jo, da je v celoti to nemogo~e, saj dolo~ene te‘ave, pogojene z njihovim de-lom, odna{ajo domov: »Mora{ pa strogo lo~iti slu‘bo in privatno ‘ivljenje. Naza~etku, ko sem za~ela delati, sem imela s tem kar te‘ave. Prihajala sem do-mov obremenjena in sem se zna{ala nad svojo dru‘ino. Otroci so bili nekak{enstrelovod in to ni bilo v redu. Problem pri delu je definitivno ostati zbran, skon-centriran ves ~as.« Svoje vedenje, ki so se ga nau~ili v odnosu z varovanci zdemenco, pogosto uporabljajo tudi v zasebnem ‘ivljenju: »V~asih se zalotim,da nevede uporabljam njihove geste, kar pa opa‘ajo moji doma~i. To verjetnopo~nem podzavestno, ponavljam besede, kretnje. Komunikacijo, ki jo tukajuporabljamo, v~asih uporabljamo tudi izven slu‘be. Sme{no, med seboj tega neopazimo, doma pa nas na to stalno opozarjajo.«

Vloga medicinske sestre na varovanem oddelku je za strokovno obravna-vo varovanca z demenco nepogre{ljiva. Redno je seznanjena tako z zdravs-tvenim stanjem varovanca kakor tudi s socialnimi vplivi na njegovo vedenje(obiski, navade od doma, priljubljene aktivnosti …). Njena naloga je seznanja-ti vse ~lane tima s spremembami in jih vna{ati v delo (spodbujanje pri dnev-nih aktivnostih, ko stanovalec {e zmore, prilagajanje zdravstvene nege gledena novonastalo stanje …). Odlo~a se, kdaj bo v primeru pove~anega nemirauporabila okupacijo, sprehod, in kdaj je potrebna aplikacija terapije, ki jo imaoskrbovanec predpisano po potrebi. Redno mora poro~ati psihiatru o spre-membah stanja oz. u~inkih na novo uvedenih ali ukinjenih terapij. Povezova-ti mora navodila, ki jih dobi od zdravnika, koordinirati delo celotnega nego-valnega tima in pomo‘nega osebja ter biti pozorna na vse spremembe privarovancih z demenco.

Ugotovitve raziskave so narejene na osnovi vzorca negovalnega tima inpomo‘nega osebja varovanega oddelka, ki nam je bil na voljo na dan zbiranjapodatkov. Odgovori in razmi{ljanja zaposlenih so enotni in se vsebinskodopolnjujejo. Rezultati ka‘ejo, da so zaposleni na varovanem oddelku uspo-sobljeni za delo z varovanci z demenco, kar posledi~no vpliva na kakovostoskrbe. Tako negovalni tim kot ostalo pomo‘no osebje se redno udele‘ujestrokovnih seminarjev in izobra‘evanj na tem podro~ju. Zanimivo je, da za-posleni poleg znanja opisujejo tudi izku{nje in intuicijo kot pomembni sesta-vini element zagotavljanja oskrbe. Pri opisovanju ovir, s katerimi se sre~ujejo


222

pri svojem delu, so izpostavili predvsem strah pri za~etni obravnavi varovan-ca z demenco (varovanca in njegovih reakcij {e ne poznajo) in psihi~no obre-menjenost kot posledici narave dela. Eden od na~inov zmanj{evanja obreme-njenosti zaposlenih, ki se ga delovna organizacija tudi poslu‘uje, je v tem, dase celotno osebje vsako leto v celoti zamenja in prerazporedi na druge oddel-ke. Intervjuvanci menijo, da v formalnem izobra‘evanju ni dovolj poudarjenaskrb kot bistven element dela s starostniki, kar pa bi glede na potrebe moralabiti prioriteta. Rezultati ka‘ejo tudi, da delo in cilji zaposlenih temeljijo na spre-jemanju ~loveka, kakr{en je v svoji enkratnosti in edinstvenosti, ne glede nato, iz katerega okolja izhaja. Osredoto~ajo se na njihove ob~utke, ~ustva in po-trebe ter komunikacijo in s tem povezane probleme, ki so posledica njihovebolezni. Zavedajo se, da s svojim pristopom in na~inom dela vplivajo nakakovost ‘ivljenja varovancev z demenco. Po drugi strani pa je demenca tudipogost razlog te‘av, s katerimi se sre~ujejo pri izvajanju zdravstvene nege.Zaposleni svoje delo do‘ivljajo kot smiselno in koristno, zahtevno in napornoter samostojno in odgovorno. @al niso prepri~ani, da je njihovo delo zanimi-vo in ustvarjalno ter spo{tovano in cenjeno, kar pripisujemo temu, da jedemenca v na{em okolju {e vedno tabu tema. Ve~ina ljudi se staranja in smrtiboji, strah jih je osamljenosti na stara leta in to povezujejo z njihovim delom.Zlasti pomembno vlogo pri tem imajo politika in mediji, ki bodo morali nare-diti premik od prikazovanja starih ljudi kot bremena in objektov skrbi.

4 Zaklju~ek

Delo z varovanci z demenco je tako psihi~no kot fizi~no naporno delo. Odnos~lanov negovalnega tima do varovancev z demenco mora biti spo{tljiv, veli-kokrat potrpe‘ljiv ter razumevajo~. Pri tem je pomembno, da varovanci zdemenco za~utijo toplino, sprejetost in prisotnost zaposlenega. Te‘je kot z va-rovanci z demenco je v~asih vzpostaviti odnos z njihovimi svojci. Ko pa svoj-ci pridobijo zaupanje, se izka‘ejo za dobre partnerje pri skrbi za varovanca zdemenco. Pogosto se ~lani negovalnega tima ter pomo‘nega osebja s~asomanave‘ejo na varovance in so prizadeti, ko se jim stanje poslab{a. To so situa-cije, ki pri zaposlenih nemalokrat povzro~ajo izgorevanje. Kljub vsemu je eno-ten moto negovalnega tima in pomo‘nega osebja v Domu starej{ih ob~anovIlirska Bistrica: »Tisti, ki izberejo to delo, delajo z ljudmi, delajo s srcem.«

LiteraturaDarton, R. Netten, A. in Forder, J. (2003). The cost implications of the changing population

and characteristics of care homes. Int J Geriatr Psychiatry, 18 (3), 236–243.

FIRIS IMPERL & CO. d.n.o. (2009). Razvojni in‘eniring socialnega varstva. Izobra‘evalniprogram za delo z osebami z demenco. Pridobljeno 8.6.2009, iz http://firis-imperl.si/o podjetju.php.


223

Hughes, J., Bagley, H., Reilly, S., Burns, A. in Challis, D. (2008). Care staff working withpeople with dementia: Training, knowledge and confidence Dementia 2 (7); 227–238.

Institucionalno varstvo starej{ih in posebnih skupin odraslih v Sloveniji – stanje. (2007).Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Pridobljeno 25. 5. 2009, iz http://www.ssz-slo.si/slo/main.asp?id=7F91617E.

Jamison, J. R. (2007). Healthcare for an aging population: Meeting the challenge. Edin-burgh: Elsevier Churchill Livingstone, cop.

Kobal Straus, K., Kalan, M. (2008). Pove~ana potreba po psihiatri~ni obravnavi in zdravs-tveni negi v Domu upokojencev Idrija. Obzor Zdr N, 42 (2), 107–116.

Krueger, R. A. (1998). Moderating Focus Groups. Sage: Thousand Oaks.

Macdonald, A. in Carpenter, G. (2003). The recognition of dementia in ‘non-EMI’ nursinghome residents in South East England. Int J Geriatr Psychiatry, 18 (2), 105–108.

Mozley, C., Challis, D., Sutcliffe, C., Bagley, H.. Burns, A., Huxley, P. idr. (2000). Psychia-tric symptomatology in elderly people admitted to nursing and residential homes. AgingMental Health, 4, 136–141.

Netten, A., Darton, R., Bebbington, A., Forder, J., Brown, P. in Mummery, K. (2001). Resi-dential and nursing home care of elderly people with cognitive impairment: Prevalence,mortality and costs. Aging Mental Health, 5 (1), 14–22.

Norbergh, K.G., Helin, Y., Dahl, A. Hellzén O. in Asplund, K. (2006). Nurses’ AttitudesTowards People with Dementia: the semantic differential technique. Nurs Ethics, 13,264.

Vincent, J. A. (2006). Ageing Contested: Anti-ageing Science and the Cultural Constructionof Old Age. Sociology, 40, 681–698.


224

Pragmati~en pogled na znanjezdravstvene nege

A pragmatic point of view of nursingcare knowledge

mag. Jo‘ica Ram{ak PajkAlenka Mimi~

mag. Jo‘ica Ram{ak PajkZdravstveni dom Ljubljana, enota Be‘igradVisoka {ola za zdravstveno nego [email protected]

Alenka Mimi~Visoka {ola za zdravstveno nego Jesenice[tudentka prvega letnika zdravstvene nege (2008/2009)

IZVLEÊKPrispevek na teoreti~ni ravni razpravlja o znanju v zdravstveni negi. Avtorica ‘elipodati nekaj izhodi{~ o disciplini zdravstvene nege in znanju. Znanje je za razvojstroke zelo pomembno.Klju~ne besede: zdravstvena nega, znanja, praksa

ABSTRACTThe contribution discuss about nursing knowledge on theoretical level. There are so-me issues about nursing knowledge and nursing as a discipline. For development ofnursing profession knowledge is very important.Keywords: nursing, knowledge, profession

1 Uvod

Namen znanosti je bil vedno, da razvije teorije, ki bi pojasnjevale, opisovalein pomagale razumeti naravo pojavov in predvideti dogajanje dogodkov in si-tuacij. Zdravstvena nega kot znanstvena disciplina goji enake ‘elje, s to zna-~ilnostjo, da so ti dogodki, ki jih raziskuje, direktno ali indirektno povezani spacientom, zdravjem, okoljem in zdravstveno nego. Raziskovanje je vedno


225

odraz nekega ~asa in tudi teorije v zdravstveni negi so nastajale kot ogledalodru‘be in procesov, ki so bili takrat prisotni.

Danes so aktualne debate o profesionalizaciji oziroma »novi profesionali-zaciji« v ZN, zato se postavlja pred disciplino nekaj zahtev. Ena od zahtev jeavtonomija stroke oziroma avtonomija delovanja. Avtonomija se nana{a naneodvisno delovanje in pomeni, da lahko nekdo v polnosti izvaja svojo profe-sionalno funkcijo na osnovi lastnega znanja in presoje, in da ima s strani dru-gih priznano pravico za to delovanje. Omenjeni koncept je povezan z odgo-vornostjo, neodvisno delovanje pomeni, da mora biti za svoje delovanje tudiposameznik odgovoren. ê ‘eli ZN zadostiti samo tema dvema kriterijema, po-trebuje znanje.

Zato je edina pot do priznanja stroke, ‘elene avtonomije in avtoritete sa-mo in edino znanje. Eden od na~inov pridobivanja in razvijanja znanja je sko-zi teoreti~no raziskovanje. V na{em okolju v razmi{ljanju in v delovanju pre-vladuje funkcionalna oblika ZN, ki pri~akuje od MS k nalogam usmerjen od-nos in ne samostojnega razmi{ljanja ter re{evanja problemov. Kvalitete, ki soza razvoj teoreti~nega znanja potrebne, so: mi{ljenje, razmi{ljanje, spra{eva-nje oziroma dvom in dojemanje sebe kot sposobnega razvijanja teoreti~negaznanja. Pri tem pa najve~jo vlogo igra izobra‘evanje, ki uri razum v razmi{lja-nju preko trenutnega delovanja, v dvom o danem stanju,v povezovanje do-godkov, v posplo{evanju in konceptualiziranju. Razvoj znanja v zdravstveninegi je odraz odnosa in interakcij med znanostjo zdravstvene nege in razisko-vanjem. Izbolj{anje prakse zdravstvene nege je eden izmed osnovnih name-nov razvoja znanja na podro~ju zdravstvene nege (McEwen, Wills, 2007)

Uporabljena je deskriptivna metoda z s strategijo pregleda literature in pri-kazom izjav najodmevnej{ih avtorjev. Namen prispevka je vsaj delno bralcupribli‘ati abstraktna znanja zdravstvene nege.


Znanja je v disciplini zdravstvene nege ‘e leta 1978 Carperjeva opredelila kot-na {tiri oblike znanj, ki se citirajo {e danes, vendar so jih razli~ni raziskovalcikomentirali, dopolnjevali in izpopolnili. Carperjeva (1978; cit. po Billay et. al,2007) je opredelila {tiri oblike/podro~ja znanja, in sicer Empiri~no znanje,Esteti~no znanje, Osebnostno znanje in Eti~no znanje. Avtorja Walker in Fitz-patrick (2001) pravita, da praksa zdravstvene nege temelji na vseh znanjih, inle enakovredno upo{tevanje vseh oblik je pot do u~inkovite zdravstvene ne-ge. Zgoraj navedeno potrjuje, kako pomembno je znanje v zdravstveni negi,pa ne le strokovno, temve~ tudi znanje drugih podro~ij in disciplin. Pri~ako-vati je, da diskusije o znanju in znanosti v zdravstveni negi navadno odpirajove~ vpra{anj, kot pa dajejo odgovorov. Vendar hkrati to tudi pomeni, da rastekriti~nost in zavedanje pomena znanja, ki ga medicinske sestre dnevno upo-


226

rabljajo pri izvajanju zdravstvene nege. Tudi Bennerjeva (1984; cit po Edwards,2001) je pogosto citirana avtorica, ko govorimose gre oza poskusu opredelitveznanja v zdravstveni negi. Bennerjeva je opredelila tako prakti~no kot teore-ti~no znanje. Edwards (2001) razpravlja, da je njuna slabost, definiranje zna-nja in relacije, kaj pomeni »nekaj vedeti in v to tudi verjeti«.

Zanimiva raziskava avtorjev Tsai M. in Tsai L. (2005) ugotavlja, da imajo{tudenti zdravstvene nege s predhodnim znanjem ve~ zaupanja vase in so boljneodvisni na klini~ni praksi. Hkrati ugotavlja, da tisti, ki niso imeli prej izku-{enj, bolje povezujejo teorijo s prakso. Znanje v izobra‘evalnem procesuzdravstvene nege prihaja nekako od praktikov – zdravstvenih delavcev in pa-cientov ter od teoretikov predavateljev na {oli. Bird in Wallis (2002) pi{eta, damora biti izobra‘evanje problemsko usmerjeno in vsebinsko specifi~no. Takose pove~ata razumevanje in kriti~no mi{ljenje. Vedno pa ostaja vpra{anje, kakonaju~inkoviteje abstraktno znanje povezati s prakti~nim znanjem. [tudent obkoncu formalnega izobra‘evanja dose‘e neke kompetence, ki se razvijejo naosnovi teoreti~nih znanj in prakti~nih ve{~in. Vsekakor se kompetenca vednove‘e na posameznika in njegove lastnosti. Mur{ak (2006) pravi, da so kompe-tence bolj proces kot kon~no stanje in postavlja kompetence v prese~i{~e po-lja procesa socializacije, polje poklicnega izkustva in polje izobra‘evanja. Istiavtor poudarja, da je potrebno v kontekstu merjenja upo{tevati dve sestavinikompetence, in to staje znanje ter mo‘nost za uporabo le-tega. Poudarek jetako na kognitivni kot na performativni plati. Abstraktno znanje je v praksizdravstvene nege tako pomembno kot prakti~ne ve{~ine. Edwards (2001)pravi:, ve~je kot je telo znanja v zdravstveni negi in bolj{e kot so razlo‘eniposamezni pojavi, toliko bolj{e in kakovostnej{e je izobra‘evanje v stroki.

Teorije v zdravstveni negi do‘ivljajo svoj razvoj in se odzivajo na razvojznanosti v drugih disciplinah. Za uspe{no aplikacijo teorije v prakso in njenouporabo,, pravi Krepia (2002), je tudi odvisna odgovorna tudi medicinska se-stra. Predvsem se od nje pri~akuje, od medicinske sestre, da razume osnov-no idejo teorije, koncept in disciplino, iz katere izhaja,. Predvsem je vse to jeodvisno tudi od nazora medicinske sestre, razumevanja in interpretacije teo-rije ter dojemanjae filozofije zdravstvene nege. Ker je vsak posameznik (me-dicinska sestra ali {tudent zdravstvene neg) kompleksno bitje, je odziv na upo-rabo teorij v praksi odvisen poleg dojemanja znanosti in filozofije zdravstve-ne nege, {e od kulturea dru‘be in dojemanjae samega sebe. Zgoraj povzetenavedbe avtorica (Krepia, 2002) utemeljuje s sistemsko teorijo.

3 Zaklju~ek

Prispevek je poskus bralcu pribli‘ati in narediti prijaznej{e teoreti~ne temelje,na katerih sloni sodobna zdravstvena nega. Posku{ali smo prikazati izvor idejza teorije in osvetliti mnogovrstnost znanj in njihovo medsebojno povezanost.Dejstvo je, da se na abstraktnej{a znanja v zdravstveni negi lepi nalepko


227

»neza‘eleno in nerazumljivo«. Toda pred nami so veliki izzivi, »prilagoditi dis-ciplino spreminjajo~im se zahtevam dru‘be in spremembam globalnih razse‘-nosti«. Nenehno se je treba potrebno spra{evati ne zgolj kaj vemo, poznamo,izvajamo, temve~ tudi, kako izvajamo. Slednje zahteva razumevanje, pozna-vanje dejstev, hipotez, dokazov, teorij. Znanost do‘ivlja revolucijo in spremi-njajo se paradigme. Kot aktivni potniki hodimo po vijugasti poti znanostizdravstvene nege in zavedati se moramo, da se ni~ ne bo zgodilo brez nas aliza nas, vendar zgolj z nami.

Literatura

Billay, D., Myrick, F., Luhanga, F., Yonge, O. (2007). A pragmatic view of intuitive know-ledge in nursing practice. Nursing Forum, letnik 42, str. 147–155.

Edwards, S. D. (2001). Philosophy of nursing. Basingstoke, New York: Palgrave.

Krepia, S. (2002). The evolving essence of the science of nursing: a complexity integrationnursing theory. Dostopno na: http://www.nursing.gr/protectedarticles/evolving1/in-dex.html

(30. 7. 2009).

McEwen, M., Wills, E. M. (2007). Theoretical basis for nursing. Philadelphia, Williams &Wilkins.

Mur{ak, J. (2006). Informalno ali prilo‘nostno u~enje kot del vse‘ivljenjskega u~enja innjegovi u~inki v povezavi s formalnim in neformalnim izobra‘evanjem. V: Mur{ak, J.

Neformalno izobra‘evanje odraslih, Ljubljana: Pedago{ka fakulteta UL, Znanstveni in{titutFilozofske fakultete UL, str 13–31.

Tsai, M. T., Tsai, L. L. (2005). The critical succes factors and impact of prior knowledge tonursing students when transfering nursing knowledge during nursing clinical practise.Journal of Nursing Management, letnik 13, str. 459–466.

Walker, P., Fitzpatrick, J. J. (2001). On nursing theories and evidence. Journal of NursingScholarship, letnik 33, str. 115–119.


228

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: Izkustveno u~enje je v programu izobra‘evanja za zdrav-stveno nego dobrodo{el aktivni pristop k u~enju. Teoreti~no znanje {tudenti skozi last-no izku{njo utrdijo in na ta na~in pridobijo dolo~ene spretnosti, ki jih bodo uporabilipri svojem prakti~nem delu v klini~nem okolju.Cilj: Namen raziskave je prikazati odziv {tudentov na u~enje z neposredno izku{-njo, opazovanjem in spoznavanjem ter mnenja o tem, ali bi bilo smiselno oziromapotrebno vpeljati izkustveno u~enje kot del klini~nega usposabljanja.Metoda: Za izvedbo raziskave je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Po-datki so bili pridobljeni z anketnim vpra{alnikom, ki so ga izpolnjevali {tudenti 1.letnika rednega {tudija smeri Zdravstvena nega. Anketiranje je potekalo marca 2009na Visoki {oli za zdravstvo Izola.Rezultati: Anketirani {tudentje so mnenja, da bi bilo treba vpeljati izkustveno u~e-nje kot del rednega u~nega programa. Rezultati so pokazali, da bi bilo trebapotreb-no {tudente predhodno pripraviti na delavnice izkustvenega u~enja ter dodelati pro-gram poteka delavnic.Razprava: Avtorji so mnenja, da bi v bodo~e uvedli izkustveno u~enje tudi v vi{jeletnike na ostala podro~ja ter spremljalti u~inke opisanega pristopa.Klju~ne besede: izkustveno u~enje, {tudenti zdravstvene nege, igra vlog

IIIIIzku{nje o izkustvenem u~enjuna Visoki {oli za zdravstvo Izola

Experience of experiential learningin College of Health Care Izola

Ester BenkoHelena Sko~ir

mag. Irena Trobec

ABSTRACTBackground: Experiential learning in the education programme of nursing care isa significant active approach to learning. Students consolidate their theoretical know-ledge throught their own experience and acquire certain skills, which will be used intheir practical work in the clinical enviroment.

Ester Benko, dipl. m. s.Helena Sko~ir, vi{. med. ses.mag. Irena Trobec, prof. zdr. vzg., vi{. pred.Univerza na PrimorskemVisoka {ola za zdravstvo [email protected] – [email protected] – [email protected]


229

Objectives: The aim of the study is to show the response of students to learning bydirect experience, observation and awareness, and opinion on whether it would bereasonable or necessary to introduce experiential learning as part of clinical training.Methods: For the implementation of the survey a descriptive method was used. Da-ta were obtained from the survey questionnaire filled in by the 1st year full-time stu-dents of nursing care. Interviewing took place in March 2009 at the College of HealthCare Izola.Results: The interviewed students are of the opinion that it would be necessary tointroduce experiential learning as part of the regular curriculum. Results showed thatstudents should be prepared prior to the experiential learning workshops and thatthe workshops should be improved.Discussion: The authors opinion is that in future the experiential learning should beintroduced in higher levels of education. The effects described above should bemonitored as well.Key words: experiential learning, nursing care students, role play

1 Izkustveno u~enje

Izkustvo je opredeljeno kot spoznanje, ki temelji na opazovanju in na ~utnemzaznavanju ter dojemanju. ê je izkustvo povezano s ~ustvenim dojemanjemin je celovito, govorimo o izku{nji. Slednja je se{tevek osebnih spoznanj inugotovitev, ki se oblikujejo na podlagi posameznikovega do‘ivljanja stvar-nosti, to je izkustva (Mijo~, 1995).

Izkustveno u~enje je na~in povezovanja teorije in prakse, ki zahteva vklju-~evanje vseh posameznikovih zmo‘nosti (spoznavnih, ~ustvenih, telesnih).Tesno je povezano s konkretno ‘ivljenjsko situacijo, predstavlja problem, kiga je treba re{iti in je za posameznika osebno pomemben. Zahteva ustreznou~no vzdu{je in spro{~ene odnose brez poudarjene hierarhije, na ta na~inpostaja s~asoma samouravnavano, udele‘enci samostojno i{~ejo informacije.Bistvena sestavina izkustvenega u~enja je brez dvoma medosebna komunika-cija, ki zajema razgovor, razmi{ljanje in delovanje (Marenti~-Po‘arnik, 1987).

Med {tevilnimi modeli, ki se nana{ajo na u~ni proces izkustvenega u~enjaodraslih, je naj{ir{e sprejet Kolbov model. Po Kolbovem mnenju je u~enje za-snovano kot {tiri-stopenjski cikel. Izku{nja je osnova opazovanja in razmi{lja-nja (refleksija). Nova opazovanja se vgradijo v ‘e obstoje~o »teorijo« oziromaokvir, kjer se z abstraktnim posplo{evanjem (generalizacijo) oblikuje odnosdo novih dejanj. Ti sklepi nato vodijo k novemu na~inu razmi{ljanja in obna-{anja, k dejavnemu preizku{anju novih konceptov in s tem k pridobivanjunovih izku{enj (Vukovi~, Mi~i~, 2006).

Zdravstvena nega je eno izmed podro~ij, kjer ima izkustveno u~enje


230

pomembno vlogo pri povezovanju teorije in prakse. Znanje, ki ga {tudentjepridobijo pri teoreti~nem pouku, ter prakti~no znanje iz specialnih u~ilnic, najbi prenesli v prakso (klini~no okolje) in ga vseskozi dopolnjevali. Izkustvenou~enje je eden izmed bolj{ih na~inov pridobivanja znanja, saj gre za izku{njo,ki jo lahko kasneje tudi apliciramo v resni~no okolje.

2 Metoda delaZa izvedbo raziskave je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, z uporaboanketnega vpra{alnika, katerega so izpolnjevali {tudenti 1. letnika rednega {tu-dija, smeri Zdravstvena nega. Anketiranje je potekalo marca 2009. V raziska-vo je bilo vklju~enih 58 {tudentov, ki so v tem obdobju opravljali klini~no us-posabljanje na podro~ju nege starostnika. Anketa je bila anonimna. Vpra{anjaso bila zaprtega in odprtega tipa. Vsi {tudentje so bili pripravljeni odgovarjatina zastavljena vpra{anja.

3 Rezultati in razpravaDelavnice izkustvenega u~enja so potekale v posebnih u~ilnicah na Visoki{oli za zdravstvo Izola. [tudenti so se jih udele‘evali v skupinah po 8. Vsakadelavnica je trajala 8 pedago{kih ur, {tudenti so z igro vlog odigrali 8 vnaprejpripravljenih scenarijev. Vsak {tudent se je preizkusil tako v vlogi pacienta kotv vlogi medicinske sestre. Pari za igro vlog so bili izbrani naklju~no. Ob kon-cu scenarija je potekala diskusija v smislu refleksije na treh nivojih – mnenjepacienta, mnenje medicinske sestre ter mnenje skupine opazovalcev. [olskimentor je nastopil v vlogi strokovnega svetovalca in moderatorja v diskusiji.

[tudenti so po kon~anih delavnicah izpolnili anketne vpra{alnike in odda-li refleksijo v pisni obliki. Vseh 58 {tudentov je oddalo tako izpolnjene anket-ne vpra{alnike kot tudi pisno refleksijo. Anketni vpra{alnik je vseboval osemvpra{anj zaprtega tipa in {tiri vpra{anja odprtega tipa.

Prvi sklop vpra{anj se je nana{al na organizacijo delavnice. Zanimalo nasje, ali so bili {tudentje s potekom delavnic zadovoljni, ali so imeli na voljodovolj ustreznih pripomo~kov ter ali je bil ~asovni termin poteka delavnicustrezno izbran. [tudentje so potek delavnic ocenili v veliki ve~ini odli~no,manj{i del {tudentov je ocenil potek zadovoljivo, nih~e ni podal ocene neza-dovoljivo. Tudi pripomo~ke in ~asovni termin je ve~ kot polovica {tudentovocenila odli~no, ostali zadovoljivo, le eden od {tudentov je menil, da je bil ~a-sovni termin neustrezen (Graf 1).

Pripravljene scenarije so {tudentje ocenili razli~no in sicer so scenarije zapaciente v ve~ini ocenili odli~no, medtem, ko je scenarije za medicinske se-


231

Graf 1: Organizacija delavnice

stre ve~ {tudentov ocenilo zadovoljivo. Po na{em mnenju je vzrok v tem, dascenariji za medicinske sestre niso bili natan~neje dolo~eni, saj bi morali {tu-dentje v vlogi medicinske sestre pokazati pridobljeno kreativno znanje in iz-ku{enost (Graf 2).

Ob koncu vsakega scenarija je potekala diskusija v smislu refleksije. Vsak{tudent, ki je odigral tako vlogo pacienta kot vlogo medicinske sestre, jepodal svoje ob~utke in ugotovitve, ki jih je zaznal v vlogi pacienta oziromamedicinske sestre. Ostali {tudenti so bili aktivno udele‘eni v pogovoru kot opa-zovalci so podali svoja mnenja in videnja v dolo~eni situaciji.

Graf 2: Scenarij za pacienta in medicinsko sestro


232

Razmi{ljanje o izku{njah je mogo~e {ele tedaj, ko smo pridobili lastne iz-ku{nje, ali pa gre za sekundarno pridobljene izku{nje. Mentor je moderator,ki vodi {tudente pri razmi{ljanju. Tak{no razmi{ljanje pove~uje kriti~no mi{-ljenje in spodbuja u~ence k razmi{ljanju o pridobljeni izku{nji po korakih:

! kaj so se nau~ili,! kaj je bilo dobro,! kaj je treba izbolj{ati in! kako lahko naslednji~ vklju~ijo nove ideje (Sewchuk, 2005).

Refleksijo so {tudentje ocenili v ve~ini kot odli~no, manj{i del zadovoljivo,nih~e pa ni imel negativnega mnenja. Ve~je te‘ave so imeli {tudentje pri pisnirefleksiji. Ugotovili smo, da pri pisanju refleksije {tudentje niso tako kriti~ni,morda zaradi neizku{enosti pri izra‘anju.

Namen izkustvenega u~enja je spoznanje na podlagi izku{enj prenesti vprakso ter jih neprestano obnavljati in nadgrajevati, saj se novo izkustvo lah-ko izgubi v neprestano ponavljajo~i se praksi. Neposredna izkustva imajo ne-nadomestljivo vrednost in vplivajo na bolj{o kvaliteto dela ob pacientu.

Na vpra{anje, ali bo na podlagi izkustvenega u~enja njihovo delo obpacientu bolj{e, se je velika ve~ina {tudentov strinjala, slaba ~etrtina pa ledelno.

Velika ve~ina {tudentov je na vpra{anje »Ali je izkustveno u~enje izpolnilova{a pri~akovanja?« odgovorila, »DA«, tretjina {tudentov se je delno strinjala,le en {tudent je navedel, da delavnica izkustvenega u~enja ni izpolnila njego-vih pri~akovanj.

Tabela 1: Na katera podro~ja naj bi predlagali, da se vpelje izkustveno u~enje?

Odgovori {tudentov [tevilo odgovorov

na podro~je komunikacije in ~ustvenega soo~anja 20

na podro~je gibanja 12

na podro~je osebne higiene 9

na podro~je obla~enja/sla~enja 8

na vsa podro~ja, kjer poteka delo z ljudmi 7

na podro~je hranjenja 6

pri delu s pacienti s posebnimi potrebami, agresivnimi pacienti 4

na podro~je izlo~anja/odvajanja 2

na podro~je razdeljevanja terapije 2

na podro~je nujne medicinske pomo~i 1


233

[tudentje so na delavnice prihajali brez predhodne priprave, kar vidimotudi iz njihovih odgovorov. Zato menimo, da bi morali prihajati na delavnicepripravljeni, saj novi pristop pou~evanja zahteva aktivno sodelovanje in bi za-to morali imeti neko predhodno znanje.

Naslednji sklop vpra{anj je zajemal vpra{anja odprtega tipa. [tudentje sov odgovorih predlagali vpeljavo izkustvenega u~enja na podro~ja, pri katerihimajo v praksi najve~ te‘av, oziroma se z njimi najpogosteje sre~ujejo. Pri{liso do spoznanj, da jim najve~ te‘av povzro~a komunikacija s pacientom.Posledica slabe komunikacije je nepopolna ocena stanja pacienta, kar je vpli-valo na celoten proces zdravstvene nege.

Ostali posamezni odgovori so bili nejasni oziroma nerealni.

Na vpra{anje »Kaj vam je bilo najbolj v{e~?« je 29 anketiranih {tudentovodgovorilo, da jim je bilo najbolj v{e~ to, da so lahko na lastni ko‘i izkusiliob~utke pacienta pri razli~nih postopkih ali v razli~nih situacijah. Ker so de-lavnice potekale med klini~nim usposabljanjem in so se {tudenti med seboj‘e dobro poznali, je bila igra vlog spro{~ena pri ve~ini, v{e~ so jim bili boljzahtevni scenariji, realne situacije, pridobivanje znanj na podlagi izku{enj inrefleksija.

Pri vpra{anju o tem, kaj jim je bilo najmanj v{e~, so {tudentje izpostavilite‘ave pri igranju vlog, predvsem pacientove vloge, prisotnosti treme in po-manjkanja znanja na dolo~enih podro~jih. V za~etku so bili scenariji izklju~nos podro~ja zdravstvene nege starostnika, zato so jih opisali kot monotone. Kosmo scenarijem dodali situacijo z drugih podro~ij (kirurgija, nevrologija,internistika), so bili {tudenti bolj navdu{eni, vendar so nekateri te‘je igralivloge pacienta in medicinske sestre, ker podro~ij niso poznali. 7 {tudentov jenavedlo, da jim je bilo v delavnici vse v{e~, 23 {tudentov na vpra{anje niodgovorilo, kar je te‘ko ovrednotiti. V bodo~e je treba vpra{anje natan~nejedefinirati.

Na zadnje vpra{anje »Ali predlagate, da se izkustveno u~enje vklju~i v pro-gram klini~nega usposabljanja«, so vsi sodelujo~i {tudenti razen enega predla-gali, da se tak na~in dela vklju~i v {tudijski program v 1. letniku {tudija.

4 Zaklju~ek

Program {tudija zdravstvene nege naj ne bi vseboval le izobra‘evalnih pro-gramov s {irokim obsegom znanj, temve~ naj bi bil usmerjen v razvoj medi-cinske sestre kot celovite osebnosti, ki naj bi poleg strokovnega znanja imelatudi sposobnost kriti~nega razmi{ljanja in ustvarjalnega odnosa do dela. Izku-stveno u~enje je pomembno pri razvijanju kriti~nega razmi{ljanja, zato bimoralo biti del vsakega u~nega na~rta, {e posebno pri {tudijih na strokovnihpodro~jih.


234

Na podlagi pilotske {tudije smo ugotovili, da so tudi {tudentje mnenja, dabi bilo treba vpeljati izkustveno u~enje kot del rednega u~nega programa. Nadpotekom delavnic so bili navdu{eni in so izrazili ‘eljo, da bi delavnice pono-vili z nekaterimi izbolj{avami. [tudente bi bilo treba vnaprej pripraviti na takna~in u~enja, izbolj{ati oz. dopolniti scenarije ter raz{iriti izkustveno u~enjetudi na ostala podro~ja zdravstvene nege. Tako {tudentje kot mentorji ugotav-ljamo, da je velika ovira komunikacija s pacientom, in posledi~no slaba ocenastanja. Ker je potekala delavnica s {tudenti 1. letnika, je bil mo‘en izbor sce-narijev omejen, pri dopolnjenih scenarijih pa so pri poteku igre vlog nastopi-le te‘ave zaradi premalo izku{enj in nepoznavanja specialnih podro~ij. Smi-selno bi bilo prenesti izkustveno u~enje tudi v 2. in 3. letnik v obliki nadgrad-nje nekaterih teoreti~nih in prakti~nih vsebin.

Pri pregledu literature nismo na{li podobnih raziskav s katerimi bi lahkoprimerjali dobljene rezultate. V zdravstveni negi je veliko raziskav o izkustve-nem u~enju, vendar v obliki simulacije in ne v obliki igre vlog.

Ali je vklju~evanje izkustvenega u~enja imelo vpliv na kvaliteto izvajanjavaj v klini~ni praksi, pa na podlagi te {tudije ne moremo ugotoviti, ker nima-mo primerjalne skupine. Smiselno bi bilo s projektom nadaljevati v naslednjihletih.

V novih oblikah u~enja gre tudi za proces pretvorbe znanja s perspektiveu~itelja, katerega cilj je voditi {tudenta tako, da bo ta znal prevzeti aktivnovlogo v lastnem izobra‘evanju. Prehod iz tradicionalnega na sodobnej{e iz-kustveno u~enje je proces, ki zahteva veliko sprememb tako s strani {tudentakot u~itelja.

Literatura

Marenti~-Po‘arnik, B. (1987). Nova pota v izobra‘evanju u~iteljev. Ljubljana: DZS.

Mijo~, G. (1995). Izkustveno u~enje odraslih glede na sociokulturni sloj in poklicno struktu-ro. Doktorska disertacija, Ljubljana: Filozofska fakulteta UL.

Sewchuk, D. H. (2005). Experiential learning – A theoretical framework for perioperativeeducation. AORN Journal, letnik 81, {t. 6, str. 1311–1318.

Vukovi~, G., Migli~, G. (2006). Metode usposabljanja kadrov. Kranj: Moderna organiza-cija.


235

Potreba po uvajanju razli~nihmetod pou~evanja gledena u~ne stile {tudentov

zdravstvene nege

Introduction of different teachingmethods considering learning styles

of nursing care students

Barbara DonikMateja Lorber

Barbara Donik, dipl. m. s., univ.dipl.org., predav.Mateja Lorber, vi{. med. ses., univ. dipl. org., predav.Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene [email protected] – [email protected]

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: V prispevku bova predstavili,ljeno kako pomembno je, davisoko{olski u~itelji zdravstvene nege poznajo prevladujo~i u~ni stil {tudentov zdrav-stvene nege, saj lahko na tak na~in na~rtujejo in uporabljajo razli~ne metode pou-~evanja.Cilj: Cilj je bil raziskati, kateri je prevladujo~i u~ni stil pri {tudentih zdravstvene ne-ge, in opisati uporabo razli~nih metod pou~evanja glede na identifikacijo u~nih sti-lov.Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela. Izvedli smo {tudi-jo, uporabili smo Kolblov vpra{alnik o u~nih stilih (prirejen po: Mareti~ Po‘arnik,1995). Podatke smo obdelali s pomo~jo ra~unalni{kega programa SPSS 16.0, izra-~unali smo frekvence, povpre~ne vrednosti in standardni odklon.Rezultati: Raziskava je pokazala, da pri {tudentih zdravstvene nege prevladuje di-vergentni u~ni stil (50,8 %; n = 90), sledi mu asimilativni u~ni stil (23,7 %; n = 42).Ugotovili smo, da obstaja statisti~no pomembna srednje mo~na povezanost med let-nikom {tudija in u~nimi stili (kontingen~ni koeficient = 0,216; p = 0,008; Cramer’sV = 0,222).Razprava: Poznavanje, upo{tevanje in prilagajanje razli~nim u~nim stilom pomenizagotoviti kakovostno pou~evanje zdravstvene nege.Klju~ne besede: u~ni stil, pou~evanje, zdravstvena nega


236

ABSTRACTBackground: In study we presented how important it is, that nursing care teachersknow dominant learning style of nursing care students, because they can plan anduse different teaching methods.Aim: The aim of research was to find out the dominat learning style of nursing carestudents and to describe the use of different teaching methods considering identifi-cation of learning styles.Method: The research was based on kvantitative methodology. The Kolbl’s question-naire about learning styles was used (arranged by: Mareti~ Po‘arnik, 1995). Toanalyze the data, basic statistic parameters: frequencies, average values and stan-dard deviation were applied. The data was processed using the statistical programSPSS 16.0.Results: The resultes showed, that dominat learning style is Diverger (50,8 %; n = 90),to tham is following Assimilator (23,7 %; n = 42). There was statisticaly significantconnection between year of study and learning style (contingency coefficient = 0,216;p = 0,008; Cramer’s V = 0,222).Conclusion: For assuring a quality teaching in nursing care we must know, consi-der and adapt to a different learnig styles of nursing care students.Key words: learning styles, taching, nursing care

1 Uvod

Dana{nje generacije {tudentov, ki jih nekateri imenujejo tudi generacije Y, alipa generacije novega tiso~letja ozna~ujejo lastnosti, kot so: optimizem, ambi-cioznost, zahteva po takoj{nji povratni informaciji, hitro napredovanje, ‘eljapo doseganju rezultatov, usmerjenost v skupinsko delo in izredno razvite ve{-~ine obvladovanja najmodernej{e tehnologije. Po drugi strani pa Pardue inMorgan (2008) ugotavljata, da so {tudenti te generacije manj zreli, niso priprav-ljeni na {tudij in hkrati dvomijo v svoje akademske sposobnosti. Medtem koCarson et al. (2008) navajajo, da imajo ti {tudentje velikokrat te‘ave s komuni-kacijo po tradicionalni (verbalni) poti, neradi berejo in pi{ejo. Imajo sicer spo-sobnost in so navajeni opravljati ve~ nalog hkrati (»multi-tasking«), kar pa jimvelikokrat predstavlja oviro, saj se te‘ko osredoto~ijo samo na eno aktivnost.

Glede na dejstvo, da je v predavalnicah opaziti manj{e {tevilo {tudentov,ki prisostvujejo predavanjem, in je slab{a zainteresiranost za aktivno sodelo-vanje pri podajanju vsebin, se zavedamo, da bi bilo v prihodnosti treba spre-meniti oziroma prilagoditi na~ine pou~evanja. Posebnost pri pou~evanjuzdravstvene nege je tudi ta, da znajo visoko{olski u~itelji {tudentom zdrav--stvene nege prikazati, prenesti in uporabiti teoreti~na znanja v praksi zdrav-


237

stvene nege, kar predstavlja izziv pri izbiri in uporabi ustreznega pristopa kpou~evanju.

U~ni stil bi lahko definirali kot kombinacijo razli~nih {tudijskih in u~nihstrategij in pristopov, ki jih posamezni {tudent uporablja pri {tudiju. Nekate-rim pristopom, stilom in strategijam dajejo {tudenti prednost in jih v dolo~e-nih situacijah bolj ali manj uporabljajo.

U~na strategija pa je specifi~na kombinacija mentalnih operacij, ki jih nek-do uporablja glede na zahteve konkretne u~ne situacije. V {tevilnih raziska-vah so dokazali izbolj{ano u~inkovitost pou~evanja, ~e so bile metode pou~e-vanja usklajene s posameznikovim stilom u~enja. Prav tako se je v prime-ru neusklajenosti u~inkovitost poslab{ala. (Dunn, 1990, v: Marenti~-Po‘arnik,2000)

Za analiziranje in ugotavljanje razli~nih stilov u~enja obstajajo {tevilni pri-stopi, s katerimi so se ukvarjali: zakonca Dunn, N. Entwistle, David Kolb inmnogi drugi. Med najbolj obse‘nej{e in {iroko raz{irjene pa spada sistem, kiga je razvila Rita Dunn s svojim mo‘em. Izhajala sta iz teze, da ni najbolj{ihstilov oz. na~inov u~enja, ampak je treba upo{tevati vsakokratne okoli{~inein individualne posebnosti u~encev in {tudentov. Namesto dajanja splo{nihreceptov za u~enje je bolje, da jim pomagamo, da sami ugotovijo, kaj jim naj-bolj ustreza, in da to razvijajo (Woolfolk, 2002).

D. Kolb pa je logi~no gradil svoj modul u~nih stilov na pojmovanju izkus-tvenega u~enja, ki ga definira kot proces, v katerem se ustvarja znanje s pre-tvorbo posameznikove izku{nje ob vzajemnem vplivanju osebnega in dru‘-benega znanja. Opisuje {tiri u~ne stile: divergentni, ki temelji na konkretni iz-ku{nji; asimilativni, ki temelji na refleksivnem opazovanju; konvergentni, ki te-melji na abstraktni konceptualizaciji in akomodativni, ki temelji na aktivnemeksperimentiranju. Za divergentni u~ni stil je zna~ilno, da {tudentje znajoustvarjati nove ideje, so miselno pro‘ni, upo{tevajo ~ustva, fantazije in vred-note, ter imajo izreden interes za ljudi, probleme re{ujejo vertikalno oz. nav-pi~no, logi~no – korak za korakom. Razli~na dejstva prilagajajo v razumljiveteorije. So izredno nata~ni, realni, naslanjajo se na na~ela, teorije in logike. [tu-denti, za katere je zna~ilen asimilativni u~ni stil zbirajo podatke iz razli~-nih virov in radi temeljito razmislijo o njih, preden oblikujejo zaklju~ke.Temeljito zbiranje in analiziranje informacij o izku{njah in dogodkih je zanjezelo pomembno, zato odlagajo dokon~ne odlo~itve tako dolgo, kot je le mo-go~e. Njihova filozofija je biti previden. So razmi{ljujo~i ljudje, ki radi preu~i-jo vse mo‘ne izide in zaplete, preden se odlo~ijo za aktivnost. U‘ivajo v opa-zovanju drugih ljudi. Za akomodativni u~ni stil so zna~ilni aktivnost, izvajanjena~rtovanega, tveganje, intuitivno re{evanje problemov in nepotrpe‘ljivost.Zna~ilnost konvergentnega u~nega stila pa je deduktivno mi{ljenje, udejanje-nje idej v praksi in enostransko re{evanje problemov. (Marenti~-Po‘arnik,1995)


238

2 Materiali in metode

2.1 Opis vzorca

V raziskavi je sodelovalo 177 {tudentov (86,1 % {tudentk in 13,9 % {tudentov)1., 2. in 3. letnika rednega {tudija {tudijskega programa Zdravstvena negaFakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Od tega je bilo 37,4 %(n = 65) {tudentov prvega letnika rednega {tudija (predstavlja 58,3 % vzorec{tudentov 1. letnika rednega {tudija), 30,5 % (n = 57) {tudentov drugega let-nika rednega {tudija (52,3 % vzorec {tudentov 2. letnika rednega {tudija) in32,1 % (n = 55) {tudentov tretjega letnika rednega {tudija (54,5 % vzorec {tu-dentov 3. letnika rednega {tudija). Najve~, 84,5 % (n = 158) {tudentov, je bilo vstarostni skupini od 18–23 let, v analizo o u~nih stilih so bili vklju~eni vsi pra-vilno in popolno izpolnjeni anketni vpra{alniki (177) od 187 razdeljenih, karpomeni, da je bilo analiziranih 94,7 % vpra{alnikov.

2.2 Opis in{trumenta

V raziskavi smo uporabili Kolblov vpra{alnik o u~nih stilih (prirejen po: Ma-renti~-Po‘arnik, 1995, str. 104). Vpra{alnik je sestavljen iz devetih vrstic, v vsakiso {tirje razli~ni izrazi, ki ozna~ujejo razli~ne pristope k {tudiju. [tirje stolpciustrezajo {tirim lestvicam u~nih stilov: konkretni izku{nji, razmi{ljujo~emuopazovanju, abstraktni konceptualizaciji in aktivnemu eksprimentiranju. [tu-dentje so posamezne izraze v konkretni vrstici ocenjevali z ocenami od 1 do4, pri ~emer je veljalo, da so oceno 4 vpisali pred izraz, ki je najbolj ozna~evalna~in u~enja, pomnjenja ali osebno zna~ilnost, ter oceno 1, pred izraz, ki jenajmanj zna~ilen.


Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Analizo podatkov smo iz-vedli s pomo~jo ra~unalni{kega programa SPSS 16.0, in Microsoft Excel, upo-rabili smo osnovne statisti~ne parametre (descriptives), za primerjavo meddiskretnimi spremenljivkami smo uporabili Pearsonov χ2 test. Statisti~ne zna-~ilnosti smo preverjali s 5 % tveganjem (p = 0,05).

3 Rezultati

Rezultati so pokazali, da se sicer pri {tudentih zdravstvene nege pojavljajo {tirje u~ni stili, vendar, kot lahko vidimo iz Tabele 1 je prevladujo~i u~ni stilpri {tudentih zdravstvene nege ne glede na letnik {tudija divergentni u~ni stil50,8 % (n = 90), sledi mu asimilativni u~ni stil 23,7 % (n = 42), ostala dva stazastopana v manj{ih odstotkih.


239

Tabela 1: Frekven~na porazdelitev glede na u~ni stil in letnik

U~ni stil

divergentni konvergentni asimilativni akomodativni Skupaj

1. letnik 30 7 9 18 6446,9 % 10,9 % 14,1 % 28,1 % 100,0 %

2. letnik 34 6 13 4 5759,6 % 10,5 % 22,8 % 7,0 % 100,0 %

3. letnik 26 3 20 7 5646,4 % 5,4 % 35,7 % 12,5 % 100,0 %

Skupaj 90 16 42 29 17750,8 % 9,0 % 23,7 % 16,4 % 100,0 %

V raziskavi nas je tudi zanimalo, kak{na je povezanost med letnikom {tu-dija in u~nimi stilom, med starostjo in u~nim stilom, med predhodno dose‘e-no izobrazbo in u~nim stilom, med spolom in u~nim stilom, med dose‘enopovpre~no oceno in u~nim stilom in med bivanjem v ~asu {tudija in u~nimstilom. S pomo~jo Pearsonovega χ2, statisti~nega neparametri~nega preizkusasmo ugotovili da obstajajo statisti~no pomembna povezanost samo v dvehprimerih (glej Tabelo 2).

Tabela 2: Prikaz povezanosti med razli~nimi parametri in u~nim stilom

Phi p Cramer’s V ContingencyCoefficient

letnik {tudija*u~ni stil 0,314 0,008 0,222 0,216starost*u~ni stil 0,369 0,063 0,213 0,347izobrazba*u~ni stil 0,213 0,235 0,151 0,208spol*u~ni stil 0,146 0,287 0,146 0,145povpre~na ocena*u~ni stil 0,528 0,000 0,305 0,467bivanjestanovanje v ~asu {tudija*u~ni stil 0,267 0,201 0,154 0,258

4 RazpravaRaziskava o u~nih stilih {tudentov zdravstvene nege ka‘ejo, da obstaja stati-sti~no pomembna povezanost med letnikom {tudija in u~nimi stili (kontingen~-ni koeficient = 0,216; p = 0,008). Ta povezanost je srednje mo~na (Cramer’sV = 0,222). Najbolj izra‘en je divergentni u~ni stil, ki je najbolj prisoten pri {tu-dentih 2. letnika (59,6 %), medtem ko Rassool in Rawaf (2007) ugotavljata, daje pri {tudentih zdravstvene nege v Braziliji in Angliji prevladujo~i u~ni stil asi-milativni. V na{i raziskavi pa se je pokazalo, da je asimilativni u~ni stil druginajpogostej{i, saj je zna~ilen za 23,7 % (n = 42) {tudentov, najbolj prisoten je vtretjem letniku.


240

Ugotovili smo tudi, da obstaja statisti~no pomembna povezanost meddose‘eno povpre~no oceno med {tudijem in u~nim stilom (kontingen~nikoeficient = 0,467; p = 0,000), tudi ta povezanost je srednje mo~na (Cramer’sV = 0,305).

Ob pogledu na rezultate {tudije se moramo zavedati dejstva, da smo ljud-je razli~ni in dobro je, ~e razlike med posamezniki prepoznavamo in se jimprilagajamo. Ideja ugotoviti {tudentov u~ni stil je sicer privla~na, vendar kriti-~en pregled tak{nih ugotovitev mora v nas prebuditi kan~ek skepticizma, sajse moramo zavedati, da sta u~ni stil in pristop k {tudiju odvisna od vrste de-javnikov, ki so med seboj povezani in vplivajo drug na drugega. Ti dejavnikiniso samo v {tudentu, ampak so povezani s celotno u~no situacijo, s sistemom{tudija, metodami pou~evanja in preverjanja znanja. Procesi spreminjanjau~nih pristopov, strategij in stilov pri {tudentih so dolgotrajni in zahtevni;to pa ne opravi~uje visoko{olskih u~iteljev, da to podro~je najve~krat zane-marijo in se osredoto~ijo le na posredovanje in preverjanjea u~ne snovi.

Bilo bi preve~, ~e bi od visoko{olskih u~iteljev zdravstvene nege pri~ako-vali, da bo vsakemu {tudentu omogo~il okolje in podporo pri {tudiju, ki vsa-kemu posebej najbolj ustrezatajo. Vendar pa lahko naredi u~itelj oz. fakultetaali {ola nekatere mo‘nosti uresni~ljive. Npr. to so lahko velike, udobne ~ital-nice, knji‘nice, ra~unalni{ke u~ilnice, ki zagotavljajo dostop do interneta, do-bro osvetljene mize, dobro opremljeni kabineti za zdravstveno nego, simula-cijski centri ... itd.

Lahko se vpra{amo ali bo zagotovitev teh mo‘nosti pripeljala do bolj{egain u~inkovitej{ega {tudija zdravstvene nege? Odgovor ni povsem jasen, sajrezultati nekaterih raziskav ka‘ejo, da se {tudenti nau~ijo ve~, ~e se u~ijo vokolju, in to tak{nem, kot jim najbolj ustreza (Dunn, Beaudry in Klavas; Dunnin Dunn; v: Woolfolk, 2002). Vendar pa ni mogo~e vsakemu {tudentu omogo-~iti ugodnih pogojev za u~enje, saj npr. nekomu ustreza delo v skupini, dru-gemu samo, da poslu{a predavanja in si dela zapiske, skratka, nikoli ne bomovsem ustregli, pa ~e se {e tako trudimo.

Vendar {e vedno velja pravilo, da mora vsak posameznik sam odkriti svoju~ni stil, ki mu omogo~a, da je uspe{nej{i in dejavnej{i. Ampak nimamo ved-no zagotovljenih vseh pogojev, saj so prisotni razli~ni dejavniki (individual-nost in osebnostne zna~ilnosti {tudenta, zahteve {tudija, okoli{~ine, v katerihpoteka u~enje, trenutne situacije ...). Ker se ve~ina {tudentov ne zaveda svo-jih u~nih in mi{ljenjskih stilov, bi jih morali visoko{olski u~itelji spodbujati pritem spoznavanju, da bi la‘je sodelovali. Med urami v predavalnicah bi se ta-ko zmanj{evala monotonost reproduktivnega in transmisijskega pou~evanja.Zaradi razli~nih u~nih stilov pa bi za‘ivela transformirajo~e u~enje in pou~e-vanje. Razvijalo bi se kriti~no, ustvarjalno, kooperativno, ve~dimenzionalnoin fleksibilno mi{ljenje, ki je stalno odprto za nova spoznanja in za kreativnokombinirano uporabo razli~nih stilov. Zato bi bilo treba, da bi visoko{olski u~i-telji pri pou~evanju zdravstvene nege uporabljali razli~ne stile in na~ine pou-~evanja (metoda demonstracije, metoda prakti~nih del, metoda spodbujanja,


241

individualno delo s {tudentom, delo v parih, delo v skupinah, igranje vlog,problemsko usmerjeno u~enje, {tudija primera, spodbujanje kriti~nega mi{lje-nja, reflektivno u~enje …), saj bi tako od {tudentov lahko zahtevali aktivno par-ticipacijo na predavanjih, seminarjih, laboratorijskih in klini~nih vajah. Preda-vanja »ex katedra« pa bi z raznoliko uporabo novih stilov in metod pou~eva-nja tako ostala prej izjema kot pravilo.

5 Zaklju~ek

Tudi v zdravstveni negi je prevladovanje znanja in informacij izpostavilo po-trebo po oceni usposobljenosti {tudentov, ki zdru‘uje razli~ne sposobnosti {tu-denta: od strokovnega znanja, spremljanja in upo{tevanja sprememb in novo-sti v zdravstveni negi, pridobivanja spretnosti, ki jih {tudent pridobi na klini~-ni praksi, do socialnih spretnosti, sposobnosti za sporazumevanje, skupinskosodelovanje, organizacijskih sposobnosti, ustvarjanja pobud in pripravljeno-sti za prevzemanje odgovornosti. Vse to nam predstavlja v procesu izobra‘e-vanja medicinskih sester nove izzive.

Glede na dejstva, ki smo jih opisali v uvodu, se visoko{olski u~itelji vsa-kodnevno sre~ujemo s {tudenti tako imenovane generacije Y. Ob upo{teva-nju njihovih lastnosti (multitasking), vedenja, ki ga opazimo v predavalnici alipri klini~ni praksi, ugotavljamo, da je nujno spremeniti na~in podajanja u~nihvsebin in prakti~nih ve{~in. Bolonjski proces prenove {tudijskih programovsicer ne predpisuje novih metod pou~evanja, daje pa prostor njihovi uvedbi.Zato menimo, da je sedaj pravi ~as za uvajanje sodobnih metod pou~evanja,ki spodbujajo ve~jo samostojnost in anga‘iranost {tudenta. Prav tako pa sespreminja vloga visoko{olskega u~itelja, ki mora postati tisti, ki {tudentausmerja in spremlja njegov {tudijski razvoj.

Literatura

Carlson, E., Wann Hansson, C., Pilhammar, E. (2008). Teaching during clinical practice:strategies and techiniques used by perceptors in nursing education. Nurse Educ. Today,letnik 28, decembrska {t., str. 12–16.

Marenti~-Po‘arnik, B., Magajna, L., Peklaj, C. (1995). Izziv raznolikosti, stili spoznavanja,u~enja, mi{ljenja. Nova Gorica: Educa.

Marenti~-Po‘arnik, B. (2000). Psihologija u~enja in pouka. Ljubljana: DZS.

Pardue, K.T., Morgan, P. (2008). Millennials considered: A new generation, New Ap-proaches, and Implications for Nursing Education. Nursing Education Perspectives, let-nik 29, {t. 2, str. 74–79.

Rassol, G.H, Rawaf, S. (2007). Lerning preferences of undergraduate nursing students.Nursing Standard, letnik 21, {t. 32, str. 35–41.

Woolfolk, A. (2002). Pedago{ka psihologija. Ljubljana: Educy.


242

Marjetka Kocijan~i~, univ. dipl. bib.Visoka {ola za zdravstveno nego [email protected]

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: Uporaba najnovej{ih raziskav je klju~nega pomena za pri-pravo znanstvenega ~lanka. Znanstveni viri so z razvojem informacijske tehnologijepre{li v elektronsko obliko in so po ve~inomai dosegljivi v podatkovnih bazah. Na~i-ni iskanja, ki jih omogo~ajo podatkovne baze, lahko mo~no olaj{ajo iskanje, ven-dar pa njihova uporaba {e vedno ni zelo raz{irjena.Cilj: Cilj raziskave je bil, zakaj {tudenti Visoke {ole za zdravstveno nego Jeseniceza pridobivanje informacij boljve~ posegajo po spletnih brskalnikih, kot po podat-kovnih bazah in kak{ne te‘ave imajo, ko i{~ejo podatke pri iskanju po njih.Metode: V raziskavi je sodelovalo 59 {tudentov prvega letnika rednega in izredne-ga {tudija prve stopnje Zdravstvene nege. Podatki so bili pridobljeni s pomo~jo de-lovnih nalog, ki so jih {tudenti izpolnjevali pri vajah pri predmetu Informatika v zdrav-stvu in zdravstveni negi, ter na podlagi opa‘enih te‘av, ki so jih imeli {tudenti priiskanju literature po podatkovnih bazah v knji‘nici v {tudijskem letu 2008/2009.Rezultati: Analiza delovnih nalog je pokazala, da {tudenti nimajo te‘av z osnov-nim iskanjem podatkov. Pri iskanju, kjer je potrebno opredeliti iskalno zahtevo, paje znanje {tudentov slab{e. Najve~ te‘av so imeli z opredelitvijo iskalne zahteve in stujo strokovno terminologijo.Razprava: [tudenti Visoke {ole za zdravstveno nego Jesenice ne posegajo poiskanju po podatkovnih bazah zaradi nepoznavanja tuje strokovne terminologije inte‘av pri opredelitvi iskalne zahteve.Klju~ne besede: {tudent, podatkovne baze, zdravstvena nega

Uporaba podatkovnih bazna podro~ju zdravstvene nege

med {tudenti Visoke {oleza zdravstveno nego Jesenice

Use of databases among studentsof College of Nursing Jesenice

Marjetka Kocijan~i~


243

ABSTRACTTheoretical bases: Use of the latest researches is fundamental for preparing ascientific article. Because of development of information technology, most scientificsources were converted to electronic format and therefore available in various data-bases. Method of use of these databases can make enquiries much easier, but still,they are not commonly used.Objectives: Main objective of this research was to determine why students of Col-lege of Nursing Jesenice prefer World Wide Web search engines to databases forsearching and what issues and problems they encounter.Methods: Altogether 59 students were involved. Data was acquired with help ofwork assignments that were given to the students during clinical practice of subjectInformatics in health and healthcare and with observation of students while searc-hing for scientific literature in databases in the school library during academic year2008/2009.Results: Work assignments analysis showed that students do not have issues withbasic search of data, while knowledge is weaker, when trying to perform a searchwith a determined search subject. Most issues were therefore raised by determinedsearch subjects as well as understanding professional terminology in foreign langua-ge.Explanation: Students of College of Nursing Jesenice rarely choose use of data-bases because of difficulties with determining search subjects and lack of experiencewith professional terminology in foreign language.Keywords: Student, Databases, Healthcare

1 Uvod

V dana{njem ~asu smo pri~a velikim dru‘benim, gospodarskim in tehnolo{-kim spremembam. Informacije dobivajo novo ekonomsko vrednost, uspe{nostorganizaciji in podjetij, naj bodo javna ali zasebna, pa je odvisna od znanja, kiga bolj ali manj uspe{no tr‘ijo.

Porast znanstvenikov in s tem znanstvenih objav je v drugi polovici 20.stoletja hitro naraslo. Podatek, da je okrog leta 1960 ‘ivelo med 80 do 90 od-stotkov vseh znanstvenikov, ki so kadarkoli ‘iveli in delovali na svetu, potrdihiter porast informacij v zadnjih 50 letih. Porast informacij jasno potrjuje tudipodatek, da je leta 1993 v Sloveniji obstajala 701 serijska publikacija z ISSN{tevilko, leta 2001 pa ‘e 3328 serijskih publikacij (Bartol, 2008). Na porastinformacij sta mo~no vplivala tudi razvoj svetovnega spleta in razvoj infor-macijske tehnologije. Z njunim razvojem se je poleg neobvladljive koli~ineinformacij pojavil {e problem relevantnosti in natan~nosti podatkov. Kot enood re{itev za obvladovanje podatkov so znanstveniki izoblikovali podatkov-ne baze.


244

ê posku{amo definirati koncept podatkovne baze, obi~ajno uporabimoizrek, ra~unalni{ka podatkovna baza je strukturirana zbirka zapisov ali podat-kov, ki je shranjena v ra~unalni{kem sistemu. To je to~no, vendar je nedvom-no to le ena izmed mnogih definicij. Lahko podamo tudi povsem druga~nedefinicije, ki trdijo, da je podatkovna baza strukturirana zbirka podatkov, ki jopraviloma zgradi ve~je ali manj{e {tevilo ljudi v razli~nih pogojih dela (Artus,2008). Ne glede na definicije pa je primarna vloga podatkovnih baz obvlado-vanje informacij in olaj{anje iskanja.

Kljub temu da se zavedamo njihove pomembnosti, pa se {e vedno postav-lja vpra{anje, kako ljudi prepri~ati, da jih bodo uporabljali kot orodje iskanjaznanstvene literature. Generacije {tudentov, ki prihajajo na visoko{olskezavode, dodobra obvladajo svetovni splet, vendar pa ne znajo lo~iti, kaj jeznanstvena literatura in kaj ne.

1.1 Uporaba podatkovnih baz v zdravstvu

Kako sedanjim generacijam {tudentov razlo‘iti razliko med dobro in slaboinformacijo, je postalo vse bolj zahtevno. Medtem ko obstajajo vse bolj{a orod-ja za lo~evanje informacij (evalvacije spletnih strani, citati ...), je realnost, dave~ina {tudentov ne vidi potrebe po dvojnem preverjanju podatkov iz sve-tovnega spleta. Preverjanje informacij in iskanje kvalitetnih in to~nih virov za{tudente predstavlja izgubljanje dragocenega ~asa in dolgo~asno opravilo(Brisco, 2006).

Raje kot da i{~ejo po dveh ali treh podatkovnih bazah za pridobitev kvali-tetnih podatkov, posegajo po spletnih brskalnikih, kot so Google in Yahoo, kjernajdejo nekaj hitrih, ~eprav ne kvalitetnih virov za svoje raziskovalne naloge(Baule, 2007).

Pri hitrem razvoju znanosti na podro~ju zdravstvene nege postaja pregle-dovanje najnovej{ih dognanj klju~nega pomena za uspe{no izobra‘evanjediplomiranih medicinskih sester in diplomiranih zdravstvenikov. [tudentizdravstvene nege tako nujno potrebujejo znanja, kako uspe{no iskati informa-cije, saj bodo le tako uspe{no izvajali na dokazih podprte pristope v klini~-nem okolju (Morgan, Fogel, Hicks, Wright in Tyler, 2007).

Na podro~ju zdravstva obstaja kar nekaj podatkovnih baz, ki po izboru li-terature ve~ kot zadostijo potrebam {tudentov in zdravstvenega osebja po ra-ziskovanju. Podatkovne baze, kot so CINAHL, PUB MED, MEDLINE, ERIC inBIOMEDICINA SLOVENICA ponujajo na podro~ju zdravstvenih ved in medi-cine kvaliteten splo{ni pregled znanstvene literature, vse ve~ pa jih ponujatudi dostop do polnih besedil. Podatkovne baze, kot so CANCERNET, ADAMONLINE ANATOMY in INTERACTIVE PHYSIOLOGY ter mnoge druge pa po-krivajo bolj specifi~na podro~ja. Zanimivo je dejstvo, da se kljub vsej literatu-ri, ki je {tudentom kot tudi zaposlenim v zdravstvu na voljo skozi podatkovnebaze, {e vedno pojavlja vpra{anje, zakaj podatkovne baze uporablja takomajhno {tevilo {tudentov (Burkelc, 2007).


245

2 Raziskovalni del

2.1 Namen raziskave

Cilj raziskave je bil ugotoviti, zakaj {tudenti Visoke {ole za zdravstveno negoJesenice za pridobivanje informacij ve~ posegajo po spletnih brskalnikih kotpo podatkovnih bazah in kak{ne te‘ave imajo pri iskanju.

2.2 Metoda in vzorec

Podatki so bili pridobljeni s pomo~jo delovnih nalog razli~nih zahtevnosti, kiso jih {tudentje izpolnjevali pri vajah pri predmetu Informatika v zdravstvu inzdravstveni negi. V raziskavi je sodelovalo 59 {tudentov prvega letnika redne-ga in izrednega {tudija. Naloge so bile zastavljene tako, da so se {tudenti skozire{evanje postopno soo~ali s problematiko iskanja. V raziskavo smo vklju~ilitudi opa‘ene te‘ave, ki so jih imeli {tudenti pri iskanju literature po podatkov-nih bazah v knji‘nici v {tudijskem letu 2008/2009.

2.3 Rezultati

2.3.1 Ugotovitve po analizi delovnih nalog

Prva naloga je bila zastavljena tako, da je od {tudentov zahtevala samoosnovna znanja iskanja. Podana jim je bila iskalna zahteva brez omejiteviskanja. Nalogo je pravilno re{ilo 59 od 59 {tudentov, kar pomeni, da so bili100-odstotno uspe{ni.

Druga naloga se je navezovala na prvo in je od {tudentov zahtevala do-datne omejitve iskanja v podatkovni bazi. [tudenti so morali iskalno zahtevoomejiti po letnicah, jeziku besedila in poiskati samo ~lanke, ki so v podatkov-ni bazi dostopni v polnem tekstu. Nalogo je pravilno re{ilo 47 od 59 {tuden-tov, kar pomeni, da so bili 79,6-odstotno uspe{ni.

Tretja naloga je bila zasnovana kot samostojna naloga, ki je od {tudentovzahtevala, da i{~ejo po vnaprej dolo~eni podatkovni bazi, prav tako so moraliuporabiti znanje iz prve naloge, saj je bilo potrebno iskalno zahtevo omejitipo letnicah, jeziku besedila in poiskati samo ~lanke, ki so v podatkovnibazi dostopni v polnem tekstu. Uspe{nih je bilo 49 od 59 {tudentov, to je83-odstotna uspe{nost.

V ~etrti nalogi so si morali {tudenti sami izbrati temo iskanja. Na podla-gi te teme so morali oblikovati iskalno zahtevo in iskanje omejiti tako, da sona{li manj kot 50 zadetkov. Nalogo je uspe{no re{ilo 25 od 59 {tudentov, karje 42,4-odstotna uspe{nost.


246

2.3.2 Ugotovitve na podlagi opa‘enih te‘avah, ki so jih imeli{tudenti pri iskanju v knji‘nici

Te‘ave, ki so jih imeli {tudenti po opravljenih vajah pri iskanju literature popodatkovnih bazah v knji‘nici, so vezane na nepoznavanje tuje strokovne ter-minologije in na te‘ave pri oblikovanju iskalnih zahtev. Prav tako so {tudentiizrazili nezadovoljstvo glede uporabe tuje literature iz podatkovnih baz inzahtevnosti ter dol‘ine ~lankov v podatkovnih bazah. Ve~je te‘ave z iskanjempo podatkovnih bazah so imeli tisti {tudenti, ki so s strani mentorjev pri posa-meznih predmetih ‘e enkrat dobili zavrnjene seminarske naloge.

3 Razprava

Podatkovni bazi, kot sta CINAHL in PUB MED, nudita temelje na dokazih pod-prti klini~ni praksi. Kljub temu pa rezultati, narejeni med 247 {tudenti zdrav-stvene nege in 52 zaposlenimi na {vedski univerzi, prikazujejo, da kar 41 od-stotkov {tudentov kot tudi 31 odstotkov zaposlenih na univerzi ni prepri~anihv zadostna znanja za uporabo podatkovnih baz (Ragneskog in Gerdnert, 2006).Pojavlja se potreba po oblikovanju izobra‘evanja, ki bi zajemalo razlago iska-nja in pregledovanja relevantne literature.

Po podatkih, ki smo jih pridobili skozi na{o raziskavo, lahko sklepamo, da{tudenti nimajo te‘av z osnovnim iskanjem po podatkovnih bazah, pa vendarjim to znanje {e ne olaj{a dela pri pregledovanju ogromnih koli~in podatkov.Na~in osnovnega iskanja lahko primerjamo z iskanjem po spletnih brskalni-kih, ki jih sedanje generacije {tudentov dobro obvladajo. Na podlagi tegalahko sklepamo, zakaj jim tak{no iskanje ni delalo te‘av.

Rezultati ka‘ejo, da imajo {tudenti z dodatnim omejevanjem iskalne zah-teve ‘e nekoliko ve~ te‘av, saj jih je drugo nalogo pravilno re{ilo manj{e{tevilo. Na podlagi tega, da so v nalogah prejeli vse ustrezne podatke, kaj ome-jiti, lahko sklepamo, da so imeli te‘ave pri razumevanju tuje strokovne termi-nologije.

Nalogo, kjer so morali {tudenti na podlagi teme sami oblikovati iskalno zah-tevo, ka‘ejo na to, da moramo na problematiko gledati {ir{e, saj so imeli {tu-denti te‘avo z oblikovanjem iskalne zahteve ‘e v slovenskem jeziku. Rezultatika‘ejo na resno problematiko uspe{nosti iskanja znanstvene literature.

Orodja iskanja, ki jih priporo~ajo strokovnjaki, se mo~no razlikujejo, ve~i-na pa si je skupna v to~ki, da se iskanje omeji s pomo~jo filtrov, ki so na voljov podatkovnih bazah. Iskanje po tako obse‘ni podatkovni bazi, kot je na pri-mer MEDLINE, je lahko velik izziv, saj iskanje po milijonih podatkov in prido-bivanje ‘elenih podatkov pri tem pa {e minimaliziranje {tevila zadetkov, nilahko. Iskalni filtri, s katerimi posku{amo izlo~iti vse podatke, ki jih ne ‘elimo,so tako pri iskanju v veliko pomo~. Uporabljanje iskalnih filtrov pomeni, da


247

se lahko iskalec bolj osredoto~i na vsebinsko oblikovanje iskalnih pojmov.Kljub temu pa moramo paziti, kako jih uporabljamo. Iskalec mora natan~novedeti, ali se osredoto~a na natan~nost ali na odziv. Prav tako se je treba za-vedati, da uporaba iskalnih filtrov {e ne prina{a kvalitete najdenih zadetkov.Tudi ~e so najdeni zadetki v naslovu in izvle~ku primerni za na{o poizvedbo,je {e vedno potrebno oceniti kvaliteto opisane raziskave (Glanville, 2008).

Nekoga nau~iti, kako ‘elene podatke najti in oceniti njihovo relevantnost,ni lahko. [tudente Visoke {ole za zdravstveno nego Jesenice za pripravo se-minarskih nalog usmerjajo mentorji, kljub temu pa imajo pri iskanju literaturetako med knji‘ni~nim gradivom kot po podatkovnih bazah kar precej te‘av.Ve~ji del {tudentov literaturo {e vedno i{~e po spletnih brskalnikih, kot staGoogle in Yahoo, saj je po njihovem mnenju to najla‘e in najhitreje.

4 Zaklju~ek

Tehniko iskanja informacij za pripravo seminarskih nalog si {tudenti obliku-jejo ‘e v srednjih {olah. Problematika na~ina iskanja in navajanja informacijtako ni vidna samo na Visoki {oli za zdravstveno nego Jesenice, ampak na ve-~ini dodiplomskih {tudijev v Sloveniji in tudi v tujini. Visoko{olski zavodi sere{evanja problema lotevajo na razli~ne na~ine, ve~ina v navodilih za semi-narsko nalogo jasno opredeljuje pravila o uporabnosti virov, pa vendar prob-lem s tem ni re{en. [tudentov ne smemo prisiliti v iskanje po podatkovnihbazah, ampak jih moramo prepri~ati v njihovo pomembnost in razloge za upo-rabo. [tudenti, ki bodo v ~asu {tudija prisiljeni v uporabnost dolo~enih na~i-nov pridobivanja informacij, se jih bodo po kon~anem {olanju izogibali. Takose bo problematika pridobivanja virov premaknila na nivo zaposlenih in nanjihove prispevke ter ~lanke.

Ta trend je ‘e opazen v specialnih knji‘nicah na podro~ju zdravstva, kjerbibliotekarji opozarjajo na razlike o uporabi znanstvenih virov med zdravnikiin diplomiranimi medicinskimi sestrami. Obisk knji‘nice in uporaba podatkov-nih baz sta s strani zdravnikov bistveno ve~ja. Kljub temu da se specialneknji‘nice tako v Sloveniji kot tujini spreminjajo iz hibridnih knji‘nic v digitali-zirane informacijske centre in tako uporabnikom omogo~ajo direkten dostopdo gradiva iz delovnega mesta, pa se obisk diplomiranih medicinskih sesterni spremenil (Burkelc, 2007).

Vsi ti podatki nakazujejo na to, da je potrebno spremeniti kulturo iskanjain pridobivanj podatkov z ustvarjanjem temeljev ‘e v srednji {oli. Od {tuden-tov se ob prihodu na visoko{olski zavod pri~akuje, da imajo dolo~ena znanjana podro~ju ra~unalni{tva in iskanja literature ter ustrezno stopnjo znanjatujega jezika. Visoko{olski programi omogo~ajo, da z ustreznim u~nim na~rtom {tudentom predstavimo metode iskanja informacij in jih preko vaj in prakse


248

pripeljemo do ustreznih znanj, prav tako v prvem letniku pridobijo dodatnaznanja na podro~ju tuje strokovne terminologije, vendar pa je velik del na njihsamih, koliko bodo ta znanja osvojili in poglobili..

Na Visoki {oli za zdravstveno nego Jesenice smo se problema lotili tako,da smo del klini~ne prakse pri predmetu Informatika v zdravstvu in zdrav-stveni negi namenili razlagi iskanja po podatkovnih bazah. Zgornji rezultatika‘ejo na to, da imajo nekateri {tudenti {e vedno te‘ave pri iskanju, vendarpa jih je ve~ina osvojila osnovno iskanje in omejevanje iskalnih pojmov.

Problematiko iskanja literature med {tudenti bi morda lahko re{ili s tesnimsodelovanjem s srednjimi {olami. Njihove informacije o pridobljenih znanjih{tudentov na podro~ju ra~unalni{tva in znanj tujega jezika bi visoko{olskimzavodom mo~no olaj{ale prilagajanje u~nega na~rta ve~ini {tudentov. Zave-dati se moramo, da je nekoga te‘ko u~iti tujo strokovno terminologijo, ~e nepozna osnov tujega jezika. Prav tako je nekomu te‘ko razlo‘iti rabo podat-kovnih brskalnikov, ~e ne razume osnovnih na~el iskanja. Problematike nimo‘no re{iti na eni izmed visokih {ol za zdravstveno nego, ampak je trebaspremeniti kulturo iskanja podatkov. S spremembo le-te pa se bo mo~nopove~ala tudi kakovost seminarskih nalog in diplomskih del.

Literatura

Artus, H.M. (2008). Z analizo podatkovnih baz do trajnih informacij o znanosti. Organiza-cija znanja, letnik 13, {t. 2, str. 42–50.

Bartol, T. (2008). Znanstvene informacije – dokumenti, informacijski viri. Dostopno na:http://www.informatika.bf.uni-lj.si/gradivo/pred_a_znanstvene%20informaci-je%20%20dokumenti,%20informacijski.pdf (05. 07. 2009).

Baule, S. (2007). Data, Data Everywhere, and How Do You Sort Through It?. Library mediaconnection, letnik 25, {t. 6, str. 54–56.

Brisco, S. (2006). Internet or Databases?. Library media connection, letnik 24, {t. 5, str. 44–45.

Burkelc, M. (2007). Specialne knji‘nice v zdravstvu. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofskafakulteta UL.

Glanville, J. (2008). Searching Shortcuts – Finding and Appraising Filters. Health Informa-tion on the Internet, letnik 63, {t. 6, str. 6–8.

Morgan, P.D., Fogel, J., Hicks, P., Wright, L., Tyler, I. (2007). Strategic Enhancement ofNursing Students Information Literacy Skills: Interdisciplinary Perspectives. The ABNFJournal, letnik 18, {t. 2, str. 40–45.

Ragneskog, H., Gerdnert, L. Competence in nursing informatics among nursing studentsand staff at a nursing institute in Sweden. Health Information and Library Journal, letnik23, {t. 2, str. 126–132.


249

doc. dr. Ivica Avber{ek – Lu‘nikSB Jesenice Enota za laboratorijsko [email protected]

Laboratorijska medicinain zdravstvena nega: ciljiin prioritete sodelovanja

Laboratory medicine and nursing:aims and priorities of cooperating

dr. Ivica Avber{ek – Lu‘nik

IZVLEÊKNedavno so bile razprave o sodelovanju in odnosih med izvajalci zdravstvene oskr-be bolnikov omejene na vertikalno povezavo: zdravnik – medicinska sestra in/alizdravnik – farmacevt. Celovitost in dinamika teh odnosov sta se spremenili zaradiaktivnega vklju~evanja novih poklicnih skupin (socialni delavci, psihologi, fiziotera-pevti, laboratorijski strokovnjaki ...) med izvajalce zdravstvenega varstva. Problemstrokovnega sodelovanja med izvajalci laboratorijske medicine in zdravstvene negev svetu ni neznan. Publikacije iz tega naslova so malo{tevilne, zato je medprofesio-nalna problematika predstavljena v omejenem obsegu. V vsakdanji praksi so prisot-ne napetosti, katerih vzroki so tesno povezani s kakovostjo odvzetih vzorcev za prei-skave in s pravo~asnim posredovanjem rezultatov naro~nikom preiskav. Obstajajo{tevilni strokovni razlogi za na{tete odmike. Izvajalci obeh strok se zavedajo, da sore{itve na ravni skupnega izobra‘evanja, gradnje komunikacijskih mre‘ in upo{teva-nja temeljnih vrednot. Aplikativni pristopi povezovanja med strokama vodijo v kvali-tetno opravljene storitve za dobrobit pacienta.Klju~ne besede: laboratorijska medicina, medicinske sestre, medprofesionalno sode-lovanje

ABSTRACTDiscussion about cooperation and relationships between health care workers has longbeen limited to the vertical physician-nurse and/or physician-pharmacist relationship.However, this is changing due to the growing importance of other health care wor-kers in patient management (social workers, psychologists, physical therapists, labo-ratory experts …) The problems of professional relationships between laboratory wor-kers and nursing staff are now well recognized. However, the number of publica-tions addressing this issue is low. The tensions faced on a daily basis are closelyrelated to the quality of specimens for analyes and the communication of the testresults to the physicians. There are several evidence based explanations for that. Pro-fessionals from both fields realize that possible solutions include integrated educa-tion, communication networks and respecting common values. Better synchronizationof these two groups of health-workers can contribute to better patient management.Key words: laboratory medicine, nurses, interprofessional collaboration.


250

1 Sodelovanje med izvajalci zdravstvene oskrbepacienta

V zdravstvenem sistemu so procesi zdravljenja bolnikov urejeni po oddelkih,odsekih in ambulantah. Glavna naloga zdravstvenih delavcev sta diagnostikain zdravljenje bolezni. Osrednje mesto v sistemu zdravstvenega varstva imazdravnik, katerega tradicionalno zdravni{ko poslanstvo se spreminja. Zdrav-nik je poleg predanosti pacientu zavezan tudi k doseganju visokih profesio-nalnih standardov. Za nudenje visoko kakovostne zdravstvene storitve pa jepotrebno harmonizirano izvajanje aktivnosti razli~nih profesionalnih skupin,ki jih poleg zdravnikov predstavljajo medicinske sestre, strokovnjaki labora-torijske medicine, fizioterapevti, farmacevti, socialni delavci … Ti morajo bitiorganizirani v skupine – interdisciplinarne time, znotraj katerih posamezni~lani delujejo enakopravno in si z usklajevanjem in dogovori prizadevajo za~im bolj{o obravnavo bolnikov.

Rezultati raziskav potrjujejo dejstva, da zdravniki podpirajo sodelovanje zmedicinskimi sestrami v razli~nem obsegu (Stein 1990, Hojat 2001, Lindeke2005). Izsledki {tudije, ki je bila objavljena v AJCC (Vazirani 2005), so pokazali,da je sodelovanje med zdravniki in medinskimi sestrami v multidisciplinarnihtimih, ki imajo uvedene dnevne 15-minutne sestanke, zna~ilno ve~je kot v ti-mih, ki se na skupnih sestankih sre~ujejo enkrat tedensko. Komunikacijo medzdravniki in medicinskimi sestrami so izbolj{ali z vklju~itvijo medicinskesestre »nurse practitioner«, ki je sodelovala pri sprejemanju diagnosti~nihodlo~itev in se koordinirano sestajala z zdravniki in medicinskimi sestrami.»Nurse practitioner«je medicinska sestra z najmanj univerzitetno stopnjo izo-brazbe, ki je prakti~no usposobljena na ravni zdravnikov.

Tudi v Sloveniji so potrebo po sodelovanju med zdravstvenimi delavciprepoznali v razli~nih zavodih in delovnih okoljih. Medpoklicno sodelovanjemed zdravniki in spreminjanje vloge zdravnika je analiziral Marjan Premik(Premik, 2007). V ~lanku se je omejil samo na zdravnike kot izvajalce zdrav-ljenja. Mitja Ko{nik (Ko{nik, 2006) pojmuje odnose med izvajalci celovito inpoudarja pomen u~inkovitega pretoka informacij med zaposlenimi in znotrajtimov, ki jih sestavljajo razli~ni zdravstveni delavci. Vloga klini~nega farma-cevta v zdravstvu pa je predstavljena izklju~no v povezavi z zdravniki(Stopar, 1999).

O vzrokih za slabo sodelovanje med laboratorijskim osebjem in medicin-skimi sestrami sta pisala Antony Kurec (2006) in Antoinette McCallin (2007)prva in zelo odmevna razprava pa je bila objavljena v Medicinskem laborato-rijskem obzorniku (Record, 1985). Avtor ~lanka je bil predstojnik oddelka zapatologijo in laboratorijsko medicino. Naslov ~lanka je provokativen, vendarzelo jasno navaja probleme, ki jih ima pri delu laboratorijsko osebje zaradinepravilnosti, ki jih pri vzor~enju biolo{kega materiala in naro~anju preiskav


251

naredijo medicinske sestre. Tudi te so mnogokrat napa~no razumele slaboodzivnost laboratorijskega osebja pri posredovanju rezultatov in njihovegavztrajanja pri zavrnitvi vzorcev krvi, ~e le-ti niso ustrezali standardom dobrelaboratorijske prakse. Izbolj{anje odnosov med obema profesionalnima sku-pinama so dosegli z uvedbo novega delovnega mesta medicinske sestre - koor-dinatorice. Koordinatorica je poskrbela, da so izvajalci obeh podro~ij rednoizmenjavali mnenja, skupaj iskali re{itve za konfliktne situacije in imeli vode-ne ekskurzije na oddelku za laboratorijsko medicino. Rezultati tovrstnega so-delovanja so bili izjemni. [tevilo napak pri laboratorijskih naro~ilih (napa~endatum naro~ila, napa~en ~as odvzema vzorcev, zamenjava pacientov …) seje zmanj{alo za 50 odstotkov. Izbolj{ali so se medprofesionalni odnosi vdobrobit pacientov in zadovoljstvo zaposlenih.

2 Prioritete sodelovanja med laboratorijskomedicino in zdravstveno nego pri nas

Namen sodelovanja strokovnjakov laboratorijske medicine in zdravstvene ne-ge je skupno zaznavanje in re{evanje problemov. Izhodi{~a za usklajeno de-lovanje so: dobro poznavanje strokovnih kompetenc izvajalcev, poznavanjeorganizacijskih posebnosti in ~asovnih omejitev pri izvajanju nalog. Rezultatilaboratorijskih preiskav odlo~ilno vplivajo na celostno oskrbo bolnikov. La-boratorijsko osebje mora pri analiti~nem delu slediti sistemom kakovosti, kiso podprti z izobra‘evanjem in mednarodnimi standardi (ISO 15189, ISO 15195,EN 45000). Zmotno je misliti, da je dovolj samo avtomatizirana oprema labo-ratorija, laboratorij potrebuje za delo tudi strokovno usposobljen in kompe-tenten kader.

Intralaboratorijski tim tvorijo: laboratorijski tehniki, diplomirani in‘enirji la-boratorijske biomedicine, analitiki in specialisti medicinske biokemije. Primar-ne naloge laboratorijskega tima so: sprejem in tria‘a vzorcev, analiza biolo{-kega materiala in pravo~asno posredovanje rezultatov do naro~nikov. Priizvajanju na{tetih nalog laboratorijski tim sodeluje z medicinskimi sestrami, popotrebi pa tudi z drugimi zdravstvenimi delavci.

Naro~ilo laboratoriju s strani zdravnika je lahko opredeljeno kot dolo~e-no {tevilo preiskav ali pa kot naro~ilo za preiskave dolo~enega sindroma,izbor specifi~nih preiskav je lahko prepu{~en laboratoriju, kjer se specialistglede na izhodi{~ne rezultate odlo~i za dodaten nabor podrejenih preiskav.Tak{en pristop je racionalnej{i in laboratorijskemu strokovnjaku ponuja mo‘-nosti uporabe pridobljenega znanja (Skitek 2007). Validacija rezultatov ni sa-mo analiti~na, zajema vse vidike razlage v smislu biolo{ke, diagnosti~ne in te-rapevtske uporabnosti ter sledljivosti rezultatov. Ker je interpretacija in/alidiagnosti~na uporabnost rezultatov odvisna od kakovosti biolo{kega vzorca,


252

je zelo pomembno, da laboratorij prejme za analizo vzorec, ki ustreza meri-lom dobre laboratorijske prakse. Pripravo preiskovanca na odvzem vzorca inodvzem vzorcev izvajajo diplomirane medicinske sestre, zato je sodelovanjemed obema strokama zelo pomembno.

V zdravstvenih domovih, bolni{nicah in na in{titutih se pojavljajo medizvajalci obeh strok konflikti, ki se med ustanovami v izhodi{~u ne razlikuje-jo. Laboratorijsko osebje pogosto meni, da ni potrebno sporo~anje rezultatovpreiskav po telefonu, ~e deluje informacijski sistem. Pogosti telefonski klici sstrani medicinskih sester motijo analiti~ni proces in predstavljajo dodatne vi-re za pojav napak. Izvajanje analiti~nega procesa je ovirano, ~e laboratorijskidelavec v kratkem ~asovnem intervalu prejme ve~ telefonskih klicev zaistega pacienta. Na splo{no pa laboratorijsko osebje ne sprejema naslednjega:napak pri naro~anju preiskav, neozna~enih vzorcev, koaguliranih vzorcev kr-vi za teste hemostaze, nezadostne koli~ine odvzete krvi, prisotnosti zraka vvzorcih za plinsko analizo krvi, stare vzorce urina, premajhen volumen urina(manj kot 10 mL) in vzorce, odvzete v epruvete, ki niso priporo~ene. Zelo mo-te~e je tudi prina{anje neurgentnih vzorcev ob koncu popoldanskega izmen-skega dela, takrat se namre~ tudi v laboratoriju menja delovna ekipa, osebjepa z neprijetnim ob~utkom prepu{~a nedokon~ane analize sodelavcu, kiza~enja de‘urno slu‘bo sam.

Vzporedno z laboratorijskimi delavci imajo tudi medicinske sestre razlogeza nestrinjanje in slabo voljo. Te‘ko sprejemajo zavrnitev nekakovostno od-vzetega vzorca, neodzivnost laboratorijskega osebja na telefonske klice, napa~-no podano informacijo s strani laboratorijskega delavca in prepozno posredo-vanje rezultatov. Organizacija skupnih sestankov, izmenjava izku{enj in vzpo-stavitev pluralnega dialoga med izvajalci obeh strok je edina in prava pot zau~inkovito re{evanje na{tetih problemov. Priporo~ajo se redni mese~ni sestan-ki, na katerih so prisotni predstavniki izvajalcev obeh strok. Ti sestanki sonamenjeni tudi podajanju informacij o uvedenih novostih in razgovorom ouvajanju izbolj{av v oba procesa. Tudi skupna neformalna sre~anja izvajalcevimajo pozitivne u~inke.

Priljubljena in demokrati~na oblika re{evanja sporov znotraj politi~nih kro-gov je mediacija, ki jo je mogo~e uporabiti tudi v primerih ve~jih konfliktnihsituacij med izvajalci zdravstvene oskrbe. Mediacija je oblika hitrega in dosto-janstvenega re{evanja sporov in je v praksi ‘e uporabljena pri zdravnikih vZdru‘enih dr‘avah Amerike, kjer se je popolnoma uveljavila tudi nova termi-nologija »klient-izvajalec-storitev«. Klient je bolnik, izvajalec storitev pa zdrav-nik. Sodobni pacient se namre~ ne po~uti ve~ kot pacient v pravem pomenubesede, temve~ kot uporabnik zdravstvenih storitev na trgu, zdravstvena sto-ritev pa mora biti izvedena vsaki~ in kjerkoli na isti na~in in po preverljivihmerilih kakovosti. Dru‘bene spremembe se hitro prena{ajo med dr‘avami injih kmalu lahko pri~akujemo tudi pri nas.


253

3 Zaklju~ek

Laboratorijski delavci in medicinske sestre sledijo svojemu poslanstvu, ki jeopredeljeno v procesih laboratorijske diagnostike in zdravstvene nege. Ker staoba procesa soodvisna, je potrebno razvijanje komunikacijskih ve{~in, kipozitivno vplivajo na delovno moralo obojih (Stapelton, 2007), ve~ajo osebniugled in zadovoljstvo posameznikov in prispevajo k u~inkovitemu izvajanjuobeh procesov. Komunikacija med obojimi je strokovna in splo{na. Strokov-na komunikacija je orientirana v mo‘nosti sovplivanja in prevzemanja stro-kovnih odgovornosti, kar daje zaposlenemu dodaten smisel in zadovoljstvo.Splo{ne komunikacijske ve{~ine pa prispevajo k re{evanju konfliktnih situa-cij, ki se jim v delovnem okolju ni mogo~e povsem izogniti. Za u~inkovito iz-vajanje svoje vloge v zdravstvenem procesu morajo laboratorijski delavci inmedicinske sestre razvijati strategijo komuniciranja, v katero so vklju~eni vsizaposleni. Komunikacija mora biti namenska in odprta, odvisna od dnevnihdogajanj in temelje~a na sistemu vrednot.

Literatura

Hojat, M., Nasca, T. J., Cohen, M., Fields, S., Rattner, S., Griffths, T. R., Ibarra, G., Garcia,A. (2001). Attitudes toward physician – nurse collaboration. Nursing Research, letnik50, str. 123–128.

Koelen, M. A., Vaandrager, L., Wagemakers, A. (2008). What is needed for coordinatedaction for health? Family Practice, letnik 25, 125–131.

Ko{nik, M., Zdol{ek, S. A., Triller, N. (2006). Sodelovanje med zdravstvenimi profili vbolni{nici Golnik - Kopa – Kaj smo ‘eleli in kak{na je pot do tja? Zdrav. vestn., letnik 75,str. 677–680.

Kurec, N., Wyche, K. L. (2006). Institute for quality in laboratory medicine series-contraver-sies in laboratory medicine: nursing and the laboratory: relationship issues that affectquality care. Medscape General Medicine, letnik 8, {t. 3, str. 1–6.

Lindeke, L., Sieckert, A. M. (2005). Nurse-Physician Workplace Collaboration. Online JIssues Nurs, {t. 10, str. 1.

McCallin, A., Bamford, A. (2007). Interdisciplinary teamwork: is the influence of emotionalintelligence fully appreciated? Journal of Nursing Management, letnik 15, str. 386–391.

Premik, M. (2007). Zdravnik in medpoklicno sodelovanje. Zdrav Vestn, letnik 76, str. 49–53.

Record, F. (1985). A broker for better nursing-laboratory relations; a laboratory – basednurse tackels problems and reduces interdepartmental friction. Medical LaboratoryObserver, aprilska {tevilka.

Stopar, T., Kozjek, F., Hojker, S. (1999). Vloga klini~nega farmacevta v sodobni farmako-logiji. Farm Vestn, letnik 50, str. 495–498.


254

Skitek, M. (2007). Dodana vrednost in spreminjajo~a se vloga laboratorijske medicine.Zbornik predavanj. Ljubljana: Klini~ni center, Klini~ni in{titut za klini~no kemijo in bioke-mijo.

Stapelton, P., Henderson, A., Creedy, D., Cooke, M., Patterson, E., Aleksander, H., Hay-wood, A., Dalton, M. (2007). Boosting morale and improving performance in the nur-sing setting. Journal of Nursing Management, letnik 15, str. 811–816.

Stein, L. I., Watts, D. T., Howell, T. (1990). The doctor-nurse game revisited. N Engl J Med,{t. 322, str. 536–549.

Vazirani, S., Hajs, R., Shapiro, M. F., Cowan, M. (2005). Effect of a MultidisciplinaryIntervention on Communication and Collaboration Among Physicians and Nurses. AJCC,letnik 14, str. 71–77.


255

dr. Irena Grmek Ko{nik, dr. med., spec. klin. mikrobiol., spec. javnega [email protected]

Zaviralni vpliv bakterije E. coliATCC 25922 na rast proti

meticilinu odporne bakterijeStaphylococcus aureus (MRSA)

Inhibition of E. coli ATCC 25922on the growth on methicillin resistant

Staphylococcus aureus (MRSA)

dr. Irena Grmek Ko{nik

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: Za prepre~evanje {irjenja bolni{ni~nih oku‘b s proti meti-cilinu odporno bakterijo Staphylococcus aureus (MRSA) je zelo pomembno hitro od-krivanje oku‘enih in nosilcev.Cilj: V na{i raziskavi smo ‘eleli ugotoviti vpliv spremljajo~e bakterije Escherichiacoli (E. coli) na verjetnost izolacije MRSA iz brisa.Metoda: Konstantni bakterijski suspenziji (0,7 McFarland) MRSA in E. coli ATTC25922 v sterilnem obogatitvenem goji{~u tioglikolatni bujon z resazurinom (Tyo; Bio-Merieux, Marcy I’Etoile, Francija) smo zdru‘evali v razmerju 1:1; 1:10; 1:100 injih precepljali (takoj, po 2, 4, 6 in 24 urah inkubacije pri temperaturi 35 °C) naustrezna goji{~a. Za red~enje in {tetje kolonij smo upo{tevali ISO 7218.Rezultati: Bakterija E. coli ATCC 25922 je zavirala rast bakterije MRSA v tiogliko-latnem bujonu ‘e v za~etnem razmerju MRSA in E. coli ATCC 25922 1:100. (Wil-coxon Singed rank test, p = 0,005).Razprava: MRSA raste bolje v ~isti kulturi kot v me{ani kulturi z E. coli ATCC25922. V klasi~ni metodi kultivacije se inhibicijskemu vplivu bakterije E. coli naMRSA izognemo tako, da uporabljamo goji{~e THBS, ki zavre rast enterobakterij,vendar pa je ta vpliv prisoten in ga moramo upo{tevati v predanaliti~ni fazi pri ~a-sih transporta brisov v mikrobiolo{ki laboratorij.Klju~ne besede: MRSA; Interakcija; E. coli

SUMMARYAim: Early identification of methicillin-resistant Staphylococcus aureus (MRSA) car-riers plays a vital role in the MRSA control program. We wanted to learn whetherE.coli concomitantly present in a swab affects the likelihood of isolating MRSA fromswab.


256

Methods: Constant MRSA and E. coli ATTC 25922 bacterial suspensions (0,7 Mc-Farland) in a sterile enriched tioglicolate broth with resazurinom (Tyo; BioMerieux,Marcy I’Etoile, France) were mixed in ratios of 1:1; 1:10; 1:100 and jih precepljali(immediatly, after 2, 4, 6 and 24 hours of incubation at the temperature of 35 °C)onto appropriate plates. For diluting and counting of colonies we followed ISO 7218.Results: E.coli ATCC 25922 inhibited the growth of MRSA in tioglicolate broth evenat 1:100 dilution (Wilcoxon Singed rank test, p = 0,005).Conclusions: MRSA grew better in pure culture than in mixed culture with E. coli.Using the classic cultivation this influence can be by pass with THBS broth whichslow the growth of enterobacteria . However this interaction is present and has to betaken into account in the preanalitic phase, making the time of transportation of swabsto microbiological laboratory as short as possible.Keywords: MRSA; Interactions; E. coli

1 Uvod

Zaradi vse ve~je odpornosti bakterij proti antibiotikom i{~ejo za obvlado-vanje bakterijskih oku‘b nove pristope Uporaba antibiotikov selekcioniraodporne seve patogenih bakterij. Antibiotiki zmotijo tudi normalno floro, kardodatno oslabi obrambo proti oku‘bi. Komenzalne bakterije namre~ interferi-rajo/ovirajo patogene bakterije (Huovinen, 2001). Medsebojno delovanje bak-terij je verjetno pomembno tudi pri kolonizaciji oseb z bakterijo S. aureusoz. MRSA. Znano je, da 20 % oseb zdravih ljudi stalno nosi bakterije S. aureus,60 % nosi bakterije ob~asno, pri ~emer se sevi izmenjujejo z razli~no frekvenco,20 % ljudi nikoli ne nosi bakterije S. aureus (Williams idr., 1999). V literaturi soopisani rezultati raziskav medsebojnega vpliva bakterije MRSA in bakterije S.aureus, ob~utljive za meticilin (MSSA), inhibitorni vplivi komensalnih bakterijna bakterijo S. aureus v humanem mleku, inhibitorni vpliv zelene~ih strepto-kokov na kolonizacijo MRSA ustne votline pri novorojencih, vpliv koagulazenegativnih stafilokokov na bakterijo S. aureus, vpliv difteroidov na kolonizacijonosne sluznice z bakterijo S. aureus (Rao in Wong 2003; Heikkila in Saris 2003;Uehara idr., 2001; Tegmark, Morfeldt in Arvidson 1998; Uehara idr., 2000; Linaidr., 2003; Brook, 1999). Bakterijo-terapija je metoda zdravljenja, pri kateri vtelo vna{amo ne{kodljive bakterije z namenom, da izrinejo patogene bakteri-je. Med bakterijskimi sevi namre~ obstaja kompleksno medsebojno delovanje.Eden od mehanizmov medsebojnega vplivanja med bakterijami je intra ininter vrstni quorum sensing (Federle in Bassler, 2003). Z raziskavo smo ‘eleliugotoviti: medsebojne vplive na rast bakterije MRSA in bakterije E. coli v stan-dardiziranih pogojih in vitro ter pojasniti dejavnike kolonizacije oz. odgovo-riti na vpra{anje, zakaj nekatere osebe nikoli ne postanejo nosilci MRSA. Ob


257

potrditvi pri~akovanih rezultatov bi podprli hipotezo o pomenu spremljajo~eflore oz. o bakterijski interakciji.

2 Materiali in metode

V raziskavo smo vklju~ili iz ku‘nin bolnika osamljeno bakterijo Staphylococ-cus aureus odporno proti meticilinu (MRSA) endemski sev ({t. fm. 5/1919) terstandardni sev E. coli ATTC 25922. Uporabili smo model rasti bakterij v zapr-tem sistemu v standardiziranih pogojih in vitro. Sve‘e 24-urne bakterijske kul-ture (endemski sev bakterije Staphylococcus aureus odporne proti meticilinu(MRSA), E. coli ATTC 25922 smo ob plamenu inokulirali v sterilno obogatitve-no goji{~e tioglikolatni bujon z resazurinom (Tyo; BioMerieux, Marcy I’Etoile,Francija). Za~etne bakterijske gostote smo uravnali na 0,7 McFarland (0,2McFarland je bila gostota nenacepljenega tioglikolatnega bujona), pretresli nastresalniku in razdelili na posamezne dele. Merilno obmo~je denzitometra je0 do 7,5 McFarland. V nadaljevanju smo suspenzijo endemskega seva MRSAin suspenzijo E. coli zdru‘evali. Ozna~ene suspenzije smo inkubirali 24 ur pritemperaturi 35 °C, v nadaljevanju 48 in 72 ur na sobni temperaturi. Suspenzi-je smo precepljali (takoj, po 2, 4, 6 in 24 urah inkubacije) na ustrezna goji{~a.Pred nacepitvijo smo suspenzije za 5 sekund preme{ali na me{alniku in izme-rili gostoto bakterijskih suspenzij z denzitometrom. Dele suspenzij, namenje-ne nacepitvi, smo red~ili s fiziolo{ko raztopino do razred~ine 10–9. V kvantita-tivni mikrobiologiji dolo~amo koncentracijo kolonij (CFU) v vzorcu, kar po-meni {tevilo CFU na gram ali na ml vzorca. Pri tem ‘elimo imeti {tevilo kolo-nij, ki jih lahko {tejemo (med 300 in 15). V primeru, da je kolonij manj kot 15,gre za ve~jo statisti~no nenatan~nost. V primeru, da pa je CFU ve~ kot 300, jekolonije te‘ko {teti, ker se zaradi pomanjkanja prostora zlivajo med seboj (ISO7218, 1996). Mikrobiologi zaradi dobre {tevnosti bakterijskih kolonij posku-{amo kultivirati na plo{~ah vse manj{e in manj{e koli~ine vzorca. Kon~no {te-vilo CFU na ml vzorca dolo~imo tako, da upo{tevamo predhodno red~enje.

10 µl pripravljene bakterijske suspenzije smo red~ili z 990 µl sterilne fizio-lo{ke raztopine (0,85 % NaCl), faktor red~enja (FR) je bil 102. V nadaljevanjusmo vso suspenzijo (1 ml razred~ine) prenesli v 9 ml fiziolo{ke raztopine, do-daten FR 10. Postopek smo ponovili 5-krat. 10 µl vsake razred~ine ({e dodatenFR = 102) smo nacepili na plo{~o krvnega agarja KA, ORSA ali KA in selektiv-nega goji{~a Baird Parker Base Agar (BP) (Biolife) ter razmazali s hokejko.Faktor red~enja suspenzije iz prve epruvete je bil tako 105 (Slika 3). Pri temsmo upo{tevali standard ISO 7218. Prvo red~enje nam da na plo{~i {teviloCFU x 105/ml, drugo CFU x 106/ml, tretje CFU x 10 7/m, ~etrto CFU x 108/m,peto CFU x 109/m.

Plo{~e smo inkubirali 24 ur pri temperaturi 35 °C, v nadaljevanju 48 in 72ur na sobni temperaturi. Po inkubaciji (24, 48 in 72 urah) smo trikrat neodvi-


258

sno pre{teli {tevilo kolonij posamezne bakterijske vrste. Po inkubaciji 24 ursmo pregledali plo{~e, na katere smo nasadili ustrezne razred~ine suspenzije.Po standardu ISO 7218 smo upo{tevali le plo{~e, kjer je poraslo manj kot 300kolonij in najmanj 15 (ISO 7218, 1996). Izra~unali smo povpre~je meritev.Parne rezultate smo primerjali s t- testom. Primerjavo {tevila CFU ~iste bakte-rijske kulture MRSA (oz. ~iste kulture E. coli) v primerjavi s {tevilom CFU me-{ane kulture (MRSA in E. coli) smo prikazali z naklonom krivulj rasti bakterijv zaprtem sistemu oz. s krivuljami generacijskih ~asov. Ugotavljali smo tudidele‘ bakterije MRSA (%) v me{ani kulturi (MRSA in E. coli, z za~etnimrazmerjem 1:100) glede na ~as inkubacije. Po dolo~enih urah kultivacije smo~iste in me{ane kulture nasadili na trdna goji{~a. Po 24-urni inkubaciji goji{~smo pre{teli CFU posamezne bakterijske vrste. Iz rezultatov CFU posameznebakterijske vrste v me{ani kulturi smo glede na CFU v ~isti kulturi izra~unalidele‘e glede na pri~akovani rezultat. Za ugotavljanje razlik med rezultati smouporabili tudi statisti~ni test (Wilcoxon Singed rank test- neparametri~na alter-nativa za parni t-test, Sign Test).

Posamezni poskus smo ponavljali tako, da smo spreminjali gostoto E. coli.Opazovali smo {tevilo bakterijskih kolonij MRSA na plo{~ah po nasaditvi sus-penzij, ki smo jih kultivirali posami~no in v zdru‘eni rasti z E. coli. Endemi~nisev MRSA (izolat bolnika 5/1919) smo kultivirali v razmerju 1:100, 1:10 in1:1 z E. coli ATTC 25922.

3 Rezultati

Rezultati {tevila poraslih kolonij ~istih bakterijskih kultur MRSA in

E. coli in me{ane bakterijske kulture MRSA in E. coli v za~etnem razmerju

1:100, 1:10, 1:1 v Tyo goji{~u.

Primerjali smo {tevilo poraslih kolonij ~istih bakterijskih kultur MRSA inE. coli in me{ane bakterijske kulture MRSA in E. coli v za~etnem razmerju1:100 (1:10, 1:1) v Tyo goji{~u (Tabela 1). V primerjavi s ~istima bakterijskimakulturama je bilo po 24 urah inkubacije {tevilo bakterij v me{ani kulturi (42215,37106, 11615) pribli‘no enako oz. za 6 % manj{e oz. za 2,4-krat manj{e gledena pri~akovano {tevilo, ki smo ga izra~unali tako, da smo se{teli 99 % (90 % in50 %) rasti E. coli v ~isti kulturi in 1 % (10 % in 50 %) rasti MRSA v ~isti kulturi(42172, 39665, 28525). [tevilo E. coli v me{ani kulturi je bilo pribli‘no enakooz. za 13 % oz. za 73 % manj{e od {tevila E. coli, ki je rasla v ~isti kulturi. Po{tirih urah je bila zavrta rast bakterije MRSA v me{ani kulturi oz. dele‘ MRSAv zdru‘eni rasti se je z 18 % po 24 urah zmanj{al na 0,1 % oz. dele‘ MRSA se jev me{ani kulturi s 35 % po 24 urah zmanj{al na manj kot 1 % (Slika 2). Bakte-rija E. coli je v vseh treh razmerjih inhibitorno vplivala na rast bakterije MRSAv me{ani kulturi.


259

Slika 2. Primerjava rastnih krivulj bakterije MRSA v ~isti in me{ani kulturi(z E. coli ATCC 25922) v za~etnem razmerju 1:100, 1:10, 1:1 v Tyo goji{~u v log

Z Wilcoxon Singed rank testom (neparametri~na alternativa za parni t-test)smo dokazali statisti~no zna~ilne razlike v {tevilu bakterijskih kolonij MRSA v~isti kulturi in MRSA v me{ani kulturi, kar pomeni, da ima MRSA zelo razli~noin tudi bolj {tevil~no rast, ~e raste v ~isti kulturi, kot ~e raste v me{ani kulturiz bakterijo E. coli. V me{ani kulturi njena rast v sekvencah pada.

Ure MRSA E. coli Zdr. MRSA Zdr. E. coli Skupaj zdr. E. coli

Dele` MRSA + MRSA

^K ^K 1:100 1:10 1:1 1:100 1:10 1:1 1:100 1:10 1:1 1:100 1:10 1:1

0 115 90 1 12 27 86 55 51 87 67 78 1 % 18 % 35 %

2 210 247 4 23 80 438 319 171 442 342 251 1 % 7 % 32 %

4 770 2100 6 25 125 1860 2130 1830 1866 2155 1955 0 % 1 % 6 %

6 1275 6495 10 50 300 6775 6275 4220 6785 6325 4520 0 % 0,80 % 7 %

24 14600 42450 15 40 65 42200 37067 11550 42215 37106 11615 0 % 0,10% 1 %

Legenda:

MRSA – Proti meticilinu odporna bakterija S. aureuszdr. MRSA – MRSA v me{ani kulturizdr. E. coli – E. coli v me{ani kulturiSkupaj zdr.MRSA + E. coli – Vsota MRSA in E. coli v me{ani kulturiDele‘ MRSA – % MRSA v me{ani kulturi^K – rast v ~isti kulturi

Tabela 1. [tevilo CFU posamezne bakterijske vrste MRSA in E. coli v ~isti in me{ani kulturiv za~etnem razmerju 1:100, 1:10, 1:1 v Tyo goji{~u.


260

4 Razprava

V raziskavi smo prou~evali medsebojni vpliv rasti bakterije MRSA in bakteri-je E. coli ATCC 25922 v standardiziranih pogojih in vitro. Metodo smo povzelipo avtorjih Rao in Wong (Rao, Wong, 2003). Prou~evali smo medsebojni vplivrasti bakterije MRSA in E. coli ATCC 25922 glede na generacijski ~as v standar-diziranih pogojih in vitro. Prou~evali smo tudi vpliv gostote bakterij (standard-ni sev E. coli ATCC 25922) na rast oz. dokazovanje rasti endemskega sevaMRSA. Hitrost razmno‘evanja neke bakterije je odvisna od primernosti okoljaza razmno‘evanje in od drugih dejavnikov, med katerimi je najpomembnej{igeneracijski ~as bakterije. Generacijski ~as je ~as, ki je potreben, da iz ene bak-terije v optimalnih okoli{~inah nastaneta dve h~erinski celici, kar pri ve~inibakterij traja od 15 do 25 minut. Kratek generacijski ~as je osnovna evolucij-ska prednost bakterij pred drugimi organizmi, saj jim omogo~a hitro prilaga-janje na spremembe v okolju in pre‘ivetje tudi v najslab{ih razmerah. Vvsakodnevni klini~ni mikrobiologiji je pomembno dolo~anje pribli‘nega {tevi-la ‘ivih bakterij v klini~nem vzorcu. To najve~krat izra‘amo s {tevilommikroorganizmov, ki so na nekem goji{~u sposobni narediti bakterijsko kolo-nijo, tj. v enotah CFU. Ena bakterijska kolonija na goji{~u ka‘e rast in razmno-‘evanje ene same bakterijske celice iz klini~nega vzorca, zato pomeni skupekpopolnoma enakih bakterij. Pri modelu rasti bakterij v zaprtem sistemu pote-ka gojenje bakterij v sistemu, v katerem se ve~ina njegovih bistvenih sestavinne obnavlja in se presnovki ne izlo~ajo iz njega. Ta teoreti~ni model najverjet-neje najbolje ponazarja, kaj se dogaja med rastjo in razmno‘evanjem bakterijin vivo. V tem modelu rast in razmno‘evanje bakterijske populacije potekatav {tirih fazah. Prva faza prilagajanja ali lag faza traja obi~ajno 1 do 4 ur. Mednjo se bakterije po~asi prilagodijo novemu okolju, sintetizirajo pomembneencime in se pripravljajo na delitev. V tej fazi se bakterijske celice volumskopove~ajo, njihovo {tevilo ostane enako. Sledi ji faza logaritemske rasti oz. logfaza, v kateri se bakterije intenzivno razmno‘ujejo. [tevilo in masa bakterijnara{~ata eksponentno s ~asom, hitrost nara{~anja (nagib krivulje) pa jeodvisna od generacijskega ~asa bakterije. @e po nekaj urah intenzivnega raz-mno‘evanja se rast upo~asni, predvsem zaradi zmanj{anja koli~ine razpolo‘-ljivih hranil in energije ter nabiranja odpadnih presnovkov, ki ovirajo nadalj-nje razmno‘evanje. Populacija ob koncu faze logaritemske rasti navadnodose‘e koncentracijo od 10 8 do 10 9 bakterij v mililitru goji{~a. Celice so manj{ein fiziolo{ko dejavnej{e. Fazi logaritemske rasti sledi stacionarna faza, v katerise bakterije razmno‘ujejo po~asneje, ker za~enjajo vra~evati z energijo. Prira-stek celic je enak odmiranju, tako da {tevilo ostane nespremenjeno. Zaradineugodnega okolja se bakterijske celice v tej fazi morfolo{ko in fiziolo{ko spre-menijo. Stacionarna faza se nadaljuje v fazo odmiranja, v kateri bakterijskecelice postopoma propadajo predvsem zaradi razkroja (Poljak in @akeljMavri~, 2002). S statisti~nimi testi (Wilcoxon Singed rank test- neparametri~naalternativa za parni t-test, Sign Test) smo dokazali statisti~no zna~ilne razlike


261

v {tevilu CFU/ml med rastjo bakterije MRSA, ki je rasla posamezno, in rastjobakterije MRSA, ki je rasla zdru‘eno z bakterijo E. coli v obogatitvenem goji{-~u tioglikolatnem bujonu. Test zdru‘evanja bakterije MRSA in E. coli smoizvedli v treh razmerjih (1:100, 1:10 in 1:1). Bakterija MRSA je imela bolj {te-vil~no rast, ko je bila v goji{~u sama. Ko je bila bakterija MRSA zdru‘enaz E. coli, njena rast s trajanjem inkubacije ni nara{~ala glede na rast v ~istikulturi. Po 24 urah inkubacije tudi v razmerju 1:1 je bil dele‘ MRSA pod 1 %.Dokazali smo inhibicijski vpliv bakterije E. coli na bakterijo MRSA. Razlag zata vpliv je ve~. Lahko imajo pomen bakteriocini bakterije E. coli ali medvrstniquorum sensing ali membranski vezikli s peptidoglikanskimi hidrolazami, kipovzro~ijo lizo bakterije MRSA (Parker in Simmons 1959; Sahl in Brandis, 1981;Li, Clarke in Beveridge, 1998; Mashburn idr., 2005). S statisti~nim testom smopotrdili hipotezo o pomenu spremljajo~e flore oz. o bakterijski interakciji. Do-kazali smo inhibitorni vpliv bakterije E. coli na rast MRSA v me{ani kulturi vtioglikolatnem bujonu. V klasi~ni metodi kultivacije se temu izognemo tako,da uporabljamo goji{~e THBS, ki zavre rast bakterije E. coli, vendar pa je tavpliv prisoten in ga je treba upo{tevati v predanaliti~ni fazi pri ~asih transportabrisov v mikrobiolo{ki laboratorij. Rezultati ka‘ejo na smotrnost navodil, damorajo biti brisi v laboratorij prineseni znotraj dveh ur, ker bakterija E. coli vneselektivnim obogatitvenem goji{~u pomembno zavre rast MRSA.

LiteraturaBrook, I. (1999). Bacterial interference in upper respiratory tract infections. Rev Med Micro-

biol. {t. 10, {t. 225–233.Federle, M. J., Bassler, B. L. (2003). Interspecies communication in bacteria. J Clin Invest, {t.

112, str. 1291–1299.Heikkila, M. P., Saris, P. E. J. (2003). Inhibition of Staphylococcus aureus by the commensal

bacteria of human milk. Journal of Applied Microbiology, {t. 95, str. 471–478.Huovinen, P. (2001). Bacterioterapy: the time has come. BMJ, {t. 323, str. 353–354.International Organisation for Standardization. (1996). ISO 7218. Microbiology of food

and animal feeding stuffs- general rules for microbiological examinations, 2. izdaja.@eneva: International Organisation for Standardization, str. 24.

Lina, G., Boutite, F., Tristan, A., Bes, M., Etienne, J., Vandenesch, F. (2003). Bacterialcompetition for human nasal cavity colonization: Role of staphylococcal agr alleles.Applied and Environmental Microbiology., {t. 69, str. 18–23.

Li, Z., Clarke, A. J., Beveridge, T. J. (1998). Gram-negative bacteria produce membranevesicles which are capable of killing other bacteria. J Bacteriol, {t. 180, str. 5478–5483.

Mashburn, L. M., Jett, A. M., Akins, D. R., Whiteley, M. (2005). Staphylococcus aureusserves as an iron source for Pseudomonas aeruginosa during in vivo coculture. J Bacte-riol {t. 187, str. 554-566.

Parker, M. T., Simmons, L. E. (1959). The inhibition of C. diphtheriae and other gram-positive organisms by S. aureus. J Gen Microbiol, {t. 21, str. 457–476.


262

Poljak, M., @akelj Mavri~, M. (2002). Bakterijska presnova, rast in razmno‘evanje. V:Gubina, M, Ihan, A, (ur.). Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikologijo. Ljub-ljana: Medicinski razgledi, str. 17–31.

Rao, G. G., Wong, J. (2003). Interaction between methicillin-resistant Staphylococcus au-reus (MRSA) and methicillin-sensitive Staphylococcus aureus (MSSA). J Hosp Infect, {t.55, str. 116–118.

Sahl, H. G., Brandis, H. (1981). Production, purification, and chemical nature of an anti-staphylococcal agent produced by Staphylococcus epidermidis. J Gen Microbiol, {t.127, str. 377–384.

Tegmark, K., Morfeldt, E., Arvidson, S. (1998). Regulation of agr-dependent virulence ge-nes in Staphylococcus aureus by RNAIII from coagulase-negative staphylococci. J Bacte-riol, {t. 180, str. 3181–3186.

Uehara, Y., Nakama, H., Agematsu, K. Uchida, M., Kawakami, Y., Abdul Fattah, A. S.,Maruchi, N. (2000). Bacterial interference among nasal inhabitants: eradication ofStaphylococcus aureus from nasal cavities by artifical implantation of Corynebacteriumspp. J Hosp Infect, {t. 44, str. 127–133.

Uehara, Y., Kikuchi, K., Nakamura, T., Nakama, H., Agematsu, K., Kawakami, Y., Maruc-hi, N., Totsuka, K. (2001). H2O2 produced by viridans group streptococci may contri-bute to inhibition of methicillin-resistant Staphylococcus aureus colonization of oral cavi-ties in newborns. Clinical Infectious Diseases, {t. 32, str. 1408–1413.

Williams, R. E. O., Vandenbergh, M. F., Yzerman, E. P., van Belkum, A., Boelens, H. A.,Sijmons, M., Verburgh, H. A. (1999). Follow up of Staphylococcus aureus nasal carria-ge after 8 years: redefining the persistent carrier state. J Clin microbiol, {t. 37, str.3133–3140.


263

dr. Miljenko Kri‘mari}Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene [email protected]

Matej Vidovi~Patrona‘na slu‘ba, Zdravstveni dom Ravne na Koro{kem

Kristalizacija fiziolo{ke raztopinev Foleyevem katetru

Crystallization of sodium chloride in Foleycatheters

dr. Miljenko Kri‘mari}Matej Vidovi~

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: Literatura ne ponuja trdnih dokazov o kristalizaciji fiziolo{-ke raztopine (FR) v polnilnem sistemu in balonu Foleyjevega katetra (FK).Cilj: Ugotoviti morebitna razli~na mesta kristalizacije FR v polnilni cevki in balonuFK.Metode: Kontrolirano laboratorijsko In Vitro okolje na vzorcu 15 FK in 10 sapni~-nih tubusov, ogrevanih 28 dni na temperaturi 37 °C, polnjenih s FR in vodo za in-jekcije (WFI).Rezultati: FR je kristalizirala na ventilu, namenjenem polnjenju balona. Obsegkristalizacije je bil majhen in ni zama{il polnilne cevke.Razprava: Rezultati prikazujejo kristalizacijo FR polnilne cevke balona FK le naventilu za polnjenje. V primeru, da po pomoti vbrizgamo FR, ne priporo~amo zame-njave teko~ine z WFI, saj bi s tem pove~ali tveganje zaradi infekcij.Klju~ne besede: foleyjev kateter, kristalizacija fiziolo{ke raztopine

ABSTRACTTheoretical Background: Literature does not provide evidence for the crystalliza-tion of sodium chloride (NaCl) in the Foley catheter (FC).Purpose: Identify the eventual various crystallization points in the FC and in thefilling tube.


264

Methods: Laboratory controlled In Vitro environment on sample 15 FC and 10 trac-heal tubes, heated for 28 days at a temperature 37 °C, filled with the NaCl in WFI.Results: NaCl was crystallized on the filling valves. The volume of the crystals wassmall and limited, without deflation failure FC.Conclusion: The results show only the partial crystallization in the filling valve FC.We do not recommend replacement of NaCl with WFI in case of mistake, since thiswould increase the risk of catheter associated urinary tract infection.Key words: Foley urethral catheter, sodium chloride crystallization.

1 Uvod

Foleyjev kateter (FK) je tanka sterilna cevka, ki jo uvedemo v mehur skozise~no cev. Balon na vrhu FK zadr‘uje kateter, da se ne pomakne iz mehurja.V literaturi nismo zasledili trdnih znanstvenih dokazov, da bi kristalizacija fi-ziolo{ke raztopine (FR) v balonu FK zama{ila balon oziroma polnilno cevkobalona (Hui idr., 2004). Proizvajalci in stroka so vseeno zavzeli varnostno sta-li{~e, da se balon polni z vodo za injekcije (WFI - Water For Injection, Ph Eur)in se tako prepre~i kristalizacija. V prispevku predstavljamo {tudijo v kontro-liranem laboratorijskem okolju, kjer smo ugotavljali, kaj bi se lahko zgodilo,~e bi po pomoti napolnili balon s FR. Zanimala so nas mesta, kjer bi FR krista-lizirala, in v kak{nem obsegu vzdol‘ celotnega polnilnega sistema balona.

2 Materiali in metodeV raziskavi smo testirali 15 Foley-jevih katetrov, od katerih smo 10napolnili s fiziolo{ko raztopino(0,9 % NaCl, BBraun), 5 balonovpa smo napolnili z vodo za injek-cije (BBraun, Voda za injekcije –WFI). Katetre smo neprekinjenosegrevali 4 tedne na temperaturi37 °C s pomo~jo grelne blazineKanmed. Na sliki 1 vidimo kate-tre in sapni~ne tubuse, postavlje-ne na blazino.

Slika 1: Foleyjevi katetri in sapni~nitubusi, postavljeni na grelno blazino


265

Materiali katetrov so bili ve~inoma iz silikona, le dva FK sta bila iz lateksa.V vsak FK smo vbrizgali koli~ino teko~ine, kot je bila dolo~ena na polnilnemventilu. V sapni~ne tubuse smo vbrizgali tak{ne volumne teko~ine, da smodo konca napolnili tesnilne me{i~ke. Sapni~ni tubusi so bili od proizvajalcaPortex (blue line) in od Mallinckrodta. Zgornji del prevleke Kanmed grelneblazine smo prerezali, da smo lahko katetre in tubuse postavili v okrogleutore na blazini (slika 1).

Grelna blazina Kanmed se ogreva preko zra~nega sistema in topli zrak kro-‘i znotraj same blazine v razli~nih smereh. Celoten sistem je prikazan na sliki2, kjer se vidita dve cevi, po katerih topli zrak priteka oziroma odteka iz bla-zine. Blazina omogo~a nastavljanje temperature na posebni krmilni konzoli.Znotraj blazine smo na mestu, kjer smo postavili katetre, merili temperaturo spomo~jo klini~nega monitorja Dräger Infinity Delta.

Prav tako smo preizku{ali kristalizacijo v tesnilnih me{i~kih sapni~nih tu-busov, ki smo jih napolnili le s fiziolo{ko raztopino. Ti tubusi imajo zelo maj-hen premer cevke, po kateri se polni tesnilni me{i~ek, zato smo pri~akovali,da bo tam FR hitro kristalizirala. Po 4 tednih smo FK razrezali in opazovaliformacije kristalov pod mikroskopom. Znotraj grelne blazine smo namestilitudi laboratorijska stekelca, na katera smo kapnili po eno kapljico fiziolo{keraztopine. Pri~akovali smo, da bo kapljica FR kristalizirala.

Slika 2: Grelna blazina Kanmed WarmCloud


266

3 Rezultati

Noben Foleyev kateter ni imel zama{enega kanala za polnjenje balona, takoda smo lahko vse balone normalno izpraznili po 4 tednih. Prav tako zama-{itve ni bilo na tankih cevkah, ki so polnile tesnilne me{i~ke sapni~nih tubu-sov. Sapni~ni tubusi so prikazani na sliki 3, kjer opa‘amo le nekoliko izpraz-njene tesnilne me{i~ke zaradi uhajanja teko~ine skozi me{i~ek.

Slika 3: Me{i~ki sapni~nih tubusov po 4 tednih gretja

Slika 4: Kristalizacija FR na levih dveh polnilnih ventilih

Fiziolo{ka raztopina je kristalizirala na ventilu, namenjenem polnjenjubalona FK, kar je prikazano na sliki 4. Kristale opazimo v prvih dveh FK, nalevi strani slike 4. Kristalizacija je nekoliko bolj izra‘ena na desnem (drugemz leve) katetru. Kakorkoli, kristalizacija ni bila tako obse‘na, da bi zama{ilaprehodnost polnilne cevke balona.


267

Oblike kristalov, ki smo jih vzeli iz polnilnega ventila, so prikazane nasliki 5. Gostota kristalov ni bila dovolj visoka, da bi popolnoma zaprla polnil-no cevko. Oblika kristala, ki je kristaliziral na mikroskopskem stekelcu, je pri-kazana na sliki 6. Koli~insko so ti kristali predstavljali zelo majhne strukture,kar vidimo na sliki 6.

4 Razprava

Blazina za gretje Kanmed (www.kanmed.se) je vseh 28 dni delovala brezhib-no, kljub temu da je njen glavni namen segrevanje bolnikov med operativnimposegom. Temperaturo smo vsak dan preverjali in ni odstopala od 37 °C.Blazino smo pokrili s termo folijo, ki jo sicer uporablja na terenu nujna medi-cinska pomo~, in je prikazana na sliki 2. Na ta na~in smo dobili enakomerentemperaturni profil.

Slika 5: Kristali na vzorcu iz polnilnega ventila

Slika 6: Kristali na mikroskopskem stekelcu


268

Fiziolo{ka raztopina je kristalizirala le na polnilnem ventilu. Pojav si lahkorazlo‘imo na ta na~in, da teko~ina v balonu zaradi tlaka v balonu potiska te-ko~ino nazaj v polnilni ventil, kjer se zaradi {e ve~jega tlaka ustvarijo kristali.Verjetnost, da fiziolo{ka raztopina kristalizira v samem balonu, je majhna. Re-zultati nakazujejo najbolj verjetno to~ko kristalizacije – polnilni ventil. Rezul-tati se ujemajo z izsledki iz literature, kjer se omenja prvi korak pri re{evanjubalona, ki se ne more izprazniti – rezanje polnilnega ventila (Daneshmand,2002, Shapiro, 2000). Pri te‘avah s praznjenjem balona se uporabljajo tudi dru-ge tehnike, kot so vbrizgi mineralnih olj, etra in kloroforma (Gülmez, 1997).

Uroinfekti zaradi FK predstavljajo dele‘e okrog 20 % od vseh bolni{ni~nihinfekcij (Elvy, 2009, Pellowe, 2009), zato se nam zdi smotrno, da ~e po pomotivbrizgamo FR v FK, ne zamenjujemo FR z WFI.

5 Zaklju~ek

Edina raziskava, izvedena na 3.983 katetrov, od katerih je 1.972 bilo polnjenihs FR, ostalih 2.011 pa z WFI, namre~ ni pokazala statisti~nih razlik glede zapo-re kanala (Hui, 2004). Kakorkoli, dejstvo je, da fiziolo{ka raztopina kristalizira,zato se vseeno moramo dr‘ati navodil proizvajalcev, ki zahtevajo polnjenjebalona z vodo za injekcije (WFI).

Literatura

Daneshmand, S., Youssefzadeh, D., Skinner, E. C. (2002). Review of techniques to removea Foley catheter when the balloon does not deflate. Urology, letnik 59, {t. 1, str. 127–129.

Elvy, J. (2009). Catheter associated urinary tract infection: what is it, what causes it andhow can we prevent it? Journal of Infection Prevention, letnik 10, {t. 2, str. 36–41.

Gülmez, I., Ekmekçio|lu, O, Karacagil M. (1997). Management of undeflatable Foleycatheter balloons in women. Int Urogynecol J, letnik 8, {t. 2, str. 81–84.

Hui, J., Ng, C. F., Chan, L. W., Chan, P. S. (2004). Can normal saline be used to fill theballoon of a Foley catheter? The experience of a prospective randomized study in Chi-na. Int J Urol, letnik 11, {t. 10, str. 845–847.

Pellowe, P. (2009). Using evidence-based guidelines to reduce catheter related urinary tractinfections in England. Journal of Infection Prevention, letnik 10, {t. 2, str. 44–48.

Shapiro, A. J., Soderdahl, D. W., Stack, R. S., North, J. H. Jr. (2000). Managing thenondeflating urethral catheter. J Am Board Fam Pract, letnik 13, {t. 4, str. 319–321.


269

Klju~ne interakcije bolnikovin medicinske sestre s prenosnim

enokanalnim EKG monitorjem

Key interaction between patientsand nurses with portable handheld

ECG monitor

Gabrijela Valen~i~dr. Miljenko Kri‘mari}

Gabrijela Valen~i~Obalni dom upokojencev Koper – Casa costiera del pensionato Capodistria,[email protected]

dr. Miljenko Kri‘mari}Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: Na tr‘i{~u je opaziti prenosni EKG monitor – Omron HCG-801. Kot pri vsaki novi tehnologiji tudi tukaj pri~akujemo za~etne te‘ave in mnogavpra{anja glede samega rokovanja z aparatom ter njegovo diagnosti~no uporabo.Cilj: Ugotoviti klju~ne interakcije v trikotniku: bolnik-medicinska sestra-aparat in razi-skati uporabna diagnosti~na podro~ja.Metode: Sistemati~ni pregled literature v podatkovnih bazah in pilotska {tudija na15 starostnikih v Domu upokojencev Koper.Rezultati: Rezultati prikazujejo mnoga uporabna podro~ja prenosnega EKG apa-rata in enostavnost uporabe tako za medicinske sestre kot stanovalce Doma upoko-jencev Koper.Razprava: Tehnologija predstavlja dobrodo{el dodatek k diagnosti~nim metodamv domovih starostnikov, {e posebej z uporabo telemedicinskih aplikacij.Klju~ne besede: EKG diagnostika, telemedicina

ABSTRACTTheoretical Background: On the market appeared portable ECG monitor –Omron HCG-801. Like at any new technology we expect initial problems and manyissues regarding handling and diagnostic use of the apparatus.


270

Purpose: To identify the key interactions in the triangle: patient-nurse-apparatus; andto investigate the diagnostic field.Methods: A systematic review of literature in the database and pilot study on 15residents in Littoral Nursing Home Koper.Results: The results show us many useful areas of the transmission ECG apparatusand the ease of use for nurses and residents in Nurssing Home Koper.Conclusion: The technology represents a welcome addition to the diagnostic met-hods in the Nursing Homes, particularly with the use of telemedicinskih applications.Keywords: ECG diagnostics, telemedicine.

1 UvodPrenosni enokanalni EKG monitorji so enostavni aparati, namenjeni doma~iuporabi, in jih bolnik uporablja v dolo~enem ~asu, ko subjektivno za~uti te‘a-ve s srcem, kot so na primer palpitacije ali druge spremembe ritma. V tistemtrenutku bolnik vklopi aparat, si ga namesti na dolo~eno mesto na telesu invklopi snemanje. Posnetek EKG-ja bolnik poka‘e zdravniku, ki se odlo~a o na-daljnjih postopkih v zvezi z zdravljenjem. Na sliki 1 vidimo, kako se uporabljaaparat pri snemanju EKG signala.

Omenjena tehnologija dobiva mesto pri prepoznavi aritmij, ki si jih bolniksam posname. Dosedanja klini~na praksa je v teh primerih vklju~evala upora-bo holter monitorjev in tako imenovanega »Event monitor« aparata, ki jepri~el s snemanjem, ko ga je bolnik sam vklju~il, in je bil ves ~as priklju~enna bolnika (Scherr idr., 2008).

V nadaljevanju prispevka bomo predstavili klju~ne to~ke, na katere mora-mo biti pozorni pri interakciji bolnikov in zdravstvenega osebja s prenosnimEKG monitorjem. Prikazali bomo podro~ja, za katera menimo, da bi na njihbilo smotrno uporabljati prenosni EKG monitor

Slika 1: Prenosni EKG Omron HCG-801 (levo) in njegova uporaba (desno)


271

2 Materiali in metodeV raziskavi smo uporabljali prenosni EKG monitor OMRON HCG-801 (OMRONHEALTHCARE Co., Ltd. 24, Yamanouchi Yamanoshita-cho, Ukyo-ku, Kyoto,Japonska), ki shranjuje elektrokardiografske meritve sr~nega ritma. Vsak EKGzapis zabele‘i 30 sekund trajajo~o meritev. EKG monitor snema samo enodvod, ki pribli‘no ustreza II bipolarnemu odvodu oziroma prekordialnemuC4 odvodu. Monitor je opremljen s pomnilni{ko kartico SD, ki lahko shranido 300 merjenj in ki vklju~uje podatke o EKG ritmu, skupaj z datumom in~asom merjenja. Shranjevanje podatkov o EKG ritmih je na pomnilni{ko karti-co (SD) ali v pomnilnik enote in omogo~a kasnej{i ponovni pregled podatkov.

Ker je za od~itavanje EKG zapisa pristojen zdravnik, smo preverili, kakoje z mo‘nostjo prenosa EKG signala s prenosnega EKG aparata na oddaljenolokacijo. Za prenos smo testirali uporabnost videokonferen~nega sistemaPOLYCOM PVX, ki je prikazan na sliki 2. EKG signal smo prena{ali s Fakulteteza zdravstvene vede Maribor (FZV) na Arnesov stre‘nik v Ljubljano in nazajna FZV na drugi ra~unalnik. Zanimalo nas je predvsem, koliko se signal zakasnina tej poti. Da smo preverjali metodo v realnem ~asu, smo simulirani EKGsignal opazovali na defibrilatorju, ki je prikazan v osrednjem ekranu nasliki 2. Najprej smo simulirali normalni sinusni ritem, ki smo ga spremenili vprekatno fibrilacijo (VF).

Raziskava, kjer nas je zanimala interakcija bolnikov in medicinskih sesterz aparatom, je potekala v Obalnem domu upokojencev Koper. V raziskovalnivzorec smo vklju~ili 15 starostnikov. Vsi raziskovanci so bili oskrbovanci do-ma upokojencev. Sodelovali so prostovoljno, eti~ni kriteriji, ki so se upo{te-vali v ~asu celotne raziskave, so bili: privoljenje za sodelovanje, anonimnost,zaupnost in natan~nost podatkov.

Slika 2: Videokonferen~ni sistem Polycom


272

3 Rezultati

Videokonferen~ni sistem Polycom se je pokazal kot zelo hiter pri prenosu po-datkov Maribor-Ljubljana-Maribor. Na sliki 2 je prikazana sprememba normal-nega simusnega ritma v prekatno fibrilacijo (VF). Sprememba se je pokazala vtrenutku in ni bilo opaziti nobene ~asovne razlike.

Prenosni EKG HCG-801 je bil pripravljen za uporabo v 3 sekundah. Pose-ben programski paket, ki je zraven samega aparata, nam slu‘i za shranjevanjeposnetkov in kasnej{o analizo. Posnetki v programskem paketu so prikazanina slikah 3 in 4. Na sliki 3 vidimo {tiri EKG zapise od 4 bolnikov, kjer so tudipodatki o tem, kdaj je bil posnetek narejen (datum, ura, minuta, sekunde).Posamezni posnetek je predstavljen na sliki 4. Ta posnetek je namenjen analiziin ga medicinska sestra po{lje zdravniku.

Slika 4: Posamezen EKG posnetek bolnika.

Slika 3: Podatkovna baza zapisov, shranjena na osebnem ra~unalniku


273

Oskrbovanci v Domu upokojencev Koper so prvi~ videli tak{en prenosniaparat in so bili navdu{eni nad mo‘nostjo, da si sami posnamejo EKG. Pravijo,da se tako po~utijo bolj varni. Vsi oskrbovanci, vklju~eni v raziskavo, so po-vedali, da jim v~asih srce ~udno bije, ampak simptomi so mimo, ko pridejodo medicinske sestre, ki jim izmeri pulz in krvni tlak. Z aparatom in njegovimrokovanjem oskrbovanci niso imeli nobenih te‘av, niti jih ne vidijo. Vsi se stri-njajo, da bi naslednji dan brez te‘av vklju~ili in uporabili ta prenosni EKGaparat. Gospoda, ki ima ‘e vgrajen sr~ni spodbujevalnik, pa je zanimalo, ali tovpliva na delovanje le-tega. Postavili so vpra{anje, ali se da izmeriti EKGpreko obleke zaradi te‘av s sla~enjem, kar pa ‘al ni mogo~e.

Medicinske sestre, ki so predstavile aparat oskrbovancem, ne vidijo nobe-nih te‘av pri rokovanju z njim.

Glede na sistemati~ni pregled literature, ki smo ga izvedli v drugem deluraziskave, vidimo mo‘nosti uporabe prenosnega EKG aparata v domovih upo-kojencev tudi na naslednjih podro~jih:

! reakcije na zdravila, ki lahko vplivajo na funkcijo srca,! prepre~evanje in analiza padcev,! ugotavljanje hipersenzitivnosti karotidnega sinusa,! presejalni testi (screening test) za ugotavljanje sr~nih arimij,! prepre~evanje in analiza sinkop.

4 Razprava

Videokonferen~ni sistem Polycom lahko uporabljamo v realnem ~asu za tele-konzultacije med medicinsko sestro in zdravnikom, saj se je komunikacija po-kazala kot izredno hitra. Prenosni EKG HCG-801 ima kot standardno opremotudi programski paket za pregledovanje zapisov, zato smo mnenja, da jedovolj, ~e po{iljamo datoteke po elektronski po{ti. V eni od na{ih prej{njih,{e neobjavljenih, raziskav smo napravili posnetke 76 bolnikov. PodatkovneEKG datoteke teh bolnikov so bile v velikostih od 5.312 B do 5.464 B. Tak{nemale velikosti, nekaj kB, ne predstavljajo nobene te‘ave pri po{iljanju EKGdatotek preko elektronske po{te. Klju~ne to~ke pri uporabi aparata so njegovvklop in namestitev na ustrezno lokacijo na prsnem ko{u, kar ni predstavljalote‘av.

Prenosni EKG aparat ima nizke za~etne stro{ke in prav tako nizke kasnej-{e teko~e stro{ke.

Aparat ima vgrajeno avtomatsko prepoznavo dolo~enih motenj sr~nega rit-ma. Prepozna tahikardijo, bradikardijo, iregularno frekvenco srca (spremem-ba RR intervala), predhodne prekatne in nadprekatne utripe ter sprememboST-veznice, kar se nam zdi zelo pomembno. Vidimo uporabnost aparata na


274

mnogih podro~jih, tudi v presejalnih testih, podobno kot navajajo Sudlow insodelavci (1998).

V bodo~e na~rtujemo, da bomo raziskali uporabnost prenosnega EKG apa-rata v diagnostiki depresij/elevacij ST-veznice, poudarek pa bomo dali raziska-vam padcev v domovih starej{ih ob~anov in njihovi preventivi.

Literatura

Scherr, D., Dalal, D., Henrikson, C. A., Spragg, D. D., Berger, R. D., Calkins, H., Cheng, A.(2008). Prospective comparison of the diagnostic utility of a standard event monitorversus a »leadless« portable ECG monitor in the evaluation of patients with palpitations.J Interv Card Electrophysiol, letnik 22, {t. 1, str. 39–44.

Sudlow, M., Rodgers, H., Kenny, R. A., Thomson, R. (1998). Identification of patients withatrial fibrillation in general practice: a study of screening methods. BMJ, {t. 317, str.327–328.


275

mag. Jo‘ica Eder, dipl. m.s.Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca [email protected]

Percepcija in recepcija pojmovmened`ment in ideologija med

prebivalstvom v SlovenijiPerception and reception of the concepts

management and ideology amongthe Slovene population

mag. Jo‘ica Eder

IZVLEÊKIzhodi{~a: Prispevek predstavlja segment mened‘erskega diskurza – obravnavo poj-mov mened‘ment in ideologija, predvsem njuno poznavanje in razumevanje medprebivalstvom v Sloveniji, kjer smo od osamosvojitve dalje pri~a velikim politi~nim ingospodarskim spremembam, ki so terjale predvsem med zaposlenimi, vajenimi so-cialne varnosti, velik premik od »samoupravljavskega« do popolnoma druga~negana~ina razmi{ljanja in nenazadnje tudi na~ina dela.Namen: Osnovno vodilo pri zasnovi obravnavane teme je bilo dejstvo, da sta kljubsplo{ni uporabi terminov – tranzicija, ideologija in mened‘ement – percepcija in pred-vsem recepcija teh pojmov v Sloveniji na pragu 21. stoletja zelo pomanjkljivi in po-gosto neustrezni.Glavni namen prispevka je eksplicitna razlaga in predstavitev pojmov mened‘mentin ideologija, ki se kot pojavljata v preostalem kontekstu mened‘erskega diskurza,in prikaz (ne)razumevanja in razli~ne interpretacije izbranih pojmov med slovenskimprebivalstvom na za~etku 21. stoletja.Metode: S pomo~jo deskriptivne analize vsebin razpolo‘ljive relevantne literatureso prikazane klju~ne zna~ilnosti nekaterih avtorjev, ki so v svojih delih razpravljalitako o mened‘mentu kot o ideologiji. V empiri~nem delu kvalitativna in kvantitativnaanaliza intervjujev sloni na podatkih, pridobljenih s terensko raziskavo, opravljeno v{ir{em slovenskem prostoru leta 2005. Zbrane podatke smo kvantificirali in jih obde-lali s posameznimi enotami deskriptivne statistike – s frekvenco, podane odgovoresmo razvr{~ali po vodilnih skupnih karakteristikah in jih izrazili v odstotkih. Odgovo-re, ki so klju~ni za verifikacijo postavljene hipoteze, smo obdelali {e s χ²-testom.


276

ABSTRACTStarting issues: Contribution is a segment of the managerial discourse – dealingwith the concepts of management and ideology, before all, how they are understoodand known among the Slovenian population. Slovenia witnessed to the great politi-cal and economic changes, which forced workers, used to social security, to make ashift from«self-management« to a totally different way of thinking, and consequently,different method of work.Purpose: Main guideline of the theme was the fact that in spite of the general usa-ge of the terms – transition, ideology and management – perception, and before allreception, of these concepts in Slovenia in the 21 century is deficient and often ina-dequate.Main purpose of the contribution is an explicate explanation and presentation of theconcepts management and ideology, as used in the rest of the text about managerialdiscourse and review of the (non)understanding and different interpretation of the cho-sen concepts among the Slovene population at the beginning of the 21 century.Methods: Analysis of the available relevant literature contents. Key features of so-me authors dealing with the management and ideology concepts are presented. Inthe empirical part, quantitative and qualitative analysis of the interview, based onthe data gained throughout the research carried out in the wider Slovene area in theyear 2005 are given. Acquired data were quantified and processed – answers weregrouped according to the similarity features and expressed in percentage. Answers,key to the verification of the theses were processed by the χ² test.Results: The fact that understanding and knowledge about the content of the con-cepts, regardless the education level of the interviewees, are rather unequal, in themost cases interviewees are familiar with the concepts, but only few could explain indepth their meanings. Education level did not present any significant factor regar-ding understanding of the analysed concepts.Key words: managerial discourse, transition, management, ideology, Slovenia

Rezultati: V rezultatih raziskave izstopa dejstvo, da je med intervjuvanci poznava-nje in razumevanje vsebine pojmov, o katerih smo spra{evali, ne glede na dose‘enostopnjo izobrazbe dokaj izena~eno, v ve~ini primerov vsi tako mened‘ment kot ideo-logijo kot pojem poznajo, le redki med njimi pa so izpostavili svoja globlja videnjain vedenja o pomenu obeh. Stopnja dose‘ene izobrazbe se je pri vseh zastavljenihvpra{anjih in podanih odgovorih izkazala kot dejavnik, ki ne predstavlja pomembnevloge pri razumevanju obravnavanih pojmov.Klju~ne besede: mened‘erski diskurz, tranzicija, mened‘ment, ideologija, Slovenija

1 Uvod

V Sloveniji smo predvsem od osamosvojitve naprej pri~a velikim politi~nimin gospodarskim spremembam, ki so terjale predvsem med zaposlenimi, vaje-nimi socialne varnosti, zagotovljenega, varnega in v veliki ve~ini samo enegadelovnega mesta do upokojitve, velik premik od »samoupravljavskega« do po-polnoma druga~nega na~ina razmi{ljanja in nenazadnje tudi na~ina dela, ki s


277

seboj nosita novo, velikemu {tevilu ljudi nerazumljivo ali slab{e razumljivoterminologijo (tranzicija, mened‘ment, ideologija …).

V kontekstu vseh minulih dogodkov in procesov, ki jim lahko »kolokvial-no re~emo postsocialisti~na tranzicija«, se pojavlja novi pojem – t. i. mened‘er-ski diskurz – mened‘erska govorica, ki »je nadomestila prej{njo dominantnosamoupravno govorico« (Kuzmani} 2003, str. 1), zna~ilno za sistem socializ-ma. Ker mened‘erski diskurz kot tak ni ozko usmerjen na podro~je podjetni{-tva in poslovnosti, ampak je prisoten in vedno bolj dominira na vseh podro~-jih javnega ‘ivljenja, ga je nujno treba natan~no opredeliti in razlo‘iti kot»izredno zahtevno komunikacijsko zvrst«, nadaljuje Kuzmani}, saj v praksikljub vsesplo{ni uporabi {e zdale~ ni vsem enako razumljiv.

Namen prispevka je povzeti razlage pojmov mened‘ment in ideologija,pridobljenih z analizo {tevilne svetovne literature, predstaviti percepcijo inrecepcijo obeh pojmov, kot ga podajajo udele‘enci v raziskavi, s ~imer jepredstavljen vpogled v trenutno stanje predvsem na podro~ju mened‘mentain mened‘erjev v Sloveniji.


2.1 Mened‘erski diskurz

Mened‘erski diskurz se je pojavil kot spremljevalec {tevilnih, predvsemgospodarskih, sprememb tudi v slovenskem prostoru. V osnovi je to diskurzo doseganju u~inkovitosti in uspe{nosti ter najbolj{e razporeditve mo‘nih re-sursov. Je diskurz podjetnosti, soroden najbolj{emu na~inu mened‘eriranjaresursov v organizaciji.

Pomen mened‘erskega diskurza se je pove~al v zadnjih desetletjih ter se{e nenehno {iri, njegovo podro~je ni ve~ gospodarstvo, ampak se z ve~anjempomena mened‘erske kulture {iri na razli~na dru‘bena podro~ja. V svojemkontekstu sku{a poudariti pomembnost terminov, kot so u~inkovitost, uspe-{nost, izbolj{ave ali tekmovalnost v globalni ekonomiji.

Kuzmani} (2003, str. 1–5) poudarja, da je mened‘ment v na{em okolju novpojav, raziskovalno gledano pa gre za povsem novo tematiko, in sicer v raz-pravah o mened‘erski govorici-diskurzu kot o raziskovalnem predmetu. Pou-darja tudi, da se moramo zavedati dejstva, da diskurz mened‘menta ni pojav,ki bi bil ozko povezan in omejen na podro~ja poslovnosti, podjetni{tva in pod-jetnosti, pa~ pa je postal tista diskurzivna zvrst, ki nedvomno dominira takoreko~ na vseh podro~jih javnega ‘ivljenja. Gre za zvrst diskurza, ki se ga nimogo~e lotiti samo znotraj mened‘menta, saj tovrstna raziskava zahteva {iro-ko transdisciplinarno in interdisciplinarno znanje. V tem smislu se mened‘er-ski diskurz pojavlja kot neke vrste nova sinteza, je izrazito transdisciplinaren


278

in interdisciplinaren. In to je tisto, kar najbolj skrbi v okoljih, kot je na{e, kjerni elementarnega zavedanja o daljnose‘nih posledicah pojava mened‘erske-ga diskurza.

2.2 Mened‘ment

»Od popolne neprepoznavnosti v letu 1900 je mened‘ment danes prerasel vosrednjo aktivnost na{ega ~asa in ekonomije.« (George jr. 1968, str. 1)

Mened‘ment ‘eli biti danes sam po sebi razumljiva, koherentna discipli-na, zdi se, da je mened‘ment kot osebek, praksa in disciplina prisoten povsod,trdi Parker (2002, str. 9). Postal je ena najbolj jasno definiranih besed na{ega~asa, pojavlja se kot vzrok in na drugi strani kot simptoma na{ega »krasnega,novega sveta«.

Sami za~etki »mened‘menta« segajo dale~ nazaj, {e v ~ase pred industrij-sko revolucijo.

[tevilni avtorji so se bolj ali manj uspe{no ukvarjali z uvedbo in {irjenjemsamega pojma v takratnem ~asu. Francoz Henry Fayol (1841–1929) pa jesamo podro~je mened‘menta definiral s petimi primarnimi funkcijami mene-d‘menta:

! planiranje,! organiziranje,! ukazovanje,! koordiniranje,! nadziranje.

Pomemben vidik je izpostavil Frederick Winslow Taylor (1856–1915), ki seje pri svojem delu v proizvodnji zavedal pomanjkanja usklajenosti in sodelo-vanja med delavci in mened‘erji.

»Taylor ugotavlja, da je mened‘ment zahtevno delo in da sposobnihmened‘erjev ni dovolj, zato predlaga uvedbo funkcionalnega mened‘erskegasloga. Ena oseba – mened‘er ne more uspe{no opraviti vsega zahtevnegadela.« (Mo‘ina idr., 2002)

Med najpomembnej{a imena mened‘menta spada zagotovo Peter Ferdi-nand Drucker (1909–2005). Drucker je avtor znamenitega termina »umskidelavci« (knowledge worker), s katerim je poimenoval tiste delavce, ki primar-no upravljajo z informacijami in razvijajo in uporabljajo znanje na delovnemmestu

Skoraj so~asno z razvojem mened‘menta se je razvijala tudi kritika me-ned‘menta. Ker je znanje o mened‘mentu v vseh ~asovnih obdobjih {irila ledolo~ena skupina ljudi, je bilo te‘ko pri~akovati, da bo preostala ve~ina ljudibrezpogojno verjela, da je mened‘ment pogoj za organizirano dru‘beno skup-nost, za socialni napredek in ekonomsko rast.


279

2.3. Ideologija

Pojem ideologija (gr{ko – sestavljen iz dveh pojmov – idea in logos) je nastalkonec XVIII. stoletja. V tem ~asu je skupina francoskih mislecev na ~elu zDestutt de Tracyjem poimenovala svojo filozofijo ideologija, sami sebe pa sose poimenovali ideologi. V De Tracyjevem u~enju in delovanju so zastopane{tiri karakteristike, ki se {e danes pojavljajo v definiciji pojma »ideologija«:

! poskus razlage in pojasnjevanja sveta,! program delovanja,! javno delovanje za izvedbo programa,! poudarjanje posebne vloge intelektualca.

»Beseda ideologija se spogleduje z nejasnostjo, dvoumnostjo in zadrego ‘eod svojega nastanka. Kot termin bi morala biti izraz poveli~evanja, na drugistrani zani~evanja, roganja, nedolo~en opis epistemologije, pretiran splo{niopis ideje, razmi{ljanja, vedenja in pribli‘evanja kaki stvari. Zgodovinskanesmiselnost, ki ozna~uje termin ideologija, odmeva {e danes in je odgovornaza veliko razlag, ki smo jim pri~a.« (Enteman 1993, str. 8)

Karl Marx in Friedrich Engels sta ideologijo videla predvsem kot dru‘be-no zavest razrednega obdobja ~love{kega razvoja. Marxisti so nasploh v velikimeri koristili pojem ideologija v svojih analizah, ki so mo~no vplivale nasplo{no intelektualno klimo skozi ve~ino XX. stoletja.

Sodobni avtorji v opredelitvi ideologije navajajo spodbujanje in usmerja-nje politi~ne akcije. Za nekatere je ta komponenta ideologije tako pomembna,da ji posve~ajo osrednjo vlogo v definiciji. Vendar pa je treba poudariti, dalahko ideologija opravlja svojo funkcijo spodbujanja in usmerjanja le prekoposameznikov, saj lahko le preko njih uresni~uje ostale funkcije.

ê povzamemo klju~ne zna~ilnosti, potem lahko re~emo, da ideologijanekaj sporo~a, ukazuje, priporo~a, torej je bistvo ideologije oblikovanje in po-sredovanje nekih vsebin. S tega stali{~a ideologija predstavlja komunikacijo,s tem pa postane ideologija dialog.

3 Raziskava

3.1 Hipoteze

V raziskavi smo izpostavili dve osnovni hipotezi:

! kljub vsesplo{ni uporabi terminov tranzicija, ideologija in mened‘mentje percepcija in predvsem recepcija teh pojmov v Sloveniji na pragu 21.stoletja zelo pomanjkljiva in neustrezna;

! nepoznavanje obravnavanih pojmov je ve~je med prebivalstvom z ni‘jostopnjo izobrazbe v Sloveniji.


280

3.2 Metodologija

Podlago za raziskavo predstavljajo na eni strani teoreti~ne osnove, na podlagikaterih smo povzeli relevantne razlage obravnavanih pojmov, in na drugi stra-ni rezultati intervjujev, opravljenih s terensko raziskavo leta 2005 med naklju~-no izbranimi prebivalci Slovenije. V vzorec smo zajeli 97 intervjuvancev – to-liko je bilo namre~ na razpolago intervjujev, ki so bili namensko zbrani po raz-li~nih delih Slovenije v okviru projekta Mened‘erski diskurz – eti~ne, politi~-ne, ideolo{ke in komunikacijske dimenzije1 . Glede na zbrane podatke in nanamen prispevka smo vzorec respondentov razdelili glede na stopnjo izobraz-be v tri skupine, pri ~emer je bil edini kriterij za razvrstitev dose‘ena stopnjaizobrazbe:

! obi~ajni – intervjuvanci z najve~ V. stopnjo dose‘ene izobrazbe – 34 %;! univerzitetno izobra‘eni – 44,4 %;! {tudenti – rednih in izrednih {tudentov dodiplomskega {tudija – 21,6 %.

S tako razdelitvijo smo metodolo{ko ‘eleli zagotoviti mo‘nost videnja tran-zicijskega procesa in vsega, kar nosi s seboj, s poudarkom na obeh obravna-vanih pojmih s strani nehomogene celote, ki je razdeljena po predstavljenihkriterijih in tako omogo~a analiti~no obravnavo. Celotna raziskava je bilazasnovana na prepri~anju, da je najbolj pomemben faktor v dojemanju obrav-navanih pojmov predvsem stopnja izobrazbe.

! Teoreti~ni del – metoda deskriptivne analize vsebin razpolo‘ljive relevant-ne literature, ki se nana{a na izbrano raziskovalno podro~je, s poudarkomna pojmih mened‘ment in ideologija – primarni in sekundarni viri. Na tana~in smo pridobili klju~ne zna~ilnosti, ki so prisotne pri razli~nih avtor-jih. S tem smo podali teoreti~ne vidike in interpretacijo obravnavanihpojmov.

! Empiri~ni del – kvalitativna in kvantitativna analiza 97 enot polstrukturira-nih intervjujev, ki temelji na podatkih, pridobljenih iz terenske raziskave,opravljene v letu 2005 med naklju~no izbranimi prebivalci Slovenije z raz-li~no stopnjo izobrazbe.

Zbrane odgovore smo kljub raznolikosti, ki je v veliko primerih rezultat aso-ciacij, razvr{~ali po vodilnih skupnih karakteristikah, jih izrazili v odstotkih ingrafi~no predstavili s frekven~no razporeditvijo. Z upo{tevanjem odgovorovtudi na ostala vpra{anja smo pridobili sliko posameznikovega {ir{ega pogle-da, tudi odnosa do obravnavane problematike. Skozi samo analizo in katego-rizacijo odgovorov se je izkazalo, da nas samo gola kvalitativna analiza ne bopripeljala do ‘elenih rezultatov. V ta namen bi bila potrebna globlja diskurziv-na analiza, za kar pa se nismo odlo~ili. Odgovore, ki so klju~ni za verifikacijosame hipoteze, smo kvantificirali in jih obdelali {e s χ2 testom. Celotna razi-skava je bila opravljena po na~elu pozitivisti~ne paradigme z induktivnimpristopom do obravnavanih pojmov in rezultatov.

1 Sam projekt, metode raziskave in rezultati so iz~rpno predstavljeni v znanstveni monografiji – Kuzmani} T.: Manager-ski diskurz – eti~ne, politi~ne, ideolo{ke in komunikacijske dimenzije.


281

3.3 Rezultati

Slika 1. Kaj si predstavljate pod pojmom mened‘ment?

Ker frekvenca porazdelitve odgovorov med formiranimi skupinami ne izpo-stavlja bistvenih razlik, smo pri odgovorih na omenjeno vpra{anje ugotavljali{e odvisnost izbranih spremenljivk in izobrazbe s χ2 testom. Dobljeni rezultatnam podaja to~no stopnjo zna~ilnosti in zna{a P = 0,003. Odvisnost je v temprimeru signifikantna, saj zna{a stopnja zna~ilnosti P = 0,003 in je manj{a odpostavljene stopnje tveganja pri α = 0,05. Na podlagi vzor~nih podatkov sledisklep, da je razumevanje in poznavanje pojma mened‘ment v tem primeruodvisno od stopnje izobrazbe.

Slika 2. Kako vidite mened‘erja v slovenski dru‘bi?


282

Pogled na graf izrazito izpostavlja karakteristiko vodja, upravljalec, organi-zator, pri ~emer pripada veliko ve~ja prednost univerzitetno izobra‘enim, nji-hov dele‘ zna{a kar 60,5 %. Tak rezultat je bilo realno pri~akovati, saj vemo,da ta izobrazbeni profil intervjuvancev v velikem {tevilu tvori mened‘ment v{tevilnih podjetjih, torej pozna tudi nabor nalog, ki bi naj bi jih imel mene-d‘er.

Tudi pri tem vpra{anju smo za verifikacijo postavljene hipoteze kvantita-tivno obdelali {e odgovore na vpra{anja o mened‘erju.

Dobljeni rezultat, ki ga podaja opravljeni χ2 test in nam podaja to~no stop-njo zna~ilnosti, zna{a P = 0,134. Odvisnost opazovanih spremenljivk v tem pri-meru ni signifikantna, saj zna{a stopnja zna~ilnosti P = 0,134 in je ve~ja odpostavljene stopnje tveganja pri α = 0,05. Na podlagi vzor~nih podatkov smosprejeli sklep, da predstava o mened‘erju, ki jo posredujejo posamezniki, niodvisna od njihove izobrazbe.

Slika 3. Kaj si predstavljate pod pojmom ideologija?

@e na pri pogled izstopa velika raznolikost podanih odgovorov, s katerimiso intervjuvanci v vseh treh skupinah odgovarjali na postavljeno vpra{anje.Frekvence odgovorov so relativno enake, le pri odgovorih, ki smo jih ozna~ilis karakteristiko drugo, opazimo vi{jo amplitudo, ki je vi{ja pri vseh treh sku-pinah. [tevilni odgovori, ki jih nismo mogli zdru‘iti v ostale karakteristike, sodokaz, da med intervjuvanci ni jasne predstave o tem, kaj je ideologija. Naprvi pogled je videti, da vi{ina izobrazbe ne pomeni tudi bolj{ega razumeva-nja ideologije. Rezultate odgovorov smo obdelali {e s pomo~jo natan~nej{emetode deskriptivne statistike χ2 testom. Rezultat χ2 testa nam ka‘e, da to~nastopnja zna~ilnosti v tem primeru ni signifikantna, saj zna{a stopnja zna~ilno-


283

sti P = 0,923 in je ve~ja od postavljene stopnje tveganja pri α = 0,05. Na podla-gi vzor~nih podatkov sledi sklep, da poznavanje pojma ideologija ni odvisnaod stopnje izobrazbe.

4 Razprava in zaklju~ek

Namen prispevka prikazati (ne)razumevanje in razli~ne interpretacije izbranihpojmov med slovenskim prebivalstvom na pragu 21. stoletja ob osnovni pred-postavki oz. hipotezi, da je nepoznavanje obravnavanih pojmov ve~je medprebivalstvom z ni‘jo stopnjo izobrazbe v Sloveniji, smo dosegli z raziskavo,ki je temeljila na analizi razpolo‘ljivih intervjujev, na katere so odgovarjali na-klju~no izbrani prebivalci {irom po Sloveniji. Podrobna analiza podanih od-govorov je pokazala, kak{no je dejansko stanje glede obravnavane problema-tike v slovenskem prostoru. Mened‘ment je tukaj in zdaj in vsi intervjuvancise tega popolnoma zavedajo, vendar pa so tako mened‘erji kot mened‘mentv ve~ini odgovorov pospremljeni z negativnimi komentarji in nesprejemanjem,tudi neodobravanjem. Pri tem smo ugotovili, da so razlike v mnenjih med vse-mi tremi skupinami, ki smo jih med seboj primerjali, zelo majhne.

V rezultatih raziskave izstopa dejstvo, da med intervjuvanci v vseh trehskupinah ni bolj enotnega mnenja niti znotraj same skupine, torej znotraj ena-kega nivoja izobrazbe. Poznavanje in razumevanje vsebine pojmov, o katerihsmo spra{evali, je ne glede na dose‘eno stopnjo izobrazbe dokaj izena~eno,v ve~ini primerov vsi tako mened‘ment kot ideologijo kot pojem poznajo, leredki med njimi pa so izpostavili svoja globlja videnja in vedenja o pomenuobeh. Stopnja dose‘ene izobrazbe se je pri vseh zastavljenih vpra{anjih in po-danih odgovorih izkazala kot faktor, ki ne predstavlja pomembne vloge pri ra-zumevanju obravnavanih pojmov. Razlogi za tako stanje ob tem ostanejo {evedno neznani - je to nevednost v tistem pravem pomenu besede ali neved-nost v smislu zavestne odlo~itve - no~em, ne ‘elim vedeti, ker bi to terjalo vsajrazmi{ljanje, ~e ne ‘e poglobljenega raziskovanja pojma.

Velika raznolikost in vsebinska razpr{enost odgovorov na zastavljena vpra-{anja, ki je skupna zna~ilnost celotne raziskave, nedvomno potrjuje postavlje-no hipotezo v samem konceptu raziskave – percepcija in recepcija obravnava-nih pojmov je neustrezna in pomanjkljiva. Predvsem pomanjkljivost se je vraziskavi potrdila s tem, da so si pod pojmi, o katerih smo spra{evali, interv-juvanci predstavljali nekaj po svoje, ne glede na stopnjo dose‘ene izobrazbe.

Ne glede na to, da je dodatna kvantitativna statistika - χ2 test pri vpra{anju»kaj si predstavljate pod pojmom management«, izpostavila signifikantno odvi-snost poznavanja pojma mened‘ment od dose‘ene stopnje izobrazbe, pa biob upo{tevanju dejstva, da rezultat pri vseh ostalih vpra{anjih ne prikazujesignifikantne odvisnosti od izobrazbe in da je formirana izobrazbena struktu-ra intervjuvancev neuravnote‘ena v prid univerzitetno izobra‘enih, le-tega za-


284

nemarili. Na podlagi tega dejstva pa lahko v celoti ovr‘emo drugo postavlje-no hipotezo – nepoznavanje obravnavanih pojmov je ve~je med prebivalstvomz ni‘jo stopnjo izobrazbe v Sloveniji, saj se izobrazba ni izpostavila kot klju~nifaktor, ki bi pomenil ve~je razumevanje in sprejemanje mened‘erskega diskur-za z vsemi svojim sestavinami in pojmi, in ~eprav je poglobljena analizaodgovorov na zastavljena vpra{anja nakazala dolo~ene prednosti v razume-vanju obravnavani pojmov, to za potrditev same hipoteze ni dovolj.

Ob sami analizi intervjujev se je izpostavilo nekaj bistvenih pomanjkljivo-sti, ki jih je treba omeniti in na katere nismo imeli vpliva. Prvo (morda najpo-membnej{o) pomanjkljivost je predstavljal neuravnote‘eni vzorec intervjuvan-cev, saj je bila {tevil~na premo~ na strani univerzitetno izobra‘enih. Druga,prav tako pomembna pomanjkljivost se je izkazala v skupini obi~ajni. S po-drobno analizo izobrazbene strukture v tej skupini smo ugotovili, da je bilamed intervjuvanci le ena oseba z dose‘eno II. stopnjo izobrazbe (~istilka), ve~i-na ostalih pa je imela dose‘eno V. stopnjo izobrazbe. Spodnja meja izobrazbeje tako bila absolutno previsoka. Mnenja »pravih« delavcev, predvsem tistihiz neposredne proizvodnje, tako sploh ne poznamo, kar pa lahko izkoristimokot izziv za novo raziskavo v prihodnosti, ki bo usmerjena na ta nivo.

Literatura

Althusser, L. (1980). Ideologija in ideolo{ki aparati dr‘ave.V: Althusser, L., idr. Ideologijain estetski u~inek. Zbornik, Ljubljana: Cankarjeva zalo‘ba, str. 35-99.

Boje, M. D., Gephart, R. P. jr., Thatchenkery, T. J. (1996). Postmodern Management andOrganization Theory. London, New York: Sage Publications.

Certo, S. (1999). Modern management, 7. izdaja. Upper saddle river: Prentice hall.

Drucker, P. F. (1974). Management: Tasks, Responsibilities, Practices. Oxford: Butterwort-Heinemann Ltd.

Drucker, P. F. (1993). Post-capitalist Society. Oxford: Butterwort-Heinemann Ltd.

Drucker, P. F. (1999). Managerski izzivi v 21. stoletju. Ljubljana: GV Zalo‘ba.

Drucker, P. F. (2004). O managementu. Ljubljana: GV zalo‘ba.

Enteman, F. W. (1993). Managerialism: the emergence of a new ideology. Wisconsin: TheUniversity of Wisconsin Press.

George, C. S. jr. (1968). The History of Management Thought. New York: Prentice hall.

Kuzmani}, T. A. (2003(. Vloga za sofinanciranje raziskovalnih projektov. Koper: Fakultetaza Management.

Mo‘ina, S., Rozman, R., Glas, M. idr. (2002). Management – nova znanja za uspeh.Radovljica: Didakta.

Parker, M. (2002). Against Managemet: organization in the age of Managerialism. Cam-bridge: Polity press.


285

U~inkoviti sestanki – orodjekakovosti v rokah mened‘erjev

zdravstvene negeEffective meetings – the tools of qualityin the hands of nursing care managers

mag. Jo‘ica Peterka Novak

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: osnovna zamisel {tudije je primerjava ocen udele‘encev osestankih strokovnega kolegija zdravstvene nege.Cilj: je bil primerjati ocene med dvema letoma, testiranje hipoteze o povezanostiocene sestankov z oceno osebnega po~utja.Metoda: izvedli smo anonimno anketo s tremi sklopi vpra{anj: oceno kompetentno-sti sestanka, oceno vzdu{ja na sestanku in oceno osebnega po~utja na sestanku. Upo-rabljene so deskriptivne, kvalitativne in kvantitativne statisti~ne metode z iskanjemstatisti~no pomembnih zvez med posameznimi opazovanimi kategorijami in po~ut-jem ~lanov, ki smo jih dokazovali s statisti~nim SPSS 9,0 for Windows programom.Rezultati: glede na pridobljene podatke sklepamo, da so se vse postavke merjenjasestankov glede na povpre~ja njihovih ocen spremenile na bolj{e. Zna~ilne spremem-be smo opazili pri ocenah delovne klime, prijetnosti sestankov, osebnem zadovoljs-tvu. Vsi korelacijski koeficienti so pozitivni, kar interpretiramo kot pozitivno poveza-nost med osebnim po~utjem in oceno sestankov.Razprava: v praksi se poka‘e, da je vodenje sestankov zahtevno in odgovornodelo. Treba je uskladiti razli~na prepri~anja, videnja, razmi{ljanja in pridobiti ljudi,jih motivirati in povezati k ciljem.Klju~ne besede: zdravstvena nega, organizacija, vodenje, sestanki, kakovost, uskla-jenost, zadovoljstvo

ABSTRACTTheoretical background: The article deals with the quality of meetings of the Ex-pert Council of Nursing Care.Aim: the basic idea of the study was to compare two annual participants’ asses-sments of the ECNC meetings, and to test the hypothesis about the co-relation bet-ween the assessments of the meetings and assessments of their mood.

mag. Jo‘ica Peterka NovakPsihiatri~na klinika [email protected]


286

Methods: the members were given anonymous questionnaire that comprised threesets of questions assessing the competence of the meetings, the atmosphere at themeetings and personal disposition at the meetings. Descriptive, qualitative, and quan-titative statistical methods were used in the research to finding statistically significantco-relations between the observed categories and the disposition of the members;SPSS 9.0 for Windows was used to establish the latter.Results: according to the gathered data and judging were average ratings chan-ges are present in all items and show mostly improvement. Significant improvementswere observed in three items: working climate, agreeableness of meetings, and per-sonal satisfaction. All of correlation coefficients are positive which interpreted as apositive relationship between personal welfare and assessment meetings.Conclusion: the practice shows that chairing meetings is a demanding and respon-sible work: different convictions, perspectives, and thought processes have to be co-ordinated, and the people have to be won over, motivated and linked together inorder to achieve goals.Key words: nursing care, organisation, management, meetings, quality, co-ordina-tion, satisfaction

1 Uvod

Prispevek je pripravljen na podlagi prakti~nih izku{enj pri vodenju zdravstve-ne nege. Organizacija in vodenje sestankov vplivata na kreiranje delovnegaokolja. Bistvena naloga mened‘erjev v zdravstveni negi je kvalitetno in u~in-kovito organiziranje in vodenje sestankov, ki so pomembni pri doseganjuciljev zavoda. Vsi ~lani imajo pravico in dol‘nost sodelovati na sestankih, gra-diti in izbolj{evati kvaliteto le-teh. Nih~e pa ne sme vsebin kvariti z lastnimnezadovoljstvom, nekvalitetnim in nestrokovnim sodelovanjem.

2 Vodenje sestankov strokovnega kolegija zazdravstveno nego (SKZN)

Zanima nas podro~je vodenja, organiziranja, izvajanja sestankov strokovnegakolegija za zdravstveno nego, ki ga sklicuje in vodi pomo~nica strokovne di-rektorice za zdravstveno nego po poslovniku, skladno s statutom. Poleg stro{-kovne u~inkovitosti je treba pozornost posve~ati zadovoljstvu sodelujo~ih naSKZN in ostalih zaposlenih.

Za skupino ljudi, ki sestavljajo strokovni kolegij, pomembno prihajata doizraza dva pojma: vodenje in mened‘ment. Mesec pi{e (ibid.), da je »~loveklahko vodja, ne da bi bil mened‘er; lahko je mened‘er, ne da bi bil vodja. /.../Mened‘erji izvajajo tisto, za kar so odgovorni po polo‘aju; upravljajo in se pritem opirajo na formalno avtoriteto; izvajajo tisto, za kar so poobla{~eni po


287

zakonu in formalnih predpisih. Vodje pa sku{ajo pridobiti ljudi, jih motivi-

rati, povezati in usmeriti k ciljem«. (pod~rtala avtorica)

Kot motive in razloge za evalvacijo sestankov lahko navedem zunanjemotive, kot so odgovorno vodenje sestankov, kvalitetno sodelovanje medicin-skih sester, mnenje medicinskih sester o vsebini sestankov, in notranje, kotso izbolj{anje rezultatov dela, kvalitetno predajanje informacij, izbolj{anjemedsebojnega sodelovanja, upo{tevanje pripomb in predlogov, na~rtovanjevsebine sestankov, uspe{nost, odli~nost.

3 METODE

3.1 Instrumentarij, vzorec

Uporabljena je bila kratka anketa, ki je obsegala tri sklope vpra{anj: ocenokompetentnosti sestanka, oceno vzdu{ja na sestanku in oceno osebnegapo~utja na sestanku. Sodelovalo je 11 ~lanov z vi{jo, visoko akademsko izo-brazbo, razli~ne starosti in spola. Anketo so izpolnjevali obakrat ob zaklju~kuzadnje sestanka SKZN v letu 2007 in 2008.

3.2 Cilj, namen

Analiza obstoje~e prakse bo temelj za pripravo modela izbolj{av organizacijein vodenja kot orodja mened‘menta. Pridobljena mnenja sodelujo~ih bodoprispevala k realni oceni vodenja sestankov in posledi~no k zadovoljstvu~lanov in vodje.

3.3 Raziskovalno vpra{anje

Osnovna zamisel je primerjava ocen udele‘encev o sestankih SKZN meddvema letoma in testiranje hipoteze o povezanosti ocene sestankov z ocenoosebnega po~utja.

3.4 Statisti~ni postopki v obdelavi podatkov

Osnovne opisne metode so frekven~ne porazdelitve podatkov, srednje vred-nosti podatkov in mere razpr{enosti. Uporabili smo Kruskal Wallisov test,Spearmanov test korelacije in Wilcoxonov test zna~nih rangov, ki je nepara-metri~ni ekvivalent parnemu t-testu.

S pomo~jo Wilcoxonovega testa zna~nih rangov smo izra~unali razlike medposameznimi ocenami glede na leto ocenjevanja, ki smo jih pretvorili v abso-lutne razlike. Te razlike smo rangirali po velikosti od najmanj{e do najve~je.V naslednjem koraku smo dolo~ili predznake rangom, (minus, plus), tako daso negativni predznak dobili tisti rangi, katerih razlike so med letoma ocenje-


288

vanja, glede na izra~un v prvem koraku, negativne. Pozitivni predznak pa sodobili tisti rangi, katerih razlike, glede na izra~un v prvem koraku, so bile po-zitivne. Nadalje smo izra~unali vsoto vseh rangov. Vsoti rangov re~emo tudivzor~na statistika W, ki ima svojo standardno deviacijo.

4 Rezultati

4.1 Razlike med letoma 2007 in 2008

Razlike v oceni zadovoljstva z delovnimi sestanki SKNZ in v oceni osebnegapo~utja smo pregledali s frekvencami odgovorov od 1 do 5, pri ~emer pomeniodgovor 1 najni‘je zadovoljstvo, odgovor 5 pa najvi{je zadovoljstvo. Orien-tacijsko vrednost o tem, ali se je stopnja zadovoljstva pove~ala, ostala nespre-menjena ali se je zni‘ala, predstavljata mediani vrednosti posameznih spre-menljivk v posameznem letu.

Tabela 1. Porazdelitev ocen kompetentnosti sestankov v prikazu med letoma 2007 in 2008

Med vpra{anji, ki merijo kompetentnost sestankov SKNZ, so vpra{anje oorganizaciji, stopnji strokovnosti, delovni klimi in razpolo‘ljivosti potrebnihinformacij za delo. Razen ocene o delovni klimi na sestankih, ki se je v pov-pre~ju izbolj{ala v primerjavi z letoma 2007 in 2008, so vse tri preostale oceneo kompetentnosti sestankov ostale nespremenjene (Graf 1, Tabela 2).

1 ne

zado

stno

2 za

dost

no

3 do

bro

4 pr

av d

obro

5 od

li~no

MED

IAN

A

1 ne

zado

stno

2 za

dost

no

3 do

bro

4 pr

av d

obro

5 od

li~no

MED

IAN

A

Ocena organizacije sestankov 0 0 0 5 6 5 0 0 0 3 8 5

Ocena strokovnosti sestankov 0 0 4 4 3 4 0 0 1 5 5 4

Ocena delovne klime na sestankih 0 0 4 5 2 4 0 0 0 6 5 4

Ali dobite vse potrebne informacije za delo 0 0 0 5 5 4,5 0 0 0 2 9 5

Sestanki so potrebni 0 0 2 5 4 4 0 0 0 4 7 5

Sestanki so prijetni 0 1 4 3 2 3,5 0 0 0 6 5 4

Sestanki so spro{~eni 0 0 5 2 3 3,5 0 0 1 7 3 4

Sestanki so polni 0 1 2 4 3 4 0 0 0 5 6 5

Sestanki so zanimivi 0 0 4 5 2 4 0 0 0 8 3 4

Sestanki so ‘ivahni 0 0 3 4 3 4 0 0 2 5 4 4

Sestanki so urejeni 0 0 1 4 6 5 0 0 0 2 9 5

V tem trenutku se po~utite veselo 0 0 3 4 1 4 0 0 2 6 2 4

V tem trenutku se po~utite zadovoljno 0 1 5 4 1 3 0 0 1 7 2 4

V tem trenutku se po~utite mirno 0 0 5 3 2 3,5 0 0 1 6 3 4

V tem trenutku se po~utite pomirjeno 0 0 4 5 1 4 0 0 1 6 3 4

V tem trenutku se po~utite budno 0 0 4 3 3 4 0 0 1 4 6 5

V tem trenutku se po~utite polni energije 1 1 4 3 1 3 0 0 2 6 2 4

V tem trenutku se po~utite vklju~eni 1 0 1 4 5 4 0 0 1 3 7 5

2007 2008


289

Graf 1. Primerjava povpre~nih ocen kompetentnosti sestankov med letoma 2007 in 2008.

Med vpra{anji, ki merijo osebno po~utje na sestankih, so ocene od 1 do 5za veselje, zadovoljstvo, mirnost, pomirjenost, budnost, energijo in vklju~e-nost. Zna~ilno se je izbolj{ala ocena osebnega zadovoljstva udele‘encevsestankov v letu 2008 (Graf 3, Tabela 2).

Graf 2. Primerjava ocen subjektivnega vtisa o sestankih med letoma 2007 in 2008

Med vpra{anji, ki merijo subjektivni vtis o sestankih so vpra{anja o potrebno-sti, prijetnosti, spro{~enosti, izpolnjenosti, zanimivosti, ‘ivahnosti in urejeno-sti sestankov. Povpre~ne ocene subjektivnega vtisa so visoke in se nahajajomed oceno 4 in 5, ne glede na leto opazovanja. Zna~ilno se je izbolj{ala ocenao prijetnosti sestankov (Graf 2, Tabela 2).


290

Graf 3. Primerjava povpre~nih vrednosti za osebno po~utje na sestankih v letu 2007 in 2008

Tabela 2. Wilcoxov test rangov za razlike rangiranih vrednosti postavk v letu 2007 in 2008

Primerjava ocen med letoma 2007 in 2008 Z p

Ocena organizacije sestankov -1,000a 0,317Ocena strokovnosti sestankov -1,184a 0,236Ocena delovne klime na sestankih -1,933a 0,053Ali dobite vse potrebne informacije za delo -1,732a 0,083Sestanki so potrebni -1,518a 0,129Sestanki so prijetni -2,271a 0,023Sestanki so spro{~eni -1,000a 0,317Sestanki so polni -1,732a 0,083Sestanki so zanimivi -1,406a 0,16Sestanki so ‘ivahni -,707a 0,48Sestanki so urejeni -1,265a 0,206V tem trenutku se po~utite veselo -1,000a 0,317V tem trenutku se po~utite zadovoljno -2,121a 0,034V tem trenutku se po~utite mirno -1,890a 0,059V tem trenutku se po~utite pomirjeno -1,732a 0,083V tem trenutku se po~utite budno -1,179a 0,238V tem trenutku se po~utite polni energije -1,406a 0,16V tem trenutku se po~utite vklju~eni -,962a 0,336

Glede na pridobljene podatke lahko sklenemo, da so se vse postavke merje-nja sestankov glede na povpre~ja njihovih ocen nekoliko spremenile, pravilo-ma na bolj{e. Zna~ilne spremembe smo opazili samo pri treh ocenah sestan-kov: izbolj{ali so se delovna klima, prijetnost sestankov in osebno zadovoljstvo.

4.2 Osebno po~utje udele‘encev v povezavi s kompetentnostjosestankov in vzdu{jem na sestankih

Lestvico osebnega po~utja smo sestavili kot vsoto ocen posameznih postavk,ki v tem vpra{alniku merijo po~utje. V Tabeli 3 so prikazani korelacijski koefi-cienti med oceno po~utja in ocenami, ki zadevajo same sestanke. Prikazani


291

podatki se nana{ajo na obe leti opazovanja tako, da je vsak udele‘enec se-stanka v teh podatkih prisoten dvakrat, glede na to, da je vpra{alnik izpolnildvakrat. Vsi korelacijski koeficienti so pozitivni, kar interpretiramo kot pozi-tivno povezanost med osebnim po~utjem udele‘enca in oceno sestankov. Sta-tisti~no zna~ilne povezave vidimo med osebnim po~utjem in oceno organiza-cije sestanka, oceno o potrebnosti, prijetnosti, spro{~enosti, polnosti in zani-mivosti ter urejenosti sestankov. Glede na vsebinski pomen teh povezav vidimo,da gre za prena{anje po~utja iz subjektivnega prostora v okolje sestanka ozi-roma obratno. Udele‘enci, ki so lastno po~utje ocenili visoko, so pravilomaocenili tudi vzdu{je sestanka zelo visoko. Kvaliteta osebnega po~utja pa ni zna-~ilno povezana z oceno strokovnosti sestankov, oceno delovne klime nasestankih in ocene potrebnih informacij za delo.

Tabela 3. Spearmanov korelacijski koeficient in njegova verjetnost za povezanost medkompetentnostjo sestankov in osebnim po~utjem udele‘encev.

Lestvica po~utja (n = 18)rho p

Ocena organizacije sestankov ,473* 0,048

Ocena strokovnosti sestankov 0,161 0,524

Ocena delovne klime na sestankih 0,375 0,125

Ali dobite vse potrebne informacije za delo -0,254 0,308

Sestanki so potrebni ,511* 0,03

Sestanki so prijetni ,607** 0,008

Sestanki so spro{~eni ,669** 0,002

Sestanki so polni ,633** 0,005

Sestanki so zanimivi ,516* 0,028

Sestanki so ‘ivahni 0,13 0,608

Sestanki so urejeni ,599** 0,009

5 Razprava

Rezultati ka‘ejo, da so ~lani dobro ocenjevali organizacijo sestankov, v letu2008 so ocene bolj{e v primerjavi z letom 2007. V letu 2008 v primerjavi zletom prej se je izbolj{ala delovna klima, kar razumem kot bolj{i ob~utekanga‘iranosti, pripadnosti. Raziskava ka‘e, da smo v tem delu dobri, saj jeocena delovne klime zelo dobra in se je v letu 2008 celo izbolj{ala v primerja-vi z letom prej. Taki rezultati tudi meni kot vodji dajejo nov zagon in spod-budo za delo ter so odli~en motiv za nadaljevanje dela.

Izka‘e se, da so ocene kvalitete sestankov v korelaciji s trenutnim razpo-lo‘enjem ~lanov. Tiste medicinske sestre, ki so izra‘ale vi{je ocene pri prej{-


292

njih vpra{anjih, izra‘ajo vi{je ocene tudi pri svojem po~utju. Trdim, da pozi-tivna naravnanost do svojega po~utja, zadovoljstva, ‘ivljenja potrjuje pozitiv-no naravnanost do dela v slu‘bi, obveznosti, ki sledijo iz tega, do do‘ivljanjasodelavcev, avtoritete (vodje), bolnikov in njihovih svojcev.

Vodji (in ~lanom) mora biti jasna vizija zavoda in strategija za dosegocilja. Imeti mora znanja s podro~ja socialnega mened‘menta, s ~imer se vsa-kemu ~loveku pribli‘a na njegov na~in. Treba je usklajevati razli~na prepri~a-nja, videnja, razmi{ljanja in pridobiti ljudi, jih motivirati in povezati k dolo-~enim ciljem. O tem pa moramo skrbeti za produktivnost in prave rezultatedela. U~inkovita organizacija dela in izraba ~asa sta ve{~ini, ki ju vodja sestan-kov nujno potrebuje.

6 Sklep

Za uspe{no vodenje sestankov je potrebna visoka stopnja vzajemnosti, celost-ni pogled, interdisciplinarno znanje, sinteza razli~nih poklicnih identitet, pre-mostitev prepada med strokovnimi in mened‘erskimi vlogami in ustvarjalnost.Pri izra‘anju zamisli za vodenje je dobro, da se kre{ejo mnenja, da se izra‘ajodobronamerne kritike, da se izra‘ajo dvomi in pomisleki. S tem se izbolj{amedsebojna interakcija, kar vpliva na izbolj{anje medsebojnih delovnih od-nosov, vse skupaj pa pripelje do vodoravne komunikacije in do odlo~anja skonsenzom. Pomembno je pridobivati povratne informacije v obliki anket, kisporo~ajo podatke o polo‘aju. Vodja s sposobnostmi zaznavanja odklonovhitro in zanesljivo usmerja delovanje proti ciljem, viziji.

LiteraturaOvsenik, M., Ambro‘, M.(2000). Ustvarjalno vodenje poslovnih procesov. Portoro‘: Viso-

ka {ola za turizem-Turistica.

ViriEikenberry, K. (b. l. ). Successful Meeting: What is the Golden Key to a Successful Meeting?

Dostopno na: http://www.sideroad.com/Meetings/successful-meeting.html (20. 04.2009).

Mesec, B. (2001). Organizacija in vodenje skupnostnih projektov socialnega dela. [tudij-sko gradivo za podiplomski magistrski program Sociologija – socialno delo v skupnosti.Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede.

Moodie, A. M. 2008. Conducting successful meetings. Dostopno na: http://thebigchair.com.au/news/career-couch/conducting-successful-meetings (20. 04. 2009).

Ovsenik, M. (2002). Organizacija in vodenje skupnostnih projektov. [tudijsko gradivo zapodiplomski magistrski program Sociologija – socialno delo v skupnosti. Ljubljana: Fa-kulteta za dru‘bene vede.


293

Trika, J. (b. l.). Organizing Effective Meetings. Dostopno na: http://ezinearticles.com/?Organizing-Effective-Meetings&id=760621 (09. 04. 2009).

http://www.askoxford.com/betterwriting/osa/meetings (09. 04. 2009).

http://www.uua.org/leaders/leaderslibrary/leaderslibrary/47441.shtml (20. 04. 2009).

http://www.ieee.org/web/geo_activities/units/Resources/meetings.html (20. 04. 2009).

http://www.skagitwatershed.org/~donclark/leader/leadmet.html (20. 04. 2009).

http://www.expertmagazine.com/artman/poublish/article_368.shtml (20. 04. 2009).

http://workingsmarter.typepad.com/my_weblog/2005/06/how_to_run_a_su.html (20. 04.-2009).


294

Barbara Donik, dipl. m. s., univ. dipl. org., pred.Fakulteta za zdravstvene vede, Univerza v [email protected]

Natalija Kirbi{, dipl. m. s., strok. sod.Srednja zdravstvena in kozmeti~na {ola [email protected]

Boris Miha Kau~i~, dipl. zn., univ. dipl. org., pred.Visoka {ola za zdravstveno nego [email protected]

Aleksandra Sor{ak, dipl. m. s., spec.Srednja zdravstvena {ola [email protected]

Interes kariernega razvojas stali{~a dijakov in {tudentov

zdravstvene negeInterest in career development fromthe point of view of secondary school

and university students

Barbara DonikNatalija Kirbi{

Boris Miha Kau~i~Aleksandra Sor{ak

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: Na~rtovanje kariere postaja vedno bolj pomembno, saj seposameznik odlo~a za svojo poklicno pot in razvoj. V prispevku bomo izhajali izdejstva, da so ambicije posameznikov razli~ne, vendar se lahko v ~asu izobra‘eval-nega procesa na podlagi izku{enj v klini~nem okolju te ambicije spremenijo.Metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni (opisni) in kavzalno-neeksperimen-talni metodi empiri~nega raziskovanja. Izvedli smo {tudijo, v katero so bili vklju~enidijaki 4. letnikov Srednje zdravstvene in kozmeti~ne {ole Maribor, dijaki 4. letnikovSrednje zdravstvene {ole Ljubljana, {tudenti 3. letnikov Fakultete za zdravstvenevede Univerze v Mariboru in {tudenti 2. letnika Visoke {ole za zdravstveno negoJesenice. Uporabili smo anketni vpra{alnik, ki je bil izdelan v namen {tudije. Podat-ke smo obdelali s pomo~jo ra~unalni{kega programa SPSS 16.0, izra~unali smo frek-vence, povpre~ne vrednosti in standardni odklon ter iskali statisti~no povezanost spomo~jo T-testa.


295

Rezultati: Rezultati so pokazali, da obstaja srednje mo~na pozitivna povezanostmed interesom za karierni razvoj in spolom. [tudentke in dijakinje v ve~ji meriupajo, da bodo prejele dodatno pomo~ na delu (kontingen~ni koeficient = 0,237;p = 0,035), pri~akujejo, da bodo na enem delovnem mestu ostale dlje ~asa (kontin-gen~ni koeficient = 0,277; p = 0,016); v ve~ji meri kot mo{ki anketiranci tudi ‘elijopou~evati mlaj{e (kontingen~ni koeficient = 0,294; p = 0,012). Najmo~nej{i dejav-niki, ki so vplivali na odlo~itev glede poklica, so osebni interes in ‘elja postati medi-cinska sestra (PV= 4,55 – FZV UM); ‘elja po dobrem zaslu‘ku (PV = 3,77 – Srednjazdravstvena {ola Ljubljana); velike zaposlitvene mo‘nosti (PV = 4,09 – V[ZNJ).Razprava in zaklju~ki: Glede na stalne spremembe v zdravstveni negi je izred-nega pomena, da si ‘e dijak ali {tudent za~rta pot, ki bo v najve~ji mo‘ni meri za-dovoljila njegove potrebe po kariernem razvoju. Karierni in osebni razvoj spodbuja-ta posameznika, da je na delovnem mestu uspe{en, da ve, kaj mora narediti, da bidosegel {e ve~.Klju~ne besede: karierni razvoj, dijaki, {tudentje, izobra‘evanje, zdravstvena nega

ABSTRACTTheoretical standpoints: Career planning becomes more and more important de-cision to make, because an individual has to decide about his/her carrier directionand development. In this contribution, our standpoint is that individual ambitions aredifferent, however, during the educational process based on the experiences in theclinical environment, these ambitions might be changed.Methods: Research was based on the quantitative methodology. Study was carriedout including fourth-year student of High School of Nursing and Cosmetics in Mari-bor, fourth- year students of Secondary Nursing School in Ljubljana, third- year stu-dents of the Faculty of Health Sciences Maribor (FHS UM) and second- year studentsof the College of Nursing Jesenice (CNJ). Questionnaire was prepared and used forthis purpose. Obtained data were processed by the software program SPSS 16.0.Frequency, mean values and standard deviation were calculated. Statistical correla-tion was analysed by T-test.Results: Results showed that there is a middle positive correlation between interestabout career development and gender. Female college students and high school stu-dents are more optimistic regarding additional help/support at work (contingent coef-ficient = 0.237; p = 0.035), expecting to stay for longer time at the same workplace (contingent coefficient = 0.277; p = 0.016); and greater number of femalethan male want to be tutors to younger students (contingent coefficient = 0.294;p = 0.012). The strongest factors which influenced decision about choice of theprofession were personal interest and wish to become a nurse (AV = 4.55 – FHSUM);a wish to earn a good salary (AV = 3.77 – Secondary Nursing School Ljublja-na); great employment opportunities (AV = 4.09 – CNJ) Discussion and conclusions: Regarding nursing care permanent changes, it isof outmost importance to college or high school students to make carrier directionplan, which will optimally satisfy her/his needs regarding carrier development. Car-rier and personal development stimulate an individual to be successful at his/her workplace and at the same time they are aware of what they have to do to achievemore.Key words: career development, high school students, college students, education,nursing care


296

1 Uvod

Zaposleni v zdravstveni negi s kariernim razvojem pomembno prispevajo knapredku sistemov zdravstvenega varstva in profesije zdravstvene nege. Ske-la Savi~ in Lokar (2008) navajata, da mora karierni razvoj medicinskih sesternastajati v okviru celotnega sistema zdravstvenega varstva in mora omogo~atihorizontalno kot vertikalno napredovanje. Klasi~no lahko opredelimo kariernopot na vertikalno in horizontalno karierno pot. Na podro~ju zdravstvene negeto pomeni, da svojo kariero gradimo na vzpenjanju po vodstveni lestvici ali sspecializacijo na posameznem strokovnem podro~ju.

Pomembno je, da dijaki in {tudenti v ~asu izobra‘evanja na sekundarnemin terciarnem nivoju spoznajo pomen vse‘ivljenjskega u~enja v zdravstveninegi in razvijejo pozitiven odnos do kariernega razvoja.

Pojmovanje kariere se je v zadnjem ~asu drasti~no spremenilo in ne po-meni ve~ le poti navzgor, ampak tudi pot vstran ali celo navzdol. Kariera jerazumeljena kot ‘ivljenjska in poklicna pot ter zajema vse vidike ~love{keosebnosti in vlog, v katere posameznik vstopa v ‘ivljenju (Bre~ko, 2006). Vnorve{ki raziskavi, ki jo je opravil Krogstad s sodelavci (2006), so ugotovili,da je profesionalni razvoj bolj pomemben za zdravnike, za medicinske sestrepa razumevanje in podpora pri delu ter povratna informacija od neposrednevodje.

V slovenskem prostoru izobra‘ujemo kadre, zaposlene v zdravstveninegi, na dveh nivojih. Na prvem, sekundarnem nivoju izobra‘ujemo srednjemedicinske sestre in na terciarnem nivoju diplomirane medicinske sestre. Izo-bra‘evanje slednjih je usklajeno z Evropsko direktivo 2005/36/ES in bolonj-sko prenovo.

Mednarodni svet medicinskih sester – ICN (2007) tudi navaja, da morajonacionalna strokovna zdru‘enja medicinskih sester, zdravstvene organizacije,vlada in drugi spodbujati karierni razvoj medicinskih sester s sistemati~nimizobra‘evanjem in kariernimi sistemi, ki omogo~ajo medicinskim sestram nji-hov karierni razvoj. ICN navaja v svoji izjavi, da je karierni razvoj eden odpomembnih dejavnikov za napredovanje zdravstvenih sistemov, saj kariernirazvoj zaposlenih v zdravstveni negi vpliva na zvi{evanje kakovosti zdrav-stvene nege.

Bre~ko (2004) pravi, da je poklicna izbira mo~no povezana s posamezni-kovo samopodobo v zvezi z delom.

Strokovnjaki ugotavljajo, da je ne glede na znanje, ki ga posameznik ima,ve{~ine, ki mu jih je uspelo razviti, uspe{en tisti posameznik, ki je zadovoljens svojo izbiro poklica, da lahko uresni~uje osebne vrednote, ima jasne karier-ne cilje in oblikovano samopodobo (Bre~ko, 2008).

Na podlagi samopodobe razvije svoje karierno sidro ‘e zgodaj v ‘ivljenju,tisti element v ~lovekovi predstavi o sebi, ki se mu ne bo odrekel, niti kobodo pred njim te‘avne odlo~itve. Predstavniki generacije Y so zasidrani vsidru ‘ivljenjskega stila in v sidru izziva (ibid.).


297

V prispevku ‘elimo odgovoriti, kateri vplivni dejavniki po mnenju dijakovin {tudentov (predstavniki generacije Y) vplivajo na na~rtovanje poklicne potiin kateri dejavnik je vplival nanje za odlo~itev poklica.

2 Metoda dela – metodologija

2.1 Raziskovalna metoda

Raziskava je temeljila na deskriptivni (opisni) in kavzalno-neeksperimentalnimetodi empiri~nega raziskovanja. Z njo smo ‘eleli ugotoviti vplivne dejavni-ke, ki vplivajo na na~rtovanje poklicne poti, in prevladujo~i dejavnik gledeizbire poklica.

2.2 Raziskovalna vpra{anja

1. Kateri vplivni dejavniki vplivajo na na~rtovanje poklicne poti?2. Kateri prevladujo~i dejavnik vpliva na izbiro poklica?

2.3 Instrumentarij

Za izvedbo raziskave smo uporabili metodo anketiranja v obliki pisnega vpra-{alnika. Anketirali smo dijake ~etrtega letnika na Srednji zdravstveni in koz-meti~ni {oli Maribor in Srednji zdravstveni {oli Ljubljana ter {tudenti tretjegaletnika na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in {tudenti dru-gega letnika na Visoki {oli za zdravstveno nego Jesenice. Vpra{alnik je vsebo-val 15 vpra{anj odprtega in zaprtega tipa in je bil izdelan izklju~no v namenraziskave. Trditve so anketirani ocenjevali po petstopenjski Likertovi lestviciod 1 do 5, pri ~emer je 1 pomenilo, da se s trditvijo ne strinjajo, in 5 da se strditvijo popolnoma strinjajo. Vpra{alnik je vseboval tudi demografska vpra-{anja.

2.4 Vzorec

Raziskava je potekala na dveh srednjih zdravstvenih {olah, eni fakulteti in enivisoki strokovni {oli s podro~ja zdravstvene nege v Sloveniji. Od razdeljenih150 vpra{alnikov smo dobili vrnjenih 147, kar pomeni, da je bila realizacijavzorca 98 %. Raziskava je potekala od 1. do 15. 6. 2009. V raziskavi je sode-lovalo 114 (77,6 %) ‘ensk in 33 mo{kih (22,4 %). Od tega je bilo dijakov 63(42,9 %) in 88 {tudentov (57,1 %). Povpre~na starost anketiranih je bila 21,52leta. Rezultati, vezani na demografske podatke, so pokazali, da 66 % anketira-nih (97) ‘ivi doma pri star{ih, 11,6 % v {tudentskem/dija{kem domu, 18,4 % vpodnajemni{kem stanovanju in 4,1 % ima lastno stanovanje.


298

2.5 Postopek zbiranja in obdelave podatkov

Anketni vpra{alniki so bili dijakom in {tudentom razdeljeni v predavalnici. An-ketar jim je razlo‘il postopek in po zaklju~ku anketiranja so anketne vpra{al-nike odlo‘ili na diskretno mesto, s ~imer jim je bila zagotovljena anonimnost.Statisti~no analizo smo izdelali s pomo~jo ra~unalni{kega orodja SPSS 16.0.Cronbach’s Alpha je zna{al 0.827.

3 Predstavitev rezultatov

Rezultati so pokazali, da beseda kariera anketiranim pomeni uspeh pri delu(40,8 %), osebno zadovoljstvo (23,8 %) in osebni napredek v 20,4 %. Kariero3,4 % (5) anketirancev povezuje z bolj{im osebnim dohodkom.

V tabeli 1 so prikazani trije najbolje ocenjeni dejavniki, ki bodo po mne-nju anketirancev najbolj vplivali na na~rtovanje poklicne poti v prihodnosti.Ugotavljamo, da so dejavniki ne glede na raven izobra‘evanja bolj ali manjenako zastopani.

Tabela 1: Dejavniki, ki vplivajo na na~rtovanje poklicne poti

PV ST. D.

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE UNIVERZE V MARIBORU

LASTEN INTERES ZA DELO 4,92 0,267

LASTEN INTERES ZA DODATNO IZOBRA@EVANJE 4,82 0,526

IZOBRAZBA 4,65 0,58

VISOKA [OLA ZA ZDRAVSTVENO NEGO JESENICE


IZOBRAZBA 4,59 0,586

MOTIVACIJA 4,48 731

SREDNJA ZDRAVSTVENA IN KOZMETI^NA [OLA MARIBOR


STROKOVNE IZKU[NJE 4,19 0,931

ZDRAVJE 4,16 1,204

SREDNJA ZDRAVSTVENA [OLA LJUBLJANA

ZDRAVJE 4,35 0,755


STROKOVNE IZKU[NJE 4,16 0,86


299

Po statisti~ni analizi, ki smo jo naredili s pomo~jo independent T-testa ugo-tavljamo, da med dijaki srednjih zdravstvenih {ol, ki so sodelovali v raziska-vi, ne prihaja do statisti~no pomembnih razlik glede mnenja, kateri dejavnikbo najbolj vplival na na~rtovanje poklicne poti. Ugotovili pa smo naslednjestatisti~no pomembne razlike pri treh dejavnikih, ki vplivajo na na~rtovanjepoklicne poti med {tudenti zdravstvene nege, ki jih prikazuje Tabela 2.

Tabela 2: Statisti~no pomembne razlike med dejavniki, ki bodo v prihodnosti po mnenju{tudentov zdravstvene nege vplivali na poklicno pot

FZV UM / V[ZNJ t p

DODATNO IZOBRA@EVANJE 2,75 0,001


LASTEN INTERES ZA DODATNO IZOBRA@EVANJE 3,109 0,000

Phi P Cramer’s V ContingencyCoefficient

Upam, da bom razumel, kak{ne so zahteve 0,239 0,038 0,239 0,233slu‘be in pri~akovanja glede na standardezavoda, v katerem bom zaposlen.

Upam, da bom prejel dodatno pomo~ pri delu. 0,266 0,035 0,266 0,237

Pri~akujem, da bom na enem delovnem 0,288 0,016 0,288 0,277mestu ostal celo delovno dobo.

@elim pou~evati mlaj{e. 0,296 0,012 0,296 0,294

Najmo~nej{i dejavniki, ki so vplivali na odlo~itev glede poklica, so osebniinteres in ‘elja postati medicinska sestra (PV = 4,55 – FZV UM); ‘elja po do-brem zaslu‘ku (PV = 3,77 – Srednja zdravstvena {ola Ljubljana); velike zapo-slitvene mo‘nosti (PV = 4,09 – V[ZNJ). Najni‘je so bili vsi trije najpomembnej-{i dejavniki ocenjeni na Srednji zdravstveni in kozmeti~ni {oli v Mariboru.

Sicer dijaki in {tudentje v raziskavi izkazujejo interes za karierni razvoj zvisokimi povpre~nimi ocenami pri naslednjih trditvah: dijaki in {tudenti si napoklicni poti najbolj ‘elijo, da bi jih nadrejeni (vodje) podpirali. @elijo si, dabi jih sodelavci sprejeli v tim in da bi pacienti cenili njihovo delo (PV = 4,65od max. 5). @elijo postati profesionalni na strokovnem podro~ju (PV = 4,53 odmax. 5), imeti uspe{no kariero (PV = 4,41 od max. 5), ohraniti ‘elijo visokodelovno u~inkovitost (PV = 4,41 od max. 5) in visoko delovno motivacijo, pro-fesionalnost in razvijati kariero (PV = 4,53 od max. 5).

Zanimalo nas je tudi, ali spol vpliva na interes za karierni razvoj. Ugotovilismo, da obstaja ststisti~no pomembna povezanost glede razlke med ‘enskimianketirankami in mo{kimi anketiranci v naslednjih {tirih trditvah (glej Tabelo 3).

Tabela 3


300

4 Razprava

Rezultati raziskave o stali{~ih za karierni razvoj s strani dijakov in {tudentovzdravstvene nege ka‘ejo na nekatere statisti~no pomembne povezave med di-jaki in {tudenti kot tudi med dijaki, ki obiskujejo dve razli~ni zdravstveni {oli,in {tudenti, ki obiskujejo dva razli~na visoko{olska zavoda.

Bre~ko (2009) pravi, da je karierna pot tesno povezana z biosocialnim indelovnim okoljem, karierni razvoj pa poteka v razli~nih stopnjah, ki so seve-da odvisne od biosocialnega razvoja posameznika. Zgodnje karierno obdobje,v katerega lahko uvrstimo na{e anketirance, ozna~uje predvsem razvoj oseb-ne predstave o poklicu. Ugotovili smo, da se je 72,8 % (107) anketiranih predvpisom na srednjo / visoko strokovno {olo pozanimalo, kak{ne so zaposlitvenemo‘nosti po kon~anem izobra‘evanju. Dijaki in {tudentje ocenjujejo v 45,6 %(67), da imajo dovolj informacij o zaposlitvenih mo‘nostih, preostali se s temne strinjajo in navajajo, da nimajo dovolj informacij o zaposlitvenih mo‘nosti.

ê v analizo vklju~imo dijake in {tudente, se pravi, ne glede na izobra‘e-valno ustanovo, lahko ugotovimo, da prevladujejo za izbiro poklica naslednjidejavniki: osebni interes in ‘elja postati medicinska sestra (PV = 4,20 od max.5), velike zaposlitvene mo‘nosti (PV = 3,75 od max. 5) in ‘elja po dobremzaslu‘ku (PV = 3,57 od max. 5).

Raziskava nas je pripeljala tudi do ugotovitve, da v nekaterih trditvah, kiozna~ujejo interes za karierni razvoj, obstaja srednje mo~na pozitivna pove-zanost glede na spol. To pomeni, da se {tudentke in dijakinje v ve~ji meri upa-jo, da bodo prejele dodatno pomo~ na delu (kontingen~ni koeficient = 0,237;p = 0,035), pri~akujejo, da bodo na enem delovnem mestu ostale dalj ~asa(kontingen~ni koeficient = 0,277; p = 0,016); v ve~ji meri kot mo{ki anketirancitudi ‘elijo pou~evati mlaj{e (kontingen~ni koeficient = 0,294; p = 0,012). Podob-no ugotavljajo tudi Yang et all. (2004), ki navajajo, da {tudentje mo{kega spolav svoji strategiji na~rta karierne poti v ve~jem interesu pospe{eno izbolj{uje-jo strokovno znanje in ve{~ine, da bodo, ko se bodo zaposlili, bolj konkuren~-ni, bolj agresivno i{~ejo slu‘bo, izbirajo ozko specialna podro~ja, kjer aktivnoskrbijo za svojo profesionalno rast in izra‘ajo interes za pogosto menjavo de-lovnega mesta.

V zdravstveni negi v ve~ini primerov lahko govorimo o premikih karierehorizontalno na hierarhi~ni lestvici, to pomeni, da se izvajalci zdravstvene ne-ge bolj specializirajo na ozkem strokovnem podro~ju in se tudi v tem okviruprofesionalno razvijajo.

Pokazalo se je, da so tiste medicinske sestre, ki so orientirane v kariernirazvoj, bolj zadovoljne s svojim delom in izbrano profesijo (Kovner et al.,2006).

Menimo, da bi bilo nujno potrebno svetovanje dijakom in {tudentomglede na~rtovanja in izbire karierne poti. @e v ~asu izobra‘evanja, ne glede


301

na stopnjo, bi si moral vsak posameznik izdelati na~rt lastne kariere, spoznatibi moral poklicne interese, opredeliti poklicni cilj, ugotoviti zaposlitvene mo‘-nosti in se zavedati svojih sposobnosti na strokovnem podro~ju.

5 Sklep

Samo ‘elja in volja posameznika sta za razvoj kariere premalo, potrebno jetudi prilagajanje potrebam organizacije. V dana{njem ~asu neprestanih eko-nomskih in dru‘benih sprememb postajajo delovna mesta vedno manj zanes-ljiva. Vse‘ivljenska zaposlitev znotraj iste organizacije ni ve~ norma. Z nepre-stanim profesionalnim razvojem si posamezni izvajalec zdravstvene negezagotavlja ohranitev zaposlitve oziroma je v primeru izgube ali menjave slu‘-be bolj konkuren~en drugim izvajalcem zdravstvene nege, ali pa ima bolj raz-nolike mo‘nosti pri zaposlovanju in kariernem razvoju (Fralic, 1999; Price,2007).

Glede na stalne spremembe v zdravstveni negi je izrednega pomena, da si‘e dijak ali {tudent za~rta pot, ki bo v najve~ji mo‘ni meri zadovoljila njegovepotrebe po kariernem razvoju. U~itelji v zdravstvenih {olah in fakultetahmorajo ‘e v procesu izobra‘evanja dijakom in {tudentom predstaviti pomenosebnostnih potencialov pri izbiri izobra‘evalne in poklicne poti, predstavitipa morajo tudi izobra‘evalne mo‘nosti, potrebe in pri~akovanja delodajalcev,poklicne cilje in ambicije, ki jih je treba upo{tevati ob sprejemu poklicneodlo~itve.

Literatura

Bre~ko, D. (2006). Na~rtovanje kariere kot dialog med posameznikom in organizacijo.Ljubljana: Planet GV.

Bre~ko, D. (2008). Karierna sidra kot instrument za na~rtovanje kariere. HRM, letnik 6 {t.25, str. 24–29.

Bre~ko, D. (2009). Na~rtovanje karierne poti kot dodana vrednost v organizaciji. HRM,letnik 7, {t. 28, str. 12–21.

Fralic, M. F. (1999). Nursing leadership for new millenium – essential knowledge and skills.Nursing and Health Care Perspectives, letnik 20, {t. 5, str. 260–265.

ICN (Mednarodni svet medicinskih sester). (2007). Career development in nursing. Dostop-no na: http://www.icn.ch/pscardev.htm (30. 07. 2009).

Kovner, C., Brewer, C., Wu, Y. W., Cheng, Y., Suzuki, M. (2006). Factors associated withwork satisfaction of registered nurses, Journal of Nursing Scholarship, letnik 38, {t. 1,str. 71–79.

Krogstad, U., Hofoss, D., Veenstra, M., Hjortdahl, P. (2006). Predictors of job satisfactionamong doctors, nurses and auxiliaries in Norwegian hospitals: relevance for micro unitculture. Human Resources for Health, letnik 4, {t. 3.


302

Price, B. (2007). Proffesional development opportunities in changing times. Nursing Stan-dard, {t. 21, str. 29–33.

Skela Savi~, B., Lokar, K. (2008). Karierni razvoj – eden izmed glavnih dejavnikov napred-ka profesije zdravstvene nege. V Skela Savi~, B., Ram{ak Pajk, J., Kau~i~, B. M. Semi-nar z mednarodno udele‘bo Jaz in moja kariera, Jesenice: Visoka {ola za zdravstvenonego Jesenice, str. 31–40.

Yang, I. C., Gau, M. L., Shiau, S. J., Hu, W. H., Shih, F. J. (2004). Professional careerdevelopment for male nurses. Journal of Advanced Nursing, letnik 48, {t. 6, str. 642–650.


303

mag. Cvetka Gregorc, prof. zdr. vzg.Zavod RS za transfuzijsko [email protected]

Vpliv konfliktov na po~utjezdravstvenih delavcev

Influence of conflicts on the wellbeingo health care workers

mag. Cvetka Gregorc

IZVLEÊKIzhodi{~e: Udele‘ba v konfliktu je stresna in vpliva na posameznikovo psihofizi~nopo~utje.Cilj: Ugotoviti in analizirati vpliv konfliktov na po~utje zdravstvenih delavcev.Metoda: Vpra{alnik je izpolnilo 228 medicinskih sester, 189 zaposlenih v labora-torijih in 56 zdravnikov.Rezultati: Konflikti se redki, vendar zaposleni v vseh treh poklicnih skupinah priz-navajo, da so na njihovih oddelkih tudi prikriti konflikti. Pri medicinskih sestrah konf-likti zmanj{ujejo zadovoljstvo in spodbudo za nadaljnje delo, pri zaposlenih v labo-ratorijih in zdravnikih pa navedena negativna korelacija ni statisti~no zna~ilna. Ta-ko v skupini medicinskih sester kot pri zaposlenih v laboratorijih konflikti pove~ajonegativne ob~utke, kot so jeza, tesnoba, strah in osamljenost, pri zdravnikih pa nizna~ilnega vpliva. Konflikte spremlja predvsem psihi~no in besedno nasilje.Razprava: Razli~ni u~inki konfliktov na medicinske sestre, zaposlene v laboratori-jih, in na zdravnike so posledica obstoje~ih sistemskih, organizacijskih in interakcij-skih dejavnikov na podro~ju slovenskega zdravstva.Klju~ne besede: zdravstveni delavci, konflikti, psihofizi~no po~utje

ABSTRACTIntroduction: Anticipating or being in conflict is stressful and affects the individual’spsychosomatic wellbeing.Purpose: This research examines how conflicts affect well-being of health care wor-kers.Metod: 228 nurses, 189 employees in laboratories and 56 physicians answered aquestionnaire.


304

Results:. Members of all three professional groups agree that there are few openconflicts in their departments, but acknowledge many latent ones. Conflicts reducedjob satisfaction and stimulation for work among nurses, but this negative correlationis not statistical significant among employees in laboratories and physicians. Conf-licts increase negative feeling like anger, anxiety, fear and loneliness in the group ofnuses and among employees in laboratories, but among physicians conflicts do’ nothave any influence. Conflicts are often accompanied by psychological and verbalviolence.Discussion: Different effects of conflicts on nurses, employees in laboratories andphysicians are consequence of existing interpersonal, organizational and system fac-tors in Slovenian health care.Keywords: health care professionals, conflicts, psychosomatic wellbeing

1 UvodV dana{nji dru‘bi se pojem konflikt uporablja {iroko in razli~no. Razli~niavtorji opredeljujejo konflikte iz razli~nih zornih kotov, ki odra‘ajo zna~ilno-sti njihovih strokovnih podro~ij. Vsem je skupno, da so konflikti rezultat raz-li~nosti interesov posameznikov ali skupin oziroma nasprotovanj in oviranj pridoseganju ciljev (Mo‘ina, 1994; Lipi~nik, 1996; Musek, Pe~jak, 2001; Ir{i~, 2004).Zaposleni v zdravstvenih organizacijah so {e posebej izpostavljeni konfliktomzaradi medsebojne delovne soodvisnosti in vsebine ter narave dela z bolniki,ki je pogosto te‘avno in stresno. Neustrezno upravljanje s konflikti negativnovpliva na psihofizi~no po~utje zaposlenih in s tem na kakovost zdravstvenihstoritev, z njimi povezane stro{ke in na izide zdravljenja bolnikov (Skjørsham-mer, 2001). V ~lanku je predstavljen vpliv konfliktov s sodelavci na psihofi-zi~no po~utje medicinskih sester, zdravnikov in zaposlenih v laboratorijih.

2 Re{evanje konfliktovKonflikti imajo svojo razvojno dimaniko, ki zajema: prikriti konflikt, zaznanikonflikt, ob~uteni konflikt, izra‘eni konflikt in izide – posledice konflikta(Pondy, 1967; Thomas, 1976). Zdravstveni delavci, ~eprav nasprotniki v kon-fliktu, imajo obi~ajno skupen interes prepoznati bolnikove te‘ave in mu po-magati. Tako mnogo konfliktov ostane prikritih, ker jih »pometejo pod prepro-go« (Skjørshammer, 2001). Raziskovalci organizacijskega vedenja navajajo, damedicinske sestre in zdravniki za re{evanje konfliktov uporabljajo predvsemmanj zahtevne in zato pogosto manj u~inkovite strategije, kot so: izogibanje,prilagajnje in kompromis (Skjørshammer and Hofoss, 1999; Herzog, 2000;Brandt idr., 2001; Gregorc, 2009). Kunaviktikul s sodelavci (2000) ugotavlja, damedicinske sestre uporabljajo izogibanje in prilagajanje predvsem zaradi bol-nikov in mnenja, da imajo minimalne mo‘nosti za re{itev problema, to pa jeposledica vpliva statusa in avtoritete zdravnikov (Johnson, 1994). [tudijedokazujejo, da sta izogibanje in prilagajanje v konfliktnih situacijah, kjer so


305

udele‘enci bolj usmerjeni v zadovoljevanje potreb drugih kot v zadovoljeva-nje lastnih potreb in interesov, bolj stresna kot strategiji sodelovanja in pre-vlade, kjer udele‘enci zadovoljijo lastne potrebe in interese. Kompromis jevmesna strategija soo~enja s konfliktom (Rahim, Banoma, 1979; Friedmanidr., 2000).

3 Posledice konfliktovKonflikti imajo lahko tako negativne kot pozitivne u~inke, odvisno, kako z nji-mi upravljamo. Glavne posledice konfliktov se odra‘ajo na ljudeh, v medse-bojnih odnosih in v organizaciji (Almost, 2005; Vivar, 2006; Tabak, Koprak,2007).

Trajajo~i in neustrezno upravljani konflikti zmanj{ujejo zadovoljstvo zapo-slenih, ker ovirajo komunikacijo, s ~imer upada kakovost odnosa oziroma de-lovanja zaposlenih. Z izogibanjem komunikaciji se pove~uje {tevilo nerazre-{enih konfliktov, kar {e bolj okrni komunikacijo in vodi v pogoste prepire(Ir{i~, 2004; Mo‘ina, 1994).

Nerazre{eni konflikti lahko ~loveka zelo iz~rpavajo. Prisostvovanje ali ude-le‘ba v konfliktu je stresna in vpliva na posameznikovo dobro po~utje (Dineridr., 2003; Rainey, 1995; Richardsen idr., 1992). [tevilne {tudije ka‘ejo na pozi-tivno korelacijo med konflikti in psihosomatskimi te‘avami, kot so iz~rpanost,razdra‘en ‘elodec, motje sr~nega ritma (Spector idr., 2000; Cox, 2003; Dijkstraidr., 2005), psiholo{kimi te‘avami, kot so obupanost, zaskrbljenost in depre-sija (Shirom, Mayer, 1993) in izgorelostjo (Richaedsen idr., 1992; RakovecFelser, Kos, 1997). Zaradi navedenega konflikte uvr{~ajo med najpogostej{estresne dejavnike v delovnem okolju (Smith, Sulsky, 1995; Parkers, 1994).

Delovno okolje je za zakonskim ‘ivljenjem najve~ji izvor konfliktov. Zapo-sleni se na stresne dejavnike in na konflikte razli~no odzivajo (Parkers, 1994;Warr, 1990; Kr‘i{nik, 2004). Utrujenost in stres ~lanov tima zaradi konfliktovlahko povzro~ita umik v lastno profesijo (Hall, 2005). Raziskave ka‘ejo pove-zanost med osebnostnimi lastnostmi posameznika in soo~anjem s konflikti.Konflikti bolj prizadenejo introventirane posameznike s slabimi socialnimi sti-ki (Hotard idr., 1989; Frone, 2000). ûstvena nestabilnost in s tem povezanaobolevnost nara{~ata med mo{kimi (Elovainio idr., 2003). Konflikte povezuje-jo s pove~anim bolni{kim stale‘em, fluktuacijo in absentizmom, ni‘jo storil-nostjo in pove~anjem prito‘b, zamer (Pondy, 1967; Tjosvold, 1997; Evens idr.,2000). Medicinske sestre v Kanadi zmanj{ujejo {tevilo delovnih ur zaradi konf-liktov s kolegicami (Warner, 2001), medtem ko na Japonskem zaradi konflik-tov pogosto zapu{~ajo delovna mesta (Lambert idr., 2004). Podobno medicin-ske sestre v Novi Zelandiji ob~utijo visoko stopnjo medosebnih konfliktov vprvem letu po diplomi, kar ima za posledice upad samopodobe, pove~anjeizostajanja z dela in pogosta razmi{ljanja o zamenjavi slu‘be (McKenna idr.,2003).


306

Konflikti, ki niso uspe{no re{eni, se pogosto ponavljajo in postanejo virfrustracij in sovra‘nosti, kar privede do poslab{anja odnosov, to pa lahkovodi v agresivno vedenje in celo nasilje. Raziskava nasilja med slovenskimimedicinskimi sestrami ka‘e, da sta verbalno in psihi~no nasilje pogostej{a kottelesno, ekonomsko in spolno nasilje. Povzro~itelji verbalnega in psihi~neganasilja nad slovenskimi medicinskimi sestrami so najpogosteje zdravniki,sledijo bolniki in nato medicinske sestre (Klemenc, Pahor, 2004). Raziskaveka‘ejo, da so med zaposlenimi v zdravstvu medicinske sestre najbolj izpostav-ljene nasilju na delovnem mestu. Horizontalno nasilje, to je medicinska sestraproti medicinski sestri, pojavlja pogosteje kot s strani drugih povzro~iteljev(Farell, 1997; Dahle, 2003; McKenna idr., 2003; Royal College of Nursing, 2005;Stevenson idr., 2006).

4 Namen raziskave

Namen raziskave je ugotoviti in analizirati vpliv konfliktov na po~utje medi-cinskih sester, zdravnikov in zaposlenih v laboratorijih.

5 MetodaMnenja zdravstvenih delavcev o vplivu konfliktov na njihovo po~utje so pri-dobljena z vpra{alnikom. Vpra{anja so bila zaprtega tipa z ve~stransko izbiro,v kombinaciji s petstopenjsko lestvico Likertovega tipa. Pridobljeni podatki soobdelani s pomo~jo ra~unalni{kega programa Excel in statisti~nega paketaSPSS 12.0.

6 VzorecVzorec predstavlja 473 zdravstvenih delavcev: 228 (48 %) medicinskih sester,189 (40 %) zaposlenih v laboratorijih in 56 (12 %) zdravnikov) iz slovenskihbolni{nic, transfuzijskih ustanov in zdravstvenega doma Ljubljana.

V vseh treh anketiranih poklicnih skupinah je bil najve~ji dele‘ ‘ensk. Medmedicinskimi sestrami je imelo 49,1 % anketiranih srednjo stopnjo izobrazbe,14,9 % vi{jo, 33,8 % visoko strokovno in le ena medicinska sestra (2,2%) uni-verzitetno izobrazbo. Med zaposlenimi v laboratorijih je imelo 16,4 % sodelu-jo~ih v raziskavi univerzitetno izobrazbo, 27 % visoko strokovno, 12,7 % vi{join 43,9 % srednjo stopnjo izobrazbe. Povpre~na skupna delovna doba med anketiranimi medicinskimi sestrami je bila 19 let, med zaposlenimi v labora-torijih 17 let in med zdravniki 17 let.

7 RezultatiZaposleni v vseh treh poklicnih skupinah pri svojem delu zelo redko (enkratali ve~krat na leto) pridejo v konflikt s sodelavci. Vendar se medicinske sestre


307

(69 %) in zaposleni v laboratorijih (51 %) v ve~jem dele‘u kot zdravniki (27 %)strinjajo, da so na njihovih oddelkih tudi prikriti – neizra‘eni konflikti. Medi-cinske sestre in zaposleni v laboratorijh se tudi statisti~no zna~ilno bolj kotzdravniki strinjajo, da imajo konflikti predvsem negativne posledice (p < 0,001).

Izogibanje je najpogostej{i na~in re{evanja konfliktov v vseh treh poklic-nih skupinah.

êprav povpre~ne ocene ka‘ejo, da v vseh treh poklicnih skupinah pre-vladujejo pozitivni ob~utki, imajo negativni ob~utki pri delu s sodelavci ve~jivpliv (te‘o) na po~utje zaposlenih. Metoda glavnih osi je potrdila dve katego-riji ob~utkov, ki dobro (70 %) predstavljata vhodno variabilnost spremenljivk(KMO = 0,68; p < 0,01).

! prva kategorija, ki nosi 57 % lastnosti vhodnih spremenljivk, so negativniob~utki zaposlenih pri delu s sodelavci: tesnoba, nelagodje, strah, osamlje-nost, zmanj{anje samozaupanja in jeza, z razmerjem ute‘i 0,86 : 0,790 : 0,83: 0,78 : 0,71 : 0,63;

! druga kategorija, ki nosi 13 % lastnosti vhodnih spremenljivk, sta pozitivnaspodbuda in zadovoljstvo pri delu s sodelavci, z ute‘mi 0,71 : 0,54.

Zadovoljstvo in pozitivna spodbuda sta v statisti~no zna~ilni negativni ko-relaciji s pogostostjo konfliktov samo v skupini medicinskih sester. Negativniob~utki so v statisti~no zna~ilni pozitivni korelaciji s pojavnostjo konfliktov vskupini medicinskih sester in zaposlenih v laboratorijih, pri zdravnikih pa ne.Pri medicinskih sestrah se ob konfliktih pojavljajo predvsem jeza, osamljenost,zmanj{ano samozaupanje in nelagodje, pri zaposlenih v laboratorijih pa jeza,nelagodje in strah (Tabela 1).

Tabela 1: Pearson korealcija med ob~utki zaposlenih in pogostostjo konfliktov

medicinske sestreρ -,126 -,172**, ,343** 253** ,168* ,181**, ,317** ,307**

p ,057 ,010 ,000 ,000 ,011 ,006 ,000 ,000

zaposleni v laboratorijihρ -,112 -,110 ,469** ,371** ,279** ,323** ,211** 289**,

p ,128 ,135 ,000 ,000 ,000 ,000 ,004 ,000

zdravnikiρ -,057 ,025 ,136 ,206 ,107 -,009 ,035 ,096

p ,680 ,860 ,328 ,135 ,441 ,947 ,802 ,491

Pear

son

kore

alci

ja

poklicne skupine zado

voljs

tvo

nela

godj

e

osam

ljeno

st

man

jsa

moz

aupa

nja

pozi

tivna

spod

buda

jeza

tesn

oba

stra

h

Pri ve~ini anketiranih v vseh treh poklicnih skupinah se psihofizi~ne te‘avekot posledica dela s sodelavci pojavljajo redko. Primerjava povpre~nih ocen(od 1 – nikoli do 5 – zelo pogosto) med poklicnimi skupinami ka‘e, da imajozaposleni v laboratorijih nekoliko manj psihofizi~nih te‘av kot medicinskesestre in zdravniki. Pri medicinskih sestrah je v primerjavi z zdravniki neko-


308

liko ve~ iz~rpanosti (2,9), obupa (2,3), glavobola (2,2), te‘av s prebavili (1,9),te‘av s srcem (1,8) in joka (1,7). Pri zdravnikih pa se v primerjavi z medicin-skimi sestrami nekoliko pogosteje pojavljata nemo~ (2,6) in depresija (1,9).Bolni{ki stale‘ zaradi psihofizi~nih te‘av so imeli le posamezniki v vseh trehpoklicnih skupinah.

Med medicinskimi sestrami in zdravniki ni statisti~no zna~ilnih razlik v psi-hofizi~nih te‘avah. Medicinske sestre statisti~no zna~ilno pogosteje kot zapo-sleni v laboratorijih ob~utijo nemo~, iz~rpanost, depresijo, jok, glavobol in imajote‘ave s prebavo. Zdravniki pogosteje kot zaposleni v laboratorijih ob~utijonemo~ (Tabela 2).

Tabela 2: Statisti~na zna~ilnost razlik v psihofizi~nih te‘avah med poklicnimi skupinami

psihofizi~ne te‘ave (I) Poklic (I) Poklic

razlika vpovpre~ju

(I–J) p F p

Post Hoc Test Oneway ANOVA

Nemo~medicinska sestra zaposleni v lab. ,310* ,012

5,56 0,04zdravnik zaposleni v lab. ,432* ,026

Iz~rpanost medicinska sestra zaposleni v lab. ,288* ,037 3,09 0,046

Depresija medicinska sestra zaposleni v lab. ,297* ,007 5,15 0,006

Jok medicinska sestra zaposleni v lab. ,200* ,032 3,92 0,20

Glavobol medicinska sestra zaposleni v lab. ,282* ,019 3,81 0,23

Te‘ave z ‘elodcemmedicinska sestra zaposleni v lab. ,266* ,033 3,42 0,33

in prebavo

* Statisti~na zna~ilnost < 0,05

medicinske sestreρ ,312** ,285** ,318** ,257** ,177** ,248** ,224** ,211** ,070

p 000 ,000 ,000 ,000 ,008 ,000 ,001 ,001 ,292

zaposleni v laboratorijihρ 364** ,368** ,337** ,264** ,312** ,365** ,274** ,220** ,070

p ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 ,003 ,339

zdravnikiρ ,249 ,348** ,175 ,210 ,200 ,234 ,244 ,131 ,249

p ,066 ,009 ,201 ,123 ,144 ,086 ,072 ,342 ,066

poklicne skupine kore

laci

ja

obup

nem

o~

iz~r

pano

st

depr

esija

jok

glav

obol

boln

i{ki

sta

le`

teà

ve s

rca

teà

vepr

ebav

ila

Tabela 3: Pearson korelacija in statisti~na zna~ilnost povezanosti med psihofizi~nimi te‘ava-mi in konflikti s sodelavci

Pearsonova korelacija poka‘e statisti~no zna~ilno pozitivno povezanostmed pojavnostjo vseh oblik psihofizi~nih te‘av in pogostostjo konfliktov v sku-pini medicinskih sester in zaposlenih v laboratorijih. Pri zdravnikih je statisti~-no zna~ilna le korelacija med konflikti in ob~utkom nemo~i (Tabela 3).


309

Statisti~no zna~ilni povzro~itelji psihosomatskih te‘av zaradi konfliktovso: medicinske sestre (vi{ja, visoka stopnja izobrazbe) in zdravniki (vodja,predstojnik). Povezanost med psihofizi~nimi te‘avami in konflikti je srednja(R = 0,354; ≤ 0,05). Konflikti z vi{jimi in diplomiranimi medicinskimi sestramipovzro~ajo 9,9 % psihofizi~nih te‘av, konflikti z vodilnimi zdravniki pa k temuprispevajo {e 2,3 %.

Pri medicinskih sestrah je t-test parov pokazal statisti~no zna~ilno ve~jopojavnost joka pri delu s sodelavci pri ‘enskah kot pri mo{kih (t = -3,7;p = 0,001). Pri zaposlenih v laboratorijih je med ‘enskami statisti~no zna~ilnopogostej{a kot pri mo{kih posledica dela s sodelavci iz~rpanost (t = -2,4;p = 0,022). Med zdravniki ni statisti~no zna~ilnih razlik med mo{kimi in ‘en-skami (p > 0,05).

Test analiza variance (ANOVA, Post Hoc test) ni pokazal statisti~no zna~il-nih razlik (≤ 0,05) v pojavnosti psihofizi~nih te‘av glede na delovni polo‘ajzaposlenih. Kljub temu grafi ka‘ejo, da so vodilni na ravni organizacije pogo-steje kot ostali obupani, iz~rpani, depresivni ter imajo pogosteje te‘ave s pre-bavili in srcem. Pri zaposlenih brez vodstvenega polo‘aja pa se v primerjaviz vodilnimi pogosteje pojavljata jok in bolni{ki stale‘.

Nasilje ob konfliktih je na delovnem mestu zelo redko. ê pride do nasi-lja, je to predvsem psihi~no, besedno in ekonomsko. Fizi~no in spolno nasiljeso do‘iveli le posamezniki. Pri medicinskih sestrah je povpre~na ocena psi-hi~nega nasilja 2,39, besednega 2,28 in ekonomskega 1,85. Pri zaposlenih vlaboratorijih je povpre~na ocena psihi~nega nasilja 1,99, besednega 2,19 inekonomskega 1,64. Pri zdravnikih je povpre~na ocena psihi~nega nasilja 2,27,besednega 1,96 in ekonomskega 1,76.

Besedno, psihi~no in ekonomsko nasilje predstavljajo glavno kategorijonasilja na delovnem mestu, ki ga je do‘ivelo 67 % anketiranih medicinskihsester, zaposlenih v laboratorijih in zdravnikov. Metoda glavnih osi poka‘e,da ima psihi~no nasilje najve~jo te‘o (1,01), nato besedno (0,8) in ekonomskonasilje (0,7). Fizi~no (0,2) in spolno nasilje (0,18) imata nizek vpliv (KMO =0,626; p < 0,01).

Izra~un Pearsonovega koeficienta korelacija med pojavnostjo razli~nihoblik nasilja ob konfliktih je pokazal:

! Pri medicinskih sestrah se ob konfliktih pojavlja predvsem besedno (ρ =0,263; p < 0,01) in psihi~no (ρ = 0,237; p < 0,01) nasilje. Korelacija z eko-nomskim nasiljem pa je ni‘ja (ρ = 0,104; p = 0,013).

! Pri zaposlenih v laboratorijih je korelacija najvi{ja pri besednem (ρ = 0,514;p<0,01) in psihi~nem nasilju (ρ = 0,391; p < 0,01), pri ekonomskem nasiljupa je ni‘ja (ρ = 0,116; p < 0,024).

! Pri zdravnikih je korelacija najvi{ja pri psihi~nem nasilju (ρ = 0,470; p < 0,01),sledi ekonomsko (ρ = 0,388; p < 0,01) in besedno nasilje (ρ = 0,111; p < 0,022).


310

Psihi~no nasilje ob konfliktih povzro~ajo: vodilni zdravniki, medicinskasestra (srednja stopnja izobrazbe), klienti, zdravniki, vodilna medicinska se-stra, laboratorijski tehnik, ~istilke in {oferji. Povezanost med psihi~nim nasi-ljem in konflikti je statisti~no zna~ilna in visoka (R = 0,45; ≤ 0,05) s pojavnost-jo 20,3 %. K temu najve~ji dele‘ prispevajo vodilni zdravniki (9,7 %) (Regre-sija – Stepwise test).

Statisti~no zna~ilni povzro~itelji besednega nasilja ob konfliktih so: me-dicinske sestre (srednja stopnja izobrazbe), klienti in zdravniki. Povezanostmed besednim nasiljem in konflikti je srednja (R = 0,363; ≤ 0,05) in predstav-lja 13,6 % nasilja. Od tega najve~ji dele‘ (9 %) povzro~ajo medicinske sestre(srednja stopnja izobrazbe), ostalo pa kilenti (3,6 %) in zdravniki (0,5 %)(Regresija – Stepwise test).

Ekonomsko nasilje ob konfliktih povzro~ajo vodilni zdravniki. Poveza-nost med ekonomskim nasiljem in konflikti je statisti~no zna~ilna, vendar nizka(R = 0,261; p < 0,05) s 6,8 % pojavnosti (Regresija – Stepwise test).

Medicinske sestre statisti~no zna~ilno pogosteje kot zaposleni v laborato-rijih in zdravniki pri svojem delu do‘ivljajo besedno nasilje (ANOVA: F = 4,9;p = 0,008).

8 Razprava

V vseh treh poklicnih skupinah je zelo malo izra‘enih konfliktov s sodelavci,zaznavajo pa tako pri sebi kot pri drugih ve~ potla~enih, prikritih nasprotij, kiso potencialni vir konfliktov. Ob upo{tevanju vseh stopenj konfliktov (prikri-tih, zaznanih, ob~utenih in izra‘enih) so konflikti dejansko prisotni v ve~ji me-ri, kot ka‘ejo ocene anketiranih. Pojavnost izra‘enih in prikritih konfliktov jeprimerljiva z navedbami tujih avtorjev (Skjorshammer, 2001, Vivar, 2006).

V vseh treh poklicnih skupinah so ocenili, da imajo zaradi dela s sodelav-ci zelo redko psihofizi~ne te‘ave. Ve~ina anketiranih stresne u~inke konflik-tov dobro obvladuje, tako da so bili v bolni{kem stale‘u zaradi psihofizi~nihte‘av kot posledic konfliktov le posamezniki. V evropskem prostoru ve~ kot7 % vseh zaposlenih povezuje svoj bolni{ki stale‘ s konflikti v slu‘bi (Evensidr., 2000).

Kljub nizki pojavnosti izra‘enih konfliktov in posledi~no majhni pojavno-sti psihofizi~nih te‘av zaposlenih rezultati raziskave ka‘ejo, da imajo v sloven-skem zdravstvu konflikti predvsem negativne u~inke na zaposlene. Med me-dicinskimi sestrami, zaposlenimi v laboratorijih, in zdravniki so razlike v zaz-navanju negativnih posledic konfliktov. Pri zdravnikih ni potrjen vpliv konf-liktov na njihovo psihofizi~no po~utje. S tem lahko pojasnimo tudi ugotovitevraziskave, da se medicinske sestre in zaposleni v laboratorijih bolj kot zdrav-niki strinjajo, da so konflikti negativen pojav.

Izmed vseh treh obravnavanih poklicnih skupin zdravstvenih delavcev je


311

ob~utljivost za nesoglasja oziroma konflikte najizrazitej{a pri medicinskih se-strah. Prepoznavajo nesoglasja s sodelavci in jih tudi izra‘ajo. Niso pa {e raz-vile mo~i in strategij, s katerimi bi obvladovale negativne u~inke konfliktov nanjihovo po~utje in delo.

Zdravniki podobno kot medicinske sestre zaznavajo nesoglasja oziromakonfikte, vendar jih obvladujejo v taki meri, da je njihov vpliv na njihovo po-~utje in delo manj{i v primerjavi z ostalima dvema poklicnima skupinama.

Zaposleni v laboratorijih v primerjavi z medicinskimi sestrami in zdravni-ki zaznavajo konflikte, vendar jim posve~ajo manj pozornosti. Prav tako kotmedicinske sestre {e niso razvili mo~i in strategij, s katerimi bi obvladovalinegativne u~inke konfliktov na njihovo po~utje in delo.

Tudi raziskave v tujini ka‘ejo, da so konflikti z zdravniki za medicinskesestre pomemben vir stresa, za zdravnike pa so ta podro~ja manj pomembna(Forte,1997). Skjřrshammer (2001) ugotavlja, da so med medicinskimi sestra-mi in zdravniki na Norve{kem razlike v njihovem zaznavanju konfliktov inukrepanju ob konfliktih, kar pripisuje njihovim poklicnim vlogam in pristojno-stim. Zdravniki v primerjavi z drugimi zdravstvenimi delavci zaznajo manjkonfliktov, ~eprav bi glede na njihovo vodilno vlogo in odgovornost pri zdrav-ljenju pri~akovali ve~ konfliktov. Zdravniki manj pogosto o konfliktih govorijooziroma redkeje konfliktno situacijo opredelijo kot konflikt. Zdravniki vzdr‘u-jejo samopodobo tudi s tem, da se ne ukvarjajo s konflikti. Vpra{anje je, ali jeto izraz prevzetih navad ali pritiska. Niso naklonjeni kolegom, ki vidijo velikokonfliktov. Izpostavljanje konfliktov ima lahko tudi negativne posledice na nji-hovo kariero. Konflikte pripisujejo predvsem osebnim dejavnikom ali slabi po-vezanosti med zaposlenimi. Zdravniki opredelijo kot konflikt samo intenziv-nej{a nesoglasja in nesoglaja povezana z njihovimi nadrejenimi (Skjørsham-mer, Hofoss, 1999). Na to se navezuje tudi navedba Pahorjeve (2006), da zdrav-niki ne prepoznajo konfliktov z medicinskimi sestrami, ker jih ne zaznavajokot »pomembne druge«. Za zdravnike so pomembni predvsem drugi zdravni-ki, bolniki in njihove dru‘ine.

Konflikte spremlja predvsem psihi~no in besedno nasilje. Medicinske se-stre pogosteje kot zaposleni v laboratorijih in zdravniki do‘ivljajo pri svojemdelu besedno nasilje. Rezultati so primerljivi z raziskavo nasilja med sloven-skimi medicinskimi sestrami (Klemenc, Pahor, 2004) in raziskavami v tujini(Farell, 1997; Dahle, 2003; McKenna idr., 2003; ; Royal College of Nursing, 2005;Stevenson idr., 2006).

9 Zaklju~ek

Razlike v zaznavanju konfliktov med medicinskimi sestrami, zaposlenimi v la-boratorijih, in zdravniki so posledica obstoje~ih sistemskih, organizacijskih ininterakcijskih dejavnikov na podro~ju slovenskega zdravstva. Konflikti ve~i-


312

noma ostajo prikriti, ali pa je upravljane z njimi neustrezno, kar ima negati-ven vpliv predvsem na psihofizi~no po~utje medicinskih sester in zaposlenihv laboratorijih. Dobro razumevanje konfliktov v delovnem okolju omogo~apremik od re{evanja konfliktov k odkrivanju konfliktov v zgodnjih fazah, ko{e nimajo uni~ujo~ega vpliva na zaposlene in njihovo sodelovanje. Primarnaprevencija se pri~ne z izobra‘evanjem zaposlenih na vseh podro~jih njihove-ga delovanja, da prepoznajo nasprotja in ustrezno ukrepajo. S tem {~itijosebe, sodelavce in paciente.

Literatura in ostali viriAlmost, J. (2005). Conflict within nursing work environments: concept analysis. Journal of

Advanced Nursing, letnik 53, {t. 4, str. 444–453.

Brandt, A.M., Holt, J., Sullivan, M. (2001). How to make conflict work for you. NursingManagement. Chicago, letnik 32, {t. 11, str. 32–34.

Cox, B.K. (2003). The effects of intrapersonal, intragroup and intergroup conflict on teamperfomance effectiveness and work satisfaction, Nurs AdmQ, letnik 27, {t. 2. str. 153–163.

Dahle, R. (2003). Shifing boundaries and negations on knowledge: Interprofessional conf-lict between nurses and nursing assistants in Norway. The International Journal of Socio-logy and Social Policy. Patrington, {t. 23, str. 139–158.

Dijkstra, T. M., Van Direndonck, D., Evens, A., Carsten, K. W. (2005). Conflict and well-being at work: the moderating role of personality. Journal of Managerial PsychologyBradford, letnik 20, {t. 1/2, str. 87–104.

Diner, E., Oishi, S., Lucas, R. E. (2003). Personality, culture and subjective well-being:emotional and cognitive evaluations of life. Annual Review of Psychology, {t. 54, str.403–425.

Elovainio, M., Kivimaki, M., Vahtera, J., Virtanen, M., Keltikangas-Jarvinen, L. (2003).Personality as a moderator in relations between perceptions of organizational justiceand sickness absence. Journal of Vocational Behavior, {t. 63, str. 379–395.

Evens A., Frese, M., Cooper, C. L. (2000). Revision and further developments of the occu-pational stress indicator: LISER results from four Dutch Studies. Journal of Ossupationaland Organizational Psychology, {t. 73, str. 221–240.

Farell, A. G. (1997). Agression in clinical setting: Nurses Views. Journal of AdvancedNursing, {t. 25, str. 501–508.

Forte, P. S. (1997). The High cost of conflict. Nursing Economics. {t. 51, str. 4–7.

Friedman, R. A., Tidd, S. T., Currall, S. C., Tsai, J. C. (2000). What goes around comesaround: the impact of personal conflict style on work conflict and stress. InternationalJournal Conflict Management {t. 11, str. 32-55.

Frone, M. R. (2000). Interpersonal conflict at work and psychological outcomes: testing amodel among young workers. Journal of Occupational Health Psychology. {t. 5, str.246–255.

Gregorc, C. (2009). Dojemanje in upravljanje konfliktov v zdravstvu: primerjava med po-klicnimi skupinami. Magistrsko delo. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede UM.


313

Hall, P. (2005). Interprofessional teamwork: Professional cultures as barriers. Journal ofInterprofesional Care. {t. 19 (suppl.1), str. 188–196.

Herzog, A. C. (2000). Conflict resolution in a nutshell: tips for everyday nursing. SCI Nurs,letnik 17, {t. 4, str. 162–166.

Hotard, R. S., McFatter, R. M., McWhirther, R. M., Stegall, M. E. (1989). Interactive effectsof extraversion, neuroticism and social relationships on subjective well-being. Journal ofPersonality and Social Psychology, {t. 57, str. 321–331.

Ir{i~, M. (2004). Umetnost obvladovanja konfliktov. Ljubljana: Rakmo.

Johnson, M. (1994). Conflict and nursing professionalisation. V: McCloskey, J. M., Grace,H. K. (ur.). Current Issues in Nursing, 4. izdaja, str. 643–649. St Louis: Mosby.

Klemenc, D., Pahor, M. (2004). Zman{evanje pojavov nasilja na delovnih mestih medicin-skih sester v Sloveniji. Obzor Zdr N, letnik 38, {t. 1, str. 43–52.

Kr‘i{nik, R. (2004). Konflikt – nujno zlo ali dobra prilo‘nost? Finance, marec {t. 60, str. 20.

Kunaviktikul, W., Nuntasupawat, R., Srisuphan, W., Booth, R. Z. (2000). Relationshipsamong conflict, conflict management, job satisfaction, intent to stay, and turnover ofprofessional nurses in Thailand. Nursing and Health Sciences, letnik 2, {t. 1, str. 9–16.

Lambert, V. A., Lambert, C. E., Ito M. (2004). Workplace stressors, ways of coping anddemographic characteristics as predictors of physical and mental health of Japanesehospital nurses. International Journal of Nursing Studies, {t. 41, str. 85–97.

Lipi~nik, B. (1996). Re{evanje problemov namesto re{evanja konfliktov. Ljubljana: ZavodRepublike Slovenije za {olstvo.

McKenna, B. G., Smith, N. A., Poole, S. J., Coverdale, J. H. (2003). Horizontal violence:experiences of Registred Nurses in their first year of practice. Journal of AdvenceeNursing, letnik 42, {t. 1, str. 90–96.

Mo‘ina, S. (1994). Osnove vodenja, 1. izdaja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta UL.

Musek, J., Pe~jak, V. (2001). Psihologija. Ljubljana: Educy.

Pahor, M. (2006). Sodelovanje v zdravstveni delovni skupini med medicinsko sestro inzdravnikom: realnost ali utopija? V: Kvas, A., Pahor, M., Klemenc, D., [mitek, J. (ur.).Sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki v zdravstvenem timu – Prilo‘nostza izbolj{anje kakovosti. Ljubljana: Dru{tvo medicinskih sester, babic in zdravstvenihtehnikov.

Parkers, K. R. (1994). Personality and stressful episodes: the role of individual differences,environmental factors and situational characteristics, Journal of Personality and SocialPsychology, {t.8, str. 110–129.

Pondy, L. R. (1967). Organizational conflict: concepts and models. Administrative ScienceQuarterly {t. 12, str. 296–320.

Rainey, D. W. (1995). Stress, burnout and intention to terminate among umpires. Journal ofSport Behavior, {t.18, str. 312–323.

Rahim, A., Bonoma, T. V. (1979). Managing organizational conflict: a model for diagnosisand intervention. Psychological Reports {t. 44, str.1323–1344.

Rakovec-Felser Z., Kos, M. (1997). Biopsihosocialna opremljenost in proces izgorevanjapri medicinskih sestrah, Zdrav Obzor N, letnik 31, {t. 1–2, str. 57–63.

Richardsen, A. M., Burke, R. J., Leiter, M. P. (1992). Occupational demands, psychologicalburnout and anxiety among hospital personnel in Norway. Anxiety, Stress and Coping,{t.5, str. 55–68.


314

Royal College of Nursing. 2006. A survey of the wellbeing and working lives of nurses in2005. Dostopno na: http://www.rcn.org.uk/data/assets/pdf_file/0003/78690/003021.pdf (februar 2006).

Skjørshammer, M. (2001). Co-opearaion and conflict in a hospital: interprofessional diffe-rences in perception and management of conflict. Journal of interprofessional care,letnik 15, {t..1, str. 7–18.

Skjørshammer, M., Hofoss, D. (1999). Physician in conflict: a study of individual and work-related characteristics. Scandinavian Journal of Caring Sciences, {t. 13, str. 211–216.

Shirom, A., Mayer, A. (1993). Stress and strain among union lay officials and rank and filemembers. Journal of Organizational Behavior, letnik 14, str. 401–413.

Smith, C. S, Sulsky, L. (1995). An investigation of job-related coping strategies across mul-tiple stressors and samples. V: Murphy, L. R., Hurrell, J. J, Sauter, S. l., Keita, G. P. (ur.).Job Stress Interventions, Washington: American Psychological Association, str. 109–123.

Spector, P. E., Chen, P. Y., O’Connell, B. J. (2000). A longitudinal study of relations bet-ween job stressors and job strains while controlling for prior negative affectivity andstrains. Journal of Applied Psychology, letnik 85, str. 211–218.

Stevenson, K., Randle, J., Grayling, I. (2006). Inter-group conflict in health care: UK stu-dents? experiences of bullying and the need for organisational solutions. The OnlineJournal of Issues in Nursing. Dostopno na: http//www.nursingworld.org (januar 2007).

Tabak, N., Koprak O. (2007). Relationship between how nurses resolve their conflicts withdoctors, their stress and job satisfaction. Journal of Nursing management, {t. 15, str.321–331.

Thomas, K. W. (1976). Conflct and conflict management. V: Dunnette, M.D. (ur.). Hand-book of industrial and organizational psychology, Chicago: Rand McNally, str. 889–935.

Tjosvold, D. (1997). Conflict within interdependance: its value for productivity and indivi-duality. V: De Dreu, C. K., Van de Vliert, E. (ur.). Using Conflict in Organizations,Thousand Oaks: Sage, str. 23–37.

Vivar, C. G. (2006). Putting conflict management into practice: a nursing case study. Jour-nal of Nursing management {t. 14, str. 201–206.

Warner, I. (2001). Nurses’ perceptions of workplace conflict: implications for retention andrecruitment. Doktorska disertacija. Victoria: Royal Roads University.

Warr, P. (1990). Well-being and the workplace. V: Kahneman, D., Diener, E., Schvarz, N.(ur.). Well- Being: The Foundations of Hedonic Psychology, New York: Russel SageFoundation, str. 392–412.


315

Zvonka Fekonja, dipl. m. s., univ. dipl. org.Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, OE Nujna medicinska [email protected]

Prenos teorije zdravstvene negev prakso: implementacija

na znanosti temelje~ezdravstvene nege

Putting nursing theory into practice:implementation of evidence based nursing

Zvonka Fekonja

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: v prispevku predstavljamo na znanosti temelje~o zdravs-tveno nego in proces uvajanja le-te v prakso zdravstvene nege. Na znanosti temelje-~a zdravstvena nega predstavlja proces, ki se pri~enja s sistemati~nim pregledom inoceno dokazov iz znanstvenih raziskav. Pri tem medicinska sestra sprejema strokov-ne odlo~itve na osnovi svojega strokovnega znanja, upo{teva potrebe in ‘elje pa-cientov ter se zaveda pomena raziskovanja. Namen prispevka je predstaviti prenosna znanosti temelje~e zdravstvene nege v prakso. Osnovni cilj povezovanja razisko-vanja in prakse je uporaba raziskovalnih dose‘kov v praksi. Uvajanje na znanostitemelje~e zdravstvene nege, in s tem tudi sprememb v prakso, je predvsem nalogamened‘erjev in organizatorjev. V prispevku podrobneje opisujemo in predstavljamovsak korak posebej. Na tak na~in raziskovanje zdravstvene nege razvija znanje, kiga potrebuje praksa. Za profesionalne in odgovorne odlo~itve v praksi zdravstvenenege medicinske sestre potrebujejo znanje, pridobljeno na osnovi najnovej{ih znans-tvenih dognanj.Klju~ne besede: na znanosti temelje~a zdravstvena nega, raziskovanje, zdravstvenanega

ABSTRACTTheoretical background: the paper is a report about of evidence based nursing.We present the process of transfer it in to the nursing practice. Evidence based nur-sing represents a process that begins with a systematic examination and assessmentof evidence from scientific research. At the same time, a nurse accepts professionaldecision on the basis of their expertise, the needs and wishes of patients and is awa-re of the importance of research. The aim is to present a contribution to the transfer


316

of evidence based nursing into nursing practice. The primary objective of integrationof research and practice is the use of research achievements into practice. The intro-duction to evidence based nursing, and hence the change in practice is primarily amatter of the managers and organizers. The paper describes and presents each stepseparately. In this way, exploration of nursing knowledge develops which nursingpractice needs. For professional and responsible decisions in the practice of nursing,nurses need the knowledge gained on the basis of scientific advances.Keywords: evidence based nursing, research, nursing care

1 UvodStrategija zdravstvene nege odra‘a in poudarja potrebo po dokazih, ki soosnova za njeno delovanje. Vizija zdravstvene nege in medicinskih sester 21.stoletja je iskanje dokazov za izbolj{anje prakse, njihovo uvajanje v vsakod-nevno prakso, aktivno vklju~evanje v raziskovanje in razvoj. Zato so za zdravs-tveno nego pomembne medicinske sestre z znanjem in izku{njami za vodenjeraziskovalnega dela. Po mnenju Bentona (2009) pri zdravstveni negi, zasnova-ni na znanosti, opazujemo. Postavljamo vpra{anja. Uporabljamo najbolj{a raz-polo‘ljiva dognanja. Uvajamo spremembe v organizaciji, politiki in praksi. Ra-ziskujemo in ovrednotimo rezultate. Vse to po~nemo zato, da bi kaj izbolj{ali,kar pomeni, da uporabimo najbolj{e razpolo‘ljivo znanstveno znanje – sku-paj z na{o modrostjo, izku{njami in presojo – da dolo~imo najbolj{o nego zana{e paciente. Vse to je premik od tega, da zdravstveno nego utemeljujemopredvsem na tradiciji, intuiciji, pripovedovanju in drugem neznanstvenem znanju.

Cilj na znanosti osnovane prakse je zagotavljati sredstva, s katerimi lahkotrenutno najbolj{e ugotovitve iz raziskovanja razsodno in vestno apliciramo vpreventivo, v odkrivanje in oskrbo zdravstvenih problemov (Cullen, 1998).êprav nekateri praktiki trdijo, da je cilj tega pristopa zmanj{evanje stro{kov,Sackett idr. (1999) zagovarjajo, da je cilj ugotoviti in aplicirati najbolj u~inko-vite intervencije za zagotavljanje maksimalne kvalitete in kvantitete ‘ivljenjaza vsakega pacienta, kar lahko stro{ke celo zvi{uje.

2 Na znanosti temelje~a zdravstvena negaNa znanosti temelje~a zdravstvena nega je opredeljena kot zdravstvena nega,osnovana na raziskovanju, in izvajanje odlo~itev o obravnavi pacientov. Tak-{na obravnava pacientov slu‘i kot vodilo za celostno oskrbo pacienta. Celost-na zdravstvena nega zajema klini~no strokovno znanje medicinskih sester inupo{tevanje pacienta z vsemi njegovimi posebnostmi, kot so kulturni, psiho-socialni in biolo{ki vidiki. Proces raziskovanja in znanstveno pridobljeni po-datki slu‘ijo kot vodilo, na katerem temelji proces odlo~anja za celostnozdravstveno nego (slika 1).


317

Slika 1: Sestavni deli na znanosti temelje~e zdravstvene nege (Boswell in Cannon, 2007)

Obstaja veliko razli~nih definicij, ki sku{ajo opisati na znanosti temelje~ozdravstveno nego. Vsaka opredelitev obi~ajno doda in opisuje razli~ne razse‘-nosti koncepta. Vsako razli~no dimenzijo je treba skrbno in temeljito preu~itimed vklju~evanjem na znanosti temelje~e zdravstvene nege v prakso za zago-tovitev celostne obravnave pacienta v praksi zdravstvene nege.

Melnyk in Fineout-Overholt (2005) koncipirata na znanosti temelje~ozdravstveno nego kot metodo, ki omogo~a zdravstvenim delavcem doseganjekakovostne zdravstvene oskrbe pri obravnavi razli~nih zahtev pacienta in nji-hovih dru‘in. Melnyk (2003) pa na znanosti temelje~o zdravstveno nego opre-deljuje kot »pristop re{evanja problemov pri klini~nem odlo~anju« in vklju~u-je iskanje najbolj{ih in najnovej{ih dokazov klini~nega strokovnega znanja,ocenjevanja, pomembnosti ter posebnosti znotraj konteksta zdravstvenenege. Obe opredelitvi odra‘ata uporabo re{evanja problemov z vklju~evanjemklini~nega okolja in pacienta kot celote.

Rutledge in Grant (2002) opredeljujeta na znanosti temelje~o zdravstvenonego kot »oskrbo, ki zdruùje najbolj{e znanstvene dokaze s klini~nim stro-kovnim znanjem, poznavanjem patofiziologije, znanjem o psihosocialnih vpra-{anjih in odlo~anje o na~inu obravnave pacientov«. V skladu s Porter-O’Grady(2006) »je zdravstvena nega, temelje~a na dokazih, enostavno povezovanjenajbolj{ih mo`nih raziskav s klini~nim strokovnim znanjem in s potrebamipacientov. Pacientove potrebe se v tem primeru nana{ajo na pri~akovanja,skrbi in zahteve, ki jih prina{ajo s seboj v klini~no okolje««. Ta opredelitev senagiba k {e ve~jemu poudarku pomena poznavanja pacienta kot individuumaznotraj celotnega procesa zdravstvene nege.

Burns in Grove (2001) pa vidita zdravstveno nego, temelje~o na dokazihkot »uporabo skupnih raziskovalnih ugotovitev za (a) promocijo razumevanjapacientovih in druìnskih izku{enj z zdravjem in boleznijo, (b) izvajanje u~in-kovitih intervencij zdravstvene nege za promocijo zdravja, in (c) zagotavlja-nje kakovostnej{e stro{kovno u~inkovite oskrbe v zdravstvenem sistemu.«


318

DiCenso je s svojimi sodelavci (2005) izdelal model za dokaze na osnoviodlo~itev, ki vklju~uje raziskovalne dokaze, klini~no strokovnost, pacientovoizbiro in dostopna sredstva. V okviru tega modela je vsak element razli~noovrednoten, tj. glede na razli~ne okoli{~ine. @elene dokaze je mogo~e prido-biti preko virov, kot so bibliografske zbirke podatkov in slu‘be za nadzorkakovosti znotraj agencije za zdravstveno varstvo. Dokazi, uporabljeni v pro-cesu, lahko vklju~ujejo raziskave, izpopolnjevalne preglede, prakti~na vodila,podatke za izbolj{anje kakovosti, klini~ne izku{nje, strokovna mnenja, standar-de in smernice, objavljene materiale ter {tudije primerov. Nana{ajo~ se na Fer-guson in Day (2005), je hierarhi~na lestvica dokazov naslednja in vklju~uje:(a) randomizirane, nadzorovane {tudije; (b) posamezne randomizirane, kon-trolirane {tudije; (c) nadzorovane {tudije brez randomizacije; (d) kvazi ekspe-rimentalne {tudije; (e) neeksperimentalne {tudije; (f) opisne {tudije; (g) stro-kovna soglasja in mnenja ekspertnih komisij; (h) podatki za izbolj{anje kako-vosti, in (i) program ocenjevanja podatkov.

Izziv za zdravstveno nego kot profesijo je dolo~itev meril za ocenjevanjein dolo~anje sprejemljivih ter primernih dokazov.

Na koncu lahko iz vseh teh razli~nih definicij povzamemo, da zdravstve-na nega, temelje~a na dokazih, predstavlja proces raziskovanja in sprejema-nja odlo~itev, katerih rezultat slu‘i za doseganje celovite oskrbe pacienta v pro-cesu zdravstvene nege. Skupni poudarki vseh teh definicij so: (a) proces spre-jemanja odlo~itev, (b) poudarek na klini~ni praksi, (c) strokovno znanje, in(d) vklju~enost pacientov.

3 Klini~na praksa, utemeljena na znanstvenihdokazih

Klini~na praksa, utemeljena na dokazih, ozna~uje povezovanje osebnega iz-kustva in sistema vrednosti medicinske sestre in pacienta z najbolj{imi mo‘-nimi dokazi iz znanstvene literature. Tak{na praksa pomeni neki novi razvojdogodkov v zdravstveni negi in je ni mogo~e povsem jasno razumeti. Pomem-bno je, da medicinske sestre dojamejo, da sta raziskovanje in prakticiranjeprakse, utemeljene na znanstvenih dokazih, sestavni del na znanosti temelje-~e zdravstvene nege (Jennings & Loan, 2001). Rosswurm in Larrabee (1999)sta oblikovala model sistemskega pristopa (slika 2) in vodi medicinske sestreter druge zdravstvene delavce skozi celoten proces uvajanja sprememb v kli-ni~no prakso.

Model ima 6 faz (Rosswurm in Larrabee, 1999): ocenjevanje potreb pospremembi prakse zdravstvene nege, povezovanje problema z intervencijamiin cilji, sinteza najbolj{ih dokazov, oblikovanje sprememb v praksi, vpeljavain vrednotenje prakse, integriranje in ohranjanje sprememb v praksi.


319

Slika 2: Model sistemskega pristopa (Rosswurm in Larrabee, 1999)

3.1 Postavljanje klini~nega vpra{anja (oblikovanje problema)

Prvi korak k zdravstveni negi, utemeljeni na dokazih, je zmo‘nost medicinskihsester postaviti vpra{anje glede na svojo lastno prakso. Raz~lenjevanje vpra-{anja na njegove sestavne dele pomaga pri iskanju najbolj{ega mo‘negadokaza in je tudi ena od temeljnih ve{~in, ki je potrebna za dobro prakso, ute-meljeno na dokazih. Tak{no klini~no vpra{anje mora vklju~evati tri podvpra-{anja:

! Kdo je vklju~en v proces zdravstvene nege (populacija),! Kaj ‘elimo dose~i – ~emu je izpostavljen,! S ~im ‘elimo dose~i dolo~eno stanje

3.2 Iskanje dokazov

Ko je vpra{anje enkrat oblikovano, je naslednji korak iskanje dokazov. Vklju-~uje uporabo elektronskih podatkovnih baz, kot so MEDLINE in CINAHL.Iskanje dokazov je lahko te‘ko in sta zato potrebna usposabljanje in vaja zarazvijanje spretnosti, potrebnih za u~inkovito in uspe{no iskanje v podatkov-nih zbirkah.

3.3 Kriti~na ocena dokazov

Ko je dokaz najden, mu je treba dodati {e vrednost. Izdelane so smerniceoz. hierarhi~na lestvica dokazov, ki pomagajo posameznikom oceniti pomemb-nost posameznih dokazov in dolo~iti njihovo verodostojnost in mo~.

Proces kriti~ne ocene najdenih dokazov se odvija na treh stopnjah. Mogo~ejih je opisati s pomo~jo treh vpra{anj:


320

1. Ali je kakovost {tudije dovolj dobra za uporabo njenih rezultatov v praksi?2. Ali so rezultati uporabni za prakso?3. Kaj bodo ti rezultati dali pacientu?

Pri oceni rezultatov je treba oceniti, kak{en je u~inek spra{evanja in koli-ko natan~no ga je mogo~e oceniti. Klini~na pomembnost in koristnost rezulta-ta raziskovanja sta odvisni od uporabe rezultata raziskovanja na posameznempacientu. Postopek ocene se razlikuje od klini~nega vpra{anja, na kateregai{~emo odgovor, in od vrste raziskovanja, v katerem i{~emo dokaze.

3.4 Uporaba klini~nih dokazov

Po presoji dokazov, in ko je posameznik prepri~an, da so dokazi zanesljivi invredni zaupanja, moramo razmisliti o tem, kako uporabiti te dokaze v praksi.Uporaba dokazov, ki temeljijo na ugotovitvah, ni lahka naloga.

3.5 Evalvacija ali presojanje prakse

Nazadnje, ko so dokazi uporabljeni v praksi, je treba razmisliti o reviziji svo-jega dela in ali je tak{na praksa varna in u~inkovita za pacienta. V to presojoje smiselno vklju~iti tudi druge sodelavce in strokovnjake, ki so sodelovali vdejavnost vpeljave oz. so le-to opazovali. Ponekod je mogo~e ugotoviti, da jeza zagotavljanje prakse na podlagi »najbolj{ih« dokazov potrebno periodi~nopresojanje prakse.

4 Implementacija prakse, osnovane na znanstvenihdokazih

Veliko ljudje je odgovornih za zagotavljanje uporabe raziskav in drugih oblikdokazov v praksi. To so predvsem delavci, mened‘erji, raziskovalci, vzgojite-lji in uporabniki storitev. Za delavce obstaja poklicna odgovornost, da upo-rabljajo najbolj{e dokaze v praksi. Medicinske sestre morajo ohranjati stik zrazvojem na podro~ju zdravstvene nege z namenom izpolnjevanja ter stalne-ga strokovnega razvoja. Z uporabo pravih dokazov v praksi so medicinske se-stre lahko bolj samozavestne pri odlo~anju in opravljanju procesa zdravstve-ne nege (Joyce, 1999). Vodilni delavci morajo medicinskim sestram zagotovitipodporo pri uporabi dokazov v praksi z razvojem podpornih struktur znotrajorganizacije z namenom pospe{evanja organizacijske kulture, kjer imajo do-kazi vrednost, in hkrati omogo~iti prakso, ki se spremeni v lu~i dokazov (LeMay, 1999). Mened‘erji so odgovorni za ustrezno izobra‘evanje in razvojpotrebnih spretnosti.

Raziskovalci imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju novega znanja indokazov za prakso. Vendar pa morajo imeti mo‘nost, da te podatke delijo s


321

sodelavci, ki jih morajo uporabljati. To je {irjenje dokazov in se ponavadi opra-vi z objavo izsledkov raziskav v strokovnih revijah. Zdravstvena nega, ki jodanes zagotavljamo na{im pacientom, ne odseva vedno na{ega sedanjega zna-nja, in prepoznanih je bilo ve~ ovir (Hutchinson & Johnston, 2006) za udeja-njanje v praksi, ki je zasnovana na znanosti:

1. Zaradi ~edalje ve~je kompleksnosti znanosti in tehnologije je nemogo~e, dabi katerakoli medicinska sestra prebrala in si zapomnila ogromno koli~inoklini~no relevantne znanstvene literature in u~inkovito delovala v skladu znjo.

2. Velik problem ni samo obseg znanstvene literature, te‘ava je tudi v oblikiznanja. Raziskovalna literatura je pogosto napisana v tujem (angle{kem) inznanstvenem jeziku ter je redko primerna za neposredno uporabo v praksi.

3. V mnogih okoljih zdravstvenega varstva {e vedno prevladuje praksa, dase stvari po~ne, kot se jih je pa~ po~elo vedno. êprav ni ve~ sprejemlji-va, ta praksa ostaja zaradi razli~nih vzrokov in ovir. Ovire, na katere naj-pogosteje naleti v neposredni zdravstveni negi, so prekratek sta‘, zaradi ~e-sar ni mogo~e uvesti novih zamisli, in premalo ~asa za branje o raziskavah.

Platforma za na~rtovanje spremembe v praksoDati ljudem vedeti: pomembno je izbrati premi{ljeno metodo za {irjenje noveprakse. Treba je izbrati ustrezna komunikacijska sredstva promocije noveprakse: timska sre~anja, plakati, letaki. Pogovor z osebjem bo pomagal, da sele-to odlo~i, kateri dokazi bodo primerni za uporabo v njihovem okolju.

Sprejetje spremembe pri ljudeh: posameznike je treba vzpodbuditi, da sprej-mejo spremembe in morajo tudi popolnoma razumeti, zakaj so te spremembepotrebne. To lahko dose‘emo z razli~nimi delavnicami, {tudijskimi dnevi ininformativnimi letaki.

Testiranje spremembe: koristno je izvesti pilotsko {tudijo pred dokon~nospremembo prakse, in to predvsem s pomo~jo entuziasti~nega osebja.

Preverjanje kakr{nih koli sprememb v praksi: spremljanje in ocenjevanjeje zadnji korak v ciklu na dokazih temelje~e zdravstvene nege. Preverjanjesprememb je pomemben del procesa in poda dokaz o tem, ali je bila spre-memba u~inkovita (Erlam, Brecler in Vaugham, 2000).

Politova (Polit in Beck, 2008) pravi, da se od vsake diplomirane medicin-ske sestre ne pri~akuje, da bo raziskovalka, ampak se od nje pri~akuje, da svo-je delo izvaja na osnovi dokazov, in da bo s svojim vedenjem podpirala raz-voj raziskovanja, tako pa bo lahko delala, ~e bo imela dobro bazi~no znanje opomenu raziskovanja in o pomenu razvoja profesije. Diplomirane medicinskesestre morajo prebirati strokovne ~lanke, deliti spoznanja in jih uporabljati vsvoji praksi. Diplomirane medicinske sestre z magisteriji in doktorati znanostimorajo spodbujati, voditi in izvajati raziskovanje.


322

Z uvajanjem znanstvenih dokazov v prakso se ob upo{tevanju na~ela eko-nomi~nosti pove~uje kakovost zdravstvene nege. Po mnenju Pajnkihar (2004)je temeljna zna~ilnost dana{nje profesije zdravstvene nege usmerjenost k skrbio ~loveku in zanj ter v skrbi za ljudi, pri tem pa se pri svojem delovanju opiraza znanstvene ugotovitve. Za izvajanje zdravstvene nege, osnovane na doka-zih, je pomembno, da izhaja iz perspektive posameznika, ki mu mora ponuditinajbolj{e mo‘nosti za sprejemanje lastnih odlo~itev.

4 Zaklju~ek

Prenos raziskovalnih dokazov v prakso je kompleksen proces. Sprememba ve-denja je izziv, tudi ~e so prednosti spremembe utemeljene. Medicinska sestraigra bistveno vlogo pri uspe{ni vpeljavi na znanosti temelje~e zdravstvenenege v vsakodnevno prakso. Skupaj z novim pristopom v praksi, ki se opirana dokaze, je treba spremeniti tudi izobra‘evanje. êprav ni nujno, da so vsemedicinske sestre raziskovalke, pa morajo biti sposobne kriti~ne ocene in do-lo~itve klini~ne relevantnosti rezultatov raziskav in njihovega prenosa v prak-so (Mulhall in Le May, 1999). Cullen (1998) meni, da se od u~iteljev zdravs-tvene nege zahteva dobro poznavanje kvantitativnega in kvalitativnega razi-skovanja ter da se morajo zavedati pomena raziskovanja in izobra‘evanja zaprakso zdravstvene nege. Sposobni morajo biti za kriti~no ocenjevanje trenut-ne prakse ter kriti~no branje in ocenjevanje dokumentov, kot so klini~ne smer-nice in protokoli ter raziskovalni ~lanki, da lahko ocenijo posamezno razisko-vanje in analizirajo kakovost rezultatov pred njihovim sprejetjem v prakso.U~itelji so odgovorni za uvajanje novosti in spreminjanje prakse, zato se od njihzahteva, da identificirajo raziskovalne strategije in obvladajo iskanje v raz-li~nih bazah podatkov, kot so MEDLINE, EBSCO, CINHAL in COCHRANELIBRARY. Treba je uvesti sistemati~en pristop, ki bo omogo~al uporabona znanosti temelje~e zdravstvene nege in bo slu‘il medicinskim sestram prizmanj{evanju razkoraka med teorijo in prakso.

LiteraturaBenton, C. D. (2009). Pomen znanja za razvoj stroke zdravstvene nege, pogled z vidika

ICN. Odli~nost zdravstvene nege s pomo~jo dognanj. V: Majcen Dvor{ak, S. (ur.).Medicinske sestre in babice – znanje je na{a mo~, Ljubljana: Zbornica zdravstvene inbabi{ke nege Slovenije, Zveza strokovnih dru{tev medicinskih sester, babic in zdravstve-nih tehnikov Slovenije, str. 1–6.

Boswell, C., Cannon, S. (2007). Introduction to nursing research: incorporating evidence-based practice. Boston: Jones and Bartlett Publisher.

Burns, N., Grove, S. K. (2001). The practice of nursing research: Conduct, critique, andutilization, 4. izdaja. Philadelphia : W. B. Saunders Company.


323

Cullen, N. (1998). Evidence-based practice. Nursing Management; {t. 5, str. 3.

DiCenso, A., Guyatt, G., Ciliska, D. (2005). Evidence-based nursing: A guide to clinicalpractice. St. Louis: Elsevier Mosby.

Erlam, S., Brecler, N., Vaugham, B. (2000). Cascading evidence into practice. London:King’s Fund.

Ferguson, L., Day, R. A. (2005). Evidence-based nursing education: Myth or reality? Journalof Nursing Education, letnik 44, {t. 3, str. 107–115.

Hutchinson, A. M., Johnston, L. (2006). Beyond the barriers scale: commonly reportedbarriers to research use. The Journal of Nursing Administration, {t. 36, str. 189–199.

Jennings, B., Loan, L. (2001). Misconceptions among nurses about evidence-based practi-ce. Journal of Nursing Scholarship, letnik 33, {t. 2, str. 121–127.

Joyce, L. (1999). Development of practice. V: Homer, S., Collinson, G. (ur.). Achievingevidence-based practice: a handbook for practitioners. London: Bailliere Tindall.

Le May, A. (1999). Evidence-based practice. Nursing Times Clinical Monographs 1. Lon-don: Nursing Times Books.

Melnyk, B. M. (2003). Finding and appraising systematic reviews of clinical interventions:Critical skills for evidence-based practice. Journal of Pediatric Nursing, letnik 29, {t. 2,str. 125, 147–149.

Melnyk, B. M., Fineout-Overholt, E. (2005). Evidence-based practice in nursing and health-care: A guide to best practice. Philadelphia: Lippincott Williams &Wilkins.

Mulhall, A., Le May, A. (1999). Introduction. V: Mulhall, A., Le May, A. (ur.). NursingResearch, Dissemination and Implementation. Edinburgh: Churchill Livingstone.

Polit, D. F., Beck, T. C. (2008). Nursing research: principles and methods, 7. izdaja. Phila-delphia: Lippincott, Williams & Wilkins.

Porter-O’Grady, T. (2006). A new age for practice: Creating the framework for evidence.V: Malloch, K., Porter-O’Grady, T. (ur.). Introduction to evidence-based practice in nur-sing and health care. Boston: Jones and Bartlett Publishers.

Pajnkihar, M. (2004). Uporaba kvalitativnega raziskovanja v praksi zdravstvene nege,osnovane na raziskovalnih dokazih (Evidence based practice). V: Management, know-ledge and EU. Elektronski vir Kranj: Moderna organizacija, str. 938–948.

Rosswurm, M., Lanrrabee, J. (1999). A model for change to evidence-based practice. Ima-ge: Journal of Nursing Scholarship, letnik 31, {t. 4, str. 318–322.

Rutledge, D. N., Grant, M. (2002). Introduction. Seminars in Oncology Nursing, {t. 18, str.1–2.

Sackett, D. L., idr. (1996). Evidence based medicine: what it is and what it isn’t. BMJ, {t.312, str. 71–75.


324

Zdenka Kramar, dipl. m. s.Oti Mertelj, dipl. m. s.Splo{na bolni{nica [email protected]

Spremljanje razjede zaradipritiska: proces z dokazi podprte

prakse in kakovostvsakodnevnega dela

Continouos assessment of pressure ulcers:Evidence-based process and daily quality

work

Zdenka KramarOti Mertelj

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: Raz{irjenost razjede zaradi pritiska (RZP) je zelo velikatako v svetu kot tudi pri nas. V ~lanku so prikazane aktivnosti na podro~ju prepre~e-vanja in vodenja RZP v Splo{ni bolni{nici Jesenice.Cilj: preventivnega programa je zmanj{ati {tevilo in stopnjo RZP s pomo~jo protoko-lov in standardov, ki temeljijo na dokazih podprte prakse.Metode: V preventivni program so vklju~eni pacienti, ki so sprejeti v bolni{nico vteko~em letu. Iz programa so izklju~eni mlaj{i od 18 let, spremljajo~e in doje~e ma-tere, porodnice, otro~nice ter pacienti v dnevni obravnavi. Pacienti so ocenjeni gle-de na tveganje po Nortonovi shemi in pregledu stanja ko‘e. Podatke obdelamo spomo~jo posebnega informacijskega programa »Ra~unalnik ob bolnikovi postelji –ROP«. Podatki so prikazani na 1000 sprejetih pacientov (izklju~imo novorojen~ke,spremljajo~e in doje~e matere ter paciente v dnevni obravnavi).Rezultati: Incidenca v bolni{nici pridobljene RZP je med leti 2006 in 2008 zna{a-la od 7,9 do 5,6. Raz{irjenost prine{ene in pridobljene RZP je v istem obdobju zna-{ala 28 %. V letu 2008 smo zmanj{ali {tevilo nastalih RZP za 2,3 to~ke, trend upa-danja se nadaljuje tudi v letu 2009 in se je zni‘al za 1,6 to~ke. RZP se najve~kratpojavi pri pacientih v kri‘ni~nem predelu v 37,9 % in na petah v 24,7 %. Skorajpolovica pacientov z RZP (49 %) je imela II. stopnjo RZP po klasifikaciji EPUAP. Po-datki so bili zbrani s pomo~jo ra~unalni{ke baze podatkov BIRPIS 21 in s pregledomnegovalne dokumentacije. Podatki so bili prikazani z deskriptivno metodo.


325

Razprava: Glede na celovit preventivni program prepre~evanja RZP smo v zadnjihletih bistveno zni‘ali pojavnost RZP, vendar s podatki {e nismo v celoti zadovoljni.Zato za prihodnje obdobje na~rtujemo zamenjavo sheme za oceno tveganja za na-stanek RZP. Ob tem bo potrebna predhodna raziskava o najbolj ustrezni shemi zapaciente, ki so v obravnavi v Splo{ni bolni{nici Jesenice.Klju~ne besede: Razjeda zaradi pritiska, preventivni ukrepi, incidenca

ABSTRACTTheoretical standpoints: Pressure ulcer occurrence (PUO) is becoming a greatproblem in the world and also in Slovenia. This article presents activities in the fieldof prevention and management of PUO at General Hospital Jesenice.Goal: Preventive program should decrease number and stage of the PUO imple-menting protocol and standards on the practice based cases.Methods: Patients admitted to hospital in the current year were included in the pre-ventive program. Patients younger than 18 years of age, accompanying mothers andbreast feeding mothers, pregnant women, puerpera and outpatients were not inclu-ded. Patients were assessed regarding their risk to PUO according to Norton sche-me and their skin status. Data collected from 1000 patients were processed by thespecial program »Computer by patient’s bed – CBPB«.Results: Incidence of at hospital acquired PUO was from 7.9 to 5.6 % between theyears 2006 and 2008. Occurrence of the pre-existing and hospital acquired PUOwas 28 % in the same year. In the year 2008 number of PUO was decreased for2.3 points. Trend of decrease has been continued in the year 2009. So far it hasbeen decreased for 1.6 points. PUO is most often found in the lumbar segment ofthe spinal cord (37.2 %), and at heels (24.7 %). Almost half of the patients withPUO (49 %) had II stage of PUO according to EPUAP classification. BIRPIS 21 andtheir administrative health care data, and presented by descriptive method.Discussion: Regarding implementation of complete PUO preventive program, inci-dence of PUO has been significantly decreased. However, collected data are notcompletely satisfying. Therefore, in the nearby period, replacement of the PUO riskassessment scheme has to be accomplished. Before that, a research about the mostadequate scheme for the patients admitted to General Hospital Jesenice will have tobe carried out.Key words: Pressure ulcer, preventive measures, incidence

1 Uvod

Razjeda zaradi pritiska (RZP) je {e vedno kompleksen klini~ni problem, na ka-terega vpliva razli~na etiologija, ki pogojuje nastanek RZP pri bolnikih. RZP,ki nastane v ~asu zdravljenja v bolni{nici, pacienta dodatno ogro‘a in vplivana kvaliteto ‘ivljenja. Pojavnost RZP je eden od klju~nih klini~nih kazalnikovu~inkovitosti zdravstvene oskrbe (Robinson, 2005).

Poleg zmanj{ane kvalitete bolnikovega ‘ivljenja z RZP se pove~ajo stro{kizdravljenja, podalj{a se le‘alna doba, poslab{a se osnovno obolenje in lahko


326

pride celo do smrti bolnika Bolniki, ki so prizadeti zaradi te vrste patologije,so ve~inoma starej{i in imajo poleg RZP {e druga spremljajo~a obolenja. Z na-ra{~anjem {tevila starej{ih ljudi nara{~a {tevilo bolnikov s kroni~nimi bolez-nimi, le-ti pa predstavljajo rizi~no skupino bolnikov za nastanek RZP (Kramar,Mertelj 2007a). Pojavnost RZP v zdravstvenih institucijah je tudi veliko finan~-no breme zdravstvene oskrbe. V Veliki Britaniji so stro{ki oskrbe bolnikov zRZP presegli 2,1 miliarde EUR v letu 2005, (Iglesias, Nixon, Cranny, idr., 2006).

V preteklosti so bili prepri~ani, da je nastanek RZP rezultat slabe nege. Ktemu je pripomoglo mi{ljenje Florence Nightingale (1820–1910), ki je menila,da dobra nega lahko prepre~i RZP. Francoski zdravnik Jean Martin Charcot(1825–1893) je trdil, da zdravniki ne morejo v zvezi z RZP narediti ni~esar. Re-zultat takega mi{ljenja je bil, da so zdravniki razpravljali, da je to problem me-dicinskih sester in nege. Medicinske sestre pa so trdile, da bolniki nimajo RZP.

Z leti se je to mnenje po~asi spreminjalo in po letu 1990 je {tevilo RZPpredstavljalo indikator kakovosti oskrbe v posamezni bolni{nici. Pri obravna-vi bolnikov z RZP naj bi sodelovali vsi, tako medicinske sestre kot zdravnikiin drugi strokovnjaki. Ustanovljena so bila {tevilna zdru‘enja, kot so: NationalPressure Ulcer Advisory Panel – NPUAP

Tissue Viability Society; European Pressure Ulcer Advisory Panel – EPUAP(National Pressure Ulcer Advisory Panel 2007) z namenom, da pomagajo priizobra‘evanju, posredovanju znanja in z izdelavo priporo~il in smernic.

Pojavnost in raz{irjenost RZP se pri zdravljenju bolnikov v akutni obrav-navi med dr‘avami mo~no razlikuje. Mednarodne zdravstvene publikacije ob-javljajo inciden~no stopnjo od 1 % do 11 % in stopnje raz{irjenosti v vi{ini 3 %do 22 % hospitaliziranih bolnikov (Keller, Wille, van Ramshorst, Van der Wer-ken, 2002; Cuddigan, Ayello, Sussman, 2001). Vrednosti so vi{je v intenzivnihenotah z incidenco od 5,2 % do 20 % in prevalenco 14,4 % (de Laat, Schoonho-ven, 2006). V Sloveniji je razpolo‘ljivost dokazov o pojavnosti RZP zelo razli~-na. Do sedaj {e ni bilo izvedene nobene {tudije, ki bi opredelila raz{irjenostRZP v Sloveniji. Dostopni so podatki na spletnih portalih posameznih bolni-{nic in na straneh pristojnega ministrstva. Podatki so predstavljeni v okviruuvajanja kakovosti v slovenske bolni{nice za obdobje 2006 do 2008 in so zelorazli~ni. Iz teh podatkov ni razvidnega napredka preventivnega delovanja napodro~ju prepre~evanja RZP. Napredek se bo verjetno pokazal {ele takrat, kobomo v Sloveniji pri~eli uporabljati smernice in bomo v zdravstvenih zavo-dih na podlagi smernic izdelali protokole za izvajanje preventivnih programov.Pri tem bi morali natan~no opredeliti tudi evidentiranje in analiziranje zbra-nih podatkov.

Zavedati se moramo, da smo ~lani negovalnega tima odgovorni za izved-bo kakovostne in varne zdravstvene nege, {e posebej pri pacientih, ki so ogro-‘eni za nastanek RZP


327

2 Metode in pacienti

V preventivni program so vklju~eni vsi pacienti, ki so sprejeti v bolni{nico vteko~em letu. Iz programa so izklju~eni mlaj{i od 18 let, spremljajo~e in doje-~e matere, porodnice, otro~nice ter pacienti v dnevni obravnavi. Paciente oce-njujemo glede na tveganje ob sprejemu in v dolo~enih rednih ~asovnih inter-valih po Nortonovi shemi in s pomo~jo vizualnega pregleda stanja ko‘e. Gle-de na oceno tveganja za vsakega pacienta izdelamo individualni na~rt preven-tivnih ukrepov. Podatke vnesemo v informacijski program »Ra~unalnik ob bol-nikovi postelji – ROP«, s pomo~jo katerega dobimo podatke o incidenci na-stanka RZP, podatke o ogro‘enosti glede na oceno tveganja po Nortonovi she-mi, najpogostej{e stopnje RZP po EPUAP klasifikaciji, starostne strukture inspola pacientov, najpogostej{e diagnoze pri pacientih, pri katerih je nastalaRZP. Podatki so prikazani na 1000 pacientov (iz programa so izklju~eni mlaj{iod 18 let, spremljajo~e in doje~e matere, porodnice, otro~nice ter pacienti vdnevni obravnavi). Preventivni program RZP in vodenje pacientov glede naogro‘enost izvajamo od leta 1994, vsako leto ga glede na nove smernice inspoznanja dopolnjujemo. Spremljanje in evidentiranje RZP s pomo~jo infor-macijskega sistema izvajamo od za~etka leta 2008.

2.1 Namen programa prepre~evanja RZPje predvsem v izbolj{anju klini~ne prakse in kakovostne oskrbe z zagotavlja-njem varnosti za pacienta. RZP ne moremo vedno prepre~iti, lahko nastanepri vseh pacientih, v vseh starostnih skupinah. Na etiologijo nastanka RZP vpli-va ve~ kot 100 dejavnikov tveganja, kjer se zmanj{a toleranca tkiva in pove~adovzetnost pacienta (O’Neil, 2004). V Splo{ni bolni{nici Jesenice ‘e od leta1994 spremljamo nastanek razjede zaradi pritiska. V tem obdobju smo si pri-zadevali izvajati prakso preventivnih ukrepov na osnovi smernic in priporo-~il EPUAP. Na osnovi pregleda literature in omenjenih smernic smo izdelaliprogram prepre~evanja nastanka RZP. V program so vklju~eni vsi sprejeti pa-cienti na internem, kirur{kem oddelku, oddelku za zdravstveno nego in pa-cienti v intenzivnih enotah. Posebna pozornost je namenjena pacientom, kiimajo RZP ‘e ob sprejemu. Njihovo vklju~evanje v program je pomembno za-radi zdravljenja ‘e nastalih razjed in prepre~evanja morebitnih novih razjed.Sistem vodenja in nadzora smo razvili na osnovi znanja in lastne prakse. Vpreventivni program vklju~ujemo vse ~lane intradisciplinarnega tima.

3 Cilji preventivnega programa

! zagotoviti optimalno oceno tveganja za nastanek RZP! pri oceni uporabiti tako shemo, ki bo dovolj ob~utljiva za populacijo, pri

kateri bomo izvajali ocenjevanje! na podlagi ocene in klini~nega pregleda pripraviti individualni program za

prepre~evanje RZP


328

Za u~inkovito prepre~evanje in obvladovanje RZP mora biti preventivniprogram osredoto~en individualno na pacienta. Pomembna sta tudi intradis-ciplinarno sodelovanje in dobra organizacijska podpora (Lyder, 2003).

4 Ocena tveganja za nastanek RZP in klini~nipregled pacientove ko‘e

Ayello in Breden (2002) za oceno tveganja z visoko ob~utljivostjo priporo~atapri starej{i populaciji uporabo poleg Bredenove sheme {e Nortonovo shemo.Ob~utljivost dolo~a {tevilo pacientov, ki so bili prepoznani kot ogro‘eni zanastanek RZP. Smernice Agentia Healthcare Reaserach and Quality – AHCPRnavajajo Nortonovo shemo kot ustrezno orodje za dolo~anje tveganj za nasta-nek RZP, saj podpirajo njeno zanesljivost in validacijo. V na{i bolni{nici Nor-tonovo shemo uporabljamo ‘e vrsto let kot del vsakodnevne rutine.

AHCPR smernice dolo~ajo osnovna izhodi{~a za prepoznavanje ogro‘eno-sti pacientov in aktivnosti, ki jih morajo zdravstveni strokovnjaki izvesti priposameznemu pacientu. Poleg ocene tveganja je pomemben tudi klini~ni pre-gled ko‘e pacienta, ki je ogro‘en za nastanek RZP (O’Neil, 2004).

Program prepre~evanje RZP v Splo{ni bolni{nici Jesenice vklju~uje stal-no ocenjevanje tveganja pri bolnikih, ki so ogro‘eni za nastanek RZP, vklju~-no z opazovanjem ko‘e, in izvajanje vseh preventivnih ukrepov. Preventivniprogram vsebuje skrb za odstranjevanje pritiska, stri‘nih ciljev in trenja, skrbza nego ko‘e, skrb za pravilno prehrano, zdravstveno vzgojo pacientov in nji-hovih svojcev in skrb za dobro po~utje bolnikov (Kramar, Mertelj, 2007b),ki so opredeljeni v standardu kakovosti za prepre~evanje RZP. Pomembnaje tudi analiza vzro~nih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj in izbiro ustreznegapreventivnega programa.

Oceno tveganja za nastanek RZP izvedemo v dveh fazah:

! Ocena ko‘e za vrednotenje za nastanek RZP,! Ocena tveganja mo‘nosti za razvoj RZP.

4.1 Kdo in kdaj naredi oceno

Ayellova in Bredenova (2002) sta ugotovili, kako pomembno je, da oceno tve-ganja izvede strokovnjak s specialnimi znanji. V {tudiji se je pokazalo, da sepri ogro‘enih pacientih v ~asu tritedenske hospitalizacije ni pojavil RZP kar v96 %. Prav na podlagi te {tudije smo pri~eli razmi{ljati o spremembi organizi-ranosti prepre~evanja RZP. Ocenjevanja za nastanek RZP do leta 2006 nismoimeli natan~no opredeljenega, predvsem zaradi pomanjkanja diplomiranih me-dicinskih sester. Tako so srednje medicinske sestre z dodatnim izobra‘eva-


329

njem izvajale oceno ogro‘enosti in na~rtovale izvedbo preventivnega progra-ma. Od leta 2006 oceno in na~rt izvede diplomirana medicinska sestra. Vprvem letu smo evidentirali ve~ RZP I. stopnje, v zadnjih dveh letih bele‘imozni‘anje incidence RZP.

Ocenjevanje za ogro‘enost izvajamo ob sprejemu v prvih dveh urah privseh sprejetih pacientih v bolni{nico (izjeme so pacienti v dnevni obravna-vi). Ponovno oceno naredimo ~ez 24 ur, pri bolnikih z visokim tveganjem oce-no ponovimo ~ez 12 ur. âsovna opredelitev terminov ocene je opredeljenav standardu kakovosti.

Na osnovi ocene tveganja naredimo akcijski na~rt, ki ga na~rtujemo vokviru izvedbe procesa zdravstvene nege in ga dokumentiramo v ustrezno do-kumentacijo. V okviru timske predaje pacienta in posveta po viziti z na~rtomseznanimo celoten zdravstveni tim. Pomembna je tudi zagotovitev vse potreb-ne opreme in pripomo~kov, ki jih potrebujemo pri oskrbi pacientov. (Kramar,Mertelj, 2007a)

Pri ocenjevanju, na~rtovanju ima pomembno vlogo koordinatorica zaoskrbo kroni~nih ran. Njena vloga je ve~plastna. Usklajuje celoten preventiv-ni program in oskrbo pacientov z RZP, ima zelo {irok spekter znanj o preven-tivi in oskrbi RZP. Sodeluje pri ocenjevanju, na~rtovanju in izvajanju vsehaktivnostih preventivnega programa.

Pomembno vlogo ima tudi v procesu izobra‘evanja na podro~ju RZP vbolni{nici. Njena osrednja vloga je pri oblikovanju in izvajanju programov zazagotovitev optimalnih pogojev za dobro oskrbo pacientov na podro~ju pre-pre~evanja in oskrbe pacientov z RZP. (Kramar, Mertelj, 2007b)

Literatura navaja razli~ne {tudije o pomenu izobra‘evanja medicinskihsester in zdravnikov na podro~ju prepre~evanja RZP. Priporo~ila ameri{kegazdru‘enja medicinskih sester (American of Critical Care Nurse) na podro~juizobra‘evanja s podro~ja prepre~evanja RZP smo prevzeli tudi v na{i bolni-{nici. Izobra‘evanje ‘e od leta 1996 poteka kontinuirano v rednih ciklusihpreko celega leta. Izobra‘evanje poteka tako teoreti~no kot tudi prakti~no spomo~jo koordinatorke ob pacientovi postelji v obliki kontaktnih ur (Ayello,Bredon, 2002).

RZP je omejeno obmo~je celi~ne po{kodbe, ki nastane zaradi neposred-nega pritiska na ko‘o in podko‘na tkiva. Mehka tkiva so stisnjena med kost inzunanjo podlago. Posledica tega je ishemija tkiva in postopno odmrtje tkiva.Poleg pritiska povzro~ijo okvaro {e stri‘ne sile in sile trenja ali kombinacijale-teh. Pritisk, stri‘ne sile in sile trenja zaradi zapore ob po{kodbi ‘ilnega si-stema povzro~ijo motnje v delovanju arterij, arteriol in kapilar. Po{kodbe, kipri tem nastanejo, so lahko od izgube povrhnjice do obse‘nih po{kodb mi{ic,kosti in sklepov.

V zadnjem ~asu pri pacientih, pri katerih obstaja tveganje za nastanek RZPin ugotavljamo prehranski primanjkljaj, na~rtujemo vklju~evanje dietetika.


330

5 RezultatiV Splo{no bolni{nico Jesenice je na letnem nivoju sprejetih okvirno 12.000pacientov.

V program za prepre~evanje RZP so vklju~eni vsi pacienti, ki so v teko-~em letu sprejeti v bolni{ni~no obravnavo, izklju~imo pa novorojen~ke, sprem-ljajo~e in doje~e matere ter paciente v dnevni obravnavi. Za vsakega pacien-ta izdelamo individualni na~rt prepre~evanja in vodenja RZP po izvedeni oce-ni tveganja po Nortonovi shemi in vizualnem klini~nem pregledu. Podatkesproti dokumentiramo v negovalno dokumentacijo. V letu 2008 smo pri~eli po-datke sproti evidentirati v bazo podatkov informacijskega programa BIRPIS 21– Ra~unalnik ob bolnikovi postelji (ROP).

Incidenca RZP je v na{i bolni{nici pomemben kazalnik celostne oskrbe bol-nikov. Poleg incidence (novi primeri v dolo~enem ~asovnem intervalu) prika-zujemo tudi prevalenco RZP (raz{irjenost RZP, ‘e prisotna RZP ob sprejemuin na novo nastala RZP v ~asu bivanja v bolni{nici v dolo~enem ~asovnemintervalu).

Koordinatorica za oskrbo kroni~nih ran sproti izvaja nadzor pri pacientih,ki so ogro‘eni za nastanek RZP, in mese~no pripravi poro~ilo o incidenci inprevalenci RZP v bolni{nici. Prav tako izvede vse na~rtovane korektivne ukrepe.

Vsekakor je cilj zni‘ati {tevilo v bolni{nici nastalih RZP. Vsako leto sprotiopredelimo cilje, ki jih ‘elimo dose~i.

Podatki zadnjih {tirih let ka‘ejo, da se RZP v bolni{nici razvije med 5 % in7 % sprejetih pacientov. Podatek se v primerjavi s posameznim letom nekoli-ko spreminja, kar je odvisno od starosti in pridru‘enih boleznih pacientov.

V zadnjih dveh letih bele‘imo pri ‘enskah kar za 10 % ve~ RZP kot pri mo{-kih. V 44 % bele‘imo RZP v starostni skupini pacientov med 75 in 85 leti. Na-slednja ogro‘ena starostna skupina so pacienti nad 85 let, nato sledijo pacientimed 65 in 75 let. Prav tako bele‘imo stalen porast pacientov, ki so ob spre-

Graf 1. Prikaz ogro‘enosti pacientov ob sprejemu glede na Nortonovo shemo v odstotkih.


331

jemu v bolni{nico zelo ogro‘eni za nastanek RZP tudi zaradi pridru‘enihbolezni in splo{ne oslabelosti.

V grafu 1. je prikazan odstotni dele‘ ogro‘enosti pacientov za nastanekRZP ob sprejemu glede na oceno tveganja po Nortonovi shemi. Vklju~eni sovsi sprejeti pacienti, razen novorojen~kov spremljajo~ih in doje~ih mater terpacientov, ki so v dnevni obravnavi.

Tudi ob odpustu je ogro‘enost pacientov zelo visoka, saj je kar 65 % pa-cientov zelo ogro‘enih glede na oceno tveganja po Nortonovi shemi. Razve-seljiv pa je podatek, da je kar 5 % ve~ pacientov ocenjenih ob odpustu v letu2008 v primerjavi z letom 2007.

V obdobju 2005–2008 smo v bolni{nici obravnavali 1289 pacientov z RZP,od tega je 938 pacientov imelo RZP ‘e ob sprejemu, 351 pacientov je RZPdobilo v bolni{nici.

Graf 2. Prikaz {tevila vseh bolnikov z RZP v SBJ v letih 2005, 2006, 2007 in 2008.

V grafu {t. 2. prikazujemo {tevilo vseh bolnikov z RZP, tako tistih, ki soimeli RZP ‘e ob sprejemu, in tistih, ki so pridobili RZP v ~asu bivanja v Splo-{ni bolni{nici Jesenice v obdobju od 2005 do vklju~no 2008.

Graf 3. Prikaz incidence pridobljenih RZP v SBJ od 2005 do 2008 glede na vse hospitalizirane bolnike.


332

V grafu {t. 3 je prikazana incidenca pridobljene RZP v bolni{nici v obdob-ju od 2005 do vklju~no 2008. V letu 2008 bele‘imo zni‘anje za 2,3/1000 v bol-ni{nici nastale RZP. Incidenca se je tako zni‘ala z 7,9 v letu 2007 na 5,6 v letu2008.

V tabeli 1. je prikazan dele‘ najpogostej{ih mest nastanka RZP v letih 2007in 2008.

Najpogostej{a mesta za nastanek RZP sta sakralni predel in predel pet.

V grafu {t. 5. je prikazan dele‘ RZP po stopnjah glede na EPUAP klasifika-cijo, v letih 2007 in 2008 se ni bistveno spremenila. V letu 2008 je 49 % pacien-tov imelo II. stopnjo RZP, 21 % pacientov je imelo I. stopnjo RZP. Zmanj{alose je {tevilo RZP IV. stopnje in zna{a 13 %, kar je za dve odstotni to~ki manjkot v letu 2007.

Graf 4. Prikaz incidence RZP na 1000 sprejetih pacientov.

V grafu {t. 4 je prikazana skupna incidenca RZP – prisotna ob sprejemu inpridobljena v SBJ na 1000 sprejetih pacientov.

V letu 2008 smo pri~eli z evidentiranjem {tevila pacientov z eno razjedoin {tevila pacientov z dvema ali ve~ razjedami. Eno razjedo smo evidentiralipri 185 pacientih, dve ali ve~ razjed pa pri 211 pacientih.

Tabela 1. Prikaz najpogostej{ih mest, kjer so nastale RZP v odstotkih, v letih 2007 in 2008.

leto Kri‘nica Gluteus Peta Gle‘. Komol. Uhelj Kolk Hrbet Drugo

2007 34,50 % 15,10 % 21,00 % 4,40 % 1,80 % 3,40 % 14 % 3,70 % 1 %

2008 37,90 % 12,10 % 24,70 % 6,10 % 3,30 % 3,50 % 9,10 % 3,00 % 0,3 %


333

Graf 5. Razvrstitev RZP po stopnjah v letih 2007 in 2008 v odstotkih

Struktura pacientov z RZP se glede na diagnozo za leti 2007 in 2008 nibistveno spremenila. Najpogostej{a diagnoza pri pacientih z RZP je bila res-piratorna insuficienca, pju~nica. V letu 2008 je bilo teh pacientov kar 60 %, sledijozlom stegnenice, cerebrovaskularni insult, obolenje srca, oslabelost in dehi-dracija.

6 RazpravaV zadnjih letih se je {tevilo obravnavanih pacientov z RZP pove~alo. Bele‘i-mo porast {tevila pacientov, ki imajo RZP ‘e ob sprejemu. Zmanj{ala se jeincidenca nastanka RZP v bolni{nici za 2,3 odstotne to~ke.

Graf 6. Struktura RZP glede na diagnozo pacienta za leto 2007 in 2008 v odstotkih


334

Na izbolj{anje rezultatov je na podro~ju prepre~evanja RZP pomembnovplivalo:

! uvajanje kakovosti in kulture varnosti! sprememba standardov in protokolov, ki so v skladu z dokazi o podprtih

smernicah evropskega zdru‘enja za prepre~evanje RZP (EPUAP)! vse bolj aktivno delo projektnega tima za prepre~evanje RZP in vklju~eva-

nje vse ve~jega {tevila zaposlenih - {irjenje dobre prakse! pred {tirimi leti pri~etek dela koordinatorice za oskrbo kroni~nih ran! proaktivno zbiranje podatkov procesov in rezultatov ter povratna informa-

cija osebju – javna predstavitev mese~nih podatkov.

Pomemben element k doseganju dobrih rezultatov je izobra‘evanje zapo-slenih, ki je usmerjeno k razvoju in izbolj{anju procesa preventive in oskrbeRZP in poteka kontinuirano preko celega leta.

V prvih {estih mesecih v leto{njem letu smo {e izbolj{ali rezultat na po-dro~ju prepre~evanja RZP in zna{a incidenca 4, kar je zagotovo posledica bolj-{e organiziranosti medicinskih sester pri ocenjevanju, na~rtovanju in izvaja-nju vseh potrebnih aktivnosti. Spremembe v organizacijski kulturi so gotovoklju~ do novih na~inov dela in spodbujanja za izbolj{anje kakovosti in varno-sti pacientov.

Zelo pomembno je premakniti miselnost trenutne rutine v sistem, ki je zdokazi podprta klini~na praksa. V letu 2008 smo pri~eli z vnosom podatkov vinformacijski sistem, tako dobimo pregledne in strukturirane podatke in kako-vostne rezultate.

Na zmanj{anje {tevila nastalih RZP vplivajo na~rtovane analize vsake raz-jede – {tudija primera. Na osnovi pridobljenih ugotovitev naredimo strategijoza izbolj{anje procesa preventive RZP in dolo~imo verjetnostne vzro~nedejavnike.

Klju~ za dosego predstavljenih podatkov je tudi v podpori vodstva pri na-bavi ustreznih blazin in drugih pripomo~kov, vklju~evanje osebja, dolo~itevustreznih virov, izvajanje in uvajanje izbolj{av. Pomembno vlogo pri prepre-~evanju RZP ima tudi projektni tim, ki je osredoto~en na ocenjevanje in izva-janje najbolj{ih praks za prepre~evanje RZP.

7 Zaklju~ekPrepre~evanje RZP je za stroko zdravstvene nege velik izziv. Za kakovostnoin uspe{no izvajane preventivnega programa je potrebno poznavanje vseh de-javnikov tveganja, ki vplivajo na nastanek razjede zaradi pritiska. Pomembendel prepre~evanja in obravnave bolnika z RZP je tudi usklajeno delovanjeinterdisciplinarnega tima.

Vseh RZP ne moremo prepre~iti predvsem zaradi slabega splo{nega sta-nja pacienta, napredovanja bolezni ali zaradi negativnih dejavnikov tveganja,ki pripomorejo k nastanku razjede.


335

Kljub temu da v Sloveniji nimamo jasnih smernic na podro~ju prepre~e-vanja RZP, smo v bolni{nici oblikovali u~inkovit preventivni program, kitemelji na dokazih in je podpora za odlo~anje pri izvedbi aktivnosti za pre-pre~evanja RZP.

Preventivni program poudarja vrednost z uporabo kakovostnih pristopovza izbolj{anje klini~ne prakse (ocena, na~rt – do {tudije) in vklju~itev doka-zov v vsakdanje delo.

LiteraturaAyello, E. A., Braden, B. (2002). How and Why to Do Pressure Ulcer Risk Assessment

Advances in Skin & Wound Care Nursing Management, letnik 15, {t. 3, str. 125–131.

Cuddigan, J., Ayello, E. A., Sussman, C. (ur.) (2001). Pressure ulcers in America: Prevalen-ce, incidence, and implications for the future. Reston: National Pressure Ulcer AdvisoryPanel.

de Laat, E. H., Schoonhoven, L. (2006). Epidemiology, risk and prevention of pressureulcers in critically ill patients: a literature review. J Wound Care., letnik 15, {t. 6, str.269–275.

Iglesias, C., Nixon, J., Cranny, G., idr. 2006. Pressure relieving support surfaces (PRESSURE)trial: cost effectiveness trial. BMJ, letnik 332, str. 1416. BMJ, letnik 333, str. 339.

Keller, B., Wille, J., van Ramshorst, B., Van der Werken, C. (2002). Pressure ulcers inintensive care patients: a review of risks and prevention. Intensive Care Med., letnik 28,str. 1379–1388.

Kramar, Z., Mertelj, O. (2007a). Do kakovostne obravnave bolnikov s pravilnimi ukrepi zaprepre~evanje razjede zaradi pritiska. Zbornik predavanj Uvajanje kazalnikov kakovo-sti v slovenske bolni{nice. V: Vilar, V. Razjede zaradi pritiska kot kazalnik kakovosti,Ljubljana: Dru{tvo za oskrbo ran Slovenije, str. 15–19.

Kramar, Z., Mertelj, O. (2007b). Zagotavljanje varnosti in kakovosti pri bolnikih, ki soogro‘eni za nastanek razjede zaradi pritiska. Zbornik predavanj 6. kongresa zdrav-stvene in babi{ke nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babi{ke nege.

Lyder, C. H. (2003). Pressure ulcer prevention and management. JAMA, letnik 289, {t. 2,str. 223–226.

National Pressure Ulcer Advisory Panel. (2007). Pressure ulcer stages revised by NPUAP.Washington: NPUAP.

O’Neil, C. K. (2004). Prevention and treatment of pressure ulcers. J of Pharm Prac, {t. 17,str. 137–148.

Robinson, M. (2005). Australian Council on Health Care Standards. Prim Intention, letnik13, {t. 3, str. 104.

Splo{na bolni{nica Jesenice (2006). Strokovno poro~ilo za leto 2006. Jesenice: Splo{nabolni{nica Jesenice.




336

Lidija Mrak, dipl. m. s., spec.Sabina Vihteli~, dipl. m. s.Psihiatri~na bolni{nica [email protected] – [email protected]

Pomen izvajanja delavnic nujnemedicinske pomo~i med izvajalcizdravstvene nege v Psihiatri~ni

bolni{nici Idrija

The importance of emergency medical aidworkshops conducted between health care

workers in the Psychiatric Hospital of Idrija

Lidija MrakSabina Vihteli~

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: Obravnava ‘ivljenjsko ogro‘enega pacienta predstavljastres marsikateremu zdravstvenemu delavcu. S tovrstnimi pacienti se v Psihiatri~ni bol-ni{nici Idrija sre~ujemo manj pogosto kot osebje na oddelkih intenzivne nege in tera-pije, zato se kontinuirano izvajajo obnovitvena predavanja in u~ne delavnice prvepomo~i in nujne medicinske pomo~i za vse zaposlene v zdravstveni negi in oskrbi.Cilj: Cilj raziskave je bil vrednotenje uspe{nosti in ugotavljanje pomembnosti izve-denega izobra‘evanja za udele‘ence. Namen evalvacije je izbolj{anje vsebine inorganizacije usposabljanja v prihodnosti.Metoda: Uporabljen je bil nestandardiziran anketni vpra{alnik, pridobljeni podatkiso bili obdelani s programskimi orodji Excel in Word.Rezultati: Vsi udele‘enci ocenjujejo usposabljanje kot pomembno. 92 % (36) an-ketirancev ocenjuje bolj{o pripravljenost za izvajanje temeljnih postopkov o‘ivljanjapo izvedenih u~nih delavnicah. 97,4 % (38) jih je mnenja, da je potrebno usposab-ljanje obnavljati.Razprava: Ugotavljamo, da za izbolj{anje odzivanja, zmanj{evanje stresa in kre-pitev samozavesti pri obravnavi ‘ivljenjsko ogro‘enega pacienta izvajalci zdravs-tvene nege potrebujemo usposabljanje v obliki predavanj in u~nih delavnic. Izvajalciizobra‘evanja pa potrebujemo raziskovanje in povratno informacijo s strani udele-‘encev.Klju~ne besede: psihiatri~na bolni{nica, zdravstvena nega, usposabljanje, nujna me-dicinska pomo~


337

ABSTRACTTheory: Treatment of life- threatened patient presents many health worker stress.Withsuch patients in the Psychiatric Hospital of Idrija encountered less frequently than thestaff in the departments and intensive care therapy, therefor carried out a continuousreconstruction lectures and teaching workshops, first aid and emergency medical aidfor all employees in health care, and care.The aim: The aim of the research was to evaluate its effectiveness in identifying theimportance of training conducted for the participants. The purpose of evaluation isto improve the content and organization of training in the future.The method: This has been a non-standard survey questionnaire, the data wereprocessed with the software Excel and Word.The results: All participants evaluated the training as important. 92 % (36) of res-pondents estimated better prepare for the implementation of basic resuscitation pro-cedures carried out by teaching workshops. 97.4 % (38) it is of the opinion that thetraining necessary to update.Discussion: We note that to improve the response, reducing stress and strengthe-ning the confidence in the treatment of life-threatened patient health care providersneed training in the form of lectures and educational workshops. Education we needresearch and feedback from the participants.Key words: psychiatric hospital, health care, training, emergency medical assistance

1 Uvod

Psihiatri~na bolni{nica Idrija (PBI) je druga najve~ja psihiatri~na bolni{nica vSloveniji, ki pokriva Severno in Ju‘no Primorsko, Idrijsko-Cerkljansko ter delNotranjske regije. Njeno temeljno poslanstvo in strokovna usmerjenost seodra‘a v intenzivnem delu s pacienti z du{evno motnjo. Bolni{nica mora za-gotavljati tudi neodlo‘ljive zdravstvene storitve nujne medicinske pomo~i ino‘ivljanja ter prepre~evanja poslab{anja stanja pacienta do prihoda slu‘be nuj-ne medicinske pomo~i Zdravstvenega doma Idrija. V eti~nih na~elih je opre-deljeno, da morajo zdravstveni delavci poznati postopke sodobne nujne me-dicinske pomo~i in jih morajo dosledno izvajati, kadarkoli in kjerkoli jepotrebno, dol‘ni pa so tudi obnavljati in izpolnjevati znanje iz omenjenegapodro~ja delovanja. Ta dol‘nost jih ve‘e kot osebe s strokovno izobrazbo in~lane zdravstvenih organizacij (Hrastnik, Ko{ak, 2004). Od negovalnega tima,ki sodeluje pri obravnavi ‘ivljenjsko ogro‘enega pacienta, se pri~akujejo hi-tro, razumno, strokovno in usklajeno ukrepanje, principi medsebojne komu-nikacije, vsa medicinska oprema in tehni~ni pripomo~ki. Sre~anje z ‘ivljenj-sko ogro‘enim pacientom v PBI predstavlja stres marsikateremu zdravstvene-mu delavcu, saj se z ‘ivljenjsko ogro‘enim pacientom sre~ujejo manj pogostokot osebje na oddelkih intenzivne nege in terapije ali nujne medicinskepomo~i. Zato ima manj prakti~nih izku{enj in pomanjkljivo znanje o uporabipripomo~kov in aparatur (monitor, defibrilator, aspirator), o opremljenosti rea-


338

nimacijskega vozi~ka, slab{a je seznanjenost z organizacijo timskega dela inz zadol‘itvami posameznika pri poteku obravnave ‘ivljenjsko ogro‘enegapacienta in lahko prihaja do neu~inkovitega ravnanja.

2 Organizacija delavnic nujne medicinske pomo~iv Psihiatri~ni bolni{nici Idrija

V PBI so bile od septembra do decembra 2008 ‘e ~etrti~ organizirana obnovi-tvena predavanja in u~ne delavnice prve pomo~i in nujne medicinske pomo-~i za vse zaposlene v zdravstveni negi in oskrbi. Vsebine teoreti~nega in prak-ti~nega izobra‘evanja so temeljni in dodatni postopki o‘ivljanja, s poudarkomna uporabi dodatnih sredstev za vzdr‘evanje dihanja in cirkulacije, aspiracijadihalnih poti, predstavitev sistemov za dovajanje kisika, seznanitev z defibri-latorjem in defibrilacijo, organizacija timskega dela in zadol‘itve posameznikapri poteku reanimacije, stabilni bo~ni polo‘aj nezavestnega, imobilizacija inprenos pacienta pri po{kodbi hrbtenice, imobilizacija po{kodovanih udov,na~ini zaustavljanja krvavitve, nujna medicinska pomo~ pri opeklinah, malioperativni poseg in izpiranja ‘elodca pri pacientu, ki nima motenj zavesti.

Usposabljanje zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi se pri~ne s teoreti~-nim delom v obliki predavanja, ki traja tri {olske ure. Izvede se ga dvakrat,kar omogo~a udele‘bo vsem zaposlenim, saj le-ti zagotavljajo kontinuiranozdravstveno nego na bolni{kih oddelkih. Teoreti~nemu delu sledi prakti~nidel, ki je organiziran v sklopu u~ne delavnice, ki traja od tri do {tiri {olskeure. Udele‘enci se na u~no delavnico predhodno pisno prijavijo na seznam{estih razli~nih ~asovnih terminov, ki se nahaja na enem od bolni{kih oddel-kov. Maksimalno {tevilo udele‘encev na u~no delavnico je 16. Da se zagotoviudele‘ba vsem zaposlenim v zdravstveni negi in oskrbi, je potrebnih {estponovitev u~ne delavnice. Na teden se izvede ena u~na delavnica.

Izvajalke delavnic so diplomirane medicinske sestre, ki so ~lanice ekipeza nujno medicinsko pomo~ v PBI in imajo dodatna znanja s podro~ja obrav-nave ‘ivljenjsko ogro‘enega pacienta (predhodna zaposlitev na Internisti~niprvi pomo~i in mali operacijski ambulanti urgentnega bloka Univerzitetnegaklini~nega centra Ljubljana, udele‘ba na seminarjih s podro~ja temeljnih in do-datnih postopkov o‘ivljanja, individualno izobra‘evanje s pomo~jo prebiranjastrokovne literature …)

3 Cilji raziskave in metoda dela

Cilj raziskave je bil vrednotenje uspe{nosti in ugotavljanje pomembnosti izve-denega izobra‘evanja za udele‘ence. Namen evalvacije je izbolj{anje vsebinin organizacija usposabljanja v prihodnosti.


339

V raziskavo je bilo vklju~enih 39 udele‘encev delavnic; toliko jih je namre~izpolnilo anketni vpra{alnik, vseh udele‘encev na delavnicah je bilo 83. Mo‘-nost izpolnitve anketnega vpra{alnika so imeli vsi udele‘enci. Raziskovalniinstrument je bil nestandardiziran anketni vpra{alnik, ki je bil sestavljen iz{tirih vpra{anj zaprtega tipa z mo‘nostjo utemeljitve odgovora, peto vpra{a-nje je bilo odprto. Anketiranje je bilo izvedeno v decembru 2008. Zagotovlje-na sta bila anonimnost in prostovoljno sodelovanje. Pridobljeni podatki sobili obdelani s programskimi orodji Excel in Word.

4 Rezultati

Prvo zastavljeno vpra{anje je bilo, ali se udele‘encem izobra‘evanja zdi po-membno izvajanje obnovitvenega predavanja in prakti~nih delavnic nujne me-dicinske pomo~i v PBI. Odgovori vseh anketirancev so bili pozitivni; vsi somnenja da je izvajanje izobra‘evanja s podro~ja obravnave ‘ivljenjsko ogro-‘enega pacienta pomembno. Razlogi, ki so jih za to navedli, so obnavljanjeznanj, ve{~in in spretnosti s podro~ja nujne medicinske pomo~i, seznanjanjez novostmi in krepitev samozavesti. Le tako se lahko hitro, pravilno, strokov-no, usklajeno ukrepa v urgentnih situacijah na delovnem in izven delovnegamesta.

Na drugo anketno vpra{anje, ali so po opravljenih delavnicah bolj priprav-ljeni izvajati temeljne postopke o‘ivljanja (TPO), je 92 % (36) anketirancev od-govorilo pritrdilno. Utemeljijo, da so obnovili znanje, se seznanili z novostmi,izvajali prakti~ne ve{~ine, pridobili ob~utek bolj{e usposobljenosti. Dva odgo-vora sta bila negativna, z utemeljitvijo, da je ustrezna evalvacija mogo~a le nakonkretnem primeru in da je primanjkovalo prakti~nih postopkov. En odgo-vor pa je bil hkrati pozitiven in negativen z argumentacijo, da izobra‘evanje

Graf 1: Pripravljenost izvajanja TPO


340

utrjuje ob~utek usposobljenosti, potrebno pa bi bilo ve~ prakti~nega dela nalutki in preverjanje znanja po zaklju~ku delavnic.

Graf 2: Zadovoljstvo s podajanjem izobra‘evalnih vsebin

Na tretje zastavljeno vpra{anje glede zadovoljstva s podajanjem izobra‘e-valnih vsebin izvajalk je 97,4 % (38) anketiranih odgovorilo pritrdilno. Pove-dali so, da so izvajalke strokovno, nazorno, jasno in spro{~eno podajale vse-bine, ob tem opozarjale na posebnosti in novosti. Vsebine so bile prilagojeneglede na razmere v PBI, dana je bila mo‘nost vpra{anj, diskusije in prakti~nevadbe. En odgovor je bil negativen, anketiranec je bil mnenja, da izvajalkenimajo dovolj strokovnega znanja in da je bil ve~ji poudarek na vsebinah,katerih zdravstveni tehnik ne sme izvajati brez dovoljenja zdravnika.

êtrto vpra{anje se je nana{alo na mnenje o potrebnosti obnavljanja delavnicv prihodnosti. 97,4 % (38) anketirancev je mnenja, da je to potrebno; s predlo-

Graf 3: Obnavljanje delavnic v prihodnosti


341

gom enkrat letno z notranjimi izvajalci, enkrat na 3–5 let pa tudi z zunanjimiizvajalci (strokovnjaki s podro~ja obravnave ‘ivljenjsko ogro‘enega pacienta).En odgovor je opredeljen hkrati z da in ne. Utemeljen je s predlogom, da biudele‘ba na delavnicah morala biti prostovoljna in ne kot delovna obveza, sajvsak, ki kriti~no presoja kvaliteto storitev, ki jih nudi, tudi objektivno presojanivo znanja, ki ga ima.

Peto vpra{anje je spodbudilo udele‘ence, da izrazijo predloge glede izved-be usposabljanja v prihodnosti. Predlogi anketirancev so bili: ve~ prakti~nihvsebin in izvajanje TPO na lutki; nabava lutke za zunanjo masa‘o srca in pre-dihavanje, ve~ja aktivnost udele‘encev v prakti~nem delu delavnic, utrjeva-nje TPO v okviru zdravstvenih in negovalnih timov, s sodelovanjem zdravni-kov, delovnih terapevtov, socialnih delavcev …, nenapovedane vaje na bol-ni{kih oddelkih s ~lani negovalnega tima, ki so trenutno v delovnem procesu,povezovanje z Zdravstvenim domom Idrija in izvedba poizkusnega re{evanjapacientov iz bolni{kega oddelka v primeru po‘ara, potresa …, udele‘ba na pre-davanjih in delavnicah na podlagi prostovoljne udele‘be, organizacija preda-vanja in delavnice na isti dan, preverjanje znanja udele‘encev in evalvacijaizobra‘evanja ob zaklju~ku, interni povzetek predavanj, predstavitev litera-ture in dostopnost do novej{ih podatkov, izdelava pisnih navodil o na~inuaplikacije zdravil, ki se jih uporablja pri obravnavi ‘ivljenjsko ogro‘enegapacienta ter zagotoviti mo‘nost zunanjega izobra‘evanja izvajalk.

5 Razprava

Z raziskavo, ki je bila izvedena po zaklju~ku izobra‘evanja in usposabljanja spodro~ja obravnave ‘ivljenjsko ogro‘enega pacienta za zaposlene v zdrav-stveni negi in oskrbi v na{i bolni{nici, smo izvajalke analizirale in ovrednotileopravljeno delo. Izvedena evalvacija nam bo omogo~ila izbolj{anje vsebin inorganizacijo edukacije v prihodnosti. Pri izvedbi raziskave je sodelovalo 39udele‘encev (vseh je bilo 83), kar je relativno malo (47 %). Ve~je {tevilo izpol-njenih anketnih vpra{alnikov bi pridobili, ~e bi udele‘enci prejeli anketni vpra-{alnik neposredno po zaklju~ku u~ne delavnice, vendar je ideja o izvedbiraziskave nastala {ele po zaklju~ku usposabljanja.

Za osebje zdravstvene nege v PBI je izobra‘evanje s prakti~nimi delavni-cami iz nujne medicinske pomo~i pomembno, kar so 100 % potrdili tudi rezul-tati raziskave. Glede na dejstvo, da so ob pacientu stalno prisotni, je vsekakorbistveno, da je njihovo ukrepanje hitro, strokovno, u~inkovito in samozavest-no. 92 % (36) udele‘encev je potrdilo, da so z usposabljanjem pridobili znanjein prakti~ne ve{~ine za izvajanje postopkov v nujni medicinski pomo~i. V 8 %zasledimo trditev, da bi bilo potrebno ve~ prakti~nega dela in preverjanja us-posobljenosti udele‘encev. @al letos nismo (razen v enem primeru delavnic)imeli mo‘nosti pridobitve lutke S senzorji, ki opozarjajo na ustreznost nude-nja TPO. Tudi Pravilnik o licen~nem vrednotenju strokovnega izpopolnjeva-


342

nja in izobra‘evanja v dejavnosti zdravstvene nege postavlja pogoj, da moraimeti izobra‘evanje izdelan sistem preverjanja znanja udele‘encev. Na u~nihdelavnicah je bilo treba nekatere udele‘ence ve~krat motivirati in spodbujatik sodelovanju. Izrazito je bilo opaziti, da so pri demonstraciji prakti~nihpostopkov aktivno sodelovali in odlo~no nastopali le nekateri.

Glede zadovoljstva o podajanju u~nih vsebin izvajalk je en anketiranecmnenja, da ni bilo dovolj strokovno. Kot je ‘e zapisano, se z dolo~enimi pose-gi in postopki nujne medicinske pomo~i v PBI sre~ujemo redkeje in imamozato manj strokovnih izku{enj. Vsekakor bo potrebno, da bomo izvajalci izo-bra‘evanja kontinuirano pridobivali znanje in usposobljenost tudi izven zavoda.Za bolj{o usklajenost zdravstvenega tima bi bilo vsekakor dobrodo{lo skup-no izobra‘evanje z zdravniki, s ciljem bolj{e usklajenosti delovanja in odziva-nja posameznih akterjev nudenja ukrepov nujne medicinske pomo~i, karizrazijo tudi anketirani.

V izra‘enem mnenju glede obnavljanja izobra‘evanja v prihodnosti je za-slediti 97,4 % strinjanje, da je to potrebno. Na~rtujemo vsakoletno usposablja-nje z notranjimi izvajalci bolni{nice, kjer bi se omejili predvsem na razmere,mo‘nosti, opremo, pripomo~ke in organizacijo negovalnega in zdravstvenegatima na nivoju bolni{nice in bolni{kih oddelkov. Enkrat na 3–5 let pa bi izo-bra‘evanje izvajali zunanjimi strokovnjaki z veljavno licenco dodatnih postop-kov o‘ivljanja ( Advanced Life Support Course), s ~imer bi zadostili kriterijem»Obveznih vsebin« iz 10. ~lena Pravilnika o licencah izvajalcev v dejavnostizdravstvene in babi{ke nege. Glede predloga prostovoljne udele‘be u~nihdelavnic obstaja dvom, ~e vsi zaposleni v zdravstveni negi dosegajo dovoljvisoko mero odgovornosti, samokriti~nosti in objektivne presoje svojega zna-nja, da bi se usposabljanja resni~no udele‘ili.

V predlogih izbolj{av udele‘enci izrazijo tudi potrebo po internemu pov-zetku predavanj, predstavitvi literature in dostopnosti do novej{ih podatkov.Predlogu smo v za~etku leta 2009 z internim zbornikom nujne medicinske po-mo~i in citiranjem uporabljene literature ‘e zadostili. Izdelana je bila tudi pred-videna shema o aplikaciji zdravil, ki se jih uporablja pri obravnavi ‘ivljenjskoogro‘enega bolnika, in bila name{~ena na reanimacijska vozi~ka.

V bodo~e se vsekakor ka‘e potreba po povratnih informacijah s straniudele‘encev izobra‘evanj v PBI, zato bo za evalvacijo usposabljanja trebaopraviti primerljivo raziskavo.

6 Sklep

U~enje postaja vse‘ivljenjski proces, izobra‘evalne dejavnosti pa ena izmednajpomembnej{ih panog (Kau~i~, Ba~un, 2005). U~e~a se organizacija si pri-zadeva uvajati spremembe, spodbuja eksperimentiranje, razpravlja o uspehihin neuspehih, olaj{uje u~enje iz zunanjega sveta in od zaposlenih (Urh, 2001).


343

V PBI si v slu‘bi zdravstvene nege prizadevamo dose~i skupni cilj –pacientu nuditi strokovno, u~inkovito in timsko usklajeno nujno medicinskopomo~. Za dvigovanje kakovosti storitev pri nudenju ukrepov nujne medicin-ske pomo~i potrebujemo izobra‘evanje v obliki predavanj in u~nih delavnic,da lahko okrepimo svoje odzivanje in samozavest in s tem zmanj{amo streszaposlenih v slu‘bi zdravstvene nege, ki so prvi pri prepoznavanju in oskrbi‘ivljenjsko ogro‘enega pacienta. Izvajalci izobra‘evanja zaradi svoje u~inko-vitosti in mo‘nosti izbolj{av potrebujemo raziskovanje oziroma povratnoinformacijo udele‘encev izobra‘evanj.

LiteraturaHrastnik, V., Ko{ak, M. (2004). Prva pomo~ in nujna medicinska pomo~. U~benik. Mari-

bor: Obzorja, d. o. o.

Kau~i~, B. M., Ba~un, M. (2005). Zdravstveni dom Maribor – Zavod, ki dela, se u~i inustvarja. Obz Zdr N , letnik 39, {t. 2, str. 89–92.

Mrak, L. (2008). Vloga negovalnega tima pri reanimaciji pacienta v Psihiatri~ni bolni{niciIdrija. Diplomsko delo. Ljubljana: Visoka {ola za zdravstvo UL

Urh, I. (2001). Gospodarjenje s ~love{kimi viri »u~e~a organizacija«. V: Kersni~, P., Filej,B. (ur.). Zbornik predavanj 3. kongresa zdravstvene nege, Portoro‘ 2001, Ljubljana:Zbornica zdravstvene nege in zveza dru{tev medicinskih sester Slovenije, str. 87–90.

Zbornica zdravstvene in babi{ke nege (2009). Pravilnik o licencah izvajalcev v dejavnostizdravstvene in babi{ke nege. Dostopno na: www.zbornica-zveza.si (22.06.2009).


344

Vpliv notranjega nadzorana kakovost zdravstvene nege

The influence of internal supervisionon the quality of nursing care

dr. Sa{a Kadivec

dr. Sa{a Kadivec, prof. zdr. vzg., Bolni{nica Golnik,Klini~ni oddelek za plju~ne bolezni in alergijoVisoka {ola za zdravstveno nego [email protected]

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: ~lanek prikazuje razvoj metode notranjega nadzora.Cilj: razviti metodo vodenja kakovosti z uporabo notranjega nadzora ter korektivnihin preventivnih ukrepov.Metoda: prikaz treh primerov: sodelovanje z drugimi profili na primeru razdeljeva-nja zdravil in oblikovanja klini~nih poti ter spremljanje kazalnika kakovosti umivanjain razku‘evanja rok.Rezultati: rezultati sodelovanja z drugimi profili so v bolj{em izvajanju procesa inmanj{em pojavljanju napak ter v oblikovanju klini~nih poti za diagnosti~ne posege.Rezultati spremljanja kazalnika umivanje / razku‘evanje rok je ve~ja stopnja upo-{tevanja umivanja / razku‘evanja rok in dobri rezultati pri prenosu oku‘b, tudi pouvedbi kirurgije.Razprava: Sistem vodenja kakovosti z notranjimi nadzori nam pomaga, da ohra-njamo na{o usmeritev v uspe{no, u~inkovito in varno skrb za pacienta.Klju~ne besede: sistem vodenja kakovosti, zdravstvena nega, strokovni nadzor, ka-zalniki kakovosti, preventivni in korektivni ukrepi

ABSTRACTTheoretical Background: The article describes the development of the method ofinternal control.Goals: Our goal was to develop a method for the management of quality with theuse of internal control and corrective and preventive measures.Method: Three examples are described: cooperation with other profiles in the dis-pensing of medicines and development of clinical paths, and monitoring of two qua-lity indicators, i.e. hand washing and disinfection.


345

Results: Cooperation with other profiles results in better execution of the process,less errors and in the development of clinical paths for diagnostic procedures. Themonitoring of hand washing/disinfection results in more frequent hand washing/di-sinfection and in a smaller number of infection transmissions, even after the introduc-tion of surgical program.Discussion: Quality management system with the use of internal controls helps uskeep a successful, effective and safe nursing care of patients.Keywords: Quality management system, nursing care, professional supervision, qua-lity indicators, preventive and corrective measures.

1 Uvod

Sistem vodenja kakovosti ISO 9001:2008 uvajajo organizacije, ki ‘elijo dobroprakso uspe{nih organizacij upo{tevati pri svojem poslovanju in tudi na ta na-~in nenehno izbolj{evati svoje poslovanje ter se prilagajati spremembam vsvojem poslovnem okolju (Robida, 2004; Marr, Giebing, 1994; Lurie, Merrens,Lee, Splaine, 2002). Uvedba sistema vodenja kakovosti v Bolni{nici Golnik, Kli-ni~nem oddelku za plju~ne bolezni in alergijo (KOPA) je bil strate{ka odlo~i-tev. Osnovni opis sistema vidimo v dokumentu »POSLOVNIK VODENJA«. Si-stem vodenja kakovosti v KOPA Golnik s strokovnimi nadzori smo razvijaliskladno z ugotovitvami prakse.

Standard ISO 9001:2008 pravi, da mora organizacija nenehno izbolj{evatiu~inkovitost sistema vodenja kakovosti z uporabo politike kakovosti, ciljev ka-kovosti, rezultatov presoj, analiz podatkov, korektivnih in preventivnih ukre-pov in vodstvenega pregleda.

Leta 2006 smo pri~eli izvajati strokovni nadzor. Strokovni nadzor vzdravstveni negi izvajajo napovedano ali nenapovedano pomo~nica direktor-ja za podro~je zdravstvene nege, glavne medicinske sestre oddelkov, koordi-natorki za kakovost ali izvajalci zdravstvene nege, ki jih pooblasti pomo~nicadirektorja za podro~je zdravstvene nege.

V skladu s tem postopkom se pri notranjem nadzoru preverja vsakodnev-no delo na podro~ju zdravstvene nege, izvajanje standardov zdravstvene nege,(ocena na~rtovanja in realizacija zdravstvene nege), izpolnjevanje dokumen-tacije zdravstvene nege in zdravstvene dokumentacije, ocena varnosti bolnika,rezultati kazalnikov kakovosti oddelka / enote, (ocena izvedenih ukrepov, ~ekazalniki niso v mejah kakovosti), problemi in prednosti pri izvajanju programakakovosti in prilo‘nosti za izbolj{ave.

Strokovni nadzor se izvaja v zdravstveni negi napovedano in nenapove-dano kot negovalna vizita v skladu s planom nadzora. Na ta na~in stalnospremljamo realizacijo plana, ki ga dolo~imo vsako leto tudi na osnovi ugoto-


346

vitev notranjega nadzora v predhodnem letu. O opravljenem nadzoru se na-pi{e zapisnik. [tevilka zapisnika se vpi{e tudi v plan nadzora. V primeru, dase pri notranjem nadzoru ugotovi prilo‘nosti za izbolj{ave, se predlagajoustrezni korektivni ali preventivni ukrepi.

2 Primeri izvedenih notranjih nadzorov

2.1 Razdeljevanje zdravil

Z notranjim nadzorom smo v zdravstveni negi ugotavljali probleme pri razde-ljevanju zdravil, k sodelovanju smo povabili druge profile (klini~ne farmacev-te) in skupaj smo razvijali obrazce in dokumente. Sodelovanje se je pokazalov oblikovanju standarda razdeljevanja zdravil in v bolj{ih ugotovitvah notra-njih nadzorov. V letu 2008 smo skupaj s klini~nimi farmacevti izvedli 70 stro-kovnih nadzorov (tabela 1). Vsebina nadzora je bila usmerjena na naslednjepostavke:

! {tevilo zdravil z nejasnim predpisom,! {tevilo zdravil brez zapisanega odmerka,! {tevilo zdravil brez predpisane terapije za teko~i dan,! {tevilo zdravil brez zapisane dane paralele zdravila,! {tevilo neustrezno razpolovljenih tablet, in! ostali problemi.

Pri deljenju zdravil smo ugotovili pomanjkljivosti in medicinske sestre prirazdeljevanju zdravil na nepravilnosti opozarjali. Zaradi dobrega medsebojne-ga sodelovanja so se pomanjkljivosti, navedene v zgornjih postavkah, zelozmanj{ale, kar je razvidno iz {tevila problemov, zabele‘enih pri posameznihporo~ilih. Proti koncu leta smo zato pogostost nadzorov zmanj{ali. V letu 2009z notranjim nadzorom spremljamo u~inkovitost ukrepov, izvedenih na osnoviugotovitev.

Pregled glavnih ugotovitev:

! Pogosto je bila terapija predpisana brez vseh potrebnih informacij ali ne-~itljivo, ali ni bila predpisana za teko~i dan.

! Predpisovanje zdravil po potrebi je problem, ker ni bilo jasnih navodil.

! Bele‘enje imena zdravila, ki ga je dobil bolnik, ni vselej razvidno, posebejso opazni primeri napa~ne generi~ne zamenjave zdravila.

! Zdravstveni tehniki zelo dobro dajejo navodila za uporabo vdihovalnikov,ne opozarjajo pa dosledno na izpiranje ust po prejemanju inhalacijskih glu-kokortikoidov, bolniki pogosto tudi ne vedo, zakaj je spiranje ust potreb-no.

! Pogosto smo se posvetovali glede terapije in drobljenja tablet ali odpiranjakapsul pri bolnikih, ki so zdravila prejemala preko sonde. Ker je velikozdravil v obliki s prirejenim spro{~anjem in jih zato ne smemo drobiti, jeve~krat bilo treba spremeniti uporabljeno zdravilo ali odmerjanje.


347

! Opazili smo, da na nekaterih oddelkih bolnik dobi zdravila, ki zni‘ujejo krv-ni pritisk ali sr~no frekvenco, preden sta ti vrednosti izmerjeni, kar lahkopripelje do tega, da bolnik dobi ta zdravila tudi ob prenizkem krvnem tla-ku ali sr~ni frekvenci, zato smo predlagali, da se vitalne funkcije merijopred deljenjem zdravil, kar je bilo na nekaterih oddelkih uvedeno.

! Opa‘amo, da so zdravila, kjer je treba zdravila jemati v to~no dolo~enih~asovnih intervalih (antibiotiki, mo~ni opioidi), razdeljena v skladu s pred-pisom.

! Ve~krat smo opazili, da bolniki zdravila z nadomestki pankreasnih enci-mov, ki jih je treba zau‘iti skupaj s hrano, ne dobijo skladno s tem navodi-lom, temve~ ob jutranjem, opoldanskem in ve~ernem deljenju zdravil zdvournim zamikom glede na glavne obroke.

! Zaznani problemi, za katere niso bile {e dogovorjene re{itve: Opozorili smona mo‘ne zaplete pri deljenju zdravil, ~e ena medicinska sestra bere zdra-vila iz terapevtske liste in vpi{e svojo parafo, druga pa zdravila pripravi.Za dano zdravilo je tako odgovorna medicinska sestra, ki se podpi{e, nepa tista, ki zdravilo dejansko pripravi.

! V tem ~asu se na nivoju bolni{nice ni uspelo uskladiti glede na~ina bele‘e-nja jemanja zdravil pri bolnikih, ki jih sami jemljejo.

Zgoraj opisani problemi so bili obravnavani s predlaganimi ustreznimi re-{itvami pri izdelavi nove verzije standardnega operativnega postopka (SOP).Pri izdelavi tega dokumenta sistema vodenja kakovosti aktivno sodeluje tudiklini~na farmacevtka.

Tabela 1: [tevilo opravljenih strokovnih nadzorov razdeljevanja zdravil

Oddelek [t. nadzorov

Oddelek 100: 11

Oddelek 200: 19

Oddelek 300: 1

Oddelek 600: 5

Oddelek 700 (TB in akutni del): 23

Negovalni oddelek: 11

Skupaj 70

2.2 Oblikovanje klini~nih poti za izvajanje invazivnih posegov

Notranji nadzor v procesu diagnostike in zdravljenja je opozoril na nedosled-nosti pri zagotavljanju varnosti pacientov pri invazivnih posegih. K pripraviin izvedbi ukrepov za izbolj{anje ugotovitev stanja je bila povabljena tudi


348

zdravstvena nega. Skupaj smo pripravili klini~ne poti za zagotavljanje varno-sti pacientov ob invazivnih posegih: slepa igelna biopsija parietalne plevre, to-rakoskopija, plju~na punkcija, Interventni endobronhialni poseg. Cilj klini~nihpoti je zagotavljanje varnosti ob invazivnem posegu. Vsaka klini~na pot jeopomnik za izvajalce (zdravniki, medicinske sestre na bolni{kem oddelku, vdiagnosti~ni enoti) na to~ke izvedbe posega in priprave bolnika pred posegomin oskrbe bolnika na bolni{kem oddelku po koncu posega.

Slika 1: Del klini~ne poti Zagotavljanje varnosti pacienta – plju~na punkcija

OSK

RB

A N

A B

OLN

IŠK

EM O

DD

ELK

U

Zdravnik, ki je izvedel klini~ni pregled bolnika na bolni{kem oddelku in pregledal kontrolno rtg sliko plju~

ime ________________________________________________ podpis __________________________

Na~rtovano je strogo mirovanje 2 uri po posegu, nato relativno mirovanje do naslednjega dne !

Izvaja se nadzor vitalnih funkcij dve uri po posegu (4 x na 15 minut, 2 x na 30 minut), nato{e dvakrat do ve~era: pulz, krvni tlak, saturacijo kisika, frekvenco dihanja. !

Izmerjena je telesna temperatura ob 14. uri in 20. uri. !

Bolnik je bil kontrolno slikan dve uri po posegu !

Izvaja se nadzor simptomov in morebitnih znakov zapletov preiskave (te‘ko dihanje, bole~ina, hemoptize,potenje, ob~utek vro~ine) in se zabele‘i ob vsakem nadzoru vitalnih funkcij. !

Zdravnik je obve{~en ob odstopanju vitalnih funkcij in/ali ob prisotnosti simptomov oziroma znakov zapleta ! DA ! NIposega. BILO

POTREBNO

Izvaja se dodaten nadzor bolnika po navodilu zdravnika. ! DA ! NIBILO

POTREBNO

Na~rt zdravstvene nege je prilagojen odrejenemu relativnemu mirovanju (na~rt osebne higiene, odvajanja,prehranjevanja …). !

2.3 Spremljanje kazalnika umivanje / razku‘evanje rok

Na kazalniku kakovosti umivanje in razku‘evanje rok je prikazan primer ve-~anja trenda pri doseganju rezultatov pri kazalnikih kakovosti: umivanje in raz-lu‘evanje rok, ter korektivni ukrepi, ki smo jih izvajali vmes (priprava stan-darda, delavnice, uporaba didaktoboksa).

Umivanje in razku‘evanje rok je kazalnik kakovosti, ki ga spremljamo odleta 2000.

2.3.1 CiljCilj je izbolj{ati stopnjo umivanja in razku‘evanja rok med vsemi profili zdravs-tvenih delavcev in tako zmanj{ati bolni{ni~ne oku‘be (npr. MRSA).

2.3.2 Metoda delaUporabljena je metoda trenutnega opazovanja brez napovedi. Gre za opazo-vanje zdr. delavca (zdravnik, medicinska sestra, fizioterapevt, kurir, stre‘nicain drugi) pri segmentu oskrbe bolnika v ~asu 20 minut na posamezni oddelek.


349

2.3.3 Rezultati

Graf 1. Stopnja upo{tevanja umivanja/razku‘evanja rok v letih 2000 – 2009

Rezultati poka‘ejo, da je 80 % vseh opazovanih delavcev, ki so imeli prilo‘-nost za umivanje / razku‘evanje rok, to dejansko izvedlo (l. 2000 – 24 %, l.2001 – 39 %, l. 2004 – 46 %, l. 2006 – 75%. Od 92 izvedenih umivanj/razku‘evanjrok ( razku‘evanj rok je bilo 89 (96,7 %) zdravstvenih delavcev, ki so posegizvedli pravilno (frekvenca, pravilnost postopka) - l. 2000 – 29 %, l. 2001 – 64%, l. 2004 – 90 %, l. 2006 – 96 %.

V tem ~asu smo izvedli preventivne in korektivne ukrepe:

1. Priprava navodil za higieno rok: umivanje rok, razku‘evanje rok in upora-ba rokavic v letu 2000.

2. Redno letno izvajanje merjenja kazalnika kakovosti umivanje/razku‘evanjerok.

3. Predstavitev rezultatov merjenja kazalnika umivanje/razku‘evanje rok nakolegiju Slu‘be zdravstvene nege in oskrbe.

4. Izvedba delavnic o razku‘evanju rok vsako leto po bolni{kih oddelkih zuporabo didaktoboksa od leta 2005 naprej.

5. Uvrstitev teme v program za vse novozaposlene, izobra‘evanje v okviruprograma za pripravnike.

6. Umestitev aktivnosti v vse standarde zdravstvene nege.

3 Zaklju~ek

Zakaj torej uvajati sistem vodenja kakovosti v na{a okolja? Sistem vodenja ka-kovosti ISO 9000:2008 nam pomaga, da ohranjamo na{o usmeritev v uspe{no,u~inkovito in varno skrb za pacienta. Pri osredoto~anju na{e primarne skrbina pacienta in njegovo dru‘ino sku{amo zdru‘evati ~im {ir{i krog zaposlenih,ki sodelujejo pri izvajanju procesov. Standard nam zagotavlja optimalni tokdela in maksimalno izkori{~enost razpolo‘ljivih virov


350

LiteraturaLurie, J., Merrens, E., Lee, J., Splaine, M. (2002). An approach to hospital quality improve-

ment. Med Clin N Am, {t. 86, str. 825–845.

Robida, A. (2004). Splo{ni standardi zdravstvene obravnave bolni{nice. Ljubljana: Mini-strstvo za zdravje RS.

Marr, H., Giebing, H. (1994). Quality Assurance in Nursing. British library Cataloguing inPublication Data. Edinburgh: Campion Press.


351

Presoja izvajanja standardovzdravstvene nege na osnovi

Alpha metodeAssessment performed standards

of nursing care based on Alpha method

Mirjana Bu{ljeta

IZVLEÊKStandardi za izvajanje postopkov in posegov zdravstvene nege so prisotni v vseh slo-venskih bolni{nicah. Vendar, ali medicinske sestre res izvajajo svoje delo dosledno postandardih? Jih upo{tevajo pri svojem vsakdanjem delu? Ali pa se na njih nabira sa-mo prah in so na oddelkih zgolj zaradi formalnosti? V ~lanku predstavljam, da v SBPtuj od leta 2007 spremljamo izvajanje najpogostej{ih standardov zdravstvene negena osnovi vpeljane ALPHA (Agenda for Leadership for programs in Healthcare Accre-ditation) metode. Od leta 2009 na ta na~in spremljamo tudi izvajanje standarda kon-taktne izolacije za podro~je obvladovanja bolni{ni~nih oku‘b. Notranja presoja seizvaja nenapovedano. Z notranjo presojo upo{tevanja standardov smo postopno do-segli v povpre~ju ve~ kot 80 % izvajanje postopkov in posegov v skladu z zastavljeni-mi bolni{ni~nimi standardi. Na osnovi spremljanja standardov so medicinske sestredobile pregled, katere so tiste stvari, ki jih najpogosteje pri izvajanju standardov spre-gledajo, jih ne izvajajo dosledno, ali jih izvajajo pomanjkljivo, na katerih podro~jihmorajo svoje delo izbolj{ati …Klju~ne besede: ALPHA metoda, standardi, notranja presoja

ABSTRACTStandards performed processes and interventions of nursing care are present in allSlovene hospitals. But are nurses really doing their work consistently by standards? Dothey consider them per their daily work? Or is only dust being gathered on them andare they on departments only because of formality? In SB Ptuj from year 2007 we aremonitoring performance of most frequent standards of nursing care based on ALPHA(Agenda for Leadership for programs in Healthcare Accreditation) method. Since 2009,we are also monitoring performance standard of isolation, for field restraining of hos-pital infections. Internal assessment is being done unannounced. With internal asses-sment we have gradually achieved in average more than 80 % accomplishing proces-ses and interventions in accordance with asked hospital standards. Nurses got over-view on base of following of standards, they found out, which are oftenest matter thatthey have overlooked at performed standards and which things they have not doneconsistently or inadequatey ...Keywords: ALPHA method, standards, internal assessment.

Mirjana Bu{ljeta, dipl. m. s., univ. dipl. org., spec.Splo{na bolni{nica dr. Jo‘eta Potr~a [email protected]


352

1 Uvod

Bolni{nice imajo pri zdravljenju in prepre~evanju bolezni ter pospe{evanjuzdravja pomembno vlogo. Pri~akovanja in osve{~enost dr‘avljanov so iz dne-va v dan ve~ji. Bolni{nice morajo skrbeti za varno in kakovostno zdravstvenooskrbo ter jo nenehno izbolj{evati, da lahko izvajajo svoje poslanstvo, merijosvoje delovanje in ga primerjajo z vnaprej pripravljenimi bolni{ni~nimi stan-dardi. Bolni{nica na osnovi notranje presoje ugotavlja, ali deluje skladno sstandardi.

V ~lanku je prikazana notranja presoja standardov v Splo{ni bolni{nici dr.Jo‘eta Potr~a Ptuj, ki se izvajajo na podlagi metode ALPHA (Agenda for Lea-dership for programs in Healthcare Accreditation).

1.1 Kaj je presoja?

Presoja je orodje za prikaz dejanskega stanja v organizaciji. Program presojvklju~uje razli~na podro~ja poslovanja organizacije, kot so: presoja sistemamened‘menta kakovosti, presoja identitete organizacije, presoja zadovoljstvaodjemalcev …

Za vse vrste presoj je skupno, da neodvisna, poobla{~ena in kvalificiranaoseba ali tim organizirano zbira in prou~uje informacije o dejanskem stanjuna objektiven in neposreden na~in in ga primerja z zahtevanim stanjem.(Marolt, Gomin{~ek, 2005, str. 485)

1.2 Notranja presoja v bolni{nicah

Notranja presoja je v bistvu pregled delovanja bolni{nice, ki ga izvedejo stro-kovnjaki bolni{nice s podro~ja zdravstvene oskrbe in vodenja. Bolni{nica upo-rablja proces presoje za natan~no oceno ravni uspe{nosti delovanja glede napredpisane bolni{ni~ne standarde, v tem primeru glede na splo{ne standar-

de zdravstvene obravnave. Bolni{nica z notranjo presojo prepozna dobroprakso in slabosti. Oboje pomaga pri nenehnem izbolj{evanju kakovosti. Do-bra praksa na enem oddelku slu‘i kot vzor drugim oddelkom. Slabosti spod-budijo bolni{nico ter njene oddelke in dejavnosti, da na~rtujejo nenehnoizbolj{evanje

Prednosti notranje presoje so naslednje:

! izobra‘uje zaposlene v zavodu o temeljnih na~elih izbolj{evanja kakovo-sti,

! vklju~uje v proces izbolj{evanja zaposlene na vseh ravneh in v vseh eno-tah,


353

! usklajeno ocenjuje zavod in njegove posamezne oddelke, enote in dejav-nosti,

! omogo~a prepoznavanje dobre prakse in zgledovanje po njej,! nudi prilo‘nosti za priznavanje napredka pri izbolj{evanju kakovosti v

obliki nagrad,! pripravlja zavod za zunanjo presojo – akreditacijo. (Robida, 2004, str. 6)

2 Standardi v bolni{nicah

2.1 Oblikovanje standardov

Za dobro in u~inkovito vodenje sistema zdravstvene obravnave je uporabapredpisanih bolni{ni~nih standardov nujno potrebna. ê teh ni, vemo samo,koliko naredimo, ne pa tudi, kako to naredimo. Standardi kakovosti predstav-ljajo pri~akovano uspe{nost delovanja in so lahko tudi jasne in nedvoumneizjave o pri~akovani kakovosti. Standardi zdravstvene obravnave so obliko-vani po metodi ALPHA (Agenda for Leadership for programs in HealthcareAccreditation).

Slika 1. Metodologija ALPHA (Robida, 2004, str. 6)

2.2 Vloga vodstva bolni{nice pri uvajanju standardov

Vodstvo bolni{nice je odgovorno za oceno bolnikovega stanja ob sprejemu vbolni{nico, za diagnosti~no terapevtske postopke, sprotno spremljanje bolni-kovega zdravstvenega stanja v bolni{nici ter eti~no, varno in spo{tljivo obrav-navo bolnika. Bolni{nice morajo oblikovati predpise tako, da njihovi notranjiakti omogo~ajo in zahtevajo delovanje skladno z zakonodajo, eti~nimi na~eliin standardi. Splo{ni standardi zdravstvene obravnave predstavljajo tri po-dro~ja:


354

Slika 2. Splo{ni standardi zdravstvene obravnave (Robida, 2004, str. 8)

Standardi morajo biti: REALISTI^NI, ZANESLJIVI, VELJAVNI, JASNI,MERLJIVI, OSNOVANI – na najbolj{ih praksah, ne smejo DIKTIRATI.

2.3 Postopek ocenjevanja po standardih

Bolni{nica mora imeti za vsak standard dokumentacijo, iz katere je razvidno,da je aktivnost, ki jo standard zahteva, zapisana. Preden se za~ne notranja pre-soja, morajo predstojniki oddelkov in vsi drugi, ki so zadol‘eni za posameznepredpisane bolni{ni~ne standarde, zagotoviti, da osebje pozna pravila, pravil-nike, klini~ne poti, algoritme …, da jih uporablja pri vsakdanjem delu in da do-kumentira tiste podatke, ki so pomembni za ugotavljanje skladnega delovanjas standardi. Vodstvo bolni{nice mora zagotoviti, da so standardi na voljo oseb-ju celotne bolni{nice. Zavedati se moramo, da standard ne pomeni samo pra-vila, ki se ga moramo dr‘ati, ampak je to vodilo, ki ga upo{tevamo ob vsakod-nevnem delu na podro~ju zdravstvene nege.

Tim za notranjo presojo oceni vsak standard z oznako skladno ali nes-

kladno delovanje.

Vsako merilo standarda je ocenjeno z:

A, merilo je izpolnjeno; B, merilo je delno izpolnjeno;C, merilo ni izpolnjeno; NU, standard se ne upo{teva

Bolni{nica ne deluje skladno s standardi, ~e je katero koli merilo ozna-~eno s C, ali ~e je manj kot 65 % meril ozna~enih z A.

Bolni{nica deluje skladno s standardi, ~e je 65 % ali ve~ meril ozna~e-nih z A in nobeno s C. (Robida, 2004, str. 15)

Za standarde, ki so jih ocenili kot delno skladne ali neskladne, morajo za-pisati na~rt za izbolj{ave, ki vsebuje:


355

Opis pomanjkljivosti, ukrep za izbolj{ave, kdo je za izbolj{avo odgovorenin komu poro~a o izvedenih izbolj{avah, do kdaj je izbolj{avo treba izpeljati,in merila za ugotavljanje, ali je res pri{lo do izbolj{ave. (Robida, 2004, str. 17)

3 Izvajanje notranje presoje standardovzdravstvene nege

Notranja presoja v SB Ptuj se izvaja najbolj intenzivno na podro~ju zdravstve-ne oskrbe bolnika z vidika zdravstvene nege in prepre~evanja ter obvladova-nja bolni{ni~nih oku‘b.

Notranja presoja izvajanja standardov ZN (zdravstvene nege) se izvaja odnovembra 2007 na vseh bolni{ni~nih oddelkih, od januarja 2009 pa se izvajatudi redni nadzor nad izvajanjem standarda »Kontaktna izolacija«. Izdelana stabila dva posebna obrazca za izvajanje notranje presoje. Prvi se imenuje »Ne-govalna vizita«, drugi pa »Notranja presoja kontaktne izolacije«. Obrazca stausklajena z ALFA metodo in vsebujeta merila A,B,C in NU. Namen izvajanjanegovalne vizite je ugotavljati morebitna odstopanja v izvajanju zdravstvenenege na osnovi podanih sodobnih strokovnih smernic in zapisanih stan-dardov. Cilj je strokovno izvedena zdravstvena nega v vseh fazah zdravljenjana podlagi individualnih potreb posameznika. Za opravljeno delo odgovarjavsaka posamezna sobna medicinska sestra in vodja tima na oddelku. V sklo-pu notranje presoje za podro~je ZN se kontrolirajo naslednji sklopi dela: ure-jenost bolnikov in higiena (~isto~a), zdravstvena nega, urejena dokumentaci-ja s strani ZN, urejenost bolnikove okolice in bolni{ke sobe, poznavanje bol-nika in urejenost medicinske sestre v skladu s standardom. Obrazec kontakt-na izolacija vsebuje naslednja podro~ja: lokacija bolni{ke sobe, ozna~ba navratih, razku‘ilo za roke, za{~itna oprema, oprema in pripomo~ki za nego,zaloge perila – materiala, dokumentacija bolnika, pripomo~ki za ~i{~enje inrazku‘evanje okolice, pripomo~ki ISS (~istilni servis), lo~evanje odpadkov,urejenost in ~isto~a okolice, vzrok izvajanja izolacije, {tevilo bolnikov v sobi,razmik med posteljami, lo~enost pripomo~kov in izobra‘enost osebja.

Notranja presoja se izvaja nenapovedano vsaj 1x mese~no na vseh bolni-{ni~nih oddelkih. Nenapovedani nadzor nad izvedenim delom na podro~ju ZN(zdravstvene nege) opravljata pomo~nik direktorja za ZN, koordinator v ZN,SOBO (sestra za obvladovanje bolni{ni~nih oku‘b) in glavna medicinska se-stra dolo~enega oddelka. Nadzorovana oseba je sobna medicinska sestra invodja tima. Neposredno za opravljeno delo odgovarja tudi glavna med. sestraoddelka. O nadzoru je obve{~en predstojnik oddelka. Po opravljeni notranjipresoji nadzorovane osebe prejmejo zapisnik, iz katerega je razvidno izvaja-nje standardov ZN v odstotkih. Zabele‘ijo se odstopanja, ukrepi za izbolj{a-vo, katera oseba je odgovorna za izvedbo izbolj{ave, in rok izvedbe.


356

3.1 Rezultati notranje presoje

Do konca meseca junija v letu 2009 bele‘imo 22 izvedenih notranjih presoj zapodro~je ZN in 15 izvedenih notranjih presoj kontaktne izolacije.

Iz grafa vidimo, da se je ob za~etku nadzora standard kontaktne izolacijeizvajal zelo nedosledno predvsem na kirur{kem oddelku. Z doslednim izvaja-njem na~rta izbolj{ave smo pri zadnjem nadzoru ugotovili, da sedaj tudikirur{ke medicinske sestre svoje delo po standardu opravljajo skladno v83,3 %. Opazimo vidno izbolj{anje.

Iz grafa je razvidno, da se standardi po vseh oddelkih sedaj izvajajo pov-pre~no v 83,9 %. Pri prvih izvedenih notranjih presojah za podro~je ZN so seizvedena dela po standardih gibala od 65 do 72 %.

Kontaktne izolacije so najbolj prisotne na internem, kirur{kem in PBZ(podalj{ano bolni{ni~no zdravljenje) oddelku.

Graf 2: Prikaz izvajanja standarda kontaktne izolacije v SB Ptuj 2009

Graf 1: Prikaz izvajanja standardov ZN v SB Ptuj po oddelkih


357

3.2 Zaklju~ek

V za~etku izvajanja notranjih presoj smo ugotovili, da dolo~ene med.sestreopravljajo svoje delo le delno po predpisanih bolni{ni~nih standardih, v~asihkar povr{no. Naleteli smo tudi na velik odpor negovalnega kadra. Na osnovivztrajanja in stalnega izvajanja notranjih presoj za podro~je ZN ter nadzorovkontaktne izolacije se je izbolj{ala kvaliteta dela medicinskih sester. Vsi po-stopki in posegi pri bolnikih morajo biti izvedeni pravilno, strokovno, varnoin kakovostno, saj standardi niso napisani zato, da se na njih nabira prah, am-pak da se postopki in posegi ZN na vseh oddelkih izvajajo enako in pravilno.Medicinske sestre v SB Ptuj sedaj svoje delo opravljajo veliko bolj doslednoin odgovorno. Razumejo, da standard ne pomeni samo pravila, ki se ga mora-jo dr‘ati, ampak je to vodilo, ki naj bi ga upo{tevale ob vsakodnevnem delu.Zaradi izvajanja notranjih presoj je vidno opazno izbolj{anje rezultatov pri do-seganju izvajanja standardov.

Standardi dvigujejo nivo kakovosti opravljenih storitev v zdravstveni

negi.

LiteraturaMarolt, J., Gomin{~ek, B. (2005). Management kakovosti. Kranj: Moderna organizacija.

Robida, A. (2004a). Priro~nik za samoocenjevanje – notranjo presojo. Ljubljana: Ministr-stvo za zdravje RS.

Robida, A. (2004b). Priro~nik splo{nih standardov zdravstvene obravnave za bolni{nice.Ljubljana: Ministrstvo za zdravje RS.

Interna poro~ila ZN. (2009). Ptuj: Splo{na bolni{nica dr. Jo‘eta Potr~a Ptuj.


358

Uporaba teorije, prakse inizobra‘evanja v zdravstveni

negi v Centru za nujnomedicinsko pomo~ Maribor

The implementation of nursing care theory,practice and trainings at the Emergency

Centre Maribor

Andreja Kelbi~Aleksander Jus

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: Pomembno vlogo v sodobni medicini ima predbolni{ni~naoskrba ‘ivljenjsko ogro‘enih pacientov. Za kakovostno izvajanje nujne medicinskepomo~i so potrebni izobra‘eni in usposobljeni kadri, dobra organizacija dela terpoenotenost slu‘be na dr‘avnem nivoju. [ele s Pravilnikom o slu‘bi nujne medicin-ske pomo~i leta 1996 smo dobili enotno opredeljene pogoje, organizacijo in na~indela. Spoznali smo pomen kontinuiranega izobra‘evanja in prakti~nega izpopolnje-vanja, to potrjuje velika udele‘ba na u~nih delavnicah, seminarjih, kongresih domain v tujini. V zadnjih letih pa se je pri~elo razvijati tudi podro~je raziskovanja. Na{cilj je opisati, kako so v Centru za nujno medicinsko pomo~ Maribor povezani teori-ja, praksa in raziskovanje pri delu.Zaklju~ek: U~inkovitost slu‘be nujne medicinske pomo~i je odvisna tudi od zdrav-stvene nege. Naloga zdravstvenega zavoda je zagotoviti strokovni razvoj svojih za-poslenih z izobra‘evanjem, raziskovanjem in vklju~evanjem teoreti~nih izhodi{~. [eposebej je to pomembno za zdravstveno nego, saj se zaradi hitrega razvoja medici-ne in tehnologije mora prilagajati novim potrebam in mora te‘iti k dokazovanju nje-ne pomembnosti in samostojnosti v zdravstvu.Klju~ne besede: zdravstvena nega, urgentna medicina, medicinska sestra, izobra‘e-vanje, raziskovanje.

ABSTRACTTheoretical starting points: The important role in modern medicine has a pre-hospital care of life-threatened patients. For the quality implementation of urgent me-dical aid it is neccesary to have educated and trained staff, good work organization

Andreja Kelbi~, dipl. m. s.Aleksander Jus, dipl. zn.Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, OE [email protected] – [email protected]


359

and unification of service at the state level. With the Rules governing urgent medicalaid services in 1996, we got the uniformly determined conditions, organization andmethods of work. We got to know the meaning of continuing education and practi-cal refinement, this also confirms a large participation in teaching workshops, semi-nars, congresses at home and abroad. Within the last years it has also started todevelop the field of research. Our goal is to describe how the Centre for urgent me-dical aid Maribor relates theory, practice and research by its work.Conclusion: The efficiency of urgent medical aid service also depends on nursingcare. The task of health institute is to ensure professional development of its emplo-yees through education, research and integration of theoretical starting points. Thisis particularly important for nursing care, due to rapid development of medicine andtechnology, it must adapt to new needs and proving its importance and autonomy inhealth care.Keywords: nursing care, urgent medicine, nurse, education, research.

1 Povezava teorije, prakse in izobra‘evanja v nujnimedicinski pomo~i

Velike spremembe v razvoju nujne medicinske pomo~i (NMP), ki so v Slove-niji dosegle vrhunec ob koncu prej{njega stoletja, so vplivale tudi na strokov-no razvijanje medicinskih sester, ki delujejo na podro~ju urgentne medicine.Kljub specifi~nosti obravnave in oskrbe pacienta v NMP mora zdravstveni innegovalni tim zagotavljati kakovost pri izvajanju dela od za~etka do konca po-sredovanja. Za tak{no obravnavo pacienta so potrebni strokovno izobra‘eniin usposobljeni kadri, ki se kontinuirano izobra‘ujejo in s tem dvigujejo nivosvojega znanja, spretnosti in sposobnosti.

Zdravstvena nega se kot znanstvena disciplina {ele razvija. Dosedanjapraksa je bila, da so prete‘ni del izobra‘evanja za zdravstveno nego nosili dru-gi zdravstveni strokovnjaki, ki navadno niso imeli znanja, ali pa so izkazovaliminimalno znanje s podro~ja izvajanja zdravstvene nege (Kvas, 2001).

Namen prizadevanj za izbolj{anje izobra‘evanja je napraviti viden in boljprepoznaven prikaz obsega aktivnosti zdravstvene nege, predvsem tistih ak-tivnosti in intervencij, ki jih medicinske sestre vsakodnevno izvajajo in zanjeporabijo veliko delovnega ~asa, pa ne temeljijo na dokazljivosti in se najve~-krat ne dokumentirajo. Iz tega izhaja temu primerno vrednotenje na{ega dela.

Ob delu z ‘ivljenjsko ogro‘enimi bolniki in njihovimi svojci se zavedamopomena neprekinjenega izobra‘evanja in strokovnega izpopolnjevanja. Razvi-jati je treba koncept u~e~e se organizacije posameznikov, strokovnjakov napodro~ju zdravstvene nege, ki temelji na znanju in neprekinjenem izobra‘e-vanju, s poudarkom na razvoju kompetenc, individualne odgovornosti ter ob-vladovanju sprememb.


360

Cilj izobra‘evanja zaposlenih v zdravstveni negi NMP je oblikovan s smer-nicami, ki jih narekuje Evropska unija, ki predvideva, da naj bi izobra‘evanjemedicinskih sester in babic temeljilo na kompetencah. Temu sku{amo sledititudi v klini~ni praksi, izobra‘evati smo pri~eli s procesnim pristopom izobra-‘evanja zaposlenih v zdravstveno-negovalnem timu.

Na podro~ju dela v NMP lo~imo formalno in neformalno izobra‘evanje.Med formalno izobra‘evanje pri{tevamo:

! pridobitev poklicne in strokovne izobrazbe na razli~nih kon~nih stopnjah(srednje{olska, visoko{olska, univerzitetna), s katero pridobimo javno priz-nano spri~evalo;

! podiplomsko izobra‘evanje magistrskega {tudijskega programa zdravstve-ne nege;

! specializacija z javno veljavno potrditvijo posebne usposobljenosti;

! izobra‘evanja in usposabljanja za delo, pri katerih se podeljuje certifikatkot dokazilo (Mo‘ina, 2003).

Med neformalna izobra‘evanja za poklic in poklicno delo pa {tejemo:

! uvajanje in privajanje na delo ali druga usposabljanja za opravljanje de-lovnih ali poklicnih nalog, funkcij, s katerimi pridobivamo in izbolj{ujemoprakti~no znanje in spretnosti za opravljanje poklicnega dela, poklica alidelovnega procesa;

! izpopolnjevanje, ki pomeni nadgradnjo formalne izobrazbe ali druga~e pri-dobljenih znanj in spretnosti za opravljanje dela in poklica, z izpopolnje-vanjem znanje raz{irjamo, poglabljamo, posodabljamo, prilagajamo in do-polnjujemo (Strm~nik, 2001).

Procesni pristop k izobra‘evanju in strokovnemu izpopolnjevanju izvajalcevzdravstvene nege na podro~ju NMP obsega:

! strokovna izpopolnjevanja izvajalcev zdravstvene nege v okviru organiza-cijske enote, ki so na~rtovana s pomo~jo dnevnih timskih sestankov, kosprotno ugotavljamo potrebe po dodatnih znanjih in usposabljanjih, raz{ir-jenih timskih sestankih, ko skrbimo za sprotno informiranje ter re{evanjeaktualnih strokovnih problemov ter mese~nih strokovnih timskih sre~anj,ko po letnem na~rtu strokovnih izpopolnjevanj predavamo, poslu{amo ingostimo lastne in druge predavatelje s strokovnega podro~ja zdravstvenenege v NMP ali iz drugih strokovnih podro~ij sodelavcev {ir{ega zdrav-stvenega tima;

! strokovna izpopolnjevanja izvajalcev zdravstvene nege izven organizacij-ske enote, ki potekajo mese~no na nivoju delovne organizacije. Sevedaobstaja ‘elja po sodelovanju tudi s sorodnimi strokovnimi podro~ji, s kate-rimi se v NMP najpogosteje sre~ujemo. To so: internisti~na, kirur{ka,nevrolo{ka, ginekolo{ka in pediatri~na zdravstvena nega;


361

! strokovna izpopolnjevanja izven delovne organizacije, na strokovnih sre-~anjih, ki jih organizirajo razli~ne strokovne sekcije, ki delujejo v okviruZbornice-Zveze, na ostalih strokovnih sre~anjih na nacionalnem in medna-rodnem nivoju stroke zdravstvene nege.

Cilj kontinuiranega izobra‘evanja in strokovnega usposabljanja ter izpopol-njevanja je omogo~iti kadru pridobitev teoreti~nih in prakti~nih znanj izaktualnih novosti na podro~ju postopkov zdravstvene nege in medicinsko-tehni~nih posegov.

Teoreti~no znanje obsega zakone, pravila in odredbe, poznavanje pravilvarnega dela z nevarnimi snovmi, prepoznavanje nevarnosti in varnostneukrepe na terenu, prepre~evanje nesre~ in hitro reagiranje, ukrepanje v nuj-nih primerih, odlaganje kontaminiranega pribora, uporabo novih zdravil inobrazcev o odmerjanju, pravila dela v asepti~nih pogojih, navodila o u~inko-vinah novih zdravil, organizacijske obveznosti, ukrepe za zagotavljanje kako-vosti in poznavanje opreme za osebno za{~ito (Filej, 2004).

Prakti~ne ve{~ine in znanje zaposleni kontinuirano obnavljajo in nadgra-jujejo, vsebujejo seznanjanje z novostmi, ki jih nudi razvoj medicine, izku{njein primeri, s katerimi se sre~ujemo na terenu, poro~ila iz strokovnih izobra‘e-vanj in izpopolnjevanj, simulacije postopkov zdravstvene nege in medicinsko-tehni~nih posegov ter delo z razli~nimi dokumentacijskimi obrazci in sistemi(Le{nik, 2006).

Posebno pozornost je treba nameniti izobra‘evanju in usposabljanjunovih kadrov, pri katerih je potrebna posebna previdnost, kajti delo v nujnimedicinski pomo~i je zelo zahtevno in zahteva ogromno dodatnega znanja, kipa ga formalna izobrazba ne nudi. Izobra‘evanje zahteva na~rtovanje ~asa,potekati pa mora po vnaprej dolo~enem programu.

Izvajanje NMP zahteva od posameznika temeljna in specifi~na znanja izzdravstvene nege in urgentne medicine. Od posameznega izvajalca se pri~a-kuje, da je osebnostno zrel, sposoben in motiviran za kakovostno izvajanjezdravstvene nege, saj se pacientu v NMP zdravstveno stanje hitro spreminjain zahteva takoj{njo intervencijo urgentne zdravstvene nege.

2 Raziskovanje na podro~ju urgentne medicine

Urgentna medicina kot medicina na splo{no je znanost in zdravstveni delavecmora uporabljati znanstveno-raziskovalne metode tudi v strokovnem delu.Diagnoza ni enostavno se{tevek opa‘enih simptomov in rezultatov diagnosti~-nih poZdravstveni delavci v urgentni medicini se ukvarjajo s konkretnimi po-javi. Pogosto se re{ujejo prakti~ni problemi, pri ~emer ostajajo na uporabniravni. Pri svojem delu uporabljajo strokovne informacije. Praviloma je skle-


362

panje v urgentni medicini deduktivno, to pomeni od splo{nega k posamezne-mu. Raziskovalec se sku{a dvigniti na abstraktno raven; i{~e do tedaj nezna-ne odnose med pojavi, tudi vzro~ne povezave. Postavljajo se hipoteze, pre-verjajo obstoje~e teorije, predlagajo njihove popravke ali celo nove teorije.Uporabljajo se obstoje~e strokovne informacije. Praviloma je sklepanje induk-tivno, to pomeni od posameznega k splo{nemu (Stead, Decker, 2008).

Za integralni razvoj strokovnjaka, ki razmi{lja znanstveno, obsega klju~napovezava zgoraj na{tete dejavnike, z njimi pa bi dosegli:

! prepoznava urgentne medicine kot akademske poti oziroma uvrstitevurgentne medicine v kurikulum medicinskih fakultet in fakultet za zdrav-stvene vede – fakultete so temeljni nosilci izobra‘evanja (dodiplomski inpodiplomski {tudij);

! ustanovitev zavoda, in{tituta ali podobne ustanove zaradi spodbujanja,usmerjanja in organiziranja znanstveno-raziskovalnega dela in organizira-nja sre~anj,

! organizirana in sistemati~na uporaba simulacijskih centrov za izobra‘eva-nje, trening in znanstveno raziskovalno delo;

! kurikulum urgentne medicine – specializacija in organiziranje kontinuiraneedukacije;

! koordinacija razli~nih strokovnih zdru‘enj razli~nih specializacij v mediciniin zdravstvenih vedah – nabor vrhunskih strokovnjakov za edukacijo naposameznem podro~ju;

! integracija in sistematizacija razli~nih te~ajev in usposabljanj svetovnihzdru‘enj na podro~ju urgentne medicine;

! mednarodno sodelovanje in obiskovanje referen~nih centrov v tujini (Grmec,Klemen, 2009).

Raziskovanje v urgentni zdravstveni negi je sistemati~no preu~evanje, ka-terega cilj je pove~ati znanje medicinskih sester v dobro pacientov. Medicin-ske sestre pri raziskovanju uporabljajo znanstven pristop in tako pove~ujejosvoje znanje, i{~ejo odgovore na vpra{anja in re{ujejo probleme. Praksa, kitemelji na raziskovanju, je znak kakovosti profesionalne zdravstvene nege. Ra-ziskovanje v zdravstveni negi je potrebno za razvoj novih spoznanj, evalvaci-jo obstoje~e prakse in slu‘b ter za oblikovanje prakse, raziskovalnega dela inmened‘menta v zdravstveni negi. Raziskovanje v zdravstveni negi je u~inko-vit na~in iskanja odgovorov na vpra{anja, odkrivanja bolj{ih na~inov nujnemedicinske pomo~i in u~inkovitej{ih oblik urgentne zdravstvene nege. Glavnicilj raziskovanja so bolj{i rezultati zdravstvene nege na podlagi poglabljanjaznanja ter izbolj{av v prakti~nem delu.

Podro~ja raziskovanja v urgentni zdravstveni negi so naslednja: vpliv in-tervencij urgentne zdravstvene nege na izid zdravljenja, kakovost delovnihpogojev, v katerih delajo medicinske sestre, zadovoljstvo medicinskih sester


363

z delom, u~inkovitost zdravstvene nege. Strategije raziskovanja v zdravstveninegi morajo podpirati mednarodni razvoj na tem podro~ju ter graditi in vzdr-‘evati temelje znanja za prakso zdravstvene nege.

3 Zaklju~ek

Temeljna naloga zdravstvenega zavoda je zagotoviti strokovni razvoj svojihzaposlenih, ki vklju~uje u~enje in izobra‘evanje. S pomo~jo kontinuiranega izo-bra‘evanja, ki mora vklju~evati tako teoreti~na izhodi{~a kot tudi prakti~neve{~ine in raziskovalno dejavnost, se bosta vi{ala kakovost izvajanja dela indelovanje zdravstvenih zavodov, ki se lahko izbolj{uje le s stalnim in k ciljemusmerjenim izobra‘evanjem vseh zaposlenih. [e posebej je to pomembno zazdravstveno nego, saj se zaradi hitrega razvoja medicine in tehnologije ka‘epotreba po vse‘ivljenjskem izobra‘evanju. Izobra‘evanje in posameznikovosebnostni razvoj se mora razvijati in potekati v vseh obdobjih ‘ivljenja.

V obdobju, ko zdravstvena nega vse bolj deluje na temelju znanstvenihspoznanj, je nujno odkrivanje u~inkovitej{ih in {e bolj{ih na~inov njenega iz-vajanja. Delo na podro~ju zdravstvene nege je treba nenehno evalvirati, razi-skovati in ocenjevati.

LiteraturaFilej, B. (2004). Sodobni trendi v zdravstveni negi: globalizacija in zdravstvena reforma. V:

Trampu‘, R. (ur.). Kakovost zdravstvene nege: kako jo prenesti v prakso. Zbornik pris-pevkov, Nova Gorica: Dru{tvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Nova Gori-ca.

Grmec, [. in Klemen, P. (2009). Izobra‘evanje in znanstveno raziskovalno delo v okvirusistema NMP v Sloveniji - kaj je narejeno in kaj nas {e ~aka. V: Gri~ar, M., Vajd, R. (ur.).[estnajsti mednarodni simpozij o urgentni medicini, Portoro‘: Slovensko zdru‘enje zaurgentno medicino.

Kvas, A. (2001). Stali{~a medicinskih sester v Sloveniji do izobra‘evanja. V: Klemenc, D.,Pahor, M. (ur.). Medicinske sestre v Sloveniji: zbornik ~lankov s strokovnega sre~anja zmednarodno udele‘bo Dru{tva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana,Ljubljana: Dru{tvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana.

Le{nik, M. (2006). Motiviranost izvajalcev zdravstvene nege za kakovostno delo in perma-nentno strokovno izobra‘evanje. Diplomsko delo. Kranj: Fakulteta za organizacijskevede UM.

Mo‘ina, T. (2003). Kakovost v izobra‘evanju. Ljubljana: Andrago{ki center Republike Slo-venije.

Stead, L. G., Decker W. W. (2008). Research and mentorship as cornerstones of advancingemergency medicine globally. Int J Emerg Med, letnik 1. {t. 2, str. 67–68.

Strm~nik, F. (2001). Didaktika. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete.


364

Poklicni standardi in kompetencedietetikov in prehranskih

svetovalcev

Professional standards and competencesof dietitians and nutrition consultants

Zvezdana Vra‘i~

Zvezdana Vra‘i~, dipl. m. s., spec. klini~ne dietetikeZdravstveni dom dr. Adolfa Drolca [email protected]

IZVLEÊKDietetika je interdisciplinarna veda, ki prena{a znanstvena spoznanja s podro~ja pre-hrane v prakso. Dietetika slu‘i tako zdravljenju bolezni kot promociji zdravja za po-sameznike in razli~ne skupine ljudi. Njena prva skrb je zagotoviti posamezniku takoprehrano, da z zau‘itimi ‘ivili dobi vsa potrebna hranila. V dietetiki so zdru‘enarazli~na znanstvena podro~ja – od naravoslovja do humanistike, tako da usposob-ljeni strokovnjaki lahko izobra‘ujejo in usmerjajo ljudi – posameznike ali razli~neskupine – k bolj{emu prehranjevanju in s tem k bolj{emu zdravju.Z izbiro in kombinacijo razli~nih ‘ivil lahko posameznik prilagodi oskrbo s hranili ins tem uravna prehransko neravnote‘je, ali skrbi za ohranjanje dobrega zdravstvene-ga stanja. Dietetika se ukvarja s prehrano zdravih ali bolnih posameznikov na pri-marni ravni, ravno tako pomembno vlogo pa ima na terciarni ravni, torej v speciali-ziranih zdravstvenih ustanovah. Strokovnjaki s podro~ja dietetike pa lahko uporab-ljajo svoje strokovno znanje, usposobljenost in izku{nje tudi na drugih podro~jih, npr.v industriji (zlasti ‘ivilski in farmacevtski), pri temeljnih raziskavah in razvoju, v izo-bra‘evanju, dr‘avni in lokalni upravi, v razli~nih medijih in raznih zasebnih podjet-jih.^lanice EFAD (European Federation of the Association of Dietitians) so leta 2003 nasre~anju v Roskildu dosegle soglasje o postavitvi prioritet pri zbli‘evanju izobra‘e-valnih sistemov in poklicnega dela dietetikov in prehranskih svetovalcev v Evropi.Znotraj Evrope je EFAD po na~elih ICDA (International Congress of Dietetic Associa-tions) razvil definicijo dietetika/prehranskega svetovalca.Kriteriji za poklicni standard navajajo tri podro~ja specializacije, potrjena s straniEFAD, ki so aktualna v Evropi in definirajo delo evropskih dietetikov/prehranskih sve-tovalcev:


365

– administrativni dietetik/prehranski svetovalec,– klini~ni dietetik, in– prehranski svetovalec.Dietetik/prehranski svetovalec kot registriran poklic na podro~ju zdravstvene oskrbese soo~a tako s pri~akovanji stroke kot zdravstvenih sodelavcev in javnosti.To se po eni strani izra‘a kot strokovna neodvisnost in odgovornost dietetika/pre-hranskega svetovalca, po drugi strani pa so nujne poklicne povezave. Osebna instrokovna usposobljenost dietetika/prehranskega svetovalca sovpada s strokovnimiin zaposlitvenimi okvirji dietetika/prehranskega svetovalca.Na~ela in koncepti stroke na podro~ju dietetike se uporabljajo za varno ohranjanjein izbolj{evanje zdravja in dobrega po~utja z ocenitvijo statusa bolnika/stranke.Klju~ne besede: dietetik/prehranski svetovalec, dietetika, poklicni standardi, klini~nadietetika

ABSTRACTDietetics is an interdisciplinary science that puts scientific findings from the field ofnutrition into practice. Dietetics serves both the treatment of diseases as well as healthpromotion for individuals and different groups of people. Its first concern is to ensurean individual such nutrition that provides all the necessary nutrients. Dietetics coversvarious scientific fields – from natural sciences to humanities, so that trained profes-sionals can educate and guide people – individuals or different groups – for betternutrition, and thus to better health.By selecting and combining different food products an individual adjusts the supplyof nutrients, thus balancing the nutritional imbalance, or taking care to ensure themaintenance of a good health condition. Dietetics deals with the nourishment ofhealthy or ill individuals at the primary level, and also plays an important role at thetertiary level, i.e. in specialized health institutions. Experts from the field of dieteticscan use their professional knowledge, qualifications, and experience in other areasas well, e.g. in industry (particularly in the food processing and pharmaceutical in-dustries), in basic research and development, education, state and local government,in various media, and private enterprises.At a meeting in Roskild in 2003, member states of EFAD (European Federation ofthe Association of Dietitians) reached an agreement on setting priorities for the con-vergence of educational systems and the professional work of dietitian and nutritionconsultants in Europe.Within Europe, EFAD has developed a definition of dietitian/nutrition consultant incompliance with the principles of the ICDA (International Congress of Dietetic Asso-ciations).The criteria for professional standards indicate three areas of specialization, appro-ved by EFAD, which are topical in Europe and define the work of European dietitianand nutrition consultants:– an administrative dietitian/nutrition consultant,– a clinical dietitian, and– a nutrition consultant.A dietitian/nutrition consultant as a registered profession in the field of health care isfaced with the expectations of the profession, such as medical staff and the public.On the one hand this is expressed as the professional independence and responsibi-


366

lity of a dietitian/nutrition consultant. On the other hand, however, professional con-nections are vital. The personal and professional competence of a dietitian/nutritionconsultant coincides with the professional and employment framework of a dietitian/nutrition consultant.The principles and concepts of the profession in the field of dietetics is used to safelymaintain and improve health and welfare by assessing the status of the patient/client.Keywords: dietitian/nutrition consultant, dietetics, professional standards, clinicaldietitian

1 Uvod

^lanice EFAD so leta 2003 na sre~anju v Roskildu dosegle soglasje o postavi-tvi prioritet pri zbli‘evanju izobra‘evalnih sistemov in poklicnega dela dieteti-kov in prehranskih svetovalcev v Evropi. Eden od rezultatov je bil dogovor opostavitvi evropskih kriterijev (benchmarka) za doseganje poklicnih standar-dov za podro~je dietetike. Dve leti po tistem so bili evropski kriteriji za po-klicne standarde pripravljeni in potrjeni s strani vseh ~lanov EFAD. Dietetikiin prehranski svetovalci si bodo prizadevali za uveljavitev poklicnih standar-dov v vseh evropskih dr‘avah ~lanicah EFAD, in ‘elijo pripomo~i k temu, boprehrana {e bolj podpirala zdravje ljudi v Evropi.

2 Evropski kriteriji (benchmark) za doseganjepoklicnih standardov za dietetike in prehranskesvetovalce (Evropski akademski in poklicni standardi za dietetikein prehranske svetovalce, Evropska zveza zdru‘enj dietetikov (EFAD),junij 2005.)

Kriteriji so postavljeni z namenom, da se vzpostavijo minimalni standardi, kiso potrebni za dosego kvalifikacije dietetika v katerikoli dr‘avi, ki je ~lanicaEFAD. Dodatne zahteve so dodane kot nadgradnja minimalnim bistvenim stan-dardom in predstavljajo prag za specializirana podro~ja znotraj dietetike.

Vseeno se je treba zavedati, da bo tudi potem v nekaterih dr‘avah verjet-no potrebno dodatno izobra‘evanje za tiste dietetike, ki so se izobra‘evali alise izobra‘ujejo po druga~nih standardih kot so ti, ki danes omogo~ajo zapo-slitev na tem podro~ju

Znotraj Evrope je EFAD po na~elih ICDA (International Congress of Diete-tic Associations) razvil definicijo dietetika/prehranskega svetovalca:


367

! dietetik/prehranski svetovalec je oseba z nacionalno priznano kvalifikaci-jo na podro~ju prehrane in dietetike; dietetik/prehranski svetovalec prena-{a vedo o prehrani na podro~je prehranjevanja ljudi in izobra‘uje razli~neskupine in posameznike o zdravju in boleznih,

! podro~je delovanja dietetika/prehranskega svetovalca je tako {iroko, dalahko dela v zelo razli~nih okoljih in opravlja razli~ne funkcije.

Kriteriji za poklicni standard navajajo tri podro~ja specializacije, potrjenas strani EFAD, ki so aktualna v Evropi in definirajo delo evropskih dietetikov/prehranskih svetovalcev.

Administrativni dietetik/prehranski svetovalec dela predvsem v sek-torju, ki se ukvarja s prehransko oskrbo; njegova odgovornost je zagotavlja-nje prehransko ustreznih in kakovostnih ‘ivil posameznikom ali skupinam pre-bivalcev, tako zdravim kot bolnim, v razli~nih zavodih, institucijah, ustanovahin v javnih obratih.

Klini~ni dietetik je odgovoren za na~rtovanje, izobra‘evanje, nadzor inocenjevanje klini~no naravnanih prehranskih obratov z namenom, da se pribolniku vzpostavi funkcionalno prehransko zdravje. Klini~ni dietetik lahkodela tako v primarni oskrbi kot v ustanovah.

Prehranski svetovalec v javnem sektorju je neposredno vklju~en v pro-mocijo zdravja in oblikovanje politik, ki usmerjajo potro{njo ‘ivil med posa-mezniki in skupinami prebivalcev, z namenom, da bi se ohranjala ali izbolj{alaprehranjenost in se zmanj{alo tveganje za zdravje zaradi nepravilne prehrane.

Vsi dietetiki/prehranski svetovalci, ne glede na specializacijo, posredujejosvoje znanje o prehrani posameznikom ali skupinam. Tisti, ki se poklicno uk-varjajo z dietetiko, od posameznikov in od skupin zbirajo podatke o vrsti inkoli~ini zau‘ite hrane, prera~unavajo, dolo~ajo in razlagajo prehranske potre-be, spremljajo literaturo in raziskave tudi na sorodnih podro~jih, vse z name-nom, da bi bili ~im bolj usposobljeni za svetovanje s podro~ja u‘ivanja hranein zdravega ‘ivljenjskega sloga. Od dietetika/prehranskega svetovalca se pri-~akuje profesionalno in odgovorno delo znotraj okvira eti~nih in zakonskihdolo~il, naj bo to v javnih zdravstvenih ali zasebnih ustanovah, v industriji, vdr‘avni ali lokalni upravi, v izobra‘evanju ali pri raziskovanju.

3 Primernost oz. neprimernost zavajanja {tudentovglede podro~ij dela po kon~anem {tudiju

V letu 2007 se je v okviru Slovenskega zdru‘enje dietetikov in nutricionistovzbrala komisija, ki je za~ela delati na podro~ju postavljanja kriterijev za pode-ljevanje licenc.

Soo~amo se z velikim spektrom razli~nih stopenj in oblik formalnih in ne-formalnih izobra‘evanj na podro~ju dietetike in prehranskega svetovanja.


368

Dogovorili smo se, da bomo delali po evropskih principih, kar pomeni 3oblike licenc:

! administrativni dietetik,! prehranski svetovalec, in! klini~ni dietetik.

Prvima dvema bi podeljevalo licence Slovensko zdru‘enje dietetikov in nu-tricionistov, klini~nim dietetikom pa skupaj s Slovenskim zdru‘enje za klini~-no prehrano.

V zavedanju, da je formalno izobra‘enih dietetikov na slovenskem podro~-ju omejeno {tevilo, in tudi do sedaj velikokrat samo neformalno, smo za~elipostavljati tudi temelje mo‘nih doizobra‘evanj.

Seveda pa se pojavlja velik problem, ko se sre~amo s pri~akovanji {tuden-tov, ki se ‘e v dodiplomskem {tudiju zavajajo, da imajo dovolj znanja za delokot klini~ni dietetiki, ~eprav imajo naziv prehranski svetovalec – dietetik inne klini~ni dietetik, za kar je bila do sedaj potrebna podiplomska izobrazba.

V pregledu {tudijskega programa Visoke {ole za zdravstvo v Izoli za smerprehranski svetovalec – dietetik (Visoka {ola za zdravstvo Izola, http://www.vszi.upr.si/index.php?catid=72&lang=slo, 13. 5. 2009), sem ugotovila, daje program obse‘en in primeren za naziv, katerega bodo {tudentje pridobili,nikakor pa ne za naziv klini~ni dietetik. Iz predmetnika je razvidno, da je {te-vilo ur s podro~ja medicine samo 24 %. Glede na vpis iz vseh mo‘nih sred-njih {ol, tudi brez predznanja medicine, je tak{en obseg ur premajhen za delona klini~nem podro~ju. Zadostuje pa za prehransko svetovanje v zdravstvuna primarnem nivoju o zdravi prehrani in, kot je navedeno, v razli~nih {port-nih klubih, pa tudi tu samo o zdravi prehrani in ne o dietah.

Predmetnik {tudijskega programa na splo{no:

! Med obveznimi vsebinami {tudijskega programa je najve~ vsebin s podro~-ja hrane in prehrane (45,2 %). V prvem letniku je predmet Pridelava ‘ivil,ve~ina predmetov pa je v 2. letniku (Predelava ‘ivil, Kakovost in nadzornad kakovostjo in varnostjo ‘ivil, Prehranjevanje in gibanje (osnove ener-gijsko hranilnega ravnote‘ja), Prehrana in ‘ivljenjski slog v razli~nih ‘iv-ljenjskih obdobjih, Organizacija in tehnologije pri pripravi hrane) in v 3.letniku (Dietetika, Patofiziologija prehrane, Klini~na prehrana I in II).

! Med obveznimi podpornimi vsebinami je najve~ vsebin s podro~ja medi-cine (24 %). Predmeti so enakomerno razporejeni v vse tri letnike (v 1. let-niku Uvod v okoljsko zdravje in Uvod v javno zdravje, v 2. letniku Anato-mija, fiziologija in patologija in v 3. letniku Farmakologija in laboratorijskamedicina)

! Obveznih naravoslovnih predmetov je 14 %. Prete‘no so v 1. letniku (Fizika,Biologija celice, Osnove kemije, Kemija, Biokemija).


369

! Obveznih podpornih predmetov s podro~ja dru‘boslovja je 9 %. Prete‘noso v 1. in 2. letniku (Psihologija z osnovami komunikologije, Osnove me-ned‘menta v zdravstvu z vodenjem neprofitnih organizacij, Metode zdrav-stvenega izobra‘evanja).

! Ostali obvezni podporni predmeti v vseh treh letnikih so Informatika vzdravstveni negi, Angle{~ina II in Uvod v raziskovalno delo.

! Izbirnih predmetov je 6 (vsak po 3 ECTS). Trije v 1. letniku so namenjenipredvsem individualni popolnitvi manjkajo~ih znanj iz srednje {ole (na pri-mer izbirni predmet Angle{~ina I), ostali trije so v 3. letniku in so namenje-ni predvsem dodatni izbiri specifi~nih strokovnih vsebin ob koncu {tudija,ko {tudent najbolje pozna {tudij in si tako lahko omogo~i prilagajanje pred-metnika svojim individualnim nagnjenjem, sposobnostim in ‘eljam (Alter-nativni na~ini prehranjevanja, Motnje hranjenja, Prehrana in {port, Senzo-rika, Epidemiologija nalezljivih bolezni povezanih s hrano, IKT pri sveto-valnem in izobra‘evalnem delu zdravstvenih delavcev, Mened‘mentkadrovskih virov itd).

Za pridobitev licence na podro~ju klini~ne dietetike bo potrebno pridobi-vanje dodatnih znanj v obliki podiplomskega {tudija oziroma doizobra‘eva-nje v organizaciji Slovenskega zdru‘enja za klini~no prehrano. Slovensko zdru-‘enje za klini~no prehrano pripravlja brezpla~ni osnovni te~aj iz klini~neprehrane po predlogi ESPEN-ovega programa »Life Long Learning« (LLL), ki jenamenjen vsem, ki delajo na podro~ju prehranske obravnave in oskrbe bol-nikov v bolni{nicah ali domovih za starej{e ob~ane (zdravnikom, diplomira-nim medicinskim sestram, dietetikom). Na na~in izpitov iz LLL bi se tudi pri-dobivale licen~ne to~ke za podalj{anje licenc na podro~ju klini~ne dietetike.

4 Zaklju~ek

Sr~ika dietetike je znanost o prehrani. Ta raziskuje, kako se telo prehranjuje,kak{ni so vplivi razli~nih hranil na delovanje telesnih funkcij pri zdravem inbolnem organizmu, kako vrsta prehrane vpliva na metabolizem, kak{en jemedsebojni vpliv genetske zasnove organizma in zau‘itih hranil. Javno zdrav-stvo je na podro~ju prehrane usmerjeno k promociji dobrega zdravja kot po-sledice pravilnega prehranjevanja in k prepre~evanju prehransko pogojenihbolezni v populaciji na splo{no, medtem ko mora dietetik/prehranski sveto-valec razumeti posameznika in najti na~in, kako izpeljati spremembe, ki bi vpli-vale na izbolj{anje zdravstvenega stanja. Torej je dietetika v svojem bistvuna~in vodenja prehrane, ki vodi k izbolj{anju zdravja. To pa vklju~uje premi{-ljeno ravnanje, sistemati~no klini~no preizku{anje in potrjevanje ter usmerje-nost v re{evanje problema, prav tako pa tudi razumevanje okoli{~in posamez-nika, kot so: starost, spol, socialno-ekonomski status, zdravstveno stanje, pre-hranske navade in ‘ivljenjski slog. Na tak na~in je mogo~e oceniti prehranskistatus in priporo~iti ustrezno dieto.


370

Poklic dietetika/prehranskega svetovalca in klini~nega dietetika naj biopravljali samo tisti, ki so kon~ali priznano izobra‘evanje, ki vklju~uje tudipredpisano prakso. Zahtevnost in primernost priznane prakse nadzoruje pri-stojna nadzorna in{titucija. Ta in{titucija z objavljenimi Navodili za opravlja-nje prakse dietetika/prehranskega svetovalca prevzame tudi odgovornost zavarno opravljanje prakse in postavlja kriterije za kurikulum. Seveda pa se vpraksi soo~amo z razli~nimi nivoji in tudi neformalnimi izobra‘evanji posamez-nikov, ki delujejo na delovnih mestih dietetika/prehranskega svetovalca.Le-tem bo treba omogo~iti formalno do{olanje za pridobitev licence za oprav-ljanje dela dietetika/prehranskega svetovalca oz. klini~nega dietetika.

LiteraturaEvropski akademski in poklicni standardi za dietetike in prehranske svetovalce, Evropska

zveza zdru‘enj dietetikov (EFAD), Junij 2005.

Visoka {ola za zdravstvo Izola, http://www.vszi.upr.si/index.php?catid=72&lang=slo,13. 5. 2009.


371

Primer sodobnegainformacijskega sistemaza na~rtovanje prehrane

An example of a modern informationsystem for diet planning

dr. Barbara Korou{i} Seljak

doc. dr. Barbara Korou{i} SeljakOdsek za ra~unalni{ke sistemeInstitut »Jo‘ef Stefan«[email protected]

IZVLEÊKKakovostna obravnava bolnikov, ki vklju~uje poleg re{evanja zahtevnih strokovnihproblemov, organizacije in vodenja tudi vzgojno, pedago{ko in raziskovalno delo,zahteva interdisciplinarno in multisektorsko povezovanje. Primer ra~unalni{ko podpr-tega orodja, ki je rezultat tovrstnega povezovanja, je spletna aplikacija za na~rtova-nje prehrane Optijed. Aplikacijo razvijamo na Odseku za ra~unalni{ke sisteme, In-stitut »Jo‘ef Stefan«, v sodelovanju s strokovnjaki s podro~ja medicine in dietetike,‘ivilskimi tehnologi in kemiki. Namenjena je vsem, ki se ukvarjajo z na~rtovanjemprehrane skupin prebivalcev, zdravim posameznikom, tudi tistim s posebnimi prehran-skimi potrebami, in bolnikom. V ~lanku bomo opisali funkcionalnosti orodja in osvet-lili nekaj klju~nih problemov, ki jih lahko re{imo le na interdisciplinarni in multisektor-ski na~in. Omenimo sestavo kakovostne zbirke podatkov o kemijski sestavi ‘ivil; pre-vedbo znanja o presnovnih procesih in vplivu kroni~nih bolezni na presnovo v odlo-~itveni informacijski sistem; izobra‘evanje uporabnikov za uporabo tovrstnega infor-macijskega sistema; vklju~evanje sistema v informacijsko platformo sorodnih orodijiz drugih evropskih dr‘av.Klju~ne besede: prehrana, informacijski sistem

ABSTRACTBesides complex problem solving, strategic management and organization, the pro-cess of patient care and treatment includes educational, pedagogical and researchwork. In order to achieve high-quality of this process, interdisciplinary and multisec-toral cooperation and collaboration are required. An example of the outcome of suchcooperation and collaboration is a web application, called Optijed. This applicationhas been developed by the Systems Computer Department, Jo‘ef Stefan Institute, in


372

cooperation between experts in medicine and dietetics, food technology and chemi-stry. It is aimed to support dietitians, nutritionists and individuals, so healthy ones aspatients with special nutritional needs, in developing dietary plans. The aim of thispaper is to present the application describing its functionality and applicability. Wewill brighten some essential problems that require interdisciplinary and multisectoralcooperation and collaboration, such as food composition database design; know-ledge integration into the decision-making system; user training; and application in-tegration with the international food information platform.Keywords: nutrition, information system

1 O prekomerni teì govorimo, kadar ima oseba indeks telesne mase (kg/m2) nad 25. Oseba jedebela, kadar ima indeks telesne mase nad 30.

2 http://www.cancer.org/

1 Uvod

V Sloveniji je podobno kot v ostalih industrijsko razvitih dr‘avah nezdravoprehranjevanje pere~ problem, ki zahteva posebno obravnavo. Na osnovi iz-sledkov raziskav (Zaletelj-Kragel, Fras in Mau~ec-Zakotnik, 2004) ocenjujemo,da ima ve~ kot polovica odraslih Slovencev prekomerno te‘o, medtem ko jeta dele‘ v regiji EU-25 nad tretjino prebivalstva. Trend nara{~anja debelosti jeopazen tudi pri otrocih, saj je v Sloveniji ‘e vsak peti otrok prete‘ak ali prede-bel1 (Avbelj idr., 2005). V povpre~ju so prehranjevalne navade prebivalcevSlovenije neustrezne. [e zlasti nezdravo se prehranjujejo mo{ki, socialno{ibki, ni‘ji dru‘beni sloji, ni‘je izobra‘eni, kmetje, va{ko prebivalstvo, te‘kifizi~ni delavci v industriji, mlaj{i (25–35 let) ter nezaposleni.

1.1 Posledice nezdravega prehranjevanja

Nezdrava prehrana sodi med klju~ne dejavnike v procesih nastanka, napre-dovanja in pojavljanja zapletov najpomembnej{ih kroni~nih (nenalezljivih) bo-lezni, kot so: bolezni srca in o‘ilja, sladkorna bolezen tipa II, nekatere vrsteraka, nekatera kroni~na plju~na obolenja, debelost in osteoporoza ter boleznimi{i~no-kostnega sistema. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije(SZO) je v evropski regiji kar 39 odstotkov prezgodnjih smrti in 38 odstotkovbolezni in invalidnosti posledica kroni~nih bolezni.

Po podatkih SZO (SZO, 2002) in Ameri{kega zdru‘enja za rakave bolezni2

bi s spremembo ‘ivljenjskega sloga predvidoma prepre~ili do 80 odstotkovbolezni srca in o‘ilja, do 90 odstotkov sladkorne bolezni tipa II in ve~ kot tret-jino vseh primerov raka.


373

V slovenskih bolni{nicah bele‘imo ob sprejemu bolnikov vse vi{ji dele‘(40 %) slabo hranjenih. V primerih, da so ti bolniki resno bolni, imajo kroni~-na obolenja ali prestajajo dalj{e zdravljenje, lahko hitro postanejo toliko pod-hranjeni, da izgubijo pusto in ma{~obno telesno maso, imajo motene funkcio-nalne sposobnosti, podalj{ano okrevanje po zdravljenju, pove~ano {tevilo za-pletov in potrebujejo bistveno dra‘je zdravljenje (Rotovnik Kozjek in Milo{e-vi}, 2007). Sindrom telesnega propadanja, ki vodi v oslabelost (t.i. kaheksija),je pridru‘en {tevilnim kroni~nim boleznim (kakr{ne so rak, kroni~no sr~no,plju~no in ledvi~no popu{~anje), boleznim jeter, revmatolo{kim boleznim indrugim kroni~nim vnetnim boleznim. Rezultati raziskav tako v evropskihdr‘avah kot tudi pri nas ka‘ejo, da sindrom telesnega propadanja, ki vodi voslabelost, prizadene tudi do 85 odstotkov bolnikov z rakom in je kar 20odstotkov smrti pri raku posledica kaheksije in ne tumorskega bremena.

Obse‘na raziskava, ki so jo leta 2007 izvedli med 31.046 bolniki na 1.141bolni{ni~nih oddelkih v 30 dr‘avah, je pokazala, da lahko kroni~ni bolniki spravilno prehrano delno zaustavijo razgraditvene presnovne spremembe, kivodijo v kaheksijo (Evans idr., 2008).

1.2 Obravnava problema nezdravega prehranjevanja

Problem nezdravega prehranjevanja, ki ima skupaj z ostalimi dejavniki nez-dravega ‘ivljenskega sloga mo~ne zdravstvene posledice, re{ujemo z informi-ranjem in ozave{~anjem prebivalstva na ve~ nivojih. Leta 2004 je Slovenijaprivzela referen~ne vrednosti za vnos energije in hranil, ki so jih oblikovalaprehranska zdru‘enja iz Nem~ije, Avstrije in [vice (D-A-CH, 2004). Te referen~-ne vrednosti so bile osnova za oblikovanje nacionalnih smernic in priporo~ilza zdravo prehranjevanje vseh starostnih skupin, ki jih je na{a dr‘ava spreje-la v obdobju 2004-20083 . Pomemben korak je bila tudi ureditev prve zbirkepodatkov o sestavi mesa in mesnih izdelkov (Golob idr., 2006). S to zbirko seje na{a dr‘ava vklju~ila v proces oblikovanja harmonizirane evropske zbirkeprehranskih tabel, ki ga izvaja evropska mre‘a odli~nosti EuroFIR (EuropeanFood Information Resource Network)4 . Le-ta povezuje informacijske sisteme zadelo s podatki o sestavi ‘ivil 49 dr‘av ~lanic.

V ~lanku bomo predstavili sodoben na~in obve{~anja in ozave{~anja pre-bivalstva o pomenu zdrave prehrane z uporabo informacijske in komunikacij-ske tehnologije (IKT). V drugem poglavju bomo opisali prednosti tak{nega na-~ina pred klasi~nimi pristopi. V tretjem poglavju bomo predstavili informacij-ski sistem (IS) Optijed, ki omogo~a poleg informiranja in ozave{~anja tudi oce-no prehranskega stanja uporabnika ter podporo pri oblikovanju zdravih obro-kov in jedilnikov. ^lanek bomo zaklju~ili s ~etrtim poglavjem, v katerembomo predstavili uporabnost IS Optijed in vizijo za njegovo nadgradnjo.

3 http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja/javno_zdravje/sektor_za_krepitev_zdravja_in_zdrav_zivljenjski_slog/prehrana/publikacije_in_druga_gradiva/

4 http://www.eurofir.net/


374

2 Pomen IKT

Dietetika5 (Beeuwkes idr., 1967) je razmeroma mlada uporabna veda o pre-hrani in zdravem na~inu ‘ivljenja, ki se intenzivno razvija. Hiter razvoj znan-stvenih spoznanj, ki jih je treba posredovati ne le strokovni, temve~ tudi splo-{ni javnosti na ustrezen na~in, zahteva posebne pristope. Pri tem je dobro-do{la tudi sodobna IKT, ki omogo~a:

! zbiranje, obdelavo in posredovanje velike koli~ine kompleksnih podatkovin informacij,

! u~inkovito izvedbo e-vsebin in e-storitev, ki se hitro odzivajo na zahtevepo spremembah v interpretaciji podatkov in informacij, ter

! integracijo naprednih ra~unalni{kih metod v IS.

Predvsem pa je potrebno interdisciplinarno in multisektorsko povezovanjestrokovnjakov s podro~ij, kot so medicina in dietetika, ‘ivilska tehnologija,kemija, biokemija, biologija, mikrobiologija, sociologija in nenazadnje ra~unal-ni{tvo in informatika.

V nadaljevanju bomo predstavili IS Optijed, ki je rezultat tak{nega povezo-vanja.

3 IS Optijed

IS Optijed6 je pilotna interaktivna spletna aplikacija, ki jo razvijamo na Odse-ku za ra~unalni{ke sisteme, Institut »Jo‘ef Stefan«, v sodelovanju s strokovnja-ki s podro~ij medicine in dietetike, ‘ivilske tehnologije in kemije. Aplikacijaomogo~a pregledovanje podatkov o sestavi ‘ivil in informacij o zdravi prehra-ni na poljubnem ra~unalniku, ki ima dostop do spleta. Hkrati omogo~a hitrooceno prehranskega stanja uporabnika oziroma njegovih ~lanov in njihovihpotreb po vnosu hranil in energije ter na~rtovanje uravnote‘enih obrokov.

3.1 Uporaba aplikacije

Uporabnik lahko zaprosi za prosti dostop do aplikacije. Po registraciji se prija-vi z uporabni{kim imenom (elektronskim naslovom) in izbranim geslom, kizagotavljata varen dostop do osebnih podatkov. Le-ti so potrebni za oceno pre-hranskega stanja uporabnika oziroma njegovih ~lanov in njihovih potreb povnosu hranil in energije.

Uporabnik lahko izbira med razli~nimi skupinami ~lanov, kot so: zdraviposamezniki; skupine otrok in mladostnikov razli~ne starosti; skupine delav-

5 Dietetika sodi v podro~ja medicine in zajema higieno prehrane, dru`beno dietetiko, klini~noprehrano in rehabilitacijsko dietetiko.

6 http://optijed.ijs.si/optijed/


375

cev, ki opravljajo razli~no zahtevno fizi~no delo; skupine bolnikov in starost-nikov (le‘e~i, ambulantni). Potrebe zdravih posameznikov so dolo~ene v skla-du z referen~nimi vrednostmi za vnos energije in hranil (D-A-CH, 2004). Potre-be ostalih skupin ~lanov so dolo~ene v skladu z zgoraj omenjenimi nacional-nimi smernicami in priporo~ili za zdravo prehranjevanje otrok in mladostni-kov, delavcev in bolnikov ter starostnikov.

Aplikacija nudi poleg informacij o pomenu posameznih hranil tudi infor-macije o glavnih skupinah ‘ivil. Uporabnik dobi za vsakega ~lana skupnostipriporo~ilo za {tevilo enot po glavnih skupinah ‘ivil (t. i. prehransko piramido).

3.2 Podatki o sestavi ‘ivil

Aplikacija omogo~a pregledovanje in primerjavo podatkov o kemijski sestavi‘ivil iz nacionalne prehranske tabele za meso in mesne izdelke (Golob idr.,2006), evropske zbirke podatkov (Souci, Fachmann in Kraut, 2006) in ameri{-ke zbirke podatkov USDA7 . Prav tako ima dostop do izra~unanih podatkov osestavi velikega nabora jedi, ki smo jih zbrali pri oblikovanju praktikumovzdravega prehranjevanja otrok in mladostnikov, {tudentov, delavcev in bolni-kov 8 .

3.3 Izra~un hranilne in energijske vrednosti jedi

Uporabnik ima mo‘nost vnosa lastnih receptov, katerih energijsko in hranil-no vrednost aplikacija izra~una po postopku, ki temelji na priporo~ilihINFOODS (Greenfeld in Southgate, 2003) in EuroFIR (Reinivuo in Laitinen,2007). Pri izra~unu se upo{tevajo spremembe vsebnosti hranil (t. i. retenzijskifaktorji) zaradi toplotne obdelave jedi in spremembe kon~ne te‘e pripravlje-ne jedi.

U~inkovitost postopka za izra~un energijske in hranilne vrednosti jedi smopreverili s primerjavo izra~unanih vrednosti desetih dnevnih jedilnikov z re-zultati kemijske analize (Korou{i} Seljak idr., 2008). Raziskava je pokazala, dani statisti~no zna~ilnih razlik med srednjimi vrednostmi rezultatov 9 za energi-jo, prehransko vlaknino, vodo, osnovna hranila (beljakovine, ma{~obe in og-ljikovi hidrati) ter izbrane elemente (Ca, Fe, Mg, Zn, Na, P, Cu, I in Se). Odkrilismo ve~je, vendar ne statisti~no pomembne, razlike med srednjimi vrednost-mi rezultatov za jod in selen. Raziskavo smo opravili v sodelovanju s kemikiz Odseka za znanosti o okolju, Institut »Jo‘ef Stefan«.

7 http://www.nal.usda.gov/8 http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja/javno_zdravje/

sektor_za_krepitev_zdravja_in_zdrav_zivljenjski_slog/prehrana/publikacije_in_druga_gradiva/9 Analizo rezultatov smo opravili s Studentovim t-preskusom pri stopnji zna~ilnosti 1 %.


376

3.3 Na~rtovanje obrokov

Na~rtovanje uravnote‘enih obrokov omogo~a enostaven vnos sestavin obro-kov, ki so lahko ‘ivila ali jedi. Aplikacija vodi uporabnika pri oblikovanju urav-note‘enih obrokov kot tudi dnevnih in ve~dnevnih jedilnikov. Uporabniklahko izpi{e ve~dnevni jedilnik z normativi za ~lane skupnosti uporabnika,skupaj z bruto in neto koli~inami posameznih sestavin.

Posebnost aplikacije je uravnote‘enje obrokov oziroma dolo~itev ustrez-nih koli~in posameznih sestavin obrokov s pomo~jo metode linearnega pro-gramiranja (Korou{i} Seljak, 2009). Druga posebnost je podpora pri oblikova-nju dietnih jedilnikov za ljudi s celiakijo, z laktozno intoleranco in alergijo najajca, mleko in ore{ke.

4 Uporaba v praksi

Aplikacijo Optijed smo uporabili pri oblikovanju zgoraj omenjenih praktiku-mov zdravega prehranjevanja otrok in mladostnikov, {tudentov, delavcev inbolnikov. Sicer so uporabniki tega IS {tudenti, organizatorji prehrane, dieteti-ki, zdravi posamezniki in bolniki.

Na{ namen je vklju~iti v razvojno skupino tudi strokovnjake z drugih po-dro~ij, kot so biokemija, mikrobiologija in sociologija. V sodelovanju s podjet-jem in izbranimi uporabniki bomo izvedli predkonkuren~no raziskavo. Ciljle-te sta zasnova in izvedba kon~ne re{itve v obliki profesionalnega IS za pod-poro prehranski obravnavi zdravih prebivalcev in bolnikov ter na~rtovanjeprehrane posameznikov in skupin. Poleg e-vsebin in e-storitev bomo vklju~iliv sistem tudi e-izobra‘evanje.

Zahvala

Razvoj IS Optijed je sofinanciralo Ministrstvo za zdravje RS v okviru progra-mov varovanja in krepitve zdravja v letih 2004/05 in 2008. Avtorica se zahva-ljuje prof. Dra‘igostu Pokornu za {tevilne nasvete in podporo pri razvoju splet-ne aplikacije. Avtorica se posebej zahvaljuje doc. dr. Cirili Ribi~ Hlastan zadragocene napotke pri nastajanju ~lanka.

ViriAvbelj, M., Saje-Hribar, N., Seher-Zupan~i~, M., Brcar, P., Kotnik, P. idr. (2005). »Preva-

lenca ~ezmerne prehranjenosti in debelosti med pet let starimi otroki in 15 oziroma 16let starimi mladostnicami in mladostniki Sloveniji«. Zdrav Vestn 74: 753–9.

Beeuwkes, A. M. idr. (uredniki) (1967). Essays on History of Nutrition and Dietetics. Chica-go, Ill.: American Dietetic Association.


377

D-A-CH (2004). Referen~ne vrednosti za vnos hranil, 1. izdaja, Nem{ko prehransko dru{-tvo, Avstrijsko prehransko dru{tvo, [vicarsko dru{tvo za raziskovanje prehrane in [vi-carsko zdru‘enje za prehrano. Ministrstvo za zdravje RS.

Golob, T. idr. (uredniki) (2006). Slovenske prehranske tabele – Meso in mesni izdelki.Oddelek za ‘ivilstvo, Biotehni{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Greenfeld, H. in Southgate, D. A. T. (2003). Food composition data – Production, manage-ment and use, Second Edition. FAO, Rome.

Evans, W.J. idr. (2008) »Cachexia: A new definition«. Clinical Nutrition 27: 793–799.

Korou{i} Seljak, B., Pokorn, D., Stibilj, V. in Pograjc, L. (2008). »Kako zanesljiva je lahkora~unalni{ka analiza jedilnikov?«. Institut »Jo‘ef Stefan«, delovno poro~ilo {t. 10014.

Korou{i} Seljak, B. (v tisku) »Computer-based dietary menu planning«. Journal of FoodComposition and Analysis, Elsevier, doi:10.1016/j.jfca.2009.02.006.

Reinivuo, H. in Laitinen, K. (2007). »WP2.2 Composite foods: Harmonisation of recipecalculation procedures (D2.2.12/M2.2.4)«, tehni~no poro~ilo. EuroFIR (http://www.eu-rofir.org/eurofir/RecipeCalculation.asp).

Rotovnik Kozjek, N. in Milo{evi}, M. (urednika) (2007). »Priporo~ila za prehransko obrav-navo bolnikov v bolni{nicah in starostnikov v domovih za starej{e ob~ane«. Ministrstvoza zdravje RS.

Souci, S. W., Fachmann, W. in Kraut, H. (2004). Food Composition and Nutrition Tables.Scherz, H. in Senser, F. (urednika). 6th Revised and Completed Edition, Stuttgart, Medp-harm.

WHO (2002). »The World Health Report 2002 – Reducing Risks, Promoting Healthy Life«.World Health Organization.

Zaletelj-Kragel, L., Fras, Z. in Mau~ec-Zakotnik, J. (2004). »Tvegana vedenja, povezana zzdravjem, in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije, Z zdravjempovezan ‘ivljenjski slog«. CINDI Slovenija, Medicinska fakulteta, Ljubljana.


378

doc. dr. Joca ZurcVisoka {ola za zdravstveno nego [email protected]

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: Svetovna zdravstvena organizacija je pomanjkanje gibal-ne aktivnosti uvrstila med najpogostej{e razloge za umrljivost v dana{njem svetu. Zna-nost poudarja, da je na podro~ju promocije gibalne aktivnosti za zdravje treba pri-~eti ‘e pri otrocih.Cilj: Pridobitev reprezentativnih podatkov na podro~ju gibalne aktivnosti slovenskihotrok.Metoda: Raziskava je vklju~evala 1783 slovenskih otrok povpre~ne starosti 10,4leta (52 % deklic, 48 % de~kov). Podatki o gibalni aktivnosti so bili zbrani z avtor-skim anketnim vpra{alnikom in obdelani s statisti~nim paketom SPSS 16.0 (opisnastatistika, frekvence, hi-kvadrat, analiza variance).Rezultati: Raziskava je pokazala, da je ve~ina slovenskih otrok gibalno aktivna vprostem ~as vsak dan (45,84 %), povsem neaktivna sta 2 % otrok. Med prou~evani-mi socialno-demografskimi dejavniki so se statisti~no pomembne razlike pokazale gle-de na spol (p = 0,000) in starost (p = 0,030). De~ki so bolj aktivni od deklic inenajstletniki bolj od deset-, devet- in dvanajstletnikov. Izobrazba star{ev in kraj biva-nja nista pokazala statisti~no pomembnih vplivov na pogostnost otrokove prosto~a-sne gibalne aktivnosti.Razprava: V prihodnje bo izziv pou~iti razloge izjemnega upada gibalne aktivno-sti v odraslosti in na~ine njihove premostitve. Pri slednjem ima veliko mo~ slovenskozdravstvo, da z akcijami promocije gibalne aktivnosti dvigne nivo zdravja ter s temkakovost ‘ivljenja v na{i dru‘bi.Klju~ne besede: gibalna aktivnost, promocija zdravja, analiza stanja, slovenski otro-ci, socialno-demografske karakteristike, zdravstvo.

ABSTRACTTheoretical background: Regarding World Health Organisation is lack of physi-cal activity one of the most common reasons for causing dead. The Science empha-sizes the importance of early activities for physical activity promotion at children.

Gibalna aktivnost kot sestavnidel promocije zdravja

Physical activity as a segment of healthpromotion

dr. Joca Zurc


379

Aim: To collect representative data of physical activity of Slovene children.Method: The research involved 1783 Slovene children, average age 10.4 years(52 % girls, 48 % boys). The data was collected with questionnaire, composed byauthor of research, and processed with statistical program SPSS 16.0 (descriptives,frequencies, hi-square test, analyse of variance).Results: The research showed that the majority of Slovene children do physical ac-tivity every day in their leisure time (45.84 %). Inactive are only 2 % of children.Among studied social-demographic characteristics are statistically significant connec-ted with physical activity children’s gender (p = 0,000) and age (p = 0,030). Boysare more active then girls, 11-yers old more den ten-, nine- and twelve years old.The parents’ education and place of living are not statistically significant connectedwith frequency of child’s leisure time physical activity.Discussion: The future challenge will be to examine closely the reasons of decrea-sing physical activity in adulthood and to find ways of their overcoming. We conclu-ded that the Slovene health care has a great role with health promotion actions forrise the level of health and the level of quality of life in Slovene society.Kay words: physical activity, health promotion, analyze state study, Slovene children,social-demographical characteristics, health care

1 Uvod

»Gibalna aktivnost je vsaka aktivnost, ki dvigne sr~ni utrip in povzro~i zasoplostza nekaj ~asa. Gibalna aktivnost se lahko izvaja v {portu, v igri s prijatelji alipri hoji v {olo. Gibalne aktivnosti so torej tek, ìvahna hoja, rolanje, kolesarje-nje, plesanje, rolkanje, plavanje, igranje nogometa, ko{arke in surfanje pa tudidruge vsakodnevne gibalne aktivnosti« (Roberts, Tynjälä in Komkov, 2004, str. 91).

Svetovna zdravstvena organizacija je pomanjkanje gibalne aktivnosti uvr-stila med sedem najpogostej{ih razlogov za umrljivost. V dr‘avah Zahodnegasveta za ohranjanje lastnega zdravja ni dovolj aktivne 50 % populacije. Podob-no stanje je tudi v Sloveniji, na kar nas opozarjajo rezultati ve~ kot 30-letnelongitudinalne {tudije o gibalnih navadah odraslih prebivalcev Republike Slo-venije (Petrovi} idr., 2001).

Pomen gibalne aktivnosti pa ni samo za ~lovekovo telesno zdravje, tem-ve~ so po teoriji celostnega razvoja (Ismail, 1976) vsa razvojna podro~jatesno povezana med seboj, kar pomeni, da gibalna aktivnost enakovredno obtelesnem in gibalnem oz. motori~nem podro~ju vpliva tudi na kognitivno, ~us-tveno in socialno podro~je. Gibalno udejstvovanje pomeni bolj{e funkcionira-nje posameznika na vseh razvojnih podro~jih ter s tem kvalitetnej{e ‘ivljenje.Izhajajo~ iz navedenega, je izrednega pomena, da je posameznik gibalno akti-ven v vseh ‘ivljenjskih obdobjih. Zato je treba pri~eti s privzgajanjem navaderednega gibalnega udejstvovanja ‘e pri otrocih, pri ~emer imajo velik pomenaktivnosti na podro~ju promocije gibalne aktivnosti za zdravje.


380

Ena izmed temeljnih osnov za izvedbo aktivnosti na podro~ju promocijezdravja je poznavanje stanja, znanstvenih in raziskovalnih ugotovitev o gibal-ni aktivnosti slovenskih otrok. @al tovrstnega longitudinalnega raziskovanja vSloveniji {e nimamo razvitega. Obstaja ve~ manj{ih {tudij, ki med seboj zara-di specifi~no {tevil~no, krajevno, spolno in starostno opredeljenih vzorcev ni-so primerljive.

Da bi to presegli, pridobili reprezentativne podatke in postavili osnove lon-gitudinalnemu raziskovanju na podro~ju gibalne aktivnosti otrok, smo izvedlilastno empiri~no raziskavo na reprezentativnem vzorcu slovenskih otrok(Zurc, 2009). Posebno pozornost smo namenili prou~evanju otrokove prosto-~asne gibalne aktivnosti. Ta je namre~ tista, ki po opredelitvah Svetovnezdravstvene organizacije lo~uje med otroki, ki so dovolj aktivni, in tistimi, kiniso. Samo pouk redne {olske {portne vzgoje namre~ ne zado{~a za rednogibalno udejstvovanje, ki bi imelo viden vpliv na razvoj.

2 Metode dela

2.1 Vzorec merjencev

Raziskava je bila izvedena na vzorcu 1783 slovenskih otrok, ki so v {olskemletu 2006/07 obiskovali 4. in 5. razred osemletke in/ali 4.–6. razred devetletke.V raziskavo je bilo vklju~enih 17 osnovnih {ol z vsemi podru‘ni~nimi {olami(ena izmed {ol je bila testna {ola – testiranje anketnih vpra{alnikov in testovter protokola merjenja). Osnovne {ole so bile izbrane z metodo naklju~negaizbora iz vseh dvanajstih slovenskih statisti~nih regij, in sicer glede na veli-kost regije so bile izbrane tri osnovne {ole iz Osrednjeslovenske regije, po dveosnovni {oli iz Podravske in Savinjske regije ter po ena osnovna {ola izPomurske, Koro{ke, Zasavske, Spodnjeposavske, Jugovzhodno slovenske,Gorenjske, Notranjsko-kra{ke, Obalno-kr{ke in Gori{ke regije. Povpre~nastarost merjencev je bil 10,4 leta. V raziskavo je bilo vklju~enih 52 % deklic in48 % de~kov.


Za ugotavljanje gibalne aktivnost otrok sem uporabila anketni vpra{alnik, kisem ga sestavila sama na osnovi rezultatov dosedanjih tujih (Cavill, Biddle inSallis, 2001; Roberts idr., 2004; Gavarry idr., 2003; Trost idr., 2002) in doma~ihraziskav (Petrovi} idr., 2001). Vpra{alnik o gibalni in {portni aktivnosti je vse-boval naslednje sklope vpra{anj:

! Uvodni del (navodila za izpolnjevanje, {ifra, datum, osebni podatki).! Zna~ilnosti gibalne aktivnosti: pogostnost aktivnosti (kolikokrat/koliko ~a-

sa na dan/teden), oblika (organizirano/neorganizirano, dol‘ina vklju~eno-


381

sti), vsebina ({portne panoge po popularnosti), intenzivnost, aktivnost star-{ev in na~in potovanja v {olo.

! Zna~ilnosti gibalne neaktivnosti (gledanje televizije/DVD, delo na ra~unal-niku, igrice, priprava za {olo, sedenje v {oli).

Ve~ina vpra{anj je ugotavljala lo~eno stanje med tednom in koncem tedna.

Vpra{alnik je bil standardiziran za uporabo na populaciji slovenskih otrokdrugega vzgojno-izobra‘evalnega obdobja osnovne {ole. Za ugotavljanje social-nega statusa v raziskavo vklju~enih otrok sem uporabila anketni vpra{alnik onajvi{ji dose‘eni izobrazbi star{ev, ki so ga izpolnili star{i.


Podatki so bili obdelani z univariatnimi in multivariatnimi statisti~nimi meto-dami v statisti~nem programu SPSS 16.0. Za vse obravnavane spremenljivkeso bili najprej izra~unani osnovni statisti~ni parametri:

! za nominalne in ordinalne spremenljivke: frekvence, odstotkovne vrednosti,! za intervalne in razmernostne spremenljivke: mere srednjih vrednosti,

mere variabilnosti podatkov.

Razlike v gibalni aktivnosti glede na izbrane socialno-demografske karakte-ristike so bile testirane s hi-kvadrat testom (spol, kraj bivanja) in analizo va-riance (starost, izobrazba star{ev). Za statisti~no pomembne so bile upo{teva-ne razlike na ravni 5 % tveganja.

Za statisti~no pomembne sem upo{tevala povezanosti, kjer je bila stopnjastatisti~ne pomembnosti na ravni 0,05 in manj.

3 Rezultati

Graf 1: Pogostnost gibalne aktivnosti slovenskih otrok v prostem ~asu


382

Raziskava je pokazala, da je ve~ina slovenskih otrok gibalno aktivna v pro-stem ~asu vsak dan (45,84 %), sledi jim skupina otrok, aktivnih od dvakrat dotrikrat na teden (24,24 %). Skupaj je redno aktivnih (vsaj dvakrat na teden)88,93 % prou~evanih otrok. Neredno gibalno aktivnih je 9,06 % in povsem neak-tivnih 2,01 % populacije (graf 1).

Pogostnost prosto~asne Spolgibalne aktivnosti de~ek deklica skupaj

Sploh nisem aktiven

f 18 16 34

f % pogostnost 52,9 % 47,1 % 100,0 %

% spol 2,2 % 1,8 % 2,0 %

% skupaj 1,0 % 0,9 % 2,0 %

1-krat do 3-krat na mesec

f 28 20 48

f % pogostnost 58,3 % 41,7 % 100,0 %

% spol 3,4 % 2,2 % 2,8 %

% skupaj 1,6 % 1,2 % 2,8 %

1-krat tedensko

f 29 80 109

f % pogostnost 26,6 % 73,4 % 100,0 %

% spol 3,5 % 8,9 % 6,3 %

% skupaj 1,7 % 4,6 % 6,3 %

2- do 3-krat tedensko

f 180 240 420

f % pogostnost 42,9 % 57,1 % 100,0 %

% spol 21,8 % 26,6 % 24,3 %

% skupaj 10,4 % 13,9 % 24,3 %

4- do 5-krat na tedensko

f 170 157 327

f % pogostnost 52,0 % 48,0 % 100,0 %

% spol 20,6 % 17,4 % 18,9 %

% skupaj 9,8 % 9,1 % 18,9 %

Vsak dan

f 399 389 788

f % pogostnost 50,6 % 49,4 % 100,0 %

% spol 48,4 % 43,1 % 45,7 %

% skupaj 23,1 % 22,5 % 45,7 %

Skupaj

f 824 902 1726

f % pogostnost 47,7 % 52,3 % 100,0 %

% spol 100,0 % 100,0 % 100,0 %

% skupaj 47,7 % 52,3 % 100,0 %

Vrednost Stopnje Statisti~nasvobode pomembnost

Pearsonov hi-kvadrat test 31,067 5 0,000

Tabela 1: Razlike v pogostnosti gibalne aktivnosti slovenskih otrok glede na njihov spol


383

Raziskava je pokazala (tabela 1), da obstajajo statisti~no pomembne razli-ke (p = 0,000) v pogostosti gibalne aktivnosti glede na spol pri otroku v razvoj-nem obdobju poznega otro{tva. Najve~je razlike med spoloma so opazne vneredni aktivnosti enkrat tedensko, v kateri je udele‘enih kar 46,8 % ve~ de-klic v primerjavi z de~ki. De~ki prevladujejo v redni gibalni aktivnosti, njiho-va domena je zlasti vsakodnevna vadba v prostem ~asu (48,4 % vseh anketi-ranih de~kov).

Analiza Vsota Stopnja Aritmeti~naF

Statisti~navariance kvadratov svobode sredina pomembnost

Med skupinami 16,034 4 4,009 2,678 0,030

Znotraj skupin 2587,661 1729 1,497

Skupaj 2603,696 1733

95 % interval zaupanja ASStarost N Aritmeti~na Standardni Spodnja Zgornja Min. Max.

sredina odklon meja meja

9 312 4,85 1,249 4,71 4,99 1 6

10 629 4,86 1,294 4,76 4,97 1 6

11 578 5,06 1,125 4,97 5,15 1 6

12 213 4,90 1,227 4,74 5,07 1 6

Tabela 2: Opisna statistika in analiza variance razlik v gibalni aktivnosti slovenskih otrokglede na njihovo starost

Tabela 2 prikazuje izra~un enosmerne analize variance gibalne aktivnostiotrok v odvisnosti na njihovo starost. Analiza variance je pokazala, da se po-gostnost otrokove prosto~asne gibalne aktivnosti statisti~no pomembno razli-kuje glede na njegovo starost (p = 0,030). Po ve~ji gibalni aktivnosti izstopajoenajstletni otroci, ki so povpre~no aktivni od {tiri- do petkrat tedensko. Predenajstim letom prosto~asna gibalna aktivnost nara{~a z otrokovo starostjo,do‘ivi vrh v enajstem letu in za~ne upadati v dvanajstem letu.

Izobrazba star{ev in kraj bivanja se nista izkazala za statisti~no pomemb-na dejavnika pogostnosti otrokove prosto~asne gibalne aktivnosti. Analizavariance (p = 0,819) ka‘e, da izobrazba star{ev nima vpliva na pogostnost pro-sto~asnega gibalnega udejstvovanja njihovih otrok. Prav tako Hi-kvadrat preiz-kus (p = 0,822) potrjuje, da kraj bivanja (pode‘elje, mesto) nima statisti~nopomembnega vpliva na pogostnost prosto~asne gibalne aktivnosti mlaj{ega{olarja.


384

4 Zaklju~ki

Dobljeni rezultati porajajo vpra{anje o izjemnih razlikah v gibalni aktivnostimed otroki in odraslimi. V prihodnje bo znanosti izziv prou~iti razloge izjem-nega upada gibalne aktivnosti v odraslosti ter na~in njihove premostitve. Prislednjem pa so delujo~i v zdravstveni negi tisti, ki imajo velik vpliv in mo~,da s preventivnimi akcijami promocije redne gibalne aktivnosti v preventiviin kot tudi v zdravljenju dvignejo njen nivo in posledi~no s tem nivo zdravjater kakovosti ‘ivljenja vsakega posameznika v na{i dru‘bi. Klju~nega pomenaje zagotoviti sodelovanje strokovnjakov kineziolo{ke in zdravstvene stroke, insicer tako v teoriji, raziskovanju in v praksi zdravstvene nege.

LiteraturaCavill, N., Biddle, S. in Sallis, J.F. (2001). Health enhancing physical activity for young

people: Statement of the United Kingdom expert consensus conference. Pediatric Exerci-se Science, 13 (1), 12–25.

Gavarry, O., Giacomoni, M., Bernard, T., Seymat, M. in Falgairette, G. (2003). Habitualphysical activity in children and adolescents during school and free days. Medicine andScience in Sports and Exercise, 35 (3), 525–531.

Ismail, A. H. (1976). Integrirani razvoj: Teorija i eksperimentalni rezultati. Kineziologija, 6(1-2), 7–28.

Petrovi}, K., Ambro‘i~, F., Bednarik, J., Ber~i~, H., Sila, B. in Doupona Topi~, M. (2001).[portnorekreativna dejavnost v Sloveniji 2000. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulte-ta za {port, In{titut za kineziologijo.

Roberts, C., Tynjälä, J. in Komkov, A. (2004). Physical activity. V C. Currie, C. Roberts, A.Morgan, R. Smith, W. Settertobulte, O. Samdal in V. Barnekow Rasmussen (Ur.), YoungPeople’s Health in Context: Health Behaviours in School-aged Children (HBSC) Study:International Report from the 2001/2002 Survey (str. 90-97). Copenhagen: World HealthOrganization, Regional Office for Europe.

Trost, S. G., Pate, R. R., Sallis, J. F., Freedson, P. S., Taylor, W. C., Dowda, M. in Sirard, J.(2002). Age and gender differences in objectively measured physical activity in youth.Medicine & Science in Sports & Exercise, 34 (2), 350–355.

Zurc, J. (2009). Vloga gibalne aktivnosti v otrokovem socialnem razvoju v obdobju pozne-ga otro{tva: zaklju~no poro~ilo temeljnega podoktorskega znanstveno-raziskovalnegaprojekta. Koper: Univerza na Primorskem.


385

Ana Stopar Stritar, dipl. m. s.Psihiatri~na klinika [email protected]

@ivljenjski slog pacientovs kroni~no du{evno motnjo

in njihov prosti ~as

Lifestyle of patients with cronical mentaldisorder and their leisure

Ana Stopar Stritar

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: Delo s pacienti, obolelimi za kroni~no du{evno motnjo, po-stavlja vpra{anja o njihovem ‘ivljenjskem slogu in vsebini pre‘ivljanja prostega ~a-sa, to pa nam omogo~i vpogled v na~in njihovega ‘ivljenja.Cilji: Raziskava je bila izvedena z namenom ugotavljanja povezanosti ter soodvi-snosti dolo~enih segmentov ‘ivljenja pacientov s kroni~no du{evno motnjo.Metoda: Uporabljeni sta bili kvantitativna in kvalitativna metoda zbiranja podat-kov ter pregled strokovne literature. Kot instrument je bil uporabljen anketni vpra{al-nik.Rezultati: Raziskava je izpostavila naslednje zna~ilnosti pacientov s kroni~no du-{evno motnjo: nizka izobrazbena stopnja, nizki prejemki, okrnjena socialna mre‘a,posledi~no zatekanje k razvadam in osamljenost, ki je posledica nezmo‘nosti vklju-~evanja v socialno okolje.Razprava: Pred zdravstveno nego se odpirajo nove razse‘nosti pomo~i pacientuna poti k zdravju. Veliko lahko prispeva nadaljnje raziskovanje na tem podro~ju.Klju~ne besede: kroni~na du{evna motnja, pacient, prosti ~as

ABSTRACTBackground: Working with patients suffering from chronic mental disorders posesquestions about their life style and how they spend their leisure and this renders pos-sible an insight into their way of life.Aims: The aim of the study was to estabilish the connection and inter-dependenceof certain segments of the lives of patients with chronic mental disorders.


386

Methods: Gathering information was based on quantitative and qualitative methodsand a review of professional literature. gathering the information and specialistic viewof literature.Results: The study found the following predominant characteristics of patients withchronic mental disorders: low educational level, low incom and truncated social net-work that result in resorting to bad habits and withdrawing into isolation.Discussion: Health care faces new possibilities and challenges in helping patientson their way to health. Further research may significantly contribute to these endea-vours.Key words: chronical mental disorder, patient, leisure

1 Zdravje du{evno bolnih

Zdravje ni vsem dano v enaki meri. Predstavlja pa kljub temu visoko stopnjodobrega po~utja. Raziskovanja na podro~ju zdravja so ve~inoma povezana ssocialnimi viri, stresom in osebnimi viri v zvezi s pri~akovanji na podro~judu{evnega in telesnega zdravja. Veliko {tevilo pacientov s kroni~no du{evnomotnjo je v svojem ‘ivljenju pod vplivom velikega stresa. Imajo premalo so-cialnih resursov in premalo izku{enj, premalo socialne in disfunkcijske pod-pore. Preko teh omejenih osebnih virov, nizke izobrazbene stopnje in s slab-{imi osebnimi resursi ter neustreznimi strategijami spoprijemanja so omejeni.

Napovedni dejavniki psihi~ne motnje so:

! kroni~na motnja;! pomanjkanje socialne podpore;! nezaposlenost/invalidnost;! osebna tveganja v ‘ivljenju;! rev{~ina;! stres;! te‘ko dosegljivi ‘ivljenjski cilji;! notranja osebnostna {ibkost.

Obi~ajno so pacienti s kroni~no du{evno motnjo tudi v dru‘inah demorali-zirani in prepoznani skozi »nau~eno nemo~«. Pacienti s kroni~no du{evno mot-njo nimajo trdnega dokaza, da lahko vplivajo na svoje ‘ivljenje in nimajo iz-ku{enj, da lahko uresni~ijo svoje sposobnosti in svoje interese v socialnemokolju. Tako izgovori »tega ne zmore{, tega ne zna{«, so obi~ajno resni~ne iz-ku{nje v svetu. V tem kontekstu je jasno prepoznavna struktura neenakostiza individualno predstavitev sposobnosti ohranjanja zdravja in dobrega po-~utja. Pacienti s kroni~no du{evno motnjo so v socialno – ekonomsko depre-viligiranem polo‘aju in nosijo veliko breme svoje bolezni ter psiho-socialnesituacije.


387

Psihi~no zdravje se ne ka‘e z dobro voljo, ustreznim ‘ivljenjskim slogom,temve~ preko danih dru‘benih norm in odnosov. Vpra{amo se lahko, kaj ohra-nja ljudi zdrave, kaj so v zdravje usmerjene aktivnosti, kaj ohranja ~lovekadu{evno zdravega. Tu je veliko dejavnikov, ki se ka‘ejo z individualnimi viri(sposobnosti, kompetence), in spoprijemalne strategije. Posebno je treba pou-dariti socialno mre‘o, ki ima predvsem podporno funkcijo v smislu »socialno-imunskega sistema«.

Salutogeneza – usmeritev k zdravju vklju~uje troje (Schulze-Steinmmann,2008):

! pacienta,! medicinsko sestro, strokovnega delavca,! konkretno ‘ivljenjsko okolje, v katerem pacient s kroni~no du{evno

motnjo ‘ivi.

K zdravju {ir{e umerjena perspektiva vklju~uje za{~itne dejavnike ali raz-voj virov in potencialov. Koncept (sredi{~e) temelji na koherenci, ki vklju~u-je ob~utek soodvisnosti in smiselnosti ‘ivljenja. Smisel koherence je nekadr‘a, ki se ka‘e na tak na~in:

! moj svet je razumljiv, urejen, te‘ave in probleme, ki jih do‘ivljam, lahko vveliki meri povezujem

! naloge lahko re{im. Imam ustrezne vire za aktiviranje.! vsaka vzpodbuda v ‘ivljenju je smiselna.! so na~rti in cilji, za katere se je vredno potruditi.

1.1 In kaj je zdravje?

Zdravje in bolezen nista nasprotna dejavnika. Zdravje ni samo odsotnost bo-lezni, temve~ kontinuum med poloma zdravja in bolezni. Lahko povemo, daje zdravje produkt ve~plastnih vplivov (odnosov in dejanj). Socialni psihi~nidejavniki vplivajo na pojav in potek bolezni. V ‘ivljenju se je treba spoprijetiz eksternimi fizi~nimi in psihosocialnimi ter internimi psihi~nimi zadevami .Tezahteve so: {ola, dru‘ina, poklic, dru‘ba, telesne in ekolo{ke obremenitve. Tuso pomembne individualne dispozicije, katere lahko opredelimo kot ranljividel osebnosti, ki vpliva na zdravje. Zdravje se lahko podpre z zdravo prehra-no, zadostnim gibanjem, optimalnim nivojem razbremenjevanja, ‘ivljenjskimsmislom, zadostnimi socialnimi kontakti, odlo~anjem, kontrolo nad lastnim ‘iv-ljenjem, materialno varnostjo, iskanjem pomo~i in drugega, kar podpira zdrav-je. Tako je du{evno zdravje sestavljeno iz individualnih zmo‘nosti za spopri-jemanje z zunanjimi in notranjimi obremenitvami ter smislom orientacije inizku{nje za ohranjanje du{evnega zdravja.

Du{evno zdravje opredeljujemo s tremi pogledi:

! smiselna orientacija v eksistencialni in spiritualni dimenziji;


388

! zmo‘nost do‘ivljanja dobrega po~utja in zadovoljstva;! socialne kompetence (vsakodnevne prakti~ne, poklicne in socialne kom-

petence).

Glede na razli~ne modele v zdravju du{evno zdravje zajema (Schulze-Steinmman, 2008):

1. Generalizirano pozitivno pri~akovanje (ljudje so prepri~ani, da lahko vpli-vajo na ‘ivljenje in se stvari dobro razvijajo);

2. Generalizirano pozitivno pri~akovanje zaupanja vase (ljudje so prepri~ani,da se lahko sami spoprimejo s problemom);

3. Internalizirana zmo‘nost nadzora (ljudje so prepri~ani, da lahko sami vpli-vajo na svoje ‘ivljenje);

4. Spoprijemanje s spremembami (‘ivljenje je v soodvisnosti med zahtevamiin izzivi),

5. Smiselnost (‘ivljenje razumejo, vedo, da ima smisel in da se je vredno vlo-‘iti trud v re{evanje problemov);

6. Optimizem in pozitivna samopodoba (ljudje imajo pozitivno samopodoboin so zanesljivi);

7. Sposobnost ponovnega vzpostavljanja ravnovesja (lahko vplivajo na oko-lje in prevzemajo odgovornost za negativne vplive in zmanj{anje obreme-nitve).

Psihi~ne zahteve so sestavljene iz ponotranjenih vrednot, potreb in poseb-nosti, ki niso vedno usklajene z okoljem in vodijo do notranje ambivalentno-sti. Tako je du{evno zdravje povezano z ‘ivljenjem, polo‘ajem v ‘ivljenju inna~inom ‘ivljenja, s posebnim poudarkom na stresogenih dejavnikih. Prepri-~anje v samostojno obvladovanje ‘ivljenja in zaupanje vase in svet, »da se za-deve dobro razvijajo«, je neka notranja vzpodbuda k zdravju. Pri tem so pravtako pomembni resursi, ki se aktivirajo ob obremenilnih situacijah, kot so so-cialni kontakti iz razli~nih socialnih mre‘, ki spremljajo krizne situacije, in pritem aktivno sodeluje vpliv na du{evno zdravje, saj gre pri tem za uravnava-nje med obremenilnimi dejavniki in varovalnimi dejavniki (stresorji) prisotni-mi v vsakem telesu.

Najbolj temeljna misel du{evnega zdravja je zaupanje v svet in samegasebe, opisal in ozna~il kot koherentnost jo je Antonovsky. Ta osnovna orien-tacija posreduje gotovost, da so:

! vzburjenje in zahteve iz notranjega in zunanjega okolja pri~akovane, struk-turirane in razlo‘ljive;

! viri potencialni resursi pomo~i dosegljivi in u~inkoviti pri re{evanju zahtev;! obstaja notranje prepri~anje pri smiselnosti s spoprijemanjem z zahtevami.

Subjektivni aspekti zdravja: dobro po~utje, veselje do ‘ivljenja, aktivne inpasivne funkcionalne sposobnosti, notranja odprtost in fleksibilnost omogo-~ajo spoprijemanje s krizami.


389

Konkretne znake du{evnega zdravja opisujejo pacienti kot kakovost ‘iv-ljenja, veselje, telesno zdravje, prehrano, zdrave odnose z dru‘ino, prosti ~as,u‘ivanje, informiranost o bolezni, finan~no varnost, identiteto, smisel, samo-stojnost, obvladovanje bolezni, upanje, zaupanje, veselje do dela in zaposli-tve. Kroni~ni pacienti, ki imajo ve~ let razli~ne znake du{evne motnje, so osre-doto~eni na odstranitev kriz in ponovitve bolezni. Obi~ajno potrebujejo indi-vidualno pomo~ pri (Schulze-Steinmman, 2008):

! strukturi dneva (zaposlitev, izobra‘evanje, izkori{~anje prostega ~asa, ude-le‘ba v dru‘abnem ‘ivljenju);

! vzpostavljanju in vzdr‘evanju socialnih odnosov (dru‘inskih, prijateljskih,z medicinskimi sestrami);

! samooskrba (prehranjevanje, obla~enje, osebna higiena, ravnanje z denar-jem);

! skrb za okolje, mobilnost;! uveljavljanje pomo~i (socialna pomo~, medicinska pomo~ …);! spoprijemanje s specifi~nimi zahtevami (z boleznijo, skrb za lastno var-

nost).

Pomembna stali{~a socialno-psihi~ne podpore vsebujejo (Schulze-Steinm-man, 2008):

! emocionalno podporo, ki se ka‘e s samooceno in sprejemljivostjo;! instrumentalna pomo~, ki je sestavljena iz materialne in finan~ne;! informativno podporo, ki vsebuje informacije in napotke;! pomo~ pri presoji in pomo~ pri re{evanju.

U~inkovita zdravstvena nega vpliva na zdravje, deluje v smislu minimali-zacije obremenilnih dejavnikov, uravnavanje obremenitev, k cilju usmerjenospro{~anje, podajanje informacij o dejanskem stanju (njegova du{evna mot-nja, znaki, sprememba dnevno-no~nega ritma), razmi{ljanja o na~rtih in re{e-vanju problemov v vseh ‘ivljenjskih situacijah.

Du{evne bolezni se ka‘ejo tudi skozi motene odnose, saj poru{enje odno-sov destabilizira du{evno motnjo. Znano je, da trajni stabilni odnosi delujejopozitivno na ohranjanje du{evnega zdravja (samoocena, samozaupanje).Tako imajo ob~utek, da nekomu pripadajo, nekdo je z njimi, jim pomaga prispoprijemanju v neprijetnih situacijah. Emocionalno podporo mu daje nekdo,kateremu pacient zaupa (lahko tudi medicinska sestra).

K zdravju usmerjena profesionalna podpora in intervencije vplivajo nazdravje ter samostojno ‘ivljenje pacienta, predvsem z dajanjem ob~utkapacientu, da lahko nadzira in vpliva na lastno ‘ivljenje. S tem se za~enjasprememba paradigme (Schulze-Steinmman, 2008):

! od bolezni k zdravju (graditi na zdravih delih pacienta);! pozornost pacienta usmerjena v zdravje (pacient lahko vpliva na vzdr‘e-

vanje zdravja in obvladovanje bolezni);


390

! subjektivna predstava kakovosti ‘ivljenja (kaj je zanj kakovost ‘ivljenja),! razlikovanje faz dobrega po~utja (kdaj se dobro po~utite?);! obnovitev zdravja in vrnitev v ‘ivljenje (kako ste premagali bolezen?);! predelava individualnih konceptov (kaj vam koristi za ohranjanje zdravja?);! u~inkovita usmerjenost aktivnosti (imate dobre prilo‘nosti in vas podpi-

ramo!).

Pri vseh k zdravju usmerjenih aktivnostih upo{tevamo: starost, spol, etni~-no pripadnost, izobrazbo.

Cilji k zdravju usmerjenih aktivnosti (Schulze-Steinmman, 2008):

! aktiviranje samopomo~i;! izkori{~anje virov skupnosti;! izkori{~anje strokovnih delavcev;! u~enje spoprijemanja z du{evno motnjo;! u~enje vzdr‘evanja socialne mre‘e;! aktivacija internih in eksternih virov;! aktivacija in utrjevanje strategij re{evanja problemov;! zmanj{anje stresa;! zmanj{anje osamljenosti;! pove~anje samopodobe;! podpora.

Vsekakor gre za spoprijemanje z boleznijo in njenimi posledicami. Pacien-ti naj bi bili dele‘ni izobra‘evanja s podro~ja du{evne motnje in uporabnihznanj za ohranjanje kompetenc sz ponovitvijo bolezni. Educirani pacienti imajo{ir{o osnovo in ve~ji manevrski prostor za odlo~anje in s tem tudi jasnej{elastno in tuje videnje.

2 Salutogeneza – usmerjenost k zdravju v praksi

Na razli~nih klinikah uporabljajo razli~na okolja in prisegajo na medicinske alisocio- terapevtske pristope. Najpomembneje je ustvariti terapevtski odnosmed vsemi udele‘enci procesa. Za izbolj{anje pacientove kroni~ne du{evnemotnje potrebujemo aktivne in kriti~ne uporabnike, ki bodo vzpodbujalikakovost s krepitvijo kompetenc, lastne odgovornosti in samopomo~i. Profe-sionalno delo: podpora, spremljanje, predvsem individualno delo, vzpodbu-janje predvsem samooskrbe, motivacija, pomo~ pri orientaciji v poslab{anjubolezni, podpora socialnih in mentalnih sposobnosti, podpora pri izra‘anjuob~utkov, sprejemanju realnosti, razumevanju in prepoznavanju, gre za reak-tivacijo prakti~nih sposobnosti in kompetenc. Stanja negativnih ~ustev, stra-hu, nemo~i, ‘alosti in individualnih stresov se pri profesionalnem delu pre-poznavajo in z njegovo pomo~jo zmanj{ujejo.

Obstajajo razli~ni predsodki – stigma, kar seveda postavlja paciente s kro-


391

ni~no du{evno motnjo na rob dru‘be in tako lahko govorimo tudi o diskrimi-naciji, ki je povezana z neobi~ajnim vedenjem, neobi~ajnim izgledom … Ange-mayer je v raziskavi (1993) opisal nekatere stereotipe. Ugotovil je, da so pa-cienti s kroni~no du{evno motnjo v 90 % v breme dru‘be, da so nepredvidlji-vi in nevarni za druge v 29,5 %, odtujeni 42 % in nerazumljivi 34 % ter neprijet-ni 37 %, nenegovani in visoko inteligentni. Prav tako kot pacienti z du{evnomotnjo imajo tudi institucije, ki za te paciente skrbijo, negativen predznak.Angemayer pravi, da v 28 % predvsem pomirjajo paciente in v 26 % postanejo{e bolj bolni. Nekaj ve~ kot 33 % vpra{anih meni, da psihofarmakolo{ka sred-stva negativno vplivajo na zdravje.

V raziskavi (Gabel in drugi, 1999) je sodelovalo 7264 pacientov, obolelihza kroni~no du{evno motnjo. 71 % jih ni bilo poro~enih, 41 % jih je bilo in seje po~utilo nelagodno z obolelim partnerjem, 22 % je prekinilo zvezo, 16 %vpra{anih se je po~utilo neprijetno delati z obolelim, 17 % jih je bilo sram, zla-sti ~e je bila prisotna du{evna motnja v dru‘ini. V raziskavi so zajeti osebnikontakti s pacienti z du{evno motnjo, le-ti pa so pomembni za destigmatiza-cijo pacientov samih.

V {tudiji (Link in drugi, 2001) beremo, da imajo pacienti z du{evno motnjonizko samospo{tovanje in nizko samopodobo ter da se po~utijo nekoristne,54 %, vpra{anih meni, da so nesposobni, 37 % jih ima ob~utek manjvrednosti,pri 24 % ne gre za obsojanje oseb z ni‘jim vrednotenjem. Upo{tevati treba, daso paciente na tem podro~ju za{~iti in se z njimi dela na podro~ju opolnomo-~enja (pacienti z vi{jo stopnjo izobrazbe, nekaj so naredili iz sebe). Subjektiv-no zavedanje bolezni in subjektivni vpogled v bolezen imata vpliv na potek,pacienti so osebnostno dobro opremljeni, da du{evno motnjo integrirajo v svo-jo samopodobo in jo v terapevtskem procesu upo{tevajo. Tako se pacienti skroni~ni du{evno motnjo na eni strani spoprijemajo s psihoti~nim delomsamopodobe in na drugi strani opazujejo znake ter i{~ejo ravnovesje in kom-promise.

Pacienti s kroni~no du{evno motnjo imajo manj{o socialno mre‘o, social-no mre‘o gradijo predvsem na sopacientih ali s sebi podobnimi v okolici. Po-gosto ostajajo v primarni dru‘ini in ne vzpostavljajo kontaktov navzven. Pripacientih s kroni~no du{evno motnjo je opaziti pove~an kontakt s sopacienti,isto~asno pa tudi upad kontaktov z drugimi. Zaskrbljujo~a je socialna izolaci-ja pri ve~ini pacientov s kroni~no du{evno motnjo. 1/3 ne pozna nikogar, kibi jih obiskal, 18 % nima nikogar, s katerim bi pre‘ivljal prosti ~as. To situacijo{e bolj pojasnjuje socialna podpora, 23 % ne pozna nikogar, s komer bi se po-govarjali. Tako niso samo osamljeni, tako nimajo nikogar, ki bi jim nudil opo-ro ob zapletih in razli~nih problemih. 50 % pacientov nima nikogar, ki bi jihpotola‘il v ‘alosti in samoti, 1/3 nima prijatelja, pogosti obiskovalci so ~lanidru‘ine, ki so tudi skrbniki. Le 9,8 % pacientov s kroni~no du{evno motnjoima trden partnerski odnos, 89 % je samskih, v splo{ni populaciji je situacijaravno obratna. Socialni odnosi so asimetri~ni, ‘ivijo v odvisnosti od star{ev


392

in s tem ni vzajemnosti. Socialni odnosi so pogosto nestabilni, kratkotrajni inmoteni predvsem zaradi vplivov bolezni. Pacienti s kroni~no du{evno motnjoimajo malo socialne podpore v odnosih in redko dobijo materialno in social-no pomo~ v tak{nem odnosu. Ugotovljeno je, da trdna socialna mre‘a vplivana nadaljnji potek bolezni. V socialni mre‘i so pomembni viri podpore, ki vpli-vajo na bolj{e po~utje in psihi~no zdravje. Pacienti s kroni~no du{evno mot-njo nujno potrebujejo stabilno, trdno socialno mre‘o, podporne odnose, karzmanj{uje ranljivost in izbruh bolezni.

Svojci obolelega du{evno bolezen do‘ivljajo kot katastrofo in pogosto ima-jo ob~utek krivde. Nekako ostanejo v povezavi s prizadetim. Nekateri toozna~ujejo kot tretjo bolezen, poleg bolezni same in stigme. Svojci se pogostospra{ujejo, kaj so storili narobe, i{~ejo krivca, ali pa to projicirajo navzven.Tako se kakovost ‘ivljenja svojcev na vseh ravneh zmanj{a. Po~utijo se nego-tove, preobremenjene s skrbjo za obolelega, nemo~jo, osamljenostjo, samood-govornostjo, imajo ob~utek omejenosti, prevaranosti, ‘alosti, strahu predponovitvijo bolezni, strah pred lastno zbolevnostjo.

Ve~ina pacientov s kroni~no du{evno motnjo ostane v doma~em okolju,ali pa ‘ivi v skupnosti. Hitro so upokojeni, programi rehabilitacije se ne izva-jajo tako, kot je napisano in za‘eleno. Za kvaliteto ‘ivljenja jim najve~ pomenidelo (ob~utek koristnosti in polnopravnost ~lanstva v dru‘bi). Pomen social-nih kontaktov pridobi na vrednostni lestvici z dol‘ino trajanja bolezni.

Novo kulturo obravnave pacientov s kroni~no du{evno motnjo predstav-lja opolnomo~enje v zdravstveni negi, kar predstavlja novost, avtonomijo,samopomo~ in temelji na razli~nih teorijah, ki slonijo na sposobnosti posamez-nika za obvladovanje ‘ivljenja. Medicinske sestre upo{tevajo razli~ne pristo-pe k tem konceptom:

1. @ivljenjsko usmerjena dimenzija – ozna~ena je s sposobnostjo posamezni-ka, da z lastnimi mo~mi obvladuje probleme, te‘ave in jih z razli~nimisredstvi razre{uje. V sredi{~u tega koncepta so sposobnosti posameznika,da se organizira in zaupa v lastne mo~i.

2. Prizadeti najde poti, da premaga svojo nemo~ z aktivnim pridobivanjemmo~i za premagovanje in zmanj{anje odvisnosti. V tem konceptu gre zasamopomo~ in samoorganizacijo.

3. Opolnomo~enje pomeni spodbujanje in podporo odlo~anja o sebi prekodrugih (medicinske sestre, drugi strokovni sodelavci).

3 Metoda

Z enostavnim naklju~nim vzor~enjem je v raziskavi sodelovalo 50 pacientov,za katere veljajo vklju~itveni kriteriji, in sicer kroni~ni potek bolezni ter naj-manj trikratna hospitalizacija v zadnjem letu zaradi poslab{anja kroni~ne du-


393

{evne motnje. Pred izpolnjevanjem vpra{alnika so pacienti podpisali soglasje,da se z raziskavo strinjajo. Raziskava je potekala na Enoti za podalj{ano zdrav-ljenje Psihiatri~ne klinike Ljubljana v obdobju med 3. 1. 2008 in 29. 2. 2008.

Za namen raziskave je uporabljen standardizirani vpra{alnik o kakovosti‘ivljenja COMQOL 5, ki v prvem delu zajema sociodemografske podatke, natopa ‘ivljenjska podro~ja ter nazadnje vrednote in zadovoljstvo v obliki petsto-penjskih lestvic.

Pridobljeni rezultati so obdelani s statisti~nim paketom SPSS za okolje Win-dows, razli~ica 12.0. Z deskriptivno statistiko so izra~unane frekvence in od-stotki, spremenljivke so statisti~no obdelane z ustreznimi metodami (Pearso-nov korelacijski koeficient).

4 Rezultati

V naklju~nem vzorcu je bilo zajetih 18 ‘ensk in 32 mo{kih s kroni~no du{ev-no motnjo, ki so bili v omenjenem obdobju hospitalizirani. Povpre~na starostanketirancev je 49 let. 48 % anketirancev je samskih, 26 % poro~enih, razveza-nih 10 % in 2 % jih ‘ivi v partnerski zvezi.

4 % anketirancev je brez dokon~ane osnovne {ole, 20 % ima kon~anoosnovno {olo, 28 % poklicno {olo, 36 % srednjo stopnjo izobrazbe in 12 % vi{-jo, visoko ali univerzitetno stopnjo izobrazbe.

Manj kot 200 evrov dohodka na mesec ima 28 % anketirancev, v 54 % segiblje dohodek med 300 in 500 evri mese~no.

64 % jih navaja,da imajo prosti ~as pogosto in zelo pogosto, ve~ina jih obi-~ajno ne gleda televizije, to po~ne le 16,5 %. Navajajo v 46 % pogovor s prija-telji, v 86 % se doma po~utijo varne, le 2 % ne ob~utita varnosti v doma~emokolju. 48 % anketirancev pogosto in zelo pogosto po~ne v prostem ~asustvari, ki jih veselijo, 40 % v~asih, in nikoli 12 %. 60 % jih ima pogosto ali zelopogosto ‘elje, katerih ne morejo uresni~iti zaradi razli~nih dejavnikov. 92 %anketirancem so najpomembnej{i odnosi s prijatelji in dru‘inskimi ~lani, in60 % je pomembno, da se udele‘ujejo dejavnosti izven doma. 66 % jih je zado-voljnih z odnosi v dru‘ini in s prijatelji.

In kaj po~nejo v prostem ~asu? 38 % zbolelih za kroni~no du{evno motnjone zahaja v dru‘bo, 26 % jih to po~ne redko in 18 % v~asih. 46 % jih ne obi-skuje predstav ali dru‘abnih dogodkov in le 10 % anketiranih pacientov red-no hodi k verskim obredom. Anketirani pacienti v 36 % navajajo nekomunika-cijo z sosedi, s sosedskimi odnosi jih je zadovoljnih le 18 %. Ni~ presenetljivni dobljen rezultat o obiskih kino predstav, saj jih le-teh ne obiskuje kar 80 %anketiranih pacientov .76 % po navedbah ne zna zapolniti svojega prostega~asa, ne ve s ~im se naj ukvarja in nima svojih interesnih dejavnosti.


394

5 Razprava

Kroni~na du{evna motnja je motnja v du{evni funkciji, ki povzro~i spremem-bo v pacientovem obi~ajnem ‘ivljenju in traja dalj{e ~asovno obdobje. Kro-ni~na du{evna motnja je tista, ki pacienta onesposablja za dolo~eno udejstvo-vanje do dolo~ene stopnje. Kroni~ne du{evne motnje povzro~ajo zmanj{anosposobnost delovanja na socialnem podro~ju, kamor sodi tudi skrb zase, spo-sobnost navezovanja stikov ter vzdr‘evanja socialnih stikov. Pacienti s kro-ni~no du{evno motnjo imajo ve~inoma te‘ave pri uresni~evanju svojih ‘iv-ljenjskih ciljev. Del teh te‘av je mogo~e pripisati motnjam pri spoznavnemdelovanju in vedenju. ê ‘elimo odgovoriti na ‘ivljenjske te‘ave pacientov skroni~no du{evno motnjo, moramo razumeti vpliv posledic bolezni.

Prosti ~as naj bi bil ~as, ki slu‘i ~loveku, torej ~as, katerega ~lovek namenisamemu sebi, pre‘ivlja ~as brez obveznosti in dol‘nosti, brez omejitev, ~as,namenjen stvarem, ki ga veselijo ter izpopolnjujejo.

Prosti ~as je opredeljen tudi kot ~as neobveznih aktivnosti, te so notranjemotivirane in se izvajajo v prostem ~asu, kar pomeni, da ~as ni dolo~en zaobveznosti, kot so delo, skrb zase ali po~itek.

Raziskava je pokazala, da ima nizko izobrazbeno stopnjo skoraj polovicaanketiranih, kar pomeni, da so zboleli mladi, da imajo nizko samopodobo in stem tudi malo lastnih resursov za re{evanje lastnih te‘av. Ve~ina kroni~no bol-nih je bilo upokojenih z nizkim {tevilom let delovne dobe, kar ima za posledi-co tudi nizke mese~ne dohodke. Zaradi nizkih dohodkov se, tudi ~e bi ‘eleli,ne morejo udele‘evati oziroma obiskovati dru‘abnih dogodkov, gledali{kih inkino predstav. Najve~ se jih odlo~i za sprehod v naravo. Presenetljiv je poda-tek o obisku verskih aktivnosti, verjetno je to posledica prej{nje dru‘bene ure-ditve.

Pacienti s kroni~no du{evno motnjo imajo najve~ te‘av z ohranjanjem innavezovanjem socialnih stikov, tako jim z leti trajanja bolezni ostaja ohranja-nje ter zagotavljanje temeljnih ‘ivljenjskih aktivnosti. âs si zapolnjujejo pred-vsem s predajanjem razvadam, kot so kajenje, pitje kave in v zadnjem ~asutudi u‘ivanje prepovedanih psihoaktivnih substanc.

6 Sklep

Pregled tuje literature, v tujini narejenih raziskav in dobljeni rezultati nareje-ne raziskave nam ka‘ejo, da je pred vsemi udele‘enci v procesu zdravljenjapacienta s kroni~no du{evno motnjo {e veliko skupnega dela. Vendar je zadober za~etek in nadaljevanje treba vzpostaviti terapevtski odnos, saj breztega ni sodelovanja. Pred zdravstveno nego so nove naloge, nove mo‘nosti v


395

skrbi za pacienta, za njegovo pot v ve~jo samostojnost, njegovo lastno samo-zaupanje, v bolj{e poznavanje bolezni same, njene ponovitve. Zdravstvenanega mora nuditi pacientu opolnomo~enje – novo dimenzijo za sposobnostpacienta s kroni~no du{evno motnjo za obvladovanje njemu lastnega ‘iv-ljenja.

LiteraturaAntonovsky, A. (1997). Salutogenese – Zur Entmystifizierung der Gesundheit, Tübingen.

Gaebel, W. (2002). Einstellungen der Bevölkerung gegenüber schizophren Erkrankten insechs bundesdeutschen Großstädten. Der Nervenarzt 7: 665–670.

Johannssen, M. Stigmatisierungserleben psychisch Erkrankter http://www.hausarbeiten.de/faecher/vorschau/110455.html (19. 5. 2009).

Kobentar, R. (2008). @ivljenjski slog pacientov s kroni~nimi du{evnimi motnjami. Teorija,raziskovanje in praksa – trije stebri, na katerih temelji sodobna zdravstvena nega, Jese-nice: Visoka {ola za zdravstveno nego, str. 90–97.

Link, B. G.: Die Folgen des sozialen Stigmas für das Schicksal psychisch Kranker. ZNS-Journal 2000; 32: 32–37

Novak Grubi~, V. (1997). Sodelovanje shizofrenih bolnikov pri zdravljenju – compliance.V: Kocmur (ur.). Shizofrenija diagnoza, zdravljenje, rehabilitacija. Zbornik predavanj,7–19. Ljubljana: Psihiatri~na klinika Ljubljana, str. 73–78.

Schulze-Steinmann, L., Salutogenese – Von der gesundheit psychisch kranker, dostopno na:http://www.tup-online.com/media/md2731D.pdf (20. 5. 2009)

Winkler, A. (2004). Izobra‘evanje bolnikov s hudo in ponavljajo~o se du{evno motnjo ternjihovih svojcev. V: [vab, (ur.) Psihosocialna rehabilitacija, Ljubljana: [ent – Slovenskozdru‘enje za du{evno zdravje, str. 32–36.


396

Izobra‘evanje pacientovo varnosti in zasebnosti

Protection of personal data in contextof medical treatment

dr. Tatjana Welzer Dru‘ovecdr. Marko Hölbl

dr. Marjan Dru‘ovecMirjam Bona~i}dr. Ana Habjani~

IZVLEÊKPravica posameznika, da izve, ~e, kdaj in kako se zbirajo, shranjujejo, uporabljajoin komu se posredujejo njegovi podatki, se imenuje pravica do zasebnosti. Problemzbiranja in posredovanja podatkov je pogost na podro~ju zdravstva. V procesuzdravljenja se pogosto izmenjujejo osebni in zdravstveni podatki o pacientih, ki sopogosto tudi neza{~iteni in dostopni vsakomur, ki ve zanje. Kljub temu pa podatkipogosto niso dostopni samemu pacientu, kljub temu da je dostop omogo~en drugim,ki so neposredno ali posredno povezani s pacientom.V ~lanku se ne osredoto~amo na ukrepe, ki jih mora izvajati medicinsko osebje, daomogo~a pacientu dostop do njegovih podatkov in za{~ito teh podatkov, ampak naizobra‘evanje pacientov o njihovih pravicah in dol‘nostih glede varnosti in zaseb-nosti. Na{i predlogi temeljijo na slovenski zakonodaji in pravilniku za zdravstvenoosebje glede varovanja osebnih podatkov.Klju~ne besede: varnost, zasebnost, izobra‘evanje, zdravstvena nega, osebni podatki

red. prof. dr. Tatjana Welzer Dru‘ovec, univ. dipl. in‘. el.doc.dr. Marko Hölbl, univ. dipl. in‘. ra~. in inf.doc. dr. Marjan Dru‘ovec, univ. dipl. in‘. el.Mirjam Bona~i}, univ. dipl. in‘. ra~. in inf.Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, ra~unalni{tvo in [email protected] – [email protected] – [email protected] – [email protected]

dr. Ana Habjani~, univ. dipl. org.Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene [email protected]

ABSTRACTThe individual’s right to determine if, when and how data about her/him is going tobe collected, stored, used and shared with others is called the right to privacy. Theproblem of data collection and sharing arises daily in health services. Among medi-cal staff, there are numerous message flows, including medical records of patients


397

1 Uvod

Varnost in za{~ita osebnih podatkov sta v zdravstveni negi postala nepogre{-ljivi del vsakodnevnega dela. Za za{~ito osebnih podatkov v postopku medi-cinskega zdravljenja je treba zagotoviti zasebnost medicinskih zapisov, ki namzagotavlja, da lahko do podatkov dostopajo samo poobla{~ene osebe, torej letisti, ki naj bi imeli dostop do podatkov (Kokol in drugi, 1998). Dostop do po-datkov ne vklju~uje samo branja podatkov, marve~ tudi ogled, tiskanje, spre-minjanje ali celo samo znanje o obstoju dolo~enega zapisa. Informacijskazasebnost ima cilj prepre~evati nepoobla{~en ali nelegalen vdor v posamez-nikove osebne podatke na vseh podro~jih, ne samo v medicini in zdravstveninegi (Cannon, 2005). Osebni podatki definirajo lastnosti, stanje ali relacije po-sameznika, ne glede na obliko, v kateri so izra‘eni. Osebni podatki se zdru‘u-jejo v zbirke (zdravni{ke kartoteke), ki jih nato obdelujemo avtomatizirano aliro~no. Obdelava podatkov zajema zbiranje, shranjevanje, spreminjanje, zdru-‘evanje, brisanje in prenos. Uporabnik zbirke oz. zakoniti zastopnik je nekdo,ki je po zakonu ali na podlagi pisnega privoljenja poobla{~en za kreiranje,upravljanje, vzdr‘evanje, nadzor in uporabo podatkovne zbirke (Zakon o var-stvu osebnih podatkov, 2007).

2 Zakonodaja na podro~ja varovanje podatkovv Sloveniji

V zakonodaji Republike Slovenije (RS) je varovanje podatkov in informacijurejeno v {tevilnih zakonih, ki posnemajo prakso in vzor~ne informacijske za-kone iz Evropske unije (EU) (Zakon o zbirkah podatkov, 2000). Imamo Zakono varovanju osebnih podatkov, v javnem sektorju pa so v zvezi z varovanjem

and other patient’s personal data. These data are often completely unprotected andavailable to anyone who knows their location. Unfortunately, the same data mightnot be available for patients, despite the fact that each individual has the right toview their own medical record and despite the fact that many other persons connec-ted directly or indirectly to the patient have this access without limitations. In the pa-per, we will not concentrate on actions that medical staff has to perform nor the know-ledge that they have to have in order to protect a patient’s personal data and enab-le a patient’s access to their own data, but on the problem of educating patientsabout their rights and duties with regard to safety and privacy. Our educational sug-gestions will be given on the basis of corresponding Slovenian legislation and guide-lines for medical staff regarding the protection of personal data.Key words:


398

dokumentov pomembni {e zakoni in podzakonski predpisi, ki urejajo na~inein roke hrambe dokumentacije, ki nastaja pri izvajanju upravnih postopkovin arhivskega gradiva. V teh zakonih so ob fizi~nem, organizacijskem in teh-ni~nem varovanju podatkov in informacij opredeljeni tudi pravni dokumentioz. interna dolo~ila, ki jih morajo podjetja in organizacije izdelati za uvedboin spremljanje postopkov in ukrepov za varovanje informacij. Zakon o zbir-kah podatkov s podro~ja zdravstvenega varstva (ZZPPZ) pokriva zbirke po-datkov s podro~ja zdravstvenega varstva, ki jih vodijo, uporabljajo in si izme-njujejo pravne in fizi~ne osebe.

Vendar pa hiter tehnolo{ki razvoj zahteva nove na~ine zbiranja, shranje-vanja in obdelave osebnih podatkov. Zato je bilo treba novelirati Zakon o vars-tvu osebnih podatkov (Evropske smernice, 2005). Zakon o varstvu osebnihpodatkov (Zakon o varstvu osebnih podatkov, 2007) na~elno dolo~a, da jevarstvo osebnih podatkov namenjeno prepre~evanju nezakonitih in neupra-vi~enih posegov v informacijsko zasebnost posameznika na vseh relevantnihpodro~jih. Smisel varstva osebnih podatkov ni varovanje osebnih podatkovkot takih, temve~ varovanje pravic posameznika, na katerega se podatki na-na{ajo. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, ~e je njihova obdelava dolo~e-na z zakonom, ali ~e ima upravljavec zbirke podatkov pisno privolitev posa-meznika. Za pravne ali fizi~ne osebe, ki opravljajo javno slu‘bo ali dejavnostpo zakonu, ki ureja gospodarske dru‘be, pa velja, da lahko ‘e neposredno napodlagi tega zakona obdelujejo osebne podatke oseb, s katerimi so v pogod-benem razmerju, vendar le, ~e gre za osebne podatke, ki jih potrebujejo zaizpolnjevanje pogodbenih obveznosti ali uveljavljanje pravic iz pogodbenegarazmerja. Za dr‘avne organe, organe lokalnih skupnosti in nosilce javnih poob-lastil je ureditev druga~na, saj lahko obdelujejo le tiste osebne podatke, za ka-tere je tako dolo~eno z zakonom. Posameznik, ~igar osebni podatki se obde-lujejo na podlagi njegove pisne privolitve, mora biti predhodno pisno sezna-njen z namenom obdelave podatkov, njihove uporabe in ~asom shranjevanja.

ZZPPZ dolo~a zbirke podatkov s podro~ja zdravstvenega varstva, zbira-nje, obdelavo in posredovanje podatkov, ki jih pri opravljanju z zakonom do-lo~enih nalog vodijo, uporabljajo in si jih medsebojno izmenjujejo pravne infizi~ne osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost (Zakon o zbirkah podatkov,2007). Zbiranje, obdelava in posredovanje osebnih podatkov, vsebovanih vzbirkah podatkov iz tega zakona, se navezujejo na Zakon o varstvu osebnihpodatkov, kolikor s tem zakonom za posamezne primere ni druga~e dolo~e-no Upravljavci zbirk podatkov s podro~ja zdravstvenega varstva so vsi izva-jalci zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji. Upravljavci zbirk najpogo-steje pridobivajo osebne podatke praviloma neposredno od posameznika, nakaterega se nana{ajo. Infrastruktura kartice zdravstvenega zavarovanja se upo-rablja tudi za zdravstveno kartico kot zbirko podatkov ob tem, da je zagotov-ljena popolna lo~enost pristopov do podatkov zdravstvenega zavarovanja indo podatkov zbirke zdravstvene kartice. V zbirko zdravstvene kartice se po-


399

datki prena{ajo iz drugih mati~nih zbirk in so namenjeni za prenos podatkov,potrebnih pri zagotavljanju zdravstvenega varstva med izvajalci zdravstvene-ga varstva. Osebne podatke lahko pridobi tudi zdravnik, kadar te potrebujezato, da zavaruje neposredno ogro‘eno ‘ivljenje posameznika. ê se osebnipodatki nana{ajo na rasno, narodno in drugo poreklo, politi~na, verska in dru-ga prepri~anja ali spolno vedenje, lahko upravljavci zbirk podatkov pridobijote podatke neposredno ali posredno le na podlagi pisne privolitve posamez-nika (Zakon o varstvu osebnih podatkov, 2007).

3 Pravilnik o varovanju osebnih in drugih zaupnihpodatkov

Znotraj delovnih organizacij se z omenjenim pravilnikom dolo~ajo organiza-cijski in tehni~ni postopki, na splo{no katalogi zbirk podatkov, v katerih soopisani postopki za varovanje in zagotavljanje zaupnosti osebnih podatkov.Glede na slovensko zakonodajo (Zakon o varstvu osebnih podatkov, 2007),(Zakon o zbirkah podatkov, 2007), ki temelji na evropskih smernicah, morajozdravstvene organizacije voditi kataloge zbirk podatkov, v katerem so opisa-ne vse zbirke podatkov. Katalog se redno dopolnjuje, zaposleni, ki obravna-vajo osebne podatke, pa morajo biti seznanjeni z njegovo vsebino.

Tak{ni predpisi opredeljujejo okoli{~ine, v katerih je mogo~e prena{atizaupne podatke s pomo~jo informacijske tehnologije (Welzer in drugi, 2006).Nadalje je na prejemnikovi strani pri prenosu fizi~nih pomnilni{kih medijev,ki vsebujejo zaupne podatke, definiran tudi postopek (Klop~i~ in drugi, 2008).Poobla{~eni zastopnik mora za vsak prenos osebnih in drugih zaupnih podat-kov zaprositi v pisni obliki. Zdravstveni delavci ter drugi delavci, ki lahko do-stopajo ali berejo podatke, morajo le-te varovati in jih nimajo pravice sporo-~ati drugim, razen tistim, ki so zato poobla{~eni. Medicinska oz. zdravstvenadokumentacija zajema vse pisne podatke o bolnikih, njihovem bolezenskemstanju, dru‘inskih in drugih razmerjih. Izvirniki se hranijo v zavodu in se skrb-no varujejo. Organizacija mora bolniku na njegovo zahtevo omogo~iti vpogled,prepis in izpis njegovih medicinskih podatkov v za to dolo~enem roku (Klop-~i~ in drugi, 2008).

Kdo dejansko odlo~a o dostopu do podatkov? Zdravnik, ki bolnika zdra-vi, presodi glede na bolnikovo zdravstveno stanje, s katerimi podatki bolnikalahko seznani brez {kode, da bi se mu zato bistveno poslab{alo zdravstvenostanje. Bolnik sam odlo~a o tem, koliko bodo obve{~eni o njegovem zdravs-tvenem stanju svojci in javnost (Welzer in drugi, 2006). Zdravstvene delavcerazve‘e poklicne mol~e~nosti le bolnik sam ali sodi{~e, razen v primeru, kooceni, da je dajanje informacij v bolnikovo korist, ali ~e bi mol~anje povzro~i-lo ve~jo {kodo. Po smrti bolnika se o‘jim dru‘inskim ~lanom na njihovopisno zahtevo posreduje diagnoza in epikriza bolnika, v kolikor umrli v ~asu


400

svojega ‘ivljenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podat-kov. Institucija kot upravljavec zbirke osebnih in drugih zaupnih podatkovlahko le-te posreduje za statisti~ne ali zdravstveno-raziskovalne namene, ven-dar le v obliki, ki ne omogo~a identifikacije posameznika (Zakon o varstvuosebnih podatkov, 2007), (Zakon o zbirkah podatkov, 2007).

Dostop do podatkov in uporaba drugih virov morata biti varovana s siste-mom, ki preveri identiteto uporabnika in njegovo upravi~enost za dostop dopodatkov in drugih virov. Za dostop se vodi dnevnik, s katerim upravlja poob-la{~eni delavec, ki je pristojen za za{~ito podatkov. Rok hrambe zapisovdostopov je enak roku hrambe podatkov v varovanih evidencah.

4 Izobra‘evanje osebja in pacientov

Ali je potrebno izobraziti osebje ali paciente – ali celo oboje? Za izobra‘e-vanje zdravstvenega osebja predlagamo vpeljavo ustreznih izobra‘evanj in na-log, ki so prilagojene zdravstvenemu osebju, in to o temah kot so zasebnost,upravljanje s podatki, pravilniki in zakonodaja in dolo~ene teme s podro~jainformacijske tehnologije kakor tudi uporaba obstoje~ih izobra‘evalnih pro-gramov (formalnih in pol-formalnih). Izobra‘evanje je mogo~e izvesti nefor-malno ali znotraj organizacij s strani IT osebja kakor tudi formalno s strani raz-li~nih podjetij ali institucij, ki so specializirani za podro~je informacijskezasebnosti. Prav tako je mogo~e organizirati posebne te~aje, ki bi jih izvajaleustrezne fakultete in/ali visoko{olski zavodi.

Vse‘ivljenjsko izobra‘evanje lahko izvajajo formalne izobra‘evalne in{ti-tucije, kot so univerze, fakultete in {ole z izobra‘evalnimi programi, ki so spe-cializirane za izobra‘evanje varnostnih in zasebnostih vidikov v zdravstveninegi in medicini. Izobra‘evanje se lahko izvaja kot dodiplomski ali podiplom-ski {tudijski program, vendar se glede na na{e izku{nje slednji bolje obnesejo(SEISMED, 1996), saj sodelujo~i {tudenti ‘e imajo znanje in izku{nje s podro~-ja zdravstvene nege in lahko zato bolje sprejemajo novo znanje. Udele‘encise velikokrat spra{ujejo, zakaj je potrebno izobra‘evanje na podro~ju tako spe-cifi~ne tematike, ki je precej oddaljena od njihove osnovne tematike, tj. zdravs-tvene nege in medicine.

Po drugi strani dodiplomski {tudenti nimajo preprek z vidika svojih pri-marnih in sekundarnih podro~ij, saj so mlaj{i in imajo bolj{e zaledje v smisluznanja o informacijski tehnologiji kot podiplomski {tudenti.

Seveda se vpra{amo, ali je potrebno izobra‘evati tudi paciente. Ali jih jepotrebno izobra‘evati {ele, ko postanejo pacienti, ali je dobro, da v splo{nemizobra‘ujemo populacijo oz. interesirano javnost? Menimo, da je izobra‘eva-nje treba urediti na ve~ nivojih. Izobra‘evanje, ali bolje, informacije, morajobiti dostopne celotni populaciji in vseh mo‘nim pacientom. Treba je razviti in


401

distribuirati bro{ure, letake in drug promocijski material. Seveda pri tem upo-{tevamo, da bo le pe{~ina prou~ila promocijski material, a je pristop kljubtemu pomemben za ozave{~anje ob~e populacije. Smiselno je distribucijopromocijskega materiala omejiti na zdravstvene domove, bolni{nice, prosto-re zdravstvenih zavarovalnic in podobne lokacije. V ta namen lahko uporabi-mo tudi informacijsko tehnologijo (el. po{to, spletne strani, forume, bloge,e-u~enje ipd.)

Zraven omenjenih aktivnosti je treba izobra‘evati in ozave{~ati tudi pa-ciente. To lahko izvede osebni zdravnik v procesu zdravljenja ali pa zdravs-tveno osebje v smislu informiranja. Omenjene bro{ure je mogo~e uporabitiza namene kratkega in enostavnega informiranja pacientov o tematiki spodro~ja zasebnosti in varnosti. Seveda pa je treba vzpostaviti tudi sistem izo-bra‘evanja, ki ga je mogo~e organizirati v obliki neformalnih sestankov ali se-minarjev s strani zdravstvenih ustanov. Izobra‘evanje zajema ne samo izobra-‘evanje pacientov in svojcev, ampak tudi drugih zainteresiranih uporabnikov.Praviloma naj bi izobra‘evanje bilo brezpla~no in izvedeno s strani podjetijin drugih organizacij, ki se ukvarjajo s tem podro~jem, ter prilagojeno dolo~e-ni skupini, ki jo dolo~imo na podlagi interesov, znanja ali statusa (potencialnipacient, pacient, dru‘ina, svojci).

Treba je tudi upo{tevati, da ne bomo uspeli izobraziti celotne populacijein prav zato se poraja vpra{anje u~inkovitosti. Tretja stvar, ki jo moramo upo-{tevati, je okolje, v katerem je treba organizirati izobra‘evanje, in to so bolni-{nice. Pacienti v bolni{nicah imajo zagotovo precej{en interes za pridobiva-nje informacij omenjenega tipa in so velikokrat tudi ‘e informirani o svojih pra-vicah s podro~ja zasebnosti. Mogo~e je uporabiti omenjene metode izobra‘e-vanja kakor tudi posebnega oblike izobra‘evanj, kot so skupine bolnikov spodobnimi diagnozami, samo-u~enje pod mentorstvom bolni{ni~nega osebja(in{truktorji za zasebnost in varnost) in izobra‘evanja s strani informacijskepoobla{~enke ter njenega osebja.

5 Zaklju~ek

V ~lanku smo prou~ili slovensko zakonodajo s podro~ja varovanja osebnihpodatkov v zdravstvu, naredili pregled zahtev glede znanja s podro~ja zaseb-nosti osebnih podatkov in zbirk podatkov s podro~ja zdravstvenega varstva,ki tudi urejajo omenjeno podro~ja v zdravstvenih ustanovah (Kokol in drugi,1998), (Zakon o varstvu osebnih podatkov, 2007), (Zakon o zbirkah podatkov,2007), (Welzer in drugi, 2006), (Klemenc in drugi, 2004), (Welzer in drugi, 2007).

Za izobra‘evanje, ki bi bilo prilagojeno zdravstvenemu osebju, in uvedbatematike s podro~ja zasebnosti, upravljanja s podatki, pravilniki in zakonoda-jo, ter specifi~ne s podro~ja informacijske tehnologije v obstoje~a izobra‘eva-nja tako formalna kot pol-formalna). Izvajanje izobra‘evanj je mogo~e s strani


402

ustreznih strokovnjakov iz podjetij kakor tudi iz akademskega okolja. Po dru-gi strani moramo izobra‘evati tudi paciente, in sicer tako s pomo~jo promocij-skega materiala kot tudi izobra‘evanje konkretnih zainteresiranih pacientov.

Obravnavane tematike so zelo ob~utljive in zato zahtevajo nenehno prila-gajanje predpisov, priporo~il in drugega relevantnega gradiva (Welzer in dru-gi, 2006). Pomembno je, da je zdravstveno osebje seznanjeno z varnostnimiin zasebnimi informacijami na svojem podro~ju dela, saj lahko informacije po-sredujejo tudi pacientom. Zraven ustnih informacij naj bi pacienti dobili tudipisno gradivo in izobra‘evanje (delavnice in sestanki), ki bi jim omogo~ali, dase bolje zavedajo pomena informacijske zasebnosti. Seveda se morajo pacientizavedati svojih pravic in pravic njihovih svojcev ali zastopnikov, to pa je mo-go~e samo s pomo~jo ustreznih informacij, izobra‘evanj in delavnic.

LiteraturaCannon, J. C. (2005). Privacy. Addison-Wesley, Boston.

Evropske smernice za zdravstvene delavce o zaupnosti in zasebnosti v zdravstvu, zadnjidostop: 1. 7. 2008, http://www.eurosocap.org, 2005.

Information Security Conference – SEC 2007, IFIP International Federation for InformationProcessing, 232:479–484.

Klemenc, D., Po‘un, P., Mili}, J. (2004). Privacy of the patient’s personal and medical datain the University Medical Centre Ljubljana. Informatica Medica Slovenica 9(1-2):24–30.

Klop~i~, B., Welzer Dru‘ovec, T., Hölbl, M. (2008). Varstvo osebnih podatkov v okviruambulantnega zdravljenja. V: Skela-Savi~, B., Kau~i~, B. M., Ram{ak-Pajk, J. (Eds.). 1stInternational Scientific Conference, str. 439–445.

Kokol, P., Zazula, D., Brumec, V., Kolenc, L., Slajmer Japelj, M. (1998) New nursing infor-matics curriculum – An outcome from the Nice project. In Mantas, J (Ed.), Proceedings ofHTE 98, 36–45.

SEISMED Consortium (Ed.). (1996). Data Security in Health Care, Guidelines. IOS Press,Fairfax.

Welzer Dru‘ovec, T., Kokol, P., Habjani~, A., Dru‘ovec, M. (2006). Teaching IT in thepostgraduate health care and nursing program. In Abidi, R., Bath, P., Keselj, V. (Eds.)The Eleventh International Symposium on Health Information Management Research –iSHMIR 2006, 128–131.

Welzer Dru‘ovec, T., Hölbl, M., Habjani~, A., Brumen, B., Dru‘ovec, M. (2007). Teachingof information security in the »Health Care and Nursing« postgraduate program. InVenter, H. (Ed.) IFIP TC-11 International

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB1), zadnji dostop 24. 7. 2008, http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200794&stevilka=4690, 2007.

Zakon o zbirkah podatkov s podro~ja zdravstvenega varstva, zadnji dostop 24. 7. 2008,http://www.uradni-list.si/_pdf/2000/Ur/u2000065.pdf, 2000.


403

Igor Jajeti}, bacc. med. tech.Klini~ka bolnica Osijek, Klinika za [email protected]

ABSTRACTPrivacy and medical confidentiality are key concepts in medical nurse-patient rela-tionship.Aim: The aim of this research was to determine to what extent do patients use andmedical nurses and nursing students respect the right of patients to privacy in plan-ning and implementing health care, and investigate possible differences between thethree investigated groups (patients, medical nurses, nursing students) in respectingpatient´s right to privacy.

SA@ETAKPrivatnost i medicinska povjerljivost klju~ni su koncepti u odnosu medicinske sestre ibolesnika.Cilj: sa ispitivanjem utvrditi koliko bolesnici rabe i koliko medicinske sestre i studentisestrinstva po{tuju pravo bolesnika na privatnost u planiranju i provo|enju zdravs-tvene njege te postoje li razlike izme|u triju ispitanih skupina (bolesnici, medicinskesestre i studenti sestrinstva) u po{tivanju bolesnikova prava na privatnost.Metoda: ispitanici su bili bolesnici hospitalizirani u Klini~koj bolnici Osijek na Kli-nici za kirurgiju (N 101), medicinske sestre zaposlene na Klinici za kirurgiju (N 100)i studenti sestrinstva koji su slu{ali nastavu iz kolegija Etika sestrinstva (N 99).Rezultati: Medicinske sestre (60,8 %) prilikom planiranja i provo|enja intervencijazdravstvene njege po{tuju pravo bolesnika na privatnost. Studenti sestrinstva (56,6 %)prilikom planiranja i provo|enja intervencija zdravstvene njege po{tuju pravo bole-snika na privatnost. Bolesnici (46 %) rabe svoje pravo na privatnost u planiranju iprovo|enju zdravstvene njege.Klju~ne rije~i: privatnost bolesnika, bolesnici, medicinske sestre, studenti sestrinstva

Pravo ~ovjeka na privatnostu planiranju i provo|enju

zdravstvene njege

Human right to privacy in planningand implementing health care

Igor Jajeti}


404

Method: Study examinees included patients hospitalized in Surgical Clinic of Clini-cal Hospital Osijek (N 101), medical nurses working at Surgical Clinic (N 100) andnursing students that attended Nursing Ethics course (N 99).Results: During the process of planning and implementing health care interventions,patient´s right to privacy respected by 60,8 % of medical nurses and 56,6% of nur-sing students. Altogether 46 % of patients use their right to privacy in the process ofplanning and implementing health care interventions.Key words: patient´s privacy, patients, medical nurses, nursing students

1 Uvod

Privatnost ima va‘nu ulogu u ‘ivotu svakog ~ovjeka. Od medicinskih sestara/tehni~ara i drugih zdravstvenih djelatnika, kojima bolesnici povjeravaju svo-ju privatnost, zahtijeva se stalna procjena po{tivanja prava na privatnostbolesnika.

Privatnost se razlikuje kroz dva oblika: privatnost osobe i obavje{tajna pri-vatnost. Obavje{tajna privatnost implicira da druge osobe ne mogu doprijetido podataka o bolesniku bez njegova dopu{tenja. Privatnost osobe podrazu-mijeva osjećaj identiteta, vrijednosti (digniteta), autonomije i osobnog prosto-ra koji svaka odrasla osoba razlikuje ograni~enjem izme|u »ja«, »moje« i dru-gih ljudi i svijeta 1.

Svrha ovog istra‘ivanja je identificirati neke od eti~kih problema koji sepojavljuju u sestrinskoj praksi te njihovim prepoznavanjem pobolj{ati eti~kukvalitetu zdravstvene njege bolesnika. Prikupljena saznanja bit će korisna nesamo osobama koje rade u sestrinstvu, već i osobama koje obu~avaju medi-cinske sestre, administraciji, kao i za daljnja istra‘ivanja.

Helena Leino-Kilpi sa suradnicima i Anja sa suradnicima provele su istra-‘iva~ki projekt o pravima bolesnika na autonomiju, obavije{tenost i privatnostu sestrinskoj praksi u pet europskih zemalja. Projekt je odobren od Europskekomisije i proveden izme|u 1998. i 2001. u Finskoj, Gr~koj, Njema~koj, [pa-njolskoj i Velikoj Britaniji. Helena Leino-Kilpi i suradnici isti~u da rezultati is-tra‘ivanja provedeni u pet europskih zemalja ukazuju na neke probleme u odr-‘avanju bolesnikova prava na privatnost u procesu planiranja i provo|enjazdravstvene njege u Europi, kao i na neke razlike me|u dr‘avama. Te razlikenisu uvijek ujedna~ene 2. Anja Schopp i suradnici u studiji koja se bavila pra-vom bolesnika na privatnost navode da se razlike mogu pojaviti iz niza razlo-ga, po~ev{i od razli~ite organizacije zdravstvene njege, sestrinskog obrazova-nja, kulturnih vrijednosti i uloge bolesnika. Sve zemlje koje su bile u istra‘iva-nju ~lanice su EU i dijele iste smjernice u obrazovanju, isto tako sve su prih-vatile Deklaraciju o promociji prava bolesnika u Europi (»Declaration on the


405

Promotion of Patients’ rights in Europe«), no neke jo{ nemaju pravnu regulati-vu o pravima bolesnika 3.

2 Cilj rada

Cilj je istra‘ivanja bio ispitati koliko bolesnici rabe i koliko medicinske sestrei studenti sestrinstva po{tuju pravo bolesnika na privatnost u planiranju iprovo|enju zdravstvene njege te postoje li razlike u po{tivanju bolesnikovaprava na privatnost izme|u bolesnika i medicinskih sestara, bolesnika istudenata sestrinstva te izme|u medicinskih sestara i studenata sestrinstva.

3 Metode

Uzorak je ~inilo 300 ispitanika. Naime, radilo se o bolesnicima koji su bili hos-pitalizirani u Klini~koj bolnici Osijek na Klinici za kirurgiju u prosincu 2006.godine (ukupno 101 bolesnik). Drugu skupinu ispitanika ~inile su medicinskesestre zaposlene na Klinici za kirurgiju (ukupno 100). Treća skupina ispitanikabili su studenti sestrinstva koji su slu{ali nastavu iz predmeta Etika sestrin-stva (ukupno 99).

3.1 Instrumentarij

Kao instrument ispitivanja upotrijebljen je ankentni list za bolesnike i ankent-ni list za medicinske sestre i studente sestrinstva. Ankentni list prilago|en jeinstrumentu istra‘ivanja koji su u svom istra‘iva~kom radu rabile Helen Lei-no-Kilpi i suradnici 3. Anketni list za bolesnike sadr‘avao je sljedeće podatke:dob, spol, bra~ni status, stru~na sprema, samoprocjena zdravstvenog statusate 10 pitanja zatvorenog tipa koja pokrivaju djelokrug rada medicinske sestreu provo|enju zdravstvene njege, pri ~emu je zna~ajna privatnost bolesnika.Ispitanici su potvrdili ili negirali provo|enje pojedinog postupka iz djelokrugazdravstvene njege uva‘avajući njihovo pravo na privatnost. Anketni list za me-dicinske sestre i studente sestrinstva sadr‘avao je sljedeće podatke: dob, spol,stru~na sprema, status zaposlenja, sudjelovanje u nastavi iz etike i duljina rad-nog sta‘a te 10 pitanja zatvorenog tipa kojima su potvrdili ili negirali tvrdnju opru‘anju bolesniku njegova prava na privatnost.

3.2 Postupak istra‘ivanja

Svaki je ispitanik upoznat s ciljem ispitivanja i dao svoj pristanak. Anketa jebila anonimna. Napravljena je deskriptivna statistika, a pored toga testiranesu hipoteze o zna~ajnosti razlika u proporcijama pri ~em su upotrijebljeni Hi -kvadrat test i Fisherov egzaktni test. Testiranja su napravljena na razini zna-


406

~ajnosti od 5 %. Statisti~ka obrada na~injena je uporabom programskog pake-ta Statistica (ina~ica 7.1., StatSoft, Inc, Tulsa, OK, SAD).

4 Rezultati

Medicinske sestre (59 %) i studenti sestrinstva (27,27 %) postavljaju pitanjaneophodna za provo|enje zdravstvene njege, dok je 41,58 % bolesnika odgo-vorilo da im medicinska sestra postavlja pitanja zna~ajna za provo|enjezdravstvene njege. U rezultatima izme|u odgovora medicinskih sestara i stu-denata (χ2 test; p < 0,001), medicinskih sestara i bolesnika (χ2= test; p = 0,013)te izme|u odgovora studenata sestrinstva i bolesnika (χ2= test; p = 0,033)postoji statisti~ki zna~ajna razlika.

Rezultati ispitivanja pokazuju da 52% medicinskih sestara i 54,55 % stude-nata sestrinstva svojim bolesnicima ne omogućavaju primanje posjeta u pri-vatnosti, dok 73,27 % bolesnika izjavljuje da posjete ne primaju u privatnosti.Izme|u medicinskih sestara i studenata sestrinstva ne postoji statisti~ki zna-~ajna razlika (χ2= test; p = 0,718). Izme|u medicinskih sestara i bolesnika (χ2=test; p = 0,001) te izme|u studenata sestrinstva i bolesnika (χ2= test; p = 0,005)postoji statisti~ki zna~ajna razlika.

Medicinske sestre (25 %) i studenti sestrinstva (32,32 %) pokucaju prilikomulaska u bolesni~ku sobu, a 38,61 % bolesnika izjavljuje da medicinske sestrekucaju prilikom ulaska u njihove sobe. Izme|u medicinskih sestara i studena-ta sestrinstva (χ2 test; p = 0,253) i studenata sestrinstva i bolesnika (χ2 test;p = 0,352) ne postoji statisti~ki zna~ajna razlika. Izme|u odgovora medicinskihsestara i bolesnika postoji statisti~ki zna~ajna razlika (χ2 test; p = 0,038).

Rezultati ispitivanja pokazuju da 41% medicinskih sestara i 42,42 % stude-nata sestrinstva bolesnicima omogući objedovanje u privatnosti, dok 45,54 %bolesnika izjavljuje da objeduje u privatnosti. Statisti~ki zna~ajna razlika nepostoji izme|u medicinskih sestara i studenata sestrinstva (χ2 test; p=0,838),medicinskih sestara i bolesnika (χ2 test; p = 0,515) te izme|u studenata i bole-snika (χ2 test; p = 0,656).

Odgovori ispitanika pokazuju da 90% medicinskih sestara i 72,73% stude-nata sestrinstva vjeruje da nitko osim osoba uklju~enih u provo|enje zdrav-stvene njege i lije~enja bolesnika ne zna vrstu i dozu lijeka koju bolesnik pri-ma, dok 59,41% bolesnika vjeruje da je vrsta i doza lijeka poznata samo oni-ma koji provode terapiju i lije~enje. Izme|u odgovora medicinskih sestarai studenata sestrinstva (χ2 test; p = 0,001), medicinskih sestara i bolesnika(χ2 test; p < 0,001) i studenata sestrinstva i bolesnika (χ2 test; p = 0,046) postojistatisti~ki zna~ajna razlika.

Distribucija odgovora na pitanje o tome provodi li se terapija u uvjetimakoji {tite bolesnikovu privatnost pribli‘no je jednaka za sve tri skupine ispita-


407

nika, 51 % medicinskih sestara, 48,48 % studenata sestrinstva i 49,50 % bolesni-ka misle da se terapija provodi u uvjetima koji {tite bolesnikovu privatnost.Izme|u medicinskih sestara i studenata sestrinstva (χ2= test; p = 0,722), medi-cinskih sestara i bolesnika (χ2= test; p = 0,832) i studenata sestrinstva i bole-snika (χ2 test; p = 0,885) nema statisti~ki zna~ajne razlike.

Medicinske sestre u 76 % slu~ajeva, studenti sestrinstva u 73,74 % slu~aje-va tvrde da bolesniku omoguće upotrebu toaleta u privatnosti, dok 48,51 %bolesnika tvrdi da prilikom upotrebe toaleta ima dovoljno privatnosti. Stati-sti~ki je uo~ena zna~ajna razlika izme|u medicinskih sestara i bolesnika (χ2

test; p < 0,001), te izme|u studenata sestrinstva i bolesnika (χ2 test; p < 0,001),dok statisti~ki zna~ajne razlike nema izme|u medicinskih sestara i studenatasestrinstva (χ2 test; p = 0,712).

Distribucija odgovora pokazuje da 73 % medicinskih sestara i 73,74 % stu-denata sestrinstva tvrdi da se osobna higijena bolesnika provodi u uvjetimakoji {tite njegovu privatnost, dok 50,50 % bolesnika vjeruje da osobnu higije-nu provode u uvjetima koji dovoljno {tite njihovu privatnost. Statisti~ki po-stoji zna~ajna razlika izme|u medicinskih sestara i bolesnika (χ2 test; p = 0,001)te izme|u studenata sestrinstva i bolesnika (χ2 test; p=,001). Izme|u medicin-skih sestara i studenata sestrinstva nije prona|ena statisti~ki zna~ajna razlika(χ2 test; p = 0,906).

Rezultati ispitivanja pokazuju da 81 % medicinskih sestara i 70,71 % stude-nata sestrinstva odgovaraju da bolesnik nije izlo‘en pogledima drugih prilikomdavanja klizme, dok 53,47 % bolesnika odgovara da nisu izlo‘eni. Za medi-cinske sestre i bolesnike (χ2 test; p < 0,001) i studente sestrinstva i bolesnike(χ2 test; p = 0,012) postoji statisti~ki zna~ajna razlika. Statisti~ki zna~ajna raz-lika ne postoji izme|u medicinskih sestara i studenata sestrinstva (χ2 test;p = 0,089).

Medicinske sestre (94 %) i studenti sestrinstva (93,94 %) provode zdravs-tvenu njegu (kupanje, presvla~enje) na na~in kojim ne izla‘u bespotrebno di-jelove tijela bolesnika (razodijevanje, razgoli~ivanje) pogledima drugih, dok57,43% bolesnika odgovara da se zdravstvena njega provodi na na~in da nji-hovo tijelo nije bespotrebno izlo‘eno (razodjeveno, razgolićeno) pogledimadrugih. Statisti~ki zna~ajne razlike prona|ene su izme|u medicinskih sestarai bolesnika (χ2 test; p < 0,001) i izme|u studenata sestrinstva i bolesnika(χ2 test; p < 0,001). Izme|u odgovora medicinskih sestara i studenata sestrin-stva ne postoji statisti~ki zna~ajna razlika. (χ2 test; p > 0,950).

5 Rasprava

Rezultati ovog ispitivanja pokazuju neke ~injenice o tome koliko se pravo bo-lesnika na privatnost u planiranju i provo|enju zdravstvene njege po{tuje naKlinici za kirurgiju Klini~ke bolnice Osijek, a samim tim i trenutnu situaciju u{irem medicinskom i kulturolo{kom okviru.


408

U ispitivanju provedenom u KB Osijek ispitanici su upitani postavlja li me-dicinska sestra bolesniku samo ona pitanja koja su neophodna za planiranje iprovo|enje zdravstvene njege. Studenti (27,27 %) su najmanje u uvjerenju damedicinske sestre u planiranju i provo|enju zdravstvene njege postavljaju bo-lesnicima samo neophodna pitanja, {to mo‘emo objasniti time da studenti uedukaciji, koju prakti~no provode na odjelima bolnice, od bolesnika metodomslobodnog intervjua prikupljaju podatke za prikaze slu~ajeva, a veliki broj po-dataka koje prikupe ne upotrijebe za izradu planova zdravstvene njege. Medi-cinske su sestre (85,9 %) najvi{e uvjerene da su pitanja koja postavljaju bole-snicima doista i neophodna za planiranje i provo|enje zdravstvene njege. Stavje bolesnika (58,42 %) da neka pitanja koja im postavlja medicinska sestranaru{avaju njihovu privatnost.

Higgins i Daly navode da bolesnici imaju pravo da se obavijesti o njihovuzdravlju ~uvaju i budu povjerljive. Du‘nosti povjerljivosti općenito se uzima-ju kao temeljni dio odnosa bolesnik - medicinska sestra. To proizlazi iz po{ti-vanja bolesnikova prava na autonomiju i priznavanje prava na privatnost, {toukazuje tko ima pravo na pristup osobnim obavijestima. Općenito, dopu{te-nje za pru‘anje zdravstvene njege u sebi sadr‘i i dopust za pristup povjerlji-vim obavijestima, kao i dopu{tenje studentima sestrinstva uporabu tih obavi-jesti u obrazovne svrhe 4.

Postotak po{tivanja bolesnikova prava na primanje posjeta u privatnostipribli‘no je jednak za medicinske sestre (52 %) i studente sestrinstva (54,55 %),dok ~ak 73,27 % bolesnika nije zadovoljno stupnjem privatnosti prilikom pri-manja posjeta. Na nezadovoljstvo bolesnika uvjetima u kojima primaju posje-te mogu utjecati i ~imbenici poput arhitekture, nedostatka prostora na odjelu,broja bolesnika i broja posjeta. Na pitanje pokuca li medicinska sestra prijeulaska u bolesni~ku sobu 26 % medicinskih sestara, 32,32 % studenata sestrin-stva i 38, 61 % bolesnika odgovorilo je potvrdno.

Postotak u kojem medicinske sestre pokucaju prilikom ulaska u bolesni~-ku sobu doista je mali i ~ini se da medicinske sestre kao {to Higgins i Dalynavode ugro‘avaju bolesnikovu privatnost i dignitet kroz svakodnevnu ruti-nu provo|enja zdravstvene njegu te {to na privatnost bolesnika gledaju kaodio posla, a ne kao primarnu obvezu. Naposljetku zaborave da i »male stvari«utje~u na zadovoljenje bolesnikovih prava i potreba 4.

Medicinske sestre (41 %) i studenti sestrinstva (42,42 %) svojim bolesnici-ma omogućavaju objedovanje u mirnom i ugodnom ambijentu koji {titi njiho-vu privatnost. Bolesnici su u ne{to većem postotku (45,54 %) odgovorili daobjeduju u ugodnom i privatnom ambijentu. Woogara pi{e kako je neprihvat-ljivo da bolesnici objeduju pokraj posuda punih urina te da se mora izbjega-vati hodanje bolesnika s punim vrećicama urina kao prtljagom. Ako bolesnicii moraju hodati s njima, mo‘e se napraviti za{tita koja će skriti sadr‘aj vrećica,a vrećice se moraju redovno prazniti 1.


409

Rezultati ispitivanja pokazuju da 90 % medicinskih sestara i 72,73 % stude-nata sestrinstva vjeruje da nitko osim osoba uklju~enih u provo|enje zdrav-stvene njege i lije~enja bolesnika ne zna vrstu i dozu lijeka koju bolesnik pri-ma, dok 59,41 % bolesnika vjeruje da je vrsta i doza lijeka poznata i onimakoji ne provode terapiju i lije~enje. Zdravstveni djelatnici moraju biti svjesnida se razgovor mo‘e prislu{kivati na hodnicima. Moraju znati i to da ako sesoba dijeli s drugim ljudima, postoje obavijesti koje bolesnici ne ‘ele dijeliti sdrugima.

Nepridr‘avanje tog na~ela zna~i da bolesnik i ostale osobe na odjelu po-staju primatelji povjerljivih obavijesti. O~ito je da će nedostatak kontrole nadosobnim informacijama utjecati na sposobnost bolesnika u razgovoru sazdravstvenim djelatnikom 5.

Rezultati ispitivanja pokazuju pribli‘no jednake vrijednosti za sve tri skupi-ne ispitanika; 51 % medicinskih sestara, 48,48 % studenata sestrinstva i 49,50 %bolesnika misle da se terapija provodi u uvjetima koji {tite bolesnikovu pri-vatnost. Iako su mi{ljenja svih triju skupina podjednaka, neprihvatljivo je dase vi{e od polovice terapije provodi u uvjetima koji ne osiguravaju privatnost.Rezultati odudaraju od rezultata iz prethodnoga pitanja te je upitno mogu livrsta terapije i doza ostati tajni za druge osobe na odjelu ako je vi{e od polabolesnika izlo‘eno pogledima drugih prilikom provo|enja terapije.

Postupak davanja klizme bolesniku mo‘emo gledati i kao vrstu terapije,stoga i pitanje o tome je li bolesnik izlo‘en pogledima drugih prilikom postup-ka davanja klizme mo‘emo povezati s dvama prija{njim pitanjima. Rezultatipokazuju da 81% medicinskih sestara i 70,71 % studenata sestrinstva odgova-raju kako bolesnik nije izlo‘en pogledima drugih, dok 46,53 % bolesnika odgo-vara da su izlo‘eni pogledima drugih prilikom postupka davanja klizme. Iovdje je uo~ljivo odstupanje od rezultata dobivenih na dvama prethodnimpitanjima.

Kada se provo|enje terapije ili pojedine intervencije (npr. davanje klizme)odvija iza zatvorenih vrata ili paravana, mora postojati sustav koji će se rabitikako bi upozorio ostale ~lanove tima i ostale bolesnike da je ulazak u prosto-riju ili gledanje iza paravana neprihvatljivo. Paravani i zavjese oko kreveta mo-raju se redovno provjeravati kako bi se osigurala prikladna zatvorenost 1. Zav-jesu je Malcolm opisao kao pozitivnu i prikladnu za{titu fizi~ke privatnosti, alineprikladnu za osobne i privatne razgovore. Svjesnost da se razgovor mo‘e~uti iza zavjese uvjetuje u bolesnika dodatni stres 5.

Zajedni~ko sljedećim trima pitanjima jest da bolesnici u tim intervencija-ma otkrivaju dijelove tijela pogledima drugih te o svim trima pitanjima mo‘emozajedno i raspraviti. Medicinske sestre (76 %) i studenti sestrinstva (73,74 %)tvrde kako bolesniku omogućuju upotrebu toaleta u privatnosti, dok samo48,51 % bolesnika tvrdi da prilikom upotrebe toaleta ima dovoljno privatnosti.

Distribucija odgovora na pitanje o provo|enju osobne higijene bolesnikau uvjetima koji {tite njegovu privatnost ponudila je rezultate koji su gotovo


410

identi~ni rezultatima iz prethodnoga pitanja: 73 % medicinskih sestara i 73,74% studenata sestrinstva tvrde da se osobna higijena bolesnika provodi u uvje-tima koji {tite njegovu privatnost, dok 49,50 % bolesnika vjeruje da osobnuhigijenu provode u uvjetima koji dovoljno ne {tite njihovu privatnost. Kod oba-ju pitanja vidljiva je razlika u odgovorima medicinskih sestara i studenata se-strinstva nasuprot odgovora bolesnika, {to govori o tome, kako navode Tabaki Ozon, da medicinske sestre u svom radu prihvaćaju na~ela timskoga kon-cepta kako bi osigurale solidarnost i po{tivanje unutar tima i postavili priori-tet na medicinski tretman, a ne na {tetu privatnosti bolesnika 6.

Medicinske sestre (94 %) i studenti sestrinstva (93,94%) na pitanje provodili se zdravstvena njega (kupanje, presvla~enje) na na~in koji bespotrebno neizla‘e dijelove tijela bolesnika (razodjevanje, razgolićivanje) pogledima dru-gih odgovorili su potvrdno, dok 42,57 % bolesnika odgovara kako se zdrav.stvena njega provodi na na~in kojim je njihovo tijelo bespotrebno izlo‘eno(razodjeveno, razgolićeno) pogledima drugih.

U tom pitanju razlika u odgovorima bolesnika nasuprot odgovorima medi-cinskih sestara i studenata sestrinstva jo{ je uo~ljivija, a razlog tomu mo‘dale‘i u podre|enoj ulozi bolesnika u hijerarhijskoj strukturi bolni~kog odjelakoji dopu{ta dominaciju medicinskih sestara i ostalih zdravstvenih djelatnika.Znanje i moć povezani su s autoritativnim polo‘ajem zdravstvenih djelatnikai imaju potencijal sprje~avanja bolesnika u tra‘enju ‘eljenog ili zakonski ute-meljenog prava. Iako je fizi~ka bolni~ka struktura dizajnirana za nadzor profe-sionalaca nad bolesnicima, u isto vrijeme limitira privatnost bolesnika 5.Tabak i Ozon navode da je za vrijeme hospitalizacije bolesnik ~esto mentalnoi fizi~ki izlo‘en medicinskom osoblju. Odr‘avanje privatnosti ima jo{ veću va‘-nost za vrijeme sestrinskih intervencija koje uzrokuju posramljenost bolesnika;kao {to su kupanje, obla~enje, uporaba toaleta; usprkos svjesnosti medicin-skih sestara o va‘nosti privatnosti, bolesnici su rekli da sestre ne zatvore uvi-jek vrata toaleta ili ne navuku zavjese kada bolesnik obavi nu‘du u krevetu, ai ne po{tuju uvijek dignitet za vrijeme kupanja bolesnika 6.

Bolesnici na Klinici za kirurgiju u pravilu su na većinu od 10 pitanja odgo-vorili da se njihovo pravo na privatnost po{tuje manje nego {to to medicin-ske sestre i studenti sestrinstva izjavljuju. Na kirur{koj klinici KBO u prosjekuje 46 % bolesnika izjavilo da se njihovo pravo na privatnost po{tuje, dok uprosjeku 60,8 % medicinskih sestara tvrdi kako ispunjava pravo bolesnika naprivatnost u planiranju i provo|enju zdravstvene njege. Studenti sestrinstvau 56,65 % slu~ajeva po{tuju pravo bolesnika na privatnost. Rezultati odgovoramedicinskih sestara i bolesnika pokazuju da statisti~ki zna~ajna razlika ne po-stoji jedino na pitanja omogući li medicinska sestra bolesniku objedovanje uugodnom i mirnom ambijentu koji {titi njegovu privatnost (χ2 test; p = 0,515) iprovodi li medicinska sestra terapiju koju bolesnik prima u uvjetima koji {titenjegovu privatnost (χ2 test; p = 0,832). Na ostalih osam pitanja zabilje‘ena jestatisti~ki zna~ajna razlika (p < od 0,05)


411

Medicinske sestre i studenti sestrinstva bili su skloniji dati vi{u ocjenu odbolesnika po svim pitanjima. Jedan od mogućih razloga tomu, kako navodeLeino - Kilpi i suradnici, mo‘e biti {to su bolesnici davali odgovore temeljemsvojih iskustava, dok su medicinske sestre i studenti sestrinstva odgovarali te-meljem općih stavova o pojedinoj intervenciji u procesu planiranja i pru‘anjazdravstvene njege 7.

6 Zaklju~ci

" Medicinske sestre (60,8 %) prilikom planiranja i provo|enja intervencijazdravstvene njege po{tuju pravo bolesnika na privatnost.

" Studenti sestrinstva (56,6 %) prilikom planiranja i provo|enja intervencijazdravstvene njege po{tuju pravo bolesnika na privatnost.

" Bolesnici (46 %) rabe svoje pravo na privatnost u planiranju i provo|enjuzdravstvene njege.

" Razlika u po{tivanju prava bolesnika na privatnost u procesu planiranja iprovo|enja zdravstvene njege izme|u bolesnika i medicinskih sestara pro-na|ena je u osam intervencija (postavljanje neophodnih pitanja, primanjeposjeta, kucanje prilikom ulaska u sobu, tajnost terapije i lijekova, obavlja-nje nu‘de, osobna higijena, postupak davanja klizme i razodijevanje bole-snika) zdravstvene njege.

" Razlika u po{tivanju prava bolesnika na privatnost u procesu planiranja iprovo|enja zdravstvene njege izme|u bolesnika i studenata sestrinstvaprona|ena je u sedam intervencija (postavljanje neophodnih pitanja, pri-manje posjeta, tajnost terapije i lijekova, obavljanje nu‘de, osobna higije-na, postupak davanja klizme i razodijevanje bolesnika) zdravstvene njege.

" Razlika u po{tivanju prava bolesnika na privatnost u procesu planiranja iprovo|enja zdravstvene njege izme|u medicinskih sestara i studenata se-strinstva prona|ena je u dvjema intervencijama (postavljanje neophodnihpitanja i tajnost terapije i lijekova) zdravstvene njege.

ReferenceHiggins, P. A. and Daly, B. J., Knowledge and Beliefs of Nurse Researchers About Informed

Consent Principles and Regulations; Nursing Ethics, 11 2002; vol. 9: pp. 663–671.http://nej.sagepub.com/cgi/reprint/9/6/663.

Leino-Kilpi, H., Välimäki, M., Dassen, T., Gasull, M., Lemonidou, C., Schopp, A. et al.Perceptions of Autonomy, Privacy and Informed Consent in the Care of Elderly People inFive European Countries: general overview; Nursing Ethics, 1 2003; vol. 10: pp. 18–27. http://nej.sagepub.com/cgi/reprint/10/1/18.


412

Leino-Kilpi, H., Välimäki, M., Dassen, T., Gasull, M., Lemonidou, C., Scott, P. A. et al.Perceptions of Autonomy, Privacy and Informed Consent in the Care of Elderly People inFive European Countries: comparison and implications for the future; Nursing Ethics, 12003; vol. 10: pp. 58–66. http://nej.sagepub.com/cgi/reprint/10/1/58.

Malcolm, H. A., Does Privacy Matter? Former patients discuss their perceptions of privacy inshared hospital rooms; Nursing Ethics, 3 2005; vol. 12: pp. 156–166. http://nej.sage-pub.com/cgi/reprint/12/2/156.

Tabak, N. and Ozon, M., The Influence of Nurses’ Attitudes, Subjective Norms and Percei-ved Behavioral Control on Maintaining Patients’ Privacy in a Hospital Setting; NursingEthics, 7 2004; vol. 11: pp. 366–377. http://nej.sagepub.com/cgi/reprint/11/4/366.

Woogara, J., Patients’ Privacy of the Person and Human Rights; Nursing Ethics, 5 2005;vol. 12: pp. 273–287. http://nej.sagepub.com/cgi/reprint/12/3/273.


413

Seznanjenost {tudentovzdravstvene nege s kr{itvami,ki jih dolo~a âstno razsodi{~e

The nursing students’ knowledge onviolations as defined by the Court

of honour

dr. Suzana Mlinardr. Marija Bohinc

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: Za zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege je pomem-bno poznavanje nepravilnosti pri izvajanju zdravstvene nege, ki jih kot kr{itve nava-ja ~astno razsodi{~e.Cilj: Cilj raziskave je bil ugotoviti frekvence ter statisti~no zna~ilne razlike glede naspol in dokon~ano srednjo {olo v seznanjenosti {tudentov zdravstvene nege s kr{itva-mi po 42. ~lenu Pravilnika o organizaciji in delovanju ~astnega razsodi{~a.Metode: Za analizo podatkov smo uporabili osnovne statisti~ne parametre in T-Testza ugotavljanje razlik med spolom ter dokon~ano srednjo {olo. Podatke smo obdela-li s SPSS.Rezultati: [tudentje so najbolj seznanjeni s kr{itvami poklicne mol~e~nosti in varo-vanjem zasebnosti in dostojanstva pacientov (n = 101), razkrivanjem identitete pa-cienta in podatkov o njegovem zdravstvenem stanju, zdravljenju in zdravstveni negi,v javnih ob~ilih in literaturi (n = 80), sprejemanjem podkupnin in daril ve~je vredno-sti, ki so dolo~ena za javne uslu‘bence v zakonskih aktih RS (n = 72), odklonitvijolaj{anja trpljenja in bole~in pacientu (n = 72). Med spoloma nismo ugotovili statisti~-no zna~ilnih razlik v seznanjenosti s kr{itvami. Glede na spol in dokon~ano srednjo{olo nismo ugotovili zna~ilnih razlik.Razprava: Poznavanje kr{itev, ki jih navaja ~astno razsodi{~e, lahko vpliva na {tu-dentov razvoj humanega vedenja in ve{~in v klini~ni praksi.Klju~ne besede: zdravstvena nega, {tudentje, izobra‘evanje, kr{itve v zdravstveninegi

asist. dr. Suzana Mlinar, prof. zdr. vzg.Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Oddelek za zdravstveno [email protected]. dr. Marija Bohinc


414

ABSTRACTBackground: For high-quality nursing is important to know incorrectness in nursingwhich describe the Court of Honour like violations of nursing.Aim: The aim of the research was to establish the frequency as well as statisticallysignificant differences by gender as well as secondary school to nursing studentsknowledge on violations of nursing, describe in article 42 of the according of theCourt of Honour.Methods: Data analysis was done using basic statistical parameters and an Inde-pendent Samples T-Test was then used to determine the differences in gender genderas well as secondary school. The data was processed using the SPSS 15.0.Results: The nurses student were to knowledgeable with violations of professionalreticence, safeguard in privacy and dignity of patients (n = 101), to reveal a pa-tients identity and patient information’s about their health, of cure and nursing in massmedia or contribution (n = 80), to take a bribe (n = 72), to refuse reduce the patientsuffering and their pain (n = 72). We did not discover any statistical significant bygender to knowledge with violations. We did not discovering significant differencesin violations of nursing between participants by the gender and by secondary school.Conclusion: Knowledge on violations of the Court of Honour can influence studentsown development to behave well and skills in the clinic.Keywords: nursing care, students, education, nursing violations

1 UvodIzvajanje zdravstvene nege v skladu s standardi in strokovnimi normativi jepomemben dejavnik kvalitetne zdravstvene nege. Zavedati se moramo, da pa-cienti pri~akujejo spo{tljivo in strokovno obravnavo, ki jo narekujejo kompe-tence zdravstvene nege in moralno eti~na odgovornost medicinskih sester.Kompetenca obsega znanje, ve{~ine, spretnosti, osebnostne in vedenjske zna-~ilnosti, prepri~anja, vrednote, samopodobo (Filej, 2006. str. 21). Mo‘e (2005,str. 40) navaja, da kompetentnost izra‘a dokazano oz. prikazano sposobnostposameznika, da v obstoje~ih poklicnih situacijah ustrezno uporablja svojeznanje, spretnosti in usposobljenost. Mednarodni svet medicinskih sester ICN(2004) je definiral kompetenco kot »raven uspe{nosti, ki ka‘e u~inkovito upo-rabo znanja, ve{~in in presoje.« (http://public.edition-on.net/links/660_zdrav-stvena_in_babiska_nega.asp) Kompetenca odseva: znanje, ve{~ino, presojo;niz ve{~in – kognitivne, tehni~ne ali psihomotori~ne ter medosebne; niz oseb-nih lastnosti in dr‘. Okvir kompetenc ICN se nana{a na medicinsko sestro, kidela s posamezniki, dru‘inami ali skupnostmi v razli~nih institucionalnih inskupnostnih okoljih zdravstvenega varstva v partnerstvu z drugimi izvajalcizdravstvenega in socialnega varstva. Kompetence za medicinsko sestro soopredeljene v treh vsebinskih sklopih: poklicna, eti~na in pravna praksa;upravljanje in zagotavljanje zdravstvene nege; razvoj poklica.

Pravilnik o organizaciji in delu ~astnega razsodi{~a ureja organizacijo inpristojnost razsodi{~a pri ugotavljanju odgovornosti za kr{itev Kodeksa etike


415

medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije in Mednarodnega ko-deksa etike za babice, statuta Zbornice zdravstvene in babi{ke nege Slovenije– Zveze strokovnih dru{tev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehni-kov Slovenije ter druge nepravilnosti pri opravljanju zdravstvene in babi{kenege, sestavo organov razsodi{~a – senatov, postopek odlo~anja na prvi indrugi stopnji, disciplinske in varstvene ukrepe, ki jih izreka razsodi{~e, ter dru-ge pogoje za delo razsodi{~a http://www.zbornica-zveza.si/dokumenti/akti/pravilnik-castno-razsodisce.pdf.

9. ~lenâstno razsodi{~e obravnava vse prijave, iz katerih je mo‘no razbrati

kr{itelja, o{kodovanca in vrsto kr{itve. Poleg obravnavanja kr{itev ima ~astnorazsodi{~e I. stopnje tudi pristojnosti: daje pobude za dopolnitev kodeksovetike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, mednarodnegakodeksa etike za babice ter predlaga spremembo drugih aktov Zbornice –Zveze, ~e niso v skladu s kodeksoma, ter predlaga organom Zbornice – Zvezeukrepe za prepre~evanje kr{itev.

10. ~lenâstno razsodi{~e lahko ugotovi, da za obravnavanje zadeve ni pristojno

in sprejme sklep o zavrnitvi prijave. âstno razsodi{~em lahko ugotovi, da imakr{itev znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dol‘nosti, zato mo-ra o zadevi nemudoma obvestiti pristojni organ pregona.

42. ~lenKr{itve na~el Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov

Slovenije in Mednarodnega kodeksa etike za babice so poleg vsebin, na{tetihv kodeksih, naslednje: izvajanje zdravstvene in babi{ke nege, ki je v o~itnemnasprotju z etiko, doktrino in standardi zdravstvene in babi{ke nege; odkloni-tev nujne medicinske pomo~i, razen v primeru, da bi bilo ogro‘eno ‘ivljenjere{evalca; nekompetentna zdravstvena ali babi{ka nega; sprejemanje podkup-nin in daril ve~je vrednosti, ki so dolo~eni za javne uslu‘bence v zakonskihaktih RS; sodelovanje pri evtanaziji ali izvajanje evtanazije; odklonitev laj{a-nja trpljenja in bole~ine pacientu; kr{itve poklicne mol~e~nosti in varovanjazasebnosti in dostojanstva pacientov; uni~enje ali ponarejanje podatkov opacientu (prekrivanje strokovnih napak); {irjenje neresnic, ki {kodujejo ugle-du poklica medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov; razkrivanjeidentitete pacienta in podatkov o njegovem zdravstvenem stanju, zdravljenjuin zdravstveni negi v javnih ob~ilih in literaturi; kraja intelektualne lastnine;vsa dejanja, ki so kot kazniva dejanja navedena v Kazenskem zakoniku RS injih stori medicinska sestra, zdravstveni tehnik ali babica pri opravljanju svo-jega poklica.

[tudentje se morajo skozi {tudijski proces nau~iti, kako v klini~ni praksiu~inkovito uporabljati profesionalno znanje, strokovne kompetence kakortudi moralne in eti~ne kompetence. Dobro morajo biti seznanjeni s kr{itvami


416

v zdravstveni negi, da lahko kriti~no opazujejo do‘ivete prakti~ne klini~neizku{nje in na njihovi osnovi sprejemajo lastne moralne, eti~ne in strokovnezaklju~ke. [tudentje se med pridobivanjem prakti~nih klini~nih izku{enj so-o~ajo z razli~nimi situacijami, skozi katere morajo biti ustrezno strokovnovodeni. Le tako lahko utrjujejo svoje strokovno znanje ter pridobivajo noveve{~ine v odgovorni skrbi za paciente. Prav tako se morajo nau~iti senzitivne-ga in profesionalnega vedenja. Cilj raziskave je bil ugotoviti frekvence terstatisti~no zna~ilne razlike glede na dokon~ano srednjo {olo, v seznanjenosti{tudentov zdravstvene nege prvega letnika s kr{itvami po 42. ^lenu Pravil-nika o organizaciji in delovanju ~astnega razsodi{~a.

2 Metode

2.1 Vzorec anketirancev

V vzorec anketirancev smo zajeli 115 {tudentk in {tudentov zdravstvene negeprvega letnika, rednega {tudija, v {olskem letu 2007/08. Med njimi sta bili102 (88,7 %) {tudentki in 13 (11,3 %) {tudentov, povpre~ne starosti 18,67 leta(SD = 0,67). Srednjo zdravstveno {olo je obiskovalo 89 anketirancev, drugesrednje {ole je obiskovalo 26 anketirancev.


V vpra{alniku so bile navedene kr{itve po 42. ~lenu Pravilnika o organizacijiin delovanju ~astnega razsodi{~a. Redni {tudentje zdravstvene nege so se zavsako navedeno kr{itev opredelili glede na svojo seznanjenost z navedenimikr{itvami. Opredelili so se lahko kot: sem seznanjen, nisem seznanjen ali del-no sem seznanjen z navedeno kr{itvijo. [tudentje so v okviru obveznosti pred-meta Etika in filozofija zdravstvene nege izpolnjevali navedeni vpra{alnik.


Za analizo podatkov smo uporabili osnovne statisti~ne parametre in T-Test zaugotavljanje razlik glede na dokon~ano srednjo {olo. Podatke smo obdelalis statisti~nim program SPSS 15.0 za Windows Profesional 2001. Statisti~nezna~ilnosti smo preverjali na ravni 5 % tveganja (p = 0.05).

3 Rezultati

Z raziskavo smo ugotovili, da so {tudentje zdravstvene nege prvega letnikarednega {tudija pomanjkljivo seznanjeni s kr{itvami, ki jih opredeljuje 42. ~lenPravilnika o organizaciji in delovanju ~astnega razsodi{~a. V tabeli 1 je prika-zana opisna statistika seznanjenosti {tudentov s kr{itvami. Ugotovljeno jebilo, da so {tudentje najbolj seznanjeni s kr{itvijo poklicne mol~e~nosti in


417

Tabela 1: Opisna statistika poznavanja kr{itev

Pravilnik o organizaciji in delovanju ~astnega razsodi{~aRazpon odgovorov

Opisna statistikaX KR[ITVE – 42. ^len n % M SD

Izvajanje zdravstvene in babi{ke nege, ki je v o~itnem nasprotju z etiko, Sem seznanjen 55 47,81,82 0,86doktrino in standardi zdravstvene in babi{ke nege. Nisem seznanjen 26 22,6

Delno sem seznanjen 34 29,6

Odklonitev nujne medicinske pomo~i, razen v primeru, da bi bilo Sem seznanjen 67 58,31,61 0,79ogro‘eno ‘ivljenje re{evalca. Nisem seznanjen 26 22,6


Nekompetentna zdravstvena ali babi{ka nega. Sem seznanjen 61 53,01,78 0,90Nisem seznanjen 18 15,7


Sprejemanje podkupnin in daril ve~je vrednosti, ki so dolo~ene Sem seznanjen 72 62,61,59 0,83za javne uslu‘bence v zakonskih aktih RS. Nisem seznanjen 18 15,7


Sodelovanje pri evtanaziji ali izvajanje evtanazije. Sem seznanjen 57 49,61,71 0,79Nisem seznanjen 34 29,6


Odklonitev laj{anja trpljenja in bole~ine pacientu. Sem seznanjen 72 62,61,57 0,80Nisem seznanjen 21 18,3


Kr{itve poklicne mol~e~nosti in varovanja zasebnosti in dostojanstva Sem seznanjen 101 87,81,22 0,60pacientov. Nisem seznanjen 3 2,6


Uni~enje ali ponarejanje podatkov o pacientu (prekrivanje Sem seznanjen 51 44,31,87 0,86strokovnih napak). Nisem seznanjen 28 24,3


[irjenje neresnic, ki {kodujejo ugledu poklica medicinskih sester, Sem seznanjen 53 46,11,83 0,86babic in zdravstvenih tehnikov. Nisem seznanjen 28 24,3


Razkrivanje identitete pacienta in podatkov o njegovem zdravstvenem Sem seznanjen 80 69,61,46 0,75stanju, zdravljenju in ZN, v javnih ob~ilih in literaturi. Nisem seznanjen 17 14,8


Kraja intelektualne lastnine. Sem seznanjen 44 38,31,93 0,83Nisem seznanjen 35 30,4


Vsa dejanja, ki so kot kazniva dejanja navedena v Kazenskem zakoniku Sem seznanjen 34 29,62,16 0,85RS in jih stori medicinska sestra, zdravstveni tehnik ali babica Nisem seznanjen 29 25,2

pri opravljanju svojega poklica. Delno sem seznanjen 52 45,2

Legenda: n = frekvenca; % = odstotek; M = aritmeti~na sredina; SD = standardna deviacija

varovanja zasebnosti in dostojanstva pacientov (n = 101), razkrivanjem identi-tete pacienta in podatkov o pacientovem zdravstvenem stanju, zdravljenju inzdravstveni negi v javnih ob~ilih in literaturi (n = 80), sprejemanjem podkup-nin in daril ve~je vrednosti, ki so dolo~eni za javne uslu‘bence v zakonskihaktih RS (n = 72), odklonitvijo laj{anja trpljenja in bole~ine pacientu (n = 72),odklonitvijo nujne medicinske pomo~i, razen v primeru, da bi bilo ogro‘eno‘ivljenje re{evalca (n = 67), nekompetentno zdravstveno ali babi{ko nego(n = 61), sodelovanjem pri evtanaziji ali izvajanju evtanazije (n = 57). Manj soseznanjeni s kr{itvami izvajanja zdravstvene in babi{ke nege, ki je v o~itnemnasprotju z etiko, doktrino in standardi zdravstvene in babi{ke nege (n = 55),{irjenjem neresnic, ki {kodujejo ugledu poklica medicinskih sester, babic in


418

zdravstvenih tehnikov (n = 53), vsemi dejanji, ki so kot kazniva dejanja, nave-dena v Kazenskem zakoniku RS in jih stori medicinska sestra, zdravstveni teh-nik ali babica pri opravljanju svojega poklica (n = 52), uni~enjem ali ponareja-njem podatkov o pacientu – prekrivanje strokovnih napak (n = 51). [tudentjeso najmanj seznanjeni s kr{itvijo kraje intelektualne lastnine (n = 36).

Vrednosti T-Testa (tabela 2) glede na dokon~ano srednjo {olo ka‘ejo, daglede na dokon~ano srednjo {olo ni statisti~no zna~ilnih razlik v seznanjeno-sti s kr{itvami Pravilnika o organizaciji in delovanju ~astnega razsodi{~a.

Tabela 2: Statisti~ne zna~ilnosti poznavanja kr{itev glede na srednjo {olo

Pravilnik o organizaciji in delovanju ~astnega razsodi{~a[ola n M SD

T-TestX KR[ITVE – 42. ^len t Pom.

Izvajanje zdrav. in babi{ke nege, ki je v o~itnem nasprotju Zdravstvena 89 1,85 0,36 1,098 0,275z etiko, doktrino in standardi zdravstvene in babi{ke nege. Nezdravstvena 26 2,00 0,00

Odklonitev nujne medicinske pomo~i, razen v primeru, Zdravstvena 89 1,87 0,87 -0,611 0,543da bi bilo ogro‘eno ‘ivljenje re{evalca. Nezdravstvena 26 1,65 0,85

Nekompetentna zdravstvena ali babi{ka nega. Zdravstvena 89 1,58 0,77 0,334 0,739Nezdravstvena 26 1,69 0,88

Sprejemanje podkupnin in daril ve~je vrednosti, ki so Zdravstvena 89 1,80 0,91 0,639 0,524dolo~ene za javne uslu‘bence v zakonskih aktih RS. Nezdravstvena 26 1,73 0,87

Sodelovanje pri evtanaziji ali izvajanje evtanazije. Zdravstvena 89 1,62 0,83 0,996 0,321Nezdravstvena 26 1,50 0,81

Odklonitev laj{anja trpljenja in bole~ine pacientu. Zdravstvena 89 1,75 0,80 1,035 0,303Nezdravstvena 26 1,58 0,76

Kr{itve poklicne mol~e~nosti in varovanja zasebnosti in Zdravstvena 89 1,61 0,81 -0,128 0,898dostojanstva pacientov. Nezdravstvena 26 1,42 0,76

Uni~enje ali ponarejanje podatkov o pacientu (prekrivanje Zdravstvena 89 1,21 0,59 -1,930 0,056strokovnih napak). Nezdravstvena 26 1,23 0,65

[irjenje neresnic, ki {kodujejo ugledu poklica medicinskih Zdravstvena 89 1,79 0,85 -0,077 0,939sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Nezdravstvena 26 2,15 0,88

Razkrivanje identitete pacienta in podatkov o njegovem Zdravstvena 89 1,83 0,86 -0,893 0,374zdrav. stanju, zdravljenju in ZN, v javnih ob~ilih in literaturi. Nezdravstvena 26 1,85 0,88

Kraja intelektualne lastnine. Zdravstvena 89 1,43 0,72 -1,288 0,200Nezdravstvena 26 1,58 0,86

Vsa dejanja, ki so kot kazniva navedena v Kazenskem Zdravstvena 89 1,88 0,84 -0,242 0,809zakoniku RS in jih stori medicinska sestra, ZT ali B pri Nezdravstvena 26 2,12 0,82opravljanju svojega poklica.

Legenda: n = {tevilo oseb; M = aritmeti~na sredina; SD = standardna deviacija; t – vrednost koeficienta T-Testa; Pom. – statisti~nozna~ilna razlika (p = 0,000)

4 RazpravaMedicinskim sestram mora biti pomembno delati dobro, delati v korist druge-ga. Zavedati se morajo lastnih moralnih kompetenc, svojega znanja ter stro-kovnih kompetenc, ker sta od tega odvisna njihovo delovanje in izvajanjezdravstvene nege (Olthuis idr., 2007, str. 62). Prav gotovo so to pomembni de-javniki, ki pripomorejo h kakovostni zdravstveni negi in se jih morajo zaveda-ti ‘e {tudentje zdravstvene nege. Zato je pomembno, da so {tudentje v izobra-‘evalnem procesu vodeni in usmerjani v skladu s kompetencami zdravstve-


419

ne nege. Ugotovili smo, da so {tudentje prvega letnika pomanjkljivo seznanje-ni s kr{itvami ~astnega razsodi{~a. Na tem mestu je pomembno poudariti, damorajo skozi u~ni proces pridobiti strokovno znanje in razvijati eti~no ob~ut-ljivost. Pomembno je, da so {tudentje v {tudijskem procesu strokovno vodeniskozi aktivno vklju~evanje v klini~no prakso. Nau~iti se morajo zavedanja po-klicnih odgovornosti ter sprejemanja konkretne odgovornosti za lastno poklic-no presojo in dejanja. Poznati in upo{tevati morajo eti~no prakso, ki jim nare-kuje, da spo{tujejo pacientovo pravico do zasebnosti, pacientovo pravico doizbire in odlo~itev v zdravstveni negi in zdravstvenem varstvu. Prepoznavatimorajo znati nevarno prakso ter se u~iti ustrezno ukrepati. Poznati morajo last-na prepri~anja in vrednote ter vedeti, kako to lahko vpliva na zagotavljanjezdravstvene nege. Nau~iti se morajo spo{tovati vrednote, obi~aje, duhovnaprepri~anja in prakse posameznikov in skupin. @eleznik idr., (2008, str. 19) pou-darjajo, da je pomembno zagotavljati zdravstveno nego, ki je dojemljiva za raz-li~ne kulture, ter kazati razumevanje izzivov za eti~no odlo~anje in dolo~anjeprednosti zlasti v nasilnih in konfliktnih situacijah. Prav tako je pomembno,da se medicinske sestre zavedajo pravne prakse in da delujejo v skladu z ve-ljavno zakonodajo (@eleznik idr., 2008, str. 19).

Vsi, ki smo v interakciji s {tudenti, se moramo zavedati pomena lastnegazgleda. S {tudenti se moramo pogovarjati o zaznanih pomanjkljivostih v kli-ni~ni praksi ter z njimi iskati mo‘ne re{itve. Izkazovati si moramo medseboj-no spo{tovanje ter le-to prenesti na pacienta. Pri izvajanju kakovostnih inter-vencij zdravstvene nege motata komunikacija in odnos do pacienta izra‘ativisoka eti~na na~ela, skrb za drugega, odgovornost, zaupanje, empatijo, so~ut-je. Kompetentna zdravstvena nega pomeni sposobnost uporabe znanja za iz-bolj{anje skrbi za paciente (Memarian idr., 2007). Od medicinskih sester se vinterakciji do pacientov zahteva senzitivno vedenje in upo{tevanje pravila, dase vedemo do drugih tako, kot ‘elimo, da se drugi vedejo do nas (Pajnkiharin Lahe, 2006, str. 32). V ve~ini primerov se ljudje, ko zbolijo, vedejo druga~ekot takrat, ko so zdravi. Zato mora medicinska sestra v komunikaciji s pacien-tom upo{tevati posebnosti iz eti~nih na~el, odnosov, spo{tovanja, osebnostipacienta, upo{tevati mora njegove pravice, spo{tovati mol~e~nosti (@eleznik,2006, str. 35), spo{tovati pacientovo dostojanstvo in avtonomijo, kajti le takoje pacientu omogo~eno, da obdr‘i nadzor nad svojim ‘ivljenjem in ohranjadostojanstvo (Pajnkihar in Lahe, 2006, str. 31). Zavedati se moramo, da le vspo{tljivem odnosu do pacientov lahko le-ti zaupajo zdravstvenim delavcem(Ule, 2006, str. 16).

5 SklepPoklicna kompetentnost, strokovna usposobljenost in moralno-eti~ne vredno-te so pri ocenjevanju kvalitete in uspe{nosti dela medicinskih sester na prvemmestu. [tudentje zdravstvene nege se morajo nau~iti u~inkovito in kompetent-no izvajati kakovostno zdravstveno nego, ki temelji na znanju, ve{~inah, eti~-


420

nem vedenju, profesionalnem delovanju, spo{tovanju samega sebe in drugihkakor tudi na pravni odgovornosti. Zavedati se morajo, da le moralno eti~neosebe pridobivajo ustrezne delovne izku{nje, zaupajo v svoje delo in so zanjtudi odgovorne. Pri tem je pomembna tudi podpora v ustreznem delovnemokolju, ki spodbuja in omogo~a kompetentno izvajanje zdravstvene nege tereti~no odgovornost medicinskih sester.

LiteraturaFilej, B. (2006). Razmerja med medicino in zdravstveno nego z vidika pristojnosti, odgo-

vornosti in timskega dela. V: Kakovostna komunikacija in eti~na dr‘a sta temelja zdrav-stvene in babi{ke nege, 1. simpozij zdravstvene in babi{ke nege z mednarodno udele‘-bo (str. 20–22), Maribor: Dru{tvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.

Memarian, R., Salsali, M., Vanaki, Z., Ahmaid, F., in Hajizadeh, E. (2007). Professionalethics as an important factor in clinical competency in nursing. Nurs Ethics, 14(2), 204–214.

Mo‘e, M. (2005). Pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij na podro~ju zdravstvenenege. Obzor Zrd N, 39, 39–46.

Olthuis, G., Legt, C., Dekkers, W. (2007). Why hospice nurses need high self-esteem. NursEthics, 14(1), 62–70.

Pajnkihar, M., in Lahe, M. (2006). Spo{tovanje pacientovega dostojanstva in avtonomnostiv medsebojnem partnerskem odnosu med medicinsko sestro in pacientom. V Kakovost-na komunikacija in eti~na dr‘a sta temelja zdravstvene in babi{ke nege, 1. simpozijzdravstvene in babi{ke nege z mednarodno udele‘bo (str. 31–34). Maribor: Dru{tvomedicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.

Ule, M. (2006). Spregledana razmerja; vloga negovalnega komuniciranja v zdravstvu. VKakovostna komunikacija in eti~na dr‘a sta temelja zdravstvene in babi{ke nege, 1.simpozij zdravstvene in babi{ke nege z mednarodno udele‘bo (str. 15–19). Maribor:Dru{tvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.

@eleznik, D. (2006). Pomen komunikacije in etike v zdravstveni negi. V Kakovostna komuni-kacija in eti~na dr‘a sta temelja zdravstvene in babi{ke nege, 1. simpozij zdravstvenein babi{ke nege z mednarodno udele‘bo (str. 35–42). Maribor: Dru{tvo medicinskihsester, babic in zdravstvenih tehnikov.

@eleznik, D., Filej, B., Brlo`nik, M., Bu~ek Hajdarevi}, I., Dolin{ek, M., Isteni~, B., Kersni~,P., Kos-Grabnar, E., Leskovic, L., Njenji}, G., Popovi~, S., in Verbi~, MV (2008). Poklic-ne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babi{ki negi (str. 10-20). Ljubljana: Zborni-ca zdravstvene in babi{ke nege Slovenije, Zveza dru{tev medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Slovenije.

http://public.edition-on.net/links/660_zdravstvena_in_babiska_nega.asp.

http://www.zbornica-zveza.si/dokumenti/akti/pravilnik-castno-razsodisce.pdf.


421

Do‘ivljanje {tudentov na klini~nipraksi

Experience of students during clinicalpractice

Lea Ah~inMarijana Kastelic

An~i BizjakMarija Tav~arZdenka Bre{arAndreja Zupan

[pela Po‘unIrena Barovnica

Lea Ah~in, An~i Bizjak, Marija Tav~ar, Zdenka Bre{ar,Andreja Zupan, [pela Po‘un, Irena BarovnicaBolni{nica za ginekologijo in porodni{tvo [email protected]

Marijana KastelicVisoka {ola za zdravstveno nego [email protected]

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: V klini~nem okolju se teorija dopolnjuje s prakso. Pogoj zauspe{no izvedbo klini~ne prakse je partnerski odnos ned visoko{olskim zavodom inu~no bazo, ki mora temeljiti na zaupanju, medsebojni pomo~i in odgovornosti vseh.Dober mentor ima poleg strokovnega znanja tudi ob~utek za so~loveka in komunika-cijske spretnosti. Sposoben je razviti spodbudno ozra~je in zaupanje, v katerem po-stane {tudent dovzeten za u~enje z vsemi ~utili, kar dviguje kakovost u~enja.Cilj: Cilj prispevka je predstaviti do‘ivljanje {tudentov zdravstvene nege na klini~nipraksi v Bolni{nici za ginekologijo in porodni{tvo Kranj.Metoda: Uporabljena je metoda kvalitativnega raziskovanja z metodo analize be-sedila. Analizirali smo evalvacijska mnenja {tudentov o poteku in izvedbi klini~neprakse v u~ni bazi. Evalvacijsko mnenje je izpolnil vsak {tudent zadnji dan klini~neprakse v posamezni u~ni bazi in je sestavni del obvezne dokumentacije klini~ne prak-se. V raziskavi so sodelovali vsi {tudenti drugega letnika rednega in izrednega {tudi-ja Zdravstvena nega, ki so bili na klini~ni praksi v BGP Kranj. Izhodi{~e za analizoso bila mnenja {tudentov, prepisana dobesedno.Rezultati: [tudenti so do‘ivljali u~no bazo kot mesto, kjer so se ~utili sprejete inkjer so prakti~no znanje uspe{no povezali s teorijo. Razen redkih izjem so bila vsaevalvacijska mnenja zelo pozitivna. Ve~ina {tudentov je izrazila navdu{enje nad iz-vedbo klini~ne prakse, ki so jo do‘ivljali pozitivno tudi zato, ker so jih v BGP Kranjdobro sprejeli vsi ~lani zdravstvenega tima.


422

Razprava: Ob~utek sprejetosti in za‘elenosti pri {tudentih na klini~ni praksi v BGPKranj je pomemben dose‘ek klini~nih mentoric in njihovih sodelavcev. Klini~ne men-torice v u~ni bazi so uspele omogo~iti kakovostno in varno prakti~no usposabljanje.S primerno organizacijo klini~ne prakse so v proces pridobivanja prakti~nih znanjvklju~ile tudi druge ~lane zdravstvenega tima, kar se je izkazalo za zelo dobro in jebistveno pripomoglo k pozitivnemu do‘ivljanju klini~ne prakse. Vsi zaposleni v u~nibazi v ~asu klini~ne prakse pomembno oblikujejo poklicno samopodobo {tudentovin identifikacijo z bodo~im poklicem.Klju~ne besede: {tudent, zdravstvena nega, u~na baza, klini~na praksa

ABSTRACTBackground: In clinical environment theory of nursing care supplements with prac-tice. Condition behind successful realization of clinical practice is partnership betweenCollege of Nursing and teaching institution, which based on trusting, mutual helpand responsibility of all. Good mentor considers also feeling fellow man and com-munication skills beside professional knowledge. He is capable of developingstimulative atmosphere and trust in which becomes student responsive for teachingwith all felt, which lifts quality of studying.Aim: The aim of contribution is to introduce experiencing of students of nursing careon clinical practice in Hospital behind gynecology and obstetrics Kranj.Methods: Qualitative research method has been used with procedure of analysisof text. We analysed evalvation opinions of students about course and realisation ofclinical practice in didactic base. Last day of clinical practice in didactic base eachstudent satisfy evalvation opinion. Evalvation opinion is part of obligatory documen-tation. In research were cooperatingentirewhole second – year students regular andof part-time study Nursing care, that they were on clinical practice in BGP Kranj.Introduction for analysis were literally copied opinions of students.Results: Students were experiencing didactically base as a place, where they werefelt accepted and where was possible successfully connected practical knowledgewith theory.Majority of evalvation opinions were very positive, students expressed enthusiasmabove realisation of clinical practice. All staff of BGP Kranj accepted all of them veryprofessional.Discussion: Most important achievement of clinical mentors and their collaboratorswas feeling of accepting and o desirability at students on clinical practice. Clinicalmentors in didactic base managed to allowe quallity and safe practical training. Withsuitable organization of clinical practice are to process of production of practicalknowledge engaged also other members of health team, which turned behind verygood and it contributed to positive experiencing of clinical practice elementarily. Allemployees in didactic base in time of clinical practice have important submission toform professional self-image of students and identification with their profession.Key words: students, nursing care, didactically base, clinical practice

1 Uvod

Praksa zdravstvene nege se ne more razvijati brez teorije in teorija se nemore dopolnjevati brez prakse. V pribli‘evanju teorije in prakse imajo po-membbno mesto visoko{olski u~itelji, visoko{olski sodelavci in mentorji v


423

klini~nem okolju. Ti prena{ajo vsebino in terminologijo teorije v klini~no oko-lje in v cilje zdravstvene obravnave (Skela Savi~, 2008).

V sodobnih pristopih visoko{olskega pouka mora {tudent aktivno sodelo-vati v procesih u~enja. Kau~i~ in Skela Savi~ (2008) navajata, da je izobra‘e-vanje eden od vidikov socializacije, saj vklju~uje pridobivanje znanja in u~e-nje ve{~in.

Upo{tevanje predznanja in {tudijske motiviranosti {tudentov, ki je pove-zana s stopnjo njihovega trenutnega strokovnega razvoja, je pomembno prikoncipiranju, izvajanju in vrednotenju prakti~nega usposabljanja. Na~elo kom-plementarnosti pa izhaja iz sodelovanja med visoko{olskimi zavodi in razli~-nimi partnerskimi institucijami, ki omogo~ajo izvajanje. Pogoj za uspe{noizvedbo prakti~nega usposabljanja je partnerski odnos, ki mora temeljiti nazaupanju, medsebojni pomo~i in odgovornosti vseh. Kakovost prakti~nega izo-bra‘evanja pa dolo~ajo tudi znanje, sposobnosti in motivacija {tudentov, kinaj bi znali povezati teorijo s prakso ( Kristl idr. V: Govekar-Okoli{, 2009).

Sancin (2001) navaja, da se je adolescenca raztegnila, meja med njo inodraslostjo je zdaj manj jasna, zato mora visoko{olski u~itelj in mentor upo-rabljati strategije in metode, ki motivirajo {tudenta in nas usmerjajo v indivi-dualizacijo pou~evanja.

Za {tudij zdravstvene nege je zelo pomembno, da visoko{olski u~itelji inmentorji spodbujajo {tudente k aktivnem {tudiju in da poudarjajo osebnonaravo u~enja. Problemsko u~enje pove~a ob~utljivost {tudentov do dela vzdravstvu. Mentor skupaj s {tudentom dolo~a vsebino in cilje u~enja. S svo-jim delovanjem usmerja in spodbuja samorazvoj {tudenta. Pomembne lastno-sti mentorja so tudi potrpe‘ljivost, doslednost in njegova mo~ opazovanja. Vozra~ju ~ustvene podpore in spo{tovanja u~i mentor {tudenta samostojnostiin odgovornosti. Z opazovanjem mentor v {tudentu odkrije tisto, v ~emer jeta dober, in mu pomaga razvijati svojo lastno vrednost in potenciale. Pomemb-ne so povratne informacije in na~in podajanja le-teh, saj ga mentor z njimispodbuja in usmerja ( Kermavnar, 2009).

Visoko{olski u~itelji {tudente motiviramo za aktivno delo, spodbujamo inkrepimo timski pristop dela. S tem krepimo njihovo samozavest in jih priprav-ljamo za aktivno delo pri pacientu ter pri njih spodbujamo kriti~no razmi{lja-nje. Kau~i~ in Skela Savi~ (2008) menita, da moramo biti visoko{olski u~iteljives ~as v stiku s klini~no prakso, saj moramo spremljati razvoj strokovnegapodro~ja. Nenehno moramo posodabljati teoreti~ne in prakti~ne vsebine pred-metov v skladu s sprejetimi strokovnimi doktrinami in smernicami. Kakovost-no delovanje in povezovanje visoko{olskih u~iteljev in klini~nih mentorjev vu~nih bazah je temelj za doseganje izobra‘evalnih ciljev programa.

Mentor s svojim odnosom, osebnostjo, ravnanjem in vedenjem vplivana {tudenta. Dober mentor ima poleg strokovnega znanja tudi ob~utek za so-~loveka, komunikacijske spretnosti in sposobnost aktivnega in empati~nega


424

poslu{anja. Sposoben je razviti spodbudno ozra~je in zaupanje, v katerem po-stane {tudent dovzeten za u~enje z vsemi ~utili, kar dviguje kakovost in tudirezultate u~enja (Kermavnar, 2009).

Vloga visoko{olskega u~itelja in {olskega mentorja na klini~ni praksi jeizredno pomembna. Ram{ak Pajk (2008) navaja, da si morajo {tudentje v ~a-su izobra‘evalnega procesa in prakti~nega usposabljanja pridobiti znanje, do-lo~ene ve{~ine, razviti kompetence, pridobiti samozavest. Gibson (2004 cit. vRam{ak Pajk, 2008: 57) navaja, da imajo vzorniki, ali nekdo, ki je {tudentu zavzgled, velik pomen in vpliv v izobra‘evanju in v kariernih odlo~itvah {tudenta.

Dobro sodelovanje z u~nimi bazami je osnova za uspe{no izvedeno kli-ni~no prakso. Za kakovostno klini~no prakso so vse bolj pomembni tudi vse-‘ivljensko u~enje in izobra‘evanje {olskih in klini~nih mentorjev ter njihovaprofesionalna rast.

2 Klini~na praksa v BGP Kranj

Bolni{nica za ginekologijo in porodni{tvo Kranj je sodobna, visoko strokov-na, dinami~na, poslovno uspe{na organizacija. Na{ cilj je zadovoljstvo bolni-ka, zaposlenih, lastnikov in {ir{e skupnosti, v kateri bolni{nica deluje. Na{icilji so nenehno izbolj{anje kakovosti medicinskih in poslovnih procesov,zadovoljstvo bolnikov in zaposlenih in zadovoljstvo dru‘benega okolja bolni-{nice. V letu 2009 smo se lotili aktivnega izvajanja klini~ne prakse rednih inizrednih {tudentov Visoke {ole za zdravstveno nego Jesenice.

[tudent se v ~asu klini~ne prakse na ginekolo{kem oddelku vklju~uje vdelo na oddelku in v posvetovalnici za nose~nice. Aktivno ga vklju~imo vzdravstveno nego pred manj{o ginekolo{ko operacijo in po njej. Medicinskesestre smo ‘al pogosto preobremenjene z delom in v~asih nam za bolj poglob-ljeno delo s {tudentom zmanjkuje ~asa. To ob~utijo tudi {tudenti, ko pridejona opravljanje klini~ne prakse in prav hitro lahko dobijo vtis, da so namdodatno breme. Na ginekolo{kem oddelku se trudimo, da je {tudent pri nasdobro sprejet. Posku{amo ga ~im bolj aktivno vklju~iti v delovni proces. Tru-dimo se ponuditi prijazno delovno okolje, kjer bodo pridobili nova znanja inprakti~ne izku{nje. Vendar bi radi opozorili tudi na pomen odgovornosti {tu-denta. Uspeh klini~ne prakse je pogojen tudi s {tudentovo pripravljenostjo,da sodeluje v delovnem procesu, si ‘eli ~im ve~ izvedeti in poka‘e zanimanjeza podro~je na{ega dela. ê s strani {tudenta ni nobenega interesa za u~enjein pridobivanje novih izku{enj, ima mentor zelo te‘ko delo, da ga motivira.Vedno smo veseli, ko dobimo povratne informacije o zadovoljstvu {tudentovpri opravljanju klini~ne prakse na na{em oddelku. To nam daje potrditev, dadelamo dobro in v korist {tudentov. V ~asu klini~ne prakse {tudente vklju~i-mo tudi v delo ginekolo{ke ambulante, ultrazvo~ne ambulante in centra zabolezni dojk. [tudentom v okviru posamezne ambulante prika‘emo na~ine


425

obravnave ‘ensk razli~nih starosti in jih vklju~imo v proces dela. Pri posamez-nih aktivnostih razlo‘imo kdaj, zakaj in kako se dolo~eni posegi izvajajo, nji-hov namen in cilj. Ob opazovanju dela v ambulanti in {e bolj ob osebni vklju-~itvi la‘e povezujejo ‘e osvojena znanja. Medicinske sestre v ambulantah siprizadevamo {tudentom pribli‘ati zdravstveno nego v ambulanti in tudizdravstveno vzgojno delo. @elimo jih motivirati, da bi se tudi sami zavedli po-mena zdravstvene vzgoje v vseh sredinah in da bi le-to tudi sami za~eli izva-jati v svojih krogih. @elimo jih vzpodbuditi za aktivno zdravstveno vzgojo medprijatelji in znanci. @elimo jim tudi pokazati, kako in na kak{en na~in naj ‘ena‘ivi in dela, da bo ~imbolj zdrava in produktivna.

Klini~na praksa v porodnem bloku poteka pod mentorstvom klini~negamentorja in diplomirane babice. V porodnem bloku se sre~ujejo z nose~nicood 27. tedna nose~nosti do poroda. [tudenti tu spoznajo specifiko tega podro~-ja, saj je bole~ina med porodom izrazito prisotna, ves ~as poroda je prisotentudi partner, ki kriti~no spremlja vsak na{ gib in besede. Mo~no poudarjamoeti~ni pristop do porodnice. [tudente seznanimo z dejavnostmi znotraj porod-nega bloka, z na~inom, kako se vklju~iti v tim, s pripomo~ki in materiali obporodu.

Na neonatalnem oddelku {tudenti povezujejo teoreti~na znanja s prakti~-nimi predvsem na podro~ju zdravstvene nege novorojen~ka. Aktivno jih vklju-~imo v izvajanje negovalnih intervencij in diagnosti~no-terapevtskih postop-kov pri novorojen~kih, ki so pri materah, in v zdravstveno nego novorojen~-kov, ki so v inkubatorjih in toplih posteljicah. [tudenti aktivno sodelujejo tudipri zdravstveno-vzgojnem delu z otro~nicami, predvsem pri vzpodbujanjudojenja, skrbi za vzpostavitev laktacije in u~enju nege novorojen~ka.

V ~asu klini~ne prakse v na{i u~ni bazi {tudenti spoznajo tudi delo medi-cinske sestre v anesteziji in intenzivni negi. [tudente mentor aktivno vklju~i vproces dela v predoperativni ambulanti, veliki in mali operacijski dvorani, in-tenzivni negi in porodni analgeziji. Vklju~evanje {tudentov v na{e delo jeodvisno od {tevila pacientk in od zahtevnosti zdravstvene nege, pa tudi odinteresa in pripravljenosti samih {tudentov. Pomembna je tudi presoja, kakodale~ jih smemo vklju~iti. Medicinske sestre moramo zagotoviti in spo{tovatizasebnost na{ih pacientk. Zelo pomemben je na{ pristop in na~in vklju~eva-nja {tudentov v delo. Privolitev pacientke, da dovoli vklju~itev {tudenta, je nuj-na tudi s stali{~a zagotovitve zasebnosti in ohranitve dostojanstva. Pozornismo tudi na odnos {tudenta do pacientk, njegov pristop, prijaznost in komu-nikacijske ve{~ine. Nekateri {tudenti se la‘e vklju~ijo kot drugi. Nekateri po-ka‘ejo veliko zanimanja, imajo vpra{anja in ka‘ejo velik interes za delo. Z nji-mi je prijetno in zanimivo delati, tudi pacientke jih raje sprejmejo. Moramopa prepoznati tudi take {tudente, ki jih je strah in se zaradi tega te‘e vklju~ijo.Pomembno je njihovo spodbujanje in poudarjanje pomembnosti na{ega dela.Te‘je pa je delo s {tudenti, ki nimajo nobenega interesa, vendar pa nastopajozelo samozavestno. Njim sku{amo pokazati pomen dobre komunikacije kot


426

osnove za dobro sodelovanje s pacientkami. [tudenti so vklju~eni tudi v pe-rioperativno zdravstveno nego, kjer jim medicinske sestre iz centralne sterili-zacije, velike in male operacijske sobe pribli‘ajo postopke in proces dela natem podro~ju. Po prvotni ponovitvi nekaterih klju~nih pojmov jih spodbuja-mo k aktivnemu sodelovanju. Vklju~imo jih v postopke sterilizacije, rokova-nje s sterilnim materialom, posebnimi higienskimi ukrepi za vstop v operacij-sko sobo. [tudenti imajo prilo‘nost videti, kaj pomeni dobro timsko delo vsehprisotnih za ohranjanje asepti~nih pogojev. Aktivno se vklju~ujejo v delo me-dicinske sestre v operacijski sobi, seznanijo se z razli~nimi aparaturami in znjihovim rokovanjem. Razlo‘imo jim na~in in pomen operacijske dokumenta-cije. V mali operacijski sobi {tudenti spoznajo diagnosti~no terapevtske pose-ge dnevne klinike. Aktivno jih vklju~imo v protokol dela. [tudenti pod nadzo-rom in vodstvom mentorja opravljajo razli~ne negovalne intervencije in diag-nosti~no terapevtske posege. Poudarjamo stalno skrb za prepre~evanje bol-ni{ni~nih oku‘b in stalno skrb za asepti~no okolje.

V BGP Kranj smo ‘e dolgo ~asa u~na baza dijakom in {tudentom zdrav-stvenih {ol. Glede na {tevilo {tudentov smo preizku{ali razli~ne organizacij-ske modele izvedbe klini~ne prakse.

3 Raziskovalni del

3.1 Namen raziskave

V {olskem letu 2008/09 je klini~na praksa {tudentov Visoke {ole za zdravstve-no nego Jesenice potekala skozi dalj{e ~asovno obdobje, tudi {tevilo hkratiprisotnih {tudentov je zahtevalo novo organizacijo in vodenje klini~ne prakse.Z raziskavo smo se ‘eleli seznaniti z do‘ivljanjem {tudentov na klini~ni praksi.

3.2 Metoda in vzorec

Uporabljena je bila metoda kvalitativnega raziskovanja z metodo analize be-sedila. Analizirali smo evalvacijska mnenja {tudentov o poteku in izvedbi kli-ni~ne prakse v u~ni bazi. Evalvacijsko mnenje je izpolnil vsak {tudent zadnjidan klini~ne prakse v posamezni u~ni bazi in je sestavni del obvezne doku-mentacije klini~ne prakse. V raziskavi je sodelovalo 61 {tudentov drugega let-nika v programu Zdravstvena nega, ki so bili na klini~ni praksi v BGP Kranjod novembra 2008 do junija 2009. Evalvacijska mnenja je izpolnilo 38 {tuden-tov rednega {tudija in 23 {tudentov izrednega {tudija. Izhodi{~e za analizo sobila dobesedno prepisana mnenja {tudentov. Na osnovi analize teksta smo do-lo~ili zna~ilne kode, tri podkategorije ((prijaznost, strokovno vodenje in ob-~utek koristnosti) ter nato formulirali glavno kategorijo, ki smo jo poimenova-li sprejetost.


427

3.3 Rezultati

Kode za prvo podkategorijo prijaznost so zanimanje za {tudente, prijazen spre-jem na oddelku, prijazno spremljanje {tudenta, prijaznost zdravstvenega oseb-ja, prijaznost zdravnikov, prijaznost ostalih zaposlenih in korekten odnos do{tudenta. V drugo podkategorijo strokovno vodenje smo uvrstili naslednjekode: posredovanje informacij, nudenje strokovne podpore, ali so {tudentivedno dobili odgovore na vpra{anja, si je osebje vzelo ~as zanje, so imeliob~utek zaupanja, so jim dovolili aktivno delo pod nadzorom, samostojno iz-vajanje, so jim nekaj pokazali in razlo‘ili, in ali so bili z njimi potrpe‘ljivi. Vtretjo podkategorijo smo uvrstili: vklju~evanje v delo, upo{tevanje {tudenta,pozornosti, pomo~ pri delu, podpora pri delu in sprejetost v timu.

[tudenti so do‘ivljali u~no bazo kot mesto, kjer so se ~utili sprejete (takoje zapisalo 52 {tudentov) in kjer so prakti~no znanje uspe{no povezali s teori-jo. Razen redkih izjem so bila vsa evalvacijska mnenja zelo pozitivna (5 {tu-dentov klini~ne prakse ni pohvalilo niti pograjalo; 3 {tudenti so napisali, da sklini~no prakso niso bili zadovoljni). Ve~ina {tudentov (45 {tudentov) je izra-zila navdu{enje nad izvedbo klini~ne prakse, ki so jo do‘ivljali pozitivno tudizato, ker so jih sprejeli vsi ~lani zdravstvenega tima v BGP Kranj.

4 RazpravaKot pravi Ram{ak Pajk, (2007), sta proces mentorstva in vloga mentorja zah-tevno delo in dodatna odgovornost zaposlenih medicinskih sester. Mentormora imeti podporo in razumevanje celotnega zdravstvenega tima, vklju~no zvodilnim mened‘mentom.

Pod vodstvom mentorja {tudenti teoreti~no znanje prena{ajo v prakso. Sprimerno organizacijo klini~ne prakse se klini~ne mentorice tudi v BGP Kranjtrudimo, da dobijo nova prakti~na znanja. V proces pridobivanja prakti~nihznanj smo uspeli vklju~iti tudi druge ~lane zdravstvenega tima. Vsi zaposleniv u~ni bazi v ~asu klini~ne prakse s svojim vedenjem, komunikacijo in odno-som do {tudentov in pacientk pomembno oblikujejo poklicno samopodobo{tudentov in identifikacijo z bodo~im poklicem. Mentorji se zavedamo, daje mentorstvo zahtevno in odgovorno delo, od katerega je odvisna uspe{nostpridobivanja kompetenc na klini~ni praksi.

Kakovostna, dobro organizirana in vodena klini~na praksa je bistvena zapridobivanje in razvijanje prakti~nih znanj in ve{~in. Klini~ni mentorji sove~inoma zadovoljni s svojim delom, vendar ne smemo pozabiti, da se jimpogosto z mentorstvom pove~a delovna obremenitev in da je podpora vodil-nega mened‘menta nujna (Myall, Levett-Jones in Lathlean, 2008).

Mentorstvo je dodatno delo in mentorice bi si ‘elele, da bi lahko {tuden-tom posvetile ve~ ~asa. Zelo pomembno je, da imamo klini~ni mentorjipodporo pri svojih sodelavcih, ki z veseljem pomagajo.


428

Izvedba klini~ne prakse prina{a za organizacijo, ki je u~na baza, {tevilneprednosti. Zaradi pozitivnih izzivov mentorstva se utrjuje usposobljena, moti-virana in avtonomna delovna sila, pove~uje se zadovoljstvo zaposlenih. Za-gotovljene so kakovostne storitve zdravstvene nege in kakovostna obravnavapacienta. Socializacija zaposlenih pospe{uje poistovetenje s cilji in vizijo or-ganizacije. Mentorji, tako formalni kot neformalni, profesionalno in osebnost-no rastejo, zato so {e bolj motivirani za izkori{~enje znanja in izku{enj. S tempomembno prispevajo k razvoju stroke ( Miheli~ Zajec in Ram{ak Pajk, 2006).

[tudentom posku{amo omogo~iti prijetno ozra~je. Pomembno je, da se po-~utijo dobro, zato njihova izjava, da so se ~utili za‘elene, ne presene~a. Eval-vacijska mnenja ka‘ejo, da so {tudenti v ve~ini primerov zadovoljni z na{imdelom. Na{e izku{nje so, da ve~ina {tudentov na klini~ni praksi ka‘e interesza u~enje in motiviranost. Spodbujamo jih, da ~im ve~ spra{ujejo in se ~imbolj vklju~ijo v delovni proces. V~asih se zgodi, da {tudent kak{nega posegane ‘eli narediti. V teh primerih je najve~krat prisoten strah, da bi naredil kak-{no {kodo.

5 Zaklju~ek

Ob~utek sprejetosti in za‘elenosti pri {tudentih na klini~ni praksi v BGP Kranjje pomemben dose‘ek klini~nih mentoric in njihovih sodelavcev. Klini~nementorice v u~ni bazi so uspele omogo~iti kakovostno in varno prakti~no us-posabljanje. S primerno organizacijo klini~ne prakse so v proces pridobivanjaprakti~nih znanj vklju~ile tudi druge ~lane zdravstvenega tima, kar se je izka-zalo za zelo dobro in je bistveno pripomoglo k pozitivnemu do‘ivljanju klini~-ne prakse. Vsi zaposleni v u~ni bazi v ~asu klini~ne prakse pomembno obli-kujejo poklicno samopodobo {tudentov in identifikacijo z bodo~im poklicem.

LiteraturaGovekar - Okoli{, M. (2009). Izobra‘evanje mentorjev za prakti~no usposabljanje {tuden-

tov v razli~nih delovnih organizacijah. Andrago{ka spoznanja. Ljubljana: letn.15, {t.1.,st. 77–89.

Kau~i~, B. M. in Skela Savi~, B. (2008). Znanje je klju~ do uspeha – izku{nje s konceptomintegriranega u~enja v kabinetu zdravstvene nege na Visoki {oli za zdravstveno negoJesenice. Znanje za trajnostni razvoj. 27. mednarodna konferenca o razvoju organiza-cijskih znanosti. Portoro‘ 19. 3.–21. 3. 2008 ( Vladislav Rajkovi~ et al ur.), Kranj:Moderna organizacija.

Kermavnar, N. (2009). Neformalno mentorstvo. Andrago{ka spoznanja. Ljubljana: letn.15,{t.1., st. 65–77.

Miheli~ Zajec, A. in Ram{ak Pajk, J. ( 2006). Zna~ilnosti mentorstva v izobra‘evanju zazdravstveno nego in babi{tvo. Obzor Zrd N 2006: 40: 9–14.


429

Myall, M., Levett - Jones, T., Lathlean, J. (2008). Mentorship in contemporary practise: theexperiences of nursing students and practice mentors. V: Journal of Clinical Nursing,letnik 17, {t.14, Oxsord: Blackwell Scientific, str. 1834–1842.

Ram{ak Pajk, J. (2007). Pomen mentorstva in prakti~nega usposabljanja v izobra‘evanjuza zdravstveno nego. Obzor Zrd N 2007: 41: 71–75.

Ram{ak Pajk, J., (2008). Pomen mentorstva v izobra‘evanju in kariernem razvoju medicin-skih sester. Jaz in moja kariera. Brigita Skela Savi~ ur., Jo‘ica Ram{ak Pajk ur., BorisMiha Kau~i~ ur., Bled, 25. 1. 2008, Visoka {ola za zdravstveno nego Jesenice.

Sancin, D. (2001). Vzgoja in izobra‘evanje na Visoki zdravstveni {oli v Mariboru. 3.kongres zdravstvene nege, Zdravstvena nega – okolje in viri. Petra Kersni~ ur., BojanaFilej ur., Portoro‘, 12.–14. 9. 2001. Zbornica zdravstvene nege Slovenije – Zvezadru{tev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije: Ljubljana.

Skela Savi~, B. (2008). Teorija, raziskovanje in praksa v zdravstveni negi – vidik odgovor-nosti mened‘menta v zdravstvu in mened‘menta v visokem {olstvu . Teorija, raziskova-nje in praksa – trije stebri, na katerih temelji sodobna zdravstvena nega, 1. mednarod-na znanstvena konferenca, urednica Brigita Skela Savi~ et al. Visoka {ola za zdravstve-no nego Jesenice.


430

IZVLEÊKVse‘ivljenjsko izobra‘evanje je klju~ za bolj{o prihodnost zdravstvene nege v bolni-{nicah. Znanje, ki ga medicinske sestre pridobijo v ~asu formalnega izobra‘evanja,ne zadostuje za samostojno izvajanje dela. Potrebno je vodeno usposabljanje, kiomogo~a zdru‘evanje teoreti~nega znanja, ve{~in in spretnosti, kar je osnova zavarno, kakovostno in u~inkovito izvajanje poklicnih aktivnosti. V prispevku je pred-stavljen 4- stopenjski model usposabljanja, od medicinske sestre pripravnice do me-dicinske sestre izvedenke. Kompetence morajo biti dolo~ene za razli~ne ravni uspo-sobljenosti medicinskih sester. Model se lahko uporabi kot ogrodje pri na~rtovanjuhorizontalnega ali vertikalnega kariernega razvoja medicinskih sester.Klju~ne besede: znanje, izku{nje, usposabljanje, medicinske sestre

ABSTRACTLifelong education is key for a better future of nursing in hospitals. Knowledge thatnurses receive in the formal education is not sufficient to independendtly perform thework. It is necessary to run training which allows combining the theorethical know-ledge and skills. This is the basis for safe, quallity and effective work. The paperpresents four stage training from novice to expert. Competencies must be determinedfor different skill levells of nurses. The model can be used as a framework for desig-ning horisontal or vertical career development of nurses.Key words: knowledge, expirience, training, nurses

mag. Hilda Maze, dipl. m. s., univ. dipl. org.Splo{na bolni{nica [email protected]

1 Uvod

Pod pojmom vse‘ivljenjsko izobra‘evanje – izpopolnjevanje razumemo pro-cese dopolnjevanja, sistemiziranja in spreminjanja ‘e osvojenega znanja, spret-nosti, navad in ‘e razvitih sposobnosti, ki je bilo pridobljeno s formalnim izo-bra‘evanjem ali kako druga~e. Izpopolnjevanje omogo~a medicinskim sestrampridobivanje in nadgradnjo ‘e osvojenega znanja.

Model usposabljanja medicinskihsester v bolni{nici

A model of nurse training in hospitals

mag. Hilda Maze


431

2 Vse‘ivljenjsko izobra‘evanje v zdravstveni negi

V okviru formalnega izobra‘evanja pridobi posameznik formalno izobrazbo –eksplicitno znanje. Z neposredno delovno izku{njo ali preko izku{enih sode-lavcev pridobi tacitno ali mol~e~e znanje. To znanje vsebuje scenarije za re-{evanje negovalnih problemov, ki so najbolj pogosti v klini~ni praksi (Bohincin Gradi{ar, 2003 a; cit. po Fox, 1997, str. 910). Ke{eljevi} (2005, str. 9; cit. poPirc, 2000 in Lam, 2000) poudarja, da je kakovost prenosa znanja odvisna odnjegove narave. Te‘aven in dolgotrajen je predvsem prenos tihega znanja, kipoteka z mentorstvom in prakso.

To {e posebej velja za podro~je zdravstvene nege. ê bi medicinske se-stre ostale le na za~etni ravni usposobljenosti, ki so jo pridobile s formalnimizobra‘evanjem, in se ne bi stalno izpopolnjevale, bi jih razvoj v stroki zdravs-tvene nege kmalu prehitel, posledice pa bi se pokazale v zmanj{evanju rezul-tatov njihovega dela (@eleznik, 2005, str. 1353). Skupna zna~ilnost vseh nefor-malnih izobra‘evanj za poklicno delo je izbolj{anje delovnih sposobnosti. Kotnavaja Hoyer (2005, str. 26), si z mo‘nostjo stalnega strokovnega izpopolnje-vanja, napredovanja in rasti dobijo medicinske sestre mo‘nost za bolj{e delo,bolj{e delovne razmere, bolj{i polo‘aj in vrednotenje poklica. Integracija vse-‘ivljenjskega izobra‘evanja v zdravstveno nego je potrebna zaradi kontinuira-nih socialnih in dru‘benih sprememb, sprememb v sestavi delovne sile invzdr‘evanju kvalificiranosti in kompetenc (Starc, 2007, str. 62).

Cilji vse‘ivljenjskega izobra‘evanja so, kot navaja @eleznik (2005, str. 1355):

! stalno usposabljanje in izpopolnjevanje medicinskih sester skladno s spre-membami in razvojem medicine, tehnologije, organizacije dela in dru‘be-no-ekonomskih odnosov;

! na~rtno uvajanje in usposabljanje kadrov;! usmerjanje kadrov v nadaljnje izobra‘evanje;! kontinuirano prou~evanje in zadovoljevanje potreb po izobra‘evanju,

usposabljanju in izpopolnjevanju;! dvig izobra‘evalnih aktivnosti na vi{jo in u~inkovitej{o raven;! uvajanje sodobnih oblik izobra‘evanja;! vrednotenje in preverjanje dose‘kov izobra‘evanja v praksi;! uporaba rezultatov vrednotenja za izbolj{anje izobra‘evalne dejavnosti;! kakovostna in varna zdravstvena nega – zadovoljen pacient.

Vse‘ivljenjsko izobra‘evanje oziroma u~enje pa kljub temu ne more pre-pre~evati napa~nih odlo~itev tako na strokovnem podro~ju kot tudi ne vzdravstveni, ekonomski, socialni in drugih politikah (Kersni~, 2007, str. 1).Funkcijo izobra‘evanja se danes pogosto uporablja kot metodo za odpravlja-nje napak iz preteklosti, ker nova strokovna spoznanja spreminjajo doktrinein tehnologije.


432

Razvoj ~love{kega kapitala se ka‘e v uspe{nosti posameznika in organiza-cije, na kar ka‘ejo kazalci uspe{nosti:

! kakovost zdravstvenih storitev,! zadovoljstvo zaposlenih in pacientov,! pripadnost organizaciji,! la‘je in hitrej{e sprejemanje spremenjenih pogojev dela, novih tehnologij,! u~inkovitej{i izkoristek materiala in delovnega ~asa,! strokovna napredovanja, sprejemanje novih dol‘nosti, prenos pridoblje-

nega znanja na sodelavce.

Znanja morajo biti dolo~ena za razli~ne ravni usposobljenosti v praksizdravstvene nege. Bohinc in Gradi{ar (2003 b; cit. po Benner 1991, str. 45) opi-sujeta model razli~ne ravni znanja in usposobljenosti medicinskih sesterglede na raven izku{enosti:

! medicinska sestra za~etnica,! medicinska sestra – pripravnica,! medicinska sestra s strokovnim izpitom ali licenco,! izku{ena medicinska sestra,! medicinska sestra – izvedenka.

Petstopenjski model Bennerjeve se uporablja v klini~ni praksi, mogo~e paga je prenesti tudi na vodenje v zdravstveni negi. Tako lahko medicinskasestra – izvedenka v klini~ni praksi postane medicinska sestra – za~etnica vvodenju ter mora preiti vse stopnje, da osvoji potrebne kompetence in posta-ne izvedenka v vodenju. Ob tem ji pomaga mentorica – medicinska sestra, kije na vodilnem polo‘aju.

3 Model usposabljanja medicinskih sester

Marquis in Huston (2003, str. 272) pravita, da je pri razvoju izobra‘evalnegaprograma treba slediti naslednjemu vrstnemu redu:

1. oceniti ‘eleno znanje in spretnosti,2. opredeliti obstoje~o raven znanja in spretnosti,3. dolo~iti primanjkljaj v ‘elenem znanju in spretnostih,4. opredeliti potrebne vire za zagotavljanje potreb,5. zagotoviti optimalno rabo primernih virov,6. vrednotenje in preverjanje izidov po uporabi virov.

Izobra‘evalne dejavnosti so torej, kot pravi Urh (2007, str. 1956), na~rtova-ne na osnovi odstopanj v u~inkovitosti zaposlenih, dejanskih potreb po izo-bra‘evanju in dolo~enih izobra‘evalnih ciljev.

Za medicinske sestre je oblikovan 4-stopenjski model izobra‘evanja, kipredstavlja nekoliko skraj{ano in poenostavljeno razli~ico modela avtoriceBennerjeve (Maze, 2008, str. 107 -8). Prilagojen je razmeram v na{em okolju.


433

Medicinska sestra pripravnicaNamen izobra‘evanja in usposabljanja v tem obdobju je povezovanje teore-ti~nega znanja s prakso na posameznih strokovnih podro~jih. Za zdravstvenetehnike je program opredeljen, medtem ko ga je treba za diplomirane medi-cinske sestre in diplomirane babice {e oblikovati. Po kon~anem visoko{olskemizobra‘evanju naj bi namre~ bile takoj usposobljene za samostojno delo.Izku{nje iz prakse ka‘ejo, da ni tako in da je {e kako potrebno usposabljanjeza diplomante po bolonjskem sistemu izobra‘evanja. Zanje se predlaga 6-mese~no usposabljanje na naslednjih strokovnih podro~jih:

! intenzivna medicina – 4 mesece,! urgentna medicina – 1 mesec,! mati~ni oddelek – zdravstvena nega kirur{kega ali internisti~nega bolnika

– 1 mesec.

Cilji usposabljanja so:

! prepoznati individualne odzive pacienta na bolezen,! pripraviti in prilagoditi na~rt zdravstvene nege,! razumeti vloge drugih strok in povezovanje s sodelavci,! opraviti osnovne postopke in posege zdravstvene nege v skladu z nego-

valnimi standardi na posameznem strokovnem podro~ju (npr. aspiracijadihal, aplikacija terapije …).

Medicinska sestra za~etnicaNamen izobra‘evanja je poglabljanje znanja in spretnosti na posameznemstrokovnem podro~ju v obdobju prvih treh let dela.

Cilji usposabljanja so:

! pridobiti poglobljeno znanje na o‘jem strokovnem podro~ju za razumeva-nje specifi~nih potreb posameznih skupin pacientov,

! pridobiti izku{nje, spretnosti in ve{~ine za samostojno izvajanje negoval-nih postopkov in posegov (npr. aplikacija transfuzije, uvajanje nazogastri~-ne sonde, odvzem krvi za plinsko analizo …),

! pridobiti samozavest in sposobnost za kriti~no odlo~anje in vrednotenjesvojega dela.

Izku{ena medicinska sestra! ima poglobljeno znanje na o‘jem strokovnem podro~ju,! ima izku{nje in razume specifi~ne potrebe posebnih skupin pacientov,! je samozavestna, ima sposobnosti in spretnosti pri delu,! ima izku{nje za kriti~no odlo~anje in reflektivno razmi{ljanje.

Potrebno je nadaljnje usposabljanje, saj se postopki in na~ini dela pogo-sto spreminjajo.

Vse tri ravni morajo imeti vgrajeno sprotno in kon~no preverjanje stopnjeusposobljenosti, kar se potrdi s teoreti~nim in prakti~nim preizkusom znanja.


434

Mentorice v ~asu usposabljanja so izku{ene medicinske sestre in medicinskesestre izvedenke.

Medicinska sestra izvedenka/ekspert! je ekspert na svojem strokovnem podro~ju, specializaciji (oskrba rane,

katetrska medicinska sestra …),! raziskuje in uvaja izsledke relevantnih raziskav med sodelavce,! kriti~no vrednoti lastne odlo~itve in sodbe,! neprestano i{~e prilo‘nosti za u~enje, pou~evanje in vplivanje na razvoj

stroke,! uspe{no organizira in koordinira aktivnosti, zahteve in potrebe vseh ude-

le‘encev,! vpeljuje izbolj{ave in inovativne pristope za zagotavljanje potreb pacientov.

5 Izku{nje v Splo{ni bolni{nici CeljeV Splo{ni bolni{nici Celje ‘e nekaj ~asa izvajamo izobra‘evanja in usposablja-nja, ki so namenjena prvim trem stopnjam usposobljenosti medicinskih sester.Za srednje medicinske sestre izvajamo v ~asu pripravni{tva poleg usposablja-nja na bolni{ni~nih oddelkih {tevilna strokovna predavanja in u~ne delavni-ce. Vsaka srednja medicinska sestra pripravnica ima glavnega in neposredne-ga mentorja. Enak na~in usposabljanja izvajamo za diplomirane medicinskesestre in diplomirane babice, ki so zaklju~ile {olanje po bolonjskem sistemu.

Po zaklju~enem 6-mese~nem obdobju slednje pri~nemo usposabljati za iz-vajanje zahtevnej{ih postopkov v zdravstveni negi, kot je npr. aplikacija tran-sfuzije. Preden diplomirana medicinska sestra/babica samostojno apliciratransfuzijo, jo mora najprej 10x izvesti pod vodstvom mentorja. Proces je do-kumentiran. Sledita teoreti~ni in prakti~ni preizkus znanja pred 3-~lansko ko-misijo. Glede na dejstvo, da je na nekaterih oddelkih nekoliko te‘je v kratkem~asu zbrati potrebno {tevilo aplikacij, si pomagajo med oddelki. V dopoldan-skem ~asu nadzirajo delo oddel~ne diplomirane medicinske sestre, v popoldan-skem in no~nem ~asu nalogo prevzame de‘urna diplomirana medicinska sestra.

Nove ali posodobljene negovalne standarde predstavljamo v obliki u~nihdelavnic, katerih se udele‘ujejo vse medicinske sestre, ne glede na delovneizku{nje. Prav tako smo v leto{njem letu ponovno pri~eli z izvajanjem u~nihdelavnic, ki so namenjene osve‘itvi znanja in spretnosti pri izvajanju zahtev-nej{ih poklicnih aktivnostih/intervencij v zdravstveni negi.

V sodelovanju z Oddelkom za laboratorijsko medicino smo za~eli z aktiv-nostmi za zmanj{evanje napak v predanaliti~nem delu, ki je tesno povezan zzanesljivostjo laboratorijskih analiz in pomembno vpliva na zagotavljanjekakovosti. Z izpisi o nepravilnostih in zavrnitvenih vzorcih re{ujemo napakeod meseca aprila dalje individualno na vsakem oddelku. Na oddelke so bila


435

posredovana Navodila o odvzemu venske in kapilarne krvi ter Protokol o pra-vilnem odvzemu krvi. Organizirano je bilo teoreti~no izobra‘evanje in 2-urnoprakti~no usposabljanje medicinskih sester v enoti za odvzem krvi. Opa‘amo,da tak{en pristop ‘e ka‘e pozitivne rezultate, saj se je v juniju bele‘il manj{iobseg nepravilnosti po oddelkih. To pa pomeni manj{e {tevilo ponovnih od-vzemov biolo{kih materialov, kar ima za posledico manj{o porabo materiala,manj{o obremenitev kadra in ve~jo varnost pacientov. Izku{ene medicinskesestre so usposabljanje sprejele zelo pozitivno, zato bomo pristop uporabili{e na drugih podro~jih.

6 Sklep

Odprto ostaja {e usposabljanje medicinskih sester izvedenk, pri katerih si bo-mo vsaj na za~etku pomagali z izobra‘evanji in usposabljanji izven bolni{ni-ce. Sodobne, alternativne strategije vklju~ujejo med drugim uvajanje spre-memb skozi izobra‘evanje z zagotavljanjem informacij, znanja, spretnosti inve{~in. Novo znanje vodi v izbolj{ave in inovacije pri izvajanju aktivnostizdravstvene nege, organizacije in stroke. To pa pomeni ve~jo kakovost invarnost tako za paciente kot zaposlene.

LiteraturaBohinc, M. in Gradi{ar, M. (2003, a). Analiza dejavnikov organizacijskega razvoja zdrav-

stvene nege. Management and organisation development. (stran 910). Kranj: Modernaorganizacija.

Bohinc, M. in Gradi{ar, M. (2003, b). Model odlo~anja. Upravljanje V Rozman, R., Kova~,J. (Ur.), Upravljanje. (stran 45). Kranj: Fakulteta za organizacijske vede; Ekonomskafakulteta Ljubljana in Zveza organizatorjev Slovenije.

Hoyer, S. (2005). Pomen permanentnega izobra‘evanja v zdravstveni negi. Utrip, 13 (2)stran 26–29.

Kersni~, P. (2007). Danes za jutri. Ste se kdaj vpra{ali, kaj pa je vse‘ivljenjsko u~enje. ObzZdr N, 41 (1), stran 1.

Ke{eljevi}, A. (2005). Pomembnost z znanjem neposredno povezanih procesov v organi-zaciji. Organizacija, 38 (1), stran 9.

Marquis, B. L. in Huston, C. J. (2003). Leadership roles and management function in nur-sing. Theory and Application. Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins, stran 272.

Maze, H. (2008). Model organiziranja zdravstvene nege v bolni{nici. Magistrsko delo,Kranj: Fakulteta za organizacijske vede, str. 107–108.

Starc, A. (2007). Pridobivanje in razvoj znanstvenega in ~love{kega kapitala v zdravstveninegi: {tudija primera. Obz Zdr N, 41 (2–3), stran 62.

Urh, I. (2007). Presoja u~inkovitosti sistema razvoja ~love{kih virov v organizaciji/instituci-ji. V: V. Rajkovi~, idr. (Ur.) Ustvarjalna organizacija, (stran 1956), Kranj: Modernaorganizacija.

@eleznik, D. (2005) Vse‘ivljenjsko izobra‘evanje v zdravstveni negi. V: Kalu‘a, J. idr,(Ur.), Sinergija metodologij (Kalu‘a, J. in drugi, urednik), (stran 1353–1355), Kranj:Moderna organizacija.


436

mag. Ljiljana LeskovicDom upokojencev Center, Tabor- Poljane, [email protected]

Ali je raziskovanje v socialnovarstvenih zavodih v uporabi kot

in{trument za razvoj stroke?Is research in social care institutions used

as an instrument for the developmentof the discipline?

mag. Ljiljana Leskovic

IZVLEÊKTeoreti~no izhodi{~e: Na raziskovalnem delu temelji razvoj vsake stroke, tudizdravstvene nege. Namen prispevka je ugotoviti, ali se vodje zdravstvene nege vsocialno varstvenih zavodih zavedajo pomembnosti uporabe raziskovanja za doka-zovanje avtonomije in razvoja lastne stroke. Pridobljeni podatki bodo pokazali, alije raziskovanje sploh prisotno, in v ka{nem obsegu se v socialnovarstvenih zavodihraziskuje. Drugo izhodi{~e je, kak{no strukturo izobrazbe so dosegli vodje zdravs-tvene nege in ali so se skozi delovni proces dodatno funkcionalno izobra‘evale zaraziskovalno delo. Predstavljeni bodo dejavniki, ki pospe{ujejo oziroma ovirajo upo-rabo raziskovanja zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih.Cilj: Ugotoviti stopnjo raziskovanja na podro~ju zdravstvene nege v socialnovars-tvenih zavodih in usposobljenost zaposlenih odgovornih za razvoj stroke.Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela – metoda anketiranja. Ra-ziskava je bila izvedena s pomo~jo anketnega vpra{alnika, ki je bil prirejen za vod-je slu‘be zdravstvene nege. Razposlan je bil na naslove 88 socialnovarstvenih zavo-dov. Pravilno izpolnjenih in vrnjenih je bilo 77 vpra{alnikov. Zastavljenih je bilo 14vpra{anj, ki so zajemala sodelovanje, uporabo raziskovalnih metod pri razvoju stro-ke do dejavnikov, ki vplivajo na vklju~evanje v raziskovalne projekte.Rezultati: Vodje slu‘be zdravstvene nege ocenjujejo raziskovanje kot dodatno obre-menitev ob tako natrpanem urniku dela. Rezultati ka‘ejo, da se vodje zdravstvenenege zavedajo pomembnosti raziskovanja in isto~asno ugotavljajo, da jim poleg nad-povpre~ne obremenjenosti z rednim delom primanjkujejo dolo~ena znanja, ki so po-trebna za uporabo raziskovanja kot in{trumenta za dokazovanje avtonomije in raz-voja stroke. Podatki gredo na ra~un vodij, ki so zaklju~ile vi{je{olsko stopnjo izo-brazbe in se niso vklju~evale v izobra‘evanje, ko je izobra‘evalni sistem to dovolje-val.Klju~ne besede: raziskovanje, socialnovarstveni zavodi, vodje zdravstvene nege, ka-kovost


437

ABSTRACTTheoretically, the starting point: In the research-based development of eachof the nursing profession. The purpose is to determine the contribution of the headsof health care in the social security institutions are aware of the importance of theuse of research to demonstrate the independence and development of their own pro-fession. The resulting data will show whether the research are present in the laterextent of the social care institutions are exploring. Another starting point is what thestructure of education is to reach the heads of nursing and whether they are workingthrough the process further, functionally studied for research.Featured will be the factors that promote or impede the application of nursing re-search in the social security institutions.Objective: To determine the degree of development of health care in the social se-curity institutions and the qualifications of staff responsible for the development ofstroke.Methods: The quantitative method has been part of – the method of interview. Thesurvey was conducted through a questionnaire survey, which has been adapted forthe heads of departments of nursing. They was circulated to the addresses of 88 so-cial security institutions. Properly completed and returned questionnaires was 77. Itwas the 14 questions, which cover participation, use of research methods in the de-velopment of the profession of the factors affecting the integration of the researchprojects.Results: Head of Service of nursing research evaluated as an additional burden,both at the tight schedule of work. The results show that the heads of health care areaware of the importance of research and at the same time recognize that, in addi-tion to above average laden with the regular work, they lack certain skills that arenecessary to use research as a means of demonstrating the autonomy and the deve-lopment of stroke. Data attributable to a Head, who have completed tertiary level ofeducation and were not included in the education, the education system allow.Keywords: research, social care institutions, heads of health care quality

1 Uvod

V svetu raziskave potrjujejo, da sta kakovost oziroma razvoj stroke povezanaz raziskovanjem. Ali je raziskovanje kot dana mo‘nost vsem zaposlenim napodro~ju zdravstvene nege dovolj uporabno kot metoda pridobivanja novihznanj, ali nadloga, ki zahteva od vodij zdravstvene nege mnogo ve~ kot to, dase zadovoljimo z ute~enim delavnikom, ki smo mu kos. Zastavlja se vpra{a-nje, ali v socialnovarstvenih zavodih na podro~ju zdravstvene nege splohraziskujemo, in ~e ne, zakaj ne.

Delo, ki ga opravljamo, nam omogo~a socialno varnost, vendar se v ozad-ju pogosto skriva velika past. ê ne bomo pridobivali novih znanj in sledilinovostim na podro~ju zdravstvene nege ter zagotovili rezultate, pridobljene spomo~jo raziskovalnih metod in jih suvereno predstavili, se bo vsa doseda-nja skrb za razvoj stroke v trenutku razblinila. Izobrazbena struktura zaposle-nih v socialnovarstvenih zavodih je vsekakor na III in IV stopnji in napovediza prihodnost resornega ministrstva govorijo v prid zmanj{evanja stopnje izo-


438

brazbe pri negi in oskrbi starostnika. Ministrstvo za delo dru‘ino in socialonapoveduje zaradi nara{~ajo~e populacije starej{ih nad 80 let zaposlitev brez-poselnih ljudi, ki bodo po hitrem postopku opravili 100-urni te~aj. (1) Spra{u-jem se, ali ni odgovornost vseh nas, ki zasedamo delovno mesto vodje slu‘bezdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih, da pristopimo k raziskovanjuin se podpremo z oprijemljivimi dokazi o pomembnosti strokovne in varnezdravstvene obravnave starostnika, ki potrebuje ustrezno izobra‘ene kadre,ob dejstvu, da se v socialnovarstvenih zavodih odlo~ajo za namestitev zaradislabega zdravstvenega stanja. (2)

Ni lahko zapustiti varnega in predvidljivega sveta in sprejemati novih izzi-vov, ki prina{ajo spremembe. Spremembe na{i mo‘gani zaznavajo kot nevar-nost, ker {e nimajo izku{nje, na osnovi katere bi lahko opredelili, ali je spre-memba dobra ali slaba za nas. Tako sta za spremembo in razvoj stroke po-trebna pripravljenost in pogum. Vsak prispevek, analiza je ko{~ek mozaika, kitvori celoto in skrbi za obstoj lastnega poklica in stroke. (3)

2 Zgodovina raziskovanja

Raziskovanje v zdravstveni negi sega v ~as Florence Nightingale, katere kriti~-no mi{ljenje, sistemati~no opazovanje in dokumentiranje ter bistroumno ana-liziranje je vodilo v znanstveni pristop k praksi zdravstvene nege. Tako je Flo-rence Nightingale postavila prve znanstvene osnove za zdravstveno nego inza medicinske sestre. (4)

2.1 Raziskovanje v zdravstveni negi

Raziskovanje v zdravstveni negi pomeni sistemati~no aplikacijo znanstvenemetode, cilj tega pa je pridobivanje znanja, iskanja odgovorov na vpra{anjain razre{evanje problemov ter vzpostavljanja znanstvene osnove stroke zdrav-stvene nege. Pomembno je zagotoviti usposobljene raziskovalke – medicinskesestre, razli~ne vire za izvajanje raziskovanja v prakso, mo‘nosti za posredo-vanje rezultatov v prakso. V dolgoro~nem razvoju stroke zdravstvene nege vSloveniji smo zapisali, da bo razvoj zdravstvene nege usmerjen na podro~jeraziskovanja. (4.1)

V nasprotju z vsakdanjim izkustvom, za katero sta pogosto zna~ilna posku-{anje in zmota, so za znanstveno mi{ljenje zna~ilni sistemati~nost in visokaorganiziranost, zavest o omejenosti posplo{evanja, globina znanosti v primer-javi s povr{inskostjo vsakdanjega izkustva, ob~utljivost za protislovja, natan~-nost izra‘anja z uporabo strokovnega jezika z natan~no definiranimi razlagami.(5) Vse to dokazuje pomembnost uporabe raziskovanja na podro~ju zdrav-stvene nege. Brez natan~no argumentiranih razlag ni dokazov in ravno takone razvoja na podro~ju stroke.


439

3 Rezultati ankete

Vpra{alnik je bil poslan 88 socialnovarstvenim zavodom oziroma njihovimvodjem slu‘b za podro~je zdravstvene nege, od tega je bilo vrnjenih in pravil-no izpolnjenih 77 anketnih vpra{alnikov oz. 83,7 %.

[tev

ilo

Mo{ki @enskaSpol

[tev

ilo

Starost

[tev

ilo

dipl

. med

icin

ska

sest

radi

pl. z

drav

stve

nik

vi{j

a m

edic

insk

ase

stra

prof

. zdr

avni

{ke

vzgo

je

dipl

. med

icin

ska

sest

ras

spec

ializ

acijo

mag

iste

rzn

anos

ti

dokt

or z

nano

sti

Ve~ina je ‘enskega spola. Ni pa presene~enje, da imamo v na{ih vrstahtudi mo{ki spol, ki ka‘e, da na to, da podro~je zdravstvene nege ni ve~ favori-zirano kot poklic ‘enskega spola in da se vanj vklju~ujejo tudi mo{ki.

Graf 1: [tevilo anketiranih vodji slu‘b za zdravstveno nego po spolu

Graf 2: Starost vodji slu‘b za zdravstveno nego

Graf 3: Izobrazbena struktura vodji slu‘b zdravstvene nege

Vrsta izobrazbe


440

Izobrazbena struktura vodij slu‘b zdravstvene nege je v ve~jem dele‘u vi{je-{olska izobrazba. Sledi visoka izobrazba in v zelo majhnem obsegu podiplom-sko izobra‘evanje.

Dràvni dom Zasebni dom s koncesijo Zasebni dom brez koncesije

Mesto zaposlitve

[tev

ilo[t

evilo

leto 1998

leto 2000

leto 2001

leto 2003

leto 2004

leto 2005

leto 2006

leto 2007

leto 2008

leto 1997

leto 1994

leto 1974

Leto

[tev

ilo

Leta zaposlitve

Graf 5: Mesto sedanje zaposlitve vodje

Graf 6: Delovne izku{nje v socialnem zavodu

Graf 4: Leto opravljene diplome za sedanji poklic

S tem vpra{anjem sem ‘elela pridobiti podatek, ali so v okviru zasebnihdomov kak{ne ovire za raziskovanje. Ni presenetljivo, da je bilo vrnjenihanketnih vpra{alnikov v 70 primerih iz dr‘avnih domov.

Leto zaklju~enega izobra‘evanja so od 1978 do 2009, kar govori, da so sevodje tudi po zaklju~ku vi{je{olske izobrazbe naknadno vklju~evale v prenov-ljeni program in dosegle vi{ji nivo izobrazbe oz. pridobile naziv diplomiranemedicinske sestre. Starost ni pogojevala nadaljevanja izobra‘evanja.


441

Graf 7: Vrsta zaposlitve v socialnem zavodu

V 23,15 % so vodje imele mo‘nost samostojnega raziskovanja, kar potrjujeodstotek udele‘be vodij slu‘b v posamezne projekte.

[tev

ilo

Odgovorda ne

[tev

ilo

Graf 8: Va{e sodelovanje v projektni skupini

da neOdgovor

[tev

ilo

stalno drugonadome{~anje (bolni{ka aliporodni{ka odsotnost)

Vrsta zaposlitve

Graf 9: Samostojno sodelovanje za podro~je zdravstvene nege

Iz rezultatov je vidimo, da je nedolo~en ~as oblika zaposlovanja v social-novarstvenih zavodih, razen v primerih, ko gre za dalj{o bolni{ko ali porod-ni{ko odsotnost.

Raziskovanje v socialnovarstvenih zavodih je na pohodu in je zastopanov 23,1 %. Ve~ina vodij ni sodelovala v nobeni projektni skupini, kar govori zato, da 76,9 % raziskovanja v socialno varstvenih zavodih ne uporablja.


442

Graf 10: Pomembnost raziskovanja za razvoj stroke zdravstvene nege

[tev

ilo[t

evilo

daOdgovor

ne

Graf 11: Zadostnost teoreti~nih znanj za implementacijo metod raziskovanja v praksi

Odgovor

[tev

ilo

Odgovor

Graf 12: Dejavniki, ki ovirajo raziskovanje na podro~ju stroke zdravstvene nege

da ne ne vem

neza

dost

nozn

anje

nera

zum

evan

je s

stra

ni v

odst

vado

ma

preo

brem

enje

nost

z d

elom

neso

delo

vanj

eza

posl

enih

Na vpra{anje o pridobljeni koli~ini teoreti~nih znanj skozi izobra‘evanjeje ve~ kot 50 % vpra{anih odgovorilo, da za raziskovanje nimajo ustreznihznanj.

Vse vodje slu‘b zdravstvene nege se zavedajo pomembnosti raziskovanjaza razvoj stroke in so na zastavljeno vpra{anje v 100 % potrdile, da je razisko-vanje za razvoj stroke v dana{njem prostoru in ~asu za razvoj nujno.


443

Na vpra{anje o dejavnikih, ki jih ovirajo pri raziskovanju, je bilo najve~odgovorov na ra~un nezadostnega znanja. Sledi odgovor, da so medicinskesestre preobremenjene, in v enakem {tevilu odgovori, da jih vodstvo ne razu-me in ne podpira, ter podhranjeni kadrovski normativ.

Graf 13: Podro~ja, ki bi jih izbrali za dodatno izobra‘evanje

[tev

ilo

Podro~ja znanj

[tev

ilo

neda

Graf 14: Pomembnost raziskovanja kot kazalca kakovosti

znanja o vodenju

ra~unalni{ka znanja

znanja tujih jezikov

znanja statistike

znanja raziskovanja

Odgovor

Na vpra{anje o pomembnosti uporabe raziskovalnih metod za dokazova-nje kakovosti za podro~je zdravstvene nege je bil v 100 % odgovor pritrdilen.

Iz tabele vidimo, da bi se vodje izobra‘evale na ve~ podro~jih, ko bi jimbila za to dana mo‘nost s strani vodstva. Kljub skupini zaposlenih vodij, ki jihje najve~ starih od 40 do 60, let so izrazile potrebo po dodatnem znanju napodro~ju tujih jezikov in znanja na podro~ju raziskovanja, kar lahko prepi{e-mo dejstvu, da ti dve podro~ji v visoko{olskem izobra‘evalnem sistemu nistabili poudarjeni, sledi znanje o vodenju, ki je nujno potrebno za uveljavljanjestatusa dejavnosti zdravstvene nege, in da v manj{em obsegu potrebujejo izo-bra‘evanje na podro~ju ra~unalni{tva in uporabe statisti~nih metod v razisko-valne namene.


444

4 RazpravaPrizadevanja s strani vodij slu‘b zdravstvene nege v socialnovarstvenih za-vodih o skrbi za razvoj lastne stroke so bila skozi zastavljen anketni vpra{al-nik podana kot pritrdilni odgovor na vpra{anje v uvodu. Zavedajo~ se vsehpasti in ovir, so pripravljene nadgrajevati svoje znanje za nadaljnji razvoj stro-ke. @elijo si ve~ avtonomije pri zagotavljanju ustrezne zdravstvene nege za sta-rostnika in posledi~no vpliv na razvoj stroke. Iz raziskave je vidimo, da so pri-pravljene pristopiti k raziskovanju kljub obremenjenosti, ki je druga najve~jaovira, ki so jo podale. Podatek, ki govori o starosti vodij, je ve~, kot dokaz, dane ~akajo na upokojitev, ampak da bi se bile pripravljene dodatno izobra‘e-vati, ~e bi imele za to ~as, mo‘nost in podporo s strani direktorjev zavoda.Presene~ena sem nad rezultati, da je v obeh primerih bilo v celoti potrjeno,da se zavedajo, kako je raziskovanje pomembno za dokazovanje kakovostidela in da bi ga v svoje delovno okolje tudi vnesle. @al je bilo iz raziskaveugotovljeno, da so vodje samostojno raziskovale v 23,15 % in da so v 23,1 %bile vklju~ene v projektno skupino znotraj socialnovarstvenega zavoda. Po-trebna je dodatna raziskava, ki bi na to vpra{anje dala odgovor, ali gre zaizklju~evanje stroke zdravstvene nege, ali je to naklju~nost glede na vsebinoprojektov, ki so bili izvedeni v socialnovarstvenih zavodih. Vodje bi se radeizobra‘evale na ve~ podro~jih, ko bi jim vodstvo dalo to mo‘nost, izrazile sopotrebo po dodatnem znanju na podro~ju tujih jezikov in znanja na podro~juraziskovanja, kar lahko prepi{emo dejstvu, da ti dve podro~ji v visoko{olskemizobra‘evalnem sistemu nista bili poudarjeni, sledi znanje o vodenju, kije nujno potrebno za uveljavljanje statusa dejavnosti zdravstvene nege, inv manj{em obsegu potrebujejo izobra‘evanje na podro~ju ra~unalni{tva inuporabe statisti~nih metod v raziskovalne namene.

Nadaljnje delo vodij slu‘b zdravstvene nege bo usmerjeno v raziskovanjeza potrebe stroke zdravstvene nege starostnika, s ciljem obdr‘ati dose‘eninivo in omogo~iti nadaljnji razvoj stroke zdravstvene nege v socialnovarstve-nih zavodih.

LiteraturaMinistrstvo za delo dru‘ino in socialne zadeve Slovenije, (2007) Strategija varstva starej{ih

do leta 2010 – Solidarnost so‘itje in kakovostno staranje prebivalstva (str. 30–33)Ljubljana: MDDSZ.

Leskovic, L. (2009). Status in vloga zdravstvene nege v socialnih zavodih. (Ur.), Starost –izziv ali problem sodobne dru‘be (str. 22–27) Ljubljana: Strokovna sekcija medicinskihsester in zdravstvenih tehnikov v socialnih zavodih Slovenije.

Logar, V. (1995). Vloga, pomen in obseg dela zdravstvene slu‘be v domovih za starej{eob~ane. Metka. P. (Ur.), Zdravo staranje (str. 70–77). Ljubljana: Gerontolo{ko dru{tvoSlovenije, Ljubljana.

Filej, B. (1996). Raziskovanje v zdravstveni negi kot osnova za razvoj stroke : Obzor. ZdrN (str. 29–30).

Kali{nik, M. (2000). Uvod v znanstvenoraziskovalno metodologijo na podro~ju biomedi-cine. (Ur.) Medicinska Fakulteta. In{titut za varovanje zdravja (str. 9–11).


445

Stali{~a operacijskih medicinskihsester do izobra‘evanjaStandpoints of operating nurses

on education

Tatjana Po‘arnik

IZVLEÊKTeoreti~na izhodi{~a: Izobra‘evanje je dolgotrajen in na~rten proces razvijanjaposameznih znanj, sposobnosti in navad. Je permanenten proces, ki se izvaja naformalen in neformalen na~in. Formalni na~in poteka organizirano v {olah, nefor-malni na~in pa je velikokrat naklju~en in se izvaja v vseh ‘ivljenjskih obdobjih, vrazli~nih situacijah in okoli{~inah.Cilj: Prispevek ‘eli pojasniti pomen permanentnega izobra‘evanja za medicinskesestre na podro~ju operacijske zdravstvene nege in njihova stali{~a do razli~nih ob-lik izobra‘evanja, tako formalnega kot tudi neformalnega.Metoda: Raziskavo smo izvedli leta 2005 med 260 slovenskimi operacijskimi me-dicinskimi sestrami. Uporabili smo deskriptivno in neeksperimentalno metodo razi-skovanja, pri tem pa uporabili anketni vpra{alnik, ki smo ga sami razvili na osnoviteoreti~nih izhodi{~. Statisti~na analiza podatkov je bila opravljena s pomo~jo pro-grama SPSS 12.0.Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je poklic operacijske medicinske se-stre mo~no feminiziran. @elja po nadaljevanju {olanja med operacijskimi medicinski-mi sestrami je odvisna od starosti in se s starostjo manj{a. Formalno se izobra‘uje26,2 % anketiranih operacijskih medicinskih sester, neformalne oblike izobra‘eva-nja pa niso neposredno povezane z zdravstveno nego (ra~unalni{tvo, tuji jeziki, var-stvo pri delu, komunikacija, sprostitvene tehnike).Klju~ne besede: operacijske medicinske sestre, izobra‘evanje, stali{~a, izobrazbenastruktura

Tatjana Po‘arnik, dipl. m. s., spec. perioperativne ZNUKC Ljubljana, Operacijski [email protected]

ABSTRACTTheoretical basis: Education is a long lasting and planned process of developingindividual knows ledges, skills and attitudes. It is a permanent process which couldbe implemented on formal and informal way. Formal education is organized inschools; informal education is mainly coincidental, and present as well as in all lifeperiods, as well as in various circumstances.


446

Aims: The paper tries to explain the meaning of permanent education for nurses inthe field of operational nursing care and represent their attitudes to various forms ofeducation, namely to formal and informal education.Methods: The research was done in the year 2005 among 260 Slovene nurseswhose domain was operational nursing care. We have focused on using the descrip-tive and non-experimental research method, and on use of questionnaire. Statisticaldata analysis was done with SPSS 12.0 program.Results: Research results have shown that the operational nursing care professionis strongly feminized. The desire to continue with educational process among opera-tional nurses depends upon their age – the desire is very weakly present when nursebecome older. We found out that 26,2 % of operational nurses are under formaleducation programmes. Informal ways of education are not directly connected withnursing care (computing, foreign languages, safety at work, communication, relieftechniques.Key words: operating nurses, education, standpoints, educational structure

1 Vzgoja in izobra‘evanje

Ena izmed definicij o izobra‘evanju, ki jo je opredelil Jereb (1998) pravi, da jeizobra‘evanje dolgotrajen in na~rten proces razvijanja posameznih znanj, spo-sobnosti in navad, ki nam omogo~a vklju~itev v dru‘beno ‘ivljenje in delo teroblikuje znanstveni pogled na svet.

Vzgoja in izobra‘evanje je vse‘ivljenjski proces, ki zajema tako pred{ol-skega in {olskega otroka ter mladostnika kot tudi odrasle ljudi razli~nih staro-sti. Permanentnost ali vklju~enost ~loveka v vzgojo in izobra‘evanje pomenikakovostno spreminjanje celotne vzgoje in izobra‘evanja. Izobra‘evanje po-staja na~in ‘ivljenja, ne le priprava nanj; vse bolj postaja pomembno razvi-janje sposobnosti in pripravljenosti za samostojno u~enje in izobra‘evanjeskozi vse ‘ivljenje (Jelenc, 1996).

Celotno izobra‘evanje razdelimo na dve fazi, in sicer:

" Za~etno izobra‘evanje (izobra‘evanje otrok in mladine), ki je po svoji funk-ciji namenjeno predvsem za pridobitev temeljne splo{ne in poklicne izo-brazbe po stopnjah in za optimalen razvoj osebnosti ter priprave na ‘ivlje-nje in delo.

" Nadaljevalno izobra‘evanje ali izobra‘evanje odraslih, ki se za~ne takoj,ko se posameznik po prekinitvi za~etnega izobra‘evanja znova vklju~i vizobra‘evanje. To vklju~uje izobra‘evanje za pridobitev vi{je stopnje izo-brazbe in tudi vse vrste usposabljanja in izpopolnjevanja za ‘ivljenje indelo (Jelenc, 1996).


447

Izobra‘evanje v ZN je trajen proces, ki vklju~uje izobra‘evanje za pridobi-tev licence, klini~ne izku{nje, specialisti~no in do‘ivljenjsko izobra‘evanje terizpopolnjevanje. ê ‘elimo, da bo delo OP MS bolj kakovostno, je nujno po-trebno nenehno strokovno izobra‘evanje, saj le tako lahko sledimo novimizzivom in uspehom na tem podro~ju. Vsakdo mora biti pri tem tudi dovoljmotiviran, kajti to je edini pogoj za uresni~itev poklicnih ‘elja (Perioperativnazdravstvena nega: podiplomski specialisti~ni {tudijski program, 2002).

1.1 Permanentnost izobra‘evanja

Permanentno oziroma nenehno izobra‘evanje, vse‘ivljensko izobra‘evanje terkontinuirano u~enje so izrazi, ki jih lahko uporabimo kot sinonime. @ivljenjesamo je trajajo~ u~ni proces, toda vsak ~lovek potrebuje tudi posebne prilo‘-nosti za nadaljevalno namensko in sosledi~no organizirano u~enje, da bimogel slediti tehnolo{kim in dru‘benim spremembam, da bi se lahko prila-godil spremembam v svojem osebnem ‘ivljenju ter tako uresni~il svojerazvojne mo‘nosti. Cilj permanentnega izobra‘evanja znotraj neke stroke jespremljanje tokov napredka znotraj tega podro~ja (Jelenc, 1996).

Permanentno (vse‘ivljenjsko) izobra‘evanje se torej razvija vse ‘ivljenje,omogo~a pa razvoj ~love{kih potencialov, je permanenten podporni proces,ki stimulira in daje posamezniku mo~, omogo~a pridobivanje znanja, vrednot,spretnosti in razumevanja, razvija samozaupanje, kreativnost in u‘itek pri u~e-nju, vklju~uje vsa pravila, okoli{~ine in okolja (Kvas, 2001).

1.2 Formalno in neformalno izobra‘evanje

A. Formalno izobra‘evanje

Sem sodijo vse tiste vrste u~enja ljudi, ki so organizirane v obliki {olskegadela oz. pouka in se za~nejo v pred{olskih vzgojno varstvenih ustanovah terse nadaljujejo z osnovno, srednjo, vi{jo in visoko {olo. Tukaj oseba dobi javnopriznano stopnjo izobrazbe:

" Formalno izobra‘evanje za pridobitev javno priznane stopnje splo{neizobrazbe;

" Formalno izobra‘evanje za pridobitev javno priznane stopnje strokovneali poklicne izobrazbe (Kranjc, 1979).

B. Neformalno izobra‘evanje

Sem sodijo razne vrste izobra‘evanj, predvsem odraslih, ki potekajo v najraz-li~nej{ih okoljih (doma, v slu‘bi, med potjo na delo ali z dela, na dopustu,seminarji, te~aji …) in ne poteka po obi~ajni poti obi~ajnega {olskega dela.Tukaj gre za:


448

" Neformalno splo{no izobra‘evanje:

! izobra‘evanje za lastni osebni razvoj,! izobra‘evanje za dru‘bene vloge,! izobra‘evanje za dru‘beno blaginjo.

" Neformalno izobra‘evanje za poklic ali poklicno delo:

! uvajanje ali privajanje na delo ali drugo usposabljanje za opravljanjedelovnih ali poklicnih nalog ali funkcij,

! spopolnjevanje (Kranjc, 1979).

1.3 Izobra‘evanje ob delu in izobra‘evanje iz dela

A. Izobra‘evanje ob delu

Oseba se izobra‘uje vzporedno z delom in ne prekine delovne aktivnosti,ampak uporablja svoj prosti ~as (Kranjc, 1979).

B. Izobra‘evanje iz dela

Oseba za~asno prekine svoje redno delo in se za odmerjeno obdobje pos-veti izobra‘evanju – imenujemo ga tudi povratno izobra‘evanje (Kranjc, 1979).

2 Metode

Podatke smo zbirali s pomo~jo anketnega vpra{alnika, kjer so vpra{anja ve~i-noma zaprtega tipa, z mo‘nostjo dopisa lastnega mnenja ali stali{~a. Anketa jeanonimna, tako smo sku{ali zagotoviti ~im ve~jo iskrenost odgovorov. Vpra-{alnik za raziskavo Stali{~a operacijskih medicinskih sester do izobra‘evanjaobsega 40 vpra{anj, ki so razdeljena v tri sklope:

A. v prvem so vpra{anja, s pomo~jo katerih smo dobili splo{ne podatke oanketirancih (spol, starost, naziv bolni{nice, v kateri so zaposleni, delovnadoba, stan, status ter s kak{nim nazivom so zaklju~ili {olanje);

B. v drugem delu so vpra{anja, ki se nana{ajo na izobra‘evanje s podro~jaZN;

C. tretji sklop vpra{anj pa se nana{a na izobra‘evanje, ki ni neposrednopovezano z ZN.

Uporabljena kratica OP MS velja za vse profile oseb, ki delajo na podro~juOP ZN v Sloveniji in za oba spola.

Nekatera vpra{anja so bila vzeta iz raziskave Medicinske sestre v Sloveni-ji, ki je bila leta 2001 opravljena v okviru DMSZT Ljubljana; od njih smo dobilidovoljenje za uporabo teh vpra{anj. Ostala vpra{anja so bila oblikovana po-sebej za to raziskavo.


449

Za obdelavo podatkov je bila uporabljena metoda opisne statistike in gra-fi~no prikazovanje podatkov. Rezultati so predstavljeni tako, kot so si sledilavpra{anja. Za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov v raziskovalnem pro-cesu smo uporabili razli~ne tehnike in in{trumente. Dobljeni podatki so bilisproti pregledani in vneseni v tabele, ki so slu‘ile za grafi~ni prikaz s progra-mom Microsoft Excel. Statisti~na obdelava je bila opravljena s pomo~jo pro-grama SPSS 12.0.

3 Rezultati

Ciljna populacija so bile vse OP MS v Sloveniji, medtem ko je dosegljivo po-pulacijo predstavljalo 372 OP MS po slovenskih bolni{nicah, kjer opravljajokirur{ko dejavnost. Realizacija vzorca je 69,9 % (od poslanih 372 vpra{alnikovje bilo 260 vrnjenih in obdelanih).

V raziskavi je sodelovalo 210 (80,8 %) ‘ensk in 7 (2,7 %) mo{kih.

ê pogledamo starost zaposlenih OP MS vidimo, da jih je malo ve~ kotpolovica (52,6 %) starih do 40 let in 48,7 % starih ve~ kot 40 let. Najve~ OP MS(36,9 %) je v starostnem razredu od 4–50 let in najmanj (0,4 %) v razredu do20 let, zato je povpre~na starost OP MS 43 let.

Glede na skupno delovno dobo jih ima 45,3 % OP MS ve~ kot 20 let delov-nih izku{enj. Najve~ OP MS (36,4 %) ima delovno dobo od 16–25 let, najmanj(11,9 %) pa ima delovno dobo do 5 let.

Ve~ina OPMS (56,5 %) je poro~enih, nekaj pa jih ‘ivi tudi v izvenzakonskizvezi (18,8 %) oz. so samski (15,8 %).

OP MS so v ZN v ve~ini zaposlene za nedolo~en ~as (91,1 %), kjer jih ve~i-na (73,1 %) opravlja zaposlitev brez vodilnega oz. vodstvenega polo‘aja. 2 %OP MS pa opravlja ve~ funkcij isto~asno.

38,1 % OP MS ima srednje{olsko izobrazbo (imajo naziv SMS, ZT ali SMS-babica), 24,2 % jih ima vi{je{olsko izobrazbo (VMS) in 37 % jih ima visoko{ol-sko izobrazbo (DMS/DZDR, DMS-babica). Trenutno ni {e nobene OP MS zuniverzitetno izobrazbo. Rezultati so pokazali, da je najve~ OP MS s srednje-{olsko izobrazbo v starostni skupini od 41–50 let in ve~, z visoko{olsko izo-brazbo pa v starosti od 21–30 let.

Vse OP MS so se na srednji {oli izobra‘evale redno, pribli‘no enak jeodstotek (nekaj ~ez 40 %) tistih OP MS, ki so se na vi{ji/visoki {oli izobra‘e-vale redno ali izredno ter 17,7 % OP MS je vi{jo {olo opravilo redno in visoko{olo izredno. 7 OP MS opravlja podiplomski specialisti~ni {tudij, in sicer spodro~ja Perioperativne ZN 6 oseb in 1 oseba Informatiko v ZN na VZ[ vMariboru, na fakulteti pa se tudi vsi izobra‘ujejo izredno (7,7 %). Glede na


450

uspeh po kon~ani srednji {oli, je bilo nekoliko ve~ kot polovica prav dobrih(51,2 %), 26, 5 % dobrih in 22,3 % odli~nih.

V ~asu raziskave se je formalno izobra‘evalo 26,2 % OP MS. Glede nazaklju~ni uspeh v srednji {oli se jih je formalno izobra‘evalo 15 (22 %) odli~-njakov, 35 (51,5 %) prav dobrih in 18 (26,5 %) dobrih. S srednje{olsko izobraz-bo se jih je formalno izobra‘evalo 39,7 % (27 anketirancev), z vi{je{olskoizobrazbo 29,4 % (20 anketirancev) in z visoko{olsko izobrazbo 30,9 % (21anketirancev). Najve~ tistih, ki se formalno izobra‘ujejo, je bilo vpisanih naVZ[ Univerze v Mariboru (40 %) in (V[Z) Univerze v Ljubljani (15,4 %). Vmanj{ih procentih pa se OP MS izobra‘ujejo {e na Fakulteti za organizacijskevede, Pravni fakulteti, Filozofski fakulteti in Fakulteti za dru‘bene vede ter Eko-nomsko poslovni fakulteti.

Na vpra{anje, kdo je vplival na odlo~itev, da ste po osnovni {oli nadalje-vali za poklic v zdravstvu jih ve~ina meni, da sami, v manj{ih odstotkih patudi star{i in vzornik

Pri analizi dobljenih rezultatov smo pri{li tudi do zaklju~ka, da pridob-ljena izobrazba star{ev anketiranih OP MS ni povezana z izobrazbo OP MS.Vidimo lahko, da ima nekoliko manj kot polovica o~etov poklicno {olo inve~ kot polovica mater OP MS opravljeno osnovno {olo. Nih~e od star{ev panima magisterija ali doktorata.

Najve~ podpore za nadaljevanje izobra‘evanja imajo OP MS (ne glede naizobrazbo) s strani svoje dru‘ine ter sodelavcev s katerimi delajo, nekolikomanj jih podpirajo njihovi nadrejeni (v primerih, ko izobra‘evanje ni poveza-no z ZN), medtem ko jih drugi nadrejeni (vodstvo, zdravniki) ve~inoma nepodpirajo.

V ve~ini primerov si OP MS {olnino pla~ujejo same oz. delno same, delnoustanova v kateri so zaposlene (pri tistih OP MS, ki se izobra‘ujejo na V[Z vLJ in VZ[ v MB). Tiste, ki pa se izobra‘ujejo na drugih fakultetah pa si pla~u-jejo {olnino same.

Malo ve~ kot polovica (58,7 %) OP MS si ‘eli nadaljevati {olanje na podro~-ju ZN. Rezultati raziskave so pokazali, da ‘elja po nadaljevanju izobra‘evanjaz leti pada. Najve~ja je pri OP MS v starostni skupini od 21 do 30 let, najmanj-{a pa v starostni skupini nad 51 let. Glede izobrazbe pa so ‘eleje po nadalje-vanju {olanja razli~ne. Najve~ja ‘elja pri OP MS s srednje{olsko izobrazbo jev starostni skupini od 31 do 40 let, z vi{je{olsko izobrazbo v starosti od 41 do50 let in visoko{olsko izobrazbo v starostni skupini od 21 do 30 let. OP MS zvisoko izobrazbo imajo najve~jo ‘eljo nadaljevati {tudij.

V letu 2003 se je kar 77,6 % anketiranih OP MS udele‘ilo strokovnih izpo-polnjevanj, na katerih je 22,4 % OP MS sodelovalo z lastnim strokovnim pris-pevkom. Ve~inoma se OP MS udele‘ujejo enodnevnih strokovnih izpopolnje-


451

vanj, o katerih jih najpogosteje seznanijo nadrejeni ali pa o njih preberejosame iz strokovnih revij (Utrip), vendar je iz rezultatov razvidno, da OP MSka‘ejo premajhen interes, da bi se same informirale o poteku strokovnihizpopolnjevanj.

Ve~ina OP MS (86,5 %) se zaveda, kako pomembno je stalno strokovnoizpopolnjevanje, tako za lasten osebni razvoj, kot tudi za razvoj stroke ZN.

V nekoliko manj{em odstotku (18,1 %) so se anketirane OP MS udele‘ileneformalnih oblik izobra‘evanja, med katerimi smo upo{tevali predvsemtiste, ki niso neposredno povezana z ZN. Najpogosteje se udele‘ujejo te~ajevra~unalni{tva, u~enja tujih jezikov, varstva pri delu, te~ajev komunikacij,te~ajev sprostitvenih tehnik in podobno.

Najpogosteje OP MS izvedo za pomembne dogodke preko medijev, insicer preko TV in teleteksta in ~asopisa in revij. Anketiranci najpogosteje pre-birajo informativni bilten ZZNS – ZDMSZTS Utrip in to kar ve~ kot polovica(57,2 %). Na prvih pet mest so postavili {e naslednje: lokalne ~asopise (33,2 %),Bilten sindikata (30,8 %), Obzor Zdr N (27,2 %) in Ve~er (25,6 %). Najbolj sobrane vsebine, ki obravnavajo zdravstvo in socialno varstvo (68,7 %), sledihumor (52,8 %), nato ~rna kronika (46,7 %) in lokalne vesti. Ve~ kot polovicaOP MS je v zadnje pol leta prebralo kak{no leposlovno knjigo. Skoraj polovi-ca OP MS se ne udele‘uje kulturnih dejavnosti, kot npr. gledali{ko, operno alibaletno predstavo. Poleg slu‘benih obveznosti se OP MS ukvarjajo tudi z ro~-nimi deli, da igrajo in{trument, ple{ejo, v 5 % slikarijo in kiparijo ter pojejo vzboru. Internet v manj{em {tevilu OP MS pomeni povezovanje s svetom.Najve~ OP MS uporabljajo ra~unalnik doma, nekoliko manj kot 20 % pa ra~u-nalnika sploh ne uporablja.

Pri vpra{anju, katere tuje jezike razumete, govorite ali pi{ete je razvidno,da anketiranci najpogosteje uporabljajo angle{ki jezik ter nem{ki jezik. Oddrugih jezikov so {e navedli italijanskega, {panskega, francoskega, {vedskega,~e{kega, mad‘arskega, srbskega in hrva{kega ter makedonskega.

4 Razprava

Izobrazba je pomemben dejavnik, ki omogo~a prehajanje po dru‘beni lestvicinavzgor ali navzdol. Obenem pa pomeni tudi zagotovilo bolj{ega delovnegamesta in ve~ji osebni dohodek. Bolj{e polo‘aje zasedajo tisti, ki imajo izobrazbo,saj jim le-ta nudi mo‘nost za ugodnej{o razvrstitev v konkretnih dru‘benogospodarskih strukturah.

V nekaterih slovenskih bolni{nicah je zahtevana izobrazba za OP MSvisokostrokovna izobrazba – dipl. m. s. Ker pa marsikje prihaja do pomanjka-nja zaposlenih, je tam {e kar nekaj OP MS s srednje{olsko izobrazbo. Tako


452

je v na{i raziskavi sodelovalo najve~ zaposlenih s srednje{olsko izobrazbo(38,1 %), sledijo zaposleni z visokostrokovno (37 %) in vi{jo izobrazbo (24,2 %).ê primerjamo na{e podatke s podatki Kvasove (2001) lahko re~emo, daje med OP MS ve~ tistih z visoko{olsko izobrazbo, kot jih je bilo zajetih vraziskavo leta 2001.

Iz rezultatov je razvidno, da je poklic OP MS mo~no feminiziran, saj je vraziskavi sodelovalo 80,2 % ‘ensk.

Podatki o skupni delovni dobi se ujemajo s podatki o starosti OP MS, zatolahko trdimo, da je populacija slovenskih OP MS dokaj stara z veliko delovni-mi izku{njami. Skupine OP MS, opredeljene glede na starost, se v odnosu doizobra‘evanja nedvomno razlikujejo. Korelacija starosti z ‘eljo nadaljnjega{olanja je statisti~no zna~ilna in negativna (-0,385), kar pomeni, da z leti ‘eljapo izobra‘evanju pada. Najve~ja je pri OP MS v starostni skupini od 21 do 30let, najmanj{a pa v starostni skupini nad 51 let.

Glede na starost anketiranih OP MS lahko ugotovimo, da ‘elja po nadalje-vanju {olanja na podro~ju ZN s starostjo pada. Glede izobrazbe pa so ‘elje ponadaljevanju {olanja razli~ne Najve~ja ‘elja pri OP MS s srednje{olsko izobraz-bo je v starostni skupini od 31 do 40 let, z vi{je{olsko izobrazbo v starosti od41 do 50 let in visoko{olsko izobrazbo v starostni skupini od 21 do 30 let. Izrezultatov je razvidno, da se OP MS po kon~ani srednji {oli najpogosteje odlo-~ijo za nadaljevanje {tudija predvsem zaradi osebnega napredovanja v ‘ivlje-nju ter da jih to osebno obogati. Veliko OP MS po nekaj letih dela ugotovi, daje za stalni profesionalni razvoj poklicne skupine in {irjenje mo‘nosti njihove-ga odlo~anja nadaljnje izobra‘evanje nujno potrebno. Najpogostej{e ovire priizobra‘evanju odraslih (izredni {tudij): splo{no pomanjkanje ~asa, finan~neovire, dru‘inske obveznosti in slaba ponudba izobra‘evanja

Iz rezultatov raziskave je razvidno, da se OP MS poslu‘ujejo razli~nihoblik izobra‘evanja. Od 245 anketiranih OP MS, ki so odgovorile na vpra{a-nje, ali se {e formalno izobra‘ujete, se jih le 26,2 % {e formalno izobra‘uje.Glede na zaklju~ni uspeh v srednji {oli se jih {e trenutno formalno izobra‘uje15 (25,9 %) odli~njakov, 35 (26,1 %) prav dobrih in 18 (26,1 %) dobrih. S sred-nje{olsko izobrazbo se jih trenutno formalno izobra‘uje 39,7 % (27 anketiran-cev), z vi{je{olsko izobrazbo 29,4 % (20 anketirancev), zato lahko v prihodno-sti pri~akujemo porast {tevila OP MS z visoko{olsko, pa tudi z univerzitetnoizobrazbo, in z visoko{olsko izobrazbo 30,9 % (21 anketirancev). Najve~ tistih,ki se formalno izobra‘ujejo, je trenutno vpisanih na Visoko {olo za zdravstvoUniverze v Ljubljani (40 %) in Visoko {olo za zdravstvo Univerze v Ljubljani(15,4 %). V manj{ih procentih pa OP MS se izobra‘ujejo {e na Fakulteti zaorganizacijske vede, Pravni fakulteti, Filozofski fakulteti in Fakulteti za dru‘-bene vede ter Ekonomsko poslovni fakulteti. Iz tabele 35 lahko razberemo, dase najve~ OP MS trenutno izobra‘uje iz Univerzitetni klini~ni center (UKC)Maribor, UKC Ljubljana, Splo{na bolni{nica (SB) Jesenice, SB Celje, SB Ptuj inSB Slovenj Gradec. Tiste, ki se izobra‘ujejo na drugih fakultetah si pla~ujejo


453

{olnino same, saj to izobra‘evanje obi~ajno ni v interesu ustanove, temve~njihova lastna ‘elja in interes.

Zanimalo nas je tudi, ali je uspeh po kon~ani srednji {oli povezan z izo-brazbo OP MS. Neke vidne povezave med uspehom po kon~ani srednji {oliin pridobljeno izobrazbo OP MS ni, kar pomeni, da stopnja pridobljene izo-brazbe v ve~ini ni odvisna od uspeha po kon~ani srednji {oli.

Glede na uspeh po kon~ani srednji {oli vidimo, da se pribli‘no enak pro-cent odli~nih, prav dobrih in dobrih anketiranih OP MS {e vedno formalnoizobra‘uje.

V letu 2003 se je kar 77,6 % anketiranih OP MS udele‘ilo strokovnih izpo-polnjevanj, na katerih je 22,4 % OP MS sodelovalo z lastnim strokovnim pris-pevkom. Ve~inoma se OP MS udele‘ujejo enodnevnih strokovnih izpopolnje-vanj, o katerih jih najpogosteje seznanijo nadrejeni ali pa o njih preberejosame iz strokovnih revij (Utrip). Najpogostej{i vzroki, da se ne morejo udele-‘iti ve~ strokovnih izpopolnjevanj, je v pomanjkanju finan~nih sredstev terpomanjkanju osebja. Svoje prispevke OP MS predstavijo na sre~anjih Sekcijemedicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti ter na sre-~anjih drugih strokovnih sekcij. Znanje si OP MS lahko pridobijo tudi s prou-~evanjem predvsem tuje literature, saj je doma~e zelo malo. Skoraj tretjinaOP MS prebira Obzor Zdr N, v katerem je svoj ~lanek objavilo tudi 7 OP MS(v ve~ini primerov gre za povzetek diplomskih nalog na dodiplomskem izo-bra‘evanju).

Iz teh rezultatov je razvidno, da se OP MS zavedajo, da so neformalnina~ini izobra‘evanja, kot so razna strokovna sre~anja, kongresi in podobno,zelo pomembni za pridobivanje novega znanja in izku{enj.

5 Zaklju~ek

MS je potrebno zagotoviti permanentno izobra‘evanje na visoko{olski alifakultetni ravni pri nas in v tujini, razli~na funkcionalna izobra‘evanja vdelovnih organizacijah in strokovna sre~anja v okviru strokovnih sekcij MSin regionalnih dru{tev (Kvas, 2001).

Koli~ina znanja, potrebnega za delo v operacijski ZN je postala tolik{na,da bazi~no izobra‘evanje ne more ve~ dati vsega. Zato so specializacije s po-sameznih podro~ij ustrezna in nujna re{itev. Ena izmed teh je tudi specializa-cija na podro~ju perioperativne ZN, s katero se bodo slovenske OP MS vklju-~ile v znanstvenoraziskovalno delo, zlasti v praksi. Bolj{a izobra‘enost OP MSpa bo zagotovljena tudi s ponovno uvedbo univerzitetnega {tudija ZN v Slo-veniji. Ne nazadnje je zelo pomembno permanentno izobra‘evanje ‘e zapo-slenih OP MS, predvsem v okviru Zbornice – Zveze ter Sekcije medicinskihsester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti.


454

Ker operacijske medicinske sestre ‘ivijo v {ir{em dru‘benem prostoru,moramo tudi njihovo izobra‘evanje obravnavati v kontekstu tega. Sodobni ~lo-vek se mora nenehno izobra‘evati, predvsem zato, da lahko obstaja in pre‘i-vi, postaja nekaj, kar {e ni bil, in odkriva nove razse‘nosti svoje osebnosti, dapripada nekomu oziroma izoblikuje svojo osebno identifikacijo. Sam moraodkriti, kdo je, kaj v ‘ivljenju ho~e in kak{ne cilje ima.

LiteraturaDornik, E. (2002). Vpliv sprememb v izobra‘evanju medicinskih sester v Sloveniji na objav-

ljanje v njihovem strokovnem glasilu. Magistrsko delo, Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Jelenc, Z. (1998). Vse‘ivljensko izobra‘evanje in vse‘ivljensko u~enje. Ljubljana: Andra-go{ki center Republike Slovenije.

Jelenc Kra{ovec, S. (2003). Univerza za u~e~o dru‘bo. Ljubljana: Sophia.

Jelenc, S. (1996). ABC izobra‘evanja odraslih. Ljubljana: Andrago{ki center RepublikeSlovenije.

Jereb, J. (1998). Strokovno izobra‘evanje in razvoj kadrov. Kranj: Moderna organizacija.

Kranjc, A. (1979). Metode izobra‘evanja odraslih. Ljubljana: Delavska enotnost.

Kranjc, A. (1979). Izobra‘evanje ob delu. Ljubljana: DDU Univerzum.

Kranjc, A. (1982). Motivacija za izobra‘evanje. Ljubljana: Delavska enotnost.

Kvas, A. (2001). »Stali{~a medicinskih sester do izobra‘evanja«, V: D. Klemenc in M.Pahor (Ur.), Medicinske sestre v Sloveniji (str. 84-95). Ljubljana: Dru{tvo medicinskihsester in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Mi~eti} Turk, D. (2000). »Vloga in perspektiva Visoke zdravstvene {ole Univerze v Mari-boru«, V L. Toplak (Ur.), 25 let Univerze v Mariboru. Maribor: Univerza v Mariboru.

[tebe, V. (1987). Vpliv socialnega izvora v vklju~evanje in uspe{nost izobra‘evanja.Diplomska naloga, Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Valentin~i~, J. (1983). Nenehno izobra‘evanje. Ljubljana: DDU Univerzum.

Visoka zdravstvena {ola. (2002). Perioperativna zdravstvena nega: podiplomski speciali-sti~ni {tudijski program, Maribor: Visoka zdravstvena {ola.


455

Karmen Romih, dipl. m. s.Visoka {ola za zdravstveno nego [email protected]

Barbara Benedik, dipl. m. s.Katja Vrankar, dipl. m. s.Bolni{nica Golnik, Klini~ni oddelek za plju~ne bolezni in [email protected] – [email protected]

Stali{~e izrednih {tudentov2. letnika podiplomskega

{tudija Fakultete za zdravstvenevede Univerze v Mariborudo magistrskega {tudija

zdravstvene negeViews of the part-time second-year

postgraduate students of the Facultyof Health Sciences of University of Maribor

regarding the master’s programin nursing care

Karmen RomihBarbara Benedik

Katja Vrankar

IZVLEÊK

Teoreti~no izhodi{~e: V nalogi je predstavljeno stali{~e prve generacije izrednih{tudentov magistrskega {tudija Zdravstvene nege na Fakulteti za zdravstvene vedeUM do magistrskega {tudija Zdravstvene nege.Cilj: Namen raziskave je ugotoviti pri~akovanja {tudentov o {tudijskem programu ino pri~akovanjih glede zaposlitve kot magistri zdravstvene nege.Metode: Vklju~enih je 28 izrednih {tudentov 2. letnika magistrskega {tudija Zdravs-tvene nege. Stopnja odzivnosti je 71,4 %. Odgovori na raziskovalna vpra{anja sopredstavljeni v odstotkih glede na skupno {tevilo vrnjenih anketnih vpra{alnikov.


456

Rezultati: Anketiranci ocenjujejo, da so znanja, pridobljena na magistrskem {tu-diju, nujno potrebna za zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege in da v ~asuizobra‘evanja v zdravstveni negi {tudent razvija vi{ji nivo osebnostnih, socialnihin strokovnih kompetenc. Strinjajo se s trditvijo, da si po opravljenem magistr-skem {tudiju ‘elijo ostati na istem delovnem mestu.Razprava: [tudenti si ‘elijo delati na sistemiziranem delovnem mestu za magi-stre zdravstvene nege po zaklju~ku {tudija, zato bo v slovenskem prostoru trebaurediti sistemizacijo delovnih mest v zdravstveni negi.Klju~ne besede: {tudent, magistrski {tudij, zdravstvena nega

ABSTRACTTheoretical Background: The article presents opinions of the first generation ofpart-time students of the Master’s Program in Nursing Care at the Faculty of HealthSciences of the Maribor University regarding the Master’s Program in Nursing Care.Goals: The purpose of the study was to determine the expectations of students aboutthe master’s program and about their employment when they finish this program asMasters in Nursing Care.Method: The study included 28 part-time second year students of the Master’s Pro-gram in Nursing Care. The response rate was 71.4 %.Results: The participants believe that the skills acquired in the master’s programare of the utmost importance for the provision of quality nursing care. They also be-lieve that students significantly develop their personal, social and professional com-petence during the program, and agree that they wish to keep the posts that theycurrently occupy.Discussion: After finishing the Master’s Program in Nursing Care, students wish towork at classified positions, and that is why the classification of posts in nursing carein Slovenia is needed.Keywords: student, master’s course, nursing care

1 Uvod

Zakon o pacientovih pravicah v 4. ~lenu navaja pravico do primerne, kako-vostne in varne zdravstvene oskrbe. Kakovostna zdravstvena oskrba zagotav-lja izide zdravljenja, ki so primerljivi s standardi in najbolj{imi praksami, terupo{teva temeljna na~ela kakovosti (Zakon o bolnikovih pravicah, 2008, ~l. 4).Za omogo~anje tak{ne zdravstvene oskrbe je klju~nega pomena izobra‘enkader, ki tako oskrbo lahko nudi.

ICN poudarja, da je karierni razvoj medicinskih sester eden najve~jih raz-vojnih dejavnikov v razvoju sistema in dejavnosti zdravstvene nege in ima ne-posreden vpliv na vzdr‘evanje kakovostne ravni zdravstvenih in negovalnihstoritev. Karierni razvoj mora biti zato podprt in izvajan s pomo~jo izobra‘e-valnega sistema, prepoznanih kariernih struktur, ki vklju~ujejo v njihovo obli-


457

kovanje tudi klini~ne vodje, ter dovolj fleksibilen, da omogo~a mobilnost vkariernem razvoju ter dosegljiv za medicinske sestre znotraj ali zunaj ustanov(ICN, 2007).

2 Program, lik magistra zdravstvene nege

V izobra‘evanju medicinskih sester znotraj EU je pri{lo do velikih sprememb.Nove strukture izobra‘evanja so znotraj ogrodja Bolonjske deklaracije, ki josestavlja:

! postopna adaptacija na ECTS kreditni sistem; prva stopnja dodiplomski{tudij, nato podiplomski magistrski oziroma doktorski {tudij;

! {tudijski pristop je osredoto~en na {tudenta, ne na izvajalca;

! manj specializiranega izobra‘evanja pri dodiplomski ravni, pridobivanjespecialnih znanj na podiplomski ravni;

! sporazum osredoto~en na kredite in kompetence, s prilagajanjem skupno-sti, ter prilagojenostjo smernic kvalifikacijam (Zabalegui idr., 2006).

Skela Savi~ (Visoka {ola za zdravstveno nego Jesenice, 2009) navaja, dadejavnost zdravstvene nege ne deluje v izolaciji, ampak je eden od elemen-tov sistema zdravstvenega varstva. Zato enako kot sistem zdravstvenega vars-tva do‘ivlja dramati~ne in hitre spremembe, ki smo jim pri~a v zadnjih letihin ki postajajo trajna dru‘bena zna~ilnost 21. stoletja. Povpra{evanje po celo-vitem zdravstvenem varstvu je vedno ve~je. Zapletenost zdravstvenih potrebljudi zahteva nova znanja, zdru‘evanje znanj in izku{enj razli~nih strokovnja-kov ter delovanje {tevilnih strok in poklicev.

Program druge bolonjske stopnje Zdravstvena nega so razvili slovenski inevropski strokovnjaki, ki so v okviru svoje akademske kariere prou~evali inraziskovali zdravstveno nego in zdravstvo (ibid).

Pomembno odgovornost pri razvoju raziskovanja v zdravstveni negi v Slo-veniji imajo medicinske sestre same, saj morajo zavzeti stali{~e, da zaklju~enmagisterij ali doktorski {tudij ne pomeni novega delovnega mesta, ampak po-meni ve~ znanja za izvajanje bolj kakovostne zdravstvene nege na obstoje~emdelovnem mestu v klini~nem okolju. Znanje naj ne be‘i v pisarne, ampak najse ga uporablja in razvija ob bolniku in raz{irja v timski metodi dela ter pre-daja {tudentom (Skela Savi~, 2009).

Skela Savi~ (2009) ugotavlja, da smo v Sloveniji v obdobju, ko se prepleta-jo razli~ni interesi na podro~ju izobra‘evanja v zdravstveni negi. Pomembnoje vedeti, da je izobra‘evanje medicinskih sester v Sloveniji na terciarni ravnibazi~no izobra‘evanje za dejavnost zdravstvena nega in mora potekati v skla-du z EU direktivo za regulirane poklice, v skladu z bolonjsko prenovo indrugimi usmeritvami.


458

Na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru (FZV UM) zaklju-~uje {tudij 2. stopnje (magistrski {tudij) Zdravstvene nege prva generacija {tu-dentov, ki so obiskovali 1. in 2. letnik magistrskega programa Zdravstvenanega.

V zlo‘enki, ki jo je izdala UM (2007), je navedeno, da je FZV UM pri obli-kovanju magistrskega {tudijskega programa Zdravstvena nega sledila temelj-nim prvinam sodobnih podiplomskih {tudijskih programov v svetu, in sicerpostopnemu usmerjanju {tudenta k samostojnemu raziskovalnemu delu.Program je oblikovan tako, da omogo~a pridobiti u~ne izku{nje, ki bodo pris-pevale k lastnemu profesionalnemu, akademskemu in osebnemu razvoju terkrepitvi sposobnosti.

[tudentom magistrski {tudij omogo~a poglabljanje svojih znanj na {ir{emstrokovnem in znanstvenem podro~ju ter usposobljenost za iskanje novihvirov znanja na strokovnem in znanstvenem podro~ju.

3 Raziskovalni del

3.1 MetodologijaRaziskavo je bila izvedena v sklopu izbirnega predmeta (2. letnika magistrske-ga {tudija Zdravstvene nege) Informatika v zdravstvu in zdravstveni negi naFZV UM. Temeljila je na deskriptivni in kavzalno ne-eksperimentalni metodiempiri~nega raziskovanja.

3.2 Namen in cilji raziskaveNamen raziskave je bil ugotoviti stali{~e prve generacije izrednih {tudentovmagistrskega {tudija do magistrskega {tudija zdravstvene nege. Rezultati bilahko nakazali mo‘nost morebitnega izbolj{anja {tudijskega programa za pri-hodnje generacije.

3.3 HipotezeH1: [tudenti, ki so zadovoljni s predavatelji na magistrskem {tudiju Zdrav-stvene nege, bi se ponovno odlo~ili za vpis na magistrski {tudij Zdravstvenenege.

H2: [tudenti, ki so zadovoljni s programom na magistrskem {tudiju Zdrav-stvene nege, bi se ponovno odlo~ili za vpis na magistrski {tudij Zdravstvenenege.

3.4 InstrumentarijV raziskavo je bilo vklju~enih 28 izrednih {tudentov magistrskega {tudija.Vrnjenih izpolnjenih anketnih vpra{alnikov je bilo 20, kar predstavlja 71,4 %realizacijo vzorca.


459

V vzor~enje so bili zajeti izredni {tudenti, ki so bili v letu 2008/ 2009 vpisa-ni v drugi letnik magistrskega {tudija Zdravstvene nege na FZV UM. Za izved-bo anketiranja smo predhodno pridobile soglasje FZV UM.

Podatki so bili pridobljeni z zbiranjem odgovorov preko elektronskega an-ketiranja. Izvedba je potekala v mesecu maju 2009. Uporabljen je bil elektron-ski anketni vpra{alnik, izdelan s pomo~jo »Google Dokumenti«, ki je vseboval30 trditev. 17 trditev so {tudenti ocenili po petstopenjski Likertovi lestvici, pri~emer je vrednost 1 pomenila skrajno nestrinjanje s trditvijo in vrednost 5, dase s trditvijo zelo strinjajo. Na za~etku vpra{alnika so bili demografski podat-ki: starost, spol, {tevilo let zaposlitve (delovna doba), stopnja najvi{je dose‘e-ne izobrazbe, delovno mesto anketirancev, regija stalnega prebivali{~a. Pri{tirih vpra{anjih je bilo mo‘nih ve~ odgovorov.

Anonimnost je bila zagotovljena z zbiranjem anketnih vpra{alnikov preko»Google Dokumentov«.

3.5 Postopek zbiranja in obdelave podatkov

Podatki, zbrani preko elektronskega anketiranja, so bili za obdelavo prenese-ni v program Excell. Predstavitev podatkov je bila narejena s pomo~jo vrtil-nih tabel in vrtilnih grafikonov. Hipoteze so bile statisti~no obdelane z neod-visnim student t testom. Odgovori na raziskovalna vpra{anja so predstavljeniv odstotkih, glede na skupno {tevilo vrnjenih anketnih vpra{alnikov.

4 Rezultati

4.1 Demografski podatki

Po spolu 10 % populacijo anketirancev predstavljajo mo{ki, 90 % ‘enske. 45 %jih je starih ve~ kot 40 let in 35 % jih ima ve~ kot 20 let delovne dobe. Vsianketiranci so zaposleni na podro~ju zdravstvene nege. 35% anketirancev imastalno prebivali{~e na [tajerskem, sledijo z 20 % anketiranci iz Prekmurja inGorenjske, 10 % jih prihaja iz Notranjske, enako iz Dolenjske in 5 % iz Primorske.

Pred vpisom na MAG {tudij ZN je zaklju~ilo visoko {olo 85 %, 10 % specia-lizacijo in 5 % fakulteto.

Zaposleni na vi{jem nivoju mened‘menta so: pomo~nik direktorja za po-dro~je zdravstvene nege ali glavna medicinska sestra bolni{nice/klinike. Ta nivopredstavlja 10 % anketirancev. Zaposleni na srednjem nivoju mened‘mentakot predstojniki oddelkov, vodje sektorjev, glavne medicinske sestre ter vodjeoddelkov podpornih slu‘b razli~nih strokovnih profilov predstavljajo 25 %anketirancev. Ni‘ji mened‘ment, opredeljen kot zaposlitev na delovnem me-stu vodje timov, predstavlja 10 % anketirancev. Ostali anketiranci, to je 30 %,so zaposleni na drugih, nevodilnih delovnih mestih v zdravstvu.


460

Na vpra{anje, ~e bi se glede na poznavanje magistrskega {tudija ponovnovpisal/a na ta magistrski {tudij, je kar 45 % odgovorilo, da se ne bi. Bi se pa30 % anketirancev odlo~ilo po kon~anem magistrskem {tudiju za nadaljevanjena doktorskem {tudiju, 45 % jih {e ne ve, 25 % pa je odgovorilo, da o nadgrad-nji znanja na doktorskem {tudiju ne razmi{ljajo.

4.2 Trditve, ki so jih {tudenti izpostavili in ocenjevalipo 5-stopenjski Likertovi lestvici ocenjevanja

Rezultati opisne statistike posameznih spremenljivk, ki opredeljujejo zadovolj-stvo s {tudijem, so pokazale, da se anketiranci strinjajo, da so znanja, pridob-ljena na magistrskem {tudiju, nujno potrebna za zagotavljanje kakovostnezdravstvene nege (4,15 – povpre~na ocena po 5-stopenjski Likertovi lestviciocenjevanja) in da v ~asu izobra‘evanja v zdravstveni negi {tudent razvija vi{jinivo osebnostnih, socialnih in strokovnih kompetenc (4,35). Nekoliko manj sestrinjajo, da bodo pridobljena teoreti~na znanja lahko implementirali v klini~-no okolje (3,75), in v enaki meri, da so pridobili usposobljenost za empiri~neanalize v zdravstvu in zdravstveni negi (3,75). S povpre~no oceno 3,9 se ~uti-jo usposobljene za predstavljanje teoreti~nih vsebin in z dokazi podprtezdravstvene nege. Manj (2,95) se jih strinja, da pri~akujejo po opravljenem ma-gistrskem {tudiju napredovanje na delovnem mestu in da so pridobili uspo-sobljenost za organiziranje (3,35), vodenje in nadziranje dejavnosti ter slu‘bezdravstvene nege. Prav tako se malo manj strinjajo (3.55), da so pridobiliusposobljenost za spremljanje izidov in u~inkov zdravstvene nege ter doku-mentiranje. S povpre~no oceno 3 je ocenjeno splo{no zadovoljstvo {tudentovz informiranjem in svetovanjem ter z izvedbo programa na FZV UM. Anketi-ranci so zadovoljni s predavatelji (3,65) in z obve{~anjem glede urnika (3,35),novosti pri {tudiju. Povpre~na ocena za trditvi, da magistre zdravstvene negepotrebujemo za delo z bolniki, in da si kot magistri zdravstvene nege ‘elijodelati na sistematiziranem delovnem mestu za to izobrazbo, se mo~no nagibak oceni »zelo se strinjam« (4,45). Strinjajo se tudi s trditvijo, da si po opravlje-nem magistrskem {tudiju ‘elijo ostati na istem delovnem mestu (4).

4.3 Stali{~a {tudentov

91 % {tudentov se je za MAG {tudij odlo~ilo samoiniciativno, 14 % so jih zaMAG {tudij spodbujali v delovni organizaciji. Motiv za vpis je bil v 68 % prido-bitev novega znanja. 23 % jih je ‘elelo usmeritev v raziskovalno dejavnost naobstoje~em delovnem mestu. V posameznih primerih pa so bili motivi za vpisv omenjeni program tudi sprememba delovnega mesta (5 %), menjava slu‘be(5 %) in napredovanje v slu‘bi (5 %).

Ob zaklju~ku {tudija se 91 % {tudentov ~uti usposobljene za klini~no razi-skovanje, 23 % usposobljenih za vodenje in kot kompetenten expert 27 %.


461

Stali{~a {tudentov glede dejavnikov, ki vplivajo na zadovoljstvo {tudija,so naslednja:

v 89 % so zadovoljni z aktivnimi pristopi in metodami dela, v 56 % s sode-lovanjem s predavatelji, njihovo stalno pripravljenostjo za pomo~ in svetova-nje, ter v 22 % s klimo, medsebojnim sodelovanjem, vodenjem {ole. V anketiso bili izpostavljeni {e dejavniki tveganja, ki vplivajo na nezadovoljstvo s {tu-dijem, kjer je bila mo‘na izbira ve~ odgovorov. Za odgovor neustrezen pro-gram magistrskega {tudija se je odlo~ilo 5 % {tudentov, za slabo organiziranostizrednega {tudija 59 %, za neprilagodljivost vodstva {ole za spremembo urni-ka glede na ‘elje {tudentov 45 %, za slabo splo{no dosegljivost {tudijskegagradiva 18 %, za nedosegljivost {tudijskega gradiva v elektronski obliki 14 %,za slabo vodene vaje pri posameznih predmetih 45 %. 50 % {tudentov je izpo-stavilo kot dejavnik nezadovoljstva nesistemizirana delovna mesta za to izo-brazbo in v 95 % previsoko ceno {olnine.

4.4 Hipoteze

Obe hipotezi sta bili potrjeni.

[tudenti, ki so zadovoljni s predavatelji na magistrskem {tudiju Zdravstve-ne nege, bi se ponovno odlo~ili za vpis na magistrski {tudij Zdravstvene nege(p = 0,02887).

[tudenti, ki so zadovoljni s programom na magistrskem {tudiju Zdravstve-ne nege, bi se ponovno odlo~ili za vpis na magistrski {tudij Zdravstvene nege(p = 0,00002).

5 Razprava

Ugotavljamo, da vsi izredni {tudenti, ki so bili v letu 2007/2008 vpisani namagistrski {tudij zdravstvene nege, prihajajo s podro~ja zdravstvene nege inso v ve~ini zaposleni na sekundarnem in terciarnem nivoju v zdravstvu. Za{tudij so se odlo~ili sami, z namenom pridobitve novega znanja. [tudentom jeza zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege klju~nega pomena znanje, pri-dobljeno na magistrskem {tudiju. [tudenti so tudi mnenja, da se v ~asu {tudijarazvija vi{ji nivo osebnostnih, socialnih in strokovnih kompetenc. Prav takonavajajo, da podro~je zdravstvene nege potrebuje izobra‘ene medicinskesestre, ki bodo usposobljene za predstavljanje teoreti~nih vsebin in z dokazipodprte zdravstvene nege. Z magistrskim {tudijem naj bi {tudentje pridobiliznanja za raziskovanje v zdravstveni negi kot tudi znanja s podro~ja vodenjain organiziranja dejavnosti zdravstvene nege. [tudentje se ob zaklju~ku {tu-dija vidijo usposobljene za klini~no raziskovanje, manj pa za vodenje.

Spodbudna je ugotovitev, da {tudenti po opravljenem magistrskem {tudi-ju ne pri~akujejo napredovanja na delovnem mestu, ‘elijo si celo ostati na


462

dosedanjih delovnih mestih. Postavlja se vpra{anje sistemiziranega delovne-ga mesta za izobrazbo magistra/magistrice zdravstvene nege. [tudentje si ‘eli-jo delati na sistemiziranem delovnem mestu, ker pa to {e ni urejeno, predstav-lja nesistemizacija delovnega mesta vzrok nezadovoljstva {tudentov.

Mnenje {tudentov, da potrebujemo magistre zdravstvene nege za delo zbolniki, in da si {tudentje ‘elijo delati ob bolnikovi postelji, pa je presenetlji-vo. Pridobljeni rezultati se razlikujejo od rezultatov, ki so jih pridobili v razi-skavi, ki je bila izvedena na Univerzi v dr‘avi Sao Paulo (leta 2004) pri izred-nih {tudentih magistrskega {tudija. Rezultati ka‘ejo, da {tudentje vidijo s kon-~anim magistrskim {tudijem mo‘nost, da odidejo iz bolni{nice in se zaposlijov pedago{ki dejavnosti. V raziskavi je opisano, da {tudentje nimajo jasno defi-niranega namena {tudija in ne vedo, kaj predstavlja njihov poklic – medicin-ska sestra, raziskovalec ali profesor (Bujdoso in Cohn, 2008).

Podro~je, ki se nam je zdelo pomembno z vidika mo‘nosti spremembe {tu-dijskega programa v prihodnosti, je zadovoljstvo {tudentov s {tudijskim pro-gramom. Glede na majhen vzorec anketiranih {tudentov lahko rezultati ponu-jajo le mo‘nost razmisleka za prihodnje generacije {tudentov. Hipotezi, ki stapotrdili, da bi se {tudenti odlo~ali za ponovni vpis na magistrski {tudij zaradisamega programa magistrskega {tudija in zadovoljstva s predavatelji, pouda-rita pomen dobrega programa in izvajalcev le-tega na podiplomskem {tudiju.

Kot vzrok, da se {tudenti ne bi odlo~ili za ponovni vpis na magistrski {tu-dij, navajajo previsoko ceno {olnine magistrskega {tudija, izpostavljajo pa jetudi slabo organiziranost izrednega {tudija in neprilagodljivost vodstva {ole zaspremembe urnika glede na ‘elje {tudentov.

Prav zaradi ugotovitev, da {tudenti prihajajo iz vseh regij Slovenije, in daso vsi redno zaposleni, menimo, da je pri izvedbi magistrskega {tudija Zdrav-stvene nege bistvenega pomena fleksibilnost in upo{tevanje ‘elja {tudentov.

Z leto{njim {olskim letom zaklju~uje magistrski {tudij prva generacija izred-nih {tudentov, ki so obiskovali 1. in 2. letnik {tudija na FZV-UM. Primerljivihpodatkov nimamo, ker je v slovenskem prostoru FZV-UM prva fakulteta, ki jepri~ela z magistrskim {tudijskim programom zdravstvene nege. V prihodnostibi bilo smiselno ponoviti raziskavo na ve~jem vzorcu {tudentov tako pri red-nih in izrednih {tudentih ter izvesti primerjavo tudi z drugimi fakultetami ozi-roma visokimi {olami, ki odpirajo oziroma ‘e izvajajo program magistrskega{tudija Zdravstvene nege.

6 Sklep

Znanje, ki pripomore k razvoju profesije zdravstvene nege in osebni rasti me-dicinske sestre, je nujno potrebno. Le strokovnjaki z najvi{jim nivojem kom-petenc, usposobljenostjo za raziskovalno delo ter osebnostnimi kvalitetamibodo lahko prebivalstvu nudili ‘eleno zdravstveno oskrbo.


463

Pot do tega znanja je tudi magistrski {tudij Zdravstvene nege.

Glede na rezultate raziskave, ki smo jo izvedle na FZV UM, bi bilo pri na-slednjih generacijah {tudentov smiselno izbrati najbolj{e predavatelje dolo~e-nih strok, program pa izvesti z najve~jo mero upo{tevanja ‘elja {tudentov vokviru dopu{~anja bolonjske deklaracije.

LiteraturaBujdoso, Y. L. V., Cohn, A. (2008). University as coping for dealing with care work of

nursing Master’s students. Rev Saude Publica. 42(2).

Career Development in Nursing. ICN. Geneve. 2007.

Gaber, B. Informativna bro{ura, dosegljivo na

http://www.fzv.uni-mb.si/page/images/stories/File/zdravstvena_nega.pdf (20. 05. 2009).

Skela Savi~, B. (2008). Karierni razvoj eden izmed glavnih dejavnikov napredka profesijezdravstvene nege. V: Skela Savi~, B., Ram{ak Pajk, J., Kau~i~, BM. (Ur), Jaz in mojakariera (str. 31–40). Jesenice: Visoka {ola za zdravstveno nego Jesenice.

Skela Savi~, B. (2009). Vplivni dejavniki za razvoj zdravstvene nege kot znanstvene disci-pline. V Majcen Dvor{ak, S., Kvas, B., @eleznik, D., Klemenc, D.7, Kongres zdravstvenein babi{ke nege Slovenije »Medicinske sestre in babice – znanje je na{a mo~« 11.–13.maj 2009 (112 A). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babi{ke nege Slovenije – Zvezastrokovnih dru{tev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Skela Savi~, B. Prihodnost pripada znanju in ustvarjalnosti, dosegljivo na http://www.vszn-je.si/nimages/dynamic_novice/zlozenka_2.stopnja.pdf (20. 05. 2009).

Zabalegui, A., Macia, L., Marquez , J, Ricoma, R., Nuin, C., Mariscal, I., Pedraz, A.,German, C. in Moncho, J. (2006). Changes in nursing education in European Union.Journal of Nursing Scholarship , 38:2, 114–118.

Zakon o pacientovih pravicah. Uradni list Republike Slovenije, {t. 15/08.


464


465

General Information

Splo{ne informacije


466


467

Scientific Committe/Programski odbor

dr. BRIGITA SKELA SAVI^, president, Sloveniadr. IVICA AVBER[EK LU@NIK, Sloveniadr. MOJCA ZVEZDANA DERNOV[EK, Sloveniadr. BOJANA FILEJ, Sloveniadr. CIRILA HLASTAN RIBI^, Sloveniadr. SA[A KADIVEC, Sloveniadr. ALISON KETTLES, Scotlanddr. ALICE KIGER, Scotlanddr. BO@O KRALJ, Sloveniadr. ANGELA KYDD, Scotlanddr. MAJDA PAJNKIHAR, Sloveniadr. ANDREA THIEKOTTER, Austriamag. IRENA TROBEC, Slovenia

Organising Committe/Organizacijski odbor

BORIS MIHA KAUÎ^, president, SloveniaSUZANA AUPI^, SloveniaSIMONA JEGLI^, SloveniaMARIJA ME@IK VEBER, Sloveniamag. ANDREJA PREBIL, SloveniaKARMEN ROMIH, SloveniaKATJA SKINDER SAVI], Sloveniadr. JOCA ZURC, Slovenia


468


469

Authors’ Index

Seznam avtorjev


470


471

Ah~in, Lea 421Avber{ek Lu`nik, Ivica 249Avgu{tin Av~in, Bojana 205Barovnica, Irena 421Benedik, Barbara 456Benk, Ester 228Bergmann - Tyacke, Inge 138Bizjak, An~i 421Bohinc, Marija 413Bona~i~, Mirjam 396Bre{ar, Zdenka 421Bu{ljeta, Mirjana 351ûk, Vesna 177Donik, Barbara 235, 294Druòvec, Marjan 396Eder, Joìca 275Fekonja, Zvonka 315Filej, Bojana 37, 129Gregorc, Cvetka 193, 303Grmek Ko{nik, Irena 255Habjani~, Ana 396Hölbl, Marko 396Hvala, Nata{a 177Jajeti~, Igor 403Jus, Aleksander 358Kadivec, Sa{a 145, 344Karpljuk, Damir 65Kastelic, Marijana 169, 185, 421Kau~i~, Boris Miha 294Kelbi~, Andreja 358Kirbi{, Natalija 294Klemenc, Darinka 14Kobentar, Radojka 205Kocijan~i~, Marjetka 242Korou{i~ Seljak, Barbara 371Krajnovi~, Franka 55Kramar, Zdenka 324Kri`mari~, Miljenko 263, 269Kydd, Angela 89Leitner, Kriemhild 122Leskovic, Ljiljana 436Li~en, Sabina 214Lorber, Mateja 235


472

Maze, Hilda 430Mertelj, Oti 324Meìk Veber, Marija 169Mimi~, Alenka 224Mlinar, Suzana 65, 413Mrak, Lidija 336Pajnkihar, Majda 39, 73Peterka Novak, Jo‘ica 285Poàrnik, Tatjana 445Poùn, [pela 421Prebil, Andreja 169Ram{ak Pajk, Joìca 169, 224Rimac, Branka 55Romih, Karmen 169, 456Simoes, Isabel 81Skela Savi~, Brigita 11, 45, 129Skinder Savi~, Katja 185Sko~ir, Helena 228Sor{ak, Aleksandra 294Stopar Stritar, Ana 385[pilak, Rozika 205Tav~ar, Marija 421Thiekötter, Andrea 114Ti~ar, Zdenka 18Trobec, Irena 214, 228Tu{ak, Matej 65Valen~i~, Gabrijela 269Videm{ek, Mateja 65Vidovi~, Matej 263Vihteli~, Sabina 336Vrankar, Katja 456Vraì~, Zvezdana 364Welzer Druòvec, Tatjana 396Zupan, Andreja 421Zurc, Joca 378@eleznik, Danica 152

Documents

NEW TRENDS IN CONTEMPORARY NURSING – PROMOTING … 2...New trends in contemporary nursing – promoting research, education, and multisector partnerships Novi trendi v sodobni zdravstveni