Upload
others
View
16
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
FIRST LANGUAGE SYLLABUS
GRADES 1 – 3
SETSWANA VERSION
Republic of Namibia
MINISTRY OF EDUCATION, ARTS AND CULTURE
JUNIOR PRIMARY PHASE
FOR IMPLEMENTATION: 2015
Lefapha la Thuto National Institute for Educational Development (NIED) Private Bag 2034 Okahandja Namibia © Copyright NIED, Ministry of Education, Arts and Culture, 2014 Puo ya Ntlha (Thanolo ya Setswana) Lenanethuto Mephato 1 - 3 ISBN 978-99945-2-052-7 Kgatiso e dirilwe ke NIED Website: http://www.nied.edu.na Nako ya Kgatiso: 2014
DITENG
1. Kitsiso .......................................................................................................................1
2. Maitlamo ...................................................................................................................1
3. Maikaelelo ................................................................................................................1
4. Thuto kakaretso ........................................................................................................1
5. Kgolagano le Dirutwa tse dingwe le Merero ya Kgabaganyo-Kharikulama ................2
6. Itlhagiso go Thuto le Katiso .......................................................................................3
7. Bokgoni jwa mafelo a ngwaga ..................................................................................5
8. Popego le tatelano – Dikolo tsa Ipaakanyetsa(Pre-Primary) thuto go fitlha ka Seema
sa 3 7
9. Diteng tsa thuto ...................................................................................................... 31
10. Ditlhatlhobo............................................................................................................. 73
11. LENANEOFOKO .................................................................................................... 76
1 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
1. Kitsiso
Lenanethuto le, le tlhalosa thuto le tshekatsheko e e gopotsweng ya Puo ya Ntlha (Setswana) ya seema sa 1 go ya go 3 sa diema tse di kwa tlase. (Setswana) se eleng puo ya ntha jaaka serutwa se mo karolong ya thutapuo ya go bala le go kwala moteng ga kharikhulama ka go na e kgolaganyo le dirutwa tse dingwe tsa kharikhulama yotlhe
Maikaelelo, maitlhomo a thuto le bokgoni jo bo mo gare ga dirutwa, bo botlhokwa mo thutong mo teng ga kharikulama ka kakaretso. Mo tlase ga mabaka a rileng, serutwa se tla tlhoka pakathuto tse 10 (Seema 1 le 2) le tse 9 (Seema 3) ka beke.
2. Maitlamo
Mo dingwageng tsa ntlha tse tharo tsa sekolo, baithuti ba tshwanetse ba rutwa ka loleme la ga mme mo dirutweng tsotlhe, mo nakong e eleng Setswana. Fa go rutwa Setswana moteng ga diema tse di kwa tlase go tshwanetse ga netefadiwa gore baithute ba amogela botswerere jo bo tla bayang motheo o tiileng wa go buisa le go kwala, tlhaeletsano le go tlhaloganya .Tseo tsotlhe di botlhokwa mo thutong ya isago ya moithuti ka gonne puo ya go ruta mo maemong a a kwa godimo e le Setswana..
Dikarolo dingwe tsa Puo ya Ntlha (Setswana) ke karolo tse nne tsa botswerere jwa puo tse eleng tsibogo go bua le go tlhaeletsana, go buisa go senola le go kwala. Karolo ya botlhano ya popego ya puo le tiriso ya yone e tshwaragantswe le karolo tse nne tsa botswerere go ka tlhabolola bokgoni jwa baithuti go dirisa Setswana sentle. Mo nakong e go gatelelwa thata mo thutapuong ya tlhaeletsano, go buisa ka go tlhaloganya le mokwalo o tlwalelesegileng le o o itlhametsweng.
3. Maikaelelo
Maikaelelo a Puo ya Ntlha (Setswana) ke:
go dira gore baithuti ba tlhaeletsano sentle ka go bua, go buisa le go kwala ka Setswana.
Go dira gore baithuti ba ntshe megopolo, maikutlo, maitemogelo le boleng jaaka karolo ya botlhokwa ya tlhabololo ka sebele;
go tlhabolola tolamo mo Seesemane jaaka puo-semmuso ka maikaelelo a thuto le botshelo mo setshabeng.
4. Thuto kakaretso
Thuto kakaretso ke ditshwanelo tsa moithuti mongwe le mongwe ka go mme e etleletsa go tsaya karolo kana go nna le tetla go mananeo ka botlalo a thuto le ditirelo tse di ntshiwang ka lenaneo la thuto mo dikolong. E thailwe go ya ka mogopolo wa go ema nokeng le go ipela ka pharologanyo e e fitlhelwang mo gare ga baithuti botlhe le go tlosa dikgoreletsi tsotlhe tsa thuto.
Thuto ya motheo e e siamisa setshaba, jaaka go bonelwa pele mo Tebelopele 2030 ya Namibia, ka seabe. Baithuti ba ba kopanang le dikgoreletsi ka thuto le ditlhokego tse dingwe tsa sebele,ba tla akarediwa mo dikolong tsa tlwaelo mme ditlhokego tsa bone di tla tshekegelwa tsebe go ya ka pharologanyo ya mekgwa ya go ruta le ditsompelo jaaka go tlhokega. Baithuti ba ba nang le bogole jo bo golo jalo gore ba palelwe ke go tsenela dikolo tsa botlhe,ba tla thusiwa go ya ka ditlhokego tsa bone mo maphateng a kema nokeng,
2 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
maphata a meamuso le maphata a mangwe a dikolo tsa thuso go fitlhela ba kgona go akarediwa mo dikolong tsa botlhe. Kharikulama, mekgwa ya go ruta le ditsompelo di thaelwa baithuti mo maphateng ao.
Itlhagiso e e lebaganyeng le moithuti tebang le thuto e siametse thata baithuti ba ba nang le ditlhokego tse di kgethegileng tsa thuto, ka gonne e dirisa se baithuti ba setseng ba se itse le se ba kgonang go se dira mme go tswa foo se ba thuse go bona botswerere le kitso e ntshwa. Letlhomeso la kharikulama la thuto e e kgethegileng le gatelela bokgoni jo baithuti ba ditlhokego tse di kgethegileng ba tshwanetseng ba nna le jone
Maano a kema nokeng ya thuto go moithuti ka nosi (Individuel Learning Support Plans ( ILSP) a tshwanetse a nna teng go kaela le go tlhatlhoba lenaneo la thuto ya moithuti ka nosi la baithuti ba ditlhokego tse di kgetegileng tsa thuto.
Metheo e mengwe ya togamano ya go ruta le go ithuta moteng ga phaposiborutelo e akaretsang botlhe e kgona go bonwa moteng ga letlhomeso la kharikulama la Thuto e akaretsag baithuti botlhe la(2012). Metheo eo e tla neela baithuti botlhe kitso, botswerere le maitsholo go ba thusa go atlega mo lefatsheng le le tswelelang le nna bokete le le fetogang ka bonako mme le humile maranyane a tshedimosetso le tlhaeletsano.
Mephato e mepotlana e etleletsa tshono e e lekanang go basimane le basetsana ka go dira gore ka bobedi ba tseye karolo ka go lekana. Barutabana ba tshwanetse ba itse le go tlhaloganya go tshwara baithuti ka go lekana, mme ditsompelo tsotlhe di tshwanetse tsa ema nokeng tshiamo ya bong.
Basetsana gantsi ba nna le bokgoni mo puong gofeta basimane moteng ga diema tse di potlana,mme eble basimane le basetsana ba nale pharologanyo mo go diriseng puo. Dipharologanyo tseo di kgona go dirisiwa jaaka motswedi ka go tlhakanya basetsana le basimane nako ya dithuto tsa puo. Merero ya boleng jaaka omang, maikutlo, boitlhopelo le dikgotlang thata di rerisanwa ka nako ya dithuto tsa puo. Maitsholo a a farologanyeng ka ga boleng jo bo betlang kgopolelo ya basimane le basetsana a kgona go dirisiwa go oketsa ditherisano tsa phaposiborutelo.
5. Kgolagano le Dirutwa tse dingwe le Merero ya Kgabaganyo-Kharikulama
Merero ya kharikulama yotlhe e akaretsa Thuta-Tikologo; mgare wa HIV le AIDS; Thuta-Baagi; Thuto ya Ditshwanelo tsa setho le Puso ya batho ka batho (EHRD); Boranyane jwa Tshedimosetso le Tlhaeletsano(ICT) le Ipabalelo Tseleng. Tseo di akareditswe moteng ga kharikulama ya tlwaelo ka gonne morero mongwe mongwe le mongwe o bua ka dikotsi le dikgwetlho tse di rileng mo setshabeng sa rona sa Namibia. Baithuti ba rona botlhe ba tlhoka go:
tlhaloganya mofuta wa dikgoreletsi le dikgwetlho tseo
tlhaloganya thulano ya tseo mo setshabeng sa rona
tlhaloganya gore dikgoreletsi le dikgwetlho tseo di kgona go lwantshiwa selegae
Dikgoreletsi le dikgwetlho tse di kgolo di lemogilwe jaaka:
3 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
- go tlhokomela le go tsamaisa metswedi ya rona ya tlholego
- ditlamorago tsa HIV le AIDS
- mathata a botsogo a a gokagangwang le kgotlhelo, tse di sa siamang tsa boiteketso le matlakala.
- go sa tlhomamang ga loago mo go bakwang ke letlhoko la tekatekano le tsamaiso e e tlhokomologang ditshwanelo le maikarabelo
- go nyatsa dikgato tsa ipabalelo tseleng.
- merero ya tshobokofatshe
Dirutwa dingwe di siametse thata go bua ka merero e e rileng ya go kgabaganya kharikulama. Moteng ga lenanethuto le, go na le dikai di le dintsi tsa dikgolagano tse dingwe go merero ya go kgabaganya kharikulama, mme ke fela sekai sele sengwefela sa morero mongwe le mongwe moteng ga kharikulama se neelwang fa tlase:
Thuto ya Tikologo
HIV le AIDS Thuto ka ga baagi
EHRD ICT Ipabalelo Tseleng
Seema 1: Diphologolo: Kwala polelo ka ntswa ya mo gae
Seema 2: Go bua le tlhaeletsano Buisanang ka tlhokomelo ya balwetse
Seema 3: Go kwala: Kwala tlhaloso ka ga lolwapa
Seema 1: Go reetsa le go tsiboga: Reetsa moithuti a bua dipuo tse di farologanye ng
Seema 2: Dirisa internet go ka batla tshedimose tso
Seema3: Puiso le go Leba: Buisa matshwao a pharakano a bakgweetsi ba dibaesekele
6. Itlhagiso go Thuto le Katiso
Itlhagiso ya thuto le katiso e thailwe go ya ka motheo wa thuto e e labaganyeng le moithuti (LCE) e e tlhalositsweng moteng ga lokwalo la lefapha le letlhomeso la LCE. Itlhagiso e, e tlhomamisa maemo a a tletseng a thuto fa motheo o diragadiwa. Go ya pele. Itlhagiso e e tseneletseng e tswelela go na ntlhakgolo ya thuto le katiso ya Mephato e e kwa tlase.
Maikaelelo ke go thaya thuto ka tlhaloganyo, le kitso, botswerere le maitsholo go nna le seabe go ditlhabololo tsa setshaba. Moithuti mongwe le mongwe o tlisa kwa sekolong kitso e ntsi le boitemogelo jwa loago jo o bo bonyeng go tswa mo lolwapeng, setshaba le tikologo. Go ithuta mo sekolong go tshwanetse ga akaretsa, ga agelela, ga katolosa le go gwetlha kitso le boitemogelo jwa pele jwa moithuti.
Baithuti ba ithuta botoka fa ba na le seabe ka botlalo mo lenaneong la thuto go ya ka go tsaya karolo le thata. Moithuti mongwe le mongwe ke motho ka sebele ka ditlhokego tsa gagwe, bonako jwa go ithuta, maitemogelo le bokgoni. Morutabana o tshwanetse a kgona go akaretsa ditlhokego tsa baithuti le go bopa maitemogelo a go ithuta go ya jaaka go tshwanetse. Mekgwa ya go ruta e tshwanetse ya farologangwa le go siamela tatelano e e bopagantsweng sentle ya dithuto. Lefa botswerere jwa puo bo kgaogantswe moteng ga lenanethuto, barutabana ba tshwanetse ba lemoga fa botswerere joo bo tshwanetse jwa rutwa ka mokgwa o o tseneletseng.
Morutabana o tshwanetse a tsaya tshwetso, go ya ka maitlhomo a go ruta le bokgoni jo bo tshwanetseng jwa atlisisiwa, gore go siame leng go ruta diteng ka botlalo; go siame leng go letlelela baithuti go lemoga kana go ipatlela tshedimosetso ka bo bone; ba tlhoka leng tiiso
4 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
kana thotloetso ya go ithuta, fa go na le tswelelopele e e rileng ya botswerere kana tshedimosetso e e tlhokang go salwa morago; kana gore baithutwane ba tshwanetse ba rotloediwa leng go ipatlela mokgwa wa go fetsa ka kgang kana karolo ya diteng.
Go dira ka ditlhopa, sebedi, ka nosi kana jaaka phaposi yotlhe nako ya Puo ya Ntlha e tshwanetse, ka moo ga rulagangwa le go itebagangwa. Thuto ya tirisanyo le e e tlhakanetsweng e tshwanetse ya rotloediwa fa go kgonegang teng. Sekai, go kgona go nna le mekgwa e mentsi go rarabolola mathata mme baithuti ba ba dirang mo ditlhopeng ba kgona go rutana. Sa botlhokwa, ditaelo di tshwanetse tsa nna mosola gore baithutwane ba kgone go bona botlhokwa. Jaaka baithuti ba tlhabolola botswerere jwa ka sebele, jwa loago le tlhaeletsano, ka bonya ka bonya ba kgona go neelwa boikarabelo jwa go tsaya karolo mo go rulaganyeng le go le go tlhatlhoba tiro ya bone, mot lase ga tlhokomelo ya morutabana.
Baithuti ba le bantsi ba Setswana eleng puo ya bone ya ntlha, ba setse ba bonye botswerere jo bo ntsi jwa puo le mafoko a mantsi pele ga ba simolola sekolo. Seo ga se kitla e nna jalo mo baithutwaneng bangwe. Ka paka dingwe seemo se se siameng e tla nna se se tletseng mme tiro ya go rutwa ga Puo ya Ntlha e tla nna go tlhabolola le go siamisa puo le thelelelo. Baithuti bangwe le gone ba tla bo ba bonye karolo e e bonalang ya motheo wa puo, mme ba tla santse ba dira diphoso jaaka ba leka megopolo ya bone ya gore puo e bereka jang. Barutabana ba tlhoka go agelela mo go se baithuti ba setseng ba se itse le go ba ruta go dirisa popego ya puo sentle le go tlhabolola bokgoni jwa bone jwa go dira ka puo ka mekgwa e e tseneletseng.
Go rutwa ga Setswana go tshwanetse ga akaretsa temotsho ya gore go na le motheo wa puo o o tsamaelanang le go kwala le diemo tse dingwe tsa semolao, kwa puo e e buiwang e farologanyang go tswa go puo e e siameng le e e ka fa molaong go ya go e eseng ka fa molaong le ya mebila.
Phaposi-borutelo e tshwanetse ya nna tikologo e e humileng puo le kgatiso. Phaposi-borutelo ngwe le ngwe e tshwanetse ya nna le sekhutlhwana se se buisetsang ka puiso tse di gatisitsweng, dikgang tsa selegae, maboko le ditlhamane tse di tlhamilweng ka tirisanyo le setshaba sa selegae, mokwalo wa moithuti le makwalo a tshedimosetso. Mefuta e e farologanyeng ya dikgang e tshwanetse ya dirisiwa go ka tsosa dipuisano, metshameko le go kwala, go tswa ka diromamowa tsa dipuo sa selegae go tshwantsha kwantle ga mafoko,metshameko ya dipopi le ngwao ya bana.
Lefa e le dikolo tse mmalwa tse di nang le dikhomputara tse di dirisiwang ke baithuti, barutabana ba tshwanetse ba tsosa tsibogo ya boranyane jwa tshedimosetso ya segompieno mo gare ga baithuti ba Mephato e mepotlana. Mananeo a go dira ka mafoko a teng mme dikolo tse di nang le dikhomputara di tshwanetse tsa dirisisa seo gore barutabana le baithuti go ka tlhama dikgang. Tsiboso ya boranyane jwa tshedimosetso e kgona go tiisiwa ka go rerisana kwa baithuti ba bonang dikomputara le boranyane jwa tshedimosetso mo tikologong ya bone le gore a dirisediwa eng le go buisa dikgang kana go rerisana ditshwantsho ka ga boranyane jwa tshedimosetso. Ba ba nang le dikomputara ba tshwanetse ba rotloediwa go di dirisa le go abelana boitemogelo le balekane ba bone.
Tse di latelang ke itlhagiso tse di rileng tse di tshwanetseng tsa ipolediwa fa go rutwa botswerere jwa Puo ya Ntlha (Setswana):
Go reetsa le go tsiboga
5 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
Thuto ya puo e eseng ya tlwaelo le e welwang e tshwanetse ya gatelelwa m nakong e go ka rotloetsa ditlhabololo tsa thuto. Baithuti ba tshwanetse ba neelwa tshono tse di ntse go reetsa dipolelo, go ithuta meribo le dikopelo,go itirela dipolelo,meribo le dikopelo ka bo bone.. Ba tshwanetse ba tsibogela popego le mafoko a puo ya Setswana go nna le botswerere jo bo tiileng jwa paakanyo. Go tshwanetse ga nna le tshono tse dintsi go supa fa ba tlhaloganya goya ka tsibogo ya bone.
Puo le Tlhaeletsano
Baithuti ba tshwanetse ba itse gore ba tlhaeletsane jang ka go dirisa Setswana se se amogelesegang. Ba tshwanetse ba dirisa popego tsa puo sentle le go rotloediwa go tlhaeletsano ka thelelo, ka tlhomamo le kgopolo.
Puiso le go Senola
Puiso ke botswerere jwa botlhokwa mo ditlhabololong tsa puo le gone e botlhokwa mo thutong ya botshelo jotlhe. Baithuti ba tshwanetse ba dirisa nako go batla botswerere jo fonology jo bo tseneletseng jwa medumo, tlotlofoko le go batla mekgwa ya tlhaloganyo go ka buisa ka thelelo le ka botlalo. Temogo ya puiso e lemotshega fa ba simolola go lemoga kgolagano ya tlhaka le medumo. Go ruta medumo ke ntlha ya botlhokwa ya puiso mme e tshwanetse ya rutwa go ntse go tsweletswe ka tatelano. Lefa go ntse jalo, go ruta puiso ga go a tshwanena go simolola go fitlhela baithuti ba itse medumo ya Setswana le gore e kgona go dirisiwa jang. Baithuti ba tshwanetse ba rotloediwa go buisa le go senola mefuta ya di dirisiwa tsa bonnete le tse eseng tsa bonnete. Go botlhokwa fela thata go barutabana go thaya mekgwa e e siameng ya puiso le go etleletsa lorato lwa puiso. ‘Sebaka sa puiso’ se se akareditsweng moteng ga kharikulame se tshwanetse sa dirisiwa go etleletsa setso sa puiso ga mmogo le go rotloetsa ba ba sa rateng go buisa go batla kgotsofalo go tswa mo go buiseng.
Go kwala
Baithuti ba tshwanetse ba kwala ka maikemisetso le bokao tsatsi le letsatsi ka Setswana go ka thaya botswerere jo bo siameng jwa go kwala, tlwaelo ya go kwala, botswerere,mopeleto go bopa le go ba siamisetsa ditlhokego tsa dingwaga tse di latelang. Ba tlhoka go ithuta go dira tshiamiso ya mokwalo ya mokwalo wa bone le go ungwa boleng jwa dikarolwana tsa tiro.Mokwalo o tshwanetse wa rutwa sentle go ya ka dithuto tsa ka metlha tsa go kwala mme botswerere bo tshwanetse jwa diragadiwa le go tlhokomelwa go kharikulameng yotlhe jaaka go tlhokega.
Popego ya Puo, Thuta-Puo le Tiriso ya Puo
Metheo le tlwaelo tsa puo ya Setswana e akaretsa tiriso e e siameng ya matshwao a puiso thutapuo, dikarolo tsa puo, kago ya polelo, tlotlofoko le kapodiso, medumo, botswerere jwa thuto ya mafoko le melawana le mekgwa ya go peleta. Ka paka tse dintsi, baithutwane ba tlhoka go nna le melawana eo gore ba nne botswerere jo bo tlhokegang go bo dirisa mo dithutong tsa bone tsa tsatsi le letsatsi tsa puo.
Lefa go ntse jalo, go botlhokwa gore go ithuta go a itumedisa, go a kgatlha le gone go le maleba le gore melawana ya Setswana, fa e ithutilwe, e dirisiwa ka mokgwa o o tseneletseng.
7. Bokgoni jwa mafelo a ngwaga
Mo masimologong a Seema sa 1 mo Mephatong e e kwa tlase, go letetswe gore baithuti botlhe ba tshwanetse ba bo ba siame ka loago, maikutlo tlhaloganyo le mmele go simolola ka thuto ya Setswana. Dibeke tsa ntlha tse tlhano tsa Seema sa 1 di tshwanetse tsa lebisiwa ditiro tsa go itshiamisetsa sekolo..
6 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
Baithuti fa ba sena go wetsa thuto tsa Setswana tsa Seema sa 3 ba tshwanetse ba supa bokgoni jo bo latelang:
O reetsa le go araba
Baithuti ba reetsa ka tlhoafalo, ka botlalo le ka kelotlhoko go se se buiwang le go tsibogela ka mekgwa e e farologanyeng go bontsha tlhaloganyo le kamogelo. Ba supa kgatlego le tlotla go sebui ka tiriso ya mmele le boitshwaroka jo bo seng mo pontsheng.
Go bua le Tlhaeletsano
Baithuti ba tlhaeletsana sentle le ka botlalo ka go dirisa tlotlofoko e farologanyeng, tiriso e e siameng ya thutapuo le popego ya dipolelo, kapodiso le segalo. Ba golola puo tse di khutswane tse di rulagantsweng, ka go supa dintlha tsa botlhokwa ka tatelano ba ipoletsa maikaelelo a polelo le bareetsi.
Ba tsaya karolo mo dipuisanong ka go abelana tshedimosetso, go abelana megopolo, go ntsha maikutlo, go botsa potso tse di malebang le go nna le seabe ka botlalo. Ba supa botswerere jo bo siameng jwa tlhaeletsano le melawana e e amogelesegang seloago jaaka go fapaanena go bua le go tlotla maikutlo a batho ba bangwe.
Go buisa le go sheba
Baithuti ba buisa ditlhamane le dikgang tse di farologanyeng ka bo bone go ka itapolosa, tshedimosetso le go itlhabolola. Ba lemoga dipolelo le matshwao a phokotso mo dikwalong go supa maikutlo le katlego tse di nnang le mosola. Ba lemoga dikgato tsa badiragatsi le go ntsha maikutlo ka ga badiragatsi le ditiragalo.
Ba dirisa kitso ya medumo, botswerere jwa ponelopele, botswerere jwa tokololo ya mafoko, go buisa gape le go tlhalosa mafoko. Ba buisa ka botlalo, thelelo le kitso ya mafoko go ka etleletsa tlhaloganyo, mme ba buisa ka mokgwa o o siameng, kgatelelo, lentswe le bonako jo bo siameng.
Ba dirisa mokgwa wa dipotso, go ipaakanya, go gopolela le go boeletsa go buisa go ka thusa ka go tlhaloganya. Ba boeletsa go kakanya megopolo e megolo mo makwalong le go lemoga dintlhakgolo tsa tlhamane. Ba lemoga tshedimosetso, go ipotsa thata le go felela ba ntsha megopolo ka ga megopolo ya tlhamane.
Ba senola didirisiwa tse di balwag jaaka dikwalo, dibuka tsa ditshwantsho, dikhuranta, dibuka tsa itapoloso,balwang, ditafole, mmapa, DVD, telebishene, difilimi le Internet (fa e le teng) ka maikaelelo, tlhaloganyo le temogo ya kelotlhoko.
Go kwala
Baithuti ba gatisa dikwalo le dipalo sentle ka go dirisa botonna le phatlha tse di tshwanang, go supa kelelo, puo e e siameng, mokgwa wa go dula le go tshegetsa phensele.
Ba kwala dikgang tse di ipopelwang tse di simetseng bareetsi le maikaelelo ka go dirisa megopolo e e tlwaelesegileng le maitemogelo, go dira badiragatsi le go dirisa dikgang tse di nnang le masimologo le bokhutlo.Ba kwala dikgang tse di ipopelwang tse di siametseng bareetsi le maikaelelo mme ba dirisa metheo e amogelesegang ya go kwala le mopeleto o o siameng.
Popego ya Puo, Thutapuo le Tiriso ya Puo
7 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
Baithuti ba dirisa ditlhakakgolo, khutlo,letshwao la potsole letshwao la tsiboso. Ba dirisa matshwao a tlogelwang, go supa mabaka a farologanyeng le diphegelano go kgaoganya dilwana mo lenaneong. Ba shelelela leina ,ba lemoga le go dirisa maina a a tlhakanetsweng, a a siameng, a amogelesegang le a sa amogelesegeng le mainagoboka le madiri,matlamale matlhaodi.
Ba dirisa paka-pheta, paka-jaanong le paka-isago sentle mme ba dirisa dipego, dipotso le ditsibuso. Ba thaya dipolelo tse di tiileng ka go dirisa makgaoganyi le go dirisa mafoko a a amanang le serutwa le kapodiso e e siameng. Ba dirisa kitso ya bone ya medumo, botswerere jwa mafoko le melawana le metheo ya go peleta.
8. Popego le tatelano – Dikolo tsa Ipaakanyetsa(Pre-Primary) thuto go fitlha ka Seema sa 3
Go ka supa botswerere jwa bone jwa tswelelopele, kitso le maitsholo mo Karolong ya Mephato e e kwa tlase, popego le tatelano ke go tswa mo dikolong tsa go ipaakanyetsa thuto go ya go Seema sa 3. Lefa go ntse jalo, diteng tsa thuto tsa Dikolo tsa go ipaakanyetsa thuto(Pre-Primary) ga di mo dokumenteng e,mme di kgona go fitlhelwa moteng ga Lenanethuto la Dikolo tsa Ipaakanyetso thuto(Pre-Primary)
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO
MOPHATO 1 MOPHATO 2 MOPHATO 3
THEETSO LE TSIBOGELO
THEETSO KA KELOTLHOKO LE TSIBOGELO E E SIAMENG
Reetsa ditlhamane, maboko le dipina go ka itumela le go tsibogela ka tebogo
Reetsa ka kelotlhoko go ditlhamane, maboko le dipina go ka itumela le go tsibogela ka tebogo le go supa tsibogo ya bone ya semoa go badiragatsi le ditiragalo
Reetsa ka kelotlhoko go ditlhamane, maboko le dipina go ka itumela le go tsibogela ka tebogo le go supa tsibogo ya bone ya semoa go badiragatsi le ditiragalo
Reetsa ka kelotlhoko go ditlhamane, maboko, dipina, dithamalakane le metlae go ka itumela le go tsibogela ka tebogo le go supa tsibogo ya bone ya semoa go badiragatsi le ditiragalo
Go bolela gape dintlha dingwe tsa tlhamane ka mafoko a bone
Go bolela gape tlhamane ka go neela polelo ya botlhokwa
Go bolela gape tlhamane ka go neela mogopolo o mogolo le dintlha dingwe
Go bolela gape tlhamane ka go neela mogopolo o mogolo le dintlha dingwe
Go reetsa le go tsibogela go ditaelo tsa puo
Go reetsa le go tsibogela go ditaelo tsa puo, melaetsa, dikitsiso le tshedimosetso
Go reetsa le go tsibogela go ditaelo tsa puo, melaetsa, dikitsiso le tshedimosetso
Go reetsa le go tsibogela go ditaelo tsa puo, melaetsa, dikitsiso le tshedimosetso
Boelela tatelano ya mafoko a le 3 go ya go 4
Reetsa mme go tswa foo boelela ka puo tatelano ya dipolelo di le 2 tsa mafoko a le 4 go ya go 5
Reetsa mme go tswa foo boelela ka puo tatelano ya dipolelo di le 3 kana e le 1 e e bokete
Reetsa mme go tswa foo boelela ka puo tatelano ya dipolelo di le 4 kana e le 1 e e botlhofo le e le 1 e e bokete
Tsibogela ka go tshwantsha, go etsa le go diragatsa
Tsibogela ka go tshwantsha, go etsa le go diragatsa
Tsibogela ka go tshwantsha, go etsa le go diragatsa
8 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO
MOPHATO 1 MOPHATO 2 MOPHATO 3
Supa maitsholo a a amogelesegang a go reetsa ka go emela tshono ya gago go bua kwa ntle ga go kgoreletsa
Supa maitsholo a a amogelesegang a go reetsa ka go emela tshono ya gago go bua kwa ntle ga go kgoreletsa le go tsibogela ka mokgwa o o siameng
Supa maitsholo a a amogelesegang a go reetsa ka go emela tshono ya gago go bua kwa ntle ga go kgoreletsa, go bontsha maitsholo a a siameng a mmele, go botsa dipotso tsa tlhalosetso le go ntsha maikutlo a gago
Supa maitsholo a a amogelesegang a go reetsa ka go emela tshono ya gago go bua kwa ntle ga go kgoreletsa, go bontsha maitsholo a a siameng a mmele, go botsa dipotso tsa tlhalosetso le go ntsha maikutlo a gago ka go dumalana kana go ganetsa
9 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO
MOPHATO 1 MOPHATO 2 MOPHATO 3
PUO LE TLHAELETSANO
TLHAELETSANO KA THELELO, BOITSHEPO LE KGOPOLELO
Tlhaeletsano ka peleego le ka tlhomamo ka ga bone le tikologo ya bone
Tlhaeletsano ka peleego le ka tlhomamo
Tlhaeletsano ka peleego le ka tlhomamo
Tlhaeletsano ka peleego le ka tlhomamo
Dirisa puo ya tsatsi le letsatsi ka boleta le tlhatlhanyo, kgololo-maikutlo, modumo le kapodiso e e siameng, le go dirisa kitso ya thutapuo le mafoko
Dirisa puo ya tsatsi le letsatsi ka boleta le tlhatlhanyo, kgatelelo, modumo le kapodiso e e siameng, le go dirisa kitso ya thutapuo le mafoko
Dirisa puo ya tsatsi le letsatsi ka boleta le tlhatlhanyo, kgatelelo, modumo le kapodiso e e siameng, le go dirisa kitso ya thutapuo le mafoko
Dirisa ditshupo tsa tlotla ka nako ya tumediso, go kopa tetla, tebogo le go ikopela maitshwarelo
Dirisa ditshupo tsa tlotla ka nako ya tumediso, go kopa tetla, tebogo, go ikopela maitshwarelo le go ikitsise
Dirisa ditshupo tsa tlotla ka nako ya tumediso, go kopa tetla, tebogo, go ikopela maitshwarelo le go ikitsise
Dirisa ditshupo tsa tlotla ka nako ya tumediso, go kopa tetla, tebogo, go ikopela maitshwarelo le go ikitsise
MAIKAELELO A PUO
Go bolela ditlhamane
Go bolela ditlhamane ka go dirisa dipolelo tse di tshesane le popego e e siameng ya puo
Go bolela ditlhamane tse di rulagantsweng le tse di sa rulagangwang ka go dirisa dipolelo tse di tshesane le tse di bokete le popego e e siameng ya puo
Go bolela ditlhamane tse di rulagantsweng le tse di sa rulagangwang ka go dirisa dipolelo tse di tshesane le tse di bokete le popego e e siameng ya puo
Go bua maboko le go opela dipina
Go bua maboko le go opela dipina
Go bua maboko, ditlhamane le go opela dipina
Go bua ditlhamane, dithamalakane le metlae, go boka, go opela le ngangisano
Go ikgakolola maitemogelo a ka sebele
Go ikgakolola maitemogelo a ka sebele
Go ikgakolola ditiragalo ka kakaretso tsa dikgang
Go ikgakolola maitemogelo le go golola maikutlo
Tlhalosa selwana, sedirisiwa, phologolo kana tiragalo/boitemogelo
Tlhalosa selwana, sedirisiwa, phologolo, motho kana tiragalo/boitemogelo
Tlhalosa phologolo, motho kana tiragalo/boitemogelo
10 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO
MOPHATO 1 MOPHATO 2 MOPHATO 3
Tlhalosa ka mafoko a mannye gore dilo di bereka jang
Tlhalosa ka go bolela gore dilo di bereka jang
Tlhalosa dilo tse di tshesane; gore dilo di bereka jang; neela dintlha
Sedimosetsa ka go tlhalosa tsamaiso e e bonolo
Sedimosetsa ka go tlhalosa tsamaiso
Tlhotlhomisa ka go botsa dipotso go ka bona tshedimosetso
Tlhotlhomisa ka go botsa dipotso go ka bona tshedimosetso
Tlhotlhomisa ka go botsolosa batho ka maikaelelo
Araba dipotso ka dipolelo tse di tshesane
Araba dipotso ka dipolelo tse di tshesane le popego e e siameng ya puo
Araba dipotso ka dipolelo tse di tshesane le tse di bokete le popego e e siameng ya puo
Araba dipotso ka dipolelo tse di tshesane le tse di bokete le popego e e siameng ya puo
Ntsha maikutlo le tlhomamiso
Ntsha maikutlo le tlhomamiso
Ntsha taelo
THULAGANYO LE TLHAGISO YA TSHEDIMOSETSO
Rulaganya le go tlhagisa motshamekonyana mme o kakanye
Rulaganya le go tlhagisa dikgang tsa tsatsi le letsatsi ka go supa mang, eng, leng le kae
Rulaganya le go tlhagisa puonyana e e supang mang, eng, leng, kae le ka ntlhang le masimologo, bogare le bokhutlho
Rulaganya le go tlhagisa puonyana e e supang mang, eng, leng, kae le ka ntlhang; masimologo, bogare le bokhutlho; ditshwantsho; mekgwa ya go akaretsa bareetsi
PUISO LE TEBO
BOTSWERERE JWA KITSO
Bontsha kitso ya ditshwantsho le modumo
Bontsha kitso ya ditshwantsho le modumo
Bontsha kitso ya ditshwantsho le modumo
Bontsha kitso ya ditshwantsho le modumo
TEMOGO LE POLELO YA MEDUMO
Lemoga mafoko mo polelong
Bala le go fetola mafokonyana mo dipolelong le go bala dinokana
Fetola maina mo dipolelong mme o bale le go fetola dinokana
Katolosa dipolelo ka go oketsa dintlha le go bala le go fetola dinokana mo mafokong a ditlhaka tse dintsi tse di tshwanang
Lemoga mafoko a a dumang mmogo
Lemoga mafoko a a dumang mmogo mme o farologanyeng mo gare ga mafoko a
Lemoga mafoko a a dumang mmogo mme o farologanyeng mo gare ga mafoko a
Lemoga mafoko a a dumang mmogo mme o farologanyeng mo gare ga mafoko a
11 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO
MOPHATO 1 MOPHATO 2 MOPHATO 3
modumo o khutswane le o mo leele
modumo o khutswane le o mo leele
modumo o khutswane le o mo leele
Lemoga medumo ya masimologo ka mafokonyana
Lemoga le go fetola medumo ya masimologo ka mafokonyana
Lemoga le go fetola medumo ya masimologo ka mafokonyana
Lemoga le go fetola medumo ya masimologo ka mafokonyana
12 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO
MOPHATO 1 MOPHATO 2 MOPHATO 3
Lemoga le go thaya poeletso ya medumo ya masimologo ka mafoko
Lemoga le go thaya poeletso ya medumo ya masimologo ka mafoko
Lemoga le go thaya poeletso ya medumo ya masimologo ka dipolelo
Kopanya le go kgaoganya mafoko a a nang le nokana e le nngwe
Kopanya le go kgaoganya mafoko a a nang le nokana tse pedi
Kopanya le go kgaoganya mafoko a a nang le nokana di le tharo
THULAGANYO LE DINTLHA TSA MOTHEO TSA KGATISO
Lemoga fa kgatiso e buisiwa go tswa molemeng go ya kolopong le go tswa godimo go ya tlase le gore ditshwantsho le kgatiso di neela tlhaloso mme mafoko a kgaogangwa ka diphatlha
Lemoga fa kgatiso e buisiwa go tswa molemeng go ya kolopong le go tswa godimo go ya tlase le gore ditshwantsho le kgatiso di neela tlhaloso mme mafoko a kgaogangwa ka diphatlha
Lemoga fa kgatiso e buisiwa go tswa molemeng go ya kolopong; go tswa godimo go ya tlase
Lemoga fa kgatiso e buisiwa go tswa molemeng go ya kolopong; go tswa godimo go ya tlase
Bontsha mokgwa o o siameng wa go tshwara buka ka go e emisa le go supa tsebe ya kwa pele le ya kwa morago
Bontsha mokgwa o o siameng wa go tshwara buka ka go e emisa le go supa tsebe ya kwa pele le ya kwa morago le leina
Bontsha mokgwa o o siameng wa go tshwara buka ka go e emisa le go supa tsebe ya kwa pele le ya kwa morago, le leina le mokwadi
Bontsha mokgwa o o siameng wa go tshwara buka ka go e emisa le go supa tsebe ya kwa pele le ya kwa morago, le leina le mokwadi le mmapisi
MEDUMO
Lemoga le go bitsa alfabete le medumonosi mengwe
Lemoga maina le medumo ya ditlhaka, le tatelano ya alfabete
Lemoga maina le medumo ya ditlhaka, le tatelano ya alfabete
Lemoga maina le medumo ya ditlhaka, le tatelano ya alfabete
Buisa mafoko a tlhaka tse tharo ka ditumanosi tse di khutswane
Buisa mafoko a tlhaka tse tharo ka ditumanosi tse di khutswane
Buisa mafoko a maemo a kwa tlase a a simololang kana a fela ka kopanyo ya
Buisa mafoko a maemo a kwa tlase a a simololang kana a ffela ka kopanyo ya tlhaka tse pedi
Buisa mafoko a maemo a kwa tlase a a simololang kana a ffela ka kopanyo ya tlhaka tse pedi
13 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO
MOPHATO 1 MOPHATO 2 MOPHATO 3
tlhaka tse pedi
Buisa mafoko a maemo a kwa tlase a a simololang kana a ffela ka kopanyo ya tlhaka tse tharo
Buisa mafoko a maemo a kwa tlase a a simololang kana a ffela ka kopanyo ya tlhaka tse tharo
Buisa mafoko a a nang le ditumanosi le ditumammogo tse di gabedi
Buisa mafoko a a nang le ditumanosi le ditumammogo tse di gabedi
Buisa mafoko a a nang le ditumanosi le ditumammogo ka ditlhaka tse di tuuletseng le ditumanosi tse di gabedi
Buisa mafoko a di kerafa tse di gararo
Buisa mafoko a di kerafa tse di gararo
Buisa mafoko a di kerafa tse di gane
Buisa mafoko a a nang le ditumanosi tse di tsenesanang
Buisa mafoko a a nang le ditumanosi tse di tsenesanang
Buisa mafoko a a nang le ditumanosi tse di tsenesanang
Ikgakolole mafoko a botlhokwa
Ikgakolole mafoko a botlhokwa
Ikgakolole mafoko a botlhokwa
MEKGWA YA TOKOLOLO
Lokolola dibuka tsa ditshwantsho ka go bua le go diha tlhamane
Lokolola dibuka tsa ditshwantsho ka go bua le go diha tlhamane
Lokolola dibuka tsa ditshwantsho ka go bua le go diha tlhamane
Lokolola dibuka tsa ditshwantsho ka go bua le go diha tlhamane
Lokolola dipolelo ka go dirisa botswerere le kitso ya medumo mengwe
Lokolola mafoko le dipolelo tse di sa tlwaelesegang ka go dirisa kitso ya ditumanosi
Lokolola mafoko le dipolelo tse di sa tlwaelesegang ka go dirisa botswerere jwa kitso, dinopola tse di mosola le kitso ya ditumanosi
Lokolola mafoko le dipolelo tse di sa tlwaelesegang ka go dirisa botswerere jwa kitso, dinopola tse di mosola le kitso ya ditumanosi
Dirisa mekgwa ya go buisa gape le go buisetsa pele go lokolola mafoko le polelo tse di sa tlwaelesegang
Dirisa mekgwa ya go buisa gape le go buisetsa pele go lokolola mafoko le polelo tse di sa tlwaelesegang
MEKGWA YA GO TLHALOGANYA PUISO
Dirisa mekgwa ya tlhaoganyo go aga tlhaloso, dirisa dinopola tsa ditshwantsho, gatisa maitemogelo
Dirisa mekgwa ya tlhaoganyo go aga tlhaloso, dirisa boitemogelo le kitso ya gago ka sebele, dinopola tsa ditshwantsho, le maina le
Dirisa mekgwa ya tlhaoganyo go tshegetsa tlhaloso, dirisa boitemogelo le kitso ya gago ka sebele, dinopola tsa ditshwantsho, kgatiso, go itlhaba
Dirisa mekgwa ya tlhaoganyo go tshegetsa tlhaloso, dirisa boitemogelo le kitso ya gago ka sebele, dinopola tsa ditshwantsho, kgatiso, go itlhaba
14 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO
MOPHATO 1 MOPHATO 2 MOPHATO 3
ditlhogo dipotso, go ipaakanya, go ikakanya le go boeletsa puiso
dipotso, go ipaakanya, go ikakanya le go boeletsa puiso
TLHALOGANYO
Buisa buka ya ditshwantsho mme o boe o kakanye kana o diragatse go ka bontsha tlhaloganyo
Buisa tlhamane mme o boe o kakanye kana o diragatse go ka bontsha tlhaloganyo
Buisa tlhamane mme o boe o kakanye kana o diragatse go ka bontsha tlhaloganyo
Buisa ditlhamane, merumo le maboko mme o boe o kakanye kana o diragatse go ka bontsha tlhaloganyo
Tlhomaganya ditshwantsho ka tsela e e siameng mme o bolele tlhamane
Tlhomaganya ditshwantsho le dipolelo tse di kwadilweng go ka dira tlhamane
Tlhomaganya tshedimosetso jaaka ditshwantsho le dipolelo go ka reela sengwe
Tlhomaganya tshedimosetso jaaka ditshwantsho le dipolelo go ka reela sengwe
Tlhaba ditlhamane mme o arabe dipotso tse di itlhametsweng
Araba dipotso tse di itlhametsweng le tse di thailweng go ya ka tlhamane
Araba dipotso tse di itlhametsweng le tse di thailweng go ya ka tlhamane mme o neele maikutlo a gago ka ga ditiragalo le badiragatsi
Araba dipotso tse di itlhametsweng le tse di thailweng go ya ka tlhamane mme o neele maikutlo le dikatlholo ka ga ditiragalo le badiragatsi
Neela tlhamo e khutswane
GO BUISA KA TIDIMALO LE KWA GODIMO KA MAIKAELELO LE TLHALOGANYO
Ela tlhoko tlhokego le keletso ya go buisa
Ela tlhoko tlhokego le keletso ya go buisa
Ela tlhoko tlhokego le keletso ya go buisa ka nosi
Ela tlhoko tlhokego le keletso ya go buisa ka nosi
Itire yo o buisang dibuka tsa ditshwantsho kana kwa ntle ga mokwalo ka maikaelelo le tlhaloganyo
Buisa ditlhamane tse di farologanyeng ka tidimalo kana kwa godimo ka maikaelelo le tlhaloganyo
Buisa kgang tsa maitirelo tse di farologanyeng ka tidimalo kana kwa godimo ka bonako jo bo siameng, maikaelelo le tlhaloganyo
Buisa kgang tsa maitirelo tse di farologanyeng ka tidimalo kana kwa godimo ka bonako jo bo siameng, maikaelelo le tlhaloganyo
Buisa kgang tsa tshedimosetso tse di siamisitsweng le ditshwantsho go batla le go bona tshedimosetso e e rileng
Buisa kgang tsa tshedimosetso tse di siamisitsweng le ditshwantsho go batla le go bona tshedimosetso e e rileng
Buisa kgang tsa tshedimosetso tse di siamisitsweng le ditshwantsho go batla le go bona tshedimosetso e e rileng
Buisetsa kwa godimo kgang tsa tshedimosetso tse di farologanyeng
Buisetsa kwa godimo kgang tsa tshedimosetso tse di farologanyeng ka
Buisetsa kwa godimo kgang tsa tshedimosetso tse di farologanyeng ka
15 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO
MOPHATO 1 MOPHATO 2 MOPHATO 3
ka tlhaloganyo, kapodiso e e siameng, kelelo, tlhomamo le temogo ya melawana
tlhaloganyo, kapodiso e e siameng, kelelo, boleta le temogo ya melawana
tlhaloganyo, kapodiso e e siameng, kelelo, modumo, bonako, boleta le temogo ya melawana
Buisetsa kwa godimo kgang tse di sa baakangwang ka tlhaloganyo e e rileng, boleta le tlhomamo
Buisetsa kwa godimo kgang tse di sa baakangwang ka tlhaloganyo e e rileng, boleta le tlhomamo
Buisetsa kwa godimo kgang tse di sa baakangwang ka tlhaloganyo e e rileng, boleta le tlhomamo
TSIBOGELO GO DIKWALO
Lemoga badiragatsi le ditiragalo tse di kgolo
Lemoga badiragatsi, ditlhamo le ditiragalo tse di kgolo
Lemoga badiragatsi, ditlhamo le dintlha tse di nnye
Lemoga popego mo ditlhamong – masimologo le bokhutlho
Lemoga popego mo ditlhamong – masimologo le bokhutlho
Lemoga dipolelo le mafoko a a supang maikutlo
16 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO THUTO
SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
GO BUA LE TLHAELETSANO
TLHAELETSANO KA THELELO, BOIKANYO LE KGOPOLELO
Tlhaeletsano ka nosi le ka tshepo ka le tikologo
Tlhaeletsano ka nosi le ka tshepo Tlhaeletsano ka nosi le ka tshepo Tlhaeletsano ka nosi le ka tshepo
Dirisa puo ya tsatsi le letsatsi ka thelelo le ka kgopolelo kgololo-maikutlo, modumo le segalo se se siameng, kapodiso le go dirisa kitso ya thutapuo le tlotlofoko
Dirisa puo ya tsatsi le letsatsi ka thelelo le ka kgopolelo,tlhagisomaikutlo,segalo le kapodiso e siameng, le go dirisa kitso ya thutapuo le tlotlofoko
Dirisa puo ya tsatsi le letsatsi ka thelelo le ka kgopolelo,tlhagisomaikutlo segalo le kapodiso e siameng, le go dirisa kitso ya thutapuo le tlotlofoko
Dirisa ditshupo tsa tlotla ka nako ya tumediso, go kopa tetla, tebogo le go ikopela maitshwarelo
Dirisa ditshupo tsa tlotla ka nako ya tumediso, go kopa tetla, tebogo, go ikopela maitshwarelo le go ikitsise
Dirisa ditshupo tsa tlotla ka nako ya tumediso, go kopa tetla, tebogo, go ikopela maitshwarelo le go ikitsise
Dirisa ditshupo tsa tlotla ka nako ya tumediso, go kopa tetla, tebogo, go ikopela maitshwarelo le go ikitsise
MAIKAELELO A PUO
Bua dikgang Bua dikgang ka tiriso e siameng ya popego ya puo
Bua dikgang tse di rulagantsweng le tse di sa rulagangwang ka tiriso ya dipolelo tse di bonolo le tse di polelotswako le popego e siameng ya puo
Bua dikgang tse di rulagantsweng le tse di sa rulagangwang ka tiriso ya dipolelo tse di bonolo le tse di polelotswako le popego e siameng ya puo
Bua meribo le go opela dipina
Bua meribo le go opela dipina
Bua meribo ,maboko tiriso ya loleme le go opela dipina.
Bua meribo,metlae,,maboko,go opela le ngangisano le ngangisano
Go ikgakolola maitemogelo a ka sebele
Go ikgakolola maitemogelo a ka sebele
Go ikgakolola ditiragalo ka kakaretso tsa dikgang
Go ikgakolola maitemogelo le go golola maikutlo
Tlhalosa ntlhana, sedirisiwa, phologolo kana tiragalo/maitemogelo
Tlhalosa selwana, sedirisiwa, phologolo, motho kana
Tlhalosa phologolo, motho kana tiragalo/maitemogelo
17 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO THUTO
SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
tiragalo/maitemogelo
Tlhalosa ka mafoko a bonolo gore dilo di bereka jang
Tlhalosa ka go bolela gore dilo di bereka jang
Tlhalosa dilo tse di tshesane; gore dilo di bereka jang; neela dintlha
Ntsha tshedimosetso ka go bua ka tsamaiso e bonolo.
Ntsha tshedimosetso ka go bua ka tsamaiso e bonolo.
Tlhotlhomisa ka go botsa dipotso go bona tshedimosetso
Tlhotlhomisa ka go botsa dipotso go bona tshedimosetso
Tlhotlhomisa ka go botsolosa batho ka maikaelelo
Araba dipotso ka dipolelo tse di bonolo
Araba dipotso ka dipolelo tse di tshesane le popego e e siameng ya puo
Araba dipotso ka dipolelo tse di bonolo le tse di polelotswako le popego e e siameng ya puo
Araba dipotso ka dipolelo tse di dibonolo le tse di polelotswako le popego e e siameng ya puo
Ntsha maikutlo a bonolo le tlhomamiso Ntsha maikutlo le tlhomamiso
Ntsha taelo
THULAGANYO LE TLHAGISO YA TSHEDIMOSETSO
Rulaganya le go diragatsa motshameko o bonolo le go tlhalosa.
Rulaganya le go tlhagisa dikgang tsa tsatsi le le tsatsi ka go supa mang, eng, leng le kae
Rulaganya le go tlhagisa puonyana e e supang mang, eng, leng, kae le ka ntlhang,masimologo le , bogare le bokhutlho
Rulaganya le go tlhagisa puisanyo e khutswane e supang mang, eng, leng, kae le ka ntlhang; masimologo, bogare le bokhutlho; didirisiwa tsa pono; mekgwa ya go akaretsa bareetsi
PUISO LE TSHENOLO
BOTSWERERE JWA KITSO
Supa botswerere jwa kutlopono
Supa botswerere jwa kutlopono Supa botswerere jwa kutlopono Supa botswerere jwa kutlopono
TLHAGISO YA PHETOGAMEDUMO LE TIRISO YA DIRWE TSA PUO
Lemoga mafoko moteng ga dipolelo
Bala le go fetola mafokonyana mo dipolelong le go bala dinokana
Fetola maina mo dipolelong mme o bale le go fetola dinokana
Katolosa dipolelo ka go oketsa dintlha le go bala le go fetola dinokana mo mafokong a ditlhaka tse dintsi tse di tshwanang
Lemoga ditumammogo Lemoga ditumammogo le go dira pharologano magareng ga modumo
Lemoga ditumammogo le go dira pharologano magareng ga modumo
Lemoga ditumammogo le go dira pharologano magareng ga modumo
18 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO THUTO
SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
wa tumanosi e khutswane le e telele wa tumanosi e khutswane le e telele wa tumanosi e khutswane le e telele
Lemoga tumatiro mo mafokong a bonolo
Lemoga le go fetola tumatiro mo mafokong a bonolo
Lemoga le go fetola tumatiro mo masimologong le bokhutlo jwa mafoko a bonolo
Lemoga le go fetola tumatiro mo masimologong,bogare le bokhutlo jwa mafoko a bonolo
19 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO THUTO
SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
Lemoga le go boeletsa medumo ya masimologo mo mafokong
Lemoga le boeletsa medumo ya masimologo mo mafokong.
Lemoga le go boeletsa medumo moteng ga dipolelo
Kopanya le go kgaoganya mafoko ka nokana e le nngwe
Kopanya le go kgaoganya mafoko ka e nokana tse pedi
Kopanya le go kgaoganya mafoko ka nokana di le tharo
THULAGANYO LE DINTLHA TSA MOTHEO TSA KGATISO
Lemoga gore kgatiso e buisiwa go tswa molemeng go ya kolopong le go tswa godimo go ya tlase le gore ditshwantsho le kgatiso di neela tlhaloso mme mafoko a kgaogangwa ka diphatlha
Lemoga gore kgatiso e buisiwa go tswa molemeng go ya kolopong le go tswa godimo go ya tlase le gore ditshwantsho le kgatiso di neela tlhaloso mme mafoko a kgaogangwa ka diphatlha
Lemoga gore kgatiso e buisiwa go tswa molemeng go ya kolopong; go tswa godimo go ya tlase
Lemoga gore kgatiso e buisiwa go tswa molemeng go ya kolopong; go tswa godimo go ya tlase
Bontsha mokgwa o o siameng wa go tshwara buka ka go e emisa le go supa tsebe ya kwa pele le ya kwa morago
Bontsha mokgwa o o siameng wa go tshwara buka ka go e emisa le go supa tsebe ya kwa pele le ya kwa morago le leina
Bontsha mokgwa o o siameng wa go tshwara buka ka go e emisa le go supa tsebe ya kwa pele le ya kwa morago, le leina le mokwadi
Bontsha mokgwa o o siameng wa go tshwara buka ka go e emisa le go supa tsebe ya kwa pele le ya kwa morago, le leina le mokwadi le mmapisi
MEDUMO
Lemoga le go bitsa alefabete le medumonosi mengwe
Lemoga maina le medumo ya ditlhaka, le tatelano ya alfabete
Lemoga maina le medumo ya ditlhaka, le tatelano ya alefabete
Lemoga maina le medumo ya ditlhaka, le tatelano ya alefabete
20 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO THUTO
SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
Buisa mafoko a tlhaka tse tharo ka tumanosi e i khutswane
Buisa mafoko a tlhaka tse tharo ka tumanosi e khutswane
Buisa mafoko a seema masimologo ka na bokhutlo a fela ka kopanyo ya ditlhaka tse pedi
Buisa mafoko a seema masimologo le bokhutlo a fela ka ditlhaka tse pedi
Buisa mafoko a seema masimologo le bokhutlo a fela ka ditlhaka tse pedi.
Buisa mafoko seema a simolola ka ditlhaka tse tharo
Buisa mafoko a seema a simolola ka ditlhaka tse tharo
Buisa mafoko a seema a nnang le ditumammogo le tumanosi
Buisa mafoko a seema a nang le ditumammogo le tumanosi
Buisa mafoko a seema a nang le digraphs ya ditumammogo ka ditlhaka tse di tuuletseng le digraphs ya tumanosi
Buisa mafoko a seema a khutlotharo Buisa mafoko a seema a khutlotharo
Buisa mafoko a seema a khutlonne
Buisa mafoko a seema a nang le tifitone
Buisa mafoko a seema a nang le tifitone
Buisa mafoko a seema a nang le tifitone
Ikgakolole tlotlofoko ya seema le mafoko a botlhokwa
Ikgakolole tlotlofoko ya seema le mafoko a botlhokwa
Ikgakolole tlotlofoko ya seema le mafoko a botlhokwa
LEANO LA TLHALOSO
Dira dikwalo tsa ditshwantsho ka go buisa le go dira dikgang
Dira dikwalo tsa ditshwatsho ka go buisa le go dira dikgang
Dira dikwalo tsa ditshwantsho ka go buisa le go dira dikgang
Dira dikwalo tsa ditshwantsho ka go buisa le go dira dikgang
Lemoga dipolelo tse di bonolo ka tiriso ya botswerere le kitso ya medumo mengwe
Lemoga mafoko a sa tlwaelesegang le dikgang ka tiriso ya kitso ya medumo
Lemoga mafoko a sa tlwaelesegang le dipolelo ka tiriso ya kitso e akanyeditsweng,motlhala o rileng le kitso ya medumo
Lemoga mafoko a sa tlwaelesegang le dipolelo ka tiriso ya kitso e akanyeditsweng,motlhala o rileng le kitso ya medumo
Dirisa mekgwa ya go buisa gape le go lemoga mafoko le dipolelo tse di sa tlwaelesegang
Dirisa mekgwa ya go buisa gape le go lemoga mafoko le dipolelo tse di sa tlwaelesegang
21 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO THUTO
SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
MEKGWA YA GO TLHALOGANYA PUISO
Dirisa mekgwa ya go tlhaloganyo go aga tlhaloso, dirisa ditshwantsho le go gatisa maitemogelo
Dirisa mekgwa ya go tlhaloganyo go aga tlhaloso, dirisa boitemogelo le kitso ya gago ka sebele, ditshwantsho maina le setlhogo
Dirisa mekgwa ya go tlhaloganya go tshegetsa tlhaloso, dirisa boitemogelo le kitso ya gago ka sebele, ditshwantsho, kgatiso, go ipotsa dipotso, go ipaakanya, go ikakanyetsa le go boeletsa puiso
Dirisa mekgwa ya go tlhaloganya go tshegetsa tlhaloso, go dirisa boitemogelo le kitso ya gago ka sebele, ditshwantsho, kgatiso, go ipotsa dipotso, go ipaakanya, go ikakanyetsa le go boeletsa puiso
TLHALOGANYO
Buisa buka ya ditshwantsho mme o bue ka seo kana o diragatse go supa fa o tlhaloganya
Buisa dikgang tse di bonolo,mme o di bolele gape kana o diragatse go supa fa o tlhaloganya
Buisa dikgag tse di bonolo,mme o di bolele gape kana o diragatse go supa fa o tlhaloganya
Buisa dikgang,meribo le maboko,mme o di bolele gape kana o diragatse go supa fa o tlhaloganya.
Tlhomaganya ditshwantsho ka tatelano mme o dire dikgang ka tsone
Tlhomaganya ditshwantsho le dipolelo tse di kwadilweng ka tatelano go dira dikgang ka tsone
Tlhomaganya tshedimosetso ka tatelano jaaka ditshwantsho le dipolelo go supa mosola wa sengwe
Tlhomaganya tshedimosetso ka tatelano jaaka dipolelo,ditshwantsho go supa mosola wa sengwe.
Dira dikgang le go araba dipotso ntswe ka ntswe
Araba dipotso tse di bonololo tsa ntswe ka ntswe gotswa dikgang tse di buisitsweng
Araba dipotso tse di bonolo tsa ntswe ka ntswe le tsa maemo a kwa godimo goy aka dikgang ,le go ntsha maikutlo ka ditiragalo le badiragatse.
Araba dipotso tse di bonololo tsa ntswe ka ntswe le tsa maemo a kwa godimo goya ka dikgang,le go ntsha maikutlo e dikatlholo ka ditiragalo le badiragatsi
Neela tlhamo e khutswane
GO BUISA KA TIDIMALO LE KWA GODIMO KA MAIKAELELO LE GO TLHALOGANYA
Ela tlhoko tlhokego le keletso ya go buisa
Supa botlhokwa le keletso ya go buisa Supa botlhokwa le keletso ya go buisa ka nosi
Supa botlhokwa le keletso ya go buisa ka nosi
Itire yo o buisang dibuka tsa ditshwantsho kana
Buisa dikgang tse di farologanyeng tsa maitirelo tsa seema ka tidimalo kana kwa godimo ka maikaelelo le go
Buisa dikgang tse di farologaneng tsa maitirelo tsa seema ka tidimalo kana kwa godimo ka bonako jo bo siameng,
Buisa dikgang tse di farologaneng tsa maitirelo tsa seema ka tidimalo kana kwa godimo ka bonako jo bo siameng,
22 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO THUTO
SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
kwa ntle ga mokwalo ka maikaelelo le tlhaloganyo
tlhaloganya maikaelelo le go tlhaloganya maikaelelo le go tlhaloganya
Buisa dikgang tse di farologaneng tsa tshedimosetso ya seema ka didirisiwa tsa pono go lemoga le go bona tshedimosetso e rileng
Buisa dikgang tse di farologaneng tsa tshedimosetso ya seema ka didirisiwa tsa pono go lemoga le go bona tshedimosetso e rileng.
Buisa dikgang tse di farologaneng tsa tshedimosetso ya seema ka didirisiwa tsa pono go lemoga le go bona tshedimosetso e rileng.
Buisetsa kwa godimo dikgang tse di ipaakanyeditsweng tsa seema ka tlhalognyo, kapodiso e siameng, thelelo,maikutlo,nepo le kelotlhoko ya ditumelano
Buisetsa kwa godimo dikgang tse di ipaakanyeditsweng tsa seema ka tlhaloganyo, kapodiso e e siameng, thelelo,maikutlo nepo le kelotlhoko ya ditumelano
Buisetsa kwa godimo dikgang tse di ipaakanyeditsweng tsa seema ka go tlhaloganya ,kapodiso e siameng,thelelo,maikutlo,bolumu,phatlha,ka nepo le kelotlhoko ya ditumelano
Buisetsa kwa godimo dikgang tse di sa ipaakanyediwang tsa seema ka tlhaloganyo e e rileng, nepo,thelelo le maikutlo
Buisetsa kwa godimo dikgang tse di sa ipaakanyediwang tsa seema ka tlhaloganyo e e rileng, nepo,thelelo le maikutlo.
Buisetsa kwa godimo dikgang tse di sa ipaakanyediwang tsa seema ka tlhaloganyo e e rileng, nepo,thelelole maikutlo
TSIBOGELO GO DITLHANGWA
Lemoga badiragatsi le ditiragalo tse di kgolo
Lemoga badiragatsi, ditlhamo le ditiragalo tse di kgolo
Lemoga badiragatsi, ditlhamo le mahelo a mannye.
Lemoga popego ya ditlhamo – tshimologo le bokhutlho
Lemoga popego ya ditlhamo – tshimologo le bokhutlho
Lemoga dipolelo le sekapolelo tse di supang maikutlo.
23 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO THUTO
SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
MOKWALO
MOKWALO
Supetsa tshimologo ya ditlhabololo tsa taolo ya letsogo/leitlho botsereganyi, phekeetsi ya ,pensile le mokgwa wa go dula
Supetsa taoloe siameng ,letsogo,leitlho,botsreganyi,phekeetsi ya letsogo,pensile,go tsegetsa le seemo sa mmele
Supetsa mokgwa o siameng wa tiriso ya pensile le seemo sa mmele
Supetsa mokgwa o siameng wa tiriso ya pensile le seemo sa mmelelnsele le go dula
Supa tshimologo ya ditlhabololo tse di siameng tsa taolo ya moribo,mokgwa wa go kwala gotswa molema goya kolopong,gotswa godimo go ya tlase
Supa botswerere bongwe jwa kitso ya go kwala ka moribo ka bonako ka go dirisa mokgwa wa go tswa ka fa molemeng go ya kolopong, go tswa godimo go ya tlase
Supa moribo le bonako nako o kwala Supa moribo le bonako nako o kwala
Kopisa le go kwala leina la gago
Gatisa ditlhaka, mafoko, dipolelo le dipalo tse di bonalang ka go dirisa botonna le phatlha e e tshwanang
Gatisa ditlhaka, mafoko, dipolelo le dipalo tse di bonalang ka go dirisa botonna le phatlha e e tshwanang
Gatisa ditlhaka, mafoko, dipolelo le dipalo tse di bonalang ka go dirisa botonna le phatlha e e tshwanang
MEFUTA YA MOKWALO
Supa botlhokwa le keletso ya go kwala
Supa bothokwa le keletso ya go kwala Supa botlhokwa le keletso ya go kwala Supa botlhokwa le keletso y go kwalaa go kwala
Kwala piletso e bonolo ya dipolelo di le 2 tsa mafoko gotswa 4-5
Kwala piletso e bonolo ya dipolelo di le 3 kana dipolelotswako di le pedi
Kwala piletso ya dipolelo tse di bonolodi le 4 kana tse pedi gape tsa dipolelotswako
24 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO THUTO
SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
Kwala dikgang tse di bonolo tse di ipopelwang di le 5
Kwala dikgang tse di bonolo gotswa fa go tse 5 go tsena ka tse 6 le tsa polelotswako ka setlhogo,tshimologo le bokhutlo
Kwala dikgang tse di bonolo tse di ipopetsweng dile 6 kana gofeta le tsa polelotswako ka setlhogo,tshimologo,bogare le bokhutlo ka badiragatsi le dintlha
Kwala maboko a bonolo Kwala maboko a bonolo Kwala maboko a bonolo a tsamaelanang kana ditemana tsa maboko
Kwala
Boeletsa maitemogelo a ka nosi ,tshimologo le bokhutlho jo bo bonolo ka go dirisa mang, eng le leng
Kwala
Boeletsa maitemogelo a ka sebele tshimologo le bokhutlo ka go dirisa mang, eng le leng
Kwala
Boeletsa maitemogelo a ka sebele ka tshimologo le bokhutlho ka go dirisa mang, eng, leng, kae le jang
Kwala tlhaloso e bonolo ka mabaka ka go dirisa dipolelo tse di bonolo di ka nna 4-5
Tlhalosa ka go dirisa dipolelo di ka nna 4-5 tse di bonolo kana tse di bokete
Tlhalosa ka go dirisa dipolelo di ka nna 5-6 tse di bonolo kana tse di bokete le go dirisa polelo ya setlhogo
Kwala tlhaloso tse di bonolo tsa gore dilo di bereka jang o dirisa dipolelo tse di bonolo di le 3 kana 4
Kwala tlhaloso tse di bonolo tsa gore dilo di bereka jang o dirisa dipolelo tse di bonolo le tse di bokete di le 4 kana 5
Kwala tlhaloso tse di bonolo tsa gore dilo di bereka jang o dirisa dipolelo tse di bonolo le tse di bokete di le 5 kana go feta
Kwala ditsamaiso tse di bonolo kana ditaelo tsa tshedimosetso ya go dira sengwe
Kwala lenaneo la ditsamaiso tse di bonolo, ditaelo, maele kana dikgato mo tekeletsong ka tshedimosetso ya go dira sengwe
Kwala dipotso tse di bonolo go bona tshedimosetso o dirisa mang, eng, leng le ka ntlhang
Kwala dipotso tse di bonolo go bona tshedimosetso o dirisa mang, eng, leng le ka ntlhang
Kwala dipotso tse di bonolo go bona tshedimosetso o dirisa mang, eng, leng, ka ntlhang le jang
Kwala pego tse di bonolo go supa maikutlo le tlhomamiso
Kwala pego tse di bonolo go supa maikutlo le tlhomamiso
Kwala dikarata le taletso tse di bonolo Kwala dikarata le taletso tse di bonolo Kwala dikarata le taletso tse di bonolo
25 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO THUTO
SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
Kwala lokwalo lwa botsalano ka letsatsi, tumediso, mmele, bokhutlho le leina
LENANEO LA GO TOKAFATSA GO KWALA
Kwala sentle le ka mokgwa o o bonalang kgang tsa bofelo o dirisa lenaneo la itshiamiso le ka lone mafoko a okediwang go tokafatsa tlhaloso, ditlhakakgolo le dikhutlo di dirisiwa sentle mme diphoso dingwe tsa mopeleto di baakangwa
Kwala sentle le ka mokgwa o o bonalang kgang tsa bofelo o dirisa lenaneo la itshiamiso le ka lone mafoko a okediwang le go phimolwa go tokafatsa tlhaloso, matshwao a puiso mangwe le puo e dirisiwa sentle mme diphoso dingwe tsa mopeleto di baakangwa
Kwala sentle le ka mokgwa o o bonalang kgang tsa bofelo o dirisa lenaneo la itshiamiso le ka lone mafoko le dipolelo di okediwang, phimolwa kana baakangwa, bontsi jwa matshwao a puiso le puo e dirisiwa sentle mme bontsi jwa diphoso tsa puiso di baakangwa
26 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO THUTO
SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
POPEGO YA PUO, THUTAPUO LE TIRISO YA PUO
DITLHAKAKGOLO LE MATSHWAO A PUISO
Dirisa tlhakakgolo mo lefokong la ntlha la polelo, leemeditota “Nna” le maina a diotlwana le batho
Dirisa tlhakakgolo mo lefokong la ntlha la polelo, leemeditota “Nna” le maina a diotlwana le batho, malatsi a beke, dikgwedi tsa ngwaga le lefoko la ntlha la leina la buka
Dirisa tlhakakgolo mo lefokong la ntlha la polelo, leemeditota “Nna” le maina a diotlwana le batho, malatsi a beke, dikgwedi tsa ngwaga le lefoko la ntlha la leina la buka, mafoko a botlhokwa mo maineng, malatsi a a kgethegileng le a boikhutso, ditoropo, metsemegolo le mafatshe, ditlhaka tsa ntlha tsa maina a batho, merafe le dipuo
Dirisa khutlo kwa bokhutlhong jwa polelo
Dirisa khutlo kwa bokhutlhong jwa polelo le lotshwao lwa potso kwa bokhutlhong jwa potso
Dirisa khutlo kwa bokhutlhong jwa polelo le lotshwao lwa potso kwa bokhutlhong jwa potso le lotshwao lwa tsibuso go supa maikutlo
Dirisa mokwalo o supang fa go tlogetswe tlhaka ngwe mo polelong tse di khutswane
Dirisa matshwao a a supang fa go tlogetswe tlhaka ngwe mo polelong jaaka Tsa ‘gwe
Dirisa diphegelwana go kgaoganya dilwana mo polelong
Dirisa diphegelwana go kgaoganya dilwana mo dipolelong
DIKAROLO TSA PUO
Dirisa mainatota le mainatswako a siameng
Lemoga, o bitse le go dirisa mainagotlhe a siameng
Lemoga, o bitse le go dirisa maina a tshoboko
Dirisa maemedi Nna, wena, ene, sone, Dirisa maemed Nna, wena, ene, sone, Dirisa maemedi Nna, wena, ene,
27 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO THUTO
SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
rona, bone rona, bone sone, rona, bone
Dirisa maemedirui nna/yame, sa gago, sa gagwe,
Dirisa maemedi nna/yame, sa gago, sa gagwe,
Dirisa maemedi nna/yame, sa gago, sa gagwe, tsa rona, tsa bone
Dirisa madirigotlhe Lemoga, o bitse le go dirisa madirigotlhe
Lemoga, o bitse le go dirisa madirigotlhe
Dirisa makaedi a bonolo Dirisa makaedi a bonolo Dirisa makaedi a bonolo
Dirisa matlhaodi a bonolo
Dirisa matlhaodi jaaka mafoko a a tlhalosang maina
Lemoga, o bitse le dirisa matlhaodi jaaka mafoko a a tlhalosang maina
Dirisa matlhalosi jaaka mafoko a go tlhalosa lediri
PAKA-JAANONG LE PAKAPHETO
Dirisa paka-jaanong le paka-pheta (puo fela) go tlhalosa dikgato o dirisa madiri a tlwaelo le a eseng a tlwaelo
Fetola madiri a tlwaelo go tswa go paka-jaanong go ya go paka-pheta, jaaka tlola/tlodile; bua/buile
Fetola madiri a tlwaelo go tswa go paka-jaanong go ya go paka-pheta, jaaka tlhatswa/tlhatswitse; botsa/boditse
Fetola madiri a tlwaelo go tswa go paka-jaanong go ya go paka-pheta, jaaka ema/emme; laletsa/laleditse
Fetola mokgwa wa madiri a tlwaelo go tswa go paka-jaanong go ya go paka-pheta
Fetola mokgwa wa madiri a tlwaelo go tswa go paka-jaanong go ya go paka-pheta
Fetola mokgwa wa madiri a tlwaelo go tswa go paka-jaanong go ya go paka-pheta
Fetola madiri a eseng a tlwaelo go tswa go paka-jaanong go ya go paka-pheta
Fetola madiri a eseng a tlwaelo go tswa go paka-jaanong go ya go paka-pheta
Fetola madiri a eseng a tlwaelo go tswa go paka-jaanong go ya go paka-pheta
Fetola mokgwa wa madiri a tlwaelo go tswa go paka-jaanong go ya go paka-pheta
Fetola mokgwa wa madiri a tlwaelo go tswa go paka-jaanong go ya go paka-pheta
Fetola mokgwa wa madiri a tlwaelo go tswa go paka-jaanong go ya go paka-pheta
PAKA-JAANONG TSWELEDI
Dirisa madiri a a Dirisa madiri a a tlwaelesegileng go Dirisa madiri a a tlwaelesegileng go Dirisa madiri a a tlwaelesegileng go
28 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO THUTO
SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
tlwaelesegileng (puo fela) go tlhalosa se se diregang jaanong jaana, jaaka Ke a tshwantsha (jaana)
tlhalosa se se diregang (kana se se sa diregeng) jaana, jaaka Ke a buisa (jaana); Ga ke buise
tlhalosa se se diregang (kana se se sa diregeng) jaana, jaaka O robetse (jaana); Ga a robala (jaana)
tlhalosa se se diregang (kana se se sa diregeng) jaana, jaaka Paulo o dira/ga a dire tiro ya gagwe (jaana)
Dirisa madiri a a tlwaelesegileng go tlhalosa tiragalo mo isagong, jaaka Ke etela Mmemogolo beke e e tlang
Dirisa madiri a a tlwaelesegileng go tlhalosa tiragalo mo isagong, jaaka Rre o emelela thapama
Dirisa madiri a a tlwaelesegileng go tlhalosa tiragalo mo isagong, jaaka Nkgonne o apaya gompieno maitseboa
PAKA-ISAGO
Dirisa madiri a a tlwaelesegileng (puo fela), jaaka Ke tla ya go mmemogolo ka moso
Dirisa madiri a a tlwaelesegileng jaaka, Re tla/ga re kitla re bona rre beke e e tlang.
Dirisa madiri a a tlwaelesegileng, jaaka Diphologolo di tla/dipholohol ga di kitla di nwa kwa mogobeng
Dirisa madiri a a tlwaelesegileng, jaaka Ngwaga o o tlang, Ke tla/ bo ke le/se mo mophatong 4 mme kgaitsadiake o tla fuduga
KAGO YA POLELO, METHEO LE MELAWANA
Kopanya dipolelo o dirisa “le” (puo fela)
Aga dipolelo tse di bonolo o dirise makopanyi “le” le “kana”
Aga dipolelo tse di bonolo le tse di bokete ka go kopanya dipolelo o dirisa makopanyi “fa”, “jaanong”, “mme” le “ka ntlhaya”
Aga dipolelo tse di bonolo le tse di bokete ka go kopanya dipolelo o dirisa makopanyi a a supang nako/tatelano (sa ntlha, se se latelang, jaanong, nako ya, pele ga, morago ga)
Dirisa melawana ya lediri jaaka mosetsana/basetsana wa/ba tshameka
Dirisa melawana ya lediri jaaka ntsa/dintsa e/di robala fa fatshe
Dirisa melawana ya lediri jaaka tlou/ditlou e/di tshameka ka selopo/dilopo
Dirisa mafoko a kopang tetla’a ke kgona go supa bokgoni le “A ke kgona go kopa tetla
Dirisa mafoko ‘ke kgona’(bokgoni, a ke kgona go kopa (tetla)le a ke kgona go( go supa tlhokego
Dirisa mafoko a ke kgona ,ke kopa go,a ke ka ,a o kgona ’
Dirisa masupi tse mmalwa, tse dintsi Dirisa masupii tse mmalwa, tse dintsi, Dirisa masupi tse mmalwa, tse dintsi
Dirisa matlhomamisi se, tse, tseo le tsele
Dirisa matlhomamisi se, tse, tseo le tsele
Dirisa matlhomamisi se, tse, tseo le tsele
29 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO THUTO
SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
BOTSWERERE JWA THUTO YA MAFOKO
Lemoga mafoko a kgaogangwang ka nokana le a a nang le nokana tse pedi
Lemoga mafoko a a nang le nokana, le dinokana di le pedi kana tse tharo
Lemoga makwalwatshwana mme o tlhophe sentle fa o kwala dikgang/piletso, jaaka boloko/boloko, kgala/kgala
Lemoga makwalwatshwana mme o tlhophe sentle fa o kwala dikgang/piletso, jaaka boloko/boloko, kgala/kgala
Lemoga madumatshwano mme o a dirise sentle
Lemoga mafoko a a supang botona le bonamagadi
Lemoga mafoko a a supang botona le bonamagadi tebang le balolwapa
Lemoga mafoko a a supang botona le bonamagadi tebang le batho le diphologolo
Lemoga mme o bapise makaelagongwe le malatodi
Lemoga mme o bapise makaelagongwe le malatodi
Lemoga mme o bapise makaelagongwe le malatodi
Tlhalosa mme o dirise diane tse di bonolo, jaaka kgetse ya tsie e kgona ka go tshwaraganenwa
Supa bontsi jwa maina a a tlwaelesegileng
Supa bontsi jwa maina a a tlwaelesegileng
Supa bontsi jwa maina a a tlwaelesegileng
Dira bontsi jwa maina a a sa tlwaelesegang, jaaka monna (banna); ngwana (bana)
Dira bontsi jwa maina a a sa tlwaelesegang, jaaka monna (banna); nku (dinku); mogaka (bagaka); mme (bomme)
MEKGWA YA GO PELETA
Bua mafoko a a bonolo ka go dirisa kitso ya kgolagano tsa tlhaka/modumo
Bua mafoko a a bonolo ka go dirisa kitso ya kgolagano tsa tlhaka/modumo
Bua mafoko a a bonolo ka go dirisa kitso ya kgolagano tsa tlhaka/modumo
30 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
DIKOLO TSA IPAAKANYETSO THUTO
SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
Kgaoganya mafoko ka go dirisa masimologo le modumo le kopano ya ditlhaka
Kgaoganya mafoko ka go dirisa masimologo le modumo, kopano ya ditlhaka le dinokana
Kgaoganya mafoko ka go dirisa masimologo le modumo, kopano ya ditlhaka le dinokana
Batla, dira seriti le mafoko, sekao jaaka, fa, le, sone, ke rile, nna, wena, nngwe
Batla, dira seriti le mafoko, go peleta mafoko a maswa, jaaka sengwe, morago, gangwe, kae
Batla, dira seriti le mafoko, go peleta mafoko a maswa, jaaka sa gago,se ntse, tsa bone
Gopolela gore lefoko le tshwanang jang: go tshwana ga lone, botelele jwa mafoko, popego ya mafoko le dintlha mo mafokong, jaaka mafoko a mannye mo go a magolo
Gopolela gore lefoko le tshwanang jang: go tshwana ga lone, botelele jwa mafoko, popego ya mafoko le dintlha mo mafokong, jaaka digrafa, ditumammogo tse di pataganyeng le bontsi
Gopolela gore lefoko le tshwanang jang: go tshwana ga lone, botelele jwa mafoko, popego ya mafoko le dintlha mo mafokong, jaaka digrafa, ditumammogo tse di pataganyeng, trigrafa, ditumammogo
Kwala mepeleto e e farologanyeng go tlhopha o o siameng
Itirele dikshinari ya ditshwantsho, ditsompelo tsa thuso mo phaposing-borutelo mme o kope barutabana ba bangwe le bagolo thuso
Itirele dikshinari ya ditshwantsho, ditsompelo tsa thuso mo phaposing-borutelo mme o kope barutabana ba bangwe le bagolo thuso
Itirele dikshinari ya ditshwantsho, ditsompelo tsa thuso mo phaposing-borutelo mme o kope barutabana, bangwe bagolo le ditsala thuso
Dirisa mokgwa jaaka “leba, bua, fitlha, kwala” go ithuta mafoko ka nosi
Dirisa mokgwa jaaka “leba, bua, fitlha, kwala” go ithuta mafoko ka nosi
Dirisa mokgwa jaaka “leba, bua, fitlha, kwala” go ithuta mafoko ka nosi
31 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
9. Diteng tsa thuto
Baithutwane ba Mophato wa 1 ba tshwanetse ba lebaganngwa bonnye beke di le tlhano tsa ditiro tsa paakanyo mo Kgweding tsa ntlha pele ga thuto semmuso e simolola. Leba dokomente, A Scool Readiness/Preparatory Programme (beke tse 5), e e gatisitsweng ke NIED ka 2011.
BOTSWERERE/SETLHOGO
SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
THEETSO LE TSIBOGO Kitso ya mafoko a ka nna 2000 Kitso ya mafoko a ka nna 3000 Kitso ya mafoko a ka nna 4000
Theetso ka tlhokomelole tsibogo e e malebang
Maitlhomo a thuto Baithuti ba tla reetsa ka tlhokomelo le go supa tlhaloganyo ka tsibogo e e malebang
Bokgoni Baithuti ba tshwanetse ba kgona go
Bokgoni Baithuti ba tshwanetse ba kgona go
Bokgoni Baithutwane ba tshwanetse ba kgona go:
- reetsa ka kelotlhoko ditlhamane tse di malebang, maboko le dipina go ka itapolosa le go tsibogela ka boitumelo, ka go supa maikutlo a bone go dilo le ditiragalo
- go rerisana le go araba dipotso ka ga ditlhamane, meribo le dipina
- boeletsa tlhamane go
akaretsa polelo ya kgangkgolo ka puo, ka ditshwantsho kana ditiro, ka tatelano e siameng
- reetsa ka kelotlhoko go ditlhamane tse di malebang, meribo le dipina go ka itapolosa le go tsibogela ka boitumelo, ka go supa maikutlo a bone go dilo le ditiragalo
- go rerisana le go araba dipotso ka
ga ditlhamane, meribo le dipina
- boa o kakanye tlhamane go
akaretsa polelo ya kgangkgolo ka puo, ka ditshwantsho kana ditiro, ka tatelano e e siameng
- reetsa ka kelotlhoko go ditlhamane tse di malebang, meribo le dipina go ka itapolosa le go tsibogela ka boitumelo, ka go supa maikutlo a bone go dilo le ditiragalo
- go rerisana le go araba dipotso
ka ga ditlhamane, meribo le dipina
- boa o kakanye tlhamane go
akaretsa polelo ya kgangkgolo ka puo, ka ditshwantsho kana ditiro, ka tatelano e e siameng
32 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO
SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
Tswelelo ya Theetso ka kelotlhoko le tsibogo e e malebang cont…….
- reetsa o tsibogele go ditaelo, melaetsa, dikitsiso le tshedimosetso
- boeletsa tatelano ya dipolelo tse pedi tse di bonolo tsa mafoko a le 4 – 5, jaaka Ke rata bukana ya me, O na le mosese oo tala.
- reetsa mme o tsibogele ka go tshwantsha, go etsa le go diragatsa
- supa maitsholo a a amogelesegang a theetso
- reetsa sebui ka tlotla kwa ntle ga go tsena ganong; le go lebana
- ipoletse maikutlo a ba bangwe mme o arabe ka mokgwa o o siameng
- tlhaeletsana le ba bangwe ka go rerisana, go diragatsa, go etsa, go tshwantsha, go opela le go bua, o dirisa mekgwa e e siameng, jaaka go fapaanena puo
- reetsa o tsibogele go ditaelo, melaetsa, dikitsiso le tshedimosetso
- Boeletsa tatelano ya dipolelo tse
3 tse di bonolo kana e le 1 e e bokete jaaka Ke na le katse. Leina la yone ke Fluffy. E ja dipeba. Ke na le katse e e bidiwang Fluffy e e jang dipeba.
- reetsa mme o tsibogele ka go
tshwantsha, go etsa le go diragatsa
- supa maitsholo a a
amogelesegang a theetso
- reetsa sebui ka tlotla, supa puo e e siameng ya mmele le maikutlo le go lebana
- ipoletse maikutlo a ba bangwe
mme o arabe ka mokgwa o o siameng
- tlhaeletsana le ba bangwe ka go
rerisana, go diragatsa, go etsa, go tshwantsha, go opela le go bua, o dirisa mekgwa e e siameng, jaaka go fapaanena puo, go botsa dipotso go ka tlhalosediwa
- supa tlotla go ditshwanelo l
- reetsa o tsibogele go ditaelo, melaetsa, dikitsiso le tshedimosetso
- Boeletsa tatelano ya dipolelo
tse 4 tse di bonolo kana e le 1 e e bokete, jaaka Pula e nele mo tseleng go ya gae. Diaparo tsa ame di kolobile. Go ne go le tsididi. Ke ile ka tlhapa ka metsi aa molelo. Pula e ile ya na mo tseleng go ya gae mme diaparo tsa me tsa koloba. Go ne go le tsididi.
- reetsa mme o tsibogele ka go
tshwantsha, go etsa le go diragatsa
- supa maitsholo a a
amogelesegang a theetso
- reetsa sebui ka tlotla, supa puo e e siameng ya mmele le maikutlo le go lebana
- ipoletse maikutlo a ba
bangwe mme o arabe ka go dumalana kana go ganetsa le go supa maikutlo a bone
- tlhaeletsana le ba bangwe ka
go rerisana, go diragatsa, go etsa, go tshwantsha, go
33 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO
SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
maikutlo a ba bangwe, dumalana/ganetsana ka tlotla, neela ditshwaelo/ditshitshinyo
opela le go bua, o dirisa mekgwa e e siameng, jaaka go fapaanena puo, go botsa dipotso go ka tlhalosediwa le go tsibogela mo go se se utlwilweng
- supa tlotla go ditshwanelo le
maikutlo a ba bangwe, dumalana/ganetsana ka tlotla, neela ditshwaelo/ditshitshinyo
34 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
PUO LE TLHAELETSANO
Tlhaeletsanoya kakanyo ee thelelo e e nang le tshepo e e tlhomameng
Maitlhomo a thuto
Baithuti ba tla tlhaeletsana ka boleta, ka tlhomamo le tlhatlhanyo
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse ba kgona go:
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse ba kgona go:
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse ba kgona:
- go tlhaeletsana ka thelelo le ka tlhomamo, ba supa megopolo, maikutlo le maitemogelo a bone ba dirisa tlhaloso tse di kgatlhang le mafoko
- tlhabolola mesifa ya loleme, jaaka metsikinyego ya molemo go ya kolopong le go tswa tlase go ya godimo
- dirisa mekgwa e eseng ya puo (go lebana, puo ya mmele) go tlhaeletsana sentle, le go ipoletsa dipharologanyo tsa setso
- go tlhaeletsana ka thelelo le ka tlhomamo, ba supa megopolo, maikutlo le maitemogelo a bone ba dirisa tlhaloso tse di kgatlhang le mafoko
- tlhabolola mesifa ya loleme, jaaka metsikinyego ya molemo go ya kolopong le go tswa tlase go ya godimo
- dirisa mekgwa e eseng ya puo (go lebana, puo ya mmele) go tlhaeletsana sentle, le go ipoletsa dipharologanyo tsa setso
- go tlhaeletsana ka thelelo le ka tlhomamo, ba supa megopolo, maikutlo le maitemogelo a bone ba dirisa tlhaloso tse di kgatlhang le mafoko
- tlhabolola mesifa ya loleme, jaaka metsikinyego ya molemo go ya kolopong le go tswa tlase go ya godimo
- dirisa mekgwa e eseng ya puo (go lebana, puo ya mmele) go tlhaeletsana sentle, le go ipoletsa dipharologanyo tsa setso
- dirisa puo ya tsatsi le letsatsi ka boleta ka maikutlo, kgatelelo le kapodiso e e siameng
- dirisa kitso ya puo le mafoko fa o bua
- ikatise mo tirisong ya mafoko a maswa
- ema fa bokhutlhong jwa polelo fa o bua
- dirisa puo ya tsatsi le letsatsi ka boleta ka maikutlo, kgatelelo le kapodiso e e siameng
- dirisa kitso ya puo le mafoko fa o bua
- ikatise mo tirisong ya mafoko a
maswa mme o tlhalose diteng - ema fa bokhutlhong jwa polelo
- dirisa puo ya tsatsi le letsatsi ka boleta ka maikutlo, kgatelelo le kapodiso e e siameng
- dirisa kitso ya puo le mafoko fa o bua
- - ikatise mo tirisong ya mafoko a
maswa mme o tlhalose diteng - ema kwa bokhutlhong jwa polelo
35 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
Tswelelo ya Tlhaeletsano e e boleta, e e tlhomameng le e e tlhatlhanyeng…
- supa bopelonomi fa o dumedisa, o lopa tetla, o leboga, o ikopela boitshwarelo le fa o ikitsise
- supa bopelonomi fa o dumedisa, o lopa tetla, o leboga, o ikopela boitshwarelo le fa o ikitsise
- supa bopelonomi fa o dumedisa, o lopa tetla, o leboga, o ikopela boitshwarelo le fa o ikitsise
Maikaelelo a Puo Maitlhomo a Thuto
Baithuti ba tla dirisa puo ka maikaelelo a a farologanyeng
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse ba kgona go:
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse ba kgona go:
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse ba kgona go:
- bolela dikgang o dirisa dipolelo tse di bonolo le popego e e siameng ya puo ya paka-pheta
- bolela mafoko a a dumang ka
go tshwana mme o opele
- nna le metshameko ya puo, jaaka Simone a re
- ikgakolole maitemogelo a ka
sebele
- dirisa paka-pheta
- tlhalosa kgato le dipholo jaaka, Ke jele mofetelelo (kgato) ka moo kea lwala (dipholo)
- tlhalosa selo kana phologolo
kana tiragalo/boitemogelo
- bolela dikgang tse di rulagantsweng le tse di sa rulagangwang o dirisa dipolelo tse di bonolo le tse di tlhakaneng ka popego e e siameng ya puo ka paka-pheta
- bolela dikgang tse di rulagantsweng le tse di sa rulagangwang o dirisa dipolelo tse di bonolo le tse di tlhakaneng ka popego e e siameng ya puo ka paka-pheta
- bolela mafoko a a dumang ka go tshwana, maboko mme o opele
- nna le metshameko ya puo use
simple past tense
- ikgakolole maitemogelo a ka sebele le tiragalo ka kakaretso tsa dikgang
- dirisa paka-pheta
- tlhalosa lebaka le kutlwalo
(mogopolo wa gore sengwe se baka se sengwe) jaaka, Ntsa e jele ditlhako tsa me (lebaka) ka
- bolela mafoko a a dumang ka go tshwana, dithamalakane, metlae, o opele mme o nne le ngangisano tse dinnye
- nna le metshameko ya puo - ikgakolole maitemogelo a ka
sebele le tiragalo ka kakaretso tsa dikgang, mme o suipe maikutlo le megopolo ka ga tsone
- nna le ngangisano mo gare ga
batho ba le babedi
- dirisa paka-pheta
36 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
- bontsha mme o kakanye;
dikgang tsa tsatsi le letsatsi
- dirisa paka-jaanong jaaka, E ke khudu ya me ya seotlwana. Leina la yon eke Tom. E ja merogo.
- tlhalosa tse di tshwanang le
dipharologanyo jaaka, Lekakaba le le tshwana le lele.
- dirisa paka-jaanong jaaka, Ke na le mokete wa botsalo ka mafelo a beke.
- dirisa paka-pheta jaaka, Ke
bonnye tlhapa. E ne e le kgolo.
- Dirisa paka-isago jaaka, Ke
dira dingwaga tse supa ka moso
- tlhalosa ka bosesane gore
dilo di bereka jang - dirisa paka-jaanong jaaka,
Koloi ya me ya motshameko e tsikinyega fa ke e kgorometsa. E na le
moo ke tshwanetse ka reka tse diswa (kutlwalo)
- tlhalosa selo kana phologolo
kana tiragalo/boitemogelo
- bontsha mme o kakanye; dikgang tsa tsatsi le letsatsi
- dirisa paka-jaanong
- tlhalosa tse di tshwanang le
dipharologanyo jaaka, Kgaitsadiake o na le moriri o moleele mme o montsho.
- dirisa paka jaanong jaaka, Re
etela mmemogolo beke e tlang.
- dirisa paka-pheta jaaka, Maabane ke ne ke le kwa ga Maria.
- dirisa paka-isago jaaka, Ke
tsoga ke thuba lobelo mo kgaisanong
- tlhalosa ka bosesane gore dilo
di bereka jang - dirisa paka-jaanong jaaka,
Baesekele e dira fa o e gata le maotwana a dikologa.
- tlhalosa lebaka le kutlwalo (mogopolo wa gore sengwe se baka se sengwe) jaaka, Ga rea amogela pula e e lekaneng (lebaka) ka moo thobo e tla nna bokoa (kutlwalo)
- tlhalosa selo kana phologolo kana
tiragalo/boitemogelo
- bontsha mme o kakanye; dikgang tsa tsatsi le letsatsi
- dirisa paka-jaanong
- tlhalosa tse di tshwanang le
dipharologanyo jaaka, Phofu e batlile go tshwana le tholo mme e tonna le gone dingaka tsa yone dia farologanya
- dirisa paka-jaanong jaaka, Re
etela mmemogolo beke e e tlang.
- dirisa paka-pheta jaaka, Maabane, ke etetse kwa ga Maria.
- dirisa paka-isago jaaka, Re tla ya
kwa polaseng ka moso
- tlhalosa gore dilo di bereka jang
kana go neela tsela - dirisa paka-jaanong jaaka, Se ke
jaaka selo se se dira
37 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
maotwana a go ka kgweetsa.
Tsweletso ya Maikaelelo a puo…
- botsa dipotso go ka bona tshedimosetso
- dirisa paka-jaanong go botsa gore mang, eng, leng le ka ntlhayang
- araba dipotso ka go dirisa dipolelo tse di bonolo le popego e e siameng ya puo
- dira potso tsa Ee/Nyaya, dikarabo le dipuo jaaka, Ao rata dimonamone?
Ee ke rata dimonamone Nyaya, ga ke rate dimonamone
- botsa dipotso go ka bona tshedimosetso
- dirisa paka-jaanong go botsa gore mang, eng, leng le ka ntlhayang
- araba dipotso ka go dirisa
dipolelo tse di bokete le popego e e siameng ya puo
- dira potso tsa Ee/Nyaya, dikarabo le dipuo
ka paka-jaanong le paka-pheta jaaka, Ao tabogetse lwapeng? Ee, ke tabogetse lwapeng Nyaya, ga kea tabogela lwapeng
- ntsha maikutlo - dirisa paka-jaanong le
tlhomamiso jaaka, Ke rata (tsala ya me) ka gobo (e tshameka le nna)
- botsolosa batho ka maikaelelo a a rileng,
- dirisa paka-jaanong jaaka, botsa batho mo lwapeng gore dijo di bewa jang
- araba dipotso ka go dirisa dipolelo
tse di bokete le popego e e siameng ya puo
- dira potso tsa Ee/Nyaya, dikarabo le dipuo ka paka-jaanong le paka-pheta jaaka
- ntsha maikutlo
- dirisa paka-jaanong le tlhomamiso
jaaka, Ke rata (mae) ka gobo (a monate le gone a ntshiametse)
- ke dumela gore (re tshwanetse rea
somarela metsi) ka gobo (matamo a rona a tsamaela go lolea)
- neela taelo
38 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
- Tshamekelang kwa ntle
- Ntlogela
- Phepafatsang phaposi-borutelo
pele lo ya malwapeng.
Go rulaganya le go golola tshedimosetso
Maitlhomo a thuto
Baithutwane ba tla rulaganya le go golola tshedimosetso
Bokgoni:
Baithuti ba tla kgona go:
Bokgoni:
Baithuti ba tla kgona go:
Bokgoni:
Baithuti ba tla kgona go:
Rulaganya le go golola dikgang tsa tsatsi le letsatsi ka go supa mang, eng, leng le kae jaaka, Nna (mang) le Rre re ne re ile kwa motsaneng (kae) beke e e fetileng (leng) le go tlisa kgetse ya mmidi (eng)
rulaganya le go golola puonyana ka go supa mang, eng, leng, kae le ka ntlhang le masimologo, bogare le bokhutlho
- dirisa dintlha tse di kgethegileng
rulaganya le go golola puonyana ka go supa mang, eng, leng, kae le ka ntlhang le masimologo, bogare le bokhutlho; idtshwantsho; dikgato tsa motheo go ka akaretsa bareetsi, jaaka go lebana
39 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
PUISO LE TEBO
Botswerere jwa temogo Maitlhomo a thuto
Baithuti ba tla supa botswerere jwa temogo
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse ba kgona go:
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse ba kgona go:
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse ba kgona go:
- supa temogo ya pono: - kgetololo ya pono - thulaganyetso ya pono - pharologanyo - tlhomamo - kgopolelo - tokololo ya pono - supa temogo ya kutlo: - kgetololo ya kutlo - thulaganyetso ya kutlo - kgopolelo - pheleletso - tokololo - kgokaganyo ya pono le kutlo
- supa temogo ya pono: - kgetololo ya pono - thulaganyetso ya pono - pharologanyo - tlhomamo - kgopolelo - tokololo ya pono - supa temogo ya kutlo: - kgetololo ya kutlo - thulaganyetso ya kutlo - kgopolelo - pheleletso - tokololo - kgokaganyo ya pono le kutlo
- supa temogo ya pono: - kgetololo ya pono - thulaganyetso ya pono - pharologanyo - tlhomamo - kgopolelo - tokololo ya pono - supa temogo ya kutlo: - kgetololo ya kutlo - thulaganyetso ya kutlo - kgopolelo - pheleletso - tokololo - kgokaganyo ya pono le kutlo
Temogo ya dipharologano tsa medumo le puo
Maitlhomo a thuto:
Baithutwane ba tla bontsha temogo ya dipharologanyo tsa medumo le puo
Bokgoni:
Baithuti ba tla kgona go:
Bokgoni:
Baithuti ba tla kgona go:
Bokgoni:
Baithuti ba tla kgona go:
Bala palo ya mafoko mo dipolelong o tlogele kana go tshwarelela mafoko mo dipolelong jaaka, Ke tabogetse lwapeng ( tshwarelela ‘tabogetse’ ka ‘tloletse’).
Tshwarelela maina mme o fetole tatelano ya mafoko mo polelong go fetola tlhaloso jaaka, Mosadi yo o kgopilweng o lelekile ntsanyana. Ntsa e e kgopilweng e lelekile mosetsanyana.
Katolosa dipolelo ka go oketsa mafoko/dintlha jaaka, O robala mo bolaong. O tshela a robetse mo bolaong jo bogolo kwa ntlong ya me.
40 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
Temogo ya dipharologano tsa medumo le puo
bala dinokana mo mafokong - bala dinokana mo mafokong - phimola mme o tshwarelele
dinokana mo mafokong go dira mafoko a maswa kana a a sa reeleng sepe
- supa mafoko a a dumang ka go tshwana mo mabokong le dipina
- supa le go bala dinokana mo mafokong a dinokana tse dintsi
- phimola mme o tshwarelele dinokana mo mafokong go dira mafoko a maswa kana a a sa reeleng sepe
lemoga mafoko a a dumang ka go tshwana mo mabokong le dipina
supa medumo e mekhutswane ya ditumanosi mo mafokong a a nang le nokana e le nngwe jaaka, rre, mme, nna,
lemoga medumo e meleele ya ditumanosi jaaka reetsa, kgweetsa, duela
supa medumo ya masimologo mo mafokong a a nang le nokana e le nngwe mme o e tshwarelele go ka aga mafoko a maswa
lemoga mme o thaye poeletso tsa medumo ya ntlha mo mafokong
- farologanya mo gare ga mafoko
a medumo e mekhutswane le e meleele ya ditumanosi mo mafokong a a nang le nokana ele nngwe
- lemoga medumo ya
masimogolo le bokhutlho mo mafokong a nokana e le nngwe mme o e tshwarelele go thaya mafoko a maswa
- lemoga mme o thaye poeletso
tsa medumo ya ntlha mo mafokong
- lemoga mafoko a a dumang ka go tshwana mo mabokong le dipina
- farologanya mo gare ga mafoko
a medumo e mekhutswane le e meleele ya ditumanosi mo mafokong a a nang le dinokana tse dintsi
- lemoga medumo ya masimogolo,
bogare le bokhutlho mo mafokong a nokana e le nngwe, supa mme o phimole medumo eo
- lemoga mme o thaye dipoeletso
tsa medumo mo dipolelong
THULAGANYO LE DINTLHA TSA MOTHEO TSA KGATISO
Maitlhomo a thuto:
BaithutI ba tla bontsha tlhaloganyo ya thulaganyo le dintlha tsa motheo tsa kgatiso
41 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
Bokgoni:
BaithutI ba tshwanetse ba kgone go:
Bokgoni:
Baithuti ba tshwanetse ba kgona go:
Bokgoni:
Baithuti ba tshwanetse ba kgona go:
latela mafoko go tswa ka fa molemeng go ya kwa kolopong, godimo go ya tlase, tsebe le tsebe
- katisa mesifa ya matlho - lemoga fa kgatiso e anamisa
tlhaloso, e emela puo le gore mafoko a kgaogangwa ke diphatlha
- lemoga mainatota le mafoko mme o buise mafoko mo tikologong tsa one jaaka matshwao a pharakano “STOP”
- lemoga dintlha tsa pharologanyo tsa polelo jaaka, tlhakakgolo mo lefokong la ntlha, go digela ka lotshwao
- supa leina la buka
bontsha mokgwa o o siameng wa go dirisa dibuka
- buisa kgatiso go tswa ka fa molemeng go ya kwa kolopong, godimo go ya tlase, tsebe le tsebe
- katisa mesifa ya matlho - lemoga fa kgatiso e anamisa
tlhaloso, e emela puo le gore mafoko a kgaogangwa ke diphatlha
- lemoga matshwao a puiso mo kgatisong
- supa leina la buka, ditshwansho, mokwadi le motlhalosi
- bontsha mokgwa o o siameng
wa go dirisa dibuka
- buisa kgatiso go tswa ka fa molemeng go ya kwa kolopong, godimo go ya tlase, tsebe le tsebe
- katisa mesifa ya matlho - lemoga fa kgatiso e anamisa
tlhaloso, e emela puo le gore mafoko a kgaogangwa ke diphatlha
- lemoga matshwao a puiso mo kgatisong
- supa leina la buka, ditshwansho, mokwadi le motlhalosi
- dirisa dintlha tsa go thulaganyo jaaka lenaneo la diteng, setlhogo le dikarolo
- supa leina la buka, setlhogo ditshwansho, mokwadi le motlhalosi
- bontsha mokgwa o o siameng wa go dirisa dibuka
42 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
Medumo
Maitlhomo a thuto:
BaithutI ba tla gakologelwa le go dirisa kitso ya medumo fa ba buisa mafoko a a tlwaelesegileng
Bokgoni: Baithuti ba tshwanetse ba kgona go:
- lemoga maina le medumo ya ditlhaka le tatelano ya alfabete
- medumo le maina a ditlhaka tsa ditumanosi tse di khutswane le tse di leele
- medumo le ditlhaka tsa ditumammogo
- rulaganya mafoko go ya ka tlhaka ya ntlha (batho, beng, bitsa, botho, bua)
- maina a ditlhaka a nna a tshwana mme medumo e a di emelang e kgona go farologana
- buisa mafoko a tlhaka tse tharo ka medumo ya ditumanosi e mekhutswane
- buisa mafoko a a
tlwaelesegileng a a simololang ka ditumammogo tse pedi jaaka, kg, tl, ts,
- rulaganya mafoko go ya ka ditumammogo
- buisa mafoko a a
tlwaelesegileng a a felelang ka ditumammogo tse pedi tse di mmogo
Bokgoni:
Baithuti ba tshwanetse ba kgona go:
- lemoga maina le medumo ya ditlhaka le tatelano ya alfabete
- medumo le maina a ditlhaka tsa ditumanosi tse di khutswane le tse di leele
- medumo le ditlhaka tsa ditumammogo
- rulaganya mafoko go ya ka tlhaka ya ntlha (batho, beng, bitsa, botho, bua)
- maina a ditlhaka a nna a tshwana mme medumo e a di emelang e kgona go farologana
- buisa mafoko a tlhaka tse tharo ka medumo ya ditumanosi e mekhutswane
- buisa mafoko a a tlwaelesegileng a a simololang ka ditumammogo tse pedi jaaka, kg, tl, ts,
- rulaganya mafoko go ya ka ditumammogo
- buisa mafoko a a tlwaelesegileng a a felelang ka ditumammogo tse pedi tse di mmogo
- rulaganya mafoko go ya ka modumo o o tshwanang, mopeleto o o farologanyang
Bokgoni:
Baithuti ba tshwanetse ba kgona go: - lemoga maina le medumo ya
ditlhaka le tatelano ya alfabete
- medumo le maina a ditlhaka tsa ditumanosi tse di khutswane le tse di leele
- medumo le ditlhaka tsa ditumammogo
- rulaganya mafoko go ya ka tlhaka ya ntlha (batho, beng, bitsa, botho, bua)
- maina a ditlhaka a nna a tshwana mme medumo e a di emelang e kgona go farologana
- buisa mafoko a a tlwaelesegileng a a simololang ka ditumammogo tse pedi jaaka, kg, tl, ts,
- rulaganya mafoko go ya ka dituma mmogo
- buisa mafoko a a tlwaelesegileng a a felelang ka ditumammogo tse pedi tse di mmogo
- rulaganya mafoko go ya ka modumo o o tshwanang, mopeleto o o farologanyang
43 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
- rulaganya mafoko go ya ka modumo o o tshwanang, mopeleto o o farologanyang
- rulaganya mafoko ka modumo o o tshwanang, mopeleto o o tshwanang
- nna le metshameko ya mafoko, bapisa o lemoge mafoko le mafoko le mafoko le ditshwantsho; bapisa mafoko mo dipolelong
- rulaganya mafoko ka modumo
o o tshwanang, mopeleto o o tshwanang
- nna le metshameko ya mafoko
- rulaganya mafoko ka
modumo o o tshwanang, mopeleto o o tshwanang
- nna le metshameko ya mafoko
Dikgato tsa tokololo Maitlhomo a thuto:
Baithutwane ba tla dirisa dikgato tsa tokololo fa ba buisa (go tlhalosa ditshwantsho le kapodiso/tlhaloso ya mafoko a a sa tlwaelesegang)
- dira ditlhamane go tswa mo dibukeng tsa ditlhamane jaaka, go buisa buka mme o bo tlhaba ditlhamane ka go dirisa metlhala ya ditshwantsho
- leba ditshwantsho go lemoga dilo tse di itsegeng le boitemogelo
- dirisa kitso ya medumo fa o buisa mafoko a a sa tlwaelesegang jaaka, bitsa ditlhaka tse di nosi le tse di pataganyeng
- dira ditlhamane go tswa mo dibukeng tsa ditlhamane jaaka, go buisa buka mme o bo tlhaba ditlhamane ka go dirisa metlhala ya ditshwantsho
- Dirisa metlhala e e malebang le botswerere jwa temogo go gokaganya mafoko a a sa tlwaelesegang le ditshwantso jaaka, Kgang ee ke ka ga bosa. Lefoko le le tshwana jaaka ‘letsatsi’. A kgang e reela sengwe fa ke buisa ‘letsatsi’
- dirisa kitso ya medumo fa o buisa mafoko a a sa tlwaelesegang jaaka, bitsa ditlhaka tse di nosi le tse di pataganyeng
- dirisa dikgato tsa go boelela le go tswelela ka puiso
- dira ditlhamane go tswa mo dibukeng tsa ditlhamane jaaka, go buisa buka mme o bo tlhaba ditlhamane ka go dirisa metlhala ya ditshwantsho
- Dirisa metlhala e e malebang le botswerere jwa temogo go gokaganya mafoko a a sa tlwaelesegang le ditshwantso jaaka, Kgang ee ke ka ga diphologolo. Lefoko le tshwana jaaka ‘tlou’. A kgang e reela sengwe fa ke buisa ‘tlou
- dirisa kitso ya medumo fa o buisa mafoko a a sa tlwaelesegang jaaka, bitsa ditlhaka tse di nosi le tse di pataganyeng
- dirisa dikgato tsa go boelela le go tswelela ka puiso
- boelela puiso ka go boela kwa
44 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
- boelela puiso ka go boela kwa dikarolong tsa kgang go batla tlhaloso le go thusa ka temogo ya mafoko
- buisetsa pele ka go tlola lefoko le le bokete/ le le sa tlwaelesegang go fitlha kwa bokhutlhong jwa polelo, ka go dirisa diteng go lokolola lefoko; boa o buise polelo
dikarolong tsa kgang go batla tlhaloso le go thusa ka temogo ya mafoko
- buisetsa pele ka go tlola lefoko le le bokete/ le le sa tlwaelesegang go fitlha kwa bokhutlhong jwa polelo, ka go dirisa diteng go lokolola lefoko; boa o buise polelo
Dikgato tsa tlhaloganyo Maitlhomo a thuto:
Baithutwane ba tla dirisa dikgato tsa tlhaloganyo ya puiso go ka tlhaloganyo mekwalo
45 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
Bokgoni
BaithutI ba tla kgona go:
Bokgoni
BaithutI ba tla kgona go:
Bokgoni
Baithuti ba tla kgona go:
- dirisa dikgato go ka tlhalosa; - dirisa boitemogelo le kitso - dirisa leina, setlhogo, poeletso le
ditshwantsho go bonela pele ditiragalo le tshedimosetso mo tlhamong
- buisa tlhamane go tswa foo o e kakanye gape go supa tlhaloganyo
- buisa tlhamane go tswa foo o diragatse go supa tlhaloganyo
- tlhomaganya ditshwantsho le dipolelo go ka bopa tlhamane
- araba (ka puo le mokwalo) dipotso tse di thailweng go ya ka ditlhamane le ditlhamo, jaaka mang, eng le leng
- araba ka puo le ka mokwalo dipotso tse di thailweng go ya ka tlhamo jaaka, jang le ka ntlhang
- dirisa dikgato go tlhomamisa tlhaloso;
- dirisa boitemogelo le kitso - dirisa leina, setlhogo, poeletso le
ditshwantsho go bonela pele ditiragalo le tshedimosetso mo tlhamong
- ipotse, ipaakanye le go boelela puiso ya dikarolo go ka tlhomamisa tlhaloso
- buisa tlhamane go tswa foo o e kakanye gape go supa tlhaloganyo
- buisa tlhamane go tswa foo o diragatse go supa tlhaloganyo
- tlhomaganya tshedimosetso ka mokgwa o o siameng jaaka dipolelo/ditshwansho go ka dira tlhamane
- araba (ka puo le mokwalo) dipotso tse di thailweng go ya ka ditlhamane le ditlhamo, jaaka mang, eng le leng
- dirisa dikgato go tlhomamisa tlhaloso;
- dirisa boitemogelo le kitso - dirisa leina, setlhogo, poeletso le
ditshwantsho go bonela pele ditiragalo le tshedimosetso mo tlhamong
- ipotse, ipaakanye le go boelela puiso ya dikarolo go ka tlhomamisa tlhaloso
- buisa tlhamane go tswa foo o e kakanye gape go supa tlhaloganyo
- buisa tlhamane go tswa foo o diragatse go supa tlhaloganyo
- tlhomaganya tshedimosetso ka mokgwa o o siameng jaaka dipolelo/ditshwansho go ka dira tlhamane
- araba (ka puo le mokwalo) dipotso tse di thailweng go ya ka ditlhamane le ditlhamo, jaaka mang, eng le leng
46 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
- araba ka puo le ka mokwalo dipotso tse di thailweng go ya ka tlhamo jaaka, jang le ka ntlhang
- supa lebaka le kutlwalo mo tlhamaneng (ele eng sengwe se diragetse)
- tsibogela ka go neela maikutlo ka ga ditiragalo le badiragatsi jaaka, Ke dumela fa go ne go siame gore mosetsana a tshameke le ngwana
- araba ka puo le ka mokwalo dipotso tse di thailweng go ya ka tlhamo jaaka, jang le ka ntlhang
- supa lebaka le kutlwalo mo tlhamaneng (ele eng sengwe se diragetse)
- tsibogela ka go neela maikutlo ka ga ditiragalo le badiragatsi jaaka, Ke dumela fa go ne go siame gore mosetsana a tshameke le ngwana
- neela tlhaloso e khutswane ka ga tlhamo ka puo le ka mokwalo
47 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
Puiso ka tidimalo le godimo
Maitlhomo a thuto:
BaithutI ba tla buisa tlhamo tse di farologanyeng ka tidimalo le kwa godimo ka maikaelelo le tlhaloganyo
- supa tlhokego le keletso ya go buisa
- buisa dibuka, rerisana ditshwantsho
- dirisa sebaka sa puiso go godisa kgatlego ya go buisa
- supa tlhokego le keletso ya go buisa ka nosi go ka bona kitso le boitapoloso
- dirisa sebaka sa puiso go godisa kgatlego ya go buisa
- supa tlhokego le keletso ya go buisa ka nosi go ka bona kitso le boitapoloso
- dirisa sebaka sa puiso go godisa kgatlego ya go buisa
- buisa tlhamo tse di
farologanyeng (go akaretsa ditlhamane, metshameko, maboko le mekwalo) ka tidimalo ka lobelo lo lo siameng, maikaelelo le tlhaloganyo
- buisa tlhamo tsa tshedimosetso tse di farologanyeng le ditshwantsho go bona le go ntsha tshedimosetso e e rileng
- batla mafoko le tlhaloso mo dikshinaring ka go dirisa mafoko a a kaelang
- batla le go tlhalosa
tshedimosetso go tswa ditshwantshong, matshwao a pharakano le dikao tse di tlwaelesegileng.
- buisa tlhamo tse di rulagantsweng kwa godimo ka tlhaloganyo, kapodiso e e siameng, thelelo, tlhomamiso le temogo ya melawana, jaaka go
48 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
ema kwa bokhutlhong jwa polelo
- tlhatlhosa lentswe fa o buisa potso
- emanyana fa o buisa motseletsele wa dilo tse di nang le diphegelano
- fetola lentswe go supa tsiboso
- buisa tlhamo tse di sa rulagangwang kwa godimo ka tlhaloganyo, tlhomamo, thelelo le kgatelelo
- buisa tlhamo tse di farologanyeng (go akaretsa ditlhamane, maboko le mekwalo) ka tidimalo ka maikaelelo le tlhaloganyo
- supa mafoko a a dumang ka go tshwana mo mabokong
buisa tlhamo tse di farologanyeng ( go akaretsa ditlhamane, maboko le mekwalo) ka tidimalo ka lobelo lo lo siameng, maikaelelo le tlhaloganyo
- buisa tlhamo tsa tshedimosetso tse di farologanyeng le ditshwantsho go bona le go ntsha tshedimosetso e e rileng
- dirisa dibuka tsa ditshwantsho le dibuka tse di kgolo go batla tshedimoseso
- buisa tlhamo tse di
rulagantsweng kwa godimo ka tlhaloganyo, kapodiso e e
- buisa tlhamo tsa tshedimosetso tse di farologanyeng le ditshwantsho go bona le go ntsha tshedimosetso e e rileng
- dirisa dikshinari ya ditshwantsho ya maitirelo go batla tshedimosetso; batla mafoko mo dikshinaring
- Batla le go tlhalosa
49 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
siameng, thelelo, tlhomamiso le temogo ya melawana, jaaka go ema kwa bokhutlhong jwa polelo
- buisa tlhamo tse di sa
rulagangwang kwa godimo ka tlhaloganyo, tlhomamo, thelelo le kgatelelo
tshedimosetso go tswa ditshwantshong, matshwao a pharakano le dikao tse di tlwaelesegileng.
50 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
- buisa tlhamo tse di rulagantsweng kwa godimo ka tlhaloganyo, kapodiso e e siameng, thelelo, tlhomamiso le temogo ya melawana, jaaka go ema kwa bokhutlhong jwa polelo
- buisa tlhamo tse di sa rulagangwang kwa godimo ka tlhaloganyo, tlhomamo, thelelo le kgatelelo
Tsibogo go thutapuo
Maitlhomo a thuto
Baithuti ba tla tsibogela go thutapuo ka puo le go kwala
- lemoga baanelwa le ditiragalo tse di kgolo
- lsupa gore baanelwa ba farologanya/tshwana jang le batho mo botshelong jwa nnete
- rerisana le go uspa maikutlo ka ga moribo, dipina le ditlhamane
- rerisana maikaelelo a tlhamane
- lemoga baanelwa, dintlha le ditiragalo tse di kgolo
- tlhalosa gore baanelwa ba tsibogela jang go tiragalo tse di kgolo/dikgwetlho mo tlhamaneng
- tlhalosa le go neela mabaka a kgatlego le go se na kgatlego mo modiragatsing
- rerisana maikaelelo a tlhamane
- lemoga baanelwa, dintlha le ditiragalo tse di kgolo
- tlhalosa gore baanelwa ba tsibogela jang go tiragalo tse di kgolo/dikgwetlho mo tlhamaneng
- tlhalosa le go neela mabaka a kgatlego le go se na kgatlego mo modiragatsing
- rerisana maikaelelo a tlhamane
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1
SEEMA 2 SEEMA 3
Tsweletso ya Tsibogo go thutapuo
supa popego ya tlhamane jaaka, masimologo le bokhutlho
- supa popego ya tlhamane jaaka, masimologo le bokhutlho
- supa dipolelo le ditshetlha mo ditlhamaneng kana maboko tse di supang maikutlo kgalefo, kutlobotlhoko, boitumelo, jaaka dikeledi di ile tsa elela
51 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
GO KWALA
Mokwalo Maitlhomo a thuto:
Baithuti ba tla bontsha mokwalo o o boleta le go balega
Bokgoni
Baithuti ba tla kgona go:
Bokgoni
Baithuti ba tla kgona go:
Bokgoni
Baithuti ba tla kgona go:
- bontsha tiriso e e siameng, tseleganyo ya seatla/leitlho, tiriso ya seatla, mokgwa wa go tshegetsa le go dula
- bontsha seatla se se hekeetsang ka go dirisa dikere, disutlho, dipetloloto le go tshwara dilwana tse di nnye
- baya pampiri sentle - kwala mo moleng
- bontsha mokgwa o o siameng wa go tshegetsa petloloto le go dula
- baya pampiri sentle - kwala mo moleng
- bontsha mokgwa o o siameng wa go tshegetsa petloloto le go dula
- baya pampiri sentle - kwala mo moleng
- bontsha botswere go kwala ka seribo ka lobelo ka go dirisa mokgwa wa molema go ya kolopong, godimo go ya tlase
- go batla le go dira gadiso ya popego tsa seribo mo moleng
- dira gadiso ya mafoko le dipalo
- bontsha moribo le lobelo, go kwala mo moleng o o tshwanetseng
- dira gadiso go tswa mo ditshwantshong le letlapakwalelong
- go kwaloloa dipolelo
- bontsha moribo le lobelo, go kwala mo moleng o o tshwanetseng
- dira gadiso go tswa mo ditshwantshong
- go kwalolola dipolelo
- go kwala ditlhaka, mafoko, dipolelo le dipalo sentle ka popego e e siameng ka go dirisa botonna bo le bongwe le phatlha ya mela ya 8 mm (phatlha tse 4)
- go kwala ditlhaka, mafoko, dipolelo le dipalo sentle ka popego e e siameng ka go dirisa botonna bo le bongwe le phatlha ya mela ya 8 mm (mela e 3 ya 25 mm)
-
- go kwala ditlhaka, mafoko, dipolelo le dipalo sentle ka popego e e siameng ka go dirisa botonna bo le bongwe le phatlha ya mela ya 8 mm (mela e 4 ya 25 mm)
Mefuta ya go kwala
Maitlhomo a thuto:
BaithutI ba tla kwala ka maikaelelo a a farologanyeng ka go dirisa mefuta e e farologanyeng ya go kwala
52 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
Bokgoni
Baithuti ba tla kgona go:
Bokgoni
BaithutI ba tla kgona go:
Bokgoni
BaithutI ba tla kgona go:
- bontsha botlhokwa le keletso ya go kwala, jaaka
- go kwala metshameko ya diragatso
- bontsha pharologanyo mo gare ga go kwala le go tshwantsha
- go abelana mokwalo wa gago le ba bangwe ka go supa kana go buisetsa kwa godimo
- go lekelela ka mela, mefuta, le dirisiwa tse di kwalang
- go lekelela mokwalo, jaaka go ikwalela setlhogo; go diragatsa motshameko le mokwalo ka maikaelelo
- Go kwala piletso e e bonolo ya
dipolelo tse pedi tsa mafokoa le manne (4) kgotsa (5). Sekai: O na le mosese oo talana.
- dirisa kitso ya thutapuo, kapodiso ya motheo, matshwao
- a motheo,go kwala tlotlofoko e e siameng.
- Kwala nnete o tlhalose ka dipolelonolo di le 4 kgotsa 5.
- Itlhalose, tlhalosa batho ba ba itsegeng. Diphologolo kgotsa dilo ka phaka-jannong.
- kwala ditlhamane tse di
- bontsha botlhokwa le keletso ya go kwala, jaaka
- go kwala metshameko - go abelana mokwalo wa gago
le ba bangwe ka go supa kana go o buisetsa kwa godimo
- Kwala piletso: dipolelo tse 3
kana tse 2 tse di bokete jaaka, Ke na le katse e e bidiwang Mosweu. E na le meno a a bogale. E ja dipeba kana Ke na le katse e e bidiwang Mosweu mme e ja dipeba. E na le meno a
- a bogale mme ga e ke e ntoma. - dirisa kitso ya puo, kapodiso ya
motheo, matshwao a motheo, mopeleto, medumo le tlotlofoko le thuatapuo.
- kwala ditlhamane ka paka-
pheta ka setlhogo, masimologo
- bontsha botlhokwa le keletso ya go kwala, jaaka
- go kwala metshameko - go abelana mokwalo wa gago
le ba bangwe ka go supa kana go buisetsa kwa godimo
kwala piletso:ya dipolelo di le 4 tse di bonolo kana di le 2 tse di bokete jaaka, Pula e ile ya na mo tseleng go ya lwapeng. Diaparo tsa me di ile tsa koloba. Go ne go le tsididi. Ke ile ka tlhapa ka metsi a a molelo kana Pula e ile ya na mo tseleng go ya lwapeng mme diaparo tsa me tsa koloba. Go ne go le tsididi ka moo ke ile ka tlhapa ka metsi a a molelo. Morago ke ile ka ora molelo le go buisa buka.
- dirisa kitso ya thutapuo,
kapodiso ya motheo, matshwao a motheo, mopeleto, medumo
- le mafoko go kwala sentle - kwala ditlhamane ka paka-
pheta ka setlhogo, dintlha (lefelo/nako), badiragatsi, masimologo le bokhutlho, ka go dirisa dipolelo tse 6 go ya godimo tse di bonolo le tse di bokete
53 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
kgatlhang ka paka-pheta o dirisa dipolelonolo di ka nna 5
- kwala maboko a a bonolo jaaka’
Ke ja senkgwe Ke ja dibanana Ke ja dimengo Pula ya kolobetsa Pula ya na Ke rata pula Ke bonye katse mme e ne e le … (kwala lefoko le le dumang ka go tshwana go feleletsa leboko)
- kwala kgakologelo ya maitemogelo ka paka-pheta ka go dirisa polelo tsa mang, eng le leng ka masimologo le bokhutlo jaaka, Ke (mang) tshameketse (eng) kwa lwapeng (kae). Go ne go
- itumedisa. - kwala tlhaloso tsa nnete ka go
dirisa dipolelo tse di bonolo tse 4 go ya go tse 5
- Itlhalose, batho ba ba itsegeng,
- diphologolo le dilo ka go dirisa paka-jaanong jaaka, Ntsa ya me e bidiwa Boitumelo. E khunou. E ja marapo. Botumelo
le bokhutlho, ka go dirisa dipolelotswako di le 5 go ya go tse 6 tse di bonolo le tse di bokete
- kwala maboko, jaaka go dirisa
poeletsamedumo (Bana ba ba baeti ba boile)
- Kwala kgakologelo ya
maitemogelo ka paka-pheta ka go dirisa polelo tsa mang, eng, kae le leng ka masimologo le bokhutlo jaaka, Beke e e fetileng (leng pula e nele. Go nnile le morwalela (eng) mo motsaneng (kae) wa rona. Rona (mang) re ile ra koloba.
- Dirisa phaka- jannong. Koloi ya
me e a tsamaya fa ke e kgorometsa. E na le maotwana a a dikologang.
- Itlhalose, batho ba ba itsegeng,
diphologolo le dilo ka go dirisa - paka-jaanong jaaka,
Kgaitsadiake o mo leele le gone o mo ntle. O na le ditsala tse dintsi mme o rata maitiso. O ntlhokomela ka mafelo a beke. Ke tsala ya me.
- Kwala ditlhaloso o tlhalose
- kwala maboko a mafoko a a
dumang ka go tshwana kana ditshetlhana tse di elelang mmogo go tlhama lefoko/leina. Sekai: LERATO Letlhaka le le telele Emang, lo dumedise Ratwa ke botlhe A lo a itse Toto ke motho yo o siameng O lorato le maitseo
- kwala kgakologelo ya
maitemogelo ka paka-pheta ka go dirisa polelo tsa mang, eng, kae, leng, ka ntlhang le jang ka masimologo le bokhutlo jaaka, Malatsi aa mmalwa a a fetileng (leng) rre (mang) o ile a gotsa molelo (eng) gore re apeye (ka
- ntlhang). O o gotsitse kwa ntle (kae) ka dikgong le dipampiri (jang). Re apeile nama ya koko le kgomo (eng)
- kwala tlhaloso ka go dirisa
- polelo e kgolo le dipolelo di ka
nna 5 go ya go 6
- bolela ka ga batho, tlhalosa dilo, diphologolo le mafelo ka
54 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
e robala kwa ntle. Kea e rata.
- Kwala ditlhaloso o tlhalose
jaaka dilo di dira. Kwala dipolelonolo di 3 kgotsa 4.
- Dirisa phaka- jannong. Koloi ya me e a tsamaya fa ke e kgorometsa. E na le maotwana a a dikologang.
jaaka dilo di dira. Kwala dipolelonolo di 3 kgotsa 4.
- Dirisa phaka- jannong. Koloi ya me e a tsamaya fa ke e kgorometsa. E na le maotwana a a dikologang.
- ka ditshwantsho kana kwa ntle
ga ditshwantsho Kwala ditlhaloso o tlhalose jaaka dilo di dira. Kwala dipolelonolo di 3 kgotsa 4.
- Dirisa phaka- jannong. Koloi ya me e a tsamaya fa ke e kgorometsa. E na le maotwana a a dikologang.
- Dirisa paka-jaanong jaaka,
Baesekele ya me e dira fa ke e gata. Seo se dira gore maotwana a mabedi a dikologe. Seo se dira gore ke kgone go kgweetsa.
paka-jaanong jaaka, Kukama ke phologolo e kgolo e e fitlhelwang mo Namibia. E na le sebala se se khunou le bontsho. Sefatlhego sa yone se sesweu le bontsho mme e na le dinaka tse di telele tse di ntlha. E ja bojang mme e tshela mo motlhapeng. Kukama e mo sekanong sa Namibia. Ke sekao sa bopelokgale le boipelo fela jaaka batho ba Namibia.
- Kwala ditlhaloso o tlhalose
jaaka dilo di dira. Kwala dipolelonolo di 3 kgotsa 4.
- Dirisa phaka- jannong. Koloi ya me e a tsamaya fa ke e kgorometsa. E na le maotwana a a dikologang.
- kwala ditsamaiso tse di bonolo
go sedimosetsa gore sengwe se dirwa jang, jaaka
- Ditaelo tsa motshameko kana dikgato tsa go latela sengwe ka go dirisa paka-jaanong jaaka, Mokgwa wa go tlhapolosa segatsetsa. Kwala didirisiwa, dikgato tse di khutswane ka tatelano, dipholo le bokhutlo)
- supa gore senkgwe e besiwa - jang: (Leina la senkgwe,
ditswaiso le dikgato ka
55 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
- kwala mabotse a a bonolo go
ka bona tshedimosetso ka go dirisa mang, eng, leng le ka ntlha ya eng?
- Dirisa paka-jaanong jaaka, Leina la ntswa ya gago ke mang? Ke eng e bidiwa jalo? E jesiwa ke mang? E robala leng?
- kwala dikarata le ditaletso - karata tsa matsatsi a botsalo,
tsa malatsi a bomme/borre, tsa tebogo le tsa taletso
- dirisa paka e e siameng (pheta, jaanong kana isago)
- kwala ditsamaiso tse di bonolo
go sedimosetsa gore sengwe se dirwa jang, jaaka
- Ditiro tsa beke kana ditaelo ka go dirisa paka-jaanong, jaaka go dira sengwe: go tlhoma setlhare/peo. (kwala didirisiwa le dikgato ka tatelano)
- Se ke mokgwa wa go tlhoma peo
1. Epa lefuti mo mmung. 2. Tsenya peo mo lefuting
mme o e katele 3. …
- Kwala mabotse go bona tshedimosetso ka go dirisa mang, eng, leng le ka ntlha ya eng?
- Dirisa paka-jaanong o botse dipotso jaaka, O dirang morago ga sekolo? Ke eng o rata go dira seo? Ke mang o tshamekang le wena? O jang leng dijo tsa maitseboa?
- Kwala dipolelo go supa
maikutlo le tlhomamiso - Dirisa paka-jaanong jaaka, Ke
rata (Namibia) ka gobo (ke legae la me).
tatelano) - kwala dipotso tse dibonolo tsa
puiso go ka bona tshedimosetso ka go dirisa mang, eng, leng, kae le jang
- Dirisa paka-jaanong jaaka,
Go bolokilwe dijo tsa mofuta ofe kwa lwapeng? Di bolokilwe jang? Ke eng o boloka dijo? Ke mang o di bolokang? O dirisa leng dijo tse di bolokilweng
- Kwala dipolelo go supa maikutlo le tlhomamiso
- Dirisa paka-jaanong jaaka, Ke ipotsa gore (re tshwanetse rea nna le nako e e lekaneng go tshameka) gonne………..
- kwala dikarata le ditaletso - karata tsa matsatsi a botsalo,
tsa malatsi a bomme/borre, tsa tebogo le tsa taletso tsa melotlo
- dirisa paka e e siameng (pheta, jaanong kana isago)
- Kwala lokwalo lwa botsalano ka
letlha, tumediso, mmele, bokhutlho le leina.
- Na le kitso/temogelo ya
bakwaledi jaaka tsala, morutabana, motsadi, mogokgo
56 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
- kwala dikarata le ditaletso - karata tsa matsatsi a botsalo,
tsa malatsi a bomme/borre, tsa tebogo le tsa taletso tsa melotlo
- dirisa paka e e siameng (pheta, jaanong kana isago)
- dirisa paka e e siameng (pheta, jaanong kana isago)
Lenaneo la go tokafatsa go kwala
Maitlhomo a thuto:
Baithutwane ba tla sala morago lenaneo la go tokafatsa mokwalo wa bone
Bokgoni
Baithuti ba tla kgona go:
Bokgoni
Baithuti ba tla kgona go:
Bokgoni
Baithuti ba tla kgona go:
- Go kwala ka mokwalo o montle o o balegang fa of dira tiro ya mokwalo.
- Dira motlotlo ka ditshwantsho, megopolo le ditlhogo tsa ditlhamo
- Go kwala tlhamo ka setlhogo se
o se neilweng
- Go buise le go peleta mafoko sentle.
- go lemoga le go baakanya
ditlhakakgolo tse di tlhaelang le matshwao-khutlo le diphoso dingwe tsa mopeleto
- Go lemoga le go siamisa
ditlhakadikgolo le mafoko a a sa peletwa sentle.
- Go abelana mokwalo le
baithutwane ba phapose
- Go kwala ka mokwalo o montle o o balegang fa of dira tiro ya mokwalo.
- Dira motlotlo ka ditshwantsho, megopolo le ditlhogo tsa ditlhamo
- Go kwala tlhamo ka setlhogo se
o se neilweng
- Go buise le go peleta mafoko sentle.
- go lemoga le go baakanya
ditlhakakgolo tse di tlhaelang le matshwao-khutlo le diphoso dingwe tsa mopeleto
- Go lemoga le go siamisa
ditlhakadikgolo le mafoko a a sa peletwa sentle.
- go boelela puiso le go fetola
kana go oketsa mafoko go tokafatsa tlhaloso
- Go kwala ka mokwalo o montle o o balegang fa of dira tiro ya mokwalo.
- Dira motlotlo ka ditshwantsho, megopolo le ditlhogo tsa ditlhamo
- Go kwala tlhamo ka setlhogo se
o se neilweng
- Go buise le go peleta mafoko sentle.
- go lemoga le go baakanya
ditlhakakgolo tse di tlhaelang le matshwao-khutlo le diphoso dingwe tsa mopeleto
- Go lemoga le go siamisa
ditlhakadikgolo le mafoko a a sa peletwa sentle.
- Go abelana mokwalo le
baithutwane ba phapose
57 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
- lemoga le go baakanya diphoso
- dingwe tsa matshwao, thutapuo
le mopeleto ka go dirisa dibuka tsa mafoko le kgatiso mo phaposing-borutelo
- abelana mokwalo le baithutwane
ba bangwe
- - dirisa dikgato tsa go
kgobokanya tshedimosetso ka ga ntlha jaaka, go abelana tshedimosetso le baithutwane ka bongwe le go rulaganya megopolo le tshedimosetso pele ga go kwalwa
- tlhama, ka go tlhopha popego ya mokwalo
- tshwarelela, oketsa kana boa o
rulaganya mafoko le dipolelo
- boa o rulaganye tatelano ya megopolo le dintlha go tlhalosa sentle
- lemoga le go baakanya
matshwao a puiso, thutapuo le diphoso tsa mopeleto ka
- dirisa dibuka tsa mafoko le
metswedi e mengwe
- rerisana mokwalo wa gago le ya ba bangwe go neela dikarabo
POPEGO YA PUO, THUTAPUO LE TIRISO YA PUO
Ditlhakakgolo le matshwao a puiso
Maitlhomo a thuto:
Baithuti ba tla dirisa ditlhakakgolo le matshwao a puiso sentle mo mokwalong
Bokgoni:
Baithuti ba tla kgona go:
Bokgoni:
Baithuti ba tla kgona go:
Bokgoni:
Baithuti ba tla kgona go:
go dira tlhakakgolo mo lefokong la ntlha la dipolelo le mo
go dira tlhakakgolo mo lefokong la ntlha la dipolelo le mo
go dira tlhakakgolo mo lefokong la ntlha la dipolelo le
58 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
mainaneng tota a batho le diolwana
mainaneng tota a batho le diolwana, maina a malatsi a beke le dikgwedi tsa ngwaga le lefoko la ntlha la leina la buka jaaka, Buka ya me
Ela tlhoko maina a ditlha ga a kwala ka ditlhakakgolo, jaaka selemo, letlhabula, mariga, dikgakologo
mo mainaneng tota a batho le diolwana, maina a malatsi a beke le dikgwedi tsa ngwaga le lefoko la ntlha le mafoko a botlhokwa a leina la buka jaaka, malatsi a a kgethegileng le a boikhutso (Keresemose), ditoropo, mafatshe, ditlhaka tsa maina a batho le merafe le dipuo jaaka MoNamibia, MoAferika Borwa, Oshikwanyama
Ela tlhoko maina a ditlha ga a godisiwe, jaaka selemo, letlhabula, mariga, dikgakologo
- dirisa khutlo kwa bokhutlhong jwa polelo
- dirisa khutlo kwa bokhutlhong jwa polelo le letshwao lwa potso kwa bokhutlhong jwa potso
- dirisa diphegelwane go - kgaoganya dilo mo polelong
jaaka, Ke bonye thutlwa, lengau le tlou
- dirisa letshwao la tlogelwano go supa khutsafatso ya mafoko: wa – w` ditlhare - `tlhare
- dirisa matshwao a a supang fa go tlogetswe tlhaka nngwe
- dirisa diphegelano go kgaoganya dilo mo polelong sekai: Ke bonye thutlwa, lengau, tau le tlou
dikarolo tsa puo Maitlhomo a thuto:
Baithuti ba tla lemoga, go bitsa maina le go dirisa dikarolo tsa puo tse di farologanyeng sentle mo puong, puiso, le go kwala
Bokgoni:
Baithuti ba tla kgona go:
Bokgoni:
Baithuti ba tla kgona go:
Bokgoni:
Baithuti ba tla kgona go:
59 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
dirisa mainatho le mainatota jaaka,
- mainatho: setulo, tafole, lomati - mainatota: Mme Liinda,
Namibia, Karibib, Windhoek
- dirisa maemeditho Nna, wena, ene, sone, rona, bone
- o se ka wa poeletsa go dirisa leemeditho le le siameng mo leineng le le setseng le umakilwe jaaka, Rre o tsene mo lebenkeleng. O rekile nama.
- Lemoga,o bitse le go dirisa mainatho le mainatota jaaka,
- mainatho: setulo, tafole, lomati - mainatota: Mme Liinda,
Namibia, Karibib, Windhoek - dirisa maemeditho Nna, wena,
ene, sone, rona, bone - o se ka wa poeletsa go dirisa
leemeditho le le siameng mo leineng le le setseng le umakilwe jaaka, Ntswa e ne e bogola ka gone e bonye legodu.
- Lemoga,o bitse le go dirisa maina a dilo tse di sa kgoneng go balwa le tse di balwang le mainakgoboko
- Dirisa maina a a dilo tse di kgonang go balwa jaaka dibuka, dipetloloto
- Dilo tse di sa kgone go balwa jaaka metsi, bopi, letswai
- Maina-kgoboko: letsomane la dinku, motlhape wa dikgomo, marele a dipodi
- dirisa maemeditho Nna, wena,
ene, sone, rona, bone
- o se ka wa poeletsa go dirisa leemeditho le le siameng mo leineng le le setseng le umakilwe jaaka, Re bonye bontsale ba tsamaya ka dinao mme re ba naya mosepele.
Tsweletso ya dikarolo tsa puo ...
- o seka wa dirisa mafoko a a sa tlhokegeng, jaaka Mme, wame o apaya dijo tse di monate.
- o seka wa dirisa mafoko a a sa tlhokegeng, jaaka
- Mme, wame o apaya dijo tse di monate.
- o seka wa dirisa mafoko a a sa tlhokegeng, jaaka
- Mme, wame o apaya dijo tse di monate.
- dirisa maemeditho jaaka, sa me/a me, sa gagwe, sa bone. Ke borukgwe jwa me. Ke jwa me. Ntlo eo ke ya gago. Ke ya gago. Pene eo ke ya gagwe. Ke ya gagwe.
- Dirisa madiri jaaka mafoko a
- dirisa maemeditho jaaka, sa me/a me, sa gagwe, sa bone. Borukgwe ke jwa me. Ke jwa me. Ntlo eo key a gago. Ke ya gago. Pene eo ke ya gagwe. Ke ya gagwe.
- Lemoga,o bitse mme o dirise madiri jaaka mafoko a tiro
- Dirisa maemeditho jaaka tsa rona, tsa bone, Ke koloi ya rona. Ke ya rona. Ntswa ke ya bone. Ke ya bone.
60 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
tiro jaaka, taboga, tlola, kgabisa, opela
- Dirisa masupi jaaka, mo teng, ka fa tlase, ka fa morago, mogare,
jaaka, tshega, bina, thuma, apaya
- Dirisa matlama jaaka, mo teng, ka fa tlase, ka fa morago, mogare,
- Lemoga, o bitse, o dirise madiri jaaka mafoko a tiro jaaka, buisa, kwala, kgweetsa,
- Dirisa masupi jaaka, fa tlase, mogare, gaufi, kgakala, godimo,
Tsweletso ya dikarolo ya Puo...
Dirisa matlhalose a a bonolo jaaka, Koloi ee bonako, thapo e e telele, kgwele e kgolo.
- Dirisa dikatoloso tsa
pharologanyong jaaka; Bonaka/bonakonyana/bonako thata Telele/telelenyana/telele thata Kgolo/kgolwana/kgolo thata
(Go ithuta paka ya letlhaodi ga go botlhokwa jaanong)
Dirisa letlhaodi jaaka lediri sekao; losea, mosetsana yo o ratang batho jalo jalo,
- Dirisa pharologanyo ya dikatoloso tsa tlwaelo le tse di sa tlwaelesegang sekao;
Go ntle, Go a kgatla, botswerere
- Tlhomaganya letlhaodi sentle jaaka, kgetsana e potlana e ntsho
- (Eseng kgetsana e ntsho e potlana)
(Go ithuta letlhaodi go se botlhokwa mo nakong eno)
- Lemoga, o bitse o dirisa letlhaodi jaaka mafoko a lediri, sekao; Ntshwa e e bolailweng ke tlala, sethunya se se tala
- Dirisa pharologanyo ya letlhaodi la tlwaelo le je le sa tlwaelesegang sekao;
Botoka/botokanyana/go ntle/sentle
- Tlhamaganya letlhaodi sentle jaaka, kgetsana e potlana e ntsho (Eseng kgetsana e ntsho e potlana)
- Dirisa letlhaodi go tlatsa moodi wa polelo, sekao; Mosetsana yo o sa itlhaloganyeng o palame setlhare sa Mokala
Dirisa letlhalosi jaaka lefoko le go tlhalosa lediri, sekao; Ke taboga ka bonako
(Go ithuta letlhaodi go se botlhokwa mo nakong eno)
61 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
BOTSWERERE/SETLHOGO SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
Paka jaanong, paka pheto le tiriso ya madiri
Maitlhomo a thuto:
Baithuti ba tla lemoga, go bitsa maina le go dirisa dikarolo tsa puo tse di farologanyeng sentle mo puong, puiso, le go kwala
Bokgoni:
Baithuti ba tla kgona go:
Bokgoni:
Baithuti ba tla kgona go:
Bokgoni:
Baithuti ba tla kgona go:
Fetola madiri go tswa paka - jaanong go na mo paka pheto, sekao; Go ‘tsamanya’
Ke tsamanya go ya sekolong.
Ke tsamaile go ya sekolong mabane
fetola kganetso ya madiri a gale go tswa pakajaanong go ya kwa pakapheto,sekao go tsamaya sekao go tsamaya
ga ke tsamaye ka dinao ka malatsi otlhe go ya sekolong
ga ke a tsamaya ka dinao go ya sekolo maabane.
Fetola madiri go tswa paka - jaanong go na mo paka pheto, sekao; Go ‘apaya’
Kgaitsadi o ‘apaya’ dijo tsa maitseboa.
Kgaitsadi o apeile mabane
fetola kganetso wa madiri a gale go tswa pakajaanong go ya kwa pakapheto sekao go apaya
Kgaitsadiake ga a apeye selalelo malatsi otlhe
Kgaitsadiake ga a apaya selalelo maabane
Fetola madiri go tswa paka - jaanong go na mo paka pheto, sekao; Go ‘tlhatswa’
Mme o tlhatswa diaparo ka
Mme o tlhatswitse diaparo mabane
fetola kganetso wa madiri a gale go tswa pakajaanong go ya kwa pakapheto,sekao Go ema
Koloi ga e eme fa lelapeng ka malatsi otlhe.
Koloi ga e a ema fa lelapeng maabane
62 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
KITSO/KGANG SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
Paka jaanong le paka pheto ka tiriso ya madiri a sa tlhamalalang
Maikaelelo a go ithuta
Baithuti ba tla bua le go kwala sentle ka tiriso ya madiri a a sa tlhamalalang nako ya pakajaanong le pakapheto
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse ba kgona go
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse ba kgona go
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse ba kgona go
fetola madiri go tswa pakajaanong go ya kwa go pakapheto
sekai: go sapa ,
Re sapa ka malatsi otlhe.
Maabane re sapile mo lekadibeng.
Sekai: Ke ne ke/ O ne a
Ke utlwile botlhoko gompienoI
Maabane ke ne ke utlwile
botlhoko
Sekai: ‘o ne a’
O itshidila mmele ka lamatlhatso
Maabane o ne a ile go itshidila mmele.
Fetola kganetso ya madiri go tswa pakajaanong go ya kwa go pakapheto. Sekai: ‘go sapa’
Ga re sape mo teng ga lekadiba ka malatsi otlhe. Maabane ga re a sapa mo teng ga lekadib
Fetola madiri go tswa paka jaanong go ya kwa go pakapheto,sekai: go taboga
O tabogela sekolong malatsi otlhe.
Maabane o tabogetse kwa sekolong
Sekai: go ‘itumela’
Gompieno Rre o itumetse .
Maabane Rre o ne a itumetse .
sekao. go 'dira'
O dira tiro ya sekolo ka malatsi otlhe
O ne a dirile tiro ya sekolo maabane
Fetola kganetso ya madiri go tswa pakajaanong go ya go paka sekao. Go ‘taboga’
Ga re ye sekolong malatsi otlhe re taboga. Maabane ga re ya tabogela kwa sekolong.
Fetola madiri go ya kwa go pakapheto,sekao,go ruta
O ruta baithuti
O rutile baithuti beke e fetileng
sekao. Go ‘dira’
ba dira mo tshimong gompieno
Mo bekeng e fetileng ba ne ba dira mo tshimong.
sekao go ‘na ‘
Gompieno O na le dijo
Maabane o ne a na le dijo.
Fetola kganetso ya madiri go tswa pakajannong go tsena pakapheto, sekai go ruta
Morutabana o ne a sa rute bana sentle.Maabane morutabana ga a ruta bana sentle
Paka jaanong le paka pheto ka tirirso ya madiri
sekao ga ke a ’
Ga ke a utlwa botlhoko gompieno
Sekai: ‘ga a ’
Rre ga a itumela gompieno
Sekai: ‘Ga ba’
Ga ba dire mo tshimong
63 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
KITSO/KGANG SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
a sa tlhamalalang ...
Maabane ke ne ke utlwile botlhoko
Sekao: go tsamaya
Ga ke a tsamaya go ya go ikatisa ka Lamatlhatso. Maabane ke ile/ tsamaile go ikatisa.
Maabane Rre o ne a sa itumela
Ga a dire tiro ya sekolo ka malatsi otlhe.
Maabane ga a dira tiro ya gagwe ya sekolo.
gompieno.
Mo bekeng e fetileng ga ba a dira mo tshimong
sekao. ‘ga a’
Ga a na dijo gompieno
kgotsa
O ne a sena dijo maabane
Kgotsa
Maabane o ne a sena dijo.
Paka jaanong-tsweledi
Maikaelelo a go rutwa
Baithuti ba tla bua le go kwala sentle sentle ka go dirisa pakajaanong(ka dilo tse di diragalang kana tse di sa diragaleng gone jaana.,kana mo isagong.)
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse go kgona go:
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse go kgona go:
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse go kgona go:
Dirisa madiri a tlwalesegileng go tlhalosa se se diragalang kana se se sa diragaleng gone jaana.sekai:
Ke a bala(jaana)Ga ke bale gone jaana
Ke a tshameka (jaana)
dirisa madiri a a tlwaelesegileng go tlhalosa tiragalo mo isagong, sekai:. Ke tla etela Mmemogolo beke e e tlang
dirisa madiri a a tlwalelesegileng go tlhalosa se se diragalang kana se se sa diragalang gone jaana
sekao Losea le a lela (gone jaana). Ga a robala
dirisa madiri a a tlwaelesegileng go tlhalosa tiragalo ya isago,sekao, Rre o tsamaya thapama
dirisa madiri a a tlwalelesegileng go tlhalosa se se diragalang kana se se sa diragaleng gone jaana Potso ga a dire tiro ya sekolo(jaana).O tshameka kgwele ya dinao.(jaana)
dirisa madiri a a tlwaelesegileng go tlhalosa tiragalo ya isago,sekao
Bo morwa-rra ba tla apaya selalelo mantsiboa .
64 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
KITSO/KGANG SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
Maikaelelo a go ruta
Baithuti ba tla bua le go kwala sentle ka go dirisa pakaisago
Bokogni
Barutwana ba tshwanetse go kgona go:
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse go kgona go:
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse go kgona go:
dirisa madiri a a tlwaelesegileng go tlhalosa tiragalo ya isago, sekao.
Re tla bona rre beke e e tlang.
Ga re kitla re bona rre beke e e tlang.
Tlotlang kgotsa kwalang ka ga tiragalo ya kuranta ya selegae e yang go diragala.sekao.
Ka moso ke tla .....
Dirisa madiri a a tlwaelesegileng go tlhalosa tiragalo ya isago,sekao
Diphologolo di tla nwa kwa Sedibeng thapama.
Diphologolo ga di kitla di nwa kwa Sedibeng thapama.
- Tlotlang kgotsa kwalang ka ga tiragalo ya kuranta ya selegae e yang go diragala.sekao
.Ka moso ke tla ….
Dirisa madiri a a tlwaelesegileng go tlhalosa tiragalo ya isago,sekao
Ngwaga o o tlang, Ke tla nna mo mophatong wa bone, mme kgaitsadiake o tlile go aga.
Pula ga e kitla e na ka moso
- Tlotlang kana kwala ka tiragalo ya kuranta ya selegae e yang go diragala.sekao.
Ka moso ke tla
Maikaelelo a go ruta
Baithuti ba tla tlhaloganya le go nna le kitso ya go tlhamaganya dipolelo,le tumalano le melao tse di amogetsweng fa ba bua le go kwala.
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse go:
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse go:
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse go:
tlhama dipolelonolo ka tirisa makopanyi kgotsa le e bile
sekao. Leina la me ke Amogelang, e bile ke mosimane.
O kgona go ja Apole kgotsa banana,
tlhama polelo e e bonolo le polelotswako ka go kopanya dipolelo o dirisa makopanyi, le fa, ka kgotsa ,le gonne.
Sekai:
Re a go sapa gonne go mogote.
Ke tla tsamaya ke le nosi le fa go le bosigo.
Tlhama dipolelonolo le dipolelotswako le go di kopanya ka makopanyi a a supang tatelano le nako (santlha, morago, go tswa foong)
Sekai:
Maria le Mario ba tlhaba diatla tsa bone morago ga go dirisa ntlo ya boithomelo, go tswa foong ba ya
65 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
KITSO/KGANG SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
A o rata go tshameka le nna kgotsa le Masilonyana?
go ja dijo. Santlha ba tla rapela.
Tlhamo ya dipolelo,ditumalano,le melao
dirisa melao serutwa-tumalano ya lediri,sekai: Nna/wena/rona,bone tshameka: ene/se a tshameka
Mosetsana o a tshameka; Basetsana ba a tshameka
dirisa mafoko ‘o kgona’ go supa bokgoni ,le ‘a ke kgona’go kopa tetla, sekao Toto o kgona go tshameka moropa wa setso
O kgona go tswa mo phaposing borutelo gone jaana
dirisa dilekanyi tsa nnyana, nyenyane,go ntsinyanale go ntsi.Nnyana le nnyene di rela bontlha bongwe jwa selo.
Ke na le dikatse di se kae kgotsa tse di ntsinyana. Ke setse fela ka madi a mannye.
- dirisa ‘thata ‘;bontsi ka madiri a a ikemetseng ; ‘bontsi ‘ka madiri a bontsi.
A o taboga thata?
Ke itse dipina tse di ntsi.
dirisa melao serutwa-tumalano ya lediri,sekai:
Nna/wena/rona.bone opela; ene o a opela
Ntswa e robetse fa fatshe;
Yone e robetse fa fatshe
Mme o apaya dijo tse di manate.
Ene o apaya gale dijo tse di monate
dirisa mafoko ‘a ke kgona’ (bokgoni) le ‘a ke kgona’ (tetla) le ‘ke tshwanetse’ ka sekai
Ke tshwanetse go dira tiro ya me ya sekolo.
Ke kgona( bokgoni)go tlhatswa dikgamelo mme wena o bo o tlhatswa dipitsa?
A ke kgona (tetla) go palama koloi ya gago?
dirisa dilekanyetse jaaka mmalwa,nnye,bontse mongwe le mongwe ,sengwe le sengwe.
- Go na le dijo tse di ntsi
Go na le dijo tse di ntsi-ntsi.
- Go na le diphologolo tse di ntsi.
Go na le diphologolo tse di ntsi-
dirisa melao serutwa-tumalano ya lediri,sekai
. Nna /wena/ronabone fofa; ene o a fofa
Tlou e tsikinya selopo sa yona;ditlou di tsikinya dilopo tsa tsona
dirisa mafoko ,a ke kgona ,a ke tshwanetse ,a o kgona ,o tshwanetse.go kgonafala gore,o tshwanetse wa,ke eletsa go
sekai
Pula e kgona go na thapama ya gompieno
O tshwanetse wa go tlhoafala mo teng ga phaposiborutelo
Ke eletsa go ya kwa Borekisetso le bontsale
dirisa dilekanyetse ,mmalwa,nnye,bontsi,mongwe le mongwe ,sengwe le sengwe ka bobedi
dinonyane ka bontsi di baya mae.
Mongwe le mongwe a bue ga pedi.
66 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
KITSO/KGANG SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
ntsi.
- dirisa dingwe kgotsa bangwe go supa palo e e lekanyeditsweng .
Dikgong dingwe di metsi
Batho bangwe ga ba opele sentle.
- Dirisa ‘sepe/bope’ mo dipolelong tsa kganetso go supa palo e lekanyeditsweng
Ga re na sepe sa go ja.
Ga go na bupi bope go oketsa jo bo setseng.
- Dirisa ‘nyaa’ go supa tiiso.
Nnyaa ga go na nako ya go tshameka!
- dirisa sengwe le sengwe paka tse pedi kana gantsi,dirisa sengwe le sengwe paka tse tharo kana gantse.
- O rwele maseka tse di sa tshawane mo seatleng sengwe le sengwe.
O rwele dikauso tse di tshwaneng mo lenao lengwe le lengwe la gagwe.
- dirisa ka bobedi go bua ka batho ba le babedi kgotsa dilo
Ka bobedi dithutlwa tsele di telele. Ke utlwisitse maoto a me ka bobedi botlhoko.
67 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
KITSO/NTLHA SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
Tlhamo ya polelo,ditumalano le melao di a tswelela ...
dirisa masupi ,e,tse, eo,tseo.
- dirisa ‘e’ le tse go supa dilo tse di gaufi.
ke rata koloi e. Ke rata ditlhako tse.
- dirisa ‘tseo’ le ‘tsele’ go supa dilo tse di kgakala
A o bona tlou ele? Diphologolo tsele di robetse.
dirisa masupi e,tse,tseo,tsele,
- dirisa ‘e’ tse,go dilo tse di gaufi.
Ke rata koloi e.ke rata ditlhako tse.
- dirisa tseo le tsele go supa dilo tse di kgakala
A o bona tlou ele? Diphologolo tsele di robetse.
dirisa masupi e,tse,tseo,tsele. dirisa ‘e; le tsele go supa dilo tse di gaufi
Ke rata koloi e. Ke rata ditlhako tse.
- dirisa tseo le tsele go supa dilo tse di kgakala
A o bona tlou ele? Diphologolo tsele di robetse
Thuto ya lefoko Maikaelelo a go ithuta
Baithuti ba tla buisa le go kwala mafoko a seema sentle ka go dirisa kitso ya dithuto tsa lefoko (British spelling)
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse go kgona
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse go kgona
Go kgaoganya mafoko ka dinoka
sekai:
Mme (noka 1)
Noga no/ga (dinoka 2)
Lemoga ditumammogo ( mafoko a a tumisiwang ka go tshwana mme a sa kwala ka ka go tshwana le go tlhopha mafoko a a siameng fa ba kwala ditlhamane kgotsa piletso
Sekai:
Nko - nkgo
Molomo - molamo
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse go kgona
Mafoko a dinoka
Sekai;
Rre (noka 1)
Batho ba/tho (dinoka2)
Molomo mo/lo/mo (dinoka 3)
68 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
KITSO/NTLHA SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
Tshela - tsela
Tshwana - tshwaana
Thutofoko e a tswelela ...
Lemoga mafoko a a supang bong jwa bonna le bosadi jaaka: Mosiname,/ mosetsana/monna/mme/rre/
Go lemoga le go papisa makaelagongwe le malatodi sekai:
Makaelagongwe Nnye/nnyenane Malatodi
Nnye/kgolo
Go lemoga le go papisa makaelagongwe le malatodi.
Sekai:
Nnye/nyenyane (makaelagongwe)
Nnye/kgolo (malatodi)
Lemoga mafoko a a supang bong jwa bonna le bosadi jaaka: Mosiname,/ mosetsana/monna/mme/rre/
Go lemoga le go papisa makaelagongwe le malatodi sekai:
Makaelagongwe Nnye/nnyenane Malatodi
Nnye/kgolo
Nnye – nnyenyane (makaelagongwe)
Go peleta ditlogelano sentle
Sekai:
Wa – w`
Ditsela - `tsela
Lemoga le go papisa makaelagongwe le malatodi.
Sekai:
Nnya – kgolo (malatodi)
Go lemoga le go dirisa ditumammogo ka tshwanelo.
Sekai: Ke nwa metsi/metse.
Lemoga mafoko a bong a bonna le bosadi a a
Lebaneng le batho le diphologolo.
Sekai:
Kgosi – kgosigadi
Monna – masadi
Tau – taugadi
Koko - mokoko
69 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
KITSO/NTLHA SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
Thutofoko e a tswelela...
Go tlhama bontsi jwa maemedi a a tlwaelesegile.
Sekai:
Lomati – dimati
Ntlo – matlo
Seatla – diatla
Go tlhama bontsi jwa maemedi a a tlwaelesegile.
Sekai:
Lomati – dimati
Ntlo – matlo
Seatla – diatla
Go fetola lefoko go tlhama bontsi jwa lefoko/lone Sekai: Ntswa – dintswa Podi – dipodi Motho - batho
Go tlhalosa le godirisa diane Sekai: Mabogo dinku a thebana – bana ba losika ba a Thusana
Go tlhama bontsi jwa mafoko ka go oketsa ‘di’ kwa Matshimologo a lefoko Sekai: Nku – dinku Peo – dipeo Koko – dikoko
Mafoko/maemedi a a sa fetogeng go diras bongwe le Bontsi Sekai: Metsi - metsi Mmu - mmu Loapi - loapi
70 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
KITSO/DINTLHA SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
Thutofoko e a tswelela... Go fetola maemedi a a simololang ka ‘le’ go tlhama Bontsi jwa one ka ‘ma’ Legapu - magapu Legodimo - magodimo Letagwa – matagwa
Go fetola maemedi a a simololang ka se go tlhama Bontsi jwa one ka: Setlhare – ditlhare Setlhako – ditlhako
Selepe – dilepe
Tsamaiso tsa mopeleto Maikaelelo a go ithuta
Bana ba tla peleta mafoko a seema sentle ka tiriso ya mokgwa wa mopeleto.
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse ba kgona go
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse ba kgona go
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse ba kgona go
Modumo:
Go dira kitso ya ditlhaka le modumo go kgaoganya mafoko:
Nog noga
Nok noka
Bon bona/bone
Bin bina
Modumo:
Go dira kitso ya ditlhaka le modumo go kgaoganya mafoko:
Nog noga
Nok noka
Bon bona/bone
Bin bina
Modumo:
Go dira kitso ya ditlhaka le modumo go kgaoganya mafoko:
Nog noga
Nok noka
Bon bona/bone
Bin bina
Mokgwa wa mopeleto o tsweletse.....
Go kgaoganya mafoko ka dinokana ka go dirisa ditlhaka
Go gatisa le godira mafoko boka borage, mafoko a ntlha a thuto: eng, leng, tse, bale, …..
Go kgaoganya mafoko ka dinokana ka go dirisa ditlhaka
Go gatisa le godira mafoko boka borage, mafoko a ntlha a thuto: eng, leng, tse, bale, …..
Go kgaoganya mafoko ka dinokana ka go dirisa ditlhaka
Go gatisa le godira mafoko boka borage, mafoko a ntlha a thuto: eng, leng, tse, bale, …..
71 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
KITSO/DINTLHA SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
Go tshwantsha bonagalo gore lefoko le ntse jang, boleele jwa lone, moribo le popego jwa lone.
Go tlhama mafoko go tswa mo lefokong, sekai: Thabantsho Thaba Ntsho Bantsho
- Kwala mafoko ka thanolo ya gago ka go dirisa dibuka tsa mafoko ya ditshwantsho.
- Dirisa paka pheto
- Ntsha sekao sa mafoko mo setshwantshong le go se supa mo phaposeng borutelo
- Kopa thuso mo barutabaneng le bagolo
- Dirisa mekgwa jaaka ‘leba, bua, khurumela go bopa tshwantshokgopolo, go kwala, go leba le go ithuta mafoko ka pharologanyo
Go tshwantsha bonagalo gore lefoko le ntse jang, boleele jwa lone, moribo le popego jwa lone.
Go tlhama mafoko go tswa mo lefokong, sekai: Thabantsho Thaba Ntsho Bantsho
- Kwala mafoko ka thanolo ya gago
ka go dirisa dibuka tsa mafoko ya ditshwantsho
- Dirisa paka pheto
- Ntsha sekao sa mafoko mo setshwantshong le go se supa mo phaposeng borutelo
- Kopa thuso mo barutabaneng le bagolo.
- Dirisa mekgwa jaaka ‘leba, bua, khurumela go bopa tshwantshokgopolo, go kwala, go leba le go ithuta mafoko ka pharologanyo
Go tshwantsha bonagalo gore lefoko le ntse jang, boleele jwa lone, moribo le popego jwa lone.
Go tlhama mafoko go tswa mo lefokong, sekai: Thabantsho Thaba Ntsho Bantsho
- Dirisa dikshanari ee bonolo
- Dirisa paka pheto
- Ntsha sekao sa mafoko mo setshwantshong le go se supa mo phaposeng borutelo
- Kopa thuso mo barutabaneng le bagolo
- Dirisa mekgwa jaaka ‘leba, bua, khurumela go bopa tshwantshokgopolo, go kwala, go sheba le go ithuta mafoko ka pharologanyo
Melao ya tiriso ya mopeleto
Maikaelelo a go ruta
Baithuti ba tla peleta mafoko a mopeleto wa mephato sentle ka tiriso ya melao ya mopeleto
72 NIED Syllabus: First Language Syllabus Junior Primary Phase 2014
KITSO/DINTLHA SEEMA 1 SEEMA 2 SEEMA 3
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse go kgona go:
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse go kgona go:
Bokgoni
Baithuti ba tshwanetse go kgona go:
Dirisa melao ya mopeleto sentle:
‘ng’ e okediwa kwa bokhutlo jwa lefoko go supa fa lefoko le dirisiwa go supa batho ba le bantsi
Sekai;
Tla – motho a mongwe
Tlang – batho ba le bantsi
Bona – motho a mongwe
Bonang – batho a le bantsi
Modumo o moleele mo lefokong le dirisiwa go supa tlhatlhaganya/peoletso ya ditlhaka.
Sekai;
Maatla
Leele
Mme
Rre
mmu
Go dira pharologanyo fa gare ga medumo e e tshwanang:
Tswa - tshwa
Tse – tshe
Me - mi
Dirisa melao ya mopeleto sentle
‘ng’ e okediwa kwa bokhutlo jwa lefoko go supa fa lefoko le dirisiwa go supa batho ba le bantsi
Sekai;
Tla – motho a mongwe
Tlang – batho ba le bantsi
Bona – motho a mongwe
Bonang – batho a le bantsi
Modumo o moleele mo lefokong le dirisiwa go supa tlhatlhaganya/peoletso ya ditlhaka.
Sekai;
Maatla
Leele
Mme
Rre
mmu
Go dira pharologanyo fa gare ga medumo e e tshwanang:
Tswa - tshwa
Tse – tshe
Me - mi
73 NIED Syllabus: First Language Syllabus Lower Primary Phase 2013
10. Ditlhatlhobo
Go ka itse bokgoni ka botlalo jwa ditlhatlhobo tse di farologanyeng mo mephatong e mepotlana, go tshwanela go itse tswelelo pele ya baithute le dikatlego tsa bone. Continuous Assessment (CA), e tswanetse go nna bonolo gore baithute ba kgone go ithuta ka bonako.
Mo lenaneo-thutong go itlhalosa gore baithute ba tswanetse go gaisanela kitso gape ba tlhotlhomisiwe jaaka go tswanela. Kgabagare, go gakololwa gore lenaneo-thuto le etelelwe pele ke baithute ka sebele ka go ithuta mme eseng gore ba kwadisiwe ditlhatlhobo ka nako tsotlhe.
10.1 Maikemisetso a Ditlhatlhobo
maikaelelo a CA ke go kgobokanya tshedimosetso ee tlhokafalang ya bokgoni jwa baithute le ba bangwe. Tshedimosetso eo e tswanetse gore e neelwe baithute gore ba itse ore ba nna le bokgoni le bokoa jo bo kae le gore ba tokafatse fa kae. Batsadi ba tswanetse go itsisiwe ka mtlha ka Report gore bana ba bone ba dira jang mo sekolong. Ba rotloediwe go go itumelela dipholo tsa bana ba bone le go ba rotloetsa ka dimpho mo thutong. Ditlhatlhobo di thusa barutabana go tokafatsa mokgwa o ba rutang ka teng. Go itebagangwe thata le ditlhatlhobo tsa go ithuta mme eseng tsa go rutiwa. Ka nako tsotlhe go sekwe sekwe moithute mongwe le mongwe bokgoni jwa gagwe mo kgaisano le go baakanya mananeo a kemo nokeng tsa go ruta. 10.2 Mefuta ee farologanyeng ya go ithuta
Mekgwa ya Ditlhatlhobo: Morutabana o tswanetse go seka seka gore moithute mongwe le mongwe a tlhaloganya jang Puo ya ntlha ya (Sekgoa) go ya ka lenane thuto. Ka nako tsotlhe go kgona go dirwa ka tlhokomelo ya moithute mongwe le mongwe gore a ithuta kgotsa a tlhaloganya jang mo nakong ya fa ba buisa, ba kwala, tlhaeletsanya le tseo karolo ya bone ka kakaretso.
Go tshwanetswe go dirisiwa tsamaiso ee maleba ya ditlhatlhobo, ka go dira ka diatla, go ba ela tlhoko, go ba botsa dipotso, ngangisano le go neelwa tiro tsa kwa lapeng jalo jalo. Ditlhatlhobo di tshwanetse go itebaganya le motheo wa bokgoni mme e lebagane le tiro ee neetsweng baithute, ba kgona go e dira ka nosi, kgotsa mo ditlhopeng. Tseo karolo ya baithute le seabe sa bone mo ditlhopeng di tswanetse go tsewa tsia. Kgato nngwe le nngwe ee tsewang morutabana a nne le tlhomamo ya gore baithute ba amogela motheo wa gore ba kgone go gaisana.
Mekgwa ya Ditlhatlhobo: Seo se akaretsa dipotso tsa go akanya, dipotso tse dikhutswane le go dira mo di-worksheet. Go dira ka di-worksheet go bonolo ka gore tshedimosetso e kgonwa go kwalwa mo borotong ee kwalelang kgotsa mo pampireng. Go botlhokwa gore barutabana ba rulaganye le go tlhalosa boleng jwa ditlhatlhobo le go ba naya maduo go tswa mo go borataro.
Go dirisiwa ga ditlhatlhobo tse di kwalwang go seka ga dirwa nako le nako go tsaya nako e ntsi fela ke go itse bokgoni jwa baithute. Tlhatlhobo e khutswane e ka kwalwa mo puong ya ntlha ya (Sekgoa) mme go dirwe ka ele puo ee tlwaelesegileng.
74 NIED Syllabus: First Language Syllabus Lower Primary Phase 2013
10.3 Tlhaloso ya Maduo Bokgoni jwa baithute mo lenane thuto la puo ya ntlha ya (Setswana) e kaiwa ka di Ditlhaka. Go botlhokwa gore fa di Ditlhaka di ntshiwa di supa bokgoni jwa nnete jwa moithute yo o rileng. Mo Seema sa 1, 2, le 3, maduo a ntshiwa ka fa tlase ga sekale sa borataro. Pharologanyo fa gare Ditlhaka /Maduo jaaka a ntshiwa a supiwa ka fa tlase.
Ditlhaka %
Tekanyo (Gr. 1-12)
Tlhaloso ya bokgoni
A 80%+ O dirile ka bonatla jo bogolo. Moithuti o na le bokgoni mo dikarolong tsotlhe tsa thuto.
B 70-79% O dirile sentle thata. Moithute o na le bokgoni jo bo itumedisang gape o kgatlisa mo dikarolong tse dintsi tsa thuto.
C 60-69% O dirile sentle: Moithuti o dirile ssentle mo dikgoni dingwe tsa thuto
D 50-59% Go a itumedisa. Bokgoni jwa moithuti bo a kgatla jaaka go eleditswe. Moithute gongwe a tlhoka thotlhoetse mo dikarolong tse di farologanyeng tsa thuto.
E 40-49% O amogetse palo potlana ya thuto: Bokgoni jwa moithuti bo kwa tlase mme o fitlheletse dikeletso.
U 0-39% Bokoa thata: Moithuti ga a ise a kgone se se eleditsweng mo go ene, le fa morutabana a mo thusa.Moithuti o tlhoka thuso ya go ithuta.
10.4 Mekgwa ka botlalo ya ditlhatlhobo/diteko
(Dintlha di kgonwa go bonwa ka botlalo mo molawaneng wa thuto tsa dikolo tse di potlana) Diteko di tshwanetse go na dithulaganyo tsa dirutwa tse di tlhomilweng. Barutwana ba tshwanetse go lekiwa ka dinako tsotlhe mo go se ba se rutiwa mo dikarolo tse di farologaneng tsa thuto tsa bokgoni.Mo mophatong o o kwa tlase, diteko di tshwanetse go na le maitlhabetso, se se rela gor fa morutabana a aba maduo a tshwanetse go na a nnete a a supang morutwane le bokgoni jwa gagwe.
10.4.1 Teko e e sa kgetegang
Teko e e sa kgetegang e diriwa ka kelotlhoko e bile go kwalwa dintlha tsa sese bonwang ses direfalang.Se se rela gore, morutabana o lebela barutwana a kwala dintlha, barutwana ba santse ba dira ditiro tsa bone mo phaposeng. Morutabana o dira dilo tse di palelang barutwana kgotsa tse ba di dirang sentle mo thuto. Dintlha tse di thusa morutabana go rulaganya dithuto sentle le go thusa barutwana ba ba palelwang sentle. Ga go botlhokwa gore morutabana a kwale dintlha ka botlalo, o kgona go dira matshwao fela. Bosupi jo bo kwadilweng bo a tlhokafala fa morutwana a palelwa le dithuto. 10.4.2 Teko e e kgetegileng
Teko e e kgetegileng gantsi e diriwa marago ga setlhogo sa thuto kgotsa fa go batliwa go leka bokgoni/kitso e e riling,kgotsa pele ga setlhogo se sengwe sa thuto. Barutabana ba dira diteko ka go kwadisiwa barutwana kgotsa ka go araba ka molomo ka ga ditiro tsa setlha. Morutabana o aba maduo ka go dirisa dintlha tse di tlhomilweng(leba 10.4.3)
75 NIED Syllabus: First Language Syllabus Lower Primary Phase 2013
Go tswa mo diteko tse dintsi tse di dirilweng ya dikgoni tsotlhe, go tla dirisiwa fela e le nngwe ya bokgoni bongwe le bongwe go naya maduo. Se se rela gore, mo mophatong wa 1,2, le 3 barutwana ga ba kitla ba na le nako e e riling ya diteko kgotsa lenaneo lengwe le le riling la diteko.
Maduo a diteko tse di kgetegileng di kwalwa mo ditlankana tsa maduo. Mme maduo a dirisiwa go naya maduo a setlha kwa bokhutlo jwa setlha. (leba 10.3)
76 NIED Syllabus: First Language Syllabus Lower Primary Phase 2013
11. LENANEOFOKO
Ela tlhoko: Mafoko a tlhaloso aa dirisitsweng mo lenaneo thuto le, a dirisitswe fela mo mme eseng mo dikarolong dingwe di sele Kutlo Ke dirwe tse di dirisiwang go utlwa, jaaka ditsebe tsa
barutwana le tlhaloganyo e e thusang go ranola, go seka seka le go tlhaloganya se ba se utlwang
Motswako wa mafoko Tlhakanyo ya ditlhaka tse pedi kgotsa tse di fetang tse ka
nako tsotlhe di simololang mafoko kgotsa ditla bokhutlong jwa mafoko sekai: tlh-tlhaba, tsw-tswala, tho- motho, la- bala
Bokgoni Tekanyetso ya kitso ee amogelesegang jaaka ya
botlhokwa gore o kgone go dira tiro mo maemong aa itumedisang
Teko tsweletso Tekanyetso ya moithute mo tirong ya gagwe ya sekolo
mo phapuseng borutelo kgotsa nako ya ditlhatlhobo tse di kwalwang mo kwatareng kgotsa ngwaga yotlhe, mme eseng mo letsatsing je nosi.
Maitsholo Mokgwa o o amogelesegang jaaka maitseo a a siameng Ditlhaloso Go tlhaloganya tlhaloso ya mafoko a a kwadilweng. Ditshwantsho tsa modumo Ditlhaka dingwe tse di dirisiwang go emela modumo o o
riling sekai: bon- bona, bin - bina Dinokana Modumo wa puo e e dirwang gangwe le gape. Sekai: ile –
tsamaile, tsa – tsala, la - dula Nolofatsa Go tlhalosa kgang ka mokgwa oo bonolo thata Botshabatshaba Tlhamaganyo ya mafatshe le ditlhabololo mo tokafatsong
ya maranyane le ditlhaeletsano, nako dingwe go baka go tlhoka go itlhaloganya ga motho mo ngwaong ya gagwe.
Tlhopapeleto Buka e baithute ba peletang mafoko ka bo bone, mme
morutabana a dire paakanyo fa go tlhokafala Mabotsi a matlhaloso ‘Jang’ kgotsa ‘Ka go reng’ Dipotso tse di batlang baithute
gore ba akanye kgotsa ba fetse mogopolo ka ga sengwe se ba se utlwileng le go se buisa.
Mafoko a tlwaelo Mafoko a a tlwaelesegileng a a tlhagelang mo dipolelong
tse baithute ba di tlhokang ntle le pelaelo. Sekai; ba, se, di, tse, sa, me, lo, o
Makwala-tshwano Mafoko aa buisiwang le go kwalwa ka go tshwana, mme a
nna le ditlhaloso tse di farologanyeng, Sekai: Mme o ja
77 NIED Syllabus: First Language Syllabus Lower Primary Phase 2013
nama ya nku. Mmemogolo o nama maoto. Noka ya me e botlhoko. Noka e tletse metsi.
Ditumatshwano Mafoko a a buisiwang ka go tshwana, mme a kwalwa ka
go farologanya le tlhaloso e farologanya, Sekai: tshela – tsela, tlhaba - tlhapa
Kakaretso Go akaretsa mongwe le mongwe kgotsa sengwe le
sengwe (tsotlhe mmogo) Lediri le e seng La tlwaelo Lediri ga le okediwe ka tlhaka tse di latelang,–ile;(go dira
paka pheto) sekai; Ke ema mo tseleng (Paka jaanong) Ke ne ke eme mo tseleng (Paka Pheto-Pheto) Botlhokwa: Lenene-thuto le ga le rarabolole kgotsa ga le ntshe tlhaloso ya Lediri, ka gore a sa rutwe mo mephatong e mepotlana.
Popo ya puo Tiriso ya puo le thutapuo Maemo a dirutwa Dipego tse baithute ba tshwanelwang ke go di itse mo
thutong ya bone mo nakong; Sekao ke gore bokhutlong jwa dithuto tsa mephato e mepotlana. Seemo sa baithute se tshwanetse go tlhalosiwa gore ba itse se ba nneng ba tshwanetse go se itse ba se rutilwe ke barutabana.
Mabotsi ‘Mang’, ‘Eng’ le ‘Kae’ Ke dipotso tse di tlhokang gore
baithute ba batle dikarabo mo mokwalong le tlhatlhobo ya puo.
Dikolo tsa tlwaelo Dikolo tse di rutang baithute botlhe ba ba sa tlhokeng
thuto ee rileng. Sekolo sengwe le sengwe se se sa kgetegang.
Medumofoko Modumo o monnye mo puong oo kgonang go ntsha
tlhaloso, jaaka: ntl – ntlo, mots - motse Medumo Mokgwa oo dirisiwang go ruta go buisa le go amogela
modumo wa ditlhaka, kgolaganyo gareng ga modumo le ditlhaka.
Kitso medumo Ke tlhaloso ya tlhaloganya ya modumo wa mafoko a a
boletsweng. Ke kakaretso ya medumo ee farologanyeng ya tiriso-puo jaaka; moribo le dinokana
Ikgakololo Go bua kgotsa go kwala ka ga boitemogelo Lediri la tlwaelo - Lediri le le tlhamegang sentle fa le fetolwa mo dipotso.
raga/ragile/ragilwe Poeletso kgang Go poeletsa kgang o sena go reetsa kgotsa o sena go
buisa
78 NIED Syllabus: First Language Syllabus Lower Primary Phase 2013
Ipaakanyetso Mokgwa o o dirisiwang ke baithute go ipaakanya mopeleto
Itekanelo ya Sekolo Lenaneo je le baakanyeditsweng baithute ba Namibia ba
Mophato wa ntlha, ka gore ba sa baakanyediwa sekolo
pele ga ba se simolola. Ke motheo oo baakanyang
barutwana gore ba nne le kitso ya botlhokwa ee
tlhokegang pele ga ba simolola sekolo ka botlalo.
Popopolelo Thulaganyo ya mafoko go tlhama dipolelo sentle. Pono Go akanya setshwantsho sa sengwe mo tlhaloganyong
ya gago Tshwantsho kgopolo ya pono Tiro ya matlho a baithute le tlhaloganyo tse di ba thusang
gore ba ranole, seka-seke le go tlhaloganya se ba se bonang
Thutofoko Kitso ya tiriso ya mafoko le go a tlhaloganya le go a dirisa
sentle.
Tumofoko Lefoko le le tlhamiwang go tswa mo lefokong le le lengwe fa le kgaogangwa Sekai: ntswa - /n/tswa/, n – modumo, tswa - lefoko
Lekgotla la Boseshaba la Tlhabololo thuto Private Bag 2034 Okahandja NAMIBIA Mogala: +264 62 509000 Facsimile: +264 62 509033 E-mail: [email protected] Website: http://www.nied.edu.na © NIED 2014