Embed Size (px)
Citation preview
PISA 2015 Blagostanje učenk in učencev
Klaudija Šterman Ivančič
Pedagoški inštitut, Ljubljana, 19. april 2017
Sodelujoči Sodelujejo 15-letniki v izobraževalnem sistemu. Raziskavo koordinira OECD.
Leta 2015 je sodelovalo 72 držav - 540 000 učenk in učencev.
v Sloveniji: vse srednje šole in gimnazije in 31 osnovnih šol ter 2 ustanovah za izobraževanje odraslih
300 izobraževalnih programov 6406 dijakinj in dijakov (učenk in učencev)
Dosežki slovenskih učenk in učencev so na vseh treh področjih, bralni, matematični in naravoslovni pismenosti, nad povprečjem OECD.
Leta 2015 so se vprašanja v spremljajočem vprašalniku za učenke in učence nanašala tudi na njihovo blagostanje.
Blagostanje učenk in učencev
Psihološko
BLIŽNJI VIRI
Šolsko okolje
Družina
Viri doma
Soseska, skupnost
Sovrstniki
Učitelji
Kognitivno
Socialno
Fiziološko
KONTEKSTUALNIVIRI
Go
spo
dar
ske
in
soci
aln
e p
olit
ike
Te
hn
olo
gija
in
ino
vaci
je
V okviru podatkov PISA 2015 o blagostanju učenk in učencev obravnavamo: 1. Zadovoljstvo z
življenjem
2. Strah pred preverjanjem znanja
3. Storilnostna motivacija
4. Občutek pripadnosti šoli
5. Medvrstniško nasilje v šoli
Blagostanje učenk in učencev
Države, ki so predstavljene v slovenskem poročilu Države, ki niso predstavljene
OECD Države partnerke v slovenskem poročilu
Avstralija Italija Poljska Albanija Macao Čile Kazahstan
Avstrija Japonska Portugalska Bolgarija Makedonija Izrael Kolumbija
Belgija Južna Koreja Slovaška Ciper Malta Mehika Kostarika
Češka Kanada Slovenija Črna gora Moldavija Libanon
Danska Latvija Španija Gruzija Romunija Alžirija Malezija
Estonija Luksemburg Švedska Hongkong Ruska federacija Argentina Peru
Finska Madžarska Švica Hrvaška Singapur Brazilija Tajska
Francija Nemčija Turčija Kitajska (del) Tajvan Dominikanska rep. Trinidad in Tobago
Grčija Nizozemska Velika Britanija Kosovo Vietnam Indonezija Tunizija
Irska Norveška ZDA Litva Jordanija Urugvaj
Islandija Nova Zelandija Katar Zdr. arab. emirati
Kitajska: Peking, Šanghaj, Džiangsu, Guangdong
Povprečje OECD 7,3 Povprečje za Slovenijo 7,2
Zadovoljstvo z življenjem
Odstotki odgovorov po posameznih ravneh lestvice v Sloveniji: zelo zadovoljni (9-10): 33 % zadovoljni (7-8): 36 % delno zadovoljni (5-6): 18 % nezadovoljni (0-4): 13 %
Zadovoljstvo z življenjem
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Koreja 6.4
Japonska 6.8
Italija 6.9
Grčija 6.9
Velika Britanija 7.0
Češka 7.1
Portugalska 7.4
Latvija 7.4
Madžarska 7.2
Poljska 7.2
Irska 7.3
Nizozemska 7.8
Slovenija 7.2
Belgija 7.5
Španija 7.4
Nemčija 7.4
OECD 7.3
ZDA 7.4
Luksemburg 7.4
Francija 7.6
Estonija 7.5
Chile 7.4
Tunisia 6.9
Slovaška 7.5
Švica 7.7
Avstrija 7.5
Finska 7.9
Islandija 7.8
Rusija 7.8
Hrvaška 7.9
zelo zadovoljni (9-10) zadovoljni (7-8) delno zadovoljni (5-6) nezadovoljni (0-4)
%
povprečje
-15
-10
-5
0
5
10
15
20Ja
po
nsk
a
Ru
sija
Latv
ija
Špan
ija
Irsk
a
Esto
nija
Kor
eja
Por
tuga
lska
Ital
ija
Ve
lika
Bri
tan
ija
Fran
cija
OEC
D
Češ
ka
Grč
ija
Pol
jska
ZDA
Slo
vašk
a
Hrv
aška
Mad
žars
ka
Švic
a
Nem
čija
Slo
ven
ija
Niz
oze
msk
a
Avs
trija
Luks
emb
urg
Fin
ska
Isla
ndija
zelo zadovoljni (fantje-dekleta) nezadovoljni (fantje-dekleta)razlika med fanti in dekleti
v odstotnih točkah
Zadovoljstvo z življenjem: razlike med spoloma
fantje = 39 % dekleta = 29 %
fantje = 40 % dekleta = 25 %
fantje = 9 % dekleta = 14 %
fantje = 9 % dekleta = 18 %
• Mednarodno: negativna povezanost v smislu, da so v državah s povprečno višjimi dosežki učenke in učenci v povprečju manj zadovoljni s svojim življenjem kot v državah s povprečno nižjimi dosežki
• Najverjetneje gre za kulturne vplive
Zadovoljstvo z življenjem: povezanost z dosežki
Hrvaška Finska
NizozemskaIslandija Rusija Švica
Francija
AvstrijaEstonijaSlovaška
ŠpanijaLuksemburg
LatvijaPortugalskaZDA
NemčijaIrska
PoljskaSlovenijaMadžarska
Češka
Velika Britanija
Grčija
ItalijaJaponska
Koreja
5,5
6,0
6,5
7,0
7,5
8,0
8,5
9,0
9,5
450 460 470 480 490 500 510 520 530 540 550
po
vpre
čna
rave
n z
ado
voljs
tva
z ži
vlje
nje
m(l
est
vica
0-1
0)
povprečni dosežek pri naravoslovni pismenosti
OEC
D a
vera
ge
Podpovrečni naravoslovni dosežkiNadpovprečno zadovoljstvo z življenjem
Nadpovrečni naravoslovni dosežki
Nadpovprečno zadovoljstvo z življenjem
Podpovrečni naravoslovni dosežkiPodpovprečno zadovoljstvo z življenjem
Nadpovrečni naravoslovni dosežkiPodpovprečno zadovoljstvo z življenjem
-20 -10 0 10 20 30
Japonska 0.3
Slovenija 0.4
Irska 0.6
Švica 0.2
Nizozemska 0.4
Italija 0.7
Nemčija 0.5
Koreja 0.7
Portugalska 0.6
Češka 0.7
Slovaška 0.7
OECD 0.7
Finska 0.4
Španija 0.7
Luksemburg 0.5
Madžarska 0.9
Grčija 0.8
ZDA 0.9
Avstrija 0.8
Velika Britanija 0.8
Francija 0.8
Poljska 0.8
Hrvaška 0.7
Rusija 0.7
Latvija 0.8
Islandija 0.8
Estonija 1.1
razlika v odstotnih točkah med zgornjo in spodnjo četrtino po indeksu premoženja
"zelo zadovoljni" "nezadovoljni"
razlika v zadovoljstvu med zgornjo in
spodnjo četrtino po indeksu premoženjaUčenke in učenci, ki so odgovorili, da so
V Estoniji so učenke in
učenci v zgornji četrtini po indeksu premoženja za 22
odstotnih točk verjetneje zelo zadovoljni z življenjem kot učenke in učence v
spodnji četrtini
Zadovoljstvo z življenjem: povezanost s premoženjem doma
V Sloveniji so razlike v izražanju zadovoljstva med učenci, ki se umeščajo v zgornjo četrtino indeksa premoženja, in učenci, ki se umeščajo v spodnjo četrtino indeksa premoženja, med najmanjšimi.
Manjše razlike v zadovoljstvu glede na premoženje je zaznati le še na Japonskem.
Strah pred preverjanjem znanja SVN OECD SVN
fantje SVN
dekleta OECD fantje
OECD dekleta
Pogosto me skrbi, da bo test zame pretežek. 61 59 51 72 52 68
Skrbi me, da bom v šoli dobil/-a slabe ocene. 72 66 64 81 59 72
Tudi če sem na test dobro pripravljen/-a, sem zelo zaskrbljen/-a.
62 55 52 72 47 64
Zelo sem napet/-a, ko se učim za test. 36 37 28 44 30 43
Ko ne vem, kako naj rešim nalogo v šoli, postanem zelo živčen/-na.
51 52 44 59 44 59
INDEKS strahu pred preverjanjem znanja 0,06 0,01 -0,18 0,32 -0,21 0,23
Odstotki učenk in učencev, ki so odgovorili, da se strinjajo ali popolnoma strinjajo z navedenimi izjavami.
Strah pred preverjanjem znanja je pri 15-letnikih v OECD dokaj prisoten.
Relativno visoke ravni strahu izražajo učenke in učenci v Singapurju.
Da so zaskrbljene tudi, če so na test dobro pripravljene, odgovarja v vseh državah večji delež učenk kot učencev.
Razlika med spoloma je še posebno velika v nordijskih državah.
Strah pred preverjanjem znanja – povezanost z dosežki
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
Sin
gap
ur
Ve
lika
Bri
tan
ija
No
va Z
elan
dija
Ital
ija
Avs
tral
ija
ZDA
Por
tuga
lska
Jap
on
ska
Špan
ija
Šved
ska
Dan
ska
Kor
eja
*
Kan
ada
Slo
ven
ija
No
rveš
ka
Irsk
a
Grč
ija
OEC
D
Mad
žars
ka
Esto
nija
Fin
ska
Niz
oze
msk
a *
Hrv
aška
Ru
sija
Slo
vašk
a
Fran
cija
Isla
ndija
Avs
trija
Luks
emb
urg
Latv
ija
Pol
jska
Bel
gija
Češ
ka
Nem
čija
Švic
a
zgornja četrtina po dosežkih spodnja četrtina po dosežkihodstotek učenk in učencev, ki so zaskrbljeni tudi, če so za test dobro pripravljeni
• Sprememba v matematičnem dosežku ob zvišanju indeksa za eno enoto: OECD = -12 točk, SVN = -15 točk
• Da so zaskrbljeni tudi, če so na test dobro pripravljeni, izražajo oboji: tako bolj (zgornjih 25 %) kot manj uspešni (spodnjih 25 %) učenci in učenke. V obeh skupinah so tudi podobne razlike med spoloma.
Strah pred preverjanjem znanja: povezanost z odgovori o odnosu učiteljev
4 % manj verjetno
4 % manj verjetno
32 % bolj verjetno
16 % bolj verjetno
32 % manj verjetno
17 % manj verjetno
57 % bolj verjetno
44 % bolj verjetno
SLOVENIJA OECD SLOVENIJA OECD
Od
ds
rati
os
(lo
gari
tem
ska
lest
vica
)
"Tudi če sem na test dobro pripravljen, sem zelo zaskrbljen." "Zelo sem napet, ko se učim za test."
enako
verjetno
manj
verjetno
bolj
verjetno
Profesor poskrbi za individualno pomoč, ko ima dijak
težave pri razumevanju teme ali naloge.
Profesorji so me ocenili strožje
kot druge dijake.
Strah pred preverjanjem znanja: povezanost z odgovori o opori staršev
70 % bolj verjetno
19 % bolj verjetno 16 % bolj
verjetno
19 % manj verjetno
21 % bolj verjetno
20 % manj verjetno 24 % manj
verjetno25 % manj
verjetno
DEKLETA FANTJE DEKLETA FANTJE
Od
ds
rati
os
(lo
gari
tem
ska
lest
vica
)
"Tudi če sem na test dobro pripravljen, sem zelo zaskrbljen." "Zelo sem napet, ko se učim za test."
enako
verjetno
manj
verjetno
bolj
verjetno SLOVENIJA
Moje starše zanimajo moje šolske dejavnosti. Moji starši me spodbujajo k samozavesti.
Dekleta, katerih starši se zanimajo za njihove šolske aktivnosti, so 70 % bolj verjetno zaskrbljene, tudi če so za test dobro
pripravljene; in 21 % bolj verjetno zelo napete, ko se učijo za test.
Dekleta, ki jih starši spodbujajo k samozavesti, so 24 % manj verjetno zelo napete, ko se učijo za test.
Storilnostna motivacija SVN OECD SVN
fantje SVN
dekleta OECD fantje
OECD dekleta
Pri večini ali vseh svojih predmetih hočem imeti najboljše ocene.
70 83 69 70 82 85
Po diplomi hočem imeti priložnost izbirati med najboljšimi možnostmi.
86 93 83 89 92 94
V vsem, kar delam, hočem biti najboljši/-a. 49 65 54 45 68 62
Mislim, da sem ambiciozen/-na. 65 71 64 66 72 70
Hočem biti med najboljšimi dijaki/-injami v svojem razredu.
44 59 45 43 59 59
INDEKS storilnostne motivacije -0,43 -0,01 -0,45 -0,41 -0,01 0,00
Odstotki učenk in učencev, ki so odgovorili, da se strinjajo ali popolnoma strinjajo z navedenimi izjavami.
Države, v katerih je indeks storilnostne motivacije med višjimi (nad 0,40), so: Velika Britanija, Turčija, ZDA in Izrael.
Slovenija se glede na indeks storilnostne motivacije umešča med države z nižjim indeksom, kot so Finska, Japonska, v Belgija, Nizozemska in Švica.
Na ravni držav OECD kot tudi v Sloveniji izražajo dekleta nekoliko večjo storilnostno motivacijo kot fantje.
Fantje hočejo biti v primerjavi z dekleti boljši v vsem kar počnejo, opisujejo pa se tudi kot bolj ambiciozni (kar pa ne velja v Sloveniji).
Bolj motivirani učenci in učenke tako v povprečju držav OECD kot v Sloveniji v povprečju višje dosežke.
Storilnostna motivacija: povezanost s strahom pred preverjanjem znanja
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
Sin
gap
ur
9
No
va Z
elan
dija
4
Ve
lika
Bri
tan
ija
4
Por
tuga
lska
8
Ital
ija
2
Avs
tral
ija
6
Špan
ija
4
ZDA
6
Kan
ada
7
Jap
on
ska
4
Irsk
a
4
Dan
ska
Šved
ska
5
Grč
ija
11
No
rveš
ka
5
Slo
ven
ija
Kor
eja
20
Mad
žars
ka
6
OEC
D
5
Esto
nija
5
Ru
sija
Avs
trija
Slo
vašk
a
7
Isla
ndija
Fin
ska
3
Hrv
aška
8
Luks
emb
urg
5
Fran
cija
4
Pol
jska
4
Latv
ija
7
Bel
gija
6
Češ
ka
5
Niz
oze
msk
a
5
Nem
čija
-5
Švic
a
Učenke in učenci, ki so se strinjali z izjavo "Hočem biti med najboljšimi dijaki v svojem razredu."
Učenke in učenci, ki se niso strinjali z izjavo "Hočem biti med najboljšimi dijaki v svojem razredu."
odstotek tistih, ki so odgovorili
"Tudi, če sem na test dobro pripravljen, sem zelo zaskrbljen".
Storilnostna motivacija: povezanost s strahom pred preverjanjem znanja
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Češka
Danska
Estonija
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Madžarska
Islandija
Irska
Italija
Japonska
Koreja
LatvijaLuksemburg
Nova Zelandija
Norveška
Poljska
Portugalska
Slovaška
Slovenija
Španija
Švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Hrvaška
Singapur
Rusija
OECD
30
35
40
45
50
55
60
65
70
75
80
20 30 40 50 60 70 80 90
Od
sto
tek
uče
nk
in u
čen
cev,
ki s
o s
e s
trin
jali
z iz
javo
"Tu
di č
e s
em
na
test
do
bro
pri
pra
vlje
n, s
em
ze
lo z
askr
blje
n."
Odstotek učenk in učencev, ki so so se strinjali z izjavo "Hočem biti med najboljšimi dijaki v svojem razredu."
V Sloveniji je delež učenk in učencev, ki hočejo biti najboljši v razredu, pod povprečjem OECD, delež zaskrbljenih tudi če so za
test dobro pripravljeni, pa je podoben povprečju OECD.
Občutek pripadnosti šoli SVN OECD SVN
fantje SVN
dekleta OECD fantje
OECD dekleta
Počutim se izločenega (ali izobčenega). 18 17 19 16 17 17
V šoli z lahkoto sklepam prijateljstva. 77 78 78 76 79 76
Čutim pripadnost do te šole. 74 73 72 78 72 74
V svoji šoli se počutim čudno in odveč. 17 19 19 15 19 19
Zdi se mi, da me imajo drugi dijaki/-inje radi. 78 82 76 81 82 82
V šoli sem osamljen/-a. 15 15 16 13 14 15
INDEKS občutka pripadnosti šoli -0,10 0,02 -0,12 -0,07 0,05 -0,02
Odstotki učenk in učencev, ki so odgovorili, da se strinjajo ali popolnoma strinjajo z navedenimi izjavami.
V splošnem slovenski učenci in učenke izražajo nekoliko nižjo pripadnost šoli kot se je to pokazalo na ravni držav OECD.
V Sloveniji se fantje počutijo manj pripadne šoli kot dekleta, medtem ko se je v povprečju OECD pokazalo obratno.
Občutek pripadnosti šoli: primerjava med državami
-0,6 -0,4 -0,2 0,0 0,2 0,4 0,6
RusijaSlovaška
PoljskaČeška
SingapurLatvija
Nova ZelandijaAvstralija
KanadaSlovenija
Velika BritanijaZDA
EstonijaFrancija
JaponskaIrska
BelgijaOECD
ŠvedskaHrvaška
ItalijaMadžarska
FinskaGrčija
PortugalskaLuksemburg
DanskaKoreja
NizozemskaIslandija
NorveškaNemčija
ŠvicaAvstrijaŠpanija
indeks občutka pripadnosti šoli
Občutek pripadnosti šoli: povezanost z zadovoljstvom z življenjem
1,0
1,5
2,0
2,5
3,0
3,5
4,0
4,5
5,0
5,5
6,0
Fin
ska
12
Irsk
a 1
7
Ve
lika
Bri
tan
ija
20
Niz
oze
msk
a 9
ZDA
24
Kor
eja
9
Esto
nija
13
Isla
ndija
1
7
Jap
on
ska
12
Švic
a 1
2
Por
tuga
lska
13
Špan
ija
10
OEC
D
17
Ital
ija
11
Hrv
aška
1
4
Latv
ija
16
Mad
žars
ka
18
Nem
čija
15
Fran
cija
2
3
Ru
sija
2
0
Grč
ija
16
Slo
ven
ija
18
Pol
jska
21
Češ
ka
20
Slo
vašk
a 2
3
Luks
emb
urg
17
Avs
trija
1
4
Odds ratio
manj zadovoljni
od
sto
tek
uče
nk
in u
čen
cev,
ki
se v
šo
li po
čuti
jo i
zlo
čen
i
Učenke in učenci, ki "se v šoli
počutijo izločeni", so 2,5-krat verjetneje kot ostali
nezadovoljni z življenjem.
Občutek pripadnosti šoli – povezanost z zaznavo učiteljeve opore
1,00
1,50
2,00
2,50
3,00
Ve
lika
Bri
tan
ija
Dan
ska
Fin
ska
Sin
gap
ur
ZDA
No
va Z
elan
dija
Ru
sija
Irsk
a
Kan
ada
Esto
nija
No
rveš
ka
Isla
ndija
Slo
ven
ija
Šved
ska
Grč
ija
Češ
ka
Por
tuga
lska
Ital
ija
Jap
on
ska
Avs
tral
ija
Mad
žars
ka
OEC
D
Hrv
aška
Nem
čija
Kor
eja
Pol
jska
Avs
trija
Špan
ija
Slo
vašk
a
Niz
oze
msk
a
Latv
ija
Bel
gija
Švic
a
Fran
cija
Luks
emb
urg
ob upoštevanju značilnosti učencev in šol brez upoštevanja značilnosti učencev in šol
Odds ratio
Večji občutekpripadnosti šoli
Učenke in učenci, ki
zaznavajo podporo učiteljev, 1,9-krat
verjetneje kot ostali čutijo pripadnost do svoje šole .
Občutek pripadnosti šoli: povezanost z zaznavo učiteljevega odnosa kot nepravičnega
1,00
1,50
2,00
2,50
Ru
sija
Hrv
aška
Irsk
a
Grč
ija
Esto
nija
No
rveš
ka
Fran
cija
Slo
vašk
a
Jap
on
ska
Pol
jska
Sin
gap
ur
Mad
žars
ka
Nem
čija
Švic
a
Ve
lika
Bri
tan
ija
Bel
gija
Avs
tral
ija
ZDA
Latv
ija
No
va Z
elan
dija
Slo
ven
ija
OEC
D
Niz
oze
msk
a
Češ
ka
Špan
ija
Luks
emb
urg
Por
tuga
lska
Avs
trija
Isla
ndija
Dan
ska
Kor
eja
Šved
ska
Fin
ska
ob upoštevanju značilnosti učencev in šol brez upoštevanja značilnosti učencev in šolOdds ratio
Večja izločenost
Učenci, ki odnos učitelja do njih
zaznavajo kot nepravičen, se 1,6-krat verjetneje kot ostali v šoli
počutijo izločene.
Medvrstniško nasilje v šolah SVN OECD SVN
fantje SVN
dekleta OECD fantje
OECD dekleta
Dijaki/-inje so me nalašč izločili/-e iz dogajanja. 5 7 5 6 7 7
Dijaki/-inje so se norčevali/-e iz mene. 9 11 11 7 13 9
Dijaki/-inje so mi grozili/-e. 3 4 4 1 5 3
Dijaki/-inje so mi vzeli/-e ali uničili/-e moje stvari.
3 4 5 2 6 3
Dijaki/-inje so me udarili/-e ali porinili/e. 4 4 7 2 6 3
Dijaki/-inje širijo grde govorice o meni. 8 8 7 10 8 9
Vsaj eno od navedenega 16 19 17 15 20 17
INDEKS medvrstniškega nasilja v šolah 0,01 0,00 0,09 -0,06 0,05 -0,05
Odstotki učenk in učencev, ki so odgovorili, da so v zadnjih 12 mesecih to doživeli vsaj nekajkrat na mesec.
Slovenski učenci in učenke poročajo o podobni meri medvrstniškega nasilja kot se je to pokazalo v povprečju v ostalih državah OECD. Fantje v povprečju poročajo o pogostejšem nasilju kot dekleta, in sicer so med fanti pogostejše vse oblike nasilja razen govoric, katerim so bolj izpostavljena dekleta.
Medvrstniško nasilje v šoli: primerjava med državami
-1,5 -1,0 -0,5 0,0 0,5
LatvijaNova Zelandija
SingapurAvstralija
Velika BritanijaKanadaPoljska
EstonijaŠvica
FinskaDanskaBelgija
NemčijaZDA
ČeškaSlovaška
IrskaAvstrija
SlovenijaOECD
NorveškaRusija
MadžarskaFrancijaŠpanija
ŠvedskaHrvaška
LuksemburgJaponska
NizozemskaIslandija
PortugalskaGrčija
Koreja
indeks medvrstniškega nasilja
Medvrstniško nasilje v šoli: povezanost z drugimi kazalniki blagostanja
0
10
20
30
40
50
60
70
… se v šoli počutijo izločene (ali izobčene).
… niso zadovoljni s svojim življenjem.
… so v zadnjih dveh tednih špricali vsaj 3 dni pouka.
…so zaskrbljeni tudi, če so za test dobro pripravljeni
niso pogosto žrtve nasilja so pogosto žrtve nasilja%
Učenke in učenci, ki ....
V Sloveniji je med pogostimi žrtvami nasilja 43 % takih, ki se v šoli počutijo izločene,
med ostalimi pa se jih v šoli počuti izločene 16 %.
V Sloveniji je med pogostimi žrtvami nasilja 30 % takih, ki
niso zadovoljni s svojim življenjem, med ostalimi pa
jih z življenjem ni zadovoljnih 11 %.
